Poročilo delovne skupine za spremljanje učinkov sprememb v

Transcription

1
Poročilo DS za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela v letu 2013
Povzetek
Aprila leta 2013 so stopili v veljavo novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in spremembe
Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A). Vlada RS je septembra 2013 imenovala Delovno skupino
za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela v letu 2013. Delovna skupina je pripravila
analizo, katere namen je ugotoviti, kako se sprejete spremembe odražajo na gibanjih na trgu dela, in
ali gibanja na trgu dela kažejo, da bo spremenjena regulacija dosegla zastavljene cilje. Osrednji cilji
sprememb so bili naslednji: (i) zmanjšanje segmentacije trga dela, (ii) povečanje fleksibilnosti, (iii)
povečanje delovnopravnega varstva in preprečevanja zlorab ter (iv) povečanje vloge kolektivnih
pogajanj.
Analiza učinkov sprememb temelji na izbranih kazalnikih za obdobje do decembra 2013, ki so
bili razpoložljivi do konca februarja 2014. Čeprav gre za relativno kratko obdobje od uveljavitve
zakonskih sprememb, analiza kaže, da je v gibanjih na trgu dela prišlo do nekaterih premikov v smeri
zastavljenih ciljev.
Spremembe v regulaciji trga dela so zmanjšale varovanje zaposlitve, kar se je odrazilo tudi v
spremembi indeksa varovanja zaposlitve po metodologiji OECD. Po ocenah OECD se je indeks
varovanja zaposlitve najbolj znižal v primeru varovanja stalne zaposlitve zoper individualno odpoved,
kjer se po spremembah regulative Slovenija uvršča tudi pod povprečje OECD.
Ekonometrične ocene funkcije povpraševanja po delovni sili kažejo, da bi sprejete spremembe
(izražene kot znižanje indeksa varovanja zaposlitve) lahko imele pozitivne, čeprav skromne učinke
na zaposlenost. Hkrati pa bi lahko spremembe povečale prilagodljivost zaposlenosti na spremembe
stroškov dela in prispevale k povečanju zaposlenosti ob ponovnem zagonu gospodarske rasti.
Na povečanje fleksibilnosti trga dela lahko kažejo močnejši tokovi iz zaposlitve v brezposelnost in iz
brezposelnosti v zaposlitev po uveljavitvi sprememb, kar pomeni, da se je realokacija brezposelnih
nekoliko povečala. Tudi večje število novo sklenjenih pogodb o zaposlitvi v obdobju po uveljaviti
sprememb bi lahko bilo odraz večje fleksibilnosti zakonske regulative, saj je bilo sicer leto 2013 še
vedno zaznamovano s slabimi gospodarskimi razmerami, ki sicer neugodno vplivajo na zaposlovanje.
Sprejete spremembe v regulaciji trga dela so vplivale na manjšo zadržanost delodajalcev do
zaposlovanja za nedoločen čas. Segmentacija glede na tip zaposlitve se je tako v letu 2013
nekoliko zmanjšala. Največji učinek je opazen v starostni skupini mladih, zato je mogoče trditi, da se
je nekoliko zmanjšala tudi starostna segmetacija. Vendar so razlike po tipu zaposlitve med novo
zaposlenimi in vsemi zaposlenimi še vedno velike: delodajalci so pri novih zaposlitvah v letu 2013 še
vedno v 72,3 % primerov posegli po pogodbi za določen čas, kar pa je manj kot v enakem obdobju
2012. Med vsemi zaposlenimi v delovnem razmerju pa je bilo ob koncu leta 2013 za določen čas
zaposlenih okrog 12 %.
Ob zmanjšanju deleža zaposlitev za določen čas pa so delodajalci v letu 2013 bolj pogosto
uporabljali druge oblike dela. V obdobju od marca do decembra 2013 je bil delež zaposlenih v
delovnem razmerju v skupnem številu delovno aktivnih za 1,1 o.t nižji kot v enakem obdobju 2012. V
strukturi delovno aktivnega prebivalstva se je v tretjem četrtletju namreč znižal delež zaposlenih v
delovnem razmerju (za okoli 2 o.t. na medletni ravni), povečal pa delež delovno aktivnih v drugih
oblikah. V četrtem četrtletju pa sta bila deleža podobna kot v zadnjem četrtletju 2012. To bi lahko
kazalo, da so delodajalci pogodbe o zaposlitvi za določen čas deloma nadomestili z drugimi oblikami
dela (zlasti s študentskim delom in deloma s samozaposlenimi). Slednje je v razmerah skromne
2
gospodarske aktivnosti lahko posledica zakonskih sprememb pri pogodbah o zaposlitvi za določen
čas, lahko pa je takšno gibanje zgolj posledica večjega povpraševanja po študentskem delu iz drugih,
sezonskih razlogov. To so gibanja, ki bi jih bilo treba spremljati še naprej in tako z gotovostjo ugotoviti,
ali so spremembe pri pogodbah o zaposlitvi za določen čas morda povzročile večjo uporabo drugih
oblik dela, t. j. izven delovnih razmerij. Vsekakor pa bi bilo treba proučiti vzroke za uporabo drugih
oblik dela, predvsem z vidika stroškov dela in obdavčitve posamezne oblike dela ter
izenačevanja teh stroškov.
Manjše varovanje zaposlitve je imelo pozitivne učinke na zaposlovanje mladih za nedoločen čas in je
delovalo v smeri manjše starostne segmentacije. Na drugi strani pa ni spodbudilo novega
zaposlovanja starejših od 55 let. Tako delne oprostitve prispevkov za pokojninsko invalidsko
zavarovanje niso imele večjega vpliva na stopnjo delovne aktivnosti starejših, so pa delodajalci te
spodbude v veliki meri uporabili za znižanje stroškov dela.
Kažejo se tudi nekateri pozitivni znaki povečanja pravne varnosti zaposlenih. Na eni strani lahko
večjo pravno varnost pomeni večji delež pogodb za nedoločen čas, ki se je najbolj povečal v primeru
agencijskih delavcev. Hkrati se je število ugotovljenih kršitev v zvezi s plačilom za delo glede na
število opravljenih nadzorov zmanjšalo. Delavci pa tudi v nekoliko večji meri uporabljajo nove
možnosti za izredno odpoved delavca in možnosti, da uveljavijo nadomestilo plače, ki bremeni ZZZS.
Pregled kolektivnih pogodb, ki so bile sklenjene po uveljavitvi sprememb, kaže, da so bile v praksi v
veliki meri uporabljene širše zakonske možnosti za odstopanja od zakonsko določenih
minimalnih standardov pri urejanju delovnih razmerij z drugačno ureditvijo v kolektivnih pogodbah.
Ob tem je treba poudariti, da so se v relativno kratkem obdobju od uveljavitve sprememb v regulaciji
trga dela pokazali predvsem kratkoročni učinki, ki jih težko z gotovostjo povežemo zgolj spremembam
v regulaciji trga dela. Oceno otežuje tako kratko obdobje od uveljavitve zakona kot tudi nadaljnje
zmanjšanje povpraševanja po delovni sili v letu 2013. Tako se bodo na primer spremembe v
fleksibilnosti lahko bolj odrazile v ugodnih gospodarskih razmerah, ko povpraševanje po delovni sili ne
bo več tako skromno. Poleg tega nekatere spremembe, ki so bile sprejete za zmanjšanje
segmentacije, delujejo hkrati v smeri manjše fleksibilnosti. Pri zasledovanju cilja zmanjšanja
segmentacije sta bili uporabljeni dve skupini ukrepov: večja fleksibilnost in nižji stroški pri pogodbah o
zaposlitvi za nedoločen čas ter uvedba odpravnine in omejevanje možnosti veriženja pri pogodbah o
zaposlitvi za določen čas. Posamezni skupini ukrepov sta si sicer v nasprotju, pa vendarle zasledujeta
isti cilj.
Kljub temu pa se že na podlagi dosedanje analize glede ustreznosti nekaterih inštrumentov kaže
naslednje:
•
Na področju inštrumentov za večjo fleksibilnost in hitrejšo aktivacijo delavcev v
odpovednem roku bi bilo smiselno narediti podrobno analizo vzrokov, zakaj se obstoječa
ureditev na kratek rok ni pokazala kot učinkovita in ali jo je mogoče izvedbeno poenostaviti.
Delovna skupina ocenjuje, da bi bil pozitiven učinek morda lahko večji, če delavci ne bi bili
posredni plačniki. Hkrati pa meni, da je za oceno učinkov tega ukrepa potrebno daljše obdobje
izvajanja ukrepa.
•
ZUTD-A je uvedel možnost začasnega in občasnega dela upokojencev, ki bi se lahko razvil
v pomembnejši inštrument za povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših. Morda bi bilo
smiselno razmisliti o povezovanju z zaposlovanjem mladih preko t. i. mentorskih shem.
3
•
Ponovno bi kazalo premisliti tudi ustreznost finančnih spodbud za zaposlovanje mlajših
in starejših (oprostitve prispevkov in subvencije). Pri mlajših in starejših bi bilo smiselno
poenotiti ureditev, ki je sedaj določena na več različnih načinov in z različno starostno
opredelitvijo mladih. Pri starejših pa se zastavlja vprašanje, ali je delna oprostitev prispevkov
za delodajalce (ZPIZ-2) smiselna, saj je vezana zgolj na že zaposlene starejše in ne na
zaposlovanje novih starejših.
•
Ker segmentacijo povzroča tudi uporaba drugih oblik dela, bi bilo treba podrobno proučiti
vzroke za uporabo drugih oblik dela, predvsem z vidika stroškov dela in obdavčitve
posamezne oblike dela. To bi bilo smiselno tudi v luči sprejemanja reforme študentskega dela
(v zaključni fazi priprave) in problematike t. i. ekonomsko odvisnih oseb.
Analiza učinkov na izbranih kazalnikih torej kaže, da so lanske spremembe v regulaciji trga
dela večinoma imele učinke v smeri zastavljenih ciljev. Zaradi kratkega obdobja od uveljavitve
sprememb pa je treba nadaljevati s spremljanjem in analizo kazalnikov, narediti metodološko še bolj
dodelane analize učinkov in poglobljene analize posameznih inštrumentov in pojavov.
Hkrati se je treba zavedati, da so lanske spremembe predstavljale samo del potrebnih
sprememb za večjo sposobnost trga dela, da se odziva na spremembe v povpraševanju. Za
izboljšanje uvrstitve Slovenije na področju urejenosti trga dela na mednarodnih lestvicah
konkurenčnosti pa bodo potrebne spremembe ne samo na področju delovnih razmerij, kamor so
posegle lanske spremembe, ampak tudi na področje oblikovanja plač in obdavčitve dela.
4
Uvod
Aprila leta 2013 so začeli veljati novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in spremembe Zakona o
urejanju trga dela (ZUTD-A). Skupaj predstavljajo formalno podlago za spremembe na trgu dela
v Sloveniji, ki ga že vrsto let zaznamujejo ocene o nefleksibilnosti oziroma nezmožnosti prilagajanja
razmer na trgu dela makroekonomskemu položaju in posledično slabši konkurenčnosti slovenskega
gospodarstva. Spremembe ZDR-1 so bile namenjene dograjevanju sistema varne prožnosti z
zagotavljanjem ustreznejšega varstva pravic delavcev, zniževanjem stroškov dela, poenostavitvijo
odpuščanja za delodajalce in učinkovitejšim izvajanjem nadzora in sodnega varstva. Večji prožnosti
pa so bile namenjene tudi nekatere določbe ZUTD-A.
Poleg premajhne prožnosti so bili ob sprejemanju sprememb pomembni izzivi trga dela v
Sloveniji tudi: močna segmentacija trga dela, zmanjševanje stopnje delovne aktivnosti in naraščanje
brezposelnosti, visoka stopnja brezposelnosti mladih in nizka stopnja delovne aktivnosti starejših. Na
problem močnega varovanja rednih zaposlitev oz. velikih razlik med zaposlitvami za določen in
nedoločen čas oz. segmentacije trga dela je Slovenijo opozarjala tudi Evropska komisija v priporočilih
sveta v zvezi z nacionalnim programom reform. Slovenija pa se slabo uvršča tudi na lestvicah
mednarodne konkurenčnosti, ki med drugim zajemajo oceno urejenosti trga dela, kjer so anketiranci
delovna razmerja ocenjevali kot zelo togo urejena.
Mnogi od navedenih izzivov so pomembno povezani z gospodarsko krizo, vendar jih je kriza le
dodatno zaostrila, dejansko pa je potreba po ustreznejši regulativi obstajala tudi pred tem. Osrednji
cilji sprememb so zato bili: (i) zmanjšanje segmentacije trga dela, (ii) povečanje fleksibilnosti, (iii)
povečanje delovnopravnega varstva in preprečevanja zlorab ter (iv) povečanje vloge kolektivnih
pogajanj. Problem segmentacije so spremembe skušale reševati predvsem z zmanjšanjem razlik v
pravicah med zaposlitvijo za določen in nedoločen čas, ki so poleg študentskega dela pomemben
razlog za močno segmentacijo. Nekatere spremembe, ki naj bi zmanjšale segmentacijo, so bile hkrati
namenjene znižanju stroškov odpuščanja ter poenostavitvi postopkov zaposlovanja in odpuščanja, kar
naj bi omogočalo večjo fleksibilnost delodajalcev pri prilagajanju spremembam v poslovanju. Ob tem
pa je bilo skladno s konceptom varne prožnosti precej sprememb namenjenih tudi večji delovnopravni
in socialni varnosti zaposlenih.
Poleg sprememb, ki so bile uveljavljene z zakonom, ki ureja individualna delovna razmerja, ZDR-1,
naj bi na reševanje problemov trga dela pozitivno vplivala tudi druga zakonodaja. V smeri
povečanja stopnje delovne aktivnosti starejših naj bi delovala sprejeta pokojninska reforma (Zakon o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju-ZPIZ-2). Na povečanje stopnje pa bi lahko vplivala tudi
sprememba ZUTD-A, ki je uvedla možnost začasnega in občasnega dela upokojencev. To bo
omogočilo starejšim ponoven vstop na trg dela in jim dalo možnost za ohranitev družbenega in
individualnega udejstvovanja ter dodatnega zaslužka. Hkrati sta ZPIZ-2 in Zakon o interventnih
ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV) uvedla tudi spodbude za
zaposlovanje mladih za nedoločen čas.
Namen te analize je ugotoviti, ali se sprejete spremembe že odražajo na gibanjih na trgu dela,
in oceniti, ali gibanja na trgu dela kažejo, da bo spremenjena regulacija dosegla zastavljene
cilje. Vlada RS je septembra 2013 imenovala Delovno skupino za spremljanje učinkov sprememb v
5
regulaciji trga dela v letu 2013, ki jo sestavljajo predstavniki UMAR, MDDSZ, ZRSZ, IRSD in drugi
(glej prilogo 1). Delovna skupina je vzpostavila nabor kazalnikov, ki naj bi pokazali učinke sprememb v
regulaciji trga dela. Pri oblikovanju kazalnikov je izhajala iz možnosti, ki jih dajejo obstoječa
raziskovanja in registri, ki jih izvajata in vodita Statistični urad RS ali Zavod RS za zaposlovanje. Za
ocenjevanje učinkov pa smo pridobili tudi podatke Davčne uprave RS, Inšpektorata RS za delo,
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Vrhovnega sodišča R Slovenije. Tako glavne
vire podatkov za analizo predstavljajo: (i) podatki iz ankete o delovni sili, ki jo SURS izvaja četrtletno,
(ii) podatki iz registra delovno aktivnega prebivalstva, ki zagotavlja mesečne podatke o delovno
aktivnih, (iii) podatki ZRSZ o registrirani brezposelnosti in tokovih v brezposelnost in iz nje, (iv)
podatki DURS o uveljavljanju oprostitev prispevkov na podlagi ZPIZ-2 in ZIUPTDSV ter (v) podatki
IRSD o ugotovljenih kršitvah, ki se nanašajo na delovna razmerja. Analiza učinkov temelji na izbranih
kazalnikih za obdobje od uveljavitve sprememb do decembra 2013. Delovna skupina je pripravila tudi
spletni vprašalnik, na podlagi katerega je neodvisni strokovnjak izvedel spletno anketo (v
nadaljevanju: anketa), ki je bila naslovljena na člane in članice Slovenske kadrovske zveze. Namen
ankete je bil pridobiti informacije, kako se zakonske novosti uporabljajo v praksi in kako kadrovski
strokovnjaki ocenjujejo posamezne institute (glej prilogo 2).
Pri ocenjevanju učinkov sprememb v regulaciji trga dela se je treba zavedati, da na učinke
vplivajo tudi gospodarske razmere ter da se kratkoročni in dolgoročni učinki lahko razlikujejo.
Čeprav tokovi v brezposelnost in iz nje ne vplivajo bistveno na agregatno zaposlenost ali
brezposelnost, so lahko kratkoročni učinki reform varovanja zaposlitev na brezposelnost pozitivni ali
negativni, odvisno od gospodarskih razmer ob uveljavitvi reform. Kadar fleksibilnejša zakonodaja
podjetjem dopušča lažje prilagajanje različnim gospodarskim razmeram, imajo reforme v ugodnih
gospodarskih razmerah pozitiven učinek na zmanjševanje brezposelnosti, saj podjetja lažje in hitreje
zaposlujejo. Uveljavitev zmanjšanja varovanja zaposlitev ob slabih gospodarskih razmerah pa lahko
vpliva na povečan odliv iz zaposlenosti v brezposelnost (Bouis et al., 2012). Ker spremembe v
regulaciji trga dela praviloma ciljajo na povečanje fleksibilnosti na dolgi rok, na kratek rok ni možno
identificirati vseh učinkov.
Zato je pri ocenjevanju učinkov reforme trga dela v Sloveniji treba upoštevati, da se je v letu
2013 nadaljevalo upadanje gospodarske aktivnosti, razmere na trgu dela pa so se nadalje
poslabšale. Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili se je v letu 2013 povečala na 10,1%, kar je
za 1,2 o. t. več kot v letu 2012. V letu 2013 se je nadaljevalo tudi naraščanje dolgotrajne
brezposelnosti, saj je stopnja dolgotrajne brezposelnosti v drugem četrtletju 2013 znašala 5,8 %
(1,4 o. t. več kot leto prej) in kaže na prisotnost strukturnih problemov na trgu dela.
Poročilo delovne skupine sestavljajo tri osrednja poglavja. V prvem poglavju so na kratko
predstavljena gospodarska gibanja in spremembe na trgu dela v zadnjih dveh letih s poudarkom na
spremembah v gibanju po uveljavitvi sprememb. V drugem poglavju je predstavljena ocena doseganja
posameznega cilja na osnovi analize izbranih kazalnikov, pri čemer se ocenjujejo naslednji cilji:
zmanjšanje segmentacije, povečanje fleksibilnosti, povečanje delovnopravne varnosti in povečanje
vloge kolektivnih pogajanj. V tretjem poglavju so predstavljani rezultati empirične analize, ki skuša z
ekonometričnimi metodami oceniti vpliv sprememb v varovanju zaposlitve na povpraševanje po
delovni sili. Poročilo zaključujemo s sklepom, v katerem povzemamo glavne ugotovitve in priporočila
za spremembe.
1 Razmere na trgu dela v letu 2013
Ob nadaljnjem padcu gospodarske aktivnosti, ki je bil precej manjši kot v letu 2012, se je v letu 2013
padec zaposlenosti poglobil. Na to je močno vplivalo zmanjšanje zaposlenosti proti koncu leta 2012,
kar je bilo deloma povezano s povečanim prehodom v neaktivnost po sprejetju pokojninske reforme
konec leta 2012. V prvem četrtletju 2013 se je zaposlenost dodatno zmanjšala še zaradi velikega
števila izteka pogodb o zaposlitvi za določen čas. V obdobju od aprila do novembra se število delovno
aktivnih po registru po desezoniranih podatkih ni bistveno spreminjalo, decembra pa ponovno upadlo.
Število registriranih brezposelnih je bilo leta 2013 v povprečju za 8,8 % višje kot v letu 2012. Po
hitri rasti števila brezposelnih v prvih treh mesecih leta 2013 se število po desezoniranih podatkih ni
bistveno povečalo vse do novembra, v zadnjih dveh mesecih leta 2013 pa je ponovno močno poraslo.
Konec leta 2013 je bilo tako registriranih 124.015 brezposelnih oseb, kar je za 5,5 % več kot konec
leta 2012.
Stopnja brezposelnosti, merjena z anketo o delovni sili, ki je mednarodno primerljiv podatek, kaže, da
je stopnja brezposelnosti v Sloveniji v prvi polovici leta 2013 še naprej naraščala in se zelo
približala povprečju EU. Leta 2013 je v povprečju znašala 10,1 %, kar je za 1,2 o. t. več kot v letu
2012. V drugem četrtletju 2013 je stopnja brezposelnosti med osebami, starimi 15−64 let, znašala
10,5 %, kar je 0,4 o. t. manj kot v povprečju EU. Po desezoniranih podatkih se je sicer stopnja
brezposelnosti v drugi polovici leta 2013 nekoliko znižala.
Slika 1 : Gospodarska rast in sprememba stopnje brezposelnosti
Sprememba stopnje brezposelnosti v o.t. (leva os)
BDP-medkvartalna rast v % (desna os)
2
Q4 13
Q3 13
Q2 13
Q1 13
Q4 12
-6
Q3 12
-1,0
Q2 12
-5
Q1 12
-0,5
Q4 11
-4
Q3 11
0,0
Q2 11
-3
Q1 11
0,5
Q4 10
-2
Q3 10
1,0
Q2 10
-1
Q1 10
1,5
Q4 09
0
Q3 09
2,0
Q2 09
1
Q1 09
2,5
V%
3,0
V o.t.
6
Vir:SURS, preračuni UMAR
Stopnja delovne aktivnosti prebivalstva (starostna skupina 15−64 let) se je v letu 2013 v
povprečju nadalje znižala, čeprav se je upadanje stopnje delovne aktivnosti v drugi polovici
leta ustavilo. V tretjem četrtletju 2013 je stopnja delovne aktivnosti prebivalstva, starega 15−64 let,
znašala 64,5 % in bila nekoliko višja kot v enakem obdobju leta 2012. Čeprav se je v obdobju krize
(2008−2012) stopnja delovne aktivnosti mladih najbolj znižala, je bila v drugi polovici leta 2013 na
medletni ravni nekoliko višja kot v enakem obdobju 2012. Podobno velja tudi za stopnjo delovne
aktivnosti starejših (55−64 let).
Slika 2: Stopnje delovne aktivnosti mladih in starejših, desezonirani podatki
15-24 let
55-64 let
40
35
30
25
20
15
10
Q4
Q3
Q2
Q1 13
Q4
Q3
Q2
Q1 12
Q4
Q3
Q2
Q1 11
Q4
Q3
Q2
Q1 10
Q4
Q3
Q2
Q1 09
Q4
Q1 08
0
Q3
5
Q2
4-četrtletne drseče sredine v %
45
Vir: SURS, preračuni UMAR
V strukturi delovno aktivnega prebivalstva se je v 2013 nekoliko znižal delež zaposlenih v
delovnem razmerju, povečal pa delež delovno aktivnih v drugih oblikah dela. V letu 2013 je delež
delovno aktivnih v delovnem razmerju v skupnem številu delovno aktivnih znašal 82,6 %, kar je za 0,4
o.t. manj kot v letu 2012. Delež se je znižal predvsem v tretjem četrtletju, ko je bil na medletni ravni
nižji za okoli 2 o.t., v zadnjem četrtletju pa je bil na podobni ravni kot v zadnjem četrtletju 2012. V
tretjem četrtletju 2013 se je povečal zlasti delež študentskega dela, na povečanje katerega kažejo tudi
desezonirani podatki.
Slika 3: Struktura delovno aktivnih glede na obliko zaposlitve, v %
100
90
v%
7
80
70
60
50
40
30
20
10
0
q1-12
q2-12
q3-12
q4-12
zaposleni v delovnem razmerju
študentsko delo in druge oblike dela
Vir: SURS;ADS, preračuni UMAR
q1-13
q2-13
samozaposleni
q3-13
q4-13
8
Obseg študentskega dela, ki predstavlja pomembno začasno obliko dela mladih, pri nas močno
vpliva na stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnosti mladih. Študentsko delo izrazito vpliva na
razširjenost začasnih zaposlitev med mladimi. Obseg študentskega dela se je sicer v obdobju
2008−2012 zmanjšal za 33,3 %, v zadnjem letu pa za nadaljnjega 3,6 %. Delež začasnih zaposlitev1
med mladimi se je zato v zadnjih dveh letih zmanjšal, vendar je še vedno najvišji v EU. Nad
povprečjem EU pa kljub zmanjšanju v zadnjih dveh letih ostaja tudi delež začasnih zaposlitev med
vsemi zaposlitvami v starostni skupini 15−64 let.
Slika 4: Delež začasnih zaposlitev med mladimi (15−24 let) v EU v drugem četrtletju 2013
80
70
60
V%
50
40
30
20
SI
PL
ES
PT
FR
CR
SW
NL
DE
IT
FI
LU
EU
AU
EI
BE
CZ
GR
HU
SK
CY
DK
ML
UK
BG
EE
LV
LT
0
RO
10
Vir: Eurostat
Učinkovit nadzor Inšpektorata RS za delo in ustrezno sodno varstvo sta nujna pogoja
ustreznega delovnopravnega varstva obeh strank delovnega razmerja. Praksa obeh institucij je
pokazala nekaj pomanjkljivosti, ki jih nova delovnopravna ureditev želi odpraviti. Z vidika sodne prakse
se je pokazala potreba po denormiranju ureditve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo v številnih
sodnih sporih obravnavano vprašanje formalnih kršitev postopka (nepotrebnost pisnega obvestila pred
odpovedjo, nesmiselnost roka za podajo odpovedi iz poslovnega razloga, vprašanje potrebnosti
instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, v odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča
navedba dejanskih razlogov za odpoved …). Poenostavljene rešitve v zvezi s postopki odpovedi
pogodb o zaposlitvi, ki jih je uvedel ZDR-1, pa naj bi, ob hkratnem zagotavljanju ustreznega pravnega
varstva delavca, vendarle prispevale k zmanjševanju ovir delodajalcev za zaposlovanje za nedoločen
čas.
Po podatkih Inšpektorata RS za delo je v letu 2012 število ugotovljenih kršitev določb ZDR glede na
število vseh pregledov na področju delovnih razmerij naraščalo, naraščalo je še tudi v začetku leta
2013, po sprejetju ZDR-1 pa je bil zaznan upad kršitev glede na število pregledov. Ob tem je
pomemben podatek, da se je število inšpektorjev na področju delovnih razmerij v letu 2013 (46
inšpektorjev) v primerjavi z letom 2012 (44 inšpektorjev) povečalo, vendar se je povečalo tudi število
poslovnih subjektov, ki so potencialni subjekti inšpekcijskega nadzora (teh je bilo v letu 2012 187.426,
v letu 2013 pa 193.412). Kršitve v zvezi s plačilom za delo so najpogosteje ugotovljene kršitve na
področju nadzora delovnih razmerij. V letu 2012 so te kršitve zajemale 42 % vseh ugotovljenih kršitev
na področju nadzora delovnih razmerij, v letu 2013 pa 37 %.
1
Začasne zaposlitve zajemajo zaposlitve s pogodbo za določen čas, študentsko delo in duge oblike dela (podjemne, avtorske pogodbe).
9
3 Ocena učinkov z vidika zastavljenih ciljev
3.1 Zmanjšanje segmentacije trga dela
3.1.1 Opis zakonskih sprememb in cilji nove ureditve
Segmentacija je v Sloveniji že vrsto let pereč problem trga dela. V prvem obdobju po začetku
krize je sicer najprej prišlo do večanja deleža zaposlenih za nedoločen čas v skupnem številu
zaposlenih v delovnem razmerju, saj so se delodajalci na znižanje gospodarske aktivnosti najprej
odzvali z nepodaljševanjem pogodb za določen čas. Delež zaposlitev za nedoločen čas se je
