jesenska napoved gospodarskih gibanj 2012

Transcription

jesenska napoved
gospodarskih gibanj 2012
jesenska napoved
jesenska napoved
Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2012
Ljubljana, september 2012
Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27
Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor
Glavni urednik: Jure Brložnik
Pri pripravi Jesenske napovedi gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):
Janez Dodič, mag. Barbara Ferk, mag. Marko Glažar, Marjan Hafner, Matevž Hribernik, Slavica Jurančič, Jasna Kondža, mag.
Mateja Kovač, Tomaž Kraigher, Janez Kušar, mag. Urška Lušina, dr. Jože Markič, Helena Mervic, dr. Ana Murn, mag. Tina
Nenadič, Mitja Perko, Jure Povšnar, mag. Ana Tršelič Selan, Mojca Koprivnikar Šušteršič, Branka Tavčar, Miha Trošt, Ivanka
Zakotnik, mag. Rotija Kmet Zupančič, Eva Zver
Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar,
mag. Boštjan Vasle
Izdelava grafikonov, statistična priloga: Marjeta Žigman, Bibijana Cirman Naglič
Tehnična urednica: Bibijana Cirman Naglič
Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop
©
2012, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Kazalo
Povzetek............................................................................................................................................................................ 3
Predpostavke jesenske napovedi................................................................................................................................. 9
Gospodarska rast........................................................................................................................................................... 12
Agregati potrošnje.................................................................................................................................................... 12
Dodana vrednost po dejavnostih........................................................................................................................... 14
Trg dela . ................................................................................................................................................................................................. 16
Zaposlenost in brezposelnost................................................................................................................................. 16
Plače............................................................................................................................................................................. 17
Inflacija............................................................................................................................................................................ 18
Tekoči račun plačilne bilance...................................................................................................................................... 19
Tveganja za uresničitev napovedi gospodarske rasti............................................................................................ 20
Ocena uspešnosti napovedi UMAR............................................................................................................................ 21
Statistična priloga......................................................................................................................................................... 25
Okvir 1: Ključna določila Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF)............................................................ 11
Okvir 2: Razpoložljivi dohodek gospodinjstev v letih 2009–2011....................................................................... 13
Okvir 3: Revizija temeljnih agregatov nacionalnih računov................................................................................. 15
Okvir 4: Rast potencialnega BDP................................................................................................................................ 20
3
Povzetek
Po rasti v lanskem letu se je okrevanje gospodarske aktivnosti v prvem polletju 2012 prekinilo. BDP se je v
drugem četrtletju na medletni ravni znižal za 3,2 %, kar je bil eden večjih padcev v evrskem območju. Močno je
upadla domača potrošnja: gospodinjstev, države in investicij v osnovna sredstva. Ob upadu domače potrošnje
se je občutno poglobil medletni padec uvoza. Izvoz, do sedaj glavni dejavnik sicer šibkega gospodarskega
okrevanja, je bil ob upočasnitvi gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah po daljšem času
medletno nižji. Občutno se je poslabšalo tudi razpoloženje potrošnikov, razmere na trgu dela pa so ostale
zaostrene.
Jesenska napoved temelji na predpostavkah o poslabšanju gospodarskih razmer in zaostrenih pogojih
na finančnih trgih evrskega območja ter nadaljevanju fiskalne konsolidacije v Sloveniji. Obeti glede
gospodarske aktivnosti v naših trgovinskih partnericah so se v zadnjih mesecih dodatno poslabšali.
Predpostavka glede letošnjega poglobljenega padca in stagnacije BDP v evrskem območju prihodnje leto
izhaja iz razširitve dolžniške krize v zadnjih mesecih in pomanjkanju celovite rešitve zanjo, kar je zaostrilo
tudi razmere na finančnih trgih. Skladno s pričakovanji mednarodnih institucij predpostavljamo postopno
okrevanje gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju šele v drugi polovici prihodnjega leta. V domačem
okolju bo ključni dejavnik, ki bo zaznamoval gospodarska gibanja, nadaljevanje javnofinančne konsolidacije,
začrtane v Programu stabilnosti – dopolnitev 2012.
Po dveh letih skromne gospodarske rasti za leto 2012 pričakujemo 2,0-odstoten padec bruto domačega
proizvoda. Po skromni gospodarski rasti v zadnjih dveh letih (po prvi letni oceni SURS je bila realna rast BDP za
leto 2011 popravljena za 0,8 o. t. navzgor) za leto 2012 pričakujemo ponovno krčenje gospodarske aktivnosti
(-2,0 %). K temu bo prispevala upočasnitev rasti tujega povpraševanja, ki bo v drugi polovici leta še nekoliko
izrazitejša, obseg izvoza blaga in storitev pa bo predvsem zaradi rasti v letošnjem prvem četrtletju ostal na
ravni preteklega leta (0,1 %). Nadaljevalo se bo krčenje investicij (-9,0 %), poleg nadaljnjega upada gradbenih
investicij bodo k temu v pogojih zaostrenih finančnih razmer, razdolževanja visoko zadolženih slovenskih
podjetij in poslabšanih poslovnih pričakovanj prispevale tudi nižje poslovne investicije. Dodatno bo na gibanje
bruto investicij vplivalo zmanjšanje zalog (-1,7 o. t. k rasti BDP). Ob nadaljnji racionalizaciji delovanja sektorja
država se bo letos krčenje obsega državne potrošnje še nekoliko pospešilo (-3,4 %). Po skromnih rasteh od
začetka krize pa bo letos prvič prišlo tudi do upada zasebne potrošnje (-3,0 %). Ta se je občutneje zmanjšala že
v drugem letošnjem četrtletju in sledi padcu razpoložljivega dohodka zaradi nadaljnjih zaostrenih razmer na
trgu dela in uveljavitve nujnih restriktivnih ukrepov omejevanja sredstev za plače v javnem sektorju in socialnih
transferov.
V letu 2013 se bo krčenje gospodarske aktivnosti nadaljevalo, bruto domači proizvod se bo še zmanjšal
za 1,4 %. Ob predpostavki postopnega izboljšanja razmer v mednarodnem okolju pričakujemo ponovno
rast izvoza, ki pa bo skromna (1,9 %). Obseg investicij se bo po občutnem zmanjševanju v celotnem obdobju
od začetka krize predvidoma nekoliko povečal (1,3 %). Kljub nadaljnjemu upadu zasebnih investicij v
gradbeništvu bo k temu prispevalo predvsem načrtovano občutno povečanje investicij države, financiranih z
EU sredstvi, nekoliko se bodo povečale tudi investicije v stroje in opremo. Ob nadaljevanju negotovih razmer
v gospodarstvu in nujnih javnofinančnih omejitvah za izpolnitev zavez do EU in izboljšanje dostopnosti do
finančnih virov bo upad zasebne in državne potrošnje večji kot letos (-3,6 % oz. -6,9 %). Pri tem pričakujemo,
da bodo gospodinjstva v negotovih razmerah še naprej prilagajala strukturo potrošnje nižji kupni moči
in povečevala obseg previdnostnega varčevanja. Obeti za okrevanje gospodarske aktivnosti v nadaljnjih
letih so negotovi in povezani z uresničenjem predpostavke postopnega okrevanja v mednarodnem okolju,
uveljavitve trajnejših sistemskih rešitev za reševanje evrske dolžniške krize in posledične stabilizacije razmer na
mednarodnih finančnih trgih. V takšnih razmerah in ob uspešni izvedbi načrtovane konsolidacije bi slovensko
gospodarstvo v letu 2014 lahko ponovno začelo okrevati.
Upadanje števila zaposlenih se je letos sicer nekoliko umirilo, vendar se bodo razmere na trgu dela v
prihodnjem letu ponovno izraziteje poslabšale. Ker prilagajanje trga dela nižji ravni aktivnosti letos v manjši
meri poteka preko zaposlenosti, kot smo pričakovali spomladi, se bo zaposlenost letos zmanjšala (-1,4 %)
manj kot v letu 2011. Prihodnje leto pa bo ob nadaljnjem padanju gospodarske aktivnosti padec zaposlenosti
4
ponovno večji (-2,3 %); predvidevamo, da se bo zaradi javnofinančnih omejitev zaposlenost prvič zmanjšala
tudi v sektorju država. Brezposelnost se bo v povprečju letošnjega leta (109,7 tisoč) ohranila na podobni ravni
kot lani, v prihodnjem letu pa se bo ob znižanju zaposlenosti in gospodarske aktivnosti precej povečala. Stopnja
brezposelnosti po anketi o delovni sili bo prihodnje leto predvidoma presegla 9 %, kar bo največ v zadnjem
desetletju, v letu 2014 pa bo ostala na enaki ravni.
Letos in v prihodnjih dveh letih pričakujemo skromno nominalno rast plač, ki bo ob javnofinančnih
omejitvah izvirala le iz zasebnega sektorja. V dejavnostih javnih storitev se bo povprečna bruto plača zaradi
varčevalnih ukrepov letos in prihodnje leto nominalno znižala, malenkostno povišanje je možno pričakovati
šele leta 2014. Ob nadaljevanju slabih gospodarskih razmer pa tudi v dejavnosti zasebnega sektorja v tem
obdobju ni pričakovati vidnejše nominalne rasti plač. Realno bo skupna povprečna bruto plača v vseh treh
letih upadala.
Višjo letošnjo inflacijo zaznamujejo predvsem cene energentov in hrane, osnovna inflacija pa ob šibki
gospodarski aktivnosti ostaja nizka. Medletna inflacija bo letos ob koncu leta znašala 3,3 %, v povprečju leta
pa 2,8 %. Večino letošnje rasti cen življenjskih potrebščin bodo prispevale cene energentov in hrane, saj gibanje
drugih cen ob šibki gospodarski aktivnosti in upadanju trošenja ostaja zelo umirjeno. Pri tem ocenjujemo,
da bo prenos naraščajočih cen hrane na svetovnih trgih v domače maloprodajne cene hrane manjši kot ob
podobnem šoku leta 2007, predvsem zaradi sedanjih slabih gospodarskih razmer. Ob nadaljevanju šibke
gospodarske aktivnosti in odsotnosti večjih cenovnih šokov iz mednarodnega okolja predvidevamo, da se bo
inflacija v prihodnjih dveh letih gibala okoli 2 %.
Negotovost glede napovedi ključnih agregatov iz Jesenske napovedi ostaja velika. Čedalje pomembnejši
omejitveni dejavnik za okrevanje gospodarstva postajajo težko dostopni viri financiranja za državo in banke
ter posledično poslovni sektor. Morebitno nadaljnje zaostrovanje razmer na mednarodnih finančnih trgih bi
tako še zaostrilo pogoje financiranja. Dodatno tveganje za uresničitev osrednje napovedi predstavlja tudi
izvajanje konsolidacije javnih financ, saj bi njeno odlašanje oslabilo predvsem obete za okrevanje v naslednjih
letih, v prihodnjem letu pa bo na ključne agregate vplivala predvsem struktura ukrepov za njeno dosego. V
mednarodnem okolju pa tveganje predstavlja tudi možnost počasnejšega okrevanja gospodarstev evrskega
območja, ki bi oslabilo naš izvoz in posledično povečalo padec aktivnosti.
5
Jesenska napoved glavnih makroekonomskih agregatov Slovenije
2011
Prva
ocena
2012
Prva
letna
ocena
2013
2014
Pomlad. Jesenska Pomlad. Jesenska Pomlad. Jesenska
napoved napoved napoved napoved napoved napoved
(mar. 12) (sept. 12) (mar. 12) (sept. 12) (mar. 12) (sept. 12)
GOSPODARSKA AKTIVNOST
BDP, realna rast v %
-0,2
0,6
-0,9
-2,0
1,2
-1,4
2,2
0,9
35.639
36.172
35.641
35.700
36.589
35.495
38.059
36.129
Zaposlenost, statistika nacionalnih računov, rast v %
-1,7
-1,6
-2,2
-1,4
-1,2
-2,3
-0,3
-0,4
Št. registriranih brezposelnih, povprečje leta, v tisoč
110,7
110,7
118,8
109,7
123,9
120,0
121,6
119,5
Stopnja registrirane brezposelnosti v %
11,8
11,8
12,9
11,9
13,5
13,1
13,3
13,1
BDP, v mio EUR, tekoče cene
Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili v %
8,1
8,2
8,8
8,3
9,3
9,1
9,1
9,1
Bruto plače na zaposlenega, realna rast v %
0,2
0,2
-0,2
-2,3
0,1
-1,3
0,9
-0,1
- dejavnosti zasebnega sektorja
0,8
0,8
0,4
-1,3
0,8
-0,6
1,3
0,3
- dejavnosti javnih storitev
-1,8
-1,8
-2,0
-4,9
-1,8
-2,5
0,0
-1,0
1,6
2,2
1,4
-0,6
2,4
0,9
2,5
1,4
Produktivnost dela (BDP na zaposlenega), realna rast v %
MENJAVA S TUJINO
Izvoz proizvodov in storitev, realna rast v %
Izvoz proizvodov
Izvoz storitev
Uvoz proizvodov in storitev, realna rast v %
6,8
7,0
1,4
0,1
5,4
1,9
6,1
4,7
7,7
8,5
1,3
-0,3
5,8
1,8
6,5
5,0
3,6
1,4
1,7
1,9
3,7
2,3
4,3
3,2
4,7
5,2
-1,6
-5,2
4,9
-1,0
5,5
3,8
Uvoz proizvodov
5,7
6,1
-2,0
-5,1
5,0
-1,0
5,6
3,9
Uvoz storitev
-1,4
-0,3
0,7
-5,9
4,3
-0,8
4,6
3,2
-168
2
226
810
423
1.363
588
1.142
TEKOČI RAČUN PLAČILNE BILANCE
SALDO tekočega računa plačilne bilance v mio EUR
- v primerjavi z BDP v %
Saldo blagovno-storitvene menjave s tujino v mio EUR
- v primerjavi z BDP v %
-0,5
0,0
0,6
2,3
1,2
3,8
1,5
3,2
320
400
983
1.411
1.152
1.912
1.411
2.000
0,9
1,1
2,8
4,0
3,1
5,4
3,7
5,5
-1,6
-0,7
-3,0
-5,8
0,7
-3,7
1,5
0,0
DOMAČE POVPRAŠEVANJE
Domača potrošnja, realna rast v %
v tem:
Zasebna potrošnja
-0,3
0,9
-1,2
-3,0
0,2
-3,6
1,5
0,2
Državna potrošnja
-0,9
-1,2
-3,5
-3,4
-0,7
-6,9
0,3
-1,9
Investicije v osnovna sredstva
-10,7
-8,1
-1,5
-9,0
4,0
1,3
3,0
1,5
1,0
0,7
-1,3
-1,7
0,0
-0,2
0,0
0,0
1,392
1,392
1,320
1,267
1,322
1,240
1,322
1,240
Realni efektivni tečaj - deflator CPI
-1,0
-1,0
-0,7
-1,3
0,0
-0,5
0,0
0,0
Inflacija (dec./dec.)
2,0
2,0
2,0
3,3
1,9
1,9
2,0
1,8
Sprememba zalog, prispevek k rasti BDP v o.t.
TEČAJ IN CENE
Razmerje USD za 1 EUR
Inflacija (povprečje leta)
Cena nafte Brent v USD / sodček
1,8
1,8
2,0
2,8
1,8
2,2
1,9
1,8
111,3
111,3
115,0
113,5
112,0
110,0
110,0
110,0
Vir: Leto 2011 SURS, BS, ECB, EIA, 2012−2014 napoved UMAR.
Pri pripravi Jesenske napovedi so bile upoštevane usmeritve iz Programa stabilnosti – dopolnitev 2012 (april 2012) ter statistični podatki,
informacije in sprejeti ukrepi, znani do 6. septembra 2012.
jesenska napoved
9
Predpostavke Jesenske napovedi
Za leto 2013 smo predvsem zaradi velike negotovosti
predpostavili stagnacijo gospodarske aktivnosti na
ravni celotnega evrskega območja, predpostavke glede
gospodarske aktivnosti v ostalih državah članicah EU
in v državah s področja nekdanje Jugoslavije pa smo
znižali predvsem zaradi močnih trgovinskih in finančnih
povezav z evrskim območjem. Skladno s pričakovanji
mednarodnih institucij naj bi do postopnega okrevanja
gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju prišlo
šele v drugi polovici prihodnjega leta.
Obeti glede gospodarske aktivnosti v naših
najpomembnejših trgovinskih partnericah so se v
zadnjih mesecih poslabšali, negotovost pa predvsem
zaradi nadaljevanja dolžniške krize v evrskem območju
ostaja visoka. Bruto domači proizvod v evrskem območju
je bil v prvi polovici letošnjega leta 0,2 % nižji kot v enakem
obdobju lani, mednarodne institucije pa do konca
leta pričakujejo nadaljnje medčetrtletno zmanjšanje
gospodarske aktivnosti. Hkrati so začele zniževati tudi
napovedi za prihodnje leto. Ključni razlog za poslabšanje
obetov je razširitev dolžniške krize v evrskem območju v
zadnjih mesecih na nekatere nove države in pomanjkanje
celovite rešitve zanjo, zato so se razmere na finančnih
trgih še zaostrile. V drugem četrtletju se je rast obsega
svetovne trgovine upočasnila, posledično se zmanjšujejo
napovedi njene rasti za letos in prihodnje leto, kar bo
negativno vplivalo na rast evropskega izvoza. Ob ukrepih
za konsolidacijo javnih financ, nadaljevanju zaostrenih
razmer na trgu dela in omejenosti finančnih sredstev
se v evrskem območju že nekaj četrtletij zmanjšuje
domača potrošnja. Tako se tveganja, ki smo jih izpostavili
v Pomladanski napovedi, v veliki meri uresničujejo.
Posledično so predpostavke glede gospodarske
aktivnosti v naših najpomembnejših trgovinskih
partnericah za letos in prihodnje leto v večini nižje, kot
so bile spomladi. Na podlagi realizacije v prvi polovici leta
in zadnjih razpoložljivih napovedi mednarodnih institucij
letos predpostavljamo manjšo rast oz. večji padec
