Okrogla miza Štajerske gospodarske zbornice

ŠTEVILKA 2 • letnik 3 • junij 2010
Okrogla miza Štajerske
gospodarske zbornice:
Internacionalizacija slovenskega gospodarstva
Inovacije -
znanilke napredka in razvoja
Delovnopravna zakonodaja pričakovanja štajerskih gospodarstvenikov
Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor
1. julija V času o
do 31. d
vam nuavgusta 201
dimo
0
D
30-%OPDATEN
OPUST
.
UVODNIK
GOSPODARSKI IZZIVI
GOSPODARSKI IZZIVI
www.stajerskagz.si
IZDAJA:
Štajerska gospodarska zbornica,
Ulica talcev 24, 2000 Maribor
T: 02 2208 700
F: 02 2208 711
E: [email protected]
Predsednik upravnega odbora ŠGZ:
dr. Roman Glaser
Direktorica ŠGZ:
mag. Aleksandra Podgornik
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:
mag. Aleksandra Podgornik
UREDNIŠTVO:
Maja A. Henke,
Marta Kanič,
Lidija Majcen,
Mojca Tominšek,
Liljana Pešut
ZASNOVA IN REALIZACIJA:
www.dialog-si.net
TISK:
Grafis d.o.o.
NAKLADA:
2.500
mag. Aleksandra Podgornik
direktorica ŠGZ
[email protected]
EU - ponovno v 30-ih letih
19. stoletja?
Gospodarska kriza je v zadnjih dveh letih pokazala, da napredek
ni tako samo po sebi umeven, kakor se nam je v zadnjem desetletju zdelo. Niti pri nas, niti v državah EU, niti kjerkoli po svetu.
Š
tevilo brezposelnih se je vrnilo na raven leta 1990, med brezposelnimi je
kar 21 % mladih. Velika težava je tudi nizka stopnja zaposlenosti starejših.
Zaradi nižje produktivnosti v EU beležimo 2/3 dohodkovni zaostanek za
ZDA. Gospodarstva v EU območju so močno povezana, torej tudi mi delimo,
ali bolje rečeno, soustvarjamo usodo ostalih EU držav. Torej nismo v nič boljši situaciji kot EU.
Poglejmo. Poslovanje gospodarskih družb v Podravju je bilo v letu 2009 najslabše
doslej. Izkazujemo za 18 % nižji prihodek in za 16 % nižji odhodek. Čista izguba se
je v letu 2009 povečala za kar 1,4 krat.
Izračuni kažejo, da bomo imeli v letu 2040 razmerje enega aktivnega zaposlenega
na enega upokojenca. Vsi se zavedamo, da je naš trg dela izredno tog. Pa vendar –
nekaj svetlih točk vendarle je. Pomembna med njimi je podatek, da so načrtovana
državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost v letu 2009 znašala
276,7 milijona evrov in so se v primerjavi z letom 2008 povečala za 46 odstotkov. V
letu 2009 nam je prvič po 20 letih uspelo povečati vlaganja javnih sredstev v raziskave in razvoj, in sicer z 0,60 na 0,75 odstotka BDP.
Vlaganje v razvoj je nedvomno prava smer izhoda iz krize. Če smo uspeli z nagradami za inovacije tudi v Štajerski gospodarski zbornici spodbuditi ta trend, potem
smo zadovoljni. In ker je bilo letos med nagrajenci precej mlajših, je to še bolj spodbudno. Vendarle se da kaj narediti.
Na Štajerski gospodarski zbornici se že oziramo po dogajanju jeseni. Seveda, povsod se bo dogajalo veliko, odprtih je namreč zelo veliko zelo pomembnih tem. Tudi
mi se jih bomo dotaknili, tako tistih iz področja izterjav in plačilne nediscipline,
delovno pravne zakonodaje in ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti. Gostili
bomo dva gospodarska obiska, enega iz Osijeka in enega iz Banja Luke. Spodbujali
bomo perspektivne panoge in na konferenci IT tehnologije prikazali dosežke podjetij. In na vseh ostalih področjih nadaljevali z zastavljenimi aktivnostmi.
Vaš brezplačni izvod.
Skrbimo za okolje!
Poskrbite, da bo papir te revije recikliran!
Poletje se je šele začelo, pa bo jesen že tu. Čas pač brzi hitreje kot včasih in moramo
mu slediti. Torej – se vidimo jeseni!
GOSPODARSKI IZZIVI
1
VSEBINA
Vsebina
Podravski inovatorji v
kriznih časih inovirajo
Štajerska gospodarska zbornica je podelila priznanja za najboljše inovacije v
letu 2009.
Stran 10 .
Inovativnost je način
razmišljanja
Predstavljamo vam posamezne inovatorje, ki so si drznili razmišljati drugače.
Stran 13 .
Okrogla miza Štajerske
gospodarske zbornice:
Internacionalizacija
slovenskega
gospodarstva
Delovnopravna
zakonodaja –
pričakovanja štajerskih
gospodarstvenikov
Zunanji minister Samuel Žbogar je na okrogli mizi izpostavil pomanjkljivost gospodarske
diplomacije, ki ji manjka pogled
od znotraj.
Stran 4 .
2
UVODNIK
1
Ali nam izhodna strategija ponuja prave
rešitve ob pravem času in na pravi način?
1
VAŠA KOLUMNA
3
Inovacije in mladi
3
OKROGLA MIZA ŠTAJERSKE
GOSPODARSKE ZBORNICE
Podravski gospodarstveniki so spregovorili o dilemah delovnopravne zakonodaje.
Stran 18 .
Podravski inovatorji v kriznih časih
inovirajo
10
SEMINARJI, DELAVNICE,
PREDSTAVITVE, POSVETI
25
Inovativnost je način razmišljanja
13
Dogodki ŠGZ
25
2. POSVET REGIJSKEGA SVETA
ŠGZ ZA RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV
18
IZOBRAŽEVANJE
26
18
Cona Tezno ima pomembno vlogo
v mednarodnem projektu ReTinA
26
4
Vpliv sprememb delovnopravne
zakonodaje na poslovanje podjetij
4
20
Povečajmo produktivno energijo
zaposlenih
27
Spodbujanje internacionalizacije
slovenskega gospodarstva –
prioriteta gospodarske diplomacije
Pričakovanja štajerskih
gospodarstvenikov
AKTUALNO
22
Starejši zaposleni - ključni dejavnik
uspešnosti podjetja?
28
GOSPODARSKA DIPLOMACIJA
6
Svetovna razstava Expo 2010
22
39
Odprto za zainteresirana podjetja
6
23
INOVATIVNOST
8
Slovenska nagrada za družbeno
odgovornost HORUS 2010
Temeljne poklicne kvalifikacije –
TPK za voznike v cestnem prometu
30
Inovacije – znanilke napredka in razvoja
8
Priložnost za pridobitev sofinanciranja
kadrovskih štipendij
24
STROKOVNJAKINJE IN
STROKOVNJAKI
www.stajerskagz.si
ŠGZ
Strokovnjakinje in strokovnjaki Infopike
ŠGZ odgovarjajo na vaša vprašanja
30
VAŠA KOLUMNA
Inovacije in mladi
Znanstveno je dokazano, da smo mladi ljudje bolj inovativni. Vse življenje je še pred nami, želimo si ustvariti vse in še več.
Tadej Lončarič, študent
Danijel Esih, študent
N
a poti ustvarjanja pa
se pogosto srečamo
s težavami. Več kot
imamo domišljije in
želja, pogosteje naletimo na prepreke. Toda – to so pravi izzivi,
ki rodijo rešitve. Tako se lahko
kaj hitro pripeti, da študentje
med katerim izmed študentskih
del zaznamo težave ob opravljanju dela. Vajeni hitrega tempa
sodobnega življenja si želimo
»težko delo« poenostaviti in v
mislih poiščemo rešitve, ki bi
nam delo olajšale. Tu sedaj pride
najpomembnejše. Bistvenega pomena je, da družba nam mladim
pusti, da predlagamo rešitve, pa
čeprav se mogoče nekatere ne
bodo izšle v pravi smeri in čeprav
vse izmed njih ne bodo obrodile sadov. V kolikor nas mlade
zatrete pri naših predlogih in
razmišljanjih ter inovacijah, bo
to slabo vplivalo na naš nadaljnji
razvoj iskanja rešitev. To pa bo,
seveda, lahko slabo vplivalo na
razvoj podjetij, prineslo bo manj
dobička in pomenilo slab razvoj
za celotno gospodarstvo.
Pomembno je, da nas mlade
spodbujate k iskanju novih rešitev, še bolj pa je pomembno,
da nam vedno in povsod omogočate predlaganje inovativnih idej in morebitnih inovacij. Zato predlog - uvedba
100-% subvencioniranja prijave inovacij mladih pri Patentnem uradu RS, saj bi s tem
povečali odstotek inovacij in
predvsem dali pozitivno sporočilo
mladim.
Velikokrat
imamo mladi zelo dobre in
inovativne ideje, običajno pa
nismo dovolj, ali pa sploh ne,
poučeni glede prijave in patentiranja. Po resnici povedano
tudi nimamo dovolj finančnih
sredstev za patentiranje, velikokrat ne pomislimo, da ni
dovolj, če se bojimo, da nam
bo kdo idejo ukradel in da je
boljša rešitev kot ideje ne povedati idejo patentirati.
Ustanove, ki nam mladim nudijo
celovito podporo pri spodbujanju k inovativnosti in ki nam ob
tem dajejo tudi prave nasvete in
ponudijo pomoč, so zato bistvenega pomena. Želim si, da bi
vsi mladi iskali rešitve za probleme, ki jih zaznajo, in se na
trgu v čim večjem številu pokazali s svojimi inovacijami. Ne
nazadnje niti ni nujno, da gre
pri inovacijah za neko rešitev
problema, lahko je samo nekaj
novega in drugačnega. Pri tem
mora biti vodilo, da lahko kvaliteten inovativen patent avtorju
prinese več kot sedmica na lotu.
Izzivi današnjega časa predstavljajo podlago za novosti na
vseh življenjskih področjih in s
tem razvoj. Brez inovativnosti bi
bilo človeštvo še vedno v kameni
dobi, torej je inovativnost pojav,
ki človeka spremlja že od njegovega nastanka. V naravi človeka je, da se ukvarja z novostmi
in spreminjanjem obstoječega.
Pozivam vas/nas, da oblikujemo inovatorjem prijazno okolje, s tem tudi preprečujemo
beg možganov in omogočimo
hitrejši razvoj Slovenije.
GOSPODARSKIIZZIVI
3
OKROGLA MIZA ŠTAJERSKE GOSPODARSKE ZBORNICE
Spodbujanje internacionalizacije
slovenskega gospodarstva –
prioriteta gospodarske diplomacije
Zunanji minister Samuel Žbogar je na okrogli mizi izpostavil pomanjkljivost gospodarske diplomacije, ki ji manjka pogled od znotraj in razumevanje specifičnih potreb gospodarstva. Tako gospodarstveniki kot tudi
minister Žbogar so se strinjali, da je zato nujno izobraževanje in konkretno spoznavanje podjetij ter njihove proizvodnje.
[email protected]
Štajerska gospodarska
zbornica je 28. maja na
Ptuju v prostorih Perutnine
Ptuj organizirala okroglo
mizo, na kateri so Samuel
Žbogar, minister za zunanje
zadeve, in predstavniki
slovenskega gospodarstva
spregovorili o spodbujanju
internacionalizacije
slovenskega gospodarstva.
Štajerski gospodarstveniki
so izpostavili težave, s
katerimi se srečujejo
na tujih trgih, in podali
predloge rešitev.
»Gospodarska diplomacija
mora poznati utrip
gospodarstva,« je zatrdil
minister Žbogar. Z
organizacijo obiskov v
posameznih podjetjih
in navezovanjem
stikov zelo konkretnih
podjetij in ekonomskih
predstavnikov Slovenije v
tujini bodo premostili to
pomanjkljivost.
4
www.stajerskagz.si
Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, Samuel Žbogar,
minister za zunanje zadeve RS, dr. Roman Glaser, predsednik upravnega odbora Štajerske
gospodarske zbornice, Branko Vodušek, direktor družbe Dialog Co
Nove priložnosti, novi trgi
V preteklosti se je diplomatska
mreža oblikovala glede na vstop
v Evropsko unijo in Nato. V luči
spremenjenih gospodarskih razmer se prioritete gospodarske
diplomacije spreminjajo in dopolnjujejo. Tako zasedata v današnjih
kriznih razmerah promocija in
pospeševanje internacionalizacije
slovenskega gospodarstva v države,
s katerimi je obseg sedanjih poslov
največji, ter v tiste, s katerimi obstajajo največji neizkoriščeni potenciali za večje gospodarsko sodelovanje, posebno mesto.
