Strokovno poročilo 2009 - Splošna bolnišnica Jesenice

Transcription

STROKOVNO POROČILO
SPLOŠNE BOLNIŠNICE JESENICE
ZA LETO 2009
KAZALO
Ob strokovnem poročilu za leto 2009 ........................................................................................ 3
Poročilo zdravstvene, babiške nege .......................................................................................... 5
Poročilo o delu Komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb ............................................... 36
Poročilo SOBO o obvladovanju bolnišnične higiene in okužb................................................ 39
Poročilo o delu na področju klinične farmacije ....................................................................... 47
Poročilo o delu komisije za antibiotike .................................................................................... 53
Poročilo o delu komisije za zdravila ........................................................................................ 55
Kirurški oddelek....................................................................................................................... 57
Poročilo o dejavnosti kirurške in ginekološke operativne zdravstvene nege........................... 91
Poročilo o dejavnosti fizioterapije.......................................................................................... 106
Interni oddelek........................................................................................................................ 110
Pediatrični oddelek................................................................................................................. 141
Ginekološko-porodniški oddelek ........................................................................................... 157
Oddelek za anestezijo in reanimacijo..................................................................................... 186
Radiološki oddelek................................................................................................................. 204
Transfuziološki oddelek ......................................................................................................... 212
Oddelek za patologijo............................................................................................................. 220
Poročilo oddelka za zdravstveno nego ................................................................................... 226
Enota za laboratorijsko dejavnost .......................................................................................... 235
Lekarna................................................................................................................................... 241
Otorinolaringološka ambulanta .............................................................................................. 244
Dermatovenerološka ambulanta............................................................................................. 247
Poročilo dejavnosti zdravstvene nege specialističnih ambulant in urgence.......................... 248
Poročilo socialne službe ......................................................................................................... 253
Poročilo o delu bolnišničnega dietetika ................................................................................. 256
Poročilo službe zdravstvene nege v centralni sterilizaciji...................................................... 262
Enota za raziskovalno dejavnost ........................................................................................... 264
2
Ob strokovnem poročilu za leto 2009
Strokovna direktorica Sandra Tušar, dr.med.
Leto 2009 je bilo za Splošno bolnišnico Jesenice zelo uspešno. Realizirali in presegli smo
načrtovani delovni proogram v hospitalni in specialistični ambulantni dejavnosti. V akutni
bolnišnični obravnavi smo obravnavali 12.316 primerov s povprečno utežjo 1,386. Na
oddelku za zdravstveno nego smo opravili 4562 BOD neakutne bolnišnične obravnave. V
celotnem letu smo hospitalizirali 1022 doječih mater in 2621 staršev, ki so spremljali svoje
bolne otroke do dopolnjenega 6. leta starosti. Opravili smo 104.076 pregledov v
specialističnih ambulantah in za 3.17 % presegli načrt. Načrtovane prospektivne primere
smo povsem realizirali. Prvič je ZZZS za del prospektivnih primerov izvedel nacionalni razpis
z namenom zniževanja cen primerov. Naša bolnišnica se je na razpis uspešno prijavila in
pridobila dodatne primere operacije kil, totalne endoproteze kolka in operacije varic. Vse
omenjene operacije smo uspešno opravili, del znotraj rednega programa, del izven rednega
programa. Kljub dodatnemu programu so se čakalne dobe na večino operacij podaljšale, zato
smo na Ministrstvu za zdravje in ZZZS poskušali doseči priznanje dodatnih primerov za
Splošno bolnišnico Jesenice s pripadajočimi finančnimi sredstvi. Povprečna ležalna doba v
akutni obravnavi celotne bolnišnice se je ponovno skrajšala na 4,45 dni (4,8 2008, 5.0 2007).
Začetek leta je bil finančno za bolnišnico ugoden, v drugi četrtini pa so se pričeli kazati učinki
vsesplošne recesije in dohodki za opravljen program so se znižali. Kljub temu smo leto 2009
zaključili s pozitivnim poslovnim izidom.
Nadaljevale so se hude kadrovske težave na internem, radiološkem, ginekološko –
porodniškem oddelku ter oddelku za anestezijo in reanimacijo. Najbolj pereče je bilo
pomanjkanje zdravnikov specialistov na internem oddelku, kjer smo 24-urno dežurno službo
izvajali s pomočjo zunanjih sodelavcev: specialistke internistke in dveh specializantk. Za
pomoč pri opravljanju rednega dela na internem oddelku smo pridobili mlade zdravnike, od
katerih je ena zdravnica dobila specializacijo iz interne medicine, drugi pa so bili zaposleni
kot sobni zdravniki. Tudi delo na drugih oddelkih s primanjkljajem zdravnikov specialistov
smo opravljali s pomočjo pogodbenih zunanjih sodelavcev.
V letu 2009 sta s specialističnim izpitom zaključili program specializacije pediatrinja Silvija
Mörec Jakopič, dr.med. in anesteziologinja Anka Markelj, dr.med. Mladima specialistkama
čestitamo in se veselimo bodočih skupnih strokovnih izzivov.
Kljub zaskrbljujoči kadrovski situaciji na omenjenih oddelkih smo bili veseli podmladka
zdravnikov, ki so izrazili željo, da bi svojo strokovno pot nadaljevali v naši bolnišnici.
V marcu smo se veselili pričetka dela v lastnem patohistološkem laboratoriju, ki se je v
mesecu oktobru tudi akreditiral. Postavitev laboratorija je bil velik finančni zalogaj, vendar bo
delo v lastnem laboratoriju omogočalo tesnejše strokovno sodelovanje vseh zdravnikov
klinikov s patologom. Vodja Gregor Kalan, dr.med., skupaj s sodelavci, je do konca leta
opravil 1832 preiskav tkivnih vzorcev in 56 obdukcij. Sodelovanje laboratorija z vsemi
strokami je bilo dobro.
Že pred mnogimi leti smo se pričeli zavedati, da je kakovostna in varna zdravstvena oskrba
temeljna pacientova pravica in obveza zdravstvenih ustanov. Nadaljevali smo z vzpostavitvijo
celovitega sistema vodenja kakovosti ISO 9001/2008. Februarja smo doživeli prvo zunanjo
presojo skladnosti delovanja procesov v bolnišnici. Neskladji smo odpravili ter upoštevali vsa
priporočila zunanjih presojevalcev in v avgustu prejeli certifikat kakovosti ISO 9001/2008. S
3
pridobitvijo certifikata smo se postavili ob bok drugima dvema bolnišnicama v Sloveniji, ki
sta certifikat prejeli pred nami. Postavitev sistema celovitega vodenja kakovosti s certifikatom
ISO je le vmesni cilj na začrtani poti.
Na pobudo zunanjih presojevalcev so predstojniki in vodje posameznih enot določili
kazalnike kakovosti, ki so jih redno spremljali in poročali 3 x letno.
Izboljševanje in razvoj kulture varnosti smo poskušali doseči z imenovanjem pooblaščenca in
namestnika za varnost pacientov. K imenovanju nas je spodbudilo Ministrstvo za zdravje, ki
je zdravstvene ustanove ponovno pozvalo k aktivnemu iskanju, poročanju ter analizi vzrokov
za opozorilne nevarne dogodke. En opozorilni nevarni dogodek smo poročali za Ministrstvo
za zdravje in ga natančno analizirali ter pripravili ukrepe za preprečitev ponavljanja podobnih
dogodkov.
V letu 2009 smo uspeli akreditirati naš biokemični laboratorij.
V rutinsko delo smo vpeljali 2 novi klinični poti: za operacijo varic, za operacijo kile pri
hospitaliziranem pacientu . Vse do sedaj sprejete klinične poti nam pomagajo pri
standardizirani kakovostni obravnavi pacienta.
Svoje delo je pričela pristojna oseba za obravnavo prve zahteve kršitve pacientovih pravic, na
to mesto smo imenovali Zdenko Kramar, dipl.m.s., ki je v letu 2009 obravnavala 15 prvih
prijav kršitev pacientovih pravic.
Pediatrični oddelek naše bolnšnice je praznoval 50-letnico delovanja in ob tej priložnosti
organiziral uspešno strokovno srečanje na Bledu.
Na radiološkem oddelku smo pričeli z uporabo novega diaskopskega rentgenskega aparata, ki
nam ponovno omogoča izvedbo ERCP preiskav znotraj naše bolnišnice.
Zaradi okvare sterilizatorjev v kirurškem operacijskem bloku smo pričeli s sterilizacijo vseh
inštrumentov v centralni sterilizaciji.
Zdravstveni delavci in sodelavci naše bolnišnice smo se izobraževali na številnih
izobraževanjih doma in v tujini, mnogi od njih so sodelovali z aktivnimi prispevki. Vedno
bolj se poslužujemo tudi internih izobraževanj, ki potekajo znotraj posameznih oddelkov,
posameznih poklicnih skupin ali za določene aktualne vsebine za vse zaposlene. Za zdravnike
in ostale zainteresirane smo organizirali 7 internih strokovnih predavanj, na katerih so
sodelovali uveljavljeni zdravstveni strokovnjaki iz celotne Slovenije in naše bolnišnice.
Nekaj zastavljenih ciljev nam v tem letu ni uspelo uresničiti in ostajajo aktualni za leto 2010:
priključitev transfuziološkega oddelka ZTM Ljubljana, nakup naprave za magnetno
resonanco, pričetek urološke dejavnosti ter obnova izrabljene medicinske opreme in
prostorov. Glede na napovedi finančnih strokovnjakov za tekoče leto upam, da nam bo uspelo
uresničiti vse zastavljene cilje.
4
Poročilo zdravstvene, babiške nege
Zdenka Kramar, dipl.m.s.
Pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe
Uvod
V zdravstveni negi smo v zadnjem času dosegli zelo velik napredek tako v organiziranosti,
kot tudi pri izvajanju kakovostne in varne zdravstvene nege, kar je sigurno posledica
pripravljenosti vseh vodilnih medicinskih sester za spreminjanje, ki se kaže z uvajanjem
procesnega vodenja, odločanja in povečanj odgovornosti posameznika kot vodje.
Vsekakor si moramo postaviti nove izzive, ki so povezani s spreminjanjem posameznika,
tima, sodelovanja in povezovanja z ostalimi člani multidisciplinarnega tima in celotnega
sistema v katerem deluje zdravstvena nega.
Že dolgo časa govorimo o timskem delu, sedaj je prišel čas, ko moramo od besed preiti k
dejanjem, saj timsko delo v zdravstvu predstavljajo temeljni vzvod za spremembe in večjo
Učinkovitost pri delu, kar je povezano z večjo kakovostjo celostne obravnave pacientov.
1. Management v zdravstveni in babiški negi
Ustvarjanja pogojev za uveljavitev sodobne, kakovostne in učinkovite zdravstvene nege ne
razumemo le kot našo dobro voljo, da nekaj spremenimo na bolje. Ne gre le za trenutna
prizadevanja nekaterih posameznikov, ampak želimo ustvariti take pogoje, da bo zdravstvena
nega tudi v prihodnje ostala kot pomemben del procesa celostne oskrbe pacienta.
Znotraj zdravstvene nege smo se trudili za večjo učinkovitost, predvsem pa prisluhniti
potrebam pacientov. Pacienti se vse bolj zavedajo svojih pravic in zahtevajo višjo kakovost
zdravstvenih storitev in v okviru teh tudi višjo kakovost zdravstvene nege. Poleg navedenih
razlogov, ki zahtevajo učinkovito in kakovostno ter varno zdravstveno nego nas obvezujejo
tudi smernice in usmeritve, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni.
V letu 2009 smo veliko časa in energije usmerili v proces uvajanja kakovosti in varnosti ter
pridobivanja certifikata kakovosti ISO. Veliko aktivnosti je bilo usmerjenih k uvajanju
nenehne kakovosti in varnosti pri obravnavi pacientov. Izvajali smo različne aktivnosti na
področju izobraževanja zaposlenih, uvajanja novih oblik dela, razvijanju novih kazalnikov
kakovosti in izdelava protokolov in procesov ter kliničnih poti. Projektno delo se je že močno
zakoreninilo v naš vsak dan.
Zdravstvena nega kot avtonomna zdravstvena disciplina v bolnišnici sooblikuje razvoj in
izboljšanje sistema kakovosti in varnosti celostne oskrbe pacienta
5
1.1. Realizacija ciljev v letu 2009
1. CILJ: razvoj stroke ZN v skladu s smernicami, protokoli in novimi
znanji.
Cilj je usposobiti MS za razvijanje in izvajanje nenehnega izboljšanja
kakovosti in varnosti pri obravnavi pacienta
AKTIVNOSTI:
• Izvajanje aktivnosti za doseganje čim boljših rezultatov kazalnikov Realizirano
celostne oskrbe pacientov – RZP,MRSA, padci
Realizirano
• Razvijanje novih standardov in protokolov, kliničnih poti
•
Dokončanje prenove in uvedba dokumentacije v zdravstveni negi 80% (v aprilu
2010 /OZZN)
na vse oddelke in enote
Realizirano
• informatizaciji v ZN – evidentiranje ocenjevanje pacientov
Realizirano
(padec, RZP, kategorizacija pacientov)
• revizija že utečenih in standardov kakovosti, protokolov in 50%- prenos v
kliničnih poti
2010
EVALVACIJA: vodenje in spremljanje kazalnikov, poročila projektnih
timov, poročila na Kolegiju glavne medicinske sestre (KGMS), izvedba
ankete med zaposlenimi v ZN (prenos v začetek 2010 )
2. CILJ: uvajanje nenehnega izboljševanja kakovosti
AKTIVNOSTI :
• popis procesov, izdelava protokolov
• določitev ciljev in kazalnikov
• nenehno izboljšanje dela
• pridobitev ISO cerifikata
EVALVACIJA:
• notranja presoja
• zunanja presoja
• pridobitev ISO
3. CILJ: doseči čim višji nivo znanja in omogočiti izobraževanju še
širšemu krogu zaposlenih v ZN, fizioterapiji in radiološkim inženirjem.
AKTIVNOSTI: izvedba načrtovanih delavnic (periodična, stalna
izobraževanja – RZP, higiena rok ) in tudi vsa ostala načrtovana interna in
zunanja izobraževanja (management, komunikacija postopki oživljanja,
uvajanje kakovosti in varnosti, izvedba
3. strokovnega srečanja Dnevi Angele Boškin (v aprilu 2010)
EVALVACIJA: preverjanje znanja zaposlenih pred in po udeležbi,
spremljanje zadovoljstva zaposlenih z izobraževanjem, spremljanje
prisotnosti na izobraževanjih
Realizirano
31.12.2009
Realizirano
4. CILJ: doseči čim višji nivo upoštevanja etičnih načel z upoštevanjem
31.12.2009
osebne integritete pacientov
AKTIVNOSTI: izobraževanje, priprava zdravstveno vzgojnega gradiva
80% realizacija
EVALVACIJA: anketiranje pacientov in zaposlenih (prenos v 2010),
nadzor na negovalnih vizitah
6
5. CILJ: povečati število in aktivnost projektnih timov
31.12.2009
AKTIVNOSTI: motiviranje in seznanjanje zaposlenih z možnostmi Realizirano
vključitve v projektne time. Posledica tega je povečanje članstva in 70%
oživitev nekaterih projektnih timov, ki so bila manj aktivna
EVALVACIJA: poročila projektnih timov, poročanje na KGMS
6. CILJ: Uvajanje kulture varnosti kot del vsakodnevnega dela
AKTIVNOST:
• izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v ZN, fizioterapiji in
radiološki inženirji na področju varnosti
• popis procesov celostne oskrbe pacientov in vključitev elementov
varnosti
• povečanje števila varnostnih vizit/razgovorov (VV/VR)
• prijavljanje neljubih dogodkov
• izvajanje študije primerov, korektivne ukrepe
EVALVACIJA: preverjanje znanja po izobraževanju, poročila VV/VR.
7. CILJ:Izvajanje rednih internih nadzorov in izvajanje varnostnih vizit
AKTIVNOSTI:
• priprava dokumentacije,
• usposabljanje izvajalcev nadzora in izvedba nadzora
• izvajanje VV/VR
• izvajanje študije primerov, predstavitev na timskih sestankih
EVALVACIJA: pregled in sprejetje dokumentacije za nadzor, poročila
VV/VR in izvedbe korektivnih ukrepov ter načrtovanj za izboljšanja,
poročila na KGMS in timskih sestankih
v
31.12.2009
Realizirano v
okviru načrta,
nadaljevanje v
letu 2010
31.12.2009
Realizirano
April 2010
Realizirano
Realizirano
2. Delo Kolegija glavne medicinske sestre in Strokovnega sveta zdravstvene
nege
V letu 2009 smo imeli 12 sestankov Kolegija glavne medicinske sestre (KGMS) in 7
sestankov Strokovnega sveta zdravstvene nege ( SSZN ).
Najpomembnejši sklepi KGMS in SSZN so se nanašali na:
• reševanje problema SMS na delovnih mestih dipl.m.s,
• uvajanje novosti pri izvajanju neposredne ZN glede na novo sprejete kompetence v
ZN,
• reševanje kadrovskih težav v ZN,
• težave v sterilizaciji, ki so bile posledica zastarele opreme in priprava načrtov za
adaptacijo prostorov in opreme sedanje Centralne sterilizacije.
• izobraževanje MS/SMS – delavnice iz komunikacije, temeljnih postopkov oživljanja,
varnosti in kakovosti,
• končana potrditev protokolov, kliničnih poti, popis procesov dela,
• postavitev in predstavitev ciljev
• predstavitev povzetkov izvedenih varnostnih vizit v SBJ in aktivnosti na oddelkih in
enotah
• razvoj informacijske podpore v ZN - kazalnik padci in RZP
7
Glede na spremembo Statuta Splošne bolnišnice Jesenice smo spremenili dosedanje delovanje
Strokovnega sveta za zdravstveno nego in Kolegij glavne medicinske sestre. KGMS smo
preimenovali v Kolegij zdravstvene nege in oskrbe KZNO. Natančno delovanje obeh organov
v okviru zdravstvene nege smo natančno opredelili v Poslovniku delovanja KZNO in SSZN.
Pripravili in sprejeli smo Pravilnik o pripravništvu, mentorstvu in strokovnih izpitih v Splošni
bolnišnici Jesenice, Protokol za sprejem novo zaposlenega v bolnišnico in Protokol
usposabljanja za delo diplomiranih medicinskih sester, ki so končale bolonjski program
študija.
Pripravili smo predlog spremembe sistemizacije in preimenovanje nazivov v vodenju
zdravstvene nege, pripravili smo kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti, predloge o
specializacijah v ZN. Sprejeli smo plan izobraževanja in pripravili plan nabave za potrebe ZN
in fizioterapije.
Najpogostejša tema je bila uvajanje kakovosti, načrtovanje in popis procesov celostne
obravnave in vodenje kazalnikov kakovosti.
Izdelali in potrdili smo 20 standardov kakovosti, spremenili dokumentacijo v ZN na
otroškem oddelku, EITOS-u in v IIT.
V novem Statutu bolnišnice je opredeljena vloga pomočnice direktorja za področje
zdravstvene nege kot aktivne članice v Strokovnem svetu zavoda. Prav tako je v Statutu
opredeljena dejavnost zdravstvene nege kot Služba, ki je avtonomna na svojem področju
delovanja in kompetenc.
3. Uvajanje izboljšanja kakovosti in varnosti v ZN
Že kar nekaj let se v bolnišnici trudimo nenehno izboljševati kakovost in varnost pri celostni
oskrbi pacienta in delovanju bolnišnice na sploh. Tako kakovost kot varnost sta bila v
preteklem letu pomembna elementa zdravstvene obravnave in prednostna naloga nas
zaposlenih. Trudimo se, da je oz., da bosta kakovost in varnost postala način dela in se vse
bolj vpletla v naše vsakodnevno delo na vseh področjih in pri vseh zaposlenih.
Za leto 2009 lahko rečemo, da smo vsi zaposleni v bolnišnici živeli za uvajanje kakovosti in
varnosti. Zavedati se moramo, da je proces zagotavljanja kakovosti zdravstvene obravnave, ki
smo ga dosegli v Splošni bolnišnici Jesenice v preteklem letu skupni rezultat dela vseh
zaposlenih.
Z izvajanjem nenehnega izboljšanja kakovosti zdravstvene obravnave zagotavljamo, da so
bile in bodo izpolnjene zahteve in pričakovanja naših uporabnikov, predvsem pacientov in
tudi nas samih. V tem procesu smo dosegli in izboljšali zastavljene cilje na različnih
področjih delovanja bolnišnice.
Pomemben prispevek pri uvajanju nenehnega izboljšanja kakovosti in varnosti pri celostni
oskrbi pacienta smo doprinesli prav zaposleni v zdravstveni negi, fizioterapiji in radiološki
inženirji. Aktivno smo sodelovali pri popisu glavnega procesa, to je Procesa celostne
obravnave pacienta (COP), kjer smo se trudili izdelati tak proces, ki bo v svojih glavnih
elementih enak na vseh oddelkih in enotah, kjer poteka diagnostika, zdravljenje in
zdravstvena nega pacienta. Prav tako smo pri procesih sodelovali pri določitvi kazalnikov in
nenehnemu izboljšanju postavljenih ciljev. Vseskozi smo na prvo mesto postavljali pacienta
in njegove svojce. Ob tem je potekalo tudi izobraževanje za notranje presojevalce kakovosti v
procesih.
Vse aktivnosti pri uvajanju izboljševanja kakovosti in varnosti sta nas privedla do prve
zunanje presoje, ki je bila v februarju in seveda pridobitve Certifikata ISO, ki smo ga pridobili
v avgustu v preteklem letu. Seveda nam to vsem zaposlenim veliko pomeni, je kot nagrada za
trdo delo obenem pa tudi spodbuda za izboljšanje in nove izzive, ki se pri tem pokažejo.
8
3. Spremembe, ki smo jih uvedli so bile:
3.1. Razvoj stroke zdravstvene nege

Za lažjo izvedbo nadzorov v zdravstveni negi smo ponovno oblikovali kriterije in
dokumente ter spremembo pri organizaciji in izvedbi nadzora.
Glede na dokument o aktivnostih in kompetencah v zdravstveni negi smo tudi v naši
bolnišnici pregledali aktivnosti in kompetence v zdravstveni negi in predlagali
spremembe na Zbornici- Zvezi. Spremenili smo izvajalce za posamezne aktivnosti
znotraj negovalnega tima in tudi izvajanje tistih aktivnosti, ki bi jih moral izvajati
zdravnik.
Spremenili ali dopolnili smo veliko število dokumentov, ki jih uporabljamo v
zdravstveni negi in oskrbi. Sodelovali smo pri prenovi terapevtskega lista, na vsa
področja dela smo vpeljali načrtovanje zdravstvene nege.
Aktivno smo sodelovali pri oblikovanju klinične poti za paliativno oskrbo in
oblikovanje paliativnega tima v bolnišnici in še dveh novih kliničnih poti..
3.2. Dokumentacija ZN:
•
•
•
•
V letu 2008 sprejeto dokumentacijo v ZN so vsi zaposleni pričeli uporablajti v
vsakodnevnem delu. Vsekakor se pri tem pojavljajo težave predvsem na področju
vpisa evalvacije izvedenega procesa. Načrtovanje Procesa ZN in izpolnjevanje drugih
dokumentov v ZN je izpolnjeno v 95%. Proces načrtujejo dipl.m.s. na oddelkih, prav
tako izvajajo tudi oceno pacienta za padec in nastanek RZP. Vsi podatki se
neposredno vnesejo v informacijski sistem.
V letu 2009 je bila izdelana nova dokumentacija ZN na otroškem oddelku.
V pripravi je Klinična pot za obravnavo pacientov na Oddelku za zdravstveno nego.
V tem sklopu moramo upoštevati tudi dokumentacijo, ki je nastala ob popisu procesa
COP in se izpolnjuje neposredno pri pacientovi postelji.
3.3. Strokovni nadzori
V letu 2009 smo izvajali redne nadzore nad skladnostjo izvedene kategorizacije potreb po ZN
glede na dejansko obravnavo pacientov. Izvedli smo 6 nadzorov in dosegli zelo dobre
rezultate, saj je bila skladnost preko 96 %.
Nadzore nad skladnostjo dela v ZNO smo izvedli s pomočjo varnostnih vizit in razgovorov
(VV/VR). Prav tako so redno potekali nadzori kazalnikov kakovosti, v okviru prehrane
pacientov in razdeljevanje hrane, RZP, padci, MRSA in drugi kazalniki, ki so opredeljeni v
procesu COP. Po vseh nadzorih so bili izrečeni korektivni ukrepe, ki so bili v večini izvršeni
po principu PDCA kroga.
3.4. Varnostne vizite in razgovori o varnosti:
VV/VR so pomemben element pri iskanju priložnosti za izboljšanje kakovosti in varnosti
pacienta. Skoraj na vseh oddelkih in enotah v bolnišnici so postali del vsakodnevnega dela in
pomemben element izboljšanja varnosti pacientov. V letu 2009 je bilo na oddelkih in enotah
izvedenih 300 VV/VR na vseh nivojih, ki so opredeljeni v Protokolu o izvajanju VV/VR. Pri
tem so najpomembnejši korektivni ukrepi s katerimi zagotavljamo nenehno uvajanje varnosti
in uvajanje varnostne kulture na vsa področja oskrbe pacientov.
V preteklem letu nismo dosegli zastavljenega cilja in to je vključevanje zdravnikov v
izvajanje VV/VR.
9
Najpogosteje izpostavljeni problemi:
Izpostavljeni problemi
Korektivni ukrepi
Nepravilnosti v predpisovanju zdravil
(nepopolno naročeno zdravilo, nejasno
naročeno zdravilo, ustno naročeno zdravilo,
zdravilo naročeno po telefonu, nečitljivo
napisano zdravilo)
45x
Priprava dokumentacije za izvedbo
strokovnega nadzora, vključitev
kliničnega farmacevta, prenova
standarda kakovosti za razdeljevanje
zdravil
Izvajanje ukrepov za preprečitev padcev
pacientov, pravilna uporaba Segufix
pasov,
40x
Izobraževanje – delavnice, izvedba študij
primera in načrtovanje izvedbe ukrepov
Možnost prenosa bolnišničnih okužb –
razkuževanje rok, nepravilno izvedeni
izolacijski ukrepi
30x
Usposabljanje in preverjanja izvedbe
ukrepov, izvajanje nadzor in razgovorov
z zaposlenimi
Zagotavljanje varnosti pacientov zaradi
dotrajane opreme(sobno stranišče,
invalidski voziček, ograjica)
10x
Priprava plana za nabavo dotrajane
opreme
Nepravilna komunikacija v zdravstvenem
timu
12x
Dogovor gl.med.ses. s predstojnikom
Posredovanje informacij pacientov
20x
Potreben ponoven dogovor na
Strokovnem svetu zavoda
Aktivnost povezane z preprečevanje RZP,
premalo pripomočkov za preventivo RZP
100x Razgovori, izobraževanje, nadzor na d
izvedbo, študije primerov, nabava
pripomočkov v letu 2010
Izrečeni korektivnih ukrepov
Okvirno 370 ukrepov- izvedeni okvirno v 90%
4. Delo projektnih timov
V naši bolnišnici projektne skupine/timi že zelo dolgo uspešno delujejo. Vse več zaposlenih
v ZN in fizioterapiji se vključuje v njihovo delo in druženje. To sigurno pomeni, da smo našli
pravi način za izboljšanje kakovosti in varnosti pri oskrbi pacientov.
Vsem, ki ste že vključeni v delo posameznih skupin/timov se vam zahvaljujemo za vse, kar
ste prispevali za večjo kakovost in varnost naših pacientov. Projektni timi zagotavljajo
nenehno uvajanje inovativnosti na področje našega dela pri pacientu. V projektne time je
vključeno okvirno 216 zaposlenih, kar v ZN znaša kar je 68% vseh zaposlenih.
Projektni tim
Raziskovalni tim
Tim za oskrbo stome
Skupina – pomembni dogodki
Tim za preventivo in oskrbo RZP
Delo s prostovoljci
Tim za oblikovanje kliničnih poti
Število
članstva
15
10
5
42
3
1
Koordinator tima
Sedina Kalender Smajlović
Jana Lavtižar
Simona Peternelj
Oti Mertelj
Maja Valjavec
Helena Lindič - multidisciplinarni tim, za
vsako KP posebej
10
Tim za oskrbo inkontinentnih
pacientov
Tim za razvoj dokumentacija v
zdravstveni negi
Tim za preprečevanje padcev
Tim za zagotavljanje pacientovega
dostojanstva in pacientovih pravic
Tim za razvijanje standardov
kakovosti
Tim za zagotavljanje kakovostne
prehrane – enteralna prehrana
Negovalne diagnoze
Tim za srčno popuščanje
Skupaj: 14 aktivnih timov
22
Zorica Panič
8
Nevenka Marinšek
17
25
Nevenka Marinšek
Jana Lavtižar
13
Bahun Mateja
17
Mojca Strgar
38
Mojca Strgar
Nina Trifoni – tim je potrebno ponovno
imenovati
216
članov
4.1.Projektni tim za razvijanje standardov kakovosti
Koordinatorica tima: Mateja Bahun
Člani skupine za razvijanje standardov kakovosti so v letu 2009: Perko Mateja, Lidija Ahec,
Nevenka Marinšek, Mojca Strgar (v primeru odsotnosti nadomešča Refik Hauzija), Dubravka
Karadžić – Šmitran, Polonca Noč, Metka Lužnik, Sedina Kalender Smajlović (v primeru
odsotnosti nadomešča Tjaša Mihelič), Katja Zupan, Darja Rajgelj, koordinatorica -Bahun
Mateja.
Skupina za razvijanje standardov kakovosti se je v letu 2009 sestala štirikrat. Specifični
standardi kakovosti za posamezna področja (operacijska zdravstvena nega, anestezijska
zdravstvena nega) so bili oblikovani v sodelovanju z koordinatorico skupine brez sodelovanja
ostalih članov. V letu 2009 je bilo sprejetih 20 novih standardov kakovosti.
1.
2.
3.
4.
Oznak
a SBJ
A.1.6.
B.3.2.1.
B.3.2.2.
B.3.2.4.
Standard kakovosti
Oznaka ISO
Dihalne vaje
Merjenje krvnega tlaka
Merjenje intraabdominalnega tlaka
Menjava sistema za invazivno
merjenje krvnega in osrednjega
venskega tlaka
5. B.5.11. Voziček s pripomočki za osebno
higieno bolnikov
6. A.2.1.
Naročanje, transport in razdeljevanje
hrane
7. B.5.9.
Rokovanje in shranjevanje sterilnega
materiala na oddelkih / enotah
8. B.4.1.3. Osebna urejenost zaposlenih
9. B.3.1.6. Odvzem urina za preiskave
11
Verzija
BOT 1.10.20.
BOT 1.10.22.
BOT.1.10.23.
BOT.1.10.24.
Datum
sprejema
16.1.2009
16.1.2009
16.1.2009
16.1.2009
BOT 1.10.21.
16.1.2009
1
BOT 4.10.1
16.1.2009
1
BBO 3.10.3.
16.1.2009
2
ZČV 1.20.1.
BOT 3.10.3.
30.6.2009
27.8.2009
2
2
1
1
1
1
10. B.3.1.4. Odvzem venozne krvi
11. B.1.3.3. Uporaba negativnega površinskega
pritiska pri zdravljenju akutnih in
kroničnih ran
12. B.3.1.1 Določanje glukoze v krvi z
6.
merilnikom
13. B.1.1.1 S.C. aplikacija insulina
9.
14. B.2.2.
Fizični varovalni ukrep
15. A.2.4.
Hranjenje pacienta po žlici
16. B.4.1.1 Pravila vedenja v operacijski sobi
1.
17. B.4.1.1 Higienske zahteve za osebje ob
2.
vstopu v operacijske prostore
18. B.5.12. Priprava in rokovanje z
elektrokirurškim nožem
19. B.3.1.8. Postopek dela s tkivnimi vzorci in
organi
20. B.1.3.4. Preveza perkutane endoskopske
gastrostome
BOT 3.10.2.
BOT 1.10.28.
27.8.2009
27.8.2009
2
1
BOT 1.10.6.
15.9.2009
2
BOT 5.120.3.
15.9.2009
2
BVA 3.10.2.
BOT 1.10.29.
BBO 3.10.5.
21.9.2009
30.11.2009
14.12.2009
2
1
1
BBO 3.10.6.
14.12.2009
1
BOT 2.10.1.
14.12.2009
1
BOT 2.10.2.
14.12.2009
1
BOT 1.10.28
14.12.2009
1
Ob vsakem novem sprejemu standardov kakovosti se na intranetni strani Splošne bolnišnice
Jesenice objavi sporočilo. Standardi kakovosti so vsem zaposlenim v elektronski obliki
dostopni v rubriki Zdravstvo → Standardi kakovosti. Ob tem vsi vodje oddelkov in enot
dobijo en tiskan izvod, ki je dosegljiv v mapi na oddelku. Konec leta je z delom začela še ena
skupina, ki bo pripravljala popravke standardov kakovosti, ki bili sprejeti pred letom 2002 in
so potrebni revizije. Koordinatorici te skupine sta Jožica Trstenjak in Polonca Noč.
4.2. Projektni tim za preventivo in oskrbo razjede zaradi pritiska
Koordinatorica tima: Oti Mertelj
V letu 2009 je bilo v skupini 34 članov, v letošnjem letu pa je prišlo do zamenjave nekaterih
članov in vključitev novih, tako da skupina šteje 42 članov. Imeli smo 16 sestankov. Sestanki
so kratki, kjer poleg osrednje teme, ki se obravnava, del časa namenimo izmenjavi mnenj in
izkušenj. Namen delovanja skupine ni v obravnavi teoretičnih vsebin s področja kronične
rane, ampak reševanju problemov s katerimi se srečujejo člani skupine in oblikovanju
protokolov, smernic, plakatov in zloženk, ki pripomorejo h kakovostnejši obravnavi pacienta.
Še vedno je cilj skupine, zmanjšanje števila pridobljenih razjed zaradi pritiska (RZP) in
ostalih poškodb kože zato smo na skupini obravnavali:
• pravilno uporabo elastičnih povojev,
• zaščita kože pod elastičnimi povoji,
• razbremenitev pet po operaciji kolena,
• določitev vsebin za delavnice
• pomoč pri izvedbi delavnic
• izdelava publikacije za paciente in njihove svojce
• zaščita kože v anogenitalnem predelu,
• izbiri oblog za oskrbo rane
12
Vseh ciljev v letu 2009 nismo uspeli doseči, skušali jih bomo realizirati v letu 2010. Zelo
ponosni smo na publikacijo Stop razjedi zaradi pritiska, ki smo jo ustvarjali v prvem polletju ,
in je bila natisnjena v decembru. Iz zloženke pacienti in njihovi svojci izvedo kaj je RZP,
kako nastane, nasveti o negi kože, prehrani in o pripomočkih, ki jih lahko uporabijo.
Cilji za leto 2010
• izdelava klinične poti za oskrbo kronične rane
• dokončanje kataloga za oskrbo rane
• sprejetje protokola za nego kože v anogenitalnem predelu pri inkontinentnih pacientih
• ureditev centralnega skladišča za antidekubitusne blazine
• izdelava študije o uporabnosti obližev in oljnih koncentratov pri preventivi RZP.
• strokovna ekskurzija
• sestanek skupine z vodjem Centra za lajšanje bolečine in blažilno oskrbo v Splošni
bolnišnici Jesenice glede etičnih dilem pri menjavi lege telesa pri umirajočih.
Na skupini pa bomo poleg ciljev za leto 2010 iskali rešitve za izboljšave pri izvajanju
preventive RZP ter vplivali na zmanjšanje števila pridobljenih RZP.
4.3. Projektni timi za oblikovanje kliničnih poti
Koordinatorica tima: Helena Dolžan
Vse že utečene klinične poti (KP)na kirurškem oddelku in na Dnevnem oddelku smo popravili
oziroma dopolnili. Na novo smo izdelali in pričeli uporabljati KP za operacijo krčnih žil in s
na kirurškem oddelku in v enodnevni obravnavi.
V zaključni fazi (pred uporabo) sta KP za operacijo dimeljske in ventralne kile.
Na dnevnem oddelku pa smo začeli uporabljati tudi KP za odstranitev kostnih izrastkov.
4.4. Projektni timi za oblikovanje kliničnih poti
Klinična pot je delo multidisciplinarnega tima, zato je bila za vsako klinično pot sestava
projektne skupine drugačna.
KP za TEP (koleno,kolk):
Tomaž Silvester, Andrej Prlja, Miha Kovač, Judita Mandelc Kunčič, Mateja Repinc, Darja .
Rajgelj, Zori Panič, S. Biberović, Lidija Arlič, Brigita Šolar, Irena Žansky, Irena Svetina,
Amir Bešič, Jelka Treven, Helena Lindič
KP za resekcijo kolona:
Prim.Miran. Rems, Matej Dolenc, Judita Mandelc Kunčič, Aleksandra Kern, Mateja Repinc,
Darja Rajgelj, Jana Lavtižar, Alenka Torkar, Nada Hudrič, Lidija Arlič, Brigita Šolar, Irena
Žansky, Slavi Hrovat, Amir Bešič, Jelka Treven, Pavla Lavrinec, Helena Lindič
KP za laparoskopsko operacijo holeciste:
Matej Dolenc, Judita Mandelc Kunčič, Mateja Repinc, Darja Rajgelj, Jana Lavtižar, Alenka
Torkar, Pavla Lavrinec, Lidija Arlič, Brigita Šolar, Helena Lindič
KP za operacijo dimeljske kile ( na krg):
Matej Dolenc, Judita Mandelc Kunčič, Mateja Repinc, Darja Rajgelj, Jana Lavtižar Alenka
Plejo, Lidija Arlič, Brigita Šolar, Helena Lindič
KP za operacijo ventralne kile (na krg):
13
Matej Dolenc, Judita Mandelc Kunčič, Mateja Repinc, Darja Rajgelj, Jana Lavtižar Alenka
Plejo, Lidija Arlič, Brigita Šolar, Helena Lindič
KP za operacijo krčnih žil:
Sandra Tušar, Judita Mandelc Kunčič, Mateja Repinc, Darja Rajgelj, Jana Lavtižar, Lidija
Arlič, Brigita Šolar, Helena Lindič
KP na dnevnem oddelku ( artroskopija, dim. kila, phimoza, sterilizacija pri moškem, OSM
ex, sprostitev perifernih živcev, odstranitev kostnih izrastkov, CD):
Asist. Jani Pšenica, Peter Ješe, prim. Miran Rems, Matej Dolenc, Aleksander Grubišič,
Judita Mandelc Kunčič, Mateja Repinc, Darja Rajgelj, Helena Lindič
4.5. Projektni tim za dokumentacijo
Koordinatorica tim: Nevenka Marinšek
V letu 2009 je bil poudarek na spreminjanju dokumentacije zdravstvene nege. Vendar ni
zastalo delo pri oblikovanju novih dokumentov.
Na vseh bolniških oddelkih in enotah se uporablja nova negovalna dokumentacija –
Sprejemni list in Proces zdravstvene nege.
Izdelan je bil nov List pacienta s sladkorno boleznijo, prenovil se je Premestitveni list in
poenotil za vse vrste premestitev, oblikovan je bil Obrazec za delo informatorke, Obrazec za
poročanje o padcu, Obrazec za varnostni razgovor po padcu, Obrazec za oskrbo pacienta s
stomo, izvedeni so bili vsebinski in oblikovni popravki vseh obrazcev po zahtevah ISO
standarda.
Dokument
Sprejemni list za bolniški oddelek
Sprejemni list za enoto intenzivne terapije
Sprejemni list za gin por odd.
Sprejemni list za otroški oddelek
Proces zdravstvene nege za bolniški oddelek
Proces zdravstvene nege za enoto intenzivne terapije
Proces zdravstvene nege za gin por oddelek
Proces zdravstvene nege za otroški oddelek
List pacienta s sladkorno boleznijo
Premestitveni list
Aktivnosti MS informatorke
Poročilo o padcu pacienta
Varnostni razgovor po padcu
Oskrba pacienta s stomo
List ZN pacienta s stomo- patronažna služba
Oznaka
OBR ZN 1
OBR ZN 1a
OBR ZN 1b
OBR ZN 1c
OBR ZN 2
OBR ZN 2a
OBR ZN 2b
OBR ZN 2c
OBR ZN 32
OBR ZN 3
OBR 65
OBR 53
OBR 54
OBR 56
OBR 55
V pripravi je obrazec Presejalni test za diabetično stopalo.
4.6.Projektni tim za ohranjanje pacientovega dostojanstva
Koordinatorica tima: Jana Lavtižar.
Skupina deluje od leta 2007 in v letu 2009 se je povečalo število članov na 22. V jesenskem
času je skupina ponovno zaživela in aktivno delovala na številnih področjih. Realiziranih je
bilo 8 sklepov in 7 sklepov je še v delu oziroma so planirane izvedbe s strani odgovornih v
14
letu 2010. Tako smo bili v letu 2009 precej uspešni ter našli nekaj odličnih rešitev in si že
zastavili nekaj novih nalog za leto 2010.
V skupini želimo odpraviti pomanjkljivosti in poskrbeti za izboljšanje zasebnosti pacientov v
Splošni bolnišnici Jesenice. Zavedamo se, da je zasebnost pacienta zelo pomembna. Skupina
je pregledala obstoječe razmere in odprla, včasih za marsikoga, tudi neprijetna vprašanja.
Pomembno je da zaposleni javno spregovorimo o težavah z zagotavljanjem zasebnosti, ki jih
opazimo pri svojem delu s pacienti.
Cilji za leto 2010
CILJ
ROK IZVEDBE
ODGOVORNI
Urediti prostor za pokojne
(mrtvašnica), oznaka za pokojnega
na sobna vrata,
December 2010
Vodstvo, patolog
Zasebnost v bolniških sobah ob
umivalniku
December 2010
Vodstvo, glavne medicinske
sestre odd. in enot
Določiti, izdelati znak skupine
Junij 2010
Jana Lavtižar in člani skupine
4.7. Projektni tim za oblikovanje negovalnih diagnoz
Koordinatorica tima: Mojca Strgar
Tim je nadaljeval začeto delo in razvijal negovalne diagnoze. Koordinatorica tima je postala
članica SLONDE – nacionalna koordinacija za razvijanje negovalnih diagnoz v Sloveniji, ki
deluje v okviru WHO
4.8. Projektni tim bolnike s srčnim popuščanjem
Koordinatorica tima: Nina Trifoni
V letu 2009 se tim ni sestajal zaradi odsotnosti koordinatorice. Vse kakor bo potrebno na
novo oblikovati celoten tim.
4.9. Projektni tim za pomembne dneve
Koordinatorica tima: Simona Peternelj
V letu 200) je projektni tim pripravil materiale in vsebine za pomembne dneve z zdravstveno
vzgojno vsebino (kajenje, AIDS, DORA, SVIT, Teden boja proti raku, merjenje krvnega
pritiska in krvnega sladkorja, osmi marec….)
4.10. Projektni tim za oskrbo stome
Koordinatorica tima: Jana Lavtižar, dipl.m.s
Skupina deluje od leta 2007 in je štela 5 članov. V letu 2009 je bilo njeno delovanje
prekinjeno, ker ni bilo vodja skupine. V decembru 2009 smo se odločili, da je delovanje
skupine potrebno in bo olajšalo marsikatere nejasnosti pri oskrbi pacienta s stomo. Predvsem
so tu mišljeni pacienti s kolostomo, rektostomo in ileostomo. Seveda bomo nekaj besed
15
namenili tudi ostalim stomam, če bodo člani in ostali zaposleni v bolnišnici izrazili željo.
Večina bivših članov bi še vedno obiskovala skupino in seveda bomo povabili tudi nove.
Želim, da so prisotni člani z vseh oddelkov in enot kjer se srečujejo s pacienti, ki imajo stomo.
Cilji za leto 2010
CILJ
ROK IZVEDBE
ODGOVORNI
Izobraževanje o kolostomi, rektostomi,
ileostomi
Marec 2010
Jana Lavtižar vabljena
Simona Truhačev
Pridobiti nove člane
Maj 2010
Jana Lavtižar
Standard/protokol oskrbe stome
December 2010
Jana Lavtižar
4.11. Projektni tim za prostovoljno delo
Koordinatorica tima: Maja Valjavec
Prostovoljke so v bolnišnico pričele prihajati septembra 2009. Uvodnega sestanka se je
udeležilo 7 prostovoljk. Kasneje je v bolnišnico prihajalo 5 prostovoljk. Na začetku redno, v
mesecu novembru in decembru smo obiske zaradi možnosti prenosa pandemske gripe obiske
prostovoljk odpovedali. Sodelovanje je potekalo predvsem na oddelku za zdravstveno nego,
kjer je največ potreb po tovrstnem druženju.
Prostovoljce so vodile Lidija Ahec, Gordana Sivec in Maja Valjavec.
4.12.Projektni tim za preprečevanje padcev
Koordinatorica tima: Nevenka Marinšek
V 2009 letu se je projekt Preventiva padcev pacientov nadaljeval. Delo je bilo predstavljeno
na kongresu zdravstvene in babiške nege v maju 2009.
Vnos ocene ogroženosti za padce in evidentiranje padca v računalniški program v B21 je že
lepo utečen.
Informacijska zloženka o preprečevanju padcev pacientov za paciente in svojce se uporablja
od aprila 2009.
Izvedel se je popravek Protokola o ocenjevanju, poročanju in nadzoru preprečevanja padcev.
Pospešila se je aktivnost projektne skupine, dopolnilo se je članstvo, ki naj bi bolj intenzivno
prenašalo dogovore na bolniške oddelke.
4.13. Projektni tim za inkontinenco
Koordinatorica tima: Zorica Panič
Skupina šteje 18 članov. V letu 2009 je bil izveden nadzor oziroma presečna študija uporabe
inkontinečnih pripomočkov na oddelkih Splošne bolnišnice Jesenice.
Nadzor nad uporabo inkontinenčnih pripomočkov je bil izveden na oddelkih:
• oddelku za zdravstveno nego,
• interni oddelek - odsek 2L in
• kirurški oddelek - odsek za abdominalno in splošno kirurgijo.
Pri nadzoru so bili preverjeni naslednji elementi dela:
• ocena potrebe po uporabi inkontinečnega pripomočka;
• ali je bila izbrana pravilna velikost plenice;
16
•
•
ali se uporablja inkontinenčni pripomoček skupaj s podlogo;
ali se uporablja inkontinenčni pripomoček skupaj z urinskim katetrom.
Splošne ugotovitve nadzora :
• nadzirani oddelki ne uporabljajo inkontinenčnega pripomočka - uro kondoma
• pri uporabi plenice se ugotavlja , da prihaja do neustrezne izbire plenice glede
velikosti, pravilnosti namestitve ter zamenjav nočne in dnevne plenice
PREDLOG UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE STANJA:
• MS kirurškega oddelka naj nadaljujejo z utečenim načinom dela, saj pri nazoru večjih
nepravilnosti ni bilo ugotovljeno;
• nadaljujejo naj tudi z usmerjenostjo na dobro počutje pacienta;
• MS naj pri pacientih, ki potrebujejo urinski kateter naj skuša usmeriti zdravnika k
uporabi uro kondoma namesto urinskega katetra
CILJI V LETU 2010
CILJ
Izobraževanje zaposlenih o urinski inkontinenci
Izdelava protokola pravilne namestitve plenice
Presečna študija oziroma nadzor uporabe
inkontinečnih pripomočkov na oddelkih Splošne
bolnišnice Jesenice
ROK IZVEDBE
December 2010
December 2010
December 2010
IZVAJALCI
Člani skupine
Člani skupine
Člani skupine
5. Kadri v zdravstveni in babiški negi, fizioterapiji in na področju dela
radioloških inženirjev
Vse bolj se kaže pomembnost razvoja kadrov saj je to več kot le strokovni in osebni napredek
posameznika. Če želimo postati še uspešnejši moramo vsekakor pričeti z motiviranjem in
razvijanjem čimbolj kompetentnih zaposlenih, prepoznati moramo njihove potenciale ter jih
integrirati in sistematično razvijati. Zadovoljstvo na delovnem mestu je mogoče le tam, kjer
uspemo preseči nasprotja med željami ustanove in željami posameznika ter se usmeriti proti
skupnim ciljem.
5.1. Prikaz števila kadrov glede na izkustvene normative
Poklic
Priznana sistematizacija delovnih mest v
SBJ, izdelana na osnovi izkustvenih
normativov, sprejeta 1.12.1998
Število kadrov na
31.12.2008
Število kadrov na
31.12. 2009
Dipl.MS
84
109.2 KF
79
2 prip, , 8 PD
3
Babice
Zdrav.tehniki
166.5
221.0 KF
SKUPAJ ZN
250,5
330
Radiol.inženirji
8
10.4 KF
69
3 prip.
3
1.prip.
7
202
26 d.č.
16 prip.
306
20 prip.
= 326
12
Diplomirane babice
17
7
196
5 prip
14 PD
285 in 22 PD
7 prip
= 314
12 in 1 SMS
Fizioterapevtke
Bolničarji
9
12
11.7 KF
10
11
Prikaz priznane sistemizacije (1995) in zasedenosti delovnih mest v decembru od 2008 do
decembra 2009
Prikazana je tudi potreba po kadru glede na upoštevanje korekcijskega faktorja na priznano
sistemizacijo iz leta 1998
5.2. Prikaz trenda zaposlovanja v ZN za obdobje 2008 in 2009
Profil
Dipl.m.s.
Dipl.babice
SMS/TZN
Skupaj ZN
2008
81 /4 pripravniki
7
205 /18 pripravnikov
293 / 22 pripravnikov
Skupaj : 315
9
13
315
Dipl.fth.
Dipl.ing. rad.
Skupaj vsi
2009
100/1 pripravnik
7
202 /2 pripravnika
309 /3 pripravniki
Skupaj: 312
9
12/1 pripravnik
330 / 4 pripravnik
V skupnem številu smo imeli v januarju 2009 zaposlenih 205 SMS in 18 pripravnikov ter 88
dipl. m. s in 4 pripravnike, kar je skupaj znašalo 315 zaposlenih.
Tekom leta se je izobrazbena struktura zamenjala, predvsem zato, ker so naši zaposleni, ki so
se izobraževali ob delu dokončali študij na Visoki šoli za zdravstvo.
Prav tako smo imeli v začetku leta veliko število pripravnikov predvsem pri srednjih
medicinskih sestrah, v drugi polovici leta se je to spremenilo in se je močno zmanjšalo število,
pripravnikov, saj so se na razpise pričelo prijavljati SMS s strokovnim izpitom in delovnimi
izkušnjami. Pri dipl.m.s. pa po končanem izobraževanju po bolonjski direktivi ni več
pripravništva.
6. Pregled kategorizacije pacientov glede na potrebe po zdravstveni negi
2009
1.kat
2.kat
3.kat
4.kat
januar
19,5
26,3
36,1
3,3
februar
21,7
28,4
34,9
2,7
marec
22,9
29,5
32,8
2,9
april
22,9
31,5
31,6
1,6
maj
23,0
30,0
32,9
2,0
junij
21,5
30,4
34,3
2,4
18
julij
18,6
32,4
36,3
1,9
avg
18,5
31,6
36,5
3,8
sept
18,3
32,5
33,4
4,3
okt
15,6
35,2
33,6
3,4
nov
17,2
34,5
33,8
3,1
dec
17,9
35,4
29,8
3,9
DELEŽ BOLNIKOV 1. kategorije
30,0
25,0
20,0
19,5
23,0
21,7 22,922,9
21,5
18,6
18,5
18,3
15,0
15,6
17,2
17,9
10,0
5,0
0,0
januarfebruarmarec april
maj
junij
julij avgust
september
oktober
november
december
1.kat-povp.leto 2008
1.kat- gibanje leto 2009
Graf 1: Prikazuje gibanje 1.KZN po mesecih v primerjavi s povprečjem leta 2008
DELEŽ BOLNIKOV 2. kategorije 40,0
35,0
30,0
25,0
20,0
15,0
10,0
5,0
0,0
31,5
28,4
26,3
30,0
30,4
32,4
31,6
35,2
32,5
34,5
35,4
29,5
januar februar marec april
maj
junij
julij avgust
september
oktober
november
december
40,0
30,0
34,932,8
36,1
34,3
31,6
36,3
36,5
32,9
33,4
33,6
33,8
29,8
20,0
10,0
0,0
januar februar marec april
maj
junij
julij avgust
oktober
november
december
19
5,0
4,0
3,0
4,3
3,8
3,3
2,7
2,4
2,9
2,0
1,6
1,0
3,4
2,0
3,9
3,1
2,4
1,9
0,0
januarfebruarmarec april
maj
junij
julij avgust
september
oktober
november
december
Iz posameznega grafa je vidno, da se je spremenila struktura pacientov glede potreb po ZN. V
preteklem letu smo imeli v bolnišnici v oskrbi manj pacientov I. kategorije, več II. in IV.
Kategorije. Pacientov, ki so bili razvrščeni v III. kat. pa je okvirno enako, kot v letu 2007.
Prav zardi drugačne strukture pacientov je obremenitev zaposlenih v ZN in fizioterapiji večja,
saj so potrebe pacientov večje.
V bolnišnici paciente razvrščamo glede na potrebe po ZN že več kot 10 let. Dnevno
kategoriziramo paciente v štiri skupine. S pomočjo kategoriziranja pacientov lahko
prikažemo obremenjenost zaposlenih in izračun potrebe po kadrih v ZN.
Tudi v preteklem letu smo izvedli dva interna nadzora nad kriteriji kategoriziranja in po
izdelanih navodilih. Rezultati nadzora so pokazali zelo dobro ujemanje vsakodnevnega
kategoriziranja z nadzornim kategoriziranjem. Doseženo je kar 97% pravilno izvajanje
kategoriziranje pacientov glede na potrebe po ZN.
7. Prikaz števila zaposlenih na porodniškem dopusta v zdravstveni negi in
fizioterapiji in področju delovanja radioloških inženirjev v letu 2008
7.1. Odsotnost zaposlenih zaradi porodniškega dopusta
Na dan 31.12., je bilo v preteklem letu 21 SMS/ MS na porodniškem dopustu.
Zaposleni
ZT
dipl.m.s/vms
MS v SBJ
fizioterapevtke
radiol.inž.
Skupaj
Porodniški dopust 2008
19
7
26
Porodniški dopust 2009
16
5
/
1
/
22
7.2. Odhodi medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v letu 2007 - 2008
V preteklem letu je bila fluktuacija pri medicinskih sestrah manjša kot v letu 2006 in 2007.
Tako je odšlo manjše število ZT, enako število dipl.m.s. in eni dipl.bab. smo prekinili delovno
razmerje
20
ODHODI
2008
Zdravstveni tehniki 1(up.), 6(odh)., 2 pripr.*
Dipl. med. sestre
7(odh.) 1(dipl.bab.,pripr)*
Dipl.radiol. inženir
Fizioterapevtke
1 del. terapevt pripr.*
Skupaj
18
konec pogodbe (pripravniki )*
2009
2 (up.) 2 (odh.),
3 (odh./1 se je vrnila), 2(dipl.bab.odh.)
1 (odh.)
10
V letu 2009 je prekinilo pogodbo 9 zaposlenih v ZN in ena fizioterapevtka. Dipl.m.s., ki je
prekinila pogodbo se je po treh mesecih ponovno vrnila na staro delavno mesto. S potekom
pogodbe za določen čas 20 pripravnikom SMS nismo ponovno podaljšali pogodbe.
Najpogostejši vzrok za prekinitev so bili predvsem, ker zaposleni niso izpolnili naših
pričakovanj ali pa so nadomeščali sodelavke na porodniškem dopustu.
8. Upravljanje s kadrovskimi viri
8.1. Dobitnik srebrnega znaka Gorenjskega društva medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov je bil v letu 2009, Amir Bešić, dipl. zdr.
8.2. Redni letni razgovori pri zaposlenih
V novembru in decembru 2009 smo pričeli izvajati redne letne razgovore. Razgovori so bili
opravljeni z vsemi glavnimi medicinskimi sestrami in vodji oddelkov ter enot. Vsekakor so se
razgovori pokazali, kot zelo dober instrument za medsebojno sodelovanje in še boljše delo v
prihodnosti. Zavedati se pa moramo, da so redni letni razgovori tudi obveza in odgovornost
nas vseh. Vsekakor moramo zaključke, ki so bili dogovorjeni tudi izvesti.
8.3. Dodiplomsko izobraževanje na Visoki šoli za zdravstvo
Izobraževanje in razvoj zaposlenih v ZN je še vedno eden pomembnih ciljev v okviru službe
ZNO. Vsako leto pripravimo plan izobraževanje tako za formalno kot tudi neformalno
izobraževanje. MS/SMS se izobražujejo na dodiplomskem, kot tudi podiplomskem
izobraževanju.
V bolnišnici je postala že tradicija izobraževanja SMS na Visoki šoli za zdravstvo. Tako smo
tudi v lanskem letu finančno podprli osem sodelavcev, ki si želijo pridobiti formalno
izobrazbo na VII izobrazbeni stopnji. Prav tako je bolnišnica delno finančno podprle kolegice,
ki so vpisale v magistrski študij.
I letnik II letnik III letnik
VII/I dipl.m.s.
10
6
7
Mag. bolonjski
3
1
Dif. 3. letnik
8
V letu 2009 so na Visoki šoli za zdravstvo diplomirali: Suzana Nikolić, Elvira Sadiku, Tanija
Ćordić, Refik Havzija, Janja Kovačič, Marina Grenko.
Vsem zaposlenim za dosežen uspeh iskreno čestitamo.
9. Izobraževanje zaposlenih v zdravstveni negi
Nevenka Marinšek
21
Vse življenjsko izobraževanje se danes vse bolj uveljavlja in postaja nujnost in je pogoj za
izvajanje kakovostnega dela. Načrt izobraževanja je bil v letu 2009 zelo obsežen.
Izobraževanja, ki so bila organizirana v bolnišnici so bila zelo dobro obiskana. Izobraževanje
je potekalo kot predavanje in delavnice. Izobraževanje je bilo usmerjeno na področje varnosti
pacientov, temeljnih postopkov oživljanja in komunikacije v timu.
Naslov predavanja,delavnice
Število
ur
udeleženca
na Število
udeležencev
1. Odpadki v zdravstvu
2
70
2. Varnost pacienta pri parenteralni aplikaciji
Zdravil
3. Vloga zdravstvene nege pri pacientu z
enteralno prehrano
4. Varstvo pri delu v območju ionizirajočega
sevanja
5. Zakonodaja s področja zdravstva
6. Obvladovanje bolnišničnih okužb, izolacijski
ukrepi
7. Oskrba rane
8. Preprečevanje padcev pacientov
9. Izvajanje mentorstva
10. Oskrba pacienta s politravmo
11. Oskrba pacienta s sepso in večorgansko
odpovedjo
12. Higiena rok
13. Prenos pandemske gripe,cepljenje,preventiva
14. Pravilno nameščanje pacienta v ustrezen
položaj in preprečevanje razjede zaradi pritiska
15. Oskrba pacienta s sladkorno boleznijo
16. Varnost pacientov je kakovost
17. Temeljni postopki oživljanja
18. Komunikacija za zaposlene, ki prvi stopajo v
stik s pacientom
19. Tečaj začetnih postopkov oživljanja ( ILS )
Skupaj
1
34
2
15
5
27
6
2
67
34
3
2
2
2
6
124
10
18
8
11
2
2
3
31
45
31
3
4
6
8
8
162
145
243
8
69
96
1179
Izvedena interna izobraževanja in število udeležencev
2008
2009
Delež povečanja
Število ur na udeleženca
45
69
35%
Število udeležencev
1001
1179
16%
Primerjava ur internega izobraževanja 2008 in 2009
V lanskem letu smo postali pooblaščen organizator izobraževanja za zaposlene v zdravstveni
negi.
22
V letu 2009 je v Ljubljani Zbornica – Zveza organizirala 7. Kongres zdravstvene in babiške
nege, na katerem smo aktivno sodelovale tudi medicinske sestre iz naše bolnišnice, kar z 9
prispevki. Vsa predavanja so bila zelo odmevna in dobro sprejeta.
Glede na prikazane podatke lahko z gotovostjo trdimo, da smo učeča se organizacija.
Vsekakor moramo trend izobraževanja še povečati v prihodnjem letu. Ker je izobraževanje
močno povezano s stroški, moramo s sredstvi, ki jih imamo na razpolago, kar se da racionalno
ravnati. Tudi v letu 2010 bomo poskusili izvesti čim več internih izobraževanj. Poseben
poudarek bo na multidisciplinarnih oblikah izobraževanja v ZN.
V letu 2009 je pomočnica direktorja za zdravstveno nego aktivno sodelovala na različnih
seminarjih in kongresih:
• Kazalniki kakovosti – Ministrstvo za zdravje, Slovenija – marec, 2009
• Obseg in uporaba kliničnih poti v Splošni bolnišnici Jesenice – Sekcija za
stomatološko ZN, Brdo – marec, 2009
• Timska predaja pacienta in posvet po viziti sta pomembna elementa osredotočenja na
pacienta, 7. Kongres zdravstvene in babiške nege, maj, Ljubljana 2009
• Spremljanje RZP- proces z dokazi podprte prakse in kakovost vsakodnevnega dela –
Društvo za oskrbo ran – september, 2009 Ljubljana
• Začetki raziskovanja v ZN – prikaz dobre prakse, 2. raziskovalna konferenca VŠZNJ,
Ljubljana, junij, 2009
• Varnostne vizite, kot element uvajanja kulture varnosti v bolnišnici Ministrstvo za
zdravja, Slovenija, Brdo – november, 2009
Pomočnica direktorja za zdravstveno nego je bila tudi soavtorica štirih člankov iz področja
RZP, padcev, kliničnih poti in case manegerja.
10. Pripravništvo v zdravstveni negi
Nevenka Marinšek
V letu 2009 je v Splošni bolnišnici Jesenice pripravništvo opravljalo veliko število novih
sodelavcev. Pripravništvo ureja Pravilnik o pripravništvu Ministrstva za zdravje, ki je bil
sprejet v lanskem letu. V Pravilniku je opredeljeno tudi uvajanje v delo medicinskih sester, ki
izobraževanje zaključujejo po bolonjskem modelu študija.
Veliko število mladih sodelavcev pomeni večjo obremenitev osebja na bolniških oddelkih,
predvsem glavnih in neposrednih mentorjev. Z svojim trudom želijo pripravnikom in novim
sodelavcem prenesti čim več strokovnega znanja in jih čim hitreje usposobiti za kakovostno in
varno delo neposredno pri pacientovi postelji.
Strokovni profil
Tehnik zdravstvene nege
Dipl. m. s.
Diplomirana babica
Skupaj
Pripravniki SBJ
19
7
1
27
23
Pripravniki drugih zavodov
26
14
40
Skupaj
45
21
1
67
Tabela: Pregled števila pripravnikov, ki so v letu 2009 opravljali pripravništvo:
Tehnik zdravstvene nege
Dipl.m.s.,
babice,fizioterapevt,delovni
terapevt
INT
KRG
PED
8
8
3
GIN
EITOS
IIT
URG
DIAL
1
3
1
2
1
Tabela: Prikaz števila pripravnikov Splošne bolnišnice Jesenice glede na matični oddelek
Diplomirane medicinske sestre in diplomirana babica so opravljale Pripravništvo na naslednji
način:
3 diplomirane medicinske sestre
2 medicinski sestri
2 diplomirani medicinski sestri
1 diplomirana babica
9 mesečno pripravništvo
3 mesečno dopolnilno pripravništvo po opravljenem
strokovnem izpitu kot zdravstveni tehnik
Uvajanje v delo po zaključku študija po bolonjskem
programu
Zaključek študija po bolonjskem programu
Psihiatrična bol. Begunje
ZD Bled
ZD Škofja Loka
ZD Kranjska gora
ZD Kranj ( fizioterapevt)
DSO F. Berglja
DSO Petra Uzarja Tržič
DSO Preddvor
DSO Zavod sv. Martina Bohinj
Dom Matevža Langusa
Skupaj
ZD Kranj – pripadniki helikopterske enote
Skupaj
7
1
3
1
1
3
1
4
2
3
26
14
40
Tabela: Pripravniki iz drugih zdravstvenih zavodov
Za pripravnike so bila izvedena predavanja ( tabela 4) in v letošnjem letu, v jesenskem
terminu izvajanja, je bilo izvedeno preverjanje znanja pripravnikov pred in po posameznem
predavanju. Želeli smo ugotoviti razliko v znanju ( tabela 5).
Termin izvedbe:
Februar, junij, november, december 2009
Predavanja je izvedlo 33 predavateljev
Število strokovnih vsebin: 41
Tabela : Izvedena izobraževanja pripravnikov
24
Vrnjeni rezultati preverjanja
28 predavanj
Uspešnost pred
predavanjem
51%
Uspešnost po predavanju
86%
Tabela : Prikaz rezultatov preverjanja znanja pripravnikov
V zgornjih tabelah je prikazano število pripravnikov, ki so v letu 2009 opravljali pripravništvo
in ga uspešno zaključili z internim preverjanjem znanja in opravljenim strokovnim izpitom.
Še vedno se največ pripravnikov usposablja na internem in kirurškem oddelku. Bolnišnica je
učna baza tudi za pripravnike iz drugih zdravstvenih zavodov, v letu 2009 je del pripravništva
opravilo kar 26 pripravnikov, ki so dopolnjevali svoje znanje v naši bolnišnici in 14
pripadnikov helikopterske enote, ki so dopolnjevali svoje znanje na anetezijsko –
reanimacijskem oddelku..
V letu 2009 so izobraževanja pripravnikov potekala v 3 ciklih. Število predavateljev in število
različnih vsebin se povečuje. Vsebine so se v letošnjem letu pregledale, posodobile.
Oblikovala se je enotna predloga za prezentacijo predavanj. Večina predavateljev je pripravila
kratka testna vprašanja, na katera so v pisni obliki odgovarjali pripravniki. Rezultati so
prikazani v tabeli št. 5.
Vse srednje in diplomirane medicinske sestre, ki se zaposlijo v enoti intenzivne terapije, v
urgentni ambulanti, na anesteziji, dializi, po treh mesecih uvajanja opravijo preverjanje
znanja. Po uspešno opravljenem izpitu prejmejo potrdilo. V preteklem letu je tako obliko
uvajanja v delo zelo uspešno končalo 5 dipl.m.s./dipl.zdr.
Počitniško delo dijakov in študentov
V času dopustov smo za pomoč pri delu na bolniških oddelkih in enotah zaposlili 11
študentov visokih šol.
V letu 2009 je v poletnih mesecih delalo opravljalo poletni praktikum 35 študentov rednega in
izrednega študija na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice in Fakulteti za zdravstvo iz
Ljubljane.
Zaposleni absolventi
Za pomoč pri delu na bolniških oddelkih je bilo med letom, predvsem pa ob koncih tednov,
zaposlenih 7 študentk Visoke šole za zdravstvo in1 fizioterapevtka.
11. Cilji v zdravstveni negi z leto 2010
1. CILJ: uvajanje kulture varnosti in nenehno uvajanje kakovosti pri celostni 31.12. 2010
obravnavi pacientov
Cilj je seznaniti in usposobiti zaposlene za razvijanje korakov, ki bodo
zagotavljali, da prejmejo pacienti varno in kakovostno zdravstveno oskrbo.
AKTIVNOSTI:
• doseči cilje kazalnikov celostne oskrbe pacientov, ki zagotavljajo
varnost pacientov – RZP,MRSA, padci
• nenehen profesionalen razvoj kadra na področju varnosti in kakovosti
• razvijanje novih standardov in protokolov, ki bodo vsebovali
elemente varnosti pacienta
25
EVALVACIJA: vodenje in spremljanje kazalnikov, poročila o kakovosti in
varnosti, redni nadzori na SSZN, presoje skladnosti dela glede na kriterije
standardov, protokolov
2. CILJ: večje osredotočenje na pacienta in svojce
AKTIVNOSTI:
• izobraževanje zaposlenih o pomenu in namenu osredotočenja na
pacienta
• preoblikovanje zdravstvene prakse za razvoj partnerskega odnosa s
pacientom
• vključevanje pacienta v proces ZN
EVALVACIJA:
• poročila izobraževanja zaposlenih
• anketa pacientov
• poročilo presoje o dejanskem izvajanju preoblikovane prakse
31.12.2010
3. CILJ: doseči čim višji nivo znanja in omogočiti izobraževanju še širšemu
številu zaposlenih v ZN, fizioterapiji in radiološkim inženirjem, predvsem
internim izobraževanjem in seznanitev z dobrimi praksami v drugih
institucijah.
