docČrna Gora, Albanija, BiH - Ladjedelništvo in navtični trg
download 
Report Transcription
Črna Gora, Albanija, BiH - Ladjedelništvo in navtični trg
Območna zbornica za severno Primorsko E.I.N.E. Raziskava trga Črna gora, Bosna in Hercegovina in Albanija Ledjedelništvo in navtični trg November, 2013 Vsebina 1. Uvod 3 2. Ladjedelništvo in navtični trg – Črna gora 4 3. Ladjedelništvo in navtični trg – Albanija 6 4. Ladjedelništvo in navtični trg – Bosna in Hercegovina 10 5. Podjetja – navtika in ladjedelništvo 5.1. Črna gora 5.2. Albanija 5.3. Bosna in Hercegovina 11 11 16 19 6. Sejmi 22 7. Organizacije in združenja 23 8. Informacijski viri uporabljeni v poročilu 24 Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 2 1. Uvod Med državami Južnega Jadrana je najbolj zanimiva navtična destinacija Črna gora in navtični turizem se v Črni gori pospešeno razvija. Črna gora je na področju navtike zelo zanimiva tudi za tuje investitorje in v črnogorsko navtično infrastrukturo vlagajo investitorji z vsega sveta. Najpomembnejša investicija v Črni gori na področju navtike je izgradnja marine Porto Montenegro v zalivu Boke Kotorske, ki je v nekaj letih postala tretja največja marina za mega in luksuzne jahte v Mediteranu. Zaradi prihoda tujih investorjev se v Črni gori razvijajo tudi spremljajoče storitve kot so prodaja, najem in vzdrževanje jaht in jadrnic ter druge storitve. Za tuje investitorje je zelo zanimiva tudi edina črnogorska ladejedelnica Bijela, ki jo nameravajo investitorji specializirati kot ladjedelnico za popravilo luksuznih jaht. Nekatere črnogorske luke kot je na primer tudi največje črnogosko pristanišče Bar so že bile privatizirane in tuji investitorji v njih obnavljajo in gradijo nove marine. Dobre pogoje za razvoj navtike in navtičnega turizma ima tudi Albanija, ki ima ob Jadranu 450 km obale. Infrastruktura za razvoj navtike v Albaniji je zaenkrat zelo slabo razvita. Albanija v preteklosti v razvoj navtike ni vlagala. Velik vpliv na razvoj ima še vedno tudi moratorij na motorna plovila, ki je bil uveden, da bi preprečili tihotapljenje ljudi in mamil med albansko obalo in obalama Grčije in Albanije. Edino urjeno pristanišče za jahte na albanski obali je marina Oricum, ki ga upravljajo italijansko podjetje. Tudi ladjedelništvo je v Albaniji slabo razvito. Največ možnosti za razvoj navtike in ladjedelništva je v pristaniških mestih Drač, Vlora, Saranda in Shengjin preko katerih se odvija pomorski promet. Pristanišči drač in Vlora sta povezani tudi z italijanskimi lukami. Albanska vlada se zaveda potencialov in ugodne geografske lege države za razvoj navtike in to področje obravnava kot enega od ključnih dejavnikov za razvoj države. Infrastruktura v labanskih pristaniščih se obnavlja med drugim tudi s pomočjo mednarodnih projektov, ki so sofinancirani s sredstvi EU in Svetovne banke. Pričakujemo lahko tudi prihod tujih investitorjev, ki bodo pospešili razvoj navtike v Albaniji. Pomorske dejavnosti v Bosni in Hercegovni so omejene. Obala Bosne in Hercegovine je dolga 21 km in popolnoma obdana s hrvaškim teritorialnim morjem. Kjub temu je Bosni in Hercegovini nekaj uspešnih proizvajalcev čolnov, jaht in drugih plovil. Lokalna podjetja, ki delujejo v sektorju navtične industrije sodelujejo s tujimi proizvajalci kot dobavitelji delov in opreme. Več podjetij iz Bosne in Hercegovine pa sodeluje z ladjedelnicami v sosednjih državah in delajo kot podizvajalci pri montaži in konstrukciji ladij. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 3 2. Ladjedelništvo in navtični trg – Črna gora Črna gora s svojo pestro ponudbo postaja zelo zanimiva navtična destinacija. Njena lega omogoča odlične razmere za navtični turizem. Črna gora ima okoli 300 kilometrov obale in navtični turizem se v Črni gori pospešeno razvija. Po podatkih svetovne turistične organizacije je Črna gora najhitreje rastoča turistična destinacija na svetu. V naslednjem desetletju se pričakuje več kot 10% letna rast črnogorskega turizma. Prihodki od turizma bodo v leti 2017 znašali že 1.8 milijarde evrov (Vir: http://www.visitmontenegro.com/article895.htm). Črnogorsko