Minister Žbogar je izpostavil, da
je ob gospodarski krizi potrebno
iskati nove priložnosti, nove
trge. Tako je MZZ organiziralo
obisk v Azerbajdžanu, Libiji,
Kuvajtu, Kazahstanu, Katarju.
To so države, ki jih je kriza manj
prizadela, predvsem zaradi obilice naravnih virov, kot sta nafta
in plin, in kjer je slovensko
gospodarstvo do sedaj bilo manj
prisotno, predstavljajo pa veliko
priložnost za Slovenijo v prihodnje. Nedavno so tako odprli
veleposlaništva v Braziliji, Albaniji, razmišljajo tudi o Libiji in
zalivskih državah.
OKROGLA MIZA ŠTAJERSKE GOSPODARSKE ZBORNICE
Spodbujanje internacionalizacije slovenskega
gospodarstva
Minister za zunanje zadeve je
izpostavil vrsto aktivnosti, ki jih
MZZ izvaja za spodbujanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva:
• zagotavlja informacije o konkretnih poslovnih priložnostih na
tujih trgih ter jih redno in sistematično posreduje ter koordinira
• pomaga pri organizaciji vhodnih in izhodnih gospodarskih
delegacij
• skrbi za razvoj delovanja slovenskih poslovnih klubov v tujini,
ki služijo kot kontaktna točka za
vse nove poslovneže, ki pridejo
na tuj trg in tako dobijo prve
informacije ter navežejo stike
• finančno podpira sodelovanje
slovenskih gospodarstvenikov
na gospodarskih sejmih in v
gospodarskih delegacijah
• obudili pa so tudi delovanje
mešanih gospodarskih komisij,
kjer se rešujejo problemi, izmenjujejo informacije in vzpostavljajo kontakti. Do sedaj so bile
organizirane mešane gospodarske komisije s Hrvaško, Srbijo in
Albanijo
• pomaga pri promociji in pospeševanju vhodnih neposrednih
investicij
Predstavniki slovenskega gospodarstva
Posebna prioriteta MZZ je namenjena internacionalizaciji majhnih in srednjih podjetij, ki jim bo
MZZ v okviru novega akcijskega
načrta namenilo določena sredstva za lažji prodor na tuje trge.
Slovenija in tuji trgi
Slovensko gospodarstvo je že
tradicionalno zelo vezano na
sodelovanje s tujino. Na to vplivata majhnost trga in njegova
odprtost. Podatki za leto 2009
kažejo, da se je v primerjavi z
enakim obdobjem v letu 2008
izvoz zmanjšal za 19,0 odstotkov, od tega v države EU za 18,0
odstotkov in v države nečlanice
še nekoliko bolj, in sicer za 21,2
odstotka, uvoz na drugi strani se
je leta 2009 v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2008 zmanjšal kar za 25,9 odstotkov.
2008
Mio EUR
Rast v %
2009
Mio EUR
Rast v %
19.808
2,1
16.054
-19,0
EU 27
13.675
-0,2
11.219
-18,0
6.133
7,6
4.835
-21,2
UVOZ
23.046
7,2
17.067
-25,9
EU 27
17.942
5,7
13.427
-25,2
5.104
12,7
3.639
-28,7
Države nečlanice
www.stajerskagz.si
Gospodarska diplomacija ni
tema, s katero se v Štajerski
gospodarski zbornici srečujemo
prvič. Bila je tudi osrednja tema
4. Štajerskega gospodarskega
foruma, na katerem smo z zunanjim ministrom Žbogarjem raziskovali pričakovanja in želje
gospodarstvenikov. Že takrat
je minister zatrdil, da si želi več
sodelovanja z gospodarstvom.
Sodelovanje ministra Žbogarja
na okrogli mizi v organizaciji Štajerske gospodarske zbornice to
ponovno dokazuje.
IZVOZ
Države nečlanice
Samuel Žbogar
Gospodarska diplomacija
je aktualna tema
Vir: Statistični urad RS, podatki za 2009 so začasni
GOSPODARSKI IZZIVI
5
GOSPODARSKA DIPLOMACIJA
Odprto za zainteresirana podjetja
Kje najti prave informacije in poiskati prave kontakte, če želite biti del
nekega obiska slovenske vladne delegacije v tujini ali če želite sodelovati na skupnem sejemskem nastopu? Verjemite, možnosti so, samo poiskati in izkoristiti jih je treba. Informacije o njih dobite tudi na Štajerski
gospodarski zbornici.
JAPTI - Izvozno okno
www.izvoznookno.si
Na spletni strani Štajerske
gospodarske zbornice lahko
najdete celovite informacije
o poslovanju na tujih trgih
kot tudi kontakte slovenskih
ekonomskih svetovalcev in
diplomatskih predstavništev
v tujini. Za vse dodatne
informacije kontaktirajte
Marto Kanič, 02/220 87 24,
[email protected].
gospodarskih delegacijah je vedno
odprto za vsa podjetja, ki jih seveda
določena država zanima. Ne obstajajo nikakršne omejitve ali kriteriji.
Vsa vabila za delegacije so vedno
javno objavljena na portalih JAPTI
ter ostalih partnerskih organizacij
(GZS, MG, MZZ, OZS).
V letu 2010 lahko sodelujete
v naslednjih gospodarskih
delegacijah:
•Vabilo k sodelovanju v
gospodarski delegaciji s
področja avtomobilske
industrije - Rusija, 20. do
24. junij 2010
Gospodarske delegacije
Poslovne delegacije predstavljajo eno izmed klasičnih oblik
spodbujanja
internacionalizacije. Podjetjem so v veliko pomoč
pri pridobivanju neposrednih
poslovnih kontaktov v tujini in
omogočajo zniževanje stroškov,
ki jih morajo podjetja vložiti v
pridobivanje informacij o tujih
trgih na samem začetku (raziskava trga, zbiranje informacij, poslovne poti ipd). Poslovne
delegacije so vhodne (kadar tuji
poslovneži obiščejo Slovenijo) ali
izhodne (kadar slovenski poslovneži obiščejo tujo državo).
Nekatera podjetja se za udeležbo
v poslovnih delegacijah odločijo
zaradi pridobitve prvega vtisa o
državi, nekatera zaradi pridobitve
konkretnih poslovnih kontaktov,
druga zaradi utrditve že obstoječih
poslov v tisti državi. Sodelovanje v
6
www.stajerskagz.si
V primeru, da se na delegacijo
prijavi večje število podjetij, se
prilagodita način in vrsta transporta. Npr. v primeru delegacij, ki jih vodi predsednik države
ali predsednik vlade, se glede na
izražen interes gospodarstva prilagodi velikost letala.
•Vabilo k sodelovanju v
gospodarski delegaciji ob
obisku predsednika Vlade
RS v Ljudski Republiki Kitajski, 20. do 26. junij 2010
JAPTI je v letu 2009 izvedel
19 vhodnih in 17 izhodnih
gospodarskih delegacij s
spremljajočimi konferencami.
Sodelovalo je okoli 500
slovenskih podjetij in več kot
1000 tujih. Po vsaki delegaciji
JAPTI preveri zadovoljstvo
udeleženih glede na sestanke
in število kontaktov, ki so jih
pridobili. V letu 2008 je bilo
zaradi delegacij realiziranih za
cca. 700.000 EUR novih poslov.
•Vabilo na poslovno srečanje z avstrijskimi podjetji s
področja gradnje, 22. junij
2010
•Vabilo k sodelovanju v
gospodarski delegaciji ob
obisku predsednika dr. Danila Türka v Republiki Latviji,
29. do 30. junij 2010
•Vabilo k udeležbi v gospodarski delegaciji s področja
lesnopredelovalne industrije
v Avstriji, 26. avgust 2010
GOSPODARSKA DIPLOMACIJA
Predstavitev na
mednarodnih sejmih
Sejmi so učinkovito orodje za
pospeševanje izvoza in predstavljajo tradicionalno ter najpogostejšo obliko srečevanja
poslovnih partnerjev. Nastopi
podjetij v tujini so eden izmed
osrednjih instrumentov pri internacionalizaciji podjetij in
nudijo malim ter srednje velikim podjetjem dostop do novih
informacij o tujih trgih, poslovnih priložnosti in možnosti neposrednega razgovora s
potencialnimi poslovnimi partnerji. Namen sejemskih predstavitev je omogočiti slovenskim
podjetjem prodor na tuje trge s
pomočjo predstavitve na sejmih
ali razstavah v tujini kakor tudi
splošno promocijo slovenskega
gospodarstva.
IZVOZNO OKNO
(www.izvoznookno.si)
Nastopi na sejmih predstavljajo
relativno velik strošek, še zlasti za
mala in srednje velika podjetja.
Prav zato Ministrstvo za gospodarstvo preko JAPTI podpira skupinske sejemske nastope slovenskih podjetij na izbranih sejmih v
tujini na podlagi izraženega interesa gospodarstva, in sicer v obliki
zakupa skupnega razstavnega
prostora. V letu 2010 bo JAPTI
delno ali v celoti financiral zakup
skupnega neopremljenega razstavnega prostora na 25 mednarodnih sejmih v tujini.
Skupinski sejemski nastopi JAPTI v drugi polovici 2010
termin
naziv sejma
20. 7.FILDA
25. 7. 2010
področje
država
sejem izdelkov široke potrošnje, bele
tehnike in opreme
Luanda,
Angola
22. 7.25. 7. 2010
Eco Life 2010
sejem obnovljivih virov energije, varstva
okolja in trajnostnega razvoja
Sanremo,
Italija
september
2010
CISMEF 2010
splošni sejem za srednja in mala podjetja
Guangzhou,
Kitajska
5. 10.7. 10. 2010
CPHI Worldwide
sejem farmacije in biotehnologije
Pariz,
Francija
5. 10.ZEPS
10. 10. 2010
sejem kovinske industrije, strojegradnje,
gradbeništva, lesne industrije, rudarstva,
informatike, farmacije, medicinske
opreme, grafične in tiskarske industrije,
tekstila, usnja, obutve, športa in rekreacije
Zenica, BIH
17. 10.SIAL
21. 10. 2010
sejem prehrambne industrije
Pariz,
Francija
17. 10.Gitex 2010
21. 10. 2010
IKT
Dubaj, ZAE
19. 10.Tehnoma
23. 10. 2010
sejem metalurgije, nekovin, energetike,
elektronike, telekomunikacij, elektro
opreme, računalniške tehnologije,
informatike, gradbeništva
Skopje,
Makedonija
27. 10.Automotive Industry
29. 10. 2010 Autocomponents 2010
sejem avtomobilske industrije
Togliatti,
Rusija
27.10.SAIE Bologna
30. 10. 2010
sejem montažnih hiš
Bologna,
Italija
10. 11.Brau Beviale
12. 11. 2010
sejem strojev, opreme in surovin za
industrijo pijač
Nürnberg,
Nemčija
11. 11.Pohištvo Beograd
17. 11. 2010
sejem pohištva
Beograd,
Srbija
kmetijski sejem
Bern, Švica
25.11. 29.11.2010
Kmetijski sejem Bern
Izvozno okno je osrednji slovenski izvozni portal. Na njem
je trenutno informacijsko
pokritih 51 držav, za katere je
mogoče dobiti vse pomembne podatke glede poslovanja
(postopki, poslovni običaji
itd). Portal ponuja tudi
vse informacije s področja
spodbujanje internacionalizacije. Tako je na njegovih
podstraneh mogoče zaslediti
vse informacije glede izobraževanj, vseh sejmov v tujini,
vseh delegacij, ki jih organizira JAPTI, in seznam vseh kontaktov o naših mrežah v tujini
(predvsem poslovni klubi in
predstavništva slovenskega
gospodarstva).
GOSPODARSKI IZZIVI
7
INOVATIVNOST
Inovacije – znanilke napredka in
razvoja
Inovacije so najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti in znanilke
napredka ter razvoja. Podatki kažejo, da je v Sloveniji le 35 % podjetij
inovativnih, poudarek pa je predvsem na inoviranju procesov. Največji
problem pa predstavljata trženje in uspešna prodaja inovacije.
[email protected]
Kje je še več inovacij?
Žal se še vedno dogaja, da veliko
odličnih inovacij ostane skritih in nikoli ne ugledajo luči
sveta. Inovativnost ni nič drugega kot kombinacija domišljije
in drugačnega, novega pogleda
na določen proces, izziv ali problem. Vendar sama zamisel in
izvedba nista dovolj. Za uspešen
prihod in pozicioniranje na trgu
je potrebno mnogo več. Glavno
vlogo pri tem igra podjetništvo,
ki predstavlja pomemben člen
pri vzpostavljanju povezave med
inovacijo in trgom.
