Jure Bukavec

Transcription

Jure Bukavec
nl pr
studi
nalti
pora
svoJ
kar s
anga
taya
dolg
in 9mizi
buje
in pt
prod
nos
drul
neb
ssffi
I
II
Boit
fB: I
ray
alni
Snj
,ed
por
dru
lon
int
zas
ozi
na
p0
besediloMitko lvanovski I foto Mitko lvanovski,arhivUNIELL6
Jure Bukavec
Z oblikovalcemJuretom Bukavcem iz studia UNIELLesmo se pogovarjalio
njegovemdosedanjemdelu, o trendih pri oblikovanjumegajahtter o njegovih
prihodnjih projektih plovil za zabavo. Tudi v Slovenijiimamo oblikovalce,ki
dostojno zastopajonaSeznanjetudi na najboljmegasejmuv Monaku.
Kako ste zadeli svojo oblikovalsko
pot? Kje ste koniali Solo in dopolnilno
usposabljanje?
iB: Diplomiral sem na oddelku za industrijsko oblikovanje Likovne akademije v Ljubljani, ter Studij nadaljeval na Danskem v
Kopenhagnu, prav tako smer industrijsko
oblikovanje. V Ljubljani imamo samo smer
industrijskegaoblikovanja, ki je zelo sploSna,
medtem ko se v Kopenhagnu industrijski
dizajn razbrjena zelo veliko smeri oziroma
podzvrsti. Studil oblikovanja jaht, s katerim
seukvarjam, kot vem, zaenkrat 3ene obstaja.
Vsi izhajamo iz vrst industrijskih oblikovalcev, arhitektov oziroma bolj tradicionalno,
tehnidno, iz vrst ladijskih in2enirjev, tako
imenovanih rnavaln arhitektov.
To pomeni, da je bila usmeritev za
oblikovanje jaht v vas ie nekaj 6asa ali
druga6e povedano, so vam bila plovila v5ei
in ste Zeleli nadaljevati svojo strokovno pot
med navtiko?
lB: Lahko redem,da je biia ljubezendo jaht,
morja in na'u'tikeod nekdaj, dista usmeritev
62
I SEPIEMBEF
2O1O
pa je bila bolj nakljudna. Po vrnitvi iz Kopenhagnaso v nabem znanem podjetju na
Bledu, Seaway,iskali podobne profile, kjer
sem se zaposlilin tako tudi pri5elv to dejavnost. Ko sem se zaposlilv podjetju Seaway,
sem zadel delovati v navtiki. Podjetje je bilo
v tem dasuusmerjenobolj v oblikovanjein
projektiranje in lahko redem, da sem tam
spoznai stroko, ne samo skozi projektiranje,
ampak tudi skozi delavnico, izdelavo orodij
in podobno. Pridobil sem veliko izkuienj in
zelo celovitvpogled v sam proces,kar mi je
poznejezelo koristilo.
VaSapot je bila povezanas projekti podjetja
Seaway.Pri katerih projektih ste sodelovali?
JI3:K Seawayusem priJel kot oblikovalecradunalniSki 3D modelar. Zaradi wajanja
3- in 5-osnegarezkanjain izdeiaveorodij za
kompozitne dele s to novo tehnologijo,je bilo
moje delovanjev tem dasuusmerjenopredvsem v 3D modeliranje. Zadelsem na projektih prinz 33,prinz 36, prinz 4o, ACM arcoa,
najvedjiprispevekpa sem imel pri projektu
skagen5o, kjer sva s kolegom inZenirjem Lu-
Pft
pri
ex
kom Zagarjem,daneszaposlenimv podjetju
Akrapovid, delovala kot zelo uspedentim.
Po Seawayuse je va5a pot nadaljevalav
Italiii pri druibi Nuvolari-Lenard?
lB: Iz Seawayasem Selv Italijo v oblikovalski
studio Nuvolari-Lenard,kjer je partner Slovenec Dan Lenard. Ta studio je za razliko od.
Seawayausmerjen samov dizajn, kar pomeni
vei projektov v krajbem iasu, to pa je bilo s
stalidda>udenca<zelo dobro. Tam sem delal
kot zunanji partner 3 leta. Moja vloga je bila
3D modeliranje zunanjosti,pri nekaterihprojektih pa sem vodil tudi pripravo generalnih
nairtov notranjosti.Zunanjostin notranjost
se na jahti prepletata in teZko je oblikovati
samo zunanjost oziroma samo notranjost, istoaasnosedela in kontrolira oboje. ZDanom
Lenardom sva zelo dobro sodelovala.Pripravi1je osnovni koncept in vizijo izgl,eda,jaz pa
sem to konkretiziral do podrobnosti in v 3D
obliki preneselv radunalnik. RadunalniSki
3D model je daneskondni izdelek in rezultat
oblikovanja, ki je osnova za vse viz:ualizacrje
in samo izdelavo.Delali smo na plovilih, megajahtah med 4o in 85 metrov dolZine.
