problemska analiza položaja mladih na trgu dela v luči

PROBLEMSKA ANALIZA
POLOŽAJA MLADIH
NA TRGU DELA
V LUČI AGENDE
DOSTOJNEGA DELA
S PREDLOGI UKREPOV ZA ZNIŽANJE
STOPNJE BREZPOSELNOSTI MLADIH
V SLOVENIJI
PROBLEMSKA ANALIZA
POLOŽAJA MLADIH
NA TRGU DELA
V LUČI AGENDE
DOSTOJNEGA DELA
S PREDLOGI UKREPOV ZA ZNIŽANJE
STOPNJE BREZPOSELNOSTI MLADIH V SLOVENIJI
Ljubljana, 2013
Publikacijo sofinancira:
Nosilec projekta:
Partner na projektu:
Avtorji: Dalia Cerovšek, Goran Lukič
© Avtorske pravice pripadajo Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Reproduciranje in distribucija brez dovoljenja Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije sta nezakoniti.
Publikacija je del projekta »Decent project for decent work«. Izvedba tega
projekta je sofinancirana s strani Norveškega finančnega mehanizma, Sklad
za dostojno delo in tristranski dialog.
Založnik: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Za založnika: Milan Utroša, generalni sekretar ZSSS
Prelom in tisk: Grafex agencija | tiskarna
Izvodov: 400
Ljubljana, 2013
Kazalo
1. POLOŽAJ MLADIH NA TRGU DELA V EVROPI IN V SLOVENIJI...........5
2. DOSTOJNO DELO IN PROJEKT DECENT PROJECT FOR DECENT WORK...7
3. PROBLEMSKA ANALIZA POLOŽAJA MLADIH NA TRGU DELA
V LUČI AGENDE DOSTOJNEGA DELA........................................9
3.1 Plačilo.......................................................................... 11
3.2 Atipične oblike dela.......................................................... 13
3.3 Delovni čas in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja....... 16
Delovni čas.................................................................... 16
Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja....................... 18
3.4 Delovni pogoji................................................................ 20
3.5 Kariera......................................................................... 22
Poklicne smeri................................................................ 22
Delovne izkušnje............................................................. 23
3.6 Kolektivno zastopanje delavskih interesov............................... 24
4. PREDLOGI UKREPOV ZA ZNIŽANJE STOPNJE BREZPOSELNOSTI
MLADIH V SLOVENIJI........................................................ 25
4.1 Prvo problemsko področje – osipniki...................................... 28
Zaposlitveni vrtiljak......................................................... 28
Razširitev ukrepa projektnega učenja za mlade (PUM)................ 28
4.2 Drugo problemsko področje – volontersko pripravništvo............... 29
Vzpostavitev nacionalne sheme plačanih pripravništev................ 29
4.3 Tretje problemsko področje – začasnost zaposlitev.................... 31
Vzpostavitev nacionalnega sistema ustreznega priznavanja
neformalnih delovnih izkušenj in povezovanje neformalnega in
formalnega izobraževanja ob vzporedni postavitvi taksonomije
poklicnih veščin in kompetenc............................................. 31
Izboljševanje podpornega podjetniškega okolja: Podjetniški certifikat... 33
»Uvajanje v zaposlitev« oz. usposabljanje na delovnem mestu s
postopnim prehodom v zaposlitev .............................................. 34
4.4 Četrto problemsko področje – pomanjkljiva informiranost mladih.... 36
Karierna linija................................................................ 36
3
(e) - Brošura, ki mladim daje koristne informacije o programih
subvencioniranja zaposlovanja in ukrepih APZ.......................... 36
4.5 Peto problemsko področje – upad poklicnega izobraževanja.......... 38
Analiza možnosti vpeljave oziroma obuditev dualnega
sistema izobraževanja....................................................... 38
Okrepitev dualnega sistema in praktičnega usposabljanje
na terciarni ravni............................................................. 39
Poglobljeno karierno svetovanje za mlade v višjih razredih
osnovnega in srednjega izobraževanja.................................... 40
5. LITERATURA IN VIRI......................................................... 42
4
1
POLOŽAJ MLADIH
NA TRGU DELA
V EVROPI IN V SLOVENIJI
V zadnjih letih se svet sooča z globoko krizo brezposelnosti mladih. Kar
73 milijonov mladih po vsem svetu išče delo, pri čemer je verjetnost, da
bodo ostali brezposelni, kar trikrat večja od verjetnosti za brezposelnost
odraslih oseb. Mednarodna organizacija dela (MOD) že vrsto let opozarja
na obstoj generacije mladih delavcev, ki se sooča z nevarno kombinacijo
visoke stopnje brezposelnosti, povečane neaktivnosti ter pretirane ponudbe negotovih oblik dela, prisotna pa je tako v razvitih državah, kakor v
državah v razvoju.
Na območju Evropske unije (EU 28) je stopnja brezposelnosti mladih na
splošno precej višja od stopnje brezposelnosti celotne populacije. EUROSTAT ocenjuje, da je bilo avgusta 2013 na območju EU 28 brezposelnih
kar 5.499.000 mladih, mlajših od 25 let, povprečna stopnja brezposelnosti
mladih pa je znašala 23,3%.
Gospodarska kriza, ki je Evropsko unijo zajela v letu 2008, je mlade prizadela bolj kot ostale kategorije delavcev. Vse do konca leta 2008 je bila namreč stopnja brezposelnosti mladih v EU 27 približno dvakrat višja od stopnje brezposelnosti celotne populacije, najnižjo vrednost pa je dosegala v
prvem četrtletju 2008, ko je znašala 18,1%. Danes stopnja brezposelnosti
mladih v območju EU 28 znaša 23,3%, medtem ko stopnja brezposelnosti
celotne populacije na istem območju znaša 10,9%.
5
Situacija z vidika mladih na trgu dela v Sloveniji žal ni boljša. Po zadnjih
javno dostopnih podatkih statistične brezposelnosti za Slovenijo (EUROSTAT, junij 2013), je stopnja brezposelnosti med mladimi, starimi med 15
in 24 let, znašala 25%. Slovenija se srečuje tudi s problemom izjemno visokega deleža brezposelnih mladih v starosti 25 do 29 let, v skupino katerih
spadata kar dve tretjini vseh brezposelnih mladih v Sloveniji.
V kategoriji mladih med 15 in 29 letom starosti po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) in Ministrstva za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) stopnja brezposelnosti znaša
23,6% registrirane brezposelnosti.
Po podatkih ZRSZ se je brezposelnost med mladimi v letu 2013 povečevala.
V septembru 2013 se je zopet povečal delež iskalcev prve zaposlitve in
brezposelnih v starosti od 15 do 29 let. V primerjavi z lanskim septembrom
se je struktura brezposelnosti spremenila tako, da je med brezposelnimi
letos večji delež žensk, več je brezposelnih v starostnih skupinah od 15 do
29 let in od 30 do 39 let ter iskalcev prve zaposlitve.
Z vidika dostojnosti dela je mogoče zaključiti, da so mladi v Sloveniji v nedostojnem položaju. Ob rekordnih statistikah brezposelnosti med mladimi,
tisti, ki delo imajo, opravljajo negotove oblike dela kot so prisilni s.p.-ji,
agencijsko delo, honorarna dela in volonterska pripravništva.
Brezposelni mladi torej niso edini mladi, ki se srečujejo s problemi na trgu
dela v Sloveniji. Tudi tisti, ki najdejo zaposlitev, nimajo nujno zagotovljene
socialne varnosti. Zaposlitvene možnosti mladih v Sloveniji so namreč v veliki
meri začasne in prekerne. Tako je delež začasnih zaposlitev med zaposlenimi
v starosti od 15 do 24 let v zadnjem četrtletju 2012 znašal 71,4 odstotkov, kar
je daleč največ v EU 28. Med ženskami v tej starostni skupini je delež že 84,4
odstotkov (EUROSTAT, julij 2013). Po podatkih Statističnega urada Republike
Slovenije (SURS) iz drugega četrtletja 2012 je bilo med 49.000 zaposlenimi v
tej starostni skupini le 30,6 odstotka zaposlenih za nedoločen čas.
V letu 2012 se je iz Slovenije uradno odselilo 3.392 mladih oseb (3.220 v
2011). Med odseljenimi je bilo 1.822 tujih državljanov (2.345 v 2011), med
odseljenimi mladimi državljani Slovenije v 2011 pa je bilo 147 takih, ki so
imeli višješolsko ali visokošolsko izobrazbo. V nobenem letu po osamosvojitvi se iz Slovenije ni odselilo toliko njenih državljanov kot v letu 2012.
Takrat se je odselilo 1570 mladih državljanov Slovenije (875 v 2011). Da je
trend izjemno zaskrbljujoč, nam pove tudi podatek, da se je število državljanov Slovenije starih med 20 in 29, ki so se izselili, skoraj podvojilo – iz
692 v letu 2008 na 1.231 v letu 2012 (SURS, avgust 2013).
6
2
DOSTOJNO DELO IN
PROJEKT DECENT PROJECT
FOR DECENT WORK
Koncept dostojnega dela je leta 1999 uvedla Mednarodna organizacija dela
(MOD)1 v poročilu, ki je obravnavalo učinkovito delo pod pogoji svobode,
enakosti, varnosti in dostojanstva. MOD kot ključno vrednost dostojnega dela
izpostavlja trajnostno zmanjševanje revščine in ga opredeljuje kot sredstvo
za doseganje enakopravnega, vključevalnega in trajnostnega razvoja.
Koncept dostojnega dela opiše z desetimi elementi, ki naj bi bili povezani
s štirimi stebri t.i. »Decent Work Agende«: polna in učinkovita zaposlitev,
pravice na delu, socialna varnost in promocija socialnega dialoga.
Namen agende je spodbujanje dostojnega dela s predlogom da »se vsem
moškim in ženskam omogočijo resnične možnosti dostopa do dostojnega in
plodnega dela pod pogoji svobode, pravičnosti, varnosti in človeškega dostojanstva«. Agendo za dostojno delo so potrdile vlade in socialni partnerji
v okviru MOD in pomeni skupek smernic s splošnim poslanstvom, ki niso
vezane na posamezni model razvoja.
Mednarodna organizacija dela (MOD) je specializirana agencija Organizacije združenih narodov (OZN).
Njen namen je uveljavljanje socialne pravičnosti in mednarodno priznanih človekovih in delovnih pravic. Ima edinstveno tripartitno strukturo, kar pomeni, da so predstavniki vlad, delodajalcev in delojemalcev enakopravno zastopani v upravnih organih organizacije. MOD postavlja mednarodne delovne
standarde v obliki konvencij in priporočil, ki predstavljajo minimalne standarde osnovnih delovnih pravic, kot so svoboda združevanja, pravica do organiziranja, pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb,
odprava prisilnega dela, enake možnosti in enaka obravnava ter ostali standardi, ki uravnavajo pogoje,
povezane z različnimi vidiki področja dela.