Velikokrat iščemo probleme pri
inovativnosti v pomanjkanju idej,
kreativnosti in podobno. Vendar inovacije so, inovatorji imajo
zamisli in ideje, a problem je, ko
produkt oz. izvedba ne doseže
učinka na trgu, ne naleti na tisto
podporo, ki bi inovatorja spodbudila in mu dala zagon, da
vztraja pri inoviranju. Trženje
in uspešna uveljavitev ideje na
trgu tako predstavljata največji
problem za vsakega inovatorja.
Prinašata namreč veliko tveganje; spodbujanje tistih posameznikov, ki si upajo tvegati, pa ni
dovolj. Še zlasti, če slovenski inovatorji za svoje inovacije dobijo
mednarodna priznanja in so
cenjeni v tujini, v Sloveniji pa
popolnoma spregledani. Pri tem
je bistveno, da se v zmanjševanje
tveganja vključijo vsi pomembni
8
www.stajerskagz.si
deležniki: samostojni inovatorji,
strokovne ekipe, raziskovalne
ustanove in država.
Bistveno je predvsem spodbujanje inovacijske sposobnosti že
pri mladih inovatorjih, sočasno
s podjetniškim načinom razmišljanja. Na takšen način bodo
mladi spoznali vso razsežnost svojih potencialov in pospešil se bo
proces prenosa zamisli na trg,
hkrati pa se bo med mladimi
razvilo spoštovanje do podjetništva. Le ustvarjalni in inovativno
naravnani posamezniki in podjetja so tisti, ki lahko zagotovijo, da
bo Slovenija imela dovolj inovativnega potenciala.
Kje so največje težave?
Tako samostojni inovatorji kot
tudi inovatorji v slovenskih podjetjih se soočajo z določenimi problemi v procesu inoviranja. Mali
inovatorji, ki niso vključeni v velika
podjetja ali raziskovalne inštitute,
izjemno težko vzbudijo zanimanje
za svoje inovacije in se posledično
tudi težko uspešno uveljavijo na
trgu. V slovenskih podjetjih pa se
soočajo z nespodbudnim inovativnim okoljem, ki ima vzroke v premajhni motivaciji zaposlenih ter
slabem sistemu nagrajevanja.
Inovatorji predvsem pričakujejo
in si želijo večjo pomoč države pri
svetovanju ob razvoju novih izdelkov, financiranju raziskovalnorazvojnih projektov, dobrodošle
pa bi bile tudi določene ugodnosti, kot so davčne olajšave, ugodni
krediti in organizacija seminarjev
ter delavnic o tehnoloških novitetah, možnostih financiranja ter o
zaščiti intelektualne lastnine.
Nove smeri inovacij
Z razvojem prihajajo tudi nove
smeri, nove priložnosti. Inovacijski proces lahko uporabimo
in implementiramo na nov in
drugačen način ter tako najdemo rešitve za različne težave
v družbi, kot so boj proti podnebnim spremembam, energetska učinkovitost, staranje prebivalstva. S pomočjo inovacij je
mogoče najti ustrezno rešitev in
inovacijo uspešno spremeniti v
družbeno korist. Tako zasedajo
v sodobnem ekološkem razvoju
in soočanju s podnebnimi spremembami eko-inovacije posebno
mesto in novo usmeritev na tem
področju. Eko-inovacije so tiste,
ki bodo nudile podporo tako
lokalni kot tudi globalni družbi v
prihodnosti in dosegle zmanjševanje razlik med pritiski na okolje in življenjskim standardom.
Eko-inovacije so opredeljene kot
dejavnosti, ki proizvajajo dobrine
in storitve, ki merijo, preprečujejo, omejujejo, zmanjšujejo ali
odpravljajo škodo v okolju, pri
čemer se okolje nanaša na vodo,
zrak in prst. Sem se uvrščajo tudi
vsi problemi, vezani na odpadke,
hrup in ekosisteme. Vključujejo
čiste tehnologije, proizvode in
storitve, ki zmanjšujejo okoljsko
tveganje in onesnaževanje ter
porabo virov.
INOVATIVNOST
Evropska komisija je
sredi aprila objavila razpis
za ekološke inovativne
projekte (program CIP). Za
nove projekte na področju
recikliranja materialov,
trajnostnih gradbenih
izdelkov, na področju prehrane in pijače ter okolju
prijaznih poslovnih praks je
na voljo 35 milijonov evrov.
Razpis je še posebej namenjen malim podjetjem
z okolju prijaznimi izdelki
ali storitvami, ki potrebujejo pomoč za prodor na
trge. Razpis se zaključi 9.
septembra, za financiranje
pa bo izbranih približno 50
projektov.
5. Slovenski forum inovacij
Kako naprej?
Premier Borut Pahor je pred
kratkim napovedal spodbujanje inovacij in podjetij, tudi z
davčno politiko. Svet za znanost
in tehnologijo bo tako pripravil
izhodišča za nov nacionalni raziskovalno-razvojni program in
osnutek še ta mesec predal ministrstvu za visoko šolstvo, znanost
in tehnologijo. Med cilji novega
programa bodo izboljšanje prenosa znanja med znanostjo in
gospodarstvom, tudi s spremembami zakonodaje, večja mednarodna odprtost, dvig podjetništva in merljivost ciljev. Tako je
v Sloveniji nastopil čas za obsežno in kvalitetno zasnovano inovacijsko politiko, ki bo zahtevala
usklajenost vseh drugih politik. Nova inovacijska politika
v danem trenutku ne bo rešila
Slovenije iz krize, bo pa pripomogla k bistveno večji konkurenčnosti in hitrejšemu izhodu
iz krize.
Slovenski forum inovacij bo letos že peto leto zapored potekal 2. in
3. decembra 2010 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Gre za
osrednjo nacionalno prireditev inovativnosti, katere namen je predstaviti najboljše in najbolj perspektivne inovativne proizvode, storitve in
z letošnjim letom tudi inovativne poslovne modele. JAPTI vabi inovativna podjetja in posameznike k oddaji prijav. Rok za oddajo prijave je
20.09.2010.
KDO SE LAHKO PRIJAVI?
• inovator ali skupina inovatorjev,
• mikro, mala in srednja podjetja, velika podjetja,
• raziskovalno-razvojne institucije,
• mladi (študenti, dijaki, mladi raziskovalci)
KAJ LAHKO PRIJAVITE?
inovativni proizvod, inovativno storitev, inovativni poslovni model.
KAJ PRIDOBITE S PRIJAVO?
V okviru dogodka bo JAPTI zagotovil predstavitev skupno vsaj 45
najbolje ocenjenih inovacij. Avtorji izbranih inovacij bodo imeli na
samem dogodku možnost predstavitve s plakatom in eksponatom na
posebej opremljenem razstavnem prostoru, tudi v živo na odru in/ali na
plazemskem zaslonu in/ali na spletu. Način predstavitve in prisotnost
na spletni strani ter v tiskanih gradivih dogodka, vključno z nacionalnim
Katalogom inovacij za leto 2010, bo določen po meri vsake izbrane
prijave.
Več informacij skupaj z obrazcem za prijavo je dosegljivih na naslednji
povezavi: http://www.foruminovacij.si/.
GOSPODARSKI IZZIVI
9
INOVATIVNOST
Podravski inovatorji v kriznih časih
inovirajo
S podelitvijo nagrad in priznanj za najboljše inovacije Podravja v letu
2009 so podravski inovatorji dokazali, da so krizni časi tisti, ki jih je potrebno izkoristiti za nadaljnji razvoj in vzeti kot priložnost. Letos se je
na razpis Štajerske gospodarske zbornice prijavilo kar 20 inovacij, kar je
dvakrat več kot lansko leto.
[email protected]
V skladu z razpisom za
podelitev priznanj in
diplom za inovacije v
Podravju za leto 2009
je v razpisnem roku
prispelo 20 prijav. V
ocenjevalni komisiji, ki
je na osnovi pregleda
dokumentacije prispele
vloge ocenila in odločila
o podelitvi priznanj in
diplom, so sodelovali:
predsednik komisije
prof. dr. Boštjan
Harl in člani mag.
Jure Verhovnik, mag.
Stanislav Golc, dr.
Dušan Klinar, g. Bruno
Rumež. Ocenjevalna
komisija se je sestala 7.
maja 2010 in na osnovi
pregleda dokumentacije
in konzultacije prispelih
vlog ocenila in odločila,
da se podeli 5 diplom,
3 bronasta priznanja in
12 srebrnih priznanj.
10
www.stajerskagz.si
Srebrno priznanje
Avtorji inovacije:
Slavko Ficko, mag. Tina Vukasovič,
mag. Vera Šmigoc in Edo Košić,
Perutnina Ptuj d.d.
Inovacija:
POLI paté, pašteta iz piščančjega mesa
Piščančja mesna pašteta Poli paté
je inovativni izdelek v skupini
izdelkov blagovne znamke POLI.
Pakirana je v netipično embalažo za tovrstne izdelke, ki predstavlja popolno novost na področju embalaže za pakiranje paštet.
Uporabljena embalaža je aplikacija popolnoma nove rešitve iz
druge panoge in Poli paté je prvi
tovrstni izdelek, pakiran v omenjeno embalažo. Z nabavo ustrezne tehnologije je uveden popolnoma nov postopek pakiranja. Fleksibilna vrečka, zaprta s čepom,
omogoča ponovno zapiranje
embalaže po odprtju. Ponovno
zapiranje predstavlja bistveno
izboljšavo za uporabnika, ki lahko
še odprto pašteto uporabi v nekaj
dneh. Receptura je prilagojena
potrebam sodobnega potrošnika,
ki želi v svojo prehrano vključiti
mesne izdelke z manj maščob in
več mesa. Poli paté vsebuje največ
25 % maščob, dodano pa je kvalitetno sončnično olje, kar je prednost v primerjavi z nekaterimi drugimi paštetami, kjer se uporablja
svinjska mast oziroma slanina.
INOVATIVNOST
Srebrno priznanje
Avtorja inovacije:
mag. Primož Zajšek in mag. Dejan
Rojko, Versor d.o.o.
Inovacija:
Detekcijsko-indikacijska enota
»The flying doughnut«
Detekcijsko-indikacijske enote
so nameščene nad posameznimi
parkirnimi mesti, kar omogoča
največjo možno ločljivost odčitavanja stanja parkirnih vozil v
garažni hiši. Detekcijske enote
zaznavajo prisotnost vozil s
pomočjo vgrajenih ultrazvočnih senzorjev, ki podatke o stanju sporočajo centralni enoti,
ta pa samodejno sprejema odlo-
čitve o tem, na katere sektorje
garažne hiše bo preusmerila voznika. Hkrati se spremeni tudi
stanje integriranega indikacijskega modula detekcijsko-indikacijske enote, ki prikazuje stanje
posameznega parkirnega mesta.
Če je parkirno mesto zasedeno,
indikator kaže rdečo luč, če je
mesto prosto, pa spremeni stanje na zeleno. Parkirna mesta,
rezervirana za invalide, svetijo
modro. Tako lahko voznik takoj
ob vstopu v garažo opazi prosto
parkirno mesto.
Inovativno in domiselno zasnovan zvočni kanal omogoča izreden izkoristek senzorja pri minimalni porabi električne energije,
razporeditev visokosvetilnih LED
diod po obodu ohišja pa zagotavlja 360-stopinjski vidni kot in
s tem odlično vidnost enote ne
glede na to, v katerem delu nadstropja garažne hiše se voznik trenutno nahaja. To pa daje izdelku
značilen in prepoznaven videz.
Srebrno priznanje
Avtorji inovacije:
Slavko Ficko, mag. Tina Vukasovič,
Boštjan Donša in Simona Habjanič,
Perutnina Ptuj d.d.
Inovacija:
POLI snack – klobasa iz piščančjega mesa
Srebrno priznanje
Avtor inovacije:
Robert Skrbinek, Impol Folije in
trakovi, proizvodnja in storitve d.o.o.
Inovacija:
Skrajšanje postopka izdelave folij
GOSPODARSKI IZZIVI
11
INOVACIJE
Srebrno priznanje
Avtorji inovacije:
Franci Očko, Tomaž Štumberger,
Krešo Novak in Vlado Prejac, CIMOS
TAM Ai, d.o.o.
Inovacija: EGR Continental zmanjšanje volumna napajalnika
Srebrno priznanje
Avtorja inovacije:
Aleksander Mesarič in Damjan Ribič,
PRIMAT tovarna kovinske opreme d.d.
Inovacija: Bankomatne blagajne - konstrukcija odporna proti eksplozijam
plina v njihovi notranjosti - CEN L EXG
in CEN 1 EXG
Srebrno priznanje
Bronasto priznanje
Srebrno priznanje
Bronasto priznanje
Avtor inovacije:
Izidor Gungl s.p.
Inovacija: Avtomatizirana proizvodna
in merilna celica
Avtorja inovacije:
Marjan Hrastnik in Tine Kacafura,
IzoElektro d.o.o.
