Dokument

Transcription

Dokument

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
MAGISTRSKA NALOGA
MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE
MARTINA OZIMEK
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
MAGISTRSKA NALOGA
RAZVOJ PODPORNIH SISTEMOV ZA
REŠEVANJE POTREB STAREJŠIH V OBČINI
KAMNIK
Mentor: doc. dr. Dušan Caf
Somentor: izr. prof. dr. Matej Makarovič
Novo mesto, maj 2011
MARTINA OZIMEK
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Martina Ozimek, študentka FIŠ Novo mesto, v skladu z določili statuta FIŠ izjavljam:




da sem magistrsko nalogo pripravljala samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v
magistrski nalogi,
da dovoljujem objavo magistrske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na spletni
strani FIŠ oz. v digitalni knjižnici FIŠ (obkroži odločitev):
o takoj,
o po preteku 12 mesecev po uspešnem zagovoru,
o ne dovoljujem objave na spletni strani oz. v elektronski knjižnici FIŠ zaradi
prepovedi organizacije, v sklopu katere je bil pripravljen empirični del naloge.
da je magistrska naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki identična tiskani verziji,
da je magistrska naloga lektorirana.
V Novem mestu, dne 10. maj 2011
Podpis avtorice
ZAHVALA
Pri magistrski nalogi so mi pomagali:
-
mentor docent dr. Dušan Caf,
-
somentor izredni profesor dr. Matej Makarovič,
-
lektorica in prijateljica Ivanka Učakar, prof. slov.,
-
prijatelj mag. Roman Rener, univ. dipl. inž. geod.,
-
družina - Matjaž, Urška, Maruška in Špela ter mama Fani in oče Franc.
Zaradi teh ljudi sem uspela napisati nalogo v taki obliki kot je in se jim za vso
pomoč iskreno zahvaljujem.
POVZETEK
Naloga se ukvarja s problematiko staranja prebivalstva in implementacijo novega modela
izvajanja pomoči starejšim s prostovoljnim delom in samopomočjo. Model temelji na sožitju
generacij in vpeljuje inovativne IK rešitve za podporo prostovoljstvu in pomoči starejšim.
Občinski model upošteva podatke, pridobljene iz državnih virov in iz lastne ankete. Preko spleta
se lahko starejši in njihovi svojci informirajo o različnih možnostih storitev za starejše,
dosegljivih v njihovem okolju. Z zbiranjem pripomb se izvaja tudi evalvacija modela.
Model je enostaven, ker povezuje že delujoče oblike prostovoljstva v enotno mrežo in ne zahteva
velikih finančnih vložkov. Povečuje se dostopnost starejših oseb do brezplačnih storitev na domu
ter vključevanje mladih v prostovoljno delo. Model prispeva k zmanjšanju stigmatizacije starejših
in omogoča sodelovanje vseh generacij za boljše življenje starejših oseb domačem okolju.
KLJUČNE BESEDE
Staranje, pomoč starejšim osebam, IKT, prostovoljno delo, koordinacija, lokalni nivo.
ABSTRACT
This paper deals with the problems of population ageing and the implementation of a new model
for providing aid to the elderly by means of voluntary work and self-help. The model builds on
symbiotic relationship between generations, and at the same time also introduces innovative IC
solutions in order to support voluntary work and to provide aid to the elderly. The municipality
model takes the concrete data both from national sources and from our own questionnaire into
account. The elderly and their families can get online information regarding various possible
services which can be found in their local environment, available to the elderly. The evaluation of
the model will be rendered possible by collecting comments and observations online.
The model is simple in the way that it implements a concept of amalgamating earlier voluntary
activities into one single network, and demands little financial input. Free home services are thus
becoming increasingly more accessible to the elderly and so is the integration of the youth in
voluntary work. The model contributes to the destigmatisation of the elderly, and through
participation and activity of all generations enables the elderly to raise the quality of their lives in
a homely environment.
KEY WORDS
Ageing, providing aid to the elderly, ICT, voluntary work, coordination, local level.
KAZALO
1 UVOD
...................................................................................................................................... 1
1.1 Ozadje problema in izhodišče................................................................................................ 2
1.2 Namen in cilji naloge............................................................................................................. 3
1.3 Metodologija.......................................................................................................................... 4
1.4 Vsebina naloge ...................................................................................................................... 6
2 STARANJE .................................................................................................................................. 7
2.1 Opredelitev osnovnih pojmov ............................................................................................... 7
2.2 Psihološki pogled na staranje ................................................................................................ 9
2.2.1 Zadovoljstvo z življenjem ................................................................................................ 9
2.2.2 Soodvisnost in odgovornost generacij .......................................................................... 11
2.3 Svet, OZN - ugotovitve, priporočila ter razvoj .................................................................... 12
2.3.1 Ocena stanja: globalno, Evropa, lokalno..................................................................... 13
2.4 Opis in ocena stanja v Sloveniji .......................................................................................... 14
2.5 Alternativne oblike, skupine za samopomoč, deinstitucionalizacija ................................... 17
3 OBČINA KAMNIK ................................................................................................................... 19
3.1 Demografska struktura občine Kamnik ............................................................................... 19
3.2 Stanje varstva starejših v občini Kamnik ............................................................................ 21
3.3 Priprava za anketiranje ........................................................................................................ 23
3.4 Izbor in šolanje anketarjev................................................................................................... 23
3.4.1 Podpis izjave pred začetkom anketiranja ..................................................................... 24
3.4.2 Naslovi za ankete .......................................................................................................... 24
3.5 Izvedba ankete ..................................................................................................................... 25
3.5.1 Telefonska napoved obiska ........................................................................................... 25
3.5.2 Izvedba .......................................................................................................................... 25
3.6 Rezultati anketnega vprašalnika in razprava ....................................................................... 25
3.6.1 Vnos podatkov v program SPSS 15.0 ........................................................................... 25
3.6.2 Obdelava podatkov ....................................................................................................... 26
3.6.3 Rezultati in interpretacija rezultatov ............................................................................ 26
3.7 Zaključek ............................................................................................................................. 40
4 PREGLED PODPORNIH IKT NAPRAV ZA OSTARELE ..................................................... 41
4.1 Stanje uporabe IKT storitev................................................................................................. 42
4.1.1 Uporaba IKT v EU in v Sloveniji ................................................................................. 43
4.1.2 Več uporabnikov IKT med mlajšimi in bolj izobraženimi osebami .............................. 43
4.2 Pregled in predstavitev izbranih IKT rešitev ....................................................................... 44
4.2.1 Delovanje sistema pomoči ............................................................................................ 46
4.2.2 IKT rešitve za starejše v Sloveniji................................................................................. 46
4.2.3 Mobilni telefon.............................................................................................................. 47
4.2.4 Osebni računalnik ........................................................................................................ 48
4.2.5 Uporaba video kamere za nadzor na daljavo............................................................... 49
4.2.6 Uporaba globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS) .................................... 49
4.3 Zaključek ............................................................................................................................. 53
5 RAZVOJ SKUPIN ZA SAMOPOMOČ IN PROSTOVOLJNO DELO ................................... 55
5.1 Nastanek skupin in socialni kapital družbe ......................................................................... 55
5.2 Praktično delo - oblikovanje skupin .................................................................................... 57
5.2.1 Pregled delujočih skupin v kamniški občini ................................................................. 57
5.2.2 Ustanovitev dveh skupin starejših in izvedene aktivnosti ............................................. 58
5.3 Izobraževanje in koordinacija.............................................................................................. 59
5.3.1 Metoda in model dela ................................................................................................... 62
5.3.2 Predstavitev koordinacije institucij na področju starejših v občini Kamnik................ 63
5.5 Zaključek ............................................................................................................................. 64
6 PREDLOG MODELA POMOČI STAREJŠIM ......................................................................... 64
6.1 Predlog razvoja novih storitev in ukrepov za spodbujanje aktivnega staranja .................... 65
6.2 Predlog vzpostavitve Centra za starejše v občini Kamnik .................................................. 65
6.2.1 Uporaba IKT za podporo Centru za pomoč starejšim ................................................. 67
6.2.2 Informacijska točka za starejše Kamnik ....................................................................... 67
6.3 Predlog sistema izobraževanja – medgeneracijska pomoč .................................................. 68
6.3.1 Spoznanja iz ankete ...................................................................................................... 68
6.3.2 Primarni cilji ................................................................................................................ 68
6.3.3 Predlog osnovnih področij izobraževanja .................................................................... 69
6.3.4 Predlog vsebin izobraževanja....................................................................................... 69
7 PREDSTAVITVE IN PROMOCIJA OPRAVLJENEGA DELA .............................................. 69
7.1 Promocijski dogodki ............................................................................................................ 71
8 SKLEPNE MISLI IN PREDLOGI ZA NADALJEVANJE DELA ........................................... 75
8.1 Delovanje, vzdrževanje in vsebinska nadgradnja spletne informacijske točke za starejše v
občini Kamnik ...................................................................................................................... 76
8.2 Razvoj skupin za samopomoč in prostovoljno delo ............................................................ 76
8.3 Izvedba predavanj in izobraževanj ter koordinacija institucij ............................................. 77
8.4 Vzpostavitev svetovanja za starejše v občini Kamnik......................................................... 77
8.5 Razvoj dveh programskih modulov in razvoj za vsebinsko podporo na terenu .................. 77
9 LITERATURA IN VIRI............................................................................................................. 79
PRILOGE
KAZALO GRAFOV
Graf 2.1: Starostna sestava prebivalstva Slovenije po spolu, projekcija prebivalstva Europop
srednja varianta, 2008 in 2060. ....................................................................................... 15
Graf 2.2: Starostna piramida s podatki o številu ljudi, starih 95 let, v letu 1990. ......................... 16
Graf 2.3: Starostna piramida s podatki o številu ljudi, starih 95 let, v letu 2010. ......................... 16
Graf 3.1: Rast prebivalstva glede na trend 2006-2010 v občini Kamnik. ..................................... 20
Graf 3.2: Spol anketirancev. .......................................................................................................... 26
KAZALO SHEM
Shema 4.1: Model komunikacij med udeleženci v procesu organiziranja pomoči na domu. ....... 45
Shema 4.2: Model rešitve koordinacije različnih obiskov pri starejši osebi - oskrbovancu
na domu z izvajanjem programa Lifeline - rdeči gumb.............................................. 46
Shema 5.1: Lok podpore in pomoči. ............................................................................................. 61
KAZALO SLIK
Slika 1.1: Subjektivno doživljanje starosti. ................................................................................... 10
Slika 3.1: Pogled na mesto Kamnik............................................................................................... 19
Slika 4.1: Naprava v obliki ure - deluje kot klic v sili, omogoča določitev lokacije. ................... 51
Slika 5.1: Tri skupine mladih prostovoljcev na Festivalu prostovoljstva v Ljubljani ................... 62
Slika 5.2: S prostovoljci in mentorji na Brdu pri Kranju s predsednikom države, dr. Danilom
Türkom. ......................................................................................................................... 62
Slika 7.1: Ljudje odprtih rok - dobrotniki 2010, Naša žena in MDDSZ. ...................................... 70
Slika 7.2: Mladi in stari drug drugega bogatijo s svojim znanjem in izkušnjami, povezuje jih
srednja generacija.......................................................................................................... 71
Slika 7.3: Ustanovitev skupine za samopomoč in prostovoljno delo v Stranjah........................... 71
Slika 7.4: Medgeneracijsko srečanje v prostorih osnovne šole. .................................................... 71
Slika 7.5: Starejši in ljudje s posebnimi potrebami so se obiska mladih zelo razveselili.............. 72
Slika 7.6: Obisk predstavnikov skupin mladih prostovoljcev na Radiu Slovenija........................ 72
Slika 7.7: Snemanje prispevka Časovna banka za oddajo Preverjeno na POP TV ....................... 72
Slika 7.8: Predstavitev na Bledu. ................................................................................................... 73
Slika 7.9: Predstavitev metode v Rogaški Slatini .......................................................................... 73
Slika 7.10: Predstavitev metode v Rogaški Slatini. ....................................................................... 73
Slika 7.11: Predstavitev na mednarodni konferenci ISIT2010. ..................................................... 73
Slika 7.12: Predstavitev na posvetu Neodvisnost v starosti. ......................................................... 74
KAZALO TABEL
Tabela 3.1: Izbor naselij v občini Kamnik z več kot deset prebivalci, v starosti nad 60 let po
petletnih pragovih; junij 2010..................................................................................... 21
Tabela 3.2: Izobrazbena raven v anketi sodelujočih oseb ............................................................. 26
Tabela 3.3: Rezultati logistične regresije za napoved redkih stikov s prijatelji. ........................... 28
Tabela 3.4: Ocena kvalitete odnosov............................................................................................. 29
Tabela 3.5: Pobuda za kontakte znotraj socialne skupine. ............................................................ 29
Tabela 3.6: Ocena umeščenosti v socialno mrežo. ........................................................................ 29
Tabela 3.7: Preživljanje običajnega dne. ....................................................................................... 29
Tabela 3.8: Rezultati enosmerne analize variance skupin oseb, določenimi s pomočjo
klastrske analize. ......................................................................................................... 30
Tabela 3.9: Potrebe po pomoči pri skupini sodelujočih oseb. ....................................................... 31
Tabela 3.10: Pripravljenost za nudenje pomoči............................................................................. 32
Tabela 3.11: Rezultati logistične regresije za napoved pripravljenosti za prostovoljno delo. ...... 32
Tabela 3.12: Ocena zdravstvenih uslug javnega zdravstva. .......................................................... 33
Tabela 3.13: Pogostost obiskovanja različnih ustanov. ................................................................. 35
Tabela 3.14: Viri pomoči pri obiskovanju različnih ustanov. ....................................................... 35
Tabela 3.15: Viri informacij o lastnih pravicah. ............................................................................ 36
Tabela 3.16: Viri pomoči pri urejanju formalnih zadev. ............................................................... 36
Tabela 3.17: Načini preživljanja prostega časa. ............................................................................ 38
Tabela 3.18: Pomen uporabe tehničnih pripomočkov za sodelujoče v anketi............................... 39
Tabela 3.19: Izraženost potreb v primerjalni in študijski skupini. ................................................ 39
1 UVOD
Skrb za starejše oziroma stare ljudi v praksi odpira razvoj novih inovativnih konceptov- modelov
na lokalni ravni. Kvalitetne rešitve je mogoče pridobiti na osnovi dobrih praks, ki vključujejo več
korakov: sledenje, analizo, evalvacijo in prenovo. V današnji družbi zasledimo predvsem dve
ključni spremembi: pomanjkanje virov in spremembo socialnih odnosov (funkcije družine).
Te entitete nas vodijo v razmišljanja in iskanja novih možnosti za konkretne potrebe:
spremenjeno stanje v družbi, gospodarske in politične spremembe današnjega časa so privedle do
tega, da za stare ljudi njihove družine ne morejo več poskrbeti. Pričujoče delo je zapis, kako s
sodobnimi pripomočki ohraniti in na novo oblikovati medsebojne odnose med generacijami in
kako omogočiti ostarelemu človeku, da si kar najbolj mogoče dolgo ohrani kvalitetno bivanje v
okolju, ki ga je vajen.
»Pravzaprav je edina razlika med mladim človekom na višku svojih moči in med zelo
starim človekom, ki je že povsem betežen, čas.« (O'Donohue)
Vse naše življenje je srečevanje z ljudmi, naravo… predvsem pa s samim seboj. Zato so za
kakovost življenja naši medsebojni odnosi zelo pomembni. Od njih je odvisno, kako se
počutimo, kako smo zadovoljni s svojim življenjem. Nihče noče biti sam. Osamljenost je eden
največjih problemov današnjega časa. Ni namen te naloge pisati o osamljenosti, temveč o skrbi
vsakega od nas in lokalne skupnosti, da do nje ne pride pri nikomer, še posebej pa ne pri starih
ljudeh.
Razvoj podpornih sistemov za stare in starejše osebe je zaradi staranja prebivalstva in
obvladovanja stroškov ena od pomembnih evropskih prioritet. Razvoj sodobnih oblik bivanja
starejših gre v Evropi v dve smeri: prva so oblike bivanja, ki so vezane na ključna pojma
»ambulantno« in »vezano na lokalno okolje«; druga smer vodi v temeljito posodabljanje domske
oskrbe starejših oseb.
V Sloveniji imata v okviru organizirane mreže pomoči staremu človeku glavni vlogi
institucionalno varstvo ter pomoč na domu. Slednjo potrebujejo ljudje, ki ne zmorejo več
opravljati temeljnih življenjskih aktivnosti, da bi ostali v svojem življenjskem okolju. Dostop do
teh storitev je (žal) odvisen od formalne in geografske dostopnosti. Če ta ni mogoča (v nekaterih
krajih se pomoč na domu sploh ne izvaja, občine storitev financirajo v različnem obsegu itd.), bi
moral biti na voljo dobro organiziran in podprt sistem pomoči, ki bi bil dostopen vsem. Načela
1
etike skrbi, kakršna sta pozornost in odzivnost, se lahko udejanjajo le v dialogu med vsemi
udeleženimi in zainteresiranimi (Leskošek, 2003:46).
Področje naše raziskave smo omejili na lokalno okolje občine Kamnik 1. Obstoječi sistem pomoči
za starejše smo nadgradili s koordinacijo lokalnih institucij, z usmeritvijo razvoja v informacijsko
komunikacijske storitve in v nove storitve samopomoči in prostovoljstva ter razvijanja novega
sobivanja. V sistem pomoči smo vključili vse generacije, v še posebej aktivno vlogo pa mlade od
14 do 25 let in starejše od 65 let.
Ker je ta inovativni koncept z implementacijo izšel iz konkretnih potreb lokalnega nivoja, nima
urejenih zakonskih podlag in s tem nima urejenega financiranja. Področje bi bilo potrebno
sistemsko urediti ter storitve umestiti v okvir javne službe, saj bomo le tako potencialnim
uporabnikom zagotavljali vse storitve po znani, dostopni in primerljivi ceni.
1.1 Ozadje problema in izhodišče
Ozadje problema je preprosto dejstvo, da smo evropski narodi soočeni s staranjem prebivalstva,
pričakovano daljšo življenjsko dobo in upadom rojstev. V Evropi govorijo o tako imenovani
srebrni generaciji (angl. Silver age generation), ki vključuje vse osebe, starejše nad 50 let.
Problem staranja prebivalstva se približuje izjemno hitro. Slovenija bo to občutila kot ena izmed
prvih držav v Evropi zaradi dveh dejstev: majhnega števila prebivalstva in majhne natalitete
(rodnosti).
Eurostat je v konvergenčnem izračunu števila prebivalcev v EU za Slovenijo za leto 2060
napovedal 1.778.573 prebivalcev (zmanjšanje za približno 300.000 prebivalcev v primerjavi z
letom 2010). (Vertot, 2008) Zaradi omejenih virov in obvladovanja stroškov problematika
zahteva razvoj učinkovitih ukrepov, seveda ob poznavanju dejanskih lokalnih podatkov.
Določene storitve, kjer bo obstajal interes stroškovne učinkovitosti, bodo lokalna področja (na
primer več občin) razvijala skupaj.
Starejšim je mogoče pomagati z izbrano informacijsko komunikacijsko tehnologijo (v nadaljnjem
besedilu se uporablja kratica IKT) - a katera je sploh na razpolago, koliko stane in jo bodo starejši
sploh znali in hoteli uporabljati? Ljudje radi ostajamo v okolju, kjer bivamo, saj so zgrajene
Kamnik je občina bivališča avtorice. Več podatkov o občini na spletnih straneh - vir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Kamnik in v kasnejših poglavjih naloge.
1
2
socialne mreže eden od pogojev za kvalitetno življenje. Drugače povedano, radi se dobivamo s
prijatelji in kaj zanimivega počnemo.
Zanima nas, kako se spopadamo s problemi dolgožive družbe 2 v Sloveniji in na lokalnem
področju občine, kjer prebivamo. Naša izhodišča so konkretne potrebe starejših ljudi in iskanje
dobrih načinov pomoči za podaljšanje njihovega kakovostnega življenja v domačem okolju.
1.2 Namen in cilji naloge
Glavni namen naloge je vzpostavitev lokalnega sistema pomoči starejšim osebam s podporo IKT
v občini Kamnik. Učinkovita strategija in model funkcioniranja občine Kamnik mora biti
prilagojen potrebam občanov in možnostim financiranja iz različnih virov: državnih, občinskih in
lastnih. Dejstvo je, da samo ukrepi na ravni države ne bodo v celoti rešili problemov na lokalni
ravni občine. Slednja je zato prisiljena izdelati lokalni model, ki bo vključeval nove ideje in
razvoj novih storitev, svetovanje, nove načine sobivanja, večje aktiviranje samopomoči in
prostovoljstva ter vključevanje celotne strukture prebivalstva v reševanje problematike staranja.
Naši objektni cilji zajemajo pregled in analizo obstoječega stanja, pregled in predloge primernih
IKT storitev in izdelkov za starejše ljudi, razvoj skupin za samopomoč in prostovoljno delo za
podporo starejšim, pripravo lokalne testne spletno-informacijske točke za starejše osebe z
aktivnimi spletnimi moduli in predlogom centra za koordinacijo.
Na naši poti k zastavljenim ciljem smo postavili sledeče trditve, ki jih bomo preko rezultatov
ankete in dela na terenu lahko ovrgli ali potrdili.
1. Starajoči se človek je lahko kakovostno vključen v družbo.
2. Pomoč, sožitje in izobraževanje med generacijami so dobre rešitve za kakovostno staranje.
3. IKT je pomembno orodje kot dopolnilo storitvam za kakovostno bivanje ostarelih v domačem
okolju.
Dolgoživa družba je izraz, ki smo ga prvič javno zasledili na 45. izredni seji Državnega zbora RS (ibid, 2004:
poved 67 v sobesedilu): »Ključni razvojni izzivi, ki so pred nami, so nedvomno globalizacija, aktivno delovanje v
mednarodni skupnosti, na znanju temelječa družba, dolgoživa družba in seveda upravljanje kompleksnih družb.«
Dolgoživa družba nastaja kot posledica pojava staranja družbe.
Staranje družbe je sledilo kot »stranski proizvod« razvojnih sprememb v industrijskih družbah: manjša umrljivost in
podaljševanje življenjske dobe zaradi izboljšanja življenjskega standarda in zdravstvenih razmer ter zmanjševanje
rojstev in usmerjanja življenja v nuklearno družino. Staranje prebivalstva je novejši demografski pojav, saj se je
povečanje deleža starih ljudi med vsemi prebivalci v izrazitejši obliki pojavilo šele v dvajsetem stoletju. (Hojnik
Zupanc 1999:39)
2
3
4. Samostojnost ostarelih/starejših/starih ljudi 3 je povezana s sposobnostjo za pomoč drugim
ljudem.