1
7
Agenda za dostojno delo temelji na celostnem pristopu, ki vključuje delo,
ki je produktivno in svobodno izbrano, pravico do dela, socialno zaščito,
socialni dialog in upoštevanje enakosti med spoloma. Vključuje torej zagotavljanje temeljnih socialnih pravic, kakor tudi usmeritev razvoja v skladu
z vrednotami in načeli ukrepanja ter vodenja, ki združujejo gospodarsko
konkurenčnost in socialno pravičnost.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) močno opozarja na problem
naraščajoče brezposelnosti med mladimi, kakor tudi na pomanjkanje ponudbe dostojnih del mladim delavcem. Z namenom temeljitejšega razumevanja problematike (ne)dostojnega dela mladih v Sloveniji in iskanja
vzorov učinkovitih praks zaposlovanja mladih, smo se povezali z Norveško konfederacijo sindikatov - Landsorganisasjonen i Norge (LO Norway).
V okviru projekta »Decent project for decent work«, sofinanciranega s
strani Norveškega finančnega mehanizma (Norway Grants), smo izvedli primerjalno kvantitativno in kvalitativno analizo trga dela in aktivnih politik
zaposlovanja v Sloveniji in na Norveškem.
V nadaljevanju navajamo poglavitne izsledke primerjalne analize o javnih
politikah trga dela na področju mladih v Sloveniji in na Norveškem, kakor
tudi primerjalne podatke evropskega in slovenskega trgu dela v luči agende
za dostojno delo.
8
3
PROBLEMSKA ANALIZA
POLOŽAJA MLADIH NA
TRGU DELA V LUČI AGENDE
DOSTOJNEGA DELA2
V obsežnem poročilu »The youth employment crisis: Time for action« je
MOD podrobno obdelala problematiko zaposlitvene krize mladih. V poročilu
poudarja, da so bili leta 2011 štirje od desetih brezposelnih oseb na svetu
mlada ženska ali moški. Mladi so nadpovprečno občutljivi na gospodarske
šoke - v obdobju med 2008 in 2010 se je splošna stopnja brezposelnosti
dvignila za 0,5%, medtem ko se je med mladimi dvignila za 0.9%. Leta 2010
je bilo mladih žensk brez dela 13.1%, mladih moških pa 12.6%.
Mladi tudi bolj kot katerikoli drug delovno aktivni segment trpijo zaradi
nedostojnega dela - nizkih plač in neugodnega zaposlitvenega statusa oziroma večjega deleža fleksibilnih oblik zaposlitve.
V poročilu je MOD izpostavila tri ključna področja zaposlitvene problematike mladih:
- nizka plačila3, ki v segmentu mladih predstavljajo disproporcionalno velik delež v primerjavi z drugimi delovno aktivnimi segmenti;
2
Deloma povzeto po Perčič, E., Sedlar, N.: Primerjalna analiza o javnih politikah trga dela na področju
mladih v Sloveniji in na Norveškem, Decent project for decent work, 2013
3
Nizko plačilo je opredeljeno kot plačilo, ki znaša manj kot dve tretjini povprečne plače.
9
- obstoj neformalne ekonomije, saj so formalni segmenti ekonomije nezmožni ustvarjanja zadostnega števila formalnih zaposlitvenih priložnosti. Razpoložljivi podatki za Vzhodno-Evropske države kažejo, da je za
kar 1/3 vseh zaposlitev mladih značilna neformalna ekonomija;
- službe nižje kakovosti, saj je zaznan trend progresivnega večanja deleža zaposlitev za določen čas in kratkoročnih pogodb ter zaposlitev za
določen čas. Ključna dilema, ki obstaja je, ali so te zaposlitve korak do
trajne zaposlitve ali pa predstavljajo past, ki vodi v spiralo kontinuiranega dela za določen čas z vmesnimi obdobji brezposelnosti.
Nasploh velja, da mlajši kot so mladi zaposleni, bolj so ranljivi na trgu dela.
Podatki, ki so dostopni za določene države kažejo, da trend brezposelnosti
upada s starostjo. Čeprav se razlike med spoloma manjšajo, pa je iskanje
dela za mlade ženske še bolj problematično kot za mlade moške. Dejavnik,
ki še zmanjšuje zaposlitvene možnosti mlajših je nizka pismenost, raven
izobrazbe in odsotnost oziroma nezadostnost pridobljenih veščin.
Socio-ekonomski status je prav tako dejavnik, ki je povezan z nezaposljivostjo. Mladi iz revnejših družin so še bolj nezaposljivi, razlog za to pa se
nahaja v revnejšem okolju, ki zmanjšuje možnosti za pridobivanje veščin,
cenjenih na trgu dela. Dodatni dejavniki, ki še zmanjšujejo možnost zaposlitve, so tuja nacionalnost in etične manjšine, razni razvojni primankljaji
in druge posebne potrebe ter različna bolezenska stanja.
Medtem ko se je brezposelnost med mladimi v Sloveniji med leti 2008 in
2012 dvignila kar za 58,3%, Norveška ostaja država z eno najnižjih stopenj
brezposelnosti med mladimi v Evropi, zato lahko predstavlja koristen model za poglobljeno in sistematično raziskovanje razlik med državami, ki
lahko pomagajo oblikovati učinkovitejše politike zaposlovanja mladih v Sloveniji. Na podlagi primerjalno kvantitativne in kvalitativne analize javnih
politik trga dela v Sloveniji in na Norveškem, smo odkrili, da v Sloveniji problema ne predstavlja le primanjkovanje delovnih mest, ampak tudi njihova
kakovost, kar še dodatno znižuje socialno varnost in možnost načrtovanja
prihodnosti mladih delavcev. Primerjava različnih kazalcev med državami
je pokazala, da je delo slovenskih mladih v primerjavi z njihovimi norveškimi vrstniki manj dostojno. Mladi v Sloveniji kasneje najdejo delo, več jih
je dolgotrajno brezposelnih, dlje časa čakajo na prvo zaposlitev ter več jih
občuti višjo negotovost v primerjavi s preteklim koledarskim letom.
Študija pa je omogočila le primerjanje določenega seta indikatorjev, ki so
bili dostopni v obeh državah. Za celostno sliko dostojnega dela bi bilo potrebno vključiti še dodatne, ki bodisi do sedaj še niso bili razviti ali pa niso
10
merjeni v obeh obravnavanih državah kot npr. podatke o deležu mladih,
ki niso v izobraževalnem procesu ali zaposleni, podatke o deležu mladih v
neformalenem sektorju ali prekernih zaposlitvah, deležu mladih, ki prejemajo socialno podporo ter deležu mladih, ki živijo doma, ker si ne morejo
privoščiti druge oblike bivanja.
Primerjava dobrih praks aktivne politike zaposlovanja na Norveškem in v
Sloveniji kaže številne priložnosti za nadaljnji, bolj strateški razvoj praktičnih pristopov. Obetavna možnost razvoja praks se kaže v smeri zasnove
programov, ki zagotavljajo, da se mladi že v času šolanja bolj intenzivno
ukvarjajo z načrtovanjem kariernih poti in pridobivanjem uporabnih veščin
za učinkovit vstop na trg dela. To zahteva interdisciplinarne ekipe strokovnjakov in povezovanje različnih inštitucij. Kot kratkoročno rešitev pa
je smiselno zagotoviti več osebne individualne podpore mladim iskalcem
zaposlitve v različnih okoljih. Dosedanja analizirana praksa namreč kaže
predvsem ukrepe na nivoju finančnega motiviranja delodajalcev za zaposlovanje mladih, manj pa rešitev, ki bi poskušale inovativno opolnomočiti
mlade ob vstopanju na trg dela.
Sledi prikaz situacije mladih na trgu dela ob upoštevanju indikatorjev dostojnega dela Agende dostojnega dela MOD.
3.1 Plačilo
Eden ključnih elementov dostojnega dela je ustrezno plačilo, ki zaposlenemu omogoča dostojno življenje in zadostna sredstva za preživljanje. Kot
metodološko osnovo problemske analize bomo uporabili dopolnjen JQI indikator (Job quality Index), podan v tekstu Job quality in the crisis – an
update of the Job Quality Index (JQI) (Leshcke, Watt, Finn, 2012). K temu
bomo logično dodali razpoložljive podatke.
Velika pojavnost atipičnih oblik dela v Sloveniji, o čemer bomo pisali v nadaljevanju, ima neposredno posledico v nižjem plačilu za opravljeno delo.
To je razvidno iz spodnje slike – skoraj tri četrtine mladih (15 – 24 let)
padejo do največ tretjega plačnega decila, kar pomeni, da v primerjavi s
starejšimi delavci prejemajo nižje dohodke.
11
Slika 1: plačni decili po starostnih razredih, 2010
Vir: SURS, 2011
Tabela 1: stopnja tveganja revščine, 2011
Stopnja tveganja revščine STAROSTNE SKUPINE, SPOL, DOHODEK , LETO
Dohodek z dohodkom v naravi
2011
Starostne skupine - SKUPAJ
Starost 15-24
Starost 15-29
Moški
11,9
Ženske
14,6
Moški
9,9
Ženske
11,7
Moški
10,3
Ženske
11,9
Vir: SURS, 2013
Stopnja tveganja revščine med osebami starimi 15-24 let oziroma 15
– 29 let je nižja od povprečne stopnje tveganja revščine. To si v določeni meri zagotovo lahko razložimo tako, da po razpoložljivih podatkih
velika večina oseb v tej starostni skupini še vedno živi v skupnem gospodinjstvu s starši. Po podatkih iz leta 2008 je v Sloveniji več kot 60
odstotkov oseb starih med 18 in 34 let živelo v skupnem gospodinjstvu
s starši.
12
Če pogledamo stopnjo tveganja revščine mladih na Finskem, kjer je bil v
letu 2008 delež oseb, starih med 18 in 34 let, ki so živeli v skupnem gospodinjstvu s starši, trikrat manjši kot v Slovenji, tj. okoli 20 odstotkov, pa
vidimo, da je le-ta v letu 2011 za osebe stare med 18 in 24 let znašala 30,5
odstotkov, kar je več kot dvakratnik stopnje tveganja revščine, ki velja za
Slovenijo (16,5 odstotka; Eurostat, 2013). Na podlagi primerjalne analize
smo ugotovili, da je tudi na Norveškem revščini izpostavljen večji delež
mladih, kakor v Sloveniji, kar bi lahko bila posledica tega, da mladi na Finskem in Norveškem prej zapuščajo domove in začnejo samostojno živeti.
V primerjavi z Norveško v Sloveniji približno petina mladih zaposlenih prejema minimalno plačo, kar je trikrat toliko kot na Norveškem4, pri čemer
je povprečna bruto plača na Norveškem tudi štirikrat višja kot v Sloveniji.
3.2 Atipične oblike dela
Po podatkih ZRSZ je bilo v letu 2010 med 174.613 prostimi delovnimi mesti
razpisanih kar 140.912 mest za določen delovni čas. V obdobju med 2007 in
2012 pa je bilo med 1,183.582 prostimi delovnimi mesti kar 931.792 mest
za določen čas.