Inovacija: Podporni kompozitni
izolator s kapacitivnim delilnikom
Avtorja inovacije:
Sašo Zagoranski, Semantika d.o.o.
in zunanji sodelavec Sašo Vinkovič,
Gorenje d.d.
Inovacija: Gorenjevo komunikacijsko
središče doma – povezljivost in upravljanje gospodinjskih aparatov na daljavo
Avtorji inovacije:
Dina Ošlak, Bogdan Škof in mag. Mateja
Geder, DOBA Fakulteta za uporabne,
poslovne in družbene študije Maribor
Inovacija: Izvajanje on-line
informativnih dni
Avtor inovacije:
David Koderman
Inovacija: Učinkovita zaščita vozil pred
posledicami toče »SPACE COVER«
Avtor inovacije:
Matej Borin, Mediamix d.o.o.
Inovacija: Promocija linije vin
blagovne znamke Radgona
Diploma za inovacije
Avtor inovacije:
osnovnošolec Gašper Zupanič
Inovacija: PETFEN
Srebrno priznanje
Avtorja inovacije:
Aleksander Mesarič in Damjan Ribič,
PRIMAT tovarna kovinske opreme d.d.
Inovacija: Nova konstrukcija blagajn
STARPRIM 3/N in 4/N
Srebrno priznanje
Avtor inovacije:
Gregor Marksl, WVterm d.o.o.
Inovacija: Mala uplinjevalna kurilna
naprava na polena
Diploma za inovacije
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
Avtorja inovacije:
Uroš Logar in Alen Breznik, DIALOGco
komunikacijske rešitve d.o.o.
Inovacija: Navigacija spletne strani
Bronasto priznanje
Avtorja inovacije:
Aleksander Mesarič in Damjan Ribič,
PRIMAT tovarna kovinske opreme d.d.
Inovacija: Nova konstrukcija
bankomatne blagajne CEN L in CEN 1
Diploma za inovacije
Avtorja inovacije:
Tadej Lončarič in študent Danijel Esih
Inovacija: Spletni portal
www.studentskapraksa.si
Diploma za inovacije
Avtor inovacije:
Matej Borin, Mediamix d.o.o.
Inovacija: DESKA
12
www.stajerskagz.si
INOVATIVNOST
Inovativnost je način razmišljanja
Predstavljamo vam posamezne inovatorje, ki izstopajo že samo s tem, da so
inovatorji, da si drznejo razmišljati drugače in imajo pogum predstaviti svojo
inovacijo svetu.
»Inovativnost je del razvoja.«
Rezultati sprememb so:
• skrajšanje števila operacij in
časa izdelave folij,
• dvig hitrosti valjanja,
• povečanje kapacitet valjarništva.
Robert Skrbinek
Impol Folije in trakovi, proizvodnja in storitve d.o.o.
Inovacija: Skrajšanje postopka izdelave folij
1. Kako je prišlo do inovacije oz. kako je potekal nastanek ideje za
inovacijo? Iz potrebe,
tehtnega premisleka ali
trenutnega prebliska?
Inovacija je nastajala počasi.
Sestavljena je bila iz mnogih
testiranj in uvedb sprememb,
ki so dlje časa dozorevale in se
pokazale kot pravilne. Inovacija se nanaša na proces izdelave
aluminijskih folij. Dosežena je
bila bistvena izboljšava tehnološkega procesa izdelave folij.
Inovacija skrajšuje tehnološki postopek izdelave aluminijskih folij.
Zajema spremembe tehnoloških postopkov izdelave za vse standardne
vhodne materiale (EN AW 8079,
8011, 1050 in 1200), izdelane iz
litih trakov ali toplo valjanih trakov.
Ob tem nas je vodilo sledeče:
• maksimalno izkoristiti obstoječo strojno opremo – izkoristiti
maksimalne moči, ob tem pa
ne preobremenjevati motorjev
strojev ter ostati v območju normalne regulacije
• izkoristiti maksimalne redukcije, katere še dopuščajo material in tribološki pogoji
Spremembe so:
• uvedba novih tipov delovnih
valjev z novimi bombažami in
hrapavostmi,
• zmanjšanje števila prehodov
valjanja do medfaznega žarenja,
• sprememba debeline medfaznega žarenja,
• uvedba nove debeline za nulti
prehod, kar je znižalo transferno debelino in zmanjšalo
število prehodov valjanja do
končne debeline.
2. Kakšen je razlog,
da je v Sloveniji tako
majhno število inovativnih podjetij? Kaj
bi po vašem mnenju
dodatno spodbudilo
inovacijsko okolje v
Sloveniji?
Za inovativnost so potrebni primerno okolje, način razmišljanja in nagrajevanje. Predvsem
je potrebno, da podjetja prepoznajo, da je inovativnost del
razvoja, ki poteka tudi v njihovih sredini, in bližnjica do boljših poslovnih rezultatov.
3. Kako spodbujate
inovacije znotraj vašega
podjetja? Prosim,
naštejte konkretne
načine in spodbude.
V našem podjetju potekajo aplikativni razvojni projekti, investicijsko razvojni projekti in
izboljšave, ki so del delovne
obveze. Poleg omenjenih se prijavljajo še inovacije in koristni
predlogi, ki jih podjetje odkupuje od zaposlenih. Ob koncu
leta pa se podeljujejo tudi plakete Inovator leta.
GOSPODARSKI IZZIVI
13
INOVATIVNOST
»Razvoj kvalitetnega inovativnega okolja je ključnega
pomena za rast posameznika in za njegove ideje.«
Slavko Ficko, mag. Tina Vukasovič, mag. Vera Šmigoc in Edo Košić
Perutnina Ptuj d. d.
Inovacija: POLI PATÉ, pašteta iz piščančjega mesa
1. Kako je prišlo do inovacije oz. kako poteka
nastanek ideje za inovacijo? Iz potrebe, tehtnega premisleka ali
trenutnega prebliska?
In kakšne izboljšave ste
želeli doseči z inovacijo?
Inovacija je posledica naše želje
ponuditi uporabnikom zanimiv in
nov, drugačen izdelek, ki bi bil primeren za daljšo uporabo tudi po
odprtju. Nastala je piščančja mesna
pašteta Poli paté - inovativen izdelek v skupini izdelkov blagovne
znamke POLI. Uporabljena embalaža je aplikacija popolnoma nove
rešitve iz druge panoge in Poli paté
je prvi tovrstni izdelek, pakiran v
omenjeno embalažo. Fleksibilna
vrečka, zaprta s čepom, omogoča
14
www.stajerskagz.si
ponovno zapiranje embalaže po
odprtju. Ponovno zapiranje predstavlja bistveno izboljšavo za uporabnika, ki lahko že odprto pašteto
uporabi v nekaj dneh. Sledili smo
tudi trendom zdrave prehrane, ki
zapoveduje manj maščob in nižjo
kalorično vrednost. Poli paté vsebuje kar 60 % piščančjega mesa in
največ 25 % maščob, dodano pa je
kvalitetno sončnično olje, kar je
prednost v primerjavi z nekaterimi drugimi paštetami, kjer se
uporablja svinjska mast oziroma
slanina.
2. Kakšen je razlog,
da je v Sloveniji tako
majhno število inovativnih podjetij? Kaj
bi po vašem mnenju
dodatno spodbudilo
inovacijsko okolje v
Sloveniji?
Največjo težavo inovatorjem
predstavlja pomanjkanje spodbud iz okolja. Razvoj kvalitetnega inovativnega okolja je
ključnega pomena za rast posameznika in za njegove ideje.
V PP smo deležni spodbud,
želimo pa si več sodelovanja in
spodbud s strani države v obliki
davčnih olajšav in subvencij. Na
področju izobraževanja bi bilo
potrebno posodobiti univerze
in vključiti raziskovalne institucije v celotno družbo ter razviti
celovito in kvalitetno zasnovano
informacijsko infrastrukturo s
podpornimi ustanovami.
3. Kako spodbujate
inovacije znotraj vašega
podjetja? Prosim,
naštejte konkretne
načine in spodbude.
V Perutnini Ptuj d.d. vključujemo v inovativno dejavnost
podjetja vse zaposlene in to s
celovito in proaktivno politiko,
ki jo izvaja komisija za inovativno dejavnost. Le- ta omogoča
vsakemu zaposlenemu Perutnine Ptuj, da vloži pri komisiji
svoj inovacijski predlog v pisni
obliki, kot predlog inovacije
se šteje tudi ideja, ki nakazuje
možnost realizacije. Za potrjene
inovacijske predloge pridobi
zaposleni denarno nagrado.
INOVATIVNOST
»Želim si tudi, da bi bila v Mariboru hiša
eksperimentov, kot je v Ljubljani!«
3. Kakšne načrte imaš z
izdelkom?
Poizkusil bom narediti boljši model
in idejo ponudil kakšnemu podjetju, ki bi ta izdelek proizvajalo.
4. Prodaja, zaščita inovacije?
Gospodje iz patentnega urada, ki
so me obiskali na osnovni šoli, ki
jo obiskujem, so mi povedali,
da je ideja sicer v redu, a je ni
mogoče zavarovati kot patent, saj
je zgolj inovativna uporaba že
znanih sestavnih elementov. Drugače pa bi zamisel prodal, če bi
bilo zanimivo za kakšno podjetje.
Sam proizvodnje ne načrtujem,
saj bi bilo potrebno izdelek ponuditi čim širše po celem svetu.
Drugače pa se bom o tem še
pogovoril s starši, če se bo tako
daleč vse skupaj razvilo.
Osnovnošolec Gašper Zupanič
Inovacija: PETFEN
1. Kako je nastala ideja
za PETFEN, iz potrebe,
praktične izkušnje,
ideje?
Ideja je nastala, ko sem česal
svojo psičko Gaio (bišonka).
Nisem je hotel več 'fenat', ker
ti fen čez čas postane težek in
ti 'zmanjka rok'. Potrebno pa
jo je med česanjem sušiti, sicer
se dlake zavozlajo! Zato sem
prišel na idejo, da bi bilo super
imeti fen, ki ga ne bi držal v
roki, in tako sem rešil še problem ljudi, ki so sami in imajo
hišne ljubljenčke, pa jih ne
morajo sami česati, fenati in
držati hkrati. Hišne ljubljenčke
pa je treba držati, ker niso radi
pri miru.
Samo ime pa je nastalo iz PET hišni ljubljenček in FEN kot fen
za sušenje in FEN kot navdušenec,
torej oboje je moja ideja.
5. Kaj bi po tvojem mnenju spodbudilo inoviranje v Sloveniji?
2. Kaj vse se je moralo
zgoditi, preden je nastal
končni izdelek?
Da bi na šolah obstajali krožki, kjer
bi lahko delal inovacije, »modele«,
in krožek oz. menjavanje, npr. tri
ure za izdelavo in potem ena ura
za pogovor in zapis ideje. Ter da se
v vseh časopisih objavlja inovacije,
ampak več slovenskih kot tujih
avtorjev. Da bi učenci v osnovni
šoli že zanimali srednje tehnične
šole in univerzo ter bi bilo več
zanimivega sodelovanja. Želim
si tudi, da bi bila v Mariboru hiša
eksperimentov, kot je v Ljubljani!
Ampak malo drugačna: lahko bi
postal član in npr. 4 EUR bi plačal
članarino. To bi ti omogočilo, da
lahko prideš v prostore, kjer imaš
več možnosti.
Najprej sem povedal atiju. Rekel
je, naj narišem, kaj mislim, ker
ni točno vedel, kaj mislim. Naredil sem risbo ideje, moral sem še
najti delujoči star fen, čelado in
rabil sem še pištolo za plastiko. Po
občutku sem odrezal fen na pravem mestu in pazil, da nisem prerezal kablov. Nato sem prosil atija
za pomoč, da pomaga s pištolo za
plastiko pritrditi fen na čelado. Ko
je bilo opravljeno, sem idejo tudi
uspešno preizkusil.
GOSPODARSKI IZZIVI
15
INOVATIVNOST
»Inovativnosti in kreativnega razmišljanja
se je prav tako potrebno naučiti.«
mag. Primož Zajšek in mag. Dejan Rojko
Versor d.o.o.
Inovacija: Detekcijsko-indikacijska enota »The flying doughnut«
1. Kako je prišlo do
inovacije? Ali gre le za
nadaljevanje vašega
dela ali nekaj popolnoma novega?
Podjetje Versor d.o.o., ki se danes
ukvarja z načrtovanjem in razvojem inteligentnih parkirnih sistemov, sva s kolegom Dejanom Rojkom ustanovila že v času študija
na Fakulteti za strojništvo in FERI
v Mariboru, tako da s tega vidika
gre za nadaljevanje oz. nadgradnjo
tega procesa. Z vidika razvoja in
snovanja izdelka pa gre za popolnoma nov in drugačen izziv.