5. Kakovostno življenje ostarelih je povezano z njihovim ekonomskim položajem.
6. Za kakovostno življenje ostarelih je najpomembnejša njihova socialna mreža.
7. Ostareli se zavedajo pomembnosti skrbi za svoje telesno, duševno in duhovno blaginjo.
8. Ostareli se znajo informirati in izbirati različne pomoči, ki jih ponuja družba.
1.3 Metodologija
Strategija raziskovanja je bila realizirana v kombinaciji kvantitativne in kvalitativne metode. V
konkretno delo nam je uspelo umestiti pozitivistično in fenomenološko paradigmo, saj smo
upoštevali prednosti in pomanjkljivosti obeh ter s pridobljenimi spoznanji konkretno delovati v
okolju.
Pri kvantitativni analizi smo identificirali splošne vzorce in odnose, testirali teorijo in izdelali
napovedi. Za ta namen smo izdelali anketo, kjer smo kombinirali vprašanja odprtega in vprašanja
zaprtega tipa. (Priloga 1)
Anketo smo najprej preizkusili. Anketar se je po telefonu ali osebno odgovoril za obisk.
Anketirani osebi je postavljal vprašanja, odgovore je takoj zapisoval na anketni list, anketa je v
povprečju trajala 45 minut. Poskusno je nanjo odgovorilo 7 starejših občanov Kamnika. Po
konzultacijah z anketarji, ki smo jih predhodno tudi usposobili (prvi stik, jasna komunikacija,
razlagalna podvprašanja, takojšnje zabeležke), smo nekatera vprašanja poenostavili oziroma jih
preoblikovali.
Naslove anketirancev in anketirank smo pridobili preko socialnih mrež članov Društva
upokojencev Kamnik in Doma starejših občanov Kamnik ter prostovoljcev. Po seznamu (80
imen) smo vsa imena premešali in izbirali vsako tretje ime. Po izbiri določenega imena, smo ime
vrnili na seznam in ponovno premešali vsa imena. Če je bilo ponovno izbrano, smo izbrali
naslednjega. Tako smo izbrali naslove petdesetih kandidatov za anketiranje in deset rezervnih, če
kateri od izbranih ne bi želel odgovarjati. Najmlajši udeleženec je bil star 57 let, najstarejši 91.
3
Terminologija ni določena, v literaturi se uporabljajo vsi izrazi enakovredno.
4
Po podpisu izjav glede zaščite osebnih podatkov, v kar nas zavezuje Zakon o osebnih podatkih
(ibid, Ur.l. RS, št. 86/2004), smo anketirali 50 starejših oseb na področju občine Kamnik.
Dobljene podatke (odgovore v anketi) smo vnesli v program SPSS 15.0 in opravili statistično
analizo. Uporabili smo neparametrične (Spearman ρ, Mann-Whiteny U, Kurskal-Waliis H,
klastrska analiza (χ2 mera, združevanje za zagotavljanje največje podobnosti znotraj skupin) in
parametrične postopke (t-test, enosmerna analiza variance, večsmerna analiza variance, logistična
regresija). Njihove odgovore smo primerjali z rezultati ankete Starejši za starejše kamniškega
področja 4, ki ga izvaja Društvo upokojencev Kamnik za Zvezo društev upokojencev Slovenije
(N=2182). Iz korelacije odgovorov smo sklepali na povezanost med spremenljivkami.
Implementirali smo inovativno komunikacijsko metodo 'ozimek' - odprto za inovativno
medgeneracijsko edukacijo s komunikacijo. Uporabili smo individualno delo, skupinsko delo,
sodelovanje s prostovoljci, mreženje in povezovanje več socialnih omrežij in institucij med seboj.
Metodo 'ozimek' lahko opišemo s sedmimi načeli in velja za delo s skupinami za samopomoč in
prostovoljno delo: 1. pridi v skupino, 2. učimo se poslušati, 3. spoštujmo prisotnost drugačnih, 4.
postanimo odgovorni prijatelji, 5. spoznajmo prostovoljno delo, 6. pomagajmo, 7. učimo se z
drugimi. Za sistem in metodo dela s skupinami smo prejeli tudi dve državni nagradi
(Najprostovoljski projekt in Dobrotniki 2010), ter potrditev inovativne metode na Zavodu za
šolstvo republike Slovenije.
Veljavnost in zanesljivost naših zaključkov smo preverjali na terenu, preko pogovorov z
udeleženci, zapisi prostovoljcev v dnevnike. Za popolno evalvacijo in potrditev uspešnosti našega
modela bi bilo potrebno izvesti še poglobljena kvalitativna raziskovanja (študije primerov,
primerjava programov, ocenjevanje zvišanja kvalitete, evalvacijo preventive in dokumentacijo
razvoja v času).
Metoda zbiranja podatkov je posegala na obe paradigmatski polji, pozitivistično in
fenomenološko: najprej smo pregledali zbrane podatke v institucijah (Dom starejših občanov
Kamnik, Center za socialno delo Kamnik, Društvo upokojencev Kamnik, Zavod Pristan, Karitas,
Rdeči križ, oddelek za družbene dejavnosti Občine Kamnik), ki se ukvarjajo s starejšimi. Po
dobljenih podatkih o številu opravljenih storitev za starejše na izbranem področju, smo uporabili
4
Za namen te naloge so nam jih z dovoljenjem Zveze društev Slovenije odstopili na Društvu upokojencev Kamnik.
5
tehniko opazovanja na terenu (mladi prostovoljci (srednješolci in osnovnošolci) so poiskali
starejše v okolici njihovega bivanja, se z njimi pogovorili in se dogovorili za obiske, svoja
opažanja in dogovore so zapisali v prostovoljske dnevnike). Preko pogovorov z že dejavnimi
prostovoljci ter starejšimi, tako na domovih kot v Domu starejših v Kamniku - smo pridobili
dokaj jasen posnetek obstoječega stanja.
1.4 Vsebina naloge
V uvodnem poglavju predstavljamo področje raziskave, problem, ozadje problema in izhodišče
ter kratko vsebino naloge. V analitičnem delu naloge je predstavljena metodologija dela,
opredeljeni so osnovni pojmi, sledi pregled sistemov za starejše, z opisom rešitev in stanja v
Sloveniji.
V empiričnem delu je opis opravljene analize stanja na območju občine Kamnik in ovrednotenje
obstoječih rešitev (tretje poglavje). V četrtem poglavju je pregled podpornih informacijsko
komunikacijskih tehnologij za starejše (angl. aging support technology). Peto poglavje vključuje
razvoj prostovoljskih skupin za podporo starejšim, pregled načinov vzpostavitve in oblikovanja
skupin, podpore (supervizije) ter izobraževanja voditeljev skupin. Oblikovani sta bili dve novi
skupini starejših za samopomoč in prostovoljno delo, ki konkretno delujeta. S prostovoljstvom
razvijamo čut za sobivanje različnih generacij, humanitarnost, ponujamo možnost izobraževanja
ter pridobivanje veščin za zgodnjo pripravo na kakovostno starost. Z medgeneracijskim
srečevanjem se prenašajo znanja, pomeni pa tudi odpravljanje predsodkov in zadržkov do
posamezne generacije.
V šestem poglavju je izdelan predlog modela pomoči starejšim v občini Kamnik s predlogom
razvoja novih storitev ter izboljšave obstoječe ponudbe, predlog načina organizacije centra za
koordinacijo, predlog IKT podpore centru ter predlog sistema izobraževanja in ozaveščanja za
medgeneracijsko pomoč. Konkretni rezultat dela je tudi delujoča testna spletna stran informacijska točka za starejše v Kamniku (Info točka Kamnik, 2010) in testni modul za naročilo
prostovoljca preko spleta (Info točka Kamnik, 2010a).
V sedmem poglavju predstavljamo promocijo implementiranih rezultatov našega dela v lokalni in
strokovni javnosti. Sledijo še sklepne misli in predlogi za nadaljevanje dela v osmem poglavju.
6
V devetem poglavju so zapisani uporabljeni viri in literatura. V prilogah smo dodali anketni
vprašalnik, fotografije, sheme, podrobnejše analize, opise in zapise, ki pojasnjujejo trditve v
nalogi.
2 STARANJE
2.1 Opredelitev osnovnih pojmov
Starost in staranje sta dva različna procesa. Starost živega bitja je čas, ki je pretekel od trenutka
njegovega nastanka (Accetto, 1987: 20). Staranje je normalno dogajanje in proces, ki mu je
podvrženo vsako živo bitje. Začne se že ob rojstvu. V naši kulturi je sprejeto dejstvo, da
posameznik do tridesetega leta zori in se razvija, po tej starosti se začne slabšanje vseh organskih
sistemov (Miloševič Arnold in Poštrak, 2003: 2). Pri nekaterih se pojavi staranja začnejo prej, pri
drugih kasneje. To je odvisno od vsakega posameznika, od njegove dedne osnove in od načina
življenja: prehrane, gibanja, počitka in psiholoških faktorjev, predvsem zadovoljstva z
življenjem. Zelo pogoste so tudi različne 'starostne bolezni', najpogostejša in najbolj znana je
demenca (Kitwood, 2003: 25). Čeprav se v mlajših starostnih obdobjih ne zavedamo sprememb,
ki prihajajo z leti, se vsi staramo že od trenutka, ko smo se rodili.
O staranju obstaja cela vrsta različnih teorij, ki se med seboj razlikujejo glede na to, kateremu
vidiku človekovega življenja dajejo posamezni avtorji prednost.
Biološke teorije povezujejo procese staranja predvsem z vidnim upadanjem telesne zmogljivosti
človeka, ki nastopi pri posameznikih v različnih starostnih obdobjih in se konča s smrtjo.
Psihološke teorije govorijo o staranju kot o obdobju, v katerem se zmanjšujejo senzorične in
intelektualne funkcije človeka, zmanjšuje pa se tudi sposobnost za prilagajanje na nove
življenjske okoliščine.
Socialne teorije govorijo o staranju kot o pojavu, ko se človek začne umikati iz dotedanjega
aktivnega življenja in postaja pri zadovoljevanju svojih potreb vedno bolj odvisen od pomoči
drugih - staranje lahko definiramo kot »družinski projekt, ki zahteva prilagajanje vseh članov na
spreminjajoče se potrebe starega človeka« (Čačinovič Vogrinčič, 2000: 287). Najpogosteje
naletimo na teorijo zmanjšane aktivnosti, ki govori o tem, da staranje spremlja proces upadanja
aktivnosti. Med starimi ljudmi in družbo je vse manj interakcij. Človek se torej z leti umika v
zasebnost. Druga teorija, prvi nasprotna, je teorija aktivnosti ali teorija o kontinuiteti v starosti.
7
Njen avtor Atchley (v Mesec, 2000: 18) poudarja, da večina zdravih starih ljudi ostane dejavna
tudi v starosti. Vzdrževanje in razvijanje telesne, mentalne in socialne aktivnosti je nujno za
ohranjanje kvalitetnega življenja in uspešno staranje.
Z govorjenjem o starosti običajno mislimo na kronološko starost, ki jo merimo z leti življenja.
Funkcionalna starost pa je odraz biološke, psihofizične in socialne starosti posameznika.
Še v sedemdesetih letih je bila meja za določitev statistične starosti 60 let, sedaj pa je to 65 let.
Gerontologi (gerontologija je veda, ki preučuje starost in staranje; socialna gerontologija preučuje
socialne vidike staranja in starosti, vplive družbenih sprememb na staranje in starost in obratno)
za svojega začetnika štejejo Clarka Tibbitsa, ki je leta 1960 v Chicagu izdal obsežen Priročnik o
socialni gerontologiji. Začetnik slovenske gerontologije je prof. dr. Bojan Accetto. V šestdesetih
letih 20. stol. je izoblikoval in objavil načela sodobne socialne gerontologije (čim dlje ostati v
domačem okolju, omogočiti bivanje v domovih, v zdravju ali v bolezni se starega človeka ne sme
ločiti od drugih ljudi samo zato, ker je star). Isti avtor je mnenja, da je zaradi velikega števila
starih ljudi, ki so značilnost sodobnega razvitega sveta, gerontologija socialno medicinska
znanost 21. stoletja (Accetto, 1987: 5).
V tretje življenjsko obdobje, kot ga pojmujemo danes, se uvrščajo mladi in srednje stari ljudje
(65-74 let in 75 - 84 let), v četrtem življenjskem obdobju so »stari stari«nad 85 let (prim.
Ramovš, 2006: 86; Pečjak, 1998: 14; Hojnik Zupanc, 1999: 104-105).
Razumevanje staranja in starosti pod vplivom družbenih determinant, ki veljajo za posamezne
starostne skupine, lahko zavedejo ljudi, ki se poklicno ukvarjajo s pomočjo starejšim (na primer
socialni delavci), da razumejo stare ljudi kot nesamostojne, odvisne in zgolj pomoči potrebne
posameznike (Mali, 2008: 74). Dejstvo je, da staranje vsakomur prej ali slej prinaša določene
izgube na pomembnih življenjskih področjih. Od sposobnosti posameznika, da se prilagodi tem
izgubam in njegovih reakcij nanje, je v veliki meri odvisna kvaliteta njegovega življenja v
starosti. Subjektivne spremembe v procesu staranja sem avtorica opisala na primeru gospe F. v
Prilogi 2.
Statistični pogled na staranje v svetu je po Vertotovi (ibid, 2009) sledeč:
»Starostno skupino najstarejših sestavljajo osebe, ki so že dosegle starost 80 let in več. Ta
starostna skupina se na leto poveča za 3,8% in predstavlja več kot desetino (11%) števila
vseh starejših prebivalcev sveta. Do sredine 21. stoletja bo po pričakovanjih že petina vseh
starejših ljudi dosegla starost 80 let ali več. Število stoletnikov – teh je bilo v letu 1999
8
približno 145.000 – se bo do leta 2050 povečalo za 15-krat, na 2,2 milijona. Povedano
drugače: delež oseb, starih nad 60 let, ki danes obsega nekaj manj kot 11% od 6,9
milijarde svetovnega prebivalstva (739 milijonov leta 2009), se bo do leta 2050 po
predvidevanjih povečal na 22% oz. in jih bo predvidoma 2 milijardi (ko bo po
predvidevanjih vseh prebivalcev nekaj več kot 9 milijard). Skoraj vsak 10. prebivalec pa bo
takrat star že več kot 80 let. Če bo rodnost še naprej upadala, bo do leta 2050 v svetu prvič
v zgodovini več starejših ljudi kot otrok.«
2.2 Psihološki pogled na staranje
V 23-letni raziskavi sta Levy in Slade (ibid, 2002) ugotovila, da ljudje z bolj optimističnim
pogledom na starost živijo v povprečju sedem in pol let dlje kot tisti z manj optimizma.
Raziskave kažejo, da so najbolj pomembni psihološki dejavniki, ki podaljšujejo življenje oziroma
zavirajo starost: inteligentnost, pozitiven odnos do ljudi, dejavnost, pestrost življenja, dobro
razpoloženje, družabnost, usmerjenost v prihodnost, občutek koristnosti, srečen zakon ali
dolgotrajno razmerje (Požarnik, 1981: 12).
Odprtost, zlasti poddimenzija odprtosti za nove izkušnje, se povezuje s posameznikovim
prepoznavanjem ustreznih ciljev, posebej s prilagodljivostjo pri izbiri sredstev in strategij za
doseganje izbranih ciljev.
Starost lahko pojasni le majhen del spremenljivosti v osebnih značilnostih starostnikov. Vendar
so starostni nagibi k nefunkcionalnosti lahko pojasnjeni tudi kot vrsta starostnikovih odzivov na
kronični stres, povezan s staranjem. Sicer so pa posameznikova prepričanja in življenjske
izkušnje tisto, kar vodi njegova razmišljanja o sebi in vplivajo na način reakcij. Strategije
spoprijemanja s stresom so lahko pozitivne (vztrajanje, pridobivanje informacij) ali regresivne
(izguba smisla, prilagoditev na dano). Vsekakor pa vplivajo na vzorce spoprijemanja s težavami.
2.2.1 Zadovoljstvo z življenjem
Zadovoljstvo z življenjem v pozni odraslosti raziskovalci opredeljujejo v smislu objektivnega
niza socialno-materialnih meril, ki določajo pogoje posameznikovega življenja in potencialno
prispevajo h kakovostnemu življenju starostnikov (npr. primerno stanovanje, dostopnost
zdravstvenih in socialnih storitev, zadostna pokojnina, priložnosti za socialno interakcijo) ter v
smislu posameznikovih življenjskih izkušenj, t. j. subjektivnih ocen njegovih življenjskih
9
pogojev. Empirični podatki kažejo, da starostniki v povprečju niso nezadovoljni, kljub temu, da
se soočajo z večjimi telesnimi in socio-ekonomskimi težavami. Osredotočeni so predvsem na
sedanjost, večina jih niti ne razmišlja o smrti in umiranju. Rezultati mnogih študij tudi kažejo, da
se osebnost v primerjavi s telesnimi, zaznavnimi, gibalnimi in spoznavnimi sposobnostmi
spreminja v precej manjši meri (Umek, Zupančič, 2004: 758).
Objektivna in subjektivna merila za presojanje življenjskih pogojev se med seboj povezujejo (glej
Sliko 1.1), vendar se navadno ne prekrivajo v veliki meri, saj se posameznikovi standardi in/ali
potrebe ne ujemajo vedno s standardi strokovnjakov, institucij, socialnih in zdravstvenih služb.
Slika 1.1: Subjektivno doživljanje starosti.
Vir: Baloo - Rex May, 2010. (prevod avt.)
Nizke negativne - a značilne povezave s starostjo je slovenska avtorica (Giodani, 2003) odkrila
na posameznih področjih življenjskega zadovoljstva. Z naraščajočo starostjo so postajali
udeleženci vse manj zadovoljni ob intenzivnem izražanju tako pozitivnih kot negativnih čustev.
Izražanje čustev so pojmovali kot manj primerno in zaželeno. Evropski portal (AGE Platforma,
2010) ugotavlja, da so starejši nezadovoljni z njihovo podobo v medijih; predvsem zato, ker so
na zunaj (v medijih) predstavljeni kot breme za družbo, ker je njihova vloga pri mlajših ljudeh
10
pogosto podcenjena in ker je njihov prispevek k medgeneracijski solidarnosti mnogokrat
spregledan.
Splošne ugotovitve o življenjskem zadovoljstvu starostnikov pa so razmeroma optimistične, saj
posamezniki celo v kontekstu vse večjih in številnejših objektivnih življenjskih omejitev
ohranjajo svoje življenjsko zadovoljstvo še v pozno starost, in sicer s postopnim prilagajanjem,
spreminjanjem meril za primerjavo sebe z drugimi, z zniževanjem želja in z drugimi strategijami
upravljanja z življenjem - na primer osebnimi konjički, motiviranostjo za povezovanje z drugimi
ljudmi (Umek, 2004).
2.2.2 Soodvisnost in odgovornost generacij
Na družbeni ravni vsi živimo v soodvisnosti. Odločitev ene generacije ima posledice še za
mnoge, ki prihajajo za njo. Globalno segrevanje ozračja, prevelike emisije toplogrednih plinov v
ozračju, vojne, uporaba jedrske energije, vzpostavljanje vladavine kapitala, ustvarjanje globalnih
neenakosti in revščine, zmanjševanje pravic, spodbujanje sovraštva in podobno imajo nedvomen
učinek na življenje bodočih rodov. V tem smislu generacija na oblasti nosi vso odgovornost za
svoje odločitve. Ker pa se spremembe dogajajo skozi desetletja, je ta odgovornost abstraktna in
predvsem odvisna od zavesti tistih, ki sprejemajo odločitve. Na tej ravni je torej soodvisnost
generacij stvar zavedanja o učinkih lastnih odločitev na druge, gre torej za splošno etiko ravnanja
(Makarovič in Adam, 2001: 376).
Podobno je na skupnostni ravni, le da se tukaj posledice vidijo prej in imajo konkretnejše učinke.
Oddaja skupnostih prostorov v najem zasebnikom za profitne dejavnosti vpliva na zmanjšanje
skupnostnih dejavnosti in s tem na manjšanje socialnega kapitala. Podobno velja za igrišča ali
parke. Komunalna urejenost skupnosti olajša dostopnost in zagotavlja večjo kakovost življenja,
soodločanje in delitev moči sta ključni pri zagotavljanju doseganja skupnih ciljev, ustvarjanje
solidarnosti in spodbujanje soseske pomoči in podpore pomaga pri večanju zaupanja (Prijatelj,
2002: 65).
Narava soodvisnosti na osebni ravni je pogosto odvisna od procesov na družbeni in skupnosti
ravni, obratno pa ne velja v tolikšni meri. Na osebnem odnosu se razširjajo širši družbeni procesi,
težko je imeti dobre medosebne odnose v zaprtih skupnostih, ki temeljijo na sovraštvu do
drugega. Vendar je ravno osebni odnos tisti, kjer soodvisnost dobiva konkretne oblike podpore in
11
pomoči v težavah in stiskah ali pa preprostega prijateljstva, zaupanja, veselja in drugih čustev, ki
so potrebna za kakovostno življenje (Ramovš, 2000: 320).
»V soodvisnosti torej živimo, ne glede na to, ali se pri tem dobro razumemo ali ne.
Soodvisnost je dejstvo, ki pa omogoča odgovorno ravnaje le takrat, ko je povezana s
sožitjem ali zavedanjem o medsebojnih vezeh in posledicah odločitev na druge ljudi. Sožitje
je torej stvar zavedanja o skupnosti, zavesti o sobivanju in medsebojni odvisnosti ljudi.
Večja kot je individualnost, skrb samo zase, manjše je sožitje med ljudmi na sploh in med
generacijami še posebej. Bolj kot so pomembni osebni prestiž, osredotočenost na
materialno, družbeni statusi in položaji, manj je pozornosti do tistih, ki nimajo dostopa do
teh položajev« (Leskošek, 2004: 1).
2.3 Svet, OZN - ugotovitve, priporočila ter razvoj
V razvitem svetu in članicah Unije se zavedajo potrebnih sprememb v ravnanjih in posebej v
pričakovanjih ljudi ter razmišljajo o deinstitucionalizaciji skrbi in organizacije pomoči osebam s
posebnimi potrebami na način prenosa dolžnosti in opravil 'navzdol', na lokalno raven, na tako
imenovano 'community-base care' 5. (Lokalna skrb za ostarele, 2010)
Prav na teh relacijah in ravneh je prišlo do pomembnih neskladij v pripravi in uresničevanju
dogovorov. Razvojni milenijski cilji (ibid, 2000) o odpravi lakote, oskrbi z vodo, zdravju za vse se ne uresničujejo. Nastale so nove formacije, kot je BRIC 6, ki hočejo večjo politično težo.
