docDavid Pfeifer Ime mi je Cedo77 Diplomsko delo
download 
Report Transcription
David Pfeifer Ime mi je Cedo77 Diplomsko delo
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2012 DAVID PFEIFER UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DAVID PFEIFER Ime mi je Cedo77 Diplomsko delo Študijski program: Etnologija in kulturna antropologija – E Mentor: red. prof. dr. Rajko Muršič Ljubljana, 2012 2 POSVETILO Delo posvečam svoji družini, prijateljem, dr. Petru Zajcu in dr. Rajku Muršiču. 3 Izvleček Ime mi je Cedo77 Diplomsko delo pripoveduje o meni, vsakdanu blogerja. Življenje skozi oči osebe, ki piše spletni dnevnik. Osebe, ki se bori za svoj obstoj, tako da si prizadeva pridobiti strokovno izobrazbo in priti do višjega zaslužka. Izkušnja bloganja se je začela leta 2006 in še vedno traja. Štirinajst dni v drugi polovici aprila 2012 se namesto na dnevniškem zapisku odvije pred očmi bralca. Besedilo, ki bi drugače verjetno samevalo na Wordpressov blogu Cedo77, služi kot diplomsko delo. Psihoterapija, žurnalizem in etnografija se združijo v cilju pridobitve strokovnega naziva. Premišljanje teorije, ki se skozi prakso loteva vsakdana s ciljem čim hitrejšega napredovanja. »Vse je treba ponovno premisliti,« je pred začetkom zadnje recesije dejal Slavoj Žižek, kar je vodilo in konec hkrati. Od ničnosti do vsemogočnosti. Od časa in kraja do spomina. Od nikogar do kralja - usodi nihče ne ubeži. Ključne besede: blogerstvo, psihoanaliza, kulturna antropologija, etnologija, Cedo77 Abstract My name is Cedo77 My thesis speaks about my life as a blogger. Everyday life through the eyes of a person who writes a blog. A man who is fighting for his existence, by seeking to gain professional qualifications and get to higher earnings. Blogging experience began in 2006 and still continues. Fourteen days into the second half of April 2012 unfold before the eyes of the reader instead of a note on a diary. A text that would otherwise only end at Wordpress blog Cedo77, serves as a case study. Psychotherapy, journalism and ethnography are united with the aim of obtaining a professional title. Thinking of theories that deal with everyday life with the goal of most rapid progression. "Everything must be rethought," said Slavoj Žižek before the last recession - that is the beginning and the end at the same time. From nullity to almightiness. From time and place to memory. From none to the king - the fate of no one escapes. Key words: blogging, psychoanalysis, cultural anthropology, ethnology, Cedo77 4 Izjava o avtorstvu Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo in da so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni. Ljubljana, 22. maja 2012 David Pfeifer (lastnoročni podpis) 5 Izjava kandidata / kandidatke Spodaj podpisani David Pfeifer izjavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in da ne dovoljujem objave diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. Datum: 22. 5. 2012 Podpis: 6 KAZALO 1.) Uvod ................................................................................................................................. 8 2.) »Na nož« .......................................................................................................................... 9 3.) Zaključek ........................................................................................................................ 47 Povzetek .............................................................................................................................. 49 Summary.............................................................................................................................. 51 4.) Viri in literatura .............................................................................................................. 53 5.) Seznam navedenih oseb ................................................................................................. 57 6.) Priloge ............................................................................................................................ 62 6.1.) Avdio posnetki ......................................................................................................... 62 6.2.) Fotografija ................................................................................................................ 62 6.3.) Drugo gradivo .......................................................................................................... 63 7 1.) Uvod »Vsi pišejo dnevnike, cela družina Tolstoj. Dnevniki so zanje bili nekaj takšnega, kot je danes facebook. Puščali so jih odprte na mizi, da so jih lahko vsi brali. Tolstoj je pisal kar tri dnevnike hkrati, dva za javnost, enega samo zase.« Tako o družini ruskega pisatelja, grofa Leva Nikolajeviča Tolstoja (1828 – 1910) (Lev ... 2012) v svoji kolumni (Štaudohar 2011) zapiše kolumnistka ljubljanskega časnika Delo Irena Štaudohar. Svoj prvi blog sem ustvaril na spletni blogosferi mariborskega časnika Večer pred več kot petimi leti. Temu sta sicer sledila še dva, ki pa sta bila namenjena popularizaciji maskulinističnega gibanja – vsak je premogel po en skromen prispevek, in sta bila v vmesnem času že izbrisana. Prvi Večerov internetni dnevniški zapisek, kot pri Večeru tudi imenujejo svoje bloge, sem kmalu v celoti izbrisal, sledil pa mu je drugi, ki je imel precej daljšo življenjsko dobo in se je na spletnem naslovu http://www.vecer.com/blog/dp/ ohranil do danes. Decembra 20061 sem si ustvaril spletni dnevnik z imenom Cedo77suniversum pri Microsoftovi družabni in spletni platformi Windows Live Spaces, ki je bila ukinjena leta 2011 (Windows ... 2011), medtem ko je svoje uporabnike – z nekaj spletnimi kliki in s celim arhivom dnevniških zapisov vred – preusmerila h konkurenčnemu Wordpressu, kjer s svojim blogom – medtem preimenovanim v Cedo772 - vedrim še danes. Cedo77 se nahaja na spletnem naslovu http://cedo77suniversum.wordpress.com/ in je še vedno zelo živ (tudi danes, 25. aprila 2012, sem objavil dva kratka zapisa). Biti bloger (tj. lastnik spletnega/internetnega dnevnika oz. dnevniškega zapiska) ni danes biti nič posebnega. Sam tudi osebno poznam veliko blogerjev. Med njimi sta najstniški prijateljici Katja Skušek in Urša Perko, ki imata svoj blog, poimenovan Povhnkufr3 (na spletnem naslovu http://www.povhnkufr.si/), na katerem objavljata umetniške vtise iz njunega vsakdana. Ali pa na primer sestrična Špela Prelovšek, ki ima blog z naslovom Sindrom rdeče kože http://odvisnostodkortikosteroidnihmazil.blogspot.com/), (na na spletnem katerem piše naslovu o svoji bolezenski odvisnosti. Pri svojem novinarskem delu na spletnem portalu Siol – ki si, 1 Na kar me še vedno opominja mesečni arhiv na mojem blogu. 2 Črka »č« v mojem vzdevku se je izgubila ob prehodu iz realne v virtualno sfero. 3 O Povhnkufru sem decembra 2010 napisal tudi novinarski članek z naslovom »Odlagališče za stvari, da se na njih ne nabira prah«, ki je še vedno http://www.siol.net/kultura/novice/2010/12/povhnkufr.aspx. 8 dostopen na spletnem naslovu mimogrede, tudi lasti svojo blogosfero – sem bil sodelavec slovenske blogerke (po številu klikov) številka ena - Irene Sirene in številnih drugih: Pi.Romana, Nine, Katarine etc. – vsi so del Siolove »družine«. Po odhodu iz podjetja Planet,4 del katerega je od leta 2010 tudi Siol, sem za kratek čas tudi sam odprl svoj blog pri Siolu.5 Svoj spletni dnevnik pišem zaradi sebe. Zato, da ga delim s svojimi prijatelji, sošolci, sorodniki, kolegi in znanci na družabnem spletnem omrežju Facebook, kamor na časovnico pogosto objavim povezavo do svojega zapisa. V bistvu dnevnik pišem že nekje od svojega enajstega oz. dvanajstega leta, le da sem ga pred spletnimi objavami beležil na papir (še vedno hranim vrečo, polno dnevnikov). Kaj pravzaprav je dnevnik? Beležka, zvezek ali blog, na katerega zapisuješ svoje vsakdanje misli, doživetja, potrebe in želje. Reč, na katero beležiš nekaj, kar boš lahko nekoč v prihodnosti ponovno »vzel v roke« (na blog lahko seveda le klikneš), in preveril svoj osebnostni napredek oz. razvoj. Kot najstnik sem sicer dnevnik doživljal bolj zasebno – in ne tako »tolstojevsko«, kot sem na primer navedel v prvem citatu. Za izmenjavo zamisli, predlogov, namigov, dobrih misli in želja ali pa le čudovitih risb in slik, so nam tedaj otrokom in najstnikom služile tako imenovane knjige spominov. Te so bile tiste, ki smo si jih prijatelji in sošolci izmenjavali z namenom, da bi si nekaj podarili, se obdarili, da bomo imeli del(-ček) drug drugega tudi v naši prihodnosti. A vendarle? Kaj lahko več pove o odrasli osebi kot njen dnevnik? Etnografi si med svojim opazovanjem z udeležbo, tako imenovano etnološko/kulturno antropološko terensko raziskovalno metodo pomagamo z beležkami. Kaj lahko pove o človeku več kot njegov vsakdan oz. kaj nam preučevalcem življenja lahko o življenju samem pove več kot njegova borba za obstoj, bitka za preživetje? Morda je najbolj sporočilen prav njegov dnevnik – zato mu poklanjam to raziskavo, svoje diplomsko delo. 2.) »Na nož« 4 Za podjetje Siol oziroma kasneje Planet sem delal od septembra 2008 do decembra 2010, in sicer kot honorarni sodelavec oziroma zadnjih petnajst mesecev kot samostojni podjetnik. 5 Svoja bloga pri Večeru in Siolu sem ukinil zaradi številnih komentarjev neznanih avtorjev. 9 V redu, hotel sem napisati ok (ang.: v redu), tako kot začenjam pisati tekste v svojem blogu. Da, imam blog, vendar se nimam za blogerja, zato to tudi ne bo »diploma« o bloganju.6 Sedim na avtobusu in se peljem proti domu. Pot mi teče s čela in po licih - sproti si ga brišem dol. Je topel aprilski dan leta (gospodovega: ne tega kot antropolog ne smem napisati) 2012. Za menoj sedita dekle in fant in motita moje misli, ki se stekajo v slogu prostega toka7 Jamesa Joyca.8 Upam, da bom znal pisarijo brati za seboj, saj jo bom moral doma prepisati v Wordov dokument na prenosniku.9 Zavedam se, da pisanje postaja vse bolj podobno blogerskemu zapisu, vendar to ni to. To je diplomsko delo. Zakaj pišem? Zato, ker mi je pred leti psihiater rekel naj pišem, zato ker mi je oče lani (ali pa prejšnji [hotel sem napisati pretekli, vendar sem pri prepisu v spletnem iskalniku preveril, katera beseda je pravilnejša] teden) rekel naj pišem, pa stric in nenazadnje mentor dr. Rajko Muršič. (Oprosti Rajko, vendar midva veva, da nazivi niso pomembni: pomembno je to, kar si.) Naj preidem k bistvu: hotel sem pisati diplomsko delo (ki je tako rekoč napisano, a sem ostal tik pred koncem) o Krajinskem parku Sečoveljske soline (naprej: KPSS), ki ga ne bom dokončal, ker me tam ne čaka služba in tako tudi ne kruh.10 Mimogrede, za dokončanje študija sem moral opraviti nekaj dodatnih obveznosti in med drugim tudi dva dodatna izpita iz nemškega jezika. (Res je topel dan, potim se kot konj po teku in obdaja me smrad.) Profesorica oziroma lektorica Christiane Leskovec Redek je med lekcije dodala tudi biografijo11 Clauda Lévi-Straussa, ki me je ponovno 6 Bloganje je slovenski izraz za pisanje spletnega dnevnika. 7 To sem dodal doma: Joycu literarni teoretiki pripisujejo koncept toka zavesti. Morda bi bilo res smiselno upoštevati tudi mentorjevo pripombo, da je bil prvi Marcel Proust, vendar pa meni dostopne teorije pravijo enkrat tako drugič drugače. 8 James Joyce, slavni irski pisatelj. (Ki se je med drugim peljal tudi čez slovensko prestolnico – to sem dodal doma med vnašanjem besedila.) 9 Sprva je tu ležala beseda računalnik, saj sem hotel napisati angleško besedo laptop, pa sem se bal, da beseda ni bila slovnično pravilna. Po mentorjevem opozorilu sem besedo popravil. Zaradi želje po čim večji pristnosti besedila puščam to razlago. 10 Kruh – kot denar (lažje mi je vse pojasniti). 11 Hm, morda je pa tudi to delo le (avto)biografija? – Ne, šalim se, to je le provokacija. 10 uvedla v rdečo nit12 (glej Srečka Kosovela13 ali preveri, kaj pomeni filozofski pojem nihilizem). Človek kakopak ni nič, saj 60 odstotkov14 človeške telesne mase predstavlja voda.15 Pred nekaj urami sem se utrujen sesedel na enem izmed predavanj, ki pa to ni bilo oziroma je dr. Sarah Lunaček (morda Brumen16) predvajala dokumentarni film o Kosovu, v katerem je glavni igralec neki kosovski Rom z imenom Kennedy. Sicer sem na tem mestu hotel zapisati besedilo: »Sarah mi je zaupala naslov filma in režiserja. Naslov bom doma preveril v Googlu in ga kasneje zapisal sem _,« vendar pa ga zdaj tako v spletnem brskalniku Google, kot na spletnem portalu Youtube ne najdem. – Sem pa zelo gotov, da je bilo ime ali bil vzdevek glavnega igralca, ki je uporabljen tudi v naslovu filma, Kennedy.17 Naj nadaljujem s prepisom. – Če bom nenatančen, to nikoli ne bo dobilo podpore pri mentorju. »Nenatančnost« kot protipol natančnosti, ki je danes ključ do vsega. Tako kot moje preganjanje misli o sreči in zadovoljstvu, lepem, uživaštvu ter naključjih. Verjamem v samoanalizo in aktivnost (bližam se izstopni postaji), kjer je vse našteto znova enako nič; in da se ne moralizira ter še v kakšno »cvetko«; res sem hudičevo utrujen (tudi to je beseda, v katero ne verjamem). Se vrnem. 12 Zdaj, med prepisovanjem, me je malce zaskrbelo, da bi imel na diplomskem zagovoru komisijo: mislim, da bi bila to dr. Jožetu Hudalesu precej smešna zadeva. No, ali pa tudi ne. Kaj pa vem. 13 Srečko Kosovel, slovenski pesnik. 14 Dodajam urejeno mentorjevo pojasnilo, ker se mi zdi, da obogati raziskavo: »Mislim, da je celo malenkost več. Mimogrede: biologi so šele v zadnjem času ugotovili, da je v človeškem organizmu več celic gostujočih organizmov (od parazitov do simbiontov) kot celic samega organizma … Ta metafora z vodo korespondira s tistim, kar sta razvila (Gilles – op. p.) Deleuze in (Pierre-Félix – op. p.) Guattari s konceptom toka.« 15 Slavni ameriški kung fu borec in filmski igralec Bruce Lee je v enem izmed redkih televizijskih intervjujev (moč si ga je ogledati tudi na spletnem portalu Youtube: http://www.youtube.com/watch?NR=1&feature=endscreen&v=buRqnLZDLFc, 3:15 – 3:40) dejal (Bruce ... 2012a): »Izprazni svoj um, oblikuj se, bodi brezobličen - kot voda. Natoči vodo v skodelico, in voda postane skodelica. Natoči vodo v steklenico, postane steklenica ... Voda lahko teče ali pa se razprši. Bodi voda, moj prijatelj.« 16 Sarah je vdova po Borutu Brumnu, mojemu nekdanjemu profesorju Etnologije Evrope. Borut, brez zamere kjer koli že si. (»Kjer koli že si,« sem dodal ob prepisu.) 17 Mentor mi je ob pregledu naloge povedal, da gre za film Želimirja Žilnika z naslovom Kennedy se vrača domov. 11 Vrnil sem se, pa še vedno pišem na papir od samega veselja, da je proces stekel in da imam možnost stvar (»yes, the big deal« - v slovenskem prevodu: seveda, veliko reč) zaključiti. Slišim otroke na sosedovem igrišču – igrajo se. Vidim papir pred seboj, in slišim petje ptic (vejica za seboj je bila napisana naknadno). Čutim gibe veselja v mojem želodcu, olajšanja, da sem dobil idejo. Negotovost je bila prevelika – in hitro se lahko prelevi v tesnobo. Najbolje bo, da pišem čim hitreje in čim dlje, a ne dlje kot zdaj. (Včasih oziroma nekoč bi to napisal sedaj, danes – po svoji novinarski izkušnji – le zdaj. Tempus edax rerum. »Čas je nad človekom, bdi nad menoj,« bi rekli Laibach.) Natančno tu sem prvega dne zaključil s pisanjem beležke. Naslednji zapis je sledeč: Zdaj (reč oz.)18 besedilo že tipkam na računalnik, saj moram preveriti pravilen napis na Laibachovem19 albumu Wat, ki se glasi malce spremenjeno, in sicer Tempus edax rectum. Latinska beseda rectum: vsaj tako mi kaže spletna aplikacija na Googlovem brskalniku, ki nudi prevode: v prevodu pomeni pravica. Kaj so s tem hoteli povedati Laibach, niti ni tako pomembno, pomembnejši je [pravilni]20 pomen pregovora, ki se glasi: »Čas, ki požira vse stvari.« Tudi prevod slednjega21 sem našel v omenjeni Googlovi aplikaciji in upam, da je pravilen. Danes nisem skoraj še nič jedel oziroma vsaj nekaj zadnjih nekaj ur in mi že pošteno kruli po želodcu. Vmes sem pogledal še osrednja dnevna poročila na slovenski nacionalni televiziji, ki trajajo približno 40 minut in [takoj za njimi] vremensko napoved. Skušam ostati v stiku z novinarskimi vodami, da se bom po končani diplomi imel kam vrniti. To se sliši zanimivo: »Imel kam vrniti.« Vrniti kam? Gre človek lahko nazaj? Razmišljam, da ne bi šel teč, ampak to ni mogoče. Se vrnem. - Vmes sem malo oblikoval besedilo, da se robovi dotikajo stranic in tako naprej. Kako sem zapisal zadnje tri 18 Besedi v oklepaju sta bili v izvirniku napisani brez oklepajev. 