Tikanje in vikanje
Transcription
Tikanje in vikanje
OSNOVE BONTONA Špela Progar, univ. dipl. psih. Vsebina • 1. Bonton • 2. Zamujanje in točnost • 3. Pozdravljanje, predstavljanje, tikanje in vikanje • 3.1. Osnovna pravila • 3.2. Prednostno pravilo – kdo ima prednost • 3.3. Pozdravljanje • Rokovanje • Poslavljanje • 3.4. Predstavljanje • PREDSTAVIMO SE ... • PREDSTAVIMO NEKOGA ... • UPORABA IMEN IN NAZIVOV • 3.5. Tikanje in vikanje • 4.Osebna urejenost • 4.1. Osebna higiena • 4.2. Oblačila • POSLOVNA OBLAČILA • DELOVNA OBLAČILA (uniforme) 1. Bonton • bontón -a m [fr. bon ton iz dober + ton] • 1. lepo, olikano vedenje • 2. pravila ali knjiga o lepem vedenju • zbirka konkretnih napotkov • o tem kako se obnašati v različnih situacijah v vsakdanjem življenju, • o tem kaj je lepo in olikano vedenje, • ki je v določeni družbi trenutno sprejemljivo. • Določajo ga moralne norme časa in prostora v katerem živimo. Vaja 1: Preverite svoje znanje bontona s pomočjo kratkega testa • 1. Kako odložimo pribor, ko smo nehali jesti? a) Pribor prekrižamo na krožniku, tako da je vilica spodaj, nož zgoraj. b) Pribor odložimo ob krožnik, tako da je vilica na desni in nož na levi. c) Pribor odložimo vzporedno na krožnik, tako da je vilica spodaj, nož zgoraj in kažeta na dvajset minut čez peto. • 2. Kam se usedemo, če zamudimo na sestanek? a) Poiščemo najbližjega kolega in se usedemo poleg njega. b) Poiščemo najbližje prosto mesto. c) Stojimo do konca sestanka. Vaja 1: Preverite svoje znanje bontona s pomočjo kratkega testa • 3. Kaj storimo, ko dobimo vizitko? a) Spravimo jo v žep. b) Naglas preberemo njeno vsebino. c) Pogledamo jo in o njej spregovorimo besedo ali dve. • 4. Kaj naredimo v družbi, če smo kadilci? a) Prižgemo cigareto brez vprašanj. b) Vprašamo, če lahko prižgemo cigareto. c) V družbi sploh ne kadimo. Vaja 1: Preverite svoje znanje bontona s pomočjo kratkega testa • 5. Koga predstavimo prvega, če seznanjamo moškega in žensko? a) Oba hkrati. b) Moškega predstavimo ženski. c) Žensko predstavimo moškemu. • 6. Kaj naredimo, če med vožnjo naredimo napako? a) Vozimo naprej, kot da ni bilo nič. b) Opravičimo se z gesto z roko. c) Odpremo okno in zatulimo »hvala«. Vaja 1: Preverite svoje znanje bontona s pomočjo kratkega testa • 7. Kolikokrat naj bi zazvonil telefon, preden prekinemo? a) Enkrat do dvakrat. b) Trikrat do štirikrat. c) Zvoni naj, dokler se ne ugasne. 2. Zamujanje in točnost • Kaj sporočamo z zamujanjem? • Da je naš čas več vreden kot čas osebe, ki nas čaka. • Da smo neprofesionalni in neodgovorni ter • da podcenjujemo in ne spoštujemo osebe, ki nas mora čakati. • S točnostjo torej sporočamo: • kakšen je naš odnos do tistega, ki nas pričakuje, • da smo zanesljivi in odgovorni, • spoštovanje do osebe, ki nas čaka, do njegovega/njenega časa, • da smo organizirani (čas je namreč merilo naše organiziranosti). Kako nehati zamujati? • Prestavimo uro za nekaj minut naprej • Pripravimo se že zvečer • Pomislimo na osebo, ki nas čaka • Opomniki na mobitelu • Na dogovorjeno mesto pridimo predčasno • Vedno računajmo na zaplete Kaj storiti, ko že zamujamo? • Če zamujamo, bomo vnaprej zamujene minute omilili že s telefonskim klicem, v katerem sporočimo, da bomo zamudili. • Opravičilo naj