Revija e-Fotografija 47 PDF

Transcription

®
Revija za digitalno fotografsko izobraževanje
IZVOD JE BREZPLAČEN
Prav fotografiranje ljudi na riževih poljih, tržnicah, na plaži in ob
april - maj 2010
letnik 9
Objektivi in njihove osnovne
tehnične lastnosti III.del
št. 47
Tiskano 20.000 izvodov
Fototečaji e-Fotografija
Recept za dobro fotografijo?
njihovih praznikih je nekaj kar je v
razvitem svetu že skoraj nemogoče.
Če si kot fotograf prijazen in nasmejan, boš prijaznost, nasmeh in fotografije teh ljudi tudi dobil.
Popoln fotografski odklop!
Fotografiram za nasmeh!
Preizkusili smo
Fotografija ne beleži le naključnih srečanj med ljudmi in stvarmi, temveč tudi
sama vedno predstavlja neko srečanje.
Fotografija sama je zabeležka dejstva, da
je fotograf srečal nekaj ali nekoga.
Pozdrav iz Hollywooda
Otvoritev razstave “MOŠKI”
Marsikatera od povabljenk je potrebovala za odločitev še nekaj dodatnih
vzpodbud. Ne toliko zaradi sodelovanja, kot zaradi »problematične« teme.
Športna fotoreportaža
Za vaše boljše fotografije!
e-Fotografija.si/tecaji.htm
Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana
Beseda urednika
Razvoj tehnike in fotografa
Če v tehniki ni več večjih odmevnih novosti, se le te danes vidijo pri samih fotografih in fotografinjah. Fotografira staro in mlado. Že več kot leto pišem,
da so v fotografijo zelo množično vstopile ženske. Fotografija je vse povsod med nami in digitalizacija vse bolj spreminja fotografsko znanje.
Enostavno in hitro je samoizobraževanje, predvsem pa shranjevanje neverjetnih količin naših fotografij. Večina se še vedno zadovolji s shranjevanjem
fotografij na računalniškem trdem disku. V naši reviji smo že tolikokrat pisali o težavah z izgubljenimi fotografijami, da bi se morali s to težavo že vsi
spoznati. Fotoknjige postajajo vse bolj zanimive in poznane, predvsem pa lahko rešujejo težave pri pregledovanju fotografij. Preko računalnika jih je le
težko pregledovati. Fotograf, oziroma predvsem ko fotografinje vidijo fotoknjigo si jo zaželijo kot arhiv in za predstavitev tudi same.
Da je fotografija prišla med vse nas pričajo tudi odlično obiskani fotografski tečaji, izleti, potovanja. Že več kot leto je na vseh osnovnih fotografskih
tečajih e-Fotografija več žensk kot moških. Nekako opažam, da moški “vse znajo” in se raje udeležijo nadaljevalnih tečajev ali specialnih fotodelavnic.
Toda tisto “vse znajo” se hitro opazi, da manjkajo osnove, enostavno bi jih radi po moško preskočili.
Foto izleti in predvsem eksotične fotodelavnice nudijo možnost hitrega in enostavnega razumevanja fotografskih osnov in pravil. Novembra in marca
smo bili na Baliju, prav zdaj med izidom revije bo kar 25 fotografov na fotodelavnici e-Fotografija v Namibiji. Ker si na takem fotopotepu povsem neobremenjen z domačimi in službenimi zadevami se lahko v celoti posvetiš fotografiji in pridobiš nova znanja.
Nikon zadnja tri leta dodobra spreminja fotosvet v naši deželi. Naredili so še korak naprej in med nas pripeljali enega izmed vplivnih sodobnih fotografov Joa McNellyja. Vendar pa se kot že tolikokrat pri nas pozna naša majhnost. Dobro in vredno ogleda, poslušanja je samo tisto kar je tuje. Kot da se
od naših fotografov, med njimi je kar nekaj vrhunskih in predvsem s svojim pristopom do tega dela, ne da dobiti dovolj novega znanja. Iz izkušenj vem,
da lahko celo več. Povedo in vprašamo jih lahko tisto kar je lahko naša ciljna točka. A kot povsod pri nas, se radi poklonimo predvsem tujemu znanju.
Med fotografsko opremo ni večjih novosti. Fotokamere so ujele nek ritem predstavitev in izboljšav, le kamera EOS 1D MkIV je končno vrnila upanje
vsem, ki uporabljajo Canon pro opremo. Napaka AF sistema na začetku prodaje EOS 1D MkIII pa je bila po eni plati celo dobrodošla. Sedaj se je Canon potrudil krepko izboljšati AF sistem, kar lahko vidimo v izredno učinkoviti EOS 7D in celo v kameri hobi
e-Fotografija
je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje.
razreda EOS 550D. Po fotodelavnici v Namibiji bo objavljenih zopet več preizkusov. Februarja sem na tekmah
Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o.
v Holmenkollnu na Norveškem preizkušal EOS 1D MkIV. Na Baliju EOS 550D. Zaradi drobnega peska za fotoBerčičeva 8b, 1260 Lj-Polje
Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16
tehniko zelo neprijazno Namibijo sem s seboj vzel Nikon D3x in D300s ter nova objektiva 70-200mm VR II in
e-mail: [email protected]
16-35mm f/4. Obenem še zaščiteni novi Pentax W90 ter notesnik Lenovo, ki naj bi tudi kljuboval težkim peščeUrednik: Matjaž Intihar
nim razmeram, foto nahrbtnik Kata in LowePro in pretvornik iz 12V na 220V. Torej bo maja in junija kaj brati.
Tisk: Delo - Tisk časopisov in revij d.d., Tiskano 20.000 izvodov
25. junij
Toskana
e-Fotografija april/maj 2010
5. junij
Fotoizlet
v NEZNANO
3
Tečaji
fotografije
-
osnovni,
nadaljevaljni,
individualni
Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti III.del
Lastnosti objektiva in
razlike med njimi
V prvem poglavju smo spoznali razmerja in kote zajema različnih
goriščnic s kamerami z
različno velikostjo tipal. V prejšnji
številki pa razrede objektivov predvsem glede na njihove goriščnice.
V tej in naslednji reviji bom objektive razdelil glede na njihovo uporabniško vrednost.
Objektivi z eno
goriščnico
Hobi fotografi smo šele proti koncu 70-tih dobili možnost
uporabljati zum objektive. Vse
do tedaj smo v razredu Leica
35mm formata poznali nekaj
klasičnih goriščnic. 50mm objektiv je bil pri vseh fotografih osnovni objektiv in le redko kdo si
ta objektiv ni izbral za
osnovnega. Danes je
uporaba objektivov z
eno goriščnico (brali/
slišali boste tudi besedo fiksnih) krepko v
manjšini naproti zum
objektivom. Vseeno pa
napredni fotografi radi
4
posežejo po njih, saj nudijo visoko
tehnično kakovost zapisa in naproti zum objektivom visoko svetlobno
moč. Danes se bolj kot 50mm in širokokotne fiksne objektive uporablja
tiste z daljšo goriščnico. Predvsem
od 85mm in naprej. V profesionalni
športni fotoreporterski fotografiji pa
brez objektivov s fiksno goriščnico
300/400/500 ali 600mm ne gre.
Uporabniško prednost objektiva z
eno goriščnico si lahko vsak predstavlja po svoje. Nekateri je niti ne vidijo, drugi poznajo prednost samo v
večji svetlobni moči, tretji v višji kakovosti zapisa...
Resnica pa je vedno nekje vmes.
Klasika iz zgodovine 35mm fotokamer so
objektivi z goriščnico 50mm. Danes so za
novodobnega fotografa bolj kot ne eksotika.
Predavanja
-
tudi
v
Mariboru
www.e-fotografija.si
Specialni objektivi, ki nam omogočajo spreminjati naklon nam lahko pridejo zelo prav
pri fotografiranju arhitekture in dodajanju
efektov glede ostrine po globini slike.
Makro objektivi so v svetu kamer DSLR vse
bolj popularni. Služijo lahko tudi kot portretni objektivi. Odličen zapis in visoka svetlobna moč sta njihova dodatna aduta.
Ekstremni širokotniki imajo tudi vse več veljave pri naprednih fotografih.
Hobi fotografi radi ocenjujejo objektive po njihovi svetlobni moči. Le ta
sicer prinaša prednost pri fotografiranju v slabših svetlobnih razmerah, je pa zaradi velikih leč potrebno veliko optične kakovosti, da bo
objektiv zadovoljivo risal pri odprti zaslonki. Zato je mnenje
o kakovosti fiksnih objektivov
z odprto zaslonko pogojeno z
visoko ceno.
In prav višja cena v večini primerov doprinese višjo kakovost leč ter
samo konstrukcijo objektiva. Fiksni objektivi imajo manj leč kot zum
objektivi in njihovo lego spreminjamo samo zaradi oddaljenosti
objekta (ostrenje). Zato se razmerje
med lečami spreminja v manjši meri
Canon se ponaša z dvema ekstremnima
objektivoma glede svetlobne moči, f/1,2.
Marsikateri hobi fotograf se sprašuje ali je teh objektivov sploh treba. Mali kompakt že omogoča te goriščnice.
kot pri zum objektivih, kjer spreminjamo lego leč še zaradi spreminjanja
goriščnice. Prav zaradi tega je kakovost zapisa fiksnih objektivov lahko
večja, saj se že v razvojni fazi lahko
lažje predvideva in odpravlja vse možne optične napake.
Velika svetlobna moč fiksnih objektivov f/2 in še več pa lahko doprinese
k še večji kontroli globinske ostrine,
ter zaradi same konstrukcije optike
še lepši zapis neostrine (bokeh).
Večina objektivov pri najbolj odprtih zaslonkah riše slabše kot pri srednjih. Zato je kakovost objektiva odvisna predvsem od tega, kako dobro
je optično korigiran že pri odprti zaslonki.
Fotograf, ki zna izkoristiti fiksne
objektive, jih bo z veseljem izkoriščal. Marsikateri hobi fotograf, ki
takoj zastriže z ušesi ob objektivih
z veliko svetlobno močjo pa posega
predvsem po cenejših objektivih.
In razočaranje nad temi fiksnimi
objektivi je lahko veliko.
Zavedajte se, da fiksni objektivi
zahtevajo več kreativnega razmišljanja in predvsem znanja o njegovi uporabi. Kdor jih zna izkoristiti bo
z njimi zelo zadovoljen, kdor
ne, bo še raje posegel po univerzalnem zum objektivu.
a
Pentax je izdelal posebno serijo zelo tankih objektivov z eno goriščnico (imenovanih palačinka).
Bliskavice so na voljo za Canon, Nikon, Pentax, Sony, Olympus in Panasonic sistem.
Foto Beseničar, Dunajska 57, Ljubljana
Vedno prvi razred!
Mecablitz 58 AF-1 digital
Mecablitz 48 AF-1 digital*
Mecablitz 36 AF-4 digital*
GN 58, sekundarni reflektor,
popolna združljivost s sistemom,
ročni, auto, brezžični, HSS, strobo,
modeling in fill-in način, matrični
LCD zaslon, dvosmerno gibljiva
glava, multizone AF, USB priključek.
GN 48, ročni, auto, brezžični, HSS,
strobo, modeling in fill-in način, LCD
zaslon, dvosmerno gibljiva glava, AF
meter, USB priključek.
239,9 €
Enostavna uporaba, usklajena s
Makro slave bliskavica za vse
sistemom, GN 36, vert. gibljiva glava, sisteme, matrični LCD, posamično
ročni zoom 28-85mm, AF meter.
nastavljiva reflektorja, AF luč.
* Določeni modeli so na voljo tudi v trgovinah:
99,9 €
Mecablitz 15 MS-1 digital
299,9 €
Uvoznik in distributer:
399,9 €
5
16 urni tečaj programa Photoshop (3. in 4. julij - Ljubljana) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Color profile: Generic CMYK printer profile
Composite Default screen
Zum objektivi
100
95
75
Kot v celotni tehniki je tudi v fotografiji napredek
vseskozi prisoten. Kamera obscura niti ni imela leče. Prve lesene box kamere so imele enostavne objektive z eno lečo ali tripleks sestavo. Razvoj
objektivov je šel hitro naprej, steklo je v nekaterih
objektivih zamenjala celo plastična masa. Toda
25
5
0
Olympus je za kamere 4/3 sistema izdelal nekaj odličnih zum
objektivov. Med njimi 7-14mm ED (14-28mm ekv.35mm).
res pravi tehnološki napredek so v 70-tih pokazali
zum objektivi. Objektivi s premikajočo (variabilno) goriščnico so prinesli fotografu veliko ugodja.
Manj je bilo menjave objektivov in predvsem hoje
k ali od želenega motiva.
Sprva smo se fotografi zum objektivov ogibali na
daleč. Premogli so dve do največ trikratno optično
razmerje med goriščnicami. Predvsem pa so bili
optično slabi, kljub njihovi visoki ceni. Prednost
zaradi možne spremembe goriščnice je le malo
fotografom pomenila toliko, da so za te objektive odšteli krepko več denarja. Predvsem pa smo s
temi objektivi izgubili na svetlobni moči, saj se je
vseskozi vrtela okoli zaslonk f/4 ali f/5.6. To je bilo
za obdobje fiksnih goriščnic in zaslonk f/1.8 ali še
Na www.e-fotografija.si je objavljen članek, eden ali dva objektiva. Torej 18-5mm in 70-300mm ali 18-200mm / 18-270mm.
manj krepko pod željami in zahtevami.
Vendar je industrija vztrajala, izdelala cenejše in
optično solidne zum objektive in fotografi smo jih
sprejeli za svoje. Danes
skoraj ni naprednega fotografa, ki ne bi
uporabljal zum objektiv 70-200mm f/2.8.
Objektivi z eno goriščnico pa so že vse
bolj v ozadju. Hobi
fotograf poseže samo
še po objektivu s fiksno goriščnici 50mm
in f/1.8. Nekje so prebrali, da je ta objektiv pomemben kot nujen nakup, da imaš nekaj z veliko svetlobno močjo. Toda na žalost se tega zavedajo
tudi proizvajalci in so začeli nekatere fiksne objektive močno ceniti in jih izdelovati zelo
ceneno. Danes smo povsem v dobi zum objektivov.
Proizvajalci nam nudijo veliko različnih izborov
goriščnic. Od trikratnih pa vse do 15kratnih. Med
kompaktnimi kamerami nam nudijo še večje razpone med goriščnicami. Razvoj konstrukcije, leč,
premazov in računalniških algoritmov za popravek napak je šel tako močno naprej, da smo lahko
z današnjimi zum objektivi že močno zadovoljni.
Vendar pa je pri zum objektivih izraženih še nekaj
tehničnih omejitev. Zum objektivi z veliko svetlobno močjo f/2.8, ki je za fiksne objektive povprečna,
so veliki, težki, z okoli največ tri kratnim optičnim
razmerjem goriščnic in relativno dragi. Le redki
objektivi nudijo dobre optične lastnosti za najbolj
zahtevne. Hobi fotografi pa so z zum objektivi že
zelo zadovoljni. Zum objektivov ne bi več izpustili
iz rok družinski in predvsem popotniški fotografi. Ti imajo danes na voljo že kar nekaj mega zum
100
95
75
25
5
0
objektivov, ki zagotavljajo delovanje v širokem kot
ekstremno ozkem kotu.
Kljub veliki ponudbi zum objektivov, pa je na spisku želja fotografov še vedno množica objektivov,
ki jih še ni moč kupiti. Manjkajo kakovostni objektivi z večjo svetlobno močjo, objektivi z večjem
razmerjem od širokega do ozkega kota in še vedno
dobro svetlobno močjo in sliko in na koncu lažji
tele zum objektivi z boljšo svetlobno močjo. Prav
boljša svetlobna moč in daljše razmerje med goriščnicami so glavni problem pri današnjem znanju konstrukcije leč in sestave za dobro optično
kakovost.
