Inform ator - Sindikat Ljubljanske regije

Inform ator
Sindikata LJUBLJANSKE REGIJE
KNSS Neodvisnost
Stev.,
62
sLjR - Krr,sJ
Junij 2011
KNSS
- neodrisnost
I konfederocijo
Slndikat
novih sindikofov Slovenije
UubNlsr*3 regire Neodvilno3t -
KAZALO st.
uvoDNtK
junij 2011
62,
pREDSEDNTKA SLjR KNSS-NEODVTSNOST
PREJEMKI IZ DELOVNIH RAZMERIJ
SODNA PRAKSA
SINDIKALNA LISTA
pRAVNA RUBRIKA, vpnnSnru.lA tN
oDcovoRt
IZ VSEBINE URADNIH LISTOV
NOVOSTI IZ KOLEKTIVNIH POGODB DEJAVNOSTI
ANKETNT
vpnnSRltttt<
znrclt uerK pRoJ EKTA "AKADEM tJA KNSS"
tznootSctle pmce po pnuoZNtH KoLEKTtvNtH pocoDBAH
POMEMBNI PODATKI:
Predsednik SLjR - KNSS Neodvisnost
Edvard rRZlStilx: 01/306-39-sB, 041 t7 1g-s13
edvard. [email protected]
Podpredsednik SLjR - KNSS Neodvisnost
Evelin VESENJAK: 01 1439-18-10, 041/600-979
eve i n. vese nj a k@si
I
nd
i
katl
i
u b lj a n
a-knss.
si
NaslovsedeZa sindikata: SLjR KNSS-Neodvisnost
Linhartova 13
1000 Ljubljana
tel.: 01/306 39 89
Stevilka faxa regije : 01/439-18-15
e-mail za informacije : info@sindikatliu bliana-knss.si
e-mailzavdlanitev : [email protected]
spletninaslov : www.sindikafliubliana-knss.si
KNSE
KNSS
* neodrisnost
konfederocgo novlh sindlkqiov Slovenlje
Slndlkol Uublrqnll(o rrgfie Noodvtcnod.
1(t{:18
Spo5tovana ilanica, spo5tovani 6lan!
Ponovno je z vami pruotna oblika naiega biltena, sai se 1'e
projekt >Akademija KNSS(, v sklopu katerega smo v tem
6asu izdalidva biltena, iztekel.
Prav je, da vas pred odhodom na zasluheni dopust seznanimo s sindikalnim delom in trenutno situacijo.
Na naiem 7. rednem Kongresu, kije potekal 15.04.2011 v
Mednem pri Ljubljan| smo izvolili novega
starega pred-
-
-
sednika sindikata KNSS Neodvisnost, Draga Lombarja, ki
bo tako 5e naslednja Stiri leta predsedoval naSemu sindikatu. Seveda pa bo privseh svojih aktivnostih zelo potreboval
vaio podporo in tudi sodelovanje.
Aktivno smo tudi sodelovali prizbiranju podpisov za nakna-
dni zakonodajni referendum proti uveljavitvi Zakona o
-
pokojninskem in invalidskem zavarovanju
2 alitako imenovani >Pokojninski reformi<, sa/ so naili 6lani zbrali vei
kot 5.000 overjenih podpisov podpore referendumu, s 6emer smo, seveda skupajz preostalimi sindikalnimi centralami, omogoiili njegovo izvedbo in s tem dosegli, da je v DrZavnem zboru sprejeti zakon, oziroma tako imenovana
>Pokojninska reforma<, katero so poslancisprejelibrez soglasja socialnih partnerjev, danes samo 5e zgodovina.
Vsem, ki ste prispevali svoj podpis, se zahvaljujemo in seveda upamo, da nas boste tako podprli tudi pri naSih
n ad alj nj i h a ktivn osti h.
Dokazali smo, da so sindikati, 6e nastopajo slohno, lahko zelo moian in vpliven nasprotnik tako vladi, kakor tudi
delodaialcem, kar je v trenutni situaciji in ob napovedanih novih reformah, med katerimi je tudi napovedana sprememba Zakona o delovnih razmerjih, zelo velikega pomena.
Seveda vsega tega brez vas - ilanov sindikata, ne bi mogli doseii, zato ob tej priloinosti apeliramo na vas, da 5e
naprej ostanete naii ilani in vaie sodelavce, ki niso vilanjeni, opozorite na pomembnost in moi llanstva v sindikatu.
V mesecu maju smo zakljuiili projekt >Akademija KNSS<r, ki je bil sofinanciran s sfrani Evropskega socialnega sklada in se vsem, kisfe s svoTb udeleZbo sodelovali na aktivnostih v okviru projekta, iskreno zahvaljujemo. Hkrati pa vas
obve\Iamo, da razgovori za nadaljevanje projekta, seveda s ponovnim sofinanciranjem s strani Evropskega socialnega sklada v sklopu Operativnega programa razvoja ilove1kih virov za obdobje 2007 - 2013, aktivno potekajo.
Dobili ste tudi nove ilanske izkaznice, ki nadome*iajo dosedanje, hkrati pa bomo poskuiali njihov namen raz1iriti
tudi na moinost uveljavljanja razli\nih popustov in ugodnosti v trgovinah, kakor tudi storitveni dejavnosti.
PoskuSamo vam biti kadarkoli na razpolago, seveda pa nas morate o svojih morebitnih teZavah iz naslova delovnega
razmerja pravoiasno obvestiti, da ne zamudimo zakonskih rokov za bodisi prito1be v doloienih postopkih, kakor tudi
vlohitev toZbe v primeru krSitve va$ih pravic.
Na tem mesfu se nam zdi smiselno, da vas opozorimo na nekaki;no >prakso< delodajalcev, katero zaznavamo v
zadniem iasu. Recimo, da delavec naredi manjSi prekr*ek, katerega posledica bi obiiajno bila le opomin, v redkih
primerih morda tudi denarna kazen. Dogaja pa se, da delavca pozovejo v pisarno nadrejenega, kjer ga pri1akajo
poleg nadrejenega 5e dva ali trije vodstveni delavci in mu predloZijo v podpis kar sporazumno odpoved. Viasih mu
zraven tudi zagrozijo in delavci, v Soku ter pod pritiskom, podpiiejo. Sele pozneje ugotovijo, kaklno neumnost so
naredili, a takratje seveda 2e prepozno! Zatorej - ne podpisujte niiesar brez poprejsnjega posvetovanja s predstavnikom vaiega sindikata!
Ta Stevilka vsebuje tudi anketni vpraialnik in prosimo vas, da ga izpolnite in nam ga poiljete na sedeL sindikata v
prilo1eni frankirani kuvefti. VaSi odgovori nam bodo povedali, kaj pogreilate oziroma kaj nam predlagate, da bomo
lahko obogatilitako nai lnformator, kakor tudi naie sodelovanje.
Seveda 5e vedno pogre\amo vaSe sodelovanje pri oblikovanju vsebine naiega biltena, zato vas pozivamo, da nam
po5ljete svoje prispevke, kijih bomo objavili v eni od naslednjih \tevilk.
Ob koncu naivam v svoiem imenu in imenu naie ekipe sodelavcev SLjR - KNSS za1elim prijeten dopust,
Sindikalni pozdrav,
KNSS
- neodrisnost
konfederqciJo
gln.ilkot
PREJEMKI
novih sindikofov Slov€ni,l€
tfuutdr.k
regge N$odvirno3t - KH3$
DELOVNIH RAZMERIJ
'Z
KRITERIJI IN MERILAZA INDIVIDUALNO IN KOLEKTIVNO USPESNOST DELAVCEV
Delodajalec pi5e, da bo spremenil naiin obratunavanja pla6 v tistem delu, ki se nanaia na
delovno uspe5nost delavca. Zanima ga, ali morajo biti delavci v naprej seznanjeni z merili in
kriteriji, za katere se priiakuje da bodo doseieni na individualni in na kolektivni ravni.
V 2. odstavku 127 . dlena Zakona o delovnih razmerjih je dolodeno, da se delovna uspeSnost delavca dolodi upo5tevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec
sklenil pogodbo o zaposlitvi. Nadalje kolektivne pogodbe dejavnosti zasebnega sektorja dolodajo,
da morajo biti merila in kriteriji delavcem znana pred zadetkom opravljanja dela. Dodatno pa naj
navedemo 5e 95. 6len Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, 5t. 4211993), na
osnovi katerega mora delodajalec predloZiti v soglasje svetu delavcev predloge o merilih za ocenjevanje delovne uspe5nosti delavcev.
ZAEASNA PRERAZPOREDITEV DELOVNEGA CASN IN PLAEILO ZA DELO
Delodajalca zanima kakine so moZnosti pladila za delo v primeru zaiasne prerazporeditve
delovnega 6asa. Zanima ga, ali se lahko obradunajo in izpla6ajo plaie po dejansko opravljenih delovnih urah, kakino je lahko to Stevilo ur in kako je v primeru, da je izplaiilo niZje
od minimalne plade.
Zadasno prerazporeditev delovnega 6asa doloda 147. 6len Zakona o delovnih razmerjih in se skladno s prvim odstavkom tega dlena dolodi v pogodbi o zaposlitvi. Po 6. odstavku 147. 6lena delovni
6as v primeru zadasne prerazporeditve polnega delovnega dasa ne sme trajatived kot 56 delovnih
ur tedensko. Pri zalasni prerazporeditvi delovnega 6asa se upo5teva polni delovni 6as kot povpre6na delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti dalj5e od 6 mesecev (sedmi odstavek). Skladno s
5. odstavkom 158. dlena Zakona o delovnih razmerjih se v kolektivnih pogodbah dejavnosti lahko
dolodi daljSe >izravnalno< obdbbje kot 6 mesecev, vendar ne dalj5e kot 12 mesecev. V dasu prerazporeditve delovnega dasa sta dve moZni obliki izpladila plade za opravljeno delo:
o
plade se lahko izpladujejo po povpredni delovni obveznosti, torej se vsak mesec izplad,flo
plade za enako Stevilo delovnih ur - ne glede na to ali so bile opravljene ali ne;
o plade se lahko izplacalo za dejansko opravljene delovne ure. V tem primeru je potrebno
posebej poudariti, da kljub temu, da delavec ne opravi toliko ur, da bi dosegel znesek
minimalne pla6e, le to mora prejeti.
Neodvisno od izbranega nadina obraduna in izpla6ila plad, morata biti seStevka vseh mesednih
izpladanih plad v obdobju prerazporeditve delovnega dasa enaka. Pomembno je, da morajo delavci v celotnem obdobju prerazporeditve delovnega 6asa vsak mesec prejeti najmanj minimalno
plado. V tem primeru bodo delodajalci, ki bi se odlodili za drugo moZnost - izpladilo plad po dejansko opravljenih urah, imeli vi5je stroSke kot de bi izbrali prvo moZnost - pladilo po povprednih delovnih urah. Prispevki za socialno varnost se morajo pladevati vedno od minimalne plade. Kot je
razvidno iz zgornjegazapisa, pa noben delavec ne more prejeti niZje plade, deprav je delavec
zaradi prerazporcditve delovnega dasa v dolodenem mesecu delal manj kot polni delovni das.
M KNSS - neodvisnost
konfederociJo novih sindtkctov Slovenije
Rfiffi.1
LlCg-r Sn<Ckor Ut*{frrkr regtto N.odvbrFct - fft$l
ZAPOSLITEV IN PLACA PRIPRAVNIKA
Delodaialca zanima, ali lahko zaposli delavca kot pripravnika ter kakino plalo mu mora
izpla6ati.
Zakon o delovnih razmerjih - ZDR (Ur. l. RS, 5t. 4212002, 1O3l2O7) v 1. odstavku 120. dlena dotoda, da se zzakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko dolodi, da sklene pogodbo o
zaposlitui kot pripravnik, kdor prvi6 zadne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje stiokovne
izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.
V kolikor pripravni5tvo ni predvideno z zakonom, mora moZnost zaposlitve delavca kot pripravnika
devati kolektivna
ba dei
ZDR v 140. 6lenu doloda, da ima pripravnik pravico do osnovne plade najmanj v visini 70 odstotkov
osnovne plade, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela, za katero se
usposablja. Pri tem plada pripravnika ne sme biti niZja od minimalne plade, dolodene z zakonom.
Pravice do prejemkov pripravnikov pa so sicer lahko drugade (bolj ugodno) dolodene tudi v kolektivni pogodbi dejavnosti, ki zavezge delodajalca in pri delodajalcu.
Zato nal preveri 5e dolodbe aktov, sklenjenih pri delodajalcu.
Pripravnik ima po ZDR pravico do osnovne plade najmanj v vi5ini 70% osnovne pldde za delovno
mesto oziroma vrsto dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, njegova pla6a
za opravljen poln delovni 6as pa trenutno ne sme biti niZja od748,10 EUR.