začel zmanjševati šele proti koncu leta 2009, ko so bila ob nadaljevanju upadanja
gospodarske aktivnosti podjetja prisiljena začenjati procese prestrukturiranja. Hkrati je ob
relativno visoki stopnji varovanja zaposlitve za nedoločen čas začel postopno naraščati delež
zaposlitev za določen čas, med drugim zato, ker je pogodba o zaposlitvi za določen čas za
delodajalce predstavljala fleksibilnejšo obliko zaposlovanja. Tovrstnim zaposlitvam so bili izpostavljeni
predvsem novi iskalci zaposlitve, večinoma mladi. Trg dela je zato postajal vse bolj segmentiran: na
eni strani zaposleni z varnejšo zaposlitvijo za nedoločen čas, katerih delež se je z leti začel
zmanjševati, na drugi strani pa naraščajoč delež zaposlenih s fleksibilnejšo in cenejšo obliko dela, a
za zaposlene manj varno obliko zaposlitve. Fleksibilnim oblikam je bil izpostavljen pretežen del
iskalcev prve ali nove zaposlitve. Poleg segmentacije glede na tip zaposlitve se je trg segmetiral tudi
glede na starost zaposlenih. Stopnja delovne aktivnosti starejših (55−64 let) je zelo nizka, najnižja v
EU, poleg učinkov zgodnjega upokojevanja v preteklosti na to vplivajo tudi manjše možnosti za
zaposlovanje starejših. Stopnja delovne aktivnosti mladih (15−24 let), ki je bila leta 2008 38,4-odstotna
in nad povprečjem EU, je leta 2011 padla pod evropsko povprečje, do četrtega četrtletja 2013 pa se je
znižala že na 25,2 %. Njen padec je bil bistveno večji kot v starostni skupini 25−64 let, kar je v največji
meri posledica tega, da so mladi najpogosteje zaposleni za določen čas, zniževanje obsega takšnih
zaposlitev pa so delodajalci uporabljali kot najpogostejši instrument za prilagajanje nižji gospodarski
aktivnosti.
Zato je bilo v okviru sprememb regulacije trga dela v letu 2013 sprejetih več zakonskih sprememb,
katerih namen je bil zmanjšati segmentacijo glede na tip pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa tudi starostno
segmnetacijo na trgu dela. Glavnina sprememb se je nanašala na:
- zmanjšanje razlike v stroških zaposlitve za delodajalca med zaposlitvijo za določen in
zaposlitvijo za nedoločen čas (uvedba odpravnin pri zaposlitvah za določen čas, pri
zaposlitvah za nedoločen čas pa zmanjšanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov,
povišanje prispevka za primer brezposelnosti v primeru zaposlitve za določen čas),
- poenostavljanje postopkov pri odpovedi zaposlitve za nedoločen čas,
- omejevanje možnosti veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Večino sprememb je prinesel nov ZDR-1. Njegove bistvene spremembe so bile:
(i)
Uvedba odpravnine v primeru prenehanja pogodbe za določen čas. Bistvena novost ZDR1, ki se nanaša na ureditev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je uvedba odpravnine v
primeru prenehanja te pogodbe o zaposlitvi. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za
določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali za krajše obdobje od enega leta, zakon določa
pravico do odpravnine v višini 1/5 povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz
zadnjih treh mesecev dela oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za
določen čas. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je trajala več kot eno leto, pa ima
10
(ii)
(iii)
(iv)
(v)
delavec pravico do odpravnine za prvo leto zaposlitve in sorazmerni del te odpravnine za vsak
mesec dela (1/5 osnove + 1/12 od 1/5 osnove za vsak mesec dela nad enim letom zaposlitve).
Uvedba dodatne omejitve pri veriženju pogodb za isto delo z zakonsko opredelitvijo
istega dela (55. člen ZDR-1). Zakon omejuje sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, s
tem ko preprečuje sklenitev ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto
delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti (razen v izrecno določenih
primerih). Pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga predaje dela pa lahko traja največ en
mesec.
Uvedba omejitve pri pogodbah za določen čas v primeru agencijskih delavcev: ZDR-1
uvaja omejitev števila napotenih delavcev pri uporabniku, ki ne sme presegati 25 % števila
zaposlenih delavcev pri uporabniku (59. člen ZDR-1).
Zmanjšanje odpravnine (108. člen ZDR-1) in skrajšanje odpovednih rokov (92. člen ZDR1) v primeru odpovedi pogodbe za nedoločen čas. V primeru odpovedi pogodbe o
zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti pripada delavcu odpravnina v višini
1/5 osnove za zaposlitev od enega do desetih let, 1/4 osnove za zaposlitev več kot deset let do
20 let, 1/3 osnove za več kot dvajset let zaposlitve pri delodajalcu (prej veljavni ZDR: 1/5
osnove za zaposlitev od enega do petih let, 1/4 osnove za zaposlitev od petih do 15 let, 1/3
osnove za zaposlitev nad 15 let). Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača,
ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred
odpovedjo.
Poenostavitev postopka odpovedi pri zaposlitvah za nedoločen čas, pri čemer se nove
zakonske rešitve nanašajo na: opustitev obveznosti obvestila o nameravani odpovedi,
opustitev obveznosti ponudbe drugega ustreznega dela (91. člen ZDR-1), poenostavitev
izvedbe zagovora (85. člen ZDR-1), ureditev vročanja odpovedi (88. člen ZDR-1) in možnost
zadržanja učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi le za predstavnike delavcev (88. člen
ZDR-1).
Poleg navedenih sprememb v ZDR-1 so bile v letu 2013 sprejete še naslednje zakonske rešitve v
drugih zakonih, ki delujejo v smeri manjše segmentacije trga dela:
(i)
Oprostitev plačila prispevka za primer brezposelnosti za dve leti v primeru zaposlitve za
nedoločen čas oziroma povišanje prispevka za primer brezposelnosti v primeru zaposlitve za
določen čas (39. člen ZUTD-A).
(ii)
Delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za starejše delavce in vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev za
nedoločen čas. ZPIZ-2 je z namenom znižanja stroškov dela za posamezne kategorije
delavcev določil možnost uveljavitve delne oprostitve plačila prispevkov oziroma vračila
prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlitve za posamezne kategorije zavarovancev:
• olajšava iz 156. člena se nanaša na starejše delavce, ki so opredeljeni glede na
določeno starost, in sicer na tiste zavarovance (iz prvega, drugega, tretjega in
četrtega odstavka 14. člena ZPIZ-2), ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev
predčasne pokojnine iz drugega odstavka 29. člena ZPIZ-2 (delodajalec je oproščen
polovice svojega prispevka za te delavce) in tiste, ki so dopolnili 60 let (delodajalec je
zanje oproščen 30 % svojega prispevka),
• vračilo prispevkov na podlagi 157. člena lahko delodajalec uveljavi za zavarovance
iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena ZPIZ-2, ki niso dopolnili 26
let starosti in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo
za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj
dve leti (za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, za drugo leto pa v višini 30 %
prispevkov delodajalca). Vračilo prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev natančneje
11
določa Pravilnik o vračilu dela prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev. Delodajalec
lahko uveljavi vračilo prispevkov z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije najpozneje v treh mesecih po poteku drugega leta od
sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Oprostitve prispevkov delodajalca za socialno varnost za 2 leti v primeru sklenitve
pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z osebo mlajšo od 30 let, ki je 3 mesece prej
brezposelna (ZIUPTDSV, 2. člen). Delodajalec, ki v obdobju od 1. novembra 2013 do 31.
decembra 2014 sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z brezposelno osebo, mlajšo od
30 let, ki je bila najmanj tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas
prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, je za prvih 24 mesecev zaposlitve te osebe oproščen
plačila prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno
zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti.
(iii)
3.1.2 Analiza učinkov
Pričakovan učinek sprememb je bilo pogostejše zaposlovanje za nedoločen čas oz. povečanje deleža
zaposlitev za nedoločen čas, zlasti med mladimi, ki so najbolj izpostavljeni začasnim oblikam
zaposlovanja.
3.1.2.1 Rezultati ankete
Rezultati ankete kažejo, da bi reforma trga dela lahko imela določene pozitivne učinke na
zmanjšanje segmentacije. Po mnenju dela kadrovskih delavcev, ki so odgovarjali na anketo, sprejeti
ukrepi spodbujajo delodajalce k sklepanju pogodb za nedoločen čas. Na to po odgovorih v anketi
sodeč vplivajo ukrepi, s katerimi so se pogodbe za določen čas približale pogodbam za nedoločen
čas, ukrepi, ki omejujejo sklepanje pogodb za določen čas, pa tudi poenostavitev postopkov odpovedi
in zmanjšanje stroškov odpovedi, ki so varstvo zaposlenih na podlagi pogodb za nedoločen čas
nekoliko približale zaposlenim za določen čas. Več kot polovica sodelujočih v anketi je ugotavljala, da
se postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi z novo zakonodajo poenostavljajo. Posledično ugotovitve
kažejo, da so imele in bodo imele tudi v prihodnjem letu vpliv na zaposlovanje za nedoločen čas
spremembe pri obeh oblikah pogodb o zaposlitvi. Kot manj pomemben dejavnik pri odločanju za
sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas se na podlagi rezultatov ankete kažejo finančne
spodbude delodajalcem za zaposlovanje določenih kategorij oseb za nedoločen čas, vendar je pri tem
treba poudariti, da gre za novejše ukrepe, ki so stopili v veljavo šele julija 2013 (ZPIZ-2) oziroma
novembra 2013 (ZIUPTDSV).
Ugotovitve rezultatov ankete so namreč naslednje:
-
20 % tistih anketirancev, ki so po sprejetju nove zakonodaje zaposlovali, se je odločilo, da
zaradi sprememb zakonodaje zaposlitve za določen čas nadomestijo z zaposlitvami za
nedoločen čas.
-
Med razlogi, ki so vplivali na nadomestitev zaposlitve za določen čas z zaposlitvijo za
nedoločen čas, je najvišje uvrščena omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Sledijo uvedba odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas (4,3 %),
povečan prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti, spodbuda za
12
zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb, delna oprostitev prispevkov za starejše delavce in
vračilo prispevkov za prvo zaposlitev.
-
Namero za zaposlovanje za nedoločen čas namesto zaposlovanja za določen čas v letu 2014
je izrazilo 15,8 % anketirancev. Med razlogi za to odločitev največkrat navajajo omejitev
sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in uvedbo odpravnine ob prenehanju pogodbe o
zaposlitvi za določen čas.
-
Več kot polovica anketirancev, ki so po uveljavitvi ZDR-1 že odpovedali pogodbo o zaposlitvi,
meni, da je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR-1 enostavnejši. 9,2 %
anketirancev poroča, da so spremembe, ki poenostavljajo postopke odpovedi pogodbe o
zaposlitvi, in spremembe, ki zmanjšujejo stroške odpovedi, imele vpliv na njihovo odločitev za
zaposlovanje za nedoločen čas.
-
5,8 % anketirancev je zaposlilo delavca, mlajšega od 26 let, ali delavko, ki skrbi za otroka do
tretjega leta starosti, zaradi vračila prispevkov za prvo zaposlitev.
-
3,6 % anketirancev je zaposlilo delavca pred upokojitvijo zaradi manjšega varstva.
3.1.2.2 Analiza kazalnikov
Pozitivne spremembe v smeri manjše zadržanosti delodajalcev do zaposlitev za nedoločen čas kažejo
tudi nekateri kazalniki gibanj na trgu dela. Delovna skupina je proučevala, kakšna so bila po
uveljavitvi sprememb v regulaciji tega dela, torej v obdobju april-december 2013 v primerjavi z istimi
obdobji v prejšnjih letih, gibanja:
-
novih zaposlitev2 za nedoločen čas,
prvih zaposlitev3 za nedoločen čas ,
zaposlitev za nedoločen čas ob zamenjavi zaposlitve4 in
zaposlitev agencijskih delavcev za nedoločen čas.
1.
Nove zaposlitve za nedoločen čas so po uveljavitvi sprememb naraščale hitreje kot nove
zaposlitve za določen čas. To kažejo podatki statističnega registra (SRDAP) o novih
zaposlitvah glede na tip pogodbe (določen/nedoločen čas) (glej sliko 5). Hitrejša rast je
značilna za celotno opazovano obdobje od uveljavitve zakonskih sprememb dalje (od aprila do
decembra 2013), pri čemer so bile medletne rasti višje v obdobju od aprila do avgusta, nato pa
so se umirile.
2
Podatki o novih zaposlitvah po SRDAP predstavljajo podatke o osebah, ki so se v opazovanem mesecu zaposlile. Pri tem so izključene
prijave v tekočem mesecu, če jih je 10 ali več na isti dan pri istem deolodajalcu.
3
Podatki o prvih zaposlitvah po SRDAP zajemajo osebe, ki so se v opazovanem mesecu zaposlile in od junija 2009 še niso bile zaposlene.
4
Kot zamenjave zaposlitve se v analizi podatkov iz SRDAP šteje oseba, ki se je v opazovanem mesecu zaposlila, a je bila zadnji dan
predhodnega meseca zaposlena pri drugem delodajlacu. Pri tem so izključene prijave v tekočem mesecu, če jih je 10 ali več na isti dan pri
istem deolodajalcu.
Slika 5 : Medletna rast števila novih zaposlitev glede na tip pogodbe o zaposlitvi, v %
Vir: SURS (SRDAP); preračuni UMAR.
Po starostnih skupinah je v primerjavi z obdobjem pred reformo hitrejše naraščanje zaposlitev za
nedoločen čas značilno za vse starostne skupine, najbolj izrazito pa je pri mlajših (glej sliko 6).
Slika 6 : Medletna rast novih zaposlitev za nedoločen čas v starostni skupini 15−29 let
2013
2012
2011
2010
2009
Povprečje, 2009-2012
80
Medletna sprememba v %
13
60
40
20
0
-20
-40
-60
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
Vir: SURS (SRDAP), preračuni UMAR
Posledično se je delež novih zaposlitev za nedoločen čas v skupnem številu novih zaposlitev v
obdobju april–december 2013 v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta povečal, delež
zaposlitev za določen čas pa znižal. Zlasti je to značilno pri zaposlitvah v mlajših starostnih skupinah.
Kljub temu so v vseh starostnih skupinah še naprej znatno večino predstavljale nove zaposlitve za
določen čas, v skupnih novih zaposlitvah jih je namreč bilo za določen čas kar 72,3 % (v enakem
obdobju v letu 2012 pa 77,5 %).
Tabela 1 : Delež zaposlenih za nedoločen in določen čas v novih zaposlitvah, v %
Starostna
IV-XII
2012
Skupina
15-24 let
25-34 let
35-44 let
45-54 let
55-64 let
nedoločen čas
9,8
15,0
20,8
25,5
29,8
34,7
26,0
30,7
24,8
29,9
IV-XII
2013
IV-XII
2012
IV-XII
2013
določen čas
90,2
85,0
79,2
74,5
70,2
65,3
74,0
69,3
75,2
70,1
Vir: SURS (SRDAP); lastni preračuni.
2.
Podobna gibanja so značilna tudi za prve zaposlitve. Tudi pri prvih zaposlitvah namreč v obdobju od
uveljavitve reforme trga dela hitreje naraščajo prve zaposlitve za nedoločen čas. V starostni skupini,
kjer je prvih zaposlitev največ (15−29), je bila njihova rast v obdobju april−december 2013 precej
hitrejša kot v enakih obdobjih preteklih let.
Slika 7: Medletna rast števila prvih zaposlitev za nedoločen čas, v %
2013
2012
2011
2010
200
14
150
100
50
0
-50
-100
jan. 13
feb. 13
mar. 13
apr. 13
maj 13
jun. 13
jul. 13
avg. 13
sep. 13
okt. 13
nov. 13
dec. 13
Vir: SURS (SRDAP), lastni preračuni
3.
Podobno sliko kažejo tudi zaposlitve za nedoločen čas ob zamenjavi zaposlitev. Več kot v
prejšnjih letih je bilo namreč zlasti med mladimi tudi primerov, ko so se ob zamenjavi zaposlitve
zaposlili za nedoločen čas.
Slika 8: Medletna rast zamenjav zaposlitve z zaposlitvijo za nedoločen čas, starostna kategorija 15−29 let, v %
2013
2012
2011
2010
2009
40
30
15
20
10
0
-10
-20
-30
-40
-50
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
Vir: SURS (SRDAP), lastni preračuni
4.
Največjo spremembo pa kaže gibanje deleža zaposlenih za nedoločen čas pri agencijah, ki
opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu – uporabniku. V primerjavi z
letom 2012, ko je bilo v strukturi zaposlenih v teh agencijah 12 % delavcev zaposlenih za nedoločen
čas, se je delež zaposlenih za nedoločen čas v letu 2013 povečal štirikratno, na 48 % (več glej
poglavje 3.3.2.2).
Hitrejša rast zaposlitev za nedoločen čas pri vseh navedenih skupinah zaposlitev je vplivala tudi na
rahlo izboljšanje razmerja med vsemi zaposlenimi za nedoločen in določen čas. Podatki ADS
kažejo, da se je po začetku krize delež zaposlenih na podlagi pogodb za nedoločen čas sicer najprej
povečal, saj so se delodajalci težavam v poslovanju najprej prilagajali z zmanjšanjem obsega
zaposlitev za določen čas. Delež zaposlitev za nedoločen čas se je začel zmanjševati šele proti koncu
leta 2009, ko so bila ob nadaljevanju upadanja gospodarske aktivnosti podjetja prisiljena začenjati
procese prestrukturiranja. Delež zaposlenih za nedoločen čas je bil najnižji v letu 2012. Postopno
naraščanje zaposlitev za nedoločen čas je po uveljavitvi zakonskih sprememb njihov delež do konca
leta 2013 dvignilo na približno enakega, kot je bil ob začetku krize. Skladno s tem se je po uveljavitvi
sprememb v regulaciji trga dela delež zaposlenih za določen čas nekoliko zmanjšal in bil ob koncu
leta 2013 (2013 Q4: 12,1 %) približno enak deležu ob začetku krize (2008 Q4: 12,0 %). Bil je nižji kot
ob koncu leta 2012 in kot ob koncu leta 2011, ko je bil ta najvišji (2011 Q4: 13,7 %). Delež zaposlenih
za določen čas se je znižal predvsem pri mlajših, nekoliko pa tudi v najstarejši starostni skupini.
16
Slika 9: Delež zaposlenih v delovnem razmerju za določen čas glede na vse zaposlene v delovnem razmerju,
2008−2013, v %
2008
2009
2010
2011
2012
2013
14,0
13,5
13,0
12,5
12,0
11,5
11,0
10,5
10,0
Q1
Q2
Q3
Q4
Vir: SURS (ADS)
Glede na namen, da naj bi starostno segmentacijo trga dela zmanjšali tudi z določenimi finančnimi
spodbudami, je delovna skupina skušala oceniti, koliko so na prikazana gibanja na trgu dela vplivale
možnosti oprostitve določenih prispevkov. Kot izhaja iz ankete, so finančne spodbude za
zaposlovanje mlajših in starejših delavcev pri odločanju delodajalcev manj pomemben dejavnik.
Zaradi možnosti oprostitve plačila prispevkov po ZPIZ-2 se je po anketi za zaposlitev starejšega
delavca odločilo 1,4 % delodajalcev, za zaposlitev mlajšega delavca pa nekoliko več, 5,8 %. Podatki
DURS pa kažejo, da delodajalci v veliki meri uporabljajo možnosti, ki jim jih daje zakonodaja za
znižanje stroškov dela starejših zaposlenih iz tega naslova. Podatki DURS o številu delavcev, ki so
dopolnili 60 let in je njihov delodajalec oproščen 30 % prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, kažejo, da so delodajalci uveljavljali oprostitev za 9412 oseb, kar predstavlja 92,6 %
vseh zaposlenih, ki so starejši od 60 let. Podatki o vračilu prispevkov za prvo zaposlitev na podlagi
ZPIZ-2 niso na razpolago, saj bo zahtevke mogoče uveljavljati šele po dveh letih po uveljavitvi tega
ukrepa za pretekli dve leti zaposlitve mladih za nedoločen čas. Spodbude za zaposlovanje mlajših
brezposelnih oseb (oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost za zaposlitev osebe, mlajše od
30 let, za nedoločen čas) pa so stopile v veljavo šele novembra 2013. V zadnjih dveh mesecih leta
2013 so jih delodajalci uveljavljali za 226 zaposlitev, kar v primerjavi z novimi zaposlitvami mladih za
nedoločen čas v zadnjih dveh mesecih 2013 v starostni kategoriji 15−29 let pomeni približno 50 %.
17
Tabela 2: Število starejših delavcev, za katere delodajalci uveljavljajo povračilo prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje po ZPIZ-2
Q3-2013
Število delavcev, ki so dopolnili 60 let, (30%
oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje)
932
Q4-2013
9412
število delavcev, ki izpolnjujejo starostni pogoj
za pridobitve pravice do predčasne pokojnine
(50 % oprostitev)
558
8073
znesek oprostitev v EUR
145.507,70 2.827.497,38
Vir:DURS
Glede na vse navedeno delovna skupina ocenjuje, da bi hitrejša rast zaposlitev za nedoločen
čas in povečanje njihovega deleža med zaposlenimi v delovnem razmerju lahko kazala na
manjšo zadržanost delodajalcev do zaposlovanja za nedoločen čas. Segmentacija glede na tip
zaposlitve se je namreč v letu 2013 nekoliko zmanjšala. Največji učinek je opazen v starostni skupini
mladih, kar nakazuje, da se je nekoliko zmanjšala tudi starostna segmetacija. Vendar so razlike po
tipu zaposlitve med novo zaposlenimi in vsemi zaposlenimi še vedno velike: delodajalci so v letu 2013
pri novih zaposlitvah še vedno kar v 72,3 % primerih posegli po pogodbi za določen čas5, med vsemi
zaposlenimi pa jih je bilo ob koncu tega leta za določen čas zaposlenih okrog 12 %. Glede na to, da je
do spremembe trenda prišlo v drugem četrtletju 2013, torej neposredno po uveljavitvi zakonskih
sprememb, je možno sklepati, da je k temu prispevala spremenjena regulacija trga dela.
Po uveljavitvi zakonskih sprememb se je v strukturi delovno aktivnega prebivalstva znižal delež
zaposlenih v delovnem razmerju6 in povečal delež delovno aktivnih v drugih oblikah dela. To je bilo
značilno za drugo in tretje četrtletje 2013, medtem ko je bil delež zaposlenih v četrtem četrtletju
približno enak kot ob koncu leta 2012 (glej sliko 3). Povečanje deleža drugih oblik dela bi lahko kazalo,
da so delodajalci pogodbe o zaposlitvi deloma nadomestili z drugimi oblikami dela (zlasti s
študentskim delom 7 in deloma tudi samozaposlenimi). Slednje je v razmerah skromne gospodarske
aktivnosti lahko posledica zakonskih sprememb pri pogodbah o zaposlitvi za določen čas, lahko pa je
takšno gibanje zgolj posledica večjega povpraševanja po študentskem delu iz drugih, sezonskih
razlogov. Stopnje delovne aktivnosti po starostnih skupinah namreč kažejo precej povečano delovno
aktivnost mladih v tretjem četrtletju 2013, ki jo je možno pripisati večjemu obsegu študentskega dela
(slika 10).
5
V primerjavi z enakim obdobjem v letu 2012 je bil ta delež nižji, saj je v letu 2012 znašal 77,5 %.
V letu 2013 je delež delovno aktivnih v delovnem razmerju v skupnem številu delovno aktivnih znašal 82,6 %, kar je za 0,4 o.t. manj kot v
letu 2012. V drugem četrtletju je bil delež na medletni ravni nižji za 1,4 o.t., v tretjem četrtletju je bil nižji za 2,2 o.t., v četrtem četrletju pa
višji za 0,1 o.t.. Podatki ankete o delovni sili tako kažejo,da je bil v obobju od marca do decembra delež nižji v povprečju za 1,1o.t.
7
V obdobju od marca do decembra 2013 je bil delež študentskega dela v skupni delovni aktivnosti višji za 0,7o.t kot v enakem obobju 2012.
6
18
Slika 10: Stopnja delovne aktivnosti, 2012−2013, v %
15-24 let
15-64 let
55-64 let
70
65
60
55
50
45
40
35
30
25
20
Q1 12
Q2
Q3
Q4
Q1 13
Q2
Q3
Q4
Vir: SURS (ADS)
3.2 Povečanje fleksibilnosti trga dela
S ciljem povečanja fleksibilnosti trga dela so bile sprejete spremembe v smeri zmanjšanja
varovanja zaposlitve. Fleksibilnost trga dela, ki jo lahko opredelimo kot splet dejavnikov, ki določajo
možnosti prilagajanja delodajalcev spremembam v povpraševanju, je v obdobju gospodarske krize
postala večja ovira za konkurenčnost gospodarstva, kar se je pokazalo tudi v poslabšanju Slovenije na
lestvicah mednarodne konkurenčnosti na tem področju.8 To lahko na eni strani kaže, da je Slovenija v
primerjavi z drugimi državami kasneje pristopila k ukrepom za povečanje fleksibilnosti. Učinkovitost in
fleksibilnost trga dela pa se na teh lestvicah ne ocenjuje zgolj preko elementov, ki so bili spremenjeni
lani,9 pri čemer je treba poudariti, da pri ocenah nekatere spremembe še niso bile vključene ali pa je
za spremembo percepcije pri delodajalcih obdobje od sprememb prekratko. Na nizko uvrstitev na
področju trga dela v primerjavi z drugimi državami tako še vedno vpliva pomanjkanje davčnih spodbud
za delo in visoka obdavčitev dela. Na precejšnjo rigidnost delovne zakonodaje v primerjavi z drugimi
državami pa je pred spremembami v letu 2013 kazal tudi indeks varovanja zaposlitve, ki ga je razvil
OECD.
3.2.1 Opis zakonodajnih sprememb za povečanje fleksibilnosti in pričakovani učinki
V smeri povečanja fleksibilnosti so bile z ZDR-1 poleg zmanjšanja odpravnin, skrajšanja odpovednih
