Revija e-Fotografija 53 PDF
Transcription
Revija e-Fotografija 53 PDF
® Revija za digitalno fotografsko izobraževanje IZVOD JE BREZPLAČEN april / maj 2011 letnik 10 Skeniranje filmov in fotografij Za vaše spomine! št. 53 Tiskano 20.000 izvodov Spoznajmo svet z našim tretjim očesom, to je objektivom! Verjemite, s fotokamero v roki je svet drugačen, tak, kot ga brez nje nikoli ne bi videli. Da o shranjenih spominih za predstavitve drugim niti ne pišem. Nevtralni sivinski (ND) stopnjasti (gradacijski) filtri Med kopico fotografske opreme so verjetno filtri eden izmed najbolj koristnih dodatkov. TEST - vsi Nikon kit objektivi za napredne kamere DSLR Možnosti izbire imate več in Nikon vam jih tudi nudi. Photoshop TRIKI - korektura dela slike preko plasti Preizkusi objektivov Canon, Nikon, Pentax, Sigma, Tamron, Tokina Enodnevni tečaj v Kopru (8.maj) in Mariboru (22.maj) Fotografski tečaji / potepi 2011 Filipini - Otočje za hitro ljubezen Kar slišim mamo kitovko: - Hej, otroci, a pridete še vi pogledat? Nekaj prav hecnih Slovencev je prišlo ... Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana Beseda urednika “Svetleče” japonske kamere Ni dneva, da ne bi prišla do nas kakšna novica iz japonske Fukušime. Marljiv narod, kot Japonci so, se vedno nekako dvignejo iz težav. Tudi ta žalostni potres in nato divji cunami, ki je razdejal področja z razvito industrijo jih ne bo ustavil. Potresov so sicer vajeni in njihove sodobne stavbe vzdržijo marsikaj. Toda cunami je naredil škodo, ki do sedaj ni bila predvidena kot možnost. Ne samo jederska elektrarna Fukušima, ampak celotna regija vključno z velikim mestom Sendai, so zaradi cunamija utrpeli ogromno škode. Posledično tudi vsa foto industrija. Večina tovarn je še kar dobro odnesla. Predvsem imajo težavo z dobavo električne energije. Sony je žal moral ukiniti proizvodnjo v kar nekaj svojih tovarnah. Tovarna Nikon v Sendai, katero sem obiskal leta 2007 in kjer je proizvodnja kamer Nikon D3s, Nikon D3x in D700, je tudi imela nekaj problemov. V glavnem imajo največje težave zaradi izklopov električne energije in sestavnih delov, ki prihajajo iz pokrajin katere je cunami močneje prizadejal in katere so v bližini Fukušime. Še nekaj let nazaj smo se hecali na forumu e-Fotografija, da so digitalne kompaktne fotokamere kot male svetleče škatlice. In zaradi povečane radiacije v okolici Fukušime, se ta hec zopet najde na prvih straneh. Kot že velikokrat, se bodo tudi sedaj Japonci izvili iz težav in nadaljevali s proizvodnjo v večjem obsegu. Vseeno pa se postavlja vprašanje kaj bo trenutna težava prinesla glede cen fotoopreme. Predvsem tiste iz višjih cenovnih razredov, ki se proizvaja na japonskem in kaj bo s predstavitvijo novih kamer, ki je napovedana za avgust. Kamere kot Canon EOS 1Ds MkIII, EOS 5D MkII, Nikon D3s, Nikon D3x in D700, Sony Alpha 700 in 900 so ene izmed tistih, katere bi fotografi z veseljem že zamenjali. Kako v fotografski Evropi čutimo japonske težave? Vsi proizvajalci pravijo, da bo treba zategniti pas. Menim, da se bodo Japonci zopet družno zmenili in na Evropskem trgu delovali enotno. Žal je od ne japonskih proizvajalcev v fotografskem svetu prisoten samo korejski Samsung. Ta pa nima te moči, da bi lahko opazno spremenil trg. In dogovorni Japonci bodo še bolj samo jemali in manj dali. Kot sem zapisal že v prejšnjem uvodniku, Slovenija niti ni na zemljevidu Evrope. Ne slepimo se, ni je! Mi se ne znamo ob navadnih katastrofah pobrati. Potrebujemo popolen preobrat, da se za nekaj časa poenotimo. In očitno smo s svojo politiko vodenja naše lastne neodvisne države res same sebe izolirali in postavili tja nekam v povsem nerazviti svet. Tja, od kjer smo enostavno želeli pobegniti. A ne, še bolj smo postavljeni med njih. Medtem so za nas nekdaj čudni vzhodnjaki Madžari, Slovaki, Čehi, Poljaki postali Evropa. Tokrat sem dobil novo potrditev na predstavitvi novosti podjetja Panasonic. Medtem, ko je bila za evropske novinarje predstavitev v Londonu, smo mi bili v Budimpešti, kjer je glavna pisarna za Balkan. Čeprav smo bili na Madžarskem, med nami ni bilo Madžarov. Še huje, tudi Romunov ne več. Žal se teh dejstev večina, ki ne hodi malo po svetu niti ne zaveda. Tisti, ki bi morali nekaj ukreniti, da postanemo del Evroe-Fotografija je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje. pe, pa veselo držijo glavo v pesku in tonemo v še večjo neprepoznavnost. Res smo že globoko padli! Toda očitno bo treba še bolj. Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o. Kaj ima to zveze s fotografijo in fotografsko tehniko. Vse bolj smo na obrobju z informacijami in vse dražja je tehnika pri nas. Če Berčičeva 8b, 1260 Lj-Polje Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16 smo še nekaj let veljali kot tisti, ki hitro sprejemamo novosti in nove tehnologije, smo zdaj med tistimi, ki kupujemo fotoopremo v e-mail: [email protected] Urednik: Matjaž Intihar akcijah in tisto iz nižjih cenovnih skupin. Vzamemo tisto, kar sploh lahko še dobimo. Tudi tu se prehitro zadovoljimo in sprejeli Tisk: Tiskarna SET, Ljubljana. Tiskano 15.000 izvodov smo nižji nivo kot slabšo ponudbo. Škoda, pa tako dobro nam je šlo! e-Fotografija april/maj 2011 3 Tečaji fotografije - osnovni, nadaljevalni, individualni, Skeniranje filmov in fotografij V prejšnji številki revije sem obljubil preizkus skenerjev, ki se še dobijo na našem trgu. Vendar imamo v večini primerov na voljo samo še namizne skenerje za fotografije na papirju in tiste, ki so vgrajeni v multifunkcijske naprave. Bolj kot sem pogledal možnosti kateri skener bi bil še zadovoljiv za preslikavo filma, bolj sem prišel do že znanega odgovora, da so skenerji, ki bi zadovoljili že odšli iz tržišča. Vsake toliko časa se pojavi kakšna akcija za mini film skenerje, vendar so ti le male igračke za naivne. Nekega solidnega arhiviranja filmov se z njimi žal ne da narediti. In kaj sedaj? Tisti, ki bi radi sami skenirali svoje, sedaj še odlične, barvite posnetke iz filmov vedite, da vam ostane samo še nakup preko rabljene spletne ponudbe. Vendar kot sem že zapisal. Ponudba ni velika. Sem ter tja se še da dobiti kakšen solidni Canon, Nikon, Minolta ali Microtec skener. Cene pa niso nič kaj nižje kot so bile ob samem nakupu skenerja, ko je bila pred leti ponudba še zelo široka. Tudi kupovanje iz druge roke ima lahko več skritih pasti. Če je skener v letih delovanja skeniral nekaj 1000 filmov, je lahko mehanika že močno načeta. Starejši skenerji lahko da delujejo samo preko SCII vtičnikov. Večina je tudi brez naprednih programskih rešitev, ki nam lahko krepko olajšajo delo pri nadaljni obdelavi slike. In prišel sem do zaključka, da če želite še kolikor toliko dobro in hitro skenirati vaše filme, ter imati čim manj dela z nadaljno obdelavo, poiščite na spletnih portalih z rabljeno opremo skener, Nikon Super CoolScan 5000 ED. Program za krmiljenje skenerja in obdelavo slike. 4 Zakaj Nikon Super CoolScan 5000 ED? Danes je čas zlato! No marsikateri Slovenec se s tem še ne strinja, saj meni, da če sam zase presedi ure za računalni- ske rešitve za tonske korekture, oziroma popolne avtomatike, ki zopet lahko prihranijo obilo časa. Nenazadnje, skener Nikon Super CoolScan 5000 ED, omogoča skeniranje v RAW zapisu. Izhodni format je znani Nikon NEF, ki ga zna odpreti večina programov za obdelavo RAW slike. Dodatki kom to ni denar. Vendar, ko enkrat začenjaš brisati drobne napakice iz razpokanega, spraskanega filma in prahu na njem, se tega še kako zavedaš. Ta skener ima posebno programsko rešitev ICE, ki s pomočjo dodatnega IR prehoda razpozna te napake in jih popravi. Lahko rečem, da ta tehnologija pri večji povečavi nad 13x18cm lahko prihrani tudi uro ali več klikanja po sliki. Obenem ima skener tudi druge odlične program- Če vam še uspe dobiti ta skener vedite, da se za njega lahko dobi nekaj dodatkov. Kot prvo, če ob skenerju ne dobite vse programske rešitve ICE..., potem je to kakšna starejša izvedba in imeti boste morali res veliko časa, da boste popravili vse napake iz filma. Prah je vedno bil velik sovražnik skeniranja. Ob skenerju lahko dokupite nastavek za skeniranje razrezanega filma od dva do šest posnetkov, nastavek za skeniranje cele rolice vseh 36 posnetkov in nastavek v katerega lahko dodate 50 diapozitivov v okvirčkih. Celoten ta komplet je v prosti prodaji stal okoli 1300€. Za koliko boste danes dobili ta skener je odvisno od njegove ohranjenosti. Vedite pa, da je vsak dan več hobi fotografov, ki podobno razmišljajo in iščejo dober film skener. Zato je dobro ohranjeni Nikon Super CoolScan 5000 ED, res težko dobiti. Še pred končnim skeniranjem lahko korigiramo sliko in nastavimo nove parametre. Nastavitve so podobne kot v že znanih programih za obdelavo slike, recimo Photoshop. e-Fotografija april/maj 2011 Photoshop, bliskavice, enodnevni fotopotepi Kakovost slike Zapisal sem že, da sem se s skenerjem prvič srečal že daljnega leta 1976, ko sem vstopil v grafično šolo. Nato so me spremljali v časopisni hiši Delo in v lastnem podjetju. A vseskozi bobenski skenerji. V času ko je bil film “zakon”, namiznih film skenerjev niti pogledal ne bi. V reviji Moj Hobi sem v 90-tih naredil preizkus skenerja Canon, Nikon in Minolta, vendar povsem v domeni hobi skeniranja. Mene osebno pa rezultati nikakor niso zadovoljili. Slaba ostrina in izpis temnih delov so mi dali vedeti, da ti skenerji niso zadovoljivi za resno delo. Danes? Že štiri leta nisem prižgal bobenskega skenerja. Zakaj? Za skeniranje enega diapozitiva v velikosti 30x45cm porabim najmanj 20 minut. S skenerjem Nikon Super CoolScan 5000 ED, v tem času poskeniram cel negativni film s 36 posnetki in vsaj 20 diapozitivov. Res, da kakovost zame osebno ni primerljiva, ven- www.e-fotografija.si dar čas odtehta pomanjkljivosti in iz leta v leto sem manj zahteven glede kakovosti skenirane slike. Toda za odličen arhiv in dobre povečave bo danes prav sknener Nikon Super CoolScan 5000 ED, podal odlične rezultate. Še toliko bolj, če gledamo na čas kot zlato. Dobre tonske vrednosti, barve, kontrast, možnost visoke korekture tonskih vrednosti, šuma, visok kontrastni obseg skeniranja s pomočjo programske rešitve “shadow” in predvsem direktno izničevanje prask ter prahu, dajejo temu skenerju tiste možnosti, ki si jih danes vsak želi. Glede na to, da so na filmih shranjeni “vaši spomini” in da film iz leta v leto izgublja na kakovosti, ga čimprej skenirajte. V kakšni kakovosti ga boste, s katerim skenerjem, pa je seveda vaša osebna odločitev. Sam menim, da je za malo bolj zahtevne v pogledu, cena/hitrost/ kakovost, film skener Nikon Super CoolScan 5000 ED, ostal še edina prava rešitev. Matjaž Intihar Kodak ima v fotografiji veliko patentiranih rešitev. Med njimi tudi programsko rešitev Digital ICE, ROC, GEM... Zelo uporabna je rešitev ICE, ki nam s pomočjo četrtega skeniranja z IR svetlobo najde in programsko odstrani praske ter smeti. Zgornja 30 let stara fotografija posneta s fotokamero Olympus mju zoom na Kodak negativni film, je skenirana brez funkcije Digital ICE. Praske in prah na filmu so dobro vidni. Če imate 1000 ali več posnetkov, pomislite koliko ur dela je s klikanjem in kloniranjem teh dobnih napak, ki močno kazijo fotografijo. Če le imate možnost uporabite skener s funkcijo Digital ICE. Sliko lahko shranimo v formate JPEG, TIFF RGB, TIFF CMYK in RAW (NEF). Da ročno ne vstavljamo v skener vsak diapozitiv posebej, uporabimo nastavek za 50 diapozitivov. e-Fotografija april/maj 2011 Zgornja fotografija posneta na diapozitivni film Kodachrome, je bila skenirana z mini skenerjem Rollei, cenovni razred okoli 90 evro. Desna s skenerjem Nikon CoolScan 5000 ED. Opazna je močna razlika v zapisu temnih delov in ostrini. Za družinski arhiv bo mogoče mini skener še zadovoljiv. Vendar res močno pogojno in še to zgolj iz negativnih filmov. Diapozitivi imajo premočan kontrastni obseg. Žal boljših film skenerjev ni več enostavno kupiti. Na voljo so samo še rabljeni, pa še ti v redkih primerkih. 