NADURE IN OSNOVA ZA IZRAEUN NADOMESTILA PLAEE
Zastavljeno je bilo vpraianje, ali se lahko pri delodajalcu dolo1i, da se
nadomestila plade ne upo5tevajo izpladila nadur.
v osnovo za izraEun
Osnovo zaizradun ter viSino nadomestil plade doloda Zakon o delovnih razmerjih ZDR (Ur. l. RS,
5t.4212002, 1031207)v 137. dlenu. 137. clen v 7. odstavku doloda, da 6e s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni dolodeno drugade, delavcu pripada
nadomestilo plade v vi5ini njegove povpredne mesedne plade za polni delovni 6as iz zadnjih treh
mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred zadetkom odsotnosti. Pri tem je
sicer dolodeno, da de delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves
6as prejemal nadomestilo pla6e, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plade v
zadnjih treh mesecih pred zadetkom odsotnosti, de pa delavec v celotnem obdobju zadnjih treh
mesecev ni prejel niti ene mesedne plade, mu pripada nadomestilo plade v vi5ini osnovne plade,
dolodene v pogodbi o zaposlitvi. Pri tem vi5ina nadomestila plade ne sme presegati visine plade,
ki bi jo delavec prejel, de bi delal. Nadomestilo pla6e v primeru odsotnosti z dela delavca zaradi
bolezni ali po5kodbe, ki ni povezana z delom, je urejeno v 8. odstavku istega dlena. Ta doloda,
da vi5ina nadomestila pla6e delavcu, ki bremeni delodajalca,znala 80% pla6e delavca v preteklem mesecu za polni delovni das.
V obeh primerih je torej osnova za nadomestilo pla6e pla6,a za poln delovni das (iz preteklih treh
mesecev oziroma iz preteklega meseca). To pa pomeni, da se pri izradunu nadomestila plade po
ZDR ne upo5tevajo izpladila nadur.
Pri izradunu nadomestila
KNSS
- neodrisnost
konfederoc{c novih sindikoiov Sloventje
Sln{lkof tlubusuftr reglic Neodvirn$t. {ttf;ls
Ne glede na to pa je potrebno preveriti tudi dolodbe kolektivne pogodbe dejavnosti, 'ki zavezule
delodajalca. Vedina kolektivnih pogodb dejavnosti, sklenjenih v zasebnem sektorju, vsebuje dolodbe o nadomestilih plade, ki so usklajene z dolodbami 137. 6lena ZDR oziroma doloda, da je osnova
za izradun nadomestila plada delavca v preteklem mesecu za poln delovni 6as, pri demer se v
osnovo za izraeun nadomestila ne v5teva del plade iz nadur in na podlagi uspe5nosti poslovanja.
Glede na to, da so lahko nadomestila plade drugade (bolj ugodno) urejena tudi pri delodajalcu,
zato nal delodajalec preveri 5e dolodbe aktov, sklenjenih pri delodajalcu.
Predlagamo, da delodajalec preveri dolodbe ustrezne kolektivne pogodbe dejavnosti ter aktov,
sklenjenih pri delodajalcu, Saj lahko ti nadomestila pla6e dolodajo drugade (ugodneje) kot ZDR.
PLAENI MODELI V ZASEBNEM SEKTORJU Z VIDIKA DELoVNE USPESNoSTI DELAVGA
SODNA PRAKSA PLAENIH MODELOV
a.) Sodna praksa pladnih modelov, temeljedih na SKP:
Raz5irjeno je splo5no mnenje, da delodajalci, ki izpladujejo niZje osnovne plade kot so dolodene s
pogodbo o zaposlitvi, ne ravnajo pravilno in zgubljajo toZbe. Ocenjujem, da to mnenje temelji na
nedoslednem prebiranju sodne prakse s tega podrodja. Zgolj iz konteksta iztrgano sporodilo, da
toZniku (beri: delavcu) pripada osnovna plada kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi in da je
toZena stranka (beri: delodajalec) dolZna toZedi stranki pladati razliko v skupnem znesku xxxxxxx €
skupaj zzakonitimi zamudnimi obrestmi, ne da bi se vpra5ali kajje vzrok takemu zakljudku sodbe,
je zavalaiode. Podrobnej5a analiza judikatov potrjuje, da so se do sedaj presojali izkljudno le primeri, ki temeljijo na pladnem modelu iz Splo5ne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti,
torej na pladnem modelu, ki osnovno plado pogojuje z doseganjem 100 % vnaprej znanih delovnih
rezultatov. lz teh sodb je razvidno, da se osnovna plada delavca lahko zakonito zniZa zaradi nedoseganja 100 o/o vnaprej znanih delovnih rezultatov, de so merila za ugotavljanje delovne uspeSnosti razdelana bodisi v podjetniSki kolektivni pogodbi bodisi v splo5nem aktu, sprejetem s soglasjem sindikata in jih delodajalec dosledno spo5tuje. Primeri ugodno re5enih sodb z vidika delodajalca so Vlll lps 4012007, Vlll lps 77107, Pdp 13712008.
V nadaljevanju pa so navedeni razlogi zaradi katerih so delodajalci >izgubljali< spore, ki so se
*
znilanje osnovn h pla6:
osnovna plada je bila zniZana, ker delavec ni dosegal 100 % v naprej dolodenih delovnih
rezultatov iz razlogov na stani delodajalca, npr: pomanjkanje surovin, prekinitev elektridne
energije in podobno (Pdp 221 12A05);
osnovna plada je bila zniZana zaradi neuspe5nega poslovanja delodajalca (Vlll lps
*
*
41912007)
osnovna plada
osnovna plada
nanaSal i na
*
*
*
*
i
je bila zniZana zaradi disciplinskih kr5itev delavca (Pdp 692/2005);
je bila opredeljena v nasprotju s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca
(Pdp 1208t2001);
osnovna plada je bila zniZana kljub temu, da delodajalec ni razpolagal z ustreznim dokaznim gradivom o delavdevem nedoseganju delovnih rezultatov (Vlll lps 10212007);
osnovna pla6a je bila zni2ana na osnovi naknadno spremenjenih okoli5din: naknadno stornirane zavarovalne pogodbe, ki so bile kriterij za ugotavljanje 100 % doseganja delovnih
rezultatov (P dp 6a7 12003);
osnovna placa je bila zni1ana na osnovi neustreznega merila za merjenje delovnih rezultatov:
merila ni dosegalo vedina delavcev (Pdp 1aa72006);
KNSS
- neodrisnost
konfederocijo nc^/lh slndikotov Slovenfe
$lntiltcf th#lond(. r.g{o NFodvirnoct - XttSt
*
*
*
osnovna plada je bila zniZana na osnovi delodajaldevega samovoljnega ocenjevanja delovne uspe5nosti, ne da bi delodajalec imel dolodena kakr5nakoli merila in kriteiije za ugotavljanje delovne uspe5nosti (Vlll tps 10212007);
osnovna plada je bila zniZana deprav se pogodbeni stranki o tem predhodno nista dogovorili- primer individualne pogodbe o zaposlitvi (Pdp 1460t20012 dne 9.3.2002);
'osnovna plada je bila zniZana na osnovi merila oziroma
kriterija, ki ni bil predhodno predviden primer individualne pogodbe o zaposlitvi (Pdp 146012001; Vllt lps 46A1200Z z dne
8.6.2009.
-
b.) Sodna praksa pladnih.modelov, temeljedih na ZDR
Ni mi znan noben primer
9odbe, kjer bi se presojal placni model, ki bi temeljil na definiciji osnovne
plade iz ZDR. Menim, da bi bilo ravnanje delodajalca, ki bi zaradi nedoseganja vnaprej pridakovanih rezultatov delavcu pri pladi od5tel doloden znesek zaradi delovne neus-pe5nosti, pravilno le pod
pogojem, da je v kolektivih pogodbah, ki ga zavezu1elo, taka opcija dogovorjena.in
da obstajajo
jasni kriteriji in merila za spremljanje doseZenih rezultitov dela.'Xot
;e bilo Ze pojasnjeno, bi se v
tem primeru plad lahko znilala najved do zneska minimalne plade. Nikakor pa'ne Oibilo prav,
da
bi se delavcu zaradi nedoseganja rezultatov znizala osnovna pla6a.
N
EGATIVNA DELOVNA USPESNOST
Zaslediti je oditek,- da odtegljaji od plade na radun negativne delovne uspeSnosti niso moZni,
s
pojasnilom, da je 2e iz poima >del plade za delovno uspe5nost< razvidno, da je
mogo6e zasledovati zgolj uspe5nost delavca, ne pa tudi njegovo neuspesnost. Oditek ni na mestu, ker se moramo
zavedati, da je pojem >del plade za delovno uspe5nost< le eden od Stirih elementov plade in je
enakovreden pojmom >osnovna plada, dodatki, del plade za poslovno uspesnost<<. Tako kot sami
pojmi >osnovna plada, dodatki, del plade za poslovno uspe5nost<<, 5e ne sporo6ajo
kak5ni so lahko
ti elementi, tudi na osnovi pojma >del plade za delovno uspe5nost< ne moremo trditi, da je le ta
lahko samo pozitivna. O tem kak5na je lahko ta delovna uspesnost in kako se bo spremq'ala,
se
dogovorijo pogodbene stranke, enako kot se na primer dogovarjajo o vrstah in visini dodatkov.
Drugi oditek pa izvira iz primerjave dveh elementov plade: dela plade za delovno uspe5nost in
dela
plade za poslovno uspesnost. Nekateri so mnenja, da tako kot ni mozno delavcu
zmanjsati plade
zaradi neustreznih poslovnih rezultatov, mu tudi ni moZno zmanjsati zaradi nedoseganji detovnifr
rezultatov. Primerjava ni ustrezna, kajti delavec ne more prevzetiodgovornosti za nju.fr"rno poslovanje, mora pa prevzeti odgovornost, de se ugotovi, da pridakovanih delovnih rezultatov ni
dosegel po njegovi krivdi. O tem govori tudi sodba pd 221\2OOS.
ZAKLJUEEK
V zasebnem sektorju sta uveljavljena dva vsebinsko razlilna pladna modela. Lodita se v definiciji
osnovne plade in posledidno v nadinu spremljanja doseZenih delovnih rezultatov. V prvem modell
osnovna plada vkljuduje vrednost delovnega mesta in delno kvaliteto opravljenega dela. Zato se
osnovna plada delavca, ki ne dosega vnaprej predvidenih 100 o/o delovnih rezultatov, zniaa in to
brez aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Da je tako ravnanje delodajalcev pravilno, potrluje tudi sodna
praksa.
V drugem primeru pa se z osnovno plado ovrednoti le delovno mesto in zato se osnovna pla6a
za.radi nedoseganja delovnega rezultata ne more zniZatl Kvaliteta opravljenega dela se v tem
primeru v celoti spremlja v delu plate za delovno uspe5nost. Zaradi pter"g"nla delovnih
rezultatov
se zato k pla6i pri5teje doloden znesek, zaradi nedoseganja teh rezultatovl pa se od pla6e doloden
znesek od5teje.- Ker gre za novejSi pladni model, 5e ne razpolagamo s sodno prakso, ki bi preverja-
KNSS
- neodrisnost
konfiedsrocirs novih sindikotov Slovenlje
Skrdlkcrl
tirtblrsffk rcg{c Naodvtrnod
- l(Hgg
la ravnanje delodajalcev. Ne glede na model, ki je pri delodajalcu uveljavljen, se delovna uspe5nost lahko spremlja le na osnovi vnaprej znanih meril in kriterijev. Skrajno moramo biti pozorni na
hierarhijo pravnih aktov. V kolikor bi se izkazalo, da so na primer ti elementi plade v pravnih aktih
oZje ravni (mednje Stejem tudi pogodbo o zaposlitvi) z vidika delavca manj ugodni, kot so dolodeni
v pravnih aktih Sir5e ravni, te dolodbe ne bi bile veljavne. Tako bi bila na primer negativna delovna
uspe5nost, dolodena v pogodbi o zaposlitvi, neveljavna, de negativna delovna uspe5nost ne bi bila
predvidena tudi v kolektivni pogodbi dejavnosti in / ali delodajalca in / ali splo5nem aktu delodajalca. Po 30. dlenu ZDR, bi se namred ugotovilo, da je negativna delovna uspeSnost v pogodbi o
zaposlitvi v nasprotju s splo5nimi dolodbaml o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih
strank, dolodenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splo5nim aktom delodajalca. Zato se
morajo neposredno uporabljati dolodbe iz zakona, kolektivnih pogodb oziroma splo5nih aktov delodajalca. Torej na 5e poudarim 5e enkrat: v kolikor v kolektivni pogodbi dejavnosti negativne delovne uspe5nosti ni predvidene, je delodajalec ne more uveljavljati.
NOVA KOLEKTIVNA POGODBA ZA KMETIJSTVO IN ZtvILSKo INDUSTRIJo SLo.
VENIJE Z VIDIKA PREJEMKOV IZ DELOVNIH RAZMERIJ
Kolektivna pogodba za kmetijstvo in iivilsko industrijo Stovenije (Ur. 1. RS, Sf. 45/2006 in
nadalinii) se ie uporabliala do 31 .1 .2011. Od 1.2.2011 datje za detodajalce, ki opravtjajo dejavnosti kmetiistva in Zivilske industrije ni bila sklenjena nobena kolektivna pogodba dejavnosti. 4. maia 2011 pa je bila podpisana nova Kolektivna pogodba za kmetijstvo in iivitsko
industriio Slovenije. Nova kolektivna pogodba je bila 2e objavtjena v tJradnem tistu RS, Sf.
