Revija e-Fotografija 47 PDF
Transcription
Revija e-Fotografija 47 PDF
® Revija za digitalno fotografsko izobraževanje IZVOD JE BREZPLAČEN Prav fotografiranje ljudi na riževih poljih, tržnicah, na plaži in ob april - maj 2010 letnik 9 Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti III.del št. 47 Tiskano 20.000 izvodov Fototečaji e-Fotografija Recept za dobro fotografijo? njihovih praznikih je nekaj kar je v razvitem svetu že skoraj nemogoče. Če si kot fotograf prijazen in nasmejan, boš prijaznost, nasmeh in fotografije teh ljudi tudi dobil. Popoln fotografski odklop! Fotografiram za nasmeh! Preizkusili smo Fotografija ne beleži le naključnih srečanj med ljudmi in stvarmi, temveč tudi sama vedno predstavlja neko srečanje. Fotografija sama je zabeležka dejstva, da je fotograf srečal nekaj ali nekoga. Pozdrav iz Hollywooda Otvoritev razstave “MOŠKI” Marsikatera od povabljenk je potrebovala za odločitev še nekaj dodatnih vzpodbud. Ne toliko zaradi sodelovanja, kot zaradi »problematične« teme. Športna fotoreportaža Za vaše boljše fotografije! e-Fotografija.si/tecaji.htm Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana Beseda urednika Razvoj tehnike in fotografa Če v tehniki ni več večjih odmevnih novosti, se le te danes vidijo pri samih fotografih in fotografinjah. Fotografira staro in mlado. Že več kot leto pišem, da so v fotografijo zelo množično vstopile ženske. Fotografija je vse povsod med nami in digitalizacija vse bolj spreminja fotografsko znanje. Enostavno in hitro je samoizobraževanje, predvsem pa shranjevanje neverjetnih količin naših fotografij. Večina se še vedno zadovolji s shranjevanjem fotografij na računalniškem trdem disku. V naši reviji smo že tolikokrat pisali o težavah z izgubljenimi fotografijami, da bi se morali s to težavo že vsi spoznati. Fotoknjige postajajo vse bolj zanimive in poznane, predvsem pa lahko rešujejo težave pri pregledovanju fotografij. Preko računalnika jih je le težko pregledovati. Fotograf, oziroma predvsem ko fotografinje vidijo fotoknjigo si jo zaželijo kot arhiv in za predstavitev tudi same. Da je fotografija prišla med vse nas pričajo tudi odlično obiskani fotografski tečaji, izleti, potovanja. Že več kot leto je na vseh osnovnih fotografskih tečajih e-Fotografija več žensk kot moških. Nekako opažam, da moški “vse znajo” in se raje udeležijo nadaljevalnih tečajev ali specialnih fotodelavnic. Toda tisto “vse znajo” se hitro opazi, da manjkajo osnove, enostavno bi jih radi po moško preskočili. Foto izleti in predvsem eksotične fotodelavnice nudijo možnost hitrega in enostavnega razumevanja fotografskih osnov in pravil. Novembra in marca smo bili na Baliju, prav zdaj med izidom revije bo kar 25 fotografov na fotodelavnici e-Fotografija v Namibiji. Ker si na takem fotopotepu povsem neobremenjen z domačimi in službenimi zadevami se lahko v celoti posvetiš fotografiji in pridobiš nova znanja. Nikon zadnja tri leta dodobra spreminja fotosvet v naši deželi. Naredili so še korak naprej in med nas pripeljali enega izmed vplivnih sodobnih fotografov Joa McNellyja. Vendar pa se kot že tolikokrat pri nas pozna naša majhnost. Dobro in vredno ogleda, poslušanja je samo tisto kar je tuje. Kot da se od naših fotografov, med njimi je kar nekaj vrhunskih in predvsem s svojim pristopom do tega dela, ne da dobiti dovolj novega znanja. Iz izkušenj vem, da lahko celo več. Povedo in vprašamo jih lahko tisto kar je lahko naša ciljna točka. A kot povsod pri nas, se radi poklonimo predvsem tujemu znanju. Med fotografsko opremo ni večjih novosti. Fotokamere so ujele nek ritem predstavitev in izboljšav, le kamera EOS 1D MkIV je končno vrnila upanje vsem, ki uporabljajo Canon pro opremo. Napaka AF sistema na začetku prodaje EOS 1D MkIII pa je bila po eni plati celo dobrodošla. Sedaj se je Canon potrudil krepko izboljšati AF sistem, kar lahko vidimo v izredno učinkoviti EOS 7D in celo v kameri hobi e-Fotografija je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje. razreda EOS 550D. Po fotodelavnici v Namibiji bo objavljenih zopet več preizkusov. Februarja sem na tekmah Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o. v Holmenkollnu na Norveškem preizkušal EOS 1D MkIV. Na Baliju EOS 550D. Zaradi drobnega peska za fotoBerčičeva 8b, 1260 Lj-Polje Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16 tehniko zelo neprijazno Namibijo sem s seboj vzel Nikon D3x in D300s ter nova objektiva 70-200mm VR II in e-mail: [email protected] 16-35mm f/4. Obenem še zaščiteni novi Pentax W90 ter notesnik Lenovo, ki naj bi tudi kljuboval težkim peščeUrednik: Matjaž Intihar nim razmeram, foto nahrbtnik Kata in LowePro in pretvornik iz 12V na 220V. Torej bo maja in junija kaj brati. Tisk: Delo - Tisk časopisov in revij d.d., Tiskano 20.000 izvodov 25. junij Toskana e-Fotografija april/maj 2010 5. junij Fotoizlet v NEZNANO 3 Tečaji fotografije - osnovni, nadaljevaljni, individualni Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti III.del Lastnosti objektiva in razlike med njimi V prvem poglavju smo spoznali razmerja in kote zajema različnih goriščnic s kamerami z različno velikostjo tipal. V prejšnji številki pa razrede objektivov predvsem glede na njihove goriščnice. V tej in naslednji reviji bom objektive razdelil glede na njihovo uporabniško vrednost. Objektivi z eno goriščnico Hobi fotografi smo šele proti koncu 70-tih dobili možnost uporabljati zum objektive. Vse do tedaj smo v razredu Leica 35mm formata poznali nekaj klasičnih goriščnic. 50mm objektiv je bil pri vseh fotografih osnovni objektiv in le redko kdo si ta objektiv ni izbral za osnovnega. Danes je uporaba objektivov z eno goriščnico (brali/ slišali boste tudi besedo fiksnih) krepko v manjšini naproti zum objektivom. Vseeno pa napredni fotografi radi 4 posežejo po njih, saj nudijo visoko tehnično kakovost zapisa in naproti zum objektivom visoko svetlobno moč. Danes se bolj kot 50mm in širokokotne fiksne objektive uporablja tiste z daljšo goriščnico. Predvsem od 85mm in naprej. V profesionalni športni fotoreporterski fotografiji pa brez objektivov s fiksno goriščnico 300/400/500 ali 600mm ne gre. Uporabniško prednost objektiva z eno goriščnico si lahko vsak predstavlja po svoje. Nekateri je niti ne vidijo, drugi poznajo prednost samo v večji svetlobni moči, tretji v višji kakovosti zapisa... Resnica pa je vedno nekje vmes. Klasika iz zgodovine 35mm fotokamer so objektivi z goriščnico 50mm. Danes so za novodobnega fotografa bolj kot ne eksotika. e-Fotografija april/maj 2010 Predavanja - tudi v Mariboru www.e-fotografija.si Specialni objektivi, ki nam omogočajo spreminjati naklon nam lahko pridejo zelo prav pri fotografiranju arhitekture in dodajanju efektov glede ostrine po globini slike. Makro objektivi so v svetu kamer DSLR vse bolj popularni. Služijo lahko tudi kot portretni objektivi. Odličen zapis in visoka svetlobna moč sta njihova dodatna aduta. Ekstremni širokotniki imajo tudi vse več veljave pri naprednih fotografih. Hobi fotografi radi ocenjujejo objektive po njihovi svetlobni moči. Le ta sicer prinaša prednost pri fotografiranju v slabših svetlobnih razmerah, je pa zaradi velikih leč potrebno veliko optične kakovosti, da bo objektiv zadovoljivo risal pri odprti zaslonki. Zato je mnenje o kakovosti fiksnih objektivov z odprto zaslonko pogojeno z visoko ceno. In prav višja cena v večini primerov doprinese višjo kakovost leč ter samo konstrukcijo objektiva. Fiksni objektivi imajo manj leč kot zum objektivi in njihovo lego spreminjamo samo zaradi oddaljenosti objekta (ostrenje). Zato se razmerje med lečami spreminja v manjši meri Canon se ponaša z dvema ekstremnima objektivoma glede svetlobne moči, f/1,2. Marsikateri hobi fotograf se sprašuje ali je teh objektivov sploh treba. Mali kompakt že omogoča te goriščnice. kot pri zum objektivih, kjer spreminjamo lego leč še zaradi spreminjanja goriščnice. Prav zaradi tega je kakovost zapisa fiksnih objektivov lahko večja, saj se že v razvojni fazi lahko lažje predvideva in odpravlja vse možne optične napake. Velika svetlobna moč fiksnih objektivov f/2 in še več pa lahko doprinese k še večji kontroli globinske ostrine, ter zaradi same konstrukcije optike še lepši zapis neostrine (bokeh). Večina objektivov pri najbolj odprtih zaslonkah riše slabše kot pri srednjih. Zato je kakovost objektiva odvisna predvsem od tega, kako dobro je optično korigiran že pri odprti zaslonki. Fotograf, ki zna izkoristiti fiksne objektive, jih bo z veseljem izkoriščal. Marsikateri hobi fotograf, ki takoj zastriže z ušesi ob objektivih z veliko svetlobno močjo pa posega predvsem po cenejših objektivih. In razočaranje nad temi fiksnimi objektivi je lahko veliko. Zavedajte se, da fiksni objektivi zahtevajo več kreativnega razmišljanja in predvsem znanja o njegovi uporabi. Kdor jih zna izkoristiti bo z njimi zelo zadovoljen, kdor ne, bo še raje posegel po univerzalnem zum objektivu. a Pentax je izdelal posebno serijo zelo tankih objektivov z eno goriščnico (imenovanih palačinka). Bliskavice so na voljo za Canon, Nikon, Pentax, Sony, Olympus in Panasonic sistem. Foto Beseničar, Dunajska 57, Ljubljana Vedno prvi razred! e-Fotografija april/maj 2010 Mecablitz 58 AF-1 digital Mecablitz 48 AF-1 digital* Mecablitz 36 AF-4 digital* GN 58, sekundarni reflektor, popolna združljivost s sistemom, ročni, auto, brezžični, HSS, strobo, modeling in fill-in način, matrični LCD zaslon, dvosmerno gibljiva glava, multizone AF, USB priključek. GN 48, ročni, auto, brezžični, HSS, strobo, modeling in fill-in način, LCD zaslon, dvosmerno gibljiva glava, AF meter, USB priključek. 239,9 € Enostavna uporaba, usklajena s Makro slave bliskavica za vse sistemom, GN 36, vert. gibljiva glava, sisteme, matrični LCD, posamično ročni zoom 28-85mm, AF meter. nastavljiva reflektorja, AF luč. * Določeni modeli so na voljo tudi v trgovinah: 99,9 € Mecablitz 15 MS-1 digital 299,9 € Uvoznik in distributer: 399,9 € 5 16 urni tečaj programa Photoshop (3. in 4. julij - Ljubljana) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen Zum objektivi 100 95 75 Kot v celotni tehniki je tudi v fotografiji napredek vseskozi prisoten. Kamera obscura niti ni imela leče. Prve lesene box kamere so imele enostavne objektive z eno lečo ali tripleks sestavo. Razvoj objektivov je šel hitro naprej, steklo je v nekaterih objektivih zamenjala celo plastična masa. Toda 25 5 0 Olympus je za kamere 4/3 sistema izdelal nekaj odličnih zum objektivov. Med njimi 7-14mm ED (14-28mm ekv.35mm). res pravi tehnološki napredek so v 70-tih pokazali zum objektivi. Objektivi s premikajočo (variabilno) goriščnico so prinesli fotografu veliko ugodja. Manj je bilo menjave objektivov in predvsem hoje k ali od želenega motiva. Sprva smo se fotografi zum objektivov ogibali na daleč. Premogli so dve do največ trikratno optično razmerje med goriščnicami. Predvsem pa so bili optično slabi, kljub njihovi visoki ceni. Prednost zaradi možne spremembe goriščnice je le malo fotografom pomenila toliko, da so za te objektive odšteli krepko več denarja. Predvsem pa smo s temi objektivi izgubili na svetlobni moči, saj se je vseskozi vrtela okoli zaslonk f/4 ali f/5.6. To je bilo za obdobje fiksnih goriščnic in zaslonk f/1.8 ali še Na www.e-fotografija.si je objavljen članek, eden ali dva objektiva. Torej 18-5mm in 70-300mm ali 18-200mm / 18-270mm. manj krepko pod željami in zahtevami. Vendar je industrija vztrajala, izdelala cenejše in optično solidne zum objektive in fotografi smo jih sprejeli za svoje. Danes skoraj ni naprednega fotografa, ki ne bi uporabljal zum objektiv 70-200mm f/2.8. Objektivi z eno goriščnico pa so že vse bolj v ozadju. Hobi fotograf poseže samo še po objektivu s fiksno goriščnici 50mm in f/1.8. Nekje so prebrali, da je ta objektiv pomemben kot nujen nakup, da imaš nekaj z veliko svetlobno močjo. Toda na žalost se tega zavedajo tudi proizvajalci in so začeli nekatere fiksne objektive močno ceniti in jih izdelovati zelo ceneno. Danes smo povsem v dobi zum objektivov. Proizvajalci nam nudijo veliko različnih izborov goriščnic. Od trikratnih pa vse do 15kratnih. Med kompaktnimi kamerami nam nudijo še večje razpone med goriščnicami. Razvoj konstrukcije, leč, premazov in računalniških algoritmov za popravek napak je šel tako močno naprej, da smo lahko z današnjimi zum objektivi že močno zadovoljni. Vendar pa je pri zum objektivih izraženih še nekaj tehničnih omejitev. Zum objektivi z veliko svetlobno močjo f/2.8, ki je za fiksne objektive povprečna, so veliki, težki, z okoli največ tri kratnim optičnim razmerjem goriščnic in relativno dragi. Le redki objektivi nudijo dobre optične lastnosti za najbolj zahtevne. Hobi fotografi pa so z zum objektivi že zelo zadovoljni. Zum objektivov ne bi več izpustili iz rok družinski in predvsem popotniški fotografi. Ti imajo danes na voljo že kar nekaj mega zum 100 95 75 25 5 0 objektivov, ki zagotavljajo delovanje v širokem kot ekstremno ozkem kotu. Kljub veliki ponudbi zum objektivov, pa je na spisku želja fotografov še vedno množica objektivov, ki jih še ni moč kupiti. Manjkajo kakovostni objektivi z večjo svetlobno močjo, objektivi z večjem razmerjem od širokega do ozkega kota in še vedno dobro svetlobno močjo in sliko in na koncu lažji tele zum objektivi z boljšo svetlobno močjo. Prav boljša svetlobna moč in daljše razmerje med goriščnicami so glavni problem pri današnjem znanju konstrukcije leč in sestave za dobro optično kakovost. Ali lahko pričakujemo želeno v bližnji prihodnosti? Recimo 10-500mm, f/2.0, 500g... Matjaž Intihar Zgoraj zanimiv objektiv Canon 28300mm L, ki nam lahko odlično služi v reporterski fotografiji. Dobra kakovost zapisa v širokem območju goriščnic. Desno, Nikkor 200-400mm f/4. Objektiv z odlično sliko kljub spreminjajočim goriščnicam. 