Težava je v splošnosti stališč in prizadevanj, ki naj bi veljala in bila sprejete od vseh za vse
države. Madridska deklaracija ali priporočila (ibid, 2010) za spremljanje demografskih podatkov,
sprejeta v ECE 7 in drugje, so tako največkrat neustrezno razumljena in upoštevana. Letna
Lokalna skrb za ostarele občane - učinkovita strategija in model funkcioniranja posamezne občine mora biti
prilagojen potrebam občanov in možnostim financiranja iz različnih virov: državnih, občinskih in lastnih. Samo
ukrepi na ravni države ne bodo rešili problemov na lokalnem nivoju občine. Slednja je zato prisiljena izdelati lokalne
modele, ki bodo vključevali nove ideje in razvoj novih storitev, svetovanje, nove načine sobivanja, večje aktiviranje
samopomoči in prostovoljstva ter vključevanje celotne strukture prebivalstva v reševanje problematike staranja.
6
BRIC - Kratica za gospodarstva Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske skupaj. To kratico so najprej uporabili v
poročilu Goldman Sachs, leta 2003, ko so razmišljali, da bodo do leta 2050 ta štiri gospodarstva bogatejša kot večina
takratnih glavnih gospodarskih sil.
7
UN/ECE - Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo je ena od petih regionalnih komisij Združenih
narodov. Ustanovil jo je Ekonomsko-socialni svet ZN leta 1947 in danes združuje skupno 56 držav: vse evropske
države, tudi ZDA, Kanado in Izrael. Njeno poslanstvo je pospeševanje trajnostnega razvoja in ekonomskega
sodelovanja med državami območja, predvsem prek usklajevanja nacionalnih politik, predpisov in praks. Pokriva
predvsem področja kot so trgovina, promet, okolje in urejanje prostora, trajnostna energija, ravnanje z gozdovi,
podjetniški razvoj in statistiko. (UNECE, 2010)
5
12
poročila iz vseh držav pa niso vedno ugodna 8. Boj proti lakoti in revščini 9 v svetu ne uspeva,
kriteriji se spreminjajo. Bistvena je ocena o hitrem in povečanem staranju v svetu dveh glavnih
hitrosti: razvita področja bolj počasi in z negativno demografsko rastjo, razvijajoča se področja
pa hitro ter seveda veliki reveži (okrog 800 mio prebivalcev na robu lakote). Število svetovnega
prebivalstva naj bi raslo do 2030, se ustavilo na 10 milijardah in se samo še staralo.
2.3.1 Ocena stanja: globalno, Evropa, lokalno
V svetu so največji globalizacijski izzivi:
Klimatske spremembe – okolje, spremenjen način bivanja in ravnanja na vseh ravneh,
pomanjkanje virov, energija ipd.
Finančna kriza - pomanjkanje virov, globalna povezanost ekonomij – recesije, nihanja, revščina,
nezaposlenost, prerazdelitve bremen.
Demografski razvoj – in vse politike, povezane z njim - na primer:
- zavarovanja za starost, pokojninski, zavarovalni sistemi, nadomestitvena stopnja dohodka v
pokoju;
- zavarovanja za zdravje za vse generacije;
- dolgotrajna oskrba za starejše generacije ter zavarovanja zanjo;
- druge naloge javnega sektorja ali države (splošne socialne naloge).
Stopnja relativne dohodkovne revščine in neenakost v skoraj vseh državah spremljajo in
sovplivajo na povečevanje kohorte vzdrževanih starejših (upokojencev, nezaposlenih ipd.).
Pospešen beg v pokoj je znan ob vsaki napovedani reformi, poleg tega se sedaj upokojuje
generacija, imenovana »baby boom 10«.
Vir je neobjavljeno poročilo skupine avtorjev iz Zveze društev upokojencev Slovenije, oddano kot del poročila
Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS za namen letnega poročanja po Madridski konferenci. (Poročilo
2008)
9
Prvi cilj: ustaviti skrajno revščino in lakoto. (I fight powerty, 2010)
10
Po drugi svetovni vojni je tudi Slovenija doživela t. i. "baby boom", ki je v statistični piramidi za leto 1971 viden
kot največja izboklina. V prvih letih po vojni se je v Sloveniji rodilo med 28.000 in 31.000 otrok, v obdobju od 1949
do 1953 pa absolutno največ otrok po drugi svetovni vojni, povprečno 34.000 letno. Strokovnjaki to razlagajo kot
kompenzacijo (oz. prelaganje rojstev iz časa vojne v čas po vojni) in kot posledico spremenjenih socialnih in
ekonomskih razmer.
Poleg izbokline povojnih "baby boom" generacij (danes so ti prebivalci stari 55-61 let) se v piramidi za leto 2008
pojavi še eno podobno povečanje, in sicer pri prebivalcih v starosti 26-32 let. To so potomci prve "baby boom"
generacije (otroci, ki so jih rodile ženske, stare povprečno 25 let) ter druga generacija priseljencev (otroci, ki so se
rodili priseljencem iz nekdanje Jugoslavije). Zaradi izrazitega zmanjševanja števila rojstev od sredine osemdesetih
let 20. stoletja dalje se piramida v spodnjem delu vedno bolj oži. V zadnjih treh letih opažamo trend povečane
8
13
Menimo, da je »evropski« pristop s štirimi stebri (prim. Four Pillars in the Fight against Poverty,
2008; Council Conclusions, 2008) za dobro socialno politiko ustrezen tudi za raven lokalne
skupnosti, torej tudi občino Kamnik. Stebri so socialne storitve (Social services), storitve
splošnega interesa (Services of general interest), minimalni dohodek (Minimum income) in
stanovanje, bivanje (Housing). Žal opisanih dobrih namenov ne konkretizirajo, Komisija pa
večkrat tudi spreminja smeri in dokumente.
Poleg tega predpostavljamo še druge stebre, poleg javnih in obveznih zavarovanj še razne
naložbene sklade in predvsem tista premoženja, ki so v obliki lastniških stanovanj.
Evropski svet je času krize v marcu 2010 sprejel nov dokument (Europe 2020, 2010), ga
usklajeval do junija 2010 in Svet ga je sprejel z zavezujočimi in manj zavezujočimi sklepi.
Lizbonski cilji so preoblikovani, zanimiva sta prvi in četrti (ibid, str. 11, 12):
»…zagotoviti 75-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti med 20 in 64 let,
tudi z večjo udeležbo mladih, starejših delavcev in nizko kvalificiranih delavcev ter boljše
vključevanje zakonitih priseljencev;
- izboljšati raven izobrazbe, zlasti s prizadevanji, da bi zmanjšali stopnjo osipa v šolah in da
bi povečali delež prebivalstva s terciarno ali enakovredno izobrazbo, ob upoštevanju
predlogov Komisije.«
Sprejeta je še zaveza za vse države članice, da bodo oblikovale svoje cilje (ibid, str. 1):
»V prvem letu nove strategije bodo države članice jeseni leta 2010 predstavile programe
nacionalnih reform, v katerih bodo podrobno opisani ukrepi, ki jih bodo sprejele za
izvajanje strategije. Te ukrepe bi bilo treba v celoti podpreti in v ta namen kot spodbudo
uporabiti vse ustrezne instrumente EU, vključno z inovativnimi instrumenti financiranja.«
2.4 Opis in ocena stanja v Sloveniji
Za stara prebivalstva, med taka danes štejemo tudi prebivalstvo Slovenije, je značilna oblika
starostne piramide, ki spominja na vazo. Zaradi manjšega števila rojstev, podaljševanja življenja
in posledično večanja deleža prebivalstva v višjih starostih postajajo vrhovi piramid vse bolj
kopasti (Graf 2.1). Spodnji deli, ki predstavljajo mlado prebivalstvo, pa se vse bolj ožijo. Ti
podatki bodo verjetno upoštevani v novejših dokumentih, saj v Programu razvoja varstva
rodnosti, ki ga strokovnjaki razlagajo kot posledico odlaganja rojstev pri ženskah, potomkah prve "baby boom"
generacije. (Šnuderl, Žnidaršič, 2009)
14
starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005 ne najdemo ustreznih
navodil - med drugimi podatki navajajo dejstvo, da skupine za samopomoč in prostovoljno delo
pomagajo le 1 % starejšim na njihovih domovih (ibid., 1997:15).
Graf 2.1: Starostna sestava prebivalstva Slovenije po spolu, projekcija prebivalstva
Europop srednja varianta, 2008 in 2060.
Vir: Vertot, 2009b: 46.
Zanimiva je primerjava porasta števila ljudi starih 95 let v letih od 1990, preko 2010 do 2060
(prim. Grafe 2.2, 2.3 in 2.4). Predvidevamo namreč, da je to starost, ko bi starejši res potrebovali
pomoč za urejanje in zadovoljevanje nujnih življenjskih potreb (Grafi 2, 3, 4). Vidimo, da število
toliko starih prebivalcev zelo naraste: od 152 v letu 1990, preko 659 v letu 2010 in po napovedi
(Šnuderl in Žnidaršič, 2010) jih bo leta 2060 kar 4943. Obenem število otrok oziroma odraslih, ki
bi lahko skrbeli za stare, pada.
To pa pomeni, da bodo morali že ljudje v srednjih letih (50+) zelo dobro vedeti, kako in kje bodo
lahko preživeli svoja stara leta.
15
Graf 2.2: Starostna piramida s podatki o številu ljudi, starih 95 let, v letu 1990.
Vir: Šnuderl in Žnidaršič, 2009.
16
Na vsakih deset let se torej povprečno podaljša pričakovana dolžina trajanja življenja za 2,5 let
ali približno tri mesece na leto. Demografski razvoj (dolgoživa družba) pričakovane dobe trajanja
življenja vse bolj postaja argument za drugačna odhajanja v pokoj in za daljše ostajanje v raznih
oblikah formalnega dela.
2.5 Alternativne oblike, skupine za samopomoč, deinstitucionalizacija
Družina še vedno nosi pomemben del bremena pri zagotavljanju socialne varnosti in blaginje za
svoje člane. A spreminjanje strukture sodobnih družin, ki postajajo manjše, manj trajne in
pogosto tudi enostarševske je vzrok, da skrb za starejše odpade na druge. Kateri 'drugi' to skrb
lahko prevzamejo? Možnosti je več, nekatere pri nas že delujejo, druge bi bilo potrebno
pripraviti: centri dnevnih aktivnosti za starejše (po zgledih iz nordijskih dežel naj bi bili tudi
medgeneracijski);
razne
manj
formalne
enote,
organizacije,
sedeži
društev,
deloma
institucionalne, s koncesijo; samopomočne bivalne skupnosti več ljudi, ki živijo v povečanem
17
gospodinjstvu (projekt AOBIS 11); namenska socialna upokojenska stanovanja; pomoč na daljavo
(družina, telekomunikacije, oskrba s hrano, kontrola); pomoč na domu (centri za socialno delo,
prostovoljci in humanitarne organizacije); nega na domu (centri za socialno delo, patronaža,
prostovoljci, humanitarne organizacije); oskrbovana stanovanja; dnevno varstvo (prihod v dom
ali podobno oskrbno enoto čez dan in vračanje domov); domsko varstvo - stalno bivanje v
instituciji; neinstitucionalne bivalne oblike samostojnih ali povezanih enot, kot so zadruge,
domovi in podobne oblike (tudi kakšne prazne šole ali deli šol); medgeneracijska stavba (mešano
prebivalstvo - upokojenci, študentje, skupne funkcije) in še druge oblike. Osnovna težava je
nerazumevanje razmerij med javno funkcijo in izvajalsko organizacijo, ta je pa je lahko poslovni
subjekt javnega ali zasebnega prava.
Slovenija naj bi poleg preoblikovanih institucionalnih oblik varovanja starejših v domovih razvila
še druge oblike, ki temeljijo na aktivnem prostovoljstvu, skupnem delu ter samopomoči malih
skupnosti za starejše, ki so soorganizirale svoje življenje in bivanje. Veljavna zakonodaja podpira
samoorganizacijo stanovanjskih in bivalnih skupnosti za starejše. Ob pomoči drugih institucij in
poslovnih subjektov lahko omogoči, da bi alternativne oblike samopomoči postale pretežna
oblika skrbi za starejše in tudi za druge skupine, ki želijo tako življenje (na primer za osebe z
demenco) (Mikluž, 2003:17). Skupno in na zadružništvu in skupnem delu ter prostovoljstvu
temelječe sobivanje gospodinjstev za starejše (tudi v oblikah kot so npr. medgeneracijske stavbe)
naj bi bilo deležna razumevanja in pomoči države. Tudi stroge institucionalne oblike se
preoblikujejo, ker ne dosegajo visoko kvalitetnega bivanja starejših oseb, ki so vanje vključene.
11
Alternativne oblike bivalne infrastrukture za starejše - AOBIS - neobjavljeno gradivo; predlagatelja Koprivnikar,
Banovec, 2010. Za boljše razumevanje omenjenega projekta povzemamo nekaj predlogov:
 Razpoložljivi viri ne zadoščajo za dolgoročno stabilno delovanje domov - če ne zagotovimo zadostnih virov za
delovanje domov, se kratkoročno izognemo politično in makroekonomsko neprijetnim situacijam, dolgoročno
pa izgubimo kvaliteten in cenovno sprejemljiv sistem zagotavljanja storitev za starejše.
 Nujne so korenite spremembe v upravljanju državnih domov ter izenačitev pogojev poslovanja javnih in
zasebnih izvajalcev.
 Primerljive storitve morajo temeljiti na primerljivih virih, izračunih in sistemih financiranja.
 Odprava nesorazmerij v višini, načinih in virih (so)financiranja različnih socialnovarstvenih, zdravstvenih in
drugih primerljivih storitvah.
 Fleksibilnost kadrovskih normativov.
 Statusno preoblikovanje javnih zavodov.
 Deregulacija postopkov in večja strokovna ter poslovna avtonomija izvajalcev.
 Jasna opredelitev ciljev (na osnovi razvojnih dokumentov) in pričakovanj.
18
3 OBČINA KAMNIK
3.1 Demografska struktura občine Kamnik
Meje občine in naselja ne ločujejo ljudi po administrativnih pregradah. Včasih je neko naselje
bližje oskrbnim funkcijam v drugi občini ali naselju, kar pa ne velja za dohodnine in ne za
subvencioniranje stroškov v domovih ter podobno.
Slika 3.1: Pogled na mesto Kamnik.
Shema 3.1: Lega občine Kamnik v R Sloveniji.
Vir: Statistični urad RS, 2011c.
Vir: Lastna fotografija, 2010.
Prevzeti velja EUROSTAT-ovo 12 in SURS-ovo 13 demografsko prognozo. SURS je pripravil tri
variante: optimistično, srednjo in pesimistično. Raven tako relativno majhne teritorialne enote
mora oceniti še vse drugo - kot je ekonomski razvoj, davčna politika, napovedani davek na
nepremičnine, ureditev, ki omogoča plačilo dragih in ekološko spornih dnevnih migracij ter
podobno. Če bi upoštevali demografske trende zadnjega desetletja, bi v občini Kamnik lahko
pričakovali večje povečanje števila prebivalcev tudi v prihodnjem desetletju. Če bi upoštevali
trend zadnjega petletnega obdobja, lahko izračunamo, da bi imela občina Kamnik v letu 2021
(končna ocena demografske projekcije) 32.825 prebivalcev.
EUROSTAT - Eurostat je statistični urad Evropske unije, ki se nahaja v Luksemburgu. Njegova naloga je, da
zagotovi Evropski uniji statistiko na evropski ravni, ki omogoča primerjavo med državami in regijami.(Eurostat)
13
SURS - Statistični urad Republike Slovenije. (Statistični urad Republike Slovenije)
12
19
Graf 3.1: Rast prebivalstva glede na trend 2006-2010 v občini Kamnik.
Vir: Analiza demografskih gibanj v občini Kamnik, 2011: 8.
Vendar je predpostavka, da se v naslednjem desetletnem obdobju lahko nadaljuje trend rasti
števila prebivalcev iz zadnjega petletnega obdobja, po naši oceni pretirana in napačna.
Predvsem je težje napovedovati migracijske trende za daljše obdobje 14, a pričakovati je umiritev
trenda praznjenja Ljubljane na račun odseljevanja v primestne občine. Najbrž se bo umiril tudi
trend preseljevanja v širšo Ljubljansko regijo zaradi vsesplošne krize. Iz podatkov je moč
ugotoviti naravni prirast, ki pa se bo z leti umiril. Kamniško območje bo zaradi izjemne
privlačnosti prostora in dobre lege še vedno zanimivo za priselitve.
Izbor 17 od 107 naselij občine Kamnik je potreben predvsem zaradi osnovnega vtisa o območju,
ki pa preučujemo. Gre za razumevanje v nadaljevanju opisanih vplivov in politik glede na
konkretno območje in konkretno problematiko sodelovanja in oskrbe starejših.
Migracije so v veliki meri odvisne od razmer na trgu nepremičnin, na katerem je mogoče vplivati z različnimi
instrumenti (zagotavljanje stavbnih zemljišč, načrtovanja dinamike stanovanjske gradnje, intenziteta izrabe prostora,
ukrepi aktivne zemljiške politike). Poleg tega pa vpliva na migracijske trende tudi usklajena in uravnotežena
regionalna politika, ki bi z mehanizmi regionalnega planiranja bolje vplivala na uravnotežen policentrični razvoj
Slovenije.
14
20
Tabela 3.1: Izbor naselij v občini Kamnik z več kot deset prebivalci, v starosti nad 60 let po petletnih
pragovih; junij 2010.
Kamnik - izbor naselij z več kot 10 starejših prebivalcev starostih obdobjih po 60+
043 KAMNIK Občina
043 003 Bistričica
043 014 Godič
043 023 Kamnik naselje
043 039 Loke v Tuhinju
043 042 Markovo
043 043 Mekinje
043 048 Nevlje
043 055 Podgorje
043 074 Soteska
043 077 Spodnje Stranje
043 078 Srednja vas pri
043 091 Tunjice
043 092 Tunjiška Mlaka
043 102 Vrhpolje pri
043 109 Zgornje Stranje
043 111 Zgornji Tuhinj
043 116 Županje Njive
Izračun pojava v % za
Kamnik naselje/Kamnik
60-64
65-69
70-74
75-79
80-84
85-89
90-94
1248
11
38
556
10
17
58
21
63
16
12
11
x
14
39
21
16
20
77 %
45 %
1219
14
27
563
x
x
79
x
53
15
13
x
x
16
29
15
x
x
68 %
37 %
1088
14
20
488
x
x
86
11
29
13
12
12
x
13
37
22
x
13
72%
45 %
966
x
23
415
x
x
88
x
29
x
x
x
15
x
30
20
12
15
77%
43 %
595
x
10
222
x
x
83
x
12
x
x
x
x
x
20
18
x
x
69 %
37%
289
x
x
100
x
x
69
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
75%
35%
58
x
25
x
19
x
x
x
x
x
86 %
43%
Vir: SURS, 2010b.
Izbrane strukture so količinsko zanimive za racionalen razvoj storitev za starejše v občini
Kamnik. Izbor je narejen na kriteriju najmanj 10 starejših oseb v starosti 60 – 64 v konkretnem
naselju. Zajema med 77 % (60 - 64 let) in 72 % (70 – 74 let) starejših prebivalcev celotne občine.
3.2 Stanje varstva starejših v občini Kamnik
Razvoj varstva starejših občanov v Kamniku je temeljil na smernicah Nacionalnega programa
socialnega varstva do leta 2010 (Resolucija, 2006) in Programu razvoja varstva starejših oseb na
področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2010 (Program, 1997) ter Strategije varstva
starejših do leta 2010 (Strategija, 2006)
Na področju socialnega varstva so se razvile storitve in programi za starejše, ki potrebujejo
pomoč pri vsakodnevnih opravilih in dejavnostih. Poleg institucionalnega varstva so se začele
21
razvijati pomoč na domu in dejavnost v dnevnih centrih. Spodbujajo se storitve, ki omogočajo, da
starejši, ki zaradi starosti ali zdravstvenih težav ne morejo več shajati brez tuje pomoči, ostanejo
čim dlje v domačem okolju in se čim kasneje odločijo za institucionalno obliko varstva.
Med drugim so cilji Strategije (ibid, 2006):
1. Vzdrževati in razvijati obstoječe storitve socialnega varstva za starejše skladno s cilji
Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva (ibid, 2006):
- na področju domskega varstva – vključitev vsaj 5 % starejših od 65 let;
- dnevno varstvo – vključitev vsaj 0,3 % starejših od 65 let;
- širjenje pomoči na domu - vključenih vsaj 3 % starejših od 65 let;
- širjenje sistema oskrbovanih stanovanj do leta 2010 - vključenih vsaj 0,5 % starejših od 65 let;
- širjenje mreže izvajalcev sistema pomoči na daljavo s skupnimi vlaganji države in lokalne
skupnosti ter racionalna organizacija, tako, da bo zagotovljena dostopna javna mreža izvajalcev,
ki bo zajela celotno območje države.
2.
Razvijati
obstoječe
in
uvajati
nove
socialnovarstvene
programe,
namenjene
medgeneracijskemu sodelovanju in starejšim kot so:
- usposabljanje družine s starim človekom in pomoč tej družini;
- krajevna medgeneracijska središča;
- spodbujanje medgeneracijsko prostovoljstva;
- sistematična skrb za razvoj, zbiranje in distribucijo novih gerontoloških znanj ter znanj o
medgeneracijskem sožitju.
Program varstva starejših v občini Kamnik se je oblikoval po zgoraj omenjenih smernicah,
nosilec tega razvoja je občina Kamnik, dejavnosti pa se oblikujejo glede na potrebe in interes v
sodelovanju z nosilci in izvajalci na področju socialnega varstva, z društvi in organizacijami.
Poudarek bi moral biti na dejavnostih, ki omogočajo starejšim čim dlje bivati v domačem okolju,
tako na področju oskrbe kot na področju druženja. Stanje v občini Kamnik je tudi odraz
upoštevanja Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (ibid, 2010).
Stanje glede pokritosti potreb po domskem varstvu je opisano glede na projekcijo konec leta
2008 (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2010): upravna enota Kamnik (tudi Komenda) št.
vseh prebivalcev 33.590, starejših od 65 let 4.781 (14,23 %). Kapaciteta doma je 223 mest,
potrebno število mest za 5 % ciljno skupino 239.