31.12.2010
AKTIVNOSTI:
• izvedba načrtovanih delavnic (periodična, stalna izobraževanja –
RZP, higiena rok, varnost, kakovost ) in tudi vsa ostala načrtovana
interna in eksterna izobraževanja
• uvedba Modrih četrtkov – multidisciplinarna izobraževanja
• izvedba 3. Boškinovih dnevov
EVALVACIJA: preverjanje zadovoljstva zaposlenih z izobraževanjem,
spremljanje prisotnosti na izobraževanjih
3. CILJ: doseči čim višji nivo upoštevanja etičnih načel z upoštevanjem
osebne integritete in zakona pacientovih pravic
AKTIVNOSTI:
• izobraževanje zaposlenih,
• priprava zdravstveno vzgojnega gradiva,
• povečati aktivnosti projektnega tima
• Izdelava zdravstveno vzgojnega gradiva
EVALVACIJA: poročila izvedenih aktivnosti in predstavitev na SSZN
31.12.2010
4. CILJ: povečati število in aktivnost projektnih timov
31.12.2010
AKTIVNOSTI:
• motiviranje in vključevanje zaposlenih v projektne time
• upoštevanje mnenje zaposlenih in prenos dobrih praks znotraj
bolnišnice
EVALVACIJA: poročila projektnih timov in predstavitev dela na KZNO in
SSZN
5. CILJ: Izdelati strateški načrt ZN za obdobje 2010 - 2014
26
31.12.2010
AKTIVNOST:
• delavnice srednjega manegementa v ZNO za izdelavo strateškega
načrta
• izdelava in potrditev strateškega načrta
EVALVACIJA: Izvajanje strateškega načrta in poročilo o izvajanju
zastavljenih aktivnosti
6. CILJ:Izvajanje rednih internih nadzorov in izvajanje varnostnih vizit na 31.12.2010
vseh nivojih z vključevanjem še drugih članov zdravstvenega tima
AKTIVNOSTI: usposabljanje izvajalcev nadzora in izvedba nadzora glede
na plan
EVALVACIJA: analiza vseh oblik nadzorov in izvedba korektivnih ukrepov
in načrtovanje izboljšanja
7. CILJ: razvoj kadrov v ZNO
AKTIVNOSTI:
• redni letni razgovori in izvajanje dogovorjenih sklepov
• izobraževanje zaposlenih glede na načrt
EVALVACIJA:
• poročila sklepov in izvedbe dogovorjenih ciljev
• poročila izobraževanj
31.12.2010
8. CILJ: postopno uvajanje opolnomočenje in procesnega vodenje v 31.12. 2010
ZNO
AKTIVNOSTI:
• izobraževanje srednjega manegementa v ZN o pomenu
opolnomočenja in procesnem vodenju
• izobraževanje o sprejemanje odgovornosti za svoje delo
EVALVACIJA:
• ankete po izvedbi izobraževanja
9. CILJ: razvoj stroke ZN v skladu s smernicami, protokoli in novimi znanji
in na dokazih podprti ZN, nadaljevanje uvajanje negovalnih diagnoz
AKTIVNOSTI:
• izobraževanje zaposlenih v ZNO,
• doseči postavljene cilje celotne oskrbe pacientov – RZP,MRSA,
padci
• sodelovanje pri razvijanju informatizaciji v ZN
• razvijanje novih standardov kakovosti, protokolov in kliničnih poti in
dokončanje popisov procesov na področju COP
EVALVACIJA: vodenje in spremljanje kazalnikov, poročila,
Poročila izvedbe izobraževanja
12. ZAKLJUČEK POROČILA
V preteklem letu nam je uspelo pridobiti ISO certifikat za celotno dejavnost bolnišnice. Vsi,
ki smo v procesu uvajanja kakovosti in pridobitve certifikata vemo, koliko je bilo vloženega
dela. Veliko je bilo usklajevanj in dogovarjanj na vseh nivojih. Zaposleni v ZNO smo
27
sodelovali pri popisu večine procesov Celostne obravnave pacientov. Medicinske sestre, ki
smo pri tem sodelovale smo upravičeno ponosne, da smo dobili ISO.
Začeto delo moramo nadaljevati tudi v bodoče. Nenehno uvajanje kakovosti in varnosti je
stalen proces, ki se nikoli ne konča. Vse bolj se zaposleni v ZNO zavedamo, da imamo poleg
neposrednega dela s pacienti tudi dolžnost svoje delo izmeriti in ga stalno izboljševati skladno
z načrtovanim programom izboljšanja kakovosti in varnosti.
Prav tako se moramo zavedati, da mora vsak zaposleni prevzeti odgovornost za svoje delo in
delo v timu. Na tem področju nas v prihodnjem letu čakajo izzivi, ki jih bomo morali rešiti.
28
Poročilo namestnice pomočnice direktorja za zdravstveno nego
Nevenka Marinšek, viš.med.ses.
Namestnica pomočnice direktorja za področje zdravstvene nege
Delo namestnice se v veliki večini prepleta z delom pomočnice direktorja za zdravstveno
nego zato so v večini poročila združena in predstavljena v drugih točkah poročila zdravstvene
nege in oskrbe.
Poročilo o ostalih aktivnostih in izvedenih ciljih
Z delom v skupinah za pripravo kriterijev za javna naročila medicinsko tehničnih
pripomočkov je zelo veliko dela, ki ga velikokrat ostali sploh ne zaznajo. Pomemben
segment pri preverjanju materiala iz javnega razpisa je tudi testiranje in preverjanje skladnosti
med predpisanimi kriteriji in dejanskim stanjem ponujenih artiklov. Že tretje leto sem izvajala
koordiniranje testiranja izdelkov in materialov na bolniških oddelkih/enotah za potrebe javnih
naročil in vodenje skupine za pripravo kriterijev pri skupini K.
Sem članica skupine za razvijanje standardov kakovosti.
Koordiniram delo skupine Prehrana bolnikov, ki je tudi v preteklem letu poskušala slediti
cilju pacientu ponuditi čimbolj kakovostno hrano. Začel se je razvoj projekta izbirnih
jedilnikov, vendar je žal obstal na točki implementacije v računalniški program B21.
Pripravila sem oglede naše bolnišnice za učence OŠ Tone Čufar z Jesenic, OŠ Prežihov
Voranc z Jesenic, in za dijake 1. letnika Srednje šole Jesenice – zdravstvena smer.
Sodelovala sem pri 1 interni presoji procesa.
Pripravljam poročila o kategoriziranju zdravstvene nege, mesečna in letno. Glede na to
sodelujem v operativni skupini kolegija za poenotenje SKZBZN. V letu 2009 je bila
pripravljena nova verzija ( tretja ) Priročnika o kategoriziranju.
V letu 2009 smo izvedli 2 nadzora nad kategoriziranjem. O rezultatih nadzora se bila poročilo
poslana vodju kolegija za kategoriziranje.
Poročilo o kategoriziranju za leto 2009 bo predstavljeno v posebnem poglavju.
Na pobudo Zbornice – Zveze je bila sestavljena skupina 4 članov za pripravo nove Knjižice
pripravništva, ker je bila prejšnja že zastarela. Bila sem ena od članov te skupine.
Sodelovala sem z Visoko šolo za zdravstveno nego kot izvajalka propedevtičnega programa
zdravstvene nege. Sodelovala sem pri organizaciji poletnega praktikuma za študente.
Udeležba na seminarjih:
Aktivna udeležba: Kongres zdravstvene in babiške nege
Predstavitev kazalnikov na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije
29
Pasivna udeležba: Komunikacija
Varnost pacienta
Management v zdravstvu
Za pripravnike in sem pripravila predavanje oziroma delavnico:
- Lik zdravstvenega delavca
- Dokumentiranje v zdravstveni negi
- Zdravstvena nega bolnika,ki vdihava kisik
- Zdravstvena nega umirajočega in oskrba umrlega
Cilji za leto 2010
Aktivnosti
1.Cilj
Zmanjšati število
padcev in
predstavitev
našega dela
izven bolnišnice
-
2.Cilj
Sodelovanje pri
izvedbi
strokovnega
nadzora v
zdravstveni negi
3.Cilj
Izvedba
planiranih
izobraževanj,
predvsem
obvezne vsebine
za licenciranje
4.Cilj
Skrb za
kakovosten
potek
pripravništva in
uvajanja v delo
-
Odgovoren
organiziranje delavnic za
preprečevanje padcev,razširjanje
dobre prakse
priprava nove lestvice za oceno
ogroženosti pacientov in
testiranje v praksi
prispevek na 3.dnevih Angele
Boškin
Članek o naših izkušnjah pri
preprečevanju padcev za
Obzornik zdravstvene nege
priprava kriterijev za nadzor
priprava časovnega načrta za
izvedbo nadzora
izvedba nadzora
priprava poročila o ugotovitvah
in njegova predstavitev
razporeditev izobraževanje
enakomerno po mesecih
privabiti čim večje število
udeležencev
sprotno anketiranje udeležencev
o zadovoljstvu z vsebinami in
predavatelji
predstavitev rezultatov anket
izobraževanje za pripravnike
anketiranje pripravnikov o
zadovoljstvu z izobraževanjem
ocenjevanje pripravnikov s strani
mentorjev
ocenjevanje mentorjev
30
Marinšek
Rok
izvedbe
31.12.2010
30.6.2010
April 2010
30.9.2010
Marinšek
in
Panič,Karadžič,
Sivec,Strgar
Marinšek
Marec
2010
April 2010
Junij 2010
31.12.2010
30.6.
in
31.12. 2010
Poročilo pedagoške medicinske sestre
Mateja Bahun, prof.zdr.vzg.
1. Poročilo projektne skupine za razvijanje standardov kakovosti
Člani skupine za razvijanje standardov kakovosti so v letu 2009: Perko Mateja, Lidija Ahec,
Nevenka Marinšek, Mojca Strgar (v primeru odsotnosti nadomešča Refik Hauzija), Dubravka
Karadžić – Šmitran, Polonca Noč, Metka Lužnik, Sedina Kalender Smajlović (v primeru
odsotnosti nadomešča Tjaša Mihelič), Katja Zupan, Darja Rajgelj, koordinatorica - Bahun
Mateja.
Skupina za razvijanje standardov kakovosti se je v letu 2009 sestala štirikrat. Specifični
standardi kakovosti za posamezna področja (operacijska zdravstvena nega, anestezijska
zdravstvena nega) so bili oblikovani v sodelovanju z koordinatorico skupine brez sodelovanja
ostalih članov. V letu 2009 je bilo sprejetih 20 novih standardov kakovosti.
Standardi kakovosti sprejeti v letu 2009 so predstavljeni v drugi točki poročila
Ob vsakem novem sprejemu standardov kakovosti se na intranetni strani Splošne bolnišnice
Jesenice objavi sporočilo. Standardi kakovosti so vsem zaposlenim v elektronski obliki
dostopni v rubriki Zdravstvo → Standardi kakovosti. Ob tem vsi vodje oddelkov in enot
dobijo en tiskan izvod, ki je dosegljiv v mapi na oddelku. Konec leta je z delom začela še ena
skupina, ki bo pripravljala popravke standardov kakovosti, ki bili sprejeti pred letom 2002 in
so potrebni revizije. Koordinatorici te skupine sta Jožica Trstenjak in Polonca Noč.
Kot kazalnik kakovosti se je v letu 2009 spremljalo:
informiranost vseh (100%) zaposlenih v ZN o novostih na področju standardov
kakovosti / dokumentacije v ZN
Aktivnosti - pregled evidenčnih listov o seznanjenosti zaposlenih z novostmi
- seznanjanje vseh zaposlenih o novostih preko intranetne strani in dostava
izvoda novih standardov glavnim medicinskim sestram in vodjem enot
- predstavitve novosti na oddelčnih sestankih in razprava o vsebinah
- spremljanje in beleženje glavnih in odgovornih medicinskih sester o
pravilnem izvajanju postopkov
Evalvacija seznanjanje preko intranetne strani bolnišnice in dostava verzije standardov
kakovosti na oddelke in v enote – 100 %
Na oddelkih doseženi odstotki: skupno – 90 %
o dokumentaciji, standardih se glavne medicinske sestre, vodje oddelkov
pogovarjajo na timskih sestankih – 100%
število zaposlenih v zdravstveni negi na posameznem oddelku, ki so seznanjeni
Kazalnik
(podpisani) z novo sprejetim standardom kakovosti/ dokumentacijo v ZN
Tabela 1: odstotek zaposlenih v zdravstveni negi, ki je seznanjen z novimi standardi
kakovosti
Cilj
31
2. Delo na področju zdravstveno vzgojnega dela in širše obravnave
pacientov s sladkorno boleznijo
Tabela 2: Zdravstveno vzgojno delo pri pacientu s sladkorno boleznijo
število
individualnih
obravnav
skupaj število
obravnavanih
pacientov
18
5
95
4
92
-
2
2
4
8
15
12
80
15
405
-
18
18
9
160
-
1
1
2
2
-
1
1
2
2
-
3
3
8
24
SKUPAJ
33
42
200
693
Indeks 2009/2008
103
71
100
95
2009
novoodkriti pacienti s sladkorno boleznijo
nosečnice – gestacijski diabetes
prehod na inzulin ambulantno obravnavani pacienti
prehod na inzulin –hospitalizirani pacienti
reedukacije za inzulinsko pero
reedukacije za merilnik krvnega sladkorja
Funkcionalna inzulinska terapija
število
skupinskih
delavnic
povprečne
povprečno
pedagoške ure skupno
na obravnavo število
pedagoških ur
Redno (enkrat na dva do tri tedne) imamo člani diabetološkega tima sestanek, kjer
obravnavamo aktualno problematiko in se dogovarjamo za nadaljnje delo. Po uvedbi on line
sistema za predpisovanje medicinsko tehničnih pripomočkov imamo precej težav, predvsem s
predpisovanjem le teh za hospitalizirane paciente, kar zahteva veliko usklajevanja.
Ko se ugotovi, da pacient potrebuje zdravljenje z inzulinom, ki bo stalno (ali v času po
odpustu) potrebno, zdravnik napiše naročilnico za ZV obravnavo. Obvestilo je potrebno vsaj
tri dni pred odpustom. Medicinske sestre na oddelku telefonsko obvestijo pedagoško
medicinsko sestro in bolnišnično dietetičarko. Medicinske sestre so dolžne izvajati
zdravstveno vzgojno svetovanje.
Ravno tako smo dogovorili, kako izpolnjevati List pacienta s sladkorno boleznijo
(opredeljeno v SOP 31 – Predpisovanje terapije pacientom s sladkorno boleznijo).
2.1. Kontrola delovanja merilnikov glukoze v kapilarni krvi
Enkrat na mesec se v sodelovanju z osebjem laboratorijske dejavnosti pregleda natančnost
delovanja vseh merilnikov za merjenje glukoze v kapilarni krvi. Ob tem se sledi tudi
upoštevanju dogovorjenih pravil rokovanja z merilniki.
Dogovori:
• Preverjanje roka uporabe testnih senzorjev
• Pri merilnikih vrste Accuchek je pomembno, da je kontrolni čip, ki je vložen v aparat
označen z istimi kodnimi številkami kot na testnih senzorjih.
• Škatlice testnih senzorjev se redno in dosledno takoj po odprtju zapirajo, ker se s tem
zagotavlja pravilno delovanje senzorjev.
32
•
Škatlice testnih senzorjev se označujejo z dnevom odprtja, kar preprečuje podvajanje
odprtih škatlic. Merilnik Accuchek Compact plus - pravilno delovanje senzorjev
zagotovljeno 3 mesece od prvega odprtja (zaradi predrtja zaščitne folije na bobnu
testnih senzorjev). Ascensia Contour - pravilno delovanje senzorjev zagotovljeno 6
mesecev od prvega odprtja.
• Na oddelkih je drugi merilnik krvnega sladkorja namenjen uporabi v izolacijskih
enotah, kar naj bi poenostavilo uporabo in zmanjšalo nevarnost za prenos
mikroorganizmov.
• Dr. Avberšek Lužnik priporoča, da se pri merilniku Contour ob izmerjeni vrednosti 5
mmol/l ali nižje, odvzame venozni vzorec krvi, ter da se opravi laboratorijska meritev.
O tem odloči zdravnik, ki predpisuje meritve.
Vsi dogovori so bili izvedeni.
2.2. Rokovanje z inzulinskimi peresniki
Ravno tako se redno (4x letno) spremlja upoštevanje pravil rokovanja z inzulinskimi
peresniki. Spodaj naštet je zbir ukrepov, ki se nanašajo na ugotovljene napake pri rokovanje z
peresniki.
sklep Aktivnosti
1.
nalepko pacienta lepiti NA TELO
inzulinskega peresa
2.
uporabljena inzulinska peresa se hranijo na
sobni temperaturi, so vedno označena z
nalepko in se uporabljajo SAMO za enega
pacienta
3.
preverja se rok uporabe inzulinskih peres
časovnica
trajno
izvajalec
vsi zaposleni v ZN
trajno
vsi zaposleni v ZN
vsakega prvega v zadolžena SMS
mesecu
4.
iglo se po vsaki uporabi TAKOJ zavrže
trajno
vsi zaposleni v ZN
5.
ob odhodu pacienta z oddelka vzame trajno
vsi zaposleni v ZN
inzulinsko pero s seboj, če se terapija
zaključi, se pero takoj zavrže
Tabela 3: Ukrepi za preprečevanje napak pri rokovanju z inzulinskim peresom
Na tem področju se je sledilo še dvema kazalnikom kakovosti in sicer 3x letno. V smislu
strokovnega nadzora se je spremljajo pravilno izvajanje postopka subcutane aplikacije
inzulina in izvedba meritve glukoze v kapilarni krvi (standarda kakovosti B.1.1.19. in
B.3.1.16.)
33
98 % vseh izbranih korakov v izvedbi postopka se izvaja v skladu s
standardom kakovosti
Aktivnosti - za vse zaposlene v zdravstveni negi organizirano predavanje o sladkorni
bolezni (in izvedbi pripadajočih postopkov) - izvedeno 11.11.2009
- sprejete nove verzije opazovanih dveh standardov kakovosti
izvedene varnostne vizite
Evalvacija Standard - Aplikacija insulina:
Cilj
Skupaj interni oddelek: 79 % skladnosti
Skupaj kirurški oddelek: 92,6 % skladnosti
OZZN – 88,9 %
Dializa – 81,5 %
Standard - Meritev glukoze v krvi:
Skupaj interni oddelek: 70,8% skladnosti
Skupaj kirurški oddelek: 77,8 % skladnosti
OZZN – 79 %
Dializa – 95,2 %
število vseh izbranih korakov v izvedbi postopka, ki se izvajajo v skladu z
Kazalnik
izbranim standardom kakovosti
Tabela 4: Doseganje kazalnikov kakovosti
AKTIVNOSTI
DO KDAJ
Meritve KS po standardu
september 09
KDO
Kirurški oddelek
Interni oddelek
OZZN
Označevanje bobna testnih senzorjev Maj 09
OZZN
za meritev glukoze v krvi z datumom Junij 09 in
Vsi oddelki, ki imajo
September 09 merilnike glukoze v
krvi
Shranjevanje inzulinskih peres izven Junij 2009
Kirurški oddelek
bolniških sob
september 09 Interni oddelek
OZZN
Označevanje insulinskih peres z imeni Junij 09
Kirurški oddelek
pacientov
Avgust 08
Interni oddelek
Aplikacija inzulina 1/2h pred jedjo
september 09 Kirurški oddelek
Interni oddelek
OZZN
Izvedba predavanj za zaposlene o
Oktober 2009 Za vse zaposlene v
obravnavi pacienta s sladkorno
zdravstveni negi
boleznijo
Tabela 5: Izvedene varnostne vizite
34
OPRAVLJENO
- DATUM
Da – 100%
Da – 100%
Da – 100%
Da – 50 %
Da – 100%
Da – 100%
Da – 100%
Da – 100%
Da – 100%
Ne
Da – 80%
Da 100%
Da - 100%
(udeležba
slaba)
2.3. IZVAJANJE VARNOSTNIH VIZIT
3. IZOBRAŽEVANJE
3.1. Aktivna udeležba
• Predavanje za pripravnike:
o Zdravstvena nega pacienta, ki se zdravi z inzulinom
o Standardi kakovosti
• Sodelovanje z Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice:
o Kabinetne vaje Zdravstvena nega 1
o Propedevtični program
o Metodika zdravstvene vzgoje in promocije zdravja
o Zdravstvena nega internističnega bolnika
• 6. mednarodni simpozij o diabetesu, Köln – Understanding the impact of diabetes on
activities of daily living compared with those of healthy individuals - poster
• Predavanje za zaposlene - Zdravstvena nega pacienta s sladkorno boleznijo
• Kongres zdravstvene nege
o Partnerski odnos – obvezen sestavni del zdravstvene vzgoje pacientov s
sladkorno boleznijo
o Metodika zdravstvene vzgoje in promocija zdravja
o skozi oči študentov in mentorjev na klinični praksi
o poster
3.2. Pasivno se izobražuje na področju komunikacije s pacienti in člani multidisciplinarnega
tima, didaktike, diabetesa in raziskovanja v zdravstveni negi.
35
Poročilo o delu Komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb
Predsednica: Helena Ribič, dr.med.
1. Uvod
Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO) Splošne bolnišnice Jesenice je
posvetovalni organ strokovnega direktorja bolnišnice in obravnava vsebine s področja
preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, skladno s potrebami stroke in z zahtevami
strokovnega direktorja zavoda.
Člani KOBO so zdravniki specialisti bolnišničnih oddelkov, strokovni direktor, pomočnica
direktorja za področje zdravstvene nege (PDPZN), pomočnica PDPZN za področje
bolnišničnih okužb (medicinska sestra za obvladovanje bolnišničnih okužb, v nadaljevanju
SOBO), koordinatorice in vodje zdravstvene nege, klinični farmacevt, klinični mikrobiolog in
infektolog. Predsednico, njeno namestnico in člane komisije je s sklepom imenoval direktor
bolnišnice na predlog strokovnega direktorja. Delo, sestavo, obseg, pravice in dolžnosti
članov KOBO ureja Poslovnik KOBO. Delo na področju preprečevanja in obvladovanja
bolnišničnih okužb ter odgovornosti za izvedbo posamezne aktivnosti so določeni v Procesu
preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (SOP 20, verzija 2).
Namen preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb je pripraviti pogoje bivanja in
izvajanja diagnostičnih, terapevtskih, negovalnih in drugih postopkov v zdravstveni
dejavnosti, ki bodo omogočili zmanjšanje možnosti nastanka bolnišničnih okužb na najnižjo
možno raven.
2. Poročilo o izvedenih aktivnostih in doseganju ciljev v letu 2009
2.1. Sestanki KOBO
KOBO se je v letu 2009 sestala šest-krat, in sicer na štirih rednih in dveh izrednih sestankih,
na katerih so člani obravnavali trenutno pomembno problematiko, obravnavali in sprejemali
navodila za delo in druge dokumente. Izredna sestanka sta bila sklicana zaradi aktualnih
razmer na oddelkih bolnišnice, enkrat zaradi obvladovanja bakterije MRSA in drugih
večkratno odpornih bakterij, drugič pa zaradi razmer glede gripe (november 2009).
2.2. Obvladovanje bakterij odpornih bakterij MRSA, VRE in bakterij z
ESBL
KOBO je obravnavala navodila za obravnavo bolnikov s sumom ali potrjeno okužbo/
kolonizacijo z bakterijami MRSA (proti meticilinu odpornih bakterij Staphylococcus
aureus), VRE (proti vankomicinu odpornih enterokokov) in bakterijami z ESBL (encimi
laktamaze beta razširjenega spektra) ter pripravila revizijo navodil za odvzem nadzornih
kužnin in indikacij za kontaktno izolacijo. SOBO in ZOBO sta sodelovali pri obravnavi
primerov na novo odkritih bolnikov z MRSA, VRE in ESBL z vidika preprečevanja in
obvladovanja bolnišničnih okužb, ter pri nadzoru izvajanja ukrepov pri bolnikih z omenjenimi
bakterijami.
36
2.3. Varno delo zaposlenih
SOBO je izvajala spremljanje poškodb z možnostjo prenosa okužb pri zaposlenih in o tem
obdobno poročala na sestankih KOBO.
Pripravili smo Program cepljenja zaposlenih v SBJ, ki vključuje tudi program spremljanja
imunskega statusa zaposlenih. Sprejetje programa je bilo zaradi organizacijskih sprememb
bolnišnice preloženo na leto 2010. ZOBO je sodelovala pri svetovanju glede cepljenja proti
sezonski in pandemski gripi za zaposlene.
2.4. Obvladovanje legioneloz
Člani KOBO so aktivno sodelovali pri izvajanju in nadzoru izvajanja ukrepov za
obvladovanje legioneloz v SBJ skladno z dokumentom Protokol preventivnih ukrepov za
zmanjševanje tveganja okužb z legionelo iz vodnih virov.
V aprilu 2009 je Splošna bolnišnica Jesenice skupaj z Nacionalno komisijo za obvladovanje
bolnišničnih okužb organizirala strokovni posvet Obvladovanje legioneloz v zdravstvenih
ustanovah. Pri organizaciji in izvedbi posveta so aktivno sodelovali člani KOBO. Na
srečanju so bile poleg drugih strokovnih tem predstavljene nove Smernice za preprečevanje in
obvladovanje legioneloz v Sloveniji (prim. Tatjana Lužnik Bufon, dr. med.), ki bodo osnova
za naše delo na tem področju v prihodnosti.
2.5. Obvladovanje gripe
Svetovna zdravstvena organizacija je 11. 6. 2009 razglasila pandemijo gripe, ki jo je povzročil
virus influence A (H1N1)v. V Splošni bolnišnici Jesenice smo se pripravili na morebitno
epidemijo gripe. Z aktivnostmi smo v letu 2009 pričeli bistveno prej kot v preteklih letih.
Pripravili smo protokol Določitev poti za paciente z gripo in gripi podobnimi obolenji
pred razglasitvijo epidemije (SOP SBJ 29). To je načrt aktivnosti v času, ko v bolnišnico
prihajajo pacienti z gripo in gripi podobnim obolenjem, kot posamezni primeri. Opravili smo
revizijo dokumenta Navodila za postopanje v primeru epidemije gripe ali podobnih
obolenj, ki je bil pripravljen v letu 2006 (SOP NA 7). Aktivno smo spremljali razmere glede
gripe v Sloveniji in v svetu in sodelovali v ožji delovni skupini v regiji.
Pripravili smo več obvestil v zvezi z gripo za zaposlene v SBJ (Ukrepi za preprečevanje
širjenja gripe in gripi podobnih bolezni ob pojavu novega tipa prašičje gripe H1N1, Navodila
za odvzem kužnin za preiskavo na novi virus gripe, Poziv zaposlenim k varnemu delu ob
začetku epidemskega vala gripe) in izvedeli dva strokovna posveta na temo zaščite zaposlenih
proti gripi.
Pripravili smo načrt za obravnavo bolnikov v SBJ pred epidemijo gripe ali gripi podobnega
obolenja. Na to temo smo imeli 2 izredna sestanka v novembru 2009. Sodelovali smo pri
obvladovanju gripe na vseh oddelkih bolnišnice.
Na intranetni strani bolnišnice smo objavljali najnovejša navodila v zvezi s pandemsko gripo,
ki so jih pripravile druge institucije, predvsem Inštitut za varovanje zdravja RS in Ministrstvo
za zdravje RS.
2.6. Izobraževanje zaposlenih
V letu 2009 smo izvedli izobraževanja na področju bolnišničnih okužb za zaposlene:
- izobraževanje zdravstvenega tima o najpogostejših nalezljivih boleznih, njihovem
obvladovanju in prijavi primera v skladu z veljavno zakonodajo na Oddelku za
pediatrijo (H. Ribič, dr. med., spec klin. mikrobiolog, T. Mrvič, dr. med., spec.
infektolog, A. Krt-Lah, dr. med., spec. javnega zdravja)
- izobraževanje in seznanitev zdravnikov o aktualnih vsebinah na področju
obvladovanja bolnišničnih okužb,
37
-
mikrobiološko poročilo Laboratorija za medicinsko mikrobiologijo Zavoda za
zdravstveno varstvo Kranj
izobraževanje novo-zaposlenih zdravnikov.
2.7. Druge izvedene aktivnosti
V letu 2009 smo poleg zgoraj navedenih sprejeli tudi dokumente:
- Algoritem obveščanja v primeru epidemije nalezljive bolezni
- Navodila za preprečevanje prenosa okužb preko zraka (Standard kakovosti)
Pripravili smo osnutke dokumentov, ki bodo predvidoma sprejeti v začetku leta 2010:
- Preprečevanje prenosa okužb z dihalnimi pripomočki
- Program cepljenja za zaposlene v SBJ.
Ob 5. maju – dnevu higiene rok smo v okviru poziva Svetovne zdravstvene organizacije (5
minutes for clean hands) sodelovali pri osveščanju o pomenu higiene rok.
Sodelovali smo ob 2. evropskem dnevu antibiotikov 18. novembra in zaposlene s kratkim
pozivom seznanili s potrebo po pravilni uporabi antibiotikov in pomenu osveščanja laične
javnosti.
ZOBO je aktivno sodelovala na Strokovnem srečanju Sekcije za klinično mikrobiologijo
»Večkratno odporne bakterije v bolnišničnem okolju« 11 junija 2009 v Ljubljani. Predstavila
je prispevek z naslovom: Izkušnje zdravnika za obvladovanje bolnišničnih okužb s
problemom večkratno odpornih bakterij v regionalni bolnišnici.
ZOBO je s sodelavci Laboratorija za medicinsko mikrobiologijo Zavoda za zdravstveno
varstvo Kranj pripravila mikrobiološko poročilo o pojavljanju in občutljivosti bakterij in gliv
pri bolnikih SBJ v letu 2009.
3. CILJI ZA LETO 2010
V letu 2010 bomo nadaljevali z aktivnostmi na področju obvladovanja bolnišničnih okužb in z
reševanjem aktualnih problemov.
Na področju izobraževanja bomo zaposlene seznanjali z navodili za delo in drugimi standardi
s področja obvladovanja bolnišničnih okužb. Izvedli bomo izobraževanja o standardnih
higienskih ukrepih s poudarkom na higieni rok, izobraževanja na temo osamitve bolnikov in
preprečevanja okužb z odpornimi bakterijami.
38
Poročilo SOBO o obvladovanju bolnišnične higiene in okužb
Lidija Ahec, dipl.m.s
1. UVOD
Namen preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb je pripraviti take pogoje bivanja in
izvajanja diagnostičnih, terapevtskih, negovalnih in drugih postopkov v zdravstveni
dejavnosti, ki bodo omogočili znižanje možnosti nastanka bolnišničnih okužb na najnižjo
možno raven.
2. VSEBINA
2.2.Poročilo o izvedenih aktivnostih v letu 2009
2.2.1. MRSA
V letu 2009 smo v bolnišnico sprejeli 69 pacientov z znano in v bolnišnico prinešeno MRSA,
zabeležili smo 6 primerov v bolnišnici prenesene MRSA. Na podlagi epidemioloških anket in
študij primera, ki jih naredimo ob vsakem prenosu MRSA, lahko sklepamo , da primeri niso v
medsebojni povezavi.
Cilje zastavljene za leto 2009 smo delno dosegli, povečali smo odstotek odvzetih nadzornih
kužnin pri pacientih, ki imajo dejavnike tveganja za nastanek kolonizacije/okužbe z MRSA ob
sprejemu v bolnišnico. Število prenesenih MRSA v bolnišnici se je povečalo, cilj za leto 2010
bo preprečiti prenos MRSA v bolnišnici.
Zavedamo se, da je najuspešnejši ukrep za preprečevanje prenosa MRSA higiena rok in
izolacija pacienta. Paciente, ki jim odvzamemo nadzorne kužnine na MRSA do prejema
negativnih izvidov namestimo v izolacijo. Izolacijsku ukrepi niso vedno z razumevanjem
sprejeti tako s strani zaposlenih kot tudi svojcev in obiskovalcev. V letu 2010 bomo ustanovili
stalno delavno skupino za področje bolnišnične higieneb in nadaljevali z izobraževanjem
zaposlenih o higieni rok, izolacijskih ukrepih ter o pravilni uporabi osebne varovalne opreme.
Potrebno bo nameniti del časa pozornemu in poglobljenemu informiranju svojcev in
obiskovalcev pacientov, ki ne morejo razumeti in sprejeti načina dela, ki ga zahtevajo
izolacijski ukrepi.
Poraba razkužila za roke je v letu 2009 porasla, menimo, da je večja poraba nastala zaradi
pojava nove gripe. V tem času je medicinska sestra vsem, ki so vstopali v bolnišnico ponudila
razkužilo za roke in kratko pojasnila način pravilnega razkuževanja rok. V letošnjem letu smo
razkuževalnike namestili ob glavnem vhodu in v upravno stavbo.
39
Količina porabljenega razkužila za roke v litrih/ leto
4000
3338 3352
3500
3000
2500
1938
2000
2821
1876
količina
1392
1500
1000
500
2396
2170,5
2626
3492,5
328
496,5
0
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Graf 1.: Prikaz porabljenega razkužila za roke od leta 1998 do 2009
2.2.2. Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO)
V letu 2009 se je KOBO sestala 6X. Zapisniki sej so objavljeni na intranetni strani Splošne
bolnišnice Jesenice.
V letu 2009 so bili na sejah KOBO obravnavani:
preventivni ukrepi za obvladovanje možnosti razmnoževanja legioneloz v
vodovodnem sistemu,
poročila ob posameznih prenosih MRSA,
izdelan in sprejet je algoritem obveščanja v primeru epidemije,
program cepljenja še ni dokončno izdelan in sprejet,
izdelan in sprejet je bil standard kakovosti kapljične in aerogene izolacije,
dopoljnjen Načrt ukrepanja v primeru epidemije/ pandemije gripe,
protokol preprečevanja prenosa okužb z respiratornimi pripomočki še ni sprejet,
delovna skupina za pregled dejavnikov tveganja za kolonizacijo z MRSA še ni
dokončala dela
2.2.3. Poškodbe z možnostjo prenosa okužbe
V letu 209 je bilo prijavljenih 25 poškodb z možnostjo prenosa okužbe.Število se je glede na
prejšnje leto zmanjšalo (33 prijavljenih incidentov leta 2008).
V letu 2010 bo potrebno obnoviti izobraževanje in vzpostaviti pri zaposlenih visoko
zavedanje o pomembnosti evidentiranja poškodb z možnostjo prenosa okužbe.
40
Incidenti 2009 po poklicnih skupinah
9
5
4
4
2
re
še
va
le
c
na
us
po
sa
bl
ja
nj
u
1
št
ud
en
tm
.s
.
IS
S
či
st
ilk
a
tra
ns
po
rt
ZT
m
.s
.
IS
S
1
zd
ra
vn
ik
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
Graf 2.: Prikaz števila prijavljenih poškodb z možnostjo prenosa okužbe po poklicnih
skupinah.
Vrsta posega ob incidentu
9
9
8
8
7
6
5
4
3
2
2
1
1
0
op. poseg
odstranjevanje
odpadkov
odvzem krvi
vstavljanje iv. kanile
Graf 3.: Prikaz vrste posega ob incentu v letu 2009.
2.2.4. Odpadki
1.1.2009 smo pričeli z ločevanjem odpadkov na mestu nastanka skladno z Uredbo o ravnanju
z odpadki (Ur. L. RS, št.34/2008). Pripravili smo navodila, tabele za razvrščanje odpadkov po
klasifikacijskih skupinah in organizirali izobraževanje za zaposlene.
41
Pregled količine odpadkov posameznih klasifikacijskih vrst od
leta 2007 do 2009
200,1
180,1
160,1
140,1
120,1
100,1
80,1
60,1
40,1
20,1
0,1
komunalni
20 03 01
zdravstvo
18 01 04
infektivni
18 0103
organski
kuhinjski 20
01 08
2007
zdravila 18 plastika 15
01 09
01 02
papir in
karton 15
01 01
2008
plastika z
dodatkom
nevarnih
snovi 15 01
10*
2009
Graf 4.: Pregled količine odpadkov posameznih klasifikacijskih vrst od leta 2007 do 2009.
Prvi obisk republiške zdravstvene inšpektorice v letu 2009 je bil namenjen pregledu ravnanja
z odpadki. Pregled ni pokazal nobene neskladnosti z Uredbo o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS
št. 34/2008).
2.2.5. Legionela
V letu 2009 smo opravili vzorčenje vode na prisotnost legioneloz 8X. Na podlagi rezultatov
vzorčenja so bili izvedeni preventivni ukrepi. Navodila o frekvenca točenja vode na manj
pretočnih izlivkah se je tako pogosto menjala. Menjava navodil posledično zahteva veliko
razlag in pojasnjevanja zaposlenim, ker le z znanjem o pomembnosti izvajanja preventivnih
ukrepov lahko zagotavljamo dosledno izvajanje preventivnih ukrepov.
aktivnost
-točenje
vode
na
pretočnih izlivkah
ukrep
manj -redna idaja navodil za točenje vode na
podlagi rezultatov vzorčenja na legionelo
-kontrola izvajanja točenja vode
-shranjevanje evidenčnih listov o izvedenem
točenju vode
-vzorčenje vode na prisotnost
-vzorčenje vode na stalnih odvzemnih mestih
legionel, mikrobiologijo železa
in cinka
-stalno dovajanje klorovega
-dvig koncentracije klorovega dioksida,
dioksida
merjenje koncentracije na stalnih odvzemnih
--klordioksidni šok
mestih, vpis meritev
-čiščenje bojlerjev
-po izvedbi pregrevanje vodovodnega sistema
pregrevanje
vodovodnega -evidenca doseženih temperatur
sistema
-vpis temperatur na server
42
uspešnost
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
-vzorčenje vode na prisotnost legionel, železa
in cinka
-merjenje temperature vode v - evidenca doseženih temperatur
realizirano
bojerjih in na stalnih ter -vpis temperatur na evidenčne liste
naključno izbranih izlivkah
V prostorih Zavarovalnice Triglav v Kranju je bil 9. 4.2009, na pobudo Splošne bolnišnice
Jesenice in Nacionalne komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb (NAKOBO) organiziran
strokovni posvet „ Obvladovanje legioneloz v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji.” Srečanja
so se udeležili vodilni strokovnjaki s področja preprečevanja in obvladovanja legioneloz v
Sloveniji, zdravstveni inšpektorji, člani NAKOBO, epidemiologi, klinični in sanitarni
mikrobiologi, predstavniki tehničnih služb in medicinske sestre, zdravniki, sanitarni inženirji
za obvladovanje bolnišničnih okužb iz zdravstvenih ustanov.
Na posvetu so bile sprejete smernice, ki vsebujejo odgovore na vprašanja in dileme o
potrebnosti preventivnih ukrepov kot odgovor na ugotovljene dejavnike tveganja iz okolja.
Ko bodo sprejete na Ministrsvu za zdravje bodo objavljene tudi na internetni strani naše
bolnišnice.
Drugi pregled republiške zdravstvene zdravstvene inšpekorice je bil namenjen pregledu
izvajanja preventivnih ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel iz vodnih virov.
Pregled ni pokazal nobene neskladnosti.
2.2.6. Prehrana
Sanitarno higienski pregled Zavoda za zdravstveno varstvo je bil v skladu s pogodbo izveden
4X. Ob vsakem obisku je bilo odvzetih 10 brisov na snažnost, rezultati večjih odstopanj niso
pokazali.
Mikrobiološka preiskava pitne vode je bila opravljena 4X. Rezultai na podlagi Kriterijev za
oceno parametrov po Pravilniku o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04,26/06,92/06 in 25/09)
so bili skladni.
Interni nadzori nad izvajanjem sistema HACCP so bili izvedeni redno 1X mesečno.
HACCP načrt in evidenco kontrolnih točk je izvedla republiška zdravstvena inšektorica in
izdala odločbo za ureditev dotrajanih in obtolčenih vhodnih vrat in za ureditev dotrajanega
prostora za čiščenje transportnih vozičkov (odpadajoče in obtolčene ploščice).
V predvidenem roku, ki ga je določala ureditvena odločba zdravstvene inšpektorice so bila
nameščena nova vhodna vrata in obnovljen prostor za čiščenje transportnih vozičkov.
2.2.7. Zunanji izvajalec čiščenja
Redni higienski pregledi prostorov in opreme, ki so v domeni zunanjega izvajalca, so bili
izvedeni redno.
Vzetih je bilo 3X po 40 brisov na snažnost. Posebnih odstopanj izvidi niso pokazali.
43
Dezinsekcija, deratizacija in dezinfekcija je bila opravljena po rednem programu in na podlagi
urgentnih klicev zaradi pojava insektov ali glodalcev 12X.
2.2.8. Izobraževanje zdravstvenih delavcev s področja bolnišnične higiene
datum
14.1.09
20.1.09
2.4.09
23.4.09
15.4.09
21.4.09
12.6.09
26.5.09
9.6.09
17.6.09
13.10.09
14.10.09
29.10.09
3.11.09
4.11.09
19.11.09
24.11.09
Uspešnost
izvedbe
izobraževanj
tema
Higiena rok (za zaposlene v kuhinji)
Ravnanje z odpadki
Ravnanje z odpadki
Izolacijski ukrepi
Higiena rok, razkuževanje površin (za ISS)
Higiena rok, razkuževanje površin (za ISS)
Izolacijski ukrepi
Izolacijski ukrepi
Higiena rok, OVO, izolacijski ukrepi
MRSA, prenos in preprečevanje
Preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb
Higiena rok
Preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb
Nova gripa
Nova gripa
Uspešnost izvedbe izobraževanj je bila v letu 2009
nad planom zaradi izvedbe izobraževanj v povezavi
aktualnih dogajanj v času nove gripe.
število udeležencev
3
40
18
10
22
14
5
24
6
15
26
16
13
13
11
44
56
336
2.3. Cilji na področju bolnišnične higiene in bolnišničnih okužb za leto 2010
cilj
aktivnost
preprečiti
-nadzor izvajanja izolacijskih
prenos MRSA v ukrepov
bolnišnici
-kontrola
uspešnosti
razkuževanja rok zaposlenih
povečati obseg -izvedba delavnic in predavanj
znanja
o
MRSA,
izolacijskih
ukrepih
in
uporabi osebne
varovalne
opreme
ustanovitev
delovne skupine
za bolnišnično
priprava
obstoječih
kakovosti
in
kazalnik
-število
MRSA - 0
-odstotek uspešnosti –
95%
-odstotek uspešnosti
april 10
junij 10
okt. 10
prenova preverjanja
standardov 95%
(kontaktna
44
rok
prenešenih dec. 2010
znanja
– marec 10
higieno
izolacija),
- predstavitev
obstoječih
standardov kakovosti na
delovnih sestankih oddelkov
in enot ( osebna urejenost,
higiena rok, preprečevanje
prenosa okužb preko zraka,
uporaba osebne varovalne
opreme, standardni ukrepi za
preprečevanej bolnišničnih
okužb …)
- sodelovanje pri nadzoru
izvajanja:
preskrba s pitno vodo:
izvajanje navodil točenja
vode,
odprava možnih manj
pretočnih izlivk (zaradi
shranjevanja opreme in
pripomočkov
pod
tušem,netočenje vode v
bolniški sobi ali pod
tušem, ker ga bolnik ne
uporablja,…)
odpadki:
način ločevanja na mestu
nastanka (vrsta odpadka,
klasifikacija,
čas
shranjevanja na oddelku/
enoti,
vrsta
embalaže,….)
prevoz iz oddelka/ enote
na začasno sladišče
objektna higiena:
vizuelni izgled prostorov
in opreme,
vrstni red dela,
uporaba barvne sheme
krp za čiščenje,
uporaba čistil in razkužil
izvajanje izolacijskih ukrepov
• upoštevanje
standarda osebne
urejenosti
dokončna
uvedba
programa
Epinet
evidenco
-evidentiranje
incidentov
in
sledenje --povečati
število dec.10
prijavljenih incidentov 40
za
45
spremljanja in
sledenja okužb
z
možnostjo
prenosa okužbe
46
Poročilo o delu na področju klinične farmacije
Brigita Mavsar-Najdenov mag.farm. spec. klinične farmacije,
pomočnica strokovnega direktorja za področje klinične farmacije
UVOD
V splošnem obsega Lekarniška dejavnost na področju zdravil v bolnišnicah dva velika sklopa
aktivnosti:
• preskrbo z zdravili (nabavljanje, prevzemanje, izdelovanje, shranjevanje in izdajanje
zdravil ter planiranje preskrbe z zdravili), usklajeno z zakonodajo RS ter z
mednarodnimi priporočili (TQM – Total Quality Management , GMP - Good
Manufacturing Practice in GPP – Good Pharmacy Practice).
• upravljanje z zdravili (ugotavljanje in ocenjevanje bolnikovega problema ter
načrtovanje, spremljanje in ocenjevanje terapije), usklajeno z zakonodajo RS ter z
mednarodnimi priporočili (GPrP – Good Prescribing Practice, GCP - Good Clinical
Practice in GPP - Good Pharmacy Practice) .
Aktivnosti na področju upravljanja z zdravili je mogoče prepoznati pod pojmom klinična
farmacija, oz. k bolniku usmerjena farmacija, ki se dogaja ob bolnikovi postelji na
oddelku, v tesnem sodelovanju kliničnega farmacevta z zdravnikom in medicinsko sestro.
V naši državi je klinična farmacija še zelo na začetku razvoja, medtem ko v tujini predstavlja
temeljno področje medicinske znanosti. Osnovni principi klinične farmacije so v slovenski
zdravstveni sistem trenutno implementirani na dodiplomskem programu študija Fakultete za
farmacijo UL, sicer pa je klinična farmacija specialistično področje farmacevtske znanosti pri
nas.
KLINIČNA FARMACIJA V SBJ
Za optimalno izvajanje vseh aktivnosti upravljanja z zdravili pri vseh bolnikih v bolnišnici bi
moral biti prisoten vsaj en klinični farmacevt v zdravstvenem timu na posameznem oddelku.
Ker sem trenutno edini klinični farmacevt v naši bolnišnici, sem se odločila za široko
področje zdravljenja s protimikrobnimi zdravili (PMZ), kar mi do določene mere omogoča
sodelovanje z vsemi temeljnimi-kliničnimi oddelki ter z Enoto za laboratorijsko diagnostiko
in Enoto za raziskovalno dejavnost v naši bolnišnici, kakor tudi z Mikrobiološkim
laboratorijem ZZV Kranj, Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana
ter s Fakulteto za farmacijo UL.
Rezultati našega skupnega dela so vzpodbudni, saj so porabe protimikrobnih zdravil v naši
bolnišnici - tako celokupno , kakor tudi po oddelkih - med najnižjimi v državi in pod
slovenskim povprečjem, kar se odraža tudi v razmeroma ugodni mikrobiološki situaciji na
naših oddelkih. S sodelovanjem dveh zdravnikov in z mojim somentorstvom pri treh
diplomskih nalogah dosedaj pa je naše bolnišnično okolje postalo pomembno področje tudi za
izvajanje diplomskih nalog s področja klinične farmacije študentov Fakultete za farmacijo
47
UL. Izsledki ene diplomske naloge so bili v l. 2007 objavljeni v Zdravniškem vestniku,
prispevka ostalih dveh pa sta v pripravi za objavo.
OPRAVLJENO DELO V L.2009
1.
delo na oddelkih:
oddelek
IIT
Kardiološki
odsek
INTERNI Endokrinološki
ODDELEK odsek
Gastroenterološki
odsek
Skupaj interni oddelek
Odsek za
abdominalno
kirurgijo
KIRURŠKI Odsek za
ODDELEK travmatologijo
Odsek za splošno
kirurgijo
Skupaj kirurški oddelek
KKR+OZZN
SKUPAJ OPRAVLJENO
DELO NA ODDELKIH:
Število
pregledanih
antibiotičnih
terapij
73
404
Prisotnost na
oddelčnih
jutranjih
sestankih
Prisotnost na
glavnih vizitah
30
423
4
442
31
1.342
215
44
65
-
143
-
184
-
542
91
1.975
38
82
65
Začetki dela na oddelkih segajo v leto 2003, ko sem se začela 1x tedensko redno
udeleževati jutranjih sestankov zdravnikov internega oddelka.
V letu 2006, po opravljenem specialističnem izpitu iz klinične farmacije in po
prerazporeditvi na drugo delovno mesto, pa sem začela še z redno prisotnostjo na
glavnih vizitah vseh odsekov internega oddelka ter z redno prisotnostjo na jutranjih
sestankih zdravnikov kirurškega oddelka 1x tedensko.
V letu 2007 sem pričela še z redno 1x tedensko prisotnostjo na sestankih zdravnikov
otroškega in ginekološkega oddelka, kar pa zaradi prekrivanja terminov ni bilo
izvedljivo in sem se glede na strukturno in količinsko porabo PMZ na teh oddelkih
odločila za sodelovanje po potrebi.
48
število primerov posvetovanj po telefonu:
DODATNO
ODDELEK
ZDRAVNI MEDICINS DODATNO
KE
POSVETOVANJE
POSVETOVAN
KI
SESTRE
URGENCA/SPREJEM
IIT
Kardiološki
odsek
INTERNI
Endokrinološki
odsek
ODDELEK
Gastroenterološki
odsek
Int. ambulanta
OZZN
Odsek za
KIRURŠKI
abdominalno
kirurgijo
ODDELEK
Odsek za
travmatologijo
Odsek za splošno
kirurgijo
Kir. ambulanta
KKR
EITOS
OTROŠKI ODDELEK
GIN.-POR. ODDELEK
SKUPAJ OPRAVLJENIH
POSVETOVANJ PO
TELEFONU
S KLINIČNIM
MIKROBIOLOG
OM
JE Z
INFEKTOLOG
OM
2
5
17
1
3
1
28
-
1
-
12
1
2
-
2
64
3
2
1
-
6
-
1
-
13
-
-
1
18
-
4
1
4
38
5
1
110
5
1
1
10
3
7
1
8
2
3
Najpogostejša vprašanja zdravnikov so bila v povezavi s protimikrobnim zdravljenjem
bolnikov na oddelku, glede:
• izbire PMZ: empirično na začetku zdravljenja ali usmerjeno glede na
mikrobiološki izvid ter pri prehodu na peroralno zdravljenje, alternativne
možnosti izbire v primeru alergij za določena PMZ
• odmerjanja PMZ: običajno – glede na mesto okužbe in prilagojeno-glede na
(pato)fiziološke značilnosti bolnikov in določenih koncentracij PMZ v plazmi
(vankomicin, gentamicin)
• trajanja zdravljenja s PMZ
• osnovnih podatkov o PMZ pri predpisovanju na recept za nadaljevanje
zdravljenja po odpustu iz bolnišnice: dovoljenje za promet v RS(=dostopnost na
Rp), lastniško ime, jakost zdravilne oblike, pakiranje
Pri razreševanju bolj zapletenih primerov je bilo potrebno še dodatno posvetovanje s
kliničnim mikrobiologom v 8 primerih in z infektologom v 3 primerih.
49
Razreševali pa smo tudi problematiko ostalih skupin zdravil glede:
• izbire: v primeru alergij za določena zdravila
• odmerjanj
• osnovnih podatkov o zdravilih pri predpisovanju na recept za nadaljevanje
zdravljenja po odpustu iz bolnišnice: dovoljenje za promet v RS(=dostopnost na
Rp), lastniško ime, jakost zdravilne oblike, pakiranje
• načina pridobitve identa novega zdravila za uporabo v SBJ (redne in izredne
odobritve)
Najpogostejša vprašanja medicinskih sester pa so bila glede rokovanja in dajanja zdravil:
• kompatibilnost določenih raztopin oz. emulzij za parenteralno uporabo
• zdravila za parenteralno uporabo, ki jih je potrebno dajati zaščiteno pred
svetlobo
• priprava določenih zdravil za parenteralno uporabo: raztapljanje, redčenje,
obstojnost
• preverjanje navodil v tujem jeziku pri zdravilih, ki se uporabljajo v SBJ kot
neregistrirana zdravila in so brez navodil v slovenskem jeziku
• preverjanje priporočenih odmerjanj redko uporabljanih zdravil
2.
individualni pregledi terapij glede možnih interakcij med sočasno
predpisanimi zdravili in hrano z Medscape Multidrug Interaction Checker in z
Drugs.com Interaction Checker:
Število
Interakcije po
Število Število
Število
pregledanih predpisanih ugotovljenih stopnji nevarnosti primerov, ko
interakcij
terapij
zdravil
je bila
med
s
lažja
zmerna
huda
bolnikov
intervencija
zdravili hrano
potrebna
INTERNI
6
46
74
8
11
68
3
6
ODDELEK
KIRURŠKI
1
10
11
2
1
11
1
1
ODDELEK
SKUPAJ
7
56
85
10 12
79
4
7
To področje sem uvedla v svoje delo v letu 2009, na podlagi nekaterih primerov
nerazjasnjenih kliničnih stanj bolnikov, s katerimi sem se srečala pri glavnih vizitah ali
pri poročanju zdravnikov na oddelčnih jutranjih sestankih.
3.
načrtovanje individualnega odmerjanja vankomicina na osnovi
farmakokinetične simulacije s PharmaCalc orodjem:
Število pregledanih Število primerov,
ODDELEK
terapij bolnikov
ko je bila
intervencija
potrebna
IIT
1
0
Kardiološki
1
1
odsek
50
INTERNI
Endokrinološki
odsek
ODDELEK
Gastroenterološki
odsek
Odsek za abdominalno
KIRURŠKI kirurgijo
Odsek za travmatologijo
ODDELEK
Odsek za splošno
kirurgijo
SKUPAJ OPRAVLJENIH
INDIVIDUALNIH ODMERJANJ
VANKOMICINA
1
1
3
0
6
0
2
0
0
1
0
1
1
7
1
3
S tem delom sem se začela intenzivneje ukvarjati v letu 2009, na podlagi rezultatov
diplomske naloge iz leta 2007, ki omogočajo individualno načrtovanje odmerjanja
vankomicina s pomočjo enačbe, ki predstavlja strukturo enoprostornega
farmakokinetičnega modela za napovedovanje plazemskih koncentracij vankomicina.
4.
delo v komisijah v l.2009:
aktivnost
Komisija za
zdravila
Komisija za
antibiotike
KOBO
5.
predsednica
predsednica
članica ožjega
sestava
Opravljeno delo
realizirani 3 sestanki, natančneje predstavljeno v
poročilu komisije
realizirani 3 sestanki, natančneje predstavljeno v
poročilu komisije
udeležba na vseh 6 sestankih
sodelovanje v projektih in v strokovnih panelih:
• ESAC (Komisija za smiselno porabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji in
Komisija za antibiotike SBJ)
• ESAC PPS 2009 (Komisija za smiselno porabo protimikrobnih zdravil v
Sloveniji in Komisija za antibiotike SBJ)
• Oral Compounded Medicines in Hospital Pharmacy Across Europe (University
Of London, School of Pharmacy in Lekarna SBJ)
• Računalnik ob postelji (Infonet in vodstvo SBJ)
• Strokovni panel: Ocena kakovosti dokumentiranja zdravljenja z zdravili v
KOPA Golnik (Lekarna KOPA Golnik, Komisija za kakovost KOPA Golnik)
• Predpisovanje in aplikacija zdravil (Projektna skupina za oskrbo pacientov z
zdravili, Zdravstvena nega SBJ)
6.
somentorstvo pri diplomski nalogi Fakultete za farmacijo UL:
S Fakulteto za farmacijo sodelujem kot somentorica diplomskim nalogam od leta 2006
in od takrat smo s sodelovanjem dveh naših zdravnikov zelo uspešno zaključili 3
diplomske naloge:
• Barbara Koder: Analiza učinkovitosti in varnosti zdravljenja z vankomicinom
(zagovor v l. 2007)
51
• Mojca Mandelc: Spremljanje skladnosti uporabe PMZ s smernicami pri
zdravljenju zunajbolnišnične pljučnice pri odraslih v Splošni bolnišnici Jesenice;
v sodelovanju z internistom-pulmologom Joškom Fajdigo dr.med.
(zagovor v l. 2008)
• Katja Dežman: Spremljanje skladnosti uporabe PMZ s smernicami pri
zdravljenju okužb sečil pri odraslih v SBJ; v sodelovanju z vodjo Centra za
hemodializo SBJ- Igorjem Rusom dr.med.
(zagovor v l. 2009)
IZOBRAŽEVANJA
• udeležila sem se strokovnih srečanj in izobraževanj, ki jih organizirajo:
- Sekcija za klinično farmacijo SFD
- Sekcija za kemoterapijo SZD
- Sekcija za mikrobioIogijo in bolnišnične okužbe SZD
- Strokovna direktorica SBJ
CILJI ZA LETO 2010
• vzpostaviti redno sodelovanje z EITOS, kot to poteka že na internem in na kirurškem
oddelku
• uveljaviti preglede terapij glede klinično pomembnih interakcij
• uveljaviti individualno načrtovanje zdravljenja z vankomicinom s pomočjo
farmakokinetične simulacije pri bolnikih s tveganjem za kumulacijo vankomicina v
telesu
• opraviti vsaj eno raziskavo za Enoto za raziskovalno dejavnost v obliki diplomskega
dela študentov farmacije
52
Poročilo o delu komisije za antibiotike
Predsednica: Brigita Mavsar-Najdenov mag.farm. spec. klinične farmacije
UVOD
Komisija za antibiotke je posvetovalni organ strokovnega direktorja zavoda in obravnava
vsebine s področja uporabe protimikrobnih zdravil (PMZ), skladno s potrebami stroke in z
zahtevami strokovnega direktorja zavoda.
Komisijo za antibiotike sestavljajo zdravniki specialisti temeljnih bolnišničnih oddelkov,
klinični mikrobiolog – ZOBO, klinični farmacevt, strokovni direktor in predsednik komisije
za antibiotike.
V SBJ je Komisija za antibiotike pričela delovati 22.03.2001. V tem času so se člani sestali na
20 sestankih - v povprečju 3 sestanki letno.
Osnovne naloge Komisije za antibiotike so:
• spremljanje in analiza porabe PMZ
• oblikovanje in prenavljanje internih smernic predpisovanja PMZ
• oblikovanje in prenavljanje Navodil za predpisovanje PMZ v SBJ ter seznama PMZ-1
z omejenim in seznama PMZ-2 s strogo omejenim načinom predpisovanja
• objavljanje pomembnih obvestil in navodil v zvezi s PMZ na intranetu SBJ
• sodelovanje v mednarodnih projektih spremljanja porabe protimikrobnih zdravil
• sodelovanje z Nacionalno Komisijo za smiselno porabo antibiotikov
• sodelovanje z ostalimi strokovnimi in upravnimi forumi SBJ
(Komisija za zdravila, Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb, Komisija za
medicinsko tehnične pripomočke, Enota za raziskovalno dejavnost, strokovni kolegij
zdravnikov, strokovni kolegij zdravstvene nege, upravni kolegij)
Cilj delovanja komisije je varna in kakovostna oskrba bolnikov s protimikrobnimi
zdravili v SBJ, dosežena s pomočjo:
• nadzorovane, varne, učinkovite in stroškovno optimalne uporabe PMZ
• smiselne iskustvene in usmerjene uporabe PMZ v skladu slovenskimi priporočili za
predpisovanje PMZ v bolnišnicah in v skladu z rezultati analiz občutljivosti
najpogosteje osamljenih bakterijskih povzročiteljev okužb v SBJ
• izobraževanjem strokovnega osebja SBJ z različnimi vsebinami protimikrobnih
zdravil
REALIZIRANE NALOGE v l. 2009:
•
•
•
•
realizirani so bili 3 sestanki, 4. je bil planiran konec leta, a je zaradi prezasedenosti
terminov odpadel (poslovnik predvideva najmanj 4 sestanke letno)
porabo PMZ smo analizirali 2x (celoletno 2008 in 8-mesečno 2009) in na osnovi tega
v sklepih navedli priporočila, ki so jih člani komisije posredovali na oddelke
za leto 2008 smo posredovali podatke o porabi PMZ koordinacijski skupini projekta
ESAC ter povratno informacijo predstavili na sestanku Komisije za antibiotike, na
sestankih zdravnikov obeh večjih oddelkih SBJ (interni in kirurški) in na intranetni
strani Komisije za antibiotike v SBJ
28. aprila je bil izveden zaključek nadzora predpisovanja PMZ z rezervnih list na
kirurškem oddelku, ki je bil predstavljen strokovnemu kolegiju kirurškega oddelka in
članom komisije za antibiotike na rednem sestanku
53
•
•
•
•
23. junija smo izvedli točkovno prevalenčno raziskavo ESAC PPS 2009 na vseh
odsekih internega in kirurškega oddelka ter v obeh intenzivnih enotah SBJ; rezultati so
bili predstavljeni članom na rednem sestanku komisije za antibiotike, na raportu
zdravnikov internega in kiruškega oddelka ter objavljeni na spletni strani Komisije za
antibiotike SBJ
v juniju je bilo izdelano poročilo o občutljivosti bakterij in gliv za PMZ pri bolnikih v
SBJ (prispevek kliničnega mikrobiologa - ZOBO), ki ga je ZOBO predstavila tudi
članom komisije za antibiotike na rednem sestanku
18. novembra smo sodelovali ob 2. evropskem dnevu antibiotikov s kratko informacijo
o pomenu ozaveščanja strokovne in laične javnosti glede preudarne rabe antibiotikov
in o izvajanju priporočil Ministrstva za zdravje, glede uporabe antibiotikov v
bolnišnicah, v SBJ
25. novembra je bilo izvedeno strokovno izobraževanje za zdravnike SBJ s
predavanjema dveh priznanih infektologov s Klinike za infekcijske bolezni in
vročinska stanja UKC Ljubljana (na podlagi sklepa sestanka 18/09 Komisije za
antibiotike ga je organizirala strokovna direktorica SBJ)
NEREALIZIRANE NALOGE v l. 2009:
•
•
potrditev smernic za zaščitno uporabo PMZ pri posegih na področju interne medicine
potrditev smernic za zaščitno uporabo PMZ pri posegih na področju ginekologije in
porodništva
CILJI ZA LETO 2010:
•
•
•
zaključiti naloge, ki so v l. 2009 ostale nerealizirane
v točkovno prevalenčno raziskavo ESAC PPS 2010 vključiti še otroški in
ginekološko-porodniški oddelek
izvesti nadzor nad upoštevanjem Navodil za predpisovanje PMZ v SBJ na vseh
oddelkih
54
Poročilo o delu komisije za zdravila
Predsednica: Brigita Mavsar-Najdenov mag.farm. spec. klinične farmacije
UVOD
Komisija za zdravila je posvetovalni organ strokovnega direktorja zavoda in obravnava
vsebine s področja uporabe zdravil, skladno s potrebami stroke in z zahtevami strokovnega
direktorja zavoda.
Komisijo za zdravila sestavljajo predstojniki temeljnih bolnišničnih oddelkov, klinični
farmacevt, strokovni direktor in predsednik komisije za zdravila.
V SBJ je Komisija za zdravila pričela delovati 24.05.1994. V tem času so se člani sestali na
24 sestankih, od leta 2002 redno vsako leto - v povprečju 3 sestanki letno.
Osnovne naloge Komisije za zdravila so:
• spremljanje in analiza porabe zdravil
• uvajanje novih zdravil in oblikovanje bolnišničnega formularija zdravil
• nadzor nad uporabo neregistriranih zdravil
• oblikovanje internih smernic predpisovanja zdravil
• nadzor nad prijavljanjem stranskih učinkov in zastrupitev na CZZ
• presoja glede izvedb postmarketinških raziskav zdravil v SBJ
• objavljanje pomembnih obvestil in navodil v zvezi z zdravili na intranetu SBJ
• sodelovanje z ostalimi strokovnimi in upravnimi forumi SBJ
(Komisija za antibiotike, Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb, Komisija za
medicinsko tehnične pripomočke, Komisija za transfuzijsko medicino, Enota za
raziskovalno dejavnost, strokovni kolegij zdravnikov, strokovni kolegij zdravstvene nege,
upravni kolegij)
Cilj delovanja komisije je varna in kakovostna oskrba bolnikov z zdravili v SBJ, dosežena
s pomočjo:
• nadzorovane, varne, učinkovite in stroškovno optimalne uporabe zdravil
• vzpostavljenega sistema farmakovigilance
• nadzorovanih postmarketinških raziskav
REALIZIRANE NALOGE v l. 2009:
•
•
•
•
•
realizirani so bili 3 sestanki, 4. je bil planiran konec leta, a je zaradi prezasedenosti
terminov odpadel (poslovnik predvideva najmanj 4 sestanke letno)
porabo zdravil smo analizirali 2x (celoletno 2008 in 8-mesečno 2009) ter na osnovi
tega v sklepih navedli priporočila, ki so jih predstojniki – ki so člani komisije posredovali na oddelke
obravnavali in odobrili smo 17 predlogov novih identov zdravil
izredno je bilo odobrenih 10 predlogov novih identov zdravil, od teh so bili 3 odobreni
za redno uporabo
korespondenčno smo 24.06.2009 odobrili za redno uporabo 1 zdravilo
NEREALIZIRANE NALOGE v l. 2009:
•
•
•
potrditev internih smernic tromboprofilakse na področju ginekologije in porodništva
potrditev dopolnjenih internih smernic tromboprofilakse na področju kirurgije
redno poročanje predstojnikov o prijavah na CZZ
55
CILJI ZA LETO 2010:
•
•
•
zaključiti naloge, ki so v l. 2009 ostale nerealizirane
izvesti nadzor nad uporabo albuminov, na osnovi izkazanih naraščajočih trendov
porabe
urediti elektronsko prijavljanje stranskih učinkov zdravil in zastrupitev na CZZ
56
Kirurški oddelek
Predstojnik: Asist. Janez Pšenica, dr. med.
Uvod
Leto 2009 smo pričeli z velikimi pričakovanji. V letu 2008 smo ustvarili presežek dohodka
nad odhodkom. Velik del je k temu prispevala kirurgija. Nadejali smo se, da bomo kakšen
material in prostor obnovili, da bi delo lažje teklo. Pa ni bilo iz tega nič. Najprej je država naš
dohodek obdavčila in velik del pobrala nazaj, kar pa je ostalo se je investiralo v druge
dejavnosti bolnišnice. Splošna kriza gospodarstva, se je odrazila tudi v zdravstvu. ZZZS je
odvzela 20% programa za nekatere diagnoze vsem bolnišnicam nato pa te storitve postavila
na trg. Na javnem razpisu smo bili pri treh od štirih diagnoz izbrani in s tem pridobili več
programa kot nam ga je bilo odvzeto. Kljub še slabši kadrovski zasedbi kot v preteklem letu,
smo zastavljene cilje dosegli.
Organizacijska zgradba oddelka
Prostorske in posteljne kapacitet oddelka se v letu 2009 niso spremenile. Oddelek se
prostorsko deli na tri enote – trebušno, poškodbeno in splošno kirurgijo z odsekom za
kronične rane. Organizacijsko del trakta splošne in poškodbene kirurgije pripada ortopedski
dejavnosti. Štiri dni v tednu delujemo tudi na dnevnem oddelku, kjer na dan operiramo v
povprečju 6 pacientov. Podobno glede na potrebe sveže obolelih ali programsko operiranih
otrok zasedamo postelje otroškega oddelka.
ODSEK
NEGA
INTENZIVNA
NEGA
SKUPAJ
Splošna kirurgija
26
0
26
Travmatologija
25
4
29
Abdominalna kirurgija
22
4
26
Odsek za kronične rane
6
0
6
Otroška kirurgija*
6
0
6
85
8
93
Ortopedija *
Dnevni oddelek*
SKUPAJ
Tabela 1. Porazdelitev postelj kirurškega oddelka po oddelkih
Zaradi potreb večplastne obravnave otroci zdravljeni neoperativno ali operativno do
dopolnjenega 18. leta ležijo na otroškem oddelku ob stalnem nadzoru pediatra in negovalnega
osebja vajenega nege malčkov in mladostnikov.
Dnevni oddelek je več strokovni oddelek, na katerem se poleg kirurških zdravijo tudi
internistični in ginekološki bolniki. Postelje na teh oddelkih so kirurške le, kadar jih
zasedamo.
Zaradi sprememb v vodstvu bolnišnice smo morali zamenjati namestnika predstojnika. Na
lastno željo je Mateja Dolenca, dr.med. pri vodenju abdominalnega odseka zamenjal prim.
mag. Miran Rems, dr.med.. Ostali vodje odsekov so ostali isti kot v letu 2008.
57
Namestnik predstojnika
- Andrej Rupel, dr.med., spec. krg.
Kirurške ambulante
- Petra Rupar,dr.med., spec. krg.
Odsek splošne kirurgije
- Branko Brodnik,dr.med., spec. krg.
Odsek poškodbene kirurgije - Matej Andoljšek,dr.med. spec. krg.
Odsek trebušne kirurgije
- prim.mag. Miran Rems, dr.med.,spec. krg.
Odsek ortopedske kirurgije - asist. mag. Tomaž Silvester,dr.med., spec. ort.
Odsek za kirurške rane
- Branko Brodnik,dr.med., spec. krg.
Fizioterapija
- Mihael Kovač,dr.med.,spec. krg.
Otroška kirurgija
- Aleksander Grubišič,dr.med.,spec. krg.
Dnevni oddelek
- asist. mag. Mateja Lopuh,dr.med.,spec. anest.
Najtežje bolnike zdravimo v EITOS, ki ga vodi Vlado Jurekovič, dr.med., specialist
anesteziolog.
Prostorske kapacitete kirurškega oddelka zadostujejo za sedanji obseg dela, vendar
onemogočajo širitev dejavnosti in strokovno organizacijske spremembe. Že več let se pojavlja
tendenca k prostorski zaokrožitvi ortopedske dejavnosti. Zaenkrat tega problema ne moremo
izpeljati, ker nam zmanjka prostora za izolacije rizičnih pacientov in paciente z gnojnimi
obolenji.
Ob vedno boljšem planiranju programskih posegov smo ležalno dobo še skrajšali, kar vidimo
tudi v letni zasedenosti posteljnih kapacitet. Tako povprečna ležalna doba bolnikov na
kirurškem oddelku, kot skupno število oskrbnih dni se že več let zmanjšuje. Večji obrat
pacientov je ne samo organizacijski, pač pa tudi logistični problem. Če vemo, da se na drugi
strani število sprejetih in obravnavanih bolnikov povečuje, nam je razumljivo, da je to možno
le ob vedno boljši organizaciji dela. Kar se iz številk ne vidi, pa so obdobja v letu, ko zaradi
zunanjih dejavnikov, ki jih ni moč napovedati, oddelek poka po šivih in smo zaradi nujno
obolelih in poškodovanih prisiljeni zaustaviti programske sprejeme.
Večina vodij odsekov si želi prostorsko zaokroženo dejavnost in relativno samostojnost. Trije
trakti za strokovno definirane štiri dejavnosti, to v veliki meri onemogočajo. Glavni problem
so pacienti z gnojnimi obolenji in kroničnimi ranami, ter premestitve iz drugih ustanov, ki
potrebujejo izolacijo. Teh ob spremembah trenutne organiziranosti nimamo kam dati.
Praviloma prav ti pacienti potrebujejo najdaljše hospitalizacije, njihov prihod pa je
nepredvidljiv. Če bomo nadaljevali z večanjem programa, bomo spremembe morali napraviti
prav pri teh pacientih. Potrebujemo še en manjši prostorsko ločen trakt, ali več ambulant,
zlasti za kronične rane. Nega na terenu po naših izkušnjah ne uspeva slediti modernim
smernicam zdravljenja.
Dodaten prostorski zaplet bo povzročila uvedba Urologije. Nove dejavnosti se sicer veselimo
in je strokovno nujno potrebna, vendar bo povzročila nove prostorske stiske. Kriza ekonomije
in s tem družbe kot celote se kaže tudi v pripravljenosti svojcev, da svoje poškodovane ali
obolele sorodnike negujejo, ko bolnišnično zdravljenje ni več nujno potrebno. Domovi
ostarelih so prezasedeni, negovalnih kapacitet v bolnišnicah pa je premalo.
Uvedba dnevne bolnišnice, ločene od ostalih prostorov, je bila modra odločitev tedanjega
strokovnega direktorja prim. mag.Mirana Remsa, dr.med.. Zato je smiselno razmišljanje o
širitvi take oblike dejavnosti kirurgije.