36 z dne 16.5.2011.
Kolektivna pogodba pridne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se zadne
prvi dan v naslednjem mesecu po objavi v Uradnem listu RS, kar pomeni da nova Kolektivna
pogodba za kmetijstvo in Zivilsko industrijo Slovenije velja od 17. maja dalje, uporabljati pa se zadne 1. junija 2011.
Kolektivna pogodba je sklenjena za doloden das in sicer do 31. decembra 2011. po prenehanju
veljavnosti kolektivne pogodbe se bodo dolodbe normativnega dela kolektivne pogodbe uporabljale
do sklenitve nove kolektivne pogodbe, vendar najdalj 1 mesec. Nova Kolektivna pogodba za kmetijstvo in Zivilsko industrijo Slovenije se bo uporabljala najdalj do 31. januarja 2012.
x
Nekaj sploSnih dolodb
Pomembna novost je prenovljen 2. 6len, ki doloda za katere delodajalca kolektivna pogodba velja.
Pomeni namre6 uskladitev stvarne veljavnosti kolektivne pogodbe s Standardno klasifikacijo dejavnosti - SKD. 2. dlen namred doloda, da kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki koi glavno
dejavnost opravljajo eno od dejavnosti, na5tetih v tem dlenu. Slednje so opredeljene s Siframi
Standardne klasifikacije dejavnosti - SKD. Prej5nja kolektivna pogodba je, kljub temu, da je bila v
uporabi do 31 .1.2011, nova standardna klasifikacija dejavnosti SKD 2008 pa od 1.1.2008 dalje,
vkljudevala Sifre dejavnosti po stari SKD. Razkorak med Siframi, ki so bile po novi SKD dodeljene
delodajalcem in Siframi, ki so bile vkljudene v 2. dlen kolektivne pogodbe je povzrodal zmedo. po
novem tako prostorazazmedo ni.
Kolektivna pogodba predstavlja enotne minimalne standarde za kolektivne pogodbe pri delodajalcih, pri tem pa tudi po novem ohranja moZnost odstopanja od minimalnega standarda, in sicer v
vseh resnih krizah poslovanja, v katerih je mogode s tak5nim ukrepom preprediti vedjo Skodo in
ohraniti delovna mesta omogoda odstopanje od minimalnih standardov, ki so dogovorlehitej kolektivni pogodbi. Pri tem je odstopanje od minimalnega standarda dovoljeno na podlagi posebnega
pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, kateremu
[a
mora dati soglasje reprezentativni sindikat na ravni drZave, ukrep pa je dasovno omejen.
I
KNSS
- neodrisnost
konfederocijc novih slndikotov Slovenue
Slndlkd grd4ryr*r
x
rwiii
Nrodvi3norl - (H56
Prejemki iz delovnih razmerij
a.) Prilaqoditev izplaiila davini uredbi
Kolektivna pogodba ohranja pomembno dikcijo v 4. odstavku 49. 6lena, ki pomeni prilagoditev izpladila
prejemkov davdni uredbi. Kolektivna pogodba namred v 4. odstavku 49. 6lena tudi po novem doloda,
da se povradila stro5kov v zvezi z delom, drugi osebni prejemki, pladila dijakom in Studentom na prakti6nem usposabljanju izpla6ujejo v vi5ini, kot jih doloda ta kolektivna pogodba, vendar pod pogoji in v
zneskih, ki se ne v5tevajo v davdno osnovo in osnovo za prispevke za socialno varnost.
b.) Plaie
Plade ostajajo opredeljene enako: najniZje osnovne plade predstavljajo vrednost najmanj zahtevnega
dela v tarifnem razredu in so dolodeneza 174 ur, osnovne plade pa se dolodijo zazahtevnost dela za
katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitui za 174 ur. NajniZja osnovna plada v kolektivni pogodbi
pri delodajalcu se uskladi, de je niZja od najniZje osnovne plade, dolodene v tej kolektivni pogodbi,
osnovna plada delavca pa se uskladi, ce je niZja od najniZje osnovne pla6e v ustreznem tarifnem razredu ustrezne kolektivne pogodbe.
Vi5ine najniZjih osnovnih plad po tarifnih razredih ostajajo enake tistim iz zadnje Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi za kmetijstvo in Zivilsko industrijo Slovenije (Ur.l.RS, 3t.521201O). Pomembna razlika pa
je v tem, da kolektivna pogodba po novem doloda najniZje osnovne plade po osmih tarifnih razredih in
ne ved po devetih. Delovna mesta se namred po novem skladno s KLASIUS razvr5dajo v osem tarifnih
razredov, glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe, dolodeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest. Razvrstitev delovnih mest v osem tarifnih razredov pa je razvidna iz Priloge h kolektivni
pogodbi.
Zneski najniZjih osnovnih plad se bodo prvid spremenili juhja 2011. V 2. odstavku 1 . todke Tarifne priloge je namre6 dolodeno, da se zneski najniZjih osnovnih plad povedajo julija 2011 in sicer za 1,37o. Novi
zneski najniZjih osnovnih pla6 bodo tako veljali za delo opravljeno v mesecu juliju 2011 in se bodo praviloma izpla6evali v mesecu avgustu 2011.
c.) Delovna in poslovna uspeinost
Delovna uspe5nost je, tako kot prej, sestavljena iz pladila iz naslova stimulacije in iz naslova napredovanja. Del plade za delovno uspeSnost iz naslova stimulacije je pri tem lahko ocenjen pozitivno ali pa
negativno. Pladilo za poslovno uspe5nost je tudi po novem prepu5deno uredifui pri delodajalcu.
d.) Dodatki
Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhai'ajo iz razporeditve delovnega 6asa ostajajo enaki in sicer so
dolodeni: dodatek za no6no delo, izmensko delo za 6as dela v popoldanski izmeni, delo v nedeljo, delo
na praznike in dela proste dneve po zakonu, delo na 1. jan, 1.m4, dan drZavnosti, nadurno delo ter
deljen delovni das. Prav tako ostajajo enake vi5ine omenjenih dodatkov.
Enake ostajajo tudi dolodbe o dodatkih za obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in nevarnosti
pri delu ter dolodbe o dodatku za delovno dobo, kije 5e vedno doloden v vi5ini 0,5% od osnovne plade
za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
e.)
Nadomestilo
plaie
62. dlen nove kolektivne pogodbe, ki doloda nadomestila plade, po novem vsebuje le en odstavek. Ta
doloda, da 6e je v kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali v pogodbi o zaposlitvi delavca dolodeno, da je
sestavni del plade tudi pladilo za poslovno uspeSnost, je le to izklju6eno iz osnove zaizradun nadomestila plade. Delodajalci bodo kot osnovo za izradun nadomestila pla6e upo5tevali dolodbe 137. 6lena
Zakona o delovnih razmerjih - ZDR (Ur. l. RS, 5t.4212002,1031207), pri izradunu nadomestila plade pa
- tako kot prej, ne bo potrebno upo5tevati morebitnih plaeil za poslovno uspe5nost.
KNSS
- neodrisnost
konfederociJa nc^/lh sindtkotov $oven$e
Sfid(Ei tilblffiid(.rcgl'r Neodvirrp# - f,l$l8
t.'t Povradila stroSkov v zvezi z delom
Vrste povradil stro5kov v zvezi z delom, ki jih kolektivna pogodba dolo6a, ostajajo enake in so
opredeljene v 64. 6lenu kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba tako tudi po novem doloda:
povradilo stro5kov za prehrano med delom, prevoza na delo in z dela, povradilo stro5kov za
sluZbena potovanja ter terenski dodatek.
Vi5ine povradil stro5kov ostajajo enake, kot so bile dolodene v zadnji Tarifni prilogi h Kolektivni
pogodbi za kmetijstvo in Zivilsko industrijo Slovenije.
Tako tudi vi5ina terenskega dodatka ostaja enaka, vendar pa je ne glede na to potrebno biti
pozoren na spremembo v opredelitvi vi5ine zneska omenjenega prejemka. V prejSnji tarifni
prilogije bil namred terenski dodatek dolo6en v viSini zgornjega zneska, ki ga doloda vsakokrat
veljavna uredba Vlade RS o vi5ini povradil stro5kov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se
ne v5tevajo v davdno osnovo. Po novem je terenski dodatek doloden v vi5ini 4,49 EUR. eeprav
po uredbi Vlade RS o vi5ini povradil stro5kov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne
v5tevajo v davdno osnovo (Uredbi o davdni obravnavi povradil stro5kov in drugih dohodkov iz
delovnega razmerja - Uradni list RS,5t. 140/06,7612008) vi5ina terenskega dodatka, ki se ne
v$teva v davdno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ter osnov.o za prispevke za socialno
varnost prav tako znaila 4,49 EUR, pa se ta znesek lahko v prihodnosti spremeni. V kolikor bi
se znesek po omenjeni uredbi spremenil, to po novem ne pomeni ved avtomatienega dviga
pravice do terenskega dodatka po kolektivni pogodbi. Tudi vrste drugih osebnih prejemkov
ostajajo enake in so opredeljene v 65. dlenu kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba tako tudi
po novem dolo6a: regres za letni dopust, jubilejne nagrade, solidarnostne pomodi, odpravnine
ob upokojitvi ter odpravnine, dolodene v 109. 6lenu ZDR.
g.) Reqres za letni dopust
Vi5ina regresa za letni dopust se je v prej5nji kolektivni pogodbi dolodala v tarifni prilogi. S
sprejemom vsakokratne tarifne priloge se je na novo (lahko) dolodal tudi znesek regresa za
letni dopust za posamezno leto. Po novem se vi5ina regresa za letni dopust ne doloda ved v
tarifni prilogi, ampak je opredeljena v 65. dlenu kolektivne pogodbe. 4. odstavek 1. todke. 65.
6lena tako doloda, da se regres za letni dopust se izplada skladno zZDR.
h.) Jubilejne nasrade
Dolodbe o jubilejnih nagradah ostajajo enake, kolektivna pogodba 5e vedno doloda jubilejne
nagrade za 10,20,30 in 40 let na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Pri tem sicer
za izpladilo jubilejnih nagrad kolektivna pogodba ohranja nekaj pogojev, na katere naj bodo
delodajalci pozorni (npr. izpladilijubilejne nagrade in odpravnine ob odhodu v pokoj se izklju6ujeta ... ). Tudi pri jubilejnih nagradah je bilo nekaj dolodb iz tarifne priloge prenesenih v 65.
dlen, predmet tarifne priloge ostajajo le vi5ine jubilejnih nagrad.
i.)
Solidarnostna pomoi
Solidarnostne pomodi so 5e vedno opredeljene za primere smrti delavca, smrti vzdrZevanega
oZjega druZinskega dlana, na predlog pa tudi solidarnostne pomodi v primeru, da postane invalid ll. kategorije in v primeru bolezni, zaradi katere je odsoten ved kot Sest mesecev.
Dolodbe o odpravninah ostajajo enake.
KNSS
- neodrisnost
konfederociJq novlh slndlkotov Slovenge
Silndlkot $#lqn$(. regfl. N.odvtdro.t. XH$g
j.)
I'
BoZi6nica
V novi kolektivni pogodbi pa ni ved zaslediti 66. 6lena, ki je dolodal, da se v druZbah, ki poslujejo brez motenj, delodajalec in reprezentativni sindikat dogovorita o vi5ini, nadinu in obliki
izpladila boZidnice. Ne glede na to se seveda tudi po novem pri delodajalcu lahko boZidnica
dogovori, pri tem pa se dogovori vi5ina, nadin in oblika izplaeila boZidnice.
Kot Ze omenjeno, se regres za letni dopust po novem izplada skladno zZDR. ZDR v 1. odstavku 131. dlena doloda, da jg delodajalec dolZan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta,
izpladati regres za letni dopust najmanj v vi5ini minimalne plade. Minimalna pla6a po Zakonu o
minimalni pladi (Ur.l.RS, 5t. 1312010) v letu 2011 znala 748,10 EUR, zato se regres za letni
dopust za leto 2011 po kolektivni pogodbi izpladuje (najmanj) v vi5ini 749,10 EUR.
POSEBNO BODITE POZORNI NA...
Vi5ine jubilejnih nagrad torej ostajajo nespremenjene in so ravno enake zneskom, ki se ne
v5tevajo v davdno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ter osnovo za prispevke za socialno
varnost. Tudi vi5ine solidarnostnih pomodi ter viSina odpravnine ob upokojitvi ostajajo enake.