22
Glede na podatke je razvidno, da so potrebe po domskem varstvu zadostne, ker v število domskih
kapacitet ni vključena Komenda. V dnevno varstvo, ki ga izvaja Dom starejših občanov Kamnik,
je vključenih do največ osem oseb, skozi vse leto povprečno 5, kar je veliko manj od smernic,
vendar zaenkrat ni povpraševanja po tej obliki varstva. Pomoč na domu izvaja izbrani občinski
koncesionar Zavod Pristan. Razvoz kosil izvaja Dom starejših občanov Kamnik - trenutno 15
razvažajo kosila do 65 občanom občine Kamnik in Komenda, število niha glede na dnevno
povpraševanje. Oskrbovana stanovanja so v izgradnji, predvideva se, da bo storitve nudil Dom
starejših občanov Kamnik. Ostale pomoči in programe nudijo Društvo upokojencev Kamnik,
Zavod Oreli ter druge ustanove in društva.
3.3 Priprava za anketiranje
Osnutek anketnega vprašalnika smo preizkusili na treh domovih prostovoljcev, kjer bivajo stari
starši, upokojenci, 25. marca 2010. Vprašalnik je izpolnilo 5 upokojencev. Drugič smo vprašalnik
preizkusili 28. marca 2010, v Domu za starejše v Kamniku. Rešili sta ga dve starejši upokojenki.
Na podlagi analize izpolnjenih vprašalnikov in po posvetu z zunanjim svetovalcem smo
vprašalnik dopolnili, nekatera vprašanja popravili ali drugače formulirali. Tako smo dobili
končno verzijo anketnega vprašalnika (Priloga 1).
3.4 Izbor in šolanje anketarjev
Anketo so izvajali prostovoljci - člani skupine mladih prostovoljcev iz Stranj, en študent
ekonomije in tri študentke (ena študentka socialnega dela, druga psihologije, tretja pa poleg
študija nemščine in angleščine vodi skupino prostovoljcev - študentov v Kamniku). Pogoj za
opravljanje anketiranja je bilo osnovno znanje uspešne postavitve prvega stika s starejšo osebo in
poznavanje specifik za pogovor s starejšimi ljudmi. Z vsemi smo se dogovorili za skupni
sestanek, kjer smo opravili šolanje.
Šolanje za kakovostno anketiranje starejših v občini Kamnik je potekalo v četrtek, 1. aprila 2010,
v prostorih, kjer se sicer srečuje skupina mladih prostovoljcev iz Stranj (Zagorica 11, Stahovica).
Priprava za veščino vzpostavitve kvalitetnega prvega stika je obsegala trening komunikacijskih
veščin pogovora po telefonu. Po dva in dva anketarja sta z metodo igranja vlog zaigrala vsebino
Podatek je navedla direktorica Doma starejših občanov Kamnik, gospa Marija Rems, dne 9. decembra na 2.
koordinacijskem sestanku institucij, ki se ukvarjajo s pomočjo starejšim v občini Kamnik.
15
23
telefonskega pogovora z ostarelim človekom. S strokovnimi pripombami smo pripravili anketarje
na to, da razmislijo o situaciji, v kateri se znajde ostareli in se ne more takoj odločiti za pristanek
na anketo. V večini primerov so z bolj natančno razlago vpetosti ankete v projekt, ki je namenjen
njim in njim podobnim, uspeli prepričati tiste, ki najprej niso bili pripravljeni odgovarjati na
anketo. Večina anketarjev kasneje ni imela težav z izbranimi, saj so k šolanju pristopili zelo
zavzeto in strokovno.
Po vzpostavljenem prvem stiku anketarja s predstavnikom uporabniškega sistema se je na skupaj
določeno uro anketar zglasil na domu izbranega. Tudi ta del smo vadili z igro vlog 16.
Anketarje smo primerno pripravili na različne situacije, ki so lahko na terenu.
Po krajšem uvodu z osebno predstavitvijo in predstavitvijo projekta, so na osnovi prebranih
vprašanj in po potrebi še dodatno razloženih vprašanj, zapisali odgovore v pripravljeno anketo.
Vsi izbrani kandidati so uspešno predstavili svoje veščine pred skupino prostovoljcev z metodo
igranja vlog. Po opisu različnih možnih situacij na terenu smo skupaj prebrali anketna vprašanja.
Razjasnili smo morebitne nejasnosti glede razlage vprašanj, da ob potrebni dodatni razlagi
vprašanj ne bi prišlo do vplivanja na odgovore.
3.4.1 Podpis izjave pred začetkom anketiranja
Pred začetkom anketiranja na terenu smo pripravili tudi izjavo o varovanju osebnih podatkov, ki
so jo podpisali vsi anketarji in študentka, ki je kasneje vnašala z anketo pridobljene podatke v
program SPSS.
Vsebina obeh izjav se nanaša na Zakon o varstvu osebnih podatkov (ibid, Ur.l. RS, št. 86/2004).
Podatki so se namreč zbirali za namen te naloge in projekta (Ozimek in Rener, 2010) in jih je bilo
potrebno zaščititi v skladu s prej omenjenim Zakonom.
3.4.2 Naslovi za ankete
Naslove anketirancev in anketirank smo pridobili preko socialnih mrež članov Društva
upokojencev Kamnik in Doma starejših občanov Kamnik ter prostovoljcev. Velikost vzorca je
bila določena na število 50. Po zbranem seznamu (80 imen) smo vsa imena premešali in izbirali
vsako tretje ime. Po izbiri določenega imena, smo ime vrnili na seznam in ponovno premešali vsa
Igra je zajemala pet minutne različne situacije, ki se lahko zgodijo, ko anketar opravlja anketo. Anketarji so
menjaje igrali vloge anketarja in različnih ljudi, ki jih bodo anketirali: zdrave, telesno/duševno prizade starejše osebe.
16
24
imena. Če je bilo ponovno izbrano, smo izbrali naslednjega. Tako smo pridobili naslove
petdesetih kandidatov za anketirance in anketiranke ter deset rezervnih, če kateri od izbranih ne
bi želel odgovarjati.
3.5 Izvedba ankete
3.5.1 Telefonska napoved obiska
Anketarji so svoj prihod napovedali najprej po telefonu in seveda pridobili ustno povabilo. Pet
anketarjev je imelo težave, bodisi da izbranih ni bilo doma ali pa niso želeli odgovarjati na
anketo. Zato smo izbrali drugih sedem s seznama na enak način kot prvotno (opisano zgoraj). Vsi
ostali izbrani starejši s seznama so se odzvali na povabilo za odgovarjanje na našo anketo.
3.5.2 Izvedba
Anketiranje je potekalo od 2. do 15. aprila 2010. Temeljne vrednote, na katere smo anketarje še
posebej opozorili, so bile neposredno prisotne pri izvedbi ankete na terenu. To so bile:
- spoštovanje anketiranega, s priznavanjem njegove vrednosti kot človeškega bitja,
- spoštovanje posameznikove avtonomije in lastne odločitve,
- zavedanje o edinstvenosti in enkratnosti posameznika.
Anketarji so upoštevali še sledeče entitete (Miloševič Arnold, 2003: 238):
- spoštovanje zasebnosti in zaupnosti,
- princip odkritosti in avtentičnosti,
- pripravljenost ločevanja osebnih občutkov in potreb od profesionalnih odnosov,
- spoštovanje danih obljub.
Izpolnjene anketne vprašalnike so anketarji vrnili vodji projekta in avtorici naloge v roku enega
meseca.
3.6 Rezultati anketnega vprašalnika in razprava
3.6.1 Vnos podatkov v program SPSS 15.0
Po izpolnjenih anketah na terenu (N=50) smo dobljene podatke vnesli v program SPSS 15.0 (za
ta namen pridobljena novejša različica programa - Evaluation version).
25
3.6.2 Obdelava podatkov
Po vnosu podatkov v SPSS 15.0, je bila opravljena statistična analiza. V sklopu opravljene
analize so bili uporabljeni neparametrični (Spearman ρ, Mann-Whiteny U, Kurskal-Waliis H,
klastrska analiza, χ2 mera, združevanje za zagotavljanje največje podobnosti znotraj skupin) in
parametrični postopki (t-test, enosmerna analiza variance, večsmerna analiza variance, logistična
regresija).
3.6.3 Rezultati in interpretacija rezultatov
3.6.3.1 Demografske značilnosti sodelujočih oseb
V raziskavi je bilo udeleženih 13 moških (26 %) in 37 žensk (74 %), prikazano v Grafu 3.2.
Njihova povprečna starost je 72.0 let (SD = 7.6). Najmlajši udeleženec je bil star 57 let,
najstarejši 91. Izobrazbena raven anketiranih oseb je v Tabeli 3.2 in grafično v Grafu 3.3.
Tabela 3.2: Izobrazbena raven v anketi sodelujočih oseb.
Izobrazbena raven sodelujočih oseb (N=50)
nedokončana osnovna šola
osnovna šola
poklicna izobrazba
štiriletna poklicna, strokovna ali splošna izobrazba
višja, visoka izobrazba
univerzitetna izobrazba
specializacija, magisterij, doktorat
N
3
11
12
12
5
5
2
%
6
22
24
24
10
10
4
Vir: Lastni prikaz, 2010.
Graf 3.1: Izobrazbena raven anketiranih oseb (N=50).
Graf 3.2: Spol anketirancev.
74%
26%
Moški
Ženske
26
3.6.3.2 Stanovanjske razmere sodelujočih
Med sodelujočimi v raziskavi so 4 (8 %) živeli v stanovanju, 42 (84 %) v stanovanjski hiši in 4 (8
%) v specializiranem domu. Štirinajst sodelujočih (28 %) je bilo lastnikov celotne bivalne enote,
delno v lasti je bivalno enoto imelo 28 udeležencev raziskave (56 %), sedem jih je navedlo drugo
(7 %), ena izmed sodelujočih oseb pa je bila najemnik svoje bivalne enote (14 %).
Povprečna površina bivalne enote je znašala 87 m2 (SD = 27.4 m2). Najmanjša bivalna enota je
bila velika 28 m2, največja 160 m2. Štirinajst oseb, vključenih v raziskavo, je živelo samih (28
%), 25 jih je bivalno enoto delilo še z eno osebo (50 %), preostalih 11 oseb pa je delilo bivalno
enoto s tremi ali več osebami (22 %).
Stanovanje oz. hiša, v kateri so živeli sodelujoči, se je zdela primerna večini (84 %), petim
posameznikov se je zdela delno primerna (10 %), trem neprimerna (6 %). Trije posamezniki so
bili nezadovoljni, ker je bilo stanovanje preveliko (6 %), eden, ker ni bilo ločenega vhoda (2 %)
in trije posamezniki so navedli izbiro drugo (6 %). Nezadovoljstvo z lastno bivalno enoto ni bilo
povezano z njeno kvadraturo (Spearman ρ = .154, p = .368), številom članov, živečih v enoti
(Spearman ρ = .095, p = .514) ali višino pokojnine (Spearman ρ = .217, p = .134). Prisotna pa je
bila nizka stopnja povezanosti med subjektivno oceno lastnih finančnih prejemkov in
nezadovoljstvom z bivalno enoto (Spearman ρ = .380, p = .007). Posamezniki, ki so ocenjevali
svoje prejemke kot bolj nezadostne, so hkrati ocenjevali tudi svojo lastno bivalno enoto kot manj
primerno.
Med sodelujočimi je 36 oseb (72 %) živelo v lastni družini, osem jih je živelo samih (16 %),
štirje v specializiranih domovih (8 %), eden s sorodniki (2 %), za enega izmed udeležencev pa
podatka nismo imeli na voljo (2 %).
3.6.3.3 Vpetost v socialno okolje
Vsi udeleženci so poročali o tem, da imajo vsaj dva do štiri prijatelje. Več kot pet prijateljev je
imelo 38 (76 %) posameznikov. Glede števila prijateljev se sodelujoči niso razlikovali po spolu
(χ2 = 2.51. ,p = .643) ali starosti (t = .85, p = .402), niti glede na oceno mobilnosti v znanem (φ =
-.052, p = .717) ali neznanem okolju (φ = .294, p = .120). Dva posameznika v skupini sodelujočih
sta ocenila, da vzdržujeta premalo ali malo prijateljskih stikov (4 %), 11 jih je menilo, da so glede
tega nekje v sredini (22 %), 17 jih je menilo, da vzdržujejo manj kvalitetne stike (34 %) in 20 jih
27
je menilo, da vzdržujejo kvalitetne stike (20 %). Občasno jih je vzdrževalo stike 11 (22 %),
tedensko 29 (58 %), 10 jih je vzdrževalo stike dnevno (20 %). Bolj pogosto so se s prijatelji
videvali starejši udeleženci (Spearman ρ = .410, p = .003).
Na osnovi logistične regresije smo ugotovili, da so bili posamezniki, ki so imeli redke stike s
prijatelji, v povprečju mlajši, da so bili z večjo verjetnostjo moški in je večja verjetnost, da imajo
stopnjo izobrazbe, ki je osnovna šola ali manj. Pogosto iskanje zdravstvene pomoči, težave pri
dostopanju do zgradb, nižja samoocena mobilnosti v znanem in neznanem okolju in objektivna in
subjektivna ocena prejemkov niso pomembno napovedovali verjetnost, da bo imel posameznik
redke stike s prijatelji.
Tabela 3.3: Rezultati logistične regresije za napoved redkih stikov s prijatelji.
B
SE
Wald χ2
df
p
starost v letih
0.139
0.066
4.452
1
.035
spol - moški
-2.636
1.21
4.749
1
.029
3.926
2
.140
izobrazba
primerjava osnovna šola ali manj - ostalo
-2.13
1.075
3.926
1
.048
primerjava visoka izobrazba - ostalo
-20.526
10684.08
0.000
1
.998
presečišče
-1.402
3561.362
0.000
1
1.000
V interesnih združenjih je sodelovalo 43 oseb (86 %). Ocene kvalitete njihovih odnosov, pobude
v odnosih, umeščenosti v socialne odnose in način preživljanja običajnega dne so prikazani v
Tabelah 3.4 do 3.7.
28
Tabela 3.4: Ocena kvalitete odnosov.
Kvaliteta odnosov
1
2
3
4
5
v družini
1
0
2
9
38
s prijatelji
0
0
0
12
38
v interesnih združenjih
0
0
5
5
19
Opomba: 1. ne čutim se sprejetega, 5. čutim se sprejetega.
Tabela 3.5: Pobuda za kontakte znotraj socialne skupine.
večkrat moja
včasih moja, včasih od drugih
večkrat od drugih
v družini
14
20
16
med prijatelji
4
37
9
v specializiranem domu
3
6
0
5
11
11
Pobuda
Tabela 3.6: Ocena umeščenosti v socialno mrežo.
Ocena
1
2
3
4
5
v družini
0
2
1
10
37
med prijatelji
1
0
11
18
20
v specializiranem domu
3
3
2
0
3
2
3
8
4
12
Opomba: 1. ne vzdržujem stikov, 5. močno navezan.
Tabela 3.7: Preživljanje običajnega dne.
Čas
1
2
3
4
5
v družini
7
5
9
8
21
med prijatelji
7
10
20
11
2
s prostovoljci
24
5
3
4
1
11
9
9
3
0
29
S pomočjo klastrske analize smo izločili štiri skupine posameznikov, ki so se med seboj
razlikovali glede na ocene svojih socialnih odnosov in načina preživljanja običajnega dne z
ozirom na družino in prijatelje (glej Tabele 3.4, 3.5, 3.6, 3.7, 3.8 in Priloga 3.). Za prvi tip oseb
(N=6) je bilo značilno, da so imele manj vsakodnevnih stikov s prijatelji in so svojo umeščenost
v prijateljski krog ocenjevale kot slabšo. Med njimi je bilo tudi več moških. Drugi tip oseb je
predstavljal, glede na vključene spremenljivke, najbolj povprečno skupino (N=25) pri kateri so
posamezniki navajali le nekoliko manj pogoste vsakodnevne stike z družino. Za tretjo skupino
oseb (N=8) je bilo značilno, da so precej manj pogosto imeli vsakodnevne stike z družino, hkrati
pa so tudi sami bili redkeje pobudniki socialnih stikov z družino. Ta skupina oseb se je čutila tudi
nekoliko slabše povezana s prijatelji. V četrti skupini (N=11) so prevladovale ženske. Glede
vključenosti v prijateljske in družinske odnose se niso razlikovale od drugih skupin. Zanje je bilo
zgolj značilno, da so bile redko pobudnik stikov z družinskimi člani. Omenjene skupine se niso
pomembno razlikovale glede na starost (F = 1.98, p = .130), niti na stopnjo izobrazbe ali potrebo
po vsakodnevni pomoči (Kurskal-Wallis H =5.55, p = .136).
Tabela 3.8: Rezultati enosmerne analize variance skupin oseb, določenimi s pomočjo klastrske analize.
SS
df
MS
F
p
družina
2.10
3
0.70
1.71
.178
prijatelji
0.66
3
0.22
1.20
.322
družina
15.94
3
5.31
17.48
.000
prijatelji
0.31
3
0.10
0.39
.764
družina
0.94
3
0.31
0.59
.627
prijatelji
8.95
3
2.98
4.52
.007
družina
45.00
3
15.00
11.35
.000
prijatelji
23.13
3
7.71
11.00
.000
Ocena kvalitete odnosov
Pobuda za kontakte
Ocena umeščenosti v socialno mrežo
Preživljanje običajnega dne
30
3.6.3.4 Potreba po pomoči
Od udeleženih oseb so tri osebe (6 %) prejemale dodatno pomoč, dve v obliki hrane (4 %) in ena
drugačno pomoč (2 %). Tri osebe so bile mnenja, da potrebujejo dodatno pomoč (6 %). Dodatno
pomoč bi lahko plačalo 21 oseb (42 %), delno 22 oseb (44 %), sedem pa jih dodatne pomoči ne bi
moglo plačati (14 %). Pomoč prostovoljcev bi sprejelo 39 oseb (78 %), 10 jih pomoči ne bi
sprejelo (20 %), ena oseba pa ni bila odločena (2 %). Potreba po pomoči preko področij je
predstavljena v Tabeli 3.9.
Tabela 3.9: Potrebe po pomoči pri skupini sodelujočih oseb.
ne
občasno
vsak dan
Osebna nega
45
2
0
Zdravstvena nega
36
11
0
Čiščenje stanovanja/hiše
42
5
0
Dnevni nakupi
43
4
0
Prinašanje hrane
42
3
2
Pravni nasveti
41
6
0
Urejanje vrta
39
7
0
Pogovor
42
5
0
Potrebe, ki so jih izražali posamezniki, so bile od osebe do osebe različne, korelacija med
izraženimi potrebami je bila razmeroma nizka (Spearman ρ = -.081-.381). Statistično pomembna
je bila zgolj korelacija med potrebami po osebni in zdravstveni negi (Spearman ρ = .381, p =
.008). Vsakodnevno pomoč je na vsaj enem področju potrebovalo 15 oseb (30 %). Pet jih je
potrebovalo pomoč na enem področju (10 %), štiri na dveh področjih (8 %), ena na štirih
področjih (2 %), dve na petih (4 %) in tri na šestih področjih (6 %). Osebe, ki so potrebovale
vsakodnevno pomoč, se od tistih, ki pomoči niso potrebovale, niso razlikovale po starosti (F =
.021, p = .885), spolu (Fisherjev natančni p = .728) ali stopnji izobrazbe (χ2 = 3.06. ,p = .268).
31
3.6.3.5 Pripravljenost pomagati
V Tabeli 3.10 so prikazani rezultati pripravljenosti za nudenje pomoči sodelujočih v raziskavi.
Tabela 3.10: Pripravljenost za nudenje pomoči.
nikoli
občasno
redno
Pripravljen/a sem pomagati tistim v skupini za samopomoč
19
21
10
Pripravljen/a sem pomagati kot prostovoljec
12
24
14
Pripravljen/a sem obiskovati izobraževanja
31
12
7
Pripravljen/a sem pripraviti in voditi izobraževanje iz mojega poklica
33
10
7
Pripravljen/a sem izvajati medgeneracijske delavnice
33
10
7
Pripravljen/a sem voditi medgeneracijske delavnice
35
8
7
Pripravljen/a sem hoditi na srečanja skupine za samopomoč
28
17
5
Pripravljen/a sem prostovoljno delati
15
23
12
Iz odgovorov sodelujočih v raziskavi je bilo razbrati, da so osebe, ki so pripravljene ponuditi eno
vrsto pomoči, pogosto pripravljene nuditi tudi druge oblike pomoči, saj so bile korelacije med
pripravljenostjo izvajanja različnih oblik pomoči zmerno visoke (Spearman ρ = .521-.740). Za
osebe, ki so bile pripravljene prostovoljno delati (N=35; 70 %) smo na podlagi logistične
regresije ugotovili, da so bile nekoliko mlajše od ostalih udeležencev, po spolu ali stopnji
dosežene izobrazbe pa se niso razlikovale (Tabela 2.11).
Tabela 3.11: Rezultati logistične regresije za napoved pripravljenosti za prostovoljno delo.
B
SE
Wald χ2
df
p
starost v letih
-0.17
0.06
6.95
1
.008
spol - moški
0.18
0.89
0.04
1
.839
0.01
2
.995
izobrazba
primerjava osnovna šola ali manj - ostalo
-0.08
0.95
0.01
1
.930
primerjava visoka izobrazba - ostalo
0.05
0.90
0.00
1
.954
12.93
4.60
7.91
1
.005
presečišče
32
3.6.3.6 Prehrana in zdravstvo
Večina oseb, udeleženih v raziskavi, je jedla vsaj tri obroke na dan. Le pet oseb je jedlo dva
obroka na dan (10 %), 24 jih je jedlo tri obroke na dan (48 %), 11 štiri obroke (22 %) in 10 pet
obrokov (20 %). Hrano so večinoma pripravljali sami (N=35; 70 %). Pri 11 osebah je hrano
pripravljal partner (22 %), v drugačni obliki pa so hrano pripravljali oz. dobivali štirje sodelujoči
(8%).
Zdravniško pomoč je zelo redko iskalo 15 oseb (30 %), redko 7 (14 %), občasno 22 (44 %),
pogosto štiri (8 %) in zelo pogosto 2 (4 %). Kako so udeležene osebe ocenjevale zdravstvene
usluge javnega zdravstva, je predstavljeno v Tabeli 3. 12. Zasebnega zdravstva so se zelo pogosto
posluževale tri osebe (7 %), pogosto tri osebe (7 %), občasno štiri osebe (10 %), redko šest oseb
(14 %) in zelo redko 26 oseb (62 %). Za osem oseb nam ta podatek ni bil poznan. V primerjavi z
javnim zdravstvom se je dvema osebama zasebno zdravstvo zdelo občutno slabše (5 %), dvema
slabše (5 %), devetnajstim enako (50 %), osmim boljše (16 %) in sedmim občutno boljše (14 %).
