GREH IN SPRAVA

GREH IN SPRAVA: Jer 29,11-14; PS 73,1.23-28; Aleluja: PS 84,11; Jn 14,15-18
september 2012
V izrednem duhovnem delu z naslovom »Pripoved ruskega romarja« (LJ 1992), ki je nastalo
verjetno okoli leta 1860, sem bral tudi tako imenovano četrto pripoved, ki se mi je neizbrisno
vtisnila v spomin. V duši sem imel spoznanje naj današnje premišljevanje začnem prav s to
pripovedjo in ob njej razvijam svoje misli. Prosim Svetega Duha, da bi nas vse poučeval,
Sveto Devico Marijo pa prosim, da podeli obliko in milino, da bi ta snov vstopila v naše duše
in jih preoblikovala v smer dobrega.
Pripoved pravi takole: »Nekega dne je prišel k nam star berač, ves oslabel, imel je potni list
osvobojenega vojaka in je bil tako ubog, da je hodil skoraj nag; govoril je malo in povsem
kakor kmet. Sprejeli smo ga v zavetišče; čez pet dni je zbolel, preselili smo ga v hišico in z
ženo sva se posvetila izključno njemu. Ko je bilo očitno, da bo umrl, ga je naš duhovnik
spovedal, obhajal in mazilil. Na predvečer smrti je vstal, me poprosil za papir in pero ter
zahteval, da vrata ostanejo zaprta in da nihče ne vstopi, medtem ko bo pisal oporoko, ki naj jo
posredujem njegovemu sinu v Petrogradu. Osupnil sem, ko sem videl, da odlično piše in da so
njegovi stavki popolnoma pravilni, lepi in zelo ljubeznivi. Jutri ti bom pokazal to oporoko,
ohranjeno imam v prepisu. Ob vsem tem sem bil zelo začuden; radovednost me je gnala, da
sem ga prosil, naj mi razkrije svoj rod in svoje življenje. S prisego me je zavezal, da pred
njegovo smrtjo nikomur ne črhnem o tem in v Božjo slavo mi je povedal tole: 'Bil sem knez in
zelo bogat; živel sem nadvse razsipno, blesteče in razkošno. Žena mi je umrla in živel sem s
sinom, ki je bil stotnik v gardi. Ko sem se nekega večera odpravljal na velik ples, sem se
razjezil na sobarja; neobvladano sem ga udaril po glavi (STORJENI GREH) in ukazal, naj
ga odpeljejo v vas. To se je zgodilo zvečer, drugo jutro pa je služabnik umrl za možgansko
kapjo. Vendar temu nisem pripisoval velikega pomena in čeprav sem obžaloval svojo
nasilnost, sem na zadevo popolnoma pozabil. Čez šest tednom se mi je sobar začel
prikazovati v snu (POSLEDICE GREHA); vsako noč me je prihajal nadlegovat in mi
nenehno očital: ''Brezvestnež, umoril si me!'' Potem sem ga videl tudi buden. Prikazovanje
je postajalo čedalje pogostejše in nazadnje mi je bil skoraj stalno pred očmi. Obenem z njim
sem videl še druge mrtvece, može, ki sem jih hudo razžalil, ženske, ki sem jih zapeljal. Vsi
so mi venomer očitali in mi niso dali miru, tako da nisem mogel več spati ne jesti ne
česarkoli početi; bil sem na koncu moči in sama kost in koža. Prizadevanja najboljših
zdravnikov niso nič zalegla. Odšel sem se zdravit v tujino, toda po šestih mesecih
zdravljenja ne le da se mi ni obrnilo na bolje, temveč se strašne prikazni niso nehale množiti.
Pripeljali so me nazaj bolj mrtvega kakor živega; moja duša je bila, še preden se je ločila od
telesa, v polnosti deležna peklenskih muk; od takrat sem verjel v pekel in spoznal, da
obstaja.
Sredi teh muk sem slednjič PRIZNAL svoje podlosti (PRIZNANJE PO SPRAŠEVANJU
VESTI: STORIL SEM GREH), SKESAL SEM SE (KESANJE), SE SPOVEDAL
(ZAKRAMENTALNA SPOVED), osvobodil sem svojo služinčad (POKORA) in se
zaobljubil, da bom preostali del življenja preživel v najhujših naporih in se odel v beraško
obleko, da bi bil najbolj ponižen služabnik ljudi najnižjega stanu. Brž, ko sem se odločil za to,
so prikazni prenehale (BOŽJA POMOČ IN ZADOVOLJSTVO, SPRAVA, NA
GREŠNIKOM, KI JE STOPIL POT SPREOBRNITVE). MOJA SPRAVA Z BOGOM
mi je vlivala tolikšno veselje, tolikšen občutek tolažbe, da se to ne da povedati. Takrat sem iz
izkušenj spoznal, kaj je RAJ – NEBESA in kako se Božje kraljestvo razkriva v naših srcih.