Ali lahko pričakujemo želeno v bližnji prihodnosti? Recimo 10-500mm, f/2.0, 500g...
Matjaž Intihar
Zgoraj
zanimiv
objektiv Canon 28300mm L, ki nam
lahko odlično služi
v reporterski fotografiji. Dobra kakovost zapisa v širokem območju goriščnic. Desno, Nikkor 200-400mm f/4.
Objektiv z odlično sliko kljub spreminjajočim goriščnicam.
100
100
95
95
75
75
25
25
5
5
0
0
6
Oglas CGS plus
15. april 2010 9:36:20
16 urni tečaj programa Photoshop (22. in 23. maj - Maribor) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
20 let domače digitalne obdelave fotografij
Februarja je minilo 20 let od kar poznamo prvo verzijo danes zelo uporabljenega fotografskega programa
podjetja Adobe, z imenom Photoshop.
Program sta naredila brata Tomas in
John Knoll. Oba sta bila strasna fotografa, ki sta rastla ob in v očetovi
fototemnici. Leta 1987 se program še
ni imenoval Photoshop. Na začetku
je bil razvit kot več manjših pod programov za obdelavo digitalnih slik,
kot celota pa je bil predstavljen pod
imenom “Display”. Kasneje je bil povezan v bolj uporabno celoto in poznan pod imenom “ImagePro”, leta
1989 pa preimenovan v zdaj poznano ime Photoshop.
Brata Knoll sta začetni projekt ponue-Fotografija april/maj 2010
dila v odkup. Odkupilo ga je podjetje Adobe in po nekaj mesecih dodatnega razvoja smo v letu 1990 dobili
Photoshop verzijo 1,0.
Po 20 letih izgleda kot, da je ta program nekaj sodobnega. Vendar lahko
zapišem iz lastnih izkušenj, da je to
samo program, ki je po spletu okoliščin postalo pomembno grafično in
fotografsko orodje.
Sam sem že leta 1976 na grafični šoli
spoznal prenos slike preko skenerjev
direktno na film. Obenem pa je prav
grafična industrija iz katere izhajam
potrebovala tem boljšo obdelavo slike in teksta v fazi predpriprave slike.
Nemško podjetje Hell, ki je bilo takrat vodilno v digitalizaciji slike je že
leta 1992 predstavilo program HellDaVinci. Sam sem imel možnost ta
program uporabljati in spremljati.
Že leta 1994 je imel možnost PostScript obdelave, nekaj podobnega
kot danes uporablja datoteka PDF v
programu Acrobat. Torej sestavljanje
slike in texta, obenem pa možnost
korekture slike, kot nam to omogoča
Photoshop. Še danes sem mnenja, da
nam Photoshop in Acrobat ne nudita
veliko več. V nekaterih profesionalnih grafičnih zahtevah še celo manj.
Sam program Photoshop uporabljam od verzije 2.0. Vendar samo
zaradi tega, ker sem že iz tiskarstva
in nato v svojem podjetju za pripravo za tisk uporabljal Apple računalnike. Za PC je obstajal program PhotoStyler (Photoshop za PC od verzije
2.5 naprej) podjetja Aldus, ki je nudilo tudi odlični vektorski program
za oblikovalce FreeHand in program
za postavitev časopisov in revij Page-
Maker. Vendar močnejše podjetje kaj
hitro spozna, da je treba konkurenco
“uničiti” in Adobe je kupilo in zaprlo
podjetje Aldus, ter prevzelo določen
del znanja in izkušenj.
Tako imamo danes samo eno vodilno znamko, ki nudi programe za grafično pripravo za tisk, oblikovanje in
fotografijo.
Adobe je predvsem z razvojem jezika PostScript močno začrtalo nove
poti v grafični industriji in novosti so
samo nagradnja že znanega sistema.
S prihodom namiznih računalnikov
ob koncu 80-tih let pa so industrijski programi kot Hell-DaVinci v popolnosti izgubili. Tako je danes program Photoshop tisti, ki fotografu
nudi najboljšo digitalno temnico in
še kaj več.
V naslednji reviji pa več o razvoju
programa po verzijah. Namreč med
nami bo prav vsak trenutek že nova
verzija, poimenovana CS5.
Matjaž Intihar
7
Osnovni tečaj fotografije (začetek 25. maj)
www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Recept za dobro fotografijo?
Verjetno najslavnejši mislec fotografije, Roland Barthes, nekje v svojem
delu Camera obscura zapiše: fotografija je po svojem bistvu naključna. Kaj
želi povedati s tem? Z razliko od ostalih umetnostni, ki temeljijo na iskanju in izumljanju nujnega reda stvari,
fotografija išče naključnosti. Ideal slikarstva je skladnost: slikar, vešč svoje
obrti, bo elemente svoje kompozicije
naslikal v razmerju, ki bo dajalo vtis
nujnosti. Lepote Zadnje večerje in
Nočne straže – ali kateregakoli drugega klasičnega dela, ki postavlja več
elementov v neko kompleksno razporeditev – je v tem, da si ju ne moremo
predstavljati drugače. Popolna slika je
tista, ki v množici nekih stvari in ljudi
(dvanajstih apostolov, Jezusa, mize,
hrane in drugih rekvizitov) odkrije idealno in nujno razmerje. Vsako
veliko slikarsko delo lahko prevedemo v formulo: »drugače bi ne smelo
biti«. To, kar prikazuje ta slika, je nujno razmerje med stvarmi; vsaka druga postavitev bi pomenila odmik od
popolnosti.
Pri fotografiji pa je prav nasprotno.
Medtem ko resnično slikarsko delo
poskuša najti idealno in nujno razmerje, fotografija prikazuje ne le naključne dogodke, temveč dogodke,
ki to naključnost tudi izpričujejo.
Dobra, resnično dobra fotografija,
Slika 1
nas očara ne zato, ker nam prikazuje ubrano razmerje med elementi kompozicije – razmerje, ki bi bilo
nujno ali naravno –, temveč zato, ker
izpričuje krhkost in naključnost tega
razmerja. Iz izkušnje fotografiranja
vemo, kaj je idealna fotografska situacija: na mestni ulici ali trgu (ni važno katerem mestu: lahko je Kranj,
Kalkuta ali Bukarešta) srečamo štiri
osamljene postave, ki se samo za par
sekund postavijo, skupaj s kipom na
sredi trga ali izložbo v ozadju, v neko
nenavadno in nepričakovano konfigurafijo. Ti ljudje se niso poznali, še
poti si niso delili: vse, kar je kadarkoli obstajalo med njimi, je povsem
II.del
naključno dejstvo, da so se srečali na
nekem trgu, ter da je bilo na njihovem srečanju nekaj estetskega; nam,
fotografom, je uspelo to srečanje ujeti v objektiv. Ta idealna situacija fotografije nam razkrije prepad, ki jo v
resnici ločuje od slikarstva: dobra fotografija ne prikazuje idealnih in nujnih razmerij med ljudmi ali stvarmi,
temveč naključne in enkratne konfiguracije. Zato je fotografija toliko
lepša, kolikor bolj izpričuje krhkost
razmerij, ki jih upodablja. Najlepše
fotografije dajejo vtis, da prikazujejo nek sistem ljudi in stvari v točki,
ko še komajda lovi ravnovesje. Lahko
si predstavljamo, kaj se zgodi trenu-
Slika 2
Exotic Photo Workshop - Bali
Meseca marca smo organizirali že
drugo fotodelavnico na indonezijskem otoku Bali. Že na prvi smo
ugotovili, da je Bali raj za fotografa. Drugačna zanimiva pokrajina s
Tokrat sta bila z nami odlični mojster fotokamere Aleš Bravničar in fotomodel Karin Škufca
8
prečudovito zeleno barvo, neverjetni sončni zahodi, plaže z belim in
vulkanskim črnim peskom ter neverjetno preprostostjo ljudi, ki so še
vedno ne obremenjeni s fotografiranjem. Prav fotografiranje ljudi na riževih poljih, tržnicah, na plaži in ob
njihovih praznikih je nekaj kar je v
razvitem svetu že skoraj nemogoče.
Če si kot fotograf prijazen in nasmejan, boš prijaznost, nasmeh in fotografije teh ljudi tudi dobil.
Zvečer smo si vzeli čas za komentiranje fotografij, spoznavanje programa
za njihovo obdelavo in arhiviranje
ter sestavljanje panorame.
Naše eksotične fotodelavnice dosežejo svoj namen. V 10 do 14 dneh
kolikor traja zaradi ne obremenjenosti s službo in drugimi domačimi težavami, razmišljati povsem fotograf-
Fotografiranje v protisvetlobo. Korektura osvetlitve EV -1 in dodana bliskavica.
sko in tako spoznati glavne možnosti
za našo boljšo fotografijo.
V maju nas bo kar 25 fotografov in
fotografinj na eksotični fotodelavnici
v Namibiji. Za junij se predvideva fotodelavnica na severu Norveške, kjer
bomo imeli svetlobo 24 ur, vmes bo
nekaj enodnevnih fotografskih izletov, novembra pa ponovno na Bali.
Več informacij, članki in video:
Matjaž Intihar
Nadaljevaljni tečaj fotografije (začetek 3. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
tek po tem, ko smo posneli fotografijo štirih figur na mestnem trgu (slika
1): v hipu so se razteple vsaka v svojo
ulico, kakor hiša iz kart, ki se po tenkem trenutku ravnovesja nenadoma
sesede. A nam, fotografom, je to ravnovesje uspelo prevesti v medij, ki bo
ostal, v fotografijo …
A fotografija ne beleži le naključnih
srečanj med ljudmi in stvarmi, temveč tudi sama vedno predstavlja neko
srečanje. Fotografija sama je zabeležka dejstva, da je fotograf srečal nekaj
ali nekoga. Tako kot poezija beleži srečanja med pesnikom in navdihom (Grki, Platon denimo, so pesniški navdih razumeli kot trenutek, ko
se mimo pesnika sprehodi nevidno
božanstvo), tako tudi fotografija – v
manj religioznih, povsem posvetnih
terminih – beleži trenutke srečevanja
Slika 3
med umetnikom in rečmi in ljudmi
sveta. Izmed vseh jezikov je slovenščina najbolj pomenljiva: v slovenščini ne rečemo preprosto, da na nekoga
naletimo (to run in to someone) ali da
se z nekom dobimo (jemanden treffen), temveč da imamo srečo, da nekoga srečamo. Izmed vseh ljudi smo
prav fotografi najbolje seznanjeni z
muhami tega tipa sreče. Dolge ure
lahko brez sreče fotografiramo, ne da
bi našli figuro z dovolj odločnim korakom, stikom dveh ljudi (slika 2), ali
preprosto dovolj samotno figuro, da
bi bila vredna svoje lastne fotografije … Ko pa nam to vendarle uspe, ko
uspemo srečati dovolj posrečeno figuro (šepajočo starko, moža v teku,
otovorjeno žensko) in iz tega napraviti dobro fotografijo, se počutimo
blizu starim pesnikom: mimo nas je
šla figura (slika 3), ki ji nismo uspeli prepoznati obraza, ki nam ostaja še
naprej neprosojna in potopljena v neznano, a ki je naši fotografiji vendarle doprinesla delež lepote. Pomembna veščina fotografske umetnosti (ki
jo je tako mojstrsko obvladal že naš
Pelikan) je v njeni abstraktnosti. Ko
fotografiramo figuro v mestni krajini, moramo odmisliti (ali abstrahirati) vse tisto na tej figuri, kar jo dela
za neko posebno, individualno človeško bitje. Vse, kar ta figura izpričuje,
je golo dejstvo, da ni nič več kot figura. Tisti trenutek, ko svojo fotografsko pozornost obrnemo na obraz ali
na specifično pojavo človeka, napravimo iz njega nekoga, ki ga je moč
prepoznati. Na obrazu je nekaj domačega in intimnega; le čista figura,
ali gola silhueta človeškega gibanja,
pa more prikazati čisto naključnost
srečanja. V najboljših pariških fotografijah Bressona lahko zasledimo to
tendenco: njegovi liki ostajajo skrivnostni zato, ker jih je Bresson – ob
pomanjkanju boljše besede – razobrazil. Zaman bi se spraševali, kaj so
ti liki počeli na cesti, in ali so bili tam
sploh s kakršnimkoli namenom (slika
4). Ker v njih ne moremo prepoznati
nikogar, ne moremo v njih prepoznati nobenega namena: preprosto tam
so bili, in on, fotograf, jih je srečal.
Tako kot poznamo več vrst nujnosti
(nujnost matematike, nujnost življenja, nujnost morale), tako poznamo
tudi več tipov naključij. Tista, o kateri
je govoril Roland Barthes, je naključnost srečanja: fotografija beleži ta naključja.
Jure Kravanja
Slika 4
EXOTIC PHOTO
Workshop
BALI (november)
že možne prijave
www.e-fotografija.si/tecaji
9
Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si
Canon IXUS 210
Kot je že v navadi, smo tudi letošnje
leto v mesecu februar dočakali predstavitev novih digitalnih kompaktnih
kamer. Canon je lansko leto v mesecu avgustu poslal na tržišče prvo medijsko odmevno mini kompaktno fotokamero s kar 24 milimetri širokega
kota, IXUS 200. Tako, kot je bilo odmevna predstavitev je bila sprejeta
tudi prodaja in kakovost fotokamere.
Po pol leta jo je na tržišču nadomestil
nov model – IXUS 210. Na vprašanje
ali bo tudi ta model nadaljeval uspešno pot svojega predhodnika IXUS
200 pa bomo poizkusili odgovoriti v tem testu.
Objektiv nam nudi tudi optično stabilizacijo kar pomeni, da nam umiri tresenje rok tako, da bodo statični
motivi kasneje zamegljeni. Predvsem
pa se delovanje optične stabilizacije lepo vidi ob zajemu HD video
posnetkov v ločljivosti 1280 x 720
točk. Vso delovanje kamere nadzoruje DIGIC 4 procesor. Procesor, ki
nam je poznan tudi iz profesionalnih
Canon kamer. ISO vrednost se lahko nastavlja od 80 do 1600 ali pa te
nastavitve prepustimi avto-
Uvrstitev v razred
IXUS 210 IS uvrščamo v zgornji
razred mini kompaktnih kamer.
V ta razred se uvršča zaradi izjemno kakovostne izdelave, vrhunskih specifikacij, dodane
programske opreme, ekstremno širokega kota zajema objektiva (24 milimetrov),
piko na i pa postavi velik, kar 3,5
palčni na dotik občutljiv LCD zaslon.
Velikost
Kljub 3,5 palčnemu zaslonu fotokamera ni visoka, saj je LCD zaslon v
formatu 16:9. Višina kamere je skromnih 55 milimetrov. Širina znaša 10
centimetrov, žal pa kamera - zaradi
specifičnega objektiva z ekstra širokim kotom, ki pa vseeno ponuja kar
5-kratni zum – z 22 milimetri ni ravno najtanjša.
Oblika
Kamera je oblikovana z značilno Canonovo obliko tako, da jo bodo obstoječi Canon uporabniki opazili v
trenutku. Bolj kot sama oblika navduši kakovost izdelave. Ohišje je izdelano iz aluminija tako, da je kamera izjemno trdna in tudi ob močnem
stiskanju in zvijanju kamere ni občutiti ali slišati pokanja ohišja.
Specifikacije
Kot že omenjeno ima kamera aluminijasto ohišje, fotografije zajema z
na novo razvitim 14 milijonskim tipalom v ločljivosti 4320 x 3240 točk,
svetloba pa pade na tipalo preko
objektiva s 5-kratno optično povečavo, s širokim kotom 24milimetrov
in tele območjem pri 120 milimetrih.