5 Enodnevni praktični tečaj fotografije v Kopru (8.maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Nikon kit objektivi za napredne kamere DSLR – TEST Ko kupujemo fotokamero DSLR, smo vedno v dilemi kateri objektiv izbrati. Večina poseže po kit objektivih z razmerjem goriščnic 18-55mm in svetlobno močjo f/3,5-f/5,6. To je objektiv namenjen vstopnim in hobi fotografom, ki želijo za malo denarja zajeti osnovne kote, katere potrebujejo pri fotografiranju s kamero (DX) z manjšimi tipali (crop). Pri Nikon (Canon kit objektivi TEST je bil že predstavljen) danes lahko izbirate med modeli fotokamer D3100, D5000, D7000, D300s. To so kamere z manjšim tipalom APS-C formata. Nikon jih označi kot serija DX. Za široki kot zajema s temi kamerami potrebujemo krajše goriščnice, kot za kamere polnega formata (FX - D700, D3s in D3x). Nikon ima v trenutni “kit” ponudbi štiri objektive serije DX, ki imajo najkrajšo goriščnico vsaj 18mm (27mm ekv.35mm), namenjene hobi in naprednim fotografom. Nikkor DX AF-S 18-55mm f/3.5-5,6G VR (cca. 225€) Nikkor DX AF-S 18-105mm f/3,5-5,6G ED VR (cca. 280€) Nikkor DX AF-S 18-200mm f/3,5-5,6GII ED VR (cca. 790€) Nikkor DX AF-S 16-85mm f/3,5-5,6G ED VR (cca. 600€) Za kamere Nikon D700, D3s in D3x, katera je polnega 35mm formata, Nikon jih označi kot serija FX, so v kit izvedbi naslednji objektivi: Nikkor FX AF-S 24-70mm f/2,8G ED VR (cca. 1700€) Nikkor FX AF-S 24-120mm f/4G ED N VR (cca. 1099€) Nikkor FX AF-S 28-300mm f/3,5-5,6G ED VR (cca. 900€) Med temi objektivi sem za ta preizkus izločil FX Nikkor 24-70mm f/2,8G ED VR. Je namenjen profesionalnim fotografom in ga na fotokamerah za hobi in napredne fotografe niti ne boste dobili v kit kompletu. Nikkor DX AF-S 18-55mm f/3,55,6G VR delana. Lahke leče kot ohišje objektiva omogočata majhno težo, kar za hobi fotografa ni nujno slabo. Večina raje nosi manj gramov kot več. Nastavek za objektiv je plastični, kar še bolj kaže komu je objektiv namenjen. Hobi fotografom, ki ne menjajo veliko objektiva, oziroma tistim, ki si še niso zaželeli več. Optično objektiv ni slab, cam 27mm do 82.5mm (ekv.35mm). Sestavljen je iz 11 leč, ki so postavljene v 8 skupin. Zaslonka je sestavljena iz sedmih lamel. Minimalna izostritev je pri 28cm. Premer za filter 52mm. Ohišje je iz trdne plastike in natančno izdelano. Nastavek za kamero je plastičen. Pri nas boste kameri D3100 in D5000, težko kupili brez tega objektiva, torej samo ohišje. Druga opcija, oziroma kit ponudba sta objektiva 18-105mm ali 18-200mm, saj si proizvajalec kamer ne želi, da bi kupovali ob kameri objektiv neodvisnega proizvajalca, če vam osnovni 18-55mm nudi premalo. Objektiv Nikkor DX AF-S 18-55mm f/3,5-5,6G VR združuje več zanimivih lastnosti. Nizko ceno, če ga kupite v kompletu s kamero. V prosti ponudbi, če bi želeli kupiti samo objektiv pa niti ni poceni. Stal vas bo kar cca. 225€. Izdelan je iz trdne plastike. Zunanjost je matirana in skrbno iz- vendar mu manjkajo dodatni mm in fotograf poleg tega objektiva kmalu potrebuje še dodatni objektiv, ki mu podaljša goriščnico do 100 ali celo 200mm. Kupec si lahko že na začetku izbere eno izmed naslednjih Nikon ponudb. 18-105mm ali za tiste, ki si žele popolni univerzalni objektiv 18200mm. To je osnovni kit objektiv, katerega boste dobili kot prvo izbiro na fotokamerah vstopnega razreda D3100 in D5000. Kot zajema je enak goriščni- Nikkor DX AF-S 18-105mm f/3,55,6G ED VR To je kit objektiv, ki vam na fotokamerah D3100, D5000 in D7000, lahko nadomesti objektiv 1855mm (e-Fotografija TEST na www.e-fotografija. si). Okoli 100€ več vas bo stal ta komplet kot, če bi vzeli 18-55mm. Toda Nikkor DX AF-S 18-105mm f/3,5-5,6G ED VR že omogoča solidno dolgo goriščnico od 27mm do 157.5mm (ekv.35mm). V prosti prodaji, če kupujete samo objektiv, vas bo stal cca.280€. Objektiv je sestavljen iz 15 leč, ki so PARIZ / e-Fotografija Fotopotep e-Fotografija vas popelje v prestolnico fotografije Pariz, kjer se je začela fotografija (Daguerre), film (Lumiere). Kjer so nastali prvi fotografski posnetki in kjer je doma umetnost. Spoznati Pariz je kot spoznati umetnost in začetke fotografije. Popeljali vas bomo skozi skrivnosti umetniškega Pariza, obenem pa odkrili najboljše fotografske motive. Ne oklevajte, spoznajte Pariz na drugačem način. Ja res je, klasične znamenitosti, muzeji, bodo šli mimo nas. Tja vas popeljejo turistične agencije. Mi bomo odkrivali Pariz tako, da ga boste s fotokamero lahko odkrivali 10 ali še večkrat. Na pot z letalom gremo v soboto 25. junija, vrnemo se v ponedeljek 27. junija, v večernih urah. Več na www.e-fotografija.si/tecaji.htm 6 e-Fotografija april/maj 2011 Fotopotep TOSKANA (13. - 15. maj) www.e-fotografija.si postavljene v 11 skupin. Zaslonka je sestavljena iz sedmih lamel. Minimalna izostritev je pri 45cm. Premer za filter je 67mm. Ohišje je iz trdne plastike in natančno izdelano. Nastavek za kamero je tudi plastičen. Če vam v kit izvedbi ponudijo ta objektiv namesto 18-55mm dobro premislite, katerega boste izbrali. Marsikateremu fotografu zna biti Nikkor DX AF-S 18-105mm f/3,5-5,6G ED VR boljša izbira, saj nudi že skoraj vse goriščnice, katere si fotograf na svoji začetni poti želi. Kot zajema je 27mm do 157.5mm (ekv.35mm). Optično sta si podobna, je pa daljša goriščnica z opazno ožjim kotom zajema. Če želite imeti za malo denarja dokaj univerzalni objektiv, potem bo 18-105mm odlična rešitev. Ob nakupu istega ohišja vam bodo ta objektiv dodali za samo 100€ več kot, če bi kamero vzeli z 1855mm. Nakup dodatnega tele zum objektiva (55200mm cca. 330€) ali celo 18-200mm (cca. 790€), pa bo kar precej olajšal vašo denarnico. Nikkor DX AF-S 18-200mm f/3,55,6GII ED VR To je kit objektiv, ki vstopnemu in hobi fotografu na fotokamerah D3100, D5000 in D7000, lahko nadomesti vse druge objektive. Kot zajema je enak goriščnicam 27mm do 300mm (ekv.35mm). Sestavljen je iz 16 leč, ki so postavljene v 12 skupin. Zaslonka je sestavljena iz sedmih lamel. Mie-Fotografija april/maj 2011 nimalna izostritev je pri 50cm. Premer za filter je 72mm. Ohišje je iz trdne plastike in natančno izdelano. Nastavek za kamero je kovinski. V preizkusu objektiva (e-Fotografija TEST na www.e-fotografija.si) sem zapisal. »Nikon je odlično prenovil objektiv, ki še dolgo ne bo puščal dvomov ali ga izbrati ali ne, če si želite originalni mega zum. Zelo dobro grajeno ohišje, kompaktnost, ne previsoka teža, razmerje med goriščnicami 27300mm (ekv. 35mm), AF-S, VRII, gumb za zaklenitev ga postavijo nad neodvisne Sigma in Tamron objektive. Ker so objektivi megazum razreda že tudi kakovostni v zapisu slike objektiv Nikon AF-S DX 18 – 200mm f/3.5 – 5.6 G IF ED VR II priporočam tudi tistim uporabnikom, ki so do sedaj raje izbirali dva ali tri objektive v mnenju, da bodo nudili višjo kakovost slike kot en megazum. Od sedaj naprej, bo treba izboljšati kakovost kit objektivov. Vendar potem bo tudi njihova cena krepko višja. Nikon uporabniki imate možnost dvoma samo v smeri cene in nič več glede kakovosti slike. Če ste družinsko/popotniški fotograf, si ne želite menjave objektivov in si lahko privoščite dati cca. 790€ za objektiv, potem ni dvoma, da ga boste izbrali.« samo izdelavo. Kot zajema je enak goriščnicam 24mm do 127,5mm (ekv.35mm). Sestavljen je iz 17 leč, ki so postavljene v 11 skupin. Zaslonka je sestavljena iz sedmih lamel. Minimalna izostritev je pri 38cm. Premer za filter je 67mm. Ohišje je iz trdne plastike in natančno izdelano. Nastavek za kamero je kovinski. Ni treba veliko pisati. Napredni fotografi, želite univerzalen zum objektiv, ki vam nudi osnovne goriščnice. To je to! Zakaj? Karikirano zapisano, 18-55mm je za D7000 in D300s kot Barum guma a Nikkor DX AF-S 16-85mm f/3,55,6G ED VR To je »pravi« kit objektiv za kameri D7000 in D300s. Ima odlične univerzalne goriščnice, kot 7 Osnovni tečaj fotografije (začetek 14.junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm na Mercedesu. Saj se pelješ, toda potem ne izkoriščaš vseh možnosti, katere ti tehnika nudi. Tudi 18-105mm ni nič drugačen. Je odličen za vstopne in hobi kamere, za več pa samo za tiste, ki vedo, da za manj denarja tudi manj dobijo. Cena cca. 600€ pa za Nikkor DX AF-S 16-85mm f/3,5-5,6G ED VR ni pretirana. Oziroma, dali ga boste na kamero s ceno preko 1000€. Nikakor pa ne pričakujte preveč od njega. Ima že ekstremno široko goriščnico 16mm in dokaj velik zum razpon 5.3X. plastike in natančno izdelano. Nastavek za kamero je kovinski. Pomnim še filmski 24-120mm. Takrat je bila ločnica med amaterskimi in profesionalnimi fotografi velika in enostavno se ni prijel. Nikon je sedaj v digitalni dobi začutil, da mu manj- Nikkor FX AF-S 24120mm f/4G ED N VR To je »pravi« kit objektiv za polno formatni (FX) D700. Ima odlično univerzalne goriščnice 24 do 120mm in samo izdelavo, pa tudi cena cca. 1099€ nikakor ni pretirana. Sestavljen je iz 15 leč, ki so postavljene v 13 skupin. Zaslonka je sestavljena iz sedmih lamel. Minimalna izostritev je pri 50cm. Premer za filter je 72mm. Ohišje je iz trdne 8 ka spodoben objektiv s fiksno zaslonko f/4 za kamere FX polnega formata in prenovili so stari objektiv. Ni dileme. Uporabnik kamere Nikon D700 neke druge prave alternative niti nima. Objektiv 24-120mm nudi idealne goriščnice in mnogim služi kot dolgo edini objektiv za večino motivov. Tudi cena je zelo zanimiva, zgolj cca. 1099 boste odšteli za njega. 24-70mm f/2.8 je le opazno dražji (cca. 1700€) in že cena tega objektiva pove, da od 24-120mm ne pričakujte preveč. kurenta ne morete dati na Nikon ohišje. Zato je ta objektiv marsikateremu Nikon uporabniku še kako dobrodošel. Na polno formatni kameri nudi vse želene goriščnice in fotografu niso potrebne menjave objektiva. To je »pravi« univerzalni kit objektiv za polno formatni D700. Ima popolne univerzalne goriščnice 28 do 300mm in dobro izdelavo. Za cca. 1099€ dobite vse goriščnice v enem objektivu. Sestavljen je iz 19 leč, ki so postavljene v 14 skupinah. Zaslonka je sestavljena iz devetih lamel. Minimalna izostritev je pri 50cm. Premer za filter je 77mm. Ohišje je iz trdne plastike in natančno izdelano. Nastavek za kamero je kovinski. Konkurent ima podoben objektiv, vendar v krepko težji, dražji, L različici. Nikon želi svojim uporabnikom nuditi nekaj podobnega, za manjšo težo in manj denarja. Kakovost? Ni pomembna ta primerjava, saj kon- Vedno obstaja več pogledov, mogoče celo resnic. Objektiv mnogi najprej ocenijo iz kakovosti izdelave, kako velik je, težak. Sam vedno pravim, cena v večini primerov ne laže. In nič drugače ni pri teh Nikon kit objektivih. Ne mislim samo v smislu tehnične kakovosti zapisa, ampak kot celote. Kaj nudi tudi v goriščnicah, svetlobni moči, torej neki širši uporabniški vrenodnosti. Noben izmed teh objektivov ni nek optični biser. Seveda mišljeno v končni tehnični kakovosti zapisa. So pa to objektivi, ki Nikon uporabniku lahko nudijo največ. Tako Sigma, kot Tamron, Tokina, jim v ločljivosti zapisa težko pridejo do živega. Edino objektiv 18200mm, ki se je tudi v tem preizkusu pokazal kot odličen, ima dobro konkurenco med neodvisnimi proizvajalci. Pa ne v kakovosti zapisa, ampak predvsem v ceni. Kdor želi original Nikkor FX AF-S 28300mm f/3,5-5,6G ED VR Objektivi v praksi e-Fotografija april/maj 2011 Testi fotokamer Nikon objektiv, naj ga vsekakor izbere. Komur so predragi pa se ve... Danes je objektiv za kamere polnega formata, 24-120mm zelo cenjen med Nikon uporabniki. A v primerjavi z objektivi za kamere z manjšimi tipali ni nič posebnega. Toda vemo. Praksa in potreba po končni kakovosti slike, nam velikokrat tehnično kakovost lahko postavijo na glavo. Le cena pove svoje. Veliko tudi o tem, koliko si fotograf želi privoščiti ali želi zapraviti za njegov način fotografiranja in njegove potrebe predstavitve. Še enkrat več pa se pokaže, da objektivi pri različnih goriščnicah in zaslonkah drugače rišejo. V večini primerov je najbolj odprta in najbolj zaprta zaslonka za dobro ločljivost najslabša. Med preizkusi objektivov sem zasledil tudi to, da vzameš tri enake objektive in vsak pod svojo goriščnico in zaslonko lahko opazno drugače riše. Za to naj bo ta preizkus samo kot neka smernica o uporabniški vrednosti nekega objektiva, ne pa ekzaktna ločnica, to je tako in nič drugače. Rezultati pa dajo neko zlato sredino in na podlagi njih in cene objektiva se lahko že lažje odločamo za izbiro svojega kit objektiva. Še tako dobro ocenjen test nič ne pomaga, če z objektivom zaradi takšnih ali drugačnih lastnosti niste zadovoljni. Ali obratno, še tako slabo ocenjen preizkus uporabniku ne pomeni nič, če je z objektivom zadovoljen. Eno pa drži kot pribito. Osnovni kit objektiv 18-55mm optično sploh ni slab. Optična kakovost Nikon kit objektivov Že na začetku zapišem, da me je zelo pozitivno presenetilo, da niti en objektiv ni imel zamika barv (kromatske aberacije). Je pa pri večini opaziti vinjetiranje pri odprti zaslonki in predvsem pri obeh FX objektivih distorzijo. DX objektive sem preizkušal na Nikon D3100, FX na D3x. Od 16mm do 18mm (24mm in 28mm FX) Najslabše jo je odnesel objektiv 1685mm. Po eni strani razumljivo, saj krajša goriščnica prinaša dodatne optične zaplete in sam objektiv ima in objektivov dokaj veliko razmerje med goriščnicami. Vendar vseeno preseneča njegov slab zapis, saj je konkurenčen drugim objektivom samo pri f/8 in f/11. Glede na veliko razmerje med goriščnicami se je odlično izkazal 18-200mm. FX objektiva imata pri svojih 24mm in 28mm zelo podoben kot zajema. V nekaj boljši kakovosti zapisa se izkažeta samo pri f/22. Če potegnem črto. Samo 16-85mm ima težave z ločljivostjo pri najkrajši goriščnici. Ostali objektivi so dokaj solidni že pri odprti zaslonki. Od 24 do 28mm Objektiv 18-200mm pri tej goriščnici že pri odprti zaslonki f/3.5 in f/4, pokaže svojo moč. Tudi 16-85mm pokaže povsem drugo sliko, 18-105mm pa se drži zelo konkurenčno. Pri tej za jiju najkrajši goriščnici sta oba FX objektiva zelo povprečna. 24-120mm je mehak pri vseh zaslonkah, 28300mm oživi pri f/5,6 in f/8. 50mm Odlično se izkaže objektiv 18105mm. Oziroma vsi objektivi so pri tej goriščnici dobri vse do zaslonke f/16, kjer se zapis opazno poslabša. Objektiv 18-55mm pa ob pregledu roba slike opazno izgubi kakovost. 