Strokovno poročilo 2010 - Splošna bolnišnica Jesenice

Transcription

STROKOVNO POROČILO
SPLOŠNE BOLNIŠNICE JESENICE
ZA LETO 2010
KAZALO
Ob strokovnem poročilu za leto 2010 ........................................................................................ 3
Poročilo službe zdravstvene in babiške nege ter oskrbe ............................................................ 5
Kazalniki kakovosti.................................................................................................................. 42
Poročilo o delu Komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb ............................................... 66
Poročilo področja obvladovanja bolnišnične higiene in okužb............................................... 69
Poročilo o delu na področju klinične farmacije ....................................................................... 76
Poročilo o delu Komisije za antibiotike ................................................................................... 82
Poročilo o delu Komisije za zdravila ....................................................................................... 84
Kirurški oddelek ....................................................................................................................... 86
Poročilo o dejavnosti kirurške in ginekološke operativne zdravstvene nege......................... 122
Poročilo o dejavnosti fizioterapije.......................................................................................... 140
Interni oddelek........................................................................................................................ 144
Pediatrični oddelek ................................................................................................................. 184
Ginekološko-porodniški oddelek ........................................................................................... 199
Oddelek za anestezijo in reanimacijo..................................................................................... 233
Radiološki oddelek................................................................................................................. 260
Oddelek za patologijo............................................................................................................. 269
Poročilo oddelka za zdravstveno nego ................................................................................... 278
Oddelek za laboratorijsko dejavnost ...................................................................................... 286
Lekarna................................................................................................................................... 293
Otorinolaringološka ambulanta .............................................................................................. 296
Dermatovenerološka ambulanta............................................................................................. 298
Poročilo dejavnosti zdravstvene nege specialističnih ambulant in urgence........................... 299
Poročilo socialne službe ......................................................................................................... 309
Poročilo o delu bolnišničnega dietetika ................................................................................. 311
Centralna sterilizacija............................................................................................................. 317
Enota za raziskovalno dejavnost ............................................................................................ 323
2
Ob strokovnem poročilu za leto 2010
Strokovna direktorica Sandra Tušar, dr.med.
Globalna recesija je v letu 2010 močno vplivala na gospodarstvo in posredno na delovanje
zdravstvenega sistema v Sloveniji in delovanje Splošne bolnišnice Jesenice. Plačnik ZZZS je
zaradi varčevanja med letom zniževal cene storitev, zato je bilo poslovanje med letom zelo
težavno. Klub temu pa lahko rečemo, da je bilo leto 2010 za bolnišnico uspešno. Uresničili in
presegli smo načrtovani delovni program v celoti. V bolnišnični dejavnosti smo obravnavali
12.938 primerov s povprečno utežjo 1,420 (1,386/2009). Opravili smo 104.986 specialističnih
ambulantnih pregledov. Uresničili smo 4.153 prospektivnih primerov in načrt presegli za 255
primerov. Povprečna ležalna doba na nivoju bolnišnice je bila 4,47 dni ( 4,40/2009). Med
letom smo kandidirali na nacionalnem razpisu za pridobitev dodatnih primerov iz prospektive,
ki smo jih ob hudih naporih celotnih timov v celoti realizirali tudi z delom v popoldnevih in
sobotah. Vse to je prispevalo k pozitivnemu poslovnemu rezultatu na koncu leta, ki smo ga
končali s presežkom prihodkov nad odhodki za 70. 816,07 EUR.
Nadaljevali smo z razvojem celovitega sistema vodenja kakovosti, ki smo ga postavili leto
prej s pridobitvijo certifikata ISO in uspešno prestali obnovitveno zunanjo presojo v maju.
Pridobili smo tudi certifikat TEMOS, ki predstavlja mednarodni certifikat za kakovost v
zdravstveni obravnavi in se uporablja tudi v medicinskem turizmu. Poleg kakovosti je pri
obravnavi pacienta vedno večji poudarek tudi na varnosti zdravstvene obravnave. K razvoju
varnostne kulture nas je v letu 2010 dodatno spodbudilo Ministrstvo za zdravje, ki je sprejelo
Nacionalno strategijo kakovosti in varnosti v zdravstvu za obdobje 2010 – 2015. Za oceno
stopnje varnostne kulture v naši bolnišnici smo izvedli anketo in na osnovi rezultatov te
ankete načrtovali aktivnosti za izboljšanje varnostne kulture v bolnišnici. K temu prispeva
delovanje pooblaščenca za varnost pacientov, ki v timu obravnava varnostne zaplete in OND,
varnostne vizite, ki so bile v letu 2010 prvič izvedene v celotnem zdravstvenem timu,
razgovori o varnosti, izobraževanja na to temo, v katera so bili vključeni vsi zdravstveni
delavci in ne nazadnje nekaznovalni pristop pri obravnavi sporočenega varnostnega odklona.
Klinične poti redno uporabljamo v vsakodnevni praksi. V multidisciplinarnem timu smo
pripravili dve novi in sicer: za obravnavo pacienta na neakutni obravnavi in za umetno
prekinitev nosečnosti z zdravili.
Na področju kadrov pomembnega izboljšanja v letu 2010 ni bilo. Na koncu leta je bilo v
bolnišnici zaposlenih 61 specialistov različnih specialnosti in 31 specializantov. Prihod
specialistk je nekoliko izboljšal kadrovsko stisko na radiološkem in ginekološko-porodniškem
oddelku, najbolj pereče pa je pomanjkanje specialistov na internem oddelku. S pridobitvami
novih specializantskih mest smo to situacijo vsaj začasno omilili, vendar se kadrovski
primanjkljaj na internem oddelku v kratkem ne bo rešil brez pridobitve dodatnih specialistov.
V sredini leta je specialistični izpit opravil specialist urologije, zato smo se veselili začetke
urološke dejavnosti v naši bolnišnici. Kolega se je žal odločil za nadaljevanje svoje poklicne
kariere v drugi ustanovi, za kar nekaj odgovornosti nosimo tudi sami, saj mu do prihoda v
bolnišnico nismo uspeli pripraviti prostorov za urološko dejavnost.
3
S stalnim izobraževanjem v Sloveniji, tujini in tudi znotraj hiše smo obnavljali in
nadgrajevali svoje strokovno znanje. V tem letu smo imeli zaposleni več kot 60 aktivnih
udeležb na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih, napisali pa smo preko 20
strokovnih prispevkov. Zelo uspešno smo organizirali 5. kongres Združenja kirurgov
Slovenije z mednarodnim sodelovanjem in 3. dneve Angele Boškin. Nekaj naših sodelavcev
se je odločilo za nadaljevanje izobraževanja na podiplomskem študiju.
Pomanjkanje sredstev za investicije in obnovo vse bolj dotrajane medicinske opreme je bilo v
letu 2010 zelo pereče zaradi zategovanja pasu s strani plačnika. Kljub temu smo s pomočjo
Ministrstva za zdravje obnovili prostore Centralne sterilizacije, ki je pričela delovati konec
leta. S povsem lastnimi sredstvi smo zgradili objekt za MRI, nabavili MRI aparatur, ki je
poskusno pričela delovati konec leta. Žal je precej opreme s plana nabav ostalo nerealizirane
zaradi pomanjkanja sredstev.
V sredini leta smo organizirali več delavnic, na katerih smo vodilni zaposleni bolnišnice
pripravili osnutek strateškega razvojnega načrta za leto 2011 – 2015, v katerem je opisanih 13
strateških razvojnih projektov, ki jih bomo poskušali realizirati do konca tega obdobja.
V marcu se je do tedaj naš transfuziološki oddelek organizacijsko priključil Zavodu za
transfuzijsko medicino Slovenije in se preimenoval v Center transfuzijske dejavnosti Jesenice.
S to enoto smo kljub organizacijskim spremembam zgledno sodelovali.
Konec leta smo na pobudo Ministrstva za zdravje in sprejetega Pravilnika o zagotavljanju
neprekinjenega zdravstvenega varstva pričeli pogovore z Osnovnim zdravstvom Gorenjske za
organizacijo skupne urgentne službe v prostorih SB Jesenice v nočnem času in dela prostih
dnevih. Uspešen dogovor smo sklenili šele v prvi polovici leta 2011.
Na pobudo Ministrstva za zdravje je prišlo tudi do razgovorov glede reorganizacije
ginekološko-porodniške službe na Gorenjskem, vendar zaenkrat dokončnih dogovorov in
rešitev nismo sprejeli.
Upam, da nam bo v letu 2011 uspelo dokončati začete aktivnosti v letu 2010, da bomo s strani
MZ pridobili podpis za gradnjo novega urgentnega centra in prizidka, v katerem bodo prostori
intenzivnih enot kirurške in interne službe ter novi operacijski prostori. Izvedli bomo številne
aktivnosti, s katerimi bomo poskušali izboljšati zadovoljstvo pacientov na področjih, ki so jih
slabše ocenili v letu 2010: sprejem v bolnišnico, odpust in pridobivanje informacij v zvezi z
zdravljenjem.
4
Poročilo službe zdravstvene in babiške nege ter oskrbe
Zdenka Kramar, dipl.m.s.
Pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe
Uvod
Ključne naloge zdravstvene nege in oskrbe so bile tudi v preteklem letu spodbujanje
kakovostnega in varnega okolja za obravnavo pacientov. Naše delo je bilo usmerjeno v
izobraževanje, v skrb za strokovni razvoj stroke, kot tudi posameznika v zdravstveni negi.
Aktivno smo se vključevali v celostno oskrbo pacientov.
Zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi smo veliko doprinesli pri procesu nenehnega uvajanja
kakovosti in varnosti, sodelovali smo pri različnih presojah, ki so bile izvedene v preteklem
letu. Pričeli smo tudi z aplikativnem raziskovanjem v stroki zdravstvene nege in oskrbe.
Skoraj v celoti smo dosegli zastavljene cilje, tako na področju stroke kot tudi organiziranosti.
V letu 2011 si bomo ponovno postavili nove izzive, nove cilje, ki bodo prinesli veliko
sprememb za posameznika, kot tudi za stroko, imeli pa bodo cilj doseganja še večje
kakovosti in varnosti pri obravnavi pacienta.
1. Management v zdravstveni in babiški negi
V naši bolnišnici se vodilne medicinske sestre vse bolj zavedamo, da je pomembno na kakšen
način vodimo zaposlene. Le z dobrim vodenjem zaposlenih lahko izvajamo tako kakovostno
in varno zdravstveno nego, kar dokazujemo z različnimi kazalniki in doseženimi cilji.
Vemo, da je vodenje učinkovito le takrat, kadar zna vodja vzpodbuditi zaupanje pri
sodelavcih ter z njimi vzpostaviti takšen odnos, da mu bodo zaposleni sledili in bodo
pripravljeni svoje znanje in izkušnje prispevati k skupnim rezultatom in doseganjem
postavljenih ciljev.
Z gotovostjo lahko trdimo, da smo to dosegli in da za vodenje v zdravstveni negi
uporabljamo sodobne načine vodenja. Raziskava, ki je bila izvedena v bolnišnici je potrdila,
da vodilne medicinske sestre/vodje enot pri svojem delu dejansko uporabljajo inovativen in
sodoben način vodenja in da je timski način dela po mnenju zaposlenih prisoten v velikem
deležu. Vsekakor smo lahko z rezultati raziskave zadovoljni, vendar to od nas v prihodnje
zahteva še večjo odgovornost do zaposlenih in sledenje takemu načinu dela ter še izboljšanje
rezultatov.
1.1. Realizacija ciljev v letu 2010
1. CILJ: nenehno uvajanje kulture varnosti in kakovosti pri 31.12. 2010
celostni obravnavi pacientov
Cilj je seznaniti in usposobiti zaposlene za razvijanje korakov, ki
bodo zagotavljali, da prejmejo pacienti varno in kakovostno
zdravstveno oskrbo. Doseženi kazalniki:
RZP = 3,8 PADCI = 0,4 MRSA = 0,03
5
AKTIVNOSTI:
• doseči cilje kazalnikov celostne oskrbe pacientov, ki
zagotavljajo varnost pacientov – RZP, MRSA, PADCI
• nenehen profesionalen razvoj kadra na področju varnosti in
kakovosti
• razvijanje novih standardov in protokolov, ki bodo
vsebovali elemente varnosti pacienta
EVALVACIJA: sprotno vodenje in spremljanje kazalnikov,
mesečna, šest mesečna in letna poročila o incidenci posameznih
kazalnikih, spremljanju kakovosti in varnosti, redni nadzor,
spremljanje izvajanja sklepov SSZN in KSZNO, presoje
skladnosti dela glede na kriterije standardov, protokolov.
2. CILJ: osredotočanje na pacienta in svojce
AKTIVNOSTI:
• izobraževanje zaposlenih o pomenu in namenu
osredotočanja na pacienta
• preoblikovanje zdravstvene prakse za razvoj partnerskega
odnosa s pacientom
• vključevanje pacienta v proces ZN
EVALVACIJA:
• poročila izobraževanja zaposlenih
• anketa pacientov
• poročilo presoje o dejanskem izvajanju preoblikovanja
prakse pri vključevanju pacienta v izvajanje ZN
3. CILJ: doseči čim višji nivo znanja in omogočiti izobraževanje
še širšemu številu zaposlenih v ZN, fizioterapiji in radiološkim
inženirjem, predvsem z internim izobraževanjem in seznanitev z
dobrimi praksami v drugih ustanovah.
AKTIVNOSTI:
• izvedba načrtovanih delavnic (periodična, stalna
izobraževanja – RZP, higiena rok, varnost, kakovost ) in
tudi vsa ostala načrtovana interna in eksterna izobraževanja
glede na letni načrt
• uvedba Modrih četrtkov – multidisciplinarna izobraževanja
• izvedba 3. Dnevi Angele Boškin
EVALVACIJA: preverjanje zadovoljstva zaposlenih z
izobraževanjem, spremljanje prisotnosti na izobraževanjih
(posebno poročilo)
4. CILJ: doseči čim višji nivo upoštevanja etičnih načel z
upoštevanjem osebne integritete in zakona o pacientovih pravicah
AKTIVNOSTI:
• izobraževanje zaposlenih,
• priprava in izdelava zdravstveno vzgojnega gradiva,
• povečati aktivnosti projektnega tima
• Anketa pacientov
EVALVACIJA: poročila izvedenih aktivnosti in predstavitev na
SSZN
5. CILJ: povečati število in aktivnosti projektnih timov
AKTIVNOSTI:
• motiviranje in vključevanje zaposlenih v projektne time
6
Realizirano
Realizirano
Realizirano
Realizirano
100%
31.12.2010
Realizirano
Realizirano
Delno – 50%
31.12.2010
Realizirano
Realizirano
Ocena 4,5
31.12.2010
Realizirano
Realizirano
V mesecu
marcu 2011
31.12.2010
•
•
upoštevanje mnenje zaposlenih in prenos dobrih praks
znotraj bolnišnice
motiviranje zaposlenih
EVALVACIJA: poročila projektnih timov in predstavitev dela na
KZNO in SSZN
• letno poročilo dela posameznega tima
6. CILJ: razvijanje strateškega načrta ZNO za 2010 - 2014
AKTIVNOST:
• delavnice srednjega managementa v ZNO za izdelavo
strateškega načrta
• izdelava in potrditev strateškega načrta
EVALVACIJA: Izvajanje strateškega načrta in poročilo o
izvajanju zastavljenih aktivnosti
7. CILJ:izvajanje rednih internih nadzorov in izvajanje varnostnih
vizit na vseh nivojih z vključevanjem interdisciplinarnih timov.
AKTIVNOSTI: usposabljanje izvajalcev nadzora in
• izvedba
nadzora
glede
načrta
in
varnostnih
vizit/razgovorov
EVALVACIJA: analiza vseh oblik nadzorov in izvedba
korektivnih ukrepov in načrtovanje izboljšanja ter izvedba
korektivnih ukrepov
8. CILJ: razvoj zaposlenih v ZNO
AKTIVNOSTI:
• redni letni razgovori in izvajanje dogovorjenih sklepov
• izobraževanje zaposlenih glede na načrt
EVALVACIJA:
• poročila sklepov in izvedbe dogovorjenih ciljev
• poročila izobraževanj, visoko zadovoljstvo zaposlenih o
možnostih in izvedbi izobraževanj.
9. CILJ: postopno uvajanje opolnomočenje in procesnega
vodenje v ZNO
AKTIVNOSTI:
• izobraževanje srednjega managementa v ZN o pomenu
opolnomočenja in procesnem vodenju
• izobraževanje o sprejemanje odgovornosti za izvedeno
delo
EVALVACIJA:
• ankete po izvedbi izobraževanja
10. CILJ: razvoj stroke ZN v skladu s smernicami, protokoli in
novimi znanji in na dokazih podprti ZN, nadaljevanje uvajanje
negovalnih diagnoz , PZN
AKTIVNOSTI:
• izobraževanje zaposlenih v ZNO,
• doseči postavljene cilje celotne oskrbe pacientov –
RZP,MRSA, padci
• sodelovanje pri razvijanju informatizaciji v ZN
• razvijanje novih standardov kakovosti, protokolov in
kliničnih poti in dokončanje popisov procesov na področju
7
Realizirano
Marec - april
2011
realizirano
31.12.2010
Delno
realizacija dokončanje
do 31.3. 2011
31.12.2010
Realizirano
Realizirano
31.12.2010
Realizirano
31.12. 2010
Delno
realizirano –
prenos v leto
2011
Realizirano
Delno
realizirano50%
COP
Realizirano
EVALVACIJA: vodenje in spremljanje kazalnikov, poročila,
Poročila izvedbe izobraževanja
2. Delo Strokovnega sveta zdravstvene nege in Kolegija službe zdravstvene
nege in oskrbe
V letu 2010 smo imeli 10 sej Strokovnega sveta zdravstvene nege in 10 sej Kolegija službe
zdravstvene nege. V začetku leta smo dopolnili in sprejeli poslovnika obeh forumov.
Najpogostejše teme in sklepi SSZN so bile:
• prenos aktivnosti transfuzijske dejavnosti in organiziranja sodelovanja na tem
področju.
• spremembe ne področju kategorizacije potreb pacientov po zdravstveni negi
• uvajanje procesa zdravstvene nege in vrednotenje le te.
• izvajanje izobraževanje po načrtu, vključno z ILS; ALS IN TPO in kroženje
zaposlenih
• kadrovska problematika, sistemsko reševanje srednjih medicinskih sester, ki izvajajo
aktivnosti in kompetence diplomiranih medicinskih sester
• področje varovanje osebnih podatkov pacientov
• aktivno vključevanje v proces kakovosti in varnosti – presoje ISO, TEMOS
• izvajanje anket o zadovoljstvu pacientov, zaposlenih, kulture varnosti…
• urejanja področje transporta pacientov in potrošnega materiala
• aktivnosti in beleženje obremenitev v času dežurne službe
• organiziranje in spremembe dela glede na obnovo prostorov centralne sterilizacije
• spremembe v vodenju zdravstvene nege – zamenjave koordinatoric/vodji v ZNO
(centralna sterilizacija, ginekološko porodniški oddelek, otroški oddelek, IIT, EITOS,
AN-RE, urgenca).
Najpogostejše teme in sklepi KSZN so bile:
• vodenje kazalnikov kakovosti in varnosti procesa celostne oskrbe pacientov
• spremljanje načrtov in ciljev posameznih oddelkov in enot
• predstavitev dela posameznega vodje
• sodelovanje na lekarniškem področju in laboratorijski medicini
• organizacija in sodelovanje z zunanjim izvajalcem čiščenja
• sprejetje različnih planov (nabava, izobraževanje, plan dela)
• računalniški dostopi v BIRPIS-u
• priprava in izvedba rednega strokovnega nadzora in izvajanje korektivnih in
preventivnih ukrepov
• sodelovanje z VŠZNJ in Srednjo šolo Jesenice
• delovanje različnih projektnih timov
• različne organizacijske spremembe (potni nalogi, prenosne torbe za prenos biološkega
materiala)
• priprava in sodelovanje pri notranji in zunanji presoji
• problematika predpisovanja inzulina
• aktivnosti in obremenjenost v dežurni službi
• vodenje odklonov
• predlogi za podelitev zlatih in srebrnih znakov v zdravstveni negi.
8
Glede na dosežene rezultate na področju zdravstvene nege, fizioterapije in delovanja
radioloških inženirjev ter realizacije vseh sklepov lahko rečemo, da delovanje službe
zdravstvene nege in oskrbo s pomočjo Kolegija in Strokovnega sveta zdravstvene nege
omogočata dober način organiziranja in dela v zdravstveni negi in oskrbi.
V okviru uvajanja varnosti in kakovosti smo izvedli vse sklepe, preventivne in korektivne
ukrepe. Takšna organiziranost nam omogoča hitro odzivnost in informiranost vseh
koordinatoric in vodji v Službi zdravstvene nege in oskrbe.
3. Uvajanje izboljšanja kakovosti in kulture varnosti
Medicinske sestre imamo pri zagotavljanju kakovosti in varnosti pri celostni oskrbe pacientov
zelo veliko in pomembno vlogo. Temeljno izhodišče v zdravstveni negi z vidika kakovosti in
varnosti je usmerjeno v doseganje pacientove neodvisnosti pri opravljanju življenjskih aktivnosti,
z najboljšim načinom zadovoljevanja njegovih potreb, v zagotavljanje kontinuitete dela, v
racionalno in učinkovito izrabo sredstev za zdravstveno nego ter zadovoljstva pacienta.
Spremljanja in izboljševanja kakovosti zdravstvene oskrbe je tudi v zdravstveni negi in oskrbi
postala ena izmed glavnih prioritet dela. Vse bolj se zavedamo pomena uvajanja procesa
kakovosti in varnosti v vsakdanje delo. Prav tako se zavedamo pomena vodenja kazalnikov
kakovosti saj le ti izkazujejo predstavljeno stopnjo kakovosti zdravstvene oskrbe, zaposleni
pa imajo sami pregled in nadzor nad kakovostjo zdravstvene oskrbe v bolnišnici.
V letu 2010 smo bili ponovno aktivno vključeni v notranje in zunanje presoje za potrditev
certifikata ISO in pridobitvi akreditacije TEMOS. Vse to je pomenilo izredno veliko
angažiranja vseh vodilnih medicinskih sester, kot tudi vseh ostalih medicinskih sester in
tehnikov zdravstvene nege.
Prav tako smo aktivno sodelovali pri izvedbi dveh anket o zadovoljstvu pacientov in ankete o
zaznavanju kulture varnosti v bolnišnici.
3.1. Kazalniki kakovosti
Tudi v preteklem letu smo spremljali tri osnovne kazalnike celostne oskrbe pacientov.
Pri kazalniku MRSA smo si zastavili verjetno previsok cilj in ga verjetno zato tudi nismo
dosegli. Še vedno bomo tudi v letu 2011 poskušali doseči, kar v letu 2010 nismo uspeli.
Na področju preprečevanja padcev in RZP smo dosegli zastavljene cilje, kar nam je v veliko
veselje. Zavedamo se, da je v tem vloženo veliko truda in dela.
Kazalnik
MRSA
RZP
PADCI
Cilj 2010
0
4,1/100
0,5/1000 BOD
2009
6 pacientov/0,04
4,1/100
36 pacientov
0,6/1000BOD
2010
7 pacientov/0,05
3,8/100
30 pacientov
0,5/1000BOD
Cilj 2011
0
3,4/100
0,5/1000 BOD
3.2. Nadzor skladnosti izvajanja standardov kakovosti (SOP)
V letošnjem letu smo izvedli nadzor skladnosti s trinajstimi standardi kakovosti Izdelali smo
kriterije glede na standarde kakovosti s področja skladnosti dela v izolacijskih enotah,
ločevanja odpadkov na mestu nastanka, oskrbi kanile, uvedbi i.v. kanile, odvzema venozne
krvi, menjavi inf. steklenice, prevezi kirurške rane in RZP, preprečevanju nastanka RZP,
razdeljevanju zdravil (poročilo nadzora je v posebnem dokumentu);
9
Nadzor je potekal v mesecu maju in juniju 2010 ne kirurškem oddelku, internem oddelku s
hemodializo, ginekološko porodniškem oddelku, na oddelku za zdravstveno nego, otroškem
oddelku, enoti intenzivne terapije kirurških strok, internistični
intenzivni terapiji,
anesteziološkem oddelku, urgenci.
Nadzor je potekal v dopoldanski izmeni, v različnih dnevih glede na razpored presojevalk.
Izvajalke nadzora so bile predhodno seznanjene s potekom nadzora. Pred izvedbo nadzora sta
bila opravljena sestanka z zaposlenimi v posamezni enoti. Prav tako smo zaposlene seznanili
o poteku nadzora, predstavitvi rezultatov in izvedbi korektivnih ukrepov. Medicinske sestre
in tehniki zdravstvene nege v opazovanih enotah so nadzor sprejeli zelo pozitivno in so zelo
dobro sodelovali. Skladnost s standardi je bila od 76 – 100 %. Uvedli smo 86 korektivnih in
preventivnih ukrepov, ki smo jih v 90% že realizirali. Nadzor bomo ponovili v aprilu 2011.
Kazalnik - delež
Skladnost izolacij
Ločevanje odpadkov na mestu nastanka
Oskrba iv kanile
Uvedba iv kanile
Odvzem venozne krvi
Menjava infuzijske steklenice
Preveza kirurške rane in RZP
Preprečevanje RZP
Jutranje umivanje/nega
Ustna nega
Predaja pacienta med izmenami
Skupni delež
86,2%
84,5%
94%
92,1%
95,4%
91%
88%
88%
89%
84%
97%
3.2.1. Strokovni nadzor pri razdeljevanju zdravil
Izvedli smo tudi nadzor razdeljevanja zdravil, kjer nam je bila osnova SOP razdeljevanja
zdravil. V nadzor smo vključili tudi kliničnega farmakologa. Ob nadzoru razdeljevanja
zdravil smo opazovali tudi kolikokrat je bila medicinska sestra med razdeljevanjem zdravil
prekinjena in kakšen bi bil delež napak, ki so ali bi nastale kot posledica prekinitve.
Po končani presoji smo opredelili korektivne in preventivne ukrepe in jih predstavili osebju
na oddelku ter jih pričeli izvajati v praksi.
Ukrepi, ki smo ali jih bomo izvedli:
• uporaba novih terapevtskih listov na oddelkih, ki jih do sedaj še niso uporabljali
• na vseh oddelkih so bile izvedene varnostne vizite o pravilnosti predpisovanja in
razdeljevanja zdravil
• izvedli smo izobraževanje o pomenu varnosti in pravilnega razdeljevanja zdravil
• spremenili bomo tudi čas razdeljevanja zdravil – v jutranjem času
• nadaljevanje razvoja računalniško podprtega modula za predpisovanje terapije. Na ta
način bi zmanjšali vse neskladnosti, ki nastanejo zaradi nečitljivega in nepravilnega
predpisovanja.
Kazalci razdeljevanja zdravil
1. Priprava vozička za razdeljevanje zdravil
(urejen voziček, žlice, drobilec, tekočina.
2. Priprava izvajalca na razdeljevanje zdravil
(razkuževanje rok)
Delež
100%
94 %
10
3. Na terapevtskem listu ni zdravila z nečitljivim
predpisom, naročilo po potrebi
4. Zdravila imajo zapisani odmerek
5. Zdravila imajo predpis za tekoči dan
6. Zdravila imajo predpisane generike – paralele
7. Ustrezno razpolavljanje tablet
8. Pravilen čas aplikacije terapije
9. Upoštevanje zaužitja zdravila glede na zahteve
proizvajalca (pred, med,po jedi…)
10. Vedenje MS o samem zdravilu
11. Opazovanje pacienta pred, po in med
razdeljevanjem zdravil, merjenje: RR, FP,
dihanje, če je to potrebno
12. Izvedba dvojnega nadzora pri razdeljevanju
zdravil
13. Dokumentiranje dane terapije
72%
86%
76 %
74%
90%
74%
86%
88%
88%
56%
98%
3.2.2. Poročilo o izvedenem ugotavljanju skladnosti kategoriziranja zdravstvene nege
pacientov
V mesecu juniju smo izvedli interno preverjanje skladnosti kategoriziranja zdravstvene nege
pacienta na vseh oddelkih in enotah.
Spodnja tabela prikazuje primerjavo rezultatov preverjanja skladnosti v letih 2008, 2009 in
v letu 2010.
% ujemanja
% razhajanja meril % ujemanja
% razhajanja
meril
kategorij
kategorij
93,7
6,3
91,7
8,4
2008
88,1
11,9
87,1
12,9
2009
88,3
11,7
2010
73,5
26,5
Ujemanje pri posameznih merilih je nekoliko večje kot v letu 2009. Večje poslabšanje
rezultata je pri ujemanju oziroma razhajanju primerjave kategorij.
Izvedli smo tudi organizacijski nadzor. Ugotavljali smo skladnost sedmih (7 ) vsebinskih
kazalcev preverjanja.
Oddelek/ enota
Otroški oddelek
Ginekološko porodniški
EITOS
Interni oddelek
Kirurški oddelek
% ujemanja
100%
71%
Opomba: Ob 13.05 je bila kategorizacija že narejena, MS ni
bila dosegljiva za vprašanja. Kategorija ni zabeležena v
negovalni dokumentaciji.
86%
Opomba: 6.6. pacienti niso bili kategorizirani
86%
Opomba: Pri nekaterih pacientih ni bilo kategorizacije za
pretekle dni. Kategorizacija ni vedno zabeležena v negovalno
dokumentacijo. V PZN so bili podatki o negovalnih problemih
definirani nejasno.
100%
11
IIT
OZZN
Skupaj vsi
100%
100%
90%
12
3.3. Varnostne vizite/varnostni razgovori
Model uvedbe varnostnih vizit in varnostnih razgovorov (VV/VR) v bolnišnici še vedno
zagotavlja pomemben element uvajanja kulture varnosti. Naša naloga je, da nevarnosti
prepoznamo, jih v največji možni meri zmanjšujemo in morebitno nevarnost za pacienta
poskušamo preprečiti. V preteklem letu smo izvedli zelo veliko VV/VR na vseh nivojih in v
vseh oddelkih in enotah. Pomembno je, da se je izvajanje VV/VR pričela tudi v okviru
interdisciplinarnega tima in ne samo v okviru ZN. Še naprej si bomo prizadevali še povečati
izvajanje VV/VR. Izvajanje le teh ima velik vpliv na varnost pacientov in zaposlenih.
Pomembno je tudi, da pri izvajanju sodeluje veliko število zaposlenih, ki na ta način gradijo
kulturo varnosti.
Kazalnik
Število VV/VR glede na nivo izvedbe – vsi oddelki /enote
Število izrečenih ukrepov
Število/delež uspešno izvedenih ukrepov
Število/delež
518
656
94,2 %
3.3.1 Vsebina varnostnih vizit in razgovorov se je največkrat nanašala :
• Zagotavljanje varnosti glede na vpliv okolja – okvarjene aparature, postelje, ograjice,
izpad električnega toka, operacijske mize
• Ukrepi, ki se nanašajo na predpis in razdeljevanje terapije, prehrane pacientom
• Opazovanje po aplikaciji terapije, po operativnem posegu
• Na področju razdeljevanja zdravil
• Področje preprečevanja prenosa bolnišničnih okužb – ESBL, MRSA, izolacijski
ukrepi, razkuževanje rok, ravnanje z odpadki
• Preprečevanje RZP, pomanjkanje antidekubitusnih blazin
• Preprečevanje padcev, pravilna uporaba Segufix pasov
• Na področju razdeljevanje prehrane
3.4. Prva prijava kršitev pacientovih pravic
V letu 2010 smo obravnavali 11 prvih prijav kršitev pacientovih pravic
V letu 2009 je pričel veljati Zakon o pacientovih pravicah, ki predvideva, da mora imeti vsaka
bolnišnica osebo, ki je zadolžena za spremljanje in evidentiranje vseh kršitev pacientovih
pravic, ki so opredeljene v zakonu. Namen tega zakona je predvsem sprotno reševanje
nesporazumov in sporov s pacienti in njihovimi svojci ter seznanitev o možnosti za prvo
obravnavo kršitve pacientovih pravic.
13
Izpostavljeni
problemi
Neprimerna
komunikacija s strani
osebja.
Št.
obravnav
4
Poročilo in ukrepi
Rezultat
Pogovor z zaposlenimi in
ureditev ustrezne obravnave
za pacienta.
Prijava zaradi
nestrokovne
obravnave.
2
Izgubljena lastnina.
4
Neprimerna prostorska
namestitev (okna ne
tesnijo).
1
Izveden je bil strokovni
nadzor o poteku obravnave
pacienta in razgovor z
vsemi, ki so bili udeleženi
pri obravnavi pacienta.
Pogovor z osebjem in
preverjanje dokumentacije.
Menjava oken v tekočem
letu.
Zaposleni so izboljšali
komunikacijo s pacienti,
Pacienti so bili z
obravnavo zadovoljni.
Pacient je bil z našimi
postopki zadovoljen.
Komunikacija s strani
osebja se je izboljšala.
Lastnina je bila pri
drugem svojcu.
Se izvaja.
V bolnišnici pristojna oseba za prvo prijavo največkrat obravnava telefonske pritožbe
pacientov. Pritožbe so največkrat posledica težeje dosegljivosti oseb po telefonu, ki skrbijo za
čakalno vrsto v različnih specialističnih ambulantah (v letu 2010 skupaj 8 x). V letu 2010 so
bile med letom prijavljene še štiri prijave, ki smo jih obravnavali kot prve prijave. Na vse
prijave smo se takoj odzvali, se z osebami pogovorili in jim posredovali opravičilo, če je bilo
to potrebno.
3.5. Ankete o zadovoljstvu pacientov
Od maja do junija je bila izvedena anketa o izkušnjah pacientov.
Anketirani so bili vsi odpuščeni pacienti, ki so bili hospitalizirani na kirurškem, internem,
ginekološko porodniškem in otroškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice. Vseh
anketirancev je bilo 415. Rezultati ankete so pokazali, da so pacienti z zdravljenjem in oskrbo
v naši bolnišnici zelo zadovoljni. Večina trditev je bila zelo visoko ocenjenih, ne glede na
vsebino vprašanja, ali smo spraševali o odnosu zdravstvenega osebja, naših storitvah ali
bolnišničnem okolju.
V določenih sklopih smatramo, da bi lahko naše ravnanje še izboljšali, predvsem pri času
čakanja za načrtovani sprejem, pri večjem zagotavljanju zasebnosti, pri različnih vizitah,
predajah, pogovorih. Nekoliko slabše rezultate smo dosegli v dosegljivosti v času
posredovanja informacij. Na te rezultate smo izrekli 12 korektivnih in preventivnih ukrepov,
katere smo tudi v predvidenem roku realizirali.
Visoko zadovoljstvo pacientov se izkazuje v zadnjem vprašanju, ki se glasi »Ali bi svojim
najbližjim priporočili oskrbo v naši bolnišnici«, kjer smo dobili presenetljiv rezultat.
Kar 99 % pacientov, ki so se zdravili v naši bolnišnici bi svojim najbližjim priporočili
oskrbo pri nas.
V preteklem letu smo izvedli anketo o zadovoljstvu porodnic na ginekološko porodniškem
oddelku. Anketirali smo vse porodnice, ki so rodile v naši bolnišnici. Tudi v tem primeru so
rezultati zelo dobri in je zadovoljstvo z našo oskrbo na visokem nivoju. Posebnih preventivnih
in korektivnih ukrepov nam ni bilo potrebno določiti.
14
3.6. Anketa o zaznavanju kulture varnosti
V septembru in oktobru 2010 smo med zaposlenimi izvedli anketo o zaznavanju kulture
varnosti. Razdeljenih je bilo 460 vprašalnikov, vrnjenih je bilo 326 (71 %).
Anketa je pokazala, da smo na začetku poti pri uvajanju kulture varnosti in da bomo morali
aktivno pristopiti, da rezultate ankete v prihodnosti izboljšamo. Skupna ocena kulture varnosti
pacientov je bila ocenjena po sklopih in je na področju poročanja dogodkov, učeče se
organizacije, podpore vodstva oddelkov/enot za varnost pacientov, timskega dela v bolnišnici,
odprtosti komunikacije, o povratnih informacijah o napakah presegla 65 % skupne ocene. To
je rezultat, ki govori o tem, da smo na tem področju že veliko postorili, zavedati pa se
moramo, da imamo še veliko dela.
Sklopi, kot so: celokupno zaznavanje varnosti, predaja pacientov in premestitev znotraj enot,
podpora vrhnjega vodstva za varnost pacientov je bila ocenjena okvirno okoli 50 %, kar
nakazuje, da bo potrebno izvesti še več aktivnosti, vpeljati različne preventivne in korektivne
ukrepe ter izobraževanje zaposlenih. Slabše ocenjeni so bili sklopi, kot je timsko delo med
bolnišničnimi enotami, nekaznovalnem odzivu na napake in ustreznost števila in kompetenc
osebja, kar pomeni, da bomo morali izdelati akcijski načrt kako bomo tudi to področje, kjer so
bile ocene med 30 % in 50 % izboljšali.
3.7. Analiza vpisov v Knjigo pohval v letu 2010
Število vseh
vpisov
Število
pohval
Število
pritožb
Število vpisov
pohval in pritožb
45
Poročilo in ukrepi
35 / 77%
Se nanašajo na prijaznost, strokovnost in
uslužnost zaposlenih v SBJ
Za enkrat ne bomo namestili številk za vrstni
red, poskušali se bomo držati časovnega
okvirja, ki ga ima pacient določenega
Izboljšali smo naročanje preko telefona dodatne linije
Uvedba plačevanja parkirnine v okolici
bolnišnice je za vse zaposlene, paciente in
njihove svojce. V veliki meri je plačilo
parkirnine zmanjšal problem parkiranja
pacientov.
3 - čakalni čas pred
ambulanto in čakanje
na izvid
2 – pritožba nad
osebo
2 – plačilo parkirnine
1 – glede na podatke,
ki jih potrebujemo za
obravnavo
Skupaj 10 / 23%
Pohvale se nanašajo predvsem na prijaznost osebja in strokovnost obravnave. Pohvale so
namenjene tako zdravnikom, medicinskim sestram, administrativnemu osebju, radiološkim
inženirjem in drugim.
15
4. Delo projektnih timov v zdravstveni negi in oskrbi
Tudi v preteklem letu smo poskušali čim več zaposlenih vključiti v projektne time. Poskušali
smo tudi razširiti delovanje na področja, kjer še nismo imeli organiziranega dela v projektnih
timih. V projektne time je vključeno okvirno 216 zaposlenih, kar v ZN znaša kar je 68%
vseh zaposlenih.
Projektni tim
Raziskovalni tim
Tim za oskrbo stome
Tim za preventivo in oskrbo RZP
Tim za bolnišnične okužbe
Delo s prostovoljci
Tim za oblikovanje kliničnih poti
Tim za oskrbo inkontinentnih
pacientov
Tim za razvoj dokumentacija v
zdravstveni negi
Tim za preprečevanje padcev
Tim za zagotavljanje pacientovega
dostojanstva in pacientovih pravic
Tim za razvijanje standardov
kakovosti
Tim za zagotavljanje kakovostne
prehrane – enteralna prehrana
Negovalne diagnoze
Skupaj: 14 aktivnih timov
Število
članstva
15
10
42
10
3
20
Koordinator tima
Mojca Strgar
Jana Lavtižar, Metka Zima
Oti Mertelj
Lidija Ahec
Maja Valjavec
Helena Lindič - multidisciplinarni tim, za
vsako KP posebej
Zorica Panič
22
8
Nevenka Marinšek
17
25
Nevenka Marinšek
Jana Lavtižar
13
Bahun Mateja
17
Mojca Strgar
38
216
članov
Mojca Strgar
4. 1.Projektni tim za razvoj dokumentacije v zdravstveni negi
Koordinatorica: Nevenka Marinšek
V letu 2010 se je nadaljevalo delo na popravkih že obstoječe dokumentacije zdravstvene
nege, obenem pa so se oblikovali novi dokumenti.
Opravili so se popravki dokumentov – Sprejemni list in Proces zdravstvene nege na
bolniškem oddelku in na pediatričnem oddelku..
Vse dokumente, ki se tiskajo, je potrebno pripraviti za dokončno obliko za javne razpise
Kateri dokumenti se tiskajo, bo v letu 2011 označeno tudi ob dokumentu na intranetu in ga ne
bo možno stiskati.
Dokument
Sprejemni list za bolniški oddelek
Sprejemni list za otroški oddelek
Proces zdravstvene nege za bolniški oddelek
Proces zdravstvene nege za otroški oddelek
Varnostni razgovor po padcu
Uvajanje v delo dipl.m.s.
Oznaka
Popravki
Popravki
Popravki
Popravki
Popravki
16
OBR ZN 1
OBR ZN 1c
OBR ZN 2
OBR ZN 2c
OBR 54
SOP 35
Evidenca aktivnosti ZN-uvajanje v delo
KP OZZN
KP sprejem v urgentno ambulanto
Dokumenti fizioterapije
Brošure in zgibanke so vsebinsko
dopolnjene, čakamo na templeto celostne
podobe
Naroč. za prevoz z rešilnim avtomobilom
Terapevski list KIN
Mnenje mentorja o delu pripravnika
Mnenje pripravnika o izvajanju mentorstva
OBR ZN 7
SOP KP 27
Popravki
KP 18
Popravki
OBR FTH 1,2,3,4, 10a,11,11a
PEG,RZP,Preprečevanje padcev,Pravice in
dolžnosti pacientov,Alergije na arašide,Um.
prekinitev zgodnje nosečnosti
Popravki
OBR 16
Dodana oznaka
OBR 35
OBR 36
OBR 36a
Tabela 12: Prikaz dokumentov, ki so se spremenili ozirma so novi
4. 2. Poročilo o delu projektne skupine za raziskovanje
Koordinatorica skupine: Mojca Strgar
Projektna skupina se je v preteklem letu sestala samo dvakrat. Zamenjali sta se
koordinatorici, ker je prejšnja odšla na drugo delovno mesto. Vodenje skupine je prevzela
Mojca Strgar. Na sestankih je bil opredeljen namen tima in članstvo.
Cilj za leto 2011 je: - dve aplikativni raziskavi
- povečati število članov
4. 3. Poročilo o delu projektne skupine za preprečevanje padcev v letu 2010
Koordinatorica skupine: Nevenka Marinšek
Cilj 1
Aktivnosti
Redni sestanki, prenova članstva
• Prenovitev članstva skupine, določitev namestnikov in sprejet dogovor
o obvezni prisotnosti na sestankih in poročanje na oddelčnih sestankih.
• V letu 2010 je bilo načrtovanih 12 sestankov.
Učinkovitost
• Še vedno so bile težave s prisotnostjo na sestankih. Prisotni so bili
vedno isti in ti so bili tudi bolj obremenjeni
• Realizirali smo 9 sestankov.
Cilj 2
Člani skupine morajo postati bolj aktivni v realizaciji dogovorov za
preprečevanju padcev.
Aktivnosti
• Sprejet je bil enoten dogovor o načinu hranjenja fiksacijskih pasov, o
obveznem označevanju lastnišva le teh, o načinu oddaje pasov v pranje
in vračanje na oddelke
• Oblikoval se je evidenčni list za beleženje vseh sprememb v zvezi s
fiksacijskimi pasovi. Dogovor o načinu evidence in zadolžitvah
posameznikov
• Razvijanje komunikacije s pacienti in svojci o ogroženosti zaradi padca
in posledicah padca za pacienta.
• Izpostavila se je nevarnost odhajanja pacientov na Heliodrom. Zaprtje
je bilo realizirano.
• Obravnavala so se poročila o padcih na oddelkih.
• Organizirani sta bili dve delavnici pravilnega nameščanja fiksacijskih
pasov.
• Pomoč članov skupine pri izvedbi ankete za pripravek prispevka za
strokovno srečanje Dnevi Angele Boškin.
17
•
•
Učinkovitost
Izvedel se je popravek protokola o preprečevanju padcev
Pripravljeni so vsebinski popravki zloženke. Čaka se oblikovana
grafična templeta.
• Izvedel se je nadzor na oddelkih nad izvajanjem aktivnosti
preprečevanja padcev
• Nabavili so se novi fiksacijski pasovi, tudi za invalidske vozičke,
dodatni gumbi in magneti.
Glede na opravljene aktivnosti smo lahko zadovoljni. Skupina je bila bolj
aktivna kot v preteklem letu.
4. 4. Poročilo projektne skupine za enteralno prehrano
Skupina se je v letu 2010 sestala samo enkrat, aktivnosti, ki so jih obravnavali so bile:
1. Načrt in namen projektne skupine
2. Ime skupine
3. Članstvo v projektni skupini
Cilji za leto 2011: izobraževanje zaposlenih o enteralni prehrani, spremljanje novosti
4. 5. Projektna skupina za negovalne diagnoze
V letu 2010 se skupina ni sestala. V letu 2009 je bil izdelan Katalog negovalnih diagnoz
(pregled in sledenje kataloga?)
Cilj za leto 2011: ponovni sklic skupine in reorganizacija skupine z izdelavo specifičnih
diagnoz za vsa področja
4. 6. Poročilo projektne skupine za razvijanje standardov kakovosti
Koordinatorica skupine: Mateja Bahun
Člani skupine za razvijanje standardov kakovosti so se v letu 2010 sestali petkrat. Člani
skupine za razvijanje standardov kakovosti: Mateja Perko, Lidija Ahec, Nevenka Marinšek,
Mojca Strgar, Dubravka Karadžić – Šmitran, Polonca Noč, Metka Lužnik, Sedina Kalender
Smajlović (Tjaša Mihelič), Katja Zupan, Darja Rajgelj, koordinatorica - Mateja Bahun.
Letos sta se skupini pridružili tudi kolegici s Srednje zdravstvene šole Jesenice Petra Alič in
Maja Krajnik.
Konec leta je z delom začela tudi nova skupina, ki bo pripravljala popravke standardov
kakovosti, ki so bili sprejeti pred letom 2002 in so potrebni revizije. (ČLANI SKUPINE:
Vogelnik Monika – namestnica, Lukančič Renata, Agbaba Dane, Plejo Alenka, Ribnikar
Danijela, Zupan Ana, Krivic Petra, Žust Jožica, Mihovec Petra, Lazova Jadranka, Kolaković
Azra, Ličina Admira, Marinšek Nevenka in Bahun Mateja)
V letu 2010 je bilo sprejetih 16 novih standardov kakovosti.
IME STANDARDA
VERZIJA DATUM SBJ
1. Voziček za reanimacijo
1
4.1.10 B.5.14.
2. Štetje in kontrola mehkega materiala
1
4.1.10 B.5.13.
3. Uvajanje epiduralnega katetra
1
4.1.10
B.1.3.5.
4. Oskrba vbodnega mesta EDK in perifernih katetrov za
protibolečinsko terapijo
1
4.1.10
B.1.3.6.
18
5. Odstranitev EDK in perifernih katetrov za
6. Aspiracija ustne in nosne votline
7. Endotrahealna aspiracija
1
4.1.10
B.1.3.7.
1
1
3.5.10
3.5.10
A.1.7.
A.1.8.
8. Oskrba vbodnega mesta arterielne kanile
9. Aplikacija klizme
1
1
29.6.10 B. 1.2.7.
29.6.10 B. 1.1.9.
10. Oskrba endotrahealnega tubusa
1
9.8.10
11. Izvedba Mantoux kožnega tuberkulinskega testa
1
12. Odvzem venozne krvi
3
24.8.10 B.3.1.15
.
24.8.10 B.3.1.4.
13. Priprava in nameščanje manšete za krvno stazo
1
1.10.10
14. Intervencijski voziček na AN-RE oddelku
1
10.12.10 B.5.15.
15. Intervencijski voziček za EDK, SAB in živčnomišične blokade na AN-RE oddelku
16. Priprava infuzijske kasete ali vrečke za CADD črpalko
1
10.12.10 B.5.16.
1
10.12.10 B.5.17.
A.1.10.
B.2.3.
Ob vsakem novem sprejemu standardov kakovosti se na intranetni strani Splošne bolnišnice
Jesenice objavi sporočilo. Standardi kakovosti so vsem zaposlenim v elektronski obliki
dostopni v rubriki Zdravstvo → Standardi kakovosti. Ob tem vse vodje ZN na oddelkih in
enotah dobijo en tiskan izvod, ki je dosegljiv v mapi na oddelku. Podpisani originali
standardov so shranjeni pri koordinatorici skupine Mateji Bahun.
4. 7. Poročilo projektne skupine za oskrbo izločalne stome za leto 2010
Koordinatorica skupine: Jana Lavtižar
Skupina se je v letu 2010 sestala dvakrat in pridobila nekaj članov, ki aktivno sodelujejo pri
delovanju skupine.
CILJ
AKTIVNOSTI
Povečati znanje
zaposlenih članov skupine
Izobraževanje o
kolostomi,
rektostomi in
ileostomi
Pridobiti nove
člane
Povabiti k
sodelovanju
zaposlene z vseh
oddelkov in enot
kjer se srečujejo s
pacienti s stomo
ČASOVNI
OKVIR
Marec 2010
ODG. OSEBA
REALIZACIJA
Jana Lavtižar
Maj 2010
Jana Lavtižar
Izvedeno
izobraževanje 24.3.
Simona Truhačev,
udeleženih 13
članov skupine
10.12.2010
ponovno vabilo
glavnim
medicinskim
sestram oddelkov in
enot za vključitev
članov. Pridružili so
se 3 novi člani
vendar nekateri
oddelki in enote
niso poslali
udeležencev
19
Poenotiti oskrbo
stome
Pripraviti
standard/protokol
oskrbe stome
December
2010
Jana Lavtižar
Člani skupine
Marec 2010
Dogovoriti se o
naročanju in
rokovanju z
materialom na
oddelkih
Pripravljen osnutek
za standard in
podan v pregled
enterostomalni MS ,
izdan bo v
prihodnjem letu
2011
Podloge in vrečke,
ki jih potrebujejo
zaposleni za
paciente na oddelku
ob sprejemu si
pridejo izposodit na
krg.odd. v primeru,
da pacient nima s
seboj svojih
pripomočkov –
posvetovati se z MS
na abd.krg.
CILJI skupine za oskrbo stome za leto 2011
CILJ
AKTIVNOSTI
Izdelati standard
za pripravo
pacienta na
operacijo kjer bo
narejena
črevesna stoma
Izdelati zloženko
o oskrbi stome za
paciente
Pripraviti osnutek
standarda in izdati
standard
Osnutek pripraviti
in fotografirati
postopek oskrbe
ČASOVNI
OKVIR
April 2011
April 2011
ODG. OSEBA REALIZACIJA
Jana Lavtižar
Metka Zima
Člani skupine
Člani skupine
Jana Lavtižar
4. 8. Delo projektnega tima za preventivo in oskrbo razjede zaradi pritiska v letu 2010
Koordinatorica tima: Oti Mertelj
V začetku leta je bilo evidentiranih 41 članov skupine, tekom leta se je zaradi odhodov na
porodniški dopust in tudi z odhodi iz bolnišnice skupina zmanjšala na 35 članov. Kljub tako
visoki številki je bila v letu 2010 udeležba na sestankih slabša. V prvem polletju je bilo na
sestankih skupine prisotnih povprečno 8 članov, v drugem polletju pa povprečno 6 članov
skupine. Skupina je imela 15 sestankov. Namen delovanja skupine ni v obravnavi teoretičnih
vsebin s področja kronične rane, ampak reševanju trenutnih problemov s katerimi se
srečujejo člani skupine in realizacija ciljev, ki so bili postavljeni na začetku leta. Za nagrado
tistim, ki so skupino redno obiskovali in bili pri delu v skupinah aktivni smo v septembru
organizirali strokovno ekskurzijo v Splošno bolnišnico Novo Mesto. Po kratki predstavitvi
smo si ogledali bolnišnico, videli določene prednosti in ob tem ugotovili, da se s podobnimi
težavami srečujejo tudi drugod.
20
4. 8. 1. Realizacija ciljev projektnega tima v letu 2010
1. CILJ: Dokončanje kataloga za oskrbo rane
AKTIVNOSTI:
• Sestanki skupine in aktivno sodelovanje članov pri pripravi
kataloga
UČINKOVITOST:
100%
ROK
Dec. 2010
REALIZIRANO
DA
2.CILJ: Sprejetje protokola za nego kože v anogenitalnem predelu pri ROK
inkontinentnih pacientih
Junij 2010
AKTIVNOSTI:
REALIZIRANO
DA
• Sestanki skupine in aktivno sodelovanje članov pri pripravi
protokola
UČINKOVITOST:
100%
3.CILJ: Strokovna ekskurzija
AKTIVNOSTI:
• Dogovor med pomočnicami direktorja za področje ZN med
Splošno bolnišnico Jesenice in Splošno bolnišnico Novo Mesto
UČINKOVITOST:
100%
4.CILJ: Sestanek skupine z vodjem Centra za lajšanje bolečine in blažilno
oskrbo v Splošni bolnišnici Jesenice glede etičnih dilem pri menjavi lege
telesa pri umirajočih.
AKTIVNOSTI:
Sestanek skupine 15.12. 2010
UČINKOVITOST:
ROK
September 2010
REALIZIRANO
DA
ROK
September 2010
REALIZIRANO
DA
4. 8 .2. Nerealizirani cilji
4.CILJ: ureditev centralnega skladišča za antidekubitusne blazin
ROK
5.CILJ: izdelava študije o uporabnosti obližev in oljnih koncentratov pri December 2010
preventivi RZP.
AKTIVNOSTI:
UČINKOVITOST:
REALIZIRANO
NE
0%
21
4. 8. 3. Cilji skupine za preventivo in oskrbo RZP v letu 2011
1.CILJ
Izdelava
klinične poti za
oskrbo kronične rane
2.CILJ
Ureditev centralnega
skladišča za
antidekubitusne
blazine
AKTIVNOSTI
ČASOVNI OKVIR
Marec 20010
AKTIVNOSTI
Določitev lokacije
Nabava dodatnih
blazin in
pripomočkov
ČASOVNI OKVIR
Do decembra 2011
3. CILJ
Strokovna ekskurzija
AKTIVNOSTI
Predhodni dogovor z
ustanovo, kjer bi bila
možna strokovna
ekskurzija
ČASOVNI OKVIR
September 2011
4.CILJ
Predstavitev
pripomočkov za
razbremenitev
5. CILJ
Pregled in dopolnitev
Standarda preventive
RZP in ostalih
obrazcev za RZP.
6. CILJ :
Določitev mesta
na spletni strani
bolnišnice,za
predstavitev in
delovanje
projektnega tima
7. CILJ
Predstavitev študije
primera pridobljene
RZP na skupini
AKTIVNOSTI
Dogovor s ponudniki
teh pripomočkov
ČASOVNI OKVIR
Junij 2011
AKTIVNOSTI
Pregled posameznih
dokumentov na
skupini
ČASOVNI OKVIR
Junij 2011
AKTIVNOSTI
Dogovor z
informatiki
ČASOVNI OKVIR
Junij 2011
ODG. OSEBA
Koordinatorica ZN za
Člani skupine
AKTIVNOSTI
Predstavitev
posameznih študij
analiza vzrokov za
nastanek RZP
AKTIVNOSTI
Analiza vzrokov za
nastanek RZP
ČASOVNI OKVIR
Kontinuirano
ODG. OSEBA
Člani skupine iz
posameznega oddelka
ČASOVNI OKVIR
December 2011
Člani skupine
8. CILJ
Izdelava
priporočil za najbolj
ogrožene paciente
22
ODG. OSEBA
Koordinatorica ZN
za oskrbo kronične
rane
ODG. OSEBA
Pomočnica direktorja
za področje ZN in
oskrbe
Koordinatorica ZN
za oskrbo kronične
rane
ODG. OSEBA
za področje ZN in
oskrbe,Koordinatorica
ZN za oskrbo
kronične rane
ODG. OSEBA
Člani skupine
ODG. OSEBA
Člani skupine
4. 9. Poročilo projektne skupine za oblikovanje kliničnih poti
Koordinatorica skupine: Helena Lindič
Klinična pot je delo multidisciplinarnega tima, zato je bila za vsako klinično pot sestava
projektne skupine drugačna.
V jeseni 2009 smo začeli pripravljati dve novi klinični poti na kirurškem oddelku in sicer za
operacijo dimeljske in ventralne kile. Obe klinični poti smo začeli uporabljati v januarju 2010.
Vse že uporabljene klinične poti na kirurškem oddelku smo popravili, spremenili oziroma
smo jih dopolnili (KP za TEP kolena, kolka, za resekcijo kolona, laparoskopsko holecisto).
Jeseni smo začeli na Dnevnem oddelku na novo pripravljati tudi klinično pot za operacijo
lipomov. Vanjo so bili vključeni vsi v obravnavi sodelujoči člani tima. Vsak član skupine je v
mesecu dni s svojimi sodelavci pripravil podatke, ki smo jih tekom obravnave pacienta z
lipomom v klinično pot zapisali. Predstavljena je bila vsem sodelavcem oziroma
uporabnikom na oddelku. Točno bomo morali definirati še odklone.
V letu 2010 smo oblikovali tudi klinično pot za obravnavao pacientov na negovalnem
oddelku. Na ginekološko porodniškem oddleku so izdeleli klinično pot za medikamentozno
prekinitev nosečnosti.
4. 10. Poročilo o delu delovne skupine za bolnišnično higieno
Koordinatorica skupine: Lidija Ahec
Stalna delovna skupina za bolnišnično higieno je delovna skupina strokovnega sveta
zdravstvene nege in je pričela z delom maja 2010. V tem obdobju se je skupina sestala
štirikrat.
4. 10. 1. Naloge projektne skupine:
- predstavitev obstoječih standardov kakovosti na delovnih sestankih oddelkov in enot
(osebna urejenost, higiena rok, preprečevanje prenosa okužb preko zraka, uporaba osebne
varovalne opreme, standardni ukrepi za preprečevanja bolnišničnih okužb …)
- sodelovanje pri pripravi in prenovi obstoječih standardov kakovosti
- sodelovanje pri nadzoru izvajanja:
• preskrbe s pitno vodo:
• odpadki:
• objektna higiena:
• izvajanje izolacijskih ukrepov
• upoštevanje standarda osebne urejenosti
4. 10. 2. Realizirane naloge v letu 2010
Članice skupine so na svojih oddelkih naredile posnetek stanja ločevanja odpadkov na mestu
nastanka in pričele z rednimi, mesečnimi nadzori. Na podlagi analize poročil je bilo
ugotovljeno, da podatki zbrani po časovnem zaporedju kažejo izboljšave rezultatov.
Skupina je pričela z izvajanjem nadzora
preventivnih ukrepov za preprečevanje
razmnoževanja legionel iz vodnih virov. Rezultati vzorčenja vode na prisotnost legionele so
bili v letu 2010 opravljeni 8 krat. Pomemben preventivni ukrep preprečevanja legionele v
vodovodnem sistemu je redno točenje in vzdrževanje neoporečne higiene vodovodnih izlivk.
23
4. 11. Tim za oskrbo inkontinentnih pacientov
Koordinatorica tima :Panić Zorica
Skupina šteje 18 članov. Od zastavljenih ciljev za leto 2010, se je izvedlo izobraževanje o
urinski inkontinenci, ki ga je izvedla članica Sivec Gordana. Ostalih ciljev, ki smo si jih zadali
v letu 2010 nismo izvedli, želimo pa jih izpolniti v letu 2011.
CILJ 2011
Standard pravilne namestitve plenice
Presečna študija oziroma nadzor uporabe
inkontinenčnih pripomočkov na oddelkih
Splošne bolnišnice Jesenice
ROK IZVEDBE
December 2011
December 2011
IZVAJALCI
Člani skupine
Člani skupine
4.12. Letno poročilo projektne skupine za zasebnost in dostojanstvo pacientov
Skupina se je v letu 2010 sestala trikrat in pridobila nekaj članov, ki aktivno sodelujejo pri
delovanju skupine.
1. Cilj: urediti prostor za pokojne v enoti Patologija. Z realizacijo ukrepov bomo
nadaljevali v letu 2011. Vodja Centralne sterilizacije je uredila najbolj izstopajoče
probleme.
2. Cilj: zasebnost v bolniških sobah ob umivalniku. Pričeli smo z popisom za nabavo
zaves, ker je to kar velik strošek smo nabavili premične paravane.
Izvedene aktivnosti v letu 2010:
Ločene garderobe za moške in ženske
Del garderobnih omaric preseljen, z nakupom
novih bodo poizkusili dokončno izvesti projekt
Prostor pred kapelo – kopalnica je Prostor urejen in zaklenjen
neurejena in se izrablja za kadilnico
Klicanje pacientov v sobah na Nameščeni zvončki, da lahko pokličejo
fizioterapiji – ni zasebnosti če so vrata fizioterapevtke
odprta in ni zvonca
Informativna tabla ob vhodu v bolnišnici Po predračunu predrago, poiskati cenejšo rešitev
v letu 2011
Urejena porodno sobo – zasebnost Prenova –
pacientk
Prestavljena na leto 2011
Zasebnost pacientk v ginekološki Nakup zaves, realizirano in namestitev
ambulanti
Predstavitev skupine na internetni strani
Predstavitev izdelana in prav tako fotografija
skupine – še ni objavljeno
CILJI skupine za zasebnost in dostojanstvo pacientov za leto 2011
CILJ
AKTIVNOSTI
ROK
ODG. OSEBA
Povečati
zasebnost v
bolniških sobah /
ambulantah,
enotah
•
Poiskati kritične točke na oddelkih
2011
•
Po oddelkih postopoma naročiti zavese
•
Vodstvo
Koordinatorice
ZN na oddelkih
in v enotah
Po potrebi naročiti pregradne stene –
24
mobilne
•
Preureditev porodne sobe
Informiranost
obiskovalcev
(pacientov,
svojcev…)
bolnišnice
•
Označevalne table ob vhodu in v
dvigalu
•
Urnik odprtja kapele in maše v kapeli,
telefonske številke duhovnika
Anketirati
zaposlene
•
Anketa na temo zagotavljanje zasebnosti Junij
2011
in spoštovanje pacientovega
dostojanstva
Junij
2011
Vodstvo
Milenka Rustja
Nevenka
Marinšek
Jana Lavtižar
5. Kadri v zdravstveni in babiški negi, fizioterapiji in na področju dela
radioloških inženirjev
V bolnišnici smo veliko energije in časa namenili odnosu do pacientov in njihovih svojcev,
bolj malo pa nam samim. Zaradi preobilice dela vodilni nismo imeli vedno časa za naše
zaposlene. Vodilne medicinske sestre menimo, da bomo morale pričeti z aktivnostmi, ki bodo
usmerjene k vzpostavitvi partnerstva z zaposlenimi, ki je danes sigurno v samem
središču razvoja kadrovskih procesov. Vzpostaviti je potrebno koncept, kako bi se
lahko bolnišnica in zaposleni približali
zadovoljevanju skupnih ciljev. Vsekakor bo
potrebno z izvajanjem letnih razgovorov nadaljevati pričeto načrtovanje kariere posameznika
in tako najti njihove talente in potenciale ter zadovoljevati svoje potrebe in vrednote ne le v
zasebnem življenju, temveč tudi ali predvsem skozi delo. Prepričani smo, da bomo na ta način
še povečali zadovoljstvo zaposlenih in predvsem zmanjševali odhode ključnih kadrov.
5.1. Prikaz trenda zaposlovanja v ZN za obdobje 2009 in 2010
V zadnjih letih se je trend zaposlovanja kadrov v zdravstveni negi povečal, prišlo je do
spremembe strukture kadrov na področju diplomiranih medicinskih sester. Veliko naših
zaposlenih je končalo dodiplomski študij in si tako pridobilo visoko strokovno izobrazbo. Na
ta način je prišlo do spremenjene kadrovske strukture. Posledično se je povečala kakovost in
varnost dela v zdravstveni negi in oskrbi. Bolnišnica veliko vlaga v razvoj zaposlenih, saj
namenja veliko finančnih sredstev v izobraževanje, ob tem pa omogoča tudi odsotnost z
delovnega procesa zaradi procesa izobraževanja.
Profil
Dipl.m.s.
Dipl. babice
SMS/TZN
Skupaj ZN
Dipl. fth.
Dipl.ing. rad.
Skupaj vsi
2009 zaposleni iz ur
100/1pripravnik
7
202 /2 pripravnika
309/ 3 pripravniki
312
9
12/1 pripravnik
330/4 pripravniki
2010 št. zaposlenih
103/1 pripravnik
9
225/6 pripravnikov
337/7 pripravniki
344
10
12
359/7 pripravnikov
25
2010 zaposleni iz ur
104/1 pripravnik
8
199/4
311/5pripravnikov
316
9
11
331/5 pripravniki
5.2. Odsotnost zaposlenih zaradi porodniškega dopusta
V bolnišnici se že več let srečujemo z veliko odsotnostjo zaposlenih zaradi porodniškega
dopusta. Vsekakor je to posledica tega, da smo v zdravstveni negi pretežno zaposlene ženske.
V lanskem letu na dan 31. 12 2010 je bilo kar za 17 zaposlenih več na porodniškem dopustu,
kot leto pred tem.
Na dan 31.12. je bilo 21 SMS/ MS na porodniškem dopustu.
Zaposleni
Porodniški dopust 2009 Porodniški dopust 2010
16
26
ZT
5
10
dipl.m.s.
1
1
fizioterapevtke
2
radiol.inž.
22
39
Skupaj
5. 3. Odhodi v letu 2009 – 2010
V preteklem letu smo zabeležili povečano število odhodov diplomiranih medicinskih sester
in tehnikov zdravstvene nege iz bolnišnice v primerjavi z letom 2009. Medicinske sestre še
vedno iz bolnišnice odhajajo na delovna mesta na primarni nivo zdravstvene obravnave, kjer
ni delovnih obremenitev v nočnem času in v času vikendov. Poleg tega odhajajo tudi na
vodstvena delovna mesta v druge zdravstvene ustanove.
Odpoved Odpoved Upokojitev Upokojitev
2009
2010
2009
2010
2
SMS
2
5
3
DMS
5
9
1
FIZIOT.
1
1
0
RAD.INŽ.
0
0
0
2
Skupaj
8
15
4
6. Pregled kategorizacije pacientov glede na potrebe po zdravstveni negi
Nevenka Marinšek
Kategorizacija potreb pacientov po zdravstveni negi je orodje s katerim lahko na verodostojen
način prikažemo potrebe po kadrih v zdravstveni negi na bolniških oddelkih. Iz tabele je
razvidno, da se je v preteklem letu zmanjšalo število pacientov 1. kategorije v primerjavi s
preteklimi leti. Močno se je povečalo število pacientov v 2. in 3 kategoriji potreb po
zdravstveni negi. Rezultati kategorizacije kažejo, da so diplomirane medicinske sestre in
tehniki zdravstvene nege bistveno bolj obremenjeni z delom pri bolj zahtevnih pacientih, ki
potrebujejo veliko aktivnosti in dela s strani osebja zdravstvene nege.
Glede na izračun kategorizacije lahko rečemo, da pri tehnikih zdravstvene nege dosegamo
število zaposlenih, pri diplomiranih medicinskih sestrah pa je število zaposlenih še vedno
premajhno glede na potrebe pacientov. Glede na načrtovano število novo zaposlenih v letu
2011 se bomo nekoliko približali vendar še vedno ne bomo dosegli števila zaposlenih glede
na potrebe pacientov.
Prikaz povprečnega deleža kategorij v letu 2007do 2010
26
1.kat
28
23
20
18
2007
2008
2009
2010
2.kat
26
28
31
40
3.kat
32
34
34
39
4.kat
3
2
3
4
Prikaz deleža pacientov 1. kategorije v letu 2010
DELEŽ BOLNIKOV 1. kategorije
25,0
20,0
15,0
10,0
5,0
0,0
18,4 19,3
21,4
18,9
aj
m
ril
ap
ec
ar
m
r
ua
br
fe
r
ua
lij
ju
j
ni
ju
1.kat-povp.leto 2009
18,9 19,6
19 17,4
15,0
r
be
m
ce
de ber
m
ve
no r
be
to er
b
ok
em
pt
se
st
gu
av
17,2
n
ja
16,4 17,2 18,4
1.kat- gibanje leto 2010
DELEŽ BOLNIKOV 2. kategorije 50,0
40,0
30,0
20,0
10,0
0,0
37,5 35,2
38,4
35,2
43,3
40,5 40,9 39,0
37,6 42,5
41,5 42,9
r
be
m
ce
de ber
m
ve
no r
be
to er
ok
b
em
pt
se
st
gu
av
lij
ju
j
ni
ju
aj
m
ril
ap
ec
ar
m
r
ua
br
fe
ar
nu
ja
50,0
40,0
40,6
43,3
43,0 42,3
39,6
40,2
37,3 34,9
37,5 37,1
30,0
33,5
36,3
33,
20,0
10,0
0,0
r
be
m
ce
d e ber
m
ve
no er
b
to
ok
em
pt
se
st
gu
av
lij
ju
j
ni
ju
aj
m
r il
ap
ec
ar
m r
ua
br
fe
r
ua
jan
27
5,0
4,0
3,0
2,0
1,0
0,0
3,0
3,5
4,4
3,6
3,6
3,1 4,2
3,7
3,6 3,3 3,4
2,9
2,4
r
be
m
ce
d e ber
m
ve
n o er
b
to r
o k be
em
pt
se
st
gu
av
lij
ju
j
ni
ju
aj
m
r il
ap
ec
ar
m r
ua
br
fe
r
ua
jan
8. Upravljanje s kadrovskimi viri
V bolnišnici se vse bolj zavedamo pomembnosti zaposlenih. Do sedaj smo se usmerjali
predvsem v to, da so bili pacienti zadovoljni z našo oskrbo, šele potem smo prišli na vrsto
zaposleni. Na tem področju se je v preteklem letu pričelo počasi premikati, predvsem z
začetkom izvajanja letnih razgovorov. Če želimo to področje še izboljšati moramo pričeti s
posamezniki vzpostaviti dialog, ki bo nekakšen most do izgradnje kariere in osebnostnega
razvoja. Toda kako razviti takšen dialog? Vsekakor preko rednih letnih razgovorov. Toda,
ali je vsebina do sedanjih letnih razgovorov prava? Kaj bi lahko izboljšali? Ali se bomo
pogovarjali le o rezultatih dela ali bomo pozorni še na kaj drugega?
8.1. Redni letni razgovori pri zaposlenih
V letu 2010 smo nadaljevali z izvajanjem rednih letnih razgovorov. Glede na veliko število
zaposlenih v zdravstveni negi so vodilne medicinske sestre izvedbo razgovorov načrtovale
preko celega leta in jih tudi v velikem številu do konca leta tudi izvedle. Razgovori z
vodilnimi medicinskimi sestrami so bili izvedeni do konca januarja 2010 in so ponovo
načrtovani v letu 2011. Redni letni razgovori so se pokazali, kot zelo dober instrument za
medsebojno sodelovanje in še boljše delo v prihodnosti. Predvsem so pomembni za
vzpostavitev dialoga med vodjem in zaposlenim. Redni letni razgovori so tudi odgovornost
in priložnost za vse nas. Vsekakor moramo zaključke, ki smo jih dogovorili, tudi izvesti.
8.2. Dodiplomsko izobraževanje na Visoki šoli za zdravstvo
Permanentno izobraževanje je zelo pomembno za vse zaposlene v zdravstveni negi, v stroki,
ki se hitro razvija in je celovita dejavnost, ki se ukvarja s celostno oskrbo pacienta. Vsak
zaposleni se mora skozi celotno delovno dobo stalno izobraževati. Tega se v bolnišnici zaveda
tako vodstvo kot tudi posamezniki, ki se odločijo, da nadaljujejo svojo poklicno pot z
nadgradnjo izobraževanja pa naj bo to na dodiplomskem ali podiplomskem izobraževanju.
Vse to je zelo pomembno za nadaljni razvoj bolnišnice in posameznika.
VII/I dipl.m.s.
Mag. bolonjski
1. letnik 2. letnik
7
9
2
4
3. letnik
13
3 . letnik - prehodi
5
V letu 2010 so na Visoki šoli za zdravstveno nego diplomirali naslednji zaposleni in si
pridobili naziv diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik:
28
Ani Jalen, dipl.m.s.
Urška Drole, dipl.m.s.
Hubert Tomazin Terseglav, dipl.zn.
Špela Lavtižar, dipl.m.s.
Tanja Bertoncelj, dipl.m.s.
Petra Srpčič, dipl.m.s.
Vsem sodelavcem še enkrat čestitamo za opravljeno diplomo.
8.3. Dobitnik srebrnega znaka Gorenjskega društva medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov je bila v letu 2010, Jana Lavtižar, dipl. m. s.
9. Izobraževanje zaposlenih v zdravstveni negi
Nevenka Marinšek
Naša prednost je vsekakor znanje medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege.
Pomembno je tudi dejstvo, da se naši zaposleni želijo izobraževati in si pridobiti znanje na
formalnih in neformalnih oblikah izobraževanja. Zdravstvena nega zahteva posebna
specifična znanja in spretnosti ter veliko mero dobre komunikacije, občutenja in razumevanja.
Lahko rečemo, da smo učeča se organizacija, saj v zadnjih letih preko načrtovanih predavanj
skrbimo za izboljšanje kakovosti in novost prav z vlaganjem v izobraževanje in usposabljanje,
kar omogoča strokovno rast posameznikov in seveda poveča kakovost našega dela.
9.1. Izobraževanje zaposlenih
Stalno izobraževanje zaposlenih je pogoj za boljšo kakovost dela. Načrt izobraževanja je bil
zelo obsežen. Predavanja in delavnice so bila dobro obiskana. Zaposleni se zavedajo
pomembnosti znanja, seznanjanja z novostmi v stroki. Obenem pa je pomembna tudi obnova
licence vsakih sedem let. Vsa strokovna izobraževanja so bila licenčno ovrednotena. V
preteklem letu smo ponovno v izobraževanja vključili vsebine, ki so jih, v sodelovanju,
posredovali zdravniki in medicinske sestre. Odziv pri udeležencih je bil zelo dober.
Naslov predavanja, delavnice
1. Obvladovanje bolnišničnih okužb, izolacijski ukrepi
2. Žalost ob izgubi in pogovor o darovanju
3. Management v zdravstveni negi
4. Proces sterilizacije z vidika zdravstvene nege
5. Izobraževalni dan EITOS – ZN pacienta na umetni
ventilaciji
6. Torakalna drenaža in ZN pacienta s torakalno drenažo
7. Opazovanje pacienta, ki prejema transfuzijo in možne
komplikacije ob prejemanju krvi
8. ZN pacienta, ki ima tuberkulozo
9. Stome – novosti v oskrbi
10.Srčno popuščanje in zn pacienta s srčnim
popuščanjem
11.Oskrba pacienta s PEG
12.Obravnava pacienta z bolečino
13.Zdravstvena nega pacienta z inkontinenco
29
Število ur na Število
udeleženca
udeležencev
2
76
9
3
2
6
16
38
26
14
2
2
25
35
2
2
2
34
42
40
2
2
2
31
21
23
14.Pravilno nameščanje pacienta v ustrezen položaj in
preprečevanje razjede zaradi pritiska
15.Obravnava pacienta s sladkorno boleznijo
16.Varnost pacientov je kakovost
17. Temeljni postopki oživljanja
18. Z naročilom ustrezne prehrane lahko izboljšamo
prehranjenost pacienta
19. Ocena prehranskega vnosa
20. Predstavitev najnovejših smernic pri preventivi
RZP in oskrbi kronične rane
21. Paliativna oskrba pacienta
Skupaj
3
34
2
2
6
2
31
73
65
101
2
2
101
135
2
59
24
985
Tabela 8 : Izvedena interna izobraževanja in število udeležencev
Udeleženci strokovnih izobraževanj so izpolnjevali anketo o zadovoljstvu s ponujenimi
vsebinami in predstavitvijo le teh. Povprečna ocena zadovoljstva za leto 2010 je 4,5 od 5,0
točk.
2008
2009
2010
Število ur
predavanja,delavnice
45
69
59
Število udeležencev
Število ur na udeleženca
1001
1179
985
22
17
17
Tabela 9 : Primerjava ur internega izobraževanja 2008, 2009 in 2010
10. Pripravništvo v zdravstveni negi
Nevenka Marinšek
Tudi v preteklem letu je v Splošni bolnišnici Jesenice pripravništvo opravljalo večje število
novih sodelavcev. To pripravništvo ureja Pravilnik o pripravništvu Ministrstva za zdravje. V
letu 2009 je bil sprejet Pravilnik o pripravništvu in mentorstvu. V Pravilniku je opredeljeno
tudi uvajanje v delo medicinskih sester, ki izobraževanje zaključujejo po bolonjskem modelu
študija.
Veliko število mladih sodelavcev pomeni večjo obremenitev osebja na bolniških oddelkih,
predvsem glavnih in neposrednih mentorjev. Zaposleni želijo pripravnikom prenesti čim več
strokovnega znanja.
Strokovni profil
Tehnik zdravstvene nege
Dipl. m. s.
Dipl. inženir radiologije
Skupaj
Pripravniki SBJ
6
12
1
18
Pripravniki drugih zavodov
24
0
24
Skupaj
30
12
1
43
Tabela 1 : Pregled števila pripravnikov, ki so v letu 2010 opravljali pripravništvo:
Tehnik zdravstvene nege
INT.
KRG.
PED.
OZZN EIT0S OP.
3
1
1
1
30
DIAL.
Dipl.m.s.,
2
2
1
1
1
1
babice,fizioterapevt,delov
ni terapevt
Tabela 2 : Prikaz števila pripravnikov Splošne bolnišnice Jesenice glede na matični oddelek
Diplomirane medicinske sestre in diplomirana inženirka radiologije so opravljale
pripravništvo na naslednji način:
9 mesečno pripravništvo
1 diplomirana medicinska sestra
3
mesečno dopolnilno pripravništvo po opravljenem
4 medicinske sestre
strokovnem izpitu kot zdravstveni tehnik
Uvajanje v delo po zaključku študija po bolonjskem
7 diplomiranih medicinskih sester
programu
1 diplomirana inženirka radiologije 9 mesečno pripravništvo po programu MZ
3
Psihiatrična bol. Begunje
ZD Bled
1
ZD Škofja Loka
3
DSO F. Berglja
6
DSO Kranj
1
DSO Petra Uzarja Tržič
1
DSO Preddvor
4
Dom Matevža Langusa
4
Apeks
1
Skupaj
24
Tabela 3 : Pripravniki iz drugih zdravstvenih zavodov
Za pripravnike so bila izvedena predavanja ( tabela 4 ) v januarju ter v novembru in
decembru 2010 .
Izobraževanje za pripravnike
Termni izvedbe:
Januar 2010, november 2010, december 2010
Predavanja je izvedlo 35 predavateljev
Število strokovnih vsebin: 40
Tabela 4 : Izvedena izobraževanja pripravnikov
Pripravniki so izobraževanja ocenili z oceno 3,8. Nekateri navajajo utrujenost zaradi
prevelikega števila izobraževanj dnevno. Želijo imeti zbornik predavanj.
Pripravniki so izpolnjevali Poročilo pripravnika o poteku pripravništva. Predvsem nas je
zanimalo mnenje pripravnikov o mentorstvu pripravništva. Vrnjenih je bilo 54 poročil z
različnih oddelkov in enot.
Rezultati pa so naslednji:
Prisotnost mentorja
Nikoli
2%
Občasno
58%
31
Stalno
38%
Ni imela
mentorja
2%
Podajanje znanja mnenja
Nzd
2%
Imel sem priložnost opravljati
postopke in posege navedene v
poklicnih
aktivnostih
in
kompetencah
Mentor in sodelavci so me pri
pridobivanju znanja podpirali
Utrdil/ nadgradil sem znanje
Da
78%
Ne
0
Včasih
22
Da
89%
Da
94%
za Da
28%
Ne
2%
Včasih
9%
Čutim se sposobnega
samostojno delo
Zadov
9%
Povprečno
6%
Ne
6%
Prav dobro
20%
Odlično
63%
Ne
6%
Bolj kot na začetku
66%
Tabela 5: Zadovoljstvo pripravnikov s potekom pripravništva
Vrnjeni rezultati preverjanja Uspešnost pred predavanjem
16 predavanj
50%
Tabela 6: Prikaz rezultatov preverjanja znanja pripravnikov
Uspešnost po
predavanju
88%
V zgornjih tabelah je prikazano število pripravnikov, ki so v letu 2010 opravljali pripravništvo
in ga uspešno zaključili z internim preverjanjem znanja in opravljenim strokovnim izpitom.
Bolnišnica je učna baza tudi za pripravnike iz drugih zdravstvenih zavodov, v letu 2010 je del
pripravništva opravilo 24 pripravnikov, ki so dopolnjevali svoje znanje v naši bolnišnici. V
letu 2010 so izobraževanja pripravnikov potekala v 3 ciklih. Število predavateljev in število
različnih vsebin se povečuje. Izobraževanje poteka po načrtu sprejetem v letu 2009. Rezultati
so prikazani v tabeli št. 6.
Vse srednje in diplomirane medicinske sestre, ki se zaposlijo v enoti intenzivne terapije, v
urgentni ambulanti ali kot anestezijske medicinske sestre, po okvirno treh mesecih uvajanja
opravijo preverjanje znanja in prejmejo potrdilo.
Izpiti po 3-mesečnem uvajanju
1. Hubert T. T. Terseglav
2. Sinan Ključanin
3. Matic Ržen
4. Nalvedina Omanović
Tabela 7: Prikaz števila izpitov po 3-mesečnem uvajanju v delo
10. 1. Počitniško delo dijakov in študentov
V času dopustov smo za pomoč pri delu na bolniških oddelkih in enotah zaposlili manjše
število študentov in dijakov, ker smo potrebe pokrili s študenti visokih šol, ki opravljajo
poletni praktikum.
10. 2. Zaposleni absolventi
Za pomoč pri delu na bolniških oddelkih je bilo med letom, predvsem pa ob koncih tednov,
zaposlenih 7 študentk Visoke šole za zdravstvo in1 fizioterapevka.
32
11. Cilji v zdravstveni negi za leto 2011
1. CILJ: razvoj stroke ZN v skladu s smernicami, protokoli in 31.12.2011
novimi znanji.
Cilj je usposobiti MS za razvijanje in izvajanje nenehnega
izboljšanja kakovosti in varnosti pri obravnavi pacienta
Oblikovanje strategije in ciljev varnosti pacientov
AKTIVNOSTI:
• Izvajanje aktivnosti za doseganje čim boljših rezultatov
kazalnikov celostne oskrbe pacientov – RZP,MRSA, padci
RZP – 3,4, padci 0,4/ 1000 MRSA- 0-4 prenose
•
Razvijanje novih standardov (10) in protokolov (5),
kliničnih poti (2)
•
revizija že utečenih in standardov kakovosti (10),
protokolov in kliničnih poti( 4)
EVALVACIJA: mesečno poročanje /poročila na 6 in 12 mesecev
2. CILJ: uvajanje nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti
AKTIVNOSTI :
• strategija varnosti, postavitev ciljev za področje varnosti
• določitev ciljev in kazalnikov na področju razdeljevanje
zdravil
• pridobitev akreditacije v SBJ
EVALVACIJA:
• načrtovano poročanje in izvedba korektivnih in
preventivnih ukrepov
• notranja presoja
• zunanja presoja
3. CILJ: doseči čim višji nivo znanja in omogočiti izobraževanju
še širšemu krogu zaposlenih v ZN, fizioterapiji in radiološkim
inženirjem.
AKTIVNOSTI: izvedba načrtovanih delavnic (periodična, stalna
izobraževanja – RZP, higiena rok ) in tudi vsa ostala načrtovana
interna in zunanja izobraževanja (management, komunikacija
postopki oživljanja, uvajanje kakovosti in varnosti, izvedba
4. strokovnega srečanja Dnevi Angele Boškin (v aprilu 2011)
EVALVACIJA: preverjanje znanja zaposlenih pred in po
udeležbi, spremljanje zadovoljstva zaposlenih z izobraževanjem,
spremljanje prisotnosti na izobraževanjih.
4. CILJ: doseči čim višji nivo upoštevanja etičnih načel z
upoštevanjem osebne integritete pacientov in pacientovih pravic
AKTIVNOSTI: izobraževanje, priprava zdravstveno vzgojnega
gradiva
EVALVACIJA: anketiranje pacientov in zaposlenih, nadzor na
negovalnih vizitah (glede na protokol izvajanja
5. CILJ: povečati število in aktivnost projektnih timov na 20 in
motiviranje sedanjih projektnih timov k aktivnemu delu
AKTIVNOSTI: motiviranje
in seznanjanje zaposlenih z
možnostmi vključitve v projektne time. Posledica tega je
33
31.12.2011
31.3. 2011
31.3. 2011
30.6
kontinuirano
kontinuirano
31.12. 2011
povečanje članstva in oživitev nekaterih projektnih timov, ki so
bila manj aktivna
EVALVACIJA: poročila projektnih timov, poročanje na KSZN
6. CILJ: Uvajanje kulture varnosti kot del vsakodnevnega dela
kontinuirano
AKTIVNOST:
• izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v ZN,
fizioterapiji in radiološki inženirji na področju varnosti
• popis procesov celostne oskrbe pacientov in vključitev
elementov varnosti
• povečanje števila varnostnih vizit/razgovorov (VV/VR)
glede na protokol)
• prijavljanje neljubih dogodkov
• izvajanje študije primerov, korektivne ukrepe
EVALVACIJA: preverjanje znanja po izobraževanju, poročila
VV/VR.
7. CILJ:Izvajanje rednih internih nadzorov in izvajanje varnostnih 31.12. 2011
vizit (2 nadzora in povečati število vizit za 100
AKTIVNOSTI:
• priprava dokumentacije
• usposabljanje izvajalcev nadzora in izvedba nadzora
• izvajanje VV/VR
• izvajanje študije primerov, predstavitev na timskih
sestankih
EVALVACIJA:poročila nadzora, poročila VV/VR in izvedbe
korektivnih ukrepov ter načrtovanj za izboljšanja, poročila na
KGMS in timskih sestankih.
12. Aktivne udeležbe pomočnice direktorja za področje zdravstvene nege
Kramar, Zdenka: Dnevi Angele Boškin (3 ; 2010 ; Gozd Martuljek) Učimo se varnosti od
najboljših : prikaz dobrih praks : strokovni seminar : zbornik predavan zbornik 2010
Hajnrih, Breda; Kadivec, Saša; Kramar, Zdenka Priročnik za oblikovanje kliničnih poti
priročnik 2010
Mertelj, Oti; Kramar, Zdenka; Uršič, Helena Zdravstvena nega pacienta z rano članek 2010
Mertelj, Oti; Kramar, Zdenka Razjeda zaradi pritiska ali poškodba kože zaradi vlažnosti
prispevek na konferenci 2010
Zdenka Kramar, Nevenka Marinšek;Strokovni nadzori – orodje za izboljšanje kakovosti in
varnosti pri celostni obravnavi pacientov, Kakovost v zdravstvu,Portorož 2010
Zdenka Kramar, Nevenka Marinšek; Uvajanje kakovost v Splošni bolnišnici Jesenice; 1.
Raziskovalna konferenca,Maribor, 2010
Zdenka Kramar, Nevenka Marinšek; Neskladnosti pri razdeljevanju zdravil zaradi prekinitev;
3. raziskovalna konferenca Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, Ljubljana,2010
34
Zdenka Kramar, Jana Lavtižar; Varnostne vizite – pomemben element uvajanja varnosti
pacientov; 3. Dnevi Angele Boškin, Gozd Martuljek, 2010
Zdenka Kramar, dipl.m.s.. Od Besed k dejanju; Manegement v zdravstevni negi; Zbornica
Zveza R. Slovenija, Ljubljana, 2010
Zdenka Kramar ; Epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb s pomočjo računalniškega
programa; Podiplomski tečaj iz bolnišnične higiene, Ljubljana, 2010
12. Zaključek poročila
Zdravstvena nega in oskrba je pomemben del zdravstvene obravnave pacientov v bolnišnici,
ki se stalno prilagaja potrebam pacientov in z nenehnim razvojem in spremembami
pomembno vpliva na kakovost in varnost celostne oskrbe pacientov v bolnišnici. Naša naloga
v prihodnjem letu bo dejavno uresničevanje strategije razvoja bolnišnice in zdravstvene nege.
Tudi v letu 2011 bomo poskušali doseči zastavljene cilje in kazalnike na celotnem področju
delovanja zdravstvene nega in oskrbe. Delovali bomo na področju kakovosti in varnosti,
aktivno se bomo vključiti v pridobivanje akreditacije DNV in ponovne presoje za ISO
certifikat.
35
Poročilo namestnice pomočnice direktorja za zdravstveno nego
Nevenka Marinšek, viš.med.ses.
Namestnica pomočnice direktorja za področje zdravstvene nege
Delo namestnice pomočnice direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe (NPDZNO) je
zelo raznoliko in kompleksno. Zato tudi poročilo o delu ne more biti celovito, ampak je
razdeljeno v različna področja letnega poročila:
• Vodenje in koordiniranje »Kazalnika padci » je predstavljen pod celosten prikaz vseh
kazalnikov
• Razvoj dokumentacije v zdravstveni negi in oskrbi je v okviru projektnih timov
• Izobraževanje zaposlenih v zdravstveni negi in vodenje pripravnikov je v točki 9 in 10
poročila pomočnice direktorja za področje zdravstvene nege.
1. Kakovost in varnost
V preteklem letu je bilo veliko dela na področju kakovosti in varnosti.
1. 1. Preprečevanje padcev pacientov
V 2010 letu se je projekt Preventiva padcev pacientov nadaljeval. Delo je bilo predstavljeno
na 3. Dnevih Angele Boškin in na Raziskovalni konferenci Visoke šole za zdravsrveno nego.
Vnos ocene ogroženosti za padce in evidentiranje padca v računalniški program v B21 je že
lepo utečen.
Informacijska zloženka o preprečevanju padcev pacientov za paciente in svojce se uporablja
od aprila 2009 in so se v letu 2010 pripravili popravki..
Izvedel se je popravek Protokola o ocenjevanju, poročanju in nadzoru preprečevanja padcev.
Pospešila se je aktivnost projektne skupine, dopolnilo se je članstvo, ki naj bi bolj intenzivno
prenašalo dogovore na bolniške oddelke.
Cilj št. 1
Izvedene
aktivnosti
Učinkovitost
Cilj št.2
Zmanjšanje incidence vseh padcev pacientov na 1,0 / 1000 BOD
-
izvajanje preventivnih in načrtovanih ukrepov preprečevanja padcev
organizacija delavnic – razširjanje dobre prakse
uporaba nove ocenjevalne lestvice mesečni pregledi usklajenosti
ocenjevanja, planiranja in izvajanja preventivnih aktivnosti ZN,
VR,VV
- pregled vzrokov za padce
- izobraževanje negovalnega tima
- nakup novih pripomočkov za preventivo – ograjice, overnice
Incidenca v letu 2010 za vse padce je 1,3.
Zmanjšanje incidence padcev s postelje 0,5/ 1000 BOD
Izvedene
aktivnosti
Enako kot pri cilju št.1
Učinkovitost
Cilj št.3
Incidenca v letu 2010 za padce s postelje je 0,5.
Zmanjšanje števila padcev v nočnem času.
Kazalnik
Zmanjšanje za 10% glede na raven 2009
36
Izvedene
aktivnosti
Enako kot pri cilju št.1 in
- pogostejši nočni obhodi in opazovanje
pacientov
- vrata delovnega prostora ms so odprta 24 ur
- vrata bolniških sob so v nočnem času priprta
Učinkovitost
Cilj je bil dosežen. V nočnem času je padlo 39% pacientov, od vseh, ki so
padli.
Povečati delež zdravnikovih pregledov pacienta po padcu na 90%
Cilj št.4
Izvedene
aktivnosti
-
seznanjanje zdravnikov o potrebnosti pregleda po padcu
poročanje na Strokovnem svetu zavoda