bo kratko, jedrnato in iskreno – ne pretiravajmo! • Pri zamujanju na sestanek, na katerem je manjše število ljudi, se ob prihodu kratko opravičimo in se skušamo čim prej vključiti v pogovor. • Če zamujamo več kot 20 minut, na sestanek ne vstopamo, razen če je od našega prispevka odvisen rezultat sestanka. • Če zamudimo na sestanek, konferenco, kongres oz. na prireditev, na kateri je večje število ljudi, smo neopazni in ne motimo drugih udeležencev. Za udeležence je zelo moteče, če trkamo, pozdravljamo ali se opravičujemo zaradi zamude. Kaj pa če pridemo prej? • Se raje še enkrat sprehodimo okoli stavbe, kot pa da gostitelja presenetimo s predčasnim prihodom! Izjemni primeri • Praviloma se individualna poslovna srečanja začenjajo točno, • prav tako kot se točno začenjajo kulturne prireditve. • Na seminarjih, konferencah, je še vedno dovoljena »akademska četrt«, organizatorji pa običajno že v osnovi odložijo začetek. • Na sprejemih in prireditvah z večjim številom udeležencev je dovoljenih nekaj minut zamude, in sicer na takšne prireditve hodimo z majhno zamudo od 5 do 10 minut, tudi 20-minutna zamuda je še dovoljena. Do takrat nas je gostitelj še dolžan čakati, dlje pa ni potrebno. Vaja 2: Izberite pravilne odgovore. 1. Če zamudimo na pomemben sestanek, na katerem bi se morali s poslovnim partnerjem dogovoriti o novem poslu, a) se na kratko opravičimo in skušamo sestanek zaključiti v dogovorjenem roku. b) ne opravičujemo. c) si izmislimo čim bolj verjeten izgovor, ki ga na dolgo in široko razložimo. 1. »Akademska četrt« je a) mestni predel, kjer se nahajajo univerze. b) največja še dopustna (15-minutna) zamuda profesorja/študenta na predavanje. 1. Če 10 min zamudimo na opero v Cankarjevem domu, a) b) počakamo do prvega odmora, potem pa sedemo na svoj sedež v dvorani. zahtevamo od hostese, da nas takoj pospremi do našega sedeža, saj smo kupili karte. 3. POZDRAVLJANJE, PREDSTAVLJANJE, TIKANJE IN VIKANJE Osnovna pravila • Sogovornika gledamo v oči, • samozavestna, pokončna drža, • nasmeh na ustih, • živ pogled, • čvrsto rokovanje, • razločna in jasna izgovorjava imena in priimka, • pogledamo ali s telesom nakažemo človeka, ki ga predstavljamo, • upoštevajmo prednostno pravilo, • ne merimo človeka s pogledom od nog do glave. Prednostno pravilo – kdo ima prednost • Prednostno pravilo pove, kdo ima prednost pri posamezni obliki vedenja – pozdravljanje, predstavljanje, tikanje/vikanje. • Prednost ima: • nadrejeni pred podrejenim, • višji po funkciji pred nižjim, • stranka pred zaposlenim, • znanci pred neznanci, • prisotni pred prišleki, • starejši pred mlajšim, • ženska pred moškim. Pozdravljanje • Vsako srečanje se začne s pozdravom. • S tem, kako in kdaj pozdravimo in s katerimi besedami, določamo, v kakšnem razpoloženju se bo odvijalo srečanje. • upoštevamo prednostno pravilo: prvi pozdravi, kdor nima prednosti, torej: • moški žensko, • mlajši starejšega, • podrejeni nadrejenega (ne glede na spol), • kdor vstopi v nek prostor (prišlek), stranka. Če gre za trgovine, pošte ipd. prvi pozdravijo zaposleni. • V kolikor gost nemo obstoji pri vratih v podjetje ali ob mizi, ga pozdravimo prvi! • Pri pozdravljanju ne bo nič narobe, če bomo s pozdravom koga prehiteli, čeprav bi po