28-300mm je pri odprti zaslonki na robu slike tudi že brez kontrasta (mehak). Od 85mm do 130mm Pri teh goriščnicah se izkaže objektiv 28-300mm. Predvsem na robovih opazno prekaša ostale objektive. 200mm Objektiv 18-200mm pri svoji najdaljši goriščnici obdrži solidno kakovost pri odprtih zaslonkah. Pri f/16 in f/22 pa se opazno izgubi. Res pa je, da boste pri daljših goriščnicah le redko kdaj izkoriščali te zaslonke. Objektiv 28-300mm je pri 200mm goriščnici vidno višje kakovosti zapisa. 200mm DX in 300mm FX Pri 200mm, bi moral objektiv na “crop” kameri imeti enak kot zajema kot 300mm na kameri polnega formata. Vendar ni tako. Še nisem videl 18-200mm objektiva, ki bi bil v najdaljši goriščnici res blizu “pravih” 200mm. Ne glede na to pa je pri odprti zaslonki v centru z dobro ločlji- SPLETNA TRGOVINA foto in optika • avtomoto avtoakustika in navigacije video • računalništvo NIKON Coolpix P500 NIKON D5100 kit 18-55VR fotoaparat C M 809,00 399, 00 Y CM MY 12.1 mio slikovnih pik, 36x optični zoom, TFT LCD zaslon z diagonalo 7,5 cm (3.0'') z 921.000 pikami, hitri USB 2.0 priključek, ISO 160 – 3200, sistem EXPEED C2. Zrcalno refleksni fotoaparat, 16.2 mio točk, objektiv 18-55 VR, ISO 100-6400, EXPEED II procesor, magnezijevo ohišje, funkcija D-film (1080p). CY CMY K Celetoten preizkus s fotografijami je objavljen na www.e-fotografija.si e-Fotografija april/maj 2011 www.e-fotografija.si PRODAJA PRAKTICA Dpix 5000WP PRAKTICA DVC 14.1 HDMI 69,90 5 mio slikovnih pik, LCD zaslon z diagonalo 6,4 cm (2.5''), 4x digitalni zoom, 16MB vgrajenega spomina, vodoodporen 189, 90 14 mio slikovnih pik, 5x optični zoom, 10x digitalni zoom, TFT zaslon z diagonalo 7,6 cm (3.0''), priključki: HDMI, USB 2.0, območje bliskavice 0,6 – 2,0 m, ISO 100 – 400 (Foto). Cene v spletni trgovini se dnevno spreminjajo Plačilo na obroke T: 01 564 22 39 M: 040 923 333 vostjo zapisa. Šele na robovih se pokaže, da ima 28-300mm nekaj boljši zapis. Vsekakor pa sta ta dva objektiva zanimiva “popotniška” rešitev, oziroma dobra ponudba za vse, ki si ne žele menjati objektivov. Zaključek Dostava na dom Objektivi imajo svoje muhe in dobre lastnosti. Na koncu spoznamo, da je objektiv 18-55mm dobro optično uravnovešen, a manjka mu daljša goriščnica. Višje gremo, težje je narediti dober objektiv in kompromisi so hitro tu. Da je objektiv poceni, ima celo plastični nastavek za kamero. Za hobi fotografe zadovoljivo, za več pa ne bo šlo. In v višji kakovosti se viša tudi cena. Da je boljši kot recimo 18200 se že krepko pozna na ceni. Na koncu pa proizvajalec sam dodaja in Osebni prevzem E: [email protected] omejuje, oziroma se zelo dobro zaveda kaj nuditi, da če želite original, t.j. Nikon boste po njem tudi posegli. Kaj izbrati ? Objektivi za DX fotokamere Nikkor DX AF-S 18-55mm f/3.5-5,6G VR (cca. 225€) Odličen objektiv za vse, ki šele vstopate v fotografijo in si želite nizko ceno kompleta. Vendar vedite, čaka vas še nakup dodatnega tele zum objektiva. Recimo 70-300mm VR (e-Fotografija TEST na www.e-fotografija.si), bo odlična izbira. Nikkor DX AF-S 18-105mm f/3,5-5,6G ED VR (cca. 280€) Objektiv, ki nudi dodatni kompromis. Ob nakupu kamere vas stane samo 100€ več. Bi ga vzeli. Ja, v pri- a Izbirate opremo in ste v dilemi glede prave izbire? Vprašajte nas, pomagali vam bomo. V vaši elektronski pošti napišite za kateri namen fotografiranja želite fotokamero, katere ste si že ogledali in koliko ste za opremo pripravljeni plačati. Pišite nam na: [email protected] Po nakupu kamere vam je za lažje spoznavanje funkcij in možnosti kamere na voljo e-Fotografija tečaj fotografije. 9 Praktični tečaj bliskavica (15. junij) www.e-fotografija.si meru, da že sedaj veste, da dodatnega objektiva ne boste nikoli kupovali. Za družinsko in popotniško fotografijo nudi že zadovoljive goriščnice, obenem, pa je res poceni. Če pa že veste, da boste rabili še daljše goriščnice, potem je bolje izbrati 18-55mm in dodatni teleobjektiv, oziroma pogledati za enim izmed mega zum 18-200mm ali 18-250mm, 18270mm objektivom. Nikkor DX AF-S 18-200mm f/3,5-5,6GII ED VR (cca. 790€) Cena ne laže. Seveda, če gledamo objektive istega proizvajalca. Ta objektiv je zelo dobro uravnotežen. Menim, da celo najbolje med vsemi tokrat preizkušenimi. Vendar, cena je znana in za marsikoga ni nizka. Toda, če želite mega zum objektiv (vse v enem) potem je le ta prava izbira. Če vam je original predrag, poškilite še malo k Tamron ali Sigma. Nikkor DX AF-S 16-85mm f/3,5-5,6G ED VR (cca. 600€) Objektiv, ki v praksi nudi res veliko, je lahko za “pipetkarje” zelo muhast. Samo dva mm krajša goriščnica (16mm), a to se v praksi še kako pozna. Vendar v tehnični kakosti zapisa ta objektiv ni nič posebnega. No meni že njegova cena glede na goriščnice in svetlobno moč pove veliko. Za tak denar je to to, pravimo. Vsekakor pa naj vam bo to prva kit izbira za kamero razreda D300s. Pri kameri Nikon D7000 pa izbirajte med njim ali 18105mm in 18-200mm. je pravi kit objektiv za vas. Fiksna zaslonka f/4 skozi vse goriščnice, široko razmerje goriščnic, predvsem pa cena objektiva ne da druge izbire. Prav cena pa hitro pove, da optično ne pričakujte preveč. Seveda v tehničnem smislu. V praksi zna večino povsem zadovoljiti. A če bi bilo povsem tako, ne bi Nikon izdeloval še fiksnih objektivov podobnih goriščnic, predvsem pa objektiva Nikon 2470mm f/2,8. Ta je kar za 600€ dražji. Je še kakšno vprašanje? Nikkor FX AF-S 28-300mm f/3,5-5,6G ED VR (cca. 900€) Za vse, ki v FX razredu ne ljubijo več objektivov v fototorbi, je Nikon izdelal ta objektiv. Obenem je še cenovno dokaj prijazen. Še toliko bolj, če gledamo ceno FX ohišij. In takoj pridemo na to, da “pipetkarska” tehnična kakovost ni ne vem kaj. Marsikateremu popotniškemu fotografu, ki ravno ne rabi vrhunskega zapisa, lahko 28-300mm še kako odtehta nekaj dkg zaradi večih objektivov. Sploh pa večnih njihovih menjav. Za konec Nikkor FX AF-S 24-120mm f/4G ED N VR (cca. 1099€) Če imate kamero Nikon D700 potem ni dileme. To Nikon kit objektivi nudijo vse v domeni goriščnic in cen. Še enkrat poudarjam, to so kit objektivi, ki jih lahko izberete v kompletu vaše nove fotokamere. Zdaj, kaj boste vi izbrali, pa je na vas. Toda vedite, objektiv je več kot fotokamera. Zato bodite pri njegovi izbiri pozorni in izberite premišljeno. Možnosti izbire imate več in Nikon vam jih tudi nudi. Kdor od Nikon uporabnikov želi v določenem razredu objektivov kakovost in je za to pripravljen plačati ni dileme, izbral bo Nikon. Če želite nekaj prihraniti, a najbrž v optičnem primeru dobiti manj, pa lahko izberete med neodvisnimi proizvajalci. Odločitev je na koncu tako ali tako vaša. Če smo se lani s fotokamero in stativi potepali po jugozahodnem delu ZDA, Las Vegasu in bližnjih nacionalnih parkih (fotopis udeleženke Nevenke), gremo letos višje. Najprej na jugozahodni del Kanade in nato vse do fotografsko enkratnega nacionalnega parka Yellowstone. V skupini nas je lahko največ osem. Za to pohitite s prijavami. V ponedejek 9. maja bomo naredili že prvo informativno srečanje. Pred odhodom se bomo dobili še na strokovno fotografskem srečanju s predstavitvijo motivov in spoznavanju naše opreme. Fotopotep je primeren tako za tiste ljubitelje fo- tografije s kompaktno fotokamero kot “resne” fotografe. Prvi bodo s pomočjo fotografskega mentorja spoznali več o opremi in kako se “spopasti” z motivi, napredni, bodo na najboljših lokacijah in najboljši svetlobi lahko izkoristili svoje znanje. Zvečer pa seveda, debata o fotografijah in sama analiza. Torej, fotopotep, ne klasično potovanje! Domov moramo priti z najboljšimi fotografiji in jih že imeti pripravljene za predstavitev. Kaj izbrati? Objektivi za FX fotokamere Na Nikon objektivih boste opazili še sledeče pomembne oznake: AF-S (Auto Focus – Silent) - oznaka za objektive z vgrajenim hitrim in tihim motorčkom SWM (Silent Wave Motor) - so edini primerni za kamere, ki nimajo več motorčka v kameri kot Nikon D40/40x, D60, D3000 in D5000 G (Genesis) - objektivi, ki nimajo več obroča za ročni premik zaslonke DX – oznaka za objektive, ki so prirejeni za kamere z manjšimi tipali (lahko jih nastavite tudi na kamere s polnim formatom (FX) vendar bo kamera upoštevala manjši zajem VR (Vibration Reduction) - sistem za stabilizacijo slike AF-D (Distance) - sistem za razpoznavanje oddaljenosti, ki deluje s 3D Matrix sistemom. Ti objektivi ne delujejo v načinu AF s kamerami D40/40x, D60, D3000 in D5000. Objektivi iz serije AF-S in G imajo vgrajen sistem D ED (Extra Low Dispersion) - posebno brušene leče za čim manjšo barvno aberacijo ter razpršitev svetlobe in z njo povezanimi napakami pri zapisu N (Nano Crystal Coat) -nanos antirefleksijskega premaza z izredno drobnimi delci (nano) in večplastnim nanosom IF (Internal Focusing) -ostrenje preko notranje skupine leč. Objektivu se dolžina med ostrenjem ne spreminja Matjaž Intihar Nasveti za fotoopremo... [email protected] Narodni parki Kanade in ZDA / Fotopotep www.e-fotografija.si e-Fotografija tečaj fotografije KOPER 8. maj - MARIBOR 22. maj e-fotografija.si/tecaji.htm 10 e-Fotografija april/maj 2011 16 urni tečaj programa Photoshop (11. in 12. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D Odlični direktni konkurent… Tokina je meni vedno delovala kot podjetje, ki skrbi za Nikon uporabnike bolj kot za druge. Ravno nasprotno kot Sigma, ki se je zgledovala bolj po Canon. Tamron je bil vedno nekje vmes. Toda časi se spreminjajo in vsak poizkuša narediti nekaj posebnega v svojem razredu in za različne uporabnike. Žal v večini primerov samo še za Canon in Nikon. Olympus je v svetu DSLR že povsem izgubil kompas, Pentax se bori obstati, Sony pa si izboriti svoj, večji delež. Še dobro, da se nekaj neodvisnih proizvajalcev objektivov bori naprej in nam nudi drugo opcijo. Kar na začetku naj že omenim, da je objektiv Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D namenjen tudi za kamere polnega 35mm formata. Nikon je svojim uporabnikom že dal odlični 14-24mm f/2,8. Zraven še 16-35mm f/4 (test je že na e-Fotografija.si). Canon nudi 16-35mm f/2.8 L II, 17-40mm f/4 L in fiksni 14mm f/2.8 L II. In so po mojem mnenju (sem jih preizkušal) z enako, ali celo slabšo, nikakor pa opazno boljšo kakovostjo. Ker pa imajo vsi ti objektivi neke njim lastne omejitve, lahko komu še kako prav pride na izbiro Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D. Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D ima že na začetku eno zelo prijazno lastnost. Ta je cena. Za gram trdno grajenega objektiva boste dali manj kot en evro. Pri Canon 16-35mm f/2.8 L II in Nikon 14-24mm f/2.8, boste v naših trgovinah olajšani za X2. Kot že naslov pove, menim, da je Tokina naredila nekaj, kar je direktni konkurent prav Nikon 14-24mm f/2,8. Seveda se za Nikon uporabnike ve kdo je zmagovalec v tehnični kakovosti. Canon uporabnik pa je dobil nekaj primerljivega. Vendar cena, je tako močno na strani Tokina, da ima ta objektiv še vedno lahko za marsikoga svojo veliko prednost. S tem objektivom morate biti blizu, res blizu. binacije trdne plastike in aluminija (armalite). Ne samo materiali in izdelava, tudi detajli objektiva so odlično zaključeni, obroč za ostrino lepo teče. Tokina ima preko obroča za ostritev, ki ga lahko premikamo še gor, dol, samosvojo lastnost za premik med AF in M načinom ostrenja. Tako ni treba kot na drugih objektivih, roko dati iz obroča za ostrenje stran in iskati gumba za vklop/izklop AF. Objektiv je sestavljen iz 15 leč, ki so postavljene v 13 sku- Konstrukcija Objektiv Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D tu pokaže svojo filozofijo in moč. Ohišje je iz kom- 12 Nastavek za kamero je kovinski in prav tako odlično izdelan. Objektiv lahko dobimo z nastavkom za Canon in Nikon fotokamere. Ostrenje Tokina še nima hitrih in tihim motorčkov za izostritev. Vendar za širokokotni objektiv to niti ni glavna točka za razmišljanje. Za hitre motive športa objektiv niti ni namenjen. Ta objektiv ima vgrajen motor za ostrenje tudi za Nikon kamere. Ker so mu dodali nov bralni senzor GMR (magnetni senzor za branje AF podatkov) je hitrejše kot ostrenje s klasičnim direktnim notranjim motorjem. Kakovost slike Videz, velikost, teža Kot smo vajeni pri Tokina, so objektivi odlično izdelani. Aluminij, trdna plastika, kovinski nastavek za kamero in odlična izdelava so prvi pokazatelji resnosti. Da je objektiv nekaj posebnega pri teh kratkih goriščnicah kaže že sama velikost objektiva. Dolg je celih 133.3mm, širok 90mm. Težak 950g. Na njega ni moč dodati navojnega filtra. Bajonet pin. Zaslonka je sestavljena iz 8 lamel. Ostrenje poteka preko notranjega sklopa leč. Pri zumiranju se minimalno premaknejo prednje leče. Še vedno pa velikost objektiva ostaja enaka, saj je zaščitni okvir, ki služi tudi kot zaslonka za vpad direktne sončne svetlobe pred prednjo lečo. Med lečami so tri asferične in tri, ki korigirajo kromatsko aberacijo. Večina fotografov se osredotoči v tehnično kakovost objektiva. Le tega bi rezali v vsak detajl, a le redko kdo od njih se potem vpraša, kaj ti podatki povedo v praksi. Še toliko bolj je to poudarjeno pri tem objektivu. Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D ima tako majhen razpon goriščnic in je tako ozko optično delujoč, da je bolj pomembno ali nam bo tak objektiv sploh kje prišel prav. Vendar nam ekstremno široke goriščnice lahko prinesejo tudi prednosti. In ker je objektiv Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D odlično izdelan, se ga lahko upravlja in je tudi optično kakovosten, najbrž ne bo dileme. Če sanjate široki kot in veliko svetlobno moč, posledično bo manj globinske ostrine, potem bo Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D najbrž pravi objektiv. Menim, da je optično primerljiv z Nikon 16-35mm f/4 (test na e-Fotografija.si). Slednji ima dobro konstantno kakovost zapisa od f/4 pa vse do f/16 in skoraj ni sledu o e-Fotografija april/maj 2011 Nadaljevalni tečaj fotografije (2. - 9. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm kromatski aberaciji. Vendar ima začetno zaslonko f/4, je dražji in spet je lahko tu dilema. Primerjave z Nikon 14-24mm f/2.8 pa niti ni treba. Slednji je 2X dražji. Ali je 2X »boljši« pa nikogar, ki si ga lahko privošči, ga ima ali želi imeti niti ne zanima. Meni je objektiv Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D odlično služil in tudi v praktičnem delu sem bil zadovoljen z njim. Ali bi si želel širše razmerje med goriščnicami pa je večna dilema. A ponavadi na račun kakovosti zapisa. Zato vem, da je za določene želje ta objektiv še kako odlična izbira. Objektiv odlično deluje pri zaslonkah med f/4 do f/11. Pri f/2.8 je zelo mehak na robovih. Pri f/22 je kakovost zapisa opazno slabša in najbrž le redko kdaj želena. Torej, f/2.8 uporabite, ko veste, da vas zapis na robovih ne zanima, iz smeri vrhunske ločljivosti. Oziroma si tako ali tako želite neostrega. Glede f/22 pa naj vam bo le rešitev v sili, če je enostavno preveč svetlobe, saj navojnega sivinskega filtra na tem objektivu ni moč uporabiti. Kromatska aberacija (zamik barv) je zelo dobro korigirana. Enako vinjetiranje (temnenje robov). Tudi popačenja ni veliko. Objektiv ima dovolj dobrih lastnosti, da bo vsak, ki si želi »original«, pogledal še za 2X cenejši Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D. Tudi Canon uporabnik, ki si želi teh goriščnic in kakovost si ga bo ogledal. Po ceni in goriščnicah podobni objektivi za »FF« ali »crop« kamere pa mu v kakovosti zapisa ne pridejo blizu. Objektiv Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D v praksi Kar naenkrat tehnična pravila izgubijo svoj pomen. Pomebna je fotografija. Seveda lahko še vedno razpravljamo, kaj bi bilo, če bi imeli še boljši objektiv. Ampak zame je Tokina povsem resen in kakovosten objektiv, ki se v praksi odlično obnese. Je robusten, dobro izdelan, natančen v ostrenju in to je to. Kdor od Nikon uporabnikov ima v žepu več, si želi še 2mm širšo goriščnico bo seveda posegel po originalu. Zakaj ne! Canon uporabnik bo v večji dilemi. Za 2X več denarja mu 16-35mm f/2.8 L II nudi samo večje razmerje med goriščnicami in USM ostrenje, ne pa opazno višje kakovosti zapisa. Če sploh! Zaključna ocena Objektiv Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D je zanimiv iz več pogledov. Je odlično izdelan iz robustnih materialov. Ima »pravo« ceno, ki vsakega Canon ali Nikon uporabnika hitro ujame. Menim, da je tu Tokina zopet bolj razmišljala o Nikon uporabnikih. Canon ima v ponudbi tudi 17-40mm f/4 L, ki vse tiste, ki žele večje razmerje med goriščnicami, manjši objektiv, hitro pritegne. Stane celo nekaj € manj kot Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D. Vendar si v kakovosti zapisa nista primerljiva. Ta je na strani Tokine. Nikon uporabnik že bolj razmišlja. Vzeti Nikkor 16-35mm f/4 ali Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D. Kajti vrhunski Nikon e-Fotografija april/maj 2011 Ekstremni široki kot nam pričara nove dimenzije, drugačen pogled na motiv. 14-24mm f/2.8 je še enkrat dražji od Tokina. Tako je Tokina ponudila nekaj odličnega. Vendar se mora vsak uporabnik sam odločiti kaj mu najbolj odgovarja. Ekstremne širokokotne goriščnice so lahko nek poseben magnet. Jih boste izkoristili, pa je vaše osebno tveganje. Vedeti morate, da ste glede zuma pri tem objektivu močno omejeni s pristopom do motiva. Da je dilema lažja pa tu nastopi Tokina. Ekstremnost in podobnost z odličnim originalom vam nudi za zanimivo cenovno rešitev. Menim, da je Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D odlična izbira za napredne in pol-profesionalne fotografe. Pravi profesionalec, ki dobro služi s fotografijo bo tako ali tako izbral original, Nikon 1424mm f/2,8 ali Canon 16-35mm f/2.8 L II. Se boste odločili za Tokina AT-X Pro 16-28mm f/2.8 D, pa je tako ali tako vaša osebna odločitev. Matjaž Intihar Natečaj in razstava fotografij za fotografinje Center za mlade iz Domžal je v sodelovanju z e-Fotografijo, pripravil fotografski natečaj za fotografinje. Natečaj je bil namenjen slovenskim fotografinjam, ki so svoje foto objektive tematsko usmerile na Moške in šport, druga tema razpisa pa je bila prosta. To je bil že drugi natečaj, namreč lani je 20 fotografinj prvič postavilo na ogled fotografije »moških«. In takrat je prišla pobuda s strani urednika e-fotografije Matjaža , da bi to postalo tradicionalno in da bi privabilo še več udeleženk. Letos je sodelovalo že 28 fotografinj. Samostojne avtorice in članice 8 slovenskih fotografskih klubov in društev. Na temo »Moški in šport« je bilo poslanih 73 fotografij, na« Prosto temo« 135 , skupaj torej 208 fotografij. Fotografije je avtorsko neoznačene selekcioniral Matjaž Intihar in jih izbral za razstavo. Na razstavi je vsaj po ena fotografija od vsake avtorice, nekatere jih imajo tudi več. Namen ni bil toliko tekmovalen, kot želja po prijetnem druženju fotografinj. Natečaj, razstava za fotografinje je predvidena Mojca Cvirn (1. nagrada Moški in šport) tudi za leto 2012. Lili Jazbec (1. nagrada Prosta tema) Jelka Mihajlovska (2. nagrada Moški in šport) 13 Enodnevni praktični tečaj fotografije v Kopru (8.maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Canon EF 70-300mm f/4-5.6 L USM IS Nekaj odličnega za vmes Canon je leta 1979 z novimi FD objektivi predstavil tudi serijo profesionalnih objektivov z oznako L. Luxury, oziroma asphericaL naj bi bili besedi, ki sta botri tej črki na vseh »boljših« Canon objektivih. Tele objektivi so pridobili belo barvo, da so se tako lahko ločili od Nikon uporabnikov na raznih prireditvah in bili tako bolje opazni in prepoznavni. Niso pa vsi L objektivi iz razreda daljših goriščnic vedno bili beli. Že leta 1987 je Canon predstavil črni EF 100-300mm f/5.6 L. Vendar se ta objektiv nekako ni prijel. Leče so sicer bile bolj kakovostne kot navadni EF 100-300mm, samo ohišje pa iz nič boljših materialov. Že leta 1990 je šel v pozabo in Canon vse do prihoda objektiva EF 70-300mm DO (test na e-fotografija.si) (l. 2004) ni v tem razredu predstavil nekaj posebnega. Pri Canon so se zbudili in obudili L serijo tudi v razredu 70-300mm objektivov, ki imajo svetlobno moč f/4-5,6. Objektiv Canon EF 70-300mm f/45.6 L IS USM ima zame nekaj bolj čustvenih vzporednic s starejšim EF 100-300mm f/5.6 L. Drugače pa sta si v konstrukciji, materialih in tudi v barvi opazno različna. Tudi cena ju nekako druži. Starejši je imel ceno takratnih 1200 nemških mark. Današnji 1200€. Goriščnice, velikost, teža, izdelava Objektiv ima goriščnico 70-300mm. Na kamerah EOS z manjšimi tipali je ekvivalent 35mm, 112480mm. Svetlobna moč objektiva je f/4 pri 70mm, ki pa se pri 230mm spremeni na f/5,6. Objektiv Canon EF 70-300mm f/4-5.6 L IS USM je dolg 143mm (enako kot 70-300mm brez L), širok 82mm in težak celih 1050g. Izdelan je zelo kakovostno in vsi uporabljeni materiali ga uvrščajo ob bok vseh belih L objektivov. Konstrukcija, leče Objektiv nudi notranje ostrenje. Ker se premika notranja skupina leč se velikost objektiva z ostrenjem ne spreminja, prav tako se ne vrti prednja leča. Ob premiku goriščnice se velikost objektiva opazno spremeni. Premika se sprednji del leč. Obroč za premik goriščnic je na prednji strani in njegov hod je skoraj za polovico obrata. Na ta način smo malo počasnejši pri zumiranju in kasneje pri proženju, če želimo trdno držati kamero za mirno proženje. Objektiv je sestavljen iz 19 leč, ki so postavljene v 14 skupin. Dve izmed leč sta posebej brušeni (UD) za zmanjšanje zamika barva (kromatske aberacije). Za čim manjše odboje sve- 14 tlobe od leč skrbi SSC (super spectra coating) zaščita. Zaslonka je sestavljena iz 8 lamel. zagotavlja možnost nestresenega posnetka v razliki štirih zaslonk. Nastavek za kamero je kovinski in EF, kar pomeni, da je namenjen tudi za kamere polnega 35mm formata. Objektiv si zasluži oznako L. No, po mojem mnenju je oznaka L bolj kot ne namenjena objektivom, ki naj nudijo profesionalnemu fotografu trdnost, robustnost, hitro in zanesljivo delovanje pred samo kakovostjo slike. Širokokotni L objektivi to samo potrjujejo. Niso vsi optično vrhunski. Pri belih objektiv, ki so domena L objektivov z daljšimi goriščnicami, pa je poleg ostalih lastnosti vrhunska še kakovost zapisa. Objektiv Canon EF 70-300mm f/4-5.6 L IS USM to potrjuje. Edina zamera, kritika, da bi lahko bil še boljši mu gre pri odprti zaslonki na kameri polnega formata. Tu je opazno vinjetiranje, temnenje robov. Ne izrazito, premoteče, saj se da z računalniškim programom napako odpraviti. A na prvo žogo je vidno in najbrž bi dodali še kar nekaj €, da bi bila ta napaka odpravljena. Vendar že iz preizkusa EF 70-200mm f/2.8 L USM IS II (test na e-fotografija.si) vem, da ga ima tudi ta vrhunski objektiv. Torej? Predvsem je objektiv Canon EF 70-300mm f/4-5.6 L USM IS optično odličen glede ločljivosti zapisa že pri odprtih zaslonkah. Tu se pozna razlika v kakovosti in seveda na ceni na proti cenej- Bajonet Ostrenje / stabilizacija slike Ostrenje poteka preko hitrega obročnega motorčka (USM). Je hitro in tiho in pod dobrimi svetlobnimi pogoji zadovolji tudi tiste, ki želijo najhitrejšo ostritev. Stabilizacija slike poteka preko že znanega IS sistema druge generacije, ki teoretično Kakovost slike Panasonic, vodilni v 3D fotosvetu 3D digitalna fototehnologija je tu? Danes je ta digitalna tridimenzionalna fotografska tehnika še na začetku poti v amaterski fotografski svet. Vendar so podjetja, ki že kažejo začetek poti prodora te tehnologije med množice. Panasonic je vsekakor med vodilnimi. Film Avatar je bil tudi plod njihove tehnologije in že kaže kam gre nova smer v video in fotografiji. Zapisal sem že. Še pet let in 3D tehnologija bo že opazno prisotna med nami. Čez 10 let jo bomo uporabljali in menjali današnje nove HDTV kot danes klasične TV zaslone. Panasonic je v Budimpešti novinarjem prikazal novosti in tehnološke trende. Zanimivost so TV zasloni Viera z novo NeoPlasma tehnologijo in 3D LED LCD zasloni. TV-ji so postali bolj univerzalni saj imajo SD in USB vhode. Obenem so pokazali nove video kamere HX-WA 10 in DC10 ter HX-DC1. Od fotokamer ni bilo novosti. Te šele pričakujemo. So pa podali velik poudarek na širšo paleto objektivov, vključno s 3D optiko za foto kot video kamere. Za slovenski trg je za Panasonic fotoopremo izbran novi distributer. To je nam že znano podjetje Eurofoto d.o.o. iz Kranja, ki je pri nas pri prodaji fotokamer in ostale opreme prisotno že več kot 15 let. Nekdaj so nudili trgu odlično Minolto in legendarni Contax. Nekaj časa so bili tudi distributer za Nikon, danes še za Samsung in Casio. Specializiran foto ponudnik Eurofoto d.o.o. se bo trudil slovenskemu trgu bolje predstaviti znamko, ki je med kompaktnimi fotokamerami in digitalni tehnologiji med vodilnimi na svetu. Prav tako so med vodilnimi v profesionalnem video svetu. Tako smo končno tudi v Slovenijo dobili široko, predvsem fotografsko usmerjenega ponudnika Panasonic fotoopreme. Matjaž Intihar e-Fotografija april/maj 2011 šemu EF 70-300mm f/4.5-5.6 IS USM ali optično še slabšim vendar opazno cenejšim Tamron in Sigma. Kakovost zapisa v praksi Objektiv Canon EF 70-300mm f/4-5.6 L IS USM sem preizkusil tudi na kameri EOS 60D, z manjšim tipalom. Tu je vinjetiranje skoraj neopazno, ostrina zapisa pa vrhunska, saj robni del slike ni zapisan na tipalu. Torej je ta objektiv še bolj dobrodošel prav na “crop” kamerah. Objektiv je vse do zaslonke f/16 izvrsten. Višjo zaslonko pa pri daljših goriščnicah le redko uporabljamo, saj nam vedno zmanjkuje dovolj kratkega časa osvetlitve, da ne stresemo posnetek. Že pri f/5.6 je od 200mm naprej izredno malo globinske ostrine, tudi za portret. Za to je objektiv še kako primeren za lovljenje uličnih portretov. Zaključna ocena Ob predstavitvi objektiva je bilo mnogo vprašanj. Le kaj bo objektiv zmogel. Oziroma ni jih malo, ki mislijo, da si oznako L zaslužijo samo objektivi z f/2.8 ali manj. Ne! Oznaka L najprej nakaže predvsem dober material ohišja, trdnost, zaščitenost pred vlago, prahom in šele na to visoko kakovost zapisa. Vendar brez težav lahko zapišem, da je objektiv Canon EF 70-300mm f/4-5.6 L IS USM tudi v tem pogledu vrhunski. Objektiv je dober kompromis med 70200mm L in recimo 100-400mm L ali fiksnimi 200 in 300mm L. Canon je dobro ocenil in fotografom ponudil kompromis. Vam je 200mm premalo, 400mm preveč in pretežko, fiksni pa neuporaben? Tako, sedaj je tu odličen izbor, objektiv Canon EF 70-300mm f/4-5.6 L IS USM. Nudi res dobro robustnost in odlično tehnično kakovost zapisa. Zame edino moteč je premik zum obroča, ki je na prednjem delu. Uporabnik se bo tudi tega navadil. Konec koncev to ni objektiv za profesionalne športne reporterje, lovilce hitrih motivov s kratkimi časi, ampak za tiste, ki lahko čakajo na nastavitev in proženje. Tisti, katerim je f/4 ali ali f/2.8 nek fetiš radi porečejo, da ima ta objektiv pri daljših goriščnicah svetlobno moč samo f/5,6. Toda razen za tiste, ki veliko fotografirajo v slabih svetlobnih pogojih in s kratkimi časi je bolj pomembno, da je objektiv oster že pri odprti zaslonki. Kaj pomaga povprečen f/2.8, če moramo zaslonko zapirati na f/5.6, da dobimo maksimalno ostrino zapisa. Objektiv Canon EF 70-300mm f/4-5.6 L IS USM ima prednost pred 70-200mm L glede daljše goriščnice ter višjo robustnost in kakovost zapisa pri odprtih zaslonkah na proti EF 70-300mm f/4.5-5.6 USM IS. Za to pravim, da je nekaj odličnega za vmes. Ko nas goriščnice pritegnejo, je le še cena tisti faktor, ki odloča. Ste zahtevni Canon uporabnik? To je najbrž objektiv za vas! Matjaž Intihar 2011) www.e-fotografija.si Galerija e-Fotografija Izberi fotografijo tedna Avtor: Juze Avtor: Blubeat www.e-fotografija.com/galerija/ 5. Eksotična fotodelavnica Bali (15.november specializirana foto trgovina z bogato zalogo znanja in izkušenj, z dolgo tradicijo - z vami smo že več kot 80 let Niste prepričani o tem, kaj potrebujete, želite nasvet, pomoč ali preizkus pred nakupom? Vabljeni v našo trgovino. Foto Beseničar, Dunajska 57, 1000 Ljubljana 01 2800 802 l [email protected] l www.fotomarket.net Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure e-Fotografija april/maj 2011 15 Fotopotep Pariz (25. - 27. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Pentax smc DA* 50-135mm f/2.8 ED (IF) SDM Včasih je lahko neobremenjenost celo prednost. In Pentax se ne obremenjuje s kamerami polnega 35mm formata. Tako lahko ob izdelavi novih objektivov razmišlja drugače in išče nove, drugačne poti. Že v dobi filma so nastali zum objektivi s srednjimi ozkimi goriščnicami od 80-200mm in svetlobno močjo f/2,8. Na to so proizvajalci zamenjali spodnjo goriščnico s 70mm, da so lepo dopolnili svoje 24-70mm objektive z nadaljevanjem goriščnic. V digitalni dobi smo dobili kamere DSLR z manjšimi tipali. Osnovni objektivi z dobro svetlobno močjo za te kamere se končujejo z goriščnico okoli 50mm. In če so bili in so še za 35mm kamere koti zajema kot ga dajo objektivi 70-200mm “zakon”, zakaj naj ne bi bili tudi za kamere z manjšimi APS-C tipali. Tako je Pentax naredil objektiv Pentax smc DA* 50-135mm f/2.8 ED (IF) SDM, ki nudi kote zajema, kot jih imajo v 35mm razredu, 70-200mm objektivi. Pametno? Pentax uporabniki so zaradi te goriščne kombinacije dobili dokaj majhen in optično zmogljiv objektiv. Drugim, ki takega objektiva med svojimi proizvajalci nimajo, se lahko zdi ta kombinacija čudna. Večina tako ali tako misli, da jim vedno primanjkuje dolgih goriščnic. Toda kompromisi so vedno dovoljeni in ko enkrat imaš, preizkusiš, znaš iz vsake kombinacije povleči nekaj zanimivega in uporabnega. Videz, velikost, teža Ob podatku, da je to objektiv s svetlobno močjo f/2.8, hitro ugotovimo, da je še vedno dovolj kompakten. V dolžino meri 136mm, širok je 76.5mm. Premer filtra je 67mm, teža s sončno zaslonko 765g. Konstrukcija Objektiv Pentax smc DA* 50-135mm f/2.8 ED (IF) SDM je iz serije DA*. Kar pomeni najboljšo Pentax izdelavo in zaščitenost ohišja proti vlagi, dežnim kapljam, prahu. Zunanjost objektiva je iz trdne plastike, notranjost iz aluminija. Goriščnice 50 do 135mm nam prinesejo v razmerju s 35mm razredom kot zajema enaka goriščnicam 75-203mm. Obroča za premik goriščnice, kot za ostrenje sta zelo široka in lahko vodljiva. Ostrenje in menjava 16 goriščnic poteka preko notranjih leč, za to objektiv ne spreminja velikosti. Med obročema je skala s številkami glede oddaljenosti in večji gumb za premik med AF in M načinom ostrenja. Objektiv Pentax smc DA* 50-135mm f/2.8 ED (IF) SDM je sestavljen iz 18 leč, ki so postavljene v 14 skupin. Tri leče so ED, posebej brušene z minimalno disperzijo svetlobe. Zaslonka ima 9 lamel, kar doprinese k lepo okroglemu zarisu snopov svetlobe in s tem povezano lepo neostrino ozadja. Bajonet Nastavek za kamero je klasični KAF, izdelan iz kovine. Objektiv ima poleg vgrajenega motorčka za ostritev, še nastavek za kardansko vodilo iz kamere na samem obroču. Ostrenje Pentax ima v novejših objektivih višjega razreda vgrajen hitri in tihi SDM motorček. Ostrenje je res hitro in tiho, bolj kot od motorčka v objektivu pa je hitrost odvisna od moči svetlobe na motivu. V slabih svetlobnih pogojih se opazi, da Pentax ostritveni sistem ni tako občutljiv in hiter kot pri konkurenci. Objektiv ima oznako IF, kar pomeni, da se za izostritev izkorišča notranji komplet leč in se ob premiku ne podaljšuje. Prav tako se pri izostritvi ne vrti prednja leča, kar je zelo dobrodošlo pri uporabi polarizacijskega filtra. Ročno ostrenje poteka preko prednjega obroča. V primeru ročne ostritve nas ob premiku obroča in izostritve, kamera na to s piskom in rdeče obarvano ostritveno točko opozori. Kakovost slike Kot vedno. Tu se lomijo kopja za ali proti. Prav tu se vidi, kolikor denarja toliko glasbe. Objektiv v praksi lepo služi. Pri normalnem pogledu na fotografijo kakšnih razlik niti opazili ne boste. V tehničnem pogledu pa vidimo, da je objektiv pri od- prti zaslonki mehak, ima nekaj zamika v robovih. Ni pa opazne kromatske aberacije. Prav tako je vinjetiranje malenkostno. Zaključna ocena Že zapisano. Kolikor denarja toliko glasbe. In bo kdo rekel, ja saj objektiv stane kar 1000€ in nekaj drobiža, to pa ni malo. Seveda ni, toda Canon EF 70-200mm f/2.8 L IS II (test na e-fotografija.si) vas bo pri nas stal celih 2500€. Aha, pa smo tu! In kje je razlika v tolikšnem denarju. Pentax je namenjen APS-C kameram, ima opazno razliko v tehničnem pogledu na sliko pri različnih zaslonkah, stabilizacija slike je preko ohišja, drugo pa je zelo podobno. Toda poglejmo na opremo kot uporabniki. Objektiv Pentax smc DA* 50135mm f/2.8 ED (IF) SDM se je v praksi odlično izkazal. Prav zabaval sem se z njim. Včasih mi je sicer manjkalo nekaj goriščnice, vendar te nam vedno manjka, če se ne omejimo v glavi. (Članek “na fotopotep samo s širokokotnim objektivom” e-Fotografija.si). Ko si želiš še več, je vsak objektiv prekratek. Bo treba stopiti bližje ali vzeti drug objektiv. Razen če ste “pipetkar” vas bo razlika v kakovosti zapisa pri različnih goriščnicah močno motila. Drugi se bodo zavedali omejitev in predvsem, če bo le mogoče bodo zaslonko zaprli za vsaj eno vrednost. Še ena praktična izkušnja, ki gre v prid Pentax. V puščavi se drobnega peska nikakor ne moreš rešiti. Še tako hraniš opremo, bo pesek slej ko prej na opremi. Ker sem imel opremo na preizkusu, mi niti ni bilo treba popolnoma hraniti opremo. Na njej se je nabralo obilo drobnega peska in očistili so ga šele na servisu. Toda kar je najbolj pomembno, ni prišel v samo ohišje objektiva, kar se hitro čuti ko obračaš obroča za zum ali ostrino. Objektiv Pentax smc DA* 50-135mm f/2.8 ED (IF) SDM je za Pentax uporabnika lahko odlična izbira. Nudi ravno prave srednje goriščnice, da smo z njim zelo univerzalni. Kdor želi še ožji kot zajema ima na voljo Pentax 60-250mm. Vendar je objektiv večji, težji in dražji. Katerega potrebujete pa izberite sami. Ker je objektiv Pentax smc DA* 50-135mm f/2.8 ED (IF) SDM malo slabši pri odprti zaslonki mu pri oceni “odličen” odvzamem dve zvezdici. Ja, ne smem ga izenačit z najboljšimi, vendar je po mojem mnenju še vedno odličen. Koliko pa vam to pomeni, pa se sam niti ne obremenjujem. Na meni je, da povem, predstavim in upravičim svoje mnenje. Objektiv je zame odličen, ni pa najboljši! Tak pa tako ali tako ne obstaja! Matjaž Intihar e-Fotografija april/maj 2011 Nadaljevalni tečaj fotografije (2. do 9. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Enodnevna fotodelavnica / Doberdob in kostnica, izliv reke Soče e-Fotografija vas zopet popelje na enkratno enodnevno fotografsko druženje z zanimivimi motivi. Tokrat se bomo držali reke Soče, zanimivosti ob njej in še v poznopoldanski svetlobi iskali najlepše krajinske motive. Kot smo že vajeni, pa ta dan ne bo zaključek našega fotopotepa. Za več novih izkušenj, znanja, je treba narediti še ožji izbor fotografij, podati strokovne komentarje in skupno izbrati najboljše fotografije iz naše poti ob reki Soči. Sobota: 28. maj 2011 (4.00 odhod iz Celja, 5.00 odhod iz Ljubljane) V zgodnjih jutranjih urah odhod iz Celja proti Kobaridu, kjer bomo v jutranji svetlobi lovili odboje od Italijanske kostnice nad Kobaridom, fotografsko odličen arhitekturni spomenik pri cerkvi sv. Antona padlim italijanskim vojakom v prvi svetovni vojni. Nadaljujemo vožnjo do Redipuglie, kjer stoji še en mogočen spomenik padlim v 1. Svetovni vojni – Doberdob. Veliko priložnosti za fotografiranje bo tudi na poti iz Kobarida v Redipuglio, saj se bomo vozili ob eni najlepših slovenskih rek – Soči. V popoldanski svetlobi se bomo posvetili fotografiranju izliva reke Soče v Tržaški zaliv v Jadransko morje. Ravno tu je reka ustvarila svoj zadnji naravni biser. Soča s seboj prinaša veliko naplavin, ki se ob izlivu reke na debelo odlagajo. Zato se je na prehodnem ozemlju med kopnim, sladko in slano vodo ustvarila izredno pisana pokrajina močvirij, sipin in lagun, ki daje življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Ustvarjanje fotografij, nato pa vrnitev proti domu, kamor bomo prispeli v poznih večernih urah (cca. 21h). 6.junij popoldan/ Komentiranje fotografij, žirija in izbor najboljših. Cena izleta je 80€ na osebo (DDV je vključen) CENA VKLJUČUJE: Prevoz, cestnine in parkirnine na poti, slovenskega vodnika – voznika, fotografska mentorja (Matjaž Intihar, Jure Kravanja-Yurko), organizacijo in izvedbo izleta, komentiranje fotografij. e-Fotografija april/maj 2011 17 10. 11. 12. in 18. maj / brezplačno predavanje o obdelavi slike / www.e-fotografija.si Korektura dela slike preko plasti Po izrisu kopiram izrez preko funkcije Edit/Copy in prenesem ta del slike preko funkcije Edit/Paste. V naslednji plasti/layerju imam samo izrisan del slike. Pri delu z layerji imamo več možnosti kako ta nova plast/layer vpliva na želeni del slike. Original Večkrat imamo željo narediti tonske korekture samo na določenem delu slike. V našem primeru samo na glavi slike geparda, saj je zaradi pozno popoldanske svetlobe, ki je prihajala iz desne smeri, levi del glave pretemen. Za hitre korekture imamo v naši orodjarni na voljo orodje Dodge Tool. Preko njega lahko svetlimo sliko in to ločeno, v temnih, svetlih in srednjih tonih. Obenem, lahko nastavimo korekcijo osvetlitve slike v odstotkih. Sam raje delam korekturo v manjših korakih, recimo z 10% in za to večkrat popeljem orodje čez tisti del slike, kjer želim korekcijo. Vendar, ima ta korekcija lahko svoje omejitve. Je dobra za manj natančne korekcije, oziroma, ko želim še večjo kontrolo same korekture, raje izberemo kakšno drugo možnost. V tem primeru sem izbral možnost preko izreza dela slike s funkcijo Lasso, kopiranjem in izbiro nove plasti/layerja. Ob izbiri funkcije Lasso v orodjarni, sem izbraz še funkcijo Feather, ki nam mehča korekturo ob robovih. Večjo številko izberete, večji del bo manj korigiran. Sam sem zaradi velikosti slike izbral Feather 20. Izbral sem funkcijo Screen, ki se združi s spodnjo plastjo/layerjem in ta del slike se posvetli. Da ni korektura v primeru te slike premočna, sem samo moč korekture, oziroma prosojnost/Opacity zmanjšal na 50%. Ko korekturo zaključim, sam vedno najprej shranim sliko z vsemi plastmi v formatu PSD. Kajti, če bi moral narediti novo korekturo, mi tako ne bi bilo treba ponoviti celotnega postopka, ampak samo del korekture v posamezni plasti/layerju. Na koncu združim plasti/layerje preko funkcije Flaten Image in shranim sliko v želenem formatu. PSD ali TIF za shranjevanje brez izgube kakovosti ali JPEG, če želim fotografijo shraniti v kompresiranem zapisu. Sam v večini primerov izberem minimalno stopnjo kopresije 10. Pri končni sliki sem naredil še nekaj novih lastnosti. Kopiral sem na levo oko odsev in naredil vinjeto temnenja robov. Kako, pa v drugih video predstavitvah programa Photoshop. Matjaž Intihar Photoshop triki v video zapisu... www.e-fotografija.si/video/Photoshop_ucilnica_video.htm Popravljena slika 18 e-Fotografija april/maj 2011 Fotografija iz fotopotepa Bali 2010 PARIZ 25. do 27. junij fotopotep - www.e-fotografija.si/tecaji.htm Tamron 18-270mm f/3.5-6,3 Di II VC PZD Tamron je močno zastavil prenovo objektivov. Obenem osvaja tudi tehnologijo hitrega, tihega ostrenja. Po tehnologiji USD (Ultra Sonic Drive) je predstavil novi sistem imenovan PZD (Piezo Drive). Objektiv z enakimi goriščnicami, a brez hitrega in tihega ostrenja ter večji in težji smo že preizkusili (TEST e-Fotografija.si). Tokrat pa je