opozarjanje zdravnika, da vnese poročilo o padcu v B21
Pregledanih po padcu je bilo 85% pacientov.
Učinkovitost
Tabela 10: Realizacija kazalnika Preprečevanje padcev
V preprečevanju padcev se izvajajo ukrepi ob padcih, ukrepi ob pregledu usklajenosti
ocenjevanja, planiranja in izvajanja aktivnosti zn in VV /VR. Ukrepe ob padcih se predpiše ob
vsakem padcu.
ŠT. ukrepov
1. IZPOSTAVLJENI PROBLEM
Ocenjevanje in planiranje preprečevanja padcev v B21
KOREKTIVNI UKREPI IN AKTIVNOSTI:
51
• Seznanitev s protokolom in dokumentacijo
• Seznanitev s programom v B21
• Plan aktivnosti mora biti v soglasju z oceno
• Spremstvo pacientov naj bo planirano
• Povečati frekvenco opazovanj
• Opazovati pacienta, kadar ima predpisana zdravila, ki povzročajo
spremembo zaznav
• Popravki v program se vnesejo takoj
• Podpisi izvajalcev aktivnosti morajo biti dodani
• Opozarjanje zdravnikov na zapis in podpis v B21
• Informacijska služba naj poskrbi za nemoteno delovanje programa
• Izvesti pogovor na oddelčnem sestanku
• Na sestanek povabiti koordinatorico kazalnika
UČINKOVITOST IZVEDENIH UKREPOV:
Ukrepi so se izvedli sproti, na sestankih smo dosegli dogovor vendar
se je v praksi nanj večkrat pozabilo in je bilo potrebno večkrat
ponoviti opozorilo.
Upoštevanje protokola o ukrepih za preprečevanje padcev
22
• Sobno stranišče se odstrani iz bolniških sob
• Invalidski voziček naj ne bo nameščen ob bolniški postelji, ker se
pacient preseda sam
• Vrata delovnega prostora medicinskih sester morajo biti odprta 24
ur
37
•
•
•
•
•
•
Vrata bolniških sob naj bodo ponoči nekoliko odprta
Dogovor s pacienti, da opozorijo na nevarnost padca sopacienta
Uporablja naj se hojica kot pomoč pri hoji in za občutek varnosti
Sedenje na posteljnem robu mora biti varno, pacient zavarovan
Večja skrb za primerno obutev
Vsakemu svojcu in pacientu damo zgibanko in se pogovorimo o
tveganjih za padec
• Svojce prosimo, da prinesejo varne copate
• Odgovornost za izvedbo ukrepov naj se prenese na odgovorne
medicinske sestre na traktu
UČINKOVITOST IZVEDENIH UKREPOV
Ukrepi se izvajajo.
Sobnih stranišč in invalidskega vozička ob postelji na dosegu
pacienta ni več, sestrski prostori so občasno še zaprti in je
potrebno na ukrep opozoriti, komunikacija s svojci se izboljšuje,
zgibanke se delijo, v vsaki sobi je tudi plastificirana verzija.
Največji problem pa so copate. Mnogi pacienti imajo slabe,
neustrezne, premajhne ali jih pa sploh nimajo. Naše bolniške copate
pa so drseče in zato neprimerne za paciente s tveganjem za padec.
Upoštevanje standarda pravilnega omejevanja( fiksacije) pacienta
• Dosledno uporabljati dogovor o pravilnem načinu fiksacije
• O fiksaciji pacienta moramo obvestiti svojce, preden le ti vstopijo v
bolniško sobo
• Izvedba ponovitvenega izobraževanja na oddelku
• Izvedba delavnic o pravilni namestitvi ovirnic
• Nakup dodatnih pasov
13
Fiksacija pacienta je še vedno problem. Zaposleni radi
improvizirajo pri nameščanju pasov in pravila je potrebno ves čas
ponavljati. Izvedeni sta bili dve delavnici na temo varne fiksacije.
Dodatni pasovi so se kupili – na internem oddelku, v urgentni
ambulanti in za invalidske vozičke.
86
Skupaj ukrepov
Tabela 11: Prikaz izrečenih ukrepov v zvezi s preprečevanjem padcev
2. 1. Ostale aktivnosti
Poleg zgoraj navedenih nalog, sem sodelovala pri naslednjih aktivnostih:
Koordinirala sem testiranje izdelkov in materialov na bolniških oddelkih za potrebe javnih
naročil in vodila skupino za pripravo kriterijev za skupino K.
Sem članica skupine za razvijanje standardov kakovosti.
38
Koordiniram delo skupine Prehrana bolnikov, ki je tudi v preteklem letu poskušala slediti
cilju pacientu ponuditi čimbolj kakovostno hrano. Začel se je razvoj projekta izbirnih
jedilnikov, vendar je žal obstal na točki implementacije v računalniški program B21.
Pripravila sem oglede naše bolnišnice za učence OŠ Tone Čufar z Jesenic, OŠ Prežihov
Voranc z Jesenic, in za dijake 1. letnika Srednje šole Jesenice – zdravstvena smer.
Sodelovala sem pri interni presoji procesa.
Pripravljam poročila o kategoriziranju zdravstvene nege, mesečna in letno. Glede na to
sodelujem v operativni skupini kolegija za poenotenje SKZBZN. V letu 2010 je bila
pripravljena nova verzija ( tretja ) Priročnika o kategoriziranju.
V letu 2010 smo izvedli 2 nadzora nad kategoriziranjem. O rezultatih nadzora se bila poročilo
poslana vodju kolegija za kategoriziranje.
Poročilo o kategoriziranju za leto 2010 bo predstavljeno v posebnem poglavju.
2. 2. Udeležba na seminarjih:
Aktivna udeležba: 3. Dnevi Angele Boškin – april 2010
Raziskovalna konferenca Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice – junij
2010
Pasivna udeležba: Zdravstveni menedžment – Quo vadis - oktober 2010
Zdravstvena nega v BIRPIS 21
Medicinske sestre zagotavljamo varnost in uvajamo novosti pri obravnavi
pacientov s kronično boleznijo – maj 2010
Menedžment in vodenje v zdravstu – marec 2010
Strategija izobraževanja in zaposlovanja diplomiranih medicinskih sester –
marec 2010
Za pripravnike in sem pripravila predavanje oziroma delavnico:
- Lik zdravstvenega delavca
- Dokumentiranje v zdravstveni negi
- Zdravstvena nega bolnika, ki vdihava kisik
- Zdravstvena nega umirajočega in oskrba umrlega
3. Poročilo o realizaciji ciljev 2010
Cilj št. 1
Izvedene
aktivnosti
Zmanjšati število padcev in predstavitev našega dela izven bolnišnice
-
Učinkovitost
organiziranje 2 delavnic za preprečevanje padcev, razširjanje dobre
prakse
priprava nove lestvice za oceno ogroženosti pacientov in testiranje v
praksi
prispevek na 3.dnevih Angele Boškin
-
Izvedeno je bilo predavanje o varnosti in 2 delavnici o nameščanju
ovirnic.
Realizacija 100%
-
Hendrich lestvica – testiranje je bilo izvedeno, tudi primerjava z
ostalimi lestvicami. Poročilo je bilo napisano. Ni pa še pripravljen
projekt za zamenjavo lestvice.
39
-
Cilj št.2
Izvedene
aktivnosti
Učinkovitost
Cilj št.3
Izvedene
aktivnosti
Učinkovitost
Cilj št.4
Izvedene
aktivnosti
Učinkovitost
prispevek na 3.dnevih Angele Boškin je bil realiziran.
Raziskovalna naloga in predstavitev na 3. raziskovalni konferenci z
naslovom Kako zdravila vplivajo na nastanek padcev
Izvedba nadzora kategoriziranja in izvajanja preprečevanja padcev 2 nadzora kategorizacija in 1 nadzor preventive padcev
- priprava kriterijev za nadzor
- priprava časovnega načrta za izvedbo nadzora
- izvedba nadzora, priprava poročila o ugotovitvah in njegova
predstavitev
- ureditev načina kategoriziranja na otroškem oddelku.
Nadzori so bili izvedeni glede na plan. Poročilo je bilo posredovano
PDZN in vsem koordinatoricam ZN na oddelkih, kjer se
kategorizacija izvaja. Metodologija dela je bila pripravljena glede na
novi priročnik o KZN. Z nadzornimi osebami je bil izveden
informativni sestanek.
Izvedba planiranih internih strokovnih izobraževanj, predvsem obvezne
vsebine za licenciranje
- razporeditev izobraževanj enakomerno po mesecih
- privabiti čim večje število udeležencev
- sprotno anketiranje udeležencev o zadovoljstvu z vsebinami in
predavatelji
- predstavitev rezultatov anket
- licenciranje
Vse aktivnosti so bile realizirane. Poročilo o internem strokovnem
izobraževanju je posebna priloga.
Skrb za kakovosten potek pripravništva in uvajanja v delo
- izobraževanje za pripravnike
- anketiranje pripravnikov o zadovoljstvu z izobraževanjem
- ocenjevanje pripravnikov s strani mentorjev in ocenjevanje
mentorjev
V letu 2010 je potekal del predavanj kot nadaljevanje sklopa iz
decembra 2009 in nov sklop v novembru in decembru 2010.
Rezultati ankete o zadovoljstvu pripravnikov z izobraževanjem
Rezultati vprašalnikov o pripravnikih
Rezultati o ocenah mentorjev
4. Cilji za leto 2011
Aktivnosti
1.Cilj
Zmanjšati število
padcev in
predstavitev
našega dela izven
bolnišnice
-
-
-
Odgovoren
organiziranje delavnic za
preprečevanje padcev, razširjanje
dobre prakse
priprava nove lestvice za oceno
ogroženosti pacientov in testiranje v
praksi
prispevek na kongresu zdravstvene
40
Marinšek
Rok
izvedbe
31.12.2011
31.3.2011
maj 2011
-
2.Cilj
Izvedba planiranih
izobraževanj,
predvsem obvezne
vsebine za
licenciranje
-
3.Cilj
Skrb za
kakovosten potek
pripravništva in
uvajanja v delo
4.cilj
Razvijanje nove
dokumentacije in
popravki
obstoječe
-
-
nege - maj
Članek o naših izkušnjah pri
prečevanju padcev za Obzornik
zdravstvene nege
razporeditev izobraževanj
enakomerno po mesecih
privabiti čim večje število
udeležencev
sprotno anketiranje udeležencev o
zadovoljstvu z vsebinami in
predavatelji
predstavitev rezultatov anket
licenciranje,sodelovanje z Zbornico
Zvezo
izobraževanje za pripravnike
anketiranje pripravnikov o
zadovoljstvu z izobraževanjem
ocenjevanje pripravnikov s strani
mentorjev
ocenjevanje mentorjev
nabor potreb
priprava vsebinskih popravkov
oblikovanje
obvladovanje
prenos v prakso novih dokumentov
preverjanje možnosti za
racionalizacijo količine dokumentov
in zmanjšanje količine le teh
izvedba izobraževanj o
dokumentiranju
41
30.6.2011
Marinšek
31.12.2011
30.6. in
31.12. 2011
Marinšek
Kramar
Bahun
Jerebic
31.12. 2011
Kazalniki kakovosti
Poročilo o padcih pacientov
Koordinatorica: Nevenka Marinšek, viš.med.ses.
V letu 2010 na področju preprečevanja padcev nismo dosegli vseh zastavljenih ciljev. Pri
padcih s postelje smo dosegli postavljeni cilj, pri vseh padcih pa ne, vendar je incidenca
nekoliko nižja kot v preteklem letu. Aktivno iskanje pacientov, ki so ogroženi za padec z
rednim ocenjevanjem ogroženosti, ki ga izvedemo takoj ob sprejemu in planiranje aktivnosti
zdravstvene nege, je poleg dodatne obremenitve negovalnega kadra, prineslo tudi pozitivne
spremembe. Pogovor o tveganju za padec pacienta je sestavni del pogovora o pacientu na
timski predaji pacienta. Za uspešno delo ima del zaslug aktivnost delovne skupine za
preprečevanje padcev.
CILJ ZA LETO 2010
- zmanjšati incidenco vseh padcev na vsaj 1,0/1000 bolnišnično oskrbnih dni
- znižati incidenco padcev s postelje na 0,5/1000 bolnišnično oskrbnih dni
- zmanjšati padce v nočnem času za 10% glede na raven 2009
- število zdravnikovih pregledov pacienta dvigniti na 90%
Spremljali smo naslednje kazalnike:
KAZALNIKI KAKOVOSTI - PADCI
Incidenca vseh padcev in padcev s postelje po oddelkih in enotah in v bolnišnici
Delež vseh padcev v posamezni delovni izmeni
Delež pregledov padlih pacientov s strani zdravnika
Prikaz števila vseh padcev po mesecih v primerjavi s povprečnim številom v letu 2009
Prikaz števila vseh padcev s postelje v primerjavi s povprečnim številom padcev v letu
2009
Mesečni izračun incidence, za padce s postelje in izračun incidence za vse padce v
primerjavi z incidenco preteklega leta
Prikaz vzrokov za padec po oddelkih, enotah in skupno v SBJ
Prikaz poškodb, ki so nastale kot posledica padca
PRIKAZOVANJE PODATKOV: mesečno, na šest mesecev, letno
VIR PODATKOV:
Negovalni list, list ocene tveganja za padec, list prijave padca, B21, zapis varnostnega
razgovora
Incidenca padcev pacientov iz postelje na
1000 BOD
Incidenca vseh padcev pacientov na 1000
BOD
Delež in število vseh padcev v nočnem času
Povprečje
in delež
2009
Cilj
2010
Incidenca
jan – december
2010
0,5
Število in
povpreč. št
jan- december
2010
30 / 2,5
0,6
1,4
1,0
80/ 6,7
1,3
50%
35%
31
39 %
42
0,5
Kazalnik za obdobje 1.1.2010 - 31.12.2010
Števec
Število padcev iz postelje x 1000 BOD/
Število vseh padcev X 1000 BOD /
Imenovalec
30 x 1000 / incidenca 0,5
80 x 1000 / incidenca 1,3
Število bolniških oskrbnih dni za vse hospitalizirane paciente / 62480
140
120
Število
padcev
100
125
80
81
60
92
69
Število
padcev s
postelje
80
40
20
36
28
30
0
2007
2008
2009
2010
Graf 1: Prikaz števila vseh padcev in padcev s postelje v letih 2007, 2008, 2009 in 2010
Število padcev
Število padcev iz postelje
2007
125
69
2008
81
28
2009
92
36
2010
80
30
1,3
1,4
Skupaj 2010
Skupaj 2009
3
2,5
2
2,4
1,5
1
0,9
0,5
0,6
0
Interni odd.
Kirurški odd.
Ostali
Graf 2: Prikazuje incidenco vseh padcev pacientov na 1000 bolnišnično oskrbnih dni
po posameznih bolniških oddelkih/enotah v letu 2010
43
% zmanjšanja
2009 na 2010
13%
17%
Vsi padci
Št.padcev 2009
Incidenca 2009
Št. padcev 2010
Incidenca 2010
Interni odd. Kirurški odd. Ostali
47
37
2,1
1,5
52
19
2,4
0,9
skupaj
8
0,9
9
0,7
92
1,4
80
1,3
2,5
2
1,5
1
1
0,5
0
Interni odd.
0,2
0,2
Kirurški odd.
Ostali
0,6
0,5
Skupaj 2009
Skupaj 2010
Graf 3: Prikaz incidence padcev pacientov z bolniške postelje na 1000 bolnišnično oskrbnih dni po
posameznih oddelkih in enotah v letu 2010
Interni odd. Kirurški odd. Ostali
19
15
0,9
0,6
22
5
1,0
0,2
Padci s postelje
Št.padcev 2009
Incidenca 2009
Št.padcev 2010
Incidenca 2010
skupaj
2
0,4
3
0,2
36
0,6
30
0,5
14
12
12
10
9
8
9
7,6
8
7,6
7
7
6
6
5
4
4
3
3
2
6
3,0
4
2
3
2
2
1
6
5
2
1
1
0
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
Vsi padci
avg
sep
okt
nov
dec
Padci iz postelje
Graf 4: Prikazuje gibanje števila vseh padcev in padcev s postelje v letu 2010 s povprečnim številom leta 2009
feb
mar apr
maj jun
jul
avg sep
okt nov dec
Povprečje jan
2009
Vsi padci
9
12
7
5
2
8
5
9
7
6
6
3
7,6
Padci iz postelje
4
1
2
3
1
3
2
6
4
2
1
1
3,0
44
2
1,9
1,8
1,6
1,4
1,9
1,4
1,6
1,5
1,2
1,5
1,2
0,8
0,6
1,2
1,1
1
1,1
0,8
0,7
0,2
0,6
0,4
0,4
0,3
0,2
0,6
0,8
0,5
0,4
1,2
0,4
0,2
0,2
0
jan
feb
mar
apr Vsimaj
padci
jun Padcijuliz postelje
avg
sept
okt
nov
Graf 5: Prikazuje incidenco vseh padcev in padcev s postelje v letu 2010 v primerjavi s povprečno incidenco v
letu 2009
feb
mar apr
maj jun
jul
Povprečje jan
2009
Vsi padci
1,5
1,9
1,2
0,8
0,4
1,6 1,1
1,4
Padci iz postelje
0,7
0,2
0,3
0,5
0,2
0,6 0,4
0,6
100
avg
sept
okt nov
dec
1,9
1,2
1,5
0,8
1,1 1,2
0,4 0,2
0,2
0,6
92
90
81
80
80
70
60
53
50
40
30
53
52
Padci s
poškodbo
40
28
Padci brez
poškodbe
27
20
Skupaj
10
0
2008
2009
2010
Graf 6:Primerjava števila padcev glede na poškodbo v letih 2008, 2009 in 2010
2008
Padci s poškodbo
Padci brez poškodbe
Skupaj
% delež
28
53
81
2009
35
65
100
% delež
40
52
92
45
2010
56
44
100
% delež
27
53
80
34
66
100
6,30%
7,50%
bolečina
7,50%
krvavitev
2,50%
rana
zlom kosti
Ostalo
76,20%
Graf 7: Delež posameznih poškodb, ki so nastale zaradi padca
Vrsta poškodbe
krvavitev
bolečina
rana
zlom kosti
drugo
2008
7,1%
17,9%
3,5%
7,1%
64,4%
2009
16,1%
28,6%
3,5%
5,4%
46,4%
2010
7,5%
6,3%
7,5%
2,5
76,2%
60%
50%
50%
41%
39%
40%
36%
35%
DOP
32%
30%
26%
24%
NOČ
18%
20%
10%
0%
2008
2009
2010
Graf 8: Prikaz odstotka padcev glede na delovno izmeno v kateri so se pripetili
Padci dopoldan
Padci popoldan
Padci ponoči
2008
23,5%
35,8%
40,7%
2009
31,5%
18,4%
50,0%
POP
2010
35%
26%
39%
46
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
90%
89%
11%
85%
15%
10%
2008
2009
Pregled izveden
2010
Pregled ni bil izveden takoj po padcu
Graf 9: Prikaz deleža pacientov, ki so padli in jih je zdravnik pregledal takoj po poškodbi
Pregled zdravnik po padcu
Interni odd.
Kirurški odd
Odd.za ZN
Gin por
IIT
OP
Skupaj
2008
93%
85%
88%
/
2009
85%
78%
100%
100%
89%
90%
2010
87%
84%
100%
/
100%
0
85%
Tabela 3: Prikaz vzrokov za padec
Vzrok padca
Sam je vstal in hodil, neupoštevanje navodil
Omotica, kolaps
Zmedenost,oslabelost,delirij
Izguba ravnotežja
Želel na WC
Spala sede na postelji
Prelaganje z vozička na posteljo in obratno
Menjava položaja v postelji
Neprimerne copate
Želela kaditi
Spotik
Drugo
Skupaj
7
9
34
7
8
1
5
3
1
1
2
2
47
Kazalniki, ki so se spremljali, so opredeljeni v Procesu celostne oskrbe pacienta.
Izvajali so se načrtovani ukrepi za preprečevanje padcev.
Cilj št. 1
Izvedene
aktivnosti
Učinkovitost
Cilj št.2
Zmanjšanje incidence vseh padcev pacientov na 1,0 / 1000 BOD
-
izvajanje preventivnih in načrtovanih ukrepov preprečevanja padcev
organizacija delavnic – razširjanje dobre prakse
uporaba nove ocenjevalne lestvice mesečni pregledi usklajensti
ocenjevanja, planiranja in izvajanja preventivnih aktivnosti ZN,
VR,VV
- pregled vzrokov za padce
- izobraževanje negovalnega tima
- nakup novih pripomočkov za preventivo – ograjice, ovirnice
Incidenca v letu 2010 za vse padce je 1,3.
Zmanjšanje incidence padcev s postelje 0,5/ 1000 BOD
Izvedene
aktivnosti
Enako kot pri cilju št.1
Učinkovitost
Cilj št.3
Incidenca v letu 2010 za padce s postelje je 0,5.
Zmanjšanje števila padcev v nočnem času.
Kazalnik
Zmanjšanje za 10% glede na raven 2009
Izvedene
aktivnosti
Enako kot pri cilju št.1 in
- pogostejši nočni obhodi in opazovanje
pacientov
- vrata delovnega prostora ms so odprta 24 ur
- vrata bolniških sob so v nočnem času priprta
Učinkovitost
Cilj jer bil dosežen. V nočnem času je padlo 39% pacientov, od vseh, ki so
padli.
Povečati delež zdravnikovih pregledov pacienta po padcu na 90%
Cilj št.4
Izvedene
aktivnosti
-
seznanjanje zdravnikov o potrebnosti pregleda po padcu
poročanje na Strokovnem svetu zavoda
opozarjanje zdravnika, da vnese poročilo o padcu v B21
Učinkovitost
Pregledanih po padcu je bilo 85% pacientov.
Aktivnosti v zvezi s preprečevanjem padcev so bile tudi v preteklem letu intenzivne, zato je
tudi uspeh nekoliko boljši kot predhodnje leto.
Ocenjevanje tveganja za padec in planiranje preventivnih negovalnih aktivnosti je postalo
vsakdanje utečeno delo zaposlenih v zdravstveni negi. Delo poteka po določilih protokola, ki
je bil napisan in sprejet že v letu 2008 in v letu 2010 dopolnjen .
Iz zgornjih grafov je razvidno, da se je število padcev zmanjšalo in sicer z 92 v letu 2009 na
80 v letu 2010, kar je 13%. Prav tako se je zmanjšalo število padcev s postelje s 36 na 30 ali
za 17%. Povprečno število padcev je 6,7/mesec, od tega s postelje pa 2,5/mesec. Incidenca
padcev s postelje se je tako zmanjšala in sicer z 0,6 na 0,5, kar je bil tudi postavljeni cilj,
incidenca vseh padcev pa z 1,4 na 1,3. Tu pa postavljenega cilja nismo dosegli.
48
V grafu 7 so prikazane poškodbe zaradi padca.V primerjavi z letom 2009 je manj padcev, ki
so imeli za posledico poškodbo, še posebno težjih.
Manj je bilo padcev v nočnem času. Dosegli smo postavljen cilj 10% manj padcev ponoči
glede na leto 2009.
Še vedno večino pacientov takoj po padcu pregleda zdravnik, vendar zastavljenega cilja, da
bo pregled po padcu izveden pri vsaj 90% pacientov, nismo dosegli. Pregled je bil opravljen
pri 85% pacientov.
Vzroki za padce so največkrat zmedenost pacienta, vstajanje brez spremstva, precenjevanje
moči, vrtoglavica in oslabelost organizma.
Za leto 2011 želimo, da bi rezultate izboljšali.
Cilji so:
-
zmanjšati incidenco vseh padcev na vsaj 1,0/1000 bolnišnično oskrbnih dni
znižati incidenco padcev s postelje na 0,4/1000 bolnišnično oskrbnih dni
zmanjšati padce v nočnem času za 5% glede na raven 2010
število zdravnikovih pregledov pacienta dvigniti na 91%
49
Poročilo o kazalniku kakovosti – kolonizacija z MRSA
Koordinatorica: Lidija Ahec, dipl.m.s.
Povezava s
kakovostjo
Povezava s kakovostjo se kaže v aktivnem iskanju pacientov, ki so že
kolonizirani z MRSA in povečanem odvzemu nadzornih kužnin vsem
pacientom, ki bi glede na določene kriterije lahko bili kolonizirani z
MRSA. Dosledno smo izvajali tudi ukrepe kontaktne izolacije. Izvedli
smo izobraževanje celotnega zdravstvenega tima glede higiene rok in
kontaktne izolacije. Aktivno smo vključili tudi svojce pacientov z
MRSA.
• Delež pacientov z znano kolonizacijo z MRSA ob sprejemu v
bolnišnico, na vse sprejete paciente (brez novorojenčkov)
• Delež pacientov, ki so dobili MRSA v bolnišnici, na vse
sprejete paciente ( brez novorojenčkov)
• Delež odvzetih nadzornih kužnin na vse sprejete paciente
Definicija
Vir podatkov
Število vseh sprejetih
pacientov
Število odpustov iz
bolnišnice
Ali je vpeljan
reden odvzem
nadzornih
kužnin za
odkrivanje
nosilcev
MRSA?
Število
odvzetih
kužnin
Delež odvzetih
kužnin
Število vseh
hospitalizirani
h bolnikov
koloniziranih
z MRSA
Število
bolnikov že
koloniziranih
z MRSA ob
sprejemu
Število
•
•
•
•
•
•
•
Informacijska podpora BIRPIS 21
Terapevtski list
15090
14419 (število za kazalnik kakovosti
novorojenčkov 703)
15116
14419
14419 (brez novorojenčkov 697)
MRSA
-
2007
DA
2008
DA
2009
DA
2010
DA
2110
2366
2759
2898
16,1 %
17,09%
20,1%
20,2%
68 pacientov
69 pacientov
75 pacientov
78 pacientov
Incidenca
= 0,52
Incidenca
= 0,56
Incidenca
= 0,54%
Incidenca
= 0,54%
59 pacientov
65 pacientov
69 pacientov
71 pacientov
Incidenca
= 0,46
Incidenca
= 0,53
Incidenca
= 0,50
Incidenca
= 0,49
9 pacientov
4 pacienti
6 pacientov
7 pacientov
50
brez
bolnikov, ki je
MRSA
pridobilo v
ustanovi
Delež MRSA
med vsemi
izolati
bakterije
Staphylococcu
s aureus
Vrsta kazalnika
Primerjava med
oddelki
Incidenca 0
= 0,07
Incidenca
= 0,03
Incidenca
= 0,04
Ne moremo
prikazati
podatka
Raven izvajalca.
Oddelek/enota
Število pacientov kolonizacija
v bolnišnici
3
4
Interni oddelek
Kirurški oddelek
Incidenca znane in v bolnišnico prinešene in v bolnišnici
pridobljene MRSA od leta 2007 do 2010
0,6
0,5
0,53
0,5
0,49
0,46
0,4
0,3
0,2
0,1
0,07
0,03
0,05
0,04
0
2007
Incidenca
= 0,05
2008
znana in v bolnišnico prinešena MRSA
2009
2010
v bolnišnici pridobljena MRSA
51
Načrt izboljšav
Kaj
Kdo
Kdaj
Merila za spremljanje
ukrepov
Porocilo o izvedenih
ukrepih
•
Stalno izvajanje preventivnih ukrepov preprečevanja
prenosa MRSA in aktivno iskanje pacientov z MRSA.
• Pregled vzrokov prenosa MRSA in analiza primerov.
• Nadaljevanje izobraževanja vseh zaposlenih o higieni rok in
izolacijskih ukrepov.
• Mesečna poročila, analiza primerov, nadzori nad izvedenimi
ukrepi, spremljanje števila odvzetih nadzornih kužnin in
porabe razkužil za roke.
• Nadzor nad izvajanjem izolacijskih ukrepov in ureditev
izolacijskih enot.
• Preverjanje uspešnosti razkuževanja rok po posameznih
oddelkih in enotah z detektorjem.
• Namestnica pomočnice direktorja za ZN za področje
bolnišnične higiene, zdravnica za obvladovanje bolnišničnih
okužb, glavna MS odd., enot, celoten zdravstveni tim
Kontinuirano
Nadzor nad izvajanjem ukrepov glede na sprejeti program.
•
•
•
•
•
Mesečno poročanje predstojnikom, pomočnici direktorja za
zdravstveno nego in oskrbo
Na tri mesece poročanje strokovni direktorici, strokovnem
svetu zavoda in ZOBO
Objava podatkov na intranetni strani bolninšice
Poročanje na Strokovnem svetu zavoda in KOBO
Poročanje na oddelčnih sestankih
52
Razjeda zaradi pritiska (RZP)
Koordinatorica za oskrbo kronične rane: Oti Mertelj, dipl.m.s.
KAZALNIKI:
• število vseh pacientov , ki so pridobili RZP v času bivanja v bolnišnici ali so imeli
RZP že ob sprejemu v bolnišnico na 1000 sprejetih pacientov.
• število pacientov, ki so pridobili RZP v času bivanja v bolnišnici – izračun je prikazan
na 1000 sprejetih pacientov.
• število pacientov , ki so imeli že RZP ob sprejemu v bolnišnico – izračun je prikazan
na 1000 sprejetih pacientov.
• število pacientov , ki so pridobili RZP v času bivanja v bolnišnici – izračun je prikazan
na 1000 sprejetih bolnikov in na število hospitaliziranih pacientov, kjer niso všteti
mlajši od18 let, doječe matere in novorojenčki.
• število pacientov, ki so imeli že RZP ob sprejemu v bolnišnico – izračun je prikazan
na 1000 sprejetih pacientov in na število hospitaliziranih pacientov, kjer niso všteti
mlajši od18 let, doječe matere in novorojenčki.
•
CILJ: V letu 2009 smo imeli incidenco pridobljenih RZP 4,1‰. Za leto 2010 smo načrtovali
zmanjšanje incidence na 3,8 ‰.Ta cilj smo tudi realizirali.
PRIKAZOVANJE PODATKOV: letno
VIR PODATKOV
o negovalno poročilo
o list za ocenitev ogroženosti bolnika za nastanek RZP po Nortonovi shemi
o list preventive
o list za spremljanje in evidentiranje bolnikov z RZP
o temperaturni list
o proces zdravstvene nege
NOSILEC: koordinatorica ZN za oskrbo kroničnih ran, glavne medicinske sestrekoordinatorice oddelkov in enot, odgovorne medicinske sestre.
V letu 2010 smo v bolnišnici obravnavali 474 pacientov z RZP od tega je 417 pacientov
imelo RZP že ob sprejemu, 57 pacientov je RZP dobilo v bolnišnici. Število pacientov, ki je
imelo RZP že ob sprejemu se je v letu 2010 povečalo za 87. Največ pacientov z RZP ob
sprejemu je bilo sprejetih na interni oddelek.
Leto
Skupno število pacientov z
RZP
Štev.pacientov z RZP ob
sprejemu
Štev.pacientov s
pridobljeno RZP v SBJ
2008
2009
2010
396
389
474
318
330
417
78
59
57
Tabela št.1. Prikaz skupnega števila RZP, števila RZP ki so jih pacienti imeli že ob sprejemu
in števila pridobljenih RZP v SBJ v letih od 2008 do 2010.
53
Skupno število pacientov z RZP
474
500
450
396
389
2008
2009
400
350
300
250
200
150
100
50
0
2010
Graf št.1. Prikaz skupnega števila pacientov z RZP (pridobljena in prinešena) v SBJ od leta
2008 do 2010.
417
450
400
350
330
318
300
250
RZP ob sprejemu
200
RZP pridobljena v SBJ
150
100
78
59
57
50
0
2008
2009
2010
Graf št.2.Prikaz in primerjava med številom pacientov ki so imeli RZP že ob sprejemu in
številom pacientov, ki so RZP pridobili v bolnišnici od leta 2008 do 2010..
Leto
Skupno število
pacientov z RZP
Štev. pacientov z RZP
ob sprejemu
Štev.pacientov s
pridobljeno RZP v SBJ
2008
2009
2010
28,5 ‰
27 ‰
31,4 ‰
22,9 ‰
22,9 ‰
27,6 ‰
5,6‰
4,1 ‰
3,8 ‰
Tabela št.2 Prikaz incidence pridobljenih RZP izraženih v promilah od leta 2008 do 2010 na
vse sprejete paciente. Prikazana je skupna, prinešena, pridobljena RZP v SBJ.
54
Incidenca pridobljenih RZP
5,6
6
5
4,1
3,8
2009
2010
4
3
2
1
0
2008
Graf št.3. Prikaz incidence pridobljenih RZP v SBJ od 2008 do 2010 na vse sprejete
paciente.
Incidenca pridobljene RZP se je v bolnišnici v primerjavi z letom 2009 zmanjšala za 0,3‰.
Incidenca RZP skupna, prinešena in pridobljena na vse sprejete
paciente
35
30
25
31,4
28,5
27,6
27
22,9
22,9
skupna
20
prinešena
15
pridobljena
10
5,6
4,1
5
3,8
0
2008
2009
2010
Graf št.4. Prikaz incidence RZP izražene v promilah od leta 2008 do 2010 na vse sprejete
paciente. Prikazana je skupna, prinešena, pridobljena RZP v SBJ.
55
Leto
2008
2009
2010
Skupno štev. pacientov
z RZP
Štev. pacientov z RZP ob
sprejemu
Štev. pacientov s pridobljeno
RZP v SBJ
46,3
44,4
52,49
37,2
37,7
46,1
9,1
6,7
6,3
Tabela št.3 Incidenca RZP skupna, prinešena, pridobljena v SBJ od 2008 do 2010 Niso všteti
pacienti mlajši od 18 let, doječe matere in novorojenčki.
60
Incidenca RZPskupna, prinešena, pridobljena. Niso všteti pacienti mlajši od
18 let,novorojenčki, doječe matere
52,49
50
40
46,3
46,1
44,4
37,7
37,2
skupna
30
prinešena
20
9,1
10
pridobljen
a
6,7
6,3
0
2008
2009
2010
Graf št.4 Incidenca RZP skupna, prinešena, pridobljena v SBJ od 2008 do 2010 Niso všteti
pacienti mlajši od 18 let, doječe matere in novorojenčki.
56
Oddelek, enota
Kirurški oddelek
Interni oddelek
IIT
EITOS
OZZN
Pediatrija, operacijska
Ginekološki oddelek
Operacijska
Skupna v SBJ
RZP prisotna ob sprejemu
Število
Odstotek
RZP pridobljena v bolnišnici
Število
Odstotek
76
288
31
21
50* +1
0
0
0
417
17
19,5
3
12,5
2,5
1
1
2x 0,5
57
81,72 %
93,66 %
91,18 %
62,7 %
95,24 %
0
0
0
88 %
18,28 %
6,34 %
8,82 %
37,3
4,76 %
12 %
Tabela št.4. Prikaz števila RZP prisotnih ob sprejemu in RZP pridobljenih v bolnišnici po
oddelkih in enotah v odstotkih za leto 2010.
*Vsi pacienti z RZP (50) ki so bili sprejeti na oddelek za zdravstveno nego, so bili šteti že po
drugih oddelkih in enotah zato jih evidentiramo kot obravnavane.
Struktura RZP po oddelkih v letu 2010
100%
6,34%
18,28%
8,82%
80%
4,76%
12,00%
95,24%
88,00%
37,30%
60%
81,72%
93,66%
91,18%
62,70%
40%
20%
0%
Krg. odd. Int. odd.
IIT
EITOS
Sprejeti z RZP
OZZN
SBJ
Graf št.5.Prikaz RZP pridobljenih v bolnišnici in RZP prisotnih ob sprejemu po oddelkih
in enotah v odstotkih za leto 2010.
57
Število pridobljenih RZP po oddelkih, enotah v letih 2009 in
2010
70
59
57
60
50
40
2009
30
17
20
2010
19,5 19,5
14
14
8,5
10
12,5
3
3
2,5
0
Krg. odd.
Interni odd.
IIT
EITOS
OZZN
SBJ
Graf št.6.Primerjava števila pridobljenih RZP v SBJ po oddelkih, enotah med letom 2009 in
2010.
Incidenca pridobljenih RZP po oddelkih in enotah v letih
2009 in 2010
10,9
12
10
8
5,8
7,6
5,9
4,1
6
4
2,7
2,9
1,6
1,9
2
0,7
3,8
1,09
0
Krg. oddd.
Interni odd.
IIT
EITOS
2009
OZZN
SBJ
2010
Graf št.7 Primerjava incidence pridobljenih RZP v SBJ po oddelkih, enotah v letih 2009 in
2010.
V letu 2010 je bilo v Splošni bolnišnici Jesenice obravnavanih 474 pacientov z RZP. Število
RZP se je povečalo predvsem na račun pacientov, ki so v bolnišnico že prišli z RZP. Le teh
je bilo 85. Incidenca sprejetih pacientov z RZP se je v primerjavi z letom 2009 povečala za
4,7 ‰. V primerjavi z letom 2009 se je število pacientov s pridobljenimi RZP v letu 2010
zmanjšalo samo za 2 pacienta.
V letu 2009 smo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili, saj se je incidenca pridobljenih RZP
zmanjšala iz 4,1 ‰ na 3, 8‰.
Znižanje incidence gre na račun zmanjšanja števila pridobljenih RZP v enoti interne
intenzivne terapije. Vse tri enote so cilje, ki so si jih postavile za leto 2010 realizirale. Na
internem oddelku je število pridobljenih RZP enako kot v lanskem letu, incidenca pa je višja
58
za 0,1 ‰. Na interni oddelek je bilo sprejetih 288 pacientov , ki so imeli RZP že ob sprejemu
v bolnišnico.V povprečju je bilo na mesec sprejetih 24 pacientov z RZP in vsi ti pacienti so
potrebovali tudi antidekubitusne blazine. Potreba po blazinah na internem oddelku je zato
večja kot drugod, zato tudi blazine krožijo po bolnišnici saj skušamo zagotoviti ustrezno
oskrbo vsem pacientom, ki so ogroženi za nastanek RZP. Problem predstavljajo obdobja, ko
je sprejetih večje število pacientov, ki RZP ob sprejemu že imajo in večje število oslabelih
pacientov. Na kirurškem oddelku se je število pridobljenih RZP v primerjavi z letom 2009
povečalo za tri, incidenca pa je 2,9‰.
V letošnjem letu je prišlo do nastanka RZP na pediatričnem in ginekološkem oddelku.
Beležimo po en primer na omenjenih oddelkih. Koordinatorica ZN za oskrbo kroničnih ran se
je udeležila sestanka z negovalnim timom na pediatričnem in ginekološkem oddelku, kjer so
na podlagi študije primera skupaj pregledali vzroke za nastanek RZP in pregledali standard
preventive RZP.
Še vedno so problemi s pacienti, ki imajo dokaj visoko število točk po
Nortonovi. Njim se žal namenja premalo pozornosti pri pregledu kože ob
samem sprejemu, oziroma se ob poslabšanju stanja prepočasi ukrepa.
Tudi v prihodnje bomo z vsemi preventivnimi aktivnostmi nadaljevati, saj nas zmanjšanje
incidence pridobljenih RZP ne sme uspavati. Na nacionalnem nivoju bo potrebno doreči kako
evidentirati RZP, ki nastanejo pri pacientih v terminalni fazi.V prihodnje bo potrebno še
aktivnejše vključevanje odgovornih medicinskih sester po oddelkih in enotah v preventivne
aktivnosti pri ogroženih pacientih.
Cilji za leto 2011
• Vzdrževanje incidence 3,8 ‰ in obenem morebitno znižanje incidence na 3,6 ‰.
• Nabava dodatnih blazin in pripomočkov za preprečevanje nastanka RZP.
• Kontinuirano izobraževanje
• Nadaljevanje z delom projektnega tima za preventivo in oskrbo RZP v letu 2011
Zaključek
Vseh RZP ne moremo preprečiti, predvsem zaradi slabega splošnega stanja pacienta,
napredovanja bolezni ali zaradi negativnih dejavnikov tveganja, ki pripomorejo k nastanku
razjede. Kljub vsem naštetim dejavnikom pa je temelj vseh preventivnih aktivnosti še vedno
menjava lege telesa in razbremenitev ogroženih predelov.
59
Poročilo pedagoške medicinske sestre
Mateja Bahun, prof zdr.vzg.
Strokovna sodelavka za pedagoško področje
1.
POROČILO PROJEKTNE
KAKOVOSTI
SKUPINE
ZA
RAZVIJANJE
STANDARDOV
Člani skupine za razvijanje standardov kakovosti so se v letu 2010 sestali petkrat. Člani
skupine za razvijanje standardov kakovosti: Mateja Perko, Lidija Ahec, Nevenka Marinšek,
Mojca Strgar, Dubravka Karadžić – Šmitran, Polonca Noč, Metka Lužnik, Sedina Kalender
Smajlović (Tjaša Mihelič), Katja Zupan, Darja Rajgelj, koordinatorica - Mateja Bahun.
Letos sta se skupini pridružili tudi kolegici s Srednje zdravstvene šole Jesenice Petra Alič in
Maja Krajnik.
Konec leta je z delom začela tudi nova skupina, ki bo pripravljala popravke standardov
kakovosti, ki bili sprejeti pred letom 2002 in so potrebni revizije. (ČLANI SKUPINE:
Vogelnik Monika – namestnica, Lukančič Renata, Agbaba Dane, Plejo Alenka, Ribnikar
Danijela, Zupan Ana, Krivic Petra, Žust Jožica, Mihovec Petra, Lazova Jadranka, Kolaković
Azra, Ličina Admira, Marinšek Nevenka in Bahun Mateja)
V letu 2010 je bilo sprejetih 16 novih standardov kakovosti.
IME STANDARDA
VERZI DATU
JA
M
1
4.1.10
1
4.1.10
17. Voziček za reanimacijo
18. Štetje in kontrola mehkega materiala
SBJ
B.5.14.
B.5.13.
19. Uvajanje epiduralnega katetra
1
4.1.10
B.1.3.5.
20. Oskrba vbodnega mesta EDK in perifernih katetrov za
21. Odstranitev EDK in perifernih katetrov za
22. Aspiracija ustne in nosne votline
23. Endotrahealna aspiracija
1
4.1.10
B.1.3.6.
1
4.1.10
B.1.3.7.
1
1
3.5.10
3.5.10
A.1.7.
A.1.8.
24. Oskrba vbodnega mesta arterielne kanile
25. Aplikacija klizme
1
1
29.6.10 B. 1.2.7.
29.6.10 B. 1.1.9.
26. Oskrba endotrahealnega tubusa
1
9.8.10
27. Izvedba Mantoux kožnega tuberkulinskega testa
1
24.8.10 B.3.1.15.
28. Odvzem venozne krvi
3
24.8.10 B.3.1.4.
29. Priprava in nameščanje manšete za krvno stazo
1
1.10.10
30. Intervencijski voziček na AN-RE oddelku
1
10.12.10 B.5.15.
31. Intervencijski voziček za EDK, SAB in živčno- mišične
blokade na AN-RE oddelku
32. Priprava infuzijske kasete ali vrečke za CADD črpalko
1
10.12.10 B.5.16.
1
10.12.10 B.5.17.
A.1.10.
B.2.3.
Ob vsakem novem sprejemu standardov kakovosti se na intranetni strani Splošne bolnišnice
Jesenice objavi sporočilo. Standardi kakovosti so vsem zaposlenim v elektronski obliki
60
dostopni v rubriki Zdravstvo → Standardi kakovosti. Ob tem vsi vodje ZN na oddelkih in
enotah dobijo en tiskan izvod, ki je dosegljiv v mapi na oddelku. Podpisani originali
standardov so shranjeni pri koordinatorici skupine Mateji Bahun.
2. DELO NA PODROČJU ZDRAVSTVENO VZGOJNEGA DELA IN
ŠIRŠE OBRAVNAVE PACIENTOV S SLADKORNO BOLEZNIJO
Po potrebi imamo člani diabetološkega tima sestanek, kjer obravnavamo aktualno
problematiko in se dogovarjamo za nadaljnje delo. Po uvedbi on line sistema za predpisovanje
medicinsko tehničnih pripomočkov imamo precej težav, predvsem s predpisovanjem le teh za
hospitalizirane paciente, kar zahteva veliko usklajevanja.
Tabela 3:Izvedena zdravstvena vzgoja s strani strokovne sodelavke za pedagoško
področje pri pacientih s sladkorno boleznijo
2010
število
število
skupaj število povprečne
skupinskih individualnih obravnavanih pedagoške
delavnic
obravnav
pacientov
ure na
obravnavo
povprečno
skupno
število
pedagoških
ur
novoodkriti
pacienti s
sladkorno
boleznijo
15
2
91
4
68
nosečnice –
gestacijski diabetes
2
2
4
8
prehod na inzulin - 16
ambulantno
obravnavani
pacienti
7
74
15
345
prehod na inzulin
–hospitalizirani
pacienti
-
31
31
9
279
reedukacije
-
13
13
2
26
reedukacije za
merilnik krvnega
sladkorja
-
1
1
2
2
Edukacije za
Bayetto
3
-
7
2
6
Funkcionalna
inzulinska terapija
0
0
0
8
0
SKUPAJ
34
56
219
-
734
Indeks 2010/2009
103
133
109
-
106
Na tem področju se je sledilo dvema kazalnikom kakovosti. V smislu strokovnega nadzora se
je spremljajo pravilno izvajanje postopka subctane aplikacije insulina in izvedba meritve
61
glukoze v kapilarni krvi (standarda kakovosti B.1.1.19. in B.3.1.16.). Opisano v doseganju
ciljev za leto 2010.
3. IZVAJANJE VARNOSTNIH VIZIT
Glede obravnave pacientov s sladkorno boleznijo je bilo izvedenih 6 varnostnih vizit na
različnih bolniških oddelkih.
Tabela 6: Izvedene varnostne vizite
IZPOSTAVLJEN
PROBLEM
Neprimerne lancete
za odvzem kapilarne
krvi
Nepravilnosti ob
pripravi in aplikaciji
insulina
Pomanjkljiv odpust
pacienta
Prilaganje insulina
pacientu ob odpustu
Priprava pacienta na
ZV delo
AKTIVNOSTI
UČINKOVITOST
Zamenjava lancet za kapilarni odvzem krvi pri
novorojencih
100 %
Priprava seznama v SBJ dostopnih insulinskih
pripravkov skupaj s šiframi artikla, kar olajša
izbiro
Dogovor o priporočenih količinah zaloge
insulinskih pripravkov na oddelku, v smislu
racionalizacije zalog
Dogovor, da se pri pacientih, ki potrebujejo le
kratkotrajno zdravljenje z insulinom npr. po
operativnem posegu) aplicira insulin Actrapid na
klasičen način iz viale.
Dogovor o pripravi pacienta na odpust
100 %
Najmanj tri dni pred odpustom pacienta naročilo
za zdravstveno vzgojo
Ni možno ocenit
točnega odstotka,
občasno prihaja do
težav
100%
100%
Najmanj tri dni pred odpustom pacienta naročilo
za zdravstveno vzgojo
Zaloge insulinov in
rok uporabnosti
100 %
Še ni možno oceniti
učinka tega ukrepa,
ni dovolj pogosto
100%
Ni možno ocenit
točnega odstotka,
občasno prihaja do
težav
Priprava seznama v SBJ dostopnih insulinskih 100%
pripravkov skupaj s šiframi artikla, kar olajša
izbiro
100 %
Dogovor o priporočenih količinah zaloge
insulinskih pripravkov na internem oddelku, v 100%
smislu racionalizacije zalog
Iz uporabe umaknjene insulinske igle dolžine 12
mm
62
4. REALIZACIJE CILJEV ZA LETO 2010
1. CILJ:
90 % izvajanja intervencije ZN se izvaja v skladu s
standardom kakovosti (Aplikacija insulina, Merjenje
glukoze v krvi z merilnikom)
AKTIVNOSTI:
predstavitev standardov kakovosti na sestankih in
razprava o vsebinah
ROK:
do konca leta 2010
izvajanje izobraževanja o sladkorni bolezni za vse
zaposlene v ZN
100%
izvajanje učnih delavnic o sladkorni bolezni za vse
zaposlene
REALIZIRANO:
Vodje in koordinatorice ZN,
odgovorne MS -100%
Učne delavnice:
kirurgija- 82% udeležba
interni odd. - 83% udeležba
OZZN – 33 % udeležba
Gin-por. odd. – 87 % udeležba
100 %
nadzor nad pravilnostjo izvajanja intervencije
po potrebi varnostni razgovor
UČINKOVITOST:
Izobraževanje:
Učne delavnice- skupaj za 4 oddelke: 71 % vseh
zaposlenih
Uspešnost doseganja standarda kakovosti:
Standard - Aplikacija insulina:
Skupaj interni oddelek: 88 % skladnosti
Skupaj kirurški oddelek: 94 % skladnosti
OZZN –90,3 %
2. CILJ:
ponovna reedukacija pacientov s sladkorno boleznijo, ki
se zdravijo z insulinom, 2 meseca po prvi prevedbi
AKTIVNOSTI:
vabilo na delavnico – individualno
možnost popoldanske delavnice
UČINKOVITOST:
udeležba na delavnicah - 18% od vseh vabljenih
3. CILJ:
revizija 70 % standardov kakovosti, ki so bili sprejeti
pred letom 2005
AKTIVNOSTI:
delo paralelne druge skupine za standarde
UČINKOVITOST:
Delo skupine se je začelo šele v decembru, pripravili
popravke za 38 % omenjenih standardov
63
Standard - Meritev glukoze v
krvi:
Skupaj interni oddelek: 92,3 %
skladnosti
Skupaj kirurški oddelek: 85,2 %
skladnosti
OZZN –95 %
do konca leta 2010
Realizirano - 100 %
ROK:
do konca leta 2010
REALIZIRANO:
NE
5. CILJI ZA LETO 2011
CILJ
AKTIVNOSTI
1. 90 % izvajanja
intervencije ZN se
izvaja v skladu s
standardom kakovosti
(Aplikacija insulina,
Merjenje glukoze v
krvi z merilnikom)
izvajanje
izobraževanja
(učnih delavnic) za
tiste zaposlene v
ZN, ki v letu 2010
niso prišli na vrsto
2. revizija 100 %
standardov kakovosti,
ki so bili sprejeti pred
letom 2005
nadzor nad
pravilnostjo
izvajanja
intervencije
po potrebi varnostni
razgovor
redna srečanja
skupin
ČASOVNI
OKVIR
do konca leta 2010
strokovni nadzor na
4 mesece
ocena o pravilnosti
izvedbe intervencij
s strani odgovornih
MS kontinuirano
člani prve in druge
skupine za
standarde kakovosti
ODG. OSEBA
Koordinatorica ali
vodja ZN in
odgovorne medicinske
sestre
Strokovna sodelavka
za pedagoško področje
do konca leta 2011
6. IZOBRAŽEVANJE
6.1. Aktivno
• 16 in 17.9.2010 - 3. mednarodna znanstvena konferenca - Trajnostni razvoj zdravstvene
nege v sodobni družbi – na raziskovanju temelječi razvoj zdravstvene nege - prispevek z
naslovom: Nekateri elementi kakovosti življenja pacientov s sladkorno boleznijo.
• 3.11.2010 – Works in progress seminar, Trinity college Dublin, prispevek z naslovom:
Social Support And Communication As Part Of Quality Of Life In Diabetic Patients.
• 21.5.2010 – Predavanje za društvo diabetikov Jesenice
• 16 x – učne delavnice za zaposlene v zdravstveni negi z naslovom Pravilni postopki dela
pri pacientu s sladkorno boleznijo
• 2.12.2010 - Predavanje za zaposlene z naslovom Sladkorna bolezen in zdravstvena nege
pacienta s sladkorno boleznijo
• Predavanje za pripravnike: Zdravstvena nega pacienta, ki se zdravi z insulinom
• Predavanje za pripravnike: Standardi kakovosti
• Sodelovanje z Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice pri izvajanju predavanj za
predmeta: Metodika zdravstvene vzgoje in promocije zdravja in Zdravstvena nega
internističnega bolnika
• Sodelovanje z Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice pri izvajanju kabinetnih vaj za
predmet: Zdravstvena nega 1 in za študente v propedevtičnem programu
64
6.2. Pasivno:
• 3.2.2010 - Visokošolsko poučevanje malo drugače – Zimska šola visokošolske didaktike:
Komunikacija predavatelj - študent
• 4.2.2010 - Visokošolsko poučevanje malo drugače – Zimska šola visokošolske didaktike:
Preverjanje in ocenjevanje v visokošolskem študiju
• 11.2.2010 – Visokošolsko poučevanje malo drugače – Zimska šola visokošolske
didaktike: Skupinsko delo v visokošolskem študiju
• 11.5. 2010 – Varstvo osebnih podatkov – interno predavanje
• 7, 14, 21, 28.5.2010 – Opolnomočenje kliničnih mentorjev in študentov zdravstvene nege
z znanji in veščinami s področja komunikacije za kakovostno delo v kliničnem okolju nevrolingvistično programiranje.
• 19 - 20.9.2010 – Federation of european nurses in diabetes. 15. letna konferenca.
Stockholm.
65
Poročilo o delu Komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb
Predsednica: Helena Ribič, dr. med.
1. Uvod
Bolnišnične okužbe so pomemben nevarnostni dejavnik v zdravstvu in lahko bistveno
poslabšajo bolnikovo zdravstveno stanje ali celo povzročijo bolnikovo smrt. Ker so z znanjem
oziroma poznavanjem danes relativno dobro predvidljive, moramo storiti vse, kar je v naši
moči, da do njih ne pride.
Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO) Splošne bolnišnice Jesenice je
posvetovalni organ strokovne direktorice bolnišnice in obravnava vsebine s področja
preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, skladno s potrebami stroke, strokovnjakov
bolnišnice in zahtevami strokovne direktorice. Člani KOBO so zdravniki specialisti
bolnišničnih oddelkov, strokovna direktorica, pomočnica direktorja za področje zdravstvene
nege (PDPZN), pomočnica PDPZN za področje bolnišničnih okužb (medicinska sestra za
obvladovanje bolnišničnih okužb, v nadaljevanju SOBO), koordinatorice in vodje zdravstvene
nege, klinični farmacevt, klinični mikrobiolog in infektolog. Predsednica KOBO SBJ je
članica Nacionalne komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb (NAKOBO) pri Ministrstvu
za zdravje.
Način in obseg dela komisije ter pravice in dolžnosti članov ureja Poslovnik o delu KOBO
(SOP 37). Proces dela in odgovornosti za izvedbo posameznih aktivnosti so določeni v
Procesu preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (SOP 20, verzija 2).
2. Poročilo o izvedenih aktivnostih in doseganju ciljev v letu 2010
2.1. Sestanki KOBO
KOBO se je v letu 2010 sestala štiri-krat. Člani smo obravnavali aktualno problematiko,
pripravili in sprejeli navodila za delo, poslovnik o delu KOBO in druge dokumente.
2.2. Obvladovanje proti antibiotikom odpornih bakterij MRSA, VRE in
bakterij z ESBL
SOBO, ZOBO in drugi člani komisije smo sodelovali pri obravnavi primerov bolnikov z
MRSA (proti meticilinu odpornih bakterij Staphylococcus aureus), VRE (proti vankomicinu
odpornih enterokokov) in z bakterijami z encimi ESBL (laktamaze beta razširjenega spektra)
z vidika preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb ter pri nadzoru izvajanja ukrepov
za preprečevanje širjenja teh bakterij. Pri na novo odkritih primerih MRSA in ESBL smo
raziskovali izvor, morebitno povezanost z drugimi primeri, spodbujali smo dosledno izvajanje
ukrepov hospitalne higiene.
V letu 2010 smo v bolnišnici obravnavali 87 bolnikov z bakterijo z ESBL (od tega 5 bolnikov
z invazivno okužbo, pri kateri je bila bakterija z ESBL izolirana iz hemokulture), 78 bolnikov
z bakterijo MRSA in 2 bolnika z VRE. (V letu 2009 pa 21 bolnikov z ESBL, 75 z MRSA in 1
z VRE).
Poročilo o kazalniku kakovosti kolonizacija/okužba z MRSA v letu 2010 je objavljeno v
poročilu Lidije Ahec, dipl.m.s. Incidenca vseh bolnikov SBJ z MRSA je bila v letu 2010 0,54
66
na 100 sprejetih bolnikov, incidenca znane in v bolnišnico prinešene MRSA je bila 0,49 na
100 sprejetih bolnikov, v SB Jesenice pridobljene MRSA pa 0,05 na 100 sprejetih bolnikov (7
bolnikov).
Obravnavali in sprejeli smo nova navodila in nove verzije navodil za obravnavo bolnikov s
sumom ali potrjeno okužbo/ kolonizacijo z bakterijami MRSA, VRE in bakterijami z ESBL:
• Protokol preprečevanja širjenja VRE, SOP BO 3
• Protokol preprečevanja širjenja ESBL, SOP BO 2
• Tabela Dejavniki tveganja za odvzem nadzornih kužnin na MRSA, ESBL, VRE in
kontaktno izolacijo, SOP NA 14
• Navodila Preprečevanje prenosa bakterij MRSA, ESBL in VRE v ambulantni
dejavnosti, SOP NA 1
• Informacija o bakterijah z encimi ESBL/ karbapenemazami za bolnika in svojce,
SOP BO NA 3 (objavljeno tudi na intranetu bolnišnice)
Pripravili smo novo verzijo dokumenta Kontaktna izolacija SOP BBO 1.10.1. (SBJ-B 4.1.4.)
2.3. Varno delo zaposlenih
SOBO je izvajala spremljanje poškodb z možnostjo prenosa okužb pri zaposlenih in o tem
obdobno poročala na sestankih KOBO, kjer smo pripravili predloge preventivnih ukrepov.
Zaposlene smo osveščali o pomenu prijave poškodbe z možnostjo okužbe. Prijava poškodbe
je namreč osnova za analizo vzrokov, zakaj je do poškodbe prišlo, analiza vzrokov pa je
potrebna za odločanje o ukrepih za preprečevanje poškodb. Poročilo je objavljeno v poročilu
Lidije Ahec, dipl.m.s.
2.4. Obvladovanje legioneloz
Sodelovali smo pri izvajanju in nadzoru izvajanja ukrepov za obvladovanje legioneloz v SBJ
skladno z dokumentom Protokol preventivnih ukrepov za zmanjševanje tveganja okužb z
legionelo iz vodnih virov. V letu 2010 so pripravili in sprejeli tudi novo, dopolnjeno verzijo
tega dokumenta.
2.5. Obvladovanje okužb dihal
V letu 2010 smo sprejeli dokument Protokol preprečevanja prenosa okužb z dihalnimi
pripomočki, pri nastanku katerega so poleg članov KOBO sodelovali tudi drugi sodelavci.
Aktivno smo sodelovali pri preprečevanju širjenja gripe v obeh sezonah (2009/2010 in 2010/
2011). Obravnavali smo primer aktivne tuberkuloze na internem oddelku v aprilu 2010 in
izvajali preventivne ukrepe za preprečevanje te bolezni pri izpostavljenih zdravstvenih
delavcih.
2.5. Obvladovanje črevesnih okužb
V decembru smo obravnavali primer izbruha norovirusne okužbe na kirurškem oddelku.
Sodelovali smo pri preprečevanju širjenja okužb ob posameznih primerih okužb z bakterijo
Clostridium difficile.
2.6. Izobraževanje zaposlenih
V letu 2010 smo izvedli izobraževanja na področju bolnišničnih okužb za zaposlene:
• obvladovanje okužb z bakterijami z ESBL, mikrobiološko poročilo Laboratorija za
medicinsko mikrobiologijo Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj
• izobraževanja novo-zaposlenih zdravnikov
67
•
izobraževanje in seznanitev zdravnikov o aktualnih vsebinah s področja
obvladovanja bolnišničnih okužb,
2.7. Druge izvedene aktivnosti
Ob 5. maju, dnevu higiene rok, smo v okviru poziva Svetovne zdravstvene organizacije
(SZO, »5 minutes for clean hands«) sodelovali pri anketi o prepoznavanju priložnosti za
higieno rok in pri osveščanju o pomenu higiene rok. Rezultate ankete in predloge izboljšav za
delo na tem področju smo strnili v poročilo in z njim seznanili zdravnike in zaposlene v
zdravstveni negi. Rezultate ankete smo preko spletne aplikacije posredovali SZO.
Sodelovali smo ob 3. evropskem dnevu antibiotikov 18. novembra in skupaj s predsednico
Komisije za antibiotike s kratkim pozivom seznanili zaposlene s potrebo po pravilni uporabi
antibiotikov. ZOBO je aktivno sodelovala na strokovnem srečanju, ki sta ga organizirali
NAKOBO in Komisija za smiselno rabo protimikrobnih zdravil pri Ministrstvu za zdravje na
Ljubljanskem gradu, in sicer kot so-avtorica prispevka »Večkratno odporne bakterije z
laboratorijskega stališča«.
ZOBO je s sodelavci Laboratorija za medicinsko mikrobiologijo Zavoda za zdravstveno
varstvo Kranj pripravila mikrobiološko poročilo o pojavljanju in občutljivosti bakterij in gliv
pri bolnikih SBJ v letu 2009.
V letu 2011 bo naša prva prioriteta osveščanje zaposlenih o bolnišničnih okužbah in pomenu
njihovega preprečevanja s poudarkom na higieni rok. Zavedamo se, da je varnost bolnika ena
najpomembnejših prioritet bolnišnice. Sodelovali bomo v drugi nacionalni presečni raziskavi
bolnišničnih okužb.
Nadaljevali bomo z aktivnostmi na področju preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih
okužb in z reševanjem aktualnih problemov. Cilj je zmanjšati število bolnišničnih okužb in
število bolnikov z v bolnišnici pridobljeno kolonizacijo z odpornimi bakterijami.
68
Poročilo področja obvladovanja bolnišnične higiene in okužb
Lidija Ahec, dipl.m.s
1. UVOD
S preprečevanjem in obvladovanjem bolnišničnih okužb si v bolnišnici prizadevamo pripraviti
take pogoje bivanja in izvajanja diagnostičnih, terapevtskih, negovalnih in drugih postopkov v
zdravstveni dejavnosti, ki bodo omogočili znižanje možnosti nastanka bolnišničnih okužb na
najnižjo možno raven.
2. VSEBINA
2.2.Poročilo o izvedenih aktivnostih v letu 2010
2.2.1. MRSA
V letu 2010 smo v bolnišnico sprejeli 71 pacientov z znano in v bolnišnico prinešeno MRSA,
zabeležili smo 7 primerov v bolnišnici prenesene MRSA.
V letu 2010 smo za nekoliko povečali odstotek odvzetih nadzornih kužnin pri pacientih, ki
imajo dejavnike tveganja za nastanek kolonizacije/okužbe z MRSA ob sprejemu v bolnišnico.
Število prenesenih MRSA v bolnišnici se je povečelo, cilj za leto 2011 bo znižati število
prenosa MRSA v bolnišnici.
Incidenca znane in v bolnišnico prinešene in v bolnišnici
pridobljene MRSA od leta 2007 do 2010
0,6
0,5
0,53
0,5
0,49
0,46
0,4
0,3
0,2
0,1
0,07
0,05
0,04
0,03
0
2007
2008
2009
znana in v bolnišnico prinešena MRSA
2010
v bolnišnici pridobljena MRSA
Graf 1.: Prikaz incidence znane in v bolnišnico prinešene in v bolnišnici prenesene MRSA od
leta 2007 do 2010.
Prvi, najuspešnejši in najcenejši ukrep za preprečevanje prenosa mnogotero odpornih bakterij,
med njimi tudi MRSA, je higiena rok. Nadzor nad prepoznavanjem priložnosti za higieno rok
smo pri zdravstvenih delavcih v Splošni bolnišnici Jesenice izvedli v okviru raziskave
Svetovne zdravstvene organizacije 7. maja 2010. V raziskavi smo uporabili metodologijo
Svetovne zdravstvene organizacije. Opazovali smo 214 priložnosti med rednim delom 60-tih
69
zdravstvenih delavcev in sodelavcev (medicinskih sester, zdravnikov, fizioterapevtk, čistilk,
študentov in dijakov) štirih oddelkov bolnišnice (internega, kirurškega, ginekološkoporodnega in pediatričnega).
Rezultat raziskave je pokazal, da je stopnja doslednosti prepoznavanja priložnosti za higieno
rok v Splošni bolnišnici Jesenice visoka, 83,6 %. Rezultat je zelo dober v primerjavi z
rezultatom Svetovne zdravstvene organizacije, ki je v raziskavo vključila 47 držav, 327
zdravstvenih ustanov in 76.000 priložnosti, rezultat je znašal 51 %. V Splošni bolnišnici
Jesenice smo ob raziskavi zabeležili ključna odstopanja in analizirali možnosti za izboljšanje.
Z ugotovitvami smo sezanili zaposlene in se dogovorili za nadaljnje ukrepe.
Rezultat preverjanja uspešnosti razkuževanja rok z detektorjem je 95% in kažejo visoko
doslednost pri izvajanju. Z nadzori uspešnosti bomo v letu 2011 nadaljevali.
Pomemben ukrep za preprečevanje je izolacija pacienta. Paciente, ki jim odvzamemo
nadzorne kužnine na MRSA do prejema negativnih izvidov namestimo v izolacijo. Izvajanje
izolacijskih ukrepov zahteva veliko zavzetost vseh zaposlenih za dosledno izvajanje.
V letu 2010 smo ustanovili stalno delovno skupino za področje bolnišnične higiene in
nadaljevali z izobraževanjem zaposlenih o higieni rok, izolacijskih ukrepih ter o pravilni
uporabi osebne varovalne opreme.
Poraba razkužila za roke je v letu 2010 porasla, menimo, da je večja poraba nastala zaradi
pojava nove gripe. V tem času je medicinska sestra vsem, ki so vstopali v bolnišnico ponudila
razkužilo za roke in kratko pojasnila način pravilnega razkuževanja rok. V letu 2010 smo
razkuževalnike namestili ob glavnem vhodu in v upravno stavbo.
Količina porabljenega razkužila za roke v litrih
4000
3338
3500
3352
3492,5
3591,5
2821
3000
2626
2396
2500
2170,5
1938
2000
1876
1392
1500
1000
500
328
496,5
0
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Graf 2.: Prikaz porabljenega razkužila za roke od leta 1998 do 2010
2.2.2. Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO)
V letu 20109 se je KOBO sestala 5X. Zapisniki sej so objavljeni na intranetni strani Splošne
bolnišnice Jesenice.
70
V letu 2010 so bili na sejah KOBO obravnavani:
zaradi prehoda transfuziološkega oddelka na Zavod za transfuzijsko medicino
Ljubljana je bila potrebna obnova SOP NA 9 Navodila za ravnanje ob incidentu
sprejet so bili naslednji dokumenti
- Poslovnik dela KOBO
- Protokol preprečevanje prenosa okužb z dihalnimi pripomočki SOP 39
- dopolnjen Protokol preventivnih ukrepov za zmanjševanje tveganja okužb z
legionelo iz vodnih virov SOP 21
- dopolnjena Navodila za odvzem nadzornih brisov MRSA, ESBL, VRE, SOP
NA 14
poročila ob posameznih prenosih MRSA
Protokol preprečevanja širjenja ESBL, SOP BO 2
Protokol preprečevanja širjenja VRE, SOP BO 3
Navodila za preprečevanje širjenja MRSA, ESBL, VRE v ambulantni dejavnosti, SOP
NA 1
Navodila za paciente z ESBL, SOP BO NA 2
2.2.3. Poškodbe z možnostjo prenosa okužbe
V letu 2010 je bilo prijavljenih 25 poškodb z možnostjo prenosa okužbe. Število prijavljenih
poškodb z možnostjo prenosa okužbe verjetno ne ustreza dejanskemu stanju. Zaposleni še
vedno poškodb z možnostjo prenosa okužbe ne prijavljajo in dejavnike tveganja za prenos
okužbe ocenjujejo sami.
V letu 2011 bo potrebno obnoviti izobraževanje in vzpostaviti pri zaposlenih visoko
zavedanje o pomembnosti evidentiranja poškodb z možnostjo prenosa okužbe.
Incidenti 2010 po poklicnih skupinah
9
8
8
7
7
6
6
5
4
3
2
2
1
1
laboratorijski
tehnik
perica
1
0
zdravnik
ZT
MS
transportni
delavec
Graf 3.: Prikaz števila prijavljenih poškodb z možnostjo prenosa okužbe po poklicnih
skupinah.
71
Pose g ob incide ntu
16
15
14
12
10
8
8
6
4
2
1
1
0
med posegom
čiščenje instrumentov
odstranjevanje odpadkov
čiščenje vozička
Graf 4.: Prikaz vrste posega ob incentu v letu 2010.
2.2.4. Odpadki
Pregled količine odpadkov posameznih klasifikacijskih vrst
1.952
2.152
68.705
156
140.240
42.686
3.134
16.216
46.870
4.093
18 01 04 odpadki iz zdravstva
2.102
18 01 03* infektivni
15 01 02 plastika
18 01 06* kemikalije
20 03 01 mešani komunalni
18 01 09 embalaža zdravil
15 01 01 papir in kartonska embalaža
20 01 08 organski kuhinjski
15 01 07
15 01 10* embalaža z ostankom nevarnih snovi
20 01 20 fluoroscentne cevi
Graf 5.: Pregled količine odpadkov posameznih klasifikacijskih vrst .
Odpadki zbrani pod klasifikacijskimi številkami 15 01 02, 15 01 01, 15 01 07 in del
odpadkov 15 01 10* 8 (steklo z ostankom nevarnih snovi) prevzemajo pooblaščeni
prevzemniki odpadkov brezplačno.
Velika zasluga pri začasnem skladiščenju odpadkov gre na račun prizadevnega pooblaščenega
delavca za začasno skladiščenje odpadkov.
V letu 2010 nas je 2X obiskala republiška zdravstvena inšpekcija. Ob pregledu 19. aprila
2010 so nas opozorili na odstopanja. Ob pregledu 14.10.2010 so bile neskladnosti
odpravljene in ni bilo ugotovljenih odstopanj.
72
2.2.5. Legionela
V letu 2010 smo opravili vzorčenje vode na prisotnost legioneloz 8X. Na podlagi rezultatov
vzorčenja so bili izvedeni preventivni ukrepi. V noči 9.2.2010 je bilo izvedeno toplotno
pregrevaje vodovodnega omrežja.
aktivnost
ukrep
uspešnost
-točenje vode na manj
realizirano
- redna izdaja navodil za točenje vode na
pretočnih izlivkah
podlagi rezultatov vzorčenja na legionelo
- kontrola izvajanja točenja vode
- shranjevanje evidenčnih listov o izvedenem
točenju vode
- vzorčenje vode na prisotnost -vzorčenje vode na stalnih odvzemnih mestih realizirano
legionel, mikrobiologijo
železa in cinka
- stalno dovajanje klorovega
- dvig koncentracije klorovega dioksida,
realizirano
dioksida
merjenje koncentracije na stalnih odvzemnih
- klordioksidni šok
mestih, vpis meritev
- čiščenje bojlerjev
- pred izvedbopregrevanje vodovodnega
realizirano
sistema
- pregrevanje vodovodnega
-evidenca doseženih temperatur
sistema
-vpis temperatur na server
-vzorčenje vode na prisotnost legionel, železa
in cinka
- merjenje temperature vode v
- evidenca doseženih temperatur
realizirano
bojerjih in na stalnih ter
- vpis temperatur na evidenčne liste
naključno izbranih izlivkah
2.2.6. Prehrana
Sanitarno higienski pregled Zavoda za zdravstveno varstvo je bil v skladu s pogodbo izveden
4X. Ob vsakem obisku je bilo odvzetih 10 brisov na snažnost, rezultati večjih odstopanj niso
pokazali.
Mikrobiološka preiskava pitne vode je bila opravljena 4X. Rezultati na podlagi Kriterijev za
oceno parametrov po Pravilniku o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04,26/06,92/06 in 25/09)
so bili skladni.
Interni nadzori nad izvajanjem sistema HACCP so bili izvedeni redno 1X mesečno.
HACCP načrt in evidenco kontrolnih točk je izvedla republiška zdravstvena inšektorica in
izdala odločbo za ureditev dotrajanih in obtolčenih ploščc v prostoru za pomivanje posode.
V predvidenem roku, ki ga je določala ureditvena odločba zdravstvene inšpektorice, je bila
nameščena zaščitna nerjaveča pločevina v prostoru za pomivanje posode.
2.2.7. Zunanji izvajalec čiščenja
Redni higienski pregledi prostorov in opreme, ki so v domeni zunanjega izvajalca, so bili
izvedeni redno.
Vzetih je bilo 3X po 40 brisov na snažnost. Posebnih odstopanj izvidi niso pokazali.
73
Dezinsekcija, deratizacija in dezinfekcija je bila opravljena po rednem programu in na podlagi
urgentnih klicev zaradi pojava insektov ali glodalcev 29X.
2.2.8. Izobraževanje zdravstvenih delavcev s področja bolnišnične higiene
datum
22.3.2010
16.3.2010
5.5.2010
30.3.2010
5.5.2010
7.5.2010
5.10.2010
8.11.2010
15.12.2010
15.9.2010
tema
Higiena rok (za zaposlene v kuhinji)
Bolnišnične okužbe
Transport odpadkov za ISS
Higiena rok za ISS, uporaba osebne varovalne opreme
Higiena rok (za fizioterapevtke)
Bolnišnične okužbe, higiena rok
Okužbe z encimi ESBL in karbapenemazami
Bolnišnične okužbe, higiena rok
število udeležencev
13
11
6
45
11
20
10
10
19
15
2.2.9 Varnostna vizita/ pogovor o varnosti
V letu 2010 je bilo na področju bolnišnične higiene opravljenih 33 varnostnih vizit. S
pomočjo varnostnih vizit/pogovorom o varnosti skušamo doseči varno izvajanje zdravstvene
nege in oskrbe, prepoznati dejavnike tveganja, ki bi utegnili ogrožati varnost pacienta,
obiskovalcev in zaposlenih. Uspešno je bilo izvedenih vseh 73 ukrepov.
udeleženci
po
skupinah
ZT
MS
Fizioterapevtke
zdravniki
poklicnih Skupno
število
85
82
25
5
74
2.3. Cilji na področju bolnišnične higiene in bolnišničnih okužb za leto 2011
CILJ
znižati prenos
MRSA v
bolnišnici
Aktivnost
- nadzor izvajanja izolacijskih
ukrepov
Kazalnik
-število prenešenih
MRSA 0 - 4
-kontrola uspešnosti
razkuževanja rok zaposlenih
-izvedba izobraževanja z
delavnicami
-odstotek uspešnosti –
95%
- število udeležencev
Povečati obseg
znanja na
področju
obvladovanja in
preprečevanja
bolnišničnih
okužb
Povečati število -evidentiranje in sledenje
prijavljeni
incidentov
incidentov
- izobraževanje
- odstotek uspešnosti
preverjanja znanja –
95%
30
75
Rok
Dec. 2011
Januar
April
Junij
Oktober
Dec. 2011
Poročilo o delu na področju klinične farmacije
Brigita Mavsar-Najdenov mag.farm. spec. klinične farmacije,
Pomočnica strokovne direktorice za področje klinične farmacije
UVOD
V splošnem obsega Lekarniška dejavnost na področju zdravil v bolnišnicah dva velika sklopa
aktivnosti:
• preskrbo z zdravili (nabavljanje, prevzemanje, izdelovanje, shranjevanje in izdajanje
zdravil ter planiranje preskrbe z zdravili), usklajeno z zakonodajo RS ter z
mednarodnimi priporočili (TQM – Total Quality Management , GMP - Good
Manufacturing Practice in GPP – Good Pharmacy Practice).
• upravljanje z zdravili (ugotavljanje in ocenjevanje bolnikovega problema ter
načrtovanje, spremljanje in ocenjevanje terapije), usklajeno z zakonodajo RS ter z
mednarodnimi priporočili (GPrP – Good Prescribing Practice, GCP - Good Clinical
Practice in GPP - Good Pharmacy Practice).
Aktivnosti na področju upravljanja z zdravili je mogoče prepoznati pod pojmom klinična
farmacija, oz. k bolniku usmerjena farmacija, ki se dogaja ob bolnikovi postelji na
oddelku, v tesnem sodelovanju kliničnega farmacevta z zdravnikom in medicinsko sestro.
KLINIČNA FARMACIJA V SBJ
Za optimalno izvajanje vseh aktivnosti upravljanja z zdravili pri vseh bolnikih v bolnišnici bi
moral biti prisoten vsaj en klinični farmacevt v zdravstvenem timu na posameznem oddelku.
Sem trenutno edini klinični farmacevt v naši bolnišnici. Moje delovanje je usmerjeno na
področje zdravljenja s protimikrobnimi zdravili (PMZ), kar mi do določene mere omogoča
sodelovanje z vsemi temeljnimi kliničnimi oddelki ter z Enoto za laboratorijsko diagnostiko
in Enoto za raziskovalno dejavnost v naši bolnišnici, kakor tudi z Mikrobiološkim
laboratorijem ZZV Kranj, Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana
ter s Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani. Rezultati našega skupnega dela so
vzpodbudni, saj so porabe protimikrobnih zdravil v naši bolnišnici vsa opazovana leta od
1998 pod povprečjem slovenskih bolnišnic, kar se odraža tudi v razmeroma ugodni
mikrobiološki situaciji na naših oddelkih. Poleg rednega dela vodim dve komisiji v bolnišnici:
komisijo za zdravila in komisijo za antibiotike, sem članica ožjega sestava komisije za
obvladovanje okužb in enote za raziskovalno dejavnost v SBJ.
Na podlagi dobrega sodelovanja s Fakulteto za farmacijo je naše bolnišnično okolje postalo
pomembno klinično okolje za izvajanje diplomskih nalog študentov Fakultete za farmacijo.
Izsledki ene diplomske naloge so bili v l. 2007 objavljeni v Zdravniškem vestniku, prispevka
ostalih dveh pa sta v pripravi za objavo.
76
OPRAVLJENO DELO V L.2010
1. delo na oddelkih:
oddelek
IIT
Kardiološki
odsek
INTERNI Endokrinološki
ODDELEK odsek
Gastroenterološki
odsek
Skupaj interni oddelek
Odsek
za
abdominalno
kirurgijo
KIRURŠKI Odsek
za
ODDELEK travmatologijo
Odsek za splošno
kirurgijo
Skupaj kirurški oddelek
KKR+OZZN
SKUPAJ
OPRAVLJENO
DELO NA ODDELKIH:
Število
pregledanih
antibiotičnih
terapij
90
344
Prisotnost na Prisotnost na
oddelčnih
glavnih vizitah
jutranjih
sestankih
24
436
2
512
35
1.382
276
41
61
-
154
-
227
-
657
148
2.187
44
85
61
V primerjavi z l. 2009, je bilo v letu 2010 večje število pregledanih antibotičnih terapij (212
več), prisotnosti na oddelčnih jutranjih sestankih (3 več) in prisotnosti na glavnih vizitah (4
več).
2. število primerov posvetovanj po telefonu:
ODDELEK
ZDRAVNI MEDICINSK DODATNO DODAT
E SESTRE
POSVETOV
KI
NO
ANJE Z
KLINIČNIM
MIKROBIO
LOGOM
URGENCA/SPREJEM
IIT
Kardiološki
odsek
INTERNI Endokrinološki
odsek
ODDELEK Gastroenterološki
odsek
Int. ambulanta
POSVET
OVANJ
E
Z
INFEKT
OLOGO
M
2
0
18
1
0
2
0
0
2
0
0
1
31
1
0
1
32
1
3
0
0
0
0
0
77
OZZN
Odsek
za
KIRURŠKI abdominalno
kirurgijo
ODDELEK Odsek
za
travmatologijo
Odsek za splošno
kirurgijo
Kir. ambulanta
KKR
EITOS
OTROŠKI ODDELEK
GIN.-POR. ODDELEK
RTG
SKUPAJ
OPRAVLJENIH
POSVETOVANJ
PO
TELEFONU
81
2
9
4
2
1
5
1
0
2
0
1
7
1
2
0
25
0
4
1
0
41
13
1
4
0
1
145
0
2
1
7
0
0
1
18
0
7
8
0
0
0
0
21
0
2
0
0
0
0
0
4
V primerjavi z l. 2009 je bilo opravljenih več posvetovanj z zdravniki (35 več), z medicinskimi sestrami (8 več). Več je bilo tudi posvetovanj
s kliničnim mikrobiologom (13 več) in z infektologom (1 več).
Najpogostejša vprašanja zdravnikov so bila v povezavi s protimikrobnim zdravljenjem
bolnikov na oddelku, glede:
• izbire PMZ: empirično na začetku zdravljenja ali usmerjeno glede na
mikrobiološki izvid ter pri prehodu na peroralno zdravljenje, alternativne
možnosti izbire v primeru alergij za določena PMZ
• odmerjanja PMZ: običajno – glede na mesto okužbe in prilagojeno-glede na
(pato)fiziološke značilnosti bolnikov in določenih koncentracij PMZ v plazmi
(vankomicin, gentamicin)
• načina spremljanja plazemskih koncentracij (gentamicin)
• trajanja zdravljenja s PMZ
• načina uporabe in poti vnosa glede na farmakokinetične značilnosti zdravila
• protimikrobnega spektra delovanja
• osnovnih podatkov o PMZ pri predpisovanju na recept za nadaljevanje
zdravljenja po odpustu iz bolnišnice: dovoljenje za promet v RS(=dostopnost na
Rp), lastniško ime, jakost zdravilne oblike, pakiranje
Razreševali pa smo tudi problematiko ostalih skupin zdravil glede:
•
•
•
•
•
•
postopka uvajanja novega identa zdravila za uporabo v SBJ
odmerjanj
združljivosti zdravil za parenteralno uporabo z nosilnimi raztopinami
shranjevanja in stabilnosti
varnost jemanja zdravila v času nosečnosti in dojenja
osnovnih podatkov o zdravilih pri predpisovanju na recept za nadaljevanje
zdravljenja po odpustu iz bolnišnice: dovoljenje za promet v RS(=dostopnost na
Rp), lastniško ime, jakost zdravilne oblike, pakiranje
78
•
načina pridobitve identa novega zdravila za uporabo v SBJ (redne in izredne
odobritve)
Najpogostejša vprašanja medicinskih sester:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
protimikrobna zdravila po generičnih in zaščitenih imenih ter po anatomsko
terapevtsko kemijski klasifikaciji
načini dajanja zdravil
pravilni načini potrditve predpisa zdravila
združljivost zdravil za parenteralno uporabo z nosilnimi raztopinami
način pridobitve identa novega zdravila za uporabo v SBJ (redne in izredne
odobritve)
literarni viri o parenteralni terapiji in prehranski podpori
osnovni podatki o zdravilu (priprava, dajanje, previdnostni ukrepi)
združljivost zdravljenja z zdravilom in CT preiskave s kontrastnim sredstvom,
ki vsebuje jod
preverjanje navodil v tujem jeziku pri zdravilih, ki se uporabljajo v SBJ kot
neregistrirana zdravila in so brez navodil v slovenskem jeziku
3. individualni pregledi terapij glede možnih interakcij med sočasno predpisanimi
zdravili in hrano z Medscape Multidrug Interaction Checker in z Drugs.com
Interaction Checker:
Število
Število
Število
Interakcije
po Število
pregledanih predpisanih ugotovljenih stopnji nevarnosti primerov, ko je
bila
terapij
zdravil
interakcij
med
s
lažja zmerna huda
bolnikov
intervencija
zdravili hrano
potrebna
INTERNI 8
71
64
24
24 71
7
7
ODDELEK
KIRURŠKI 4
24
9
5
0
11
3
2
ODDELEK
OZZN
1
13
24
3
3
22
2
1
SKUPAJ 13
108
97
32
27 104
12
10
V primerjavi z l. 2009 je bilo pregledanih 6 terapij bolnikov več , ki so imeli skupno
predpisanih 52 zdravil več. Temu primerno je bilo ugotovljenih tudi več interakcij: 12 več
med zdravili in 22 več s hrano. Po stopnji nevarnosti je bilo za 8 več hujših, 25 več zmernih in
15 lažjih. V zvezi s tem je bilo potrebno izvesti intervencije v 3 primerih več kot v l.2009.
Proti koncu l. 2009 so se, po vzpostavitvi rednega sodelovanja z EITOS, pričela redno
pregledovati še vsa predpisana zdravila bolnikom v EITOS glede klinično pomembnih
interakcij.
79
4. načrtovanje
individualnega
odmerjanja
vankomicina
na
osnovi
farmakokinetične simulacije s PharmaCalc orodjem:
Število pregledanih Število primerov,
ODDELEK
terapij bolnikov
ko
je
bila
intervencija
potrebna
IIT
3
2
Kardiološki
1
1
odsek
INTERNI
Endokrinološki
0
0
odsek
ODDELEK
Gastroenterološki
1
1
odsek
5
4
Odsek za abdominalno
kirurgijo
Odsek za travmatologijo
ODDELEK
Odsek za splošno
kirurgijo
SKUPAJ
OPRAVLJENIH
INDIVIDUALNIH
ODMERJANJ
VANKOMICINA
1
1
0
1
0
1
2
7
2
6
KIRURŠKI
V letu 2010 je bilo izvedeno enako število načrtovanj individualnih odmerjanj vankomicina
kot v l.2009, vendar je bilo v zvezi s tem potrebno izvesti 3 intervencije več kot v l. 2009.
5. delo v komisijah v l.2010:
aktivnost
Opravljeno delo
realizirani 3 sestanki, natančneje predstavljeno v
poročilu komisije
realizirana 2 sestanka, natančneje predstavljeno v
za predsednica
poročilu komisije
članica ožjega udeležba na 3 od 5 sestankov
sestava
6. sodelovanje v projektih in nadzorih:
• ESAC (Komisija za smiselno porabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji in
Komisija za antibiotike SBJ)
• Računalnik ob postelji (Infonet in vodstvo SBJ)
• Predpisovanje in aplikacija zdravil (Projektna skupina za oskrbo pacientov z
zdravili, Zdravstvena nega SBJ)
• Strokovni interni nadzor: Aplikacija in razdeljevanje zdravil (Služba zdravstvene
nege in oskrbe SBJ, april-maj 2010)
• Pregled oddelčnih depojev zdravil (Direktor SBJ, oktober 2010)
• Nadzor naročil zdravil oddelkov in redno tedensko obveščanje predstojnikov o
stanju naročil (Direktor SBJ, november-december 2010)
Komisija
zdravila
Komisija
antibiotike
KOBO
za predsednica
7. somentorstvo pri diplomski nalogi Fakultete za farmacijo UL:
80
V sodelovanju s Fakulteto za farmacijo je jeseni 2010 začela potekati raziskava za 4.
diplomsko nalogo.
IZOBRAŽEVANJA
• udeležila sem se strokovnih srečanj in izobraževanj, ki jih organizirajo:
- Sekcija za klinično farmacijo SFD
- Sekcija za kemoterapijo SZD – 16. infektološki simpozij in 1.
podiplomski tečaj protimikrobnega zdravljenja
- Strokovna direktorica SBJ
- Evropsko združenje klinične mikrobiologije in infekcijskih
bolezni (ESCMID)& mednarodno združenje za kemoterapijo
okužb in raka (ISC) –20. in 26. kongres
DOSEŽENI CILJI V LETU 2010
• V letu 2010 so bili izpeljani vsi načrtovani cilji:
o vzpostavljeno redno tedensko sodelovanje z EITOS
o uveljavljeno pregledovanje terapij bolnikov glede klinično pomembnih
interakcij z rednimi pregledi terapij bolnikov v EITOS
o individualno načrtovanje zdravljenja z vankomicinom s pomočjo
farmakokinetične simulacije se izvaja pri bolnikih s tveganjem za kumulacijo
vankomicina v telesu
o v okviru Enote za raziskovalno dejavnost in v sodelovanju s Fakulteto za
farmacijo je začela potekati 4. raziskava za diplomsko nalogo
CILJI ZA LETO 2011
Glede na pričakovane trende povečevanja obsega dela na že vpeljanih področjih dela klinične
farmacije ter na pričakovano dodatno delo v zvezi z zahtevami presojevalcev za akreditacijo
ISO in NIAHO DNV bo cilj dosežen, če bodo vsa področja obvladana z 1 kliničnim
farmacevtom v bolnišnici!
81
Poročilo o delu Komisije za antibiotike
Predsednica: Brigita Mavsar-Najdenov mag.farm. spec. klinične farmacije
UVOD
Komisija za antibiotke je posvetovalni organ strokovnega direktorja zavoda in obravnava
vsebine s področja uporabe protimikrobnih zdravil (PMZ), skladno s potrebami stroke in z
zahtevami strokovnega direktorja zavoda.
Komisijo za antibiotike sestavljajo zdravniki specialisti temeljnih bolnišničnih oddelkov,
klinični mikrobiolog – ZOBO, klinični farmacevt, strokovni direktor in predsednik komisije
za antibiotike.
V SBJ je Komisija za antibiotike pričela delovati 22.03.2001. V tem času so se člani sestali na
22 sestankih - v povprečju 3 sestanki letno.
Osnovne naloge Komisije za antibiotike so:
• spremljanje in analiza porabe PMZ
• spremljanje bolnišnične porabe PMZ v okviru obveznega kazalnika kakovosti, ki ga
morajo zagotavljati bolnišnice po odredbi Ministrstva za zdravje (MZ) Republike
Slovenije (RS) iz l.2010
• izvajanje vseh potrebnih aktivnosti programa preprečevanja in obvladovanja
bolnišničnih okužb na področju smotrne rabe in spremljanja porabe PMZ, kot jih
zahteva MZ RS od l. 2011
• oblikovanje in prenavljanje internih smernic predpisovanja PMZ
• oblikovanje in prenavljanje Navodil za predpisovanje PMZ v SBJ ter seznama PMZ-1
z omejenim in seznama PMZ-2 s strogo omejenim načinom predpisovanja
• objavljanje pomembnih obvestil in navodil v zvezi s PMZ na intranetu SBJ
• sodelovanje v mednarodnih projektih spremljanja porabe protimikrobnih zdravil
• sodelovanje z Nacionalno Komisijo za smiselno porabo antibiotikov
• sodelovanje z ostalimi strokovnimi in upravnimi forumi SBJ
(Komisija za zdravila, Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb, Komisija za
medicinsko tehnične pripomočke, Enota za raziskovalno dejavnost, strokovni kolegij
zdravnikov, strokovni kolegij zdravstvene nege, upravni kolegij)
Cilj delovanja komisije je varna in kakovostna oskrba bolnikov s protimikrobnimi
zdravili v SBJ, dosežena s pomočjo:
• nadzorovane, varne, učinkovite in stroškovno optimalne uporabe PMZ
• smiselne iskustvene in usmerjene uporabe PMZ v skladu slovenskimi priporočili za
predpisovanje PMZ v bolnišnicah in v skladu z rezultati analiz občutljivosti
najpogosteje osamljenih bakterijskih povzročiteljev okužb v SBJ
• izobraževanjem strokovnega osebja SBJ z različnimi vsebinami protimikrobnih
zdravil
REALIZIRANE NALOGE v l. 2010:
•
•
•
•
realizirana sta bila 2 sestanka
obravnavali in odobrili smo 2 predloga novih identov PMZ
porabo PMZ smo analizirali 2x (celoletno 2009 in 8-mesečno 2010) in na osnovi tega
v sklepih navedli priporočila, ki so jih člani komisije posredovali na oddelke
za leto 2009 smo posredovali podatke o porabi PMZ koordinacijski skupini projekta
ESAC ter povratno informacijo predstavili na sestanku Komisije za antibiotike, na
82
sestankih zdravnikov obeh večjih oddelkih SBJ (interni in kirurški) in na intranetni
strani Komisije za antibiotike v SBJ
• 18. novembra smo v okviru Komisije za antibiotike in KOBO sodelovali ob 2.
evropskem dnevu antibiotikov, s sporočilom zdravnikom, ki predpisujejo
protimikrobna zdravila v bolnišnicah
• prenovljena in dopolnjena je bila spletna stran Komisije za antibiotike: objavljena so
bila slovenska priporočila za predpisovanje PMZ v bolnišnicah in dostop do podatkov
projekta ESAC za SBJ
• potrjene so bile smernice za zaščitno uporabo PMZ pri posegih na področju
ginekologije in porodništva
NEREALIZIRANE NALOGE v l. 2010:
•
potrditev smernic za zaščitno uporabo PMZ pri posegih na področju interne medicine
CILJI ZA LETO 2011:
•
•
•
zaključiti nalogo, ki je v l. 2010 ostala nerealizirana
poleg obveznega spremljanja porabe s strani MZ, še 2x letno izvajati stroškovno in
količinsko analizo porabe PMZ
revizija seznamov rezervnih PMZ-1 in PMZ-2 ter Navodil za predpisovanje PMZ v
SBJ
83
Poročilo o delu Komisije za zdravila
Predsednica: Brigita Mavsar-Najdenov mag.farm. spec. klinične farmacije
UVOD
Komisija za zdravila je posvetovalni organ strokovnega direktorja zavoda in obravnava
vsebine s področja uporabe zdravil, skladno s potrebami stroke in z zahtevami strokovnega
direktorja zavoda.
Komisijo za zdravila sestavljajo predstojniki temeljnih bolnišničnih oddelkov, klinični
farmacevt, strokovni direktor in predsednik komisije za zdravila.
V SBJ je Komisija za zdravila pričela delovati 24.05.1994. V tem času so se člani sestali na
27 sestankih, od leta 2002 redno vsako leto - v povprečju 3 sestanki letno.
Osnovne naloge Komisije za zdravila so:
• spremljanje in analiza porabe zdravil
• uvajanje novih zdravil in oblikovanje bolnišničnega formularija zdravil
• nadzor nad uporabo neregistriranih zdravil
• oblikovanje internih smernic predpisovanja zdravil
• nadzor nad prijavljanjem stranskih učinkov in zastrupitev na CZZ
• presoja glede izvedb postmarketinških raziskav zdravil v SBJ
• objavljanje pomembnih obvestil in navodil v zvezi z zdravili na intranetu SBJ
• sodelovanje z ostalimi strokovnimi in upravnimi forumi SBJ
(Komisija za antibiotike, Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb, Komisija za
medicinsko tehnične pripomočke, Komisija za transfuzijsko medicino, Enota za
raziskovalno dejavnost, strokovni kolegij zdravnikov, strokovni kolegij zdravstvene nege,
upravni kolegij)
Cilj delovanja komisije je varna in kakovostna oskrba bolnikov z zdravili v SBJ, dosežena
s pomočjo:
• nadzorovane, varne, učinkovite in stroškovno optimalne uporabe zdravil
• vzpostavljenega sistema farmakovigilance
• nadzorovanih postmarketinških raziskav
REALIZIRANE NALOGE v l. 2010:
•
•
•
•
•
•
realizirani so bili 3 sestanki
porabo zdravil smo analizirali 2x (celoletno 2009 in 8-mesečno 2010) ter na osnovi
tega v sklepih navedli priporočila, ki so jih predstojniki – ki so člani komisije posredovali na oddelke
obravnavali smo 87 in odobrili 82 predlogov novih identov zdravil (večji del
predstavljajo cenejše generične alternative že odobrenih zdravil v SBJ, praški za
zdravljenje in provokacijo na otroškem oddelku in antidoti)
izredno je bilo odobrenih 24 predlogov novih identov zdravil, od teh sta bila 2
odobrena za omejen čas, 3 pa niso bili obravnavani glede nadaljnje redne uporabe
potrjene so bile smernice tromboprofilakse v SBJ na področju ginekologije in
porodništva
vzpostavljen je nadzor predpisovanja pripravkov s humanimi albumini na internem
oddelku
84
•
prenovljena in dopolnjena je bila spletna stran Komisije za zdravila: objavljen je bil
revidiran seznam antidotov ter ocena dejavnikov tveganja za vensko trombembolijo in
predpisovanje zaščite z nizkomolekularnimi heparini v SBJ
NEREALIZIRANE NALOGE v l. 2010:
•
•
•
potrditev dopolnjenih smernic tromboprofilakse v SBJ na področju kirurgije
redno poročanje predstojnikov o prijavah na CZZ
elektronsko prijavljanje stranskih učinkov zdravil in zastrupitev na CZZ
CILJI ZA LETO 2011:
•
•
•
zaključiti naloge, ki so v l. 2010 ostale nerealizirane
2x letno izvajati stroškovno in količinsko porabo zdravil
revizija seznama neregistriranih zdravil v SBJ