58
29.500
28.819
29.000
28.598
28.295
28.500
28.000
27.517
27.500
27.000
26.398
26.500
26.259
26.130
26.000
25.500
25.000
24.500
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
Tabela 2. Število oskrbnih dni kirurškega oddelka SB Jesenice 2003 - 2009
6
5,65
5,47
5,01
5
4,93
4,71
4,42
4,27
4
3
2
1
0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Tabela 3. Povprečna ležalna doba na kirurškem oddelku SB Jesenice 2003 2009
59
2009
Kadri
V vsaki storitveni dejavnosti, kar je tudi zdravstvo, so najpomembnejši delovni potencial, pa
tudi strošek, kadri. Število zaposlenih na kirurškem oddelku se je v letu 2009 zmanjšalo kar
za 5 sodelavcev. Predvsem imamo manj zaposlenih za določen čas. Na kirurgiji nas je stalno
zaposlenih 114, za določen čas pa 31 sodelavcev. Skupaj nas je 145.
Čeprav ju bomo precej pogrešali, pa smo veseli, da sta se v tem letu upokojila dva kolega
kirurga. Dolgoletni predstojnik kirurgije prim. Tone Lah, dr.med. in trebušni kirurg Nebojša
Stojakovič, dr.med.. To sta prva kirurga, ki sta v tej bolnišnici dočakala zaslužen pokoj. S tem
smo specialisti kirurgi pristali na najmanjšem številu specialistov v zadnjih 10 letih. Če vemo,
da se je v tem obdobju število sprejemov povečalo za 700 primerov, odstotek operiranih pa
zrasel na 77%, lahko rečemo, da smo zelo efektni. Čeprav nam je glede asistentov v pričetku
leta kazalo slabo, pa se je že pred počitnicami obrnilo na bolje. Pridobili smo dva nova
specializanta kirurgije in še dva zunanja specializanta kirurgije, ki sta pri nas daljše obdobje.
Po ukinitvi sekundariata smo zaposlili tudi tri sobne zdravnike, od katerih je ena kolegica že
dobila specializacijo, druga dva pa jo pričakujeta na naslednjem razpisu.
Nekoliko boljše stanje je bilo v tem letu med DMS na oddelku vendar na račun zaposlenih za
določen čas. Čeprav se je število stalno zaposlenih tehnikov zdravstvene nege povečalo, pa je
skupna številka manjša kot v preteklem letu. V pomoč so jim pripravniki, ki pa dela v celoti
še ne znajo.
Število zaposlenih v kirurški ambulanti, operacijski, administraciji in na fizioterapiji se ni
spremenilo.
Kadri kirurgija
2008
2009 NČ DČ
2009 Skupaj
Specialisti Krg. + Ort
Specializanti
Sekundarij
DMS
DMS – instr.
Dipl.fiziot.
Fiziot.
Tehnik ZN
Tehnik ZN –OP
Tehnik ZN – amb.
Tehnik ZN – pripr.
18
5
7
8+2
11
6
4
43
15
13
7
17
6
17
7
6
14
9
6
4
39
13
14
6
Adminsitratorke
SKUPAJ
11
150
2
31
11
146
0
7
6
5
9
9
6
4
34
13
14
5
9
115
Tabela 5. Zaposleni na kirurškem oddelku SB Jesenice
Delovišča kirurgov in ortopedov so bila definirana v letu 2007. Za varno delo bi potrebovali
23,5 kirurgov, ortopedov in specializantov kirurgije. Situacijo rešujejo zunanji krožeči
specializanti in sobni zdravniki. Posledično se kopičijo proste ure, dopust se redno prenaša v
naslednje leto. 1.1. 2010 smo kirurgi in ortopedi v povprečju imeli še 17 dni lanskega dopusta
in 288 prostih ur na specialista. Delo je moč izvesti le tako, da po dežurni službi ne odhajamo
domov in da se v popoldanskem času pokrivamo s pripravljenostjo. Svojih specializantov
imamo sedaj 7. V tem letu pričakujemo še vsaj eno mesto za specializanta kirurgije in eno
60
mesto za specializanta ortopedije. V tem letu pričakujemo tudi kadrovsko okrepitev. Prvi bo
specializacijo zaključil Robert Carotta, dr.med., ki je sicer zaposlen v slovenski vojski, pa si
je za matično bolnišnico izbral našo. Nato sta na vrsti Andrej Kunstelj, dr.med. in Robert
Kordič, dr.med. Slednji začenja novo kirurško dejavnost – Urologijo, ki jo prebivalci
Gorenjske nujno potrebujejo. Že v tem letu je pričel z urološko ambulantno dejavnostjo. Ko
mu bomo uspeli zgraditi specifične prostore, pa bo pričel tudi z operativo.
Sam sem glavni mentor dvema kolegicama – Poloni Studen Pauletič, dr.med. in Anji
Jovanovič, dr.med., ki specializirata splošno kirurgijo. Matej Andoljšek, dr.med. pa je glavni
mentor Alešu Fabjanu, dr.med. in Gregorju Hvalcu, dr.med. Dva kiruga in dva ortopeda sta
asistenta za področje kirurgije in ortopedije. Posledično lahko študentje medicine prakso
opravljajo tudi pri nas. V letu 2009 smo gostili tri študente. Zadovoljni smo bili mi z njimi in
oni z nami.
Opravljeno delo v letu 2008
Kljub stalnim kadrovskim in materialnim omejitvam smo v preteklem letu opravili veliko
delo. Stacionarno smo zdravili 5513 bolnikov, od tega smo jih 77% zdravili operativno.
Ambulantno smo obravnavali 40678 bolnikov v kirurških in 6204 v ortopedskih ambulantah
SBJ. V celoti smo opravili prospektivni program in dodatni program iz nacionalnega razpisa.
Število odpuščenih bolnikov
5.600
5.513
5.444
5.400
5.341
5.370
5.195
5.200
5.088
5.000
4.874
4.800
4.600
4.400
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
Tabela 6. Število odpuščenih bolnikov Kirurškega oddelka SBJ po letih
Del kirurškega programa je zaradi beleženja čakalnih dob s strani države definiran kot
prospektivni primeri. Kateri so to, je določilo ministrstvo za zdravje na podlagi čakalnih dob.
Te so pri nas lahko kratke, pa so drugod toliko daljše.
61
Prospektivni primeri 2009
285
283
Operacija nosu in grla
76
75
Operacija na ožilju - krčne žile
447
447
Operacija kile
288
290
262
269
Operacija žolčnih kamnov
Endoproteza kolka
62
63
Endoproteza kolena
142
143
Ortopedske operacije rame
504
506
Artroskopija
107
115
Operacija hrbtenice
21
Operacija karpalnega kanala
184
268
269
Odstranitev osteosintetskega materiala
0
100
200
300
načrt
400
500
600
uresničeno
Tabela 7. Prospektivni primeri na kirurškem oddelku SBJ 2009
Delež prospektivnih primerov med vsemi programskimi operacijami postopno postaja
prevelik. Leta 2005 je bil ta delež 25% vseh operacij, v preteklem letu pa je dosegel že 49 %
vseh operacij. Če prištejemo prospektivi še nujne operacije, potem za nekatere programske
operacije, ki niso definirane kot prospektiva, zmanjka prostora. Tako pacienti s težavo, ki ne
sodi med prospektivne primere in ne med nujne primere, čakajo na poseg vedno dalj časa, dalj
kot prospektivni primeri, v povprečju več kot leto dni.
Struktura najpogostejših bolezni in poškodb ter posledično operacij se spreminja glede na
potrebe prebivalstva Gorenjske. Zdravimo vedno več prebivalcev spodnje gorenjske in
prebivalcev ostale Slovenije. Delež prebivalcev spodnje gorenjske med vsemi obravnavanimi
pacienti v SB Jesenice vsako leto nekoliko zraste, enako tudi delež pregledanih in oskrbljenih
ostalih prebivalcev Slovenije.
Naši pacienti so v glavnem Gorenjci. Vsako leto naredimo korak naprej k pravi regionalni
bolnišnici. Skoraj 10 % bolnikov zdravljenih v SBJ pa je iz ostale Slovenije in tujine. Zlasti v
zimskih in poletnih mesecih postanemo turistična bolnišnica. Priliv pacientov ob lepih
vikendih doseže polovico priliva ljubljanskega Kliničnega centra.
Premestitev v druge zdravstvene ustanove je bilo izredno malo. 15 pacientov smo premestili v
KC Ljubljana, tri na Inštitut za rehabilitacijo in enega pacienta v PB Begunje. Premestili smo
torej le 0,35% vseh sprejetih pacientov. Precej več pacientov je bilo premeščenih k nam,
predvsem iz KC Ljubljana. Ti pacienti so za nas velik problem, saj so pogosto okuženi z
MRSA ali ESBL bakterijami. Poleg stroškov izolacije in nege so pogosto za rehabilitacijo
neperspektivni. Pravih negovalnih bolnišnic za zahtevne paciente v Sloveniji skoraj ni, tako
da jih nimamo kam premestiti. Praviloma je njihova ležalna doba dolga in če se jih nabere
naenkrat preveč, programskih pacientov ne moremo sprejemati.
62
2500
2000
1500
1000
500
0
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
Poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice zunanjih vzrokov (S00 - T 98)
Bolezni prebavil (K00 - K93)
Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00 - M99)
Tabela 8. Dinamika nekaterih najpogostejših skupin bolezni in poškodb
GLAVNE DIAGNOZE odpuščenih bolnikov
2000
Poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice zunanjih vzrokov (S00 - T98)
Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00 - M99)
Bolezni živčevja (G00 - G99)
Neoplazme (C00 - D48)
Bolezni sečil in spolovil (N00 - N99)
Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi, ki niso uvrščeni drugje
(R00 - R99)
Bolezni obtočil (I00 - I99)
Bolezni dihal (J00 - J99)
Bolezni kože in podkožja (L00 - L99)
ostale diagnoze
Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00 - E90)
Nekatere infekcijske in parazitske bolezni (A00 - B99)
Duševne in vedenjske motnje (F00 - F99)
SKUPAJ
Tabela 9. Najpogostejše bolezni in poškodbe na kirurškem oddelku SBJ
63
2009
1.803
1.216
846
25
197
188
2.219
1.119
1.023
232
185
156
INDEKS
09/00
123,07
92,02
120,92
928,00
93,91
82,98
223
115
62
67
70
37
11
1
4.861
153
122
94
88
52
49
15
2
5.509
68,61
106,09
151,61
131,34
74,29
132,43
136,36
200,00
113,33
opis postopka - OPERACIJE
Hernioplastika ingvinalne kile, enostranska
Artroskopska meniskektomija
Laparoskopska holecistektomija
Sprostitev medianega živca v karpalnem kanalu
Odstranitev plošče, žeblja ali žice, ki ni uvrščena drugje
Apendektomija
Popolna enostranska artroplastika kolčnega sklepa
Ekscizijska nekretomija kože in podkožnega tkiva
Osteosinteza stegnenice zaradi zloma vratu ali pertrohanterneg
Obrezanje moškega
Razrešitev zarastlin penisa
Odprta naravnava zloma distalnega dela koželjnice z osteosinte
Odstranitev medvretenčne ploščice, na eni višini
Reparacija rotatorne manšete z dekompresijo subakromialnega prostora
Prekinitev safenofemoralnega ustja krčnih žil
Odprta repozicija zloma gležnja z osteosintezo dveh od diastaz
Enostranska popolna kolenska artroplastika
Artroskopska rekonstrukcija kolena
Aspiracija sklepa ali drugega sinovialnega prostora, ki ni uvr
Vgraditev delne kolčne endoproteze zaradi subkapitalnega zloma
Artroskopska kolenska nekrektomija
Septoplastika s submukozno resekcijo nosnega pretina
leto 2008
380
225
259
70
225
185
117
102
118
104
118
53
77
81
35
51
52
57
51
58
121
59
leto 2009
326
314
248
226
217
187
184
133
111
96
84
75
73
70
66
62
59
59
58
56
56
50
Tabela 10. Najpogostejše operacije na kirurškem oddelku SBJ v letu 2009
Število obravnav na kirurškem oddelku
3000
2500
2000
1500
1000
500
0
2005
2006
zgornja Gorenjska
2007
spodnja Gorenjska
2008
ostala Slovenija
Tabela 11. Struktura odpuščenih bolnikov po prebivališču v letu 2009
64
2009
V zadnjih letih se težavnost primerov in plačilo le teh obravnava po sistemu skupin
primerljivih primerov – SPP. Večja kot je povprečna utež, bolj zahtevne primere smo zdravili.
Tudi ta pokazatelj v zadnjih letih nekoliko raste in je med primerljivimi splošnimi
bolnišnicami med najvišjimi. Razlag je lahko več. Najverjetnejša je ta, da na kirurgiji SB
Jesenice zdravimo relativno veliko težkih bolnikov in da ne sprejemamo bolnikov, ki ne
potrebujejo kirurškega – operativnega zdravljenja. Povprečna utež kirurškega oddelka je v
letu 2009 dosegla 1,65.
Povprečna utež na oddelkih kirurške dejavnost v letu 2009
2,500
2,000
1,500
1,000
0,500
Kirurški
oddelek
Ortopedija
Povprečje 2006
Otroška
kirurgija
Povprečje 2007
Dnevna otroška Dnevni oddelek
kirurgija
Povprečje 2008
Povprečje 2009
Tabela 12. Dinamika povprečne uteži na kirurškem oddelku SBJ
Čakalne dobe
Čeprav je naša storilnost, število obravnavanih bolnikov in operacij vsako leto večja, pa ne
uspemo ustaviti naraščanja čakalnih dob. Te se iz leta v leto povečujejo, tako da za povprečno
programsko operacijo v tem letu predvidevamo čakalno dobo večjo od enega leta. Bolnike
smo razdelili po stopnji nujnosti v tri kategorije – nujne, ki poseg potrebujejo najkasneje v
nekaj dneh, prednostne, ki na poseg lahko čakajo največ nekaj mesecev in programske, ki
poseg lahko počakajo tudi leto in več. Ker imamo nujnih sprejemov preko 1500 in 2262
prospektivnih primerov, nam za programske sprejeme na leto ostane slabih 1500 primerov.
Čakajočih pacientov na programsko operacijo smo dne 1.1.2010 našteli 3017 – 500 več kot
pred enim letom. Tako so za večino operacij čakalne dobe povprečno preko enega leta, kar
pogosto ni več strokovno sprejemljivo. Zato da je sistem verodostojen in pošten do pacientov
skrbijo tri sestre – organizatorice primerov, brez katerih bi težko zmogli.
Razlogov za stalno rast števila čakajočih na programski poseg je več. Nedvomno je glavni
razlog staranje prebivalstva. Drugi razlog je razvoj medicine, ki vsako leto zmore več. Ker
denarja s strani ZZZS-ja ni vsako leto več, to nujno podaljša čakalno dobo. Tudi če bi zmogli
z istimi kadri in prostori storiti več, bi to ostalo nepokrito, oziroma bi šlo iz našega žepa. V
65
kirurgiji brez stroškov ni možno narediti nobene operacije. Za zaustavitev naraščanja čakalnih
dob potrebujemo vsaj 500 primerov več. To bi morda še zmogli.
Izvajalci
VRSTA OPERACIJE
OPERACIJE NA OŽILJU
OPERACIJA KILE
OPERACIJA ŽOLČNIH KAMNOV
ENDOPROTEZA ARTROPLASTIKA
KOLKA
OPERACIJA NOSU IN GRLA V ORL
ENDOPROTEZA KOLENA IN GLEŽNJA
ORTOPEDSKA OPERACIJA RAM
planirano
število
realizirano
število
storitev 1-12 09
76
447
288
storitev 1-12 09
75
447
290
realizirana čakalna
doba 1-12 09 (v
dnevih)
319
134
347
262
285
62
142
269
283
63
143
668
107
415
216
Tabela 13. Čakalne dobe za prospektivne primere v letu 2009
Čakajoči na programsko OP
abd.,sinus+ostalo
operacije ORL
operacije otrok
operacije žil
operacije žolča
operacije kile
odstr. OS materiala
jan.10
dec.08
dec.07
jan.07
operacije roke
operacije komolca
operacije rame
operacije stopala
operacije gležnja
Tep kolena
operacije kolena
operacije kolka
operacije hrbtenice
0
100
200
300
400
500
600
700
Tabela 14. Dinamika čakalnih dob na programsko operacijo v zadnjih letih
Nepoznavalcu so razlike v času čakanja na isti poseg nerazumljive. Zakaj nekdo na operacijo
žolčnika čaka eno leto, drugi pa manj kot en teden. Pri vseh diagnozah, ki so lahko nujne,
prednostne ali programske, prihaja do navidezno manjše realne čakalne dobe kot je v resnici
za ne nujen programski poseg. Temu rečemo realizirana čakalna doba. Podatek je za pacienta,
ki posega ne potrebuje nujno zavajajoč, saj ne ve, da ga znižujejo vsi tisti, ki na reden termin
zaradi strokovnih razlogov ne morejo počakati. Zato je realna čakalna doba pomembno daljša
od realizirane. Tipičen primer je operacija kolčne proteze. Realizirana čakalna doba je dve
leti, realna pa vsaj tri leta. Do tega pride zaradi nujnih primerov, ki zaradi zloma umeten kolk
potrebujejo takoj in zaradi prednostnih primerov, pri katerih se je glavica stegnenice posedla
in na operacijo ne morejo čakati več kot nekaj mesecev. Če torej pacient ne sodi v nujno ali
prednostno čakalno vrsto, bo operacijo čakal 3 leta.
66
Kirurške ambulante
Kirurške ambulante delimo na nujne, kontrolne in subspecialne. V slednjih se kirurg
usmerjeno ukvarja z določeno patologijo, za katero se je posebej šolal in izuril. V preteklem
letu smo ponovno opravili več pregledov kot v prejšnjem – skupno 40.678 pregledov, 23.776
prvih in 14.691 ponovnih. Razmerje prvih proti ponovnim pregledom je ponovno zraslo.
45.000
40.000
35.000
30.000
25.000
2006
2007
20.000
2008
2009
15.000
10.000
5.000
Skupaj
Prvi
Ponovni
V hospital
Tabela 15. Dinamika števila pregledov in razmerja pregledov v krg. ambulantah
Tudi ambulantna dejavnost kirurgije je tako prostorsko kot kadrovsko omejena. Naročanje po
urah je delno zaživelo le v subspecialističnih ambulantah. Ure se ne držijo niti pacienti niti mi.
Sistem kdor prej pride, bo prej pregledan, je zelo usidran med pacienti. Poseben problem je
nujna kirurška ambulanta, kamor se stekajo tako resno poškodovani in oboleli, kot tudi taki, ki
tja ne sodijo. Urediti sistem naročanja, da bo le en pacient imel isto uro, je ena od prioritet, ki
pa jo brez novih kadrov in prostorov ne bomo zmogli. Kako normalizirati nujno kirurško
ambulanto je tako kadrovski, kot prostorski problem. 120 in več pregledov na dan je
enostavno nemogoče rešiti z istim številom kirurgov. Dejansko opažamo, da napotni
zdravniki še vedno ne uspejo izbrati takšnih bolnikov, ki res sodijo h kirurgu. Nekateri
pošiljajo tudi manjše poškodbe in povsem nekirurške obolele. Preobremenjenost splošnih
zdravnikov se odraža v defenzivni medicini, ko vse, kar se vsaj malo tiče kirurgije, pošljejo
naprej k nam.
Ortopedske ambulante, ki jih opravljajo naši ortopedi so v bolnišnici, pa tudi po zdravstvenih
domovih Gorenjske. Skupno so kolegi v ortopedski ambulanti na Jesenicah in v Škofji Loki
opravili 6.204 pregledov – 4226 prvih in 1917 ponovnih. V ostalih ortopedskih ambulantah,
ki sodijo k ZD Kranj, Bled in Tržič pa 7543 pregledov. Za te ambulante so čakalne dobe
najdaljše, kar je še en znak staranja prebivalstva.
67
Ekonomika kirurgije
Na kirurgiji se zavedamo, da so sredstva omejena in da kadar po nepotrebnem zapravimo
material ali čas za en primer, tega zmanjka pri drugem pacientu. Porabo na pacienta smo v
preteklem letu sicer povečali, a le za malo, manj od dogovorjene. Na pacienta smo porabili 17
Eurov manj kot smo načrtovali. Povečali smo število kolčnih protez, kar je razlog za večjo
porabo v skupini osteo sintetskega materiala in protez.
JANUAR-DECEMBER
načrt
dejansko
razlika (NAČRTDEJANSKO)
IND dej/načrt
št bolnikov
5.409
5.498
poraba/bolnika
339,77
322,08
poraba skupaj
1.837.793,11
1.770.787,60
-89
101,65
18
94,79
67.005,51
96,35
VEČ bolnikov
MANJŠA poraba/bolnika
-30.239,15
97.244,66
učinek
67.005,51
Tabela 16. Poraba na bolnika – načrt – dejanska poraba 2009
128,99
140,00
115,14
120,00
100,00
78,18
74,27
73,99
69,13
80,00
60,00
40,00
20,00
0,00
2008/bolnik
gotova zdravila
osteo mat.+proteze
endo potr mat
2009/bolnik
Tabela 17. Poraba po skupinah materialov – primerjava 2008 – 2009
KIRURŠKI ODDELEK - poraba krvi v ml
250.000
207.671
200.000
190.894
174.449175.136
2006
150.000
2007
100.040
100.000
2008
90.245
52.715
47.760
50.000
41.655
25.610
0
KRI
PLAZMA
AVTOTRANSF.
Tabela 18. Poraba krvi je v letu 2009 zrasla zaradi manj avto transfuzij
68
2009
68.960
63.520
Bibliografija
Čeprav je že rutinskega dela in obveznosti preveč, pa se velik del kolegov ukvarja tudi z
znanstveno raziskovalnim delom, za kar jim ponovno čestitam. Sloves kvalitetne kirurgije
smo si ustvarili zlasti na področjih poškodb okončin, kolorektalnih zločestih bolezni in
ortopedije. Brez objavljanja rezultatov bi bilo naše delo samo sebi namen. Kolegi moje
generacije redno aktivno sodelujejo na strokovnih srečanjih doma in v tujini in so za svoje
področje priznani kot veliki strokovnjaki. Mlajše kolege stalno spodbujamo, da nam sledijo,
zato smo pričeli tudi s tedenskimi strokovnimi predavanji mlajših kolegov.
Strokovni prispevki:
1. Andoljšek M. Zdravljenje ekstenzijskih dislociranih suprakondilarnih zlomov otroške
nadlaktnice. In: Komadina Red. Zbornik izbranih predavanj simpozija o poškodbah
otroškega skeleta in poškodbah nevrokraniuma in možgan. VII. Celjski dnevi,
Portorož 2009: 62-72.
2. Pšenica
J.
Poškodbe
komolca
in
podlakta.
In: Konzervativno zdravljenje poškodb gibal pri otrocih. Zbornik 4. Goriški
travmatološki dnevi; 2009 sep 25-26; Nova Gorica. Nova Gorica: Splošna in učna
bolnišnica
dr.
F.
Derganca,
2009;
32-45.
3. Mlakar V, Berginc G, Volavšek M, Štor Z, Rems M, Glavač D. Presence of activating
KRAS mutations correlates significantly with expression of tumour suppressor genes
DCN and TPM1 in colorectal cancer. BMC Cancer. 2009 Aug 13;9:282.
Aktivne udeležbe in vabljena predavanja :
1. Andoljšek M. Femoral Head Fractures. Course on articular and paraarticular fractures.
Kranjska gora, Slovenija: 12-15.01.2009.
2. Andoljšek M. Trochanteric fractures. Course on articular and paraarticular fractures.
Kranjska gora, Slovenija: 12-15.01.2009.
3. Andoljšek M. Introduction to the foot&ankle day. Course on articular and
paraarticular fractures. Kranjska gora, Slovenija: 12-15.01.2009.
4. Andoljšek M. ORIF of the calcaneal fracture. Course on articular and paraarticular
fractures. Kranjska gora, Slovenija: 12-15.01.2009.
5. Andoljšek M. Failed primary treatment in calcaneal fractures. What to do? Course on
articular and paraarticular fractures. Kranjska gora, Slovenija: 12-15.01.2009.
6. Andoljšek M. Zdravljenje ekstenzijskih dislociranih suparkondilarnih zlomov otroške
nadlaktnice. VII. Celjski dnevi, Portorož 13-14.03.2009.
7. Andoljsek M. Failed primary treatment of calcaneal fracture. What to do? AO
Traumavideosymposium – Problems in articular fractures. Česke Budejovice Czech
republic: 29.04. – 01.05.2009.
8. Andoljsek M. Injuries of the distal tibial physis. AO Trauma course – Foot and Ankle.
AO Regional Courses Halkidiki/ Thessaloniki Greece: 09-12.05.2009.
9. Andoljsek M. Peritalar dislocations and fracture dislocations. AO Trauma course –
Foot and Ankle. AO Regional Courses Halkidiki/ Thessaloniki Greece: 0912.05.2009.
69
10. Andoljsek M. ORIF of the intraarticular calcaneal fracture. AO Trauma course – Foot
and Ankle. AO Regional Courses Halkidiki/ Thessaloniki Greece: 09-12.05.2009.
11. Andoljsek M. Failed primary treatment of calcaneal fracture. What to do? AO Trauma
course – Foot and Ankle. AO Regional Courses Halkidiki/ Thessaloniki Greece: 0912.05.2009.
12. Andoljsek M. Open articular fractures. AO Trauma course – Foot and Ankle. AO
Regional Courses Halkidiki/ Thessaloniki Greece: 09-12.05.2009.
13. Andoljsek M. Failed primary treatment of calcaneal fractures. 2nd Heidelberg
Deformity-Day. International Congres for the Correction of complex FootDeformities. Heidelberg, Germany: 18-19.09.2009.
14. Andoljsek M. Trochanteric fractures. AO Advances course. Portorož, Slovenia:
30.09.- 03.10.2009.
15. Andoljsek M. Pilon fractures. AO Advances course. Portorož, Slovenia: 30.09.03.10.2009.
16. Andoljsek M.Diagnosis & Classification: Pilon & Ankle. 8th AO Advanced foot &
ankle course. Dresden, Germany: 6-9.10.2009.
17. Andoljsek M. Correction of the hindfoot after failed tretment of the calcaneal
fractures. 8th AO Advanced foot & ankle course. Dresden, Germany: 6-9.10.2009.
18. Fabjan A, Andoljšek M. Je pri športniku vsak zvin gležnja res samo “zvin gležnja”?.
“Skriti zlomi skočnice in petnice. Posvetovanje športne medicine združeno s
smučarskim tekmovanjem zdravnikov dežel Alpe- Adria. Kranjska gora: 06.02.2009.
19. Pšenica, J.: Wrist pathology and wrist arthroscopic procedures. 6th International
Course of Arthroscopic Tecniques – Basic. 16 – 18 April 2009, Ljubljana Slovenija
20. Pšenica, J.: Conservative treatment of elbow and forearm injuries in children. 4th
Symposium Conservative fracture care. 25 – 26 September, Nova Gorica Slovenija
21. Pšenica, J.: Humerus diaphiseal fracture. AO Trauma Course – Advances in Operative
Fracture Management. 30 september – 3 oktober 2009, Portorož Slovenija
22. Pšenica, J.: Distal humerus articular fractures. AO Trauma Course – Advances in
Operative Fracture Management. 30 september – 3 oktober 2009, Portorož Slovenija
23. Pšenica, J,: Case presentation. AO Trauma Tips for trainers Course. 23-24 November
2009, Ankara Turkey
24. Rems M. Izkušnje s PATH projektom v Sloveniji, Nacionalna konferencija Zagreb,
13. februar 2009
25. Rems M. Poti in stranpoti kliničnih poti. Vitka organizacija: Kako se prilagoditi novim
razmeram, Ljubljana 11. marca 2009
26. Rems M. Što dobijamo s PATH projektom. WHO sestanek Sarajevo, 22. maj 2009
27. Rems M. Slovene experience with PATH project, Ankara 11-12. junij 2009
28. Rems M. Osnovni principi kirurgije s pospešenim okrevanjem. Srečanje patronažnih
medicinskih sester, Ljubljana 21. september 2009
29. Akutni koronarni sindrom. Okrogla miza »Ukinjanje antitrombotične terapije po PCI«
Bled 4. april 2009
30. Rems M. Principi kirurgije s pospešenim okrevanjem. Celosten pogled kirurške
zdravstvene nege na stroko in kakovost – proces trajnega izboljševanja kakovosti.
Dobrna 3-4 april 2009
31. Mertelj O, Ribič H, Rems M, Brodnik B.: »Comparisson of microbiological results
from swab and tissue culture in patients with diabetic foot« EWMA 2009 Helsinki 2022.maj.2009
32. Strokovni panel Ocena kakovosti zdravljenja z zdravili v bolnišnici Golnik, Golnik 3.
julij 2009
70
33. Rems M. Spreminjanje je osnovno orodje kakovosti. Kakovost v zdravstveni in
babiški negi – odgovorni, kompetentni in inovativni zaposleni, 19-21 oktober, Maribor
2009
34. Rems M, Dolenc M, Tušar S.: Late results of open sublay mesh repair of incisonal
hernia. 4th International hernia congress joint meeting of AHS and EHS Berlin, 9-12
september 2009
35. Rupar P, Andoljsek M. Lisfranc joint injuries. Course on articular and paraarticular
fractures. Kranjska gora, Slovenija: 12-15.01.2009.
36. Rupel A, Andoljšek M. Peripheral talus fractures. Course on articular and paraarticular
fractures. Kranjska gora, Slovenija: 12-15.01.2009
37. Rupar P, Kovač M.,Pšenica J.Kotno stabilne plošče – reštev priblema zloma distalnega
radiusa ?, Sekcija za kirurgijo roke. Zreče , november 2009
38. Rupar P, Grubišič A.Blaga poškodba glave pri otroku.Srečanje ob 50. letnici
pediatričnega oddelka bolnice Jesenice.,Bled ,september 2009
39. Militarov A. Tromboprofilaksa pri kirurškem bolniku. Pregledno predavanje ob
oblikovanju smernic tromboprofilakse kirurškega oddelka SB Jesenice.,Jesenice
15.1.2009
Kot poslušalci in aktivni diskutanti smo sodelovali na 62 kongresih tako doma kot v tujini.
Pasivna izobraževanja podpiramo zlasti pri specializantih in mlajših specialistih. Vsak kirurg
in ortoped je bil vsaj na dveh, kar je tudi pogoj za obnovitev licence.
Kazalniki kakovosti
Že nekaj let kvaliteto svojega dela spremljamo s kazalniki kakovosti. Trije kazalniki so
projekt cele hiše, predpisani v Splošnem dogovoru za bolnišnice.
Ti kazalniki so definirani za celotno hišo in spremljani po enaki metodologiji. To so kazalnik
o okužbi, kolonizaciji in prenosu MRSA, akcidentalni padci hospitaliziranih pacientov in
razjede zaradi pritiska. Na vseh treh področjih sodelavci kirurgije dosegamo vsakoletne
izboljšave in pripomoremo k dobremu uspehu bolnišnice kot celote. Ti kazalniki so dober
primer kako identifikacija problema in sistem nadzora izboljša rezultat.
Poleg skupnih kazalnikov kakovosti na kirurgiji merimo odklone oz. težave pacientov v
pooperativnem obdobju, čas od odpusta pacienta do odposlane odpustnice, nepričakovane
smrti pacientov, in zaplete po artroplastikah kolka in kolena.
1.HOSPITA L- zapleti oz. odkloni pri programsko operiranih pacientih
Obdobje od 1. 1. – 31.12. 2009
V tem obdobju je bilo v operacijskem bloku operiranih 3050 pacientov. Približno 1500 je bilo
nujnih ostali programski:
1138 operiranih in klicanih pacientov od tega:
163 nedosegljivih pacientov
978 dosegljivih pacientov
Število pacientov :

S hudo bolečino ( VAS > 5)
Z infektom rane (minor+major)
Hematom ( reoperiran )
Reoperiranih
Obisk druge ustanove (brez napotitve)
87 pacientov
28 pacientov
4 pacienti
6 pacientov
6 pacienti
71
oz. 8,9 %.
oz.2,8 %.
oz. 0.4 %
oz. 0,6 %
oz. 0,6 %

Ponoven obisk kirurga ( nenaročen)
GVT
31 pacientov oz. 3,1 %.
1 pacient
oz. 0,1 %
ODKLONI: 16,6%
Ukrepi :
Stopnja odklonov se je skozi leto postopno povečevala. Največ je tistih s hudo bolečino.
Problem smo obravnavali na krg. konziliju. Neposredno je povezan s kratko hospitalizacijo in
neustrezno ali nezadostno pooperativno analgezijo, kar moramo sistemsko izboljšati.
Predlagamo izdelavo podobnega modela kot velja v dnevni bolnišnici. K sodelovanju bomo
povabili asist.mag. Matejo Lopuh, dr.med., vodjo protibolečinske ambulante.
Tudi stopnja po operativnih infektov je kar visoka, zlasti v zadnjem četrtletju. Morda je v
tolažbo to da, smo všteli tudi tiste infekte, pri katerih ponoven poseg ni bil potreben. Ti so
všteti med reoperirane, razen če je bil infekt zaznan že znotraj prve hospitalizacije. Kot obisk
druge ustanove smatramo le tiste, ki so tja odšli zaradi komplikacije našega zdravljenja.
Zaplete in odklone programsko operiranih smo spremljali prvič leta 2009, zato sistem in
vprašalnik še ni dodelan. Moral bi biti povsem enak kot v dnevni bolnišnici. Nekaj podatkov
se je poleti tudi izgubilo zaradi kadrovske stiske in čiščenja čakalnih vrst ( julij – september ).
Predlagali smo, da vsak pacient ob odpustu dobi kratek vprašalnik, ki ga ob kontroli vrne ali
čez en mesec pošlje urejevalki primerov.
2. DNEVNI HOSPITAL – odkloni od kliničnih poti
Obdobje od 1. 1. – 31.12. 2009
Skupno število operiranih in klicanih kirurških pacientov 1025.

Premestitev
zaradi:
a) anestezije
b) kirurgije
c) splošni in socialni
38 pacientov oz. 3,7 %
Zapleti doma
a) Hematom
b) Bolečina
c) Drugo
28 pacientov oz. 2.7 %
7 pacientov
19 pacientov
2
10 pacienti
20 pacientov
8 pacientov
ODKLONI DB skupaj: 6,4 %
72
6
5
4,8
4,5
3,7
4
3
2,7
2,4
2,7
2,03
2
1,6
1
0,3
0,2
0
0
2006
2007
2008
0
2009
tabela 16. Premestitve, zapleti doma in ponovne hospitalizacije po obravnavi v DB
Ukrepi :
Stanje je zadovoljivo in ne odstopa od preteklih let. V dnevni bolnišnici se, zaradi bistveno
daljše čakalne dobe v bolnišnici, lotevamo vedno zahtevnejših posegov. V dogovoru z
asist.mag. Matejo Lopuhov, dr.med.,moramo izboljšati tudi pooperativno analgezijo doma.
Razmisliti moramo tudi o zgodnji kontroli pri operaterju.
3. ODPUST – ČAS OD ODPUSTA DO ZAKLJUČENE ODPUSTNICE
Obdobje od 1. 1. do 31.12. 2009
Skupno število pacientov oz. odpustnic 5513.
Povprečen čas od fizičnega odpusta pacienta do odpustnega pisma oddanega na pošto je bil v
letu 2009 2,75 dni oz. 66 ur .
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
povprečje
94
63
89
77
80
98
34
48
61
59
48
45
66,33
73
av
gu
se
st
pt
em
be
r
ok
to
be
r
no
ve
m
be
de
r
ce
m
be
po
r
vp
re
čj
e
ju
lij
ju
ni
j
aj
m
ap
ril
ja
nu
ar
fe
br
ua
r
m
ar
ec
110
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Stanje je v primerjavi z letom 2008 izboljšano za 6 ur. Povprečje kvari zlasti prvo četrtletje.
Kasneje smo z stalnim opozarjanjem na nezaključene primere čas od odpusta do odpustnice
izboljšali. Objektivna ovira, da smo še vedno na pol poti k cilju ostaja pomanjkljiva
kadrovska zasedba tako med kirurgi kot med administratorkami.
Ukrepi :
Stalno opozarjanje na nezaključene odpustnice s strani predstojnika in kadrovske okrepitve.
4. SMRTI HOSPITALIZIRANIH PACIENTOV
Obdobje od 1.1. – 31.12 2009
Skupno število umrlih pacientov
• Pričakovane smrti
• Nepričakovane smrti
116 pacientov oz. 2,1 %
94 pacientov - 1,7%
22 pacientov - 0,4%
Skupno število smrtnih primerov je bilo veliko zlasti v prvem četrtletju. Nato se je umirilo.
Povprečje je od večletnega povprečja pomembno večje – skoraj za še enkrat. Razlog za to ni v
slabšem zdravljenju, pač pa v tem, da svojci pripeljejo v bolnišnico večino terminalnih
rakavih bolnikov . To, da neozdravljivo bolni svojo končno uro dočaka doma, je v navadi le
še med kmečko populacijo. Razmerje pričakovanih proti nepričakovanim je izboljšano v prid
pričakovanim smrtim.
Ukrepi :
Vse smrtne primere obravnavamo na kirurškem konziliju, kjer se tudi opredelimo do potrebe
po obdukciji. Pri vseh nepričakovanih smrtih je obdukcija zapovedana. Ko dobimo
obdukcijski zapisnik ponovno preverimo potek bolezni in eventualna neskladja s kliničnimi
diagnozami.
5. Zgodnji zapleti po programski artroplastiki kolka in kolena
Kot kazalnik kakovosti so opredeljeni zgodnji zapleti po programskih primarnih
artroplastikah – infekt, omajanje s potrebo po ponovnem posegu, izpah s potrebo po
ponovnem odprtem posegu ( ne zaprta repozicija) in drugo.
V tem letu smo opravili 259 primarnih artroplastik kolka in zabeležili 1 infekt (0,4%), ki smo
ga z zgodnjo reoperacijo rešili brez menjave proteze.
74
Tep kolena smo opravili 63. Zabeležili smo dve re operaciji. V enem primeru je šlo za infekt
(1,5%), ki smo ga hitro re operirali in s tem protezo rešili. V drugem primeru je šlo za
artrofibrozo s slabo gibljivostjo (1,5%) zaradi katere je bila potrebna po 6 mesecih artroliza.
V primerjavi z prejšnjimi leti je stanje generalno izboljšano, saj nismo imeli izpahov protez,
ki bi potrebovali operativno revizijo. Odstotek zgodnjih po operativnih zapletov je pri obeh
vrstah TEP izboljšan v primeru s prejšnjimi leti. Zapletov je manj kot jih je v povprečju
opisanih v literaturi.
3,5
3
0,6
2,5
0,6
1,5
2
ostalo
omajanje
luksacija
infekt
1,3
0
1,5
1,2
1
0,5
0
1,7
1,3
1,5
0,8
0
2002-2005
0,5
0
2006-2008
koleno08
koleno09
kolk 09
Tabela 17. Zapleti endoprotetskih operacij kolka in kolena
Zaključne misli
Leto 2009 je bilo za kirurgijo SB Jesenice delavno in uspešno. Kljub kadrovskim in
materialnim stiskam smo v celoti dosegli zastavljene cilje. Program smo presegli, v celoti smo
dosegli prospektivne primere in opravili dodaten program iz nacionalnega razpisa. Pri tem
nismo presegli predvidene porabe na bolnika.
Nismo pa uspeli zaustaviti naraščanja čakalnih dob. Te smo zmanjšali le pri nekaterih
diagnozah, ki sodijo med prospektivne primere. Ker ti primeri dosegajo že skoraj polovico
programskih operacij, se je pomembno podaljšala čakalna doba za operacije, ki v ta sklop ne
sodijo. Ta problem smo predstavili odgovornim na ministrstvu za zdravje in na zavarovalnici.
Spremembe pričakujemo v tem letu. Ker nam na leto čakalna doba narašča za 500 primerov,
smo prosili tudi za skupno povečanje programa. Čeprav se bližamo maksimalnemu izkoristku
kadrov in prostorov menimo, da bi to še zmogli. Šest tisoč primerov pa je verjetno največ kar
v tem trenutku kirurgija zmore.
V letu 2010 se veselimo kadrovskih okrepitev treh novih specialistov. Pričakujemo tudi, da se
bo povečalo vlaganje v materialne danosti in prostore. Velik obrat pacientov, ki so večinoma
operirani, pomeni tudi obrabo inštrumentov in prostorov. Brez pomembno večjih vlaganj v
opremo in prostore kot v preteklem letu, povečanje programa ne bo mogoče.
Pričeli smo tudi z internimi izobraževanji, kar je prineslo novo kvaliteto tedenskih sestankov.
Ponudili smo sodelovanje na interdisciplinarnih sestankih sodelavcev zdravstvene nege.
75
Ponudba je sprejeta in bo pripomogla k izdelavi kliničnih poti za vse postopke, ki jih
opravljamo. Umirili smo strasti in jih usmerili v produktivno delo. To si štejem za največji
uspeh preteklega leta.
76
Poročilo o dejavnosti zdravstvene nege kiruškega oddelka
Jana Lavtižar, dipl.m.s.
Glavna medicinska sestra kirurškega oddelka
1. UVOD
V preteklem letu je bilo veliko aktivnosti namenjeno pridobivanju standarda kakovosti ISO.
Ob tem smo stalno sledili izboljšanju kakovosti in varnosti pri delu s pacienti.
V letu 2009 smo izdelali dve novi klinični poti in spremenili številne obrazce in navodila.
Izdelali smo protokol optimalno pripravljenih postelj za pacienta na kolčni trakciji. Prav tako
smo izdelali nove obrazce za spremljanje pacientov s stomo in obrazce za obveščanje
patronažne službe o oskrbi stomista.
2. POROČILO O IZVEDENIH CILJIH
Zaposleni smo sledili viziji in strategiji razvoja zdravstvene nege v bolnišnici.
Oblikovan sta bili klinični poti za operacijo dimeljske kile na oddelku in operacijo velikih žil
na nogah - varic. Prenovili smo vse obstoječe klinične poti na kirurškem oddelku.
Na kirurškem oddelku smo spremljali kazalnike:
Število padcev
Število pridobljenih RZP
Število prenesenih MRSA
Določili smo tri kazalnike kakovosti kirurškega oddelka:
Število optimalno izpolnjenih kliničnih poti na kirurškem.
Število pravilno zabeleženih ocen bolečine na terapevtskem listu in anketiranje
pacientov o bolečini.
Število optimalno pripravljenih postelj za pacienta na kolčni ekstenziji.
Projekt varovanja pacientove zasebnosti ni bil realiziran. Ni nam uspelo naročiti zaves ob
umivalnikih. Prav tako nismo uspeli pridobiti prostorov kjer bi izvajali preveze ran.
Nekoliko smo izboljšali bivalni standard pacientov. Na kirurškem oddelku smo zamenjali 10
postelj z antidekubitusnimi blazinami in 10 nočnih omaric.
3. KAKOVOST IN VARNOST
Okužbe
V letu 2009 je prišlo do prenosa MRSA v enem primeru, ko ni bil vzet bris rane ob sprejemu
v bolnišnico. Poslabšali smo kazalnik za en primer prenosa v mesecu marcu. Dosegli smo
zastavljen cilj odvzetih 65 brisov mesečno na kirurškem oddelku. V letu 2009 smo odvzeli
753 brisov torej v povprečju 63 brisov (en kirurški oddelek preko poletja zaprt).
77
MRSA
Jan.
Febr.
Mar
Apr
Maj
Jun.
Jul.
Avg.
Sep
Okt.
Nov.
Dec.
prinešena
prenesena.
skupno
0
0
0
0
0
0
1
1
2
0
0
0
1
0
1
0
0
0
2
0
2
2
0
0
1
0
1
4
0
4
5
0
5
1
0
1
Tabela 1: Prikaz števila v bolnišnico prinešene in znane, v bolnišnici prenešene in skupne MRSA v letu 2009
na kirurškem oddelku.
Število
sprejeti
Pacienti odv
kužninami
Jan.
515
42
Febr.
453
32
Mar.
534
75
Apr.
437
55
Maj
477
62
Jun.
441
75
Jul.
359
55
Avg.
394
71
Sep.
465
55
Okt.
459
85
Nov.
439
76
Dec.
456
70
Tabela 2: Prikaz števila sprejetih pacientov z odvzetimi nadzornimi kužninami na MRSA po posameznih
mesecih.
Razjeda zaradi pritiska (RZP)
Izboljšali smo kazalnik kakovosti - število pridobljenih RZP. Število RZP smo v letu 2009
zmanjšali za 7 primerov. Dosegli smo zastavljen cilj v letu 2009. V letu 2009 smo imeli 14
pridobljenih RZP in za vse primere pripravili študije primera.
Jan.
Feb.
Mar.
April
Maj
Jun.
Jul.
Avg.
Sept.
Okt.
Nov.
Dec.
Skupaj
Pridobljene
OP
Prinešene
1,5
0,5
7
0
1
1
1
0
4
3
0
0
1
1
14
3
4
8
3
5
3
7
1
5
6
8
60
Obrav.
3
6
3
3
1
4
1
3
3
1
4
2
34
1
1
2
Poslab.
Tabela 3: Prikaz števila razjed zaradi pritiska pridobljenih, prinešenih,obravnavanih
Padci
Kazalnik število padcev na kirurškem oddelku se je poslabšal saj je bilo v letu 2009 za 10
primerov več (37) padcev kot v letu 2008 (27 padcev). Zdravnik je po padcu pregledal
paciente v 28 primerih (75%) kar je za 10% slabše kot lani. Cilja torej nismo dosegli.
Izrečenih je bilo veliko korektivnih ukrepov na temo padcev pacientov in tudi izvedli
varnostne razgovore po vsakem padcu. Število izrečenih ukrepov in % uspešno izvedenih
78
PADCI BOLNIKOV V LETU 2009
10
9
8
7
5
3
4
5
4
4
3
2
3
2
1
5
5
6
0 0
0
2
2 2
2
1
3
3
2
1
1
0
0
0
nu
ja
ar
ar
ru
b
fe
m
ec
ar
ril
ap
m
j
ni
ju
aj
lij
ju
st
r
be
gu
v
a
em
t
p
se
r
r
er
be
be
ob
t
m
m
ok
ve
ce
no
de
PADCI S POSTELJE
VSI PADCI
Graf 1: Prikazuje gibanje števila padcev s postelje po mesecih na kirurškem oddelku
krg
januar
februar marec
da ne da ne da ne
/
/ 3
1 1
1
april
da ne
2
/
maj
da
3
ne
1
junij
da ne
3
/
julij
da ne
1
1
avg
da
3
ne
/
sept
da ne
1
/
okt
da ne
4
2
novem
da ne
2
3
decem
da ne
5
/
Tabela 4: Prikaz števila bolnikov, ki jih je po padcu pregledal zdravnik
3.4. Varnostne vizite (VV) in razgovori (VR) ter varnostni zapleti v letu
2009
Varnostne vizite
Varnostni razgovori
po padcu pacienta
Planirano v
letu 2009
48
Po vsakem
padcu
Izvedenih v
letu 2009
53
14 (100%)
Izrečenih ukrepov
VV, VR
84
53
Realizacija
ukrepov VV, VR
99%
100%
V letu 2009 smo dokumentirali 59 varnostnih zapletov oziroma potencialnih varnostnih
zapletov na kirurškem oddelku.
3.5. Kazalniki kirurškega oddelka
3.5.1 Spremljali smo število optimalno izpolnjenih kliničnih poti na kirurškem oddelku v
mesecu aprilu in mesecu oktobru. Ugotovili smo, da nobena KP bila 100% izpolnjena.
APRIL 2009
Število pregledanih
kliničnih poti (KP) vse
44
Optimalno
izpolnjene
0
79
OKTOBER 2009
45
Optimalno
izpolnjene
0
skupaj
KP totalna endoproteza
kolka
KP totalna endoproteza
kolena
KP laparoskopska
holecistektomija
KP resekcija raka debelega
črevesa
15
0
30
0
4
0
0
0
20
0
14
0
5
0
1
0
Tabela 5: Prikaz števila pregledanih kliničnih poti in optimalno izpolnjenih
Korektivni ukrepi
Razgovor negovalni tim o doslednem izpolnjevanju, letni sestanek
Tedenski sestanek
Rok realizacije
Predstojnik obvesti fizioterapijo in anestezijo o neizpolnjevanju KP
Spremljanje izpolnjevanja KP 2 krat v letu 2010
Pregled kliničnih poti in morebitni popravki
Marec 2010
December 2009
Januar 2010
Maj in september 2010
Maj 2010
3.5.2 Spremljali smo število pravilno zabeleženih ocen bolečine na terapevtskem listu in
anketiranje pacientov o bolečini v mesecu marcu in v mesecu oktobru 2009. Pregledanih je
bilo 60 terapevstskih listov ( pacienti po operativnem posegu in konzervativno zdravljeni
pacienti).
Pacienti po operativnem posegu
Število pregledanih terapevtskih listov
Ocena bolečine po operativnem posegu
Ocena bolečine 3krat dnevno
Ocena jakosti bolečine
MAREC 2009
22
90%
81%
90%
OKTOBER 2009
16
87%
75%
80%
Ocena jakosti bolečine po aplikacij analgetika
68%
69%
Tabela 6: Prikaz odstotkov popolno izpolnjenih ocen o bolečini pri pacientih po operativnem posegu
Konzervativno zdravljeni pacienti
MAREC 2009
8
100%
100%
25%
Število pregledanih terapevtskih listov
Ocena bolečine 3 krat dnevno
Ocena jakosti bolečine
Ocena jakosti bolečine po aplikaciji analgetika
OKTOBER 2009
14
100%
100%
25%
Tabela 7: Prikaz popolno izpolnjene ocene bolečine pri pacientih, ki so bili konzervativno zdravljeni na
kirurškem oddelku
80
Iz zgoraj omenjenih podatkov je razvidno, da je bilo spremljanje bolečine pri operiranih in
konzervativno zdravljenih pacientih obvladovano. Zelo slabo je spremljanje bolečine po
aplikaciji analgetika. Na prvem sestanku v mesecu februarju smo se dogovorili o beleženju
ocene bolečine tudi po aplikaciji analgetika.Opiši korektivne ukrepe
Korektivni ukrepi
Razgovor negovalni tim o doslednem izpolnjevanju, letni sestanek
Spremljanje izpolnjevanja bolečine 2 krat v letu 2010
Rok realizacije
Marec 2010
April in november 2010
3.5.3 Spremljati bi morali število optimalno pripravljenih postelj za pacienta na kolčni trakciji
vendar je bil do konca leta 2009 oblikovan protokol za optimalno pripravljeno posteljo za
pacienta na kolčni trakciji. Oblikovani so bili obrazci za spremljanje kazalnika. Kazalnik
bomo spremljali v letu 2010.
3.6. Kategorizacija zdravstvene nege (KZN)
Kategorije ZN na kirurškem oddelku
40,00
35,00
30,00
2008
25,00
20,00
15,00
35
30
35
38
2009
26
28
10,00
5,00
0,00
1.kat
2.kat
3.kat
4.kat
Graf 2: Delež kategorij na kirurškem oddelku v letih 2008 in 2009
Kirurški oddelek januar februar marec april maj junij
1.kat
37,4
37,0 36,3 36,3 33,8 29,3
2.kat
31,9
33,8 34,7 39,5 35,1 33,4
3.kat
28,9
27,0 26,8 22,3 27,1 32,8
4.kat
julij avgust septem oktober novemb decemb
29,6
26,8
27,5
19,5
21,4 22,3
40,1
41,7
34,1
46,3
44,6 42,3
26,4
29,1
34,6
30,2
27,9 30,4
Tabela 8: Prikaz odstotkov 1.,2.3. kategorije pacientov na kirurškem oddelku v letu 2009
81
4. MANEMEGENT V ZN
V letu 2009 je prišlo do večjega števila menjave kadra. Leto smo zaključili s 36 medicinskimi
sestrami (MS), 8 diplomirani medicinskimi sestrami (dipl.m.s.) in 8 pripravniki (MS ) ter 3
pripravniki (dipl.m.s.). Na porodniškem dopustu je bilo ob koncu leta 5 MS.
4.1. Izobraževanje in strokovno sodelovanje
Strokovnih izobraževanj smo se udeležili v obsegu kot so nam dopuščala finančna sredstva.
Na zunanjih srečanjih je bilo 38 udeležencev in 73 udeležencev se je udeležilo internih
strokovnih izobraževanj v SBJ. Na kirurškem oddelku smo izvedli delavnico o pravilni
fiksaciji pacienta..
Vsi zaposleni so se udeležili delavnic o oskrbi rane, temeljnih postopkov oživljanja in
delavnic o komunikaciji s pacienti. Varstvo pri delu so opravili vsi zaposleni in 10 zaposlenih
tudi predavanje o Zakonodaji.
V okviru kirurškega oddelka je 8 zaposlenih predstavilo 5 seminarskih nalog.
Aktivno smo sodelovali v naslednjih projektnih skupinah.
PROJEKTNE SKUPINE
Projektni tim za preventivo in oskrbo RZP
Projektni tim za oblikovanje KP
Inkontinenca
Dokumentacija V ZN
Preprečevanje padcev
Bolnikovo dostojanstvo in bolnikove pravice
Standardi kakovosti
Enteralna prehrana
Negovalne diagnoze
Število udeleženih s KRG. ODD.
16
3
8
1
6
4
1
6
3
4.1.1. Aktivna udeležba na seminarjih
Fast track z vidika zdravstvene nege
Strokovno izobraževanje Coloplasta Ljubljana 22.9.2009
Fast track Strokovno izobraževalna ekskurzija Portorož 18.9.-19.9.2009
Celosten pogled kirurške zdravstvene nege na stroko in kakovost (Zdravstvena nega bolnika
pred operacijo raka debelega črevesa in po njej, po principih kirurgije s pospešenim
okrevanjem) Dobrna 3. do 4.4.2009
7. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije MEDICINSKE SESTRE IN BABICE –
ZNANJE JE NAŠA MOČ (Timski pristop pri pripravi pacienta na operativni poseg resekcija
raka na debelem črevesu, po programu pospešenega okrevanja – fast track ) Ljubljana 11. –
13. maj 2009
82
7. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije MEDICINSKE SESTRE IN BABICE –
ZNANJE JE NAŠA MOČ (Organiziranost službe za zdravljenje bolečine v SBJ) Ljubljana
11. – 13. maj 2009
V letu 2009 smo sodelovali pri nastajanju učbenika Visoke šole za zdravstveno nego
Jesenice TEORETIČNE IN PRAKTIČNE OSNOVE ZDRAVSTVENE NEGE. Objavili
smo tri vsebine.
PREVEZA TORAKALNEGA DRENA IN MENJAVA DRENAŽNEGA SISTEMA –
Zorica Panič, Oti Mertelj
ENDOSKOPSKI POSEGI – Jana Lavtižar
PREDOPERATIVNA ZDRAVSTVENA NEGA – Jana Lavtižar, Lidija Arlič
4.2. Zdravstveno vzgojno delo
Na abdominalni kirurgiji smo opravili 48 ur zdravstveno vzgojnega dela s stomisti (27
pacientov) in njihovimi svojci. V večini primerov so bili stomisti delno samostojni in odvisni
od pomoči svojcev. Pri obravnavi stomistov smo vpeljali nove obrazce za spremljanje
obravnave in tudi za odpust pacienta v domače okolje – poročilo patronažni službi.
V mesecu aprilu in septembru smo sodelovali pri organizaciji srečanja ILCO društva v SBJ..
35 pacientov je bilo operiranih po programu pospešenega okrevanja in pri vseh smo opravili
razgovore teden dni pred operativnim posegom ( 26ur zdravstveno vzgojnega dela).
5. CILJI IN KAZALNIKI kakovosti za proces celostne oskrbe pacienta na
kirurškem oddelku za leto 2010
Cilj
Zagotavljanje kakovostne celostne obravnave pacientov
Aktivnosti
•
•
•
•
•
•
Cilj
Zagotavljanje varnosti pacientov
Aktivnosti
Izdelati dve KP (splošna kirurgija, travmatološki odd.)
Izdelati protokol oziroma standard oskrbe pacienta s stomo
Tedenski oddelčni sestanki, mesečni sestanki krg.odd
Spremljati optimalno izpolnjene KP
Spremljati optimalno pripravljeno posteljo za pacienta na kolčni trakciji
Spremljati pravilno zabeleženih ocen bolečine na terapevtskem listu
•
•
•
•
•
•
•
•
Izvajanje varnostnih in negovalnih vizit, pogovorov o varnosti
Beleženje varnostnih zapletov in potencialnih varnostnih zapletov
Izvajanje ukrepov po varnostnih razgovorih, VV, varnostnih zapletih
Ocenjevanje ogroženosti za padec
Spremljanje števila padcev pacientov
Varnostni razgovori po padcu pacienta
Spremljanje števila pridobljenih in prinešenih RZP
Ocenjevanje ogroženosti za nastanek RZP
83
•
•
•
•
•
Cilj
Izdelava študij primera po nastanku RZP
Izvajanje preventive RZP
Spremljanje števila odvzetih brisov na MRSA, VRE, ESBL
Spremljanje števila prenesenih MRSA
Izobraževanje zaposlenih o varnosti pacientov in varnostnih zapletih
Pridobivanje, obnavljanje znanja zaposlenih na kirurškem oddelku
Aktivnosti
•
•
•
•
•
•
organizacija izobraževalne delavnice o pravilni fiksaciji pacientov in
izpolnjevanje dokumentacije
izdelava seminarskih nalog – zaposleni tematsko po oddelkih in
predstavitev le teh na sestankih
izdelava vsebine znanj za pripravnike, študente
aktivna udeležba na strokovnih srečanjih
pasivna udeležba na internih in eksternih strokovnih srečanjih,
delavnicah
spremljanje udeležbe na projektnih skupinah in vodenje projektnih
skupin
Za izvedbo ciljev in kazalnikov so odgovorni:
•
•
Odgovorne medicinske sestre kirurških odsekov
Glavna medicinska sestra krg.oddelka
84
Poročilo o delu koordinatorice ZN za oskrbo kronične rane
Oti Mertelj, dipl.m.s.
1.Uvod
Kronične rane postajajo vse večji zdravstveni socialni in ekonomski problem za družbo po
vsem svetu. Pri oskrbi in zdravljenju predstavljajo izziv za vse člane zdravstvenega tima .
Ob sprejemu v bolnišnico imajo starejši pacienti večkrat poleg osnovnega obolenja tudi
kronično rano, ki se slabo celi, oziroma ne celi. V letu 2009 je koordinatorica ZN za oskrbo
kronične rane imela največ obravnav ravno na internem oddelku.To so bili v večini pacienti z
razjedo zaradi pritiska, ki je bila prisotna že ob sprejemu v bolnišnico in golenjo razjedo.
Koordinatorica ZN za oskrbo kroničnih ran je članica zdravstvenega in negovalnega tima in
njeno delo poteka na vseh oddelkih in enotah bolnišnice, kjer ležijo bolniki s kroničnimi
ranami. V letu 2009 je bila pogosto prisotna pri oskrbi pacientov s kronično rano na oddelku
za hemodializo. Kljub temu, da so bile to operativne rane in rane nastale zaradi poškodb, je
celjenje trajalo več mesecev.
V letu 2009 je koordinatorica obravnavala 546 pacientov - prva obravnava, nato so se
obravnave pri pacientih nadaljevale vse do odpusta ali smrti. Največ je bilo obravnavanih
pacientov z RZP.
V preteklem letu smo poleg običajne oskrbe kroničnih ran (terapija z negativnim pritiskom,
lokalnim nadpritiskom kisika, sodobnimi oblogami in klasičnimi materiali) pričeli z uporabo
posebnega mavčnega škornja za zdravljenje nevropatskih razjed na diabetičnem stopalu.
Tovrstno oskrbo smo uporabili pri treh pacientih, kjer je pri dveh prišlo do popolne zacelitve,
pri tretjem pacientu zdravljenje še traja.Pri tem pacientu smo namesto mavca uporabili
vakumsko opornico za razbremenitev. Rana se je glede na površino zmanjšala za več kot
polovico.
2. Poročilo o izvedenih ciljih
•
•
•
•
V letu 2009 smo skupaj s člani negovalnega tima dosegli izjemen uspeh in sicer
zmanjšanje incidence pridobljenih RZP iz 5,6‰ na 4,1‰.. V primerjavi s preteklim
letom se je število pridobljenih RZP zmanjšalo iz 78 pacientov na 59 pacientov.
Na področju zaposlenih v zdravstveni negi so bile izvedene delavnice Oskrba akutne
in kronične rane. Delavnice z naslovom Pravilno nameščanje bolnika v ustrezne
položaje in preventiva RZP so zaradi bolezni koordiantorice v novembru in decembru
odpadle, zato te delavnice trenutno še potekajo. Na teh delavnicah sodelujejo tudi
diplomirane fizioterapevtke.
Nova pridobitev za paciente in njihove svojce je publikacija Stop razjedi zaradi
pritiska, ki so jo izdelali člani projektnega tima za preventivo in oskrbo RZP.
Izboljšanje oskrbe nevropatskih razjed na diabetičnem stopalu s pomočjo posebnega
mavčnega škornja in posebne vakumske opornice.
Kar nekaj ciljev žal ni bilo realiziranih in upam da bomo pri tem bolj uspešni v letošnjem
letu.
85
3. Kakovost in varnost
Pri izvajanju ukrepov za zmanjšanje števila pridobljenih RZP smo s člani negovalnega
tima po oddelkih in enotah bili uspešni, kljub težavam s katerimi smo se srečevali.
Problemi so bili predvsem pomanjkanje blazin in pripomočkov za razbremenitev ter
veliko število pacientov z že pridobljenimi razjedami. V letu 2009 je bilo 330 pacientov,
ki so razjedo ob sprejemu v bolnišnico že imeli.
9
7,9
8
7
5,6
6
5
4,1
4
3
2
1
0
2007
2008
2009
Graf št.1. Prikaz incidence pridobljenih RZP v SBJ od 2007 do 2009 na vse sprejete paciente
izražene v promilah.
120
107
100
78
80
59
60
40
20
0
2007
2008
2009
Graf. Št. 2 Prikaz števila pacientov s pridobljeno RZP v letih 2007 do 2009.
Iz obeh grafov je razvidno precejšnje zmanjšanje števila in incidence pridobljenih RZP. Pri
izvajanju preventivnih aktivnosti na področju RZP je potrebno sodelovanje prav vseh članov,
tu ne sme biti najšibkejšega člena.
86
Na zmanjšanje števila pridobljenih RZP so vplivali dejavniki kot so procesna metoda dela,
aktivnejše vključevanje glavnih medicinskih sester oddelkov in enot, oddelčnih timskih
medicinskih sester, nadzori nad izvedenimi preventivnimi ukrepi in delovanje članov
projektnega tima.
Cilji za leto 2010
Cilj
1.Zmanjšanje
števila
pridobljenih RZP
2. Dvig ravni
znanja zaposlenih
v zdravstveni
negi na področju
oskrbe rane in
preventive RZP.
3. Uvajanje
procesa
kakovostne in
varne oskrbe
pacientov s
kroničnimi
ranami.
4. Kakovostnejša
obravnava
pacientov z
vensko golenjo
razjedo.
Kazalnik
Izvedene
aktivnosti
Izobraževanje
Znižanje
zaposlenih v ZN
incidence
in izvajanje vseh
pridobljenih
preventivnih
RZP iz 4,1‰ aktivnosti v zvezi
na 3,9 ‰
s preprečevanjem
nastanka RZP.
80 %
izboljšanje
znanja
zaposlenih v
zdravstveni
negi po
delavnicah.
Število
pacientov, kjer
je bila
uporabljena
nova metoda
ali obloga.
Stanje rane ob
odpustu.
Pri 30 %
pacientov z
vensko golenjo
razjedo naj bi
uporabili
tovrstno
oskrbo.
Rok
izvedbe
Kontinuirano
Nabava novih
blazin,
pripomočkov za
razbremenitev in
pripomočkov za
nego kože.
Do oktobra
2010
Delavnice na
temo oskrba rane
Do junija
2010.
Delavnice na
temo preventiva
RZP
Do
decembra
2010
Uvajanje in
uporaba novih
materialov in
načinov
zdravljenja
kroničnih ran.
Do
decembra
2010
Uporaba
Do
kratkoelastičnih
decembra
povojev pri oskrbi 2010
pacientov z
vensko golenjo
razjedo.
87
Odgovoren
Člani negov. tima
po oddelkih in
enotah, glavne
medicinske sestre
oddelkov in enot,
koordinatorica ZN
za oskrbo kronične
rane.
Pomočnica
direktorja za
področje
zdravstvene nege in
oskrbe.
Koordinatorica ZN
za oskrbo kronične
rane.
Kirurg na odseku
za KRR, predstojnik
kirurgije
koordinatorica ZN
za oskrbo kronične
rane, pomočnica
direktorja za
področje ZN in
oskrbe.
Pomočnica
direktorja za
področje
zdravstvene nege in
oskrbe , kirurg na
odseku za KRR,
strokovna
direktorica,
koordinatorica ZN
za oskrbo kronične
rane.
5.Izboljšanje
organizacije dela
s pomočjo
informacijske
podpore.
Naročanje
obvezilnega
materiala in
obiskov
koordinatorice
za oskrbo
kronične rane s
pomočjo
informacijske
podpore v
90%.
80%
evidentiranih
in
pravilno
oskrbljenih
poškodb kože.
Priprava in
namestitev
ustreznega
programa.
Do
junija Informatiki,
2010
koordinatorica ZN
za oskrbo kronične
rane.
Izdelava
posebnega
obrazca za
evidentiranje
Kontinuirano
Člani negov. tima
po oddelkih in
enotah, glavne
medicinske sestre
oddelkov in enot,
koordinatorica ZN
za oskrbo kronične
rane.
7. Kakovostnejša
obravnava
pacientov med
op. posegom.
Evidentiranje
poškodb kože,
RZP nastalih
med op.
posegom.
Do
decembra
2010
Koordinatorica ZN
za oskrbo kronične
rane,
člani negovalnega
tima v op.
dejavnosti.
8. Izobraževanje
koordinatorice v
tujini
Pridobitev
novih znanj s
področja
preventive in
oskrbe
kronične rane.
Izdelava
protokola o
uporabi grelnih
blazin in
antidekubitusnih
blazin za
določene vrste
operacij.
Vzpostavitev
kontaktov z
bolnišnicami ali
centri za oskrbo
ran v tujini.
Do
novembra
2010
Pomočnica
direktorja za
področje
zdravstvene nege in
oskrbe,
Koordinatorica ZN
za oskrbo kronične
rane
6. Evidentiranje
vseh poškodb
kože ( odrgnine
zaradi obližev,
poškodbe zaradi
inkontinence,
nepravilne
fiksacije.......) ter
ustreznejša
oskrba teh
poškodb.
Varnostne vizite, študije primerov
Varnostne vizite so bile izvedene skupaj z glavnimi medicinskimi sestrami oddelkov in enot
ter ostalimi člani negovalnega tima. Glede na 14 izvedenih varnostnih vizit in študijami
88
primerov je bilo predlaganih 33 aktivnosti v zvezi s preprečevanjem nastanka RZP. Od tega
je bilo 24 (73 % ) realiziranih in 9 ( 27 %) nerealiziranih.
Število
24
Število
9
IZVEDENE AKTIVNOSTI
Timski sestanki,nadzori nad
menjavo lege telesa,nega kože v
anogenitalnem predelu,pravilna
namestitev plenice,uporaba
obližev, nega kože,nadzor nad
uporabo antidekubitusnih blazin,
dogovor o uporabi 30
stopinjskega položaja pri HD,
delavnice na temo preventiva
RZP v oktobru, decembru
KDO
Glavne medicinske sestre
oddelkov in enot, timske
medicinske sestre,
koordinatorica ZN za
oskrbo kronične rane,
člani negovalnega tima.
NEIZVEDENE AKTIVNOSTI
Protokol o negi kože v
anogenitalnem predelu.
Navodila o uporabi vratne opornice.
Navodila o uporabi pripomočkov za
podlaganje- kocke.
Navodila o nameščanju pacientov v
terapevtski položaj- trebuh.
Protokol o uporabi elastičnih
povojev.
Dogovor z zdravniki o nameščanju
pacientov v 30 stop. položaj po op.
posegu.
KDO
Delavnice na temo prventiva RZP
Koordinatorica ZN za
diplomirane
fizioterapevtke.
OPRAVLJENO –
DATUM
Kontinuirano preko
celega leta
OPRAVLJENO –
DATUM
Glavne medicinske
sestre oddelkov in enot,
timske medicinske
sestre,
koordinatorica ZN za
oddelčnimi zdravniki
Izvedene v januarju,
februarju, marcu.
Izobraževanja
Aktivna udeležba
11.5 do 13.5. 7. kongres zdravstvene in babiške nege Ljubljana
2009
Menedžment obravnave pacienta s kronično rano in
preprečevanje nastanka razjede zaradi pritiska
20.5. do 22.5.
2009
Ljubljana
Helsinki
19.th conference of the European Wound Management
Association - Helsinki
Comparison of microbiological results from swab and tissue
culture in patients with diabetic foot. Poster
89
2.10 in 3.10.
2009
2009
DORS Podporne dejavnosti pri zdravljenju kroničnih ran. Bled
Zdravljenje razjed na diabetični nogi s pomočjo mavčenja.
Učbenik Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege izbrana Jesenice
poglavja Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice
Soavtorica poglavja Zdravstvena nega pacienta z rano
211- 252
Aktivno za zaposlene
Februar 2009
December 2009
Preventiva RZP in oskrba kronične rane – za pripravnike
SBJ
April 2009
Maj 2009
Delavnice
Oskrba rane- za člane negovalnega tima
SBJ
Oktober 2009
December 2009
Delavnice Nameščanje pacientov v ustrezne položaje in preventiva
RZP - za člane negovalnega tima
SBJ
Zacelitev kronične rane pomeni izboljšanje kvalitete življenja, zmanjšanje bolečine,
zmanjšanje stroškov, predvsem pa novo možnost v življenju posameznika. Potrebno je
medsebojno sodelovanje vseh članov zdravstvenega tima tako na področju preventive RZP,
kot tudi na področju oskrbe rane.