pravilih morali počakati! Vsebina pozdrava • prilagodimo situaciji in sogovorniku (poznan – nepoznan, znanec neznanec, stranka - sodelavec, prijatelj, poslovni partner). • Tujce, poslovne partnerje, stranke • pozdravljamo s klasičnimi izrazi: »dobro jutro«, »dober dan«, »dober večer«, • znance in prijatelje • pa tudi z bolj sproščenimi izrazi (»živjo« ). Kako pozdravimo v različnih obdobjih dneva? • • • • Dobro jutro od 1. ure ponoči do 8. ure zjutraj. Dober dan od 8. ure zjutraj do 18. ure v zimskem času (oz. do 20. ure v poletnem času). • Dober večer • od 18. (20.) ure do 1. ure ponoči. Še o pozdravljanju… • Če nas nekdo prvi pozdravi, • mu odzdravimo s podobnim pozdravom in pri tem • ne pozabimo na nasmeh in očesni stik. • Vljudnostnim izrazom lahko dodamo še ime: »Dober dan, gospod Hren.« • Ali pozdravljamo neznane ljudi? • Da! • in sicer v situacijah, ko se z njimi znajdemo v istem trenutku v istem prostoru. • Npr. ko vstopimo v manjšo restavracijo, lokal, v čakalnico, v uradni prostor, v trgovino ali delavnico, v polno dvigalo, ko srečamo človeka na hodniku, … Rokovanje • pomeni • potrditev dobrih namenov, • izrek dobrodošlice in veselja ob snidenju in tudi • izraz spoštovanja. • Rokujemo se ob: • predstavljanju, • spoznavanju, • srečanjih, • slovesu, • čestitanju, • izrekanju sožalja, ... Kdo naj prvi ponudi roko? • veljajo prednostna pravila, • npr. ženska prva ponudi roko moškemu. • Na poslovnih srečanjih se gostitelj najprej rokuje z glavnim gostom, nato z ostalimi gosti. Kako se pravilno rokujemo? • • • • • • • • • • • • • Običajno se rokujemo z desno roko, v višini komolcev, na kratko, za tri do štiri sekunde. Roko je treba stegniti predse, ne čez telo ali stran od telesa. Roki se trdno prepletata, dlan stisnemo enkrat ali dvakrat. Sogovornika pogledamo v oči. Stisk roke mora biti čvrst, močan, vendar ne preveč. Prijazen stisk rok spremljata tudi nasmeh in vljuden pozdrav. V primeru, da imamo vlažne ali mrzle prste, se raje opravičimo. Ponujeno roko vedno sprejmemo, saj zavračanje rokovanja pomeni osebno žalitev. Če se zaradi poškodbe ne moremo rokovati z desnico, se lahko izjemoma rokujemo z levico. Pri rokovanju vedno vstanemo. Ne rokujemo se čez mizo ali pult. Ne nagibamo se preko drugih oseb ali »križamo« več rokovanj. Tri vrste rokovanja • Način rokovanja izraža naš odnos do sogovornika. • Oblastno rokovanje: • drobimo členke, hočemo izraziti moč in nadrejeni položaj. • Vdano rokovanje: • poginjena riba, tako se rokujejo ljudje s šibkim značajem. • Enakovredno rokovanje: • sogovornika sprejemamo. Osnovne napake pri rokovanju • premočan stisk roke (oblastno rokovanje), • prešibak stisk roke (vdano rokovanje), • samo stisk prstov (nesamozavest), • prevelika ali premajhna medosebna razdalja (nezainteresiranost, poseganje v osebni prostor), • mrzle roke, • potne roke, • tresoče roke, • hrapave dlani, • nenegovani nohti in umazane dlani. Poslavljanje • • • • Kako in na kakšen način se poslovimo, je odvisno od okoliščin. Če odhajamo vsi naenkrat, se ponavadi enostavno pozdravljamo vse prek. ne odidemo, dokler se ne poslovimo od vodje sestanka, sklicatelja srečanja, gostitelja. • Če odhajamo prvi iz manjše skupine, • To vnaprej napovemo, • ob trenutku slovesa vstanemo in se poslovimo od vseh skupaj oz. kot narekujejo okoliščine. • Če odhajamo iz zelo velikih skupin, • Lahko oddidemo brez slovesa, po tihem, • kljub temu pa poiščemo gostitelja, se zahvalimo za povabilo, poslovimo in neopazno odidemo Vaja 3: Izberite pravilne odgovore. 