85
Kirurški oddelek
Predstojnik: Asist. Janez Pšenica, dr. med.
Uvod
Leto 2010 je bilo krizno tako v kadrovskem kot finančnem smislu. Smrt kolega, bolezen
drugega, odhod v pokoj tretjega, porodniška odsotnost, prihod in odhod urologa, zategovanje
pasu s strani plačnika zdravstvenih storitev, dodatni program, največje število operacij do
zdaj, utrujenost, izgorelost, trenja. Pa vendar, v drugi polovici leta smo se okrepili z dvema
mladima kirurgoma, opravili ves dodatni program in pripomogli k znosni finančni situaciji
bolnišnice. Na opravljeno delo smo lahko ponosni. Prvič do sedaj smo ustavili naraščanje
čakalnih dob za programske operacije. Notranje rezerve smo postrgali. Sedaj je čas, da lastnik
kaj vloži v delovne pogoje kirurgov in ortopedov.
Organizacijska zgradba oddelka
Prostorske in posteljne kapacitet oddelka se v letu 2010 niso spremenile. Oddelek se
prostorsko deli na tri enote – trebušno, poškodbeno in splošno kirurgijo z odsekom za
kronične rane. Organizacijsko del trakta splošne in poškodbene kirurgije pripada ortopedski
dejavnosti. Pet dni v tednu delujemo tudi na dnevnem oddelku, kjer na dan operiramo v
povprečju 6 pacientov. Podobno glede na potrebe sveže obolelih ali programsko operiranih
otrok zasedamo postelje otroškega oddelka.
ODSEK
NEGA
INTENZIVNA
NEGA
0
SKUPAJ
Splošna kirurgija
26
Travmatologija
25
4
29
Abdominalna kirurgija
22
4
26
Odsek za kronične rane
6
0
6
Otroška kirurgija*
6
0
6
85
8
93
26
Ortopedija *
Dnevni oddelek*
SKUPAJ
Tabela 1. Porazdelitev postelj kirurškega oddelka po oddelkih
Zaradi potreb večplastne obravnave otroci zdravljeni ne operativno ali operativno do
dopolnjenega 18. leta ležijo na otroškem oddelku ob stalnem nadzoru pediatra in negovalnega
osebja vajenega nege malčkov in mladostnikov.
Dnevni oddelek je več strokovni oddelek na katerem se poleg kirurških zdravijo tudi
internistični in paliativni bolniki. Postelje na teh oddelkih so kirurške le, kadar jih zasedamo.
Vodje odsekov so do 1. 12. ostali isti kot v letu 2009. Nato je lastnik zaukazal zmanjšati
število vodij odsekov. Strokovnih razlogov za to ni bilo, le administrativni. Prihranek lastnika
je zanemarljiv, moralna in strokovna izguba pa velika. Vodenje fizioterapije smo združili z
vodenjem ortopedije, vodstvo otroške kirurgije pa ukinili.
86
Namestnik predstojnika
- dr. Andrej Rupel, spec. krg.
Kirurške ambulante
- dr. Petra Rupar, spec. krg.
Odsek splošne kirurgije
- dr. Branko Brodnik, spec. krg.
Odsek poškodbene kirurgije - dr. Matej Andojšek, spec. krg.
Odsek trebušne kirurgije
- prim.mag. dr. Miran Rems, spec. krg.
Odsek ortopedske kirurgije - asist. mag. dr. Tomaž Silvester, spec. ort.
Odsek za kirurške rane
- dr. Branko Brodnik, spec. krg.
Fizioterapija
- dr. Mihael Kovač spec,. krg.
Otroška kirurgija
- dr. Aleksander Grubišič, spec. krg.
Dnevni oddelek
- asist. Mag. Mateja Lopuh, spec. anre.
Najtežje bolnike zdravimo v EITOS, ki ga vodi spec. anesteziolog dr. Vlado Jurekovič.
Prostorske kapacitete kirurškega oddelka zadostujejo za sedanji obseg dela, vendar ovirajo
širitev dejavnosti in strokovno organizacijske spremembe.
Opravljeno delo
Ob vedno boljšem planiranju programskih posegov smo ležalno dobo še skrajšali in se
približali štirim dnevom, kar se v svetu razume za optimalno. Prvič po več letih se je zvečalo
število oskrbnih dni. K temu je pripomoglo večje število zahtevnih pacientov in primer
pacientke, ki je pri nas zaradi zahtevne nege prestala eno leto. Večji obrat pacientov ni samo
organizacijski, pač pa tudi logistični problem. Če vemo, da se na število sprejetih in
obravnavanih bolnikov povečuje, nam je razumljivo, da je to možno le ob vedno boljši
organizaciji dela. Kar se iz številk ne vidi, so obdobja v letu, ko zaradi zunanjih dejavnikov,
ki jih ni moč napovedati, oddelek poka po šivih in smo zaradi nujno obolelih in poškodovanih
prisiljeni zaustaviti programske sprejeme.
29.500
28.819
29.000
28.598
28.295
28.500
28.000
27.517
27.500
27.199
27.000
26.398
26.500
26.259
26.130
26.000
25.500
25.000
24.500
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
Tabela 2. Število oskrbnih dni kirurškega oddelka SB Jesenice 2003 - 2010
87
2010
6
5,65
5,47
5,01
5
4,93
4,71
4,42
4,27
4,13
4
3
2
1
0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Tabela 3. Povprečna ležalna doba na kirurškem oddelku SB Jesenice 2003 - 2010
Število odpuščenih bolnikov
7.000
5.961
6.000
5.000
4.874
5.341
5.370
2005
2006
5.088
5.195
5.444
5.513
2008
2009
4.000
3.000
2.000
1.000
0
2003
2004
2007
Tabela 4. Število odpuščenih bolnikov 2003 do 2010
88
2010
Povprečje
2006
Odsek
Povprečje
2007
Povprečje
2008
Povprečje
2009
Povprečje
2010
Kirurški oddelek
1,771
1,884 1,863
1,892
1,908
Ortopedija
1,664
1,862 2,356
2,318
2,632
Otroška kirurgija
1,029
0,809 0,870
0,833
0,830
Dnevna otroška
kirurgija
0,631
0,886
0,858
0,907
0,777
0,784 0,785
0,729
0,752
11,932
12,620 11,337
9,495
9,438
1,611
1,658 1,673
1,652
1,742
Dnevni oddelek
CIT
0,750
SKUPAJ
Povprečna utež na oddelkih kirurške dejavnost v letu 2010
3,000
2,500
2,000
1,500
1,000
0,500
Kirurški oddelek
Povprečje 2006
Ortopedija
Povprečje 2007
Otroška kirurgija Dnevna otroška
kirurgija
Povprečje 2008
Povprečje 2009
Dnevni oddelek
Povprečje 2010
Tabela 5. Povprečna utež obravnavanih kirurških bolnikov in struktura po odsekih
V Sloveniji že več let težo primerov ocenjujemo s sistemom skupine primerljivih primerov –
SPP. Večja povprečna številka pomeni težje paciente. V preteklem letu se je na račun takih
primerov dvignila tudi povprečna utež primerov. Obravnavali smo predvsem več pacientov s
kolorektalnim karcinomom in več ortopedskih pacientov, ki so potrebovali endoprotezo kolka
ali kolena. Posledično smo zvečali porabo na bolnika za dobrih 30 Eurov.
Na nacionalnem razpisu smo dobili dodatnih 617 operacij iz skupine diagnoz, ki so
opredeljene kot prospektivni primeri. Ker je bilo hitro jasno, da tega zalogaja v rednem
89
delovnem času ne bomo zmogli, smo jeseni 233 operacij opravili izven rednega delovnega
časa - popoldan in ob sobotah.
S tem smo dosegli, da je 80% vseh pacientov sprejetih na krg. oddelek SBJ operiranih. Tudi
to je že primerljivo z najbolj razvitimi državami.
Delež prospektivnih primerov je v skupni številki postal prevelik in povzročil diskriminacijo
do nekaterih drugih pacientov. Konec leta v SB Jesenice najdaljša čakalna doba ni bila več za
endoprotezo kolka ali kolena, pač pa za programsko operacijo deformiranega stopala.
Problematično dolge čakalne dobe v SB Jesenice so pri skoraj vseh skupinah bolezni in
popoškodbenih stanj. Poleg tistih, ki jih centralno sledimo, sta v SBJ taki še operacije na
stopalu in na roki. Pri teh je značilno, da je čakalna doba dolga, ker pacienti prihajajo v
velikem številu tudi iz drugih delov Slovenije. Sloves dobre kirurgije in ortopedije nam je
prinesel več pacientov kot jih glede na kadrovske in prostorske danosti še zmoremo.
Prospektivni primeri 2010
285
311
Operacija nosu in grla
74
74
Operacija na ožilju - krčne žile
389
399
Operacija kile
352
355
Operacija žolčnih kamnov
290
293
Endoproteza kolka
70
75
Endoproteza kolena
159
159
Ortopedske operacije rame
586
586
Artroskopija
115
118
Operacija hrbtenice
73
Operacija karpalnega kanala
166
389
389
Odstranitev osteosintetskega materiala
0
100
200
300
načrt
400
500
600
700
uresničeno
Tabela 6. Struktura prospektivnih primerov operiranih na krg. oddelku SBJ v letu 2010
Če upoštevamo 1500 pacientov, ki potrebujejo nujno operacijo v najkasneje nekaj dneh in
2925 prospektivnih primerov lahko ugotovimo, da za vse ostale bolnike zmanjka časa, kadra
in prostora.
Struktura sprejetih pacientov in operacij se spreminja predvsem na račun poškodovancev in
bolezni lokomotornega aparata. Po eni strani je to odraz staranja prebivalstva, daljše
življenjske dobe, pa tudi večjega števila rekreativnih športnikov in tolerance za po
poškodbeno zmanjšano aktivnost. Tega, da poškodbe vedno pustijo posledice, ljudje ne
sprejemajo več.
Iz spodaj priložene tabele bi se dalo sklepati, da je trebušnih obolenj manj. Manjše število teh
primerov je le odraz kadrovske stiske na abdominalni kirurgiji. Kolegica je postala strokovni
direktor, drug kolega je zbolel. Trije specialisti pa težko naredijo delo petih. Čakalne dobe za
trebušne operacije so take, da bi tudi na tem področju z lahkoto pokazali rast primerov.
90
redni
op na ožilju
operacije kil
op žolčnih kamnov
endoproteza kolka
operacija endo kolena
operacija rame
op nosu in grla
artroskopija
operacij hrbtenice
karpalni kanal
odstranitev OSM
Skupaj prospektiva op.
število vseh op. posegov
delež prospektivnih
primerov / vseh operacij
leto 2005
EDP
skupaj
redni
420
254
131
137
74
74
557
328
205
18
10
28
823
295
1.118
4.215
64
279
255
223
60
159
129
434
118
166
239
2.126
leto 2010
EDP
10
120
100
70
15
152
150
617
26,52
skupaj
74
399
355
293
75
159
129
586
118
166
389
2.743
5.068
54,12
Tabela 7. delež prospektivnih primerov je v petih letih poskočil na polovico vseh op. posegov
GLAVNE DIAGNOZE
Poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice zunanjih vzrokov (S00 - T98)
Bolezni prebavil (K00 - K93)
Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00 - M99)
Bolezni živčevja (G00 - G99)
Neoplazme (C00 - D48)
Bolezni sečil in spolovil (N00 - N99)
Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi, ki niso uvrščeni drugje
(R00 - R99)
Bolezni obtočil (I00 - I99)
Bolezni dihal (J00 - J99)
Bolezni kože in podkožja (L00 - L99)
ostale diagnoze
Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00 - E90)
Nekatere infekcijske in parazitske bolezni (A00 - B99)
Duševne in vedenjske motnje (F00 - F99)
SKUPAJ
2000
1.803
1.216
846
25
197
188
2009
2.219
1.119
1.023
232
185
156
2010
2.347
1.141
1.226
116
229
237
223
115
62
67
70
37
11
1
4.861
153
122
94
88
52
49
15
2
5.509
171
132
130
112
41
55
15
0
5.952
Tabela 8. Dinamika najpogostejših skupin bolezni in poškodb zdravljenih na krg. oddelku
Najpogostejše operacije
Artroskopska meniskektomija
Odstranitev plošče, žeblja ali žice, ki ni uvrščena drugje
Hernioplastika ingvinalne kile, enostranska
Laparoskopska holecistektomija
Popolna enostranska artroplastika kolčnega sklepa
Ekscizijska nekretomija kože in podkožnega tkiva
Obrezanje moškega
Apendektomija
Sprostitev medianega živca v karpalnem kanalu
Razrešitev zarastlin penisa
Osteosinteza stegnenice zaradi zloma vratu ali pertrohanterneg
Odprta naravnava zloma distalnega dela koželjnice z osteosinte
Odstranitev medvretenčne ploščice, na eni višini
91
leto 2009
leto 2010
314
217
326
248
184
133
96
187
226
84
111
75
73
402
351
293
289
188
156
146
134
118
115
100
77
75
Enostranska popolna kolenska artroplastika
Vgraditev delne kolčne endoproteze zaradi subkapitalnega zloma
Zaprta naravnava zloma distalnega dela koželjnice z osteosinte
Odprta repozicija zloma gležnja z osteosintezo dveh od diastaz
Prekinitev safenofemoralnega ustja krčnih žil
Artroskopska kolenska nekrektomija
Artroskopska rekonstrukcija kolena
59
56
14
62
66
56
59
74
67
65
63
59
52
50
Tabela 9. Najpogostejše operacije v zadnjih dveh letih
Število obravnav na kirurškem oddelku
3.500
3.000
2.500
2.000
1.500
1.000
500
0
2005
2006
2007
zgornja Gorenjska
2008
spodnja Gorenjska
2009
2010
ostala Slovenija
Tabela 10. Dinamika regionalne pripadnosti sprejetih pacientov na krg. oddelek SBJ
KIRURŠKI ODDELEK
2005
zgornja Gorenjska
spodnja Gorenjska
ostala Slovenija
SKUPAJ SLOVENIJA
2.502
2.441
413
5.356
število obravnav
2006
2.386
2.507
453
5.346
2010
2.488
2.906
558
5.952
INDEKS
2010/2005
99,44
119,05
135,11
111,13
Tudi v ambulantnem delu kirurgije in ortopedije se število pregledov in ambulantnih storitev
vsako leto povečuje. Že vrsto let opravimo vse posege, ki jih lahko, ambulantno. Obisk
pacientov iz zgornje gorenjske je stalen, narašča pa obisk iz spodnje gorenjske in ostale
Slovenije. Zgleda kot da se ostale veje medicine zapirajo v svoja ozka področja in da so
odprta le vrata kirurških ambulant. Zdi se, da pacient nikamor več ne pride brez naročila v
realnem času. Tako pri nas narašča predvsem število »nujnih« prvih pregledov, pa če se tičejo
kirurgije ali ne. Posledično imamo kontrolne ambulante že tako prepolne, da prvih kontrol
specialistu skoraj ne moremo več naročiti. Standard naj bi bil 23 pregledov v 6 urah. Čeprav
je neredko številka dvakrat presežena nam še zmanjka časa in prostora. Potem se pa najde
pravičnik, ki se mu zdi, da se ne držimo ure, ko je on naročen.
92
Število obravnav v kirurških ambulantah
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
2005
2006
2007
zgornja Gorenjska
2008
2009
spodnja Gorenjska
2010
ostala Slovenija
Tabela 11. Dinamika ambulantnih pregledov in posegov na krg. SBJ
število obravnav
INDEKS
2005
2010
2010/2005
19.477
18.814
96,60
15.788
18.949
120,02
2.248
3.281
145,95
KIRURŠKA AMBULANTA
zgornja Gorenjska
spodnja Gorenjska
ostala Slovenija
Ortopedska ambulanta SB Jesenice se je v tem letu znašla v težavah, saj je dr. Boris
Rjazancev, ki je opravil veliko pregledov, sredi leta umrl. Posledično so ostali kolegi težko
nadomestili vse njegovo delo.
ZZZS
Ortopedska amb. Jesenice
Obiski
Realizacija
jan-dec 09
39.301,74
5.490
Načrt
jan-dec 10
41.134,00
5.490
Realizacija
jan-dec 10
38.563,73
5.541
Index
10/09
98,12
100,93
Ortopedska amb. Šk.Loka
Obiski
3.128,95
466
3.190,00
425
3.245,77
494
103,73
106,01
42.430,69
5.956
44.324,00
5.915
41.809,50
6.035
98,54
101,33
Realizacija
Načrt
Realizacija
jan-dec 09 jan-dec 2010 jan-dec 2010
144,57
144,57
180,84
6,57
6,57
0,00
151,14
151,14
180,84
Index
10/09
125,09
0,00
119,65
Skupaj ortopedska amb.
Obiski
ostali plačniki
Ortopedska amb. Jesenice
Ortopedska amb. Šk.Loka
Skupaj ortopedska amb.
Tabela 12. Opravljeno delo Ortopedske ambulante SB Jesenice
93
Kadri
Preteklo leto so zaznamovale kadrovske težave kirurgov in ortopedov. Smrt ustanovitelja
ortopedske dejavnosti v SB Jesenice dr. Borisa Rjazanceva, resna bolezen dr. Jaka Bahuna,
porodniška odsotnost našega motorja dr. Petre Rupar, prihod in odhod našega nesojenega
urologa dr. Roberta Kordiča in končno kadrovska okrepitev z dvema mladima kirurgoma dr.
Robertom Carotto (zaenkrat še SV) in dr. Andrejem Kunstljem.
V vsaki storitveni dejavnosti, kar je tudi zdravstvo, so najpomembnejši delovni potencial, pa
tudi strošek, kadri. Število zaposlenih na kirurškem oddelku je v letu 2010 skoraj doseglo
številko iz leta 2008 . Vztrajno se zmanjšuje število zaposlenih za določen čas. Na kirurgiji
nas je stalno zaposlenih 121, za določen čas pa 29 sodelavcev. Skupaj nas je 150.
Najbolj nas je v tem letu prizadela izguba kolega ortopeda dr. Borisa Rjazanceva. Čeprav smo
vsi vedeli, da ima težave s srcem, pa ob njegovi delavnosti in energiji nismo verjeli, da je
stanje tako resno. Naenkrat ga ni bilo več. Boris je ob pomoči in razumevanju tedanjega vodje
prim. Toneta Laha začel in razvil močno ortopedsko dejavnost v SB Jesenice. Žal ni dočakal
odprtja ortopedskega oddelka, ki si ga je vedno želel. Vzgojil je vrsto dobrih ortopedov, pa
tudi travmatologov. Široko znanje in spretnosti je širil na vse mlajše kolege, ki jih je zanimala
kostna kirurgija. Za nesebično razdajanje znanja in potrpljenje ob asistencah mu bomo vedno
hvaležni.
Zapustil nas je tudi dr. Janez Novosel. S prihodom jeseni je prej kot smo pričakovali nastopil
penzijo. Debelo mu jo privoščimo in upamo, da mu ni dolgčas. Sedaj iz te generacije ostajata
le še dva od naših inštruktorjev.
Dr. Robert Kordič je prvi urolog, ki je nastopil redno službo v SB Jesenice. Žal je bila ta
kariera kratka. Nismo mu uspeli zagotoviti pogojev dela. Na te bi moral počakati še kakšno
leto, pa ni bil pripravljen. Dobro službo so mu ponudili drugje. Kdo bi mu očital? Iz tega se
lahko naučimo, da specialisti ne rastejo za vsakim vogalom, da se je za njih potrebno bolj
potruditi.
Drugi je specialistični izpit v tem letu naredil dr. Robert Carotta. Zaposlen je v Slovenski
vojski, kot matično bolnišnico pa ima našo. Do konca leta se je že vklopil v delo. Upam da bo
v tem letu postal naš.
Dr. Andrej Kunstelj je izpit opravil jeseni. V kratkem ga bomo povsem zasuli z delom. Zaradi
poglobljenega širokega znanja medicine ga bomo usmerili v »mehko« kirurgijo.
Če vemo, da se je v letu 2010 število operacij in sprejemov povečalo za 450 primerov,
odstotek operiranih pa zrasel na 79%, lahko rečemo, da je naša storilnost vrhunska. Čeprav
nam je glede asistentov v pričetku leta kazalo slabo, pa se je že pred počitnicami obrnilo na
bolje. Pridobili smo dva nova specializanta kirurgije in še dva zunanja specializanta kirurgije,
ki sta bila pri nas daljše obdobje. Po ukinitvi sekundariata smo zaposlili tudi sobne zdravnike,
od katerih je ena kolegica že dobila specializacijo, drugi pa jo pričakuje na naslednjem
razpisu.
Številčno boljše stanje je bilo v tem letu med DMS na oddelku. Kaže da je ta segment
zaposlenih edini, kjer se približujemo kadrovskim normativom. Število stalno zaposlenih
tehnikov zdravstvene nege se je povečalo, skupna številka pa je še vedno manjša kot leta
2008.
Število zaposlenih v kirurški ambulanti, operacijski, administraciji in na fizioterapiji se ni
spremenilo. Ponovno se moramo vprašati, kako ob vsakoletnem povečanju programa to
zmoremo. Za delovne uspehe moramo izraziti hvaležnost tudi negovalnemu in
administrativnemu delu kirurgije.
94
Kadri kirurgija
2008
2009
2010
Specialisti Krg. + Ort
Specializanti
Sekundarij – sobni zdr.
DMS
DMS – instr.
Dipl.fiziot.
Fiziot.
Tehnik ZN
Tehnik ZN –OP
Tehnik ZN – amb.
Tehnik ZN – pripr.
18
5
7
8+2
11
6
4
43
15
13
7
17
7
6
9+5
9
6
4
34+5
13
14
6
18
8+2
3
12+5
10
9+1
0
38+6
12
14
2
Adminsitratorke
SKUPAJ
11
150
9+2
146
8+1
149
Tabela 13. Zaposleni na kirurškem oddelku SB Jesenice v zadnjih treh letih
Ker je kar nekaj kirurgov in ortopedov zaposlenih za polovični delovni čas, strokovna
direktorica pa za petino delovnega časa, nas je kirurgov le 11.2 ortopedov pa 5.
Delovišča kirurgov in ortopedov so bila definirana v letu 2007. Za varno delo bi potrebovali
23,5 kirurgov, ortopedov in specializantov kirurgije. Če upoštevamo še dopuste in proste ure
se ta številka poveča na 28. Situacijo rešujejo zunanji krožeči specializanti in sobni zdravniki.
Posledično se kopičijo proste ure, dopust se redno prenaša v naslednje leto. 1.1. 2011 smo
kirurgi in ortopedi v povprečju imeli še 12 dni lanskega dopusta in 369 prostih ur na
specialista. Delo je moč izvesti le tako, da po dežurni službi ne odhajamo domov in da se v
popoldanskem času pokrivamo s pripravljenostjo. Svojih specializantov imamo sedaj 8. V
tem letu pričakujemo še vsaj eno mesto za specializanta kirurgije. Obeta se tudi zaposlitev
specialista ortopeda dr. Lazarja Popova. Pričakujemo tudi dva nova kirurga. Prvi bo
specializacijo zaključil dr. Anže Militarov, jeseni pa dr. Sonja Kramer. Oba smo prepričali, da
smo dober kolektiv, ko sta, sicer ljubljanska specializanta, krožila pri nas.
Dr. Miran Rems je glavni mentor kolegici Sonji Kramer. Sam sem glavni mentor dvema
kolegicama – dr. Poloni Studen Pauletič in dr. Anji Jovanovič, ki specializirata splošno
kirurgijo. Dr. Matej Andoljšek pa je glavni mentor dr. Alešu Fabjanu in dr. Gregorju Hvalcu.
Dva kiruga in dva ortopeda sta asistenta za področje kirurgije in ortopedije. Posledično lahko
študentje medicine prakso opravljajo tudi pri nas. V letu 2010 smo gostili pet študentov.
Zadovoljni smo bili mi z njimi in oni z nami.
Čakalne dobe
Čeprav je naša storilnost, število obravnavanih bolnikov in operacij vsako leto večja, pa smo
šele v letu 2010 uspeli ustaviti naraščanje čakalnih dob. Sredi leta je ministrstvo za zdravje
izdalo pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Te so za kirurške posege 6 mesecev za
ortopedske pa eno leto. Bolnike so razdelili po stopnji nujnosti v tri kategorije – nujne, ki
poseg potrebujejo najkasneje v nekaj dneh, prednostne, ki na poseg lahko čakajo največ nekaj
mesecev in programske, ki poseg lahko počakajo do enega leta. Ker imamo nujnih sprejemov
preko 1500 in 2925 prospektivnih primerov, nam za programske sprejeme na leto ostane
slabih 1500 primerov. Čakajočih pacientov na programsko operacijo smo dne 1.1.2011 našteli
2891 – 200 manj kot pred enim letom. Tako so za večino operacij čakalne dobe povprečno
preko enega leta, s čimer kršimo uredbo MZ. V letu 2011 moramo ponovno prečistiti čakalne
95
vrste in zvečati število posegov. Da bo to ob kadrovskih in prostorskih danosti težko doseči,
nam je jasno. Rezerve vidimo le izven rednega delovnega časa. Trajne rešitve so vezane na
razumevanje Zdravniške zbornice glede potrebnih kadrovskih okrepitev in na vlaganja
lastnika v prostorske danosti. Kot notranjo rezervo vidimo le še preureditev ginekološke
operacijske v ortopedsko. Za to, da je sistem verodostojen in pošten do pacientov skrbijo tri
sestre – organizatorice primerov, brez katerih bi težko zmogli.
Uresničena in načrtovana čakalna doba (č.d.) v dnevih v obdobju jan – dec
2010
planirano
število
realizirano
število
načrtovana čakalna
realizirana čakalna
storitev 1-12 10
storitev 1-12 10
doba 1-12 10 (v dnevih)
doba 1-12 10 (v dnevih)
Izvajalci
OPERACIJE NA OŽILJU
74
74
319
198
OPERACIJA KILE
389
399
132
142
OPERACIJA ŽOLČNIH KAMNOV
352
355
420
428
ENDOPROTEZA ARTROPLASTIKA
KOLKA
290
293
723
765
OPERACIJA NOSU IN GRLA V ORL
285
311
232
148
ENDOPROTEZA KOLENA IN GLEŽNJA
70
75
515
650
ORTOPEDSKA OPERACIJA RAM
159
159
495
479
Tabela 14. Čakalne dobe za prospektivne primere v letu 2010
Čakajoči na programsko OP
abd.,sinus+ostalo
operacije ORL
operacije otrok
operacije žil
operacije žolča
operacije kile
odstr. OS materiala
jan.10
dec.08
dec.07
jan.07
operacije roke
operacije komolca
operacije rame
operacije stopala
operacije gležnja
Tep kolena
operacije kolena
operacije kolka
operacije hrbtenice
0
100
200
300
400
500
600
700
Tabela 15. Dinamika čakalnih dob na programsko operacijo v zadnjih letih
Nepoznavalcu so razlike v času čakanja na isti poseg nerazumljive. Zakaj nekdo na operacijo
žolčnika čaka eno leto, drugi pa manj kot en teden. Pri vseh diagnozah, ki so lahko nujne,
prednostne ali programske, prihaja do navidezno manjše realne čakalne dobe, kot je v resnici
za ne nujen programski poseg. Temu rečemo realizirana čakalna doba. Podatek je za pacienta,
ki posega ne potrebuje nujno zavajajoč, saj ne ve, da ga znižujejo vsi tisti, ki na reden termin
96
zaradi strokovnih razlogov ne morejo počakati. Zato je realna čakalna doba pomembno daljša
od realizirane.
Ekonomika kirurgije
Na kirurgiji se zavedamo, da so sredstva omejena, da kadar po nepotrebnem zapravimo
material ali čas za en primer, tega zmanjka pri drugem pacientu. Porabo na pacienta smo v
preteklem letu povečali. Na pacienta smo porabili 31 Eurov več, kot smo načrtovali. Povečali
smo število kolčnih protez in uvedli nekaj novejših osteosintetskih materialov, kar je razlog za
večjo porabo v skupini osteo sintetskega materiala in protez. Zrasli so tudi drugi stroški,
pogosto zaradi uvedbe novejših za pacienta varnejših metod dela. Tipičen primer podražitve
storitev je prevzem našega transfuziološkega oddelka s strani Zavoda za transfuzijo.
Posledično je kri dražja, avtotransfuzij ni več, porabimo več sistemov za vračanje krvi po
posegu.
Podatek o delovnem programu in realizirani uteži (skupaj z nacionalnim razpisom)
(redni in nacionalni program)
ZZZS
realizirano št. primerov
realizirano št. uteži
povp. realizirana utež
ostali plačniki
5.223
5.400
5.802
8.770,69
9.081,19
9.871,27
1,6792
1,6817
1,7014
71
98
89
84,33
136,03
123,97
1,1877
1,3881
1,3929
5.294
5.498
5.891
8.855,02
9.217,22
9.995,24
1,6727
1,6765
1,6967
SKUPAJ
LETO 2008 LETO 2009
RAZLIKA
leto 2010IND 10/08 leto 2008
LETO
2010
111,09
579
101,32
0,221
111,28
597
101,44
0,0240
Podatek o porabi zdravil in zdravstvenega materiala na kiruršega bolnika
LETO 2008 LETO 2009
KRG OP anestezijski mat.
kirurški oddelek
46,85
LETO
2010
IND 10/08
43,19
47,14
100,61
98,30
94,77
104,00
105,80
material v KRG OP
171,50
184,13
201,98
117,77
SKUPAJ / bolnika
316,65
322,08
353,11
111,51
SKUPAJ /realizirano št. uteži
189,31
192,12
208,12
109,93
Tabela 16. Poraba na bolnika – načrt – dejanska poraba 2010
Večja storilnost ob enakem številu kadra in večji povprečen SPP se ob koncu leta izravna z
dodatnim plačilom s strani ZZZS. Tako smo večjo porabo na bolnika upravičili ob izravnavi.
Ocena prispevka kirurgije je 220 000 eur, primanjkljaj zaradi večje porabe na bolnika pa 180
000 eur.
97
PORABA PO SKUPINAH ZDRAVSTVENEGA MATERIALA
160,00
138,98
140,00
128,99
115,14
120,00
100,00
80,00
78,18
84,48
81,50
74,27
73,99
69,13
60,00
40,00
16,16 17,92 15,38
20,00
0,00
LETO 2008
zdravila
kri in plazma
osteosintetski material in
proteze
ostali potrošni material
LETO 2009
LETO 2010
Tabela 17. Poraba po skupinah materiala v letih 2008 - 2010
Strokovno delo
Čeprav je že rutinskega dela in obveznosti preveč, pa se velik del kolegov ukvarja tudi z
znanstveno raziskovalnim delom, za kar jim ponovno čestitam. Trije kolegi so vpisali
doktorski študij. Sloves kvalitetne kirurgije smo si ustvarili zlasti na področjih poškodb
okončin, kolorektalnih zločestih bolezni in ortopedije. Brez objavljanja rezultatov bi bilo naše
delo samo sebi namen. Kolegi moje generacije redno aktivno sodelujejo na strokovnih
srečanjih doma in v tujini in so za svoje področje priznani kot veliki strokovnjaki. Mlajše
kolege stalno spodbujamo, da nam sledijo, zato smo pričeli tudi s tedenskimi strokovnimi
predavanji mlajših kolegov. V letu 2010 je opaziti med mlajšimi kolegi velik napredek pri
aktivnih udeležbah. K temu je veliko prispeval 5. Kongres Združenja kirurgov Slovenije, ki
ga je tokrat pod vodstvom prim. Mirana Remsa uspešno organizirala in izvedla Jeseniška
kirurgija.
Strokovni prispevki:
Rabič R, Blažič M, Andoljšek M. Zakaj rentgenogrami gležnja in stopala z obremenitvijo?
Interventna radiologija in terapevtski posegi v radiologiji. Zbornik predavanj in posterjev. Bilten
(Glasilo Društva radioloških inženirjev in Zbornice radioloških inženirjev Slovenije) 2010; 27:
Suppl 1: 59.
Andoljšek M, Rupel A, Rupar P. Operativno zdravljenje zlomov srednje tretjine ključnice. Je
odlog pomemben? Zbornik povzetkov 5. kongresa Združenja kirurgov Slovenije. Kranjska gora,
25-27.11.2010. Ljubljana: Združenje kirurgov Slovenije: 58.
Rupar P, Kovač M, Andoljšek M. Operativno zdravljenje rupture distalne kite bicepsa. Zbornik
povzetkov 5. kongresa Združenja kirurgov Slovenije. Kranjska gora, 25-27.11.2010. Ljubljana:
Združenje kirurgov Slovenije:108.
98
Fabjan A, Andoljšek M. Je pri športniku vsak “zvin gležnja” res samo zvin gležnja? Zbornik
povzetkov 5. kongresa Združenja kirurgov Slovenije. Kranjska gora, 25-27.11.2010. Ljubljana:
Združenje kirurgov Slovenije: 113.
Andoljšek M. Poškodbe pri sankanju. Sankanje med romantiko in realizmom. Zbornik povzetkov
5. kongresa Združenja kirurgov Slovenije. Kranjska gora, 25-27.11.2010. Ljubljana: Združenje
kirurgov Slovenije: 116.
Pšenica J. 15 let artroskopije zapestja v SB Jesenice. Zbornik povzetkov 5. kongresa
Združenja kirurgov Slovenije. Kranjska gora, 25-27.11.2010. Ljubljana: Združenje
kirurgov Slovenije: 97.
Prlja A. Golf in poškodbe. Zbornik povzetkov 5. kongresa Združenja kirurgov Slovenije.
Kranjska gora, 25-27.11.2010. Ljubljana: Združenje kirurgov Slovenije: 115.
REMS Miran. Merjenje kakovosti v onkologiji. V: NOVAKOVIĆ Srdjan (ur.),
ZAKOTNIK, Branko (ur.), ŽGAJNAR, Janez (ur.). Kakovost obravnave bolnikov na
Onkološkem inštitutu Ljubljana : usmeritve za prihodnost : zbornik. Ljubljana:
Kancerološko združenje SZD: Onkološki inštitut, 2010, str. 13-17. [COBISS.SI-ID
65512449]
KOMADINA Radko, REMS Miran, GADŽIJEV Eldar, OMEJC Mirko. Upgrading of
surgical training programmes in Slovenia., Eur. surg. (Print), 2010, vol. 42, suppl. 235 str.
31. [COBISS.SI-ID 452771]
REMS Miran. Surgical education in era of evidence based medicine. Eur. surg. 2010, vol.
42, suppl. 235
REMS Miran, TUŠAR Sandra, DOLENC Matej, JEMEC Marko, KERN Saša,
JUREKOVIČ Vladimir, LAVTIŽAR Jana. Multimodal treatment of colon cancer shortens
hospitalisation. Eur. surg., 2010, vol. 42, suppl. 235
REMS Miran. Peter Walsh, vodja organizacije Action against Medical Accidents. Isis
(Ljubljana) 2010, letn. 19, št 2. 32-34.
REMS Miran. "Kirurški triptih" ali prenova kirurških specializacij. Isis (Ljubl.), 2010,
letn. 19, št. 8/9, str. 30-32. [COBISS.SI-ID 27250649]
REMS Miran, TUŠAR Sandra, DOLENC Matej; JEMEC Marko. Zdravljenje
pooperativnih kil z mrežico položeno retromuskularno. V: REMS Miran (ur), STUDEN
PAULETIČ Polona (ur). Zbornik povzetkov 5.kongresa Združenja kirurgov Slovenije.
Kranjska gora 2010
REMS Miran, KALAN Gregor. Abdominoperinealna ekscizija z ekstralevatorsko
cilindrično resekcijo. V: REMS Miran (ur), STUDEN PAULETIČ Polona (ur). Zbornik
povzetkov 5.kongresa Združenja kirurgov Slovenije. Kranjska gora 2010
KALAN Gregor, REMS Miran. Vloga patologa v multidisciplinarnem timu. V: REMS
Miran (ur), STUDEN PAULETIČ Polona (ur). Zbornik povzetkov 5.kongresa Združenja
kirurgov Slovenije. Kranjska gora 2010
99
STUDEN PAULETIČ Polona, REMS Miran. Klinična pot za operacijo raka danke po
principu pospešenega okrevanja (fast-track). V: REMS Miran (ur), STUDEN PAULETIČ
Polona (ur). Zbornik povzetkov 5.kongresa Združenja kirurgov Slovenije. Kranjska gora 2010
KIAUTA Marko, POLDRUGOVAC Mircha, REMS Miran, ROBIDA Andrej, SIMČIČ
Biserka, MIHOLIČ Petruša (ur.). Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu
(2010-2015). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2010. 24 str. [COBISS.SI-ID 1024285012]
Aktivne udeležbe in vabljena predavanja :
Andoljšek M. Fixation of the anterior pelvis. 3rd Symposium and Course on treatment of
articular and periarticular fractures. Kranjska gora, Slovenia: 13-16.01.2010
Andoljšek M. Zlomi kolka. Strokovni sestanek zdravnikov ZD Kranj. Kranj: 02.02.2010.
Rupar P, Kovač M, Rupel A, Grubišić A, Andoljšek M. Poškodbe pri otrocih in mladostnikih.
Posvetovanje športne medicine združeno s smučarskim tekmovanjem zdravnikov dežel AlpeAdria (32.IATROSSKI). Kranjska gora: 05.02.2010.
Andoljšek M. Kako napisati dober strokovni članek? 2. letni zbor raziskovalcev Raziskovalne
enote Splošne bolnišnice Jesenice. Jesenice: 20.04.2010.
Rabič R, Blažič M, Andoljšek M. Zakaj rentgenogrami gležnja in stopala z obremenitvijo?
Strokovni seminar Društva radioloških inženirjev - Interventna radiologija in terapevtski
posegi v radiologiji. Kranjska gora 14-15.05.2010.
Andoljsek M. Calcaneal fractures – predicting and avoiding problems. AOTrauma course – Advances
in operative fracture management. Lake Balaton, Hungary, 13-16.06.2010.
Andoljsek M. Mid- and Hindfoot fractures (case based discussion facilitated with ARS).
AOTrauma course – Advances in operative fracture management. Lake Balaton, Hungary, 1316.06.2010.
Andoljšek M. Kako napisati dober strokovni članek? Sestanek Raziskovalne enote Splošne
bolnišnice Jesenice. Jesenice: 14.07.2010.
Andoljsek M. Calcaneal fracture- has operative treatment advantages over conservative?
AOTrauma Advanced Lower Extremity Trauma Course. Portorož. Slovenia 29.09. –
02.10.2010.
Andoljsek M. Midfoot injuries. Biomechanics a key for treatment decission. AOTrauma
Advanced Lower Extremity Trauma Course. Portorož. Slovenia 29.09. – 02.10.2010.
5. kongres Združenja kirurgov Slovenije. Kranjska gora, 25-27.11.2010. Urgentna služba med
stroko in organizacijo. Moderatorja: Rado Komadina, Matej Andoljšek.
5. kongres Združenja kirurgov Slovenije. Kranjska gora, 25-27.11.2010. Organizacija
kirurške urgentne službe v bolnišnicah. Moderatorja: Rado Komadina, Matej Andoljšek.
- Splošna bolnišnica Jesenice. Matej Andoljšek
100
Andoljšek M, Rupel A, Rupar P. Operativno zdravljenje zlomov srednje tretjine ključnice. Je
odlog pomemben? 5. kongres Združenja kirurgov Slovenije. Kranjska gora, 25-27.11.2010.
Rupar P, Kovač M, Andoljšek M. Operativno zdravljenje rupture distalne kite bicepsa. 5.
kongres Združenja kirurgov Slovenije. Kranjska gora, 25-27.11.2010.
Fabjan A, Andoljšek M. Je pri športniku vsak “zvin gležnja” res samo zvin gležnja? 5.
kongres Združenja kirurgov Slovenije. Kranjska gora, 25-27.11.2010.
Andoljšek M. Poškodbe pri sankanju. Sankanje med romantiko in realizmom. 5. kongres
Združenja kirurgov Slovenije. Kranjska gora, 25-27.11.2010.
Kovač M. Scaphoid nonunion. AOTrauma Regional Courses—Hand Course. Portomaso,
Malta 24 - 27 Apr 2010
Kovač M. Articular fractures of distal radius. AOTrauma Regional Courses—Hand Course.
Portomaso, Malta 24 - 27 Apr 2010
Rupar P.Thermal injuries.ATLS course.Riel.Netherland: 26-27.01.2010.
Rupar P.Shock.ATLS course.Riel.Netherland: 26-27.01.2010.
Rupar P, Kovač M, Rupel A, Grubišič A, Andoljšek M. Poškodbe pri otrocih in mladostnikih.
Posvetovanje športne medicine združeno s smučarskim tekmovanjem zdravnikov dežel AlpeAdria (32 IATRO-SKI). Kranjska gora: 05.02.2010.
Rupar P.Abdominal trauma. ATLS inauguracijski tečaj.Ig:11-13.11.2010.
Rupar P.Thermal injuries. ATLS inauguracijski tečaj.Ig:11-13.11.2010.
Rupar P, Carotta R, Kordič R, Kunstelj A.Kirurška specializacija “A si ti tud’ skoz padu?”
Pogled svežih specialistov.5.kongres Združenja kirurgov Slovenije.Kranjska Gora: 2527.11.2010
Dolenc M., Okužbe kirurškega mesta in operacijska dvorana.Posvetovanje o bolnišnični
higieni
Lavtižar J.,Dolenc M, Elementi nadzora procesov za preprečevanje okužb rane. Posvetovanje
o bolnišnični higieni
Dolenc M. Irigacija kolostome. ILCO 21.10.2010
Grubišič A.,EVALUATION OF METHODS TO ACHIEVE EFFICIENT PAIN
RELIEF AFTER CIRCUMCISION IN CHILDREN, 11.Kongres EUPSA (European
Pediatric Surgeons Association), Bern, Švica, junij 2010
Grubišič A. ODZIV STARŠEV IN COST BENEFIT UČINKI ENODNEVNE
BOLNIšNIČNE OBRAVNAVE OPERIRANIH OTROK, 5. Kongres ZKS, Kranjska gora,
november 2010
101
Pšenica J., Subtrochanteric fractures . AO Trauma Advanced Lower Extremity Course.
Portorož, 29.9. – 2.10. 2010
Brodnik B. Zdravljenje kroničnih ran z lokalnim nadpritiskom kisika. 5. simpoziju o kronični
rani, okužbi mehkih tkiv in skeleta. Portorož 22.-23. april 2010
Brodnik B. Demanding Fitness to fly for sport pilots according to their flying environment.
Vabljen predavatelj in vodja okrogle mize Alpe Adria Congress of Aviation Medicine 2010
Poertschah 19.-20. 6. 2010
Kot poslušalci in aktivni diskutanti smo sodelovali še na 48 kongresih tako doma kot v tujini.
Pasivna izobraževanja podpiramo zlasti pri specializantih in mlajših specialistih. Vsak kirurg
in ortoped je bil vsaj na dveh, kar je tudi pogoj za obnovitev licence.
Kazalniki kakovosti
Že nekaj let kvaliteto svojega dela spremljamo s kazalniki kakovosti. Trije kazalniki so
projekt cele hiše, predpisani v Splošnem dogovoru za bolnišnice.
Ti kazalniki so definirani za celotno hišo in spremljani z enakimi definicijami. To so kazalnik
o okužbi, kolonizaciji in prenosu multiplo odpornih bakterij, akcidentalni padci
hospitaliziranih pacientov in razjede zaradi pritiska. Na vseh treh področjih sodelavci
kirurgije dosegamo vsakoletne izboljšave in pripomoremo k dobremu uspehu bolnišnice kot
celote. Ti kazalniki so dober primer kako identifikacija problema in sistem nadzora izboljša
rezultat.
Poleg skupnih kazalnikov kakovosti na kirurgiji merimo odklone oz. težave pacientov v
pooperativnem obdobju, čas od odpusta pacienta do odposlane odpustnice, nepričakovane
smrti pacientov, in zaplete po artroplastikah kolka in kolena.
1.Bolnišnica - zapleti oz. odkloni pri programsko operiranih pacientih
Obdobje od 1. 1. – 31.12. 2010
V tem obdobju je bilo v operacijskem bloku programsko operiranih 3150 pacientov.
1713 operiranih in klicanih pacientov od tega:
486 nedosegljivih pacientov
4 umrli pacienti
1220 dosegljivih pacientov
Število pacientov :
Odklon
2009 – 978 pac.
2010 – 1220 pac.
Bolečina VAS>5
87 – 8,9%
64 – 5,2%
Infekt pooperativno – min+maj
28 – 2,8%
24 – 1,9%
Hematom - serom, krvavitev
4 – 0,4%
7 - 0,6%
Reoperiranih
6 – 0,6%
3 - 0,24%
Obisk druge ustanove (brez napotitve)
6 – 0,6%
9 - 0,7%
Ponoven obisk kirurga ( nenaročen)
31 – 3,1%
29 – 2,3%
GVT – pljučna embolija
1 – 0,1%
2 - 0,16%
Ponoven sprejem - nepredviden
9 – 0,7%
Skupaj odkloni
16,6%
10,5%
102
Ukrepi :
Moje pomočnice urejevalke primerov pogosto ne zmorejo ob oblikovanju operativnega
programa še poklicati vseh operiranih pacientov. Odstotek klicanih se je v tem letu povečal.
V preteklem letu smo dosegli napredek skoraj pri vseh odklonih. Še vedno pa je največ tistih s
hudo bolečino. Problem smo večkrat obravnavali na kirurškem konziliju. Neposredno je
povezan s kratko hospitalizacijo in neustrezno ali nezadostno pooperativno analgezijo, kar
poskušamo sistemsko izboljšati. Predlagamo izdelavo podobnega modela kot velja v dnevni
bolnišnici. K sodelovanju smo povabili dr. Lopuhovo, vodjo protibolečinske ambulante.
Tudi stopnja po operativnih infektov je še vedno visoka. Morda je v tolažbo to, da smo všteli
tudi tiste infekte, pri katerih ponoven poseg ni bil potreben. Ti so všteti med re operirane,
razen če je bil infekt zaznan že znotraj prve hospitalizacije. Kot obisk druge ustanove
smatramo le tiste, ki so tja odšli zaradi komplikacije našega zdravljenja.
Zaplete in odklone programsko operiranih smo spremljali prvič leta 2009, zato sistem in
vprašalnik še ni dodelan. Poskušamo vzpostaviti podoben vprašalnik kot v dnevni bolnišnici,
da bi bili podatki primerljivi. Pri tem nam bo pomagala država, ki je v letu 2011 predpisala
sledenje precej novih kazalnikov kakovosti, tudi za nujne paciente.
2.Dnevna bolnišnica – odkloni od kliničnih poti
Obdobje od 1. 1. – 31.12. 2010
PREMESTITVE IN ZAPLETI NA DNEVNEM ODDELKU
V LETU 2010
Vzrok premestitve
Anesteziološki: bolečina
Vrtoglavica, slabost
Kirurški: obsežnejši poseg
krvavitev, hematom
Medicinski:
motnje ritma,bolečina v prsih
Socialna indikacija: sam doma
brez prevoza
Skupaj
Število bolnikov
2009
Število bolnikov
2010
2
8
12
8
3
10
8
3
2
1
5
38 – 3,7%
1
1
1
27 – 2,4%
7
19
2
0
6,4%
1025
4
7
3
1
3,8%
1086
Zapleti doma
hematom
Bolečina
Drugo
Ponoven sprejem - infekt
ODKLONI SKUPAJ
ŠTEVILO PACIENTOV 2010
ODKLONI DB skupaj: 3,8 %
V dnevni bolnišnici je poleg odklonov možno delno izboljšati le še izkoristek delovnega dne.
Težava se pojavlja zlasti v zimskih mesecih, ko pacienti množično zbolevajo za
respiratornimi obolenji. Naročeni so 7 do 14 dni prej. Ko javijo, da so zboleli, pa ni moč več
103
klicati naslednjega pacienta. Tako se kakšen dan zgodi tudi polovičen upad pacientov.
Dnevna bolnišnica sicer deluje vzorno. Vsekakor jo je smiselno povečati.
6
5
4,8
4,5
4
3,7
2,7
3
2,7
2,4
2,4
2,03
2
1,6
1,3
1
0,3
0,2
0
0,1
0
0
2006
2007
2008
2009
2010
tabela 16. Premestitve, zapleti doma in ponovne hospitalizacije po obravnavi v DB
Ukrepi :
Stanje je zadovoljivo in ne odstopa od preteklih let. V dnevni bolnišnici se, zaradi bistveno
daljše čakalne dobe v bolnišnici, lotevamo vedno zahtevnejših posegov. V dogovoru z dr.
Lopuhovo smo izboljšali tudi pooperativno analgezijo doma. Težav in zapletov je malo s tem
pa tudi možnosti za izboljšanje.
104
3. ODPUST – ČAS OD ODPUSTA DO ZAKLJUČENE ODPUSTNICE
Obdobje od 1. 1. do 31.12. 2010
Skupno število pacientov oz. odpustnic 5952.
Povprečen čas od fizičnega odpusta pacienta do odpustnega pisma oddanega na pošto je bil v
letu 2010 2,7 dni oz. 66 ur .
leto
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
povprečje
2009
94 ur
63
89
77
80
98
34
48
61
59
48
45
66,33 ur
2010
50 ur
74
60
70
47
63
61
72
72
68
67
88
66,00 ur
av
gu
se
st
pt
em
be
r
ok
to
be
r
no
ve
m
be
de
r
ce
m
be
po
r
vp
re
čj
e
ju
lij
ju
ni
j
aj
m
ap
ril
ja
nu
ar
fe
br
ua
r
m
ar
ec
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Stanje je v primerjavi z letom 2009 ni izboljšalo. Povprečje kvari zlasti konec leta, ko smo bili
obremenjeni z dodatnim programom. Kadrovske omejitve se najbolj pokažejo pri delu, ki ga
najmanj cenimo. Stalno opozarjanje na nezaključeno dokumentacijo je edini način, da je ta
kazalnik še v sprejemljivih mejah. Poleg kadrov je za izboljšanje tega kazalnika nujno urediti
med oddelčne premestitve znotraj bolnišnice.
Ukrepi :
Stalno opozarjanje na nezaključene odpustnice s strani predstojnika in kadrovske okrepitve.
105
4. SMRTI HOSPITALIZIRANIH PACIENTOV
Obdobje od 1.1. – 31.12 2010
Skupno število umrlih pacientov
leto
Pričakovane smrti
Nepričakovane smrti
Skupaj
2009
94 – 1,7%
22 – 0,4%
116 – 2,1%
2010
97 – 1,6%
7 – 0,1%
104 – 1,7%
Definicijo pričakovanih oz. nepričakovanih smrti je skoraj nemogoče postaviti. V letu 2009
smo izhajali iz predpostavke, da med nepričakovane smrti štejemo tiste, pri katerih ob
retrogradni analizi ugotavljamo, da bi bilo možno narediti kaj več ali hitreje. V tem letu smo
se poslužili analize, ki poleg sprejemne bolezni ali poškodbe upošteva pridružene bolezni.
Vse smrtne primere obravnavamo na kirurškem konziliju. Zapletene primere vedno
obravnavamo multidisciplinarno. Boljši je raport, boljša predaja službe. Septični primeri
gredo čimprej v EITOS ali če je potrebno na operacijsko mizo. Vedno skupno odločimo ali je
potrebna avtopsija ali ne. Ko dobimo rezultate le te, ponovno ocenimo naše diagnoze z
obdukcijskimi in analiziramo eventualne napake.
Povprečna starost umrlih je v letu 2010 presegla 82 let.
Ukrepi :
Vse smrtne primere obravnavamo na kirurškem konziliju, kjer se tudi opredelimo do potrebe
po obdukciji. Pri vseh nepričakovanih smrtih je obdukcija zapovedana. Ko dobimo
obdukcijski zapisnik, ponovno preverimo potek bolezni in eventualna neskladja s kliničnimi
diagnozami. Mortalitetno – morbiditetne konference interdisciplinarno so še sporadične.
Odločeni smo, da bodo v tem letu zaživele.
a. Zgodnji zapleti po programski artroplastiki kolka in kolena
Kot kazalnik kakovosti so opredeljeni zgodnji zapleti po programskih primarnih
artroplastikah – infekt, omajanje s potrebo po ponovnem posegu, izpah s potrebo po
ponovnem odprtem posegu ( ne zaprta repozicija) in drugo.
V tem letu smo opravili 187 primarnih popolnih artroplastik kolka in zabeležili 1 infekt
(0,5%), ki smo ga z zgodnjo reoperacijo rešili brez menjave proteze.
Tep kolena smo opravili 72. Zabeležili smo eno reoperacijo zaradi znakov infekta (1,4%).
Tudi v tem primeru je hitro posredovanje preprečilo kasnejše zaplete.
V primerjavi z prejšnjimi leti je stanje generalno izboljšano, saj nismo imeli izpahov protez,
ki bi potrebovali operativno revizijo. Odstotek zgodnjih po operativnih zapletov je pri obeh
vrstah TEP izboljšan v primeru s prejšnjimi leti. Zapletov je manj, kot jih je v povprečju
opisanih v literaturi.
106
3,5
3
0,6
2,5
0,6
1,5
2
ostalo
omajanje
1,3
0
1,5
1,2
1
0,5
luksacija
infekt
0
1,7
1,3
1,5
0,8
1,4
0,5
0
0,5
0
20022005
20062008
koleno08 koleno09 kolk 09
kolk 10
koleno
10
Tabela 17. Zapleti endoprotetskih operacij kolka in kolena 2002 – 2010
Zaključne misli
Leto 2010 ocenjujem kot zelo delavno in uspešno. Prvič v mnogo letih smo zaustavili
naraščanje čakalnih dob. Smo pa še daleč od čakalnih dob, ki jih kot najdaljše dopustne
navaja pravilnik Ministrstva za zdravje. Zato smo postali politični problem. Čiščenje čakalnih
vrst bo prineslo nekatere realne, pa tudi navidezne rešitve. Dejstvo, da brez vlaganja države v
prostorske in kadrovske potenciale SB Jesenice ne bo trajnega izboljšanja, je na dlani. Tudi če
izven rednega delovnega časa delamo vse delavnike in sobote, ne bomo opravili več kot 500
dodatnih primerov. Čakajočih pa je po optimističnem izračunu 2000. Nov operacijski blok,
najmanj pa še ena velika operacijska dvorana je nuja, brez katere napredka ne bo. Enako velja
za kadre. Število zaposlenih v SB Jesenice stalno raste, na najbolj produktivni enoti –
kirurgiji, pa stagnira. V tem letu je naša prioriteta pridobiti specialista, ki ga je šolala
Slovenska vojska – Roberta Carotta, dr.med. Strošek se bo hitro povrnil.
Cilji za leto 2011:
1.
2.
3.
4.
5.
Prevzeti Roberta Carotto,dr.med. spec. krg. od SV
Maksimalno izkoristiti vse dosegljive operacijske prostore
Narediti ali preurediti še eno veliko aseptično operacijsko dvorano
Usposobiti še en operativni tim za izkoristek preostalih prostorskih danosti
Razdelitev kirurgije na bolj samostojne strokovne enote z večjimi pooblastili
in večjo odgovornostjo strokovnih vodij
6. Prostorsko združiti ortopedijo, travmatologijo, abdominalno kirurgijo in
splošno - septično kirurgijo
7. Praktično vzpostaviti kulturo varnosti in strpnega dialoga
107
Poročilo o dejavnosti zdravstvene nege kirurškega oddelka
Jana Lavtižar, dipl.m.s.
Koordinatorica zdravstvene nege na kirurškem oddelku
Uvod
Zaposleni v ZN na kirurškem oddelku smo sledili ciljem in kazalnikom, ki smo si jih zastavili
na začetku leta 2010. Največ tem je bilo posvečenih varnosti in kakovosti.
V letu 2010 je bilo na kirurški oddelek sprejetih 4158 kirurških in ortopedskih pacientov.
Kategorizacija pacientov na kirurškem oddelku je vidna iz grafa, ki prikazuje primerjavo med
leti 2009 in 2010.
Kategorije ZN na kirurškem oddelku
50,00
45,00
40,00
35,00
30,00
25,00
20,00
15,00
10,00
5,00
0,00
2009
2010
43
38
30
35
28
21
1.kat
2.kat
3.kat
4.kat
Graf 1: Delež kategorij na kirurškem oddelku v letih 2009 in 2010
V letu 2010 je bilo na kirurškem oddelku izvedenih 69 razgovorov s pacienti pred operacijo
resekcije raka na debelem črevesu in želodcu. Izvedenih je bilo 35 ur zdravstveno vzgojnega
dela z 31 stomisti na abdominalnem odseku.
V letu 2010 smo posredovali 367 obvestil službi zdravstvene nege in sicer v domove za
starostnike 78 obvestil, patronažni službi 270 obvestil in ostalim ustanovam, kamor smo
premestili paciente iz kirurškega oddelka 19 obvestil.
V letu 2010 je bilo 165 obravnav pacientov s strani socialne delavke. 42 pacientom je uredila
odhod v zavod in 113 jih je odšlo po razgovoru s socialno delavko domov. 49,55% pacientov,
ki so odšli domov po razgovoru, je prejelo pomoč na domu.
V letu 2010 smo v mesecu marcu in oktobru organizirali srečanje ILCO društva.
Udeležili smo se seje kirurške sekcije v mesecu marcu 2010.
108
Management
Leto 2010 smo na kirurškem oddelku zaključili z 48 zaposlenimi v zdravstveni negi. 8
zaposlenih v ZN študira na Visoki šoli za zdravstveno nego. Zaposleni so aktivno vključeni v
projektne skupine v okviru SBJ. Kirurški oddelek aktivno sodeluje s koordinatorstvom v 2
projektnih skupinah:
Projektna skupina za oskrbo pacienta s stomo.
Projektna skupina za zasebnost in dostojanstvo pacienta.
3 zaposleni so notranji presojevalci.
Cilji in aktivnosti za leto 2010
1. Zagotavljanje kakovostne celostne obravnave pacientov
•
Izdelati dve KP (splošna kirurgija, travmatološki odd.)
•
Izdelati protokol oziroma standard oskrbe pacienta s stomo
•
Tedenski oddelčni sestanki, mesečni sestanki krg.odd
•
Spremljati optimalno izpolnjene KP
•
Spremljati optimalno pripravljeno posteljo za pacienta na kolčni
trakciji
ROK
REALIZIRANO
DA NE
December 2010
NE
December 2010
DA
December 2010
DA
December 2010
DA
December 2010
DA
December 2010
DA
• Spremljati pravilno zabeleženih ocen bolečine na terapevtskem listu
UČINKOVITOST:
• Klinične poti na travmatološkem oddelku in na splošni kirurgiji niso
bile izdelane. Pripravljeni so osnutki, ki jih še nismo vnesli v
oblikovano klinično pot. V letu 2011 bomo to izvedli dokončno in
izdali klinične poti.
• Izdelan je bil standard za oskrbo izločalne stome, ni še izdan uradno,
ker še ni bil pregledan. Pregledan bo v prvih treh mesecih v letu 2011.
• Izvedenih 98 tedenskih oddelčnih sestankov, 14 sestankov.
koordinatorice ZN z dipl.m.s. in 5 sestankov koordinatorice ZN krg.
oddelka z zaposlenimi v ZN na krg. oddelku.
• Pregledanih je bilo 92 kliničnih poti na krg.odd. Pregledane so bile
naslednje klinične poti:
*KP za laparoskopsko holecistektomijo – slabo izpolnjene ali
neizpolnjene rubrike s strani zaposlenih v ZN: v negovalni anamnezi
– pomanjkljivo pacientova lastnina; ob sprejemu vrednotenje; prevzem
pacienta iz OP –podpisi osebja; dan po Op – vrednotenje; predvsem
rubrike na dan odpusta.
*KP za resekcijo raka debelega črevesa – slabo izpolnjene ali
neizpolnjene rubrike s strani zaposlenih v ZN: seznanitev zaposlenih s
strani MS ob sprejemu – ni izpolnjeno, prevzem pacienta iz OP,
vrednotenje 3 dan po OP, ni zapisanih odklonov.
109
* KP za totalno endoprotezo kolena in kolka – slabo izpolnjene ali
neizpolnjene rubrike s strani zaposlenih v ZN negovalna anamneza,
predoperativni dan, 2 dan po OP, odpustni dan, poročilo MS iz
oddelka koordinatorju ZN, razgovor koordinatorja po odpustu,
meritve v negovalni anamnezi, podatki na odpustni dan.
V večini so bile klinične poti bolje izpolnjene kot pri pregledu v
letu 2009 in na podlagi ugotovitev smo pregledali KP in dopolnili
rubrike da so bolj razumljive in podatki bodo predstavljeni na 1.
rednem krg. sestanku celotnega krg.oddelka.
• V mesecu decembru smo spremljali ali je postelja za obližno
ekstenzijo pripravljena optimalno in pri 13 pregledanih ugotovili, da v
dveh primerih ni bilo v naprej sporočeno, da se sprejema pacient na
ekstenziji in v enem primeru ni bila pacientka sakralno ustrezno.
zaščitena pred nastankom RZP. Obvestili kirurško ambulanto in enoto
sprejema na doslednost pri sporočanju.
• 2 meseca smo v letu 2010 spremljali pravilno zabeležene ocene
bolečine na terapevtskem listu.
*od pregledanih 363 terapevtskih listov pacientov po operativnem
posegu:
- v 3 primerih ni bilo narejene ocene bolečine po op posegu kar
predstavlja 0,8% vseh pregledanih terapevtskih listov
- v 16 primerih ni bila ocena narejena vsaj 3 krat dnevno kar
predstavlja 4,4 % vseh pregledanih terapevtskih listov
- v 2 primerih ni bila zabeležena jakost bolečine kar predstavlja
0,5% vseh pregledanih terapevtskih listov
- v 92 primerih je bila ocena jakosti bolečine izvedena po aplikaciji
analgetika kar predstavlja 25 % vseh pregledanih terapevtskih
listov
*od pregledanih 125 terapevtskih listov konzervativno zdravljenih
pacientov:
- v 1 primeru ni bila ocena narejena vsaj 3 krat dnevno kar
predstavlja 0,8 % vseh pregledanih terapevtskih listov
- v vseh primerih je bila zabeležena jakost bolečine kar predstavlja
100% vseh pregledanih terapevtskih listov
- v 57 primerih je bila ocena jakosti bolečine izvedena po aplikaciji
analgetika kar predstavlja 45,6 % vseh pregledanih terapevtskih
listov
Po rezultatih sodeč bi lahko rekli, da se je rezultat ocene jakosti bolečine
po aplikaciji analgetika bistveno izboljšal. V letu 2009 nismo imeli
nobenega primera zabeležene ocene po aplikaciji analgetika. Rezultat bo
potrebno še izboljšati in razmisliti o spremembi rubrike na terapevtskem
listu oz vprašanju po aplikaciji terapije.
•
2. Zagotavljanje varnosti pacientov
Izvajanje varnostnih in negovalnih vizit, pogovorov o varnosti
DA
•
Beleženje varnostnih zapletov in potencialnih varnostnih zapletov
DA
•
•
Izvajanje ukrepov po varnostnih razgovorih, VV, varnostnih zapletih
Ocenjevanje ogroženosti za padec
DA
DA
110
•
Zmanjševanje števila padcev
DA
•
Varnostni razgovori po padcu pacienta
DA
•
Ocenjevanje ogroženosti za nastanek RZP
DA
•
Zmanjševanje števila nastalih RZP
NE
•
Izdelava študij primera po nastanku RZP
DA
•
Izvajanje preventive RZP
DA
•
Izobraževanje zaposlenih o varnosti pacientov in varnostnih zapletih
•
Preprečevanje prenosa MRSA
•
Izvedenih je bilo 89 varnostnih VV in VR s strani dipl.m.s. na
kirurškem oddelku, 28 VV/VR s strani koordinatorice ZN na krg.
oddelku , 3 VV s strani predstojnika krg. oddelka in 1 s strani
pomočnice direktorja za področje ZN. Skupaj 121 VV/VR.
Izvedenih je bilo 32 negovalnih vizit na krg.oddelku.
Zabeleženih je bilo 77 varnostnih zapletov in potencialnih varnostnih
zapletov na kirurškem oddelku. Od tega je bilo 19 primerov v
povezavi z zaposlenimi v operacijskem bloku. Razlogi za zaplete v OP
so različni in bo na podlagi teh rezultatov izveden sestanek, srečanje in
VV. Težave z nepopolno pripravljenimi pacienti za OP poseg bomo
reševali v letu 2011 in si zadali cilje v tej smeri.
Izrečenih je bilo 127 ukrepov na VV in VR od tega izvedenih uspešno
v 98,4%. V naslednjem letu bosta izvedena še 2 ukrepa, ker nismo
uspeli časovno izvesti izobraževanja o varnosti in o zapletih z
nepripravljenimi pacienti za v OP.
Pri 77 varnostnih oz. potencialnih varnostnih zapletih je bilo izrečenih
57 ukrepov, od tega sta bila 2 na temo zapletov z OP (19 zapletov) in
sta bila obravnavana na VV. Nekaj ukrepov je na temo neprimernega
odnosa pacientov do osebja in prav tako svojcev vendar kljub
pogovorom je stanje do njihovega odhoda domov ostalo
nespremenjeno.
Ocenjevanje ogroženosti za padec se je izvajalo pri vseh sprejetih
pacientih. V letu 2010 je bilo ocenjevanju namenjenih 5 srečanj z
Nevenko Marinšek kjer je bila obravnavana tematika o ocenjevanju in
planiranju aktivnosti po oceni. Poudarjeno je bilo sodelovanje
celotnega negovalnega tima in ne individualno delo posameznikov.
V letu 2011 je bilo na kirurškem oddelku 19 padcev pacientov.
Zmanjšali smo število padcev v skupnem številu in tudi v nočnem času
Dosežen je bil cilj, ki je bil postavljen. Žal ni bil dosežen cilj, da
zdravnik v 91% pregleda pacienta po padcu in je bilo izvedeno le v
84%.
Varnostni razgovori po padcu pacienta so bili izvedeni v vseh primerih
(19), kar predstavlja 100%. Izboljšali smo nadzor preko noči z
odprtimi vrati pri ogroženih pacientih za padec. Veliko razgovorov in
•
•
•
•
•
DA
NE
111
•
•
•
•
•
•
tem sestankov je bilo v tej smeri in glede na rezultate je bilo
učinkovito.
Ocenjevanje ogroženosti za nastanek RZP se je izvajalo pri vseh
sprejeti pacientih.
V letu 2010 cilj zmanjševanja RZP ni bil dosežen kot je bilo
načrtovano. Pridobili smo 17 RZP na kirurškem oddelku. Cilja za leto
2010 nismo dosegli, saj smo planirali 12 novonastalih RZP. Predvsem
izstopajo RZP pri operiranih pacientih, ki so sicer samostojni. Največ
RZP je na stalo na peti ali v sakralnem predelu. Izvedenih je bilo 11
VV/VR na temo preventive in tudi delavnice o preventivi RZP, ki so
jih obiskali zaposleni v 90%. Potrebno je poudariti tudi pomanjkanje
blazin na oddelku, ker so dinamične blazine po večini na ostalih
oddelkih v bolnišnici. Težko je dobiti blazino nazaj na oddelek zaradi
zasedenosti in vse slabšega stanja pacientov na vseh oddelkih v SBJ.
Izdelava študij primera po nastanku RZP je bila izvedena v 17
primerih kar predstavlja 100% izvedbo. Študije kažejo, da se pacienti,
predvsem samostojni po OP, ne obračajo dovolj. Spodbujati je
potrebno obračanje, obenem operirance obračati za 30 stopinj. V letu
2011 bo potrebno več truda in dela vložiti v preventivo RZP pri
operiranih pacientih in tudi pri paliativnih pacientih.
Izvajanje preventive RZP pri vseh ogroženih pacientih. Nastalo je tudi
nekaj poškodb kože zaradi občutljivosti na obliže. V izvajanju
preventivi se prevečkrat pozablja na obračanje. Tudi v klinično pot za
TEP kolka in kolena je potrebno vnesti rubriko obračanja in preventive
RZP.
Izobraževanje zaposlenih o varnosti pacientov in varnostnih zapletih je
bilo izvedeno:
- Boškinovi dnevi 22. in 23.4.2010 = 10 zaposlenih
- Varnost pacientov 21.10.2010 = 14 zaposlenih
- Bolnišnične okužbe marec 2010 in sept 2010 = 11 zaposlenih
To predstavlja 72,9% vseh zaposlenih krg. oddelka na predavanjih o
varnosti.
Preprečevanje prenosa MRSA je bilo izvajano preko celega leta
vendar je prišlo, do prenosa MRSA na krg. oddelku v 4 primerih. Do
prenosa je prišlo z osebe, ki ob sprejemu ni bila znana kot poz. MRSA.
Odvzetih je bilo 840 brisov na MRSA, 217 brisov na ESBL in 199
brisov na VRE. V letu je 2010 bilo 29 pacientov ESBL pozitivnih odkritih z odvzemov brisa ob sprejemu. V vseh primerih smo o novo
odkritih obvestili ustanove iz katerih so bili pacienti sprejeti na
kirurški oddelek ter v primeru, da je bil pacient sprejet od doma, smo
obvestili patronažno službo. V sredini leta 2010 je bilo na KOBO
dogovorjeno, da se spremenijo navodila za odvzem ESBL brisov in
namreč vsem novo sprejetim, ki so bili hospitalizirani v zadnjih 6
mesecih in pri vseh premeščenih pacientih. Izvedena je bila delavnica
razkuževanja rok z varnostno vizito na temo razkuževanja rok.
Preverjeno je bilo razkuževanje pred in po delavnici na odseku, kjer je
prišlo do prenosa MRSA. Prav tako sta bila preizkusa razkuževanja
rok s skrinjico izvedena na ostalih dveh odsekih. Rezultati so bili
preko 90%. Tudi v letu 2011 bo potrebno ponoviti delavnice o
razkuževanju rok. Izolacijski ukrepi niso vedno izvajani po standardu
zaradi neustreznih prostorov za paciente in je potem potreben še večji
112
•
•
•
nadzor nad izvajanjem razkuževanja rok, osebne urejenosti in
izvajanja izolacijskih ukrepov.
3. Pridobivanje, obnavljanje znanja zaposlenih na kirurškem
oddelku
organizacija izobraževalne delavnice o pravilni fiksaciji pacientov in
rokovanje z inzulini ter aplikacija inzulina
DA
izdelava seminarskih nalog – zaposleni - tematsko po oddelkih in
predstavitev le teh na sestankih
DA
aktivna udeležba na strokovnih srečanjih
DA
•
pasivna udeležba na internih in eksternih strokovnih srečanjih,
delavnicah
• udeležba na projektnih skupinah in vodenje projektnih skupin
UČINKOVITOST:
• Zaposleni s krg. oddelka so se udeležili:
- izobraževalne delavnice o pravilni fiksaciji pacientov = 12
udeležencev
- rokovanje z inzulini ter aplikaciji inzulina = 44 udeležencev
- delavnice o prehrani = 38 udeležencev
•
Izdelane so bile 4 seminarske naloge in predstavljene na sestanku
krg.oddelka.
•
V letu 2010 sta bili 2 aktivni udeležbi na eksternih in strokovnih
srečanjih.
•
V letu 2010 je bilo 141 pasivnih udeležb medicinskih sester s
krg.oddelka. Od tega na internih izobraževanjih 112 udeležb in
udeležb na eksternih izobraževanjih, 29 udeležb – v ta izobraževanja
niso šteta izobraževanja koordinatorice ZN na krg. oddelku. Z aktivno
udeležbo v G.Martuljku smo predstavili izvajanje varnostne vizite na
krg. oddelku in tako predstavili eno dobrih praks preko katere skrbimo
za varnost pacientov. Druga udeležba je bila na konferenci o kakovosti
•
Medicinske sestre s kirurškega oddelka so v letu 2010 vodile 3
projektne skupine in sodelovale v vseh projektnih skupinah, ki
delujejo v okviru SBJ.
113
DA
DA
Grafični prikazi
Prenosi MRSA na kirurškem oddelku
Incidenca MRSA 2010 kirurski oddelek
1
0,9
0,8
0,7
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
pridobljene
znane in prinešene
skupaj
pridobljene 09
de
ce
m
be
r
be
r
no
ve
m
ok
to
be
r
se
pt
em
be
r
av
gu
st
ju
lij
ju
ni
j
m
aj
ap
ril
ar
ec
m
ja
nu
ar
fe
br
ua
r
0
znane 09
Graf 2.: Incidenca znane in v bolnišnico prinešene, v bolnišnici pridobljene in skupna incidenca MRSA v letu
2010.
Razjede zaradi pritiska na kirurškem oddelku
14
12,0
12
10
10
10
8
8
7
7
6
5,0
6
4
3
3
2
1
2
2
1
1
0
2 2
5,0
3,0 3
3
2
2
1
2,0
1 1
0
6
3
2 2,0
1,0
1,0
0
pridobljene
prinešene
obravnavane
r
r
be
ce
m
de
ve
m
be
er
to
b
ok
no
se
pt
em
be
r
st
av
gu
lij
ju
j
ni
ju
m
aj
ril
ap
ar
ec
m
r
br
ua
fe
ja
nu
ar
0
pov. prid. 10
Graf 3: Prikaz števila razjed zaradi pritiska pridobljenih, prinešenih in obravnavanih v letu 2010. Črtni graf
prikazuje cilj- 1 pacient na mesec v letu 2010.
Padci na kirurškem oddelku
114
Padci na kirurškem oddelku v letu 2010
10
9
8
7
6
5
3
3
4
3
1
2
1
1
1
2
22
1
1
1
1
0
0
ja
nu
ar
b
fe
a
ru
r
m
ec
ar
ap
ril
m
aj
ju
j
ni
PADCI S POSTELJE
ju
lij
s
gu
av
t
VSI PADCI
s
m
te
ep
be
r
t
ok
e
ob
r
no
be
m
ve
r
de
be
m
ce
r
Graf 4: Prikazuje gibanje števila padcev s postelje in vseh padcev po mesecih na kirurškem oddelku
Cilji in aktivnosti za leto 2011
CILJ
AKTIVNOSTI
Zagotavljanje
kakovostne celostne
obravnave
pacientov
•
Izdelati tri KP (splošna
kirurgija, travmatološki odd.)
•
Izdelati 2 standarda
•
Obnoviti obstoječe klinične poti
•
Izdelati protokol/navodila za
pripravo pacienta na operativni
poseg
Zagotavljanje
informiranosti
pacientov in svojcev
Zagotavljanje
varnosti pacientov
•
Tedenski oddelčni sestanki,
mesečni sestanki ZN krg.odd
•
Spremljati optimalno izpolnjene
KP
•
Spremljati pravilno pripravljene
paciente za v OP
•
Izdelati protokol priprava
pacienta na OP
•
Izdelati navodila za paciente za
pripravo na OP
•
Izdelati zloženko za svojce in
pacienta ob sprejemu na krg.
oddelek
•
Izvajanje varnostnih in
ČASOVNI
OKVIR
December 2011
December 2011
Marec 2011
April 2011
December 2011
April in oktober
2011
December 2011
- mesečno
Februar 2011
ODG. OSEBA
Dipl.m.s. krg.
oddelka
Monika
Vogelnik
Polona Noč,
Metka Zima
Jana Lavtižar,
Darja Rajgelj
Jana Lavtižar
MonikaVogelnik
Marec 2011
115
Mesečno
December 2011
Dipl.m.s. na krg.
oddelku
negovalnih vizit, pogovorov o
varnosti
•
Beleženje varnostnih zapletov
in potencialnih varnostnih
zapletov
December 2011
December 2011
December 2011
December 2011
Izvajanje ukrepov po varnostnih
razgovorih, VV, varnostnih
zapletih
December 2011
December 2011
December 2011
Jana Lavtižar
•
Preprečevanje padcev
pacientov
December 2011
December 2011
Dipl.m.s. na
krg.oddelku
•
Varnostni razgovori po padcu
pacienta
•
Zmanjševanje števila nastalih
RZP
•
Izdelava študij primera po
nastanku RZP
•
Izobraževanje zaposlenih o
varnosti pacientov in varnostnih
zapletih
•
Preprečevanje prenosa MRSA
•
Odvzem nadzornih brisov po
protokolu
Razvijanje kadrov v •
ZN na kirurškem
oddelku
Pasivna udeležba po planu
izobraževanja na eksternih in
internih izobraževanjih
December 2011
Jana Lavtižar
•
Aktivna udeležba na
strokovnem srečanju
Julij 2011
•
Letni razgovori
•
Udeležba zaposlenih na
izobraževanjih kirurškega
oddelka
•
Povezovanje
znotraj
interdisciplinarnih
timov
December 2011
December 2011
Jana Lavtižar
Aktivne udeležbe
Lavtižar J, Kramar Z. Varnostne vizite – predstavitev filma o izvajanju varnostne vizite.
116
Strokovni seminar, 3. Dnevi Angele Boškin, Učimo se varnosti od najboljših – prikaz
dobrih praks, 22. in 23.4. 2010
Lavtižar J, Kramar Z. Kam so nas pripeljale klinične poti? 19. letna konferenca za kakovost
11. in 12.11. 2010 Portorož
Lavtižar J. Predaja pacienta med sekundarnim in primarnim nivojem oskrbe. 10 regijska
koordinacija Gorenjske, 14.12.2010
Zahvala
Zahvaljujem se vsem zaposlenim na kirurškem oddelku, ki so aktivno sodelovali pri izvajanju
varnostnih vizit in razgovorov ter tako širili varnostno kulturo. Obenem tudi za aktivno
beleženje neljubih in potencialnih neljubih dogodkov ter tako preprečili marsikateri varnostni
zaplet.
Prav tako se zahvaljujem vsem koordinatoricam in vsem ostalim, ki ste vstopali v naš proces
dela in nam pomagali skrbeti za varnost pacientov ter kakovostno delo ZN na kirurškem
oddelku.
117
Poročilo o delu koordinatorice ZN za oskrbo kronične rane
Oti Mertelj, dipl.m.s.
Kakovost že dolgo ni več samo tehnična kategorija, kjer se ustreznost proizvoda ocenjuje
glede na tehnične zahteve. Kakovost vse bolj povezujemo in doživljamo s človeškimi
potrebami, tudi s potrebami pacientov, ki imajo kronično rano. Kljub različnim novim
pristopom pri oskrbi kroničnih ran, poplavi sodobnih oblog imajo pacienti še vedno kronično
rano in probleme povezane z njo.
Delo koordinatorice v letu 2010 je bilo namenjeno aktivnostim na področju preventive RZP,
vodenju kazalnika kakovosti, izobraževanju zaposlenih, mentorstvu študentom Visoke šole za
zdravstveno nego Jesenice, svetovanju in oskrbi kronične rane.
V letu 2010 je koordinatorica imela 505 prvih obravnav pri pacientih s kronično rano in
akutno rano. Obravnave so se pri pacientih nadaljevale vse do odpusta. Največ je bilo
obravnavanih pacientov z RZP. Koordinatorica ZN za oskrbo kroničnih ran je članica
zdravstvenega in negovalnega tima in njeno delo poteka na vseh oddelkih in enotah
bolnišnice, kjer ležijo pacienti s kroničnimi ranami in akutnimi ranami.
1. Realizacija ciljev v letu 2010
1. CILJ : Znižanje incidence pridobljenih RZP iz 4,1promile na 3,9
promile
•
•
•
ROK
Kontinuirano
Kontinuirano izobraževanje članov negov. tima
Delovanje projektnega tima
Preverjanje skladnosti izvedenih aktivnosti preventive s
standardom kakovosti preventive RZP
• Izdelava študije primerov
• Mesečna predstavitev in poročanje o stanju RZP
• Korektivni ukrepi
UČINKOVITOST: 100%
REALIZIRANO
DA
2. CILJ :Dvig ravni znanja zaposlenih v zdravstveni negi na področju
oskrbe rane in preventive RZP
ROK
I.
polletje
II.
polletje
REALIZIRANO
DA
AKTIVNOSTI:
• I. Delavnice so bile izvedene januarja, februarja in marca 2010
• II. Delavnice so bile izvedene novembra, decembra 2010
• Skupaj je bilo izvedenih 19 delavnic
UČINKOVITOST: 70%
3. CILJ Uvajanje procesa kakovostne in varne oskrbe pacientov s
kroničnimi ranami.
AKTIVNOSTI:
• Ni bilo možnosti za testiranje in spremljanje celjenja rane z
novimi materiali ali metodami . V prihodnje dogovor s
proizvajalci glede možnosti testiranja.
UČINKOVITOST:
0%
118
ROK
Kontinuirano
REALIZIRANO
NE
4. CILJ Kakovostnejša obravnava pacientov z vensko golenjo razjedo z
uporabo kratkoelastičnih povojev .
ROK
Kontinuirano
AKTIVNOSTI:
• V prihodnje predstavitev problematike in pomena povijanja tako
zdravnikom kot medicinskim sestram
•
UČINKOVITOST:
0%
REALIZIRANO
NE
5.CILJ Izboljšanje organizacije dela s pomočjo informacijske podpore.
ROK
Do junija 2010
REALIZIRANO
NE
AKTIVNOSTI:
• Dopolnitev in nadgradnja računalniškega programa v zvezi s
preventivo in oskrbo kroničnih ran
UČINKOVITOST:
10%
6. CILJ
Evidentiranje vseh poškodb kože, odrgnine obliži,inkontinenca,nepravilne
fiksacije
AKTIVNOSTI:
• Evidentiranje vseh poškodb kože
UČINKOVITOST:
AKTIVNOSTI:
• Izdelava protokola o uporabi grelnih blazin in antidekubitusnih
blazin za določene vrste operacij.
ROK: Do
decembra 2010
REALIZIRANO
DA
100%
8. CILJ Izobraževanje koordinatorice ZN za oskrbo kroničnih ran v tujini
AKTIVNOSTI:
UČINKOVITOST:
REALIZIRANO
NE
50%
7. CILJ Kakovostnejša obravnava pacientov med op. posegom.
UČINKOVITOST:
ROK
Kotinuirano
0%
119
ROK:November
2010
REALIZIRANO
NE
2. Kakovost in varnost
Za doseganje cilja to je zmanjšanje incidence pridobljenih RZPso bili izvedeni tudi določeni
korektivni ukrepi in varnostne vizite po oddelkih in enotah..
1. IZPOSTAVLJENI PROBLEM Zmanjšanje števila razjed zaradi pritiska
nastalih v bolnišnici
Izvedenih je bilo 29 VV/V
ŠT. VV/VR
29
OZZN
3 Realizacija 100%
EITOS
4 Realizacija 67 %
INT. ODD
7 Realizacija 78%
IIT
3 Realizacija 100%
KRG in OP
10 Realizacija 90%
GIN
1 Realizacija 100%
PED
1 Realizacija 100%
UČINKOVITOST IZVEDENIH UKREPOV:
Leto
Incidenca RZP
2008
5,6
2009
4,1
2010
3,8
Tabela 1.Prikaz incidence pridobljenih RZP v SBJ od 2008 do 2010 na vse sprejete paciente.
Leto
RZP ob sprejemu
2008
318
78
2009
330
59
2010
417
57
Tabela 2..Prikaz in primerjava med številom pacientov ki so imeli RZP že ob sprejemu in
številom pacientov, ki so RZP pridobili v bolnišnici od leta 2008 do 2010.
1.CILJ
Doseči incidenco
pridobljenih RZP
na 3,4 promile
AKTIVNOSTI
Dosledno izvajanje
vseh preventivnih
ukrepov in nadzor
Izobraževanje
ČASOVNI OKVIR ODG. OSEBA
Kontinuirano
Koordinatorica ZN
2011
za poskrbo kronične
rane , koordinatorice
ZN oddelkov in enot
2.CILJ
Izboljšanje
organizacije dela s
pomočjo
informacijske
podpore.
AKTIVNOSTI
Koordinatorica ZN
Junij 2011
za oskrbo kronične
rane
Informatiki
3.CILJ
Testiranje novih
materialov za
oskrbo pacientov s
AKTIVNOSTI
Ponovni dogovor z
informatiki
Dogovor s proizvajalci
120
December 2011
za področje ZN in
oskrbe
Koordinatorica ZN
za oskrbo kronične
rane
kroničnimi
ranami.
4.CILJ
Ocena rane s
pomočjo
računalniških
programov ,
poenotenje navodil
ob odpustu
pacienta
AKTIVNOSTI
Dogovor med
zdravnikom in
koordinatorico ZN za
oskrbo ran ob odpustu
pacienta
5.CILJ
AKTIVNOSTI
Izobraževanje
članov negovalnega Delavnica
Izobraževalni dan
tima
Kontinuirano
Strokovna direktorica
Koordinatorica ZN
za oskrbo kronične
rane Pomočnica
direktorja za
področje ZN in
oskrbe
Maj
2011
Koordinatorica ZN
Oktober 2011
za oskrbo kronične
rane
4. Izobraževanje koordinatorice ZN za oskrbo kronične rane
Pasivna udeležba na izobraževanjih
2. mednarodna poletna šola raziskovanja
Kvalitativna in kvantitativna paradigma raziskovanja v zdravstveni negi
Ljubljana 10 in 11. junij 2010
Aktivna udeležba na izobraževanjih
Delavnice za zaposlene v negovalnem timu- izvedenih 19 delavnic
Mertelj O.,Kramar Z., Sivec G.,Lopuh M.
Etične dileme pri oskrbi hudo bolnih pacientov z razjedo zaradi pritiska
3. mednarodna znanstvena konferenca s področja raziskovanja v zdravstveni negi
in zdravstvu. Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice
Mertelj O., Lopuh M., Kramar Z.
Ethical decision making dilemmas in prevention of pressure ulcers in
terminally ill patients.
26.-28. maj Geneva 2010 EWMA
Mertelj O.,Kramar Z.
Razjeda zaradi pritiska ali poškodba kože zaradi vlažnosti kože ?
Moravske Toplice 2010 DORS
Lavrinec P., Mertelj O. Ocena količine in kakovosti zaužite hrane- delavnice
Lipica 2010 DORS
Eden izmed pomembnih realiziranih ciljev, ki je bil dosežen je nižja incidenca pridobljenih
RZP v primerjavi s preteklim letom. Uspeh, ki smo ga dosegli je rezultat skupnega dela in
sodelovanje med vsemi člani negovalnega tima.
Žal pa včasih ob premestitvah pride do konfliktov in dokazovanja kje je nastala RZP. Zavedati se
moramo, da to ni vaša in ne naša RZP, ampak gre tu za pacienta, ki je pridobil RZP v naši bolnišnici.
Poskrbimo raje za dosledno izvedbo vseh preventivnih ukrepov od sprejema do odpusta in teh
situacij ter izgube časa bo vedno manj.
121
Poročilo o dejavnosti kirurške in ginekološke operativne
zdravstvene nege
Darja Rajgelj, dipl.m.s.
Koordinatorica zdravstvene nege v operativni dejavnosti
1.Uvod
Že kar nekaj let zapored se veliko govori o gradnji prizidka, v katerem bi dobil svoje mesto
tudi nov operacijski blok v pravem pomenu besede in ne tak, kot ga imamo trenutno. Da so
potrebe po novih prostorih res upravičene, govorijo številni argumenti. Res so trenutni
prostori doživeli prenovo v letu 2005, ko je grozilo zaprtje op. prostorov zaradi dotrajane
električne in ostale napeljave, so pa ostali prostori absolutno premajhni in ne ustrezajo več
standardom za dobro in varno delo. Primerjalno se je število opravljenih operativnih posegov
od leta 2007, ko jih je bilo 3312, v letu 2010 dvignilo na 4602 operativna posega v letu dni.
Pomemben podatek je, da se je to dogajalo s skoraj nespremenjenim številom kadra, kar se
tiče zdravstvene nege in v istih prostorih in z istim inštrumentarijem. Obstaja želja vseh, ki
delamo v teh pogojih, da bi lahko v prihodnjih letih pisali nekaj tudi o novih prostorih za
operacijski blok
V takšnih pogojih dela tudi ni veliko možnosti za širjenje že obsoječih in uvedbo novih vej
kirurgije, kar velja zlasti za ortopedijo, urologijo. Pogosto zato zmanjka tudi prostora za
travmatologijo, ki je nepredvidljiva in se je ne da programirati v naprej.
Delo v operacijskem bloku je ena od najbolj nevralgičnih točk delovnih procesov v
zdravstvenih organizacijah. Tukaj poteka delo skoraj vedno z zvišanim nivojem adrenalina.
Prav zaradi tega se pojavljajo številni problemi v komunikacijah tako v horizontalni kot v
vertikalni smeri. Delo v operacijskem bloku je izrazito timsko in prav zaradi tega posebno
odvisno od visoke etične ravni vseh zaposlenih, ki naj bi delovali po principu
multidisciplinarnega tima.
Operacijske medicinske sestre so nedvomno del zdravstvene nege, vendar se dela in naloge
specifično prepletajo z deli in nalogami zdravnikov v operacijski dvorani. Delo je timsko,
vsak posameznik prispeva h kakovostni izvedbi in uspehu zadanih nalog in ciljev. Naloge so
prerasle samo pripravo pacienta na operativni poseg, vključno s pripravo prostora, opreme,
materiala in aparatur ter instrumentiranje ob izvedbi operativnega posega. Danes operacijske
medicinske sestre odgovorno razvijajo stroko perioperativne zdravstvene nege, jo organizirajo
in vodijo.
Žal v Sloveniji nimamo oblikovanih oziroma sprejetih standardov o načinu sistemizacije
kadrov ZN v operativni dejavnosti. Različne raziskave so pokazale, da je sistemiziranje
kadrov v operacijskih dvoranah po slovenskih bolnišnicah različno. Hkrati pa ugotavljamo, da
še vedno ni bazičnega izobraževanja, saj sedanji način izobraževanja diplomiranih
medicinskih sester ne daje znanj, ki jih kasneje potrebujejo za opravljanje specifičnih nalog v
operativni dejavnosti.
2. Kadrovska zasedba in organizacija dela
Kadrovska situacija v primerjavi z lanskim letom:
122
OP MS
MS bolniška
MS porodniška
SMS
SMS
bolniška,porodniška
koordinator
študent
študij ob delu
KONEC LETA 2009
13
0
2
6
1
1
1
2
KONEC LETA 2010
12
1
1
6
1
1
0
3
3. Izobraževanje v letu 2010
IZOBRAŽEVANJA V LETU 2010
MS SMS
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, Učne delavnice visokošolske
didaktike 2010,
3.2., 4.2., 11.2.2010, Jesenice
3
DMSBZT Gorenjske., predavanje z naslovom Ženske – ženskam, 4.3.2010, Bled
4
Strokovni seminarji zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije: Sekcija MS
in ZT v sterilizaciji, seminar z naslovom » Pravica vsakega pacienta – čist in
sterilen inštrument«, 22.in 23. 4. 2010, Portorož
2
Boškinovi dnevi na temo Učimo se varnosti od najboljših - prikaz dobrih praks,
22.in 23. 4. 2010, Gozd Martuljek
3
v managementu, Opolnomočenje managementa ZN za uspešno sodelovanje pri
upravljanju zdravstvenih zavodov, 20. 4. 2010, Ljubljana
1
1. učna delavnica Artrexovih proizvodov za OPMS, 21. in 22.5.2010, Bizeljsko
1
in ZT v operativni dejavnosti, seminar na temo »Obvladovanje bolnišničnih
okužb v operacijski sobi», 7. in 8.5.2010, Čateške Toplice
Aktivna udeležba: Pristavec Tanja – Bohinc Darka (predavanje),
Žvab Nina – Kovačič Janja (poster)
4
Izobraževanje iz komunikacije (NLP) za klinične mentorje Visoke šole za
zdravstveno nego Jesenice 4.5., 11.5., 18.5., 25.5. 2010, Ljubljana
1
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, Jesenska šola mentorstva, 9.9. in
10.9.2010, Jesenice
2
Delavnica: Žalost ob izgubi, eksplantacija in darovanje organov, 8.9.2010, Ribno
1
123
1
1
v managementu, Zdravstveni management, 20.10. 2010, Maribor
1
Etika v praksi ZN, 1.12.2010, Ljubljana
2
Ogled UKC Ljubljana, operacijski blok – Kirurški varnostni sistem, 8.12.2010
1
ILS, Jesenice
2
INTERNA PREDAVANJA IN DELAVNICE
MS SMS
Komunikacijske delavnice »Učinkovita komunikacija – temelj ustvarjalnega
sodelovanja«
6
Strateške delavnice SBJ, 12.3.2010 in 11.6.2010, Ribno
1
Bolnišnične okužbe
4
Management v zdravstveni negi, Jesenice, 1.4.2010
2
Varstvo osebnih podatkov pacientov
3
Varnost pacienta je kakovost, prof.dr. Andrej Robida, pomlad 2010
3
Torakalna drenaža, 10.6.2010
Torakalna drenaža, 7.7.2010
1
1
2
1
6
TBC, 27.10.2010
4
1
Obravanava pacienta z bolečino, 20.5.2010
1
Uvajanje v CS
10
7
4. Poročilo o izvedenih ciljih v letu 2010
- Plan izobraževanja smo v celoti izpolnili tako kot smo planirali, kadrovska situacija je bila
med letom ugodna, konec leta 2010 pa je bilo stanje spet slabše v primerjavi s koncem leta
2009.
- V projektni skupini za razvijanje standardov kakovosti smo letos izdelali nov standard
Nameščanje in uporaba manšete za krvno stazo
- Sodelovali smo tudi v skupini za pripravo kliničnih poti in pri revidiranju že napisanih
kliničnih poti.
- V letu 2010 smo sodelovali tudi v projektni skupini za preprečevanje padcev in v projektni
skupini za pacientovo dostojanstvo in pacientove pravice .
- Aktivno vključevanje v skupini za bolnišnično higieno – poudarek je še naprej na pravilnem
124
ločevanju odpadkov na mestu nastanka, točenju vode na manj pretočnih izlivkah in varnosti
pacienta v zvezi s preprečevanjem širjenja mnogotero odpornih bakterij.
- Zamenjava žebljev za operacije stegnenice in golenice
- Nabava novega seta – TEN
- Pomembna pridobitev za operacijski blok je bila nabava kontejnerjev in mrež za osnovni
inštrumentarij in seveda nabava dodatnega inštrumentarija predvsem zaradi uvedbe
centralne sterilizacije v letu 2011.
- Dokončen dogovor o shranjevanju in transportiranju histopatoloških preparatov ob uvedbi
patološkega oddelka.
- Napisan je bil proces Celostna obravnava pacienta v operacijskem bloku za potrebe notranje
in zunanje presoje za ISO standard 2010.
- Notranja presoja za ISO standard 5. 5. 2010
- Zunanja presoja za ISO standard 20. 5. 2010
- Na kliničnih vajah sta bili poleg rednih in izrednih študentov Visoke šole za zdravstveno
nego Jesenice še dve študentki iz tujine, ki sta bili na mednarodni izmenjavi študentov.
- Od meseca septembra do decembra smo opravljali dodatni program tudi med tednom (od
ponedeljka do četrtka v popoldanskem času) in ob sobotah. Skupno je bilo tako v dodatnem
programu opravljenih 233 operacij.
- Dobava nove operacijske mize 18. 8. 2010
- Opravljeni so bili redni letni razgovori z zaposlenimi – 19 sodelavcev.
- V celotnem letu 2010 je sterilizacija inštrumentarija potekala v CS. Dela z obnovo CS so se
zamaknila, tako da bodo celoten postopek reprocesiranja inštrumentov prevzeli s 3. 1. 2011.
Konec leta 2010 so potekale intenzivne priprave na to temo:
nabava dodatnega inštrumentarija za osnovne sete, nabava mrež in kontejnerjev za sete,
poenotenje setov, popravljanje in dopolnjevanje seznamov, dodajanje fotografij posameznih