100 100 95 95 75 75 25 25 5 5 0 0 6 Oglas CGS plus 15. april 2010 9:36:20 e-Fotografija april/maj 2010 16 urni tečaj programa Photoshop (22. in 23. maj - Maribor) www.e-fotografija.si/tecaji.htm 20 let domače digitalne obdelave fotografij Februarja je minilo 20 let od kar poznamo prvo verzijo danes zelo uporabljenega fotografskega programa podjetja Adobe, z imenom Photoshop. Program sta naredila brata Tomas in John Knoll. Oba sta bila strasna fotografa, ki sta rastla ob in v očetovi fototemnici. Leta 1987 se program še ni imenoval Photoshop. Na začetku je bil razvit kot več manjših pod programov za obdelavo digitalnih slik, kot celota pa je bil predstavljen pod imenom “Display”. Kasneje je bil povezan v bolj uporabno celoto in poznan pod imenom “ImagePro”, leta 1989 pa preimenovan v zdaj poznano ime Photoshop. Brata Knoll sta začetni projekt ponue-Fotografija april/maj 2010 dila v odkup. Odkupilo ga je podjetje Adobe in po nekaj mesecih dodatnega razvoja smo v letu 1990 dobili Photoshop verzijo 1,0. Po 20 letih izgleda kot, da je ta program nekaj sodobnega. Vendar lahko zapišem iz lastnih izkušenj, da je to samo program, ki je po spletu okoliščin postalo pomembno grafično in fotografsko orodje. Sam sem že leta 1976 na grafični šoli spoznal prenos slike preko skenerjev direktno na film. Obenem pa je prav grafična industrija iz katere izhajam potrebovala tem boljšo obdelavo slike in teksta v fazi predpriprave slike. Nemško podjetje Hell, ki je bilo takrat vodilno v digitalizaciji slike je že leta 1992 predstavilo program HellDaVinci. Sam sem imel možnost ta program uporabljati in spremljati. Že leta 1994 je imel možnost PostScript obdelave, nekaj podobnega kot danes uporablja datoteka PDF v programu Acrobat. Torej sestavljanje slike in texta, obenem pa možnost korekture slike, kot nam to omogoča Photoshop. Še danes sem mnenja, da nam Photoshop in Acrobat ne nudita veliko več. V nekaterih profesionalnih grafičnih zahtevah še celo manj. Sam program Photoshop uporabljam od verzije 2.0. Vendar samo zaradi tega, ker sem že iz tiskarstva in nato v svojem podjetju za pripravo za tisk uporabljal Apple računalnike. Za PC je obstajal program PhotoStyler (Photoshop za PC od verzije 2.5 naprej) podjetja Aldus, ki je nudilo tudi odlični vektorski program za oblikovalce FreeHand in program za postavitev časopisov in revij Page- Maker. Vendar močnejše podjetje kaj hitro spozna, da je treba konkurenco “uničiti” in Adobe je kupilo in zaprlo podjetje Aldus, ter prevzelo določen del znanja in izkušenj. Tako imamo danes samo eno vodilno znamko, ki nudi programe za grafično pripravo za tisk, oblikovanje in fotografijo. Adobe je predvsem z razvojem jezika PostScript močno začrtalo nove poti v grafični industriji in novosti so samo nagradnja že znanega sistema. S prihodom namiznih računalnikov ob koncu 80-tih let pa so industrijski programi kot Hell-DaVinci v popolnosti izgubili. Tako je danes program Photoshop tisti, ki fotografu nudi najboljšo digitalno temnico in še kaj več. V naslednji reviji pa več o razvoju programa po verzijah. Namreč med nami bo prav vsak trenutek že nova verzija, poimenovana CS5. Matjaž Intihar 7 Osnovni tečaj fotografije (začetek 25. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Recept za dobro fotografijo? Verjetno najslavnejši mislec fotografije, Roland Barthes, nekje v svojem delu Camera obscura zapiše: fotografija je po svojem bistvu naključna. Kaj želi povedati s tem? Z razliko od ostalih umetnostni, ki temeljijo na iskanju in izumljanju nujnega reda stvari, fotografija išče naključnosti. Ideal slikarstva je skladnost: slikar, vešč svoje obrti, bo elemente svoje kompozicije naslikal v razmerju, ki bo dajalo vtis nujnosti. Lepote Zadnje večerje in Nočne straže – ali kateregakoli drugega klasičnega dela, ki postavlja več elementov v neko kompleksno razporeditev – je v tem, da si ju ne moremo predstavljati drugače. Popolna slika je tista, ki v množici nekih stvari in ljudi (dvanajstih apostolov, Jezusa, mize, hrane in drugih rekvizitov) odkrije idealno in nujno razmerje. Vsako veliko slikarsko delo lahko prevedemo v formulo: »drugače bi ne smelo biti«. To, kar prikazuje ta slika, je nujno razmerje med stvarmi; vsaka druga postavitev bi pomenila odmik od popolnosti. Pri fotografiji pa je prav nasprotno. Medtem ko resnično slikarsko delo poskuša najti idealno in nujno razmerje, fotografija prikazuje ne le naključne dogodke, temveč dogodke, ki to naključnost tudi izpričujejo. Dobra, resnično dobra fotografija, Slika 1 nas očara ne zato, ker nam prikazuje ubrano razmerje med elementi kompozicije – razmerje, ki bi bilo nujno ali naravno –, temveč zato, ker izpričuje krhkost in naključnost tega razmerja. Iz izkušnje fotografiranja vemo, kaj je idealna fotografska situacija: na mestni ulici ali trgu (ni važno katerem mestu: lahko je Kranj, Kalkuta ali Bukarešta) srečamo štiri osamljene postave, ki se samo za par sekund postavijo, skupaj s kipom na sredi trga ali izložbo v ozadju, v neko nenavadno in nepričakovano konfigurafijo. Ti ljudje se niso poznali, še poti si niso delili: vse, kar je kadarkoli obstajalo med njimi, je povsem II.del naključno dejstvo, da so se srečali na nekem trgu, ter da je bilo na njihovem srečanju nekaj estetskega; nam, fotografom, je uspelo to srečanje ujeti v objektiv. Ta idealna situacija fotografije nam razkrije prepad, ki jo v resnici ločuje od slikarstva: dobra fotografija ne prikazuje idealnih in nujnih razmerij med ljudmi ali stvarmi, temveč naključne in enkratne konfiguracije. Zato je fotografija toliko lepša, kolikor bolj izpričuje krhkost razmerij, ki jih upodablja. Najlepše fotografije dajejo vtis, da prikazujejo nek sistem ljudi in stvari v točki, ko še komajda lovi ravnovesje. Lahko si predstavljamo, kaj se zgodi trenu- Slika 2 Exotic Photo Workshop - Bali Meseca marca smo organizirali že drugo fotodelavnico na indonezijskem otoku Bali. Že na prvi smo ugotovili, da je Bali raj za fotografa. Drugačna zanimiva pokrajina s Tokrat sta bila z nami odlični mojster fotokamere Aleš Bravničar in fotomodel Karin Škufca 8 prečudovito zeleno barvo, neverjetni sončni zahodi, plaže z belim in vulkanskim črnim peskom ter neverjetno preprostostjo ljudi, ki so še vedno ne obremenjeni s fotografiranjem. Prav fotografiranje ljudi na riževih poljih, tržnicah, na plaži in ob njihovih praznikih je nekaj kar je v razvitem svetu že skoraj nemogoče. Če si kot fotograf prijazen in nasmejan, boš prijaznost, nasmeh in fotografije teh ljudi tudi dobil. Zvečer smo si vzeli čas za komentiranje fotografij, spoznavanje programa za njihovo obdelavo in arhiviranje ter sestavljanje panorame. Naše eksotične fotodelavnice dosežejo svoj namen. V 10 do 14 dneh kolikor traja zaradi ne obremenjenosti s službo in drugimi domačimi težavami, razmišljati povsem fotograf- Fotografiranje v protisvetlobo. Korektura osvetlitve EV -1 in dodana bliskavica. sko in tako spoznati glavne možnosti za našo boljšo fotografijo. V maju nas bo kar 25 fotografov in fotografinj na eksotični fotodelavnici v Namibiji. Za junij se predvideva fotodelavnica na severu Norveške, kjer bomo imeli svetlobo 24 ur, vmes bo nekaj enodnevnih fotografskih izletov, novembra pa ponovno na Bali. Več informacij, članki in video: www.e-fotografija.si/tecaji.htm Matjaž Intihar e-Fotografija april/maj 2010 Nadaljevaljni tečaj fotografije (začetek 3. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm tek po tem, ko smo posneli fotografijo štirih figur na mestnem trgu (slika 1): v hipu so se razteple vsaka v svojo ulico, kakor hiša iz kart, ki se po tenkem trenutku ravnovesja nenadoma sesede. A nam, fotografom, je to ravnovesje uspelo prevesti v medij, ki bo ostal, v fotografijo … A fotografija ne beleži le naključnih srečanj med ljudmi in stvarmi, temveč tudi sama vedno predstavlja neko srečanje. Fotografija sama je zabeležka dejstva, da je fotograf srečal nekaj ali nekoga. Tako kot poezija beleži srečanja med pesnikom in navdihom (Grki, Platon denimo, so pesniški navdih razumeli kot trenutek, ko se mimo pesnika sprehodi nevidno božanstvo), tako tudi fotografija – v manj religioznih, povsem posvetnih terminih – beleži trenutke srečevanja Slika 3 med umetnikom in rečmi in ljudmi sveta. Izmed vseh jezikov je slovenščina najbolj pomenljiva: v slovenščini ne rečemo preprosto, da na nekoga naletimo (to run in to someone) ali da se z nekom dobimo (jemanden treffen), temveč da imamo srečo, da nekoga srečamo. Izmed vseh ljudi smo prav fotografi najbolje seznanjeni z muhami tega tipa sreče. Dolge ure lahko brez sreče fotografiramo, ne da bi našli figuro z dovolj odločnim korakom, stikom dveh ljudi (slika 2), ali preprosto dovolj samotno figuro, da bi bila vredna svoje lastne fotografije … Ko pa nam to vendarle uspe, ko uspemo srečati dovolj posrečeno figuro (šepajočo starko, moža v teku, otovorjeno žensko) in iz tega napraviti dobro fotografijo, se počutimo blizu starim pesnikom: mimo nas je šla figura (slika 3), ki ji nismo uspeli prepoznati obraza, ki nam ostaja še naprej neprosojna in potopljena v neznano, a ki je naši fotografiji vendarle doprinesla delež lepote. Pomembna veščina fotografske umetnosti (ki jo je tako mojstrsko obvladal že naš Pelikan) je v njeni abstraktnosti. Ko fotografiramo figuro v mestni krajini, moramo odmisliti (ali abstrahirati) vse tisto na tej figuri, kar jo dela za neko posebno, individualno človeško bitje. Vse, kar ta figura izpričuje, je golo dejstvo, da ni nič več kot figura. Tisti trenutek, ko svojo fotografsko pozornost obrnemo na obraz ali na specifično pojavo človeka, napravimo iz njega nekoga, ki ga je moč prepoznati. Na obrazu je nekaj domačega in intimnega; le čista figura, ali gola silhueta človeškega gibanja, pa more prikazati čisto naključnost srečanja. V najboljših pariških fotografijah Bressona lahko zasledimo to tendenco: njegovi liki ostajajo skrivnostni zato, ker jih je Bresson – ob pomanjkanju boljše besede – razobrazil. Zaman bi se spraševali, kaj so ti liki počeli na cesti, in ali so bili tam sploh s kakršnimkoli namenom (slika 4). Ker v njih ne moremo prepoznati nikogar, ne moremo v njih prepoznati nobenega namena: preprosto tam so bili, in on, fotograf, jih je srečal. Tako kot poznamo več vrst nujnosti (nujnost matematike, nujnost življenja, nujnost morale), tako poznamo tudi več tipov naključij. Tista, o kateri je govoril Roland Barthes, je naključnost srečanja: fotografija beleži ta naključja. Jure Kravanja Slika 4 EXOTIC PHOTO Workshop BALI (november) že možne prijave www.e-fotografija.si/tecaji e-Fotografija april/maj 2010 9 Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si Canon IXUS 210 Kot je že v navadi, smo tudi letošnje leto v mesecu februar dočakali predstavitev novih digitalnih kompaktnih kamer. Canon je lansko leto v mesecu avgustu poslal na tržišče prvo medijsko odmevno mini kompaktno fotokamero s kar 24 milimetri širokega kota, IXUS 200. Tako, kot je bilo odmevna predstavitev je bila sprejeta tudi prodaja in kakovost fotokamere. Po pol leta jo je na tržišču nadomestil nov model – IXUS 210. Na vprašanje ali bo tudi ta model nadaljeval uspešno pot svojega predhodnika IXUS 200 pa bomo poizkusili odgovoriti v tem testu. Objektiv nam nudi tudi optično stabilizacijo kar pomeni, da nam umiri tresenje rok tako, da bodo statični motivi kasneje zamegljeni. Predvsem pa se delovanje optične stabilizacije lepo vidi ob zajemu HD video posnetkov v ločljivosti 1280 x 720 točk. Vso delovanje kamere nadzoruje DIGIC 4 procesor. Procesor, ki nam je poznan tudi iz profesionalnih Canon kamer. ISO vrednost se lahko nastavlja od 80 do 1600 ali pa te nastavitve prepustimi avto- Uvrstitev v razred IXUS 210 IS uvrščamo v zgornji razred mini kompaktnih kamer. V ta razred se uvršča zaradi izjemno kakovostne izdelave, vrhunskih specifikacij, dodane programske opreme, ekstremno širokega kota zajema objektiva (24 milimetrov), piko na i pa postavi velik, kar 3,5 palčni na dotik občutljiv LCD zaslon. Velikost Kljub 3,5 palčnemu zaslonu fotokamera ni visoka, saj je LCD zaslon v formatu 16:9. Višina kamere je skromnih 55 milimetrov. Širina znaša 10 centimetrov, žal pa kamera - zaradi specifičnega objektiva z ekstra širokim kotom, ki pa vseeno ponuja kar 5-kratni zum – z 22 milimetri ni ravno najtanjša. Oblika Kamera je oblikovana z značilno Canonovo obliko tako, da jo bodo obstoječi Canon uporabniki opazili v trenutku. Bolj kot sama oblika navduši kakovost izdelave. Ohišje je izdelano iz aluminija tako, da je kamera izjemno trdna in tudi ob močnem stiskanju in zvijanju kamere ni občutiti ali slišati pokanja ohišja. Specifikacije Kot že omenjeno ima kamera aluminijasto ohišje, fotografije zajema z na novo razvitim 14 milijonskim tipalom v ločljivosti 4320 x 3240 točk, svetloba pa pade na tipalo preko objektiva s 5-kratno optično povečavo, s širokim kotom 24milimetrov in tele območjem pri 120 milimetrih. 