obalo odkriva tudi vedno več tujih vlagateljev. Najpomembnejša tuja investicija, ki je zelo pospešila razvoj navtičnega turizma in posledično tudi celotne navtične industrije v Črni gori je Porto Montenegro, http://www.portomontenegro.com, ki se nahaja v zalivu Boke Kotorske in je 7 kilometrov oddaljeno od mednarodenga letališča v Tivtu. Marina Porto Montenegro se lahko kosa z najboljšimi svetovnimi marinami in je samo v nekaj letih postala tretja navečja marina za mega jahte v Mediteranu. V marino je investiral kanadski bilijonar Peter Munk, soinvestotorji pa so Lord Jacob in Nathaniel Rothschild iz Velike Britanije, Bernard Arnault, ustanovitelj podjetja Louis VuittonMoet Hennessey (LVMH) in Oleg Deripaska iz Rusije. Marina ima 250 zagotovljenih privezov za jahte dolžine od 12 do 150 metrov, v načrtu Slika 1 - Obala Črne gore, Vir: Google Maps pa je gradnja dodatnih 185 privezov, od katerih jih bo več kot 50 namenjenih superjahtam, daljšim od 45 metrov. Marine obstajajo tudi v mestih Herceg-Novi, Kotor, Budva, http://www.marinabudva.com, Bar, http://www.marinabar.org in Ulcinj, v načrtu pa je gradnja še nekaterih marin vzdolž črnogorske obale. V začetku leta 2014 se bo v Tivtu začela gradnja nove marine, katere investitor bo črnogorsko podjetje MCC, http://www.montenegrocharter.com in bo namenjena jadralcem in ter lastnikom jadrnic dolžine do 20 metrov. Načrtuje se gradnja 250 privezov. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 4 Vzdolž obale je tudi veliko manjših pristanišč in mest ob obali, kjer je mogoče varno sidranje. Edina večja ladjedelnica v Črni gori je Jadransko brodogradilište Bijela, http://www.asybijela.com, ki je bila ustanovljena leta 1927 in je največja remontna ladjedelnica v južnem Jadranu. Ladjedelnica in ima dva plavajoča doka dolga 250 m in184 m in pomol dolg 1200 m. Glavna dejavnost ladjedelnice je popravilo ladij, poleg tega pa ladjedelnica gradi tudi manjša plovila, kot so tovorne ladje, pontoni in delovne platforme. Ugodno podnebje omogoča delo skozi vse leto, ladjedelnica popravi med 70 do 80 ladij na leto. Jadransko brodogradilište Bijela je zelo zanimivo za tuje vlagatelje. Za vlaganje se zanimajo tudi lastniki marine Porto Montenegro, ki leži na drugi strani zaliva in bi jo radi preoblikovali v remontno ladjedelnico za luksuzne jahte. Za nakup ladjedelnice se zanimajo tudi turški, finski, estonski vlagatelji. Za investiranje v ladjedelnico Bijela se zanima tudi italijansko podjetje Fincantieri, http://www.fincantieri.it, ki ima sedež v Trstu in je ena največjih ladjedelniških družb na svetu in podjetje Azmont Investments http://azmont.com/aboutus.html z lastniki iz Azerbejdžana, ki v bližini mesta Herceg-Novi skupaj s podjetjem Alec, http://www.alec.ae/ iz Združenih arabskih emiratov gradi luksuzno turistično naselje velikosti 190.000 m2, ki bo končano leta 2016. Veliko zanimanje velikih svetovnih vlagateljev kaže na velik potencial črnogorskega navtičnega turizma. Med zadnjimi večjimi privatizacijami je tudi prodaja 62% deleža Luke Bar turškemu investitorju Global Ports Holding (GPH), http://www.globalports.com.tr/, ki je upravljavec treh vodilnih pristanišč v Turčiji, ki namerava v Baru vlagati tudi v pristanišče za križarske ladje in luksuzne jahte. Njihov cilj je, da Luka Bar postane vodilno pristanišče za trge Srbije, Kosova Albanije, Makedonije in Bolgarije. Zaradi vstopa Hrvaške v EU v Črni gori pričakujejo kratkoročne pozitivne učinke na navtični trg. Z vstopom Hrvaške v EU 1. Julija 2013 morajo državljani EU, ki imajo svoja plovila registrirana pod tuji zastavo in začasno uvožena na Hrvaško urediti svoj status in jih uradno uvoziti na Hrvaško, jih registrirati in plačati 25% DDV. Črnogorci zato pričakujejo, da bodo nekateri lastniki jaht in jadrnic preselili svoja plovila v marine v Črni gori in se tako izognili plačila dajatev ob uvozu. Davčni svetovalci pa opozarjajo, da je lastnikom s tem vseeno onemogočena plovba v slovenskih, hrvaških in italijanskih teritorialnih vodah, saj za plovila ni plačan DDV. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 5 3. Ladjedelništvo in navtični trg – Albanija Albanija ima ob Jadranskem morju približno 450 km obale in ugodne naravne pogoje za razvoj navtičnega turizma, ladjedelništva in navtične industrije vendar Albanija ni pomorska država in ima zelo slabo razvito infrastrukturo. Albanija je zadnja evropska država, ki je prešla iz centralno planskega v tržno gospodarstvo in je najrevnejša evropska država. Industrijski sektor predstavlja približno 20% BDP, albansko gospodarstvo pa je v veliki meri odvisno od zunanje institucionalne pomoči. Navtični turizem in celoten sektor navtične industrije v Albaniji obstaja v zelo omejenem obsegu, kljub temu, da ima država zelo ugodne naravne pogoje za razvoj ladjedelništva in navtike. Morska obala predstavlja kar 1/3 celotne državne meje Albanije. Albanska vlada se zaveda potencialov in ugodne geografske lege države zato vprašanje razvoja navtične industrije in pomorskega prometa obravnavajo kot enega od ključnih dejavnikov gospodarskega razvoja države in imajo v planu modernizacijo in izgradnjo Slika 2 - Obala Albanije, Vir: Google Maps novih pristanišč na obalnem območju. Zaenkrat je naveč problemov in hkrati tudi razvojnih potencialov na področju pomorske zakonodaje, izvajanja zahtev mednarodnih pomorskih konvencij, varnosti v pristaniščih, navigacijskih sistemov za varno plovbo in na področju varstva okolja ter poslovne kulture. Leta 2005 je albanska vlada pod pritiskom EU uvedla moratorij na motorna plovila. Moratorij je del prizadevanj, da bi preprečili tihotapljenje. Zakon je prizadel okoli 2000 albanskih lastnikov gliserjev. Cilj moratorija je bil ustaviti tihotapce ljudi in drog, ki so uporabljali Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 6 gliserje za tihotapljenje med albansko obalo in obalama Italije in Grčije. V obdobju moratorija so imela dovoljenje za plovbo samo majhna motorna plovila in manjši čolni. Zaradi tesnejšega sodelovanja med Albanijo in njenimi sosedami je po letu 2000 prišlo do padca uporabe gliserjev za tihotapljenje drog in ljudi, vendar je bil moratorij vseeno uveden in ostal v veljavi do letošnjega leta. V albanskem parlamentu je bilo v preteklih letih veliko pobud za odpravo moratorija in na področju reforme pristaniških koncesij. Po zadnjih informacijah je bil po sedmih letih moratorij odpravljen. Albanci pričakujejo, da bo imela odprava moratorija zelo pozitiven vpliv na ekonomski razvoj v mestih ob albanski obali. Eno od turističnih območij, ki jih je moratorij močno prizadel je območje v okolici kraja Radhima z večjim številom hotelov in pristaniščem Radhima, ki leži približno 9 km od pristanišča Vlora. Pristanišče danes uporablja albanska policija kot skladišče za zaplenjena plovila. V Albaniji sicer obstajata dve koncesiji za marine. Edino pristanišče za jahte je Marina di Oricum, http://www.orikum.it/, ki je v koncesiji italijanskih investitorjev Gruppo Giorgi, http://www.gruppogiorgi.it v zalivu Vlora s kapaciteto okoli 625 privezov ter z vso pripadajočo infrastrukturo in hotelom. Drugo pristanišče s koncesijo, ki pa še ni zgrajeno, je Porto Palermo, ki leži južneje ob obali v bližini kraja Himarë, kjer leži vas z 12 bungalovi in je prav tako eno od turističnih območij s potencialom za razvoj navtike. Ladjedelništvo je v Albaniji slabo razvito in Albanija nima večjih ladjedelnic, razen ladjedelnice Durrës-Gdansk Shipyard SA v Draču, ki je specializirana za gradnjo tovornih in ribiških ladij. V ladjedelnici je zaposlenih 260 delavcev. Druga ladjedelnica Pasha Liman je namenjena izgradnji vojaških ladij in leži v zalivu Vlora, kjer ima svojo bazo tudi albanska mornarica. Ladjedelnica je bila v lanskem letu obnovljena v sodelovanju z družbo Damen, http://www.damen.com iz Nizozemske. V Albaniji sicer obstaja nekaj proizvajalcev športnih čolnov, ki pa jim je moratorij uničil trg, poleg tega obstaja tudi nekaj proizvajalcev delov za italijanske proizvajalce plovil. Albanska ladijska flota za tovorni ladijski promet je organizirana kot državno podjetje. Skupna nosilnost ladij je okoli 100.000 ton. Nekaj je tudi zasebnih lastnikov tovornih ladij. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 7 Večina ladij je starih in slabo tehnično opremljenih. Celoten sektor je nerazvit, tako z vidika tehnične opremljenosti, kot tudi z vidika vodenja. Pomorski promet poteka med štirimi glavnimi pristanišči Drač, Vlora, Saranda in Shengjin. V pristaniških mestih je tudi največ infrastruktre in možnosti za razvoj navtičnega turizma in industrije. Infrastruktura pa je zelo slaba in pristanišča so slabo opremljena zato je obnova pristanišč nujna. Največje pristanišče v Albaniji je Drač (Durrës), http://www.apdurres.com.al/ preko katerega gre 75 % albanskega ladijskega prometa je od glavnega mesta Tirane oddaljeno 38 km. V pristaniških mestih je tudi največ infrastruktre za razvoj navtične industrije. Preko pristanišča Drač se poleg tovornega prometa odvija tudi potniški promet in pristanišče Drač je s trajektnimi linijami povezano z italijanskimi pristanišči Bari, Brindisi, Trst in Ancona. V pristanišču Drač se s sredstvi Svetovne banke, Evropske Unije in Evropske investicijske banke sofinancirajo projekti obnove, nadgradnje in izboljšanja pristaniške infrastrukture. Dva najpomembnejša projekta sta izgradnja potniškega terminala za trajekte, ki je sofinanciran s sredstvi EIB in EBRD v višini 22 milijonov evrov in razširitev pristanišča za razsute tovore, ki ga EIB in EBRD sofinancirata v višini 35 milijonov evrov. Na podlagi koncesijske pogodbe je severno od Drača podjetje Romano Port JSC, http://www.romanoport.com.al, zgradilo pristanišče za pretovor nafte in plina. Trenutno je na območju tega pristanišča zgrajen rezervoar za olje s kapaciteto 20.000 m3 in rezervoar za utekočinjeni naftni plin s kapaciteto 10.000 m3. Pristanišče je v lasti podjetij RIRA Oil, http://www.riraoil.com/ in Inter Gaz. Drugo najpomembnejše albansko pristanišče je Vlora, ki leži približno 90 km južno od pristanišča Drač. V pristanišču Vlora se odvija potniški in tovorni promet. Preko pristanišča Vlora Albanija izvozi in uvozi okoli 10% blaga. Pristanišče Vlora je s trajektnimi linijami povezano z italijanskim pristaniščem Brindisi. Tudi pristanišču Vlora se obeta nova investicija v izgradnjo pomola in doka za trajekte. Koncesijo za izgradnjo terminala za pretovor nafte in plina v pristnišču Vlora je dobilo italijansko podjetje La Petrolifera Italo, http://www.gruppopir.com/en/la-petroliera-italoalbanese, ki je zgradilo nov terminal za oskrbo balkanskih trgov ob evropskem koridorju VIII. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 8 Pristanišče Shengjin se nahaja približno 60 kilometrov severno od pristanišča Drač in je specializirano za razsute tovore in gorivo. Tudi v pristanišču Shengjin planira albanska vlada obnoviti infrastrukturo in povečati pristaniške zmogljivosti in izboljšati infrastrukturo za varnost plovbe. Obnova pristanišča se financira iz državnega proračuna. Osrednji del projekta je izgradnja novega pomola za tovorne, potniške ladje in trajekte ter novega potniškega terminala. Albanija namerava zgraditi tudi avtocesto Drač - Kukes - Morine in s tem bo pristanišče Shengjin postalo pomembno za dostop Kosova do morja. Pristanišče Saranda leži okoli 160 kilometrov na južno od pristanišča Drač in je namenjeno predvsem potniškemu prometu. Obnova pristanišča poteka s proračunskimi sredstvi in posojili Svetovne banke za turistične destinacije. Navtični sektor v Albaniji ima prihodnost. Na eni strani raznolika obala Albanije ponuja dobre pogoje za razvoj navtičnega turizma, na drugi strani pa v Albaniji dolgoročno vidijo potencial tudi tuji proizvajalc plovil in navtične opreme. Albanija je tudi lokacijsko blizu italijanskim in drugim tujim proizvajalcem plovil. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 9 4. Ladjedelništvo in navtični trg – Bosna in Hercegovina Jadranska obala Bosne in Hercegovine je dolga 21 km in popolnoma obdana s hrvaškim teritorialnim morjem. Zaradi tega so pomorske dejavnosti v državi zelo omejene. Edino pristanišče na obali Bosne in Hercegovine je Neum, kjer je plovila možno privezati le bočno na pomolu. Prostora je za 5 ali 6 plovil. V Bosni in Hercegovini sta tudi dve rečni pristanišči na reki Savi v Brčkem, http://www.lukabrcko.ba/ in v Bosanskem Šamcu. Navtični sektor v Bosni in Hercegovini trenutno temelji na prizadevanjih posameznih podjetij, ki sodelujejo kot dobavitelji podjetjem iz navtične industrije drugih držav in na posameznih investitorjih, ki vlagajo v proizvodnjo čolnov in jaht. Kot dobavitelji delov in navtične opreme pa pri tem sodelujejo tudi lokalna podjetja. V Bosni in Hercegovini je tudi nekaj proizvajalcev čolnov in jaht, ki so partnerji tujih podjetij. Kot na primer podjetje Smiljevac Prom, http://www.smiljevacprom.com, ki sodeluje z avstrijskim podjetjem Sunbeam Yachts. V Bosni in Hercegovini je tudi več proizvajalcev gumijastih čolnov in drugih plovil za šport in rekreacijo, kot so podjetja AD nautic, http://www.prevent.ba, ki je bilo v preteklosti last slovenskega podjetja Prevent, podjetje Akvasport, http://www.akvasport.ba in podjetje Rissportnautik, http://www.nautic.ba, ki je vodilni bosanski proizvajalec gumijastih čolnov z dolgoletno tradicijo. Bosna in Hercegovina je znana po kakovostni delovni sili zato več podjetij, ki se ukvarja z izdelavo kovinskih konstrukcij sodeluje z ladjedelnicami v sosednjih državah (Hrvaška, Srbija) in proizvaja opremo za ladje in jahte ali delajo kot podizvajalci pri montaži in konstrukciji ladij, kot sta na primer podjetji 4.Septembar, http://www.ad4septembar.com in podjetje Inox Ajanović, http://www.inox.ba. Slika 3 - Obala BIH, Vir: Google Maps V Bosni in Hercegovini je tudi nekaj lokalnih trgovcev in distributerjev, ki plovila in navtično opremo tujih blagovnih znamk prodajajo kupcem iz Bosne in Hercegovine. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 10 5. Podjetja – navtika in ladjedelništvo 5.1. Črna gora Podjetje Jadransko brodogradilište AD Bijela Naslov 85343 Bijela, Črna gora Telefon in faks Email T:+382 (0) 31 671 080 F: +382 (0) 31 671 108 [email protected] Internet http://www.asybijela.com Profil podjetja Največja ladejedelnica za popravilo ladij v južnem Jadranu. Podjetje Monte Marine Yachting Naslov Poslovni centar Riviera 85330 Kotor Črna Gora Telefon in faks T: +382 32 302 380 F: +382 32 302 381 M: +382 63 214 001 Email [email protected] Internet http://www.yachtmm.com Profil podjetja Načrtovanje, izgradnja in servisiranje različnih plovil za prevoz potnikov in športne namene. Podjetje OMC Naslov OMC Marina Sv. Nikola Obala 13. jula b.b Bar, Črna gora T/F: +382 (0)30 313-911 M: +382 (0)69 030-602 M:+382 (0)67 829-260 [email protected] [email protected] http://www.omcmarina.com Telefon in faks Email Internet Profil podjetja Marina in podjetje za opremljanje in servisiranje jaht ter prodajo navtične opreme, jaht in čolnov in spremljajoče aktivnosti. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 11 Podjetje Luka Bar A.D. Naslov Email Obala 13.jula bb, 85000 Bar Črna gora T: +382 (0)30 300 590 F: +382 (0)30 300 444 [email protected] Internet http://www.lukabar.me Profil podjetja Pristanišče. 62% delež luke bar je bil pred kratkim prodan turškemu investitorju Global Ports Holding (GPH), http://www.globalports.com.tr/. Podjetje Kotormar d.o.o. Naslov Email Park Slobode 1 85330 Kotor Črna gora T:+382(0)32 325 569 M:+382(0)67 433 000 [email protected] Internet http://www.kotormar.com/ Profil podjetja Pomorska agencija za oddajo, servisiranje in oskrbovanje mega jaht. Agencija nudi storitve v vseh črnogorskih marinah in pristaniščih. Podjetje Oprema d.o.o. Naslov Telefon in faks Bulevar Vojislavljevića 68, Podgorica Črna gora T: +382 20 641 330 T : +382 20 641 290 F: +382 20 641 330 Internet http://www.businesssite.me/OPREMA%20DOO%20PODGORICA/OPREMA_DOO_PODGORICA.html Profil podjetja Oprema d.o.o. je uvoznik in distributer za nekatere vodilne blagovne znamke na področju navtike: Quicksilver, Mercury, Arvor, Valiant. Telefon in faks Telefon in faks Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 12 Podjetje Boatservice d.o.o. Naslov Telefon in faks Škaljari bb 85330 Kotor, Črna gora T: +382 69817024 Email [email