Tabela 2: število prostih delovnih mest, od tega za določen čas
Število prijav
prostih delovnih
mest
Od tega za
določen čas
(v %, absolutno)
2007
2008
2009
2010
2011
2012
242.927
240.532
161.310
174.613
194.468
169.732
76,6
74,5
78,1
80,7
81,5
83,1
186.082
179.196
125.983
140.912
158.572
141.047
Vir: ZRSZ, lastni preračuni
Dr. Barbara Kresal iz Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani ob tem
upravičeno opozarja, da iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) izhaja,
da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas pravilo, pogodba o zaposlitvi
za določen čas pa izjema, ki je dopustna le pod določenimi pogoji in v
določenih primerih. Delodajalec torej ne more prosto izbirati, ali bo sklenil pogodbo za nedoločen ali določen čas (to je odvisno od izpolnjevanja
pogojev, ki jih določa zakon). Nekateri kot razlog za obsežno zaposlovanje
za določen čas v Sloveniji navajajo preširoko varstvo delavcev, zaposlenih
za nedoločen čas, zlasti močno varstvo pred odpovedjo, kar naj bi deloda4
Primerjamo nizko, ne minimalne plače, saj Norveška nima zakonsko predpisane minimalne plače.
13
jalce odvračalo od sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas in naj
bi se raje odločali za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas. Takšen
argument že po naravi stvari ne sme in ne more imeti nobene teže. V skladu
s 56. členom ZDR-1 se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za
nedoločen čas, če je bila pogodba za določen čas sklenjena izven dopustnih
primerov in v nasprotju z veljavnimi pravili in omejitvami. Delodajalec se
torej ne more prosto odločati med pogodbo za določen ali nedoločen čas.
To razmejitev določi zakonodajalec. Vidimo, da pretirana segmentacija
trga dela in preobsežno zaposlovanje za določen čas v veliki meri izhaja
iz nerazumevanja temeljev delovnega prava in iz dejansko neučinkovitega
inšpekcijskega nadzora v praksi, ki bi moralo zagotoviti, da se pogodbe o
zaposlitvi za določen čas sklepajo res le tam, kjer je to kot izjema dopuščeno (povzeto po Kresal, 2012).
Tabela 3: različne oblike atipičnih in pravnoformalnih oblik dela5
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Študentsko delo*
32.000
36.000
32.000
31.000
37.000**
24.000***
Opravljanje dela preko
storitve zagotavljanja
dela drugemu
uporabniku****
5.428
5.428
4.581
5.534
6.657
6.414
Delo za določen čas v
prostih delovnih mestih
186.082
179.196
125.983
140.912
158.572
141.047
Kot delež vseh prostih
delovnih mest
76,6
74,5
78,1
80,7
81,5
83,1
Samozaposleni (brez
kmetov)
52.706
54.840
57.247
59.568
61.210
61.357
Druga pogodbena
razmerja (med njimi
avtorska pogodba)
136.461
147.676
129.481
133.258
Vir: SURS, ZRSZ, lastni preračuni
Mladi so še kako izpostavljeni prav takšnim oblikam dela, ki niso v zadostni
meri (če sploh) vključena v sistem socialnega zavarovanja. V letu 2010 je
tako le 43,9 odstotkov izmed 82.000 delovno aktivnih mladih v starosti
* .Podatki za 2007, 2008, 2009 in 2010 so iz materiala ob novinarski konferenci SURS, 29.7. 2011.
** .Podatek iz Statističnih informacij SURS o trgu dela, četrto četrtletje 2011 (10.4. 2012).
***.Podatek iz Statističnih informacij SURS o trgu dela, drugo četrtletje 2012 ( 10. 12. 2012).
****.Letni podatki za mesec marec (SURS).
5
14
do 24 let imelo redno delovno razmerje, ki ustrezno pokriva vsa socialna
zavarovanja (tabela 4). Iz tabele 5 je razvidno, da se pri mladih razmerje
med zaposlitvami za nedoločen in določen čas vse bolj premika v smer zaposlitev za določen čas.
Tabela 4: različne oblike dela v skupini mladih, 15- 24 let, 2010
Oblika dela
Število
Redno delovno razmerje
36.000
Delo preko študentskega servisa
31.000
Druge oblike dela
1.000
Samozaposleni
2.000
Pomagajoči družinski člani
11.000
Skupaj
82.000
Vir: SURS, 2011
Tabela 5: delo za (ne)določen čas med mladimi, 15 do 24 let, 2010
2005
Nedoločen čas
Decent Project for Decent Work / Mina
Arko
Določen čas
Projec
Decent
ork / M
cent W
t for De
o
ina Ark
2010
Število
%
Število
%
Skupaj
30.000
37,3
21.000
30,4
Polni delovni čas
29.000
36,5
20.000
29,5
Delovni čas,
krajši od polnega
1.000
0,7BARVICA/SVINČNIK
1.000
modra barvica in svinčnik
- komplet: rdeča ter0,8
ter m
t: rdeča
komple
62,7A/SVINČNIK - 48.000
odra ba
rvica in
Skupaj
50.000
Polni delovni čas
32.000
40,4
25.000
36,4
18.000
22,3
23.000
33,2
Delovni čas,
krajši od polnega
BARVIC
svinčn
69,6
Vir: SURS, 2011
15
ik
3.3 Delovni čas in usklajevanje poklicnega in zasebnega
življenja
Delovni čas
Po Evropski anketi delovne sile (LFS – labour force survey) je »asocialni
čas« tisto obdobje, ki ga tradicionalno ne štejemo v čas, ko bi posameznik
moral biti delovno aktiven. Sem sodi čas, v katerem se opravlja izmensko
delo, sobotno in nedeljsko delo, delo v večernih urah in nočno delo. Spodnji grafikoni nam kažejo, kakšen je položaj mladih zaposlenih in zaposlenih nasploh v Sloveniji (Lavrič et al, 2010).
Slika 2: delež izmensko zaposlenih med vsemi zaposlenimi - EU in Slovenija, po starostnih skupinah in izbranih letih
Vir: Lavrič et al. po Eurostat, 2010
Iz zgornje slike je razvidno, da Slovenija v okviru EU 27 / EU 15 izrazito
prednjači po deležu izmensko zaposlenih, še posebej, ko gre za mlade (15
‐ 24 let). Delež izmensko zaposlenih mladih med vsemi zaposlenimi je tako
v povprečju približno dvakrat višji od evropskega povprečja, ki se giblje
med 15 (EU 15) in 20 odstotki (EU 27). Slovenija izstopa tudi, ko se primerja delež izmensko zaposlenih mladih z deležem vseh izmensko zaposlenih.
Medtem ko ta razlika v EU 27 znaša do največ 2,2 odstotni točki, se v Sloveniji giblje med 8,2 in 12,3 o.t. Podoba se ne spremeni, ko pogledamo
delež tistih, ki jim nikoli ni potrebno delati v soboto. Tudi tukaj Slovenija
prednjači, tako iz vidika vseh zaposlenih, kot tudi iz vidika mladih zaposlenih (Ibid., 2010)
16
Slika 3: delež zaposlenih (med vsemi zaposlenimi), ki »nikoli« ne dela v soboto, EU in
Slovenija, po starostnih skupinah in izbranih letih
Vir: Lavrič et al. po Eurostat, 2010
Podatki kažejo, da je delež mladih zaposlenih, ki jim ni potrebno delati ob
sobotah, opazno višji v EU kot v Sloveniji (leto 2009: EU 27 = 48,8%; Slovenija
= 34,6%). Na osnovi teh podatkov je mogoče sklepati, da v Sloveniji zgolj
tretjina mladih zaposlenih »uživa« petdnevni delovnik in da se situacija v
zadnjih desetih letih praktično ni opazno spremenila (za razliko od Slovenije
je v družbah EU 15 / EU 27 mogoče zaznati premik v smeri povečanja deleža
tistih, ki so poklicno aktivni zgolj pet dni na teden) (Ibid., 2010).
O stabilnosti pa ni mogoče govoriti, ko gre za nedeljsko delo. To v Sloveniji,
sodeč po podatkih EUROSTAT‐a, narašča, pri čemer je ta porast še posebej
očiten med mladimi zaposlenimi (Ibid., 2010).
Slika 4: delež zaposlenih (med vsemi zaposlenimi), ki »nikoli« ne dela v nedeljo, EU in
Slovenija, po starostnih skupinah in izbranih letih
Vir: Lavrič et al. po Eurostat, 2010
17
Podoben trend kot pri nedeljskem delu je mogoče zaznati tudi pri večernem
delu, kjer se je v zadnjih desetih letih delež tistih zaposlenih, ki nikoli ne
delajo zvečer, zmanjšal iz 63 na 54 odstotkov (starostna skupina 15 ‐ 64 let)
oziroma iz 59 na 52 odstotkov (starostna skupina 15 ‐ 24 let) (Ibid., 2010).
Slika 5: delež zaposlenih (med vsemi zaposlenimi), ki »nikoli« ne dela zvečer, EU in
Slovenija, po starostnih skupinah in izbranih letih
Vir: Lavrič et al. po Eurostat, 2010
V primerjavi z Norveško smo ugotovili, da je v Sloveniji tedensko število delovnih ur na zaposlenega približno 5 ur višje kot na Norveškem. Do zmernih
razlik (3-4 ure) prihaja pri zaposlenih za polni delovni čas, višje pa so razlike pri skupini samozaposlenih (5-6ur). V skupini mladih je Izmensko delo,
delo ob nedeljah in delo ponoči oz. zvečer pogostejše v Sloveniji. Izjema
je le delo ob sobotah, ki ga opravlja višji delež mladih na Norveškem. Podoben trend glede pogostejših nestandardnih ur dela v Sloveniji je opazen
tudi med celotno delovno aktivno populacijo.
V Sloveniji so razmere glede delovnega časa manj ugodne kot na Norveškem, saj zaposleni tedensko delajo več in pogosteje med nestandardnim
delovnim časom.
Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja
Čeprav se je v Sloveniji čas, ki ga moški namenjajo gospodinjskim opravilom in skrbi za družino, podaljšal, namenijo ženske tem opravilom veliko več
časa kot moški. Po sicer nekoliko starejših podatkih iz Ankete o porabi časa
namenijo moški povprečno dnevno skoraj uro časa manj za gospodinjska
opravila in skrbi za družino kot ženske. Ženske porabijo za gospodinjstvo in
18
družino povprečno štiri ure in pol, moški pa tri ure in pol dnevno. Da je skrb
za otroka še vedno predvsem naloga žensk, izkazujejo tudi podatki o izrabi
dopusta za nego in varstvo otrok, o delu s krajšim delovnim časom od polnega in o odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana oziroma članice.
Po podatkih, ki jih je SURS pridobil s posebnim sklopom vprašanj, ki so ga
spomladi 2010 dodali Anketi o delovni sili, je 15-dnevni očetovski dopust ob
rojstvu najmlajšega otroka v gospodinjstvu izrabilo 75 % očetov, trimesečni
porodniški dopust pa 90 % mater. Iz podatkov o tem, koliko očetov je izrabilo dopust za nego in varstvo otroka (ta se navadno začne s tretjim mesecem
otrokove starosti in običajno traja devet mesecev), lahko sklepamo, da so
očetje veliko manj vpeti v družinsko življenje kot matere. Med osebami, ki
so izrabile omenjeni dopust, je bilo le 7 % moških in kar 93 % žensk. Očetje,
ki so izrabili dopust za nego in varstvo otroka, na tem dopustu niso vztrajali
dolgo; dve tretjini očetov sta namreč izrabili največ tri mesece tega dopusta, le tretjina pa 7 do 12 mesecev. Med omenjenimi materami pa je bilo
80 % takih, ki so izrabile 7 do 12 mesecev tega dopusta.