10
vitve gibanju. Pravilno bo nastavila
osvetlitev glede na obraz, po potrebi
vključila bliskavico itd. Poleg tega, da
kamera zazna obraz, loči tudi druge
motive. Npr. ko se približamo motivu na manj kot cca. 30cm, bo kamera samodejno preklopila v makro
način.
Tisti, ki si želijo nekoliko več svobode pri nastavitvah je tu “P” način
delovanja. Naj omenim, da je “klikanje” po zalonu izjemno natančno
in v prav ničemer ne zaostaja za natančnostjo prenastavljanja z gumbi.
Seveda pa je “klikanje” po zaslonu
nekoliko počasnejše kot upravljanje
z gumbi, toda po drugi strani
je za tiste, ki niso tako zelo dobro seznanjeni z nastavitvami preko zaslona vse skupaj
mnogo lažje. Ikone so večje,
lažje berljive, tako, da bodo
uporabniki, ki niso tako zelo
vešči fotografskih izrazov
lažje shajali z na dotik občutljivim zaslonom.
Funkcije
matiki v kameri. I-Contrast je funkcija, katera zna biti še kako uporabna
v dneh ki prihajajo (s soncem obsijani). Saj se ob močnem soncu naredijo tudi močni svetlobni prehodi
(močne sence). S funkcijo i-Contrast
pa IXUS 210 IS samodejno popravlja
te prehode. Temnejše dele avtomatsko posvetli, kar pomeni, da ni tako
velikih prehodov. To je zelo uporabno predvsem ko imamo del fotografije na močnem soncu, drugi del pa
v senci. Ker kamera avtomatsko posvetli dele v senci so posledično tudi
tisti delo povsem zadovoljivo vidni.
Posnetke lahko v makro načinu zajemamo iz razdalje 3cm. Baterija NB6L nam omogoča narediti preko 250
fotografij in posneti še več 10 minut
video zapisa z enim polnjenjem.
Enostavnost uporabe
Za tiste, ki se ne poslužujete ročnih
nastavitev, je IXUS 210 IS kot naročen za vas. V avtomatskih nastavitvah je vse za kar morate skrbeti
to, da poiščete vam želeni motiv in
pritisnete na sprožilec. Fotokamera
bo sama zaznala motiv, ki ga fotografirate. Samodejno bo zaznala več
obrazov na fotografiji, zaznala bo gibanje obrazov in prilagodila nasta-
Poleg vseh standardnih
funkcij so pri Canonu dodali še nekaj programskih “cukrčkov”. Ostritveno točko lahko določite
sami z enostavnim klikom na zaslon.
Še boljše pa je to, da ko ste to točko
določili je kamera “prilepljena” na to
točko. To pomeni, da če tudi kamero premikate levo, desno bo še vedno
ostrila na tisto točko, katero smo ji
prej določili. Pogoj je samo, da kamere na obrnemo toliko stran, da bi
se točka izgubila iz kadra.
Omeniti je potrebno še funkcijo fotografiranja “miniature effect”, katera
nam omogoči, da močno zameglimo
ozadje. To, kar do sedaj s kompaktnimi kamerami ni bilo omogočeno, nam Canon ponuja v IXUS 210
IS. Ko vključimo to funkcijo, lahko
izbiramo lokacijo in velikost površine, katera naj bo ostra. Tisto, kar nismo vključili v ta površinski kvadrat
pa bo zamegljeno. Efekt je tak, kot
da bi pri DSLR kamerah uporabljali
makro objektive z močno odprto zaslonko oz. portretne objektive z odprto zaslonko.
“Fish eye” objektivi so med mladimi dostikrat zelo priljubljeni ravno
zaradi popačenosti fotografije. Ta
efekt zdaj omogoča tudi IXUS 210
IS. Zagotovo bo tudi v vašem prime-
ru tako, da se boste kar nekajkrat pozabavali s tem načinom, saj skorajda
vsakemu portretirancu na obraz nanese nasmešek.
Hitrost delovanja
Kot že znano iz prejšnjih modelov
tudi za ta IXUS velja, da je eden najhitrejših kompaktov na tržišču. To
pomeni, da je praktično v sekundi
pripravljen za posnetek iz izklopljenega stanja. Tako hitrost vklopa, kot
ostrenje sta med hitrejšimi. Odzivnost prožilca je odlična. Toda kljub
temu kamera – kot vse ostale kompaktne – še vedno ni dovolj hitra,
da bi ujeli tisti “pravi” trenutek pri
lovljenju otroka, brez predpriprave
kamere. V koliko pa imamo motiv že
izostren, ni bojazni, da ne bi ujeli trenutka. Tu se pa potem pokažejo izkušnje fotografa. Kljub temu, da je fotokamera ena najnaprednejših če ne
najnaprednejša v mini kompaktnem
razredu to še ne zagotovi vrhunske
fotografije v vseh pogojih. Veliko je
še vedno odvisno od fotografa. Za
naprednejše fotografe zna biti neprijetno dejstvo, da v kolikor imamo
vklopljen pregled fotk, ne moramo
fotografirati tako hitro kot bi si želeli. Moramo počakati tiste dve sekundi, da fotografija ni več vidna, potem
pa lahko fotografiramo naprej. Toda
to lahko zaobidemo tako, da izključimo predogled fotografij. Tudi spreminjanje EV stopenj je zaradi na dotik občutljivega zaslona nekoliko bolj
zamudno.
Priporočila komu
Canon IXUS 210 IS je fotokamera za
vse, ki želite imeti kakovostno mini
kompaktno fotokamero za vsakodnevno fotografiranje, ki pa jo boste
uporabljali pretežno v avtomatskem
načinu. Ohišje je zelo trpežno, tako,
da se vam ni treba bati padcev, baterija je zelo zmogljiva, uporaba fotokamere je sila preprosta in namenjena tistim, ki si poleg vseh tega dobrot
želite še nekoliko bolj trendovsko kamero – velik zaslon občutljiv na dotik, ki fascinira druge uporabnike. Za
vse tiste, ki bi si želeli kar se da zmogljivo kompaktno kamero s čimboljšo kvaliteto fotografije in odličnim
ter hitrim nadzorom nad nastavitvami pa zagotovo priporočam Canon
S90.
Žiga Intihar
Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si
Pentax Optio W90 in njegov test
Priznam, jaz sem jo že kar težko pričakoval. Pentax je lansko leto predstavil osmo generacijo kompaktnih
fotokamer, Optio W80, namenjenih
fotografiranju v težkih klimomehanskih pogojih, tudi pod vodo. Ohišje
se je le rahlo razlikovalo od predhodnice, Optio W60. Je bila pa zato
posneta fotografija slabša kot so bile
fotografije, posnete z Optio W60.
Predvsem je bila izražena kromatska
aberacija, izrazitejša
je bila tudi zrnatost
posnetka v slabših
svetlobnih pogojih. O tem, da
najnovejši model
kompaktne fotokamere ne nudi
vedno tudi tehnično boljše fotografije od predhodnice, je bilo v tej
reviji že večkrat napisano.
Vendar je Optio W90 že na pogled
drugačna fotokamera od predhodnic
in ima s prej omenjenima modeloma
skupno le razporeditev tipk na zadnji strani ohišja. Ohišje proizvajajo
v črni in pistacija zeleni barvi.
Zunanji izgled robustne
fotokamere Pentax Optio
W90.
Optio W90 je kompaktna in trdna.
Ko jo uporabnik zgrabi v roko, ima
resnično občutek, da je grajena za fotografiranje v vseh pogojih, ki jih lahko entuziast doživi pri fotografiranju.
Pri tem nam sme pasti na vezano leseno ploščo z višine 1,2 m, lahko jo
vzamemo s sabo na zimski izlet, kjer
12
pričakujemo zmrzali okrog -10 st. C.
Proizvajalec deklarira tudi vodoodpornost do globine 6 m za čas 120
minut. Tu bom dodelal obrabljeno
frazo, in sicer: ne samo, da človek ne
vzdrži več teh pogojev, temveč tudi
marsikateri morski sesalec ne.
Pentax Optio W90 za vse
pogoje in priložnosti.
To so dosegli z zares čvrstim ohišjem, ki mu bo v prihodnosti možno
dokupiti še debelo silikonsko prevleko, ki bo še dodatno ščitila aparat zlasti pred odrgninami in udarci.
Na sprednji strani ohišja se nahaja
objektiv okrog katerega so tri visoko
svetilne bele LED diode. Te vključimo preko menija. Vendar brez skrbi.
Ukazi v meniju so razporejeni tako,
da potrebujemo za vklop diod skupaj le tri pritiske na funkcijske tipke. Zadeva sveti tako močno, da v
popolni temi omogoča branje, entuziastu pa bi v skrajni sili služilo tudi
kot ročna svetilka. Proizvajalec jih je
predvidel za osvetljevanje objekta pri
makro fotografiji, namesto makro
bliskavke. Ob teh diodah je še viso-
kosvetilna oranžna dioda, ki v slabih
svetlobnih pogojih pomaga osvetliti objekt in pri tem izdatno pomaga
k hitrejšemu avtofokusu. Zaradi te
LED diode lahko z vklopljeno bliskavko uspešno fotografiramo celo
v popolni temi, vendar le do razdalje nekaj metrov, do kamor posveti
vgrajena bliskavka. Dokupiti je možno tudi IR prožilo, ki ima IR sprejemnik ob že omenjeni diodi. Objektiv
je neprodušno zaprt v ohišje,
spremenljive goriščnice od
5 do 25 mm (28mm – 140
mm, ekv. 35mm), ki goriščnico nastavlja preko
periskopa. Svetlobna jakost je primerljiva z objektivi konkurenčnih podjetij, ki izskočijo iz ohišja, in
sicer od 3,5 do 5. Objektiv
izostri objekt od 1cm do neskončnosti.
Na zgornji strani ohišja sta tipki za
vklop fotokamere ter za proženje in
mikrofon z zvočnikom. Vklop se izvede hitro. Proizvajalec trdi, da je
Optio W90 popolnoma pripravljena za delo v 1,3 sekunde. Zakasnitev
sprožilca je deklarirana na zgolj 0,03
sekunde. Na spodnji strani ohišja je
prvi pokrov s tesnilom, ki preprečuje vdor vode in prahu. Tu sta nameščeni baterija (Lithium-Ion D-LI88)
in SD/SDHC reža spominske kartice (kapacitete 4MB – 32MB). SDXC
spominskih kartic še ne podpira.
Drugi pokrov, prav tako opremljen s
tesnilom, je na stranici. Pod njim sta
HDMI in PC/AV konektorja za neposredni priklop kamere na PC ra-
čunalnik ali HDTV. Na zadnji strani so še funkcijske tipke ter 2,7 inčni
monitor resolucije 230.000 pikslov,
ki bolje prikazuje sliko v bleščeči se
svetlobi kot predhodniki.
Omenim naj še nekaj konkurenčnih prednosti, kot so:
Avtomatsko prepozna do 32 obrazov
na sliki s tem da zazna ali se je določena oseba smejala ali imela zaprte oči.
Avtomatsko prepozna do tri pse ali
tri mačke v kadru.
V načinu “Auto Picture Mode” avtomatsko izbere izmed osmih načinov
slikanja najprimernejši način glede
na trenutne pogoje zajema fotografije.
Omogoča dvojni način stabilizacije
slike, in sicer Pixel Track Shake reduction ter avtomatsko izbiro višje
občutljivosti, kar ima za posledico
fotografiranje s krajšimi ekspozicijami.
Omogoča sledenje gibajočega se
predmeta. Ko smo predmet izostrili,
ostane izostren, tudi če se premika.
Funkcija “D-range” omogoča osvetlitev predmetov, ki so v senci in potemnitev predmetov, ki so presvetli.
Omogoča izvajanje “Pixel Mapping”.
Aparat najde neuporabne točke in jih
ekstrapolira z okoliškimi točkami.
Ne nazadnje naj omenim tudi vgrajeno budilko, ki bo entuziasta budila
pred sončnim vzhodom na potovanjih v odročnih krajih.
Toliko o tehničnih karakteristikah
Optio W90, več si lahko ogledate na
Franc Vrtačnik
Poročna fotodelavnica (13. junij)
Carl Zeiss Compact Prime CP.2 - Pozdrav iz Hollywooda
Do lune in nazaj
Letos marca je minilo natanko 120 let od kar je
podjetje Carl Zeiss ponudilo na tržišče svoje prve
objektive v fotografskih kamerah. Podjetje Carl
Zeiss je v svetu dobro poznano po svojih optičnih
izdelkih, še posebej pa je cenjeno po svojih objektivih, ki so že od nekdaj visoko cenjeni tako med
fotografi, kakor tudi filmskimi ustvarjalci. Zelo vidni tehnični dosežki ki so jih prispevali pri Zeissu in so zaznamovali zgodovino fotografske optike so med drugim zasnova prvih Planar in Tessar
objektivov, že leta 1935 so patentirali prve anti
refleksne premaze na lečah, ki izboljšujejo
optične karakteristike objektivov. 1943
so prvi uvedli metodo za testiranje
optične kakovosti objektivov
“MTF” curves (modulation transfer function),
katero še danes uporablja večina proizvajalcev fotografske in kinematografske optike
za testiranje optične
kakovosti svojih objektivov. 1961 pa so kot
prvi v zgodovini, pri
konstrukciji objektivov uporabili
računalnik.
Tudi majhen
korak za človeka in velik za človeštvo, narejen na luni,
je bil leta 1969 zabeležen s pomočjo Zeissovega objektiva. Zeiss je takrat po naročilu NASE izdelal posebne objektive,
za potrebe NASINIH odprav Apollo na luno. Vendar pa se zgodba o Zeissovih objektivih, ki so bili
uporabljeni na luni, ne konča samo tam.
1975 je znani filmski režiser Stanley Kubrick lotil
snemanja zgodovinskega filma Barry Lyndon. Stanelyjeva velika želja je bila, da bi posnel prizore v
notranjosti starih dvorcev, samo z uporabo naravne svetlobe in sveč. Na ta način je hotel doseči, da
bi se ohranil prvotni občutek naravne svetlobe, ki
je bil značilen za čase v katerih se je zgodba odvijala. Ker takrat ni bilo možno dobiti objektive s svetlobno jakostjo, ki bi omogočala takšne posnetke
se je pozanimal pri NASI glede njihovega objektiva 50mm f0.7, ki so ga uporabili za fotografiranje senčne strani lune. Izkazalo se je, da so pri Zeissu izdelali vsega skupaj 10 takšnih objektivov, 6
jih je
kupila
NASA
štirje pa so ostali pri Zeissu.
Stanelyju je nekako uspelo od Zeissa odkupiti 3
objektive, katere je potem uporabil pri snemanju
filma Barry Lyndon. S tem se je zapisal v zgodovino Hollywooda, saj so bili prizori znotraj dvorca,
ki so bili osvetljeni samo s pomočjo sveč za takratne čase edinstveni. Kasneje je za film prejel štiri
oskarje, eden od njih pa je bil oskar za najboljšo
kamero.
Objektivi za kamere DSLR serije ZF, ZF.2,
ZE,ZK, ZS in nova serija kinematografsko zasnovanih objektivov serije Compact Prime CP.2
Carl Zeiss je v svetu profesionalne fotografije in kinematografije že dolgo sinonim za kakovost. V časih analognega filma, so proizvajalci profesionalnih srednje formatnih fotografskih kamer, kot sta
Hasselblad in Rolleiflex zgradila svoj ugled tudi s
pomočjo objektivov, ki so jih za njih izdelovali pri
Carl Zeissu, med zrcalno fefleksnimi foto kamerami pa je Zeissove objektive uporabljal Contax.