19 Laibach, slavna slovenska rock skupina. 20 Beseda v oglatem oklepaju je dodana ob lekturi zapiska. – Z oglatimi oklepaji si pomagam pri lekturi zapisov in posnetkov, da bi besedilo naredil preglednejše in razumljivejše. 21 Izvirno besedilo puščam čim manj dotaknjeno, tj. čim bolj avtentično. – Beseda »slednjega« bi verjetno drugače romala v smeti. 12 besede?22 Izpisal sem jih, namesto, da bi zapisal kratico »itn.« Že med prepisom besedila sem opazil nekaj slovničnih nepravilnosti in napak. Ideja se slovensko pravilno glasi zamisel. Čim hitreje se piše narazen itn.23 Slišim hrup avtomobilov, ki dirkajo po avtocesti. Imel sem avto, ki pa sem ga pred nekaj manj kot mesecem dni razbil. Bilo je petkovo jutro sredi meseca marca (mimogrede: danes je 17. april 2012,24 ura je nekaj po osmi uri zvečer;25 morda sem nekje prej zapisal, da je 16. april: no, ne vem), ko sem tekel iz treninga plavanja neposredno v avto in pritisnil na plin. V prvem križišču sem izsilil gospo Tanjo Pečar in ji razbil sprednji del avtomobila. Doživel sem močan šok, iz vsega pa me je rešil oče, ki je prišel na prizorišče trčenja. Imel sem silno tesnobo in sem šel takoj po prihodu domov na okoli 30-kilometrski sprehod. Avto je ostal na odpadu, meni pa so preostale le noge.26 Vsak dan pretečem, prehodim ali preplavam približno 20 kilometrov: danes sem preplaval le kak kilometer in pol ter prehodil kakšnih 10-12 kilometrov. Ravno tam, med zadnjim sprehodom, me je spreletelo. Besedila o KPSS ne morem dokončati, saj naj bi teorija izhajala iz prakse; če pa ni prakse, pa nimaš od kod vzeti. Besedila o Glasbenem izrazu Zasavcev, ki je leta 2003 služil kot preddispozicija diplomskega dela, pa tudi nisem mogel dokončati, vendar se trenutno ne spomnim, zakaj. Morda zaradi terenskega dela – vendar to ni bil (pravi) razlog. Tam, sredi sprehoda, me je spreletelo: napiši besedilo o svojem življenju in vanj vključi vse svoje znanje, ki ga zapisuješ na svoj blog, iz besedila o KPSS (ki bo očitno moralo počakati na svoj geografski zaključek) in etnološke/kulturnoantropološke preddispozicije. Doma sedi za računalnik in »naklofaj« (sleng: natipkaj) (tistih) 45 strani in pika. Potem sem svojo zamisel povedal še nekdanjemu študijskemu kolegu [iz geografije], s katerim sva se naključno srečala, in odšel domov. Še ena stvar me je danes presenetila. S Slovenijo gre navzdol (o politiki pogosto pišem v svojih dnevnih zapiskih na [internetnem] dnevniku), in to precej. V podhodu pod železniškimi tiri na ljubljanski železniški postaji sem opazil, da so ljudje silovito suhi, tako rekoč izstradani. Vsi smo čisto suhi, celo bolj kot Kitajci. Kitajci so mi – poleg Indijcev in 22 To je retorično vprašanje. 23 Še naprej se bom držal pravila iz predprejšnje opombe. Sestavljenko »čim hitreje« sem ločil pri lekturi. 24 Leto 2012 je sicer razvidno že na prvi strani diplomskega dela. 25 Kakšne stvari mi je pri toku zavesti lažje izpisati z besedo. 26 »Preostale le noge« - silno neprimeren izraz, vendar boljšega nadomestila za pogovorno frazo »ostati bos« ne najdem. 13 Brazilcev – neki vzor discipline in moči kot funkcionalna delovna sila. Kitajci s konfucianizmom, Indijce in Brazilce pa sem menda začel dojemati šele danes, morda včeraj. Misel. Kaj je misel? Lahko človek misli brez misli? To je vprašanje, na katerega ne znam odgovoriti: glede na to, da je človek družbeno bitje, odgovora na zastavljeno vprašanje verjetno tudi nikoli ne bom dobil. Pomembno je, da si proaktiven, ostalo pa vse pride od sebe. Tako bi rekla univ. dipl. etnol. in kult. antr. Urša Remškar, (moja) sodelavka v podjetju Planet, kjer sem bil kot novinar zaposlen med septembrom 2008 in decembrom 2010. Kot novinar sem delal že prej – kot absolvent pri Dnevniku, in tudi kasneje, vendar le krajši čas po poškodbi noge – pri Info TV. To je tudi moj cilj, raziskovalno delo na TV. A časi so taki, da bo ta cilj le stežka dosegljiv, saj pri Info TV že nekaj časa ne izplačujejo plač (stanje je zadnjih nekaj let podobno pri večini slovenskih časopisnih in televizijskih medijev), pri RTV Slovenija pa že nekaj časa ne zaposlujejo. – Doslej so iskali kader za delo vsaj po avtorski pogodbi, kar pa se vsled zadnjih reform kaže kot nemogoče. Torej, dobiš diplomo, pa si z njo ne moreš pomagati. Stanje v republiki27 se dejansko ni veliko spremenilo od leta 2004, ko sem bil nekaj preglasen na posvetu, ki je bil namenjen zbližanju kadra znotraj slovenske etnološko-kulturnoantropološke stroke, na katerem sem omenil, da etnologi oziroma kulturni antropologi po pridobitvi univerzitetnega naziva ne dobimo zaposlitev. Ker tega nisem mogel pregrizniti, sem s študijem predčasno končal. A izkazalo se je ravno nasprotno. Etnologi smo »hudičevo« dobro zaposljiv kader: če ne drugače, si pomagamo z ustanovitvijo samostojnih podjetij (teh je v državi pod 10 odstotkov). Aktivni smo, delamo, borimo se, ne obupamo. Zdaj sem pa res že silno lačen in tudi prezebel, tako da grem poskrbeti za osnovne človekove potrebe, potem bom pa videl, kako in kaj. Evo, sem že nazaj. Sit, oblečen in pripravljen. Emsko proti etsko. O tej temi se je razpisal tudi Viktor Škedelj, ki v svojem magistrskem delu Človek in narava (2010: 91) navaja misel antropologinje Karmen Šterk, ki o razmerju piše v delu O težavah z mano. Dr. Šterkova (1998: 12-14) piše: »Termina emsko in etsko izvirata iz lingvistike. Skoval ju je (Kenneth Lee – op. p.) Pike, po zgledu terminov fonemsko in fonetsko. Gre za razliko med 27 Država, v kateri bivam, je Republika Slovenija. Sem slovenski državljan. 14 glasom in (njegovim zapisom) črko, za razliko med klasifikacijo zvokov glede na njihove akustične lastnosti kot take; torej v grobem za razliko med subjektivni pomeni besed v jeziku, ki si jih delijo nativni govorci, in objektivnimi (metapozicionalnimi) pomeni, ki naj bi jih imele besede za pripadnike drugih jezikovnih skupnosti. Emske in etske študije se razmejijo na podlagi spoznavno in epistemološko možnega zornega kota gledanja na neko kulturo. Gledišči emsko (od znotraj) – etsko (od zunaj) nista komplementarni; sta izključujoči. Hkrati se »termin« etsko navezuje na medkulturno veljavnost, emsko pa na kulturno specifičnost ... Razlika med emskimi in etskimi študijami je v tem, ali opazovalec neko kulturo predstavi skozi koncepte, termine in logiko, ki so lastni tisti kulturi, torej jo predstavi s stališča pripadnika te kulture, ali pa opazovalec to kulturo prevede v svojo logiko, jo interpretira s svojim konceptualnim aparatom. Emske študije so tiste, ki predstavijo kulturo z zornega kota opazovanca, pripadnika kulture. Etske študije pa predstavijo kulturo z vidika opazovalca, npr. antropologa. … V emski opciji je predstavljena kultura ali njena institucija nam nerazumljiva, v etskem opisu pa nam je sicer dostopna, a je kot taka popačena in nerazumljiva domačinom. Tu gre naprej zato, kako gradivo, zbrano s terenskim delom, umestiti v neka splošna antropološka znanja, kako konkretnim podatkom podeliti splošno veljavnost. Ta prenos je popolnoma neznanstven: (Bronisław Kasper – op. p.) Malinowski mu je dal ime "etnografova magija", ethnographer's magic; (Dan – op. p.) Sperber pa intuicija, saj antropološkega gradiva "ni moč opazovati, lahko ga intuitivno dojamemo". Ta "etnografova magija" naj bi zmanjšala "prepad, ki leži med tem, česar se je antropolog na terenu naučil, in tem, kar je bil zmožen posredovati, in v katerem je izgubljenega veliko znanja". Če antropologijo definirano kot vedo, ki se ukvarja s splošnimi značilnostmi in zakonitostmi človeške vrste in medkulturnimi univerzalijami, potem je tako védenje vedno generalizacija, posplošitev in simplifikacija. V tej luči ima antropologija dve možnosti: prvo je (Dame Mary – op. p.) Douglas imenovala Bongo-Bongoizem. Bongo-Bongo je "ime" za tisto kulturo, na katero neka antropološka generalizacija ni aplikativna, ki zanika univerzalnost neke medkulturno "univerzalne" institucije, in vsaj ena praviloma vedno tudi jo (izjeme so le redke). Druga možnost pa popolnoma zreducira antropološko védenje: "Če antropologe vprašamo, kaj je čisto zares njihovo splošno znanje o človeški vrsti, ne bodo 15 povedali veliko: da je Homo Sapiens govoreči bipedalec in da je obdarjen z izrednimi sposobnostmi učljivosti [str. 24]".« Danes je 1. maj, praznik dela, vendar to ni pomembno. Ura je nekaj čez polnoč in jaz delam; to je edino, kar šteje. Teoretsko delitev emsko/etsko sem si pustil za posladek, za na koncu, saj mi je bila predjed v diplomsko delo. O njej sem veliko razmišljal že kot študent – tj. ko sem obiskoval predavanja in vaje. O njej sem razmišljal vsak dan pretekla dva tedna, in nisem prišel do nikakršnega zaključka – z izjemo tistega, ki ga poznam (menda – po spominu) od najkasneje drugega letnika študija. Neka slovenska knjiga ima naslov Ste bili zraven? Bili ste zraven!28 In to je tisto, v kar – kot etnolog/kulturni antropolog verjamem. Moraš biti »znotraj«, del kulture, da stvari razumeš. Vsakršno gledanje od zunaj in siljenje v vzorce je grajenje hiše iz kart. »Vse je treba premisliti,« je bila trditev Slavoja Žižka pred začetkom recesije leta 2008. (Da, ni naključij – vedelo se je, kam drsimo). Od tod je treba izhajati, saj se drugače tla hitro spodmaknejo izpod nog. Tudi v znanosti in teoriji. Zato je to diplomsko delo, saj govori o izkušnji. Osemnajsti april 2012. Pišem svoje izgubljene misli. Začel sem pisati diplomo po toliko letih. To ni blog, to je diploma. »Don't fuck.29 Fuck,«30 sem zapisal na svojo facebookovo časovnico (še nedavno se je na spletnem družabnem omrežju Facebook uporabljal t. i. zid, ki je zdaj časovnica, ki beleži uporabnikov osebni razvoj) in opozoril svoje kolege, da sem še živ, in da sem preveril njihove misli – »razvoj«. Sicer mi izražanje ni najbolj všeč, ampak ne bom moraliziral: morda bo pa vse v redu, in uspešno dočakam avtobus, ki naj bi peljal v Ljubljano.31 Prejšnje misli nisem dokončal, prišel je avtobus, na katerega me je opozoril poleg mene stoječi fant, ki gre očitno, sicer malo pozno, v srednjo šolo. Upam, da bo ujel pouk. (Mi je kar malo nerodno, ker pišem o nekom drugem, navadnem smrtniku, t. i., saj navadno vedno pišem le o samem sebi in o politikih ali kom 28 Beranič, Gorazd, Dušan Hedl in Vili Muzek, ur., 1994: Ste bili zraven? Bili ste zraven!: Zbornik o rock kulturi v severovzhodni Sloveniji. Pesnica: Frontier, 275 str. 29 Še najboljši slovenski prevod za angleško besedo »fuck« se mi zdi jebenti (vulg. izraža jezo, nejevoljo [po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (od zdaj: SSKJ)]). Lahko bi bilo tudi jebati (vulg. spolno občevati, spolno zadovoljevati [po SSKJ]), vendar je sam več ne dojemam tako grobe. Morda se mi je to zdela, ko sem bil mlajši. 30 To bi se v prevodu glasilo: »Ne imej spolnih odnosov, seksaj« ali: »Ne seksaj, "fukaj" (sleng: seksaj).« 31 Ljubljana, slovensko glavno mesto. 16 drugem, bolj znanem – slavnem: na primer o Slavoju Žižku ali Mladenu Dolarju, filozofih, o katerih sem pisal pred nekaj dnevi: nič slabega, samo dobro oz. pozitivno.) Nekam veliko pišem, a treba je. Pozitivno kot PS – Pozitivna Slovenija, nekdaj Lista Zorana Jankovića; nekdanjega in novega župana (slovenske) prestolnice. Način življenja, torej. Poleg mene sedi – oziroma loči naju vmesni prostor za hod – neka dama, oblečena v temna oblačila in s temno torbico v roki, in se preseda: le kaj si misli, ko vidi nekoga, ki beleži (kot nor) svoje misli. »Tečem kot nor,« pardon,32 »Dirjam kot nor,« je napis, ki ga ima na svojih majicah neka dobrepoljska tekaška skupina. Vsaj mislim, da so iz Dobrepolja pri Grosupljem. Hm, ali bo to mednarodno priznano delo, da vem, kako se izražati? No, nimam napisanega še res ničesar otipljivejšega, tako da se bom naprej izražal tako, kot da nagovarjam Slovenko ali Slovenca.33 Kakšnega/kakšno (iz zaključka zgornje opombe) - vmes sem se presedel. Hm, kaj sem hotel povedati? Saj ni pomembno. Gospa mi je ušla (skoraj ušla) iz vidnega polja, tako da bom naslednjič najverjetneje zapisal le kakšnega. Če bi bil vljuden, bi morda zapisal obratno in na prvo mesto postavil pripadnice »robustnejšega«34 spola. Zakaj (vračam se iz opombe – zelo nerodno) nežnejši spol? To je zelo zanimivo vprašanje, za katerega je morda bolje, da ga zastavim na široko: ženske včasih niti niso tako nežne oz. znajo biti prav fino grobe (to pišem vsem moralistom, ki menijo obratno, saj imam sam prav zanimivo izkušnjo, tj. neposrečeno razmerje z neko žensko, ki je bila rahlo nerodna oz. divja). (Bližam se izstopni postaji, škoda. – Ja (da35), spet me grabi »tista« tesnoba; bežim. Hm, rdeča luč na semaforju – raje grem.) 32 To dodajam ob prepisu, saj se mi zdi potrebno: pardon (fra.): oprostite (raba tudi v slovenskem pogovornem jeziku). 33 Slovenci smo narod v centralnem delu Evrope na planetu Zemlja, v galaksiji, imenovani Mlečna ali Rimska cesta. Tako ali tako smo osvetju ime nadeli prebivalci Zemlje, tako da niti ni pomembno, kako imenujejo svojo galaksijo Britanci (prebivalci Velike Britanije, ki leži v Zahodni Evropi) in kako jo imenujemo Slovenci oz. Slovenke. V obstoj Nezemljanov ne verjamem, ker nisem prepričan, če sem kdaj že kakšnega/kakšno videl. 34 Naj bo še to zapisano obratno, saj moški pripadnice nasprotnega spola navadno imenujemo »nežnejši spol«. 35 To sem dodal ob prepisu. Beseda ja je nemški »da«, ki smo jo Slovenci prevzeli od Avstrijcev, naših nemško govorečih severnih sosedov. Tudi moji predniki so bili nemško govoreči, tako da sem veliko nemških izrazov prevzel od očeta, ta pa od mojega deda – njegovega očeta, ki je prišel iz Nemškega (da, že 17 Česa takega še nisem storil: skoraj sem se podelal – noro. Tečem na tek.36 Te zgodbe morda niti nima smisla pojasniti – še vedno me (namreč) zvija v želodcu. Sem v lokalu, naročil sem si čaj, da se pomirim: tega nimam v navadi, a doma sem spil preveč kave, pa me je zvilo še pred Fakulteto za šport. Spijem čaj ... grem. Šibam. Sem v knjižnici: ura je 11.55. Pravkar sem spil dve kavi – od tega eno dolgo. Na mobilnem telefonu imam dva zvočna posnetka izpred ure in pol, ki ju zdaj nameravam prepisati (etnografsko: transkripcija). Na posnetkih govorim jezik, v katerem se tudi drugače izražam, tj. ljubljanski, mladinski, poulični sleng. V transkripciji v oklepajih podajam slovnično pravilne besede in druga pojasnila ob prevodih, spačenkah, izpeljankah, manj znanih slengovskih izrazih itd., v oglatih oklepajih pa vsebinska dopolnila; v opombah navajam podrobnejša pojasnila:37 - Posnetek št. 1; dolžina je 13 minut in 35 sekund:38 »Okej (ang.: ok - v redu), upam, da bo šlo. Hm, mogu (moral) bi jɤt (iti) zdeɤle (zdaj) - na … plavanje. Ampak sɤm (sem) tolɤk (toliko) sfukan39 (iz ang.: fuck – jebenti), ej. Take (takšne) podočnjake imam. Evo, da se kar sprot' (sproti) zgubljam (izgubljam). Da sploh ne vem, kje hodɤt (hoditi). ɣm (medmet), upam, da se tole (to) snema. U (v) bistvu, ker sɤm (sem) na enmu (enem) travniku. Zgrešu (zgrešil) sɤm (sem). Fak (ang.: fuck jebenti). Tle (tu) gor na pločnik. ɣm (hm), ne vem, mem (mimo) gre zdɤej (zdaj) en člouɤk (človek), t'ko (tako), da bom mau (malo) bɤlj (bolj) potih' (potiho) povedu (povedal), da ne bom čudɤn (čuden) izpadu (izpadel). Hm. Hm, aha – dobra fora40 (šala), čudɤn (čuden) ime vasi je dovolj zgovorno) Rovta pri Bohinjski Bistrici. Tamkajšnji (nekdaj) nemško govoreči prebivalci izvirajo iz Tirolske (današnje avstrijske dežele), na Slovensko pa so prišli na povabilo Freisinških (Freising je mesto severno od Münchna, od koder izvirajo na primer Brižinski spomeniki) škofov, ki so bili med letoma 973 in 1803 lastniki ozemlja Selške doline, Poljanske doline in Škofje Loke (Škofja ... 2012). 36 Pardon, plavanje. 37 Teh pravil se držim tudi pri vseh prepisih avdio posnetkov v elektronsko obliko. Naj pojasnim, da sem postavljen pred dejstvo, da naj bi diplomsko delo obsegalo od 30 do 40 strani, zato transkribirano besedilo puščam le v izvirni obliki. Branje in razumljivost sta tako malo otežena. 38 Vsi avdio posnetki so v amr zapisu dostopni na priloženi zgoščenki. 39 »Sfukan« v slengu pomeni utrujen. 40 »Fora« je slengovska beseda, ki lahko pomeni: hec, šala, potegavščina ipd. Izvora besede ne poznam. 