Kmalu sem bil čisto zdrav, svoj načrt sem izpeljal in s potnim listom nekega starega vojaka
sem skrivoma odšel iz svojega rojstnega kraja. Zdaj že 15 let tavam po Sibiriji
(IZVRŠEVANJE POKORE). Včasih sem se ponudil kmetom za dela po svojih močeh,
včasih sem beračil v Kristusovem imenu. Ah, kakšno srečo sem okušal sredi
1
odpovedovanja! Kakšna blaženost, kakšen mir vesti! To lahko dojame samo tisti, ki ga je
BOŽJE USMILJENJE izvleklo iz pekla bolečin in ga prestavilo v Božji raj.''«
Zatem mi je izročil oporoko, da bi jo poslal njegovemu sinu, in naslednji dan je umrl.
V oporoki je napisal: »V imenu preslavne Trojice, Očeta in Sina in Svetega Duha. Predragi
sin! Veš, koliko sem pretrpel, da bi odkupil svoje grešno in lahkoživo življenje; ne vaš pa
ZA SREČO, ki so mi jo v skritem in beraškem življenju PRINESLI SADOVI KESANJA.
Umiram spokojno pri svojem in tvojem dobrotniku. Pokaži mu hvaležnost, kolikor je v tvoji
moči. Zapuščam ti svoj očetovski blagoslov in te spodbujam, da se spominjaš Boga in si
poslušen svoji vesti: bodi dober, trezen in moder; lepo ravnaj s svojimi podrejenimi, ne
zaničuj beračev in romarjev: spominjaj se, da sta le pomanjkanje in beraško življenje
naklonila tvojemu očetu dušni mir. Ko prosim Boga, da ti podeli svojo milost, mirno zapiram
oči v upanju na večno življenje PO USMILJENJU ODREŠENIKA ljudi, Jezusa Kristusa«
(Pripoved Ruskega romarja, LJ 1992, 105-107).
Glejte, ta zapis je prava zakladnica, ki nakazuje duhovno pot od greha do pokore za greh, od
spreobrnitve in sprave, pa vse do prečudovitih sadov, ki jih Božje usmiljenje podeli grešniku,
ki se je spravil z njim. Poglejmo nekoliko to duhovno pot!
1. Človekova največja nesreča je GREH. To je tragika vseh tragik. Kaj bolj žalostnega in
tragičnega se človeku ne more zgoditi kot to, da pade v greh kajti POSLEDICE greha so
strašne: naš romar je imel videnje mrtvih: videl je moža, ki ga je ubil in slišal njegove očitke:
»Brezvestnež, umoril si me!« Videl je može, ki jih je hudo razžalil, videl je ženske, ki jih je
zapeljal v nečisti greh, sam je povedal o strašnih posledicah greha: »V polnosti sem bil
deležen peklenskih muk; od takrat sem verjel v pekel in spoznal, da obstaja.« Posledice greha
so bile tudi telesne: ni mogel več spati, ne jesti, ne česarkoli početi, bil je na koncu moči,
sama kost in koža. Greh prinaša strašno razdejanje, nesrečo in brezup. Posledice greha lahko
človeka odvedejo v pekel, če človek nima zaupanja v Boga in se ne pokesa. Hudi duh se trudi
preko vseh meja, da bi človek obupal nad svojim grehom, da ne bi zaupal Bogu in bi izjavil:
»Moj greh je prevelik, da bi ga Bog lahko odpustil.« Te besede so besede pekla, ki tudi
privedejo v pekel. Boga moramo vsak dan prositi, da nas ne bi premagal obup, ampak bi
imeli vedno zaupanje v Bogu.
Posledice greha pa lahko človeka iz poti brezupa privedejo do kesanja in spreobrnjenja. Za to
je potrebna Božja pomoč in človekovo sodelovanje, kot smo videli na primeru našega
Ruskega romarja. Na tej stopnji Bog daje duši svoje klice: »Vrni se, Izrael, h Gospodu,
svojemu Bogu, kajti padel si po svoji krivdi. Vzemite besede s seboj in vrnite se h
Gospodu! Recite mu: 'Odpusti vso krivdo!« Na tej stopnji je človekovo sodelovanje z
Bogom v tem, da posluša Božje vabilo: 'Vrni se, Izrael, k Bogu.' In da reče Bogu: 'Odpusti
vso krivdo!' Te besede vsebujejo zaupanje. Ko grešni človek izreče Bogu te besede, je rešen.