Tabela 3.12: Ocena zdravstvenih uslug javnega zdravstva.
zelo slabo
slabo
niti dobro niti slabo
dobro
zelo dobro
Kvaliteta in primernost uslug
2
3
17
19
9
Dostopnost
3
6
13
16
11
Ocena splošnega zdravstvenega varstva
3
7
20
12
6
Ocena specialnih zdravstvenih uslug
0
5
19
15
8
Večsmerna analiza variance je pokazala, da ne spol (Willks' λ = .941, p = .758), ne izobrazba
(Willks' λ = . 839, p = .700), ne starost (Willks' λ = .893, p = .474) niso pomembno vplivali na
oceno javnega zdravstva. Prav tako nista slednjega pomembno napovedovali ocena lastnih
prejemkov (Willks' λ = .878, p = .980) ali pogostost iskanja zdravstvene pomoči (Willks' λ =
.746, p = .890). Statistične analize se tudi pokazale, da se posamezniki, ki imajo nižjo pokojnino,
nič manj ne poslužujejo zasebnega zdravstva kot drugi (Kurskal-Wallis H = 2.73, p = .255).
33
3.6.3.7 Finančno in materialno stanje
Vsi sodelujoči so prejemali pokojnino. Pet jih je dobivalo pokojnino pod 500 EUR (10 %), 30
med 500 in 800 EUR (60 %), 14 pokojnino nad 800 EUR (28 %), za enega posameznika pa
podatka o višini pokojnine nismo imeli. Honorar je občasno prejelo 10 oseb (20 %), prejemke iz
vojaške invalidnine ena oseba (2 %) in ena oseba za žrtev vojnega nasilja (2 %). Dodatek za
telesno okvaro je prejemalo devet oseb (18 %). Kot popolnoma nezadostne je svoje prejemke
ocenilo šest oseb (12 %), kot sprejemljive 27 oseb (54 %), kot skoraj zadostne sedem oseb (14 %)
in kot zadostne devet oseb (9 %). Subjektivna ocena prihodkov in ocena višine pokojnine sta
pomembno sovpadali (Spearman ρ = .571, p < .001). Subjektivno oceno prejemkov je sodoločala
stopnja dosežene izobrazbe (Willks' λ = .414, p < .001), ne pa spol (Willks' λ = .982, p = .699),
pogostost iskanja zdravstvene pomoči (Willks' λ = .797, p = .323) ali starost (Willks' λ = .990, p =
.814). Višino objektivne ocene prejemkov je prav tako soodoločala stopnja dosežene izobrazbe
(Kurskal-Wallis H = 25.94, p < .001).
Med udeleženimi v raziskavi je imelo 27 oseb osebni avto (54 %). Pet udeleženih oseb se je z
osebnimi avtomobilom vozilo 1-2 krat tedensko (10 %), deset 3-5 krat tedensko (20 %) in devet
več kot 5-krat tedensko (18 %). Redno sta do 2-krat na teden uporabljali prevoz s taksijem dve
osebi (4 %).
3.6.3.8 Mobilnost
Pogostost obiskovanja različnih ustanov je prikazana v Tabeli 3.13. Različnih navedenih ustanov
nikoli niso same obiskovale štiri osebe (8 %), redko same prav tako štiri osebe (8 %), s pomočjo
domačih pa je navedene ustanove obiskovalo šest oseb (12 %). Ostalih 36 oseb je navedene
ustanove obiskovalo samostojno (72 %). V znanem okolju se je 44 anketiranih počutilo
popolnoma samostojnih (88 %), šest pa jih je menilo, da potrebujejo občasno spremstvo (12 %).
V neznanem okolju se je popolnoma samostojnih počutilo 32 oseb (64 %), občasno spremstvo je
potrebovalo 15 oseb (30 %), nesamostojne pa so se v neznanem okolju počutile tri osebe (6 %).
Večina oseb v raziskavi je menila, da njihov obseg samostojnega gibanja vključuje tujino in/ali
Slovenijo (N=39). Osem jih je menilo, da so pri samostojnem gibanju omejeni na celotno naselje
bivanja (16 %), trije pa, da je to področje omejeno na del naselja bivanja (6 %).
34
Tabela 3.13: Pogostost obiskovanja različnih ustanov.
1 do 2 krat
2 do 5 krat
več kot 5 krat
pošta
38
6
2
zdravstveni dom
35
7
2
trgovina
10
13
26
banka
36
4
0
kulturne in druge prireditve
38
6
2
Viri pomoči, na katere so se udeležene osebe zanašale pri obiskovanju navedenih ustanov, so
prikazani v Tabeli 3.14. Dostopnost slednjih ni bila izrazito povezana s pogostostjo obiskovanja
različnih ustanov (Spearman ρ = -.272-.313). Stopnja izobrazbe ni pomembno sovpadala s
pogostostjo obiskovanja omenjenih ustanov (Spearman ρ = -.145-.217), starost pa se je
pomembno povezala z bolj pogostim obiskovanjem zdravstvenih ustanov (Spearman ρ = .300, p
= .048) in obiskovanjem kulturnih prireditev (Spearman ρ = .305, p = .040). Ženske so bolj
pogosto kot moški obiskovale trgovino (Mann-Whitney U = 150.0, p = .037)
Tabela 3.14: Viri pomoči pri obiskovanju različnih ustanov.
1
2
3
4
5
mož/žena
12
0
0
5
23
otroci
3
0
0
7
36
sorodniki
8
1
7
7
24
prijatelji
13
2
5
6
21
naključno spremstvo
33
5
5
1
3
Opomba: 1 - se nikoli ne poslužujem, 2 - se večinoma ne poslužujem, 3 - nekje vmes, 4 – zaupam, 5 - povsem
zaupam.
35
3.6.3.9 Informiranost
V Tabeli 3.15 in Tabeli 3.16 je prikazano, kateri so bili za sodelujoče osebe viri seznanitve z
njihovimi pravicami in kje so iskali pomoč pri urejanju formalnih zadev. Večina sodelujočih v
svojem življenju ni opažalo komunikacijskih ovir (N=41; 82 %). Za razliko od njih je pet oseb
zaznavalo veliko komunikacijskih ovir (10 %), tri osebe pa so občasno zaznavale komunikacijske
ovire (6 %). Prisotnost zaznanih komunikacijskih ovir se je pri udeleženih osebah pomembno
povezovala z nižjo stopnjo dosežene izobrazbe (Spearman ρ = -.361, p = .011) in delno tudi s
starostjo (Spearman ρ = .275, p = .056), ne pa s spolom (natančni Fisher p = 1.000).
Tabela 3.15: Viri informacij o lastnih pravicah.
nikoli
večinoma ne
občasno
pogosto
zelo
ustna informacija
17
9
12
5
7
pisni viri
30
4
6
2
8
drugo
1
3
6
9
21
Tabela 3.16: Viri pomoči pri urejanju formalnih zadev.
nikoli
skoraj nikoli
občasno
pogosto
zelo pogosto
družinski člani
9
4
8
14
15
prijatelji
27
8
4
8
3
občina, državne institucije
31
8
8
3
0
društvo upokojencev
37
1
3
5
4
3.6.3.10 Prosti čas
Način preživljanja prostega časa anketiranih oseb v različnih sredinah je prikazan v Tabeli 3.17.
Način udeleževanja v telesni aktivnosti se je pomembno povezoval s stopnjo izobrazbe.
Posamezniki z višjo stopnjo izobrazbe so se pogosteje udeleževali telesne aktivnosti s prijatelji
(Spearman ρ = .279, p = .050), v interesnih združenjih (Spearman ρ = .405, p = .009) in so
pogosteje obiskovali kulturne prireditve (Spearman ρ = .367, p = .009). Poleg tega so se
36
pogosteje udeleževali izletov (Spearman ρ = .296, p = .037), so pogosteje brali knjige (Spearman
ρ = .501, p < .001) in so pogosteje brali knjige z računalnikom (Spearman ρ = .443, p = .001).
Enake značilnosti preživljanja prostega časa so bile prisotne tudi pri posameznikih z višjo
objektivno oceno pokojnine (Spearman ρ = .149-.447). Višja starost se je povezovala z manj
pogostim preživljanjem prostega časa v obliki telesne aktivnosti v družini (Spearman ρ = .418, p
= .002), medtem ko drugih povezav z starostjo ali pogostostjo iskanja zdravniške pomoči ni bilo
opaziti. Med spoloma, z izjemo bolj pogostega branja knjig s pomočjo računalnika s strani
moških (Mann-Whitney U = 179.5, p = .017), ni bilo pomembnih razlik v načinu preživljanja
prostega časa (p-ji za Mann-Whitneyev test > .171).
Pri zadovoljevanju duhovnih potreb je bilo opaziti razlike med skupinami oseb, ki smo jih s
pomočjo klastrske analize opredelili glede na stopnjo vključenost v družinske in prijateljske
odnose. Osebe tipa II. so bile, za razliko od ostalih, tudi pripravljene svoje duhovne potrebe
zadovoljevati v okviru strokovne psihoterapevtske pomoči (Kurskal-Wallis H = 10.72, p < .013),
osebe, umeščene pod tip I., so tiste, ki so manj vključene v preživljanje prostega časa s prijatelji
(Kurskal-Wallis H = 10.22, p < .017).
Mnenje sodelujočih glede uporabe tehničnih pripomočkov je prikazano v Tabeli 3.18. Ocena
pomena uporabe le-teh se ni razlikovala glede na spol (p-ji za Mann-Whitneyeve teste > .100).
Uporabo računalnikov in interneta so kot bolj pomembno ocenili mlajši sodelujoči (Spearman ρ =
.290-.291, p-ja < .041), sodelujoči z višjo stopnjo dosežene izobrazbe (Spearman ρ = .465-.458,
p-ja < .001) in udeleženci raziskave, ki so imeli objektivno višjo pokojnino (Spearman ρ = .366.353, p-ja < .013). Drugih razlik nismo zasledili.
37
Tabela 3.17: Načini preživljanja prostega časa.
nikoli
občasno
redno
religiozni obredi
12
15
23
strokovna psihoterapevtska pomoč
48
2
0
v okviru družine
5
20
25
v prijateljskih stikih
4
32
14
v okviru družine
13
19
18
s prijatelji
12
27
11
23
8
10
kulturne prireditve
15
27
8
zabavne prireditve
20
27
3
izleti
9
34
7
običajne knjige
12
24
14
avdio gradivo
38
6
6
z računalnikom
44
6
0
s pomočjo druge osebe
42
7
0
Duhovne potrebe
Telesna aktivnost
Druženje
Branje knjig
38
Tabela 3.18: Pomen uporabe tehničnih pripomočkov za sodelujoče v anketi.
nepomembno
večinoma nepomembno
nekje vmes
pomembno
zelo pomembno
stacionarni telefon
4
1
5
11
29
mobilnik
6
5
7
4
28
računalnik
35
5
2
4
4
uporaba interneta
35
5
4
2
4
radio
1
2
8
15
24
televizija
3
1
7
15
24
drugo
1
0
4
3
6
3.6.3.11 Primerjava izraženosti potreb z večjo skupino anketiranih starejših (Starejši za starejše Društvo upokojencev Kamnik)
Primerjava izraženosti potreb posameznikov v večji skupini anketiranih upokojencev (N=2182)
in med posamezniki, udeleženimi v naši raziskavi (N=47) je pokazala, da so v naši raziskavi
nekoliko pogosteje potrebovali zdravstveno nego in so si pogosteje želeli pomoč pri urejanju vrta.
Po izraženosti drugih potreb se niso razlikovali od anketiranih starejših iz večje skupine. Srednje
vrednosti in mere zaprešenosti so prikazane v Tabeli 3.19.
Tabela 3.19: Izraženost potreb v primerjalni in študijski skupini.
AS
SD
N
AS
SD
N
MannWhitney U
p
Osebna nega
1.04
0.20
47
1.1
0.36
2182
49256.5
.326
Zdravstvena nega
1.23
0.43
47
1.08
0.30
2182
43335.5
.000
Čiščenje stanovanja/hiše
1.11
0.31
47
1.16
0.48
2181
50796.0
.847
Dnevni nakupi
1.09
0.28
47
1.17
0.51
2183
49510.0
.458
Prinašanje hrane
1.15
0.47
47
1.14
0.49
2182
50229.5
.618
Pravni nasveti
1.13
0.34
47
1.08
0.30
2183
48565.5
.169
Urejanje vrta
1.19
0.45
47
1.08
0.34
2181
45561.5
.001
Pogovor
1.11
0.31
47
1.09
0.40
2172
48726.0
.189
39
3.7 Zaključek
Po rezultatih ankete, opravljenih razgovorih s predstavniki institucij o številu opravljenih
storitev za starejše na izbranem področju (Dom starejših občanov Kamnik, Center za socialno
delo Kamnik, Društvo upokojencev Kamnik, Zavod Pristan, Karitas, Rdeči križ, Oddelek za
družbene dejavnosti Občine Kamnik), pogovorov s prostovoljci ter iz individualnih
prostovoljskih izkušenj na terenu, lahko odgovorimo na naša raziskovalna vprašanja:
1. Starajoča se oseba je lahko zelo kakovostno vključena v družbo. Kot primer lahko
navedemo starejšo prostovoljko, gospo Mileno, ki je po upokojitvi z velikim navdušenjem in
zelo aktivno začela voditi skupino starejših prostovoljk. Kot upokojena ravnateljica šole ima
vsa potrebna znanja za vodenje skupine in posameznih vsebinskih projektov. Sama ocenjuje
sicer stresni prehod iz zaposlitve v pokoj izredno pozitivno ravno zaradi vključitve v aktivno
vodenje skupine za samopomoč in prostovoljno delo.
2. Pomoč, sožitje in izobraževanje med generacijami so rešitve za kakovostno staranje. Vse
vključene starejše osebe so pohvalile aktivnosti, ki smo jih organizirali. Udeležuje se jih
vedno večje število, tako starejših kot mladih. Ravno možnosti soustvarjanja v aktivnostih je
tisto, kar jim največ pomeni in da nekomu naredijo nekaj dobrega.
3. IKT rešitve so pomemben dejavnik (element) storitev za kakovostno bivanje ostarelih v
domačem okolju. Glede na rezultate ankete tega še ne moremo popolnoma potrditi, a
verjamemo, da se bo stanje na lokalnem nivoju spremenilo, ker bomo vpeljali različne spletne
module za pomoč starejšim osebam na domu. Mladi prostovoljci, s katerimi se že srečujejo,
jih bodo naučili uporabljati lokalno informacijsko točko in pripadajoče programe (več
različnih modulov, ki so v razvoju: na primer naročilo prostovoljca na dom, naročilo hrane na
dom, modul mnenja).
4. Samostojnost starejših je povezana s sposobnostjo za pomoč drugim ljudem. Aktivni in
samostojni starejši ljudje imajo veliko stikov s prijatelji in obiskujejo različne institucije ter so
pripravljeni pomagati drugim. Slednjo značilnost smo uporabili tudi v praksi in ustanovili dve
skupini za samopomoč in prostovoljno delo. Obe skupini sta aktivni že več kot eno leto.
5. Kakovostno življenje ostarelih je povezano z njihovim ekonomskim položajem. Ta trditev
drži, omiliti jo je moč le z zelo razvejano socialno mrežo starejšega človeka in z visokim
nivojem družinske skrbi.
6. Starejši se zavedajo pomembnosti skrbi za svoje telesno, duševno in duhovno blaginjo.
Tudi to trditev lahko potrdimo za anketirano skupino starejših v Kamniku, saj so telesno
dokaj aktivni, redno obiskujejo zdravnika in izvajajo kulturne ter verske aktivnosti.
40
7. Starejši se le delno znajo informirati in izbirati različne pomoči, ki jih ponuja družba. Ker je
na izbranem lokalnem nivoju Društvo upokojencev izredno aktivno, do informacij pridejo
preko njihove informatorke, vendar le tisti, ki so mobilni in se podajo v Kamnik. Ostali so
izrazili željo po drugih virih informacij, zato smo pripravili testno spletno informacijsko
točko, v pripravi pa je tudi svetovalna pisarna, kjer predvidevamo enkrat tedensko po dve uri
prisotne strokovnjake s področja zdravstva, prava (o pripadajočih pravicah starejšim, o
nepremičninah, o dedovanju), socialnega dela in prehranskega strokovnjaka.
4 PREGLED PODPORNIH IKT NAPRAV ZA OSTARELE
Informacijsko komunikacijska tehnologija (ali IKT) igra pomembno vlogo pri podpori
starejših oseb. Še pomembnejšo bo odigrala v bližnji prihodnosti z razvojem novih podpornih
storitev. IKT ponuja nove možnosti za kvalitetnejše življenje in pomoč skupinam s posebnimi
potrebami, med katere spadajo tudi starejši ljudje.
Evropski javni in zasebni sektor sta vložila več kot milijardo evrov v raziskave in inovacije v
programe na področju staranja, tako v skupni program za podporo iz okolja pri samostojnem
življenju, kot v okvirni raziskovalni program EU in v podporni program EU za politiko IKT.
(Akcijski plan za pomoč kakovostnemu staranju z uporabo IKT, 2011)
Skupni program za podporo iz okolja pri samostojnem življenju je namenjen tudi inovativnim
malim in srednje velikim podjetjem, ki predstavljajo že okoli 40 % sodelujočih v programu.
V skupni program za podporo iz okolja pri samostojnem življenju je vključenih 20 držav
članic EU (Avstrija, Belgija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija,
Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija,
Španija, Švedska in Združeno kraljestvo), tri pridružene države (Izrael, Norveška in Švica) ter
Evropska komisija. Program podpira rešitve, ki jih je mogoče dati na trg v roku dveh do treh
let in so tržno donosne. S tem odpira nove priložnosti za podjetja ter občutno zmanjšuje
stroške socialnega in zdravstvenega varstva tudi do 30 %.
Evropska komisija je dala pobudo »i2010« (ibid, 2007) za »prijetno staranje v informacijski
družbi« , ki vsebuje akcijski načrt za IKT v povezavi s staranjem. Med leti 2010 in 2030 se bo
z upokojitvijo »baby-boom« generacije število starostnikov med 65 in 80 leti povečalo za 40
%, zato je 'IKT za bolj kakovostno staranje' socialna nujnost in gospodarska priložnost.
(Digital agenda for Europe, 2010) Izrednega pomena je digitalna pismenost, saj so v današnji
41
družbi znanja in spretnosti na trgu dela najpomembnejše. Programi EU prinašajo poudarek na
IKT za izobraževanje in učenje tako mladih kot srednje in starejše generacije. (Information
Society and Education, 2006)
Razvoj informacijske družbe in uporaba novih IKT prispeva k izboljšanju kakovosti
vsakdanjega življenja, povečuje komuniciranje in povezavo med prebivalci, olajšuje dostop
do informacij, medijev, vsebin in storitev, omogoča boljše in prožnejše zaposlitvene
priložnosti ter prispeva k boju proti diskriminaciji.
4.1 Stanje uporabe IKT storitev
V življenje starostnikov je mogoče vpeljati nove rešitve IKT, vendar je potrebno biti pri tem
realen in praktičen. Sedanja generacija starostnikov v večini ni bila deležna množične uporabe
osebnih računalnikov, saj se je le-ta razmahnila šele po letu 1980. Pri mnogih ljudeh starejših
generacij je opaziti rezerviranost, rahel odpor ali pa celo odklonilnost do uporabe IKT.
Tudi pri mobilnih telefonih je zaslediti pri starejših različne odzive glede uporabnosti, od
strahu, nezainteresiranosti, do vsakodnevne uporabe mobilnega telefona. Komplicirane in
zahtevne rešitve z veliko meniji in veliko obsežnostjo nabora vsebine starejše odvračajo od
vsakodnevne uporabe.
Državni svet Republike Slovenije je predlagal Vladi RS, da opremi gospodinjstva starejših
oseb z ustrezno prilagojeno IKT opremo in standardnim znanjem ter investira v dodatne
potrebne programe. Skupni mrežno podprt celostni sistem naj vsebuje dovolj podatkov in
različnih dodatkov za lastno odločanje. (Sušnik v Čuk et al., 2007: 67)
V zadnjem obdobju zasledimo porast razvoja tehničnih naprav, ki so prirejene za starejše
ljudi. Gre predvsem za vsebinsko poenostavitev uporabe, ki je iz več desetin funkcij uporabe
poenostavljena na le tri ali štiri funkcije. V primeru demence starejših oseb ter drugih
zmanjšanj funkcionalnosti je IKT lahko v veliko pomoč svojcem, skrbnikom ali različnim
ustanovam, ki skrbijo za ostarele.
Pomembno naloga centra za pomoč starejšim vidimo v iskanju primernih rešitev, pa tudi v
razvoju enostavnih rešitev uporabe računalniških tehnologij za pomoč. Če želimo spremeniti
stanje, je potrebno razviti področje izobraževanja za prenos znanja tako ostarelim kakor tudi
svojcem, skrbnikom in ustanovam, ki se ukvarjajo s to problematiko. Potrebno je povezati vse
delujoče institucije, partnerstva, posameznike in jih usmeriti v učenje uporabe IKT. (Akcijski
plan, 2007)
42
4.1.1 Uporaba IKT v EU in v Sloveniji
Ob uvajanju storitev mobilne telefonije druge generacije smo dokazali, da se lahko
primerjamo tudi z najrazvitejšimi. Žal pa sama izgradnja infrastrukture še ne pomeni nujno,
da jo uporabniki tudi dejansko uporabljajo. SURS-ovi podatki o uporabi IKT v Sloveniji so
povzeti po Zdešarjevi (ibid, 2010), kjer ugotavlja:
»… da je imelo v prvem četrtletju 2010 dostop do interneta 68 % gospodinjstev, to je za
4 odstotne točke več kot v prvem četrtletju 2009. Tudi delež gospodinjstev, ki za dostop
do interneta uporabljajo širokopasovno povezavo, se povečuje; v prvem četrtletju 2010
je bilo takih gospodinjstev že 62 %, to je za 6 odstotnih točk več kot v prvem četrtletju
2009.
Gospodinjstev, ki v opazovanem obdobju niso imela dostopa do interneta, je bilo 32 %.