setov, popis vseh novih setov s slikovnimi prilogami za potrebe selitve sterilizacije iz op.
prostorov v CS, pomoč osebju v CS pri sestavi setov in reorganizaciji dela v CS po prenovi v
letu 2010, dodelati je bilo treba tudi transportno pot inštrumentov iz op. bloka v CS in nazaj.
5. Letno poročilo o izvedenih aktivnostih za dosego letnih ciljev v okviru uvajanja
kakovosti in varnosti v perioperativni dejavnosti 1. 1. 2010 – 31. 12. 2010
Cilj št.1
- pridobivanje,obnavljanje
znanja zaposlenih v op. bloku
- razvoj zaposlenih
Kazalnik
- število internih izobraževanj
in delavnic znotraj enote
- število izobraževanj v okviru
SBJ
- število planiranih in
izvedenih zunanjih
izobraževanj
Dosežena
realizacija v
%
Predvidena
letna
realizacija
11=100%
10 do konca
leta
po planu SBJ
100%
12 =100%
6-8 do konca
leta
- število pasivnih udeležencev
na zunanjih srečanjih
22 =100%
- število aktivnih udeležencev
4=100%
12-14 oseb
do konca leta
2 osebi do
125
Rezultat –
vedno
preverimo
stanje po
ukrepih
konca leta
na strokovnih srečanjih
- število izpeljanih letnih
razgovorov z zaposlenimi
Izvedene
aktivnosti
100%
vse OP MS in
SMS do
konca marca
2010
- utrjevanje aktivnosti s
področja perioperativne ZN
- izbira primernih tem
- plan izobraževanja za leto
2010
- izvedba izobraževanj v enoti
- izvedba izobraževanj v okviru
SBJ
- udeležba na zunanjih
izobraževanjih in poročanje – 100%
poročila in predstavitev za
zaposlene v enoti
Korektivni
ukrepi
Cilj št. 2
- varna obravnava pacienta
v op. bloku
Dosežena
realizacija v
%-
Predvidena
letna
realizacija
Rezultat – vedno
preverimo stanje
po ukrepih
- dvig varnostne kulture v
op. bloku
Kazalnik
- število padcev pacientov
v op. bloku v letu 2010 1
0
- število uspešno izvedenih
korektivnih ukrepov
91%
Izvedene
aktivnosti
-število poškodb kože
pacientov (v povezavi z
oddelkom in
kordinatorico za kronične
rane)
5 in pol
primera v
celem letu
- število izvedenih VV/VR
30 = 100%
- varnostne vizite in
razgovori o varnosti
126
- uspešno izvedeni
vsi korektivni
ukrepi v zvezi s
padcem
- štirje ukrepi so
pred izvedbo v
letu 2011*
30 do konca
leta
- poročila o VV in RV v
letu 2010
- beleženje neljubih
dogodkov
- spremljanje neljubih
dogodkov v komunikaciji
z oddelkom
Korektivni
ukrepi
*Priprava literature o perioperativni ZN za študente
*Predavanje za zaposlene v op. bloku na temo antidekubitusnih in grelnih blazin
*Protokol Priprava in uporaba antidekubitusnih in grelnih blazin v op. bloku
*Protokol z navodili za preprečevanje prenosa večodpornih bakterij v op. bloku
127
Cilj št. 3
izboljšanje kakovosti dela Dosežena
ZN v op. bloku
realizacija v
%
- število izdelanih
standardov
1 = 33%
Predvidena
letna
realizacija
Kazalnik
-pozitivna notranja in
zunanja presoja
Izvedene
aktivnosti
-število izdelanih
protokolov
50%
- napisati proces celostne
obravnave pacienta v op.
bloku
- sodelovanje v projektni
skupini za standarde
skupini za klinične poti
-vključitev v projektno
skupino za padce in
skupino za pacientove
pravice
- sodelovanje z VŠZD
- priprave na CS
100%
Rezultat
Priprava in uporaba
manšete za krvno
stazo
- notranja presoja,
ukrepi s strani ZN
izvedeni
- nabava
inštrumentov in
kontejnerjev,
- popis setov s
slikami za potrebe
CS
- v pripravi:
Protokol - grelne
blazine in navodila
za preprečevanje
prenosa odpornih
bakterij v op. bloku
- v pripravi gradivo
za študente VŠZD
na kliničnih vajah v
op. bloku
Korektivni
ukrepi
6. Poročilo o varnostnih vizitah in varnostnih razgovorih v letu 2010
Eden od pomembnih ciljev perioperativne zdravstvene nege je varna obravnava pacienta v op.
bloku in dvig varnostne kulture v op. bloku. Zato smo letos dokaj aktivno pristopili k
128
izvajanju aktivnosti na tem področju. Planirali smo najmanj dve varnostni viziti in razgovore
o varnosti na mesec, izvedli pa smo jih precej več, saj se je na koncu izkazalo, da je veliko
več priložnosti za varnost, kot smo si mislili.
1.1. - 30.6.2010
1.7. - 31.12.2010
število VV/VR
13
17
število izrečenih ukrepov
39
56
število uspešno izvedenih ukrepov
33
54
Najpogostejši varnostni problemi ali zapleti:
- varnost pacienta (primerna delovna temperatura v op. prostorih, padec pacienta,
prisotnost osebja pri operativnih posegih, označevanje in transport histoloških in
mikrobioloških preparatov, prenehanje delovanja aparature, gretje tekočin, pacientovi
izvidi in dokumentacija, higienska urejenost pacienta ob sprejemu v op. blok,
nevarnost RZP in poškodbe kože, kontrola sterilnosti, zaščitna oblačila za osebje op.
bloka)
- preprečevanje bolnišničnih okužb v op. bloku
- priprave na centralno sterilizacijo
- delo kliničnih mentorjev
- dotrajanost operacijskih miz
- neprimerna komunikacija v timu
- proces celostne obravnave pacienta v op. bloku
- izpolnjevanje dokumentacije v perioperativni zdravstveni negi
- ločevanje odpadkov na mestu nastanka
CILJI IZ PRETEKLEGA LETA:
- Priprava literature o perioperativni ZN za študente
- Predavanje za zaposlene v op. bloku na temo antidekubitusnih in grelnih blazin
- Protokol Priprava in uporaba antidekubitusnih in grelnih blazin v op. bloku (v sodelovanju z
anestezijskimi MS)
- Protokol z navodili za preprečevanje prenosa večodpornih bakterij v op. bloku (v
sodelovanju SOBO)
CILJ: sodelovanje v projektni skupini za standarde in projektni skupini za klinične poti
Namen: oblikovati in napisati en nov standard kakovosti za področje perioperativne ZN,
možne teme: Zaščita pacienta pred IO sevanjem v op. dvorani in sodelovati pri pisanju novih
kliničnih poti in popravljanju že napisanih kliničnih poti
protokol: Otroška ekstenzija
Vključitev v projektno skupino za Preprečevanje padcev – 1 udeleženec
Vključitev v projektno skupino za Bolnikovo dostojanstvo in bolnikove pravice – 1
udeleženec
CILJ: popraviti in dopolniti Protokol dela v operacijskem delu za potrebe standarda
kakovosti SBJ kot dodatek Celostne obravnave pacienta v op. bloku
Namen: preveriti, kako poteka pot pacienta v op. bloku od sprejema do odpusta in ugotoviti,
kje so pri tem procesu naše prednosti in slabosti in kakšna je vloga vsakega od sodelujočih na
tej poti skozi op. blok
129
CILJ: z zaposlenimi v enoti opraviti redne letne razgovore
Namen: vsaj enkrat letno vsakemu zaposlenemu posvetiti čas za osebni razgovor, pregledati
realizacijo ciljev za posameznika glede na lanski razgovor
CILJ: varnostne vizite in pogovori o varnosti – dvig varnostne kulture v op. bloku z
uvedbo kirurškega varnostnega sistema
Namen: prepoznavanje nevarnosti in tveganja za pacienta, osebje in obiskovalce v op. bloku,
povečanje varnosti pacientov v času bivanja v op. bloku, boljše sodelovanje vseh članov tima.
Primerne teme: kritična mesta oz. tveganja v procesu perioperativne ZN, razkuževanje op.
polja, umivanje in razkuževanje rok, operacijske mize, grelne blazine, gobe za podlaganje ,
prelaganje pacientov – padci, ločevanje odpadkov, komunikacija med člani tima, nasilje na
delovnem mestu, sterilizacija, upoštevanje standardov higienske urejenosti osebja in
obnašanja v op. sobi, kontrola in pregled rtg. plaščev trikrat letno, kultura varnosti
CILJ: nabava dodatnih že obstoječih setov za nemoteno delo
Namen: nabava dodatnega inštrumentarija za laparoskopske kirurške operacije, za operacije
križnih ligamentov, obnova inštrumentarija za ortopedske operacije, pregled setov
traheotomija in torakotomija in če bo možno, nabaviti še nekaj kontejnerjev za inštrumentarij
Cilj: interna izobraževanja znotraj enote, udeležba na strokovnih seminarjih in
predavanjih izven enote
Namen: stalno ponavljanje in obnavljanje osnovnega znanja s področja perioperativne ZN,
mentorstvo in učenje mlajših kolegic, pridobivanje novih znanj, vložiti vloge za habilitacijo
za klinične mentorje za praktično delo s študenti
Primerne teme: bolnišnične okužbe, umivanje in razkuževanje rok, kontaktna izolacija,
preventivni ukrepi, ki dodatno varujejo osebje pred okužbo, RZP, osnove šivalnega materiala,
priprava in rokovanje z aparaturami v op. bloku, priprava inštrumentov za sterilizacijo, novi
specialni seti z OSM, priprava in namestitev različnih položajev na op. mizi, kultura varnosti
za osebje in paciente.
Cilj: beleženje neljubih dogodkov v op. bloku
Namen: preko pogovora in beleženja o varnosti ozavestiti vse zaposlene, da se stvari res
dogajajo in da se o tem tudi več pogovarjamo brez namena obtoževanja posameznikov.
Kot kazalnik kakovosti bomo tudi v naslednjem letu spremljali padce pacientov v op. bloku in
poškodbe kože zaradi pritiska in poškodbe kože kot opekline pod manšeto za krvno stazo
pacienta in opekline zaradi elektrokirurškega noža.
130
CILJI IN KAZALNIKI ZA LETO 2011
Cilj št.1
-pridobivanje,obnavljanje
znanja zaposlenih v op. bloku
-razvoj zaposlenih
Predvidena letna
realizacija,
časovni okvir
Aktivnosti
in kazalnik
- število internih izobraževanj
in delavnic znotraj enote
10 do konca leta
po planu SBJ
- število izobraževanj v okviru
SBJ
6-8 do konca leta
- število planiranih in
izvedenih zunanjih
izobraževanj
12-14 oseb
konca leta
- število pasivnih udeležencev
na zunanjih srečanjih
2 osebi do konca
leta
- število aktivnih udeležencev
na strokovnih srečanjih
vse OP MS in
SMS do konca
aprila 2011
- število izpeljanih letnih
razgovorov z zaposlenimi
Cilj št. 2
do
-varna obravnava pacienta
v op. bloku
Predvidena letna
realizacija,
časovni okvir
- dvig varnostne kulture v
op. bloku
Aktivnosti
in kazalnik
-število padcev pacientov
v op. bloku v letu 2011
0
- število uspešno izvedenih
korektivnih ukrepov
100%
-število poškodb kože
pacientov (v povezavi z
oddelkom)
5 - 10
- število izvedenih V/VR,
poročila o VV,
spremljanje neljubih
dogodkov
- uvedba kirurškega
varnostnega sistema »ček«
lista
30 do konca leta
na vsa delovišča
do konca leta
131
Cilj št. 3
izboljšanje kakovosti dela
ZN v op. bloku
Aktivnosti
in kazalnik
standardov
Izvedene
aktivnosti
Predvidena
letna
realizacija,
časovni okvir
1 letno
protokolov
1 letno
- pozitivna notranja in
zunanja presoja
maj 2011
- beleženje časov in
aktivnosti v op. bloku
preko celega
leta
- popraviti protokol dela v
op. bloku za dopolnilo
COP v op. bloku
do presoje ISO
standarda v
letu 2011
skupini za standarde
skupini za klinične poti
- sodelovanje v skupini za
padce in skupini za
pacientove pravice
- sodelovanje z VŠZD
- sodelovanje s CS
Medicinske setre in zdravstveni tehniki v operativni dejavnosti vsako leto 15. februarja
praznujemo dan operacijskih medicinskih sester Evrope. Lani pod geslom »Varna kirurgija
rešuje življenja« (Safe Surgery Safes Lives).
Izboljšanje varnosti kirurške oskrbe pacientov je projekt Svetovne zdravstvene organizacije
(WHO), ki ga je podprlo tudi Združenje evropskih operacijskih medicinskih sester (EORNA).
Geslo letošnjega leta naj bo tudi naše vodilo »Učinkovita komunikacija v timu prispeva
k varnosti pacientov« (Effective Team Communication Improves Patient Safety)!
132
Poročilo zdravstvene nege na dnevnem oddelku
Helena Dolžan Lindič, dipl.m.s.
Vodja zdravstvene nege na dnevnem oddelku
1. PREGLED DELA V LETU 2010
Na dnevni oddelek je bilo v letu 2010 sprejetih v obravnavo 1086 pacientov. Na matični
kirurški
oddelek je bilo zvečer oziroma čez noč premeščenih 27 pacientov in sicer iz različnih
vzrokov:
kirurški, anesteziološki, drugi medicinski, oddaljenost pacienta.
V času prvomajskih počitnic, v mesecu juliju, avgustu in v času novemberskih ter novoletnih
praznikov je bil oddelek nekaj tednov zaprt.
1.1. Poročilo o zastavljenih in izvedenih ciljih
V začetku leta smo si zastavili več za nas pomembnih ciljev:
a) zadovoljen pacient in njegovi svojci
b) povečanje varnosti pacientov ter preprečiti vse padce na DO
c) izvajanje varnostnih vizit (VV)
d) strokovna rast zaposlenih in razvoj osebne inteligence
1.
Cilj: - zadovoljen pacient in njegovi svojci
Rok
vse leto
Realizirano (da/ ne)
Aktivnosti:
obravnave na DO gredo po klinični poti
da
dopolniti, popraviti že uporabljene KP in narediti novo KP
ne
dosledno dokumentiranje v KP
da
vzpodbuda zaposlenih za ideje in ustrezna komunikacija na vseh
da
nivojih
ustrezna ustna in pisna navodila pacientu pred sprejemom in po
ne
odpustu (popraviti, dopolniti že uporabljena navodila, ustrezno
zdravstveno vzgojno delo)
anketni vprašalnik dobi vsak pacient na DO (analiza odgovorov
da
in priprava ustreznih ukrepov)
komunikacija s pacienti in njihovimi svojci in opazovanje
da
njihovega odziva na obravnavo
Učinkovitost:
a) Spremljanje doslednega izpolnjevanja kliničnih poti v naključno izbranih dnevih v tednu vsake
3 mesece (prvi teden v marcu, drugi teden v maju, tretji teden v avgustu in četrti teden v
novembru); še vedno je nekaj sodelavcev, ki se jim dokumentiranje v KP zdi nepomembno (polja
ostajajo prazna); okno kamor se vpiše analgetična terapija ni izpolnjeno, enako tudi kriteriji za
ocenjevanje v fazi prebujanja in mnenje odpustnega zdravnika.
Obvestili smo predstojnika krg oddelka in vodjo dnevnega oddelka, ki naj bi na sestanku svoje
kolege na ta problem opozorila. S posamezniki pa smo se pogovarjali tudi na oddelku in vsakega
posebej opozarjali.
Pripravlja se nova Kp za operacijo lipoma, ki se bo po novem letu začela uporabljati tudi v praksi.
b) Zaradi boljše seznanjenosti in pripravljenosti pacientov in njihovih svojcev na obravnavo, so
133
bila pripravljena navodila pacientu pred operacijo (vključno s pojasnilom in soglasjem za poseg).
Ta navodila se še dopolnjujejo in popravljajo.
c) Zadovoljstvo pacientov smo spremljali tudi s pomočjo anketnih vprašalnikov. Vsakemu
sprejetemu pacientu, je bil ponujen anketni vprašalnik. Do konca leta je bilo obravnavanih 1086
pacientov in vrnjenih 250 vprašalnikov (ok. 23%). S samo obravnavo so bili vsi pacienti zelo
zadovoljni, nekaj kritik je bilo še na račun bivalnih pogojev: ni radia, ni televizije ali prostora kjer
bi pacient lahko posedel, da bi mu hitreje minil čas, ko čaka za op. poseg ali zvečer, da po njega
pridejo svojci.
2.
Cilj: - povečanje varnosti pacientov ter preprečiti vse padce
Rok
vse leto
da
da
ne
da
da
Aktivnosti:
povečati varnost s pomočjo VV
ocena pacientovega stanja po op. posegu
izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov
nabava ustreznih pripomočkov
izobraževanje kadra na DO o varnosti
z opazovanjem in z razgovorom preverimo stanje oziroma
znanje kadra o varnosti
da
redno spremljanje pacientove dokumentacije in odklonov
da
ocena ustreznosti ukrepov
da
Učinkovitost:
a) vsak mesec vsaj 1 varnostna vizita
b) v KP je posebna rubrika kamor se vedno vpiše ocena pacientovega stanja po operaciji
c) varnostni ukrepi se izvajajo ob vsakem posamezniku
d) skrb za ustrezne copate,bergle, voziček na oddelku
PADEC na oddelku (pacientka se je po viziti pripravljala na odhod domov in kolabirala ob
postelji):
1. Naučiti pacienta pravilnega posedanja in vstajanja po operaciji
2. Pacient naj ne vstaja sam, če se ne počuti vredu!
3. Preveriti ali razume pacient naša navodila
4. Prisotnost svojca ali medicinske sestre v bolniški sobi, ko se pacient pripravlja za odpust?
Po padcu, ki se nam je zgodil v maju smo poostrili opozarjanje in nadzor na oddelku. Pacienta
vzpodbudimo, da aktivno sodeluje v obravnavi.
Večina pacientov pa odklanja prisotnost svojca ali medicinske sestre v sobi, ko se preoblači.
3.
Rok
vsak mesec vsaj 1
Cilj: - izvajanje varnostnih vizit (VV)
Aktivnosti :
redno izvajanje VV ( vsaj 10 v letu )
1VV/mesec
redno poročanje in dokumentiranje zapletov
da
spremljanje in analiza pacientove dokumentacije
da
izvajanje ustreznih ukrepov
da
dokumentacija na list vodenja VV in ocena stanja
da
opazovanje dogajanja na DO
da
Učinkovitost:
Vsak mesec smo izvedli 1 varnostno vizito, tako kot je bilo načrtovano v začetku leta. Izpostavili
smo več vprašanj, problemov, ki so jim sledili ustrezni ukrepi.
134
4.
Rok
Cilj: - strokovna rast zaposlenih in razvoj osebne inteligence
Aktivnosti:
priprava plana izobraževanj za tekoče leto
da
organizacija dela, ki posamezniku omogoča izobraževanje
da
redno informiranje sodelavcev o programu izobraževanj znotraj
da
SBJ
spremljanje in upoštevanje oblikovanih standardov in
da
protokolov
opazovanje in preverjanje znanja posameznika (v razgovoru in
da
pri delu)
poročanje in posredovanje znanja pridobljenega na
da
izobraževanju
Učinkovitost:
Aktivno smo sodelovali na srečanju ob Svetovnem dnevu paliativne oskrbe (06.10.2010).
Pasivno pa smo se strokovno izpolnjevali izven bolnišnice:
Sekcija medicinskih sester v managementu: Od besed k dejanju: opolnomočenje
managementa ZN za uspešno sodelovanje pri upravljanju zdravstvenih zavodov,
Ljubljana, april 2010
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice: Kako izboljšati odnos zdravstvenih delavcev
v kliničnem okolju in študentov ZN do gerontologije ter dvigniti strokovni ugled do dela
s starejšimi, Jesenice, september 2010
Sekcija medicinskih sester v managementu: Zdravstveni menedžment – quo vadis?;
Maribor, oktober 2010
Boškinovi dnevi, Gozd Martuljek, april 2010
Svoje znanje smo dopolnjevali tudi na izobraževanjih, ki so bila organizirana v bolnišnici:
Temeljni postopki oživljanja (3x)
Bolnišnične okužbe (2x)
Varovanje osebnih podatkov (1x)
Stome – novosti pri oskrbi (1x)
Paliativna oskrba pacienta (2x)
Proces sterilizacije (1x)
Posamezniki se aktivno vključujemo tudi v različne projektne skupine v bolnišnici:
Skupina za raziskovanje
Skupina za bolnišnično higieno
Skupina za zasebnost
Raziskovalna skupina
Skupina za klinične poti
Mobilni tim v paliativni oskrbi
135
1.2. Poročila o negovalno/varnostnih vizitah
Število VV/VR glede na nivo izvedbe
10
1.
Varnostni problem:
- nevarnost poškodbe zaradi neznanega okolja, ZN in zdravljenja
Korektivni ukrepi in aktivnosti:
1. ob sprejemu predstavitev oddelka in prostorov
2. seznanitev pacienta s potekom dela (zdravljenja in nege)
3. čiščenje mokre obutve pred vstopom v sobo, čiščenje mokrih in umazanih
tal.
Učinkovitost izvedenih ukrepov:
Pacient, ki pozna razporeditev prostorov se počuti bolje. Če ve kako delo teče,
bo znal sodelovati in ga ne bo strah. Bo zadovoljen.
Obvestiti ISS za sprotno čiščenje umazanih in mokrih tal na oddelku v
primeru snega in dežja.
2.
Varnostni problem:
- nevarnost slabosti in bruhanja po operaciji
1. v KP je rubrika z ustrezno terapijo, ki jo medicinska sestra lahko aplicira
takoj v primeru teh težav pri pacientu
2. povprašati pacienta že pred samim posegom, če ima slabe izkušnje z
operacijo oziroma po njej in na to opozoriti zdravnika
V razgovoru pred operacijo opozorimo pacienta na te nevarnosti in po posegu
v primeru teh zapletov takoj ukrepamo
3.
Varnostni problem:
- čakanje na odpust iz bolnišnice
1. seznaniti predstojnika kirurškega oddelka
2. seznaniti vodjo enote
Pred odpustom dežurni zdravnik na oddelku opravi vizito. Dežurni zdravnik
naj se oglasi na telefon oz. multiton in medicinski sestri vsaj sporoči kdaj bo
prišel, ko ga išče.
S pravo informacijo pacientu in svojcem lahko olajšamo napetost in
nestrpnost pred odhodom domov.
4.
Varnostni problem:
- vedno patološki izvidi PČ iz laboratorija Zdravstvenega doma Kranj
1. seznaniti predstojnika enote
Poslan je bil dopis v Kranj.
Vsak patološki izvid še enkrat preverimo pred operacijo, če pacient ne navaja
drugih težav.
136
5.
Varnostni problem:
- padec na oddelku
1. Naučiti pacienta pravilnega posedanja in vstajanja po operaciji
2. Preveriti ali je razumel naša navodila
3. Pacient naj ne vstaja sam, če se ne počuti dobro!
4. Prisotnost svojca ali MS v bolniški sobi, ko se pacient pripravlja za odpust?
Pacient aktivno sodeluje v obravnavi, včasih ga je treba k temu tudi
vspodbuditi, a preveriti, če je razumel navodila.
Ko se pacienti preoblačijo za odhod iz bolnišnice domov, ne želijo ob sebi
imeti svojcev. Zvečer se želijo za odhod pripraviti sami in kljub opozorilu ne
čakajo niti medicinske sestre, da bi jim pomagala.
6.
Varnostni problem:
- kajenje pacienta v času obravnave
1. podpisana soglasja za sprejem
2. preveriti ali je pacient prebral navodila in če jih razume ter ali pozna hišni
red
V SBJ ni kadilnice in pacient sam ne sme zapuščati oddelka, ne pred
operacijo, niti ne po njej; z vsem tem je seznanjen vsak že pred samim
sprejemom in to tudi podpiše. A včasih pacienti zelo težko sprejmejo to
navodilo in želijo kljub prepovedi zapustiti oddelek. To se vpiše kot odklon v
klinično pot.
7.
Varnostni problem:
- pacient ob odhodu nima spremstva, sam želi zapustiti bolnišnico
1. preveriti ali je pacient dobil informacijo o spremstvu iz bolnišnice domov
in jo razumel
2. preveriti ali je podpisal to tudi v soglasjih za sprejem
Prvo informacijo o spremstvu po operaciji dobi pacient že v ambulanti, drugič
to sliši v razgovoru pred operacijo po telefonu, tretjič pa se ga o spremljevalcu
povpraša že ob samem sprejemu na oddelek .
Zvečer ob odhodu, ko naj bi se spremljevalec podpisal še v KP, se izkaže da
ga sploh ni. Zaradi vpliva analgetika in anestetika sam pacient ne sme
zapustiti bolnišnice in se ga čez noč sprejme na kirurški oddelek.
137
8.
Varnostni problem:
- zagotavljanje zasebnosti pacientu
1. pacient se v pižamo preobleče ob sprejemu v bolniški sobi ali pa v kopalnici
2. pacienta oblečemo v pižamo po operaciji
3. vedno je pacient pokrit
4. vrata bolniške sobe so zaprta
Pri premeščanju pacienta iz operacijske sobe poskrbimo, da ni odkrit in
izpostavljen različnim pogledom.
Poskrbimo, da sobolniki ne vidijo slečenega pacienta (zjutraj, po operaciji, pri
odvajanju, pri katetrizaciji…).
9.
Varnostni problem:
- po spinalnem bloku je pacient delno nesposoben izločati urin
1. pacient je poučen o poteku spinalne anestezije in o morebitnih težavah ali
zapletih po njej
2. Pred odhodom v operacijsko sobo pacient vedno sprazni urinski mehur
3. pacient po operaciji še ne sme vstati in zapustiti postelje, ker spinalni blok ni
popustil. Ima pa poln mehur, a ne more do WC.
4. uravnotežen je vnos tekočine po operaciji
Vsak pacient je pred operacijo seznanjen z možnostmi anestezije in njihovim
potekom. Po operaciji in spinalnem bloku poskrbimo za primeren, pravilen
vnos tekočine. Če pacient ne more odvajati v WC-ju mu zagotovimo
zasebnost pri uriniranju v bolniški sobi. Posteljo zaščitimo s podlogo,
posteljna posoda naj ne bo mrzla.
10.
Varnostni problem:
- strah, tesnoba, nezaupanje, ko pacient čaka na operativni poseg
1. Pomanjkljiva seznanjenost z diagnostično terapevtskimi in negovalnimi
intervencijami je največkrat razlog za tako stanje pacienta. Zdravnik in
medicinska sestra naj si vzameta čas za primeren razgovor z njim.
2. Pacient mora imeti možnost, da postavi vprašanja in dobi odgovor, ki ga bo
razumel.
Tako stanje pacienta vpliva potem tudi na sam potek zdravljenja in njegovo
uspešnost. Medicinska sestra je ob pacientu, ko čaka na sam poseg in tudi po
njem in se z njim pogovarja. Z zdravnikom lahko pacient govori pred samim
posegom, med njim in po zaključku.
138
11.
Varnostni problem:
- Pacient zavrača navodila, nasvete, učenje
1. Ustrezno seznanjen pacient z novim zdravstvenim stanjem
2. Pacient naj bi bil naučen živeti z novo spremembo
3. Preveriti razumevanje informacij
Psihofizično stanje pacienta vpliva potem tudi na sam potek zdravljenja in
rehabilitacijo. Vsak pacient pred odhodom domov vedno dobi pisna in ustna
navodila. On in njegovi svojci imajo možnost razgovora tudi z zdravnikom. V
roke dobijo tudi napisane telefonske številke na katere lahko pokličejo v
primeru nejasnosti in težav.
2. Cilji in kazalniki kakovosti za leto 2011
Cilji in kazalniki v zdravstveni negi na dnevnem oddelku, ki bi jih radi obdržali in izboljšali:
1. Cilj:
Doseženo %
Rok izvedbe
Odgovoren
zadovoljen pacient in njegovi svojci
Kontinuirano
Vsi člani tima
Vse obravnave
Kazalnik
Število obravnav pacientov po klinični so po klinični
poti
poti
Število zadovoljnih pacientov
Korektivni ukrepi
Kontinuirano, celo
leto
Vsi člani tima
Rok izvedbe
Odgovoren
Kontinuirano, celo
leto
Vsi člani tima
Kontinuirano, celo
leto
Vsi člani tima
Rok izvedbe
Odgovoren
2. Cilj:
povečanje varnosti pacientov
preprečiti vse padce na DO
Kazalnik
Število padcev na DO
Število varnostnih zapletov
Korektivni ukrepi
Doseženo %
ter
3. Cilj:
0 padcev
Doseženo
%
izvajanje varnostnih vizit
Kazalnik
Število varnostnih vizit
Korektivni ukrepi
4. Cilj:
Vsaj 10 VV
Kontinuirano, celo
leto
Kontinuirano, celo
leto
Doseženo
%
Rok izvedbe
strokovna rast zaposlenih in razvoj
osebne inteligence
Po planu
Kazalnik
Število strokovnih izobraževanj.
izobraževanj
Korektivni ukrepi
Kontinuirano, celo
leto
Kontinuirano, celo
leto
Tabela: Cilji in kazalniki kakovosti za leto 2011
139
Vsi člani tima
Odgovoren
Vsi člani tima
Poročilo o dejavnosti fizioterapije
Slavica Hrovat, viš. fiz.
Vodja fizioterapije
Letno poročilo o izvedenih aktivnostih za dosego letnih ciljev v okviru uvajanja
kakovosti in varnosti
Cilj št. 1
Kazalnik
Razvoj stroke in osebna rast
fizioterapevtov
•
Število izobraževanj na
mesečni,četrtletni, poletni
in letni ravni
•
Število delavnic za RZP in
število udeleženih
fizioterapvetk
Izvedene •
aktivnosti
•
•
•
Predvidena letna
realizacija
Rezultat –
90 %
10 %
100 %
100 %
da
Predstavitev
elektroaparatov
Predstavitev kinematične
opornice
Delavnice za RZP -7
delavnic-sodelovanje 4
fizioterapevtk)
1 zun. izobraževanje-plan,
- delavnica -
da
da
da
Korektiv
ni ukrepi
Cilj št. 2
Kazalnik
Zagotoviti varnost pacientov
pri FTH obravnavi in
varnost dela
•
•
•
Predvidena letna
realizacija
Število popravil na
posamezen aparat
Število poškodb,
število padcev –zdrsov /na
število obravnavanih
pacientov
Rezultat
0
30%
0
1
0
2
•
število novih aparatov
(glede na plan)
100 %
10%
•
mat.osnov dela .glede na
plan
100%
10%
140
•
ankete o zadovoljstvu in
varnosti med FTH
obravnavo
100 %
100 %
Izvedene •
aktivnosti
•
Vodenje servisov in
popravil (4 redni,3
izredni)
Vodnje števila padcev,
zdrsov,poškodb
Nabava -1 kinematična
opornica
Korektiv
ni ukrepi
Nov plan nabave
Cilj št. 3
Boljša oganiziranost
dejavnosti fizioterapije
• Redni petkovi timski
sestanki enote
• 2 razširjena sestanka z
vodjema enote
• 3 sestanka tima s
strokovnim vodjem
Kazalnik
•
8 letnih razgovorov
•
timski sestanki po
hospitalu (na posameznih
oddelkih)
•
Izvedene
aktivnosti
Predvidena letna
realizacija
100%
KGMS (vodja)
• timski sestanki
enkrat tedensko,
• individualni
sestanki – glede na
izvajanje FTH
obravnav in ali
upoštevanja
dogovorjenih
terminov,
obveščanje na
oglasni deski –
tekoče zadeve,
priprava
tedenskega in
mesečnega
razporeda za en
mesec v naprej,
enako za sobotno
delo
141
Rezultat
100%
100 %
50 %
100 %
70%
100%
100%
.
27 x
100%
100%
•
sodelovanje na
oddelčnih
sestankih ZN
Korektiv
ni ukrep
Večja vključenost strokovnega
vodja dejavnosti v delo FTH
Cilj št. 4
Zagotavljanje osebne
integritete pacientov
Kazalnik
Predvidena letna
realizacija
100 %
Rezultat –
0%
Loč. kabine
Kljub odobritvi do
31.12.2010 ni
izvedbe
Konec januarja 2011
Izvedene
aktivnosti
Korektiv
ni ukrepi
Preverjanje izvedbe
Cilj št. 5
Nenehno izboljševanje
kakovosti na področju FTH
obravnav
Notranja presoja procesov
Izvedba konkretnih
ukrepov
Navodila za paciente
Kazalnik
Predvidena letna
realizacija
Število izvedenih anket
(anketa o zadovoljstvu za
hospitalne paciente in
Anketa o zadovoljstvu
ambulantnih pacientov
Korektiv
ni ukrepi
•
Cilj št. 6
Prepoznavnost dejavnosti v
ožjem in širšem okviru
Število predstavitev
Izvedene •
aktivnosti
Korektiv
ni ukrepi
100%
100 %
100%
70%
100 %
100%
100 %
100 %
Notranja presoja procesa
Izvedene
aktivnosti
Kazalnik
Rezultat –
•
da
Od 1.1.2011 dalje
Naročilnica za FTH -novo
Predvidena letna
realizacija
2
Predstavitev dejavnosti iz
področja respiratorne
fizioterapije v avli
bolnišnice septembra
/
142
Rezultat
50%
Varnostni razgovori 01. 01. - 31.12. 2010
17 varnostnih razgovorov s področja
izvajanja metod dela ,beleženjem storitev,
uvajanjem novih metod dela
(pripomočki).
/
100 %
Število VR glede na nivo izvedbe
Zaporedna
številka
1/1/6/2010
Varnostni problem/
zaplet
- izpad el. toka na OZN med
delovanjem elektroaparata
(9.6.2010)
Korektivni ukrepi:
-poročilo poslano referentu za
servise
Uspešnost izvedbe
ukrepov
Rezultat
Uradni servis –
Rešeno!
100 %
Odgovoren/a : vodja enote, referent za servise
143
Interni oddelek
Predstojnik: Prim.Jernej Markež, dr.med.
V strokovnem poročilu je predstavljeno delo Oddelka za interno medicino v letu 2010.
Navedeni in komentirani so osnovni podatki o obsegu in vsebini bolnišnične dejavnosti,
specialističnih internističnih ambulant, Urgentne internistične ambulante ter Enot za
funkcionalno diagnostiko. Posebej pa je predstavljeno delo Enote za intenzivno internistično
terapijo (IIT) in Centra za hemodializo in CAPD.
ORGANIZACIJSKA
MEDICINO:
STRUKTURA
ODDELKA
za
INTERNO
ENOTA za INTENZIVNO INTERNISTIČNO TERAPIJO (IIT): 5 postelj
Strokovni vodja: Teja Arnež, dr. med.
KARDIOLOŠKI ODSEK: 20 postelj
Strokovni vodja: Marija Mulej, dr. med.
GASTROENTEROLOŠKI ODSEK: 26 postelj
V okviru odseka je Enota za intenzivno nego (PIN) z 8 posteljami.
Strokovni vodja: Franc Šolar, dr. med.
ENDOKRINOLOŠKI ODSEK: 20 postelj
Strokovni vodja: Boris Pelko, dr. med.
NEFROLOŠKI ODSEK: 7 postelj
Strokovni vodja: Marko Šluga, dr. med.
ENDOSKOPSKA ENOTA
Strokovni vodja: Primož Jovan, dr. med.
CENTER za HEMODIALIZO in CAPD
Strokovni vodja: Igor Rus, dr. med.
SPECIALISTIČNE INTERNISTIČNE AMBULANTE
URGENTNA INTERNISTIČNA AMBULANTA (IPP)
Strokovni vodja: Marija Mulej, dr. med.
Oddelek za interno medicino je imel 80 standardnih postelj. Sedem sob je 5-posteljnih, tri
sobe so 4-posteljne, pet sob ima 3, šest sob 2, dve sobi sta enoposteljni. Pravih
nadstandardnih sob tudi v letu 2010 nismo imeli. Zaradi nuje po izolacijah MRSA, VRE,
ESBL in na druge odporne bakterije pozitivnih bolnikov je dejansko razpoložljivih postelj
običajno okrog 70. V IIT je 5 postelj na premajhni funkcionalni površini. Že več let
načrtujemo prenovitev IIT in povezavo s sosednjo sobo št. 17, kjer bi organizirali koronarno
enoto. Upamo, da smo v letu 2011 bližje realizaciji. Enoto za polintenzivno nego (PIN) naj bi
opremili predvsem za zdravljenje bolnikov z akutno možgansko kapjo.
PROTOKOL DELA ZDRAVNIKOV:
Redni delovni sestanki (ponedeljek – petek):
144
08.00: poročanje zdravnikov v Urgentni internistični ambulanti in dežurnih internistov,
aktualna problematika, posveti o najtežjih bolnikih, obravnava obdukcijskih zapisnikov,
spremljanje porabe zdravil in zdravstvenega materiala, kratki obiski predstavnikov
farmacevtskih firm (torek, četrtek ali petek), kratka predavanja.
Vsako sredo, ob sodelovanju klinične farmakologinje mag. Najdenove, kritični pregled
antibiotičnega zdravljenja na oddelku, s posebnim poudarkom na racionalnem predpisovanju
rezervnih antibiotikov. Na jutranjem sestanku je prisotna tudi glavna medicinska sestra
oddelka.
14.30: predaja službe, poročanje dopoldanskega zdravnika na IPP, poročanje s strokovnih
srečanj in kongresov. Ob petkih je drugi redni sestanek ob 13.00 uri.
Glavne vizite predstojnika so ob 08.30 uri: v sredah na Gastroenterološkem odseku, v
četrtkih na Kardiološkem odseku in v IIT ter ob petkih na Endokrinološko – nefrološkem
odseku. Pri vizitah aktivno sodeluje tudi klinična farmakologinja.
Leta 2010 je bilo na Oddelku za interno medicino redno zaposlenih 11 specialistov
internistov, dva manj kot leta 2000. En internist-gastroenterolog se je upokojil, internistkardiolog pa se je upokojil polovično. Štirje specialisti ne dežurajo več. V letu 2010 je
specialistični izpit opravil Janez Poklukar, dr. med. Od 9 specializantov jih trenutno dela na
našem oddelku 6. V letu 2011 večina specializantk odhaja na kroženje v ustanove UKC,
oziroma bodo odsotne zaradi porodniškega dopusta. Od maja 2011 bo pokrivanje in
razpisovanje 24-urnega neprekinjenega zdravstvenega varstva težavnejše in še bolj zapleteno.
V dežurni službi sodeluje tudi internistka iz Bolnišnice Golnik. Zaradi preobremenjenosti in
pomanjkanja gastroenterologov – endoskopistov so se trije mladi zdravniki uspešno uvajali v
endoskopsko dejavnost.
Glede na naraščajoč obseg dela predstavlja premajhno število specialistov internistov glavni
problem oddelka. Ob tem je neugodna tudi starostna struktura, saj je povprečna starost
internistov preko 50 let. Iskanje in zaposlitev ustreznih dodatnih specialistov internistov se bo
nadaljevalo tudi v letu 2011. Kljub kadrovskim težavam poteka strokovno izpopolnjevanje
izven ustanove v načrtovanem obsegu. Glavni mentorji na Oddelku za interno medicino so:
Marija Mulej, dr. med., Igor Rus, dr. med. in Joško Fajdiga, dr. med.
BOLNIŠNIČNA DEJAVNOST:
V letu 2010 smo presegli načrtovan program za 1.5 %. Pregled obsega dela je podan v tabeli
št. 1:
Tabela št. 1: Pregled opravljenega v bolnišnični dejavnosti:
leto
2009
INTERNI ODDELEK
- skupaj ZZZS
- ostali plačniki
3.241
3.197
44
načrt
2010
3.323
3.279
44
leto
2010
IND
na načrt
2010
3.373
101,50
3.320
101,25
53
120,45
odstop
od
načrta
50
41
9
IND
na
leto 09
104,07
103,85
120,45
V letu 2010 je bilo z Oddelka za interno medicino odpuščeno 3373 bolnikov. Na druge
oddelke bolnišnice je bilo premeščenih 90 bolnikov, in sicer na Kirurški oddelek 86 in na
145
Ginekološki oddelek 4. V letu 2010 je bilo skupno 3463 internističnih obravnav. V UKC
Ljubljana je bilo premeščenih 117 (leta 2009: 120), na KO za pljučne bolezni Golnik 23
(2009: 25), v PB Begunje 25 in v SB Celje 9 bolnikov. Večino premeščenih v UKC Ljubljana
predstavljajo bolniki z akutnim koronarnim sindromom, ki se po opravljeni koronarografiji in
perkutanem posegu (PCI), vrnejo na naš oddelek. Sodelovanje s KO za intenzivno interno
medicino in KO za kardiologijo je bilo tudi v letu 2010 zelo dobro.
Zastopanost posameznih obolenj in bolezenskih skupin pri bolnikih, zdravljenih na Oddelku
za interno medicino v letu 2010 je v glavnem primerljivo z letom 2009. Tabela št. 2 prikazuje
10 najpogostejših
glavnih diagnoz pri vseh hospitaliziranih bolnikih, tabela št. 3
najpogostejše glavne diagnoze pri bolnikih, mlajših od 65 let in tabela št. 4 pri starejših od 65
let. V tabeli št. 5 je prikazana zastopanost bolezenskih skupin od leta 2000 do 2010. V tabeli
št. 6 je posebej prikazano število bolnikov, ki so bili leta 2010 zdravljeni zaradi akutnega
srčnega infarkta (STEMI in NSTEMI).
Tabela št. 2: Najpogostejše glavne diagnoze pri vseh hospitaliziranih bolnikih
GLAVNA DIAGNOZA
ŠT.BOLNIKOV
I48
Preddvorna fibrilacija in undulacija
155
J159
Bakterijska pljučnica, neopredeljena
142
I500
Zastojna srčna odpoved
135
J189
Pljučnica, neopredeljena
94
I639
Možganski infarkt, neopredeljen
82
D649
Anemija, neopredeljena
73
N10
Akutni tubulointersticijski nefritis
68
I110
Hipertenzivna srčna bolezen z (zastojno) srčn
59
D509
Anemija zaradi pomanjkanja železa,
57
neopredelj
I214
Akutni subendokardialni miokardni infarkt
55
Tabela št. 3: Najpogostejše glavne diagnoze pri bolnikih, mlajših od 65 let
GLAVNA DIAGNOZA
I48
R18
Ascites
K703
Alkoholna ciroza jeter
N10
J159
R074
Bolečina v prsih, neopredeljena
I214
Akutni subendokardialni miokardni infarkt
D649
K85
Akutni pankreatitis
K704
Alkoholna odpoved jeter
146
ŠT.BOLNIKOV
33
32
29
28
23
22
20
19
19
17
Tabela št. 4: Najpogostejše glavne diagnoze pri bolnikih, starejših od 65 let
GLAVNA DIAGNOZA
ŠT.BOLNIKOV
I500
Zastojna srčna odpoved
126
I48
122
J159
119
J189
Pljučnica, neopredeljena
79
I639
Možganski infarkt, neopredeljen
72
I110
Hipertenzivna srčna bolezen z (zastojno) srčn
58
D649
54
D509
Anemija zaradi pomanjkanja železa, neopredelj
49
N10
40
A419
Sepsa, neopredeljena
36
Tabela št. 5: Zastopanost bolezenskih skupin od leta 2000 do 2010
GLAVNE DIAGNOZE 2000
200
1
2002
888
867
986
995
1.04
4
1.02
1
1.01
9
389
369
408
311
450
355
386
408
415
376
378
384
172
206
160
230
172
266
177
219
178
245
134
133
163
149
68
77
102
69
71
68
Bolezni obtočil (I00 - I99)
Bolezni prebavil (K00 K93)
Bolezni dihal (J00 - J99)
Simptomi, znaki ter
nenormalni klinični in
laboratorijski izvidi, ki
niso uvrščeni drugje (R00
- R99)
Neoplazme (C00 - D48)
Bolezni sečil in spolovil
(N00 - N99)
Nekatere infekcijske in
parazitske bolezni (A00 - A09)
Bolezni krvi in
krvotvornih organov ter
nekatere bolezni, pri
katerih je udeležen
imunski odziv (D50 D89)
Bolezni živčevja (G00 G99)
Endokrine, prehranske in
presnovne bolezni (E00 E90)
Poškodbe, zastrupitve in
nekatere druge posledice
zunanjih vzrokov (S00 T98)
Duševne in vedenjske
motnje (F00 - F99)
Bolezni
mišičnoskeletnega
sistema in vezivnega tkiva
(M00 - M99)
Bolezni kože in podkožja
(L00 - L99)
Bolezni ušesa in mastoida
(H60 - H95)
2008
200
9
938
955
1.01
2
967
108,90
450
349
432
401
536
360
541
415
552
417
141,90
113,01
189
228
176
256
186
260
213
248
240
237
244
238
141,86
115,53
142
132
169
180
204
210
215
160,45
94
97
138
149
161
197
169
192
282,35
74
92
85
81
97
132
154
150
176
255,07
86
93
81
105
81
66
78
120
120
123
180,88
110
117
121
97
83
87
95
101
97
90
102
92,73
60
85
68
51
56
53
43
56
53
45
55
91,67
34
44
42
23
31
33
50
42
51
35
28
82,35
22
28
43
29
13
22
26
22
34
17
20
90,91
24
17
16
17
18
20
15
13
13
24
13
54,17
3
16
7
8
10
13
10
14
16
10
13
433,33
2003 2004 2005 2006 2007
147
201 INDEK
0
S
2010/0
0
ostale diagnoze
SKUPAJ
11
12
11
2.66
2.627
2 2.969
17
2.84
3
13
2.91
1
9
2.86
9
9
4
4
4
4
2.97
3.31 3.35
9 3.020 3.255
9
9
36,36
127,86
Tabela št. 6: Število bolnikov z glavno diagnozo: akutni miokardni infarkt
Vrsta
diagnoze
GLAVNA
DIAGNOZA
Izvajalec
enota
INH
ODDELEK
ZA INTERNO
MEDICIN
Diagnoza
Št.pacientov
I210 Akutni transmuralni
miokardni infarkt sprednj
miokardni infarkt spodnje
miokardni infarkt ostalih
miokardni infarkt neopred
I214 Akutni subendokardialni
miokardni infarkt
I219 Akutni miokardni infarkt,
neopredeljen
I228 Naslednji miokardni infarkt
drugih lokalizaci
Skupaj
29
28
17
1
56
5
1
137
Starostna struktura hospitaliziranih bolnikov se še naprej povečuje. Bolnišničnih obravnav pri
starejših od 80 let je bilo v letu 2010 1006, to je 30 %. Starejših od 85 let je bilo 374. V letu
2010 je bilo v Domove starejših občanov (DSO) odpuščenih 76 bolnikov. Populacijo
bolnikov, ki so iz gorenjskih DSO napoteni na naš oddelek, predstavljajo težki, polimorbidni
bolniki, pri katerih so najpogostejše glavne diagnoze: pljučnica, okužbe sečil, sepse.
Zdravljenje teh bolnikov je dolgotrajnejše in pogosto zahteva rezervne antibiotike.
Povprečno trajanje zdravljenja (PTZ) v letu 2007: 7.12 dni, leta 2008: 6.65 dni, leta 2009:
6.56 dni in leta 2010: 6.77 dni. PTZ se je malenkost podaljšala (za 0.21 dni napram letu
poprej).
Povprečna utež v letu 2010 je bila 1.653 (interni oddelek: 1.625, IIT: 4.155, dnevni oddelek
internistika: 0.775). Visoka povprečna utež je v določenem razmerju do trajanja in višine
stroškov zdravljenja.
V zadnjih letih je opazen postopen porast števila hospitaliziranih bolnikov iz južnih
gorenjskih občin. Trendi števila obravnav na oddelku po občinah bivanja za zadnjih 10 let je
prikazan v tabeli št. 7.
148
Tabela št. 7: Število in delež obravnav na oddelku po občinah bivanja od 1999 do 2010
občina bivanja
OE
RADOVLJICA
OE JESENICE
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA
LOKA
OSTALA
SLOVENIJA
SKUPAJ
število obravnav po letih
INDEKS
199
9
200
0
200
1
200
2
200
3
200
4
200
5
200
6
200
7
200
8
200
9
201 2010/199
0
9
944
1.05
8
443
83
959
1.02
3
389
111
986
1.01
8
403
91
1.10
7
1.16
5
373
109
1.10
3
1.11
2
384
101
1.04
5
1.16
0
385
112
969
1.20
5
467
126
1.07
2
1.11
7
434
151
1.11
5
1.14
3
463
151
1.04
2
1.17
5
604
172
1.06
8
1.28
7
585
201
1.09
2
1.23
9
562
194
54
68
71
52
66
64
61
91
92
77
98
128
237,04
100
2.68
2
94
2.64
4
100
2.66
9
120
2.92
6
91
2.85
7
95
2.86
1
98
2.92
6
91
2.95
6
105
3.06
9
135
3.20
5
121
3.36
0
131
3.34
6
131,00
občina
bivanja
115,68
117,11
126,86
233,73
124,76
delež obravnav po občinah
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
OE
JESENICE
OE
RADOVLJIC
A
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA
LOKA
OSTALE
OBČINE
SKUPAJ
35,20
36,27
36,94
37,83
38,61
36,53
33,12
36,27
36,33
32,51
31,79
32,64
39,45
16,52
3,09
38,69
14,71
4,20
38,14
15,10
3,41
39,82
12,75
3,73
38,92
13,44
3,54
40,55
13,46
3,91
41,18
15,96
4,31
37,79
14,68
5,11
37,24
15,09
4,92
36,66
18,85
5,37
38,30
17,41
5,98
37,03
16,80
5,80
2,01
2,57
2,66
1,78
2,31
2,24
2,08
3,08
3,00
2,40
2,92
3,83
3,73
100,0
0
3,56
100,0
0
3,75
100,0
0
4,10
100,0
0
3,19
100,0
0
3,32
100,0
0
3,35
100,0
0
3,08
100,0
0
3,42
100,0
0
4,21
100,0
0
3,60
100,0
0
3,92
100,0
0
149
Število obravnav na internem oddelku
4.000
3.500
3.000
2.500
2.000
1.500
1.000
500
0
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
OE RADOVLJICA
OE JESENICE
OE KRANJ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALA SLOVENIJA
SKUPAJ
2007
2008
2009
2010
OE TRŽIČ
V dnevnem oddelku je bilo leta 2010 277 obravnav. To so bili predvsem bolniki za elektivno
elektrokonverzijo atrijske fibrilacije in undulacije, razbremenilne punkcije ascitesa ter
kronični hematološki bolniki zaradi transfuzij krvi.
Na Oddelku za interno medicino je leta 2010 umrlo 280 bolnikov (leta 2009: 267). V večini
primerov nepričakovane smrti ali nejasne klinične diagnoze je bila napravljena obdukcija.
Obdukcij je bilo 46 (= 16.4 % umrlih). Leta 2009 je bilo obduciranih 11.3 % umrlih. Pri
analizi obdukcijskih zapisnikov je bilo v 15 primerih ugotovljeno pomembno neskladje med
glavno klinično in patoanatomsko diagnozo; tako na primer 2x ni bil ugotovljen infekcijski
endokarditis in 1x disekcija ascendentne aorte.
V letu 2010 je bilo v 28 dneh po odpustu zaradi iste bolezni ponovno hospitaliziranih 151
bolnikov. To so bili predvsem bolniki z jetrno cirozo, pankreatitisom, KOPB in različnimi
malignomi.
Poraba zdravil in zdravstvenega materiala v primerjavi z načrtom in letom 2009 je prikazana
v tabeli št. 8.
Tabela št. 8: Poraba zdravil in zdravstvenega materiala
Interni oddelek
Inter.Intenzivna
terapija
INTERNI
SKUPAJ
na
IND
na IND
načrt
2010
114,19
108,90
134,58
128,34
Leto 2009
Načrt 2010
Leto 2010
795.298,56
183.820,62
758.420,74
175.303,09
866.045,31
235.918,90
ODD. 979.119,18
933.723,83
1.101.964,21 118,02
150
112,55
V primerjavi z letom 2009 je poraba zdravil in zdravstvenega materiala na bolnika na
Oddelku za interno medicino skupno porasla za 12.55 %, in sicer na oddelku za 8.9 % in v
IIT za 28.34 %. V primerjavi z letom 2008 je bil porast porabe (oddelek + IIT) 29.8 %, na
oddelku za 21.3 % in v IIT za 76.04 %. Stroški zdravil in zdravstvenega materiala na bolnika
so bili leta 2010 329.73, leto poprej pa 302.9 evrov. Kljub uporabi kliničnih smernic,
kliničnih poti in navodil so za racionalnejšo porabo nujne stalne dodatne aktivnosti.
Isto velja za porast laboratorijskih preiskav. Stroški zunanjih laboratorijskih preiskav na
bolnika so v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 porasli na 15.47 %. Poraba krvi v letu 2010
je bila praktično enaka porabi leta 2009, poraba plazme pa se je zvečala. Poraba krvi in
plazme od leta 2006 do 2010 je prikazana v tabeli št. 9.
Tabela št. 9: Poraba krvi in plazme v EUR
Poraba krvi in plazme v EUR od leta 2006 do 2010 na internem oddelku
KRI
PLAZMA
2006
98.005
25.113
2007
116.100
17.891
2008
133.736
30.189
2009
165.738
23.776
2010
166.291
39.920
SPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST in FUNKCIONALNA
DIAGNOSTIKA:
Specialistična ambulantna dejavnost se izvaja v splošni internistični ambulanti, Urgentni
internistični ambulanti (IPP) ter v usmerjenih ambulantah: kardiološki, antitrombotični,
gastroenterološki, diabetološki, nefrološki in v ambulanti za CAPD. Menimo, da bi več
diabetikov in bolnikov na antikoagulantni zaščiti lahko vodili v primarnem zdravstvu. Načrt
programa za ZZZS, izražen v točkah, v letu 2010 ni bil dosežen; opravljeno je bilo 94.4 %
(5.6 % manj). Presežen je bil program v Diabetološki ambulanti (za 2.34 %) in v Urgentni
internistični ambulanti (za 2.4 %). Pregled opravljenih točk je prikazan v tabeli št. 10.
Število obiskov in obseg dela v ambulantah in enotah za plačnika ZZZS je podan v tabeli št.
11. V letu 2010 je bilo v ambulantah skupno 21.036 pregledov, v diagnostičnih enotah pa
6.974. V urgentni internistični ambulanti je bilo opravljenih 6.032 pregledov, od tega je bilo
2.797 bolnikov hospitaliziranih. V zadnjih 10 letih se je število napotitev v Urgentno
internistično ambulanto povečalo za 104 %. Povečalo se je število napotitev predvsem iz
151
južnih gorenjskih občin. Trendi števila obravnav in bolnikov v Urgentni internistični
ambulanti po občini bivanja so prikazani v tabeli št. 12.
Diagnostična širina in število laboratorijskih preiskav na bolnika v Urgentni internistični
ambulanti je preobsežno in premalo racionalno. Z nenujnimi preiskavami v določeni meri
stroškovno razbremenjujemo laboratorije v ZD. Na IPP spada predvsem diagnostika, ki je
ključnega pomena za opredelitev aktualnega diferencialno-diagnostičnega problema. Nekateri
nenujni bolniki so napoteni v Urgentno internistično ambulanto, da se izognejo čakanju na
redni pregled.
V Antitrombotični ambulanti je bilo v letu 2010 8.552 obiskov, od tega prvih 787 in
ponovnih 7.765. Naraščanje obiskov je predvsem posledica večanja števila bolnikov z atrijsko
fibrilacijo.
Tabela št. 10: Pregled opravljenih točk za plačnika ZZZS
leto
2009
internistična ambulanta
urg.internistična ambulanta
gastroenterologija
kardiologija
SKUPAJ internistične amb
diabetološka ambulanta
načrt
2010
37.450 38.442
30.157 29.686
137.377 133.506
70.092 69.677
275.076 271.311
43.889 45.029
leto
2010
35.742
30.882
125.563
67.490
259.677
44.918
IND
na načrt
2010
92,98
104,03
94,05
96,86
95,71
99,75
IND
na
leto 09
95,44
102,40
91,40
96,29
94,40
102,34
Tabela št. 11: Pregled števila obiskov in obsega dela v ambulantah in enotah
v
prvi
ponovni
INTERNE
moški ženske skupaj obisk
obisk hospital skupaj
AMBULANTE
I1 urg.internistična amb
2.078
2.461
3.225
10
2.797 6.032
4.539
I2 splošna internistična
267
570
104
1
amb
279
546
675
I3 kardiološka amb
256
234
502
57
0
490
559
I4 antitrombotična amb
452
384
787
7.765
0 8.552
836
I5 nefrološka amb
121
104
225
102
0
225
327
I6 diabetološka amb
981
885
1.858
2.822
0 4.680
1.866
I7 gastroenterološka amb
97
91
189
22
0
188
211
SKUPAJ
4.264
4.426
8.690
7.356 10.882
2.798 21.036
152
prvi
DIAGNOSTIČNE
ENOTE
10 EKG
11 ehokardiografija
12 obremenitve
13 endoskopije
16 holter
17 doppler
18 endoskopija Kranj
SKUPAJ
moški ženske skupaj
6
211
217
645
583
1.228
313
223
536
1.182
1.294
2.476
154
156
310
620
753
1.373
36
65
101
2.956
3.285
6.241
v
ponovni
obisk
223
1.371
557
2.709
323
1.577
101
6.861
obisk
0
1
1
107
1
1
1
112
hospital skupaj
0
223
0 1.372
0
558
1 2.817
0
324
0 1.578
0
102
1 6.974
Tabela št. 12: Število in delež obravnav v Urgentni internistični ambulanti po občini
bivanja
občina
bivanja
OE
RADOVLJIC
A
OE
JESENICE
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA
LOKA
OSTALA
SLOVENIJA
SKUPAJ
število obravnav po letih
INDEKS
2010/199
9
199
9
200
0
200
1
200
2
200
3
200
4
200
5
200
6
200
7
200
8
200
9
201
0
928
1.08
5
1.39
5
1.55
8
1.43
3
1.51
7
1.60
3
1.67
3
1.74
5
1.73
2
1.65
9
1.93
6
1.65
9
2.13
5
1.87
4
2.08
3
2.01
8
2.17
2
1.93
0
2.40
8
431
80
551
137
568
125
535
169
579
147
610
179
762
219
739
273
883
310
1.84
7
2.26
0
1.04
2
317
928
361
1.89
6
2.34
6
1.00
9
354
42
73
84
66
84
82
82
123
134
122
145
169
402,38
126
2.69
2
187
3.90
1
162
3.88
9
209
4.25
5
196
4.48
3
231
4.69
7
197
5.05
4
242
5.33
4
282
5.79
9
302
5.89
0
292
6.06
4
318
6.09
2
252,38
204,31
216,22
234,11
442,50
226,30
delež obravnav po občinah
občina bivanja
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
OE JESENICE
OE
RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA
LOKA
OSTALE
OBČINE
34,47 35,76 36,85 37,67 38,92 35,32 32,83 35,13 34,80 31,36 31,83 31,12
SKUPAJ
40,30 39,94 39,01 39,32 38,63 41,22 42,24 39,05 37,45 38,37 39,71 38,51
16,01 14,12 14,61 12,57 12,92 12,99 15,08 13,85 15,23 17,69 15,30 16,56
2,97 3,51 3,21 3,97 3,28 3,81 4,33 5,12 5,35 5,38 5,95 5,81
1,56
1,87
2,16
1,55
1,87
1,75
1,62
2,31
2,31
2,07
2,39
2,77
4,68 4,79 4,17 4,91 4,37 4,92 3,90 4,54 4,86 5,13 4,82 5,22
100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
153
Število obravnav v urgentni internistični ambulanti
7.000
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
1999
2000
2001
OE RADOVLJICA
OE ŠKOFJA LOKA
2002
2003
2004
2005
OE JESENICE
OSTALA SLOVENIJA
2006
2007
OE KRANJ
SKUPAJ
2008
2009
2010
OE TRŽIČ
Načrtovan program v Enoti za srčno-žilno diagnostiko in preiskave pljučne funkcije, izražen v
točkah, je bil v letu 2010 dosežen v 97 %: Med drugim je bilo opravljeno (skupno
ambulantno in hospitalno): 1722 ehokardiografij (leta 2009: 1782), sonografij vratnih arterij
526 (leta 2009: 511), dopplerskih pregledov ven 830 (2009: 883), 480 pregledov perifernih
arterij, obremenitvenih testov 613, 24-urnih Holter elektrokardiografij 371 in spiromterij 398
(leta 2009: 579).
Načrtovan program dela v Endoskopski enoti, izražen v točkah, je bil dosežen v 94 %, obseg
dela je bil v primerjavi z letom 2009 manjši za 8.6 %. Vzroki so predvsem sledeči: manjek
gastroenterologov-endoskopistov, različne dodatne odsotnosti endoskopistov in prenehanje
dela v Endoskopski ambulanti Kranj. Več kot leta 2009 je bilo narejenih ERCP: 150 (2009:
100) in kolonoskopij 1386; od tega v programu SVIT 356. V programu SVIT je bilo odkritih
39 malignomov širokega črevesa.
Podatki o delu Endoskopske enote v letu 2010 so podani v tabeli št. 13.
Tabela št. 13: Podatki o delu Endoskopske enote v letu 2010
Gastroskopije
Urgentne gastroskopije
Gastroskopije Kranj
SKUPAJ
PEG prvi
PEG ponovni
PEG ex
AMBULANTA
1507
122
102
1731
/
1
/
HOSPITAL
292
67
/
359
41
2
2
154
SKUPAJ
1799
189
102
2090
41
3
2
Kolonoskopije
Program SVIT
SKUPAJ
865
356
1221
165
/
165
1030
356
1386
13
289
27
11
9
93
/
1
22
382
27
12
ERCP
EPT
št. stentov - vstavitev
št. stentov - menjava
št. stentov - ex
43
21
6
1
2
107
67
11
/
1
150
88
17
1
3
Histološki material poslan
Histol. Potrjeni mlg skupaj
Kolono mlg.
SVIT mlg.
Kolono in SVIT mlg. skupaj
Gastro mlg.
ERCP mlg.
911
167
1078
111
47
39
86
23
2
Sklerozacija – kolono
Polipektomija – kolono
Gastro Clip
Endoskop.odstranitev tujka
ZAKLJUČEK:
Gledano v celoti je bilo leto 2010 za Oddelek interne medicine relativno uspešno. Presegli
smo načrtovan program dela v bolnišnični dejavnosti. Nekoliko manjša je bila realizacija
načrtovanega programa v Enoti za srčno-žilno diagnostiko in v Endoskopski enoti. Nadaljeval
pa se je porast stroškov porabe zdravil in zdravstvenega materiala na pacienta; še posebej v
IIT.
Glavne aktivnosti in naloge Oddelka za interno medicino v letu 2011 so:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
realizacija načrtovanega programa dela v bolnišnični in specialistično-ambulantni
dejavnosti in tudi v diagnostičnih enotah
stalna prizadevanja za izboljšanje kadrovske zasedbe zdravnikov, posebej specialistov
internistov (gastroenterologi, diabetologi)
aktivnosti za zmanjšanje stroškov porabe zdravil in zdravstvenega materiala na
bolnika
aktivnosti za racionalno rabo antibiotikov, drugih zdravil, krvi in plazme
aktivnosti za racionalno naročanje laboratorijskih preiskav
preureditev Intenzivne internistične terapije in Enote za polintenzivno nego
dopolnitev in zamenjava iztrošene opreme
delo na kazalnikih kakovosti
aktivno sodelovanje pri izpolnitvi pogojev za akreditacijo DNV.
155
Poročilo o delu Centra za hemodializo in ambulante za kronično
ambulantno peritonealno dializo
Strokovni vodja: Igor Rus, dr. med.
V letu 2010 smo v Centru za hemodializo povprečno zdravili 44 bolnikov s kronično ledvično
boleznijo, od tega so bili 4 v programu nadomestnega zdravljenja s peritonealno dializo. V
celotnem letu smo opravili 6023 dializ, kar je 80 dializnih procedur manj kot leto poprej. Se
pa je opazno zvišalo število tako imenovanih zapletenih procedur in akutnih dializ, kar lahko
pripišemo naraščanju polimorbidnosti pri dializnih bolnikih, ki imajo poleg osnovne bolezni
prisotno vsaj še eno odpovedovanje organov. V intenzivnih enotah tako v EITOS kot v IIT
smo dializirali 40 pacientov in opravili 157 zapletenih dializ, zlasti po metodi kontinuiranega
zdravljenja, marca 2010 tudi prvo citratno kontinuirano venovensko hemodiafiltracijo, katero
smo izvedli s sodelovanjem z zdravniki in ostalimi zaposlenimi v intenzivni enoti operativnih
strok.
V lanskem letu je umrlo 11 bolnikov, ki so bili v programu nadomestnega zdravljenja s
hemodializo, v prvi vrsti so bili vzroki smrti kardiovaskularni in infektivni zapleti. Leta 2010
je bil transplantiran en bolnik, ki se je zdravil v programu nadomestnega zdravljenja s
peritonealno dializo. Dva bolnika sta bila premeščena v druge centre, na novo pa so pričeli z
nadomestnim zdravljenjem sedmi bolniki.
Tako kot v ostalih centrih tudi v našem centru opazujemo, da vključujemo bolnike s končno
ledvično odpovedjo, ki je posledica diabetične ledvične bolezni, nefroangioskleroze in
različnih glumerulopatij.
Vsi na novo vključeni bolniki so bili pred tem sledeni v tukajšnji nefrološki ambulanti, vsi so
že pred tem dobivali tako eritropoetin kot analoge vitamina D, vsi so že imeli pred začetkom
nadomestnega zdravljenja skonstruirano AV fistulo.
87 % bolnikov v programu kroničnega nadomestnega zdravljenja je ves čas dobivalo
substitucijsko terapijo z eritropoetinom in povprečna vrednost hemoglobina je bila 117.9 g/L,
velika večina je dobivala analoge vitamina D v kombinaciji s kalcimimetiki.
Tudi v lanskem letu opazujemo trend krčenja bolnikov, ki se zdravijo v ambulanti za
peritonealno dializo, vzroki so predvsem v nemotiviranosti bolnikov s kronično ledvično
boleznijo stopnje 5., da bi se zdravili po tej metodi, kakor tudi polimorbidnost teh bolnikov,
kar onemogoča vstavitev PD katetra zaradi najrazličnejših vzrokov.
Žal leta 2010 nismo pridobili novih dializnih aparatur tako, da je trenutno stanje kar se tiče
opremljenosti centra več kot zaskrbljujoče, kar dokazujemo z več kot 80 % amortiziranostjo
hemodializnih aparatov, kar se kaže tudi z vse pogostejšimi okvarami. Celotno lansko leto je
več kot dotrajana reverzna ozmoza delovala na skrajnem robu zmogljivosti in šele v začetku
letošnjega leta so žal stekli vsi postopki za zamenjavo le-te. V letošnjem letu je tako nujno
potrebno zamenjati vsaj 4 hemodializne aparate, nujno bi bilo tudi zamenjati dotrajano
pohištevno opremo v delu dializnega centra.
V centru je trenutno zaposlenih 5 diplomiranih sester, 1 višja medicinska sestra in 5
zdravstvenih tehnikov, poleg tega delno delujeta 2 zdravnika specialista, kjer imata poleg tega
še dodatne zadolžitve na oddelku, specialističnih ambulantah, funkcionalni diagnostiki in
opravljata dežurno službo.
156
NAČRT ZA LETO 2010
ZZZS
ZZZS + ostali
Št.
Št.
Št.
Št.
dializnih
dializnih
dializ
dializ
bolnikov
bolnikov
Dialize (039)
53
8.636
53
8.644
Dialize I
21
2.315
21
2.317
Dialize II
4
320
4
320
Dialize III
19
3.721
19
3.727
Dialize IV
6
1.274
6
1.274
Dialize V
1.006
3
1.006
3
157
REALIZACIJA LETO
2010
ZZZS
ZZZS + ostali
Št.
Št.
Št.
Št.
dializnih
dializnih
dializ
dializ
bolnikov
bolnikov
50
7.642
50 7.653
14
2.134
14 2.134
3
295
3
300
30
3.583
30 3.589
3
1.064
3 1.064
0
566
0
566
Poročilo o delu v IIT
Strokovni vodja: Teja Arnež, dr. med.
Sprejemi: sprejetih 473 bolnikov.
Število odpustov: 415 bolnikov.
Število umrlih: 58 bolnikov, to je 12.2 % (lani 41, to je 7.3 %).
Umetna ventilacija: 15549 ur pri 96 intubiranih pacientih (lani 11436 ur umetne ventilacije
pri 62 bolnikih, kar je 22 % več kot lansko leto).
Opravljeni terapevtski posegi:
- elektrokonverzije 180 (lansko leto 142, leto pred tem 77)
- elektroda PM
7 (lani 5)
- fibrinolitična terapija 13x, od tega 2x zaradi pljučne trombembolije (lansko leto 6x)
in 10x zaradi ishemičnega cerebrovaskularnega inzulta (lansko leto 4x).
- bronhoskopije: 11.
- število akutnih hemodializ: 44 na 12 pacientih
- število urgentnih endoskopij: 24 gastroskopij in 3 kolonoskopije
- perikardiocinteza: 3x
V zadnjem letu ugotavljamo porast pacientov z akutno možgansko kapjo, posledično
fibrinolitično terapijo. Večina bolnikov je sicer sprejeta iz urgentne ambulante, vendar narašča
tudi odstotek pacientov, premeščenih z oddelka zaradi akutnega poslabšanja zdravstvenega
stanja oz. zapletov bolezni. Narašča tudi število premeščenih iz KOIIM-a po opravljeni
dilataciji koronark. V koronarni enoti se izvajajo tudi urgentne gastroskopije pri intubiranih,
šokiranih pacientih zaradi hudih krvavitev iz prebavil. Povečuje se tudi število starejših
bolnikov, pri katerih je potek zdravljenja zaradi komorbidnosti še bolj zapleten in zdravljenje
dražje.
Glede na patologijo so, kot doslej, na prvem mestu še vedno srčne bolezni, vendar pa se
povečuje tudi število bolnikov, sprejetih zaradi težjih infektivnih obolenj in krvavitev iz
prebavil s posledičnimi šokovnimi stanji in večorgansko odpovedjo. Manj je sprejemov zaradi
akutnega alkoholnega opoja. Sprejemi zaradi zastrupitev, zlasti medikamentoznih
(suicidalnih) niso v porastu.
Glede na vse večje število težko bolnih (septični šok, hemoragični šok, akutni koronarni
dogodek, akutna možganska kap, pljučna embolija, akutna ledvična odpoved, akutna
respiratorna odpoved, dekompenzirana alkoholna jetrna ciroza, dekompenzirana srčna
bolezen, ….), presegamo okvire zdravljenja v internističnih intenzivnih enotah na
sekundarnem nivoju.
V koronarni enoti delata dva zdravnika ter 11 medicinskih sester (lansko leto 12).
Popoldansko in nočno delo ter delo v času vikendov in praznikov pokrivajo tudi ostali dežurni
internisti, ki so v PPD razredu, neustreznemu obremenitvi in odgovornosti, katere zahteva
delo v intenzivni enoti.
Prostorski pogoji in število postelj ostaja enako že več kot 22 let.
158
Poročilo o delu endoskopske enote
Vodja: Primož Jovan, dr.med.
V endoskopski enoti smo v letu 2010 opravili skupaj 2090 gastroskopij, 1386 kolonoskopij
(od tega 356 v programu SVIT), 150 ERCP preiskav in 44 vstavitev PEG-ov ter dva izvleka
le tega.
Odvzeli smo histološke materiale 1078 krat (24.1%).
Histološko smo potrdili 109 karcinomov na prebavilih, od tega 84 karcinomov na širokem
črevesju, 23 malignomov na želodcu in dva malignoma na biliarnih poteh oz. pankreasu.
Opravili smo 189 urgentnih gastroskopij, s sklerozacijami na različne načine, 382
polipektomij, predvsem na spodnjih prebavilih,pa ne izključno, 12 krat smo odstranjevali
tujke, predvsem iz zgornjih prebavil, pa spet ne izključno. 22 krat smo opravljali tudi
sklerozacijske posege na spodnjih prebavilih, kar je pomemben trend navzgor.
88 krat smo opravili biliarno in/ali pankreatično sfinkterotomijo pri ERCP-ju, večinoma
zaradi žolčevodnih kamnov, holecistitisov in pankreatitisov.
Vstavili smo skupno 18 biliarnih stentov zaradi večinoma maligne patologije na
podatki
o posegih so
navedeni v
pankreatično biliarnem sistemu, (natančnejši
razpredelnici).
V letu 2011 so trendi v številu endoskopskih preiskav in posegov ter nenazadnje tudi
terapije in s tem povezane obremenjenosti aparatov, dodatne porabe potrošnega materiala in
nenazadnje »obrabe« izvajalcev
še povišani.
10. marca 2011 je bilo primerjalno z istim dnem v letu 2010 opravljeno 34.8 % več
kolonoskopij, 5.6 % več gastroskopij, 33 % več vstavitev PEG-ov in 53 % več ERCP
preiskav. Natančne številne so navedene v drugi razpredelnici.
Letos smo pridobili dva nova kolonoskopska aparata ter električne naprave za izpiranje
črevesja oz. zg. prebavil med endoskopijo.
Še iz lanskega leta je potrebna čimprejšnja nabava Endobase programa, s katerim bomo
celostno digitalno foto in video dokumentirali vse endoskopske preiskave in jih shranjevali.
Program bo kompatibilen z našim računalniškim sistemom. Cena tako rekoč nujnega
programa je okrog 7 000 evrov. Direktor Igor Horvat se s firmo Olympus o podrobnostih že
dogovarja. Prav tako smo obnovili nekaj za zahtevnejše ( ERCP, sklerozacijske in
elektroresekcijske) posege nujno potrebnega potrošnega materiala ( ki je sicer večinsko za
večkratno uporabo), kar je povišalo tekoče stroškovne obremenitve enote oz. internega
oddelka.
Potrebna bo še nabava višje ločljivega gastroskopa za boljšo oceno lezij na zgornjih
prebavilih, kar bi tudi delno nadomestilo sicer tudi že načrtovano, pa zaenkrat še
neizvajano, uporabo kontrastnih barvanj na zgornjih prebavilih.
Na kratko pa želimo razvijati diagnostično in terapevtsko endoskopijo še naprej.
159
Začenjamo uporabljati, na širokem črevesju prvi v Sloveniji elektrokirurške nožke za
zahtevnejše odstranitve polipov oz. terapiranje fibroznih oz. stenozantnih sprememb.
Planiramo tudi uporabo teh nožkov pri indiciranih primerih na zgornjih prebavilih.
Olympus je omenjene štiri sete nožkov za večkratno uporabo doniral, tako da ne
obremenjujejo proračun bolnišnice.
Da ne bi podrobneje opisoval našega dela izpostavljam splošen porast malignomov na
prebavilih in velik procent novo odkritih karcinomov v zgodnji fazi, od katerih smo jih npr.
v programu SVIT od 37 odkritih 18 odstranili endoskopsko, kar predstavlja velik prihranek
pri obremenitvi pacienta, bolnišnice in proračuna.
Sodelujemo v vseslovenski študiji ugotavljanja antibiotične občutljivosti bakterije HP, ki jo
vodi prof. Tepeš.
Pri tem skrbimo za endoskopsko usposabljanje naših mladih sodelavcev, ki z velikim
žarom in zavzetostjo začenjajo, poleg obremenitev na oddelku, v urgenci in dežurstvih,
svojo endoskopsko pot.
Na tem mestu bi želel izpostaviti, v naslednjih letih predvsem dve prioriteti:
– uvedbo abdominalnega UZ na gastroenterološki odsek (in preko njega začetek
endoskopskega UZ), v nadaljevanju z uvedbo UZ biopsij trebušnih organov oz.
ostalih suspektnih sprememb v abdomnu.
Zato potrebujemo soliden, ne nujno vrhunski abdominalni UZ, ki bo stacioniran na oddelku
ali v endoskopski enoti, in ustrezno edukacijo vsaj treh mlajših kolegov.
- drugo področje kjer menimo, da bi se morali okrepiti, seveda v navezavi z našo
abdominalno kirurgijo in po dogovoru oz. smernicah Onkološkega inštituta v
Ljubljani pa je onkologija. Na našem področju gre za bolezni prebavil ter njihovo
kompleksnejšoobravnavo. To konkretno pomeni, seveda v dogovoru z onkologijo v
Ljubljani,zavarovalnico predvideti zaposlitev dveh dodatnih internistov oz.
specializantov usmerjenih v onkologijo in nenazadnje, v perspektivah širitve oz.
razvoja bolnišnice načrtovanje dodatnega seveda ne le posteljnega ( pa tudi tega)
prostora.
Na tem mestu bi poudaril še koristnost sicer skromnega punkcijskega prostora na
gastroenterološkem oddelku, kjer se opravi veliko terapevtskih punkcij, zlasti ascitesa in
plevralnih izlivov, ki pa bi si zaslužil v prihodnosti nekaj več komforta v vseh pogledih in po
možnosti ustreznejšo lokacijo.
Ob tem je potrebno še naprej sodelovanje s protibolečinsko ambulanto in poleg ostalega
tudi z že dobro vpeljano dietetično službo v naši ustanovi.
Diagnostično je potrebno s strani uprave oz. z dogovorom z zavarovalnico podpreti RTG
oddelek in spodbujati, sedaj ko ga končno imamo, MRI, zlasti v zvezi z malignomi v
abdomnu, še zlasti na širokem črevesju, in še posebno pri malignomih rektuma ( kjer je MRI
zlati standard), ter pri pacientih s KVČB.
Obe populaciji pa sta v naraščanju in že sedaj najštevilnejši po patologiji.
Ostaja še tudi precej prostora za »laboratorijsko« dodano vrednost obravnave prebavnih
bolezni, zlasti malabsorbcije in intoleranc, kjer bi bilo koristno sodelovanje z laboratorijem
okrepiti z laboratorijsko obravnavo laktozne intolerance, celiakije, določanja statusa HP iz
blata, če omenim le najpogostejše indikacije.
Izpostaviti moramo tudi dobro sodelovanje z oddelkom za patologijo, oz.
160
dr. Kalanom, ki histološko preveri velik kos našega dela. Internisti predvsem gastroenterologi
moramo aktivneje sodelovati pri že vpeljanih hišnih kirurško- patološko – internističnih
konzilijih in tudi pri že nekajkrat izpeljanih video konferencah z ostalimi ustanovami oz.
konziliji.
Na tem mestu še enkrat izpostavljam pomen digitalne foto video dokumentacije in vrednost
Endobase programa, kar bo koristilo tudi patologu za lažje ocenjevanje histoloških
sprememb.
Ker v naši endoskopski enoti sodeluje tudi pediatrinja dr. Šavs – Požekova, ki opravlja tako
odrasle kot otroške endoskopije, in mirno lahko ocenjujem, da odlično, razmišljamo tudi o
nabavi otroškega ultra tankega gastroskopa, s katerim bi bile preiskave manj travmatične,
koristile pa bi tudi pri določenih preiskavah pri odraslih ( tako imenovana transnazalna
gastroskopija, ki jo nekateri ljudje z izrazitim žrelnim refleksom veliko lažje prenašajo).
Čisto na koncu, pa vendar nenazadnje bi dodali še nekaj administrativnih želja, saj se
vzporedno z večanjem števila pregledov veča tudi količina in zahtevnost celostne
administrativne oz. » dokumentarne« obravnave bolnika
tu bi želeli pridobiti skener za skeniranje pomembnih dokumentov
bolnikov iz drugih ustanov, histoloških izvidov in fotografij.
Za boljšo preglednost dela bi želeli tudi še dva računalnika z ekranoma na mestu ob
administratorki oz. na mestu vpisovanja za gastroskopije.
Eden od ekranov bi moral biti velikega formata, ker načrtujemo tudi edukativne skupne
oglede posnetkov endoskopij in posegov s kolegi v naših prostorih, kot nekakšno obliko
šolanja ob delu oz. mikrokonzilijev.
Poleg omenjenih načrtov in potreb, zlasti materialnih, bo potrebno, če se bodo trendi dela še
stopnjevali, okrepiti tudi kadrovsko zasedbo, še zlasti na mestih višjega oz. srednjega
medicinskega kadra.
Povsem konkretne še preostale nujnejše nabave aparatur in potrošnega materiala bomo še v
mesecu dni konkretno predstavili .
Pred koncem bi še izpostavil pomen kritične in zlasti samokritične obravnave našega
endoskopskega dela, kar vključuje predvsem analizo zapletov, reševanja le teh, splošno
učinkovitost posegov, primerjavo stroškov in rezultatov posegov, in nenazadnje tudi
zadovoljnost bolnikov in ostalih sodelavcev z našim delom, kar pa bo potrebno analizirati ob
drugi priliki in v nadaljevanju seveda korigirati, kolikor je mogoče.
In čisto na koncu še predstavitev na endoskopijah trenutno delujočih zdravnikov oz. ostalih
sodelavcev.
Zdravniki specialisti internisti: Franc Šolar dr. med., Boris Pelko dr.
med. Primož Jovan dr. med., Andrej Hribernik dr. med. ( honorarno enkrat tedensko),
pediatrinja Tina Šavs Požek dr. med. ( enkrat tedensko gastroskopije pri odraslih in
pediatričnih bolnikih) Zdravniki specializanti: Barbara Zupančič dr. med., Sonja Vidic dr.
med, Vase Stojanoska dr. med.
Zdravniki pripravniki: Anže Resman dr.med., Janez Breznik dr. med.
Medicinske sestre in tehnik: Blanka Kmet sms, Jadranka Radočaj sms ( obe se šolata za dms),
Boris Štojs smt, enkrat tedensko Damijana Langus sms ( vodja sester Milenka Rustja dms) V
programu SVIT sodelujeta še Irena Šivic sms in Tina Udir sms (obe se šolata za sms)
Administratorka: Sabina Košir
161
Število opravljenih preiskav v letu 2010
Gastroskopije
Urgentne gastroskopije
Gastroskopije Kranj
SKUPAJ
AMBULANTA
1507
122
102
1731
HOSPITAL
292
67
359
SKUPAJ
1799
189
102
2090
41
2
2
41
3
2
165
1030
356
1386
PEG prvi
PEG ponovni
PEG ex
1
Kolonoskopije
Program SVIT
SKUPAJ
865
356
1221
Sklerozacija - kolono
Polipektomija - kolono
Gastro Clip
Endoskopska odstranitev tujka
13
289
27
11
9
93
ERCP
EPT
Št.stentov – vstavitev
Št.stentov – menjava
Št.stentov – ex
43
21
6
1
2
107
67
11
Histološki material poslan
Hist. potrjen mlg. skupaj
Kolono mlg
SVIT mlg
Kolono in SVIT mlg. Skupaj
Gastro mlg.
ERCP mlg
911
167
165
1
1
162
22
382
27
12
150
88
17
1
3
1078
109
47
37
84
23
2
Poročilo dejavnosti zdravstvene nege na internem oddelku
Dubravka Karadžić Šmitran, dipl. m.s.
Koordinatorica zdravstvene nege internega oddelka
1. UVOD
Zdravstvena nega (ZN) na internem oddelku se je v preteklem letu osredotočala predvsem na
varen potek dela in doseganje kazalnikov kakovosti. Veliko energije smo usmerili v pripravo
na prvi interni strokovni nadzor v ZN. Sodelovali smo kot izvajalci nadzorov na drugih
oddelkih, prav tako smo se trudili doseči čim boljše rezultate na svojem oddelku. Ostale
aktivnosti bodo opredeljene v nadaljevanju poročila.
2. MANAGEMENT V ZDRAVSTVENI NEGI NA INTERNEM ODDELKU
Organiziranost in vodenje ZN na internem oddelku je podobno kot na vseh ostalih oddelkih v
bolnišnici. Koordinatorica ZN na oddelku je odgovorna za varno in kakovostno izvajanje ZN.
Kot članica kolegija in strokovnega sveta pomočnice direktorja za področje ZN na oddelek
prenaša sklepe, skrbi za izvedbo dogovorov, opravlja naloge po sprejetih, veljavnih protokolih
skrbi za izobraževanje, sodeluje z ostalimi profesionalnimi skupinami ter zagotavlja tehnične
pripomočke. Na vsakem odseku je dipl. med. sestra, ki je tudi odgovorna med. sestra in je
vodja negovalnega tima. Poleg neposrednega dela pri pacientu skrbi za prenos informacij v
obliki kratkih sestankov, preverja kakovost izvedenih postopkov, izvaja negovalne (NV) in
varnostne vizite/razgovore (VV,VR) ter sodeluje s koordinatoricami za padce, rane in
bolnišnično higieničarko.
3. REALIZACIJA CILJEV 2010
3.1. Kazalniki kakovosti
3.1.1. Razjeda zaradi pritiska (RZP)
CILJI:
a) največ 1.5 pridobljenih RZP/mesec oz. skupno 18 RZP na leto
b) izboljšati sodelovanje s koordinatorico za rane
c) udeležba na izobraževanjih v organizaciji koordinatorice za rane
AKTIVNOSTI:
• izvajanje ocene ogroženosti za RZP vsem novo sprejetim in nadaljnje
ocenjevanje glede na Norton shemo
• izvajanje standarda preprečevanje RZP
• realizacija korektivnih ukrepov glede na interni strokovni nadzor v
ZN
• opravljanje VR, VV in nadzorov nad preventivo razjed, študije
primera ob novo nastalih RZP. Ukrepi so se nanašali predvsem na
pravočasno in pravilno izvedbo preventivnih ukrepov, pomanjkanje
ustreznih blazin, redno spremembo lege ter pomanjkljivo
dokumentiranje.
prijava zaposlenih na izobraževanja
UČINKOVITOST:
• cilja ne dosegamo, beležimo 1.6 RZP/mesečno oz. 19.5 pridobljenih
RZP v letu 2010
163
Rok:
2010
Realizacija:
da
•
ocenjevanje ogroženosti za RZP ob sprejemu poteka po protokolu in
ga izvajamo redno.
interni oddelek beleži povprečno 76% skladnost izvajanja standarda
preprečevanja RZP glede na strokovni nadzor v ZN. Zaposleni so bili
seznanjeni z rezultati nadzorov.
opravljene 4 VV s koord. za oskrbo ran v okviru letnega načrta.
Napisane vse študije primerov in opravljeni VR ob novo nastalih
RZP.
udeležba na izobraževanjih je potekala po načrtu.
•
•
•
40
36,0
35
32,0
29
30
27
27
26
26,0
25
pridobljene
21
19,0
18
20
prinešene
15
15
obravnavane
12
10
3
2
3,0 2
1,0 1
1,0 1
1,0 2
2,0 3
1,0 0
0,0 1,0
1,0 2,0
ok
to
be
r
povp. prid. 10
4,0
r
5
0,0 1,0
0,0
2,0
0,0
m
be
r
be
r
de
ce
m
no
ve
t
se
pt
em
be
av
gu
s
ju
l ij
j
ju
ni
aj
m
ap
ril
ec
ar
m
ru
ar
fe
b
ja
nu
ar
0
Graf 1. Prikaz števila RZP po mesecih
3.1.2. padci
CILJI:
a.) znižati število padcev glede na prejšnje leto
b.) izboljšati sodelovanje s koordinatorico za padce
c.) Udeležba na sestankih projektne skupine za padce in izobraževanjih
na področju varnosti
AKTIVNOSTI:
• izvajanje ocene ogroženosti za padec vsem novo sprejetim in
nadaljnje ocenjevanje glede na spremembo zdravstvenega stanja
• izvajanje protokola SOP 5 preprečevanje padcev pacientov
• opravljanje VV ali VR s koordinatorico za padce
• prijava zaposlenih na izobraževanja
UČINKOVITOST:
• v letu 2010 smo zabeležili 51 padcev oz povprečno 4.2 padca na
mesec, v letu 2009 pa 49. Cilja nismo dosegli.
• Opravljenih 6 VV s koordinatorico za padce, ter opravljeni razgovori
v negovalnem timu in s pacientom ob vsakem padcu. Planirali smo 4
v letu 2010. Ukrepi so se nanašali predvsem na zagotavljanje varnih
pogojev bivanja, pravočasno prepoznavanje poslabšanja
zdravstvenega stanja ter vpliv zdravil.
• Udeležba na izobraževanjih je potekala po načrtu.
164
rok: 2010
Realizacija:
da
PADCI PACIENTOV V LETU 2010
10
9
8
8
7
7
6
6
5
5
4
5
3
2
2
4
4
2
4
3
2
2
4
3
1 2
2
1
1 1
2
1
1
0
nu
ja
ar
r
ua
br
e
f
m
ec
ar
ril
ap
m
aj
PADCI S POSTELJE
ju
j
ni
ju
lij
VSI PADCI
gu
av
st
p
se
m
te
r
be
t
ok
er
ob
r
r
be
be
m
m
e
e
c
v
de
no
Graf 2.: število padcev s postelje in vseh padcev po mesecih
3.1.3. bolnišnične okužbe (BO)
CILJI:
a.)
Znižati prenos MRSA na največ 1 primer letno
b.)
Izboljšati sodelovanje z bolnišnično higieničarko (BH)
c.)
Udeležba na projektni sk. za bolnišnično higieno in izobraževanjih
AKTIVNOSTI:
• izvajanje standardov za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb
glede na prostorske zmogljivosti in načrtno spremljanje kazalnikov
kakovosti na področju BO
• opravljanje VV in VR z BH
• prijava zaposlenih na izobraževanja
UČINKOVITOST:
• Zabeležili smo 3 primere prenosa MRSA, cilja nismo dosegli.
Povprečno na mesec odvzamemo brise več kot 100 pacientom na
MRSA, 60 na ESBL in 40 na VRE. Vse paciente z dokazano
kolonizacijo ali okužbo kontaktno izoliramo po principu sam v
sobi.
• Na področju prenosa BO smo izvedli 10 VV oz. VR od planiranih 4
na leto.
• Udeležba na izobraževanjih je potekala po načrtu. Imamo stalno
članico skupine za bolnišnično higieno, ki se je redno udeleževala
sestankov.
rok: 2010
Realizacija:
da
4. STROKOVNI RAZVOJ
Aktivnosti na temo strokovnega razvoja so bile usmerjenje predvsem v obnavljanje znanja na
področju standardov kakovosti. Obstoječi standardi kakovosti so trenutno edino merilo za
zagotavljanje strokovnega dela. Na podlagi nadzorov se je izkazalo kje so pomanjkljivosti
zdravstvene nege na internem oddelku. Najbolj problematična področja so postopki za
vzdrževanje osebne higiene pacientov in zagotavljanje varnega razdeljevanja zdravil. Na teh
področjih bomo izvajali aktivnosti tudi v letu 2011. Pod strokovni razvoj in razvoj kadrov
lahko opišemo še izvedbo rednih letnih razgovorov (RLR). V sredini leta je bilo opravljenih 9
RLR z diplomiranimi med sestrami. Do konca leta je bilo opravljenih še 20 razgovorov s
165
srednjimi med. sestrami. Ker je aktivnost obsežna se bo končna izvedba prenesla na začetek
2011.
5. KAKOVOST/VARNOST
5.1. poročilo izvedenih varnostnih vizit ali razgovorov, negovalnih vizit ter odklonov s
predlogom izboljšav
koord. ZN na int.odd. izvedla 22 VV/VR
52
94% uspešnost pri realizaciji, 3 ukrepi niso
bili realizirani. Uspešnost je vprašljiva glede
na nedoseganje zastavljenih ciljev pri
kazalnikih kakovosti. Najpogosteje
izpostavljeni varnostni zapleti:
• preprečevanje prenosa BO
• preprečevanje padcev
• preprečevanje RZP
• neustrezna komunikacija
• razdeljevanje zdravil
Število izvedenih negovalnih vizit koord. ZN 8
na int. odd.
Število izvedenih negovalnih vizit dipl. med.
sester na vseh treh odsekih
Število evidentiranih odklonov
Odgovorne MS vseh treh odsekov izvedle 74
VV/VR
46
Vsi ukrepi so realizirani, uspešnost je
vprašljiva. Najpogosteje izpostavljeni
varnostni zapleti so:
• preprečevanje BO, odpadki
• preprečevanje padcev
• preprečevanje RZP
• zdravila, inzulin, kisik, dodatna
naročila
• higiena rok
• odklon od KP
• obiski, informacije
• nasilje nad MS
• neustrezna komunikacija
• urejenost sob
• predaja
• zasebnost
• kajenje
71
53
6. IZOBRAŽEVANJE
V letu 2010 se je zunanjih izobraževanj udeležilo 30 med. sester vseh profilov. Za prijavo na
izobraževanja/delavnice v okviru bolnišnice poskrbi koordinatorica. Aktivno smo predavali
166
na 3. dnevih Angele Boškin v organizaciji bolnišnice Jesenice s prispevkom o varni aplikaciji
zdravil. Pripravili smo tudi dva predavanja v sklopu »modrih četrtkov« skupaj z zdravniki
internisti (Zastojno srčno popuščanje in PEG). Na endokrinološkem odseku se je ponovno
vzpostavila praksa predstavitev seminarskih nalog, ki so jih pripravile same med. sestre. V
letošnjem letu se bo praksa prenesla tudi na ostala dva odseka. Vsekakor smo poskrbeli tudi
za finančno realizacijo plana izobraževanj.
7. DELO PROJEKTNIH TIMOV
Aktivno so v letu 2010 v okviru projektnih skupin (PS) sodelovali naslednji zaposleni
PS za RZP
Aneta Sebešan, Ana Zupan, Vesna Avdić, Maja Kunšič, Tjaša Avguštinčič
PS za padce
Tina Seršen, Matej Pogačnik, Aldina Zekan, Vildana Omanović, Matej
Fermišek, Simona Bečan
PS za BH
Aneta Sebešan
PS za
Dubravka K. Šmitran
dokumentacijo
PS za standarde Dubravka K. Šmitran
PS za
Dubravka K. Šmitran, Aneta Sebešan
raziskovanje v
ZN
PS za
Bojana Berguš, Edita Agović, Alt Tamara
zasebnost
8. POSTAVITEV CILJEV ZA LETO 2011
Cilj 2011
Kazalnik
Aktivnost
Časovnica
RZP: v
dogovoru z
koord. za oskrbo
ran pustimo
lanskoletni ciljne več kot 1.6
pridobljenih na
mesec oz. 18 na
leto.
PADCI: znižati
št. padcev glede
na zadnji dve
leti.
2009-49 vseh
padcev
2010-51 vseh
padcev
Št. pridobljenih
RZP/mesec
Preventiva in
oskrba RZP po
standardu SBJ,
izvajanje
ukrepov in
spremljanje
učinkovitosti
Stalno v letu
2011
Št. vseh padcev/
mesec
Preprečevanje
padcev po
protokolu,
izvajanje
ukrepov in
spremljanje
učinkovitosti
Stalno v letu
2011
MS int.odd.
Št. zabeleženih
prenosov/mesec
Izvajanje
ukrepov za
preprečevanje
prenosa
večkratno
odpornih klic,
Stalno v letu
2011
MS int.odd.
MRSA:
preprečevanje
prenosa
večkratno
odpornih klic
(izražanje
167
Odgovorna
oseba
MS int.odd.
številke je
neprimerno in
nerealno in ni
odvisno samo
od ZN)
CILJ ZN INT.
1: realizirati
sklepe rednih
letnih
razgovorov
CILJ ZN INT.