rokov in poenostavitve postopkov odpovedi pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, ki lahko delujejo
tudi v smeri manjše segmentacije (glej poglavje 4.1.1), uveljavljene še naslednje spremembe:
a) Možnost opravljanja drugega dela: ZDR-1 (33. člen) je uvedel možnost, da se delavcem v
času trajanja delovnega razmerja naloži tudi opravljanje drugega dela, če ta možnost ni
8
Po oceni fleksibilnosti trga dela, kot ga ocenjuje WEF (Svetovni gospodarski forum), se je Slovenija v obdobju 2008−2013 poslabšala za 13
mest, pri oceni učinkovitosti trga dela na lestvici svetovne konkurečnosti, ki jo pripravlja IMD (Mednarodni inštitut za razvoj managementa),
pa je zdrknila za 15 mest.
9
Tako so npr. lanske spremembe v regulaciji prinesle spremembe le na treh od sedmih ocenjevanih elementov pri WEF oceni učinkovitosti
trga dela, pri čemer so bile za eno izmed kategorij upoštevane vrednosti iz leta 2012.
19
drugače urejena s posebnim zakonom ali s kolektivno pogodbo. Zakon določa primere (z
namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa) in
pogoje (ustreznost drugega dela, časovna omejitev na tri mesece, zadržanje ugodnejšega
plačila za delo), ko je takšno obveznost možno pisno odrediti delavcu. Dodatno se manjšim
delodajalcem omogoča večjo notranjo fleksibilnost, saj lahko delavcem začasno odrejajo tudi
primerno delo.
b) Institut začasnega čakanja na delo: ZDR-1 (138. člen) je uvedel institut »začasnega čakanja
na delo«. V času čakanja na delo doma ima delavec pravico do 80-odstotnega nadomestila
plače. Delodajalec lahko pisno napoti delavca na čakanje na delo doma najdalj za šest
mesecev v posameznem koledarskem letu.
c) Možnost začasnega in občasnega dela upokojencev: ZUTD-A (27.a, 27.b člen) daje
možnost začasnega in občasnega dela upokojencem. Začasno ali občasno delo se lahko
opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega
civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem (upokojencem), ki
ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna
razmerja.
d) Manjše varovanje zaposlenosti starejših: postopno se zvišuje starost delavcev, ki jim je
zagotovljeno posebno varstvo pred odpovedjo. Ureditev v ZDR-1 namreč sledi dvigu starosti, ki
jo za upokojitev predvideva pokojninska zakonodaja. Posebno varstvo pred odpovedjo uživajo
delavci, ki izpolnjujejo pogoj starosti 58 let, oziroma delavci, ki sicer pogoja starosti ne
izpolnjujejo, jim pa do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka pet let pokojninske
dobe ali manj. S ciljem povečati možnosti zaposlitve starejših delavcev varstvo pred odpovedjo
ni zagotovljeno delavcem, ki ob sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi že izpolnjujejo pogoje za
varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Varstva pa ne izgubijo delavci, ki sklenejo novo
pogodbo o zaposlitvi na podlagi odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri istem oziroma drugem
delodajalcu.
e) Vključevanje delavcev v ustrezne ukrepe aktivne politike na trgu dela že v času
odpovednega roka: v skladu z 97. členom ZDR-1 mora delodajalec delavcu omogočiti
odsotnost z dela najmanj en dan na teden, da se v času odpovednega roka vključi v ukrepe na
področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela. Za čas odsotnosti z dela v ta namen
mora delodajalec delavcu izplačati 70-odstotno nadomestilo plače, ki mu ga povrne Zavod RS
za zaposlovanje (13. člen ZUTD-A).
f)
Denarno povračilo namesto reintegracije: v skladu s 118. členom ZDR-1 lahko delovno
sodišče ne zgolj na predlog delavca, ampak tudi na predlog delodajalca, odloči o denarnem
povračilu namesto reintegracije (vrnitve na delo) po ugotovitvi, da je prenehanje pogodbe o
zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes pogodbenih strank nadaljevanje
delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Zakon našteva tudi okoliščine, ki jih mora sodišče
upoštevati pri določitvi višine denarnega povračila (ki pa je še vedno omejeno na največ 18
mesečnih plač delavca).
3.2.2 Analiza učinkov
Pričakovali smo, da se bodo spremembe v smeri večje fleksibilnosti odrazile v: (i) pogostejši
uporabi zaposlitev za nedoločen čas, ker bo odpuščanje zaposlenih s pogodbo za nedoločen čas
20
enostavnejše in cenejše, (ii) večji mobilnosti na trgu dela, ki bi se kazala v večjih stopnjah realokacije
zaposlenih in brezposelnih, (iii) večji delovni aktivnosti starejših, (iv) večjem zaposlovanju mladih, (v)
manjšem številu kršitev pogodb o zaposlitvi in (vi) uporabi denarnega nadomestila namesto
reintegracije. V nadaljevanju predstavljamo ugotovitve analize kazalnikov.
Numeričen odraz sprememb je znižanje indeksa varovanja zaposlitve, ki ga je razvil OECD in služi
za primerjavo fleksibilnosti/togosti regulacije trga dela med državami. Indeksi varovanja zaposlitve
lahko zavzamejo vrednosti med 0 in 6, pri čemer višja vrednost označuje bolj togo ureditev.
Indeks varovanja zaposlitve po metodologiji OECD vsebuje opis 22 osnovnih delov ureditve trga dela,
ki jih zajemajo tri področja regulacije: (i) varovanje redno zaposlenega zoper individualno
odpoved;10 (ii) urejenost začasnih oblik zaposlenosti11 in (iii) specifične zahteve ob kolektivnem
odpuščanju.12 Na osnovi 25 ocen posameznih komponent indeksa se oblikujejo 4 indeksi :
a) indeks varovanja redno zaposlenega zoper individualno in kolektivno odpoved, ki združuje
indeks EPR in EPC,
b) Indeks varovanja redno zaposlenega v primeru individualne odpovedi (EPR),
c) Indeks dodatnih zahtev v primeru kolektivne odpovedi (EPC),
d) Indeks urejenosti začasnih oblik zaposlenosti (EPT).
V začetku leta 2014 je OECD objavil ocene navedenih indeksov za Slovenijo pred spremembami v
regulaciji trga dela in po njih po nekoliko spremenjeni metodologiji. OECD je pri ocenjevanju
zakonodaje, ki je bila uveljavljena sredi aprila 2013, spremenil devet ocen vrednosti posameznih
elementov, pri čemer jih je sedem ocenil kot manj restriktivne (znižanje vrednosti) in dva kot bolj
restriktivne (povečanje vrednosti ocene).
Kot je razvidno iz tabele 3, so se sprejete spremembe v regulaciji odrazile v znižanju indeksa
varovanja zaposlitve redno zaposlenega zoper individualno odpoved (EPR) in indeksa ureditve
začasnih zaposlitev (EPT). Ureditev v primeru individualne odpovedi je po spremembah v letu 2013
postala bolj fleksibilna kot v povprečju OECD, ureditev začasnih zaposlitev pa je še nekoliko nad
povprečjem OECD. Ureditev kolektivnega odpuščanja se z ZDR-1, upoštevajoč EU zakonodajo, ni
spremenila, kar pomeni, da se Slovenija uvršča okoli povprečja držav EU oz. nekoliko nad povprečje
OECD.
10
Pri tem se ocenjuje 12 indikatorjev: postopek odpuščanja, odpovedni rok in odpravnina v primeru delavca z 9 mesecev, 4 leta in 20 let
delovne dobe, težavnost odpuščanja.
11
Pri tem se ocenjuje zakonska urejenost zaposlovanja za določen čas in delovanja agencije za posredovanje delovne sile, predvsem število
ponovitev pogodb o začasnem delu in omejitve glede trajanja začasnega dela oz. dela za določen čas.
12
Pri tem se ocenjuje: opredelitev skupinskega odpuščanja, obveščanje sindikatov in pristojnih javnih institucij, zahtevano obliko pogajanj,
merila za odpuščanje zaposlenih in višino odpravnine.
Tabela 3: Indeksi varovanja zaposlitve v Sloveniji pred in po spremembi v letu 2013
varovanje redno
zaposlenega zoper
individualno in kolektivno
odpoved (EPRC)
varovanje redne
zaposlitve v primeru
individualne odpovedi
(EPR)
dodatne zahteve v
primeru kolektivne
odpovedi (EPC)
ureditev začasnih
oblik zaposlenosti
(EPT)
Slovenija − 2013 (pred spremembo)
2,67
2,39
3,38
2,50
Slovenija − maj 2013 (po
spremembi)
Ne tehtano povprečje OECD
2,39
2,29
1,99
2,04
3,38
2,91
2,13
2,08
Vir: OECD
Kot je razvidno iz slike 11, je po spremembi zakonodaje po indeksu varovanja redne zaposlitve v
primeru individualne odpovedi Slovenija pod povprečjem 21 držav EU, ki so tudi članice OECD.
Po uveljavitvi sprememb je po tem indeksu Slovenija primerljiva s Španijo, ki je reformo trga dela
uvedla v letu 2012. Med državami EU, ki so tudi članice OECD, je imelo v letu 2013 bolj fleksibilno
ureditev na tem področju samo še pet držav. Pred spremembami pa je bila precej nad povprečjem
OECD.
Slika 11 : Vrednosti indeksa varovanja redne zaposlitve v primeru individualne odpovedi (EPR) v državah OECD, ki
so hkrati tudi članice EU
3,5
vrednost EPR
3,0
Vrednost EPR indeksa
OECD¸-povp.
2,5
2,0
1,5
1,0
PT
CZ
NL
DE
FR
LV
SW
IT
SI
FI
LU
PL
AU
DK
BE
GR
SI-2014
ES
SK
EE
EI
0,0
HU
0,5
UK
21
Vir: OECD
Opomba: SI- 2014 označuje vrednost indeksa za Slovenijo po uveljavitvi sprememb
Po uveljavitvi sprememb je prišlo tudi do določenih sprememb v gibanjih na trgu dela. Eden
najpomembnejših pričakovanih učinkov sprememb je bilo povečanje mobilnosti na trgu dela, zato je
delovna skupina proučevala gibanje kazalnikov, ki lahko odražajo mobilnost. V splošnem rezultati
empiričnih analiz vpliva varovanja zaposlitve na stanje na trgu dela kažejo, da manjše varovanje
praviloma povečuje tokove v brezposelnost in iz nje ter zmanjšuje brezposelnost ranljivih
skupin, dolgotrajno brezposelnost in segmentacijo trga dela. Učinki sprememb v smeri manjšega
22
varovanja zaposlitve pa so odvisni od gospodarskih razmer. Kadar manj toga zakonodaja podjetjem
dopušča lažje prilagajanje različnim gospodarskim razmeram, imajo reforme v ugodnih gospodarskih
razmerah pozitiven učinek na zmanjševanje brezposelnosti, saj podjetja lažje in hitreje zaposlujejo.
Uveljavitev takšnih sprememb varovanja zaposlitev ob slabih gospodarskih razmerah pa lahko vpliva
na povečan odliv iz zaposlenosti v brezposelnost (Bouis in drugi, 2012).
Po uveljavitvi sprememb v regulaciji trga dela je bilo novo zaposlovanje večje kot v enakem
obdobju lani. Podatki iz statističnega registra delovno aktivnih o novo sklenjenih pogodbah (SRDAP)
po uveljavitvi sprememb kažejo, da je bilo v obdobju od aprila do decembra 2013 sklenjenih za 4,3 %
več novih zaposlitev kot v enakem obdobju 2012. Takšno gibanje je možno povezati predvsem z
rahlim povečevanjem gospodarske aktivnosti v drugi polovici leta. Kot je razvidno iz tabele 4, je bilo v
tem obdobju število sklenjenih pogodb za določen čas manjše, število pogodb o zaposlitvi za
nedoločen čas pa večje. Slednje lahko kaže, da je na večjo pripravljenost delodajalcev za
zaposlovanje vplivalo tudi manjše varovanje zaposlitev za nedoločen čas oziroma nekoliko
fleksibilnejša delovnopravna ureditev, kar smo pokazali tudi z analizo segmentacije (poglavje 3.1.2).
Tudi anketa med delodajalci kaže, da se lažje odločajo za zaposlitve za nedoločen čas. Kot je
razvidno iz tabele 4, je bilo število novih in prvih zaposlitev v omenjenem obdobju manjše v starostni
skupini 15−29 let, kar je predvsem posledica zmanjšanja zaposlovanja mladih za določen čas, ki so
ga morda delodajalci deloma nadomestili s fleksibilnejšimi oblikami dela.
Tabela 4 : Novo sklenjene pogodbe po starostnih skupinah
Skupaj
15-29 let
30-54 let
55 let+
Skupaj
Določen čas
15-29 let
30-54 let
55 let+
Skupaj
Nedoločen čas
15-29 let
30-54 let
55 let+
Skupaj
IV-XII
2012
IV-XII
2013
Število
Število
Sprememba v
%
35.450
58.061
4.765
98.276
34.361
63.305
4.825
102.491
-3,1
9,0
1,3
4,3
30.702
41.881
3.570
76.153
27.883
42.811
3.369
74.063
-9,2
2,2
-5,6
-2,7
4.748
16.180
1.195
22.123
6.478
20.494
1.456
28.428
36,4
26,7
21,8
28,5
Vir: SURS, SRDAP, lastni preračuni
Ekonomska teorija predvideva, da zmanjšanje varovanja zaposlitve izboljšuje zaposlitvene
možnosti mladih. Pri nefleksibilni zakonodaji – in torej pri znatnih stroških odpuščanja – se namreč
delodajalec pri sicer primerljivih delavcih raje odloči za starejše, ki imajo za referenco prejšnje delovne
izkušnje; mladi teh nimajo ali jih imajo bistveno manj. Manj restriktivno varovanje zaposlitve tako
povečuje relativno atraktivnost zaposlovanja mladih (Blanchard, 2000). Tudi pri nas se je pozitiven
učinek na zaposlovanje za ne določen čas relativno najbolj pokazal v starostni skupini 15−29 let.
Glede na vpliv gospodarskih razmer na učinke zmanjšanja varovanje zaposlitve na zaposlovanje bi v
ugodnih gospodarskih razmerah lahko pričakovali, da se bo povečalo zaposlovanje mladih.
Analiza kazalnikov mesečnih tokov v brezposelnost in iz nje kaže, da se je realokacija
brezposelnih nekoliko povečala po uveljavitvi sprememb. Merjeno s stopnjo realokacije
brezposelnih, ki smo jo opredelili kot vsoto prilivov zaradi izgube zaposlitve in odlivov iz brezposelnosti
v zaposlitve, je bila realokacija v letu 2013 manjša kot v letu 2012, na kar je vplival omenjeni velik priliv
starejših (glej tabelo 5), ki je povezan z uveljavitvijo ZPIZ-2. Tako izračunana stopnja realokacije
brezposelnih za leto 2012 po naši oceni ne daje prave slike dinamike na trgu dela. Primerjava s
stopnjami realokacije v letu 2011 kaže, da je bila dinamika po uveljavitvi reforme v tretjem in četrtem
četrtletju nekoliko večja kot v primerljivih četrtletjih 2011.
Slika 12 : Stopnje realokacije brezposelnih*, v %
2011
2012
2013
45
39,8
40
34,9
34,4
35
30
V%
23
28,9
28,7
32,5
30,3
27,0
28,4
25
20
15
10
5
0
Q2
Q3
Q4
Vir: ZRZS, lastni preračuni
*Opomba. Stopnja realokacije brezposelnih je izračunan kot vsota prilivov zaradi izgube zaposlitve in odlivov iz brezposelnosti v zaposlitve glede na povprečno
število registrirano brezposelnih v četrtletju.
V razmerah upadanja gospodarske aktivnosti je na gibanje registrirane brezposelnosti še vedno
vplivala gospodarska kriza, kar se kaže v povečanem prilivu brezposelnih zaradi izgube zaposlitve za
določen čas, in aktivna politika zaposlovanja, ki je v letu 2013 pomembneje prispevala k zaposlovanju
brezposelnih kot v preteklih letih.13 Manj kot v preteklih letih so v letu 2013 na stanje brezposelnosti
vplivali administrativni razlogi (črtanje iz evidenc zaradi kršitev obveznosti in upokojevanje). V
razmerah nadaljnjega upadanja gospodarske aktivnosti učinek sprememb na tokove še ni viden, na
kar vpliva tudi kratek čas od uveljavitve sprememb. V obdobju od aprila do decembra 2013 se je
zaposlilo 16,8 % več brezposelnih kot v enakem obdobju 2012, pri čemer je bilo število
subvencioniranih zaposlitev večje za 35,1 %, število ostalih zaposlitev pa večje za 12,7 %. Predvsem
zaradi velikega priliva starejših ob koncu leta 2012, ki je povezan s sprejemom pokojninske reforme, je
bil priliv v brezposelnost v obdobju april−december 2013 manjši kot v enakem obdobju 2012.
13
Pomembno večje število brezposelnih je zaposlitev dobilo s pomočjo subvencij, več pa je bilo tudi vseh ostalih (nesubvencioniranih)
zaposlitev
24
Tabela 5: Glavne komponente prilivov in odlivov v brezposelnost
PRILIVI – skupaj
1. izguba zaposlitev ali iztek pogodbe za določen čas
- od tega v starosti 15−29 let
- od tega v starosti 30−54 let
- od tega starejši od 55 let
2. iskalci prve zaposlitve
ODLIVI – skupaj
-od tega odliv brezposelnih v zaposlitve
- od tega odliv zaradi upokojitve
IV-XII. 2012 IV-XII. 2013
število
število
sprememba v %
81.768
77.448
-5,3
56.479
52.130
-7,7
14.815
14.610
-1,4
34.397
33.272
-3,3
7.267
4.248
-41,5
13.250
15.359
15,9
74.566
76.063
2,0
40.984
47.891
16,9
8.394
6.673
-20,5
Vir: ZRZS, lastni preračuni
Lani sprejete spremembe so dodatno razširile pravne podlage za možnosti vključevanja presežnih
delavcev v storitve in ukrepe trga dela že v času odpovednega roka. Kot je razvidno iz tabele 6,
je v obdobju veljavnosti sprememb (april−december 2013) 1.795 delodajalcev preko posebne spletne
storitve (eDor) ZRSZ posredovalo podatke o odpovedi pogodb o zaposlitvi za skupaj 4.908 delavcev,
med njimi pa se jih je 46 % v času odpovednega roka prijavilo v evidenco iskalcev zaposlitve.
Rezultati aktivacije teh delavcev so izrazito skromni, saj je bilo samo 0,2 % teh delavcev vključenih v
programe APZ, kar je precej manj, kot je vključenih brezposelnih oseb, 13,5 % teh delavcev pa je
prešlo v drugo zaposlitev.
Tabela 6: Obvestila delodajalcev zavodu za zaposlovanje o odpovedih pogodbe o zaposlitvi iz operativnih razlogov
ob začetku teka odpovednega roka (ZDR-1) in prijave teh delavcev v evidenco Iskalcev zaposlitve (ZUTD),
april−december 2013
Obvestila zavodu za zaposlovanje (ZDR-1)
Število delodajalcev
Število prijav delavcev z
odpovedjo pogodbe o zap.
1.795
4.908
Evidenca Iskalcev zaposlitve - Delavci z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (ZUTD)
Prijavili v evidenco
Prešli v
Prešli v
Vključili v ukrepe
iskalcev zaposlitve
zaposlitev
neaktivnost
APZ
2.267
5
307
22
Vir: ZRZS
Delodajalec mora delavcem, ki jim je odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali
razloga nesposobnosti, omogočiti odsotnost z dela vsaj en dan v tednu še v času trajanja
odpovednega roka. Posredni plačnik povračila je delavec sam, saj se mu ob prehodu v odkrito
brezposelnost čas trajanja denarnega nadomestila skrajša za dneve odsotnosti, to je za dneve, za
katere delodajalec uveljavlja povračilo njegovega nadomestila plače. Delodajalec lahko uveljavlja
povračilo nadomestila plače za delavce, o katerih je predhodno, to je neposredno ob odpovedi
pogodbe o zaposlitvi, obvestil ZRSZ.
V obdobju od aprila do konca decembra 2013 je bilo v sistem povračil nadomestila plač zaradi
iskanja zaposlitve oz. vključevanja v ukrepe trga dela vključenih 211 delavcev, kar predstavlja
4,3 % delavcev, ki so jih delodajalci prijavili, in 162 delodajalcev (9 % od vseh, ki so prijavili
delavce v odpovednem roku). Delodajalci so uveljavili povračilo nadomestila plač za skupaj 890 dni v
znesku 42,5 tisoč € oz. 201,38 € v povprečju na enega delavca. Delavci so v času odpovednega roka
v povprečju izkoristili 4,2 dneva odsotnosti z dela. Ob prijavi v evidenco brezposelnih jim je bil
posledično čas prejemanja denarnega nadomestila v povprečju skrajšan za štiri dni, in sicer v prvem
mesecu upravičenosti. Tudi ti podatki kažejo, da zamišljene spodbude za hitrejše prehajanje v nove
zaposlitve še v času odpovednega roka v praksi niso zaživele. Razloge gre iskati tudi v pogojih za
izvajanje teh zakonskih določil, od katerih velja izpostaviti omejene kadrovske resurse ZRSZ in
neprilagojenost ukrepov APZ za vključevanje te kategorije iskalcev zaposlitve. Pozitiven učinek bi bil
prav tako lahko večji, če delavci ne bi nadomestila zaradi odsotnosti z dela svojemu delodajalcu
posredno vračali sami. Ker se jim za dneve, ko so iskali zaposlitev, sorazmerno skrajša prejemanje
denarnega nadomestila, je njihova motivacija za vključevanje v predvideni sistem nižja, kot bi bila brez
poseganja v njihovo denarno nadomestilo. Ocenjujemo, da so učinki sprememb v smeri zgodnejše
aktivacije presežnih delavcev skromni glede na stroške izvajanja tega sklopa zakonskih določil.
Julija 2013 so stopile v veljavo spremembe Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki so uvedle
začasno in občasno delo upokojencev, ki se je uporabljalo v skromnem obsegu. Podatki DURS
kažejo, da je bilo v tretjem četrtletju izplačanih 741, v četrtem četrtletju pa 1.413 takšnih tovrstnih
prejemkov. Omenjeno število delovno aktivnih upokojencev predstavlja 0,6 % delovno aktivnih, ki so
starejši od 50 let, v drugi polovici leta. To kaže, da občasno in začasno delo upokojencev v drugi
polovici leta 2013 še ni vplivalo na povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših, čeprav bi se inštitut
lahko uporabljal za prenašanje izkušenj na mlade. Tudi anketa med delodajalci kaže, da so podjetja
pri povečevanju drugih oblik dela začasno in občasno delo upokojencev uporabljala v manjši meri kot
na primer študentsko delo.
Manjše varovanje zaposlenosti starejših zaposlenih se v opazovanem obdobju ni odrazilo v
bistveno večjem novem zaposlovanju starejših od 55 let. Kot je razvidno iz slike 12, se je število
novih zaposlitev oseb, starejših od 55 let, v obdobju po uveljaviti sprememb ohranjalo na podobni
ravni kot v enakih mesecih leta 2012. Stopnja delovne aktivnosti starostne skupine 55−64 let je bila v
drugi polovici leta 2013 le nekoliko (za 0,1 o. t.) višja kot v prvi polovici leta, na medletni ravni pa je
bila v drugi polovici leta višja za 1,1 o. t. Podatki DURS o številu delavcev, ki so dopolnili 60 let in je
njihov delodajalec oproščen 30 % prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kažejo, da
delodajalci uveljavljajo oprostitev za 9.412 oseb, kar predstavlja 92,6 % vseh zaposlenih, ki so starejši
od 60 let.
Slika 13: Nove zaposlitve starejših od 55 let, medletna sprememba v %
300
2013
250
medletne spremembe v %
25
2012
2011
200
150
100
50
0
-50
-100
jan
Vir: SURS;( SRDAP)
f eb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
26
Uporabo zakonskih sprememb, ki vplivajo na notranjo fleksibilnost (možnost opravljanja drugega
dela in možnost uporabe začasnega čakanja na delo) so ocenili delodajalci v anketi. V letu 2013 je
18,8 % anketiranih podjetij uporabilo možnost odreditve drugega dela, podoben odstotek pa jih
namerava to uporabiti tudi v letu 2014. Možnost odreditve začasnega čakanja na delo so anketirana
podjetja uporabljala v nekoliko manjši meri.14
Na večjo fleksibilnost lahko vplivajo tudi enostavnejši postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj
lahko delodajalcu olajšajo odločitev o zaposlovanju. S poenostavitvijo postopka odpovedi je število
kršitev, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi, glede na število pregledov, ostalo na
podobni ravni oz. minimalno nižji ravni kot v enakem obdobju leta 2012. Anketa med delodajalci
pa je pokazala, da več kot polovica anketirancev ocenjuje, da je postopek odpovedi pogodbe o
zaposlitvi po novem enostavnejši. Anketa prav tako kaže, da je 6,4 % anketirancev po uveljavitvi ZDR1 že imelo spor z delavcem o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalci v večini
primerov sporov glede nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi uporabljajo možnosti, da sami predlagajo
denarno povračilo namesto reintegracije (kar je do uveljavitve ZDR-1 lahko predlagal le delavec), ki
jim omogoča predvsem večjo predvidljivost pri načrtovanju delovnega procesa, tako z vidika
kadrovske politike kot tudi stroškov.
Tabela 7: Število ugotovljenih kršitev v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
2012/1
2012/2
2012/3
2012/4
2013/1
2013/2
2013/3
2013/4
število ugotovljenih
kršitev v zvezi z
odpovedjo pogodbe število vseh
o zaposlitvi
pregledov
105
57
87
153
125
127
75
114
2457
2028
2119
2423
2328
2814
2754
3062
število kršitev
na 100
pregledov
4,27
2,81
4,11
6,31
5,37
4,51
2,72
3,72
Vir: IRSD
3.3 Vpliv na delovnopravno varstvo delavcev
Namen nove delovne zakonodaje je zagotoviti večjo varnost zaposlenih na področjih, kjer je
vsakdanja praksa pokazala določene pomanjkljivosti. Zaradi nezadostnega varstva so se predvsem
pojavljale zlorabe pri zaposlovanju za določen čas, kršene so bile pravice delavcev, ki jih delodajalec
napoti na delo k drugemu delodajalcu – uporabniku, porasle so prekerne oblike dela in kršitve v zvezi
z zagotavljanjem plačila za delo. Pod pritiskom gospodarske krize se je vprašanje zadostnega varstva
14
V letu 2013 je ta institut uporabilo 11,9 anketiranih podjetij, v letu 2014 pa jih namerava 7,4 %.
27
pravic delavcev še stopnjevalo, obenem pa so se pojavile nove težave (neplačevanje prispevkov,
neplačevanje nadomestila plače).
V smeri povečanja delovnopravne varnosti zaposlenih so bile narejene zakonske spremembe
predvsem na naslednjih področjih: (i) ureditve zaposlitev za določen čas, (i) ureditev dela delavcev
preko agencij za posredovanje delavcev, (iii) ureditev zagotavljanja finančne in socialne varnosti
delavcev ter (iv) možnosti predsodne mediacije, sodnega varstva in sankcioniranja prekrškov.
3.3.1 Zaposlitev za določen čas
3.3.1.1 Opis zakonskih sprememb
Spremembe ZDR-1, ki zadevajo urejanje zaposlovanja za določen čas, z vidika urejanja trga dela
zasledujejo cilj zmanjševanja segmentacije na trgu dela oz. motiviranja delodajalcev za zaposlovanje
za nedoločen čas, z vidika individualnega delovnopravnega statusa posameznih delavcev pa so