BDP, kot smo ga pričakovali spomladi, in sicer v vseh
ključnih partnericah, z izjemo Nemčije, Poljske in Rusije.
Slika 1: Sprememba napovedi gospodarske aktivnosti v
evrskem območju
Napoved za 2012
Napoved za 2013
1,2
1,0
Realna sprememba BDP, v %
0,8
0,6
0,4
0,2
0,0
-0,2
-0,4
Vir: Consensus Forecasts.
avg. 12
jul. 12
jun. 12
maj 12
apr. 12
mar. 12
feb. 12
jan. 12
-0,6
Tabela 1: Predpostavke glede gospodarske aktivnosti v najpomembnejših trgovinskih partnericah
2012
2011
Realne stopnje rasti, v %
Pomladanska
napoved
(mar. 12)
2013
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Pomladanska
napoved
(mar. 12)
2014
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
EU
1,5
0,0
-0,3
1,2
0,3
1,7
Evrsko območje
1,4
-0,3
-0,5
0,9
0,0
1,5
Nemčija
3,0
0,6
0,9
1,5
0,9
1,7
Italija
0,4
-1,3
-2,1
0,1
-0,8
0,6
Avstrija
2,7
0,7
0,6
1,6
0,8
1,7
Francija
1,7
0,4
0,1
1,0
0,2
1,5
0,8
0,6
-0,5
1,8
1,1
2,2
Združeno kraljestvo
Češka
1,7
0,0
-0,7
1,9
0,8
2,6
Madžarska
1,6
-0,5
-1,1
1,3
0,4
2,6
Poljska
4,3
2,5
2,7
3,2
2,2
4,0
Hrvaška
0,0
-0,5
-1,2
1,0
0,5
2,0
BiH
1,7
0,8
-0,5
2,0
1,2
3,0
Srbija
1,6
0,7
-1,0
2,0
1,2
3,0
Makedonija
3,0
2,3
1,9
3,0
2,2
4,0
ZDA
1,8
2,2
2,2
2,5
2,1
3,2
Rusija
4,3
3,5
3,7
3,8
3,7
4,2
Vir: Eurostat (za leto 2011); Consensus Forecasts, avgust 2012; Eastern Consensus Forecasts, avgust 2012; EIU Country Reports, avgust 2012, IMF World Economic Outlook update, julij
2012; WIIW Current Analyses and Forecasts, julij 2012; ocena UMAR.
10
Slika 2: Zahtevane donosnosti 10-letnih državnih
obveznic izbranih članic evrskega območja
Španija
Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os)
70
60
50
40
30
20
10
0
-10
-20
-30
Q1 12
Q1 11
Vir: ECB.
Q1 10
Q1 09
Q1 07
-40
7
predstavljala tudi prezadolženost slovenskih podjetij. Ta
bodo imela zato letos in prihodnje leto še naprej močno
otežen dostop do dolžniških virov financiranja.
6
5
4
3
2
1
jul.12
apr.12
jan.12
okt.11
jul.11
apr.11
0
jan.11
Zahtevana donosnost 10-letnih državnih obveznic, v %
8
Nemčija
Francija
Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os)
Q1 08
Slovenija
Italija
Slika 3: Posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju
Razlika med številom bank, ki so poslabšale in izboljšale
posojilne pogoje, v %
Razmere na trgih državnih obveznic so se poleti
znova zaostrile. Poleti so se razmere na trgih državnih
obveznic dodatno zaostrile, posledično so se povišale
zahtevane donosnosti državnih obveznic nekaterih
najbolj izpostavljenih držav. V začetku septembra je
ECB napovedala program nakupa državnih obveznic
na sekundarnem trgu, ki bo sicer pogojen s predhodno
prošnjo države za pomoč, kar je vsaj začasno prispevalo
k zmanjšanju zahtevanih donosnosti državnih obveznic.
V odsotnosti sistemskih rešitev za dolžniško krizo
v evrskem območju pa negotovost ostaja visoka.
Zato predpostavljamo oteženo dostopnost do virov
financiranja za našo državo tudi v letošnjem in predvsem
v prihodnjem letu.
Vir: Bloomberg.
Razmere ostajajo zaostrene tudi na medbančnih trgih
in podatki ankete ECB ne nakazujejo kratkoročnega
izboljšanja. Kreditna aktivnost v evrskem območju
je že nekaj četrtletij skromna in podatki ankete ECB
nakazujejo, da se bo zaostrovanje posojilnih pogojev v
prihodnjem četrtletju nadaljevalo, povpraševanje podjetij
in gospodinjstev po kreditih pa se bo še zmanjševalo.
Predpostavljamo, da prihodnje leto ne bo prišlo do
izboljšanja razmer na bančnih trgih v evrskem območju
in s tem tudi ne do oživitve kreditne aktivnosti, zaradi
česar bo dostop do virov financiranja za slovenske banke
in posledično gospodarstvo ostal otežen.
Kreditna aktivnost v Sloveniji ostaja skromna in tudi
prihodnje leto ne pričakujemo izboljšanja. Tuji viri, ki so
bili v preteklosti najpomembnejši dejavnik financiranja
slovenskih bank, so se v zadnjih četrtletjih še znižali,
banke pa so v sedmih mesecih letos neto odplačale
2,5 mrd EUR tujih obveznosti. Ob predvidenem zmanjšanju
gospodarske aktivnosti bo tudi povpraševanje po kreditih
ostalo nizko, pomembno omejitev pa bo še naprej
Jesenska napoved temelji na predpostavki, da se bo
javnofinančni primanjkljaj letos in prihodnja leta
znižal skladno z obvezami iz Programa stabilnosti.
Napoved upošteva rebalans proračuna za leto 2012 in
sprejete ukrepe, predvsem Zakon o uravnoteženju javnih
financ (glej Okvir 1), vključno z Dogovorom o ukrepih na
področju plač, povračil in drugih prejemkov v javnem
sektorju za uravnoteženje javnih financ, ki ga je Vlada
sklenila z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.
Za prihodnja leta so upoštevane usmeritve Programa
stabilnosti – dopolnitev 2012, ki predvideva odpravo
presežnega primanjkljaja v letu 2013, skladno s priporočili
Sveta EU v okviru postopka presežnega primanjkljaja.
Strategija javnofinančne konsolidacije temelji predvsem
na zniževanju javnofinančnih odhodkov, predvideva
pa tudi ukrepe za izboljšanje učinkovitosti pobiranja in
kakovosti javnofinančnih prihodkov ter uvaja davčne
olajšave za raziskave in razvoj ter investicije z namenom
spodbujanja rasti gospodarske aktivnosti. Čeprav vsi
ukrepi na odhodkovni strani za prihodnja leta še niso
dokončno dorečeni, so v napovedi upoštevane okvirne
usmeritve, da bo ob že uveljavljenih ukrepih do nadaljnjih
prilagoditev prišlo predvsem na področju racionalizacije
obsega javnega sektorja in izdatkov za blago in storitve.
To bo imelo sicer kratkoročno negativne posledice
za gospodarsko aktivnost, vendar so ukrepi nujni za
izpolnitev začrtanih obvez in obnovljen dostop do
virov financiranja, ki bo omogočil oživitev gospodarske
aktivnosti v naslednjih letih. K temu bodo prispevale tudi
višje državne investicije v prihodnjem letu, ki se bodo
povišale zaradi načrtovanega pospešenega črpanja EU
sredstev ob zaključku sedanje finančne perspektive.
11
Okvir 1: Ključna določila Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF)
ZZakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF)1 vsebuje sistemske spremembe 39 zakonov ter druge trajne in začasne
ukrepe za konsolidacijo javnih financ. Cilj sistemskih sprememb je zagotovitev zakonskega okvira za bolj učinkovito
upravljanje javnih financ in večjo fiskalno disciplino. V kombinaciji s trajnimi in začasnimi ukrepi omogočajo znižanje
javnofinančnih izdatkov za številne namene oz. preprečujejo njihovo predvideno povišanje, hkrati pa povečujejo nekatere
davčne prihodke. Med ukrepi za znižanje izdatkov imajo največji finančni učinek ukrepi za znižanje in neuskladitev plač
in povračil stroškov zaposlenim v dejavnostih javnih storitev, pokojnin in socialnih transferov. S sprejetjem ZUJF tudi
ne bo prišlo do predvidenega povečanja nekaterih drugih izdatkov (npr. za Slovenske železnice, investicije na področju
avtocest, znižanje cene v vrtcih). Prav tako ZUJF omogoča povečanje nekaterih davčnih prihodkov, med drugim prihodkov
iz davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, davka na vodna plovila, davka na motorna vozila in
davka na nepremično premoženje. V letu 2012 ZUJF učinkuje od junija dalje, v letih 2013 in 2014 pa je učinek celoleten.
Časovna omejenost začasnih ukrepov je različna, večina velja do konca leta 2013 oz. 2014. Pokojnine se ne bodo uskladile
z inflacijo le v letu 2012, osnovne plače javnih uslužbencev do konca leta 2013, socialni transferi pa do konca leta 2014.
Napredovanja in izplačevanje redne delovne uspešnosti so zamrznjeni do konca leta 2013, regres za letni dopust pa se bo
izplačal v znižanem obsegu za leti 2012 in 2013.
1
Uradni list RS št. 40/2012. Veljati je začel 31. maja 2012.
Jesenska napoved temelji na predpostavki, da se
cene surovin v prihodnjih dveh letih ne bodo bistveno
spremenile. Cene nafte Brent so se v prvih osmih
mesecih letos večinoma gibale v razponu med 105 in 125
USD/sod, v povprečju pa je cena znašala 112 USD/sod,
kar je le nekoliko več kot v enakem obdobju lani. V času
priprave Jesenske napovedi je cena znašala 115 USD/
sod, tako da tehnična predpostavka predvideva ustalitev
na tej ravni do konca leta. Za prihodnji dve leti skladno
s pričakovanji mednarodnih institucij predpostavljamo
znižanje povprečne letne cene nafte na 110 USD/sod.
Dolarske cene neenergetskih surovin pa so bile v prvih
osmih mesecih letos 13,6 % nižje kot v enakem obdobju
lani. Ob upočasnitvi svetovne gospodarske aktivnosti
se zmanjšuje povpraševanje po industrijskih surovinah,
predvsem kovinah, nasprotno pa je poleti predvsem
zaradi vremenskih dejavnikov prišlo do občutnejšega
povišanja cen hrane. Predpostavljamo, da se bodo
podobna gibanja nadaljevala do konca letošnjega leta,
tako da se bodo cene neenergetskih surovin v povprečju
letošnjega leta znižale za 9,5 %, v prihodnjih dveh letih pa
se ne bodo bistveno spremenile.
Slika 4: Gibanje cen surovin
Hrana
160
Kovine
Nafta Brent
140
Indeks cen 2008=100
120
100
80
60
Jesenska napoved upošteva tečaj evra do dolarja v
razmerju 1,240 USD za 1 EUR. V prvih osmih mesecih
je povprečni tečaj evra znašal 1,28 USD za 1 EUR, kar je
bilo 7,9 % manj kot v povprečju lanskega leta. Avgusta
je razmerje znašalo 1,240 USD za 1 EUR, na čemer temelji
tudi predpostavka do konca obdobja napovedi.1
40
jul. 12
jan. 12
jul. 11
jan. 11
jul. 10
jan. 10
jul. 09
jan. 09
jul. 08
jan. 08
20
Vir: IMF, preračuni UMAR.
Tabela 2: Predpostavke napovedi glede cen surovin
2012
2013
2014
2011
Pomladanska
napoved
(mar. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Pomladanska
napoved
(mar. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Cena nafte, Brent, v USD
111,3
115,0
113,5
112,0
110,0
110,0
Cena nafte, Brent, v USD, rast
39,7
3,3
2,0
-2,6
-3,1
0,0
Cene neenergetskih surovin, v USD, rast
17,8
-9,5
-9,5
0,0
1,6
0,0
Vir: EIA, EIU, ECB, IMF; predpostavke za obdobje 2012–2014 UMAR.
Za leto 2012 predpostavljeno razmerje znaša 1,267 USD za 1 EUR, saj
upošteva dejansko realizacijo za obdobje januar–avgust.
1
12
Gospodarska rast
Agregati potrošnje
Bruto domači proizvod se bo ob upočasnjevanju rasti
tujega povpraševanju in predvsem krčenju domače
potrošnje letos zmanjšal za 2,0 %. Po medčetrtletni
stagnaciji v prvem četrtletju in padcu v drugem je bil
BDP v prvi polovici leta 1,6 % nižji kot v enakem obdobju
lani. Izvoz, ki je bil do sedaj glavni dejavnik sicer šibkega
gospodarskega okrevanja, je bil v drugem četrtletju prvič
po daljšem času medletno nižji, v prvi polovici leta pa
le še 0,7 % večji kot v enakem obdobju lani. Skladno z
napovedmi mednarodnih institucij se bo gospodarska
aktivnost v glavnih trgovinskih partnericah v drugi
polovici letošnjega leta medčetrtletno še upočasnila, tako
da bo izvoz v povprečju letošnjega leta stagniral. Domača
potrošnja je bila v prvi polovici leta ob nadaljevanju
krčenja investicij in padcu zasebne in državne potrošnje
medletno nižja kar za 4,5 %. Dejavniki, ki so pripeljali
do takšnega padca, med katerimi so ključni omejenost
finančnih virov, nadaljevanje zaostrenih razmer na trgu
dela in tudi ukrepi za konsolidacijo javnih financ, bodo
učinkovali tudi v drugi polovici letošnjega leta, tako da se
bo domača potrošnja letos zmanjšala za 5,8 %.
največjih komponent, električnih naprav in motornih vozil,
je bil medletno celo nižji. Medletno manjši je tudi izvoz
električne energije in kmetijskih proizvodov, ki sta lani
beležila visoko rast in vidno prispevala k skupni rasti. Ob
predvideni nadaljnji upočasnitvi gospodarske aktivnosti
v glavnih trgovinskih partnericah, predvsem v državah
članicah EU, se bo izvoz v drugi polovici letošnjega leta
medčetrtletno še zmanjšal, relativno visoka rast izvoza
blaga v države nečlanice EU pa se bo nadaljevala. Rast
izvoza storitev se letos nadaljuje in je v prvem polletju
znašala 2,4 %, kar je bila predvsem posledica rasti izvoza
potovanj in izvoza skupine ostalih poslovnih storitev
(računalniške in informacijske storitve ter licence, patenti
in avtorske pravice). Tako pričakujemo, da se bo letos
izvoz blaga zmanjšal za 0,3 %, izvoz storitev povečal za
1,9 %, skupni izvoz pa bo ostal na ravni iz lanskega leta
(0,1 %).
Slika 6: Prispevki agregatov povpraševanja k rasti BDP
Saldo menjave s tujino
Zasebna potrošnja
Spr. zalog in vredn. pred.
2008
2009
Slika 5: Bruto domači proizvod v Sloveniji
4
2010
8
Četrtletno, desezonirano (leva os)
0
-1
-2
-2
-4
-3
-6
-4
-8
-5
-10
Medletna sprememba, v %
0
2012
napoved
Q1 12
2
Q1 11
1
Q1 10
4
Q1 09
2
Vir: SURS.
2011
napoved
6
Medletno (desna os)
Q1 08
Četrtletna desezonirana sprememba, v %
3
Bruto investicije v os. sr.
Državna potrošnja
Izvoz blaga in storitev bo letos ob pričakovanem
medčetrtletnem padcu v drugi polovici leta ostal na
podobni ravni kot lani. Medletna rast izvoza blaga se
je upočasnjevala od drugega četrtletja lani, v drugem
četrtletju letos pa je bil prvič po letu 2009 medletno
nižji, predvsem zaradi medletno nižjega izvoza v države
članice EU (‑1,3 %), medtem ko je bil izvoz v države izven
EU medletno višji. Z vidika proizvodov se je letos občutno
upočasnila medletna rast izvoza predelovalnih dejavnosti,
in to po vseh ravneh tehnološke zahtevnosti. Izvoz dveh
2013
napoved
-12
-10
-8
-6
-4
-2
0
2
4
6
Prispevki k letni spremembi, v o.t.
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Zaradi slabih razmer na trgu dela in ukrepov za sicer
nujno konsolidacijo javnih financ letos pričakujemo
občuten padec zasebne (‑3,0 %) in državne (‑3,4 %)
potrošnje. Zasebna potrošnja je bila v prvi polovici leta
medletno nižja za 1,2 %, v drugi polovici leta pa se bo
zaradi nadaljevanja slabih razmer v gospodarstvu in s tem
povezane negotovosti ter z začetkom veljave varčevalnih
ukrepov medčetrtletno še znižala, kar že nakazujejo
kratkoročni kazalniki potrošnje. Razpoložljivi dohodek
se bo letos realno znižal za 3,3 %, kar bo ob občutnem
realnem padcu povprečne bruto plače na zaposlenega in
nadaljnjem padcu zaposlenosti ter s tem nižjih sredstev za
zaposlene tudi posledica zmanjšanja socialnih transferov2.
Tudi državna potrošnja je bila zaradi zmanjšanja v drugem
Zmanjšanje socialnih transferov bo posledica sprejetja ZUJF in začetka
uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), na podlagi
katerega je bilo zaradi upoštevanja določenih pogojev in premoženja pri
uveljavljanju teh pravic, dodeljenih manj sredstev za socialne transfere.
2
četrtletju letos v prvem letošnjem polletju medletno nižja
(‑1,0 %). Ob nadaljevanju restriktivne plačne (predvsem
znižanje plač po ZUJF) in kadrovske politike (omejeno
zaposlovanje) pričakujemo, da se bodo sredstva za
zaposlene v sektorju država letos zmanjšala. Zmanjšali
se bodo tudi ostali stroški dela, predvsem za povračila
in nadomestila v zvezi z delom (prehrana, prevoz).
Nadaljevalo se bo zmanjševanje izdatkov za blago in
storitve vseh javnofinančnih blagajn, skladno z ZUJF
bodo manjše tudi podpore socialne varnosti v naravi. To
bo privedlo do 3,4‑odstotnega realnega padca državne
potrošnje.
Slika 7: Razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG
ter zasebna potrošnja
Razpoložljivi dohodek
7
Zasebna potrošnja
6
5
Realna sprememba, v %
4
3
2
1
0
-1
-2
-3
Vir: SURS.
2013
2012
2011
2010
2009
2008
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
-4
napoved
Opombe: Kjer so na voljo novejši podatki o posameznih kategorijah
razpoložljivega dohodka, ki se objavi(jo) skupaj enkrat letno v
okviru sektorskih računov, so ti upoštevani pri izračunu dohodka.
Zasebna potrošnja je deflacionirana s pripadajočim deflatorjem,
razpoložljivi dohodek pa z indeksom cen življenjskih potrebščin.
13
Bruto investicije se bodo letos znižale četrto leto
zapored, in sicer za 9,0 %. V prvi polovici leta so bile
investicije medletno nižje za 9,7 %, znova predvsem
zaradi investicij v zgradbe in objekte (‑16,8 %), po lanski
rasti so bile medletno nižje investicije v opremo in stroje
(‑2,7 %), zaradi konsolidacije javnih financ so se znižale
tudi investicije države. Pri gradbenih investicijah se je
ob visokih zalogah neprodanih stanovanj še naprej
najbolj občutno zniževala gradnja stanovanj. Glavni
razlogi za znižanje poslovnih investicij pa so zaostrene
finančne razmere, razdolževanje podjetij, v zadnjem
času pa še poslabšana poslovna pričakovanja. Do
konca leta pričakujemo nadaljevanje slabih razmer, saj
podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih nakazujejo
nadaljevanje zniževanja gradbenih investicij, investicije
v opremo in stroje pa bodo ostale na podobni ravni kot
v prvem polletju. K zmanjšanju BDP v prvi polovici leta
so prispevale spremembe zalog, ki so se povečale manj