protected] Profil podjetja Distributer blagovne znamke Elan Yachts v Črni gori. Podjetje MC Marina Budva Naslov Email Mediteranska br. 4 85310 Budva Črna gora T: +382 33 451 059; +382 33 451 999 F:+382 33 453 856 [email protected] Internet http://www.marinabudva.com/ Profil podjetja Marina, ponudba servisnih storitev, popravila in vzdrževanje plovil, prodaja navtične opreme in spremljajoče aktivnosti. Podjetje Saniteko Boats Naslov Email Vojislavljevića 40 Podgorica Črna gora T: +382 20 643 301 F: +382 20 643 302 M: +382 69 351 610 [email protected] Internet http://www.sanitekoboats.com Profil podjetja Zastopnik in distributer za blagovne znamke Sessa Marine, MAR CO, Key Largo in Tecnoresin, navtične opreme Lowrance, Fusion, Simrad, Shakespeare in spletne trgovine za navtiko Wasi, http://wasi.hr/Index.htm. Telefon in faks Telefon in faks Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 13 Podjetje Jadroagent Bar Doo Naslov Email Obala 13. jula 2 PO BOX 10 85000 Bar Črna Gora T:+382 (0) 30 315 996 T:+382 (0) 30 311 005 [email protected] Internet http://www.jadroagentbar.com Profil podjetja Pomorski in špediterski agent, storitve oskrbe in popravil ladij v vseh črnogorskih lukah. Podjetje MENNYACHT d.o.o. Budva Naslov Email Promenada, Budva, Črna gora M: +381 644 545 345 M: +381 694 751 060 M: +381 644 545 345 M: +381 694 751 060 e-mail: [email protected] [email protected] Internet http://www.mennyacht.com/montenegro Profil podjetja MENNYACHT Group je ekskluzivni distributer za osem blagovnih znamk proizvajaca Ferretti Group, v državah Srednje in Vzhodne Evrope (Ferretti, Pershing, Itama, Bertram, Riva, Mochi Craft, CRN in Custom Line). Podjetje S-NAUTICA D.O.O. Naslov Email Marina Porto Montenegro 85320 Tivat, Črna gora T/: +382(0) 32 540 320 M: +382 (0) 67 36 80 80 M: +382 (0) 67 24 99 70 [email protected] Internet http://www.s-nautica.me Profil podjetja Distributer in serviser blagovnih znamk Admiral Tecnomar, Princess Yachts, Sacs RIB, SeaRay, Boston Whaler, Chris Craft. Telefon in faks Telefon in faks Telefon in faks Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 14 Podjetje Atlas Marine doo Naslov Telefon in faks Email Internet Profil podjetja Trg 21 Novembar 85337 Risan, Črna gora T: +38269753663 [email protected] http://atlasmarine.me Prodaja jaht in čolnov blagovnih znamk SunChaser in Tatoo Yachts. Podjetje International Yacht Center Naslov Email Obala 13 Jula bb (Potniški terminal stavba, 2. nadstropje), 85000 Bar, Črna Gora T: +382 67 901 0110 T: +382 67 901 0111 [email protected] Internet http://www.i-y-c.ru/ Profil podjetja Prodajaja in distribucija in servisiranje motornih jaht, jadrnic, motornih čolnov in čezoceanskih motornih jaht. Zastopnik za blagovne znamke Azimut, Beneteau in Lagoon. Podjetje Yacht202 Naslov Email Stari grad, zagrada br. 266 85330 Kotor, Črna gora T: +382 (0)69 904 767 T: +381 (0) 63 103 0081 [email protected] Internet http://www.yacht202.com/ Profil podjetja Zastopnik blagovne znamke Jeanneau. Telefon in faks Telefon in faks Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 15 5.2. Albanija Podjetje Durrës-Gdansk Shipyard SA Naslov Email Drač Albania T: +355 52 22249 F: +355 52 22335 [email protected] Internet - Profil podjetja Ladjedelnica je v lasti poljske ladjedelnice iz Gdanska, http://www.stocznia.gdynia.pl/. Podjetje Marina di Oricum Naslov Orikum, Albanija Telefon in faks Email T: 00355 391 22248 T: 00355 69 5350233 [email protected] Internet http://www.orikum.it/ Profil podjetja Marina, koncesija Italijanske družbe Gruppo Giorgi, http://www.gruppogiorgi.it/index.htm. Podjetje MENNYACHT Naslov Email Bulevardi Deshmoret e Kombit Kullat Binjake, Kulla Nr.1, Kati 12, Zyra A2 Tirana – Albanija T/F: +355 4 22 78 191 Abdulrahim SULIMANI - Jimmy mobile: +386 31 385 667 e-mail: [email protected] [email protected] Internet http://www.mennyacht.com/albania Profil podjetja MENNYACHT Group je ekskluzivni distributer za osem blagovnih znamk proizvajaca Ferretti Group, v državah Srednje in Vzhodne Evrope (Ferretti, Pershing, Itama, Bertram, Riva, Mochi Craft, CRN in