90
Poročilo o dejavnosti kirurške in ginekološke operativne
zdravstvene nege
Darja Rajgelj, dipl.m.s.
Vodja zdravstvene nege v operativni dejavnosti
Kirurška obravnava pacienta vključuje pogosto tudi kirurški poseg – zdravljenje, ki ublaži
invalidnost in zmanjša možnost smrti. Namenjen je reševanju življenj, čeprav lahko pacient
pri tem utrpi tudi škodo.
Zato je bil moto letošnjega 5. evropskega kongresa operacijskih medicinskih sester : VARNA
KIRURGIJA REŠUJE ŽIVLJENJA (SAFE SURGERY SAVES LIVES). Cilj WHO in
EORNA je zato izboljšanje varnosti kirurške oskrbe pacientov ter zmanjšanje zapletov in
smrtnih primerov med operativnim posegom. Tako je tudi naš cilj postal - dvigniti nivo
varnostne kulture za paciente in osebje!
1. Poročilo o izvedenih ciljih v letu 2009
- Plan izobraževanja smo v celoti izpolnili tako kot smo planirali, kadrovska situacija se je
izboljšala, tako da smo se v celoti lahko udeležili tudi internih izobraževanj v SBJ (po 1
udeleženec na predavanje).
- V projektni skupini za razvijanje standardov kakovosti smo bili letos zelo aktivni in smo v
celoti izpolnili cilj. Popravili smo dva že napisana standarda kakovosti:
- Štetje in kontrola mehkega materiala in
- Priprava in uporaba elektrokirurškega noža
in napisali tri nove standarde kakovosti:
- Postopek dela s tkivnimi vzorci in organi
- Higienske zahteve za osebje ob vstopu v op. prostore
- Pravila aseptičnega vedenja v op. sobi.
- Sodelovali smo tudi v skupini za pripravo kliničnih poti (TEP kolena, op. varic, op. križnih
vezi, op. kile na dnevnem oddelku) in pri revidiranju že napisanih.
- Dokončan je opis posameznih operacij – potreben material in inštrumenti kot pripomoček
mlajšim kolegicam, ki se šele uvajajo v delo in za lažje vsakodnevno delo za interno uporabo.
- Pri ločevanju in zbiranju odpadkov na mestu nastanka smo kar uspešni, lahko pa bi bili še
boljši, če bi sodelovali res vsi profili v op. bloku. Gre predvsem za ozaveščenje vseh, da
delamo to za naše bodoče rodove! V op. bloku tako ločujemo poleg papirja, kartona,
komunalnih odpadkov, infektivnih odpadkov tudi plastiko in nevarno plastiko, ločeno
zbiramo porabljen material za enkratno uporabo (porabljeni steplerji, troakarji, brizgalke), pa
tudi odstranjen osteosintetski material in proteze, ostre predmete, baterije, odpadne kartuše in
odstranjene dele telesa
- V mesecu oktobru, novembru in decembru smo ob sobotah izvajali dodatni program, to so
bile predvsem totalne endoproteze kolkov in varice.
- V letu 2009 smo vse MS in SMS opravile tečaj Delo z viri ionizirajočega sevanja in v ta
namen tudi zdravniški pregled v Ljubljani na Zavodu za varstvo pri delu in tečaj iz varstva pri
delu. Prav tako smo vse MS in SMS opravile tečaj iz temeljnih postopkov oživljanja in
ponovile znanje, ki nam koristi tudi izven dela.
- Po velikih težavah s sterilizatorjem v mesecu juliju smo sterilizacijo inštrumentarija preselili
v CS. Kljub manjšim težavam je bil op. program izveden v celoti, upamo, da bo še bolje v
naslednjem letu ob nabavi novega inštrumentarija in obnovi prostorov CS. V CS so uvedli
91
popoldanski turnus in stanje pripravljenosti ob vikendih in praznikih, SMS iz op. bloka pa so
se dodatno usposobile za delo s sterilizatorjem ob vikendih.
- Prvič smo v letu 2009 imeli na opravljanju kliničnih vaj študente 3.letnika Visoke šole za
ZN na Jesenicah, kar je bila za nas nova izkušnja.
- Kaj vse smo postorile MS v op. bloku in kako je napredovala zdravstvena nega, je razvidno
tudi iz poročila o izvedenih ciljih in kazalnikih za leto 2009 (v nadaljevanju).
2. Kadrovska zasedba in organizacija dela
Kadrovska situacija v primerjavi z lanskim letom:
OP MS
MS bolniška
MS porodniška
SMS
SMS
bolniška,porodniška
koordinator
študent
študij ob delu
magisterij
KONEC LETA 2008
8
3
3
6
1
1
2
2
3
KONEC LETA 2009
13
0
2
6
1
1
1
2
3
Tri kolegice so v letu 2009 uspešno diplomirale na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani, ena
pa na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru in ostale na delovnem mestu diplomirane
med.sr. v op. bloku.
Ena kolegica (ZT) v letu 2010 nadaljuje izobraževanje ob delu na novo ustanovljeni Visoki
šoli za zdravstveno nego na Jesenicah (2. letnik), druga kolegica (ZT) pa je v lanskem letu
začela s študijem prav tako na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice
Cilj: slediti standardom in normativom glede ustreznega števila kadra na posamezno
delovišče, predvsem reševanje kadrovskega primanjkljaja MS (nadomeščanje v času bolniške
oz. porodniške odsotnosti, izobraževanje, mentorstvo in nadzor nad mlajšimi kolegicami, ki se
uvajajo v delo).
S takšnim številom kadra trenutno lahko pokrivamo pet delovišč (2 MS na op. mizo), skupaj s
sterilizacijo.
3. Izobraževanje v letu 2009
IZOBRAŽEVANJA V LETU 2009
MS SMS
DMSBZT Gorenjske in ELITE izobraževanje d.o.o., predavanje z naslovom
Ženske – ženskam, 19.2.2009, Bled
3
5. evropski kongres OP MS – EORNA z naslovom: Profesionalni razvoj – most
do perioperativne zdravstvene nege,
17. – 19.4.2009, Copenhagen,
Danska
2
92
3
Strokovni seminarji zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije: Sekcija MS
in ZT v sterilizaciji, seminar z naslovom »Sterilizacija ni igra!« , 15. -16.4.2009,
Rogaška
7. kongres zdravstvene in babiške nege, predavanja na temo »Medicinske sestre
in babice- znanje je naša moč«,
11. - 13.5.2009, Ljubljana
2
2
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, Jesenska šola mentorstva z naslovom
»Kako izboljšati povezovanje teorije, raziskovanja in prakse na področju
mentorstva v zdravstveni negi«,
15. in 16.9.2009, Jesenice
2
ILS, 23.10.,24.10.,18.12.2009, Jesenice
12
TPO 19.11.,7.12.2009, Jesenice
8
Strokovni seminarji zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije: Sekcija MS
in ZT v operativni dejavnosti, seminar na temo »VARNOST ZAPOSLENIH V
OP. SOBI«, 20. in 21.11.2009, Moravci
1
INTERNA PREDAVANJA IN DELAVNICE
Aplikacija in uporaba antidekubitusne blazine, 29.1.2009, Simps
2
MS SMS
11
7
Usposabljanje iz varstva pred ionizirajočimi sevanji, 12.2.2009.in 24.3.2009
Varstvo pri delu, 15.5. – 25.5.2009
Komunikacija kot orodje vodenja letnih razgovorov
11
7
11
7
Komunikacija za zaposlene, ki prvi stopajo v stik s pacienti, 17.11.2009
1
Komunikacijske delavnice »Učinkovita komunikacija – temelj ustvarjalnega
sodelovanja«, jesen 2009
5
Varnost pacienta je kakovost, prof.dr. Andrej Robida, jesen 2009
Izobraževanje za notranje presojevalce, 23. – 26.11.2009
93
2
2
1
6
4. CILJI IN KAZALNIKI ZA LETO 2009
Letno poročilo za sledenje ciljev in kazalnikov za leto 2009
Cilj
Kazalnik
Doseženo v %
Pridobivanje,obnavljanje
znanja zaposlenih v op.
Bloku
Rok izvedbe Opombe
preko celega
leta, odvisno
tudi
od
trenutnih
razmer
in
potreb
-število
internih
izobraževanj in delavnic
ter
poročila
z
izobraževanj = 24X
- izvedena vsa planirana
izobraževanja do konca
leta = 100%
-število
aktivnih
udeležencev
na
strokovnih srečanjih = 0
Izvedene
aktivnosti
- redni jutranji sestanki
- predaja službe (ustno in
pisno)
-ponavljanje
in
utrjevanje aktivnosti s
področja perioperativne
ZN
-mentorstvo za mlajše
kolegice
- izobraževanja v SBJ
-poročila z eksternih
izobraževanj
-sprotno
reševanje
tekoče problematike
-
izobraževanja
v SBJ so za
nas
ob
neprimerni
uri in se jih
teže
udeležimo v
večjem
številu
94
Odgovoren
vodja ZN v
op. Bloku
in
vsi
zaposleni
Cilj
Doseženo v %
varna
obravnava
pacienta v op. Bloku
–
preprečevanje
padcev pacientov z
op.
Mize
ali
prelagalnega
vozička
Kazalnik
-število
padcev
pacientov v op.
Bloku v letu 2009 =
0
-uspešno
izveden
korektivni ukrep =
1x ali 100%
Izvedene
aktivnosti
-varnostne vizite
razgovori
varnosti,
-poročila o VV
RV v letu 2009
13x ali 100%
-beleženje
dogodkov
Rok izvedbe
Opombe
kontinuirano
preko
celega
leta
in VV in PV se
o izvajajo redno
1-2x mesečno
in
=
neljubih kontinuirano
95
Odgovoren
vsi
zaposleni v
op. Bloku
vodja ZN v
op. Bloku
zabeleženo v vsi
posebnem
zaposleni v
zvezku
op. Bloku
Cilj
Kazalnik
Doseženo v %
izboljšanje kakovosti
dela ZN v op. Bloku
-število
izdelanih
standardov = 5 ali
100%
Rok izvedbe
dva standarda
izdelati do prve
polovice
leta,
naslednje tri do
konca leta 2009
prva
-število
izdelanih leta
protokolov = 1 ali 2009
100%
Opombe
Odgovoren
vsi zaposleni
v op. Bloku
Nina Žvab
Nina Kovač
Adrijana
Ilievski
Darja
Rajgelj
Ana Novak
polovica
Izvedene aktivnosti - revidiranje dveh že
napisanih standardov
za področje periop.
ZN
- izdelava treh novih
standardov
za
področje periop. ZN
- napisan protokol za
interno
uporabo
(priprava
na
posamezne
operativne posege)
-sodelovanje
v
projektni skupini za
klinične
poti
(popravki
že
napisanih
in
oblikovanje novih –
kila, varice, TEP
kolena)
5. Cilji za leto 2010
CILJ: sodelovanje v projektni skupini za standarde in projektni skupini za klinične poti
Namen: oblikovati in napisati dva do tri nove standarde kakovosti za področje perioperativne
ZN, sodelovati pri pisanju novih kliničnih poti in popravljanju že napisanih kliničnih poti:
• Uporaba in namestitev grelnih blazin in blazin proti preležaninam (skupaj z anestezijo
in koordinatorico za kronične rane)
• Priprava in uporaba manšete za krvno stazo
• Varnostni ukrepi v op. bloku pri pacientu s kontaktno izolacijo (skupaj z bolnišničnim
higienikom in anestezijo)
Vključitev v projektno skupino za Preprečevanje padcev – 3 udeleženci
96
Vključitev v projektno skupino za Bolnikovo dostojanstvo in bolnikove pravice – 3
udeleženci
CILJ: izdelati protokol o celostni obravnavi pacienta za op. blok, ki ga zahteva od nas
standard kakovosti v SBJ
Namen: preveriti, kako poteka pot pacienta v op. bloku od sprejema do odpusta in ugotoviti,
kje so pri tem procesu naše prednosti in slabosti. Vemo, da smo prostorsko v op. bloku zelo
omejeni, lahko pa izboljšamo stvari, na katere imamo vpliv – če se bomo vsi zavedali, da smo
na teh deloviščih v op. bloku zaradi pacientov!
CILJ: z zaposlenimi v enoti opraviti redne letne razgovore
Namen: vsaj enkrat letno vsakemu zaposlenemu posvetiti čas za osebni razgovor, na kar
največkrat pozabimo in to vzeti kot priložnost in ne kot obveznost.
CILJ: varnostne vizite in pogovori o varnosti
Namen: prepoznavanje nevarnosti in tveganja za pacienta, osebje in obiskovalce v op. bloku,
povečanje varnosti pacientov v času bivanja v op. bloku, boljše sodelovanje vseh članov tima.
Primerne teme: kritična mesta oz. tveganja v procesu perioperativne ZN, razkuževanje op.
polja, umivanje in razkuževanje rok, operacijske mize, grelne blazine, gobe za podlaganje ,
prelaganje pacientov – padci, ločevanje odpadkov, komunikacija med člani tima, nasilje na
delovnem mestu, sterilizacija, upoštevanje standardov higienske urejenosti osebja in
obnašanja v op. sobi, kontrola in pregled rtg. plaščev trikrat letno
CILJ: pregled seznama setov inštrumentarija
Namen: nabava dodatnega inštrumentarija za osnovne sete, nabava mrež in kontejnerjev za
sete, revidiranje seznamov, dopolnjevanje seznamov, dodajanje fotografij, popis vseh novih
setov s slikovnimi prilogami za potrebe selitve sterilizacije iz op. prostorov v CS, pomoč
osebju v CS pri sestavi setov in reorganizaciji dela v CS po prenovi v letu 2010, dodelati
transportno pot inštrumentov iz op. bloka v CS in nazaj.
Cilj: interna izobraževanja znotraj enote, udeležba na strokovnih seminarjih in
predavanjih izven enote
Namen: stalno ponavljanje in obnavljanje osnovnega znanja s področja perioperativne ZN,
mentorstvo in učenje mlajših kolegic, pridobivanje novih znanj, uspešno izpeljati kroženje za
kolegice, ki so diplomirale v letu 2009, vložiti vloge za habilitacijo za klinične mentorje za
praktično delo s študenti
Primerne teme: bolnišnične okužbe, umivanje in razkuževanje rok, kontaktna izolacija,
preventivni ukrepi, ki dodatno varujejo osebje pred okužbo, RZP, osnove šivalnega materiala,
priprava in rokovanje z aparaturami v op. bloku, priprava inštrumentov za sterilizacijo, novi
specialni seti z OSM, priprava in namestitev različnih položajev na op. mizi, kultura varnosti
za osebje in paciente.
Cilj: beleženje neljubih dogodkov v op. bloku
Namen: preko pogovora in beleženja o varnosti ozavestiti vse zaposlene, da se stvari res
dogajajo in da se o tem tudi več pogovarjamo brez namena obtoževanja posameznikov.
Kot kazalnik kakovosti bomo tudi v naslednjem letu spremljali padce v op. bloku, bolj pa bi
radi spremljali razjede zaradi pritiska in druge poškodbe kože, npr. opekline pod manšeto za
krvno stazo pacienta.
97
Cilji in kazalniki za leto 2010
Cilj
Doseženo v %
Pridobivanje,obnavljanje
znanja zaposlenih v op.
bloku
Kazalnik
-število
internih
izobraževanj in delavnic
ter
poročila
z
izobraževanj
-število planiranih in
izvedenih izobraževanj do
konca leta
-število
pasivnih
in
aktivnih udeležencev na
strokovnih srečanjih
Izvedene
aktivnosti
- redni jutranji sestanki
- predaja službe (ustno in
pisno)
-ponavljanje in utrjevanje
aktivnosti s področja
perioperativne ZN
-mentorstvo za mlajše
kolegice,
dijake
in
študente
- izobraževanja v SBJ
-poročila z eksternih
izobraževanj
-sprotno reševanje tekoče
problematike
98
Rok izvedbe
Opombe
preko celega
leta, odvisno
tudi
od
trenutnih
razmer
in
potreb
-
Odgovoren
vodja ZN v
op. bloku in
vsi
zaposleni
Cilj
Kazalnik
Doseženo v %
Rok izvedbe
Opombe
varna
obravnava kontinuirano
pacienta v op. bloku
preko
celega
leta
-število
padcev
pacientov v op. bloku
v letu 2010
-uspešno
izvedeni
korektivni ukrepi
-število poškodb kože
Izvedene aktivnosti -varnostne vizite in
razgovori o varnosti,
poročila o VV in RV
v letu 2010
-beleženje neljubih
dogodkov
-spremljanje neljubih
dogodkov
v
komunikaciji
z
oddelkom
VV in PV se
izvajajo redno
1-2x mesečno
kontinuirano
Odgovoren
vsi zaposleni
v op. bloku
vodja ZN v
op. bloku
obrazec
vsi zaposleni
v op. bloku
kontinuirano
Zaključek
Za zaključek še nekaj za našo prepoznavnost:
(iz poročila Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti na
temo Varnost zaposlenih v operacijski sobi, Moravci, jesen 2009)
Delo v zaprtem prostoru, dolgotrajno delo v stoječem položaju, delo v bližini virov
ionizirajočega sevanja, dvigovanje težkih bremen, časovni pritiski, preveč hrupa ali nelagodna
tišina, nenadni preskoki od običajnih k intenzivnim nalogam, nična toleranca do napak so
samo nekateri od številnih dejavnikov tveganja, s katerimi se vsakodnevno srečujemo
medicinske sestre v operacijski dejavnosti. Delovno okolje in narava dela operacijskih
medicinskih sester prav gotovo ne spodbujata zdravega načina življenja. Med dolgotrajnimi
operacijami je nemogoče opraviti osnovne fiziološke potrebe, kaj šele pomisliti na
dopoldansko malico. Kako kljub vsakodnevnim naporom in stresu ostati zdrav, saj na
delovnem mestu preživimo več kot tretjino svojega življenja? Kako prepoznati in zmanjšati
dejavnike tveganja, katerim smo izpostavljeni?
99
Cilj
Kazalnik
Doseženo v %
Rok izvedbe
Opombe
izboljšanje kakovosti
dela ZN v op. bloku
-število
izdelanih enega do prve
standardov
polovice
leta,
dva do konca
leta 2010
-število
izdelanih
protokolov
-število
izpeljanih
letnih razgovorov z
zaposlenimi
Izvedene aktivnosti - napisati protokol o
celostni
obravnavi
pacienta v op. bloku
-sodelovanje
v
standarde
-sodelovanje
v
klinične poti
-vključitev
v
projektno skupino za
padce in skupino za
pacientove pravice
-sodelovanje z Visoko
šolo za zdravstvo
-priprave
na
centralno sterilizacijo
Odgovoren
vsi zaposleni
v op. bloku
do konca marca
2010
vodja ZN v
op. bloku
marec 2010
vodja ZN v
op. bloku,
posamezne
MS in SMS,
ki so se
zadolžile za
posamezne
naloge
kontinuirano
kontinuirano
kontinuirano
kontinuirano
100
Poročilo zdravstvene nege na dnevnem oddelku
Helena Dolžan Lindič, dipl.m.s.
Vodja zdravstvene nege na dnevnem oddelku
1. PREGLED DELA V LETU 2009
Na dnevni oddelek je bilo v letu 2009 sprejetih 1032 pacientov. Na matični oddelek je bilo
zvečer oziroma čez noč premeščenih 36 pacientov iz različnih vzrokov: kirurški,
anesteziološki, medicinski, oddaljenost pacienta.
Čez leto je na protibolečinsko terapijo prišlo 162 pacientov, v glavnem iz ortopedske in
kirurške ambulante. Parenteralno analgetično terapijo so dobivali več dni zapored.
V času prvomajskih počitnic, v mesecu juliju in v času novemberskih ter novoletnih
praznikov je bil oddelek zaprt.
1.1. Poročilo o zastavljenih in izvedenih ciljih 09
V začetku leta smo si zastavili več za nas pomembnih ciljev:
a) zadovoljen pacient in njegovi svojci
b) povečanje varnosti pacientov ter preprečiti vse padce na DO
c) izvajanje varnostnih vizit (VV)
d) strokovna rast zaposlenih in razvoj osebne inteligence
Doseženo v %
1.
Cilj: - zadovoljen pacient in njegovi svojci
Kazalnik:
- število obravnav pacientov po klinični poti
-število zadovoljnih pacientov
100%
Aktivnosti:
obravnave na DO gredo po klinični poti
dopolniti, popraviti že uporabljene KP
dosledno dokumentiranje v KP
vzpodbuda zaposlenih za ideje in ustrezna komunikacija na
vseh nivojih
ustrezna ustna in pisna navodila pacientu pred sprejemom in
po odpustu (popraviti, dopolniti že uporabljena navodila,
vrnjenih 53,6 %
ustrezno zdravstveno vzgojno delo)
anketni vprašalnik dobi vsak pacient na DO (analiza
vprašalnikov
odgovorov in priprava ustreznih ukrepov)
komunikacija s pacienti in njihovimi svojci in opazovanje
njihovega odziva na obravnavo
Korektivni ukrepi:
a) Spremljanje doslednega izpolnjevanja kliničnih poti v naključno izbranih dnevih v tednu
(vsake 3 mesece); še vedno je nekaj sodelavcev, ki se jim dokumentiranje v KP zdi nepomembno
(polja ostajajo prazna);
- v primeru, da op. poseg teče v lokalni anesteziji, je v klinični poti posebna rubrika, ki pa ostaja
prazna,
101
- okno, kamor se vpiše analgetična terapija bi bilo lahko v pomoč tudi zdravniku, ki vodi
obravnavo pri posameznem pacientu, pa ni izpolnjeno, enako tudi kriteriji za ocenjevanje v fazi
prebujanja in mnenje odpustnega zdravnika.
Obvestili smo predstojnika krg oddelka in vodjo dnevnega oddelka, ki naj bi na sestanku svoje
kolege na ta problem opozorila. S posamezniki smo se pogovarjali tudi na oddelku in vsakega
posebej opozarjali.
b) Zaradi boljše seznanjenosti in pripravljenosti pacientov in njihovih svojcev na obravnavo, so
bila v začetku leta 2009 v rabo dana dopolnjena navodila pacientu pred operacijo (vključno s
pojasnilom in soglasjem za poseg). Ta navodila dobi vsak pacient.
c) Zadovoljstvo pacientov smo spremljali tudi s pomočjo anketnih vprašalnikov. Vsakemu
sprejetemu pacientu, je bil ponujen anketni vprašalnik. Do konca leta je bilo obravnavanih 1032
pacientov in vrnjenih 553 vprašalnikov (ok. 53,6 %). S samo obravnavo so bili vsi pacienti zelo
zadovoljni, nekaj kritik je bilo na račun bivalnih pogojev: ni radia, ni televizije ali prostora, kjer
bi pacient lahko posedel, da bi mu hitreje minil čas, ko čaka za op. poseg ali zvečer, da po njega
pridejo svojci.
2.
Doseženo v
%
Cilj: - povečanje varnosti pacientov ter preprečiti vse padce na
DO
100%
Kazalnik: - število padcev na DO,
0 padcev
- število varnostnih zapletov
najmanj 10
Aktivnosti: povečati varnost s pomočjo VV
ocena pacientovega stanja po op. posegu
izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov
nabava ustreznih pripomočkov
izobraževanje kadra na DO o varnosti
z opazovanjem in z razgovorom preverimo stanje oziroma znanje
kadra o varnosti
redno spremljanje pacientove dokumentacije in odklonov
ocena ustreznosti ukrepov
Korektivni ukrepi: V letu 2009 ni bilo nobenega padca na oddelku. S pomočjo varnostnih vizit
smo dejansko povečali varnost pacientov. Izpostavili pa smo več vprašanj in izvedli ustrezne
ukrepe:
a) Vsak pacient pred operacijo dobi premedikacijo. Pojasni se mu učinek zdravila in se ga
opozori, da sam ne sme zapustiti oddelka, ker to zanj ni varno. Tudi na samem oddelku se
izvaja nadzor nad njegovo aktivnostjo in gibanjem.
b) Prvo vstajanje in prvi koraki po operaciji so vedno skupaj z medicinsko sestro. Pacienta se
hitro aktivira in poskrbi, da samostojno izvaja življenjske aktivnosti. Medicinska sestra mu
daje vzpodbudo in mu nudi pomoč. Pred vstajanjem je obvezno treba zmanjšati bolečino z
predpisanim analgetikom. Vsak pacient s seboj od doma prinese tudi svoje copate, s
katerimi lahko hodi. Nabavili smo par bergel, ki pacientu pomagajo razbremeniti spodnji ud
in povečajo oporno površino ter jim s tem omogočili lažje lovljenje ravnotežja.
c) Pacient, ki je sprejet na oddelek mora biti higiensko urejen ( tudi brez ličil in nakita).
d) Po operativnem posegu anestezijska med. sestra in anesteziolog pacienta predata medicinski
sestri na oddelku. Biti mora zbujen, se smiselno odziva na dražljaje in so njegove vitalne
funkcije v mejah normalnega .
e) Vsak pacient, ki odhaja zvečer domov si mora vnaprej zagotoviti spremstvo in prevoz do
doma.
102
f) Napisali smo zahtevek za naše tehnične delavnice; cel rob klančine na hodniku oddelka do
ravnega dela so označili s svetlim trakom in ga poudarili ter naredili vidnega.
g) Poskušali smo urediti problem nadomeščanja medicinske sestre na oddelku v času dopusta
in bolniške odsotnosti.
h) Obnovili smo znanje povezano z aplikacijo zdravil. Seznanili smo se s terapevtskimi in
stranskimi učinki zdravila. V klinični poti pa je tudi rubrika kamor vpišemo odziv pacienta
na zdravilo.
i) Napisali smo zahtevek za še en monitor, ki omogoča nadzor vitalnih funkcij. En monitor
bomo lahko uporabljali na oddelku in v protibolečinski ambulanti, drugi pa pri pripravi
pacienta na sam operativni poseg.
j) Zvonci ob bolniški postelji ne zvonijo. Na tehnične delavnice smo naslovili zahtevek za
popravilo zvoncev in se dogovorili, da se bo redno mesečno izvajal nadzor nad njihovim
delovanjem.
Doseženo v
%
3.
Cilj: - izvajanje varnostnih vizit (VV)
Kazalnik: - Število varnostnih vizit
vsak mesec ena
Aktivnosti :
redno izvajanje VV ( vsaj 10 v letu )
1VV/mesec
redno poročanje in dokumentiranje zapletov
spremljanje in analiza pacientove dokumentacije
izvajanje ustreznih ukrepov
dokumentacija na list vodenja VV in ocena stanja
opazovanje dogajanja na DO
Korektivni ukrepi: vsak mesec smo izvedli 1 varnostno vizito, tako kot je bilo načrtovano v
začetku leta. Izpostavili smo več vprašanj, problemov, ki so jim sledili ustrezni ukrepi:
a) Na premedikacijo pred operativnim posegom se pacienti odzovejo zelo različno, večkrat
pa postanejo po zaužitju pospani, vrtoglavi, nesigurni v noge. Tak pacient je želel sam
zapustiti oddelek in oditi v glavno avlo. Nujno je treba poskrbeti za pacientovo varnost.
b) Pri postavljanju na noge in prvih korakih so običajno pacienti zelo nesigurni, tudi
bolečina jih preseneti pri lovljenju ravnotežja in je nevarnost, da padejo. Pacient
aktivnosti izvaja ob prisotnosti medicinske sestre.
c) Pacientka je šla v operacijsko sobo z nalakiranimi nohti. Vedno se ob sprejemu preveri
higiensko urejenost pacienta.
d) Iz operacijskih prostorov je pacient prišel slabo zbujen; ni se odzival niti na močne
dražljaje, jezik mu je zapadal nazaj, plitvo je dihal. Vrnili smo ga nazaj v prebujevalnico,
kjer je prisoten zdravnik in ustrezni pripomočki za pomoč pacientu.
e) Nepopolno izpolnjena in nepodpisana pacientova dokumentacija oz. klinična pot je še
vedno problem. Vse klinične poti smo popravili in dopolnili s tabelami v katerih je jasno
razvidno kako ravnati, če pacienta boli, če mu pade RR, frekvenca srčnih utripov.
Medicinska sestra bi lahko takoj odreagirala na problem, če bi bile tabele podpisane in
označene. Na to rubriko opozorimo pristojnega zdravnika.
f) Pacient je zvečer lahko zapustil bolnišnico, vendar pa ni poskrbel in si uredil spremstva
in prevoza do doma. Samostojna vožnja z avtom po operativnem posegu ni varna.
Pacient že z navodili pred sprejemom dobi to informacijo in si mora zagotoviti prevoz.
g) Na hodniku oddelka je klančina z ovalnim robom, ki ogroža varnost pacientov. Je slabo
vidna, zato jo pacient, ki ima po operaciji težave z vstajanjem in prvimi koraki lahko
spregleda in se poškoduje. Medicinska sestra sicer pacienta spremlja pri hoji in ga
103
opozarja, toda rob je slabo viden. Nujno se mora označiti rob z opozorilom.
h) Pacient po op. posegu potrebuje stalen nadzor z monitorjem, prav tako pacient, ki se
pripravlja za operacijo. Monitor na oddelku pa je en sam. Poskrbeti moramo, da se odda
naročilnica za še en monitor.
i) Začeli smo uporabljati različne analgetike a ne poznamo njihovih glavnih in stranskih
učinkov ter načinov aplikacije. Osebje se mora poučiti o vseh teh učinkih zdravila
j) Žica za zvonce je bila potegnjena iz vtičnic in obstajala je nevarnost električnega udara.
Zvonci niso funkcionirali. Potreben je reden nadzor nad delovanjem zvoncev.
Doseženo v %
4.
Cilj: - strokovna rast zaposlenih in razvoj osebne inteligence
Kazalnik: - število strokovnih izobraževanj.
5 izven
bolnišnice in 9
internih
izobraževanj
Aktivnosti:
priprava letnega plana izobraževanj za tekoče leto
redno informiranje sodelavcev o programu izobraževanj znotraj SBJ
organizacija dela, ki posamezniku omogoča izobraževanje
spremljanje in upoštevanje oblikovanih standardov in protokolov
opazovanje in preverjanje znanja posameznika (v razgovoru)
poročanje in posredovanje znanja pridobljenega na izobraževanju
Pregled: Aktivno smo se udeležili 7. kongresa zdravstvene in babiške nege Slovenije ,
Ljubljana 11.05. -13.05. 09
Pasivno pa smo se strokovno izpolnjevali:
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice: Z učinkovito komunikacijo do boljših
medosebnih odnosov na delovnem mestu; Bled, februar 09
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice: Mednarodna znanstvena konferenca s
področja raziskovanja v zdravstveni negi in zdravstvu; Ljubljana, september 09
Komunikacija kot orodje vodenja letnih razgovorov; Jesenice, september 09
Komunikacija za zaposlene, ki prvi stopajo v stik s pacienti; Kranjska gora, december 09
Posamezniki se pridružimo sodelavcem na internih izobraževanjih (s področja zakonodaje,
komunikacije, varnosti in temeljnih postopkov oživljanja).
Tabela 1: Cilji, kazalniki kakovosti in aktivnosti v letu 2009
104
2. Cilji in kazalniki kakovosti za leto 2010
Cilji in kazalniki v zdravstveni negi na dnevnem oddelku, ki bi jih radi obdržali in izboljšali:
1.
Doseženo
Rok izvedbe
Odgovoren
%
Cilj
- zadovoljen pacient in njegovi svojci
Kazalnik
Število obravnav pacientov po klinični
poti
Število zadovoljnih pacientov
Korektivni ukrepi
2.
Kontinuirano
Vsi člani tima
Vse
obravnave po
klinični poti
Kontinuirano, celo
leto
Vsi člani tima
Doseženo
%
Rok izvedbe
Odgovoren
Kontinuirano, celo
leto
Vsi člani tima
0 padcev
Kontinuirano, celo
leto
Vsi člani tima
Doseženo
%
Rok izvedbe
Odgovoren
Kontinuirano, celo
leto
Vsi člani tima
Cilj
- povečanje varnosti pacientov ter
preprečiti vse padce na DO
Kazalnik
- število padcev na DO,
- število varnostnih zapletov
Korektivni ukrepi
3.
Cilj
izvajanje varnostnih vizit
Kazalnik
Število varnostnih vizit
Korektivni ukrepi
4.
Vsaj 10 VV
Doseženo
%
Cilj
strokovna rast zaposlenih in razvoj
osebne inteligence
Kazalnik
Število strokovnih izobraževanj.
Po planu
izobraževanj
Korektivni ukrepi
105
Kontinuirano, celo
leto
Rok izvedbe
Odgovoren
Kontinuirano, celo
leto
Vsi člani tima
Kontinuirano, celo
leto
Poročilo o dejavnosti fizioterapije
Slavica Hrovat , viš. fiz.
Vodja fizioterapije
1. Kadri
V letu 2009 nas je bilo zaposlenih 10 fizioterapevtk, ki smo pokrivale ambulantno in
bolnišnično dejavnost fizioterapije. V začetku meseca marca je odšla ena fizioterapevtka na
daljšo bolniško odsotnost, ki jo je potem nadaljevala v porodniški dopust. V pomoč sta nam
bili dve fizioterapevtki :prva za dobo šestih mesecev in absolventka Fakultete za zdravstvo –
smer fizioterapija.
Manjko zaposlenih v letu 2009 je bil 370 delovnih dni, to je skupno 2960 ur.
2. Dejavnost ambulantne fizioterapije
Plan za leto 2009 je bil 39.810,00 točk . Dejansko opravljenih točk za leto 2009 je bilo
40.678,27 točk (index real/načrt 103,33).
Število zunanjih prvih obiskov v fizioterapevtski ambulanti se je v primerjavi z letom 2008
znižalo ( index 09/08 - 77,95). Manjše število kaže na odliv pacientov v primarne ustanove,
del odliva je vezan tudi na zmanjšano število napotitev.
V ambulanti smo tako obravnavali 249 hospitaliziranih pacientov in 946 zunanjih – skupaj
1.195 pacientov ( index 09/08 -104).
3. Dejavnost fizioterapije po oddelkih in enotah
V letu 2009 smo po oddelkih in enotah obravnavali 4.310 (index 09/08 108,26) pacientov,
skupno število obravnav je bilo 20.095 (index 09/08 - 117,22).
Graf 1: Število pacientov po vseh oddelkih in enotah
Število pacientov po naročilnicah za FTH obravnavo primerjalno za leti 2008/2009
4310
leto 2008
3981
leto 2009
Vir: Interna statistika vodenih primerov
106
Preko naročilnice za fizioterapijo je bilo tako za fizioterapevtsko obravnavo vodenih 4.310
pacientov – skupaj vsi oddelki in enote.
Graf 2: Število prvih pacientov - Klinični postopki po ICD 10
Število pacientov -prvi vpis po ICD 10 - hospital
primerjalno za leti 2008/2009
število pacientov
3600
3500
3400
3300
3200
3100
leto2008
leto2009
leto
Vir Birpis 21
Sem so všteti vsi pacienti, ki so v prvi fizioterapevtski obravnavi – 3546 pacientov (index
09/08 - 108,84).
Graf 3: Število vseh obravnav po oddelkih in enotah
Število vseh obravnav - vse fizioterapevtke
primerjalno za leti 08/09
število obravnav
21000
20000
19000
18000
17000
16000
15000
leto2008
leto2009
leto
Vir: Birpis 21
V letu 2009 smo imeli za 2.952 obravnav več kot leta 2008 (index 09/08 - 117,22)
Graf 4: Število obravnav po posameznih enotah in oddelkih
107
število obravnav
Število obravnav po izbranih enotah in oddelkih - primerjalno
za leti 2008/2009
8000
6000
4000
2000
0
leto2008
leto 2009
INH
KIH
NI
NK
OK
OC
CIT
OR
1
6
Oddelki ( INH-odd. Za int. med., KIH - odd. Za
kirurgijo,NI- neaktutna int. nega,NK- neakutna krg.
Nega, OK -otroška kirurgija,OC- centr. Int. terapija, OR
Vir: Birpis 21
Iz grafa 4 je razviden dvig fizioterapevtskih obravnav po posameznih oddelkih in enotah
(največji dvig števila je na oddelku za interno medicino (index 09/08-173,02), pediatričnem
oddelku (index 09/08 -150,73), sledi EITOS (index 09/08- 145,92),neakutna internistična
nega (index 09/08-141,24) in neakutna krg. nega (index 09/08 136,44).
Tabela 1: Število obravnavanih pacientov po izbranih diagnozah ali po načinu operacije
TEP KOLENA
LCA
TEP KOLKA
ZLOM KOLKA DRUGO
RAMA -OP
RADIUS
AMPUT
AMI, PTCA
ICV
INT. DRUGO
VEČJE OP NA TREBUHU
ABDOMEN DRUGO
FAST TRACK
PLJUČNICA
KOPB
OP. HRBTENICE
LUMBALGIE DRUGO
skupaj
Vir: interno vodenje primerov
leto 2008
46
60
145
249
121
136
34
102
88
192
127
60
56
162
100
105
183
1966
leto 2009
65
45
203
100
91
124
98
98
113
266
111
49
35
181
105
107
160
1951
INDEX 09/08
141.30
75.00
140.00
40.16
75.20
91.18
288.23
96.08
128.41
138.54
87.40
81.66
62.50
111.73
105.00
101.90
87.43
Iz zgornje tabele je razvidno povečano število obravnavanih pacientov glede na izbrane
skupine diagnoz ali operacij. Največje povečanje beležimo pri pacientih po amputacijah
108
spodnjih udov, sledijo pacienti po operaciji TEP kolena in TEP kolka in pacienti vodeni pod
CVI in interna drugo.
3. Stroški materiala
•
•
•
skladišče – skupaj poraba materiala za 2.505,85 EUR (index 09/08 95,63)
lekarna – skupaj poraba materiala za 20.867,84 EUR ( index 09/08 132,03) od
tega za zdravila za respiratorno fizioterapijio 2.768,10 UER (index 09/08 172,7),
material za respiratorno fizioterapijo 12.491,14 EUR (index 09/08 149,34) in
material za incentivno spirometrijo 3.310,19 EUR (index 09/08 84,19).
osnovna sredstva: za nabavo smo porabili 6.771,38 EUR, od tega za kinematično
opornico za kolenski sklep 4.268,12 EUR.
4. Strokovno izobraževanje
V letu 2009 smo imeli na razpolago 1.100 UER za izobraževanje.
Udeležba na izobraževanjih zunaj bolnišnice – enodnevna:
• Danica Mahnič – Nihajne poškodbe vratu
• Katarina Poklukar in Nina Mandeljc – Neinvazivna ventilacija
• Bernarda Markelj in Polona Vidmar – Obravnava oseb z nevrološko simptomatiko
• Andreja Žemlja in Polona Vidmar - Osnove funkcionalne stabilizacije
• Katarina Čatlak in Slavica Hrovat – Poškodbe živcev na roki
V okviru bolnišnice smo se udeležile naslednjih izobraževanj oziroma delavnic:
• Učinkovita komunikacija – temelj ustvarjalnega dela : 9 fizioterapevtk
• Temeljni postopki oživljanja – 9 fizioterapevtk
• Varnost pacienta je kakovost – 9 fizioterapevtk
• Razkuževanje rok – 7 fizioterapevtk
• Tečaj iz varstva pri delu – 5 fizioterapevtk
• Ravnanje z odpadki – 7 fizioterapevtk
• in s področja fizioterapije : Aparaturne tehnike v fizioterapiji – 9 fizioterapevtk.
Večjih izobraževanj nismo izpeljali.
5. Kakovost
V letu 2009 smo dokončali 30 standardnih operativnih postopkov na področju fizioterapije
(SOP NA FTH …).
Potrjena sta bila dva procesa fizioterapevtske obravnave pacienta – fizioterapevtska
obravnava ambulantnega pacienta (SOP FTH 1) in fizioterapevtska obravnava ambulantnega
pacienta (SOP FTH 2).
Izpeljali smo tudi anketo o zadovoljstvu s fizioterapevtsko obravnavo ambulantnih pacientov.
Rezultati ankete bodo znani konec januarja 2010.
6. Delo fizioterapevtov
Fizioterapevtke smo aktivno sodelovale na delavnicah za RZP v sklopu bolnišnice. Ob
svetovnem dnevu fizioterapevtov smo v avli bolnišnice s plakatom predstavile naše delo na
temo Totalne endoproteze. Aktivno sodelujemo tudi v projektnih skupinah za padce in za
zasebnost pacientov.
V marcu smo pričele s popoldanskim delom – ena fizioterapevtka od 9 do 17 ure
109
Interni oddelek
Predstojnik: prim.Jernej Markež, dr.med.
V strokovnem poročilu je predstavljeno delo Oddelka za interno medicino v letu 2009.
Navedeni in komentirani so osnovni podatki o obsegu in vsebini bolnišnične dejavnosti,
specialističnih internističnih ambulant, Urgentne internistične ambulante in enot za
funkcionalno diagnostiko. Posebej pa je predstavljeno delo Enote za intenzivno interno
medicino (IIT) in Centra za hemodializo in CAPD.
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ODDELKA za INTERNO MEDICINO:
ENOTA za INTENZIVNO INTERNISTIČNO TERAPIJO (IIT): 5
postelj
Strokovni vodja: Janez Resman, dr. med.
KARDIOLOŠKI ODSEK: 20 postelj
Strokovni vodja: Marija Mulej, dr. med.
GASTROENTEROLOŠKI ODSEK: 26 postelj
V okviru odseka je Enota za intenzivno nego (PIN) z 8 posteljami.
Strokovni vodja: asist. Andrej Hribernik, dr. med.
ENDOKRINOLOŠKI ODSEK: 20 postelj
Strokovni vodja: Boris Pelko, dr. med.
NEFROLOŠKI ODSEK: 7 postelj
Strokovni vodja: Marko Šluga, dr. med.
ENDOSKOPSKA ENOTA (Jesenice, Kranj):
Strokovni vodja: Franc Šolar, dr. med.
CENTER za HEMODIALIZO in CAPD
Strokovni vodja: Igor Rus, dr. med.
SPECIALISTIČNE INTERNISTIČNE AMBULANTE
URGENTNA INTERNISTIČNA AMBULANTA (IPP)
Oddelek za interno medicino naj bi imel 80 standardnih postelj. Sedem sob je 5-posteljnih, tri
sobe so 4-posteljne, pet sob ima 3, šest sob 2, dve sobi sta enoposteljni. Pravih
nadstandardnih sob tudi v letu 2009 nismo imeli. Zaradi potrebe po izolacijah bolnikov
(kolonizacije in okužbe z MRSA, VRE in drugimi bakterijami) je dejansko razpoložljivih
110
postelj manj, običajno 70 do 72. V IIT je 5 postelj na premajhni funkcionalni površini. Za leto
2009 načrtovana prenovitev IIT in povezava s sosednjo sobo, kjer bi organizirali koronarno
enoto, ni bila realizirana.
PROTOKOL DELA ZDRAVNIKOV:
Redni dnevni sestanki (ponedeljek – petek):
8.00: poročanje zdravnikov na IPP in dežurnih internistov, aktualna problematika, obravnava
obdukcijskih zapisnikov, spremljanje porabe zdravil in zdravstvenega materiala, obiski
predstavnikov farmacevtskih firm, kratka predavanja. Vsako sredo, ob sodelovanju klinične
farmakologinje mag. Najdenove, kritični pregled antibiotičnega zdravljenja na oddelku.
Na jutranjih sestankih je prisotna tudi glavna sestra oddelka.
14.30: predaja službe, poročanje dopoldanskega zdravnika na IPP, poročanje s strokovnih
srečanj in kongresov. Ob petkih je drugi redni sestanek ob 13.00 uri. Zavedamo se, da
predaja službe zaradi zasedenosti zdravnikov ni zmeraj optimalna. Vizite po odsekih,
predvsem na Gastroenterološkem, niso zmeraj končane do dogovorjene ure.
Glavne vizite predstojnika ob 8.30 uri: v sredah na Gastroenterološkem odseku, v četrtkih na
Kardiološkem odseku in v IIT ter ob petkih na Endokrinološkem-nefrološkem odseku.
Leta 2009 je bilo na Oddelku za interno medicino redno zaposlenih 11 specialistov
internistov, 2 manj kot leta 2000. Štirje specialisti ne dežurajo več. Od 7 specializantov so
štirje na kroženju na kliničnih oddelkih KC, ena specializantka pa je na porodniškem
dopustu. Specializanti v okviru možnosti sodelujejo v dežurni službi in v Diabetološki
ambulanti. Konec leta 2010 bo prvi specializant (Janez Poklukar, dr. med.) opravljal
specialistični izpit. V dežurni službi sodelujejo tudi internistka in dve specializantki iz
Bolnišnice Golnik. V sredini leta 2009 je zbolel strokovni vodja endoskopske dejavnosti, kar
je povzročilo dodatno preobremenitev gastroenterologov – endoskopistov.
Glede na naraščajoč obseg dela v bolnišnični in specialistično ambulantni dejavnosti ter na
IPP predstavlja premajhno število specialistov internistov glavni problem oddelka. Ob tem je
neugodna tudi starostna struktura, saj je povprečna starost internistov nad 50 let. Ob
upoštevanju dopustov in drugih odsotnosti je razpis dežurne službe in razpored za delo na IPP
vsak mesec težavna in zapletena naloga. Kljub pomanjkanju zdravnikov poteka strokovno
izpopolnjevanje izven ustanove v ustreznem obsegu. Glavna mentorja na Internem oddelku
sta Marija Mulej, dr. med. in Igor Rus, dr. med., vsak je mentor dvema specializantkama.
BOLNIŠNIČNA DEJAVNOST:
V letu 2009 smo presegli načrtovan program za 5.36 %. Pregled dela je podan v tabeli št. 1.
111
Tabela št. 1: Pregled opravljenega dela v bolnišnični dejavnosti
INTERNI DDELEK
- skupaj ZZZS
- ostali plačniki
leto
2008
načrt
2009
leto
2009
3.076
3.022
54
3.055
3.001
54
3.241
3.197
44
IND
načrt
2009
106.09
106.53
81.48
na odstop od
načrta
IND na
leto 2008
186
196
- 10
105.36
105.79
81.48
V letu 2009 je bilo z Internega oddelka odpuščeno 3274 bolnikov. Poleg tega je bilo z
internega oddelka na druge oddelke bolnišnice odpuščeno 71 bolnikov. To pomeni, da je bilo
v letu 2009 3345 internističnih obravnav.
Na Kirurški oddelek v SB Jesenice je bilo premeščenih 70 bolnikov, v UKC Ljubljana 120
bolnikov, v Bolnico Golnik pa 25 bolnikov. Večino premeščenih v UKC predstavljajo bolniki
z akutnim koronarnim sindromom, ki se po opravljeni koronarografiji in perkutani
intervenciji, vrnjeni na naš oddelek. V letu 2009 je na oddelku umrlo 267 bolnikov (8.12 %),
leta 2008 pa 9.3 %. Sodelovanje s KO za intenzivno interno medicino, KO za kardiologijo in
KO za pljučne bolezni in alergijo Golnik, je dobro.
Zastopanost posameznih obolenj in bolezenskih skupin pri bolnikih, zdravljenih na Oddelku
za interno medicino v letu 2009, je v glavnem primerljivo z letom 2008. Tabela št. 2 prikazuje
10 najpogostejših glavnih diagnoz pri bolnikih, mlajših od 65 let in tabela št. 3 pri zdravljenih,
ki so bili starejši od 65 let. V tabeli št. 4 je prikazana zastopanost bolezenskih skupin od leta
2000 do leta 2009.
Tabela št. 2: Glavne diagnoze pri hospitaliziranih bolnikih, mlajših od 65 let
Glavna diagnoza
I48
K703
K85
D649
N10
J159
G409
R074
I214
J189
Preddvorna fibrilacija in undulacija
Alkoholna ciroza jeter
Akutni pankreatitis
Anemija, neopredeljena
Akutni tubulointersticijski nefritis
Bakterijska pljučnica, neopredeljena
Epilepsija, neopredeljena
Bolečina v prsih, neopredeljena
Akutni subendokardialni miokardni infarkt
Pljučnica, neopredeljena
št.
bolnikov
54
44
32
24
24
23
22
22
20
19
Tabela št. 3: Glavne diagnoze pri hospitaliziranih bolnikih, starejših od 65 let
Glavna diagnoza
I500
J159
I48
Zastojna srčna odpoved
Bakterijska pljučnica, neopredeljena
Preddvorna fibrilacija in undulacija
112
št.
bolnikov
115
108
103
I639
J189
I214
I110
N10
K590
D649
Možganski infarkt, neopredeljen
Pljučnica, neopredeljena
Akutni subendokardialni miokardni infarkt
Hipertenzivna srčna bolezen z (zastojno) srčn
Akutni tubulointersticijski nefritis
Zaprtje (konstipacija)
Anemija, neopredeljena
98
88
64
44
42
40
38
Tabela št. 4: Zastopanost bolezenskih skupin od leta 1999 – 2009
GLAVNE DIAGNOZE
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
INDEKS
2009/00
Bolezni obtočil (I00 - I99)
888
867
986
995
1.044
1.021
1.019
938
955
1.012
389
408
450
386
415
378
450
432
536
541
139,07
Bolezni dihal (J00 - J99)
369
311
355
408
376
384
349
401
360
415
112,47
Neoplazme (C00 - D48)
Simptomi, znaki ter nenormalni klinični
in laboratorijski izvidi,
ki niso uvrščeni drugje (R00 - R99)
206
230
266
219
245
228
256
260
248
237
115,05
172
160
172
177
178
189
176
186
213
240
139,53
134
133
163
149
142
132
169
180
204
210
156,72
68
77
102
94
97
138
149
161
197
169
248,53
69
71
74
92
85
81
97
132
154
150
217,39
110
117
121
97
83
87
95
101
97
90
81,82
68
86
93
81
105
81
66
78
120
120
176,47
60
Bolezni sečil in spolovil (N00 - N99)
Nekatere infekcijske in parazitske bolezni
(A00 - A09)
Bolezni krvi in krvotvornih organov
ter nekatere bolezni, pri katerih je
udeležen imunski odziv (D50 - D89)
Endokrine, prehranske in presnovne bolezni
(E00 - E90)
Bolezni živčevja (G00 - G99)
Poškodbe, zastrupitve in nekatere druge
posledice zunanjih vzrokov (S00 - T98)
113,96
85
68
51
56
53
43
56
53
45
75,00
Duševne in vedenjske motnje (F00 - F99)
Bolezni mišičnoskeletnega sistema in
vezivnega tkiva (M00 - M99)
34
44
42
23
31
33
50
42
51
35
102,94
22
28
43
29
13
22
26
22
34
17
77,27
Bolezni kože in podkožja (L00 - L99)
24
17
16
17
18
20
15
13
13
24
100,00
Bolezni ušesa in mastoida (H60 - H95)
3
16
7
8
10
13
10
14
16
10
333,33
ostale diagnoze
SKUPAJ
11
12
11
17
13
9
9
4
4
4
36,36
2.627
2.662
2.969
2.843
2.911
2.869
2.979
3.020
3.255
3.319
126,34
Starostna struktura hospitaliziranih bolnikov se povečuje. Bolnišničnih obravnav pri starejših
od 80 let je bilo v letu 2009 979 (30 %). Bolnikov, starejših od 90 let, je bilo 92.
Povprečno trajanje zdravljenja (PTZ) v letu 2006: 7.66 dni, leta 2007: 7.12 dni, leta 2008:
6.65 dni, leta 2009 pa 6.56 dni. V primerjavi z letom 2006 je bilo PTZ v letu 2009, krajše za
1.1 dan. Hospitalizacij, daljših od enega meseca, je bilo 118, od tega daljših od 2 mesecev 23.
V zadnjih letih opažamo porast števila hospitaliziranih bolnikov iz južnih gorenjskih občin.
Trendi števila obravnav na Oddelku za interno medicino po občinah bivanja za zadnjih 10 let
so prikazani v tabeli št. 5.
113
Tabela št. 5: Število obravnav na oddelku po občinah bivanja od 1999 – 2009
občina bivanja
OE RADOVLJICA
OE JESENICE
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALA SLOVENIJA
SKUPAJ
število obravnav po letih
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
944
1.058
443
83
54
100
2.682
959
1.023
389
111
68
94
2.644
986
1.018
403
91
71
100
2.669
1.107
1.165
373
109
52
120
2.926
1.103
1.112
384
101
66
91
2.857
1.045
1.160
385
112
64
95
2.861
969
1.205
467
126
61
98
2.926
1.072
1.117
434
151
91
91
2.956
1.115
1.143
463
151
92
105
3.069
1.042
1.175
604
172
77
135
3.205
1.068
1.287
585
201
98
121
3.360
2006
2007
2008
2009
občina bivanja
delež obravnav po občinah
1999
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
SKUPAJ
2000
2001
2002
2003
2004
2005
35,20 36,27 36,94 37,83 38,61 36,53 33,12 36,27 36,33 32,51 31,79
39,45 38,69 38,14 39,82 38,92 40,55 41,18 37,79 37,24 36,66 38,30
16,52 14,71 15,10 12,75 13,44 13,46 15,96 14,68 15,09 18,85 17,41
3,09
4,20
3,41
3,73
3,54
3,91
4,31
5,11
4,92
5,37
5,98
2,01
2,57
2,66
1,78
2,31
2,24
2,08
3,08
3,00
2,40
2,92
3,73
3,56
3,75
4,10
3,19
3,32
3,35
3,08
3,42
4,21
3,60
100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00
V dnevni bolnišnici so obravnavani predvsem bolniki zaradi elektivne elektrokonverzije
ritma, to je perzistentne ali paroksizmalne atrijske fibrilacije in undulacije, razbremenilnih
punkcij plevralnega izliva in ascitesa. V dnevno bolnišnico se vračajo kronični hematološki
bolniki zaradi transfuzij krvi.
V IIT je bilo leta 2009 zdravljenih 562, leto poprej pa 541 bolnikov. Na umetni ventilaciji je
bilo 62 bolnikov skupno 476 dni. Leta 2008 je bilo na umetnem predihavanju 72 bolnikov,
skupno 375 dni. Večino bolnikov, obravnavanih v IIT, predstavljajo bolniki, ki bi bili lahko
zdravljeni v koronarni enoti. Delo v IIT v letu 2009 je predstavljeno v poročilu strokovnega
vodje Janeza Resmana, dr .med.
Poraba zdravil in zdravstvenega materiala na bolnika je v letu 2009 presegla načrt za 6.31 %.
Na oddelku se je poraba zvečala za 4.43 % in v IIT za 15.33 %. Celotni Interni oddelek je za
zdravila in zdravstveni material v letu 2008 porabil 848.968, v letu 2009 pa 979.119 eurov.
Poraba na bolnika je prikaza v tabeli št. 6.
114
Tabela št. 6: Poraba zdravil in zdrav. materiala na bolnika v letu 2009
LETO 2007 LETO 2008 NAČRT 2009 LETO 2009 IND R/N 09
interni oddelek
inter intenzivna terapija
INTERNI ODD SKUPAJ
211,29
45,87
257,16
232,43
43,57
276,00
234,99
49,18
284,16
245,39
56,72
302,10
104,43
115,33
106,31
Kazalniki kakovosti:
V letu 2009 smo spremljali sledeče splošne kazalnike kakovosti: nepričakovane smrti,
ponovni sprejemi zaradi iste bolezni v 30 dneh po odpustu, poraba krvi in krvnih derivatov ter
izjemno dragi bolniki.
V letu 2009 je na Internem oddelku umrlo 267 bolnikov (8.12 %). V vseh primerih
nepričakovane smrti je bila napravljena obdukcija. Obdukcij je bilo 30 (11.3 % umrlih). V 10
primerih smo ugotavljali neskladje med glavno klinično in patoanatomsko diagnozo.
V letu 2009 je bilo v 28 dneh po odpustu zaradi iste bolezni ponovno sprejetih 122 bolnikov
(0.38 % vseh obravnav).
Dražje je zdravljenje pri bolnikih, ki so bili zdravljeni več kot mesec dni. V letu 2009 je bilo
takih hospitalizacij 118 (3.5 %). Praviloma je najdražje zdravljenje bolnikov, pri katerih je
obračunan SPP z utežjo 22.23. Takih primerov je bilo 37 (1.1 %).
Na Internem oddelku je bilo leta 2009 porabljeno 398.045 ml koncentriranih eritrocitov (1286
enot) ter 82.116 ml sveže zmrznjene plazme (308 enot). V letu 2008 je bilo porabljenih
363.679 ml KE in 97.193 ml plazme. V letu 2009 je bilo porabljenih za 9 % več KE in za 12
% manj plazme kot leto poprej. Vzrok večje porabe KE je v večjem številu hematološkoonkoloških bolnikov. Dinamika porabe krvi in plazme od leta 2006 do 2009 in po mesecih je
razvidna v tabeli št. 7 in grafu.
Tabela št. 7: Poraba krvi in plazme v ml od leta 2006 do 2009
leto 2006
jan.06 feb.06 mar.06 apr.06 maj.06 jun.06
KRI
PLAZMA
jul.06 avg.06 sep.06 okt.06 nov.06 dec.06
skupaj
27.845 27.590 32.430 29.970 27.615 28.485 23.010 32.500 26.890 29.150 24.540 23.715 333.740
7.970
9.880
7.170
3.905
7.590
4.270
3.720
8.395
2.440
8.950 11.200
8.431
83.921
skupaj
leto 2007
KRI
PLAZMA
21.440 24.590 34.265 40.055 29.915 24.725 36.365 39.635 26.045 50.680 38.245 26.390 392.350
6.560
460
2.285
1.820
5.230
1.495
7.855
8.630
3.610
8.990
8.975
3.815
59.725
skupaj
leto 2008
KRI
PLAZMA
33.795 20.430 17.040 29.605 26.036 19.225 21.700 38.630 43.060 43.460 42.643 28.055 363.679
5.075
3.410
5.455 10.410
7.480
4.300
8.715
8.075 10.755 12.100 12.160
9.258
97.193
skupaj
leto 2009
KRI
46.370 35.710 29.780 18.075 30.545 25.570 43.820 26.820 41.110 45.880 28.075 26.290 398.045
PLAZMA 11.295
4.805
6.040
5.015
2.515
2.085 12.831
115
3.750 10.220
6.615
8.785
8.160
82.116
INT ODD - poraba krvi po ml
450.000
398.045
392.350
400.000
363.679
350.000
333.740
300.000
2006
250.000
2007
2008
200.000
2009
150.000
97.193
100.000
83.921
82.116
59.725
50.000
0
KRI
PLAZMA
Strokovno izpopolnjevanje zdravnikov v letu 2009 je bilo realizirano v optimalnem obsegu in
kljub kadrovski stiski ni bilo omejevano. Na Internem oddelku smo porabili 82.4 % za leto
2009 predvidenih sredstev.
Konec leta 2009 je bila zaključena mednarodna, multicentrična, randomizirana, s placebom
kontrolirana študija SHIFT (ivabradin pri bolnikih s srčnim popuščanjem). Sedaj sodelujemo
v podobni študiji SIGNIFY (ivabradin pri stabilnih koronarnih bolnikih).
SPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST in FUNKCIONALNA
DIAGNOSTIKA
Specialistična ambulantna dejavnost se izvaja v splošni internistični ambulanti, Urgentni
internistični ambulanti (IPP) ter v usmerjenih ambulantah: kardiološki, antitrombotični,
gastroenterološki, diabetološki, nefrološki in v ambulanti za CAPD. Menimo, da bi večji
delež diabetikov in bolnikov na antikoagulantni zaščiti lahko vodili v primarnem zdravstvu.
Načrt programa za leto 2009, izražen v točkah, je bil v ambulantni dejavnosti presežen za 1.39
%, v diabetološki ambulanti za 15.22 %.
Pregled opravljenih točk za plačnika ZZZS je prikazan v tabeli št. 8.
Število obiskov in obseg dela v ambulantah in enotah je podan v tabeli št. 9. V ambulantah in
enotah je bilo skupno opravljenih 21.553 pregledov, leta 2008: 21.709 in leta 2007: 18.978
pregledov. Na IPP je bilo opravljenih skupno 6.019 pregledov, od tega je bilo 2.798 bolnikov
hospitaliziranih. V zadnjih 10 letih se je število napotitev v Urgentno internistično ambulanto
povečano za 125 %, oziroma več kot podvojilo. Povečalo se je število napotitev iz južnih
gorenjskih občin; še vedno pa je 70 % bolnikov iz območja OE Jesenice in Radovljica. Trendi
števila obravnav na naši IPP so prikazani v tabeli št. 10. Število pregledov v internističnih
ambulantah (brez funkcionalnih enot) se je v letih 1999 – 2009 povečalo za 93 %.
Diagnostična širina in število laboratorijskih preiskav na bolnika v Urgentni internistični
ambulanti je še vedno preobsežno in premalo racionalno. Mesečno je bilo leta 2009 na IPP
naročenih od 10.767 (februar) do 14.573 (oktober) laboratorijskih preiskav. V določeni meri
stroškovno razbremenjujemo laboratorije v Zdravstvenih domovih. Na IPP spada le tista
116
diagnostika, ki je ključnega pomena za opredelitev aktualnega diferencialno-diagnostičnega
problema. Nekateri bolniki so napoteni na IPP, da se izognejo čakanju na preglede v rednih
specialističnih ambulantah.
Tabela št. 8: Pregled opravljenih točk za plačnika ZZZS
Leto
2008
internistična ambulanta
urg.internistična ambulanta
gastroenterologija
kardiologija
SKUPAJ internistične amb
diabetološka ambulanta
načrt
2009
leto
2009
36.737
38.442
37.450
30.355
29.686
30.157
133.673 133.506 137.377
66.452
69.677
70.092
267.217 271.311 275.076
42.201
38.091
43.889
IND
na načrt
2009
97,42
101,59
102,90
100,60
101,39
115,22
IND
na
leto 08
101,94
99,35
102,77
105,48
102,94
104,00
Tabela št. 9: Prikaz števila obiskov in obsega dela v ambulantah in enotah
INTERNE AMBULANTE
I1 urg.internistična amb
I2 splošna internistična amb
I3 kardiološka amb
I4 antitrombotična amb
I5 nefrološka amb
I6 diabetološka amb
I7 gastroenterološka amb
SKUPAJ
moški ženske skupaj
2.111
2.402
4.513
170
199
369
143
174
317
252
190
442
83
91
174
698
626
1.324
77
94
171
3.534
3.776
7.310
prvi ponovni
v
obisk
obisk
hospital skupaj
3.214
7
2.798
6.019
616
140
2
758
481
58
0
539
968
7.869
0
8.837
249
113
0
362
1.596
3.139
0
4.735
251
52
0
303
7.375
11.378
2.800 21.553
prvi
DIAGNOSTIČNE
ENOTE
10 EKG
11 ehokardiografija
12 obremenitve
13 endoskopije
16 holter
17 doppler
18 endoskopija Kranj
SKUPAJ
moški ženske skupaj obisk
26
238
273
264
651
612
1.263 1.408
207
153
517
360
959
1.193
2.152 2.519
59
62
374
121
438
513
951 1.719
79
115
240
194
2.419
2.886
5.305 7.050
117
ponovni
obisk
0
8
0
98
0
2
4
112
v
hospital skupaj
0
273
0
1.416
0
517
1
2.618
0
374
0
1.721
0
244
1
7.163
Tabela št. 10: Število in delež obravnav v Urgentni internistični ambulanti po občinah bivanja
občina bivanja
število obravnav po letih
INDEKS
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2009/1999
OE RADOVLJICA
OE JESENICE
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALA
SLOVENIJA
SKUPAJ
928 1.395 1.433 1.603 1.745 1.659 1.659 1.874 2.018 1.847 1.930
1.085 1.558 1.517 1.673 1.732 1.936 2.135 2.083 2.172 2.260 2.408
431 551 568 535 579 610 762 739 883 1.042 928
80 137 125 169 147 179 219 273 310 317 361
42
73
84
66
84
82
82 123 134 122 145
207,97
221,94
215,31
451,25
345,24
126 187 162 209 196 231 197 242 282 302 292
2.692 3.901 3.889 4.255 4.483 4.697 5.054 5.334 5.799 5.890 6.064
231,75
225,26
delež obravnav po občinah
občina bivanja
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
34,47
40,30
16,01
2,97
1,56
4,68
100,0
0
35,76
39,94
14,12
3,51
1,87
4,79
100,0
0
36,85
39,01
14,61
3,21
2,16
4,17
100,0
0
37,67
39,32
12,57
3,97
1,55
4,91
100,0
0
38,92
38,63
12,92
3,28
1,87
4,37
100,0
0
35,32
41,22
12,99
3,81
1,75
4,92
100,0
0
32,83
42,24
15,08
4,33
1,62
3,90
100,0
0
35,13
39,05
13,85
5,12
2,31
4,54
100,0
0
34,80
37,45
15,23
5,35
2,31
4,86
100,0
0
31,36
38,37
17,69
5,38
2,07
5,13
100,0
0
31,83
39,71
15,30
5,95
2,39
4,82
100,0
0
SKUPAJ
118
Število obravnav v urgentni internistični ambulanti
7.000
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
OE RADOVLJICA
OE JESENICE
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALA SLOVENIJA
2009
SKUPAJ
V Enoti za srčno-žilno diagnostiko in preiskave pljučne funkcije je bilo leta 2009 med drugim
opravljeno (skupno ambulantno in hospitalno) 1782 ehokardiografij, 511 sonografij vratnih
arterij, 883 dopplerskih pregledov ven, 579 spirometrij. Načrtovan program je bil dosežen
(100.6 %).
V UZ diagnostiko srca smo v letu 2009 vpeljali tudi 3D transezofagealno ehokardiografijo.
Načrtovan program dela v Endoskopski je bil kljub kadrovski stiski za 2.9 % presežen. V letu
2009 je bilo opravljenih 2190 ezofago-gastro-duodenoskopij (ambulantnih 1761, hospitalnih
429, urgentnih 175, v Kranju 244), kolonoskopij 1128 (ambulantno 981, hospitalno 147, v
programu SVIT 74). Leta 2008 je bilo narejenih 1003 kolonoskopij, leta 2006 pa 784.
V letu 2009 je bilo vstavljenih 48 perkutanih gastrostom (PEG), leto popreje 41. ERCP je bilo
narejenih 100 (ambulantnih 38, hospitalnih 62, z EPT 65). Polipektomij je bilo narejenih 693
(ambulantno 671, hospitalno 76), sklerozacij 63, vstavljenih klipov 48. V 910 primerih je bil
poslan histološki material, od tega je bilo potrjenih karcinomov 90 (gastroskopija 27,
kolonoskopija 51, ERCP 2). V programu SVIT je bilo ugotovljenih 10 karcinomov širokega
črevesa.
119
ZAKLJUČEK:
Celostno gledano je bilo leto 2009, kljub žgoči kadrovski stiski in preobremenjenosti, za
Oddelek interne medicine relativno uspešno. Načrtovan program dela je bil realiziran in
večinoma tudi presežen, tako na oddelku, v ambulantah kot v enotah za funkcionalno
diagnostiko.
Cilji Oddelka za interno medicino v letu 2010:
realizacija načrtovanega programa dela na vseh področjih
stalna prizadevanja za izboljšanje kadrovske zasedbe zdravnikov
aktivnosti za racionalno rabo zdravil, krvi in plazme
aktivnosti za racionalno naročanje laboratorijskih preiskav (IPP)
preureditev IIT in organizacija koronarne enote
zamenjava iztrošene opreme
dopolnitev splošnih kazalnikov kakovosti z bolj specifičnimi
120
Poročilo o delu centra za hemodializo in ambulante za kronično
ambulantno peritonealno hemodializo
Strokovni vodja: Igor Rus, dr. med.
Leta 2009 smo v Centru za hemodializo SB Jesenice zdravili 40 bolnikov s končno ledvično
odpovedjo in skupaj opravili 6103 hemodializne procedure. Tudi v lanskem letu je prišlo
trenda naraščanja izvajanja zapletenih procedur kot so brezacetatna biofiltracija,
hemofiltracija in hemodiafiltracija, kar je posledica polimorbidnosti dializnih bolnikov, ki
imajo poleg končne ledvične odpovedi prisotno vsaj še eno odpovedovanje organov odnosno
organskih sistemov. Tudi to je posledica smernic najsodobnejšega zdravljenja končne
ledvične odpovedi, ker te metode zagotavljajo hemodinamsko stabilnost skozi vso dializno
proceduro kot boljše počutje v interdializnem obdobju. Poleg tega smo opazovali izredno
nizko število zapletov med samimi procedurami.
V zgornjo številko spadajo tudi pacienti, pri katerih je prišlo do akutne ledvične odpovedi in
so se zdravili bodisi v EITOS (enota intenzivne terapije operativnih strok) in v intenzivni
internistični enoti. Veliko večino teh pacientov smo zdravili s kontinuiranimi metodami in
tukaj je potrebno naglasiti odlično sodelovanje zlasti z zdravniki v intenzivni enoti
operativnih strok.
Velika večina bolnikov v programu kronične hemodialize je dobivala substitucijsko terapijo z
Eritropoetinom, kjer smo prav tako sledili sodobnim smernicam zdravljenja renalne anemije
in povprečna vrednost Hb je bila 118.6 g/L, prav tako so bili zaradi ledvične osteodistrofije
zdravljeni z analogi vitamina D3 odnosno s cinecalcetom.
Tako kot dosedaj je delo Centra za hemodializo tesno vpeto z delom v nefrološki ambulanti,
preko katere so bili vključeni vsi bolniki v program nadomestnega zdravljenja s hemodializo.
Vsi bolniki so pred začetkom že imeli skonstruirano arterijsko vensko fistulo, kar je posledica
tudi dobrega sodelovanja s Centrom za dializo UKC Ljubljana, praktično vsi bolniki so pred
tem že prejemali epoetine in analoge vitamina D in so bili ustrezno pripravljeni za vključitev
za program nadomestnega zdravljenja. Na novo smo v program nadomestnega zdravljenja leta
2009 vključili 8 bolnikov, umrlo je 6 bolnikov, praktično pri vseh je prišlo do smrti zaradi
kardiovaskularnih vzrokov in neobvladljivih septikemij.
Tudi v lanskem letu opazujemo padec opravljanja peritonealnih dializ, kar je nedvomno
posledica ne vključevanja novih bolnikov v ta program nadomestnega zdravljenja, predvsem
zaradi starosti in neprimernosti, poleg tega pa je prišlo do pojava tako imenovanih
sklerozantnih peritonitisov, ki so posledica dolgotrajne terapije s peritonealno dializo in so
postali tudi strokovni omejevalnik pri razvoju tega načina nadomestnega zdravljenja. Kljub
temu smo v lanskem letu s to metodo zdravili 6 bolnikov, 2 sta umrla, eden zaradi zapletov v
sklopu sklerozantnega peritonitisa.