kot v enakem obdobju lani. Ob nadaljevanju zaostrenih
pogojev financiranja pričakujemo njihovo zmanjšanje v
drugi polovici leta, prispevek spremembe zalog pa bo v
letošnjem letu znašal -1,7 o. t.
Letos ob padcu domače potrošnje pričakujemo tudi
občutno znižanje uvoza. Uvoz je bil v prvi polovici leta
medletno nižji za 3,3 %, kar je bila predvsem posledica
manjšega domačega trošenja. Poleg medletno nižjega
uvoza blaga, kjer sta bila ob padcu investicij in zasebne
potrošnje medletno nižja uvoz proizvodov za široko
porabo in investicije, je bil nižji tudi uvoz storitev (‑4,4 %).
Na to sta vplivala manjše trošenje domačega prebivalstva v
tujini ter manjši uvoz cestnega in pomorskega transporta.
V drugi polovici leta pričakujemo ob nadaljevanju
negativnih gibanj pri domači potrošnji še globlji padec
skupnega uvoza, ki se bo tako v povprečju leta 2012
realno znižal za 5,2 %.
Okvir 2: Razpoložljivi dohodek gospodinjstev v letih 2009–2011
Razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je v obdobju 2008–2011 realno zmanjšal za 2,4 %. Glavni razlog za tako
gibanje so bile zaostrene razmere na trgu dela in posledično zmanjševanje števila prejemnikov plač, ki se je v tem
obdobju zmanjšalo za 7,7 %. Povprečna bruto plača na zaposlenega je bila lani glede na leto 2008 sicer realno višja za
4,8 %, vendar se je rast lani že upočasnila. Zaradi obojega se sredstva za zaposlene, ki zajemajo bruto dohodek od dela in
so največja kategorija razpoložljivega dohodka (2011: 80,1 %)1 od leta 2009 realno zmanjšujejo in so bila lani v primerjavi
z letom 2008 lani realno nižja za 4,6 %. Podjetniški in drugi dohodki gospodinjstev so na krizo reagirali takoj, saj se realno
znižujejo že od leta 2008 in so bili lani glede na leto 2007 realno nižji za več kot 10 %. V zaostrenih gospodarskih razmerah
so se povečali socialni transferji, katerih delež v razpoložljivem dohodku se je od leta 2008 do lani povečal za 3,5 o. t. na
28,9 %.
V strukturi razpoložljivega dohodka je med ostalimi prihodki delež podjetniških in drugih dohodkov lani znašal 25,6%, socialnih prejemkov pa 28,9%.
Od skupnih prihodkov se pri izračunu razpoložljivega dohodka gospodinjstev odšteje delež odhodkov (davki na dohodek in premoženje ter prispevki za
socialno varnost), ki je lani znašal 34,5%.
1
14
Tabela 3: Napoved gospodarske rasti
2012
2013
2014
2011
Pomladanska
napoved
(mar. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Pomladanska
napoved
(mar. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Bruto domači proizvod
0,6
-0,9
-2,0
1,2
-1,4
0,9
Izvoz
7,0
1,4
0,1
5,4
1,9
4,7
Uvoz
5,2
-1,6
-5,2
4,9
-1,0
3,8
Saldo menjave s tujino (prispevek k rasti v o.t.)
1,3
2,1
3,8
0,5
2,1
0,9
Zasebna potrošnja
0,9
-1,2
-3,0
0,2
-3,6
0,2
Državna potrošnja
-1,2
-3,5
-3,4
-0,7
-6,9
-1,9
Bruto investicije v osnovna sredstva
-8,1
-1,5
-9,0
4,0
1,3
1,5
Sprememba zalog in vrednostni predmeti
(prispevek k rasti v o.t.)
0,7
-1,3
-1,7
0,0
-0,2
0,0
Realne stopnje rasti, v %
Vir: SURS, 2012−2014 napoved UMAR.
Pričakujemo, da se bo gospodarska aktivnost tudi
prihodnje leto zmanjšala (-1,4 %), k čemur bodo
prispevali dejavniki mednarodnega in domačega
okolja. Nadaljevale se bodo slabe razmere v glavnih
trgovinskih partnericah, še naprej bo otežen dostop do
virov financiranja, v domačem okolju se bo nadaljevala
fiskalna konsolidacija. Padec zasebne potrošnje (‑3,6 %)
bo prihodnje leto še globlji kot letos in večji od padca
razpoložljivega dohodka (‑2,4 %), ki se bo prihodnje
leto znova znižal zaradi nižjih sredstev za zaposlene in
neusklajevanja socialnih transferov. Ob nadaljevanju
slabih razmer v gospodarstvu in velike negotovosti
ocenjujemo, da se bo nagnjenost gospodinjstev k
potrošnji prihodnje leto zmanjšala. Zaradi potrebe po
javnofinančni konsolidaciji pričakujemo nadaljevanje
predvsem restriktivne kadrovske in tudi plačne
politike, kar bo privedlo do občutnega padca državne
potrošnje (‑6,9 %). Ob trenutno veljavnih ukrepih bi bilo
zmanjšanje sredstev za zaposlene doseženo predvsem
s prilagoditvijo zaposlenosti. Predpostavili smo tudi, da
bo prišlo do nadaljnjega zmanjšanja vmesne porabe in
podpor socialne varnosti v naravi. Kljub nadaljevanju
padca zasebnih investicij, predvsem v gradbeništvu,
prihodnje leto pričakujemo, da se bodo bruto investicije
v osnovna sredstva (1,3 %) nekoliko povečale, kar pa bo
izviralo predvsem iz občutne krepitve investicij države,
financiranih s sredstvi EU. Nekoliko se bodo povečale tudi
investicije v stroje in opremo. Ob postopnem izboljšanju
razmer v mednarodnem okolju v drugi polovici leta
pričakujemo, da bo izvoz v države EU prihodnje leto
znova prešel v rast, rast izvoza v države nečlanice EU pa
se bo še okrepila, tako da se bo skupni izvoz prihodnje
leto povečal za 1,9 %.
Ob veliki negotovosti v domačem in mednarodnem
okolju, poglabljanju dolžniške krize v evrskem
območju in pomanjkanju sistemskih rešitev zanjo
najverjetnejši scenarij za leto 2014 predvideva
skromno rast gospodarske aktivnosti. Scenarij temelji
na okrevanju gospodarske aktivnosti v naših glavnih
trgovinskih partnericah in obnovljenem dostopu do virov
financiranja za slovensko državo in banke. Ob uresničitvi
teh predpostavk bi se lahko BDP leta 2014 povečal za
0,9 %, vendar to napoved spremljajo velika tveganja.
Sicer skromno rast bi ob krepitvi tujega povpraševanja
poganjala rast izvoza, ki bi jo spremljala rast investicij,
tako zasebnih kot državnih.
Dodana vrednost po dejavnostih
Dodana vrednost je bila v prvi polovici letošnjega leta
1,4 % nižja kot v enakem obdobju lani, do konca leta
pa se bo padec v večini dejavnosti poglobil. Tako kot že
v zadnjem lanskem četrtletju je bila dodana vrednost v
prvi polovici leta 2012 medletno nižja v predelovalnih
dejavnostih (-1,2 %), gradbeništvu (-11,5 %) in tržnih
storitvah (-1,5 %), v javnih storitvah pa je povprečno
raven lanskega prvega polletja presegla za odstotek. V
predelovalnih dejavnostih so srednje nizko tehnološko
zahtevne dejavnosti kot pretežne proizvajalke proizvodov
za vmesno porabo že lani občutile poslabševanje razmer
v mednarodnem okolju. V prvi polovici letošnjega leta
se je začel zmanjševati tudi obseg proizvodnje nizko
tehnološko zahtevnih dejavnostih, v skupini ostalih,
tehnološko zahtevnejših dejavnosti pa je ostal na
ravni s konca lanskega leta. Vrednost opravljenih del v
gradbeništvu je ob nizkem povpraševanju in finančnih
težavah ponudnikov gradbenih storitev tudi v prvi
polovici letošnjega leta zaostala za ravnmi preteklega
leta v vseh treh segmentih gradbene dejavnosti. Ob
upadu vseh komponent domače potrošnje in manjšem
tujem povpraševanju je za lanskimi ravnmi zaostala
tudi aktivnost večine tržnih storitev. Na osnovi gibanja
prihodka ocenjujemo, da so raven iz lanskega prvega
polletja presegli le v dejavnosti prometa in skladiščenja,
kjer je rast pretežno izvirala iz mednarodnih prevozov v
cestnem blagovnem prometu. V javnih storitvah so višjo
aktivnost kot pred letom, merjeno s številom zaposlenih,
zabeležili v zdravstvu in socialnem varstvu (2,8 %) ter
v izobraževanju (1,9 %), v dejavnosti javne uprave in
obrambe pa je bilo kot posledica izvajanja varčevalnih
ukrepov število zaposlenih nekoliko nižje (‑0,8 %). V
razmerah nadaljnjega krčenja tujega in domačega
povpraševanja pričakujemo zmanjševanje dodane
vrednosti predelovalnih dejavnosti, gradbeništva in
tržnih storitev tudi v drugi polovici letošnjega leta, tako
15
da bo v povprečju leta dodana vrednost povsod zaostala
za lansko ravnjo, in sicer ponovno najbolj v gradbeništvu.
V drugi polovici leta se bo z izvajanjem ZUJF ustavila tudi
rast dodane vrednosti dejavnosti javnih storitev.
V naslednjih dveh letih se bo dodana vrednost v
večini dejavnosti začela rahlo krepiti, z izvajanjem
racionalizacije v sektorju država se bo zmanjšala
predvsem dodana vrednost dejavnosti javnih storitev,
nekoliko pa tudi v tržnih storitvah, ki so ključno odvisne
od domače potrošnje. Prihodnje leto v predelovalnih
dejavnostih in gradbeništvu predvidevamo rahlo
izboljšanje, ki bo v predelovalnih dejavnostih temeljilo
na postopnem okrevanju mednarodnega okolja v
drugi polovici leta 2013, v gradbeništvu pa naj bi bilo
izključno posledica povečanih državnih gradbenih
investicij, financiranih iz sredstev EU. Dodana vrednost
v storitvenih dejavnostih, ki so v večji meri odvisne
od domače potrošnje (zlasti gospodinjstev), kjer se
bo padec prihodnje leto še poglobil, pa se tudi v letu
2013 še ne bo povečala. Zmanjšanje tako pričakujemo
v trgovini, gostinstvu, poslovanju z nepremičninami
ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih.
Znižanje dodane vrednosti se bo nadaljevalo tudi v
finančnih in zavarovalniških storitvah. V informacijskokomunikacijskih dejavnostih, strokovnih, znanstvenih in
tehničnih dejavnostih ter prometu, ki so precej odvisne od
domače proizvodne in gradbene aktivnosti, pa prihodnje
leto pričakujemo stagnacijo na ravni letošnjega leta. Ob
predpostavki zelo restriktivne kadrovske politike največje
zmanjšanje dodane vrednosti prihodnje leto pričakujemo
v dejavnostih javnih storitev, potem ko se je v celotnem
dosedanjem obdobju gospodarske krize povečevala.
Zmanjševanje dodane vrednosti javnih storitev se
bo nadaljevalo tudi v letu 2014, ko bi pretežno tržno
usmerjene dejavnosti ob predpostavljenem okrevanju
tujega povpraševanja že beležile sicer skromno rast
dodane vrednosti.
Okvir 3: Revizija temeljnih agregatov nacionalnih računov
Po prvi letni objavi SURS, objavljeni avgusta 2012, se je BDP lani realno povečal za 0,6 %, v prvi oceni na podlagi
četrtletnih računov marca 2012 pa je bil objavljen 0,2‑odstotni padec. SURS je konec avgusta 2012 objavil redno letno
revizijo podatkov o bruto domačem proizvodu, temeljnih agregatih nacionalnih računov in zaposlenosti za obdobje
2007–2011. Novi oceni nominalne vrednosti BDP v letih 2007 in 2008 se ne razlikujeta bistveno od prej objavljenih,
večji popravki ocen nominalne ravni BDP navzgor so bili opravljeni v letih 2009 in 2010 in še zlasti v letu 2011. Ocena
nominalnega BDP za lani je za 533 mio EUR (1,5 %) višja od prve ocene po četrtletnih računih. Nove ocene stopenj realne
rasti BDP v obdobju 2007–2011 se od predhodno objavljenih razlikujejo za največ 0,2 o. t., izjema je lansko leto, ko je
realna rast BDP po prvi letni oceni znašala 0,6 %, kar je 0,8 o. t. več kot po predhodni objavi. Realne rasti se po proizvodni
strani od prve ocene najbolj razlikujejo v gradbeništvu (-10,3 %, prej -20,3 %), kmetijstvu (7,5 %, prej -2,3 %) ter v finančni
in zavarovalniški dejavnosti (‑2,8 %, prej 0,3 %). Pri kategorijah potrošnje so bili največji popravki navzgor pri bruto
investicijah v osnovna sredstva (‑8,1 %, prej ‑10,7 %) in pri zasebni potrošnji (0,9 %, prej ‑0,3 %).
Revizije preteklih podatkov povečujejo negotovost napovedovanja makroekonomskih kategorij. Količina in kakovost
podatkov, ki jo imajo statistični uradi na voljo za ocenjevanje pretekle gospodarske rasti, se s časom povečujejo in
izboljšujejo. Pričakovano je, da se ocene pretekle gospodarske aktivnosti z novim naborom podatkov spreminjajo in
postajajo kvalitetnejše. Ob tem pa spreminjanje ocen pretekle gospodarske rasti vnese dodatno negotovost v proces
napovedovanja gospodarske aktivnosti. To velja toliko bolj, ker so te spremembe ocen pogosto še večje pri podkategorijah
BDP kot pa pri BDP v celoti, kar lahko znatno spremeni sliko ekonomije. Revizije ne spreminjajo podatkov le za preteklo
leto, ampak tudi za leta pred tem. Z zadnjo redno letno revizijo se je tako realna rast BDP v letu 2010 znižala za 0,2 o. t. na
1,2 %, kar je enako prvi ocena na podlagi četrtletnih računov iz februarja 2010. Znotraj tega pa je prišlo do pomembne
spremembe v strukturi rasti. Za 2,0 o. t. se je povečala ocena rasti zasebne potrošnje, za kar 12,6 o. t. pa se je znižala ocena
rasti bruto investicij v opremo in stroje. Znižanje ocene rasti najbolj produktivnih, večinoma zasebnih investicij, za leto
2010 je posledično znatno znižala oceno proizvodnih zmogljivosti in s tem tudi rasti v prihodnje. Sprememba strukture
rasti (višja potrošnja, manj investicij) je tudi pomembno spremenila sliko slovenske ekonomije v letu 2010.
Tabela 4: Bruto domači proizvod pred in po reviziji
Realna rast v %
2007
2008
2009
2010
2011
Prva ocena SURS (marec 2012), mio EUR
34.562
37.280
35.311
35.416
35.639
Prva letna ocena SURS (avgust 2012), mio EUR
34.594
37.244
35.556
35.607
36.172
0,1
-0,1
0,7
0,5
1,5
Nominalni BDP
Sprememba (%)
Realni BDP
Prva ocena SURS (marec 2012), v %
6,9
3,6
-8,0
1,4
-0,2
Prva letna ocena SURS (avgust 2012), v %
7,0
3,4
-7,8
1,2
0,6
Sprememba (odstotne točke)
0,1
-0,2
0,2
-0,2
0,8
Vir: SURS
Trg dela
1.000
200
180
980
160
960
140
940
120
920
100
900
80
Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.
Q1 12
jul.-avg.
2012
Q3 11
Q1 11
40
Q3 10
860
Q1 10
60
Q3 09
880
Q1 08
Letos bo zmanjšanje zaposlenosti manjše kot lani
in kot smo pričakovali spomladi, predvsem zaradi
drugačnega načina prilagajanja trga dela nižji ravni
gospodarske aktivnosti. V prvi polovici leta je bilo število
zaposlenih (po statistiki nacionalnih računov) 0,8 %
manjše kot v enakem obdobju lani. Najbolj se je število
v gradbeništvu, večji kot lani je bil padec v predelovalnih
dejavnostih, padanje v tržnih storitvah se je umirilo, v
dejavnosti javnih storitev pa se je število zaposlenih
povečalo. Ob zniževanju gospodarske aktivnosti
takšna gibanja kažejo, da je prilagajanje stroškov dela
v zasebnem in javnem sektorju v večji meri potekalo
preko padca plač in v manjši meri, kot smo pričakovali v
času priprave Pomladanske napovedi, preko zniževanja
zaposlenosti. To še zlasti velja za dejavnosti javnih storitev,
kjer predvidevamo, da bo tudi v drugem polletju glede
na sprejeti ZUJF zaposlovanje manj restriktivno, kot smo
pričakovali spomladi.3 V zasebnem sektorju pa v drugi
polovici leta predvidevamo večje prilagajanje tudi preko
zniževanja zaposlenosti.
1.020
Q1 09
Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano
Zaposlenost in brezposelnost
Zaposlenost po statistiki nacionalnih računov (leva os)
Registrirani brezposelni (desna os)
220
Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano
Slika 8: Zaposleni in registrirani brezposelni
Q3 08
16
in večjega umika iz trga dela. V prvih osmih mesecih
letošnjega leta je bilo število odjavljenih oseb iz evidence
brezposelnih zaradi kršitev obveznosti za 4.916 (60 %)
večje kot v enakem obdobju lani, število brezposelnih,
vključenih v javna dela, je bilo večje za 1.986 oseb (181 %),
v neaktivnost pa je prešlo ali se samih odjavilo iz evidence
1.398 več oseb kot enakem obdobju lani (12 %).
Brezposelnost se bo v povprečju letošnjega leta ohranila
na podobni ravni kot lani. Stopnja brezposelnosti po
anketi o delovni sili bo letos za 0,1 o. t. višja kot leta
2011, povprečno število registriranih brezposelnih pa bo
letos (109,7 tisoč) nekoliko nižje kot lani. V prvih osmih
mesecih letos se je število registriranih brezposelnih
z nekaj manj kot 116 tisoč januarja do konca avgusta
zmanjšalo na malo več kot 106 tisoč. Manjše dejansko in
pričakovano število brezposelnih je predvsem posledica
manjših prilivov v brezposelnost zaradi manjšega padca
oz. celo rasti zaposlenosti v nekaterih dejavnostih
(predvsem v dejavnostih javnih storitev), bolj aktivne
politike na ravni države, ki se kaže v večjih črtanjih iz
evidence brezposelnosti zaradi kršitev obveznosti,
večjega vključevanja brezposelnih oseb v javna dela
Ob nadaljnjem padanju gospodarske aktivnosti
prihodnje leto bo padec zaposlenosti večji kot letos,
zaposlenost se bo nekoliko zmanjšala tudi v letu
2014; brezposelnost se bo posledično prihodnje
leto občutneje povečala in v povprečju leta znašala
120 tisoč. Večji padec zaposlenosti prihodnje leto
kot letos je predvsem posledica poslabšanih obetov
glede gospodarske aktivnosti. Ob pričakovanem padcu
gospodarske aktivnosti se bo število zaposlenih prihodnje
leto zmanjšalo v skoraj vseh dejavnostih zasebnega
sektorja, do prilagoditve zaposlenosti pa bo prvič prišlo
Tabela 5: Napoved zaposlenosti in brezposelnosti
2012
2011
v%
Zaposlenost po SNA, rast
Pomladanska
napoved
(mar. 12)
2013
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Pomladanska
napoved
(mar. 12)
2014
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
-1,6
-2,2
-1,4
-1,2
-2,3
-0,4
Število registriranih brezposelnih, povprečje v letu
110,7
118,8
109,7
123,9
120,0
119,5