V prihodnje pa bodo morali biti delodajalci pozorni predvsem na dolodbo o visini odpravnine ob
upokojitvi. Vi5ina odpravnine ob upokojitvi je namred dolodena Ze v samem ZDR. Ta v 1.
odstavku 132. 6lena doloda, da de se delavec upokoji, mu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi
pripada odpravnina v vi5ini dveh povprednih mesednih plad v Republiki Sloveniji za pretekle tri
mesece oziroma v vi5ini dveh povpre6nih mesednih plad delavcaza pretekle tri mesece, de je
to za delavca ugodneie.Zadnjiznani podatek o povpredni mesedni pla6i v Republiki Sloveniji
za pretekle tri mesece po podatkih Statisti6nega urada RS (zadasni podatek, z dne 16.5.2011)
zna5a 1.504,63 EUR To pomeni, da dve povpredni mesedni pladi v Republiki Slovenijl za pretekle tri mesece zna5ata 3.009,26 EUR. ee se bo povpre6na mesedna plada v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece povedala na ved kot 1.525,00 EUR, bo vi5ina odpravnine ob upokojitvi po kolektivni pogodbi dejavnosti znaSala manj kot vi5ina odpravnine po ZDR, delodajalci
pa bodo morali upo5tevati viSino izZDR.
AKLJUEEK
Po pregledu dolodb nove kolektivne pogodbe dejavnosti za kmetijstvo in Zivilsko industrijo Slovenije lahko ugotovimo, da se dolo6be od prej veljavnih ne razlikujejo prav dosti. pravzaprav
nova kolektivna pogodba pomeni povzetek prej5nje, z nekaj spremembami oziroma prilagoditvami. Na podrodju prejemkov iz delovnih razmerijje zaslediti predvsem spremembe opredelitev
vi5in nekaterih prejemkov, spremembe pri zneskih najniZjih osnovnih plad po tarifnih razredih
ter izkljuditve nekaterih zapisov, ki niso ved aktualni (npr. dolo6be o vklju6itvi zneska uskladitve
v sistem plad). Prina5a pa prenovljena kolektivna pogodba pomembno uskladitev stvarne veljavnosti kolektivne pogodbe s Standardno klasifikacijo dejavnosti. Delodajalci, ki opravljajo
dejavnosti iz 2. dlena kolektivne pogodbe ter so dlani enega izmed podpisnikov na delodajalski
strani (Gospodarska zbornica Slovenije oziroma Tdrulenje delodajalcev Slovenije) pa imajo do
31 . januarja 2012 zopet podlago za doloditev pravic iz delovnih razmerij.
KNSS
- neodrisnost
konfoderociJc novih sindikofov Slovenlja
Sn<$kcl
t$ddffid(r figil. Nrodvtuno* - l${it$
SODNA PRAKSA
. SODBA lN SKLEP Vlll IPS 188/2009
Jedro:
lz dolodbe drugega odstavka 20. dlena ZDR izhala, da je delodajalec dolZan s splo5nim aktom doloditi pogoje za
opravljanje del na posameznem delovnem mestu. Ce teh pogojev oziroma vsebine del, kije dolodena in odgovarja
vsebini nalog iz pogodbe o zaposlitvi delavca, ne spremeni, in na delovno mesto z enako vsebino in zahtevnos$o
zaposli drugega delavca, ne pride do prenehanja potreb po opravljanju dolodenega dela pod pogoji iz pogodbe o
zaposlitvi. Le presoja uprave, da bi z novim delavcem laZje dosegli zastavljene cilje poslovanja, brez ustrezne
spremembe vsebine dela, Se ne zado56a za odpoved iz poslovnegarazloga.
.
SODBAVIII IPS 12412009
Jedro:
Sodi5de prve stopnje res ni ugotavljalo tega, alije toZnik tudi o5kodoval toZeno stranko (le-ta se je sklicevala na ved
primerov o5kodovanja in nepravilnega dela toZnika), vendar to za presojo po drugem odstavku 118. dlena ZDR ni
odlodilno. Bistveno je namre6, da je bil toZnik vodja prodaje toZene stranke v Sloveniji in obenem njen prokurist,
direktor toZene stranke pa ni bil prisoten v Sloven'rji. Vse te okoli5dine zahtevajo veliko stopnjo zaupanja toZene
stranke v toZnikovo delo. Prav v tak5nih okoli5dinah je objektivno razumljivo, da ob Stevilnih sumih v pravilnost dela
delavca od delodajalca ni mogode pridakovati nadaljnjega zauparya, Se posebej ker je do tega pri5lo Ze v kratkem
obdobju (sedem mesecev) po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Ker je do odlodanja sodi5da o prenehanju veljavnosti
pogodbe o zaposlitui in tudi datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodi56a pri5lo 1 1. 1. 2008,
je pr.i priznanju in odmeri od5kodnine treba uporabiti ZDR-A. Delavdeva vedja starost le nadeloma lahko pomeni
tudi teZjo zaposljivost, vendar pa je zaposljivost odvisna od okoli50in vsakega primera upo5tevajod izobrazbo,
druga znanja in sposobnosti delavca, izku5nje, itd. MoZnost nadaljnje zaposlitve, torej sklenitve delovnega razmeria
pri drugem delodajalcu, tudi sicer ne more biti edina odlodilna okoli5dina, saj lahko delavec svoje nadaljnje angaZiranje in s tem pridobivanje dohodka uresniduje tudi na druge nadine, npr. s podjetni5ko aktivnostjo.
-
.
SODBA lN SKLEP Vlll IPS 12612009
Jedro:
V dejavnostih, v katerih pri prenosu ne pride do prenosa sredstev, mora biti prenesena obdutna delovna sila, kije
delala priprenosniku, kar je lahko kriterijza kohezivno enoto (zadeva Temco C-51/00). Ker je bilo v obravnavanem
primeru za eno leto pogodbeno prepu5deno vzdrZevanje parkovnih povr5in, bi morali biti pri tak5nem prenosu storitvene dejavnosti navzven drugemu izvajalcu preneseni tudi drugi delavci toZene stranke, da bi lahko tak prenos
dejavnosti Steli za prenos podjetja. Prenos pogodbe o zaposlitvi med delodajalcema, de ne gre za prenos gospodarske enote v skladu z Direktivo, bi bil moZen le ob pogodbenem soglasju delavca, ki ga Zelita delodajalca prenesti. Ker ga revident v obravnavanem primeru ni podal, je bil tudi njegov prenos pogodbe o zaposlitvi brez pravne
podlage.
r
SKLEP Vlll IPS 430/2009
Jedro:
Doloditev odpovednega roka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pomeni doloditev dejanskega datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi. V okviru redne odpovedi lahko na zakonitost datuma prenehanja pogodbe o zaposlitui
odlodilno vpliva prav dolocitev pravilnega oziroma zakonitega odpovednega roka. Zato predstavlja dolodba o odpovednem roku, de je ta vsebovana v odpovedi, element odpovedi pogodbe o zaposlitvi, katerega nezakonitost se
lahko uveljavlja v skladu z dolodbamitretjega odstavka 204. dlena ZDR.
.
SKLEPVIII IPS 115/2009
Prenehanje potreb po delu ni nujno vezano na sodasen sprejem novega akta o sistematizaciji delovnih mest. Z
dnem, ko se je toZena stranka odlodila za ukinitev delovnega mesta, se je tudi seznanila z odpovednim razlogom.
lz obrazloZitve:
V prvi alineji prvega odstavka 88. Clena ZDR je dolodeno, da delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o
zaposlitvi. Ce preneha potreba po opravljanju dolodenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Kdaj nastopi ta
trenutek, je dejansko vpra5anje. To pomeni, da je treba v vsakem posameznem primeru posebej presoditi, kdajje
dejansko prenehala potreba po opravljanju dolodenega dela. Na podlagi ZDR je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi
treba upo5tevati omejitve avtonomije pogodbenih strank (7. 6len), da je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi treba
upo5tevati tudi splo5ni akt delodajalca (8. dlen), da delavec sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu s splo5nim
KNSS
- neodu'isnost
konfed€rociie novlh sindlkoiov Slovenge
Slndlkof Uutr{on*r rcalie Neodvi3ro.t - l(HSt
aktom delodajalca (20. dlen) in da se stranki v pogodbi o zaposlitvi v dolodenih primerih lahko sklicujeta na
splo5ni akt delodajalca (drugi odstavek 29. dlena). V navedenih dolodbah daje zakon aktu o sistematizaciji
delovnih mest pomembno vlogo v zvezi z vsemi pomembnimi vpra5anji, ki se nana5ajo na delovna mesta,
torejtudi v zvezi z vpra5anji, ki se nana5ajo na prenehanje potrebe po opravljanju dolodenega dela. Vendar
iz dosedanje prakse tega sodi5da izhaja, da )e za ugotovitev okoliSdin iz prve alineje prvega odstavka 88.
dlena ZDR pomembno, kdaj so potrebe po opravljanju dolodenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi
dejansko prenehale in ne, kdaj je formalno zadel veljati akt delodajalca, s katerim je bilo delovno mesto
ukinjeno. Prenehanje potreb po delu ni nujno vezano na sodasen sprejem novega akta o sistematizaciji
delovnih mest (1). Z dnem, ko se je toZena stranka odlodila za ukinitev delovnega mesta, se je tudi seznanila z odpovednim razlogom.
Ukinitev delovnega mesta, do katerega je pri toZeni stranki po ugotovitvah niZjih sodi56 dejansko pri5lo,
predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar pa jeza presojo pravodasnosti odpovedi odlodilen datum odloditve o ukinitvi delovnega mesta in ne datum uveljavitve internega pravilnika.
r
SODBA Vlll IPS 347t2OOg
lz obrazloiitve:
Z odlodbo ZZZS z dne 18.9.2008 je bila toZnici priznana zadasna nezmoZnost za delo zaradi bolezni od
12.9. do 8.10.2008, z isto odlodbo imenovane zdravnice, pa je bilo ugotovljeno, da je toZnica od 9.10.2008
dalje zmoZna za delo. Osebna zdravnica toZnice je 8.10.2008 predlagala ugotovitev zadasne nezmoZnosti
za delo tudi po 9.10.2008, vendar je imenovana zdravnica z odlodno dne 15.10.2008 predlog zavrgla. Oditano ravnanje odsotnost z dela od 9. Do 24.10.2008 - je bila posledica toZnidinega povr5nega branja
odlodbe ZZZSz dne 15.10.2008 in zmotnega prepridanja, da ji bo tudi po 9.10.2008 odobren bolni5ki staleZ. ToZnica je delodajalca o razlogih za odsotnost seznanila Sele na zagovoru pred odpovedjo 24.10.2008.
Po dolodbi tretje alineje prvega odstavka 111. clena ZDR delodajalec lahko izredno odpove delovno razmerje, de delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ga ne
obvesti, deprav bi to moral in mogel storiti. Po dolodbi drugega odstavka 111. 6lena ZDR v takem primeru
preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem odsotnosti, de se delavec ne vrne na delo do vroditve izredne
odpovedi. Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta niZji sodi5ci pravilno ugotovili, da je dokazan navedeni
razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
-
.
SODBA Vlll IPS 381/2009
lz obrazloZitve:
Ugotovljeno dejansko stanje je bilo podlaga za pravilno presojo obeh sodi5d, da je toZena stranka izredno
odpoved pogodbe o zaposlitvi podala po poteku rokaiz drugega odstavka 1'10. dlena ZDR, ki doloda, da
mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 15 dneh od seznanitve
zrazlogi, kijo utemeljujejo in najkasneje v Sestih mesecih od nastanka razloga. Sodna praksa nikolini izhajala iz stali5da, da tece rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi od zagovora delavca dalje,
pad pa ves das zavzema enako stali56e, da je seznanitev z razlogiza odpoved pogodbe o zaposlitvi dejansko vpra5anje,zaradi 6esarje seveda lahko datum zagovora zadnji moZni das, ko se delodajalec seznani z
razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved (sodba Vlll lps 33/2006 z dne 11.4.2006). Dan seznanitve z odpovednim razlogom je dan, ko se delodajalec seznani z ravnanjem delavca, ki predstavlja kr5itev pogodbene
ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Lahko se s tem seznani takoj, lahko pa tudi kasneje, vse do
zagovora delavca, ki je predviden po drugem odstavku 83. 6lena ZDR. Zagovor delavca ni namenjen ugotavljanju odpovednega razloga, ampak predvsem temu, da se delavec izjavi o oditnih kr5itvah oziroma o
odpovednem razlogu in svoje ravnanje eventualno opravidi. Na podlagi zagovon delavca ali i4av pric se
praviloma le potrdi (ali ovrZe) delodajaldevo predhodno prepridanje, da je odpovedni razlog, ki ga je ne
nazadnje obrazloZil2e v pisni obdolZitvi podan. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da se je toZena
stranka z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanila najkasneje 7.3,2007 in
ne Sele ob toZnicinem zagovoru. Ker je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala 26.3.2007, torej po
poteku 15 dnevnega prekluzivnega roka iz drugega odstavka 110. dlena ZDR, je odloditev sodi5da druge
stopnje, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pravilna.