2. Ruski romar je izjavil: »Sredi muk sem priznal (Oz 14,2-3).l svoje podlosti.« Glejte, to je
začetek rešitve. Po spraševanju vesti PRIZNATI: grešil sem! Na tej stopnji Bog pomaga
duši s svojo besedo: »Zdaj govori Gospod, se obrnite k meni z vsem svojim srcem, s postom,
z jokom in žalovanjem; pretrgajte svoja srca. Vrnite se h Gospodu, kajti milostljiv je in
usmiljen, počasen v jezi in bogat v dobroti in se kesa hudega« (Joel 2,12-13). Bog spodbuja
dušo grešnika, da prizna: »Grešil sem.« Bog je pomagal Davidu na tej stopnji tako, da je k
njemu poslal preroka Natana, ki mu je govoril besedo Boga: »Tako govori Gospod, Izraelov
Bog: 'Mazilil sem te za kralja nad Izraelom in te rešil iz Savlove roke. Dal sem ti hišo tvojega
gospoda (Savla) in v tvoje naročje žene tvojega gospoda (Savla). Dal sem ti Izraelovo in
Judovo hišo. Če bi bilo to premalo, bi ti dodal še to in ono. Zakaj si zaničeval Gospodovo
besedo, da si storil, kar je hudo v njegovih očeh? Z mečem si pobil Hetejca Urija in vzel
njegovo ženo sebi za ženo, njega pa ubil z mečem Amonovih sinov« (2 Sam 12, 7-11). Sad te
Božje pomoči Davidu po preroku je bilo Davidovo priznanje: »Grešil sem proti Gospodu«
(2 Sam 12,13).
2
Mnogokrat berem in premišljujem besede s katerimi Sveta Božja Mati Marija vabi vsakega
človeka, ne glede na njegove pretekle grehe, naj pusti in dopusti, da ga prevzame Jezusova
ljubezen, da bo odslej njegov in bo pripadal njemu, svojemu Odrešeniku. Pravi takole:
»Pustite, da vas prevzame njegova ljubezen. Ne glejte svoje bede, ne izgubljajte poguma
zaradi svojih slabosti, ne preštevajte svojih grehov, ne premlevajte svojih nezvestob, pač
pa pustite, da vas prevzame njegova ljubezen, kajti Božja ljubezen Jezusovega Srca
neskončno presega vsako človeško nehvaležnost. Koliko ljudi v teh poslednjih časih objokuje
svoje padce, podlega pod močjo podivjanega zla, popušča prilizovanjem sveta, ki je padel v
novo poganstvo, in se ujame v pretkane zanke mojega in vašega nasprotnika. Preljubi sinovi
in hčere, četudi ponavljati Petrovo zatajitev ali Judeževo izdajo, četudi bežite kakor
apostoli in zapuščate Jezusa, vseeno odprite srca upanju, kajti Jezus vas
ljubi. Njegova ljubezen je močnejša od vsake vaše slabosti. Na ta dan naj bo vaše veselje
veliko in vaš mir globok. Z glasom Matere, ki vam vedno stoji ob strani in vas vodi, vas
tolaži in opogumlja, vas vabim: pustite, da vas prevzame njegova ljubezen, da boste tudi vi
ljudje po njegovem Božjem in usmiljenjem Srcu« (Modra knjiga: Duhovnikom, Marijinim
ljubljenim sinovom, LJ 2009, sporočilo 31.3.1994, str. 646). Ali vidite kako nenadomestljivo
vlogo ima Sveta Božja Mati Marija, ko pomaga vsakemu padlemu človeku, da se lahko
dvigne k Bogu?! Brez Materine pomoči je obrat k Bogu skoraj nemogoč.