Stopnja registrirane brezposelnosti
11,8
12,9
11,9
13,5
13,1
13,1
Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili
8,2
8,8
8,3
9,3
9,1
9,1
Spomladi smo predpostavljali, da bo v drugi polovici letošnjega leta prepovedana vsaka nadomestna zaposlitev, ZUJF pa znižuje plače in nekatere druge
stroške zaposlenih, omogoča pa zaposlovanje s soglasjem in v določenih primerih tudi brez njega.
3
17
Plače
tudi v sektorju država. Predpostavili smo namreč, da
se bo zaradi javnofinančnih omejitev zaposlenost v
sektorju država prihodnje leto znižala. Ob takšnem
padcu zaposlenosti se bo prihodnje leto občutneje
povečalo tudi število registriranih brezposelnih, kjer sicer
predvidevamo, da se bo pomemben del zaposlenih, ki
bodo prihodnje leto izgubili delo, upokojil. Deloma bo
povečanje števila registriranih brezposelnih tudi posledica
predpostavke, da bo večja generacija mladih, ki bo
prihodnje leto zaključila šolanje, imela manjše možnosti
za hitro zaposlitev (večji priliv mladih v brezposelnost).
Posledično se bosta prihodnje leto povečali stopnji
registrirane (13,1 %) in anketne (9,1 %) brezposelnosti.
Tudi v letu 2014 se bo število zaposlenih zaradi zamika v
prilagajanju zaposlenosti gospodarski aktivnosti nekoliko
zmanjšalo, število registriranih brezposelnih pa bo ostalo
na podobni ravni kot v povprečju prihodnjega leta.
Nadaljevanje slabih gospodarskih razmer letos in v
prihodnjih dveh letih ne bo omogočalo vidnejše rasti
plač v dejavnostih zasebnega sektorja. Nominalna rast
skupne bruto plače (0,5 %) bo letos tretje leto zapored le
posledica rasti v dejavnostih zasebnega sektorja, kjer pa
se je rast že v prvi polovici letošnjega leta precej umirila.
Realno se bodo plače v teh dejavnostih zaradi upočasnitve
nominalne rasti bruto plače in tudi pričakovane višje
inflacije letos prvič v zadnjih dvajsetih letih zmanjšale.
Nadaljnje krčenje gospodarske aktivnosti prihodnje leto
in predvideno počasno okrevanje v letu 2014, težnje po
ohranjanju konkurenčnega položaja podjetij in odsotnost
pritiskov s trga dela v razmerah visoke brezposelnosti
bodo tudi v prihodnjih dveh letih pomembno zaznamovali
gibanje plač v dejavnostih zasebnega sektorja. V letih
2012–2014 bo nominalna rast plač v teh dejavnostih tako
predvidoma precej počasnejša kot lani.
Slika 9: Zaposlenost po dejavnostih od začetka krize
(statistika nacionalnih računov)
Slika 10: Bruto plača na zaposlenega
10
2010
2011
Dejavnosti javnih storitev
H1 2012/H1 2011
Dejavnosti zasebnega sektorja
5
1900
0
1800
1700
-5
V EUR, desezonirano
Sprememba števila zaposlenih, v 1.000
2009
-10
-15
1600
1500
1400
-20
1300
-25
jul. 12
jan. 12
jul. 11
jan. 11
jul. 10
jan. 10
jul. 09
jan. 09
1200
Ostalo
(A,B,D,E)
jul. 08
Tržne
Dej. javnih
storitve
storitev
(G-N; R, S, T)
(O-Q)
jan. 08
Predelovalne
dejavnosti Gradbeništvo
Tabela 6: Napoved povprečne rasti bruto plače na zaposlenega
2012
2014
2011
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Pomladanska
napoved
(mar. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Stopnje rasti, v %
Bruto plača na zaposlenega - nominalno
2013
Pomladanska
napoved
(mar. 12)
2,0
1,8
0,5
1,9
0,9
1,7
2,6
2,4
1,4
2,6
1,6
2,1
0,0
0,0
-2,3
0,0
-0,3
0,8
0,2
-0,2
-2,3
0,1
-1,3
-0,1
0,8
0,4
-1,3
0,8
-0,6
0,3
-1,8
-2,0
-4,9
-1,8
-2,5
-1,0
Bruto plača na zaposlenega - realno
Opomba: Produktivnost dela je merjena kot BDP na zaposlenega. Zasebni sektor vključuje dejavnosti A−N, R−S, dejavnosti javnih storitev O−Q.
Zaradi varčevalnih ukrepov se bodo plače v dejavnostih
javnih storitev letos in prihodnje leto nominalno
znižale, leta 2014 pa le nekoliko zvišale. V prvi polovici
letošnjega leta je bilo nominalno znižanje povprečne
bruto plače v dejavnostih javnih storitev 1,0-odstotno, v
drugi polovici leta pa bo zaradi uveljavitve ZUJF znižanje
precej večje. Skladno z ZUJF so se namreč plače vseh
javnih uslužbencev junija znižale za 8,0 %, izplačani
sta bili tudi preostali dve četrtini odprave plačnih
nesorazmerij, tako da se je posledično junijska bruto plača
v dejavnostih javnih storitev znižala za 3,1 %. V povprečju
letošnjega leta pričakujemo, da bo za 2,3 % nižja kot
lani. Tudi prihodnje leto se bo povprečna bruto plača v
dejavnostih javnih storitev nominalno znižala (‑0,3 %),
čeprav je junija prihodnje leto predvideno zvišanje plač
zaradi napredovanj v plačne nazive (v letih 2011 in 2012)
in napredovanj v plačni razred v letu 2012, neizplačevanje
redne delovne uspešnosti in omejitev izplačil uspešnosti
zaradi večjega obsega dela javnim uslužbencem pa je
skupaj z neusklajevanjem plač za rast cen podaljšano vse
do konca leta 2013.
Slika 11: Stroški dela na enoto proizvoda in komponente,
Slovenija
RULC
Sredstva na zaposlenega*
Produktivnost dela*
6
4
Rast, v %
2
0
-2
-4
-6
2013
2012
2011
2010
2009
2008
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2000
-8
2001
18
Napoved
Vir: SURS; preračuni UMAR. Opomba:*realno, deflator BDP.
Kljub zmanjšanju plač se bo razmerje med stroški
dela na zaposlenega in produktivnostjo letos po
enoletnem premoru ponovno poslabšalo, bistvenega
izboljšanja pa tudi v naslednjem letu ne pričakujemo.
Zaradi občutnega zmanjšanja gospodarske aktivnosti bo
namreč letos padec produktivnosti kljub precejšnjemu
znižanju zaposlenosti višji od zmanjšanja stroškov dela.
Realni stroški dela na enoto proizvoda bodo tako po
padcu leta 2011 letos ponovno višji, in sicer za 0,4 %, od
leta 2007 pa kar za 7,3 %. Padec v letu 2013 bo zaradi
šibke rasti produktivnosti, ki bo izključno posledica
znižanja zaposlenosti, skromen (‑0,8 %). Ob šibkem evru
in nekoliko hitrejši rasti stroškov dela na enoto proizvoda
v trgovinskih partnericah pa se bo zniževanje realnega
efektivnega tečaja vendarle nadaljevalo.
Inflacija
Letošnjo rast cen življenjskih potrebščin zaznamujejo
predvsem cene energentov in hrane. Inflacija je v prvih
osmih mesecih letošnjega leta znašala 1,9 % (medletno
2,9 %), kar je bila predvsem posledica rasti cen energentov
in hrane, ki so k skupni rasti cen v tem obdobju prispevale
1,1 o. t. oz. 0,5 o. t. Rast cen energentov je posledica gibanja
cen nafte na svetovnem trgu in politike uravnavanja višine
trošarin na tekoča goriva. Cene hrane na svetovnih trgih so
se zaradi vremenskih razmer začele občutneje poviševati
v poletnih mesecih, vendar ocenjujemo, da bo prenos
v domače maloprodajne cene predvsem zaradi slabih
gospodarskih razmer manjši kot je bil leta 2007. Vseeno
bodo cene hrane pomemben dejavnik inflacije do konca
letošnjega leta. Poleg tega bosta na rast cen do konca
leta vplivala septembrska ukinitev subvencije na šolsko
prehrano, oktobra pa se bodo znova povišale trošarine na
tobak in tobačne izdelke. Sicer rast cen ob nadaljevanju
šibke domače gospodarske aktivnosti ostaja umirjena, saj
se osnovna inflacija (brez energije in nepredelane hrane)
že nekaj časa giblje okoli 1,5 %. Medletna inflacija bo tako
konec leta znašala 3,3 %, v povprečju leta pa 2,8 %.
Tabela 7: Napoved inflacije
2012
2013
2014
2011
Pomladanska
napoved
(mar. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Pomladanska
napoved
(mar. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Inflacija – povprečje leta
1,8
2,0
2,8
1,8
2,2
1,8
Inflacija − dec./dec.
2,0
2,0
3,3
1,9
1,9
1,8
v%
19
Tekoči račun plačilne bilance
Ob nadaljevanju šibke gospodarske aktivnosti in
odsotnosti večjih cenovnih šokov iz mednarodnega
okolja se bo inflacija v prihodnjih dveh letih gibala
okoli 2 %. Ob zaostrenih razmerah v domačem
gospodarstvu bo gibanje stroškov dela umirjeno, hkrati
v času priprave napovedi niso bili predvideni občutnejši
posegi na davčnem področju, ki bi v prihodnjih dveh letih
občutneje vplivali na rast cen. Večjih cenovnih šokov ne
predvidevamo niti iz mednarodnega okolja, tako da se bo
ob veljavnih predpostavkah cen nafte in neenergetskih
surovin medletna inflacija v prihodnjih dveh gibala okoli
2 %.
Saldo tekočega računa plačilne bilance, ki je bil lani
izravnan, bo letos in v prihodnjih dveh letih beležil
presežek. V obdobju 2012–2014 se bo ob nadaljnjem
zmanjšanju domačega trošenja in šibkem povpraševanju
iz tujine najbolj povečal presežek v menjavi s tujino.
Blagovni primanjkljaj bo nižji, kljub poslabšanju pogojev
menjave, saj se bo realni izvoz blaga povečeval, realni uvoz
blaga pa se bo do vključno leta 2013 zmanjševal. Hkrati
bo na izboljšanje salda menjave s tujino vplival tudi višji
presežek v storitveni menjavi, ki bo posledica nadaljnjega
povečanja presežka v menjavi potovanj in transportnih
storitev. Na povečanje salda tekočega računa bo vplival
tudi presežek na bilanci tekočih transferov, ki bo posledica
predvidenega ugodnega neto proračunskega položaja RS
do proračuna EU, predvsem v letu 2013, ko je predvideno
pospešeno črpanje sredstev skupne kmetijske in ribiške
politike ter sredstev strukturnih skladov. Po drugi strani
se bo letos in prihodnji dve leti povečeval primanjkljaj
v bilanci faktorskih dohodkov, in sicer zaradi višjih
neto odlivov za plačilo obresti, kar je povezano z izdajo
obveznic države in finančnih institucij (bank) za blažitev
posledic krize. Največ obresti tujini bo odplačal državni
sektor. Presežek na tekočem računu plačilne bilance bo
tako letos znašal 2,4 % napovedanega BDP, v prihodnjih
dveh letih pa bo presegel 1 mrd EUR in bo znašal 3,8 % oz.
3,2 % napovedanega BDP.
Slika 12: Razčlenitev medletne inflacije v Sloveniji
8
Ostalo
7
Prispevek k medletni rasti, v o.t.
Storitve
6
Goriva in energija
5
Hrana
4
3
2
1
0
-1
Slika 13: Tekoči račun plačilne bilance
Blagovna menjava
Faktorski dohodki
Tekoči račun
jul. 12
jan. 12
jul. 11
jan. 11
jul. 10
jan. 10
jul. 09
jan. 09
jul. 08
jan. 08
-2
2.000
Storitvena menjava
Tekoči transferi
1.000
V mio EUR
0
-1.000
-2.000
-3.000
Vir : BS.
Tabela 8: Tekoči račun plačilne bilance
2012
Tekoči račun, v % BDP
Vir: BS, SURS, 2012−2014 napoved UMAR.
2014
2011
Pomladanska
napoved
(mar. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Pomladanska
napoved
(mar. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
Jesenska
napoved
(sept. 12)
2
226
810
423
1.363
1.142
0,0
0,6
2,3
1,2
3,8
3,2
v%
Tekoči račun, v mio EUR
2013
jul. 12
jan. 12
jul. 11
jan. 11
jul. 10
jan. 10
jul. 09
jan. 09
jul. 08
jan. 08
-4.000
20
Tveganja za uresničitev napovedi
Tveganja za uresničitev osrednje napovedi v obdobju
2012–2014 ostajajo velika, predvsem zaradi možnega
večjega poslabšanja razmer v mednarodnem in
domačem okolju in ohranjanja omejenega dostopa
do mednarodnih virov financiranja. Osrednja
napoved temelji na predpostavki izboljšanja razmer
v mednarodnem okolju v drugi polovici leta 2013,
ki bi izhajalo iz povrnitve zaupanja ob postopnem
razreševanju dolžniške krize v evrskem območju. V
primeru, da zadnji ukrepi ECB in poskusi izboljšanja
institucionalne strukture na ravni EU ne bi uspeli pomiriti
finančnih trgov in prispevati k dolgotrajnejši stabilizaciji
gospodarskih razmer v Evropi, bi se lahko dolžniška
kriza v prihodnjih četrtletjih še zaostrila, kar bi privedlo
do še večjega zmanjšanja tujega povpraševanja, kot
ga predpostavljamo v osnovnem scenariju. S tem so
povezane tudi razmere v domačem okolju. Negotov
ostaja potek javnofinančne konsolidacije in razmere v
finančnem sistemu. Obstaja namreč tveganje, da bodo za
ustrezno znižanje javnofinančnega primanjkljaja potrebni
dodatni ukrepi oz. da bo struktura ukrepov drugačna, kot
smo predpostavili. Napoved predpostavlja tudi postopno
stabilizacijo razmer v slovenskem bančnem sistemu, ki
je prav tako odvisna od uspešnosti izvedbe načrtovanih
ukrepov in razmer na mednarodnih trgih.
Prisotna so tudi tveganja pri napovedi inflacije, ki pa
so porazdeljena enakomerno. Tveganje za uresničitev
osrednje napovedi inflacije je povezano z negotovostjo
glede prihodnjih gospodarskih gibanj, ki se lahko
poslabšajo bolj od napovedanega in s tem bi se dodatno
omilili pritiski na rast cen. V smeri poviševanja inflacije pa
bi lahko delovale cene surovin, če bi se gibale drugače od
trenutno predpostavljenih, kar velja predvsem za cene
nafte in hrane. Pri slednjih je tveganje, da bi bil lahko
prenos dviga cen na svetovnih trgih v maloprodajne cene
večji od predpostavljenega. Tveganja za višjo inflacijo od
napovedane izhajajo tudi iz možnih dodatnih ukrepov
vlade na davčnem področju, povezanih z javnofinančno
konsolidacijo.
Okvir 4: Rast potencialnega BDP
Realna rast, v %
Na podlagi Jesenske napovedi gospodarskih gibanj Slika 14: Rast potencialnega BDP, primerjava različnih
smo z metodo produkcijske funkcije (PF) naredili ocene izračunov
potencialne rasti. Izračun potencialne rasti temelji na metodi
UMAR
EK PF (pomlad 2012)
5
PF, pri kateri za izločitev ciklične komponente skupne faktorske
produktivnosti uporabljamo bivariatni Kalmanov filter (KF).1 Za
primerjavo je prikazan tudi zadnji izračun rasti potencialnega
4
BDP, ki ga je spomladi 2012 pripravila Evropska komisija (EK)
in prav tako temelji na metodi PF, ki se v bistvenih značilnostih
3
ne razlikuje od metode UMAR.2 Razlike med našimi izračuni
in izračuni EK so posledica različne upoštevane napovedi
(Pomladanske napovedi EK 2012 in zadnje jesenske napovedi
2
UMAR), ki je pri UMAR narejena tudi za daljše časovno obdobje,
ter deloma razlik v vhodnih podatkih3
1
0
-1
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
Izračuni kažejo občutno oslabitev potencialne rasti za
prihodnje obdobje. Izračuni rasti potencialnega BDP z
uporabo PF kažejo, da je potencialna rast z ravni okoli 4 % v
obdobju pred krizo začela močno upadati v letu 2008 in se bo
znižala celo na negativnih ‑0,3 % v letu 2013, srednjeročno pa
se pričakuje ravni pod 0,5 %.
Vir: SURS, izračuni UMAR, EK.
Za ocenjevanje ciklične komponente TFP in nezaposlenosti (izračune NAWRU) smo uporabili program GAP (Christophe Planas in Alessandro Rossi, Evropska Komisija, Joint Research Centre,2010). Program je dosegljiv na eemc.jrc.ec.europa.eu/Software-GAP.htm. NAIRU in ciklična komponenta TFP sta ocenjena z uporabo serij rasti plač in izkoriščenosti kapacitet v bivariatnem modelu neopazljivih komponent.
2
Za podrobnejši opis metodologije glej F. D'Auria, Cécile Denis, K. Havik, K. Mc Morrow, C. Planas, R. Raciborski, W. Röger and A. Rossi: »The production function methodology for calculating potential growth rates and output gaps«, Economic Papers 420, July 2010, DG ECFIN. Evropska Komisija za glajenje serije
TFP za Slovenijo od spomladi 2011 uporablja Kalmanov filter, prej pa je uporabljala Hodrick-Prescottov filter.
3
V času od objave zadnje ocene EK (spomlad 2011) je bila objavljena revizija letnih podatkov nacionalnih računov. Pri seriji zaposlenosti po statistiki nacionalnih računov upoštevamo popravek zaradi preloma v seriji v letu 2002. Pri izračunu UMAR uporabljamo lastno demografsko projekcijo, EK komisija
uporablja Eurostatovo Europop2010.
1
21
Okvir 4: Rast potencialnega BDP - nadaljevanje
Prispevki k rasti potencialnega BDP, v o.t.
Med posameznimi komponentami izračunane potencialne Slika 15: Prispevki posameznih komponent k
rasti (z uporabo PF) se v prihodnjih letih glede na predhodno potencialni rasti BDP (PF Kalmanov filter)
Skupna faktorska produktivnost
obdobje najbolj znižuje prispevek kapitala. Prispevek
Delo
kapitala se je po močnem znižanju v letu 2009 namreč še
Kapital
Potencialni BDP
dodatno zniževal (do -0,1 o. t. v letu 2012) in pričakujemo,
6,0
da bo tudi na srednji rok ostal blizu ničelnega prispevka.
5,0
Prispevek dela k potencialni rasti je relativno nizek že skozi
celotno preteklo obdobje do krize v 2008, od leta 2009 pa je
4,0
negativen. Do leta 2011 ima na to največji vpliv naraščanje
1
naravne stopnje brezposelnosti (NAWRU). V kasnejših letih
3,0
izračunov pa na negativni prispevek dela najbolj vpliva
2,0
zmanjševanja populacije v delovno aktivni starosti, glede
na upoštevane projekcije demografskih gibanj (UMAR). Ob
1,0
začetku krize smo beležili tudi znižanje prispevka skupne
faktorske produktivnosti, vendar tu lahko pričakujemo
0,0
postopno okrevanje, čeprav ne do predkriznih ravni (gl. Sliko
15).
-1,0
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
-2,0
Vir: UMAR.
V izračunih naravne stopnje brezposelnosti (NAWRU) upoštevamo napovedi anketne brezposelnosti, ki na srednji rok kažejo na poslabšanje (glej tudi
poglavje Trg dela). NAWRU je ocenjen z bivariatnim modelom neopazljivih komponent, kjer poleg serije brezposelnosti uporabimo tudi serijo rasti plač. Izračuni kažejo na naraščanje NAWRU in postopno umiritev na ravni malo nad 8 %. Na naraščanje NAWRU, ki je sicer ne moremo direktno opazovati, posredno
