Borec76/3 0106 INFO - II. gimnazija Maribor

Transcription

{tevilka 3/76
POSEBNA [TEVILKA {olskega ~asopisa
februar 2006
letnik 13
OB
informativnem
DNEVU
II. GIMNAZIJA MARIBOR
BOREC
[OLSKI ÂSOPIS
II. GIMNAZIJE MARIBOR
Odgovorni urednik
{olskega ~asopisa BOREC
LETNIK: XIII
Sa{a Miki~, prof.
[TEVILKA:
3/76 – FEBRUAR 06
NAKLADA: 600
TISK: GRAFITI
UVODNIK
IZVODOV
STUDIO
UREDNI[KI ODBOR
Taja Rukavina (glavna urednica)
Prehod iz osnovne v srednjo {olo je velika in
pomembna prelomnica. Ponavadi je ta prehod
tudi zelo teàk. V za~etku so u~enci 1. letnikov
kar malo izgubljeni: i{~ejo u~ilnice, spra{ujejo
po razli~nih informacijah …
Sa{a Miki} (mentor in odg. urednik)
Toni Klis (somentor)
Bojana Samarin (lektorica)
Tamara Todorovi} ({ola + info)
Ne`ka Struc & Ma{a Pavokovi} (so~no)
Luka Kreè (glasba)
Da bi vam olaj{ali prve dneve v {oli, da bi na {olo pri{li ~im bolje pripravljeni, da bi jo ~im bolje spoznali,
smo vam v uredni{tvu {olskega ~asopisa skupaj s profesorji in vodstvom
{ole pripravili posebno izdajo {olskega ~asopisa Borec.
Predstavitev {ole je ponavadi zelo
formalno dejanje. Na informativnem
dnevu vam najpomembnej{e informacije posreduje vodstvo {ole, tokrat
pa smo se odlo~ili, da dobite najve~
informacij od dijakov samih.
V tej, posebni, {tevilki smo vam
posku{ali predstaviti ~im ve~ dejavnosti in aktivnosti na {oli, profesorje, posamezne predmete na{e {ole, {olo
samo, in tudi najpomembnej{e lokacije, ki bodo tako ali druga~e »vplivale« na vas.
Upamo, da boste izvedeli kar najve~ o {oli in ìvljenju v njej.
Prijetno branje vam èlim in veliko uspeha!
Verjetno je bila prva stvar, ki si jo opazil na informativnem dnevu, stojnica z Borci, okrog katere vam dijaki
ponujajo stare izvode Borca. Tako lahko è pred vpisom
kupi{ svoj ko{~ek drugogimnazijstva. Da se ~uti{ vsaj
predfazana. Borec namre~ ni »{olsko glasilo« ali kaj
podobno zlajnanega, je nekako obvezno ~tivo za vsakega
drugogimnazijca.
Sanja Zamuda (eko)
Nejc Maher ({port)
[pela Vogrinc (stiki z zbornico)
Maja [er~i} (kultura)
@iga Pohleven (grafi~ni urednik)
NOVINARJI
Anita Rihter, Alenka Kocjan~i~,
Klara Pucko, Tim Strnad, Kaja
Vimer, Barbara Polajnar, Dean
Fras, Risto Grkovski, Toma` Levak,
Nina Pre{ern, Nina Ko~evar, Kaja
Hra{ovec, Petrina Krajnc, Gregor
Vi{nar, Sara Topolovec, Nina
Boljevi}, David Kunstek Kneèvi~,
Nina Gaube, Kristina Pucko,
Katarina Kocbek
BORÊVE BEBE
Zdenka Pi{ek, Ur{ka Renduli},
Maja Knez, Anja Im{irovi~, Ana
Svetel, Veronika Vedlin, Nina
Krajnc, Monika Laketi~, Pavlina
Japelj, Pia Ir{i~, Toma` Praprotnik,
Dorijan [i{ko
PRODAJA IN REKLAMA
Kaj pa je pravzaprav tako posebnega na njem? Kaj naj ti re~em – fajn se
mamo, ko ga delamo, in to se – upam – pozna! Pi{emo stvari, ki naj bi vas zanimale, predlagamo, »{infamo«, zasli{ujemo profesorje ... Pa recimo barvamo
pisarno (ve~ina s ~opi~i, nekateri norci z nogami, ki so potem {e en teden
zelene), pijemo ìvce enemu stricu po imenu Miki}, sklicujemo sestanke med
lastnimi in tujimi urami matematike ... in seveda spremljamo, kaj se dogaja na
{oli ter se »novinarsko« izìvljamo.
Ta na{ Borec je torej nekaj za vse, ki so vsaj malo aktivni in se jim ljubi
vsake toliko napisati nekaj prebavljivo-zanimivega.
Sicer pa – vpi{ite se, pa pridite na prvi sestanek! ☺
Taja Rukavina, glavna urednica
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
2
Nu{a Solar, Tina Mak,
[pela Vogrinc
DOSMRTNI BORCI
Ale{ Gaube, Borut Mekina,
Sonja Bien, Urban êrvek,
Melita Trop, Toma` Ti{lar,
Igor Harb, Barbara Levak,
Maja Godina, Uro{ @ibart,
Matja` Lutari~, Tja{a Arko,
Andreja Hazabent, Beti Hohler,
Nata{a Kramberger, Sara Levart,
Ale{ Zemljak, Franja @i{t,
Tina Pajek, Ja{a Loren~i~,
Tina Vrbnjak, Lana Topolovec
DRAGE DEVETO[OLKE IN DEVETO[OLCI,
SPO[TOVANI STAR[I!
Dobrodo{li na II. gimnaziji,
kjer smo vam ob informativnemu dnevu pripravili posebno {tevilko {olskega glasila Borec. V glasilu so zbrane {tevilne informacije ki vam na dostopen na~in predstavljajo {olo. Prepri~ani smo, da vam bodo v pomo~, ko se boste odlo~ali za nadaljevanje {olanja na II. gimnaziji Maribor.
II. GIMNAZIJA – VÊRAJ
II. gimnazija je bila ustanovljena pred
dobrimi petdesetimi leti kot odraz dolo~enega obdobja- postavljena v napol dotrajano stavbo, imenovano Za~arani grad.
Mnogi so jo imenovali »{ola ~ez Dravo«, v
katero so se vpisovali {tevilni voza~i, otroci Pobre`ja, Tezna, Studencev - otroci z
velikimi sposobnostmi, pa zaradi velikih
eksisten~nih stisk z majhnimi mo`nostmi
za uspeh. V tak{ni {oli so se na{li dvoji, ki
so odlo~ujo~i za kvaliteto dela: u~itelji in
dijaki. U~itelji v napol zgrajeni {oli, brez
tradicije - skratka, v »{oli ~ez Dravo«, dijaki pa z veliko èljo po znanju. Kot da so se
oboji zavedali , da je le ena mo`nost: z
delom ustvariti dobro {olo in izobraziti
ljudi, navajene dobrega in po{tenega
dela, ljudi odprtih glav in svojega jaza.
[ola je hitro napredovala in iz svojega
prostora »~ez Dravo« hitro stopila v {ir{i
mariborski prostor. Postala je znana po
svojih plesih, {portnih tekmah, pevskem
zboru, gledali{ki dejavnosti. Dijaki so
dosegali {tevilne uspehe na tekmovanjih,
mnogi dijaki so kasneje postali nosilci
slovenskega razvoja na podro~ju gospodarstva, kulture, znanosti, politike, {porta.
Konec osemdesetih let je {ola za~ela
navezovati {tevilne mednarodne stike s
{olami v Avstriji, Italiji, Franciji itd, predvsem z namenom spoznavati izku{nje
drugih in dobre prena{ati k nam. Tako je
bila logi~na posledica odpiranja {ole v
svet uvedba mednarodne mature, s
katero se je skupaj z Gimnazijo Beìgrad
kot prva {ola v takratni
vzhodni Evropi vklju~ila v
druìno najbolj priznanih
svetovnih srednjih {ol.
II. GIMNAZIJA DANES –
[OLA, KI ODPRE VSA VRATA
II. gimnazija nadaljuje
tradicijo in osnovno usmeritev {ole: omogo~ati dijakom kvalitetno
znanje in razvijanje ustvarjalnosti, iniciativnosti, samostojnosti ter solidarnosti.
[olanje dijakov poteka v naslednjih vzgojno-izobraèvalnih programih: splo{na
gimnazija. {portna gimnazija, evropski
oddelki in mednarodna matura. Vsi programi se zaklju~ujejo z eksterno maturo,
ki omogo~a primerljivost znanj in rezultatov. Rezultati dijakov II. gimnazije na slovenski maturi uvr{~ajo {olo med najbolj{e
v Sloveniji. Zavidljivi so rezultati dijakov
mednarodne mature, saj uvr{~ajo {olo v
sam svetovni vrh {ol s programom mednarodne mature. Dijaki v {portnih oddelkih dokazujejo, da je mo`no zdruèvanje
{olanja in vrhunskega {porta. Imena, kot
so Katja Koren, Bla` Medve{~ek, Bo{tjan
Fridrih in drugi najlep{e dokazujejo to
zdru`ljivost.
Razvijanju ustvarjalnosti, individualnosti in vzpodbujanju iniciativnosti posve~a {ola izjemno pozornost. Zavedamo se
dejstva, da {tevilni dijaki najdejo svojo poklicno usmeritev izven pouka. Zato ima
{ola izjemno razvite izven{olske dejavnosti, zdruène v celovit program DrugaDruga. V DrugiDrugi ponujamo dijakom preko {tirideset izven{olskih dejavnosti. Tako
na {oli s svojimi predstavami razveseljuje
{ir{i mariborski pa tudi slovenski prostor
znani English Student Theater, Drug Orkester, z resnej{imi temami pa nastopa gledali{~e GNOSIS. V amfiteatru II. gimnazije
potekajo predstave drugih gledali{~ in ustvarjalcev, tako vsakoletni festival plesnega
teatra Drugajanje. Prav tako potekata na
{oli likovna in literarna delavnica, {tevilne
3
ekolo{ke dejavnosti, raziskovalne naloge
dijakov, pevski zbor, prostovoljno socialno
delo, literarna dejavnost, Amnesty International, in {e bi lahko na{tevali. Mo~no je
prisotna ekolo{ka dejavnost. [olsko glasilo
Borec je è ve~ let najbolj{e v Sloveniji. V
pomladanskem ~asu je {ola organizator
enomese~nega dogajanja na {oli pod naslovom Pomlad na II. gimnaziji, ki se kon~a
s celono~nim kulturnim maratonom.
Velika pozornost je namenjena pripravam
na tekmovanja iz znanj. Udele`ba desetih
dijakov na olimpiadah iz matematike, fizike, kemije in biologije v zadnjih dveh letih
pri~a o izjemnih uspehih dijakov II. gimnazije. Zelo so razvite tudi mednarodne izmenjave s {olami iz [vedske, Nem~ije,
Francije, posebnost je tudi Spring Festival Festival pomladi, kjer dijaki iz ve~ kot desetih evropskih dràv ustvarjajo v razli~nih
delavnicah.
Izvajanje na{tetih dejavnosti zahteva
ustrezne pogoje. Na II. gimnaziji obstajajo
u~ilnice s sodobno opremo, posebnost {ole je knji`nica, ki spada med vzor~ne in
najlep{e v slovenskih srednjih {olah. Za~ela se je tudi dolgo pri~akovana gradnja telovadnice, prizidka s {estimi naravoslovnimi u~ilnicami in laboratoriji, kuhinje in
jedilnice, kar bo omogo~ile odli~ne pogoje
za delo. Gimnazijsko obdobje spada med
najlep{a obdobja ~lovekovega odra{~anja.
To je obdobje veselja, iskanja, oblikovanja
samega sebe. V veliki meri dolo~a posameznikovo ìvljenjsko pot. Zato se na II.
gimnaziji zavedamo odgovornosti in {olo
s svojim delom uvr{~amo med najbolj{e
slovenske gimnazije. Na{i rezultati, pripadnost {oli dana{njih in biv{ih dijakov,
uspehi dijakov v nadaljnjem ìvljenju se
odraàjo v na{em geslu, ki ozna~uje II.
gimnazijo: [ola, ki odpre vsa vrata.
Prepri~ani smo, da jih bomo z vpisom
na II. gimnazijo odprli tudi vam. Vso sre~o
na II. gimnaziji.
Ivan Loren~i~, ravnatelj
VZGOJNO – IZOBRA@EVALNI
PROGRAMI NA II. GIMNAZIJI
Na {oli izvajamo naslednje
vzgojno – izobraèvalne
programe:
• program gimnazija –
splo{na
evropski oddelki
{portna
• program mednarodne
mature (International
Baccalaureate)
PROGRAM SPLO[NE GIMNAZIJE
je sestavljen iz obveznih {tiriletnih predmetov, obveznih predmetov
in obveznih izbirnih vsebin.
Obvezni {tiriletni predmeti so:
sloven{~ina, matematika, dva tuja
jezika (angle{~ina, nem{~ina, franco{~ina, {pan{~ina ...), zgodovina in
{portna vzgoja. Vsi ostali predmeti,
ki so napisani v predmetniku gimnazije, so obvezni predmeti in jih
imajo dijaki od enega do treh let.
V vsakem letniku, razen v prvem,
imajo dijaki na razpolago tudi nekaj
ur za izbirne predmete. Ure za izbirne predmete omogo~ajo dijakom
poglabljanje znanj pri dolo~enih
predmetih, predvsem tistih, ki jih
bodo imeli na maturi. Dokon~no se
dijaki odlo~ijo za izbirno skupino
maturitetnih predmetov v 3. letniku.
Obvezne izbirne vsebine (OIV) so
programi najrazli~nej{ih dejavnosti,
ki jih {ola ponuja dijakom z namenom, da si poleg osnovnih znanj in
obveznih {olskih predmetov pridobijo tudi znanja, ki zadovoljujejo njihova individualna nagnjenja in èlje
v skladu z njihovimi vrednotami in
ìvljenjskimi cilji. Del vsebin je obveznih za vse dijake, del vsebin pa je
uvajanjem nekaterih novih programskih elementov tako, da bosta
v njem bolj kot v è veljavnih programih izraèni evropska in internacionalna dimenzija.
prosta izbira.
Po kon~anem {tiriletnem izobraèvanju na gimnaziji opravlja dijak
maturo. Matura je zunanji (eksterni)
izpit, ki ga pod enakimi pogoji
opravljajo vsi kandidati v dràvi.
Opravlja se vsaj iz petih predmetov,
ki so razdeljeni v dve skupini. Prvo
skupino predstavljajo predmeti
skupnega dela, ki so obvezni za vse
dijake – to so sloven{~ina, matematika in en tuji jezik (angle{~ina,
nem{~ina, franco{~ina). V drugi skupini so predmeti izbirnega dela, ki
jih izberejo dijaki glede na svoje interese. Izberejo vsaj dva predmeta,
lahko tudi tri. Dijaki, ki se vpisujejo v
I. letnik II. gimnazije v {ol. letu
2006/07, bodo imeli mo`nost izbirati med naslednjimi predmeti: tujimi
jeziki (angle{~ina, nem{~ina, franco{~ina, {pan{~ina …), kemijo, biologijo, fiziko, sociologijo, psihologijo,
filozofijo, zgodovino, geografijo,
ekonomijo.
Po uspe{no opravljeni maturi, ki
je pogoj za vpis na univerzo, lahko
dijak nadaljuje s {tudijem na univerzi.
PROGRAM EVROPSKI ODDELEK
Temeljni cilj programske prilagoditve gimnazije v novem projektu Evropski oddelki je preoblikovati
gimnazijski program – brez posegov
v njegovo obstoje~o strukturo – z
4
PROGRAM [PORTNIH ODDELKOV
Z izjemo {portne vzgoje je enak
predmetniku v splo{nem gimnazijskem programu. Dijakom sku{amo
olaj{ati {olsko delo s prilagajanjem
u~nega procesa njihovim {portnim
aktivnostim in obveznostim.
PROGRAM MEDNARODNE MATURE
V ta program se lahko vpi{ejo dijaki, ki so è uspe{no kon~ali I. in II.
letnik gimnazijskega programa. Program je sestavljen iz {estih predmetov:
1. skupina: jezik A (slovenski jezik z
izbranimi poglavji iz svetovne
knjièvnosti)
2. skupina: jezik B (angle{~ina,
nem{~ina, franco{~ina)
3. skupina: dru`boslovje (ekonomija, psihologija, filozofija)
4. skupina: eksperimentalne vede
(fizika, kemija, biologija)
5. skupina: matematika, ra~unalni{tvo
6. skupina: umetnost ali eden izmed neizbranih predmetov 2., 3.,
4. ali 5. skupine
Poleg tega morajo dijaki izdelati
seminarsko nalogo, obiskovati predmet Teorija spoznanja in sodelovati
pri interesnih dejavnostih (ustvarjalnost, {port, socialno delo).Tudi dijaki
mednarodne mature zaklju~ijo izobraèvanje z maturitetnimi izpiti.
Sonja Vesenjak, prof.,
pomo~nica ravnatelja
PREDMETNIK GIMNAZIJE
Letnik ({tevilo ur na teden)
Predmet
Obvezni {tiriletni predmeti
Sloven{~ina
Matematika
Prvi tuji jezik
Drugi tuji jezik
Zgodovina
[portna vzgoja
Obvezni predmeti
Glasba
Likovna umetnost
Geografija
Biologija
Kemija
Fizika
Psihologija
Sociologija
Filozofija
Informatika
SKUPAJ
Ure za izbirne predmete
Obvezne izbirne vsebine
SKUPAJ URE
1.
2.
3.
4.
standard
maturitetni standard
4
4
3
3
2
3
4
4
3
3
2
3
4
4
3
3
2
3
4
4
3
3
2
3
560
560
420
420
280
420
560
560
420
420
280
19
10-14
30
29-33
52+18*
52+18*
210
210
210
210
70
70
70
70
3885
490-630
300
4375-4515
1,5
1,5
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
32
90
32
31
1
90
32
29
3
90
32
280
315
315
315
280
280
280
PREDMETNIK GIMNAZIJE - EVROPSKI ODDELKI
Predmet
Sloven{~ina
Matematika
Prvi tuji jezik
Drugi tuji jezik
Zgodovina
[portna vzgoja
Obvezni predmeti
Glasba
Likovna umetnost
Geografija
Biologija
Kemija
Fizika
Psihologija
Sociologija
Filozofija
Informatika
SKUPAJ
Izbirni predmeti
PTJ**: Slovenija v svetu
PTJ**: Kultura in civilizacija
Dru`bene vloge sloven{~ine
Slovenka knjièvnost in prevodi
Evropske {tudije
SKUPAJ UR PTJ oz. v PTJ
SKUPAJ URE
1.
2.
3.
4.
standard
4
4
3
3
2
3
4
4
3
3
2
3
4
4
3
3
2
3
4
4
3
3
2
3
560
560
420
420
280
420
560
560
420
420
280
1,5
1,5
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
32
1
1
90
4-5
33
31
4
3
1
90
6-7
33
29
4
2-3
1-2
90
5-8
33
19
8–12
0-2
1
1-2
30
4-6
29-33
52+18*
52+18*
210
210
210
210
70
70
70
70
3885
140
70-175
35
35
35-140
300
4500-4710
* Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin; Izvaja se v 2. ali 3. letniku; ** PTJ = poudarjen tuji jezik (dijak obvezno izbere enega TJ! ali TJ2).
5
280
315
315
315
280
280
280
[PORTNI ODDELKI
NA II. GIMNAZIJI MARIBOR
[portne oddelke smo na II.
gimnaziji uvedli kot poskus,
da bi kolikor mogo~e optimalno zdruìli {portne in vzgojno-izobraèvalne interese
dijakov, nadarjenih za {port.
Predmetnik v {portnih oddelkih je
z izjemo {portne vzgoje enak predmetniku v ostalih gimnazijskih oddelkih. Tudi zahtevnost v teh oddelkih
je enaka kot v ostalih oddelkih.
Dijakom posku{amo olaj{ati {olsko
delo s prilagajanjem u~nega procesa
njihovim {portnim aktivnostim. Zato
je v teh oddelkih nekoliko druga~na
organizacija vzgojno-izobraèvalnega dela.
V tednu obveznih izbirnih vsebin
RENATO KUZMAN, prof.
pedago{ki koordinator
{portnih oddelkov
BOJAN OGRINC, prof.
{portni koordinator
{portnih oddelkov