1. Oseba, ki vstopi v prostor, pozdravi a) prva. b) zadnja. 2. Vedno / nikoli ne pozdravimo ljudi, ki jih poznamo. 3. Z isto osebo se pozdravimo a) dvakrat na dan, in sicer pri srečanju in ob slovesu. b) samo enkrat na dan. 4. Zaposleni vedno a) prvi pozdravijo stranke, poslovne partnerje ali kupce, ki prihajajo v podjetje. b) drugi pozdravijo stranke, poslovne partnerje ali kupce, ki prihajajo v podjetje. Vaja 3: Izberite pravilne odgovore. 5. Pozdravi tisti, ki pristopi ali prisede k drugi osebi, a) pa naj bo to znanec ali neznanec. b) vendar samo, če je znanec. 6. Ob vstopu v dvigalo, čakalnico, kupe na vlaku in podobno vedno pozdravimo, a) tudi če oseb ne poznamo b) vendar samo, če osebe dobro poznamo. 7. V kulturnih ustanovah pozdravimo / ne pozdravimo tiste, ob katerih sedimo. 8. Kadar srečamo znanca, ki je v družbi nam neznane osebe, a) pozdrav namenimo obema. b) pozdravimo samo svojega znanca. Vaja 3: Izberite pravilne odgovore. 9. Na prijazen pozdrav smo vedno dolžni odgovoriti s pozdravom, tudi v primeru, če osebe ne poznamo. a) Da b) Ne 10. Če se zgodi, da na svoj pozdrav ne dobimo odgovora, to osebo še dvakrat ali trikrat pozdravimo, da se prepričamo, ali pozdravljeni resnično noče odgovoriti ali pa obstaja drugačna razlaga za ne-odziv. Če na pozdrav še vedno ne odgovori, lahko s pozdravljanjem prekinemo. a) Da b) Ne 11. Pri pozdravljanju velja, a) da mlajša oseba prva pozdravi starejšo, ne glede na spol (da / ne), b) moški pozdravi žensko (da / ne), c) nadrejeni pa podrejenega (da / ne). 12. Ko nam gostitelj na sestanku ponudi roko, a) jo vedno sprejmemo. b) se z njim rokujemo samo če nam je všeč. Predstavimo se • tistim, ki imajo prednost: • mlajši starejšemu, podrejeni nadrejenemu in moški ženski. • Pri predstavitvi razločno in primerno glasno povemo 1. 2. 3. ime in priimek (»Sem Franc Kuhar« in ne »Sem Kuhar«), funkcijo oz. položaj (»Sem Alenka Novak, direktorica podjetja«), akademski naziv. • Če je naš priimek težko izgovorljiv, ga povemo dvakrat (»Sem Bondificus, Jani Bondificus«). Predstavimo nekoga • tistim, ki imajo prednost: • prišleka navzočim, • neznance znancem, • nižjega višjemu (po funkciji), • mlajšega starejšemu, • moškega ženski. Uporaba imen • Pri imenih in nazivih smo pozorni • Če nismo razumeli – vprašamo! • Osnovna pravila: • najprej ime, nato priimek • vljudnostni naziv (gospod, gospa, gospodična) sodi pred ime in ne pred priimek • »gospe« so vse ženske, stare nad 18 let (oz. ekonomsko neodvisne) • Pravilno sklanjamo: »gospa Kekec« in ne »gospa Kekčeva« Sklanjanje imen in priimkov • Pri moških sklanjamo ime in priimek, • npr.: Rada bi vam predstavila Jako Lakoviča. • Pri ženskah sklanjamo ime, priimka pa nečeloma ne, • npr.: Rada bi vam predstavila Katarino Lakovič. • Kadar se ženski priimek konča na –a, ga lahko tudi sklanjamo, • npr.: Rada bi vam predstavila Nušo Derendo. • Če predstavljamo osebo, tako, da rečemo samo »To je ime…( in priimek osebe) pa ničesar