2: izboljšati
varnost na
področju
razdeljevanja
zdravil
Št. realiziranih
sklepov do
konca leta
Procent
uspešnosti pri
nadzoru
razdeljevanja
zdravil.
sodelovanje z
bolnišnično
higieničarko in
spremljanje
učinkovitosti.
Izvedba
sklepov,
preverjanje
uspešnosti.
Izpeljava
sprememb na
področju
organiziranja
razdeljevanja
zdravil.
168
Do konca leta
2011
Koord. ZN, MS
int. odd.
Do konca leta
2011
Koord. ZN, MS
int. odd.,
magistra
farmacije
Poročilo na področju zdravstvene nege v internistični intenzivni
terapiji (IIT)
Maja Žniderčič, dipl.m.s
Vodja zdravstvene nege v internistični intenzivni terapiji
1. UVOD
Vizija enote je kvalitetno izvajanje zdravstvene nege in holistična obravnava pacientov, zato
smo tudi vse aktivnosti v prejšnjem letu namenili temu. Dobro smo se pripravili na interni
strokovni nadzor in notranjo presojo, sledili smo ciljem in kazalnikom kakovosti, ki smo si jih
zastavili v prejšnjem letu. Še vedno lahko trdimo, da smo najbolj učeča se enota v Splošni
bolnišnici Jesenice, saj se kar polovica zaposlenih šola na Visoki šoli za zdravstveno nego.
2. MANAGEMENT V ZDRAVSTVENI NEGI V ENOTI IIT
Management v zdravstveni negi v enoti IIT je usmerjen k varni in kakovostni zdravstveni
negi, sledi ciljem z načrtovanjem, organiziranjem, vodenjem, nadzorovanjem in sodelovanjem
vseh zaposlenih. Z zagotavljanjem tehnično brezhibnih pripomočkov, skrbi za izobraževanje
zaposlenih in njihovim zadovoljstvom lahko pričakujemo dobre rezultate.
3. REALIZACIJA CILJEV/KAZALNIKOV ZA LETO 2010
3.1.1 BOLNIŠNIČNE OKUŽBE
CILJI:
ROK
- preprečiti prenos MRSA v enoti
- dobro sodelovanje z bolnišnično higieničarko
- udeležba in sodelovanje v projektni skupini za bolnišnično higieno
- udeležba na delavnicah in izobraževanjih v organizaciji bolnišnične
higieničarke
AKTIVNOSTI:
2010
- izvajanje izolacijskih ukrepov po standardu kakovosti v okviru možnosti
enote z visokim tveganjem
- redno izvajanje VV/VR z bolnišnično higieničarko
- aktivno sodelovanje v projektni skupini
- aktivno sodelovanje na delavnicah, udeležba na izobraževanjih
Da
UČINKOVITOST:
- cilj je dosežen
- izvedeni sta bili 2 VV/VR skupaj z bolnišnično higieničarko,
odgovorne MS so naredile 6 VV/VR na temo bolnišničnih okužb
- v projektno skupino sta vključeni 2 MS, ki aktivno sodelujeta
- 100% udeležba na delavnicah, izobraževanjih
169
REALIZIRANO
3.1.2. RAZJEDA ZARADI PRITISKA (RZP)
CILJI:
ROK
- incidenca pridobljenih RZP največ 1,7% oz. 8 pridobljenih RZP v letu
2010
- incidenca pridobljenih RZP zaradi vstavljenega sapničnega tubusa
- dobro sodelovanje s koordinatorico za oskrbo ran
- udeležba na delavnicah in izobraževanjih
- udeležba in sodelovanje v projektni skupini za oskrbo ran
2010
AKTIVNOSTI:
- ocenjevanje ogroženosti za nastanek za RZP pri vseh sprejetih pacientih
po protokolu
- preventiva in oskrba RZP po standardu kakovosti
- redno izvajanje VV/VR s koordinatorico za oskrbo ran
- aktivno sodelovanje v projektni skupini
- aktivno sodelovanje na delavnicah, udeležba na izobraževanjih
- opazovanje izpostavljenih mest za nastanek RZP zaradi vstavljenega
ET tubusa po standardu kakovosti
- sprejem standarda Oskrba endotrahealnega tubusa
UČINKOVITOST:
REALIZIRANO
Da
- oba cilja smo dosegli, incidenca pridobljene RZP je 0,7% oz 2
pridobljene RZP v letu 2010 in 1 RZP zaradi vstavljenega sapničnega
tubusa
- izvedeni sta bili 2 VV/VR skupaj s koordinatorico za oskrbo ran,
odgovorne MS so naredile 8 VV/VR na temo RZP
- v projektno skupino je vključena 1 MS, ki aktivno sodeluje
- 100% udeležba na delavnicah, izobraževanjih
6
5,0
5
4,0
4,0
4
Pridobljene
3,0
3
3,0
3,0
3
2
2
2
2
2
2
Obravnavane
2,0
Pov. prid. 10
2
1
11,0
1,0
11,0
1,0
Prinešene
1,0
1
0,0
0 0,0
0 0,0
feb
mar
0
0
0
0
0,0 0,0 0,0
0,0
0,0
0
jan
april
maj
junij
julij
avg
sept
okt
nov
dec
Graf 1. Prikaz gibanja RZP po mesecih pridobljenih, prinešenih, obravnavanih v IIT
170
3.1.3. IZVAJANJE KAKOVOSTNE OSKRBE ŽILNIH POTI
CILJI:
ROK
- incidenca koloniziranih osrednjih venskih katertov (OVK) največ 2%
- največ 20% odklonov pri oskrbi arterijskih katetrov
- največ 5% flebitisov glede na število uvedenih perifernih intravenskih
kanil
AKTIVNOSTI:
- neposredno opazovanje oskrbe žilnih poti po standardih kakovosti
- redno izvajanje VV/VR
- izvajanje internih nadzorov nad izvajanjem standardov kakovosti
- zamenjava obliža za prekrivanje OVK
- pregled in obnovitev standardov kakovosti Oskrbe vbodnega mesta
OVK, uvajanje in odstranitev OVK
- sprejem standarda Oskrba vbodnega mesta arterijske kanile
UČINKOVITOST:
2010
- incidenca koloniziranih OVK je 2,2%, cilja nismo dosegli. Z zamenjavo
obliža, se je znižala koloniziranost OVK v primerjavi s prvo polovico
leta
- incidenca odklonov pri oskrbi arterijskih katetrov je 20%, cilj je
dosežen
- incidenca flebitisov glede na število uvedenih perifernih intravenskih
kanil je 0%, cilj je dosežen
- odgovorne MS so naredile 6 VV/VR na temo izvajanja kakovostne
oskrbe žilnih poti
171
REALIZIRANO
Da
3.1.4. VISOKA STROKOVNA USPOSOBLJENOST NEGOVALNEGA TIMA
CILJI:
ROK
- 100% udeležba na notranjih in zunanjih strokovnih izobraževanjih po
načrtu v enoti
- izdelava seminarskih nalog pripravnikov, ki so v enoti
- število zaposlenih, ki aktivno sodelujejo v projektnih skupinah
- 2 aktivni udeležbi na strokovnih seminarjih
AKTIVNOSTI:
- spremljanje, prijava in udeležba na notranjih in zunanjih strokovnih
izobraževanj
- izdelava seminarskih nalog glede na število pripravnikov v enoti
- sodelovanje pri projektnih skupinah in poročanje
- aktivne udeležbe na strokovnih seminarjih
UČINKOVITOST:
2010
REALIZIRANO
Da
- udeležba na notranjih in zunanjih izobraževanjih je 100%, cilj je
dosežen
- pripravnika enote IIT nismo imeli
- v projektnih skupinah je aktivno vključenih 58% zaposlenih v enoti, od
tega sta dve zaposleni aktivni v treh projektnih skupinah
- na strokovnih seminarjih smo zabeležili dve aktivni udeležbi, cilj je
dosežen
4. STROKOVNI RAZVOJ, RAZVOJ KADROV
Aktivnosti, ki jih izvajamo za naš strokovni razvoj se nanašajo predvsem na spremljanje
novosti in izvajanje standardov kakovosti.
Opravljenih je bila polovica letnih razgovorov s člani negovalnega tima. Skupaj smo
ugotovili, da je to dober način za vzpostavljanje uspešne, globje komunikacije med
zaposlenimi.
Leto 2010 smo zaključili z 12 zaposlenimi v zdravstveni negi. Zgodilo se je kar nekaj
kadrovskih zamenjav, nov član tima je uspešno opravil interni strokovni izpit za delo v
intenzivni enoti, ena članica se nanj še pripravlja. Študij je z uspešno opravljeno diplomo
zaključila sodelavka, ki je že prej bila del negovalnega tima. Leto smo zaključili z
absolventko Zdravstvene fakultete v Ljubljani, absolventko Visoke šole za zdravstveno nego
Jesenice (VŠZNJ), dvema študentoma tretjega letnika in tremi študentkami drugega letnika
VŠZNJ. Nadaljujemo tudi z mentorstvom študentom tretjega, letos tudi drugega letnika
VŠZNJ.
172
5. KAKOVOST IN VARNOST
V letošnjem letu je bilo izvedenih 8 VV/VR in 5 negovalnih vizit s strani vodje ZN v IIT.
Izrečenih je bilo 7 korektivnih ukrepov, vsi so bili uspešno izvedeni. S strani odgovornih MS
je bilo izvedenih 38 VV/VR in 44 negovalnih vizit, izrečenih je bilo 5 korektivnih ukrepov,
ki so bili uspešno izvedeni..
1. IZPOSTAVLJEN PROBLEM
ŠT. VV/VR
- odkloni arterielnih kanil
6
KOREKTIVNI UKREPI, AKTIVNOSTI
1. drugačna oskrba arterielnih kanil
2. menjava obliža
3. ponovno šivanje ker so popustili šivi
100% učinkovitost, sprejet standard Oskrba vbodnega mesta
arterijske kanile, prevezujemo z drugim obližem, v večini se
artrielne kanile šivajo
2
- pokvarjen monitor za spremljanje vitalnih funkcij pacienta
1 .pogovor in seznanitev zaposlenih o ukrepanju ob takem dogodku
100% učinkovitost. Timska MS takoj obvesti servis,če je možnost
se zamenja za monitor, ki ni v uporabi ali z Life packom.
- prenos ESBL
6
1. pogovor z zaposlenimi o prenosu ESBL
2. pregled standarda o razkuževanju in umivanju rok, o izolacijski
enoti
3. pogovor o možnosti izvajanja izolacijske enote
100% učinkovitost. Če je bolnik z ESBL sprejet na prvo posteljo, je
ob polni zasedenosti IIT nemogoče izvajati pravo izolacijsko enoto.
Prenosa do konca leta ni bilo
- padec pacienta iz postelje
173
7
1. ocenjevanje pacientov glede na tveganje za padec
2. udeležba na delavnici nameščanja ovirnic
100% učinkovitost. Pregled skladnosti glede ocenjevanja je bil
izveden v oktobru in ni pokazal neskladnosti, bili smo udeleženi na
delavnici. Padca pacienta do konca leta ni bilo.
8
- razjeda zaradi pritiska pridobljena v IIT
1. poizkusna menjava traku za fisacijo tubusa
2. zaščita ušes z vazelinom in zloženci
3. potrditev in sprejem standarda kakovosti Oskrba endotrahealnega
tubusa
100% učinkovitost.
20
- najpogostejše ostale teme varnostnih vizit, kjer korektivni ukrepi
niso bili potrebni so bile: aplikacija terapije, možnosti aspiracije pri
hranjenju preko NGS, aspiracija bolnika
6. DELO PROJEKTNIH TIMOV
V projektnih timih (PT) je vključenih 58% zaposlenih v enoti, od tega je ena zaposlena
aktivna v štirih projektnih skupinah.
PT za preventivo in oskrbo RZP: Simona Peternel
PT za standarde kakovosti: Refik Havzija, Urška Drole
PT za bolnišnično higieno: Urška Drole, Maja Žniderčič
PT za zasebnost: Urška Drole
PT za preprečevanje padcev: Refik Havzija, Sinan Ključanin
PT za negovalne diagnoze: Urška Drole, Maja Žniderčič
PT za zdravila: Lucija Dobravec
PT za enteralno prehrano: Maruša Bertoncelj
174
7. CILJI/KAZALNIKI ZA LETO 2011
CILJ
KAZALNIK
Ne bo
prenosa
MRSA
v enoti
Število
zabeleženih
prenosov v
mesecu
Največ 5
pridobljenih
RZP v letu
2011
Število
pridobljenih
RZP
V enoti ne
bo
padca
pacienta
Število vseh
padcev
AKTIVNOSTI
ČASOVNI
OKVIR
- izvajanje izolacijskih Celo leto
ukrepov po standardu
kakovosti v okviru
možnosti
enote
z
visokim tveganjem
- redno izvajanje
VV/VR z bolnišnično
higieničarko
- aktivno sodelovanje
v projektni skupini
na delavnicah, deležba
na izobraževanjih
- ocenjevanje
Celo leto
ogroženosti za
nastanek za RZP pri
vseh sprejetih
pacientih po protokolu
- preventiva in oskrba
RZP po standardu
kakovosti
- redno izvajanje
VV/VR s
koordinatorico za
oskrbo ran
v projektni skupini
na delavnicah,
udeležba na
izobraževanjih
- ocenjevanje
Celo leto
ogroženosti za padec
pacienta
- preprečevanje padcev
po protokolu
- redno izvajanje
VV/VR s
koordinatorico za
padce
v projektni skupini
na delavnicah,
udeležba na
175
ODG.
OSEBA
Vsi zaposleni
v enoti
Vodja ZN v
IIT
Vsi zaposleni
v enoti
Vodja ZN v
IIT
Vsi zaposleni
v enoti
Vodja ZN v
IIT
Izvajanje
kakovostne
oskrbe žilnih
poti
Visoka
strokovna
usposobljenost
negovalnega
tima
Največ 2,5%
koloniziranih
OVK glede na
število
katetrskih dni
Največ 23%
odklonov pri
oskrbi arter.
katetra
Število udeležb
na notranjih in
zunanjih
strokovnih
izobraževanjih
po načrtu v
enoti
Število
zaposlenih, ki
sodelujejo v
projektnih
skupinah
Doseči dobre
rezultate pri
strokovnih
nadzorih v
zdravstveni
negi
Izvajanje
varnostnih
vizit
in
razgovorov
Rezultati
strokovnih
nadzorov
izobraževanjih
Celo leto
- neposredno
opazovanje oskrbe
žilnih poti po
standardih kakovosti
- redno izvajanje
VV/VR
- izvajanje internih
nadzorov nad
izvajanjem standardov
kakovosti
- spremljanje, prijava Celo leto
in udeležba na
notranjih in zunanjih
strokovnih
izobraževanjih
- izdelava
seminarskih nalog
glede na število
pripravnikov v enoti
- sodelovanje pri
projektnih skupinah in
poročanje
- aktivne udeležbe na
strokovnih seminarjih
- obnavljanje znanja na Celo leto
področju standardov
kakovosti
- upoštevanje
korektivnih ukrepov
Število varnostnih - redno izvajanje
vizit in
VV/VR
razgovorov
- slediti korektivnim
ukrepom
176
Celo leto
Vsi zaposleni
v enoti
Vodja ZN v
IIT
Vsi zaposleni
v enoti
Vodja ZN v
IIT
Vsi zaposleni
v enoti
Vodja ZN v
IIT
Odgovorne
medicinske
sestre, vodja
ZN v IIT
Poročilo o dejavnosti zdravstvene nege na hemodializnem oddelku
Perko Mateja, višja med. sestra
Vodja zdravstvene nege na dializi
1.UVOD
Hemodializni oddelek je ena manjših enot v naši bolnišnici. Naša vizija je bila tudi lani enaka:
kvalitetno in varno izvajanje zdravstvene nege hemodializnih pacientov, celostna obravnava
pacientov, zaposleni pa si s svojim strokovnim in prijaznim pristopom na področju
zdravstvene nege, zdravstvene vzgoje in svetovanja prizadevamo doseči največjo možno
stopnjo zadovoljstva pacientov in svojcev. Obenem pri svojem delu sledimo tudi viziji
Splošne bolnišnice Jesenice.
2. POROČILO O IZVEDENIH CILJIH ZA LETO 2010
V letu 2010 smo si zastavili sledeče cilje:
visoko kakovostna ZN hemodializnega pacienta
zadovoljen pacient in njegovi svojci
izvedba vsaj dveh internih strokovnih izobraževanj s področja dialize
izvedba projekta Celostna obravnava pacienta na hemodializnem oddelku
izvedba rednih letnih razgovorov zaposlenih
177
CILJ št. 1
IZVAJANJE VISOKO
KAKOVOSTNE ZN
IZSTOPIŠČA
HEMODIALIZNEGA CV
KATETRA
Doseženo v
%
Rok izvedbe
Realizacija
Odgovorna oseba
100 %
IZVEDENE AKTIVNOSTI
vodja
ZN
in
timske MS na
hemodializnem
oddelku
1. neposredno opazovanje
izstopišča hemodializnega CVK
kontinuirano
2. strokovni nadzor nad ZN
izstopišča hemodializnega CVK
kontinuirano
vodja
ZN
in
timske MS na
hemodializnem
oddelku
3.skrb za osveščenost bolnikov
in svojcev (pisna navodila
bolnikom in svojcem v primeru,
da je bolnik s CVK doma)
kontinuirano
vodja
ZN
in
timske MS na
hemodializnem
oddelku
4. varnostne vizite, varnostni
razgovori
po protokolu
vodja
ZN
in
timske MS na
hemodializnem
oddelku
od 01. 01. 2010 do
31.12.2010
uvedenih 23 CVKjev. Konice vseh
odposlanih katetrov
so bile sterilne
KAZALNIKI KAKOVOSTI OZ.
UČINKOVITOST
1. število koloniziranih
hemodializnih CVK glede na
število vseh uvedenih CVK
(glej grafični prikaz)
odklonov pri ZN
hemodializnega
CVK v tem
obdobju nismo
beležili
2. eventuelni odkloni pri ZN
hemodializnega CVK
178
vodja
ZN
in
timske MS na
hemodializnem
oddelku
V letu 2010 je b ilo vsta vljen ih 70 d ializn ih c en traln ih v en skih katetro v
za p otreb e zd ravljen ja aku tn ih in kro n ičnih od p ovedi led vic
15
32
23
C en ter za h em od ializo
In tern a in ten zivn a eno ta
E IT O S
R AZ M E R JE M ED V STA V LJE N IM I IN PO SLA NIM I K O N IC A MI HD C V K NA A B G
25
20
15
v s ta v lje n i
p o s la n i
10
5
0
179
IZV ID I M IK R O B IO L O Š K IH P R E IS K AV
23
vsta vljen i
23
po slan i
V S I P O S LA N I V ZO R C I
N E G ATIV N I
V LETU 2010 SMO DOSEGLI ODLIČNE REZULTATE,
TO SO TUDI NAŠI CILJI ZA LETO 2011!
CILJ št. 2
ZADOVOLJEN
BOLNIK
NJEGOVI SVOJCI
IN
Doseženo
v%
Rok
izvedbe
Realizacija
0%
30.06.2010
NE
IZVEDENE AKTIVNOSTI
anketa ni bila
izvedena
1. anketa o zadovoljstvu pacientov in
njihovih svojcev
KAZALNIKI
KAKOVOSTI
UČINKOVITOST
OZ.
ni rezultatov
1. obdelani rezultati ankete
180
Odgovoren
vodja ZN na
hemodializnem
oddelku ter
Igor Odar
Doseženo v
%
CILJ št. 3
Rok
izvedbe
Realizacija
Odgovoren
IZVEDBA VSAJ DVEH INTERNIH
STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJ Z
NAŠEGA PODROČJA
IZVEDENE AKTIVNOSTI
1. organizacija izobraževalnega dne,
16.04.2010 za MS, ZT in zdravnike is
centra za HD in EITOS
DA
2. izobraževanje o uporabi i - STAT
aparature za določanje elektrolitov in
ioniziranega Ca pri citratni CVVH, junij
2010
DA
3.
izobraževanje
zaposlenih
na
hemodializnem oddelku o uporabi
konekta za zaščito CVK z večjimi
pretoki (rumeni clave), september 2010
KAZALNIKI
KAKOVOSTI
UČINKOVITOST
DA
OZ.
1. število kakovostno opravljenih
citratnih dializ pri pacientih v EITOS, ki
imajo ALO in so močno ogroženi zaradi
krvavitve
2. varna in kakovostna uporaba konekta
z večjimi pretoki ( rumeni Clave) v
smislu preprečevanja kateterske sepse
3. pravilna uporaba i-STAT aparature za
dosego relevantnih rezultatov krvnih
preiskav pri citratniCVVH
181
vodja ZN na
hemodializnem
oddelku
CILJ št. 4
Doseženo
Rok izvedbe
Odgovoren
Izvedba
projekta
Celostna
obravnava pacienta v Centru za
hemodializo
100 %
April 2010
Vodja Centra za HD
Igor rus, dr.med.,
Vodja ZN na
hemodializnem odd.
Rok izvedbe
Odgovoren
IZVEDENE AKTIVNOSTI
Opredelitev procesa COP
hemodializnem oddelku
na
KAZALNIKI KAKOVOSTI OZ.
UČINKOVITOST
Kakovost, kontinuiteta, enotnost in
skladnost našega dela pri
optimalnem iskoristku zaposlenih,
delovnega časa, prostora in drugih
virov
CILJ št. 5
Izvedba rednih letnih razgovorov
z zaposlenimi
Doseženo
40 %
Vodja ZN na
hemodializnem odd.
Tudi v letu 2010 smo izvajali VV/VR po načrtu oz. protokolu, ne sicer stoodstotno, vsekakor
pa smo se trudili po svojih najboljših močeh.
Vsekakor pa se moramo potruditi, da bomo redno sporočali o odklonih oz. o opozorilnih
nevarnih dogodkih, kar bo tudi eden naših bistvenih ciljev v letu 2011.
3. MANAGEMENT V ZDRAVSTVENI NEGI
Na oddelku se trudimo, da bi zaposlene čim bolj angažirali pri aktivnem sodelovanju pri delu
na oddelku. Velik pomen dajemo stalnemu strokovnemu izobraževanju. Redno se
udeležujemo strokovnih izobraževanj, organiziranih znotraj bolnišnice in če je možno, tudi
zunaj nje. V prihodnosti se bomo tudi potrudili za aktivno sodelovanje znotraj naše strokovne
sekcije, Dnevih Angele Boškin in kongresu ZN. Vemo, da predstavljamo pojem dobrega
dializnega centra in to bi radi pokazali tudi drugim izven naše bolnišnice.
Zaposleni smo vključeni tudi v razne projektne time (za preprečevanje padcev, za oskrbo
kronične rane oz. preprečevanje RZP, skupina za standarde).
182
CILJ
Visoko strokovno in
varno izvajanje
zdravstvene nege
hemodializnega
pacienta
AKTIVNOSTI
ČASOVNI OKVIR
strokovno in
Kontinuirano
kvalitetno
izvajanje
oskrbe
pacientov
strokovna rast
zaposlenih
VV/VR
interni
strokovni
strokovni
nadzori
uporaba in
razvijanje
standardov
kakovosti
Zadovoljen pacient in Anketa o zadovoljstvu 30.09.2011
njegovi svojci
pacientov in svojcev
ODG. OSEBA
vodja ZN in timske
MS na
hemodializnem
oddelku
Izvedba rednih letnih
razgovorov z
zaposlenimi
RLR
31.10.2011
vodja ZN na
hemodializnem
oddelku
Redno poročanje o
odklonih
Poročanje namestnici
direktorja za
področje ZN
Kontinuirano
vodja ZN na
hemodializnem
oddelku
Predializna edukacija Organizirano
Po programu
pacientov in njihovih zdravstveno vzgojno
svojcev
izobraževanje
za
paciente in njihove
svojce na oddelku
183
vodja ZN na
hemodializnem
oddelku ter
Igor Odar
Murnik Jožica
Pediatrični oddelek
Predstojnik: Peter Najdenov, dr. med.
V strokovnem poročilu je predstavljeno delo otroškega oddelka v letu 2010. Delo v letu 2010
je potekalo brez večjih strokovnih in organizacijskih posebnosti. Največji delež obravnav so
infektivna obolenja virusne etiologije in bolezni dihal. Organizacijska struktura oddelka je
ostala taka kot v preteklih letih, večja novost v kadrovski sestavi oddelka pa je bila nova
glavna medicinska sestra oddelka gospa Mojca Strgar, DMS.
V letu 2010 smo se zelo uspešno udeležili Slovenskega pediatričnega kongresa, organizirali
pa smo tudi več strokovnih srečanj.
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA OTROŠKEGA ODDELKA
Oddelek je prostorsko in organizacijsko razdeljen na tri enote (razporeditev bolnikov na
oddelkih se funkcionalno prilagaja glede na zahteve po obravnavi in kohortni izolaciji
nalezljivih obolenj) :
1. oddelek za dojenčke in male otroke; na oddelku prostori omogočajo nego in oskrbo
dojenčka v bolniški postelji, na ta oddelek sprejemamo otroke do drugega leta starosti.
2. oddelek za predšolske in šolske otroke; na ta oddelek sprejemamo vse otroke do
dopolnjenega 18 leta starosti. Na tem oddelku so hospitalizirani tudi otroci, ki so
vodeni pod otroško kirurgijo.
3. specialistične ambulante: Ambulante omogočajo vse postopke nujne medicinske
pomoči pri otroku ter funkcionalno diagnostiko za ambulante, ki se izvajajo.
ZDRAVNIKI NA OTROŠKEM ODDELKU
Na Otroškem oddelku je zaposlenih šest zdravnikov specialistov pediatrov: Milena VrečkoTolar (delno zaposlena v ZD Bohinj, odsotna je ob četrtkih in petkih, drugače redno sodeluje
pri dežurni službi na oddelku), Tina Šavs-Požek, Tina Ahačič, Barbara Urbanc, Silvija
Morec-Jakopič in Peter Najdenov.
V dežurno službo smo začeli vključevati specializanta pediatrije Roka Mullerja, ki redno 2x
mesečno dežura.
OPRAVLJENO DELO NA OTROŠKEM ODDELKU
1. BOLNIŠNIČNA DEJAVNOST
V letu 2009 je bilo na otroškem oddelku obravnavano 2013 otrok, kar pomeni 100,20%
realizacijo načrta. Povprečna ležalna doba je bila 2,89 dni, povprečni SPP 0,735.
184
Vrsta sprejema na pediatričnem oddelku po mesecih
250
200
150
100
naročeni sprejemi
nenaročeni sprejemi
december
november
oktober
september
avgust
junij
maj
april
marec
februar
januar
0
julij
50
skupaj vsi sprejemi
Graf 1:Vrsta sprejemov na pediatričnem oddelku po mesecih.
Največje število sprejemov je v zimsko-spomladansko-jesenskem obdobju, kar sovpada s
porastom števila nalezljivih respiratornih in gastrointestinalnih obolenj. V letu 2010 smo
opazili, da se je obdobje težkih respiratornih obolenj pomaknilo v pomladanske mesece, v
jesensko zimskem času pa je bilo bolnih veliko izrazito majhnih otrok. V času nižjega števila
urgentnih (nenapovedanih oz nepredvidljivih) sprejemov, je bilo opravljeno več načrtovane,
predvsem alergološke diagnostike in obravnave.
Več kot 70% otrok je bilo mlajših od 6 let.
Skupaj ob otroku, je bilo na oddelku hospitaliziranih tudi 1537 staršev (doječe matere,
sobivanje, do 6. leta starosti in/ali spremstvo otroka).
2,95
2,89
2,9
2,85
2,81
2,79
2,8
2,75
2,73
2,7
2,68
2,65
2,6
2,55
2006
2007
2008
2009
2010
Graf 2: Povprečna ležalna doba
V letu 2010 se je ležalna doba nekoliko podaljšala. Vzrok je v obravnavi težjih bolnikov, kar
sovpada tudi z dvigom povprečnega SPP.
185
ŠTEVILO OBRAČUNANIH PRIMEROV NA PEDIATRIČNEM ODDELKU
- za vse plačnike
2006
2007
2008
2009
2010
število obračunanih primerov
1.816
2.026
1.994
1.932
2.013
število obračunanih uteži
1.226,79 1.423,16 1.441,28 1.373,61 1.479,98
povprečna utež
0,676
0,702
0,723
0,711
0,735
povprečna ležalna doba
2,73
2,81
2,79
2,68
2,89
Tabela 1: Število obračunanih primerov na pediatričnem oddelku – za vse plačnike
Prikaz obračunanih primerov in uteži
2.500
2.000
1.500
1.000
500
0
2006
2007
2008
število obračunanih primerov
2009
2010
število obračunanih uteži
Graf 3: Prikaz obračunanih primerov in uteži.
Vrednost SPP je nekoliko porastla na 0,735. K povišanju so verjetno največ doprinesle
obravnave izrazito majhnih otrok s težkimi obolenji dihal.
Utež se že več let giblje okoli 0,7 in je s tem naš oddelek povsem primerljiv s drugimi
otroškimi oddelki regionalnih bolnišnic. Vrednost je relativno nizka tudi zaradi absolutno
velikega števila alergoloških primerov, ki so izrazito slabo ocenjeni.
Število obravnav na pediatričnem oddelku po občinah
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
2005
OE JESENICE
2006
OE RADOVLJICA
2007
2008
OE KRANJ
OE TRŽIČ
2009
OE ŠKOFJA LOKA
2010
OSTALE OBČINE
Graf 4: Število obravnav na pediatričnem oddelku po občinah, otroci in doječe matere skupaj
186
Število obravnav na pediatričnem oddelku
2000
1800
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
2005
2006
2007
zgornja Gorenjska
2008
2009
spodnja Gorenjska
2010
ostala Slovenija
Graf 5: Število obravnav na pediatričnem oddelku
V zadnjih letih je trend naraščanja bolnikov iz spodnje Gorenjske. Sprva so prihajali bolniki
le iz Kranja, zadnje obdobje pa tudi iz Škofja Loke in celo Domžal. V letu 2010 smo prvič
opazili, da je delež bolnikov iz Kranjske regije večji kot delež iz zgornje Gorenjske. Podatki
niso povsem značilni, ker je prisoten skupen zajem obravnav bolnikov in spremljevalcev, ki
imajo pogosto plačnika iz različnih regij.
Na celotnem Otroškem oddelku je daleč največje število obravnav zaradi infekcijskih bolezni.
Pri dojenčkih in malih otrocih so to največ obolenja spodnjega respiratornega trakta
(bronchiolitis, bronchitis, pljučnica), pri večjih otrocih pa infekti prebavnega trakta. Pri
starejših otrocih so pogoste tudi preobčutljivostne reakcije, astma in vnetja sečil.
Glavna diagnoza
Št.obravnav
J209 Akutni bronhitis, neopredeljen
327
A09 Driska in gastroenteritis, pri katerih se pred
135
Z015 Diagnostični kožni testi in testi preobčutlji
114
J219 Akutni bronhiolitis, neopredeljen
106
A080 Rotavirusni enteritis
104
J159 Bakterijska pljučnica, neopredeljena
91
R11 Navzea in bruhanje
79
J040 Akutni laringitis
71
R509 Vročina, neopredeljena
60
J450 Pretežno alergijska astma
50
R104 Druge in neopredeljene bolečine v trebuhu
36
K291 Druge vrste akutni gastritis
35
L500 Preobčutljivostna koprivnica (alergijska urt.)
35
187
Glavna diagnoza
N10 Akutni tubulointersticijski nefritis
Št.obravnav
31
J210 Akutni bronhiolitis, ki ga povzroča respirat.
30
B349 Virusna infekcija, neopredeljena
25
L209 Atopični dermatitis, neopredeljen
24
N390 Infekcija sečil, mesto ni opredeljeno
24
J069 Akutna infekcija zgornjih dihal, neopredeljen
20
A082 Adenovirusni enteritis
17
J030 Streptokokni tonzilitis
17
J180 Bronhopnevmonija, neopredeljena
17
K295 Kronični gastritis, neopredeljen
17
Ostale diagnoze
588
Skupaj
2.053
delež najpogostejših 23 diagnoz med vsemi
71,36
Tabela 2: Najpogostejše odpustne diagnoze na Otroškem oddelku v letu 2010
V letu 2010 je bilo v terciarne centre premeščeno 23 otrok. Vzroki za premestitev so podobni
kot prejšnja leta. Največkrat gre za srčne anomalije ali pa dihalno ogroženost. Največkrat
premeščamo otroke na KOOKIT UKC Ljubljana.
V letu 2010 smo imeli eno smrt otroka, katere vzrok je bil najverjetneje sindrom smrti otroka
v postelji.
2. AMBULANTNA DEJAVNOST
V letu 2010 ni prišlo do večjih sprememb v organizaciji in delu specialističnih ambulant.
Specialistične ambulante potekajo od ponedeljka do petka (dvakrat tedensko je ambulanta
organizirana v popoldanskem času), urgentna pediatrična ambulanta poteka 24 ur dnevno vse
dni v tednu.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
alergološka ambulanta – ponedeljek, torek; Milena Vrečko-Tolar,dr. med,
Barbara Urbanc, dr. med., Silvija Morec-Jakopič, dr. med.
neonatalna ambulanta – sreda; opravlja Peter Najdenov, dr. med.
nevrološka ambulanta – sreda; opravlja Peter Najdenov, dr. med.
nefrološka ambulanta – sreda; opravlja Peter Najdenov, dr. med.
ambulanta za pregledovanje kontakov s TBC, po potrebi; opravlja Peter
Najdenov, dr. med.
gastroenterološka ambulanta – četrtek; opravlja Tina Šavs-Požek, dr. med.
pedopsihiatrična ambulanta – četrtek; opravlja Gabriela Debeljak, dr. med.
kardiološka ambulanta – petek; opravlja prof. dr. Andrej Robida, dr. med.
urgentna pediatrična ambulanta – vsi zdravniki po tedenskem razporedu
Organizacijsko so vse pediatrične ambulante razdeljene le v dve osnovni skupini – pediatrične
ambulante in pedopsihiatrična ambulanta. Pediatrične ambulante pa se delijo na zgoraj
opisane subspecialistične ambulante.
188
Še vedno je daleč največ dela opravljeno v alergološki ambulanti, kjer se čakalna doba giblje
med 4 in 5 mesecev. Težave z dolgo čakalno dobo se rešuje z organizacijo dodatnih ambulant
in v tesnem sodelovanju z hospitalno obravnavo.
Ambulante
P1
urgentna ped.amb.
P2
kardiološka ped.amb.
P3
alergološko-pulmološka ped.amb.
P4
nefrološka ped.amb.
P5
nevrološka ped.amb.
P6
neonatološka ped.amb.
P7
gastroenterološka ped.amb.
P8
pedopsihiatrična ped.amb.
P9
ped. amb. za TBC
SKUPAJ PEDIATRIČNE AMBULANTE
št.pregledov
2.781
412
1.551
124
112
49
270
166
27
5.492
Tabela 3: Pregledi po pediatričnih ambulantah v letu 2010 - za vse plačnike
Razmerje pregledov v Pediatrični ambulanti
gastroenterološka
ped.amb.
pedopsihiatrična
ped.amb.
neonatološka ped.amb.
ped. amb. za TBC
nevrološka ped.amb.
nefrološka ped.amb.
urgentna ped.amb.
alergološko-pulmološka
ped.amb.
kardiološka ped.amb.
Graf 6: Razmerje pregledov v Pediatrični ambulanti.
189
Število obravnav v pediatričnih ambulantah po občinah
2500
2000
1500
1000
500
0
2005
OE JESENICE
2006
OE RADOVLJICA
2007
2008
OE KRANJ
OE TRŽIČ
2009
OE ŠKOFJA LOKA
2010
OSTALE OBČINE
Graf 6: Število obravnav v pediatričnih ambulantah po občinah
Več let že opažamo vedno večji priliv ambulantnih pregledov bolnikov s Spodnje Gorenjske,
veča pa se tudi število pregledov iz drugih regij Slovenije.
STROKOVNA IZOBRAŽEVANJA V LETU 2010
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Udeleževali smo se izobraževanj in strokovnih srečanj pediatrične sekcije in
posameznih specialnih sekcij pri zdravniškem društvu (otroška nevrologija, sekcija za
pulmologijo, alergologijo).
Practical Pediatric Gastroenterology UCL, London (Požek)
Evropski kongres pediatrične infektoklogije-ESPID Nica (Ahačič) - aktivno
Evropski kongres pediatrične alergologije (Urbanc)
EAACI alergološka šola. Berlin (Urbanc)
Šola Alergologije in astme. Atene (Jakopič)
Continuing educational programme in paediatric nefrology, UCL, London (Najdenov)
Prvi podiplomski tečaj protimikrobnega zdravljenja za bolnišnične zdravnike
(Ahačič)
Kašelj pri otrocih in mladostnikih (Ahačič)
Aktivno:
• Aktivno na tečaju APLS v Sloveniji in Sheffield/UK (Najdenov)
• Dnevi Angele Boškin - Učimo se varnosti od najboljših (Ahačič)
• Srečanje pediatrov v Mariboru (Šavs Požek)
• Novosti v celiakiji (Šavs Požek)
• Predavanje o atopijskem dermatitisu in atopičnem rhinitisu za gorenjske pediatre
(Urbanc)
• Slovenski pediatrični kongres (Ahačič, Jakopič, Najdenov, Šavs Požek)
• Derčevi dnevi (Jakopič, Najdenov)
190
•
•
Organizacija in strokovna predavanja srečanja »gorenjske pediatrije«
Dodatno izobraževanje na KOOKIT UKC LJ (Urbanc, Ahačič)
V letu 2010 smo prvič uvedli skupne vizite z zdravniki pediatri Gorenjske regije. Dva
sestanka sta bila uspešna, z dobro udeležbo iz vseh otroških dispanzerjev. Vsi kolegi so se
strinjali, da so taki sestanki smiselni za strokovno in organizacijsko delo.
KAZALNIKI KAKOVOSTI ZA PEDIATRIČNI ODDELEK 2010
Formalnih oz splošno uveljavljenih kazalnikov kakovosti za otroške oddelke praktično ni. V
literaturi je več kazalnikov, ki se opredeljujejo na področje intenzivne terapije, za področje
sekundarne obravnave na nivoju splošne bolnišnice pa jih ni.
Z kazalniki, ki smo jih merili oz opazovali do sedaj nismo bili zadovoljni.
1. Število premestitev v terciarno obravnavo:-kazalnik ne opredeljuje našega dela in ga je
težko vrednotiti. Število premestitev ni odvisno od našega dela oz kakovosti, ampak od
mnogih drugih dejavnikov.
2. Preprečevanje križnih infektov na oddelku:-Še vedno strokovno opazujemo morebitne
križne infekte oz intrahospitalne prenose gastrointestinalnih obolenj oz infekte dihal. V
tem obdobju smo obravnavali 4 primere. Pri dveh je bil prenos zelo verjeten, pri dveh pa
klinične korelacije ni bilo. Nizko število takih obravnav nam kaže na uspešno delo in
dobro organizacijo kohortnih izolacij. Več truda bo potrebno vložiti v edukacijo staršev.
3. vrednotenje znanja staršev o poznavanju znakov dihalne ogroženosti otroka: novo uveden
kazalnik, ki bo opredelil potrebo po boljši edukaciji staršev o prepoznavanju posameznih
kliničnih znakov, ki se pojavijo ob dihalni ogroženosti. Osnova je vprašalnik, ki so ga
starši izpolnjevali ob koncu 2010 in začetku 2011; analiza je v teku
4. Analiza učinkovitosti higiene rok pri obiskovalcih: kazalnik je v fazi priprave
5. kazalnik »kontaminacija urinokultur«; zaključek poskusnega obdobja; potreben bo
natančnejši protokol in vrednotenje
Kazalnik še ni stopil povsem v veljavo.
6. Beleženje prinešene prehrane otrokom in število obiskovalcev na bolnika-kazalnik smo
popolnoma opustili
NAČRTI
V 2010 smo si zadali več ciljev:
• spremljanje strokovne upravičenosti pisanja antibiotiokov (protokol dokumentacije se
je izkazal za delno učinkovit in je že v prenovi)
• retrogradna klinična študija o terapiji bronchiolitisov (ni izvedena)
• redno izvajanje »journal cluba« (sestanki se izvajajo)
• izobraževanje o spirometrijo za vse zdravnike (obisk dr. Fležarja in izvedeno
izobraževanje)
• uvedba metaholinskega testa v klinično prakso (prenos v leto 2011)
• Izboljšave oz sprememba obstoječe dokumentacije na oddelku (popravljeno veliko
število dokumentov, temperaturni list še čaka)
191
•
•
•
izvedba delavnice o depresiji (izvedena)
vzpostavitev skupnih Gorenjskih sestankov z zdravniki pediatri (skupne vizite)
uvedba klinične poti »šola lulanja« (izvedena)
Cilji v letu 2011:
• uvedba metaholinskega testa v klinično prakso
• analiza prehospitalne obravnave otrok z dihalno ogroženostjo
• objava strokovnega članka
• prenova kliničnih poti za alergološka testiranja
• klinična pot ob motnjah prebave
• usmerjeno izobraževanje posameznikov na področjih dodatnih znanj
• nadaljevanje sodelovanja s zdravniki pediatri
• sodelovanje v skupini za pripravo DCOM
• priprava nove dokumentacije - temperaturni list
ZAKLJUČEK
Delo v letu 2010 je potekalo brez večjih strokovnih in organizacijskih težav. Z večjim
številom aktivnih udeležb na raznih izobraževanjih se je povečala prepoznavnost našega
oddelka.
Zasluge za dobro delo v 2010 imajo vsi zaposleni na oddelku. Vsak s svojim znanjem,
zgledom in strpnostjo pripomore k skupnim uspehom.
192
Poročilo službe zdravstvene nege na pediatričnem oddelku in pediatrični
ambulanti
Mojca Strgar, dipl.m.s.
Koordinatorica zdravstvene nege na pediatričnem oddelku
1. UVOD
Otroci so dragoceno darilo. Tudi zato ima medicinska sestra v času hospitalizacije bolnega
otroka pomembno vlogo; ne samo da izvaja kompetentno, profesionalno in z dokazi podprto
zdravstveno nego otrok v vseh starostih, v tem času je tudi svetovalka staršem. Starši so tisti,
ki vidijo in doživljajo bolezen otrok na svoj specifičen način, medicinska sestra pa je tista, ki
mora starše s svojim znanjem, izkušnjami in občutkom empatije popeljati skozi izkušnjo
bolezni njihovega otroka.
2. MANAGEMENT ZDRAVSTVENE NEGE NA PEDIATRIČNEM ODDELKU
Pediatrični oddelek je v poletju doživel spremembo na področju vodenja zdravstvene nege.
Dolgoletno koordinatorico zdravstvene nege na pediatričnem oddelku sem zamenjala konec
meseca julija prejšnje leto. Zame je bila to velika sprememba, pomenilo mi je velik izziv na
moji karierni poti tudi zaradi področja zdravstvene nege, ki mi je bilo dotlej popolnoma
neznano. Hkrati verjamem, da je to pomenilo tudi veliko spremembo za celoten kolektiv,
predvsem za tim zdravstvene nege.
V strokovnem poročilu za leto 2010 sem se večinoma omejila zgolj na čas, ko sem sama
začela delo koordinatorice zdravstvene nege na pediatričnem oddelku.
2.2 Kadri
Leto 2010 smo na pediatričnem oddelku zaključili z naslednjim številom kadra:
ODDELEK
PEDIATRIČN
A
AMBULANTA
1
1
DOLOČEN
ČAS/PRIPRAVNI
KI
3
SMS 15
0
DM 4
S
Tabela 1: Kadrovska struktura ped. odd. 31.12.2010
PORODNIŠKA/BOLNIŠK
A
5
0
Na začetku poletja smo na oddelek dobili tudi kot pomoč absolventko Visoke šole za
zdravstveno nego Jesenice, ki se uspešno uvaja v tim in delo zdravstven nege na pediatričnem
oddelku.
2.3 Izobraževanje v zdravstveni negi
Zaposleni v zdravstveni negi smo se redno udeleževali izobraževanj v okviru ustanove in ki
so pomembna za delo na oddelku.
Eksternih izobraževanj smo se udeležili po načrtu, ki je bil pripravljen za leto 2010.
193
Aktivne udeležbe v letu 2010 beležimo dve in sicer na srečanju gorenjske pediatrije v mesecu
decembru na katerem sta s predavanji uspešno sodelovali srednja in diplomirana medicinska
sestra našega oddelka.
IZOBRAŽEVANJE
REALIZACIJA
Interno/delavnice
100%
Eksterno pasivno
100%
Eksterno aktivno
po načrtu
Tabela 2: Izobraževanje zaposlenih na pediatričnem oddelku
Zaposleni v zdravstveni negi na pediatričnem oddelku sodelujejo tudi v projektnih timih, ki so
oblikovani znotraj naše ustanove: projektni tim za oblikovanje standardov kakovosti,
projektni tim za preprečevanje padcev, projektni tim za preprečevanje bolnišničnih okužb in v
projektni skupini za raziskovanje. V projektnih skupinah in timih aktivno sodelujejo in o delu
teh skupin poročajo na rednih delovnih sestankih negovalnega tima oddelka.
3 KAKOVOST IN VARNOST
Zaposleni v zdravstveni negi na pediatričnem oddelku se zavedamo pomena zagotavljanja
kakovostne in varne obravnave pacientov, ki so hospitalizirani na našem oddelku. Poleg tega
je specifičnost oddelka tudi ta, da so poleg otrok večinoma tudi spremljevalci, pri katerih je
prav tako potrebno skrbeti za varno in kakovostno obravnavo, po potrebi pa tudi izvajati
zdravstveno vzgojno delo.
3.1 Delovni sestanki, varnostne vizite/razgovori
Redni delovni sestanki tima zdravstvene nege so organizirani enkrat na četrtletje, tedenski
delovni sestanki pa potekajo v obliki varnostnih razgovorov. Redno smo opravljali tudi
varnostne in negovalne vizite.
Koordinatorica ZN na
ped.odd.
4
ŠTEVILO
Tabela 3: Varnostne vizite v obdobju 1.8. – 31.12.2010
Odgovorne MS odd.
11
3.2 Odkloni s predlogi izboljšav
V letu 2010 smo beležili tudi zapise o odklonih s predlogi izboljšav. Število le teh je
prikazano v spodnji tabeli:
Število odklonov
14
ŠTEVILO
Tabela 4: Odkloni na ped.odd. v obdobju 1.8. – 31.12.2010
194
Število (v %) uspešno
izvedenih ukrepov glede na
število odklonov
58%
3.3 Negovalne vizite
Zaradi zagotavljanja optimalne zdravstvene nege na oddelku izvajamo negovalne vizite.
Negovalne vizite so v določenem času pri določenem pacientu odličen pokazatelj izvajanja
celostne zdravstvene nege pri pacientih.
Število negovalnih
Odgovorne DMS
Koordinatorica
vizit
ZN
11
9
2
ŠTEVILO SKUPAJ
Tabela 5: Število opravljenih negovalnih vizit v obdobju 1.8. – 31.12.2010
3 KATEGORIZACIJA
Leto 2010 je prineslo nekaj novosti na področju kategorizacije potreb po zdravstveni negi
hospitaliziranih pacientov na pediatričnem oddelku. Kadar je spremljevalec otroka vključen v
njegovo obravnavo pri izvajanju negovalnih postopkov (umivanje, hranjenje itd.), potem je
sobna MS tista, ki izvaja nadzor in sodeluje. To je sprememba, ki bistveno vpliva na
kategorizacijo potreb po zdravstveni negi na oddelku in je prikazan odstotek proti koncu leta
nižji predvsem pri 3. kategoriji v primerjavi z letom 2009.
KATEGORIJA
2009
2010
7,4
11,0
1.kategorija
23,0
34,7
2.kategorija
66,0
58,0
3.kategorija
4.kategorija
Tabela 6: Primerjava kategorij ped.odd. leto 2009 in 2010 v odstotkih
4 PEDIATRIČNE AMBULANTE
V pediatrični ambulanti poteka naročanje pacientov za provokacije z mlekom in antibiotiki ter
šolo lulanja.. V letu 2010 je bilo pacientov, ki so bili sprejeti na pediatrični oddelek po
omenjenih kliničnih poteh 95. Ob odpustu otrokov spremljevalec reši vprašalnik, ki je
načrtovan v okviru klinične poti in s katerim medicinska sestra v ambulanti evalvira
zadovoljstvo pacientov in njihovih spremljevalcev z informacijami o klinični poti pred
sprejemom.
ŠTEVILO ODDANIH
USPEŠNOST
ANKETNIH
INFORMACIJ O
VPRAŠALNIKOV
KLINIČNI POTI
95
62
99%
Tabela 7: Zadovoljstvo z informacijami o klinični poti pred sprejemom
ŠTEVILO KLINIČNIH
POTI
Prikazan rezultat je zagotovo primer dobre prakse na pediatričnem oddelku.
195
5 REALIZACIJA CILJEV
1. CILJ: Uvajanje novih metod dela v pediatrični ambulanti –
metaholinski test
AKTIVNOSTI:
• Dogovor z ustrezno institucijo o izobraževanju medicinskih
sester v pediatrični ambulanti
UČINKOVITOST: 100%
2. CILJ: Organizirano ZV izobraževanje za paciente in njihove
svojce na oddelku in ambulanti
AKTIVNOSTI:
• Astma šola
UČINKOVITOST: ni beležena
3. CILJ: Izdelava 3 kliničnih poti
AKTIVNOSTI:
• Izdelava klinične poti Provokacija s kravjim mlekom
• Izdelava klinične poti Provokacija z antibiotiki
• Izdelava klinične poti Šola lulanja
UČINKOVITOST: 100%
4. CILJ: Organizirati strokovno srečanje
AKTIVNOSTI:
• Priprava in organizacija strokovnega srečanja z
multidisciplinarno udeležbo
UČINKOVITOST: 100%
5. CILJ: Organizirati dneve odprtih vrat
AKTIVNOSTI:
• Obiski učencev osnovnih šol in vrtcev
• Obiski Rdečih noskov
• Obiski učencev glasbenih šol
• Obiski otroških gledaliških skupin
UČINKOVITOST: 100%
6. CILJ: Stalno strokovno izobraževanje in udeležba na srečanjih
iz pediatričnega področja
AKTIVNOSTI:
• Pasivna udeležba na strokovnih srečanjih iz pediatričnega
področja
UČINKOVITOST: 100%
7. CILJ: Delavnice za zaposlene na temo handling in reanimacija
otrok na oddelku
AKTIVNOSTI:
• Izvedena delavnica handlinga
UČINKOVITOST: 100%
8. CILJ: Opraviti redne letne razgovore
AKTIVNOSTI:
• Izvedba rednih letnih razgovorov
UČINKOVITOST: 0%
196
ROK
REALIZIRANO
ROK
REALIZIRANO
ROK
REALIZIRANO
ROK
REALIZIRANO
December 2010
ROK
REALIZIRANO
ROK
REALIZIRANO
ROK
POLOVIČNA
REALIZACIJA
ROK
NEREALIZIRANO
6 CILJI ZA LETO 2011
CILJ
AKTIVNOST
ČASOVNI OKVIR
1. Varnost in
kakovost
1.1 Izvajanje
varnostnih vizit in
razgovorov po načrtu
za zdravstveno nego
1.2 Izvajanje
varnostnih vizit in
razgovorov
koordinatorice za ZN
in predstojnikom
1.3 Beleženje
odklonov s predlogi
izboljšav in
preverjanje
učinkovitosti
ukrepov
1.4 Razvijanje novih
standardov kakovosti
za področje
pediatrične ZN
1.1Kontinuirano
2.1 Izobraževanje za
izvajanje
metaholinskega testa
v pediatrični
ambulanti
2.2 Organizacija
izvedbe
metaholinskega testa
3.1 Pregled
dokumentacije ZN
3.2 Ureditev
dokumentacije ZN
4.1 Organizirati
strokovno srečanje
4.2 Izvedba mesečnih
izobraževanj v ZN na
odd.
4.3 Pasivna udeležba
na 4 eksternih
strokovnih
seminarjih
pediatričnega
področja
4.4 Aktivne udeležbe
na strokovnih
seminarjih
2.1 Januar 2011
2. Uvajanje novih
metod dela
3. Sledljivost
dokumentacije ZN
4. Izobraževanje
ODGOVORNA
OSEBA
1.1 Koordinatorica
ZN na ped.odd.
Odgovorne MS
1.2 1x/četrtletje
1.2 Koordinatorica
ZN na ped.odd.
Predstojnik ped.odd.
1.3 Polletno
1.3 Koordinatorica
ZN na ped.odd.
1.4 Polletno
1.4 Koordinatorica
ZN na ped. odd.
Odgovorne MS
Člani projektne
skupine za razvijanje
standardov kakovosti
2.1 Koordiantorica
ZN na ped.odd
2.2 Marec 2011
2.2 Koordinatorica
ZN na ped.odd
Predstojnik oddelka
3. December 2011
3. Koordinatorica ZN
na ped.odd
Odgovorne MS
4. December 2011
na ped.odd.
Odgovorne MS
197
5. Zdravstveno
vzgojno delo
6. Razvoj kadrov
5.1 Uspešnost
izvedenih astma šol
ob ponovnem
pregledu v ambulanti
5.2 Število ZV
intervencij v
pediatrični ambulanti
6.1 Izvajanje rednih
letnih razgovorov
6.2 Sledenje sklepom
rednih letnih
razgovorov
5.1 Polletno
5.2 Polletno
6. December 2011
198
na ped.odd.
Odgovorne MS
Odgovorna MS v
pediatrični ambulanti
6.Koordinatorica ZN
na ped. odd.
Zaposleni v ZN na
ped. odd.
Ginekološko-porodniški oddelek
Predstojnik: Drago Sredanovič, dr.med.
V letu 2010 smo ponovno več rojevali kot pa operirali. V prvi polovici leta smo praviloma
stalno presegali predviden program zaradi rednih treh operativnih dni tedensko, v drugi
polovici pa to ni bilo več povsem možno. Ponovno se nam je zgodilo, da smo pri
ambulantnem delu kar precej presegli program v ginekološkem dispanzerju, v specialistični
ambulanti pa naredili premalo.
Sredi leta smo dobili novo specialistko in sicer Matejo Ulčar-Škreblin, ki je s pohvalo
opravila specialistični izpit. Tako je na oddelku bilo redno zaposlenih 5,6 zdravnikov v drugi
polovici leta. Vsaj takega števila zdravnikov si želimo še naprej. V drugi polovici leta smo
imeli poleg tega tudi dobro zasedbo specializantov, skupaj tri. Pri dežuranju nam je po
pogodbi še vedno pomagalo 5 zunanjih specialistov, vendar v manjšem obsegu kot prejšnja
leta.
Ostala kadrovska struktura na oddelku je bila: dve DMS, 5 diplomiranih babic, 6 babic, 16
SMS in tri administratorke.
Posteljni fond na oddelku je še isti – 10 ginekoloških postelj in 10 porodniških. V porodni
sobi so 3 porodne postelje, s tem da je ena že zelo zastarela in težko dostopna. Operacijska
miza za urgentne carske reze nam še vedno pride prav.
STROKOVNO DELO NA ODDELKU
V celem letu je bilo obravnavanih 1.609 pacientk, s čimer je bil predviden načrt izpolnjen v
99,3 %. Obračunanih je bilo 603 ginekoloških primerov s povprečno SPP utežjo 0,681.
Na dnevnem ginekološkem oddelku je bilo obračunanih 197 primerov s povprečno SPP utežjo
0,395. Na porodniškem oddelku je bilo obračunanih 809 primerov s povprečno SPP utežjo
0,982. Skupaj smo zbrali 1.282,53 SPP uteži, povprečna utež pa je bila 0,798.
Odsek
Ginekološki
Porodni
oddelek odd in
dnevni
štacija odd SKUPAJ
ginekologija
Povprečje
2006 0,666
0,978
0,397
0,751
Povprečje
2007 0,617
0,971
0,395
0,750
199
Povprečje
2008 0,648
0,973
0,391
0,767
Povprečje
2009 0,589
0,998
0,404
0,765
Povprečje
2010 0,681
0,982
0,395
0,797
Povprečna utež na ginekološko - porodnem oddelku v letu 2010
1,200
1,000
0,800
0,600
0,400
0,200
Ginekološki oddelek
Povprečje 2006
Porodni odd in štacija
Povprečje 2007
Povprečje 2008
dnevni odd - ginekologija
Povprečje 2009
Povprečno trajanje hospitalizacije v letu 2010 je bilo 2,55 dni.
Povprečna ležalna doba na ginekološko-porodniškem oddelku
leto
ležalna doba
2006
2,88
2007
2,76
2008
2,70
2009
2,49
2010
2,55
200
Povprečje 2010
Povprečna ležalna doba na ginekološko - porodnem oddelku
3,00
2,90
2,80
2,70
2,60
2,50
2,40
2,30
2,20
2006
2007
2008
2009
2010
Ginekoloških pacientk skupaj z dnevnimi primeri je bilo obravnavanih 800. Največ sprejetih
pacientk je bilo v mesecu januarju, marcu in novembru, najmanj pa v juliju, avgustu in
septembru.
Na porodniškem oddelku je bilo obravnavanih 809 pacientk. Največ sprejetih pacientk je bilo
v mesecu avgustu, aprilu, maju in decembru, najmanj pa v januarju, marcu in septembru.
Povprečno število porodov na mesec je bil 58 v intervalu od 42 do 72.
Največ porodov je bilo v mesecu avgustu, aprilu in marcu, najmanj pa v januarju in
septembru.
GINEKOLOŠKI ODDELEK
PORODNI INŠTACIJA
DNEVNI ODDELEK-GINEKOLOGIJA
SKUPAJ
GINEKOLOŠKI ODDZDNEVNIMODD
januar februar marec april
maj
junij
julij avgust september oktober november december leto2010
106
56
76
39
52
47
26
19
25
42
63
52
603
809
58
71
58
77
72
61
69
87
58
67
59
72
2
13
32
24
27
7
22
12
26
23
9
197
166
127
147
148
148
135
102
128
95
135
145
133 1.609
108
56
89
71
201
76
74
33
41
37
68
86
61
800
Obračunani primeri na ginekološkem oddelku v letu 2010
vsi plačniki
120
100
80
60
40
Obračunani primeri na ginekološkem oddelku in dnevnem oddelku v letu 2010
vsi plačniki
120
100
80
60
40
202
december
november
oktober
september
avgust
julij
maj
april
marec
februar
januar
0
junij
20
december
november
oktober
september
avgust
julij
maj
april
marec
januar
februar
0
junij
20
O bračunani primeri na porodne m oddelku v le tu 2010
vsi plačniki
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
december
november
oktober
september
avgust
julij
junij
maj
april
marec
februar
januar
0
Obračunani primeri na dnevnem ginekološkem oddelku v letu 2010
vsi plačniki
35
30
25
20
15
10
5
december
november
oktober
september
avgust
julij
junij
maj
april
marec
februar
januar
0
Število ginekoloških obravnav od leta 2005 iz leta v leto upada, verjetno zaradi strožje
selekcije primerov, pa tudi zmanjševanja števila operativnih dni.
203
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
SKUPAJ
559
393
44
18
18
41
1.073
578
377
48
20
31
28
1.082
število obravnav
2007
2008
552
535
278
277
51
34
25
19
21
17
35
40
962
922
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
SKUPAJ
2005
52,10
36,63
4,10
1,68
1,68
3,82
100,00
2006
53,42
34,84
4,44
1,85
2,87
2,59
100,00
število obravnav
2007
2008
57,38
58,03
28,90
30,04
5,30
3,69
2,60
2,06
2,18
1,84
3,64
4,34
100,00
100,00
2005
2006
2009
2010
487
301
51
14
16
50
919
418
277
48
29
20
43
835
2009
52,99
32,75
5,55
1,52
1,74
5,44
100,00
2010
50,06
33,17
5,75
3,47
2,40
5,15
100,00
INDEKS
2010/2005
74,78
70,48
109,09
161,11
111,11
104,88
77,82
Šte vilo obravnav na gine kološ ke m odde lku po občinah
700
600
500
400
300
200
100
0
2005
2006
2007
2008
2009
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
2010
Na porodniškem oddelku število obravnav v nasprotju z ginekološkimi primeri iz leta v leto
narašča.
204
PORODNI ODDELEK
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
SKUPAJ
270
212
16
8
7
17
530
304
250
45
21
16
24
660
število obravnav
2007
2008
333
296
285
287
36
47
18
20
27
13
26
31
725
694
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
SKUPAJ
2005
50,94
40,00
3,02
1,51
1,32
3,21
100,00
2006
46,06
37,88
6,82
3,18
2,42
3,64
100,00
število obravnav
2007
2008
45,93
42,65
39,31
41,35
4,97
6,77
2,48
2,88
3,72
1,87
3,59
4,47
100,00
100,00
2005
2006
2009
2010
314
289
51
33
11
57
755
346
299
42
29
15
72
803
2009
41,59
38,28
6,75
4,37
1,46
7,55
100,00
2010
43,09
37,24
5,23
3,61
1,87
8,97
100,00
Število obravnav na porodnem oddelku po občinah
400
350
300
250
200
150
100
50
0
2005
2006
2007
2008
2009
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
205
2010
INDEKS
2010/2005
128,15
141,04
262,50
362,50
214,29
423,53
151,51
leto
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
št.porodov
409
416
428
517
453
578
630
621
655
698
Starostna struktura pacientk kaže enak trend kot prejšnja leta. Največ obravnavanih pacientk
je od 25 do 45 leta starosti, na prvem mestu pa so ženske od 25 do 30 leta starosti.
Starostna struktura bolnic na ginekološkem oddelku v letu 2010
Starost
10 - 14
15 - 19
20 - 24
25 - 29
30 - 34
35 - 39
40 - 44
45 - 49
50 - 54
55 - 59
60 - 64
65 - 69
70 - 74
75 - 79
80 - 84
85 - 89
SKUPAJ
Število bolnic
1
12
57
157
139
127
74
63
59
45
41
22
18
11
4
4
834
Delež
0,12
1,44
6,83
18,82
16,67
15,23
8,87
7,55
7,07
5,40
4,92
2,64
2,16
1,32
0,48
0,48
100,00
206
Starostna struktura bolnic na ginekološkem oddelku
v letu 2010
180
160
140
120
100
80
60
40
85 - 89
80 - 84
75 - 79
70 - 74
65 - 69
60 - 64
55 - 59
50 - 54
45 - 49
40 - 44
35 - 39
30 - 34
25 - 29
20 - 24
15 - 19
0
10 - 14
20
Na porodniškem oddelku je še vedno najbolj zastopana skupina žensk v starosti 25 do 30 let,
malenkostno se je povečalo število mladostnic do 20. leta starosti, zmanjšalo pa število žensk
po 40. letu starosti.
Starost
15 - 19
20 - 24
25 - 29
30 - 34
35 - 39
40 - 44
45-49
SKUPAJ
Število bolnic
7
106
320
259
103
10
2
807
Delež
0,87
13,14
39,65
32,09
12,76
1,24
0,25
100,00
207
Starostna struktura bolnic na porodnem odde lku
v letu 2010
350
300
250
200
150
100
50
0
15 - 19
20 - 24
25 - 29
30 - 34
35 - 39
40 - 44
45-49
Po MKB klasifikaciji je bilo na ginekološkem oddelku v celem letu zabelženih 835 glavnih
diagnoz in na porodniškem oddelku 805 glavnih diagnoz.
Razpon čakanja na odpustno listo po mesecih od najmanj 0,96 do 2,32 dni.
Število odpustov na odpustnega zdravnika v obdobju od januarja do decembra 2010
Kazalnik kakovosti - čas po dnevih od odpusta
do odposlane odpustnice
3
2
2,05
2,32
2,14
1,56
1,37
1,32
1,04
1
0,96
1,14
1,09
1,2
1,19
av
gu
se
pt st
em
be
r
ok
to
no ber
ve
m
be
de
r
ce
m
be
r
ju
lij
ju
ni
j
m
aj
ap
ril
ja
nu
ar
fe
br
ua
r
m
ar
ec
0
208
1,45
Število odpustov na odpustnega zdravnika v obdobju januar - december 2010
Število odpustnic na odpustnega zdravnika v letu 2010
na GINEKOLOŠKEM ODDELKU
200
180
160
140
120
100
80
60
40
20
209
ŠTOLFAGRUNTAR
RESMAN
LUCIJA
MERKUN
MAJA
LIKAR
ROBERT
TRAMPUŽ
SAŠA
JURCA
MIROSLAV
PIRIH
ALENKA
BERNIK
JERNEJ
TRATNJEK
ANDREJ
ŠKREBLINULČAR
SREDANOVIĆ
DRAGO
STRAŽAR
PETER
MACUN EVA
DRAŽIČ
KATARINA
0
DRAŽIČ KATARINA
MACUN EVA
STRAŽAR PETER
SREDANOVIĆ DRAGO
ŠKREBLIN-ULČAR MATEJA
TRATNJEK ANDREJ
BERNIK JERNEJ
PIRIH ALENKA
JURCA MIROSLAV
TRAMPUŽ SAŠA
LIKAR ROBERT
MERKUN MAJA
RESMAN LUCIJA
ŠTOLFA-GRUNTAR ANDREJA
Skupaj
185
166
101
98
77
55
52
45
17
10
10
9
5
4
834
PORODNIŠKI ODDELEK
MACUN EVA
DRAŽIČ KATARINA
SREDANOVIĆ DRAGO
TRATNJEK ANDREJ
STRAŽAR PETER
PIRIH ALENKA
BERNIK JERNEJ
JURCA MIROSLAV
TRAMPUŽ SAŠA
OSTALI
Skupaj
160
154
127
99
64
62
41
31
29
23
8
9
807
210
Število odpustnic na odpustnega zdravnika v letu 2010
na PORODNEM ODDELKU
180
160
140
120
100
80
60
40
20
OSTALI
ŠTOLFAGRUNTAR
ANDREJA
TRAMPUŽ
SAŠA
JURCA
MIROSLAV
BERNIK
JERNEJ
PIRIH
ALENKA
STRAŽAR
PETER
ŠKREBLINULČAR
MATEJA
TRATNJEK
ANDREJ
SREDANOVIĆ
DRAGO
DRAŽIČ
KATARINA
MACUN EVA
0
Glavne diagnoze na ginekološkem oddelku v letu 2008, 2009 in 2010
Diagnoza
O049 Medicinski splav, popolni ali neopredeljeni,
O021 Splav z odmrlim plodom (missed abortion)
N879 Displazija materničnega vratu, neopredeljena
N840 Polip materničnega telesa
N979 Ženska neplodnost, neopredeljena
Z302 Sterilizacija
N832 Druge in neopredeljene ciste jajčnika
N950 Pomenopavzna krvavitev
N938 Druge vrste opredeljena nenormalna krvavitev
N841 Polip materničnega vratu
Q518 Druge prirojene malformacije maternice in mat
N871 Zmerna displazija materničnega vratu
N393 Stresna inkontinenca
N813 Popolni uterovaginalni zdrs
O039 Spontani splav, popolni ali neopredeljeni, br
O089 Zaplet po splavu in izvenmaternični in molarn
D251 Intramuralni leiomiom maternice
O200 Grozeči splav
D061 Eksocerviks (zunanja stena materničnega vratu
N710 Akutna vnetna bolezen maternice
N872 Huda displazija materničnega vratu, ki ni uvr
D250 Submukozni (podsluznični) leiomiom maternice
N951 Menopavzna stanja in stanja žensk v klimakter
Ostale diagnoze
Skupaj
211
leto 2008
96
53
104
30
10
56
30
29
22
13
18
24
14
15
26
15
22
14
12
20
10
11
6
9
269
928
leto 2009
123
42
57
31
30
52
23
32
26
18
23
15
12
24
13
12
14
19
16
1
6
15
5
10
298
917
leto 2010
120
53
45
42
41
36
36
34
23
19
17
17
17
16
16
15
14
13
11
11
9
8
8
7
207
835
Glavne diagnoze na porodnem oddelku v letu 2008, 2009 in 2010
Diagnoza
O800 Spontani porod v glavični vstavi
O814 Porod z vakuumsko ekstrakcijo
O821 Porod z nujnim carskim rezom
O820 Porod z elektivnim carskim rezom
O470 Nepravi porod pred dopolnjenim 37. tednom nos
O471 Nepravi porod ob ali po dopolnjenem 37. tedno
Ostale diagnoze
Skupaj
leto 2008
474
66
40
38
25
11
39
693
leto 2009
499
56
51
47
33
15
46
747
leto 2010
544
50
51
51
39
14
56
805
Najpogostejši SPP primeri obračunani na ginekološkem oddelku v letu 2010 .
koda opis grupe
utež št.primerov št.uteži
O63Z Splav brez D&C (dilatacije in abrazije aspiracijske kiretaže ali histerotomije
0,34
132
44,88
N09Z Konizacija in posegi na nožnici, materničnem vratu in zunanjem spolovilu
0,44
115
50,60
N07Z Ostali posegi na maternici, jajčnikih in jajcevodih zaradi ne malignih tvorb
0,68
95
64,60
N10Z Diagnostična abrazija ali diagnostična histeroskopija
0,39
70
27,30
O40Z Splav z D&C, aspiracijska abrazija ali histerotomija
0,40
61
24,40
N62B Bolezni ženskega reprodukcijskega sistema in motnje menstrualnega ciklusa brez sp.bol.stanj
0,28
ali 51
zapletov 14,28
N04Z Histerektomija zaradi ne malignih tvorb
1,70
46
78,20
N08Z Endoskopski posegi na ženskem reprodukcijskem sistemu
0,56
40
22,40
N06Z Rekonstruktivni posegi na ženskem reprodukcijskem sistemu
1,29
22
28,38
O04Z Po porodu in po splavu s posegi v operacijski dvorani
0,74
22
16,28
N05B Odstranitev jajčnika in kompleksni posegi na jajcevodih zaradi ne malignih tvorb brez
1,37katastrofalnih
19 ali resnih
26,03spremljajo
Razporeditev SPP-jev na ginekološkem oddelku glede na realizirano število uteži v letu 2010
koda
N04Z
N07Z
N09Z
O63Z
N06Z
N10Z
N05B
O40Z
N08Z
O04Z
N62B
opis grupe
utež
št.primerov št.uteži
Histerektomija zaradi ne malignih tvorb
1,70
46
78,20
Ostali posegi na maternici, jajčnikih in jajcevodih zaradi ne malignih tvorb
0,68
95
64,60
Konizacija in posegi na nožnici, materničnem vratu in zunanjem spolovilu
0,44
115
50,60
Splav brez D&C (dilatacije in abrazije aspiracijske kiretaže ali histerotomije
0,34
132
44,88
Rekonstruktivni posegi na ženskem reprodukcijskem sistemu
1,29
22
28,38
Diagnostična abrazija ali diagnostična histeroskopija
0,39
70
27,30
Odstranitev jajčnika in kompleksni posegi na jajcevodih zaradi ne malignih tvorb brez
1,37katastrofalnih
19 ali resnih
26,03spremljajo
Splav z D&C, aspiracijska abrazija ali histerotomija
0,40
61
24,40
Endoskopski posegi na ženskem reprodukcijskem sistemu
0,56
40
22,40
Po porodu in po splavu s posegi v operacijski dvorani
0,74
22
16,28
Bolezni ženskega reprodukcijskega sistema in motnje menstrualnega ciklusa brez sp.bol.stanj
0,28
ali 51
zapletov 14,28
212
Najpogostejši SPP primeri obračunani na porodnem oddelku v letu 2010.
koda
O60D
O01D
O64Z
O60B
O65B
O01B
O02Z
O65A
O60C
G66B
opis grupe
utež št.primerov št.uteži
Vaginalni porod brez zapletenimi diagnozami,
0,91
545
495,95
Porod s carskim rezom brez zapletenimi diagnozami
1,71
83
141,93
Lažni porod
0,34
52
17,68
Vaginalni porod z resnimi zapletenimi diagnozami,
1,17
25
29,25
Ostali primeri sprejema pred porodom zaradi zmernih ali brez zapletenih diagnoz0,33
20
6,6
Porod s carskim rezom z resnimi zapletenimi diagnozami
2,11
16
33,76
Vaginalni porod z zapletenimi posegi v operacijski dvorani
1,56
16
24,96
Ostali primeri sprejema pred porodom zaradi zapletenih diagnoz
0,42
14
5,88
Vaginalni porod z zmernimi zapletenimi diagnozami,
1,11
6
6,66
Bolečina v trebuhu ali mezenterijski adenitis brez spremljajočih bolezenskih stanj0,36
ali zapletov 6
2,16
Razporeditev SPP-jev na porodnem oddelku glede na realizirano število uteži.
koda
O60D
O01D
O01B
O60B
O02Z
O64Z
O01A
O60C
O65B
O60A
opis grupe
utež
št.primerov
Vaginalni porod brez zapletenimi diagnozami,
0,91
545
Porod s carskim rezom brez zapletenimi diagnozami
1,71
83
Porod s carskim rezom z resnimi zapletenimi diagnozami
2,11
16
Vaginalni porod z resnimi zapletenimi diagnozami,
1,17
25
Vaginalni porod z zapletenimi posegi v operacijski dvorani
1,56
16
Lažni porod
0,34
52
Porod s carskim rezom s številnimi zapletenimi diagnozami, vsaj ena resna
3,05
5
Vaginalni porod z zmernimi zapletenimi diagnozami,
1,11
6
Ostali primeri sprejema pred porodom zaradi zmernih ali brez zapletenih diagnoz0,33
20
Vaginalni porod s številnimi zapletenimi diagnozami, vsaj ena resna
1,59
4
št.uteži
495,95
141,93
33,76
29,25
24,96
17,68
15,25
6,66
6,60
6,36
Na Ginekološko kliniko je bilo za nadaljnjo terapijo ali samo za obravnavo na konziliju
poslanih 17 pacientk z ugotovljenim in potrjenim rakom ženskih reproduktivnih organov:
3 raki materničnega vratu, 8 rakov endometrija, 3 raki ovarija in 2 mejnomaligna raka ovarija
ter 1 rak vulve.
Na Onkološki inštitut je poslanih 38 žensk s potrjenim rakom dojke.
Na Register raka RS smo prijavili še 11 primerov CIN 3.
Porodi
V letu 2010 so se rodili 703 otroci, od tega 7-krat dvojčki. Rodilo se je 361 dečkov in 342
deklic.
Kot transport in utero smo v Porodnišnico Ljubljana poslali 12 nosečnic (1,7 %).
Po porodu je bilo v terciarni center premeščenih 6 novorojencev (0,8 %) in na pediatrični
oddelek SB Jesenice 10 novorojencev (1,4 %).
Mrtvorojena sta bila 2 otroka (2,8 ‰), zgodnjo neonatalno smrt pa smo zabeležili v dveh
primerih – 1x pri zelo prezgodnjem porodu v 24. tednu nosečnosti in 1x par dni po
premestitvi novorojenca po carskem rezu v Ljubljano zaradi težav z dihanjem ob prirojeni
okvari centralnega živčnega sistema (2,8 ‰).
Prezgodnjih porodov je bilo glede na UZ izvid 35 (5,0 %) in glede na amenorejo 31 (4,4 %).
Različne stopnje gestoz smo odkrili pri 3,4 % žensk, gestacijski diabetes pa le 1,4 %.
213
Cerklažo v nosečnosti je imelo 0,4 % žensk, predhodni carski rez pa 5,1 % žensk.
Zaradi neplodnosti se je zdravilo in zanosilo po postopku OBMP 2,0 % nosečnic. Zgodnjo
amniocentezo je imelo 4,1 % žensk.
Med nosečnostjo je 2,8 % nosečnic dobivalo Dexamethason za zorenje plodovih pljuč in 8,6
% antibiotike.
Porod se je začel spontano s popadki ali SRM v 1,2 %, induciran je bil v 16,2 %, za elektivni
carski rez pa smo se odločili v 7,3 % žensk – 25x zaradi stanja po predhodnem carskem rezu
in 23x zaradi medenične vstave ploda.
Oxytocin je bil ordiniran pri 49,8 % porodov (v prejšnjih letih 60,9 %; 69,7 %; 80,8 %, 85 %).
Epiduralna analgezija je bila dana pri 34,6 % porodih.
Vaginalno je spontano brez epiziotomije ali rupture rodilo 41,7 % žensk. Epiziotomija je bila
napravljena 20,9 % porodnic (24,6 %; 31,6 %; 35,7 %; 46,7 %, 48,0 %). Do poškodb
porodnih poti je prišlo pri 32,3 % porodnic (31,4 %; 30,3 %).
V medenični vstavi je bilo rojenih 3,7 % otrok.
Porod se je končal vaginalno v 85,5 %, z VE pa je bil olajšan v 7,4 % (8,7 %, 9,5 %, 10,7 %
12,6 %). Brez upoštevanja EA je bil VE izveden 4,7 % (5,9 %; 5,2 %; 6,0 %). V medenični
vstavi je bilo vaginalnih porodov 0,6 %, oziroma pri 13,3 % vseh medeničnih vstav.
Porod smo dokončali s carskim rezom v 14,6 % in sicer enako elektivnih in urgentnih – po
7,3 %. Urgentni carski rez je bil izveden v 12 primerih zaradi KPD, 11 primerih zaradi
fetalnega distresa, 9 primerih zaradi nenapredovanja poroda, 4 primerih zaradi neuspele
indukcije.
Po predhodnem carskem rezu je vaginalno rodilo 27,1 % žensk (23,6 %, 24,0 %, 12,5%, 38,4
%).
Skupno operativno dokončanih porodov je bilo 22,5 %.
Krvavitev z izgubo več kot 500 ml krvi v zvezi s porodom je bila pri 1,7 % porodov. Med
in/ali po porodu je 5 žensk (0,7 %) dobilo transfuzijo krvi.
Nobenih ukrepov za oživljanje novorojencev ni bilo potrebnih v 97,4 %.
24-urni rooming- in je bil izveden v 95,4 %, intenzivna nega novorojenca v 1,3 % in
intenzivna terapija v 0,3 %.
Na fototerapiji je bilo 7,5 % novorojencev.
Polno je dojilo 81,3 % mater, dojilo ni 0,8 %, delno pa je dojilo 14,5 % mater.
Popolnoma zdravih je bilo rojenih 60,9 % novorojencev. Prirojenih napak je bilo najdenih pri
25 ali 3,5 % novorojencev (1,3 %, 1,4 %, 2,2 %, 2,1 %): 6 malformacij srca in obtočil, 4x
razcep ustnic in neba, 1x malformacija prebavil, 4x malformacije spolnih organov, 6
malformacij sečil, 3x malformacije in deformacije mišično-skeletnega sistema in 1x
kromoskomska nenormalnost – Downov sindrom. Neopredeljen srčni šum je bil ugotovljen
3x in 1x nejasna hepatomegalija.
Porodnih poškodb je bilo 14 ali 2,0 % (1,8 %, 3,0 %, 5,5 %, 3,3 %) in sicer: 10x
kefalhematom, 3x zlom ključnice in 1x Erbova paraliza
Dihalna stiska je bila prisotna pri 0,5 % novorojencev, infekti so bili ugotovljeni pri 3,1 %
novorojencev, zlatenica pri 16,0 %, Rh izosenzibilizacije pri 0,4 %, AB0 izoimunizacija pri
0,5 % in anemija 0,1 % novorojencev.
Pri porodih z EA je 81,0 % nosečnic rodilo spontano vaginalno, 12,4 % s pomočjo VE (14,6
%, 17,8 %, 17,2 %, 24,3 %).
Porod smo dokončali s carskim rezom pri 6,6 % pri ženskah z EA (8,9 %, 3,6 %, 6,4 %, 8,1
%), epiziotomijo pa smo napravili pri 29,8 % porodnic z EA (30,0 %, 41,1 %, 43,8 %, 57,6
%).
V letu 2010 smo imeli ob porodu 43 odvzemov krvi za matične celice.
214
Operativni posegi
V preteklem letu 2010 smo napravili skupaj 809 ginekoloških posegov, od tega 613 v
anesteziji in sicer 396 velikih in 217 malih. Brez anestezije je bilo opravljenih 196 posegov.
Operacije po pristopu
Laparoskopske operacije
Skupno število
Sterilizacija
Test prehodnosti jajcevodov
Diagnostična LPSC
Cistektomija
Elektrokoagulacija žarišč endometrioze
Adhezioliza
Tubektomija
Drilling ovarijev
Adneksektomija
Konverzija LPSC v LPT
Tubektomija po tubarni nosečnosti
Tubotomija po tubarni nosečnosti
Klinasta resekcija ovarijev
LAVH
Apendektomija
Ovariektomija
Fenestracija in punkcija ciste
Drugo
2010
182
38
25
9
14
15
29
4
10
21
6
4
1
2
2
0
0
0
10
Histeroskopske operacije
Skupno število
Resekcija septuma
Ablacija polipa
Diagnostična HSC
Ablacija endometrija
Resekcija mioma
Ekstrakcija IUD
Adhezioliza
2010
66
20
25
7
8
5
0
1
Laparotomijske operacije
Skupno število
Urgentni carski rez
Elektivni carski rez
TEL-a
Miomektomija
Staging
Adhezioliza
Adneksektomija
2010
141
51
51
23
5
6
3
2
215
2009
107
52
21
16
16
15
14
7
5
3
2
2
2
2
1
1
0
0
0
2009
57
29
18
9
0
1
0
0
2009
134
53
47
13
3
1
5
8
2008
134
56
2007
145
62
2006
171
71
16
11
18
20
18
13
13
21
19
15
27
34
23
5
4
13
3
10
14
3
8
3
4
7
2
5
9
6
18
8
2008
39
19
10
7
0
1
1
0
2007
72
25
14
15
12
5
1
0
2006
68
20
20
9
12
7
1
0
2008
123
41
37
24
7
6
5
4
2007
121
40
43
20
1
4
7
7
2006
141
39
46
40
1
1
19
3
Salpingotomija pri tubarni nosečnosti
Drugo
0
0
2
3
18
11
5
Vaginalne operacije
Skupno število
Plastika vagine
TEV
Konizacija
LLETZ
TVT
Cerklaža
2010
104
22
20
26
18
16
2
2009
130
44
39
30
10
7
2
2008
134
39
39
52
10
15
7
2007
102
39
34
26
13
14
6
2006
124
72
36
42
4
20
3
Operacije dojk
Skupno število
2010
5
2009
21
2008
7
2007
24
2006
24
2009
48+85
190
85
43
11
13
8
14
9
9
4
44
14
0
10
2
18
13
2008
96+41
181
38
53
26
9
6
4
6
2
2
81
12
0
11
1
0
0
2007
154+8
118
37
29
17
6
0
4
8
3
1
182
0
0
11
2
0
23
2006
127+4
253
44
50
15
8
4
2
4
5
2
83
0
0
10
3
Mali posegi
Arteficielni abortus
Kiretaža
krvavitve
Missed ab.
Abortus incompletus
Residua post a.a.
Residua po porodu
Sum na korporelani polip
Suspektna eritroplakija
Odstranitev IUD
Hiperplazija endometrija
Probatorna ekscizija PVU
Ekscizija vulve in perineja
Ekscizija vagine
Marsupializacija gl.Bartholini
Ekskohelacija kondilomov
Odstranitev cervikalnega polip
HSG
2010
18+132RU
167
86
31
8
19
5
0
9
9
0
33
18
6
6
2
13
18
Indikacije za abdominalno histerektomijo so bile:
-
miomatozni uterus 10
hudo atipična hiperplazija endometrija 4
karcinom ovarija 2
suspektna cista ovarija 2
endometrioza 1
suspektna hiperplazija endometrija 1
PAP C 5 1
Velik ovarialni tumor 1
Adenomioza uteri 1
216
26
Indikacija za vaginalno histerektomijo so bile:
-
subtotalni prolaps uterusa 11
totalni prolaps uterusa 3
korporealni polip 1
CIN 3 po rekonizaciji 1
Indikacije za LAVH so bile:
-
subtotalni prolaps uterusa in dermoidna cista ovarija 1
Transfuzijo sta v letu 2010 dobili 2 ginekološki pacientki in sicer 1 po histerektomiji in 1 po
hudi krvavitvi v perimenopavzi. Ena pacientka je dobila transfuzijo zaradi krvavitve ob
porodu doma, 5 pa po porodu pri nas, od tega le ena v zvezi s carskim rezom.
Poraba krvi in plazme v EUR od leta 2006 do 2010 na ginekološko - porodnem oddelku
KRI
PLAZMA
2006
2.243
370
2007
7.241
2.145
2008
3.620
1.475
2009
2.671
77
2010
3.081
630
8.000
7.000
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
KRI
PLAZMA
2006
2007
2008
217
2009
2010
Medpooperativne komplikacije smo uvrstili 14 primerov:
2x lezija sečnega mehurja (1x pri TEL-a, zašitje rane pri isti operaciji, čez 2 meseca na
GK v Ljubljani zaradi vezikovaginalne fistule; 1x pri LPSC zaradi adhezij po carskem
rezu – pri isti operaciji laparotomija in zašitje rane)
3x erozija vagine po TVT operaciji
tuboovarialni absces 1 mesec po vaginalnem porodu – konverzija LPSC v LPT, pri
odstranjevanju abdominalnega drena se ta strga in ga odstranimo z LPSC
1x postoperativni absces in sepsa po LPT miomektomiji – 2x revizija
3x akutni metritis – 1x s sepso – po prekinitvi zgodnje nosečnosti (2x z RU 486)
1x akutni metritis po porodu
2x perforacija uterusa – 1x pri abraziji zaradi rezidue po porodu, 1x pri HSC
1x hernia omentuma po LAVH – LPSC repozicija
V EITOS sta po operaciji bili premeščeni dve pacientki, ena zaradi splošno slabega
zdravstvenega stanja za boljši nadzor in ena s sepso zaradi pooperativnega abscesa po
miomektomiji.
Število operacij po posameznih operaterjih v letu 2010.
STRAŽAR PETER
DRAŽIČ KATARINA
MACUN EVA
PIRIH ALENKA
SREDANOVIĆ DRAGO
BERNIK JERNEJ
BARBIČ MATIJA
TRATNJEK ANDREJ
RESMAN LUCIJA
LANGUS SAŠA
JURCA MIROSLAV
MERKUN MAJA
LIKAR ROBERT
TRAMPUŽ SAŠA
OSTALI
št. operacij brez asistenc
Zdravnik
načrtovani
Asistent 1 Asistent 2 Asistent 3
SKUPAJ
izvajalec
carski rezi
134
79
16
1
18
248
106
67
3
10
186
100
43
1
1
10
155
48
43
19
4
114
76
14
1
3
94
32
20
5
1
58
30
15
2
5
52
15
10
25
19
1
20
1
12
5
18
1
3
3
7
4
4
3
3
1
1
1
3
1
1
1
1
13
11
1
25
252
506
569
572
572
572
572
53
pri carskih rezih so šteti samo operaterji brez asistenc
Kazalniki kakovosti
Napravili smo selekcijo števila kazalnikov kakovosti in sicer na področju ginekologije smo jih
s 6 znižali na 3 in v porodništvu z 8 na 7.
218
Ginekologija
1. Delež transfuzij po histerektomiji
5,0
4,5
4,0
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
2007
2008
2009
2010
Po skoku v letu 2008 število transfuzij postopoma pada in se je v letu 2010 prepolovilo,
vendar je transfuzijo dobila ena sama ženska po histerektomiji.
2. Delež GVT in PTE po operaciji.
0,3
0,2
0,2
0,1
0,1
0,0
2007
2008
2009
2010
Delež dogodkov je ves čas nizek – ob ustrezni antikoagulantni terapiji za indicirane primere je
to tudi pričakovan izid.
219
3. Delež pooperativnih hematomov, abscesov ali krvavitev, ki zahtevajo revizijo.
0,9
0,8
0,7
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0,0
2007
2008
2009
2010
Po letu 2007 je delež teh dogodkov ves čas nizek, vendar je vsak primer še vedno zaskrbljujoč
glede tega ali je diagnoza pravočasna in terapija ustrezna.
Porodništvo
1. Celokupni delež carskih rezov
16,0
14,0
12,0
10,0
8,0
6,0
4,0
2,0
0,0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
V Sloveniji smo v
povprečju za 5 let (2005 – 2009) še vedno na drugem mestu po najmanjšem številu carskih
rezov. Naš cilj je obdržati delež okrog 15 % carskih rezov, vendar je vse slovenski in tudi
evropski trend h povečevanju (povprečje Slovenije 18,6 %). Problem je rojevanje medeničnih
vstav vaginalno (vedno manj izkušenj) in vedno več stanj po predhodnem carskem rezu.
2. Delež carskih rezov pri standardnih prvorodkah
220
14,0
12,0
10,0
8,0
6,0
4,0
2,0
0,0
2008
2009
2010
Standardna prvorodka je porodnica, ki rodi svojega prvega otroka v glavični vstavi vaginalno
ob terminu poroda.
Delež je z rahlimi nihanji stabilen, vendar je pomembno ga obdržati še naprej v takih mejah,
ker povečanje deleža pomeni tudi povečevanje celokupnega deleža carskih rezov.
3. Intrapartalna krvavitev z izgubo več kot 1000 ml in s potrebo po transfuziji.
1,4
1,2
1,0
0,8
0,6
0,4
0,2
0,0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Po vrhovih v letu 2005 in letu 2007 (to leto 3 histerektomije ob porodu!), se je v lanskem letu
število transfuzij v zvezi s porodom ponovno nekaj povečalo. Potrebno je še izboljšati
preventivo večjih poporodnih krvavitev, to je napisati protokole in izvajati »suhe vaje« za
pridobivanje in ohranjanje izkušenj.
221
4. Stopnja perinatalne mortalitete
4,5
4,0
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
2005
2006
2007
mrtvorojeni
2008
2009
2010
zgodnja neonatalna smrt
Cilj je zmanjšati smrtnost na minimum po porodu, mrtvorojenosti načelno ni vedno možno
uspešno preprečevati.
5. Delež ocen po Apgarjevi po 5. minuti manj kot 7 pri živorojenih novorojencih
0,7
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0,0
2007
2008
2009
2010
Nizko število slabih ocen kaže na dobro skrb za porodnice in novorojence.
6. Delež epiziotomij pri standardnih prvorodkah.
50,0
45,0
40,0
35,0
30,0
25,0
20,0
15,0
10,0
5,0
0,0
2008
2009
2010
222
Rezultati kažejo, tudi glede na skupen delež epiziotomij in delež epiziotomij ob EA, na
izreden trud in uspeh pri zmanjševanju deleža porodov z epiziotomijo. Ob tem ostaja delež
ruptur porodnih poti praktično na enakem nivoju.
7. Delež vaginalnih porodov brez intervencij.
60,0
50,0
40,0
30,0
20,0
10,0
0,0
2008
2009
2010
Všteti so porodi brez indukcije, carskega reza, VE, epiziotomije. Tudi tu je viden iz leta v leto
dober uspeh dela.
Izobraževanje
V maju 2010 smo bili soorganizatorji 11.Novakovih dnevov na Bledu na temo Sledenje in
vodenje kakovosti v perinatologiji.
Katarina Dražič:
Prekinitev nosečnosti z zdravili v prvem in drugem trimesečju nosečnosti, seminar.
Nepravilne krvavitve iz maternice v rodnem obdobju, seminar.
Eva Macun:
Simpozij o kontracepciji.
Prekinitev nosečnosti z zdravili v prvem in drugem trimesečju nosečnosti, seminar,
aktivna udeležba.
11.Novakovi dnevi, simpozij.
FIAPAC kongres Doseganje odličnosti v oskrbi žensk ob umetni prekinitvi nosečnosti
– Sevilla - Španija, aktivna udeležba.
Strokovni sestanek ginekologov in porodničarjev – Predstavitev klinične poti za
prekinitev nosečnosti z zdravilom.
Mateja Ulčar Škreblin:
Nepravilne krvavitve iz maternice v rodnem obdobju.
Drago Sredanovič:
Učna delavnica 3D/4D UZ ploda s poudarkom na fetalnem pregledu srca.
Učenje učiteljev TTT delavnica za glavne mentorje.
Nepravilne krvavitve iz maternice v rodnem obdobju.
Evropean universiti diploma off Gynecological operative endoscopy 2010 (prvi
del) Clermont-Ferrand – Francija.
223
Ambulantna dejavnost
Točke
Dispanzer za žene
Ginekološka ambulanta
GCBD
SKUPAJ
realizacija
2009
34.096
35.873
25.563
95.532
načrt realizacija INDEKS INDEKS
2010
2010 real/načrt 10/09
32.200 39.697 123,28 116,43
33.797 31.869
94,30
88,84
25.047 25.105 100,23
98,21
91.044 96.671 106,18 101,19
realizacija
2009
3.391
3.841
načrt realizacija INDEKS INDEKS
2010
2010 real/načrt 10/09
3.678
2.767
75,23
81,60
3.984
3.796
95,28
98,83
OBISKI - za vse plačnike
Ginekološka ambulanta
GCBD
V ginekološkem dispanzerju je bilo v letu 2010 odvzeto 1761 brisov materničnega vratu po
Papanicolau. Vseh uporabnih Pap. brisov je bil 94,8 %, manj uporabnih 4,9 % in neuporabnih
0,2 %. Brisov iz skupine A je bilo 90,5 %, brisov iz skupine B 6,3 % in patoloških brisov iz
skupine C 3,2 %.
Ambulantno je bilo napravljenih 10 elektrokoagulacij porcije po Semmu in 12 krioterapij,
vstavljenih je bilo 116 Miren in 3 nehormonski maternični vložki.
Konziliarnih pregledov je bilo napravljenih 83.
Aktivnost
KOGIN GINEKOLOŠKI
KONZIL. PREGLED
Izvajalec
BERNIK JERNEJ
DRAŽIČ KATARINA
MACUN EVA
SREDANOVIĆ DRAGO
STRAŽAR PETER
TRAMPUŽ SAŠA
TRATNJEK ANDREJ
Skupaj
št. pregledov
8
31
12
18
6
1
6
1
83
V okviru ginekološkega dispanzerja je bilo 1989 UZ pregledov pri ginekoloških pacientkah in
nosečnicah, v okviru specialistične ambulante pa še 1340.
V ambulanti za bolezni dojk je bilo napravljenih v letu 2010 133 tankoigelnih punkcij tipljivih
lezij dojke in odvzetih 33 brisov izcedka iz dojk. S tanko iglo je bil potrjen rak dojke v 24
primerih, suspekten pa je bil izvid s tanko iglo v 10 primerih, po brisu izcedka pa v dveh
primerih. Aspirat punkcije je bil neuporaben za citološko punkcijo v 30,0 %, bris izcedka pa
13,0 %.
224
Ginekološki dispanzer je odprt vsak dan dopoldne od ponedeljka do četrtka in v ponedeljkih
popoldan. Specialistična ginekološka ambulanta dela vsak dan dopoldne po zaključenem delu
v ginekološkem dispanzerju in ob petkih celo dopoldne. Vsak dan se opravljajo tudi pregledi
v UZ ambulanti.
Pregledi v ambulanti za bolezni dojk se izvajajo 3x tedensko in sicer ob ponedeljkih in torkih
popoldne, ob četrtkih dopoldan. Za urgentne primere je zdravnik na razpolago 24 ur na dan.
Ginekološka specialistična ambulanta (G1)
Diagnoza
Z340 Nadzor nad normalno prvo nosečnostjo
O268 Druga opredeljena stanja, povezana z nosečnos
N948 Druga opredeljena stanja, povezana z ženskimi
Z988 Druga opredeljena stanja po kirurških posegih
Z640 Težave, povezane z neželeno nosečnostjo
O200 Grozeči splav
N879 Displazija materničnega vratu, neopredeljena
O47 Nepravi porod
O021 Splav z odmrlim plodom (missed abortion)
Z34 Nadzor nad normalno nosečnostjo
Z348 Nadzor nad drugimi normalnimi nosečnostmi
N840 Polip materničnega telesa
N832 Druge in neopredeljene ciste jajčnika
N813 Popolni uterovaginalni zdrs
Ostale diagnoze
Skupaj
Leto
2008
2009
2010
št.diagnoz št.diagnoz št.diagnoz
864
1.148
1.083
154
160
145
223
161
98
28
72
95
72
78
92
34
83
83
83
101
82
74
70
69
196
87
61
47
38
55
7
12
53
427
227
51
50
43
50
47
41
41
43
35
36
1.533
1.381
860
3.882
3.737
2.954
Gorenjski center bolezni dojk (G3)
2008
št.diagnoz
3.775
182
46
86
5
4
12
10
45
4.165
Diagnoza
N608 Druge benigne displazije dojke
N645 Drugi znaki in simptomi v dojki
N602 Fibroadenoza dojke
N63 Neopredeljena zatrdlina v dojki
N601 Difuzna cistična mastopatija
D24 Benigna neoplazma dojke
C50 Maligna neoplazma dojke
N62 Hipertrofija dojke
ostale diagnoze
Skupaj
225
Leto
2010
2009
št.diagnoz št.diagnoz
3.398
3.407
155
105
128
133
46
60
34
38
15
29
14
7
10
18
89
36
3.836
3.886
Dispanzer za žene (G4)
Diagnoza
Z014 Ginekološki pregled (splošni)(rutinski)
Z304 Nadzor nad kontracepcijskimi sredstvi
N948 Druga opredeljena stanja, povezana z ženskimi
Z340 Nadzor nad normalno prvo nosečnostjo
Z348 Nadzor nad drugimi normalnimi nosečnostmi
O47 Nepravi porod
O268 Druga opredeljena stanja, povezana z nosečnos
O200 Grozeči splav
Z391 Oskrba in pregled doječe matere
N911 Sekundarna amenoreja
Z349 Nadzor nad normalno nosečnostjo, neopredeljen
N760 Akutni vaginitis (kolpitis)
Z321 Potrjena nosečnost
N959 Menopavzna in perimenopavzna motnja, neoprede
Z301 Vstavitev (intrauterinega) kontracepcijskega
O470 Nepravi porod pred dopolnjeni 37.tednom nosečnosti
ostale diagnoze
Skupaj
2008
št.diagnoz
1.704
1.741
911
325
421
177
165
246
234
333
359
287
30
121
103
17
2.114
9.288
Leto
2009
2010
št.diagnoz št.diagnoz
1.693
1.712
1.516
1.419
878
1.012
338
648
405
646
166
414
245
389
159
259
228
258
308
243
500
196
231
146
91
143
132
139
104
111
32
107
1.429
1.380
8.455
9.222
Zaključek:
Tudi v letu 2010 nismo uspeli uspešno izpolniti vseh zastavljenih ciljev.
Proti koncu leta smo imeli veliko dela in skrbi zaradi projekta racionalizacije Porodnišnic v
Sloveniji, ker smo se znašli na listi »predvidenih za ukinitev ».
Obrazci za pojasnilno dolžnost se redno uporabljajo, ni pa še izdelanih pojasnil za vsak
operativni postopek posebej.
Kazalniki kakovosti se redno spremljajo, vendar je potrebna še obsežnejša analiza.
Mentorstvo se je v letu 2010 izvajalo za 3 specializante ginekologije in porodništva, pa tudi za
dva specializanta družinske medicine.
Delovno mesto diplomirane babice v ginekološki ambulanti za zdravstveno vzgojno delo še
vedno ostaja prazno.
Ostaja nam skrb in trud za ohranitev oddelka, s tem da smo pripravljeni tudi povečati obseg
dela, če bo končna rešitev racionalizacije. Seveda pa vidimo potrebo po izboljšavah na vseh
nivojih dela – na oddelku, porodni sobi in v operacijski ter ambulanti.
226
Poročilo službe zdravstvene nege na ginekološko- porodniškem oddelku
Marta Smodiš, dipl.m.s.
Koordinatorica zdravstvene nege na ginekološko - porodniškem oddelku