izvajamo na C[OD {olo v naravi, ki
je kombinacija {portnih aktivnosti
in rednega {olskega dela. V vseh oddelkih, tudi {portnih, imamo sistem
napovedanega in dogovorjenega
pisnega in ustnega ocenjevanja
znanja. Dijaki dobijo ob pri~etku
vsakega ocenjevalnega obdobja v
pisni obliki razpored pisnih nalog za
vse predmete.
JURIJ COPI, prof.
{portne vzgoje v
{portnih oddelkih
ê so zaradi {portnih obveznosti
v ~asu planiranih pisnih nalog dijaki
odsotni, opravijo v dogovoru z u~iteljem manjkajo~e pisne preizkuse kasneje. Ustno ocenjevanje znanja je
dogovorjeno in prilagojeno dijakovim {portnim obremenitvam in
obveznostim ter napovedano najmanj tri dni vnaprej.
Dijaki imajo po dalj{i odsotnosti
PREDMETNIK GIMNAZIJE - [PORTNI ODDELKI
Predmet
Sloven{~ina
Matematika
Prvi tuji jezik
Drugi tuji jezik
Zgodovina
[portna vzgoja
Obvezni predmeti
Glasba
Likovna umetnost
Geografija
Biologija
Kemija
Fizika
Psihologija
Sociologija
Filozofija
Informatika
SKUPAJ
Ure za izbirne predmete
SKUPAJ URE
1.
2.
3.
4.
standard
4
4
3
3
2
6
4
4
3
3
2
6
4
4
3
3
2
6
4
4
3
3
2
3-6
560
560
420
420
280
735-840
560
560
420
420
280
21-24
12-14
30
31-36
52+18*
52+18*
210
210
210
210
70
70
70
70
4235-4340
420-525
300
4655-4865
1,5
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
1,5
2
2
2
2
2
2
32
90
32
34
90
34-35
34
1-2
90
34-36
* Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin.
6
280
315
315
315
280
280
280
mo`nost individualnih konzultacij
z u~iteljem, ki ima v ta namen
posebej dolo~ene ure. Prav tako se
zanje izdela individualni razpored
opravljanja manjkajo~ih obveznosti, manjkajo~e obveznosti pa lahko
opravijo tudi v ~asu po~itnic. V
primeru zelo velikih {portnih
obveznosti, predvsem pri dijakih
mednarodnega in dràvnega razreda, omogo~amo pogojni vpis v
naslednji letnik tako, da dolo~imo
rok, v katerem morajo opraviti
manjkajo~e obveznosti predhodnega letnika. Za {portnike maturante
Zaradi {portnih obveznosti imajo
manj ~asa za u~enje doma. Zato
morajo u~itelji z metodi~nimi in
didakti~nimi pristopi dose~i, da dijaki {portniki maksimalno izkoristijo
~as pouka, jih voditi pri doma~em
u~enju in z zunanjim in notranjim
vzpodbudami ohranjati njihovo
motivacijo za u~enje. Na~in in organizacijo dela v {portnih oddelkih
neprestano dograjujemo in izbolj{ujemo.
Upamo si trditi, da smo na pravi
poti, kar dokazujeta tako u~na kot
{portna uspe{nost na{ih dijakov.
izbor kandidatov v programu gimnazije, dodajo to~kam za u~ni uspeh
to~ke za {portne dose`ke, opredeljene s statusi:
Status A + 10 to~k
Status B + 5 to~k
OBVEZNOSTI DIJAKOV V [PORTNIH
ODDELKIH
Dijak, ki obiskujejo {portni oddelek, mora izpolnjevati dolo~ene
pogoje, kot so: redno treniranje in
tekmovanje tako v {oli (dijaki {portnih oddelkov so glavni nosilci
{olskih ekip na{e {ole tako v kolek-
Carmen Horvat –
12. mesto v svetovnem pokalu –
preskok
Matev` Kamnik – 7. mesto
na kadetskem EP v odbojki
Gregor Pir{ – 3. mesto
na mladinskem EP
v taekwandoju
Tamara Borko – ~lanica
dràvne mladinske reprezentance
v odbojki
Kaja Perkovi~ – 30. mesto na
mladinskem EP v plavanju
Tina Kobale – ~lanica mladinske
dràvne reprezentance v ko{arki
Petra Bombek – 19. mesto na
mladinskem EP v plavanju
Mateja Robnik – ~lanica dràvne A
reprezentance v alpskem
smu~anju
Natalija Waldhuber – dràvna reprezentatka v atletiki
pri Republi{ki maturitetni komisiji
zaprosimo, da lahko maturo opravljajo v dveh delih. Republi{ka maturitetna komisija je do sedaj, in
upamo, da bo tako tudi v bodo~e,
na{im pro{njam ugodila.
V ~asu {tirinajstletnega izvajanja
pouka v {portnih oddelkih smo na
{oli oblikovali relativno stalen krog
u~iteljev, ki pou~ujejo v {portnih
oddelkih, ve~ina è od samega
za~etka uvajanja le-teh. Nedvoumno
je delo u~iteljev v teh oddelkih zelo
specifi~no in zahtevno. Dijaki {portniki zelo te`ko ohranjajo enako
dobro motivacijo za u~enje in {port.
Anja Zdovc v akciji ({t. 8)
~lanica DR v odbojki
IZBOR DIJAKOV V [PORTNE ODDELKE
V {portni oddelek v programu
gimnazija se vpi{ejo kandidati, ki
poleg splo{nih izpolnjujejo tudi
posebne pogoje ({portni dose`ki) za
vklju~itev v ta oddelek.
Kandidate se na podlagi {portne
uspe{nosti razvrsti v statuse A, B in
C. Za dolo~itev statusov so izdelana
merila, po katerih nacionalne pano`ne zveze dolo~ijo status posameznega {portnika.
OMEJITEV VPISA
V primeru omejitve vpisa se
poleg obi~ajnih meril, ki veljajo za
7
tivnih kot v individualnih {portnih
panogah) kot v mati~nem klubu.
Seveda morajo dosegati tudi
primerne rezultate in uvrstitve v
svoji {portni panogi. V primeru, da
dijak teh pogojev ne izpolnjuje, pa
tudi v primeru, da se zaradi
po{kodbe ali kakr{nih koli drugih
vzrokov ne more ve~, ali tega ne èli,
ukvarjati s selekcijo - vrhunskih
{portom, ga preusmerimo v splo{en
gimnazijski program. Torej so {portni oddelki na {oli odprtega tipa.
Vsako leto preusmerimo (ponavadi
ob koncu {olskega leta) nekaj
dijakov.
ORGANIZACIJA, POGOJI IN DELO V
[PORTNIH ODDELKIH – [PORTNO
PODRO^JE
Delo na {portnem podro~ju je
usmerjeno v to, da bi dijaki dosegli
~im bolj{e rezultate v svoji starostni
kategoriji tako v Sloveniji kot v
{ir{em mednarodnem prostoru,
seveda s sredstvi in metodami
treninga, primernimi njihovi starosti. Za organiziran jutranji trening
imamo na razpolago v prvem, v
drugem in v tretjem letniku 3x2 uri, v
~etrtem 4x2 uri. Ta razpored nam
omogo~a progresiven pristop k procesu treninga, saj je logi~no, da bolj{i
rezultat v {portu zahteva ve~je posve~anje temu cilju in je povezan s
kronolo{ko in fiziolo{ko starostjo
dijakov.
V okviru jutranjega treninga
imajo dijaki ve~ mo`nosti: lahko
trenirajo po programu {portnega
pedagoga v {oli, trening lahko v tem
dijaki, ki trenirajo po programu, ki ga
pripravimo v {oli, napredujejo v
osnovni motoriki hitreje od dijakov,
ki izberejo druge mo`nosti treninga.
Seveda je velikokrat potrebna pri
treningu tudi improvizacija, saj je
prakti~no nemogo~e napraviti za
vsakega dijaka periodizacijo
treninga, ker so na{i oddelki izredno
heterogeni (v vsakem oddelku
imamo 12-14 razli~nih {portnih
panog). Zato zastopamo stali{~e, da
mora biti {portni pedagog v teh oddelkih tudi trener, ki ima dobro intu-
Matija Pintari~ –
~lan mladinske
dràvne reprezentance v hokeju
Sebastijan [traus
16. mesto (EP) –
{portna gimnastika
mu mentalnemu spro{~anju po
razli~nih metodah. Dijake ob prakti~nem delu seznanimo s teorijo
{portnega treniranja (zato pridejo
nekateri dijaki v konflikt s klubskim
trenerjem), fair playem, seznanimo
jih z zdravo {portno prehrano, s preventivo pred po{kodbami, svetujemo
jim, kako naj se psihi~no pripravijo
na tekmo itd. Vse jutranje treninge
(razen plavanja) opravimo v Dvorani
Tabor in v njeni bliìni, kjer imamo
za delo res dobre pogoje. Na razpolago imamo telovadnico za igre z ògo,
atletsko dvorano s fitnesom, dvorano
za namizni tenis in borilne ve{~ine, v
neposredni bliìni pa igri{~a za tenis,
nogometna igri{~a in atletski stadion. Za strokovno spremljanje
procesa treninga smo sorazmerno
dobro opremljeni. Tako imamo na
razpolago pulzometre, elektronsko
napravo za merjenje ~asa, videokamero, tenziometrijsko plo{~o, lacAndra` Lamut –
EP v gimnastiki
Jan Mur{ak – SP –
skupine B do 18
let – hokej
~asu izvajajo v klubu, na jutranjem
treningu je lahko prisoten klubski
trener in z dijakom individualno
trenira, dijak na jutranji trening prinese napisan program trenerja in ga
izvaja pod na{im nadzorom.
Ve~ino ~asa pri jutranjem treningu v {oli namenimo razvoju osnovne
motorike (hitrost, mo~, vzdr`ljivost,
gibljivost, koordinacija, orientacija v
prostoru itd.), ker ugotavljamo, da se
v klubih prav temu segmentu treninga premalo posve~ajo. Smo v bistvu
neke vrste kondicijski trenerji, ki
posku{amo »zama{iti« eno od zelo
pomembnih vrzeli v procesu treninga mladega {portnika. Pravilnost
na{e usmeritve se kaè v tem, da
icijo za vodenje procesa treninga, saj
se prakti~no na vsakem treningu
sre~uje z nepredvidljivimi problemi
(po{kodbe, druge zdravstvene teàve,
popoldanski trening v klubu, tekmovanja itd.).
Opisanega treninga je pri nas
okoli 70%, ostali del je namenjen
predvsem sprostitvi in u~enju novih
znanj. Zato uporabljamo kolektivne
igre z ògo (odbojka, nogomet, ko{arka), ob~asno pa vklju~ujemo tudi
tenis, badminton, dvoranski hokej,
namizni tenis, tek na smu~eh, plavanje in akrobatiko (vodijo jo specialisti – zunanji sodelavci).
Nekaj treningov namenimo v
celoti tudi tajski masaì in vodene-
8
tometer, elektrostimulator itd.
Sodelovanje s klubi oz. trenerji {e
ni na takem nivoju, kot si èlimo,
~eprav se iz leta v leto izbolj{uje.
Veseli smo, da nas vedno ve~ klubov
priznava kot pomembnega partnerja
pri razvoju mladega {portnika. [port
je dejavnost, ki se meri s konkretnimi
rezultati, ti pa so odraz uspe{nega ali
neuspe{nega dela ljudi, ki pri tem
sodelujejo. Predvsem na podro~ju
mladinskega {porta smo v {olskih
letih 1990/1991 do 2003/2004 dosegli
izjemno visok mednarodni nivo.
Renato Kuzman, prof.,
pedago{ki kordinator;
Bojan Ogrinc, prof.,
{portni kordinator
MEDNARODNA MATURA
Tako dobro se je è uveljavila
v slovenskem prostoru v petnajstih letih svojega obstoja,
da ni ve~ treba posebej
opozarjati, da jo imamo tudi
pri nas. In tako dobro so se s
svojimi uspehi uveljavili
slovenski diplomanti mednarodne mature, da tudi v
svetu vedo, da jo imamo.
Beseda, ki zagotovo najprej pride
na misel vsakomur, ki je na tak ali
druga~en na~in povezan s programom mednarodne mature v Sloveniji, je beseda »izziv«.
Izziv je bila pred ve~ kot petnajstimi leti takratnima ravnateljema II.
gimnazije Maribor in Gimnazije Beìgrad, Ivanu Loren~i~u in Janezu
[u{ter{i~u, ki sta è takrat svoji {oli
èlela vklju~iti v mednarodni prostor. Bili smo {e sestavni del prej{nje
dràve in kot taki s svojim politi~nim
sistemom del tistega dela Evrope, do
katerega do takrat mednarodna
matura ni bila prodrla. Bili smo prvi.
Izziv je bil profesorjem, ki so bili
pripravljeni svoje delo primerjati v
mednarodnem prostoru, ki se niso
ustra{ili pou~evanja v angle{kem
jeziku in ki so v tem videli prilo`nost
za stalen stik z dogajanjem na podro~ju izobraèvanja v svetu.
Izziv pa je predvsem vsaki novi
generaciji dijakov, letos se je vpisala
è petnajsta, ki si po dveh letih doma~e srednje {ole èli nabirati znanje po mednarodnih izku{njah in se z
doseènimi rezultati primerjati z
vrstniki po svetu.
Mednarodna matura je dveletni
preduniverzitetni srednje{olski program, ki je s svojim specifi~nim
predmetnikom, metodami dela,
angle{kim jezikom kot delovnim jezikom, v vseh predmetih zasnovan
tako, da ne le izvrstno pripravlja
dijaka na {tudij na univerzi, marve~
mu da tudi tisto mednarodno dimenzijo, brez katere si mladih rodov
izobraèncev ob vklju~evanju Slovenije v evropsko in svetovno dogajanje ne moremo ve~ predstavljati.
Ogrodje predmetnika mednarodne mature tvori {est predmetov, od
katerih so trije obvezni (materni jezik,
angle{~ina in matematika), ostale tri
pa lahko dijak izbira. Iz vseh {estih
predmetov opravlja maturo. Zanimiva posebnost programa so dodatna
tri podro~ja, ki bistveno vplivajo na
na~in mi{ljenja, navajajo k samostojnemu delu in vplivajo na razvoj osebnosti. To so predmet Teorija spoznavanja (Theory of Knowledge), raz{irjeni esej in socialno delo/kreativna dejavnost/{portna aktivnost.
Predmet Theory of Knowledge je
zasnovan tako, da dijake vzpodbuja
h kriti~nemu mi{ljenju, oblikovanju
lastnih stali{~ in argumentiranemu
razpravljanju.
Raz{irjeni esej, ki ga mora napisati vsak dijak mednarodne mature,
je prepotrebna in dragocena popotnica za nadaljnji {tudij, saj je treba
znanje o tem, kako se raz{irjeni esej
napi{e, pridobiti è pred prihodom
na univerzo.
V skupini treh dejavnosti je socialno delo prav gotovo tisto, ki na{im
dijakom pomaga stopati v ìvljenje
na na~in, ki nikogar ne izklju~uje,
zanemarja ali izpostavlja. Na{e dijake seznanja in sprijateljuje z ljudmi,
ki ìvijo v na{i bliìni in ki jim je zaradi razli~nih vzrokov ìvljenje manj
naklonjeno.
V dveh letih {olanja dijaki gostijo
in obi{~ejo vrstnike na kateri od {ol v
tujini, s katero sodelujemo, pouk v
razredu dopolnjujejo z delom na
terenu, ali se za teden dni preselijo v
kak odmaknjen kraj in tam po~no
marsikaj zanimivega.
9
[ola ponudi vsako leto srednje{olcem na {ir{em obmo~ju tega dela
Slovenije 20 mest in tudi v letu
2006/07 jih bomo toliko razpisali.
Kdo se lahko prijavi v program
mednarodne mature?
Vsakdo, ki je kon~al 2. letnik najmanj s prav dobrim uspehom in najmanj s prav dobro oceno iz sloven{~ine, angle{~ine in matematike. Vsakdo, ki se ob {olskem delu ukvarja {e s
kak{no dejavnostjo z akademskega
ali kakega drugega podro~ja. Dobrodo{la je raziskovalna dejavnost, ali
sodelovanje pri tekmovanjih v znanju. Prijavijo naj se vsi, ki radi po~no
kaj novega, zanimivega in so odprte
glave in duha in radi delajo samostojno, v manj{ih skupinah in so pripravljeni sprejeti izziv.
Dveletno {olanje v mednarodni
maturi se zaklju~i z maturitetnim izpitom.
Spri~evalo mednarodne mature
je priznano in cenjeno na vseh
najbolj znanih univerzah po svetu, s
~imer potrjujejo kakovost znanja, s
katerim diplomanti mednarodne
mature za~enjajo {tudij. Na doma~ih univerzah pa se dijaki mednarodne mature prav tako brez vsakega
problema vpisujejo tako, da {ola
opravi pretvorbo originalne diplome
mednarodne mature v na{e maturitetno spri~evalo, kar je za dijaka
mednarodne mature ugodno.
Zakaj ne bi è sedaj za~eli
razmi{ljati o tem izzivu in se
pripravljati nanj?
Vse informacije o programu
mednarodne mature boste lahko
dobili è na informativnem dnevu.
Koordinatorica mednarodne mature
na {oli vam je vedno na voljo, prav
tako profesorji in dijaki v tem programu.
Vesna Senica, prof.,
koordinatorica MM
EVROPSKI ODDELKI
NI POSEBNOST SAMO V NAZIVU...
»Nikar se ne po~utite ve~vredne,
bolj{e ali karkoli, ker ste evro razred,
saj ste popolnoma enakovredni
ostalim!« (eden prvih v pozdrav
izre~enih stavkov na{e razredni~arke) Izgleda, da so na{i predhodniki
imeli krila sokolov, na{a so nekako
podobna le mariborskemu golobu
(vas torej ~aka drug pozdrav). Potem
se naenkrat vpra{a{, a zakaj jih ne bi
imeli (krilc, seveda)?! Prestali smo
dve »selekciji« to~k! Prvo, da smo na
Drugo sploh pri{li, in drugo za evro
razred (lepo prosim, omejitev je bila
116 pik). In prva kontrolna (mat) 4,3
povpre~je, mislim, da jasno dokazuje, da smo »pametni«, ~e 31 »haklov«
pri kemiji (poskusno!!!) odmislimo.
No, to je bilo nekaj vzpodbudnih
informacij, da se zamislite – za~nete
po{teno garati, da v primeru, da ste
sprejeti, dokaète, kdo ste! Pozor!
Ampak ne dajemo dovoljenja, da
nas zasen~ite (hehe). ê vam uspe,
vsaka ~ast in ponosni bomo na vas!
Zakaj sploh evro in kaj to
pomeni?
Jah, pri geografiji se boste u~ili
zgolj o Evropi, za vas Afrika, Azija,
Amerika... ne bodo obstajale! (joke!
No, ne bi bilo ravno slabo). Natan~ne
razlage, zakaj ravno evro, ne najdem, saj se imamo svetovno in bi
mogo~e bil naziv svetovni razred
toliko bolj{i. Prav tako kot paralelke
boste imeli najbolj{i predmet fiziko
(hehe, eni ho~emo pa~ pozitivno),
informatiko – po mo`nosti 3 ure v
komadu, kemijo, zgodovino... itd. In
potem se bo samo na va{em urniku
zna{el predmet ANM (dve uri na 14
dni). In ni to Avtomatsko Naprezanje
Misli ali Avanturizem Na Morju