14
Pojav digitalnih zrcalno refleksnih foto kamer polnega formata (FF) dimenzij 36x24mm s tipali visoke ločljivosti pa je botrovalo, da je veliko število fotografov, ki so poprej fotografirali na srednje
formatne foto kamere prešlo na fotokamere DSLR.
Pri Zeissu so uvideli, da se je tako odprl trg v segmentu fotokamer DSLR tudi za njihove objektive. Leta 2007 so dali na trg povsem novo linijo
objektivov namenjenih DSLR polno formatnim
foto kameram visoke ločljivosti, ki so jo poimenovali ZF (črka F pomeni Nikonov F bajonet). Najnovejša serija pa nosi oznako ZF.2, kar pomeni, da
imajo objektivi vgrajen CPU (procesor) za boljše
sporazumevanje z novejšimi Nikonovimi digitalnimi fotokamerami, tako je moč vrednost zaslonke kontrolirati preko foto kamere. Kasneje pa so
predstavili še serijo ZE, ki je narejena za Canon
DSLR-je in ima tudi vgrajen CPU ter ZK za Pentaxa in ZS, ki ima M42 navoj.
Nekako istega leta so se na tržišču profesionalne
video opreme pojavili posebni optični adapterji,
ki so omogočali prikaz slike z objektivi narejenimi
za FF 36x24mm DSLR senzorje, na profesionalnih
video kamerah, ki imajo dosti manjši senzor, s pomočjo teh adapterjev se je bilo moč na video kamerah ustvariti zlo majhen prikaz globinske ostrine, kar do takrat ni bilo mogoče. Uporabniki teh
adapterjev so zelo hitro uvideli, da je moč preko F
bajoneta priklopiti tudi nove Zeiss objektive serije
ZF. Za razliko od objektivov drugih proizvajalcev
imajo Zeissovi objektivi zelo precizno mehaniko
ter velik hod obročka za ostrenje, kar pa je ključno
pri snemanju na video in kinematografske kamere.
Compact Prime CP.2
Prihod Canon EOS 5D Mark II. foto kamere
DSLR, ki snema video v polnem HD formatu na
senzor dimenzij 36x24mm, pa je botroval, da so se
pri Zeissu odločili izdelati popolnoma novo serijo kinematografske optike, ki jo je moč uporabljati
tudi na Canon fotokamerah DSLR. Izdelali so serijo fiksnih objektivov, ki nosijo oznako Compact
Prime CP.2. Ti objektivi so optično zasnovani na
osnovi fiksnih objektivov za DSLR fotokamere serije ZE, ZF, ZF.2, ZK, ZS. Odlične optične karakteristike pri Z seriji objektivov, ki skorajda nimajo, za kinematografijo zelo motečega »breathing*«
efekta, so predstavljale dobro osnovo za nadgradnjo Z serije v kinematografsko prilagojene objektive. V bistvu imajo Compact Prime CP.2 objektivi
optiko Z serije ter mehaniko profesionalnih kinematografskih objektivov.
Bojan Stepančič
(*Breathing efekt je pojav pri objektivih, ko statični objekti v
ozadju spreminjajo svojo velikost s spreminjanjem fokusa na
glavnem motivu. Npr., kadar imamo fiksen kader in se motiv
premika proti nam ter ga spremljamo s fokusom, se dogaja, da
recimo neka stavba v ozadju pri tem spreminja velikost)
Delavnice
bliskavice (4. in 8. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Canon EOS 550D
Japonci se držijo tradicije. V hobi razredu fotokamer je bil Canon vedno
med vodilnimi. Ni pa enostavno obdržati vodilno vlogo, še toliko bolj,
ker se je tudi Nikon odločil vstopiti
v hobi razred.
Konkurenca je zanimiva. Olympus je kamere DSLR postavil v
ozadje in se preizkušajo s kompakti z izmenljivo optiko. Sony
se nikakor ne more postaviti
višje, predvsem visoka občutljivost in posledično kakovost
slike mu delajo še ne malo težav. Pentax ima čudovito kamero DSLR model K-x, vendar so
kot majhno foto podjetje v senci
obeh velikanov, predvsem pa jim
manjka večji razpon dodatne
opreme. Čeprav le ta ni klučni
element za odločitev, pa marsikateri kupec pogleda ravno po njem.
Nikon je z modelom D5000 vstopil
tudi v hobi razred in si pridobil ne
malo kupcev. Canon je začel izgubljati tržni delež v razredu hobi kamer in
potrebno je bilo nekaj storiti. Večkrat
sem že zapisal, da Canon doda v kamero ravno toliko nove tehnologije, da se kamera lahk o
povsem kosa s
konkurenco.
Toda Nikon je v zadnjih dveh letih znal prevzeti nekaj kupcev prav
v tem za Canon zelo pomembnem
razredu. Kameram D60, D60x in
D5000 so znali s pravo ceno konkurirati EOS 450D in EOS 500D. Canon
kamere niso nudile toliko več, da bi
opazno višja cena odtehtala nekaj
funkcij več.
Vendar so pri Canon dobro zavihali rokave, v novo kamero DSLR EOS
550D dodali nekaj zanimivih novosti
in kamera je dobila možnost, da se
zopet postavi na vrh hobi uporabniškega razreda.
Canon je prvi naredil danes znano pravilno potezo in naredil lasten razvoj
CMOS tipal. Od konkurence so toliko naprednejši, da imajo lahko
njihove kamere za 50%
več točk (18M točk EOS
550D), pa še vedno lahko
konkurirajo v kakovosti slike pri visoki občutljivosti.
DiGic IV procesor
zagotavlja hitro procesiranje podatkov in hkratno popravljanje tonskih vrednosti, elektronske
ostrine, šuma...
Občutljivost tipala je od ISO 100 do
ISO 6400 z možnostjo razširitve do
ISO 12.800.
3 palčni zaslon ima odlično ločljivost 1M točk, zaščitno steklo pa je
dodatno premazano z antirefleksnim
premazom za boljšo vidljivost slike v
močni svetlobi.
Prenovili so sistem avtomatskega
ostrenja z 9 AF točkami.
Video zapis omogoča polno HD ločljivost 1920x1080 točk in različne
hitrosti snemanja 30/25 ali 24 sličic
v sekundi. V polovični HD ločljivosti
pa celo s 60 ali 50 sličicami v sekundi.
Kamera ima sistem samočiščenja tipala in novo visoko zmogljivo baterijo s katero lahko posnamete 1000 in
več posnetkov.
Canon EOS 550D sem že dodobra
preizkusil na naši fotodelavnici na
Baliju. Kamera se je izkazala za zelo
široko uporabno in tokrat je Canon
v kamero zopet dodal krepko več, da
konkurenci pokaže, da so še vedno
vodilni v tem razredu, predvsem pa
v sami tehnologiji tipal in videa. Obširni preizkus bo konec meseca maja
objavljen na e-Fotografija.si in v junijski številki revije.
Matjaž Intihar
15
Predavanje
o
popotniški
fotografiji
Carl Zeiss Makro-Planar T* 2/100 ZF.2 in Carl Zeiss Planar T* 1,4/50 ZF
Na testu smo imeli dva objektiva iz ponudbe Zeissovih objektivov za Nikonove DSLR fotokamere,
Carl Zeiss Makro-Planar T* 2/100 ZF.2 in Carl Zeiss Planar T* 1,4/50 ZF.
Prvi ima na koncu oznako ZF.2, kar pomeni, da
je novejša serija, ki že ima vgrajen CPU (prcesor)
in omogoča vse funkcije, ki so prisotne pri Nikonovih AF objektivih razen avtomatskega ostrenja. To pomeni, da
objektiv deluje popolnoma normalno pri vseh
osvetlitvenih programih P, A, S in
M ter tudi podpirajo potrditev izostritve
v optičnem
iskalu, kadar
je motiv pravilno izostren.
Pri objektivih z
oznako ZF, ki še
nimajo vgrajenega CPUja (procesorja), pa sta možna osvetlitvena programa A in M,
zaslonko moramo nastavljati z
premikanjem obročka na objektivu, vseeno pa deluje potrditev izostritve v optičnem iskalu.
Carl Zeiss Makro-Planar T* 2/100
ZF.2
Moram priznati, da sem bil kar malo skeptičen,
kljub temu, da sem imel že od prej izkušnje z Ze-
16
issovimi objektivi za Contaxove SLR fotokamere.
Namreč nisem si predstavljal kaj bi lahko danes v
času, ko se tehnologija tako drastično spreminja in
napreduje, ponudil takšen klasičen objektiv. Vendar že ko sem objektiv razpakiral iz embalaže in ga
prijel v roke je preskočila iskrica. Brezhibno mehansko izdelan 600 in še nekaj gramov težak košček zgodovine je hitro pokazal svoje
atribute.
Makro-Planar T* 2/100 je
na novo zasnovan makro objektiv in kot
tak najnovejši iz
Zeissove ponudbe. Zelo so se
potrudili pri
mehanskem
delu objektiva in sami izdelavi. Obroč
za ostrenje ima
zelo dolg hod,
kar pripomore k
natančnemu ročnemu ostrenju, globinska
ostrina je pri zaslonki f2.0
minimalna in z običajnimi AF
objektivi je precej težko uloviti pravo pozicijo kadar hočemo ročno ostriti. Objektiv je v celoti kovinski, tudi sončna zaslonka ki je priložena
je kovinska. Vsi mehanski deli se premikajo gladko
in z ravno prav tenzije.
To je prvi Zeissov objektiv, ki so ga v DSLR svet
prenesli iz filmskega sveta, originalna verzija je
narejena za profesionalne kinematografske kamere ARRI, ki jih uporabljajo v Hollywoodu. Za test
objektiva smo uporabili najboljši polnoformatni
(FF) DSLR kar je trenutno na voljo pri Nikonu. Nikon D3x, ki premore dobrih 24 milijonov slikovnih točk na površini slikovnega senzorja dimenzij
36x24mm.
Ostrina objektiva je res izjemna tudi pri odprti zaslonki f2.0, je objektiv dejansko oster od roba do
roba. Sama ostrina se skoraj ne spreminja z zapiranjem zaslonke. Pri zaslonki f2.0 je bilo edino opaziti nekaj kromatske aberacije (CA), pa še to samo
v ekstremno kontrastnih razmerah ter konturah,
Maribor)
/
Foto Beseničar, Dunajska 57, Ljubljana
* Vredni zaupanja, od leta 1967
(19.maj
*
ki niso bile v fokusu. Prva stvar, ki
sem jo opazil že na LCD zaslonu, so
bile barve, ki so izjemno nevtralne
in brez pridiha, torej zelo naravne.
Konstrukcija objektiva omogoča tudi
makro posnetke do polovične reprodukcije ali drugače povedano faktorja 1:2, omeniti je potrebno da se svetlobna jakost objektiva ne spremeni,
ko preidemo s fokusom v makro področje, kot je to običajno pri ostalih
makro objektivih. Objektiv je zmožen izredno ostrih in detalnih makro posnetkov, ob enem pa so lahko
portreti izjemno dopadljivi s svilnato
zamegljenim ozadjem (bokeh), ki je
značilno za portretne objektive. Torej dejansko dva vrhunska objektiva
v enem.
Zaradi svojih karakteristik pri ostrini
in podajanju kontrastov se je objektiv odlično ujel z Nikonom D3x, tudi
z ročnim ostrenjem ni bilo preveč težav saj ima D3x že v osnovi zelo kakovostno medlico v optičnem iskalu,
ki je omogočala, da se je dalo v dobrih svetlobnih pogojih, ostrino nastaviti tudi brez preverjanja potrditve AF-ja.
gnih Contaxovih fotokamer SLR, sedaj pa si lahko ta privilegij privoščijo
tudi lastniki fotokamer DSLR drugih
proizvajalcev.
Ostrina objektiva je resnično izjemna, pri zaslonki f1.4 je sicer opaziti nekaj CA-ja (kromatske aberacije),
vendar izgine ko zaslonko že malo
bolj zapremo. Glavna odlika pa so
barve in kvaliteta v slabih svetlobnih
pogojih, kjer so bile fotografije še vedno polnih barv in z dobrim kontrastom. Mehansko je objektiv izredno
kvalitetno izdelan. Ohišje je v celoti
narejeno iz kovine vsi deli pa se premikajo zelo tekoče in brez zatikanj.
Zaključna misel
Komu naj bi bili namenjeni novi Carl
Zeiss objektivi? Vsekakor tistim fotografom, ki cenijo vrhunsko optiko
ter kvaliteto izdelave. V Makro Planarju se dejansko skrivata dva objektiva v enem, vrhunski
portretni objektiv ter
Carl Zeiss Planar
T* 1,4/50 ZF
Po mnenju mnogih
profesionalnih fotografov je Zeiss Planar
T* 1,4/50 eden najboljših standardnih objektivov, kar jih je bilo narejenih. Izredna ostrina
tudi pri odprti zaslonki ter
natančno podajanje barv in kontrastov pa so prepoznavni znak tega
objektiva.
Do sedaj so imeli privilegij uporabljati ta objektiv samo lastniki analoe-Fotografija april/maj 2010
izredno
oster makro. Kljub
temu da je faktor reprodukcije 1:2,
pa bodo po njem posegli največ ti-
Visokokakovostne zaščitne torbice, torbe in nahrbtniki, narejene za fotografe!
Vodilna svetovna znamka, ki ji zaupajo profesionalci. Poiščite svoj model na www.lowepro.com
sti, ki uporabljajo takšne objektive
v studiu. Ostrina od roba do roba
ter brezhibna nepopačena risba so
kot nalašč za fotografiranje izdelkov
in table top fotografije. Natančno in
nevtralno podajanje barv z enakomernim tonskim razponom pa bo
navdušilo tiste, ki jih privlači portretna fotografija. Objektiv smo
na hitro primerjali še
z Nikonovim makro
105VR objektivom
in lahko rečem,
da sta glede kvalitete pri makro
nastavitvah, kar
se tiče ostrine
zelo blizu s to razliko, da nudi Nikonov objektiv faktor reprodukcije 1:1, avtomatsko
ostrenje ter stabilizator slike za
dosti nižjo ceno, vendar mislim, da
si kar se tiče pozicioniranja na trgu ta
dva objektiva nista konkurenta.
Vsi tisti, ki jim kvaliteta obstoječih
AF standardnih 50mm objektivov
ne zadošča pa bodo verjetno kljub,
dejstvu da Planar T* 1,4/50 ne pre-
more AF-ja, z veseljem posegli po
tem koščku zgodovine, tudi cenovno ne odstopa preveč od ponudbe
tovrstnih objektivov ostalih proizvajalcev. Čeprav smo testirali objektiva z bajonetom za Nikonove foto
kamere in je pričakovati, da je med
uporabniki Nikonove opreme največ tovrstnih sladokuscev, pa ne gre
zanemariti dejstva, da Zeiss izdeluje
objektive tudi za profesionalne filmske kamere in da so del teh izkušenj,
kar se tiče rokovanja ter natančnosti
mehanike, prenesli tudi v objektive
za DSLR fotokamere serije Z. Tudi
nova serija kinematografskih objektivov Compact Prime CP.2 pa nazorno priča, o kvaliteti optike vzete iz Z
serije objektivov DSLR.
Torej novo pečeni filmski ustvarjalci, ki uporabljajo Canonove DSLR-je
kot sta EOS 5D Mark II in EOS 7D,
in se pritožujejo nad težavnim rokovanjem s Canonovimi AF objektivi
pri snemanju video posnetkov, bodo
vsekakor našli v novi Z seriji Zeissovih objektivov, primerno orodje za
svoja filmska ustvarjanja.