Gospodinjstva so imela za to več razlogov. Glavni razlog, da niso imela dostopa do
interneta je bil ta, da interneta niso potrebovala (64 %); 58 % teh gospodinjstev ni
imelo dostopa do interneta, ker so menila, da je njihovo znanje o uporabi računalnika
in interneta pomanjkljivo; 42% zaradi previsokih stroškov opreme, prav tako 42 % pa
zaradi previsokih stroškov dostopa, 26 % gospodinjstev interneta ni želelo imeti, 15 %
gospodinjstev je imelo pomisleke glede zasebnosti ali varnosti, 1 4% gospodinjstev pa je
imelo možnost za dostop do interneta kje drugje.«
4.1.2 Več uporabnikov IKT med mlajšimi in bolj izobraženimi osebami
V prvem četrtletju 2010 je bilo med osebami v starosti 10–74 let 72 % rednih uporabnikov
računalnika (osebe, ki so računalnik uporabljale v zadnjih 3 mesecih). Rednih uporabnikov
računalnika je bilo največ med mlajšimi osebami. Med osebami, starimi 10–15 let, je bilo
rednih uporabnikov računalnika kar 99 %, med osebami, starimi 65–74 let, pa jih je bilo 14
%. Med osebami z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je bilo rednih uporabnikov
računalnika 95 %, med osebami z osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo od te pa 58 %.
Internet je v prvem četrtletju 2010 uporabljalo nekaj več kot 1.180.000 oseb ali 70 % vseh
oseb v starosti 10–74 let (redni uporabniki interneta). Tudi rednih uporabnikov interneta je
bilo več med mlajšimi in bolj izobraženimi osebami. Delež rednih uporabnikov interneta je bil
največji med osebami, starimi 16–24 let (97 %), in med osebami, starimi 10–15 let (96 %),
najmanjši pa med osebami, starimi 65–74 let (12 %). Z vidika izobrazbe je bil delež rednih
uporabnikov interneta največji med osebami z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (94 %),
najmanjši pa med osebami z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (56 %).
43
V prvem četrtletju 2010 je 24 % oseb v starosti 10–74 let za dostop do interneta uporabljalo
mobilne naprave (mobilni telefon s povezavo WAP, GPRS, UMTS ali HSDPA, ročni
računalnik ali prenosni računalnik z brezžično povezavo). Mobilne naprave so v največji meri
uporabljale osebe, stare 16–24 let (54 %), in osebe višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (42
%). (Zdešar, 2010)
4.2 Pregled in predstavitev izbranih IKT rešitev
Za pomoč starejšim so pri razvoju servisnih dejavnosti pomembne predvsem tri tehnologije:
- širokopasovna internetna povezava,
- mobilna telefonija in
- globalni navigacijski satelitski sistemi (GNSS).
Na predhodno naštetih tehnologijah bodo v večini temeljile vse informacijske rešitve
podpornih servisnih storitev za starejše. Njihove glavne lastnosti so široka dostopnost in nizka
cena. S širitvijo vedno večjega kroga uporabnikov interneta se povečuje razvoj novih
aplikacij, kar povečuje tudi večjo uporabnost rešitev. Na mobilnih telefonih se poleg
telefoniranja veča nabor uporabnih vsebin. Uporaba mobilnega telefona v kombinaciji s
spletnim portalom ponuja cenovno ugodno rešitev, saj se izognemo nakupu osebnega
računalnika. V nadaljevanju je izvedena delitev pripomočkov za starejše glede na uporabne
lastnosti, glede na tehnično zahtevnost in ceno.
Glede na uporabnost in lastnosti naprave lahko razdelimo na naprave za pomoč pri
vsakodnevnem funkcioniranju, naprave za pomoč v izrednih dogodkih, naprave za naročanje
storitev in naprave za socialno mreženje.
Glede na tehnično zahtevnost naprav in dojemljivost starostnikov ločimo naslednje parametre:
tehnična
dojemljivost starostnika, funkcijske sposobnosti starostnika (poslabšanje vida,
zmanjšanje gibalnih sposobnosti in mobilnosti, demenca …), motivacija starostnika za
uporabo (nekateri zavračajo uporabo novih IKT storitev).
Omejitvene dejavnike uporabe IKT za starejše osebe vidimo v psihofizičnih omejitvah (slabši
vid, sluh, demenca, mobilnost, gibljivost, splošna vitalnost, tehnična dojemljivost, splošna
razgledanost, osnovna življenjska naravnanost, motivi in cilji) in s tem povezano zavračanje
različnih načinov pomoči iz različnih vzrokov. K drugim omejevalnim dejavnikom sodijo tudi
njihovo neposredno okolje, tehnična (ne)zmožnost uvedbe IKT in ostalih tehničnih pomagal,
njihove finančne zmožnosti (nemalokrat se srečamo z revščino).
Glede na ceno ločimo mesečno plačljive servise in tiste z enkratnim stroškom ob nakupu
naprave. Vsakodnevne potrebe starostnikov predstavljajo skoraj rutinska opravila. Pri tem
44
mislimo na naročanje raznih storitev in ostale stike (hrana, pranje, čiščenje, prevoz, obisk
prostovoljca, pogovor, naročanje pri zdravniku, zobozdravniku, frizerju, vstopnice za
prireditve, avtomehanik, popravila gospodinjskih aparatov, izbira počitnic, toplic).
Socialni stiki starostnika so napoved obiska prijatelja, svojcev, razni sestanki, interesna
združenja, konjički, virtualni stiki preko IKT; vse te dejavnosti se zelo zmanjšajo, če starejša
oseba zboli za demenco (Kogoj, 2003).
Opisi delovanja posameznih storitev in pripomočkov (opis in shema delovanja rdečega
gumba, opis dodatnih sprožil) so v Prilogi 9 in Prilogi 10.
Zelo zanimivo je, da je število klicev v center, katerih vzrok je ogroženo zdravje, sorazmerno
nizko (2 %), kar poudarja veliko potrebo po socialni pomoči osebam, ki kljub boleznim
ostajajo v domačem okolju.
V tem delu se poleg ostalih udeležencev v procesu organiziranja pomoči na domu da opaziti
vlogo prostovoljnega dela, predvsem mladih prostovoljcev, ki so strokovno poučeni o
osnovah prostovoljnega dela. Če je starejša oseba sama doma, je prepuščena obiskom
najrazličnejših oseb v nekoordiniranem času, kar lahko opazimo v številu črt v Shemi 4.1.
Drugače povedano, na en dan lahko pridejo na obisk trije, potem pa ves teden ni nikogar. Tu
smo videli priložnost, da bi preko informacijskega centra te obiske razporejali in koordinirali
po želji starejše osebe (Shema 4.2).
Shema 4.1: Model komunikacij med udeleženci v procesu organiziranja pomoči na domu.
45
4.2.1 Delovanje sistema pomoči
V pomoč oskrbovancu oziroma uporabniku se lahko vključijo skupine prostovoljcev. Na ta
način pridobijo uporabniki več socialnih stikov, ki so urejeni in dobro razporejeni; sodelujoča
podjetja širijo znanje o izdelkih, pridobijo več uporabnikov in prostovoljci imajo svoje
podatke vnesene v bazo podatkov ter se njihovo delo tudi elektronsko arhivira.
Shema 4.2: Model rešitve koordinacije različnih obiskov pri starejši osebi - oskrbovancu na
domu z izvajanjem programa Lifeline - rdeči gumb.
4.2.2 IKT rešitve za starejše v Sloveniji
Rdeči gumb 17 je uporabna tehnologija, a potrebuje zelo razvito mrežo podpore. Cenovno je
storitev draga, zato tudi ni prišlo do zelo široke uporabe. Ker ni razvite podporne mreže
(Centri za pomoč), niti enotnega lokalnega sofinanciranja storitev, se IKT med starejšimi ne
širi kot bi se lahko. Pravzaprav je problem uporabe IKT pri starejših aktualen že dlje časa 18.
Brezplačne tečaje o uporabi novih IKT pri nas organizirata Zveza društev upokojencev
Slovenije (ibid.) in Gibanje za pravičnost in razvoj (ibid.). Plačljiva izobraževanja pa ponujata
Univerza za tretje življenjsko obdobje (ibid.) in podjetje ISA (ibid.), v okviru projekta Senior
60+.
Zanimiva rešitev za starostnike je v Celju, kjer prodajajo vratni obesek, s katerim lahko brezžično aktiviramo
poseben telefon Lifeline iz razdalje do 25 metrov. Preko telefona lahko tako sporočimo bolj ali manj nujna
sporočila. Še več opisov je v Prilogah 8 in 9 ter na spletu. (Rdeči gumb)
18
Primerjava z ugotovitvami (Lenarčič: 2007).
17
46
Zanimiv in aktualen je projekt Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru (evropska sredstva)
z naslovom Promocija izboljšave IKT znanj in veščin za starejše (Fakulteta za zdravstvene
vede) (Blažun in drugi, 2007). Zbrali smo tudi nekaj podatkov, kjer se dobi še več uporabnih
in konkretnih informacij. 19
4.2.3 Mobilni telefon
Mobilni telefon lahko postane najbolj razširjena oblika IKT pripomočka za starejše. V zadnjih
letih se je uporaba izjemno razširila, predvsem pa je to platforma, ki omogoča veliko število
servisnih dejavnosti. Tudi pri starejših ljudeh je njegova uporaba zelo pogosta.
Mobilni telefon je odličen pripomoček za stalen kontakt z okoljem, dokler je baterija polna,
dokler imamo signal ali dokler ga ne pozabimo doma. Razne globoke kleti in odročne
planinske doline signala velikokrat nimajo. Zato je zanašanje na tovrstno varnost včasih
varljivo.
Problem je lahko tudi kompliciranost uporabe nekaterih telefonov, ki ob neskončni ponudbi
možnosti včasih s tem lahko preprečijo svoj osnovni namen - klic na pomoč. V svetu in pri
nas je kar nekaj ponudnikov telefonov s preprostimi funkcijami in velikimi preglednimi
meniji, tipkami in zasloni, ki olajšajo uporabo slabovidnim, tehnično manj dojemljivim in
podobno tudi z uporabnikom s posebnimi potrebami. Poudariti velja, da so v vseh novejših in
predvsem dražjih modelih mobilnih telefonov vgrajeni satelitski GPS sprejemniki, ki
omogočajo orientacijo in navigacijo. Slednje se lahko uporabi za spremljanje gibanja npr.
dementne osebe.
Razvoj teh telefonov se je pravzaprav šele dobro začel. Iz telefonov nastajajo več-funkcijske
naprave, ki govorijo, kažejo pot, dostopajo brezžično na internet, kar odpira nove svetove
informacij za tehnično dojemljivega uporabnika. Vse to se dogaja ob hkratnem padanju
nabavnih cen za te naprave in lahko se zgodi, da bodo v veliki meri nadomestili klasične
računalnike. Velja omeniti veliko izbiro telefonov za slišno, vidno in drugače prizadete
starostnike.
Center za pomoč na domu Celje, tel. 03/427-95-26; Center za socialno delo Slovenj Gradec, tel. 02/885-01-00;
Klic v sili Maribor, tel. 02/235-05-23; Center za pomoč na domu Nova Gorica, tel. 05/335-33-00; Mali princ
Koper, tel. 05/663-45-85; Regijski center za pomoč na daljavo, Ljubljana. Poleg prestolnice pokriva še Kranj,
Medvode in Jesenice (vse z okolico), tel. 01/239-65-10; INFO center, tel. 01/239-65-42. Spletna stran Zavoda za
oskrbo na domu (ibid.).
19
47
4.2.4 Osebni računalnik
Zdajšnje generacije starostnikov večinoma niso imele možnosti spoznati in vsakodnevno
uporabljati računalnika in vseh možnosti, ki jih ponujajo:
- hitra elektronska pošta,
- dostop do praktično vseh informacij, storitev in veliko znanja,
- možnosti nenehnega, tudi slikovnega komuniciranja z vsemi, ki imajo podobno tehnologijo,
- možnosti nenehnega video nadzora, urejanja bivanjskih razmer v hiši preko senzorjev,
- dostop do avdio, video iger in zabave vseh vrst,
- izbira, naročanje, plačevanje storitev in blaga,
- skorajda neposredni medicinski nadzor ipd.
Kot že večkrat omenjeno, je uporaba med starostniki omejena, čeprav se stanje izboljšuje.
Naloga izdelovalcev programske opreme je poenostaviti uporabo računalnika, kar se v
preteklosti ni ravno pogosto dogajalo. V tujini že lahko kupimo računalnik, prirejen
starostnikom. Preprost grafični vmesnik omogoča zelo lahko uporabo računalnika. Zadnje
čase se vedno bolj uporabljajo tudi priročnejše »oblike« računalnikov – prenosniki, net-booki, tablični računalniki ipd., katerih dimenzije in teže so ob istih ali večjih zmogljivostih mnogo
manjše.
V tujini najdemo internetne strani in portale za starostnike z nekaj tisoč uporabniki in
vodilnim motom: »Sedaj se začenjajo najlepša leta!« Služijo jim za medsebojno komunikacijo
in izmenjavo izkušenj, naročanje storitev in servisa, ter posredujejo izbrane informacije,
zanimive za starostnike (posebne ponudbe, tečaje, izlete, kulturno delovanje itn.). Področja
uporabe so skoraj neomejena. Od bloga za seniorje do servisa nege za starejše, ambulantne
nege, hišne nege itn. Posamezniku se z njegovo prijavo na stran le-ta lahko prilagodi, npr.:
večja velikost črk, ker slabše vidi. Tudi sicer se stran prilagodi osebnim potrebam in
lastnostim (lahko uporablja ročni komunikator, infrardečo napravo, prirejeno tipkovnico itn.).
(Splet za starejše - tujina)
Pri nas so zgledni tovrstni portali Zveze društev upokojencev Slovenije (primerjava Splet za
starejše in nekateri drugi - analiza v Prilogi 4); kot tudi spletna stran (ZDUS) in državni portal
za starejše. Zbrali smo najbolj iskane informacije za starejše na lokalnem kamniškem
področju in pripravili uporabni portal za starejše, ki deluje še kot testni (Info točka Kamnik,
2010), a ga bomo dopolnjevali z raznimi moduli, ki so še v razvoju (Info točka Kamnik,
2010a).
48
Starostnikom je potrebno približati računalnik s preprosto uporabo, nizko ceno in
enostavnimi, prirejenimi tečaji za njegovo uporabo.
4.2.5 Uporaba video kamere za nadzor na daljavo
Kot že ime pove, je tu poudarjena nadzorna funkcija. Uporabljamo jo takrat, ko je potrebno
stalno nadzorovati osebo ali več oseb iz različnih razlogov. V glavnem gre za nadzor težjih
bolnikov iz medicinskih razlogov (na primer huda demenca) (Mesarec, 2005:59). Vodljive
kamere lahko upravljamo preko interneta ali preko mobilne linije. Možno je seveda
vzpostaviti obojestransko video in govorno komunikacijo.
4.2.6 Uporaba globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS)
Globalni navigacijski satelitski sistemi (GNSS) so sistemi za določitev položaja na podlagi
opazovanj signala, oddanega iz satelitov. V operativnem delovanju je več sistemov, od katerih
bomo omenili dva:
- GPS (angl. Global Positioning System), ki je v lasti ZDA in
- GLONASS (angl. Global Navigation Satellite System), ki je v lasti Rusije.
Leta 1999 je Evropa začela razvijati lastni navigacijski sistem Galileo 20, za katerega je bil
predviden začetek obratovanja leta 2008, a vzpostavitev sistema kasni.
Trenutno je najbolj razširjena uporaba GPS sprejemnikov, ki omogočajo določitev položaja
na podlagi opazovanj signala iz GPS satelitov. Sistem GPS je v začetku 70. let začelo razvijati
obrambno ministrstvo ZDA. Koncept sistema je ustrezal zahtevam ameriške vlade, da lahko v
vsakem trenutku na kateremkoli koncu Zemlje in v vsakem vremenu uporabnik določi svoj
položaj. Sistem sestavljajo trije glavni segmenti: vesoljski, kontrolni in uporabniški. Vesoljski
segment je bil načrtovan za uporabo 24 satelitov (aktivnih je 28, od teh so 4 nadomestni), ki
obkrožajo Zemljo približno 20.000 km nad površjem Zemlje. Razvrščeni so po šestih
orbitalnih ravninah s po 4 sateliti, ki Zemljo obkrožijo v približno 12 urah. Orbitalne ravnine
so razvrščene tako, da so v vsaki točki na Zemlji teoretično vedno vidni vsaj 4 sateliti, ob
predpostavki, da sprejem signala ne omejujejo ovire na Zemlji (relief, grajeni in naravni
Galileo je največji infrastrukturni projekt EU, ki je v tehničnem smislu strogo civilen, vendar pa je izredno
pomemben tudi za vojsko, saj bi se z njegovo pomočjo zmanjšala odvisnost EU od ameriškega satelitskega
sistema. EU je zeleno luč za vzpostavitev sistema Galileo prižgala marca 2003, članice pa so za razvoj civilnega
sistema satelitov, ki naj bi predvidoma začel delovati v letu 2008, namenile skupno 3,6 milijarde evrov.
(Satelitsko-navigacijski sistem Galileo utegne biti dražji od načrtov, 2004)
20
49
objekti, ipd.). V praksi velja, da je število vidnih satelitov na območjih popolnoma
neomejenega sprejema GPS signala navadno 7 ali celo 8. Delovanje satelitov neprekinjeno
spremlja kontrolni segment, ki ga sestavljajo 4 opazovalne kontrolne postaje vzdolž ekvatorja
in glavni kontrolni center Colorado Springs v ZDA. Poleg nadzora nad delovanjem sistema
kontrolni segment tudi določa parametre tirnic GPS satelitov, urin tek satelitovih ur in
periodično obnavlja navigacijska sporočila in jih posreduje posameznim satelitom.
Sistem GPS omogoča enostavno določitev položaja kadarkoli in kjerkoli na Zemlji, kar je
sprožilo praktično uporabnost sistema za širok spekter uporabnikov, od najbolj zahtevnih
uporabnikov v geodetski stroki do najmanj zahtevnih uporabnikov za potrebe navigacije. Ob
testiranju (GPS navigacija, 2010) samostojne GPS navigacije Garmin 21 in GPS navigacije na
mobilnem telefonu je zmagovalec jasen: GPS na mobilnem telefonu. Pametni mobilniki se
izredno hitro razvijajo: so vedno hitrejši, imajo obilico spomina, veliki, na dotik občutljivi
zasloni so primerni za starejše, hitra internetna povezava omogoča hitre odgovore na
vprašanja. Programi za navigacijo in zemljevidi so tudi brezplačno dosegljivi na spletu (na
primer Ovi maps).
Počasnost delovanja GPS navigacije na mobilniku, majhen zaslon in nerodno upravljanje
danes niso več težava. Zasloni na mobilnikih so danes že tako veliki kot na povprečnih
samostojnih GPS napravah, hitrost zaradi hitrejših procesorjev tudi ni več težava, glede
upravljanja pa se mobilniki s kapacitivnimi zasloni obnesejo celo bolje kot samostojni GPS
navigatorji z rezistivnimi LCD zasloni.
Predvsem popotniki se zadnje čase vse pogosteje odločajo tudi za mini prenosnike oziroma
netbooke. Ti so dovolj majhni in lahki, da jih z vakuumskim nosilcem pritrdimo na
vetrobransko steklo nad armaturno ploščo. Njihova prednost je v tem, da nam na potovanju
služijo tudi za udoben dostop do interneta, praznjenje spominskih kartic iz fotoaparata …
skratka za (skoraj) vse, kar lahko počnemo z običajnim računalnikom.
4.2.6.1 Praktična uporaba GNSS (GPS) za starejše osebe
Za potrebe starejših oseb je GPS vgrajen največkrat v ročno uro ali kakšno drugo obliko za
spremljanje pozicije v prostoru. Največkrat je GPS kombiniran z uporabo mobilnega telefona.
Garmin – prenosni GPS navigator, vodnik po različnih deželah in digitalni sistem za zabavo, vse v enem.
Kombinacija podrobne kartografije, samodejnega vodenja, glasovnih navodil “turn-by-turn” (zavoj za zavojem)
in na dotik občutljivega zaslona omogoči, da preprosto najdete pravo pot, ne glede na to, kje ste. Na voljo vam je
tudi tehnologija “text-to-speech”, s katero med glasovnim vodenjem aparat dejansko izgovarja imena ulic. Razen
te tehnologije naprava ponuja izogibanje prometnim zamaškom s preprostim pritiskom na tipko.
21
50
Zanimivo rešitev je v letu 2010 razvil Procesni inženiring d.o.o., ki je v SOS nadzorni modul
v obliki ure integriral uro, mobilni telefon in GPS modul.
4.2.6.2 GPS-GSM SOS nadzorni modul
Uporabnikom omogoča preko preproste naprave v obliki ure klic v sili, pogovor z
operaterjem-svojcem, izsleditev geolokacije klica, itd. Zunanji izgled naprave je v obliki ure,
katero namestimo na roko (Slika 4.1). Naprava lahko deluje kot klic v sili, povezana z GPS
omogoča določitev lokacije. Njena uporaba je zelo preprosta 22.
S pritiskom na SOS tipko se sproži klic v nadzorni center ali pred-izbrano številko. Če je
številka nedosegljiva, naprava avtomatsko kliče drugo pred-izbrano številko. Istočasno se
sproži pošiljanje geolokacije (GPS), tako da klicani v istem trenutku že vidi, kje se ostarela
(ali bolna) oseba nahaja. Po vzpostavitvi govorne povezave, naprava omogoči prostoročni
pogovor.
Slika 4.1: Naprava v obliki ure - deluje kot klic v sili,
omogoča določitev lokacije.
V posebnih primerih ( na primer demenca) lahko sprožimo funkcijo iskanja - sledenja osebe,
ki jo izvrši operater oziroma svojec. V tem primeru napravi pošljemo poseben ukazni niz in
naprava nam vrne svojo pozicijo in status. V posebnem primeru lahko sprožimo tudi govorno
linijo. Tako se s starejšim lahko pogovarjamo in preverjamo njegovo stanje.
Programska oprema nam omogoča grafični prikaz gibanja starejše osebe. Lahko opazujemo
trenutno točko ali pa celotno pot gibanja. Na napravo lahko nastavimo frekvenco oddajanja
geolokacije. Naprava lahko posreduje hitrost in smer gibanja. Programska oprema nam
omogoča grafični in tabelarični prikaz lokacij in njihovo filtriranje po času in datumu, po
22
Kratek video prikaz na spletu. (Ura-geolokacija, 2010)
51
hitrosti, opcijsko pa tudi opozarjanje, če oseba zapusti določeno območje. Tako lahko
nastavimo tudi področje dovoljenega gibanja ali pa maksimalno oddaljevanje od določenega
objekta ali prepoved približevanja določeni točki.