(izpeljanke so moje podro~je – kao).
Ponovno bom izpadla nevedna,
ampak nikjer ni izslediti originalne
izpeljanke, predstavlja pa predmet
Slovenija v svetu! Lahko bi bilo recimo Angle{~ina Ne da Miru – saj ta
predmet poteka v angle{kem jeziku
(tisti, ki na~rtujete v 3. in 4. razredu
program mednarodne mature, vam
priporo~am – je na nek na~in navajanje... ) Preidimo k bistvu, pri ANM
nekako ne boste iskali po globusu,
kje v svetu je Slovenija, ampak boste
vzpostavljali kontakt s tujci (vrstniki
s ê{ke in Italije). Veliko boste govorili o na~inu ìvljenja... Na nek na~in
boste {irili obzorje splo{ne izobrazbe
(kar je za kakor na Drugi pravijo –
bodo~e intelektualce – vse prej kot
odve~).
Ne samo pri tem predmetu in
angle{~ini bo prisoten native speaker (na{ David), ki je enostavno COOL!
Sli{i se grozno prof. in native speaker v razredu – ni~ klepetanja! (Vse se
da, brez skrbi). Naj vas pa potolaìm,
lahko se zgodi, da so v razredu trije
prof. – ho~em povedati, prednost
evro razreda je med predmetna povezava (Ne bom vam zdaj teìla {e s
10
tem in vas obremenjevala – boste è
videli. Verjemite pa, ni huj{ega kot
fizika in matematika skupaj!) – Potrebno je prebuditi tudi malce straha, da ne bo naval in bo {e kak{na 3.
svetovna (ups, evropska) vojna, kdo
bo in kdo ne sprejet...
And fainaly … ima{ rad potovanja? Seveda! Le komu se ne zdi svetovno (beri: evropsko) voziti in ~agati na avtobusu dale~ od doma in
{ole (tistih par prof. na avtobusu {e
prebavi{) … ali sodelovati na izmenjavah?! Vse to in {e ve~ (è samo za
dobro {tevilo to~k, in ~e bo{ med
prvimi, dobi{ tudi pov{ter~ek + mp3
– za potni list in primerno obutev
poskrbi sam!) sledijo podnapisi...
prof. Miki} za vsak izlet poudarja
“obvezna oprema”; potni list (~e potujemo preko meje), primerna obutev, mp3 (saj imamo pa~ razli~ne
okuse in o~itno ne prizna poraza, da
pa~ ni uspe{en DJ), pov{ter~ek (da
obraza ne boste naslanjali na okno –
moja malenkost to svetuje predvsem dekletom, saj bo fantov zagotovo samo tretjina v razredu – razen
~e bo v va{i generaciji kak{en preobrat).
Sedaj bom pa po~asi zaklju~ila.
Upam, da ste dobili potrebne informacije (~eprav je ve~ nepotrebnih –
ampak saj veste, »novinarji« so znani po nakladanju… Pa tudi vi boste
po 2-3 esejih to po{teno obvladali!)
EvropeikA:* ANa
P.S: Opravi~ujem se vodstvu {ole,
~e bo drugo leto potrebno zaradi
velikega {tevila kandidatov narediti
tri oddelke evro razredov!
P.S.S: Bodo~i fazoti, ena majhna
izjava fazanke za zaklju~ek:
»PRIDITE MED NAS,
NE BO VAM @AL!!!«
INTERVJU
Z RAVNATELJEM
IVANOM LORENÎÊM
Druga je {ola, ki odpira vsa vrata. Kako?
Najprej je tukaj redni {olski program, se pravi, da se trudimo zagotoviti
dijakom kvaliteten pouk in s tem znanje. Glede na rezultate, ki jih na{i dijaki
dosegajo na maturi, nam to tudi uspeva, kajti ti so namre~ zelo dobri. A predvsem bi ob vsemu skupaj rad izpostavil interesne dejavnosti, katerih je na
II.gimnaziji preko {tirideset in njihovo {tevilo se iz leta v letu ve~a. S temi
dejavnostmi ho~emo dijakom omogo~iti, da se lahko udejstvujejo na ve~
podro~jih in si s tem tudi pridobivajo {ir{e, prepotrebno znanje.
[ola bo spremenila svojo podobo …
[ola bo dobila novo telovadnico, kantino, naravoslovni prizidek …
Spremenila bo svojo podobo v veliki meri. S tem se trudimo dijakom zagotoviti
najbolj{e pogoje za izvajanje pouka, saj so ti bili do sedaj, na primer v telovadnici, te`ki. Nova bo tudi kantina, ki bo dijakom nudila pestrej{i izbor jedi. Po
nekaterih teàvah, ki smo jih imeli na za~etku, je gradnja sedaj le stekla. Ne le
da bodo pogoji za pouk bolj{i, gradimo tudi zato, da bi omogo~ili {irjenje
interesnih dejavnosti dijakov.
Z vstopom v Evropsko unijo se mladim odpirajo nove poti. Kak{ne spremembe lahko dijaki pri~akujemo neposredno na na{i {oli?
V prihodnosti bo {e ve~ mednarodnih izmenjav. @e zdaj smo povezani z
mnogimi {olami, vendar se bodo finan~na sredstva v prihodnosti, predvsem
med letoma 2007 in 2013, {e pove~ala, kar bo dijakom omogo~alo {e ve~ mednarodnih izmenjav. Tako na primer dobimo è marca v goste dijake iz Baskije.
Seveda se trudimo narediti pouk dijakom ~im zanimivej{i in to je ena od teh
poti.
Imate kak{no sporo~ilo za dijake, ki prihajajo?
Izkoristite svoje potenciale, izkoristite to, kar vam je bilo dano. Ne izgubljajte ~asa z nepotrebnimi stvarmi, predvsem pa ne bodite v ìvljenju pasivni.
Jernej Maher
11
SPOMINI IN NASVETI
ÊTRTIH LETNIKOV
KAKO GLEDA[ NA II. GIMNAZIJO
DANES, PO [TIRIH LETIH?
P Moja pri~akovanja o srednji {oli
so bila zagotovo izpolnjena.
P Ni mi àl, da sem se vpisala na
DGM. Je super {ola.
P Na DGM gledam kot na »edino«
najbolj pametno odlo~itev v mladosti. [ola ne nudi samo znanja, ki
ga odnese{ od pouka, pa~ pa tudi
razvoj na ostalih podro~jih.
P Mislim, da sem s tem, ko sem se
odlo~ila, da grem na Drugo, naredila najbolj{o potezo v ìvljenju.
P Ostali bodo super spomini –
vredni vsakega dneva (tudi slabega).
P [ola z du{o. »Moja« {ola – s telovadnico ali brez.
P Druga gimnazija je dobra {ola.
Sem ponosen, da sem na tej {oli.
P [ola je prijetna, zna se prilagoditi
potrebam dijakov in jim uresni~iti
èlje, ki so druga~e nedosegljive.
[ola nam je omogo~ila kon~ne
ekskurzije v razne dele Evrope, prav
tako pa se na {oli vedno nekaj dogaja. ê ho~e{ biti zaposlen, ima{ na
tej {oli vse mo`nosti, da ti ni nikoli
dolg~as.
P Druga se mi zdi zelo v redu. Je
{ola, ki veliko nau~i in veliko zahteva, poleg tega pa ponuja obilo
ob{olskih dejavnosti. Za vsakega se
nekaj najde.
P Se mi zdi ful dobra {ola. Ne
morem re~i najbolj{a, ker drugih ne
poznam, vendar je kraj, kjer sem
preìvela lepa leta, da jih bo te`ko
pozabiti. Malo ljubezni, pa jeze, pa
dosti smeha, pa nekaj solzic … Dosti
zelo ~ustvenih trenutkov. Lepo je
blo! Kar ne bi {la … Bi ostala {e pa
ìvela {e naprej brezskrbno, kot ti
{ola omogo~a. V glavnem, ta {ola ti
da toliko pozitivnega, pa tak te
objame, da ti je ves ~as toplo v
sr~ku.
P Dobil sem dovolj osnov in znanja
za nadaljnje ìvljenje in {tudij. Je v
veliki meri izpolnila moja pri~akovanja. Zapustil jo bom z lepimi spomini.
P Na {olo, ki je izpolnila moja
pri~akovanja. Zgradba, v kateri sem
preìvel 4 najbolj{a leta svojega ìvljenja.
P Na àlost se zunanjost ni spremenila, vendar pa ti slej ko prej
vseeno priraste k srcu tak{na, kot je.
P Obdobje v ìvljenju, ki mi je dosti
prineslo in tudi dosti odneslo.
Definitivno pa z vsemi ob{olskimi
dejavnostmi dale~ prevladuje pred
ostalimi {olami.
P Najbolj{a leta sem preìvel v
dru`bi najbolj »fajn« ljudi. Ta gimnazije nikoli ne pozabi{.
P Druga gimnazija je definitivno
dobra {ola. Sicer menim, da je program malo te`ji kot na ostalih gimnazijah v Mariboru, vendar smo
zaradi tega tudi nekoliko bolje
pripravljeni na maturo kot dijaki
drugih {ol.
P [ola je na visokem nivoju. Je res,
da odpira vsa vrata ne samo v
{olskem znanju, temve~ z ob{olskimi dejavnostmi daje dijakom zelo
{irok spekter znanja.
P Ful fajn {ola, kjer se veliko nau~i{.
Sicer grda zunaj, ampak prijetna
odznotraj.
P Kot na {olo, ki ne daje samo izobrazbe, ampak daje tudi zaveti{~e,
kot drugi dom, kjer se lahko po~uti{
doma~e.
P Najbolj fajn {ola, ki ti odpira
razli~ne poti.
P [ola, kjer mora{ »dosti« delati in
kjer se lahko tudi fajn zabava{.
P [ola mi je ponudila veliko
mo`nosti, da sem spoznala Evropo.
Imela pa se tudi mo`nost ukvarjati
se s tistim, kar rada po~nem.
P Od{tekana {ola s {e bolj
od{tekanim osebjem in dijaki.
P To, kar sem pri~akoval, in {e ve~.
[ola dijakom omogo~i dobro okolje,
zato dijakom {ola tudi ostane v
lepem spominu.
P Gimnazija = drugi dom
KAJ MENI[ O PROFESORJIH?
P Profesorji so super, vedno
pripravljeni pomagati. Ve~inoma
dijakov ne jemljejo kot
neenakovredne profesorjem, ampak
so prijazni in pripravljeni na dogovore.
P V ~etrtem letniku spozna{, da so
vsi zares kul in pozabi{ na slabe
izku{nje iz prvega letnika. Pa saj
niso zlobni, samo nekateri si ho~ejo
na za~etku ustvariti avtoriteto.
P Profesorji so v ve~ini OK. V{e~ mi
je to, da ne kuhajo globljih zamer in
da se z njimi da veliko zmeniti.
P So kul. So izjeme, tako kot povsod
na svetu, so ljudje, torej zmotljivi, s
slabimi dnevi, ampak v ve~ini popolnoma v redu. Nas imajo radi, ~eprav
sku{ajo v~asih to skriti (»kao vzgoja«). So pa res super in se da prav
zbliàti z njimi. Pa se res trudijo,
resno!
P Ve~ina profesorjev mi je skozi
leta nudila znanje, ki je potrebno za
splo{no izobrazbo, le nekatere
izjeme so mnenja, da je njihov predmet alfa in omaga.
P Bolj se trudijo kot kje drugje.
Sicer se najde tudi kak{en, ki tega
ne po~ne, samo vseeno, profesorji
so kul.
P Eni so tak{ni, drugi druga~ni, vsi
so nekaj posebnega in z vsemi se da
12
dobro razumeti.
P Najbolj prijazni, najbolj pametni,
vedno pripravljeni pomagati in te
razumeti.
P Profesorji so po mojem mnenju
zelo dobri. Mislim, da so predvsem
objektivni in ne dajejo prednosti
dolo~enim u~encem. Trudijo se, da
nam bi teme predstavili na zanimiv
in zabaven na~in.
P So eni izmed najbolj{ih profesorjev na svetu, v~asih pa se najde tudi
kak{na izjema.
P Ko si v prvem letniku, jih
spo{tuje{ in se jih boji{, kasneje pa
gleda{ nanje kot na navadne ljudi.
P Na za~etku so bili grozni, kasneje
pa spozna{, da so v bistvu v redu
ljudje.
P Profesorji so po ve~ini zelo
strokovno podkovani in verjetno eni
bolj{ih. Izjem je malo, vsaj v na{em
razrednem u~iteljskem zboru.
U~itelji so tudi razumevajo~i in
pripravljeni pomagati, kadar je to
potrebno.
P Predvsem so zelo vztrajni in tolerantni do dijakov (vsaj ve~ina).
P Razumevajo~i.
P Profesorji so si zelo razli~ni.
Nekateri predavajo z mo~no voljo in
motivacijo, torej s pravim namenom – da bi pritegnili pozornost
dijakov in jih nau~ili, kolikor se le da,
pri drugih pa te volje tudi ni opaziti.
P Ve~ina profesorjev je v redu, zelo
dobro razlagajo. V~asih si pomagajo
z zabavnimi zgodbicami, da bi nam
snov bila bli`ja. Vsi so zelo pozitivni
in pripravljeni pomagati (izjeme so
izvzete).
P Imeli so korekten odnos, z njimi
smo se veliko presmejali in tudi prejezili en na drugega.
P Skrivnostni, posebni, psihoanali-
ti~ni, izredno zanimivi ..
P So v dobrih odnosih z dijaki,
nekateri pa se {e vedno ne zavedajo,
da imamo tudi dijaki pravice in
svoje ìvljenje. Za vsakega profesorja na {oli je njegov predmet najbolj
pomemben.
P Profesorji so ~love{ki, nekateri
bolj, drugi malo manj. Z vsemi pa se
da normalno dogovorit o testih in
spra{evanjih. Ve~ini profesorjev ni
vseeno za dijake, kar je super.
P Vsak se poleg pouka ukvarja {e s
~im. Ve~ina jih zna dobro razlagati,
nekateri pa ne.
P Vsak profesor je razred zase, prej
jih skapira{, bolj{e je.
KAJ TI JE NAJBOLJ OSTALO V
SPOMINU?
P Osebe s svojimi »zna~ilnimi«
izjavami in facami.
P Najbolj mi bodo ostali v spominu
trenutki, ki sem jih preìvel s so{olci
v {oli in {olskih dejavnostih.
P Najbolj mi bo v spominu ostala
prostorna avla, so{olci, so{olke,
nekateri profesorji, maturantski
izlet, v glavnem sami lepi spomini.
Tiste slab{e bom pozabil.
P najbolj mi bodo ostale v spominu
na{e »posrane« face, ko smo beàli
po stopnicah pred koruzo.
Nepozabna sirova s sirom in Jocotov
besednjak, ki te ne more odvrniti od
nasme{ka. In kulturni maraton kot
prva no~ na {oli – prve ne pozabi{
nikoli.
P Tota vellllka avla s stebri.
P ÂGE. Sirova s sirom, pogreta.
Joco. Omarice.
P Super razred, razredne dogodiv{~ine; ob~utek doma~nosti na tej
{oli, k temu je pripomogla tudi velika avla s stebri.
P V spominu mi bo najbolj ostalo
druènje s so{olci, skupaj prebite
ure, ki so nam pripomogle skozi
muke u~enja. Zanimivo nas je opazovati, kako smo postali skoraj è
odrasli ljudje.
P Ni samo enega dogodka, ki bi se
mi najbolj vtisnil v spomin, mi bo
pa celotno {olanje na Drugi ostalo v
lepem spominu. Z veseljem se bom
spominjala kulturnih maratonov in
so{olcev ter so{olk na splo{no.
P Joco. Je ful faca, posebno izrazoslovje je …. Sam pa je ful son~ev
~lovek, ki ne glede na razpoloènje
spravi v pravo ekstazo smeha.
P Kulturni maraton, izjave profesorjev in seveda EST.
P V spominu mi bodo ostali
eksperimenti, druènje in dogodiv{~ine s so{olci in so{olkami.
P Vonj po pomladi in mladosti.
Dnevi ugodja in brezskrbnosti, ko
nisi rabo razmi{ljat, kaj bo jutri.
P So{olci.
P Razne dogodiv{~ine, ki niso za v
javnost.
P EST, Borec, odmori pred {olo.
P Fizika in prvi kulturni maraton.
P Vse tiste zabavne ure, kjer smo se
nasmejali in imeli fajn. In teh ur je
bilo dosti.
P No~ (jutro) na dan, ko je bil kulturni maraton, kjer sva se s sedanjo
punco »zbliàla« ☺
P Fore s profesorji in so{olci.
Prijaznost dijakov in profesorjev in
pa Jocota.
P [olske ~age, ki pa na àlost niso
ve~ tako slavne in dobro obiskane.
Tudi kulturni maraton, zanimivi
izvajalci, ki so prirejali koncerte v
Amfiteatru, Spring festival, vse
delavnice in Borec. Seveda pa tudi in
predvsem so{olci.
P Plesnih vaj za maturantski ples,
kjer so me vedno tako bolele noge.
P Spoznanje, da se tukaj sploh ne
~uti{ ~udnega in druga~nega.
P Stvari, ki so se dogajale med
poukom, spontane reakcije profesorjev in dijakov. Najbolj{a pa so
bila prva leta na {oli, ko smo se {e
vsemu ~udili.
P Najbolj mi bodo v spominu ostali
kulturni maraton in predstave ESTa. Pa tudi prvi letnik na Drugi.
Najbolj{e je bilo pri pouku v zadnji
klopi pri kak{nem dolgo~asnem
predmetu, saj smo si tam naredili
svojo zabavo.
P Vzdu{je na Drugi
KAJ SVETUJE[ »FAZOTOM« OZ.
PRVO[OLCEM?
P Fazo, ~e bo{ preìvel prvo leto, si
na dobri poti, da bo{ neko~ do~akal
pervezijo.
P Uìvajte v prvih treh letih, ker v
~etrtem bo prepozno ;).
P Ne obupati ob prvi slabi oceni,
ker po vsakem padcu pride vzpon.
P Ne se bat, ker se vam ne bo
zgodilo ni~ takega, kar se {e ni nam,
pa smo preìveli.
P Na za~etku bo malo hudo,
ampak zadnji dve leti boste spoznali, kak je Druga fajn.
P »Be afraid, be VERY afraid!«
Buahaha! ☺
P Prvi mesec nosite zraven obla~ila
in brisa~o. Pa ne se bat ~rnega
moà.
P Ubogajte starej{e! Ne vrivaj se v
vrsto v kantini!
P Nikoli , ampak res nikoli ne podvomite v odlo~itev, da se izbrali
Drugo, ker zares odpre vrata na 1001
poti. Izkoristite vsako minuto,
preìveto na {oli, v omarici ali na
strani{~u, pomembno je le, da ste
na DGM.
P Ne bojte se! S tem ko ste pri{li na
Drugo, ste pri{li v varne roke!
P Ne izpusti nobene razredne ~age.
Daj si du{ka.
P Profesorji niso tako strogi, kot se
delajo na za~etku.
P U~ite se, u~ite!
P Vsem 1. letnikom bi svetovala, naj
se ne ustra{ijo zahtevnosti, saj
s~asoma postane vedno la`je in na
koncu bodo hvale`ni za to delo.
P Fazotom svetujem, da se ~imve~
nau~ijo in zabavajo. Da ~imbolj jezijo profesorje in dosti {vinglajo pri
testih. ☺
P Poizkusite uìvati kolko se da, ker
{ola ponuja res dosti lepega pa
dobrega. Pa mogo~e navzven ne
13
zgleda tak, smo sami dobri ljudje.
P [olo izkoristite v nulo! Vse, kar ob
{oli ponujajo in tudi med poukom.
Aja, pa pazite se Miki~a. ☺
P Poskusite narediti ~imve~, da
boste lahko ìveli svoje sanje, bodite
to, kar ste (in razmi{ljajte pametno).
Druga gimnazija vam k temu
pomaga.
P Ne se kregat s profesorji! Ker
imajo oni VEDNO prav ☺.
P Uìvajte ta {tiri leta, dokler {e
lahko, ker potem se za~ne zares.
P Za tiste, ki jim je {ola fajn – uìvajte, ker bo hitro minilo.
P Bodite »podrejeni«.
P Po~asi se dale~ pride.
P U~i se sproti, druga~e bo{ zabredel!