3. Po tem priznanju Bog spodbuja dušo, da se obrne k Bogu iz izreče svojo prošnjo:
»Prizanesi, Gospod!« (Joel 2,17). Ruski romar je kratko povedal: »Pokesal sem se.« David je
izrekel KESANJE z besedami: »Zoper tebe samega sem grešil, hudobijo v tvojih očeh sem
storil. Očisti me greha s hizopom, da postanem čist, operi me, da postanem bel bolj kakor
sneg. Skrij svoje obličje pred mojimi grehi, vse moje krivde izbriši. Popolnoma me operi moje
krivde, mojega greha me očisti! Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v
moji notranjosti« (PS 51). Kesanje pomeni: iz vse duše, iz vsega srca mi je žal, da sem žalil
Boga in storil krivico bližnjemu. Ko človek z Božjo pomočjo in s svojo voljo izreče Bogu
obžalovanje zaradi greha, se zgodi čudež opravičenja: Bog odpusti pregreho in na novo
obudi dušo, ki je bila duhovno mrtva. Takrat zaigra koncert v duši in srcu grešnika to je
spev zahvale, slavljenja in adoracije Božjega usmiljenja, ki je tako veliko, da odpusti vsak
greh, ki ga kdorkoli more storiti. Ker pa je Bog večji od našega greha, Bog greh uniči, zdrobi,
in greh ne obstaja več, Bog se ga več ne spominja. Na skesanega grešnika Bog gleda z
veseljem Očeta, ki sprejme izgubljenega otroka nazaj v Očetovo hišo. To se zgodi, če tako
rečem – na uradni način pri zakramentalni sveti spovedi, kajti resničnemu kesanju mora
slediti sveta spoved. Kesanje in sveta spoved sta kot brat in sestra: resnično kesanje se izrazi
v sveti spovedi. Brez kesanja ni veljavno opravljene svete spovedi. Sveta spoved je eden od
največjih Božjih darov za katerega moramo biti Bogu najbolj hvaležni in ga redno prejemati.
Pri dobri sveti spovedi Bog govori vsakemu grešniku: »Vem za načrte, ki jih imam z vami,
govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. Klicali
me boste in prihajali molit k meni in vas bom uslišal. Iskali me boste in me boste našli. Ko
me boste iskali z vsem srcem, se vam bom dal najti, govori Gospod. Obrnil bom vašo
usodo« (Jer 29,11-14). Prerok Izaija izrazi to duhovno stvarnost takole: »Kakor mati tolaži
svojega otroka, vas bom jaz tolažil, v Jeruzalemu boste potolaženi. Videli boste in vaše srce
se bo veselilo, vaše kosti bodo brstele kakor trava. Gospodova roka bo očitna na njegovih
služabnikih« (Iz 66, 13-14).
Dejanju zakramentalne svete spovedi sledi ZADOŠČEVANJE ali POKORA oziroma
dejanja, ki izražajo SPRAVO Z BOGOM in z LJUDMI. Naš ruski romar je to izvršil tako,
da je osvobodil služinčad, se odel v beraško obleko, da bi bil najbolj ponižen služabnik ljudi
najnižjega stanu. Takoj, ko se je za to odločil so prenehale prikazni. Sprava z Bogom in
dejanja ZADOŠČEVANJA in POKORE so mu vlivala tolikšno veselje, tolikšen občutek
tolažbe, da se to ne da povedati. Takrat je iz izkušenj spoznal kaj so nebesa. Kmalu je postal
3
popolnoma zdrav. Romar sam pove kakšno srečo je izkusil sredi odpovedovanja, kakšno
blaženost, kakšen mir vesti. To lahko dojame samo tisti, ki ga je Božje usmiljenje izvleklo iz
pekla bolečin in ga prestavilo v Božji raj. Glejte, to kar bi rad prav posebej poudaril je: po
resničnem srečanju z Bogom po sveti spovedi, sam Bog pomaga grešniku, da postanejo
dejanja ZADOŠČEVANJA in POKORE, dejanja SPRAVE, nekaj lepega, nekaj kar človeka
vodi v Božji raj, nekaj kar človek rad naredi in je Bogu hvaležen, da to dejanje ljubezni more
storiti in mu pokazati svojo ljubezen. Dejanje opravičenja grešnika po sveti spovedi, ki ga
stori Bog in človekovo dejanje zadoščevanja in pokore najprej Bogu in potem bližnjemu
izraža prerok Ezekijel takole: »Tako govori Gospod Bog: 'Od štirih vetrov pridi, Duh, in
dihni v te pobite, da oživijo!' KO sem prerokoval, kakor mi je bilo ukazano, je prišel vanje
Duh« (Ezek 37,9-10). Bog je nato Ezekijelu ponovno ukazal: »Prerokuj in jim reci: Tako
govori Gospod Bog: 'Glejte, jaz odprem vaše grobove, vzdignem vas iz vaših grobov, o
moje ljudstvo, in vas pripeljem v Izraelovo deželo. Spoznali boste, da sem jaz Gospod, ko
odprem vaše grobove in vas vzdignem iz vaših grobov, o moje ljudstvo. Svojega duha
denem v vas, da boste oživeli, in vas spet postavim na vašo zemljo. Tedaj boste spoznali,
da sem jaz, Gospod, govoril in storil, govori Gospod'« (Ezek 37,12-14). Ko Bog dvigne
opravičenega grešnika iz njegovega groba, ko dihne vanj svojega Svetega Duha, ko človek
spet oživi, ko ga Bog zopet postavi na blagoslovljeno zemljo Izraelove hišo, to je v svojo
Sveto Cerkev, opravičeni grešnik spoznava in slavi ter časti Božje usmiljenje. Od tega
trenutka naprej deluje apostolsko in vedno govori v svojem srcu: »Kdo je Bog kakor ti, ki
odpuščaš krivdo, ki greš prek pregrehe k ostanku svoje dediščine, to je k meni, ter izkazuješ
meni, Jakobu, svojo zvestobo, meni, Abrahamu, svojo dobroto!« (Mih 7,18.20).