Marsikateri servisi so starostnikom v raznih domovih starejših lažje dosegljivi, čeprav bi ob
današnji stopnji razvoja IKT ne smeli predstavljati ovire tudi za doma živeče starostnike.
Pomembno je, da si uporabnik želi nositi takšno uro in se s pogoji kontrole in pomoči strinja.
4.2.6.3 IRIS – Inteligentno stanovanje 23 s podporo IKT
Eden od zanimivih slovenskih projektov je viden v pritličju glavne stavbe Inštituta za
rehabilitacijo invalidov republike Slovenije v Ljubljani, imenovan Dom IRIS (Inteligentne
Rešitve in Inovacije za Samostojno življenje) ali kot pravi opis (Inštitut Republike Slovenije
za rehabilitacijo, 2009):
»V domu IRIS so nameščeni najrazličnejši sistemi, ki omogočajo nadzor okolja, in
skrbno načrtovani klinično aplikativni in raziskovalni programi, ki so vsi namenjeni
kvalitetnejši oskrbi, pomoči, rehabilitaciji in seveda v prvi vrsti varnemu ter udobnemu
življenju v domačem okolju. Med pomembnejšimi so zagotovo sistemi za komunikacijo,
pomoč in oskrbo na daljavo, kot so rdeči gumb, sistem za telediagnostiko in
telerehabilitacijo oz. telenadzor. S sistemi za komunikacijo na daljavo je invalidom in
starejšim omogočena komunikacija z zunanjim svetom, študij na daljavo, delo,
rehabilitacija, razvedrilo in zabava.«
4.2.6.4 Pregled ostalih tehničnih rešitev
V tujini (in delno tudi že pri nas) obstaja cel niz tehničnih rešitev za pomoč starejšim in
drugim osebam s posebnimi potrebami: naprave identifikacije s pomočjo radijskih frekvenc,
sistemi pametnih kartic, brezžični sistemi, biometrični sistemi, mobilni sistemi (vključno
govoreči vodič v mobilnem telefonu), interaktivna digitalna televizija, telemedicina.
Vse te rešitve morajo biti medsebojno združljive, če želimo doseči splošno uporabno
vrednost.
Obstoja tudi sistem za slepe in slabovidne, imenovan RIKOS, ki omogoča računalniško
informacijsko komunikacijsko obveščanje slepih in slabovidnih (Debevec et al., 2004).
Znanih je kar nekaj vsebinsko bogatih povezav med podjetji in skupinami starostnikov za
njihovo boljše računalniško opismenjevanje. Ena od njih je recimo Microsoftova, v povezavi
23
Inteligentno stanovanje - Iris (Inštitut RS za rehabilitacijo, 2009)
52
s firmo Lenova (prispevajo računalnike za računalniški kotiček) in Domom starostnikov v
Novih Fužinah. Za učinkovitost te povezave skrbi nevladna organizacija Mladinsko
informativno
svetovalno
središče Slovenije
(MISSS),
ki
zagotavlja izobraževanje
starostnikov.
Omenimo še nekaj primerov dobre prakse kot so zvočne knjige (poslušanje namesto branja),
projekt E-uprave (IKT za storitve javne uprave), dvigala z IKT tehnologijami (nastavljiva
hitrost zapiranja vrat, gumbi z zvočnimi in svetlobnimi signali, reliefni gumbi ipd).
Kot eno izmed konkretnih rešitev za pomoč in lajšanje bivanja starostnikom v domačem
okolju smo razvili že omenjeno testno delujočo spletno stran 24. Analiza, priprava in
realizacija vsebine je prikazana v Prilogah 8, 9, 10. Pripravljamo pa še posebni aktivni modul
(na začetku razvoja) za naročanje prostovoljcev na dom (Info točka Kamnik, 2010a).
4.3 Zaključek
Razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij je izjemno hiter. Najbolj perspektivne
tehnologije so naslednje tri: internet, mobilni telefon in globalni navigacijski sistemi (GNSS).
Potrebno je povečevati zavedanje o pomenu uporabe IKT, ki vključuje uporabo interneta,
računalnika, mobilnega telefona, GNSS in drugih novih tehnologij. Potrebno je tudi
zmanjševati digitalni razkorak, ki je opazen med posamezniki in gospodinjstvi glede možnosti
dostopa do IKT ter njihove uporabe.
Slovenija je po deležu rednih uporabnikov interneta in računalnika rahlo pod povprečjem EU27. V EU-27 je bilo v prvem četrtletju 2004 rednih uporabnikov interneta 45 %, v prvem
četrtletju 2009 pa 65 %. Delež rednih uporabnikov računalnika se je v EU-27 povečal z 52 %
v prvem četrtletju 2004 na 68 % v enakem obdobju 2009.
Internet je v Sloveniji v prvem četrtletju 2009 uporabljalo 64 % vseh oseb v starosti od 10 do
74 let (redni uporabniki interneta). Rednih uporabnikov interneta je bilo največ med mlajšimi
osebami – med osebami, starimi od 10 do 24 let, je bilo rednih uporabnikov interneta kar 98
%, med osebami, starimi od 55 do 74 let, pa je jih bilo le 22 %.
24
Spletna stran deluje še kot testna, povezava je vidna in že uporabna na spletu. (Info točka Kamnik, 2010)
53
V življenje starostnikov je mogoče vpeljati nove rešitve IKT, vendar je potrebno biti pri tem
realen in praktičen. Sedanja generacija starostnikov po večini ni bila deležna množične
uporabe osebnih računalnikov, saj se je le ta razmahnila šele po letu 1980. Pri mnogih ljudeh
starejših generacij je opaziti rezerviranost, rahel odpor ali pa celo odklonilnost do uporabe
IKT. Zato je potrebno: poenostaviti uporabe zahtevnih rešitev s prilagajanjem in
poenostavljanjem zahtevnih procesov le na nekaj gumbov, uvesti permanentna izobraževanja
starejših o uporabi novih IKT rešitev; odpraviti strah in povečati računalniško pismenost ter
pri uvajanju novih IKT rešitev vključiti domače okolje.
Na tržišču se pojavlja veliko novih IKT rešitev za starejše. To so: rdeči gumb z različnimi
dodatki, različni video nadzori na daljavo, lokacijske storitve preko GNSS sistemov,
prilagojeni mobilni telefoni in računalniki, oprema za pametno stanovanje, itd. Preden se
odločimo za posamezno napravo, je potrebno preveriti, kakšna je resnična uporabnost in cena.
Nakup je lahko enkraten strošek ali pa plačujemo dodatno tudi storitev, ki je običajno mesečni
strošek (npr. rdeči gumb - nujna pomoč preko klicnega centra).
Tudi pri mobilnih telefonih je zaslediti pri starejših različne odzive glede uporabnosti, od
strahu, nezainteresiranosti, do vsakodnevne uporabe mobilnega telefona. Komplicirane in
zahtevne rešitve z veliko meniji in veliko obsežnostjo nabora vsebine starejše odvrača od
vsakodnevne uporabe. V zadnjem obdobju zasledimo porast razvoja tehničnih naprav, ki so
prirejene za starejše ljudi. V primeru demence starejših oseb ter drugih zmanjšanj
funkcionalnosti starejših, je IKT lahko v veliko pomoč svojcem, skrbnikom ali različnim
ustanovam, ki skrbijo za ostarele.
Danes se lokacijsko podprti servisi angl. t.i. Location based servicies (LBS) razvijajo z
izjemno hitrostjo. Globalni navigacijski sistem (ameriški GPS in drugi) so omogočili razvoj
cele vrste uporabniško naravnanih servisov. Za potrebe starejših je določitev lokacije s
pomočjo GPS zelo uporabna storitev. V vsakem trenutku lahko vemo, kje se nahaja določena
oseba, določimo ji območje varnega gibanja (naprava pošlje SOS signal v primeru, da ta
oseba zapusti predvideno območje). Seveda se mora ta oseba (ali njen skrbnik) s takim
načinom pomoči strinjati. Lahko vzpostavimo tudi govorno funkcijo in osebi z demenco
damo navodila, da počaka oz. kako se vrne.
54
Na Inštitutu RS za rehabilitacijo so razvili 'pametno' stanovanje in ga poimenovali IRIS. V
njem so nameščeni najrazličnejši sistemi, ki omogočajo nadzor okolja, in skrbno načrtovani
klinično aplikativni in raziskovalni programi, ki so vsi namenjeni kvalitetnejši oskrbi, pomoči,
rehabilitaciji in seveda v prvi vrsti varnemu ter udobnemu življenju v domačem okolju. Med
pomembnejšimi so zagotovo sistemi za komunikacijo, pomoč in oskrbo na daljavo, kot so
rdeči gumb, sistem za telediagnostiko in telerehabilitacijo oz. telenadzor. S sistemi za
komunikacijo na daljavo je invalidom in starejšim omogočena komunikacija z zunanjim
svetom, študij na daljavo, delo, rehabilitacija, razvedrilo in zabava.
V prihodnosti vidimo velik potencial v razvoju novih rešitev alternativnih oblik bivanja v
povezavi z geolociranimi podatkovnimi bazami (na primer lastništvo nepremičnin).
5 RAZVOJ SKUPIN ZA SAMOPOMOČ IN PROSTOVOLJNO DELO
5.1 Nastanek skupin in socialni kapital družbe
Nastajanje novih skupnosti je povezano z željo po povezanosti in z lepim sožitjem. Načini in
metode, s katerimi se oblikujejo nove skupnosti, pripomorejo k novim idejam in rešitvam, ki
so potrebne v lokalni skupnosti, kjer je posameznik prepuščen sam sebi. Posameznik lahko
svoje mreže oblikuje in vzdržuje na temelju posamičnih interesov ali dejavnosti; povezave
med člani v socialnih mrežah, ki temeljijo na neposrednem fizičnem stiku ali na drugih
oblikah komunikacije morajo biti razvejane in se morajo raztezati čez prvotne naloge, ki so jih
pripeljale v stik. Posameznikove družabne odnose, osebne in intimne ali neosebne in
formalne, si lahko predstavljamo kot niti v mrežah njihovih mrež. Mreže se širijo navzven od
posameznika do bližnjih sodelavcev in nato na širšo skupnost. Skupnost je lahko zasnovana
kot kompleksna mešanica teh osebnih družbenih povezav, ki sestavljajo umetelno prepleteno
mrežo. V njih najdemo tako formalne kot neformalne oblike prostovoljnega dela, ki skupnost
povezujejo, jo krepijo in ji dajejo lastno identiteto.
Smiselno preživljanje prostega časa, razvoj socialnih spretnosti in znanja ter pridobivanje in
posredovanje izkušenj, znanja ali boljše poznavanje samega sebe in svojih sposobnosti so
vedno pogosteje motivi za prostovoljne dejavnosti. Prostovoljne dejavnosti veliko prispevajo
k socialnemu kapitalu, saj ustvarjajo socialne mreže in vezi. (Ur. list UE 2006: 50)
55
Koncept socialnega kapitala je nedvomno ena izmed najbolj opaznih novosti v konceptualni
zgradbi družbenih ved. Ni ostal omejen le na družbene vede, temveč je vstopil tudi v javne
razprave. Večina avtorjev, ki se ukvarjajo s socialnim kapitalom, se strinja, da obstajajo tri
osnovne tradicije, ki so notranje heterogene. (Adam, Makarovič 2003: 5)
Prva temelji na delih Bourdieuja, ki definira socialni kapital kot »agregat dejanskih in
potencialnih resursov, ki so povezani s posedovanjem trajnih omrežij bolj ali manj
institucionaliziranih odnosov vzajemnega poznanstva in prepoznavanja ali, z drugimi
besedami, s članstvom v skupini, ki vsakemu od članov nudi podporo kolektivno
posedovanega kapitala, 'priporočilo', ki jim daje pravico do zaupanja v različnih pomenih
besede« (Bordieu v Makarovič, 2003: 8).
Druga, Putnamova teorija, jemlje izhodišče v t.i. civilni kulturi, ki je operacionalizirana z
dveh vidikov: z vrednostno moralnega vidika altruizma in zaupanja ter z vidika gostote
državljanskih iniciativ in prostovoljnih združenj (Putnam v Adam et al., 2003: 25).
Tretja, Colemanova razlaga socialnega kapitala, pravi, da »je kapital definiran s svojo
funkcijo. To ni ena sama entiteta, temveč niz različnih entitet, ki imajo dve skupni lastnosti:
vse so sestavljene iz nekega aspekta družbenih struktur in pospešujejo določena delovanja
akterjev – bodisi posameznikov ali korporativnih akterjev – znotraj strukture« (Coleman v
Makarovič, 2001: 8). Zelo pomemben se nam zdi njegov prispevek k definiciji, saj omogoča
premik od individualnih učinkov socialnega kapitala (kot pri Bourdieuju) k omrežnim
pristopom – učinkom, pomembnim za skupine, organizacije, institucije in družbe.
Socialni kapital je ena izmed tistih oblik kapitala, ki izgublja vrednost s časom, če ni
obnovljen. Socialni odnosi odmrejo, če jih ne ohranjamo, pričakovanja in obveznosti izginejo
s časom, norme pa so odvisne od redne komunikacije (Coleman v Adam, Tomšič 2004: 401).
Če lahko sintetiziramo zgoraj opisane definicije, socialni kapital poudarja pomen odnosov
med ljudmi. Socialni kapital je entiteta, ki prinaša današnji družbi pozitivne rešitve mnogih
problemov, ki so nastali zaradi spremenjenih pogojev življenja in je »… resurs, ki omogoča
zaupanje, sodelovanje in samoorganizacijo« (Rončević, 2003: 143).
Temu konceptu se prav gotovo pridružuje koncept civilizacijskih kompetenc (Adam et al.,
2001: 20-37), ki še posebej poudarja samokontrolo in samoinciativnost.
Opažamo, da je aktivni odnos do sveta pri mladih, s katerimi stopamo v stik, največja težava.
Ali drugače rečeno: za redko katero stvar, o kateri se pogovarjamo, pravijo, da ni 'brez veze'.
Prav tako pa so starejši osamljeni in postanejo 'breme vsej okolici in družbi', če ne
mobilizirajo svojih sposobnosti in kompetenc in niso aktivni najprej v bližnji socialni mreži,
potem pa še navzven kot prostovoljci. Zato je naše poslanstvo v življenju sodelovati v
56
motivaciji in zunanji spodbudi pri delovanju vseh generacij v smeri altruizma in povečevanja
socialnega kapitala ter s tem tudi civilizacijskih kompetenc za bolj kvalitetno življenje v
sodobni družbi. Za samo »orodje in mehanizem« smo uporabili že dobro umeščeno »nevidno
pomoč - neprofitni sektor« to je po Dobkinu (ibid, 1992) znano delovanje prostovoljskih,
karitativnih in humanitarnih institucij. Povabili smo posameznike in jih povezali v skupine za
samopomoč z novimi vsebinami, ki zanimajo udeležene člane in obenem z namenom, da
opravijo nekaj ur mesečno prostovoljnega dela. Ko se člani povežejo med seboj s
prijateljskimi vezmi in čutijo pripadnost skupini, lahko skupine delujejo tudi navzven tako, da
ponudijo pomoč tistim, ki jo potrebujejo.
Svetovna politika je tista, ki oblikuje rezanje kruha za člane ene ali druge države, zdrave in za
tiste s posebnimi potrebami. Zaradi globalizacijskih procesov je vpogled in dostop v boljše
pogoje življenja informiranim olajšan, vsem ostalim, ki nimajo znanja in virov, preostajajo
številna tveganja in obrobnost. Še posebej, če se vdajo politično vsiljenemu individualizmu,
ostanejo sami in tako še bolj ranljivi. Slovenski izobraževalni sistem bi moral nujno
kompenzirati socialni kapital šibkejših (Dragoš in Leskošek, 2003). Menimo, da prav socialni
kapital in izobrazba omogočata bolj kvalitetno življenje, predvsem mladim lažje prehode v
odraslost, starejšim pa podaljšanje kvalitetnega bivanja v domačem okolju.
Izhod iz neoliberalističnih teženj, da postane človek do avtoritet sam, vidimo v združevanju
skupin, v medgeneracijski in mednarodni solidarnosti. Mladi in starejši se ob pomoči
kvalitetnega izobraževanja,
dobrih
samopomočnih
in
prostovoljskih skupin,
učijo
obvladovanja vsakdanjega življenja.
Načrte za krepitev socialnega kapitala smo povzeli po Makaroviču (ibid, 2003: 91-93):
okrepljena komunikacija v formalni in neformalni obliki, opolnomočenje - prenos dela moči z
višjih na nižje nivoje ali drugače: ločevanje med odločanjem in izvedbo se manjša, slabitev
statusne hierarhije (vsak, ki želi, lahko postane prostovoljec), zmanjševanje razlik v denarnem
nagrajevanju posameznikov (tekmovalnost se lahko prenese na celotne skupine).
5.2 Praktično delo - oblikovanje skupin
5.2.1 Pregled delujočih skupin v kamniški občini
Skupine starejših za samopomoč trenutno delujejo v občini Kamnik v okviru Društva
upokojencev Kamnik, ki je zelo aktivno. Skupine, ki že delujejo na območju kamniške
občine, imajo za temeljno dejavnost v skupini pogovor. Pogovor se nanaša na teme, ki člane
povezujejo. Neguje se kulturo poslušanja, ki je pogoj za poglobljen pogovor. V pogovoru
57
sodeluje in posreduje svojo lastno življenjsko izkušnjo vsak član, ki izrazi svoje občutke,
stališča in mnenja. Dodatne aktivnosti so izven rednih srečanj.
Delujoče skupine so v krajevni skupnosti (KS) Sela, v KS Srednja vas, v KS Duplica, v KS
Tuhinj, v KS Šmartno, v Domu starejših občanov Kamnik.
5.2.2 Ustanovitev dveh skupin starejših in izvedene aktivnosti
Po ugotovitvah 25 o potrebnosti oblikovanja in delovanja skupin starejših za samopomoč in
prostovoljno delo smo se 15. 3. 2010 prvič srečali s članicami Skupine starejših za
samopomoč in prostovoljno delo Stranje v Osnovni šoli Stranje od 18. do 19. ure.
Prisotnih nas je bilo pet, kasneje 26 so se nam pridružili še drugi člani, pridobili smo jih z
osebnimi in pisnimi povabili, prišli pa so, ker so jih tematike - medgeneracijsko druženje zanimale. Program za delovanje skupine smo pripravili fleksibilno in vnaprej, člani skupine
ga dopolnjujejo po svojih željah in interesih (Priloga 13). Za to skupino smo predvideli višjo
raven srečanj, saj želimo, da postane tudi prostovoljsko usmerjena. Tako so predvidena
izobraževanja za voditelje skupin pa tudi za člane skupin. Upoštevana so bila načela za delo s
starejšimi:
- mobilizacija moči in sposobnosti starejših ljudi - predvsem je tu pomembna motivacija in
podpora, saj je na primeren način starejše potrebno ozavestiti, da lahko iz svojih bogatih
življenjskih izkušenj črpajo moč za premagovanje težav v sedanjosti;
- maksimalno funkcioniranje - v skupini bo večkrat poudarjeno, da si morajo člani poskušati
pridobiti sposobnosti, ki so jih izgubili, da jih bodo kar najbolj uporabljali v vsakdanjem
življenju (usmeritev skupin v vsaj eno skupno športno aktivnost mesečno);
- zagotavljanje okolja, ki človeka ne bo omejevalo - ob tem načelu ni mišljeno le premeščanje
iz funkcionalno neprimernega življenjskega okolja v primernejše (drugače povedano iz
domačega okolja v institucionalno), temveč postopnost pri vseh nujnih spremembah v okolju,
kjer starejši človek živi; predvsem upoštevanje njegovih želja, potreb in zahtev;
- etičnost - opominja kogarkoli, ki dela ali se srečuje s starejšim človekom, da ga je potrebno
obravnavati s spoštovanjem in pri vsaki dejavnosti ohranjati njegovo dostojanstvo;
- etničnost - nas spomni na upoštevanje kulturnih razlik - predvsem ravnanja v času bolezni,
ob smrti; ob različnih običajih (praznovanje novega leta, božiča, uživanje svinjine…);
Te ugotovitve so bile izpeljane po rezultatih anket v kamniški občini v okviru projekta Starejši za starejše
(Društvo upokojencev Kamnik) in projekta Razvoj sistemov za reševanje potreb starejših občanov v občini
Kamnik (nosilec Zavod Oreli) in glede na razgovore s predstavniki institucij za starejše ter po osebnih
razgovorih s starejšimi, s katerimi se srečujem kot prostovoljka, v letih 2008 - 2010.
26
Na drugem, tretjem in četrtem srečanju.
25
58
- sistemska perspektiva - načelo, ki ga mora voditelj skupine dobro upoštevati - poudarja
namreč pomen interakcij med posameznikom in okoljem, v katerem živi. Pogosto so ostareli
zelo odvisni od neformalne in formalne oblike pomoči, ki jo dobijo v okolju, kjer živijo;
- postavljanje ustreznih ciljev - vodja skupine pomaga članom, saj se morajo cilji vseh članov
ujemati z življenjskimi okoliščinami in željami članov. Izhajati morajo iz dejanskega stanja in
hkrati motivirati člane za optimalno aktivnost pri doseganju zastavljenih ciljev.
V skupini je potekal proces zadovoljevanja nematerialnih potreb po pristnih človeških
odnosih, po sprejemanju različnega doživljanja starosti in po povezovanju treh generacij med
seboj. Pričakovani rezultati vključenosti članov v skupino po enem letu: reševanje problema
osamljenosti ljudi, zmanjševanje socialnih stisk, razvoj samopomoči, solidarnosti in
medsebojne pomoči, utrjevanje in širjenje socialnih mrež, ohranjanje psihofizične aktivnosti,
sprejemanje in priprava na starost, spodbujanje in promocija prostovoljnega dela,
vzpodbujanje medgeneracijskega povezovanja in solidarnosti, povezovanje strokovnih služb
javnega sektorja z nevladnim sektorjem, izobraževanje za prostovoljno delo in organiziranje
medgeneracijskih prostovoljskih akcij, preprečevanje poklicne izgorelosti voditeljev skupin –
strokovnih delavcev (redna intervizija in občasna supervizija).
Preko dveh skupin za samopomoč in prostovoljno delo je ugotovljeno, da mladim in starejšim
članstvo v skupini izboljša samopodobo, zveča samozavest in omogoča lažjo vključitev v
družbo na participatorni in demokratični način, s tem pa tudi zviša socialni kapital družbe.
Delo je potekalo po metodah in načelih že več let delujočih skupin mladih za samopomoč in
prostovoljno delo (Leskovšek in Ozimek, 2006).