P Naj na veliko uìvajo v teh letih. V
dobrih in malo manj dobrih
trenutkih. Na koncu se vedno spomni{ ta prvih.
P Ne prestra{ite se profesorjev, ker
~ez eno leto boste super kolegi, ali
pa ne. Podredite se vi{jim letnikom.
Ne hodite na {olske ~age, ker so
brezvezne.
P Spodnji avtomat za pija~e ni na
ètone!
P Spo{tujte vi{je letnike, oni so
glavni!
P Ne pretiravajte z obveznostmi.
Jemljite dolo~ene stvari z rezervo.
Te`ko boste uìvali ìvljenje, ko vas
bo bolel kri` in boste imeli 3 otroke,
naredite to raje zdaj.
P Svetujem jim, naj se pazijo
starej{ih letnikov, da naj se ne
gu`vajo v kantini in na WC-ju.
Druga~e pa jim svetujem, da naj se
zavedajo kaj imajo, ker bo vse to
prehitro zbeàlo stran.
P Da izkoristijo ta leta, da spoznajo
~imve~ prijateljev in da vsak dan na
tej {oli }imbolj uìjejo.
P Ostalim dijakom svetujem, da
naj ~imbolj{e skrbijo za novo telovadnico, ki je na poti.
Janja, Katja, Petra in Ana
POKROVITELJI II. GIMNAZIJE
GENERALNI SPONZOR II. GIMNAZIJE
14
HMM ... LE KAJ ZANIMA
BODOÊ FAZANE?
(Veterani svetujejo svojim naslednikom)
Ker se ob vpisu v srednjo {olo ve~inoma
govori le o programih, urnikih in podobnem,
sva se odlo~ili, da bodo~im fazekom odgovoriva tudi na malce druga~na vpra{anja. Zato
sva obiskali najini biv{i osnovni {oli in odgovarjali na tak{na in druga~na vpra{anja.
Tukaj so najini odgovori in upam, da vam
bodo vsaj malo pomagali pri va{i odlo~itvi.
Kako hud je krst fazanov na Drugi?
Morava re~i, da je bil krst {e kar hud,
ampak, kot vidite, sva preìveli, in to je to. Za
naju je bil sam krst pa~ malce druga~en sprejem v srednjo {olo in s tem postane{ pravi
gimnazijec. In danes je za naju le eden izmed
dogodiv{~in, ki so se nama pripetile na Drugi.
Sicer pa je krst zanimiva in sme{na stvar, ki
se nama je vtisnil v spomin, {e posebej, kako
smo fazani vi{jim letnikom na krstu vra~ali
udarce. ☺ P.S.: Glede na to, da sva naslednje
leto midve ~etrti letnik, vam obljubljava, da
krst ne bo preve~ hud (ampak kaj je za koga
hudo, je zelo relativna stvar ☺).
Kak{ne so malice? Kaj je posebnega na
sirovi s sirom?!
Na sami {oli je kantina in tam se prehranjuje ve~ina dijakov. Sicer morava tukaj omeniti pomembno pravilo, ki se ga kot bodo~i
fazani morate dràti, in sicer, da imajo vi{ji
letniki v kantini vedno prednost pred vami.
☺ Kot vidiva, je sirova s sirom è povsod znana. Re~i morava, da je to na na{i {oli zelo
popularna pote{itev lakote, sicer jo boste pa
sami kmalu imeli mo`nost poskusiti. Druga~e pa se hodi jest tudi drugam (Center, Padrino, trgovina…), seveda pa si lahko malico prinesete od doma.
Se na Drugi {e vedno prirejajo ~age?
âge se seveda {e vedno prirejajo in
vanje se vlaga vedno ve~ truda na{ih dijakov,
da bi ~imbolj uspele. Na njih je vedno dobro
vzdu{je in so prilo`nost za druènje s so{olci
in prijatelji. âg se udeleì mnogo dijakov,
tudi z drugih srednjih {ol, zato lahko spozna{
veliko novih ljudi. S so{olci se jih vedno
udeleìmo in se takrat prepustimo glasbi in
zabavi. ☺
Je na {oli veliko ob{olskih dejavnosti?
ê je na na{i {oli ~esa veliko, so to zagotovo ob{olske dejavnosti. Od na{ega ~asopisa
Borec do EST-a, EKO kro`ka ter drugih
kro`kov, Tigric in Borcev, u~enje tujih jezikov,
Amnesty-ja, Dru{tva mrtvih pesnikov, JAMP
in {e in {e in {e .. Dejavnostim kar ni konca,
in ~e bi hotela na{teti vse, ne bi imela dovolj
prostora. Skratka, vsak lahko najde nekaj
zase. Pa {e to, v~lani se k vsemu, kar te zanima, kajti le tako bo{ kmalu poznal/a celo
Drugo, pa {e u~itelji te bodo imeli raj{i, ~e
bo{ pokazal/a zanimanje za stvari izven {ole.
Ali lahko hodi{ po {oli obut?
Ena od razlik med osnovno {olo, ki jo vsi
takoj opazijo, je, da na ve~ini srednjih {ol,
prav tako tudi na Drugi, lahko hodi{ obut.
Ampak! Previsoke pete in stopnice ne gredo
najbolje skupaj, tako da se obuj v nekaj normalnega, ker te bojo po 7 urah pouka fajn
bolele noge ..
Kako je z omaricami? Po kolik{nem ~asu
ste jih dobili?
Omarice smo dobili ~ez kak{en mesec, in
sicer vsak svojo, tako da boste morali kar
nekaj ~asi tovoriti okoli svoje stvari, ali pa
podkupiti starej{ega dijaka, da vam odstopi
del~ek svoje omarice. Kar pa se ti~e na{ih
omaric, je {koda edino to, da smo jim mi
dobili v drugem nadstropju (beri:dosti stopnic!!). ☺ Druga~e pa so primerno odlagali{~e
vse mogo~e krame, od knjig in zvezkov, oblek,
de`nikov, umazane {portne opreme .. Seveda
pa si vsak omarico najprej polepi s slikicami,
potem pa po~asi prinese v {olo zvezke ipd.
Na koncu prvega letnika boste imeli vse svoje
{olske potreb{~ine è v {oli (izku{nje ☺) ..
Obstaja kak{na izmenjava dijakov?
Vsako leto poteka izmenjava na{ih dijakov
z dijaki iz Nem~ije, in sicer z dijaki iz gimnazije
Möln. Nekje aprila pridejo dijaki za osem dni k
nam. Te dni ìvijo pri gostiteljih, obiskujejo
pouk na Drugi in spoznavajo znamenitosti
15
na{ega mesta in dràve. V za~etku septembra
pa jim na{i dijaki vrnejo obisk. Tukaj pa je
treba omeniti {e Spring festival, kajti vsako
leto nas v ~asu pomladi obi{~ejo dijaki iz ve~
dràv, npr. Poljske, ê{ke, Anglije, Hrva{ke,
[vedske in drugih deèl. Pri gostiteljih ostanejo nekaj dni, se udeleùjejo delavnic v ~asu
festivala in z nami spoznajo tudi no~no ìvljenje v Mariboru. Skratka, v ~asu njihovega
obiska se vsi noro zabavamo. ☺
Kaj se vama je najbolj vtisnilo v spomin
do zdaj?
OIV!!!! Vsako leto je bolj{i. V prvem letniku je najbolj brezzvezen (knji`ni~no-informacijska znanja - zeeehhhh). V drugem letniku po èlji dela{ izpit iz prve pomo~i (lutki
daje{ umetno dihanje in obvezuje{ so{olce
☺). V tretjem letniku pa se poda{ za 5 dni v
C[OD, kjer se imate noro fajn, ~eprav zna biti
naporno (sploh jutranje vstajanje z glavobolom ☺). Pa {e en nasvet, prazne plastenke
pospravite za sabo. Sploh ~e si èlite spati v
postelji pri so{olcu/so{olki. ☺☺☺☺☺☺. V
~etrtem letniku pa se v sklopu OIV odpravite
na maturantsko ekskurzijo (komaaaaj
~akaaaavaaaa ☺).
Kaj pa po~nete med odmori?
Za vsakega se nekaj najde. V okolici je kar
nekaj lokalov, tako da hodimo tja ali pa
ostanemo v {oli in se pogovarjamo s so{olci.
Pred testi pa nas najdete v knji`nici, kjer se
trudimo nau~ite {e zadnje snovi, ki se jih
doma nismo ☺.
In {e zadnje vpra{anje .. Odnos vi{jih letnikov do fazanov?
Re~i morava, da sva imeli glede tega res
dobre izku{nje. Vi{ji letniki so nas lepo sprejeli, {e celo lep{e, kot smo pri~akovali, in z
ve~ino smo takoj navezali stike. Ob tem bi {e
omenili, da nekateri dijaki vi{jih letnikov
nudijo in{trukcije iz raznih predmetov, saj
mnogo bodo~ih gimnazijcev zanima, ali so
starej{i dijaki pripravljeni mlaj{im prisko~iti
na pomo~ pri u~enju.
Za konec vama èliva ~imve~ uspeha
ob vpisu na Drugo in vam sporo~ava, da
boste tukaj preìveli najlep{a leta svojega
ìvljenja. Nama je è zdaj àl, da bova
morali ~ez dobro leto oditi. Na svidenje
septembra! ☺
Ana&Petra
ÂROBNI SVET DRUGE
»Na na{i {oli meni je vedno lepo,
dekleta, fantje radi skupaj smo,
na na{i {oli meni se nekaj zgodi,
ura pri~ne, ko {olski zvonec zvoni….«
To je besedilo ene izmed znanih
slovenskih popevk. Res je, da na na{i
{oli zvonec zvoni bolj poredko (kar
ve~ini dijakov prav ustreza), pa tudi
u~ne ure se, ~e imate sre~o, ne
pri~nejo povsem to~no, vse drugo iz
pesmi pa stoodstotno drì.
Ker sem bila lani tudi sama v va{i
koì (beri: Druga je bila zame {panska vas), sem za Vas, dragi bodo~i
fazani, zbrala nekaj pomembnih
informacij, ki vam jih tu razkrivam.
Torej, potopimo se v ~arobni svet
Druge!
NAJPREJ NEKAJ NASPLOH
O SREDNJI [OLI…
Gotovo kar naprej poslu{ate, da je
prestop iz osnovne v srednjo {olo
pomembna prelomnica v ìvljenju,
zato je zelo pomembno, da si izberete
pravo srednjo {olo, ki naj bi…, in tako
naprej.
Najprej naj vas potolaìm, da je
kljub za~etnemu {oku bivanje na
srednji {oli prav prijetno in da
prina{a veliko prednosti, àl pa tudi
nekaj slabosti, kot na primer:
☺ po {oli lahko hodi{ obut, kar
pomeni, da lahko ~as, ki si ga v
osnovni {oli porabil za preobuvanje,
sedaj precej bolje izkoristi{;
☺ ima{ svojo omarico, v kateri lahko
hrani{ {olske stvari ali pa tudi kaj
drugega in si jo lahko uredi{ po svojem okusu;
☺ za hrano odslej skrbi{ sam, kupi{
pa jo lahko v {olski kantini ali pa v
kateri izmed trgovin, ki so v okolici
{ole;
☺ ima{ suplence – podobno je
osnovno{olskemu nadome{~anju, le
da lahko sedaj, ~e ne dobite
nadomestnega u~itelja, prej odide{
domov ali pa pride{ kasneje v {olo;
pouk v srednji {oli traja dlje kot v
osnovni, vendar v dobri dru`bi in ob
zanimivih urah kljub temu hitro mine;
srednja {ola prina{a tudi ve~
u~enja, a ~e si ~as pravilno razporedi{, tudi to ne sme biti problem;
Seveda je tu {e zadnja prednost
srednje {ole – dijaki naj bi bili v srednji
{oli veliko bolj »resni« in »odgovorni«,
kot so v svojih osnovno{olski dneh
(yeah right), zato ti zabave, ki bodo na
{oli, letos zagotovo ne uidejo…
VSAK ZAÊTEK JE TE@AK..
1. {olski dan
Prvi {olski dan je è sam po sebi
izjemno doìvetje. Prvi~ stopi{ v {olo,
v kateri bo{ preìvel naslednja {tiri
leta, spozna{ svoje so{olce, razredni~arko, pa tudi in sploh se prvi~
sre~a{ z atmosfero na srednji {oli. Za
prve letnike se dan pri~ne ob osmih,
ko se vsi zberejo v razredih, kjer se
spoznajo z razredni~arko, ki jim razdeli urnike, prebere {olska pravila in
jih nasploh seznani s srednjo {olo. Na
ta dan si tudi deleèn veliko snemanja in slikanja, zaradi katerega ti prvi
dan {e posebej ostane v spominu.
Zelo lepo je, ~e si v razredu z nekom,
ki ga pozna{ è od prej, ~e pa nima{
te sre~e (ali nesre~e), kar stopi do
nekoga, ki stoji bolj sam, se mu predstavi in pogovor bo kaj hitro stekel.
Krst
Strah in trepet vseh prvih letnikov.
Ko se za~ne, ugotovi{, da pravzaprav
sploh ni tako hudo. âka te nekaj zanimivih in zabavnih nalog (ki so zabavne predvsem za gledalce), v katerih nastopajo bolj glasni »sre~neì« iz
vsakega razreda ali tisti, ki imajo posebne privilegije (beri:sorodnike) v
vi{jih letnikih. H krstu seveda spadajo
tudi ogromne koli~ine koruze, ki zaide tudi na najbolj nedostopne dele
telesa, ne smemo pa pozabiti tudi na
druge prehrambene izdelke, predvsem jajca in paradi`nike.
16
Le {e en nasvet: po koncu krsta se
~im hitreje spravi v notranje prostore
{ole, saj si zasebnega krsta zagotovo
ne èli{. Pa brez panike, {e vedno so
vsi preìveli! ☺
Za~etki {olanja
Prvih nekaj tednov na {oli bo malo
napornih, saj se ti bo zgodilo, da ne
bo{ na{el prave u~ilnice, pozabil, kaj
ima{ na urniku ali pa zamudil na uro.
Ko dobite omarice, poprosi nekoga iz
vi{jih letnikov, naj ti pokaè, kako se
jo odpre (za zapiranje lahko uporabi{
kar roke in noge, morda pa {e kateri
drugi del telesa). Sicer pa se bo{ na
dogajanje na {oli hitro navadil in na
njej kaj kmalu uìval.
Prvi izlet
[e eno izmed nepozabnih
doìvetij! Izlet za prve letnike je organiziran nekje proti koncu septembra,
njegova destinacija pa je avstrijska
Koro{ka. Na njem si ogleda{ Djek{e,
cerkev Gospe Svete, Gosposvetsko
polje in Minimundos. Poleg tega, da
se na njem nekaj nau~i{, je izlet
primeren tudi za bolj{e spoznavanje
sotrpinov iz svojega in tudi sosednjih
razredov. Seveda ne pozabi na fotoaparat!!!
Profesorji in u~ilnice
S profesorji imamo na Drugi res
sre~o. So zelo prijazni, razumevajo~i
(sploh v za~etku), radi ti pomagajo,
lahko pa pri~akuje{ tudi zanimive
ure, polne smeha. Na prve pisne ocene se pri vsakem predmetu pripravi{
s predtestom, pa tudi ustno spra{evanje je na na{i {oli ve~inoma napovedano, tako da se ti ocenjevanja ni
treba bati.
Ko razmi{ljam o u~ilnicah, se
spomnim na star slovenski pregovor:
Kjer osel leì, tam dlako pusti. Seveda
sta osel in dlaka v na{em primeru
mi{ljena metafori~no, je pa res, da
lahko v vsaki u~ilnici kaj hitro ugotovi{, kateremu predmetu je name-
njena. Ve~krat se sicer zgodi, da ima{
dolo~en predmet v u~ilnici za katerega drugega, a naj te to ne moti.
U~ilnice na na{i {oli so zelo raznolike
– od takih zanimivih, moderno
opremljenih in polnih plakatov, pa
tudi do takih bolj starih in
dolgo~asnih. Toda po~asi se navadi{
na vse!!
[E NEKAJ ZANIMIVOSTI
O DRUGI…
Evropski oddelek in mednarodna
matura
Program evropskega oddelka na
na{i {oli poteka è drugo leto.
Posebnost evropskega oddelka je
dodaten predmet v angle{kem jeziku,
imenovan Slovenija v svetu, pa tudi
ponosni. Zagotovo se bo{ na{el v vsaj
eni izmed njih, pa naj gre za EST (English Student Theatre), {olsko glasilo
Borec, ra~unalni{ki kroèk, EKO kroèk, prostovoljno socialno delo…
Za bolj {portne ljudi sta na {oli
dve navija{ki skupini – Tigrice in
Borci, na{a {ola pa tudi redno sodeluje v tekmah [KL-ja. Vsi, ki imate radi
potovanja, boste uìvali na geografskih predavanjih, ljubitelji kina si
boste lahko v na{em amfiteatru enkrat mese~no ogledali filme, za ljubitelje zvezd in vesolja na {oli deluje
astronomski kroèk, in {e bi lahko
na{tevala.
O pri~etku vsake dejavnosti bo{
obve{~en preko okro`nice, ~e pa jo
lotno {olo, vendar ta del {e ne bo tako
kmalu, saj bi se dijaki morali za nekaj
~asa »preseliti«na druge {ole.
Kantina
Je nekak{na {olska »jedilnica«,
kjer lahko pri tetah, ki delajo v njej,
kupi{ marsikaj zdravega pa tudi manj zdravega za pod zob. V kantini lahko dobi{ tudi specialiteto Druge – sirovo s sirom (najbolj{a je pogreta).
Svetujem pa ti, da se v glavnem
odmoru ne poizku{a{ prebiti v Kantino, ampak si malico priskrbi{ è prej,
saj je gne~a takrat najve~ja.
Ivek in Joco
Ko opisujem Drugo, seveda ne
morem mimo dveh prijaznih stricev,
ki sta na nek na~in è skoraj maskoti
medpredmetne povezave, pri katerih
sta v razredu dva profesorja. V veliko
veselje dijakom evropskega razreda
je tudi ve~je {tevilo ekskurzij (Dunaj,
Budimpe{ta) in sodelovanje v projektu mednarodne izmenjave dijakov.V
evropskem oddelku res uìvamo!! ☺
Mednarodna matura je na Drugi
è stalnica. Dijaki se lahko v program
vpi{ejo po kon~anem drugem letniku, pred sprejetjem pa jih ~akajo {e
posebni pogovori. Pouk poteka v
angle{kem jeziku, dijaki pa morajo
izdelati seminarsko nalogo, obiskovati dodatni predmet Teorija spoznavanja in sodelovati pri interesnih
dejavnostih.
Ob{olske dejavnosti
Na {oli jih je 39 in nanje smo zelo
presli{i{, lahko {e vedno oddeska{ na
{olsko spletno stran www.druga.org,
kjer so napisana vsa obvestila, na njej
pa lahko najde{ {e druge zanimivosti
o {oli, razredih, profesorjih…
Aja, {e nekaj - ve~ina teh dejavnosti {teje tudi za ure OIV (obveznih
izbirnih vsebin), zato se ti res spla~a
sodelovati.
Prenova {ole
Po dolgih napovedovanjih se je
prenova {ole letos kon~no za~ela. Potekala bo v dveh delih. V prvem delu
bomo dobili novo telovadnici (velika
bo 800 kvadratnih metrov, nad njo
pa bosta fitnes in plesna dvorana) in
nov prizidek k {oli, v katerem bodo
sodobno opremljene u~ilnice. V drugem delu prenove naj bi obnovili ce-
na{e gimnazije – Iveka in Jocota.
Prvi te prijazno pozdravi ob vstopu v {olo, ti pomaga, ~e ~esa ne ve{ in
je nasploh vir koristnih informacij.
Drugega lahko najde{ v fotokopirnici, ki pa se je zaenkrat preselila. Pri
njem se nau~i{ kar nekaj ìvljenjskih
modrosti in prav vedno te spravi v
dobro voljo! ☺
No, to bi bilo to. Upam, da sem
vam s svojim ~lankom vsaj malo pribliàla Drugo in da se boste septembra odlo~ili zanjo. Zabave, vzdu{ja in
oseb, kot so na njej, namre~ ne boste
na{li nikjer drugje. Veliko uspeha ob