Bojan Stepančič
17
Fotopotep BALI
(november - možne prijave)
Sigma 12-14 mm : 10-20 mm : 10 mm 'fisheye'
Skrivnosti ekstremnih sigminih
širokih kotov
V iskanju norih širokih kotov in njih perspektiv –
a tudi z njimi povezanimi izraznimi možnostmi –
sem v raznih okoliščinah preizkusil nekaj različnih
izredno širokokotnih Sigminih objektivov, pri tem
pa sem upošteval, a tudi kršil uveljavljena in neuveljavljena fotografska optična pravila – s presenetljivimi vizualnimi razultati – kar pa je bil tudi
namen.
Skrivnosti ekstremnih
širokokotnikov
Na področju fotografije smo včasih imeli red: 20
mm je bilo zelo široko, 15mm pa je bilo že 'ribje oko'. Nato so naredili 'ribo' z 8 ali celo 6 milimetri, širokokotniki so se razširili na 17mm,
naslednji korak pa je bil 14mm linearni objektiv. S prihodom digitalcev so se zadeve znova
spremenile: Formati tipala APS-C so se sprva zmanjšali za faktor 1,5x ali 1,6x, to pa je
bila prednost za vse ljubitelje teleobjektivov,
toda hkrati težava za vse ljubitelje in resne
uporabnike širokokotnikov. Nekaj let smo
trpeli pomanjkanje digitalne širokokotnosti,
nato pa je to (skoraj vzporedno s prihodom polnoformatnih ohišij) leta 2004 rešila Sigma s svojim noro širokim zum polnoformatnim objektivom z razponom 12 – 24 mm! Sledili pa so ji
novi optični čudeži!
Tri objektive s popolnoma različnimi specifikacijami ni ravno najbolj tehnično ali avtorsko korektno postavitvi enega ob drugega, vendar tokrat ne
gre za primerjavo absolutnih zmožnosti in kakovosti vsakega od njih, pač pa bolj za raziskovanje
- na kakšen način deluje in kaj vsak od njih sploh
zmore!
Kdor pozna zakonitosti optike lahko že iz specifikacije, milimetrov in nazivne največje zaslonke
razkrije čemu je namenjen. Včasih pa smo vseeno negotovi ali ugibamo ali preizkušamo ali naša
predstava v glavi (kljub vsemu teoretičnemu pred-
18
znanju) tudi dejansko ustreza zmogljivostim in
odslikavi slike preko leč do tipala.
Seveda pa je izbor (praviloma enega objektiva med
njimi) odvisen tudi od tega kaj sploh želimo: normalen (po odslikavanju perspektive), a zelo močen širokokotnik, ekstremni širokokotnik z ribjo
perspektivo ali morda na drugi strani res zelo ekstremen širokokotnik z linearno risbo! Sigma vam
lahko ponudi karkoli od tega, a so na voljo tudi
objektivi v različnem formatu: če smo navajeni govoriti v 'mm', ki pomenijo goriščnico za polnoformatni (FF ali 'full frame') objektiv na isto takem
ohišju, potem moramo ves čas razmišljati in v mislih skakati v vzporedni univerzum, ki ga predsta-
vljajo objektivi
in ohišja s APS-C formatom zapisa (pravilom s faktorjem povečeve 1,5x
ali 1,6x, ki se je v strokovnem in pogovornem, a
tudi forumskem jeziku že poslovenil v tkim. 'crop'
objektiv).
APS-C format zahteva stalno preračunavanje in
primerjanje koliko širine kateri objektiv zmore ko
gre za povečano ali izrezano ('crop') sliko (iz polnega formata ali primerjavi razmišljanja o tkim.
'Leica formatu' filma, zapisa ali tipala), dodatna
zmeda pa je zavladala ko so na tržišče začeli prihajati objektivi nove generacije, ki so bili zasnovani posebej samo za ohišja z APS-C tipali. Koliko
pomeni teh 17 ali 18mm, smo se spraševali za vsak
nov objektiv posebej in si vedno znova preračunavali v 'stare' leica milimetre, ki so v optiki skoraj stoletje dolgo vedno veljali za absoluten standard…
Še težje je bilo tistim iz Canonovega tabora, ki so
uporabljali ohišja EOS-1D serije (mark 1-4), saj
so le-ti imeli izven serijsko tipalo formata APSH. Ta je že od vsega začetka pomenil vmesno velikost med polnim formatom in APS-C velikostjo
tipala), saj ima faktor 1,3-krat: za koliko je 'tele'
daljši in za koliko je širokokotnik ožji se je v resnici – tako kot pri vseh APS-C formatnih ohišjih in
objektivih - na koncu vedno razkrilo šele ko smo
pogledali skozi iskalo…
Razvoj optike je sledil razvoju in množičnosti
APS-C fomrata, zato smo postopo-
ma dobili vrsto specialnih objektivov, ki so bili
preračunani in zasnovani samo za odslikavo slike na tipalu precej manjšega formata. Najprej smo
imeli le nekaj cenejših objektivov, nato so prišli
boljši, zmogljivejši, dražji in kaj kmalu tudi odlični, naravnost perfektni objektivi. Če smo (vsaj jaz)
pričakovali, da bo veliko bolj zahtevno narediti
majhno, a visoko kakovostno lečo ali konstrukcijo
zuma z 10 ali celo več lečami, pa se je pokazalo, da
je to za optično industrijo - mala mal'ca!
Optični velikani že desetletja vzporedno z objektivi za foto panogo snujejo in izdelujejo raznovrstne filmske, TV in video objektive, ki delujejo na
različnih manjših formatih filma (ali tipala), ob
tem pa morajo izpolniti visoke zahteve tako po širokem zum področju kot po veliki optični zmogljivosti. Torej: strokovno in optično znanje smo
z razvojem civilizacije, tehnologije in panoge že
imeli na razpolago, nove tržne zahteve pa so postavili pred konstruktorje le novo delovno nalogo
– da so svoje izkušnje iz velikega, foto in filmskega
sveta, prenesli v novi mikrokozmos fotografskega
APS-C formata.
Če smo se v stari fotografiji na film navadili uporabljati zelo močne širokokotnike, pa nam to s prihodom ali prehodom na digitalce s APS-C (ali
APS-H) formatom s starimi objektivi (ki so naenkrat postali 'preozki') to ni bilo mogoče, smo konče-Fotografija april/maj 2010
16 urni tečaj programa Photoshop (v Ljubljani in Mariboru) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Če damo Sigmo 12 mm na ohišje, ki ima 'leica' polni format, lahko dobimo široki kot, ki ima 122 stopinj po diganoli, a klub širokokotni distorziji še vedno zelo linearne linije (Ferrari F-60,
levo), po drugi strani pa ribje oko, ki ima 180 stopinj po diagonali, ne le da zelo močno popači perspektivo, pač pa tudi vse vodoravne linije, saj jih močno zaobli (mercedes W-01, spodaj).
Ribje oko nam močno ukrivi linije (ferrari F-60, levo), zelo močno pa vpliva tudi na kot snemanja ('rakurs', slika desno), saj nam različno poudari prvi in drugi plan, a tudi zaokroži linije.
no lahko dočakali solidno ponudbo
ekstremnih širokokotnikov preračunanih, zasnovanih in narejenih prav
za novi mikrokozmos - novi standardni APS-C foto format. Prav zaradi tega sem hotel postaviti enega
ob drugega dva ekstrema APS-C širokokotna objektiva. Sigma predstavlja idealen izbor, saj imajo v ponudbi celo vrsto objektivov posebej
za novi format: moj izbor je padel na
dva objektiva z 10 mm goriščnice.
Ob standardnem Sigma superširokokotnem zumu sigma 10-20 mm/f:4-
5,6 pa je vzporedni izbor padel na
10 mm f:2,8 fiksni objektiv sigma,
ki pa ima namesto linearnih leč lete ukrivljene v obliki ribjega očesa!
Pri isti goriščnici imata oba tudi ne
le drugačen (diagonalni) kot odslikave posnetka (102,4 stopinje proti 167
stopnjam!), pač pa tudi popolnoma
drugačno perspektivo, podajanje linij in globine polja.
Zum 10-20 mm je resda močno širokokoten, a je podajanje slike skoraj
idealno linerano, pri tem ne povzroča sodčkastih krivulj ali usločenega
pravoktnega polja. Za to izredno širok kot je (po mojem mnenju in izkušnjah) to pravi čudež sodobne optike, saj lahko notranjost prostorov,
a tudi arhitekturo in celo pravilne
pravokotne objekte dovolj natančno
in linerano odslikamo na svojih fotografijah. Celo ostrina na robovih pri
polno odprti zaslonki je dovolj dobra
za vsako resno delo, tako da ta objektiv sodi po optični kakovosti, kot po
robustnosti in solidni izdelavi med
najboljše objektive te kategorije.
BMW-ja v F1 ni več, na sliki z 12 mm / levo) izgleda zelo normalno, z ribjim očesom pa postaneta avto in boks (desno) močno ukrivljena.
Čeprav sem vse to preizkušal na 'starem' objektivu sigma 10-20mm f:45,6, pa je v tem času na tržišče prišel
že tudi popolnoma novi, izboljšani in
svetlobno močnejši objektiv: sigma
10-20mm f:3,5. Ta je predvsem svetlobno precej močnejši, a tudi nekoliko večji in dražji, po prvih vtisih (za
končno oceno bo moral skozi podroben terenski preizkus) pa prav tako
odličen objektiv – tako po mehanski
zasnovi, kot po kakovosti slike – pa
še precej svetlejši je… A vse opisane
karakteristike podajanja slike (perspektiva, podajanje globine polja, linerne linije itd) zagotovo veljajo tudi
za 'novi' zum pri širini 10mm f:3,5
objektiv, tako kot za 'stari' f:4-5,6 sigma zum objektiv, le da je ta za kako
stopnjo ali dve svetlejši.
Popolnoma nekaj drugega pa je
prehod v svet ribjega očesa! Ampak kdor hoče prav to, je pri Sigmi
odlično preskrbljen: po moji oceni je
objektiv 10mm f:2,8 za APS-C format tako po optični kot po mehanski zasnovi za klaso boljši od starega
objektiva sigma 15mm f:2,8 za polni
format!
a
19
5. junij - Fotoizlet v neznano www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Nos Šumijevega novega mercedesa MGP-W-01 je lepo obel, zaokrožen in usločen (zgoraj), starinski mercedes iz muzeja pa ima očarljivo povdarjen prvi plan - starinska luč (spodaj) je v
središču pozornosti, vse ostzalo pade v drugi plan in ni moteče.
Sigma 10 mm ribje oko izriše sliko
čez cel format. Seveda ima vse tiste
noro ukrivljene linije, značilne za
perspektivo, ki 'se podira'! Odvisno
od kota snemanja (sploh pri nizkem
ali visokem kotu) lahko poudarimo
spodnji 'rakurs' ali pogled iz zgornjega kota, pri tem je še izredno poudarjena razlika med prvim planom
in ostankom vsebine slike v drugem
planu. Še več kot to: prvi plan je neproporcionalno poudarjen po veličini, zadnji plan pa se neverjetno hitro
izgubi v daljavi, kar sicer vodi do nepravilnih odslikav razmerij na sliki, pa tudi horizont je usločen, tako
kot tudi vse linije – ampak saj smo
prav to hoteli. Življenje iz perspektive 'ribe' ni prav lahko, a je zato v
svojem čarobnem podajanju globine polja, prvega in drugega plana naravnost čarobno, seveda če sliko
zadanemo po svojem (ali 'ribjem')
okusu! Toda: ribji paradoks je pri
tem objektivu še najbolj učinkovit in
'normalen' (karkoli že lahko ta beseda v fotografiji pomeni), toda Sigma
ima v svoji zalogi še dva bolj 'nora' ribja objektiva: takega s 8 mm (za pol-
20
noformatna tipala) in celo 4,5 mm (!)
za APS-C format, a oba odslikavata
180 stopinj v krožni sliki. Pravzaprav
nimam ideje kaj bi z njima, a me vseeno srbijo prsti – ko bo le kaka nova
priložnost…
Po dveh objektivih z goriščnico 10
mm lahko naredimo preskok v drugi razred: na objektiv, ki ima začetno
goriščnico pri 12 mm! Sigma 12-24f:4,5-5,6, le da ta riše sliko čez polni
'leica' format! Prav objektiv z 12 mm
začetne goriščnice predstavlja nov
optični ekstrem, saj ima diagonalni
kot 122 stopinj, ob uporabi na polnoformatnem tipalu (ki so se v zadnjem
času precej razširila; Canonovi modeli EOS-1DS (serija 1-3), model
EOS-5D (serija 1-2) pa tudi izbrani
Nikonovi modeli) ima še bolj povdarjeno hiper-ekstremno širokokotno globino in perspektivo in komur
pride to prav, pa da jo še zna do obisti
izkoristiti – ta je pa res 'car'!
To pa še ni vse: ker imam možnost
(in noro glavo!) poskušam tu in tam
iti čez meje pravil (dostikrat se potem z repom med nogami vrnem nazaj v meje normalnega!) sem seveda
vse te čudežne objektive (še posebej
oba APS-C modela) preizkusil tudi
na ohišju EOS-1D, ki ima faktor povečave 1,3-krat. Tako sem presenečen ugotovil, da sigma zum 10-20
mm na EOS-1D postane še veliko
širši objektiv s praktičnim žariščem
(poenostavljeno preračunano) 13 ali
14 mm. Kajti: ta zum odslikava približno za 25-28% večjo sliko kot jo
sicer vidijo v iskalu lastniki aparatov
s APS-C tipalom in faktorjem povečave 1,6-krat! V resnici je ta objektiv
(če ga uporabimo na EOS-1D ohišjih) še precej širši, čeprav ima enako
globino polja in razmerje podajanje
prvega in drugega plana!
Isto sem storil tudi z ribjim 10 mm
objektivom sigma in ga nasadil na
EOS-1D, pa sem doživel novo podobno presenečenje: tudi ta objektiv izriše sliko skoraj od roba do roba
30% večjega tipala kot trdi tovarniška specifikacija! Namesto 176 stopinj po diagonali dosežemo polnih
180 stopinj, pa tudi slika je precej
večja. Na koncu moramo porezati
5-7% robov slike da dobimo tudi zares uporabno sliko, a pomembneje je
dejstvo, da lahko nekatere najboljše
APS-C objektive 'stisnemo še čez njihove meje ter tako zlahka pridemo
tudi do meja APS-H formata.
Vsak objektiv med trojico preizkušenimi ima svoje značilnosti in posebnosti, vsak svoj krog in način uporabe, vsak svojo perspektivo in način
podajanja ekstremno širokokotne
slike, svojo ceno in uporabnika: vsi
različni – vsi enakopravni.
Vse to nam – po potrebi in možnosti
- da nekatere nove ekstremne možnosti, vendar se moramo zelo potruditi, da jih lahko sploh izkoristiti. Včasih rabimo nekaj sreče, drugič
veliko eksperimentiranja, plezanja
po kolenih ali celo trebuhu, razmišljanja o kompoziciji in o motečih
dejavnih v ozadju. Toda: ko tu in tam
zadenemo res neverjeten kot, luč in
kader bomo doživeli največje zadovoljstvo, ko nam bo kak poznavalec
v začudenju in občudovanju hkrati
pihnil na dušo: »Pa kako si se sploh
spomnil na tak pristop, kot snemanja
ali kader? Le kako si pa to sploh zadel..!?«
Veljko Jukič
e-Fotografija fotodelavnice in tečaji
V letošnjem letu smo izvedli že štiri
tečaje fotografije v Ljubljani in Mariboru, izlet v Benetke, foto eksotično delavnico na Bali in v Namibijo,
delavnico uporabe bliskavice, fotografiranje v slabih svetlobnih pogoColor profile:
Generic CMYK printer jame,
profile
jih Postojsnske
tečaj prograComposite Default screen
ma Photoshop in nekaj predavanj v
sklopu kluba e-Fotografija.