kaže tudi naraščanje dolgotrajne brezposelnosti.
1
Ocena uspešnosti napovedi UMAR
V nadaljevanju je prikazana ocena uspešnosti
napovedi, ki je bila objavljena že v Pomladanski
napovedi gospodarskih gibanj 2012. Ker analiza
uspešnosti napovedi temelji na prvi objavi
četrtletnih statističnih podatkov in ne na kasnejših
letnih podatkih oz. njihovih revizijah, ti izračuni
predstavljajo zadnjo oceno uspešnosti. Nova
ocena uspešnosti bo izdelana spomladi 2013, in
sicer za leto 2012 oz. obdobje 1997−2012.
Na podlagi primerjave ocen uspešnosti napovedi
ugotavljamo, da napovedi UMAR ne kažejo
sistematičnega precenjevanja ali podcenjevanja. Tudi
letos smo po objavi podatkov za gospodarsko aktivnost in
inflacijo v letu 2011 pripravili oceno uspešnosti napovedi
domačih in tujih institucij, ki se ukvarjajo z napovedmi. Za
presojo glede točnosti napovedi je ključno, da je njihova
povprečna napaka v daljšem obdobju čim manjša. Za
obdobje od leta 1997 do 2011 povprečje absolutnih
napak napovedi UMAR realne gospodarske rasti pri
jesenskih napovedih za prihodnje leto znaša 1,70 o. t.,
pri pomladanskih napovedih za tekoče leto pa 1,02 o. t.
Povprečje absolutne napake pomladanske napovedi
inflacije za tekoče leto znaša 0,50 o. t., pri jesenskih
napovedih za prihodnje leto pa je nekoliko višja, 1,03 o. t.
Takšne vrednosti kazalnikov kažejo na nepristanskost
napovedi UMAR.
Uspešnost napovedi makroekonomskih kazalnikov
pripravljamo na osnovi večjega števila statističnih
kriterijev4 kakovosti napovedovanja in za različna
časovna obdobja. Za dve instituciji (UMAR in SKEP)
ocena temelji za daljše obdobje, in sicer od leta 1997 do
2011. Za obdobje 2002 do 2011 smo analizirali napovedi
šestih5 institucij in za preteklo leto napoved osmih6
institucij. V analizi je tako zajeto obdobje, v katerem je
slovensko gospodarstvo beležilo relativno stabilno visoko
konjunkturo, napake napovedi v tem obdobju pa so bile
relativno majhne. V času od začetka svetovne gospodarske
in finančne krize pa so se kazalniki uspešnosti napovedi
poslabšali. Vse napovedi7 primerjamo s prvo statistično
letno oceno, ki za gospodarsko rast temelji na osnovi
četrtletnih podatkov. Sistematična primerjava odstopanj
napovedi od statistične ocene v daljšem časovnem
obdobju kaže na točnost napovedi oz. povprečne napake,
ki jih institucije naredijo pri napovedovanju posameznega
Aritmetično povprečje napak, povprečna absolutna napaka, koren
povprečne kvadratne napake, standardizirana povprečna absolutna
napaka in standardizirani koren povprečne kvadratne napake. Podrobni
rezultati so prikazani v statistični prilogi v tabeli 13.
5
Poleg napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)
so v analizo vključene še napovedi, ki jih pripravljajo: Banka Slovenije (BS)
in Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS (SKEP), iz tujine pa
Evropska komisija (EC), Mednarodni denarni sklad (IMF) in Wiener Institut
fuer Internationale Wirtschaftsvergleiche (WIIW).
6
Poleg naštetih šestih še Organizacija za gospodarsko sodelovanje in
razvoj (OECD) in Consensus.
7
Pomladanske napovedi za prihodnje leto (PNt+1), jesenske napovedi
za prihodnje leto (JNt+1), pomladanske napovedi za tekoče leto (PNt) in
jesenske napovedi za tekoče leto (JNt).
4
22
Slika 16: Gibanje spremenljivk, vključenih v analizo
ocene uspešnosti
BDP
Inflacija
10
8
6
Rast, v %
4
2
0
zelo pomembno, kdaj so narejene, saj kasnejše napovedi
omogočajo vključitev novih informacij, ki lahko bistveno
spremenijo gospodarsko sliko. Te nove informacije
so lahko nadaljnji podatki o gibanju kazalnika v
posameznem mesecu ali četrtletju, revizije že objavljenih
podatkov, pa tudi spremembe predpostavk o gibanjih
v mednarodnem okolju, ki za Slovenijo kot odprto
gospodarstvo predstavljajo močan dejavnik negotovosti.
Vse institucije, vključene v našo analizo, svoje napovedi
praviloma objavljajo dvakrat letno, večina pa jih svoje
napovedi objavi kasneje kot UMAR.
Slika 17: Časovnica objav napovedi posameznih
institucij v letu 2011
-2
-4
jan.
-6
feb.
WIIW
mar.
UMAR
apr.
BS
2011
2010
2009
2008
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
-8
Vir: SURS. Opomba: BDP- realna stopnja rasti bruto domačega
proizvoda, Inflacija - povprečna letna stopnja inflacije.
agregata. Če so napake enakomerno porazdeljene, je
vrednost te mere blizu nič. Negativne vrednosti pomenijo
precenitev, pozitivne vrednosti pa podcenitev dejanskih
gibanj.
Institucije, ki objavljajo napoved kasneje, imajo
določeno informacijsko prednost, ki se lahko kaže v
manjših napakah napovedi. Ob napovedovanju gibanja
ekonomskih spremenljivk se napovedovalci srečujemo z
različnimi omejitvami, kot npr. razpoložljivostjo podatkov
ob napovedi, ki se s časom spreminjajo. Pri napovedih je
maj
Consensus
Forecasts
IMF
EC
jun.
SKEP
jul.
WIIW
OECD
avg.
sep.
UMAR
okt.
BS
nov.
SKEP
Consensus
Forecasts
IMF
EC
OECD
dec.
Vir: napovedi institucij, objavljene v letu 2011.
Slika 18: Povprečna absolutna napaka UMAR pri napovedih realne stopnje rasti BDP za različna obdobja
3,0
3,0
1997-2008
1997-2009
1997-2010
1997-2011
2002-2008
2,5
2,5
2,0
2,0
1,5
1,5
1,0
1,0
0,5
0,5
0,0
2002-2009
2002-2010
2002-2011
0,0
PNt+1
Vir: preračun UMAR.
JNt+1
PNt
JNt
PNt+1
Vir: preračun UMAR.
JNt+1
PNt
JNt
23
Povečana napaka napovedi za leti 2009 in 2011 je
močno vplivala na mere točnosti napovedi za daljše
obdobje. Napovedi posameznega makroekonomskega
agregata zaradi negotovosti gospodarskih gibanj običajno
odstopajo od dejanskega stanja. Da je napovedovanje
uspešno, mora biti njihova povprečna napaka v daljšem
obdobju čim manjša. Če je analizirano obdobje relativno
kratko, lahko vsaka napaka v pozitivno ali v negativno
smer bistveno spremeni ugotovitve predhodnih analiz
točnosti napovedi. V napovedih za leto 2009 in 2011 je
prišlo do bistveno višje vrednosti napak, ki so zelo vplivale
na izračun povprečnih napak v celotnem obdobju (v
krajšem obdobju 2002–2011 večja napaka kot za obdobje
1997–2011), kar je razvidno iz spodnjih slik (gl. tudi Tabelo
13 v statistični prilogi).
Realno gospodarsko rast za leto 2011 so vse institucije v
svojih napovedih precenile. Napovedi so bile precenjene
v razponu od 1,2 do 2,7 o. t., in sicer so bile bolj precenjene
pomladanske in jesenske napovedi za prihodnje leto kot
za tekoče leto. Najbolj jesenske napovedi za prihodnje leto
precenili na UMAR in IMF, najmanjše napake napovedi pa
so naredili pri jesenski napovedi za tekoče leto na SKEP
in OECD (-1,2 o. t.). Glede na realizacijo 0,2-odstotnega
znižanja BDP se je temu podatku v napovedi za prihodnje
leto najbolj približala pomladanska napoved BS in EK, pri
napovedi za tekoče leto pa jesenska napoved OECD in
SKEP.
Tabela 9 : Napake v napovedani realni gospodarski rasti posameznih institucij za leto 2011
Realizacija: -0,2 %
Pomladanska napoved
Jesenska napoved
Pomladanska napoved
za prihodnje leto
za prihodnje leto
za tekoče leto
Jesenska napoved
za tekoče leto
Napoved
Napaka v o.t.
Napoved
Napaka v o.t.
Napoved
Napaka v o.t.
Napoved
Napaka v o.t.
UMAR
2,4
-2,6
2,5
-2,7
2,2
-2,4
1,5
-1,7
BS
1,8
-2,0
1,9
-2,1
1,8
-2,0
1,3
-1,5
SKEP
2,0
-2,2
1,9
-2,1
1,7
-1,9
1,0
-1,2
EC
1,8
-2,0
1,9
-2,1
1,9
-2,1
1,1
-1,3
IMF
2,0
-2,2
2,4
-2,6
2,0
-2,2
1,9
-2,1
WIIW
2,0
-2,2
2,0
-2,2
2,0
-2,2
2,0
-2,2
OECD
2,4
-2,6
2,0
-2,2
1,8
-2,0
1,0
-1,2
Consensus Forecasts
2,4
-2,6
2,1
-2,3
2,1
-2,3
1,7
-1,9
Vir: napovedi posameznih institucij, preračuni UMAR.
Opomba: pri UMAR je pri pomladanski napovedi za tekoče leto upoštevan scenarij gospodarskih gibanj brez dodatnih ukrepov ekonomskih politik.
na realizacijo 1,8-odstotne povprečne inflacije se je temu
podatku tako pri napovedih za prihodnje leto kot tekoče
leto približalo večje število institucij kot pri napovedih
gospodarske rasti. Pri napovedih za tekoče leto sta bili
najbolj točni pomladanski napovedi UMAR in IMF, jeseni
pa napovedi IMF in OECD.
Napovedi inflacije za leto 2011 so bile prav tako
večinoma precenjene, vendar manj kot napovedi
gospodarske rasti. Vse institucije so spomladi 2011
pri svojih napovedih inflacijo za leto 2011 precenile
(od -0,4 do -1,0 o. t.), in sicer bolj, kot v pomladanskih
napovedih eno leto prej, jeseni 2011 pa so se napovedi
in s tem napake znižale (interval med +0,2 in -0,7). Glede
Tabela 10: Napake v napovedani stopnji povprečne inflacije posameznih institucij za leto 2011
Realizacija: 1,8 %
Pomladanska napoved
za prihodnje leto
Jesenska napoved
za prihodnje leto
Pomladanska napoved
za tekoče leto
Jesenska napoved
za tekoče leto
Napoved
Napaka v o.t.
Napoved
Napaka v o.t.
Napoved
Napaka v o.t.
Napoved
UMAR
1,6
0,2
2,7
-0,9
2,2
-0,4
1,6
0,2
BS
1,4
0,4
2,1
-0,3
2,7
-0,9
2,0
-0,2
SKEP
2,0
-0,2
2,3
-0,5
2,6
-0,8
1,6
0,2
EC
2,0
-0,2
2,0
-0,2
2,6
-0,8
1,9
-0,1
IMF
2,3
-0,5
2,3
-0,5
2,2
-0,4
1,8
0,0
WIIW
2,0
-0,2
2,0
-0,2
2,8
-1,0
2,5
-0,7
OECD
1,3
0,5
1,9
-0,1
2,5
-0,7
1,8
0,0
Consensus Forecasts
2,3
-0,5
2,2
-0,4
2,6
-0,8
1,9
-0,1
Vir: napovedi posameznih institucij.
Opomba: * Podatki BS in WIIW za napoved PNt+1 za obdobje 2003–2011.
Napaka v o.t.
24
Med slovenskimi institucijami, ki se ukvarjajo z
napovedovanjem gospodarske rasti za Slovenijo,
pri napovedovanju v daljšem obdobju v povprečju
najmanjše napake naredi UMAR, pri napovedi inflacije
za tekoče leto pa so bolj točne napovedi SKEP. Na
podlagi primerjave mer uspešnosti napovedi različnih
institucij ugotavljamo, da so povprečne absolutne
napake pri napovedih realne gospodarske rasti v obdobju
2002–2011 znašale med 0,47 in 2,56. Koreni povprečnih
kvadratnih napak, ki večjim napakam pripišejo večjo težo,
so bili zaradi napake v letu 2009 in tudi 2011 precej višji
(med 0,60 in 4,22). Pri napovedih povprečne inflacije so
bile povprečne absolutne napake nižje kot pri napovedih
BDP (med 0,10 in 1,84), koreni povprečnih kvadratnih
napak pa so znašali med 0,12 in 2,81.
Slika 19: Povprečna absolutna napaka napovedi realne
gospodarske rasti za obdobje 2002–2011
Slika 20: Povprečna absolutna napaka napovedi
povprečne inflacije za obdobje 2002–2011
2,5
PNt+1
JNt+1
PNt
JNt
2,0
1,5
1,0
0,5
3,0
PNt+1
JNt+1
PNt
JNt
0,0
UMAR
2,5
BS*
SKEP
EC
IMF
WIIW *
Opomba: * Podatki WIIW za napoved PNt+1 za obdobje 2003–2011.
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
UMAR
BS
SKEP
EC
IMF
WIIW
Opomba: * Podatki WIIW za napoved PNt+1 za obdobje 2003–2011.
statistična priloga
26
Statistična priloga
Kazalo tabel
Tabela 1: Pomembnejši makroekonomski kazalniki razvoja Republike Slovenije
Tabela 2a: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (tekoče cene)
Tabela 2b: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (struktura v %, tekoče cene)
Tabela 3a: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (stalne cene)
Tabela 3b: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (realne stopnje rasti v %)
Tabela 4a: Stroškovna struktura bruto domačega proizvoda (tekoče cene)
Tabela 4b: Stroškovna struktura bruto domačega proizvoda (struktura v %, tekoče cene)
Tabela 5a: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (tekoče cene)
Tabela 5b: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (struktura v %, tekoče cene)
Tabela 6a: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (stalne cene)
Tabela 6b:
Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (realne stopnje rasti v %)
Tabela 7a: Temeljni agregati nacionalnih računov (tekoče cene)
Tabela 7b: Temeljni agregati nacionalnih računov (struktura v %, tekoče cene)
Tabela 8: Kazalniki trga dela (števila v tisoč, kazalniki in letne stopnje rasti v %)
Tabela 9:
Indikatorji mednarodne konkurenčnosti (letne stopnje rasti v %)
Tabela 10:
Plačilna bilanca (v mio EUR)
Tabela 11a: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, prihodki (tekoče cene)
Tabela 11b: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, prihodki (delež v primerjavi z BDP v %)
Tabela 12a: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, odhodki (tekoče cene)
Tabela 12b: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, odhodki (delež v primerjavi z BDP v %)
Tabela 13: Primerjava uspešnosti napovedi gospodarske rasti in inflacije posameznih institucij
27
Tabela 1: Pomembnejši makroekonomski kazalniki razvoja Republike Slovenije
Realne stopnje rasti v %, razen kjer ni drugače navedeno
2002
BRUTO DOMAČI PROIZVOD
3,8
2003
2,9
2004
4,4
2005
4,0
2006
5,8
2007
7,0
2008
3,4
2009
-7,8
2010
1,2
2011
0,6
BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj)
BDP v mio EUR
(tekoče cene in fiksni tečaj EUR 2007)
BDP na prebivalca v EUR
(tekoče cene in tekoči tečaj)
24.570 25.835 27.253 28.723 31.050 34.594
BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)
16.900 17.300 18.800 19.600 20.700 22.100 22.700 20.600 20.800 21.300
1
BDP na prebivalca po kupni moči
(PPS EU27=100)1
2012
2013
2014
napoved
-2,0
-1,4
0,9
23.195 25.195 27.165 28.722 31.045 34.594 37.244 35.556 35.607 36.172 35.700 35.495 36.129
12.316 12.942 13.645 14.355 15.464 17.135 18.420 17.415 17.379 17.620 17.457 17.327 17.610
82
84
87
87
88
88
91
87
85
84
0,0
-0,3
0,4
-0,5
1,5
3,3
2,6
-1,8
-2,2
-1,6
-1,4
-2,3
-0,4
ZAPOSLENOST, PLAČE IN PRODUKTIVNOST
Zaposlenost po nacionalnih računih
Število registriranih brezposelnih
(povprečje leta, v tisoč)
Stopnja registrirane brezposelnosti v %
102,8
97,7
92,8
91,9
85,8
71,3
63,2
86,4
100,5
110,7
109,7
120,0
119,5
11,3
10,9
10,3
10,2
9,4
7,7
6,7
9,1
10,7
11,8
11,9
13,1
13,1
Stopnja brezposelnosti po anketi o del. sili v %
6,4
6,7
6,3
6,5
6,0
4,9
4,4
5,9
7,3
8,2
8,3
9,1
9,1
Bruto plače na zaposlenega
2,0
1,8
2,0
2,2
2,2
2,2
2,5
2,5
2,1
0,2
-2,3
-1,3
-0,1
2,3
2,1
3,1
2,8
2,8
3,2
2,0
1,0
3,2
0,8
-1,3
-0,6
0,3
1,1
1,0
-0,8
0,9
1,0
0,5
3,9
5,8
-1,8
-1,8
-4,9
-2,5
-1,0
3,8
3,2
4,0
4,5
4,2
3,5
0,8
-6,1
3,5
2,2
-0,6
0,9
1,4
Izvoz proizvodov in storitev
6,8
3,1
12,4
10,6
12,5
13,7
4,0
-16,7
10,1
7,0
0,1
1,9
4,7
Izvoz proizvodov
6,4
4,4
12,8
10,3
13,4
13,9
1,8
-17,4
11,9
8,5
-0,3
1,8
5,0
Izvoz storitev
3,2
Produktivnost dela (BDP na zaposlenega)
MENJAVA S TUJINO
8,2
-2,5
10,9
12,0
8,6
13,2
14,3
-13,7
3,7
1,4
1,9
2,3
Uvoz proizvodov in storitev
4,9
6,7
13,3
6,7
12,2
16,7
3,7
-19,5
7,9
5,2
-5,2
-1,0
3,8
Uvoz proizvodov
4,4
7,3
14,6
6,8
12,7
16,2
3,0
-20,7
8,9
6,1
-5,1
-1,0
3,9
Uvoz storitev
8,4
2,8
5,6
5,5
8,8
19,7
8,2
-12,0
2,7
-0,3
-5,9
-0,8
3,2
247
-196
-720
-498
-771
-1.646
-2.295
-246
-209
2
810
1.363
1.142
1,1
-0,8
-2,6
-1,7
-2,5
-4,8
-6,2
-0,7
-0,6
0,0
2,3
3,8
3,2
Saldo menjave s tujino v mio EUR
355
-3
-322
-106
-158
-619
-962
667
288
400
1.411
1.912
2.000
- delež v primerjavi z BDP v %
1,5
0,0
-1,2
-0,4
-0,5
-1,8
-2,6
1,9
0,8
1,1
4,0
5,4
5,5
PLAČILNOBILANČNA STATISTIKA
Saldo tekočega računa plačilne bilance
v mio EUR
- delež v primerjavi z BDP v %
DOMAČE POVPRAŠEVANJE
Končna potrošnja
Delež v BDP v % *
v tem:
Zasebna potrošnja
Delež v BDP v % *
Državna potrošnja
Delež v BDP v % *
Investicije v osnovna sredstva
2,8
3,1
3,1
2,4
3,1
4,8
3,2
0,7
1,4
0,4
-3,1
-4,5
-0,4
74,9
74,8
73,8
73,2
71,6
69,8
70,7
75,8
77,9
78,7
78,7
76,8
76,3
2,6
3,4
3,0
2,1
2,8
6,3
2,3
0,1
1,3
0,9
-3,0
-3,6
0,2
55,8
55,9
55,0
54,3
52,8
52,5
52,6
55,7
57,2
57,8
58,3
57,7
57,7
3,3
2,3
3,3
3,5
4,0
0,6
5,9
2,5
1,5
-1,2
-3,4
-6,9
-1,9
19,1
19,0
18,8
19,0
18,8
17,3
18,1
20,1
20,7
20,8
20,3
19,1
18,6
0,3
7,6
5,0
3,0
10,4
13,3
7,1
-23,2
-13,8
-8,1
-9,0
1,3
1,5
23,3
24,1
25,0
25,4
26,5
27,8
28,6
23,1
20,1
18,5
17,3
18,0
18,3
Tečaj USD (povprečje leta), BS
240,2
207,1
192,4
192,7
191,0
174,8
Tečaj EUR (povprečje leta), BS
226,2
233,7
238,9
239,6
239,6
239,6
Razmerje USD za 1 EUR
0,945
1,131
1,243
1,245
1,256
1,371
1,471
1,393
1,327
1,392
1,267
1,240
1,240
Realni efektivni tečaj - deflator CPI2
2,2
3,3
0,0
-0,7
0,3
1,7
2,5
1,3
-1,8
-1,0
-1,3
-0,5
0,0
Inflacija (konec leta)3
7,2
4,6
3,2
2,3
2,8
5,6
2,1
1,8
1,9
2,0
3,3
1,9
1,8
Inflacija (povprečje leta)3
7,5
5,6
3,6
2,5
2,5
3,6
5,7
0,9
1,8
1,8
2,8
2,2
1,8
25,0
28,9
38,3
54,6
65,2
72,4
96,9
61,7
79,6
111,3
113,5
110,0
110,0
Delež v BDP v % *
TEČAJ IN CENE
Cena nafte Brent v USD / sodček
Vir podatkov: SURS, BS, ECB, Eurostat; preračuni in napoved UMAR.
Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Rast vrednosti pomeni realno apreciacijo nacionalne valute in obratno; 3Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin;
*Deleži v BDP so preračunani na BDP v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64).
28
Tabela 2a: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod
tekoče cene, mio EUR (fiksni tečaj 2007)