18 izpadu (izpadel). To je en velik (veliki) trik, ne (mišljeno kot: ali ne)? Upam, da bo res tale (ta) snemalnik zdržu (zdržal), pa telefon, mobitel (mobilnik41). ɣm (hm), pa, da bo baterija zdržala - noro, noro. (Vzdih.) ɣm (hm), okej (ang.: ok - v redu), hotu (hotel) it' (iti) na plavanje. Prej sɤm (sem) meu (imel) sicɤr (sicer) totalno štalo (štala42), tɤm (tam). Prej, tɤm (tam), na cesti. Še dobɤr (dobro), da je biu (bil) lokal zravɤn (zraven), da sɤm šɤu (šel) lahk' (lahko) kakat, k' (ker) me je tolɤk (toliko) stisnɤl (stisnilo). ɣm (hm), misli, misli: en kolo gre glih (nem. gleich - enako43) mem (mimo) zdeɤle (zdaj/sedaj). (Vzdih.) Kolesarka. Hm. Upam, da se snema tole (to). Ah, mjɤčkɤn (malo), da se bom mau (malo) pomiru (pomiril) za plavanje, kɤr (ker) 'mam (imam) sam (samo) še pou (pol) ure časa, dobre časa, petdɤsɤt (petdeset) minut. Dobrih, slabih, ne vem, neki (nekaj) tazga (tak[šn]ega). Aɤh, da pridɤm (pridem) k seb (sebi). ɣm (hm). Ful (ang.: full - poln44) 'mam (imam) podočnake (podočnjake). ɣh (medmet), t'ko (tako) da že par dni spim po dve ure. Sej (saj) tega sɤm (sem) sicɤr (sicer) navajen. Sam' (samo) t'ko (tako) lahɤk (lahko) zdržim kakšɤn (kakšen) teden, poɤ (potem) pa krepnɤm (krepnem45). Pol (potem) morɤm (moram) pa spat' (spati) kakšɤn (kakšen) tedɤn (teden) po osɤm (osem) ur. ɣm (hm). Al (ali) pa deset, če je treba. Al (ali) pa dvanajst, če bi bl'o (bilo) treba. Pa, če bi bilo treba. Veliko tiskano: BI BILO TREBA. Treba lahk' (lahko) že z malo. Hm. Tole (to) bo ful (ang.: full; zelo) zanimiɤu (zanimivo), k' (ko) se bo pretipkaval (pretipkavalo). (Vzdih.) Hm, ampak, okej (ang.: ok – v redu); to je etnologija, antropologija, kulturna antropologija. Recɤmo (recimo), no. To je lahk (lahko) tud' (tudi) psihoanaliza, sɤj (saj) je vseen' (vseeno). Važɤn (važno) je, da se neki dela - da si aktiven. Dɤ (da), jɤz (jaz) recimo hodɤm (hodim). Mem (mimo) kopališča Kodeljevo. Zavod Tivoli piše na teh deskih (deskah) reklamnih oziroma sprejemnɤh (sprejemnih). Zdeɤj (zdaj) sɤm (sem) zravɤn (zraven) sprejemnega, sprejemne pisarne. (Smrk46.) Upam, da bom napisu (napisal) vse. Da bom prepisou (prepisal) dobesedno. Bom. K' (ker) vem kakšɤn (kakšen) sɤm (sem), natančɤn (natančen). Hm. Do zadnje črke, 41 Slovenski mobilni operater Mobitel za svoje mobilnike v komercialne namene uporablja naziv mobitel, kar se je preneslo tudi med ljudi. V bistvu tudi spletni SSKJ ne pozna besede mobilnik. 42 Štala, nižje pogojno (po slovenskem pravopisu – SSKJ) za besedo hlev. V osrednje slovenskem (najbolj pa ljubljanskem) slengu »štala« pomeni težavo. 43 Sleng: ravnokar. 44 Sleng: zelo – tj.: »imam velike podočnjake«. Raba slengovske besede »ful« je zelo široka. Le redko ima svoj izvirni angleški pomen - poln, zato pa pogosteje nastopa kot zelo, in celo veliko. 45 Krepniti (nižje pogojno oz. ekspresivno) pomeni poginiti. 46 Cedilo se mi je iz nosa. 19 vej'ce (vejice), pike. Itak – tako ali tako. Itak, vezljaj (vezaji47), tako ali tako. Hahaha. Hehe, z vezljaji (vezaji). ɣm (medmet). Okej (ang.: ok - v redu), zdej (zdaj) sɤm (sem) se mau (malo) pomeru (pomiril). Upam, da bo baterija zdrɤžala (zdržala). ɣ'ɤ (hm). U (v) želod'cu mi (želodec) je kokr (kolikor) tolk (toliko) kul (ang.: cool - hladen48). Če bi šu (šel) plavat (plavati)? To bo ful (ang.: full; zelo) zanimiɤu (zanimivo). To bi bla (bila); no, ja – dejmo (dajmo) spustit' (spustiti) merila. Znižat' (znižati) pr'čɤkvanje (pričakovanja). Si ne futrat (nem.: füteren - krmiti) ega49. ɣm (hm). Zdržat' (zdržati). Zdržat' (zdržati)? Ne, to ne bo dobɤr (dobro). A-hm, (k)hm. Dialektika. Oziroma. Ja, dialektika. O tem je pisu (pisal) Slavoj Žižek. To sɤm (sem) zanjɤč (zadnjič) svojɤmu (svojemu) mentorju neki (nekaj) razlagu (razlagal). Da se je neki (nekaj) zmotu (zmotil), k' (ko) je en tekst (tj. besedilo) napisu (napisal). Traparija. Zgubljanje ([i]zgubljanje) časa. No, mislɤm (mislim), z (iz) antropološkɤga (antropološkega) vidika. K' (ker) se nisɤm (nisem).50 K' (ker) nisɤm (nisem) skrbel dosɤt (dovolj) za sebe, ampak za druge. (Smrk.) T'ko (tako) so včas' (včasih) rekɤl (rekli): skrb za sebe, pa bo mer (mir). Okej (ang.: ok - v redu), tle (tu) je zdej (zdaj) en hrup. Ja, pa še cesta je zravɤn (zraven), preveč hrupa. Ɣ-m (hm), za misɤlt (misliti); kognitivni zemljevidi. Po Muršiču. CZD51, ne Trate52, Trate. Ne vem, ker (kateri) del; enka53 al (ali) dvojka. Misɤlm (mislim), da dvojka: pa bɤlj (bolj) že pr' (pri) konc' (koncu). To je del teorije. Hm, se prau (pravi). Prostor, čɤs (čas) – spomin po Brumnu, bɤlj (bolj). Prostor, čɤs (čas).54 ɣh55, oziroma, prostor in, (smrk), sluh, po Muršiču: jɤz (jaz) bi dodɤu (dodal) temu še vonj56. (Smrk.) In vseh ostalɤh (ostalih) čutil, kar jih je. In tipou 47 Nisem pismen in ne znam pravilno izgovoriti. Pravilno različico sem preveril v SSKJ doma pri prepisu. 48 Sleng: dobro. 49 Po Sigmundu Freudu (1856 - 1939), avstrijskem psihologu in začetniku psihoanalitske vede, ločimo ego, superego in id (Sigmund ... 2012a in 2012b). 50 Jecljanje. 51 Muršič, Rajko, 1995: Center za dehumanizacijo: Etnološki oris rock skupine. Pesnica: Frontier, 292 str. 52 Muršič, Rajko, 2000: Trate naše in vaše mladosti: Zgodba o mladinskem in rock klubu. Ceršak: Frontier, 2 zv.: 600 str. 53 Prvi (del). 54 Muršič v Tratah poleg kognitivnih zemljevidov piše tudi o prostoru in času, medtem ko Brumen piše o spominu. 55 ɣm je medtem. V besedilu je takšno pojasnilo v oklepaju tam, kjer se mi zdi potrebno. 56 Mentor me je seznanil z dejstvom, da je o vonju naredila zelo zanimivo diplomsko delo Uršula Ana Mrežar - Spregledana esenca: vonj kot kulturni fenomen in možnost uporabe ugotovitev pri etnografskem delu. Dodala naj bi tudi krasen film. 20 (tipov)57. ɣh, zdej (zdaj) že nakladam,58 to je že teorija, metodologija. ɣm (hm), ja, vonj, sluh, okus.59 Pač, člouk (človek) je dojemljiu (dojemljiv), 'ma (ima) miljon (milijon) različnih, hm, celic, s katerimi, pač, zaznava – okolje. Hm, na sto miljonov (milijonov) različnih načinou (načinov), percepcij, čusteɤu (čustev), čutou (čutov), občutkou (občutkov), občutenj, in kar je še podobnɤga (podobnega) matɤrjala (materiala60) - tud' (tudi) u (v) povezavi z angleško besed(i)co imoušɤn (ang.: emotion - čustvo), emoušɤns (ang.: emotions - čustva). ɣh, kɤm (hm – popačeno) - ja. I'moušɤns (ang.: emotions čustva), angleško, 'ma (ima) dve razlagi: eno je občutek, drugo je čustvo.61 Iz tega bi se dal' (dalo) velik' (veliko) povedat' (povedati), ampak, to je antropološka teorija, ɤm (hm), (smrk62), k' (ki) upam, da jo bom doma na obšɤrneje (obširneje), obširneje63 prekopiru (prekopiral64), prekopipejstu (prekopipejstal65) iz enɤga (enega) fajla (ang.: file – datoteka). S katerɤga (katerega) fajla (ang.: file - datoteka) že? Spet gre auto (avtomobil) mem (mimo), pa me je mau (malo) zmedɤl (zmedlo). Oglasɤn (oglasni) pano. ɣh (medmet), evo, Kodeljevo, sprehajališče. Še en (eden) auto (avtomobil) gre mim' (mimo). (Smrk.) Okej (ang.: ok – v redu), čustvo, emoušɤ (ang.: emotion - čustvo66). Ja, no, sej (saj) bom najdu (našel). Razmišljam, u (o) enmu (enem) stricu zdele (zdaj/sedaj), k' (ki) je tlele (tu) zravɤn (zraven) žvel (živel), k' (ki) je preveč pil, k' (ki) je dobiu (dobil) raka na grlu. [Sicer]67 so mu ga odstranɤl (odstranili), ampak je pol (potem) zɤlo (zelo) mlɤd (mlad) umrɤu (umrl). 57 Tipi: mobilnik sem držal v rokah, pa sem zapisal tipov. - Seveda sem mislil čutov. 58 V slengu »nakladati« pomeni pretiravati. 59 Ko pretipkavam v dokument imam v ustih okus po banani. Morda to ni ravno na mestu, vendar ne gre pozabiti na kuharske knjige, v katerih etnolog, dr. Janez Bogataj piše o slovenski kulinariki. - Mentorjeva spet zelo kakovostna pripomba: »Sicer pa je o okusu v zelo širokem spektru pisal Pierre Bourdieu v knjigi Distinction.« 60 61 Ang.: material – snov. To vem, ker nam je nekdo predaval na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete (naprej: FF) Univerze v Ljubljani (naprej: UL), vendar se, žal, ne spominjam kateri predavatelj; tako bi namreč lahko preveril zapiske s predavanj in tudi navedel avtorja. 62 63 Prehlad. Lani, torej leta 2011, sem delal kot novinar na Info TV in se povsem zavedam, kako pomembna je izgovarjava: predvsem zapletenejših izrazov, številk, cifer ipd. 64 Domnevam, da gre za spačen slengovski izraz za kopirati (ang.: copy – kopija). 65 Domnevam, da gre za spačen slengovski izraz za kopipejstati (ang.: copy-and-paste – kopiraj in prilepi). 66 Tudi občutek; delitev sem natančneje pojasnil višje v besedilu. 67 V oglata oklepaja sem dodal pojasnilo, da bo razumljivo, o čem sploh govorim. 21 V bistvu ni biu (bil) ta (tisti), prau (pravi) – po rodu,68 ampak je biu (bil) od ta (tiste) prave tete mož. Mož, soprog – biuši (bivši). Teta je še vedno živa, stara čez semɤs'ɤt (sedemdeset) let. (Smrk.) ɤhɤ (hm). Moj oče se zaenkrat še drži. Je star čez petinšeɤsɤ't (petinšestdeset) let; seɤmšeɤsɤ't (sedeminšestdeset). Sicer mi je zanjɤč (zadnjič) reku (rekel), da bo umru (umrl), t'ko (tako) da, ɤhɤ (hm), se morɤm (moram) čim prej sprauɤt (spraviti) do dɤnarja (denarja), da ne bom živu (živel) na fotrou69 (nem.: der Vater – oče) račun, kar se zdɤj (zdaj) dogaja. ɣh (medmet). I'moušɤns (ang.: emotions - čustva). (Smrk.) Ja, pa pomirit' (pomiriti) se morɤm (moram), sam (samo) še pet minut 'mam (imam) časa, da grem pol (potem) plavat' (plavati), da iskoristɤm (izkoristim) karto (nem.: die Karte – kartica), vozovɤnco (vozovnico), s katero sɤm (sem) prej pršɤu (prišel) od Lukouv'ce (Lukovice), pa do prestolɤnce (prestolnice). Pa še nazaj morɤm (moram) pol (potem) pridɤt (priti): ker sam (samo), če velik (veliko) se gibljɤm (gibljem),70 rekreiram [lahko preživim]. Rekreacija beseda je že sama dost' (dosti) zgovorna: da si naberɤš (nabereš) novih moči, energije. Baterije mi zmanjkuje, zarad' (zaradi) tega [zato!] mau (malo) krajšam; po mojem, no: verjetno. ɣm (hm). Upam, da se bo slišal' (slišalo), k' (ker) je ful (ang.: full; veliko) hrupa okol' (okoli). ɣm (hm), da potem lahko spet kej (kaj) pišeš, [ali] ne.71 In, če pišɤš (pišeš) po spominu, je najbolj' (najbolje), [ali] ne. Najhitrɤj (najhitreje). "Hitr'" (hitro) - ja: to mi je rekla Andreja Mesarič. Doktor'ɤca (doktorica) od lani, če se ne motɤ'm (motim), (smrk), iz antropologije, tud' (tudi); je treba, [rekla je,] da morɤ'm (moram) pohteɤt (pohiteti). ɣh (medmet), don's (danes) se mi je u (v) glavi že k'r (kar) sama beseda izpisala: pohit' (pohiti), pohit' (pohiti), [ali] ne. (Vzdih.) Ne vem, zakaj še k'r (kar) računam, da bom šu (šel) pol (potem) še na geografijo, da bom še tist' (tisto) pol' (potem) kunčou (končal). Ker sɤm (sem) si sam seb' (sebi) doužɤn (dolžan). Sam' (samo) ne verjamɤm (verjamem), da mi bo gdaj (kdaj) uspel' (uspelo). Smrk, ɣm (medmet). Ker upam, da bom šu' (šel) nazaj u (v) službo: čeproɤu (čeprav) nikjer ni na vidiku služb bojda je kriza. Čeproɤu (čeprav) u (v) te stvari, kar se družbe, sociale [tiče], ne verjamem. ɣ'h (ah), ker nimaš kej (kaj), ker morɤš (moraš) verjet' (verjeti) u (v) svoje, u (v) aktivnost. 68 Upam, da sem napisal dovolj razumljivo: z Dragom Šeregom nisva bila krvna sorodnika, temveč t. i. svaško sorodstvo. – Za Slovence pravijo – verjetno tako kot za vsako deželo na planetu Zemlja, da imamo v vsaki družini enega sorodnika, ki preveč pije. 69 Nemška beseda der Vater se izgovori kot fater, od tod »fotrou«. 70 Za boljše razumevanje: »če se veliko gibljem.« 71 »Ne« na koncu stavka ni (retorično[?]) vprašanje, temveč medmet. 22 ɣ'm (medmet), smrk. Zala Pezdir72 bi temu rekla kognicija z zagonom:73 neki tazga (takega). Se prau' (pravi), čustvo kot kognicija z zagonom: da se sam spodbujaš k temu, [ali] ne? To je pa pol' (potem) že vse isto – tud' (tudi) iz pedagogike. In verjetɤn (verjetno) tud' (tudi) iz andragogike in ostalih ved. Je dos't (dosti) znano: da, če ti gre slabo, se morɤš (moraš) pač aktivirat' (aktivirati) in bo vse okej (ang.: ok - v redu), [ali] ne. Iz (pravilno: od) tle (tu) tud' (tudi) tista psihološka [glej opombo št. 80]. Sam' (samo) preverjam, če mi tole (to) še dela - snema. Ja, kaže, da govorim osɤm (osem) minut [in] petindvɤjsɤ't (petindvajset) sekund. Aɤh (medmet), t'ko (tako) da, ɤh (ah). Se prau' (pravi), da 'mam (imam) še štɤrɤsɤ't (štirideset) minut, petinštɤrɤsɤ't (petinštirideset) časa, ɤm (hm), slabih, dobrih, slabih. ɣhɤm (medmet). Potem, se prau' (pravi), ah (medmet), ja, psihologija. Ne vem, bom počas' (počasi) nazaj, k' (ker) mislɤm (mislim), da mi baterije zmanjkuje, baterije zmanjkuje, zmanjkuje baterije, pa moram kmaɤu (kmalu) plavat' (plavati). Čeprɤv (čeprav), plavat' (plavati), ja, ta je dobra. K tisɤmu (tistemu) se še vrnɤm (vrnem), za nazaj. Plavat' (plavati), zakaj plavat' (plavati)? Ne zɤrɤd (zaradi) tega, ker bi za duatlon treniru (treniral). Bi zato, (smrk,) al' (ali) pa, da b' (bi) si futrou (nem.: füteren – krmiti)74 ego75. Ne vem, zakaj [hodim] plavat' (plavati). Zato k' (ker) se potem člouɤk (človek) boljš' (boljše) put,76 počut' (počuti), [ali] ne? (Smrk.) Okej (ang.: ok – v redu), vezljaj (vezaj) – vrnɤm (vrnem) se, vračam se nazaj, smrk: lahk' (lahko) izpišɤm (izpišem) z besedo tole (to), k'r (kar) sɤm (sem) zdej (zdaj) povedu (povedal). Ah, lahk' (lahko) dam tud' (tudi) v oklepaje, vmes postavɤm (postavim) še pikɤco (pikico), [ali] ne. (Smrk.) Vse z besedami, k'r (kar), ne,77 izpišɤm (izpišem). Najboljɤš (najboljše). ɣm (hm), še vedno sɤm (sem) pr' (pri) seb' (sebi), pr' (pri) mislih. (Smrk.) Hm, okej (ang.: ok – v redu), sprehajam [se], spet miselni vzorci. Se spomɤnɤm (spomnim), enkrat k' (ko) sɤm (sem) [si] reku (rekel) [v mislih]: "Zdej (zdaj) pa morɤm (moram) Muršiču tole (to) oddɤt (oddati), k' (ker) morɤm (moram) mu pokazat' (pokazati),78 da znam, kar znam." ɣm79 (hm), ampak to je bl'o (bilo) 72 Zala Pezdir, univ. dipl. etnol. in kult. antr., je kolegica s fakultete, ki je nekaj let mlajša. Dela kot pedagoginja plesa, saj je po srednješolski izobrazbi tudi balerina (kljub svoji mladosti je napisala tudi že knjigo o moških v baletu). Trenutno sicer biva na Švedskem, pri svojem fantu. 73 Pravilno: kognicija z angažmajem [prim. str. 28; str. 31]. 74 Krmil, torej. 75 Gre za pesem nemške skupine Einstürzende Neubauten z naslovom Fütter Mein Ego. 76 Jecljanje. 77 Medmet. 78 Pravilno: »ker mu moram pokazati.« 23 že par let nazaj. Tɤkr'ɤt (takrat), ja, k' (ko) sɤm (sem) ..., ko so b'li (bili) še drugi časi. O tem verjetɤn (verjetno) gdaj (kdaj) drugič. No, kaj sɤm (sem) hotu (hotel) zdej (zdaj) povedat' (povedati)? No, u (v) glaunɤm (glavnem). Da neki znam, da vem, ja, iz psihoanalize, psihologije, da 'maš (imaš), pač, čustva in pa kognicijo oziroma misli in pa vedênje. Da, pač, če se aktiviraš, vedɤš (vedêš) pravilno, da se tud' (tudi) zaženɤš (zaženeš) lahk' (lahko). Ta, v bistvu svoj aparat. Lokomotivni, al' (ali) pa, pač, čustveno-misɤlni (miselni). In, da gre, pač, stvar na bolje. Pozitivno razmišljat' (razmišljati), vɤrjetno (verjetno). Kɤr (ker) se še pol' (potem) na konc' (koncu) vse skup' (skupaj) vrti.80 T'ko (tako), da bi kdo reku (rekel), da se obrača. Ampak mislɤm (mislim), da to ni tist' (tisti) antropološki, psihoanalitski, lacanovski81 zasuk, [ali] ne? Da se tist' (tisto), pač, nanaša na to, da morɤš (moraš), da se zrcališ, da, da v bistvu veš kdo si ti, ne kdo so ostali. Se prav' (pravi): ne Kitajci al' (ali) pa Brazilci al' (ali) pa kakšɤn (kakšen) Indijɤ'c (Indijec) al' (ali) pa ..., dobɤr (dobro), kokɤr (kakor) kol' (koli) že; ampak, da si sam' (samo) ti, da si sam kriv, zato kar se dogaja okol' (okoli) tebe82. Oh, fak (ang.: fuck – jebenti), ja, to mi je rekla Kristiane (Christiane) Leskovɤc (Leskovec) Redek.83 Ho-ho-ho,84 k' (ko) sɤm (sem) pɤršu (prišel). Sicɤr (sicer) mi je rekla, da je u (v) šali, ampak, ka' (kaj) pa veš. Očitno sɤm (sem) ji zgledu ([i]zgledal) tak, mau (malo) čudɤn (čuden).85 K-hm (smeh). (Vzdih.) ɣem, ma-ja (medmeta), nisɤm (nisem) čudɤn (čuden) – pa tud' (tudi) ni mi b'lo (bilo) ušeč (všeč). Kɤr (ker) sɤm (sem) si zapom'nu (zapomnil). To je pa že Levi-Štros (Lévi-Strauss86), strukturologija. (Vzdih.) Ah, zdɤj (zdaj) sɤm (sem) pa u (v) bistvu že na konc' (koncu) skor (skoraj) tistɤga (tistega), kar vem, t'ko (tako) da bom mogu (moral) it' (iti) nazaj, u (v) teorijo. (Vzdih.) Še kej (kaj) o emskɤm (emskem), pa o etskɤm (etskem) [str. 16] povedat' 79 Odslej v transkripciji tega posnetka ɤm izpuščam, saj je le mašilo. 80 Dejansko imam še vedno pred očmi skico, ki mi jo je narisal dr. Peter Zajc, psihiater na ljubljanski polikliniki, na kateri je v trikotniku, na vsakem koncu napisana po ena beseda: vedênje, razum, čustva. Enako skico sem videl tudi na FF pri psihologiji. 