Pestra dogajanja in nova spoznanja
na vseh tečajih ter delavnicah nam
dajo nove ideje in predvsem tečajnikom možnost dobrega izobraževanja.
Fotografija pa ni samo hobi. Ko fotograf spozna osnove in si kot napredni fotograf želi več kaj hitro
pride do prvega vprašanja, ali bi fotografiral. In ker je naprednemu fotografu fotografija velik hobi nikoli
ne reče ne. Še toliko manj, če si lahko z delom povrne del investicije v
opremo.
Prav poročna fotografija je ena izmed tistih fotografskih tem, ki vedno pritegne in ki ima svoje naročnike. Naj bodo to samo prijatelji in
znanci ali tisti, ki vas najamejo za
fotografiranje tega enkratnega dogodka.
V Sloveniji smo tudi pri porokah
posebneži. Poročni par si sicer želi
lepih fotografij, vendar večina začne najbolj “šparati” prav pri fotografu. Kot da je to najbolj nepomemben element v celotni poroki.
In na koncu.
Ne malo parov je zadovoljnih ko
jim kolega fotograf ali fotografinja prinese fotografije ali celo foto
knjigo. Večina res ni prezahtevnih.
Toda takoj ko kdo primerja fotoalbum z drugim se začne postavljati
vprašanje, zakaj sam nimam takih
fotografij?
Še vedno menim, da v Sloveniji na
žalost velja mnenje, da so nevestini
čevji bolj pomembni od fotografa.
Pa saj ne sme fotograf stati več!
Na srečo pa s tabloidnim tiskom
med nas vse bolj prihaja mnenje,
da mora tudi fotografija veliko povedati in predvsem vse skupaj pokazati v boljši luči kot je vse skupaj
bilo. Dober, izkušen fotograf zna
poiskati svetlobo, kot zajema, pravi trenutek, predvsem pa če je treba
tudi režirati in postaviti kader. Konec koncev, na fotografiji vsi želimo
biti všečni.
100
95
75
25
Poročne prstane je treba vedno fotografirati posebej.5 Da lahko na naših fotodelavnicah fotografiramo unikatne prstane nam je omogočilo Zlatarstvo
Loboda.
0
In da bodo vaše poročne fotografije
kar najboljše, e-Fotografija priredi
vsako leto dve ali tri fotodelavnici
na to temo. Dobili smo se v nedeljo, bil je hladen deževen dan, marsikateri fotograf je že podvomil, ali
bi sploh šel na delavnico. Vendar,
fotografa se za poroko naroči že
vsaj pol leta v naprej. Tudi za poroko se ne odločimo samo dan ali dva
prej. Tako se pač zgodi, da ni lepega vremena in verjeli ali ne, predvsem fotograf mora biti tisti, ki bo
celotno zgodbo kljub neprijaznemu
vremenu pripeljal kar najbolje do
konca. Čeprav smo imeli praktični
del pripravljen v Arboretumu Volčji potok, smo zaradi dežnih kapelj
improvizirali in fotografirali na suhem pod oboki ljubljanskega gradu. Prav v takih primerih se spozna
moč in profesionalnost fotografa.
Ko gre za vse marsikaj narobe, le
ta najde rešitev, da bo edinstven in
enkraten dogodek odlično ujet in
predstavljen.
Poročni šopek za delavnico je prispevala
cvetličarna Mahkovic.
Pomembnosti fotografa na poroki
se mnogi zavedajo šele, ko gre kaj
narobe. In vreme je že ena izmed
takih nevšečnosti.
Naj se vam ne zgodi, da iz vašega
pomembnega dogodka ne boste
imeli odličnih fotografij. Izkušen
fotograf bo znal rešiti še tako zagato. Prav temu je namenjena tudi
naša poročna fotodelavnica. Da
vam damo nove izkušnje!
Naslednja poročna delavnica bo 13.
junija.
Matjaž Intihar
100
95
75
25
5
0
Oglas CGS plus
15. april 2010 9:36:20
21
e-Fotografija.si natečaji - Fotograf leta - Photoshop Master
Metz 15-MS-1-digital - Nova dimenzija svetlobe
Zahtevni in napredni fotografi vedno iščejo nove
pristope, tehniko, nove rešitve. Še posebej za dokumentariste, zdravnike, makro fotografe ali portretne modne fotografe pa pride v poštev posebni – (dvojni) fleš METZ-15-MS-1-digital, ki ima
v posebnem obroču vgrajena dva vzporedna fleša, ki sta nameščena na posebnem mestu: METZ
15-MS-1-digital privijemo kar namesto filtra spredaj na (makro ali portretni) objektiv!
Le čemu sploh rabimo tako bliskavico? Mar ne
moremo večine posnetkov rešiti kar z navadno
ali malo boljšo, ki jo pač željam primerno nastavimo. To je seveda res, toda tudi najboljša bliskavica klasične zasnove ima nekaj šibkih točk: prva
je senca, ki jo meče na spodnjih robovih objektov
ali subjektov, ki jih slikamo. Ta senca nastane zaradi svetlobne paralakse, saj kot snemanja in kot
osvetljevanja (zaradi kakšnih 10 cm višje postavljene bliskavice) nista enaka. Denimo: pri portretih opazimo črn rob ali temno senco pod ušesi ali brado (če slikamo portret blizu zida, recimo
za dokumente) če pa obrnemo aparat postrani pa
se ta senca naredi na eni ali drugi strani obraza.
Dostikrat to zaradi padajoče intenzitete svetlobe
ali slikanja (če smo dovolj daleč od zida) z dosvetljevanjem niti ne opazimo, velikokrat pa se temu
poskusimo izogniti tako, da slikamo z odbojem:
bliskavico usmerimo v strop ali odbojno platno ali
posebno ploščico, ki jo imajo vsi boljši fleši vgrajeno serijsko. To nam pomaga razpršiti svetlobo, a s
tem tudi zelo izgubimo intenziteto in doseg. Seveda je za zahtevnejše posnetke vedno najboljša rešitev studijska osvetlitev, le-te pa seveda ne moremo
uporabiti ali nositi vedno s sabo, za nekatere stile
in okoliščine slikanja pa je le-ta sploh neprimerna!
Da bi se senci, ki spremlja slikanje z bliskavico,
izognili, je morda najboljša rešitev prav dvoglava
bliskavica, ki ima v enem ohišju vzporedno vgrajene dve luči. Le-te z vzporednim bliskom (ki pride
enakovredno z leve in desne strani) medsebojno
izbrišejo sence, vendar to velja le v idealnih pogojih – pod pogojem, da ima svetloba enako dolgo
pot do subjekta in da smo pri tem 'centrirani' –
točno v središču. Že manjši odmik od optične osi
lahko vseeno povzroči manjše sence, ki pa so v primerjavi z navadnim flešem – skoraj zanemarljive.
Ima pa tovrstni fleš – kot je bil naš na testu: METZ-15-MS-1-digital – seveda vrsto svojih specifičnih prednosti! Dovolj hitro ga lahko nataknemo
na objektiv, njegova svetloba je dovolj izenačena,
saj pade z enako intenzivnostjo z leve in desne
strani, s tem pa je zelo primerna za fotografske potrebe dokumentaristov (denimo v muzejih in knjižnicah ali v državni upravi), pa tudi za (zelo pogosto) uporabo v medicini (v bolnicah in še posebej
pri zobozdravnikih!) ter povsod tam, kjer si ne
22
moremo privoščiti snemanja s studijsko lučjo (ali
za to nimamo prostora ali možnosti) pa bi to radi
rešili z eno bliskovko, ki ima prostorsko uravnoteženo svetllobo, ki je zagotavljata
dve vzporedno postavljeni in
uravnoteženi svetlobni telesi v enem ohišju.
Bliskavica METZ
15-MS-1-digital je
odlična rešitev za
zahtevnejše fotografe, ki rabijo
takšno rešitev,
saj nam omogoča več vrst
avtomatsk i h
funkcij, pa tudi
zelo podrobno
ročno nastavitev. Tako jo lahko uporabljamo pri
polni moči (in temu
primerno nastavimo,
preizkusimo ali preračunamo ustrezno
zaslonko) ali pa
izberemo eno
od delnih
moči: le-ta se stopnjuje od 1/1, do ½, ¼, 1/8, 1/16
vse do 1/32 polne moči. S tem si lahko izberemo
ustrezno moč glede na razdaljo, potem pa svetlobo podrobno nastavljamo z zaslonko. Pri digitalcih je to vse zelo enostavno, saj rezultat lahko takoj
preverimo na zaslonu. Manjše moči so priročne za
makro posnetke, kjer zaradi bližine ne rabimo polne moči.
Moč bliskavice je 15 (številka vodilja) pri občutljivosti 100 ISO in normalnem kotu ('leica' 50 mm),
torej ima pri zaslonki f:2,8 doseg okoli 5 metrov, s
čimer je dovolj zmogljiv tudi za osvetljevanje (ali
dosvetljevanje) portretov, čeprav je njegova največja praktičnost prav v razponu do 3 metre.
Bliskavica METZ 15-MS-1 se napaja z dvema
AAA baterijama, alkalnega ali akumulatorskega tipa, ki pa pri uporabi s polno močjo nimata
dolgega roka trajanja, za studijsko delo pa lahko
priključimo tudi napajalnik, sicer pa si v meniju
lahko nastavimo tudi znamko foto kamere, ima pa
tudi vrsto drobnih dobrot: oba reflektorja lahko
nastavimo po kotu snemanja, tako da si prilagodimo svetlobni snop za bližnje ali bolj oddaljeno
žarišče. METZ 15-MS-1 ima tudi nekaj 'učečih'
se funkcij, ob vsem tem pa tudi dva posebna pripomočka: pomožno luč za lažje delovanje samodejnega ostrenja, ki gori kakih 10 sekund, da lah-
ko sploh nastavimo ostrino. Dodatno pa ima tudi
luč za modeliranje svetlobe oziroma predogled, da
sploh dobimo vtis kako se bo razporedila svetloba.
V bistvu gre za stroboskop, ki se prižge za
2 sekundi in je zelo uporaben, ko
se ga naučimo uporabljati.
Proženje bliskavice lahko
nastavimo na prednjo
ali zadnjo zavesico,
lahko pa vklopimo
(ali izklopimo)
tudi sinhronizacijo bliskovke
na daljše osvetlitvene čase.
Na spodnji strani
bliskavice
METZ 15-MS-1 je
tudi navoj za stojalo, kar odpira novo
vrsto možnosti. Pa še
to: fleš prožimo s tistim,
ki ga imamo vgrajenega na
kameri (nanj damo poseben
pripomoček) preko fotocelice, lahko ga prožimo tudi
z navadnim (starinskim) kablom,
pri tistih aparatih, ki
pa tega nimajo, moramo uporabviti za to dodatno (svojo) klasično bliskovico, ki jo nastavimo na
najmanjšo možno moč (če jo uporabljamo le kot
'prožilko') ali pa lahko celo z malo spretnosti uravnavamo razmerje med močjo navadne bliskavice
ter osvetlitvijo (ali dosvetlitvijo) bliskavice METZ
15-MS-1.
Vse to nam odpira novo vrsto kreativnih, svetlobnih in osvetlitvenih možnosti, s čimer dobimo ko
obvladamo tehniko novo vrsto izraznih možnosti.
To morda še posebej pride do izraza pri zahtevnih
portretih, makro, medicinski in dokumentarni fotografiji, a sabo nosi nov pristop delu, pa tudi spremeni in upočasni (reporterski) pristop.
Za terensko delo je bliskavica METZ 15-MS-1
morda celo nekoliko nerodna, a je za delo v studiju lahkotna, originalna in ravno dovolj zmogljiva.
Vseeno pa tudi tak tip 'čudežne bliskovice' ne dela
sam od sebe, pač pa se ga moramo naučiti kreativno uporabljati, pri tem moramo biti pozorni in
razmišljati v novi dimenziji, ki jih takšna svetloba
omogoča. Vse to nam da novo bogastvo svetlobe,
če pa nas to ne zanima, pa imamo še vedno odlično, enostavno in hitro bliskovico za fotografijo na
področju medicine, portretov, makro sveta ali dokumentarne foto produkcije.
Veljko Jukič
Toskana
/
junij
-
Bali
/
november
Joe McNally - Kreativnost je v svetlobi
Na povabilo Nikon Slovenije je obiskal Ljubljano
svetovno znan fotograf, mojster »upravljanja« s svetlobo Joe McNally, številnim ljubiteljem fotografije je predstavil sistem kreativnega osvetljevanja ter
svoje izkušnje in male skrivnosti, ki imajo pri nastajanju njegovih izjemnih fotografij veliko vlogo. S
prihodom digitalne fotografije je manevrski prostor
med naročniki ter fotografi vse ožji in eden od odgovorov na vse višje zahteve ter krajše časovne omejitve, ki smo jim danes priča v fotografski industriji,
je prav izkoriščanje sodobnih tehnologij kreativnega osvetljevanja. McNally je na modelih, ki jih je
fotografiral, prikazal, kakšen je lahko potek razmišljanja pri kreativnem načinu dela ter osvetljevanju
motivov. Prvi korak na poti k takšnemu razmišljanju je, da snamemo bliskavico s fotoaparata, saj je
neposredna osvetlitev tisto, kar nas pri oblikovanju
svetlobe omejuje. Da bi lahko čim bolj kreativno
poudarili motiv, je treba osvetlitev oblikovati postopoma. Oblikovanje svetlobe je način fotografskega
Otvoritev razstave “MOŠKI”
izražanja, saj gre za močan medij, s katerim lahko
fotograf opiše posamezni motiv. Do lepih fotografij
tudi po McNallyu pridemo prek procesa napak. Prilagodljivost sodobnih sistemov kreativnega osvetljevanja fotografu nudi možnost eksperimentiranja
in improvizacije, ki sta nujni, da v fotografiji pridemo do novih spoznanj, ki prinašajo izjemne rezultate. V sklopu njegovega obiska v Ljubljani smo imeli
z njim za e-Fotografijo tudi pogovor v katerem nam
je med drugim govoril o njegovem pogledu na fotografijo in delo fotografa pri velikih svetovnih revijah. Več bo objavljeno na internetni strani.
Bojan Stepančič
V eni od številk e-Fotografije je urednik zapisal, da
se število uporabnikov digitalnih kamer povečuje
zlasti na račun fotografov nežnejšega spola. Vedno
več deklet in žensk pritiska na tipala in poizkuša
ujeti zanimiv foto utrinek. Fotografinje želijo svoje
fotografsko znanje pridobiti na tečajih in organiziranih foto-potepih z zavedanjem, da je metoda poskusov in napak manj učinkovita. V marcu, mesecu
pomladi in ženskih praznikov, se je oblikovala zanimiva skupina dvajsetih fotografinj, ki so postavile na ogled štirideset fotografij na temo «MOŠKI«.