10 vitve gibanju. Pravilno bo nastavila osvetlitev glede na obraz, po potrebi vključila bliskavico itd. Poleg tega, da kamera zazna obraz, loči tudi druge motive. Npr. ko se približamo motivu na manj kot cca. 30cm, bo kamera samodejno preklopila v makro način. Tisti, ki si želijo nekoliko več svobode pri nastavitvah je tu “P” način delovanja. Naj omenim, da je “klikanje” po zalonu izjemno natančno in v prav ničemer ne zaostaja za natančnostjo prenastavljanja z gumbi. Seveda pa je “klikanje” po zaslonu nekoliko počasnejše kot upravljanje z gumbi, toda po drugi strani je za tiste, ki niso tako zelo dobro seznanjeni z nastavitvami preko zaslona vse skupaj mnogo lažje. Ikone so večje, lažje berljive, tako, da bodo uporabniki, ki niso tako zelo vešči fotografskih izrazov lažje shajali z na dotik občutljivim zaslonom. Funkcije matiki v kameri. I-Contrast je funkcija, katera zna biti še kako uporabna v dneh ki prihajajo (s soncem obsijani). Saj se ob močnem soncu naredijo tudi močni svetlobni prehodi (močne sence). S funkcijo i-Contrast pa IXUS 210 IS samodejno popravlja te prehode. Temnejše dele avtomatsko posvetli, kar pomeni, da ni tako velikih prehodov. To je zelo uporabno predvsem ko imamo del fotografije na močnem soncu, drugi del pa v senci. Ker kamera avtomatsko posvetli dele v senci so posledično tudi tisti delo povsem zadovoljivo vidni. Posnetke lahko v makro načinu zajemamo iz razdalje 3cm. Baterija NB6L nam omogoča narediti preko 250 fotografij in posneti še več 10 minut video zapisa z enim polnjenjem. Enostavnost uporabe Za tiste, ki se ne poslužujete ročnih nastavitev, je IXUS 210 IS kot naročen za vas. V avtomatskih nastavitvah je vse za kar morate skrbeti to, da poiščete vam želeni motiv in pritisnete na sprožilec. Fotokamera bo sama zaznala motiv, ki ga fotografirate. Samodejno bo zaznala več obrazov na fotografiji, zaznala bo gibanje obrazov in prilagodila nasta- Poleg vseh standardnih funkcij so pri Canonu dodali še nekaj programskih “cukrčkov”. Ostritveno točko lahko določite sami z enostavnim klikom na zaslon. Še boljše pa je to, da ko ste to točko določili je kamera “prilepljena” na to točko. To pomeni, da če tudi kamero premikate levo, desno bo še vedno ostrila na tisto točko, katero smo ji prej določili. Pogoj je samo, da kamere na obrnemo toliko stran, da bi se točka izgubila iz kadra. Omeniti je potrebno še funkcijo fotografiranja “miniature effect”, katera nam omogoči, da močno zameglimo ozadje. To, kar do sedaj s kompaktnimi kamerami ni bilo omogočeno, nam Canon ponuja v IXUS 210 IS. Ko vključimo to funkcijo, lahko izbiramo lokacijo in velikost površine, katera naj bo ostra. Tisto, kar nismo vključili v ta površinski kvadrat pa bo zamegljeno. Efekt je tak, kot da bi pri DSLR kamerah uporabljali makro objektive z močno odprto zaslonko oz. portretne objektive z odprto zaslonko. “Fish eye” objektivi so med mladimi dostikrat zelo priljubljeni ravno zaradi popačenosti fotografije. Ta efekt zdaj omogoča tudi IXUS 210 IS. Zagotovo bo tudi v vašem prime- ru tako, da se boste kar nekajkrat pozabavali s tem načinom, saj skorajda vsakemu portretirancu na obraz nanese nasmešek. Hitrost delovanja Kot že znano iz prejšnjih modelov tudi za ta IXUS velja, da je eden najhitrejših kompaktov na tržišču. To pomeni, da je praktično v sekundi pripravljen za posnetek iz izklopljenega stanja. Tako hitrost vklopa, kot ostrenje sta med hitrejšimi. Odzivnost prožilca je odlična. Toda kljub temu kamera – kot vse ostale kompaktne – še vedno ni dovolj hitra, da bi ujeli tisti “pravi” trenutek pri lovljenju otroka, brez predpriprave kamere. V koliko pa imamo motiv že izostren, ni bojazni, da ne bi ujeli trenutka. Tu se pa potem pokažejo izkušnje fotografa. Kljub temu, da je fotokamera ena najnaprednejših če ne najnaprednejša v mini kompaktnem razredu to še ne zagotovi vrhunske fotografije v vseh pogojih. Veliko je še vedno odvisno od fotografa. Za naprednejše fotografe zna biti neprijetno dejstvo, da v kolikor imamo vklopljen pregled fotk, ne moramo fotografirati tako hitro kot bi si želeli. Moramo počakati tiste dve sekundi, da fotografija ni več vidna, potem pa lahko fotografiramo naprej. Toda to lahko zaobidemo tako, da izključimo predogled fotografij. Tudi spreminjanje EV stopenj je zaradi na dotik občutljivega zaslona nekoliko bolj zamudno. Priporočila komu Canon IXUS 210 IS je fotokamera za vse, ki želite imeti kakovostno mini kompaktno fotokamero za vsakodnevno fotografiranje, ki pa jo boste uporabljali pretežno v avtomatskem načinu. Ohišje je zelo trpežno, tako, da se vam ni treba bati padcev, baterija je zelo zmogljiva, uporaba fotokamere je sila preprosta in namenjena tistim, ki si poleg vseh tega dobrot želite še nekoliko bolj trendovsko kamero – velik zaslon občutljiv na dotik, ki fascinira druge uporabnike. Za vse tiste, ki bi si želeli kar se da zmogljivo kompaktno kamero s čimboljšo kvaliteto fotografije in odličnim ter hitrim nadzorom nad nastavitvami pa zagotovo priporočam Canon S90. Žiga Intihar e-Fotografija april/maj 2010 Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si Pentax Optio W90 in njegov test Priznam, jaz sem jo že kar težko pričakoval. Pentax je lansko leto predstavil osmo generacijo kompaktnih fotokamer, Optio W80, namenjenih fotografiranju v težkih klimomehanskih pogojih, tudi pod vodo. Ohišje se je le rahlo razlikovalo od predhodnice, Optio W60. Je bila pa zato posneta fotografija slabša kot so bile fotografije, posnete z Optio W60. Predvsem je bila izražena kromatska aberacija, izrazitejša je bila tudi zrnatost posnetka v slabših svetlobnih pogojih. O tem, da najnovejši model kompaktne fotokamere ne nudi vedno tudi tehnično boljše fotografije od predhodnice, je bilo v tej reviji že večkrat napisano. Vendar je Optio W90 že na pogled drugačna fotokamera od predhodnic in ima s prej omenjenima modeloma skupno le razporeditev tipk na zadnji strani ohišja. Ohišje proizvajajo v črni in pistacija zeleni barvi. Zunanji izgled robustne fotokamere Pentax Optio W90. Optio W90 je kompaktna in trdna. Ko jo uporabnik zgrabi v roko, ima resnično občutek, da je grajena za fotografiranje v vseh pogojih, ki jih lahko entuziast doživi pri fotografiranju. Pri tem nam sme pasti na vezano leseno ploščo z višine 1,2 m, lahko jo vzamemo s sabo na zimski izlet, kjer 12 pričakujemo zmrzali okrog -10 st. C. Proizvajalec deklarira tudi vodoodpornost do globine 6 m za čas 120 minut. Tu bom dodelal obrabljeno frazo, in sicer: ne samo, da človek ne vzdrži več teh pogojev, temveč tudi marsikateri morski sesalec ne. Pentax Optio W90 za vse pogoje in priložnosti. To so dosegli z zares čvrstim ohišjem, ki mu bo v prihodnosti možno dokupiti še debelo silikonsko prevleko, ki bo še dodatno ščitila aparat zlasti pred odrgninami in udarci. Na sprednji strani ohišja se nahaja objektiv okrog katerega so tri visoko svetilne bele LED diode. Te vključimo preko menija. Vendar brez skrbi. Ukazi v meniju so razporejeni tako, da potrebujemo za vklop diod skupaj le tri pritiske na funkcijske tipke. Zadeva sveti tako močno, da v popolni temi omogoča branje, entuziastu pa bi v skrajni sili služilo tudi kot ročna svetilka. Proizvajalec jih je predvidel za osvetljevanje objekta pri makro fotografiji, namesto makro bliskavke. Ob teh diodah je še viso- kosvetilna oranžna dioda, ki v slabih svetlobnih pogojih pomaga osvetliti objekt in pri tem izdatno pomaga k hitrejšemu avtofokusu. Zaradi te LED diode lahko z vklopljeno bliskavko uspešno fotografiramo celo v popolni temi, vendar le do razdalje nekaj metrov, do kamor posveti vgrajena bliskavka. Dokupiti je možno tudi IR prožilo, ki ima IR sprejemnik ob že omenjeni diodi. Objektiv je neprodušno zaprt v ohišje, spremenljive goriščnice od 5 do 25 mm (28mm – 140 mm, ekv. 35mm), ki goriščnico nastavlja preko periskopa. Svetlobna jakost je primerljiva z objektivi konkurenčnih podjetij, ki izskočijo iz ohišja, in sicer od 3,5 do 5. Objektiv izostri objekt od 1cm do neskončnosti. Na zgornji strani ohišja sta tipki za vklop fotokamere ter za proženje in mikrofon z zvočnikom. Vklop se izvede hitro. Proizvajalec trdi, da je Optio W90 popolnoma pripravljena za delo v 1,3 sekunde. Zakasnitev sprožilca je deklarirana na zgolj 0,03 sekunde. Na spodnji strani ohišja je prvi pokrov s tesnilom, ki preprečuje vdor vode in prahu. Tu sta nameščeni baterija (Lithium-Ion D-LI88) in SD/SDHC reža spominske kartice (kapacitete 4MB – 32MB). SDXC spominskih kartic še ne podpira. Drugi pokrov, prav tako opremljen s tesnilom, je na stranici. Pod njim sta HDMI in PC/AV konektorja za neposredni priklop kamere na PC ra- čunalnik ali HDTV. Na zadnji strani so še funkcijske tipke ter 2,7 inčni monitor resolucije 230.000 pikslov, ki bolje prikazuje sliko v bleščeči se svetlobi kot predhodniki. Omenim naj še nekaj konkurenčnih prednosti, kot so: Avtomatsko prepozna do 32 obrazov na sliki s tem da zazna ali se je določena oseba smejala ali imela zaprte oči. Avtomatsko prepozna do tri pse ali tri mačke v kadru. V načinu “Auto Picture Mode” avtomatsko izbere izmed osmih načinov slikanja najprimernejši način glede na trenutne pogoje zajema fotografije. Omogoča dvojni način stabilizacije slike, in sicer Pixel Track Shake reduction ter avtomatsko izbiro višje občutljivosti, kar ima za posledico fotografiranje s krajšimi ekspozicijami. Omogoča sledenje gibajočega se predmeta. Ko smo predmet izostrili, ostane izostren, tudi če se premika. Funkcija “D-range” omogoča osvetlitev predmetov, ki so v senci in potemnitev predmetov, ki so presvetli. Omogoča izvajanje “Pixel Mapping”. Aparat najde neuporabne točke in jih ekstrapolira z okoliškimi točkami. Ne nazadnje naj omenim tudi vgrajeno budilko, ki bo entuziasta budila pred sončnim vzhodom na potovanjih v odročnih krajih. Toliko o tehničnih karakteristikah Optio W90, več si lahko ogledate na www.e-fotografija.si Franc Vrtačnik e-Fotografija april/maj 2010 Poročna fotodelavnica (13. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Carl Zeiss Compact Prime CP.2 - Pozdrav iz Hollywooda Do lune in nazaj Letos marca je minilo natanko 120 let od kar je podjetje Carl Zeiss ponudilo na tržišče svoje prve objektive v fotografskih kamerah. Podjetje Carl Zeiss je v svetu dobro poznano po svojih optičnih izdelkih, še posebej pa je cenjeno po svojih objektivih, ki so že od nekdaj visoko cenjeni tako med fotografi, kakor tudi filmskimi ustvarjalci. Zelo vidni tehnični dosežki ki so jih prispevali pri Zeissu in so zaznamovali zgodovino fotografske optike so med drugim zasnova prvih Planar in Tessar objektivov, že leta 1935 so patentirali prve anti refleksne premaze na lečah, ki izboljšujejo optične karakteristike objektivov. 1943 so prvi uvedli metodo za testiranje optične kakovosti objektivov “MTF” curves (modulation transfer function), katero še danes uporablja večina proizvajalcev fotografske in kinematografske optike za testiranje optične kakovosti svojih objektivov. 1961 pa so kot prvi v zgodovini, pri konstrukciji objektivov uporabili računalnik. Tudi majhen korak za človeka in velik za človeštvo, narejen na luni, je bil leta 1969 zabeležen s pomočjo Zeissovega objektiva. Zeiss je takrat po naročilu NASE izdelal posebne objektive, za potrebe NASINIH odprav Apollo na luno. Vendar pa se zgodba o Zeissovih objektivih, ki so bili uporabljeni na luni, ne konča samo tam. 1975 je znani filmski režiser Stanley Kubrick lotil snemanja zgodovinskega filma Barry Lyndon. Stanelyjeva velika želja je bila, da bi posnel prizore v notranjosti starih dvorcev, samo z uporabo naravne svetlobe in sveč. Na ta način je hotel doseči, da bi se ohranil prvotni občutek naravne svetlobe, ki je bil značilen za čase v katerih se je zgodba odvijala. Ker takrat ni bilo možno dobiti objektive s svetlobno jakostjo, ki bi omogočala takšne posnetke se je pozanimal pri NASI glede njihovega objektiva 50mm f0.7, ki so ga uporabili za fotografiranje senčne strani lune. Izkazalo se je, da so pri Zeissu izdelali vsega skupaj 10 takšnih objektivov, 6 jih je kupila NASA štirje pa so ostali pri Zeissu. Stanelyju je nekako uspelo od Zeissa odkupiti 3 objektive, katere je potem uporabil pri snemanju filma Barry Lyndon. S tem se je zapisal v zgodovino Hollywooda, saj so bili prizori znotraj dvorca, ki so bili osvetljeni samo s pomočjo sveč za takratne čase edinstveni. Kasneje je za film prejel štiri oskarje, eden od njih pa je bil oskar za najboljšo kamero. Objektivi za kamere DSLR serije ZF, ZF.2, ZE,ZK, ZS in nova serija kinematografsko zasnovanih objektivov serije Compact Prime CP.2 Carl Zeiss je v svetu profesionalne fotografije in kinematografije že dolgo sinonim za kakovost. V časih analognega filma, so proizvajalci profesionalnih srednje formatnih fotografskih kamer, kot sta Hasselblad in Rolleiflex zgradila svoj ugled tudi s pomočjo objektivov, ki so jih za njih izdelovali pri Carl Zeissu, med zrcalno fefleksnimi foto kamerami pa je Zeissove objektive uporabljal Contax. 