V lanskem letu je bila transplantirana ena bolnica, trenutno imamo v programu transplantacije
3 bolnike.
Opažamo pa zlasti pri vzrokih končne ledvične odpovedi velik odstotek bolnikov s sladkorno
boleznijo, pri katerih je prišlo do končne ledvične odpovedi zaradi diabetične ledvične
bolezni.
Kljub izrednem trudu, zavzetosti in skrbnem ravnanju z dializnimi aparaturami le-te postajajo
vse starejše. V lanskem letu nam je sicer uspelo z donacijo pridobiti dva nekoliko rabljena
dializna aparata, kljub temu pa bo v letu 2010, predvsem zaradi zagotovitve varnosti
opravljanja dializnega zdravljenja nujno potrebno zamenjati vsaj dva aparata, predpogoj vsega
pa je seveda tudi brezhibno delovanje reverzne ozmoze, ki je že več kot amortizirana in jo bo
potrebno v letošnjem letu zamenjati.
121
Trenutno je zaposleno v Centru 11 dializnih sester, od tega 6 diplomiranih in 5 tehnikov, ki pa
so vsi popolnoma usposobljeni za izvajanje vseh, tudi zapletenih dializnih procedur, 4 pa tudi
za izvajanje peritonealne dialize. V centru delujeta tudi dva zdravnika specialista, ki pa imata
tako kot vsa leta do sedaj tudi dodatne zadolžitve bodisi v ambulantah, na oddelku in v
dežurni službi. Leta 2012 bo predvidoma zaključila s specializacijo iz usmerjene nefrologije
kolegica.
Tudi v lanskem letu smo se zaposleni v Centru za hemodalizo udeležili nekaj strokovnih
srečanj. Vodja Centra za hemodializo je sovodil tudi šolo peritonealne dialize na srečanju
zdravnikov nefrologov v Skopju Republika Makedonija.
Načrt in realizacija dializ leta 2009
ambulanta
število dializ I
število dializ II
število dializ III
število IV
število V
načrt
2009
2.300
384
3.236
1.496
1.384
realizacija
jan-dec 09
2.300
287
3.525
1.307
790
122
indeks
realizacija
real/načrt
ostali plačniki
100,00
2
74,74
0
108,93
6
87,37
0
57,08
0
POROČILO O DELU IIT
Strokovni vodja: Janez Resman, dr. med.
Sprejetih bolnikov: 562 (prejšnje leto 541, leto prej 511).
Skupno število bolniških dni: 1375 (prejšnje leto 1413, leto pred tem 1436), kar pomeni 75.5
% zasedenost petih postelj; kolikor jih v IIT imamo.
Smrtnost: umrlo je 41 bolnikov, to je 7.3 % (lani 41 ali 7.6 %, predlanskim 28 bolnikov oz.
5.5 %).
Umetna ventilacija: 476 dni pri 62 bolnikih (lani 375 dni pri 72 bolnikih, predlanskim 437
dni pri 68 bolnikih). To pomeni v tem letu 27 % več kot leto pred tem. Od skupnih 11.436 ur
umetne ventilacije je bilo po posameznih mesecih opravljenih: v januarju 1119 ur (6
bolnikov), februarja 1325 ur (9 bolnikov), marca 813 ur (6 bolnikov), aprila 347 ur (4
bolniki), maja 652 ur (4 bolniki), junija 370 ur (3 bolniki), julija 670 ur (6 bolnikov), avgusta
2395 ur (6 bolnikov), septembra 568 ur (3 bolniki), oktobra 112 ur (4 bolniki), novembra
2210 ur (6 bolnikov) in v decembru 855 ur (11 bolnikov).
Opravljeni terapevtski posegi:
- elektrokonverzije 142x na 105 pacientih (lani 77, predlanskim 100)
- elektroda PM
5 (lani 9, predlanskim 6)
- fibrinolitična terapija 9x, od tega 6x ob masivni PTE in 3x ob CVI (lani 4, prej 4)
V zadnjih treh letih spet opažamo stalen blag porast števila sprejetih bolnikov, medtem ko je
trend bolniških dni v obratni smeri, vsako leto jih je nekaj manj. Večina bolnikov je bilo kot
vsa leta doslej sprejetih iz urgentne ambulante, nato sledijo bolniki, ki so zaradi poslabšanja
stanja oz. zapletov bolezni premeščeni z internega oddelka, nato sledi dokaj stalno število
premeščenih iz KOIIM-a po opravljeni dilataciji koronark (PCI in stentiranje zaradi akutnega
miokardnega infarkta z elevacijo ST veznice), nekaj bolnikov je bilo v IIT sprejetih s
kirurškega oddelka naše bolnišnice, le posamezni iz drugih bolnišnic.
Glede na patologijo so kot doslej na prvem mestu srčne bolezni s precejšnjim porastom
programskih elektrokonverzij zaradi perzistentne atrijske fibrilacije, sledijo akutni koronarni
dogodki in sprejemi po PCI iz KOIIM-a, nekaj pa tudi s Kliničnega oddelka za kardiologijo
KC, precej pa je tudi bolnikov s težjo simptomatiko srčnega popuščanja oziroma temu stanju
pridruženo še drugo patologijo. Iz leta v leto je več septičnih bolnikov, predvsem so v porastu
težji primeri šokovnega stanja z večorgansko odpovedjo.
Sledijo GIT krvavitve, ki po številu v zadnjih letih prav tako naraščajo, ter možganske kapi.
Manj pa sprejmemo zastrupitev, zlasti medikamentoznih (suicidalne), pa tudi alkoholnih je
manj, več jih razrešijo v urgenci.
Od 41 lani umrlih bolnikov v IIT je bila skoraj pri četrtini osnovni vzrok dekompenzirana
alkoholna jetrna ciroza ali je bila med diagnozami navedena odvisnost od pijače (7x DAJC,
2x SOA in enkrat hepatopatija).
Ne morem pa v poročilu mimo tega, da smo najbrž edini oddelek intenzivne terapije v deželi,
ki nima razen sobe za bolnike niti enega lastnega spremljajočega prostora, tako da so
dragocene aparature, ki smo jih v zadnjem času le dobili (trije ventilatorji, EKG aparat), kadar
niso v uporabi, pospravljene z rjuhami pregrnjene na navadnem bolniškem hodniku internega
oddelka, mimo njih se dnevno vozijo vsi vozički s hrano za bolnike, prav tako pa se prevažajo
123
mimo tudi vsi na različne diagnostične posege napoteni bolniki, veliko od teh s posteljami.
Glede na njihovo vrednost in ker s tem delno tudi oviramo normalno delo po oddelku, bo le
treba razmisliti o boljši prostorski rešitvi!
124
Poročilo dejavnosti zdravstvene nege na internem oddelku
Dubravka Karadžić Šmitran, dipl.m.s.
Glavna medicinska sestra internega oddelka
1. UVOD
Leto 2009 so zaznamovali zunanja presoja za pridobitev ISO certifikata v Splošni bolnišnici
Jesenice in vse aktivnosti, ki so bile vezane za proces Celostne obravnave pacienta na
internem oddelku. Presojo smo uspešno prestali in se trudili proces čim bolje izvajati tudi v
praksi. V zdravstveni negi smo si zastavili cilje in kazalnike kakovosti, ter se jih trudili skozi
celo leto dosegati. Ob koncu leta smo se srečali tudi s prvimi primeri pandemske gripe.
2. REALIZACIJA CILJEV 2009
2.1. Kazalniki kakovosti
2.1.1. Razjeda zaradi pritiska (RZP)
Skupaj s koordinatorico za oskrbo ran smo si za cilj v letu 2009 postavili največ 1.8
pridobljenih RZP. Evidentirali smo 228 RZP, ki so jih pacienti imeli že ob sprejemu, v drugi
polovici leta pa smo zastavljeni cilj dosegli. Rezultati razvidni iz spodnje tabele kažejo, da je
bilo izvedenih veliko aktivnosti usmerjenih v preprečevanje in oskrbo RZP.
Vsakega novo sprejetega pacienta ocenimo po shemi Norton. Vsa nadaljnja obravnava poteka
dalje glede na seštevek točk. Poskušamo čim bolje upoštevati standard preventive RZP.
Problematično je predvsem veliko število pacientov, ki že pridejo z RZP. Opažamo, da je
premalo dinamičnih blazin, ki jih potrebujejo tisti pacienti, ki so najbolj ogroženi za nastanek
RZP. V lanskem letu se je večina medicinskih sester internega oddelka udeležila
izobraževanja na področju preventive in oskrbe RZP. Zelo dobro sodelujemo s koordinatorico
za oskrbo ran ga. Otilijo Mertelj, dipl.m.s., ki je dnevno prisotna na našem oddelku.
Opravili smo kar nekaj varnostnih vizit na področju preventive RZP. Dogovorili smo se o
ustreznejši zaščiti kardioloških pacientov in ponovno poudarili ustrezno komunikacijo in
delovanje negovalnega tima. Članice projektne skupine redno poročajo o dogovorjenih
sklepih na projektni skupini.
Obdobje
1. polletje 2009
2. polletje 2009
Pridobljene rzp
12 pridobljenih RZP oz.
povprečno 2 RZP/mesec
7.5 pridobljenih RZP oz.
povprečno 1.25 RZP/mesec
Prinešene rzp
128 oz. povprečno 21/mesec
120 oz. povprečno 20/mesec
Tabela 1: število pridobljenih in prinešenih RZP v letu 2009
125
Cilji/kazalniki RZP
Cilj 2010
Največ 1.8
pridobljenih
RZP/mesec
(glede na
demografske
podatke in
zdravstveno
stanje pacientov
nižji cilj ne bi bil
realen)
1 VV/mesec na
temo preventive
RZP
Udeležba
koordinatorice na
oddelčnem
sestanku
Nabava dodatnih
dinamičnih
blazin
Sodelovanje v
projektni skupini
za RZP
Aktivnosti
Izvajanje
preventive in
oskrbe RZP po
standardu SBJ
Odgovoren
medicinske sestre
na internem
oddelku
Časovnica
Mesečna
evidenca,
polletno
spremljanje,
letno poročilo
Kazalnik
Število
pridobljenih
RZP/število
sprejetih
pacientov
Povabilo
koord.za oskrbo
ran na VV
Povabilo
koordinatorici
za oskrbo ran
Gl.m.s. int.odd.
Mesečno v letu
2010
Gl.m.s.int.odd.
4-krat v letu
2010
Število
izvedenih VV
glede na načrt
Število
udeležb
koordinatorice
glede na načrt
Opredelitev v
plana nabave za
leto 2010
Motivacija
članov, vodenje
evidence
udeležbe,
izobraževanje
članov skupine
(DORS)
Gl.m.s.int.odd.
Realizirano
januarja 2010
Gl.m.s.int.odd.,
Aneta Sebešan
Udeležba na
delavnicah za
RZP
Motivacija in
prijava
udeležencev
Gl.m.s.int.odd.
Stalno glede na
Število
program skupine udeležb
v letu 2010
medicinskih
sester
internega
oddelka glede
na število
sestankov
projektnih
skupin
Stalno glede na
Število
program
udeležb
izobraževanj v
medicinskih
letu 2010
sester
internega
oddelka glede
na število
delavnic
2.1.2. Padci pacientov
Skupno število vseh padcev v letu 2008 je bilo 46, v letu 2009 pa 49. Beležimo poslabšanje
kljub aktivnostim, ki so se izvajale v letu 2009. Vsakemu pacienta ob sprejemu opravimo
oceno ogroženosti za padec in opredelimo v načrt zdravstvene nege stopnjo tveganja za
padec, posredujemo osnovne informacije glede nevarnosti bolnišničnega okolja, če je možno
razkažemo sobo, sanitarije in ostalo, poudarjamo pogosto opazovanje in zadovoljevanje vseh
potreb, zaradi katerih bi lahko pacient padel.
126
Iz spodnje tabele je razvidno, da je bilo v drugem polletju 2009 manj padcev. Če analiziramo
število padcev po mesecih bi lahko sklepali, da je visoko število padcev v juniju in juliju
povezano z letnimi dopusti in posledično manj osebja, ni pa nujno, ker se odsotnosti
medicinskih sester dogajajo tekom celega leta. Število pacientov po posameznih kategorijah
bistveno ne odstopa med prvo in drugo polovico leta. Opazen je blag porast II kategorije v
drugem polletju (za 3.9%), medtem ko je III kategorije približno enako, kar nasprotuje
nižjemu številu padcev v zadnjih mesecih. Prav tako ni opažati bistvenih razlik pri ocenah
ogroženosti za padec v prvem in drugem polletju. Opažamo pa višanje odstotka pacientov, pri
katerih je kot razlog padca ali visoke ogroženosti v ospredju kriterij časovne, krajevne in
prostorske neorientiranosti.
Zavedamo se, da visoko število padcev predstavlja slab kazalnik kakovosti in posledično
zahteva dodatne korektivne ukrepe.
Padci pacientov v letu 2009
10
10
9
8
7
6
5
5
5
4
4
3
2
2
2
1
6
5
5
4
3
3
1
2
1
2
2
3
1
1 1
1
0
nu
ja
ar
ar
ru
b
fe
m
ec
ar
ril
ap
m
aj
j
ni
ju
PADCI S POSTELJE
l
ju
ij
gu
av
VSI PADCI
st
p
se
m
te
r
be
r
be
to
k
o
r
r
be
be
m
m
e
e
c
v
de
no
Tabela 2: število padcev po mesecih na internem oddelku
Cilji/kazalnik padci
Cilj 2010
Zmanjšati
število vseh
padcev za 10%
1 VV/mesec na
temo preventive
padcev (12 VV)
Udeležba
koordinatorice
na oddelčnem
sestanku
Sodelovanje v
projektni
skupini
Aktivnosti
Odgovoren
Izvajati oceno
Medicinske
ogroženosti za
sestre na
padec in izvajati internem
vse aktivnosti za oddelku
preprečevanje
padcev
Povabilo koord. Gl.m.s.int.odd.
za področje
padcev na VV
Povabilo
Gl.m.s.int.odd.
koordinatorici
Časovnica
Mesečno,
polletno, letno
poročilo
Kazalnik
Število padcev
mesečno /
število sprejetih
pacientov
Mesečno v letu
2010
Število
izvedenih VV
glede na načrt
Število udeležb
koordinatorice
glede na načrt
Motivacija
članov, vodenje
evidence
udeležbe
Stalno glede na
Število udeležb
program skupine medicinskih
v letu 2010
sester int. odd.
glede na število
Gl.m.s.int.odd.,
Tina Seršen
127
4-krat v letu
2010
sestankov
projektnih
skupin
Glede na število padcev, starost ter druge dejavnike, ki pripomorejo, da je zelo veliko
pacientov ogroženih za padec, bi bilo mogoče potrebno lestvico ocenjevanja prilagoditi oz.
padce začeti klasificirati na drugačen način ter določene aktivnosti izvesti tudi na področju
zdravil. Vsekakor pa je pomembno tudi stalno izobraževanje medicinskih sester na področju
prepoznavanja dejavnikov tveganja za padec.
2.1.3. MRSA
Prenos MRSA je vsekakor kazalnik kakovosti, ki odraža znanje in zavedanje zdravstvenih
delavcev o pomembnosti preprečevanja prenosov bolnišničnih okužb. V spodnji tabeli je
prikazano število sprejetih pacientov in število tistih, ki jim odvzamemo nadzorne kužnine.
Število
sprejeti
pacienti z
odv.kuž.
Jan.
259
117
Febr. Mar. Apr.
226
276
256
112
118
105
Maj
234
112
Jun.
251
92
Jul.
271
132
Avg.
258
108
Sep.
248
105
Okt.
251
136
Nov.
236
119
Dec.
239
119
Tabela 3: število sprejetih pacientov in število odvzetih brisov po mesecih v letu 2009
V letu 2009 smo zabeležili 5 prenosov MRSA. Cilja vsekakor nismo dosegli. Eden izmed
razlogov je tudi stalna prostorska stiska, zaradi česar ne uspemo vedno zagotoviti ustrezno
med posteljno razdaljo. Vedno pa MRSA pozitivne paciente hospitaliziramo v enoposteljnih
sobah. Potrebno je veliko prilagajanja in truda zdravstvenega tima, ter dobro sodelovanje med
sprejemno ambulanto in oddelkom. Ključni dejavnik, ki se ga vsi zavedamo je razkuževanje
rok in uporaba osebne varovalne opreme. Na tem področju smo po dogovoru z bolnišnično
higieničarko opravili izobraževanje, ki so se ga udeležile vse medicinske sestre internega
oddelka.
Cilji/kazalniki MRSA
Cilj 2010
Aktivnosti
V letu 2010 brez Izvajanje
prenosa MRSA izolacijskih
ukrepov po
standardu SBJ
1 VV/mesec na
Povabilo
področju
bolnišnični
preprečevanja
higieničarki
BO
Sodelovanje v
Udeležba glede
KOBO
na vabilo
Aktivno iskanje Izvajanje
nosilcev MRSA nadzornih brisov
po protokolu
Odgovoren
Zdravstveni tim
internega
oddelka
Časovnica
Mesečno,
polletno in letno
Gl.m.s.int.odd.
Mesečno v letu
2010
Gl. m. s. int. odd Po načrtu
KOBO
Dipl.m.s. interni mesečno v 2010
oddelek
128
Kazalnik
Število prenosov
MRSA glede na
število sprejetih
pacientov
Število
opravljenih VV
glede na načrt
Število odvzetih
brisov glede na
število sprejetih
pacientov
2.2. realizacija ostalih ciljev na področju zdravstvene nege internega
oddelka
Cilji
Sodelovanje v projektnih skupinah
Varnostne vizite
Celostna obravnava pacientov z PEG-om
Izdelava standardov
Sodelovanje pri pripravi KP za oskrbo
umrlega
Izobraževanje
Nadzor negovalne dokumentacije
Realizacija
Aktivno sodelujočih je bilo v letu 2009 10
medicinskih sester, za leto 2010 se jih je
prijavilo 24.
V letu 2009 smo opravili 52 VV, korektivni
ukrepi so bili v večini primerov tudi
izvedeni.
45 pacientov je prišlo na prvo ustavitev PEGa. Od teh je 13 pacientov oz. njihovih
svojcev potrebovalo edukacijo glede oskrbe
in hranjenja. Educirani so bili vsi, ki so to
potrebovali. Prav tako so bila izdelana
navodila za svojce.
Standardi za abdominalno, plevralno in
punkcijo kostnega mozga bodo dokončani v
letu 2010
Aktivnost se prenese v leto 2010
Potekalo je po načrtu, ob koncu leta odpadla
3 predavanja, tako, da načrta zunanjih
izobraževanj v celoti nismo realizirali. Vse
med. sestre so se udeležile TPO, ILS,
predavanj iz komunikacije in varnosti. Sproti
smo se udeleževali delavnic iz RZP, ter
delavnic o higieni rok.
Opravljeni pregledi premestitvenih listov in 6
nadzorov nad ustreznostjo izpolnjevanja
negovalne dokumentacije. Izvedeni so bili
tudi vsi korektivni ukrepi.
129
3. CILJI V ZDRAVSTVENI NEGI ZA LETO 2010
Cilji in kazalniki kakovosti na področju RZP, padcev in MRSA so opredeljeni v prejšnjih
točkah.
CILJ
KAZALNIK
AKTIVNOST
ODGOVOREN ČASOVNICA
Izvedba rednih
Število
Vabilo in
Gl.m.s.int.odd.
2010
letnih
izvedenih rednih motivacija
razgovorov
letnih
zaposlenih za
zaposlenih v ZN razgovorov
aktivno
glede na število sodelovanje
med. sester na
internem
oddelku
Izobraževanje
Doseganje
Spremljanje in
Gl.m.s.int.odd.,
2010
po načrtu za leto načrta
prijava,
med. sestre
2010
izobraževanja
motiviranost
int.odd.
zaposlenih za
prijavo
Izboljšati
zdravstvenovzgojno delo in
prepoznavanje
ter edukacija
pacientov
Število izdelanih
navodil za
paciente in
svojce, število
edukacij in
svetovanj
Izobraževanje
med. sester,
povezava z
Matejo Bahun
130
Gl.m.s.int.odd.,
med. sestre int.
odd.
2010
Poročilo na področju zdravstvene nege v internistični intenzivni
terapiji
Mojca Strgar, dipl.m.s.
Vodja zdravstvene nege v Internistični intenzivni terapiji
1. UVOD
Leto 2009 je tim zdravstvene nege v Enoti intenzivne internistične terapije zaznamovalo
predvsem delo na področju vodenja kazalnikov kakovosti, ki smo si jih postavili ter tudi
izobraževanje, bodisi v matičnem zavodu bodisi zunanja. Brez dvoma lahko tudi trdim, da
smo leto 2009 zaključili kot najbolj učeča se enota v Splošni bolnišnici Jesenice.
2. REALIZACIJA CILJEV
2.1 Specifični cilji za enoto
CILJ
1.
kakovostne
žilnih poti
KAZALNIK
Izvajanje 1. število koloniziranih
oskrbe OVK glede na število
kateterskih dni
2. število odklonov pri
oskrbi
arterijskega
katetra
2. Visoka strokovna
usposobljenost
negovalnega tima
3.
Optimalna
zdravstvena
nega
pacientov, ki imajo
vstavljen
sapnični
tubus
DOSEŽENO
1.
2,35%
koloniziranih
katetrov/število
katetrskih dni
2.
25,4%
odklonov
(izpadi,
…)/število
uvedenih AK
3. pri 6,25%
opazovanih
perifernih
iv
kanil
1. 75%
3. število flebitisov glede
na število opazovanih
perifernih intravenoznih
kanil
1. število izobraževalnih
delavnic v enoti
2.
število
izdelanih 2. 0%
seminarskih nalog v
enoti
3.
število
odlično 3. 0%
opravljenih
internih
izpitov
1. število intubiranih
pacientov
2. število RZP zaradi 2. 4,4%
vstavljenega sapničnega
tubusa glede na število
intubiranih pacientov
131
AKTIVNOSTI
1.
neposredno
opazovanje
oskrbe
žilnih
poti
po
standardih kakovosti
2. izvajanje internih
nadzorov
nad
izvajanjem
standardov kakovosti
3.
izvajanje
varnostnih
pogovorov/vizit
in
negovalnih vizit
1. izvedba strokovnih
izobraževanj v enoti
2.
izvedba
izobraževalnih
delavnic v enoti
3. sodelovanje pri
projektnih skupinah v
SBJ
1. izdelava standarda
kakovosti
Oskrba
sapničnega tubusa
2.
opazovanje
izpostavljenih mest
za nastanek RZP
zaradi vstavljenega
sapničnega tubusa po
standardu kakovosti
3.
izvajanje
varnostnih
pogovorov/vizit
in
negovalnih vizit
4. sodelovanje s
koordinatorico
za
kronične rane
število 1. 100%
1.
izdelava
4.
Zadovoljstvo 1.
anonimnega
svojcev pacientov, ki hospitaliziranih
anketnega
so hospitalizirani v pacientov
vprašalnika za svojce
enoti
pacientov
2.
posnetek
in
ugotavljanje stanja
3. ocena stanja
Tabela 1: Cilji in kazalniki Enota intenzivne internistične terapije
Leto 2009 smo na področju kazalnikov in ciljev zaključili z:
Ad 1. Oskrba žilnih poti se izvaja kakovostno, odstotek odklonov pri vseh opazovanih
parametrih je majhen. Pokazala se je potreba po menjavi obliža za prekrivanje OVK in
arterijskih katetrov, nekaj smo jih ob zaključku leta že testirali. Izdelan je standard kakovosti
Oskrba arterijskega katetra.
Ad 2. Število internih strokovnih izobraževanj in delavnic je višje kot v prejšnjem letu,
kontinuiteta izobraževanja mora biti tudi zaradi hitrega razvoja intenzivne zdravstvene nege
stalnica.
Ad 3. Izdelan je bil standard kakovosti Oskrba sapničnega tubusa, s koordinatorico za
kronične rane smo dobro in več sodelovali. Na tem področju smo imeli več varnostnih
pogovor in vizit, tudi s sodelovanjem koordinatorice za kronične rane, poizkušali smo najti
najboljše možne rešitve in se prilagajati posameznemu pacientu in možnim rešitvam.
Ad 4. Vprašalnik je bil izdelan, posnetek stanja je pokazal, da so svojci pacientov zelo
zadovoljni z zdravstveno nego v enoti, kot tudi z informacijami, ki jih v okviru kompetenc
tima zdravstvene nege lahko dobijo.
2.2 Področje kazalnikov kakovosti: MRSA, RZP
V letu 2008 je bilo sprejetih 541 pacientov, v letu pa 3,9% več, 562. V te sprejeme so
vključeni tudi pacienti na opazovanju ter pacienti za programirano elektrokonverzijo srčnega
ritma.
MRSA 2009
PRINEŠENA
PRENESENA
KOREKTIVNI
UKREP
1
0
0
Tabela 2: Prinešene in prinesene MRSA v letu 2009 v Enoti intenzivne internistične
terapije
Glede na število sprejetih pacientov je to 0,18 % prinešene MRSA, povprečno odvzetih brisov
na prisotnost MRSA na mesec je 18.
132
RZP 2009
PRINEŠENE
PRIDOBLJENE
KOREKTIVNI
REALIZACIJA
UKREP
12
8,5
1.Udeležba
na 1. 100%
delavnicah
iz
preprečevanja RZP
2.
Varnostni 2. 85%
pogovori in vizite
Tabela 3: Prinešene in pridobljene RZP v Enoti intentivne internistične terapije
Glede na število sprejetih pacientov je 2,1% prinešenih RZP, 1,5% pa pridobljenih.
Kategorizacija pacientov glede na potrebe po zdravstveni negi 2009
3. kategorija
4. kategorija
36%
62%
Tabela 4: Kategorije potreb po ZN v IIT v letu 2009 v odstotkih glede na število
sprejetih pacientov
Glede na leto 2008 je pacientov kategorizacije 3. stopnje manj za 2%, odstotek pacientov s
kategorizirano 4. stopnjo zahtevnosti pa je ostalo enako glede na število sprejetih pacientov.
3. KADRI, STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Leto 2009 smo zaključili kot enota z dvanajstimi zaposlenimi v zdravstveni negi. V začetku
leta smo tim zdravstvene nege dopolnili z diplomirano medicinsko sestro, ki je v maju tudi
uspešno zaključila uvajanje v naši enoti z uspešno opravljenim internim izpitom za delo v
Internistični intenzivni terapiji.
IZOBRAZBA
2008 število
Odstotek 2008
2009 število
Odstotek
2009
50%
Srednja medicinska
7
64%
6
sestra
Višja
medicinska
1
9%
1
8%
sestra/tehnik
Diplomirana
3
27%
5
42%
medicinska
sestra/diplomirani
zdravstvenik
Tabela 5: Izobrazbena struktura zaposlenih v zdravstveni negi v IIT - število in prikaz
v odstotkih v letih 2008 in 2009
S prihodom nove članice tima zdravstvene nege se je število zaposlenih zvišalo za 9%. Študij
je z uspešno opravljeno diplomo diplomiranega zdravstvenika zaključil sodelavec, ki je že
prej bil del negovalnega tima. Leto smo zaključili z absolventko Zdravstvene fakultete v
Ljubljani, s študentko tretjega letnika iste izobraževalne ustanove, študentko drugega letnika
133
in tremi študentkami prvega letnika Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice in študentko
prvega letnika magistrskega študija na Visoki šoli za zdravstveno nego na Jesenicah.
Internih strokovnih izobraževanj in delavnic smo se udeleževali redno, predvsem tistih iz
področja preprečevanja razjede zaradi pritiska in preprečevanja okužb ter iz področij, ki so
pomembna za enoto in ki prispevajo k izboljšanju kvalitete dela zaposlenih v negovalnem
timu v enoti. Udeležili smo se tudi delavnic iz področja komunikacije in predavanj o
kakovosti, pripravili pa tudi tri predavanja za pripravnike.
Pasivno udeležbo beležimo na devetih zunanjih strokovnih seminarjih, aktivne udeležbe v letu
2009 ne beležimo. Vsi zaposleni smo se tudi udeležili tečaja postopkov oživljanja na Visoki
šoli za zdravstveno nego. V letu 2009 smo začeli v enoti tudi z izvajanjem klinične prakse
študentom tretjega letnika Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice, zato smo se štirje
zaposleni udeležili izobraževanja za klinično mentorstvo.
Konec leta smo v enoti pričeli tudi z izvajanjem bronhoskopij, iz tega razloga se je sodelavec
udeležil izobraževanja na KOPA Golnik in je ustrezno začel izobraževati tudi ostale
zaposlene v zdravstveni negi v enoti.
Zaposleni v negovalnem timu smo tudi aktivni člani projektnih skupin za preprečevanje
razjed zaradi pritiska, preprečevanja padcev, pripravo dokumentacije v zdravstveni negi,
projektnih skupin za pripravo in izdelavo standardov kakovosti, pri projektni skupini za
pacientove pravice in dolžnosti, pri projektni skupini za izdelavo negovalnih diagnoz ter pri
internemu časniku Bolje.
IZOBRAŽEVANJE
REALIZACIJA
Interno/delavnice
100%
Eksterno pasivno
100%
Eksterno aktivno
0%
Tabela 6: Izobraževanje zaposlenih v IIT v letu 2009
CILJ
Prenos MRSA v enoti
KAZALNIK
Število
odvzetih
nadzornih brisov glede na
število
sprejetih
pacientov
Število
varnostnih
pogovorov/vizit
in
negovalnih
vizit
iz
področja
bolnišničnih
okužb
Udeležba
na
izobraževanjih
v
organizaciji bolnišnične
higieničarke
Zmanjšana incidenca Število pridobljenih RZP
na
število
sprejetih
nastanka RZP v enoti
pacientov v enoti z oceno
134
AKTIVNOSTI
NAČRT 2010
Izvajanje izolacijskih Incidenca 0
ukrepov po standardu
kakovosti v okviru
možnosti enote z
visokim tveganjem
VV/VP 2010 –
Sodelovanje
z 5
bolnišnično
higieničarko
100%
Preventiva in oskrba Incidenca
RZP po standardu 1,7%
kakovosti SBJ
Norton 14 ali manj
Število
varnostnih
pogovorov/vizit in število
negovalnih
vizit
iz
področja razjed zaradi
pritiska
Udeležba
na
izobraževanjih
v
organizaciji
koordinatorice
za
kronične rane
koloniziranih
Izvajanje kakovostne Število
OVK glede na število
oskrbe žilnih poti
kateterskih dni
Število odklonov pri
oskrbi arterijskega katetra
Število flebitisov glede
na
število
uvedenih
perifernih intravenoznih
kanil
internih
Visoka
strokovna Število
strokovnih izobraževanj v
usposobljenost
enoti
negovalnega tima
Število
izdelanih
seminarskih nalog v enoti
Število
udeležb
na
notranjih in zunanjih
strokovnih
izobraževanjih po načrtu
Število zaposlenih, ki
aktivno sodelujejo v
projektnih skupinah
Število aktivnih udeležb
na strokovnih seminarjih
Število
intubiranih
Optimalna
zdravstvena
nega pacientov
RZP
zaradi
pacientov, ki imajo Število
vstavljen
sapnični vstavljenega sapničnega
tubusa glede na število
tubus
intubiranih pacientov
135
Sodelovanje
koordinatorico
kronične rane
s
za VV/VP 2010 –
5
100%
Neposredno
opazovanje oskrbe
žilnih
poti
po
standardih kakovosti
Izvajanje
internih
nadzorov
nad
izvajanjem
standardov kakovosti
Izvajanje varnostnih
pogovorov/vizit
in
negovalnih vizit
Izvajanje
dveh
internih izobraževanj
na mesec
Izdelava
ene
seminarske naloge na
mesec
Udeležba
na
notranjih in zunanjih
strokovnih
izobraževanjih
Sodelovanje
pri
projektnih skupinah
in poročanje
Dve aktivni udeležbi
na
strokovnih
seminarjih
Opazovanje
izpostavljenih mest
za nastanek RZP
zaradi vstavljenega
sapničnega tubusa po
standardu kakovosti
Izvajanje varnostnih
pogovorov/vizit
in
negovalnih vizit
Sodelovanje
s
koordinatorico
za
kronične rane
Kolonizacije
OVK – 2%
Odkloni AK –
20%
Flebitisi
perifernih iv
kanil – 5%
VV/VP 2010 –
6
12
12
100%
100%
100%
VV/VP 2010 5
Zadovoljstvo svojcev Število hospitaliziranih
pacientov,
ki
so pacientov
Število
oddanih
in
hospitalizirani v enoti
prejetih
anketnih
vprašalnikov
varnostnih
Izvajanje varnostnih Število
pogovorov/vizit
in pogovorov/vizit
Število negovalnih vizit
negovalnih vizit
Posnetek
in 100%
ugotavljanje stanja
Ocena stanja
Posnetek
in Vodja ZN v
ugotavljanje stanja
IIT - 12
Ocena stanja
Odgovorne
MS - 24
Tabela 7: Cilji, kazalniki in aktivnosti na področju zdravstvene nege za leto 2010 v IIT
ZAKLJUČEK
Leto 2009 je bilo na nekaterih področjih dela zdravstvene nege v Enoti intenzivne
internistične terapije uspešno, nekatera področja pa so potrebna še nadgradnje in sprememb.
Kazalniki kakovosti so vsekakor področje, na katerih je potrebno kontinuirano spremljanje in
izobraževanje zaposlenih ter opravljanje varnostnih vizit ob pojavu odstopanj. To je gotovo
pomemben kriterij, ki lahko bistveno pripomore k izboljšanju dela zdravstvene nege.
Področju izobraževanja, tako zunanjega kot notranjega, je potrebno v enoti posvetiti posebno
pozornost, tudi zaradi hitrega razvoja na področju zdravstvene nege. Vse bolj je potrebno
stremeti k temu, da se zdravstvena nega kritično bolnih izvaja z na dokazih podprto
zdravstveno nego. Zaposlene je potrebno motivirati in stimulirati za izobraževanje, jih
podpirati in jim zagotavljati pogoje za razvoj.
V letu 2009 smo zamenjali staro in obrabljeno posteljo z novo in moderno, njena uporabnost
je velika prav za paciente s specifičnimi potrebami, kakršni so v enoti tudi hospitalizirani.
Opremljena je tudi z dinamično antidekubitusno blazino, ki gotovo pripomore k večji
kakovosti obravnave kritično bolnih v enoti. V začetku leta smo dobili še tretji aparat za
umetno ventilacijo, kar nas je rešilo sposojanja, slovenska vojska pa nam je konec leta dala v
uporabo še njihovega ter tudi prenosnega. Oboje nam je v veliko pomoč.
Kot že vsako leto doslej tudi tokrat ne morem mimo prostorske nefunkcionalnosti in
neprimernosti ter neprilagojenosti enote sodobnim standardom opremljenosti enote intenzivne
terapije. Odlaganje in skladiščenje dragih aparatur na hodniku, slab dostop do pacientov ter
pomanjkanje prostora za zaposlene, bi morala biti zgodovina in ne naš vsakdanjik.
136
Poročilo o dejavnosti zdravstvene nege na hemodializnem oddelku
Mateja Perko, viš.med.ses.
Vodja zdravstvene nege na hemodializnem oddelku
1. UVOD
Leto je naokoli in spet je čas, da se ozremo nazaj in preverimo, v kolikšni meri nam je uspelo
uresničiti cilje, ki smo si jih zastavili za preteklo leto. Nekatere aktivnosti za dosego naših
ciljev nam je uspelo izpeljati v celoti, spet druge le na pol zaradi različnih razlogov, so pa
tudi cilji, ki bodo ostali naši " večni cilji" oz. si moramo zanje nenehno prizadevati. Tu mislim
predvsem na kakovost našega dela in varnost naših pacientov. Oboje nam predstavlja največji
cilj in izziv. Koliko smo bili uspešni pri realizaciji obeh, je najbolje razvidno iz spremljanja
kazalnikov kakovosti našega dela.
2. POROČILO O CILJIH, ZASTAVLJENIH ZA LETO 2009
Naši prioritetni cilji so bili:
-
vpeljati merljive kazalnike kakovosti našega dela
varnostne vizite
izboljševanje komunikacije na vseh nivojih
aktivnejše vključevanje zaposlenih v razne projektne skupine
organizirano izobraževanje pacientov v obdobju pred kroničnim dializnim
zdravljenjem
zadovoljen bolnik in njegovi svojci
izvedba internih izobraževanj s področij nadomestnega zdravljenja končne
ledvične odpovedi
V letu 2009 smo spremljali kazalnike kakovosti, ki nas vodijo k cilju, ki smo si ga zastavili
kot prioritetnega-izvajanje visoko kakovostne zdravstvene nege izstopišča hemodializnega
centralnega venskega katetra. Lahko se pohvalimo, da smo lani ta cilj realizirali stoodstotno.
Uvedenih je bilo 28 CVK za hemodializo ( sem ne štejem CVK za hemodializo uvedenih v
EITOS in IIT). Vse aktivnosti za dosego tega cilja smo dosledno izvajali ( neposredno
opazovanje izstopišča hemodializnega CVK, strokovni nadzor nad ZN izstopišča
hemodializnega CVK, skrb za osveščenost pacientov in svojcev, varnostne vizite). Tako so
bile vse konice CVK, poslane na mikrobiološke preiskave , sterilne.
137
Doseženo
100 %
Rok izvedbe
Opombe
Odgovoren
CILJ št. 1
IZVAJANJE
VISOKO
KAKOVOSTNE
ZN
IZSTOPIŠČA
HEMODIALIZNEGA
CVK
IZVEDENE
AKTIVNOSTI
1.neposredno
opazovanje
iztopišča
hemodializnega CVK
2. strokovni nadzor nad
ZN izstopišča
hemodializnega CVK
kontinuirano
vodja ZN in timske
MS na
hemodializnem
oddelku
kontinuirano
3. skrb za osveščenost
bolnikov in svojcev
(pisna
navodila
bolnikom
in svojcem v primeru,
da je bolnik s CVK
doma)
kontinuirano
vodja ZN in timske
MS na
hemodializnem
oddelku
vodja ZN in
timske MS na
hemodializnem
oddelku
4. varnostne vizite
po protokolu
od 01. 01.
2009 do
31.08.2009
uvedenih 21
CVK- jev.
Konice vseh
odposlanih
katetrov so
bile sterilne
KAZALNIKI
KAKOVOSTI
1. število koloniziranih
hemodializnih CVK
glede na število vseh
uvedenih CVK
2. eventuelni odkloni pri
ZN hemodializnega
CVK
odklonov pri
ZN
hemodializneg
a CVK v tem
obdobju
nismo beležili
138
vodja ZN in timske
MS na
hemodializnem
oddelku
vodja ZN in timske
MS na
hemodializnem
oddelku
vodja ZN in
timske MS na
hemodializnem
oddelku
V letu 2009 je na oddelku zaživelo izvajanje varnostnih vizit po predvidenih protokolih.
Trudimo se za izboljšanje komunikacije na vseh področjih. Vsi zaposleni smo se udeležili
komunikacijskih delavnic pri gospe Klari Ramovš.
Nekako pa na našem oddelku ne zaživi aktivnejše vključevanje zaposlenih v razne projektne
skupine.
Upamo, da bo organizirano izobraževanje pacientov v preddializnem obdobju s področja
prehrane zaživelo v letu 2010. To nalogo bo prevzel naš novi sodelavec.
V našem centru si prizadevamo obdržati visok nivo zadovoljstva pacientov in njihovih
svojcev. Da bi dobili posnetek stanja, smo želeli o tem izvesti anketo. Tega cilja lani nismo
realizirali. S pomočnico direktorja za področje ZN sva se dogovorili, da rok za izvedbo
ankete prestaviva na 30.06.2010.
CILJ št. 2
0%
ZADOVOLJEN
BOLNIK IN NJEGOVI
SVOJCI
IZVEDENE
AKTIVNOSTI
Anketa o zadovoljstvu
pacientov
in
njihovih
svojcev
konec junija 2010
Cilj
ni
bil vodja ZN
realiziran v letu na hemodializnem
2009
oddelku
zaradi
daljše
bolniške
odsotnosti
vodje ZN ter
izredne
preobremenjeno
sti
ostalih
timskih MS porast
št.
kroničnih
bolnikov in št.
akutnih dializ v
enotah
intenzivne
terapije
in
oddelku
3. MANAGEMENT V ZN
Naloga managementa je kakovostno opravljena zdravstvena storitev, h kateri naj bi prispevali
svoj delež vsi zaposleni. Želimo si, da bi na našem oddelku razvijali in podpirali pogoje dela,
ki bi zaposlene vzpodbudili k aktivnejšemu sodelovanju in oblikovanju dela na oddelku. Še
večji pomen moramo dati kontinuiranemu izobraževanju zaposlenih. Poskrbeti moramo za
večjo prepoznavnost oddelka in sicer z vključevanjem v razne projektne tim, objavljanjem
člankov o našem delu z organizacijo predavanj s področij našega dela...
Meni osebno velik izziv predstavlja motivacija sodelavcev, kar pa je nemogoče, če nisem
motivirana tudi sama. To pomeni, da si moram zastavljati realne cilje in ne smem izgubljati
časa in energije za stvari na katere ne morem uplivati. Zaključim lahko, da si moramo s
področja managementa vsi pridobiti še ogromno znanja.
139
-
visoko kakovostna ZN hemodializnega bolnika
zadovoljen bolnik in njegovi svojci
izvedba vsaj dveh internih izobraževanj s področja dialize
izobraževanje s področja izvajanja citratne hemodialize
izvedba projekta Celostna obravnava bolnika na hemodializnem oddelku
izvedba rednih letnih razgovorov zaposlenih
140
Pediatrični oddelek
Predstojnik: Peter Najdenov, dr. med
V strokovnem poročilu je predstavljeno delo otroškega oddelka v letu 2009. Delo v letu 2009
je potekalo brez večjih strokovnih in organizacijskih posebnosti. Tako kot v preteklih letih, je
tudi v tem letu večino dela predstavljala obravnava otrok s infektivnimi obolenji.
Organizacijska struktura oddelka je ostala taka kot v preteklih letih, večjih kadrovskih in
organizacijskih sprememb ni bilo.
Leto 2009 je zaznamovalo predvsem 50. letnica obstoja Otroškega oddelka v Splošni
bolnišnici Jesenice. Pripravili smo dogodku primerno proslavo, ki je potekala na Bledu,
udeležilo pa se jo je veliko število zdravnikov in sester iz vse Slovenije.
Konec leta je minil znamenju funkcionalne, kadrovske in organizacijske preureditve oddelka,
zaradi povečanega števila bolnikov s pandemsko obliko influenze tipa A. Kljub veliki
obremenitvi in visokim zahtevam strokovnih standardov, smo bili pri obravnavi bolnikov zelo
uspešni, saj ni bilo nobenih resnih kliničnih zapletov.
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA OTROŠKEGA ODDELKA
Oddelek je prostorsko in organizacijsko razdeljen na tri enote (razporeditev bolnikov na
oddelkih se funkcionalno prilagaja glede na zahteve po obravnavi in kohortni izolaciji
nalezljivih obolenj) :
1. oddelek z dojenčki in male otroke; na oddelku prostori omogočajo nego in oskrbo
dojenčka v bolniški postelji, na ta oddelek sprejemamo otroke do drugega leta starosti.
2. oddelek za predšolske in šolske otroke; na ta oddelek sprejemamo vse otroke do
dopolnjenega 18 leta starosti. Na tem oddelku so hospitalizirani tudi otroci, ki so
vodeni pod otroško kirurgijo.
3. specialistične ambulante: Ambulante omogočajo vse postopke nujne medicinske
pomoči pri otroku ter funkcionalno diagnostiko za ambulante, ki se izvajajo. V letu
2009 je bil nabavljena nova enota za pulmološko diagnostiko (spirometer, merilec NO,
naprava za metaholoinski test).
ZDRAVNIKI NA OTROŠKEM ODDELKU
Število zaposlenih zdravnikov na oddelku je ostalo enako.
V sredini 2009 je specialistični izpit opravila Silvija morec-Jakopič, dr. med., tako da je sedaj
na Otroškem oddelku prisotnih šest specialistov pediatrov: Milena Vrečko-Tolar (delno
zaposlena v ZD Bohinj, odsotna je ob četrtkih in petkih, drugače redno sodeluje pri dežurni
službi na oddelku), Tina Šavs-Požek, Tina Ahačič, Barbara Urbanc, Silvija Morec-Jakopič in
Peter Najdenov.
V letu 2009, je Peter Najdenov postal glavni mentor na področju specializacije iz pediatrije.
141
OPRAVLJENO DELO NA OTROŠKEM ODDELKU
1. BOLNIŠNIČNA DEJAVNOST
V letu 2009 je bilo na otroškem oddelku obravnavano 1932 otrok, kar pomeni 96,9%
realizacijo načrta.. Povprečna ležalna doba je bila 2,68 dni., povprečni SPP 0,711.
Vrsta sprejema na pediatričnem oddelku po mesecih
250
200
150
100
naročeni sprejemi
nenaročeni sprejemi
december
november
oktober
september
avgust
junij
maj
april
marec
februar
januar
0
julij
50
skupaj vsi sprejemi
Graf 1:Vrsta sprejemov na pediatričnem oddelku po mesecih.
Največje število sprejemov je v zimsko-spomladansko-jesenskem obdobju, kar sovpada s
porastom števila nalezljivih respiratornih in gastrointestinalnih obolenj. V letu 2009, je bil
predvsem mesec september neobičajen glede na prejšnja leta, saj je bilo število sprejemov
precej nižje kot pričakovano. V času nižjega števila urgentnih (nenapovedanih oz
nepredvidljivih) sprejemov, se je povečala načrtovana, predvsem alergološka diagnostika in
obravnava.
Skupaj ob otroku, je bilo na oddelku hospitaliziranih tudi 1351 staršev (doječe matere,
sobivanje, do 6. leta starosti in/ali spremstvo otroka).
Povprečna ležalna doba
2,85
2,81
2,81
2,79
2,8
2,75
2,73
2,7
2,68
2,65
2,6
2005
2006
2007
2008
2009
142
Opazen je izrazit trend, k čim krajši
obravnavi bolnišnični obravnavi. Vedno
večje je število enodnevnih obravnav.
Graf 2: Povprečna ležalna doba
ŠTEVILO OBRAČUNANIH PRIMEROV NA PEDIATRIČNEM ODDELKU –
za vse plačnike
2005
2006
2007
2008
2009
število obračunanih primerov
1.932
1.994
2.026
1.816
1.775
število obračunanih uteži
1.373,61
1.441,28
1.423,16
1.226,79
1.220,07
povprečna utež
0,711
0,723
0,702
0,676
0,687
povprečna ležalna doba
2,81
2,73
2,81
2,79
2,68
Tabela 1: Število obračunanih primerov na pediatričnem oddelku – za vse plačnike
Prikaz obračunanih primerov in uteži
2.500
2.000
1.500
1.000
500
0
2005
2006
2007
število obračunanih primerov
2008
2009
število obračunanih uteži
Graf 3: Prikaz obračunanih primerov in uteži.
Vrednost SPP-ja je za pediatrične primere sramotno nizka, vendar razprava o tem ne spada v
to poročilo.
Utež se že več let giblje okoli 0,7 in je s tem naš oddelek povsem primerljiv s drugimi
otroškimi oddelki regionalnih bolnišnic. Vrednost je relativno nizka tudi zaradi absolutno
velikega števila alergoloških primerov, ki so izrazito slabo ocenjeni.
Primeri po regijah
0%
20%
40%
60%
80%
2005
2006
2007
2008
2009
zgornja Gorenjska
spodnja Gorenjska
ostala Slovenija
Graf 4: Primeri po regijah
143
100%
V zadnjih letih je trend naraščanja bolnikov iz spodnje Gorenjske. Sprva so prihajali bolniki le
iz Kranja, zadnje obdobje pa tudi iz Škofja Loke in celo Domžal. Podatki niso povsem
značilni, ker je prisoten skupen zajem obravnav bolnikov in spremljevalcev, ki imajo pogosto
plačnika iz različnih regij.
Na celotnem Otroškem oddelku je daleč največje število obravnav zaradi infekcijskih bolezni.
Pri dojenčkih in malih otrocih so to največ obolenja spodnjega respiratornega trakta
(bronchiolitis, bronchitis, pljučnica), pri večjih otrocih pa infekti prebavnega trakta. Pri
starejših otrocih so pogoste tudi preobčutljivostne reakcije, astma in vnetja sečil.
Najpogostejše diagnoze na Oddelku za dojenčke in
male otroke (do 1,99 let)
Najpogostejše diagnoze na Oddelku za šolske in
predšolske otroke (od 2 let naprej)
Št.obravnav
Glavna diagnoza
J209 Akutni bronhitis, neopredeljen
93,00
J219 Akutni bronhiolitis, neopredeljen
75,00
A080 Rotavirusni enteritis
60,00
Z015 Diagnostični kožni testi in testi
56,00
preobčutlji
A09 Driska in gastroenteritis, pri
49,00
katerih se pred
J040 Akutni laringitis
45,00
R509 Vročina, neopredeljena
43,00
J210 Akutni bronhiolitis, ki ga
37,00
povzroča respirato
L208 Druge vrste atopični dermatitis
30,00
B349 Virusna infekcija, neopredeljena
28,00
L272 Dermatitis zaradi zaužite hrane
22,00
J069 Akutna infekcija zgornjih dihal,
21,00
neopredeljen
L209 Atopični dermatitis, neopredeljen
21,00
N10 Akutni tubulointersticijski nefritis
21,00
J159 Bakterijska pljučnica,
20,00
neopredeljena
R104 Druge in neopredeljene bolečine
19,00
v trebuhu
J189 Pljučnica, neopredeljena
16,00
R11 Navzea in bruhanje
16,00
D824 Sindrom povečane koncentracije
13,00
imunoglobulino
L500 Preobčutljivostna koprivnica
13,00
(alergijska urti
J180 Bronhopnevmonija, neopredeljena
9,00
Št.obravnav
Glavna diagnoza
A09 Driska in gastroenteritis, pri
82,00
katerih se pred
J209 Akutni bronhitis, neopredeljen 74,00
Tabela 2: Najpogostejše diagnoze na
Oddelku za dojenčke in male otroke (do
1,99 let)
J040 Akutni laringitis
58,00
Z015 Diagnostični kožni testi in
testi preobčutlji
J159 Bakterijska pljučnica,
neopredeljena
R11 Navzea in bruhanje
52,00
A080 Rotavirusni enteritis
39,00
R104 Druge in neopredeljene
bolečine v trebuhu
J189 Pljučnica, neopredeljena
36,00
J450 Pretežno alergijska astma
27,00
J459 Astma, neopredeljena
23,00
J180 Bronhopnevmonija,
neopredeljena
K291 Druge vrste akutni gastritis
21,00
49,00
47,00
28,00
20,00
L500 Preobčutljivostna koprivnica
(alergijska urti
R509 Vročina, neopredeljena
20,00
B349 Virusna infekcija,
neopredeljena
N10 Akutni tubulointersticijski
nefritis
K295 Kronični gastritis,
neopredeljen
J030 Streptokokni tonzilitis
14,00
J100 Gripa s pljučnico, virus
influence dokazan
R51 Glavobol
12,00
R55 Sinkopa in kolaps
12,00
18,00
14,00
13,00
12,00
12,00
Tabela 3: Najpogostejše diagnoze na
Oddelku za šolske in predšolske otroke (od
2 let naprej)
144
V letu 2009 je bilo v terciarne centre premeščenih 19 bolnikov (v letu 2008 skupaj 21
bolnikov). V primerjavi z prejšnjimi leti, je bilo v letu 2009 premeščenih več starejših otrok (v
preteklosti so izrazito prevladovali dojenčki).
Premestili smo:
• štiri otroke s težko obliko cerebralne paralize in respiratornimi težavami ob okužbi
spodnjih dihal
• dva otroka(dojenčka) s signifikantno hidronefrozo
• dva otroka s infektom CŽS in motnjo zavesti
• dva otroka zaradi težke poškodbe
• en otrok zaradi zastrupitve
• dva novorojenčka zaradi dihalne stiske
• po en otrok zaradi motnje srčnega ritma, revmatskega obolenja in KAHa
V sklopu Ginekološko-porodniškega oddelka smo obravnavali 662 novorojencev. Večina
(71%) jih je bila brez posebnosti, pri ostalih pa so prevladovale predvsem motnje v
prenatalnem razvoju (lahek in majhen otrok za gestacijsko starost). Zaradi zlatenice je bilo
obravnavano 6% novorojencev.
Na otroški oddelek je bilo premeščenih le 15 otrok (2%), kar je manj kot v preteklih letih.
2. AMBULANTNA DEJAVNOST
V letu 2009 ni prišlo do večjih sprememb v organizaciji in delu specialističnih ambulant.
Specialistične ambulante potekajo od ponedeljka do petka (dvakrat tedensko je ambulanta
organizirana v popoldanskem času), urgentna pediatrična ambulanta poteka 24 ur dnevno vse
dni v tednu.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
alergološka ambulanta – ponedeljek, torek; opravljata Milena Vrečko-Tolar
dr.med, Barbara Urbanc, dr. med., Silvija Morec-Jakopič, dr. med.
neonatalna ambulanta – sreda; opravlja Peter Najdenov, dr. med.
nevrološka ambulanta – sreda; opravlja Peter Najdenov, dr. med.
nefrološka ambulanta – sreda; opravlja Peter Najdenov, dr. med.
ambulanta za pregledovanje kontakov s TBC, po potrebi; opravlja Peter
Najdenov, dr. med.
gastroenterološka ambulanta – četrtek; opravlja Tina Šavs-Požek, dr. med.
pedopsihiatrična ambulanta – četrtek; opravlja Gabriela Debeljak, dr. med.
kardiološka ambulanta – petek; opravlja prof. dr. Andrej Robida, dr. med.
urgentna pediatrična ambulanta – vsi zdravniki po tedenskem razporedu
Organizacijsko so vse pediatrične ambulante razdeljene le v dve osnovni skupini – pediatrične
ambulante in pedopsihiatrična ambulanta. Pediatrične ambulante pa se delijo na zgoraj
opisane subspecialistične ambulante.
Še vedno je daleč največ dela opravljeno v alergološki ambulanti, kjer se čakalna doba giblje
med 3 in 4 meseci. Težave z dolgo čakalno dobo se rešuje z organizacijo dodatnih ambulant
in v tesnem sodelovanju z hospitalno obravnavo.
145
Pregledi po pediatričnih ambulantah v letu 2009 - za vse plačnike
Ambulante
P1
urgentna ped.amb.
P2
kardiološka ped.amb.
alergološko-pulmološka
ped.amb.
P3
P4
nefrološka ped.amb.
P5
nevrološka ped.amb.
P6
neonatološka ped.amb.
P7
gastroenterološka ped.amb.
P8
pedopsihiatrična ped.amb.
P9
ped. amb. za TBC
SKUPAJ PEDIATRIČNE
AMBULANTE
št.pregledov
2.571
383
1.596
116
122
60
348
215
43
5.454
Tabela 4: Pregledi po pediatričnih ambulantah v letu 2009 - za vse plačnike
razmerje pregledov v Pediatrični ambulanti
gastroenterološka
ped.amb.
pedopsihiatrična
ped.amb.
ped. amb. za TBC
neonatološka ped.amb.
nevrološka ped.amb.
urgentna ped.amb.
nefrološka ped.amb.
alergološko-pulmološka
ped.amb.
kardiološka ped.amb.
Graf 5: razmerje pregledov v Pediatrični ambulanti.
146
Razmerje prvih, ponovnih pregledov, ter sprejemov iz ambulante v hospital
v hospital; 1.651;
30%
prvi pregledi; 2.985;
55%
ponovni pregledi;
818; 15%
Graf 6: Razmerje prvih, ponovnih ter sprejemov iz ambulante v hospital
STROKOVNA IZOBRAŽEVANJA V LETU 2009
•
•
•
•
•
•
Udeleževali smo se izobraževanj in strokovnih srečanj pediatrične sekcije in
posameznih specialnih sekcij pri zdravniškem društvu (otroška nevrologija, sekcija za
pulmologijo, alergologijo).
Aktivno in pasivno na tečaju APLS (Najdenov,Urbanc).
Evropski kongresu pediatrične gastroenterologije ESPGAN (Požek)
tečaju ATLS (Najdenov)
Evropski kongres pediatrične infektoklogije-ESPID
Evropski kongres pediatrične alergologije (Urbanc)
•
Največji strokovno –družabni dogodek je bilo srečanje ob 50 letnici obstoja Otroškega
oddelka v Splošni bolnišnici Jesenice. Za organizacijo proslave in strokovnega dela so
bile potrebne obsežne priprave, kjer je sodeloval celoten oddelek. Udeležba je presegla
vsa pričakovanja-skupno je bilo skoraj 300 udeležencev, od tega 100 zdravnikov
pediatrov.
Srečanje je uspelo tako na družabni kot strokovni ravni.
•
•
organizacija srečanja Zdravljenje astme po priporočilih Practall
interno izobraževanje o Depresiji (Debeljak, vsi pediatri)
KAZALNIKI KAKOVOSTI ZA PEDIATRIČNI ODDELEK V OBDOBJU
JULIJ-DECEMBER 2009
1. Število premestitev v terciarno obravnavo:
a. premestitve na Pediatrično kliniko:
i. akutni encefalitis
ii. revmatsko obolenje
147
iii. kongenitalna hidronefroza 2x
b. premestitve na KOOKIT UKC Ljubljana
i. invaginacija črevesa
ii. kraniocerebralna poškodba
iii. huda motnja ritma ob KAH
iv. prematurus 32 t GS
v. Koma ob intoksikaciji z alkoholom
vi. Motnja zavesti ob gnojnem meningoencefalitisu
Število premestitev je v povprečju letnega pričakovanja. Premestitve so vse strokovno
upravičene.
2. Preprečevanje križnih infektov na oddelku:
Pripravljeno imamo dokumentacijo o beleženju križnih infektov na oddelku.
Obravnavali smo 4 primere suma na intrahospitalni prenos, vendar je bila klinična verjetnost
minimalna.
3. Odpust-odpustnica
ja
nu
fe ar
br
ua
m r
ar
ec
ap
ril
m
aj
ju
ni
j
ju
l
i
a
j
se vgu
pt st
em
b
ok er
n o t ob
ve er
de mb
ce er
m
po be
vp r
re
čj
e
110
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Podaljšanje časa, ki je bilo opazno ob začetku šolskega obdobja je posledica slabše
organizacije, ki pa smo jo popravili z internim dogovorom. V drugem polletju, pa je stanje
bistveno boljše kot v prvi polovici leta.
4. Beleženje prinešene prehrane otrokom in število obiskovalcev na bolnika
Pripravljeno imamo dokumentacijo za zajem podatkov, vendar se za izvajanje nismo odločili.
NAČRTI
V 2010 smo si zadali več ciljev:
• spremljanje strokovne upravičenosti pisanja antibiotiokov
• retrogradna klinična študija o terapiji bronchiolitisov
• redno izvajanje »journal cluba«
• izobraževanje o spirometriji za vse zdravnike
• uvedba metaholinskega testa v klinično prakso
148
•
•
•
•
izboljšave oz sprememba obstoječe dokumentacije na oddelku
izvedba delavnice o depresiji
vzpostavitev skupnih Gorenjskih sestankov z zdravniki pediatri (skupne vizite)
uvedba klinične poti »šola lulanja«
ZAKLJUČEK
Delo v letu 2009 je potekalo brez večjih strokovnih težav. Večjih organizacijskih težav ni
bilo. Največji dogodek je bila vsekakor proslava ob 50 letnici obstoja oddelka.
Klinično delo je ob koncu leta zaznamovala epidemija pandemske gripe.
Podobnih izzivov in tudi uspehov si želimo tudi v letu 2010.
149
Poročilo službe zdravstvene nege na otroškem oddelku in otroški
ambulanti
Jožica Trstenjak, dipl.m.s.
Glavna medicinska sestra otroškega oddelka
1. UVOD
Pediatrični oddelek je eden manjših osnovnih oddelkov v bolnišnici. Naša vizija je bila tudi v
lanskem letu enaka: kvalitetno izvajanje zdravstvene nege, celostna obravnava otrok, prijazen
oddelek do otrok, staršev, zaposlenih in obiskovalcev. Pri delu smo sledili tudi viziji naše
bolnišnice. Naše osnovno vodilo je ostati pojem dobrega otroškega oddelka, tako pri oskrbi
otrok z internističnimi kot kirurškimi obolenji. Tudi v pediatrični ambulanti si medicinske
sestre pridobivajo nova znanja in skupaj z zdravniki uvajajo nove metode dela.
Medicinske sestre si prizadevamo s svojim strokovnim in prijaznim pristopom doseči največje
možno zadovoljstvo bolnika in svojcev z zdravstveno nego, svetovanjem in zdravstveno
vzgojo. Od 1.1.2009 je v veljavi nov zakon, ki omogoča enemu od staršev otrok v starosti do
6 let brezplačno sobivanje, kar je od zaposlenih zahtevalo spremembo v organiziranju dela na
oddelku. Otroci in starši imajo ob upoštevanju navodil optimalne pogoje bivanja.
2. POROČILO O IZVEDENIH CILJIH
CILJI:
• Strokovno in kvalitetno izvajanje zdravstvene nege
• Varnost pacientov
• Strokovna rast in dobra komunikacija med zaposlenimi
Doseženo v Rok izvedbe
%
Opombe
Odgovoren
Cilj
Strokovno in kvalitetno
izvajanje
zdravstvene
nege
Kazalnik
•
število skladnosti pri
nadzoru nad
izvajanjem
--------aktivnosti –
upoštevanje
standarda jutranje
nege in kopeli
dojenčka, odvzemi
Priprava
ocenjevalnih
listov,
prenešeno na
2010
150
Trstenjak
krvi in uvajanje
i.v.kanil,
izpolnjevanje
dokumentacije
•
•
Tavželj
50 %
20%
November
2009
Lužnik
Trstenjak
Ostalo
prestavljeno v
leto 2010
število izdelanih KP
število negovalnih
diagnoz
Izvedene aktivnosti
•
•
•
•
•
•
izdelati celostno
dokumentacijo,
napisati dva klinični
poti
napisati vsaj pet
novih standardov
kakovosti
pripraviti negovalne
diagnoze za
pediatrično področje
( vsaj po 5 za vsako
življenjsko
aktivnost)
napisati protokol
sobivanja staršev ob
otroku
organizirati vodeno
zdravstveno vzgojno
izobraževanje
staršev in otrok
uvajanje novih
metod dela (šola
lulanja, kakanja,
metaholinski test,
oralna
imunoterapija)
Dokumentacija napisana,
ena klinična pot narejena,
druga v pripravi
Napisana 2 standarda
Napisanih
diagnoz
10
negovalnih
Protokol napisan
Poteka šola astme
Izobraževanje jeseni – šola
lulanja
in
orala
imunoterapija se izvajata,
ostalo v letu 2010
%
Opombe
Odgovoren
Cilj
Varnost pacientov
Kazalnik
•
število neljubih
dogodkov
10
dogodkov
100 %
Trstenjak
151
•
•
število padcev je 0
število
uspešno 90%
izvedenih ukrepov
Izvedene aktivnosti
•
redni strokovni sestanki
z razgovori o varnosti,
• varnostne in negovalne
vizite,
• ocena pacientov za
padce in uporaba
preventivnih ukrepov,
• razgovori s starši,
opazovanje staršev in
ukrepanje ob
nepravilnostih,
• beleženje neljubih
dogodkov,
poročanje o neljubih
dogodkih, določitev
korektivnih ukrepov
95%
GMS
oddelka in
odgovorne
MS
odsekov
%
Opombe
Odgovoren
Cilj
strokovna rast zaposlenih
Kazalnik
• Število predlaganih
izboljšav
• Število uspešno
izvedenih korektivnih
ukrepov
• % dosežki na
izobraževanju
• Število
predstavljenih
seminarskih nalog
Izvedene aktivnosti
•
•
•
stalno strokovno
izobraževanje in aktivna
udeležba na srečanjih
organizacija dveh
strokovnih srečanj
aktivno delo projektnih
Trstenjak
70%
3
seminarske
naloge
(75%)
100%
50 %
Ni bil izveden
seminar
v
decembru
152
•
•
•
timov
100%
delavnice za zaposlene:
reanimacija
voditi strokovno delo
zaposlenih (stimulacija)
dva seminarja mesečno z
aktualno
vsebino
(dipl.m.s. – predstavitev 75 %
vsak drugi četrtek)
TPO
2010
otroka
%
Opombe
Odgovoren
Cilj
dobra komunikacija med
zaposlenimi
Kazalnik
•
Anketa pred
izvedbo RLR –
februar 2010
90%
zadovoljstvo
zaposlenih
Lužnik
Izvedene aktivnosti
•
•
•
•
predavanje z delavnico o
komunikaciji
sprotno reševanje
konfliktnih situacij
škatla na oddelku za
predloge,
pripombe,
izboljšave, nepravilnosti
anketa o zadovoljstvu
pacientov
100%
v
okviru
bolnišnice
Trstenjak
Izvedeno
Izvedeno
95%
zadovoljstvo
Strokovno in kvalitetno izvajanje zdravstvene nege
Izdelati celostno dokumentacijo zdravstvene nege – izvedeno v 100%, izvedena je bila tudi
anketa med medicinskimi sestrami o njihovem mnenju glede stare dokumentacije, po uvedbi
nove bo v letu 2010 ponovno anketiranje in primerjava rezultatov. Napisana je bila ena
klinična pot – realizacija 50%. Od petih načrtovanih napisanih standardov kakovosti so bili
napisani trije, pripravili smo negovalne diagnoze v okviru projektne skupine, ciljne za
pediatrično področje pa smo dali v načrt za drugo leto. Napisali smo protokol sobivanja
staršev ob otroku in tudi navodila za sobivajoče starše. Z 1.1.2009 je bil sprejet nov zakon, ki
omogoča brezplačno bivanje enega od staršev ob hospitaliziranem otroku do starosti 6 let. To
je dodatno obremenilo zaposlene, saj se je število spremljevalcev povečalo za približno
tretjino. Obremenilo je tudi naše prostorske oz. nastanitvene zmogljivosti predvsem v času
153
povečanega števila infektivnih obolenj. Organizirano poteka zdravstveno vzgojno
izobraževanje staršev in otrok v obliki šole astme prirejene za hospitalizirane otroke in jo
večji del izvaja medicinska sestra iz pediatrične ambulante. Nove obravnave so deležni tudi
otroci z enurezo v obliki šole lulanja, katere metodologijo smo povzeli po Pediatrični kliniki
Ljubljana.
V pediatrični ambulanti smo uvedli oralno imunoterapijo, v prihodnje leto pa se je preneslo
uvajanje izvajanja metaholinskega testa.
Glede na trend čim več otrok ambulantno obravnavati, se je število urgentno obravnavanih
pacientov v lanskem letu močno povečalo, kar dodatno obremenjuje negovalni tim na
oddelku.
V načrtu smo imeli tudi interno ocenjevanje uspešnosti izvajanja standardov, izvedeno je bilo
z obliko opazovanja in razgovorov o izboljšanju dela, pisno ocenjevanje pa bo izvedeno v letu
2010 v okviru ocenjevanja v bolnišnici.
Varnost pacientov
Izvajali smo redne strokovne sestanke z razgovori o varnosti in izvajali varnostne vizite.
Vse neljube dogodke smo dokumentirali, največ jih je bilo s področja prehrane pacientov in
le-te smo obravnavali skupaj z dietetičarko. Ostali neljubi dogodki so bili 3 krat zaradi
nepravilno aplicirane terapije in konfliktnih situacij s starši. Zadali smo si cilj, da ne bo nihče
od otrok padel in ta cilj smo tudi dosegli. Veliko pogovorov in opozoril je potrebno pri
spremljajočih starših, saj le-ti včasih težko razumejo in sprejemajo naša pravila in strahove
glede na izkušnje, i jih imamo zaradi nepredvidenih reakcij otrok.
Strokovna rast in dobra komunikacija med zaposlenimi
Kadri na oddelku
Konec leta 2009 smo na oddelku ostale štiri diplomirane medicinske sestre in 19 srednjih
medicinskih sester, v ambulanti pa ena diplomirana medicinska sestra in zdravstveni tehnik iz
oddelka, ki ji pomaga v alergološko-pulmološki ambulanti. Za učenje in zaposlitev otrok
poskrbita dve učiteljici s katerima smo v lanskem letu zelo dobro sodelovali.
Izvedli smo 14 negovalnih vizit, uspešno izvedli 5 korektivnih ukrepov, dva sta bila
neuspešna. Kakšna je bila uspešnost glede na plan – to prenesi v cilje in kazalnik
Izoraževanje
Ves čas se strokovno izobražujemo, pripravljamo predstavitve našega dela na sestankih in
predavanjih pediatrične sekcije pediatrične sekcije. Vsi zaposleni skrbimo za prepoznavnost
oddelka in bolnišnice tako na gorenjskem kot v slovenskem prostoru.
Udeležili smo se vseh skupnih predavanj v okviru bolnišnice, dveh seminarjev pediatrične
sekcije, seminarjev Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske.
Aktivne udeležbe smo izvedli v okviru pediatrične sekcije (Trstenjak) in 3 na srečanju ob 50
letnici pediatrije (Tavželj, Lužnik,Trstenjak)..
Pripravili smo praznovanje s strokovnim programom ob 50 letnici pediatričnega oddelka na
Bledu. Udeležilo se ga je skoraj tristo udeležencev od tega 180 medicinskih sester. Veseli smo
154
bili tudi naših predhodnic – upokojenih medicinskih sester, povedale so o načinu dela in o
zanimivostih iz časa njihovega delovanja na našem oddelku.