Ko ste se vrnili v Slovenijo, ste sodelovali na
prciektu soraya 46?
JB: Ja, gre za moj prvi, povsem samostojwww
val-navttKa.neI
IB
za
im
kn
ve
tat
le
na
ZA
So
ni projekt oziroma projekt v okviru mojega
studia UNIELLd. V dasupred recesijoje bila
navtika nekaj let v neverjetnemvzponu in
porastu.Skupinainvestitorjevjev tem videla
svojo prilo2nost in mi zaupala oblikovanje,
kar sem jim poskuSalvrniti s karsedaveliko
angaZiranostjoin predanostjoprojektu. Soraya46 je rzpodrivna,Stiripalubnamegajahta,
dolga 46 metrov, Siroka9 metrov, za 12gostov
in 9-dlanskoposadkoter z vsemi standardnimi zahtevami,ki jih plovilo te dolZinepotrebuje. Nar,'tidnasrenja je zelo konservativna
in prevedrevolucionarniprojekti niso vedno
prodajni zmagovalci, ampak nekaj inovativnosti je vseenopotrebne.Soraya46 je zadosti
drugadna,da ponuja nekajved,desarpodobne barke nimajo.
Bojda pripravljate vedji model soraya 70!
JB: Soraya7o je nadaljevanjeserijejaht soraya, ki se izdelujejo na jugu Turdije. Vizualni elemerui,ki so bili razpoznavnina prejSnjemmodelu, mehkoba linij in nekoliko bolj
,edgeudetajli ter helidrom na premcu, so se
ponovili. Konceptualno gre za popolnoma
drugo plovilo s Sestmetrskimbazenom,sa
lonom s stropom ved kot 3,5 metra vi5ine
in stekleno steno. Lastni5ki apartma s svojo
zasebnoteraso,so tudi elementi,ki so novi
oziroma se pojavijo pri de daljiih jahtah. V
na5em primeru pa je to prednost, ki jo bo
potrebno izpostaviti pred tekmeci.
Projekt, s katerim se sedaj ukvariate, ie
priprava nairtov za oblikovanje ladie tipa
explorer. 6emu je ta barka namenjena?
JB:Explorer tip jahte je nadelomanamenjen
za raziskovanjepo severnih morjih. Kotjahta
ima razpored volumnov sorazmerno pomaknjen naprej proti premcu, s tem pa ostane
velik volumen v krmnem delu. To je osnovna
razlika od drugih jaht, ki je vidna 2e na daled. V naiem primeru smo dodaten prostor
na krmnem delu zgornje palube uporabili
zabazen.
Soraya70
Ali pomeni, da je barka tega tipa drugadna
od tistih obidajnih za Sredozemljeali
Karibe - ima lce razredza plovbo po ledenih
morjih, ima vgrajeno bolj trdno strukturc ali
druga6no klimatizacijo, ladia je bolj zaprta?
JB:Z zaprtimivolumni smo bili zelo na meji
5oo bruto ton, kar je meja za klasifikacijoin
nadin izdelave.Zavestnosrno jo prestopili,
barko 5enekoliko podaljdali,izdelavabo bolj
robustnain bolj varna,trina cenaplovila bo
viSjain naroinik seje odloiil, da bo Ice razred, ki gre po navadi s takinim plovilom,
tukaj izpustil.
V zadnjem 6asu sodeluiete pri nasi domadi
ladjedelniciElan in to za motornidel?
JB:Motorni del Elanaje dobil novegalastnika, novo vodstvo in zavelje nov veter.Zadeva
je zatela fulrkcionirati po povsem normalnih trZnih zakonitostih in lahko povem, da
sem zelo vesel,da sem lahko del te zgodbe.
To je nadaljevanjelinije elan power, ki ima
trenutno najvedjobarko dolZine 48 devljev.
Zdaj bi i1i na dolZino53devljev,to je okoli 16
metrov, s trdo streho, drsnimi vrati v salonu,
centralnokrmilno konzolo in tremi kabinami
v podpalubju, centralno lastniSkoter dodano
skipersko kabino na krmi. Gre za nadaljevanje dosedanjelinije, s tem, da bomo pozneje
dodali tudi razlidicos sondnopalubo. To je
koncept, ki v zadnjem obdobju prevladuje in
ima logidno uporabno zasnovo.Tekmovali
bomo z absolutom,atlantisom.marquisom.
sesso,salpoin windyjem. Cenovno sebomo
umestili nekjev srednjemdelu.