14 Pojav digitalnih zrcalno refleksnih foto kamer polnega formata (FF) dimenzij 36x24mm s tipali visoke ločljivosti pa je botrovalo, da je veliko število fotografov, ki so poprej fotografirali na srednje formatne foto kamere prešlo na fotokamere DSLR. Pri Zeissu so uvideli, da se je tako odprl trg v segmentu fotokamer DSLR tudi za njihove objektive. Leta 2007 so dali na trg povsem novo linijo objektivov namenjenih DSLR polno formatnim foto kameram visoke ločljivosti, ki so jo poimenovali ZF (črka F pomeni Nikonov F bajonet). Najnovejša serija pa nosi oznako ZF.2, kar pomeni, da imajo objektivi vgrajen CPU (procesor) za boljše sporazumevanje z novejšimi Nikonovimi digitalnimi fotokamerami, tako je moč vrednost zaslonke kontrolirati preko foto kamere. Kasneje pa so predstavili še serijo ZE, ki je narejena za Canon DSLR-je in ima tudi vgrajen CPU ter ZK za Pentaxa in ZS, ki ima M42 navoj. Nekako istega leta so se na tržišču profesionalne video opreme pojavili posebni optični adapterji, ki so omogočali prikaz slike z objektivi narejenimi za FF 36x24mm DSLR senzorje, na profesionalnih video kamerah, ki imajo dosti manjši senzor, s pomočjo teh adapterjev se je bilo moč na video kamerah ustvariti zlo majhen prikaz globinske ostrine, kar do takrat ni bilo mogoče. Uporabniki teh adapterjev so zelo hitro uvideli, da je moč preko F bajoneta priklopiti tudi nove Zeiss objektive serije ZF. Za razliko od objektivov drugih proizvajalcev imajo Zeissovi objektivi zelo precizno mehaniko ter velik hod obročka za ostrenje, kar pa je ključno pri snemanju na video in kinematografske kamere. Compact Prime CP.2 Prihod Canon EOS 5D Mark II. foto kamere DSLR, ki snema video v polnem HD formatu na senzor dimenzij 36x24mm, pa je botroval, da so se pri Zeissu odločili izdelati popolnoma novo serijo kinematografske optike, ki jo je moč uporabljati tudi na Canon fotokamerah DSLR. Izdelali so serijo fiksnih objektivov, ki nosijo oznako Compact Prime CP.2. Ti objektivi so optično zasnovani na osnovi fiksnih objektivov za DSLR fotokamere serije ZE, ZF, ZF.2, ZK, ZS. Odlične optične karakteristike pri Z seriji objektivov, ki skorajda nimajo, za kinematografijo zelo motečega »breathing*« efekta, so predstavljale dobro osnovo za nadgradnjo Z serije v kinematografsko prilagojene objektive. V bistvu imajo Compact Prime CP.2 objektivi optiko Z serije ter mehaniko profesionalnih kinematografskih objektivov. Bojan Stepančič (*Breathing efekt je pojav pri objektivih, ko statični objekti v ozadju spreminjajo svojo velikost s spreminjanjem fokusa na glavnem motivu. Npr., kadar imamo fiksen kader in se motiv premika proti nam ter ga spremljamo s fokusom, se dogaja, da recimo neka stavba v ozadju pri tem spreminja velikost) e-Fotografija april/maj 2010 Delavnice bliskavice (4. in 8. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Canon EOS 550D Japonci se držijo tradicije. V hobi razredu fotokamer je bil Canon vedno med vodilnimi. Ni pa enostavno obdržati vodilno vlogo, še toliko bolj, ker se je tudi Nikon odločil vstopiti v hobi razred. Konkurenca je zanimiva. Olympus je kamere DSLR postavil v ozadje in se preizkušajo s kompakti z izmenljivo optiko. Sony se nikakor ne more postaviti višje, predvsem visoka občutljivost in posledično kakovost slike mu delajo še ne malo težav. Pentax ima čudovito kamero DSLR model K-x, vendar so kot majhno foto podjetje v senci obeh velikanov, predvsem pa jim manjka večji razpon dodatne opreme. Čeprav le ta ni klučni element za odločitev, pa marsikateri kupec pogleda ravno po njem. Nikon je z modelom D5000 vstopil tudi v hobi razred in si pridobil ne malo kupcev. Canon je začel izgubljati tržni delež v razredu hobi kamer in e-Fotografija april/maj 2010 potrebno je bilo nekaj storiti. Večkrat sem že zapisal, da Canon doda v kamero ravno toliko nove tehnologije, da se kamera lahk o povsem kosa s konkurenco. Toda Nikon je v zadnjih dveh letih znal prevzeti nekaj kupcev prav v tem za Canon zelo pomembnem razredu. Kameram D60, D60x in D5000 so znali s pravo ceno konkurirati EOS 450D in EOS 500D. Canon kamere niso nudile toliko več, da bi opazno višja cena odtehtala nekaj funkcij več. Vendar so pri Canon dobro zavihali rokave, v novo kamero DSLR EOS 550D dodali nekaj zanimivih novosti in kamera je dobila možnost, da se zopet postavi na vrh hobi uporabniškega razreda. Canon je prvi naredil danes znano pravilno potezo in naredil lasten razvoj CMOS tipal. Od konkurence so toliko naprednejši, da imajo lahko njihove kamere za 50% več točk (18M točk EOS 550D), pa še vedno lahko konkurirajo v kakovosti slike pri visoki občutljivosti. DiGic IV procesor zagotavlja hitro procesiranje podatkov in hkratno popravljanje tonskih vrednosti, elektronske ostrine, šuma... Občutljivost tipala je od ISO 100 do ISO 6400 z možnostjo razširitve do ISO 12.800. 3 palčni zaslon ima odlično ločljivost 1M točk, zaščitno steklo pa je dodatno premazano z antirefleksnim premazom za boljšo vidljivost slike v močni svetlobi. Prenovili so sistem avtomatskega ostrenja z 9 AF točkami. Video zapis omogoča polno HD ločljivost 1920x1080 točk in različne hitrosti snemanja 30/25 ali 24 sličic v sekundi. V polovični HD ločljivosti pa celo s 60 ali 50 sličicami v sekundi. Kamera ima sistem samočiščenja tipala in novo visoko zmogljivo baterijo s katero lahko posnamete 1000 in več posnetkov. Canon EOS 550D sem že dodobra preizkusil na naši fotodelavnici na Baliju. Kamera se je izkazala za zelo široko uporabno in tokrat je Canon v kamero zopet dodal krepko več, da konkurenci pokaže, da so še vedno vodilni v tem razredu, predvsem pa v sami tehnologiji tipal in videa. Obširni preizkus bo konec meseca maja objavljen na e-Fotografija.si in v junijski številki revije. Matjaž Intihar 15 Predavanje o popotniški fotografiji Carl Zeiss Makro-Planar T* 2/100 ZF.2 in Carl Zeiss Planar T* 1,4/50 ZF Na testu smo imeli dva objektiva iz ponudbe Zeissovih objektivov za Nikonove DSLR fotokamere, Carl Zeiss Makro-Planar T* 2/100 ZF.2 in Carl Zeiss Planar T* 1,4/50 ZF. Prvi ima na koncu oznako ZF.2, kar pomeni, da je novejša serija, ki že ima vgrajen CPU (prcesor) in omogoča vse funkcije, ki so prisotne pri Nikonovih AF objektivih razen avtomatskega ostrenja. To pomeni, da objektiv deluje popolnoma normalno pri vseh osvetlitvenih programih P, A, S in M ter tudi podpirajo potrditev izostritve v optičnem iskalu, kadar je motiv pravilno izostren. Pri objektivih z oznako ZF, ki še nimajo vgrajenega CPUja (procesorja), pa sta možna osvetlitvena programa A in M, zaslonko moramo nastavljati z premikanjem obročka na objektivu, vseeno pa deluje potrditev izostritve v optičnem iskalu. Carl Zeiss Makro-Planar T* 2/100 ZF.2 Moram priznati, da sem bil kar malo skeptičen, kljub temu, da sem imel že od prej izkušnje z Ze- 16 issovimi objektivi za Contaxove SLR fotokamere. Namreč nisem si predstavljal kaj bi lahko danes v času, ko se tehnologija tako drastično spreminja in napreduje, ponudil takšen klasičen objektiv. Vendar že ko sem objektiv razpakiral iz embalaže in ga prijel v roke je preskočila iskrica. Brezhibno mehansko izdelan 600 in še nekaj gramov težak košček zgodovine je hitro pokazal svoje atribute. Makro-Planar T* 2/100 je na novo zasnovan makro objektiv in kot tak najnovejši iz Zeissove ponudbe. Zelo so se potrudili pri mehanskem delu objektiva in sami izdelavi. Obroč za ostrenje ima zelo dolg hod, kar pripomore k natančnemu ročnemu ostrenju, globinska ostrina je pri zaslonki f2.0 minimalna in z običajnimi AF objektivi je precej težko uloviti pravo pozicijo kadar hočemo ročno ostriti. Objektiv je v celoti kovinski, tudi sončna zaslonka ki je priložena je kovinska. Vsi mehanski deli se premikajo gladko in z ravno prav tenzije. To je prvi Zeissov objektiv, ki so ga v DSLR svet prenesli iz filmskega sveta, originalna verzija je narejena za profesionalne kinematografske kamere ARRI, ki jih uporabljajo v Hollywoodu. Za test objektiva smo uporabili najboljši polnoformatni (FF) DSLR kar je trenutno na voljo pri Nikonu. Nikon D3x, ki premore dobrih 24 milijonov slikovnih točk na površini slikovnega senzorja dimenzij 36x24mm. Ostrina objektiva je res izjemna tudi pri odprti zaslonki f2.0, je objektiv dejansko oster od roba do roba. Sama ostrina se skoraj ne spreminja z zapiranjem zaslonke. Pri zaslonki f2.0 je bilo edino opaziti nekaj kromatske aberacije (CA), pa še to samo v ekstremno kontrastnih razmerah ter konturah, e-Fotografija april/maj 2010 Maribor) / www.e-fotografija.si/tecaji.htm Foto Beseničar, Dunajska 57, Ljubljana * Vredni zaupanja, od leta 1967 (19.maj * ki niso bile v fokusu. Prva stvar, ki sem jo opazil že na LCD zaslonu, so bile barve, ki so izjemno nevtralne in brez pridiha, torej zelo naravne. Konstrukcija objektiva omogoča tudi makro posnetke do polovične reprodukcije ali drugače povedano faktorja 1:2, omeniti je potrebno da se svetlobna jakost objektiva ne spremeni, ko preidemo s fokusom v makro področje, kot je to običajno pri ostalih makro objektivih. Objektiv je zmožen izredno ostrih in detalnih makro posnetkov, ob enem pa so lahko portreti izjemno dopadljivi s svilnato zamegljenim ozadjem (bokeh), ki je značilno za portretne objektive. Torej dejansko dva vrhunska objektiva v enem. Zaradi svojih karakteristik pri ostrini in podajanju kontrastov se je objektiv odlično ujel z Nikonom D3x, tudi z ročnim ostrenjem ni bilo preveč težav saj ima D3x že v osnovi zelo kakovostno medlico v optičnem iskalu, ki je omogočala, da se je dalo v dobrih svetlobnih pogojih, ostrino nastaviti tudi brez preverjanja potrditve AF-ja. gnih Contaxovih fotokamer SLR, sedaj pa si lahko ta privilegij privoščijo tudi lastniki fotokamer DSLR drugih proizvajalcev. Ostrina objektiva je resnično izjemna, pri zaslonki f1.4 je sicer opaziti nekaj CA-ja (kromatske aberacije), vendar izgine ko zaslonko že malo bolj zapremo. Glavna odlika pa so barve in kvaliteta v slabih svetlobnih pogojih, kjer so bile fotografije še vedno polnih barv in z dobrim kontrastom. Mehansko je objektiv izredno kvalitetno izdelan. Ohišje je v celoti narejeno iz kovine vsi deli pa se premikajo zelo tekoče in brez zatikanj. Zaključna misel Komu naj bi bili namenjeni novi Carl Zeiss objektivi? Vsekakor tistim fotografom, ki cenijo vrhunsko optiko ter kvaliteto izdelave. V Makro Planarju se dejansko skrivata dva objektiva v enem, vrhunski portretni objektiv ter Carl Zeiss Planar T* 1,4/50 ZF Po mnenju mnogih profesionalnih fotografov je Zeiss Planar T* 1,4/50 eden najboljših standardnih objektivov, kar jih je bilo narejenih. Izredna ostrina tudi pri odprti zaslonki ter natančno podajanje barv in kontrastov pa so prepoznavni znak tega objektiva. Do sedaj so imeli privilegij uporabljati ta objektiv samo lastniki analoe-Fotografija april/maj 2010 izredno oster makro. Kljub temu da je faktor reprodukcije 1:2, pa bodo po njem posegli največ ti- Visokokakovostne zaščitne torbice, torbe in nahrbtniki, narejene za fotografe! Vodilna svetovna znamka, ki ji zaupajo profesionalci. Poiščite svoj model na www.lowepro.com sti, ki uporabljajo takšne objektive v studiu. Ostrina od roba do roba ter brezhibna nepopačena risba so kot nalašč za fotografiranje izdelkov in table top fotografije. Natančno in nevtralno podajanje barv z enakomernim tonskim razponom pa bo navdušilo tiste, ki jih privlači portretna fotografija. Objektiv smo na hitro primerjali še z Nikonovim makro 105VR objektivom in lahko rečem, da sta glede kvalitete pri makro nastavitvah, kar se tiče ostrine zelo blizu s to razliko, da nudi Nikonov objektiv faktor reprodukcije 1:1, avtomatsko ostrenje ter stabilizator slike za dosti nižjo ceno, vendar mislim, da si kar se tiče pozicioniranja na trgu ta dva objektiva nista konkurenta. Vsi tisti, ki jim kvaliteta obstoječih AF standardnih 50mm objektivov ne zadošča pa bodo verjetno kljub, dejstvu da Planar T* 1,4/50 ne pre- more AF-ja, z veseljem posegli po tem koščku zgodovine, tudi cenovno ne odstopa preveč od ponudbe tovrstnih objektivov ostalih proizvajalcev. Čeprav smo testirali objektiva z bajonetom za Nikonove foto kamere in je pričakovati, da je med uporabniki Nikonove opreme največ tovrstnih sladokuscev, pa ne gre zanemariti dejstva, da Zeiss izdeluje objektive tudi za profesionalne filmske kamere in da so del teh izkušenj, kar se tiče rokovanja ter natančnosti mehanike, prenesli tudi v objektive za DSLR fotokamere serije Z. Tudi nova serija kinematografskih objektivov Compact Prime CP.2 pa nazorno priča, o kvaliteti optike vzete iz Z serije objektivov DSLR. Torej novo pečeni filmski ustvarjalci, ki uporabljajo Canonove DSLR-je kot sta EOS 5D