namenjene izboljšanju njihovega delovnopravnega položaja in varstva. Izpostavljamo:
(i) zakonsko spremenjeno ureditev formalnih razlogov in omejitev pri zaposlovanju za določen
čas, kot sta obvezna vključitev razloga za zaposlitev za določen čas v samo pogodbo o
zaposlitvi in spremenjena ureditev časovne omejitve opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za
določen čas (dve leti), ki je po novi ureditvi praviloma vezana na začasnost razloga in ne več na
posameznega delavca. Kot posledica nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas je
zakonsko določena domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.
(ii) dodatne ukrepe za izboljšanje delovnopravnega položaja zaposlenih za določen čas z
delovnopravnim položajem zaposlenih za nedoločen čas, kot je predvsem zagotovitev pravice do
odpravnine delavcem, ki jim z iztekom določenega časa preneha zaposlitev za določen čas (glej
poglavje 3.1.1). Pravice do odpravnine delavec nima, če v času trajanja ali po preteku pogodbe o
zaposlitvi za določen čas sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, nadaljuje z
delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali zavrne ustrezno zaposlitev za nedoločen
čas, ki mu jo je ponudil delodajalec. Pravica do odpravnine po ZDR-1 se uporablja za pogodbe o
zaposlitvi za določen čas, ki so sklenjene po uveljavitvi ZDR-1.
(iiI) druge ukrepe, ki zadevajo uporabo možnosti delodajalcev za zaposlovanje za določen čas, kot
npr. povečan prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti (39. člen ZUTD-A), delna
oprostitev prispevkov za starejše delavce (156. člen ZPIZ-2) ali vračilo prispevkov za prvo zaposlitev
(157. člen ZPIZ-2) ter spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb (2. člen ZIUPTDSV).
3.3.1.2 Analiza učinkov zakonskih sprememb na delovnopravni položaj delavcev
Glede na namen zakonskih sprememb smo pričakovali, da se bodo te odrazile v: (i) večjem številu
odkritih kršitev v zvezi s pogodbami za določen čas, (ii) večjem številu vloženih tožb v zvezi s pogodbo
o zaposlitvi za določen čas na delovnem sodišču in (iii) večjem številu zaposlenih za nedoločen čas.
Kot je razvidno iz tabele 8, se je število ugotovljenih kršitev v zvezi s pogodbami o zaposlitvi za
določen čas v tretjem in četrtem četrtletju povečalo. Slednje je po naši oceni posledica lažjega
nadzora na podlagi dopolnjenih zakonskih določb, ki urejajo vsebino in časovno omejitev pogodb za
določen čas.
Tabela 8: Število ugotovljenih kršitev v zvezi s pogodbami za določen čas
število
kršitev
število
pregledov
2012/1
12
2457
2012/2
7
2028
2012/3
9
2119
2012/4
5
2423
2013/1
9
2328
2013/2
5
2814
2013/3
13
2754
2013/4
14
3062
število kršitev na
100 pregledov
0,49
0,35
0,42
0,21
0,39
0,18
0,47
0,46
Vir: IRSD
Glede na to, da je od uveljavitve nove zakonodaje do konca leta 2013 preteklo le slabih devet
mesecev, je sicer težko sklepati o učinkih na podlagi postopkov na sodišču. Kot je razvidno iz slike 14,
je bilo število prejetih zadev, ki se nanašajo na pogodbe o zaposlitvi za določen čas, po uveljavitvi
sprememb manjše kot v enakem obobju leta 2012. Načeloma gre v teh primerih za tožbe na
transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas kot posledica
domnevno nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ugotavljamo, da trend po
spremembi zakonodaje ne odstopa na način, da bi lahko jasno odražal določeno ravnanje zaposlenih
glede uveljavljanja njihovega delovnopravnega statusa.
Slika 14 : Število prejetih zadev v zvezi s pogodbo o zaposlitvi za določen čas
60
50
40
Število
28
30
20
10
0
Q1 12
Vir: Vrhovno sodišče RS
Q2 12
Q3 12
Q4 12
Q1 13
Q2 13
Q3 13
Q4 13
29
V kolikšni meri so ukrepi, kot so časovno omejevanje sklepanja pogodb za določen čas, uvedba
odpravnine ob izteku teh pogodb ter drugi ukrepi, ki v določenih primerih zaposlovanja za nedoločen
čas zmanjšujejo višino prispevkov, dejansko motivirali delodajalce za zaposlovanje za nedoločen čas
namesto zaposlovanja za določen čas in posledično prispevali k njihovi trajnejši zaposlenosti in s tem
k njihovemu stabilnejšemu delovnopravnem statusu in varstvu, je razvidno iz analize podatkov v
poglavju o vplivu sprememb v regulaciji trga dela na zmanjšanje segmetacije (poglavje 3.1).
Tudi rezultati ankete kažejo, da sprejeti ukrepi spodbujajo delodajalce k sklepanju pogodb za
nedoločen čas, ki dajejo delavcem večjo delovnopravno varnost. Na to vplivajo tako ukrepi, s katerimi
so se pogodbe za določen čas približale pogodbam za nedoločen čas, kot tudi poenostavitev
postopkov odpovedi in zmanjšanje stroškov odpovedi, ki so varstvo zaposlenih na podlagi pogodb za
nedoločen čas nekoliko približale zaposlenim za določen čas. Več kot polovica delodajalcev namreč
ugotavlja, da se postopki z novo zakonodajo poenostavljajo. Kot manj pomemben dejavnik pri
odločanju za sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas se na podlagi ugotovitev spletnega
vprašalnika kažejo finančne spodbude delodajalcem za zaposlovanje določenih kategorij oseb za
nedoločen čas, vendar je pri tem treba poudariti, da gre za novejše ukrepe, ki so stopili v veljavo šele
julija 2013 oziroma novembra 2013.
3.3.2 Agencijsko delo
Spremembe ZDR-1, ki zadevajo ureditev dela agencij, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela
delavcev delodajalcu – uporabniku, zasledujejo cilj fleksibilnosti na trgu dela, vendar ne na račun
pravne varnosti zaposlenih, ki tako delo opravljajo (v nadaljevanju: napoteni delavci). Glede na
področje urejanja ZDR-1 kot splošnega delovnopravnega predpisa, ki ureja individualna razmerja med
delodajalcem in delavcem ini temeljne delovnopravne standarde pri opravljanju dela, se spremembe,
ki z vidika posameznega delavca prispevajo k izboljšanju njegovega delovnopravnega statusa in
varstva, nanašajo predvsem na:
(i) ureditev, ki vzpostavlja pravilo zaposlovanja za nedoločen čas pri agenciji in možnost zaposlovanja
za določen čas, jasneje veže na obstoj pogojev, torej na začasnost razloga za sklenitev pogodbe o
zaposlitvi za določen čas pri uporabniku. Ob tem je treba upoštevati tudi ureditev, ki predvideva, da se
v časovno omejitev opravljanja istega dela na podlagi zaposlitve za določen čas pri uporabniku
upošteva tudi čas dela napotenega delavca.
(ii) z vidika uporabe dela napotenih delavcev pri uporabniku je zaposlovanje za nedoločen čas teh
delavcev pri agenciji motivirano tudi z ureditvijo, ki iz zakonsko določene kvote napotenih delavcev, ki
lahko opravljajo delo pri uporabniku, izključuje delavce, ki so pri agenciji zaposleni za nedoločen čas.
Maksimalno dovoljeno število napotenih delavcev, katerih delo lahko uporablja posamezni uporabnik,
je sicer zakonsko omejeno na 25 % števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, to omejitev pa je
možno tudi drugače dogovoriti s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Zakonska omejitev se tudi ne
uporablja za uporabnika, ki zaposluje deset ali manj delavcev. Zakonska omejitev dovoljenega števila
napotenih delavcev, ki lahko opravljajo delo pri posameznem delodajalcu, se po prehodni določbi
ZDR-1 začne uporabljati eno leto po uveljavitvi zakona, torej aprila 2014.
30
3.3.2.2 Ocena učinkov sprememb, ki urejajo agencijsko delo
Glede na namen zakonskih sprememb smo pričakovali, da se bo v praksi pri agencijah povečal delež
zaposlitev za nedoločen čas. Ugotovitve iz obrazcev za poročanje podatkov delodajalca, ki je vpisan v
register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu
uporabniku za leto 2012 in 2013, kažejo, da je bilo v letu 2012 od delavcev, ki jih agencija napoti na
delo k uporabniku, za določen čas zaposlenih 88 % delavcev, za nedoločen čas pa 12 %. V letu 2013
je bilo razmerje med zaposlitvami za določen in nedoločen čas med delavci, ki jih agencija
napoti na delo k uporabniku, bolj uravnoteženo, 52 % delavcev je imelo sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi za določen čas, 48 % pa pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Anketa med delodajalci je pokazala, da je: (i) 20,4 % anketirancev v letu 2013 sodelovalo z delavci,
napotenimi s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
(agencijski delavci) in (ii) odstotek agencijskih delavcev, s katerimi so anketiranci sodelovali med
aprilom in novembrom 2013 (8,2%), je bil nekoliko manjši kot v enakem obdobju leta 2012.
V obdobju po uveljaviti sprememb v regulaciji trga dela se je delež agencijskih delavcev, ki so
pri agencijah zaposleni za nedoločen čas, močno povečal. Ocenjujemo, da to v kombinaciji z
drugimi ukrepi15 na tem področju prispeva k povečani pravni varnosti agencijskih delavcev. Anketa
med delodajalci kaže, da se skupni delež agencijskih delavcev bistveno ne spreminja v primerjavi z
letom poprej, na podlagi česar sklepamo, da sprejeti ukrepi za povečanje pravne varnosti agencijskih
delavcev niso povzročili upada te dejavnosti. Zagotavljajo pa boljši delovnopravni položaj teh delavcev
in izboljšujejo možnosti za uveljavitev njihovega pravnega varstva ter prispevajo k zmanjševanju
zlorab, do katerih je v preteklosti pogosto prihajalo.
.
15
Uveljavitev dodatnih odgovornosti uporabnika do agencije kot tudi do napotenih delavcev za zagotavljanje upravičenj teh delavcev.
Dodatne obveznosti in odgovornosti uporabnika v odnosu do agencije:
seznanitev agencije z obstojem okoliščin, zaradi katerih so začasne napotitve delavcev prepovedane,
odgovornost uporabnika za pravilnost in popolnost podatkov o obstoju razlogov za zaposlitev za določen čas,
obvestitev agencije o pogojih za opravljanje dela delavca in predložitev ocene tveganja,
sklenitev dogovora z agencijo o medsebojnih pravicah ter pravicah in obveznostih delavca in uporabnika – v dogovoru agencija in
uporabnik ne moreta izključiti odgovornost uporabnika za spoštovanje določb zakona, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov
uporabnika o varovanju zdravja pri delu ter o delovnem času, odmorih in počitkih,
dogovor mora vsebovati tudi dogovor o izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju delavca v času napotitve pri uporabniku,
odgovornost uporabnika za pravilnost in popolnost podatkov o plačilu za delo, ki jih daje delodajalcu za zagotavljanje dela za
namene obračuna plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja,
subsidiarna odgovornost uporabnika za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja delavcu za obdobje, ko je
delavec pri njem opravljal delo.
Obveznosti in odgovornosti uporabnika do napotenih delavcev:
uporabnik in delavec morata v času opravljanja dela delavca pri uporabniku glede pravic in obveznosti upoštevati določbe zakona,
kolektivnih pogodb, ki zavezujejo uporabnika, oziroma splošnih aktov uporabnika, vključno s pravico do uporabe ugodnosti, ki jih
uporabnik zagotavlja svojim delavcem v zvezi z zaposlitvijo,
seznanitev napotenih delavcev z vsemi veljavnimi splošnimi akti delodajalca. V ta namen morajo biti splošni akti delodajalca
vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino,
pisna seznanitev napotenih delavcev prostih delih oziroma o javni objavi prostih del na pri delodajalcu običajen način (npr. na
določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije),
enkrat letno obveščanje sindikata oziroma sveta delavcev ali delavskega zaupnika na njegovo zahtevo o razlogih za uporabo dela
napotenih delavcev in njihovem številu.
31
4.3.3 Finančna in socialna varnost delavcev
V okviru novih rešitev ZDR-1 so uveljavljene tudi spremembe, ki zadevajo različne delovnopravne
institute (pravna narava plačilne liste, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca,
zavezanec za plačilo nadomestila plače v primerih zdravstvene nezmožnosti za delo), vendar je njihov
skupni namen zagotavljanje večje finančne in socialne varnosti delavcev:
(i) Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo lahko poda delavec delodajalcu, je predvidena za
primere hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti delodajalca, ki so zakonsko izrecno določene.
Med temi kršitvami je v novem ZDR-1 izrecno izpostavljeno neizplačilo plače oziroma bistveno
zmanjšano izplačilo plače, zamuda oziroma neredno izplačevanje plač delavcem, povsem na novo pa
tudi neplačevanje prispevkov za socialno varnost, in sicer tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih
mesecev. Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je predpisan predhodni postopek
opominjanja delodajalca na izpolnitev obveznosti in obvestitev Inšpektorata RS za delo. Zakonito
podana odpoved učinkuje takoj z vročitvijo delodajalcu. Delavec ima v tem primeru pravico do
odpravnine, kot bi jo imel, če bi mu delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga,
ter pravico do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. V primeru
neplačila navedenih pravic delodajalca mora delavec terjatve uveljavljati na pristojnem delovnem
sodišču.
(ii) Za plačilno obdobje, ki ne sme biti dolgo in je običajno obdobje enega meseca, mora
delodajalec na dogovorjen oziroma določen izplačilni dan delavcu izplačati plačilo za
opravljeno delo. Hkrati je delodajalec dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz
katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi
prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta
delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz
pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu. Pisni obračun plače
(plačilna lista) je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.
(iii) Delodajalec v primeru odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov, ki presega tisto odsotnost, za
katero breme nosi sam (nad 30 delovnih dni oziroma največ 120 delovnih dni v koledarskem letu),
izplača nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja (3. odstavek 137. člena ZDR-1). V teh
primerih je delodajalec zavezan obračunati in izplačati delavcu nadomestilo plače, od Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije pa zahteva povračilo izplačila. ZDR-1 nezagotavljanje nadomestila
plače delavcu v skladu s 137. členom sankcionira kot kršitev delodajalca z globo v 29. točki 217.
člena.
V primerih delodajalčevega neplačevanja plač delavcem, ki vključuje tudi neizplačevanje nadomestil
plač, ki gredo sicer v breme zdravstvenega zavarovanja, vendar jih mora delavcem izplačati
delodajalec, je sodna praksa delovnih sodišč in VS RS na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS v
zadevi Up-794/11 z dne 21. 2. 2013 že upoštevaje prej veljavno ureditev uveljavila upravičenost
zahtevka delavca, da nadomestilo plače zahteva neposredno od ZZZS.
Vendar pa so bila jasne in podrobnejše zakonske podlage vključene v rešitve ZDR-1. Nova rešitev, ki
je bila v skladu s prehodno določbo uveljavljena julija 2013, predvideva izplačilo nadomestila plače
delavcu, ki se izplača v breme zdravstvenega zavarovanja neposredno od ZZZS, če delodajalec
delavcem ne izplača plač in nadomestil plač v zakonsko določenem oziroma pogodbeno
dogovorjenem roku. ZZZS izvede izplačilo na podlagi zahteve delodajalca, ki jo je ta dolžan vložiti v
osmih dneh po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače zapadlo v plačilo oziroma na podlagi
zahteve delavca, ki jo ta lahko vloži, če v osemdnevnem roku ne prejme pisnega obvestila delodajalca
o njeni vložitvi.
4.3.3.2 Ocena učinkovanja sprememb, ki urejajo finančno in socialno varnost delavcev
Glede na namen zakonskih sprememb smo pričakovali, da se bodo te odrazile v (i) manjšem
številu prejetih zahtevkov na delovnem sodišču, ki se nanašajo na izplačilo plač in nadomestil plače,
(ii) uporabi možnosti za izredno odpoved delavca zaradi neiplačanih plač in prispevkov, (iii) odkritih
kršitvah v zvezi s plačilom za delo in (iv) uporabi možnosti za vložitev zahtevka delavca za izplačilo
neizplačanega nadomestila plače s strani ZZZS.
Slika 15: Število prejetih zadev na delovno sodišče, ki se nanašajo na izplačilo plač in nadomestil plače
450
400
350
300
Število
32
250
200
150
100
50
0
Q1 12
Q2 12
Q3 12
Q4 12
Q1 13
Q2 13
Q3 13
Q4 13
Kot je razvidno iz slike 15, je bilo število prejetih zadev na delovnih sodiščih, ki se nanašajo na
izplačilo plač in nadomestil plače, v drugi polovici leta 2013 za okoli tretjino manjše kot v drugi
polovici leta 2012. To bi lahko pripisali možnosti, da na podlagi plačilne liste delavci lahko predlagajo
sodno izvršbo, in temu, da lahko neizplačano nadomestilo plače, ki se izplača v breme zdravstvenega
zavarovanja, zahtevajo neposredno od ZZZS.
Tabela 9: Število ugotovljenih kršitev v zvezi s plačilom za delo
2012/1
2012/2
2012/3
2012/4
2013/1
2013/2
2013/3
2013/4
število kršitev
število
število
na 100
kršitev
pregledov
pregledov
868
2457
35,3
673
2028
33,2
863
2119
40,7
1047
2423
43,2
1146
2328
49,2
847
2814
30,1
684
2754
24,8
878
3062
28,7
Vir: Inšpektorat RS za delo, lastni preračuni
Po uveljavitvi sprememb v regulaciji trga dela je bilo število vloženih zahtevkov na delovno sodišče
v primeru izredne odpovedi delavca zaradi neizplačevanja plač delavcem večje kot v enakem
obodbju leta 2012.
Slika 16: Število prejetih zadev zaradi izredne odpovedi delavca
Izredna odpoved delavca
60
50
2012
2013
40
Število
33
30
20
10
0
Q1
Q2
Q3
Q4
Podobno sliko kažejo tudi podatki o deležu denarnega nadomestila za primer brezposelnosti
(DN) zaradi izredne odpovedi delavca zaradi neizplačevanja denarnih prejemkov v skupnem številu
prejemnikov denarnih nadomestil. Omenjeni delež je v obdobju od aprila do decembra 2013 v
povprečju znašal 2,2 %, kar je 0,2 o. t. več kot v enakem obdobju 2012.
Slika 17 : Delež prejemnikov denarnega nadomestila za primer brezposelnosti zaradi izredne odpovedi delavca
zaradi neizplačevanja denarnih prejemkov v skupnem številu prejemnikov
2011
2012
2013
2,5
Delež v %
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
Q1
Q2
Q3
Q4
Vir: Zavod RS za zaposlovanje
Ker je ZDR-1 povečal možnosti delavca, da uveljavi nadomestilo plače, ki bremeni ZZZS, se je
število teh zahtevkov na ZZZS julija 2013 močno povečalo. V obdobju od julija do decembra, ko se
izvajajo te določbe ZDR-1, sta bila na tej osnovi vložena 502 zahtevka oz. povprečno 84 na mesec,
kar je precej več kot pred uveljavitvijo sprememb.
Slika 18 : Število zahtevkov za izplačilo nadomestila plače pri ZZZS
400
Vsi zahtevki skupaj
350
Število vloženih zahtevkov
34
Zahtevki po ZDR -1
300
250
200
150
100
50
0
Apr.
Maj
Vir: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Jun.
Jul.
Avg.
Sept.
Okt.
Nov.
Dec.
35
4.3.4 Predsodna mediacija in sodno varstvo, sankcioniranje za prekrške
Z namenom boljšega pravnega varstva delavcev in hitrejšega reševanja sporov so bile sprejete
naslednje spremembe:
(i) V primerih neizpolnjevanja obveznosti iz delovnega razmerja oziroma delodajalčevih kršitev pravic
delavca, ta uveljavlja pravno varstvo najprej z zahtevo delodajalcu, da kršitve odpravi oziroma
obveznosti izpolni. Če delodajalec v določenem roku osem dni po vročeni zahtevi delavca ne odpravi
kršitve oziroma ne izpolni svoje obveznosti, lahko delavec v nadalnjem roku 30 dni zahteva sodno
varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi
ali drugih načinov prenehanja delovnega razmerja lahko uveljavlja delavec v določenem roku 30 dni
neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Prav tako lahko delavec v zastaralnem roku petih let
neposredno sodno uveljavlja denarne terjatve zoper delodajalca. Z novim ZDR-1 se v okviru možnosti
alternativnega in predsodnega reševanja sporov med delavcem in delodajalcem poleg arbitraže
izrecno izpostavlja tudi možnost izvensodne mediacije. O reševanju spora z mediacijo se morata
stranki dogovoriti oziroma sporazumeti, mediacijo v delovnih sporih ureja poseben zakon – Zakon o
mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ). V splošnem delovnopravnem predpisu, kot je
ZDR-1, pa je bilo treba zagotoviti umestitev možnosti reševanja delovnopravnega spora z izvensodno
mediacijo v siceršnja pravila uveljavljanja sodnega varstva.
(ii) Neizpolnjevanje obveznosti delodajalca iz delovnega razmerja oziroma kršitve pravic delavcev so
opredeljeni kot prekrški in sankcionirani z globo. Z novim ZDR-1 se strožje sankcionira kršitve, ki
posegajo v materialna upravičenja delavcev, dosledneje in jasneje sankcionira kršitve prepovedi
diskriminacije, nadlegovanja in trpinčenja, ki posegajo v delavčevo dostojanstvo, ter delovnopravne
kršitve uporabnika dela napotenih delavcev. Poleg tega zakon prekrškovnemu organu (IRSD)
dopušča izrekanje kazni v razponu, kar omogoča upoštevanje dejanskih okoliščin, v katerih je bila
storjena kršitev, pri izreku višine globe.
3.4.2 Ocena učinkov sprememb, ki urejajo predsodno mediacijo, sodno varstvo in
sankcioniranje za prekrške
Podatki o tem, v kolikšni meri je bila uporabljena možnost reševanja delovnopravnega spora
izvensodno, niso razpoložljivi. Anketa med delodajlaci je pa pokazala, da 45 % anketirancev meni,
da možnost rešitve spora z mediacijo zunaj sodnega postopka vpliva na hitrejšo rešitev spora
in manj sodnih postopkov. Prevladujejo anketiranci, ki menijo, da višje globe za kršitve pravic in
obveznosti iz delovnega razmerja ne bodo vplivale na doslednejše izpolnjevanje pogodbenih in drugih
obveznosti iz delovnega razmerja (56,5 %) in na večjo pravno varnost delavcev (65,7 %). V zvezi s
strožjim sankcioniranjem, ki je po novem predpisano za kršitve, ki posegajo v materialna upravičenja
delavcev, ugotavljamo, da se je število kršitev v zvezi s plačilom za delo glede na število opravljenih
pregledov v letu 2013 zmanjšalo (glej tabelo 9).
36
3.4 Večja vloga socialnim partnerjem pri avtonomnem urejanju delovnih
razmerij v kolektivnih pogodbah
3.4.1 Opis zakonskih sprememb
S ciljem povečanja vloge socialnih partnerjev pri urejanju delovnih razmerij ZDR-1 v tretjem odstavku
9. člena dopušča, da se s kolektivno pogodbo nekatere pravice za delavce določijo drugače, manj
ugodno, kot določa zakon. Te možnosti zakon dopušča na naslednjih področjih:
(i)
(ii)
(iii)
(iv)
(v)
(vi)
(vii)
(viii)
(ix)
(x)
začasna odreditev drugega ustreznega oziroma primernega dela (33. člen),
določitev drugih primerov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas (54. člen),
določitev kvote za agencijske delavce (59. člen),
določitev daljšega odpovednega roka, v primeru da pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec
(59. člen),
uvedba pripravništva (120. člen),
določitev pogojev za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi ter njene višine (132.
člen),
določitev povprečne časovne omejitve nadurnega dela (144. člen),
drugačno urejanje delovnega časa (158. člen),
določitev disciplinskih sankcij (172. člen),
določitev dodatka za delovno dobo (222.člen).
V prilogi 3 je podan opis sistema kolektivnih pogodb v Sloveniji, v nadaljevenju pa predstavljamo
nove rešitve v kolektivnih pogodbah, ki so bile sprejete po uveljavitvi ZDR-1.
3.4.2 Analiza sprememb v kolektivnih pogodbah dejavnosti
V nadaljevanju so predstavljeni posamezne rešitve kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti, ki so bile
sklenjene po uveljavitvi ZDR-1, do 15.3. 2014, in sicer v:
-
Kolektivni pogodbi za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije
(Uradni list RS št. 55/2013, 6/2014),
Kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo (Uradni list RS št. 92/2013),
Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma (Uradni list RS, št. 110/2013),
Kolektivni pogodbi za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 110/2013)
in
Kolektivni pogodbi tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti
Slovenije (Uradni list RS, št. 18/2014)
ter v kolektivni pogodbi, v kateri je bil po uveljavitvi ZDR-1 spremenjen in dopolnjen normativni del – v
Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije (Uradni list RS, št. 5/2011, 14/2013, 4/2014).
37
Pregled omenjenih kolektivnih pogodb pokaže naslednje:
(i) Vse kolektivne pogodbe dejavnosti določajo dodatne primere, ko je delavec dolžan začasno
opravljati drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi (33. člen ZDR-1). Dodatni primeri
obveznega opravljanja drugega dela se nanašajo na razloge, ki izhajajo iz sfere delodajalca oziroma
organizacije delovnega procesa (uvajanje novih tehnologij, novih proizvodnih programov, delovnih
procesov, izvajanje ukrepov za varnost in zdravje pri delu), na razloge, ki so na strani delavca
(začasna zdravstvena omejitev delavca, čakanje na odločitev komisije za ugotavljanje podlag za
odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu ali ugotovitve komisije ZPIZ o ustreznosti dela, ki bi se ponudilo
delavcu), in druge razloge (okvare delovnih naprav, izjemni vremenski pogoji).
Od ZDR-1 odstopa tudi ureditev določitve pogojev, ko se delavcu lahko odredi drugo delo, v Kolektivni
pogodbi za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije. Ta določa, da v primeru,
ko delavec zaradi začasnega neizpolnjevanja zdravstvenih pogojev za opravljanje dela ne izpolnjuje
pogojev za opravljanje dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, je za čas neizpolnjevanja pogojev za
opravljanje dela dolžan opravljati tudi drugo delo, ki lahko ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi
oziroma znanju in zmožnostim.
Glede časovne omejitve odreditve drugega dela od ureditve v ZDR-1 odstopa ureditev v Kolektivni
pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma – ta določa, da lahko delo delavca na drugem delovnem
mestu traja največ 60 delovnih dni zaporedoma in največ 90 delovnih dni v letu ter možnost odreditve
začasnega opravljanja drugega ustreznega dela, in tudi ureditev v Kolektivni pogodbi dejavnosti
bančništva Slovenije, ki odreditev dopušča zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca, pri
čemer lahko taka odreditev traja tudi do 12 mesecev.
(ii) Vse kolektivne pogodbe dejavnosti določajo dodatne primere dopustnega sklepanja pogodb o
zaposlitvi za določen čas (54. člen). Med primeri, ki jih kolektivne pogodbe navajajo, najdemo
možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za poskusno delo s pripravnikom ali z vodilnim delavcem, ki je
vezan na mandat, za zagotovitev izrabe presežkov ur oziroma koriščenja letnega dopusta, za
zaposlitev v prvem letu delodajalčevega poslovanja, in za zaposlitev delavca, ki izpolnjuje pogoje za
pridobitev pravice do starostne pokojnine skladno z določili zakona, ki ureja pokojninsko zavarovanje.
Med primeri dopustnega sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki jih navajajo kolektivne
pogodbe dejavnosti, velja izpostaviti, da Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije določa,
da se tovrstna pogodba lahko sklene tudi zato, da se ugotovi, ali je delavec sposoben opravljati delo,
za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Tako delo lahko traja največ eno leto. Če delodajalec
ugotovi, da delavec ni sposoben opravljati dela, mu je dolžan ob izteku veljavnosti pogodbe plačati
namesto odpravnine, ki bi delavcu pripadala na podlagi zakona, odpravnino v višini 1/5 delavčeve
osnovne plače, določene s pogodbo o zaposlitvi, za vsak mesec dela pri delodajalcu.
V skladu z možnostjo fleksibilnejše ureditve, ki jo ZDR-1 dopušča za manjše delodajalce, Kolektivna
pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije, Kolektivna pogodba za
obrt in podjetništvo in Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost določajo, da
manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi v drugih primerih, ne glede
na zakonsko omejitev.
(iii) možnost določitve kvote agencijskih delavcev (59. člen) je bila uporabljena zgolj v Kolektivni
pogodbi tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko−predelovalne dejavnosti, kjer je določeno, da
število napotenih delavcev ne sme presegati 50 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku.
38
(iv) možnost določitve krajšega odpovednega roka za delavce, ki so pri delodajalcu zaposleni
več kot 25 let (94. člen), je bila uporabljena zgolj v Kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo, ki
določa, da je v primeru, če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi mali delodajalec, odpovedni rok 60
dni, tudi za delavce, ki imajo več kot 25 let zaposlitve pri delodajalcu.
(v) vse kolektivne pogodbe so uredile inštitut pripravništva za zaposlovanje mladih (120. člen).
Ob tem urejajo tudi vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem pripravništva (trajanje, program, mentorstvo,
način preverjanja pridobljenega znanja).
(vi) možnost določitve drugačne višine odpravnine ob upokojitvi, kot to določa ZDR-1 (132. člen),
je bila uporabljena v Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma, glede pogoja za pridobitev
pravice pa se ureditev v tej kolektivni pogodbi navezuje na ureditev v ZDR-1. 16 Kolektivna pogodba
tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko−predelovalne dejavnosti Slovenije določa, da se delavcu
izplača odpravnina ob odhodu v pokoj, kot to določa ZDR-1, če ni s kolektivno pogodbo na ravni
delodajalca določeno drugače.
(vii) v vseh kolektivnih pogodbah je bila uporabljena možnost določitve referenčnega obdobja za
upoštevanje povprečne časovne omejitve nadurnega dela (144. člen) Kolektivne pogodbe
dejavnosti tako določajo, da se dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela,
določena z zakonom, lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev. Kolektivna
pogodba dejavnosti bančništva pa celo določa, da mora delodajalec delavcu omogočiti in pisno
odrediti koriščenje ur, opravljenih izven okvira povprečne tedenske delovne obveznosti, na podlagi
odredbe delodajalca, praviloma v roku treh mesecev, najkasneje pa v roku šestih mesecev. V kolikor
delodajalec ne omogoči koriščenja ur, je delavcu dolžan plačati tako opravljene ure praviloma v roku
šestih mesecev, najkasneje pa ob izplačilu januarske plače naslednjega leta.
(viii) v vseh kolektivnih pogodbah je uporabljena možnost, da se s kolektivno pogodbo na ravni
dejavnosti določi referenčno obdobje za upoštevanje polnega delovnega časa (158. člen). Na
način, da se pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni
delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju (največ) 12 mesecev (znotraj poslovnega ali
koledarskega leta ali referenčnega obdobja, ki ga določi delodajalec v vnaprej enotno za vse delavce
delodajalca).
Dodatno Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo določa, da v primeru, ko ima delavec ob koncu
dogovorjenega referenčnega obdobja presežek ur zaradi začasne neenakomerne razporeditve ali
začasne prerazporeditve delovnega časa, se presežne ure delavcu izplačajo ob izplačilu prve plače
po zaključku referenčnega obdobja v višini urne postavke, povečane za 35 %. Podobno ureditev
vsebuje Kolektivna pogodba tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko−predelovalne dejavnosti
Slovenije, ki delodajalcu nalaga, da v okviru 12-mesečnega obdobja delavcu omogoči izrabo presežka
ur, ki jih je opravil zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa ali začasne prerazporeditve
delovnega časa (oziroma kompenzacijo s prostimi urami). Če kompenzacija s prostimi urami v okviru
12 mesečnega obdobja ni možna, je delodajalec dolžan pri obračunu plače v naslednjem mesecu po
izteku 12-mesečnega obdobja izplačati delavcem presežek opravljenih ur po postavki, ki velja za
nadurno delo.
Da se v primeru izmenskega dela in deljenega delovnega časa dnevni in tedenski počitek, kot ju
določa ZDR-1 v 155. in 156. členu, zagotavlja v obdobju, ki ni daljše od 6 mesecev, določa Kolektivna
pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije.
16
Pogoj za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi je najmanj 5 let zaposlitve pri delodajalcu.
39
(ix) vse kolektivne pogodbe določajo dodatne disciplinske sankcije (172. člen), da delodajalec
disciplinsko odgovornemu delavcu lahko izreče opomin, denarno kazen ali odvzem bonitet.
(x) vse kolektivne pogodbe so uporabile možnost določitve dodatka za delovno dobo (222. člen).
Tako določajo, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini najmanj 0,5 % osnovne plače za
vsako izpolnjeno leto (skupne) delovne dobe. Pri tem Kolektivna pogodba za papirno in
papirno−predelovalno dejavnost posebej obravnava dodatek za delovno dobo za skupno delovno
dobo oziroma dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu (in dopušča možnost drugačne
ureditve s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca):
-
-
delavec je upravičen do dodatka za skupno delovno dobo, ki jo je dosegel do prvega dne
veljavnosti te kolektivne pogodbe, in sicer v višini 0,5 % osnovne plače za vsako izpolnjeno
leto delovne dobe,
dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu – do tega dodatka je upravičen delavec, ki je
bil na dan uveljavitve te kolektivne pogodbe že zaposlen pri delodajalcu, tako da je upravičen
do dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, doseženo od uveljavitve te kolektivne
pogodbe dalje v višini 0,5 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem
delodajalcu; delavec, ki se po uveljavitvi te kolektivne pogodbe zaposli pri delodajalcu, pa je
upravičen do dodatka v višini 0,3 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri
zadnjem delodajalcu.
Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije določa dodatek v različnih višinah – dodatek
najmanj v višini 0,5 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe so ohranili delavci, ki so
bili upravičeni do tega dodatka na dan 1. 7. 2004 (razen če je s podjetniško kolektivno pogodbo ali
pogodbo o zaposlitvi določen višji dodatek), ostalim delavcem pripada dodatek za delovno dobo v
višini najmanj 0,1% osnovne plače delavca za polni delovni čas za vsako izpolnjeno leto delovne
dobe; delodajalec pa lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu opredeli dodatek za stalnost.
Na osnovi navedenega torej ugotavljamo, da ureditev posameznih institutov pomeni zmanjšanje
stroškov zaradi:
- določitve drugačnih kriterijev za upravičenost do odpravnine ob upokojitvi,
- določitve drugačnega odpovednega roka za zaposlene, ki imajo več kot 25 let zaposlitve pri
delodajalcu,
- spremenjene ureditve dodatka na delovno dobo ter
- ureditve instituta pripravništva, pri katerem ZDR-1 dopušča plačilo v višini najmanj 70 %
osnovne plače za delovno mesto, za katero se pripravnik usposablja (vendar ne manj, kot je
minimalna plača).
V smeri večje fleksibilnosti pa so bili v kolektivnih pogodbah določeni:
-
dodatni primeri, ko je delavec dolžan začasno opravljati drugo delo, ki ni predmet pogodbe o
zaposlitvi,
dodatni primeri dopustnega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas,
referenčno obdobje za upoštevanje povprečne časovne omejitve nadurnega dela in daljše
referenčno obdobje za upoštevanje povprečne časovne omejitve delovne obveznosti nočnega
delavca, zagotavljanja dnevnega in tedenskega počitka oziroma povprečnega trajanja polnega
delovnega časa.
40
V eni od novih kolektivnih pogodb dejavnosti pa je kvota delavcev, katerih delo lahko poleg redno
zaposlenih delavcev uporablja uporabnik, določena v bistveno višjem odstotku, kot jo dopušča ZDR-1.
Da bi se zagotovila večja zaposljivost tako delavcev, ki po končanem izobraževanju vstopajo na trg
dela, in tudi starejših delavcev in s tem zmanjšala segmentacija na trgu dela, so socialni partnerji pri
dogovarjanju kolektivnih pogodb dejavnosti izrabili možnost ureditve pripravništva, določitve pogoja za
pridobitev odpravnine ob upokojitvi in njene višine ter opredelitve dodatka za delovno dobo, pri
katerem najdemo tudi možnost drugačne ureditve s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim
aktom delodajalca.
4 Ekonometrična analiza učinkov sprememb
4.1 Empirična ocena funkcije povpraševanja po delovni sili
Spremembe v regulaciji trga dela so zmanjšale varovanje zaposlitve, ki jih je možno s pomočjo
metodologije OECD kvantificirati z indeksom varovanja zaposlitve. Pri kvantitativnih ocenah smo
zaradi potrebnosti daljše časovne serije uporabili staro metodologijo OECD, po kateri celotni indeks
varovanja zaposlitve (EPL) vsebuje oceno 22 področij ureditve trga dela, ki jih OECD združuje v
naslednje podindekse:
1. zaščitenost redno zaposlenega pri individualni odpovedi,
2. specifične zahteve ob kolektivnem odpuščanju,
3. urejenost začasnih oblik zaposlenosti.
EPL lahko zavzame vrednosti od 0 do 6, pri čemer višje vrednosti pomenijo bolj togo ureditev
trga dela. Do spremembe metodologije v letu 2013 je OECD spremljal tudi skupen indeks EPL, ki je
bil sestavljen iz prvih treh podindeksov. S spremembo metodologije pa ne izračunava več celotnega
indeksa, ampak zgolj štiri indekse, o katerih smo govorili v poglavju 3.2.2.
V naši analizi učinkov sprememb v regulaciji na zaposlenost smo uporabili celoten EPL in za ta
namen oblikovali časovno serijo na osnovi starih izračunov EPL (OECD ter Vodopivec in drugi (2012))
in ocene UMAR za leto 2013 (glej tabelo 10). Uporabo EPL upravičujeta naslednja razloga: (i) reforme
spreminjajo kar dobro tretjino kazalnikov, ki jih povzema EPL indeks, (ii) sprememba vrednosti EPL se
je v preteklosti že zgodila, kar nam omogoča »ex-ante« analizo potencialnih reformnih učinkov.
Slednje je koristno predvsem z vidika, da od začetka reform še ni poteklo niti leto dni in tako še
nimamo dovolj podatkov in informacij za oceno vpliva tekočih reformnih ukrepov na zaposlenost in
gospodarsko rast. EPL se je od osamosvojitve naprej zniževal, večje spremembe pa so bile v letih
1998 in 2003. Na osnovi teh preteklih sprememb smo poskušali oceniti vpliv zmanjševanja EPL na
zaposlenost v preteklosti ter nato v grobem posplošiti ugotovitve na tekoče ukrepe.
Tabela 10: Indeks varovanja zaposlitve v Sloveniji v obdobju 1991−2013
1991−
1992
Indeks varovanja zaposlitve –
skupaj
4.2
1994−
1993
4.0
1997
4.1
19982003
3.1
2003−
2007
2.7
2013
20082012
2.8
2,2
41
a) Redne zaposlitve
3.8
3.8
4.0
4.0
2.7
3,0
2,0
b) Začasne zaposlitve
4.4
3.9
3.8
1.3
2.0
2,5
2,1
(c) Kolektivno odpuščanje
4.7
4.9
5.3
5.3
4.8
2,9
2,9
Vir: Vodopivec, M. et al. (2012) ocene do leta 2012, za leto 2013 ocena UMAR.
Empirične študije pri analizi vpliva varovanja zaposlitve na trg dela, predvsem v zadnjih letih, pogosto
uporabljajo EPL. Manjša togost zakonodaje varovanja zaposlitev naj bi pozitivno vplivala
predvsem na fleksibilnost na trgu dela, zato smo vpliv nižjega indeksa EPL na zaposlenost
ocenjevali z uporabo dinamične funkcije povpraševanja po delu, ki smo jo ocenjevali na osnovi
podatkov gospodarskih družb v Sloveniji17.
Ocenjevana dinamična funkcija povpraševanja po delu, ki sledi iz Hamermeshevega
dinamičnega modela povpraševanja po delu, kaže, kakšne so sposobnosti in možnosti
delodajalcev za hitro spreminjanje ravni zaposlenosti v podjetjih, in predvsem kaj je tisto, kar
najbolj vpliva na njihove odločitve (stroški dela, prihodki od prodaje, stroški kapitala …) in v kolikšni
meri. Za ocenjevanje smo uporabili posplošeno metodo momentov (GMM metodo) oziroma BlundellBond cenilko.
) +
−
j
−
Lt
P
E
×
j
t
,
+
,
t
,
εi
=
ui
Lt
P
E
σ
+
1
j
−
Pi
M
E
C
L
n
l
λj
n
+ ∑(
j
t
,
1
j
+
Si
n
l
γj
) +
=
at
z
i
r
k
D
τ
j
at
z
i
r
k
D
×
+∑
j
t
,
−
1
j
−
=
n
Pi
M
E
C
L
n
l
βj
n
Lt
P
E
×
j
t
,
i
−
Ti
,
.
.
.
,
1
t
;
N
,
.
.
.
,
1
i
=
+∑
j
t
,
1
j
−
=
1
j
=
Pi
M
E
n
l
αj
t
,
∑
P
M
E
C
L
n
l
ηj
n
∑(
n
Pi
M
E
n
l
=
(1)
=
kjer i označuje podjetje, t pa leto. EMP pomeni povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v
obračunskem obdobju, LCEMP so realni stroški dela na zaposlenega (bruto bruto plača), S so realni
čisti prihodki od prodaje, Dkriza je slamnata spremenljivka, ki zavzema vrednost ena po letu 2008,
EPL pa je indeks varovanja zaposlitve.
V Tabeli 11 so predstavljene ocene dinamičnih funkcij povpraševanja po delu za celotno
gospodarstvo, za obdobje 1995−2011. 18 Funkcija je, zaradi preverbe robustnosti rezultatov, ocenjena z
dvema različnima indeksoma reform. V drugem stolpcu je za oceno sprejetih sprememb uporabljen
celoten indeks EPL, v tretjem stolpcu pa samo njegova najpomembnejša komponenta – varovanje redne
zaposlitve.
17
Baza je sestavljena iz individualnih podatkov bilanc stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb v Sloveniji, ki jih zbira Agencija Republike Slovenije
za javnopravne evidence in storitve (AJPES), za obdobje 1995−-2011. Iz baze smo izločili podjetja z nepopolnimi ali slabimi podatki ter tista z manj kot šestimi
zaposlenimi. V bazi niso zajeti samostojni podjetniki in zadruge.
18 Ocene so primerljive z ocenami za obdobje 1995–2010 in z ocenami dinamičnih funkcij povpraševanja po delu za različne evropske države, avtorjev Checchi,
Navaretti in Turrini (2003).
42
Tabela 11: Ocene dinamične funkcije povpraševanja po delu za celotno gospodarstvo, odvisna spremenljivka je logaritem
števila zaposlenih
celoten EPL
koef.
EPL-redna zaposlitev
stand.nap.
koef.
stand.nap.
0,02
EMP(T-1)
0,99*
0,02
0,98*
EMP(T-2)
-0,12*
0,01
-0,11*
0,01
0,12
-0,46*
0,08
LCEMP
-0,84*
LCEMP(T-1)
0,59*
0,09
0,53*
0,08
LCEMP(T-2)
-0,3*
0,06
-0,21*
0,07
LCEMP*EPL
0,18*
0,04
0,02
0,02
LCEMP*EPL(T-1)
-0,01*
0,003
-0,003*
0,00
0,00
LCEMP*EPL(T-2)
0,02*
0,003
0,01*
LCEMP*EPL*Dkriza
-0,02*
0,01
-0,01**
0,006
0,00
LCEMP*EPL*Dkriza(T-1)
0,002*
0,001
0,002*
LCEMP*EPL*Dkriza(T-2)
-0,05*
0,001
-0,005*
0,00
0,50*
0,03
S
0,47*
0,04
S(T-1)
-0,37*
0,03
-0,39*
0,03
0,07
0,15**
0,06
Dkriza
0,12*
EPL
-0,57*
0,13
-0,07
Sargan(124)=152 P=(0.06),
M1=-20 M2=0.03
0,08
Sargan(124)=142 P=(0.12),
M1=-19 M2=0.73
Število enot =95.276 in N = 13.775
Opomba: WC-robustna dvostopenjska cenilka. Vse spremenljivke so v logaritmih. Robustne standardne napake. */**pomeni statistično značilne koeficiente pri
eno/pet odstotni stopnji tveganja. Konstanta ni poročana.
Legenda: EMP–zaposlenost (število zaposlenih glede na delovne ure), LCEMP- stroški dela,EPL indeks varovanja zaposlitve,Dkriza-slamnata spremenljivka za
krizo, S-prihodki od prodaje, P - verjetnost. Stroški dela in prodaja sta deflacionirana z indeksom cen proizvajalcev.
Ocene obeh modelov so zelo podobne, kar potrjuje osnovne rezultate. Kot je razvidno iz zapisa
ocenjevane funkcije in ocen iz tabele 11, gre za nelinearen vpliv sprejetih sprememb na zaposlenost, ki
je odvisen od ravni stroškov dela. Ob upoštevanju celotnega indeksa varovanja zaposlitev so vsi
koeficienti statistično značilno različni od nič, kar pa ne drži v celoti v drugem modelu, ko celoten indeks
varovanja zaposlitve nadomestimo s podindeksom varovanja redne zaposlitve. S pomočjo porazdelitve
stroškov dela smo poskušali ovrednotiti celoten vpliv varovanja zaposlitve na zaposlenost.
Ekonometrične ocene funkcije povpraševanja kažejo, da bi sprejete spremembe lahko imele
pozitivne, čeprav skromne učinke na zaposlenost, hkrati pa bi lahko povečale prilagodljivost
zaposlenosti na spremembe stroškov dela. Sprejete spremembe bi lahko pozitivno vplivale na
povečanje elastičnosti zaposlenosti na stroške dela, in sicer je zmanjšanje indeksa (kar pomeni bolj
fleksibilen trg dela) povezano s povečanjem elastičnosti zaposlenosti na stroške dela, tako na kratek kot
na dolgi rok. Možen vpliv na zaposlenost se pozna predvsem skozi povečano fleksibilnost trga dela, kar
je dober temelj za povečevanje zaposlenosti ob ponovnem zagonu gospodarske rasti.
4.2 Analiza učinkov spremembe elastičnosti zaposlenosti na stroške dela
V nadaljni analizi smo robustnost rezultatov ter vpliv spremembe elastičnosti preverili še z uporabo
drugačnega orodja, in sicer smo uporabili dinamični stohastični model splošnega ravnotežja (DSGE).
Tako imenovan model Quest je kalibriran za Slovenijo19 in je zasnovan na modelu, ki so ga razvili Roger
in ostali (2008)20. Slednji model so D'Auria in ostali21 (2009) nato nadgradili z endogenimi tehnološkimi
spremembami in kalibrirali za države članice EU. Za analizo različnih reformnih ukrepov ga uporablja
tudi Generalni direktorat za ekonomske in finančne zadeve Evropske komisije (DG ECFIN).
DSGE modeli so zasnovani na teoriji splošnega ravnotežja ter na osnovi modernih makroekonomskih
modelov poskušajo razložiti in napovedati agregirane ekonomske fenomene, kot sta na primer
gospodarska rast in poslovni cikel. Njihova uporaba pa je ključna pri analizi različnih ekonomskih
ukrepov, saj preko določitve preferenc (kaj agenti želijo), tehnologije (kaj agenti lahko proizvedejo) in
institucij (način interakcije med ekonomskimi agenti) dobimo celovito sliko posledic določenega ukrepa
na pomembnejše makroekonomske spremenljivke. Njegova glavna prednost pred klasičnimi
makroekonomskimi modeli je robustnost na spremembo institucionalnega okvira, saj nam dejansko celo
omogoča napovedati učinke njegove spremembe. Model je zelo obsežen in kot tak relativno dobro
pojasnjuje specifike slovenske ekonomije.
Slika 19: Impulzni odzivi zaposlenosti in BDP na spremembo elastičnosti zaposlenosti na stroške dela
Zaposlenost
BDP
Stroški dela
2
2
1
Sprememba v %
1
0
-1
-1
-2
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
43
Kvartali
Vir. DSGE model, Izračuni UMAR
Slika 19 prikazuje odzive bruto domačega proizvoda (BDP) in zaposlenosti na povečanje elastičnosti
zaposlenosti glede na stroške dela, ki v prvih osmih kvartalih zniža stroške dela v povprečju za 1
odstotek. DSGE model nam potrjuje osnovno specifikacijo empirično ocenjene funkcije, saj tudi s
popolnoma drugačnim orodjem dobimo elastičnost zaposlenosti glede na plače v isti smeri in podobni
velikosti. Iz slike je razvidno, da tak pozitiven šok v elastičnost zaposlenosti glede na stroške dela, na
dolgi rok poveča zaposlenost za 1,4 odstotka in BDP za 1,3 odstotka.
19
Slovenska verzija modela je opisana v: Glažar M.: »Slovenija 2020 – ocenjevanje ukrepov strategije Evropa 2020 z DSGE modelom«,
Delovni zvezek UMAR, 1/2012.
20
Roeger W., Varga J., in 't Veld J. (2008): Structural Reforms in the EU: A simulation-based analysis using the QUEST model with endogenous
growth. European Economy − Economic Papers 351, Directorate General Economic and Monetary Affairs, Evropska komisija.
21
D'Auria, F., Pagano, A., Ratto, M., Varga, J. (2009). A comparison of structural reform scenarios across the EU member states: Simulationbased analysis using the QUEST model with endogenous growth. Economic Papers 392, ECFIN, Evropska komisija.
44
5
Ugotovitve s priporočili
Analiza učinkov na podlagi razpoložljivih podatkov za obdobje po uveljavitvi sprememb v regulaciji
trga dela kaže naslednje:
-
Ekonometrične ocene funkcije povpraševanja po delovni sili kažejo, da bi sprejete
spremembe lahko imele pozitivne, čeprav skromne učinke na zaposlenost, hkrati pa
bi lahko povečale prilagodljivost zaposlenosti na spremembe stroškov dela.
-
Spremembe regulacije so se numerično odrazile v zmanjšanju varovanja zaposlitve,
kot ga izraža indeks varovanja zaposlitve po metodologiji OECD. S tem indeksom izraženo
varovanje zaposlitve se je znižalo, po ocenah OECD najbolj v primeru varovanja stalne
zaposlitve zoper individualno odpoved, kjer se v letu 2013 Slovenija uvršča tudi pod
povprečje OECD. Po tem indeksu se Slovenije ne uvršča več med države z zelo togo
ureditvijo trga dela, ampak je primerljiva s Španijo, manj togo pa ima urejeno zgolj pet
držav EU, ki so hkrati tudi članice OECD.
-
Na povečanje fleksibilnosti kažejo močnejši tokovi iz zaposlitve v brezposelnost in iz
brezposelnosti v zaposlitev po uveljavitvi sprememb, kar pomeni, da se je realokacija
brezposelnih nekoliko povečala.
-
Tudi večje število novo sklenjenih pogodb o zaposlitvi v obdobju po uveljaviti
sprememb bi lahko bilo odraz večje fleksibilnosti zakonske regulative, saj je bilo sicer
leto 2013 še vedno zaznamovano s slabimi gospodarskimi razmerami, ki sicer neugodno
vplivajo na zaposlovanje.
-
Sprejete spremembe v regulaciji trga dela so vplivale na manjšo zadržanost