Pravilno je stali5de sodi5da druge stopnje, da se delodajalec z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved,
lahko seznanitudi na dan, ko delavec poda svoj zagovor, de se na zagovoru ugotovijo kakSne okoli5dine, ki
do tedaj niso bile znane. V primeru izredne odpovedi izrazloga po drugialineji prvega odstavka 111. dlena
ZDR bito lahko bile predvsem okoli5dine v zvezi s krivdo delavca in druge okoli5dine, ki se nanaSajo na
storjeno kr5itev ali osebne okoli5dine delavca, ki lahko vplivajo na opredelitev kr5itve kot huj5e in/ali vplivajo
na moZnost nadaljevanja delovnega razmerja. Vendar gre pri lemza dejanske okoliSdine, kijih mora dokazati, ne samo zatrjevati, tudi toZena stranka, de meni, da lahko vplivajo na odloditev.
KNSS
ll
- neodrisnost
konfed€racryo novih slndlkstov Sloven$e
s*r na Hdrltqn*. r.glre Neodvhno.l - lo{39
SINDIKAT LJ U BLJANSKE REGIJE
Junij 2011
SINDIKALNA USTA
Ellf*':;.,,.;:.
748,10 BTO
179.274,68
748,10 BT(
179.274,68
237,73 BTO
56.969,62
237,73 BTO
56.969,62
748,10 BTO'
179.274,68*
748,10 BTO',
748,10 BT0
179.274,68*
1.066,78 BT0
3.047,96
oz. dve pladi
delavca, dejeto
179.274,68
255.643,15
730.413,13
4.571,94 1.095.619,70
oz. dve pladi
delavca, iejeto
zanj ugodneje
zanj ugodneje
ed socialnimi partneii. Podatek temelji na dobebi ZDR
o visini regresa najmani v znesku minimalne plaee
Onwnica:'
;' r,:
15,02 NTO
3.600,00
21,39 NTO
5.125,90
- polovidna (nad 8 do 12 ur)
7,51NTO
1.800,00
10,68 NTO
2.559,35
.,uhiiana.{od6'do€.'Er}.,,,,
5,26 NTO
1.260,00
7,45 NTO
1.785,32
;,eg'F Ensdi.
,4624'1$
r
:.,
Negospodars ka dej av
Gospodarska dejavnost
EUR
S'I
EUR
nost
srr
NTO:
90,80
0,38
90,80
0,38
91,95
0,38
91,95
0,38
91,87
0,38
91,87
0,39
92,88
0,39
92,88
0,39
93,96
0,39
93,96
0,39
93,10
0,39
93,10
0,38
Negospodarska d ej av n ost
Gospodarska dejavnost
EUR
S'I
EUR
s,r
Jubilejne nagrade
za 10 let
374,05
89.637,34
367,08
87.967,05
za20let
561,08
134.457,2'l
550,61
131.948,18
za 30 iet
748,10
179.274,68
734,15
175.93',1,71
za40let
935,13
224.094,55
I
I
KNSS
- neodrisnost
konfederocijcl novih sindikqtov Slovenije
Slndlkot Llubtlon*c regile Noodvisnort - l(NSs
Gospodarska dejavnost
lVegospodarska d ej av no st
EUR
ST
EUR
srr
3,13
750,07
4,49
1.075,98
odvisno od KP
odvisno od KP
312,31
74.841,96
3,56
853,11
3,73
893,86
Grenskidodatek
Loceno Zivljenje
Regres za prehrano
(od 01. 07. 2010)
povra6ilo stroSkov prenodevanja
do viSine zneska po predloienem
radunu, ki ga odobri delodajalec;
PrenodiS6e
Gospodarska dejavnost
EUR
povradilo stroikov prenodevanja
do vi5ine zneska po predloienem
radunu, ki ga odobri delodajalec;
Negospodars ka dej av no
S'I
EIJR
st
SII
Solidarnostna pomod
ob smrti delavca
ob smrti v
Plada
oiji druiini
700
167.748,00
350
83.874,00
pripravnika
734,15
175.931,71
70 % plade delovnega mesta, za katerega se
usposablja
Uredba o viSini povradil stro5kov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vitevajo v davdno osnovo:
- velja od 01. 08.2008 dalje:
Vrsta stroikov in drugih
dohodkov:
Znesek, klse ne v5teva v davino osnovo:
Prehrana med delom
srr
6,12
1.466,60
Do viSine stroSkov javnega prevoz.
Prevoz na delo in z dela
Dnevnica:
-cela (nad
EUR
12do24url
- polovidna (nad 8 do 12 ur)
- zni'ana (od 6 do 8 ur)
Terenski dodatek
Lodeno'ivljenje
Do viSine stroSkov javnega prevoza
21,39
10,69
7,45
5.125,90
2.559,35
1.785,32
4,49
1.075,98
334,00
80.039,76
460,00
Jubilejna nagrada:
- 10let
- 20 let
- 30 let
689,00
919,00
110.234,40
165.111,96
220.229,16
let
919,00
220.229,16
Odpravnina:
4.063,00
973.657,32
Solidarnostna pomo6:
- ob smrti delavca
- ob smrti v oiji druZini
3.443,00
1.252,00
825.080,52
300.029,28
172,00
41.218,08
834,59
200.000,00
t.SZl,SA eUn
362.206,56 StT
- 40
Pladila dijakom, Studentom
Regres za letni
dopust
Povpredna BTO plada v RS
*
za
April
2011 |
lnformativni preraeun v evre je narcjen na podlagi beaja 1 EUR = 239,64 SIT
KNSS
* neodrisnost
konfiederacira novlh sindikotov Slavenija
S*rdl*ot UtF{d!*(. resfli H.odvitno$ - fs'fiS
PRAVNA RUBRIKA
o
- VPRASANJA
IN ODGOVORI
MNENJE cLEDE 27. CLENA KoLEKTTvNE pocoDBE DEJAvNosrl BANdNFwA
SLOVENIJE
proilnja za mnenje gtede tohaeenia 27. 6lena Kotektivne pogodbe
dejavnosti banini1tva Sloveniie v zvezis s/edeio situaciio:
Na
ZDS
je bita naslovljena
>Delodajalec sprejme Sktep o >napredovaniu< delavca na novo sistematizirano delovno
mesto. Karakteristike novega delovnega mesta se od prejiniega med drugim razlikuieio
tako po opisu detovnih opravil, kot gtede pogoiev za zasedbo. Pri tem delodaialec delavcu
ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, ki razen spremembe naziva delovnega mesta
in pripadajo|ega opisa detovnih nalog ter podaliSania odpovednega roka delavca ne
vktjuEuje nobenega poviianja osnovne ptaie delavca oziroma ostaia v vsem ostalem identi6na prejinji pogodbi o zapostitvi. Kot izhaja iz 27. 6lena nove Kolektivne pogodbe deiav'
nosti baninifitva Slovenije, je viiina osnovne plaie vezana na karakteristike delovnega
mesta. ie se karakteristike detovnega mesta ne spremenijo, se tudi osnovna plaia samo
zaradi spremembe naziva ne more spremeniti. Logiino bi sledilo, da se tudi karakteristike
delovnega mesta, ki vklju1ujejo vedjo odgovornosf in viSaio zahteve za zasedbo delovne'
ga mesta, ne morejo spremeniti brez ustreznega viiania delavEeve osnovne plade. Vpraianje, ki se nam pri opisani situaciji zastavlja, torei ie, ali delodaialec lahko >napreduie<
delavca gtede na naziv in karakteristike delovnega mesta (ostreiSi pogoii za zasedbo
delovnega mesta, vedanje odgovornosti ipd.), ne da bi se to ustrezno odrazilo tudi v
delavdevi osnovni Pla6i.<
27. e6n Kolektivne pogodbe dejavnosti bandni5tva doloda, da v primeru, ko delodajalec s spremembo splo5nega akta v opisnem listu delovnega mesta, ki ga delavec zaseda, zgolj spremeni
naziv delovnega mesta, ne pa tudi ostale karakteristike tega delovnega mesta (delovna opravila,
odgovornost, pogoje za zasedbo ipd.), ohrani delavec enako osnovno pla6o, kot jo je imel pred
spremembo. Citirana dolodba je precej dvoumna in glede na to, da Zdrulenje delodajalcev Slovenije ne more podati razlage tega dlena, podajamo le svoje mnenje. Razlago dlena bo morala
podati Komisija za razlago kolektivne pogodbe. Menimo, da citirana dolodba pride v po5tev za
prirnere, ko delodajalec spreminja splo5ni akt - sistemizacijo - pri tem spremeni opis del in
nalog, ki ga delavec opravlja in na podlagi te spremembe delavcu ponudi novo pogodbo. ee se
torej spremeni sistemizacija in se spremenijo npr. delovna opravila, lahko po dolodbi 27. Elena
Kolektivne pogodbe dejavnosti bandni5tva delodajalec posega tudi v osnovno plado. Dolodba
torej ne zalema primerov, ko delodajalec ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno
mesto, ki pa s sistemizacijo ni bilo spremenjeno. V kolikor gre za spremembo pogodbe o zaposlitvi zaradi napredovanja na drugo delovno mesto, potem po na5em mnenju dolodba 27. 6lena
Kolektivne pogodbe dejavnosti bandni5tva ne pride v po5tev'
r
SPREMEMBA DELoDAJALCA PO 73. EIEruU ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH
Sporazum o prevzemu delavcev med prevzemnikom in prenosnikom ie bil Ze sklenien in
vetja od dne 21.03.2011. Delavca, ki sta bila prevzeta skladno s sporazumom, sta trenutno
v bolnii1kem staleiu (oba sta nastopila botniSki stalei pred 21.03.2011) in bolni5ke 5e nisfa
zaktjuEita. Zanima nas, kako je s prijavo delavcev pri delodaialcu prevzemniku, in sicer ali
se naredi prijava na ZZZS z datumom, ki je naveden v sporazumu'ali z datumoim, ko bosta
delavca deiansko nastopila z delom pri prevzemniku'
KNSS
- neodrisnost
konfederocgo novih sindikotov Slovenije
$$dlkdf tfidtcnd(r r.gile Noodvi6no*t - Kttsll
Dejstvo, da je delavec v bolni5kem staleZu, nima nikakr5nega vliva na prenos k drugemu delodajalcu. V trenutku, ko bodo prevzeti vsi delavci, bodo prevzeti tudi delavci, ki so v bolniskem
staleZu. Prijavo novega delodajalca boste tako opravili z dnem prevzema za vse delavce.
l-t
o
ODREJANJE POSEBNIH REZMOV DELOVNEGA EAsA INVALIDU
DELA S POLNIM DELOVNIM CESOruI
s PRAVIco Do
lnvalidu ie bila z odlo6bo ZPIZ-a priznana invalidnost tll. kategorije in pravica do dela s
polnim delovnim 6asom z.rodnim preme3ianjem bremen do 10kg, z omejitvijo izpostavtjenosti vibraciiam, ki se prenaiaio na ledveno-kriino hrbtenico in omejitvijo fteksijskorotaciiskih gibov ledveno kriine hrbtenice nad 30 stopinj ter z le obdasnimi prisitnimi
driami. Delodaialec zastavlia vpraianie, ali sme delavcu invatidu z navedenimi omejitvami
odrediti delo preko polnega delovnega iasa oziroma delovni 6as zalasno ali neenakomerno prerazporediti oziroma razporediti.
Zakon o delovnih razmerjih v 145. dlenu doloda, da delodajalec ne sme nalo2iti dela preko polnega delovnega dasa med drugim tudi delavcu, ki dela kraj5i delovni das v skladu s predpisi o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi
predpisi. Omejitev ie za tak5nega delavca absolutna in je ni mogode prese6i niti s soglasJem
delavca k nadurnemu delu. Pri tem je potrebno opozoriti, da velja omejitev za nadurno delo le za
invalida, ki zaradi ugotovljene invalidnosti dela z delovnim 6asom, ki je krajsi od polnega, ne pa
tudi v primeru, ko iz ugotovljenih omejitev ne izhaja skrajsevanje delovnega dasa. V primeru, da
je delavcu invalidu z odlodbo priznana pravica do dela pod spremenjenimi pogoji, a Se vedno za
polni delovni das, navedena zakonska omejitev dela preko polnega delovnega 6asa ne velja.
Nadalje Zakon o delovnih razmerjih v osmem odstavku 147. 6lena doloda, da velja dolo6ba o prepovedi dela preko polnega delovnega dasa tudi v primeru neenakomerne razporeditve
ali zadasne prerazporeditve delovnega 6asa. Navedeno pomeni, da se omejitve glede nadurnega
dela pri invalidnih osebah, upo5tevajo tudi pri neenakomernem in zadasnem prerazporejanju
delovnega dasa.
Omejitve pri urejanju posebnih reZimov dela, kot na primer odrejanje nadurnega dela, odreditev
zadasne prerazporeditve delovnega dasa ali nadrtovanja neenakomerno razporejenega delovnega dasa, se nana5ajo le na invalide, katerim je bila z odlodbo ZPIZ priznana pravica do dela s
kraj5im delovnim dasom od polnega, ne pa tudi na invalide, ki so pridobili pravico do dela pod
spremenjenimi pogoji in s polnim delovnim dasom.
O
DELO IN ODSOTNOST MED PRAZNIKI KOT DEL DELOVNEGA CESN DELAVCA
Delodaialca zavezuie Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine, ker pa opravljajo tudi
gostinsko delavnost se 1'e zastavilo vpra1anje v zvezi z obraiunavanjem delovnega iasa.