81 Jacques Lacan (1901 – 1981) je bil francoski psihoanalitik in psihiater. (Jacques ... 2012) 82 Glej Rapport, Nigel, 2003: I am dynamite: an alternative anthropology of power. 83 Upam, da mi tega ne bo preveč zamerila, saj je odlična profesorica nemščine in človek. 84 Smeh. 85 Lektorica Redkova mi je iskreno povedano zelo simpatična. 86 Claude Lévi-Strauss (1908 – 2009), francoski etnolog in antropolog: predstavnik strukturalizma. (Claude ... 2012) 24 (povedati). Al' (ali) pa o fenotipu, pa o genotipu.87 Definitivno. Koma (ang.: comma vejica88), pika. Pika, ne koma (ang.: comma - vejica), ful stop (ang.: full stop - pika). ɣh (ah), ful stop (ang.: full stop - pika), pika.« Med transkribiranjem sem vzel predah in odšel na svež zrak, tedaj je nastal naslednji zapis (v oglatih oklepajih so nekatera dodatna pojasnila, ki sem jih dodal ob prepisovanju; opombe, ki bolj kot pod črto sodijo v glavno besedilo, so označene z zvezdico):89 Fuck (ang.: jebenti), ne morem več naprej. Obsedel sem sredi dreves, na klopci. Moja pisava je vedno bolj drobna, slišim petje ptic, čivkanje vrabcev. Slišim pogovor dveh fantov za menoj90 in v daljavi vlak. Sem v parku, v daljavi slišim avto, prej sta bila le malo pred menoj dva starejša moška, ki pa sta nekam odšla. To je le aktivnost in nič več delo. Čaka me še veliko dela (tipkanja), transkripcije: to pišem na papir. Imam hudo tesnobo in ne morem ne levo ne desno.91 Morda pa vem razlog. Ko sem ... Hm, ali pa to ni to. Pred očmi imam sodelavko Patricio Zver Avanzo, pa nekdanjo sošolko Nino Bohinc ter Moniko Jelačič. Slednji (kaj pa vem, morda tudi Patricia92) sta zares dobri punci. Zdi se mi, da 87 Genotip je skupek vseh genov v organizmu. Skupaj z zunajkromosomskimi geni v mitohondrijih in plastidih predstavlja idiotip. Je glavni dejavnik, ki vpliva na fenotip kot celoto merljivih lastnosti organizma in je tisti del dejavnikov, ki se deduje (Genotip ... 2012). Fenotip je skupek vidnih in biokemično določljivih znakov, ki se razvijejo pri kakem organizmu zaradi njegovega genotipa in vpliva okolja. Razlikovanje med genotipom in fenotipom je leta 1911 predlagal Wilhelm Johannsen, da bi se s tem jasno razmejilo med dednostjo in dejanskim izražanjem podedovanega (Fenotip ... 2012). 88 Hotel sem povedati pika: včasih me zmede oz. naredim zamenjavo z besedo pika, zaradi dot-com, kar je izgovarjava končnice spletne domene za podjetja. To končnico imajo podjetja, katerih poslovanje je v celoti ali predvsem prek interneta, ali natančneje podjetja, katerih poslovni model ne bi bil mogoč, če internet ne bi obstajal (What ... 2012). Podjetju se v angleškem prevodu reče company, od koder tudi izvira končnica »com« za piko, ki se ji angleško reče dot. 89 Teh pravil se držim tudi pri drugih prepisih beležk iz listov v elektronsko obliko. 90 Ne vem, o čem govorita oz. čebljata. 91 Verjetno bi bilo pravilneje, da bi namesto vejice zapisal besedo »in«, vendar zapis puščam v čim bolj izvirni obliki. 92 PZA, kot se je znala podpisati, me je znala tudi negativno presenetiti z izjavami, kot »Dobrota je sirota« ipd. 25 rabim psihoterapevta, ker pišem take »cake« (štajerski93 narečni jezik [: »fore«94]: zadeve ali reči). Mimo se je pripeljal vlak pa (dva) avta. Dva ☺.95 Ker še vedno nisem vsega prepisal, se mi zdi na tem mestu smiselno omeniti Jožeta Lesnika, voznika družbe Kambus, ki sem mu pred izstopom iz avtobusa rekel, da ga bom omenil v tej pisariji (zdel se mi je zadovoljen – nasmejal se je [!]). Rad bi šel domov ali v knjižnico, pa ne morem. Avtomobilska hupa, zavora kolesa, vendar ne ... Ah, »Kam?,« bi rekel France Prešeren (slovenski pesnik – tako je naslov njegove pesmi). Danes je stavka javnega sektorja, a knjižnica Moste je odprta. Prav tako tukajšnja pošta in banka, ki sta olastninjeni96. Medtem ko je prvi posnetek nastal pred plavanjem, je drugi nastal minuto ali dve po plavanju. - Posnetek št. 2; dolžina je 2 minuti in 56 sekund: »Okej (ang.: ok – v redu), snema, cela štala. Cela štala. (Nerazumljivo.) Snemam, piše. Ko sɤm (sem) prɤ'šu (prišel) z Difa,97 sɤm (sem) posneu (posnel) en kratɤk (kratek) zvočɤn (zvočni) posnetɤk (posnetek) - dve sekunde (sekundi) kratɤk (kratek). Kratɤk (kratek) sam' (samo) zɤrɤd (zaradi) tega, k' (ker) sɤm (sem) prekinu (prekinil), k' (ker) sɤm (sem) toɤ'k (toliko) stisku (stiskal), k' (ker) ... Cela psihoza, ja. ɣ-h (medmet), k obrazu. Ah (medmet), šit (ang.: shit – drek). Ma (medmet), fora (hec) je v tem, da sɤm (sem) povedu (povedal) na tisɤmu (tistemu) posnetku, k' (ki) je biu (bil) zbrisan ([i]zbrisan) – biu (bil),98 slučajno, iz [mobilnika], sledeče, naslednje, vej'ca (vejica), sledeče, vej'ca (vejica), naslednje, dvopičje:99 ɤm (hm) - med drugim tud' (tudi) to, ja - ɤm (hm), da že psihozo sɤm 93 To ni tisti jezik iz Tolkienovega Gospodarja prstanov. - J. R. R. Tolkien (1892 - 1973) je bil angleški pisatelj (J. R. R. ... 2012). 94 »Caka« je osrednjeslovenska »fora« (izvor slednje sem v tem besedilu že skušal pojasniti). Natančnejšega izvora besede »caka« ne poznam. 95 Da, izpisal sem tako imenovanega čustvenčka, ki ga puščam. 96 Mentor me je opomnil, da je pošta podjetje v državni lasti. »Če je država lastnik podjetja, je podjetje kot podjetje enakovredno zasebnim v pravem pomenu besede. To ni javna sfera, tudi če je pod nadzorom države.« 97 Dif: Fakulteta za šport UL, za katero v (ljubljanskem) slengu uporabljamo kratico zagrebškega Državnega inštituta za fizkulturo, kjer je bilo nekoč državno, tj. jugoslovansko, središče. (Fakulteta... 2012) 98 Jecljanje. 99 Na posnetku ponovim vrstni red besed in povem, kam postaviti ločilo, da bi doma naredil slovnično pravilno transkripcijo. 26 (sem) meu (imel), ko sɤm (sem) vɤn (ven) pršu (prišel) iz snemanja, mislɤm (mislim) iz plavanja, zɤr’d (zaradi) tega, ker sɤm (sem) bil toɤk (toliko) naspidiran (ang.: speed – hitrost100), k' (ker) sɤm (sem) vedu (vedel), da šibam v knjižɤn'co (knjižnico) Jožeta Mazouca (Mazovca) u (v) Mostah, k' (ki) je zravɤn (zraven) Fakultete za šport. Ah, to je t'ko (tako) k' (kot) en kampus vse skupi (skupaj). Jɤz (jaz) sɤm (sem) učas' (včasih) tɤle (tukaj) ž'vel (živel), na tem koncu - t'ko (tako) da sɤm (sem) se navadu (navadil) na ... Ma (medmet), supɤr (super), no: vse za ž'vet (živet). Res, lep, lep objekt. Mislɤm (mislim), okolje; (misɤlm) mislim objekt za, za ... ja, Kodeljevo, no?! Moja sestrična, pa to, so žɤvel (živeli) zravɤn (zraven) fakultete; d' best (ang.: the best – najboljše), res, ɤh (medmet), kdo ne bi? U (v) glaunɤm (glavnem), čeprou (čeprav) oni še delajo [poleg] tega še druge stvari, t'ko (tako) da – usak (vsak) po svoje. (Vzdih.) ɣm (medmet), upam, da se bo tole (to) še slišal' (slišalo). Upam, da se bo. Ne vem, če se bo. K' (ker) sɤm (sem) toɤk (toliko) stisku' (stiskal), tega101. ɣh (medmet), don's (danes) je stauka (stavka). Grem prot' (proti) knjižɤnci (knjižnici), t'ko (tako) da ne vem, če bo odprta. Upam, da bo. Letim, no. Letim. Zdej (zdaj) govorim že mau (malo) hitɤr (hitro), t'ko (tako) da, ja (nem.: da), ajde (hrv.: pridite), čau (ita.: ciao – zdravo)102.« (Od 2 minut in 45 sekund dalje na posnetku ugašam snemalnik.) Devetnajsti april, ura je 9 in 50 minut. Ravno sem prišel s plavanja: začenjam s prepisom prvega jutranjega posnetka. (Ja, to je res Facebook generacija.) Ok (ang.: v redu), okoli mene so ljudje - moteči dejavnik. Naslednji posnetek je nastal 19. aprila 2012 pred odhodom v mesto. - Posnetek št. 3; dolžina je 25 sekund: »Osemnajsti četrti,103 sedɤm (sedem) pa še neki (nekaj) čez - minut. Okej (ang.: ok – v redu), ugotovu (ugotovil) sɤm (sem), da naloga104 ne bo glih (nem.: gleich – enako105) 100 Za to slengovsko besedo je verjetno najustreznejši prevod beseda zanos. – V zanosu sem bil. 101 K obrazu sem stiskal mobilnik, saj imam slab mikrofon: da bi se kaj zabeležilo na posnetku. 102 Slovenija meji na Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko. Predvsem nemščina, italijanščina in hrvaščina ter srbščina (pa tudi angleščina, francoščina, latinščina itd.) so tekom zgodovine svoje sledi pustile ne le v ljubljanskem slengu, temveč tudi slovenskem pogovornem jeziku nasploh. 103 Dejansko je bil datum 19. 4. 2012. 104 Tj. raziskava oz. diplomsko delo. 105 Sleng: ravno. 27 mednarodnega ugleda dosegla. A-ɤm (medmet), kɤr (ker) je preveč folka (nem.: das Volk – ljudstvo106) na svetu, da bi ... k' (ki) ne bi ... k' (ki) neki (nekaj) [znajo] ... k' (ki) ... k' (ki) ne bi b'li (bili) sposobni ... k' (ki) so sposobni napisat' (napisati) kej (kaj) tazga (takega). Ajde (hrv.: pridite), čav (ita.: ciao – zdravo).« Konec posnetka. Hm, transkribiral sem, v roki še vedno stiskam mobilnik in pišem dalje – morda bi bilo bolje, da ga odložim (storil sem: uresničil besede, misli [pretvoril]107 v dejanja). Hrup, pardon (fra.: oprostite), ljudje okoli mene motijo moje misli: vedno na prvo,108 pisava se manjša in razteza navzdol, v krog okrog [glej 6.3.1.]. Ne morem več – grem. Kognicija z angažmajem [str. 23 in str. 31] se pravilno glasi tisti citat od strokovne kolegice (no, jaz še nisem diplomiral, torej nisem stroka). Pisava se mi še kar poveša. Ura: deset in petdeset minut. Pardon (se opravičujem): deset in dvainpetdeset minut. »God is in details,109« je nekoč ugotovil Robbie Williams, slavni pevec slavne skupine Take That. »Nažrl« (nahranil: potencirano [ekspresivno]) sem se preveč (pardon [se opravičujem; odslej le še pardon, saj je tako preprosteje]), prek pa spil še coca-colo. Blede se mi, vse okoli mene je popularno. Celo moji kolegi na Facebooku prirejajo VIP večere in podobno. Oče mi je nekoč rekel, da slava ni vse oz. nekaj bolj po domače (to sem zapisal že posplošeno). (Poleg mene je v avtobusu prisedlo dekle, in z nekom govori po telefonu [pardon, mobilniku].) No, če jaz ne bom slaven, bodo pa moji kolegi. Če ne bom institucija (to sem nekdaj pripisoval svojemu mentorju, saj se spominjam, da sem nekoč v družbi Viktorja Škedlja, Maje in drugih študijskih kolegov opravljal Rajka, in mu očital, da se »fura«110 (nem.: führen – peljati) na moč. O tem sem pred tem govoril s svojim kolegom Simonom Modicem (da, vse je spomin), danes univ. dipl. kulturologom (FDV UL). Simon je diplomiral z delom o Nemčiji med obema svetovnima (joj, kako smo evropocentrični, 106 Sleng: ljudi. 107 Dodal ob lekturi. Tudi v nadalje zaradi preglednejšega branja in jasnejšega razumevanja teme za vsebinska dopolnila uporabljam oglate oklepaje. 108 Osebni slogan. 109 Ang.: »Bog je v podrobnostih.« 110 Medtem ko nemško besedo führen v slovenščino prevajamo s peljati oz. voditi, slengovska fraza »furati se na kaj« pomeni slediti čemu oz. zasledovati kak cilj. 28 vsaj za prvo imam tak občutek) vojnama. Evropocentrični kot egocentrični ali egoistični. Znanec ima v Ljubljani [gostinski] lokal z imenom Egoist. Upam, da ima dober obisk – vsekakor pa ima velik pogum, saj sam ne verjamem, da bi imel toliko jajc (ciljam na testise), da bi svoj bar tako poimenoval. (Med pisanjem me moti111 potnica, ki sedi poleg mene, in [mimo vozeči] avtomobili – smo v središču Domžal.112) Končno sem se malo znebil opomb, ki so zelo nepotrebne.113 »Le tam, kjer je potrebno,« je nekoč dejal mentor Rajko Muršič, doktor znanosti. »Imeti jajca.« Pred dobrim letom sem svoji sodelavki Alenki Teran Košir dejal, da imam jajca (testise), pa sem doživel tak pogled, da sem moral na stran (»iti na stran« po domače rečemo takrat, ko gremo na stranišče): šel sem lulat – verjetno pa tudi na kavo na avtomat, t. i. kavomat. Spil sem tudi po sedem kav na dan: še vedno včasih pride tako. Nekaj mi je ušlo iz spomina. Muršič mi je dejal tudi, da moram biti konstruktiven, česar se skušam dosledno držati, tudi zdaj, ko je moja pisava (znova) vse manjša. Da, da, veliko grehov ima moja duša; le piši, je rekel psihiater: samo ne vem kaj. Morda kaj o okolici, okolju, pokrajini (»Moji Sloveniji«), skozi katero se vozim proti domu. »Moja Slovenija,« zelo cenjen vodilni motiv (hotel sem napisati leitmotiv114) pri slovenskih prodajalcih. Zdravko Duša se je pred leti spomnil slogana »Slovenija, moja dežela«, ki v teh časih vzbuja veliko pozornosti. Ura: okoli trinajst in trideset minut – preveril sem na uri (kot Paulo Coelho svoj Facebook [naprej: Fb] profil: kljub temu, da nisem njegov Fb prijatelj, dobivam njegova sporočila preko svojih prijateljev, ki jih prenašajo na svojem zidu/časovnici. Res, »facebook115 generacija«. Še eno osebo moram omenit, ki je zaznamovala ta čas, tj. – »pišuka«,116 pozabil sem, vendar117 ne zato: ega si pač ni za »futrati«118 (nem.: füteren - 111 V izvirniku je bila pred moti zapisana tudi beseda spet, ki sem jo pri prepisu izpustil. Sovoznica me prej ni motila. Z besedo sem hotel provocirati, da me (neprestano) nekdo moti. 112 Domžale so mesto vzhodno od slovenske prestolnice Ljubljane. 113 Mislil sem, da sem se uspešno rešil informacije o Domžalah, ki sem jo nespretno stlačil v oklepaje. – Kot je razvidno, je ta podatek vendarle naveden v opombi pred to. 114 Das Leitmotiv (nem.): vodilni motiv. 115 Facebook z malo začetnico, saj želim poudariti, da gre za termin, ki označuje socialni pojem. 116 »Pišuka« je slengovska beseda, ki najverjetneje izhaja iz piške, ki namiguje na žensko spolovilo. 117 Vendar zato, da ni ampak. Vendar je slovnično pravilneje - morda anarhično, vendar se s to distinkcijo, ki jo je izrazilo moje nekdanje dekle, ne strinjam, zato tako. 29 krmiti) ... Vsi mi smo t. i. facebook generacija: moji prijatelji, njihovi prijatelji itd. Včeraj sem srečal enega od »strokovnih« kolegov119, diplomiranega etnologa, ki mi je – čeprav sem to že prej vedel, saj sem preveril v bibliografski bazi – zaupal, da je napisal diplomsko delo o sebi. (Zamenjal sem list: le vejica namesto pike, da lažje ulovim miselni tok.) Hm, kje sem ostal? Pri diplomskem delu. Sicer bi raje zapisal le delo, raziskava ali diploma, ampak se je treba izražati strokovno.120 Dogaja se mi veliko stvari, skrbi; slednje zato, ker je tako rima121. Delam dan in noč, trudim se čim manj spati: težave imam s transkripcijo, ki zahteva pozornost celega človeka – natančnost. Človeške napake so edine, ni treba dodati, da gre za človeške. »Nimam izgovorov,« je nekoč zapel Tomi Meglič, ustanovni član in pevec slovenske rock122 skupine Siddharta (to ime moram doma preveriti v Googlu[!]). S Tomijem sva leto dni delila šolske knjige, tako da sem mu sem ter tja posodil kakšne zapiske, vendar pa nisva bila tesna prijatelja – znanca, le. Zdi se mi, da bi se moral med ustvarjalnim procesom zabavati – zato pišem vse hitreje in na drobno. Nekoč sem Rajku123 omenil, da uživa pri svojem delu (pisanju analiz o rock glasbi), pa mi je zaupal, da ni vedno tako zabavno. Dvajseti april. - Posnetek št. 4; dolžina je 8 minut in 10 sekund: »Okej (ang.: ok – v redu), ɤh-m (medmet), upam, da bo baterija zdržala. (Vzdih.) ɣh-m (medmet). (Nerazumljivo ...) mene, okol' (okoli) mene so ljudje, zato govorim b'lj (bolj) potihɤm (potihem). Učas' (včasih) sɤm (sem) delu (delal) na Info TV-ju. Hm. Ne, ne, nisɤm (nisem). Zdele (zdajle) sɤm (sem) še na Kodelɤvem (Kodeljevem), t'le (tule) v parku. Hm. (Vzdih.) ɣm (medmet). Aha, se bom ustavu (ustavil); mogoče bi b'lo (bilo) boljɤš (boljše), da se ustavɤm (ustavim). ɣm (hm), ja, sam' (samo) kaj? ɣhɤ (aha)! U (v) 118 Zdaj je že jasno, o čem govorim. Lahko bi govorili o večplastnosti človeške duše, kot o čebulnem plodu, od katerega odpadajo posušeni listi, ali kot o bitju, katerega čustva sestavlja več plasti. O tem sem govoril prvič s prijateljico, drugič z očetom, tretjič z očetom in materjo ter nazadnje (četrtič) tudi z dr. Rajkom Muršičem. 119 Primoža Časla. Podatek o imenu sem dobil v stari elektronski okrožnici, ki vabi na zagovor diplomskega dela. 120 Morda sem zadnji, ki to bere. 121 Tule sem si pustil veliko umetniške svobode – na to me je opozoril tudi mentor: morda celo preveč. 122 Upam, da mi skupina ne bo zamerila trapaste slogovne označitve, a se boljše trenutno ne spomnim. 123 Muršiču, dr. – Da pišem le ime, si drznem, saj mi je mentor nekoč rekel, naj ga tikam. 