2002
A Kmetijstvo, lov,
gozdarstvo, ribištvo
BCDE Rudarstvo,
predelovalne dejavnosti,
oskrba z elektriko
in vodo, ravnanje z
odplakami, saniranje
okolja
od tega: C Predelovalne
dejavnosti
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
napoved
659,5
540,1
629,8
666,4
627,0
774,7
762,9
729,2
763,1
832,8
793,7
843,7
858,2
5.676,6
6.215,2
6.678,1
6.814,2
7.317,2
8.070,1
8.264,8
7.111,4
7.242,6
7.717,3
7.622,0
7.613,8
7.821,8
4.899,4
5.377,4
5.699,7
5.787,6
6.208,6
6.880,6
6.980,7
5.840,0
5.955,0
6.384,1
6.247,6
6.247,2
6.430,9
F Gradbeništvo
1.216,3
1.372,5
1.481,5
1.671,6
1.957,4
2.450,8
2.761,5
2.464,8
2.016,6
1.888,7
1.763,6
1.938,9
1.997,9
GHI Trgovina in popravila
vozil, promet in
skladiščenje, gostinstvo
3.869,7
4.257,6
4.579,6
4.966,6
5.437,3
6.234,1
6.852,0
6.337,9
6.296,3
6.464,2
6.375,7
6.303,9
6.430,9
J Informacijske in
komunikacijske
dejavnosti
746,2
832,8
915,4
1.011,8
1.099,9
1.216,1
1.293,7
1.209,1
1.256,0
1.281,1
1.231,7
1.266,8
1.316,0
K Finančne in
zavarovalniške dejavnosti
900,7
996,8
1.087,6
1.163,8
1.376,1
1.460,3
1.539,2
1.581,6
1.730,1
1.661,7
1.582,4
1.550,6
1.589,7
1.584,9
1.662,9
1.779,4
1.920,2
2.007,6
2.150,6
2.387,1
2.612,9
2.507,3
2.446,2
2.409,8
2.395,9
2.456,7
1.652,6
1.843,7
2.010,3
2.050,1
2.269,2
2.610,6
2.902,1
2.755,0
2.837,0
2.804,6
2.766,8
2.744,1
2.818,0
3.312,1
3.649,6
3.929,6
4.170,6
4.370,7
4.596,9
5.064,3
5.360,9
5.480,2
5.547,0
5.619,7
5.329,1
5.214,0
593,4
629,9
684,3
742,2
762,6
802,8
853,5
860,6
855,8
855,9
826,7
796,7
792,1
L Poslovanje z
nepremičninami
MN Strokovne,
znanstvene, tehnične
dejavnosti in druge
raznovrstne poslovne
dejavnosti
OPQ Uprava in obramba,
izobraževanje, zdravstvo
in socialno varstvo
RST Druge storitvene
dejavnosti
1. DODANA
VREDNOST
20.212,2 22.001,1 23.775,7 25.177,4 27.225,0 30.366,9 32.681,0 31.023,5 30.985,2 31.499,4 30.992,0 30.783,6 31.295,4
2. KOREKCIJSKE
POSTAVKE (a-b)
2.982,5
3.194,2
3.389,0
3.544,9
3.820,0
4.226,8
4.563,5
4.532,6
4.621,9
4.672,4
4.708,4
4.711,8
4.833,2
a) Davki na proizvode
3.078,7
3.318,8
3.520,2
3.697,3
3.953,5
4.420,4
4.769,2
4.735,7
4.847,2
4.841,6
4.871,8
4.875,4
5.003,1
96,2
124,6
131,2
152,4
133,5
193,7
205,7
203,1
225,4
169,1
163,4
163,6
169,9
b) Subvencije po
proizvodih
3. BRUTO DOMAČI
PROIZVOD (3=1+2)
23.194,7 25.195,3 27.164,7 28.722,3 31.045,0 34.593,6 37.244,4 35.556,1 35.607,0 36.171,8 35.700,4 35.495,4 36.128,6
Vir podatkov: SURS; napoved UMAR.
29
Tabela 2b: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod
deleži v % BDP, tekoče cene
2002
A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2012
2011
2013
2014
napoved
2,8
2,1
2,3
2,3
2,0
2,2
2,0
2,1
2,1
2,3
2,2
2,4
2,4
BCDE Rudarstvo, predelovalne dejavnosti,
oskrba z elektriko in vodo, ravnanje z
odplakami, saniranje okolja
24,5
24,7
24,6
23,7
23,6
23,3
22,2
20,0
20,3
21,3
21,3
21,4
21,6
od tega: C Predelovalne dejavnosti
21,1
21,3
21,0
20,2
20,0
19,9
18,7
16,4
16,7
17,6
17,5
17,6
17,8
5,2
5,4
5,5
5,8
6,3
7,1
7,4
6,9
5,7
5,2
4,9
5,5
5,5
16,7
16,9
16,9
17,3
17,5
18,0
18,4
17,8
17,7
17,9
17,9
17,8
17,8
3,2
3,3
3,4
3,5
3,5
3,5
3,5
3,4
3,5
3,5
3,4
3,6
3,6
F Gradbeništvo
GHI Trgovina in popravila vozil, promet in
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti
3,9
4,0
4,0
4,1
4,4
4,2
4,1
4,4
4,9
4,6
4,4
4,4
4,4
L Poslovanje z nepremičninami
6,8
6,6
6,6
6,7
6,5
6,2
6,4
7,3
7,0
6,8
6,7
6,7
6,8
MN Strokovne, znanstvene, tehnične
dejavnosti in druge raznovrstne poslovne
dejavnosti
7,1
7,3
7,4
7,1
7,3
7,5
7,8
7,7
8,0
7,8
7,7
7,7
7,8
14,3
14,5
14,5
14,5
14,1
13,3
13,6
15,1
15,4
15,3
15,7
15,0
14,4
2,6
2,5
2,5
2,6
2,5
2,3
2,3
2,4
2,4
2,4
2,3
2,2
2,2
1. DODANA VREDNOST
87,1
87,3
87,5
87,7
87,7
87,8
87,7
87,3
87,0
87,1
86,8
86,7
86,6
2. KOREKCIJSKE POSTAVKE (a-b)
12,9
12,7
12,5
12,3
12,3
12,2
12,3
12,7
13,0
12,9
13,2
13,3
13,4
13,3
13,2
13,0
12,9
12,7
12,8
12,8
13,3
13,6
13,4
13,6
13,7
13,8
0,4
0,5
0,5
0,5
0,4
0,6
0,6
0,6
0,6
0,5
0,5
0,5
0,5
3. BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3=1+2)
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
BRUTO DOMAČI PROIZVOD
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
2,8
2,1
2,3
2,3
2,0
2,2
2,0
2,1
2,1
2,3
2,2
2,4
2,4
29,7
30,1
30,0
29,5
29,9
30,4
29,6
26,9
26,0
26,6
26,3
26,9
27,2
OPQ Uprava in obramba, izobraževanje,
zdravstvo in socialno varstvo
RST Druge storitvene dejavnosti
b) Subvencije po proizvodih
v tem:
1. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo (A)
2. Industrija in gradbeništvo (B+C+D+E+F)
3. Storitve (G…T)
54,6
55,1
55,2
55,8
55,8
55,1
56,1
58,3
58,9
58,2
58,3
57,4
57,1
4. Korekcijske postavke
12,9
12,7
12,5
12,3
12,3
12,2
12,3
12,7
13,0
12,9
13,2
13,3
13,4
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
deleži v dodani vrednosti v %
SKUPAJ DODANA VREDNOST
100,0
100,0
100,0
v tem:
1. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo (A)
3,3
2,5
2,6
2,6
2,3
2,6
2,3
2,4
2,5
2,6
2,6
2,7
2,7
2. Industrija in gradbeništvo (B+C+D+E+F)
34,1
34,5
34,3
33,7
34,1
34,6
33,7
30,9
29,9
30,5
30,3
31,0
31,4
- industrija (B+C+D+E)
28,1
28,2
28,1
27,1
26,9
26,6
25,3
22,9
23,4
24,5
24,6
24,7
25,0
6,0
6,2
6,2
6,6
7,2
8,1
8,5
7,9
6,5
6,0
5,7
6,3
6,4
62,6
63,1
63,0
63,6
63,6
62,8
63,9
66,8
67,7
66,9
67,2
66,2
65,9
- gradbeništvo F
3. Storitve (G…T)
Vir podatkov: SURS, preračuni in napoved UMAR.
30
Tabela 3a: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod
mio EUR (fiksni tečaj 2007)
stalne cene preteklega leta
2002
A Kmetijstvo, lov,
gozdarstvo, ribištvo
BCDE Rudarstvo,
predelovalne dejavnosti,
oskrba z elektriko
in vodo, ravnanje z
odplakami, saniranje
okolja
od tega: C Predelovalne
dejavnosti
2003
2004
2005
2006
2007
2008
stalne cene 2011
2009
2010
2011
2012
2013
2014
napoved
635,8
481,5
692,1
604,3
661,2
661,3
769,8
698,6
742,5
820,6
778,3
812,9
821,0
5.405,4
5.959,5
6.498,4
6.905,0
7.314,4
7.866,9
8.152,6
6.981,6
7.570,6
7.462,5
7.717,3
7.744,3
7.891,5
4.715,4
5.164,3
5.613,2
5.897,6
6.216,2
6.731,3
6.893,0
5.782,1
6.265,5
6.156,9
6.333,1
6.364,7
6.492,0
F Gradbeništvo
1.170,1
1.284,2
1.381,4
1.533,0
1.914,9
2.301,3
2.570,7
2.351,2
2.024,0
1.808,0
1.680,0
1.763,2
1.763,2
GHI Trgovina in popravila
vozil, promet in
3.638,8
3.989,1
4.389,1
4.810,5
5.324,2
5.816,9
6.444,5
6.233,1
6.435,7
6.415,0
6.296,1
6.160,8
6.240,9
J Informacijske in
komunikacijske
dejavnosti
720,2
830,0
901,6
1.019,7
1.103,9
1.199,4
1.335,5
1.234,3
1.251,3
1.249,0
1.229,2
1.229,2
1.254,4
K Finančne in
zavarovalniške
dejavnosti
878,3
939,2
1.096,5
1.207,4
1.228,6
1.582,2
1.513,1
1.551,0
1.600,4
1.682,5
1.594,4
1.577,6
1.594,2
1.460,8
1.611,1
1.680,3
1.837,7
1.971,8
2.093,4
2.285,6
2.378,5
2.647,9
2.498,0
2.432,8
2.419,4
2.456,9
1.359,0
1.688,5
1.902,4
1.978,7
2.205,3
2.434,9
2.719,6
2.718,9
2.898,5
2.835,6
2.761,1
2.761,1
2.839,8
3.110,4
3.447,1
3.784,2
4.069,1
4.247,2
4.454,2
4.675,8
5.155,3
5.451,6
5.525,5
5.569,0
5.246,0
5.151,5
574,8
603,6
646,4
729,9
740,5
760,5
805,1
829,5
849,2
854,4
821,2
787,9
787,9
L Poslovanje z
nepremičninami
MN Strokovne,
znanstvene, tehnične
dejavnosti in druge
raznovrstne poslovne
dejavnosti
izobraževanje, zdravstvo
in socialno varstvo
RST Druge storitvene
dejavnosti
1. DODANA
VREDNOST
18.953,7 20.833,8 22.972,5 24.695,2 26.712,2 29.170,8 31.272,3 30.132,1 31.471,6 31.151,1 30.879,2 30.502,4 30.801,3
2. KOREKCIJSKE
POSTAVKE (a-b)
2.605,8
3.040,5
3.331,8
3.558,0
3.690,2
4.035,0
4.491,8
4.192,1
4.525,2
4.669,5
4.573,6
4.448,9
4.478,0
2.710,3
3.138,4
3.454,7
3.688,4
3.842,7
4.171,3
4.678,4
4.382,8
4.734,0
4.903,9
4.732,6
4.604,8
4.637,1
104,5
97,9
122,9
130,4
152,4
136,4
186,6
190,6
208,9
234,4
159,1
156,0
159,1
b) Subvencije po
proizvodih
3. BRUTO DOMAČI
PROIZVOD (3=1+2)
21.559,5 23.874,4 26.304,3 28.253,2 30.402,4 33.205,8 35.764,1 34.324,3 35.996,8 35.820,6 35.452,8 34.951,3 35.279,3
31
Tabela 3b: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod
realne stopnje rasti v %
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
napoved
A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo
15,7
-27,0
28,1
-4,1
-0,8
5,5
-0,6
-8,4
1,8
7,5
-6,5
4,5
1,0
BCDE Rudarstvo, predelovalne
dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo,
ravnanje z odplakami, saniranje
okolja
5,2
5,0
4,6
3,4
7,3
7,5
1,0
-15,5
6,5
3,0
0,0
0,4
1,9
od tega: C Predelovalne dejavnosti
5,7
5,4
4,4
3,5
7,4
8,4
0,2
-17,2
7,3
3,4
-0,8
0,5
2,0
F Gradbeništvo
2,5
5,6
0,7
3,5
14,6
17,6
4,9
-14,9
-17,9
-10,3
-11,0
5,0
0,0
GHI Trgovina in popravila vozil,
promet in skladiščenje, gostinstvo
5,2
3,1
3,1
5,0
7,2
7,0
3,4
-9,0
1,5
1,9
-2,6
-2,1
1,3
J Informacijske in komunikacijske
dejavnosti
-1,1
11,2
8,3
11,4
9,1
9,0
9,8
-4,6
3,5
-0,6
-4,0
0,0
2,0
K Finančne in zavarovalniške
dejavnosti
9,1
4,3
10,0
11,0
5,6
15,0
3,6
0,8
1,2
-2,8
-4,0
-1,0
1,0
L Poslovanje z nepremičninami
1,8
1,7
1,0
3,3
2,7
4,3
6,3
-0,4
1,3
-0,4
-0,5
-0,5
1,5
MN Strokovne, znanstvene, tehnične
dejavnosti in druge raznovrstne
poslovne dejavnosti
3,2
2,2
3,2
-1,6
7,6
7,3
4,2
-6,3
5,2
0,0
-1,5
0,0
2,8
izobraževanje, zdravstvo in socialno
varstvo
2,9
4,1
3,7
3,5
1,8
1,9
1,7
1,8
1,7
0,8
0,4
-5,8
-1,8
-0,8
1,7
2,6
6,7
-0,2
-0,3
0,3
-2,8
-1,3
-0,2
-4,0
-4,0
0,0
1. DODANA VREDNOST
4,3
3,1
4,4
3,9
6,1
7,1
3,0
-7,8
1,4
0,5
-2,0
-1,2
1,0
2. KOREKCIJSKE POSTAVKE (a-b)
0,5
1,9
4,3
5,0
4,1
5,6
6,3
-8,1
-0,2
1,0
-2,1
-2,7
0,7
0,5
1,9
4,1
4,8
3,9
5,5
5,8
-8,1
0,0
1,2
-2,2
-2,7
0,7
b) Subvencije po proizvodih
0,6
1,8
-1,4
-0,6
0,0
2,2
-3,6
-7,3
2,8
4,0
-6,0
-2,0
2,0
3. BRUTO DOMAČI PROIZVOD
(3=1+2)
3,8
2,9
4,4
4,0
5,8
7,0
3,4
-7,8
1,2
0,6
-2,0
-1,4
0,9
RST Druge storitvene dejavnosti
32
Tabela 4a: Stroškovna struktura bruto domačega proizvoda
2002
1.
2.
3.
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
napoved
Sredstva za
zaposlene
11.816,9 12.759,5 13.815,0 14.615,8 15.649,7 17.211,6 18.956,0 18.791,9 19.000,6 18.906,0 18.715,1 18.367,3 18.569,0
Bruto plače in
prejemki
10.223,2
11.000,7
11.857,8
12.538,6
13.420,4
14.781,9
16.302,8
16.130,0
16.317,2
16.226,2
16.063,9
15.767,8
15.943,9
Socialni prispevki
delodajalcev
1.593,7
1.758,8
1.957,2
2.077,1
2.229,3
2.429,8
2.653,2
2.661,8
2.683,5
2.679,9
2.651,2
2.599,4
2.625,1
Davki na proizvodnjo
in uvoz
3.667,8
4.019,0
4.288,7
4.527,2
4.725,2
5.154,3
5.361,6
5.100,4
5.208,3
5.210,6
5.252,2
5.257,6
5.395,3
Davki na proizvode in
storitve
3.078,7
3.318,8
3.520,2
3.697,3
3.953,5
4.420,4
4.769,2
4.735,7
4.847,2
4.841,6
4.871,8
4.875,4
5.003,1
Drugi davki na
proizvodnjo
589,0
700,2
768,5
829,9
771,7
733,9
592,4
364,7
361,0
369,0
380,4
382,2
392,2
Subvencije na
proizvodnjo
421,4
503,5
521,6
590,2
669,5
761,6
779,5
911,9
986,0
673,8
622,6
721,6
769,6
96,2
124,6
131,2
152,4
133,5
193,7
205,7
203,1
225,4
169,1
163,4
163,6
169,9
325,2
378,9
390,5
437,8
536,0
568,0
573,7
708,9
760,7
504,7
459,2
558,0
599,7
8.131,5
8.920,2
9.582,6 10.169,5 11.339,6 12.989,4 13.706,2 12.575,7 12.384,2 12.729,1 12.355,7 12.592,1 12.933,9
3.768,2
3.884,1
4.159,5
4.405,5
4.627,9
5.039,2
5.514,0
5.860,1
5.820,4
5.886,5
5.712,1
5.822,3
5.929,1
Subvencije po proizvodih in storitvah
Druge subvencije
Bruto poslovni
4. presežek /
raznovrstni dohodek
Potrošnja stalnega
kapitala
Neto presežek
4.363,3
5.036,1
5.423,1
5.764,0
6.711,7
7.950,2
8.192,2
6.715,6
6.563,7
6.842,5
6.643,5
6.769,8
7.004,8
Bruto poslovni
presežek
5.630,0
6.376,6
6.838,7
7.190,9
8.121,1
9.314,2
9.916,0
9.182,2
9.065,8
9.310,4
9.040,5
9.207,9
9.477,6
Potrošnja stalnega
kapitala
3.361,6
3.468,3
3.725,1
3.949,2
4.148,2
4.513,8
4.967,6
5.322,0
5.319,2
5.404,2
5.244,4
5.345,6
5.450,0
Neto presežek
2.268,4
2.908,4
3.113,6
3.241,6
3.972,9
4.800,4
4.948,4
3.860,2
3.746,6
3.906,2
3.796,1
3.862,3
4.027,6
Bruto raznovrstni
dohodek
2.501,5
2.543,6
2.743,9
2.978,6
3.218,6
3.675,2
3.790,2
3.393,6
3.318,4
3.418,6
3.315,2
3.384,2
3.456,3
Potrošnja stalnega
kapitala
406,6
415,9
434,4
456,2
479,7
525,4
546,4
538,1
501,3
482,3
467,7
476,6
479,1
2.094,9
2.127,7
2.309,5
2.522,4
2.738,8
3.149,7
3.243,8
2.855,4
2.817,1
2.936,3
2.847,5
2.907,5
2.977,2
Neto raznovrstni
dohodek
5. BDP (5=1+2-3+4)
23.194,7 25.195,3 27.164,7 28.722,3 31.045,0 34.593,6 37.244,4 35.556,1 35.607,0 36.171,8 35.700,4 35.495,4 36.128,6
Vir podatkov: SURS; preračuni in napoved UMAR.
33
Tabela 4b: Stroškovna struktura bruto domačega proizvoda
struktura v %
2002
1.
3.
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
napoved
Sredstva za
zaposlene
50,9
50,6
50,9
50,9
50,4
49,8
50,9
52,9
53,4
52,3
52,4
51,7
51,4
Bruto plače in
prejemki
44,1
43,7
43,7
43,7
43,2
42,7
43,8
45,4
45,8
44,9
45,0
44,4
44,1
6,9
7,0
7,2
7,2
7,2
7,0
7,1
7,5
7,5
7,4
7,4
7,3
7,3
Davki na proizvodnjo
in uvoz
15,8
16,0
15,8
15,8
15,2
14,9
14,4
14,3
14,6
14,4
14,7
14,8
14,9
Davki na proizvode in
storitve
13,3
13,2
13,0
12,9
12,7
12,8
12,8
13,3
13,6
13,4
13,6
13,7
13,8
Drugi davki na
proizvodnjo
2,5
2,8
2,8
2,9
2,5
2,1
1,6
1,0
1,0
1,0
1,1
1,1
1,1
Subvencije na
proizvodnjo
1,8
2,0
1,9
2,1
2,2
2,2
2,1
2,6
2,8
1,9
1,7
2,0
2,1
Subvencije po proizvodih in storitvah
0,4
0,5
0,5
0,5
0,4
0,6
0,6
0,6
0,6
0,5
0,5
0,5
0,5
Druge subvencije
1,4
1,5
1,4
1,5
1,7
1,6
1,5
2,0
2,1
1,4
1,3
1,6
1,7
35,1
35,4
35,3
35,4
36,5
37,5
36,8
35,4
34,8
35,2
34,6
35,5
35,8
16,2
15,4
15,3
15,3
14,9
14,6
14,8
16,5
16,3
16,3
16,0
16,4
16,4
Socialni prispevki
delodajalcev
2.
2003
Bruto poslovni
4. presežek /
raznovrstni dohodek
Potrošnja stalnega
kapitala
Neto presežek
18,8
20,0
20,0
20,1
21,6
23,0
22,0
18,9
18,4
18,9
18,6
19,1
19,4
Bruto poslovni
presežek
24,3
25,3
25,2
25,0
26,2
26,9
26,6
25,8
25,5
25,7
25,3
25,9
26,2
Potrošnja stalnega
kapitala
14,5
13,8
13,7
13,7
13,4
13,0
13,3
15,0
14,9
14,9
14,7
15,1
15,1
9,8
11,5
11,5
11,3
12,8
13,9
13,3
10,9
10,5
10,8
10,6
10,9
11,1
Bruto raznovrstni
dohodek
Neto presežek
10,8
10,1
10,1
10,4
10,4
10,6
10,2
9,5
9,3
9,5
9,3
9,5
9,6
Potrošnja stalnega
kapitala
1,8
1,7
1,6
1,6
1,5
1,5
1,5
1,5
1,4
1,3
1,3
1,3
1,3
Neto raznovrstni
dohodek
9,0
8,4
8,5
8,8
8,8
9,1
8,7
8,0
7,9
8,1
8,0
8,2
8,2
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
5. BDP (5=1+2-3+4)
34
Tabela 5a: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2012
2011
2013
2014
napoved
1
BRUTO DOMAČI
PROIZVOD (1=4+5)
23.194,7 25.195,3 27.164,7 28.722,3 31.045,0 34.593,6 37.244,4 35.556,1 35.607,0 36.171,8 35.700,4 35.495,4 36.128,6
2
IZVOZ PROIZVODOV
IN STORITEV
12.775,2
13.554,4
15.703,6
17.858,9
20.657,5
24.040,6
25.293,1
20.860,8
23.500,2
26.201,5
26.645,1
27.534,8
29.202,2
3
UVOZ PROIZVODOV
IN STORITEV
12.504,2
13.612,2
16.054,3
17.976,2
20.818,1
24.635,9
26.231,0
20.149,0
23.137,3
25.761,8
25.188,4
25.574,2
27.151,7
4
SALDO menjave s
tujino (4=2-3)
271,0
-57,8
-350,7
-117,2
-160,6
-595,2
-937,8
711,8
362,8
439,6
1.456,7
1.960,6
2.050,5
5
DOMAČA POTROŠNJA
(5=6+9)
22.923,7
25.253,0
27.515,3
28.839,5
31.205,6
35.188,9
38.182,3
34.844,3
35.244,2
35.732,2
34.243,7
33.534,8
34.078,1
6
KONČNA POTROŠNJA
(6=7+8)
17.364,3
18.858,4
20.049,8
21.038,9
22.228,3
24.136,5
26.341,5
26.969,0
27.742,9
28.451,5
28.089,1
27.259,3
27.562,1
7
ZASEBNA POTROŠNJA 12.942,7 14.079,5 14.932,7 15.586,5 16.403,6 18.146,9 19.583,2 19.816,9 20.374,1 20.918,3 20.826,2 20.479,4 20.843,4
- gospodinjstva
- izdatki zasebnih
neprofitnih institucij
12.746,7
13.862,5
14.703,1
15.367,9
16.167,4
17.864,8
19.310,1
19.546,5
20.111,7
20.675,4
20.587,0
20.242,8
20.607,8
195,9
217,0
229,6
218,6
236,2
282,1
273,1
270,5
262,4
242,8
239,2
236,7
235,6
8
DRŽAVNA POTROŠNJA
(vključuje individualno in kolektivno)
4.421,7
4.778,9
5.117,2
5.452,3
5.824,7
5.989,6
6.758,3
7.152,0
7.368,8
7.533,2
7.262,9
6.779,9
6.718,7
9
BRUTO INVESTICIJE
(9=10+11)
5.559,4
6.394,6
7.465,5
7.800,6
8.977,3
11.052,4
11.840,7
7.875,3
7.501,3
7.280,8
6.154,6
6.275,4
6.516,0
10
BRUTO INVESTICIJE V
OSNOVNA SREDSTVA
5.408,3
6.079,3
6.789,5
7.294,4
8.234,6
9.603,6
10.662,6
8.225,0
7.168,9
6.694,1
6.183,0
6.385,2
6.620,4
151,1
315,3
676,0
506,3
742,7
1.448,8
1.178,1
-349,6
332,4
586,7
-28,4
-109,8
-104,4
SPREMEMBE ZALOG
11 IN VREDNOSTNI
PREDMETI
Tabela 5b: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda
struktura v %, tekoče cene
2012
2013
2014
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
napoved
1
BRUTO DOMAČI PROIZVOD (1=4+5)
2
IZVOZ PROIZVODOV IN STORITEV
55,1
53,8
57,8
62,2
66,5
69,5
67,9
58,7
66,0
72,4
74,6
77,6
80,8
3
UVOZ PROIZVODOV IN STORITEV
53,9
54,0
59,1
62,6
67,1
71,2
70,4
56,7
65,0
71,2
70,6
72,0
75,2
4
SALDO menjave s tujino (4=2-3)
1,2
-0,2
-1,3
-0,4
-0,5
-1,7
-2,5
2,0
1,0
1,2
4,1
5,5
5,7
5
DOMAČA POTROŠNJA (5=6+9)
98,8
100,2
101,3
100,4
100,5
101,7
102,5
98,0
99,0
98,8
95,9
94,5
94,3
6
KONČNA POTROŠNJA (6=7+8)
74,9
74,8