Tamron naredil temeljito prenovo in ne samo, da so dodali PZD ostrenje. hitro, tiho in naj bi bilo še bolj natančno. Prav nova tehnologija jim je omogočila, da so naredili tako kompakten objektiv. Kakovost slike Kompromisi, vedno obstajajo kompromisi. V kakovosti zapisa objektiv Tamron 18-270mm f/3.56,3 Di II VC PZD ni v ospredju. Lahko rečem, da je v zlati sredini in bo zadovoljil predvsem tiste, ki so družinski in ljubiteljski fotografi, kateri imajo Videz, velikost, teža Objektiv Tamron 18-270mm f/3.56,3 Di II VC PZD je izredno kompakten. Prav tu je nova vrednost tega objektiva pred konkurenco, saj ima še vedno največje razmerje med goriščnicami. Canon in Nikon nudita objektive od 18200mm, Sigma od 18-250mm. Toda klub velikemu razmerju goriščnic ta megazum objektiv ohranja neverjetno kompaktnost. Dolg je samo 88mm, širok 74.4mm. Premer za filter je samo 62mm. Teža pa zgolj 450g. Za primerjavo, Sigma 18-250mm je težka kar 630g, Canon 18200mm, 600g, Nikon 560g. Obenem so tudi vsi daljši za cca. 10 do 15mm. Konstrukcija Objektiv Tamron 18-270mm f/3.5-6,3 Di II VC PZD je izdelan iz trdne in matirane plastike. Pri lečah je opažena prva razlika. Zdaj ima objektiv dve leči manj. Sestavljen je iz 16 leč, ki so postavljene v 13 skupin. Bajonet Nastavek za kamero je kovinski in prav tako odlično izdelan. Objektiv Tamron 18-270mm f/3.5-6,3 Di II VC PZD lahko dobimo z nastavkom za Canon, Nikon in Sony fotokamere. Ostrenje Z novim PZD (Piezo Drive) sistemom je ostrenje 20 mnogo popotniške žilice, imajo radi manj gramov in manjšo velikost objektiva v mm. “Pipetkarska” natančno jim ni v prednjem planu. Objektiv Tamron 18-270mm f/3.5-6,3 Di II VC PZD sem primerjal z Nikon 18-200mm (TEST e-Fotografija.si). Že manjše razmerje med goriščnicami, da prednost Nikonu. Toda Nikon je dražji (razlika cca.170€), težji, večji in smo tam, kjer sem zapisal na začetku. Med kompromisi. Zaključna ocena Tamron je pravilno začrtal svojo pot. Objektivi, katerim rečemo tudi megazum objektivi, so namenjeni hobi fotografom. Predvsem tistim, ki bi radi ob novi kameri kupili objektiv, ki jim nudi “vse v enem”. Obenem pa na fotografijo ne gledajo “pipetkarsko”, v velikih povečavah na zaslonu in išče- jo 100 in eno napako. Konec koncev, noben megazum objektiv nima neke kakovosti. Mora pa biti v nekih mejah normalne kakovosti. In Tamron se je tega lepo držal. Z objektivom Tamron 18-270mm f/3.5-6,3 Di II VC PZD še vedno nudi solidno kakovost, s katero bodo družinski in hobi fotografi zadovoljni, obenem še največje možno razmerje med goriščnicami ter najkrajši in najlažji objektiv. Tudi cena (626€) je za “popolni” megazum objektiv glede goriščnic, še vedno dovolj prijazna. Končna zaslonka (270mm) je f/6,3. Mogoče kdo meni, da je na proti 18-200mm objektivom svetlobna moč opazno slabša. Toda pri 200mm ima tudi Tamron svetlobno moč f/5.6, katera se do 270mm zmanjša na f/6,3. In še to je samo pol zaslonke razlike. Prednost tega objektiva je predvsem v njegovi izredni kompaktnosti. Prav tu sem našel naslov za članek, pomanjšava. Glede na “stari” 18-270mm objektiv je opazno manjši, lažji. To pa velja tudi za konkurenčne objektive. In ker iz vaših vprašanj vidim, da vam je velikost in teža megazum objektiva pomembna menim, da zna biti Tamron 18-270mm f/3.5-6,3 Di II VC PZD zanimiva izbira. Matjaž Intihar Na Tamron objektivih boste opazili še sledeče pomembne oznake: Di (Digital integratet) objektivi prirejeni tudi za tipala polnega 35mm formata Di II (Digital integratet) objektivi prirejeni za APS-C tipala VC (Vibration Compensation) USD (Ultrasonic Silent Drive) hitri in tihi ultrasonični motorček za ostrenje PZD (PiezoDrive) hitri in tihi ultrasonični motorček za ostrenje SP (Super Performance) objektivi najvišje serije XR (Extra Refractive Index) posebno steklo, ki omogoča izdelavo manjših in lažjih leč LD (Low Dispersion) posebno brušene leče za čim manjšo barvno aberacijo ter razpršitev svetlobe in z njo povezanimi napakami pri zapisu Aspherical – posebno brušena asferična leča, ki omogoča, da se lahko v samem objektivu za enako ali celo višjo kakovost uporabi manj leč IF (Internal Focusing) ostrenje preko notranje skupine leč. Objektivu se dolžina med ostrenjem ne spreminja Macro – bližinski posnetki, vendar na teh zum objektivih brez prave vrednosti e-Fotografija april/maj 2011 Z Računalniškimi novicami do vrhunskega fotografa! 21 številk Računalniških novic + Knjiga 101 vrhunski nasvet za digitalno fotografijo €. V knjigi avtor Michael Freeman na osnovi svojih večletnih izkušenj razlaga, kako učinkovito in ustvarjalno uporabiti fotoaparat ter kako razmišljati kot pravi profesionalec. V knjigi si lahko med drugim preberete: Za naročilo pokličite 01 620 88 03, 041 393 830 ali 040 222 911! • Napotki za popoln izkoristek vašega digitalnega fotoaparata • Zbirka praktičnih navodil za amaterske in profesionalne fotografe Naročite lahko tudi po e-pošti [email protected] ali preko spodnje naročilnice! DA, naročam revijo Računalniške novice (21 številk) in (označi izbrano z X): Naročnino za 1 leto za samo 26,50 € Naročnino za 1 leto za samo 25,00 € (študent, dijak, upokojenec) Naročnino za 1 leto za samo 29,50 € in knjigo (označi z X): Knjiga 101 vrhunski nasvet za digitalno fotografijo v Podjetje: Priimek in ime: Naslov: Pošta in poštna št.: Davčna števila (za pravne osebe): E-pošta: Telefon/GSM: Podpis: V primeru, da kompleta, ki ste si ga izbrali, ni več na zalogi, si uredništvo pridržuje pravico do zamenjave le-tega. O tem boste pisno obveščeni. Akcijski komplet lahko naročite tudi preko telefona 01 620 88 03 ali e-pošte: naroč[email protected]. Akcija velja do 31. 07. 2011. Količina je omejena. e-fotografija Akcija velja do 31. 07. 2011 oz do razprodaje zalog. Ta del izpolni, odreži in vrzi v nabiralnik. Poštnina je že plačana. Znesek kompleta znaša 29,50 Poštnina plačana po pogodbi št.: 78/1/S. Računalniške novice Koprska ulica 72 1000 Ljubljana Osnovni tečaj fotografije (14.-21.junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Nevtralni sivinski (ND) stopnjasti (gradacijski) filtri Med kopico fotografske opreme so verjetno filtri eden izmed najbolj koristnih dodatkov, katerega vsakodnevno nosimo v fotografskem nahrbtniku/torbi. To je še bolj verjetno, če se ukvarjate s krajinsko fotografijo. Nekateri te filtre iz naslova celo imenujejo najboljši prijatelj krajinskega fotografa, čeprav si sam bolj želim, da so mi prijatelji žive osebe. V tem članku bo beseda o ND (neutral density) prehodni filtrih, zakaj se uporabljajo in kako nam lahko koristijo. Pri nas ND filtre fotografi imenujemo nevtralni ali sivinski filtri. O njih je bilo zapisano že več v članku; Filtri v fotografiji – Kaj uporabiti in katere izbrati. V tokratnem članku je govor o uporabi ND filtra s prehodom sivih tonskih delov od svetle do temnejših. Imenujemo jih kar prehodni ali stopnjasti sivinski filtri. Slišali boste tudi gradacijski sivinski filter. Zakaj je potrebno na začetku članka podati besedo sivinski ali ND. Zato ker obstajajo tudi stopnjasti filtri z različnimi barvnimi toni. Popolna kontrola Ne vem kakšni ste v privatnem življenju, toda v fotografiji si sigurno želite imeti popolno kontrolo. In v eni od prvih faz to vsekakor vključuje količino svetlobe ki prihaja na senzor. Nič nenavadnega ni, da lahko kontrastni obseg motiva pred nami lahko presega zmožnosti tipala in tako dobimo na naši fotografijo obilo preosvetljenih delov ali pa pretemnih, če smo hoteli z osvetlitvijo ohraniti svetle dele motiva. Tako ima fotograf pri teh močno kontrastnih motivih naslednjo izbiro. Lahko dopustite, da bo svetel del slike preosvetljen, uporabite HDR tehniko ali, da se uporabi nevtralni prehodni filter in tako omejite količino svetlobe v problematičnem delu kadra. Če je tak slučaj pri vašem motivu je treba vedeti kateri filter izbrati in kdaj ga izkoristiti. Kateri filter in kdaj Stopnjaste sivinske filtre delimo preko stopnje zatemnitve, običajno izraženega v zaslonkah (1 – 4), oziroma filter faktorjem (0.3 – 1.2). V uporabi so še filtri z oznako »hard edge« in »soft edge«, ostri in mehki prehod od svetle do temnih zasenčenih tonov na filtru. Na filtru je to videti z dolžino prehoda od filtriranega do nefiltriranega dela stekla. Kateri od navedenih filtrov uporabiti in v katerih pogojih je odvisno o kompoziciji, katero smo izbrali in kontrastnem obsegu motiva. V celoti gledano filtri najbolje delujejo, če imate motiv z relativno linearnim prehodom med temnimi in svetlimi toni, kot je recimo nebo. Če to ni mogoče, potem razmišljamo o uporabi katere izmed drugih tehnik kot je recimo HDR ali »Image Blending« v programu Photoshop. Še ena dokaj globalna smernica je, da boste z močnimi širokokotnimi objektivi večkrat uporabljali filtre z mehkimi prehodi (soft edge), razen v primeru če nimate jasne izražene linije prehoda čez katero lahko pokrijete filter. Položaj filtra in s tem funkcijo zatemnitve lahko nastavite tako, da čim bolj zaprete zaslonko in pritisnete gumb za kontrolo globinske ostrine. Potrebujete samo še nastaviti stopnjo gradacije, kar je najlažje, če spremljate histogram. Seveda, najboljše bi bilo imeti vse gradacije od trde do mehke, toda 0.6 ND soft grad filter, 1.1 sec, f/11 če ne želite zapraviti za filtre preveč je na začetku dovolj, če uporabljate samo 0,6 mehko prehodni filter in 0,9 s trdim prehodom. Pri izbiri filtra pa je dobro izbrati pravega proizvajalca. Tudi tu velja, kolikor boste plačali, toliko boste dobili. Cokin filtri so najcenejši, toda po mojem osebnem mnenju se ga je za resno delo bolje izogibati, ker niso nevtralni in tudi kakovost izdelave je pod vprašajem. Na primer, moj nosilec se je po letu dni uporabe zvil tako, da lahko filter pade iz objektiva in to sigurno ni tisto, kar želite. Če imate manjši proračun lahko vzamete Cokin nosilec in filtre znamke Hi-Tech. S tem boste dobili višjo kakovost z relativno majhnim vložkom. Če pa vam je kakovost na prvem mestu, potem poglejte za filtri proizvajalcev Lee in Sign Ray. Oba proizvajalca nudita vrhunske izdelke. Ali so nevtralni stopnjasti filtri potrebni ND 8 + 0.6 ND soft grad filter, 15 sec, f11 22 Odvisno, oziroma kakor komu. Če fotografirate poroke, portrete ali studijsko fotografijo manjših predmetov (table top) vam verjetno ti filtri ne bodo od večje koristi. Verjetno najbolj pogosti argument nasprotnikom stopnjastih nevtralnih filtrov je ta, da se po njihovo enak efekt lahko dobi s postopkom HDR. Vendar je tudi to lahko dvomljiv odgovor. Medtem ko imamo situacije ko je lahko zelo enostavno doseči enak efekt, pa po drugi strani obstajajo situacije ko to ni mogoče. Do istega konca poti se lahko ponavadi pride na več načinov in najhitrejša ter za nas najboljša pot je tista, katero dobro poznamo. So to filtri, tehnika HDR ali nekaj tretjega, bo izbral vsak zase. Osebno v krajinski fotografiji dajem prednost filtrom ker imam raje informacijo že na terenu t.j. po posnetku, namesto v računalniku. Antun Cerovečki e-Fotografija april/maj 2011 Santa Barbara, California, USA | CAMERA : SIGMA SD14 : ISO100, F11, 1/160sec | LENS: SIGMA 8-16mm F4.5-5.6 DC HSM : 8mm(8-16) Za Canon, Nikon, Sony in Pentax 8-16 mm F4.5-5.6 DC HSM Ultra širokokotni zoom za digitalne fotoaparate s tipalom formata APS-C. Štiri FLD in tri asferične leče omogočajo nepopačeno sliko. Objektiv ostri s pomočjo hitrega in neslišnega Hypersonic motorja. Vidni kot objektiva je ekvivalenten 12-24 (Nikon, Sony in Pentax) ali 12.8-25.6 (Canon) milimetrov na formatu 24x36. www.sigma-si.com Infocona d.o.o. Prevale 9 1236 Trzin 01-562-0061 [email protected] Enodnevni praktični tečaj fotografije v Kopru (8.maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Exotični fotopotepi 2011 Namibija (ponovno april 2012) Spoznajmo svet z našim tretjim očesom, to je objektivom! Verjemite, s fotokamero v roki je svet drugačen, tak, kot ga brez nje nikoli ne bi videli. Da o shranjenih spominih za predstavitve niti ne pišem. e-Fotografija vas je v enem letu popeljala že štirikrat na Bali, v Indijo, Namibijo in zahodni del ZDA. Za nami je fotografski potep na Beneški karneval, možnost je še zadnjih prijav za vikend fotopotep v Toskano in enodnevni izlet ob reki Soči. Ob izidu revije pa je že nova skupina na eksotičnem Baliju. Namen teh fotopotovanj, kot že ime pove, ni v prvi vrsti ogled znamenitosti države v kateri smo, ampak poiskati v določenem času najboljše motive, se naučiti kaj novega o uporabi fotoopreme, kot o samem fotografiranju in končnih fotografijah. Z nami gredo tako popolni začetniki, kot že profesionalci. Prvim pomagamo pri osnovah in lažjemu razumevanju uporabe opreme, kot iskanju pravih motivov. Nekateri si zaželijo samo bolje spoznati fotokamero in narediti boljše družinske, popotniške fotografije. Ja tudi tu je treba poznati osnove, da se vam fant, punca, žena ali mož sploh pustijo fotografirati. Ste že slišali tisti stavek vašega modela, ki nikoli ni zadovoljen z vašimi fotografijami; pa kaj me spet slikaš? In če ne slikaš je spet narobe; saj nimam nobenih fotografij! Takole se gre med ljubitelskimi fotografi. Na naših delavnicah