30 bistvu se pretvarjam, da delam. Zdej (zdaj) hodɤm (hodim) zato, da sɤm (sem) aktivɤn (aktiven). Ha-ha-ha, ful (ang.: full; zelo) fajn (ang.: fine – dobro). (Vzdih.) Šit (ang.: shit – drek), tole (to) ni dobɤr (dobro). ɣm (medmet). Ja, sam' (samo), sej (saj), v bistvu - to je deu (delo). (Vzdih.) ɣm (medmet), baterija. Sej (saj) to je deu (delo)! ɣm (hm)? Fot'r (nem.: der Vater – oče) mi je vedno govoru (govoril): "Deli (delaj), deli (delaj)!" A-ɤm (medmet). "Deli (delaj), deli (delaj), deli (delaj)!" (Vzdih.) ɣh (medmet). T'ko (tako) k' (kot) vsi ludɤje (ljudje) na svetu. Ampak, ɤm (medmet), kaj je fora (hec/šala)? D' (da) sɤm (sem) misɤlu (mislil), da je deu (delo) sam' (samo) tist' (tisto), kar je služba, a' (ali) ne? Za kar si plačan. Za kar dobiš dɤnar (denar). (Vzdih.) ɣh-m (medmet). Ja, zarad' (zaradi) tega sɤm (sem) šu (šel) c'lo (celo) enkrat k psihiatru, [ali] ne? Da mi je razložu (razložil) osnovne psihološke vzorce, k' (ki) sɤm (sem) jih itak124 uzel (vzel) [v obliki šolskega gradiva, snovi] že na faksu.125 (Vzdih). Hm. T'ko (tako) da, mis'lɤm (mislim), k' (ker) sɤm (sem) meu (imel) pedagogiko. Pr' (pri) geografiji: in je [pedagogika] v sklopu pedagoških predmetov, kamor spada tud' (tudi) psihologija.126 In tɤm (tam) je bil, pač, tisɤt (tisti) kognitivɤn (kognitivni) vzor'c (vzorec). ɣh (medmet), oh. V oklepaju: ne vem, če se glih (nem.: gleich - enako127) tako imenuje: zaklepaj.128 ɣh (medmet). Kognitivni vzor'c (vzorec), mis'lɤm (mislim), pač, ah (medmet) - ta skica o čustvih, mislih in pa aktivnostih oziroma vedênju.129 Vedênju kot, pač, spremembi obnašanja. ɣh (medmet). Kogniciji z angažmajem [str. 23; str. 28], po Zali Pezdir. K' (kar) sɤm (sem) že prɤjle (prejle), ko sɤm (sem) še sedeu (sedel), omenu (omenil). (Vzdih.) ɣh (medmet). Jɤz (jaz) grem ... zdej (zdaj) je t'le (tule) ena hiša. ɣh-ɤ (medmet). Pred mano je Grad Kodelevo (Kodeljevo). T'le (tule) je bil enkrat en zbor tud' (tudi), k' (ki) ga je moj mentor ... ɣm (medmet), ja, mau (malo) glasnej' (glasneje) sɤm (sem) to reku (rekel). ɣh (medmet), moj, ɤh (medmet), pač, 124 Sleng: tako ali tako. 125 Sleng: fakulteti. 126 Leta 1997 sem se vpisal na dvopredmetni študij geografije in etnologije in kulturne antropologije. H geografiji – pedagoški smeri sta sodila tudi izpita iz pedagogike in psihologije. 127 Sleng: ravno. 128 Jedro stavka bi moralo praviloma stati v oklepajih, vendar ga zaradi natančnosti transkripcije, kjer je pomen na vsebini, puščam brez oklepajev. Ko sem govoril v snemalno napravo - mobilnik, sem namreč mislil, da bom transkribirano besedilo prepisal v pravilno slovenščino, vendar sem se med pisanjem diplomskega dela premislil in odločil, da ga pustim nedotaknjenega oz. surovega, saj lahko le takšen ohrani svojo neposrednost. 129 Ponavljam se. To sem povedal že v prvem posnetku in natančneje obrazložil v opombi. 31 mentor, doktor Rajko Muršič – ja, doktor, mis'lɤm (mislim), da je -, ɣh (medmet), ja, pr'pravu (pripravil). ɣh (medmet), da bi pomagu (pomagal) etnologom do zaposlitve. No, ne vem. Okej (ang.: ok – v redu), nisɤm (nisem) pristojɤn (pristojen) za to, da bi komɤnteru (komentiral). ɣh (medmet), dejanja uglednejših kolegov. Strokovnih. ɣh (medmet). Po Viktorju Škedlju. Zanjɤč (zadnjič) sɤm (sem) meu (imel) eno njegovo knjigo u (v) rok' (roki). ɣh (medmet). Magistɤrsko (magistersko) delo od Vikija.130 (Vzdih.) ɣh (medmet). S kater'mu (katerim) smo b'li (bili) u (v)131 solinah pred leti skup' (skupaj). To je b'la (bila), ɣh (medmet), v bistvu na absolventskem izletu, k' (ki) je b'la (bila), k' (ki) je bil tabor dejansko, delav'nca (delavnica), enotedɤnska (enotedenska). Bom preveru (preveril) baterijo. Okej (ang.: ok – v redu), sɤm (sem) b'lj (bolj) na konɤc (koncu). Dve minuti tridɤsɤt (trideset), enaintridɤsɤt (enaintrideset), t'ko (tako) da še snema. (Vzdih.) ɣh (medmet). Strokovna delavɤnca (delavnica). T'le (tule) je hrup, ne (medmet): ena naprava je - klimatska. In, kaj se dogaja? Zdej (zdaj) bi rɤd (rad) k'r (kar) nakladu (nakladal), zɤr’d (zaradi) tega, da bi b'lo (bilo) več teksta, da bi z' (za), da bi b'la (bila) diploma daljša. Da bi čim prej naklofu ([na]klofal),132 natipku (natipkal), v oklepaju, ɤh (medmet), z' (za), naklofu ([na]klofal), za, ɤh (medmet) - in d' brekɤts (ang.: in-the-brackets – v oklepajih), v narekovajih;133 da bi čim prej naklofu ([na]klofal) šeɤsɤt (šestdeset) strani, da bi biu (bil) čim prej fertig (nem.: gotov), da bi b'la (bila) pol' (potem) lah'k (lahko) mogoče še geografija gdaj (kdaj) nɤrjena (narejena). (Vzdih.) ɣh (medmet). Sɤm (sem) toɤk (toliko) (nerazumljivo), res, ful (ang.: full; veliko) težja pisava je, sam' (samo) pisava se mi je k'r (kar) navzdol pomikala, k' (ko) sɤm (sem) šel.134 T'ko (tako), da je b'lo (bilo): take krivulje so b'le (bile), u-e-u-e-u-e.135 (Smeh). Tri, šteri (štiri), ɤh (medmet), in, ɤh (medmet), pač, prepočas'n (prepočasen) sɤm (sem) s pisanjem. Ne morɤš (moreš) tolɤk (toliko)136 hitɤr 130 Viktor Škedelj je v prvem tednu julija 2003 vodil etnološko raziskovalno delavnico, ki je potekala v Sečoveljskih solinah in okoliških krajih, z naslovom Odnos lokalne skupnosti do zavarovanega območja – estetske kategorije vsakdanjega življenja. Delavnice se je poleg mene udeležilo tudi pet mojih sošolk: Maja Veselič, Meta Kordiš, Diana Trnav, Iva Vrzić in Nina Jelenc. 131 Slovnično nepravilno: pravilno je »na«. 132 Sleng. Napačno rabljena in popačena beseda. 133 Ponovno kažem svoje neznanje angleškega jezika, saj sem mislil narekovaje. 134 Pred tem sem hotel v bližnji restavraciji namesto zvočnega posnetka narediti zapis na papir, vendar, žal, neuspešno. – Transkribiranje je namreč zelo zamudno. 135 Namigujem na širino in pot krivulj. 136 Tj. tako. 32 (hitro) beležɤt (beležiti) svojih misli, kok'r (kakor) j'h (jih), če hodɤš (hodiš) na primer u (v) krogu - tɤko (tako) kot jɤz (jaz) zdele (zdaj) že skor' (skoraj), [mar] ne? Evo. K'r (kar), dejansko. Ful (ang.: full; zelo) je lepo t'le (tule), ful (ang.: full; zelo). Res, čudɤnje (čudenje). ɣh (medmet). Še ena beležka. ɣh (medmet). Kakšna beležka, misɤlɤm (mislim)? Lahko je sprotna opomba. Enkrat sɤm (sem) delu (delal) izpit iz filozofije, isto pr' (pri) geografiji, pr' (pri) pedagoških predmetih, strokovni izpit. Misɤlɤm (mislim), pač, izpit kot izpit, kot - na fakulteti, na študiju. (Vzdih.) ɣh (medmet). (Izdih.) In, pr' (pri) gospe, doktor Cvetki Toth (Tóth).137 ɣh (medmet). Tɤm (tam) sɤm (sem) mogu (moral) ene138 tri tekste prebrɤt (prebrati). Ja, mis'lɤm (mislim), da k'r (kar) tri, ja. Direktɤn (direktno) tri: en je biu (bil) od Richarda Rortyja.139 Se spom'nɤm (spomnim) tega. Mis'lɤm (mislim), da sɤm (sem) ga ... A, a-ha (medmet), ja, na,140 nazadɤne (nazadnje) sɤm (sem) ga [navedel] v diplomskem delu za geografijo v uvodu al' (ali) pa u (v) zaključku, no, al' (ali) pa v Človek in narava poglavju, ja. T'ko (tako) kot se imenuje – pod opombo: definitivno pod opombo: t'ko (tako) kot se imenuje tud' (tudi), ɤm (medmet), magistɤrsko (magistersko) delo, ɤh (medmet), magistra - zdejšɤn'ga (zdajšnjega), Viktorja Škedlja, isto za na,141 isti naslov 'ma (ima) [raziskava]. Zɤr'd (zaradi) tega sɤm (sem) šu (šel) tud' (tudi) u (v) knjižɤnco (knjižnico). ɣh (medmet). Na oddel'k (oddelek), na OEiKA,142 za etnologijo oddelɤk (oddelek), Oddelɤk (oddelek) za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. Umes (vmes) [je] dvakrat vej'ca (vejica).143 ɣh (medmet). Pika lahka (lahko). ɣ-h (medmet). Ja, sɤm (sem) šou (šel) po delo. ɣh (medmet). Tole (to) še k'r (kar) pišem po nareku. T'ko (tako) da. ɣ (medmet). Ja, Vikija Škedlja. In ugotovu (ugotovil), da je ful (ang.: full; zelo) dobr' (dobro) napisan' (napisano). No, sam' (samo) jɤz (jaz) sɤm (sem) zdej (zdaj) v parku, ptički so okol' (okoli) mene, drevesa in veje po tleh, cvetje - die Blumen (nem.: rože), ɤh (medmet), grass (ang.: trava). ɣh (medmet). Okej (ang.: ok – v redu), tol'k (toliko) u (o) moji nemščini in angleščini – res, obvladam. (Vzdih.) Auto 137 Cvetka Hedžet Tóth je redna profesorica za ontologijo in metafiziko. Omenjena predmeta predava na Oddelku za filozofijo FF UL. (Cvetka ... 2012) Sleng: približno. 139 Richard McKay Rorty (1931 - 2007), ameriški filozof, predstavnik neo-pragmatizma. (Richard Rorty 2012) 140 Jecljanje. 141 Jecljanje. 142 OEiKA je kratica za Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. 143 To ne drži. 33 (avto). ɣh (medmet). T'ko (tako), da, člouɤk (človek) in narava. ɣh (medmet). Čudenje. Evo, t'le (tule) sɤm (sem) ustɤl (ostal). Ja, (nerazumljivo) sej (saj), ja, s Cvetko sva mau (malo) Rajkota upraɤlala (opravljala). Hm, no, sej (saj) Cvetka je ful (ang.: full; zelo) zabavna ženska, pa tud' (tudi) ni n'č (nič) slab'ga (slabega) rekla. ɣh (medmet). U (v) glaunem (glavnem), sam' (samo) vprašu (vprašal) sɤm (sem) jo, kako, ɤh (medmet), če, ne vem, kva (kaj), kako sva zabredla neki (nekaj) – ja, iz čudenja144, seveda. Po' (potem) pa, kdo je moj mentor in t'ko (tako) naprej. In sva nekak' (nekako) prišla do Muršiča. ɣh (medmet). In je rekla, da je biu (bil) njen študent al' (ali) neki (nekaj) taz'ga (takega). Ja, mis'lɤm (mislim), da k'r (kar) t'ko (tako), ja. ɣm (medmet). Upravljala (opravljala) sva zravɤn (zraven); mis'lɤm (mislim), u (v) glaunem (glavnem), neki (nekaj), mis'lɤm (mislim), ja, dos't (dosti) pozitivno, ja, mis'lɤm (mislim), da je b'lo (bilo). ɣh (medmet). Z desetko sɤm (sem) naredu (naredil) izpit. K'r (kar) je u (v) bistvu ful (ang.: full; zelo) dobɤr (dobro). K' (ker) je, k' (ker) vem, da sɤm (sem) še v bistvu kolegom pol' (potem) razlagu (razlagal), kaj nej (naj) povejo (povedo). Valjda145 [od njih] ni ɤnben (noben) dubu (dobil), ne [, desetke]. Mis'lɤm (mislim), Mateju Matkoviču, sošolɤcu (sošolcu) iz geografije. (Smeh.) Pa je pol' (potem) dubu (dobil) osɤmko (osmico) al' (ali), pač, neki (nekaj) slabiga (slabšega). Ne mor'š (moreš) ti čudenja nekomu razložit' (razložiti). Čudenje se ti lahk' (lahko) dogaja, pač, ne vem, kaj pa jɤz (jaz) vem, kjer kol' (kjer koli). ɣm (medmet). V naravi, v parku, mɤd (med) pticami, slišɤš (slišiš) – kar kol' (kar koli). Lahko se čudɤš (čudiš) kolesarju, k' (ki) gre mem' (mimo) tebe, njegovim očalam, ɤh (medmet), odsevu svetlobe, refleksiji Sonca v, v146 očalih njegovih. ɣh-m (medmet). K' (ki) se je pelou (peljal) petnajst metrov stran od mene - t'ko (tako) da, deset metrov. (Vzdih.) Še vidɤm (vidim) ɤldi (ljudi) okol' (okoli) sebe. Ja, prejle sta b'le (bile) – u (v), t'm (tam). A' (ali) še dela baterija? Zgleda ([i]zgleda), da še. Ena črtica je. Ne vem, a' (ali) bo zdržal' (zdržalo). Auto (avto) je šu (šel) mem' (mimo). Ja, ɤh (medmet), vem, kje sɤm (sem) ustɤl (ostal). Še, u (v) daljavi gre autobus (avtobus), kolesarka. (Vzdih, smrk.) Ah, ma (medmet), tist' (tisto) sploh ni pomembɤn (pomembno). No, u (v) glaunɤm (glavnem). Ja, fora (hec) je u (v) tem, da te lah'k (lahko) kɤšɤn (kakšen) hrup zmot' (zmoti), [ali] ne. Tvoje misli. (Smrk.) In, da sɤm (sem) zɤr’d (zaradi) tega tud' (tudi) pol' (potem) hitrej (hitreje) pisu (pisal), k' (ker) sta b'le (bile) dve punce (punci) tɤm (tam) zravɤn (zraven) mene, [ali] ne. ɣh-m (medmet). 144 Mentor me je kasneje opomnil, da je o čudenju (thaumazein) pisal že Aristotel v Metafiziki. 145 Valjda (srb.): 1. najbrž, bržkone, morda 2. menda. Ljubljanski sleng: seveda. 146 Jecljanje. 34 Besedilo - k' (ko) sta se, k' (ko) sta se147 pogovarjale (pogovarjali). (Vzdih.) K' (ko) nis'm (nisem) mogu (mogel) v mer (miru) [pisati]. Al' (ali) pa to sploh ni to, [mar] ne. Al' (ali) pa, da to sploh ni to. In to je čisto čudenje: čudenje iz čudenja. Dvojni zasuk. "Refleksija", po Jacquesu Lacanu. (Vzdih.) Mis'lɤm (mislim), da je to - to, no. To sɤm (sem) enkrat dojel pr' (pri), ɤh (medmet), kva (kaj) pa vem, pr' (pri) petindvejsɤtih (petindvajsetih): ko sɤm (sem) boga izganju (izganjal), po mojɤm (mojem). Tud' (tudi) to je b'lo (bilo) dos't (dosti) pozɤn (pozno), pr' (pri) enaindvejsɤtih (enaindvajsetih), neki (nekaj) tazga (takega). Po vojski,148 definitivno. Al' (ali) pa pr' (pri) triindvejsɤtih (triindvajsetih), sej (saj) ne vem. No, ampak dos't (dosti) pozɤn (pozno) sɤm (sem) ugotovu (ugotovil), da ni boga. Mislu (mislil) sɤm (sem), da je bog. Ah, ja. Ampak pol' (potem) sɤm (sem) pa ugotovu (ugotovil), da ga ni. Da so to sam' (samo) čustva, da me je mau (malo) zmedɤl (zmedlo) neki (nekaj), ɤh (medmet): da sɤm (sem) preveč skaku (skakal) u (v) l'ft (nem.: die Luft – zrak). Pa sɤm (sem) mislu (mislil), da je bog. (Vzdih.) Pol' (potem) sɤm (sem) šɤu (šel) pa k psihiatru, pa sɤm (sem) ugotovu (ugotovil), da se da use (vse) zboljšat' ([i]zboljšati), in da lahko celo zanikaš obstoj boga oziroma ugotoviš, da si ti bog, [ali] ne. Hm? (Smeh.) Da si ti nič, [ali] ne. (Vzdih.) Da si nič? Okej (ang.: ok – v redu), zdej (zdaj) pa mislɤm (mislim), da jɤs (jaz) že ful (ang.: full; veliko) govoričɤm (govoričim), blebetam. Ah. T'ko (tako) da. Pa še k'r (kar) se vrtim u (v) krogu. Še mau (malo) pa bom gledu (gledal) v nebo. Se vrteu (vrtel), pa, pa149 se okol' (okoli) zasukal, u (v) reflɤksiji (refleksiji). ɣh (medmet). Zdej (zdaj) se mi že mau (malo) vrti u (v) glau (glavi). Mau (malo) mi je slabo. Mau (malo) mi je dizi (ang.: dizzy – biti omotičen). Hm, ɤm (medmet). Ampak to je, mis'lɤm (mislim), angleško. (Vzdih.) Slabost. Ko' (kos),150 črn kos. ɣh (medmet). Grem dalje. ɣh 147 148 Jecljanje. Sedemmesečni vojaški rok v vrstah Slovenske vojske sem služil med januarjem in avgustom 1997. Načelnika Oddelka SV za odnose z javnostmi Simona Koreza sem 27. 4. 2012 prek elektronskega sporočila vprašal, katera generacija sem bil in 16. 5. 2012 sem prejel odgovor Janija Krošla iz Oddelka za odnose z javnostmi GŠSV, v katerem piše: »David Pfeifer, rojen 26. 5. 1977 v Ljubljani, je vojaški rok služil od 6. januarja 1997 do 5. avgusta istega leta. Služil je v 17. redni generaciji vojakov nabornikov takratne 9. Raketne brigade Slovenske vojske v Učnem raketnem divizionu.« Obsežen odgovor podkrepljen s šestimi fotografijami me je prepričal, da delu prilagam fotografijo mojega voda, ki je - tako kot kopiji pisnega vprašanja in odgovora - v prilogi. 149 Jecljanje. 150 Neizgovorjena beseda. 35 (medmet). Vse je preveč motno okol' (okoli) mene. Pa to, to,151 je u (v) bistvu. Občut'k (občutek), ɤh (medmet) (nerazumljivo). Kon'c (konec), pika, zaključujem, čav (ita.: ciao – zdravo).« Ura je deset minut čez deseto uro zvečer in danes je dvajseti april 2012. Torej natanko 123 po letu rojstva Adolfa Hitlerja in 68 let po zaprisegi domobrancev na Plečnikovem stadionu v Ljubljani – vsaj tako je pisalo na oglasnem panoju v enem izmed ljubljanskih mestnih avtobusov, ki ga z novicami zalaga Telekomovo podjetje Planet.152 Sodelavec slednjega sem bil med letoma 2008 in 2010 tudi sam, nato pa sem zaprl s.p., novinarske storitve, in se odločil zaključiti študij, ki sem ga prekinil leta 2005/2006. Novica o Adolfu Hitlerju, voditelju nacistične Nemčije, ki je Evropo in velik del sveta popeljala v vojno največjih razsežnosti, je bila slikovno opremljena s kakovostnimi plakati iz tistega časa, tako da je izpadla kot najboljša reklama za nacistično politiko: res, vprašanje za strokovnjaka, kako daleč seže človeški spomin. Moja babica po materini strani je bila med drugo svetovno vojno kako leto ali dve (najverjetneje dve, vendar nerad poveličujem zgodovinska dejstva) v nemškem koncentracijskem taborišču Ravensbrück. O njenem življenju v taborišču po njenem pripovedovanju vem le to, da so po zaključku vojne na poti proti domovini jedli crknjene konje, ki potovanja niso zdržali. Danes je 21. april, ura je 9:59, to pa je povezava do dnevniškega zapisa, ki sem ga ravnokar objavil na svojem blogu: http://cedo77suniversum.wordpress.com/2012/04/21/evo-ravno-sem-s-teka/. V njem med drugim piše, da ga bom objavil tudi v svoji raziskavi:153 Evo, ravno sem s teka Tako je naslov mojega današnjega prispevka, ki ga bom delil tudi v svojem diplomskem delu: do zdaj sem se teorije namreč že kar izpraznil, kar pomeni, da lahko pišem tudi v obliki spletnega dnevnika (za diplomsko delo bi na tem mestu veljala beseda blog, saj sem jo že večkrat zapisal in bil pri uporabi dovolj izrecen). Zakaj pišem ta zapis? 151 Jecljanje. 152 Gre za novičarski spletni portal Planet Siol.net, ki je nastal po združitvi Planeta in Siol.neta. 153 Ker je besedilo izvirno, so slovnični popravki v sprotnih opombah. 