ne sklanjamo, • npr.: To je moja prijateljica Lana Novak. To je moj prijatelj Lan Novak. Uporaba nazivov • V pisni rabi praviloma uporabljamo vse nazive, ne glede na stopnjo izobrazbe (na primer: ing., univ. dipl. ing., mag., dr.), • v govorni rabi pa običajno ne, • npr.: »gospod Miha Gospodarič« namesto »univerzitetni diplomirani ekonomist gospod Miha Gospodarič« • Uporaba višjih akademskih nazivov je obvezna, • Pri magistrih in doktorjih uporabljamo le naziv in ne navajamo področja, iz katerega je oseba magistrirala ali doktorirala. • Vrstni red nazivanja: gospod magister Franc Kovačko, gospa magistrica Jelka Kek. • Pri ženskah uporabimo vljudnostni naziv in akadamski naziv, • npr.: »gospa magistrica Kek« in ne »magistra Kek« (t.j. univerzitetna diplomirana farmacevtka« ali »gospa doktor Snoj« in ne »doktorica Snoj« (t.j. zdravnica). • »Položajni naziv« • obvezno uporabljamo, če oseba vodi več ljudi (vodja službe, vodja oddelka, direktor, svetovalec ipd.) • največkrat uporabljamo smiselno okrajšano obliko: • npr.: namesto »gospa direktorica doktor Petek« uporabimo »gospa direktorica« ali »gospa doktor«, vendar ne »gospa doktorica« ali »gospa Petkova«. Vaja 4: Izberite pravilne odgovore. 1. Na sestanku direktor predstavi novo sodelavko: a) b) c) d) »Naj vam predstavim našo novo sodelavko, Tanjo Klobučarjevo.« »Naj vam predstavim našo novo sodelavko, gospo Tanjo Klobučar.« »Naj vam predstavim našo novo sodelavko, gospo Klobučar Tanjo.« »Naj vam predstavim našo novo sodelavko, gospodično Klobučarjevo.« 2. Na konferenci predstavljamo svoj prispevek. Če pred svojim nastopom, nismo bili predstavljeni poslušalcem, a) b) c) d) se predstavimo sami: »Pozdravljeni, sem Janez.« se predstavimo sami: »Pozdravljeni, sem Janez Novak.« se predstavimo sami: »Pozdravljeni, sem Novak Janez.« se predstavimo sami: »Pozdravljeni, sem Janez Novak, direktor podjetja Uspeh d.o.o..« e) se ne predstavimo. Vaja 4: Izberite pravilne odgovore. 3. V službi vas obišče prijatelj Peter. Na hodniku srečata vašega šefa, gospoda Kralja. Petra in šefa predstavite, ker se še ne poznata: a) »Gospod Kralj, naj vam predstavim svojega prijatelja Petra.« b) »Peter, to je moj šef.« c) »Peter, to je moj šef, gospod Kralj«. d) Ju ne predstavljamo. 4. Obkrožite pravilen odgovor! a) Gospod / gospa predlaga tikanje gospodu / gospe. b) Starejša / mlajša oseba predlaga tikanje starejši / mlajši osebi. c) Na delovnem mestu podrejeni / nadrejeni predlaga tikanje podrejenemu / nadrejenemu. d) Zaposleni ste v lekarni. Starejši gospe, ki je ne poznate, razložite kako naj jemlje zdravilo. Na koncu jo vprašate: »Ali si razumela /ste razumeli /ste razumela moja navodila?« Tikanje in vikanje • V poslovnem svetu – vikamo • Kdo predlaga tikanje? • tisti, ki ima v razvrstitvi prednost: torej nadrejeni podrejenemu, starejši mlajšemu in ženska moškemu. • Ali lahko tikanje zavrnemo? • Tikanje je vedno rezultat dogovora, tudi med bližnjimi sodelavci. • Če nam tikanje ni prijetno, ga torej lahko zavrnemo – vendar to storimo diplomatsko in z vljudnim pojasnilom, da sogovornika ne užalimo. • Nepravilno vikanje (polvikanje) • je oblika vikanja, pri kateri je naslovljena oseba izražena z množinsko obliko, povedkovo določilo pa ostane v ednini (npr. “Zakaj pa niste prišla?”). • razkriva spol ogovorjenega • manj formalni govor • ni pravilno! Vaja 5: Izberite pravilne odgovore. 