kar vsi oživimo kot modeli, se fotografsko dopolnjujemo in si želimo še boljših in več fotografij. Napredni in profesionalni fotograf dobita možnost lažje priti do najboljših lokacij in dodatne izmenjave mnenj. Na nekaterih fotopotepih je z nami tudi model, ali pa ga dobimo kar na lokaciji. Ja vem drage fotografinje, katere postajate že večina. Z modeli premalo poskrbim za vas. Bomo popravili! Junija na Kubi sigurno, če ne že tudi preje. Na naših fotopotepih se fotografu/fotografinji pridruži tudi sopotnica/sopotnik, ki niti ne fotografira. Vendar smo še vsakemu vzpodbudili vsaj toliko fotografske strasti, da so se naučili narediti dobre fotografije za družinski fotoalbum. Vemo, fotograf je vse premalokrat na fotografiji. Za leto 2011 predvidevam ponoviti nekaj znanih lokacij, ki so se res izkazale za možen fotografski raj. Obenem pa predstaviti nove lokacije, ki nam bodo z izkušenimi vodiči in vnaprejšnjem spoznavanju lokacij ter svetlobnih pogojev nudile možnost novega fotografskega odkrivanja. Tenerife (januar 2012) 24 13. - 15. maj 2011 / Toskana Tokrat gremo v Toskano v mesecu, ko bo že lepo toplo in predvsem zelo barvito. Ne da marca ali aprila ni lepo. Za fotografa je vedno, toda megla in oblaki nas v teh mesecih vse prevečkrat okradejo lepe svetlobe. Za to zopet naš klasičen vikend fotopotep v vedno prečudovito Toskano. Turist gre en krat v Toskano z agencijo in vidi vse. Naslednjič ga tja več niti ne vleče. Fotograf pa se v Toskani ne more izpeti. Naš predavatelj, mojster fotografije Jure Kravanja – Yurko, je bil v Toskani že 10 krat. In še vedno se mu zasvetijo oči, ko ve, da bo zopet ujel te čudovite naravne linije v svoj objektiv in lahko delil ta čudoviti svet hribčkov in dolin z drugimi fotografi. Toskana - maj in november 25. - 27. junij 2011 / Pariz e-Fotografija vas popelje v prestolnico fotografije. Pariz, kjer se je začela fotografija (Daguerre), film (Lumiere). Kjer so nastali prvi fotografski posnetki in kjer je doma umetnost. Spoznati Pariz je kot spoznati umetnost in začetke fotografije. Popeljali vas bomo skozi skrivnosti umetniškega Pariza, obenem pa odkrili najboljše fotografske motive. Ne oklevajte, spoznajte Pariz na drugačem način. Ja res je, klasične znamenitosti, muzeji, bodo šli mimo nas. Tja vas popeljejo turistične agencije. Mi bomo odkrivali Pariz tako, da ga boste s fotokamero lahko odkrivali 10 ali še večkrat. Pariz - junij e-Fotografija april/maj 2011 Delavnica bliskavice (15. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm 3. september / Kanada - ZDA V letu 2010 smo se v pozno jesenskem času potepali z našimi fotokamerami malo po Las Vegasu in večinoma po nacionalnih parkih. Fotografi so bili tako navdušeni nad tem potovanjem, da so si zaželeli kar v enaki in seveda možno v razširjeni sestavi ponoviti fotopotep bolj severno. In izbrali so Kanado ter Yellowstone. Ta fotopotep v članku predstavlja udeleženka Nevenka in je že v celoti predstavljen na e-Fotografija.si. Možnost prijave bo objavljena do konca februarja 2011. Kanada in ZDA - september December 2011 / Hawaii - otok Maui Pokrajina, vulkani, plaže, valovi, sončni zahodi. Gremo na otok Maui, kjer bomo dovolj samostojni, v bungalovih, z najetimi avtomobili. Seveda, fotografija, fotografija. Tu je treba ukrasti čimveč motivov, ki so že marsikoga očarali. Komur pa fotografija ne bo v prvem planu, ga čakajo plaže in drugačno lenarjenje. Torej bo to tudi fotopotep za tiste, ki bi se samo radi odklopili v drugačen, čarobni svet. Hawaii - otok Maui / december Udeleženci in kako je s fotografsko opremo? Cinque Terre - september September 2011 / Cinque Terre Destinacija, ki je zelo turistična. Seveda nas turizem ne zanima, ampak fotografu želeni motivi. In verjemite so motivi, ki jemljejo dih. September nudi še ravno prav dolge dneve in dolge popoldanske sence, ter toplo svetlobo, da bodo ti barviti kraji še lepši na naših fotografijah. Kdor bo želel fotografirati samo barvite vasi, si bo za prevoz med njimi izbral vlakec. Kdor želi užiti tudi naravo in fotografirati še kaj več, bo šel peš po urejenih peš poteh. 15. november / Bali A spet? Ja spet! Ta otok, ljudi, Vilo Zala, riževa polja, plaže in zabavo vam moram ponuditi v izbiro. Verjemite, ste fotograf/fotografinja ali ne. Z nami morate doživeti to pristnost. Kot je zapisal udeleženec novemberskega Bali fotopotepa Niko: »Delavec na polju, ki v blatno vodo zasaja živo zelene riževe bilke, nam pomaha v pozdrav, žanjica v soparni vročini se srečno smehlja v objektiv. Otroci v šolskih uniformah se nam spakujejo in pozirajo, celo učiteljice se nagajivo nastavljajo fotokameri. Ali se mi sanja? Kako so lahko vsi tako dobrovoljni in srečni? Mar smo mi tam daleč na severu in zahodu pozabili kaj preprostega, a pomembnega, kar življenje naredi radostno?” Bali - november 18. maj / predstavitev FotoPotepov e-Fotografija Bali, Kanada in ZDA, Hawaii (Maui) www.e-Fotografija.si e-Fotografija april/maj 2011 Seveda vabljeni vsi, katerim je fotografija hobi ali delo. Bi se radi naučili več o uporabi fotoopreme ali samo po svoje fotografirali na najboljših, izbranih lokacijah. Pred vsakim eksotičnim fotopotepom se dobimo na sestanku in povemo kaj in kako. Tisti, ki radi zjutraj dolgo spite boste marsikaj zamudili in je bolje, da greste na potovanja v lastni režiji. Tisti, ki boste zraven partnerja ali partnerice kot ne fotograf/inja, boste morali biti malo bolj strpni in se zavedati, da smo na delovnem fotopotepu in da želi fotografirati. Še vedno pa se najde tudi čas za sprostitev, celo šoping in čas za oditi naokoli samo v dvoje. Oprema pa? Imate kompaktno ali zrcalno refleksno kamero, mogoče samo video kamero. Bistveno je, da se zavedate kaj in kako se lahko z določeno opremo deluje. Že na prvih sestankih svetujem katera fotooprema bo prava in povem koliko boste lahko posneli z vašo. Vemo. Nekdo si želi samo drugače potovati, več videti in vse to zabeležiti, da bodo tudi druga potovanja z novim znanjem bolje predstavljena. Tisti, ki želi več, ima tudi boljšo opremo, tem pa pomagamo z nasveti in uporabo dodatnih bliskavic ali s pomočjo odbojnika. Vsako potovanje ima svoje fotografske prednosti in slabosti. Za to že pred potovanjem povemo kaj nam določena lokacija nudi in kaj ne. Če ste ljubitel/jica krajinske fotografije potem bosta ZDA in Kanada vaši ljubi fotografski destinaciji. Če ste v dvomih kako boste prenesli kulturni šok Indije, je bolje da najprej poizkusite Namibijo in Bali. Na sestankih spoznamo ali je vaša trenutna oprema zadovoljiva, ali pa morate še kaj dokupiti. Rezervne baterije, pomnilne kartice, polarizacijski filter, to so vedno dobrodošli pripomočki. Včasih še stativ itd. Za več kar vprašajte. Na mailih smo vedno dosegljivi. Več na naših informativnih sestankih. Prvi bo že 18. maja (več na www.e-Fotografija.si). Matjaž Intihar 25 Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si Sigma 8-16mm f/4.5-5.6 DC HSM Sigma ve, da je lahko uspešna samo, če na trgu sodeluje s posebnimi objektivi. Torej objektivi, kjer Nikon ali Canon niti ne želita močno delovati. Predvsem pa nuditi objektive, ki so neka posebnost. In ta ekstremno širokokotni linearni objektiv Sigma 8-16mm f/4.5-5.6 DC HSM je ta posebnost. Je objektiv, ki te ob prvem pogledu skozi iskalo takoj odbije, ali pa ti že ob prvih posnetkih da nekaj več. Da nekaj v novi kreativnosti in, ki ti bo v določenih motivih lahko odlično služil. Videz, velikost, teža Goriščnica objektiva že vsaj tri desetletja ni več merilo njegove dolžine. Posebne optične konstrukcije omogočajo, da je objektiv daljši, z več leč, a še vedno omogoča izredne kote zajema. Objektiv Sigma 8-16mm f/4.5-5.6 DC HSM je dolg 105,7mm in širok 75mm. Teža 545g. Kot najširšega zajema (8mm) je kar 121.2 stopinje. Konstrukcija Objektiv je odlično grajen. Zunanjost je klasična Sigma, mat trdna plastika z narezano trdo gumo za premik obročev za zum in ostrenje. Na objektivu je gumb za preklop med AF in ročnim ostrenjem. Na vrhnjem delu objektiva je še posebni kovinski nastavek, ki zastre svetlobo in na tipalo zariše samo krog. Brez njega pa dobimo lepo linerano sliko po celotni površini “crop” tipala. Objektiv je optično linearne kon- strukcije, kar pomeni, da se robovi slike ne krivijo. Sestavljen je iz 15 leč v 11 skupinah. Štiri leče so posebej brušene FLD, ki nadomestijo večjo skupino klo in plastični optični element). Objektiv s tako ekstremnimi lečami, posebnim brušenjem in tehnološko sodobnimi materiali ter obdelavo dosega dobre optične rezultate. Zaslonka ima 7 lamel. Na objektiv zaradi ekstremnega kota zajema ne moremo dodati navojnega filtra. Bajonet Nastavek za kamero je kovinski in prav tako odlično izdelan. Sigma se je odločila, da ta objektiv namenijo z bajonetom za Sigma, Sony, Nikon, Pentax in Canon kamere. leč. Dve leči sta asferični, prešani pri visoki temperaturi (mold element), ena leča je hibridna (združeno ste- Ostrenje Sigma je imela takoj za Canon hitro in tiho ostrenje. Za to ne preseneča, da je HSM ostrenje vgrajeno tudi v ta objektiv. Ostrenje deluje preko notranjih leč in se dolžina objektiva med njim ne spreminja. Tu same pohvale. Kakovost slike Ekstremno široki koti imajo neko svojo dimenzijo. Ali jo vzljubiš, ali pa te sploh ne pritegne. Pri širokokotnih objektivih je ocena kakovosti zapisa dvorezen meč. Izredno širok kot nam vedno prinese množico drobnih majhnih detajlov. Marsikdo pričakuje vrhunsko ostrino tudi med njimi. Vendar je ni. Iz nekega normalnega pogleda niti ni pomembna. Ločljivost objektiva Sigma 8-16mm f/4.5-5.6 DC HSM je povsem zadovoljiva pri bližnjih motivih. V normalnem praktičnem pogledu je odlična. Na proti objektivu Canon EF-S 10-22mm f/3.5-4.5 Praktica / Odkrijte svet pod vodo Topli sončni žarki so nas zvabili na plano, pomlad je prišla v deželo in z njo lažja oblačila, bolj nasmejani ljudje, ki jim misli že bežijo v za mnoge najlepši letni čas, poletje. Najbolj zavzeti že rezervirajo termine za svoje letne počitnice, ki bi jih radi preživeli ob morju. Za vse, ki uživajo v radostih morja in radi pogledajo tudi pod gladino je Praktica pripravila prikupen fotoaparat DPIX5000WP, ki omogoča fotografiranje in snemanje kratkih filmov do globine 1,5 m. Za zelo dostopno ceno ponuja 5 milijonov točk, 4x digitalni zoom, funkcijo iskanja obrazov in pregleden 2,5 cm zaslon. Na voljo je v treh živahnih barvah, oranžni, modri in rumeni. Praktica DPIX5000WP je še posebej primerna za otroke, ki bodo navdušeni nad svojimi prvimi podvodnimi posnetki s katerimi se bodo lahko pohvalili pred svojimi vrstniki. S simpatično napravico bodo spomini na letošnje poletje še lepši in trajnejši. 26 e-Fotografija april/maj 2011 Fotopotepi Kanada-ZDA, Kuba, Bali, Namibija www.e-fotografija.si/tecaji.htm USM (test e-Fotografija.si) je objektiv z opazno višjo kakovostjo zapisa. Menim, da je v svojem razredu objektivov z začetno goriščnico do 10mm, za “crop” kamere Sigma 8-16mm f/4.5-5.6 DC HSM trenutno optično najboljši objektiv. Barvni zapis je zelo močan, kot da bi objektiv podosvetljeval za zaslonko. Do f/11 je po ločljivosti odličen. Naprej pa se ločljivost že opazno izgublja. Torej, ta objektiv izkoriščajte pod f/11. Kar pa niti ne bo težko, saj nam za veliko ostrine po globini slike ni treba bolj zapirati zaslonke. Majhna goriščnica poskrbi za to. Fotografije v praksi Z objektivom Sigma 8-16mm f/4.5-5.6 DC HSM je treba drugače delovati. Vse je široko, res široko. Še pri krajinski fotografiji je treba najti čim bližji prednji kader, da slika dobi nekaj globine. Pri fotografiranju portretov pa moramo biti pozorni na dejstvo, da objektiv na robovih močno popači. Ker je objektiv linearni, robovi ostajajo ravni, vendar na račun širjenja. Za to mora biti portret čim bolj v centru. Ko pa se enkrat z objektivom spoznaš, upoštevaš, da mora biti prednji plan od objektiva odmaknjen samo nekaj decimetrov, znajo fotografije dobiti drugačno zanimivost. Delovanje z bliskavico na kameri je težavno, saj je kot bliska opazno ožji in predvsem v spodnjem delu slike objektiv že ustvari senco. Vendar se da, le vedeti je treba kako postaviti motiv. Objektiv sem preizkusil na kamerah Canon EOS 60D, Nikon D3100 in D7000. Uporabljal sem ga v mnogih problematičnih in ekstremnih pogojih glede goriščnic, direktne svetlobe, svetlobe bliskavice... Predvsem pa te slike kažejo, da to ni nek kratki, enostavni tehnični preizkus, ampak preizkus iz prakse. Fotografirano od pokrajine, do motivov iz bližine, direktne svetlobe, z bliskavico... Zaključna ocena Sam sem eden izmed tistih fotografov, ki rad preizkuša novosti in norosti. V mislih imam norost, kot preizkusiti posebne goriščnice in posledično kote zajema na potovanju. Ja resno mislim, moraš biti kar malo nor v smislu iskanja motivov in imeti možnost fotografirati jih s takim objektivom. Marsikdo bo rekel, saj ni težko, izbereš za motiv pokrajino in je. Vendar tudi pokrajina kaj hitro postane preširoka. Veste kje sem prvič dodal besede “must have” objektiv. Pri fotografiranju oseb, portretov. Čudno ne? Vendar če si lahko pol metra oddaljen od oseb boste res dobili neke posebne fotografije. Res