36 Ker sem tudi svoje prvo diplomsko delo napisal skoraj brez pomoči Rajka154 in sem bil v tistem času pisanja samo enkrat pri njem na govorilnih urah, in bi bila po njegovem mnenju raziskava primerna - z nekaj manjšimi dopolnili - za objavo. Zakaj potem ne bi bila tudi ta, brez dodatnih obiskov pri njem in trošenja časa? Ok,155 politika - vmes sem skočil v opombo, zato bom morda zapisal malo drugače. Kakor koli že. Včeraj dopoldne sem potoval z avtobusom v prestolnico in se pogovarjal z neko Prevojčanko. Do Prevoj pri Šentvidu sem – namesto da bi tričetrt ure čakal na avtobus na postaji v Lukovici – odpešačil. Pogovor z gospo sva začela že na postaji in ga nadaljevala vso vožnjo do Ljubljane. Gospa dela vsak dan v tednu pri nekem (najverjetneje - vsaj tako sem jo razumel) računovodskem podjetju. Zaupala mi je zgodbo o manjših gradbenih podjetjih, ki ne izplačujejo denarja podizvajalcem (menda tudi njej nekdo dolguje veliko vsoto). Ker imam tudi sam podobno zgodbo, bi rad vprašal, kaj (glede na to, da sem že pred dvema mesecema vložil svojo tožbo – in ne prejel kakršnega koli odgovora), za vraga,156 počno tako dolgo sodniki in sodnice? Pa še ena reč, ko smo pri politiki. NSi ima ministrico, ki je šla v Avstrijo in tam menda dejala, da imajo Koroški Slovenci zagotovljenih kar precej pravic. Celjski Nemci pa nato dober mesec dni kasneje, ravno na dan, ko so Nemci za časa druge svetovne vojne vkorakali v to mesto, obeležijo svoj praznik in nanj povabijo avstrijski Heimatdienst, tj. najbolj nacionalistično domoljubno gibanje v naši severni sosedi.157 Sam, kot potomec tirolskih nemško govorečih prebivalcev, ki so v obdobju (slovenske) višinske kolonizacije 154 Dr. Rajka Muršiča, red. prof. 155 Ang.: v redu. Za diplomsko delo: tu sem uporabil ležečo pisavo z uporabo HTML jezika <i></i>. V blogu mar ne, ki ga pišem v Wordpressu (sam sem zapisal črko »p« z malo začetnico, vendar pa jo komercialni ponudnik dnevniških zapisov spremeni v veliko tiskano), ki bazira na tem jeziku. V Microsoftovem Wordu to ne igra vloge. 156 Pardon, to je psovka in žaljivka, vendar imam v glavi podizvajalce v Stožicah, podizvajalca Vegrada, ki se je jezil na Hildo Tovšak - tj. nekdanjo direktorico Vegrada in zdajšnjo obdolženko v sodni zadevi Čista lopata (za diplomsko delo: to je velik sodni proces, naperjen proti gradbenim velikanom [t. i. tajkunom] in njihovim nečednim delitvam poslov), itn. 157 Za diplomo: Avstrija je severna soseda Republike Slovenije. 37 prišli v to deželo, vem, da je to popolnoma zgrešeno, in da je nacionalna retorika igra z ognjem. Borut Brumen, pokojni slovenski etnolog (to razlagam svojim Fb prijateljem), je napisal delo o istrski vasi Sv. Peter, v kateri piše o prostoru, času in spominu: to je tisto, česar se etnologi/kulturni antropologi pri raziskavah načina življenja tudi lotevamo. In ta zapis to vsekakor je: poročilo o nekem prostoru v nekem času, o vseh njunih oblikah in vsebinah. O življenju danes in tu (ter tudi včeraj): morda vse skupaj deluje na principu psiho-, samoanalize, saj nam etnologom/kulturnim antropologom telo služi kot orodje, s katerim operiramo na terenu, torej v našem vsakdanu, in si z njim »režemo kruh«. In to je moje današnje (s)poročilo mojim prijateljem na mojem blogu (zdaj že lahko tako zapišem zadnjo besedo). Uporabil ga bom tudi v svojem diplomskem delu/raziskavi, kamor ga bom prenesel takoj zdaj, in sicer še pred tem, preden ga objavim na svoji Fb časovnici, zato da ga ne izgubim. Dodatno: 1.) Rajko, danes ti torej ne bom pisal: zakaj bi te le nadlegoval? Morda ti pa za hec pošljem povezavo do svojega spletnega dnevnika. No, kakor koli že, lepo se imej, David. (Saj je tu pika na koncu, mar ne?) - Verjetno je, saj se ne bi preveč rad obremenjeval z načinom pisanja in slovnico oziroma pravopisom. Upam, da je moja novinarska izkušnja dovolj. Lep pozdrav, David P. s.158: Vmes sem se res odločil, da ti pošljem povezavo, zato me morda lahko že sproti opozoriš na kakšno slovnično oz. pravopisno napako: najlepša hvala in vse dobro! 2.) Moji dragi Fb prijatelji (za diplomsko delo: tja namreč velikokrat obesim na časovnico svoj prispevek, in tako komuniciram s prijatelji, sorodniki in sorodnicami, daljnimi sorodniki/sorodnicami [no, slednjih dejansko nimam dodanih kot Fb prijatelje (o prijateljih na Fb-ju v diplomskem delu zaenkrat še nisem govoril, zato dodatna 158 P. s. s presledkom, ker je tako slovnično pravilno, in izključno v namen diplomskega dela. 38 opomba159)], sošolci/sošolkami, znankami/znanci, kolegi/kolegicami [prvič v življenju sem uporabil to zaporedje v primeru sošolec/sošolka oz. znanka/znanec in nato ponovno kolega/kolegica - ko se izmenjuje zaporedje spola, kar sem že nekoč zasledil v nemškem učbeniku oz. tako imenovani »skripti«, in me je povsem zmedlo, saj sem imel (to dodatno pojasnilo je za diplomsko delo160) občutek161, da smo moški rahlo zanemarjeni, vendar pa se je potem izkazalo le, da je avtor/avtorica skripte (kako presenetljivo, mar ne[?])162 zelo strokovno usposobljen/-a]), sporočam vam, da vas omenjam v svojem diplomskem delu in se trudim o vas pisati lepo: obljubim vam, da bo moja diploma vsem na vpogled, saj me k temu silijo fakultetna pravila (za tiste, ki še ne veste: vpisan sem na študij etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani).163 Osma opomba (o post scriptumu) je nastala ob prenosu besedila v Wordovo datoteko, in sicer po vnosu slovničnih popravkov,164 zato stoji na koncu.165 Preden sem se usedel na posteljo in v roke vzel računalnik, da bi naredil zapis v svoj spletni dnevnik, sem tekel. Med tekom sem razmišljal o sebi, kot o človeku. Kdo sem, torej? Razmišljal sem o zvokih v glavi, dihanju, slikah v možganih, okusu, tipu in vonju. 159 S funkcijo Prijatelji dodajaš posameznike v lastno družbeno mrežo (v tem primeru Fb, lahko pa bi šlo tudi za kakšno drugo družabno spletno omrežje: naj omenim Hi5, Myspace in Twitter; med slovenskimi prevladujeta Ona-on in Zmenkarije, ter za mlajše in starejše še številna druga - no, za starejše le predvidevam: je pa tudi eno erotično, katerega imena se trenutno ne spomnim, vendar deluje v okviru Ona-on podjetja, in sicer na isti princip, tj. način). 160 Na svojem blogu sem o tem že pisal in danes s tem ne bi obremenjeval svojih prijateljev/prijateljic ipd. 161 Zala, delitev angleške besede emotion (ang.: čustvo) na čustvo in občutek sem v svoji raziskavi že omenil. Tam sem omenil tudi tvoj pojem kognitivni angažma, ki se mi zdi zelo posrečen in tudi uporaben, da se človek sili dalje. (To je bilo tudi moje sporočilo Zali Pezdir, s katero sva Fb prijatelja.) 162 Ko sem šel v Word po oglate oklepaje, ki jih v Wordpressu ni, sem zaprl datoteko z diplomskim delom. Upam, da nisem vmes česa izgubil, saj sem datoteko zaprl brez shranjevanja. Spet ta moja naglica! 163 Opombe v tem zapisu so izvirno zapisane kot opombe pod črto v obliki zvezdic, saj Wordpressov blog ne omogoča pisanja sprotnih opomb, tako kot to dovoljuje Microsoftov Word. Na mentorjevo željo sem jih v raziskavi iz ene pretvoril v drugo obliko. To velja tudi za vse druge opombe iz spletnih dnevniških zapisov in beležk na listih. 164 Slovnične popravke sem vnesel ob pomoči spletnega pregledovalnika Amebis Besana 3.32, saj mi v mojem Wordu aplikacije ne deluje. 165 Seveda le v spletnem dnevniškem zapisku. 39 Zvok mi služi pri transkripciji in takrat se praznim166 na drugačen način kot pri pisanju/branju. To se pozna pred spanjem, ko ne morem niti seči po prenosnem računalniku, da bi ga uporabil.167 Ponavadi sem si pred spanjem pogledal še kakšna osrednja dnevna poročila slovenske ali nemške televizije. Kakor koli že, pred očmi v tem trenutku nimam nobenih slik oz. prizorov (tako nekako si predstavljam meme168). Vendar pa trenutno zunaj slišim tudi letalo, ki se spušča proti Letališču Jožeta Pučnika, tj. brniškem (oz. največjem slovenskem) letališču, pred tem pa sem slišal ptičje petje čivkanje. V opombi sem omenil, kako si predstavljam t. i. mem in kaj naj bi mem bil, pa naj nadaljujem. Zdaj oz. v teh dneh ugotavljam, da mem ni le slikovna predstava, temveč je lahko tudi zvočna169 ali pa morda le uščip v prst ali pa skelenje v mišičnem tkivu, bolečina v glavi, prsih, tesnoba v trebuhu, tiščanje mišic v trebušnem predelu. Za zasuk (lacanovski) sem prej dobil zamisel, da morda pride iz pretoka zraka iz enega v drugo pljučno krilo itd.170 Enako se zavedam, da me je psihiater na prvem srečanju, ko sem se 166 Če je človek le nekakšna baterija, ki se regenerira med prostim časom. 167 Ravno me je prevzelo neko čustvo iz otroštva: čustvo me je (za)objelo po celem telesu, prikazalo pa se mi je dekle oz. moja soseda, s katero sva – tako kot rečemo po domače – »skupaj gor rastla«, tj. odraščala. 168 »Mem je zamisel, vedênje ali slog, ki se širi z osebe na osebo s kulturo« (Meme 2012). Menim, da je mem psihološki, antropološki in predvsem sociološki pojem, ki označuje predstavo, ki je skupna vsaj dvema osebama. Sam ga rabim v antropološkem/psihološkem smislu, tj. predstava, ki jo vidim pred seboj, tako kot zdaj besedilo, ki mi ravnokar nastaja pod prsti. No, toliko vem jaz o memih, več pa mi je v referenci napisal Rajko: »Mem gotovo ni antropološki pojem in tudi drugi družboslovci, razen morda psihologov, se mu na daleč izogibamo. Uvedel ga je Richard Dawkins v knjigi Sebični gen (v sklepnem poglavju), je pa metafizična inačica gena, nekakšen kulturni gen. V najboljšem primeru gre za difuzionizem, ekstremni difuzonizem, v najslabšem pa za totalno traparijo. Zagotovo pa ni znanstveni termin, tudi če je prišel v splošno oz. javno rabo. Da ne bo kakšne pomote: Dawkinsa zelo cenim kot evolucionista, vendar pa v kulturi zadeve ne delujejo tako kot v biologiji. O tej zadevi sem pisal v magisteriju, vendar takrat še ne tako ostro proti. Če našteješ kot referenco vsaj enega antropologa, ki uporablja termin mem (in ga ne kritizira oz. zavrača), lahko ostane ta trditev nespremenjena.« 169 Za glasbo, ki jo včasih slišiš v glavi, vem, da to ni prav, in da se moram nemudoma aktivirati, saj je to neke vrste bolezen oz. se lahko prevesi v bolezensko stanje; o tem sem nekoč gledal/poslušal nek dokumentarni film na spletnem omrežju Youtube. - Mentor me je na tem mestu tudi opomnil, da sta o zvočnih halucinacijah pisala Murray Schaffer in Steven Feld. 170 Vendar pa, kot sem že zapisal pred tem, nikakor in nikdar ne bi omadeževal dela mojih predhodnikov, zato o tem le toliko! 40 davno nazaj, vendar menda pred manj kot desetimi leti, pripeljal k njemu, vprašal, če me boli v trebušnem predelu – rekel mi je nekaj bolj po domače: če me boli želodec/trebuh, le zato in ravno zato, ker je sam prej dokončal študij medicine in mu je najverjetneje jasno, da ni nikakršne (in – ponovno - nikakršne) potrebe, da bi človeka karkoli bolelo. Tudi, če te pri teku kaj boli, gre le za nabiranje kondicije (to je tiste zaloge, ki jo trošim jaz zdaj, ko pišem to besedilo), in ki mi je bo zmanjkalo, še preden se bom zavedel. V glavnem, kar sem želel zapisati, je to: da bi bil t. i. sociološki mem lahko kar koli: tudi tesnoba v predelu trebuha/želodca, bolečina v Ahilovi tetivi ali pljučnem krilu171, in da je vsak pojem (beseda) lahko čustvo in tisto, kar oblikuje naš kognitivni aparat, spomin ali miselne zemljevide, s katerimi se pomikamo naprej in čemur po domače pravimo delo172 oziroma strokovno aktivnost. Zadnji zapis na listu, ki sem ga označil z zaporedno številko 11, se glasi »22. 4.« 23. april, 16:18, povsem sem utrujen: delati sem začel transkripcijo, pa se nikamor ne premaknem. Bom pa napisal nekaj takega, kot bi napisal drugače v blog. – Glavno, da sem aktiven. Na svoj Fb profil sem pred dnevi (enkrat takrat, ko sem začel pisati raziskavo) zapisal: »To bo diploma: ime mi je institucija; šalo na stran, a resnica je, da boga ni.« Zdaj imam občutek, da se mi vse skupaj malo vrača za nazaj. Prijatelji, poleg tistega, da sta prvega dne, ko sem se umaknil z bloga, dve omenjali popularnost: prva, ko sem komentiral173 spremembo prikazne fotografije, druga je pa spraševala, če kdo pozna kakšno VIP174 osebo, ki bi se bila pripravljena udeležiti dogodka, ki ga prireja: takrat se mi je zdela še pločevinka v roki zelo popularna oz. slavna. Psihoanaliza. Danes se je prijatelj na Fb-ju zgodaj zjutraj spravil nad vero. Objavo Urbana A. Logarja175 sem komentiral v meni znanem slogu: »Čakaj to, veš kaj še pride, tile razsvetljeni stolpi so šele začetek. 171 O telesni kogniciji je pri nas pisal Tomaž Krpič (predvsem po Eviatarju Zerubavelu). 172 Tako kot je meni dejal oče: »Ti samo delaj,« in o čemer sem se nekoč tudi pogovarjal z nekim pekom v ljubljanski pekarni Damayanti. 173 Slovenščina ima lep izraz za angleško besedo komentirati (comment), in sicer pripomba, ki pa ga – meni znana – spletna družabna omrežja ne uvajajo. 174 Angleško inicialko VIP (very important person) lahko prevedemo kot »zelo pomembna oseba«. 175 Ista generacija na Gimnaziji Ledina, Ljubljana. 41 Zdaj, ko bodo vzeli skoraj četrtino razvoju, šolstvu in kulturi, nas bodo strpali za zidove svojih hramov - ampak to je naša izbira.« Z zapisom sem meril na osvetljene cerkvene zvonike in zadnjo napoved spremembe, t. i. rebalansa, državnega proračuna, s katero bodo navedenemu sektorju zaradi državnega varčevanja odvzeli četrtino finančnih sredstev. Danes je torek, 24. april, in odločil sem se, da v analizo vključim tudi svoja že objavljena zapisa. Zakaj tako? V soboto, 21. aprila, sta me obiskali Katja Skušek (mlajša sestra slavnejše Nataše, s katero tvorita umetniški tandem) in Urša Perko (osnovnošolska sošolka od četrtega razreda dalje, ki bi zase trdila, da je vsestranska – s čimer se vsekakor strinjam). S Katjo in Uršo smo se med pogovorom v največji lukovški176 gostilni dotaknili izvora mojega vzdevka Čedo. Pisalo se je davno leto 1993, ko smo z gimnazijskimi sošolci ob zaključku šolskega leta odšli na Debeli rtič (tam sem spoznal tudi Matejo Vengar, ki je bila paralelka, s katero sva bila par naslednja tri leta), kjer me je na izletniški ladjici znanec iz osnovne šole in sošolec na gimnaziji ter prijatelj Jure Kovačič177 poimenoval s tem imenom. Še pred tem me je sicer sošolka Valentina Javornik poimenovala Ćato, po istoimenskem glavnem junaku romana Resničnost, slovenskega pisatelja Lojzeta Kovačiča, ki pa se mi ni dopadel. Jure pa mi je bil preveč simpatičen in tudi že drugo tako poimenovanje v krajšem obdobju sta bila razloga, da se ne bi tudi sam nekako nalezel tega vzdevka. Prvič sem ga uporabil v (študentski) kavarni K6178 (verjetno šele poznega leta 1999), pri tvorbi svojega e-poštenega računa pri spletnem ponudniku Hotmail, kjer sem mu – zaradi zasedenosti imena Čedo179 – dodal zadnji dve številki letnice mojega rojstva, torej 77 (rojen sem leta 1977). E-poštni račun, ki ga uporabljam še danes, se glasi [email protected]. Vendar pa je bilo 176 Lukovica: rojstni kraj mojega očeta in kraj mojega trenutnega bivališča (bivam v predlani obnovljeni hiši mojih starih staršev). Sam sem sicer rojen Ljubljančan, natančneje Vičan. 177 Jure je bil bobnar znanega ljubljanskega punk rock benda Tito in ekšn, v katerem je bil pevec še en moj gimnazijski sošolec Marko Žvipelj (Tito ... 2012). Včasih sem prisostvoval njihovim vajam, v katerem izmed ljubljanskih (predelanih) zaklonišč. 178 Kot zanimivost naj omenim, da je ime K6 kratica naslova lokala, ki je Kersnikova ulica 6, in da stoji poleg zloglasne ljubljanske K4, ki je prav tako poimenovana po kratici naslova diskoteke, ki je Kersnikova ulica 4. 179 Čedo je okrajšava južnoslovanskega imena Čedomir in pomeni otrok. (Imena … 2012) 42 uporabniško ime poštnega računa najverjetneje posledica že predčasne večletne rabe tega vzdevka180 v vsakdanji praksi, a ne izven verbalne sfere. Katja je med že omenjenim kosilom omenila tudi moje pisanje na blogu. Tako kot že enkrat pred tem, je pohvalila moj zapis s 15. oktobra 2011 z naslovom 'Beyoncé – umetnica ali plagiatorka?', ob tem pa omenila in pohvalila tudi novejšega 'Zola Jesus vs.181 Lana Del Rey', ki sem ga napisal 15. aprila letos. K slednjemu je svojo pohvalo dodala tudi Urša, zato oba analitska prispevka objavljam v celoti: 1.) Beyoncé – umetnica ali plagiatorka?182 Na svetovnem spletu so se pojavile novice, ki namigujejo na to, da je ameriška pevka Beyoncé, vsaj kar se svojih plesnih sposobnosti tiče, plagiatorka. Na to namiguje članek, objavljen na spletnem portalu Dance-tech.net, ki piše, da si je ameriška umetnica plesne like v videu za svojo najnovejšo pesem Countdown izposodila pri dveh koreografijah znane belgijske plesalke Anne Terese De Keersmaeker, in sicer Rosas danst Rosas (1983) ter Achterland (1990). Studio Brussel je za navedeni primer plagiatorstva izdelal tudi video: http://www.youtube.com/watch?v=3HaWxhbhH4c&feature=player_embedded Dejstvo, da si Beyoncé izposoja plesne korake, je bilo znano že pred tem, vendar pa je to tudi vedno sama priznala. Tako je navdih za koreografijo v videu za pesem Run the world (Girls) našla pri karibski plesni skupini. Po člane jamajške skupine Tofo Tofo je poslala agenta, ki jih je z letalom običajnega ameriškega prevoznika pripeljal v Združene 180 Zaradi anonimnosti, ki mi ga vzdevek omogoča na nediskretnem (prva leta svojega življenja, ko zanj še ni bilo [na]pisanih nobenih zakonov, je bil prav to) svetovnem spletu, ga uporabljam na številnih družabnih omrežjih in kot ime svojega bloga, ki je Cedo77. Strešica nad črko »č« v imenu je zaradi spletne rabe, ki izven slovanskega virtualnega prostora ne omogoča rabe šumnikov, odpadla. 