Leta 2010 je v Sloveniji izrabilo pravico do dela s krajšim delovnim časom
zaradi starševstva približno 9.000 staršev. Po podatkih, ki so jih zbrali z
dodatnimi vprašanji v okviru Ankete o delovni sili, in ki so se nanašala na
usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, je leta 2010 zaradi varstva in nege otroka delalo vsaj mesec dni manj časa kot običajno 44.000
oseb. Po pričakovanjih je bilo med njimi veliko več žensk kot moških, in
sicer jih je bilo kar 72 % (SURS, 2011).
Dobri dve tretjini zaposlenih oseb sta spomladi 2010 imeli natančno določen čas prihoda na delo in čas odhoda z dela. To pomeni, da so te osebe
verjetno težje usklajevale družinsko in poklicno življenje. Več kot četrtina
zaposlenih oseb je imela gibljiv delovni čas, kar pomeni, da so na delo lahko prihajale ali delovno mesto zapuščale v določenem intervalu. Če pogledamo drugače: le slaba desetina zaposlenih oseb v Sloveniji si je spomladi
2010 svoj delovni čas lahko oblikovala po svoje oz. ga prilagodila svojim
potrebam.
Za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je pomembno, kako si
zaposlena oseba predstavlja prožnost svojega delovnega mesta, torej to, koliko odsotnosti si lahko »privošči« zaradi družinskih obveznosti. Po podatkih
iz drugega četrtletja 2010 je 59 % zaposlenih oseb izjavilo, da bi zaradi družinskih obveznosti lahko na delo prišli uro pozneje ali pa delo zapustili uro
prej. 25 % bi jih lahko to storilo samo izjemoma, 17 % zaposlenih oseb pa
je menilo, da zaradi družinskih obveznosti ne bi mogle zapustiti delovnega
mesta uro prej ali priti na delo uro pozneje. Pri tem bi šlo za uro dela, ki bi
19
jo zaposlene osebe lahko pozneje nadomestile ali pa tudi ne; lahko bi šlo za
dogovor, da je ura izostanka z dela sprejemljiva, če je delo opravljeno.
Še manj prožnosti (fleksibilnosti) je glede celodnevne odsotnosti. SURS je
zanimalo, če je zaposlena oseba lahko odsotna z dela zaradi družinskih
obveznosti ali ne. Dan, ko bi oseba ostala doma, bi lahko nadomestila z dodatnim delom, lahko pa bi šlo tudi samo za količino opravljenega dela - če
bi bilo delo opravljeno, ji ur ne bi bilo treba nadomeščati. Po zabeleženih
podatkih 34 % zaposlenih oseb te ugodnosti ne more izrabiti, 20 % jih lahko
dan izostanka izrabi le izjemoma, 46 % zaposlenih oseb pa je dejalo, da
bi zaradi družinskih obveznosti načeloma lahko izrabile kakšen prost dan
(SURS, 2011).6
3.4 Delovni pogoji
O delovnih pogojih mladih na trgu dela veliko povedo podatki Evropske raziskave o delovnih pogojih (EWCS), ki jo izvaja Eurofound. Nadaljujemo z
rezultati EWCS raziskave iz leta 2010 za osebe, mlajše od 30 let.
Slika 6: delovni pogoji oseb, mlajših od 30 let, v nekaterih vidikih ECWS 2010 raziskave
Vir: EWCS 2010
Intenzivnost dela med mladimi je v Sloveniji nadpovprečno visoka glede na
povprečje EU 27, kar očitno vpliva tudi na njihovo zdravje. Obenem pa so
obeti za kakršno koli stalnost zaposlitve med mladimi glede na visok strah
pred izgubo zaposlitve podpovprečni.
6
https://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3821
20
Področje varnosti zaposlitve omogoča delitev zaposlenih na tiste z relativno varno in stalno zaposlitvijo oz. prihodki ter tiste, ki niso vključeni v
dolgotrajnejše delovno razmerje in jim tako tudi ne pripadajo določene
pravice v obsegu, ki so ga deležni delavci prve skupine zaposlenih. Za delo
slednje skupine zaposlenih se pogosto uporablja tudi izraz prekerno delo.
V primerjavi z Norveško je v Sloveniji med mladimi višji delež zaposlenih za
določen čas, prav tako med aktivno populacijo nasploh. Medtem ko v Sloveniji beležimo višji delež zaposlenih, ki so iz zaposlitve za določen delovni
čas prešli v nezaposlenost, je na Norveškem višji delež prešel iz zaposlitve
za določen čas v zaposlitev za nedoločen čas. Poleg tega v primerjavi z
Norveško višji delež zaposlenih v Sloveniji zaznava zmanjšanje varnosti pri
delu, obenem pa o višji negotovosti v primerjavi s preteklim letom poroča
večji delež nezaposlenih in študentov.
21
3.5 Kariera
Poklicne smeri
Po podatkih SURS-a je bilo med 79.830 dijaki konec šolskega leta 2010/11
največ, kar dobrih 33 tisoč, po klasifikaciji KLASIUS-P vključenih v splošno izobraževanje (41,3 %), po pogostosti vpisa pa sledijo področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (19,5 %), družbenih, poslovnih,
upravnih in pravnih ved (11,0 %), storitev (8,6 %) ter zdravstva in sociale
(7,7 %). Na področju naravoslovja, matematike in računalništva se je izobraževalo 3,6 % dijakov, na področju umetnosti in humanistike 2,8 %, enak
delež dijakov je bil tudi na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in
veterine. Najmanj dijakov(2,6 %) je bilo vključenih v izobraževalne vede
in izobraževanje učiteljev. Ob tem moramo upoštevati, da na srednješolski
ravni ni možno šolanje na vseh omenjenih področjih, npr. na področju prava, sociale, matematike, izobraževanja učiteljev.
Iz analize razpisanih mest v srednje šole za šolsko leto 2013/14 uzhaja, da
je največ mest razpisanih za področje tehnike, proizvodnih tehnologij in
gradbeništva, vendar je vpis na to področje bistveno manjši in ga močno
presega vpis v splošno izobraževanje. Manjše je tudi zanimanje za področje
naravoslovja in računalništva, kjer je sicer večja verjetnost za zaposlitev
po končanem izobraževanju.
Število vključenih v terciarno izobraževanje je naraščalo vse do leta 2006,
ko je v študijskem letu 2006/07 redno ali izredno študiralo skoraj 116 tisoč
oseb, po tem letu pa je začelo počasi upadati. To je predvsem posledica
demografskih sprememb, saj se v terciarno izobraževanje vključujejo manj
obsežne generacije mladih, rojenih konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let. V šolskem letu 2011/12 so bili v študij na višjih strokovnih šolah
vključeni 14.403 študenti, visokošolskih študentov pa je bilo 89.600. Največ študentov na višjih strokovnih šolah je študiralo na področju družbenih,
poslovnih, upravnih in pravnih ved (30,1 %), na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (27,6 %) ter na področju storitev (23,9 %).
Tudi visokošolski študenti so najpogosteje študirali na področju družbenih,
poslovnih, upravnih in pravnih ved (34,2 %), več kot 10 % pa jih je študiralo
še na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (17,9 %) ter
na področju zdravstva in sociale (12,3 %).
Z rastjo števila študentov je posledično z zamikom naraščalo tudi število
diplomantov. V letu 2010 je na visokošolski ravni diplomiralo več kot 16
tisoč oseb, na višješolski ravni pa je največ oseb diplomiralo leta 2011.
Naraščanje števila diplomantov na dolgi rok spreminja izobrazbeno strukturo aktivnega prebivalstva, saj diplomanti po zaključku študija večinoma
vstopijo na trg dela kot iskalci prve zaposlitve (ZRSZ, 2013).
22
Delovne izkušnje
Mladi se poleg že omenjenih težav soočajo z dodatno veliko oviro pri vstopu
na trg dela, to je s priznavanjem delovnih izkušenj. Po zadnjih razpoložljivih podatkih se za pridobitev zaposlitve za osebo s VII. stopnjo izobrazbe
zahtevajo skoraj tri leta predhodnih delovnih izkušenj.
Tabela 6: delež prostih delovnih mest, pri katerih so delodajalci zahtevali delovne izkušnje, po stopnjah izobrazbe (%)
Stopnja izobrazbe
2005
2006
2007
2008
2009
2010
jan - okt 2011
I.
19,5
18,7
16,3
17,2
24,0
27,8
30,6
II.
33,9
35,8
39,2
33,9
39,2
47,9
50,6
III.
40,0
39,5
41,1
35,8
41,3
46,5
52,3
IV.
47,9
45,6
42,0
42,5
49,1
51,9
56,8
V.
45,0
45,3
46,4
46,3
48,1
47,4
49,2
VI.
58,8
58,4
60,4
64,8
64,0
64,1
62,5
VII
46,1
46,6
49,4
52,4
50,7
50,3
51,9
VIII.
56,5
42,5
42,0
42,4
39,0
35,2
33,0
Bolonjski študij
/
/
/
52,3
59,8
44,8
59,5
Skupaj
39,7
38,6
37,0
37,7
42.6
44,8
47,7
Vir: ZRSZ, 2011
Tabela 7: povprečno število mesecev delovnih izkušenj, ki so jih delodajalci zahtevali
pri razpisanih prostih delovnih mestih glede na zahtevano izobrazbo
Stopnja izobrazbe
2005
2006
2007
2008
2009
2010
jan - okt 2011
I.
15,2
14,5
15,0
16,8
18,7
17,7
18,5
II.
15,1
15,5
14,3
15,4
18,6
19,8
20,8
III.
14,7
14,7
12,9
14,0
15,7
15,9
20,6
IV.
20,8
20,1
21,1
20,3
21,8
23,3
25,5
V.
24,9
25,2
24,1
23,9
24,9
25,9
26,8
VI.
32,3
32,3
32,3
32,2
34,0
35,8
36,9
VII
33,3
33,2
32,6
33,6
33,6
34,4
34,4
VIII.
52,5
48,2
43,7
54,9
56,7
55,3
53,2
Bolonjski študij
/
/
/
18,9
23,0
25,8
25,4
Skupaj
23,2
22,7
22,8
23,3
24,6
25,2
26,1
Vir: ZRSZ, 2011
Opomba: pri izračunu povprečja je ZRSZ tako upošteval vsa prosta delovna
mesta, za katera so delodajalci zahtevali delovne izkušnje. Prosta delovna
mesta, za katera delovne izkušnje niso bile zahtevane, so bila izločena.
23
3.6 Kolektivno zastopanje delavskih interesov
Področje vključuje vse oblike dogovarjanja, usklajevanja in sprejemanja
stališč med različnimi interesnimi skupinami – državo, delodajalci in sindikati. Predmet socialnega dialoga so navadno pravice, obveznosti in odgovornosti delodajalcev in delavcev, plačna politika, socialna varnost in
varnost zaposlenih, socialna zavarovanja, zaposlovanje, itd. Uspešnost socialnega dialoga lahko ključno pripomore k razreševanju pomembnih ekonomskih in socialnih problemov.