Nekateri delavci na prazniEne dneve delaio, drugi ostanejo doma. Kako upoStevati oziroma zagotoviti manjkajode ure delavcev, ki so biti za praznik doma in niso delali, zaradi
6esar jim manjka tedenski fond ur?
Zakon o delovnih razmeriih (ZDR) v prvem odstavku 141. dlena opredeljuje delovni das in sicer
doloda, da je delovni 6as sestavljen iz efektivnega delovnega dasa in 6asa odmora po 154.6lenu
ZDR ter dasa upravidenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma
splo5nim aktom.
KNSS
* neodrisnost
konfed€rocfc novfh sindlkatov $loveniJe
Srldtel tfrddffi*r rgllc N€odvlrnotf . Xltr
ZDR nadalje v prvem odstavku 168. dlena doloda, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela
ob praznikih Republike Slovenije, ki so dolo6eni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom
dolo6enih dela prostih dnevih. Odsotnost na dan praznika je tako pravica delavca in v skladu z
zakonom predstavlja upravideno odsotnost z dela, slednja pa se v skladu z zakonom Steje kot
delovni 6as. Ure, na dan, ko bi delavci v skladu z razporedom delovnega koledarja morali delati,
a zaradi praznika niso, se delavcu Stejejo kot delovni 6as, tako da zaradi odsotnosti iz navedenega razloga ne more priti do manjka ur. Poleg navedenega pripada delavcem za 6as odsotnosti
na dan praznika, ki bi bil sicer delovni 6as nadomestilo plade in sicer za toliko ur, kot bi sicer
znaSala delavdeva delovna obveznost (137.61en ZDR).
IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI S STRANI DELAVCA
je delodajatcu brez predhodnega pisnega opomina na odpravo kriitev podal izre'
dno odpoved pogodbe o zapostitvi in delodajalca opozoril, da mu ie v 8 dneh od vroEitve
odpovedi dotian pladati odpravnino in od5kodnino. Delodaialec spraiuie, ali ie navedena
Detavec
prejemka res potrebno izplahati v
I
dneh od vroiitve delavieve odpovedi.
Zakon o delovnih razmerjih v drugem odstavku 112. dlena doloda, da ima delavec v primeru
izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi zakonsko navedenih kr5itev s strani delodajalca,
pravico do odpravnine, dolodene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih
razlogov, in do od5kodnine najmanj v vi5ini izgubljenega pladila za 6as odpovednega roka.
Ob tem je potrebno opozoriti, da pripadajo delavcu zgoraj navedene zakonske pravice le v primeru, ko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi enega ali ved razlogov, ki do navedeni v prvem odstavku 112. ebnaZakona o delovnih razmerjih (najhujSe kr5itve s strani delodajalca zaradi katerih ni mogode ved nadaljevati pogodbenega razmeria) in je odpoved podana na
nadin, kot ga opredeljuje zakon. Zakon o delovnih razmerjih namred doloda, da lahko delavec
izredno odpove pogodbo o zaposlitvi Sele v osmih dneh od dne, ko predhodno pisno opomni
delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kr5itvah pisno obvesti in5pektorja za delo. Z izlekom
osemdnevnega roka, Steto od poziva delodajalcu, za odpravo nepravilnosti pridne tedi 30 dnevni
rok, v katerem mora delavec izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Tudi 6e delodajalec po
pozivu delavca odpravi nepravilnosti, k odpravi katerih ga je delavec pozval, lahko delavec po
lastni presoji vseeno izredno odpove pogodbo o zaposlitvi saj so bile kr5itve Ze storjene. V vsakem primeru predstavljata predhoden poziv delodajalcu in obvestilo in5pektorju za delo procesno
predpostavko zakonite izredne odpovedi s strani delavca.
Ker v opisanem primeru delavec ni obvestil in5pektorja za delo in pozval delodajalca na odpravo
kr5itev, ki lahko predstavljajo razlogzaizredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe
o zaposlitvi ni zakonita, kljub njeni morebitni vsebinski utemeljenosti. Tudi pravilno izveden postopek je pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi nezakonitosti izredne odpovedi, delavec ni upraviCen niti so odpravnine, niti do od5kodnine. Delodajalec zoper nezakonito
izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi nima samostojnega pravnega sredstva. V primeru, da bi
delavec po sodni poti zahteval izpladilo odpravnine in/ali od5kodnine, pa bi delodajalec lahko
ugovarjal in dokazal, da odpoved ni bila zakonita, zaradi desar delavcu navedena prejemka ne
pripadata.
KNSS - neodrisnost
Edl
ffihtrf konfederocijq novth sindikotov $lovenlj€
LgLI
Slncllkot
Llt6lrqn.k. r.glie Neodyiiflort - Klttgl
IZ VSEBINE URADNIH LISTOV
Uradni list RS, ;1.2112011 -21.3.2011
. Uredba o prepredevanju
in zmanj5evanju emisije delcev iz gradbisd
Uradni ist RS, 3t.2212011
f
- 25.3.2011
. Aneks 5t. 3 k Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe za lesarstvo
Uradni list RS, Et. 2312011 - 31.3.2011
' Minimalna zalaml,ena donosnost na vpladano disto premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja za mesec marec2011
Uradni ist RS, 5t.2412011
f
-
1.4.2011
. Porodilo o gibanju plad, za januar 2011
. Koeficient rasti cen v Republiki Sloveniji, februar 2011
. Kolektivna pogod ba za zavatovalstvo Sloven ije
Uradni list RS, 5t.2512011
-
4.4.2011
'Zakon o spremembiZakona o matidni evidenci zavatovancev in uZivalcev pravic iz pokojninskega
n nval idsk ega zav arovanja (ZMEPIZ-B)
'Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti
i
i
Uradni list RS, it.2612011 -8.4.2011
. Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1)
'Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finandnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-D)
'Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvr5bi in zavarovanju (ZlZ-l)
' Poro6ilo o rasti cen Zivljenjskih potreb5din na obmo6ju Slovenije za marec 2011
. Razlaga Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine
Uradni list RS, 5t.2712011
-
13.4.2011
. Pravila o izvajanju obveznega vedstranskega pobota
. Tarifa nadomestil stro5kov za izvlanje obveznega vedstranskega pobota
Uradni list RS, 6t.2812011
'
-
15.4.2011
Pravilnik o rokih, vsebini, obliki in nadinu izmenjave podatkov, ki so potrebni za postopekizvzema
obveznosti iz sistema obveznega vedstranskega pobota
KNSS
- neodrisnost
konfederociJo na{/th sindlkotov Sloven$e
Slndkcd
ltddtffik frgle Ftrodvlsocf - RIAS
Uradni f ist RS, 5t.2912011 '18.4'2011
. Pravitnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s podro6ja
javne uprave v pladne razrede znotral razponov pladnih razredov.
Uradni list RS, 5t. 30/2011 '22.4.2011
. Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovan1u (AdZPtz-2)
. Pravilnik o spremembah Pravilnika o metodologiji vodenja registra zbirk osebnih podatkov
. Spremembe Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije in Tarifne priloge h Kolektivni
pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije
Uradni list RS, 3t.3212011 -29.4.2011
. Porodilo o gibanju plal za februar 201 1
Uradni list RS, 31.3412011
-
6.5.2011
. Minimalna zajamdena donosnost na vpladano 6isto premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja za mesec april2011
. Porodilo o izidu glasovanja in o izidu zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, kije
bil 10. aprila2oll
. Koeficient rasti cen v Republiki Sloveniji, marec2011
Uradni list RS, 5t. 35/2011
-
13.5.2011
. Avtentifna razlaga 49.a dlena Zakona o sistemu plad v javnem sektorju (ORZSPJS49a)
. Pravilnik o nadinu izdle dovoljenja za prebivanje ter na6inu zajemanja prstnih odtisov
. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obrazcih, vrstah izvr5b in poteku avtomatiziranega izvr5ilnega postoPka
. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih in postopku za pridobitev dovoljenja
za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu
. Pravilnik o spremembah Pravilnika o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s podro6ja dela, druZine in
socialnih zadev v pladne razrede znotral razponov pladnih razredov
. Porodilo o rasti cen Zivljenjskih potreb5din na obmodju Slovenije za april2011
Uradni list RS,5t. 36/2011 -16.5.2011
. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in Zivilsko industrijo Slovenije
Uradni f ist RS, 5t.3712011 -20.5,2011
. Sklep o razglasitvi odloditve, kije bila sprejeta na zakonodajnem referendumu o Zakonu o malem
delu, kije bil 10. aprila2oll
. Razpis ponovnih volitev 166 sodnikov porotnikov delovnih in socialnega sodi5da
. Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravsfuenem zavatovanju, zavarovanjuza star5evsko varstvo in zavarovaryuza primer brezposelnosti
. Kolektivna pogodba o vi5ini regresa za letni dopust v letu 2Q11 za dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije
KNSS
- neodrisnost
konfederociJo novih slndlkotov Slovenije
Slnd*cl Uub{srd(l flglte Neodvtrnort - Xtt38
NOVOSTI IZ KOLEKTIVNIH POGODB DEJAVNOSTI
*
ANEKS 5T. g X TARI FNI PRILOGI KOLEKTIVNE POGODBEZALESARSTVO
4. marca 2011 je bil sklenjen aneks k tarifni prilogi, ki doloda nove vi5ine najniZjih osnovnih plad po
tarifnih razredih. Le te so vi5je za 1,9o/o in veljajo za delo opravljeno v marcu 2011 in dalje. Ostale
vsebine tarifne priloge, objavljene v Ur. l. RS 5t. 13212006 se niso spremenile. Tudi letos se regres za
letni dopust izplada v vi5ini minimalne plade, to je 748,10 €.
x
KOLEKTIVNA POGODBA ZA ZAVAROVAL STVO
Po trinajstih letih je sklenjend nova Kolektivna pogodba za zavarovalsfuo. Velja za 6lane Slovenskega zavarovalnega zdruZerya. Le ti pa po podatkih Poslovnega registra Slovenije opravljajo dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, tazen obveznosti socialnih skladov, ki so
dolodene s Siframi standardne klasifikacije 65.110 (dejavnost Zivljenjskega zavatovanja), 65.120
(dejavnost zavarovarya, razen Zivljenjskega), 65.200 (dejavnost pozavarovanja) in 65.300 (dejavnost
pokojninskih skladov). Kolektivna pogodba je zadela veljati 2.4.2011, uporablja pa se od 1.4.2011
dalje. Sklenjena je za nedoloden 6as. Stranki lahko kadarkoli predlagata spremembo ali dopolnitev
vsebine oziroma jo lahko kadarkoli odpovesta. Odpovedana kolektivna pogodba se bo uporabljala do
sklenitve nove, vendar najdalj tri mesece od prenehanja veljavnosti. Medtem ko Zakon o delovnih
razmerjih doloda, da je osnovna plada, plala za zahtevnost delovnega mesta, za katerega je delavec
sklenil pogodbo o zaposlitvi, pa kolektivna pogodba osnovno plado 5e vedno definira kot plado, ki
vella za normalne delovne pogoje in vnaprej dolodene delovne rezultate, torej ostaja pojmovanje
osnovne plade v primerjavi s Kolektivno pogodbo za zavatovalstvo Slovenije, sklenjeno 1998 leta,
nespremenjeno. Prav tako je vsebina najniZje osnovne plade ostala nespremenjena oziroma povsem
enaka vsebini prej imenovane izhodi5dne plade. Tudi ta je opredeljena za normalne pogoje dela in
pridakovane delovne rezultate, ohranila pa so se tudi obvezna relativna razmerja med tarifnimi razredi. Taka doloditev osnovne plade delodajalcem zmanjSuje moZnost oblikovanja proZnej5ega pla6nega modela, ki bi omogodal vedjo odvisnost plad rezultatov delavcev in rezultatov poslovanja.
>Novi< zneski najniZjih osnovnih pla6 so enakizneskom izhodi5dnih plad, dolodenim v prej5nji Kolektivni pogodbi za zavarovalstvo. Zanimivo je tudi to, da se stranki nista dogovorili o tem, da se znesek
uskladitve, ki se izpladuje od 2QQ4 dalje, vkljudi v najniZje osnovne plade (beri: izhodi5dne plade) oziroma v osnovne plade. Trenutno znesek uskladitve obstaja le 5e v treh kolektivnih pogodbah dejavnosti zasebnega sektorja, to6neje v dejavnosti nepremidnin, v livarski dejavnosti in zavarovalsfuu. Pri
drugih osebnih pre1emkih naj bodo delodajalci pozorni. Nekatere vsebine, prenesene iz Kolektivne
pogodbe za zavarcvalstvo Slovenije izleta 1998, niso skladne z
Zakonom o delovnih razmerjih, kije zadel veljati leta 2003. Tako na primer nelikvidni delodajalci ne
morejo izplaeati regresa za letni dopust do konca novembra ampak do 1. novembra tekodega leta.