181 Angleška kratica za versus (slo.: proti). 182 V kopiji dnevniškega zapisa sem namerno ohranil vse odebeljeno in ležeče zapisane besede ter naslove skladb, medtem ko sem na spletnem portalu Youtube objavljenim videom, ki so – zaradi HTML jezika – v izvirni različici vidni, dodal URL povezave. Enako velja tudi za naslednji dve kopiji dnevniških zapisov iz mojega spletnega dnevnika na naslovu http://cedo77suniversum.wordpress.com. 43 države, da so sodelovali pri nastajanju videospota omenjene pesmi. Kot je razvidno iz spodnjega videa, se je pevka na fante tudi čustveno zelo navezala: http://www.youtube.com/watch?v=RbbBKq1CrOI&feature=related Bolj presenetljiv pa je primer koreografije za pesem Single ladies (Put a ring on it), ki je - vsaj tako se zdi na prvi pogled - izjemna reprodukcija koreografije iz ameriškega muzikla Sweet charity (1969), katero si lahko ogledaš: http://www.youtube.com/watch?v=1wGgfYJoZts (Glej predvsem po 3:16) in jo primerjaš s pevkino koreografijo: http://www.youtube.com/watch?v=4m1EFMoRFvY V nadaljevanju svojega navdušenega raziskovanja sem ugotovil, da je koreograf ameriške zvezdnice in skupine Destiny's Child (članica katere je bila Beyoncé v svoji mladosti), Frank Gatson mlajši priznal, da gre pri koreografiji v videospotu pesmi Single ladies za hommage omenjenega muzikla. --Zahvala: Za večino podatkov predstavljenih v prispevku se najlepše zahvaljujem prijateljici, plesalki Zali Pezdir. 2.) Zola Jesus vs. Lana Del Rey Nič, očitno pogrešam ljudi, to pa je moja edina komunikacija s svetom: dajmo poskusit napisati kakovostno besedilo. Kdo je Zola Jesus? Ameriška pevka ruskega porekla, hči lovca, dekle, ki ima šolan glas, in petje jo je veselilo od rosnih let. Zase pravi, da je neke vrste dekle iz divjine, ki je živelo ob vonju ulovljene divjadi, v gozdu okoli hiše pa so v krošnjah dreves nedaleč stran od njene glave visela rogovja ulovljenih srnjakov in/oz. jelenov. Njen glas je izšolan in z lahkoto lahko rečem, da je popoln, saj je pela opere in pri triindvajsetih letih posnela tri albume, v žepu pa ima tudi diplomo iz filozofije: nekaj tega je vsekakor zaznati v slikovnih 44 podlagah njenih videospotov. Sprva sem sicer videl le spot za pesem Vessel, ki se mi je zdel preveč izdelan za premalo znano pevko oz. me njeno ponavljanje samoglasnikov ni preveč navdušilo. Remiks, ki ga je posnela v sodelovanju z Davidom Lynchem, ki nosi naslov po istoimenski avtorski pesmi In the nature, pa je nekaj povsem drugega: seveda se ne gre izmuzniti pečatu slavnega producenta, vendar njeno petje je prepričljivejše, predvsem pa nadgradnja avtorskega dela. (Za štiklc ne dvomim, da bo klasika.) Kdo je Lana Del Rey? Dekle s čudovitim stasom, bogatih staršev intelektualne provenience. Lana oz. Elizabeth Grant se je prav tako rodila v nekem podeželjskem okolju, in sicer na severu ZDA. Rada ima tetovaže, ogenj, lepe moške: prava pop ikona. O Lani sem sicer že zapisal neki tekst, ki ga lahko najdeš na mojem blogu, če v iskalnik vtipkaš njeno ime, zato niti ne bi dolgovezil. Njene videospote vsekakor zaznamuje klasični ameriški arhetip »ameriškega sna« z neizmuzljivo zastavo. To, da je bila šolana v ženskem internatu višjega ranga, da slutiti tudi subtilnost mema183 vrtnice. Vzporednice. Če je Zola tip klasične rock pevke, ki se ji obeta plodna avtorska kariera, potem je Lana tisto »umazano« dekle, ki ima na dlaneh tetovaže nekih misli, in ki je vesela, da oboževalci sledijo njenemu delu. - Za Zolo se komparativno zdi, da ji je prav vseeno, če bi še naprej ostala v divjini in kuhala divjad. A tu je distinkcija. Lana je klasična lepotica, ki bi, pardon, ki polni(!) naslovnice ženskih in splošnih revij, saj bi se lahko brez večjih spodrsljajev sprehodila tudi po modni brvi; česar za »intelektualno« oz. perfekcionistično Jesusovo184 ne bi mogli trditi. Jesusova je kako leto mlajša od Del Reyove, ki je sicer posnela le dva albuma, a jo glasbeno - muzikalno zelo prekaša. Sam sem klasična žižkova šola, zato z lahkoto trdim, da sem na strani Del Reyove. Vendar pa je tu tista tragična Amy,185 katere smrt je zaznamovala preteklo leto. Kakor koli 183 Bralec, upam, da veš, kaj je »mem« - drugače Wiki(!). Mentor: »Med najostrejšimi kritiki sociobiologije in tudi koncepta memov je bil Marshall Sahlins, ki se je na Dawkinsovo knjigo odzval kmalu po njeni objavi: The use and abuse of biology: an anthropological critique of sociobiology (1976).« 184 Zola ima sicer dve imeni in en priimek, ki pa ni Jesus. 185 Amy Winehouse, angleška pevka. 45 že, tako Zoli kot Lani želim vse najbolje in obilje kakovostne tekme: čeprav bi prva dejala, da nikakor ne bo s komer koli tekmovala, ker ni rojena za tek. Glede na to, da v drugem zapisu omenjam tudi zapis o Lani Del Rey, zaradi boljše razumljivosti zapisanega objavljam tudi slednjega, objavljenega 17. decembra 2011: - Lana Del Rey: Born To Die (recenzija) Ameriška pevka Lana Del Rey, katere pravo ime se glasi Elizabeth Grant in je hči znanega milijonarja, ki je obogatel s prodajo spletnih domen, je izdala nov hit z naslovom Born To Die. http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=Bag1gUxuU0g Lana Del Rey, letnik 1986, ki si je umetniško ime izposodila pri hollywoodski divi Lani Turner in fordovem tipu avtomobila del rey, je svojo pevsko pot, kot je zapisano na Wikipediji,186 začela pred petimi leti. Konec januarja prihodnjega leta naj bi izšel album z naslovom Born To Die, na katerem naj bi se poleg istoimenske pesmi znašla tudi štiklca Video Games in Blue Jeans, ki sta izšla to poletje. Če videospot za pesem Born To Die zaznamuje predvsem ikonolatrija ameriške zastave, dveh divjih mačk, cerkvene kapele in ognjenih zubljev, pa se v Video Games in Blue Jeansu pojavljajo štirje arhetipi: poleg že omenjene zastave Združenih držav Amerike še lasvegaški kavboj iz neonskih luči, avtomobilski (»kraljevski«) logo del rey in cvet vrtnice. Born To Die se je na spletnem portalu Youtube pojavil v času, ko naj bi se umetnica zadrževala na Kitajskem, na svetovni splet pa naj bi bil prenesen iz strežnika, ki se je nahajal v Rusiji. Že od 1. decembra je na Youtubu naložen video z avdio posnetkom 186 Wikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta. Vsebuje geselske članke v 282 različnih jezikih in njihovih različicah, sponzorira pa jo nepridobitna fundacija Wikimedia (Wikipedija 2012). Od tod črpam večino podatkov, ki jih uporabim v svojih zapisih na spletnem dnevniku. 46 glasbe, vendar pa (je) glamurozno video podlago nadomešča(l) le začetni prizor pevke v objemu mišičastega oz. tetoviranega fanta pred zastavo ZDA. Videospot naj bi, kot je pevka zapisala na družbenih omrežjih Facebook in Twitter, na svetovni splet ušel predčasno in proti njeni volji. Poleg naštetih pesmi je v preteklosti ameriška pevka že izdala nekaj pesmi pred tremi oz. štirimi leti, vendar pa ji je letos preboj uspel tudi na račun menjave založbe. Za seboj ima namreč učinkovit marketinški stroj, podkrepljen z mastnimi denarci, ki se najbolj kažejo predvsem v zelo kakovostni video produkciji, vendar pa to ne more vreči temne sence na glasbeno in literarno moč pesmi, ki so plod umetničinega dela. Če se gre nadejati, se v prihodnje obeta še nekaj svetlih in predvsem poslušljivih komadov pevke z bujnimi ustnicami, Lane Del Rey. Do naslednjič, torej. 3.) Zaključek V nekaj dneh (več kot enem tednu in manj kot dveh) sem zgoščeno popisoval svoje misli, doživetja in življenje. Sprehodil sem se skozi vsakdan s pisalom, snemalnikom ali tipkovnico v roki in beležil vsak dražljaj, ki me je dosegel. Morda zato, da bi pobegnil; kdo bi (le) vedel? V vsakdanu, v katerem popisujem lastno razmišljanje, se prepleta realno življenje, ki ga doživljam kot nekdo, ki zaključuje študij, z virtualnim. Kot samski osebi, ki živi v samostojnem gospodinjstvu, 30 kilometrov stran od staršev in več kot sto kilometrov stran od sestre (ki ima svojo družino), mi je virtualnost realnost. Družbene vezi s prijatelji, družino in znanci obnavljam po internetu, in to navkljub skoraj poldrugemu letu inkulturacije v podeželskem okolju, ki pa je bila – če sem iskren – najintenzivnejša ravno v zadnjem poldrugem mesecu, tj. odkar sem ostal brez prevoznega sredstva, ki mi je pomagalo premostiti vsakodnevno pregrado med mestom in vasjo. Naj poudarim, da imam odlične sosede (v najbližji hiši celo sestrično z družino in teto) in da z njimi vsakodnevno komuniciram. Virtualnost bi lahko delil na Facebook in blogersko življenje, vendar pa ta delitev ni tako preprosta, saj tudi svoje blogersko življenje delim s prijatelji na omenjenem 47 družabnem spletnem omrežju. Gre za nit, ki me veže s spomini, ki živijo naprej – t. i. interakcijo. Morda bi kdo podvomil, in mislil, da ne gre za kulturnoantropološko oz. etnološko analizo. Morda bi kdo mislil, da gre le za žurnalizem, (psihoterapevtsko) samoanalizo ali zgolj roman.187 Vendar tako novinarskega oz. leposlovnega kot psihoterapevtskega aspekta ne morem zanikati. A ne gre samo za poročevalstvo/literaturo/psihoterapijo.188 Opazovati oz. opaziti in zapisati oz. zabeležiti je tudi nekaj več – tisti presežek, ki mu pravimo etnografija. Opazovanje z udeležbo kot sredstvo za dosego želenega cilja in hkrati kot raziskovalna metoda. Imam namreč fiksno idejo, s katero živim že vse od decembra 2010 in se tudi vse bolj uresničuje. Tedaj sem si zadal, da se po dokončanem študiju etnologije in kulturne antropologije vrnem na stare tire – v t. i. novinarske vode. Kot se je izkazalo po opravljenih izpitnih obveznostih, me služenje kruha v Krajinskem parku Sečoveljske soline ne čaka (niti v obliki pobiranja soli s solnih polj; kot mi je v odgovoru na mojo poizvedbo o možnostih o zaposlovanju solinarjev v letošnjem poletju odgovoril vodja parka dr. Andrej Sovinc), tako kot me tudi v delo v inozemstvu vleče vse manj. Še najbolj živi v meni tista prva zamisel: diploma in želja po napredovanju. Morda se mi uresniči, vendar pa bo pred tem preteklo še veliko potu, tudi v obliki zapiskov o (mojem) vsakdanu in vsakdanjem življenju ljudi okoli mene – tako novinarjev kot (strokovnih) sošolcev in kolegov, prijateljev, družine in sorodnikov kot smetarjev, klošarjev, policistov, vojakov, javnih uslužbencev, gospodarstvenikov, finančnikov in politikov. Še veliko znoja bo prelitega po poljih in travnikih, ki me obdajajo v domačem kraju, po ljubljanskih bazenih in obdajajočih gričih ter hribih, kamor me bo navkreber gnala moja radovedna duša. »Kam?«, je naslov slavne pesmi slovitega pesnika Franceta Prešerna. Morda pa prav tja, v nov dan. 187 Nenazadnje je poslanec Pozitivne Slovenije Mitja Meršol leta 1997 diplomiral z romanom, ki ga je objavil leta 1996 (Meršol ... 2012). 188 Multidisciplinarnost je vendarle uveljavljen koncept. 48 Povzetek Diplomsko delo Ime mi je Cedo77 pripoveduje o meni. Mojem vsakdanu. Življenju, ki me obdaja; ki ga živim. Govori o etnološki teoriji skozi oči blogerja – osebe, ki piše spletni dnevnik. Bloger sem od leta 2006, torej približno šest let. Razloga, zakaj sem začel blogati, se ne spominjam, in verjetno to tudi ni ključno vprašanje. Teorije se lotevam skozi koncept etskega in emskega, s katerim se spoprijemam zadnjih dvanajst let. Vsakič znova ugotavljam, da se ne zavedam, kaj pogojuje mojo bit – zunanji ali notranji dražljaji. Oziroma povedano drugače: kaj je tisto, kar zaznamuje posameznika, da je to, kar je. Zgodba oz. etnografsko delo se odvije v drugi polovici aprila 2012, ko se zavem, da diplomsko delo, ki sem ga nameraval pred tem dokončati in z njim priti do cilja, ne ustreza več izhodišču – pridobitvi delovnega mesta. Med pomladanskim sprehodom se mi je posvetilo, da se moram stvari lotiti povsem drugače, iz drugega konca: tj. od tam, kjer sem – od prostora in časa do spomina. Štirinajstdnevni sprehod skozi lastno kognicijo zajema notranje in zunanje dražljaje, ki sooblikujejo mojo pot. Moj cilj bo v vsakem primeru dosežen: natipkanih bo 40 zahtevanih strani, ki zadostujejo za pridobitev izobrazbene stopnje, ki mi omogoča poklicno napredovanje in morda večji zaslužek. Svoj boj za preživetje vsak dan beležim na svojem spletnem dnevniškem zapisku in ga delim s svojimi prijatelji na facebookovi časovnici. Živim sam, v kraju, oddaljenem 30 kilometrov stran od mojega rojstnega kraja. Na podeželje sem se preselil pred približno letom in pol, in šele zdaj, ko sem izgubil prevozno sredstvo, ki me je vsakodnevno povezovalo s krajem mojega rojstva, Ljubljano, doživljam inkulturacijo v kmečko okolje vasi Lukovica. Vseskozi premišljam o diplomskem delu in najkrajši poti, ki bi me pripeljala do cilja. »Vse je treba znova premisliti,« je dejal Slavoj Žižek pred začetkom recesije pred štirimi leti. Že tedaj sem vedel, da bo težko, vendar nisem obupal, tako kot tudi ne obupujem sedaj, ko pred menoj ni prihodnosti. Ontološka vprašanja se porajajo skozi celo pripoved in se navezujejo na vse, kar naj bi nekoga, ki si v bodočnosti želi nazaj tisto, kar je nekoč že imel, pripeljalo do želenega cilja. Delo govori o novinarski stvarnosti, ki poroča o vsem, kar je informativno: o zvezdah, gospodarstvu, politiki, vsakdanu in revščini nasploh. Vendar pa to ni le novinarsko poročanje, gre tudi za psihoterapijo, ki je hkrati tudi navezovanje potrebnih družbenih vezi, ki se vzpostavljajo vsakič znova in na novo. Integracija in reintegracija skozi kontinuiteto človeške ničnosti in vsemogočnosti. Vsekakor pa pot in cilj hkrati, ki naj bi bralca spodbudila k razmisleku o lastni vrednosti, vrednotah in prihodnosti, za katero si 49 prizadeva – morda je psiho- oz. samoanaliza prava pot do blagostanja in sreče, pa ne glede na to ali nam je vodilo konfucianizem, krščanstvo ali ateizem. Kar danes seješ, to jutri žanješ. Sapienti sat. 50 Summary My thesis titled My name is Cedo77 is about me. My everyday life. The life around me, the life I live. It speaks of ethnological theory through the eyes of a blogger – the author of a blog. I have been a blogger since 2006, approximately six years. I do not remember the reason why I started to blog, and also probably not the key issue. I tackled the theory through the concept of emic and etic, facing the past twelve years. I am aware, again and again, of the fact that I do not note what makes my essence - external or internal stimuli. To put it differently: what is it that characterizes an individual. My story or ethnographic work takes place in the second half of April 2012, in the moment when I realize that the thesis, which I intended to finish by this time, would no longer take me to the destination, because it does not suit to the starting point - the acquisition of a job. During the spring walk, I realized that I have to address things quite differently, from the other end: ie. from where I am - the time and space to memory. Fortnightly walk through my own cognition covers internal and external stimuli that shape my path. My goal will be achieved regardless: I will reach the required 40 typed pages, sufficient to obtain the degree, which allows me to career advancement, and perhaps more income. I am taking notes of my everyday fight for survival on my web diary and share it with my friends on Facebook's Timeline. I live alone in a remote spot 30 kilometers away from my hometown. I moved to the countryside about a year and a half ago, and only now, after having lost the means of transport, my daily connection with my birthplace, Ljubljana, I experience inculturation in the rustic environment of the village Lukovica. Always thinking of the thesis and the shortest route, which would take me to the finish. "Everything must be rethought," said Slavoj Žižek before the start of the recession four years ago. Even then I knew it would be difficult, but I'm not giving up, so as not despairing now that there is no future before me. Ontological questions arise throughout the whole story and relate to anything that would lead somebody to the desired goal, which is wanting back what it already used to have. The work speaks of the reality of the press, reporting on everything that is informative: the stars, economy, politics, everyday life and poverty in general. This, however, is not only press coverage, but also psychotherapy, which is also required linking social ties that are being set up again and again. Integration and reintegration through the continuity of human nullity and omnipotence. In any case, the path and goal at the same time, to encourage the reader to think about our eigenvalues, values and future, is sought - 51 perhaps a psycho- or self-assessment is the way to prosperity and happiness, it does not matter whether we lead Confucianism, Christianity or atheism. What you sow today, you reap tomorrow. Sapienti sat. 52 4.) Viri in literatura: - Adolf ..., 2012, 'Adolf Hitler.