delodajalcev do zaposlovanja za nedoločen čas. Segmentacija glede na tip zaposlitve
se je tako v letu 2013 nekoliko zmanjšala. Največji učinek je opazen v starostni skupini
mladih, zato je možno trditi, da se je nekoliko zmanjšala tudi starostna segmetacija. Vendar
so razlike po tipu zaposlitve med novo zaposlenimi in vsemi zaposlenimi še vedno velike:
delodajalci so v letu 2013 še vedno pri novih zaposlitvah v 72 % posegli po pogodbi za
določen čas, med vsemi zaposlenimi pa je bilo ob koncu tega leta za določen čas
zaposlenih okrog 12 %.
-
Na zaznano zmanjšanje segmentacije po mnenju anketiranih delodajalcev najbolj
vplivajo omejitve veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas in uvedba odpravnin, na
drugi strani pa tudi poenostavitev postopkov odpovedi in zmanjšanje stroškov odpovedi, ki
so varstvo zaposlenih na podlagi pogodb za nedoločen čas nekoliko približale zaposlenim
za določen čas. Kot manj pomemben dejavnik pri odločanju za sklepanje pogodb o
zaposlitvi za nedoločen čas se za enkrat kažejo finančne spodbude delodajalcem za
zaposlovanje določenih kategorij oseb za nedoločen čas.
-
Ob zmanjšanju deleža zaposlitev za določen čas pa so delodajalci od drugega
četrtletja 2013 naprej nekoliko pogosteje uporabljali druge oblike dela. V obdobju od
marca do decembra 2013 je bil delež zaposlenih v delovnem razmerju v skupnem številu
delovno aktivnih za 1,1 o.t. nižji kot v enakem obdobju 2012. V strukturi delovno aktivnega
45
prebivalstva se je v tretjem četrtletju namreč znižal delež zaposlenih v delovnem razmerju
(za okoli 2 o.t. na medletni ravni), povečal pa delež delovno aktivnih v drugih oblikah. V
četrtem četrtletju pa sta bila deleža podobna kot v zadnjem četrtletju 2012. To bi lahko
kazalo, da so delodajalci pogodbe o zaposlitvi deloma nadomestili z drugimi oblikami dela
(zlasti s študentskim delom in deloma s samozaposlenimi). Slednje je v razmerah skromne
gospodarske aktivnosti lahko posledica zakonskih sprememb pri pogodbah o zaposlitvi za
določen čas, lahko pa je takšno gibanje zgolj posledica večjega povpraševanja po
študentskem delu iz drugih, sezonskih razlogov.
-
Naraščanje drugih oblik dela kaže, da je stroškovna komponenta pomemben element
pri odločanju za izbiro oblike dala, kar kaže na potrebo po večji izenačitvi stroškov
delodajalca v primeru različnih oblik dela.
-
Manjše varovanje zaposlenosti starejših zaposlenih se v opazovanem obdobju ni
odrazilo v bistveno večjem novem zaposlovanju starejših od 55 let. Stopnja delovne
aktivnosti starejših se kljub oprostitvam prispevkov delodajalcev za ohranitev zaposlitev
starejših ni bistveno povečala v drugi polovici leta. Delodajalci pa so oprostitve v veliki meri
uporabili za zniževanje stroškov dela.
-
Kažejo se tudi nekateri znaki povečanja pravne varnosti zaposlenih: večja pravna
varnost lahko pomeni večji delež pogodb za nedoločen čas, ki se je najbolj povečal v
primeru agencijskih delavcev, zmanjšalo se je število ugotovljenih kršitev v zvezi s plačilom
za delo, delavci uporabljajo nove možnosti za izredno odpoved delavca v primeru kršitve
delodajalca, po anketi med delodajalci pa bi nove možnosti za reševanje sporov z
mediacijo tudi pozitivno vplivale na hitrejše reševanje sporov in manj sodnih postopkov.
-
Kljub kratkemu obdobju od uveljavitve zakonskih sprememb so bile v praksi v veliki meri
uporabljene širše zakonske možnosti za odstopanja od zakonskih določenih
minimalnih standardov pri urejanju delovnih razmerij z drugačno ureditvijo v
kolektivnih pogodbah. Kolektivne pogodbe, ki so bile spremenjene, pomenijo predvsem
zmanjšanje stroškov dela in povečanje fleksibilnosti.
Ob tem je treba poudariti, da so se v relativno kratkem obdobju od uveljavitve sprememb v
regulaciji trga dela pokazali predvsem kratkoročni učinki, ki jih težko z gotovostjo pripišemo
zgolj spremembam v regulaciji trga dela. Oceno otežuje tako kratko obdobje od uveljavitve zakona
kot tudi nadaljnje zmanjšanje povpraševanja po delovni sili v letu 2013. Tako se bodo na primer
spremembe v fleksibilnosti lahko bolj odrazile v ugodnih gospodarskih razmerah, ko povpraševanje po
delovni sili ne bo več tako skromno. Poleg tega nekatere spremembe, ki so bile sprejete za
zmanjšanje segmentacije, delujejo hkrati v smeri manjše fleksibilnosti. Pri zasledovanju cilja
zmanjšanja segmentacije sta bili uporabljeni dve skupini ukrepov: večja fleksibilnost in nižji stroški pri
pogodbah o zaposlitvi za nedoločen čas ter zmanjšanje stroškov in večja fleksibilnost pri pogodbah o
zaposlitvi za določen čas. Posamezni skupini ukrepov sta si sicer v nasprotju, pa vendarle zasledujeta
isti cilj.
Zato bi bilo treba gibanje kazalnikov učinkovanja sprememb, ki smo jih definirali za potrebe tega
poročila, spremljati daljše časovno obdobje. Poleg tega bi bilo smiselno po določenem časovnem
obdobju ponovno opraviti anketo med delodajalci in tudi anketo med delojemalci. Prav tako pa bi bila
smiselna poglobljena in metodološko bolj poglobljena analiza učinkov.
Že na podlagi sedanjih ugotovitev pa se glede ustreznosti nekaterih inštrumentov kaže naslednje:
46
-
Na področju inštrumentov za večjo fleksibilnost in hitrejšo aktivacijo delavcev v
odpovednem roku bi bilo smiselno narediti podrobno analizo vzrokov, zakaj obstoječa
ureditev ne daje želenih rezultatov in ali jo je mogoče izvedbeno poenostaviti. Delovna
skupina ocenjuje, da bi pozitiven učinek morda lahko bil večji, če delavci ne bi bili posredni
plačniki. Hkrati pa ugotavlja, da je za analizo učinkov tega ukrepa potrebno daljše časovno
obdobje.
-
ZUTD-A je uvedel možnost začasnega in občasnega dela upokojencev, ki bi se lahko
razvila v pomembnejši inštrument za povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših. Morda
bi bilo smiselno razmisliti o povezovanju zaposlovanja mladih z delovno aktivnimi starejšimi
v obliki začasnega in občasnega dela upokojencev za prenašanje izkušenj.
-
Ponovno bi kazalo premisliti tudi ustreznost finančnih spodbud za zaposlovanje mlajših in
starejših (oprostitve prispevkov in subvencije). Pri mlajših bi bilo smiselno poenotiti
ureditev, ki je sedaj določena na več različnih načinov in z različno starostno opredelitvijo
mladih. Pri starejših pa se zastavlja vprašanje, ali je spodbuda za delodajalce sploh
smiselna.
-
Ker segmentacijo povzroča tudi uporaba drugih oblik dela, bi bilo treba podrobno proučiti
vzroke za uporabo drugih oblik dela, predvsem z vidika stroškov dela in obdavčitve
posamezne oblike dela. Slednje bi bilo smiselno tudi v luči sprejemanja reforme
študentskega dela (v zaključni fazi priprave) in problematike t. i. ekonomsko odvisnih oseb.
Analiza učinkov na izbranih kazalnikih torej kaže, da so imele lanske spremembe v regulaciji
trga dela večinoma učinke v smeri zastavljenih ciljev. Zaradi kratkega obdobja od uveljavitve
sprememb pa je treba nadaljevati s spremljanjem in analizo kazalnikov, narediti še metodološko bolj
sofisticirane analize učinkov in poglobljene analize posameznih inštrumentov in pojavov.
Hkrati se je treba zavedati, da so bile lanske spremembe predstavljale zgolj samo del potrebnih
sprememb za večjo sposobnost trga dela, da se odziva na spremembe v povpraševanju. Za
izboljšanje uvrstitve Slovenije na področju urejenosti trga dela na mednarodnih lestvicah
konkurenčnosti pa bodo potrebne spremembe ne samo na področju delovnih razmerij, kamor so
posegle lanske spremembe, ampak tudi na področju oblikovanja plač in obdavčitve dela.
47
Uporabljeni viri in literatura:
Bouis, R., Causa, O., Demmou, L., Duval, R., Zdzienicka, A. (2012). The Short-Term Effects of
Structural Reforms. OECD Economics Department Working Paper No. 949.
Checchi, D., Navaretti, G. B., in Turrini, A. (2003). Adjusting Labour Demand: Multinational versus
National Firms – A Cross – European Analysis. Journal of the European Economic Association, (2/3),
708–719.
DURS (2014) Podatki o številu prejemnikov dohodkov iz začasnega in občasnega dela upokojencev.
IRSD (2014) Podatki o številu ugotovljenih kršitev.
OECD(2014):
OECD
Indicators
of
Employment
Protection.
http://www.oecd.org/employment/emp/oecdindicatorsofemploymentprotection.htm
Dosegljivo
na
SURS (2014) Podatki iz ankete o delovni sili.
SURS (2014) Podatki o novih zaposlitvah glede na tip pogodbe o zaposlitvi iz SRDAP.
UMAR (2013) Spremembe stanja in reforme trga dela v obdobju krize. Ljubljana: Ekonomski izzivi
2013.
Vodopivec, M. et al. (2012). Teoretični vidiki in empirična analiza učinkov prožne varnosti na trgu dela,
delovno gradivo.
VSRS (2014) Podatki o številu prejetih zadev na delovno sodišče.
Zakon o delovnih razmerjih. Uradni list RS, št. 21/2013 (ZDR-1).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela. Uradni list RS, št. 21/2013 (ZUTDA).
ZRSZ (2014) Podatki o številu registriranih brezposelnih.
ZRSZ (2014) Podatki o prilivih v evidenco registriranih brezposelnih oseb.
ZRSZ (2014) Podatki o odlivih iz evidence registriranih brezposelnih oseb.
ZRSZ (2014) Podatki o številu prejemnikov denarnih nadomestil za primer brezposelnosti.
48
Priloge:
Priloga 1: Sklep vlade o ustanovitvi delovne skupine za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji
trga dela
Priloga 2: Rezultati ankete med člani Slovenske kadrovske zveze
Priloga 3: Opis sistema kolektivnih pogodb v Sloveniji
49
Priloga 1:
Številka:
Datum:
02401-9/2013/3
26. 9. 2013
Na podlagi šestega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 –
uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10-ZUKN, 8/12, 21/13 in 47/13 - ZDU-1G) in 6. člena
Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02-popr., 54/03, 103/03, 114/04,
26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11 in 64/12) je Vlada Republike Slovenije na 25. redni seji dne 26. 9.
2013 pod točko II/7.13 sprejela naslednji
SKLEP
1. Vlada Republike Slovenije ustanovi Delovno skupino za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji
trga dela v letu 2013.
2. Naloge delovne skupine so:
-
-
identifikacija sprejetih sprememb v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, v
nadaljnjem besedilu: ZDR-1) in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju
trga dela (Uradni list RS, št. 21/13, v nadaljnjem besedilu: ZUTD-A), ki so pomembne z
vidika ciljev in z vidika vpliva na trg dela (zmanjšanje segmentacije, povečanje fleksibilnosti
trga dela, povečanje učinkovitosti delovno pravnega varstva),
oblikovanje nabora kazalnikov za spremljanje in vrednotenje učinkov sprememb v regulaciji
trga dela (ZDR-1 in ZUTD-A),
priprava analize učinkov sprememb na trg dela z vidika zastavljenih ciljev in drugih učinkov
na trg dela,
oblikovanje predlogov za morebitne popravke zakonodaje in predlogov za nadaljnje
spremembe zakonodaje s področja regulacije trga dela,
priprava poročila o učinkih sprememb v regulaciji trga dela, doseganju zastavljenih ciljev in
predlogih za nadaljnje sistemske spremembe.
3. V delovno skupino se imenujejo naslednji člani:
-
dr. Alenka Kajzer, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, vodja skupine,
50
-
Peter Pogačar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, namestnik
vodje,
Lidija Apohal Vučković, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj,
dr. Arjana Brezigar Masten, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj,
mag. Katja Rihar Bajuk, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
Zoran Kotolenko, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
Irena Bečan, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
Darija Perše Zoretič, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
Irena Roštan, Ministrstvo za finance,
Sonja Pirher, Zavod RS za zaposlovanje,
Irena Svetin, Statistični urad RS,
Jasmina Rakita Cencelj, Inšpektorat RS za delo,
dr. Milan Vodopivec, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, Celje,
dr. Polonca Končar, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Delovna skupina po potrebi v delo vključi še druge strokovnjake ali predstavnike drugih institucij.
4. Administrativno tehnične naloge za delovno skupino opravljata Urad RS za makroekonomske
analize in razvoj ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
5. Delovna skupina najkasneje do 31.3.2014 pripravi poročilo o učinkih sprememb v regulaciji trga
dela v letu 2013 in ga po sprejemu na Vladi RS predloži v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu.
6. Po zaključeni obravnavi na seji Ekonomsko-socialnega sveta delovna skupina preneha z
delovanjem.
Tanja ŠARABON
GENERALNA SEKRETARKA
Prejmejo:
-
Urad za makroekonomske analize in razvoj
imenovani člani
ministrstva, SVZ
Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za podporo dela KAZI
51
PRILOGA 2:
Rezultati ankete med člani Slovenske
kadrovske zveze:
Ključne ugotovitve ankete
Zaposlovanje za nedoločen čas
•
20 % tistih anketirancev, ki so po sprejetju nove zakonodaje zaposlovali, se je po sprejetju
nove zakonodaje odločilo, da zaradi sprememb zakonodaje zaposlitve za določen čas
nadomestijo z zaposlitvami za nedoločen čas. Omenjeno kaže, da delodajalci v manjši meri
uporabljajo institute, ki so posledica sprememb zakonodaje.
•
Med razlogi, ki so vplivali na nadomestitev zaposlitve za določen čas z zaposlitvijo za
nedoločen čas je najvišje uvrščena omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Sledijo uvedba odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas (4,3 %), povečan
prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti, spodbuda za zaposlovanje mlajših
brezposelnih oseb, delna oprostitev prispevkov za starejše delavce in vračilo prispevkov za prvo
zaposlitev.
9,2 % anketirancev poroča, da so spremembe, ki poenostavljajo postopke odpovedi pogodbe o
zaposlitvi in spremembe, ki zmanjšujejo stroške odpovedi, imele vpliv na njihovo odločitev za
zaposlovanje za nedoločen čas.
Več kot polovica anketirancev (59,9 %) v letu 2014 ne namerava zaposlovati za nedoločen čas
namesto za določen čas. Skoraj četrtina (24,3 %) jih tudi poroča, da v letu 2014 ne nameravajo
zaposlovati.
Namero za zaposlovanje za nedoločen čas namesto zaposlovanja za določen čas je izrazilo
15,8 % anketirancev. Med razlogi za to odločitev največkrat navajajo omejitev sklepanja
pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas in uvedbo odpravnine ob prenehanju pogodbe o
zaposlitvi za določen čas.
52
Sodelovanje z »agencijskimi delavci« in agencijami
•
20,4 % anketirancev je v letu 2013 sodelovalo z delavci, napotenimi s strani delodajalca, ki
opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (agencijski delavci).
Odstotek agencijskih delavcev, s katerimi so anketiranci sodelovali, med aprilom in
novembrom 2013, je 8,20 %, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju leta 2012.
Uvedba subsidiarne odgovornosti delodajalca uporabnika za izplačilo plač in drugih
prejemkov iz delovnega razmerja, ni imela velikega vpliva na izbiro agencije.
Druge oblike dela
•
7,6 % anketirancev poroča, da se je po uveljavitvi ZDR-1 v njihovi organizaciji povečala uporaba
drugih oblik dela.
•
Anketiranci pri katerih se je povečala uporaba drugih oblik dela, med temi oblikami največ
uporabljajo študentsko delo, sklenitev avtorske ali podjemne pogodbe in začasno in občasno
delo upokojencev.
•
34,3 % anketirancev je uporabilo možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas znotraj
veljavne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
•
18,8 % anketirancev je uporabilo možnost odreditve drugega dela. 16,7 % anketirancev namerava to
možnost uporabiti v letu 2014.
•
11,9 % anketirancev je uporabilo možnost odreditve začasnega čakanja na delo doma.
•
Skoraj tretjina anketirancev uporablja možnosti pomoči oziroma sofinanciranja
izobraževanja in usposabljanja delavcev s strani Zavoda RS za zaposlovanje ali Javnega
sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje.
53
Odpoved pogodbe o zaposlitvi
•
Več kot polovica anketirancev poroča, da so v proučevanem obdobju odpovedali pogodbo o
zaposlitvi. Med njimi je 51,9 % takih, ki menijo, da je postopek odpovedi pogodbe po ZDR-1
bolj enostaven.
•
Poročajo še, da se je 20,8 % delavcev, ki so jim odpovedali pogodbo o zaposlitvi v času
odpovednega roka vključevalo v ukrepe na trgu dela in so jim zaradi tega odobrili odsotnost.
•
Pri 8,6 % anketirancev so spremembe, ki vplivajo na notranjo fleksibilnost, kot so možnost
odreditve drugega dela, odreditve začasnega čakanja na delo doma, sklenitve pogodbe o zaposlitvi za
določen čas znotraj veljavne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, vplivale na njihovo odločitev
glede odpuščanja delavcev.
Delovno pravna varnost
•
6,4 % anketirancev je po uveljavitvi ZDR-1 že imelo spor z delavcem o nezakonitosti odpovedi
pogodbe o zaposlitvi in so predlagali sodno odločitev o denarnem povračilu delavcu namesto
reintegracije.
•
5,8 % anketirancev je zaposlilo delavca, mlajšega od 26 let ali delavko, ki skrbi za otroka do
tretjega leta starosti, zaradi vračila prispevkov za prvo zaposlitev.
3,6 % anketirancev je zaposlilo delavca pred upokojitvijo zaradi manjšega varstva.
71 % anketirancev poroča, da niso imeli primera, ko bi delavec predlagal sodno izvršbo na podlagi
135. člena ZDR-1. Tudi tam, kjer delodajalci niso izplačali denarnih prejemkov delavci niso
predlagali sodnih izvršb.
Podobno velja za primere, ko delodajalci ne izplačujejo nadomestila plače. 72,3 %
anketirancev še ni imelo takega primera.
Anketiranci prav tako v večini (71 %) poročajo, da niso imeli primera, ko bi delavec izredno
odpovedal pogodbo o zaposliti, zaradi neizplačila prispevkov za socialno varnost. Tudi v primerih,
ko delodajalci ne plačajo prispevkov za socialno varnost, delavci niso izredno odpovedovali
pogodbe o zaposlitvi.
•
45 % anketirancev meni, da možnost rešitve spora z mediacijo zunaj sodnega postopka vpliva na
hitrejšo rešitev spora in manj sodnih postopkov.
54
•
Prevladujejo anketiranci, ki menijo, da višje globe za kršitve pravic in obveznosti iz delovnega
razmerja ne bodo vplivale na doslednejše izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz
delovnega razmerja (56,5 %) in na večjo pravno varnost delavcev (65,7 %).
•
Anketiranci kot najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na odločitev za zaposlovanje novih
delavev navajajo gospodarske razmere, stroške dela in davčno politiko. Predstavitev vzorca
Raziskavo smo izvedli v sodelovanju s Slovensko kadrovsko zvezo v januarju 2013. Spletno povezavo do
anketnega vprašalnika smo naslovili na 858 elektronskih naslovov članic in članov Slovenske kadrovske
zveze.
Prvo pošiljanje vabil k sodelovanje je bilo izvedeno 6.1.2014. Sledili sta dve ponovitvi: 17. in 24.1.2014.
Anketirance smo, ob pošiljanju vabil prek centralne baze elektronskih naslovov, vabili k sodelovanju še z
osebnimi elektronskimi sporočili predsednic in predsednikov lokalnih društev Slovenske kadrovske
zveze.
Odzivnost
Število naslovnikov
858
Skupno število odzivov
207
(24,1 %)
Število popolnih odzivov
134
(15,6 %)
Število nepopolnih odzivov
73
(8,5 %)
K sodelovanju smo pritegnili 207 (24,1 %) kadrovskih strokovnjakinj in strokovnjakov. 15,6% oz.
134 jih je vprašalnik izpolnilo v celoti.
Glavna/prevladujoča dejavnost organizacije
Frekv.
%
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
8
5,8
Rudarstvo
2
1,5
29
21,2
Oskrba z električno energijo, plinom in paro
2
1,5
Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki,
saniranje okolja
1
0.7
Predelovalne dejavnosti
55
Gradbeništvo
5
3,6
Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil
6
4,4
Promet in skladiščenje
1
0,7
Gostinstvo
4
2,9
Informacijske in komunikacijske dejavnosti
4
2,9
Finančne in zavarovalniške dejavnosti
4
2,9
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
3
2,2
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
7
5,1
Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne
socialne varnosti
14
10,2
Izobraževanje
11
8,0
9
6,6
27
19,7
137
100,0
Zdravstvo in socialno varstvo
Druge dejavnosti
Skupaj
V raziskavi je glede na dejavnost organizacij sodelovalo največ kadrovskih strokovnjakinj in
strokovnjakov iz organizacij na področju predelovalnih dejavnosti (21,2 %), 19,7 % jih delo opravlja
na področjih drugih dejavnosti, 10,2 % pa na področju dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnosti
obvezne socialne varnosti.
Največ anketirancev je glede na sedež organizacije, kjer opravljajo delo, iz Osrednjeslovenske regije (22,5
%), sledijo Savinjska (12,3 %), Pomurska (11,6 %) in Goriška regija (10,9 %).
Anketiranci glede na regijo v kateri je sedež organizacije
Frekv.
%
Pomurska
16
11,6
Podravska
13
9,4
Koroška
7
5,1
Savinjska
17
12,3
Zasavska
4
2,9
56
Spodnje posavska
4
2,9
Jugovzhodna Slovenija
11
8,0
Osrednjeslovenska
31
22,5
Gorenjska
7
5,1
Notranjsko-kraška
1
0,7
Goriška
15
10,9
Obalno-kraška
12
8,7
138
100,0
Skupaj
Število zaposlenih v organizacijah iz katerih prihajajo anketiranci
Frekv.
%
1-10 (manjši delodajalec)
22
15,9
11-49
14
10,01
50-249
48
34,8
250-499
14
10,1
500 in več
40
29
138
100,0
Skupaj
V vzorcu prevladujejo organizacije, ki zaposlujejo 50-249 delavcev (34,8 %), sledijo velike organizacije s
500 ali več zaposlenimi (29 %). 15,9 % anketirancev je iz vrst malih delodajalcev.
57
Rezultati vprašalnika
Zaposlovanje za nedoločen čas
Ali ste se v času po sprejetju nove zakonodaje odločili, da zaradi sprememb zakonodaje
na trgu dela zaposlitve za določen čas nadomestite z zaposlitvami za nedoločen čas?
Frekv.
%
Da
24
15,2
Ne
98
62,0
Nismo zaposlovali delavcev
36
22,8
158
100,0
Skupaj
ZDR-1 je uveljavil spremembe na področju zaposlovanja za nedoločen čas. 15 % anketirancev se je po
sprejetju nove zakonodaje odločilo, da zaradi sprememb zakonodaje zaposlitve za določen čas
nadomestijo z zaposlitvami za nedoločen čas.
Med razlogi, ki so vplivali na nadomestitev zaposlitve za določen čas z zaposlitvijo za nedoločen
čas je najvišje uvrščena omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki je opredeljena v 55.
členu ZDR-1. 7,7 % anketirancev poroča, da je omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas
vplivala na nadomestitev te pogodbe s pogodbo za nedoločen čas.
55. člen ZDR-1
(omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas)
(1) Pogodbo o zaposlitvi se sklene za omejen čas, ki je potreben, da se delo v primerih, navedenih v prvem odstavku
prejšnjega člena, opravi.
(2) Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih
neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon, ter v primerih iz druge, četrte,
pete, šeste in štirinajste alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga
predaje dela lahko traja največ en mesec.
(3) Za isto delo po prejšnjem odstavku se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po
določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas.
(4) Ne glede na omejitev iz drugega odstavka tega člena, se lahko v primeru iz enajste alineje prvega odstavka
prejšnjega člena pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene za obdobje, daljše od dveh let, če projekt traja več kot
dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se
določi, kaj se šteje za projektno delo.
58
(5) V omejitev opravljanja dela za določen čas v skladu z drugim in četrtim odstavkom tega člena pri uporabniku se
upošteva tudi opravljanje dela delavca, zaposlenega pri delodajalcu za zagotavljanje dela.
(6) Trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi iz drugega
odstavka tega člena.
Ali je na to odločitev vplivala:
Omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas - 55.
člen ZDR-1
Frekv.
%
Velj. %
Da
16
7,7
80,0
Ne
4
1,9
20,0
20
9,7
100,0
Da
9
4,3
60,0
Ne
6
2,9
40,0
15
7,2
100,0
Da
4
1,9
36,4
Ne
7
3,4
63,6
11
5,3
100,0
Da
2
1,0
20,0
Ne
8
3,9
80,0
10
4,8
100,0
Da
2
1,0
18,2
Ne
9
4,3
81,8
11
5,3
100,0
Da
2
1,0
18,2
Ne
9
4,3
81,8
11
5,3
100,0
Da
3
1,4
37,5
Ne
5
2,4
62,5
Skupaj
8
3,9
100,0
Skupaj
Uvedba odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za
določen čas - 79. člen ZDR-1
Skupaj