Na ravni EU za to področje ni dostopnih relevantnih statističnih indikatorjev, zato bi bilo potrebno vzpostaviti sistem za zbiranje podatkov, ki bi bili
primerljivi po državah. MOD kot priporočila za indikatorje navaja »delež
članstva v sindikatih (% zaposlenih)«, »sindikalna pogajanja o plačah (collective wage bargaining coverage rate)« ter »stavke (days not worked due
to strikes and lockouts)«.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih je v Sloveniji stopnja sindikaliziranosti okoli 27 odstotna (podatek Evropskega sindikalnega inštituta, ETUI). Po
istih virih je stopnja pokritosti s kolektivnimi pogodbami v industrijskem
sektorju okoli 90 odstotna. Vendar pa se moramo hkrati zavedati, da je
po zadnjih podatkih Agencije za javnopravne evidence Slovenije (AJPES)
za leto 2012 velika večina družb, tj. 93,6% sodila med mikro družbe, to je
družbe z manj kot 10 zaposlenimi.7 V teh družbah je stopnja sindikaliziranosti praviloma opazno nižja.
7
http://www.ajpes.si/doc/LP/Informacije/Informacija_LP_GD_zadruge2012.pdf
24
4
PREDLOGI UKREPOV ZA ZNIŽANJE STOPNJE
BREZPOSELNOSTI MLADIH V SLOVENIJI8
Brezposelnost mladih s seboj prinaša vrsto negativnih posledic za posameznika in družbo kot celoto. Med njimi izstopajo predvsem izguba pomembnega
delovnega potenciala, ki bi sicer lahko v družbo prinesel nove razvojne razsežnosti in s tem prispeval h krepitvi splošne družbene blaginje, pojav višjih
izdatkov za socialne transferje in izgubljene investicije države v izobraževanje
ter upočasnitev procesa osamosvajanja ter osebnostnega razvoja mladih, njihovega zavedanja o družbeni odgovornosti in pomenu aktivnega državljanstva.
Brezposelnost mladih izstopa med mladimi z dokončano osnovno šolo. Delež brezposelnih mladih, ki imajo končano osnovno šolo ali manj se sicer z
leti zmanjšuje, vendar je ta delež med mladimi v starosti od 15 do 24 let
nadpovprečno visok, in sicer je v aprilu 2013 znašal 39,3 %, kar gre pripisati
tudi dejstvu, da se mladi v tem starostnem obdobju še izobražujejo. Delež
te skupine pa močno pade med brezposelnimi mladimi v starosti od 25 do
29 (na 21,2 %), ker v tem obdobju na trg dela vstopi tudi večina mladih s
terciarno izobrazbo. Delež slednjih z leti narašča in se počasi bliža eni petini. Konec aprila 2013 jih je bilo med brezposelnimi v starosti od 25 do 29
let že 26,9 % (MDDSZEM in ZRSZ 2013, 13).
8
Povzeto po Džidić S. Predlog ukrepov za izboljšanje situacije mladih v Sloveniji, Decent project for
decent work, 2013.
25
Mlade se označuje kot prilagodljive delavce, saj naj bi bili bolj pripravljeni
sprejeti fleksibilne oblike zaposlitve, zaposlitev za krajši čas oz. zaposlitev,
ki ne ustreza njihovim poklicnim ciljem. Pri tem pa moramo poudariti, da
ne gre za stvar izbire – mladi so namreč v izbiro fleksibilnih oblik dela v veliki meri prisiljeni, saj v glavnem nimajo možnosti izbire med zaposlitvami
oziroma delom za nedoločen čas. Zaradi opravljanja fleksibilnih del so mladi v povprečju brezposelni krajši čas kot ostali brezposelni, kar potrjujejo
tudi podatki o povprečnem trajanju brezposelnosti pred zaposlitvijo. Mladi
v starosti od 15 do 24 let so bili aprila letos na ZRSZ v povprečju prijavljeni
8,5 meseca, mladi v starosti od 25 do 29 let pa 10,9 meseca. (MDDSZEM in
ZRSZ 2013, 20).
Problem brezposelnosti mladih in neustreznosti zaposlitve je zelo občuten
pri diplomantih, ki so največ vložili v priprave za zaposlitev in profesionalno kariero. Izgube, ki ob tem nastanejo, ko ne dobijo ustreznega dela,
niso samo individualne narave, ampak prizadenejo tudi različne strukturne
družbene ravni (Podmenik 2011,13-14). Zaposlitev ni samo pogoj za doseganje avtonomije mladih. V povezavi s poznim doseganjem avtonomije
mladih se pojavlja tudi problem »vzpenjanja« po družbeni lestvici, tj. doseganje nekega družbenega statusa, s katerim je povezana tudi kakovost
življenja posameznika v družbi. To je še najbolj problematično, če v družbi
pripisan družbeni status ohranja svojo moč in je posamezniku že na tak
način onemogočeno napredovanja po družbeni lestvici. Različne raziskave
kažejo, da dlje časa, ko osebe iščejo zaposlitev, manj uspešna je njihova
kariera, tako z vidika plače kot strokovnega razvoja (MDDSZEM in ZRSZ
2013, 14).
Za mlade je značilno tudi, da zaradi pomanjkanja formalnih delovnih izkušenj težko dobijo prvo zaposlitev, saj v Sloveniji delodajalci v postopku izbire zahtevajo ravno te poleg ostalih poklicno specifičnih in ključnih
kompetenc. Vendar pa so ravno slednje edine, ki jih mladi lahko pridobijo
v času formalnega izobraževanja. Mladinsko delo, delo preko študentskega
servisa, neformalno izobraževanje in priložnostno učenje so področja, na
katerih so mladi v času šolanja aktivni, vendar so zaradi odsotnosti nacionalnega sistema priznavanja učinkov neformalnega izobraževanja ter neformalnih delovnih izkušenj prikrajšani za marsikatero priložnost, saj osvojenih veščin in kompetenc ne morejo izkazati.
Poleg do sedaj naštetih težav, s katerimi se mladi soočajo na trgu dela, pa
ne gre zanemariti tudi dejstva, da je v Sloveniji poklicno izobraževanje
skoraj zamrlo. Mladi se večinoma vpisujejo v splošne srednješolske izobraževalne programe, programi terciarnega izobraževanja pa so teoretično
26
naravnani in ne spodbujajo prakse praktičnega usposabljanja pri delodajalcih. Posledično imamo na trgu dela mlade, ki bodisi niso ustrezno usposobljeni bodisi niso dovolj usposobljeni za opravljanje določenega poklica.
Starostna segmentacija trga dela je že nekaj let izrazita in taka je ostala
tudi v letu 2012. Slovenija je že vrsto let v ospredju po visokem deležu
mladih v začasnih zaposlitvah. V zadnjem letu se je ta delež med mladimi
(15–24 let) sicer nekoliko zmanjšal (na 69,9 %), vendar ostaja največji v
EU (42 %) (UMAR 2013, 56). Kot odgovor na segmentacijo trga dela je bila
zato v Sloveniji marca 2013 uvedena reforma trga dela, katere osnovni
cilj je bil odpraviti dualizem na področju sklepanja pogodb za določen
in nedoločen čas. Ena izmed najbolj pogostih prožnih oblik zaposlitve, v
kateri se znajdejo večinoma mladi, je delo za določen čas. Glede na delež
zaposlitev za določen čas se Slovenija uvršča v sam vrh EU. Zaposlitve za
določen čas prevladujejo (66 %) med mladimi (mlajši od 35 let), medtem
ko imajo le redki (4 %) starejši (nad 55 let) zaposlitev za določen čas
(SURS 2013).
Prožnost trga dela se da delno meriti tudi z deležem tako imenovanih
prožnih oblik zaposlitve, med katere uvrščamo tudi samozaposlitev. V
zadnjem letu se kot pogost razlog odjave iz registra brezposelnih oseb
pri mladih pojavlja ravno samozaposlitev. V letih po osamosvojitvi (SURS
2012a) je bil v Sloveniji velik porast samozaposlitve kot oblike dela. Prvi
podatki Ankete o delovni sili iz leta 1993 kažejo, da je takrat znašal delež samozaposlenih med vsemi delovno aktivnimi več kot 12 %. Leta 2011
so samozaposleni predstavljali 12,6 % vseh delovno aktivnih v Sloveniji.
Razlog za porast te oblike »zaposlovanja« v zadnjih letih gre pripisati
programu ZRSZ, ki je v tem obdobju namenil občutno več sredstev za
subvencije novih samozaposlenih. Po podatkih, ki jih navaja UMAR v letnem Poročilu o razvoju za leto 2012 (UMAR 2013, 55), naj bi se v obdobju 2009–2012 delež samozaposlitev res povečal, vendar ne kot posledica
podjetniških interesov posameznikov, temveč tudi tega, da pritegnitev
samozaposlenih postaja eden od načinov najemanja delovne sile namesto
sklepanja pogodbe o zaposlitvi. Ta način delodajalcem omogoča, da s
samozaposlenim hitreje prekinejo sodelovanje, obenem pa imajo do njih
manj obveznosti, kar zadeva odmor, dopust, izobraževanje, zavarovanje
v primeru bolniškega staleža ipd. (SURS 2012a). Taka vrsta »zaposlitve« je
prisotna tudi med mladimi.
Na podlagi opisanih trendov in statističnih podatkov v nadaljevanju podajamo predloge ukrepov za izboljšanje položaja mladih na trgu dela v
Sloveniji.
27
4.1 Prvo problemsko področje – osipniki
Po uradnih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje iz aprila 2013 je med brezposelnimi mladimi v starostnem obdobju 15–29 let kar 28 % takih z (ne)
dokončano osnovno šolo. Mlade, ki predčasno zapustijo osnovno in srednješolsko izobraževanje, se mora spodbuditi k ponovni vključitvi v izobraževanje oz. k pridobitvi poklicne kvalifikacije. Na podlagi primerjalne raziskave
norveškega in slovenskega trga dela smo kot eno izmed dobrih praks prepoznali spodbudo za mlade, imenovano Zaposlitveni vrtiljak.
Zaposlitveni vrtiljak
Predvideni izvajalec: ZRSZ, delodajalci
Namen ukrepa je spodbujanje poklicnega izobraževanja in spodbujanje
zgodnejšega zaposlovanja mladih. Mlade, ki izstopijo iz izobraževalnega
sistema, se z opravljanjem praktičnega dela spodbudi k nadaljevanju šolanja oziroma k iskanju zaposlitve. Ukrep se izvaja na regionalni ravni, predvideni izvajalec pa je ZRSZ v sodelovanju z delodajalci in centri za socialno
delo (CSD) - individualne obravnave.
Mlade se vključi v tri izvedbene sklope, v katerih se udeležijo delovnega
procesa v podjetjih treh delodajalcev. Vsak sklop udeležencu prinese nove
praktične izkušnje. Po zaključku posameznega sklopa se mladi lahko odločijo za nadaljevanje dela pri trenutnem delodajalcu oz. za napredovanje v
drugi sklop, kjer nadaljujejo s pridobivanjem znanj pri novem delodajalcu.
Ukrep že več let uspešno deluje na Norveškem, kjer so v pilotno izvedbo
vključili 5 mladih oseb – osipnikov. Po uspešnem zaključku pilotne izvedbe
se je projekt nadaljeval na regionalni ravni.