Ideja za razstavo se je porodila na e-Fotografija toskanski foto-delavnici, dokončno obliko pa dobila
na tedenski fotodelavnici na Šipanu. Močnega zaveznika pri uresničevanju ideje smo dobile v Matjažu Intiharju, uredniku e-Fotografije, ki nam je
ponudil vso podporo in opravil tudi nalogo selektorja, ki je izmed dvanajstih fotografij, s katerimi so
avtorice kandidirale na razpisu, izločil po dve fotografiji na posameznico. Kot zanimivost povejmo,
da je bil starostni razpon razstavljalk med šestnajst
in osemdeset let. V Centru za mlade Domžale, kjer
imamo že nekajletne izkušnje s postavitvijo raznih
razstav, smo pripravili razpis in povabili k sodelovanju fotografinje, ki so bile v preteklosti z našim
centrom že povezane. Marsikatera od povabljenk je
potrebovala za odločitev še nekaj dodatnih vzpodbud. Ne toliko zaradi sodelovanja, kot zaradi »problematične« teme. 23. marca je Likovno razstavišče Domžalskega doma pokalo po šivih. Sorodniki,
prijatelji in ostali povabljeni so napolnili razstavni prostor. Pogum, ki je bil potreben za uresničitev
ideje, je bil poplačan. Mlada pevka Ajda Stina Turek je z odlično interpretacijo poskrbela za uvodno
razpoloženje, Matjaž Intihar pa prisotnim pripravil
malo predavanje o fotografiji. Prav posebej je izpostavil tri fotografije, ki so bile nagrajene z diplomami. Letošnja razstava nas je motivirala, da se ob letu
osorej spet srečamo. Morda bomo zbrale pogum,
da moško temo razširimo še na akt. Organizatorja
sta poskrbela za uporabne nagrade, ki so jih prejele
prav vse razstavljalke.
Zahvaljujemo se vsem sponzorjem: e-Fotografiji za
logistično podporo in kritje stroškov za izdelavo fotografij, COMTRON, FOTOPLUS iz Maribora za
izdelavo fotoknjige, Habicht Roman HSH d.o.o. in
CeWE Color ,Nemčija za izdelavo dveh foto knjig
in ene fotografije na platno, Turistični agenciji
OJLA, Foto BOBNAR, Mengeš za izdelavo petih
kompletov fotografij za osebne dokumente, PCHand Trzin d.d. za tipkovnico, bon za 30€, majice
in več USB ključev, Ana Cveta, Kozmetični center
d.o.o. Ljubljana za aromatično masažo in Občina
Domžale za kolesarske lučke.
Pa naštejmo še razstavljalke: Albinca Kosmač,
Alenka Urh, Ana Šišak, Bosiljka Ambrož, Cveta
Z. Oražem, Cveta Borštnar, Draga Puc, Dunja
Wedam, Elica Tavčar, Kim Habjan, Lili Jazbec,
Martina Ulčar, Mateja Absec, Maša Absec, Mimi
Pollak, Nina Kokol, Špela Kragelj, Tončka Benedik, Tinkara Koleša in Vlasta Jenčič.
Diplome: Elica Tavčar, Tinkara Koleša in Lili Jazbec
Lili Jazbec
Foto: Elica Tavčar
Foto: Lili Jazbec
Foto: Tinkara Koleša
23
Tečaji
fotografije
-
osnovni,
nadaljevaljni,
individualni
Fotonatečaj / e-Fotograf leta 2010
e-Fotografija organizira v letu 2010 natečaj za vse,
ki ste in boste registrirani v Galeriji e-Fotografija z
vsemi podatki (ime, priimek, naslov, e-pošta).
Natečaj se je začel s 15. februarjem in temo natečaja “Belo na belem”. Odprta je že možnost oddaje fotografij na strani Galerije v oknu “e-Fotografa
leta 2010”. Teme se menjajo na cca. 14 dni in nekaj njih napovedanih v naprej. Meseca julija in av-
Avtor: 2248
gusta bo zaradi daljše odsotnosti nekaterih odprta
samo ena tema. Bo pa v prvem in drugem delu leta
odprt še po eden poseben natečaj.
Vsak avtor lahko v določeno temo in časovnem
obdobju natečaja odda eno fotografijo. Vsi registrirani uporabniki Galerije lahko fotografije ocenjujejo in jim dodajajo ocene od tri (3) do deset
(10). Ocenjevalec lahko odda samo osem ocen od
Avtor: Fipp
3 do 10. Ocene se ne podvajajo.
Teme so objavljene za vsaj dva meseca v naprej.
Dve dodatni temi bosta znani teden dni pred njihovo najavo.
Več o fotonatečaju e-Fotograf 2010
www.e-fotografija.si/efotograf2010.htm
Sponzor natečaja: Canon Adria d.o.o.
Matjaž Intihar
e-Fotograf 2010
Avtor: Mate
Avtor: Alexus
Avtor: Peter_c
Avtor: Nini
Avtor: Cuddly
Pa vi, ste pripravljeni?
Vodotesen do globine 6m
Odporen na padec z višine do 1,2m
Odporen proti nizkim temperaturam (do -10°C)
12 milijonov točk, 5x zoom objektiv (28-140mm)
LCD zaslon z diagonalo 6,9 cm
3 LED na objektivu za makro in podvodne posnetke
HD video posnetki 1280x720 px, 30 fps
micro HDMI izhod
Dunajska 57, Ljubljana
Tel.: 01 2800 802, [email protected]
www.fotomarket.net
24
Predavanja
-
tudi
v
Mariboru
Navdušenje na velikem zaslonu s projektorjem Epson EH-DM3
Z večnamenskim projektorjem Epson EH-DM3 se lahko neskončno
zabavate. Skupaj z DVD predvajalnikom in navideznimi prostorskimi
zvočniki lahko v širokozaslonskem
formatu gledate športne prireditve,
fotografije, igrate igre in še mnogo
več – tudi v majhnem prostoru.
Projektor Epson EH-DM3 zagotavlja
večnamensko uporabo za maksimalni užitek
• Povezave “Plug and play” z igralnimi konzolami, računalniki, fotoaparati, zunanjimi diski in drugim….
• Celo v majhnih prostorih lahko
projicirate velike, visokokakovostne
slike
• Preprosta namestitev kompaktnega, lahkega projektorja
• Uživajte v odličnih barvah in kontrastu celo podnevi
Vrhunska kakovost slike
S tehnologijo 3LCD je gledanje polno dogajanja, svetlejše in bolj živo.
Barve so bolj natančne, ogled filmov,
športnih prireditev in fotografij pa je
prijetnejši – celo v najsvetlejšem pro-
storu.
Preprosta priključitev in
uporaba
Izkoristite svojo obstoječo opremo,
saj lahko hitro in preprosto povežete
DVD ter Blu-ray predvajalnike, STBje, igralne konzole in digitalne fotoaparate. Z navedenim projektorjem
lahko projicirate celo na strop, saj je
v kompletu priloženo temu namensko zrcalo. Največja priporočljiva velikost zaslona je 300¨ (7,60 m), svetilnost 2000 lumnov pa zadostuje tudi
za svetlejše prostore. Širok nabor
vmesnikov zagotavlja priklop vseh
mogočih naprav.
Vzemite ga s seboj
Skupaj s prijatelji in družinskimi člani uživajte v zabavi na velikem zaslonu. Lahko ga vzamete s seboj kamorkoli greste, saj je lahek in prenosljiv.
Razburljivi trenutki so še bolj intenzivni na velikem zaslonu – še posebej, če jih delite s prijatelji in
družinskimi člani.
Preprosta namestitev projektorjev
Epson omogoča takojšen užitek. Pro-
jektor je potrebno samo priklopiti na
električno omrežje vstaviti DVD/
Dvix medij in že lahko uživate. Ni
potrebno, da sedite v temi – Epson
tehnologija vam omogoča odlično
dnevno gledanje, celo od blizu. Epson 3LCD tehnologija za zajem slike omogoča projiciranje brez utripanja ali razbitih barv, le ostrejše,
bolj natančne barve. Najsodobnejša
Photoshop Master 2010
Za nami je že več natečajev za naslov Photoshop Master 2010. Avtorji se po svojih najboljših močeh trudijo narediti odlične obdelave želene teme. Več na www.e-fotografija.si/photoshop_master.htm (sponzor Avtera/Epson)
V eni izmed tem je bila
naloga postaviti naslovnico knjige z naslovom
našega natečaja.
Večina sodelujočih avtorjev je prav na tej nalogi
pokazala znanje in uporabniško vrednost programov za obdelavo slike.
M.I.
tehnologija Epson omogoča bogat
izkoristek domače zabave in ponuja
neverjetno realistično izkušnjo.
Garancija za omenjeni projektor je
2 leti, medtem ko je za žarnico celo
3 leta. Življenjska doba žarnice je do
4000 ur v varčevalnem načinu. Tako
boste dolgo in brezskrbno uživali v
zabavi na velikem zaslonu.
Podjetje Epson vodilno podjetje na svetu na področju izdelkov za predstavitev slik, vključno s tiskalniki, 3LCD projektorji in majhnimi in srednje velikimi LCD-ji. Podjetje Epson si s svojo inovativno
in ustvarjalno kulturo prizadeva, da bi preseglo vizijo in pričakovanja strank po svetu z izdelki, ki so
znani po svoji izjemni kakovosti, funkcionalnosti,
majhni velikosti in učinkoviti uporabi energije. Zaradi tega lahko pride do menjav nekaterih izmed
modelov, ki so v razpisu na spletni strani navedeni kot nagrade. Nagrajenec bo prejel enakovredni
model iz ponudbe, ki bo takrat v prodaji.
25
5. junij - Fotoizlet v neznano www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Športna fotoreportaža
V Planici je med 18. in 21. marcem že enaindvajsetič potekalo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Udeležili smo se ga tudi dijaki Srednje šole
za oblikovanje in fotografijo. Dijaki smeri FOTOGRAFSKI TEHNIK imamo v 3. letniku izobraževanja med drugim v programu tudi športno reportažo. Za pravo spoznavanje s športno reportažo in
soočanje s fotoreporterstvom se je treba udeležiti
vrhunskega tekmovanja. Le tako imamo dijaki možnost nabrati dovolj izkušenj, ki jih bomo lahko
uporabili tudi pozneje kot fotoreporterji. Takšna
priložnost se nam je ponudila v Planici. S smučarsko zvezo Slovenije smo sodelovali že lani, naše sodelovanje pa se je letos še okrepilo. Predlagali so, da
bi dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo
postali nosilci fotografskega projekta »Planica – zibelka slovenskega športa«. Seveda smo se na povabilo z veseljem odzvali, in to dijaki vseh letnikov,
saj je med njimi veliko takih, ki imajo že predhodnje izkušnje s tovrstno fotografijo.
Fotografiranja med svetovno fotoreportersko elito pa ne bi bilo, če nam ne bi na pomoč priskočilo podjetje Canon, ki nam je posodilo vrhunsko opremo, objektive: EF 400/2.8 L, EF 500/4.5
L, EF 300/4L in aparat Canon 1Ds Mark II. Zadnji
dan snemanja pa so nas z aparatom Nikon D700
in objektivom Nikkor 300/ 2.8 razveselili tudi pri
Nikon.
Športna reportaža je izredno zahtevna, zato so
potrebne določene predpriprave. Z objektivi daljših goriščnic, kot sta na primer 400mm/2.8L in
500mm/ 4.5L, je snemanje iz roke skorajda nemogoče. V tem primeru je »obvezna« uporaba monopoda oziroma enonožnega stojala, saj so objektivi
daljših goriščnic z veliko svetlobno jakostjo zelo
težki in jih je skoraj nemogoče držati, ne da bi se
nam pri tem tresla roka.
Seveda pa pri snemanju športne reportaže ne uporabljamo samo objektivov daljših goriščnic. Pri
smučarskih poletih te uporabljamo za snemanje s
strani, kjer želimo ujeti skakalca oziroma letalca v
letu ali pa njegov doskok.
Prav tako pa je pomembno, da posnamemo tudi
Foto: Karin Schauer 4.D
26
Foto: Karin Schauer 4.D
podelitev priznanj tekmovalcem in vzdušje med
gledalci, za kar pa potrebujemo objektive goriščnih
razdalj v območju npr. 24/105mm ali 24/70mm.
Le-te uporabimo tudi za snemanje množice, saj ni
pomembna le tekma, temveč celotno vzdušje. Pri
športni reportaži ponavadi nimamo časa za menjavo objektivov, zato je priporočljivo uporabiti dva
aparata, z dvema objektivoma različnih goriščnic
(širokokotni in teleobjektiv).
Ker se pri športni reportaži vse odvija zelo hitro,
moramo biti pozorni na to, kakšne čase osvetlitve
uporabljamo. Časi pri snemanju smučarskih poletov naj ne bi bil daljši od 1/1500s. Možna pa je uporaba objektivov s stabilizatorjem slike (Canon IS in
Nikon VR), ki nam omogočijo do dve stopnji daljše
čase kot pri snemanju iz roke.
Kljub temu da letalca v zraku spremljamo in uporabljamo objektiv s stabilizatorjem, pa naj bi bila
meja osvetlitve nekako 1/1000s.
Delo s kratkimi osvetlitvenimi časi je pri športnih
panogah, pri katerih imamo slabe svetlobne pogoje
zelo težavno, saj moramo v tem primeru dvigniti
občutljivost ali pa delati z bolj odprto zaslonko. Pri
povečani občutljivosti dobimo posnetke s šumom,
Foto: Anže Smodek 2.D
zaradi odprte zaslonke pa imamo težave z globinsko ostrino. Res pa je, da globinsko ostrino v primeru, ko želimo letalca ločiti od ozadja, sploh ne
potrebujemo. Pri smučarskih poletih sicer z osvetlitvijo ni takšnega problema, saj se velika količi-
Foto: Alen Murič 3.D
Foto: Igor Domijan 3.D
Foto: Sanja Gornjec 3.D
na sončne svetlobe odbija od snežne
podlage, zaradi česar so letalci dokaj
dobro osvetljeni. Seveda pa je vse odvisno tudi od vremenskih pogojev, na
katere nimamo nobenega vpliva.
Zaradi velike dinamike fotografiranja pa je pomembno, da na fotoaparatu nastavimo zaporedje posnetkov
oziroma kontinuirano snemanje, da
bomo pozneje lahko izbirali kvalitetnejše posnetke enega in istega skoka.
Pri športih, kot so smučarski poleti, predhodno ostrenje ni mogoče.
Najboljše rezultate bomo dosegli, če
bomo letalca ostrili na številko, ki jo
Foto: Simon Clemente 4.D
nosi na dresu, pri tem pa smo aparat
nastavili na »AI servo«. Slediti mu
moramo skozi celoten let in ves čas
držati prst na »kolenu« sprožila, ki ga
pritisnemo do konca v najugodnejšem trenutku leta.
Pri nekaterih drugih športih, kot je
na primer atletika, pa je predhodno
ostrenje mogoče.
Pomembno je paziti tudi na ravnovesje beline, kjer se nam ponuja enostavna, hitra nastavitev na avtomatiko, še boljše pa je, če izkoristimo belo
snežno površino in WB nastavimo
ročno.
Najbolj rizična stvar pri snemanju
poletov pa je pravilna osvetlitev. Velikokrat pride do preosvetlitve ali podosvetlitve zaradi napačne nastavitve
meritve svetlobe na fotoaparatu. Pri
snemanju proti svetlobi se ne priporoča nastavitve sredinsko povprečno
meritev svetlobe. Pri tej aparat izmeri
osvetlitev na sredini in jo nato s povprečjem uporabljena za celotni posnetek. Primernejša je delna meritev
svetlobe. Najboljši rezultat pa bomo
dosegli, če bomo merili na sneg, s čimer bomo dobili srednje sivo in nato
na aparatu nastavili +2EV. Primer: če
smo dobili pri meritvi na belo ploskev zaslonko 5,6, moramo snemati z
zaslonko 2,8.
Pri snemanju športne reportaže je
zelo pomembna hitrost. Zavedati se
moramo, da je poleg nas še veliko
drugih fotoreporterjev, ki imajo prav
tako dobre posnetke. Tu velja pravilo
»Kdor prej pride, prej melje«. Zato je
zelo dobro, če po končanem snemanju slike takoj ali vsaj čim prej pošljemo naprej. Dijaki smo v »subpress
centru« v Planici tudi sami videli, kakšna je bila zasedenost internetnih linij takoj po končani tekmi.