Potrebno je vnesti že znano tabelo s ciljem aktivnostmi, kazalnikom kdo do kdaj, ukrepi
Aktivnosti
cilja
za
doseganje Cilj aktivnosti
Kakovostno
izpolnjevanje
dokumentacije za obravnavo
bolnikov na pediatričnem
oddelku
Razvijanje
in
uporaba
standardov kakovosti, doseči
dober
rezultat
pri
ocenjevanju
uspešnosti
izvajanja
po
standardih
kakovosti
Pripraviti zbir negovalnih
diagnoz za pediatrično
področje (za vsako aktivnost
vsaj po 5)
Stalno
strokovno
izobraževanje in aktivno
udeleževanje na srečanjih iz
pediatričnega področja,
Organizirati
srečanje
Predvideni čas
izvajanja
aktivnosti
kontinuirano
Kakovostno
dokumentiranje
Nosilci aktivnosti
glavna med.sestra,
odgovorne
med.sestre,
Strokovno
in kontunuirano
kvalitetno izvajanje
oskrbe bolnikov,
strokovna
rast
zaposlenih
glavna med.sestra,
odgovorne
med.sestre,
razvijanje
Do decembra 2010
negovalnih diagnoz
(za vsako aktivnost
po 5)
Strokovna
rast kontinuirano
zaposlenih
glavna med.sestra,
odgovorne
med.sestre,
strokovno Strokovna
zaposlenih
rast December 2010
Organizirati dneve odprtih Približati oddelek Oktober 2010
vrat
uporabnikom
Uvajanje novih metod dela v Širitev dejavnosti
Do junija 2010
pediatrični
ambulanti
metaholinski test
Izboljšati sobivanje ( v Zadovoljni bolniki September 2010
primeru povečanega števila in
svojci
ob
otrok)
sprejemu
v
bolnišnico
Zadovoljni
zaposleni
Organizirano
zdravstveno Boljša
do
konec
vzgojno izobraževanje za informiranost
novembra 2010
bolnike in njihove svojce na kroničnih bolnikov
oddelku in v pediatrični o njihovi bolezni in
155
glavna med.sestra,
odgovorne
med.sestre,
Glavna med.sestra,
predstojnik
Glavna med.sestra,
predstojnik
glavna med.sestra,
zdravniki,
ambulantna
medicinska sestra,
odgovorne
med.sestre
Glavna med.sestra
oddelka
Predstojnik,
glavna. med.sestra
oddelka, pediatri,
dipl.m.s., amb.m.s.,
ambulanti
njenem zdravljenju
Izdelava vsaj dveh kliničnih Strokovno
in Do novembra 2010
poti
kvalitetno izvajanje
oskrbe bolnikov,
strokovna
rast
zaposlenih
Redni sestanki na dva Večja strokovnost kontunuirano
meseca, redne negovalne in in kvaliteta dela,
varnostne vizite
enotni diagnostični
in
terapevtski
pristopi
Opraviti
razgovore
redne
letne Izboljšanje
Do 30.5.2010
poznavanja
in
sodelovanja
z
zaposlenimi,
povečati
zadoovljstvo
zaposlenih
Delavnice za zaposlene na Izboljšanje znanja
Oktober 2010
temo
handlinga
in
reanimacije
fizioterapevt,
dietetik
Zdravstveni tim
glavna med.sestra,
odgovorne
med.sestre
glavna med.sestra
glavna med.sestra
Hvala vsem, ki sodelujete z nami in s predlogi, vzpodbudami in pohvalami pripomorete k
našemu delu.
156
Ginekološko-porodniški oddelek
Predstojnik: Drago Sredanovič, dr.med.
Leta 2009 smo končno po spet uspeli izpolnili predviden plan dela. V veliko veselje nam iz
leta v leto narašča število porodov. Operacij bi lahko naredili več, vendar smo omejeni s
številom operativnih dni. Pri delu v ambulanti imamo v končnem izkupičku nekaj premalo
opravljenega dela v ginekološkem dispanzerju.
Redno zaposleni smo 4 specialisti, od septembra 2009 pa je 3 dni na teden ponovno prisoten
Jernej Bernik, dr.med. Od treh specializantk se bo prva po opravljenem specialističnem izpitu
predvidoma zaposlila pri nas sredi leta 2010.
Pretresla nas je nenadna smrt prim.dr.Andreja Omahna v avgustu 2009. Za njim je ostala
velika praznina, saj je bil dober človek ter cenjen in sposoben zdravnik. Ostal nam bo trajno v
spominu in hvaležni smo mu za njegovo pomoč.
Pri dežuranju nam po pogodbi še vedno pomaga 5 zunanjih specialistov.
Na oddelku so zaposlene 3 DMS in 11 zdravstvenih tehnikov. V porodni sobi dela 7 babic, od
tega sta 2 diplomirani. V ginekološki ambulanti delo opravljajo 3 medicinske sestre.V veliko
pomoč so nam 3 administratorke.
Na ginekološkem oddelku imamo 10 postelj in na porodniškem oddelku 16 postelj. V porodni
sobi imamo 3 porodne postelje in zasilno operacijsko mizo za urgentne carske reze.
STROKOVNO DELO NA ODDELKU
V letu 2009 je bilo obravnavanih 1645 pacientk, s čimer je bil plan uresničen v 99,7 %.
Obračunanih je bilo 792 ginekoloških primerov s povprečno SPP utežjo 0,589. Na dnevnem
ginekološkem oddelku je bilo obračunanih 95 primerov, povprečna SPP utež pa je bila 0,404.
Na porodniškem oddelku je bil obračunanih 749 primerov s povprečno SPP utežjo 0,988.
Skupaj smo zbrali 1253,03 SPP uteži, povprečna utež pa je bila 0,766.
Povprečna utež na primer na posameznih oddelkih na ginekološko - porodnem oddelku
v letu 2009
SPP je zabeležen na oddelku, s katerega je bil bolnik odpuščen
upoštevan je samo redni program - vsi plačniki.
Odsek
Ginekološki oddelek
Porodni oddelek in PNN
dnevni odd - ginekologija
SKUPAJ
Povprečje
2006
0,666
0,978
0,397
0,751
Povprečje 2007 Povprečje 2008 Povprečje 2009
0,617
0,648
0,589
0,971
0,973
0,998
0,395
0,391
0,404
0,750
0,767
0,765
157
Povprečno trajanje hospitalizacije za leto 2009 je bilo 2,49 dni, brez bolnic na dnevnem
oddelku pa 2,58 dni.
Povprečna ležalna doba na ginekološk-porodnem oddelku za vse bolnike po letih
(KRG; ORT; OK; DK; DOK; CIT)
leto
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
ležalna doba
3,21
3,25
2,64
2,88
2,76
2,70
2,49
158
Povprečna ležalna doba na ginekološko - porodnem oddelku
3,50
3,00
2,50
2,00
1,50
1,00
0,50
0,00
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
Ginekoloških pacientk skupaj z dnevnimi primeri je bilo obravnavanih 894. V povprečju je
bilo mesečno obravnavanih 74,5 pacientk, v intervalu od 42 do 92. Največ sprejetih pacientk
je bilo v juniju in oktobru, najmanj pa v juliju in decembru. Na porodniškem oddelku je bilo
obravnavanih 751 pacientk, v intervalu od 52 do 74. V povprečju je bilo mesečno
obravnavanih 62,5 pacientk, največ v avgustu in oktobru, najmanj v januarju in februarju.
Povprečno število porodov mesečno je bilo 56, v intervalu od 45 do 70. Največ porodov je
bilo v juliju, avgustu, oktobru in decembru, najmanj pa v februarju in novembru.
Obračunano število primerov na ginekološko - porodnem oddelku v letu 2009
SPP je zabeležen na oddelku, s katerega je bil bolnik odpuščen
upoštevan je samo redni program - vsi plačnik
GINEKOLOŠKI ODDELEK
PORODNI IN ŠTACIJA
DNEVNI ODDELEK-GINEKOLOGIJA
SKUPAJ
januar
februar
76
56
55
52
4
12
135
120
marec
65
61
23
149
april
75
57
12
144
maj
72
60
9
141
159
junij
82
64
7
153
julij
57
68
0
125
avgust september oktober november december leto 2009
66
63
77
71
38
798
70
69
74
58
63
751
0
7
15
3
4
96
136
139
166
132
105
1.645
Obračunani primeri na ginekološkem oddelku v letu 2009
vsi plačniki
90
80
70
60
50
40
30
20
10
oktober
november
december
oktober
november
december
september
avgust
julij
junij
maj
april
marec
februar
januar
0
Obračunani primeri na porodnem oddelku v letu 2009
vsi plačniki
80
70
60
50
40
30
20
10
160
september
avgust
julij
junij
maj
april
marec
februar
januar
0
Obračunani primeri na dnevnem ginekološkem oddelku v letu 2009
vsi plačniki
25
20
15
10
5
0
ar
u
n
ja
r
a
ur
be
f
ce
r
a
m
li
r
p
a
j
a
m
ji
n
uj
ijl
uj
ts
ug
v
a
re
b
m
et
pe
s
re
b
ot
k
o
re
b
m
e
v
o
n
re
b
m
ec
e
d
Število obravnav na ginekološkem oddelku v zadnjih petih letih počasi pada, vendar se upad
ustavlja.
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
SKUPAJ
559
393
44
18
18
41
1.073
število obravnav
2006
2007
2008
578
552
535
377
278
277
48
51
34
20
25
19
31
21
17
28
35
40
1.082
962
922
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
SKUPAJ
2005
52,10
36,63
4,10
1,68
1,68
3,82
100,00
število obravnav
2006
2007
2008
53,42
57,38
58,03
34,84
28,90
30,04
4,44
5,30
3,69
1,85
2,60
2,06
2,87
2,18
1,84
2,59
3,64
4,34
100,00
100,00
100,00
2005
161
2009
487
301
51
14
16
50
919
2009
52,99
32,75
5,55
1,52
1,74
5,44
100,00
INDEKS
2009/2005
87,12
76,59
115,91
77,78
88,89
121,95
85,65
Število obravnav na ginekološkem oddelku po občinah
700
600
500
400
300
200
100
0
2005
OE JESENICE
2006
OE RADOVLJICA
2007
OE KRANJ
OE TRŽIČ
2008
2009
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
Na porodnem oddelku iz leta v leto narašča število obravnav iz vseh območnih enot.
PORODNI ODDELEK
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
SKUPAJ
270
212
16
8
7
17
530
število obravnav
2007
304
333
250
285
45
36
21
18
16
27
24
26
660
725
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
SKUPAJ
2005
50,94
40,00
3,02
1,51
1,32
3,21
100,00
število obravnav
2006
2007
46,06
45,93
37,88
39,31
6,82
4,97
3,18
2,48
2,42
3,72
3,64
3,59
100,00
100,00
2005
2006
162
2008
2009
296
287
47
20
13
31
694
314
289
51
33
11
57
755
2008
42,65
41,35
6,77
2,88
1,87
4,47
100,00
2009
41,59
38,28
6,75
4,37
1,46
7,55
100,00
INDEKS
2009/2005
116,30
136,32
318,75
412,50
157,14
335,29
142,45
Število obravnav na porodnem oddelku po občinah
350
300
250
200
150
100
50
0
2005
2006
2007
2008
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
2009
Starostna struktura pacientk na ginekološkem oddelku v letu 2009 ostaja približno enaka z
največjim deležem obravnavanih pacientk od 25 do 45 leta starosti.
Na porodniškem oddelku je viden precejšen porast pacientk od 25 do 29 leta in upad števila
starejših pacientk.
Starostna struktura bolnic na ginekološkem oddelku v letu 2009
Starost
10 - 14
15 - 19
20 - 24
25 - 29
30 - 34
35 - 39
40 - 44
45 - 49
50 - 54
55 - 59
60 - 64
65 - 69
70 - 74
75 - 79
80 - 84
85 - 89
SKUPAJ
Število bolnic
2
25
82
141
158
130
104
84
73
29
19
29
15
18
5
3
917
Delež
0,22
2,73
8,94
15,38
17,23
14,18
11,34
9,16
7,96
3,16
2,07
3,16
1,64
1,96
0,55
0,33
100,00
163
Starostna struktura bolnic na ginekološkem oddelku
v letu 2009
180
160
140
120
100
80
60
40
Starostna struktura bolnic na porodnem oddelku v letu 2009
164
85 - 89
80 - 84
75 - 79
70 - 74
65 - 69
60 - 64
55 - 59
50 - 54
45 - 49
40 - 44
35 - 39
30 - 34
25 - 29
20 - 24
15 - 19
0
10 - 14
20
Starost
15 - 19
20 - 24
25 - 29
30 - 34
35 - 39
40 - 44
SKUPAJ
Število bolnic
12
94
323
231
79
8
747
Delež
1,61
12,58
43,24
30,92
10,58
1,07
100,00
Starostna struktura bolnic na porodnem oddelku
v letu 2009
350
300
250
200
150
100
50
0
15 - 19
20 - 24
25 - 29
30 - 34
35 - 39
40 - 44
Po MKB je bilo na ginekološkem oddelku v celem letu zabeleženih 917 glavnih diagnoz in
na porodniškem oddelku skupaj 747 glavnih diagnoz. Razpon čakanja na odpustnico po
odpustu je bil po mesecih od 1,85 do 2,78 dni.
Število opravljenih odpustov po zdravnikih v letu 2009 je naslednje:
Število odpustov na odpustnega zdravnika v obdobju januar – december 2009
skupaj
količina
primerov
Odpustni zdravnik
DRAŽIČ KATARINA
MACUN EVA
SREDANOVIĆ DRAGO
301
260
130
165
TRATNJEK ANDREJ
MERKUN MAJA
TRAMPUŽ SAŠA
BERNIK JERNEJ
JURCA MIROSLAV
ŠKREBLIN-ULČAR MATEJA
ŠTOLFA-GRUNTAR ANDREJA
LIKAR ROBERT
Skupaj
104
28
27
24
20
14
6
3
917
PORODNIŠKI ODDELEK
MACUN EVA
DRAŽIČ KATARINA
SREDANOVIĆ DRAGO
TRATNJEK ANDREJ
MERKUN MAJA
JURCA MIROSLAV
TRAMPUŽ SAŠA
BERNIK JERNEJ
Skupaj
204
168
136
133
33
28
23
11
7
4
747
166
Glavne diagnoze na ginekološkem oddelku v letu 2008 in 2009
Diagnoza
O049 Medicinski splav, popolni ali neopredeljeni,
N879 Displazija materničnega vratu, neopredeljena
Z302 Sterilizacija
O021 Splav z odmrlim plodom (missed abortion)
N950 Pomenopavzna krvavitev
N840 Polip materničnega telesa
N979 Ženska neplodnost, neopredeljena
N938 Druge vrste opredeljena nenormalna krvavitev
N921 Premočna in prepogosta menstruacija v neredni
N813 Popolni uterovaginalni zdrs
N832 Druge in neopredeljene ciste jajčnika
Q518 Druge prirojene malformacije maternice in mat
O200 Grozeči splav
N841 Polip materničnega vratu
R104 Druge in neopredeljene bolečine v trebuhu
N871 Zmerna displazija materničnega vratu
N872 Huda displazija materničnega vratu, ki ni uvr
O219 Bruhanje med nosečnostjo, neopredeljeno
D251 Intramuralni leiomiom maternice
O039 Spontani splav, popolni ali neopredeljeni, br
N393 Stresna inkontinenca
O089 Zaplet po splavu in izvenmaternični in molarn
N61 Vnetja dojke
O001 Nosečnost v jajcevodu
N951 Menopavzna stanja in stanja žensk v klimakter
D489 Neoplazma negotovega ali neznanega značaja, n
N811 Cistokela
N812 Nepopolni uterovaginalni zdrs
Z305 Nadzor nad (intrauterinim) kontracepcijskim s
Ostale diagnoze
Skupaj
167
leto 2008
96
104
56
53
29
30
10
22
8
15
30
18
14
13
12
24
11
19
22
26
14
15
3
6
9
7
11
12
5
234
928
leto 2009
123
57
52
42
32
31
30
26
25
24
23
23
19
18
16
15
15
15
14
13
12
12
11
11
10
9
9
9
9
212
917
Najpogostejši SPP primeri obračunani na ginekološkem oddelku v letu 2009 (za vse plačnike)
koda
N09Z
N10Z
O40Z
O63Z
N08Z
N07Z
N62B
N04Z
O04Z
O62Z
opis grupe
Konizacija in posegi na nožnici, materničnem vratu in zunanjem spolovilu
Diagnostična abrazija ali diagnostična histeroskopija
Splav z D&C, aspiracijska abrazija ali histerotomija
Splav brez D&C (dilatacije in abrazije aspiracijske kiretaže ali histerotomij
Endoskopski posegi na ženskem reprodukcijskem sistemu
Ostali posegi na maternici, jajčnikih in jajcevodih zaradi ne malignih tvorb
Bolezni ženskega reprodukcijskega sistema in motnje menstrualnega ciklus
Histerektomija zaradi ne malignih tvorb
Po porodu in po splavu s posegi v operacijski dvorani
Grozeči splav
utež
št.primerov
0,44
145
0,39
128
0,40
98
0,34
84
0,56
63
0,68
60
0,28
47
1,70
44
0,74
21
0,30
20
št.uteži
63,80
49,92
39,20
28,56
35,28
40,80
13,16
74,80
15,54
6,00
Razporeditev SPP-jev na ginekološkem oddelku glede na realizirano število uteži v letu 2009
koda
N04Z
N09Z
N10Z
N07Z
O40Z
N08Z
O63Z
N06Z
O04Z
N62B
N05B
O03Z
opis grupe
Histerektomija zaradi ne malignih tvorb
Konizacija in posegi na nožnici, materničnem vratu in zunanjem spolovilu
Diagnostična abrazija ali diagnostična histeroskopija
Ostali posegi na maternici, jajčnikih in jajcevodih zaradi ne malignih tvorb
Splav z D&C, aspiracijska abrazija ali histerotomija
Endoskopski posegi na ženskem reprodukcijskem sistemu
Splav brez D&C (dilatacije in abrazije aspiracijske kiretaže ali histerotomij
Rekonstruktivni posegi na ženskem reprodukcijskem sistemu
Po porodu in po splavu s posegi v operacijski dvorani
Bolezni ženskega reprodukcijskega sistema in motnje menstrualnega ciklus
Odstranitev jajčnika in kompleksni posegi na jajcevodih zaradi ne malignih
Ektopična nosečnost (zunajmaternična nosečnost)
utež
št.primerov
1,70
44
0,44
145
0,39
128
0,68
60
0,40
98
0,56
63
0,34
84
1,29
18
0,74
21
0,28
47
1,37
9
1,04
11
št.uteži
74,80
63,80
49,92
40,80
39,20
35,28
28,56
23,22
15,54
13,16
12,33
11,44
Glavne diagnoze na porodnem oddelku v letu 2008 in 2009
Diagnoza
O800 Spontani porod v glavični vstavi
O814 Porod z vakuumsko ekstrakcijo
O821 Porod z nujnim carskim rezom
O820 Porod z elektivnim carskim rezom
O470 Nepravi porod pred dopolnjenim 37. tednom nos
O471 Nepravi porod ob ali po dopolnjenem 37. tedno
O269 Stanje, povezano z nosečnostjo, neopredeljeno
Ostale diagnoze
Skupaj
168
leto 2008
474
66
40
38
25
11
3
36
693
leto 2009
499
56
51
47
33
15
6
40
747
Najpogostejši SPP primeri obračunani na porodnem oddelku v letu 2009 (za vse plačnike)
koda
O60D
O01D
O64Z
O60B
O65B
O01B
O02Z
O60C
O65A
O60A
opis grupe
Vaginalni porod brez zapletenimi diagnozami,
Porod s carskim rezom brez zapletenimi diagnozami
Lažni porod
Vaginalni porod z resnimi zapletenimi diagnozami,
Ostali primeri sprejema pred porodom zaradi zmernih ali brez zapletenih
Porod s carskim rezom z resnimi zapletenimi diagnozami
Vaginalni porod z zapletenimi posegi v operacijski dvorani
Vaginalni porod z zmernimi zapletenimi diagnozami,
Ostali primeri sprejema pred porodom zaradi zapletenih diagnoz
Vaginalni porod s številnimi zapletenimi diagnozami, vsaj ena resna
utež
št.primerov
0,91
483
1,71
78
0,34
49
1,17
43
0,33
19
2,11
16
1,56
14
1,11
13
0,42
11
1,59
6
št.uteži
439,53
133,38
16,66
50,31
6,27
33,76
21,84
14,43
4,62
9,54
Razporeditev SPP-jev na porodnem oddelku glede na realizirano število uteži v letu 2009
koda
O60D
O01D
O60B
O01B
O02Z
O64Z
O60C
O01A
O60A
O65B
opis grupe
Vaginalni porod brez zapletenimi diagnozami,
Porod s carskim rezom brez zapletenimi diagnozami
Vaginalni porod z resnimi zapletenimi diagnozami,
Porod s carskim rezom z resnimi zapletenimi diagnozami
Vaginalni porod z zapletenimi posegi v operacijski dvorani
Lažni porod
Vaginalni porod z zmernimi zapletenimi diagnozami,
Porod s carskim rezom s številnimi zapletenimi diagnozami, vsaj ena resn
Vaginalni porod s številnimi zapletenimi diagnozami, vsaj ena resna
Ostali primeri sprejema pred porodom zaradi zmernih ali brez zapletenih
utež
št.primerov
0,91
483
1,71
78
1,17
43
2,11
16
1,56
14
0,34
49
1,11
13
3,05
4
1,59
6
0,33
19
št.uteži
439,53
133,38
50,31
33,76
21,84
16,66
14,43
12,2
9,54
6,27
Na Ginekološko kliniko smo za nadaljnjo terapijo ali samo za obravnavo na konziliju poslali
10 pacientk z ugotovljenim in potrjenim rakom ženski reproduktivnih organov: 9x rak
endometrija in 1x rak ovarija.
Na Onkološki inštitut je bilo poslanih 13 pacientk s potrjenim rakom dojke za nadaljnjo
terapijo in 37 pacientk z sumljivim izvidom za rakom dojke za nadaljnjo obravnavo.
Na Register raka RS smo prijavili še 12 primerov CIN 3 ter 1 primer VIN 3.
PORODI
Leta 2009 se je rodilo 667 otrok (leta 2008 628; leta 2007 633; leta 2006 583), od tega 5x
dvojčki – to je 0,8 % porodov (1,1 %; 0,5 %; 0,8 %).
Rodilo se je 351 dečkov – 52,6 % (52,9 %; 52,1 %; 53,3 %) in 316 deklic – 47,4 % (47,1 %;
47,9 %; 46,7 %).
Kot transport in utero smo v Porodnišnico Ljubljana poslali le eno nosečnico, to je 0,1 % (1,6
%; 0,8 %).
Po porodu so bili v terciarni center premeščeni 3 novorojenci – 0,4 % (0,6 %; 1,1 %; 2,1 %),
na pediatrični oddelek Splošne bolnišnice Jesenice pa 16 novorojencev - 2,4 % (2,7 %; 5,0 %;
5,7 %).
Mrtvorojeni so bili 3 otroci, kar predstavlja 4,2 ‰ mrtvorojenost (0,0 ‰; 3,1 ‰; 0,0 ‰),
zgodnje neonatalne smrtnosti ni bilo – 0,0 ‰ (0,0 ‰; 1,6 ‰; 0,0 ‰).
Pred 37. tednom nosečnosti je bilo 47 porodov glede na UZ – 7,1 % (6,3 %; 4,6 %; 6,1 %) in
41 porodov glede na amenorejo – 6,2 % (4,9 %; 4,6 %; 5,5 %).
Različne stopnje gestoz smo odkrili pri 3,0 % nosečnic (2,4 %; 2,3 %; 3,6 %), gestacijski
diabetes pa pri 3,6 % (2,5 %; 2,2 %; 2,3 %).
Po cerklaži v nosečnosti so rodile 3 nosečnice – 0,4 % (0,6 %; 0,3 %; 0,3 %). Predhodni
carski rez je imelo 4,0 % žensk (4,0 %; 4,3 %; 3,1 %).
169
Zaradi neplodnosti se je zdravilo in zanosilo po postopku OBMP 1,9 % nosečnic (2,9 %; 1,6
%; 2,1 %). Zgodnjo amniocentezo je imelo 5,1 % žensk (5,8 %; 6,6 %; 5,0 %).
Med nosečnostjo je 3,1 % nosečnic dobivalo Dexamethason za zorenje plodovih pljuč (2,7
%; 2,3 %; 3,8 %) in 7,7 % antibiotike (6,1 %; 3,5 %, 7,9 %).
Porod se je začel spontano s popadki ali SRM v 66,6 % (75,0 %; 72 %; 70 %), induciran je bil
v 25,8 % (19,3 %; 20,6 %; 20 %), za elektivni carski rez smo se odločili v 7,1 % primerov
(5,9 %; 6,6 %; 8 %) – 25x zaradi stanja po predhodnem carskem rezu, 14x zaradi medenične
vstave, 4x zaradi pričakovane KPD, ostali primeri so bili po enkrat.
Oxytocin je bil ordiniran pri 60,9 % porodov (69,7 %; 80,8 %; 85 %). Epiduralna analgezija
je bila dana pri 37,1 % porodov (35,2 %; 32,2 %; 38,4 %), analgetik parenteralno pa še pri
7,1 % (7,8 %; 8,4 %; 11,7 %).
Vaginalno je spontano brez epiziotomije ali rupture rodilo 46,5 % žensk (32,2 %),
epiziotomija je bila napravljena pri 24,6 % porodnic (31,6 %; 35,7 %; 46,7 %; 48,0 %). Do
poškodb porodnih poti je prišlo pri 31,4 % porodnic (30,3 %; 18,3 %; 24,6 %).
V medenični vstavi je bilo rojenih 3,1 % otrok (5,9 %).
Porod se je končal vaginalno v 86,5 % (88,2 %; 87,6 %; 72,1 %). Z VE je bil olajšan porod v
8,7 % (9,5 %; 10,7 %; 12,6 %), brez upoštevanja VE ob EA pa v 5,9 % (5,2 %; 6,0 %).
V medenični vstavi je bilo vaginalnih porodov 0,4 % (0,8 %; 1,0 %; 1,2 %), oziroma pri 14,3
% vseh medeničnih vstav (13,5 %; 30,0 %; 24,1 %).
Porod smo dokončali s carskim rezom v 14,9 % (10,9 %; 13,2 %; 15,1 %) in sicer z
elektivnim carskim rezom v 7,1 % in z urgentnim carskim rezom v 7,8 % (6,6 %; 6,6 %; 7,1
%). Indikacije za urgentni carski rez so bile: 14x fetalni distres, 12x KPD, 9x nenapredovanje
poroda, 2x abrupcija placente, ostale indikacije so bile po enkrat.
Po predhodnem carskem rezu je vaginalno rodilo 23,6 % žensk (24,0 %; 12,5 %; 38,4 %).
Skupno operativno dokončanih porodov (carski rez, VE, medenična vstava) je bilo 24,1 %
(21,2 %; 24,1 %; 27,1 %).
Krvavitev z izgubo več kot 500 ml krvi v zvezi s porodom je bila prisotna pri 2,4 % porodov
(1,9 %; 3,3 %; 2,9 %). Med in/ali po porodu je 1 ženska, oziroma 0,1 % (0,5 %; 1,3 %; 0,9 %)
dobila transfuzijo krvi (2 vrečki KER).
Nobenih ukrepov za oživljanje ni bilo potrebnih pri 96,8 % otrok (98,0 %; 96,5 %; 94,1 %),
aspiracija je bila napravljena pri 1,0 % otrok (0,4 %; 1,6 %; 2,4 %), ventilacija na masko pri
1,3 % (1,4 %; 1,3 %; 3,1 %).
24-urni rooming-in je bil izveden v 97,0 % (97,7; 97,6 %; 96,5 %), intenzivna nega
novorojenca v 0,7 % (0,9 %; 0,8 %; 1,9 %) in intenzivna terapija v 0,1 %.
Antibiotike je potrebovalo 1,4 % novorojencev (0,8 %; 1,9 %; 3,6 %), kisik več kot 1 dan 0,6
% (0,3 %; 0,8 %; 0,7 %), umetno ventilacijo 0,3 % novorojencev. Na fototerapiji je bilo 7,9 %
novorojencev (6,7 %; 6,3 %; 8,8 %).
Polno je dojilo 79,3 % mater (87,6 %; 92,2 %; 91,8 %), dojilo ni 1,9 % mater (1,3 %; 2,2 %;
2,7 %), delno pa celo 18,7 % mater (11,1 %; 5,6 %; 5,5 %).
Popolnoma zdravih je bilo rojenih 70,1 % novorojencev (66,6 %; 65,4 %; 68,8 %).
Prirojenih napak je bilo najdenih 9 ali 1,3 % (1,4 %; 2,2 %; 2,1 %) in sicer 3x napake
urogenitalnega sistema, 3x napake na ekstremitetah, 2x napaka srca in ožilja in 1x napaka
živčevja.
Porodnih poškodb je bilo 12 ali 1,8 % (3,0 %; 5,5 %; 3,3 %) in sicer 9x kefalhematom (15;
27; 5), 2x zlom ključnice (4; 5; 8) in 1x Erbova paraliza.
Dihalna stiska je bila prisotna pri 0,7 % novorojencev (0,3 %; 0,8 %; 0,7 %).
Infekti so bili ugotovljeni pri 2,9 % novorojencev (2,7 %; 6,3 %; 4,5 %), zlatenica pri 12,4 %
(13,5 %; 13,2 %, 7,2 %), anemija pri 0,4 % (0,6 %; 0,2 %; 0,3 %), Rh izoimunizacija pri 0,1
% (0,2 %; 0,2 %).
170
Pri porodih z EA je 76,5 % nosečnic rodilo spontano vaginalno (78,6 %; 75,4 %; 67,6 %),
14,6 % pa s pomočjo VE (17,8 %; 17,2 %; 24,3 %). Pri 0,4 % porodnic smo rodili vaginalno
po vodenju poroda v medenični vstavi (1,3 %; 1,5 %; 0,2 %).
Porod smo dokončali s carskim rezom pri 8,9 % žensk (3,6 %; 6,4 %; 8,1 %). Epiziotomijo
smo napravili pri 30,0 % porodnic z EA (41,1 %; 43,8 %; 57,6 %).
V letu 2009 smo imeli 35 odvzemov krvi za matične celice (12; 5).
OPERATIVA
V letu 2009 smo pri 678 ginekoloških pacientkah – 85,6 % sprejetih pacientk (76,2 %; 82,0
%; 83,3 %) napravili kakršenkoli kirurški poseg, poleg tega pa še 99 (78; 83; 85) carskih
rezov.
Napravili smo 449 večjih operativnih posegov (412; 380; 456) in 345 malih operativnih
posegov. Največ operacij je bilo napravljenih v januarju in aprilu, najmanj v juliju in avgustu.
Operacije po pristopu
Laparoskopske operacije
Skupno število
Sterilizacija
Test prehodnosti jajcevodov
Diagnostična LPSC
Cistektomija
Elektrokoagulacija žarišč endometrioze
Adhezioliza
Tubektomija
Drilling ovarijev
Adneksektomija
Konverzija LPSC v LPT
Tubektomija po tubarni nosečnosti
Tubotomija po tubarni nosečnosti
Klinasta resekcija ovarijev
LAVH
Apendektomija
Ovariektomija
Fenestracija in punkcija ciste
Drugo
Histeroskopske operacije
Skupno število
Resekcija septuma
Ablacija polipa
Diagnostična HSC
Ablacija endometrija
Resekcija mioma
Ekstrakcija IUD
2009
107
52
21
16
16
15
14
7
5
3
2
2
2
2
1
1
0
0
0
2009
57
29
18
9
0
1
0
171
2008
134
56
2007
145
62
2006
171
71
16
11
18
20
18
13
13
21
19
15
27
34
23
5
4
13
3
10
14
3
8
3
4
7
2
5
9
6
18
8
2008
39
19
10
7
0
1
1
2007
72
25
14
15
12
5
1
2006
68
20
20
9
12
7
1
Laparotomijske operacije
Skupno število
Urgentni carski rez
Elektivni carski rez
TEL-a
Miomektomija
Apendektomija
Adhezioliza
Adneksektomija
Salpingotomija pri tubarni nosečnosti
Drugo
Vaginalne operacije
Skupno število
Plastika vagine
TEV
Konizacija
LLETZ
TVT
Cerklaža
Operacija dojk
Skupno število
Ekstirpacija tumorja
Incizija in drenaža abscesa
2009
134
53
47
13
3
1
5
8
2
3
2008
123
41
37
24
7
6
5
4
2007
121
40
43
20
1
4
7
7
2006
141
39
46
40
1
1
19
3
18
11
5
2009
130
44
39
30
10
7
2
2008
134
39
39
52
10
15
7
2007
102
39
34
26
13
14
6
2006
124
72
36
42
4
20
3
2009
21
10
11
2008
7
4
2
2007
24
15
3
2006
24
14
1
2008
96 (+41)
181
38
53
26
9
6
4
6
2
2
81
12
11
2007
154 (+8)
118
37
29
17
6
0
4
8
3
1
182
0
11
2006
127 (+4)
253
44
50
15
8
4
2
4
5
2
83
0
10
MALI POSEGI
Arteficielni abortus
Kiretaža
Krvavitve
Missed abortion
Abortus incompletus
Residua po artef. ab.
Resiuda po porodu
Sum na korporealni polip
Suspektna eritroplakija
Odstranitev IUD
Hiperplazija endometrija
Probatorna ekscizija PVU
Ekscizija vulve in perineja
Marsupializacija gl. Bartholini
2009
48 (+85 RU 486)
190
85
43
11
13
8
14
9
9
4
44
14
10
172
Ekskohleacija kondilomov
Odstranitev cervikalnega polipa
HSG
2
18
13
1
2
3
0
23
26
Indikacije za abdominalne histerektomije so bile:
-
miomatozni uterus 7
rak endometrija 2
submukozni miom 1
cista ovarija 1
adneksalni tumor 1
močna krvavitev 1
Indikacije za vaginalne histerektomije so bile:
-
prolaps uterusa 27
cistokela 3
submukozni miom 3
intramuralni miom 2
subserozni miom 1
korporealni polip 1
CIN 2 1
podaljšana krvavitev 1
Transfuzijo je v letu 2009 dobilo 8 ginekoloških pacientk (9; 7) in sicer 16 enot KER in 1
enoto SZP: 3 po histerektomiji, 3 po izvenmaternični nosečnosti, 1 po abscesu trebušne stene
po carskem rezu, 1 po metastatskem raku sečnice, 1 po krvavitvi po konizaciji.
GIN POR ODDELEK -
PORABA KRVI IN PLAZME v ml 2006- 2009
leto 2006
jan.06
feb.06
mar.06
KRI
940
1.430
PLAZMA
240
215
apr.06
maj.06
2.000
jun.06
1.310
jul.06
725
245
avg.06
sep.06
okt.06
nov.06
dec.06
skupaj
750
1.080
8.235
205
510
1.415
leto 2007
jan.07
KRI
PLAZMA
feb.07
mar.07
apr.07
maj.07
jun.07
jul.07
avg.07
sep.07
okt.07
nov.07
dec.07
skupaj
1.015
715
725
8.220
7.635
1.385
1.460
3.320
1.090
25.565
510
260
280
2.070
2.305
320
855
600
235
7.435
leto 2008
jan.08
KRI
feb.08
mar.08
apr.08
675
PLAZMA
maj.08
jun.08
jul.08
avg.08
sep.08
okt.08
nov.08
950
300
2.605
1.245
1.890
645
1.065
510
320
1.815
1.650
280
235
545
dec.08
555
skupaj
9.930
5.355
leto 2009
jan.09
KRI
feb.09
565
mar.09
apr.09
maj.09
jun.09
1.140
710
jul.09
1.195
265
PLAZMA
173
avg.09
1.315
sep.09
okt.09
600
nov.09
600
dec.09
290
skupaj
6.415
265
GIN POR ODD - poraba krvi v ml
30.000
25.565 2006
25.000
2007
2008
KRI
8.235
25.565
9.930
PLAZMA
1.415
7.435
5.355
20.000
2006
2007
2008
2009
15.000
10.000
9.930
8.235
7.435
6.415
5.355
5.000
1.415
265
0
KRI
PLAZMA
Med pooperativne komplikacije smo uvrstili:
-
Lezija uretre po laparoskopski operaciji – sprejem in diagnostika 1 teden po operaciji,
nato premestitev na Urološko kliniko v Ljubljano.
Hematom vulve po marsupializaciji (2x) – revizija in hemostaza.
Lezija tankega črevesa po laparoskopski operaciji – laparotomija, resekcija in
anastomoza.
Absces v trebušni steni po carskem rezu na Ginekološki kliniki v Ljubljani – revizija,
nekrektomija in toaleta.
Perforacija po kiretaži – samo opazovanje.
Hematom v trebušni steni po carskem rezu – revizija in evakuacija hematoma.
174
Število operacija po posameznih zdravnikih v letu 2009
zdravnik izvajalec
DRAŽIČ KATARINA
MACUN EVA
SREDANOVIĆ DRAGO
TRATNJEK ANDREJ
BERNIK JERNEJ
MERKUN MAJA
OMAHEN ANDREJ
TRAMPUŽ SAŠA
JURCA MIROSLAV
GREGORAČ DARKO
PIRIH ALENKA
BARBIČ MATIJA
LIKAR ROBERT
OSTALI
Skupaj
opereter
250
187
119
38
31
21
9
4
4
3
3
2
2
1
1
3
678
asistent mali posegi
88
126
53
84
23
33
5
28
20
7
2
17
1
6
35
1
1
3
1
3
2
2
2
3
1
146
380
313
opomba: mali posegi so že vključeni v stolpcu - operater
V letu 2009 je bilo opravljenih 678 ginekoloških operacij.
Nabavljena oprema in nove metode
V letu 2009 ni bilo nobene nabave opreme za ginekološki oddelek.
Po dolgem premoru smo napravili laparoskopsko asistirano vaginalno histerektomijo. Počasi
napredujemo z operativo začetnih karcinomov endometrija.
Izobraževanje
Andrej Tratnjek, dr.med. – Svetovni kongres Fundacije za fetalno medicino v Izoli
Katarina Dražič, dr.med. – Tečaj mednarodnega združenja za UZ v ginekologiji in
porodništvu v Londonu; X. Novakovi dnevi v Moravskih toplicah
Eva Macun, dr.med. – Tečaj mednarodnega združenja za UZ v ginekologiji in porodništvu v
Londonu; Vzhodnoevropski kongres o kontracepciji v Beogradu; X. Novakovi dnevi v
Moravskih toplicah
Drago Sredanovič, dr.med. – Slovensko-hrvaški simpozij o hormonski terapiji v
ginekologiji na Bledu; Mednarodni tečaj o uporabi 3D /4D UZ diagnostike v ginekologiji in
porodništvu; 4. Slovenski kongres ginekologov in porodničarjev v Portorožu – aktivno
sodelovanje.
175
KAZALNIKI KAKOVOSTI
Nekoliko smo zmanjšali število kazalnikov in jih napravili bolj uporabne.
Prikaz kazalnikov kakovosti v ginekologiji
-
NEPLANIRAN SPREJEM V ENOTO INZTENZIVNE TERAPIJE PO OPERACIJI
V letu 2009 po operaciji v CIT ni bila premeščena nobena pacientka (v letu 2008 0,5 % - 2
pacientki).
-
SPREJEM NA ODDELEK IZ DNEVNEGA HOSPITALA
Iz dnevnega hospitala je bila v letu 2009 na ginekološki oddelek premeščena 1 pacientka
zaradi perforacije uterusa ob kiretaži za opazovanje (v letu 2007 in 2008 nobena).
-
DELEŽ TRANSFUZIJ PO HISTEREKTOMIJI
Transfuzijo krvi sta v letu 2009 dobili 2 pacientki po histerektomiji, kar predstavlja delež 3,8
% histerektomij (leta 2008 4,6 %; v letu 2007 1,9 %).
-
PRIMERI GLOBOKE VENSKE TROMBOZE IN PLJUČNE EMBOLIJE PO
OPERACIJI
V letu 2009 smo imeli 1 primer pljučne embolije po histerektomiji, kar predstavlja delež 1,9
% vseh histerektomij, oziroma 0,1 % vseh operiranih pacientk (v letu 2008 0,2 %; v letu 2007
0,0 %).
-
DELEŽ DEHISCENC POOPERATIVNE RANE ABDOMINALNE STENE
V letu 2009 nismo imeli dehiscence pooperativne rane abdominalne stene, kot tudi v prejšnjih
dveh letih ne.
-
DELEŽ POOPERATIVNIH HEMATOMOV ALI KRVAVITEV, KI ZAHTEVAJO
REVIZIJO
2x je bila potrebna revizija abdominalne stene po carskem rezu, od tega je bil eden napravljen
v Ljubljani – to predstavlja 0,3 % vseh operativnih posegov (v letu 2008 0,2 % in v letu 2007
0,5 %).
Kazalniki kakovosti v porodništvu
-
CELOKUPNI DELEŽ CARSKIH REZOV
V letu 2009 smo napravili 99 carskih rezov, kar znaša 14,9 % porodov (10,9 %; 13,2 %; 15,1;
11,2 %).
-
DELEŽ CARSKIH REZOV PRI STANDARNIH PRVORODKAH
176
V letu 2009 je 301 ženska prvič rodila enega otroka v glavični vstavi ob terminu, od tega 12,2
% s carskim rezom (9,0 %).
-
INTRAPARTALNA KRVAVITEV Z IZGUBO KRVI VEČ KOT 1000 ML IN S
POTREBO PO TRANSFUZIJI
V letu 2009 je dobila transfuzijo po porodu 1 sama porodnica, kar predstavlja, 0,1 % vseh (v
letu 2008 0,4 %, v letu 2007 1,3 %; v letu 2006 0,6 %, v letu 2005 1,3 %).
-
STOPNJA PERINATALNE MORTALITETE
V letu 2009 smo zabeležili 3 mrtvorojene otroke, kar predstavlja 4,2 ‰ smrtnosti
novorojencev (v letu 2008 0,0 ‰; v letu 2007 2 mrtvorojena 3,1 ‰ in 1 zgodnja neonatalna
smrt – 1,6 ‰; v letih 2006 in 2005 0,0 ‰).
-
DELEŽ OCEN PO APGARJEVI PO 5. MINUTI MANJ KOT 7 PRI
NOVOROJENCIH STANDARDNIH PRVORODK
V letu 2009 smo zabeležili 0,3 % ocen manj kot 7 po 5. minuti od rojstva (v letu 2008 0,0 %).
-
DELEŽ EPIZIOTOMIJ PRI STANDARDNIH PRVORODKAH
V letu 2009 je 38,3 % standardnih prvorodk imelo napravljeno epiziotomijo ob porodu (v letu
2008 47,1 %).
-
DELEŽ OPERATIVNIH VAGINALNIH PORODOV (VE)
V letu 2009 je bil delež VE pri vseh porodnicah 8,2 % (9,5 %; 10,7 %; 12,6 %, 11,7 %).
-
DELEŽ PORODNIH POŠKODB
MOŽGNASKA KRVAVITEV)
NOVOROJENCEV
(HUDA
HIPOKSIJA,
V letu 2009 nismo ugotavljali hudih porodnih poškodb (v letu 2008 0,1 % možganskih
krvavitev, enako v letu 2007 in 2006; 0,2 % hude hipoksije v letih 2007 in 2006).
177
AMBULANTNA DEJAVNOST
TOČKE - za vse plačnike
Dispanzer za žene
Ginekološka ambulanta
GCBD
SKUPAJ
realizacija
2008
34.534
31.538
27.392
93.464
načrt realizacija INDEKS INDEKS
2009
2009 real/načrt 09/08
37.365 34.096
91,25
98,73
33.508 35.873 107,06 113,75
25.129 25.563 101,73
93,32
96.002 95.532
99,51 102,21
realizacija
2008
3.479
4.133
načrt realizacija INDEKS INDEKS
2009
2009 real/načrt 09/08
3.764
3.391
90,09
97,47
4.472
3.841
85,89
92,93
OBISKI - za vse plačnike
GCBD
V ginekološkem dispanzerju je bilo v letu 2009 odvzeto 1.795 brisov materničnega vratu po
Papanicolau (2.012; 2.413; 2.456). Vseh uporabnih Pap. brisov je bilo 92,9 %, manj
uporabnih 6,6 % in neuporabnih 0,5 %. Brisov iz skupine A je bilo 86,1 %, brisov iz skupine
B 8,5 % in patoloških brisov iz skupine C 4,8 % (6,8 %; 5,4 %; 5,4%).
Ambulantno je bilo napravljenih 7 krioterapij (5; 12; 19) in 12 elektrokavterizacij zaradi
sprememb na materničnem vratu. Vstavljenih je bilo 109 materničnih vložkov (107; 78; 17),
od tega 104 Mirene (101; 63; 9).
Konziliarnih pregledov je bilo napravljenih 72 (74, 72, 82).
V okviru ginekološkega dispanzerja je bilo 1.770 UZ pregledov pri ginekoloških pacientkah
in nosečnicah (1.521; 2.571), v okviru ginekološke ambulante pa še 1.535 UZ pregledov
(1.373; 1.658). Napravljeno je bilo tudi 168 UZ meritev nuhalne svetline v samoplačniški
ambulanti (171; 177).
V ambulanti za bolezni dojk je bilo napravljenih v letu 2009 123 tanko igelnih punkcij
tipljivih lezij dojke (172; 112; 132) in odvzetih 46 brisov izcedka iz dojk (45; 41; 92).
S tanko iglo je bil potrjen rak dojke v 6,5 % (12,8 %; 12,5 %; 15,2 %), z brisom izcedka
noben, suspekten je bil izvid s tanko iglo v 17,8 % (11,6 %; 8,0 %; 2,3 %), po brisu izcedka v
12,2 % (13,3 %; 9,7 %; 3,1 %). Aspirat punkcije je bil neuporaben za citološko diagnozo v
22,7 % (25,5 %).
Ginekološki dispanzer je odprt za ženske vsak dan dopoldan od ponedeljka do četrtka,
popoldne pa v četrtkih oziroma od maja naprej ob ponedeljkih. Specialistična ginekološka
ambulanta dela vsak dan po zaključenem delu v ginekološkem dispanzerju in ob petkih celo
dopoldne. Vsak dan se opravljajo tudi pregledi v UZ ambulanti.
Pregledi v ambulanti za bolezni dojk se izvajajo 3x tedensko in sicer ob ponedeljkih in torkih
popoldan, v četrtek pa v dopoldanskem času.
Za urgentne primere je zdravnik na razpolago 24 ur na dan.
178
Obravnave po glavnih diagnozah
Ginekološka specialistična ambulanta (G1)
Leto
Diagnoza
Z340 Nadzor nad normalno prvo nosečnostjo
Z349 Nadzor nad normalno nosečnostjo, neopredeljen
Z348 Nadzor nad drugimi normalnimi nosečnostmi
N948 Druga opredeljena stanja, povezana z ženskimi
O268 Druga opredeljena stanja, povezana z nosečnostjo
O200 Grozeči splav
O47 Nepravi porod
Z640 Težave, povezane z neželeno nosečnostjo
R104 Druge in neopredeljene bolečine v trebuhu
Z988 Druga opredeljena stanja po kirurških posegih
N879 Displazija materničnega vratu, neopredeljena
O343 Oskrba matere zaradi nezadostnosti maternične
O365 Oskrba matere zaradi zastoja rasti plodu
N840 Polip materničnega telesa
N911 Sekundarna amenoreja
O021 Splav z odmrlim plodom (missed abortion)
O470 Nepravi porod pred dopolnjenim 37. tednom nos
N813 Popolni uterovaginalni zdrs
N938 Druge vrste opredeljena nenormalna krvavitev
Ostale diagnoze
Skupaj
179
2008
2009
št.diagnoz št.diagnoz
864
1.148
362
298
427
227
223
161
154
160
83
101
196
87
34
83
72
78
28
72
74
70
51
51
11
47
50
43
47
41
71
38
47
38
39
36
43
35
16
34
990
889
3.882
3.737
Gorenjski center bolezni dojk (G3)
Leto
2008
2009
3.775
3.407
46
133
182
105
86
60
51
5
38
4
29
10
18
21
12
12
7
24
26
4.165
3.886
Diagnoza
N608 Druge benigne displazije dojke
N602 Fibroadenoza dojke
N645 Drugi znaki in simptomi v dojki
N63 Neopredeljena zatrdlina v dojki
Z016 Radiološki pregled, ki ni uvrščen drugje
N601 Difuzna cistična mastopatija
D24 Benigna neoplazma dojke
N62 Hipertrofija dojke
N600 Solitarna cista dojke
C50 Maligna neoplazma dojke
ostale diagnoze
Skupaj
Dispanzer za žene (G4)
Diagnoza
Z014 Ginekološki pregled (splošni)(rutinski)
Z304 Nadzor nad kontracepcijskimi sredstvi
N948 Druga opredeljena stanja, povezana z ženskimi
Z349 Nadzor nad normalno nosečnostjo, neopredeljen
Z348 Nadzor nad drugimi normalnimi nosečnostmi
Z340 Nadzor nad normalno prvo nosečnostjo
N911 Sekundarna amenoreja
O268 Druga opredeljena stanja, povezana z nosečnos
N760 Akutni vaginitis (kolpitis)
Z391 Oskrba in pregled doječe matere
O47 Nepravi porod
O200 Grozeči splav
N959 Menopavzna in perimenopavzna motnja, neoprede
Z301 Vstavitev (intrauterinega) kontracepcijskega
N953 Stanja, povezana z umetno menopavzo
Z321 Potrjena nosečnost
O343 Oskrba matere zaradi nezadostnosti maternične
N86 Erozija in ektropij materničnega vratu
N710 Akutna vnetna bolezen maternice
ostale diagnoze
Skupaj
180
Leto
2008
2009
1.704
1.693
1.741
1.516
911
878
359
500
421
405
325
338
333
308
165
245
287
231
234
228
177
166
246
159
121
132
103
104
165
94
30
91
92
79
176
72
64
66
77
65
1.557
1.085
9.288
8.455
Zaključek
Za leto 2009 smo si zastavili cilje, ki smo jih izpolnili le v majhnem obsegu in večina ostaja
za izpolnitev v naslednjem letu.
Uspeli smo napraviti po dolgem času prvo laparoskopsko asistirano vaginalno histerektomijo,
še vedno pa zaradi pomanjkanja sredstev nismo uspeli nabaviti laparoskopskege morselatorja
in bipolarnega histeroskopa za nadaljnji razvoj operative.
Verjetno še ni pravi čas in razmere, ki bi omogočale preselitev ginekološkega dispanzerja iz
bolnišnice ven, zato enostavno ni zadosti kadra, prostora in časa za uvedbo subspecialističnih
ambulant.
Delovno mesto diplomirane babice v ginekološki ambulanti za zdravstveno vzgojno delo
ostaja še vedno prazna. Diplomirana babica, ki smo jo predvideli za to dejavnost, po vsej
verjetnosti izziva ni zmogla in je odšla.
Pojav nove gripe v letu 2009 nam je nekje sam omogočil, da smo uspeli zregulirati in
zmanjšati obiske pacientov in s tem nadaljujemo.
Na tržišču ni prostih specialistov ginekologije in porodništva, tako da ostajamo pri enaki
zasedbi kot smo bili. Sama po sebi se je ponudila rešitev z delnim prihodom dr. Bernika. V
naslednjem letu pričakujemo tudi že prvo specialistko, ki ima željo delati pri nas.
Obrazci za pojasnilno dolžnost in za vse konzervativne in operativne postopke, ki jih
izvajamo, so še v delu.
Uvedli smo določene kazalnike kakovosti in jih tudi spremljamo, vendar bo šele čas pokazal
smiselnost in koristnost uporabe določenih kazalnikov. Zaenkrat smo število obstoječih
kazalnikov zmanjšali.
Za letne razgovore smo se pripravljali, vendar jih v letu 2009 še nismo uspeli izvesti v praksi.
Mentorstvo se je v letu 2009 izvajalo za specializante družinske medicine in specializante
kirurgije in urologije. Menim, da je delo potekalo dobro in da so specializanti odšli od nas
zadovoljni s pridobljenim novim znanjem.
Prav tako poteka redno in v širšem obsegu mentorstvo za študente Visoke šole za zdravstveno
nego. Predvsem gledamo, da uspemo dokončati vsakodnevne dejavnosti in da sočasno
mentorstvo pri tem ni ovira.
181
Poročilo službe zdravstvene nege na ginekološko-porodniškem
oddelku
Katja Zupan, dipl. babica
Koordinatorica zdravstvene nege na ginekološko porodniškem oddelku
1. UVOD
Na ginekološko porodniškem oddelku se zavedamo, kako pomembna je celostna obravnava
pacientk, zato je izvajanje kvalitetne zdravstvene nege in oskrbe prvotnega pomena. Za
izvajanje le te, izhajamo iz vizije bolnišnice in zdravstvene nege. Pri tem so nam v pomoč
standardi kakovosti, protokoli in dokumentacija zdravstvene nege.
2. REALIZACIJA CILJEV V LETU 2009
CILJ
2 X letno
Vzpostavitev komunikacije in sodelovanje z ZN na
primarnem nivoju
ni
AKTIVNOST
Organizacija srečanj oz. sestankov s strani gin.-por. odd. Povabljeni realizirano
zaposleni v patronažni službi
CILJ
3 X letno
Polno dojenje otročnic ob odpustu
realizirano
AKTIVNOST
Zdravstveno vzgojno delo medicinskih sester s poudarkom
na dojenju in prednostih dojenja
Oktober 2009
CILJ
obravnave
Uvedba dokumentiranja in dokumenta
novorojenca
AKTIVNOST
Razvijanje in uvedba v neposredno delo dokumentacije za novorojenca
Sestava oddelčne
dokumentacije
projektne
skupine
CILJ
za
delno
realizirano
izdelavo
Stalno
Strokovna rast zaposlenih
realizirano
AKTIVNOST
Sodelovanje v projektnih skupinah, obnavljanje in dvig znanja s področja
zdravstvene in babiške nege s pripravo in udeležbo internih izobraževanj
182
2 X letno
CILJ
Vzpostavitev komunikacije in sodelovanje z ZN na
primarnem nivoju
AKTIVNOST
Organizacija srečanj oz. sestankov s strani gin.-por. odd. Povabljeni
zaposleni v patronažni službi
EVALVACIJA
Uspešnost sestankov in s tem posredovanje enakih informacij – izvedba
anket med medicinskimi sestrami
Anketa vsem otročnicam
KAZALNIK
Določiti % zadovoljstva, npr. 90 %
CILJ
31. 12. 2010
Izdelati klinično pot za medikamentozni splav in za
laparoskopsko žensko sterilizacijo
AKTIVNOST
Sodelovanje pri izdelavi klinične poti (multidisciplinarni tim)
EVALVACIJA
Uspešnost sestankov, izdelava in uporaba klinične poti
KAZALNIK
% uspešno napisanih in v prakso vpeljanih kliničnih poti
CILJ
Dokončati in uvesti
novorojenca in otročnice
31. 12. 2010
dokumentacijo
za
obravnavo
AKTIVNOST
Razvijanje in uvedba v neposredno delo dokumentacije za novorojenca
Sestava oddelčne
dokumentacije
projektne
skupine
za
izdelavo
EVALVACIJA
Procesna obravnava ZN novorojenca ter obvladovanje
dokumentacije Nadzor nad izpolnjevanjem dokumentacije
KAZALNIK
Sprememba v neposrednem delu in dokumentiranju pri delu
z novorojencem, povečati zadovoljstvo otročnic
183
CILJ
Stalno
Strokovna rast zaposlenih
AKTIVNOST
Sodelovanje v projektnih skupinah, obnavljanje in dvig znanja s področja
zdravstvene in babiške nege s pripravo in udeležbo internih izobraževanj
EVALVACIJA
Sprotni pogovori o novo pridobljenih znanjih
KAZALNIK
Število zaposlenih na izobraževanjih
Število zaposlenih, ki so vključeni v projektne time
4. KAKOVOST IN VARNOST V ZDRAVSTVENI NEGI
Zaposleni na oddelku se pri svojem delu srečujemo s situacijami, ki bi lahko pripeljale do
varnostnih zapletov in neljubih dogodkov. Izvajanje varnostnih vizit in razgovorov o varnosti
in sprotno izvajanje korektivnih ukrepov pripomorejo k boljši kvaliteti dela in večji varnosti
pacientk.
Kakovost dela na oddelku in zadovoljstvo otročnic še vedno analiziramo na podlagi
razdeljenih anket.
5. MANAGEMENT V ZDRAVSTVENI NEGI
Na ginekološko porodniškem oddelku in porodni sobi je zaposlenih: 1 diplomirana
medicinska sestra, 4 diplomirane babice,10 zdravstvenih tehnikov in 6 srednjih medicinskih
sester – babic.
V letu 2009 smo poskušali s področja izobraževanja doseči kar najboljše rezultate v okviru
zmožnosti finančnih sredstev, kar pomeni da je bila načrtovana udeležba na eksternih in
internih izobraževanjih realizirana.
6. KAZALNIKI KAKOVOSTI ZA LETO 2010
Kazalnikmerimo
kaj Osnova- vir
Število
polno
dojenih
novorojencev ob
odpustu
Vodenje
statistike
v
računalniškem
programu PERIS
Anketni
Zadovoljstvo
porodnic
in vprašalniki
kakovost našega
dela
Število pravilno Obrazec
Kdo
analizira
meri, Pogostost
merjenja
3x letno
Odgovorna
medicinska
sestra gin.- por.
oddelka
1x letno
Odgovorna
medicinska
sestra gin.- por.
oddelka
15-list Odgovorna
184
3x letno
Poročanje,
ukrepiKomu, kje
Pomočnici
direktorja
za
področje ZN in
koordinatorici
ZN na gin.por.
oddelku
Pomočnici
direktorja
za
področje ZN in
koordinatorici
ZN na gin.por.
oddelku
Pomočnici
zabeleženih ocen bolečine
bolečine
po
operaciji
medicinska
sestra gin.- por.
oddelka
185
direktorja
za
področje ZN in
koordinatorici
ZN na gin.por.
oddelku
Oddelek za anestezijo in reanimacijo
Predstojnica: Judita Mandelc Kunčič, dr.med.
- OPERACIJSKI BLOK
- EITOS -enota za intenzivno terapijo kirurških strok
- DNEVNI ODDELEK
- PORODNA SOBA
- CENTER ZA ZDRAVLJENJE BOLEČINE IN BLAŽILNO OSKRBO
NEOZDRAVLJIVO BOLNIH
- URGENCA
Predstojnik oddelka:
Judita Mandelc Kunčič, dr.med., spec. anest.
Strokovno vodenje enote za intenzivno terapijo kirurških strok opravlja Vlado Jurekovič,
dr.med., spec.anest. Strokovno in organizacijsko delo v Centru za zdravljenje bolečine in
blažilno oskrbo neozdravljivo bolnih vodi asist.mag. Mateja Lopuh, dr.med., spec.anest.
Oddelek za anestezijo in reanimacijo strokovno in organizacijsko obvladuje enako število
področij in delovišč kakor leto prej. To so:
Skupno število operacijskih miz je osem. EITOS ima pet postelj. Center za zdravljenje
bolečine in blažilno oskrbo neozdravljivo bolnih ima za posege in dnevno obravnavo dve
postelji na dnevnem oddelku. Na negovalnem oddelku so štiri postelje za hospitalizacijo
paliativnih bolnikov. Ambulantna dejavnost centra za terapijo bolečine je na dnevnem
oddelku. Nameščanje epiduralnega katetra porodnicam za lajšanje porodnih bolečin je v
porodni sobi. Reanimacije v urgenci in na oddelkih.
Opravljeno delo
Po obrazcu za evidentiranje anestezij in posegov v zvezi z anestezijo (obr. Št. 11) in se izpolni
za vsakega bolnika, ki se vodi kot hospitalni bolnik in je operiran v operacijskem bloku, v
ginekološki operacijski sobi ali pa v spodnji operacijski sobi za septične posege in repozicije
zlomov, je bilo v letu 2009 zabeleženih 16 769 aktivnosti, kar je največ v zadnjih štirih letih.
Skupno število vseh vrst anestezij v operacijskem bloku, ginekološki operacijski in septični
operacijski sobi (hospitalizirani bolniki) je 4001.
K tem podatkom moramo prišteti še anestezije v porodni sobi, v ambulantni anesteiji, v
urgenci, anestezije na dnevnem oddelku, protibolečinsko terapijo bolnikov z rakom in
konziljarne preglede.
186
EVIDENTIRANI POSEGI V GRUPI
AKTIVNOSTI - ANESTEZIJA - v letu 2005
- 2009
l.2005
l.2006
l.2007
l.2008
l.2009
124
129
67
100
129
10
13
20
22
12
2.609
2.820
2.981
3.021
3.106
167
130
115
159
138
124
28
28
29
36
551
467
388
443
411
47
28
34
40
29
33
20
23
28
27
75
33
23
37
29
15
18
12
41
43
22
10
10
9
4
20
15
23
43
37
3
4
4
2
3
12
12
6
7
SPLOŠNA ANESTEZIJA
92502-00
Intravenska splošna anestezija
92502-01
Inhalacijska splošna anestezija
Intravenska in inhalacijska
splošna anestezija
Splošna anestezija , kombinirana
z velio regionalno anestezijo
92502-02
92502-03
SPINALNI BLOK
18206-08
18209-08
Injiciranje opioida v spinalni
kanal (pred operacijo, med oper
Injiciranje lokalnega anestetika
v spinalni kanal (pred operac
KOMBINIRANO SPINALNOEPIDURALNA ANESTEZIJA
18216-02
18216-05
Infuzija lokalnega anestetika v
epiduralni prostor (pred opera
Infuzija opioida v epiduralni
prostor (pred operacijo, med ope
BLOKADA PERIFERNIH ŽIVCEV ALI
PLETEŽEV (Z ALI BREZ KATETRA)
18254-00
18270-00
18272-02
18278-00
Blokada brahialnega pleteža z
lokalnim anestetikom
Blokada femoralnega živca z
Blokada poplitealnega živca z
Blokada ishiadičnega živca z
OSTALI POSEGI EVIDENTIRANI POD
GRUPO AKTIVNOSTI AN - ANESTEZIJA
11600-03
Monitoriranje centralnega
venskega tlaka
Monitoriranje sistemskega
krvnega tlaka
13400-00
Kardioverzija
13706-02
Transfuzija zgoščenih celic
Perkutana centralna venska
kateterizacija
11600-02
13815-01
13839-00
13842-00
18213-00
18272-00
18272-01
18272-03
36800-00
41898-00
90179-00
90220-00
90486-00
4
2
60
105
72
78
81
5
4
10
6
10
Odvzem krvi za diagnozo
Vstavitev arterijskega katetra za
analizo plinskega ravnovesja
Intravenska regionalna
anestezija zgornje okončine z
retrograd
Blokada safenskega živca z
Blokada posteriornega tibialnega
živca z lokalnim anestetikom
Blokada suralnega živca z
103
104
155
179
143
28
20
18
47
40
Kateterizacija mehurja
Bronhoskopija z upogljivim
instrumentom
Endotrahealna intubacija, enojni
lumen
Kateterizacija/kanulacija druge
vene
Epiduralna injekcija lokalnega
anestetika med porodom
351
301
397
529
486
4
2
2
1.731
1.986
2.011
1.976
2.067
3.537
3.638
3.334
3.529
3.585
14
3
4
2
4
187
1
1
1
1
3
90486-01
Epiduralna injekcija opiata med
porodom
14
1
3
92036-00
Uvajanje nazogastrične cevke
51
50
60
92052-00
Kardiopulmonalno oživljanje
Masaža srca pri zaprtem prsnem
košu
Drugi načini za spremembo
srčnega ritma
Transfuzija prej odvzete
avtologne krvi
4
0
1
3
0
1
5
1
6
1
2
5
2
11
7
19
12
7
47
66
34
60
32
3.492
3.602
3.613
3.796
3.809
1
1
1
2
3
17
21
7
23
37
92053-00
92055-00
92060-00
92062-00
1
51
49
2
92500-02
Transfuzija drugega seruma
Rutinska anesteziološka
preoperativna ocena
Podaljšana anesteziološka
preoperativna ocena
Urgentna anesteziološka
preoperativna ocena
92501-00
Lokalna (topična) anastezija
92501-01
92503-00
Lokalna infiltracijska anestezija
Intravenska sedacija, pod
kontrolo anestezista
380
694
560
739
932
92505-01
Uporaba obrazne maske
349
414
417
383
540
92505-02
Uporaba laringealne maske
813
685
769
910
924
14.837 15.465 15.244
16.366
16.796
92500-00
92500-01
SKUPAJ EVIDENTIRANI POSEGI
4
29
20
3
1
50
27
Ambulantne anestezije:
V spodnjih operacijskih prostorih dobijo bolniki anestezijo za male kirurške posege (septika
in repozicije zlomov): v letu 2009 je bilo takih anestezij 762.
PORODNA SOBA:
Aanestezije za operativne posege v porodni sobi (iztipanje, šivanje), sodelovanje pri porodih
z medenično vstavo in urgentni carski rez so evidentirani v obr. Št. 11.
Lajšanje bolečine med porodom z vstavljanjem epiduralnega katetra evidentiramo posebej in
podatki kažejo, da absolutno število epiduralnih katetrov, ki jih vstavimo, vsako leto narašča.
ŠTEVILO PORODOV IN EDK TER S.C.
NA GINEKOLOŠKO-PORODNIŠKEM ODDELKU
SPLOŠNE BOLNIŠNICE JESENICE
LET0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
ŠTEVILO PORODOV ŠT.
S.C.
428
40
518
69
453
50
578
85
630
83
621
76
662
97
ŠTEVILO EDK
84
117
163
221
202
219
241
188
16,6%
22%
35%
38%
32%
35%
36%
Dnevni oddelek
V letu 2009 je skupno število vseh vrst anestezij, splošnih in regionalnih, 1122.
Poleg dosedanjih ortopedskih, travmatoloških, abdominalnih in ginekoloških posegov, smo
pričeli še z urološkimi operacijami.
Dnevni oddelek je bil zaprt v mesecu juliju in po en teden za prvomajske, jesenske in
novoletne šolske počitnice. Torej je delo na dnevnem oddelku potekalo deset mesecev v letu.
Ginekološki program, ki smo ga delali ob petkih, se je po strukturi patologije spremenil, tako
da je bil dnevni oddelek zaseden z bolnicami za male ginekološke posege le v 53 %
razpoložljivih operativnih dni. V 43 % je bila operacijska soba neizkoričšena, oziroma zaprta.
V 9 % je v operacijski sobi dnevnega oddelka v petek potekal kirurški program. Zato smo od
novembra 2009 ginekološke male posege premestili v glavno ginekološko operacijsko sobo,
ob petkih pa je na DO možen običajen kirurški program.
Odkloni pri obravnavi na Dnevnem oddelku:
Premestitev iz DO v hospitalni del je bila potrebna pri 36 bolnikih (3,1 %). Najpogostejši
razlog je bila močna bolečina skupaj z obsežnejšim hematomom; tako je bilo pri desetih
bolnikih (27 %). Drugi razlog za hospitalizacijo pa je bila velikost posega, ki je bil zaradi
velike kile obsežnejši kot se predvideva za dnevno obravnavo; tako je bilo pri 8 bolnikih, (kar
je 22 %).
Po operaciji v DO so bili doma zapleti pri 23 bolnikih; to je ( 2 %). Najpogostejši razlog za
zaplet je bil hematom - v 8 primerih (39 %), predvsem pri uroloških bolnikih.
Ponovni sprejem v bolnišnico po odpustu z DO je bil ENKRAT ( 0,8 promil) . Vzrok
ponovnega sprejema znotraj 24 ur po operaciji je bila krvavitev iz uretre po kateterizaciji, ki
je bila potrebna zaradi podaljšanega subarahnoidnega bloka za operacijo varic.
Blaga bolečina je najpogostejši neželjeni odklon v pooperativnem poteku. Pojavlja se pri 593
bolnikih, kar je 52 %. Zmerno bolečino po operaciji na DO ima 49 bolnikov, kar je le 4%.
Hudo bolečino je imel le en bolnik po operaciji karpalnega kanala.
Glavobol po subarahnoidnem bloku je imelo 20 bolnikov, to je 1,7%.
Slabost, nauseo sta po operaciji navajala le 2 bolnika.
Že od začetka delovanja dnevnega oddelka leta 2003 spremljamo zadovoljstvo bolnikov z
obravnavo na dnevnem oddelku. Podatki o zadovoljtvu so obdelani v preteklem letu, 2009 in
so prikazani v tabeli. Vsak bolnik oziroma vsakdo, ki je bil operairan na Dnevnem oddelku je
dobil vprašalnik o zadovoljstvu z obravnavo. 53 % bolnikov je vrnilo izpolnjene vprašalnike,
ki kažejo da je več kot 90 % operiranih z obravnavo na Dnevnem oddelku zelo zadovoljnih.
189
Ali ste bili z obravnavo na našem oddelku zadovoljni?
120
100
80
60
Niz1
40
20
0
da, oc. 1
da, oc. 2
da, oc. 3
da, oc. 4
da, oc. 5
ne
Ambulanta za zdravljenje bolečine in blažilno oskrbo neozdravljivo bolnih
je v preteklem letu zaradi pomanjkanja kadra obravnavala samo bolnike z rakom, ki jih je
bilo 29 in eno bolnico s herpes zostrom. Celotno število obravnav je bilo 176.
Skupno število vseh anestezij v letu 2009 na vseh deloviščih je
5 858.
Izraba delovnega časa v operacijskih sobah
Po podatkih, ki so bili beleženi od začetka januarja do konca maja 2009, kjer se je upošteval
le čas od kirurškega reza do zadnjega kirurškega šiva (torej čas operacije) je bil ta operativni
čas od 32 do 56 odstotkov celotnega sedem urnega delavnika, ki je na voljo za operativo.
To pomeni, da se skoraj polovico časa v operacijski sobi porabi za pripravo aparatur in
instrumentov, nameščanje, anesteziranje, prebujanje bolnika in čiščenje operacijskega
prostora.
Kadrovska zasedba
V letu 2009 je redno delo na oddelku opravljalo sedem specialistov s polnim delovnim
časom in dve specialistki s polovičnim delovnim časom. Ena specialistka je bila vse leto na
porodniškem dopustu. Prav tako je v letu 2009 odšla na porodniški dopust ena od
specializantk. Druga specializantka je opravljala kroženje intenzivne terapije. Tretja
specializantka pa je v decembru 2009 uspešno opravila specializacijo iz Anesteziologije s
perioperativno intenzivno medicino. Dve specializantki sta v poletnih mesecih krajši čas (2-3
tedne) opravljali delo v operacijskem bloku.