2. Kako je potekal proces od ideje do realizacije?
Z detekcijo ideje nismo imeli
težav, saj je sam sistem bržkone
posledica potrebe po tovrstnih
sistemih. Realizacijo projekta
smo pričeli po izvršeni dokapitalizaciji podjetja Versor d.o.o.
s strani kluba Poslovni angeli
Slovenije, ki so s tem podprli
idejo in naša prizadevanja za
16
www.stajerskagz.si
vstop najuglednejših slovenskih
podjetnikov, med njimi Branka
Drobnaka, Toneta Strnada, BTC
d.d., ter drugih za nas pomenil
prvo pravo prelomnico v razvoju
družbe. Po dokapitalizaciji smo
pričeli z intenzivnim izvajanjem
razvojnih aktivnosti in realizacijo projekta. Drugi mejnik, ki
nekako zaključuje razvoj našega
izdelka, pa je osvojitev prestižne nagrade s področja industrijskega oblikovanja Red Dot
award winner 2010.
3. Kako se vaša ideja
razlikuje od drugačnih
ureditev parkirnih hiš?
Pri sistemu vPark, kot ga imenujemo, gre za inteligentno samodejno vodenje voznikov oz. uporabnikov na proste sektorje
parkirne hiše. Z ozirom na trenutno stanje velike večine garažnih hiš, ki nimajo urejenega
niti osnovnega informacijskega
in števnega sistema, gre vsekakor za velik napredek in korak
naprej v smislu upravljanja z
mirujočim prometom in dostopnosti uporabnikom.
4. Kako je z implementacijo vaše inovacije?
Kakšne načrte imate z
njo?
Sedaj so vse moči usmerjene k
prodajnim in tržnim aktivnostim.
Želimo postati prepoznaven proizvajalec tovrstnih sistemov v Sloveniji in Evropi. Z našim sistemom smo že opremili garažno
hišo UKC v Mariboru, prav tako
se intenzivno dogovarjamo z drugimi investitorji v Sloveniji, Avstriji,
Italiji itn. Naša želja in prepričanje
je, da bodo tovrstni sistemi inteligentnega vodenja postali standard
in nepogrešljiv del vsake garažne
hiše.
5. Kaj bi po vašem dodatno spodbudilo inovacijsko okolje v Sloveniji?
Inovativnosti in kreativnega razmišljanja se je potrebno naučiti.
Z uporabo uveljavljenih metod in
reševanjem konkretnih in praktičnih problemov v skupinah oziroma timih, seveda ob osvojenih
teoretičnih osnovah, je to tudi
možno. Prav tako je potrebno
poskrbeti in ustvariti primerno
delovno okolje, s čimer imamo,
sploh v podravski regiji, velik
problem. V Mariboru praktično
nimamo pravega tehnološkega
parka, kot ga imajo denimo v
Celju ali Ljubljani, kjer bi lahko
mlada podjetja rastla in realizirala
svoje podjetniške ideje.
INOVATIVNOST
»Pri ustvarjanju se vedno išče nekaj novega,
nenavadnega, privlačnega – išče se konsenz.«
Uroš Logar in Alen Breznik
DIALOGco komunikacijske rešitve d.o.o.
Inovacija: Navigacija spletne strani Dialogco
1. Kako je prišlo do
inovacije? Ali gre le za
nadaljevanje vašega
dela ali nekaj popolnoma novega?
Prišlo je spontano. Iskala sva enostavno in pregledno navigacijo za
našo spletno stran, saj sva želela
uporabniku olajšati in poenostaviti dostop do spletne strani, hkrati
pa mu omogočiti hiter in enostaven dostop do iskanih informacij.
Gre pa za nadaljevanje našega
dela, ki ga vedno vodi misel, da
z vsakim projektom pokažemo
kaj novega, da se razlikujemo, da
izstopamo.
Vsaka nova ideja je produkt skupinskega dela in »brainstrominga«, tak način je najbolj učinkovit in najhitreje pripelje do inovativnih in drugačnih rešitev, še
posebej pri našem delu, ki je zelo
kreativno in zahteva drugačen,
nekonvencionalen pristop. Nato
sva začela z izvedbo, ki sva jo po
nekaj mesečnem delu zaključila
in inovacijo uspešno implementirala in nato objavila. Pri našem
ustvarjanju se vedno išče nekaj,
kar je vsem nenavadno, novo, privlačno. Išče se konsenz.
3. Kako je z implementacijo vaše inovacije?
Kakšne načrte imate z
2. Kako je potekal proces njo?
od ideje do realizacije?
Navigacija spletne strani je zaniDobila sva idejo, nato pa pričela
s procesom realizacije. Pri tem
naju je vodila misel, da bi uporabnik v vsakem trenutku vedel,
na kateri strani je in kje znotraj
strukture spletne strani se nahaja.
Hkrati pa je uporabniku omogočeno, da enostavno in z najmanjšim možnim številom klikov
dostopa do želenih informacij.
4. Kaj bi po vašem
dodatno spodbudilo
inovacijsko okolje v
Sloveniji?
Še močnejša recesija. S tem smo
dobili zagon, da delamo boljše.
Sloveniji primanjkuje predvsem
ambiciozno in celovito zastavljeno inovativno okolje, ki bi
omogočalo vsakemu inovatorju,
tako majhnemu kot tistemu,
ki izhaja iz večjega podjetja, da
realizira svojo inovacijo in jo
uspešno predstavi na trgu. Pri
tem najbolj pogrešamo bolj proaktivno vlogo države.
miva sama po sebi, je drugačna
in inovativna, zato meniva da bo
pri vsakem posamezniku vzbudila zanimanje. Osredotočava
pa se tudi na nove projekte, ki
jih seveda ne bova izdala, da ne
bova izgubila elementa presenečenja. Seveda so veliki cilj tudi
tuji trgi, ki predstavljajo poseben
izziv in v sedanjih kriznih časih
tudi priložnost.
GOSPODARSKI IZZIVI
17
2. POSVET REGIJSKEGA SVETA ŠGZ ZA RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV
Vpliv sprememb delovnopravne
zakonodaje na poslovanje podjetij
Štajerska gospodarska zbornica je 17. junija organizirala 2. posvet Regijskega sveta ŠGZ za razvoj človeških virov na temo »Vpliv pričakovanih
sprememb delovnopravne zakonodaje na poslovanje podjetij«. Osrednja
gostja posveta je bila Tatjana Čerin, izvršna direktorica za socialni dialog
Gospodarske zbornice Slovenije in članica Ekonomsko-socialnega sveta.
[email protected]
Tatjana Čerin je izpostavila izhodišča in predloge delodajalcev na
področju delovnopravne zakonodaje:
1. zmanjšanje stroškov dela
2. sprejemanje zakonov v sklopu,
da se posamezne zakonodaje
povežejo in tako razbremenijo
delodajalce
3. dolgoročno finančno vzdržna
pokojninska reforma
4. uvedba socialne kapice – limitiranje prispevnih stopenj navzgor
5. »vsako delo šteje« in »malo
delo za vse«, ki bi odpravilo
pozen vstop na trg dela in
omejilo sivo ekonomijo
6. izločiti prihod na delo in
odhod z dela iz kategorije
poškodb pri delu
7. poenostavitev postopkov sklepanja delovnega razmerja in
odpuščanja
8. ukinitev inštituta minulega dela
9. čas malice naj se šteje v delovni
čas
V debati, ki se je razvila po uradnem delu, je bilo razvidno, da
imajo štajerski gospodarstveniki
še veliko vprašanj in pomislekov
glede delovnopravne zakonodaje
ter da si želijo predvsem več dialoga in konkretnih informacij.
18
www.stajerskagz.si
Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ, Tatjana Čerin, izvršna direktorica za socialni
dialog GZS in članica Ekonomsko-socialnega sveta in Brigita Ačimovič, predsednica Regijskega
sveta ŠGZ za razvoj človeških virov
Kaj nas čaka?
Vlada je brez soglasja sindikatov
v parlament poslala spremembe
delovnopravne zakonodaje, med
katerimi sta tudi nov zakon o
malem delu in novela zakona
o delovnih razmerjih. Sindikati
spremembam ostro nasprotujejo
z argumentom, da se bo z znižanjem odpravnin in krajšanjem
odpovednih rokov delež zaposlenih delavcev, starejših od 55
let, še zmanjšal in da načrtovane
spremembe preveč grobo posegajo v delavske pravice
Medtem pa delodajalci menijo,
da je konkurenčnost slovenskega
gospodarstva zaradi obremenitve dela in rigidnega trga delovne
sile vse manjša in napovedane
spremembe delovnopravne zakonodaje le kozmetične.
Malo delo
Malo delo je opredeljeno kot
plačano začasno, občasno delo
ali trajnejše časovno omejeno
delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih
neaktivnih oseb, v obsegu največ
2. POSVET REGIJSKEGA SVETA ŠGZ ZA RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV
Regijski svet Štajerske gospodarske zbornice
60 ur na mesec. Izjema velja za
študente in dijake, katerim je
zaradi študijskih obveznosti omogočeno, da malo delo opravljajo
tudi več ur na mesec, vendar pa
v posameznem koledarskem letu
ne smejo preseči dovoljenega
obsega ur, preračunanega na
letni obseg ur, kar znese 720 ur.
Omejen je tudi letni zaslužek iz
tega naslova v višini 6.000 evrov,
najnižja bruto urna postavka pa
znaša 4,00 evre.
Iz malega dela se bodo plačevali
prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, delodajalec pa je obvezan k
plačilu prispevka za zavarovanje
za primer poškodbe pri delu in
poklicne bolezni ter dajatve iz
malega dela. Dajatev iz malega
dela znaša 14 % od bruto plačila
za opravljeno malo delo, kar je
enako, kot znaša trenutna koncesijska dajatev iz dela dijakov in
študentov.
Odpovedni rok in
odpravnine
Odpovedni rok za delavce z vsaj
25 leti delovne dobe naj bi se znižal s 150 na 90 dni, tisti s 15-letno
delovno dobo pa bi bili upravičeni do 60-dnevnega odpovednega roka. Odpravnine naj bi se
tudi zmanjšale in bi bile ne glede
na delovno dobo izenačene, znašale naj bi petino osnove za vsako
leto dela pri delodajalcu. Predlaga se rešitev, da bi se odpravnine zniževale postopoma, in
sicer takoj z uveljavitvijo zakona
na 1/5 osnove za vsako leto dela
pri delodajalcu, če je delavec
zaposlen pri delodajalcu več kot
eno leto, do 15 let oziroma na
1/4 osnove za vsako leto dela pri
delodajalcu, če je zaposlen pri
delodajalcu nad 15 let. Znižanje odpravnin na 1/5 osnove za
vsako leto dela pri delodajalcu
bo po predlogu uporabno šele
eno leto po uveljavitvi zakona.
GOSPODARSKI IZZIVI
19
2. POSVET REGIJSKEGA SVETA ŠGZ ZA RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV
Pričakovanja štajerskih
gospodarstvenikov
Potrebna je prenova
zakonodaje, ki bo prilagojena sedanjim razmeram
Melita Ferlež
direktorica Henkel
Slovenija d. o. o.
2. Tu pa se poti ločijo: medtem ko delavci v prožnejšem trgu dela vidijo grožnjo
večje brezposelnosti, delodajalci vidijo ponovno uveljavljanje dela kot vrednoto,
ekonomisti pa nujno okolje,
ki bo prineslo tudi večje in
lažje zaposlovanje. Kakšne
spremembe delovnopravne
zakonodaje bi po vašem
mnenju povečale prožnost
trga dela in posledično dvignile konkurenčnost slovenskega gospodarstva?
prožnosti na račun nove
1. Minister za delo, družino Povečanje
zakonodaje ni dovolj za dvig vrein socialne zadeve dr. Svednot, ki so pogoj za uspešnost in
konkurenčnost podjetja. Spretlik je v ponedeljek dal vemembe potrebujejo poglavja o odredeti, da bodo tokrat bolj
janju nadurnega dela, odrejanju in
naklonjeni delodajalcem,
koriščenju letnih dopustov, višini
ko je oznanil, da bo na trgu dodatkov in nadomestil, skratka
dela »poudarku na varnosti potrebna je prenova zakonodaje, ki
bo prilagojena sedanjim razmeram.
sledilo povečanje prožnosti«. Kakšna so vaša priča3. Sprememba trga dela
kovanja glede nove delovno- bo usmerjena predvsem v
pravne zakonodaje?
skrajševanje odpovednih
Poseg v delovnopravno zako- rokov in zniževanje višine
nodajo je s strani delodajalcev odpravnin ter zmanjševanje
nujno potreben, saj je obstoječa
administrativnih težav pri
pravna ureditev nastajala v razmerah, ki danes ne veljajo za zagotavljanju večje fleksibilvečino gospodarskih družb. Ker nosti na področju zaposloje področje delovnopravne zako- vanja. Katero je tisto podronodaje še posebno občutljivo,
čje oz. sprememba, ki je za
cenimo napore, ki jih v pogajanja
vlagajo socialni partnerji, vendar vaše podjetje bistvenega
poskušamo ostati realni v zvezi s pomena, in zakaj?
pričakovanji. Menimo, da odpiranje posameznih delov zakona ni
dovolj in da bi se bilo potrebno
lotiti reševanja problemov bolj
celovito. Vprašanja, ki se rešujejo, imajo vpliv tudi na ostala
področja, ki se v tej fazi ne obravnavajo.