Udeleženci so tekom izobraževanja po posameznih sklopih deležni podrobnega spremljanja opravljenega dela s strani delodajalca in izvajalca
programa (ZRSZ) ter individualne podpore oz. obravnave (CSD). Nujno je
kakovostno sodelovanje med izvedbenimi partnerji in pazljivo spremljanje
(merjenje) učinkov.
Po pilotni izvedbi je v slovenskem prostoru možna nadgradnja ukrepa vzpostavitev industrijskega vrtiljaka, ki bi povezal vse slovenske regije in
mladim omogočil pridobitev raznolikih izkušenj na trgu dela.
Razširitev ukrepa projektnega učenja za mlade (PUM)
Predlagamo, da se ukrep projektnega učenja za mlade (PUM) razširi na ciljno skupino mladih do 30. leta starosti. Vsebinsko naj se PUM razširi tudi na
izvajanje intenzivnih krajših usposabljanj iz različnih področij, med drugim
t.i. zelene ekonomije in kulturne produkcije, kar pomeni, da je potrebno
razširiti tudi nabor strokovnih vsebin za redno usposabljanje mentorjev.
28
4.2 Drugo problemsko področje – volontersko pripravništvo
Eden glavnih elementov dostojnega dela je zagotavljanje dostojnega plačila za opravljeno delo. V Sloveniji se je v zadnjih letih izjemno povečalo število razpisanih mest za opravljanje volonterskega pripravništva. Kot
najbolj problematično zaznavamo opravljanje volonterskega pripravništva
v primerih, ko je le-to s področno zakonodajo urejeno kot obvezno (gre za
situacije, ko brez opravljenega pripravništva posameznik ne more opravljati poklica na določenih področjih). Povpraševanje po volonterskem pripravništvu pa ni nič manj prisotno niti v primerih, ko gre za delovna mesta, kjer
zakonsko ni predpisano obvezno opravljanje pripravništva. Najbolj opazne
zlorabe tega mehanizma se v zadnjem času zaradi zmanjšanja kadrovskih
načrtov pojavljajo predvsem v javnem sektorju.
Vzpostavitev nacionalne sheme plačanih pripravništev
Predvideni izvajalec: MDDSZEM, ZRSZ
Predlagamo vzpostavitev nacionalne sheme dostojno plačanih pripravništev. Del sredstev za plačilo dela pripravnikov naj se zagotovi iz evropskih
strukturnih skladov, del pa iz državnega proračuna. V shemo plačanih pripravništev naj bodo vključeni tako mladi do 30. leta starosti, ki opravljajo
pripravništvo v okviru izobraževanja (npr. absolventi), kakor tudi tisti, ki ga
opravijo po zaključku izobraževanja. V shemo naj se vključijo vsa obvezna
pripravništva za obdobje najmanj 12 mesecev (oz. najmanj za obdobje,
ki je predpisano za opravljanje obveznega pripravništva v področni zakonodaji) z namenom pridobivanja in krepitve sposobnosti, znanj, veščin in
spretnosti iskalcev prve zaposlitve na področjih, katerih obstoječe znanje
brez pripravništva oziroma delovnih izkušenj in opravljanja strokovnega
izpita ne omogoča neposredne zaposlitve na tem področju.
Shema plačanih pripravništev mora določiti tudi minimalne standarde v
zvezi z obveznim plačilom dela pripravnika:
a) plačilo pripravnika ne sme biti pod stopnjo revščine v EU v višini 60 %
mediane dohodka ali minimalne plače v Sloveniji,
b) pripravniku morajo poleg plačila za opravljeno delo ter kritja vseh
stroškov socialnega zavarovanja, biti povrnjeni tudi vsi stroški prevoza
na delo in z dela ter prehrane med delom
c) plačilo mora vsebovati tudi plačilo nadur.
29
Predvideni učinki ukrepa:
- boljša kompetenčna opremljenost mladih,
- večje zaposlitvene možnosti iskalcev prve zaposlitve in hitrejši prehod
mladih na trg dela,
- zmanjšanje tveganja za revščino pripravnika v času opravljanja pripravništva oziroma izboljšanje ekonomske in socialne varnosti pripravnikov.
30
4.3 Tretje problemsko področje – začasnost zaposlitev
Eden od elementov dostojnega dela je tudi varnost zaposlitve, ki jo v največji meri zagotavlja pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Mladi v Sloveniji
pretežno opravljajo prekerne oblike dela, in sicer delajo na podlagi avtorskih in podjemih pogodb, pogodb za določen čas ali s skrajšanim delovnim
časom. Slovenija po deležu začasnih zaposlitev med zaposlenimi v starosti
od 15 do 24 let prednjači v območju EU28 - v zadnjem četrtletju 2012 je ta
delež znašal 71,4 %. Da bi se mladim iskalcem zaposlitve omogočil učinkovitejši vstop na trg dela, je potrebna ustrezna vzpostavitev nacionalnega
sistema priznavanja neformalnih delovnih izkušenj.
Vzpostavitev nacionalnega sistema ustreznega priznavanja neformalnih delovnih izkušenj in povezovanje neformalnega in formalnega izobraževanja ob vzporedni postavitvi taksonomije poklicnih
veščin in kompetenc
Predvideni izvajalec: MIZŠ
Sodelujoči: MDDSZEM, socialni partnerji, mladinski sektor
Prakse zaposlovanja se spreminjajo med drugim tudi zato, ker delodajalci
vse pogosteje zahtevajo neformalno pridobljena znanja in veščine, ki so
kratkoročno profitabilna, šolska spričevala in diplome pa so le vstopnica v
izbirni proces. V postopkih izbire delodajalci pogosto preverjajo kompetence socialne in komunikacijske spretnosti, informacijsko pismenost, medkulturno usposobljenost, obvladovanje tujih jezikov, torej vse, ki jih običajno
formalna izobrazba ne zagotavlja. Posebej poudarjajo sposobnosti hitrega
nadgrajevanja znanj in veščin in preusmerjanja tako v okviru posameznih
poklicnih spretnosti kot od ozkih specifičnih k širšim in splošnejšim kvalifikacijam. Učenje ob delu in učenje na dolgi rok oziroma vseživljenjsko
učenje postajata del zaposlitve (Podmenik 2011, 13). Neformalno izobraževanje, priložnostno učenje in neformalne delovne izkušnje pa so izkušnje,
ki jih mladi lahko pridobijo v času formalnega izobraževanja in z njimi
nastopijo ob vstopu na trg dela.
V Sloveniji je že dlje časa vzpostavljenih več sistemov priznavanja neformalnega izobraževanja in delovnih izkušenj (npr. Moje izkušnje, Nefix,..),
vendar noben izmed teh sistemov ni priznan na nacionalni ravni. Ustrezno
priznavanje neformalnega izobraževanja nikakor ne sme nadomeščati formalno pridobljenega znanja, vendar mladim omogoča prepotrebne vstopne
pogoje pri vstopu na trg dela. Po podatkih ZRSZ iz 2010 delodajalci v povprečju zahtevajo 33,4 mesecev delovnih izkušenj v primeru VII. stopnje
izobrazbe, mladi v Sloveniji pa na trg dela večinoma vstopajo po 25. letu
31
oz. po zaključku formalnega izobraževanja, po navadi povsem brez formalno priznanih delovnih izkušenj. Sistem ustreznega priznavanja neformalno
pridobljenega znanja in neformalnih delovnih izkušenj bi mladim v veliki
meri izboljšal položaj ob vstopu na trg dela. Večina mladih namreč v času
študija opravlja študentsko delo, ob katerem pridobijo delovne izkušnje,
poleg tega pa se mladi udeležujejo različnih tečajev in raznih izobraževalnih delavnic, na katerih prav tako pridobijo znanja, ki se zahtevajo v
delovnem procesu.
Učinki neformalnega izobraževanja in neformalne delovne izkušnje so tesno povezani tudi s priložnostnim učenjem. Komponenta neformalnih procesov v življenju mladih je izrazito podcenjena glede na učinke, ki jih ima.
Neformalno izobraževanje je na primer (Bakovnik et al. 2010, 16) prav tako
načrtovan proces učenja oz. pridobivanja znanja, vendar se odvija izven
formalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja in ni nujno, da vodi do
formalno priznanih rezultatov. Bistven poudarek torej daje aktivnosti in
samoiniciativnosti udeležencev tega izobraževalnega procesa. Metode neformalnega izobraževanja so v primerjavi z metodami v formalnem izobraževanju bolj raznolike, odnosi med učitelji in učenci pa so interaktivni in
nehierarhični. Neformalno izobraževanje je bolj fleksibilno, saj se prilagaja potrebam udeležencev in družbe nasploh. Neformalno učenje se lahko
odvija v okviru aktivnosti organizacij in skupin civilne družbe ali usposabljanja na delovnem mestu. Mladi pa se pojavljajo tako kot udeleženci teh
izobraževanj kot tudi izvajalci.
Če podrobneje pogledamo pomen in učinke neformalnega izobraževanja,
se lahko navežemo tudi na priložnostno učenje. Priložnostno učenje je zelo
pomembna dimenzija «neformalnega» v življenju vsakega posameznika.
Priložnostno učenje predstavljajo znanja in spretnosti, ki jih pridobimo kot
t.i. stranske učinke življenja in delovanja. Priložnostno učenje se odvija
znotraj družine, socialnih omrežij, v vsakdanjem življenju, preko medijev
ipd. V veliki meri temelji na izkustvu. Za razliko od formalnega in neformalnega učenja to učenje ni načrtovano. Razvija se z vsakdanjimi dejavnostmi,
povezanimi z delom, družino ali prostim časom. Tu govorimo o sposobnosti
vodenja projektov ali spretnosti s področja informacijsko-komunikacijskih
tehnologij (IKT), pridobljenih na delovnem mestu; znanja jezikov in medkulturnih spretnostih, pridobljenih med bivanjem v drugi državi ali izven
delovnega mesta, ter spretnostih, pridobljenih s prostovoljstvom, kulturnimi dejavnostmi, športom, mladinskim delom in domačimi dejavnostmi
(npr. skrb za otroka). V vsakdanjiku se mladi torej srečujejo na primer z
novimi tehnologijami in sodobnimi znanji, ki jih posredno uporabljajo za
dosego drugih ciljev. Tako se večina mladih nauči uporabljati računalnik
doma in ne v šoli, enako velja za mobilno telefonijo, spletne aplikacije ipd.
32
S prostovoljnim delom se lahko naučijo različnih metod dela z družbenimi
skupinami, timskega dela itd. (Svet EU 2012, 12). Vsa ta osvojena znanja in
kompetence pa mladim ne pomagajo pri iskanju prve zaposlitve, ker nimamo ustreznega sistema za potrjevanje priložnostnega učenja.
Ob tem pa je potrebno priznavanje neformalnih delovnih izkušenj ustrezno
regulirati. Delovne izkušnje, znanja in veščine, ki bodo priznane v okviru
nacionalnega sistema in priznavanje neformalnih delovnih izkušenj, se določijo v sodelovanju s socialnimi partnerji, na podlagi katerega se pripravi
seznam najpogosteje iskanih kompetenc (taksonomija poklicnih veščin in
kompetenc).
Predvideni učinki ukrepa:
- zagotavljanje lažjega prehoda na trg dela iskalcem prve zaposlitve,
- skrajšanje čakalne dobe na prvo zaposlitev,
- zmanjšanje tveganja za revščino in socialno izključenost.