Custom Line). Telefon in faks Telefon in faks Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 16 Podjetje ALBANIA YACHT sh.p.k. Naslov Email Blv. Gjergj Fishta, Qendra Alpas Tirana Albanija T: +355 (0) 4 450 4619 F: +355 (0) 4 450 4620 M:+355 69 698 9111 [email protected] Internet http://albaniayacht.com/ Profil podjetja Distributer jaht in jadrnic Jeanneau, Prestige, Benetti, Azimut in Otam. Podjetje BWA Yachting - Albania Naslov Telefon in faks Rr Mitat Hoxhe, Porte Detare Saranda, 9701 Albanija T: +355 85 227 277 Email [email protected] Internet http://www.bwayachting.com Profil podjetja Vodilna svetovna agencija, ki se ukvarja s storitvami za lastnike superjaht, ki ponuja soritve v 275 marinah in lukah po svetu, med drugimi tudi v pristanišču Saranda na jugu Albanije. Podjetje MARINA YACHT SERVICE ShPK Naslov Email Rr M. Grameno - Tirana Albanija T: +393278893761 M: +355672040310 [email protected] Internet http://www.marinayachtservice.com Profil podjetja Prodaja novih in rabljenih jaht. Servisne in svetovalne storitve za lastnike jaht. Telefon in faks Telefon in faks Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 17 Podjetje Illyricom Boat Naslov Telefon in faks Bulevardi zogu i pare Lagja Salo Halili ,P 776 Shkoder, Albanija +355 (67) 2077400 Email [email protected] Internet www.narvalboats.com/ Profil podjetja Zastopnik podjetja Narvalboats (Srbija) v Albaniji. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 18 5.3. Bosna in Hercegovina Podjetje Smiljevac Prom d.o.o. Naslov Email Smiljevac 17 75247 Koraj Bosna in Hercegovina T: +387 55 676 291 F: +387 55 676 292 M: +387 65 514 630 Goran Gajic M: +387 65 435 093 Milenko Babic [email protected] Internet www.smiljevacprom.com/ Profil podjetja Proizvodnja čolnov in jaht iz poliestra. Partner avstrijskega podjetja Sunbeam Yachts. Podjetje Rissportnautik d.o.o. Naslov Email Sarajevska bb 76250 Gradačac Tuzlanski kanton Bosna in Hecegovina T: 00387 35 821 135 F: 00387 35 817 844 [email protected] Internet http://www.nautic.ba/nautic/index.php Profil podjetja Proizvodnja gumijastih čolnov, blagovne znamke Maestral, RIS, Boat US in Seaworthy. Podjetje Akvasport d.o.o. Naslov Email Požaričkih branilaca, b.b. Gradačac, 76 250 Bosna in Hercegovina T: +387 35 818 501 M: +387 62 353 432 [email protected] Internet http://www.akvasport.ba/ Profil podjetja Proizvodnja gumijastih čolnov za vodne športe. Telefon in faks Telefon in faks Telefon in faks Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 19 Podjetje AD "4. SEPTEMBAR" Teslić Naslov Telefon in faks ul. Vojvode Mišića bb, 74 270 Teslić Bosna in Hercegovina T: +387 53 430 022 Email [email protected] Internet http://www.ad4septembar.com Profil podjetja Podjetje za izdelavo kovinskih konstrukcij. Izdelava in montaža ladij v ladjedelnicah Split, Reka in Pulj (Hrvaška) in v rečnih ladjedelnicah Bezdan, Apatin, Novi Sad in Beograd (Srbija). Podjetje B2 MARINE d.o.o. Naslov Email Autocesta bb, 76270 Orašje Bosna in Hercegovina T: + 387 717 053 F: + 387 717 053 [email protected] Profil podjetja Proizvodnja manjših čolnov. Podjetje INOX AJANOVIĆ d.o.o. Naslov Email Ul. Adema Prnjavorca bb 74260 Tešanj, Bosna in Hercegovina T: 00387 (0)32 650 678 F: 00387 (0)32 656 570 [email protected] Internet v http://inox.ba/i/cpg/thumbnails.php?album=23 Profil podjetja Proizvodja opreme iz nerjavnega jekla za jahte in jadrnice. Telefon in faks Telefon in faks Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 20 Podjetje AD Nautic d.o.o. Naslov Telefon in faks Topuzovo polje bb 71300 Visoko Bosna in Hercegovina T: 00387 31 730 131 Email [email protected] Internet http://www.prevent.ba Profil podjetja Proizvodnja gumijastih čolnov blagovne znamke Maestral in interijerjev za luksuzne jahte. Podjetje Beka Commerce Naslov Email Stupska 11 (Nukleusi) 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina T: 00387 (0) 33 518 513 T: 00387 (0) 61 914 172 [email protected] Internet http://www.yamaha-motor.ba/ Profil podjetja Distribucija plovil, izvenkrmnih motorjev in vodnih skuterjev blagovne znamke Yamaha. Telefon in faks Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 21 6. Sejmi Ime sejma Kontakt Naslednji sejem 1.5.2014 – 4.5.2014 Spletna stran http://www.jadranskisajam.co.me AD Jadranski Sajam Trg slobode 5, 85310 Budva Črna Gora T: +382 33 410 423, 410 420 F: +382 33 452 132 M: +382 69 389 958 E: [email protected], [email protected] http://www.zv.hr Zagreb Boat Zagrebački Velesajam 19.2. 