Kdaj pri6akujemoelan 53 HTvvodi?
JB:Na sejmuv Cannesuleta zon.
lz dosedanjega razgovoraugotavliam, da se
v glavnemukvariatez motornimijahtami,
kaj pa je z jadrnicami?
lB: V nar,tikije tako, da se sami uporabniki
plovil delijo na ljubiteljejadrnic in ljubitelje
motornih bark in tako setudi oblikovalci na-
Motorni del Elanaje dobil
novega lastnika, novo vodstvo
in zavelje novveter, Zadeva
je zacela funkcionirati po
Oovsem normal nih tr2nih
zakonitostih in lahko oovem.
da sem zelo vesel,da sem
lahko delte zgodbe.
vadno delimo. Nisem 5eimel priloZnosti oblikovati jadrnice,vendar seje ne bi branil.
Kako potekajo razgovori med narocnikom
in oblikovalcemali drugaie povedano,
kak5naje ta povezavamed narodnikom in
oblikovalcem, koliko je intenzivna, kdo ima
glavno besedo, ali mora oblikovalec strogo
upostevati navodila narodnika ali Iahko
neke njegove zahteve spr€meni, omili?
JB: Oblikovalec mora vsekakor voditi svojo
linijo, ki pa mora upodtevatiZeljenarodnika, vendar ne dobesedno.Oblikovalecmora znatr razbratr Zeljo in zahteve narodnika,
ter to preoblikovati, nadgraditi in vgraditi v
oblikovanje, za katerim stoji in v vseh todkah
zadovoljuje narodnika.
To pomeni, da narcdnik postavi zahtevo
nekega osnovnega koncepta, podrobna
obdelava koncepta pa je naloga
oblikovalca?
fB: Po navadije tako, ni pa nujno. Pristopik
novemu projektu so zelo razlidni. Lahko je
to nadaljevanjelinije, ki jo je potrebno upoitevati in ima neke zastavljenezakonitosti
ter svojestrankeoziroma gre za popolnoma
nov koncept, kjer se bo zastavilanova linija
ali flota bark. Nov konceptje lahko predlagan
s strani oblikovalca oziroma narodnika, z Ze
izoblikovano idejo o novem plovilu, ki izhaja rz njegoveosebnepotrebe oziroma iz neke
trZne niSe,ki jo je zaznal.Lodimo tri tipe na-
www.val-navttKa.nel
SEPTEMBEF2O1OI 63
Soraya 46
roanikov.Lahko je lastnik ladjedelnice,ki je
navadnoizkuiena stranka,ki ve, kaj hodein
pozna trg, potem je investitor, ki vidi v navtiki svojo poslovno priloZnost in potrebuje
nasvetstroke. In ne na zadnjeje tu kondni
uporabnikjahte,ki izhajaiz svojihspecifidnih
potreb,velikokratpovsem rornantidnihZelja
in sanj, vendar 5e vedno ne zanemarjadejstva,da bi plovilo iez neko obdobje solidno
prodal in ne izgubilprevec.
Zadevaje precej dvostranska, tokovi
potekaiood oblikovalcado naro6nikain
nasprotno, toda vseeno se ne moremo
znebiti ob6utka,da narodniknarekuje
osnovno reSitev?Na primer narodnik ho6e
imeti rumeni dimnik, ali mu ga narisete?
JB:Citiral bom najbolj znanegaoblikovalca
jaht v zgodovini,AvstralcaJonaBannenberga. Povedalje: >Strinjamse,to je va5abarka,
toda vedno ne bo va5abarka,jaz pa bom vedno njen oblikovalec".Sevedazadevani tako
in zaupanjerned
irno bela,greza sodelovanje
nrroL'llikomin oblikovalcenr.e e bi narocnik
pri3el z neko tak5no idejo, pomeni, da ima
zelospecifidenrazlogozirourar-rezaupaoblikovalcupri njegovihoclloiitvah.
V zadnjem obdobju so zelo izpostavljeni
predpisio izdelaviplovil po konvencijah,kot
so SOLAS,MCA in podobno, Kako je s tem
pri oblikovanjuplovil?
J13:
)ahteso trZno blago in tip klasifikacijeje
n-rerilo,ki barko cenovnopozicionira.Ko se
stranl<aodlodi za dolodenoklasilikacijo,le-ta
postavljapravilaizdelaveter varnostina 1adji in na oblikovalcuje, da te stvari upoiteva.