zaklju~ku osmega razreda, predvsem
pa veliko sre~e pri vpisovanju. Se vidimo septembra!!!
17
Zdenka Pi{ek, 1.d
KOTI^KI DRUGE
Hja, dosti jih je, pa fajn so ...
ê si ho~ete sploh zasluìti
naziv fazanov na Drugi, jih
morate poznati. Da pa ne
boste letali gor in dol po {oli,
vam bom najpomembnej{e
prinesla kar na pladnju. Pa ne
zaradi vas, lup~ki dragi naivni,
ampak zato, da se nam ne
boste preve~ motali pod nogami! (ne jemljite me preresno, v
resnici nisem tako kruta,
ampak nekdo pa vas mora
malo prestra{it! ☺ ) Verjetno
vam bodo koti~ki v tak{ni
izvedbi koristili samo prvo
leto, potem bodo {olo prenavljali – ne naveìte se preve~!
WC
[e lani je bil unisex, potem pa je
nekdo odstranil unisex oznake.
Konzervativna nesramnost! ☺
KLET
V kleti je sicer mrzlo in ponavadi
smrdi, ampak je zelo priljubljena. Je
temna. Ponavljam, je zelo temna. In
vedno je tam tudi kak{na miza. V
tisti kletni temi. Got the message? ☺
PRITLI^JE
Spreminja se v skladu s tvojim
razpoloènjem: enkrat si vesel, da je
tako veliko, da lahko opazuje{ in
sam ostane{ neopaèn, drugi~, ko si
te~en, najprej opazi{ smrad po
praèni ~ebuli (tete – ni~ osebnega,
ampak ~e pa res smrdi!), spet tretji~
je nogometni stadion. Zgodilo se je
è tudi, da se je spremenilo v plaò
(MM).
PRITLI^JE
KANTINA
ê si prijazen do tet, ima{ blazne
privilegije (ne, Nejc? ☺ ). Pogoj za
sprejem v ob~estvo Druge je, da
poje{ sirovo s sirom in bombico. Aja,
~e ho~e{ malico v glavnem odmoru,
kupi ra~un eno uro prej. Pri
gu`vanju je dovoljena uporaba
komolcev, bulerjev itd.
V PRITLI^JE
KANTINA
FOTOKOPIRNICA PRI JOCOTU
KAFEMA[INA, FRUC&KOKTA MAKER
IN REDILNIK
Kava je sicer vodena, je pa topla.
Redilnik (avtomat s sladkarijami) pa
se lahko pohvali z raznimi vesoljskimi ~okoladicami – beli twixi, kockasti kitkat itd.
18
STEBER
Lahko ga objema{ – sam ali v
dvoje, lahko se za njim skrije{, ko
{prica{, lahko ga pa tudi pretepe{
(ni~ ga ne boli – preverjeno ob
prvem haklu iz fizike).
JOCO
Primarni namen Jocotove bajtice
naj bi bilo fotokopiranje. Yeah right!
Se pa pri njem nau~i{ zanimivih
besednih zvez, in skoraj vedno
povpra{a po tvoji druìni, v~asih kar
za nekaj kolen nazaj.
MED PRITLI^JEM IN
PRVIM NADSTROPJEM
Oglasna deska s suplencami. ê
imate sre~o, lahko greste prej
domov. ê ste f, pa se sploh ne
spla~a gledat, zgleda, da je neko
prekletstvo nad nami ...
STOPNICE
Vsestransko uporaben prostor –
posedanje, poleàvanje, malica,
gledanje v zrak, lup~kanje ...
za Teto Borko, pohvale, pohvale,
pohvale, ... 14. februarja pa lahko v
njega vrè{ pismo za ljubljeno
osebo, ki ga dostavi Borec express.
KNJI@NICA
Zbirali{~e intelektualcev v
glavnih odmorih in prostih urah.
Ima en zelo mehek in udoben kav~.
Lahko se zavle~e{ nekam na tla med
police in bere{, ampak takrat pazi,
da te ne dobi knji`ni~arka, ker bo{
letel ven naglava~ke. Pa ne me
vpra{at, zakaj je to prepovedano, ker
se mi zdi zelo butasto. Vpra{aj njo,
~e upa{.
ZBORNICA
Tu se zbira general{tab in nas
obira ob kavici.
BORÊV NABIRALNIK
Oni lepi pod tablo s suplencami.
Ne oni dolgo~asni, tisti je od dija{ke
skupnosti. Tu se zbirajo odgovori na
nagradna vpra{anja, vici, vpra{anja
MED PRITLI^JEM IN
PRVIM NADSTROPJEM
V PRVO NADSTROPJE
V DRUGO NADSTROPJE
19
DRUGO NADSTROPJE
Zares bogato s temnimi, tesnimi
koti~ki ... razi{~ite sami!
Oznak u~ilnic se mi ne zdi
potrebno razlagati – ~e jih ne boste
sami razvozlali, je moral va{ ati podkupiti kar lepo {tevilo ljudi, da so vas
vsaj pogojno vpisali. Skratka – izkoristite jih, dokler so {e tak{ni, kot so!
Taja Rukavina
MED PRITLI^JEM IN
PRVIM NADSTROPJEM
NA[A KNJI@NICA
Knji`nica? Kaj je è to? Aha,
knjige. Pa ne samo knjige,
tudi ~asopisi, revije, videokasete, raziskovalne naloge…
in tudi ra~unalniki – tako kot
v »pravi« knji`nici (splo{ni,
univerzitetni…), ki jo è poznate.
V na{i knji`nici je gradivo, ki ga
dijaki potrebujejo pri gimnazijskem
programu, obveznih in neobveznih
izbirnih predmetih za maturo, programu mednarodne mature, raziskovalnem delu in tudi pri drugih
interesnih dejavnostih. Trudimo se,
da bi zadovoljili kar najve~ potreb po
literaturi in drugih informacijah, ki
jih na{i uporabniki èlijo. Tukaj ne
pozabljamo tudi na literaturo, po
kateri dijaki segajo v prostem ~asu,
predvsem je to leposlovje ali pa kaka
druga zanimiva knjiga.
V knji`nici je veliko naslovov revij
in ~asopisov, po katerih dijaki radi
brskajo, najve~krat seveda v prostem
~asu in med odmori.
Za potrebe pouka, u~encev in
u~iteljev pa knji`nica nudi mo`nost
iskanja online informacij s pomo~jo
programa COBISS/OPAC v vseslovenski bazi COBIB in v katalogih posameznih knji`nic, ki so vklju~ene v
sistem COBISS. V Sloveniji je trenutno 293 takih knji`nic. Na{a knji`nica
je bila prva {olska knji`nica, ki je leta
20
1991 postala polnopravna ~lanica
sistema COBISS. Ker smo v dobi, ko
je hitra in kvalitetna informacija
zelo pomembna, so tudi v knji`nici
osebni ra~unalniki, ki so na voljo dijakom za iskanje informacij po internetu in po bazah podatkov s polnimi besedili ~lankov, do katerih ima
dostop na{a knji`nica (EbscoHost)
pa tudi za delo dijakov.
Poleg vsega pa je lahko knji`nica
tudi toplo zato~i{~e za vse tiste, ki bi
se radi zadnje trenutke pred kakim
testom {e izobrazili in osveìli svoje
znanje, raz~istili {e zadnje nejasnosti
in za to potrebujejo mir in ti{ino. Ker
je to lep in prijazen prostor, vam
vsem priporo~amo – pridite na II.
gimnazijo, tudi zaradi na{e knji`nice.
Romana Fekonja,
univ. dipl. bibliotekar
[OLSKA DIJA[KA SKUPNOST
[olsko dija{ko skupnost (v
nadaljevanju: [DS) sestavljajo dijaki predsedniki razredov
in predsednik [DS, ki ga
izvolijo vsi dijaki v prvem
tednu oktobra izmed prijavljenih kandidatov. Prijavljene
kandidate pred volitvami
potrdi {olska dija{ka skupnost preteklega {olskega let.
Predsednikov mandat traja
eno {olsko leto.
V naslednjem {olskem letu je
njegova naloga {e organizacija
novih volitev. [DS lahko po svoji presoji in potrebah sodeluje z mentorjem [DS, ki je eden od profesorjev
u~iteljskega zbora – en predsednik z
njim sodeluje bolj, drugi pa~ ni~.
Vsekakor je [DS avtonomna v svojem delovanju, seveda znotraj pravil
hi{nega in {olskega reda. Njene
naloge so organizacija ob{olskega
ìvljenja in izven{olskih dejavnosti,
{olskih ~ag, kulturnega maratona,
pomo~ dijakom pri majhnih
nev{e~nostih dija{kega ìvljenja,
pobude za izbolj{ave ìvljenja na
{oli in njihova izvedba, sodelovanje
z Dija{ko organizacijo Slovenije in
Maribora …
Toni Klis, prof.
mentor [DS
MEDNARODNI IZPITI IZ ANGLE[ÎNE
Priprave na mednarodne izpite iz
angle{~ine Univerze Cambridge
potekajo na {oli è tretje leto. Letos
poleg priprav na First Certificate
Examination (FCE) in Certificate in
Advanced English (CAE) ponujamo
tudi Certificate in Proficiency
English (CPE) in IELTS. FCE je
namenjen predvsem pripravi na
maturo, kjer skozi aktivnosti in ob
re{evanju nalog dijaki spoznavajo
tipe nalog, s katerimi se bodo kasneje sre~ali na maturi. Izpiti CAE,
CPE in IELTS pa so namenjeni predvsem tistim dijakom, ki razmi{ljajo
o {tudiju v tujini. Z re{evanjem
21
nalog in z aktivnostmi bodo dijaki
opremljeni za {tudij na tujih univerzah, nekateri pa so è opravili
prve intervjuje za sprejem na univerze v tujini.
Polona Oblak, prof.
Janja Polajnar, prof.
mentorici
ENGLISH STUDENT THEATRE
DRUGA SEZONA Z MUZIKALOM
QUEEN — WE WILL ROCK YOU.
Gledali{ka skupina English
Student Theatre è sedemnajsto leto
uprizarja uspe{ne muzikale v
amfiteatru II. gimnazije Maribor. Po
predstavah Fantom iz opere, Cats, It's
Showtime, Aladdin, Footloose –
Broadway, Briljantina in Levji kralj je
od lanskega decembra dalje na
sporedu rok muzikal QUEEN — WE
WILL ROCK YOU. @e sam naslov pove,
da gre za predstavo, kjer obujamo
spomine na dobre stare ~ase roka:
spominjamo se namre~ skupine
Queen in njihovega pevca Freddieja
Mercuryja. Ali so ti ~asi resni~no
minili? Ali v ~asu ra~unalni{ke generacije in kloniranih izvajalcev {e
obstaja kvaliteten rok? Ta dilema je
opisana v gledali{ki predstavi, ki seè
v leto 2304, ko je glasba samo {e
ra~unalni{ka. Z glasbo legendarnih
Queenov opremljena predstava govori o prihodnosti, ko je vsa glasba v
lasti mogo~ne ra~unalni{ke korporacije Globalsoft, pravi in{trumenti
pa prepovedani. @iva glasba je torej
mrtva. Dokler se ne pojavi upornik
Galileo, ki skupaj s somi{ljeniki Bohemi i{~e Bohemsko rapsodijo … V ekipi
je 45 igralcev, zbor je odli~no pripravila Ana Bezjak, prav tako plesni gib
Mojca Babi~ Kurbus, glasbena priredba je delo Danila @enka, ~udovite kostume je ponovno izdelal Zvonko
Babi~ Kurbus, video animacijo in
reìjo pa Emil Pe~nik. Sestavni del
ekipe so tudi tehniki, ki skrbijo, da poteka dogajanje na odru tehni~no
brezhibno. Vsi, ki boste pri{li na predstavo, boste uìvali ob dobri interpretaciji 23 pesmi skupine Queen, dobri igri in plesu. âkata vas dve uri
nepozabnega gledali{kega doìvetja.
Predstave bodo {e v januarju, februarju, marcu in aprilu ob petkih ob 19.
uri v amfiteatru Druge. Pravo~asno si
priskrbite vstopnico.
Emil Pe~nik, prof., mentor
22
EKOSKUPINA
sodelovanje pri priprava novoletnega
dobrodelnega sejma,
• ekodan v obliki medpredmetnega projektnega dela – letos na
temo VODA
Ob teh akcijah pa smo letos
@e od leta 1991 na na{i {oli potekajo
razli~ne okoljevarstvene dejavnosti, s
katerimi smo se leta 2001 vklju~ili v
mednarodni projekt Eko{ola kot na~in
ìvljenja.
Nekaj na{ih aktivnosti je postalo è tradicionalnih:
• akcija Zeleni bicikel, s katero vzpodbujamo dijake in
delavce {ole, da prihajajo v {olo na okolju prijazen na~in- s
kolesom, pe{ ali z javnim prevozom,
• akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov za zapu{~ene
ìvali mariborskega azila,
• projekt: Posvojili smo Pekrski potok: s kemijskimi in
biolo{kimi analizami ocenjujemo onesnaènost Pekrskega
potoka,
• te~aj kuhanja zdrave hrane: ob pomo~i gospe Kolari~
iz ekolo{ke kmetije smo pripravili jedi iz ekolo{ko pridelanih ìvil ter degustacijo za dijake in u~itelje,
• izdelava ekovo{~ilnic na temo »Ohranimo zimo« in
pripravili {e
druge dejavnosti. Na drevesa
v okolici {ole
smo namestili
pti~je hi{ice,
spomladi pa {e
tablice z imeni
drevesnih in
grmovnih vrst.
V {olski
knji`nici urejamo zelene
police z literaturo s podro~ja ekologije. Pripravili smo ogled
filma o Pohorju z diskusijo o posegih v naravo. Prevzeli smo
organizacijo razstave slovenskih srednjih eko{ol z
naslovom »Mokri{~a Slovenije«, sodelovali bomo tudi na
dràvnem ekokvizu na isto temo. âka nas tudi obisk dveh
podzemnih jam na Koro{kem, terensko delo v krajinskem
parku Ra~ki ribniki in naravovarstveno predavanje.
Urejamo ekokoti~ek, o svojih dejavnostih pa poro~amo
na spletni strani in v {olskem ~asopisu Borec ter tako
{irimo »zeleno misel«. Pridruìte se na{im prizadevanjem
za ohranitev okolja!
Katja H. Zorec, Darja Kravanja, mentorici
23
SPRING FESTIVAL
POMLAD
NA DRUGI
Spring Festival bo leto{nje {olsko leto na {oli potekal è peto leto. Vsako leto spomladi na {oli gostimo
ve~ kot sto dijakov iz vse Evrope. Dijaki z medsebojnim druènjem, s sodelovanjem na delavnicah in s
skupnimi izleti izmenjujejo izku{nje, ideje in se
pomerijo v kreativnosti in izvirnosti. Vsaka gostujo~a
{ola prinese na Drugo kan~ek svoje kulture, ki ga na
uvodni prireditvi sestavimo v mednarodni potpouri,
kjer v podobnosti i{~emo razli~nost in druga~nost. K
sodelovanju vabimo vse dijake II. gimnazije, da se s
svojo gostoljubnostjo pridruìjo najve~jemu mednarodnemu dogodku na {oli.
To je vrsta prireditev, ki se pri~enjajo s prvim pomladanskim dnevom ter trajajo ves mesec. Vsak dan se
zvrstijo razli~ne prireditve, okrogle mize in predavanja z
raznih znanstvenih podro~ij, sre~anja z uspe{nimi mladimi drugogimnazijci, filmske predstave, kulturne prireditve, {portna sre~anja, pomladni festival, dnevi frankofonije, kulturni maraton. Pri izvedbi Pomladi sodeluje
veliko {tevilo dijakov in u~iteljev II. gimnazije Maribor.
Sonja Vesenjak, prof.,
pomo~nica ravnatelja
Polona Oblak, prof.,
koordinatorica SF
24
ZLATI MATURANTI
To so dijaki 4. letnikov, ki so maturo opravili zelo
uspe{no. Na maturi so dosegli 30 ali ve~ to~k.
Na II. gimnaziji Maribor je v lanskem {olskem letu
bilo v gimnazijskem programu 12 zlatih maturantov,
v programu mednarodne mature pa 11.
OLIMPIJADE IZ ZNANJ
V lanskem {olskem letu so se trije dijaki II. gimnazije Maribor uvrstili na olimpijade iz znanja ter dosegli
zavidljive uspehe.
Dose`ki na olimpijadah iz znanj dijakov II. gimnazije
za leto 2005 so bili:
• uvrstitev na olimpijado iz fizike v [paniji 2. 7. - 12.
7.2005: Matja` Gomil{ek - pohvala; mentor Stane
Kodba
• uvrstitev na olimpijado iz ra~unalni{tva na
Poljskem avgust 2005: Matja` Gomil{ek; mentor o~e
• uvrstitev na olimpijado iz matematike v Meridi
(Mehika) 11. 7. - 18.7. 2005: David Gajser - pohvala; mentor Tatjana Simoni~
• uvrstitev na olimpijado iz kemije na Tajvanu 12.7. 19.7. 2005: Jan Lonzari~ - bronasto priznanje; mentor
Zdenka Keuc
Sonja Vesenjak, prof., pomo~nica ravnatelja
ZLATI KLJU^ II. GIMNAZIJE MARIBOR
Zlati klju~ smo za~eli podeljevati v {olskem letu
2001/02. Namenjen je najuspe{nej{im dijakom, ki
kon~ujejo {olanje na II. gimnaziji Maribor.
Nagrado podeljujemo v obliki zlatega klju~a in plakete.
Dijaki se potegujejo tudi za srebrni (priznanje) in
bronasti (pohvala) klju~. Kriteriji za podeljevanje nagrad,
priznanj in pohval so to~no dolo~eni.
Dobitniki zlatega klju~a v {olskem letu 2001/02:
Borut Sluban, Martin Turjak, Andra` Stoèr, David Dobnik
in Barbara Spreiz.
Barbara Bra~ko, Marko Lovec, Mitar Milutinovi}, Taja
Topolovec, Matja` @ganec, Franja @i{t.
Mateja Rihter, Gregor Weiss, Teja Senekovi~, Domen
Zafred, Polona Drozg, Alja` Majer, Katja Bobovnik, Barbara
Jur{a, Uro{ Kaurin, Manja Kisner, Marko Kokol, Klemen
@iberna.
Adrijana Puc, Gregor Donaj, Katarina Trstenjak, Sa{a
Kostanjevec, Katja Drnov{ek, Urban Breznik, Eva @vikart,
Jan Lonzari~, Lana Topolovec, Sa{o Grozdanov, Tina
Vrbnjak, @arko Pinter.
Sonja Vesenjak, prof., pomo~nica ravnatelja
25
PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO
NA II. GIMNAZIJI V MARIBORU
ÎM VE^ TI PODARIM, TEM VE^ IMAM
(W. SHAKESPEARE)
Vpra{ali so modreca: "Ali lahko izprazni{ s skodelico morje?"
"Ne morem," jim je odvrnil, "vendar vsakokrat, ko zajamem, zajamem tudi morje."
•
In tako vsakokrat, ko poseè{ v morje ~love{kega gorja tudi
z najmanj{o kretnjo, odvzame{ del bole~ine, vra~a{ vero vase, v ~loveka.
Prostovoljno socialno delo na
Drugi gimnaziji sega dale~ nazaj, ko so na{e predstave o smiselnosti in upravi~enosti uvajanja takega dela med srednje{olce potrdile tudi prakti~ne
pozitivne izku{nje drugih (zlasti mednarodne {ole v Devinu
pri Trstu). Tako smo za~eli prepri~ani, da se ob prostovoljnem delu oblikuje in razvija
ob~utek solidarnosti in socialne
odgovornosti do posameznika
in skupnosti, da ponuja to delo
mo`nost za osebnostno rast in
samospoznavanje, prepri~ani,
da bo ta dejavnost pomembno
in dobro posegla v na{e skupno
ìvljenje.
Od {olskega leta 1987/88, ko smo
spomladi 1988 pripravili prvi dve skupini prostovoljcev (takrat za delo v
Otro{kem domu in Domu starostnikov Danice Vogrinec), te~e ta dejavnost kontinuirano do dana{njega
dne, vseskozi z dijaki na{e gimnazije,
ki se jim v~asih pridruì tudi kdo od
dijakov drugih {ol, kjer PSD ({e) ni organizirano.