190
V prihodnej želimo sprejeti dva nova specializanta, ki bosta končala izobraževanje ravno v
času, ko lahko pričakujemo upokojitve starejših zdravnikov na oddelku.
Pogodbeno delo za izvedbo rednega kirurškega programa je bil v mesecu maju, juniju,
septembru in oktobru, ko je bilo največ izobraževanj. Po pogodbi je bilo delo opravljeno na
35 deloviščih, kar je znašalo 3,7 %; (skupno število delovišč v celem letu je bilo 936, eno
delovišče je ena operacijska miza ali soba). Na največ deloviščih je delo potekalo v
septembru, na 90 operacijskih mizah. Pogodbeno delo je bilo potrebno tudi za dodatni
program operacij endoproteze kolka in operacij varic v jeseni 2009.
Endoproteze kolka so bile delane ob sobotah od septembra do konca novembra (12 sobot).
Varice in kile so bile delane ob petkih v celodnevnem programu operacij kot peta operacijska
miza na dnevnem oddelku. Večino dela so opravili anesteziologi iz SBJ, dvakrat pa
anesteziolog iz Kliničnega centra.
Dežurstva so bila v veliki večini opravljena z redno zaposlenimi specialisti (v 94,6 % ).
Zaradi preobremenjenosti so dežurno delo opravljali tudi zdravniki s pogodbo oz. s.p.; delež
njihovega dežurstva je znašal 5,4 % (20 dežurstev).
Mentorstvo
V letu 2009 je bilo na izobraževanju o anesteziji in intenzivni medicini 6 pripravnikov, ki se
izobražujejo 14 dni in 2 specializanta kirurgije oziroma ginekologije, ki imata na našem
oddelku daljše kroženje, en ali več mesecev, glede na predpisan načrt specializacije. Na
enotedensko izobraževanje o postopkih v anesteziologiji so prišli tudi tehniki NMP in HNMP.
Poleg neposrednih mentorjev, ki jih lahko določi predstojnik, smo oddali prošnjo za dve
imenovanji za glavnega mentorja.
ZAKLJUČEK
Po podatkih o opravljenem delu smo v letu 2009 v rednem delovnem času opravili
zanemarljivo manj anestezij kot leto poprej (4 %, kar je 214).
Kadrovska zasedba je bil v letu 2009 nekoliko manjša, kot pa večino leta 2008 (porodniški
dopust od novembra 2008 dalje). Zato je narastel tudi odstotek pogodbenega dela za redni
kirurški program ( od 2,5% na 3,7%).
Sodelovali smo v multicentrični slovenski raziskavi, ki je spremljala učinkovitost, varnost
in prenosljivost zdravila Eprex pri optimizaciji obravnavanja perioperativne anemije v
pogojih vsakdanje klinične prakse. Zdravilo so dobile tri bolnice za ortopedsko operacijo, tri
bolnice pa so zdravilo odklonile. Uporaba zdravila bi zmanjšala uporabo avtogene in alogene
transfuzije. Z rezultati našega dela smo sodelovali na anesteziološkem kongresu maja 2009,
kjer je dr. Branka Gruden Repe sodelovala s predstavitvijo na posterju.
Na oddelku smo oblikovali nov obrazec za soglasje bolnika, ki se imenuje POJASNILO O
ANESTEZIJI. Prirejen je po obrazcu, ki so ga pripravili v mariborski bolnišnici in temelji
na nemških predlogah za ta medicinskih poseg. Pojasnilo in vprašalnik obsega štiri strani
velikosti A4.
V bodoče je naša naloga zmanjšati postoperativno bolečino pri vseh operiranih bolnikih. Tega
načrta ne bomo zmogli narediti v kratkem času, ker je vezan na objektivne pogoje. Prvi pogoj
191
za uspešno delo je prebujevalnica za operirane bolnike in zdravnik, ki bo vodil zdravljenje
bolečine po operaciji. Za uspešno delo pa je potrebna tudi uporaba smernic za ugotavljanje in
zdravljenje bolečine po operaciji.
V letu 2010 želimo uvajati predoperativni anesteziološki pregled, s pojasnilno dolžnostjo pri
bolnikih za programske operacije.
Spremljali bomo novo uvedeni kazalnik kakovosti: neuspela intubacija, ki je deloma tudi
kazalnik strokovnosti.
192
Poročilo o dejavnosti zdravstvene nege na anesteziji
Mateja Repinc, dipl.m.s.
Vodja zdravstvene nege na anesteziji
UVOD
Delo medicinske sestre v anesteziji je specifično. Zahteva ustrezno raven splošnih
sposobnosti, ki omogočajo prilagajanje spreminjajočim se situacijam. Pomembno je poudariti
zahtevano raven pozornosti in sposobnosti usmerjanja pozornosti.
Učinkovitost zagotavlja ob ustreznih sposobnostih predvsem integriteta osebnosti. Ustrezna
stopnja integritete osebnosti zagotavlja v vsakem trenutku medicinsko sestro, ki se ne odziva
panično, neprilagojeno, temveč ohrani svojo stabilnost in se odziva ustrezno glede na položaj.
REALIZACIJA CILJEV
V letu 2009 smo si postavili kar nekaj ciljev. Nekaj smo jih tekom leta realizirali, nekateri
nam ostajajo in bodo prioriteta v letošnjem letu. Da je temu tako, so razlogi različni. Morda so
bili nekateri cilji postavljeni previsoko ali pa smo si jih postavili preveč.
Uvedli smo nekatere dokumente za lažje sledenje protibolečinske terapije in porodne
analgezije.
CILJI 2009
Dobra komunikacija v
negovalnem timu v op. bloku
REALIZACIJA
Mesečni sestanki znotraj enote
Sestanki z zaposlenimi v op. bloku
Izdelava standardov kakovosti
Pomoč pri uvajanju EDK-v fazi sprejemanja
Preveza EDK in perifernega katetra za
protibolečinsko terapijo-v fazi sprejemanja
Odstranitev EDK-v fazi sprejemanja
Reanimacijski voziček-v fazi sprejemanja
Priprava in oskrba PCA črpalke-v letu 2010
Protokol dela s pacientom koloniziranim z
MRSA-v letu 2010 (skupaj z operacijskimi
MS)
Varna uporaba anestezijskega aparata
Protokol umerjanja anest. aparatanerealizirano
Dnevno umerjanje anest. aparata
Kakovostno in varno delo ob reanimaciji Protokol postopka reanimacije na oddelku-se
na oddelku
revidira
Izvedba simulacije na oddelkih-v letu 2010
Izvajanje varnostnih vizit in razgovorov Opravljenih 27 VV/VR, izvedenih 25
korektivnih ukrepov, 8 neizvedenih
Tabela 1: Pregled ciljev za leto 2009
193
KADROVSKA ZASEDBA IN ORGANIZACIJA DELA
V letu 2009 so nam bolniške odsotnosti pošteno krojile delovanje naše enote. Kar tretjino leta
smo delali z dvema zaposlenima manj. V mesecu novembru pa smo dobili novo sodelavko, ki
jo zelo uspešno in jo z veseljem uvajamo v delo.
Tako nas je trenutno na anesteziji zaposlenih 8 medicinskih sester/zdravstvenikov, eden pa je
še vedno v bolniškem staležu.
S tako kadrovsko zasedbo pokrivamo naslednja delovišča:
• Kirurška operacijska (tri op. mize)
• Ambulantna operacijska (dve op. mizi)
• Ginekološka operacijska
• Operacijska v dnevni bolnici
• Porodna soba
V popoldanskem času in dežurni službi pokrivamo poleg kirurške in ginekološke urgentne
operative še ambulantne posege, porodno sobo, urgentna stanja in protibolečinsko terapijo v
hiši.
Glede na število anesteziologov, povečanje kirurškega programa in potrebe pacientov, bomo
morali v prihodnje razmišljati o dodatnem kadru v naši enoti.
Letos smo bili prvič tudi klinični mentorji študentom tretjega letnika Visoke šole za
zdravstveno nego Jesenice. Vtisi študentov so zelo pozitivni, saj do sedaj niso poznali dela
anestezijskih medicinskih sester.
IZOBRAŽEVANJE V LETU 2009
1. 7. Kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije, 11.-13. maj 2009 v Ljubljani z
naslovom »Medicinske sestre in babice – znanje je naša moč«
Mateja Repinc z aktivno udeležbo »Vloga medicinske sestre pri anesteziji pri pripravi
bolnika na operativni poseg«
2. Mednarodni simpozij o urgentni medicini - junij 2009 v Portorožu
3. Jesenska šola mentorstva z mednarodno udeležbo, 15. – 16.9. 2009, Visoka šola za
zdravstveno nego, Jesenice
4. Začetni postopki oživljanja – ILS, v mesecih oktober in december 2009, Visoka šola
za zdravstveno nego, Jesenice
Interna predavanja in delavnice:
1. Komunikacija zaposlenih, ki prvi stopajo v stik s pacienti
2. Varstvo pri delu
194
CILJI IN KAZALNIKI ZA LETO 2010
CILJ
Razvijanje
standardov
kakovosti:
1. Priprava in oskrba PCA
črpalke
2. Uporaba grelne blazine in
blazine proti preležaninam
3. Protokol dela s pacientom
koloniziranim z MRSA
Visoka strokovna
usposobljenost zaposlenih v
enoti
KAZALNIK
Izvajanje postopkov ZN v
skladu s standardi
kakovosti
AKTIVNOSTI
Razvijanje standarda
kakovosti in vpeljava v
neposredno delo
Skladnost delovanja po
standardu
Število
udeležb
na Udeležba na notranjih in
strokovnih
notranjih
in
zunanjih zunanjih
strokovnih izobraževanjih izobraževanjih
Zagotavljanje kakovostne
obravnave pacienta
Izvajanje varnostnih vizit in
pogovorov
Število
optimalno Spremljanje
izpolnjevanja
izpolnjenih kliničnih poti
kliničnih poti – 2x letno
Število varnostnih vizit in Ugotavljanje in ocena stanja
razgovorov
Tabela 2: Cilji, kazalniki in aktivnosti ZN na AN-RE za leto 2010
195
Letno poročilo enote intenzivne terapije operativnih strok
Vodja dejavnosti : Vlado Jurekovič, dr. med.
Osnovni podatki
št. bolnikov
BOD*
ure MV**
umrljivost
2004
112
869
11853
27%
2005
119
1039
16529
27%
2006
86
1079
17219
25%
* BOD = bolnišnično oskrbni dan / ** MV = mehanična ventilacija
196
2007
131
965
11626
20%
2008
116
956
9672
19%
2009
129
1185
14855
22%
Dolžina zdravljenja
1 dan
2 – 5 dni
6 – 15 dni
16 – 30 dni
30 in več dni
2007
23
46
44
12
6
2008
24
35
39
12
6
2009
28
40
33
10
10
Osnovni podatki kažejo, da je obseg dela skozi obdobje minulih petih let praktično enak.
Podatki so za kvalitativno oceno dela neprimerni. Nekaj več informacije o teži, zahtevnosti
bolnikov in opravljenem delu lahko dobimo s točkovnim sistemom, ki ga samoiniciativno
vodimo že dve leti.
TISS 28 (Therapeutic Intervention Scoring System) je točkovni sistem, ki vsebuje 28
(najpogostejših, reperezentativnih) terapevtsko negovalnih posegov ob bolniku (npr.
aplikacija enega ali več vazoaktivnih zdravil, prisotnost arterijske kanile, dializno zdravljenje,
infuzija zdravil itd.).
S TISS 28 se da dokaj dobro oceniti težo (zahtevnost) bolnika, stroške in (ne nazadnje)
količino opravljenega dela (1 TISS točka je »vredna« 10,6 min sestrskega dela na 8 urni
turnus). (Glej: Miranda DR et al. Simplified Therapeutic Intervention Scoring System : the
TISS-28 items. Results from a multicenter study. Crit Care Med. 1996;24:64-73. Moreno R,
Morais P. Validation of the simplified therapeutic intervention scoring system on an
independent database. Intensive Care Med. 1997;23:640-644. in
http://www.sfar.org/scores2/tiss282.php)
197
TISS 28 v letih 2008 in 2009
2008 2009 ind 09/08
32874 37836
115%
34,4
31,9
92%
283,3 293,3
103%
7,64
8,73
114%
št. TISS 28 točk
št. TISS 28 točk / BOD
št. TISS 28 točk / bolnika
vrednost TISS 28 točke (EUR)*
*izražena glede na vrednost porabe zdravil in
zdravstvenega materiala v EITOS v 2008 in 2009
Od 129 sprejetih bolnikov jih je 28 umrlo v EITOS, 92 bolnikov je bilo odpuščenih na KRG
oddelek, 9 (7%) pa v druge ustanove. Od 92 na KRG oddelek premeščenih bolnikov jih je še
v isti hospitalizaciji umrlo 17.
Na ravni opreme še vedno ostajajo nerealizirane investicije iz minulih let. Odsotnost investicij
postane v nekem trenutku ne le odsotnost nabave novega, kot zamenjave za staro in
izrabljeno, temveč tudi zrcalo odsotnosti razvoja, nezmožnosti uvedbe novih diagnostičnih,
terapevtskih in negovalnih postopkov.
Podrobnejša razčlenitev dela sledi v poročilu ZN EITOS.
198
Poročilo o službi zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije
operativnih strok
Sedina Kalender Smajlović, dipl.m.s.
Vodja zdravstvene nege v EITOS
UVOD
Zdravstvena nega v intenzivni terapiji je pomembna in samostojna dejavnost, s katero je
moč doseči pozitivne spremembe pacientovega stanja. Deluje po teoretičnem modelu
Virginie Henderson in upošteva pacientove temeljne življenjske potrebe.Medicinske sestre
in zdravstveni tehniki izvajajo zdravstveno nego pri pacientih, ki imajo različne
medicinske diagnoze, kakor tudi stalne in celovite potrebe po zdravstveni negi. Te so
številne in se zelo hitro spreminjajo, kar od zaposlenih v zdravstveni negi zahteva
neprekinjeno
opazovanje, pravočasno in pravilno ukrepanje, načrtovanje procesa
zdravstvene nege ter vrednotenje zastavljenih ciljev. Večina pacientov je popolnoma
odvisnih v izvajanju vseh življenjskih aktivnosti, s tem pa je povezano neprekinjeno
opazovanje življenjskih funkcij ter izvajanje zdravstvene nege po načrtu. Pacienti imajo
24 urno infuzijo zdravil s posebnimi učinki in ostalo infuzijsko terapijo, ter so priključeni
na umetno ventilacijo, hemodinamski monitor in na dializne aparature.
GIBANJE PACIENTOV:
Premestitev iz:
Kirurški abdominalni oddelek
Kirurški travmatološki oddelek
Splošna kirurgija
Sprejem z urgenco
Pediatrični oddelek
Gastroenterološki oddelek
Internistična intenzivna terapija
Oddelek za zdravstveno nego
Univerzitetni klinični center
Število (n)
41
14
2
29
2
3
5
1
8
Tabela 1: Sprejeti pacienti v EITOS glede na oddelke in enote
Premestitev v:
Kirurški abdominalni oddelek
Kirurški travmatološki oddelek
Splošna kirurgija
Oddelek za zdravstveno nego
Univerzitetni klinični center
Druge države
Število (n)
56
22
5
2
6
1
Tabela 2: Premestitev pacientov iz EITOS
199
Pacienti
Moški
Ženske
Skupaj
Število (n)
Povprečna starost (leta)
67
62
129
62,7
66,4
64,5
Tabela 3: Razporeditev pacientov glede na spol in njihova povrečna starost
INTENZIVNOST IN URE MEHANSKE VENTILACIJE:
Ure (h)
11592
20160
14 855
Intenzivnost II
Intenzivnost III
Ure mehanske ventilacije
Tabela4: Intenzivnost II in III ter ure mehanske ventilacije
KATEGORIZACIJA ZAHTEVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE:
Kategorizacija
Kategorije ZN po mesecih na EITOS
120,00
100,00
88 89
96 97
100
89 91
92
83
97 96
90
80,00
60,00
40,00
20,00
1
1
2
0
3
2
1
1
5
3
11
0
2
3 3
6
0,00
1.kat
2.kat
3.kat
4.kat
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
septem
oktober
november
december
Graf 1: Prikaz kategorizacije zdravstvene nege v EITOS
Organizacija zdravstvene nege:
V EITOS beležimo IV kategorizacijo zdravstvene nege v 92,32%, III v 4,81%.
Poleg kategorizacije vodimo tudi TISS točkovni sistem, ki nam omogoča pogled v
zahtevnost pacientov in prikaz obremenjenosti medicinskih sester v EITOS. Tako
smo v letu 2009 medicinske sestre opravile 37836 TISS točk, kar znaša 400421
minut dela medicinskih sester oziroma 6673,68 ur.
200
60000
50000
40000
30000
20000
10000
0
1
2
3
4
5
točke
6
7
8
9
10
11
12
delo MS
Graf 2: Prikaz točk TISS po mesecih in neposrednega dela medicinskih sester v EITOS
POROČILO O IZVEDENIH CILJIH
V letu 2009 smo si postavili naslednje cilje in kazalnike kakovosti:
1. Kazalnik oskrbe žilnih poti:
Kazalnik vključuje cilj izvajati optimalno oskrbo osrednjih venskih katetrov, PiCCO
katetrov, dializnih osrednjih venskih katetrov in oskrbo venske kanile. Incidenco
kolonizacije dializnih, osrednjih venskih in PiCCO katetrov smo vodili glede na
število katetrskih dni in glede na število katetrov. Stanje kolonizacij osrednjih venskih
katetrov se je bistveno popravilo glede na prejšnja leta. Da bi dosegli uspešne rezultate
je potrebno še nekaj dela, predvsem v izboljšanju dela v kritičnih kontrolnih točkah,
ki lahko privedejo do kolonizacije katetra. Potrebno bo spremeniti tudi obliže za
pokrivanje ter pričeti uporabljati razkužilo s podaljšanim delovanjem. Pri oskrbi
venskih kanil ne ugotavljamo odklonov pri izvjanju standarda kakovosti in ne
beležimo večjih komplikacij.
2. Kazalnik kakovosti na področju razjede zaradi pritiska:
Kazalnik vključuje incidenco pridobljene razjede zaradi pritiska v enoti in znaša
10,9%; (v primerjavi z 2008 = 14,5%). Z rezultati kazalnika smo zelo zadovoljni,
kljub temu, da skupni rezultati razjede zaradi pritiska v enoti znašajo 39,10% sprejetih
pacientov z razjedo in 60,90 % z pridobljeno v EITOS. Glede na bolezenska stanja
pacientov, podporno zdravljenje z vazopresorji, obremenjenost medicinskih sester z
medicinsko tehničnimi posegi, sodelovanjem pri diagnostiki in stalno aplikacijo
zdravil so rezultati 10.9% zelo pohvalni. Vsem pacientom takoj po sprejemu
pričnemo izvajati preventivno oskrbo in se zavedamo pravilne nege in oskrbe kože.
Za enoto bi želeli pridobiti še štiri Hill – Roomove dinamične blazine za preventivo in
zdravljenje razjede zaradi pritiska.
3. Kazalnik kakovosti MRSA
201
V EITOS smo odvzeli 142 nadzornih brisov. Zabeležili nismo nobenega primera
pridobljene MRSA, beležimo pa 1 prinešeno MRSO.
4. Kazalnik kakovosti padci:
V EITOS ne beležimo padcev pacientov.
5. Zadovoljstvo pacientovih svojcev
Izpolnjeni anketni vprašalniki pacientovih sorodnikov in svojcev nam podajo
rezultate, da si medicinske sestre vzamemo dovolj časa za pogovor. Svojci imajo
občutek, da medicinske sestre zelo dobro skrbimo za njihove domače, da je zasebnost
njih in njihovega svojca zelo dobro varovana. Odgovori pokažejo, da smo medicinske
sestre zelo dostopne in da smo občutljive tudi za pacientove svojce.
6. Število varnostnih in negovalnih vizit:
Izvedli smo 43 varnostnih in 43 negovalnih varnostnih vizit ter identificirali najbolj
pogoste varnostne probleme. V sklopu negovalnih vizit smo svoje delo usmerili za
odpravo morebitnih odklonov pri izvajanju zdravstvene nege in oskrbe.
7. Uvedba prehranske vizite
V EITOS smo v sodelovanju z bolnišnično dietetičarko uvedli prehransko vizito, ki za
paciente prinaša veliko prednosti, nam pa predstavlja pomemben del v
multidisciplinarnem sodelovanju.
8. Standardi kakovosti:
Izdelali smo opredeljene standarde kakovosti.
9. Izobraževanje
Imeli smo en izobraževalni dan in izvedli smo opredeljene učne delavnice. Udeležili
smo se zunanjih strokovnih izobraževanj ter sestankov Sekcije medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji.
10. Sodelovanje v projektnih skupinah:
Zaposleni v EITOS sodelujemo v vseh projektnih skupinah znotraj bolnišnice.
KADROVSKA STRUKTURA ZAPOSLENIH V EITOS
Kadrovska struktura zaposlenih znaša 13 medicinskih sester, od tega sta dva sodelavca
na delovnem mestu srednje medicinske sestre. Obstoječa kadrovska struktura prinaša
težave pri organiziranju službe ter izvajanju nemotenega, kakovostnega dela pri polni
zasedenosti bolniških postelj.
MATERIALNE PRIDOBITVE:
Glede na opredeljen načrt nabave so pacienti v EITOS prejeli bolniško posteljo z
antidekubitalno blazino Hill Room, ventilator EVITA XL in prenosno kisikovo
grupo. Dveh nujno potrebnih stacionarnih monitorjev in prenosnega monitorja z
ustreznimi moduli za invazivno merjenje enota ni prejela.
202
CILJI IN KAZALNIKI ZA LETO 2010
V letu 2010 smo si v enoti postavili naslednje kazalnike in cilje. Podrobnejša razlaga
je napisana v internem gradivu EITOS:
• Optimalna oskrba žilnih poti
• Uspešen kazalnik na področju razjede zaradi pritiska
• Uspešen kazalnik MRSA
• Uspešen kazalnik padci
• Uspešen kazalnik zadovoljstva pacientovih svojcev
• Vzpostavitev kulture varnosti
• Izdelava procesa celostne obravnave pacienta v EITOS
• Spremljanje in vodenje TISS točkovnega sistema
• Spremljanje in vodenje t.i. »Lista dragega bolnika«
• Sodelovanje v projektnih skupinah
• Organizacijo notranjega in zunanjega izobraževanja
• Izdelavo standardov kakovosti za področje intenzivne terapije
• Izdelava seznama kompatibilnih zdravil
• Izdelava gradiva za svojce
• Razvoj pacientove dokumentacije
• Nadaljnji razvoj prehranske obravnave v EITOS
• Reorganizacijo dela med kirurškim oddelkom in EITOS
• Izmenjave med slovenskimi intenzivnimi terapijami
203
Radiološki oddelek
Predstojnik: Igor Dražić, dr.med.
Kadrovska zasedba in organizacijska struktura oddelka
Na oddelku delujejo trije specialisti radiologi: Marjetka Berdajs Avsenek, dr.med.(polovični
delovni čas), Marija Jekovec, dr.med. in Igor Dražić, dr. med.
Radiološki inženirji delajo pod vodstvom Monike Blažič (Filip Lajmiš, Mija Frelih, Andreja
Grilc, Slavko Terseglav, Radoja Berlisk, Jelka Treven, Manca Kosmač, Renata Rabič, Nataša
Potočnik, Teja Zalar, Ana Tolar, pripravnica Tina Omanovič in študentka Urša Matučec).
Medicinska sestra oddelka je Karmen Ravnik, administratorke so Ljubica Lukič, Katja
Kolman in Eva Dolžan.
Na KIR KC Ljubljana opravljajo specializacijo iz radiologije Larisa Vengar, dr.med., Aleš
Agatonović, dr.med., Bojan Prosenik, dr.med. in Ana Milić, dr.med. – prvo kolegico
pričakujemo kot specialistko na oddelku poleti 2011, ostali kolegi imajo do izpita več kot dve
leti kroženja.
Pri zagotavljanju službe stalne pripravljenosti so domačima dvema radiologoma pomagali
zunanji sodelavci specialisti radiologi Branko Cvetičanin, dr.med. (teleradiološko), mag. Igor
Požek, dr.med.(teleradiološko), Tomaž Kunst, dr.med.(do maja 2009) in specializantka
radiologije za gorenjsko regijo Larisa Vengar, dr.med.(UZ diagnostika).
Zunanji specialisti radiologi so opravili precejšen delež ambulantnih preiskav :
- CT preiskave (redna ambulanta) – mag. Igor Požek, dr.med. in Rok Cesar, dr.med.,
- CT preiskave (nujnejši pacienti – teleradiološko) doc.dr. Igor Kocijančič, dr.med. in
dr.Ksenija Vidmar Kocijančič, dr.med.,
- UZ preiskave - Andreja Bohnec, dr.med., in Jerca Rupel, dr.med. (omenjeni zdravnici do
avgusta 2009) in specializantka radiologije Larisa Vengar, dr.med.,
- mamografije in UZ dojk je opravljala Marija Može, dr.med.
Vsi omenjeni zunanji zdravniki delajo v naši bolnišnici pogodbeno.
Domači radiologi in radiološki inženirji dnevno krožimo po diagnostikah na osnovi
mesečnega razporeda dela, ki ga določimo vsaj teden dni pred začetkom naslednjega meseca,
v poletnih mesecih razpored napišemo za vsaj dva meseca vnaprej.
Pogodbeni zunanji sodelavci nam sporočijo termine svojih ambulant vsaj en mesec vnaprej,
da lahko naročenim pacientom sporočimo točne datume in ure preiskav ter da ustrezno
prilagodimo delo radioloških inženirjev.
Aparature na oddelku
Aprila meseca smo montirali nov diaskopski rentgenski aparat Siemens Axiom Luminos, s
katerim smo ponovno pričeli z diaskopskimi kontrastnimi preiskavami, razbremenili pa smo
tudi ostala dva klasična rtg aparata.
204
V mesecu februarju smo dobili nov rentgenski aparat s C lokom Siemens Arcadis Orbic v
operacijski dvorani.
CT aparat Aquilion Toshiba :
- maja meseca smo opravili načrtovano zamenjavo stare rtg cevi, ki je občutno presegla
pričakovano življensko dobo. Žal je nova cev zdržala le do septembra meseca, ko smo
jo morali ponovno zamenjati
UZ aparat Philips iU22:
- aparat je vse leto deloval nemoteno
Klasična rtg aparata na radiološkem oddelku in v urgentnem bloku sta delovala ob manjših
popravilih nemoteno, enako tudi mamografski aparat. Z mobilnim rtg aparatom ni bilo težav.
Opravljeno delo
V letu 2009 smo na radiološkem oddelku skupaj opravili (podatki : AKT_CUBE):
4.916
4.765
9.975
3.210
962
CT preiskav
UZ preiskav
rtg preiskav
mamografij
UZ dojk
(3.869 ambulantnih, 1.047 hospitalnih)
Domači radiologi smo opravili:
3.193 CT preiskav
2.930 UZ preiskav
9.871 RTG preiskav
(2275 ambulantnih, 918 hospitalnih)
Zunanji radiologi so opravili:
1.723 CT preiskav
1.835 UZ preiskav
104 RTG preiskav
3.210 mamografij
962 UZ dojk
( 49 ambulantnih, 55 hospitalnih)
V SB Izola so po dogovoru z našo bolnišnico opravili 625 preiskav MR za bolnike, napotene
iz SB Jesenice.
Realizacija delovnega programa (podatki: Letno poročilo za leto 2009):
CT
UZ
110,467 točk;
44,705 točk;
indeks:108,66
indeks:105,63
205
RTG
138,545 točk;
MR
13,982 točk;
Mamografije 38,349 točk;
indeks: 100,97
indeks: 103,86
indeks: 87,97
(indeksi: real.ZZZS 09/ FN ZZZS 09)
Čakalne dobe za posamezne preiskave pri ambulantnih pacientih so bile povprečno:
UZ trebuha: 8 tednov,
CT trebuha: 4 tedne,
CT glave:
4 tedne,
CT skeleta: 7 tednov,
rtg slikanje: 6 tednov,
Mamografija: 1 teden.
Pri urgentnih pacientih so bile vse preiskave opravljene takoj, ambulantne rtg pljuč smo prav
tako opravili brez čakalne dobe.
Obravnavani bolniki na radiološkem oddelku glede na občino bivanja ( v odstotkih, v obdobju
2005-2009):
2005
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
SKUPAJ
46,58
25,61
15,39
5,21
4,73
2,48
100,00
2006
45,83
25,55
15,75
5,21
4,58
3,08
100,00
število obravnav
2007
46,31
26,46
14,73
4,86
4,25
3,39
100,00
2008
48,89
25,08
13,74
4,47
4,04
3,79
100,00
2009
45,72
24,64
15,90
4,51
4,93
4,31
100,00
Dejavnosti za izboljšanje varnosti in kakovosti dela
Pred invazivnimi preiskavami ambulantnim pacientom razložimo potek in možne zaplete
preiskave, izpolniti morajo standardiziran vprašalnik in podati pisni pristanek za preiskavo.
Na osnovi dobljenih podatkov se nato radiolog odloči o dokončnem načinu preiskave (v
primeru kontraindikacij preiskavo odkloni, oz. svetuje nadomestno preiskavo).
Napotitve hospitalnih pacientov na radiološke preiskave potekajo v digitalni obliki, kar olajša
delo radiološkim inženirjem in radiologom, zmanjša možnost administrativnih napak in
omogoča pregledno shranjevanje in dodatno obdelovanje podatkov.
Pri tehnični izvedbi preiskav (predvsem CT) sprotno posodabljamo protokole v smeri zaščite
bolnikov pred prekomernim sevanjem in v smeri izboljšanja kvalitete posnetkov (sprotno
dodatno izobraževanje radioloških inženirjev na KIR KC, letne kontrole aparatov s strani
strokovnjakov ZVD in redni servisi aparatov s strani dobaviteljev).
206
Kazalniki kakovosti:
-spremljanje povprečne čakalne dobe za CT preiskave:
povprečna čakalna doba leta 2009 je znašala 35 dni (leta 2008 je znašala 42 dni)
delež urgentnih CT preiskav leta 2009: 51% (leta 2008: 41%)
-spremljanje povprečnega časa od napotitve do opravljenega rtg slikanja:
leta 2009 povprečno 20 minut (leta 2008 povprečno 18 minut)
Izobraževanja zaposlenih
Radiologi smo se v letu 2009 izobraževali v Davosu (Predavanja in delavnice s področja
mišično- skeletnega sistema ), na Dunaju ( ECR 2009) ter na Golniku (Pulmološki dnevi).
Radiološki inženirji so novembra v SB Jesenice organizirali sestanek Mamografske sekcije
Društva radioloških inženirjev Slovenije.
Maja meseca so se inženirji udeležili Strokovnega srečanja Društva radioloških inženirjev
Slovenije v Rogaški Slatini.
Vzdržujemo sprotne strokovne stike s KIR KC Ljubljana, KOPA Golnik, SB Izolo in ZVD
Ljubljana.
Načrti za leto 2010
V letu 2010 v SB Jesenice načrtujemo nabavo aparata za magnetno resonanco – predhodno bo
nujno potrebno ustrezno izobraževanje radioloških inženirjev in radiologov, potrebno bo
zaposliti dodatne sodelavce . V začetnem obdobju bomo potrebovali pomoč izkušenih
zunanjih radiologov (teleradiološka dejavnost) in radioloških inženirjev.
V načrte za naslednje leto smo uvrstili tudi programsko nadgradnjo CT aparata, nabavo
novega slikovnega rtg aparata ter nabavo novega mobilnega UZ aparata v urgenci.
Potrebne bodo dodatne izboljšave komunikacijskih poti med radiološkim oddelkom in
ostalimi oddelki v bolnišnici in zunanjimi ustanovami ( naročanja, čakalne liste, napotitve
bolnikov, navodila in priprava bolnika, sporočanje izvidov preiskav in varovanje podatkov,
povratne informacije s strani napotnih zdravnikov, teleradiološke povezave z ostalimi
bolnišnicami, uvedba sistema prepoznavanja govora pri diktiranju,.. ..)
Zaključek
Leta 2009 je delo na radiološkem oddelku SB Jesenice potekalo v nekoliko mirnejših
okoliščinah kot leto poprej, še vedno pa smo vsi sodelavci v kolektivu preobremenjeni.
Število radioloških preiskav iz leta v leto narašča, potrebe in zahteve naših uporabnikov so
upravičeno vedno večje, čakalne dobe se na večini diagnostik podaljšujejo – omenjeno ni
trend le v naši bolnišnici, ampak je problem celotnega zdravstvenega sistema. Prihaja do
nejasnega prepletanja dejavnosti med primarnim in sekundarnim ter na drugi strani med
207
sekundarnim in terciarnim nivojem. Na ravni celotnega sistema manjkajo jasni kriteriji in
normativi glede količine in kakovosti opravljenega dela, ni celostnega pregleda nad
obremenitvami zaposlenih in nad izkoriščenostjo aparatur.
V takih razmerah je na lokalni ravni težko opraviti pričakovani obseg dela. Prvo vodilo nam
je kakovostno in varno obravnavanje bolnikov . Za uresničitev tega se moramo pravočasno
prilagajati nastalim okoliščinam; tako organizacijsko, kadrovsko kot tehnološko.
208
Radiološki oddelek
Monika Blažič, dipl. inž. rad.
Vodja radioloških inženirjev
1. Uvod
V letu 2009 smo na radiološkem oddelku sledili predvsem vizijam in ciljem, ki smo si jih
zastavili. Veliko smo se ukvarjali z točnostjo napotitev s strani bolnišničnih oddelkov in z
zunanjmi sodelavci (naročanje, čakalne liste, napotitve bolnikov, navodila in priprava
bolnika).
2. Izvedba ciljev v letu 2009
RTG
DOSEŽENO V
%
ROK
IZVEDBE
ODGOVOREN
CILJ
Blažič, Kosmač
POVEČANJE
PRAVILNOSTI
NAROČANJA NA
RADIOLOŠKE
POSEGE
95
31.12.2009
KAZALNIK
-ŠTEVILO
PRAVILNIH
NAPOTITEV
-ŠTEVILO
PONOVNIH
OBVESTIL,DRUGAČE
PREISKAVA NI BILA
IZVEDENA
AKTIVNOST
OBVESTITI VSE
NAROČNIKE
RAD.POSEGOV O
PRAVILNOST
NAROČANJA NA
RADIOLOŠKO
PREISKAVO
95
31.12.2009
Blažič, Kosmač
100
31.12.2009
Blažič, Kosmač
100
31.12.2009
209
Blažič, Kosmač
DOSEŽENO
V%
CILJ
OPTIMIZACIJA DOZE
PRI SLIKANJU PLJUČ V
KLASIČNI
RADIOLOGIJI
KAZALNIK
-ŠT. PRESOJ O
SMISELNOSTI
PREISKAVE..konzultacija
radiolog-napotni zdravnik
-ŠT.PODVAJANJ
PREISKAV
-ŠT.OBSEVANJ
RIZIČNIH
PACIENTOV…dojenčki,
mladina, KJER JE BILA
POTREBNA
KONZULTACIJA Z
ZDRAVNIKOM
-SKLADNOST SLIKANJ
OPRAVLJENIH PO
PROTOKOLU
AKTIVNOST
SLIKANJE
OPRAVLJENO PO
PROTOKOLU
ROK
IZVEDBE
ODGOVOREN
31.12.2009
Blažič, Kosmač
100
Blažič, Kosmač
100
50
31.12.2009
Blažič, Kosmač
Blažič, Kosmač
50
100
Blažič, Kosmač
100
31.12.2009
Blažič, Kosmač
3. Kadrovsko stanje inženirjev na radiološkem oddelku
V letošnjem letu, smo zaposlili dve novi inženirki. Dve inženiki sta odšli na bolniško in
kasnejšo porodniško. Stanje v številkah ostaja isto in sicer dvanajst inženirjev.
4. Izobraževanje zaposlenih
1. Učna delavnica: CT radiološka tehnologija – teorija in praksa, 28.1. – 5.2. 2009, Zbornica
Radioloških inženirjev
2. Strokovno predavanje: Izračunavanje doz v klasični rentgenologiji, teorija in primeri
(Urban Zdešar), prva polovica februarja 2008.
Visoka šola za zdravstvo
210
3. Strokovni seminar Društva radioloških inženirjev Slovenije
55 letnica, 15.5. – 16.5. 2009, Rogaška Slatina,
4. Skupni sestanek DRI in ZRIS in strokovno predavanje v novembru 2009, v organizaciji
ZRIS in DRI
5. strokovni sestanki sekcij
Strokovni sestanek sekcije za KV in interventno radiologijo
Strokovni sestanek sekcije za CT in MR
Strokovni sestanek sekcije za Klasično radiologijo
Strokovni sestanek sekcije za mamografijo
Strokovni sestanek sekcije za radioterapijo
Strokovni sestanek sekcije za nuklearno medicino
5. Stanje aparatur na oddelku
Vzačetku leta smo dobili nov C-lok,ter nov digitalni diaskop, ki nam ponovno omogoča
kontrastne preiskave, ERCP, artrografije. Posodobljen je bil tudi prostor v katerem stoji
diaskopski aparat.
Slikovni aparat na radiološkem oddelku v slabem stanju. Ostale aparature delujejo nemoteno.
6. Načrti za 2009
Pričakujemo magnetno resonanco. Sama nabava pomeni za naš oddelek veliko novosti.
Potreba po radioloških inženirjih se bo močno povečala. Po naših izračunih potrebujemo
dodatno najmanj štiri inženirje. Tudi izobraževanje bo potrebno in ker nihče še ni imel stika z
magnetno resonanco predvidevam, da bo moralo izobraževanje potekati najmanj dva meseca.
Ko bo diagnostika stekla, se bomo morali dogovarjati o inženirju, ki je v izobražen na tem
področju in nam bo v začetnih mesecih lahko pomagal( zunanji sodelavec).
211
Transfuziološki oddelek
Predstojnica: Zoja Zalokar Sambrailo, dr.med.
V letu 2009 na oddelku ni bilo kakšnih večjih pretresov, leto smo zaključili še vedno v
sklopu Splošne bolnišnice Jesenice. Vendar si ne delamo utvar; v prvi polovici naslednjega
leta bomo prešli pod okrilje Zavoda za transfuzijsko medicino kot njegova dislocirana enota.
Seveda bo to prineslo velike organizacijske in strokovne spremembe .
Zaenkrat do prevzema še ostaja dosedanja strokovna organiziranost, in sicer je oddelek
razdeljen na 4 organizacijske enote, ki zavzemajo krvodajalstvo, konservacijo, laboratorijsko
dejavnost in informativno organizacijsko dejavnost.
KRVODAJALSTVO
Od leta 2004, tj. od prenove oddelka beležimo vsakoletno višanje števila krvodajalcev. Če
nam letos iz objektivnih razlogov ne bi odpadlo nekaj terenskih akcij (vojašnica Bohinjska
Bela, Škofja Loka, Bohinjska Bistrica) bi bilo število krvodajalcev celo znatno višje in bi se
že približali številki 4000.
št. krvodajalcev
Graf 1 št. krvodajalcev v letih 2004 - 2009
5000
4500
4000
3500
3000
2500
2000
1500
1000
500
0
2003
3419
2500
3475
2598
Niz1
1391
343
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
leto
Graf 1
Graf št. 2 nam pokaže število krvodajalcev v letu 2009, razporejenih po posameznih območjih
delovanja OORK (Jesenice, Radovljica, Kranj, Tržič in Škofja Loka). Tu so vštete tako
terenske akcije kot stacionarne na oddelku. V celoti smo jemali kri na območju RK Jesenice
in RK Tržič; tu nam število krvodajalcev iz leta v leto narašča. Na področju RK Jesenice bi se
dalo še marsikaj izboljšati, pogrešamo več organiziranih akcij, te so do sedaj omejene le na
šole, v glavnem na oddelek hodijo ljudje darovat kri po lastni iniciativi. Prav tako se nam je
zvišalo število darovalcev iz območja RK Kranj, tu smo na novo pridobili teren v Šenčurju.
212
Graf 2. Število krvodajalcev iz posameznih OZRKS
v letu 2005
št. krvodajalcev
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
1503
833
393
485
220
41
Jesenice
Kranj
Škofja
Loka
Radovljica
Tržič
Ostalo
OZRKS
Graf 2
V grafu št. 3 predstavljamo število krvodajalcev v letu 2009 po mesecih. Še vedno so prisotna
huda nihanja, tako da smo imeli na primer meseca maja več kot 10x manj krvodajalcev kot v
oktobru.
Graf 3. Št. krvodajalcev v letu 2009
št. krvodajalcev
1000
900
800
700
600
500
400
300
200
100
0
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
mesec
Graf 3
AMBULANTNA DEJAVNOST
Avtotransfuzije
Zaradi zmanjšanja porabe krvi pri ortopedskih operacijah so se potrebe po avtologni krvi
zmanjšale. Tako smo odklonili kar 97 pacientov ob 312 prijavljenih. Odvzeli smo 213 enot
213
krvi od katere pa ni bilo uporabljenih kar 72 enot. Trend zniževanja avtotransfuzij bo po naših
predvidevanjih najmočnejši v letu 2010 saj smo spremenili kriterije za naročanje pacientov.
Graf 4 št. bolnikov za autotransfuzijo in terapevtske
odvzeme v letih 2004 - 2009
400
št. bolnikov za
avtotransfuzijo
350
346
300
250
246
258
252
281
312
200
št. avtotransfuzij
150
100
50
0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
leto
Graf 4
Terapevtski odvzemi
Imeli smo vsega skupaj 38 terapevtskih odvzemov (PRV, hemosideroza), kar je glede na
območje, ki ga oddelek pokriva, premalo.
LABORATORIJSKA DEJAVNOST
Delo v laboratoriju je ostalo približno na isti ravni kot leto poprej. Število preiskav v
imunološkem laboratoriju se je rahlo zmanjšalo, dvignilo pa se je število imunohematoloških
preiskav v transfuziološkem laboratoriju.
V tabeli prikazujemo opravljene točke
laboratorijskih storitev v zadnjih petih letih.
Leto
2005
Imunološki
50157,67
Laboratorij
Transfuziološki 65410,82
laboratorij
2006
55479,72
2007
55431,40
2008
59303,17
2009
58912,40
76818,62
76965,86
92834,60
96705,28
Veliko dela je bilo tudi v zvezi s pripravo na presojo laboratorija.
KONSERVACIJA
Proizvodnja krvi je naraščala in smo skupno odvzeli nekaj več kot 1600 L krvi, ki smo jo
pošiljali na ZTM.
Graf 5 nam kaže količino odvzete krvi po mesecih.
214
kol. odvzete krvi (ml)
Graf 5 kol. odv. krvi (ml) v letu 2009
390000
360000
330000
300000
270000
240000
210000
180000
150000
120000
90000
60000
30000
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
mesec
Graf 5
Poraba krvnih pripravkov
V tabeli prikazujemo porabo koncentriranih eritrocitov in sveže zmrznjene plazme v
bolnišnici v zadnjih 3 letih. Poraba KE je vsako leto višja (2308 enot), zaznali pa smo majhen
upad porabe SZP (610 enot). Poraba koncentriranih trombocitov ostaja vsa leta nizka (letos
smo porabili 38 enot, največji porabnik je interni oddelek (20), sledi CIT (12) in kirurgija (6).
Krvni pripravki v enotah
KE
SZP
PK (avtotrans.)
2007
1690
518
221
2008
1941
725
234
2009
2308
610
166
Glede porabe koncentriranih eritrocitov (graf 6) je tako kot vsa leta doslej prednjačil interni
oddelek, prav tako pri porabi sveže zmrznjene plazme (graf 7).
215
Graf 6. poraba KE v enotah
24
310
21
2
interni oddelek
kirurški oddelek
dializa
gin-por
eitos
ostali
1286
665
Graf 6
Graf 7. poraba SZP v enotah
1
144
interni oddelek
kirurški oddelek
308
eitos
gin-por
157
Graf 7
INFORMATIVNO ORGANIZACIJSKA DEJAVNOST
1. Cepljenje
Uredili smo cepilno dokumentacijo in s tem tudi evidentiranje cepljenih oseb.
Sezonska gripa – cepljenih je bilo 119 zaposlenih v SBJ in ISS.
Hepatitis B – cepljenih je bilo 50 zaposlenih. V zadnji četrtini leta smo pričeli z vabljenjem in
preverjanjem cepilnega statusa pri vseh zaposlenih v SBJ in ISS. Preverjanje naj bi zaključili
marca naslednje leto.
Cepljenje po programu smo izvajali ob preverjanju cepilnega statusa in smo skupno porabili
50 cepiv.
216
2. Vpis darovalcev kostnega mozga
V letu 2009 se je prijavilo 63 novih kandidatov kot potencialnih nesorodnih darovalcev
krvotvornih matičnih celic. V večini so novi kandidati krvodajalci, ki so se prijavili med
krvodajalsko akcijo.
3. Prostovoljni darovalci organov po smrti
Do konca leta je pristopno izjavo izpolnilo 26 kandidatov.
4. Prijava poškodbe z možnostjo prenosa okužbe
V letu 2009 smo prejeli 37 prijav poškodb z možnostjo prenosa okužbe. Vse smo testirali na
HBV, HCV in HIV. Če je šlo za znan izvor okužbe, smo iste preiskave naredili tudi pri
osebah, s katerih kužninami je poškodovanec prišel v stik. Do sedaj še pri nobeni poškodbi ni
prišlo do prenosa okužbe.
5. Promocija krvodajalstva
Kot že pretekla leta smo sodelovali z javnimi občili in imeli predavanja po šolah v zvezi s
krvodajalstvom.
KADRI
Glede kadrov ni nobenih sprememb. Tudi v letu 2009 je bilo veliko bolniških izostankov, kar
se na tako majhnem oddelku, kot je naš, hudo pozna. Poleg predstojnice, ki je ostaja edini
zdravnik na oddelku (v njeni odsotnosti jo je nadomeščal internist dr. Jovan), so zastopani še
naslednji kadri: diplomirani zdravstvenik, ki je vodja zdravstvene nege na oddelku, višji
medicinski tehnik, dipl. inž. laboratorijske biomedicine, dipl. mikrobiologinja (v tem letu je
opravila strokovni izpit in transfuzijski tečaj) ter laboratorijska tehnica.
ZAKLJUČEK
Od leta 1992, ko je bil oddelek ustanovljen, pa do danes smo prehodili dolgo pot, v katero je
bilo vloženega veliko truda in entuziazma.
ZTM, ki nas bo nepreklicno prevzel v naslednjem letu, ima svojo vizijo in načrte za delo
svojih dislociranih enot katerih del bo postal tudi naš oddelek (Center za transfuzijsko
dejavnost Jesenice). Kaj konkretno bo to za nas pomenilo, še ne moremo reči, dejstvo pa je,
da bomo izgubili določene dejavnosti. Leto 2009 zaključujemo z mešanimi občutki.
217
Poročilo o delu zdravstvene nege na transfuziološkem oddelku
Amir Bešić, dipl. zn.
Vodja zdravstvene nege na transfuziološkem oddelku
1.
UVOD
V preteklem letu 2009 je potekala dejavnost na našem oddelku v približno takem obsegu kot
v prejšnjem letu. Sodelovali smo pri pridobivanju certifikata kakovosti ISO9001 –
diagnostični proces dela v transfuziološkem laboratoriju, izvedena je bila zunanja presoja
laboratorijske dejavnosti, potekali pa so tudi postopki v zvezi z reorganizacijo transfuziološke
dejavnosti v Sloveniji.
1.1. Poročilo o izvedenih ciljih
Glede na še vedno aktualno dogajanje v zvezi z reorganizacijo transfuziološke službe so bili
naši cilji za leto 2009 :
-
3500 odvzemov
priprava na reorganizacijo transfuziološke službe
odvzemi avtologne krvi pred posegi
za 10% zmanjšati število neuspešnih odvzemov
cepljenje zaposlenih
Pri realizaciji števila odvzemov smo bili uspešni, sprejeli smo 3472 krvodajalcev, od tega je
bilo odklonjenih 187 krvodajalcev. Kljub nezavidljivi kadrovski situaciji nam je uspevalo ob
občasni pomoči sodelavcev iz drugih odd. SBJ zagotavljati varno delo na oddelku.
Registracija transfuziološkega laboratorija pri MZ se bo izvedla po priključitvi oddelka pod
organizacijsko strukturo Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana. Uspešno smo izvedli
cepljenje proti sezonski gripi, prav tako pa je potekalo tudi cepljenje proti hepatitisu B.
1. 2. Kakovost in varnost
Kot kazalnik kakovosti merimo število neuspešnih odvzemov, same številke pa so v veliki
meri odvisne tudi od stalne »fluktuacije« zaposlenih iz drugih odd. SBJ, ki nam pomagajo pri
delu, od strukture krvodajalcev ( veliko število krvodajalcev iz srednjih šol, ki kri darujejo
prvič ). Neuspešno opravljenih odvzemov je bilo 168, v to število pa so vključeni tudi
krvodajalci, ki med odvzemom kolabirajo ali izrazijo slabo počutje, zaradi tega se odvzem
krvi prekine in je voden kot neuspešen. Neuspešnih odvzemov je bilo 2.3 odstotka, kar je za
0.2 odstotka bolje kot v prejšnjem letu.
V letu 2009 smo po načrtu izvajali mesečne varnostne razgovore.
218
1. 2. Manegement na oddelku
V letu 2009 smo opravili izobraževanja, ki so bila načrtovana:
- udeležba na hematološkem in transfuziološkem kongresu
- predavanje na osnovni šoli Bled – predstavitev krvodajalstva
- predavanje za pripravnike ( ZT in MS ) v SBJ
- udeležba na del. skupini za trf. 3x
- strokovna ekskurzija z ogledom bolnišnice DEL CEPPO - Italija
- opozorilni nevarni dogodki
- tečaj transfuzijske medicine – 20 dni
- opravljen strokovni izpit
- sodelovanje v oddaji radia Triglav – doktor petek
- sodelovanje v oddaji GTV Kranj
1. 3. Cilji in kazalniki za leto 2010
V letu 2010 pričakujemo organizacijski prehod iz SB Jesenice pod okrilje ZTM Ljubljana.
219
Oddelek za patologijo
Vodja: Gregor Kalan, dr.med.
Uvod
V prvem trimesečju leta 2009 smo zaključili z gradnjo in opremo novih prostorov
histopatološkega laboratorija, kot ene ključnih enot našega oddelka. Uradno smo novo enoto
zagnali 10.marca 2009. V prihajajočem letu so nas čakali številni izzivi. Poleg organizacije
dela in uvajanja ter prilagajanja novih delovnih postopkov, smo morali vzpostaviti
dokumentiran in nadzorovan sistem dela, ki omogoča sledenje vsakega obravnavanega
vzorca. Organizacija dela na način, ki ga predvideva Pravilnik o laboratorijski medicini je bil
pogoj, da prestanemo presojo komisije Ministrstva za zdravje za pridobitev dovoljenja za
delo.
Organizacijska struktura oddelka
Strokovno delo na oddelku za patologijo temelji na primerno izobraženem kadru ter
zadovoljivih prostorskih in materialnih danostih, ki lahko omogočajo uspešno delo.
Organizacijsko se oddelek deli na dve lokacijsko ločeni enoti:
• histopatološki laboratorij in
• prosekturo z mrtvašnico.
Oddelek in obenem laboratorij vodi specialist patolog Gregor Kalan, dr.med.
V histopatološkem laboratoriju sodelujejo še inženirka laboratorijske biomedicine in
laboratorijska tehnica ter administratorka. V našem laboratoriju se vrši sprejem, pregled in
histopatološka obdelava vzorcev, predvsem s področja bolezni kože, prebavil in ženskih rodil.
Večina vzorcev s slednjega področja se zaradi prevelikega obsega dela, deloma pa tudi
strokovne zahtevnosti, pošilja v histopatološko obdelavo zunanjemu izvajalcu. Poleg
omenjenih, se v našem laboratoriju v manjši meri obdelujejo vzorci s področja urologije,
ORL, bolezni dojk in bolezni lokomotornega sistema.
Tabela 1. Kadri oddelka za patologijo
Vrsta kadra
Vodja oddelka in HP laboratorija
Diplomirani inženir laboratorijske biomedicine
Laboratorijski tehnik
Administrator
Obdukcijski pomočnik 1
Obdukcijski pomočnik 2
Pripravnik
Status
stalno zaposlen
stalno zaposlen
stalno zaposlen (porodniški dopust)
stalno zaposlen, skrajšan del.čas
pogodbeni sodelavec
pogodbeni sodelavec
začasno zaposlen - nadomeščanje
V prosekturi se izvajajo občasna dela. Poleg izvajalcev iz laboratorija, sta tu soudeležena še
dva obdukcijska pomočnika, sicer zdravstvena tehnika, zaposlena v drugi enoti bolnišnice. V
organizacijskem smislu se na tem mestu kaže pomanjkanje stalnega nadzora nad sprejemom
220
in izdajo trupel iz mrtvašnice. Prostorske danosti zastarelih prostorov nam brez gradbenih
posegov onemogočajo ločevanje čistih in nečistih poti.
Ob koncu leta 2009 je bilo na oddelku za patologijo zaposlenih 6 sodelavk in sodelavcev, za
nadomeščanje sodelavke v času porodniškega dopusta, smo v histopatološkem laboratoriju
dodatno zaposlili 1 pripravnico.
Opravljeno delo
Naše delo se opravlja v histopatološkem laboratoriju in v prosekturi, kjer se vršijo obdukcije.
Histopatološke preiskave in diagnostiko opravljamo za naše ambulantne enote, kot tudi za
potrebe pooperativne diagnostike hospitaliziranih bolnikov. Poleg osnovnih postopkov,
vršimo tudi specialna histokemična barvanja in imunohistokemične preiskave.
V letu 2009 smo tako sprejeli vzorce odvzete ob 1498 obravnavah bolnikov – število biopsij.
Skupno je bilo za pregled poslanih 1832 različnih tkivnih vzorcev. V obdelavi je bilo
pripravljenih 6695 tkivnih blokov (Tabela 1.)
Tabela 1. Število poslanih tkivnih vzorcev po enotah
Enota/oddelek
Število biopsij
Endoskopije
936
Kirurške ambulante
608
Kirurški oddelek
251
Ostalo
27
V prosekturi smo opravili 56 obdukcij, od tega 2 obdukciji mrtvorojenih otrok in 3 fetalne
obdukcije, iz vzorčenih tkiv pa v laboratoriju 1362 tkivnih blokov (Tabela 2.)
Tabela 2. Število naročenih obdukcij po oddelkih
Enota/oddelek
Število obdukcij
Interni oddelek
19
IIT
9
Urgentna internistična ambulanta
3
Kirurški oddelek
9
EITOS
11
Ginekološko-porodniški oddelek
5
Strokovno sodelujemo s kolegi drugih ustanov, predvsem Inštituta za patologijo Medicinske
fakultete v Ljubljani in Onkološkega inštituta.
Vzorce za histopatološki pregled pregledujejo tudi zunanji izvajalci, predvsem v primerih, ko
področja dela strokovno ne pokrivamo ali ob odsotnosti patologa. V obdobju odsotnosti
patologa so bili bioptični vzorci in pokojniki za obdukcijo posredovani na Inštitut za
patologijo Medicinske fakultete. Vzorci s področja ginekologije se v celoti pregledujejo na
Oddelku za patologijo Ginekološke klinike KC.
V primeru smrti po poškodbah, zastrupitvi ali smrti povezanih s sumom na napačno
zdravljenje se obdukcije vršijo na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete.
221
Še vedno nismo uredili pogodbenega razmerja z zunanjimi izvajalci. Po pooblastilu strokovne
direktorice smo pričeli s pripravo podatkov o potrebah in možnih izvajalcih.
Na našem oddelku še ne izvajamo naročil za zunanje naročnike preiskav.
Sodelujemo v multidisciplinarnem timu naše bolnišnice, ki skuša optimizirati in usmerjati
obravnavo posameznega bolnika, zaenkrat predvsem pooperativnih bolnikov po operaciji
prebavil. Želimo prispevati k pospešitvi pooperativne obravnave bolnika s čimprejšnjim
zaključkom histopatološkega izvida, obenem pa prispevati h kvaliteti kirurškega dela ob
obojestranski razpravi in ne zgolj kot nadzorni organ.
Bibliografija in izobraževanja
V letu 2009 smo pridobili habilitiranega učitelja na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice.
Vključili smo se v delovanje raziskovalne enote SB Jesenice.
V letu 2009 nismo imeli novih objav. Od vidnejših, a na žalost pasivnih udeležb, je vsekakor
Evropski kongres patologov, ki je v preteklem letu potekal v Firenzah.
Kazalniki kakovosti dela na oddelku za patologijo
V oceno kakovosti našega dela sodi analiza časovnih dogodkov v predanalitični in analitični
fazi, dodatno pa kazalci, ki govorijo o kakovosti izvedbe našega dela. Kazalnike kakovosti
smo v preteklem letu šele izoblikovali, tako da imamo dosledno beležene podatke šele od
avgusta 2009. Prav tako še ni možna primerjava za pretekla obdobja, zato gre tokrat za oceno
stanja. V analizo smo vzeli podatke zadnjih 4 mesecev preteklega leta, skupno smo v tem času
prejeli naročilo za pregled tkiv ob 699 obravnavah bolnikov. Podatke smo razdelili v tri velike
skupine naročnikov naših preiskav, to so endoskopske ambulante (N=286), ostale ambulante
(N=289; iz kirurških ambulant 279) in oddelki (N=124; kirurški oddelek 108). V razliki časov
so upoštevani vsi dnevi, ne samo delavniki.
Predanalitična faza
Čas odvzem-naročilo
Sistem naročanja preiskav zahteva vnos podatkov v bolnišnični informacijski sistem (BirPis),
za katerega je odgovoren zdravnik, ki preiskavo naroča. Tako zatečeno stanje, kot različni
momenti ambulantnega dela onemogočajo sočasno naročanje, kljub temu pa mora biti kar se
da ažurno. Optimalno bi bilo takojšnje naročilo preiskave, ali pa vsaj isti dan. Še dopustni
zamik bi moral biti 1 dan.
Definicija
Vir podatka
Števec
Imenovalec
Primerjava
čas od odvzema vzorca do vnosa naročila v BirPis
BirPis
vsota razlik med odvzemom vzorca in vnosom naročila
vsa naročila oddana v določenem obdobju
letno
222
ČAS ODVZEM - NAROČILO
100%
90%
delež naročenih preiskav
80%
70%
več
60%
1 teden
50%
naslednji dan
40%
isti dan
30%
20%
10%
0%
E
A
O
Čas odvzem-prevzem
Po odvzemu tkivnih vzorcev, kljub sočasnemu naročilu preiskave, ni vedno možnosti
takojšnjega transporta vzorca v histopatološki laboratorij (HL). Dogaja pa se, da se vzorci na
mestih odvzema zbirajo dlje časa, kot je potrebno za izpolnitev naročila preiskave v BirPis.
Optimalno bi bilo, da se vzorci čimprej po vnosu naročila odnesejo v laboratorij, najmanj pa
enkrat dnevno, ne glede na količino vzorcev. Večdnevno zbiranje vzorcev znotraj hiše ne bi
smelo biti dopustno.
Definicija
Vir podatka
Števec
Imenovalec
Primerjava
čas od odvzema vzorca do prevzem vzorca v HL
BirPis
vsota razlik med odvzemom vzorca in prevzemom vzorca
vsa naročila prevzeta v določenem obdobju
Letno
ČAS ODVZEM - PREVZEM
100%
delež naročenih preiskav
80%
več
60%
5 dni
1 dan
40%
18 ur
20%
0%
E
A
223
O
Število zavrnitev/neustreznih naročil
Navodila za naročilo preiskav in pripravo materiala so podana, kljub temu lahko pride do
napak oziroma neskladnosti med podatki na naročilnici za preiskavo in oznakami, količino,
vrsto vzorca, morda celo zamenjavo vzorca. Po merilih za zavrnitev vzorca, se izpolni
zavrnitveni obrazec, ki ga posredujemo naročniku preiskave. Ta s podpisom dokaže, da je bil
o napaki/neskladju obveščen in jo odpravi.
Definicija
Vir podatka
Števec
Imenovalec
Primerjava
število zavrnjenih naročil po kriterijih za zavrnitev
dnevnik zavrnitev
število zavrnitev
letno
V analiziranem obdobju smo ugotovili neskladje po kriterijih za zavrnitev pri 9 naročilih, kar
predstavlja 1,3% vseh biopsij.
Analitična faza
Čas prevzem-izvid
V priporočilih republiškega strokovnega kolegija za patologijo so podane smernice o
primernosti časov obdelave tkivnih vzorcev, glede na njihovo vrsto, do izdaje izvida.
Kazalnik meri naše timsko prizadevanje za pravočasno izvedbo celotne analitične faze.
Definicija
Vir podatka
Števec
Imenovalec
Primerjava
čas od prevzema vzorca do avtorizacije izvida v BirPis
BirPis
vsota razlik med prevzemom vzorca in izdajo (avtorizacijo) izvida
letno
ČAS PREVZEM - IZVID
100%
90%
Delež zaključenih izvidov
80%
70%
več
60%
1 mesec
50%
2 tedna
1 teden
40%
1 dan
30%
20%
10%
0%
E
A
224
O
Število napak/ponavljanj priprave histoloških preparatov
Raznolikost delovnih postopkov in težavnost njihove izvedbe zahteva doslednost, natačnost in
izurjenost laboratorijskega osebja. V dnevnik napak skušamo zabeležiti vsako neželjeno
odstopanje od uveljavljenih postopkov ali rezultatov našega dela. To število odraža
primernost, kakovost in nadzor kakovosti izvedbe postopkov.
Definicija
Vir podatka
Števec
Imenovalec
Primerjava
število napak/ponovitev/zavrnjenih histoloških preparatov
dnevnik napak
število napak
število opravljenih postopkov v določenem obdobju
letno
V analiziranem obdobju smo v HL opravili 16281 storitev. V tem obdobju smo odkrili in
zabeležili 32 napak, ki smo jih z ustreznimi ukrepi popravili.
Postanalitična faza
Število pritožb/reklamacij ali naknadno ugotovljenih odstopanj
Pri našem delu težimo k temu, da ne bi bilo napak, zamenjav, oziroma je teh čimmanj. Z
dokumentiranjem napak, ki jih ugotovijo naši naročniki, skušamo nadzirati, če in zakaj se to
dogaja. Enako, v postopkih revizijskih pregledov naših histoloških vzorcev v drugih
ustanovah, sledimo njihovim ugotovitvam in beležimo odstopanja.
Definicija
Vir podatka
Števec
Imenovalec
Primerjava
število pritožb naročnikov po izdaji izvida
dnevnik pritožb
število realno osnovanih pritožb
letno
V celotnem obdobju preteklega leta smo obravnavali tri takšne primere. Dve sta bili osnovani
pritožbi naročnika, obakrat je bila v izvidu napačno zavedena lokacija odvzema. Napaka je
izvirala iz nenatančno opredeljene lokacije odvzema na naročilnici preiskave.
Ob reviziji se je v enem primeru pokazalo, da je naša diagnoza odstopala od revizijske. Po
ponovnem vzorčenju so v tej ustanovi potrdili našo prvotno diagnozo.
Za preteklo leto še nismo izvajali ankete zadovoljstva naročnikov.
Cilji za leto 2010
Med primarnimi cilji za leto 2010 je zagotovo ureditev partnerskega odnosa z zunanjimi
izvajalci patoloških preiskav in izvedba priporočil komisije MZ pri pregledu laboratorija za
dovoljenje za delo. Kljub naraščajočemu številu preiskav, bomo skušali zadostiti potrebam
zavoda.
Poleg težnje k boljšim rezultatom v analitični fazi, si želimo izboljšati informacijsko podporo
v bolnišničnem informacijskem sistemu. Želimo tudi pozitivno vplivati na predanalitično fazo
preiskav in preprečiti maksimalna odstopanja.
225
Poročilo oddelka za zdravstveno nego
Gordana Sivec, dipl.m.s.
Glavna medicinska sestra Oddelka za zdravstveno nego
Na oddelku za zdravstveno nego in kronične kirurške rane je 14 bolniških postelj namenjenih
neakutni obravnavi pacientov, 6 bolniških postelj pa pripada kirurškim pacientom s
kroničnimi ranami (akutna obravnava). Na akutni obravnavi se dnevno izvajajo vizite s strani
zdravnika specialista kirurga.
Neakutno obravnavo pa vodi diplomirana medicinska sestra, izvajajo se negovalne in
varnostne vizite, zdravstvena nega pa se izvaja po procesni metodi dela.
Delovni program na oddelku za zdravstveno nego (ozzn)
Tabela št. 1: Število obračunanih pacientov na OZZN v letu 2009
plačnik ZZZS
ostali plačniki
SKUPAJ
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2009
19 16 15 13 14 15 14 17 15 12 15
3 168
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
19 16 15 13 14 15 14 17 15 12 15
3 168
Tabela št. 2: Letni načrt in realizacija ne akutne obravnave v BOD-ih za plačnika ZZZS
načrt
4.315
OZZN
uresničeno
4.562
indeks
105,72
Tabela št. 3: Število BOD-ov na OZZN v letu 2009 po mesecih za plačnika ZZZS
uresničeno
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2009
347 405 337 400 426 402 376 518 336 413 512 90 4.562
Tabela št. 4: Povprečna ležalna doba po mesecih
vse
OZZN
jan
feb mar apr maj jun
jul
avg sep
okt nov dec
17,60 17,51 19,81 21,15 22,33 22,84 23,16 23,82 24,20 24,45 25,64 25,06
Povprečna ležalna doba v letu 2009 je na OZZN znašala 25,60 dni.
Spodnje tabele in podatki se ne nanašajo samo na obračunane paciente v letu 2009, ampak na
vse paciente, ki so bili v letu 2009 hospitalizirani na OZZN, število teh je 178.
Na OZZN je bilo obravnavanih 48,02 % moških in 51,98 % žensk.
Najstarejša pacientka je bila stara 98 let, najmlajši pacient pa 32 let.
Slika št. 1: Struktura pacientov na OZZN po spolu
226
moški
ženske
Slika št. 2: Starostna struktura pacientov na OZZN
30 - 39 let
40 - 49 let
90 - dalje
50 - 59 let
60 - 69 let
90 - dalje
80 - 89 let
70 - 79 let
80 - 89 let
60 - 69 let
50 - 59 let
40 - 49 let
30 - 39 let
70 - 79 let
Na OZZN so bili premeščeni pacienti z internega oddelka (101 pacient), s kirurškega oddelka
(79 pacientov) in ena pacientka z ginekološkega oddelka.
Slika št. 3: Oddelki, s katerih so bili pacienti premeščeni na OZZN
227
Legenda:
120
št. pacinetov
100
80
60
40
20
0
NI
NK
NG
NI – interni oddelek
NK- kirurški oddelek
NG- ginekološki oddelek
Z OZZN je bilo odpuščenih 137 (72,9%) pacientov. Na oddelku za zdravstveno nego je umrlo
26 pacientov. Nazaj na matične oddelke SBJ se je vrnilo 25 pacientov (15 na interni oddelek,
9 na kirurški oddelek ter 1 pacientka na ginekološki oddelek).
Tabela št. 6 Premestitev pacienta
kraj odpusta
odpust iz SBJ
umrli
na INT oddelek
na KRG oddelek
na GIN oddelek
SKUPAJ
št.
137
26
15
9
1
188
%
72,9
13,8
8,0
4,8
0,5
100,0
Opomba: Pri tej tabeli so upoštevani tudi večkratni prehodi med oddelki – nekateri pacienti so
zajeti zaradi tega dvakrat.
228
160
140
120
v100
to
n
e
i 80
c
a
p 60
.t
š
40
20
0
iz SBJ
umrli
na INT odd.
na KRG odd.
na GIN odd.
MANAGEMENT V ZDRAVSTVENI NEGI
V letu 2009 smo pridobili eno diplomirano medicinsko sestro. Tim sestavljamo glavna
medicinska sestra, 2 diplomirani medicinski sestri in 9 zdravstvenih tehnikov (4 zdravstveni
tehniki so na bolniški pred porodniško, zamenjala sta jih dva zdravstvena tehnika in ena
pripravnica).
Zaposleni na oddelku za zdravstveno nego smo v letu 2009 aktivno in pasivno sodelovali na
raznih strokovnih seminarjih v okviru Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.
REALIZACIJA CILJEV ZA LETO 2009
Doseženo v %
Rok
Opombe
izvedbe
30.12.2009 Povečalo se je
sprotno
beleženje v neg.
dokumentacijo.
50 %
Cilj
Povečati sprotno
beleženje
aktivnosti
zdravstvene
nege v
negovalno
dokumentacijo.
100 %
Izvedene
aktivnost
Sestanek
negovalnega
tima(edukacija,
skupen pregled
dokumentacije)
Evalvacija
Kazalnik
Odgovoren
Dipl. med.
sestra, zdr.
tehnik
Dipl. med.
sestra, zdr.
Tehnik
Do
Dokumentacija
30.12.2009 se ažurno
izpolnjuje.
Izvedli smo 38 neg. vizit.
229
Dipl. med.
sestra, zdr.
tehnik
Dipl. med.
Poročila
nadzora
(negovalna
vizita,
nenapovedane
kontrole)
Opažene so bile
nepopolnosti/nepravilnosti
pri izpolnjevanju
negovalnega poročilo s
sprotnim opozarjenjem se je
stanje popravilo.
Cilj
Povečati intimnost pacientov
Izvedene aktivnosti pogovor z
negovalnim timom o zagotavljanju
intimnosti, zapiranje vrat, uporabi
paravanov, nameščanje tablic »ne
vstopaj«
Evalvacija
sestra
Doseženo v
Rok
Opombe Odgovoren
%
izvedbe
30.12.2009
Dipl. med.
Približno
sestra, zdr.
70% (smo
tehnik
zapirali vrata)
Oblikovali
smo obrazec,
na katerega
smo beležili
zapiranje/ ne
zapiranje vrat
bolniških sob.
S
spremljanjem
smo pričeli
meseca
aprila,. 117 x
v 270 dneh so
bila vrata
odprta.
100%
Do
Spremljanje
30.12.2009
od meseca
aprila
potrjuje 70 %
zapiranje vrat
bolniških sob.