Ali pa, izpladilo regresa za letni dopust v nobenem primeru ne sme biti vezano na izrabo letnega
dopusta. Kolektivna pogodba ne izkljuduje izpladila povradil stro5kov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov v vi5ini in pod pogoji, ki se v5tevajo v davdno osnovo. Navedenih je le nekaj poudarkov iz nove Kolektivne pogodbe in sicer s podrodja prejemkov iz delovnih razmerij. Tudi v ostalem
normativnem delu je zaslediti dolodene neskladnosti z delovno pravno zakonodajo.
* RAZLAGA KOLEKTIVNE POGODBE DEJAV NOSTITRGOVINE
V Ur. l. RS, 5t. 2612011 je bila objavljena razlaga kolektivne pogodbe dejavnostitrgovine, kise nana5a
na izpladilo povradila stro5kov prehrane med delom. V razlagije pojasnjeno, da je delodajalcev dolZan
tekode izpla6evati povradilo stro5kov prehrane med delom do minimalnega zneska, dolodenega v kolektivni pogodbi. V zadnjem stavku obrazloZitve pa je 5e zapisano: >Kolikor pa se v poslovnem letu ugotovi, da se lahko izplada ved kot doloda kolektivna pogodba, ni ovir, v ZDR in v KPDTS zato ni nobene
ovire.<<
KNSS
- neodrisnost
konfederocflc novih slndlkqtov $oven{a
Sbrdkot ttub{rryr*r
trglii Heodvisnolt'
{lS
*
NoVA KoLEKTIVNA PoGODBAA,KMETIJSTVO IN ZULSKO INDUSTRIJO SLOVENIJE
4. mqa2Oll je bila podpisana nova Kolektivna pogodba za kmetijstvo in Zivilsko industrijo Slovenije,
objavljena je bila v Uradnem listu RS, 5t' 36, zdne 16.5'2011'
Kolektivna pogodba zalneveljati prvi dan po objaviv Uradnem listu RS in se zadne
uporabljati prvi dan v naslednjem mesecu po objaviv Uradnem listu RS.
(olektivna pogodba Kp je sklenjenaza doloden 6as in sicer do 31.12.2011. Po prenehanju veljavnosti Kp se bodo dolodbe normativnega dela KP uporabljale do sklenitve nove kolektivne pogodbe,
vendar najdalj en mesec.
X
KOLEKTIVNA POGODBA DEJAVNOSTI GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE
10. aprila 2011 je bila podpisana nova Kolektivna pogodba o viSini regresa za letni dopust v letu
2011 za dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. Kolektivna pogodba doloda znesek regresa za
letni dopust za leto 2011 v vi5ini 850,00 €.
Kolektivna pogodba sicer velja za vse delodajalce, dlane podpisnikov te kolektivne pogodbe, oziroma
za vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost gostinstva in turizma po veljavni standardni klasifikaciji
dejavnosti.
Kolektivna pogodba je sklenjena za doloden 6as, in sicer do 31. decembra 2011. Veljati in uporabljati
se bo za1ela prvi dan po objaviv Uradnem listu Republike Slovenije. Ker do izida te Stevilke Delodajalca nova kolektivna pogodba 5e ni bila objavljena v Uradnem listu RS, todnega datuma zadetka
veljavnosti oziroma uporabe kolektivne pogodbe 5e ne moremo zapisati'
*
KOLEKTIVNA POGODBA GELULOZNE, PAPIRNE
IN PAPIRNO PREDELOVALNE
DEJAVNOSTI
Naj vas opomnimo, da je bila Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavno.ti 1Ur.i. RS,5t. 2512011) je bila sklenjena za doloden 6as, do 30. aprila 2011, pri tem pa je bilo
dolodeno, da se dolocbe normativnega dela kolektivne pogodbe uporabljajo do sklenitve nove kolektivne pogodbe, vendar najdalj en mesec po prenehanju veljavnosti. Predvidoma se bo tako kolektivna pogodba uporabljala do 31. maia2011.
*
SPREMEMBE KOLEKTIVNE POGODBE DEJAVNOSTI TRGOVINE SLOVENIJE IN TARI.
FNE PRILOGE H KOLEKTIVNI POGODBI DEJAVNOSTITRGOVINE SLOVENIJE
V Uradnem listu RS, 5t. 30/201 1, z dne 22.4.2011, so bile objavljene Spremembe kolektivne pogodbe dejavnostitrgovine Slovenije in Tarifne priloge h Kolektivni pogodbidejavnostihgovine Slovenije'
Spremembe so zadele veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 23.
2Af
in prina5ajo:
spremembo dasovne veljavnosti kolektivne pogodbe,
nove zneske najniZjih osnovnih plae za posamezne tarifne tazrede,
novo viSino povra6ila stro5ka za prehrano med delom,
nov znesek regresa za letni dopust zaleto 2011'
Veljavnost kolektivne pogodbe je tako podalj5ana do 31. decembra 2013.3. odstravek 4. dlena kolektivne pogodbe doloda, da se po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe do sklenifue nove,
vendar najdalj eno leto in pol, 5e naprej uporabljajo dolodbe te pogodbe,zerto se bo kolektivna pogodba dejavnosti predvidoma uporabljala do 30. junija 2015'
Novi zneski najniZjih osnovnih pla1 za posamezne tarifne razrede so vi5ji za ?$o/o in so dolo6eni od
1. maja 2011 dalje. Slednje pomeni, da bodo novi zneski najniZjih osnovnih @dveljali za delo opttlvljeno v mesecu m$u 2011 in se bodo praviloma izpladevali v mesecu juniju 2o11.
Povra6ilo stro$kov za prehrano med delom od 1. maja 2011 znaSa najmani 4,00 EUR za dneve pri-
aprila
,/
./
./
,/
sotnosti na delu.
Minimalni regres za letni dopust zaleto 2011 znala748,10 EUR, od tega mora delodajalec izpla6ati
v denarju najmanj 55% tega zneska, preostali del pa v skladu s detrtim odstald<om 1. todke 81. 6lena
normativnega dela kolektivne pogodbe'
l
l
r
.I
l
l
I
I
I
KNSS
* neodrisnost
konfederocijcr novlh sindikotov $lovenije
Slndlkot Liubllonrl(e regl,e ileodviinort - Klrl$g
ANKETNI VPRASALNIK
1. O BILTENU SLiR
- KNSS, INFORMATORJU
Ali ste zadovoljni s sedanjo obliko in tekstovno postavitvijo biltena?
a.)
DA
b.)
NE
ee je vaS odgovor negativen vas prosimo, da ga v kratkih besedah obrazloZite:
Kaj bi 5e morali, poleg stalnih vsebin, objavljati v biltenu?
Ali naj bilten izhaia tako, kakor do se_daj, ko se dogajajo vedje sindikalne dejavnosti oziroma po
potrebi, ali naj bi izhajalvsak mesec?
a.) TAKO, KOT
SEDAJ
b.) VSAK MESEC
Ali ga Zelite prejemati tudi po elektronski po5ti?
A.) NE
Z5.UIIII
b.) ZELIM PREJEMATI PO ELEKTRONSKI POSTI
ee je va5 odgovor pozitiven, prosim pripiSite elektronski naslov, na katerega bi ga Zeleli prejemati:
Koliko izvodov tiskanega biltena Zelite prejemati?
(napiSite Stevilo)
Ali vam kdo nasprotuje, ko ga razobesite na oglasne deske v podjetju oziroma, imate zaradi tega
telave?
a.)
NTMAM
TEZAV
b.) |MAM TEZAVE
ee je vas odgovor pozitiven prosimo, da nam te teZave na kratko opisete:
Ali ste pripravljeni ob naro6ilu vedjega Stevila izvodov le- te pladati iz dela svoje dlanarine ?
(To vpraSanje je bolj namenjeno predsednikom sindikatov v podjetjih, druhbah ali zavodih)
a.) SMO PRIPRAVLJENI
b.) NrsMo PRTPRAVLJENT
KNSS
- neodrisnost
i<onteOerocijo ncnrlh $hdlkstov Sloven[e
$ndfot LlublFtttkl togilr N.ofitl|nort' l$SS
naslov, le- tega pladati
Ali ste pripravljeni ob narodilu izvoda, katerega bi prejemali na svoj domadi
ob pladilu svoje dlanarine ?
ilanom)
i[ipr"S"nje pa je namenieno ebnom sindikata oziroma individualnim
a.) SEM PRIPRAVLJEN/A
b.) NrsEM PRIPRAVLJEN/A
problematiko?
Ali ste zadovoljni z sedanjim odzivom sindikata regije na vaso
a.) SMO zADoVoLJNI
b.) NrsMo ZADOVOLJNI
ee je va5 odgovor negativen vas prosimo, da ga v kratkih besedah obrazloZite:
Kaj bi sindikat regije moral 5e storitiza boljso informiranost?
pomodjo sindikata regije?
Ali ste zadovoljni s sedanjim strokovnim svetovanjem in pravno
a.) SMO ZADOVOLJNI
b.) NlsMo zADovoLJNl
ee je va5 odgovor negativen vas prosimo, da ga v kratkih besedah obrazloZite:
Kaj bi moral sindikat regije storiti za boljso prepoznavnost?
Kaj moramo po va5em mnenju storiti, da bomo 5e pove6ali na5e Clanstvo?
NAnODILA zA ;ZPOLNJEvANJE tN POSTLJANJE NA SEDEZ SINDIKATA:
1.
z.
ra-l ali
TZIOLNJEVANJE: lzbrani odgovor dolodite tako, da pred njim obkroZite 6rko
Pri odgovoobrazloZfina
kratko
))b.X. pri nefaterin odgovorihJe potrebno svojo odloditev
rih, kjer niso podane opcije >a.)< ali >b')< na kr-atko napi5ete svoj odgovor'
iOsi,lAiJiE; Vsakemu-izvodu biltena je priloZena Ze naslovljena in frankirana kuverta,sajv
poshi nabiralnik,
katero vloZite izpolnjen anketnivpra5alnik in kuverto vrZete v najbliZji
je po5tnina Ze PIadana.
\
J
KNSS
- neodrisnost
konfederociJo novih sindikolov Slovenge
$lndlksl t utgond(r r.gil. Noodvbno3t - l0rlg$
Spo5tovane dlanice in 6lani sindikata KNSS - Neodvisnostl
Najprej bi se vsem prav lepo zahvalila za aktivno sodelovanje pri projektu >Akademija KNSS<.
Projekt >Akademija KNSS(, ki ga delno sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja 6love5kih virov za obdobje 2007 - 2013,
razvojne prioritete:lnstitucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga, se je zakljudil 16.05.201 1 .
Zvalo pomodjo nam je uspelo dosedi cilje projekta >Akademija KNSS< in sicer:
-
Dosedi povezovanje o aktualnem socialnem dogovarjanju
Povedatiinstitucionalnoinadministrativnousposobljenost
Nadgraditi spletno skupnost
Pripraviti temelje za raziskavo
Promovirati socialnidialog
Kljub notranjim kadrovskim teZavam in slabSem finandnem stanju, je bila odlo6itev za nadaljevanje
prolekta prava. S skupnimi modmi vseh regij sindikata KNSS - Neodvisnost nam je pro.lekt uspelo
pripeljati do konca in dosedi kazalnike, ki smo sijih zadali pri razpisu projekta.
Glede na interes za razpisana usposabljanja in aktivnosti projekta >Akademija KNSS( nas veseli,
da ste se jih udelelevali v vedjem Stevilu, saj nam je tako uspelo povedati institucionalno in administrativno usposobljenost 6lanov, kakor tudi poglobiti poznavanje tem socialnega dialoga, s dimer
smo 5e povedali moZnost za naS enakovreden nastop v samem socialnem dialogu.
Za2ivelaje spletna stran www.knssneodvisnost.si, kjer smo vas redno seznanjaliz aktivnostmi
projekta in delovanja sindikata KNSS - Neodvisnost. V prihodnje bi Zeleli spletno stran nadgraditi
5e s forumom oziroma blogi, za 5e bolj5o obojestransko komunikacijo.
lzvaiali smo aktivnosti mreZenja in povezovanja. Na sejah predsedstva smo predsednike regij
obve5dali o aktivnostih projekta. Sodelovali smo s socialnimi partnerji in drugimi organizacijami z
namenom predstavitve na5ega projekta pa tudi zato, da smo jim posredovali na5e vabilo k sodelovanju.
Zelo dobro sprejet je bll tudi Studijski obisk pri sindikatu CISL v ltaliji ter izvedbe okroglih miz v
sklopu sindikata KNSS - Neodvisnost in v sklopu ostalih socialnih partnerjev.
lskreno se, v imenu vseh dlanov sindikata KNSS - Neodvisnost, zahvaljujem Ministrstvu za javno
upravo, da smo bili izbrani na razpisu in smo na5im dlanom omogodili nadgradnjo Ze osvojenih
znanj.
Tudi po kon6anju projekta, bo na5a vizija ostala nespremenjena, nadgrajevati administrativno in
institucionalno usposobljenost na5ih dlanov ter krepitev socialnega dialoga.