Povečan prispevek delodajalca za zavarovanje za primer
brezposelnosti - 39. člen ZUTD-A
Skupaj
Spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb - 2.
člen ZIUPTDSV
Skupaj
Delna oprostitev prispevkov za starejše delavce - 156. člen
ZPIZ-2
Skupaj
Vračilo prispevkov za prvo zaposlitev - 157. člen ZPIZ-2
Skupaj
Drugo
59
Med razlogi sledijo uvedba odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas (4,3 %),
ki je opredeljena v 79. členu ZDR-1, povečan prispevek delodajalca za zavarovanje za primer
brezposelnosti , opredeljen v 39. členu ZUTD-A (1,9 %), spodbuda za zaposlovanje mlajših
brezposelnih oseb - 2. člen ZIUPTDSV, delna oprostitev prispevkov za starejše delavce - 156. člen
ZPIZ-2 in vračilo prispevkov za prvo zaposlitev - 157. člen ZPIZ-2.
79. člen ZDR-1
(splošno)
(1) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za
katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je
bila sklenjena.
(2) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, lahko preneha, če se pred potekom časa po prejšnjem odstavku o
tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem
zakonom.
(3) Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas po prvem odstavku tega člena, ima pravico do
odpravnine. Pravice do odpravnine iz prejšnjega stavka nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za
določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za
določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru
prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi
za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.
(4) Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev
oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
(5) V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec
pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena
za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega
stavka, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega stavka za vsak mesec dela.
(6) Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z
delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za
določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu. V tem primeru ne velja
omejitev iz petega odstavka 55. člena tega zakona.
(7) Delavec nima pravice do odpravnine po tretjem oziroma petem odstavku tega člena v primeru, ko delavec in
delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za
nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec
ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe
o zaposlitvi za določen čas.
39. člen ZUTD-A
(prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti)
(1) Delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je oproščen plačila prispevka
delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti.
(2) Delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za določen čas, plačuje prispevek delodajalca za
zavarovanje za primer brezposelnosti v višini petkratnika zneska, določenega v zakonu, ki ureja prispevke za
socialno varnost, za ves čas trajanja zaposlitve za določen čas.
60
2. člen ZIUPTDSV
(spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb)
(1) Ne glede na določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13),
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF in 21/13 – ZUTD-A), Zakona o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 –
ZUTPG, 10/08, 62/10 – ZUPJS in 40/12 – ZUJF) in Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 –
ZUJF in 21/13), je delodajalec, ki v obdobju iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona sklene pogodbo o zaposlitvi za
nedoločen čas z brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, ki je najmanj tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za
nedoločen čas prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, za prvih 24 mesecev zaposlitve oproščen plačila prispevkov
delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo
in zavarovanje za primer brezposelnosti.
(2) Do oprostitve iz prejšnjega odstavka je upravičen delodajalec:
– ki zadnje tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo brezposelno osebo iz prvega
odstavka tega člena ni začel postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedal pogodbe o zaposlitvi
delavcem iz poslovnih razlogov,
– ki pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo brezposelno osebo iz prvega odstavka tega člena
ni imel blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni in
– ki je v zadnjih šestih mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo brezposelno osebo iz
prvega odstavka tega člena redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim.
(3) Delodajalec je v primeru, če po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v skladu s prvim odstavkom tega
člena tej osebi odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali v primeru izredne odpovedi pogodbe o
zaposlitvi s strani te osebe pred potekom 24 mesecev zaposlitve, dolžan plačati prispevke delodajalca za socialno
varnost za celotno obdobje zaposlitve te osebe.
(4) Spodbuda iz tega člena ni združljiva s spodbudo za zaposlovanje iz drugega odstavka 5. člena Zakona o razvojni
podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09), spodbudo za zaposlovanje na problemskih
območjih z visoko brezposelnostjo iz 27. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS,
št. 20/11 in 57/12), spodbudo za zaposlovanje iz 157. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
spodbudo za zaposlovanje iz prvega odstavka 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju
trga dela (Uradni list RS, št. 21/13) ter spodbudo za zaposlovanje iz 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in
zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2).
(5) Ne glede na določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju, Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in Zakona o urejanju trga dela, je
oseba iz prvega odstavka tega člena navkljub neplačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo, upravičena do
enakega obsega pravic iz navedenih socialnih zavarovanj, kot če bi bili prispevki delodajalca plačani.
61
156. člen ZPIZ-2
(delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce)
Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev iz prve alineje prvega odstavka 153. člena tega zakona so oproščeni
plačila prispevkov delodajalcev v višini 30 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14.
člena tega zakona, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in
četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne
pokojnine po drugem odstavku 29. člena tega zakona. Oproščeni del prispevka delodajalca za navedene delavce
plačuje Republika Slovenija v skladu s 161. členom tega zakona.
157. člen ZPIZ-2
(vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev)
(1) Delodajalci lahko, ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 153. člena tega zakona, za zavarovance iz prvega,
drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki niso dopolnili 26. let starosti in matere, ki skrbijo za
otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi
neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %,
drugo leto pa v višini 30 % prispevkov delodajalca.
(2) Delodajalec lahko uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za zavarovance iz prvega odstavka tega člena le v
primeru, če za te zavarovance ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih
predpisov.
(3) Minister, pristojen za delo, natančneje določi način vračila prispevkov iz tega člena.
Ali so spremembe, ki poenostavljajo postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opustitev
obvestila o nameravani odpovedi, opustitev ponudbe drugega ustreznega dela,
poenostavitev izvedbe zagovora, ureditev vročanja po ZDR-1, zadržanje učinkovanja
odpovedi pogodbe o zaposlitvi le za predstavnike delavcev) in spremembe, ki
zmanjšujejo stroške odpovedi (odpovedni roki, odpravnine), imele vpliv na vašo
odločitev za zaposlovanje za nedoločen čas?
Frekv.
%
Da
13
9,2
Ne
90
63,8
V obdobju po uveljavitvi ZDR-1 nismo zaposlovali
38
27,0
141
100,0
Skupaj
62
9,2 % anketirancev poroča, da so spremembe, ki poenostavljajo postopke odpovedi pogodbe o
zaposlitvi (opustitev obvestila o nameravani odpovedi, opustitev ponudbe drugega ustreznega dela,
poenostavitev izvedbe zagovora, ureditev vročanja po ZDR-1, zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o
zaposlitvi le za predstavnike delavcev) in spremembe, ki zmanjšujejo stroške odpovedi (odpovedni
roki, odpravnine) imele vpliv na njihovo odločitev za zaposlovanje za nedoločen čas.
Ali nameravate v letu 2014 zaposlovati za nedoločen čas namesto za določen čas?
Frekv.
%
Da
24
15,8
Ne
91
59,9
Ne nameravamo zaposlovati delavcev
37
24,3
152
100,0
Skupaj
Največ anketirancev (59,9 %) v letu 2014 ne namerava zaposlovati za nedoločen čas namesto za
določen čas. Skoraj četrtina (24,3 %) jih tudi poroča, da v letu 2014 ne nameravajo zaposlovati.
Namero za zaposlovanje za nedoločen čas namesto zaposlovanja za določen čas je izrazilo 15,8 %
anketirancev. Med razlogi za to odločitev največkrat navajajo omejitev sklepanja pogodb o
zaposlitvi za nedoločen čas (5,8 %) in uvedbo odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za
določen čas (3,9 %).
Ali je razlog za vašo odločitev:
Uvedba odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za
določen čas - 79. člen ZDR-1
Omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas - 55.
člen ZDR-1
Frekv.
%
Velj. %
Da
8
3,9
72,7
Ne
3
1,4
27,3
Skupaj
11
5,3
100,0
Da
12
5,8
80,0
Ne
3
1,4
20,0
15
7,2
100,0
Skupaj
63
Povečan prispevek delodajalca za zavarovanje za primer
brezposelnosti - 39. člen ZUTD-A
Delna oprostitev prispevkov za starejše delavce - 156. člen
ZPIZ-2
Vračilo prispevkov za prvo zaposlitev - 157. člen ZPIZ-2
Da
5
2,4
55,6
Ne
4
1,9
44,4
Skupaj
9
4,3
100,0
Da
1
0,5
12,5
Ne
7
3,4
87,5
Skupaj
8
3,9
100,0
Da
6
2,9
54,5
Ne
5
2,4
45,5
11
5,3
100,0
Da
4
1,9
44,4
Ne
5
2,4
55,6
Skupaj
9
4,3
100,0
Da
5
2,4
83,3
Ne
1
,5
16,7
Skupaj
6
2,9
100,0
Skupaj
Spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb - 2.
člen ZIUPTDSV
Drugo
64
Sodelovanje z »agencijskimi delavci« in agencijami
Ali so v letu 2013 pri vas opravljali delo delavci, napoteni s strani delodajalca, ki
opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku po 59. členu ZDR1 (agencijski delavci)?
Frekv.
%
Da
30
20,4
Ne
117
79,6
Skupaj
147
100,0
20,4 % anketirancev je v letu 2013 sodelovalo z delavci, napotenimi s strani delodajalca, ki
opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (agencijski delavci) po 59.
členu ZDR-1.
59. člen ZDR-1
(splošno)
(1) Delodajalec, ki lahko v skladu s predpisi o urejanju trga dela opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev
drugemu delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: delodajalec za zagotavljanje dela), sklene s temi delavci pogodbo
o zaposlitvi.
(2) Delodajalec za zagotavljanje dela ne sme napotiti delavcev na delo k delodajalcu (v nadaljnjem besedilu:
uporabnik) in uporabnik ne sme uporabljati dela napotenih delavcev:
– v primerih, ko bi šlo za nadomeščanje pri uporabniku zaposlenih delavcev, ki stavkajo,
– v primerih, ko je uporabnik v predhodnem obdobju 12 mesecev odpovedal pogodbe o zaposlitvi večjemu
številu pri njem zaposlenih delavcev,
– v primerih, ko gre za delovna mesta, pri katerih iz ocene tveganja uporabnika izhaja, da so delavci, ki
opravljajo delo na teh delovnih mestih, izpostavljeni nevarnostim in tveganjem, zaradi katerih se določajo
ukrepi zmanjševanja oziroma omejevanja časovne izpostavljenosti, ter
– v drugih primerih, ki se lahko določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, če zagotavljajo večje
varstvo delavcev ali jih narekujejo zahteve varnosti in zdravja delavcev.
(3) Število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri
uporabniku, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. V to omejitev se ne
vštevajo delavci, ki so pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaposleni za nedoločen čas. Omejitev iz tega
odstavka se ne uporablja za uporabnika – manjšega delodajalca.
(4) Uporabnik mora pred sklenitvijo in v času izvajanja dogovora iz 62. člena tega zakona v roku osmih dni
delodajalca za zagotavljanje dela seznaniti z obstojem oziroma nastankom okoliščin iz prve in druge alineje
drugega odstavka tega člena.
(5) Če sindikat oziroma svet delavcev ali delavski zaupnik pri uporabniku zahteva, ga mora uporabnik enkrat
letno obveščati o razlogih za uporabo dela napotenih delavcev in njihovem številu.
65
Kolikšen je bil odstotek agencijskih delavcev glede na pri vas zaposlene delavce v
spodaj navedenih obdobjih?
V obdobju od aprila do novembra 2012:
Skupaj veljavne vrednosti
V obdobju od aprila do novembra 2013:
Filter
Povp.
St.
odkl.
Min
Max
8,42
9,427
0,00
41,00
7,817
0,00
29,00
25
8,20
25
108
80,6
1
0,7
Skupaj manjkajoče vrednosti
109
81,3
Skupaj
134
100,0
Sistemske manjkajoče vrednosti
Odstotek agencijskih delavcev, s katerimi so anketiranci sodelovali, med aprilom in novembrom
2013, je 8,20 %, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju leta 2012. Prav tako se je, v primerjavi z
letom 2012, v letu 2013 znižal najvišji odstotek agencijskih delavcev, glede na zaposlene delavce v
organizacijah.
Podatki v nadaljevanju še kažejo, da uvedba subsidiarne odgovornosti delodajalca uporabnika za
izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki je opredeljena v šestem odstavku 62.
člena ZDR-1 ni imela velikega vpliva na izbiro agencije.
Ali je na vašo izbiro agencije vplivala uvedba subsidiarne odgovornosti delodajalca
uporabnika za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (šesti
odstavek 62. člena ZDR-1)?
Frekv.
%
Velj.
%
Da
4
3,0
16,0
Ne
21
15,7
84,0
25
18,7
100,0
66
109
81,3
Skupaj
134
100,0
62. člen ZDR-1
(dogovor med uporabnikom in delodajalcem za zagotavljanje dela, napotitev delavca)
(1) Uporabnik mora pred začetkom dela delavca obvestiti delodajalca za zagotavljanje dela o vseh pogojih za
opravljanje dela, ki jih mora izpolnjevati delavec, in mu predložiti oceno tveganja za nastanek poškodb in
zdravstvenih okvar.
(2) Delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik pred začetkom dela delavca pri uporabniku skleneta pisni
dogovor, v katerem podrobneje določita medsebojne pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti delavca in
uporabnika. Ne glede na določbe pisnega dogovora je za spoštovanje določb zakona, kolektivnih pogodb ter splošnih
aktov uporabnika o varovanju zdravja pri delu ter o delovnem času, odmorih in počitkih odgovoren uporabnik.
(3) Delodajalec za zagotavljanje dela je dolžan delavcu zagotavljati izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
v skladu s 170. členom tega zakona. Delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik se v dogovoru iz prejšnjega
odstavka dogovorita tudi o izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju delavca v času napotitve pri
uporabniku.
(4) V skladu z dogovorom med delodajalcem za zagotavljanje dela in uporabnikom mora biti delavec z napotitvijo
na delo k uporabniku pisno obveščen o pogojih dela pri uporabniku in o pravicah ter obveznostih pri uporabniku.
Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo
nalaga delodajalec za zagotavljanje dela.
(5) Uporabnik je odgovoren za pravilnost in popolnost podatkov o obstoju pogojev iz drugega odstavka 60. člena
tega zakona in za pravilnost in popolnost podatkov o plačilu za delo, ki jih daje delodajalcu za zagotavljanje dela za
namene obračuna plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.
(6) Uporabnik je za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja delavcu za obdobje, ko je delavec pri
njem opravljal delo, subsidiarno odgovoren.
67
Druge oblike dela
Ali se je po uveljavitvi ZDR-1 v vaši organizaciji povečala uporaba drugih oblik dela
(začasno/občasno delo upokojencev, študentsko delo, sklenitev avtorske/podjemne
pogodbe/pogodbe s samostojnim podjetnikom)?
Frekv.
%
Da
11
7,6
Ne
133
92,4
Skupaj
144
7,6 % anketirancev poroča, da se je po uveljavitvi ZDR-1 v njihovi organizaciji povečala uporaba
drugih oblik dela (začasno/občasno delo upokojencev, študentsko delo, sklenitev avtorske/podjemne
pogodbe/pogodbe s samostojnim podjetnikom).
Ste pri povečanju drugih oblik dela uporabili:
Začasno in občasno delo upokojencev
Študentsko delo
Sklenitev avtorske ali podjemne pogodbe
Sklenitev pogodbe s samostojnim podjetnikom
Frekv.
%
Velj. %
Da
5
3,7
62,5
Ne
3
2,2
37,5
Skupaj
8
6,0
100,0
Da
8
3,9
88,9
Ne
1
,5
11,1
Skupaj
9
4,3
100,0
Da
7
5,2
87,5
Ne
1
0,7
12,5
Skupaj
8
6,0
100,0
Da
4
1,9
57,1
68
Drugo
Ne
3
1,4
42,9
Skupaj
7
3,4
100,0
Da
3
1,4
100,0
Ne
0
0
0
Skupaj
0
1,4
100
Anketiranci v vzorcu, pri katerih se je povečala uporaba drugih oblik dela, med temi oblikami
največ uporabljajo študentsko delo, sklenitev avtorske ali podjemne pogodbe in začasno in
občasno delo upokojencev. Z drugimi oblikami dela jih je nekaj v celoti ali deloma nadomestilo za
določen čas zaposlene delavce.
Ali ste s temi drugimi oblikami dela (v celoti ali deloma) nadomestili zaposlenega delavca oziroma delavce za
določen čas?
Frekv.
%
Velj.
%
Da
6
4,5
60,0
Ne
4
3,0
40,0
10
7,5
100,0
124
92,5
Skupaj
134
100,0
Ali ste uporabili možnost odreditve drugega dela (33. člen ZDR-1)?
Frekv.
%
Da
27
18,8
Ne
117
81,3
Skupaj
144
100,0
F5A Ali nameravate to možnost uporabiti v letu 2014?
69
Frekv.
%
Da
19
16,7
Ne
95
83,3
114
100,0
Skupaj
18,8 % anketirancev je uporabilo možnost odreditve drugega dela, ki je opredeljena v 33. členu ZDR-1. 16,7 %
anketirancev namerava to možnost uporabiti v letu 2014.
33. člen ZDR-1
(splošno)
(1) Delavec mora vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil
pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja
pri delodajalcu.
(2) V primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo, mora delavec opravljati tudi drugo delo.
(3) V kolikor z zakonom ali kolektivno pogodbo ni določeno drugače, lahko delodajalec z namenom ohranitve
zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega
ustreznega dela v primerih začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri
delodajalcu, začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja, in
nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Pisna odreditev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na
elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
(4) Ustrezno delo iz prejšnjega odstavka je delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva
enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter
kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z
organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
(5) Manjši delodajalec lahko v primerih iz tretjega odstavka tega člena delavcu pisno odredi tudi začasno
opravljanje drugega primernega dela. Primerno delo je delo, za katerega se zahteva enaka vrsta in največ ena raven
nižja izobrazba kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za
delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja
dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom
delodajalca od kraja bivanja delavca.
(6) Odreditev drugega ustreznega oziroma primernega dela v skladu s tretjim in petim odstavkom tega člena lahko
traja največ tri mesece v koledarskem letu.
(7) Delavec, ki začasno opravlja drugo ustrezno oziroma primerno delo, ima pravico do plače, kot da bi opravljal
svoje delo, če je to zanj ugodnejše.
70
Ali ste uporabili možnost odreditve začasnega čakanja na delo doma (138. člen ZDR1)?
Frekv.
%
Da
17
11,9
Ne
126
88,1
Skupaj
143
100,0
Frekv.
%
Da
9
7,4
Ne
113
92,6
122
100,0
Ali nameravate to možnost uporabiti v letu 2014?
11,9 % anketirancev je uporabilo možnost odreditve začasnega čakanja na delo doma, ki je
opredeljena v 138. členu ZDR-1. 7,4 % anketirancev namerava to možnost uporabiti v letu 2014.
138. člen ZDR-1
(začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga)
(1) Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more
zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma.
Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in
uporabo nalaga delodajalec.
(2) V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega
odstavka prejšnjega člena in dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne
napotitve.
(3) V času čakanja na delo v skladu s prvim odstavkom tega člena, se je delavec dolžan izobraževati v skladu s 170.
členom tega zakona. V primeru iz prejšnjega stavka ima delavec pravico do povračila stroškov v zvezi z delom v
skladu s 130. členom tega zakona.
71
Ali ste uporabili možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas znotraj
veljavne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas (četrti odstavek 49. člena ZDR-1)?
Frekv.
%
Da
49
34,3
Ne
94
65,7
143
100,0
Frekv.
%
Da
6
6,5
Ne
86
93,5
Skupaj
92
100,0
Skupaj
Ali nameravate to možnost uporabiti v letu 2014?
34,3 % anketirancev je uporabilo možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas znotraj veljavne
pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas (četrti odstavek 49. člena ZDR-1). 6,5 % anketirancev namerava to
možnost uporabiti v letu 2014.
49. člen ZDR-1
(splošno)
(1) Spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi lahko predlaga katerakoli stranka.
(2) Če se spremenijo pogoji iz tretje, četrte, pete ali šeste alineje prvega odstavka 31. člena ter v primerih iz 91. člena
tega zakona, se sklene nova pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko gre za spremembe, ki so posledica uveljavitve
pravice do dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem
varstvu.
(3) Pogodba se spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka.
(4) Če se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas v primerih iz prve, druge, tretje, pete, šeste, osme, enajste,
dvanajste in štirinajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona z delavcem, ki je že zaposlen pri delodajalcu za
nedoločen čas, v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in
odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
72
Ali ste se posluževali možnosti pomoči oziroma sofinanciranja izobraževanja in
usposabljanja delavcev s strani Zavoda RS za zaposlovanje ali Javnega sklada RS za
razvoj kadrov in štipendiranje?
Frekv.
%
Velj.
%
Da
46
22,2
32,4
Ne
96
46,4
67,6
142
68,6
100,0
Skupaj
Skoraj tretjina anketirancev (32,4 %) uporablja možnosti pomoči oziroma sofinanciranja
izobraževanja in usposabljanja delavcev s strani Zavoda RS za zaposlovanje ali Javnega sklada RS
za razvoj kadrov in štipendiranje.
73
Odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ali ste odpovedali pogodbo o zaposlitvi kateremu od zaposlenih delavcev?
Frekv.
%
Da
77
54,2
Ne
65
45,8
142
100,0
Skupaj
Ali ocenjujete, da je postopek po ZDR-1 bolj enostaven?
Frekv.
%
Da
40
51,9
Ne
37
48,1
Skupaj
77
100,0
Ali se je/so se delavec/delavci v času odpovednega roka vključeval/i v ukrepe na trgu
dela in ste mu/jim zaradi tega odobrili odsotnost?
Frekv.
%
Da
16
20,8
Ne
61
79,2
Skupaj
77
100,0
Več kot polovica (54 %) anketirancev je v proučevanem obdobju odpovedalo pogodbo o zaposlitvi.
Med njimi je 51,9 % takih, ki menijo, da je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR-1 bolj
enostaven. Poročajo še, da se je 20,8 % delavcev, ki so jim odpovedali pogodbo o zaposlitvi, v času
odpovednega roka vključevalo v ukrepe na trgu dela in so jim zaradi tega odobrili odsotnost.
74
Ali so spremembe, ki vplivajo na notranjo fleksibilnost (možnost odreditve drugega
dela, odreditve začasnega čakanja na delo doma, sklenitve pogodbe o zaposlitvi za
določen čas znotraj veljavne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas), imele vpliv na
vašo odločitev glede odpuščanja delavcev?
Frekv.
%
Da
12
8,6
Ne
88
62,9
V obdobju po uveljavitvi ZDR-1 nismo odpuščali
delavcev
40
28,6
140
100,0
Skupaj
Pri 8,6 % anketirancev so spremembe, ki vplivajo na notranjo fleksibilnost, kot so možnost