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Adolf_Hitler (pregledano 27. 4. 2012). - Amy …, 2012, 'Amy Winehouse.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Amy_Winehouse (pregledano 7. 5. 2012). - Ana ..., 2012, 'Ana Sarah Lunaček Brumen.' Dostopno na: http://etnologija.etnoinfolab.org/sl/informacija.asp?id_meta_type=72&id_informacija= 492 (pregledano 30. 4. 2012). - Anne …, 2012, 'Anne Teresa De Keersmaeker.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Anne_Teresa_De_Keersmaeker (pregledano 8. 5. 2012). - Aristotel, 2012, 'Aristotel.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Aristotel (pregledano 20. 5. 2012). - Beyoncé …, 2012, 'Beyoncé Knowles.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Beyonc%C3%A9_Knowles (pregledano 8. 5. 2012). - Bronisław ..., 2012, 'Bronisław Kasper Malinowski.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bronis%C5%82aw_Malinowski (pregledano 29. 4. 2012). - Bruce ..., 2012a, 'Bruce Lee.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bruce_Lee (pregledano 30. 4. 2012). - Bruce ..., 2012b, 'Bruce Lee.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Bruce_Lee (pregledano 30. 4. 2012). - Claude ..., 2012, 'Claude Lévi-Strauss.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Claude_L%C3%A9vi-Strauss (pregledano 26. 4. 2012). - Cvetka ..., 2012, 'Cvetka Tóth.' Dostopno na: http://www.ff.uni- lj.si/oddelki/filo/osebje/toth.htm (pregledano 27. 4. 2012). - Dan ..., 2012, 'Dan Sperber.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Dan_Sperber (pregledano 29. 4. 2012). - David ..., 2012, 'David Lynch.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/David_Lynch (pregledano 8. 5. 2012). - Eviatar …, 2012, 'Eviatar Zerubavel.' Dostopno http://en.wikipedia.org/wiki/Eviatar_Zerubavel (pregledano 20. 5. 2012). 53 na: - Fakulteta ..., 2012, 'Fakulteta za šport - forum.' Dostopno na: http://www.vijavaja.com/forum/forum_izpis_teme.php?id=56901 (pregledano 3. 5. 2012). - Félix …, 2012, 'Félix Guattari.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/F%C3%A9lix_Guattari (pregledano 20. 5. 2012). - Fenotip ..., 2012, 'Fenotip.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Fenotip (pregledano 26. 4. 2012). - Genotip ..., 2012, 'Genotip.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Genotip (pregledano 26. 4. 2012). - Gilles …, 2012, 'Gilles Deleuze.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Gilles_Deleuze (pregledano 20. 5. 2012). - Imena …, 2012, 'Imena Č.' Dostopno na: http://www.iskreni.net/seznam-imen-zaotroka/imena-cc.html (pregledano 20. 5. 2012). - J. R. R. ... 2012, 'J. R. R. Tolkien.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/J._R._R._Tolkien (pregledano 29. 4. 2012). - Jacques ..., 2012a, 'Jacques Lacan.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Jacques_Lacan (pregledano 25. 4. 2012). - Jacques ..., 2012b, 'Jacques Lacan.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Jacques_Lacan (pregledano 26. 4. 2012). - Karmen ..., 2012, 'Karmen Šterk.' Dostopno na: http://www.fdv.uni- lj.si/Kontakti/osebne.asp?id=206 (pregledano 29. 4. 2012). - Konfucij, 2012, 'Konfucij.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Konfucij (pregledano 6. 5. 2012). - Lev ..., 2012, 'Lev Nikolajevič Tolstoj.' http://sl.wikipedia.org/wiki/Lev_Nikolajevi%C4%8D_Tolstoj Dostopno (pregledano na: 25. 4. 2012). - Marshall ..., 2012, 'Marshall Sahlins.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Marshall_Sahlins (pregledano 20. 5. 2012). - Mary …, 2012, 'Mary Douglas.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Mary_Douglas (pregledano 7. 5. 2012). - Meme, 2012, 'Meme.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Meme (pregledano 6. 5. 2012). 54 - Meršolu ..., 2012, 'Meršolu se ne zdi sporno, da je diploma prepis knjige.' Dostopno na: http://www.24ur.com/novice/slovenija/diplomsko-delo-mitje-mersola-kopijapotopisa.html (pregledano 30. 4. 2012). - Mitja ..., 2012, 'Mitja Meršol.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mitja_Mer%C5%A1ol (pregledano 30. 4. 2012). - Mladen ..., 2012a, 'Mladen Dolar.' Dostopno na: http://www.ff.uni- lj.si/oddelki/filo/osebje/dolar.htm (pregledano 1. 5. 2012). - Mladen ..., 2012b, 'Mladen Dolar.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Mladen_Dolar (pregledano 1. 5. 2012). - Odvetnik ..., 2012, 'Odvetnik Tanja Dostopno Pečar.' na: http://www.e- odvetniki.com/odvetniki/699 (pregledano 30. 4. 2012). - Raymond ..., 2012, 'Raymond Murray Schafer.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/R._Murray_Schafer (pregledano 20. 5. 2012). - Richard Dawkins, 2012, 'Richard Dawkins.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Richard_Dawkins (pregledano 20. 5. 2012). - Richard Rorty, 2012, 'Richard Rorty.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Richard_Rorty (pregledano 27. 4. 2012). - Sigmund ..., 2012a, 'Sigmund Freud.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Sigmund_Freud (pregledano 25. 4. 2012). - Sigmund ..., 2012b, 'Sigmund Freud.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Sigmund_Freud (pregledano 25. 4. 2012). - Slavoj ..., 2012, 'Slavoj Žižek.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Slavoj_%C5%BDi%C5%BEek (pregledano 1. 5. 2012). - Social ..., 2012, 'Social Anthropology at St Andrews: Staff profiles.' Dostopno na: http://www.st-andrews.ac.uk/anthropology/dept/staff/?staffid=146 (pregledano 21. 5. 2012). - Steven …, 2012, 'Steven Feld.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Steven_Feld (pregledano 20. 5. 2012). - Škedelj, Viktor, 2010: Človek in narava: kulturnoantropološki pogled. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 126 str. - Škofja ..., 2012, 'Škofja Loka.' Dostopno http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0kofja_Loka (pregledano 23. 4. 2012). 55 na: - Štaudohar, Irena, 2011, 'Vojna in mir zakoncev Tolstoj.' Dostopno na: http://www.delo.si/clanek/134782 (pregledano 25. 4. 2012). - Šterk, Karmen, 1998: O težavah z mano: antropologija, lingvistika, psihoanaliza. Ljubljana: Študentska založba, Študentska organizacija Univerze, 136 str. - Tito ..., 2012, 'Tito in ekšn.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Tito_in_ek%C5%A1n (pregledano 6. 5. 2012). - What ..., 2012, 'What is dot-com? Definition and meaning.' Dostopno na: http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:AOJQoN5rMAYJ:www.inves torwords.com/1549/dot_com.html+&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si (pregledano: 22. 4. 2012). - Wikipedija, 2012, 'Wikipedija.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija (pregledano 7. 5. 2012). - Wilhelm ..., 2012, 'Wilhelm Johannsen.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Wilhelm_Johannsen (pregledano 26. 4. 2012). - Windows ..., 2012, 'Windows Live Spaces.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Windows_Live_Spaces (pregledano 25. 4. 2012). - Zdravko ..., 2012, 'Zdravko Duša.' Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravko_Du%C5%A1a (pregledano 30. 4. 2012). - Zekrija ..., 2012, 'Zekrija napade Hildo Tovšak: V zapor boš šla, ker si me ogoljufala!' Dostopno na: http://www.razkrito.net/zekrija-napade-hildo-tovsak-v-zapor-bos-sla-kersi-me-ogoljufala (pregledano 21. 5. 2012). - Želimir …, 2012, 'Želimir Žilnik.' Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/%C5%BDelimir_%C5%BDilnik (pregledano 20. 5. 2012). 56 5.) Seznam navedenih oseb: - Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu (Adolf ... 2012): str. 36; - Alenka Teran Košir, nekdanja sodelavka pri podjetju Planet: 29; - Amy Jade Winehouse, angleška pevka in tekstopiska: 45; - Ana Sarah Lunaček Brumen, dr., asistentka za kulturno antropologijo OEiKA: 11; - Andrej Sovinc, dr., vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline: 48; - Andreja Mesarič, dr., študijska kolegica: 22; - Anne Terese De Keersmaeker, baronica, belgijska koreografinja (Anne … 2012): 43; - Aristotel, starogrški filozof (Aristotel 2012): 34; - Beyoncé Giselle Knowles, ameriška glasbenica (Beyoncé … 2012): 43-44; - Borut Brumen, pokojni profesor na OEiKA: 11, 20, 38; - Bronisław Kasper Malinowski, poljski antropolog (Bronisław ... 2012): 15; - Bruce Lee, ameriški igralec, mojster borilnih veščin in filozof (Bruce ... 2012b): 11; - Christiane Leskovec Redek, profesorica nemškega jezika: 10, 24; - Claude Lévi-Strauss, francoski etnolog, antropolog, sociolog in filozof (Claude ... 2012): 10, 24; - Cvetka Hedžet Tóth, dr., profesorica filozofije: 33, 34; - Dame Mary Douglas, britanska antropologinja (Mary … 2012): 15; - Dan Sperber, francoski socialni in kognitivni znanstvenik (Dan ... 2012): 15; - David Keith Lynch, ameriški filmski, likovni, literarni in glasbeni ustvarjalec (David … 2012): 45; - dekle na avtobusu: 10; - dekle št. 1: 34; - dekle št. 2: 34; - dekle z mobilnikom: 28; - Diana Trnav, sošolka na OEiKA: 32; - Drago Šereg, pokojni stric: 21, 22; - Elizabeth Woolridge Grant alias Lana Del Rey, ameriška pevka: 43-47; - Eviatar Zerubavel, izraelski profesor sociologije (Eviatar … 2012): 41; - fant na avtobusu: 10; 57 - fant na poti v šolo: 16; - fant za menoj št. 1: 25; - fant za menoj št. 2: 25; - Franc Pfeifer, oče: 10, 13, 17, 22, 28, 30, 31, 41, 42, 47; - France Prešeren, največji slovenski poet: 26, 48; - Frank Gatson, ml., ameriški koreograf: 44; - Gilles Deleuze, francoski filozof (Gilles … 2012): 11; - Hilda Tovšak, nekdanja direktorica Vegrada: 37; - Irena alias Irena Sirena, nekdanja sodelavka pri podjetju Planet: 9; - Irena Kuntner, sestrična: 27, 47; - Irena Pfeifer, mati: 30, 47; - Irena Štaudohar, kolumnistka ljubljanskega časnika Delo: 8; - Iva Vrzić, sošolka na OEiKA: 32; - Ivanka Šereg, teta: 22, 47; - Jacques-Marie-Émile Lacan, francoski psihoanalitik, psihiater in zdravnik (Jacques ... 2012a in 2012b): 24, 35, 40; - James Joyce, irski pisatelj: 10; - Janez Bogataj, dr., profesor na OEiKA: 21; - Janez Pfeifer, stari oče: 18, 42; - Jani Krošl, Oddelek za odnose z javnostmi GŠSV (6.3.3.): 35, 63; - John Ronald Reuel Tolkien, angleški pisatelj, pesnik, filolog in univerzitetni profesor (J. R. R. ... 2012): 26; - Jože Hudales, dr., profesor na OEiKA: 11; - Jože Lesnik, voznik avtobusa pri družbi Kam-bus: 26; - Jure Kovačič, sošolec na Gimnaziji Ledina, Ljubljana: 42; - Karmen Šterk, dr., visokošolska učiteljica na Oddelku in katedri za kulturologijo FDV UL (Karmen ... 2012): 14; - Katarina, nekdanja sodelavka pri podjetju Planet: 9; - Katja Skušek, ista generacija na Osnovni šoli Marjan Novak – Jovo (danes OŠ Vič): 8, 42, 43; - kolesar: 34; - kolesarka št. 1: 19; - kolesarka št. 2: 34; 58 - Konfucij, starokitajski filozof (Konfucij 2012): 14; - Lev Nikolajevič Tolstoj, ruski pisatelj, politik in publicist (Lev ... 2012): 8, 9; - Ljudmila Novak, ministrica stranke NSi: 37; - Maja Veselič, sošolka na OEiKA: 28, 32; - Marcel Proust, francoski pisatelj: 10; - Marko Žvipelj, sošolec na Gimnaziji Ledina, Ljubljana: 42; - Marshall David Sahlins, ameriški antropolog (Marshall … 2012): 45; - Matej Matkovič, sošolec na geografiji (FF UL): 34; - Mateja Vengar, nekdanje dekle: 42; - Meta Kordiš, sošolka na OEiKA: 32; - Mitja Meršol, slovenski novinar in politik (Meršol ... 2012): 48; - Mladen Dolar, dr., slovenski filozof, kulturni teoretik, filmski kritik in psihoanalitični teoretik (Dolar ... 2012a in 2012b): 17; - Monika Jelačič, nekdanja sodelavka pri podjetju Planet: 25; - Nataša Skušek, umetnica s področja likovnih umetnosti: 42; - nekdanje dekle: 29; - Nigel Rapport, britanski antropolog in etnograf (Social ... 2012): 24; - Nika Roza Danilova alias Zola Jesus, ameriška pevka: 43-45; - Nina Bohinc, sošolka na Osnovni šoli Marjan Novak – Jovo (danes OŠ Vič) in sodelavka pri podjetju Planet: 25; - Nina Jelenc, sošolka na OEiKA: 32; - Nina, nekdanja sodelavka pri podjetju Planet: 9; - Patricia Zver Avanzo, nekdanja sodelavka pri podjetju Planet: 25; - Paulo Coelho, brazilski pisatelj: 29; - Pavla Pfeifer, stara mati: 42; - pek v ljubljanski pekarni Damayanti: 41; - Peter Zajc, dr., psihiater: 10, 24, 29, 31, 35, 40; - Pi.Roman, nekdanji sodelavec pri podjetju Planet: 9; - Pierre Bourdieu, francoski sociolog: 21; - Pierre-Félix Guattari, francoski filozof in semiotik (Félix … 2012): 11; - Prevojčanka: 37; - Primož Časl, univ. dipl. etnol. in kult. antr.: 30; 59 - Rajko Muršič, dr., mentor in profesor na OEiKA: 10, 11, 20, 21, 23, 26, 28, 29, 30, 31, 32, 34, 37, 38, 39, 40, 45; - Raymond Murray Schafer, kanadski skladatelj, pisec in predavatelj (Raymond … 2012): 40; - Richard Dawkins, britanski etnolog, evolucijski biolog in pisatelj znanstvene literature (Richard Dawkins 2012): 40, 45; - Richard McKay Rorty, ameriški filozof (Richard Rorty 2012): 33; - Robbie Williams, britanski glasbenik: 28; - Severina Pfeifer, sestra: 47; - Sigismund Schlomo Freud, avstrijski nevrolog in psiholog (Sigmund ... 2012a): 20; - Silvester Maselj, stric: 10; - Simon Korez, načelnik Oddelka Slovenske vojske za odnose z javnostmi (6.3.2.): 35, 63; - Simon Modic, prijatelj in sovojak: 28; - Slavoj Žižek, dr., slovenski filozof, kulturni kritik ter politični, filmski in psihoanalitični teoretik (Slavoj ... 2012): 16, 17, 20, 45; - Sofija Bitenc, pokojna stara mama: 36; - soseda: 40; - sosedov otrok št. 1: 12; - sosedov otrok št. 2: 12; - sosedov otrok št. 3: 12; - Srečko Kosovel, slovenski pesnik: 11; - starejši moški št. 1: 25; - starejši moški št. 2: 25; - Steven Feld, ameriški etnomuzikološki antropolog in jezikoslovec (Steven ... 2012): 40; - Špela Prelovšek, sestrična: 8; - študijski kolega iz geografije, katerega imena se ne spomnim več: 13; - Tanja Pečar, ljubljanska odvetnica in partnerka predsednika stranke Socialnih demokratov ter nekdanjega premierja Boruta Pahorja (Odvetnik ... 2012): 13; - Tomaž Krpič, sociolog telesa in kognitivni sociolog (telefonski pogovor, 20. 5. 2012): 41; 60 - Tomi Meglič, sošolec na geografiji (FF UL), pevec slovenske skupine Siddharta: 30; - Urban A. Logar, ista generacija na Gimnaziji Ledina, Ljubljana: 41; - Urša Perko, sošolka na Osnovni šoli Marjan Novak – Jovo (danes OŠ Vič): 8, 42, 43; - Urša Remškar, sošolka na OEiKA in sodelavka pri podjetju Planet: 14; - Uršula Ana Mrežar, univ. dipl. etnol. in kult. antr.: 20; - Valentina Javornik, sošolka na Gimnaziji Ledina, Ljubljana: 42; - Viktor Škedelj, mag., študijski kolega: 14, 28, 32, 33; - Wilhelm Ludwig Johannsen, danski botanik in genetik (Wilhelm ... 2012): 25; - Zala Pezdir, študijska kolegica: 23, 31, 39, 44; - Zdravko Duša, slovenski urednik, scenarist in prevajalec (Zdravko ... 2012): 29; - Zekrija Habibović, podizvajalec Vegrada (Zekrija … 2012): 37; - Zoran Janković, ljubljanski župan: 17; - Želimir Žilnik, srbski filmski režiser (Želimir … 2012): 11; - ženska s temno torbico: 17. 61 6.) Priloge 6.1.) Avdio posnetki: (Opozorilo: vsi avdio posnetki so transkribirani.) - Posnetek št. 1: 1.amr ; - Posnetek št. 2: 2.amr ; - Posnetek št. 3: 3.amr ; - Posnetek št. 4: 4.amr . 6.2.) Fotografija: 1. Fotografija: Slovesna prisega 17. redne generacije vojakov nabornikov 9. Raketne brigade Slovenske vojske v Učnem raketnem divizionu. Šentvid pri Ljubljani, 24. januar 1997. Jaz sem šesti v drugi vrsti nabornikov svojega voda. Lastnik fotografije: Oddelek za odnose z javnostmi GŠSV 62 6.3.) Drugo gradivo: 1. Kopija 7. strani beležke 63 (19. 4. 2012): pisava. 2. Kopija dopisa načelniku Oddelka Slovenske vojske za odnose z javnostmi Simonu Korezu z dne 27. 4. 2012. 64 3. Kopija odgovora Janija Krošla iz Oddelka za odnose z javnostmi GŠSV z dne 16. 5. 2012. 65