Za svoj prepoznavni znak nismo izbrali nobenega posebnega imena,
temve~ smo pustili son~nim àrkom,
da so posijali skozi takratni (resni,
uradni) znak na{e {ole.
Ta son~ek povabi zdaj vsako leto
pribli`no 80 dijakov v na{e prostovoljske skupine, 80 tistih, ki se odlo~ijo za
celoletno prostovoljno delo. Pri posa-
26
meznih dogodkih pa se jim pridruì {e
kakih 20 dijakov, ki pomagajo, sodelujejo pri prireditvah, prevozih ..., med
njimi tudi u~itelji in delavci {ole, ki vse
bolj dojemajo pomembnost take dejavnosti tudi za “dihanje” celotne {ole.
Na~in izvajanja:
Delo poteka sicer kot samostojno
delo dijakov, vendar s pripravo (uvajalni “seminar” pred pri~etkom dela),
spremljanjem in sprotnim vrednotenjem - pod vodstvom mentorja in
strokovnih sodelavcev, psihologov, socialnih delavcev, pedagogov z in{titucij, kjer dijaki opravljajo prostovoljno
delo. Kontinuirano, skozi vse {olsko
leto, se dijaki enkrat tedensko sre~ujejo s svojimi prijatelji, vsako jesen pa
skupine oblikujemo znova.
Vsebina programa:
Delo temelji predvsem na vzpostavljanju socialnega stika ter medsebojnem zblièvanju ljudi, najve~krat in
najuspe{neje ob kaki skupni dejavnosti. Na tak na~in se po na{ih izku{njah
vzpostavlja topel in iskren med~love{ki
odnos, ki prispeva k socialnemu in
osebnostnemu zorenju obeh, na{ega
dijaka in njegovega prijatelja.
Prav tako pomembna je izmenjava
izku{enj med samimi prostovoljci in
vrednotenje lastnega dela in osebnega
razvoja ob vodstvu mentorja in strokovnjakov iz domov oz. {ol ali zavodov.
In kam odhajajo na{i prostovoljci?
Kdo so na{i prijatelji?
V vseh teh letih smo odprli {e vrsto
vrat in prestopili {e vrsto pragov - nekatera vrata, kot na primer tista v
Dom Danice Vogrinec, se nam prijazno odpirajo è vsa leta na{ega obstajanja, druga, na primer vrata na
Otro{ki oddelek mariborske bolni{nice, {ele pred kratkim, ena - tista v
Otro{ki dom, skozi stekla katerih so
nas pozdravljale otro{ke o~ke pred
leti, so àl ostala zaprta. Kdo so torej
(ali so bili) na{i prijatelji?
Naj navedem le tiste, h katerim odhaja najve~ prostovoljcev vsako leto:
• starostniki v Domu Danice Vogrinec
na Taboru,
• mladostniki v Mladinskem domu in
Vzgojnem domu v Slivnici,
• osnovno{olci v {oli Angel Besednjak,
Bojan Ilich, Boris Kidri~, France Pre{e-
ren in {e drugih O[, ve~inoma tistih,
ki so jih dijaki sami obiskovali,
• srednje{olci v Domu Drava,
• otroci v bolni{nici,
• otroci v O[ Gustava [iliha,
• mladostniki v Kriznem centru,
• dru{tvo slepih in slabovidnih, dru{tvo invalidov.
Precej je dijakov, ki si samostojno
izberejo svoje “podro~je”, na primer
delo v {olski knji`nici (pomo~ pri manipulaciji) ali ra~unalni{ki u~ilnici (svetovanje), prijateljevanje z obolelimi za
cerebralno paralizo, ure ra~unalni{tva
v O[, pravlji~ne ure v knji`nici, pomo~
trenerju pri treningu otrok …
O prostovoljnem delu in o prostovoljcih se da povedati veliko velikih, lepih in toplih besed. In ko razmi{ljam o
"svojih prostovoljcih", se najve~krat
ujamem v tisto japonsko misel o eni
sami topli besedi, ki preène tristo hudih zim. Tebi, ki si jo izrekel, in njemu,
ki mu je bila namenjena.
Majda Wozniak, prof.,
mentorica PSD
27
DSD — DEUTSCHES SPRACHDIPLOM, STUFE 2
DSD je nem{ka jezikovna diploma, ki jo lahko opravljajo dijaki 4.
letnika in je brezpla~na. S tem certifikatom lahko dijaki {tudirajo v
nem{ko govore~ih deèlah brez
dodatnega jezikovnega preverjanja
znanja. Pripravljajo se v 3. in 4. letniku pri naravni govorki, profesorici
Annetti Marii Hallier.
Vsepovsod, kjer so potrebna
znanja nem{kega jezika, uìva
potrdilo o opravljeni diplomi II.
stopnje vsesplo{no priznanje.
Obenem pomeni dijakom priznanje, da obvladajo vsa potrebna znanja za vi{ji nivo za nadaljevalce.
Diploma pa jim omogo~a tudi ve~
mo`nosti pri iskanju zaposlitve
doma, saj jo lahko priloìjo k pro{nji
za delovno mesto, ki je s tem {e
dodatno obogatena. Pisni izpiti
potekajo v mesecu decembru. Izpit
je sestavljen iz dalj{ega sestavka,
slu{nega razumevanja, bralnega
razumevanja in preskusa znanja
slovni~nih struktur. V januarju so
ustni izpiti.
Izpiti potekajo zelo uspe{no è
od leta 1999. Tako je prejela ena
izmed uspe{nih dijakinj DSD-ja v
preteklem {olskem letu {tipendijo
znane institucije DAAD (Deutscher
Akademischer Austauschdienst,
institucija ki podeljuje {tipendije za
nadarjene) in sedaj {tudira v
Berlinu v Nem~iji.
Annette Maria Hallier, prof., mentorica
Nata{a Le{nik, prof.
[OLSKI RADIO
Leto{nje {olsko
leto, ko se radio
sli{i è ~etro leto,
so prav tako zaznamovale nove pridobitve za [olski
radio. Prva velika
pridobitev so novi
radijci, ki so se
odlo~ili, da se bodo
preskusili pred
mikrofonom.
Naslednja velika
sprememba pa
zadeva ~as same
oddaje. Letos so
namre~ oddaje
med glavnimi
odmori in tako smo
pridobili status
pravega radia –
namre~ skrbimo za
zabavo. Tako med
glavnimi odmori vrtimo glasbo (po izboru
dijakov), se pogovarjamo z gosti o aktualnem dogajanju
na {oli,
poro~amo o zan-
imivih pripetljajih, dodamo {e
kak{no {alo ali
zanimivost… Vsak
mesec pa se na
rednem sestanku
dogovorimo o vsebinah in terminih oddaj.
Dvakrat na teden pa skrbimo
tudi za branje okro`nic.
28
Najbolj zanimivo je {e vedno
med potekom same oddaje. Tako
kot na »ta pravem« radiu je vedno v
zadnjih trenutkih pred oddajo
treba {e kaj dopolniti, spremeniti,
napisati, dopisati, razdeliti vloge…
Vendar lahko radijci le na ta na~in
za~utijo pravi radijski utrip, ki se
v~asih sli{i tudi v ìvo – seveda
najve~krat takrat, ko se ne bi smel
(zvonjenje telefona v pisarni,
nepri~akovano trkanje na vrata,
ka{elj ali smeh, ki se ga ne da
ustaviti…). Za~etno tremo smo è
dodobra premagali in se znajdemo
tudi v situacijah, ko je potrebno
improvizirati in pa~ povemo malo
po svoje – glavno je, da bistvo
sporo~ila ostane enako. To je le
nekaj utrinkov iz dela [olskega
radia, ki se {e nadalje bori za svoj
~as in prostor na {oli.
Pri~akujemo vas na Drugi. O
vseh pomembnih in manj pomebnih stvareh boste obve{~eni ob
pravem ~asu – tudi po zaslugi
[olskega radia.
Romana Fekonja, prof.
mentorica
ASTRONOMSKI KRO@EK
Astronomija je mo~no povezana
s fiziko in uporablja vse njene
mo~ne motode pri raziskovanju
prostora. Zato pri kro`ku del ~asa
namenimo prou~evanju teoreti~nih
problemov v astrofiziki.
Na zvezdah potekajo zapleteni
energijski procesi, vendar je zanimivo to, da se da iz informacije, ki jo
prena{a svetloba z zvezd, izlu{~iti
marsikatero podrobnost o dogajanju
na zvezdi.
Mladim se zdijo izjemno zanimivi izsledki teorije relativnosti, zlasti
dejstvo, da je ~as relativen in da ura
za astronavta v raketi te~e po~asneje
kot za opazovalca na Zemlji.
Vsako leto obdelamo algoritme
za izra~un ~asa, kar omogo~i teoreti~ne napovedi lege nebesnih
teles. Dijaki lahko z navadnim
èpnim kalkulatorjem, ki je priloèn
nekaterim pralnim pra{kom,
natan~no izra~unajo npr. poloàj
poljubnega planeta na nebu. V tem
je ekonomska prihodnost, saj se
vedno ve~ ljudi zateka v praznoverje
(prednja~ijo ZDA in Slovenija) ter
verjame, da se iz poloàja planetov
da ob rojstvu sklepati na usodo
(determinizem – ha ha!), za kar so
celo pripravljeni od{teti nekaj
zelenih.
Pri vseh teoreti~nih razpravah ni
treba prese~i srednje{olskega nivoja
znanja fizike. Teorija je za nekatere
~lane kro`ka nekoliko dolgo~asna,
vendar brez muje se {e ~evelj ne
obuje.
Ob jasnih no~eh dopolnjujemo
teorijo z opazovanji. Ve~ina ~lanov
kro`ka se je opremila z binokularji,
kar je osnova za resno spoznavanje
nebesnih objektov. Dijaki so se
navadili samostojno iskati ozvezdja
in nebesne objekte na nebu in so v
tem postali pravi mojstri ter potencialni mentorji mlaj{im generacijam
v prihodnjih letih.
Opazovanja s teleskopom so
prava poslastica. Najugodnej{i ~as je
jeseni. Pozimi je zelo mrzlo, spomla-
di pa se stemni prepozno. Leto{njo
jesen smo uìvali ob pogledih na
planetarno meglico M-57 v Liri, planetarno meglico M-27 v Lisi~ki, kroglasto kopico M-13 v Herkulu, razsuto kopico M-52 v Kasiopeji.
Marca se nam obeta delni son~ev
mrk. ê bo vreme jasno, bomo postavili na igri{~u teleskope in omogo~ili opazovanje vsem dijakom.
mag. Gorazd @iberna, prof., mentor
MLADINSKO RAZISKOVALNO DELO NA II. GIMNAZIJI V MARIBORU
Mestna ob~ina Maribor in Univerza v Mariboru è ve~ kot dve desetletji spodbujata mlade k sodelovanju v tekmovanju in raziskovanju
v okviru projekta, »Maribor mesto
znanja in ustvarjalnosti«. To je {e
ena prilo`nost in mo`nost med
mnogimi za ustvarjalni razvoj mladih v Mariboru.
Dijaki II. gimnazije se è od za~etka vklju~ujejo tudi v projekte, ki so
namenjeni mladinskemu raziskovalnemu delu. Eden tak{nih je projekt
»Mladi za napredek Maribora«, v katerem si je nemajhno {tevilo nekdanjih dijakov pridobilo prve raziskovalne izku{nje.
V leto{njem {olskem letu smo se
v septembru prijavili za sodelovanje
v projektu s sedeminpetdesetimi
raziskovalnimi nalogami na petnajstih raziskovalnih podro~ij. V projektu sodeluje osemdeset dijakov, ki jih
vodi petintrideset mentorjev, u~iteljev II. gimnazije, in pet zunanjih.
Tako mnoì~na udele`ba dijakov in
u~iteljev uvr{~a mladinsko raziskovanje med najbolj mnoì~no dejavnost na {oli.
Posebej smo veseli zavidljivih tekmovalnih dose`kov in nagrad v preteklih leti. Predvsem zaradi njih smo
izbolj{ali organizacijo mladinskega
raziskovalnega dela, dose`ke pa
upo{tevamo {e pri {olskem delu in
nagrajevanju. Pri izbolj{anju orga-
29
niziranosti dejavnosti nam je v veliko pomo~ informacijska tehnologija
in vodstvo {ole, tekmovalne dose`ke
pa lahko dijaki uveljavljajo kot ocene
pri predmetih in pri nagradah, ki jih
podeljuje {ola ter brezpla~ni udele`bi na mladinskih raziskovalnih taborih.
Dijake vabimo, da se {e v ve~ji
meri vklju~ijo v raziskovalne projekte, kajti na raziskovanju bo temeljilo
va{e nadaljnje {olanje in poznej{a
poklicna dejavnost. Zmotno je
mnenje, da zagotavlja uspeh è
»zdrava pamet«. Na tak{ni zdravi
pameti je bila zgrajena predstava,
da je Zemlja plo{~ata, in ne le ta.
Stane Kodba, prof., koordinator MRD
RAÛNALNI[TVO
IN INFORMATIKA
sta vedi, ki se zelo hitro razvijata in prina{ata novosti
na razli~nih podro~jih. Zato je pomembno, da dijaki pri
pridobivanju znanja porabijo ~im manj ~asa in energije.
@e ve~ let ugotavljamo, da je druènje in sodelovanje v
ra~unalni{kem kro`ku najugodnej{i na~in za prena{anje
znanja in izku{enj.
Uradno se dobivamo ob sredah po 15. uri, v resnici pa
se delo ra~unalni{kih navdu{encev nadaljuje tudi doma v
ve~ernih urah, ko je miren ~as za individualno delo in za
dogovarjanja, usklajevanja stali{~ in privatnih mnenj na
{olskem e-forumu in preko e-po{te. êz teden si delo
razdelimo glede na znanje ali podro~je, za kak{en ve~ji
projekt pa se dobimo tudi ~ez vikend.
Vsako leto sem ob koncu {olskega leta àlostno pomislim, da bomo kar naenkrat ostali brez nekaterih maturantov – izku{enih ~lanov, ki so kro`ku veliko dali in od
njega tudi veliko dobili. Nato se za~ne novo {olsko leto in
z njim pridejo novi ~lani. Tisti, ki so se prej u~ili od starej{ih ~lanov kro`ka, sedaj za~nejo u~iti nove ~lane in to
je izku{nja tistega pravega skupinskega dela, ki je v
sodobnem ~asu pomembna za poklicno ìvljenje.
Delo v ra~unalni{kem kro`ku poteka na strokovno
visokem nivoju, za kar imajo veliko zaslug biv{i ~lani
kro`ka, ki so zdaj è uspe{ni {tudentje ali celo zaposleni –
dobro so zastavili delo, dobro so delali in nekateri od njih
nam {e sedaj pomagajo.
Tudi v tem letu se je {tevilo ~lanov kro`ka tako
pove~alo, da delamo v skupinah, ki jih vodijo dijaki z ve~
izku{njami. To so skupine: video, digitalna fotografija,
spletne strani, vzdrèvanje strojne in programske opreme, {olski stre`nik, programiranje. Veliko pridobljenega
znanja ~lani kro`ka nesebi~no posredujejo drugim med
{olskimi odmori in pri posebej pripravljenih te~ajih.
Tekmovalno strast lahko pote{ijo najbolj vneti ~lani
na tekmovanjih s podro~ja ra~unalni{tva, videa in
fotografije, kjer imajo dijaki na{e {ole – kot kaèjo minuli
rezultati – vse mo`nosti, da poseèjo po najvi{jih uvrstitvah (dràvno prvenstvo, [KL, INFOS, MIRK).
Vsak ~lan prispeva s svojimi sposobnostmi in zna~ajskimi potezami, da se imamo »fajn« in da se »{tekamo«,
kar kaè tudi »nera~unalni{ko« druènje – è tradicionalno jesensko sre~anje. Vsako leto moramo k omizju primakniti ve~ stolov.
^lani kro`ka s pridom izkori{~ajo prednosti informacijske tehnologije in ~e èlite videti, brati in presoditi,
kako dobri so, vam ne preostane ni~ drugega, kot da
informacijsko tehnologijo izkoristite tudi sami in si ogledate spletno stran http://www.druga.org/.
Na na{i {oli è vrsto let poteka literarna
delavnica. Tudi letos ni prav ni~ druga~e. Tako se
vsak petek zve~er zberemo v drugem nadstropju
na{e gimnazije, v u~ilnici 2L1, kjer mladi nadebudni
dijaki za dobro uro in pol stopimo v magi~no
~arobni svet poezije, proze ter ustvarjanja. Na{a
sre~anja se ve~inoma za~nejo s prebiranjem è
znanih, objavljenih del. O njih razpravljamo,
razmi{ljamo, jih vsak po svoje doìvljamo, ne malokdaj pa nas tudi navdahnejo… Dajo nam
inspiracijo, ki v nas vzbuja èljo po pisanju. Tako
tudi sami prelivamo po papirju besede. Besede, ki
izraàjo na{e mi{ljenje ob~utenje, ~ustva, oblikujemo v misli, ki nam osebno pomenijo veliko. So del
nas, napisane iz nas samih in so pravzaprav
za~etek na{ega mladega ustvarjanja, dojemanja
sveta skozi o~i umetnosti. So kot majhen poto~ek
izvira, ki je za~etek bu~nega izliva reke v literarni
prihodnosti…
Vsako {olsko leto izide {olski zbornik, kjer so
objavljene na{e najbolj{e stvaritve. Ob tem je organiziran tudi literarni ve~er, kjer vsa ta dela tudi
javno predstavimo. Literarna delavnica je torej
~udovita prilo`nost za mlade, da si izoblikujemo
svoj slog besednega izraànja, da se u~imo z
besedami izraàti svoje misli, svoja videnja, svoje
ob~utke… Literarna delavnica je krog mladih, v
katerih tli èlja po ustvarjanju v besedni umetnosti. Vsekakor bodo te izku{nje ter na{a sre~anja
ostala ve~no v na{em spominu in se kot ko{~ki
mozaika zlila v celostno podobo na{ega ìvljenju v
duhu kulture, umetnosti ter navsezadnje tudi lastnih izpovedovanj.
Mirko Pe{ec, prof., mentor ra~unalni{ke dejavnosti
Mojca Mari~
LITERARNA DELAVNICA
30
LETNA KNJIGA II. GIMNAZIJE
18. marca bomo izdali è
dvanajsto Letno knjigo II. gimnazije, popularni Yearbook. Trenutno
potekajo intenzivne priprave na
izdajo, zbiranje prispevkov,
fotografiranja, zbiranje opisov dijakov ~etrtih letnikov in podobno.
Za~eli pa smo tudi z zbiranjem
finan~nih sredstev. Yearbook se v
glavnem financira iz sredstev
sponzorjev in donatorjev. Knjiga je
v vseh teh letih è postala "obvezno
~tivo" vseh drugogimnazijcev.
Sa{a Miki}, prof., mentor in urednik
FRANCO[ÎNA 2005/06
Nekaj aktivnosti francoskega
gledali{~a v lanskem, zares
razgibanem in uspe{nem {olskem
letu:
• Na Drugi: organizacija proslave
ob mednarodnem dnevu frankofonije z udele`bo I.gimnazije in [kofijske
gimnazije ter gimnazije Jacques
Cartier iz Saint Maloja.
• V Celju: nastop z gledali{ko igro
LA CLASSE TERMINALE na osrednji
slovenski proslavi frankofonije v
nam pri{la ve~ja skupina mladih. Ob
tej prilo`nosti sta ravnatelja Ivan
Loren~i~ in Daniel Mariet podpisala
tudi listino o pobratenju obeh {ol.
V aprilu pa smo z na{imi dijaki
odpotovali v Francijo. Na poti v Saint