Izboljševanje
certifikat
podpornega
podjetniškega
okolja:
Podjetniški
Predvideni izvajalec: MDDSZEM, MIZŠ, srednje šole, višje šole, visoke šole,
fakultete
Sodelujoči: socialni partnerji
Eden vse pogostejših razlogov za odjavo mladih iz evidence brezposelnih na
ZRSZ je samozaposlitev. Mladi se vse pogosteje odpravljajo na podjetniško
pot, ob tem pa so največkrat slabo izobraženi o osnovah podjetništva. Da
bi mlade pravočasno opremili s podjetniškim znanjem, svetujemo vpeljavo
večstopenjskega izobraževanja za pridobitev podjetniškega certifikata po
avstrijskem zgledu.
Gre za izobraževanje v 4 modelih, na podlagi katerih udeleženec pridobi
ustrezne kompetence.
Modul A – delovno okolje – delovna in socialna zakonodaja /osnove podjetništva
Modul B – slovenska ekonomija/gospodarstvo
Modul C – ekonomika podjetij
Modul D – računovodstvo, davčni vidiki, marketing
Udeleženec programa pridobi ustrezno ekonomsko znanje, kompetence s
področja gospodarskih odnosov, delovne, socialne in finančne zakonodaje.
Program mladim ponuja vsa znanja, ki jih podjetnik potrebuje ob odprtju
33
svojega podjetja, kakor tudi ob nadaljevanju svoje podjetniške poti. Vsak
izmed modulov se zaključi z opravljanjem 45 minutnega izpita. Program
za pridobitev podjetniškega certifikata se lahko izvaja v okviru obveznih/
izbirnih izobraževalnih vsebin in se prizna kot opravljena učna obveznost,
lahko pa se izvaja neodvisno od izobraževalnega sistema (zainteresirana
javnost).
Za izvajanje programa se predhodno usposobi učitelje/predavatelje, katerim se tekom izvajanja nudi podporno okolje s strani izobraževalnih ustanov.
»Uvajanje v zaposlitev« oz. usposabljanje na delovnem mestu s
postopnim prehodom v zaposlitev
Predvideni izvajalec: MDDSZEM
Sodelujoči: MDDSZEM, socialni partnerji
Trenutno se v okviru programov Aktivne politike zaposlovanja izvaja tudi
ukrep Usposabljanje na delovnem mestu (UDM). Predlog ukrepa »uvajanje
v zaposlitev«9 pomeni razširitev že obstoječega ukrepa UDM, ki mladim,
starih do 30 let, omogoča praktično usposabljanje pri delodajalcu za največ 3 mesece. Obstoječi ukrep UDM ne predvideva zaposlitve v času usposabljanja, temveč ostane udeleženec ves čas usposabljanja prijavljen kot
brezposelna oseba v registru ZRSZ. Pogosto se dogaja, da delodajalci izrabljajo ta ukrep za namene zastonj delovne sile ter kot neke nadomestke za
trimesečne pogodbe za določen čas.
Ukrep »uvajanje v zaposlitev« lahko traja 9 mesecev in omogoča tudi zaposlitev po 3-mesečnem poskusnem obdobju. Delodajalec sklene z ZRSZ
pogodbo o sodelovanju, v kateri se zaveže k sodelovanju v ukrepu za vsaj
9 mesecev. Predmet pogodbe sta tako 3-mesečno usposabljanje na delovnem mestu in 6-mesečna zaposlitev, ki pa je kombinacija usposabljanja
na delovnem mestu in dela. Prve 3 mesece se oseba, vključena v ukrep,
izključno usposablja za opravljanje dela na določenem delovnem mestu
pri delodajalcu, ZRSZ pa udeležencu in delodajalcu izplača vse stroške in
denarne dajatve v skladu s trenutno veljavnimi predpisi znotraj obstoječega ukrepa UDM. Naslednjih 6 mesecev, ko postane (na podlagi pogodbe,
ki jo sklene z delodajalcem) udeleženec ukrepa zaposlena oseba, torej ni
več prijavljena na ZRSZ kot brezposelna oseba, ampak nastopijo pogoji za
prejemanje plače in vseh nadomestil k plači (za prevoz na delo in z dela
ter za prehrano med delom). V teh 6-ih mesecih se zaposlena oseba delno
9
Ukrep »uvajanje v zaposlitev« je nastal na osnovi osnutka ukrepa Usposabljanje na delovnem mestu z
zaposlitvijo iz dokumenta Mladi v operativnih programih 2014-2020 (2013).
34
še vedno usposablja, vendar največ do 10 ur na teden, preostali delovni čas
pa opravlja redno delo. Delovni čas, skupaj z usposabljanjem, ne sme bit
krajši od polnega (tj. 40 ur na teden). Stroške plačila opravljenih ur usposabljanja povrne delodajalcu ZRSZ, vključno s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko
varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti, ki se izračunajo glede na
opravljeno število ur usposabljanja. Stroški rednega dela, kakor tudi stroški
prevoza na delo in z dela ter prehrane med delom, so stroški delodajalca.
Preden se delodajalec sploh lahko vključi v ta ukrep, mora ZRSZ predložiti natančen opis delovnega mesta z obrazložitvijo potrebe po nadaljnjem
usposabljanju na delovnem mestu po prvih treh mesecih. V kolikor ZRSZ
oceni, da so razlogi delodajalca neutemeljeni, lahko vlogo delodajalca tudi
zavrne.
Delodajalec lahko ponovno koristi obstoječi UDM ukrep ali predlagani ukrep
»uvajanje v zaposlitev« le v primeru, da po poteku 9-mesečne pogodbe
istemu kandidatu ponudi pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, v kolikor
ne obstajajo utemeljeni razlogi za nasprotno. Pri uveljaviti ukrepa »uvajanje v zaposlitev« obstajajo še vedno pasti, in sicer, da bi se ga zlorabilo za
namene sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas (9-ih mesecev). Zato
je treba predhodno s socialnimi partnerji postaviti pogoje za vključitev v
ukrep ter opredeliti posledice (za vse stranke) predčasne prekinitve trajanja ukrepa ali v primeru neprehoda v zaposlitev za nedoločen čas po poteku
9-mesečnega obdobja.
ik
inčn
Pričakovani učinki ukrepa:
Decent Project
rojec
nt P
Dece
t fo r
for Decent Work
/ Mina Arko
BA R
VICA
/S
sv
ica in
barv modra barvica in svinčnik
a
r
d
ter
ča
o
r mt: rde
NIK - komeple
BARVICA/SVINČ rdeča t
t:
mple
o
k
NIK VINČ
- pridobivanje praktičnih izkušenj,
- izboljšanje zaposljivosti mladih,
- povečanje deleža zaposlitev za nedoločen čas med mladimi,
- večja ekonomska in socialna varnost,
ko
a Ar
- W orkzmanjšanje
tveganja za dolgotrajno brezposelnost.
/ Min
Dece
nt
35
4.4 Četrto problemsko področje – pomanjkljiva informiranost mladih
Karierna linija
Predvideni izvajalec: ZRSZ, socialni partnerji, karierni centri
»Karierna linija« pomeni vzpostavitev spletnega portala po avstrijskem
zgledu. Gre za spletno stran, ki mladim ponuja naslednje storitve:
- telefonsko linijo o kariernem svetovanju in usposabljanju, namenjeno
mladim; mladim so na voljo svetovalci z nasveti s področja kariernega
svetovanja;
- redno posodobljeno zbirko delodajalcev, ki ponujajo praktično izobraževanje/pripravništva;
- webinarji (web – based – seminars) s področja kariernega svetovanja in
usposabljanja z ustreznim naborom predavateljev.
(e) - Brošura, ki mladim daje koristne informacije o programih
subvencioniranja zaposlovanja in ukrepih APZ
Predvideni izvajalec: ZRSZ, socialni partnerji, karierni centri
»(e-) Brošura« mlade informira o državnih ukrepih na področju zaposlovanja – katere subvencije za zaposlovanje je mogoče pridobiti, kateri
ukrepi APZ so najprimernejši za vključitev mladih, kateri so pogoji za
vključitev oz. pridobitev subvencioniranja. Združuje primere (situacije
mladih) in nasvete, in opisuje projekte, ki so na voljo mladim, ki vstopajo
na trg dela. Predstavlja mnenja mladih o njihovih izkušnjah v vključenosti
v programe.
Klub zaposlitev
Predvideni izvajalec: ZRSZ, karierni centri, socialni partnerji
»Klub zaposlitev« pomeni sklop izobraževanj, namenjenih mladim iskalcem
zaposlitve (trenutnim, bodočim) ter njihovi medsebojni interakciji. Namen
kluba je mladim dati znanja in veščine, ki jim bodo koristile ob vstopu na
trg dela oz. ob iskanju prve zaposlitve ter omogočiti medsebojno izmenjavo informacij med mladimi.
S pomočjo individualnih in skupinskih tečajev se članom kluba omogoči,
da prepoznajo svoje spretnosti, kompetence in karierne cilje ter realne
36
zaposlitvene možnosti. Tečaji so različni: kako napisati kakovosten življenjepis, kako poteka zaposlitveni intervju ter različne možnosti pridobivanja jezikovnih znanj, veščin, računalniških znanj, itd. Poudarek je na lastni
aktivnosti članov ter medsebojnem povezovanju izkušenj. Projekt mora
imeti dobro spletno podporo, ki pomaga zainteresiranim kandidatom, da
se seznanijo s procesom dela, poleg tega pa spletno mesto ponuja koristne
informacije – vzorce prošenj za delo, nasvete za vedenje na zaposlitvenem
intervjuju, osebne izkušnje posameznikov, ki so trening v zaposlitvenem
klubu že zaključili, itd.
37
4.5 Peto problemsko področje – upad poklicnega izobraževanja
Iz analize razpisanih mest v srednje šole za šolsko leto 2013/14 izhaja, da
je največ mest razpisanih za področje tehnike, proizvodnih tehnologij in
gradbeništva, vendar je vpis na to področje bistveno manjši in ga močno
presega vpis v splošno izobraževanje. Manjše je tudi zanimanje za področje
naravoslovja in računalništva. Primerjava z drugimi državami (npr. Norveško, Dansko in Avstrijo) kaže, da je brezposelnost med mladimi veliko nižja
v državah, kjer sistem vajeništva še aktivno deluje v povezavi s formalnim
izobraževanjem. V Sloveniji pa je poklicno izobraževanje skoraj povsem
zamrlo.
Analiza možnosti vpeljave oziroma obuditev dualnega sistema
izobraževanja
Slovenija se v zadnjih letih sooča z izjemno visoko stopnjo brezposelnosti
mladih. Kot eden izmed načinov zniževanja brezposelnosti med mladimi se
ponuja konkretno izboljšanje sistema poklicnega izobraževanja. Pripraviti je potrebno analizo trenutnega stanja, poiskati razloge za nazadovanje
položaja slovenskega sistema poklicnega izobraževanja in najti rešitve za
vzpostavitev ustreznega sistema vajeništva.