2014 Show Avenija Dubrovnik 15 – 23.2.2014 10020 Zagreb, Hrvaška T: +385 (0)1/6503-111 F: +385 (0)1/6520-643 E: [email protected] Croatia Boat Profectus d.o.o 17.4.2014 – http://croatiaboatshow.com/ Show, Split Vukovarska 148/III 21.4.2014 21 000, Split Hrvatska T: +385 (0)21 560 000 F: +385 (0)21 560 070 Nautika Beogradski sajam 26.3.2014 – http://www.sajam.co.rs/ Međunarodni Bulevar vojvode Mišića 14, 30.3.2014 sajam nautike, 11000 Beograd, Srbija Beograd T/F: +381 (0)11 2655-247 T: +381 (0)11 2655-931 E: [email protected] Opomba: Na seznamu so tudi nekateri sejmi v sosednjih državah, ker so pomembni za podjetja iz držav ob južnega Jadranu. Sajam Nautike – Nautic Show Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 22 7. Organizacije in združenja Ime organizacije Naslov Spletna stran Privredna komora Crne Gore ul. Novaka Miloševa 29/II Podgorica 81000 Črna gora T: +382 20 23 05 45 F: +382 20 23 04 93 Email: [email protected] Rimski trg 46, Podgorica Črna gora T: +382 20 234 179 F: +382 20 234 331 Email: [email protected] Branislava Đurđeva 10 71000 Sarajevo Bosna in Hercegovina T: +387 33 566 222 F: +387 33 214 292 Blv.Dëshmorët e Kombit,Twin Towers,Tower I, 7-th Floor, Office 7/1 Tirana, Albanija Tel : +355 45800932 Email: [email protected] Blv Gjergj Fishta, Pall Shallvare 1000 Tirana, Albanija Tel: +355 4 2251001 Email: [email protected] Blvd Zhan D'Ark, 23 1000 Tirana Albania Tel: +355 4 2247 105 Email: [email protected] Rrustem Statovci Nr.14 10000 Prishtina Republic of Kosovo T: 00381-38-220-667 F: 00381-38-225-092 Email: [email protected] http://www.privrednakomora.me Ministarstvo saobraćaja i pomorstva Crne Gore Vanjskotrgovinska / Spoljnotrgovinska komora Bosne i Hercegovine Chamber of Commerce and Industry Tirana Albanian Investment Development Agency (AIDA) Union of Chambers of Commerce and Industry of Albania (UCCIAL) Albanian Diaspora Chamber of Commerce Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 http://www.minsaob.gov.me/ http://komorabih.ba/ http://www.cci.al/ http://www.aida.gov.al http://www.uccial.al http://www.oedsh.org/ 23 8. Informacijski viri uporabljeni v poročilu Visit Montenegro, http://www.visit-montenegro.com/article895.htm, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Porto_Montenegro, Crew Center, http://crew-center.com/italian-shipbuilder-fincantieri-interested-bijelashipyard-montenegro, Izvozno okno, http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Albanija/Predstavitev_drzave_4 227.aspx, Tourism Montenegro, http://www.tourism-montenegro.com, MCC; http://www.montenegrocharter.com, Azmont Investments, http://azmont.com/aboutus.html, Montenegro Business Outlook, http://visit-ceed.org.me/en/category/publications/mbo-engpublications/, Nič več pod tujo zastavo, http://www.zurnal24.si/print/190159, The Nautical Sector in Albania, http://www.clusterclub.eu/node/37, Improving Coverage and Management Effectiveness of Marine and Coastal Protected Areas,http://www.undp.org/content/dam/albania/docs/misc/Socio_%20Economic_Study%2 0_Karaburun_Sazan.pdf, Abolition of speedboats moratorium: Vlora economy to be renewed, http://news.albanianscreen.tv/pages/news_detail/58611/ENG, Ekapija.ba, http://www.ekapija.ba/, Neum je idealna luka, http://www.oslobodjenje.ba/vijesti/bih/neum-je-idealna-luka, Jahte iz Tomislavgrada, http://poskok.info/wp/?p=3019, Profinautic, http://www.profinautic.com/, Google maps, https://maps.google.si/, M+A Expo DataBase, http://www.expodatabase.com. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 24 Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev 1.1 Ministero dell'Economia e delle Finanze Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013 25