Malo smo se ustavili v Parizu in si
ogledali nekatere njegove znamenitosti.
Na dràvnem tekmovanju iz
znanja franco{~ine v Ljubljani smo
pobrali eno zlato in eno bronasto
priznanje.
V lanskem {olskem letu je francosko maturo uspe{no opravilo 10
dijakov iz programa mednarodne
mature in 2 dijaka iz programa
nacionalne mature.
Assistentka za francoski jezik
Marie di Folco je v za~etku po~itnic
realizirala projekt mednarodne
nadaljevali tudi v tem {olskem letu.
Da bi dosegli vsaj primerljive rezultate, smo se è v mesecu novembru
lotili dela: izbrali smo novo
gledali{ko delo MALI PRINC pisatelja
Antoina de Saint-Exupéryja.
Gledali{ko delavnico s pribli`no
dvajsetimi dijaki iz 2.D, 2.F in 3.F vodi
na{ biv{i dijak Uro{ Kaurin, sedaj è
drugo leto {tudent na ljubljanski
AGRFT. Razen gledali{kega dela je v
pripravi tudi recital pesmi Sre~ka
Kosovela.
celjskem gledali{~u. V konkurenci
najmanj petnajstih srednjih {ol iz
vse Slovenije smo zasedli prvo
mesto.
• V francoskem mestu Saint
Malo: v mednarodni konkurenci iz
dvanajstih evropskih dràv smo se z
igro LA CLASSE TERMINALE uvrstili v
sam vrh in prejeli nagrado Victor
Hugo.
V okviru vsakoletne mednarodne
izmenjave dijakov med na{o gimnazijo in francosko gimnazijo Jacques
Cartier iz Saint Maloja je v marcu k
izmenjave v okviru programa MLADINA. V Maribor je prispela skupina
francoskih dijakov. Na{i dijaki so jim
razkazali Maribor in skupaj so posneli kratkometra`ni film.
Tudi letos imamo dva francoska
prva letnika, v katerih je pouk prevzela nova u~iteljica franco{~ine,
Karmen Kau~i~. V okviru izven{olskih
dejavnosti se je za te~aj franco{~ine
odlo~ilo veliko dijakov.
Vse dosedanje aktivnosti bomo
Julija M. HEINRICH HARRINGTON, prof.
31
LIKOVNA DELAVNICA
Likovna delavnica zdruùje likovno nadarjene dijake,
ki se sre~ujejo ob ~etrtkih popoldne. Delo v delavnici
temelji na individualnem ali skupinskem prakti~nem
delu, kjer dijaki realizirajo svoje likovne re{itve v najrazli~nej{ih likovnih tehnikah. Skozi ustvarjanje se sre~ujejo z
novimi pristopi likovnega dela in temeljnimi prakti~nimi
znanji, ki jih zahtevajo posamezne likovne tehnike. Svoja
dela predstavljajo v obliki likovnih razstav na {olskih hodnikih ali ob~asnih instalacij ter na najrazli~nej{e na~ine
ob dogodkih, ki zaznamujejo {olsko leto.
DRUG’ ORKESTER
Natalija R. ^rn~ec, prof.
Glasbena skupina, katere repertoar sega od
Beethovna do popularne glasbe, deluje od jeseni 2002.
Orkester {teje 25 ~lanov, sestavljajo ga glasbeni
navdu{enci – dijaki II. gimnazije Maribor (od tod tudi
ime), ki obvladajo razli~ne in{trumente. Program
obsega priredbe znanih klasi~nih skladb, tem iz filmske
glasbe, muzikalov in jazza.
Letos stopa Drug' orkester v ~etrto sezono delovanja.
V na~rtu imamo nastop na {olskem novoletnem koncertu in na Pre{ernovi proslavi, meseca aprila bomo
pripravili samostojen koncert, na~rtujemo pa tudi
nekaj prilo`nostnih nastopov. Leto{nje {olsko leto vodi
Drug' orkester na{ biv{i dijak Toma` Gaj{t.
Viljem Babi~, prof., mentor
[OLSKO RAZSTAVI[Ê JE KON^NO DOBILO SVOJE IME
êprav razstave na {olskem razstavi{~u v avli potekajo è ve~ let, je
do svojega imena pri{lo {ele letos.
Ideje okrog poimenovanja so se rojevale è nekaj ~asa, postopoma pa je
pri{la v ospredje ta, ki ga z imenom
DRUGO RAZSTAVI[Ê najbolj vklju~uje v {tevilne dejavnosti, ki se pod
podobnimi imeni (Drug' orkester,
Drugajanje …) pona{ajo è nekaj
~asa.
Razstava z naslovom Afrika, ki so
jo pripravili ~lani popotni{kega
dru{tva Vagant, je tako prva na
»novem« razstavi{~u. Avtorji v sliki
in besedi predstavljajo utrinke iz
dràv: Ivo Borko – Mali, Vesna Male –
Gana, Ruìca Sabotin in Cilka Vogrin
– Maroko, Drago Podgorelec –
Tunizija, Bojana Podgorelec – Kenija,
Dragan Poto~nik – Mozambik in
Ju`noafri{ka republika. Tehni~no je
razstavo pripravil Zlatko Fi{er, prav
tako ~lan omenjenega dru{tva.
Razstava predstavlja nadaljevanje
tematskih predstavitev posameznih
kontinentov, ki so se lansko leto
za~ele z Azijo.
Sezono razstav v novem {olskem
letu pa je odprla razstava, ki so jo ob
mentorstvu prof. Simone Krajnc
Pernek pripravili dijaki {olske plesno
navija{ke skupine. Sledila je razstava
novinarja, pesnika in popotnika
Gregorja Preaca z naslovom Sirija in
Egipt. V skrivnosten svet Aljaske nas
je popeljala razstava Petre Dra{kovi~.
Seveda je na Drugem razstavi{~u
ìvahno tudi po novem letu. Vsebine
razstav, ki se pripravljajo, pa naj
podobno kot novoletna darila
zaenkrat ostanejo {e skrivnost.
Vili Podgor{ek, prof.
32
KEMIJA
AMNESTY NA DRUGI
Kaj vam poleg rednega pouka ponujajo u~itelji na
tem predmetnem podro~ju? Zabavo? Veselje? Nore ure {e
bolj norih eksperimentov? Ne. Veselje in zabavo si je potrebno »prisluìti«. Ja. V prvem letniku se boste urili v
osnovnih ve{~inah laboratorijskega dela. Nau~ili se boste
osnovne tehnike in spoznavali male skrivnosti velikih
mojstrov. Delavnico vodi Lea Serdin{ek Gri~nik. Vsebina
dela so kraj{i, seveda zanimivi in nevsakdanji eksperimenti, ki vam bodo pomagali, da bi v 2. in 3. letniku lahko
samostojno izvajali zahtevnej{e vaje in ~im bolj u~inkovito povezovali teoreti~na znanja z ustreznim na~rtovanjem poskusov ter njihovim razumevanjem. Delavnice, ki
jih v 2. in 3. letniku vodita prof. Irena Ilc in prof. Darja Kravanja, obsegajo obse`ne eksperimentalne vaje, ki jih pri
rednem pouku ne moremo izvajati, sluìjo pa predvsem
utrjevanju in poglabljanju znanj na izbranih podro~ij. Za
va{o prizadevnost, natan~nost in primeren odnos do dela
boste nagrajeni s serijo eksperimentov, ki so primerni za
posebne prilo`nosti (novoletna kemija, forenzi~na kemija,
kemijski eksperimenti za neobi~ajne dni).
Poleg eksperimentalnih delavnic vam ponujamo mo`nost sodelovanja na razli~nih tekmovanjih, kjer pokaète
svoje znanje preko re{evanja teoreti~nih nalog ali vklju~evanja v raziskovalno delo. Omejitve v {tevilu tekmovalcev,
ki jih lahko po{ljemo na dràvna tekmovanja, zahtevajo
veliko selekcijo è na {oli, zato so rezultati na dràvni ravni praviloma dobri, za nekatere odli~ni. Slednji se vklju~ujejo v priprave za mednarodno kemijsko olimpijado, kjer
smo v zadnjih dveh letih imeli kar {tiri tekmovalce. Vsi so
se vrnili z medaljo z najzahtevnej{ega kemijskega tekmovanja!
Uspehi nikoli ne pridejo kot zvezdni utrinki. Potrebno
je skrbno na~rtovano in dobro delo od 1. do 4. letnika. V teh
pripravah vam bodo pomagale vse u~iteljice kemije na
{oli, vklju~no z na{o laborantko. Povezujemo se tudi z
Univerzo v Mariboru in Ljubljani ter raziskovalnimi centri
(npr. ERICO center v Velenju, ZZV Maribor). Za najve~je
entuziaste pa ostanejo tudi najve~ji izzivi – raziskovalno
delo, sodelovanje v poletni {oli kemijskega inènirstva ali
vklju~evanje v mednarodne projekte. Letno izdelamo
povpre~no 8-10 nalog, ki dijakom pomagajo razumeti bolj
ali manj zapletene procese, ki si jih raziskovalno izberejo
sami. V aktivu se trudimo, da bi v ta namen zagotovili tudi
~im bolj{o lab. opremo in dostopnost do najrazli~nej{ih
virov podatkov. Predvsem pa – da bi se ob tem vsi kaj
novega nau~ili in skupaj uìvali v najbolj `lahtnem delu
na{ega poslanstva in skupnega druènja - izobraèvanju
in vzgoji mo~nih, pokon~nih svobodnih posameznikov.
Ta dejavnost obsega organizacijo in izvajanje akcij, predlaganih s strani Amnesty International, ki je
ena izmed najpomembnej{ih neprofitnih in nevladnih organizacij na svetu za za{~ito ~lovekovih pravic.
Dijaki zbirajo podpise pod razne pobude in pi{ejo
apele, s tem pa spoznavajo temeljne ~lovekove pravice, njihove kr{itve povsod po svetu in se u~ijo, kako
se jim postaviti po robu. Nekajkrat na leto nas obi{~ejo tudi aktivisti slovenske sekcije AI in pripravijo
delavnice za dijake s predstavitvijo najrazli~nej{ih
pere~ih problemov sodobne dru`be s podro~ja
~lovekovih pravic. Najpomembnej{i cilj Amnesty na
Drugi tako ni zgolj spoznavanje ~lovekovih pravic,
temve~ ozave{~anje mladih, da vsak glas {teje in da
lahko vsak posameznik stori nekaj za bolj{o in
pravi~nej{o dru`bo.
Toni Klis, prof., mentor
TEKMUJMO V MATEMATIKI
@e Napoleon Bonaparte je izjavil: »Napredek in
izpopolnjevanje matematike je ozko povezano z
blagostanjem dràve.«
V okviru priprav na dràvno tekmovanje iz matematike se drugogimnazijci, ki imajo radi matematiko, èlijo raz{iriti in izpopolniti svoje znanje ter se prekaliti v
boju z matemati~nimi problemi, udeleùjejo matemati~nih kro`kov, ki v teko~em {olskem letu potekajo od
decembra do za~etka aprila. Mladi talenti pod vodstvom mentorjev tedensko drobijo matemati~ne orehe.
Priprave na tekmovanje prvih letnikov vodi Du{anka
Reisman. Dijakom drugih letnikov je mentorica Polonca Kriàni~, tretje letnike pa na tekmovanje pripravlja
Vojko Brantu{a. Najuspe{nej{i dijaki se bodo aprila
2005 udeleìli dràvnega tekmovanja, kjer dijaki II.
gimnazije tradicionalno dosegajo vidne uspehe.
Na koncu pa {e misel Georga Cantorja: »Bistvo
matematike je v njeni svobodi.«
Barbara Pe}anac, prof.
Zdenka Keuc, prof., za aktiv kemije
vodja aktiva matematikov
33
BORCI IN TIGRICE
Svoje plenice smo najprej
preizku{ali kot spremljevalci na{ih
ko{arkarskih ekip, ki sodelujejo v [KL
({olski ko{arkarski ligi).
A SMO JIH HITRO PRERASLI.
Ustanovljeni smo bili daljnega leta
1996 in pri~eli z malo znanja in {e
manj ~lanov. Po~asi pa se je na{e
{tevilo ve~alo, vse ve~ je bilo nastopov,
z njimi pa so se ve~ale tudi zahteve,
pred katere smo bili postavljeni.
Tako smo ugotovili, da lastno im-
kmalu pri~eli nastopati tudi za druge
klube. Najprej smo za~eli polniti
odmore KK Bavaria Woltex, naslednje
leto pa KK Branik Prav tako smo
nastopali na evropskem pokalu za
odbojkarski klub NKBM, za ènsko
odbojkarsko reprezentanco, vsako leto
pa smo gostje {tudentskega All Stars v
Mariboru. Kratko~asili smo tudi è
ob~instvo NK Maribor Pivovarna La{ko
in slovenske ko{arkarske reprezentance. Z veseljem se spominjamo
mestom v navija{kih in 3. mestom v
plesnih skupinah na tekmovanju [KL
ter obema prvima mestoma na
odprtem prvenstvu Slovenije. V tekmovanju [KL za {ol. leto1998/99 pa
smo postali dvakratni prvaki, saj smo
osvojili 1. mesto tako s plesno in navija{ko skupino, na dràvnem prvenstvu
pa smo bili 2.
V letu 1998 smo se uvrstili tudi na
evropsko prvenstvo, ki je bilo v Malmöju na [vedskem. Tam smo si priborili 5.
mesto v plesnih in 3. mesto v
navija{kih skupinah.
proviziranje ne bo dovolj, zato smo se
pri~eli udeleèvati razli~nih seminarjev, ki so organizirani vsako leto. Na
njih ponavadi predavata dva
Ameri~ana, ki imata vsako leto ve~
dela, saj se cheerleading in pom-pon
dance (tak{no je »strokovno« ime) v
Sloveniji vedno bolj razvija.
Na nastopih na{e ko{arkarske ekipe so nas hitro opazili, saj smo kaj
predvsem tekmovanj z zelo aktivnimi
navija~i.
Da pa ne bi nastopali samo za
druge, se vsako leto udeleìmo tudi razli~nih tekmovanj v kategoriji plesnih
in navija{kih skupin. Prvo leto smo si
samo nabirali izku{nje, potem pa smo
pri~eli posegati po najvi{jih rezultatih,
ki so iz leta v leto bolj{i. Tako se lahko
za leto 1997/98 pohvalimo z 2.
Tudi leta 1999 smo se uvrstili na
evropsko prvenstvo, ki je bilo v Berlinu.
Tja smo od{li z mo~nej{o ekipo kot
leto poprej in osvojili odli~no 2. mesto.
V letu 2000 smo prav tako tekmovali in nastopali na razli~nih {portnih
prireditvah in osvojili 1. mesto med
ekipami v [KL ter 2. mesto na dràvnem prvenstvu, na evropskem prvenstvu, ki je bilo v Ljubljani, pa smo bili 4.
34
KROJILI SMO IN
Najve~ji uspeh pa je navija{ka skupina dosegla leta 2001, ko smo v Nem~iji osvojili naslov svetovnih prvakov.
Trenutno ima navija{ka skupina
BORCI 10 ~lanov. V plesni skupini TIGRICE je 17 deklet. Prav Tigrice so bile
tiste, ki so nas v preteklih dveh {olskih
letih najbolj razveselile, saj so osvojile
naslov prvakinj v [KL-ju, na
evropskem prvenstvu na Finskem so
bile v mo~ni konkurenci odli~ne 3, na
svetovnem prvenstvu v Nem~iji pa so
postale svetovne podprvakinje.
Odli~na pa sta bila tudi na{a navija{ka para Barbara Bra~ko – Matej
Trilar in Ana [vehla – Marko Ornik, ki
sta na Finskem osvojila 1. in 3. mesto
med navija{kimi pari v Evropi!
Pa dodajmo {e piko na i v na{tevanju na{ih uspehov: v juliju leta 2004
so ~lani Borcev v kategoriji skupinskih
dvigov na evropskem prvenstvu na
[vedskem pobrali zlato in srebro, navija{ki par Ke`mah-[erdoner pa je postal
evropski podprvak. Seveda vsem biv{im in sedanjim ~lanom Tigric in Borcev za vse njihove uspehe ~estitamo!
Obe ekipi pridno trenirata in tekmujeta tudi letos. Organizacijski vodja
plesno - navija{ke skupine je è od
vsega za~etka prof. Simona Pernek,
trener Borcev je Marko Ke`mah, koreografinja Tigric pa je Katarina Cafnik.
Treninge imamo trikrat na teden
v {olski telovadnici, pred tekmovanjem pa nas tam lahko najdete skoraj
vsak dan.
Ker ne nastopamo ve~ samo na
tekmovanjih [KL, se je na{a sestava
nekoliko spremenila, tako da
sprejemamo ~lane tudi iz drugih {ol,
vabljeni pa so tudi {tudentje.
Tako! Upam, da smo se vam predstavili tako dobro, da se nam boste takrat, ko postanete na{i dijaki, pridruìli. Do takrat pa vam po{iljamo plesni
pozdrav TIGRIC in navija{ki pozdrav
BORCEV!
Simona Krajnc Pernek, prof.,
vodja Tigric in Borcev
KROJIMO ZGODOVINO [KL
([OLSKE KO[ARKARSKE LIGE)
[KL na Drugi je postala tradicija. Druga pa je pisala zgodovino [KL-ja. Leto{nja sezona nastopanja je za nas è
deseta zapored. In ne samo
to. Bili smo tudi prvi. Kar dvakrat smo osvojili naslov najbolj{e {ole, trikrat bronasto
medaljo v ko{arki itd. Tak{ni
V [KL na {oli sodeluje ve~ kot 50
gimnazijcev. Ob njih bdijo mentorji,
profesorica Simona Pernek (plesno
navija{ki del), prof. Mirko Pe{ec (video, foto in ra~unalni{ki prispevki),
Sa{a Miki~ (novinarski del) ter trenerja Andreja Ti{ler in Slobodan
Rmu{. Vsi vemo: tudi teko~e leto bo
dela polno.
pa~ smo. Vedno zraven.
Okrog ko{arke se vse vrti. Plesno-navija{ka skupina nudi
neposredno podporo, novinarski, video, fotografski ali
drugi prispevi pa popestrijo
celotno dogajanje. Torej: {ola
se predstavi na veliko mo`nih
na~inov.
Dijaki prihajajo in odhajajo, a [KL
na Drugi ostaja. Nekateri izmed njih
so v ko{arki na{li »kruh vsakdanji«
(npr. Sani Be~irovi~, Krka, in Bo{tjan
Nachbar, NBA, Houston). Ostali pa
smo ob ko{arki in ustvarjanju preìveli veliko nepozabnih trenutkov.
35
Matja` Vehovar, prof.,
vodja [KL na II. gimnaziji
[OLA LEPEGA GOVORA
Tako smo po doma~e rekli 20-urni {oli zborne izreke,
ki smo jo v Katalog OIV letos zapisali drugi~. Zamisel zanjo je nastala spontano, v veliki meri z èljo, da bi na {oli
imeli nekaj dijakov, ki bi lahko v vsakem trenutku vodili
prireditev ali stopili pred mikrofon {olskega radia. Pa {e
kaj {e kje… Lep in pravilen govor krepi samozavest in pomembno sooblikuje podobo ~loveka. Razen pravopisa- za
vsak primer, ~e tudi u~itelj ne bi vedel, drugega gradiva
nimamo, ure sicer vnaprej na~rtujem, sem pa upo{tevala èljo udeleèncev {ole, da u~benikov- kot v pravi {oline bi imeli. V tej {oli je prijetno, zabavno, upam, da tudi
koristno, seveda pa smo {ele pokukali v zborni jezik, s katerim imamo prav [tajerci veliko teàv. Marsikateri ozki
e smo popravili v {irokega in obratno, u~imo se lepo in
pravilno brati in govoriti in ob prostem govoru krotimo
roke, ki kar naprej krilijo po zraku in mahajo sogovorcu