Tu govorimo o poloiajih vodotesnihprekatov,varnostnihizhodih, clebelinistenin vrat,
protipoZarnemusister.nu,
reievalnih splavih
poloZajih,zain obroiih, njihovih pravilr.ril"r
dovoljenihitrosti uporabeipd.
Znanoje, da je doliina okrog 50 metrov
tudi meja okrog 5OObruto ton. Kako
kot oblikovalec skrbite, da se ta kriterij
uposteva - zmanjSujetevolumen, krajSate
saloneali kako drugade?
l l t : T e h 5 o o b r u t o t o n s e n a n a s an a z a p r te prostore.Do neke meje se to da zaobiti
z z r r r u n j i a r r j ezma p r t i l rv o l u r r n o vn a r a ( u r r
vedjihzunanjihpovrSin.Pravtako zaprtiprostori, ki ne presegajokvadratnegametra, ne
itejejo. Petdesetmetrov clol2inein jahta pod
zelote2koiz5oo bruto ton pa je k-ljubter-r-ru
vedljiva,sploh,ker je izvajar.rje
tegapredpisa
v zadnjerndasubolj dosledno.Sevedapa prekoraditevteh limitov ni nujno slaba,prinese
nekajvedstroikov pri izdelavi,vendarsetudi
cer-ra
barki zviia.
Kak5niso dana5njitrendi pri oblikovanju
jaht? Te so prostorne, agresivne in
dinamidne!
J13:la, tako je. Priznamoali ne,jahtaje >show
ofi,,. Bolj kot sam "perfbrn'rance"je velikokrat
pomernbnejiiagresivenali pa r-rami3ljeno
aerodinamiien videz, ki ni nujno, da izhajaiz
plovnih lastnostijahte. Gre za prepletanje
uporabr-rostinotranje razporeditve,velikih
oken, r,eliko svetlobeir-rdodatnin-rirebitvarni. Te omogodajougodno bivanje ozirorna
p l o v b op o r n o r j uz a g r e s i v u i nzru u a n j i r nv i
64
SEPTEMBER 2O1O
clezom,ki vzbujapozornost.lahta Lepo svoji
clefinicijimora bit >)eye
catcher<.
Kaksni so trendi notranje opreme?
Je to klasidniangleskislog, moderni
minimalistidnislogi ali kaj drugega?
Trebaje razumeti,kak5naje tradicionalJ13:
na >klientela<teh jaht, ki pa seje zadnjaleta
zelo spremenila.Klasitna notranja oprema
ir.rslog, ki je bii prilagojer.rtradicionalnim,
nekolikostarejSimstrankam,sev zadnjiletih
predvsempo zaslugivdora Stevilnihmlajiih
ruskih strank spreminjav nekoliko boij mociernega,a 5e vedno na pogled bogat slog.
Posebnostpa so strankez BliZnjegavzhoda s
svojinrispecifiinimi zahtevami.
Kot oblikovalca,ki ima:e nekaj izkusenj,
ki je videl veliko bark, ki poznaveliko
oblikovalcev,vas vpraSam,katera motorna
jahta vam je najbolj pri srcu?
ilt: ee me direktno vpra5atein pridakujete
direktenodgovor,bi tako r-rahitro rekel,da je
to motorna jahta Pelorus(ladjedelnicaLiirssen, dol2ina 1r.4,9metrov, 5.137ton, oblikovalec zunanjostiTim He1'wood,notranjosti
TerenceDisdale- opombaar.torja).V svojem
stylingu in konceptuje zadosti drugadnain
viedlra,da je za sebojZepotegnilaposnemovalce in uporabo nekaterih novih reiitev v
smislu razporeditveprostorov.
Kateri oblikovalec ali kateri arhitekt vam
je tako najbolj pri srcu oziroma ga najboli
cenite?
il3: Med temi vzorniki je vsekakorfon Banr.renberg,ki najbolj izstopa, saj je zaietnik
oblikovanjamodernih jaht, kot jih poznamo
danes.fahte,ki jih je oblikoval z danainjimi
odmi, ne izgledajovei tako revoiucionarne,
kot so bile v svojemtasu, od sredinesedemdesetihdo konca devetdesetih,vendar so 5e
vedno lepotice,vrednepogledair-robdudovanja. Med vodilne oblikovalcejaht danaSnjega
dasapa sicersodijo studio Nuvolari-Lenard,
Tirn Hepvood s Pelorusomin Carinthio VII,
in predvsemEspenOino, ki je verjetno trenutno prvo ime. Tu je 5enekajstarej5ihimen,
ki so bolj v zatonukot ne, ter nekaj novej5ih
studiev, ki pokrivajo vrzel in med katere se
prebijamtudi sam.J
www
val-navttka
net