odreditve drugega dela, odreditve začasnega čakanja na delo doma, sklenitve pogodbe o zaposlitvi za
določen čas znotraj veljavne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, imele vpliv na njihovo odločitev
glede odpuščanja delavcev.
75
Delovno pravna varnost
Ali ste po uveljavitvi ZDR-1 že imeli spor z delavcem o nezakonitosti odpovedi pogodbe
o zaposlitvi in ste kot stranka v postopku predlagali sodno odločitev o denarnem
povračilu delavcu namesto reintegracije?
Frekv.
%
Da
9
6,4
Ne
70
50,0
Nismo bili v sporu
61
43,6
140
100,0
Skupaj
6,4 % anketirancev je po uveljavitvi ZDR-1 že imelo spor z delavcem o nezakonitosti odpovedi
pogodbe o zaposlitvi in so kot stranka v postopku predlagali sodno odločitev o denarnem povračilu
delavcu namesto reintegracije.
Ali ste zaposlili delavca pred upokojitvijo zaradi manjšega varstva po 114. členu ZDR1?
Frekv. %
Da
5
3,6
Ne
94
68,1
39
28,3
138
100,0
Skupaj
3,6 % anketirancev je zaposlilo delavca pred upokojitvijo zaradi manjšega varstva po 114. členu ZDR-1. 1,4
% jih je zaposlilo starejšega delavca, zaradi delne oprostitve prispevkov za starejše delavce na podlagi 156.
člena ZPIZ-2.
76
Ali ste zaposlili starejšega delavca zaradi delne oprostitve prispevkov za starejše
delavce na podlagi 156. člena ZPIZ-2?
Frekv.
%
Da
2
1,4
Ne
99
71,2
38
27,3
139
100,0
Skupaj
77
114. člen ZDR-1
(delavci pred upokojitvijo)
(1) Delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno
upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
(2) Varstvo po prejšnjem odstavku ne velja:
– če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do
izpolnitve pogojev za starostno pokojnino,
– če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z
92. členom tega zakona,
– v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o
zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo,
– v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.
(3) Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke
iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
156. člen ZPIZ-2
(delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce)
Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev iz prve alineje prvega odstavka 153. člena tega zakona so oproščeni plačila
prispevkov delodajalcev v višini 30 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega
zakona, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka
14. člena tega zakona, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku
29. člena tega zakona. Oproščeni del prispevka delodajalca za navedene delavce plačuje Republika Slovenija v skladu s
161. členom tega zakona.
Ali ste zaposlili delavca, mlajšega od 26 let ali delavko, ki skrbi za otroka do tretjega
leta starosti, zaradi vračila prispevkov za prvo zaposlitev na podlagi 157. člena ZPIZ2?
Frekv.
%
Da
8
5,8
Ne
93
67,4
37
26,8
138
100,0
Skupaj
Nekoliko več (5,8 %), kot v primeru zaposlovanja starejših delavcev, je anketirancev, ki so
zaposlili delavca, mlajšega od 26 let ali delavko, ki skrbi za otroka do tretjega leta starosti, zaradi
vračila prispevkov za prvo zaposlitev na podlagi 157. člena ZPIZ-2.
157. člen ZPIZ-2
(vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev)
78
(1) Delodajalci lahko, ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 153. člena tega zakona, za zavarovance iz prvega,
drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki niso dopolnili 26. let starosti in matere, ki skrbijo
za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v
zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v
višini 50 %, drugo leto pa v višini 30 % prispevkov delodajalca.
(2) Delodajalec lahko uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za zavarovance iz prvega odstavka tega člena le v
primeru, če za te zavarovance ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih
predpisov.
(3) Minister, pristojen za delo, natančneje določi način vračila prispevkov iz tega člena.
Ali je kateri od vaših delavcev, v primeru, da niste izplačali denarnih prejemkov,
predlagal sodno izvršbo na podlagi 135. člena ZDR-1?
Frekv.
%
Ne
40
29,0
Nismo imeli takšnega primera
98
71,0
138
100,0
Skupaj
Ali je kateri od vaših delavcev v primeru, ko niste izplačali nadomestila plače, zahteval
izplačilo bolniškega nadomestila pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije na
podlagi 137. člena ZDR-1?
Frekv.
%
Da
1
0,7
Ne
37
27,0
99
72,3
137
100,0
Skupaj
Ali je kateri od vaših delavcev, v primeru, da prispevkov za socialno varnost niste
izplačali, izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi na podlagi 111. člen ZDR-1?
Frekv.
%
Ne
40
29,0
98
71,0
79
Skupaj
138
100,0
71 % anketirancev poroča, da niso imeli primera, ko bi delavec predlagal sodno izvršbo na podlagi 135.
člena ZDR-1. Tudi tam, kjer delodajalci niso izplačali denarnih prejemkov delavci niso predlagali
sodnih izvršb.
Podobno velja za primere, ko delodajalci ne izplačujejo nadomestila plače. 72,3 % anketirancev še
ni imelo takega primera. Le en anketiranec se je srečal s primerom, da je delavec, ki mu niso izplačali
bolniškega nadomestila izplačilo zahteval pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi
137. člena ZDR.
Anketiranci prav tako v večini (71 %) poročajo, da niso imeli primera, ko bi delavec izredno odpovedal
pogodbo o zaposliti, zaradi neizplačila prispevkov za socialno varnost. Tudi v primerih, ko delodajalci
ne plačajo prispevkov za socialno varnost, delavci niso izredno odpovedovali pogodbe o
zaposlitvi.
135. člen ZDR-1
(kraj in način izplačila plače)
(1) Plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca se izplačujejo v skladu z zakonom preko
bančnega računa delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi drugačen način izplačevanja
povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavca. Plača mora biti delavcu na razpolago na določen
plačilni dan.
(2) Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o
plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na
podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov
in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu.
(3) Pisni obračun iz prejšnjega odstavka je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno
izvršbo.
(4) Delodajalec je dolžan najkasneje do 31. januarja delavcu izdati pisni obračun plač in nadomestil plač za preteklo
koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov.
(5) Stroški v zvezi z izplačevanjem plače bremenijo delodajalca.
137. člen ZDR-1
(nadomestilo plače)
80
(1) Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v
primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta,
plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko
delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(3) Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi
njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela,
vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne
bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni
za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme
zdravstvenega zavarovanja.
(4) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30
delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni,
izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega
zavarovanja.
(5) Delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z
zakonom ali drugim predpisom.
(6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer
upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
(7) Če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu
pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev
oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih
treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za
nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh
mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o
zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
(8) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina
nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni
čas.
(9) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna
obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.
(10) Če delodajalec delavcem ne izplača plač in nadomestil plač v zakonsko določenem oziroma pogodbeno
dogovorjenem roku, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) izplača neposredno
delavcu zapadlo neizplačano nadomestilo plače iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena, ki se izplača v
breme zdravstvenega zavarovanja. ZZZS izvede izplačilo na podlagi zahteve delodajalca, ki jo je ta dolžan vložiti v
osmih dneh po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače zapadlo v plačilo oziroma na podlagi zahteve
delavca, ki jo ta lahko vloži, če v osemdnevnem roku ne prejme pisnega obvestila delodajalca o njeni vložitvi. Zahtevi
delodajalca mora biti priložen pisni obračun delodajalca, iz katerega so razvidni podatki o zapadlem neizplačanem
nadomestilu plače in izjava delodajalca, da delavcu ni izplačal nadomestila plače v zakonsko določenem oziroma
pogodbeno dogovorjenem roku. Zahtevi delavca mora biti priložen pisni obračun delodajalca, iz katerega so razvidni
podatki o zapadlem neizplačanem nadomestilu plače. Delavec izgubi pravico do neposrednega izplačila celotnega
oziroma ustreznega dela nadomestila plače, če mu je bila terjatev iz tega naslova v celoti oziroma v delu poravnana
pred izplačilom s strani ZZZS.
81
(11) Natančnejši postopek uveljavljanja izplačila nadomestila plače in izplačila nadomestila plače na podlagi
prejšnjega odstavka določi ZZZS v splošnih aktih.
111. člen ZDR-1
(razlogi na strani delodajalca)
(1) Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:
– mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila
plače,
– mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega
procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega
nadomestila plače,
– mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
– mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma
pogodbeno dogovorjenem roku,
– delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno
varnost,
– delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval
odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
– mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,
– delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v
skladu s 47. členom tega zakona.
(2) Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti
in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina
ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo
o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena tega zakona.
(3) Delavec je v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prvega odstavka tega člena upravičen do odpravnine, določene
za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega
plačila za čas odpovednega roka.
82
Ali menite, da možnost rešitve spora z mediacijo zunaj sodnega postopka po prvem
odstavku 201. člena vpliva na hitrejšo rešitev spora in manj sodnih postopkov?
Frekv.
%
Da
62
45,3
Ne
17
12,4
58
42,3
137
100,0
Skupaj
45,3 % anketirancev meni, da možnost rešitve spora z mediacijo zunaj sodnega postopka, po prvem
odstavku 201. člena, vpliva na hitrejšo rešitev spora in manj sodnih postopkov. 42,3 % se jih z
mediacijo še ni srečalo.
201. člen
(alternativno reševanje sporov)
(1) Delavec in delodajalec se lahko v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena dogovorita tudi za reševanje spora z
mediacijo. Če mediacija ni uspešno zaključena najkasneje v roku 90 dni od sklenitve dogovora o mediaciji, lahko
delavec v nadaljnjem roku 30 dni od neuspešno zaključene mediacije uveljavlja sodno varstvo pred delovnim
sodiščem.
(2) S kolektivno pogodbo se lahko določi arbitražo za reševanje individualnih delovnih sporov. V tem primeru mora
kolektivna pogodba določati sestavo, postopek in druga vprašanja, pomembna za delo arbitraže.
(3) Če je s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca in delavca, predvidena arbitraža za reševanje individualnih
delovnih sporov, se lahko delavec in delodajalec najkasneje v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti
oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca sporazumeta o reševanju spora pred arbitražo.
(4) Če arbitraža ne odloči v roku, določenem s kolektivno pogodbo, najkasneje pa v roku 90 dni, lahko delavec v
nadaljnjem roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred delovnim sodiščem.
83
Ali bodo po vašem mnenju višje globe za kršitve pravic in obveznosti iz delovnega
razmerja vplivale na doslednejše izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz
delovnega razmerja?
Frekv.
%
Da
60
43,5
Ne
78
56,5
138
100,0
Skupaj
Ali bodo po vašem mnenju višje globe za kršitve pravic in obveznosti iz delovnega
razmerja vplivale na večjo pravno varnost delavcev?
Frekv.
%
Da
47
34,3
Ne
90
65,7
137
100,0
Skupaj
Prevladujejo anketiranci, ki menijo, da višje globe za kršitve pravic in obveznosti iz delovnega razmerja
ne bodo vplivale na doslednejše izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
(56,5 %) in na večjo pravno varnost delavcev (65,7 %).
Dejavniki, ki vplivajo na zaposlovanje novih delavcev
Kateri dejavniki po vašem mnenju ključno vplivajo na odločitev za zaposlovanje novih
delavcev (razvrstite po pomembnosti)?
Razvrstitev
Povprečen
po
rang
pomembnosti
84
gospodarske razmere
1
1,57480
stroški dela
2
3,40323
davčna politika
3
4,46721
dostop do virov financiranja
4
4,61983
enostavnost postopkov zaposlovanja in
odpuščanja
5
4,99167
plačilna disciplina
6
5,15833
notranja fleksibilnost
7
5,57627
ukrepi aktivne politike zaposlovanja
8
5,82787
Odgovore je razvrstilo 134 anketirancev.
Anketiranci kot najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na odločitev za zaposlovanje novih
delavcev navajajo gospodarske razmere, stroške dela in davčno politiko. Sledijo dostop do virov
financiranja in enostavnost postopkov zaposlovanja in odpuščanja. Najnižje so med dejavniki, ki vplivajo
na odločitev o zaposlovanju novih delavcev, uvrščeni ukrepi aktivne politike zaposlovanja.
85
PRILOGA 3
Sistem kolektivnega dogovarjanja in trenutno stanje veljavnosti panožnih
kolektivnih pogodb
ZKolP splošni zakonski okvir
Zakon o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 – ZkolP, 45/08 ZArbit, v nadaljevanju: ZKoIP)
predstavlja splošni zakonski okvir ureditve sistema kolektivnega dogovarjanja v Republiki Sloveniji.
Temelji na načelu, da je sklepanje kolektivnih pogodb svobodno in prostovoljno. V praksi se
najpogosteje sklepajo kolektivne pogodbe na ravni ene ali več dejavnosti.
A/Veljavnost
Z zakonsko ureditvijo veljavnosti kolektivnih pogodb je bilo uzakonjeno načelo, da kolektivna pogodba
velja le za stranki, ki sta jo sklenili oziroma za njune člane.
Ob izpolnjevanju določenih pogojev pa ZKolP predvideva tudi splošno in razširjeno veljavnost
sklenjenih kolektivnih pogodb.
Pri tem izraz splošna veljavnost kolektivne pogodbe pomeni, da kolektivna pogodba velja za vse
delavce pri delodajalcu, za katerega ta pogodba velja, ne glede na njihovo članstvo v sindikatu. To
nastopi v primeru, da kolektivno pogodbo sklene en ali več reprezentativnih sindikatov. Vse kolektivne
pogodbe dejavnosti, sklenjene za območje države, imajo dejansko splošno veljavnost, saj so jih na
strani delavcev podpisali reprezentativni sindikati. Torej veljajo za vse delavce, zaposlene pri
delodajalcih, ki so člani delodajalskih združenj, ki so podpisala konkretno kolektivno pogodbo.
V primeru razširjene veljavnosti, pa kolektivna pogodba ene ali več dejavnosti velja za vse delodajalce
in pri njih zaposlene delavce v določeni dejavnosti, ne glede na članstvo delavcev v sindikatu ali
članstvo delodajalcev v združenju delodajalcev. Minister, pristojen za delo, ugotovi razširjeno
veljavnost celotne ali dela kolektivne pogodbe ene ali več dejavnosti, če je kolektivno pogodbo sklenil
en ali več reprezentativnih sindikatov in eno ali več reprezentativnih združenj delodajalcev, katerega
člani zaposlujejo več kot polovico vseh delavcev pri delodajalcih, za katere se predlaga razširitev
veljavnosti kolektivne pogodbe.
B/Omejitev avtonomije pogodbenih strank
ZDR-1 tako kot prej veljavni ZDR, predstavlja splošen predpis, ki ureja delovna razmerja, kot
individualna razmerja, ki se vzpostavijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi med delavcem in
delodajalcem. Določa tudi hierarhijo pravnih aktov, na podlagi katerih se uresničujejo obveznosti in
upravičenja iz delovnih razmerij - zakon – kolektivna pogodba – interni akt delodajalca – pogodba o
zaposlitvi. Praviloma je v nižjih pravnih aktih možno dogovoriti le pravice, ki so za delavca ugodnejše,
kot to določa zakon. Pravila o hierarhiji delovnopravnih aktov pa dopolnjuje tudi Zakon o kolektivnih
pogodbah, ki predstavlja splošen zakonski okvir na področju kolektivnega dogovarjanja. V zvezi z
vzpostavljenim odnosom do zakonske ureditve izrecno določa pravilo možnosti ugodnejših rešitev v
86
kolektivnih pogodbah, izjema je dopuščena le v primerih, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih,
poleg tega pa ureja tudi hierarhična pravila med kolektivnimi pogodbami na različnih nivojih.
Delodajalci, ki jih zavezuje kolektivna pogodba, se pri sklepanju kolektivnih pogodb na ožji ravni
dogovorijo o pravicah in delovnih pogojih, ki so za delavce ugodnejši. Izjemoma se lahko pod pogoji,
ki se določijo s kolektivno pogodbo na širši ravni, s kolektivno pogodbo na ožji ravni določijo tudi
pravice in delovni pogoji, ki so za delavce drugačni ali manj ugodni.
Izjeme od navedenega pravila določa ZDR-1 v 9. členu, v katerem izrecno določa vprašanja, o katerih
se je možno v kolektivnih pogodbah dogovoriti tudi drugače – neugodnejše od zakonske ureditve.
C/Kolektivno dogovarjanje v javnem sektorju - ZSPJS
Zakon o kolektivnih pogodbah, kot izjemo dopušča specifično urejanje sistema kolektivnih pogodb v
javnem sektorju. Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02 s spremembami),
ki v posebnem poglavju o sklepanju kolektivnih pogodb specifično določa pristojnost za njihovo
sklepanje na strani delodajalca, sklenitev kolektivnih pogodb in roke za njihovo uveljavitev, skupaj s
posebnim kvorumom za veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor ter naknaden pristop h
kolektivnim pogodbam v javnem sektorju.
Trenutno stanje veljavnih panožnih kolektivnih pogodb
A/Panožne kolektivne pogodbe – zasebni sektor
V zasebnem sektorju je za območje države sklenjenih 27 kolektivnih pogodb dejavnosti. Od tega imajo
lastnost razširjene veljavnosti:
- Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije,
- Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije,
- Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije,
- Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije,
- Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije,
- Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije,
- Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije in
- Kolektivna pogodba tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti
Slovenije.
V postopku razširitve veljavnosti pa sta trenutno dve kolektivni pogodbi, in sicer Kolektivna pogodba
za gozdarstvo Slovenije in Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih
rudnin Slovenije.
Po uveljavitvi ZDR-1 so bile sklenjene naslednje prenovljene kolektivne pogodbe oziroma spremembe
in dopolnitve normativnega dela:
- Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije
- Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo
- Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije
- Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost
- Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije
- Kolektivna pogodba tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti
Slovenije.
87
B/Kolektivne pogodbe – javni sektor
V javnem sektorju je sklenjenih 18 kolektivnih pogodb.
Delovnopravna upravičenja in obveznosti zaposlenih najširše urejata Kolektivna pogodba za javni
sektor in Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, ki sta bili v letu 2012 dopolnjeni s
sprejetimi aneksi zaradi izvajanja ukrepov za uravnoteženje javnih financ v skladu z Zakonom o
uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS št. 40/2012) in sicer v vprašanjih:
a. Kolektivna pogodba za javni sektor:
- odprave plačnih nesorazmerij,
- usklajevanja vrednosti plačnih razredov in
- določitve višine regresa za letni dopust;
b. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v RS:
- povračila stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov javnih uslužbencev
(regres za prehrano, nadomestilo za ločeno življenje, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela,
povračilo stroškov na službenem potovanju v državi in v tujini, kilometrino za uporabo lastnega
avtomobila, jubilejno nagrado, solidarnostno pomoč, odpravnino ob upokojitvi, terenski dodatek,
usklajevanje višin zneskov.)
V teh vprašanjih so bile z aneksi v letu 2012 dopolnjene tudi panožne kolektivne pogodbe, ki veljajo za
zaposlene v posameznih dejavnostih oz. poklice javnega sektorja in sicer:
- Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije
- Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi
- Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji
- Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
- Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji
- Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost
V letu 2013 po uveljavitvi ZDR-1 je bila Kolektivna pogodba za javni sektor spremenjena z aneksom v
delovnopravnih vprašanjih, ki se nanašajo na:
- ukinitev posebne ureditve povečanega dodatka za delovno dobo za ženske - javne uslužbenke,
- višino dodatka za znanstvene nazive,
- čas trajanja uporabe spremenjene plačne lestvice in ponovno uveljavitvijo vrednosti plačnih razredov
iz ZSPJS ter usklajevanje vrednosti plačnih razredov,
- nadomestilo plače stavkajočim v primeru, ki je posledica kršitev tega aneksa.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v RS pa je bila v letu 2013 dopolnjena z aneksom
zaradi realizacije ukrepov za uravnoteženje javnih financ na področju plač in drugih stroškov dela v
javnem sektorju v obdobju od 1. junija 2013 do 31. 12. 2014.
Dopolnitve se nanašajo na nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe, ki
ni povezana z delom, premije dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, usklajevanje višine
prejemkov oz. povračil stroškov v zvezi z delom. Glede na novo prehodno ureditev ZDR-1 v 224.
členu, ki omogoča socialnim partnerjem, da v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti lahko dogovorijo
pravice in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu, le za člane pogodbenih strank, sta v aneksu KPND
za člane reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksa, dogovorjeni dve pravici v večjem obsegu
(jubilejna nagrada in solidarnostna pomoč). Navedeni pravici sta dogovorjeni tudi z aneksi zgoraj
navedenih panožnih kolektivnih pogodb.

Poročilo delovne skupine za spremljanje učinkov sprememb v

Transcription

Similar documents

plača zamuja – kaj storiti? - Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti

Prožnejša organizacija dela po novem Zakonu o delovnih

Letak Jesenske novitete za računovodje iz vzgoje in izobraževanja

Dr. Eva Boštjančič - Društvo psihologov Slovenije

pogodba o zaposlitvi – posebnosti v javnem sektorju

delodajalska akademija koledar izobraževanj 2015

Vloga za vračilo stroškov izobraževanja

Prijava/vloga, ponudba in življenjepis

Inform ator - Sindikat Ljubljanske regije

INFONOMIKA DELA NA DOMU

Poročilo rezultatov ankete o zadovoljstvu uporabnikov storitve

Kaj je EMIR? Namen Uredbe EMIR

problemska analiza položaja mladih na trgu dela v luči

ZELENA SLOVENIJA: SONCE-VIR ENERGIJE KAJ VZPODBUJA

Pogoji poslovanja - Govorim slovensko

Celoten članek (pdf) - Inštitut Antona Trstenjaka

poslovna skrivnost – kritični preudarek pravne