pred o~mi. Naporno in v~asih sme{no opravilo! Leto{nja
{ola je v marsi~em {e zanimivej{a, saj vem, kaj je bilo treba popraviti, izbolj{ati od lanske {ole. In leto{njo bomo
podalj{ali za 10 ur, tako da se nam bodo po novem letu
pridruìli novi »u~enci«, tudi fantje, teh sem {e posebno
vesela, saj si resni~no èlimo ustvariti skupino dijakov
~im ni`jih letnikov, ki jih bomo lahko vsak trenutek poprosili, da se spoprimejo z mikrofonom, da vodijo prireditev v doma~em anfiteatru ali izven {ole… pot ni lahka in
ne bomo takoj postali dobri bralci, govorci, napovedovalci, ali pa kar-preprosto- kultivirani sogovorniki. Je pa vredno, veselim se vsakega napredka, iz tedna v teden sta
govor in branje vse bliè »lepemu« govoru, znamo prav
povedati voda, gora, teta, rep, megla… ,in {e veliko drugega. Tako je namen te kratke {ole doseèn.
GOVORITE PO RUSSKI?
No, nekoliko pa è, zdaj po prvem letu u~enja.
Znamo prebrati vse napisano, znamo se predstaviti,
se zahvaliti, opravi~iti, vpra{ati za pot … Znamo
naro~iti hrano v restavraciji in kupiti darilo za
doma~e, znamo opisati svoj dom in stanovanje, park
z drevesi in pticami vred. Znamo seveda {teti in povedati {tevilko mobitela, pa tudi, koliko smo stari (~eprav {tevilke raje zapi{emo), znamo poiskati pravi
avtobus in znamo se obna{ati pri mizi, tudi blin~ike
in bor{~ znamo pripraviti. In ~e bo potreba – tu je {e
www.yandex.ru!
Prakti~ni preizkus znanja? Po vrnitvi iz poletnega
Sankt Petersburga nam je o svojih izku{njah, pa seveda ne le jezikovnih, marsikaj povedal Simon. Tudi
letos ruski kroèk dela v dveh skupinah, nadaljevalni
in za~etni, skupno ga obiskuje 18 dijakov.
Majda L. Wozniak, prof.
slovenskega in ruskega jezika
LOGIKA
Bojana Samarin, prof. sloven{~ine
@e vrsto let potekajo na na{i gimnaziji obvezne izbirne vsebine (OIV), ki so razdeljena v dva dela – obvezni in
izbirni. Obvezni del je enak za vse, v sklopu izbirnega dela pa ponujamo dijakom ekskurzije v tujino. Na razpolago so: predboì~ni Dunaj, zlato mesto Praga, prestolnica
Madàrske - Budimpe{ta, ju`na ê{ka z gradovi Pisek,
ê{ky Krumlov, Hluboka in Zvikov, Ravena-Rimini-San
Marino-Imola ter Krk. Po dosedanjih izku{njah je med
dijaki najve~ zanimanja za Rimini in Prago, ~eprav tudi
ostale destinacije ne zaostajajo prav veliko.
V upanju, da bodo tudi vas kot bodo~e dijake na{e
gimnazije veselile te ekskurzije, vas lepo pozdravljam.
Kroèk iz logike je bil tudi letos organiziran samo
za 1. letnike. Obiskovalo ga je skoraj 20 u~encev, ki so
se udeleìli tudi predtekmovanja za dràvno tekmovanje iz logike (21. oktobra), skupaj je tekmovalo
62 tekmovalcev.
Na 20. jubilejnem tekmovanju iz logike v Ljubljani
19. 11. 2005 je II. gimnazija Maribor dobila posebno
priznanje kot ena od treh srednjih {ol v Sloveniji, ki se
je udeleìla vseh tekmovanj do sedaj. Mentorico
Branko Pru{ so nagradili med najuspe{nej{imi mentorji teh 20 let.
Pa {e dose`ki zadnjega tekmovanja:
• zlato priznanje: Matja` Gomil{ek, 4. b,
• srebrna priznanja: Tea Beznec, 1.b, Peter Antolin,
1. f, Neja Ro{kar, 3. b, in Tadej Ta{ner, 4. b.
Mateja Krumpak, prof., mentorica OIV ekskurzij
Branka Pru{, prof., mentorica
EKSKURZIJE
36
ENGLISH CLUB
Pri English Clubu spoznavamo angle{ko govore~e
podro~je na bolj spro{~en in zabaven na~in, kot to
po~nemo pri pouku. Ure popestrimo z gledanjem filmov in diapozitivov, s poslu{anjem pesmi, s pitjem
angle{kega ~aja in kave, skratka ure so namenjene
spoznavanju angle{ke kulture, navad in obi~ajev.
Zanimiva popestritev je tudi rojstni govorec, ki se
redno vklju~uje v aktivnosti English Cluba. Posebna
naloga English Cluba je priprava 1. in 2. letnikov na
tekmovanje EPI Reading Badge, angle{ko bralno
zna~ko. V English Club so vabljeni vsi, ki imajo radi
angle{~ino in bi si èleli preìveti dodatne ure v
angle{ko govore~i dru`bi.
DRUGI KINO
Sodobna filmska produkcija je dodobra spremenila dojemanje filma: namesto filmske umetnosti smo
dobili filmsko pop zabavo, ki je namenjena kraj{anju
~asa – kot da ga imamo preve~! O filmih naj se ne bi
ve~ razmi{ljalo in razpravljalo, vsaj ne o njihovem
sporo~ilu – kve~jemu o posebnih u~inkih. Po ogledu
lahko film mirno pozabimo. Prav zato v amfiteatru
{ole vsak mesec pripravimo filmsko predstavo, katere
ogled je brezpla~en. Ne gre torej za komercialno
dejavnost {ole, temve~ za dodatno vsebino, ki
dijakom omogo~a {irjenje obzorij in splo{ne razgledanosti. Izbor filmov v {olskem kinu temelji na
uravnoteènosti med kakovostjo filma in njegovim
komercialnim uspehom, posegamo pa po filmih
starej{ega datuma. Osnovni namen »Drugega kina«
je tako mlade spoznati z nekaterimi klasiki filmske
umetnosti, ob katerih so vzdihovali, se smejali in
trepetali njihovi star{i. Nekaj naslovov: Casablanca,
Umazani Harry, Prvinski nagon …
Polona Oblak, prof., mentorica
NEM[KI KRO@EK – DEUTSCH AG
PSIHOKRO@EK
V {olskem letu 2005/06 imajo dijaki è drugo leto
mo`nost popestritve ur nem{kega jezika v okviru
nem{kega kro`ka. Nem{ki kroèk poteka enkrat
tedensko in ga obiskuje dvanajst dijakov, ki èlijo
izpopolniti znanje nem{kega jezika. Z dijaki diskutiramo o aktualnih temah, pi{emo kratke sestavke,
gledamo filme in se zabavamo ob obisku boì~nonovoletnega sejma v Grazu. Hkrati je kroèk dodatna
oblika priprav na tekmovanje iz nem{kega jezika. V
~asu izmenjave pa imajo sodelujo~i dijaki mo`nost
popeljati gostujo~e nem{ke dijake po Mariboru in
Ljubljani in jim razkazati njune znamenitosti.
V leto{njem {olskem letu nadaljujemo PSIHOKRO@EK ali na kratko – kot so ga prekrstili dijaki –
PSIHO. Dvakrat mese~no obdelujemo zanimive psiholo{ke vsebine: ljubezen, smisel ìvljenja, du{evne
motnje, druga~na stanja zavesti, kriti~no mi{ljenje …
Pletemo teorijo z diskusijo, se u~imo psiholo{kega
razmi{ljanja s pomo~jo izobraèvalnih oddaj in prepoznavanja psiholo{kih pojavov pri karakternih igralcih v igranih filmih. Pa kukamo vsak v svoj mikrokozmos in si izmenjujemo izku{nje.
Janina Curk, prof., mentorica
Alenka Novak, prof., mentorica
37
DRUGA VOKALNA SKUPINA
je novost v leto{njem {olskem letu. Je dekli{ka
vokalna zasedba, v kateri trenutno prepeva 20 pevk.
Program sega od renesanse pa vse tja do jazzovskih
priredb, nikakor pa nismo izpustili na{e slovenske
ljudske pesmi. Nastopili smo na novoletnem koncertu, na~rtujemo samostojni koncert, nastop na Reviji
mladinskih pevskih zborov in ... Vsega pa le ne
smemo izdati!
Viljem Babi~, prof., mentor
ÂSOPIS LENZ
BIOLO[KA DELAVNICA
V leto{njem letu bomo izdali novo {tevilko
nem{kega ~asopisa Lenz. V njem bodo izdelki dijakov,
tako literarni kot slikovni. Prispevki zajemajo najrazli~nej{e teme. Sodelujejo lahko vsi dijaki od 1. do 4.
letnika, ne glede na {tevilo let u~enja nem{kega jezika. Tako je to zbirka del, ki odraà individualne
poglede, ideje, mnenja in izku{nje ter ni vezana na
odli~no poznavanje tujega jezika. Je izdelek, ki kaè,
da se lahko kreativno izraàmo tudi v tujem jeziku.
Biolo{ko delavnico obiskuje v {olskem letu
2005/06 trideset dijakinj in dijakov. Program dela, ki
ga bomo to leto izvedli, obsega naslednje projektne
naloge: dolo~anje koli~ine vitamina C v sadju in
zelenjavi, vpliv cigaretnega dima na delitev celic
koreninskih vr{i~kov ~ebule in vpliv ~reslovin iz lubja
dreves na rast bakterije Bacillus cereus. Udeleènci
biolo{ke delavnice se bodo nau~ili metod raziskovalnega dela, s poudarkom na timskem delu. Posku{ali
bodo tudi sami na~rtovati eksperimente in jih tudi
izvesti. Dijaki bodo izsledke svojega raziskovalnega
dela predstavili star{em na zaklju~nem sre~anju. V
okviru biolo{ke delavnice bo tudi predavanje o
Avstraliji z naslovom Pridi si pogledat raj. Biolo{ko
delavnico bomo zaklju~ili z ogledom nacionalnega
parka na Madàrskem.
Nata{a Le{nik, prof., mentorica
Bernarda Devetak, prof. mentorica
POTOPISNA PREDAVANJA
Za ve~ino so minili ~asi, ko so proste dneve ali
tedne preìvljali doma. Tempo ìvljenja nas »prisili«,
da vsaj za nekaj dni na leto postavimo {olo in slu`bo
na stranski tir in se odpravimo raziskovat znane in
neznane koti~ke na{ega planeta.
V okviru potopisnih predavanj smo se odlo~ili, da
bomo doìvetja s potovanj delili tudi z drugimi.
Sre~anja potekajo dvakrat mese~no, in sicer prvo in
tretjo sredo. V tem {olskem letu jih izvajajo tako profesorji na{e gimnazije kot popotniki iz Slovenije. Do
sedaj smo odkrivali Iran, Aljasko, Tajsko, Mongolijo, v
prihodnjih mesecih pa bomo potovali {e v Mehiko, na
Madagaskar …
Vsega pa le ne smemo izdati!
ENGLISH CORNER
Nova pridobitev [ole je English Corner, bralni
koti~ek v preddverju knji`nice. Dijake ~akajo udobni
fotelji, mizice in knji`na polica. V zameno za ~isti
koti~ek, kjer dijaki pijejo angle{ki ~aj, berejo angle{ke
revije, ~asopise in knjige v neomejenih koli~inah,
dobijo tudi knjigo za domov, saj poteka akcija »Bring
one Book take one Home« za vse, ki èlijo izmenjati
doma~o literaturo z novo. Na razpolago je tuja literatura, knjige, kot so Alkemist, Simpsons, The Cold
Mountain, Love Actually.
Mateja Krumpak, prof., mentorica
38
DEBATE CLUB
Po nekaj letih se bo II. gimnazija Maribor ponovno
predstavila tudi v diskusiji o aktualnih in pere~ih
temah v Sloveniji in tujini, in sicer v angle{kem
jeziku. Nau~ili se bomo tehnik in strategij debate in
se skupaj z rojstnim govorcem pripravljali na tekmovanja na regijskem in tudi na dràvnem nivoju.
DRUGAJANJE
Letos je bilo v novembru è ~etrto Drugajanje –
plesno-gledali{ki festival v organizaciji II. gimnazije
Maribor in Zavoda Bunker. Drugajanje 2005 je
ponovno prineslo kvalitetne predstave. Za~elo se je s
projekcijo plesnega filma Dom svobode v reìji Sa{a
Podgor{ka. Uveljavljena skupina Betontanc se je
predstavila z Wrestling Dostoievski (reìja Matja`
Pograjc), Confi-Dance je naslov predstave Gorana D.
Bogdanovskega in Dejana Srboja, Igor Sviderski je k
sodelovanju privabil 4 znane koreografe: Matjaà
Fari~a, Sinjo O`bolt, Braneta Poto~ana in Tanjo Zgonc
v predstavi 4 koreografi, 1 telo in Vivaldi. Na sporedu
pa je bila tudi predstava What sort of tendernes
madàrskih ustvarjalk Marte Ladjanszki in Reke
Szabo. V okviru Drugajanja 2005 pa so potekale tudi
plesne delavnice.
JUNIOR ACHIEVEMENT —
MOJE PODJETJE (JAMP)
KRALJ IN KRALJICA II. GIMNAZIJE
Junior Achievement — Moje podjetje je program
podjetni{kega in ekonomskega izobraèvanja, kjer
dijaki pod vodstvom mentorja osnujejo, organizirajo
in upravljajo svoje podjetje. Dijaki na ta na~in pridobivajo podjetni{ka znanja in izku{nje pri proizvodnji
in prodaji izdelka ali storitve na trgu. ^lani JAMP-a so
soo~eni z enakimi izzivi in odgovornostmi, s katerimi
se sre~ujejo podjetniki. Tako spoznajo in razumejo
sistem svobodnega zasebnega podjetni{tva. Junior
Achievement pou~uje in spodbuja mlade k spo{tovanju svobodne trgovine, poslovanja in ekonomije. Poleg tega pa dijaki gradijo svojo samozavest, razvijejo
sposobnost vodenja, se nau~ijo delati v skupini ter
pridobijo informacije o razli~nih poklicih.
[olski ~asopis Borec è 11 let organizira izbor najbolj priljubljenega u~enca in u~enke na {oli. Vedno
predlagamo 6 deklet in 6 fantov brez njihove vnaprej{nje privolitve. Predloge dobimo z anketo, ki jo
razdelimo v tretjih letnikih. Kralj oziroma kraljica {ole
postaneta u~enca ~etrtih letnikov, za katera dijaki
Druge gimnazije menijo, da sta se s svojimi pozitivnimi dejanji pribliàla idealni predstavi o u~encu Druge
gimnazije. Volitve izvedemo v mesecu marcu ali aprilu, ponavadi se jih udeleì 80 % dijakov na{e {ole. Nagrada za kralja in kraljico je obisk koncerta popularnega ansambla v tujini. Stro{ke potovanja in vstopnic
pla~a seveda {olski ~asopis Borec.
Sa{a Miki~, prof., mentor Borca
39
PROFESORJI
Pomo~nica
Ravnatelj:
ravnatelja:
Ivan Loren~i~
Sonja Vesenjak
AKTIV BIOLOGOV
AKTIV KEMIKOV
stojijo: KATJA ZOREC HOLNTHANER, SONJA VESENJAK, BERNARDA DEVETAK,
stojita: LEA SERDIN[EK - GRI^NIK, DARJA KRAVANJA
sedita: ALENKA PRAPOTNIK-ZALAR, ANITA MUSTA^
sedita: ZDENKA KEUC, IRENA ILC
40
AKTIV SLAVISTOV
stojijo: BOJANA SAMARIN, MAJDA WOZNIAK, DANICA KRI@ANI^ - MÜLLER
sedijo: MARIJA SAJKO, BORIS SVETEL, ALENKA MIKLAVC
AKTIV FIZIKOV IN UÎTELJEV RAÛNALNI[TVA
AKTIV MATEMATIKOV
stojijo: LADISLAV HORVAT, MIRKO PE[EC, DANIJEL REBOLJ
stojijo: JELKA VOGRINEC, TATJANA SIMONI^, BRANKA PRU[, BARBARA PE]ANAC
sedijo: PETER CRNJAC, STANE KODBA, GORAZD @IBERNA
sedijo: POLONA KRI@ANI^, VOJKO BRANTU[A, DU[ANKA REISMAN
41
AKTIV ANGLISTOV
AKTIV GERMANISTOV IN ROMANISTOV
stojijo: CVETKA GODEC, VESNA SENICA, MARTA SKRBIN[EK,
stojijo: MAJDA LAKNER, ALENKA NOVAK, MARIE DI FOLCO, NATA[A LE[NIK
sedijo: ZLATA NOVAK, ANNETTE MARIA HALLIER,
JASNICA BOBIÎ^, POLONA OBLAK
sedijo: JASNA SUKI^ - KRAJNC, EMIL PE^NIK, ZLATA NOVAK
JULIJA MARIJA HEINRICH-HARRINGTON
AKTIV ZGODOVINARJEV IN GEOGRAFOV
AKTIV SOCIOLOGOV, FILOZOFOV,
PSIHOLOGOV IN EKONOMISTOV
stojijo: RENATO KUZMAN, MATEJA KRUMPAK,
stojijo: MATEV@ RUDL, LIDIJA KODRIN, IRENA DOG[A, POLONA KIKER
SA[A MIKI], TONI KLIS
sedijo: ANTON KALIN, VESNA VERVEGA, VILI PODGOR[EK
sedita: JANINA CURK, ALENKA SLOKAN
42
AKTIV [PORTNIH
PEDAGOGOV
stojijo: MIRKO PETERMANEC,
SIMONA PERNEK,
MATJA@ VEHOVAR,
DARIJ KOTNIK
sedita: JURIJ ÔPI,
BOJAN OGRINC
AKTIV UMETNOSTNE IN GLASBENE VZGOJE
NATALIJA ^RNÊC, NATA[A SMOLI^, VILJEM BABI^
KNJI@NIÂRKI
ZINKA HARTMAN, ROMANA FEKONJA
stojita: MATEJ D. KOS - sociologija,
MIRJANA SUBA[I^ - {pan{~ina
sedita: JANJA POLAJNAR - angle{~ina,
DAVID GREENWALD - angle{~ina
TEHNI^NO OSEBJE
LEA [OBER,
MIRAN GLIN[EK,
MOJCA [OBERNIK,
IVAN PODVORNIK,
JO@ICA [ENK,
ZVONKO BABI^,
MAJDA MARINI^
43
PROGRAM
INFORMATIVNEGA DNE
PETEK, 10.2.2006
09.00 / 15.00 Skupni del (za osmo{olce) – amfiteater/ II.nad.
15.00
10.00
10.20
10.30
10.50
11.00
11.00
Predstavitev oddelkov mednarodne mature
(za dijake 2. letnikov) – u~ilnica 2L2
/ 16.00
/ 16.20
/ 16.30
/ 16.50
/ 17.00
Predstavitev dejavnosti po razredih
Nastop navija{ke skupine v avli
Predstavitev {portnih oddelkov – u~ilnica 2L4
Predstavitev evropskih oddelkov – amfiteater
17.00 Predstavitev evropskih oddelkov – u~ilnica 2L1
SOBOTA, 11.2.2006
09.00
Skupni del (za osmo{olce) – amfiteater/ II.nad.
09.00
Predstavitev oddelkov mednarodne mature
(za dijake 2. letnikov) – u~ilnica 2L2
10.00
10.20
10.30
10.50
11.00
11.00
Predstavitev {portnih oddelkov – u~ilnica 2L4
Predstavitev evropskih oddelkov – u~ilnica 2L1
VSE INFORMACIJE o {oli in informativnem dnevu najdete na
{olski spletni strani http://www.druga.org
[OLA, KI ODPRE VSA VRATA

Borec76/3 0106 INFO - II. gimnazija Maribor

Transcription

Similar documents

TOP SLOVENSKI IZDELKI

Tallenna PDF

polet 38 130 godina

S E J A L E C - kmetijska šola grm in biotehniška gimnazija

Časovna kapsula

BILTEN - Šolski center Novo mesto

PrviGimnazijec - Prva gimnazija Maribor

Borec 64 - II. gimnazija Maribor

Slovenska narečja v Slovanskem lingvističnem atlasu (OLA)

DIJAKI GIMNAZIJE POLJANE - UPORABNIKI ŠOLSKE KNJIŽNICE1

Vzgojno izobraževalna ponudba

PDF 37 - beton

TEACHING

Treća gimnazija Sarajevo Tema: Doniranje organa Profesorica

Prometna šola Maribor SREDNJA PROMETNA ŠOLA in DIJAŠKI DOM

D.Kaštela, 16.02.2010. maškadur 1

bilten

Ocena stanja tehniškega izobraževanja v Sloveniji in predlogi za

Plakat za višu razinu

1. PDF dokument

njak-1.-konaÄ na-verzija - Gimnazija AGM

Školegijum, prvo polugodište 2010/2011