Mark II in EOS 7D, in se pritožujejo nad težavnim rokovanjem s Canonovimi AF objektivi pri snemanju video posnetkov, bodo vsekakor našli v novi Z seriji Zeissovih objektivov, primerno orodje za svoja filmska ustvarjanja. Bojan Stepančič 17 Fotopotep BALI (november - možne prijave) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Sigma 12-14 mm : 10-20 mm : 10 mm 'fisheye' Skrivnosti ekstremnih sigminih širokih kotov V iskanju norih širokih kotov in njih perspektiv – a tudi z njimi povezanimi izraznimi možnostmi – sem v raznih okoliščinah preizkusil nekaj različnih izredno širokokotnih Sigminih objektivov, pri tem pa sem upošteval, a tudi kršil uveljavljena in neuveljavljena fotografska optična pravila – s presenetljivimi vizualnimi razultati – kar pa je bil tudi namen. Skrivnosti ekstremnih širokokotnikov Na področju fotografije smo včasih imeli red: 20 mm je bilo zelo široko, 15mm pa je bilo že 'ribje oko'. Nato so naredili 'ribo' z 8 ali celo 6 milimetri, širokokotniki so se razširili na 17mm, naslednji korak pa je bil 14mm linearni objektiv. S prihodom digitalcev so se zadeve znova spremenile: Formati tipala APS-C so se sprva zmanjšali za faktor 1,5x ali 1,6x, to pa je bila prednost za vse ljubitelje teleobjektivov, toda hkrati težava za vse ljubitelje in resne uporabnike širokokotnikov. Nekaj let smo trpeli pomanjkanje digitalne širokokotnosti, nato pa je to (skoraj vzporedno s prihodom polnoformatnih ohišij) leta 2004 rešila Sigma s svojim noro širokim zum polnoformatnim objektivom z razponom 12 – 24 mm! Sledili pa so ji novi optični čudeži! Tri objektive s popolnoma različnimi specifikacijami ni ravno najbolj tehnično ali avtorsko korektno postavitvi enega ob drugega, vendar tokrat ne gre za primerjavo absolutnih zmožnosti in kakovosti vsakega od njih, pač pa bolj za raziskovanje - na kakšen način deluje in kaj vsak od njih sploh zmore! Kdor pozna zakonitosti optike lahko že iz specifikacije, milimetrov in nazivne največje zaslonke razkrije čemu je namenjen. Včasih pa smo vseeno negotovi ali ugibamo ali preizkušamo ali naša predstava v glavi (kljub vsemu teoretičnemu pred- 18 znanju) tudi dejansko ustreza zmogljivostim in odslikavi slike preko leč do tipala. Seveda pa je izbor (praviloma enega objektiva med njimi) odvisen tudi od tega kaj sploh želimo: normalen (po odslikavanju perspektive), a zelo močen širokokotnik, ekstremni širokokotnik z ribjo perspektivo ali morda na drugi strani res zelo ekstremen širokokotnik z linearno risbo! Sigma vam lahko ponudi karkoli od tega, a so na voljo tudi objektivi v različnem formatu: če smo navajeni govoriti v 'mm', ki pomenijo goriščnico za polnoformatni (FF ali 'full frame') objektiv na isto takem ohišju, potem moramo ves čas razmišljati in v mislih skakati v vzporedni univerzum, ki ga predsta- vljajo objektivi in ohišja s APS-C formatom zapisa (pravilom s faktorjem povečeve 1,5x ali 1,6x, ki se je v strokovnem in pogovornem, a tudi forumskem jeziku že poslovenil v tkim. 'crop' objektiv). APS-C format zahteva stalno preračunavanje in primerjanje koliko širine kateri objektiv zmore ko gre za povečano ali izrezano ('crop') sliko (iz polnega formata ali primerjavi razmišljanja o tkim. 'Leica formatu' filma, zapisa ali tipala), dodatna zmeda pa je zavladala ko so na tržišče začeli prihajati objektivi nove generacije, ki so bili zasnovani posebej samo za ohišja z APS-C tipali. Koliko pomeni teh 17 ali 18mm, smo se spraševali za vsak nov objektiv posebej in si vedno znova preračunavali v 'stare' leica milimetre, ki so v optiki skoraj stoletje dolgo vedno veljali za absoluten standard… Še težje je bilo tistim iz Canonovega tabora, ki so uporabljali ohišja EOS-1D serije (mark 1-4), saj so le-ti imeli izven serijsko tipalo formata APSH. Ta je že od vsega začetka pomenil vmesno velikost med polnim formatom in APS-C velikostjo tipala), saj ima faktor 1,3-krat: za koliko je 'tele' daljši in za koliko je širokokotnik ožji se je v resnici – tako kot pri vseh APS-C formatnih ohišjih in objektivih - na koncu vedno razkrilo šele ko smo pogledali skozi iskalo… Razvoj optike je sledil razvoju in množičnosti APS-C fomrata, zato smo postopo- ma dobili vrsto specialnih objektivov, ki so bili preračunani in zasnovani samo za odslikavo slike na tipalu precej manjšega formata. Najprej smo imeli le nekaj cenejših objektivov, nato so prišli boljši, zmogljivejši, dražji in kaj kmalu tudi odlični, naravnost perfektni objektivi. Če smo (vsaj jaz) pričakovali, da bo veliko bolj zahtevno narediti majhno, a visoko kakovostno lečo ali konstrukcijo zuma z 10 ali celo več lečami, pa se je pokazalo, da je to za optično industrijo - mala mal'ca! Optični velikani že desetletja vzporedno z objektivi za foto panogo snujejo in izdelujejo raznovrstne filmske, TV in video objektive, ki delujejo na različnih manjših formatih filma (ali tipala), ob tem pa morajo izpolniti visoke zahteve tako po širokem zum področju kot po veliki optični zmogljivosti. Torej: strokovno in optično znanje smo z razvojem civilizacije, tehnologije in panoge že imeli na razpolago, nove tržne zahteve pa so postavili pred konstruktorje le novo delovno nalogo – da so svoje izkušnje iz velikega, foto in filmskega sveta, prenesli v novi mikrokozmos fotografskega APS-C formata. Če smo se v stari fotografiji na film navadili uporabljati zelo močne širokokotnike, pa nam to s prihodom ali prehodom na digitalce s APS-C (ali APS-H) formatom s starimi objektivi (ki so naenkrat postali 'preozki') to ni bilo mogoče, smo konče-Fotografija april/maj 2010 16 urni tečaj programa Photoshop (v Ljubljani in Mariboru) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Če damo Sigmo 12 mm na ohišje, ki ima 'leica' polni format, lahko dobimo široki kot, ki ima 122 stopinj po diganoli, a klub širokokotni distorziji še vedno zelo linearne linije (Ferrari F-60, levo), po drugi strani pa ribje oko, ki ima 180 stopinj po diagonali, ne le da zelo močno popači perspektivo, pač pa tudi vse vodoravne linije, saj jih močno zaobli (mercedes W-01, spodaj). Ribje oko nam močno ukrivi linije (ferrari F-60, levo), zelo močno pa vpliva tudi na kot snemanja ('rakurs', slika desno), saj nam različno poudari prvi in drugi plan, a tudi zaokroži linije. no lahko dočakali solidno ponudbo ekstremnih širokokotnikov preračunanih, zasnovanih in narejenih prav za novi mikrokozmos - novi standardni APS-C foto format. Prav zaradi tega sem hotel postaviti enega ob drugega dva ekstrema APS-C širokokotna objektiva. Sigma predstavlja idealen izbor, saj imajo v ponudbi celo vrsto objektivov posebej za novi format: moj izbor je padel na dva objektiva z 10 mm goriščnice. Ob standardnem Sigma superširokokotnem zumu sigma 10-20 mm/f:4- 5,6 pa je vzporedni izbor padel na 10 mm f:2,8 fiksni objektiv sigma, ki pa ima namesto linearnih leč lete ukrivljene v obliki ribjega očesa! Pri isti goriščnici imata oba tudi ne le drugačen (diagonalni) kot odslikave posnetka (102,4 stopinje proti 167 stopnjam!), pač pa tudi popolnoma drugačno perspektivo, podajanje linij in globine polja. Zum 10-20 mm je resda močno širokokoten, a je podajanje slike skoraj idealno linerano, pri tem ne povzroča sodčkastih krivulj ali usločenega pravoktnega polja. Za to izredno širok kot je (po mojem mnenju in izkušnjah) to pravi čudež sodobne optike, saj lahko notranjost prostorov, a tudi arhitekturo in celo pravilne pravokotne objekte dovolj natančno in linerano odslikamo na svojih fotografijah. Celo ostrina na robovih pri polno odprti zaslonki je dovolj dobra za vsako resno delo, tako da ta objektiv sodi po optični kakovosti, kot po robustnosti in solidni izdelavi med najboljše objektive te kategorije. BMW-ja v F1 ni več, na sliki z 12 mm / levo) izgleda zelo normalno, z ribjim očesom pa postaneta avto in boks (desno) močno ukrivljena. e-Fotografija april/maj 2010 Čeprav sem vse to preizkušal na 'starem' objektivu sigma 10-20mm f:45,6, pa je v tem času na tržišče prišel že tudi popolnoma novi, izboljšani in svetlobno močnejši objektiv: sigma 10-20mm f:3,5. Ta je predvsem svetlobno precej močnejši, a tudi nekoliko večji in dražji, po prvih vtisih (za končno oceno bo moral skozi podroben terenski preizkus) pa prav tako odličen objektiv – tako po mehanski zasnovi, kot po kakovosti slike – pa še precej svetlejši je… A vse opisane karakteristike podajanja slike (perspektiva, podajanje globine polja, linerne linije itd) zagotovo veljajo tudi za 'novi' zum pri širini 10mm f:3,5 objektiv, tako kot za 'stari' f:4-5,6 sigma zum objektiv, le da je ta za kako stopnjo ali dve svetlejši. Popolnoma nekaj drugega pa je prehod v svet ribjega očesa! Ampak kdor hoče prav to, je pri Sigmi odlično preskrbljen: po moji oceni je objektiv 10mm f:2,8 za APS-C format tako po optični kot po mehanski zasnovi za klaso boljši od starega objektiva sigma 15mm f:2,8 za polni format! a 19 5. junij - Fotoizlet v neznano www.e-fotografija.si/tecaji.htm Nos Šumijevega novega mercedesa MGP-W-01 je lepo obel, zaokrožen in usločen (zgoraj), starinski mercedes iz muzeja pa ima očarljivo povdarjen prvi plan - starinska luč (spodaj) je v središču pozornosti, vse ostzalo pade v drugi plan in ni moteče. Sigma 10 mm ribje oko izriše sliko čez cel format. Seveda ima vse tiste noro ukrivljene linije, značilne za perspektivo, ki 'se podira'! Odvisno od kota snemanja (sploh pri nizkem ali visokem kotu) lahko poudarimo spodnji 'rakurs' ali pogled iz zgornjega kota, pri tem je še izredno poudarjena razlika med prvim planom in ostankom vsebine slike v drugem planu. Še več kot to: prvi plan je neproporcionalno poudarjen po veličini, zadnji plan pa se neverjetno hitro izgubi v daljavi, kar sicer vodi do nepravilnih odslikav razmerij na sliki, pa tudi horizont je usločen, tako kot tudi vse linije – ampak saj smo prav to hoteli. Življenje iz perspektive 'ribe' ni prav lahko, a je zato v svojem čarobnem podajanju globine polja, prvega in drugega plana naravnost čarobno, seveda če sliko zadanemo po svojem (ali 'ribjem') okusu! Toda: ribji paradoks je pri tem objektivu še najbolj učinkovit in 'normalen' (karkoli že lahko ta beseda v fotografiji pomeni), toda Sigma ima v svoji zalogi še dva bolj 'nora' ribja objektiva: takega s 8 mm (za pol- 20 noformatna tipala) in celo 4,5 mm (!) za APS-C format, a oba odslikavata 180 stopinj v krožni sliki. Pravzaprav nimam ideje kaj bi z njima, a me vseeno srbijo prsti – ko bo le kaka nova priložnost… Po dveh objektivih z goriščnico 10 mm lahko naredimo preskok v drugi razred: na objektiv, ki ima začetno goriščnico pri 12 mm! Sigma 12-24f:4,5-5,6, le da ta riše sliko čez polni 'leica' format! Prav objektiv z 12 mm začetne goriščnice predstavlja nov optični ekstrem, saj ima diagonalni kot 122 stopinj, ob uporabi na polnoformatnem tipalu (ki so se v zadnjem času precej razširila; Canonovi modeli EOS-1DS (serija 1-3), model EOS-5D (serija 1-2) pa tudi izbrani Nikonovi modeli) ima še bolj povdarjeno hiper-ekstremno širokokotno globino in perspektivo in komur pride to prav, pa da jo še zna do obisti izkoristiti – ta je pa res 'car'! To pa še ni vse: ker imam možnost (in noro glavo!) poskušam tu in tam iti čez meje pravil (dostikrat se potem z repom med nogami vrnem nazaj v meje normalnega!) sem seveda vse te čudežne objektive (še posebej oba APS-C modela) preizkusil tudi na ohišju EOS-1D, ki ima faktor povečave 1,3-krat. Tako sem presenečen ugotovil, da sigma zum 10-20 mm na EOS-1D postane še veliko širši objektiv s praktičnim žariščem (poenostavljeno preračunano) 13 ali 14 mm. Kajti: ta zum odslikava približno za 25-28% večjo sliko kot jo sicer vidijo v iskalu lastniki aparatov s APS-C tipalom in faktorjem povečave 1,6-krat! V resnici je ta objektiv (če ga uporabimo na EOS-1D ohišjih) še precej širši, čeprav ima enako globino polja in razmerje podajanje prvega in drugega plana! Isto sem storil tudi z ribjim 10 mm objektivom sigma in ga nasadil na EOS-1D, pa sem doživel novo podobno presenečenje: tudi ta objektiv izriše sliko skoraj od roba do roba 30% večjega tipala kot trdi tovarniška specifikacija! Namesto 176 stopinj po diagonali dosežemo polnih 180 stopinj, pa tudi slika je precej večja. Na koncu moramo porezati 5-7% robov slike da dobimo tudi zares uporabno sliko, a pomembneje je dejstvo, da lahko nekatere najboljše APS-C objektive 'stisnemo še čez njihove meje ter tako zlahka pridemo tudi do meja APS-H formata. Vsak objektiv med trojico preizkušenimi ima svoje značilnosti in posebnosti, vsak svoj krog in način uporabe, vsak svojo perspektivo in način podajanja ekstremno širokokotne slike, svojo ceno in uporabnika: vsi različni – vsi enakopravni. Vse to nam – po potrebi in možnosti - da nekatere nove ekstremne možnosti, vendar se moramo zelo potruditi, da jih lahko sploh izkoristiti. Včasih rabimo nekaj sreče, drugič veliko eksperimentiranja, plezanja po kolenih ali celo trebuhu, razmišljanja o kompoziciji in o motečih dejavnih v ozadju. Toda: ko tu in tam zadenemo res neverjeten kot, luč in kader bomo doživeli največje zadovoljstvo, ko nam bo kak poznavalec v začudenju in občudovanju hkrati pihnil na dušo: »Pa kako si se sploh spomnil na tak pristop, kot snemanja ali kader? Le kako si pa to sploh zadel..!?