1 Uvod
Delo medicinske sestre na ginekološko porodniškem oddelku je v večini povezano z zdravimi
pacientkami – otročnicami in novorojenci, kjer je zelo pomembna ZN in svetovanje o dojenju,
negi novorojenčka, zdravem načinu življenja otročnic in nosečnic. Naši cilji so usmerjeni k
hitri samooskrbi ginekoloških bolnic po večjih operacijah in posegih. Aktivno se izvaja
fizioterapija, vodimo obrazec Ocena bolečine in s tem pripomoremo k hitrejši in boljši
rehabilitaciji. Delo na ginekološko porodniškem oddelku je zelo specifično. Pomembna je
celostna obravnava pacientk in izvajanje kvalitetne zdravstvene nege ter oskrbe. Pri tem so
nam v pomoč standardi kakovosti, protokoli in dokumentacija zdravstvene nege.
2 Management v zdravstveni negi
Glavna naloga managementa je kakovostno in varno opravljena zdravstvena storitev, h kateri
naj bi prispevali svoj delež tudi vsi zaposleni v ZN na oddelku ter dobro kadrovsko pokritost
oddelkov. Želimo si kontinuiranega izobraževanja, ki bi potekala interno in externo.
3 Realizacija ciljev v letu 2010
Delno realizirano
CILJ
Vzpostavitev komunikacije in sodelovanje v
ZN na primarnem nivoju
Ni realizirano
AKTIVNOST
Organizacija srečanj oz. sestankov s strani
gin. – por. oddelka. Povabljeni zaposleni v
patronažni službi.
EVALVACIJA
Uspešnost sestankov in s tem posredovanje
enakih informacij – izvedba anket med
medicinskimi sestrami
Realizirano
Ankete vsem otročnicam
Realizirano
CILJ
Izdelati klinično pot za medikamentozni
splav
in za laparoskopsko žensko sterilizacijo
Delno realizirano
AKTIVNOST
Sodelovanje pri izdelavi klinične poti
Realizirano
( multidisciplinarni tim)
227
Ni realizirano
CILJ
Dokončati in uvesti dokumentacijo za
obravnavo novorojenca in otročnice
AKTIVNOST
Razvijanje in uvedba v neposredno delo
dokumentacije za novorojenca – sestava
oddelčne projektne skupine za izdelavo
dokumentacije
EVALVACIJA
Procesna obravnava ZN novorojenca ter
obvladovanje dokumentacije. Nadzor nad
izpolnjevanjem dokumentacije
Ni realizirano
CILJ
Strokovna rast zaposlenih
AKTIVNOST
Sodelovanje
v
projektnih
skupinah,
obnavljanje in dvig znanja s področja
zdravstvene in babiške nege s pripravo in
udeležbo internih izobraževanj
EVALVACIJA
Sprotni pogovori o novo pridobljenih
znanjih.
4 Varnostne vizite in razgovori ter varnostni zapleti v letu 2010
Izvajanje varnostnih vizit in razgovorov o varnosti ter sprotno izvajanje korektivnih ukrepov
pripomorejo k boljši kvaliteti dela in večji varnosti pacientk.
Kakovost dela na oddelku, zadovoljstvo ter možnosti za spreminjanje dela, analiziramo na
podlagi anketnega vprašalnika, kjer dobimo povratno informacijo o zadovoljstvu pacientk in
možnostih za izboljšave ter večji kakovosti naših storitev.
Izvedenih v letu 2010
Varnostne vizite
Varnostni razgovori po padcu pacienta
18
1
4.1 Zdravstveno vzgojno delo
Uspešno vodimo tečaj dojenja, sodelujemo v Šoli za starše. Bolnišnična dietetičarka 2X
tedensko vodi razgovore o zdravi prehrani za otročnice, o epiduralni analgeziji potekajo
razgovori z anesteziologom , še vedno pa nudimo ogled porodne sobe in oddelka ter možnost
seznanitve z načinih rojevanja, s prostori in tudi z zaposlenimi.
228
4.2 Kategorizacija zdravstvene nege
Kategorije ZN na gin por oddelku
80,00
70
70,00
60,00
50,00
2009
40,00
46
2010
30,00
20
20,00
12
8
10,00
10
0,00
1.kat
2.kat
3.kat
4.kat
Graf 1: Delež kategorij na gin por oddelku v letih 2009 in 2010
2009
12,0
46,0
8,0
1.kat
2.kat
3.kat
4.kat
2010
20,0
70,3
9,7
4.3 Primerjalna mesečna analiza porodov
MESEC
2009
2010
JANUAR
49
42
MESEC JULIJ
61
2009
2010
55
FEBRUAR
46
54
MAREC
49
64
APRIL
52
68
MAJ
57
61
AVGUST
61
SEPTEMBER
55
OKTOBER
70
NOVEMBER
45
DECEMBER
61
72
52
54
59
59
80
70
60
50
2009
2010
40
30
20
10
0
Januar
JUNIJ
56
56
April
Julij
Oktober
Graf 2:Primerjalna mesečna analiza porodov
229
4.4 Epiduralna analgezija za leto 2009 - 2010
Primerjalna mesečna analiza - EDK
MESEC JANUAR
21
2009
2010
17
MESEC JULIJ
18
2009
21
2010
FEBRUAR
13
MAREC
16
APRIL
20
MAJ
22
JUNIJ
18
15
20
18
24
18
AVGUST
25
33
SEPTEMBER OKTOBER
26
22
16
19
NOVEMBER DECEMBER
16
25
21
19
35
30
25
20
2009
15
2010
10
5
0
Januar
Maj
September
Graf št.1. Mesečno število epiduralnih analgezij za leta 2009 do 2010.
5 Cilji za leto 2011
2x letno
CILJ
Vzpostavitev komunikacije in sodelovanje v
ZN na primarnem nivoju
AKTIVNOST
Organizacija srečanj oz. sestankov s strani
gin. – por. oddelka. Povabljeni zaposleni v
patronažni službi.
EVALVACIJA
Uspešnost sestankov in s tem posredovanje
enakih informacij – izvedba anket med
medicinskimi sestrami
Ankete vsem otročnicam
KAZALNIK
Določiti % zadovoljstva
230
gin – por oddelku
CILJ
Dokončna izdelava klinične poti
laparoskopsko žensko sterilizacijo
31.6.2011
Predstojnik gin- por
oddelka,
gin – por. oddelku
31.12.2011
gin-por oddelku
za
AKTIVNOST
Sodelovanje pri izdelavi klinične poti
( multidisciplinarni tim)
EVALVACIJA
Uspešnost sestankov, izdelava in uporaba
klinične poti
CILJ
Dokončati in uvesti dokumentacijo za
obravnavo novorojenca in otročnice.
AKTIVNOST
Razvijanje in uvedba v neposredno delo
dokumentacije za novorojenca – sestava
oddelčne projektne skupine za izdelavo
dokumentacije.
EVALVACIJA
Procesna obravnava ZN novorojenca ter
obvladovanje dokumentacije. Nadzor nad
izpolnjevanjem dokumentacije.
31.3.2011
CILJ
Strokovna rast zaposlenih
AKTIVNOST
Sodelovanje
v
projektnih
skupinah,
obnavljanje in dvig znanja s področja
zdravstvene in babiške nege s pripravo in
udeležbo internih izobraževanj.
EVALVACIJA
Sprotni pogovori o novo pridobljenih
znanjih.
231
gin-por oddelku
31.12.2011
CILJ
Dokončati in uvesti temperaturni list gin.–
por. oddelka
AKTIVNOST
Priprava osnutka
EVALVACIJA
Sprotni dogovori o možnosti spreminjanja za
dobro preglednost temperaturnega lista.
232
Predstojnik ginpor. oddelka,
Koordinatorica
ZN na gin-por
oddelku.
Oddelek za anestezijo in reanimacijo
Predstojnica: Judita Mandelc Kunčič, dr.med.
Delovišča:
•
•
•
•
•
•
OPERACIJSKI BLOK
EITOS -enota za intenzivno terapijo kirurških strok
DNEVNI ODDELEK
PORODNA SOBA
CENTER ZA INTERDISCIPLINARNO ZDRAVLJENJE BOLEČINE IN
PALIATIVNO
OSKRBO je novo ime za dosedanji Center za zdravljenje
bolečine in blažilno oskrbo neozdravljivo bolnih.
ANESTEZIOLOŠKA AMBULANTA
Predstojnik oddelka:
Judita Mandelc Kunčič, dr.med., spec. anest.
Vodja enote za intenzivno terapijo kirurških strok:
Vlado Jurekovič, dr.med., spec.anest.
Strokovn delo na Dnevnem oddelku in Centru za interdisciplinarno vodenje bolečine in
paliativno oskrbo vodi:
Asist.mag. Mateja Lopuh, dr.med., spec.anest.
Vodja urgence:
Jelena Vilman, dr.med., spec.anest.
Anesteziološka ambulanta
Anesteziološka ambulanta je delovišče našega oddelka, ki smo ga v letu 2010 ponovno
aktivirali. V njej imamo predoperativne anesteziološke preglede z namenom triažiranja
bolnikov, priprave na anestezijo in operacijo in možnostjo izvajanja pojasnilne dolžnosti.
Anesteziolog, ki dela v ambulanti, je hkrati tudi urgentni anesteziolog in ima nalogo prevzeti
urgentne primere v spodnji operacijski in na oddelkih ter v urgenci. Pregledal naj bi tudi
sprejete bolnike za urgenten operativni poseg na dan sprejema.
Uvedli smo kazalnik kakovosti, ki je tudi kazalnik strokovnosti z naslovom NEUSPELA
INTUBACIJA. V lanskem letu je bil 1 primer. Neuspele intubacije lahko preprečimo z
uporabo optičnih pripomočkov, fiberoptičnega laringoskopa in videolaringoskopa. Oba
instrumenta sta v planu nabave.
Oddelek za anestezijo in reanimacijo je imel v letu 2010 enako število delovišč v
operacijskih prostorih. Povečan obseg dela smo imeli zaradi povečanja operativnega
programa,
anesteziološke ambulante, zelo povečanega števila bolnikov v paliativni
ambulantni in hospitalni obravnavi in zaradi vodenja urgence.
233
Opravljeno delo
Po obrazcu za evidentiranje anestezij in posegov v zvezi z anestezijo (obr. št. 11) z vseh
delovišč, kjer se izvajajo anestezije, je bilo v letu 2010 zabeleženih 18 776 aktivnosti, kar je
največ v zadnjih petih letih, oziroma 10,5 % več kot leto poprej.
Skupno število vseh vrst anestezij je bilo 5 859. Od tega je največ anestezij narejeno v
operacijskem bloku 3 516, na Dnevnem oddelku 1086, v ginekološki operacijski 602 in v
septični operacijski 652.
Del prospektivnega programa smo v letu 2010 opravili kot dodatni program v
popoldanskem času od ponedeljka do četrtka in ob sobotah v obdobju od 18. septembra do 18.
decembra. Narejenih je bilo 233 operacij kolkov, žolčnikov, artroskopij kolena, operacij ožilja
in odstranitev osteosintetskega materiala.
Dnevni oddelek
V letu 2010 je bilo na Dnevnem oddelku skupno število vseh vrst anestezij, splošnih in
regionalnih, 1086.
Nihče od operiranih pacientov ni bil po odpustu z Dnevnega oddelka zaradi zapletov po
operaciji ponovno sprejet v bolnišnico.
Po operaciji 27 (2,5%) pacientov ni bilo odpuščenih v domačo oskrbo, pač pa so bili
premeščeni na bolnišnični oddelek. Najpogostejši razlog za premestitev, v 12 (1,1%)
primerih je bila slabost in vrtoglavica. V 5 (0,4%) primerih je bil obseg operacije preobsežen,
v 4 primerih pa je bil socialni razlog vzrok za sprejem v bolnišnico. Predolgo delujoč učinek
regionalne anestezije je bil vzrok za sprejem v bolnišnico samo pri enem pacientu.
Zapleti v domači oskrbi po odpustu z Dnevnega oddelka so bili v 14 primerih; večinoma je
šlo za bolečino, oteklino in hematom v predelu operativne rane.
Center za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo je
novo ime za dosedanji Center za zdravljenje bolečine in blažilno oskrbo neozdravljivo
bolnih.
Delo v tem centru se je po strokovnih vsebinah in po številčnosti bolnikov, ki ga obiskujejo
izredno povečalo in bo predstavljeno v samostojnem poročilu.
Ambulantne anestezije
V spodnjih operacijskih prostorih dobijo pacienti anestezijo za male kirurške posege (septika
in repozicije zlomov): v letu 2010 je bilo takih anestezij 652.
234
Porodna soba
Splošne anestezije za operativne posege v porodni sobi (iztipanje, šivanje), porodi z
medenično vstavo in urgentni carski rez so evidentirani v obr. št. 11 . V letu 2010 je bilo
takih posegov samo 13.
Epiduralna analgezija in subarahnoidna analgezija za lajšanje porodnih bolečin je bila
narejena pri dobri tretjini porodov, 34,1% . Porod z epiduralno analgezijo se je končal s
carskim rezom v 6% , vakuumsko dokončanje poroda pri porodnicah z EDK analgezijo se je
končalo v 12 %.
Za vse nosečnice, ki želijo imeti porod olajšan z epiduralnim katetrom imamo predavanje
o tem načinu lajšanja bolečin, ob torkih ob 13. uri, brez predhodnega naročanja.
Z anketo smo ugotovili, da je več kot 80% porodnic zadovoljnih in tudi zelo zadovoljnih
z epiduralnim in subarahnoidnim načinom lajšanja porodne bolečine.
LETO
ŠTEVILO
PORODOV
ŠTEVILO
EDK, SB
analgezij
%
EDK
2003
2009
428
518
453
578
630
621
662
84
117
163
221
202
219
253
2010
696
249
19,6%
22,5%
35,9%
38,2%
32,0%
35,2%
5
38,2% 204
porodnice
90,6%
6
35,8% 193
porodnic,
84,6%
2004
2005
2006
2007
2008
Odstotek:
zadovoljne
+
zelo
zadovoljne
Neuspešno
Uvajanje
EDK
ŠTEVLO
S.C. pri
EDK
ŠTEVILO
VACUUM
dok.por.
pri EDK
ŠTEVILO
spl.
anestezij
v por.sobi
30(12%)
13(1,3%
)
18(8,8%)
15(6%)
Lajšanje bolečine med porodom z vstavljanjem epiduralnega katetra evidentiramo posebej in
podatki kažejo, da absolutno število epiduralnih katetrov, ki jih vstavimo, vsako leto narašča.
ŠTEVILO PORODOV IN EDK TER S.C. na ginekološko-porodniškem oddelku
LET0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
ŠTEVILO PORODOV ŠT.
S.C.
428
40
518
69
453
50
578
85
630
83
621
76
662
97
ŠTEVILO EDK
84
117
163
221
202
219
241
16,6%
22%
35%
38%
32%
35%
36%
Evidentirani posegi v grupi aktivnosti – anestezija – v letu 2005 – 2010
235
l.2005
SPLOŠNA ANESTEZIJA
92502-00
Intravenska splošna anestezija
92502-01
Inhalacijska splošna anestezija
92502-02
Intravenska in inhalacijska splošna anestezija
92502-03
Splošna anestezija , kombinirana z velio regionalno anestezijo
SKUPAJ
l.2006
l.2007
l.2008
l.2009
l.2010
124
10
2.609
167
2.910
129
13
2.820
130
3.092
67
20
2.981
115
3.183
100
22
3.021
159
3.302
129
12
3.106
138
3.385
424
9
3.164
146
3.743
SPINALNI BLOK
18206-08
Injiciranje opioida v spinalni kanal (pred operacijo, med oper
18209-08
Injiciranje lokalnega anestetika v spinalni kanal (pred operac
SKUPAJ
124
551
675
28
467
495
28
388
416
29
443
472
36
411
447
32
505
537
KOMBINIRANO SPINALNO-EPIDURALNA ANESTEZIJA
18216-02
Infuzija lokalnega anestetika v epiduralni prostor (pred opera
18216-05
Infuzija opioida v epiduralni prostor (pred operacijo, med ope
SKUPAJ
47
33
80
28
20
48
34
23
57
40
28
68
29
27
56
26
18
44
75
15
22
20
132
33
18
10
15
76
23
12
10
23
68
37
41
9
43
130
29
43
4
37
113
59
65
12
58
194
3
12
4
12
4
6
2
7
60
5
103
28
72
10
155
18
78
6
179
47
3
4
2
81
10
143
40
397
2
2.011
3.334
4
3
60
1
1
2
19
34
3.613
1
7
529
BLOKADA PERIFERNIH ŽIVCEV ALI PLETEŽEV (Z ALI BREZ KATETRA)
18254-00
Blokada brahialnega pleteža z lokalnim anestetikom
18270-00
Blokada femoralnega živca z lokalnim anestetikom
18272-02
Blokada poplitealnega živca z lokalnim anestetikom
18278-00
Blokada ishiadičnega živca z lokalnim anestetikom
SKUPAJ
OSTALI POSEGI EVIDENTIRANI POD GRUPO AKTIVNOSTI AN - ANESTEZIJA
11600-02
Monitoriranje centralnega venskega tlaka
11600-03
Monitoriranje sistemskega krvnega tlaka
13400-00
Kardioverzija
13706-02
Transfuzija zgoščenih celic
13815-01
Perkutana centralna venska kateterizacija
13839-00
Odvzem krvi za diagnozo
13842-00
Vstavitev arterijskega katetra za analizo plinskega ravnovesja
18213-00
Intravenska regionalna anestezija zgornje okončine z retrograd
18272-00
Blokada safenskega živca z lokalnim anestetikom
18272-01
Blokada posteriornega tibialnega živca z lokalnim anestetikom
18272-03
Blokada suralnega živca z lokalnim anestetikom
36800-00
Kateterizacija mehurja
41898-00
Bronhoskopija z upogljivim instrumentom
90179-00
Endotrahealna intubacija, enojni lumen
90220-00
Kateterizacija/kanulacija druge vene
90486-00
Epiduralna injekcija lokalnega anestetika med porodom
90486-01
Epiduralna injekcija opiata med porodom
92036-00
Uvajanje nazogastrične cevke
92052-00
Kardiopulmonalno oživljanje
92053-00
Masaža srca pri zaprtem prsnem košu
92055-00
Drugi načini za spremembo srčnega ritma
92060-00
Transfuzija prej odvzete avtologne krvi
92062-00
Transfuzija drugega seruma
92500-00
Rutinska anesteziološka preoperativna ocena
92500-01
Podaljšana anesteziološka preoperativna ocena
92500-02
Urgentna anesteziološka preoperativna ocena
92501-00
Lokalna (topična) anestezija
92501-01
Lokalna infiltracijska anestezija
92503-00
Intravenska sedacija, pod kontrolo anestezista
92505-01
Uporaba obrazne maske
92505-02
Uporaba laringealne maske
SKUPAJ
351
4
1.731
3.537
14
14
51
4
3
6
11
47
3.492
1
17
105
4
104
20
1
1
1
1
301
2
1.986
3.638
3
1
50
0
0
1
7
66
3.602
1
21
4
380
349
813
11.040
29
694
414
685
11.754
SKUPAJ EVIDENTIRANI POSEGI
14.837
15.465
6
2
70
18
138
46
1
20
560
417
769
11.520
5
5
12
60
3.796
2
23
3
50
739
383
910
12.394
486
3
2.067
3.585
4
1
49
2
1
2
7
32
3.809
3
37
1
27
932
540
924
12.795
41
7
59
1.059
720
1.235
14.258
15.244
16.366
16.796
18.776
1.976
3.529
2
51
419
1
2.060
3.983
2
1
41
2
2
5
10
47
4.283
Kadrovska zasedba
V letu 2010 je bilo na Oddelku za anestezijo in reanimacijo zaposlenih 9 specialistov s polnim
delovnim časom in ena specialistka s polovičnim delovnim časom.
Od septembra 2010 se je začela daljša bolniška odsotnost, tako da je na oddelku ostalo le 8,5
specialistov. V mesecu juliju je začel specializacijo iz anesteziologije nov specializant . Na
kroženju za specializacijo sta še dve specializantki, ki sta v drugi časovni polovici kroženja.
Pogodbeno delo za izvedbo dodatnega kirurškega programa je bilo od sredine septembra
do sredine decembra 2010 in so ga opravili anesteziologi zaposleni v SBJ.
Za redni operativni program smo morali prositi za sodelovanje pogodbenih anesteziologov
samo dvakrat v mesecu maju, ko smo imeli planirano izobraževanje.
236
Dežurstva so bila v veliki večini opravljena z redno zaposlenimi specialisti (v 98,6 % ).
Dežurno delo, ki ga je opravil zdravnik s pogodbo oz. s.p. je znašalo 1,4% oziroma 5
dežurstev.
Ob povečanem obsegu dela, ki sledi novim strokovnim in organizacijskim zahtevam, hkrati s
povečanjem operativnega programa v nacionalnem okviru, moramo načrtovati izobraževanje
večjega števila novih anesteziologov.
V naslednjih desetih letih bi morali izšolati še 8 anesteziologov, da bi lahko opravili
predviden povečan obseg dela. Upoštevaje dve upokojitvi, bi leta 2020 imeli 15
anesteziologov, kar bi po sedanjih normativih ustrezalo obsegu dela v bolnišnici.
DELOVIŠČE
NORMATIV
1 operacijska
5x/teden, op.blok
1 operacijska
3x/teden, ginek.
Intenzivna th., sek.
raven
Th. bolečine,
5x/teden
Urgenca regijske
bol.
Operacijska soba za
urgentne posege
Anest. ambulanta
Skupno število
delovišč- 11
1 anest. x 1,3 x 4 op.
mize
1 anest.
Po normativih predvideno
ŠTEVILO ANEST.
V SBJ
5,2 anest.
1 anest.
0,69 anest.na 1
posteljo x 5
1 anest.
3,45 anest.
1 anest.
1 anest.
1 anest.
V primeru novega op.bloka:
1 anest.x1,3 x 5
op.miz je 6,5
1 anest.x1,3 je 1,3
anest.
0,69 anest./1 post. X
6 postelj je 4,1 anest.
Th,. bolečine :amb. +
oddelki je 2 anest.
1 anest.
1 anest
1 anest.
1 anest.
12,65 + 1,7 = 14,35
1 anest.
Število delovišč: 14
Število anest.: 15,4
Mentorstvo
V letu 2010 je bilo na izobraževanju o anesteziji in intenzivni medicini 10 pripravnikov, ki se
izobražujejo 14 dni, na več mesečnem kroženju so bili: 2 specializanta za urgentno medicino,
1 specializant ginekologije in 8 specializantov kirurgije. Na študentsko delo smo v času
poletnih počitnic sprejeli eno študentko medicine. Na enotedensko izobraževanje o postopkih
v anesteziologiji so prišli tudi tehniki NMP in HNMP.
Zaključek
Po podatkih o opravljenem delu smo v letu 2010 opravili 12 % več anestezij in 10,5%
več evidentiranih posegov kot leta 2009.
Kadrovska zasedba v letu 2010 je bila v prvi polovici leta najboljša v zadnjih petih letih.
Odstotek pogodbenega dela se je zmanjšal za redni program in za dežurstvo, dodatni program
pa je bil opravljen samo z osebjem, ki je zaposleno v SBJ.
237
Cilji
•
•
•
•
•
•
•
•
Izboljšati pooperativno vodenje oziroma zdravljenje akutne bolečine.
Nadgraditi paliativno oskrbo in zdravljene kronične bolečine.
Uvesti moderne načine medoperativnega hemodinamskega nadzora bolnikov.
Začeti z ultrazvočno vodeno regionalno anestezijo bolnikov.
Izboljšati reanimacijske postopke in opremo za reanimacijo po vseh oddelkih v
bolnišnici.
Sodelovati pri ustanovitvi urgentnega bloka in izgradnji novih objektov kot so
urgenca, operacijski blok in intenzivna terapija.
Pridobitev 3 specializacij za leto 2011 za bodoče anesteziologe.
Uvedbo novega kazalnika kakovosti - punkcija trde možganske opne pri uvajanju
epiduralnega katetra.
ŠTEVILO PORODOV IN EDK TER S.C.
NA GINEKOLOŠKO-PORODNIŠKEM ODDELKU
SPLOŠNE BOLNIŠNICE JESENICE
LET0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
ŠTEVILO PORODOV ŠT.
S.C.
428
40
518
69
453
50
578
85
630
83
621
76
662
97
ŠTEVILO EDK
84
117
163
221
202
219
241
238
16,6%
22%
35%
38%
32%
35%
36%
Poročilo o dejavnosti zdravstvene nege na anesteziji
Mateja Repinc, dipl.m.s.
Vodja zdravstvene nege na anesteziji
1. UVOD
Začetek leta 2010 je na našem oddelku zaznamovalo ustvarjanje dokumenta Celostne
obravnave pacienta v operacijskem bloku, ki je nastajal v sodelovanju z operacijskimi
medicinskimi sestrami in kasneje v mesecu maju prva notranja presoja v operacijskem bloku,
ki pa smo jo dokaj uspešno prestali. Napisati smo morali nekaj dodatnih standardov kakovosti
in protokolov, ki niso bili v načrtu za leto 2010 in tudi za prihodnje leto nam dela še ne bo
zmanjkalo.
2. REALIZACIJA CILJEV
2.1. Klinične poti
Spremljali smo število optimalno izpolnjenih kliničnih poti pri kirurških pacientih s strani
anestezijskih medicinskih sester/zdravstvenikov v mesecu aprilu in novembru. Na začetku
leta smo si postavili cilj doseči 95% izpolnjevanje kliničnih poti, vendar smo bili uspešni le v
83%. Odstopanja so predvsem pri beleženju časa odhoda pacienta iz operacijskega bloka,
beleženje diureze med posegom.
CILJ: Optimalno izpolnjene klinične poti
AKTIVNOSTI:
• Nadzor nad izpolnjevanjem kliničnih poti 2x letno
April
November
Pregledane
44
50
Popolne
39
39
UČINKOVITOST: 83%
239
Nepopolne
5
11
Nerealizirano
2.2. Kakovost in varnost
2.2.1. Protokoli in standardi kakovosti
Oblikovani so bili novi protokoli, navodila in standardi kakovosti za varnejše in
kakovostnejše delo s pacienti. Protokola Preprečevanja prenosa bakterij MRSA, ESBL in
VRE v operacijskem prostoru in Protokol o ustrezni zaščiti ogroženih predelov in uporabi
antidekubitusnih blazin sta napisana in v zaključni fazi.
CILJ: Izboljšanje kakovosti dela na področju anestezije in reanimacije
AKTIVNOSTI: Napisani in sprejeti standardi kakovosti, protokoli in
navodila:
• Uvajanje epiduralnega katetra
• Oskrba vbodnega mesta EDK in perifernih katetrov za
• Odstranitev EDK in perifernih katetrov za protibolečinsko terapijo
• Intervencijski voziček na AN-RE oddelku
• Intervencijski voziček za EDK, SAB in živčno mišične blokade na
AN-RE oddelku
• Priprava infuzijske kasete ali vrečke za CADD črpalko
• Protokol Kalibracija in testiranje anestezijskih aparatov
• Navodila za klicanje pacienta v operacijski blok
Realizirano
Nerealizirano
V sodelovanju z operacijskimi medicinskimi sestrami:
• Protokol Preprečevanje prenosa bakterij MRSA, ESBL in VRE v
op. prostorih
• Protokol o ustrezni zaščiti ogroženih predelov in uporabi
antidekubitusnih blazin
UČINKOVITOST: 80%
2.2.2. Reanimacija na oddelku
Protokol reanimacije na oddelku je bil nerealiziran že lansko leto in nam ga tudi v letošnjem
letu ni uspelo dokončno izdelati. Pri posredovanju izdelanega protokola na oddelke, jim je bil
le-ta nejasen in potrebno ga je bilo revidirati. Za leto 2011 pa predvidevamo, da bo končno
zaživel in da bomo izvedli tudi praktične delavnice na oddelkih.
CILJ: Izboljšati potek reanimacije na oddelkih
AKTIVNOSTI:
Nerealizirano
• Revidirati protokol reanimacije na oddelkih in vpeljava le-tega v
neposredno delo na oddelkih
• Delavnica reanimacije na oddelkih 1x mesečno
UČINKOVITOST: 50%
2.2.3. Varnost pacientov
V operacijski blok nemalokrat pridejo pacienti z zobno protezo, nakitom, piercingom in celo z
žvečilnim gumijem. Zato smo se odločili, da začnemo beležiti evidenco prinešene pacientove
lastnine v operacijski blok. Rezultati sicer na videz niso pretresljivi, pričakovali smo večji
odstotek kot smo ga dejansko zabeležili. Vzrok je morda lahko tudi v nerednem beleženju
odstopanj. Kljub majhnemu odklonu nam vsak pacient, ki pride v operacijski blok z npr.
zobno protezo ali nakitom pomeni nevarnost pri delu oziroma odklon v času izvajanja
nemotenega poteka dela.
240
CILJ: Skrb za varnost pacientov
AKTIVNOSTI: Pacient v operacijskem bloku brez nakita in piercinga
• Vodenje in nadzor nad urejenostjo pacienta
Realizirano
UČINKOVITOST: 100%
2.2.4. Delovni sestanki, varnostne vizite (VV) in varnostni razgovori (VR)
Znotraj enote imamo organizirane sestanke na dva meseca. Vsak dan zjutraj ob predaji službe
se pogovarjamo o tekočih težavah in opravimo tudi varnostne vizite/razgovore. Zavedamo se,
da je kvaliteta našega dela pomembna za varno delo s pacienti.
Varnostne
vizite/razgovori
Planirano v letu
2010
24
Izvedenih v letu
2010
25
Ukrepi VV
55
Varnostni problem:
• Nepravilno ločevanje odpadkov
• Upoštevanje protokola o ločevanju odpadkov (SOP 25)
• Pravilno ločevanje in razvrščanje odpadkov
• Večja pozornost pri razvrščanju odpadkov
Varnostni problem:
• Menjava anestezijskih dihalnih sistemov (ADS)
• Upoštevanje protokola SOP 39
• Menjava ADS po protokolu
• Menjava ADS za pacienti z okužbo, iz EITOS-a in IIT-a
Varnostni problem:
• Zamenjava zdravila podobne embalaže
• Dodatna oznaka embalaže
• Dvojna kontrola zdravil
• Opozarjanje zaposlenih
• Možnost drugega dobavitelja
• Večja pozornost pri rokovanju z zdravili
• Redna kontrola prisotnosti določenih zdravil
241
Realizacija
ukrepov VV
89%
3. KADRI IN IZOBRAŽEVANJA V LETU 2010
V mesecu novembru 2009 smo tim zdravstvene nege dopolnili z diplomirano medicinsko
sestro, ki je v maju 2010 zaključila uvajanje v naši enoti z uspešno opravljenim internim
izpitom za delo na anesteziji. S prihodom nove članice tima zdravstvene nege se je število
zaposlenih zvišalo na 9.
S tako kadrovsko zasedbo pokrivamo dopoldan 7 delovišč, v popoldanskem in nočnem času
pa poleg kirurške in ginekološke urgentne operative še ambulantne posege, porodno sobo,
urgentna stanja in protibolečinsko terapijo v bolnišnici.
V letu 2010 smo izvedli redne letne razgovore z vsem zaposlenimi. Zdi se mi, da so letni
razgovori pozitivna stvar za medsebojno razumevanje in poznavanje sodelavcev.
1. Splošna bolnišnica Jesenice: 3. Boškinovi dnevi z naslovom Učimo se varnosti od
najboljših – prikaz dobrih praks, 22. In 23.4.2010, Gozd Martuljek
2. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci: Mednarodni simpozij o
urgentni medicini - junij 2010 v Portorožu
3. Interaktivna konferenca in mentorsko izobraževanje za klinične mentorje, 9. in
10.9.2010, Visoka šola za zdravstveno nego, Jesenice
4. Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske: Zakonodaja v
dejavnosti zdravstvene in babiške nege, 27.5.2010, Kranj
5. Zavod
republike
Slovenije
za
presaditev
organov
in
tkiv,
SLOVENIJATRANSPLANT : Žalost ob izgubi in pogovor o darovanju, 8.9.2010,
Bled
6. Sekcija medicinskih sester v managementu: Zdravstveni menedžment-quo vadis,
20.10.2010, Maribor
7. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci: Urgentni pacientnovosti v obravnavi, 21. in 22.10.2010, Rogaška Slatina
Interna predavanja in delavnice:
1. Varstvo osebnih podatkov
2. Varnost pacientov
3. Stome-novosti v oskrbi
4. Obravnava pacienta z bolečino
5. Bolnišnična okužbe
6. Temeljni postopki oživljanja
7. Torakalna drenaža – praktični prikaz (Aleksander Novak)
8. Zdravstvena nega bolnika, ki prejema transfuzijo (Slavica Lavrič)
242
4. CILJI IN KAZALNIKI ZA LETO 2011
CILJ
Varnost pacientov
ČASOVNI OKVIR
AKTIVNOSTI
• Protokol Postopki • 31.1.2011
dela pri pacientu
z znano alergijo
na latex
• Kontinuirano
•
Repinc Mateja
Kirurški
varnostni
kontrolni seznam
Kakovostna in varna
reanimacija na
oddelku
Protokol reanimacije
na oddelku
Delavnica
reanimacije na
oddelku
Kakovostno delo s
Določitev mentorja
študenti
Določitev
nabora
individualnega dela
študenta
Optimalno izpolnjene Nadzor nad
klinične poti (KP)
izpolnjevanjem KP
Varna obravnava
pacienta
Varno delo z
anestezijskimi aparati
(AA)
ODG. OSEBA
Nikolič Vranič
Ozrenka
Varnostne vizite in
razgovori
Vodenja evidence
odklonov v
delovanju AA
1.7.2011
31.1.2011
Nikolič Vranič
Ozrenka
Repinc Mateja
Novak Aleksander
1.5.2011
Nikolič Vranič
Ozrenka
2x letno
Nikolič Vranič
Ozrenka
Lavrič Slavica
Nikolič Vranič
Ozrenka
Nikolič Vranič
Ozrenka
2x mesečno
Kontinuirano
243
Strokovno poročilo enote intenzivne terapije operativnih strok
Vodja: Vladimir Jurekovič, dr.med.
2004
112
869
Tabela 1: podatki za EITOS po letih
2005
2006
2007
2008
119
86
131
161
1.039
1.079
965
956
št. bolnikov
BOD*
ure meh.
11.853
16.529
17.219
11.626
9.672
ventilacije
umrljivost (%)*
27
27
25
20
19
BOD *– bolnišnično oskrbni dan
umrljivost* – koliko % vseh sprejetih bolnikov je umrlo v EITOS
244
2009
129
1.185
2010
166
1.188
14.855
11.157
22
20
Starostne kategorije
50
45
40
35
30
25
20
15
10
5
0
≤ 30
31 - 49
50 - 59
60 - 69
70 - 79
80 - 89
Dolžina zdravljenja
60
50
40
30
20
10
0
Niz1
≤ 2 dni
3 - 7 dni
8 - 14 dni
15 - 30 dni
≥ 30 dni
48
56
35
21
2
245
≥ 90
Nadomestno ledvično zdravljenje v EITOS
53
36
28
17
19
15
št. bolnikov
10,12 10,15
% vseh bolnikov
2009
št. ur x 100
št. ur na bolnika
2010
Število in vrednost TISS 28 točk
2008
2009
2010
št. TISS 28 točk
32.874 37.836 40.512
št. TISS 28 točk / BOD
34,4
31,9
34,1
št. TISS 28 točk / bolnika
283,3 293,3
244
vrednost TISS 28 točke (EUR)*
7,64
8,73
7,86
*izražena glede na vrednost porabe zdravil in
zdravstvenega materiala v EITOS v 2008 in 2009
246
Celokupna umrljivost po letih
30%
25%
20%
15%
10%
5%
0%
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Povzetek:
• smo enota intenzivne terapije, ki zdravi predvsem starejše bolnike. Komaj 15 bolnikov
(manj kot 10% vseh) je bilo mlajših od 49 let
• trend staranja zdravljenih je viden tudi v primerjavi povprečne starosti bolnikov, ki
je leta 2006 bila 64 , leta 2010 pa 70,4 leta
• število sprejetih bolnikov in število bolnišnično oskrbnih dni kažeta trend naraščanja,
vendar je število premajhno, da bi ga smeli statistično ovrednotiti
• ure mehanske ventilacije niso merilo teže bolnikov, boljši »približek« je število TISS
28 točk
• analiza doseženih TISS točk pokaže, da smo v minulih treh letih delali enako (št.
TISS/BOD), da pa smo v leto 2010 zdravili nekoliko manj bolne bolnike, kot leto
poprej (št. TISS/bolnika)
• točkovni sistem TISS 28 se je v minulih treh letih tudi v naši ustanovi pokazal kot
primeren opisni kazalec teže bolnikov, intenzivnosti zdravljenja in ocene stroškov
• večina bolnikov je bila zdravljena v, arbitrarno določenem, »razumnem« trajanju dveh
tednov, izstopa pa število bolnikov, ki so bili v EITOS manj kot dva dneva; ti bolniki
bi morali biti v bodoče deležni večje pozornosti, zlasti v smislu racionalnejše
»alokacije« intenzivnega zdravljenja
• 46% bolnikov je sprejetih neposredno iz operacijske, 37% z oddelkov in le 10%
neposredno iz urgence
• petina bolnikov je sprejetih z oddelka, ne da bi bili predhodno operirani
• petina sprejetih bolnikov je zaplet po predhodni operaciji
• osem bolnikov (5%) smo sprejeli iz drugih ustanov in pet (3%) premestili v drugo
ustanovo: UKC 3, OI 1 in UKC Mb 1 bolnik
• slednji podatki so pomembni, saj govorijo o tem, da smo praktično vse bolnike, ki so
potrebovali intenzivno terapijo zdravili »doma«. Z drugimi besedami: če na KRG
oddelku bolnikov zaradi narave bolezni ali poškodbe takoj ne premestimo v drugo
ustanovo, potem praktično vse, ki v poteku bolezni ali kot posledici zapleta po
operaciji postanejo kritično bolni, zdravimo v naši ustanovi.
• celokupna umrljivost se skozi leta malo spreminja; vrednost tega podatka je
sorazmerno majhna.
• v letu 2010 je:
• bila celokupna smrtnost v EITOS 20% - umrlo je 32 bolnikov
• dodatnih 15 bolnikov umrlo na oddelku po odpustu iz EITOS, kar je 11%
odpuščenih
247
• od vseh bolnikov zdravljenih v EITOS v času hospitalizacije v SB Jesenice
umrlo 28% bolnikov
Izpostavljamo:
1. nadaljevanje odličnega sodelovanja s Centrom za hemodializo, kar nam je omogočilo,
da smo uvedli citratne kontinuirane metode nadomestnega ledvičnega zdravljenja
(citratna CVVH, CVVHDF in SCUF)
2. poglobitev že tako dobrega sodelovanja s kolegi kirurškega oddelka, kar (morda) vodi
v zametke brisanja fizičnih meja med oddelkom, »polintenzivno« in intenzivno enoto
3. vzpostavitev rednega sodelovanja z bolnišničnim dietetikom in »razvoj« lastnega
računalniškega programa za spremljanje prehrane kritično bolnih
4. vzpostavitev rednega sodelovanja s kliničnim farmakologom
5. vključitev v mednarodni projekt primerjave enot intenzivne terapije (PROSAFE)
6. izvedbo že petega izobraževalnega dne (letošnja tema: prehrana kritično bolnega)
namenjenega kontinuiranemu izobraževanju zaposlenih v enoti intenzivne terapije
7. že utečen in preverjen lastni sistem »nadzora« nad stroški ustvarjenimi s porabo
zdravil in zdravstvenega materiala
8. strokovnost, delavnost, natančnost, prizadevnost in požrtvovalnost, vse preko meja
obveznega, vseh zaposlenih v enoti intenzivne terapije
Zahvaljujemo se še vsem neimenovanim posameznikom in službam v naši bolnišnici, ki s
svojim delom omogočajo in dopolnjujejo naše delo.
248
Poročilo o službi zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije operativnih
strok
Zorica Panić, dipl.m.s.
Vodja zdravstvene nege v EITOS
UVOD
Vloga medicinske sestre in zdravstvene nege pri zdravljenju življenjsko ogroženega pacienta
je podpora načrtu zdravljenja, iz katerega je razvidno, da medicinska sestra v enoti intenzivne
terapije izhaja kot odvisna in samostojna funkcija.
Odvisnost se kaže v nadzoru pacienta, asistenci pri diagnostično terapevtskih posegih in
aplikaciji zdravil po naročilu zdravnika. Življenjsko ogrožen pacient poleg že naštetih
ukrepov, potrebuje neprekinjen nadzor vitalnih funkcij, pravočasno zaznavanje zapletov,
takojšnje obveščanje zdravnika in tudi ukrepanje.
Samostojna funkcija medicinske sestre se nanaša na zadovoljevanje pacientovih potreb po
zdravstveni negi, ki izhajajo iz štirinajstih temeljnih življenjskih aktivnosti po Virginie
Henderson.
MANEGEMENT V ZDRAVSTVENI NEGI
V letu 2010 se je stanje na kadrovskem področju spremenilo, tako smo leto zaključili s
sedmimi ( 7 ) diplomiranimi medicinskimi sestrami in šestimi ( 6 ) medicinskimi sestrami. Na
daljši odsotnosti z delovnega mesta so tri ( 3 ) medicinske sestre in sicer ena ( 1 ) zaradi
porodniškega dopusta in dve ( 2 ) zaradi daljše bolniške odsotnosti. .
V ETIOS štirje ( 4 ) zaposleni študirajo ob delu na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice,
eden ( 1 ) pa obiskuje podiplomski magistrski študij s področja zdravstvene nege .
V letu 2010 smo se internih strokovnih izobraževanj in delavnic udeleževali redno, saj smo
mnenja, da le z dodatnim izobraževanjem lahko izboljšamo kvaliteto dela v timu. Zaposleni
so se udeležili šestih strokovnih izobraževanj. Zaposleni smo aktivni člani projektnih skupin
za preprečevanje padcev, preprečevanje razjed zaradi pritiska, pripravo dokumentacije v
zdravstveni negi, projektni skupini za pripravo in izdelavo standardov, v timu za raziskovanje,
projektni skupini za pacientove pravice.
249
GIBANJE PACIENTOV
S prejem z oddelka
(K RG / G IN / INT) zaplet ali
poslabšanje bolezni
(brez predhodne
OP )
36
23%
P rem estitev iz druge
Neposreden
ustanove
sprejem v E ITO S iz
8
URG - poškodba ali
5%
bolezen
20
12%
S prejem iz OP A NE S T razlog (kot
zaplet anest ali
potreba po
opazovanju)
11
7%
S prejem iz O P K RG razlog (bolnik
predhodno v S B J <
24 ur
28
17%
S prejem s K RG
oddelka - zaplet po
predhodni O P v isti
hospitalizaciji
23
14%
S prejem iz OP zaplet po predhodni
O P v isti
hospitalizaciji
11
7%
S prejem iz O P K RG razlog (na
oddelku > 24 ur,
brez prehodne O P )
25
15%
Tabela 1: Sprejeti pacienti v EITOS glede na oddelek in vzrok sprejema
250
S ta ro s tn e k a te g o rije
50
45
40
35
30
25
20
15
10
5
0
≤ 30
31 - 49
5 0 - 59
6 0 - 69
7 0 - 79
80 - 8 9
≥ 90
Tabela 2 .Razporeditev pacientov glede na starostno kategorijo
48%
m o š ki
že n s k e
52%
Tabela 3 : Razporeditev pacientov glede na spol
251
KATEGORIZACIA ZAHTEVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE
Kategorizacija
Kategorije ZN po mesecih na EITOS
120,00
100,00
95
95
99
100 96 98 97 100
8583
94 91
80,00
60,00
40,00
20,00
1
3
5
3
11
3
1
17
12
120
58
0,00
1.kat
januar
februar
2.kat
marec
april
maj
3.kat
junij
julij
avgust
4.kat
septem
oktober
november
december
V EITOS beležimo IV kategorije v 94,6% in III kategorije v 4,5 %. S pomočjo TISS
točkovnega sistema smo zaradi zahtevnosti pacientov in obremenjenost medicinskih sester, v
letu 2010 medicinske sestre opravile 40512 TISS točk, kar znaša 429452 minut dela
medicinskih sester oziroma 7157,53 ur .
LETNO POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH V OKVIRU UVAJANJA
KAKOVOSTI IN VARNOSTI V ZDRAVSTVENI NEGI V EITOS
1. CILJ : Zmanjšanje števila koloniziranih venskih katetrov
AKTIVNOSTI:
•
Neposredno opazovanje oskrbe žilnih poti po standardu kakovosti.
•
Izvajanje strokovnega nadzora v zvezi z žilnimi potmi.
•
Izvedba učne delavnice »Oskrba žilnih poti«.
•
Sprememba obliža za pokrivanje žilnih poti – pridobitev identa.
•
Sprememba oz. dopolnitev protokola za klorheksidinsko razkužilo.
UČINKOVITOST:
Neposredno opazovanje oskrbe žilnih poti je bilo izvedeno in se izvaja s
252
ROK
30.12.2010
REALIZIRANO
DA/NE
strani vodje ZN . Prav tako je bil izveden strokovni nadzor v zvezi z
žilnimi potmi v okviru enote. Ker ni bilo odklonov v oskrbi nismo
izvajali negovalnih in varnostnih vizit s tega področja. Obliž je bil s strani
komisije za medicinsko tehnične pripomočke odobren in je tudi v uporabi.
Glede na postavljeni cilj (3 kolonizacije osrednjih venskih katetrov/mesec;
3 kolonizacije dializnih katetrov /mesec in 2 kolonizaciji PICCO
arterijskih katetrov/mesec) je cilj dosežen.
2. CILJ : Doseganje visoke strokovne usposobljenosti MS v EITOS
AKTIVNOSTI:
•
Organizacija učnih delavnic
•
Organizacija izobraževalnih dni
ROK
30.12.2010
REALIZIRANO
DA/NE
UČINKOVITOST:
V enoti smo organizirali učne delavnice, glede na problematiko. Izvedli
smo en izobraževalni dan v EITOS. Zaposleni so se udeležili izobraževanj
v predpisanem številu s strani organizatorja. 6 zaposlenih se je udeležilo
eksternih izobraževanj.
3. CILJ : Uspešno razvijanje standardov kakovosti intenzivne
zdravstvene nege
AKTIVNOSTI :
• Izdelava standarda kakovosti »Oskrba sapničnega tubusa«
ROK
30.12.2010
REALIZIRANO
DELNO
•
Izdelava standarda kakovosti »Endotrahealna aspiracija in
aspiracija iz ust.
•
Izdelava standarda »Priprava pacienta za nameščenje v trebušno
lego«.
UČINKOVITOST:
Standard kakovosti »Oskrba sapničnega tubusa« in standarda kakovosti
»Endotrahealna aspiracija in aspiracija iz ust« je sprejet in v uporabi.
Standard Priprava pacienta za nameščenje v trebušno lego« ni realiziran.
4. CILJ : Spremljanje zadovoljstva svojcev in sorodnikov pacientov, ki
so hospitalizirani v EITOS
AKTIVNOST:
•
Spremljanje zadovoljstva svojcev in sorodnikov preko anketnega
vprašalnika.
253
ROK
30.12.2010
REALIZACIJA
DA/NE
UČINKOVITOST :
Svojci so bili v letu 2010 zelo zadovoljni s službo zdravstvene nege v
EITOS. Svoje mnenje, pohvale ali pritožbe lahko izrazijo in napišejo tudi
v zvezek, ki je vedno prisoten v predsobi - vhodu v enoto. Vodja ZN tudi
redno kontrolira vpise in poroča na mesečnem sestanku tima ZN.
5. CILJ : Razvoj tima zdravstvene nege v EITOS
AKTIVNOST:
•
Izvedba anketnega vprašalnika o delovanju skupine zaposlenih MS
v EITOS.
•
Izvedba predavanj s področja komunikacije (Ani Jalen)
ROK
30.12.2010
REALIZACIJA
DA/NE
UČINKOVITOST:
Vodja ZN in zaposleni so pridobili rezultate o delovanju skupine MS v
EITOS. Tim ZN deluje sinergično. Predavanje je bilo pozitivno sprejeto.
6. CILJ : Uspešno vodenje kazalnikov kakovosti
AKTIVNOST:
• Ohraniti število pridobljene razjede zaradi pritiska v okviru
zastavljenih ciljev.
•
Ohraniti uspešen kazalnik MRSA v okviru zastavljenih ciljev.
•
Ohraniti uspešen kazalnik padci v okviru zastavljenih ciljev.
UČINKOVITOST:
Ocenjevanje ogroženosti za RZP in padec se dosledno izvaja v računalnik
in beleži na proces ZN. V letu 2010 nismo imeli prenosa MRSA, kot tudi
ne padcev.
254
ROK
31.12.2010
REALIZACIJA
DA/NE
Poročila o negovalno/varnostnih vizitah
V enoti intenzivne terapije operativnih strok je bilo izvedenih 30 varnostnih vizit in 25
negovalnih vizit s strani odgovornih MS. Število izrečenih ukrepov 10. število uspešno
izvedenih ukrepov 10.
CILJI IN KAZALNIKI KAKOVOSTI ZA LETO 2011
CILJ
Zmanjšanje števila
koloniziranih
venskih katetrov
AKTIVNOSTI
• Neposredno
opazovane oskrbe
žilnih poti po
standardu
kakovosti
• Izvajanje
strokovnega
nadzora v zvezi z
žilnimi potmi
ČASOVNI OKVIR
Kontinuirano do
31.12.2011
2X letno
april / oktober
tedensko po
programu
ODG. OSEBA
Negovalni tim v
EITOS ( za OVK in
PICCO )
Negovalni tim na
dializnem oddelku
(DVK)
Vodja ZN v EITOS
in na dializnem
oddelku
• Izvajanje
negovalnih in
varnostnih vizit po
potrebi glede na
zastavljen cilj
CILJ
AKTIVNOSTI
Izvajanje predavanj • Organizacija učnih
in učnih delavnic, s
delavnic v enoti
tem doseganje
visoke strokovne
• Organizacija
usposobljenosti MS
izobraževalnega
v EITOS
dne ( 8 učnih ur)
•
Uspešno opravljen
interni izpit
•
Udeležba na
notranjih in
zunanjih
strokovnih
izobraževanjih
•
Aktivna udeležba
ČASOVNI OKVIR
4 – 5 letno do konca
leta 2011
Januar 2011
Kontinuirano
Kontinuirano
Do konca leta 2011
Kontinuirano
255
ODG. OSEBA
Negovalni tim
Vodja ZN v EITOS
na strokovnih
seminarjih
•
Spremljanje
udeležbe na
projektnih
skupinah in vodene
projektnih skupin
CILJ
AKTIVNOSTI
Spremljanje
• Spremljanje
zadovoljstva svojcev
zadovoljstva
in sorodnikov
svojcev in
pacientov, ki so
sorodnikov preko
hospitalizirani v
anketnega
EITOS
vprašalnika
ČASOVNI OKVIR
Kontinuirano
ODG. OSEBA
Negovalni tim
Vodja ZN v EITOS
CILJ
Izboljšati varnost in
kakovost v enoti
ČASOVNI OKVIR
Tedensko
ODG. OSEBA
Odgovorne MS
Vodja ZN v EITOS
AKTIVNOSTI
• Izvedba varnostnih
in negovalnih vizit
Po odklonu
• Predstavitev študij
primera celotnemu
negovalnemu timu
EITOS
Po odklonu
Kontinuirano
• Sodelovanje s
koordinatoricami
ZN
• Ocenjevanje
ogroženosti za
padec in za
nastanek RZP
• Izvajanje
preventive RZP
• Spremljanje števila
odvzetih brisov
MRSA, VRE,
ESBL
256
CILJ
Ohraniti uspešno
vodenje skupnih
kazalnikov
kakovosti ZN
ČASOVNI OKVIR
AKTIVNOSTI
Kontinuirano
• Znižati število
pridobljenih RZP v
Kontinuirano
enoti
•
Ohraniti uspešen
kazalnik MRSA
ODG. OSEBA
Negovalni tim
Vodja ZN v EITOS
Kontinuirano
• Ohraniti uspešen
kazalnik padci
Poleg ciljev in kazalnikov kakovosti bomo v EITOS izvajali :
•
•
•
•
•
•
•
Spremljanje in vodenje TISS točkovnega sistema
Spremljanje in vodene t.i. » lista dragega bolnika«
Sodelovanje v projektnih skupinah
Izdelava gradiva za svojce
Nadaljnji razvoj prehranske obravnave v EITOS
Vzpostavitev kulture varnosti
Izdelava protokolov, standardov kakovosti za področje intenzivne terapije
257
STROKOVNO POROČILO O DELU DNEVNEGA ODDELKA
As. mag. Mateja Lopuh, dr.med.
V letu 2010 je bilo v Dnevni bolnišnici operiranih 1086 bolnikov. V bolnišnico je bilo
premeščenih 27, težave doma je navajalo 14 bolnikov. Vzroki so navedeni v spodnji tabeli;
anesteziološki, kirurški, medicinski, tudi socialna indikacija.
Vzrok premestitve
Število bolnikov
Anesteziološki: podaljšan učinek lokalnega
anestetika pri subarahnoidni blokadi
Slabost, vrtoglavica
1
12
Kirurški: obsežnejši poseg
7
Oteklina, hematom
3
Ostali: socialna indikacija
4
SKUPAJ
27
Operativni posegi so bili izvedeni tako v splošni, področni, lokalni in kombinirani anesteziji.
I.
KAZALNIKI KAKOVOSTI
Tako kot vsa leta doslej smo tudi letos beležili zaplete in odklone v neposrednem
perioperativnem in zgodnjem pooperativnem obdobju.
A. BOLEČINA
Pri nobenem od premeščenih bolnikov ni bila bolečina razlog za premestitev v bivalni del
bolnišnice. Od septembra 2008 smo prešli na poenoteno predpisovanje pooperativnega
zdravljenja bolečine in od takrat ni več bolnikov s hudo bolečino, zmerno bolečino pa navaja
le nekaj bolnikov. Predpisana analgezija je bodisi iv ali peroralna, kar je velik dosežek.
Boleče injekcije v mišico smo povsem opustili.
V skladu s pojasnilno dolžnostjo bomo pripravili paketke z zdravili in navodili za jemanje
doma.
258
B. SLABOST IN BRUHANJE
Slabost in bruhanje, ki sta bila razlog za sprejem v bolnišnico, sta se pojavila pri 12 bolnikih.
Tukaj velja poudariti, da se pod izrazom slabost skriva tudi šibkost, slabo počutje, ki lahko
deloma odraža tudi socialno indikacijo oz. nepripravljenost bolnika, da gre po posegu domov.
Število bolnikov, ki so premeščeni na ta račun, je vsako leto približno enako.
C. KIRURŠKI ZAPLETI (otekline, krvavitve, hematomi)
Kirurški zapleti so bili prisotni, razlog za sprejem pa pri 10 bolnikih.
D. PREMESTITVE V HOSPITALNI DEL SBJ
Vsega skupaj smo premestili 27 bolnikov. Poleg omenjenih razlogov zgoraj se še vedno
pojavlja kot razlog nepravilna izbira bolnika oz. precenjenost posega. V štirih primerih je bil
razlog za premestitev socialna indikacija (oddaljenost od bolnišnice, bolnik živi sam).
Bolniki s številnimi pridruženimi boleznimi ne morejo biti operirani v okviru Dnevne
bolnišnice.
Predlagane izboljšave: pri bolnikih, ki jih ocenjujemo s 3 po ASA, svetujemo pred določitvijo
datuma posega, pregled pri anesteziologu.
Uspešno smo vpeljali predoperativne preglede pri anesteziologu in tako izboljšali
pripravljenost bolnikov na poseg.
Zelo dobro merilo kvalitetnega dela pa je dejstvo, da med odpuščenimi bolniki nihče ni
potreboval ponovnega sprejema, kar dosegamo že nekaj let.
II.
ZAKLJUČEK IN CILJI ZA 2011
Novosti v letu 2010:
- predoperativni pregled izbranih bolnikov
- v sklopu pojasnilne dolžnosti še pojasnilo o predpisani analgetični terapiji
- razširitev nabora operacij
- uvajanje regionalnih tehnik anestezije
Načrti za 2011:
- poudarek na področnih in lokalni anesteziji in sedaciji ob ohranjeni zavesti
- boljše načrtovanje programa v smislu zgodnje selekcije neprimernih bolnikov
- večja izkoriščenost operacijske dvorane: manj menjave kirurškega osebja: določanje
operativnih dni
- analiza procesov
259
Radiološki oddelek
Predstojnik Igor Dražić, dr.med.
Kadrovska zasedba in organizacijska struktura oddelka
Leta 2010 so bili na radiološkem oddelku zaposleni štirje specialisti radiologi: Marjetka
Berdajs Avsenek, dr.med.(za polovični delovni čas), Marija Jekovec, dr.med., Jana F. Rejc,
dr.med.(od meseca maja naprej) in Igor Dražić, dr. med.
Radiološki inženirji so delovali pod vodstvom Monike Kunšič (Filip Lajmiš, Mija Frelih,
Andreja Grilc, Slavko Terseglav, Radoja Berlisk, Jelka Treven, Manca Kosmač, Renata
Rabič, Nataša Potočnik, Teja Zalar (porodniški dopust), Ana Tolar (porodniški dopust), Tina
Omanovič in študentka Urša Matučec).
Medicinska sestra oddelka je bila Karmen Ravnik, administratorke pa Ljubica Lukič, Katja
Kolman in Brigita Horvat.
Na KIR KC Ljubljana so opravljali specializacijo iz radiologije Larisa Vengar, dr.med., Aleš
Agatonović, dr.med., Bojan Prosenik, dr.med. in Ana Milić, dr.med. – prvo kolegico
pričakujemo kot specialistko na oddelku aprila 2011, ostali kolegi imajo do izpita več kot leto
dni kroženja.
Pri zagotavljanju službe stalne pripravljenosti so domačim trem radiologom pomagali zunanji
sodelavci specialisti radiologi Branko Cvetičanin, dr.med. (CT preiskave teleradiološko),
mag. Igor Požek, dr.med.(CT preiskave teleradiološko in UZ preiskave) in specializantka
radiologije za gorenjsko regijo Larisa Vengar, dr.med.(UZ preiskave).
Honorarno zaposleni zunanji sodelavci so opravili precejšen delež ambulantnih preiskav :
- CT preiskave: (teleradiološko) doc.dr. Igor Kocijančič, dr.med. in
dr. Ksenija Vidmar Kocijančič, dr.med.,
- UZ preiskave: specializantka radiologije Larisa Vengar, dr.med.,
- mamografije in UZ dojk: Marija Može, dr.med.
Zaradi prihoda dr. Rejčeve se je zmanjšalo število honorarnih zunanjih sodelavcev (leta 2009
sta nam pri izvedbi UZ ambulant pomagali dr. Bohnečeva in dr. Ruparjeva iz ZD Kranj ter pri
izvedbi CT ambulant dr. Požek in dr. Cesar z Bolnišnice Golnik).
Domači radiologi in radiološki inženirji so krožili po deloviščih (diagnostikah) na osnovi
mesečnega razporeda dela, ki smo ga določili vsaj teden dni pred začetkom naslednjega
meseca, preko poletja smo razpored določili dva meseca vnaprej.
260
Aparature na oddelku
CT aparat Aquilion Toshiba je deloval nemoteno, razen nekajdnevne okvare septembra.
UZ aparat Philips iU22 je deloval nemoteno.
Diaskopski rentgenski aparat Siemens Axiom Luminos je deloval brez motenj, enako tudi
C lok Siemens Arcadis Orbic v operacijski dvorani.
Klasična rtg aparata na radiološkem oddelku in v urgentnem bloku sta delovala ob manjših
popravilih brez večjih težav, enako tudi mamografski aparat Hologic Lorad M-IV.
Z mobilnim rtg aparatom ni bilo težav.
Konec leta 2010 se je na radiološkem oddelku pričela montaža novega MR aparata Siemens
Magnetom Essenza Tim (25x8) 1.5T, ki bo postal funkcionalen januarja 2011.
Opravljeno delo
V letu 2010 smo na radiološkem oddelku skupaj opravili (podatki : AKT_CUBE):
5.343
5.653
10.451
3.494
994
CT preiskav
UZ preiskav
rtg preiskav
mamografij
UZ dojk
(3.945 ambulantnih, 1.398 hospitalnih)
Zunanji radiologi so opravili:
1.165
1.539
105
3.494
994
CT preiskav
UZ preiskav
rtg preiskav
mamografij
UZ dojk
(1059 ambulantnih, 106 hospitalnih)
(1472 ambulantnih, 67 hospitalnih)
Število CT preiskav po organskih sistemih:
2.284
1.597
985
477
CT glave
CT trebuha
CT skeleta
CT prsnega koša
V SB Izola so po dogovoru z našo bolnišnico opravili 635 preiskav MR za bolnike, napotene
iz SB Jesenice.
Realizacija delovnega programa (indeksi: real.ZZZS 10 / FN ZZZS 10)
(podatki: Letno poročilo za leto 2010):
261
CT
UZ
RTG
MR
mamografije
indeks: 105,32
indeks: 100,03
indeks: 103,12
indeks: 102,92
indeks: 98,35
Primerjava realizacij programa 2009/2010 (indeksi: real.ZZZS 10 / real.ZZZS 09)
CT
UZ
RTG
MR
mamografije
indeks: 104,60
indeks: 110,79
indeks: 103,96
indeks: 101,60
indeks: 107,00
Primerjava števila preiskav (vsi radiologi) leta 2009 / 2010:
CT
4.916 / 5.343
UZ
4.765 / 5.653
RTG 9.975 / 10.451
Mamografije 3.210 / 3.494
Primerjava števila preiskav (zunanji radiologi) leta 2009 / 2010:
CT
1.723 / 1.165
UZ
1.835 / 1.539
RTG 104 / 105
Mamografije 3.210 / 3.494
Čakalne dobe za posamezne preiskave pri ambulantnih pacientih so bile povprečno:
UZ trebuha: 6 tednov,
CT trebuha: 4 tedne,
CT glave:
4 tedne,
CT skeleta: 6 tednov,
rtg slikanje: 4 tedne,
mamografija: 1 teden.
Pri urgentnih pacientih so bile vse preiskave opravljene takoj, ambulantne rtg pljuč smo prav
tako opravili brez čakalne dobe.
Obravnavani bolniki na radiološkem oddelku glede na občine bivanja ( v odstotkih, v obdobju
2005-2010):
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
SKUPAJ
število obravnav
2005
46,58
25,61
15,39
5,21
4,73
2,48
100,00
2006
2007
45,83
25,55
15,75
5,21
4,58
3,08
100,00
262
46,31
26,46
14,73
4,86
4,25
3,39
100,00
2008
48,89
25,08
13,74
4,47
4,04
3,79
100,00
2009
45,72
24,64
15,90
4,51
4,93
4,31
100,00
2010
45,24
25,17
15,07
4,85
5,13
4,55
100,00
Bolniki glede na občine bivanja (absolutno število, v obdobju 2005-2010):
OE JESENICE
OE RADOVLJICA
OE KRANJ
OE TRŽIČ
OE ŠKOFJA LOKA
OSTALE OBČINE
SKUPAJ
število obravnav
2005
6.360
3.497
2.102
711
646
338
13.654
2006
2007
7.267
4.051
2.498
826
726
489
15.857
2008
6.881
3.931
2.189
722
632
503
14.858
2009
7.244
3.716
2.036
662
598
562
14.818
2010
6.015
3.242
2.092
593
648
567
13.157
6.009
3.343
2.001
644
681
604
13.282
INDEKS
2010/2005
94,48
95,60
95,20
90,58
105,42
178,70
97,28
Bolniki glede na regijo bivanja (absolutno število, v obdobju 2005-2010):
2005
zgornja Gorenjska
spodnja Gorenjska
ostala Slovenija
SKUPAJ SLOVENIJA
9.857
3.459
338
13.654
število obravnav
2007
2008
10.812
10.960
3.543
3.296
503
562
14.858
14.818
2006
11.318
4.050
489
15.857
2009
2010
9.257
3.333
567
13.157
9.352
3.326
604
13.282
INDEKS
2010/2005
94,88
96,15
178,70
97,28
Bolniki glede na regijo bivanja (v odstotkih, v obdobju 2005-2010):
2005
zgornja Gorenjska
spodnja Gorenjska
ostala Slovenija
SKUPAJ SLOVENIJA
72,19
25,33
2,48
100,00
2006
71,38
25,54
3,08
100,00
število obravnav
2007
2008
72,77
73,96
23,85
22,24
3,39
3,79
100,00
100,00
2009
70,36
25,33
4,31
100,00
2010
70,41
25,04
4,55
100,00
Dejavnosti za izboljšanje varnosti in kakovosti dela
Pred invazivnimi preiskavami ambulantnim bolnikom razložimo potek in možne zaplete
preiskave, preiskovanci morajo izpolniti standardiziran vprašalnik in podati pisni pristanek za
preiskavo. Na osnovi dobljenih podatkov se nato radiolog odloči o dokončnem načinu
preiskave (v primeru kontraindikacij preiskavo odkloni, oz. svetuje nadomestno preiskavo).
Napotitve bolnikov na radiološke preiskave potekajo v digitalni obliki, kar olajša delo
radiološkim inženirjem in radiologom, zmanjša možnost administrativnih napak in omogoča
pregledno shranjevanje in dodatno obdelovanje podatkov. Jeseni smo pričeli s sistemom
napotovanja preiskav neposredno na delovišča (aparate), kar zahteva več dela in pazljivosti s
strani napotnega zdravnika. Kot dodaten varnostni ukrep smo ob uvajanju novega načina
napotovanja še vedno zahtevali tudi izpolnjeno pisno napotnico (zaradi občasnih motenj v
delovanju sistema).
Poleti 2010 smo uvedli sistem prepoznavanja govora (računalniški program SpeechMagic), ki
se je izkazal kot učinkovito orodje pri narekovanju oz. pisanju dolgih izvidov zahtevnejših
preiskav (CT preiskave) in pisanju izvidov urgentnih preiskav v času pripravljenosti.
Sistem je časovno manj učinkovit pri pisanju kratkih, številnih izvidov (rtg pljuč in skeleta,
zaradi dodatnega administrativnega dela) in v UZ ambulanti (dolgotrajne preiskave ob
bolniku, veliko število preiskav). Za opisani sistem imamo zakupljene tri licence za domače
radiologe.
Pri tehnični izvedbi preiskav (predvsem CT) sprotno posodabljamo protokole v smeri zaščite
bolnikov pred prekomernim sevanjem in v smeri izboljšanja kvalitete posnetkov (sprotno
dodatno izobraževanje radioloških inženirjev na KIR KC, redne letne kontrole aparatov s
strani strokovnjakov ZVD in redni servisi aparatov s strani dobaviteljev).
263
Kazalniki kakovosti:
-spremljanje povprečne čakalne dobe za ambulantne CT preiskave:
povprečna čakalna doba leta 2010 je znašala 37 dni (leta 2009 je znašala 35 dni)
- delež urgentnih CT preiskav leta 2010: 48 % (leta 2009: 51%)
-spremljanje povprečnega časa od napotitve do opravljene CT preiskave (hospitalni bolniki):
5.47 ure (kazalnik spremljamo od junija 2010, zato ni možne primerjave s preteklim letom)
Izobraževanja zaposlenih
Radiologi smo se v letu 2010 izobraževali v Davosu (Predavanja in delavnice s področja
diagnostike mišično-skeletnega sistema), na Dunaju ( Evropski kongres radiologov 2010) ter
v Zagrebu (UZ delavnice s področja diagnostike mišično-skeletnega sistema).
Radiološki inženirji in radiologi smo se v začetku decembra udeležili tridnevnega
teoretičnega dela izobraževanja iz osnov MR diagnostike, ki so nam ga pripravili sodelavci z
MR diagnostike KIR KC Ljubljana. Štiri radiološke inženirke so konec decembra pričele s
praktičnim delom izobraževanja na MR diagnostiki na KIR Ljubljana.
Vzdržujemo sprotne strokovne stike s KIR KC Ljubljana, KOPA Golnik, SB Izolo in ZVD
Ljubljana (redna strokovna srečanja inženirjev v okviru Združenja radioloških inženirjev
Slovenije, redna obvezna izobraževanja zaposlenih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji, ki
jih organizira ZVD Ljubljana).
Načrti za leto 2011
V začetku januarja 2011 bomo pričeli z novo diagnostično dejavnostjo – magnetno
resonančno tomografijo. Pred pričetkom delovanja nove diagnostike smo v letu 2010 želeli
pridobiti nove sodelavce - radiološke inženirje, kar nam ni uspelo. Glede na pričakovani
obseg dela (vsaj 2500 MR preiskav v letu 2011) bomo morali delo organizirati v dveh
turnusih in ob sobotah. Ob pomanjkanju domačih radioloških inženirjev bo potrebno k
sodelovanju povabiti inženirje z MR diagnostike KIR Ljubljana ali ponuditi domačim
inženirjem možnost honorarnega dela.
Zaradi pomanjkanja domačih radiologov bodo izvide MR preiskav pisali specialisti radiologi
iz drugih ustanov (dva strokovnjaka s področja nevroradiologije, dva s področja mišičnoskeletne diagnostike in eden s področja abdominalne diagnostike), ki bodo preiskave
odčitavali teleradiološko. Ob pričakovanem povečanju števila izvidov bo nujno potrebno
okrepiti oddelčno administracijo in prilagoditi informacijski sistem.
V načrte za naslednje leto smo uvrstili programsko nadgradnjo CT aparata (nova programska
oprema bi omogočala natančnejše rekonstrukcije posnetkov in boljšo tehnično izvedbo
nekaterih preiskav), nabavo novega slikovnega rtg aparata (sedanji rtg aparat je star več kot
264
15 let) ter nabavo novega UZ aparata (nekateri deli sedanjega aparata so že pomembno
obrabljeni – predvsem sonde). Mamografski aparat komaj še ustreza predpisanim kriterijem
kakovosti posnetkov.
Načrtujemo izboljšave in nadgradnje sistema elektronskih komunikacijskih poti med
radiološkim oddelkom in ostalimi oddelki v bolnišnici in zunanjimi ustanovami (naročanja,
napotitve bolnikov, čakalne liste, navodila in priprava bolnika, sporočanje izvidov preiskav ob
ustreznem varovanju podatkov, povratne informacije s strani napotnih zdravnikov,
izpopolnjene teleradiološke povezave z ostalimi bolnišnicami in honorarnimi sodelavci,..).
Spomladi 2011 pričakujemo na oddelku novo specialistko, Lariso Vengar, dr.med., kar bo
omogočilo uvedbo popoldanskega turnusnega dela za radiologe.
Zaključek
Leta 2010 smo na radiološkem oddelku SBJ opravili več preiskav kot predhodno leto.
Na oddelku se je na novo zaposlila specialistka radiologije, še vedno nas pesti kadrovska
stiska radiologov in radioloških inženirjev. Zmanjšalo se je število honorarno zaposlenih
radiologov, ki so nam lani pomagali pri UZ in CT ambulantnih preiskavah, vendar bomo v
naslednjem letu rabili pomoč novih kolegov s področja MR diagnostike.
Naraščanje števila radioloških preiskav je posledica boljših diagnostičnih možnosti in večjih
zahtev s strani napotnih zdravnikov. Tak trend se bo zagotovo nadaljeval tudi v prihodnosti.
Veča se delež bolnikov iz drugih regij Slovenije. Teleradiologija dobiva vse večji pomen.
Glede na hiter razvoj številnih področij sodobne radiologije bo verjetno tudi v naši ustanovi
potrebno razmišljati o ožji strokovni usmerjenosti posameznih radiologov in radioloških
inženirjev, ki pa bodo istočasno sposobni zagotavljati kvalitetno osnovno radiološko
diagnostiko, kar bo omogočalo nemoteno delo na oddelku (kroženje med diagnostikami,
urgentne preiskave v času dežurstev in pripravljenosti). Predpogoj je zadostna kadrovska
zasedba kolektiva in ustrezna tehnološka oprema oddelka.
265
Radiološki oddelek
Monika Kunšič, dipl. inž.rad.
Vodja radioloških inženirjev
1. Uvod
V letu 2010 smo na radiološkem oddelku sledili predvsem viziji in ciljem, ki smo si jih
zastavili.
2. Doseganje ciljev v letu 2010
RTG
DOSEŽENO V
%
ROK
IZVEDBE
ODGOVOREN
CILJ
ČIM MANJŠA DOZA –
ČIM VEČJA KORIST
KAZALNIK
-ŠT. PRESOJ O
SMISELNOSTI
PREISKAVE..konzultacija
radiolog-napotni zdravnik
-ŠT.PODVAJANJ
PREISKAV
-ŠT.OBSEVANJ
RIZIČNIH
PACIENTOV…dojenčki,
mladina, KJER JE BILA
POTREBNA
KONZULTACIJA Z
ZDRAVNIKOM
-SKLADNOST SLIKANJ
OPRAVLJENIH
PO
PROTOKOLU
90%
31.12.2010
AKTIVNOST
SLIKANJE
OPRAVLJENO PO
PROTOKOLU
266
Igor Dražič, dr.
med.
Monika Kunšič,
dipl. ing. rad.
Potočnik
Nataša, dipl.
ing. rad
DOSEŽENO
V%
ROK
IZVEDBE
ODGOVOREN
100%
31.12.2010
Treven Jelka
CILJ
VODENJE NADZORA
NAD USREZNOSTJO
ZAŠČITNIH
SREDSTEV ZA
IONIZIRAJOČE
SEVANJE
KAZALNIK
Kontrola oz.preverjanje
ustrenosti sredstev za
žaščito pred
ionizirajočim sevanjem
se izvaja z namenom
varovanja zaposlenih,
pacientov in njihovih
spremljevalcev pred
škodljivimi vplivi
ionizirajočega sevanja.
Kontrola zaščitnih
sredstev se izvaja
trikrat letno(april,
september december),
oz. po potrebi v
primeru poškodb.
Uporabnost sredstva za
žaščito pred
ionizirajočim sevanjem
se kontrolira z uporabo
ionizirajočega sevanja,
ki pokaže prepustnost
svinčenega materiala in
poškodbe vidne s
prostim očesom(razni
trakovi za zapenjanje,
....).
AKTIVNOST
OPTIMALNA ZAŠČITA
3. Kadrovsko stanje inženirjev na radiološkem oddelku
V letošnjem letu nismo zaposlili nobenega novega inženirja. En inženir je na bolniški že
daljše obdobje. Stanje v številkah se nam je zmanjšalo na enajst inženirjev.
267
4. Izobraževanje zaposlenih
1. Strokovni seminar maja 2010 Kranjski Gori (štirje inženirji - aktivna udeležba)
2. Izobraževanje zaradi magnetne resonance (štirje inženirji)
3. Enodnevni seminarji-CT, mamografske, kardiološke sekcije v popoldanskem času
(vsakič pet inženirjev)
4. Srednje evropski kongres v Beogradu - september 2010 ( dva inženirja)
5. Varstvo pred sevanjem -vsi inženirji
5. Stanje aparatur na oddelku
Konec leta smo dobili magnetno resonanco.
Slikovni aparat na radiološkem oddelku v slabem stanju. Ostale aparature delujejo nemoteno.
6. Načrti za 2011
V tem letu bomo imeli ogromno dela z magnetno resonanco (protokoli,….). Sama nabava
pomeni za naš oddelek veliko novosti. Potreba po radioloških inženirjih se je močno
povečala. Po naših izračunih potrebujemo dodatno najmanj štiri inženirje.
268
Oddelek za patologijo
Vodja oddelka: Gregor Kalan, dr.med.
Uvod
V letu 2010 smo nadaljevali z začetimi projekti v 2009, od organizacije dela in uvajanja ter
prilagajanja novih delovnih postopkov, do ocene vzpostavljenega dokumentiranega in
nadzorovanega sistema dela, ki omogoča sledenje vsakega obravnavanega vzorca. Vključili
smo se v certificirano britansko mrežo zunanje kontrole izvajanja preiskav UK NEQUAS.
Organizacijska struktura oddelka
Organizacijska struktura ostaja enaka kot v preteklem letu. Strokovno delo na oddelku za
patologijo temelji na primerno izobraženem kadru ter zadovoljivih prostorskih in materialnih
danostih, ki lahko omogočajo uspešno delo.
Organizacijsko se oddelek deli na dve lokacijsko ločeni enoti:
• histopatološki laboratorij in
• prosekturo z mrtvašnico.
Oddelek in obenem laboratorij vodi specialist patolog Gregor Kalan, dr.med. V
histopatološkem laboratoriju sodelujejo še inženirka laboratorijske biomedicine in
laboratorijska tehnica ter administratorka. V letu 2010 je v našem laboratoriju uspešno
zaključila pripravništvo diplomantka laboratorijske biomedicine.
V našem laboratoriju se vrši sprejem, pregled in histopatološka obdelava vzorcev, predvsem s
področja bolezni kože in prebavil in ženskih rodil. Večina vzorcev s slednjega področja se
zaradi prevelikega obsega dela, deloma pa tudi strokovne zahtevnosti, še vedno pošilja v
histopatološko obdelavo zunanjemu izvajalcu. Poleg omenjenih, se v našem laboratoriju v
manjši meri obdelujejo vzorci s področja urologije, ORL, bolezni dojk in bolezni
lokomotornega sistema.
Tabela 1. Kadri oddelka za patologijo
Vrsta kadra
Vodja oddelka in HP laboratorija
Diplomirani inženir laboratorijske biomedicine
Laboratorijski tehnik
Administrator
Obdukcijski pomočnik 1
Obdukcijski pomočnik 2
Pripravnik
Status
stalno zaposlen
stalno zaposlen
stalno zaposlen (porodniški dopust)
stalno zaposlen, skrajšan del.čas
pogodbeni sodelavec
pogodbeni sodelavec
začasno zaposlen - nadomeščanje
V prosekturi se izvajajo občasna dela. Poleg izvajalcev iz laboratorija, sta tu soudeležena še
dva obdukcijska pomočnika, sicer zdravstvena tehnika, zaposlena v drugi enoti bolnišnice. V
organizacijskem smislu se na tem mestu kaže pomanjkanje stalnega nadzora nad sprejemom
in izdajo trupel iz mrtvašnice. Prostorske danosti zastarelih prostorov nam brez gradbenih
posegov onemogočajo ločevanje čistih in nečistih poti.
269
Ob koncu leta 2010 je bilo na oddelku za patologijo zaposlenih 6 sodelavk in sodelavcev, za
čas nadomeščanja sodelavke v času porodniškega dopusta, smo v histopatološkem
laboratoriju dodatno zaposlili 1 diplomirano inženirko laboratorijske biomedicine po
opravljenem pripravništvu.
Opravljeno delo
Naše delo se opravlja v histopatološkem laboratoriju in v prosekturi, kjer se vršijo obdukcije.
Histopatološke preiskave in diagnostiko opravljamo za naše ambulantne enote, kot tudi za
potrebe pooperativne diagnostike hospitaliziranih bolnikov. Poleg osnovnih postopkov,
vršimo tudi specialna histokemična barvanja in imunohistokemične preiskave. V okviru
zahtev po zunanji kontroli naših metod, smo pristopili v program obdobne naključne kontrole,
ki jo izvaja certificirana britanska mreža UK NEQUAS.
V letu 2010 smo tako sprejeli vzorce odvzete ob 2298 (1498 – 2009) obravnavah bolnikov –
število biopsij. Močno je v porastu delež ambulantnih preiskav (1739 obravnav), manj je
hospitalnih (559 obravnav). Skupno je bilo za pregled poslanih 2992 (1832 -2009) različnih
tkivnih vzorcev. V naši obdelavi je bilo pripravljenih 8969 (6695 – 2009) tkivnih blokov
(Tabela 1.). V preteklem letu smo spremenili postopek vklopa kožnih ekscizij v parafinske
bloke z vklopom dveh tkivnih vzorcev v en blok in na ta način zmanjšali število tkivnih
blokov za vsaj 2000. S takšnim načinom dela se zmanjšuje obremenitev laboratorijskega
osebja, kljub naraščanju števila tkivnih vzorcev, obenem pa se zmanjšajo potrebe po
arhivskem prostoru.
Tabela 1. Število poslanih tkivnih vzorcev po enotah
Enota/oddelek
Število tkivnih vzorcev
2009
2010
Endoskopije
936
1479
Kirurške ambulante
608
1059
Kirurški oddelek - operacijska
251
412
Ostalo – DH, ostale ambulante
27
42
Skupaj
1822
2992
V prosekturi smo opravili 70 obdukcij, od tega 1 obdukcija mrtvorojenega otroka in 1 fetalno
obdukcijo, iz vzorčenih tkiv pa v laboratoriju 1731 tkivnih blokov (Tabela 2.)
Tabela 2. Število naročenih obdukcij po oddelkih
Enota/oddelek
Število obdukcij
2009
Interni oddelek
19
IIT
9
Urgentna internistična ambulanta
3
Kirurški oddelek
9
EITOS
11
Ginekološko-porodniški oddelek
5
Skupaj
56
2010
19
20
8
11
10
2
70
Strokovno sodelujemo s kolegi drugih ustanov, predvsem Inštituta za patologijo Medicinske
fakultete v Ljubljani in Onkološkega inštituta.
270
Vzorce za histopatološki pregled pregledujejo tudi zunanji izvajalci, predvsem v primerih, ko
področja dela strokovno ne pokrivamo ali ob odsotnosti patologa. V obdobju odsotnosti
patologa so bili pokojniki za obdukcijo posredovani na Inštitut za sodno medicino Medicinske
fakultete, bioptični vzorci pa v DC Bled. Vzorci s področja ginekologije se v celoti
pregledujejo na Oddelku za patologijo Ginekološke klinike UKC.
V primeru smrti po poškodbah, zastrupitvi ali smrti povezanih s sumom na napačno
zdravljenje se obdukcije vršijo na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete.
Še vedno nismo uredili pogodbenega razmerja z zunanjimi izvajalci. Po pooblastilu strokovne
direktorice smo pričeli s pripravo podatkov o potrebah in možnih izvajalcih.
Na našem oddelku še ne izvajamo naročil za zunanje naročnike preiskav.
Sodelujemo v multidisciplinarnem timu naše bolnišnice, ki skuša optimizirati in usmerjati
obravnavo posameznega bolnika, zaenkrat predvsem bolnikov po operaciji prebavil. Želimo
prispevati k pospešitvi pooperativne obravnave bolnika s čimprejšnjim zaključkom
histopatološkega izvida, obenem pa prispevati h kvaliteti kirurškega dela ob obojestranski
razpravi in ne zgolj kot nadzorni organ.
Bibliografija in izobraževanja
Gregor Kalan,dr.med. je habilitirani visokošolski učitelj na Visoki šoli za zdravstveno nego
Jesenice, poučuje predmet anatomija.
Vključeni smo v delovanje raziskovalne enote SB Jesenice.
V letu 2010 smo imeli 4 nove objave:
1. KALAN, Gregor. Pregled obolenj povezanih z uživanjem alkohola = An Overview of
Alcohol Abuse Related Pathology. V: AVBERŠEK-LUŽNIK, Ivica (ur.), KAUČIČ, Boris
Miha (ur.), HVALIČ TOUZERY, Simona (ur.). Zbornik prispevkov z recenzijo, Bled, 13.
oktober 2010. Sindrom odvisnosti od alkohola - diagnostični in terapevtski vidiki : zbornik
prispevkov z recenzijo, Bled, 13. oktober 2010. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego: =
College of Nursing, 2010, str. 89-95.
2. KALAN, Gregor. Fetalni alkoholni sindrom = Fetal Alcohol Syndrome. V: AVBERŠEKLUŽNIK, Ivica (ur.), KAUČIČ, Boris Miha (ur.), HVALIČ TOUZERY, Simona (ur.).
Zbornik prispevkov z recenzijo, Bled, 13. oktober 2010. Sindrom odvisnosti od alkohola diagnostični in terapevtski vidiki : zbornik prispevkov z recenzijo, Bled, 13. oktober 2010.
Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego: = College of Nursing, 2010, str. 105-107.
3. KALAN, Gregor, REMS, Miran. Vloga patologa v multidisciplinarnem timu. V: REMS,
Miran (ur.), STUDEN-PAULETIČ, Polona (ur.). Slovensko zdravniško društvo. Združenje
kirurgov Slovenije. Kongres z mednarodnim sodelovanjem (5 ; 2010 ; Kranjska Gora).
Zbornik povzetkov 5. kongresa Združenja kirurgov Slovenije. Ljubljana : Združenje kirurgov
Slovenije, 2010 ([Radovljica] : Tiskarna knjigoveznica).
4. REMS, Miran, KALAN, Gregor. Abdominoperinealna ekscizija z ekstralevatorsko
cilindrično resekcijo. V: REMS, Miran (ur.), STUDEN-PAULETIČ, Polona (ur.). Slovensko
zdravniško društvo. Združenje kirurgov Slovenije. Kongres z mednarodnim sodelovanjem (5 ;
2010 ; Kranjska Gora). Zbornik povzetkov 5. kongresa Združenja kirurgov Slovenije.
Ljubljana : Združenje kirurgov Slovenije, 2010 ([Radovljica] : Tiskarna knjigoveznica).
271
Kazalniki kakovosti dela na oddelku za patologijo
V oceno kakovosti našega dela sodi analiza časovnih dogodkov v predanalitični in analitični
fazi, dodatno pa kazalci, ki govorijo o kakovosti izvedbe našega dela. Kazalnike kakovosti
smo v letu 2009 šele izoblikovali, tako da imamo dosledno beležene podatke šele od avgusta
2009. Zaključeno leto torej primerjamo s stanjem v zadnjem kvartalu 2009. Še vedno štejemo,
da gre tudi tokrat za oceno stanja, čeprav se že kažejo določene razlike kot posledica naših
aktivnosti za izboljšanje. V analizo smo vzeli podatke iz celotnega leta 2010, izločili pa smo
podatke iz obdobja kolektivnega dopusta, ko prihaja do pričakovanih odstopanj. Skupno smo
v tem času prejeli naročilo za pregled tkiv ob 2260 obravnavah bolnikov. Podatke smo
razdelili v tri velike skupine naročnikov naših preiskav, to so endoskopske ambulante
(N=982), ostale ambulante (N=871; iz kirurških ambulant 845) in oddelki (N=407; kirurški
oddelek 322). V razliki časov so upoštevani vsi dnevi, ne samo delavniki.
Predanalitična faza
Čas odvzem-naročilo
Sistem naročanja preiskav zahteva vnos podatkov v bolnišnični informacijski sistem (BirPis),
za katerega je odgovoren zdravnik, ki preiskavo naroča. Tako zatečeno stanje, kot različni
momenti ambulantnega dela onemogočajo sočasno naročanje, kljub temu pa mora biti kar se
da ažurno. Optimalno bi bilo takojšnje naročilo preiskave po odvzemu, kot je ustaljena praksa
v večini kirurških ambulant, ali pa vsaj isti dan. Še dopustni zamik bi moral biti 1 dan.
Definicija
Vir podatka
Števec
Imenovalec
Primerjava
čas od odvzema vzorca do vnosa naročila v BirPis
BirPis
vsota razlik med odvzemom vzorca in vnosom naročila
vsa naročila oddana v določenem obdobju
letno
2010
ČAS ODVZEM - NAROČILO
100%
90%
delež naročenih preiskav
80%
70%
več
60%
1 teden
50%
naslednji dan
40%
isti dan
30%
20%
10%
0%
E
A
September – December 2009
272
O
ČAS ODVZEM - NAROČILO
100%
90%
80%
70%
več
60%
1 teden
50%
naslednji dan
40%
isti dan
30%
20%
10%
0%
E
A
O
Glede na zadnjo tretjino leta 2009 se je stanje s stalnim opozarjanjem naročnikov preiskav ob
prekoračitvi rokov začelo izboljševati.
Čas odvzem-prevzem
Po odvzemu tkivnih vzorcev, kljub sočasnemu naročilu preiskave, ni vedno možnosti
takojšnjega transporta vzorca v histopatološki laboratorij (HL). Dogaja pa se, da se vzorci na
mestih odvzema zbirajo dlje časa, kot je potrebno za izpolnitev naročila preiskave v BirPis.
Optimalno bi bilo, da se vzorci čimprej po vnosu naročila odnesejo v laboratorij, najmanj pa
enkrat dnevno, ne glede na količino vzorcev. Večdnevno zbiranje vzorcev znotraj hiše ne bi
smelo biti dopustno.
Definicija
Vir podatka
Števec
Imenovalec
Primerjava
čas od odvzema vzorca do prevzem vzorca v HL
BirPis
vsota razlik med odvzemom vzorca in prevzemom vzorca
vsa naročila prevzeta v določenem obdobju
letno
Podobno kot pri prejšnjem kazalniku, lahko primerjalno ugotovimo, da se stanje izboljšuje. Še
vedno je daleč od idealnega, saj prevelik delež odvzetih tkiv čaka na odvzemnih mestih do pet
dni ali celo več, preden se transportirajo v histopatološki laboratorij. Razlog so tudi odvzemi
ob petkih oziroma sobotah in nedeljah, ko zaradi delovnega časa laboratorija čimprejšen
prevzem tkiv ni možen.
273
2010
ČAS ODVZEM - PREVZEM
100%
80%
več
60%
5 dni
1 dan
40%
18 ur
20%
0%
E
A
O
ČAS ODVZEM - PREVZEM
100%
80%
več
60%
5 dni
1 dan
40%
18 ur
20%
0%
E
A
O
Število zavrnitev/neustreznih naročil
Navodila za naročilo preiskav in pripravo materiala so podana, kljub temu lahko pride do
napak oziroma neskladnosti med podatki na naročilnici za preiskavo in oznakami, količino,
vrsto vzorca, morda celo zamenjavo vzorca. Po merilih za zavrnitev vzorca, se izpolni
zavrnitveni obrazec, ki ga posredujemo naročniku preiskave. Ta s podpisom dokaže, da je bil
o napaki/neskladju obveščen in jo odpravi.
Definicija
Vir podatka
Števec
Imenovalec
Primerjava
število zavrnjenih naročil po kriterijih za zavrnitev
dnevnik zavrnitev
število zavrnitev
letno
274
V analiziranem obdobju smo ugotovili večje neskladje po kriterijih za zavrnitev pri 8
naročilih (2009 pri 9 oz. 1,3%), kar predstavlja le 0,3% vseh biopsij. Zaključimo lahko, da je
seznanjenost s postopki naročanja preiskav in pravilnim označevanjem vzorcev dobra, do
napak pa prihaja v izvedbi postopkov.
Analitična faza
Čas prevzem-izvid
V priporočilih republiškega strokovnega kolegija za patologijo so podane smernice o
primernosti časov obdelave tkivnih vzorcev, glede na njihovo vrsto, do izdaje izvida.
Kazalnik meri naše timsko prizadevanje za pravočasno izvedbo celotne analitične faze.
Definicija
Vir podatka
Števec
Imenovalec
Primerjava
čas od prevzema vzorca do avtorizacije izvida v BirPis
BirPis
vsota razlik med prevzemom vzorca in izdajo (avtorizacijo) izvida
Letno
V tem primeru vsled povečanja števila vzorcev beležimo nekoliko slabši rezultat v primerjavi
z 2009, še vedno pa je 80% biopsij zaključenih znotraj 10 delovnih dni. Pri približno 10%
biopsij opravimo konzultacijo, kar znatno podaljša čas obravnave.
275
2010
ČAS PREVZEM - IZVID
100%
Delež zaključenih izvidov
80%
več
60%
1 mesec
2 tedna
1 teden
40%
1 dan
20%
0%
E
A
O
ČAS PREVZEM - IZVID
100%
90%
Delež zaključenih izvidov
80%
70%
več
60%
1 mesec
50%
2 tedna
1 teden
40%
1 dan
30%
20%
10%
0%
E
A
O
Število napak/ponavljanj priprave histoloških preparatov
Raznolikost delovnih postopkov in težavnost njihove izvedbe zahteva doslednost, natačnost in
izurjenost laboratorijskega osebja. V dnevnik napak skušamo zabeležiti vsako neželjeno
odstopanje od uveljavljenih postopkov ali rezultatov našega dela. To število odraža
primernost, kakovost in nadzor kakovosti izvedbe postopkov.
Definicija
Vir podatka
število napak/ponovitev/zavrnjenih histoloških preparatov
dnevnik napak
276
Števec
Imenovalec
Primerjava
število napak
število opravljenih postopkov v določenem obdobju
Letno
V analiziranem obdobju smo v HL opravili 52911 storitev. V tem obdobju smo odkrili in
zabeležili 95 napak, ki smo jih z ustreznimi ukrepi popravili.
Postanalitična faza
Število pritožb/reklamacij ali naknadno ugotovljenih odstopanj
Pri našem delu težimo k temu, da ne bi bilo napak, zamenjav, oziroma je teh čimmanj. Z
dokumentiranjem napak, ki jih ugotovijo naši naročniki, skušamo nadzirati, če in zakaj se to
dogaja. Enako, v postopkih revizijskih pregledov naših histoloških vzorcev v drugih
ustanovah, sledimo njihovim ugotovitvam in beležimo odstopanja.
Definicija
Vir podatka
Števec
Imenovalec
Primerjava
število pritožb naročnikov po izdaji izvida
dnevnik pritožb
število realno osnovanih pritožb
Letno
V celotnem obdobju preteklega leta smo obravnavali tri takšne primere. Dve sta bili osnovani
pritožbi naročnika, obakrat je bila v izvidu napačno zavedena lokacija odvzema. Napaka je
izvirala iz nenatančno opredeljene lokacije odvzema na naročilnici preiskave.
Ob reviziji se je v enem primeru pokazalo, da je naša diagnoza odstopala od revizijske. Po
ponovnem vzorčenju so v tej ustanovi potrdili našo prvotno diagnozo.
Za preteklo leto je v pripravi anketa zadovoljstva naročnikov.
Doseženi cilji iz leta 2010
Od lanskoletnih ciljev smo izvedli priporočila komisije MZ pri pregledu laboratorija za
dovoljenje za delo, v sklopu varnostne ocene delovnih mest. Ocenjujemo, da smo uspeli
pozitivno vplivati na predanalitično fazo preiskav in zmanjšati pogostnost maksimalnih
odstopanj.
Cilji v letu 2011
Med primarnimi cilji za leto 2011 še vedno ostaja ureditev partnerskega odnosa z zunanjimi
izvajalci patoloških preiskav. Kljub naraščajočemu številu preiskav, bomo skušali zadostiti
potrebam zavoda.
Poleg težnje k boljšim rezultatom v analitični fazi, si želimo izboljšati informacijsko podporo
v bolnišničnem informacijskem sistemu.
Nameravamo nadaljevati s pozitivnim vplivom na predanalitično fazo preiskav in zmanjšati
pogostnost maksimalnih odstopanj.
277
Poročilo oddelka za zdravstveno nego
Gordana Sivec, dipl. m. s.
Koordinatorica ZN na oddelku za zdravstveno nego
Uvod
Pri pacientih, ki potrebujejo nadaljnjo zdravstveno nego, rehabilitacijo, oskrbo kroničnih ran,
lajšanju bolečine in se ob tem pojavi tudi socialna problematika, govorimo o ne akutni
obravnavi pacienta. Temu je v Splošni bolnišnici Jesenice namenjen oddelek za zdravstveno
nego, na katerem je bivanje omejeno na 30 dni.
Za neakutno obravnavo imamo na voljo 14 postelj, 6 postelj pa je namenjenih kroničnim
kirurškim ranam, kjer gre za akutno obravnavano pacienta. Neakutno obravnavo pacienta vodi
diplomirana medicinska sestra. Delo na oddelku se izvaja po procesni metodi dela. Zdravnik
pacienta obišče ob pacientovem poslabšanju zdravstvenega stanja. Na akutni obravnavi pa
zdravniške vizite potekajo vsakodnevno.
Poročilo o delu na oddelku za zdravstveno nego
Tabela št. 1: Število obračunanih bolnikov na OZZN v letu 2010
plačnik ZZZS
ostali plačniki
SKUPAJ
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2010
11 10
11 10 17
9 23 17 10 21 13 12 164
0
0
0
0
0
0
0
1
0
0
0
0
1
11 10
11 10 17
9 23 18 10 21 13 12 165