pa, da s tem objektivom ne bom šel fotografi- Pomnilne kartice in nove oznake Ne malo kupcev je povsem zbeganih zaradi kopice napisov o hitrosti zapisa. UDMA, Class 4/6/8/10, 133x, 300x ali več, 20, 30 in več MB/s, so zapisi, ki krasijo pomnilne kartice. Večna vprašanja pa so, katere so res dovolj hitre za današnje fotokamere, oziroma katere bodo še dobro služile tudi na novejših fotokamerah s polnim HD video zapisom. Podjetje SanDisk je vodilno pri ponudbi pomnilnih kartic. Ker je bila že velika zmeda pri oznakah, večina njih pri cenejših proizvajalcih pa je bila samo delno resnična, so se pri SanDisk odločili, da na embalažo dodajo tudi enostavne označbe. Večina fotokamer uporablja SD pomnilne kartice. Najhitrejše imajo sedaj oznako UHS 1. Malo počasnejše pa UHS 2. Obenem pa nam ikona na škatlici pokaže ali je kartica zadovoljivo hitra za polni HD video zapis. Tista, ki ima to oznako vam bo odlično služila na vseh kompaktnih fotokamerah, kot na vseh kamerah DSLR. Preizkus hitrosti in oznak bo objavljen v naslednji šrevilki revije e-Fotografija in na www.e-fotografija.si Prednji objekt je pri tej goriščnici oddaljen krepko manj kot meter. Objektiv je linearni z odlično korigiranim popačenjem. rat naših branjevk na tržnico. Žal niso več vse tako prijazne. Optično je Sigma 8-16mm f/4.5-5.6 DC HSM med konkurenčnimi objektivi z 10mm goriščnice za “krop” kamere brez konkurence. Seveda pa s to dilemo, ali nam bo tistih najdaljših 16mm dovolj. Ostali objektivi začenjajo z goriščnico 10mm in vse tja do 20 ali 24mm. Vendar objektiv Sigma 8-16mm f/4.5-5.6 DC HSM je posebnež med objektivi. Z dobro ostrino do f/11, odlično korekcijo kromatske aberacije, brez vinjetiranja, minimalnim odbojem svetlobe od leč. Za objektiv Sigma 8-16mm f/4.5-5.6 DC HSM bo treba v naših trgovinah odšteti cca. 750€. Okoli 100€ manj kot za original Canon EF-S 10-22mm ali Nikon DX 10-24mm. Sicer ima Sigma v ponudbi tudi objektiv z goriščnico 10-20mm f/3.5, vendar ni primerljiv s Sigma 8-16mm f/4.5-5.6 DC HSM. Že teža, izdelava, material objektiva Sigma 8-16mm f/4.5-5.6 DC HSM kaže na proti konkurenčnim da je nekaj drugačnega. Enostavno je objektiv Sigma 8-16mm f/4.5-5.6 DC HSM nekaj posebnega za kamere z manjšimi tipali. Izkoristite ga, če le imate možnost! Ko ga spoznate in seveda, če vas široki kot na “crop” kameri privlači, boste hitro spoznali dejstvo. “Must have” objektiv. Torej objektiv, ki mora biti v vaši foto torbi. Matjaž Intihar e-Fotografija tečaj fotografije KOPER 8. maj - MARIBOR 22. maj e-fotografija.si/tecaji.htm e-Fotografija april/maj 2011 27 CINQUE TERRE fotopotep (september 2011) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Filipini - Otočje za hitro ljubezen Filipini so bili ljubezen na drugi pogled. Saj bi bil z lahkoto tudi prvi, a takrat, pred davnimi petindvajsetimi leti, sem prišel tja po skorajda letu dni azijskih potepanj. In bil prepoln vsega. Lepo, sem rekel in šel po mesecu dni spet naprej. Pred tremi leti sem se ponovno vrnil. Z luštno družbo parih prijateljev smo ponovno mesec dni dolgo lazili med otoki in se zaljubili kar takoj in brez izjeme vsi. Kaj naj drugega z deželo, ki ima dobrih sedem tisoč otokov, še neprimerno več idiličnih plaž, liter džina ali vodke pa stane en evro, v domorodskih barih morda dva ali tri. Liter! In zdaj se vsako leto vračam. Ker je prelepo, da bi še dolgo trajalo. Filipini so dolga desetletja brez pravega razloga ostajali nekje na stranskih tirih azijskih popotniških poti, idilično sveži v primerjavi z oguljenostjo Tajske ali trdo eksotiko Indije. A dober glas se širi in pametno je torej pohiteti; vedno je bolje priti na ohcet kot na pogorišče. Filipini so seveda morje, najprej to. Otoki sicer dopuščajo ogromno možnosti še česarkoli drugega, od dolgih plemenskih trekingov, do plezanja na vulkane, prebijanja skozi džungle ali velikonočnih križanj fanatičnih Kristusovih vajencev. A morje je vseeno in še vedno zakon. Vendar je škoda potovati tako daleč, če vam je le do ležanja na robu hotelskega bazena zelo podobne plaže ter hotele imate tudi neprimerno bliže. A vseeno, ko sem že pri plažah: s tiste prve poti pred četrt stoletja se najbolj spomnim Borakaja. Otoček, kot bi ga narisal umetnik, zadet od Filipini so dežela 7000 otokov. Morja jim pač ne manjka. vseh mogočih gobic, dimčkov in tablet. Bela peščena plaža – ampak res bela! – da ji ne vidiš konca. Turkizna voda, ki že na globini enega metra vre od koral in na vse viže kičastih ribic. Ribiška vasica v ozadju, kjer ženske perejo cunje v biserni posodi iz ogromnih školjk. In bambusove kolibice na robu vsega tega, le nekaj korakov stran od morja; trpežne popotne duše so se do tja vozile s prenatrpanimi ladjami in starodavnimi džipniji, da so na sanjskem otočku zaužile svoj zaslužen dopust. Prekrižaril sem precej sveta, a lepšega tropskega otočka od Borakaja nisem odkril. In prav zato danes ne upam nazaj. Slišim, da so na sosednjemu otoku zgradili letališče, Bela plaža pa je pozidana z restavracijami in hoteli, nad katerimi je za celo galaksijo zvezdic. In stavim, da ženske ne perejo več v školjkah, turizem je prinesel napredek, napredek denar, denar pralne stroje. Le otok, najlepši košček sveta, ni več njihov. Nekoč lastniki in gospodarji so danes sobarice, vrtnarji in postreščki. Napredek pač! Rafaelov čoln in kupleraj In gotovo bo čez deset, dvajset let povsem enako s Palavanom. Najbolj zahodni del arhipelaga, natrpan s sedemsto otoki, otočki in kraškimi čermi, danes napol uradno imenujejo zadnja filipinska divjina. Kar je dokaj pošteno: ene prestraši in druge privablja. Že mali fokker z dvema propelerjema obljublja nadih avanture, pristajalna steza na Busuangi pa je bila šele pred nekaj leti asfaltirana. Mestece Coron na skrajnemu severu palavanskega otočja ostaja kavbojsko naselje, ki človeku vedno znova naredi veselje. Čeprav je tudi tukaj z vsakim letom izdatno več na dolgo in široko pozidanih betonskih poslopij, stane kilski zobatec na tržnici še vedno manj kot evro. Če to ni paradiž! A palavanski otoki bi bili brez pravega prevoza le neugledna kopica nedosegljivih obljub; kar je res vrednega, leži skrito za nepredirnimi stenami na obzorju. In zato grem v Coronu vedno rad k Rafaelu. Mogo- če tudi, ker je možakar lastnik edinega (se mi zdi) mestnega kupleraja in nekaj prav čednih mladenk mu ob jutrih nosi svoj strastno prigarani denar. A meni je bolj pomembno dejstvo, da ima Rafael lep čoln, kakih dvanajst, trinajst metrov dolg – banka jim pravijo v teh krajih, z bambusovimi stabilizatorji na vsaki strani, da se zadeva na resnih valovih ne prevrne. Z veseljem ga za nekaj dni odda, z dvema fantičema vred, ki poskrbita za vse, vključno z ogromno hladilno torbo, v kateri so na ledu kupi debelih rib. In s takim čolnom tri ali štiri dni pluti med palavanskimi otoki je en zelo resen užitek. Z nočmi na samotnih plažah vred. S turkizno vodo nad belim peskom. Pa z ognjem in ribami in s polnimi flašami za tistih par evrov – človek bi se tega navadil tudi za kaj dlje, kot le za dva ali tri tedne prigaranega dopusta. Najlepši vulkan in največje ribe Pa še nekaj mi je všeč na Filipinih. Nekdanje hudo zdelane trajekte, ki so pogosto dosegali svetovno slavo s spektakularnimi potopi in stotinami mrtvih, so danes v dobršni meri zamenjala letala. Ki vozijo povsod in so prijazno poceni, za nekaj deset evrov narediš skok za dva dni ladijske vožnje. In tako se tudi mi – v tiste kraje hodim službeno, kot vodnik skupine sopotnikov – iz Palavana prek Manile v enem dnevu preselimo v Legazpi na jugu največjega otoka Luzon. Dolga pot, skrajšana na dvakrat po eno uro letenja. A letenja z razlogom. Nad Legazpijem se namreč dvi- Banke, leseni čolni z bambusovimi stabilizatorji so na otokih zakon. 28 e-Fotografija april/maj 2011 5. Foto Eksotična delavnica Bali (15.november 2011) www.e-fotografija.si Riževe terase so ponekod stare že več kot dva tisoč let. Motorji pa so zakon na kopnem. Koliko ljudi je mogoče spraviti na enega? Mali bungalovi kot po dežju rastejo vzdolž dokaj neugledne peščene obale, ribiči pa veselo služijo s svojimi mogočnimi sosedi: po osem ljudi na čoln in ven v zaliv. Ko se ogromna senca prikaže nekje na površju, pa je vse skupaj še najbolj podobno akciji še ne povsem usklajenih komandosov: čim hitreje do nje, plavutke in masko nase, sedi na rob, skači – in ne se jih dotikati, jasno? A kitovcev vsa ta panika nad njimi in okoli njih očitno sploh kaj zares ne moti. V zaliv prihajajo zaradi obilja planktona, oboževalci pa so jim pač dodatno veselje, ki so ga deležni povsem zastonj. Ker se lahko kadarkoli potopijo v svoje globine – dihajo na škrge in torej niso odvisni od zraka – in imajo tam svoj ljubi mir. Ampak ne, nekateri ostanejo po deset, dvajset minut dolgo na površini. In se verjetno režijo vsem tem nerodnim pritlikavcem, ki lazijo okoli njih in se prav grdo derejo in mahajo z rokami. Kar slišim mamo kitovko: - Hej, otroci, a pridete še vi pogledat? Nekaj prav hecnih Slovencev je pria šlo ... Malo eksotične lepote ne škodi. Tuš pred hišo. Džipni so nekaj med taksijem in avtobusom. In nimajo omejenega števila potnikov. ga Mayon, tudi uradno najlepši vulkan na svetu. S popolnim stožcem, ki se dviga do višine naše Kredarice. Plezanje nanj je izziv, ki pa ga vedno znova lahko prepreči nevarnost izbruha. Ali zelo konkreten izbruh, ki pa je vedno veliko lepši iz varne razdalje. Najbolje z bližnje obale. In prav tam, v ribiški vasici Donsol, dosegajo še eno svetovno slavo – ribe. A to ne kar katerekoli ribe – kitovci merijo tja do petnajst metrov v dolžino in so, čeprav nekje vmes med kiti in morskimi psi, silno nenevar- ni in prijazni. Tisto glede prijaznosti sicer bolj sklepam, kajti verjetno jim je povsem vseeno, kdo lazi okoli njih in jim plava okoli gobca. Vsaj dokler ne zaide notri – meter in več široka odprtina je namreč mišljena bolj za precejanje planktona kot za žvečenje trapastih turistov. V Donsol prihajajo kitovci sicer že od pamtiveka in prav tako dolgo jih poznajo tudi domači ribiči – ki jih, zanimivo, nikoli niso lovili. Turisti pa so jih odkrili šele pred desetletjem in povsem spremenili življenje v zalivu. KLUB POPOTNIKOV ŠERUGA: FILIPINI: naslednji odhod marca 2012 ETIOPIJA, plemenski jug: odhod 5. avgusta, 15 dni, 2100 € (vse vključeno). Pohitite s prijavami! E-naslov: [email protected] e-Fotografija april/maj 2011 Domačini v hribih filipinskega seveda še vedno živijo svojo plemensko nekdanjost. 29 25. - 27. junij fotopotep - PARIZ www.e-fotografija.si Zbirke lobanj v kolibah A Filipini gotovo niso le morje, plaže in velike ribe, pa kak vulkan vmes. Samo Luzon, največji filipinski otok, je velik za pet Slovenij. Večino njegovega severnega dela pokrivajo komajda prehodne džungle, nad katerimi se skoraj do višine tri tisoč metrov dvigajo Kordiljere. To pa je povsem drug svet. Naseljujejo ga starodavna plemena prvotnih naseljencev, ki jih prebivalci dolin, kot je to po vsem svetu že kar običaj, gledajo nekako zviška navzgor. Butasti hribovci pač! In tudi v resnici so to ljudstva, pri katerih se je čas že kdaj ustavil. Vsaj dve tisočletji klešejo v strmine riževe terase, ki so danes priznane kot eno od svetovnih čudes. V prostemu času pa so si še ne dolgo tega v medplemenskih spopadih jemali glave in jih kot trofeje zatikali nad ognjišča svojih lesenih kolib. In to so kraji, skozi katere se je treba odpraviti peš. Banaue je hribovsko mestece v vznožju mogočnih teras, ki je najbolj običajno izhodišče za pešačenje do hribovskih vasi. Pametno pa je vzeti vodnika, ki je istočasno tudi prevajalec. Hribovci so 30 Otroštvo na obali. Otroško veselje v dežju tisto grdo navado z glavami opustili že pred stoletjem, res so sila prijazni, le skupne besede je pogosto težko najti. Angleščina je na Filipinih sicer silno domača, a vaški starci, ki za ostrešjem verjetno še vedno hranijo kakšno podedovano glavo, si je ne jemljejo pretirano k srcu. Drugače je z otroki; v vsaki večji vasi je šola in mularija z veseljem uporabi trdo pridobljeno znanje: - Helou, mister, hau ar ju? In ko se spomnim tistih vasic, mi vedno znova prijazno zaigra pri srcu. Kambulo, recimo; po sedmih, osmih urah hoje skozi džunglo in med ozkimi stezicami na robovih teras se za ovinkom sveže posajenih riževih mladic odpre vas lesenih kolib. In tam na sredi ima učiteljica Maira malo večjo bajtico, v kateri je družina uredila nekaj sila preprostih lesenih izbic; to bo za tisto noč naš dom. Mamca bo oskubila kuro in skuhala riž s kupčki zelenjave, vsi vaški otročaji pa se bodo po večerji zbrali na malemu dvorišču in nam peli ter ple- sali. Tujci v vasi so redki; naslednji dan jih bomo obiskali v šoli in razdelili zvezke in svinčnike, ki jih prinašamo s sabo. In učiteljica jim bo pokimala, vsi otroci pa bodo vstali in zdeklamirali spoštljivo, kot že davno naučeno molitev: Thank you, mister. Thank you, miss. Mogoče je res malo kičasto. A me vedno znova gane, dovolj, da tudi jaz odpojem nazaj: Tkank you, children ... Kaj jaz vem, imam tudi zaradi tega Filipine rad? Zvone Šeruga e-Fotografija april/maj 2011 Avtera d.o.o. Litijska 159, 1261 Ljubljana-Dobrunje