Vsakodnevno
Kazalniki
nadzor nad izvajanjem zgoraj naštetega, preverjenje
izvajanje
anketa o zadovoljstvu varovanja
aktivnosti,
zasebnosti
kot so
zapiranje
vrat,
nameščanje
tablic na
vrata
230
Dipl. med.
sestra
Dipl. med.
sestra, zdr.
tehnik
Dipl. med.
sestra
bolniških sob
in
zagotavljanju
intimnosti v
sobi.
Doseženo v %
Cilj
Izboljšati znanje za
povečanje kakovosti
izvajanja zdravstvene
nege.
Izvedene aktivnost
Priprava seminarskih
nalog, ki bodo
predstavitev
seminarskih nalog na
odd. sestankih,
delavnice, strokovna
izobraževanja,
ponovitev standardov
ZN.
Evalvacija
Izdelava seminarskih
nalog, pripravljene so
bile delavnice (RZP,
enteralna prehrana,
sladkorni pacient,
razkuževanje rok)
Kazalniki
Poročila nadzora
(negovalne in
varnostne vizite)
Rok
Opombe Odgovoren
izvedbe
30.12.2009
Dipl. med.
sestra, zdr.
tehnik
/
100 %
Dipl. med.
sestra, zdr.
tehnik
Do
30.12.2009
Od začetka aprila 2009 do
sredine decembra 2009 je
bilo predstavljenih 13
seminarskih nalog.
Negovalni tim OZZN je
pripravil in izvedel 8
seminarskih nalog, ostalih 5
predavanj so pripravili:
Mateja Bahun prof. zdr. vzg.,
koordinatorica za kronične
rane, dietetičarka,
predstavnica Medisa
(hranilna črpalka),
bolnišnična higieničarka
231
Dipl. med.
sestra,
zdr.tehnik in
gostje na
delavnicah
Dipl. med.
sestra,
Cilj
Napisati klinično pot od
sprejema do odpusta za paciente,
sprejete na OZZN.
Izvedene aktivnost
Oblikovana je projektna skupina
za izdelavo klinične poti ter
sestavljen osnutek klinične poti.
Doseženo
v%
/
Rok
izvedbe
31.3.2010
Opombe
Odgovoren
Je v
realizaciji
Skupina za
izdelavo
klinične poti
100%
Skupina za
izdelavo
klinične poti
Do
30.12.2009
Evalvacija
Napisan
osnutek
Skupina za
izdelavo
klinične poti
Dipl. med.
sestra, zdr.
tehnik
Kazalniki
Pripravljen osnutek
Doseženo v %
Rok
Opombe Odgovoren
izvedbe
30.12.2009 *
Dipl. med. sestra,
zdr. tehnik
>100%
Cilj
Zmanjšati nastanek RZP
na OZZN za 10%.
Izvedene aktivnosti
Izobraževanje o
preventivi in oskrbi
RZP, delavnice,
upoštevanje
preventivnih ukrepov za
preprečevanje RZP
(uporaba ustreznih
materialov za zaščito
kože, ustrezna blazina,
obračanje pacientov).
Evalvacija
Oddelčni sestanek s
koordinatorico za
kronične rane, vsako
dnevno sodelovanje in
posvetovanje s
koordinatorico za
kronične rane o
uporabi ustreznih
materialov
Kazalniki
Primerjava s prejšnjim
letom (2008), mesečna
Od januarja do konca
junija je bilo na
OZZN obravnavanih
>100%
Koordinatorica za
kronične rane
Do
30.12.2009
232
Dipl. med. sestra,
koordinatorica za
kronične rane,
zdravstveni
tehnik
Dipl. med. sestra,
koordinatorica za
kronične rane
poročila RZP, poročila 42 RZP od tega so bili
3 pridobljeni.
varnostih vizit s
koordinatorico za
kronične rane.
* V letu 2008 je bilo 50 prinešenih in 9 pridobljeni.
Doseženo v %
Rok
izvedbe
30.12.2009
Približno100%
Cilj
Zmanjšati število
padcev za 10% v
primerjavi z letom
2008 na OZZN
Izvedene aktivnosti
Kakovostna predaja
pacienta, pravilna
namestitev
pripomočkov za
zagotavljanje varnosti,
odstranjevanje sobnih
stranišč ter invalidskih
vozičkov iz bolniških
sob, kadar niso v
uporabi.
Evalvacija
>100%
Kazalniki
Primerjava z letom
2008, izvajanje
poročila varnostnih
vizit, mesečna poročila
o padcih.
Od januarja do konec
decembra sta bila na
OZZN 2 padca pacientov,
v letu 2008 (enako
obdobje) je bilo
zabeleženih 8 padcev.
Opombe
Odgovoren
Na sto
pacientov
Dipl. med.
sestra, zdr.
tehnik
Dipl. med.
sestra, zdr.
tehnik
Do
30.12.2009
233
Dipl. med.
sestra, zdr.
tehnik
Dipl. med.
sestra
CILJI V LETU 2010
Cilj
Aktivnosti
Sprejetje dokumenta Klinična pot od sprejema do odpusta pacienta na
OZZN
Pilotna uporaba klinične poti od sprejema do odpusta pacienta na OZZN
Kazalnik
Uporaba klinične poti
Cilj
Dvig kakovosti izvajanja zdravstvene nege
Aktivnosti
Kazalnik
Negovalne vizite in nadzor
Negovalna poročila, verbalno izražanje zadovoljstva pacientov.
Cilj
Število padcev ne bo preseglo števila padcev iz leta 2009 (2 padca)
Aktivnosti
Kazalnik
Varnostne vizite in nadzori, mesečna poročila.
Število padcev na število pacientov na oddelku.
Cilj
Število pridobljenih RZP ne bo preseglo števila RZP iz leta 2009 (3 RZP)
Aktivnosti
Kazalnik
Število novo nastalih RZP glede na število pacientov.
Cilj
Na oddelku v letu 2010 ne bo prišlo do prenosa okužbe z MRSA
Aktivnosti
Kazalnik
Število prenosov okužbe z MRSA.
Cilj
Višji nivo znanja zaposlenih (teme: RZP, paliativa, sladkorna bolezen, in
drugo).
Tedenska krajša izobraževanja na oddelku.
Mesečna izobraževanja (izčrpna poročanja udeležencev strokovnih
izobraževanj).
Aktivno sodelovanje zaposlenih na izobraževanjih, vključevanje v
različne projektne skupine.
Aktivnosti
Kazalnik
234
Enota za laboratorijsko dejavnost
Vodja: doc. dr. Ivica Avberšek-Lužnik
ORGANIZACIJA LABORATORIJA
Organizacija laboratorija ustreza zahtevam Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati
laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (Uradni list RS
64/2004). Laboratorij je opredeljen v temeljnem aktu SB Jesenice kot Oddelek za
laboratorijsko dejavnost. Ima Poslovnik, ki opredeljuje prostorsko in kadrovsko strukturo,
navaja pristojnosti vodje in namestnika vodje, pooblastila laboratorijskemu osebju,
obratovalni čas, katalog preiskav, opis sistema zagotavljanja kakovosti in spremljanje
kazalnikov kakovosti. Izvajanje laboratorijske dejavnosti poteka organizirano po
opredeljenem diagnostičnem procesu SOP DGN LAB1.
Oddelek za laboratorijsko dejavnost SBJ spada med tiste maloštevilne laboratorije v Sloveniji,
ki imajo dovoljenje za delo na področju laboratorijske medicine. 1. junija 2009 je namreč
Nadzorna komisija v sestavi: doc.dr. Pika Meško, prof.dr. Borut Božič, mag. Saša Bratož in
Alenka Štorman, dr.med., pregledala laboratorijsko dokumentacijo in preverila učinkovitost in
skladnost izvajanja laboratorijskega procesa s temeljnimi členi Pravilnika. Laboratorij je
pridobil dovoljenje za delo za obdobje petih let. Licenca za delo laboratorija je velik dosežek
za našo bolnišnico in priznanje za kakovostno delo zaposlenih v laboratoriju.
Delovanje laboratorija je usmerjeno v pet področij dela, ki imajo temeljni pomen za oskrbo
bolnikov širše gorenjske regije:
razvijanje vodilnega in prepoznavnega laboratorija v alpskem prostoru,
uveljavljanje laboratorijskih storitev po kakovosti,
uvajanje novih storitev (pedagoška in raziskovalna dejavnost),
selektivno naročanje laboratorijskih preiskav,
medlaboratorijska harmonizacija preiskav.
SISTEM KAKOVOSTI V LABORATORIJU
Laboratorij zagotavlja in izboljšuje kakovost dela na več ravneh. Na izvedbeni ravni služijo za
osnovo standardi ISO 15189, ki predstavljajo eno izmed najpomembnejših orodij
zagotavljanja kakovosti rezultatov in njihovo primerljivost nevezano na laboratorij, kjer so
bile analize opravljene.
Sistem kakovosti je v laboratoriju vpeljan že od leta 2006, v letu 2007 smo ga nadgradili z
oblikovanjem algoritma za izvedbo laboratorijskega procesa, od leta 2008 pa izvajanje
laboratorijskih preiskav v celoti poteka po opredeljenem procesu. Izhodišča za kakovostno
izvajanje laboratorijskega procesa temeljijo na pravici bolnikov do varne, strokovne in
optimalne zdravstvene obravnave. Laboratorijski delavci so se začeli zavedati, da sistem
kakovosti ni statičen, temveč aktiven z vidika izboljšav. V ta namen se izvajajo notranje
presoje postopkov in vodijo kazalniki za spremljanje učinkovitosti laboratorijskega procesa.
Ti kazalniki so sledeči:
1. Čas izvedbe urgentno naročenih laboratorijskih preiskav.
2. Povprečno število preiskav na pacienta in na število obravnav.
3. Število napak v predanalitični fazi.
235
Spremjanje trendov navedenih kazalnikov je samo začetek obsežnega procesa izboljševanja
kakovosti dela v laboratoriju. Avgusta 2008 je bila v laboratoriju inštalirana nova verzija
laboratorijskega informacijskega sistema LABIS, ki omogoča rokovanje z vzorci preko
barkodnega sistema, neposreden prenos rezultatov meritev iz analizatorjev v BIRPIS in
spremljanje intralaboratorijskega časa izvedbe urgentno naročenih preiskav (Tabela 1.). V
letu 2009 je bilo opravljenih 70328 urgentno naročenih preiskav, čas izvedbe se je gibal v
intervalu od 8 do 38 minut, odvisno od vrste preiskave.
Tabela 1. Časovni interval izvedbe urgentno naročenih preiskav v letu 2009.
PREISKAVA
HEMOGRAM
COHb
METHb
POPKOVNA KRI
PLINSKA ANALIZA
VENA
PLINSKA ANALIZA
ARTERIJA
GLUKOZA
SEČNINA
KREATININ
KALIJ
NATRIJ
KLOR
KALCIJ
CRP
AMILAZA
LIPAZA
NH3
TROPONIN I
LAKTAT
MYOGLOBIN
MAGNEZIJ
PČ
DIGOKSIN
ETANOL
STREPTOTEST
SKUPAJ
ČAS IZVEDBE (MIN)
MIN - MAX
ŠTEVILO PREISKAV
14 – 17
8 - 17
8 - 14
8 - 13
14 - 21
9099
37
7
81
588
13 - 16
2828
23 - 33
25 - 33
23 - 33
23 - 33
23 - 31
23 - 31
24 - 37
24 - 32
26 - 34
26 - 34
21 - 38
22 - 32
26 - 35
28 - 38
22 - 30
20 - 28
24 - 30
18 - 25
14 - 28
6994
7356
7629
8537
8110
6425
2694
5693
1493
1507
203
1770
187
234
991
3635
64
174
66
70328
Ker je število laboratorijskih preiskav v letu 2009 naraščalo, smo začeli za ambulante
spremljati število opravljenih preiskav na pacienta in na opravljene obravnave. Statistična
analiza je pokazala, da je povprečno število naročenih preiskav na pacienta največje v
internih ambulantah, sledita pa jim gastro- in nefrološka pediatrična ambulanta. Število
laboratorijskih preiskav na opravljene obravnave v posamezni ambulanti je po pričakovanju
značilno nižje (Tabela 2.).
236
Tabela 2. Število opravljenih laboratorijskih preiskav na pacienta in na obravnave.
AMBULANTA
PACIEN
TI
OBRAVNAVE
PREISKAVE
ŠT. PREISKAV
NA PACIENTA
ŠT. PREISKAV NA
OBRAVNAVO
URG A
KRG A
GIN A
DIAB A
DISP. ZA ŽENE
SPL. INT A
KARD A
ANTIT A
NEFR A
GAST A
URG PED A
EHO
DERM A
UROL A
ORT A
OTOL A
ALERG A
NEFR PED A
GASTR PED A
NEONAT PED A
3990
12652
1607
1123
1818
305
248
390
157
151
1759
534
3364
254
1742
1101
844
43
92
36
6065
26797
3740
4735
8468
759
540
8844
362
303
2571
1420
6076
603
5737
5285
1596
116
349
60
152389
39413
7011
31347
31892
11927
5607
9869
16120
6141
16622
2319
2453
2770
418
494
3112
2380
3170
358
38
3,1
4,3
27,9
17,5
42,3
22,6
25,3
102,6
40,7
10,5
4,3
1
10,5
0,5
0,5
3,7
55
34,4
9,9
25
1,5
1,9
6,6
3,8
15,7
10,4
1,1
44,5
20,2
6,4
1,6
0,4
4,6
0,1
0,1
1,9
20,5
9,1
5,9
V letu 2009 smo spremljali kazalnike kakovosti predanalitične faze, ki je ena najbolj težko
obvladujočih faz laboratorijskega procesa. Laboratorijsko osebje sme analizirati samo vzorce
biološkega materiala, ki so odvzeti po merilih, ki so obvezujoča za vse izvajalce laboratorijske
medicine. Celoletna statistika kazalnikov predanalitične faze je pokazala, da je potrebna večja
doslednost pri postopkih vzorčenja biološkega materiala na vseh oddelkih in v ambulantah.
ŠTEVILO OPRAVLJENIH LABORATORIJSKIH PREISKAV V LETU 2009
Laboratorij spada med diagnostične enote bolnišnice. Ambulantna in hospitalna obravnava
bolnikov večinoma ne poteka brez laboratorijskih preiskav. V letu 2009 smo za ambulantni in
hospitalni segment opravili 814 578 preiskav. Statistika opravljenih preiskav od leta 2002 do
konca 2009 ima trend naraščanja (Graf 1). Primerjava 2008-2009 je pokazala 24,41% porast v
številu opravljenih preiskav.
237
Graf 1. Laboratorijske preiskave v obdobju od 2002 do 2009.
Laboratorij opravlja laboratorijske preiskave tudi za zunanje naročnike (zdravstvene postaje,
zdravstvene domove in za bolnišnice). V letu 2007 smo opravili za 10078 točk zunanjih
storitev, v letu 2008 11058 točk, v letu 2009 pa samo 9316 točk. Razlogi za manjše število
opravljenih točk so na ravni ločevanja primarne in sekundarne zdravstvene oskrbe. Iz naslova
primarne ravni smo v letu 2009 prejeli značilno nižje število vzorcev.
Graf 2.Število opravljenih laboratorijskih točk za zunanje naročnike laboratorijskih preiskav.
238
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IZVAJALCEV LABORATORIJSKE MEDICINE
Razvoj tehnoloških postopkov detekcije laboratorijskih parametrov je v zadnjem desetletju
tako kompleksen, da je nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje izvajalcev laboratorijske
medicine, prednostna naloga. V tabeli je prikazano število strokovnih srečanj, ki so se jih
udeležili laboratorijski delavci.
POKLICNA SKUPINA
IZOBRAŽEVANJE
PASIVNO
IZOBRAŽEVANJE
AKTIVNO
Specialist medicinske biokemije ( n = 3)
7
1
Dipl. inž. lab. biomed. ( n = 2)
3
Laboratorijski tehnik ( n = 7)
13
Za raziskovalno in pedagoško delo je ostalo malo časa. Na tem področju smo uspeli doseči
štiri bibliografske enote.
1. AVBERŠEK-LUŽNIK, Ivica. Laboratorijska medicina in zdravstvena nega: cilji in prioritete
sodelovanja. Zbornik predavanj z recenzijo. Jesenice: College of Nursing: = Visoka šola za
zdravstveno nego, 2009, str. 249-254. [COBISS.SI-ID 2650737]
2. SKITEK, Milan, REMŠKAR, Janez, KLANČIČ, Dean, AVBERŠEK-LUŽNIK, Ivica. Medicina iz
ozadja. Mag (Ljubl.), 2009, letn. 15, str. 26, fotogr. [COBISS.SI-ID 2583409]
3. AVBERŠEK-LUŽNIK, Ivica, JERIN, Aleš. Navodila za kabinetne vaje iz biokemije in biofizike
: za študente študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega. 1. izd. Jesenice: Visoka
šola za zdravstveno nego: = College of Nursing, 2009. 36 str., ilustr. ISBN 978-961-92722-2-0.
[COBISS.SI-ID 63699969]
4. SKELA-SAVIČ, Brigita, KAUČIČ, Boris Miha, FILEJ, Bojana, AVBERŠEK-LUŽNIK, Ivica,
KOCIJANČIČ, Marjetka. Navodilo za izdelavo seminarske naloge na Visoki šoli za zdravstveno
nego Jesenice - študijski program 1. in 2. stopnje Zdravstvena nega, 2009. http://www.vsznje.si. [COBISS.SI-ID 63813377]
ZAKLJUČKI IN PREDVIDENI CILJI ZA PRIHODNOST
Zaposleni v laboratoriju smo ponosni na obseg opravljenega dela v preteklem letu. Izvedli
smo za 200000 preiskav več kot v letu 2008. Visoko stopnjo učinkovitosti laboratorijske
ekipe je omogočila nadgradnja laboratorijskega informacijskega sistema in popolna
avtomatizacija laboratorijskih postopkov ter pripravljenost zaposlenih na premagovanje
vsakodnevnih obremenitev. V prihodnosti se bomo posvetili nadgradnji strokovnih elementov
laboratorijskega procesa in spremljanju strokovne periodike ter aplikaciji novih preiskav, ki
omogočajo zdravljenje manj znanih in kompleksnih bolezni.
239
V gorenjskem prostoru želimo ohraniti in nadgrajevati vodilno vlogo na področju
laboratorijske medicine. Poskrbeli bomo za harmonizacijo laboratorijskih preiskav na
medlaboratorijski ravni. Najpomembnejši projekt pa bodo predstavljale
aktivnosti za
doseganje višje stopnje varnosti v laboratorijski medicini.
240
Lekarna
v.d.vodje lekarne Marina Ćurčija-Jurišin,mag.farm
Lekarna je medicinska enota skupnega pomena.Temeljna dejavnost je oskrba oddelkov in
enot z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki.
Delo v lekarni (področja):
-preskrba oddelkov in enot z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki
-izdelava galenskih in magistralnih pripravkov vključno z aseptiko
-izdelava sterilnih raztopin za zunanjo uporabo in sterilnih dezificiensov
-analizno -kontrolna dejavnost
-nadzor nad pripravo deionizirane vode za SBJ
-nabava zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov
-sodelovanje pri izvedbi javnih naročil
-delovanje na področju racionalne uporabe zdravil
-vodenje komisije za medicinsko-tehnične pripomočke
-izobraževanje strokovnega kadra
-informacijska in svetovalna dejavnost
-analitsko statistična dejavnost (analize porab zdravil in medicinsko-tehničnih
pripomočkov po oddelkih)
-izvajanje pripravniškega staža in delovne prakse strokovnega kadra na področju
farmacevtske stroke
-vodenje dokumentacije v elektronski in pisni obliki
Kader
V lekarni je bilo na dan 31.12.2009 zaposlenih 8 strokovnih delavcev.
Magister farmacije
3 (1 – porodniški dopust )
Farmacevtski tehnik
5
Prostori in oprema
- pojavlja se problem ustreznih skladišč za voluminozni material
- petino lekarniškega prostora za shranjevanje smo začasno odstopili centralni sterilizaciji,
zato imamo še dodatne težave pri shranjevanju materiala
- sprejem robe poteka na neustreznem in premajhnem prostoru
- nimamo ustreznega prostora za garderobo, strokovno literaturo, izdelavo galenskih
in magistralnih preparatov
Problem prostorov naj bi se rešil z izgradnjo prizidka ( lekarna bi pridobila nove
prostore )
Delo
Osnovni namen lekarne je preskrba oddelkov in enot z zdravili in medicinsko
241
tehničnimi pri pripomočki.
Zaloge v lekarni so bile obvladljive, sproti naročamo manjše količine, kar
predstavlja več dela vsemu kadru.
Zaradi manjšanja zalog na oddelkih medicinsko tehnične pripomočke, del sterilnih
raztopin in tudi zdravil izdajamo po komadih, kar pomeni dnevno povečan obseg dela (
vse bi morali izdajati v originalni embalaži ).
Z uvedbo novega informacijskega sistema smo prešli na nov način dela; naročilnice
oddelkov so sedaj v elektronski obliki, na začetku smo imeli precej težav s
potrjevanjem le teh s strani oddelkov. Če naročilnica ni potrjena na obeh stopnjah,
je ne moremo dokončno realizirati – ta težava je še vedno prisotna tudi po treh letih delovanja
programa.
Nov informacijski sistem nam omogoča naročanje pri dobaviteljih po novem načinu;
večinoma še po elektronski pošti in pa tudi direktno preko spletnih strani veledrogerij.
Večkrat se srečujemo z deficitarnostjo in dolgim dobavnim rokom za zdravila in
medicinsko tehnične pripomočke.
Opažamo zmanjšanje napačno zaračunanih cen s strani večine dobaviteljev; vseeno izvajamo
redno kontrolo ujemanja cen.
V letošnjem letu nam je uspelo izvesti postopek javnega naročila medicinsko tehničnih
pripomočkov direktno preko programa Go-Soft ( ustreznejša izbira adekvatnih artiklov z lažjo
primerjavo cen med dobavitelji ).
Posodobili smo SOP-je ter definirali kazalnike kakovosti.
Izdelavo magistralnih pripravkov smo preselili v ustreznejše prostore.
Pridobili smo ustrezne merilce temperature ( elektronski, umerjeni).
Asortima
Število kartic - zdravila in ostali material: 13.990 ( v l.2008 – 13.303 ), število
kartic se je povečalo predvsem na račun novega osteosintetskega materiala ter artiklov
izbranih na javnih naročilih
Promet je potekal na 7285 karticah ( v l.2008 na 6887 karticah ).
Realiziranih je bilo 16.028 izdajnic ( v l.2008- 14.578 ).
Prevzemnic je bilo 8262 ( v l.2008 - 8013 ).
Galenski in sterilni pripravki, magistralna receptura
Glede na razpoložljivost na tržišču in smiselnosti lastne izdelave smo v letu
2009 izdelali:
- magistralni pripravki, reagenti: 6474 kom
Strokovno izobraževanje
Delavci v lekarni se izobražujemo čez celo leto; nekaj na kongresih in seminarjih za
oba profila ( kar dovoljuje finančni plan za enoto lekarna, v l. 2009 nismo
porabili celotne vsote ), veliko pa se izobražujemo tudi sami; predavanja
organizirajo podjetja, ki tržijo zdravila in medicinski material in ostalo.
242
Cilji v l.2010
Doseganje največje kvalitete dela v skladu z SOP in spremljanje kazalnikov kakovosti.
Nakup aseptične komore za izdelavo aseptičnih pripravkov.
Zadovoljstvo zaposlenih v kolektivu lekarne in ohranjanje dobrih odnosov z vsemi
vključenimi v naš proces dela.
Zaključek
Nadaljevali bomo s kakovostno in pravočasno oskrbo oddelkov, informiranostjo
strokovnega kadra o deficitarnosti, daljših dobavnih rokih ter paralelnih
preparatih.
Z odprto obliko vodenja in komunikacije želimo doseči medsebojno zaupanje in
vzpostaviti most z vsemi sodelavci v bolnici.
243
Otorinolaringološka ambulanta
Vodja Bašić Narić Brankica, dr.med.
Organizacija
ORL ambulanta dela na dveh deloviščih: en tim v SBJ, en tim v ZD Kranj. V lanskem letu se
je upokojila Stanislava Pogačnik, dolgoletna sestra v ORL ambulanti v Kranju.
Zaposleni:
zdravnica
avdiometristka
srednja medicinska sestra
administratorka
ORL Kranj
Branka Krek Petrina, dr. med.
Jožica Pogačnik
Sabina Telalović
Zdenka Ažman
ORL Jesenice
Brankica Bašić Narić, dr.med.
Olga Karo
Janja Bavdaž
Azra Pajić
Od 1.6.2007 specializira za ORL Gorenjske Ajda Juvanec, dr.med., od lanske jeseni pa tudi
Eva Šifrer, dr.med. Predvideni čas specializacije je 6 let.
Plan in realizacija
Delovni načrt opravljenih storitev v ambulantni dejavnosti je bil tudi v letu 2009 presežen
(113,22%). Namesto 116.182,00 točk smo opravili 131.541,06 točk (ORL ambulanta Kranj
66.538,15 in ORL ambulanta Jesenice 65.002,91.
Opravljene točke za ZZZS januar - december 2009:
ORL amb. Kranj
ORL amb Jesenice
SKUPAJ
Ralizacija
Načrt 2009
Realizacija
Index
Index 09/08
2008
2009
real/načrt
65.252,21
61.369,53
66.538,15
108,42
101,97
58.274,44
54.812,47
65.002,91
118,59
111,55
123.526,65
116.182,00
131.541,06
113,22
106,49
.
Opravljene storitve(pregledi in operacije) :
št.storitev (točke za ZZZS)
št.pregledov (za ZZZS)
- prvi pregledi
- ponovni pregledi
Konziliarni pregledi
mali kirurški posegi:
- ambulantni
- hospitalni
kirurške operacije
ORL Kranj
66.538,15
5.366
3.496
1.870
6
ORL Jesenice
65.002,91
5.279
2.687
2.592
347
SKUPAJ
131.541,06
10.645
6.183
4.462
353
316
0
62
203
14
31
519
11
93
244
(Za ZZZS smo opravili skupaj 10.645 pregledov (ORL ambulanta Kranj 5.366 in ORL
ambulanta Jesenice 5.279). V letu 2009 smo opravili še 353 konziliarnih pregledov (252 prvih
in 101 ponovni konziliarni pregled).
V letu 2009 sem ambulantno opravila 203 manjše kirurške posege (zaustavljanje krvavitve v
sprednjem delu nosu, incizija in drenaža peritonzilarnega abscesa, repozicija zloma nosne
kosti, ekscizija sprememb na koži v ORL področju) ter v splošni anesteziji 31 septoplastik.
Dr. Krek-Petrina Branka je opravila 316 ambulantnih kirurških manjših posegov ter pri 62
osebah operacijo (adenoidektomija, septoplastika, konhektomija, frenulotomija, …).
V letu 2009 je bilo operiranih le 93 oseb , ker so bile operacije zadnja dva meseca ustavljene.
V letu 2008 operiranih 132 oseb in v letu 2007 operiranih 95 oseb.
Opravili pa smo naslednje prospektivne primere pri 278 hospitaliziranih bolnikih (načrt 285).
Koda
Količina
41653-00
290
41846-00
123
41671-03
49
41801-00
32
41704-00
30
92046-00
27
41677-00
19
41689-00
15
47726-00
8
41656-00
5
25
623
Opis
Pregled nosne votline in zgornjega žrela
Laringoskopija brez splošne anestezije
Septoplastika s submukozno resekcijo nosnega pretina
Adenoidektomija brez tonzilektomije
Aspiracija in lavaža obnosnih votlin skozi ustje
Zamenjava kanile pri traheostomi
Zaustavitev krvavitve v sprednjem delu nosu s tamponado in/ali kavteri
Delna konhektomija, enostranska
Pridobitev kosti za presadek skozi drugo incizijo
Zaustavitev krvavitve v zadnjem delu nosu s tamponado in/ali kavteriza
Ostali
SKUPAJ
Število opravljenih operacij v okviru prospektivnega programa v obdobju 2007 – 2009
(razlika v številkah je zato, ker niso vse operacije v prospektivnem programu).
št. operacij
št.uteži
povprečna utež
leto 2007
Redni
Dodatni
program program
59
29
40,57
0,676
leto 2008
leto 2009
123
85,93
0,690
85
59,06
0,695
Izobraževanje
Lani marca sem bila na infektološkem simpoziju v UKC, aprila na srečanju alergološke in
imunološke sekcije na MF v Ljubljani in septembra na strokovnem srečanju ob 50- letnici
Otroškega oddelka SBJ.
Januarja sem bila na s sponzorskimi sredstvi plačanem seminarju: Treatment Strategies for
upper respiratory disease v Berlinu.
Dr. Krek Petrina Branka je bila septembra na delavnici o Sleep related breathing disorders v
Splitu(plačano s sponzorskimi sredstvi).
245
Decembra na 40. memorialnem sestanku prof. J Plečnika – novosti v dermatopatologiji in tudi
decembra na Srečanju o akutnem glavobolu v Smeltu Ljubljana.
V letu 2009 pa sva se obe zdravnici udeležili 25. in 26. srečanja ORL združenja (maja v
Cerkljah na Gorenjskem in novembra na Bledu.) , Widexovega seminarja o MTP septembra v
Portorožu in Šole o malignem melanomu decembra na OI.
Vizija
Problem ORL ambulante v Kranju ostaja neurejenost prostorov. ORL ambulanta na Jesenicah
pa si želi dvigala zaradi težje mobilnih pacientov ter lažjega pregleda konziliarnih bolnikov.
Ostale nabave opreme (endoskopi, mikroskop, dokup instrumentov) ostajajo nerealizirane že
vrsto let. Tudi v letu 2008 se je kljub povečanemu delu zviševala čakalna doba na pregled (16
tednov). Na Gorenjskem ne dosegamo slovenskega povprečja v številu otorinolaringologov
na število prebivalstva.
ORL center za Gorenjsko?
246
Dermatovenerološka ambulanta
Tamara Heraković, dr. med.
Organizacija
V letu 2009 je delala Amalija Voh Hribernik, dr. med., s polovičnim delovnim časom. Tamara
Heraković, dr. med., je delala do 19.02.2009 in je nato odšla na porodniški dopust.
Nadomeščali sta jo Lina Virnik Kovač, dr. med., od 21.04 in Andreja Stanonik Kafol, dr.
med., od 07.05., sicer specializantki dermatovenerologije za gorenjsko regijo, vsaka je delala
po en dan v tednu v ambulanti, pod mentorstvom Amalije Voh Hribernik, dr. med. Vsa
administrativna, strokovna dela in obsevanja – SUP terapijo pacientov je izvajala ena srednja
medicinska sestra, občasno je delala tudi še ena višja med. sestra s polovičnim delovnim
časom. V sprejemni ambulanti je bil organiziran sprejem pacientov in dostava kartotek iz
arhiva.
Plan in realizacija
V letu 2009 je bilo pregledano 7630 pacientov, od tega 56,48 % 1. pregledov, 43,52 %
ponovnih pregledov; razmerje prvi/ponovni je bil 1,30. Opravljeno je 44.857,07 točk, index
realizacije je bil 118,17.
Najbolj pogost razlog obravnav so bile virusne bradavice; nato sledijo luskavica, pregled
zaradi nevusov po koži, atopični dermatitis, seboroične keratoze, aktinične keratoze, potem
sledijo ostale dermatološke bolezni in stanja.
Izobraževanje
Lani ni bilo dodatnega strokovnega izpopolnjevanja. Tamara Heraković, dr. med., je objavila
2 poljudno-znanstvena članka v regionalnem časopisu »Gorenjski glas« s temo: Zaščita pred
škodljivimi vplivi Sončnih žarkov in Bolezni nohtov.
Vizija
Zelo prav bi nam v vsakdanji ambulantni dejavnosti prišel aparat Ellman, ki dela na podlagi
radio-frekvenčih valov, ki bi nam bistveno skrajšal delo ter izboljšal rezultate zdravljenja
virusnih bradavic, ki so najbolj pogost razlog pregledov v naši ambulanti. Zelo veseli bi bili
tudi možnosti foto-dokumentacije oz. foto arhiva primerov, kar zlasti velja za karcinome
kože. Vsekakor bi potrebovali še eno dermatologinjo in bi se ambulantne dejavnosti razširile
v smislu flebologije ter aktivnega spremljanja pigmentnih karcinomov kože, ki so v zadnjem
času v porastu.
247
Poročilo dejavnosti zdravstvene nege specialističnih ambulant in
urgence
Milenka Rustja, viš.med.ses.
Koordinatorica zdravstvene nege specialističnih ambulant in urgence
Število ambulantno obravnavanih pacientov se iz leta v leto povečuje, ki pa je obenem tudi
cilj ministrstva za zdravje v prihodnje.
Glede na širok izbor specialističnih ambulant in urgence s sprejemom,je tudi število
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki so v njih zaposleni,iz leta v leto večje. Ob
zaključku leta 2009, je naš tim sestavljalo že 63 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.
Delovišče
Število zaposlenih v
zdravstveni negi
11 SMS, 7 DMS
12 SMS
2 SMS
1 SMS iz krg.amb.
1 SMS iz krg.amb.
1 SMS iz krg.amb.
2S MS
1 SMS, 1 DMS
1 SMS
2S MS iz spec.a.
4 SMS
1 SMS iz endosk.
3 SMS
1 SMS, 1 DMS
2 SMS
1 SMS
1 SMS, 1 DMS
3 SMS
3 SMS
Sprejem in urgenca
Kirurška ambulanta,mavčarna
Koordinator načrtovanih sprejemov
Urološka amb. – 1x tedensko
Ortopedska ambulanta Jesenice
Ortopedska ambulanta Škofja Loka – 2x mes.
Otorinolaringološka amb. Jesenice
Otorinolaringološka amb. Kranj
Dermatovenerološka amb.
Okulistična amb. – 1x tedensko
Endoskopska amb. Jesenice
Endoskopska amb. Kranj – 1x tedensko
Ginekološka ambulanta, GCBD
Kardiološki laboratorij
Diabetološka amb.
Internistične amb.
Protibolečinska amb.
Informacijski pult
Naročanje na spec.pregled
Kljub dokaj velikemu številu zaposlenih v zdravstveni negi, moram poudariti da deset
medicinskih sester zaradi zdravstvenih razlogov dela skrajšan delovni čas, štiri ali pet ali šest
ur. Tudi specifika posameznih ambulant,npr. delo samo enkrat, ali trikrat tedensko zahteva
široko usposobljenost medicinskih sester,da lahko delajo na različnih deloviščih. V letošnjem
letu nam je uspelo kar nekaj medicinskih sester motivirati,da strokovno in suvereno opravljajo
svoje delo, četudi ni njihovo osnovno področje.
Želela bi poudariti,da ambulantne medicinske sestre opravljajo delo tudi v sterilizaciji, na
internem oddelku, medicinske sestre iz urgence pa pokrivajo odsotnost medicinske sestre na
radiološkem oddelku.
V maju 2009 smo pričeli z uvedbo on–line sistema dostopa do podatkov zdravstvenega
zavarovanja, ki ne povzroča težav, zapletati pa se je začelo pri predpisovanju MTP-
248
medicinsko – tehničnih pripomočkov, ki jih po navodilih ZZZS mora predpisovati zdravnik s
svojo profesionalno kartico.
Naročanje na specialistični pregled
Lani smo lokacijo za naročanje preselili v drugo nadstropje upravne stavbe. Dve medicinski
sestri izvajata naročanje na ginekološke preglede, preglede za GCBD, na okulistične,
dermatološke in otorinolaringološke preglede. Problem je večkrat prezasedenost linij in
prezasedenost terminov za naročanje pregleda. Delno smo se v lanskem letu izognili
prenatrpanosti telefonskih klicev z uvedbo elektronskega naročanja, ki je dostopno na spletni
strani naše bolnišnice in je uvedeno za vse specialistične ambulante v vsej bolnišnici. V
izdelavi so kartončki s podatki posamezne ambulante.
ŠTEVILO OBISKOV V SPECIALISTIČNIH AMBULANTAH V LETU
2008 IN 2009
realizirano št.obiskov
INDEKS
leto 2008
leto 2009
2009/2008
Dispanzer za žene
13.118
9.090
69,29
3.441
3.352
97,41
GCBD
4.117
3.836
93,17
SKUPAJ
20.676
16.278
78,73
Internistična amb
Internistična urgentna
Diabetol.amb.
11.587
5.052
4.583
11.509
5.071
4.664
99,33
100,38
101,77
Kirurška amb
Kirurška amb.- urgentna
22.478
16.472
22.425
17.056
99,76
103,55
3.535
7.811
5.440
461
5.901
1.426
7.630
5.490
466
5.956
40,34
97,68
100,92
101,08
100,93
5.235
5.006
10.241
5.355
5.231
10.586
102,29
104,49
103,37
Okulistična amb.
Dermatološka amb.
Ortopedska amb. Jesenice
Ortopedska amb. Šk.Loka
Skupaj ortopedska amb.
Otološka amb. Kranj
Otološka amb.Jesenice
Skupaj otološka amb.
249
2008
2009
EKG
Ehokardiografija
Obremenitve
Holter
Doppler
SKUPAJ
300
1.413
457
283
1.524
3.977
274
1.420
517
375
1.723
4.309
2009/2008
91,33
100,50
113,13
132,51
113,06
108,35
Endoskopije
Endoskopije Kranj
SKUPAJ
2.714
319
3.033
2.619
244
2.863
96,50
76,49
94,39
Protibolečinska ambulanta se obračunava pod kirurško ambulanto.
Amb. za zdravljenje bolečine
leto 2008
928
leto 2009
174
Cilji in aktivnosti v letu 2009
1.
Cilj
Povečati varnost pacientov
Aktivnosti
Evalvacija
Varnostne vizite, protokoli, standardi
- Opravljene varnostne vizite in sprotno reševanje izpostavljenih problemov, 23 x tedensko razgovori v posamezni ambulanti,glede na tekoče zadeve
Kazalnik
- Število opravljenih varnostnih vizit – na 13 deloviščih opravljeno 21
varnostnih vizit,plan 26 varnostnih vizit
- izdelana dva nova protokola , protokol Obravnava osebe pripeljane brez
znakov življenja in protokol Obravnava osebe, ki se ji odredi odvzem krvi ter
urina zaradi ugotavljanja vpliva alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil
AKTIVNOSTI
DO
KDO
OPRAVLJEN
KDAJ
O DATUM
Maj
Vodja ZN spec.amb in
Da,maj 2009
Urgenca – pravilen
2009
bolniš. hig.
način shranjevanja
odpadkov
Urgenca - Segufix
Oktober Med.sestre v urg.
December 2009
pasovi -pregled
2009
Izolacije pacientov Takoj
Delavnice – bol. hig.
da
MRSA
Delovanje pozivnikov
Maj
Teh. službe
Da, vsak teden
2009
Invalidski vozički April
Teh. sl.,vsak poned.
Da, vsak teden
okvare
2009
Takoj
Gl. med. sestra. int. odd. Maj 2009
Endoskopije- pacienti
in vodja ZN spec.amb.
iz odd. – priprava
pacienta
Orl amb. – problem
Takoj
Dogovor z ISS za
Maj 2009
Korektivni
ukrepi
250
dostopa z invalid.
vozičkom
Protibolečinska amb. –
shranjevanje
narkotikov
Naročanje pac. na spec.
pregled, prezasedenost
telefonov
Okulistična amb. –
diabetiki vrstni red
pac.
Urgenca- ležeči
pacienti, preventiva
padcev(ograjice)
Informativni pult –
beleženje intervencij ,
nadzor ležečih
pacientov
Endoskopije – nadzor
nad narkotiki, vodenje
zvezka narkotikov
Urgenca- reanimacijski
voziček – tedenski
pregled vsebine po
seznamu
Urgenca – epidemija
gripe ureditev
dokumentacije,
Krg.amb. – pravilni
postopki pri ranah
Orl Kranj – pravilni
transport histoloških
vzorcev
Okulistična amb. –
pacienti prihajajo na
pregled z osebnimi
vozili (kapljice za oči)
Kardiološki lab. –
rokovanje z EKG
aparatom na oddelkih
Diabetol.amb.- oskrba
diabetične noge
Ginek. amb.izpostavljeni konflikti
v zdrav. timu.
Takoj
pomoč,pri prestavljanju v
dvigalo
Med. sestre v
Da, junij2009
protibolečinski amb.
Junij
2009
Uvedba elektronskega
naročanja
Da,julij 2009
Takoj
Med. sestre v
amb.,naročanje
Avgust ,2009
Decer
2009
Nabava vozičkov
Delno
Takoj
Med. sestre informatorke
Da,
kontinuirano
Takoj
Med. sestre na
endoskopijah
Da,september
2009
Takoj
Medicinske sestre v
urgenci
Da
Takoj
Medicinske sestre v
urgenci
Da- september
2009
Dec.r
2009
Med. sestre v krg,.amb. –
delavnice,med.ses.za
oskrbo kronične rane
Vodja ZN spec. amb. dej.
med. sestre amb., v
razgovoru s patologom
Razgovor z med. sestro
za naročanje
Jesen 2009,
delavnice
Da,
kontinuirano
Takoj
Delavnica za med. sestre
odd.
September
2009
Takoj
Med.sestra - v diab.
amb.,med.sestra za
oskrbo ran
Med. sestre v gin. amb.
Da,
kontinuirano
Dec.
2009
avgust
2009
Takoj
251
Oktober 2009
Jan 2009
2.
Cilj
Povečati strokovno usposobljenost medicinskih sester
-
Aktivnosti
-
Evalvacija
Kazalnik
-
Strokovna izobraževanja, zunanja in interna, ter organizacija
ciljanih predavanj in delavnic v posamezni enoti
Motivacija k aktivni udeležbi
Poročanje udeležencev strokovnih izobraževanj v negovalnem
timu
Vsa izobraževanja so vodena glede na posamezna delovišča
število udeleženih na izobraževanjih
še premalo motivirani za aktivno udeležbo
nezadostno poročanje v negovalnih timih
58 zaposlenih udeleženih na zunanjih predavanjih – (94%)
Aktivna predavanja – 3aktivne udeležbe
Interna izobraževanja
okul. amb., - perimeter, 100% udeležba zaposlenih v okul.amb.
krg, amb.,– transport intubiranega pacienta, 60% udeležba
krg. amb., urgenca- politravma, 30%
krg.amb.- varstvo pred ionizirajočimi sevanji,100% udeležba
izobraževanja v okviru bolnišnice ( TPO, komunikacija, kakovost)
TPO udeležba 88%,Komunikacija 68%,Varnost pacienta 72 %
.
Cilji za leto 2010
Izdelava protokolov obravnave pacienta v posamezni ambulanti
Povečati varnost pacientov
252
Poročilo socialne službe
Maja Valjavec, univ. dipl. socialna delavka
Socialna služba bolnišnice deluje na vseh oddelkih bolnišnice. Delo temelji na svetovanju,
informiranju, pomoči pri urejanju zavodskega varstva, urejanju pomoči na domu, urejanju
zdravstvenega varstva. Posega na področje pomoči in reševanja osebnih stisk in težav tako
pacientom kot njihovimi svojci. Gre za timsko delo oz. multidisciplinarni pristop v okviru
celosten obravnave z željo po varnem in prijaznem odpustom.
Delo socialne službe je v veliki meri odvisno od sodelovanja in možnosti zunanjih institucij (
Centri za socialno delo, domovi za starostnike, službami pomoči na domu ).
Največ težav pri delu še vedno predstavlja odpust pri pacientih starejših od 65 let, pri
kronično bolnih in pri pacientih po poškodbi glave, ki so odvisni od tuje pomoči. Skratka
pacientih, ki spadajo v III. kategorijo zdravstvene nege ( graf. 2 ). Težave rešujemo predvsem
s podaljšanjem hospitalizacije na oddelku za zdravstveno nego in z namestitvijo v domove, ki
so po večini zelo oddaljeni od kraja od koder pacienti prihajajo in v katerih je namestitev zelo
draga.
1. Poročilo o izvedenih ciljih v letu 2009
1.Cilj
Pravočasno
naročanje
oz.
aktivacija socialne
službe
Kazalnik Odstotek pravočasno
naročenih ( vsaj 3
dni pred odpustom )
obravnav glede na
število vseh
napotenih
Doseženo
v%
100%
Rok
Opombe
Januar
2010
88,07%
Odgovoren
Soc.služba
Cilj ni dosežen.
Primerjava z letom
2008 ni mogoča,
ker kazalnik ni bil
izveden. Za leto
2010 si postavimo
za cilj 93%
realizacijo.
2. Izobraževanje v letu 2009
•
•
•
7. kongres zdravstvene in babiške nege – Ljubljana, maj 2009 – aktivna udeležba
2. mednarodna konferenca kakovost in varnost – Brdo, november 2009
Komunikacija za zaposlene – Kranjska Gora, december 2009
253
3. Cilji za leto 2010
Doseženo v
%
Pravočasno naročanje 93 %
oz. aktivacija socialne
službe
Odstotek pravočasno
naročenih ( vsaj 3 dni
pred odpustom )
obravnav glede na
število vseh napotenih
1.Cilj
Kazalnik
Rok
Odgovoren
Januar
2011
Soc.služba
Ostali cilji:
• Uvedba družinskih konferenc
• Izdelava zloženke – Odpust iz bolnišnice
• Sprememba intranetne strani
ZAKLJUČEK
Na področju paliativne oskrbe poteka projekt obravnave pacientov po klinični poti, ki obsega
tako bolnišnično obravnavo, kot obravnavo v domačem okolju ali Zavodu. Na ta način naj bi
se vsi, ki delamo z omenjenimi pacienti intenzivno vključevali v nego in oskrbo, tako v času
hospitalizacije, kot kasneje na njihovem domu. Menim, da bi delo na omenjen način veliko
pripomoglo tudi k varnejšem in hitrejšem odpustu vseh pacientov, ki potrebujejo nego in
oskrbo tudi po končanem zdravljenju.
Priloge:
500
450
400
350
300
250
200
150
100
50
0
436
320
341
250
346
220
2004
š tevi l o obra vna v
2005
2006
2007
254
2008
2009
Graf 1: Število obravnav po posameznih letih
28
66
DSO
64
DOMOV
UMRLI
OSTALO
280
Graf 2: Kraj odpusta po končanem zdravljenju
0,68%
8,94%
27,52%
I.
II.
III.
IV.
62,84%
255
Poročilo o delu bolnišničnega dietetika
Pavla Lavrinec, dipl.m.s.
1. UVOD
Ustrezna prehranjenost pacientov je bistvenega pomena za uspešno zdravljenje in
preprečevanje zapletov zdravljenja. Delo bolnišničnega dietetika je usmerjeno v svetovanje
izbire ustrezne prehrane tako osebju zdravstvenega tima, kot tudi hospitaliziranim pacientom,
ter iskanju ustreznih rešitev in prehranskih intervencij ob tveganju za slabšo prehranjenost
pacienta. Prehransko svetovanje pa je potekalo tudi za ambulantno obravnavane paciente in
njihove svojce.
2009
Število
Število
skupinskih individualnih
delavnic
obravnav
Povprečne
pedagoške
ure na
obravnavo
Skupno
število
pedagoš
kih ur
2
50
Prehrana
pri
novoodkriti
sladkorni bolezni
Prehrana
nosečnic
z
gestacijskim diabetesom
Prehrana pri ob prehodu na
insulin
Reedukacija
bolnikov
s
sladkorno boleznijo
Funkcionalna
insulinska
terapija
Prehrana ob dojenju
16
9
Skupno
število
obravnava
nih oseb
78
_
18
18
5
90
14
15
86
3
87
1
6
13
3
21
-
5
5
6
30
57
8
178
1
65
Resekcija debelega črevesaobravnava po klinični poti
Prehrana ob ostalih kirurških
posegih
Prehrana otroka ob alergiji na
hrano
Prehrana pri ostalih obolenjih
otrok
Prehrana pri rakasti kaheksiji
Prehrana po PEG-u
Prehrana pri vnetnih črevesnih
boleznih
Prehrana pri ledvični odpovedi
SKUPAJ
-
32
32
0,5
16
-
5
5
1,5
7,5
-
13
13
1,5
19,5
-
6
6
2
12
-
2
5
7
2
5
7
1,5
2
2
3
10
14
87
2
133
2
450
2
4
429
Tabela 1: prehransko svetovanje pacientom glede na posamezno problematiko
V približno četrtini primerov, se je pacientu pridružil svojec.
256
2. REALIZACIJA CILJEV V LETU 2009
Cilj
Pričeti s prehransko
obravnavo pacientov, ki
so ogroženi za nastanek
razjede zaradi pritiska
Uvedba možnosti
naročanja hrane po želji
pri miksani prehrani in
uvajanju peroralne
prehrane
Nadaljevanje uvajanja
prehranske obravnave v
EITOS-u
Aktivnost za dosego Časovni
cilja
okvir
Oblikovanje protokola konec aprila
prehranske obravnave
Odgovorna
oseba
bolnišnična
dietetičarka
Izdelava orodja za
oceno zaužite hrane
Izobraževanje
negovalnega tima o
ocenjevanju zaužite
hrane
Oblikovanje navodil
za naročanje hrane po
želji
Dogovor z informatiki
za vnos šifre za
naročanje v BIRPIS
Dogovori o ponudbi v
kuhinji
Seznanitev
negovalnega tima z
možnostjo naročanja
Oblikovanje obrazca
za izračun
prehranskih potreb in
oceno vnosa
Dogovor z
zdravnikom in glavno
medicinsko sestro
EITOS-a o poteku
dela in iskanje
ustreznih rešitev
bolnišnična
dietetičarka
Do
septembra
Do
decembra
Realizacija
Cilj delno dosežen
– protokol je
oblikovan, še ni
sprejet.
Cilj ni bil dosežen,
ker so se čez leto
pokazale
druge
prioritete.
Do
konca bolnišnična
junija
dietetičarka
Cilj je bil dosežen v
decembru.
Kontinuiran bolnišnična
o preko
dietetičarka
celega leta
Prehranska
obravnava poteka
kontinuirano.
Obrazec za izračun
prehranskih potreb
je bil oblikovan in
je še v preskušanju.
Potekale so posamezne aktivnosti za uvedbo izbirnih jedilnikov pri kirurških pacientih, žal pa
zaradi neustrezne informacijske podpore ter neustrezne opremljenosti kuhinje v letu 2009 to
ni bilo izvedljivo. Na ginekološko porodniškem in pediatričnem oddelku pa so pričeli z
računalniškim naročanjem izbirnih jedilnikov in s tem zmanjšali možnost napak.
Pripravila sem navodila Prehrana pri limfedemu. Sodelovala sem pri pripravi brošure Stop
razjedi zaradi pritiska in pri izdelavi klinične poti za obravnavo pacientov na oddelku za
zdravstveno nego.
257
3. KAKOVOST IN VARNOST
Cilj
Pacientom zagotoviti varno in kakovostno prehrano
Aktivnosti Razgovori v negovalnem timu o pomenu pravočasnega razdeljevanja obrokov.
Razgovori o pripravi pacienta in osebja na prehranjevanje pacienta.
Razgovori v negovalnem timu o pomenu vmesnih obrokov za. zagotavljanje boljše
prehranjenosti pacientov ali boljše urejenosti krvnega sladkorja.
Stalno spremljanje vpisanih časov na listu Potrjevanje oddaje in prevzema obrokov.
Poročilo o rezultatih spremljanja kazalnikov glavni medicinski sestri bolnišnice 3 x letno.
Predstavitev rezultatov spremljanja kazalnikov negovalnemu timu.
Evalvacija Analiza vpisanih časov na listu Potrjevanje oddaje in prevzema obrokov
Od 14.3.2009 do 27.3.2009 povprečen čas presega ciljne vrednosti
pri zajtrku:
- abdominalna kirurgija za 20 minut,
- travmatologija za 18 minut,
- splošna kirurgija za 5 minut
- kardiološki oddelek za 3 minute;
pri kosilu
- travmatologija za 11 minut.
pri zajtrku:
- travmatološki oddelek za 22 minut,
- oddelek za zdravstveno nego 9 minut,
pri kosilu:
- kardiološki oddelek za 3 minute,
pri večerji:
- na oddelku za zdravstveno nego za 2 minuti.
pri zajtrku:
- travmatološki oddelek za 20 minut,
- splošna kirurgija za 30 minut,
- kardiološki oddelek za 9 minut,
- endokrinološki oddelek za 39 minut
pri kosilu:
- endokrinološki oddelek za 3 minute
pri večerji:
- travmatološki oddelek za 2 minuti.
Presoja o skladnosti izvajanja standarda Naročanje, transport in razdeljevanje
hrane:
- v februarju 2009 dosežena 96,4% skladnost (odstopanja: abdominalna kirurgija : 94%,
splošna kirurgija: 95%, gastroenterološki oddelek: 93,9%, kardiološki oddelek: 87,8%;)
- v marcu 2009 dosežena 98% skladnost (odstopanja: travmatološki oddelek: 93,9%,
abdominalna kirurgija: 93,9%, kardiološki odsek: 93,3%.),
- v juliju 2009 dosežena 97,6% skladnost (odstopanja: abdominalna kirurgija: 90,9%,
endokrinološki odsek: 93,9%9),
- v decembru 2009 dosežena 98% skladnost (odstopanja: travmatološki in abdominalni
oddelek: 93,9%)
Povprečen
čas od napolnitve vozička s hrano v kuhinji do serviranja obroka vsem
Kazalniki
pacientom na oddelku (zajtrk – 35 minut, kosilo in večerja – 25 minut)
Optimalna priprava pacientov in osebja na razdeljevanje hrane in hranjenje pacienta
(96% skladnost s standardom Naročanje, transport in razdeljevanje hrane)
258
Cilj
Pacientom zagotoviti varno in kakovostno prehrano
Razgovori o upoštevanju navodil in normativov za delo.
Nadzor nad upoštevanjem normativov, uporabo živil in porcioniranjem obrokov.
Pregled normativov razgovori o upoštevanju navodil in normativov za delo v kuhinji.
Nadzor nad ogrevanjem servirne posode.
Nadzor nad temperaturo jedi pred delitvijo v kuhinji.
Popravilo ogrevalnega vozička za servirno posodo.
Nadzor nad temperaturo jedi po delitvi obrokov na oddelku.
Razgovori in nadzor upoštevana standarda Naročanje, transport in razdeljevanje
hrane.
Evalvacija Število ustreznih vzorcev glede na hranilno energetsko vrednost
Predvidene so bile 4 analize hranilno energetske vrednosti obroka, izvedene 3(odvzem
in analiza- Zavod za zdravstveno varstvo Kranj)
Pri analizi obroka odvzetega 22.4.2009, je bila vsebnost maščob presežena za 16%.
Pri ostalih dveh analizah so bili vzorci glede na hranilno energetsko vrednost ustrezni.
Vrednost temperature jedi izmerjene na oddelku
Pri 82,5% jedi je bila izmerjena temperature ustrezna.
Število ustreznih vzorcev glede na hranilno energetsko vrednost
Kazalnik
Vrednost temperature jedi izmerjene na oddelku
Aktivnosti
Za zagotavljanje varne in kakovostne prehrane pacientom so poleg spremljanja kazalnikov
potekali tudi razgovori o zagotavljanju varne prehrane v negovalnem timu in v kuhinji,
potekal je stalen nadzor nad delovanjem ogrevalnih vozičkov, pregledani so bili tudi
normativi za hipolipemično dieto.
Ker se z daljšo ležalno dobo pri bolnikih povečuje tudi tveganje za nastanek podhranjenosti,
sodelujem pri multidisciplinarni obravnavi pacientov na oddelku za zdravstveno nego, kjer se
enkrat tedensko oceni tveganje za nastanek podhranjenosti in na podlagi tega določi potrebne
prehranske intervencije.
4. IZOBRAŽEVANJA V LETU 2009
Aktivno eksterno
10.2.2009
Zbor patronažnih medicinskih sester v privatni praksi - Prehranski
dejavniki, ki vplivajo na nastanek kronične rane – prehranska
podpora pri kronični rani
20.5.2009
Strokovno združenje nutricionistov in dietetikov – Prehranska Ljubljana
obravnava bolnika s kronično vnetno boleznijo črevesa in bolnika z
rakom na debelem črevesu: Perioperativna prehrana pri bolnikih z
rakom na debelem črevesu – dileme in rešitve
23.6.2009
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice – Študentska konferenca s Jesenice
področja zdravstvenih ved - Partnerstvo, znanje in razvoj v študiju
zdravstvenih ved: Vloga prehranske podpore pri obravnavi kronične
rane in razjede zaradi pritiska
259
Žalec
Aktivno za zaposlene
19.02.in 5.11.2009 Prehrana bolnikov – za pripravnike
SBJ
11.11.2009
Prehrana pacienta s sladkorno boleznijo
SBJ
14.10. in
4.11.2009
Vloga kuharjev pri zagotavljanju ustrezne prehranjenosti
pacientov
SBJ
Pasivno eksterno
6.3.2009
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pediatriji – Šmartno
pri
Debelost pri otrocih in mladostnikih
Slovenj Gradcu
7.3.2009
Združenje kardiologov Slovenije – Slovenska hiša srca – Forum Ljubljana
za preventivo bolezni srca in žilja
21.4.2009
Strokovno združenje nutricionistov in dietetikov – Kriteriji za
ocenjevanje kakovosti živil rastlinskega in živalskega izvora
Ljubljana
13.5.2009
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – 7. kongres
zdravstvene in babiške nege Slovenije – Medicinske sestre in
babice – Znanje je naša moč
Ljubljana
15.5.2009
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v
anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji – Prehrana
kritično bolnega
Rogla
21.5.2009
Usklajeno delo edukatorja in zdravnika v vodenju sladkornih Bled
bolnikov
22.5.2009
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v
endokrinologiji- Komunikacija v edukaciji – pomen dobrega
razumevanja in doprinos k učinkoviti edukaciji
11.12.2009
Elite – Komunikacija za zaposlene, ki prvi vstopajo v stik s pacienti Kranjska Gora
Ljubljana
Cilj
Aktivnost za dosego cilja
Uvedba
prehranske Izdelava orodja za oceno
podpore pri RZP
zaužite hrane.
Izobraževanje negovalnega tima
o ocenjevanju zaužite hrane.
Sprejem protokola prehranske
podpore pri RZP in uvajanje v
prakso
Predavanja:
Povečati nivo znanja
- o ustrezni prehranjenosti
zaposlenih v
pacienta,
zdravstveni negi s
- naročanje hrane,
področja prehrane
- prehrana pri sladkorni bolezni
Izdelava 3 do 4 prehranskih
Povečati osveščenost
navodil
pacientov o ustrezni
prehrani pri
posameznih
zdravstvenih težavah
260
Časovni okvir
30.11.2010
30.9.2010
30.6.2010
30.11.2010
31.12
Odgovorna oseba
bolnišnična
dietetičarka,
vodstvo bolnišnice,
glavne in odgovorne
medicinske sestre
oddelkov
bolnišnična
dietetičarka,
glavne medicinske
sestre
bolniških
oddelkov
bolnišnična
dietetičarka
Povečati varnost
enteralnega
prehranjevanja
Izdelava protokola
kontinuiranega in bolusnega
enteralnega hranjenja
261
31.12
bolnišnična
dietetičarka,
projektni tim za
enteralno prehrano
Poročilo službe zdravstvene nege v centralni sterilizaciji
Nataša Zakrajšek, viš.med.ses.
Vodja centralne sterilizacije
Centralna sterilizacija, enota, ki oskrbuje bolnišnico s sterilnim materialom, se še vedno
nahaja v neprimernih prostorih za delo.
V letu 2009 so se dogajale različne aktivnosti. Stari parni sterilizator smo zaradi dotrajanosti,
večkratnih okvar ter pozitivnih bioloških kontrol, dali v odpis in nabavili nov parni
sterilizator. Začasno smo ga namestil v prostor lekarne, kjer je bil odstranjen stari sterilizator
za lekarniško dejavnost. Začeli smo z aktivnostmi za adaptacijo in širitev centralne
sterilizacije;
• izdelava načrtov,
• javni razpis za pridobitev izvajalcev del
• pridobitev gradbenega dovoljenja…
Zaradi pogostih okvar parnega sterilizatorja v operacijski sobi in nezmožnosti zagotavljanja
sterilnega materiala so prenehali s sterilizacijo v operacijski sobi. Nego in oskrbo
instrumentov iz operacijske smo prevzeli v sterilizaciji.
Dodatno delo je zahtevalo drugačno organizacijo delovnega časa v centralni sterilizaciji.
Organizirali smo dvo izmenski turnus, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa pripravljenost.
Dobili smo tudi nov termodezinfektor zaradi večjega obsega nege instrumentov.
V mesecu decembru je bil izveden javni razpis za izvajalca adaptacije oziroma gradnje
centralne sterilizacije.
V letu 2008 smo opravili:
• 2074 sterilizacij s parnim sterilizatorjem,
•
395 sterilizacij s plazma sterilizatorjem.
Kadri
V letu 2008 je bilo nekaj kadrovskih menjav. Zaradi upokojitve delavke smo dobili novo
srednjo medicinsko sestro. V centralni sterilizaciji je zaposlenih enajst delavcev:
• sedem delavcev s polnim delovnim časom
• trije delavci s polovičnim delovnim časom
• v drugi polovici leta pa je bila v sterilizacijo prerazporejena še delavka s skrajšanim
delovnim časom
Na določene dneve v tednu pa opravljajo delo v sterilizaciji delavke s polovičnim delovnim
časom iz ambulantnih dejavnosti.
262
Izobraževanje
V letu 2008 smo se udeležili naslednjih izobraževanj:
• strokovnega seminarja Zbornice zdravstvene nege:
sekcija MSZT v sterilizaciji, 15. in 16. aprila v Rogaški Slatini z naslovom
STERILIZACIJA NI IGRA
• udeležba na mednarodnem kongresu WFHSS v Grčiji , 7.- 10. oktobra
• udeležba vseh zaposlenih na izobraževanjih, ki so bila organizirana v Splošni bolnišnici
Jesenice; TPO, Učinkovita komunikacija - temelj ustvarjalnega sodelovanja, Varnost
pacienta je kakovost
Realizacija ciljev v letu 2009
•
•
•
•
•
nabava novega parnega sterilizatorja
uvedli računalniško naročanje materiala v sterilizacijo
delni prevzem instrumentov iz operacijskih sob
nabava novega termodezinfektorja za nego instrumentov
objavljen javni razpis za adaptacijo centralne sterilizacije
Cilji za leto 2010
•
•
•
•
•
adaptacija prostorov centralne sterilizacije
dokončni prevzem vseh instrumentov iz operacijskih sob in specialističnih ambulant
opredeliti metodo procesa sterilizacije, s katero bi izboljšali kakovost našega dela in
storitev ter zagotovili poenotenje dela,
izobraževanje zaposlenih v centralni sterilizaciji, specialna znanja
trženje sterilizacije in ponujanje njenih produktov zunanjih uporabnikom (dolgoročni cilj).
263
Enota za raziskovalno dejavnost
Vodja: doc. dr. Ivica Avberšek-Lužnik
1. ORGANIZIRANOST
Od leta 2008 je raziskovalna dejavnost SBJ organizirana v sklopu delovanja Raziskovalne
enote, ki jo vodi doc.dr. Ivica Avberšek-Lužnik. V Raziskovalni enoti deluje 20
raziskovalcev, 9 z znanstveno raziskovalnimi in 11 s strokovno raziskovalnimi nazivi.
Njihova temeljna naloga je širitev raziskovalnega dela v okviru državnih in mednarodnih
projektov ter prenos dosežkov v klinično prakso. Najvišji organ Raziskovalne enote je Zbor
raziskovalcev, ki zaseda enkrat letno. Zbor raziskovalcev predstavljajo vsi raziskovalci.
Naloge Zbora raziskovalcev so:
• spremlja delo raziskovalnih skupin,
• spremlja izvajanje projektov,
• razpravlja o nabavi raziskovalne opreme,
• predlaga mentorje za mlade raziskovalce,
• spremlja rezultate in dosežke raziskovalnega dela,
• skrbi za vključevanje zunanjih strokovnjakov v projektne skupine,
• spremlja delo etične komisije zavoda,
• drugo.
.
Tabela 1. Raziskovalci SBJ.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
Ivica
Avberšek -Lužnik
Matej
Andoljšek
Matej
Dolenc
Jernej
Markež
Igor
Rus
AleksandraKern
Brigita
Mavsar Najdenov
Sandra
Tušar
Igor
Horvat
Mateja
Bahun
Branka
Gruden Repe
Judita
Mandelc Kunčič
Petra
Rutar
Polona
Studen Pauletič
Tina
Zalokar
Miran
Rems
Mateja
Lopuh
Aleš
Fabjan
Gregor
Kalan
Andrej
Rupel
znanstvena sodelavka
višji strokovno-raziskovalni asistent
višja strokovno-raziskovalna asistentka
višji raziskovalni asistent
višja asistentka
asistentka
asistentka
asistentka
asistentka
asistentka
asistent z magisterijem
asistentka z magisterijem
asistent
asistent
asistent
2. POSLANSTVO IN VIZIJA
264
Raziskovalna enota je samostojna enota SBJ, ki izvaja raziskovalno dejavnost na področju
medicine, zdravstva in družboslovja. Trenutno so raziskovalci usmerjeni v aplikativne študije,
ker za prijave na razpise ARRS še ne izpolnjujejo vseh meril. Za Raziskovalno enoto je
pomembno tesno sodelovanje s člani strokovnega sveta in ekonomskega kolegija SBJ.
Pomembno vlogo ima tudi povezovanje Raziskovalne enote z regijskim okoljem in nosilci
zdravstvene dejavnosti v celi državi. Raziskovalna enota želi s svojimi dosežki postati
prepoznavna znotraj in zunaj naše bolnišnice. Zato je vizija enote usmerjena v študije in
projekte, ki vplivajo na dvig kakovosti celostne obravnave bolnikov.
3. PRAVNE PODLAGE ZA DELO V RAZISKOVALNI ENOTI
Raziskovalna dejavnost je organizirana skladno z veljavnimi akti, pravilniki in poslovniki:
o Statut SBJ z dne 23. 6. 2009,
o Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD-UPB1, Uradni list RS št.
22/2006, 61/2006, 112/2007)
o Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 126/2008, 41/2009),
o Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list
RS , št. 41/2009)
o Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo
raziskovalnega projekta (Uradni list RS , št. 41/2009),
o Pravilnik o raziskovalni dejavnosti SBJ z dne 22. 10 2008, 12. 1. 2009
o Poslovnik o delovanju Raziskovalne enote SBJ z dne 22. 10. 2008
o Poslovnik o delovanju komisije za imenovanja v raziskovalne nazive z dne 12.
12. 2008 in 19. 1. 2009
o Poslovnik kakovosti SBJ, verzija 1 (15. 12. 2008).
Poslovnik o raziskovalni dejavnosti Splošne bolnišnice Jesenice ureja:
opravljanje raziskovalne dejavnosti v Splošni bolnišnici Jesenice,
organizacijsko strukturo raziskovalne dejavnosti v SBJ,
kriterije in merila za izvolitev v raziskovalne in znanstvene nazive,
delo komisije za imenovanja v raziskovalne in razvojne nazive,
imenovanje vodje raziskovalne enote in njegove odgovornosti,
imenovanje vodij projektnih skupin in njihove odgovornosti,
financiranje znanstveno raziskovalnih in razvojnih programov.
4. OPRAVLJENO DELO V RAZISKOVALNI ENOTI
V aprilu 2009 je bil zaključen postopek registracije SBJ na Agenciji za raziskovalno dejavnost
republike Slovenije. Naša bolnišnica je dobila šifro raziskovalne inštitucije 2833. Po CERIF
klasifikaciji smo registrirani za 5 področij raziskovalnega delovanja, posamezni raziskovalci
pa delujejo na svojih specialnih področjih kot so: abdominalna kirurgija, travmatologija,
metabolne in hormonske motnje, mikrobiologija in imunologija, onkologija, srce in ožilje,
zdravstveni management, pravo in ekonomija.
265
CERIF KLASIFIKACIJA
B001 - Splošne biomedicinske vede
B002 - Biofizika
B007 - Medicina (človek in vretenčarji)
S290 - Socialna medicina
P004 - Biokemija, presnova
V letu 2009 smo se prvič prijavili na razpis ARRS, ki je bil objavljen na spletni strani
agencije v mesecu novembru. Dva raziskovalca (mag. Rems, dr. Avberšek) sta kandidirala s
projektoma, ki pa žal nista bila izbrana. Oba raziskovalca sta pridobila obsežne izkušnje s
pripravo razpisne dokumentacije, oblikovanjem ciljev in pričakovanih rezultatov projektov.
Dva raziskovalca (dr. Avberšek, ing. Horvat) sodelujeta v projektu Digitalizacije
mikrobioloških preiskav. Projekt spada v sklop EU-projektov (E- Zdravje) in poteka pod
okriljem Ministrstva za zdravje.
V letu 2008 zastavljeni kratkoročni in dolgoročni cilji Raziskovalne enote niso bili v celoti
realizirani zaradi delovnih obremenitev raziskovalcev, zato so vključeni v program dela za
leto 2010.
5. FINANČNA SREDSTVA
V letu 2009 Raziskovalna enota ni razporejala z nobenimi finančnimi sredstvi, razen z
intelektualnimi potenciali raziskovalcev, kar je evidentirao v obliki bibliografskih enot, ki so
dosegljive v podatkovni bazi SICRIS za vsakega posameznega raziskovalca, ki ima urejeno
bibliografijo.
6. USMERITVE IN CILJI RAZISKOVALCEV
Usmeritve in cilji raziskovalcev so sledeči:
•
ustvarjanje novega znanja in prenos le tega v proces zdravljenja,
•
združevanje raziskovalcev in razvijanje raziskovalne ustvarjalnosti pri mladih,
•
aktivne udeležbe na kongresih in konferencah,
•
objavljanje rezultatov v domačih in tujih revijah,
•
uporaba in integracija dokazov raziskovanja v klinični praksi,
•
razvoj pedagoškega dela,
•
procesno izvajanje raziskovalne dejavnosti,
•
reaktivacija delovanja etične komisije.
Uspešnost raziskovalcev smo spremljali po ARRS metodologiji kvantitativne ocene
bibliografskih enot in drugih aktivnosti posameznika. V letu 2009 je bila kvantitativna ocena
raziskovalcev sledeča:
• 54 citatov (avtocitati so izključeni),
•
228,5 točk iz naslova znanstvenih objav,
•
1,82 točke iz dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji projektov.
V letu 2010 si želimo izboljšati kvantitativne ocene našega dela.
266