V skandinavskih državah kot sta Norveška in Danska, a tudi v Avstriji, uspešno deluje sistem dvojnega izobraževanja (dualni sistem, povezava med
prakso in teorijo). V teh državah je brezposelnost med mladimi, ki zaključijo poklicno izobraževanje, zelo nizka. Najmanj polovica poklicnega
izobraževanja poteka preko opravljanja prakse v podjetjih. Poročila držav,
ki imajo dobro razdelan in zaseden sistem poklicnega izobraževanja, kažejo, da so mladi, ki opravljajo praktično delo že v času izobraževanja, bolj
zaposljivi.
Prednosti dvojnega oz. dualnega izobraževanja so:
- združuje izobraževanje s potrebami trga dela in predstavlja posledico
povpraševanja,
- mladim daje delovne izkušnje, ki so pomembna prednost pri iskanju
prve zaposlitve,
- izobraževanje je dostopno vsem (ni izključevanja socialno šibkejših),
- izobraževanje, ki povezuje teorijo in prakso, je mladim bolj privlačno,
- mladi pridobijo teoretične in praktične spretnosti ter se naučijo »postaviti na lastne noge«,
- podjetja in zaposleni delavci ob izvajanju praktičnega dela pridobivajo
38
nove kompetence, predvsem se priučijo usposabljanja in vključevanja
novincev v delovni proces,
- mladi se naučijo, kako poteka delo v podjetju in s tem pridobijo dragocene kompetence in veščine.
Okrepitev dualnega sistema in praktičnega usposabljanje na terciarni ravni
Število registrirano brezposelnih mladih je v času krize naraslo. Konec avgusta 2013 je bilo v primerjavi z decembrom 2007 na ZRSZ prijavljenih
okoli 18 % več mladih v starostni skupini od 15 do 24 let ter okoli 68 % več
mladih v starosti od 25 do 29 let. V strukturi brezposelnih na pomenu tako
pridobivajo mladi s terciarno izobrazbo kot posledica vedno večje vključenosti mladih v terciarno izobraževanje ter pomanjkanja zaposlitvenih
možnosti zaradi krize (MDDSZEM in ZRSZ 2013, 9; ZRSZ 2013).
V povezavi z dualnim sistemom in praktičnim usposabljanjem v času izobraževanja se pogosto pozablja na sodelovanje univerz z delodajalci. V Sloveniji je občutno premalo povezovanja visokošolskih izobraževalnih ustanov z
delodajalci, čeprav prakse iz nekaterih evropskih držav že nekaj let kažejo, da imajo države z vzpostavljenim dualnim sistemom izobraževanja ter
ostalih oblik sodelovanja s podjetji eno najnižjih stopenj brezposelnosti
v Evropi. Zato predlagamo, da se v izobraževalne programe na terciarni
ravni, kjer je to smotrno, vzpostavi dualni sistem izobraževanja, na drugih
pa plačana obvezna praktična usposabljanja in druge oblike sodelovanja
z delodajalci. Kot dober primer tovrstnega sodelovanja navajamo primer
Nemčije in Islandije.
Nemčija je ena redkih držav EU, ki se lahko pohvali z nizko stopnjo brezposelnosti mladih. Če vzamemo za primer nemško podjetje John Deere, eno
vodilnih podjetij v proizvodnji kmetijskih strojev, ki ima okoli 50.000 zaposlenih v več kot 42 državah in ki poleg vlaganja v tehnološki razvoj daje
velik poudarek razvoju bodočih kadrov, lahko zelo hitro opazimo pozitivne
učinke sodelovanja med teorijo in prakso. V podjetju izobražujejo za tehnične in komercialne poklice, ponujajo pa tudi dualne študijske programe
(npr. dualni visokošolski študij strojništva), na sekundarnem izobraževanju
pa omogočajo dijakom osvajanje praktičnih vsebin za različne poklice kot
so: mehatronik, industrijski mehanik, konstrukcijski mehanik itd. (Horvat
2012, 63).
Naslednji primer dobrega sodelovanja univerze in podjetja oz. potencialnega delodajalca je sodelovanje finske Univerze za uporabne znanosti ter
podjetja Crelint. Slednje se ukvarja z novimi, predvsem mobilnimi tehno39
logijami. Podjetje Crelint sodeluje tudi pri pripravi oziroma spremembah
učnih vsebin univerze, kar se odraža v večji zaposljivosti študentov, v tem
konkretnem primeru študentov informatike. V času študija veliko študentov univerze dela na različnih projektih podjetja, piše diplomske naloge na
podlagi dela v podjetju in ima praktičen pouk. Značilno za Univerzo uporabnih znanosti je, da se več kot 20 % študentov zaposli pri delodajalcih,
kjer so opravljali praktično delo. V podjetju Crelint se srečujejo tudi s t. i.
internacionalizacijo trga delovne sile. Njihovi uslužbenci namreč prihajajo
iz mnogih držav, med njimi pa izstopajo strokovnjaki iz Indije in Kitajske.
Internacionalizacija in poudarek na izobraževanju tujih jezikov, še posebej
angleščine, je ena izmed glavnih prioritet finskega izobraževalnega sistema
v prihodnje (Deželak 2012, 21).
Pričakovani učinki ukrepa:
- izboljšanje kompetenčne opremljenosti mladih s terciarno izobrazbo,
- hitrejši prehod mladih diplomantov na trg dela,
- ustvarjanje potencialnih podjetnikov, ki bodo tudi kreirali nova delovna
mesta,
- gospodarska rast.
Poglobljeno karierno svetovanje za mlade v višjih razredih osnovnega in srednjega izobraževanja
Predvideni izvajalec: ZRSZ in socialni partnerji
a) Vzpostavitev kariernih točk po avstrijskem zgledu, kjer imajo socialni
partnerji svoje karierne centre.
V Sloveniji imamo sicer delujoče karierne centre, vendar se karierno svetovanje mladim v okviru izobraževanja ponuja prepozno. Mladim naj se
karierna orientacija ponudi v zadnjih treh razredih osnovne šole in ves čas
tekom srednjega izobraževanja. Karierna orientacija se ponudi v okviru
rednih izobraževalnih vsebin in tudi kot neobvezna storitev. Mladim naj se
ponudi tudi vpogled v potrebe po delovni sili po posameznih sektorjih, v
način dela, možnosti napredovanja in prehodov med poklici glede na pridobljeno izobrazbo, podjetništvo, itd.
b) Vzpostavitev učinkovitega programa za izobraževanje in usposabljanje za karierno svetovanje
Svetovalci karierne orientacije so lahko zelo izobraženi, vendar to še ne
pomeni, da so optimalno usposobljeni za svetovanje. Zato je za učinkovito
karierno svetovanje potrebno vzpostaviti učinkovit program usposabljanja
kariernih svetovalcev, saj v nasprotnem primeru ni dosežen namen tovr40
stnega svetovanja. Karierna orientacija se mora prilagajati nenehnim spremembam na trgu dela in njegovim potrebam, karierni svetovalci pa morajo
biti tako ustrezno izobraženi kot usposobljeni za opravljanje kariernega
svetovanja. Z vidika gospodarske rasti, ki je trenutno eden od temeljnih
pogojev za ustvarjanje novih delovnih mest, je kakovostno in dostopno karierno svetovanje lahko ključ do izhoda iz krize. Po mnenju nekaterih (Watts v Čibej 2010, 42) je gospodarska rast določene države odvisna tudi od
veščin upravljanja kariere, ki jih imajo njeni prebivalci, karierna orientacija pa lahko prispeva k razvoju človeškega kapitala in s tem prispeva tudi
k družbeni blaginji. Zato je zelo pomembno, da ima posameznik veščine
planiranja kariere, veščine iskanja zaposlitve in ostale veščine upravljanja
kariere.
Kariernemu svetovanju namenjajo v nekaterih evropskih državah več pozornosti kot v Sloveniji, ne samo z vidika izvajanja aktivnosti kariernega
svetovanja ter metod, ampak tudi z vidika izobraževanja in usposabljanja
kariernih svetovalcev. Na Islandiji (Grobelšek 2012, 7) je poklic kariernega
svetovalca reguliran poklic in ga lahko opravlja le oseba, ki je opravila magistrski študij kariernega svetovanja. Karierni svetovalec mora imeti širši
pogled na družbeno dogajanje, v družbene spremembe, razvoj, trende v
prihodnosti in ne le v poznavanje izobraževalnega sistema, izobraževalnih
programov ter poklicev.
Kljub obstoječemu študijskemu programu kariernega svetovanja na Islandiji niso mogli preprečiti rasti brezposelnosti med mladimi v času krize. in svinčnik
ter modra barvica
BARVIC A/SVINČNIK - komplet: rdeča
ik
svinčn
Stopnja
brezposelnosti
(Iceland
Statistics
2013)
med
mladimi,
starimi
od
ica in
Arko
Mina
/
Work
t
dra barv
Decent Project for Decen
ter mo
a
č
e
rd
t:
16 do 24 let je od leta 2007 do 2012 narasla za 6,2 ČN%,
inmplesicer
s 6,2 % na
IK - ko
A/SVIN
BARVIC%). Kljub temu pa ostaja
13,6 % (leta 2009 in 2010 je znašala dobrih 16
stopnja brezposelnosti mladih na Islandiji10 nižja kot v Sloveniji in v večini
drugih evropskih
držav. V povezavi s kariernim svetovanjem je treba omeo
ina Ark
ork / M
cent Wtudi, da na Islandiji okoli 30 % osnovnih šol (pri nas prvi dve triadi)
e
D
r
niti
fo
Project
Decent
učencem ne omogoča nobene oblike strokovnega svetovanja. V nižji in
višji srednji šoli (pri nas zadnja triada osnovne šole in srednja šola) pa ima
vsak dijak pravico do kariernega svetovanja (Grobelšek 2012, 7).
V 1. četrtletju letos je stopnja brezposelnosti mladih (starih 16-24 let) znašala 10,8 %, v drugem
četrtletju pa 16,2 % (Iceland Statistics 2013).
10
41
5
LITERATURA
IN VIRI
Džidić, S. Predlog ukrepov za izboljšanje situacije mladih v Sloveniji, Decent project for decent work, 2013.
Perčič, E., Sedlar, N. Primerjalna analiza o javnih politikah trga dela na
področju mladih v Sloveniji in na Norveškem, Decent project for decent
work, 2013.
EUROSTAT – spletna stran
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/
EUROSTAT – News release, euro indicators, August 2013
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/3-01102013-AP/
EN/3-01102013-AP-EN.PDF
International Labour Organization (2012) – spletna stran
http://www.ilo.org/ilostat/faces/home/statisticaldata
MDDSZEM, ZRSZ. 2013. Mladi in trg dela.
Dostopno na: http://www.ess.gov.si/_files/4809/mladi_in_trg_dela.pdf
(19. 9. 2013).
42
SURS – spletna stran
http://www.stat.si/
UMAR. 2012. Poročilo o razvoju 2012.
Dostopno na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/
pr/2012/PoR_2012.pdf
(20.10.2012).
UMAR. 2013. Poročilo o razvoju 2013.
Dostopno na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/
pr/2013/POR_2013s.pdf
(1. 9. 2013).
ZRSZ – spletna stran
http://www.ess.gov.si/
43
BELEŽKE
Supported by the Norway Grants, through the Fund for Decent Work and Tripartite Dialogue.