Vsak katoličan naj bi duhovno deloval v duhu zadoščevanja, sprave in poravnave za grehe za
katere nihče ne zadoščuje Božji pravičnosti. K temu pa so poklicani najbolj duhovniki,
redovniki in redovnice pa tudi mi iz duhovnih gibanj in iz duhovnega toka Prenove. Zato
sedaj za sklep premišljevanja skupaj molimo sledeče spravne molitve:
EVHARISTIČNE SPRAVNE MOLITVE
Gospod, odpusti vse skrunitve Evharistije!
Prosimo Te, usliši nas !
Gospod, odpusti vsa nevredno prejeta obhajila!
Gospod, odpusti vsa onečaščenja presvetega oltarnega Zakramenta!
Gospod, odpusti vse nespoštljivosti v cerkvah!
Gospod, odpusti vse skrunitve in odrinjenja tabernakljev v stran!
Gospod, odpusti vsa zaničevanja blagoslovljenih reči!
Gospod, odpusti vse izstope iz Cerkve!
Gospod, odpusti vse grehe nemoralnosti!
Gospod, odpusti vse grehe brezboštva!
Gospod, odpusti vsa sramotenja Tvojega svetega imena!
Gospod, odpusti vso hladnost in brezbrižnost do Tvoje Božje odrešujoče ljubezni!
Gospod, odpusti vse nespoštljivosti in sramotenja svetega očeta!
Gospod, odpusti vse zaničevanje škofov in duhovnikov!
SPRAVA ZA SRAMOTENJE BOŽJE MATERE MARIJE
Gospod, odpusti vsa sramotenja in preklinjanja svetega imena Marije!
Prosimo Te, usliši nas !
Gospod, odpusti vse zaničevanje Njenega Brezmadežnega Spočetja!
Gospod, odpusti opustitev Marijinega češčenja!
Gospod, odpusti vse zaničevanje Marijinih podob!
Gospod, odpusti ves prezir svetega rožnega venca!
Gospod, odpusti vso ravnodušnost do Marijine materinske ljubezni!
4
PROŠNJE ZA POTREBE SVETE CERKVE
Jezus in Marija, podarita Cerkvi svete duhovnike. Amen.
Jezus in Marija, podarita Cerkvi svete redovnike.
Jezus in Marija, podarita Cerkvi svete apostolske duše.
Jezus in Marija, podarita Cerkvi resnično krščanske družine.
Jezus in Marija, podarita Cerkvi nravno čisto mladino.
Jezus in Marija, podarita Cerkvi edinost v vseh narodih.
Jezus in Marija, podarita Cerkvi in vsemu svetu mir.
Jezus in Marija! V svoji veliki ljubezni sta nas poklicala kot spravne duše.
Danes želimo s popolno predanostjo Vama, tolažiti Vajini presveti Srci in zadoščevati
za vse žalitve, zadane Vama po nehvaležnih ljudeh.
Jezus in Marija, ljubimo Vaju, rešita duše! Amen!
Večni Bog, naj bo daritev, ki jo je opravil Jezus na križu, in jo sedaj v sveti maši ponavlja,
tebi v čast in hvalo. Naj ti da vredno zahvalo za vse dobrote in obilno zadoščenje za naše grehe.
Naj izprosi vsem vernim na zemlji novih dobrot, dušam v vicah pa večni mir in pokoj. Amen.
5