V Planici smo se dijaki naučili veliko novega in dobili neprecenljive izkušnje s področja fotoreporterstva in
športne reportaže. Spoznali smo, kaj
pomeni akreditacija v pravem pomenu besede, saj brez nje fotograf nima
možnosti dobiti ugodnega položaja
za fotografiranje.
Snemanje na tako pomembnem dogodku pa je velik psihofizični napor,
zato se je nanj treba pripraviti, kar
smo sami tudi storili in projekt izpeljali vrhunsko.
Karin Schauer, 4. letnik
Foto: Luka Mihelič 4.D
Mentorja projekta: Jože Bitenc in Peter Rombo
27
Preizkusi fotokamer, objektivov, dodatne opreme www.e-fotografija.si/fototesti.htm
Kenija, znana, a povsem drugačna
Pogosto slišim: a v Kenijo greš? Kaj
boš pa tam počenjal, saj tja hodi pa
že vsak turist ...
Kar je mogoče res. Desetletja dolgo
je bila prav Kenija sinonim za Afriko. Neskončne savane, v katerih sonce zahaja za krošnjami mizastih akacij, Hemingway s trdim pogledom
in z nogo na pravkar ustreljeni levinji, masajski bojevniki v žaru divjega plesa, okoli njih pa se dviga prav
v vročino opoldneva na ekvatorju.
In potem je tu seveda Nairobi, svetovljansko mesto nekdanjih belih gospodarjev in črne elite, ki v Stanley
hotelu pije najdražji viski ter razglablja o usodi celine. Hoteli na dolgih
plažah južno od Mombase, kjer se
Indijski ocean v nežnih valčkih pripelje vse do bungalova pod palmo na
obali. In seveda Masai Mara, Amboseli, Tsavo. Živalska kraljestva, v katerih pa smo ljudje le hvaležni gostje,
varno skriti v kletkah hotelskih avtomobilov in razkošno opremljenih terenskih tovornjakov.
Kenija – vse smo že videli in vse že
poznamo.
In potem – tega je že več kot dvajset
let – sem v to deželo prišel prvič. Pol
leta dolgo sem potoval, z motorjem
prek Sahare in komajda prehodnih
pragozdov osrednje Afrike. Dežela
me je čakala skorajda kot obljuba nečesa iz sanj. Čokolado imajo, so skorajda pobožno obljubljale govorice.
Greš v trgovino in lahko enostavno
kupiš mleko. V restavraciji le plačaš
in že ti postrežejo s hrano. In zvečer
si naročiš hladno pivo in lepa dekleta
Kosilo v Masai Mari
28
ti sedajo na kolena in šepetajo obljube v uho.
Vse je bilo res. Po mesecih uboge in
razbite Afrike je bila takratna Kenija
nenadoma preddverje raja.
A tega je že dvajset let. Afrika je sicer še vedno uboga in razbita, a prav
taka vse bolj postaja tudi Kenija. Pogoltna pokvarjenost vladajoče elite
in starodavna medplemenska sovraštva jo vlečejo proti dnu in v razsulo. Hoteli na obali životarijo in ceste
v Masai Mari so zavese prahu v sušni
dobi in gosto, zlobno blato, ko padejo
prva deževja.
Turistov je vse manj. Čemu tvegati z
nekakšno Kenijo, če se jim kot deklina dvomljivega slovesa nudi ves preostali svet?!
Svet brez tujcev
Vem, da ni lepo, na nesrečah drugih
sloni – a rad imam dežele, ki so na
slabemu glasu. Zaradi malih revolucij, občasno nakazanih vojn ali rutinsko izpeljanega državnega udara
tujcev nenadoma ni več. Buuuu! ... in
izginejo. Ni je lažje stvari kot prestrašiti turista!
In nenadoma ni lepše dežele za potovanje. Nikjer gneče in zasedenih
hotelov, cene gredo dol in nasmehi
gor. Vsi po vrsti te imajo radi, skorajda eden od njih postaneš, ker se nisi
prestrašil zdaj, ko so vsi po malem
prestrašeni. Predvsem pa imaš denar, bolj kot kdajkoli ga potrebujejo
prav zdaj, za preživetje do vsaj za silo
boljših časov.
V Kenijo se vračam že dobrih dvajset
let. A to zagotovo ni dežela, pred ka-
Afrika, celina iz sanj o avanturah
tero me svarijo: v Kenijo? Saj tja gre
pa že prav vsak turist ...! Ker turisti
vedno znova odhajajo na vedno iste
lokacije: noč ali dve v Nairobiju, hotel na obali južno od Mombase, sloni
in levi v Masai Mari ali Amboseliju.
A le to bi komajda še lahko imenoval Kenija.
Tam daleč na severu, kjer proti meji
z Etiopijo savane preidejo v puščave,
pa ni več belega obraza. Le vsakih
nekaj dni se iz prahu morda izlušči
džip s prežganimi obrazi sorodnih
duš s fotoaparati. In to je vse.
Ostalo pa je Afrika. Tista prava, o kateri tujci tako radi sanjajo. A je pač
ne najdejo takoj za visokim zidom
turističnega kompleksa.
Lepota samburujskega vojščaka
III. Fotodelavnica na otoku Bali (november 2010) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Mali masajski pastirčki
Mama Gumato, bojevnica v svetu moških
Do nje ni mogoče priti s taksijem ali
z avtobusom - ker jih tam ni. Kvečjemu prepolni kamioni, ki pridejo
kadarkoli že in peljejo pač nekam.
Za pravo potovanje, v katerem je
pomemben faktor tudi čas, pa je trpežno vozilo na štirikolesni pogon
nujnost, ki jo je mogoče najeti v Nairobiju. Ali terenski motor svetovnih
popotnikov, z dvojnim rezervoarjem
in širokimi torbami za prtljago; v tistih puščavah na severu je od vasi do
vasi marsikdaj nekaj dni žejnih brezpotij.
Kot iz filmov vzeto
Svet vmes pa je kot vzet iz filma. In
marsikje tudi dejansko je. Jezero Nakuru, recimo. Se spomnite Out of
Africa, Moje Afrike, ko Robert Redford v storodavnem dvokrilcu leti
nizko nad turkizno vodo, pred njim
pa se kot val pred ladjo dvigajo oblaki oranžnih plamencev? To je Nakuru in visoke planote južno od njega
še vedno naseljujejo ponosni Masaji
s svojimi stoglavimi čredami govedi.
A ponos je nekaj, kar je danes mogoče prilagoditi potrebam in poslovnemu trenutku: pisano oblečene plemenske ženske stojijo pred vhodom
v Masai Maro in ponujajo iz češke
plastike narejeno okrasje. In vsaka
fotografija stane: photo money, photo money!
Pravi turisti prespijo v hotelih. Če
pa si upate v masajsko vas, vas bodo
sprejeli. In morda boste zvečer skupaj plesali, za zajtrk pa vam bodo ponudili mleko s svežo kravjo krvjo, ki
jo bodo pred vami puščali iz žile na
vratu že vsega vajenega goveda. Spodobi se, da plačate, a to je še vedno
drobiž za original. V hotelih poberejo bistveno več za kopijo.
In jezero Turkana – ste gledali z
oskarjem nagrajenega Constant Gardener, Zvestega vrtnarja? Vulkanska,
od boga pozabljena pokrajina, napol
divji nomadi s čredami kamel in življenje kot iz neke druge galaksije.
Na robu Loyangalanija so ga snemali
in begunci medplemenskih vojn, ki
Živopisanost samburujskega vojščaka
Ples masajskih moranov
Še en vroč nomadski dan gre h koncu
tam že leta ždijo na dosegu kamionov s pomočjo Rdečega križa in italijanskih misijonarjev, so mi pripovedovali, kako gosposko je bilo tistih
nekaj mesecev za vse, ki so dobili
delo kot statisti: vsak dan hrana, ko-
nec tedna pa celo denar!
In Maralal, malo južneje proti Nairobiju. Tam se je dogajala Bela Masajka,
najprej ljubezenska zgodba svetlolase Švicarke in bojevnika iz plemena Samburu, zatem filmski projekt a
29
Maribor
19.
maj (predavanje) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
KLUB POPOTNIKOV ŠERUGA – potovanja k ljudem
NAMIBIJA: 27. junija, 23 dni, 2500 evrov
KENIJA: 20. julija, 21 dni, 2500 evrov
ETIOPIJA: oktobra, 20 dni, 2600 evrov
INDIJA: novembra, 21 dni, pribl. 2200 evrov
NEPAL: novembra, 23 dni, pribli 2300 evrov
V cene je vključeno VSE!
Info: 041 – 655 580, [email protected]
www.zvoneseruga.com
nemške režiserke. Vedno znova sem
srečeval ljudi, ki so poznali njo:
- Lepa je bila, čeprav bela. Ampak
suha, tako suha ...
In ljudje, ki so poznali njega:
- Ko je šla, se je čisto zapil. Ampak
s filmom je zaslužil in zdaj ima tri
žene.
A kdo ve, kaj je resnica. Motor me je
izdal, preden sem uspel priti do tiste
vasi in na kamionih sem se skoraj teden dni prebijal iz severnih puščav
ponovno nazaj, v bleščavo Nairobija.
Strasti mame Gumato
Vmes pa so seveda kraji, kjer (še)
niso snemali filmov. In ki se še niso
vpisali na zemljevid sveta. Recimo
Ngurunet, glavna vas plemena Rendile. Razvlečena dolina s kolibami iz
trnikavih vej in blata, med njimi pa
koze in kamele mulijo redke suhe
trave. Skoraj vsako leto pridem tja in
poglavar Arge ve, da sta v Evropi najmanj dve deželi: Anglija in Slovenija.
- Pred desetimi, dvajsetimi leti tukaj
mnogo turistov, prevaja Lawrence,
Argejev sin. Skoraj vsak mesec turisti. Kupijo spominki, plačajo za camel trekking, kupijo koza in skupaj
pojesti. Tourists good, turisti dobro.
Zdaj pa nič več. Menda težave v Kenija, turisti se bati. Ampak tukaj ne
težava, v Ngurunet mir in vse v redu.
Ali mama Gumato, sredi puščave
Čalbi tam daleč na severu. Pleme
Gabra je najbolj ubožno med desetinami kenijskih ljudstev; v generacijah medplemenskih vojn, ki svet ne
zanimajo in zanje nikoli ne izve, so
jih močnejši potisnili v puščavo, kjer
bi kdorkoli drug umrl, oni pa nekako
životarijo.
Mama pa je ženska, o kateri bi lahko naredil film. V svetu puščavskih
nomadov muslimanske vere, kjer se
njena vrednost meri s številom koz
in kamel, je vstala in udarila z nogo
v puščavski pesek: dovolj je! Dovolj moških vojnih iger, popivanja
za hrbtom Alaha in terorja nad ženskami, ko je pretepanje dokaz ljubezni in možatosti. Gumato se v krutem svetu, ki ga biča neusmiljenost
Prah in prašni delci, ki vplivajo na
kakovost vaših fotografij in videoposnetkov, so sedaj preteklost!
Kako svoj fotoaparat očistite prahu in mikrobov? Pa s tem ne mislimo senzorja ali leč. Kako pridete do
skritih kotičkov v režah na ohišju
aparata, kjer se prašni delci tako radi
nabirajo? Tako kot ostale naprave se
namreč tudi fotografski aparat ali
video kamera sčasoma umažeta in
pojavi se potreba po temeljitem čiščenju. Ker pa vsi vemo ,da ob nerednem čiščenju ohišja prašni delci s
svetlobno hitrostjo zaidejo do leče in
slikovnega tipala in tako pomembno vplivajo na kakovost vaših fotografij, je redno čiščenje vašega aparata še toliko bolj pomembno.
Da bi svoje posnetke ohranili jasne
in brez neprijetnih madežev, vam bo
od sedaj naprej pomagal izdelek Cyber Clean. Cyber Clean, ki prihaja
iz redoljubne Švice, je
namreč tu ravno
v te namene. Ta
živahna rumena
masa se prikrade
v vse reže in nedostopne kotičke in v hipu uniči vse mikrobe
in odstrani ves
prah iz naprave. Membranasta
snov, ki vsrka umazanijo in bakterije, je odgovor na vse prašne delce,
obenem pa ne pušča nobenih leplji-
V masajski vasi, s starimi znanci
narave in krutost ljudi, bori za preživetje svojih petih otrok in za preživetje vasi, ki ji lahko pomagajo le še
ženske. Dve noči spim v vroči kolibi poleg njenega doma in z žarom, ki
poraja velike revolucije sveta, mi razlaga, kako njenih punčk zagotovo ne
bo pustila obrezati.
- To je najhujše, kar se mi je v življenju zgodilo. In mojim deklicam bodo
to naredili le prek mojega trupla.
A vem, da se v teh krajih nihče ne
bo poročil z neobrezanim dekletom.
Z vsem srcem sem na njeni strani, a
vseeno:
- In kaj bodo potem? jo vprašam.
Same, brez otrok, izvržene iz družbe?
Mama Gumato ima okoli štirideset
let. Kljub težkemu življenju v puščavi
je še vedno lepa. In iz nje kar vre od
življenja in energije. Morda zato ali
pa ima le srečo: njen mož je utrujen
starec, ki ždi v senci pod drevesom in
čaka na večerjo.
- Same? Le dovolj nas mora biti takih,
ki se upremo – in nikoli več ne bomo
same. Ženske lahko vedno preživimo
– kaj bodo pa moški brez nas?
vih ostankov, ki bi lahko poškodovali
vaš aparat.
Danes smo v dobi, kjer se dobesedno kopamo v takšnih in drugačnih
napravah, ki jih shranjujemo v torbah in
žepih ter jih pogosto uporabljamo ter držimo
blizu obraza. Deli
našega telesa tako
hitro pridejo v stik
z umazanijo in več
različnimi bakterijami.
Priročna zmes Cyber Clean je revolucionarna prav
zato, ker umazanije in bakterij odreši vse vrste naprav, tako fotoaparate,
video kamere, objektive, gripe, foto
stative, bliskavice, torbe pa tudi računalniško opremo in tipkovnice.
Odlična kombinacija viskoznosti,
elastičnosti in patentirana formula za čiščenje, ki vsrka umazanijo iz
vseh kotičkov med tipkami in gumbi, ki jih običajni izdelki ne morejo
doseči, je povzročila pravo revolucijo. Cyber Clean je preprost za uporabo- le razporedite ga po napravi,
s katere želite odstraniti umazanijo,
dobro pritisnite in ga nato odluščite.
Ne pozabite nekaj trenutkov za čistočo nameniti svojemu fotografskemu
aparatu ali video kameri, oddolžila se
vam bosta z boljšim delovanjem, lažjim upravljanjem ter jasnejšimi fotografijami in posnetki.
In to je to – zdaj pa razmišljam: kaj
že ima ta zapis skupnega s fotografiranjem v Keniji?
A vsaj meni je jasno: dobre fotografije se začnejo z dobrimi zgodbami.
Dobre zgodbe pogosto pa ni treba
krčevito iskati – le tam moraš biti in
se ji odpreti. Vse ostalo se zgodi kar
nekako samo od sebe. Z dobro fotografijo vred.
In je navsezadnje čisto vseeno, kje.
Zakaj pa tokrat ne v Keniji?!
Zvone Šeruga
Cyber Clean - očistite skrite kotičke
30
Avtera d.o.o. Litijska 159, 1261 Ljubljana-Dobrunje

Revija e-Fotografija 47 PDF

Transcription

Similar documents

Revija e-Fotografija 49 PDF

Revija e-Fotografija 61 PDF

Revija e-Fotografija 53 PDF

Recept za dobro fotografijo? - e

Revija e-Fotografija 63 PDF