20
www.stajerskagz.si
Krajšanje
odpovednih
rokov
in zmanjševanje odpravnin je
pomembna pridobitev na strani
delodajalcev. Kljub stroškom
odpravnin pa se moramo delodajalci zavedati, da so odpravnine
po mednarodni konvenciji dela
definirane kot oblika zagotovitve
varnosti delavca, ki je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. To, kar si
delodajalci resnično želimo, je poenostavitev postopkov v primerih, ko
ugotovimo kršitve obveznosti delavcev, in upamo, da bo zakonodajalec
posegel tudi na to področje.
4. Ena od posledic zdajšnje
ureditve trga dela je tudi to,
da med novimi zaposlitvami
prevladujejo tiste za določen čas. Kako je to urejeno v
vašem podjetju in kaj bi bilo
potrebno z vaše, delodajalske strani, da bi se povečale
zaposlitve za nedoločen čas?
Menim, da je zakonodaja v tem delu
zastarela in da se zaposlitev za določen čas neupravičeno izpostavlja
v slabšalnem pomenu. Delavci, ki
imajo pogodbe za določen čas, so v
naši družbi obravnavani enako kot
delavci s pogodbami za nedoločen
čas in zanje veljajo enake pravne
podlage, ki urejajo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Žal se
na delodajalce prenašajo problemi
v zvezi s pridobivanjem finančnih
posojil delavcev, ki imajo sklenjeno
pogodbo za določen čas. K reševanju tega problema bi morale pristopiti finančne institucije.
5. Zakon o malem delu z
omejitvijo 720 delovnih ur
na leto naj bi delodajalcem
omogočal dovolj prožnosti pri načrtovanju študentskega dela. Kako se strinjate s to trditvijo?
Omejevanje dela za študente
za našo družbo ne bi smelo
pomembneje vplivati na organizacijo dela. V prejšnjem letu je predlagan fond dela preseglo osem
odstotkov študentov, ki so pri nas
opravljali delo.
AKTUALNO
Svetovna razstava Expo 2010
Expo 2010 v Šanghaju poteka od 1. maja do 31. oktobra letos pod geslom
»Boljše mesto, boljše življenje«. V ospredju razstave so mesta oziroma
urbana središča, njihov razvoj v prihodnosti in izzivi, ki jih prinaša vse
hitrejša urbanizacija. Svetovno razstavo Expo 2010 v Šanghaju si je od
odprtja 1. maja ogledalo že več kot osem milijonov obiskovalcev. V slovenskem paviljonu pa se je doslej ustavilo več kot 300.000 obiskovalcev.
[email protected]
Expo 2010
Expo, sejem vsega sveta, ki ga vsakih nekaj let gosti druga država,
je letos na ogled v kitajskem Šanghaju. Prvega maja so ga otvorili
z razkošno slovesnostjo, ognjemetom in lučmi, ki se po svoji ekstravagantnosti lahko postavi ob
bok olimpijskim igram. Pričakujejo, da bo do oktobra, ko zapira
svoja vrata, virtualno povezal vse
države sveta in pritegnil kar 70
milijonov obiskovalcev. Rekordno je tudi število sodelujočih;
predstavilo se bo prek 200 držav
ter mednarodnih organizacij, in
sicer na doslej največjem razstavnem prostoru, ki se razprostira na
5.28 kvadratnih kilometrih. Priredili bodo 20.000 dogodkov, za
vse skupaj pa porabili, spet rekordnih, devet bilijonov dolarjev.
Letošnji Expo je posvečen urbanemu življenju ter njegovi evoluciji. Delež mestnega prebivalstva
bo kmalu dosegel magično mejo
55 %. Upanje, da bi tisti v bolj
kot tisti v manj razvitih deželah
imeli primeren življenjski standard, predstavlja naslov »Boljše
mesto, boljše življenje«. Prav tako
simbolizira novi status Šanghaja
kot prihodnje svetovne prestolnice 21. stoletja. Tako je rdeča
nit svetovne razstave ustvarjanje
inovacij, ekološko ozaveščena
družba ter kulturna raznolikost.
Expo kot center interakcij in inovacij na enem mestu združuje
našteto različnih deležnikov in
predstavlja pomemben delček
Expo os (stičišče med vhodom, rečnim bregom in ulicami, ki vodijo skozi Expo. Os je pokrita z največjo membransko streho na svetu, dimenzije 1km v dolžino in 100m v širino.)
v mozaiku prizadevanj za boljšo
prihodnost.
Slovenski paviljon
Svoj delček k mednarodnem
vrvežu bo letos že tretjič prispevala tudi Slovenija s paviljonom na temo Odprta knjiga,
ki se tematsko navezuje na Ljubljano, ki je letos prevzela Unescov naslov »Svetovna prestolnica knjige 2010«, povezana
pa je tudi s skupno temo celotne svetovne razstave: Boljše
mesto, boljše življenje. Zunanjost paviljona, ki jo je zasnoval
umetnik Matej Andraž Vogrinčič, ima obliko polic s knjigami.
Slovenski paviljon
22
www.stajerskagz.si
Notranjost paviljona pa je delo
arhitekta Borisa Podrecce in
je zasnovana tako, da obiskovalcu omogoča, da se sprehaja
med velikimi odprtimi knjigami
in vsaka od njih ponazarja eno
od osmih zgodb, ki so predstavljene v paviljonu:
• Plečnikov NUK,
• sodobno slovensko oblikovanje,
• lepote Slovenije,
• morska pot,
• Kras,
• sodobna slovenska hiša,
• Herman Potočnik Noordung in
• knjiga Slavoja Žižka Čas konca
časa, ki jo je napisal posebej za
Expo 2010.
AKTUALNO
Slovenska nagrada za družbeno
odgovornost HORUS 2010
Razpis za družbeno
odgovorna podjetja
EIRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi sta 5. maja 2010 v partnerskem sodelovanju s številnimi
strokovno-interesnimi organizacijami objavila razpis za podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost – Horus 2010.
Razpis je namenjen podjetjem, ki
tudi v času krize poslujejo družbeno odgovorno. Podporni partnerji projekta so Združenje
Manager, Slovensko združenje
ZN za trajnostni razvoj, Štajerska
gospodarska zbornica, časopis
Dnevnik, revija Kapital, Združenje delodajalcev Slovenije, Ameriška gospodarska zbornica, Slovensko združenje managerk in managerjev nevladnih organizacij,
Društvo za marketing Slovenije,
Slovenska fundacija za poslovno
odličnost. Nagrado podpira tudi
Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve.
Z razpisom Slovenske nagrade za
družbeno odgovornost - Horus
2010 želimo organizatorji v sodelo-
vanju s podpornimi partnerji tako
kot v letu 2009 poiskati in nagraditi celovite pristope k družbeni
odgovornosti. Nagrada je namenjena podjetjem, ki se zavedajo
družbene odgovornosti – poštenosti preko meja predpisov – na različnih področjih svojega delovanja:
v odnosu do okolja, do svojih zaposlenih in drugih déležnikov podjetja ter pri razvoju izdelkov in storitev, in jo vključujejo v strateško
vodenje ter poslovanje podjetja.
Vabimo vas, da v projektu z vašim
primerom dobre prakse sodelujete tudi vi! Na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2010 se lahko
podjetja – v kategorijah mikro in
mala (tudi s.p.), srednje velika,
velika podjetja – prijavite do 15.
septembra 2010. Dvostopenjsko
ocenjevalno komisijo sestavljajo
pomembni slovenski strokovnjaki
za razne vidike družbene odgovornosti in predstavniki partnerskih organizacij. Ocenjevanje bo
potekalo v dveh ločenih krogih,
poudarek pa bo dan celovitim
pristopom podjetij k družbeni
odgovornosti, njihovim projektom, aktivnostim ter spremljanju
učinkov (dokazila).
Delujte z zgledom!
Več o projektu, partnerjih in
razpisu: www.horus.si.
Pomembni datumi:
• do 15. 9. 2010 – oddaja prijavnice na razpis
• 17. 9. do 15. 10. 2010
– ocenjevanje komisije, 1. krog
• 19. 10. 2010
– razglasitev nominirancev za
nagrado (mikro, mala, srednje
velika in velika podjetja)
• 20. 10. do 10. 11. 2010 – ocenjevanje komisije, 2. krog
• november 2010
– predstavitev finalistov in
pode-litev nagrad
• november 2010
– izdaja zbornika s predstavitvijo sodelujočih
GOSPODARSKI IZZIVI
23
AKTUALNO
Priložnost za pridobitev
sofinanciranja kadrovskih
štipendij
Kakšna je vsebina?
Nosilec
Regijske
štipendijske sheme za Podravje (RŠS za
Podravje) Ekonomski institut
Maribor d.o.o., Center razvoja
človeških virov (štipenditor) je na
svoji spletni strani www.center-rcv.
org objavil Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po štipendistih za šolsko/študijsko leto
2010/2011 in vključitev v Regijsko
štipendijsko shemo za Podravje.
Predmet poziva je izbor delodajalcev za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo za Podravje. Na
osnovi izbora delodajalcev in njihovih potreb po kadrovskih štipendistih bo Ekonomski institut
Maribor d.o.o., Center razvoja
človeških virov jeseni objavil javni
razpis štipendij za šolsko/študijsko leto 2010/2011.
Sofinanciranje iz
sredstev EU
Pogoji za vključitev, način prijave
ter postopek izbire delodajalcev
so natančno opredeljeni v javnem
pozivu. Kadrovska štipendija RŠS
za Podravje je sofinancirana iz
sredstev Evropske unije, in sicer iz
Evropskega socialnega sklada, in
je sestavljena iz dveh delov:
• 50 % dodeljene kadrovske štipendije zagotovi delodajalec,
• preostanek štipendije, v višini
50 % dodeljene kadrovske štipendije, vendar največ v višini
30 % minimalne plače, zagotovi
štipenditor iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
24
www.stajerskagz.si
Operacija se izvaja v okviru Operativnega
programa
razvoja
človeških virov za obdobje
2007-2013, razvojne prioritete
»Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«, prednostne usmeritve »Štipendijske sheme«.
Javni poziv in prijavni
obrazec sta na voljo na
spletni strani: www.center-rcv.org v rubriki Regijska štipendijska shema.
Potrebe po štipendistih
lahko delodajalci oddajo
do vključno 20. avgusta
2010 na naslov Ekonomski institut Maribor
d.o.o., Center razvoja
človeških virov, Pobreška
cesta 20, 2000 Maribor.
Za dodatne informacije in
pojasnila lahko delodajalci pokličejo na telefon
02/ 333 13 33.
SEMINARJI, DELAVNICE, PREDSTAVITVE, POSVETI
Dogodki ŠGZ
več: www.stajerskagz.si
Napovedujemo - September 2010
Datum
Dogodek
Izvaja
14. 9. 2010
Delavnica:
Aleksander Schmidt
NOVO ORODJE ZA UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI
ČLOVEŠKEGA KAPITALA IN OPTIMALNO NAGRAJEVANJE
Brezplačno za člane ŠGZ
15. 9. 2010
Delavnica:
Irena Potočar Papež
REŠEVANJE KONFLIKTOV – PRILOŽNOST ZA NOVA ZNANJA
IN SPOZNANJA
21. 9. 2010
Predstavitev:
Pisk d.o.o.
ERGONOMIJA – PRILAGAJANJE DELA ČLOVEKU
Brezplačno za člane ŠGZ
22. 9. 2010
Vi sprašujete - mi odgovarjamo:
Marko Djinović
NOVOSTI UREDITVE POSTOPKOV ZARADI INSOLVENTNOSTI
Brezplačno za člane ŠGZ
30. 9. 2010
Seminar:
Jana Galič
NA KAJ MORAMO BITI POZORNI ŽE MED LETOM, DA BO NAŠA
DAVČNA BILANCA IZDELANA V SKLADU Z DAVČNO ZAKONODAJO
Pričetek priprav za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije:
POSREDNIK /POSREDNICA ZA NEPREMIČNINE
v sodelovanju z
Animacija d.o.o.