V primeru morebitnega nadaljevanja projekta >Akademija KNSS( bo naSa naloga povedati mreZenje in povezovanie s socialnimi partnerji, organizacija in priprava bolj specifidnih tem usposabljanj,
ki bodo prispevala k bolj poglobljenemu poznavanju socialnega dialoga, nadgradnja spletne strani
idr... Potrudili bi se, da bi tudi v prihodnje delali v dobro na5ih dlanov in v duhu doseganja socialnega miru.
Se enkrat izrekam iskreno zahvalo vsem sodelujodim in verjamem, da bomo tudi po zakljudku projekta >Akademija KNSS( izvalali aktivnosti v dobro nas vseh in s ciljem doseganja dolgorodne blaginje.
Nataia Dem5ar, vodja projekta >Akademija KNSS<
KNSS
- neodrisnos-t
i<dnteOeiocito ncnrFr slndlkotov Slorenile
Set#(* tfislilasrr lrg$. F{lo(hrtsn€#' IOS
&
ss
€I
s
s
rS
*F
It
\d
ss €
*ts E
Ed
I
€
F
xt
r-i
o
sts
i=
ct
h
B
"€
N
€
el
ia
FD
'-3;>
cl
(\l
rr?
z
I
bT
z
d
FEI
&
F-.
F4
a
bl
N
f-l
:L)
4
>r
e'a"R
N'R*
Rtst
x$\
8R-R E- *
--r
A-ql\
6
S
'F
F
F
E
[
3
F
{r
€
.E
+
r
frl
'L)
\lB
Fl
€
€
R
a
n
tr1
lA
>N
z
d
z
.;
fr
Ei
qr
s
ir
6
g
EI
c
E s
&I
BIIBnto
+*€L)
..t*E X N
P-E fr"E
$
%
R
t.a
>LJ
S
R
sEt
$
s
ii"E.Hs
S *\S R.*
$ =s:",F,H $
o
a
7
56
9o
€
f-]
RE
\i
F
F
Fl
ei
vv
$REF
s
sts
F.r
\s o
's.P,d
e
lJ
*t
q{
q
M
t-f
ss-5
.N
d
t-l
z
as.€
:B*
n
6
-'P
z,
U)
:"oq)
.ssF
-e
o
M
f-f
s.GS
Hb5.
g!
G
r!
F-{
EE€
\rSs
€
e
>a
N
SS\)
a
>a
\s
.hF
e
d
d
\
\o
l4\
\o
sh
a
n
o
e
cl
&
R
a
!!
N
sp>
q)
E $$B$$E
.Es
'S) tl
SSAffio-E'q
KNSS
- neodrisnost
konfederccijq novih sindikatov Slovenije
Slndlkal L,ublrsn*k€ rsgii€ N€odvbnosl - KHS3
ir
g\
a
i.iRrru
"1
la n'fb '! \o
I'o') n rr-t\- j.r cd
t?'
F{
s42
{d.
Fi
E-5qF-ei j
Fi|*:\.i
Fi{Fir.i\
al,\t\]
s o
tr'F\s
svs
cO
OO
s\
r\ c\ rt)
FI (.{ tt7 FI
rtl +
rt)
LA
s
X
F.
-
AO
\
li
a1
\
H
rr\
\o
od
rn
*s\t} GV)€
cn
s .!
.l
€
f{
rrl
rc
F.i a
*'t
G
9\
l/e
N
O
o
6',
a
.:
N
q
:
\41
6
F\
rt)
\arOm
rcHcI\
@H+
rn e{
\c 6
t-.]
F
-i
\c'
+t a"l r*'
+ +
+
€ +
c"
t-
rf) FT
ca
F-I-- tf)
6l rfi \a)
+
-
rt)
\c!
\c'
c{
FI
a
€
s
'd
tr
6:
tl
r
4:
f!.
U
I.?
a
r;
llB
P
d
rq
lf/
.l
G
'f
O
t= r)
r()
\e
E
F
c.]
N
N
tn
t:
t', n
E
rn n rrt
!tr c{
G
rn
6
ts-
tl.
r-l
rtl al Fto
K
* *
€
€
b
rc
.n
.E
r)
*
!!
h
@
ft
o
a
I
c
I'
€
a4
F
w
;*.
O
O
.-j
g
'R
41
,N
'e
\$
!
u
ql
*
NI
lFt
r
E =
o
o
t
6
=
a
I
\c
B
*a
r-l
r+
el
\c'
'!t
lr, al
co
ra)
!f
d
1() lft
t)
,&.
.i
"s
r!
l
-=
F
a
a
n:
d
\v
'-E
o
c
c.f N
il
O
o.
d
,H
I
=
t.J
st
u c €
€
il
c
6
P E o
o
O €
6
(d
NrfiM
=
tl
-o
c
t4
s
gE
D.
l-r
=
t\
€t
\f
=i
q)
r.i
l'-
FT
tf)
t- F-
t*-
\6
rFl
slr
cl
F--
ll-
r\
G
t
*€
o\ lfr t\
ct d
F-.
€
rc'
F
CE
\€|
d
tfl
F-
cq
*)
+l
tf)
s
€
!f,
t\t
*t
€
*
rfi
d
It) rfi rq FI FI ?.1
rf)
F- et)
Itl r-lfl
.+
ra) \o '+ ro rn
s
r\
r\
t: F-
\o
€
fl1()
6
lrl el
lfJ
tfl
slrl
r,ll
+
FI
ifi
lfi
F{
t-*
r.l t
il
F
l-"-
aq
+
t--
tfJ at
H
gI
o
N
/!;
r..l
a{
=
o
E
il
o-
f)
*\o
*rfi
FCr
P,U
P!4
Fq
+
::
A{
-ri z
"x
gl
0.
rlt
t'rn
+
c{
\6
*
9\
s!
t:
a
o
'q
q
el
\o E
E
n r\
r(h
la1
m
FI
.+
t
ri
t
N
a
a
s
o\ Ho
* \6*
a
bo
4
.+
s
'sf
ra rt) rt)
d
Fi
ln
U
al .n r+
in
aq V) tn
e.)
Nf
o\
,-
Q
N (i
\o
c./)
L
!p o
N
U
c.)
t*-
al
HI IN
NN
ti4
q
-
s(J
{H
lJ
tfJ
FI
a\
ni
N
tr
a
q
.Y
\)
tFt
e\
V]
si
*
l'.) tfJ
ts*
o
'q
0
d
* *
+
€
q'
rfi r
O
!'
\4 O
rn rfi
U2 ra)
il
r5
zN
F-
s
c5 I-* G
=
=r
s
M
V)
frl
s
r\
o\ rfl t- 9\
rt)
"!
o
o
cN
tsD
qJ
)
FI
rn
rf,
al
rl)
q
6
a
E
o
-.9
s
M
rt)
ts
F--
4
ts
\.c:
.4.
€\
r\ s
lf)
*
E
d
S9
{
t
Sl
U
14
FI
{u
TT7
o
qt
F
6
N
5
O
F
E.=
+L
Fi
>s.=
-J
cal
c
s m
0 0
c d
N J
!
g
t!
o
0
FI
v?
t\
cq
rt' \.)
c"q
t-
o
t-l
\€!
FI f.l
tr.
a
O
O
+t
m
O
ci
I'
A
*q+
s
q
o
t!J
9J
KNSS
- neodrisnost
konfederaciJc novih sindik<$ov Slov€nfle
Slndlkot UntCtdd(e reglF NeodviEnod - {l{l}S
J ut t,d
rfJ \o
lr] F- tal
r.J
N r| q
d N ({
o\
-J
t4
-E{
ra
od
\€)
e.! rfJ
q
(E
al
a+
Fr
d
FI
a
€
+ =
F?
:
l..) \E
FI
\o
F.l
c
\o
F
€
tt
Ft
t+ =
o\
lll
r(J
|.l od $l
\o Fl
F e{ F
t--
r
d
<f,
€
la
\o
\o
F.!
=
F
(D
rt2
tn
u;
\c|
=
€
F.
\o F
el
G
s
+
a-
et
ts-
so
r \o
f.l €
F
tfl
=
an
I
rl?
t\
F.
vl
o\
a,l od
\€)
\c
GI
Ft
r.l N 6
=
ra
N \g al
IE
H
!i
o\
r+
U:
r*
cq
F*
d
\e
H
rat
>
=
€
tf
N
lf,
\c rn
ts*
F
tt')
rq
g\ \€'
lf,
€
P
d
g\
G
lh
€
*
d
H
F
Ei
O
\€
vl
ra rn tf) !t
t'*
a
s
F
w
-1
FI
F\a
9a
tt
F
F
F\
!a
F
.t2 t-
€\
rl
tf')
:
H la
rn
t.) rf)
H
F
4
*
&
c-. 5\ F-
?\
N
!
\.t
\c
tr
6
rl -t 6
rc
7
r*
€
F)
U?
d
4
\o
r
CE
\€
O1
ts G tf)
rfJ
g\ &
FI tt1
F
F-'
sr-
€
*
('{
*
N
vl
tF.
AF
:+
= u
N
6
vl
lfl l-. rt)
l"t
N
t--
\a
F
tt
\c
CF
Q
en
!'
€)
al
ta
v,
ln
N
d?
*
F
= FIc
*
F
G
F'
tf/
*
F-
€
ce
€
F-
!
H
F
N
n
tq
\6
*
ra
-l
t
ts
ta
!
+ \c
*d
an
GI w)
F F
F)
€
t--
\€ \o
h=
€
0e
!f,
€
3\
t.
N
r.l
rn
ia \c
a.f,
lfr
d
a
&
€
F
F
a
\f
tl rt
n l.\+
=
f
E
ra)
€
crc
N
5
rq
o\
!
ts-
+
+
d
d
d
*
6
a+
\to
nL\
o\
ce la
tn F dcl
\a
m
a. L'?
FI
o\
+
\€ It) tt
+
el ts- t\ €
o\ rf)
ej
FI c! a(.
€ o
rr F-
\o
tr
H
FI
rn !r':
rA +
.+
H
'd,
tl ts
a.l
F.
d
€
E
e{t
E
\o
?tl
d
t/.J
ra
E
*+
ta)
\o
h
* *
\c
!:f
\c'
FI
F.
c{
gr
Fl
\c
t*.
€
*tt:
aat
tt7
t+
0c
ar t-
rn
d
rf:
rFr
cl
t\ d?
F.
ra
6
€
)o
M
Fl
r F.
p +
H
M
*+
1-l
Fl
H
N
r
€
I.J tn
s ta
s
c:l
tf)
--N :c 5 lf;
tn
a\ N
t-t
t"-
:.f
zF
zv)
qf
tq
th
v,
qr
tF
tr)
{*
€ €
rfJ
VJ
rtl cq
tl
€\
ttF)
r6l
d
a.f
r- vl
*€
d
ra,
t*
.f}I
(
{
FI
d
s rF
d
\c
s
F
G
cq F.
E
L
I
N
U
o
+ la
FI
o\
.f7
6
+t
\€
r.1
r{
F
|.I
(F
r- t: r
oq
\({
L
\o
GI
ra)
t{ el
.F,
+
g\
il
|fr
r
cq
\c
afl an (.{
a.(,
F
+
tar
Fl
t+
wt
+
*
rn
\€
rar
tr.)
V)
*
€\
*
N
tl', d
I
o
€
FI
F.
t{
e,q
F-
ra
€
F
VJ VJ
tA
r
tfJ €\
a.l F !
:f, !f,
*
L
L
bJ
a
:!
r/r
+t
!+ tq
(i v)
!+ e .+
F. c{
c? cl €
t- f-l
+
E f'q '+ t
c
,:l
rt
\€
fI
t{
i
o
01
t!q
EI
9J
a{
t
F
l-.
1+
!+
!f,
ia
r*
!t
tfi
e
F.
N
F
|f
+
*HDE
rn
|rJ
F
Fr |.J
a
F
at
F
t:f
€. rl
V r-l
tn
iq
\.'
d
il \c
F* !
el rt:
{
T
N
tfJ
e!
FI
N
to
&
tf)
*\o
s
\o
11)
F*
+\ F
s
to !+ tt)
tn
N
\o
*+
=t
ll.)
rlt
6l
F'
il
|{J
aq
\c
taJ
00
r+
c{
\o
FI
F
lfJ
,
L
4
d
,P
L
:!,
+ a
ca
Ei
"E
L
L
FI
\a FF-'
\E
trl c{
c.c
I
.r'
\ *
vt
\o t:
\c
(.1
+
ra)
g
S
r4)l!:u',
rfJ
\ct
tn c{ t
!t
t/fr
r/)
cq a+
{f, t+ rll) a/^i
o
N
bt
\t,
F.
el 6
ra:
\c)
b!
z
*
€
la: c\
cr g\
\c \c '!|. ifi
1+ G
<f d
rlD
tf')
tn
c\
.n
:? lf)
!
L
'N
H
ra)
rl'
rl
n \E) Fl F*
Fl Fl
in cq
f.t F
rn
rft
\c rfj r.] \cl
h-
rn m
v)
,U
ln
e
EI
EI
L
d
I
F-
€
c-l
aq
FI
!
L
-
N o
FI
=l
g\
d