1. Če vam direktor predlaga, da bi se tikala, a) je primerno, da njegovo ponudbo zavrnete. b) morate njegov predlog vedno sprejeti. c) se sami odločite ter mu pojasnite ali vam to ustreza ali ne. 2. Obkrožite pravilen odgovor! a) Gospod / gospa predlaga tikanje gospodu / gospe. b) Starejša / mlajša oseba predlaga tikanje starejši / mlajši osebi. c) Na delovnem mestu podrejeni / nadrejeni predlaga tikanje podrejenemu / nadrejenemu. d) Zaposleni ste v lekarni. Starejši gospe, ki je ne poznate, razložite kako naj jemlje zdravilo. Na koncu jo vprašate: »Ali si razumela /ste razumeli /ste razumela moja navodila?« 3. Postavite naslednji povedi v pravilno obliko! • “Gospa, zakaj pa niste povedala, da ste imela težave s srcem?” • “Dober dan gospa, boste naročila novo zdravstveno revijo?” Gre za: - osebno higieno, - urejenost in - čistočo. 4. OSEBNA UREJENOST 1. Osebna higiena • Higiena celotnega telesa, • higiena rok in nohtov, • ustna higiena, • higiena las in lasišča, • higiena nog in nohtov, • intimna nega. 2. Oblačila – poslovna oblačila • Nekaj priporočil: • stil oblačenja, vzorce in barve prilagodimo svoji osebnosti in postavi, • nismo preveč ekstravagantni, • upoštevamo komplementarnost barv, • obnašamo se in tudi izgledamo kot ženska ali moški, • izogibamo se pretiravanju v modi, zapeljivosti, blišču, kiču, • ne oblačimo se v oprijeta krila, hlače in nimamo prevelikih razporkov, dekoltejev, • ne hodimo v službo v kratkih hlačah in športnih copatih, • in ne pozabimo na urejeno pričesko, nohte in parfum. Poslovna oblačila za moške • V moško garderobo sodijo: • • • • suknjič, hlače in srajca z dolgimi rokavi ter kravata. • Barve morajo biti umirjene; • najbolj so primerne barve od svetlo sive do temno, vijolične modre. • Po 17. uri se ne nosi oblek svetlih barv. • Tudi barva kravate ne sme biti kričeča. • Nogavice morajo biti iste barve kot čevlji (v izjemnem primeru barve hlač). Poslovna oblačila za ženske • Kostim s krilom ali hlačami. • Barve morajo biti umirjene, kroji klasični. • Obleka ne sme biti preozka ali prekratka, • globok »dekolte«, prosojne tkanine in čipka niso zaželeni. • Ramena morajo biti pokrita. • Dobrodošli so nekateri modni dodatki, predvsem rutice in zmerna količina nakita. • Pod krilom so obvezne hlačne nogavice, tudi poleti. • Za vse, ki se srečujejo s poslovnimi partnerji, strankami ni primerna obleka s globokim izrezom, jeans hlače, nizke hlače s tangicami ipd. Obutev • kakovostna in udobna, • čista in vzdrževana. • Neprimerni so sandali, natikači in mokasini, • pri ženskah so nezaželene previsoke pete. • Barva čevljev naj ne bo »bojna« in naj se ujema z oblačili. Delovna oblačila • Služijo: • zaščiti (telesa ali lastnih oblačil) – pomembno je, da se lahko perejo, da ne ovirajo gibanja, imajo žepe za orodje, nimajo dodatkov, s katerimi bi se zatikali v stroje ali druge delovne pripomočke. • npr.: gasilci, avtomehaniki, kemiki, farmacevti, ... • prepoznavnosti (identifikaciji) – pomembno je, da so dobro prepoznavna, npr. značilne barve, logotipi ipd. • npr.: prodajalci, medicinske sestre, zdravniki, cariniki, ....