Seminar:
v sodelovanju z
Veleposlaništvom RS Dunaj
in Avstrijsko-Slovensko
trgovinsko zbornico
POSTOPKI NAPOTITVE DELAVCEV V AVSTRIJO
VPRAŠALNIK ZA UGOTAVLJANJE POTREB PO ZNANJU
PRI ZAPOSLOVANJU INVALIDOV ZA MSP
Delovna skupina v okviru Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo na Univerzitetnem
rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča namerava razviti podporni program za
ključne osebe v malih in srednjih podjetjih, ki jim bo olajšal delo pri integraciji invalidov.
Z vašim sodelovanjem želimo ugotoviti potrebe po znanju in podpori pri zaposlovanju invalidov. Z izpolnitvijo anketnega vprašalnika nam boste pri tem v veliko pomoč. Vprašalnik se
nahaja na spletni strani www.stajerskagz.si, lahko pa nas tudi pokličete na 02 220 87 25
(ga. Lidija Majcen) in vam ga bomo z veseljem posredovali.
Hvala za sodelovanje.
GOSPODARSKI IZZIVI
25
IZOBRAŽEVANJE
Cona Tezno ima pomembno vlogo v
mednarodnem projektu ReTinA
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru sodeluje kot partner v mednarodnem programu za jugovzhodno Evropo v projektu ReTinA (Revitalisation
of Traditional Industrial Areas), ki si prizadeva za oživitev starih industrijskih območij in traja od marca 2009 do marca 2012.
Kdo sodeluje?
• navodila za izpolnjevanje vprašalnika Regional Case Studies Needs Analysis Guidelines,
• navodila za pripravo metodologije Guidelines for the Work of
Task Forces; Taskforce operatiodoc. dr. Lučka Lorber
nal Methodology,
mag. Isabella Rafolt
• regionalno študijo primera reviBaumert
talizacije stare industrijske cone
Tezno (Regional Case Study).
Koordinator projekta je občina
Csepel iz Budimpešte, v projektu
poleg UM FF sodeluje devet partnerjev, občin iz šestih držav. Te
občine želijo na podlagi študije
primera analizirati stanje svojega
industrijskega območja in na podlagi izdelane metodologije, ki
izhaja iz primerov dobrih praks,
ter na podlagi spoznanj iz transnacionalne študije primera proučiti
postopke, ki bodo vodili k revitalizaciji območja v njihovi regiji z najsodobnejšo in najustreznejšo metodologijo. Projekt traja od marca
2009 do marca 2012. Nosilka projekta na strani Univerze v Mariboru je doc. dr. Lučka Lorber in
aktivno sodeluje na delu projekta,
ki zadeva okolje. Nacionalni nadzorni organ je Ministrstvo za okolje
in prostor RS.
Kako poteka?
Za nami so že tri faze projekta, v
katerih smo izdelali:
• elektronski vprašalnik Regional
Case Studies - Questionnaire,
26
Kakšen je cilj?
S pomočjo oblikovanega vprašalnika in navodil za izpolnjevanje
je tim vsakega projektnega partnerja izdelal študijo primera, ki
zadeva njegovo regionalno območje. Na podlagi opravljenih transnacionalnih študij primerov za
posamezna strokovna področja,
ki jih bodo izvedle projektne skupine, v katerih bodo sodelovali
projektni partnerji in eksperti,
bo mariborski tim ReTinA izdelal celovito transnacionalno študijo primera, ki bo temeljila na
spoznanjih, pridobljenih iz analiz
regionalnih študij primerov.
Naše nadaljnje aktivnosti bodo
usmerjene v izdelavo najsodobnejše metodologije za revitalizacijo starih industrijskih con v jugovzhodni Evropi, ki jo bomo oblikovali na podlagi študij primerov
teh območij. Pri tem sodelujemo
z eksperti za posamezna strokovna
področja, in sicer dr. Vitom Bobkom, dr. Boštjanom Brezovnikom
in dr. Metko Sitar.
doc. dr. Lučka Lorber
mag. Isabella Rafolt Baumert
IZOBRAŽEVANJE
Povečajmo produktivno energijo
zaposlenih
Zaposleni v procesih dela in sodelovanja pri delu sproščamo pozitivna ali
negativna čustva, ki se v splošnem odražajo v obliki zadovoljstva oz. nezadovoljstva, ki je lahko komaj izrazito ali pa zelo silovito. Posledica čustvenih reakcij zaposlenih na dogajanje v delovnem okolju je skupinski vpliv
na organizacijsko okolje, ki se kaže kot kolektivna čustva ali organizacijska
energija. Kolektivna čustva so sicer težko otipljiva in vidna, a se vendarle
kažejo skozi kakovost, intenzivnost in hitrost dela.
Janja Breznik, univ. dipl. psihologinja
svetovalka podjetja Taktika plus d.o.o.
Pozitivna in negativna
energija
Glede na stalne čustvene in
miselne procese zaposlenimi se
kolektivno čustveno stanje lahko
izrazi v enem od štirih stanj organizacijske energije. Pozitivna
energija se kaže v produktivni
in udobni obliki, negativna pa v
ravnodušni in razdiralni obliki.
V nobenem podjetju se ne sprošča zgolj pozitivna ali negativna
energija, vedno so prisotne vse
štiri ravni energije, saj je organizacija živ organizem, v katerem
ni nikoli le pozitivnih oz. negativnih čustev. V vsakem podjetju
lahko določimo energijsko stanje
in se nato odločimo za ukrepe za
izboljšanje tega stanja.
Organizacijska energija v
Sloveniji
Organizacijsko energijo smo
»izmerili« v nekaterih slovenskih
podjetjih in rezultate primerjali
s povprečjem v razvitejšem svetu.
Primerjava nam pokaže, da imamo
v slovenskih organizacijskih okoljih precej manj produktivne energije in precej več razdiralne energije, kar zahteva temeljit premislek
in čimprejšnje ukrepanje.
Razdiralna energija
20 %
Produktivna energija
32 %
Ravnodušna energija
19 %
Udobna energija
29 %
* Slovensko povprečje
Razdiralna energija
7%
Produktivna energija
50 %
Ravnodušna energija
9%
Udobna energija
34 %
* Povprečje v razvitejšem svetu
Kaj storiti, da bi v podjetju povečali količino pozitivne organizacijske energije? Od vseh zaposlenih in predvsem od vodstva
je odvisno, koliko in kakšna
energija se bo shranila v »energetski posodi« podjetja. Zelo
pomembno je, da organizacije
ugotovijo svojo raven energije in
pravočasno ukrepajo ter opredelijo strategije za krepitev pozitivne energije.
Organizacijska klima in
kultura
Energijo lahko krmilimo na dva
načina – kurativno ali preventivno. Vplivamo lahko na pozitivno transformacijo obstoječe
organizacijske energije in s tem
krepimo produktivno energijo
podjetja. Za sprejem ustreznih
aktivnosti za trajnejše izboljšanje stanja pa je zelo pomembno,
da ugotovimo globlje vzroke –
dejavnike, ki vplivajo na produkcijo določene kvalitete energije.
Na eni strani so dejavniki virov
organizacijske energije, ki izhajajo iz organizacijske klime in se
nanašajo na formalne aktivnosti, ki so značilne za delovanje
podjetja. Drugi dejavniki virov
organizacijske energije pa izhajajo iz organizacijske kulture,
ki zajema neformalne vzorce
vedenja zaposlenih. Na podlagi
ugotovljenih konkretnih virov
in vzrokov za razdiralno in ravnodušno energijo je potrebno
opredeliti tiste aktivnosti, ki
bodo odpravljale in »zdravile«
vzroke negativne energije.
Povečanje učinkovitosti
zaposlenih
Z ustreznimi strategijami in aktivnostmi lahko bistveno povečamo
produktivno energijo zaposlenih
in posledično učinkovitost njihovega dela, kar je za podjetje ključnega pomena. Pozitivna posledica
večanja produktivne energije je
večanje konkurenčnosti podjetij,
saj so energetsko močnejša podjetja sposobna preživeti tudi kritična
obdobja in se uveljaviti kot zmagovalna podjetja v konkurenčnih
»spopadih« na trgu.
27
IZOBRAŽEVANJE
Starejši zaposleni - ključni dejavnik
uspešnosti podjetja?
Evropa se danes sooča z demografskimi spremembami, ki so po svojem obsegu in teži brez primere. Spodbujanje večje in daljše participacije starejših
na trgu dela postaja neizogiben trend, staranje zaposlenih pa odgovornost
in izziv - tudi podjetij.
eim, Center razvoja človeških virov
za projekt Q-Ageing
Odnos podjetij do
starejših zaposlenih
Napovedi kažejo, da se bo v
Evropi delež delovno aktivne
populacije (15-64 let) do leta 2030
zmanjšal za več kot 20 milijonov,
hkrati se bo delež starih od 55-64
let povečal za 14 milijonov. In kaj
na to pravijo slovenska podjetja?
Iz raziskave »Odnos podjetij do
starejših zaposlenih« izhaja, da se
slovenski delodajalci močno zavedajo staranja slovenske družbe
in s tem zaposlenih, vendar pa
večina kljub temu še ne razmišlja o uvedbi posebnih programov, namenjenih menedžmentu
staranja na delovnem mestu. Ta
podatek je skrb zbujajoč glede na
dejstvo, da je že sedaj v Sloveniji
zaposlena le vsaka tretja oseba,
starejša od 55 let, in da je to
močno pod povprečjem Evropske
unije in daleč od cilja lizbonske
strategije! Navedeni podatki jasno
kažejo, da se je nujno potrebno
odzvati na nastalo situacijo, preden bo prepozno. Prihajajoče
generacije so namreč vse manj,
generacija v starosti 50 let pa vse
bolj številčna. In prav ta je tista, ki
bo morala do upokojitve delati še
vsaj 15 let.
28
www.stajerskagz.si
Kaj lahko storimo?
Q-Ageing
V podjetju kaže z ustreznimi pristopi in organizacijo dela izkoristiti potenciale starejše generacije in jih spremeniti v dejavnike
uspešnosti. Ključno je delovanje
na naslednjih področjih:
Promocija zaposlovanja starejših in menedžmenta staranja na
delovnem mestu je del vsebine
projekta Q-Ageing, ki se izvaja
v okviru programa Srednja
Evropa in je sofinanciran s strani
Evropskega sklada za regionalni
razvoj. Namen projekta je najti
učinkovite rešitve za obdobje, ki
se začne po letih aktivne vključenosti na trgu dela, z izboljšanjem kakovosti ponudbe javnih storitev, prilagojenih potrebam starejših ter z vzpostavitvijo
novega urbanega okolja, ki upošteva potrebe, povezane s spremenjenim življenjskim slogom
ter staranjem prebivalstva. V
projektu sodelujejo partnerji
iz Italije, Nemčije, Madžarske,
Poljske in Slovenije (Mestna
občina Maribor, Občina Slovenska Bistrica in Center razvoja
človeških virov).
• zagotavljanje dostopa do poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja
• spodbujanje prenosa znanja in
izkušenj v medgeneracijskih
timih
• omogočanje fleksibilnega delovnega časa
• promocija zdravja in zdravega
načina življenja
Prav to so področja, ki so
pomembna ne samo za starejše,
temveč za vse generacije zaposlenih. Bistvo teh programov ni
torej v tem, da jih pripravimo
in izvajamo samo za starejše
delavce, temveč da vanje vključimo vse zaposlene. Na ta način
bomo na kratek rok vplivali na
učinkovitost starajočih se delavcev, na dolgi rok pa zagotovili
učinkovitost in dobro delovno
kondicijo mlajših generacij, katerih delovna doba se bo v prihodnje verjetno še podaljševala.
IZOBRAŽEVANJE
Temeljne poklicne kvalifikacije –
TPK za voznike v cestnem prometu
Šolska pot pridobivanja poklicnih kvalifikacij je namenjena mladini in tudi
odraslim. Vendar pa šolska spričevala zgubljajo vlogo edinega pokazatelja
o poklicni usposobljenosti posameznika. Po vsej Evropi se zato razvijajo
modeli certificiranja, predvsem kot sistemi preverjanja in potrjevanja po
neformalnih poteh pridobljenega znanja.
Andragoški Zavod Maribor –
Ljudska univerza
Za projekt CVŽU
Nacionalne poklicne
kvalifikacije
Eden od že uveljavljenih načinov certificiranja znanja pri nas
so nacionalne poklicne kvalifikacije – NPK, ki pomenijo formalno priznano usposobljenost posameznika za opravljanje
poklica. Program nacionalnih
poklicnih kvalifikacij voznik/voznica v cestnem prometu (NPK
voznik), ki je veljal do 10. septembra 2009, pa je nadomestil nekoliko obsežnejši in zahtevnejši program, imenovani
Temeljne poklicne kvalifikacije
- TPK za voznike v cestnem prometu. V skladu s predpisi morajo
imeti vozniki za opravljanje javnih prevozov potnikov z avtobusi
ter vozniki javnih prevozov blaga
z vozili nad 3.500 kg pridobljeno
temeljno kvalifikacijo, nato pa se
morajo udeleževati še rednega
usposabljanja.