Tabela št. 2: Letni načrt in realizacija neakutne obravnave v BOD-ih za plačnika ZZZS
načrt
4.315
OZZN
uresničeno
4.490
indeks
104,06
Tabela št. 3: Število BOD-ov na OZZN v letu 2010 po mesecih za plačnika ZZZS
uresničeno
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2010
389 282 354 303 752 202 512 403 212 538 233 310 4.490
Tabela št. 4: Povprečna ležalna doba po mesecih
OZZN
jan
feb mar apr maj jun
jul
avg sep
okt nov dec
17,50 28,23 25,49 28,04 26,69 27,56 26,34 25,74 25,23 24,34 24,88 25,48
Povprečna ležalna doba v letu 2010 je na OZZN znašala 25,48 dni.
Spodnje tabele in podatki se ne nanašajo samo na obračunane bolnike v letu 2010, ampak na
vse bolnike, ki so bili v letu 2010 na OZZN. V letu 2010 je bilo teh bolnikov 176.
Na OZZN je bilo obravnavanih 40 % moških in 60 % žensk. Od teh je bila najstarejša bolnica
stara 101 let, najmlajša bolnica pa 26 let.
278
Slika št. 1: Struktura bolnikov na OZZN po spolu
moški
ženske
Slika št. 2: Starostna struktura bolnikov na OZZN
30 - 39 let
40 - 49 let
20 - 29 let
90 - dalje
50 - 59 let
90 - dalje
80 - 89 let
60 - 69 let
70 - 79 let
80 - 89 let
60 - 69 let
50 - 59 let
40 - 49 let
30 - 39 let
20 - 29 let
70 - 79 let
Na OZZN so bili premeščeni bolniki z internega oddelka (83 bolnikov), s kirurškega oddelka
(93 bolnikov) in ena bolnica z ginekološkega oddelka.
279
Slika št. 3: Oddelki, iz katerih so bili bolniki premeščeni na OZZN
100
90
80
70
št.
bolnikov 60
50
40
30
20
10
0
NI
NK
NG
Iz OZZN je bilo odpuščenih 132 (74,2%) bolnikov. 25 (14 %) bolnikov je na oddelku
zdravstvene nege umrlo. Nazaj na ostale oddelke SBJ se je vrnilo 21 bolnikov (12 na interni
oddelek ter 9 na kirurški oddelek).
Tabela št. 6: Kraj odpusta
kraj odpusta
iz SBJ
umrli
na INT oddelek
na KRG oddelek
na GIN oddelek
SKUPAJ
št.
132
25
12
9
178
%
74,2
14,0
6,7
5,1
0,0
100,0
Opomba: Pri tej tabeli so upoštevani tudi večkratni prehodi med oddelki – nekateri bolniki so
zajeti zaradi tega dvakrat.
280
Slika št. 4: Kraj odpusta
140
120
100
80
60
40
20
0
iz SBJ
umrli
na INT
oddelek
na KRG
oddelek
na GIN
oddelek
Management
V preteklem letu je bilo na Oddelku za zdravstveno nego zaposlenih 10 srednjih medicinskih
sester in tri diplomirane medicinske sestre. Do konca leta je prišlo do kar nekaj kadrovskih
zamenjav zaradi številnih porodniških dopustov.
V proces zdravstvene nege so se vključevali tudi študenti Visoke šole za zdravstveno nego
Jesenice.
Glede na povprečje letne kategorizacije, ki znaša približno 50% in na samo organizacijo dela
bi potrebovali dvanajst zdravstvenih tehnikov. Kar bi nam poleg zagotavljanja kakovostne
zdravstvene nege omogočilo sprotno koriščenje ur in letnega dopusta.
Poleg pomanjkanja srednjih medicinskih sester se pojavlja problem tudi pri diplomiranih
medicinskih sestrah. Od treh zaposlenih je ena zaposlena za določen čas, ena je na dopustu
pred porodniško. Četrte diplomirane medicinske sestre nismo upoštevali, zato ker je na
porodniškem dopustu do konca leta 2011. Na OZZN tako ostane koordinatorica ZN, ki poleg
vodstvene funkcije opravlja delo diplomirane medicinske sestre na matičnem oddelku in
dežurstva na pediatričnem in gin.-por. oddelku. S tem pa zelo težko zagotavljamo kakovostno
in varno zdravstveno nego.
281
Realizacija ciljev
Tabela 1:Realizacija ciljev v letu 2010
1. CILJ
Izdelava in vpeljava v neposredno delo klinično pot.
AKTIVNOSTI:
• Dokončno oblikovanje KP
• Informiranje zaposlenih in vpeljava v delo
ROK
30.6.2010- pilotno
obdobje
Od 1.7 vpeljava
v vsakodnevno delo
REALIZIRANO
DA/NE ?
Delno realizirano.
UČINKOVITOST:
Klinično pot smo ob koncu leta 2010 dokončno oblikovali.
Uporabljati jo bomo začeli, ko bomo porabili zalogo stare
dokumentacije.
2. CILJ
Višji nivo znanja zaposlenih (teme: RZP, paliativa, sladkorna
bolezen, in drugo).
AKTIVNOSTI:
• Tedenska krajša izobraževanja na oddelku
• Mesečna izobraževanja (izčrpna poročanja udeležencev
strokovnih izobraževanj)
UČINKOVITOST:
Izobraževanja so se redno izvajala. Potekala so v obliki predstavitev
seminarskih nalog na oddelčnih sestankih.
282
ROK
Kontinuirano do
30.12.2010.
REALIZIRANO
DA/NE ?
Da.
3. CILJ
Preprečiti padce pacientov na 2 na leto.
AKTIVNOSTI:
• Izvajanje preventivnih postopkov, dosledno upoštevanje
SOP
• Varnostne vizite in mesečna poročila
UČINKOVITOST:
Kljub zagotavljanju ustrezne varnosti smo v letu 2010 imeli 7
padcev.
4. CILJ
Zmanjšati število pridobljenih RZP- 3 RZP/leto.
AKTIVNOSTI:
• Izvajanje preventivnih ukrepov
• dosledno upoštevanje SOP- preventiva RZP
• Varnostne vizite in študija primera pri nastanku
RZP
UČINKOVITOST:
V letu 2010 nismo povečali števila pridobljenih RZP. Pridobili
smo 3 RZP.
ROK
Preko celega leta
31.12.2010
REALIZIRANO DA/NE ?
Ne.
ROK
Preko celega leta
31.12.2010
REALIZIRANO DA/NE
?
Da.
5. CILJ
Še naprej preprečiti prenos MRSA na oddelku -da ne bo prišlo do
prenosa MRSA.
ROK
Preko celega leta
31.12.2010
AKTIVNOSTI:
• Izvajanje preventivnih postopkov, dosledno upoštevanje SOPizolacija pacientov
REALIZIRANO
DA/NE ?
Da.
•
Varnostne vizite in mesečna poročila.
UČINKOVITOST:
Prenosa MRSA v letu 2010 ni bilo. Redno smo izvajali varnostne
vizite in upoštevali SOP- izolacija pacientov. Upoštevali smo predloge
izboljšav bolnišnične higieničarke.
V letu 2010 smo si kot glavni cilj zastavili izdelavo klinične poti za obravnavo pacienta na
oddelku za zdravstveno nego. Cilj nam je uspelo delno realizirati. Klinično pot smo uspeli
izdelati. V praksi pa jo bomo pričeli uporabljati, ko bomo porabili zaloge stare dokumentacije.
Ostale zastavljene cilje smo uspešno realizirali. Nerealiziran je ostal cilj preprečevanja
padcev, ker smo zastavljeni cilj presegli za 5 padcev.
Poročilo varnostnih in negovalnih vizit
Na oddelku za zdravstveno nego smo v letu 2010 izvedli 48 varnostnih in 25 negovalnih
vizit. Po večini so bili realizirani vsi korektivni ukrepi, ki so bili zastavljeni. Največ
varnostnih vizit se je nanašalo na preprečevanje padcev in preprečevanje prenosa bolnišničnih
okužb.
283
Poročilo o odklonih/neljubih dogodkih
Kljub pogovorom in vzpodbudi se zaposleni na Oddelku za zdravstveno nego izogibajo
pisanju zapisnikov odklonov s predlogom izboljšav. Zato se bomo v letošnjem letu bolj trudili
in vzpodbujali drug drugega k pisanju le-teh.
Razvoj kadrov
Zaposleni na oddelku za zdravstveno nego smo se v letu 2010 v okviru zmožnosti finančnih
sredstev aktivno in pasivno udeleževali na eksternih in internih strokovnih izobraževanjih.
Cilji za leto 2011
Tabela 2: Cilji za leto 2011
CILJ
AKTIVNOSTI
1.Cilj
Vpeljava klinične
poti v neposredno
delo.
Informiranje
zaposlenih in
vpeljava v delo.
Dnevna uporaba KP.
Sprotno spremljanje
in evalvacija.
ČASOVNI
OKVIR
Od 15.2.pilotno
obdobje.
Od 1.4.
kontinuirana
obravnava
pacienta po
klinični poti.
2.Cilj
Obravnava študentskih
Zbiranje kritičnih mnenj o poročil po opravljeni
pogledu na OZZN s strani klinični praksi.
gostujočih študentov.
3.Cilj
Preprečevane
prenosa MRSA na
oddelku.
Izvajanje preventivnih
postopkov, dosledno
upoštevanje SOP- izolacija
pacientov.
Varnostne vizite in
mesečna poročila.
4.Cilj
Zmanjšati število
padcev za 3 na leto (iz
8 na 5).
Koordinatorica zdravstvene
nege na OZZN, vsi
zaposleni na OZZN.
V skladu s
potekom
klinične
prakse.
Koordinatorica
zdravstvene nege na
OZZN.
Preko celega
leta
31.12.2011.
Kordinatorica
zdravstvene nege na
OZZN, vsi zaposleni.
Izvajanje preventivnih
postopkov, dosledno
upoštevanje SOP.
Varnostne vizite in mesečna
poročila.
284
ODG. OSEBA
Preko celega leta
31.12.2011.
Vsi zaposleni
na OZZN.
5. Cilj
Obdržati število RZP
na isti številki kot je
bila v letu 2010 (2.5
RZP).
6. Cilj
Nadgrajevanje znanja
zaposlenih (teme: RZP,
paliativa, sladkorna
bolezen, in drugo).
Izvajanje
Preko celega
preventivnih ukrepov. leta
dosledno upoštevanje 31.12.2011.
SOP- preventiva
RZP.
Varnostne vizite in
študija primera pri
nastanku RZP.
Mesečna
izobraževanja,
poročanje udeležencev
strokovnih
izobraževanj.
Koordinatorica
zdravstvene nege na
OZZN, zaposleni na
OZZN.
Kontinuirano
do 30.12.2011.
Koordinatorica
zdravstvene nege na
OZZN, zaposleni na
OZZN.
Za dosego ciljev je zadolžen celoten negovalni tim na oddelku za zdravstveno nego.
Zaključek
V preteklem letu smo dajali poudarek na celostno obravnavo pacienta. V obravnavo so bili
vključeni tudi svojci. Po večini so se pozitivno odzvali. S strani svojcev smo dobili veliko
pozitivnih povratnih informacij, ki nam dajejo zagon za nadaljnje delo. Za vse doseženo je
potrebno pohvaliti celoten kolektiv oddelka za zdravstveno nego. Posebno zahvalo pa si
zaslužijo tudi študenti Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice, ki so se s svojo mentorico
trudili in vključevali v naše delo.
285
Oddelek za laboratorijsko dejavnost
Vodja: doc. dr. Ivica Avberšek-Lužnik
ORGANIZACIJA LABORATORIJA
Organizacija laboratorija ustreza zahtevam Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati
laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (Uradni list RS 64/2004
in standardu ISO 15189). Laboratorij je opredeljen v temeljnem aktu SB Jesenice kot Oddelek
za laboratorijsko dejavnost. Ima Poslovnik, ki opredeljuje prostorsko in kadrovsko strukturo,
navaja pristojnosti vodje in namestnika vodje, pooblastila laboratorijskemu osebju,
obratovalni čas, katalog preiskav, opis sistema zagotavljanja kakovosti in spremljanje
kazalnikov kakovosti. Izvajanje laboratorijske dejavnosti poteka organizirano po
opredeljenem diagnostičnem procesu SOP DGN LAB1.
Delovanje laboratorija je usmerjeno v sledeča področja dela:
1. Izvajanje laboratorijskih preiskav po standardih,
2. Sodelovanje laboratorijskega osebja v procesu zdravljenja,
3. Kontinuirano izobraževanje in usposabljanje laboratorijskega osebja,
4. Izvajanje samoplačniških laboratorijskih storitev,
5. Vodenje kazalnikov kakovosti,
6. Število opravljenih laboratorijskih preiskav.
7. Izobraževanje laboratorijskih delavcev.
1. IZVAJANJE LABORATORIJSKIH PREISKAV PO STANDARDIH
Laboratorijsko osebje sistematično izvaja vse dejavnosti, ki vodijo v izpolnjevanje zahtev za
kakovost laboratorijskih rezultatov in zagotavljajo zaupanje v zanesljivost izvidov. Pri tem
preučuje vire variabilnosti in izvaja postopke, ki so potrebni za njihovo prepoznavanje,
vključno z vsemi vzroki, ki se pojavijo od trenutka priprave preiskovanca na odvzem vzorca
do izdaje izvida.
Laboratorij ima vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, ki ustreza vrsti in področju dela.
Zagotavlja nadzor nad postopki in procesi pred, med in po preiskavi vzorca. Cilj sistema
zagotavljanja kakovosti je kakovostno opravljena storitev za uporabnike.
Dokumentacija o sistemu zagotavljanja kakovosti vsebuje organizacijo notranje kontrole
kakovosti in sodelovanje v zunanji oceni kakovosti. Notranja kontrola kakovosti je skupek
postopkov, s katerimi se ocenjuje zanesljivost rezultata, zunanja ocena kakovosti pa
preverjanje rezultatov preiskav s strani zunanje organizacije. Naš laboratorij se je v letu 2010
v zunanjo oceno kakovosti vključil tudi na področju markerjev infekcije (CRP, prokalcitonin,
virusni markerji, ..), parametrov plinske analize krvi, urinske analize in markerjev
kardiovaskularne poškodbe.
Vodja medicinskega laboratorija nadzoruje izvajanje notranje kontrole kakovosti in o tem
vodi ustrezno evidenco. V ta namen vodi nadzor nad sistemom zagotavljanja kakovosti in v
primeru odstopanj ustrezno ukrepa.
286
2. SODELOVANJE LABORATORIJSKEGA OSEBJA V PROCESU
ZDRAVLJENJA
V zadnjih letih je laboratorijska medicina med tistimi vejami medicine, ki so tehnološko,
strokovno in raziskovalno najbolj napredovale. Rezultati laboratorijskih preiskav imajo
ključno vlogo pri odkrivanju, diagnozi, terapiji, spremljanju in vodenju bolezni.
Zdravniki se večinoma zavedajo pomena in dokazljivega vpliva laboratorijskih rezultatov na
celostno oskrbo pacientov. Iz kliničnega okolja vedno redkeje slišimo, da so zapleti nastali
zaradi netočnih rezultatov in/ali zaradi nepravilne interpretacije le teh. Tako je laboratorijsko
osebje posredno in neposredno vključeno v temeljni proces zdravljenja bolnikov.
Na izsledkih temelječa laboratorijska medicina (EBLM) omogoča interpretacijo rezultatov na
najboljših dokazih, ki izhajajo iz načrtovanih raziskav. Izsledki takih študij nudijo odgovore
na protislovna klinična vprašanja in generirajo hipoteze o vzrokih za nepričakovano nihanje
koncentracije določenih biokemičnih kazalcev. EBLM predstavlja most sodelovanja med
strokovnjaki laboratorijske medicine in zdravniki ter tako omogoča varno celostno oskrbo
bolnikov.
3. KONTINUIRANO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
LABORATORIJSKEGA OSEBJA
Klinično varnost rezultatov je možno vzdrževati s stalnim izobraževanjem in usposabljanjem
izvajalcev ter z izvajanjem nadzorov, ki so in niso najavljeni.
Izobraževanje izvajalcev poteka voluntersko in/ali predpisano na nacionalni ravni. Slednje
zagotavlja raven znanja in usposobljenosti, ki ju mora imeti vsak laboratorijski delavec, da
lahko varno izvede analitski postopek. Potrdilo za doseženo raven znanja je certifikat in/ali
licenca, ki jo je po predpisani regulativi potrebno obnavljati. V našem laboratoriju se vsi
zaposleni redno izobražujejo in imajo o tem dokazila-veljavne licence in potrdila
izobraževalnih inštitucij.
4. IZVAJANJE SAMOPLAČNIŠKIH LABORATORIJSKIH STORITEV
V letu 2010 je laboratorij razširil nabor laboratorijskih preiskav, ki jih izvaja na
samoplačniški ravni, nudi jih ozaveščenim posameznikom, ki jim je ohranjanje zdravja
vrednota in želijo iz lastnih nagibov poznati svoje rezultate. Samoplačniške storitve našega
laboratorija so na voljo tudi vsem bolnikom, ki želijo laboratorijske storitve v obsegu z
doplačilom.
Število opravljenih samoplačniških storitev smo začeli spremljati od leta 2008, ko smo jih
izvedli samo 377. V letu 2009 smo opravili 926 samoplačniških storitev, v letu 2010 pa
1045.
Javnost smo prvič seznanili z opravljanjem samoplačniških storitev konec pomladi 2010 v
radijski oddaji in v bolnišničnem časopisu “Bolje”.
5. VODENJE KAZALNIKOV KAKOVOSTI
Laboratorij vodi kazalnike za spremljanje učinkovitosti laboratorijskega procesa. Ti kazalniki
so sledeči:
287
1. Čas izvedbe urgentno naročenih laboratorijskih preiskav.
2. Povprečno število preiskav na pacienta in na število obravnav.
Spremljanje trendov navedenih kazalnikov je samo začetek obsežnega procesa izboljševanja
kakovosti dela v laboratoriju. Avgusta 2008 je bila v laboratoriju inštalirana nova verzija
laboratorijskega informacijskega sistema LABIS, ki omogoča rokovanje z vzorci preko
barkodnega sistema, neposreden prenos rezultatov meritev iz analizatorjev v BIRPIS in
spremljanje intralaboratorijskega časa izvedbe urgentno naročenih preiskav (Tabela 1.). V
letu 2010 je bilo opravljenih 84009 urgentno naročenih preiskav, čas izvedbe se je gibal v
intervalu od 2 do 62 minut, odvisno od vrste preiskave.
Tabela 1. Časovni interval izvedbe pogostejših urgentno naročenih preiskav v letu 2010.
PREISKAVA
HEMOGRAM
COHb
METHb
POPKOVNA KRI
PLINSKA ANALIZA VENA
PLINSKA ANALIZA ART.
GLUKOZA
SEČNINA
KREATININ
KALIJ
NATRIJ
KLOR
KALCIJ
CRP
AMILAZA
LIPAZA
NH3
TROPONIN I
LAKTAT
MYOGLOBIN
MAGNEZIJ
PČ
DIGOKSIN
ETANOL
STREPTOTEST
SKUPAJ
ČAS IZVEDBE (MIN)
MIN - MAX
ŠTEVILO PREISKAV
14 – 16
3 - 13
3-5
2 - 13
12 - 14
11 - 14
23 - 25
23 - 27
23 - 28
23 - 27
23 - 27
24 - 27
24 - 29
24 – 28
24 - 27
24 - 32
31 - 35
27 - 30
29 - 31
23 - 62
28 - 32
21 - 27
23 - 30
18 - 26
14 - 25
8666
29
2
12
341
4843
8809
8148
8232
8391
8339
7130
2554
7938
1784
1673
238
1867
350
78
68
4235
34
203
45
84009
Ker število laboratorijskih preiskav narašča, smo v letu 2009 začeli spremljati število
opravljenih preiskav na pacienta in na opravljene obravnave. V tabelah 2 in 3 so prikazani
podatki za leti 2009 in 2010. V letu 2010 je bilo v ambulantah obravnavanih več pacientov v
primerjavi z letom 2009, število preiskav na pacienta pa se je znižalo, kar kaže na pozitivne
trende na področju selektivnosti naročanja laboratorijskih preiskav. Poraba sredstev za
288
laboratorijske preiskave je bila v letu 2010 večja kot leta 2009, ker se je spremenila struktura
naročil, zdravniki namreč naročajo več dražjih in diagnostično bolj uporabnih preiskav.
Tabela 2. Število opravljenih laboratorijskih preiskav na pacienta in na obravnave v
letu 2009
AMBULANTA
PACIENTI
OBRAVNAVE
PREISKAVE
ŠT. PREISKAV
NA PACIENTA
ŠT. PR. NA
OBRAVNAVO
URG A
KRG A
GIN A
DIAB A
DISP. ZA ŽENE
SPL. INT A
KARD A
ANTIT A
NEFR A
GAST A
URG PED A
EHO
DERM A
UROL A
ORT A
OTOL A
ALERG A
NEFR PED A
GASTR PED A
NEONAT PED A
3990
12652
1607
1123
1818
305
248
390
157
151
1759
534
3364
254
1742
1101
844
43
92
36
6065
26797
3740
4735
8468
759
540
8844
362
303
2571
1420
6076
603
5737
5285
1596
116
349
60
152389
39413
7011
31347
31892
11927
5607
9869
16120
6141
16622
2319
2453
2770
418
494
3112
2380
3170
358
38
3,1
4,3
27,9
17,5
42,3
22,6
25,3
102,6
40,7
10,5
4,3
1
10,5
0,5
0,5
3,7
55
34,4
9,9
25
1,5
1,9
6,6
3,8
15,7
10,4
1,1
44,5
20,2
6,4
1,6
0,4
4,6
0,1
0,1
1,9
20,5
9,1
5,9
289
Tabela 3. Število opravljenih laboratorijskih preiskav na pacienta in na obravnave v
letu 2010
AMBULANTA
PACIENTI
OBRAVNAVE
PREISKAVE
ŠT. PREISKAV
NA PACIENTA
ŠT. PR. NA
OBRAVNAVO
URG A
KRG A
GIN A
DIAB A
DISP. ZA ŽENE
SPL. INT A
KARD A
ANTIT A
NEFR A
GAST A
URG PED A
EHO
DERM A
UROL A
ORT A
OTOL A
ALERG A
NEFR PED A
GASTR PED A
NEONAT PED A
4593
18326
1514
1867
3266
546
490
839
225
188
2264
1228
3556
381
3910
2600
1253
85
200
47
6092
23834
2914
4681
9210
675
559
8561
327
211
2781
1372
6760
546
5823
4774
1551
124
270
49
169344
49019
5073
32517
38432
11358
6939
9769
14314
3610
18326
2437
2341
3584
555
908
3358
2550
2158
87
36,9
2,7
3,4
17,4
11,7
20,8
14,1
11,6
63,6
19,2
8,1
2
0,7
9,4
0,1
0,3
2,7
30
10,8
1,9
27,8
2,0
1,7
6,9
4,2
16,8
12,4
1,1
43,8
17,1
6,6
1,8
0,3
6,6
0,1
0,2
2,1
20,5
8,0
1,8
6. ŠTEVILO OPRAVJENIH PREISKAV V LETU 2010
Laboratorij spada med diagnostične enote bolnišnice. Ambulantna in hospitalna obravnava
bolnikov večinoma ne poteka brez laboratorijskih preiskav. V letu 2010 smo za ambulantni in
hospitalni segment opravili 885403 preiskave. Statistika opravljenih preiskav od leta 2002
do konca 2010 ima trend naraščanja (Graf 1). Primerjava 2009-2010 je pokazala 8,7% porast
v številu opravljenih preiskav.
290
Graf 1. Laboratorijske preiskave v obdobju od 2002 do 2010.
Laboratorij opravlja laboratorijske preiskave tudi za zunanje naročnike (zdravstvene postaje,
zdravstvene domove in za bolnišnice). V letu 2007 smo opravili za 10078 točk zunanjih
storitev, v letu 2008 11058 točk, v letu 2009 samo 9316 točk, v letu 2010 pa 10275 točk
(Graf 2).
Graf 2.Število opravljenih laboratorijskih točk za zunanje naročnike laboratorijskih preiskav.
7. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE LABORATORIJSKIH DELAVCEV
Razvoj tehnoloških postopkov detekcije laboratorijskih parametrov je v zadnjem desetletju
tako kompleksen, da je nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje izvajalcev laboratorijske
medicine, prednostna naloga. V tabeli je prikazano število strokovnih srečanj, ki so se jih
udeležili laboratorijski delavci.
POKLICNA SKUPINA
IZOBRAŽEVANJE
PASIVNO
IZOBRAŽEVANJE
AKTIVNO
Specialist medicinske biokemije ( n = 3)
9
4
Dipl. inž. lab. biomed. ( n = 2)
3
1
Laboratorijski tehnik ( n = 7)
15
Za raziskovalno in pedagoško delo je ostalo malo časa. Na tem področju smo uspeli doseči
pet bibliografskih enot.
291
1. AVBERŠEK-LUŽNIK, Ivica, SKELA-SAVIČ, Brigita. VŠZNJ uspešno izvedla 1. simpozij
"Sindrom odvisnosti od alkohola - diagnostični in terapevtski vidik". Utrip (Ljubl.). [Tiskana
izd.], 2010, letn. 18, št. 11, str. 33. [COBISS.SI-ID 65984001]
2. AVBERŠEK-LUŽNIK, Ivica. Kandidatni geni za razvoj alkoholizma = Candidate genes for the
development of alcoholism. Zbornik prispevkov z recenzijo, Bled, 13. oktober 2010. Sindrom
odvisnosti od alkohola - diagnostični in terapevtski vidiki. Jesenice: Visoka šola za
zdravstveno nego: = College of Nursing, 2010, str. 40-46. [COBISS.SI-ID 65901057]
3. AVBERŠEK-LUŽNIK, Ivica. Varnost v laboratorijski medicini. V: KRAMAR, Zdenka (ur.),
KRAIGHER, Andreja (ur.). Učimo se varnosti od najboljših : prikaz dobrih praks : strokovni
seminar : zbornik predavanj. Jesenice: Splošna bolnišnica, 2010, str. 100-109. [COBISS.SI-ID
65218561]
4. GARTNER, Maja, AVBERŠEK-LUŽNIK, Ivica. Določanje transferina z zmanjšano vsebnostjo
ogljikovih hidratov. Zbornik prispevkov z recenzijo, Bled, 13. oktober 2010. Sindrom
odvisnosti od alkohola - diagnostični in terapevtski vidiki : zbornik prispevkov z
recenzijo.Visoka šola za zdravstveno nego: = College of Nursing, 2010, str. 229-233.
[COBISS.SI-ID 65902081]
5. AVBERŠEK-LUŽNIK, Ivica, BRLOGAR, Simon. Določanje etanola v krvi. Zbornik prispevkov
z recenzijo, Bled, 13. oktober 2010. Sindrom odvisnosti od alkohola - diagnostični in
terapevtski vidiki : zbornik prispevkov z recenzijo.Visoka šola za zdravstveno nego: = College
of Nursing, 2010, str. 234-237. [COBISS.SI-ID 65902337]
ZAKLJUČKI IN PREDVIDENI CILJI ZA PRIHODNOST
Zaposleni v laboratoriju smo ponosni na obseg opravljenega dela v preteklem letu. Izvedli
smo za 70825 preiskav več kot v letu 2009. Visoko stopnjo učinkovitosti laboratorijske ekipe
je omogočila nadgradnja laboratorijskega informacijskega sistema in popolna avtomatizacija
laboratorijskih postopkov ter pripravljenost zaposlenih na premagovanje vsakodnevnih
obremenitev. V prihodnosti se bomo posvetili izvajanju samoplačniških laboratorijskih
preiskav in razvoju diagnostično uporabnih preiskav.
292
Lekarna
Vodja lekarne: Marina Ćurčija-Jurišin,mag.farm., spec
Lekarna je medicinska enota skupnega pomena. Temeljna dejavnost je oskrba oddelkov in
enot z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki.
Delo v lekarni (področja):
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
preskrba oddelkov in enot z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki
izdelava galenskih in magistralnih pripravkov vključno z aseptiko
izdelava sterilnih raztopin za zunanjo uporabo in sterilnih dezinficiensov
analizno - kontrolna dejavnost
nadzor nad pripravo deionizirane vode za SBJ
nabava zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov
sodelovanje pri izvedbi javnih naročil
delovanje na področju racionalne uporabe zdravil
vodenje komisije za medicinsko-tehnične pripomočke
izobraževanje strokovnega kadra
informacijska in svetovalna dejavnost
analitsko statistična dejavnost (analize porab zdravil in medicinsko-tehničnih
pripomočkov po oddelkih)
izvajanje pripravniškega staža in delovne prakse strokovnega kadra na področju
farmacevtske stroke
vodenje dokumentacije v elektronski in pisni obliki
Kadri
V lekarni zaposlenih 7 strokovnih delavcev:
• 1 mag. farmacije specialist
• 1 mag. farmacije
• 5 farmacevtskih tehnikov
Strateški cilji zaposlenih
Cilj aktivnosti na Predviden Nosilci
oddelku/enoti
čas
aktivnosti
izvajanja
aktivnosti
Aktivnosti na oddelku/enoti za
doseganje strateškega cilja
Strokovni sestanki, poročila,razgovori
Dobra
stalno
informiranost,
racionalna izraba
delovnega
časa,korektni
odnosi
293
Farmacevti,
farm. tehniki
Ocena*
zunanjih
stroškov
aktivnosti
Delo
Osnovni namen lekarne je preskrba oddelkov in enot z zdravili in medicinsko
tehničnimi pripomočki.
Zaloge v lekarni so bile obvladljive, sproti naročamo manjše količine, kar
predstavlja več dela vsemu kadru. Zaloge na koncu obdobja (meseca) so se gibale od 105 –
118 tisoč evrov. Zmanjšali smo tudi nekorantne zaloge.
Zaradi manjšanja zalog na oddelkih medicinsko tehnične pripomočke, del sterilnih
raztopin in tudi zdravil izdajamo po komadih, kar pomeni dnevno povečan obseg dela
(vse bi morali izdajati v originalni embalaži ). Z dogovorom z oddelki smo del te težave
rešili; nekaj artiklov že izdajamo samo še v originalni embalaži.
Večkrat se srečujemo z deficitarnostjo in dolgim dobavnim rokom za zdravila in
medicinsko tehnične pripomočke.
Še vedno opažamo napačno zaračunavanje cen s strani dobaviteljev; izvajamo redno kontrolo
ujemanja cen.
Postopek javnega naročila medicinsko tehničnih pripomočkov se izvaja direktno preko
programa Go-Soft ( ustreznejša izbira adekvatnih artiklov z lažjo primerjavo cen med
dobavitelji ). Vedno več veledrogerij ponuja naročanje preko njihovih spletnih strani, kar
pomeni zmanjšanje napak pri prenosih naročil.
Posodobili smo SOP-je ter definirali kazalnike kakovosti.
Opažamo povečano število izdelanih magistralnih pripravkov (v zadnji četrtini leta 2010).
Asortima
Število kartic - zdravila in ostali material: 14.542 ( v l.2009 – 13.990), število
kartic se je povečalo predvsem na račun novega osteosintetskega materiala ter artiklov
izbranih na javnih naročilih
Promet je potekal na 7358 karticah ( v l.2009 na 7285 karticah ).
Realiziranih je bilo 16.425 izdajnic ( v l.2009- 16.028).
Prevzemnic je bilo 9129 ( v l.2009 - 8262 ).
Na področju analitike smo izvedli naslednje kontrole kakovosti skladno s predpisi Ph.
Euro. 6th Ed.:bilo je 262 opravljenih analiz vhodne kontrole surovin in preverjanj A testov surovin in in 17 analiz magistralnih pripravkov .
Galenski in sterilni pripravki, magistralna receptura
Glede na razpoložljivost na tržišču in smiselnosti lastne izdelave smo v letu
2010 izdelali:
- magistralni pripravki, reagenti: 6392 kom
294
Strokovno izobraževanje
Delavci v lekarni se izobražujemo čez celo leto; nekaj na kongresih in seminarjih za oba
profila. Veliko pa se izobražujemo tudi sami; predavanja organizirajo podjetja, ki tržijo
zdravila in medicinski material in ostalo, LZS in SFD.
Cilji v l. 2011
Doseganje največje kvalitete dela v skladu z SOP in spremljanje kazalnikov kakovosti.
Nakup aseptične komore za izdelavo aseptičnih pripravkov.
Posodobitev opreme za izdelavo magistralnih pripravkov.
Zadovoljstvo zaposlenih v kolektivu lekarne in ohranjanje dobrih odnosov z vsemi
vključenimi v naš proces dela.
Zaključek
Nadaljevali bomo s kakovostno in pravočasno oskrbo oddelkov, informiranostjo strokovnega
kadra o deficitarnosti, daljših dobavnih rokih ter paralelnih preparatih.
Za napredek stroke, izdelavo zdravil v boljših pogojih, smo izpeljali začrtan projekt:
- izdelavo SOP ( standardnih operacijskih postopkov )
Z odprto obliko vodenja in komunikacije želimo doseči medsebojno zaupanje in vzpostaviti
most z vsemi sodelavci v bolnišnici.
295
Otorinolaringološka ambulanta
Vodja: Bašić Narić Brankica, dr.med.
Organizacija
ORL ambulanta dela na dveh deloviščih: en tim v SBJ, en tim v ZD Kranj.
Zaposleni:
ORL Kranj
ORL Jesenice
zdravnica
Branka Krek Petrina, dr. med. Brankica Bašić Narić, dr.med.
avdiometristka
Jožica Pogačnik, dms
Olga Karo, sms
srednja medicinska sestra
Sabina Telalović, sms
Janja Bavdaž, sms
administratorka
Zdenka Ažman
Petra Kutnjak
Od 1.6.2007 specializira za ORL Gorenjske Ajda Juvanec, dr.med., od 1.11. 2009 pa tudi
Eva Šifrer, dr.med. Predvideni čas specializacije je 6 let.
Plan in realizacija
Delovni načrt opravljenih storitev za ZZZS v ambulantni dejavnosti je bil tudi v letu 2010
presežen. Na osnovi dolgoletnega preseganja smo lani dobili še dodatni program in tudi tega
opravili v 99,67 %. Namesto 116.182,00 točk smo opravili 121.876,40 točk (ORL ambulanta
Kranj 62.672,45 in ORL ambulanta Jesenice 59.203,95).
Konziliarni pregledi in operacijski program so navedeni še spodaj.
Mimogrede, plan za ORL tim je nekaj malega manj kot 38.000 točk (ena koncesija).
Opravljene ambulantne točke za ZZZS januar - december 2010:
ORL amb. Kranj
ORL amb Jesenice
SKUPAJ
Ralizacija
Realizacija
Realizacija
Index
Index 10/09
2008
2009
2010
real/načrt
65.252,21
66.538,15
62.672,45
97,03
94,19
58.274,44
65.002,91
59.203,95
102,63
91,08
123.526,65
131.541,06
121.876,40
99,67
92,65
.
Opravljene storitve (pregledi in operacije) :
št.storitev (točke za ZZZS)
št.pregledov
(za ZZZS)
- prvi pregledi
- ponovni pregledi
Konziliarni pregledi
mali kirurški posegi:
- ambulantni
- hospitalni
kirurške operacije
ORL Kranj
62.672,45
4.950
3.363
1.587
5
212
212
0
99
ORL Jesenice
59.203,95
4.774
2.629
2.145
365
183
162
21
30
SKUPAJ
21.876,40
9.724
5.992
3.732
370
395
374
21
129
Za ZZZS smo opravili skupaj 9.724 pregledov, kar je manj kot v letu 2009 -10.645 (ORL
ambulanta Kranj 4.950 in ORL ambulanta Jesenice 4.774).
296
V letu 2010 smo opravili še 370 konziliarnih pregledov, število počasi, a vztrajno
narašča:(leta 2009 – 353, v l. 2008 -341).
V letu 2010 sem ambulantno opravila 183 manjših kirurških posegov , v letu 2009 - 203 ter v
splošni anesteziji 30 septoplastik. Dr. Krek-Petrina Branka je opravila 212 ambulantnih
kirurških manjših posegov ( v letu 2009 - 316) ter pri 99 osebah operacijo v splošni oz.
potencirani lokalni anesteziji (adenoidektomija, septoplastika, konhektomija, frenulotomija,
..).
V letu 2010 je bilo tako operiranih 129 oseb, ker so bile operacije spet konec leta ustavljene
zaradi realiziranega programa. V letu 2009 op. 93 oseb, v letu 2008 op. 132 oseb in v letu
2007 operiranih 95 oseb.
Opravili pa smo naslednje klinične postopke v okviru prospektivnega programa pri 311
hospitaliziranih bolnikih (načrt 285 bolnikov).
koda
41653-00
41846-00
41801-00
41671-03
92046-00
41704-00
41677-00
41689-00
47726-00
92047-00
30278-02
48242-00
41662-00
ostalo
SKUPAJ
Opis
Pregled nosne votline in zgornjega žrela
Laringoskopija brez splošne anestezije
Adenoidektomija brez tonzilektomije
Septoplastika s submukozno resekcijo nosnega pretina
Zamenjava kanile pri traheostomi
Aspiracija in lavaža obnosnih votlin skozi ustje
Zaustavitev krvavitve v sprednjem delu nosu s tamponado in/ali kavteri
Delna konhektomija, enostranska
Pridobitev kosti za presadek skozi drugo incizijo
Odstranitev kanile pri traheostomi
Frenulotomija (plikotomija) jezika
Kostni presadek z osteosintezo, ki ni uvrščena drugje (notranjo učvrst
Odstranitev nosnih polipov brez splošne anestezije
Ostalo
2010
Količina
282
125
52
50
37
28
21
17
16
11
10
9
5
2009
količina
290
123
32
49
27
30
19
15
8
2
3
3
1
683 623
Zgornja tabela se mi ne zdi preveč transparentna, ker je pri enem bolniku beleženih več
posegov. Poleg tega se pod ORL posege štejejo tudi preiskave, ki jih dela kirurg na skočnem
sklepu (odvzem kosti za presadek in kostni presadek z osteosintezo). Zaradi majhnega števila
se hitro pozna tudi vsako nepravilno beleženje.
Vizija
Problem ORL ambulante v Kranju ostaja neurejenost prostorov. Sedanji so po opremi kot iz
časov bolnišnice Franja. ORL ambulanta na Jesenicah pa si želi dvigala zaradi težje mobilnih
pacientov ter lažjega pregleda konziliarnih bolnikov.
Ostale nabave opreme (endoskopi, mikroskop, dokup instrumentov) ostajajo nerealizirane že
vrsto let.
Tudi v letu 2010 se je kljub povečanemu delu zviševala čakalna doba na pregled (sedaj že šest
mesecev, preje štiri). Razlogi: izguba specializanta, nepravo planiranje in zvišana morbiditeta
(ali pa samo psihična stiska) kot povsod. Na Gorenjskem ne dosegamo slovenskega
povprečja v številu otorinolaringologov na število prebivalstva.
ORL center za Gorenjsko? Bo to Ljubljana? Kako bomo pripravljeni na novo specialistko, ki
pride že/šele čez dve leti? Kam? Prostori?
Je smiselno delati, če nimaš orodja in opreme? Je delo potem samo še polaganje rok, o čemer
pa nismo izobraženi
297
Dermatovenerološka ambulanta
Tamara Heraković, dr.med.
V letu 2010 je delala Amalija Voh Hribernik, dr.med. s polovičnim delovnim časom do
15.2.2010, nato se je upokojila. Od 16.2. se je v dermatološko ambulanto s porodniškega
dopusta vrnila Tamara Heraković, dr.med. zaposlena za polni delovni čas. Vsa
administrativna strokovna dela in obsevanja – UVB 311 NM je izvajala Milana Mežnarec,
SMS. Od 1.3.2010 smo dobili novo administratorko Anelo Žerić zaradi povečanega obsega
dela v ambulanti. V sprejemni ambulanti je bil organiziran sprejem pacientov in dostava
kartotek iz arhiva.
PLAN IN REALIZACIJA
V letu 2010 je pregledano 6.760 pacientov, od tega je bilo 3.592 prvih pregledov in 3.168
kontrolnih pregledov; razmerje prvi/kontrolni je bil 1,13. Opravljeno je 39.358,23 točk, index
realizacije je bil 100%.
Najbolj pogost razlog obravnav so (podobno kot lani) virusne bradavice; nato sledijo
luskavica, preventivni pregledi zaradi nevusov na koži. Temu sledijo seboroične keratoze,
aktinične keratoze, atopični dermatitis, rozacea, varikozni sindrom spodnjih okončin ter ostale
dermatološke bolezni in stanja.
IZOBRAŽEVANJE
Tamara Heraković, dr.med. se je maja 2010 udeležila strokovnega srečanja »Osnove otroške
dermatologije II«, novembra 2010 kongres Mariborski dermatološki dnevi in mednarodni
kongres Beograjski dermatološki dnevi.
VIZIJA
Od januarja 2011 bo začela v drugi dermatološki ambulanti delati Lina Virnik Kovač,
dr.med., ki je novembra 2010 uspešno opravila specialistični izpit. Zelo bomo veseli njenega
prihoda, ker se bo tako povečal obseg dela, zmanjšale se bodo čakalne dobe. Načrtovana je
nabava nove sodobne dermatološke opreme, zlasti v smislu fototerapije.
Še vedno nimamo možnosti foto arhiviranja primerov, kar so načrti tudi za naslednje leto. Po
novem letu bomo začeli sodelovati z laboratorijem v smislu dodatne mikološke diagnostične
obravnave (nativni in kultura na glive), kar bo precej olajšalo definicijo etiološkega dejavnika
v določenih dermatozah. Še vedno opažamo porast pigmentnih karcinomov kože, kar je tudi
lani ugotovljeno.
298
Poročilo dejavnosti zdravstvene nege specialističnih ambulant in
urgence
Milenka Rustja, viš.med.ses.
Koordinatorica zdravstvene nege specialističnih ambulant in urgence
Ob koncu leta 2010 je bilo v zdravstveni negi specialističnih ambulant in urgence zaposlenih
49 srednjih medicinskih sester in 10 diplomiranih medicinskih sester.
Delovišče
Število zaposlenih v
zdravstveni negi
11 SMS, 7 DMS
12 SMS
3 SMS
1 SMS iz krg.amb.
1 SMS iz krg.amb.
2 SMS
1 SMS, 1 DMS
1 SMS
2SMS iz spec.a.
4 SMS
3 SMS
1 SMS, 1 DMS
2 SMS
1 SMS
1 SMS, 1 DMS
5 SMS
3 SMS
Sprejem in urgenca
Kirurška ambulanta, mavčarna
Koordinator načrtovanih sprejemov
Urološka amb. – 1x tedensko
Ortopedska ambulanta Jesenice
Otorinolaringološka amb. Jesenice
Otorinolaringološka amb. Kranj
Dermatovenerološka amb.
Okulistična amb. – 1x tedensko
Endoskopske amb. Jesenice
Ginekološka ambulanta, GCBD
Kardiološki laboratorij
Diabetološka amb.
Internistične amb.
Protibolečinska amb.
Informacijski pult
Naročanje na spec. pregled
Število zaposlenih v zdravstveni negi se je glede na potrebe med letom spreminjalo, obenem
pa tudi samo delo na različnih deloviščih zahteva prilagajanje na trenutne potrebe in delovne
zahteve.
Kakovost zdravstvene nege in varne oskrbe bolnika se kaže tudi na področju ambulantne
dejavnosti, zato je pomembno zagotavljati ustrezno število usposobljenih medicinskih sester.
Zaradi večje varnosti in kakovosti je pomembno sprotno evidentiranje opozorilnih nevarnih
dogodkov, analiza neposrednih dejavnikov, ki so pripeljali do dogodka in posledično
odpravljanje sistemskih napak.
Ob koncu lanskega leta je bil s strani ministrstva za zdravje izdan Pravilnik o najdaljših
čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov.
Že ob koncu lanskega leta smo pričeli z organizacijo naročanja na specialistične preglede, kot
nam jih pravilnik narekuje, in s tem dali možnost pacientom, da se v vsako ambulanto lahko
naročajo štiri ure na dan.
REALIZACIJA CILJEV ZA LETO 2010
1. Izdelava protokolov, ureditev dokumentacije posameznih ambulant
2. Strokovno izobraževanje zaposlenih v zdravstveni negi specialističnih ambulant in
urgence
299
1.
Cilj: - Izdelava protokolov, ureditev dokumentacije posameznih
ambulant
Aktivnosti:
URGENCA
- protokol – obveščanje svojcev,
- predaja pacienta (dopolnjena klinična pot za sprejem
urgentnega pacienta s predajo pacienta od reševalne službe)
- protokol helikopter
KRG. AMB.
- izdelava pismenega in slikovnega gradiva posameznega
kirurškega seta, tudi v elektronski obliki
- ureditev navodil, ki jih dobijo pacienti
ENDOSKOPIJE
- izdelava lista zdravstvene nege za področje endoskopskih
preiskav
- standard čiščenja endoskopov
DIABETOLOŠKA AMBULANTA
- protokol ZN obravnave ambulantnega pacienta v diabetološki
ambulanti
GINEKOLOŠKA AMBULANTA
- ureditev vse dokumentacije v ginekološki ambulanti in CBDG
KARDIOLOŠKI LABORATORIJ
- Protokol ZN pacienta v kardiološkem laboratoriju
PROTIBOLEČINSKA AMBULANTA
- izdelava navodil uporabe PCA črpalke za patronažno službo protokol uporabe PCA za svojce pacienta
DERMATOLOŠKA AMBULANTA
- protokol obravnave ZN v dermatološki ambulanti
Rok
vse leto
Realizirano
V izdelavi
da
V izdelavi
da
da
da
ne
delno
ne
da
da
ne
Učinkovitost: postavljeni cilji niso bili dokončno izpolnjeni (izpolnjeni v 48 %) ali pa samo
delno. Vzrok za neizpolnjenost vseh ciljev je v širokem in specifičnem delovanju posamezne
ambulante, ki pa jih bomo realizirali v naslednjem letu.
300
2.
Cilj: - strokovno izobraževanje zaposlenih v zdravstveni negi
specialističnih ambulant in urgence
Aktivnosti:
- plan strokovnega izobraževanja za zaposlene v posamezni
specialistični ambulanti in urgenci
- organizacija internih izobraževanj glede na spremembe in
potrebe delovnega procesa
- vključevanje zaposlenih v zdravstveni negi v projektne skupine
Rok
vse leto
da
Učinkovitost
Visoka šola za zdravstveno nego, ocenjevanje, skupinsko delo, komunikacija,
Sekcija urgence, Rogaška Slatina 2. dnevi Marije Tomšič
Vrednote v zdravstveni negi
Klagenfurt – Paliativna oskrba – 1 teden
Skrb zase – naložba za jutri Bled, DMSG
Aktivnosti med. sestre pri diagnosticiranju srčnega ritma, Maribor
Interno predavanje –Venski port – SBJ,
Interno predavanje – Transfuzija
Interno predavanje – Pravilen transport histologije
Pravica vsakega pacienta – čist in sterilen inštrument
EITOS – 4. izobraževalni dan
Boškinovi dnevi – Gozd Martuljek
Sekcija med. sester v managementu – Ljubljana
Interno izobraževanje – Administracija v nočnem času
Izobraževanje o varstvu osebnih podatkov – SBJ
Izobraževanje NLP – opolnomočenje kliničnih mentorjev in študentov zdravstvene nege z
znanji in veščinami s področja komunikacije za kakovostno delo v kliničnem okolju
Novi trendi v zdravstveni oskrbi srčno žilnih bolnikov – Radenci
Mednarodna poletna šola raziskovanja – Kvalitativna in kvantitativna paradigma raziskovanja v
zdravstveni negi – Ljubljana
Interno izobraževanje – Varnost pacienta
Urgentna medicina Portorož
Žalost ob izgubi in pogovor o darovanju – Ribno
Kako izboljšati odnos zdravstvenih del. v kliničnem okolju in študentov zdravstvene nege do
gerontologije – VŠZN Jesenice
Interno predavanje – Torakalna drenaža – praktični prikaz
Timska obravnava bolnikov z možgansko kapjo Ljubljana
Krvavitev na ORL področju
Sindrom odvisnosti od alkohola – Aktivna udeležba
Vloga paliativnega tima – Aktivna udeležba
Oskrba bolnika s sladkorno boleznijo na primarni ravni
Zdravstveni menedžment
Urgentni pacient – novosti v obravnavi
Sterilizacija
Svetovni dan paliative – Elastomerne črpalke – Aktivna udeležba
Kritično bolan in poškodovan otrok – razpoznava, zdravljenje in zdravstvena nega
Oskrba rane
TPO
Posamezniki so vključeni v projektne skupine
301
- dokumentacija
- skupina za zasebnost
- bolnišnična higiena
- preventiva razjede zaradi pritiska
- skupina za padce
Plan izobraževanja za leto 2010 je bil 100% izpolnjen, v nekaterih ambulantah, so se
udeležili izobraževanja tudi izven načrtovanega,zaradi aktivne udeležbe.Pri internih
izobraževanjih,ki smo jih organizirali v ambulantah(venski port, transfuzija, torakalna
drenaža,transport histologije in administracija v nočnem času) so bili prisotni zaposleni v
ZN, glede na tematiko.
Varnostne vizite
1.
Varnostni problem:
- nevarnost vboda z ostrim predmetom
- Pravilno rokovanje in razvrščanje odpadkov
- Pregled protokola obravnave osebe ob vbodu z ostrim predmetom
- Večja pozornost in doslednost pri razvrščanju odpadkov
2.
Varnostni problem:
- kraja v kabini za preoblačenje
- namestitev zatičev na vrata kabine
- namestitev obvestil - (ne odgovarjamo za lastnino pacientov)
- problem se ne pojavlja
3.
Varnostni problem:
- histološki vzorci – odnašanje histoloških vzorcev na patologijo
- VV – pomembnost doslednega transporta hist. vzorcev
- spremljanje izvajanja ukrepa v povezavi z odd. za patologijo
4.
Varnostni problem:
- Preveč pacientov naročenih na ordinacijski čas
- Točno določeno št. pacientov, ki so lahko naročeni na spec. pregled
- Dodatno se lahko naročijo samo po posvetu z zdravnikom, ki določi
nujnost pregleda
- Ukrep je učinkovit samo v posameznih amb.
302
5.
Varnostni problem:
- predaja pacienta reševalne službe urgentni medicinski sestri
- Sestanek na nivoju bolnišnice med reševalnimi službami in bolnišnico
- Predaja pacienta v klinični poti sprejem urgentnega bolnika
- Predaja pacienta poteka predvsem ustno, aktivnost poteka tudi za predajo
na pismeni predaji
6.
Varnostni problem:
- delovanje pozivnikov, invalidskih in ležečih vozičkov
- dogovor s tehnično službo
- Vsak četrtek ob dvanajstih kontrola delovanja pozivnikov
- Redno tedensko vzdrževanje invalidskih in ležečih vozičkov
7.
Varnostni problem:
- nevarnost padca
- pregled ustreznosti ležečih vozičkov- poudarek na uporabi vozičkov z
ograjicami
- praktični prikaz segufix pasov pri uporabi nemirnih pacientov
- povečan nadzor medicinske sestre pri nemirnih pacientih
- ne beležimo padcev v spec. amb. in urg.
8.
Varnostni problem:
- izolacija pacienta (bolnišnične okužbe)
- upoštevanje procesa – preprečevanje in obvladovanje bol. okužb.
- obravnava na timskih sestankih, vv
- spremljanje pravilnih postopkov
303
2. CILJI IN KAZALNIKI KAKOVOSTI ZA LETO 2011
1. Cilj:
Zagotavljanje ustreznosti naročanja
pacientov na spec. preglede
Doseženo %
Kazalnik
Anketa o zadovoljstvu pacientov
Rok izvedbe
Kontinuirano
Odgovoren
Koordin. ZN
spec. amb.
November 2011
Predstavnica
vodstva za
kakovost
Rok izvedbe
Kontinuirano, celo
leto
Odgovoren
Koordin. ZN
spec. amb.
Korektivni ukrepi
2. Cilj:
Redni letni razgovori
Doseženo %
Kazalnik
Število opravljenih letnih razgovorov
na število zaposlenih
Korektivni ukrepi
3. Cilj:
Varnost in kakovost - izvajanje
varnostnih vizit
Kontinuirano, celo
leto
Doseženo %
Rok izvedbe
Kontinuirano, celo
leto
Odgovoren
Koordin. ZN
spec. amb.
Kontinuirano, celo
leto
Kazalnik
Število varnostnih vizit
Korektivni ukrepi
4. Cilj:
Strokovna izobraževanja zaposlenih
Doseženo %
Rok izvedbe
Kontinuirano, celo
leto
Kazalnik
Število udeleženih na strokovnih
izobraževanjih
Korektivni ukrepi
Po planu
izobraževanj
Kontinuirano, celo
leto
304
Odgovoren
Koordin. ZN
spec. amb.
Poročilo službe zdravstvene nege v urgenci in sprejemu
Nada Macura Višić, dipl.m.s.
Vodja zdravstvene nege v urgenci in sprejemu
Ob koncu leta 2010 je bilo v zdravstveni negi urgentne ambulante in sprejema zaposlenih 11
SMS in 7 DMS. 1 SMS se je proti koncu leta upokojila, tako da je z novim letom zaposlenih
10 SMS. S 01.01.2011 se urgentna ambulanta loči od specialističnih ambulant in prične
delovati kot samostojna enota. V letu 2010 dobimo tudi vodjo zdravstvene nege v urgenci in
sprejemu.
Prav tako pričnemo z uporabo izpopolnjene klinične poti urgentnega pacienta, kjer je dodana
rubrika Predaja pacienta s strani reševalcev. Pri tem smo naleteli na težave, predvsem s strani
reševalcev, ki so v poteku urejanja.
Cilje in kazalnike za tekoče leto usmerjamo predvsem v varno in kakovostno zdravstveno
nego, varno in kakovostno predajo pacienta med reševalci in med. sestro v urgenci ter med.
sestro v urgenci in med. sestro na oddelku/enoti, izobraževanje kadrov in izdelavo novih
protokolov in standardov.
3. Izdelava protokolov, ureditev dokumentacije
4. strokovno izobraževanje zaposlenih v zdravstveni negi urgence
5. varnostne vizite
1.
Cilj: - Izdelava protokolov, ureditev dokumentacije
Aktivnosti:
- protokol – obveščanje svojcev,
- predaja pacienta (dopolnjena klinična pot za sprejem
urgentnega pacienta s predajo pacienta od reševalne službe)
- protokol helikopter (osnutek narejen, potrebno še oblikovati)
Učinkovitost
Rok
vse leto
V izdelavi
Da
2.
Cilj: - strokovno izobraževanje zaposlenih v zdravstveni negi
urgence
Aktivnosti:
- plan strokovnega izobraževanja za zaposlene v urgenci
- organizacija internih izobraževanj glede na spremembe in
potrebe delovnega procesa
- vključevanje zaposlenih v zdravstveni negi v projektne
skupine
Rok
vse leto
Učinkovitost
305
V izdelavi
da
Visoka šola za zdravstveno nego, ocenjevanje, skupinsko delo, komunikacija,
Sekcija urgence, Rogaška Slatina 2. dnevi Marije Tomšič
Vrednote v zdravstveni negi
Skrb zase – naložba za jutri Bled, DMSG
Interno predavanje –Venski port – SBJ,
Interno predavanje – Transfuzija
EITOS – 4. izobraževalni dan
Boškinovi dnevi – Gozd Martuljek
Interno izobraževanje – Administracija v nočnem času
Izobraževanje o varstvu osebnih podatkov – SBJ
Izobraževanje NLP – opolnomočenje kliničnih mentorjev in študentov zdravstvene nege z
znanji in veščinami s področja komunikacije za kakovostno delo v kliničnem okolju
Mednarodna poletna šola raziskovanja – Kvalitativna in kvantitativna paradigma
raziskovanja v zdravstveni negi – Ljubljana
Interno izobraževanje – Varnost pacienta
Urgentna medicina Portorož
Žalost ob izgubi in pogovor o darovanju – Ribno
Interno predavanje – Torakalna drenaža – praktični prikaz
Timska obravnava bolnikov z možgansko kapjo Ljubljana
Sindrom odvisnosti od alkohola – Aktivna udeležba
Urgentni pacient – novosti v obravnavi
Kritično bolan in poškodovan otrok – razpoznava, zdravljenje in zdravstvena nega
Oskrba rane
TPO
Posamezniki so vključeni v projektne skupine:
- dokumentacija
- skupina za zasebnost
- bolnišnična higiena
- preventiva razjede zaradi pritiska
- skupina za padce
- skupina za raziskovanje
3. varnostne vizite
1.
Varnostni problem:
- Nevarnost vboda z ostrim predmetom
- Pravilno rokovanje in razvrščanje odpadkov
- Pregled protokola obravnave osebe ob vbodu z ostrim predmetom
306
2.
Varnostni problem:
− Nepravilno ločevanje odpadkov
− Pregled protokola o ločevanju odpadkov
− Pravilno rokovanje in razvrščanje z odpadki
3.
Varnostni problem:
− Predaja pacienta reševalne službe urgentni medicinski sestri
− Sestanek na nivoju bolnišnice med reševalnimi službami in bolnišnico
− Predaja pacienta v klinični poti sprejem urgentnega bolnika
− Predaja pacienta poteka predvsem ustno, aktivnost poteka tudi za
predajo na pismeni predaji
4.
Varnostni problem:
− Delovanje pozivnikov, invalidskih in ležečih vozičkov
− Dogovor s tehnično službo
− Vsak četrtek ob dvanajstih kontrola delovanja pozivnikov
− Redno tedensko vzdrževanje invalidskih in ležečih vozičkov
5.
Varnostni problem:
− Premalo znanja za uporabo Segufix pasov
− Dogovor z namestnico pomočnice direktorja za področje ZN za
predstavitev
− Pridobljeno znanje iz področja uporabe posebnih varovalnih ukrepov
− Mesečna kontrola Segufix pasov
307
CILJI IN KAZALNIKI ZA LETO 2011
CILJ
AKTIVNOSTI
Dosledno izpolnjevanje
klinične poti
Število popolno
izpolnjenih
kliničnih poti na
število 50
naključno izbranih
pacientov
Vsaj 2 var. viziti
mesečno
Število izvedenih
letnih razgovorov
na število
zaposlenih
Po planu
izobraževanje
Varna in
kakovostna ZN
Varnost in kakovost –
izvajanje varnostnih vizit
Redni letni razgovori
Izobraževanje zaposlenih
v urgenci in sprejemu
Izdelava novih protokolov
in standardov*
*
o
o
o
o
ČASOVNI
OKVIR
November 2011
ODGOVOREN
Kontinuirano –
celo leto
Kontinuirano –
celo leto
Vodja ZN v urgenci
Kontinuirano –
celo leto
Do predvidoma
30.06.2011
Vodja ZN v urgenci
Vodja ZN v urgenci
v sodelovanju s
svetovalko za
kakovost
Vodja ZN v urgenci
Vodja ZN v urgenca
protokol o obveščanju svojcev,
protokol helikopter,
protokol dogovorjen sprejem pacienta v našo bolnišnico in
standard lavaža želodca.
ZAKLJUČEK
Cilje za leto 2011 usmerjamo v varno in kakovostno zdravstveno nego. Kot sem že omenila,
se usmerjamo v varno predajo pacienta. Naše delo je prav tako tudi poskrbeti za varnost
pacientov v čakalnici, za katero skrbimo s pomočjo medicinske sestre – informatorke. Glede
na prostorsko stisko in velikokrat preveliko število zdravstveno negovalnega tima v urgentni
ambulanti, bomo namenili večjo pozornost osebni integriteti pacientov (pri enem pacientu en
zdravnik in ena medicinska sestra). V leto 2011 bomo imeli tudi redne mesečne sestanke.
Zaposlene v urgentni ambulanti je prav tako potrebno motivirati za pripravo internih
izobraževanj za zaposlene v zdravstveni negi, kot tudi pripravo prispevkov za kongrese
oziroma seminarje (imamo dve študentki magistrskega študija zdravstvene nege).
308
Poročilo socialne službe
Maja Valjavec,univ. dipl. socialna delavka
Socialna služba v bolnišnici je del multidisciplinarnega tima, katerega cilj je kakovostna
obravnava in varen odpust. V času hospitalizacije nudi strokovno pomoč pri reševanju
osebnih in socialnih stisk, pomoč pri komunikaciji, adaptacijo in orientacijo pri novo nastalih
situacijah pri posamezniku ali družini, ki so posledica bolezni in začetek priprave za življenje
s starostnim hendikepom.
V letu 2010 so največji delež obravnav, tako kot že v preteklih letih, predstavljali pacienti nad
65 let, ki potrebujejo popolno nego in pomoč druge osebe in so pri nas ocenjeni s III.
kategorijo zdravstvene nege ( 67% ). Ti pacienti so bili v veliki meri takoj po končani
hospitalizaciji premeščeni v domove za starejše, kar je bilo mogoče s podaljšanjem
hospitalizacije na oddelku za zdravstveno nego. Največ težav pa smo imeli s pacienti, ki so
zaradi svoje bolezni prav tako postali popolnoma odvisni od tuje pomoči, pa ne izpolnjujejo
pogojev za sprejem v domsko varstvo.
1. Poročilo o izvedenih ciljih v letu 2010
1. Cilj
Kazalnik
Pravočasno naročanje
oz. aktivacija socialne
službe
Odstotek pravočasno
naročenih ( vsaj 3 dni
pred odpustom ) obravnav
glede na število vseh
napotenih
Doseženo v
%
93 %
Rok
Opombe
Odgovoren
Januar 2011
88 07%
Soc.služba
Cilj ni bil dosežen,
odstotek pa v
primerjavi z letom 2009
narašča, zato cilja za
naslednje leto ne
znižujemo.
Ostali cilji:
1. Družinske konference so bile izvajane na oddelku za zdravstveno nego. Izkazalo se je,
da je pri pacientih, kjer so težave z odpustom večje, ta način obravnave najboljši.
Družinske konference so bile po večini izvajanje skupaj s koordinatorico zdravstvene
nege na oddelku za zdravstveno nego, v nekaterih primerih pa je sodeloval tudi lečeči
zdravnik.
2. Izobraževanje v letu 2010
• Učimo se varnosti od najboljših – april 2010
• Strokovno srečanje ob dnevu paliativne oskrbe – oktober 2010
1. Cilj
Kazalnik
2. Cilj
Pravočasno naročanje oz.
aktivacija socialne službe
Odstotek pravočasno
naročenih ( vsaj 3 dni pred
odpustom ) obravnav glede
na število vseh napotenih
Uvajanje družinskih
konferenc pri pacientih, ki
Doseženo v %
93 %
309
Rok
Januar 2012
Odgovoren
Soc.služba
so premeščeni na oddelek
za zdravstveno nego
Število izvedenih družinskih
konferenc pacientov na
oddelku za zdravstveno
nego
Kazalnik
70%
Januar 2012
Soc.služba, koordinatorica
na oddelku za zdravstveno
nego
ZAKLJUČEK
Trend bolnišnic je v skrajševanju ležalnih dob pri vseh hospitalizacijah in s tem se vsi
strinjamo. Je pa potrebno včasih pogledati na stvari tudi z druge strani. Z dobro komunikacijo,
posluhom in strpnostjo namreč lahko preprečimo marsikatero ponovno hospitalizacijo,
nezadovoljstvo ali zaplet, pa čeprav je za to potrebno hospitalizacijo nekoliko podaljšati.
Priloge:
500
436
450
400
320
350
419
346
341
300
250
220
število obravnav
250
200
150
100
50
0
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Graf 1: Število obravnav po posameznih letih
25
73
DSO
68
DOMOV
UMRLI
OSTALO
244
Graf 2: Kraj odpusta po končanem zdravljenju
310
Poročilo o delu bolnišničnega dietetika
Pavla Lavrinec, dipl.m.s
1.UVOD
Ustrezna prehranjenost pacientov je bistvenega pomena za uspešno zdravljenje in
preprečevanje zapletov zdravljenja. Moje delo je usmerjeno v svetovanje izbire ustrezne
prehrane tako osebju zdravstvenega tima, kot tudi hospitaliziranim pacientom, ter iskanju
ustreznih rešitev in prehranskih intervencij ob tveganju za slabšo prehranjenost pacienta na
vseh bolniških oddelkih. Vsakodnevno sodelujem pri prehranski obravnavi kritično bolnih
pacientov v enoti za intenzivno terapijo operativnih strok.
Prehransko svetovanje pa je potekalo tudi za ambulantno obravnavane paciente in njihove
svojce. V približno četrtini primerov, se je pacientu pridružil svojec. Povečalo se je predvsem
število individualnih svetovanj, premosorazmerno se je povečalo tudi število opravljenih
pedagoških ur.
Število
Število
Skupno
Povprečne
Skupno
2010
Prehrana pri novoodkriti sladkorni
bolezni
Prehrana nosečnic z gestacijskim
diabetesom in MTG
Prehrana ob prehodu na insulin
Reedukacija bolnikov s sladkorno
boleznijo
Edukacija za Bayeto
Funkcionalna insulinska terapija
Prehrana ob dojenju
Resekcija
debelega
črevesaobravnava po klinični poti
Prehrana ob ostalih kirurških
posegih
Prehrana otroka ob alergiji na
hrano
Prehrana
otrok
pri
ostalih
obolenjih
Prehrana pri rakasti kaheksiji
Prehrana po PEG-u
Prehrana pri vnetnih črevesnih
boleznih, celiakiji
Prehrana pri ledvični odpovedi
Prehrana odraslih pri ostalih
obolenjih
SKUPAJ
Indeks 2010/2009
skupinskih
svetovanj
individualnih
obravnav
8
število
obravnavanih
oseb
98
pedagoške
ure na
obravnavo
2
število
pedagoš
kih ur
46
15
_
24
24
6
144
17
1
22
7
92
14
3
3
117
24
58
-
7
9
15
58
7
9
219
58
3
5
1
1
21
45
73
58
-
4
4
2
8
-
11
11
2
22
-
8
8
2
16
-
3
7
5
3
7
5
2
2
2
6
14
10
-
3
7
3
7
2
2
6
14
91
104
198
148
569
126
624
145
Tabela 1: prehransko svetovanje pacientom glede na posamezno problematiko
Ker se z daljšo ležalno dobo povečuje tudi tveganje za nastanek podhranjenosti, sodelujem pri
multidisciplinarni obravnavi pacientov na oddelku za zdravstveno nego, kjer se enkrat
311
tedensko oceni tveganje za nastanek podhranjenosti
prehranske intervencije.
in na podlagi tega določi potrebne
2.REALIZACIJA CILJEV V LETU 2010
1. CILJ Uvedba prehranske podpore pri RZP
AKTIVNOSTI:
• Izdelava orodja za oceno zaužite hrane
• Izobraževanje negovalnega tima o ocenjevanju zaužite hrane.
• Sprejem protokola prehranske podpore pri RZP in uvajanje v
prakso
UČINKOVITOST: Izobraževanje o ocenjevanju zaužite hrane
opravljeno, udeležba 94 oseb (zdravstveni tehniki in medicinske sestre)
2. CILJ Povečati nivo znanja zaposlenih v zdravstveni negi s področja
prehrane
AKTIVNOSTI:
• Izobraževanje o:
o ustrezni prehranjenosti pacienta,
o naročanju hrane,
o prehrani pri sladkorni bolezni
o oceni prehranskega vnosa
UČINKOVITOST: Planirana izobraževanja so bila opravljena.
Preverjanje znanja pred in po izobraževanju je bilo opravljeno pri
predavanjih za pripravnike. Znanje se je izboljšalo za 25,4%.
3. CILJ - Povečati osveščenost pacientov o ustrezni prehrani pri
posameznih zdravstvenih težavah
AKTIVNOSTI:
•
Izdelava 3 do 4 prehranskih navodil
UČINKOVITOST:
Izdelana navodila:
• Alergija na arašide – prehranska navodila
• Alergija na jajca – prehranska navodila
4.CILJ Povečati varnost enteralnega prehranjevanja
AKTIVNOSTI:
• Izdelava protokola kontinuiranega in bolusnega enteralnega hranjenja
ROK
13.11.2010
REALIZIRANO
delno
ROK:
30.11.2010
REALIZIRANO
da
ROK
31.12.2010
REALIZIRANO
75 %
ROK
31.12.2010
REALIZIRANO
ne
UČINKOVITOST:
Cilj ni bil realiziran – projektni tim za enteralno prehrano v letu 2010 ni bil
aktiven, bočnišnični dietetik pa je imel povečan obseg ZV dejavnosti.
Poleg zastavljenih ciljev v začetku leta so se nadaljevale aktivnosti za uvedbo izbirnih
jedilnikov pri kirurških pacientih, žal pa zaradi neustrezne informacijske podpore v letu 2010
to ni bilo izvedljivo. Izboljšali smo tudi ponudbo živil pacientom na dnevnem oddelku in
uvedli računalniško naročanje hrane.
312
3. KAKOVOST IN VARNOST
Cilj
Pacientom zagotoviti varno in kakovostno prehrano
Aktivnosti Razgovori v negovalnem timu o pomenu pravočasnega razdeljevanja obrokov.
Razgovori o pripravi pacienta in osebja na prehranjevanje pacienta.
Razgovori v negovalnem timu o pomenu vmesnih obrokov za. zagotavljanje boljše
prehranjenosti pacientov ali boljše urejenosti krvnega sladkorja.
Stalno spremljanje vpisanih časov na listu Potrjevanje oddaje in prevzema obrokov.
Poročilo o rezultatih spremljanja kazalnikov glavni medicinski sestri bolnišnice 3 x
letno.
Predstavitev rezultatov spremljanja kazalnikov negovalnemu timu.
Reorganizacija dela negovalnega tima na internem oddelku v jutranjem času
Razgovor med pomočnico direktorja za področje ZN, glavno medicinsko sestro
kirurškega oddelka in predstojnikom kirurškega oddelka o rešitvah za pravočasno
razdeljevanje zajtrka
Evalvacija Analiza vpisanih časov na listu Potrjevanje oddaje in prevzema obrokov
Od 6.3.2010 do 19.3.2010 povprečen čas presega ciljne vrednosti
pri zajtrku:
-
odsek za abdominalno kirurgijo za 18 minut,
travmatološki za 14 minut,
odsek splošne kirurgije za 22 minut
kardiološki odsek za 34minute
endokrinološki odsek za 5 minut.
pri zajtrku:
-
travmatološki odsek za 29 minut,
kardiološki odsek za 16 minut,
endokrinološki odsek za 5 minut;
pri zajtrku:
-
travmatološki odsek za 37 minut,
odsek splošne kirurgije za 26 minut,
endokrinološki odsek za 3 minute;
Na kirurškem oddelku se čas razdeljevanja zajtrkov ni izboljšal, na ostalih
oddelkih pa so bili ukrepi učinkoviti.
Presoja o skladnosti izvajanja standarda Naročanje, transport in razdeljevanje
hrane:
- v marcu 2010 dosežena 96,9% skladnost (odstopanja: travmatološki odsek: 93,9 %,
endokrinološki odsek: 93,9%)
- v juniju 2010 dosežena 96,8 % skladnost (odstopanja: gastroenterološki: 93,9%,
kardiološki odsek: 93,9 %, oddelek za zdravstveno nego: 93,9 %),
- v septembru 2010 dosežena 97,7 % skladnost (odstopanja: gastroenterološki odsek:
93,9%9),
- v novembru in decembru 2010 dosežena 95,6 % skladnost (odstopanja: travmatološki,
abdominalni odsek in oddelek za zdravstveno nego: 93,9%, splošna kirurgija:
87,8 %, gastroenterološki odsek: 90,9 %)
Ukrepi so le delno učinkoviti. Običajno se po izvedenih ukrepih pri naslednji presoji ne
ugotovi ista napaka. Izjema je razporeditev obrokov, ki se pojavlja pri vsaki presoji
(običajno na istih oddelkih).
Kazalniki Povprečen čas od napolnitve vozička s hrano v kuhinji do serviranja obroka vsem
pacientom na oddelku (zajtrk – 35 minut, kosilo in večerja – 25 minut)
Optimalna priprava pacientov in osebja na razdeljevanje hrane in hranjenje pacienta
(96% skladnost s standardom Naročanje, transport in razdeljevanje hrane)
313
Cilj
Pacientom zagotoviti varno in kakovostno prehrano
Aktivnosti
Razgovori o upoštevanju navodil in normativov za delo.
Nadzor nad upoštevanjem normativov, uporabo živil in porcioniranjem obrokov.
Pregled normativov razgovori o upoštevanju navodil in normativov za delo v kuhinji.
Nadzor nad ogrevanjem servirne posode.
Nadzor nad temperaturo jedi pred delitvijo v kuhinji.
Popravilo ogrevalnega vozička za servirno posodo.
Nadzor nad temperaturo jedi po delitvi obrokov na oddelku.
Razgovori in nadzor upoštevana standarda Naročanje, transport in razdeljevanje hrane.
Število ustreznih vzorcev glede na hranilno energetsko vrednost
Za analizo hranilno energetske vrednosti obroka so bili v letu 2010 odvzeti 4 obroki
(odvzem in analiza- Zavod za zdravstveno varstvo Kranj).
Pri analizi obroka odvzetega 30.3.2010 je bilo razmerje med beljakovinami in
ogljikovimi hidrati neustrezno.
Pri ostalih treh analizah so bili vzorci glede na hranilno energetsko vrednost ustrezni.
Vrednost temperature jedi izmerjene na oddelku
Pri 81,5% jedi je bila izmerjena temperature ustrezna.
Število ustreznih vzorcev glede na hranilno energetsko vrednost
Vrednost temperature jedi izmerjene na oddelku
Evalvacija
Kazalnik
1. IZPOSTAVLJENI PROBLEM -V klinični poti za obremenitev s kravjim
mlekom so trije različni podatki o otrokovi alergiji.
• Koordinatorica ZN na oddelku se pogovori z zdravniki o neskladjih pri
naročanju hrane.
•
ŠT. VV/VR - 3
1
Dogovor, da bo medicinska sestra, zadolžena za pacienta, ob
zdravnikovem nejasnem naročilu hrane ali ob ugotovljeni alergiji, ki ni
zabeležena v klinični poti ali na terapevtskem listu, vedno na to opozorila
zdravnika.
UČINKOVITOST IZVEDENIH UKREPOV: Neskladij med naročilom prehrane
na terapevtskem listu in v računalniku nisem našla
2. IZPOSTAVLJENI PROBLEM - Pacient je namesto čaja pri zajtrku v skodelici
dobil čežano (tekoča prehrana!)
• Izdelana navodila za preverjanje ustreznosti obrokov na pediatriji.
• Sprememba načina zbiranja kontrolnih vzorcev jedi v kuhinji.
UČINKOVITOST IZVEDENIH UKREPOV: Neskladij med naročilom prehrane
in serviranim obrokom nisem našla
3. IZPOSTAVLJENI PROBLEM - Zaradi naročila hrane po želji pri pacientu, ki
ima slabe prehranske navade, se je tveganje za razvoj podhranjenosti povečalo
• Razgovor z zdravnico o tveganju za neustrezen hranilnoenergetski vnos
ob naročanju hrane po želji
• razgovor s pacientom o pomenu ustrezne prehranjenosti
UČINKOVITOST IZVEDENIH UKREPOV: ob naročilu osnovne bolniške
prehrane, je pacient zaužil več hranil, kot ob hrani po želji
314
2
ŠT. VV/VR
3
4. IZOBRAŽEVANJA V LETU 2010
Pasivno:
16.3.2010, Ljubljana: Aktualni problemi prehrane otrok – Strokovno združenje nutricionistov
in dietetikov Slovenije
15.4.2010; Maribor: Enteralna in parenteralna prehrana v otroški dobi – Slovensko združenje
za klinično prehrano
4.6.2010, Ljubljana: Zdravstvena nega na področju gastroenterologije danes – ZZBNS,
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na internistično infektološkem področju.
10. in 11.6.2010, Ljubljana: 2. mednarodna poletna šola raziskovanja – Kvalitativna in
kvantitativna paradigma raziskovanja v zdravstveni negi – Visoka šola za zdravstveno nego
Jesenice
Aktivno:
17. in 18.9.2010, Lipica: Prehranska podpora pacientov s kronično rano – DORS
• Predavanje: Poskus opredelitve prehranske podpore glede na stopnjo
razjede zaradi pritiska
• Delavnice: Ocena količine in kakovosti zaužite hrane
5.10.2010, Ljubljana: Dan klinične prehrane – Strokovno združenje nutricionistov in
dietetikov Slovenije
• Predavanje: Prehranska podpora bolnikov v intenzivni terapiji – z vidika
kliničnega dietetika
Aktivno v SBJ:
19.2.2010
Prehrana bolnika – za pripravnike
Oktober 2010 Z naročilom ustrezne prehrane lahko izboljšamo
prehranjenost pacienta
Oktober 2010 Ocena prehranskega vnosa – neločljivi del prehranske
obravnave
9.11.2010
Zdrava prehrana – za pripravnike
3.12.2010
Prehrana pri sladkorni bolezni
Predavanje
Delavnice
Delavnice
Predavanje
Predavanje
Sodelovanje na radiu Triglav v oddaji Dr. Petek: 30.7.2010 – Poletna prehrana
Objave:
Lavrinec P. Poskus opredelitve prehranskih priporočil glede na stopnjo razjede zaradi pritiska.
V: Vilar V. (ur.). Prehranska podpora pacientov s kronično rano: simpozij z učnimi
delavnicami, Lipica, 17.9. in 18.9.2010. Ljubljana: društvo za oskrbo ran Slovenije, 2010: 48
– 58.
Lavrinec P., Mertelj O. Ocene količine in kakovosti zaužite hrane. V: Vilar V. (ur.).
Prehranska podpora pacientov s kronično rano: simpozij z učnimi delavnicami, Lipica, 17.9.
in 18.9.2010. Ljubljana: društvo za oskrbo ran Slovenije, 2010: 116 – 25.
315
Lavrinec P. Prehranska podpora v intenzivni enoti z vidika kliničnega dietetika. Dietetikus
2010; 12 (2): 18 – 21.
CILJ
Uveljavitev novih
smernic zdravega
prehranjevanja za
dojenčke
Povečati
osveščenost
pacientov o ustrezni
prehrani pri
posameznih
zdravstvenih težavah
Prispevati k
strokovni rasti
zaposlenih v ZN
AKTIVNOSTI
Pregled smernic
Priprava predloga za
implementacijo smernic
v pripravo hrane za
dojenčke v SBJ
Uskladitev predloga z
otroškim oddelkom in
kuhinjo
Priprava spremne
dokumantacije ter
koordinacija dejavnosti,
ki bodo omogočale
naročanje
Opis novooblikovane
prehrane v šifrant diet
Nadzor nad sestavo
jedilnikov.
Seznanitev oddelkov z
načinom naročanja,
karakteristikami
novooblikovane
prehrane dojenčka
ČASOVNI OKVIR
10.2.2011
ODG. OSEBA
Bolnišnični dietetik
Izdelava 3 do 4
prehranskih navodil
20.12.2011
Izvedba 4 predavanj v
okviru izobraževalnega
dne EITOS
Izvedba predavanj za
pripravnike v ZN
Izvedba predavanja o
prehrani pri sladkorni
bolezni
26.1.2011
15.2.2011
20.2.2011
25.2.2011
15.4.2011
po planu izobraževanj
316
Centralna sterilizacija
Tanja Pristavec, dipl.m.s.
Vodja zdravstvene nege v centralni sterilizaciji
CILJ
AKTIVNOSTI
IZVAJALEC
Uskladitev
naročanja
materiala iz
oddelkov in
enot v
centralno
sterilizacijo
-Opozarjanje in
osveščanje
zaposlenih, izdelava mape s
slikovnim
prikazom
instrumentov in
sestave setov
Strokovno
usposabljanje
in
izobraževanje
zaposlenih
-specialna znanja zbornica –
in specializacija zveza, sekcija
za SMS
za sterilizacijo,
- upoštevanje
sprejetih
standardov
kakovosti,
motivacija za
osebno in
strokovno
usposabljanje
Vodja ZN v CS, Julij 2010
glavne MS
oddelkov in
enot, sodelavci
v CS
vodja ZN v CS
- Odkrivanje in
dokumentiranje
varnostnih
zapletov, priprava
ustreznih
varnostnih
ukrepov,
realizacija
ukrepov po
opravljenih
varnostnih vizitah
Enkrat letno
REALIZACIJA IN
UČINKOVITOST
DA
Večja preglednost in
manj napak
NE se ne izvaja, (še v
dogovarjanju)
Kontinuirano
celo leto
DA
Večje poznavanje
stroke ZN v centralni
sterilizaciji in
posledično manj
napak
-udeležba na
seminarjih za
področje
sterilizacije in
splošne
izobrazbe,
Redne
varnostne
vizite
ČASOVNICA
Pomočnica
direktorja za
področje ZN,
vodja ZN v CS
317
Aktivnost poteka DA
celo leto,
Večja varnost dela in
polletno in letno višja kakovost dela.
poročilo
Izdelava
protokola
dela v
centralni
sterilizaciji
-Program ukrepov vodja ZN v CS
za preprečevanje in sodelavci
bolnišničnih
okužb
Vpeljati
računalniško
naročanje
bolniškega
perila iz
oddelkov in
enot v
skladišče
perila
-Priprava in
vnos artiklov v
računalnik,
usposabljanje
zaposlenih za
računalniško
naročanje
Januar 2010
NE,prenos cilja v
letošnje leto ( do
konca tega meseca)
vodja ZN v CS, December 2010 NE
vodja ISS,
Prenos cilja v
informatiki
letošnje leto.
Večja transparentnost
potreb oddelkov po
perilu.
Aktivnosti, ki so bile izpeljane po prenovi prostorov centralne sterilizacije med 17.12. 2010 in
03.01.2011
CILJ
Poenotenje sestave setov za vse oddelke in enote.
AKTIVNOSTI
Korekcija v sestavi setov, slikovno in pisno gradivo Že realizirano
KAZALNIKI
Racionalnejše, lažje in hitrejše delo in zadovoljitev
večjega števila uporabnikov hkrati.
ČASOVNI
OKVIR
Poenotenje vseh setov prevez, od 29 setov je ostal
samo eden, ki se razlikuje za EITOS in IIT.
Na novo smo sestavili pisno in elektronsko obliko
sestave setov (40 setov in 8 novih slik sestave
oddelčnih setov).
CILJ
Transport materiala za reprocesiranje po evropskih
smernicah.
ČASOVNI
OKVIR
AKTIVNOSTI
Suhi transport v zaprtih posodah.
Že realizirano
Dezinfekcija v centralni sterilizaciji.
Kemična in termična dezinfekcija.
KAZALNIKI
Transport brez polivanja dezinfekcijskih sredstev,
lažje rokovanje pri transportu iz 12. oddelkov, dveh
enot in 10 ambulant in treh operacijskih enot.
Pri transportu z dezinfekcijskimi sredstvi v
318
razkuževalnikih je prihajalo do zlitja, po ukinitvi je
transport bistveno čistejši in fizično lažji.
Kvalitetnejše reprocesiranje. Pri namakanju
inštrumentov v dezinfekcijska sredstva preko
priporočenega časa proizvajalca (5 min) pride do
okvar inštrumentov in krajše življenjske dobe(inštrumenti so bili namočeni tudi več kot 12ur.)
Sama dezinfekcija se ne izvaja na oddelkih in
(ker se izvaja šele
enotah temveč v sterilizaciji.
mesec in pol še ni
Zmanjšanje finančnega bremena na račun natančnega
dezinfekcijskih sredstev, predviden prihranek bo izračuna)
90%.
Realna slika konec
leta
CILJ
Sledenje sterilnega materiala tudi na oddelkih in ČASOVNI
enotah
OKVIR
AKTIVNOSTI
Opremljanje s sledilnimi nalepkami vseh setov, ki Že realizirano
so v uporabi na oddelkih za medicinsko tehnične
posege.
Lepljenje etiket
dokumentacijo.
KAZALNIKI
s
sledenjem
v
pacientovo
Ob pojavu infekcije, možnost sledenja 42.
različnih vrst setov in preverjanja pravilnega
procesa sterilizacije.
Vključitev procesa CS v celostno obravnavo
pacienta.
Kakovosten proces in sledenje novejšim evropskim
smernicam.
CILJ
Zamenjava notranjih integratorjev.
ČASOVNI
OKVIR
AKTIVNOSTI
Zamenjava kemičnih integratorjev 5. in 6. razreda s
4. razredom v operacijske pakete in kontejnerje.
Že realizirano
KAZALNIKI
Zmanjšanje finančnega bremena brez škode na
račun kakovosti kontrole sterilnosti. (mesečni
prihranek je približno 15%, realna slika bo konec
leta, ker zamenjava traja šele dober mesec).
Integrator 4. razreda zadostuje normam kontrol
sterilizacije in standardom SIST EN 11138 in ne
vpliva na samo kakovost kontrole sterilizacije.
319
CILJ
Popolnoma( izključno) informacijsko podprt sistem
naročanja.
ČASOVNI
OKVIR
AKTIVNOSTI
Elektronsko naročanje .
Že realizirano
Zaposlenih v centralni sterilizaciji preverjajo
naročilnice na monitorjih nameščenih v čistem
delu sterilizacije.
Elektronska izdajnica.
Na odd. preverjanje vsebine prejetega materiala na
računalniku preko Goinfo sistema in istočasno
potrditev prevzema.
KAZALNIKI
Zmanjšanje finančnega bremena na račun kartuš in
papirja -100% prihranek.
V primerjavi s predhodno administrativno papirno
obdelavo ni odklonov v % nič več.
Sklenjen je celotni proces e-naročanja.
CILJ
Pripomoček pri sestavi operacijskih setov.
AKTIVNOSTI
Oblikovanje elektronskega dokumenta s pisno Že realizirano
sestavo setov in slikami v Excel-ovi razpredelnici.
Namestitev dokumenta na računalnike v prostoru
za sestavo setov.
KAZALNIKI
Poenotenje, kvalitetno in varno delo za zaposlene v
centralni sterilizaciji.
Služi kot pripomoček pri delu v centralni
sterilizaciji.
Racionalnejša sestava dokumenta.
Hitrejše in učinkovito iskanje podatkov.
320
ČASOVNI
OKVIR
CILJ
Validacija vse strojne opreme: dveh parnih ČASOVNI
sterilizatorjev in dveh termodezinfektorjev.
OKVIR
AKTIVNOSTI
Validacijska storitev Robek d.o.o.
KAZALNIKI
Potrditev brezhibnosti delovanja strojne opreme in Natančen izračun
varne in kakovostne storitve sterilizacije.
prihranka bo realen
po pol leta
Ukinitev 42 urnih A-testov, brez vpliva na
kakovost kontrol sterilizacije- 100% prihranek.
Že realizirano
Ukinitev 3 urnih A-testov v vsako sterilizacijsko Polletno in letno
polnitev (samo v jutranjo prvo polnitev)-prihranek poročilo
80%.
CILJ
AKTIVNOSTI
KAZALNIKI
Elektronsko beleženje fizikalnih kontrol parnih ČASOVNI
sterilizatorjev in termodezinfektorjev.
OKVIR
Namestitev programa T-doc cycle
Fizikalna kontrola na računalniški aplikaciji.
Kakovostna fizikalna kontrola uporabnikov strojne
opreme v centralni sterilizaciji in hkrati serviserjev
strojne opreme.
100% prihranek na račun papirja in kartuš.
30% prihranek pri opravilu servisnih storitev.
Lažji dostop do podatkov celotnega ciklusa
sterilizacije in fizikalnih kontrol sterilizatorjev in
termodezinfektorjev in pravilnosti delovanja.
Kakovostno arhiviranje potrebnih podatkov (brez
fasciklov v arhivih, temveč samo na računalniških
diskih in USB ključu).
Kakovostno sledenje steriliziranega materiala.
321
Že realizirano
CILJ
Protokol dela in higienske zahteve za delo v ČASOVNI
centralni sterilizaciji v pisni obliki.
OKVIR
AKTIVNOSTI
Izdelava dokumenta.
Delno realizirano
(še v lektoriranju)
KAZALNIKI
Poenotenje, kvalitetno in varno delo za zaposlene v
centralni sterilizaciji.
Služi kot pripomoček pri delu v centralni
sterilizaciji.
Vpliv na kakovosten proces dela in predvsem na
kakovosten učni proces novo zaposlenih v centralni
sterilizaciji.
322
Enota za raziskovalno dejavnost
Vodja: doc. dr. Ivica Avberšek-Lužnik
RAZISKOVALNA DEJAVNOST
1. ORGANIZIRANOST
Od leta 2008 je raziskovalna dejavnost SBJ organizirana v sklopu delovanja Raziskovalne
enote. V aprilu 2009 je bil zaključen postopek registracije SBJ na Agenciji za raziskovalno
dejavnost Republike Slovenije. Naša bolnišnica je dobila šifro raziskovalne inštitucije 2833.
Po CERIF klasifikaciji smo registrirani za 5 področij raziskovalnega delovanja, posamezni
raziskovalci pa delujejo na svojih specialnih področjih kot so: abdominalna kirurgija,
travmatologija, metabolne in hormonske motnje, mikrobiologija in imunologija, onkologija,
srce in ožilje, zdravstveni management, pravo in ekonomija.
Raziskovalna enota želi s svojimi dosežki postati prepoznavna znotraj in zunaj naše
bolnišnice, zato je njena vizija usmerjena v študije in projekte, ki vplivajo na dvig kakovosti
celostne obravnave bolnikov.
2. RAZISKOVALCI
Temeljna naloga raziskovalcev je strokovno in raziskovalno delo na področju medicine,
zdravstva in družboslovja. Vsak raziskovalec je ob imenovanju v strokovni ali raziskovalni
naziv (asistent, asistent z magisterijem, znanstveni sodelavec, …) dobil šifro raziskovalca, ki
ga identificira v podatkovni bazi COBISS. Ker SBJ še nima knjižničarke z licenco, mora
vsak raziskovalec sam poskrbeti za vnos svojih objav v COBISS. V prihodnosti bomo
raziskovalcem olajšali postopek vpisa bibliografskih enot s centraliziranim pristopom.
Raziskovalci morajo težiti k vključevanju v študije in projekte, ki bodo rezultirali z objavo
člankov, ki po COBISS tipologiji spadajo v sledeče skupine:
BIBLIOGRAFSKA ENOTA
TIPOLOGIJA
Izvirni znanstveni članek
1.01
Pregledni znanstveni članek
1.02
Strokovni članek
1.04
Poljudni članek
1.05
Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
1.08
Objavljeni strokovni prispevek na konferenci
1.09
Objavljen povzetek znanstvenega prispevka na konferenci
1.12
Objavljen povzetek strokovnega prispevka na konferenci
1.13
323
Samostojni znanstveni sestavek v monografiji
1.16
Znanstvena monografija
2.01
Druge monografije in druga zaključena dela
2.25
Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci
2.31
Prispevek na konferenci brez natisa
3.15
Druga izvedena dela
3.25
Sekundarno avtorstvo - urednik
Mentor pri magistrskih delih
Mentor pri diplomskih delih
Mentor – drugo (specializacija)
Tip bibliografske enote je podatek, ki je del bibliografskega zapisa in mora ustrezati
veljavnim definicijam. Pravilnost razvrstitve bibliografskih enot po veljavni tipologiji lahko
po formalnih kriterijih preveri (verificira) knjižničar, presojo, ali gre npr. resnično za
znanstveno in ne strokovno delo, pa lahko opravi le ekspert za predmetno področje.
Ustreznost razvrstitve bibliografskih enot preverjajo osrednji specializirani informacijski
centri (OSIC) po znanstvenih vedah. Trenutno so predmet verifikacije samo znanstvene
publikacije raziskovalcev, ki sodelujejo pri proračunsko financiranih programih in projektih.
Institucije, ki izvajajo naloge OSIC-ev po znanstvenih vedah, so bile izbrane na podlagi
javnega razpisa Ministrstva za šolstvo, znanost in šport pred tremi leti. Za področje medicine
izvaja verifikacijo znanstvenih publikacij OSICM.
3. ŠTUDIJE
V letu 2010 sta se raziskovalca (mag. Mateja Lopuh, dr.med. in Andrej Rupel, dr.med.)
uspela vključiti v klinične študije o preizkušanju zdravil:
1. QUTENZA kožni obliž - uporaba pri bolnikih s periferno nevropatsko bolečino
2. Zdravilo firme AMGEN – uporaba pri zdravljenju fraktur kolka.
Obe študiji sta vpisani v Register študij SBJ, ki je zaživel v letu 2010. V Register študij SBJ
je vpisana tudi študija, katere nosilec je Poklukar Janez, dr.med.. Naslov študije je:
Opazovalna raziskava načina zdravljenja atrijske fibrilacije in profila srčno-žilnega tveganja
bolnikov z atrijsko fibrilacijo ADRIA FIB.
324
4. PROJEKTI
Na področju vpetosti raziskovalcev v ARRS projekte v letu 2010 nismo bili uspešni. V
prihodnosti ne bomo obupali, kažejo se perspektive na področju ortopedije. Gre za povezavo
z močno raziskovalno skupino na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani. Povezava bo v primeru
izbora načrtovanega projekta na ARRS razpisu prinesla tudi prve raziskovalne ure, ki
pomenijo začetek intenzivnega raziskovalnega dela za doktorat Klemena Ravniharja, dr.med..
5. USPEŠNOST RAZISKOVALCEV
Uspešnost raziskovalcev smo spremljali po ARRS metodologiji kvantitativne ocene
bibliografskih enot in drugih aktivnosti posameznika. V letu 2009 je bila kvantitativna ocena
raziskovalcev sledeča:
Kvantitativna ocena raziskovalcev SBJ
Število citatov
Število točk iz naslova znanstvenih objav
Število točk sodelovanja s financerji projektov
Leto 2009
54
228,5
1,82
Leto 2010
60
456,02
1,97
Podatki v tabeli kažejo na značilno zvišanje števila točk, ki jih prinašajo ocene objavljenih
člankov naših raziskovalcev. Tudi število čistih citatov za članke, ki so objavljeni v revijah z
znanstvenim indeksom, narašča. To sta dva kazalca, ki našo raziskovalno enoto umeščata med
prepoznavne v slovenskem prostoru.
6. CILJI
V letu 2011 bomo izboljšali kvantitativne ocene našega dela. Želimo povečanje števila:
•
čistih citatov,
•
normiranih citatov,
•
znanstvenih objav,
•
raziskovalnih ur,
•
kliničnih študij.
Za doseganje navedenih ciljev se bomo osredotočili na študije in projekte, ki rezultirajo z
objavo dosežkov, ki so v podatkovnih bazah razvrščeni v razrede od 1.01 do 3.25.
Primarni cilj Raziskovalne enote je promocija raziskovalne in razvojne dejavnosti zaposlenih
v SBJ. Načrtujemo pripravo Zbornika RE, v katerem bomo vsako leto objavili prispevke in
aktivnosti raziskovalcev SBJ.
325