73,8
73,2
71,6
69,8
70,7
75,8
77,9
78,7
78,7
76,8
76,3
7
ZASEBNA POTROŠNJA
- gospodinjstva
- izdatki zasebnih neprofitnih institucij
55,8
55,9
55,0
54,3
52,8
52,5
52,6
55,7
57,2
57,8
58,3
57,7
57,7
55,0
55,0
54,1
53,5
52,1
51,6
51,8
55,0
56,5
57,2
57,7
57,0
57,0
0,8
0,9
0,8
0,8
0,8
0,8
0,7
0,8
0,7
0,7
0,7
0,7
0,7
8
DRŽAVNA POTROŠNJA
19,1
19,0
18,8
19,0
18,8
17,3
18,1
20,1
20,7
20,8
20,3
19,1
18,6
9
BRUTO INVESTICIJE (9=10+11)
24,0
25,4
27,5
27,2
28,9
31,9
31,8
22,1
21,1
20,1
17,2
17,7
18,0
23,3
24,1
25,0
25,4
26,5
27,8
28,6
23,1
20,1
18,5
17,3
18,0
18,3
0,7
1,3
2,5
1,8
2,4
4,2
3,2
-1,0
0,9
1,6
-0,1
-0,3
-0,3
10 BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA
SPREMEMBE ZALOG IN VREDNOSTNI
11
PREDMETI
35
Tabela 6a: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda
mio EUR (fiksni tečaj 2007)
stalne cene preteklega leta
2002
2003
2004
2005
2006
2007
stalne cene 2011
2008
2009
2010
2012
2011
2013
2014
napoved
1
BRUTO DOMAČI
PROIZVOD (1=4+5)
2
IZVOZ PROIZVODOV IN
12.232,3 13.174,8 15.241,4 17.363,0 20.097,6 23.494,5 25.000,6 21.067,4 22.975,8 25.152,9
STORITEV
26.231,5
26.729,0
27.974,3
3
UVOZ PROIZVODOV IN
STORITEV
4
SALDO menjave s
tujino (4=2-3)
5
DOMAČA POTROŠNJA
(5=6+9)
6
7
21.559,5 23.874,4 26.304,3 28.253,2 30.402,4 33.205,8 35.764,1 34.324,3 35.996,8 35.820,6
35.452,8 34.951,3 35.279,3
12.199,9
13.336,6
15.424,7
17.123,8
20.162,1
24.290,8
25.544,1
21.113,5
21.736,3
24.332,5
24.421,1
24.182,2
25.103,0
32,4
-161,8
-183,2
242,5
-64,6
-796,3
-543,5
-46,1
1.239,5
820,3
1.810,4
2.546,7
2.871,3
21.527,1
24.036,1
26.487,6
28.014,0
30.466,8
34.002,1
36.307,6
34.370,4
34.757,2
35.000,3
33.642,4
32.404,6
32.408,0
KONČNA POTROŠNJA
(6=7+8)
16.172,6
17.907,4
19.440,4
20.540,7
21.692,8
23.291,6
24.911,8
26.537,5
27.338,8
27.843,1
27.579,2
26.343,8
26.249,3
ZASEBNA POTROŠNJA
12.034,4
13.384,1
14.502,8
15.242,7
16.023,1
17.429,1
18.569,3
19.610,4
20.078,1
20.564,4
20.298,4
19.569,1
19.603,2
11.842,9
13.179,3
14.283,1
15.030,4
15.793,9
17.162,3
18.309,3
19.344,5
19.818,0
20.321,6
20.065,3
19.342,9
19.381,6
191,5
204,8
219,7
212,3
229,2
266,8
260,0
265,9
260,1
242,9
233,1
226,1
221,6
- gospodinjstva
- izdatki zasebnih
neprofitnih institucij
8
DRŽAVNA POTROŠNJA
(vključuje individualno
in kolektivno)
4.138,2
4.523,3
4.937,6
5.298,0
5.669,7
5.862,5
6.342,5
6.927,1
7.260,7
7.278,7
7.280,8
6.774,8
6.646,0
9
BRUTO INVESTICIJE
(9=10+11)
5.354,4
6.128,8
7.047,1
7.473,3
8.774,1
10.710,5
11.395,7
7.832,8
7.418,5
7.157,2
6.063,2
6.060,7
6.158,7
10
BRUTO INVESTICIJE V
OSNOVNA SREDSTVA
5.212,2
5.817,4
6.381,7
6.992,2
8.053,1
9.328,3
10.283,6
8.184,7
7.093,9
6.589,1
6.091,6
6.170,5
6.263,1
142,2
311,4
665,4
481,1
721,0
1.382,1
1.112,2
-351,9
324,6
568,1
-28,4
-109,8
-104,4
SPREMEMBE ZALOG
11 IN VREDNOSTNI
PREDMETI
Tabela 6b: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda
realne stopnje rasti v %
2002
1
BRUTO DOMAČI PROIZVOD (1=4+5)
3,8
2003
2,9
2004
2005
4,4
4,0
2006
5,8
2007
7,0
2008
3,4
2009
2010
-7,8
1,2
2011
0,6
2012
2013
2014
napoved
-2,0
-1,4
0,9
2
IZVOZ PROIZVODOV IN STORITEV
6,8
3,1
12,4
10,6
12,5
13,7
4,0
-16,7
10,1
7,0
0,1
1,9
4,7
3
UVOZ PROIZVODOV IN STORITEV
4,9
6,7
13,3
6,7
12,2
16,7
3,7
-19,5
7,9
5,2
-5,2
-1,0
3,8
4
SALDO menjave s tujino1
1,0
-1,9
-0,5
2,2
0,2
-2,0
0,1
2,4
1,5
1,3
3,8
2,1
0,9
5
DOMAČA POTROŠNJA (5=6+9)
2,8
4,9
4,9
1,8
5,6
9,0
3,2
-10,0
-0,2
-0,7
-5,8
-3,7
0,0
6
KONČNA POTROŠNJA (6=7+8)
2,8
3,1
3,1
2,4
3,1
4,8
3,2
0,7
1,4
0,4
-3,1
-4,5
-0,4
7
ZASEBNA POTROŠNJA
2,6
3,4
3,0
2,1
2,8
6,3
2,3
0,1
1,3
0,9
-3,0
-3,6
0,2
- gospodinjstva
2,5
3,4
3,0
2,2
2,8
6,2
2,5
0,2
1,4
1,0
-3,0
-3,6
0,2
- izdatki zasebnih neprofitnih institucij
4,8
4,5
1,2
-7,5
4,8
12,9
-7,8
-2,6
-3,9
-7,4
-4,0
-3,0
-2,0
3,3
2,3
3,3
3,5
4,0
0,6
5,9
2,5
1,5
-1,2
-3,4
-6,9
-1,9
8
DRŽAVNA POTROŠNJA
9
BRUTO INVESTICIJE (9=10+11)
10 BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA
11
SPREMEMBE ZALOG IN VREDNOSTNI
PREDMETI 1
3,0
10,2
10,2
0,1
12,5
19,3
3,1
-33,8
-5,8
-4,6
-16,7
0,0
1,6
0,3
7,6
5,0
3,0
10,4
13,3
7,1
-23,2
-13,8
-8,1
-9,0
1,3
1,5
0,7
0,7
1,4
-0,7
0,7
2,1
-1,0
-4,1
1,9
0,7
-1,7
-0,2
0,0
Opomba: 1 Kot prispevek k realni rasti BDP (v odstotnih točkah).
36
Tabela 7a: Temeljni agregati nacionalnih računov
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
napoved
1
BRUTO DOMAČI
PROIZVOD
2
Saldo primarnih dohodkov s tujino (a-b)
-128,6
-193,7
-313,1
-243,6
-367,7
-734,5
-982,6
-687,7
-577,7
-501,8
-730,4
-869,2
-894,0
a) primarni dohodki
iz tujine
450,1
482,0
563,3
765,4
1.032,5
1.333,5
1.406,7
752,1
660,5
1.043,9
799,5
934,6
1.020,4
b) primarni dohodki
v tujino
578,7
675,7
876,3
1.009,0
1.400,3
2.068,0
2.389,4
1.439,8
1.238,2
1.545,7
1.529,9
1.803,8
1.914,3
23.066,2
25.001,5
26.851,6
28.478,7
30.677,3
33.859,2
36.261,8
34.868,4
35.029,4
35.670,1
34.970,0
34.626,1
35.234,6
23.194,7 25.195,3 27.164,7 28.722,3 31.045,0 34.593,6 37.244,4 35.556,1 35.607,0 36.171,8 35.700,4 35.495,4 36.128,6
3
BRUTO NACIONALNI
DOHODEK (3=1+2)
4
Saldo tekočih transferjev s tujino (c-d)
63,0
31,6
-43,4
-143,1
-215,3
-241,1
-339,1
-175,7
55,9
106,4
129,2
320,0
36,7
c) tekoči transferji iz
tujine
471,4
465,5
546,7
630,9
672,2
731,4
506,5
737,1
903,9
1.015,8
1.403,2
1.660,0
1.427,5
d) tekoči transferji v
tujino
408,5
433,9
590,1
774,0
887,4
972,5
845,5
912,8
848,0
909,4
1.274,0
1.340,0
1.390,8
BRUTO NACIONALNI
5 RAZPOLOŽLJIVI
DOHODEK (5=3+4)
23.129,2
25.033,1
26.808,2
28.335,5
30.462,0
33.618,1
35.922,7
34.692,6
35.085,3
35.776,5
35.099,2
34.946,1
35.271,4
Izdatki za končno
potrošnjo (e+f )
17.364,3
18.858,4
20.049,8
21.038,9
22.228,3
24.136,5
26.341,5
26.969,0
27.742,9
28.451,5
28.089,1
27.259,3
27.562,1
e) zasebna potrošnja
12.942,7
14.079,5
14.932,7
15.586,5
16.403,6
18.146,9
19.583,2
19.816,9
20.374,1
20.918,3
20.826,2
20.479,4
20.843,4
f ) državna potrošnja
4.421,7
4.778,9
5.117,2
5.452,3
5.824,7
5.989,6
6.758,3
7.152,0
7.368,8
7.533,2
7.262,9
6.779,9
6.718,7
5.764,8
6.174,7
6.758,3
7.296,7
8.233,7
9.481,6
9.581,2
7.723,7
7.342,4
7.325,0
7.010,1
7.686,8
7.709,2
5.559,4
6.394,6
7.465,5
7.800,6
8.977,3
11.052,4
11.840,7
7.875,3
7.501,3
7.280,8
6.154,6
6.275,4
6.516,0
5.408,3
6.079,3
6.789,5
7.294,4
8.234,6
9.603,6
10.662,6
8.225,0
7.168,9
6.694,1
6.183,0
6.385,2
6.620,4
151,1
315,3
676,0
506,3
742,7
1.448,8
1.178,1
-349,6
332,4
586,7
-28,4
-109,8
-104,4
205,5
-219,9
-707,1
-504,0
-743,6
-1.570,8
-2.259,5
-151,7
-158,9
44,3
855,5
1.411,4
1.193,2
6
7
BRUTO VARČEVANJE
(7=5-6)
8 BRUTO INVESTICIJE
-investicije v osnovna
sredstva
-spremembe zalog
Saldo na računu
9 tekočih transakcij
(9=7-8)
37
Tabela 7b: Temeljni agregati nacionalnih računov
struktura v %, tekoče cene
1 BRUTO DOMAČI PROIZVOD
2 Saldo primarnih dohodkov s tujino (a-b)
2013
2014
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
-0,6
-0,8
-1,2
-0,8
-1,2
-2,1
-2,6
-1,9
-1,6
-1,4
-2,0
-2,4
-2,5
napoved
a) primarni dohodki iz tujine
1,9
1,9
2,1
2,7
3,3
3,9
3,8
2,1
1,9
2,9
2,2
2,6
2,8
b) primarni dohodki v tujino
2,5
2,7
3,2
3,5
4,5
6,0
6,4
4,0
3,5
4,3
4,3
5,1
5,3
99,4
99,2
98,8
99,2
98,8
97,9
97,4
98,1
98,4
98,6
98,0
97,6
97,5
0,3
0,1
-0,2
-0,5
-0,7
-0,7
-0,9
-0,5
0,2
0,3
0,4
0,9
0,1
3 BRUTO NACIONALNI DOHODEK (3=1+2)
4 Saldo tekočih transferjev s tujino (c-d)
5
2012
2002
c) tekoči transferji iz tujine
2,0
1,8
2,0
2,2
2,2
2,1
1,4
2,1
2,5
2,8
3,9
4,7
4,0
d) tekoči transferji v tujino
1,8
1,7
2,2
2,7
2,9
2,8
2,3
2,6
2,4
2,5
3,6
3,8
3,8
99,7
99,4
98,7
98,7
98,1
97,2
96,5
97,6
98,5
98,9
98,3
98,5
97,6
74,9
74,8
73,8
73,2
71,6
69,8
70,7
75,8
77,9
78,7
78,7
76,8
76,3
BRUTO NACIONALNI RAZPOLOŽLJIVI
DOHODEK (5=3+4)
6 Izdatki za končno potrošnjo (e+f )
e) zasebna potrošnja
55,8
55,9
55,0
54,3
52,8
52,5
52,6
55,7
57,2
57,8
58,3
57,7
57,7
f ) državna potrošnja
19,1
19,0
18,8
19,0
18,8
17,3
18,1
20,1
20,7
20,8
20,3
19,1
18,6
7 BRUTO VARČEVANJE (7=5-6)
24,9
24,5
24,9
25,4
26,5
27,4
25,7
21,7
20,6
20,3
19,6
21,7
21,3
8 BRUTO INVESTICIJE
24,0
25,4
27,5
27,2
28,9
31,9
31,8
22,1
21,1
20,1
17,2
17,7
18,0
23,3
24,1
25,0
25,4
26,5
27,8
28,6
23,1
20,1
18,5
17,3
18,0
18,3
0,7
1,3
2,5
1,8
2,4
4,2
3,2
-1,0
0,9
1,6
-0,1
-0,3
-0,3
0,9
-0,9
-2,6
-1,8
-2,4
-4,5
-6,1
-0,4
-0,4
0,1
2,4
4,0
3,3
-investicije v osnovna sredstva
-spremembe zalog
9 Saldo na računu tekočih transakcij (9=7-8)
38
Tabela 8: Kazalniki trga dela
števila v tisoč, kazalniki v %
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
napoved
PONUDBA NA TRGU DELA
Stopnja aktivnosti (15-64 let)
67,8
67,1
69,8
70,7
70,9
71,3
72,1
71,9
71,5
70,3
69,2
68,4
68,5
- 15-24 let
36,7
35,3
40,6
40,6
40,6
42,0
42,9
41,0
40,0
37,5
36,9
36,1
35,8
- 25-54 let
87,3
87,0
88,2
88,9
89,0
89,0
89,8
89,6
89,5
89,6
87,7
86,3
86,2
- 55-64 let
25,5
23,9
29,4
32,2
33,4
34,6
34,9
36,9
36,5
33,3
35,3
36,5
37,1
8,0
7,3
8,8
7,4
7,6
9,4
9,5
7,5
7,5
6,4
8,0
7,8
7,4
Stopnja aktivnosti (65 let in več)
Aktivno prebivalstvo po anketi
- letna rast (v %)
971
962
1007
1016
1022
1036
1042
1042
1042
1020
1008
994
989
-0,8
-1,0
4,7
0,9
0,6
1,4
0,6
0,0
0,0
-2,1
-1,2
-1,4
-0,4
3,8
2,9
4,4
4,0
5,8
7,0
3,4
-7,8
1,2
0,6
-2,0
-1,4
0,9
POVPRAŠEVANJE NA TRGU DELA
Letne rasti (v %)
Bruto domači proizvod
Produktivnost
3,8
3,2
4,0
4,5
4,2
3,6
0,8
-6,1
3,4
2,2
-0,6
0,9
1,4
Zaposlenost po nacionalnih računih
0,0
-0,3
0,4
-0,5
1,6
3,3
2,6
-1,8
-2,2
-1,6
-1,4
-2,3
-0,4
-0,7
-1,4
5,1
0,6
1,3
2,5
1,1
-1,5
-1,5
-3,1
-1,2
-2,3
-0,4
0,3
-0,9
0,8
0,7
1,4
3,5
3,0
-2,4
-2,7
-1,3
-1,1
-2,3
-0,4
-0,1
0,1
0,3
1,0
1,4
3,3
3,1
-2,8
-2,6
-2,4
-1,5
-2,8
-0,8
Zaposlenost po nac.računih (v tisoč)
934,2
931,4
935,1
930,8
945,2
976,7 1001,9
983,7
962,5
947,0
934,1
912,4
908,5
Formalno delovno aktivni
808,7
801,4
807,5
813,1
824,8
854,0
879,3
858,2
835,0
824,0
814,9
796,1
793,1
721,4
722,1
724,4
731,6
741,6
766,0
789,9
767,4
747,2
729,1
718,4
698,6
693,4
87,3
79,2
83,1
81,5
83,3
87,9
89,4
90,8
87,8
94,9
96,4
97,4
99,7
Delovno aktivni po anketi
Formalno delovno aktivni *
od teh: osebe v delovnem razmerju*
Število (v tisoč)
- osebe v delovnem razmerju*
- samozaposleni
Delovno aktivni po anketi
- stopnja zaposlenosti (15-64 let, v %)
910
897
943
949
961
985
996
981
966
936
925
903
899
63,4
62,6
65,3
66,0
66,6
67,8
68,8
67,5
66,2
64,4
63,3
62,0
62,1
Struktura delovno aktivnih po anketi (v %)
v agrarnem sektorju
9,2
8,4
9,8
9,1
9,6
9,9
8,6
9,1
8,8
8,6
8,6
8,6
8,6
v industriji in gradbeništvu
38,6
37,5
36,5
37,1
35,5
35,2
35,3
33,2
32,6
31,7
31,7
31,7
32,0
v storitvah
52,2
54,1
53,7
53,8
54,9
54,9
56,2
57,7
58,6
59,7
59,7
59,7
59,4
61,7
64,4
63,8
66,5
61,0
50,4
46,3
61,0
75,5
84,0
83,2
90,4
90,1
BREZPOSELNOST
Brezposelni po anketi
Registrirani brezposelni (povprečje
v letu)
102,8
97,7
92,8
91,9
85,8
71,3
63,2
86,4
100,5
110,7
109,7
120,0
119,5
Stopnja brezposelnosti po anketi (v %)
6,4
6,7
6,3
6,5
6,0
4,9
4,4
5,9
7,3
8,2
8,3
9,1
9,1
Stopnja registrir. brezposelnosti (v %)
11,3
10,9
10,3
10,2
9,4
7,7
6,7
9,1
10,7
11,8
11,9
13,1
13,1
Vir podatkov: SURS, ZRSZ; napoved UMAR in Eurostat (projekcija Europop 2008 od leta 2012 dalje).
Opomba: * po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva, vključno z oceno samostojnih kmetov.
39
Tabela 9: Indikatorji mednarodne konkurenčnosti
letne stopnje rasti, v %
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
napoved
Efektivni tečaj1
Nominalno
-3,1
-0,4
-1,3
-1,0
-0,1
0,4
0,7
1,1
-2,1
-0,1
-1,5
-0,6
Realno - deflator cene življenjskih potrebščin
2,2
3,3
0,0
-0,7
0,3
1,7
2,5
1,3
-1,8
-1,0
-1,3
-0,5
Realno - deflator stroški dela na enoto proizvoda
gospodarstvo
0,7
2,1
1,9
-1,0
-0,1
1,2
3,1
6,3
-1,7
-1,2
-2,5
-1,8
5,8
4,4
3,6
1,5
1,1
2,6
6,4
8,5
0,4
-0,6
1,1
0,0
Komponente stroškov dela na enoto proizvoda
Nominalni stroški dela na enoto proizvoda
Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno
9,9
7,8
7,7
6,0
5,4
6,2
7,2
1,8
3,9
1,6
0,5
0,9
Produktivnost dela, realno 2
3,8
3,2
4,0
4,5
4,2
3,5
0,8
-6,1
3,5
2,2
-0,6
0,9
-1,7
-1,0
0,3
-0,2
-1,0
-1,6
2,2
4,7
1,5
-1,6
0,4
-0,8
11,8
9,0
7,4
6,2
6,4
7,8
5,0
-2,8
2,3
3,3
0,1
1,8
Realni stroški dela na enoto proizvoda
Produktivnost dela, nominalno 3
Vir podatkov: SURS statistika nacionalnih računov, BS, ECB, OECD, Consensus Forecasts August 2012, napoved in preračuni UMAR.
Opombe: 1 Harmonizirani efektivni tečaj; skupina 20 držav partneric - ECB EER 20 in 17 držav evrskega območja; valuta do 31. 12. 2006 slovenski tolar, od 1.1.2007 efektivni evro. Rast
vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2 Bruto domači proizvod na zaposlenega, v stalnih cenah; 3 Bruto domači proizvod na zaposlenega, v tekočih cenah.
40
Tabela 10: Plačilna bilanca (Plačilno bilančna statistika)
v mio EUR
2002
I. TEKOČI RAČUN
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2012
2011
2013
2014
napoved
247
-196
-720
-498
-771
-1.646
-2.295
-246
-209
2
810
1.363
-265
-543
-1.009
-1.026
-1.151
-1.666
-2.385
-498
-997
-1.043
-350
-22
-30
1.1.Izvoz blaga
11.082
11.417
12.933
14.599
17.028
19.798
20.295
16.410
18.762
21.265
21.519
22.191
23.580
1.2.Uvoz blaga
11.347
11.960
13.942
15.625
18.179
21.464
22.680
16.908
19.759
22.308
21.869
22.213
23.610
620
540
688
920
993
1.047
1.424
1.165
1.285
1.443
1.761
1.934
2.029
2.440
2.465
2.783
3.214
3.572
4.145
4.957
4.347
4.616
4.839
5.025
5.238
5.511
635
680
809
923
1.058
1.259
1.436
1.085
1.206
1.305
1.343
1.389
1.444
1.143
1.186
1.312
1.451
1.555
1.665
1.827
1.804
1.925
1.952
2.009
2.067
2.170
662
599
662
840
959
1.221
1.694
1.458
1.485
1.583
1.673
1.782
1.897
3.481
1. BLAGO
2. STORITVE
2.1.Izvoz storitev
- Transport
- Potovanja
- Ostalo
2.2.Uvoz storitev
1.142
1.820
1.925
2.095
2.293
2.580
3.098
3.533
3.182
3.331
3.396
3.264
3.304
- Transport
385
420
485
525
601
734
875
648
710
720
676
684
708
- Potovanja
635
664
703
707
772
831
922
913
923
817
726
667
681
800
841
906
1.061
1.206
1.533
1.736
1.621
1.698
1.860
1.862
1.954
2.092
355
-3
-322
-106
-158
-619
-962
667
288
400
1.411
1.912
2.000
- Ostalo
1.,2. BLAGO IN STORITVE
Izvoz blaga in storitev
13.521
13.882
15.715
17.813
20.601
23.944
25.252
20.757
23.378
26.104
26.544
27.429
29.091
Uvoz blaga in storitev
13.166
13.885
16.037
17.918
20.759
24.562
26.213
20.090
23.090
25.704
25.132
25.517
27.091
-168
-219
-322
-295
-440
-789
-1.030
-754
-599
-550
-730
-869
-894
490
510
530
647
872
1.169
1.262
666
574
918
799
935
1.020
3. DOHODKI
3.1.Prejemki
- Od dela
207
192
201
205
218
229
238
198
233
312
320
330
335
- Od kapitala
282
318
329
442
654
940
1.024
468
341
606
479
605
685
657
728
852
942
1.312
1.957
2.292
1.420
1.173
1.469
1.530
1.804
1.914
47
57
63
77
110
179
230
116
90
94
105
110
115
610
671
789
866
1.202
1.778
2.062
1.303
1.083
1.375
1.425
1.694
1.799
3.2.Izdatki
- Od dela
- Od kapitala
4. TEKOČI TRANSFERJI
60
26
-76
-97
-173
-239
-303
-159
102
153
129
320
37
4.1.Prejemki
500
474
561
738
785
941
871
959
1.203
1.373
1.403
1.660
1.428
4.2.Izdatki
439
449
638
835
958
1.180
1.174
1.119
1.100
1.220
1.274
1.340
1.391
3
46
698
970
1.092
1.920
2.597
175
535
-452
-164
-165
-96
-114
-131
-52
-25
14
53
-102
-163
-164
-96
-109
-126
-51
-26
19
61
-98
-1
-2
0
-5
-5
-1
1
-5
-8
-4
167
211
794
1.084
1.223
1.972
2.622
161
482
-350
1.556
-151
224
-43
-174
-256
327
-657
431
638
- Domače v tujini
-166
-421
-441
-516
-687
-1.362
-1.002
-187
160
-81
- Tuje v Sloveniji
1.722
270
665
473
513
1.106
1.329
-470
271
719
-69
-223
-637
-1.313
-1.442
-2.255
572
4.628
1.956
1.838
0
0
6
-10
-13
-15
46
-2
-117
-136
565
849
945
2.639
1.571
4.358
1.656
-3.976
-1.806
-2.762
II. KAPITALSKI IN FINANČNI
RAČUN
A. KAPITALSKI RAČUN
1.Kapitalski transferji
2.Patenti in licence
B. FINANČNI RAČUN
1.Neposredne naložbe
2.Naložbe v vrednostne papirje
3.Finančni derivativi
4. Ostale naložbe
4.1.Terjatve
4.2.Obveznosti
5. Mednarodne denarne
rezerve (BS)
III. STATISTIČNA NAPAKA
Vir podatkov: BS; napoved UMAR.
-538
-730
-1.308
-1.459
-1.939
-4.696
-322
-267
783
-1.461
1.104
1.579
2.252
4.098
3.510
9.054
1.978
-3.708
-2.589
-1.301
-1.885
-264
256
-189
1.281
140
21
167
19
72
-250
150
22
-473
-321
-273
-302
71
-326
450
41
Tabela 11a: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF
v mio EUR (fiksni tečaj), tekoče cene
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
9.082
10.338
11.196
11.976
12.959
14.006
15.339
14.408
14.794
14.982
DAVČNI PRIHODKI
8.355
9.560
10.211
10.884
11.762
12.758
13.937
12.955
12.848
13.209
DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK
1.648
1.922
2.115
2.242
2.735
2.918
3.442
2.805
2.491
2.724
Dohodnina
1.335
1.474
1.596
1.648
1.793
1.805
2.185
2.092
2.039
2.054
314
448
519
594
942
1.113
1.257
712
449
668
BILANCA PRIHODKOV
I. S K U P A J P R I H O D K I
Davek od dobička pravnih oseb