Pooblaščeni centri
Pridobivanje temeljnih kvalifikacij in redna usposabljanja izvajajo pooblaščeni centri, ki jih je
pooblastil minister za promet.
Od pooblaščenih centrov sta v
Podravju dva, ki izvajata usposabljanje in izpite za pridobitev
temeljne kvalifikacije: Izobraževalni zavod FORMULA, Maribor,
in Fortuna storitve in trgovina
d.o.o., Maribor.
Preizkus znanja
Temeljno kvalifikacijo si pridobi
kandidat s preizkusom znanja, ki
obsega teoretični in praktični del.
Teoretični del preizkusa znanja
poteka v pisni obliki in traja 180
minut. K teoretičnemu preizkusu
znanja lahko pristopijo kandidati,
ki so že opravili praktični preizkus.
Prvi del praktičnega preizkusa
znanja vključuje vožnjo z ustreznim vozilom za oceno usposobljenosti za racionalno vožnjo na
podlagi varnostnih predpisov, ki
mora trajati najmanj 90 minut.
Praktični izpit poteka na cestah
izven naselij, na hitrih cestah,
na avtocestah in na vseh vrstah
mestnih cest, ki predstavljajo različne stopnje težavnosti. Drugi
del praktičnega izpita, ki traja
najmanj 30 minut, pa zajema
znanja in cilje iz kataloga znanj,
potrebnih za pridobitev temeljnih kvalifikacij za voznike.
Kandidati pred opravljanjem
izpita obiskujejo obvezni tečaj, ki
traja 24 ur. Tečaj poteka v popol-
danskih oziroma v večernih
urah, praviloma en teden pred
opravljanjem izpita. Na usposabljanju kandidati prejmejo tudi
ustrezno učno gradivo.
Potem, ko si posameznik pridobi temeljno poklicno kvalifikacijo, se mora še vedno vračati v
pooblaščeni center in obiskovati
seminarje v predpisanem minimalnem obsegu ur, saj si le na ta
način podaljšuje pravico za opravljanje tega poklica.
Prijavo za pridobitev temeljnih kvalifikacij pošlje
kandidat pisno po pošti, po
elektronski pošti ali odda
osebno pri izvajalcu na
predpisanem obrazcu.
Več o potrebnih prilogah k
prijavi, cenah usposabljanja in opravljanja izpita ter
potrebnih dodatnih usposabljanjih si lahko preberete
na spletni strani pooblaščenega centra za pridobitev
temeljne poklicne kvalifikacije: http://www.formula.si
oziroma http://www.avtosolafortuna.si.
GOSPODARSKI IZZIVI
29
STROKOVNJAKINJE IN STROKOVNJAKI
ŠGZ
Strokovnjakinje in strokovnjaki Infopike
ŠGZ odgovarjajo na vaša vprašanja
Iščete informacije, potrebujete pomoč ali le nasvet? Svoja vprašanja naslovite na
strokovnjakinje in strokovnjake INFO●PIKE ŠGZ in odgovore boste lahko prebrali v naslednji številki Gospodarskih izzivov ([email protected], 02/220 87 00).
Vprašanje:
Kaj so pomembne stvari, ki
jih moramo urediti v podjetju
glede varnosti in zdravja pri
delu?
dr. Boštjan Harl, u.d.i.s.
Vsako podjetje (delodajalec) naj bi
imelo strokovnega delavca za varstvo pri delu (zaposlenega ali pogodbeno) ter izbranega pooblaščenega
zdravnika.
Delodajalec, strokovni delavec za varstvo pri delu in pooblaščeni zdravnik
morajo v pisni obliki izdelati izjavo o
varnosti z oceno tveganja, ki vsebuje
opis delovnega procesa z ocenjevanjem tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare ter določa varnostne
ukrepe.
Pred pričetkom dela mora pooblaščeni zdravnik delavca pregledati, kar
izvaja tudi v rednih periodah, odvisno od zahtev na delovnem mestu.
Strokovni delavec za varstvo pri delu
mora delavca pred pričetkom dela
teoretično in praktično usposobiti za
varno delo, kakor tudi opravi periodične preiskave kemijskih, fizikalnih
in bioloških škodljivosti v delovnem
okolju ter periodične preglede in
preizkuse delovne opreme.
30
Vprašanja:
Kdaj pravica do letnega
dopusta pripada v celoti in
kdaj v sorazmernem delu?
Ali pripada regres za letni
dopust vsakemu redno zaposlenemu delavcu?
Ali je neplačilo regresa za
letni dopust res prekršek?
Koliko znaša višina regresa
za letni dopust 2010?
Romana Mernik
Delavec pridobi pravico do celotnega
letnega dopusta, ko mu preteče čas
nepretrganega delovnega razmerja,
ki ne sme biti krajši od šestih mesecev,
ne glede na to, ali delavec dela polni
čas ali krajši delovni čas od polnega.
Pravico do sorazmernega dela
letnega dopusta pripada delavcu v
primerih, ko ima delavec pravico do
sorazmernega dela letnega dopusta.
Prav tako je vsak delodajalec dolžan
zagotoviti izrabo sorazmernega dela
dopusta glede na trajanje zaposlitve
delavcu pri posameznem delodajalcu
v tekočem koledarskem letu.
Neizplačilo regresa za letni dopust je
res prekršek v skladu s 131. členom
ZDR, ki določa:
• delodajalec je dolžan delavcu, ki
ima pravico do letnega dopusta,
izplačati regres za letni dopust
najmanj v višini minimalne plače,
• regres se mora delavcu izplačati
najkasneje do 1. julija tekočega
koledarskega leta,
• s kolektivno pogodbo na ravni
dejavnosti se lahko v primeru
nelikvidnosti delodajalca določi
kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra
tekočega leta,
• v primeru, da ima delavec pravico
do izrabe le sorazmernega dela
letnega dopusta, ima pravico le
do sorazmernega dela regresa,
• v primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico
do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v
primerih, ko delavec dela krajši
delovni čas.
Minimalni znesek regresa za leto
2010 je 734,15 evrov bruto. Maksimalna višina v skladu z Uredbo vlade
(brez plačila prispevkov) je 70 %
povprečne plače v RS za predpretekli
mesec.
STROKOVNJAKINJE IN STROKOVNJAKI
ŠGZ
Strokovnjakinje in strokovnjaki
Strokovnjakinje in strokovnjaki INFO●PIKE ŠGZ vam bodo odgovorili na
vaša vprašanja. Kontakt: [email protected], tel.: 02 220 87 00 *
Davki in finance
Romana Mernik
Predmet svetovanja: davek na dodano vrednost,
davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina, računovodstvo in knjigovodstvo, zakonodajne obveznosti,
razlage posameznih določb zakonov in z njimi povezanih podzakonskih aktov, uporaba v praksi
Termin svetovanja: prvi, tretji in peti četrtek v mesecu
od 10. do 12. ure
Pravno področje
Vesna Gorjup Zupančič
EU sredstva /
razpisna dokumentacija
mag. Mateja Škabar
Predmet svetovanja: svetovanje o smernicah EU, o
razvojnih prioritetah Slovenije in EU, pri izbiri primernih razpisov, izpolnjevanju zahtevanih prilog in
dokumentov v skladu z razpisnimi pogoji, glede vrste
upravičenih stroškov, o vrstah dokazil za dokazovanje
upravičenih oz. neupravičenih stroškov in osnovno
svetovanje podjetnikom v primeru inšpekcijskega pregleda ali administrativnega nadzora s strani pristojne
institucije, ki je sredstva razpisala
Termin svetovanja: vsak torek v mesecu od 9. do 10. ure
Varstvo pri delu
dr. Boštjan Harl
Predmet svetovanja: svetovanje o oblikah gospodarskih družb, preoblikovanju podjetja, stečaju in likvidaciji, notranji organizaciji podjetij, pogodbah pri
sklepanju poslov, veljavni zakonodaji, oblikah razrešitve sporov ipd.
Termin svetovanja: vsak četrtek v mesecu od 12. do
13. ure
Inovacije, znanje,
intelektualni kapital
Dr. Marjan Leber
Predmet svetovanja: ugotovitev inovacijskih kompetenc ter potencialov v organizaciji, določanje inovacijske moči podjetja ter analiza menedžmenta znanja, vloga menedžmenta znanja pri razvoju novih
izdelkov ali storitev, pomen intelektualnega kapitala
za poslovni uspeh organizacije. Težišče svetovanja je
na ugotavljanju ukrepov za spodbujanje inovacijske
dejavnosti ter ustvarjalnosti zaposlenih in upravljanju
organizacije s poudarkom na znanju s ciljem izboljšane konkurenčnosti ter uspešnega poslovanja.
Termin svetovanja: vsak četrtek v mesecu od 14. do
15. ure oz. po dogovoru
Predmet svetovanja: svetovanje o periodičnih preiskavah kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti
v delovnem okolju, o periodičnih pregledih in preizkusih delovne opreme, o izdelavi strokovne podlage
za izjavo o varnosti, glede izvajanja usposabljanja
delavcev za varno delo, o potrebah koordinatorja za
varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih
gradbiščih v fazi priprave in izvajanja projekta
Termin svetovanja: vsak ponedeljek v mesecu od 10.
do 11. ure
Delovnopravna
zakonodaja
Rolanda Fornezzi
Predmet svetovanja: razlaga zakonodaje, pogodbe
o zaposlitvi, obveznosti in odgovornosti iz delovnih
razmerij, uporaba in veljavnost kolektivnih delovnih
pogodb za gospodarske dejavnosti, postopki reševanja sporov pred delovnim sodiščem in postopki mirnega reševanja sporov
Termin svetovanja: vsak četrtek v mesecu od 10. do 12. ure
* Storitev je namenjena
izključno članom ŠGZ.
31
OBVESTILA ŠGZ
KBB projekt, ki se izvaja v okviru Operativnega programa Slovenija - Avstrija 2007 - 2013, najavlja
Javni poziv za izbor podjetij, ki
bodo ob podpori KBB svetovalcev
izvajala tehnološke projekte
Namen poziva je izbrati podjetja, ki bodo ob podpori KBB svetovalcev izvajala svoje zastavljene tehnološke projekte, v katerih bodo zlasti izkoristili vlogo KBB svetovalca kot povezovalno osebo med podjetjem in nosilcem znanja/tehnologije.
Cilj tehnoloških projektov je prenos znanja in tehnologij iz fakultet in raziskovalnih organizacij ali drugih podjetij v mala in srednja podjetja.
KBB svetovalci so izbrani posamezniki s tehničnimi in podjetniškimi znanji, ki so v okviru projekta KBB prejeli znanja s področja prenosa tehnologij in znanja.
Zaradi narave Operativnega programa Slovenija-Avstrija morajo prijavitelji imeti poslovni
sedež znotraj programskega območja, ki zajema naslednje regije: Gorenjska, Koroška, Savinjska, Podravje in Pomurje.
Področja, na katerih imamo razpoložljivega KBB svetovalca/svetovalce:
• IKT
• novi materiali
• biotehnologija
• kemija
• živilska tehnologija
• gradbeništvo
• avtomobilska industrija
• farmacija
• energetika
• okolje
• design
Izpolnjene prijave s prilogami pošljite na naslov:
Javna agencija za tehnološki razvoj
Dunajska 22
1511 Ljubljana
S pripisom: Ne odpiraj – KBB tehnološki projekt
Zadnji rok za prispetje prijave je 30. oktober 2010 do 14.00 ure.
Prijave se zbirajo od 1. junija 2010.
Dodatne informacije v zvezi z vsebino poziva in projekta KBB so na voljo na spletni strani projekta KBB (www.kbb-si-at.eu ). Kontaktna oseba: Alenka M. Zalaznik ([email protected]).
Javna agencija za tehnološki razvoj RS
Dr. Franc Gider
Direktor TIA
32
www.stajerskagz.si
Pomembno je,
da je vaš oglas
na pravem mestu !
GOSPODARSKI IZZIVI ŠGZ
Za podrobne informacije o možnostih oglaševanja
pokličite 01/230 75 00 ali pošljite mail na [email protected].
Za več informacij smo vam na voljo na:
Poštnina plačana.
Pog.št.172/2/S
Štajerska gospodarska zbornica
Ulica talcev 24
2000 Maribor
telefon: 02/220 87 00
faks: 02/220 87 11
e-naslov: [email protected]
www naslov: http://www.stajerskagz.si
Štajerska gospodarska zbornica
Ulica talcev 24
2000 Maribor