Strokovno poročilo 2010 - Splošna bolnišnica Jesenice

Transcription

Similar documents

september 2014 - Splošna bolnišnica Ptuj

Strokovno poročilo 2009 - Splošna bolnišnica Jesenice

zbornik 2011.indd - Društvo medicinskih sester, babic in

en.vszv-sg.si - Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec

zbornik, PDF - Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih

y - Plazmocitom.si

zaščita pacientovega dostojanstva ob izvajanju onkološke

Document 6431219

Število vseh padcev v Psihiatrični bolnišnici Idrija za leto

BILTEN - Šolski center Novo mesto

2/2014 - Slovenská lekárska komora

NAJ BO VAŠ PRVI ZLOM TUDI ZADNJI

DIETETIK/KLINIČNI DIETETIK V JAVNEM ZDRAVSTVU 1. Zakaj je

Intervju: doc. dr. Zlatko Fras: „Če smo dobri, zakaj ne bi bili

Petdeset let srednje zdravstvene šole v pomurski regiji

casopis Bolje 18.qxd

15 LET DELOVANJA DRUŠTVA - Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi

odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

Starostnik - Zavod za zdravstvene dejavnosti in svetovanje eVITA

Program dela služb in program izvajanja dodatnih programov za

Priročnik zdravniške etike - World Medical Association

Rafael Ponikvar, Jadranka Buturovi}