« Veljko Jukič e-Fotografija april/maj 2010 Poročna fotodelavnica (13. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm e-Fotografija fotodelavnice in tečaji V letošnjem letu smo izvedli že štiri tečaje fotografije v Ljubljani in Mariboru, izlet v Benetke, foto eksotično delavnico na Bali in v Namibijo, delavnico uporabe bliskavice, fotografiranje v slabih svetlobnih pogoColor profile: Generic CMYK printer jame, profile jih Postojsnske tečaj prograComposite Default screen ma Photoshop in nekaj predavanj v sklopu kluba e-Fotografija. Pestra dogajanja in nova spoznanja na vseh tečajih ter delavnicah nam dajo nove ideje in predvsem tečajnikom možnost dobrega izobraževanja. Fotografija pa ni samo hobi. Ko fotograf spozna osnove in si kot napredni fotograf želi več kaj hitro pride do prvega vprašanja, ali bi fotografiral. In ker je naprednemu fotografu fotografija velik hobi nikoli ne reče ne. Še toliko manj, če si lahko z delom povrne del investicije v opremo. Prav poročna fotografija je ena izmed tistih fotografskih tem, ki vedno pritegne in ki ima svoje naročnike. Naj bodo to samo prijatelji in znanci ali tisti, ki vas najamejo za fotografiranje tega enkratnega dogodka. V Sloveniji smo tudi pri porokah posebneži. Poročni par si sicer želi lepih fotografij, vendar večina začne najbolj “šparati” prav pri fotografu. Kot da je to najbolj nepomemben element v celotni poroki. In na koncu. Ne malo parov je zadovoljnih ko jim kolega fotograf ali fotografinja prinese fotografije ali celo foto knjigo. Večina res ni prezahtevnih. Toda takoj ko kdo primerja fotoalbum z drugim se začne postavljati vprašanje, zakaj sam nimam takih fotografij? Še vedno menim, da v Sloveniji na žalost velja mnenje, da so nevestini čevji bolj pomembni od fotografa. Pa saj ne sme fotograf stati več! Na srečo pa s tabloidnim tiskom med nas vse bolj prihaja mnenje, da mora tudi fotografija veliko povedati in predvsem vse skupaj pokazati v boljši luči kot je vse skupaj bilo. Dober, izkušen fotograf zna poiskati svetlobo, kot zajema, pravi trenutek, predvsem pa če je treba tudi režirati in postaviti kader. Konec koncev, na fotografiji vsi želimo biti všečni. 100 95 75 25 Poročne prstane je treba vedno fotografirati posebej.5 Da lahko na naših fotodelavnicah fotografiramo unikatne prstane nam je omogočilo Zlatarstvo Loboda. 0 In da bodo vaše poročne fotografije kar najboljše, e-Fotografija priredi vsako leto dve ali tri fotodelavnici na to temo. Dobili smo se v nedeljo, bil je hladen deževen dan, marsikateri fotograf je že podvomil, ali bi sploh šel na delavnico. Vendar, fotografa se za poroko naroči že vsaj pol leta v naprej. Tudi za poroko se ne odločimo samo dan ali dva prej. Tako se pač zgodi, da ni lepega vremena in verjeli ali ne, predvsem fotograf mora biti tisti, ki bo celotno zgodbo kljub neprijaznemu vremenu pripeljal kar najbolje do konca. Čeprav smo imeli praktični del pripravljen v Arboretumu Volčji potok, smo zaradi dežnih kapelj improvizirali in fotografirali na suhem pod oboki ljubljanskega gradu. Prav v takih primerih se spozna moč in profesionalnost fotografa. Ko gre za vse marsikaj narobe, le ta najde rešitev, da bo edinstven in enkraten dogodek odlično ujet in predstavljen. Poročni šopek za delavnico je prispevala cvetličarna Mahkovic. Pomembnosti fotografa na poroki se mnogi zavedajo šele, ko gre kaj narobe. In vreme je že ena izmed takih nevšečnosti. Naj se vam ne zgodi, da iz vašega pomembnega dogodka ne boste imeli odličnih fotografij. Izkušen fotograf bo znal rešiti še tako zagato. Prav temu je namenjena tudi naša poročna fotodelavnica. Da vam damo nove izkušnje! Naslednja poročna delavnica bo 13. junija. Matjaž Intihar 100 95 75 25 5 0 e-Fotografija april/maj 2010 Oglas CGS plus 15. april 2010 9:36:20 21 e-Fotografija.si natečaji - Fotograf leta - Photoshop Master Metz 15-MS-1-digital - Nova dimenzija svetlobe Zahtevni in napredni fotografi vedno iščejo nove pristope, tehniko, nove rešitve. Še posebej za dokumentariste, zdravnike, makro fotografe ali portretne modne fotografe pa pride v poštev posebni – (dvojni) fleš METZ-15-MS-1-digital, ki ima v posebnem obroču vgrajena dva vzporedna fleša, ki sta nameščena na posebnem mestu: METZ 15-MS-1-digital privijemo kar namesto filtra spredaj na (makro ali portretni) objektiv! Le čemu sploh rabimo tako bliskavico? Mar ne moremo večine posnetkov rešiti kar z navadno ali malo boljšo, ki jo pač željam primerno nastavimo. To je seveda res, toda tudi najboljša bliskavica klasične zasnove ima nekaj šibkih točk: prva je senca, ki jo meče na spodnjih robovih objektov ali subjektov, ki jih slikamo. Ta senca nastane zaradi svetlobne paralakse, saj kot snemanja in kot osvetljevanja (zaradi kakšnih 10 cm višje postavljene bliskavice) nista enaka. Denimo: pri portretih opazimo črn rob ali temno senco pod ušesi ali brado (če slikamo portret blizu zida, recimo za dokumente) če pa obrnemo aparat postrani pa se ta senca naredi na eni ali drugi strani obraza. Dostikrat to zaradi padajoče intenzitete svetlobe ali slikanja (če smo dovolj daleč od zida) z dosvetljevanjem niti ne opazimo, velikokrat pa se temu poskusimo izogniti tako, da slikamo z odbojem: bliskavico usmerimo v strop ali odbojno platno ali posebno ploščico, ki jo imajo vsi boljši fleši vgrajeno serijsko. To nam pomaga razpršiti svetlobo, a s tem tudi zelo izgubimo intenziteto in doseg. Seveda je za zahtevnejše posnetke vedno najboljša rešitev studijska osvetlitev, le-te pa seveda ne moremo uporabiti ali nositi vedno s sabo, za nekatere stile in okoliščine slikanja pa je le-ta sploh neprimerna! Da bi se senci, ki spremlja slikanje z bliskavico, izognili, je morda najboljša rešitev prav dvoglava bliskavica, ki ima v enem ohišju vzporedno vgrajene dve luči. Le-te z vzporednim bliskom (ki pride enakovredno z leve in desne strani) medsebojno izbrišejo sence, vendar to velja le v idealnih pogojih – pod pogojem, da ima svetloba enako dolgo pot do subjekta in da smo pri tem 'centrirani' – točno v središču. Že manjši odmik od optične osi lahko vseeno povzroči manjše sence, ki pa so v primerjavi z navadnim flešem – skoraj zanemarljive. Ima pa tovrstni fleš – kot je bil naš na testu: METZ-15-MS-1-digital – seveda vrsto svojih specifičnih prednosti! Dovolj hitro ga lahko nataknemo na objektiv, njegova svetloba je dovolj izenačena, saj pade z enako intenzivnostjo z leve in desne strani, s tem pa je zelo primerna za fotografske potrebe dokumentaristov (denimo v muzejih in knjižnicah ali v državni upravi), pa tudi za (zelo pogosto) uporabo v medicini (v bolnicah in še posebej pri zobozdravnikih!) ter povsod tam, kjer si ne 22 moremo privoščiti snemanja s studijsko lučjo (ali za to nimamo prostora ali možnosti) pa bi to radi rešili z eno bliskovko, ki ima prostorsko uravnoteženo svetllobo, ki je zagotavljata dve vzporedno postavljeni in uravnoteženi svetlobni telesi v enem ohišju. Bliskavica METZ 15-MS-1-digital je odlična rešitev za zahtevnejše fotografe, ki rabijo takšno rešitev, saj nam omogoča več vrst avtomatsk i h funkcij, pa tudi zelo podrobno ročno nastavitev. Tako jo lahko uporabljamo pri polni moči (in temu primerno nastavimo, preizkusimo ali preračunamo ustrezno zaslonko) ali pa izberemo eno od delnih moči: le-ta se stopnjuje od 1/1, do ½, ¼, 1/8, 1/16 vse do 1/32 polne moči. S tem si lahko izberemo ustrezno moč glede na razdaljo, potem pa svetlobo podrobno nastavljamo z zaslonko. Pri digitalcih je to vse zelo enostavno, saj rezultat lahko takoj preverimo na zaslonu. Manjše moči so priročne za makro posnetke, kjer zaradi bližine ne rabimo polne moči. Moč bliskavice je 15 (številka vodilja) pri občutljivosti 100 ISO in normalnem kotu ('leica' 50 mm), torej ima pri zaslonki f:2,8 doseg okoli 5 metrov, s čimer je dovolj zmogljiv tudi za osvetljevanje (ali dosvetljevanje) portretov, čeprav je njegova največja praktičnost prav v razponu do 3 metre. Bliskavica METZ 15-MS-1 se napaja z dvema AAA baterijama, alkalnega ali akumulatorskega tipa, ki pa pri uporabi s polno močjo nimata dolgega roka trajanja, za studijsko delo pa lahko priključimo tudi napajalnik, sicer pa si v meniju lahko nastavimo tudi znamko foto kamere, ima pa tudi vrsto drobnih dobrot: oba reflektorja lahko nastavimo po kotu snemanja, tako da si prilagodimo svetlobni snop za bližnje ali bolj oddaljeno žarišče. METZ 15-MS-1 ima tudi nekaj 'učečih' se funkcij, ob vsem tem pa tudi dva posebna pripomočka: pomožno luč za lažje delovanje samodejnega ostrenja, ki gori kakih 10 sekund, da lah- ko sploh nastavimo ostrino. Dodatno pa ima tudi luč za modeliranje svetlobe oziroma predogled, da sploh dobimo vtis kako se bo razporedila svetloba. V bistvu gre za stroboskop, ki se prižge za 2 sekundi in je zelo uporaben, ko se ga naučimo uporabljati. Proženje bliskavice lahko nastavimo na prednjo ali zadnjo zavesico, lahko pa vklopimo (ali izklopimo) tudi sinhronizacijo bliskovke na daljše osvetlitvene čase. Na spodnji strani bliskavice METZ 15-MS-1 je tudi navoj za stojalo, kar odpira novo vrsto možnosti. Pa še to: fleš prožimo s tistim, ki ga imamo vgrajenega na kameri (nanj damo poseben pripomoček) preko fotocelice, lahko ga prožimo tudi z navadnim (starinskim) kablom, pri tistih aparatih, ki pa tega nimajo, moramo uporabviti za to dodatno (svojo) klasično bliskovico, ki jo nastavimo na najmanjšo možno moč (če jo uporabljamo le kot 'prožilko') ali pa lahko celo z malo spretnosti uravnavamo razmerje med močjo navadne bliskavice ter osvetlitvijo (ali dosvetlitvijo) bliskavice METZ 15-MS-1. Vse to nam odpira novo vrsto kreativnih, svetlobnih in osvetlitvenih možnosti, s čimer dobimo ko obvladamo tehniko novo vrsto izraznih možnosti. To morda še posebej pride do izraza pri zahtevnih portretih, makro, medicinski in dokumentarni fotografiji, a sabo nosi nov pristop delu, pa tudi spremeni in upočasni (reporterski) pristop. Za terensko delo je bliskavica METZ 15-MS-1 morda celo nekoliko nerodna, a je za delo v studiju lahkotna, originalna in ravno dovolj zmogljiva. Vseeno pa tudi tak tip 'čudežne bliskovice' ne dela sam od sebe, pač pa se ga moramo naučiti kreativno uporabljati, pri tem moramo biti pozorni in razmišljati v novi dimenziji, ki jih takšna svetloba omogoča. Vse to nam da novo bogastvo svetlobe, če pa nas to ne zanima, pa imamo še vedno odlično, enostavno in hitro bliskovico za fotografijo na področju medicine, portretov, makro sveta ali dokumentarne foto produkcije. Veljko Jukič e-Fotografija april/maj 2010 Toskana / junij - Bali / november www.e-fotografija.si Joe McNally - Kreativnost je v svetlobi Na povabilo Nikon Slovenije je obiskal Ljubljano svetovno znan fotograf, mojster »upravljanja« s svetlobo Joe McNally, številnim ljubiteljem fotografije je predstavil sistem kreativnega osvetljevanja ter svoje izkušnje in male skrivnosti, ki imajo pri nastajanju njegovih izjemnih fotografij veliko vlogo. S prihodom digitalne fotografije je manevrski prostor med naročniki ter fotografi vse ožji in eden od odgovorov na vse višje zahteve ter krajše časovne omejitve, ki smo jim danes priča v fotografski industriji, je prav izkoriščanje sodobnih tehnologij kreativnega osvetljevanja. McNally je na modelih, ki jih je fotografiral, prikazal, kakšen je lahko potek razmišljanja pri kreativnem načinu dela ter osvetljevanju motivov. Prvi korak na poti k takšnemu razmišljanju je, da snamemo bliskavico s fotoaparata, saj je neposredna osvetlitev tisto, kar nas pri oblikovanju svetlobe omejuje. Da bi lahko čim bolj kreativno poudarili motiv, je treba osvetlitev oblikovati postopoma. Oblikovanje svetlobe je način fotografskega Otvoritev razstave “MOŠKI” izražanja, saj gre za močan medij, s katerim lahko fotograf opiše posamezni motiv. Do lepih fotografij tudi po McNallyu pridemo prek procesa napak. Prilagodljivost sodobnih sistemov kreativnega osvetljevanja fotografu nudi možnost eksperimentiranja in improvizacije, ki sta nujni, da v fotografiji pridemo do novih spoznanj, ki prinašajo izjemne rezultate. V sklopu njegovega obiska v Ljubljani smo imeli z njim za e-Fotografijo tudi pogovor v katerem nam je med drugim govoril o njegovem pogledu na fotografijo in delo fotografa pri velikih svetovnih revijah. Več bo objavljeno na internetni strani. Bojan Stepančič V eni od številk e-Fotografije je urednik zapisal, da se število uporabnikov digitalnih kamer povečuje zlasti na račun fotografov nežnejšega spola. Vedno več deklet in žensk pritiska na tipala in poizkuša ujeti zanimiv foto utrinek. Fotografinje želijo svoje fotografsko znanje pridobiti na tečajih in organiziranih foto-potepih z zavedanjem, da je metoda poskusov in napak manj učinkovita. V marcu, mesecu pomladi in ženskih praznikov, se je oblikovala zanimiva skupina dvajsetih fotografinj, ki so postavile na ogled štirideset fotografij na temo «MOŠKI«. Ideja za razstavo se je porodila na e-Fotografija toskanski foto-delavnici, dokončno obliko pa dobila na tedenski fotodelavnici na Šipanu. Močnega zaveznika pri uresničevanju ideje smo dobile v Matjažu Intiharju, uredniku e-Fotografije, ki nam je ponudil vso podporo in opravil tudi nalogo selektorja, ki je izmed dvanajstih fotografij, s katerimi so avtorice kandidirale na razpisu, izločil po dve fotografiji na posameznico. Kot zanimivost povejmo, da je bil starostni razpon razstavljalk med šestnajst in osemdeset let. V Centru za mlade Domžale, kjer imamo že nekajletne izkušnje s postavitvijo raznih razstav, smo pripravili razpis in povabili k sodelovanju fotografinje, ki so bile v preteklosti z našim centrom že povezane. Marsikatera od povabljenk je potrebovala za odločitev še nekaj dodatnih vzpodbud. Ne toliko zaradi sodelovanja, kot zaradi »problematične« teme. 23. marca je Likovno razstavišče Domžalskega doma pokalo po šivih. Sorodniki, prijatelji in ostali povabljeni so napolnili razstavni prostor. Pogum, ki je bil potreben za uresničitev ideje, je bil poplačan. Mlada pevka Ajda Stina Turek je z odlično interpretacijo poskrbela za uvodno razpoloženje, Matjaž Intihar pa prisotnim pripravil malo predavanje o fotografiji. Prav posebej je izpostavil tri fotografije, ki so bile nagrajene z diplomami. Letošnja razstava nas je motivirala, da se ob letu osorej spet srečamo. Morda bomo zbrale pogum, da moško temo razširimo še na akt. Organizatorja sta poskrbela za uporabne nagrade, ki so jih prejele prav vse razstavljalke. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem: e-Fotografiji za logistično podporo in kritje stroškov za izdelavo fotografij, COMTRON, FOTOPLUS iz Maribora za izdelavo fotoknjige, Habicht Roman HSH d.o.o. in CeWE Color ,Nemčija za izdelavo dveh foto knjig in ene fotografije na platno, Turistični agenciji OJLA, Foto BOBNAR, Mengeš za izdelavo petih kompletov fotografij za osebne dokumente, PCHand Trzin d.d. za tipkovnico, bon za 30€, majice in več USB ključev, Ana Cveta, Kozmetični center d.o.o. Ljubljana za aromatično masažo in Občina Domžale za kolesarske lučke. Pa naštejmo še razstavljalke: Albinca Kosmač, Alenka Urh, Ana Šišak, Bosiljka Ambrož, Cveta Z. Oražem, Cveta Borštnar, Draga Puc, Dunja Wedam, Elica Tavčar, Kim Habjan, Lili Jazbec, Martina Ulčar, Mateja Absec, Maša Absec, Mimi Pollak, Nina Kokol, Špela Kragelj, Tončka Benedik, Tinkara Koleša in Vlasta Jenčič. Diplome: Elica Tavčar, Tinkara Koleša in Lili Jazbec Lili Jazbec Foto: Elica Tavčar Foto: Lili Jazbec Foto: Tinkara Koleša e-Fotografija april/maj 2010 23 Tečaji fotografije - osnovni, nadaljevaljni, individualni Fotonatečaj / e-Fotograf leta 2010 e-Fotografija organizira v letu 2010 natečaj za vse, ki ste in boste registrirani v Galeriji e-Fotografija z vsemi podatki (ime, priimek, naslov, e-pošta). Natečaj se je začel s 15. februarjem in temo natečaja “Belo na belem”. Odprta je že možnost oddaje fotografij na strani Galerije v oknu “e-Fotografa leta 2010”. Teme se menjajo na cca. 14 dni in nekaj njih napovedanih v naprej. Meseca julija in av- Avtor: 2248 gusta bo zaradi daljše odsotnosti nekaterih odprta samo ena tema. Bo pa v prvem in drugem delu leta odprt še po eden poseben natečaj. Vsak avtor lahko v določeno temo in časovnem obdobju natečaja odda eno fotografijo. Vsi registrirani uporabniki Galerije lahko fotografije ocenjujejo in jim dodajajo ocene od tri (3) do deset (10). Ocenjevalec lahko odda samo osem ocen od Avtor: Fipp 3 do 10. Ocene se ne podvajajo. Teme so objavljene za vsaj dva meseca v naprej. Dve dodatni temi bosta znani teden dni pred njihovo najavo. Več o fotonatečaju e-Fotograf 2010 www.e-fotografija.si/efotograf2010.htm Sponzor natečaja: Canon Adria d.o.o. Matjaž Intihar e-Fotograf 2010 Avtor: Mate Avtor: Alexus Avtor: Peter_c Avtor: Nini Avtor: Cuddly Pa vi, ste pripravljeni? Vodotesen do globine 6m Odporen na padec z višine do 1,2m Odporen proti nizkim temperaturam (do -10°C) 12 milijonov točk, 5x zoom objektiv (28-140mm) LCD zaslon z diagonalo 6,9 cm 3 LED na objektivu za makro in podvodne posnetke HD video posnetki 1280x720 px, 30 fps micro HDMI izhod Dunajska 57, Ljubljana Tel.: 01 2800 802, [email protected] www.fotomarket.net 24 e-Fotografija april/maj 2010 Predavanja - tudi v Mariboru www.e-fotografija.si Navdušenje na velikem zaslonu s projektorjem Epson EH-DM3 Z večnamenskim projektorjem Epson EH-DM3 se lahko neskončno zabavate. Skupaj z DVD predvajalnikom in navideznimi prostorskimi zvočniki lahko v širokozaslonskem formatu gledate športne prireditve, fotografije, igrate igre in še mnogo več – tudi v majhnem prostoru. Projektor Epson EH-DM3 zagotavlja večnamensko uporabo za maksimalni užitek • Povezave “Plug and play” z igralnimi konzolami, računalniki, fotoaparati, zunanjimi diski in drugim…. • Celo v majhnih prostorih lahko projicirate velike, visokokakovostne slike • Preprosta namestitev kompaktnega, lahkega projektorja • Uživajte v odličnih barvah in kontrastu celo podnevi Vrhunska kakovost slike S tehnologijo 3LCD je gledanje polno dogajanja, svetlejše in bolj živo. Barve so bolj natančne, ogled filmov, športnih prireditev in fotografij pa je prijetnejši – celo v najsvetlejšem pro- storu. Preprosta priključitev in uporaba Izkoristite svojo obstoječo opremo, saj lahko hitro in preprosto povežete DVD ter Blu-ray predvajalnike, STBje, igralne konzole in digitalne fotoaparate. Z navedenim projektorjem lahko projicirate celo na strop, saj je v kompletu priloženo temu namensko zrcalo. Največja priporočljiva velikost zaslona je 300¨ (7,60 m), svetilnost 2000 lumnov pa zadostuje tudi za svetlejše prostore. Širok nabor vmesnikov zagotavlja priklop vseh mogočih naprav. Vzemite ga s seboj Skupaj s prijatelji in družinskimi člani uživajte v zabavi na velikem zaslonu. Lahko ga vzamete s seboj kamorkoli greste, saj je lahek in prenosljiv. Razburljivi trenutki so še bolj intenzivni na velikem zaslonu – še posebej, če jih delite s prijatelji in družinskimi člani. Preprosta namestitev projektorjev Epson omogoča takojšen užitek. Pro- jektor je potrebno samo priklopiti na električno omrežje vstaviti DVD/ Dvix medij in že lahko uživate. Ni potrebno, da sedite v temi – Epson tehnologija vam omogoča odlično dnevno gledanje, celo od blizu. Epson 3LCD tehnologija za zajem slike omogoča projiciranje brez utripanja ali razbitih barv, le ostrejše, bolj natančne barve. Najsodobnejša Photoshop Master 2010 Za nami je že več natečajev za naslov Photoshop Master 2010. Avtorji se po svojih najboljših močeh trudijo narediti odlične obdelave želene teme. Več na www.e-fotografija.si/photoshop_master.htm (sponzor Avtera/Epson) V eni izmed tem je bila naloga postaviti naslovnico knjige z naslovom našega natečaja. Večina sodelujočih avtorjev je prav na tej nalogi pokazala znanje in uporabniško vrednost programov za obdelavo slike. M.I. e-Fotografija april/maj 2010 tehnologija Epson omogoča bogat izkoristek domače zabave in ponuja neverjetno realistično izkušnjo. Garancija za omenjeni projektor je 2 leti, medtem ko je za žarnico celo 3 leta. Življenjska doba žarnice je do 4000 ur v varčevalnem načinu. Tako boste dolgo in brezskrbno uživali v zabavi na velikem zaslonu. Podjetje Epson vodilno podjetje na svetu na področju izdelkov za predstavitev slik, vključno s tiskalniki, 3LCD projektorji in majhnimi in srednje velikimi LCD-ji. Podjetje Epson si s svojo inovativno in ustvarjalno kulturo prizadeva, da bi preseglo vizijo in pričakovanja strank po svetu z izdelki, ki so znani po svoji izjemni kakovosti, funkcionalnosti, majhni velikosti in učinkoviti uporabi energije. Zaradi tega lahko pride do menjav nekaterih izmed modelov, ki so v razpisu na spletni strani navedeni kot nagrade. Nagrajenec bo prejel enakovredni model iz ponudbe, ki bo takrat v prodaji. 25 5. junij - Fotoizlet v neznano www.e-fotografija.si/tecaji.htm Športna fotoreportaža V Planici je med 18. in 21. marcem že enaindvajsetič potekalo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Udeležili smo se ga tudi dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Dijaki smeri FOTOGRAFSKI TEHNIK imamo v 3. letniku izobraževanja med drugim v programu tudi športno reportažo. Za pravo spoznavanje s športno reportažo in soočanje s fotoreporterstvom se je treba udeležiti vrhunskega tekmovanja. Le tako imamo dijaki možnost nabrati dovolj izkušenj, ki jih bomo lahko uporabili tudi pozneje kot fotoreporterji. Takšna priložnost se nam je ponudila v Planici. S smučarsko zvezo Slovenije smo sodelovali že lani, naše sodelovanje pa se je letos še okrepilo. Predlagali so, da bi dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo postali nosilci fotografskega projekta »Planica – zibelka slovenskega športa«. Seveda smo se na povabilo z veseljem odzvali, in to dijaki vseh letnikov, saj je med njimi veliko takih, ki imajo že predhodnje izkušnje s tovrstno fotografijo. Fotografiranja med svetovno fotoreportersko elito pa ne bi bilo, če nam ne bi na pomoč priskočilo podjetje Canon, ki nam je posodilo vrhunsko opremo, objektive: EF 400/2.8 L, EF 500/4.5 L, EF 300/4L in aparat Canon 1Ds Mark II. Zadnji dan snemanja pa so nas z aparatom Nikon D700 in objektivom Nikkor 300/ 2.8 razveselili tudi pri Nikon. Športna reportaža je izredno zahtevna, zato so potrebne določene predpriprave. Z objektivi daljših goriščnic, kot sta na primer 400mm/2.8L in 500mm/ 4.5L, je snemanje iz roke skorajda nemogoče. V tem primeru je »obvezna« uporaba monopoda oziroma enonožnega stojala, saj so objektivi daljših goriščnic z veliko svetlobno jakostjo zelo težki in jih je skoraj nemogoče držati, ne da bi se nam pri tem tresla roka. Seveda pa pri snemanju športne reportaže ne uporabljamo samo objektivov daljših goriščnic. Pri smučarskih poletih te uporabljamo za snemanje s strani, kjer želimo ujeti skakalca oziroma letalca v letu ali pa njegov doskok. Prav tako pa je pomembno, da posnamemo tudi Foto: Karin Schauer 4.D 26 Foto: Karin Schauer 4.D podelitev priznanj tekmovalcem in vzdušje med gledalci, za kar pa potrebujemo objektive goriščnih razdalj v območju npr. 24/105mm ali 24/70mm. Le-te uporabimo tudi za snemanje množice, saj ni pomembna le tekma, temveč celotno vzdušje. Pri športni reportaži ponavadi nimamo časa za menjavo objektivov, zato je priporočljivo uporabiti dva aparata, z dvema objektivoma različnih goriščnic (širokokotni in teleobjektiv). Ker se pri športni reportaži vse odvija zelo hitro, moramo biti pozorni na to, kakšne čase osvetlitve uporabljamo. Časi pri snemanju smučarskih poletov naj ne bi bil daljši od 1/1500s. Možna pa je uporaba objektivov s stabilizatorjem slike (Canon IS in Nikon VR), ki nam omogočijo do dve stopnji daljše čase kot pri snemanju iz roke. Kljub temu da letalca v zraku spremljamo in uporabljamo objektiv s stabilizatorjem, pa naj bi bila meja osvetlitve nekako 1/1000s. Delo s kratkimi osvetlitvenimi časi je pri športnih panogah, pri katerih imamo slabe svetlobne pogoje zelo težavno, saj moramo v tem primeru dvigniti občutljivost ali pa delati z bolj odprto zaslonko. Pri povečani občutljivosti dobimo posnetke s šumom, Foto: Anže Smodek 2.D zaradi odprte zaslonke pa imamo težave z globinsko ostrino. Res pa je, da globinsko ostrino v primeru, ko želimo letalca ločiti od ozadja, sploh ne potrebujemo. Pri smučarskih poletih sicer z osvetlitvijo ni takšnega problema, saj se velika količi- Foto: Alen Murič 3.D e-Fotografija april/maj 2010 Poročna fotodelavnica (13. junij) Foto: Igor Domijan 3.D Foto: Sanja Gornjec 3.D na sončne svetlobe odbija od snežne podlage, zaradi česar so letalci dokaj dobro osvetljeni. Seveda pa je vse odvisno tudi od vremenskih pogojev, na katere nimamo nobenega vpliva. Zaradi velike dinamike fotografiranja pa je pomembno, da na fotoaparatu nastavimo zaporedje posnetkov oziroma kontinuirano snemanje, da bomo pozneje lahko izbirali kvalitetnejše posnetke enega in istega skoka. Pri športih, kot so smučarski poleti, predhodno ostrenje ni mogoče. Najboljše rezultate bomo dosegli, če bomo letalca ostrili na številko, ki jo Foto: Simon Clemente 4.D e-Fotografija april/maj 2010 www.e-fotografija.si/tecaji.htm nosi na dresu, pri tem pa smo aparat nastavili na »AI servo«. Slediti mu moramo skozi celoten let in ves čas držati prst na »kolenu« sprožila, ki ga pritisnemo do konca v najugodnejšem trenutku leta. Pri nekaterih drugih športih, kot je na primer atletika, pa je predhodno ostrenje mogoče. Pomembno je paziti tudi na ravnovesje beline, kjer se nam ponuja enostavna, hitra nastavitev na avtomatiko, še boljše pa je, če izkoristimo belo snežno površino in WB nastavimo ročno. Najbolj rizična stvar pri snemanju poletov pa je pravilna osvetlitev. Velikokrat pride do preosvetlitve ali podosvetlitve zaradi napačne nastavitve meritve svetlobe na fotoaparatu. Pri snemanju proti svetlobi se ne priporoča nastavitve sredinsko povprečno meritev svetlobe. Pri tej aparat izmeri osvetlitev na sredini in jo nato s povprečjem uporabljena za celotni posnetek. Primernejša je delna meritev svetlobe. Najboljši rezultat pa bomo dosegli, če bomo merili na sneg, s čimer bomo dobili srednje sivo in nato na aparatu nastavili +2EV. Primer: če smo dobili pri meritvi na belo ploskev zaslonko 5,6, moramo snemati z zaslonko 2,8. Pri snemanju športne reportaže je zelo pomembna hitrost. Zavedati se moramo, da je poleg nas še veliko drugih fotoreporterjev, ki imajo prav tako dobre posnetke. Tu velja pravilo »Kdor prej pride, prej melje«. Zato je zelo dobro, če po končanem snemanju slike takoj ali vsaj čim prej pošljemo naprej. Dijaki smo v »subpress centru« v Planici tudi sami videli, kakšna je bila zasedenost internetnih linij takoj po končani tekmi. V Planici smo se dijaki naučili veliko novega in dobili neprecenljive izkušnje s področja fotoreporterstva in športne reportaže. Spoznali smo, kaj pomeni akreditacija v pravem pomenu besede, saj brez nje fotograf nima možnosti dobiti ugodnega položaja za fotografiranje. Snemanje na tako pomembnem dogodku pa je velik psihofizični napor, zato se je nanj treba pripraviti, kar smo sami tudi storili in projekt izpeljali vrhunsko. Karin Schauer, 4. letnik Foto: Luka Mihelič 4.D Mentorja projekta: Jože Bitenc in Peter Rombo 27 Preizkusi fotokamer, objektivov, dodatne opreme www.e-fotografija.si/fototesti.htm Kenija, znana, a povsem drugačna Pogosto slišim: a v Kenijo greš? Kaj boš pa tam počenjal, saj tja hodi pa že vsak turist ... Kar je mogoče res. Desetletja dolgo je bila prav Kenija sinonim za Afriko. Neskončne savane, v katerih sonce zahaja za krošnjami mizastih akacij, Hemingway s trdim pogledom in z nogo na pravkar ustreljeni levinji, masajski bojevniki v žaru divjega plesa, okoli njih pa se dviga prav v vročino opoldneva na ekvatorju. In potem je tu seveda Nairobi, svetovljansko mesto nekdanjih belih gospodarjev in črne elite, ki v Stanley hotelu pije najdražji viski ter razglablja o usodi celine. Hoteli na dolgih plažah južno od Mombase, kjer se Indijski ocean v nežnih valčkih pripelje vse do bungalova pod palmo na obali. In seveda Masai Mara, Amboseli, Tsavo. Živalska kraljestva, v katerih pa smo ljudje le hvaležni gostje, varno skriti v kletkah hotelskih avtomobilov in razkošno opremljenih terenskih tovornjakov. Kenija – vse smo že videli in vse že poznamo. In potem – tega je že več kot dvajset let – sem v to deželo prišel prvič. Pol leta dolgo sem potoval, z motorjem prek Sahare in komajda prehodnih pragozdov osrednje Afrike. Dežela me je čakala skorajda kot obljuba nečesa iz sanj. Čokolado imajo, so skorajda pobožno obljubljale govorice. Greš v trgovino in lahko enostavno kupiš mleko. V restavraciji le plačaš in že ti postrežejo s hrano. In zvečer si naročiš hladno pivo in lepa dekleta Kosilo v Masai Mari 28 ti sedajo na kolena in šepetajo obljube v uho. Vse je bilo res. Po mesecih uboge in razbite Afrike je bila takratna Kenija nenadoma preddverje raja. A tega je že dvajset let. Afrika je sicer še vedno uboga in razbita, a prav taka vse bolj postaja tudi Kenija. Pogoltna pokvarjenost vladajoče elite in starodavna medplemenska sovraštva jo vlečejo proti dnu in v razsulo. Hoteli na obali životarijo in ceste v Masai Mari so zavese prahu v sušni dobi in gosto, zlobno blato, ko padejo prva deževja. Turistov je vse manj. Čemu tvegati z nekakšno Kenijo, če se jim kot deklina dvomljivega slovesa nudi ves preostali svet?! Svet brez tujcev Vem, da ni lepo, na nesrečah drugih sloni – a rad imam dežele, ki so na slabemu glasu. Zaradi malih revolucij, občasno nakazanih vojn ali rutinsko izpeljanega državnega udara tujcev nenadoma ni več. Buuuu! ... in izginejo. Ni je lažje stvari kot prestrašiti turista! In nenadoma ni lepše dežele za potovanje. Nikjer gneče in zasedenih hotelov, cene gredo dol in nasmehi gor. Vsi po vrsti te imajo radi, skorajda eden od njih postaneš, ker se nisi prestrašil zdaj, ko so vsi po malem prestrašeni. Predvsem pa imaš denar, bolj kot kdajkoli ga potrebujejo prav zdaj, za preživetje do vsaj za silo boljših časov. V Kenijo se vračam že dobrih dvajset let. A to zagotovo ni dežela, pred ka- Afrika, celina iz sanj o avanturah tero me svarijo: v Kenijo? Saj tja gre pa že prav vsak turist ...! Ker turisti vedno znova odhajajo na vedno iste lokacije: noč ali dve v Nairobiju, hotel na obali južno od Mombase, sloni in levi v Masai Mari ali Amboseliju. A le to bi komajda še lahko imenoval Kenija. Tam daleč na severu, kjer proti meji z Etiopijo savane preidejo v puščave, pa ni več belega obraza. Le vsakih nekaj dni se iz prahu morda izlušči džip s prežganimi obrazi sorodnih duš s fotoaparati. In to je vse. Ostalo pa je Afrika. Tista prava, o kateri tujci tako radi sanjajo. A je pač ne najdejo takoj za visokim zidom turističnega kompleksa. Lepota samburujskega vojščaka e-Fotografija april/maj 2010 III. Fotodelavnica na otoku Bali (november 2010) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Mali masajski pastirčki Mama Gumato, bojevnica v svetu moških Do nje ni mogoče priti s taksijem ali z avtobusom - ker jih tam ni. Kvečjemu prepolni kamioni, ki pridejo kadarkoli že in peljejo pač nekam. Za pravo potovanje, v katerem je pomemben faktor tudi čas, pa je trpežno vozilo na štirikolesni pogon nujnost, ki jo je mogoče najeti v Nairobiju. Ali terenski motor svetovnih popotnikov, z dvojnim rezervoarjem in širokimi torbami za prtljago; v tistih puščavah na severu je od vasi do vasi marsikdaj nekaj dni žejnih brezpotij. Kot iz filmov vzeto Svet vmes pa je kot vzet iz filma. In marsikje tudi dejansko je. Jezero Nakuru, recimo. Se spomnite Out of Africa, Moje Afrike, ko Robert Redford v storodavnem dvokrilcu leti nizko nad turkizno vodo, pred njim pa se kot val pred ladjo dvigajo oblaki oranžnih plamencev? To je Nakuru in visoke planote južno od njega še vedno naseljujejo ponosni Masaji s svojimi stoglavimi čredami govedi. A ponos je nekaj, kar je danes mogoče prilagoditi potrebam in poslovnemu trenutku: pisano oblečene plemenske ženske stojijo pred vhodom v Masai Maro in ponujajo iz češke plastike narejeno okrasje. In vsaka fotografija stane: photo money, photo money! Pravi turisti prespijo v hotelih. Če pa si upate v masajsko vas, vas bodo sprejeli. In morda boste zvečer skupaj plesali, za zajtrk pa vam bodo ponudili mleko s svežo kravjo krvjo, ki jo bodo pred vami puščali iz žile na vratu že vsega vajenega goveda. Spodobi se, da plačate, a to je še vedno drobiž za original. V hotelih poberejo bistveno več za kopijo. In jezero Turkana – ste gledali z oskarjem nagrajenega Constant Gardener, Zvestega vrtnarja? Vulkanska, od boga pozabljena pokrajina, napol divji nomadi s čredami kamel in življenje kot iz neke druge galaksije. Na robu Loyangalanija so ga snemali in begunci medplemenskih vojn, ki Živopisanost samburujskega vojščaka Ples masajskih moranov Še en vroč nomadski dan gre h koncu e-Fotografija april/maj 2010 tam že leta ždijo na dosegu kamionov s pomočjo Rdečega križa in italijanskih misijonarjev, so mi pripovedovali, kako gosposko je bilo tistih nekaj mesecev za vse, ki so dobili delo kot statisti: vsak dan hrana, ko- nec tedna pa celo denar! In Maralal, malo južneje proti Nairobiju. Tam se je dogajala Bela Masajka, najprej ljubezenska zgodba svetlolase Švicarke in bojevnika iz plemena Samburu, zatem filmski projekt a 29 Maribor 19. maj (predavanje) www.e-fotografija.si/tecaji.htm KLUB POPOTNIKOV ŠERUGA – potovanja k ljudem NAMIBIJA: 27. junija, 23 dni, 2500 evrov KENIJA: 20. julija, 21 dni, 2500 evrov ETIOPIJA: oktobra, 20 dni, 2600 evrov INDIJA: novembra, 21 dni, pribl. 2200 evrov NEPAL: novembra, 23 dni, pribli 2300 evrov V cene je vključeno VSE! Info: 041 – 655 580, [email protected] www.zvoneseruga.com nemške režiserke. Vedno znova sem srečeval ljudi, ki so poznali njo: - Lepa je bila, čeprav bela. Ampak suha, tako suha ... In ljudje, ki so poznali njega: - Ko je šla, se je čisto zapil. Ampak s filmom je zaslužil in zdaj ima tri žene. A kdo ve, kaj je resnica. Motor me je izdal, preden sem uspel priti do tiste vasi in na kamionih sem se skoraj teden dni prebijal iz severnih puščav ponovno nazaj, v bleščavo Nairobija. Strasti mame Gumato Vmes pa so seveda kraji, kjer (še) niso snemali filmov. In ki se še niso vpisali na zemljevid sveta. Recimo Ngurunet, glavna vas plemena Rendile. Razvlečena dolina s kolibami iz trnikavih vej in blata, med njimi pa koze in kamele mulijo redke suhe trave. Skoraj vsako leto pridem tja in poglavar Arge ve, da sta v Evropi najmanj dve deželi: Anglija in Slovenija. - Pred desetimi, dvajsetimi leti tukaj mnogo turistov, prevaja Lawrence, Argejev sin. Skoraj vsak mesec turisti. Kupijo spominki, plačajo za camel trekking, kupijo koza in skupaj pojesti. Tourists good, turisti dobro. Zdaj pa nič več. Menda težave v Kenija, turisti se bati. Ampak tukaj ne težava, v Ngurunet mir in vse v redu. Ali mama Gumato, sredi puščave Čalbi tam daleč na severu. Pleme Gabra je najbolj ubožno med desetinami kenijskih ljudstev; v generacijah medplemenskih vojn, ki svet ne zanimajo in zanje nikoli ne izve, so jih močnejši potisnili v puščavo, kjer bi kdorkoli drug umrl, oni pa nekako životarijo. Mama pa je ženska, o kateri bi lahko naredil film. V svetu puščavskih nomadov muslimanske vere, kjer se njena vrednost meri s številom koz in kamel, je vstala in udarila z nogo v puščavski pesek: dovolj je! Dovolj moških vojnih iger, popivanja za hrbtom Alaha in terorja nad ženskami, ko je pretepanje dokaz ljubezni in možatosti. Gumato se v krutem svetu, ki ga biča neusmiljenost Prah in prašni delci, ki vplivajo na kakovost vaših fotografij in videoposnetkov, so sedaj preteklost! Kako svoj fotoaparat očistite prahu in mikrobov? Pa s tem ne mislimo senzorja ali leč. Kako pridete do skritih kotičkov v režah na ohišju aparata, kjer se prašni delci tako radi nabirajo? Tako kot ostale naprave se namreč tudi fotografski aparat ali video kamera sčasoma umažeta in pojavi se potreba po temeljitem čiščenju. Ker pa vsi vemo ,da ob nerednem čiščenju ohišja prašni delci s svetlobno hitrostjo zaidejo do leče in slikovnega tipala in tako pomembno vplivajo na kakovost vaših fotografij, je redno čiščenje vašega aparata še toliko bolj pomembno. Da bi svoje posnetke ohranili jasne in brez neprijetnih madežev, vam bo od sedaj naprej pomagal izdelek Cyber Clean. Cyber Clean, ki prihaja iz redoljubne Švice, je namreč tu ravno v te namene. Ta živahna rumena masa se prikrade v vse reže in nedostopne kotičke in v hipu uniči vse mikrobe in odstrani ves prah iz naprave. Membranasta snov, ki vsrka umazanijo in bakterije, je odgovor na vse prašne delce, obenem pa ne pušča nobenih leplji- V masajski vasi, s starimi znanci narave in krutost ljudi, bori za preživetje svojih petih otrok in za preživetje vasi, ki ji lahko pomagajo le še ženske. Dve noči spim v vroči kolibi poleg njenega doma in z žarom, ki poraja velike revolucije sveta, mi razlaga, kako njenih punčk zagotovo ne bo pustila obrezati. - To je najhujše, kar se mi je v življenju zgodilo. In mojim deklicam bodo to naredili le prek mojega trupla. A vem, da se v teh krajih nihče ne bo poročil z neobrezanim dekletom. Z vsem srcem sem na njeni strani, a vseeno: - In kaj bodo potem? jo vprašam. Same, brez otrok, izvržene iz družbe? Mama Gumato ima okoli štirideset let. Kljub težkemu življenju v puščavi je še vedno lepa. In iz nje kar vre od življenja in energije. Morda zato ali pa ima le srečo: njen mož je utrujen starec, ki ždi v senci pod drevesom in čaka na večerjo. - Same? Le dovolj nas mora biti takih, ki se upremo – in nikoli več ne bomo same. Ženske lahko vedno preživimo – kaj bodo pa moški brez nas? vih ostankov, ki bi lahko poškodovali vaš aparat. Danes smo v dobi, kjer se dobesedno kopamo v takšnih in drugačnih napravah, ki jih shranjujemo v torbah in žepih ter jih pogosto uporabljamo ter držimo blizu obraza. Deli našega telesa tako hitro pridejo v stik z umazanijo in več različnimi bakterijami. Priročna zmes Cyber Clean je revolucionarna prav zato, ker umazanije in bakterij odreši vse vrste naprav, tako fotoaparate, video kamere, objektive, gripe, foto stative, bliskavice, torbe pa tudi računalniško opremo in tipkovnice. Odlična kombinacija viskoznosti, elastičnosti in patentirana formula za čiščenje, ki vsrka umazanijo iz vseh kotičkov med tipkami in gumbi, ki jih običajni izdelki ne morejo doseči, je povzročila pravo revolucijo. Cyber Clean je preprost za uporabo- le razporedite ga po napravi, s katere želite odstraniti umazanijo, dobro pritisnite in ga nato odluščite. Ne pozabite nekaj trenutkov za čistočo nameniti svojemu fotografskemu aparatu ali video kameri, oddolžila se vam bosta z boljšim delovanjem, lažjim upravljanjem ter jasnejšimi fotografijami in posnetki. In to je to – zdaj pa razmišljam: kaj že ima ta zapis skupnega s fotografiranjem v Keniji? A vsaj meni je jasno: dobre fotografije se začnejo z dobrimi zgodbami. Dobre zgodbe pogosto pa ni treba krčevito iskati – le tam moraš biti in se ji odpreti. Vse ostalo se zgodi kar nekako samo od sebe. Z dobro fotografijo vred. In je navsezadnje čisto vseeno, kje. Zakaj pa tokrat ne v Keniji?! Zvone Šeruga Cyber Clean - očistite skrite kotičke 30 e-Fotografija april/maj 2010 Avtera d.o.o. Litijska 159, 1261 Ljubljana-Dobrunje