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST
2002
3.231
3.502
3.753
3.988
4.231
4.598
5.095
5.161
5.234
5.268
DAVKI NA PLAČILNO LISTO IN DELOVNO SILO
392
448
491
526
473
418
258
28
28
29
Davek na izplačane plače
371
430
472
506
450
392
230
0
0
0
Posebni davek na določene prejemke
DAVKI NA PREMOŽENJE
DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE
DAVKI NA MEDN. TRGOVINO IN TRANSAKCIJE
20
19
19
20
23
27
28
28
28
29
144
144
165
170
189
206
215
207
220
215
2.807
3.399
3.575
3.915
4.077
4.498
4.805
4.660
4.781
4.856
131
145
81
39
51
117
120
91
91
100
DRUGI DAVKI
NEDAVČNI PRIHODKI
2
1
31
4
5
2
2
3
4
17
559
623
677
633
633
709
855
684
923
829
KAPITALSKI PRIHODKI
63
66
87
113
167
136
118
107
176
65
DONACIJE
59
56
8
9
5
12
10
11
13
10
TRANSFERNI PRIHODKI
46
33
31
34
43
43
54
54
110
54
0
0
183
302
348
348
365
597
723
815
SREDSTVA PREJETA IZ PRORAČUNA EU
Vir podatkov: Ministrstvo za finance, Bilten javnih financ.
Tabela 11b: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF
deleži v primerjavi z BDP v %
BILANCA PRIHODKOV
I. S K U P A J P R I H O D K I
DAVČNI PRIHODKI
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
39,2
41,0
41,2
41,7
41,7
40,5
41,2
40,5
41,5
41,4
36,0
37,9
37,6
37,9
37,9
36,9
37,4
36,4
36,1
36,5
DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK
7,1
7,6
7,8
7,8
8,8
8,4
9,2
7,9
7,0
7,5
Dohodnina
5,8
5,8
5,9
5,7
5,8
5,2
5,9
5,9
5,7
5,7
Davek od dobička pravnih oseb
1,4
1,8
1,9
2,1
3,0
3,2
3,4
2,0
1,3
1,8
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST
13,9
13,9
13,8
13,9
13,6
13,3
13,7
14,5
14,7
14,6
DAVKI NA PLAČILNO LISTO IN DELOVNO SILO
1,7
1,8
1,8
1,8
1,5
1,2
0,7
0,1
0,1
0,1
Davek na izplačane plače
1,6
1,7
1,7
1,8
1,4
1,1
0,6
0,0
0,0
0,0
Posebni davek na določene prejemke
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
DAVKI NA PREMOŽENJE
0,6
0,6
0,6
0,6
0,6
0,6
0,6
0,6
0,6
0,6
12,1
13,5
13,2
13,6
13,1
13,0
12,9
13,1
13,4
13,4
DAVKI NA MEDN. TRGOVINO IN TRANSAKCIJE
0,6
0,6
0,3
0,1
0,2
0,3
0,3
0,3
0,3
0,3
DRUGI DAVKI
0,0
0,0
0,1
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
NEDAVČNI PRIHODKI
2,4
2,5
2,5
2,2
2,0
2,0
2,3
1,9
2,6
2,3
DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE
KAPITALSKI PRIHODKI
0,3
0,3
0,3
0,4
0,5
0,4
0,3
0,3
0,5
0,2
DONACIJE
0,3
0,2
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
TRANSFERNI PRIHODKI
0,2
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
0,2
0,3
0,1
SREDSTVA PREJETA IZ PRORAČUNA EU
0,0
0,0
0,7
1,1
1,1
1,0
1,0
1,7
2,0
2,3
42
Tabela 12a: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF
mio EUR (fiksni tečaj), tekoče cene,
BILANCA ODHODKOV
II.
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
SKUPAJ ODHODKI
9.733
10.666
11.552
12.276
13.209
13.915
15.442
16.368
16.693
16.546
TEKOČI ODHODKI
4.668
5.114
5.150
5.354
5.689
5.951
6.557
6.800
6.960
6.927
2.149
2.342
2.456
2.521
2.671
2.761
3.037
3.363
3.359
3.330
PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM
PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOC. VARNOST
IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE
PLAČILA OBRESTI
REZERVE
TEKOČI TRANSFERI
SUBVENCIJE
TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM
386
424
466
495
509
515
542
549
553
553
1.743
1.884
1.794
1.911
2.073
2.212
2.527
2.510
2.512
2.443
349
387
384
372
376
357
335
336
488
527
41
78
50
55
59
105
116
42
47
74
4.202
4.579
5.216
5.599
5.926
6.144
6.743
7.340
7.629
7.819
252
290
324
381
403
423
477
598
582
496
3.799
4.115
4.396
4.629
4.871
5.093
5.619
6.024
6.278
6.534
151
174
496
589
651
628
647
718
769
789
863
972
1.017
1.038
1.306
1.464
1.714
1789
1.707
1.395
INVESTICIJSKI ODHODKI
537
593
631
654
901
1.130
1.256
1.294
1.311
1.023
INVESTICIJSKI TRANSFERI
326
379
386
383
405
334
459
495
396
372
0
0
170
286
288
356
428
439
397
405
-651
-327
-356
-300
-250
91
-103
-1.961
-1.899
-1.564
DRUGI TEKOČI TRANSFERI
INVESTICIJSKI ODHODKI - SKUPAJ
PLAČILA SREDSTEV V PRORAČUN EU
III. JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ (I. - II.)
Tabela 12b: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF
deleži v primerjavi z BDP v %
BILANCA ODHODKOV
II.
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
SKUPAJ ODHODKI
42,0
42,3
42,5
42,7
42,5
40,2
41,5
46,0
46,9
45,7
TEKOČI ODHODKI
20,1
20,3
19,0
18,6
18,3
17,2
17,6
19,1
19,5
19,2
PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM
9,3
9,3
9,0
8,8
8,6
8,0
8,2
9,5
9,4
9,2
PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOC. VARNOST
1,7
1,7
1,7
1,7
1,6
1,5
1,5
1,5
1,6
1,5
IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE
7,5
7,5
6,6
6,7
6,7
6,4
6,8
7,1
7,1
6,8
PLAČILA OBRESTI
1,5
1,5
1,4
1,3
1,2
1,0
0,9
0,9
1,4
1,5
REZERVE
TEKOČI TRANSFERI
SUBVENCIJE
TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM
0,2
0,3
0,2
0,2
0,2
0,3
0,3
0,1
0,1
0,2
18,1
18,2
19,2
19,5
19,1
17,8
18,1
20,6
21,4
21,6
1,1
1,2
1,2
1,3
1,3
1,2
1,3
1,7
1,6
1,4
16,4
16,3
16,2
16,1
15,7
14,7
15,1
16,9
17,6
18,1
0,7
0,7
1,8
2,0
2,1
1,8
1,7
2,0
2,2
2,2
3,7
3,9
3,7
3,6
4,2
4,2
4,6
5,0
4,8
3,9
INVESTICIJSKI ODHODKI
2,3
2,4
2,3
2,3
2,9
3,3
3,4
3,6
3,7
2,8
INVESTICIJSKI TRANSFERI
1,4
1,5
1,4
1,3
1,3
1,0
1,2
1,4
1,1
1,0
0,0
0,0
0,6
1,0
0,9
1,0
1,1
1,2
1,1
1,1
-2,8
-1,3
-1,3
-1,0
-0,8
0,3
-0,3
-5,5
-5,3
-4,3
DRUGI TEKOČI TRANSFERI
INVESTICIJSKI ODHODKI - SKUPAJ
PLAČILA SREDSTEV V PRORAČUN EU
III. JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ (I. - II.)
43
Tabela 13: Primerjava uspešnosti napovedi gospodarske rasti in inflacije posameznih institucij
Bruto domači proizvod, realna rast
PNt+1
JNt+1
PNt
Inflacija, povprečje leta
JNt
PNt+1
JNt+1
PNt
JNt
Aritmetično povprečje napak,ME
UMAR
BS
SKEP
EC
IMF
WIIW
2002 - 2008
-0,03
-0,17
-0,24
0,03
-0,76
-0,36
-0,47
0,11
2002 - 2009
1,46
1,21
0,26
0,09
-0,38
0,06
-0,48
0,11
2002 - 2010
1,28
1,04
0,17
0,04
-0,36
0,02
-0,48
0,13
2002 - 2011
1,41
1,21
0,39
0,21
-0,34
0,11
-0,39
0,10
1997 - 2008
0,01
-0,19
-0,10
0,09
-0,97
-0,45
-0,28
0,14
1997 - 2009
1,00
0,73
0,20
-0,04
-0,70
-0,17
-0,29
0,14
1997 - 2010
0,91
0,65
0,14
-0,06
-0,66
-0,18
-0,31
0,15
1997 - 2011
1,03
0,80
0,29
0,06
-0,63
-0,10
-0,26
0,13
2002 - 2008
-0,11
-0,43
-0,39
-0,10
-0,88
-0,81
-0,46
-0,03
2002 - 2009
1,36
1,04
0,39
0,05
-0,39
-0,39
-0,46
0,00
2002 - 2010
1,29
0,97
0,36
0,03
-0,34
-0,38
-0,43
-0,06
2002 - 2011
1,36
1,08
0,52
0,18
-0,34
-0,31
-0,30
0,07
0,06
2002 - 2008
-0,14
-0,24
-0,33
0,04
-0,63
-0,43
-0,24
2002 - 2009
1,38
1,19
0,38
0,14
-0,23
-0,04
-0,20
0,04
2002 - 2010
1,27
1,00
0,28
0,08
-0,20
-0,09
-0,18
0,04
2002 - 2011
1,36
1,11
0,44
0,19
-0,16
-0,03
-0,08
0,02
1997 - 2008
-0,18
-0,14
-0,26
0,10
-0,99
-0,71
-0,32
0,09
1997 - 2009
0,83
0,80
0,17
0,15
-0,69
-0,43
-0,28
0,08
1997 - 2010
0,80
0,70
0,12
0,11
-0,64
-0,43
-0,26
0,08
1997 - 2011
0,90
0,80
0,24
0,25
-0,58
-0,36
-0,19
0,06
2002 - 2008
-0,23
-0,34
-0,37
-0,16
-0,36
-0,10
-0,13
0,17
2002 - 2009
1,25
1,04
0,23
-0,09
-0,01
0,26
-0,14
0,15
2002 - 2010
1,06
0,93
0,19
-0,09
0,01
0,22
-0,12
0,17
2002 - 2011
1,15
1,05
0,38
0,05
0,03
0,22
-0,03
0,16
2002 - 2008
-0,19
-0,39
-0,42
-0,34
-0,66
-0,63
-0,58
0,07
2002 - 2009
1,25
1,10
0,27
0,09
-0,39
-0,25
-0,56
0,01
-0,02
2002 - 2010
1,13
0,91
0,23
0,03
-0,38
-0,26
-0,53
2002 - 2011
1,24
1,08
0,43
0,24
-0,29
-0,18
-0,44
-0,02
2002 - 2008
-0,73
-0,29
-0,23
-0,43
-1,53
-0,90
-0,44
-0,01
2002 - 2009
0,90
1,26
0,78
0,10
-1,01
-0,28
-0,19
0,06
2002 - 2010
0,89
1,10
0,67
0,01
-0,82
-0,22
-0,20
0,02
2002 - 2011
1,02
1,21
0,82
0,23
-0,72
-0,18
-0,08
0,09
44
Tabela 13: Primerjava uspešnosti napovedi gospodarske rasti in inflacije posameznih institucij - nadaljevanje
PNt+1
JNt+1
PNt
JNt
PNt+1
JNt+1
PNt
JNt
Povprečna absolutna napaka, MAE
UMAR
BS
SKEP
EC
IMF
WIIW
2002 - 2008
1,14
1,00
0,76
0,43
1,10
0,87
0,47
0,17
2002 - 2009
2,49
2,24
1,14
0,44
1,25
1,14
0,48
0,16
2002 - 2010
2,23
2,02
1,08
0,42
1,13
1,04
0,48
0,18
2002 - 2011
2,27
2,09
1,21
0,55
1,04
1,03
0,47
0,18
1997 - 2008
1,08
0,90
0,71
0,49
1,34
0,93
0,51
0,19
1997 - 2009
1,98
1,73
0,95
0,49
1,42
1,10
0,51
0,18
1997 - 2010
1,84
1,62
0,93
0,48
1,32
1,04
0,51
0,19
1997 - 2011
1,90
1,70
1,02
0,56
1,24
1,03
0,50
0,19
2002 - 2008
1,06
1,03
0,79
0,50
1,05
0,81
0,46
0,26
2002 - 2009
2,39
2,31
1,41
0,58
1,27
1,04
0,46
0,25
2002 - 2010
2,20
2,10
1,27
0,52
1,11
0,96
0,43
0,28
2002 - 2011
2,18
2,10
1,34
0,62
1,03
0,89
0,48
0,27
0,09
2002 - 2008
1,03
0,93
0,79
0,59
1,20
0,91
0,41
2002 - 2009
2,40
2,21
1,35
0,61
1,38
1,14
0,38
0,09
2002 - 2010
2,18
2,02
1,26
0,59
1,22
1,07
0,33
0,09
2002 - 2011
2,18
2,03
1,32
0,65
1,12
1,01
0,38
0,10
1997 - 2008
0,95
1,00
0,76
0,68
1,61
1,11
0,62
0,19
1997 - 2009
1,87
1,85
1,11
0,69
1,69
1,24
0,58
0,18
1997 - 2010
1,75
1,74
1,06
0,67
1,56
1,18
0,54
0,18
1997 - 2011
1,79
1,77
1,12
0,77
1,46
1,14
0,55
0,18
2002 - 2008
1,03
1,06
0,89
0,41
1,44
1,07
0,27
0,20
2002 - 2009
2,35
2,26
1,33
0,41
1,56
1,29
0,26
0,18
2002 - 2010
2,14
2,02
1,19
0,38
1,41
1,16
0,23
0,19
2002 - 2011
2,13
2,03
1,28
0,47
1,29
1,06
0,29
0,18
2002 - 2008
0,99
1,01
0,88
0,57
1,31
1,23
0,64
0,19
2002 - 2009
2,28
2,33
1,41
0,89
1,34
1,38
0,61
0,21
0,22
2002 - 2010
2,04
2,13
1,26
0,83
1,22
1,26
0,57
2002 - 2011
2,06
2,18
1,36
0,96
1,15
1,18
0,56
0,20
2002 - 2008
1,47
1,14
0,94
0,71
2,13
1,19
0,81
0,30
2002 - 2009
2,83
2,51
1,80
1,10
2,19
1,55
0,91
0,34
2002 - 2010
2,60
2,26
1,62
1,06
2,02
1,40
0,84
0,33
2002 - 2011
2,56
2,25
1,68
1,17
1,84
1,28
0,86
0,37
45
PNt+1
JNt+1
PNt
JNt
PNt+1
JNt+1
PNt
JNt
Koren povprečne kvadratne napake, RMSE
UMAR
BS
SKEP
EC
IMF
WIIW
2002 - 2008
1,31
1,14
0,88
0,60
1,45
1,12
0,64
0,23
2002 - 2009
4,38
4,00
1,58
0,58
1,58
1,49
0,62
0,22
2002 - 2010
4,13
3,77
1,50
0,56
1,49
1,41
0,61
0,23
2002 - 2011
4,00
3,68
1,61
0,76
1,42
1,37
0,59
0,23
1997 - 2008
1,21
1,03
0,89
0,63
1,78
1,24
0,67
0,28
1997 - 2009
3,36
3,30
1,35
0,62
1,83
1,47
0,66
0,27
1997 - 2010
3,48
3,17
1,32
0,60
1,76
1,42
0,65
0,27
1997 - 2011
3,43
3,14
1,41
0,73
1,69
1,39
0,64
0,27
2002 - 2008
1,19
1,19
0,96
0,59
1,47
1,18
0,53
0,32
2002 - 2009
4,28
4,15
2,24
0,67
1,68
1,44
0,53
0,31
2002 - 2010
4,05
3,91
2,11
0,64
1,57
1,36
0,50
0,33
2002 - 2011
3,89
3,77
2,10
0,77
1,49
1,29
0,55
0,32
0,11
2002 - 2008
1,17
1,08
0,94
0,70
1,53
1,14
0,53
2002 - 2009
4,38
4,09
2,07
0,71
1,70
1,43
0,49
0,11
2002 - 2010
4,13
3,86
1,96
0,68
1,60
1,36
0,46
0,11
2002 - 2011
3,98
3,72
1,95
0,75
1,52
1,30
0,51
0,12
1997 - 2008
1,08
1,19
0,92
0,86
1,98
1,46
0,74
0,31
1997 - 2009
3,61
3,43
1,71
0,86
2,04
1,60
0,71
0,30
1997 - 2010
3,47
3,30
1,66
0,83
1,96
1,54
0,68
0,29
1997 - 2011
3,40
3,23
1,67
0,97
1,89
1,49
0,69
0,28
2002 - 2008
1,19
1,21
1,05
0,50
1,71
1,22
0,43
0,26
2002 - 2009
4,25
3,95
1,84
0,49
1,81
1,51
0,40
0,24
2002 - 2010
4,01
3,72
1,74
0,46
1,71
1,42
0,38
0,25
2002 - 2011
3,86
3,59
1,78
0,60
1,62
1,35
0,44
0,24
2002 - 2008
1,14
1,19
0,99
0,67
1,58
1,57
0,89
0,22
2002 - 2009
4,14
4,22
2,03
1,26
1,57
1,69
0,85
0,25
0,26
2002 - 2010
3,90
3,98
1,91
1,20
1,48
1,60
0,81
2002 - 2011
3,76
3,86
1,94
1,32
1,42
1,53
0,77
0,24
2002 - 2008
1,73
1,31
1,08
0,79
3,20
1,58
1,00
0,43
2002 - 2009
4,64
4,45
2,94
1,53
3,13
2,07
1,10
0,46
2002 - 2010
4,38
4,20
2,77
1,46
2,96
1,95
1,04
0,44
2002 - 2011
4,22
4,04
2,72
1,55
2,81
1,85
1,04
0,47
46
PNt+1
JNt+1
PNt
JNt
PNt+1
JNt+1
PNt
JNt
Standardizirana povprečna absolutna napaka, stdMAE
UMAR
BS
SKEP
EC
IMF
WIIW
2002 - 2008
0,89
0,78
0,59
0,33
0,58
0,46
0,25
0,09
2002 - 2009
0,57
0,51
0,26
0,10
0,58
0,53
0,22
0,08
2002 - 2010
0,54
0,49
0,26
0,10
0,53
0,49
0,22
0,08
2002 - 2011
0,57
0,53
0,30
0,14
0,49
0,49
0,22
0,09
1997 - 2008
1,03
0,86
0,68
0,46
0,55
0,38
0,21
0,08
1997 - 2009
0,57
0,50
0,28
0,14
0,52
0,40
0,19
0,07
1997 - 2010
0,55
0,48
0,28
0,14
0,47
0,37
0,18
0,07
1997 - 2011
0,57
0,51
0,31
0,17
0,44
0,36
0,18
0,07
2002 - 2008
0,82
0,80
0,61
0,39
0,56
0,43
0,24
0,14
2002 - 2009
0,55
0,53
0,32
0,13
0,59
0,48
0,22
0,12
2002 - 2010
0,53
0,51
0,31
0,13
0,52
0,45
0,20
0,13
2002 - 2011
0,55
0,53
0,34
0,16
0,49
0,42
0,23
0,13
0,05
2002 - 2008
0,80
0,72
0,61
0,46
0,64
0,49
0,22
2002 - 2009
0,55
0,51
0,31
0,14
0,64
0,53
0,18
0,04
2002 - 2010
0,53
0,49
0,30
0,14
0,57
0,50
0,16
0,04
2002 - 2011
0,55
0,51
0,33
0,16
0,53
0,48
0,18
0,05
1997 - 2008
0,90
0,95
0,72
0,65
0,66
0,45
0,25
0,08
1997 - 2009
0,54
0,54
0,32
0,20
0,62
0,45
0,21
0,07
1997 - 2010
0,52
0,52
0,32
0,20
0,56
0,42
0,19
0,06
1997 - 2011
0,54
0,53
0,34
0,23
0,51
0,40
0,19
0,06
2002 - 2008
0,80
0,82
0,69
0,32
0,77
0,57
0,14
0,11
2002 - 2009
0,54
0,52
0,30
0,09
0,73
0,60
0,12
0,08
2002 - 2010
0,52
0,49
0,29
0,09
0,66
0,54
0,11
0,09
2002 - 2011
0,54
0,51
0,32
0,12
0,61
0,50
0,14
0,09
2002 - 2008
0,77
0,79
0,68
0,44
0,70
0,65
0,34
0,10
2002 - 2009
0,52
0,53
0,32
0,20
0,62
0,64
0,28
0,10
0,10
2002 - 2010
0,50
0,52
0,31
0,20
0,57
0,59
0,27
2002 - 2011
0,52
0,55
0,34
0,24
0,55
0,56
0,26
0,10
2002 - 2008
1,15
0,89
0,73
0,56
1,13
0,63
0,43
0,16
2002 - 2009
0,65
0,57
0,41
0,25
1,02
0,72
0,43
0,16
2002 - 2010
0,63
0,55
0,39
0,26
0,95
0,66
0,40
0,16
2002 - 2011
0,64
0,57
0,42
0,29
0,88
0,61
0,41
0,18
47
PNt+1
JNt+1
PNt
JNt
PNt+1
JNt+1
PNt
JNt
Standardiziran koren povprečne kvadratne napake, stdRMSE
UMAR
BS
SKEP
EC
IMF
WIIW
2002 - 2008
1,02
0,88
0,69
0,46
0,77
0,60
0,34
0,12
2002 - 2009
1,00
0,91
0,36
0,13
0,74
0,70
0,29
0,10
2002 - 2010
1,00
0,91
0,36
0,14
0,70
0,66
0,29
0,11
2002 - 2011
1,01
0,92
0,41
0,19
0,67
0,65
0,28
0,11
1997 - 2008
1,15
0,98
0,84
0,60
0,73
0,51
0,27
0,11
1997 - 2009
1,05
0,96
0,39
0,18
0,67
0,54
0,24
0,10
1997 - 2010
1,04
0,95
0,39
0,18
0,47
0,37
0,18
0,07
1997 - 2011
1,03
0,94
0,42
0,22
0,44
0,36
0,18
0,07
2002 - 2008
0,93
0,92
0,75
0,46
0,78
0,63
0,28
0,17
2002 - 2009
0,98
0,95
0,51
0,15
0,79
0,67
0,25
0,14
2002 - 2010
0,98
0,95
0,51
0,15
0,74
0,64
0,23
0,16
2002 - 2011
0,98
0,95
0,53
0,19
0,71
0,62
0,26
0,15
2002 - 2008
0,91
0,84
0,74
0,54
0,81
0,61
0,28
0,06
2002 - 2009
1,00
0,93
0,47
0,16
0,79
0,67
0,23
0,05
2002 - 2010
1,00
0,94
0,48
0,17
0,75
0,64
0,22
0,05
2002 - 2011
1,00
0,94
0,49
0,19
0,72
0,62
0,24
0,06
1997 - 2008
1,03
1,14
0,87
0,82
0,81
0,60
0,30
0,13
1997 - 2009
1,05
1,00
0,50
0,25
0,75
0,59
0,26
0,11
1997 - 2010
1,04
0,98
0,49
0,25
0,70
0,55
0,24
0,10
1997 - 2011
1,02
0,97
0,50
0,29
0,66
0,52
0,24
0,10
2002 - 2008
0,92
0,94
0,82
0,39
0,91
0,65
0,23
0,14
2002 - 2009
0,97
0,90
0,42
0,11
0,84
0,70
0,19
0,11
2002 - 2010
0,97
0,90
0,42
0,11
0,80
0,67
0,18
0,12
2002 - 2011
0,97
0,90
0,45
0,15
0,77
0,64
0,21
0,11
2002 - 2008
0,89
0,93
0,77
0,52
0,84
0,83
0,48
0,12
2002 - 2009
0,94
0,96
0,46
0,29
0,73
0,79
0,40
0,12
2002 - 2010
0,95
0,97
0,46
0,29
0,70
0,75
0,38
0,12
2002 - 2011
0,95
0,97
0,49
0,33
0,67
0,73
0,37
0,12
2002 - 2008
1,35
1,02
0,84
0,62
1,70
0,84
0,53
0,23
2002 - 2009
1,06
1,02
0,67
0,35
1,46
0,97
0,51
0,21
2002 - 2010
1,06
1,02
0,67
0,36
1,39
0,92
0,49
0,21
2002 - 2011
1,06
1,02
0,68
0,39
1,34
0,88
0,49
0,23
Opomba: * Ocene uspešnosti napovedi temeljijo na podatkih, ki so bili razpoložljivi ob pomladanski napovedi 2012.
Negativne vrednosti pomenijo precenitev, pozitivne vrednosti pa podcenitev dejanskih gibanj.
Podatki BS in WIIW za napoved inflacije PNt+1 zajemajo obdobje od leta 2003. Podatki WIIW za napoved BDP PNt+1 zajemajo obdobje od leta 2003.
PNt+1 - Pomladanska napoved za prihodnje leto
JNt+1 - Jesenska napoved za prihodnje leto
PNt - Pomladanska napoved za tekoče leto
JNt - Jesenska napoved za tekoče leto
Vir podatkov:
Pomladanska, Jesenska napoved gospodarskih gibanj (marec, september). Ljubljana, UMAR.
Poročilo o cenovni stabilnosti (april, oktober). Ljubljana, BS.
Konjunkturna gibanja (maj, november). Ljubljana, GZS, SKEP.
Spring Economic Forecast, Autumn Economic Forecast (maj, november). EC.
World Economic Outlook (april, oktober). Washington, IMF.
Current Analyses and Forecasts (februar, junij). WIIW.
jesenska napoved
jesenska napoved

jesenska napoved gospodarskih gibanj 2012

Transcription

Similar documents

SLOSKY METEO - Pro

napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne - E

Podatkovno rudarjenje iz časovne vrste ozon - napoved

Sodobni marketinški pristopi, barbara Bošnjak, Snežana Delakorda

Napovedovanje podatkovnega toka porabe električne - e

ZDRUŽENA (TRANSNACIONALNA) RAZVOJNO

Prenesite publikacijo (pdf dokument) - Eu

problemska analiza položaja mladih na trgu dela v luči

program ekonomskih reformi za crnu goru

Smernice za zagotavljanje kakovosti

Denarna politika ECB in Eurosistema

STRATEGIJU

Dokument - NOS BiH

Analiza energetske potrošnje grada Zadra

INFLACIJA IN STABILNOST CEN KOT KONČNI CILJ DENARNE

Potrošnja lijekova u Hrvatskoj