Podporna mreža vseh generacij, predvsem obrobnih skupin družbe, deluje v vseh smereh.
Stabilnost temelji na vsesmernih soočanjih s tveganji in možnostmi za kvalitetne izbire in
odločitve. Ob pozitivnih izkušnjah mladih (uspešnost v izobraževalnem sistemu in zasebnem
življenju) zmanjšuje ali celo odpravlja regresivne oblike vedenja in občutke nemoči. To
potrjuje, da se altruizem lahko udejanja ne le zaradi 'egoističnih' oziroma individualističnih
teženj in namenov, temveč tudi zaradi večanja človeškega kapitala v družbi nasploh.
Poudarek vidimo v kvaliteti in intenziteti medsebojnih odnosov, na kultiviranju teh odnosov,
na možnost participacije v svojem življenjskem okolju in ne nazadnje tudi na ustvarjalnosti,
za katero se ravno na ta način ustvarjajo pogoji.
5.3 Izobraževanje in koordinacija
Iz raziskav o vplivu socialnih omrežij in bivanjskega okolja na učne dejavnosti dveh generacij
odraslih in udeležba starejših odraslih v izobraževanju v Sloveniji (Kump, Krašovec v Hlebec,
59
2009) povzemamo, da se pripravljenost starejših za sodelovanje v učnih dejavnostih in tudi
njihova dejanska vključenost s starostjo zmanjšuje. Tudi najnovejše raziskave (Makarovič e
tal., 2010) potrjujejo, da je vključenost v dopolnilno izobraževanje, povezano z delom za
starejše od 54 let le 6 %. Prav tako je vključenost v drugo dopolnilno izobraževanje največja
med srednje, višje in visoko izobraženimi, z dohodki nad 500 € ali brez dohodkov, v srednji
starostni skupini, a tudi 6 % starejših od 54 let (ibid.).
Zato je potrebno z izobraževanjem začeti zgodaj - ne šele po petdesetem letu, ko lahko
načrtno izobražujemo za izbiranje kakovostnega življenja po upokojitvi. Za 'uspešno staranje'
je potrebno izobraževati vse generacije, vse življenje (Findeisen, 1999: 20). Večina
empiričnih raziskav o udeležbi odraslih v izobraževanju kaže, da vpliva na odločitev za
izobraževanje več dejavnikov. Po Van der Kampu (ibid, 1996) in jih razvrstimo v tri skupine,
to so: sociološki (izobraževanje v mladosti, prejšnja udeležba v izobraževanju odraslih,
socialne vloge – delo in prosti čas, spol, starost), psihološki (ovire za izobraževanje,
značilnosti izobraževalne ponudbe, osebnostne značilnosti in kognitivne zmožnosti,
motivacija, stališča, namere) in ekonomski (stroški izobraževanja kot ovira, udeležba v
izobraževanju kot investicija).
O izobraževalnih programih, ki bi starejše pripravljali na življenje v tretjem (četrtem)
življenjskem obdobju, se je v Sloveniji začelo razpravljati relativno pozno 27. Da bomo v
izobraževanje pritegnili čim večje število ljudi, je potrebno te dejavnike upoštevati, jih
poskušati čim bolj zmanjšati oziroma prestopiti. V raziskavi Krašovec in Kump (v Hlebec,
2009) trdita, da so starejši ljudje nezainteresirani za učenje zaradi nizke stopnje izobrazbe in
posledično nižjega socialnega sloja. Menimo, da je ta vidik mogoče preseči z motivacijo za
'kognitivni interes', za intelektualno radovednost, za osebno rast in zadovoljstvo, za občutek
samoizpolnitve, za dobre socialne odnose, za lažje soočanje s spremembami in novostmi.
Drugače povedano – potrebno jim je razložiti, da bodo od tega imeli koristi ali jih preprosto
povabiti z njihovimi vnuki in vnukinjami na skupne delavnice, druženja, srečanja,
izobraževanja. »Zdi se, da je res potrebna revolucija duha, popolna preobrazba uma vsakega
posameznika, ker le-to lahko ustvari drugačno družbo, ki ne bo temeljila na tekmovanju,
temveč na sodelovanju, ne glede na raso, spol, narodnost ali vero.« (Šmon, 2009)
27 Prvi pred-upokojitveni program »Moja upokojitev, moj življenjski izziv« sta oblikovala Gerontološko društvo
Slovenije in Društvo za izobraževanje starejših odraslih ob podpori Zavoda za odprto družbo v letu 1998. Sedaj
še nimamo omrežja ustanov, ki bi načrtno izvajale pred-upokojitvene programe. Tovrstno izobraževanje poteka v
študijskih krožkih, kot program osebnega usposabljanja za kakovostno starost ob upokojitvi pa je vključeno tudi
med programe medgeneracijske krajevne mreže za kakovostno starost oziroma skupine za samopomoč
(Findeisen, 1999).
60
V kamniški občini smo začeli v Stranjah, majhnem podeželskem kraju, kjer se skoraj vsi
poznamo med seboj. Tako je bilo lažje najti stik preko socialne mreže že udeleženih, in sedaj
so izobraževalna srečanja dobro obiskovana. Preko delujočih skupin za samopomoč in
prostovoljno delo se bodo izobraževalna srečanja razširila tudi preko celotne občine.
Naš 'lok moči in podpore' (Flaker et al., 2008: 411-414) smo začeli uresničevati v praksi,
najprej preko spodbud, nato preko podpore, nato pa še preko izvedbe in koordinacije. V praksi
smo implementirali model pomoči, ki ga lahko poenostavljeno ponazorimo s shemo, ki jo
povzemamo po Flakerju (ibid, 2008: 412):
Shema 5.1:Lok podpore in pomoči.
Vir: Flaker et al., 2008: 412.
61
5.3.1 Metoda in model dela
Slika 5.1: Tri skupine mladih prostovoljcev na Festivalu
prostovoljstva v Ljubljani.
Metoda dela s skupinami za
samopomoč in prostovoljno
delo
je
dobila
strokovno
potrditev na Zavodu za šolstvo
Slovenije
starejših
(pri
skupinah
uporabljamo
isto
metodo kot pri mladih). Opis
metode in dela z mladimi je bil
opisan v okviru inovativnega
projekta Osnovne šole Stranje
z naslovom Prostovoljno in
ustvarjalno delo z mladimi - model vzgoje in izobraževanja, ki je doseglo četrto stopnjo
inovacije 28. Človek je posameznik, edinstveno bitje, ki se od drugega človeka razlikuje po
svoji posebni zmesi značaja temperamenta, nadarjenosti in dispozicij. Če uspe v svojem
življenju razviti svoje moči tako, da živi produktivno, je to osmišljanje življenja (Kristančič,
2005: 170). V lokalnem prostoru smo povezali ljudi v skupine tako, da smo upoštevali
individualne značilnosti posameznikov preko odprte komunikacije.
Slika 5.2: S prostovoljci in mentorji na Brdu pri Kranju s
predsednikom države, dr. Danilom Türkom.
Model dela s skupinami mladih je
prinesel
državno
prostovoljski
nagrado:
projekt
2009
Najza
premišljen sistem organiziranja in
vodenja
prostovoljnega
in
ustvarjalnega dela mladih, skozi
katero se vzgajajo samostojni in
samoiniciativni prostovoljci.
(Mladinski svet Slovenije, 2010)
28
Predstavitev projekta in objava uradnega zapisnika Komisije za presojo inovacije na spletnih straneh Zavoda
RS za šolstvo in šport (ZRSS, 2009).
62
5.3.2 Predstavitev koordinacije institucij na področju starejših v občini Kamnik
Konkretni odgovor na zaznane potrebe institucij pri delu s starejšimi je bil koordinacijski
sestanek. Povabili smo vse predstavnike institucij/društev/zavodov, ki se ukvarjajo z
reševanjem problematike starejših v občini Kamnik, in sicer 8. junija 2010, ob 17. uri, v Dom
starejših občanov Kamnik. Udeležili so se ga predstavniki/predstavnice desetih institucij:
Občina Kamnik (Oddelek za družbene dejavnosti), Center za socialno delo Kamnik, Dom
starejših občanov Kamnik, Zdravstveni dom (patronažna služba), Društvo upokojencev
Kamnik, Medobčinsko društvo invalidov Kamnik-Komenda, Društvo diabetikov Kamnik,
Društvo VARIUS Kamnik, Zavod Pristan (nega na domu), Policijska postaja Kamnik in
Zavod Oreli, ki je bil sklicatelj in je sestanek vodil.
Pogovore lahko povzamemo v nekaj ugotovitev: poskusili bom uresničevati ambiciozne cilje
Evropske komisije do leta 2020 - zaposlovanje, inovativnost, izobraževanje, socialno
vključevanje in energetsko varčevanje (Evropa 2020), srečevali se bomo redno, dvakrat letno;
koordinacijo prevzame Občina Kamnik, izvaja pa jo Zavod Oreli; vse institucije čutijo
potrebo po dodatnih izobraževanjih. Eno od predlaganih izobraževanj je bilo izvedeno marca
2011 v Stranjah pri Kamniku. (Kamničan.si, 2011)
Intervizijsko in supervizijsko vlogo bomo v veliki meri lahko udejanjali tudi na
koordinacijskih sestankih - to je namreč proces učenja za strokovno ravnanje in osebni razvoj
z metodo izkustvenega učenja. Če se strokovnjaki z različnih strokovnih področij pogovarjajo
o temah, ki so na istem področje delovanja (ostareli), je iskanje dobrih rešitev za probleme
gotovo večja kot če se s problemom ukvarja le ena oseba. Supervizija in intervizija sta
udeležencem spodbuda za učenje o tem, kako ravnati v profesionalnem odnosu in pri
spoznavanju samega sebe. Sta tudi opora in pomoč pri prenašanju obremenitev v odgovornem
delu in sodelovanju pri sprejemanju odločitev tistih, ki jim pomagajo ter pri postavljanju
meja, profesionalne distance in preprečevanju otopelosti in izgorevanja. Prav tako usmerjata
profesionalno ravnanje, pri čemer strokovnjaka usmerjajo drugi strokovnjaki z več znanja in
izkušnjami (supervizorji).
Gradnja institucionalne mreže na področju starejših bo prinesla bolj kakovostno reševanje
problemov znotraj posameznih institucij, predvsem pa povečala transparentnost in povezanost
njihovega delovanja ter omogočila organizacijo niza izobraževanj (na primer za manjše
izgorevanje vodij skupin, za pridobivanje novih strokovnih znanj na področju vodenja in
skupnostne skrbi ter prostovoljnega dela).
63
5.5 Zaključek
Izobraževanje starejših ima mnogo pozitivnih učinkov tako na posameznike kot na družbo v
celoti: pripomore k osebnostni rasti, večji samozavesti, boljši samopodobi, izboljšanju
medčloveških odnosov, k širjenju socialnih vezi; omogoča dostop do informacij, znanja,
vključevanje v prostovoljsko delo …
Menimo, da je potrebno v Sloveniji namenjati večjo pozornost ugotavljanju resničnih potreb
starejših odraslih in novim načinom motiviranja za izobraževanje, hkrati pa pripraviti
izobraževalne programe, ki bi nastali s spoznanji dobrih praks in obeh strok, gerontologije in
pedagogike. Pri tem je zelo pomembno, da so starejši odrasli tudi sami del virov in gonilo
vsebinskega in izvedbenega načrta.
6 PREDLOG MODELA POMOČI STAREJŠIM
Po avtorici publikacije Statističnega urada Slovenije, Nelki Vertot (ibid, 2008), povzemamo
številke projekcij prebivalstva za leto 2060.
Po srednji varianti projekcije prebivalstva EUROPOP2008 (ibid.) naj bi se v Sloveniji delež
najmanj 65 let starih ljudi (65+) med prebivalstvom do leta 2060 povečal za več kot 16 % (na
33,4 %) oziroma naj bi se število toliko starih prebivalcev predvidoma povečalo na 589.900
(leta 2008 jih je bilo 325.300). Delež najmanj 80 let starih ljudi (80+) med prebivalstvom pa
naj bi se po omenjeni projekciji do leta 2060 povečal na 14,1 % oziroma na 249.500
prebivalcev (leta 2008 jih je bilo 3, 5 % ali 71.200).
Ukrepi za ustrezno prebivalstveno politiko v občini Kamnik morajo biti usmerjeni v gradnjo
kakovostnega medgeneracijskega sožitja. Razvoj novih oblik medgeneracijskega sožitja bo
razbremenjeval finančne izdatke občine ter se zrcalil v novih operativnih rešitvah pomoči na
terenu, novih podpornih servisnih storitvah ter prispeval k večjemu spektru različnih
možnosti. Pomembno je pričeti z ozaveščanjem in izobraževanjem prebivalcev dovolj zgodaj
in bistveno prej kot se to dogaja danes t.j. od generacije 50+. Slednje je ključnega pomena za
razvoj učinkovitega občinskega modela.
Staranja prebivalstva ni več mogoče uravnotežiti samo s politiko golega prerazporejanja delov
družbenega dohodka. Za učinkovito obvladovanje obsežnih sprememb, ki so posledice tega
pojava, so potrebni novi pristopi (načini, postopki), in to v prilagajanju politik šolanja, dela in
upokojevanja.
64
6.1 Predlog razvoja novih storitev in ukrepov za spodbujanje aktivnega staranja
Spodbujanje aktivnega staranja je eden največjih ekonomskih in socialnih izzivov na ravni
države, predvsem pa na ravni občine, kjer se bodo problemi reševali ne več na brezosebnih
statistikah, ampak v praksi za vsako osebo (občana) posebej. Nujno bo spremeniti vzorce
obnašanja, vzorce zaposlovanja, vzorce pomoči in novih storitev ter predvsem odnos do
starejših oseb v družbi. Pri tem mislimo, da starejši lahko igrajo aktivno vlogo v obdobju po
upokojitvi, če obstaja primerna klima v družbi in je vzpostavljena aktivna mreža in
infrastruktura na lokalni ravni.
V strategiji razvoja varstva starejših občanov v občini Kamnik do leta 2012 so opisane naloge
na področju varstva starejših občanov, ki so predvsem v zagotavljanju sredstev:
- za pokrivanje oskrbnih stroškov v socialnovarstvenih zavodih za starejše in osebe s
posebnimi potrebami, ki so deloma ali v celoti oproščene plačil po posebnih merilih,
- za zagotavljanje sredstev za plačilo oz doplačilo pomoči na domu in
- za zagotavljanje sredstev za družinskega pomočnika.
6.2 Predlog vzpostavitve Centra za starejše v občini Kamnik
Vzpostavitev Centra za koordinacijo 29 na področju starejših v občini Kamnik je nadaljevanje
aktivnosti v preteklih letih, še posebej pa izjemno aktivnega izvajanja projektov v letu 2010.
Do vzpostavitve Centra bi lahko prišlo v letu 2011 oz. najkasneje v letu 2012, odvisno od
plana aktivnosti, ki jih bo občina predlagala v naslednjih dveh proračunskih letih. Center za
koordinacijo na področju starejših občanov je primerno oddati v koncesijo zasebnemu
zavodu.
Predlog vzpostavitve Centra temelji na postopni modularni izgradnji mreže in vključitvi vseh
akterjev na območju občine Kamnik na področju starejših v koordinirano delovanje, razvoju
novih vsebinskih podpornih aktivnosti, uporabi novih IKT rešitev ter razvoju novih servisnih
storitev. Na vzpostavitev Centra je potrebno gledati dolgoročno kot na podporo k aktivnemu
staranju in vzpostavitvi medgeneracijskega sožitja, kar vključuje koncept socialne integracije
in analize socialnih omrežij (primerjava v Novak in drugi, 2004:18-27). Center mora s
svojimi vsebinami in svetovanjem usmeriti delovanje že v generacije 50+ in pričeti z vzgojo o
preživljanju aktivne in kvalitetne starosti v prav vse generacije. Predvidene naloge centra so
naslednje: vzdrževanje mreže in koordinacija aktivnosti vseh institucij, ki delujejo na
področju starejših v občini Kamnik, koordinacija in razvoj prostovoljskih skupin in skupin za
29
Shema delovanja oziroma zgradbe centra je v Prilogi 11.
65
samopomoč, delovanje spletne informacijske točke, vsebinska podpora in razvoj novih vsebin
informacijske točke, razvoj novih spletnih storitev, izvajanje sistema izobraževanja o
problematiki staranja in medsebojni pomoči, vzpostavitev in vodenje multidisciplinarne
strokovne skupine za izvajanje svetovanja, vzpostavitev pisarne za svetovanje starejšim na
različnih
področjih 30,
vzpostavitev
strokovne
skupine
za
spremljanje
razvoja
in
implementacijo novih rešitev skozi izvedbene projekte na občinski ravni (npr. alternativne
oblike bivanja) ter možnosti prijave na različne razpise ministrstev ter EU sredstva,
povezovanje s sosednjimi občinami na področju starejših in povezovanje z odgovornimi
institucijami na državni ravni (ZDUS, fakultete, inštituti, ipd).
Oskrba in pomoč ter storitve po konceptu lokalno podprte oskrbe starejših (Community based care), ki je lahko antipod ali pa dopolnilo sedanji institucionalni oskrbi, predpostavlja in
zahteva omreženo sodelovanje in medsebojno tehnično visoko podprto interaktivno
komunikacijo. To je najmanj širokopasovna, dovolj redundantna mreža vseh akterjev
izbranega območja in posameznih strokovnih področij (sociala, medicina, prehrana, druženje,
rekreacija ipd). Drugače povedano: v pametnem vozlišču povezani institucionalni uslužbenci,
prostovoljci ter uporabniki storitev. Potreben je natančen in dinamičen izbor ter opis funkcij
in storitev s cenami in normativi ter priprava scenarijev za implementacijo.
Center naj bi deloval omrežno, na podoben način kot številki 112 ali 113 s predpostavko, da
se posamezni oskrbovanec takega storitvenega servisa po potrebi tudi aktivno spremlja
(monitoring) na svojem domu in drugje (Global Positining System), seveda če si to želijo
oziroma na to pristanejo. Tehnika danes omogoča praktično vse, problem so cene in
organizacija ter vzgoja akterjev (prejemnikov in dajalcev pomoči) za take uporabe. Ljudje bi
tako imeli predvsem izbiro in podporo za svoja ravnanja.
Tudi sam uporabnik konkretne pomoči lahko preko centra ali drugače sodeluje kot dajalec
pomoči. Pomembna pri tem so društva in socialne skupine, ki lahko pomagajo s fizično
uresničenimi storitvami. Skupine uporabnikov, prostovoljcev in profesionalcev bi bile na ta
način povezane v neke vrste lokalni (vendar ne popolnoma) urejen grozd, organiziran na
način v prejšnjih poglavjih opisanih skupin.
Ker se bo odprla možnost malega dela tudi za upokojence, je treba predvideti še ta način
vključevanja izvajalcev v omrežje in se dogovoriti za koncesionirano posredovanje malega
dela tudi za uporabnike - plačnike takih storitev.
30
Starejši ljudje so v anketi zapisali, da jih zanimajo področja dedovanja in nepremičnin ter zdravstva.
66
6.2.1 Uporaba IKT za podporo Centru za pomoč starejšim
Pomembno je, da znamo različne vsebine za starejše podpreti z ustrezno IKT v praksi. Brez
tovrstne podpore si ne moremo več predstavljati uspešnega delovanja. Potrebno je povečevati
zavedanje o pomenu uporabe IKT, ki vključuje uporabo interneta, računalnika, mobilnega
telefona, GNSS in drugih novih tehnologij. Potrebno je tudi zmanjševati digitalni razkorak, ki
je opazen med posamezniki in gospodinjstvi glede možnosti dostopa do IKT ter njihove
uporabe. Če imamo na eni strani Center za pomoč in informacijsko točko kot storitveni del,
imamo na drugi strani uporabnika oz. skupino uporabnikov, o katerih moramo vedeti kar
največ značilnosti. V življenje starostnikov je mogoče vpeljati nove rešitve IKT, vendar je
potrebno biti pri tem realen in praktičen. Ker sedanja generacija starostnikov po večini ni bila
deležna množične uporabe osebnih računalnikov, je potrebno njihovo rezerviranost in rahel
odpor do uporabe IKT premostiti s pravim pristopom (mogoče z obiskom prostovoljca na
njihovem domu skupaj z notesnikom ali jih povabiti na prijetno družabno srečanje, ki sledi
urici izobraževanja v računalniški učilnici v šoli ali v knjižnici).
Vse načine uporabe IKT je zato potrebno zelo poenostaviti, le na nekaj gumbov; odpraviti je
potrebno strah pred uporabo IKT in povečati računalniško pismenost, uvesti permanentna
izobraževanja starejših o uporabi novih IKT rešitev in pri uvajanju novih IKT rešitev vključiti
domače okolje.
6.2.2 Informacijska točka za starejše Kamnik
Spletna informacijska točka za starejše je za kamniško občino začela delovati v mesecu
oktobru 2010 (Info točka Kamnik, 2010). Na tem mestu je mogoče dolgoročno pridobiti vse
informacije, ki jih potrebujejo starejši, vključno z najpogostejšimi vprašanji in primeri dobre
prakse. S tem se na enem mestu zbira, hrani in posreduje ključne informacije 31. V
informacijski spletni točki so tako povezani vsi akterji, ki se ukvarjajo s problematiko
starejših v občini Kamnik in okolici. Spletni portal je oblikovan po naslednjih principih:
- grajen je modularno, tako da se posamezni moduli lahko dodajajo ali odvzemajo glede na
potrebe;
- prva verzija portala (začetni testni zagon) vsebuje osnovno vsebino informacijske točke za
starejše, ki se bo periodično dopolnjevala;
Osnovna shema zgradbe info točke je v Prilogi 5, dve shemi, ki predstavljata delovanje drugega nivoja spletne
info točke pa sta v Prilogi 6 in Prilogi 7.
31
67
- funkcije spletnih servisov bodo prilagojene individualni osebi (personalizacija - glede na
prijavo posamezne osebe na portal);
-
upoštevana bo funkcionalnost glede na potrebe iz prakse.
Izgled prve strani modula, ki smo ga imenovali Prostovoljec, je v Prilogi 8.
6.3 Predlog sistema izobraževanja – medgeneracijska pomoč
6.3.1 Spoznanja iz ankete
Z analizo anketnih odgovorov smo ugotovili, da tisti starejši odrasli, ki se izobražujejo, lažje
premagajo ovire, so zelo motivirani in si možnosti za izobraževanje tudi poiščejo (npr.
Univerza za tretje življenjsko obdobje). Večina starejših pa na izobraževanje gleda
odklonilno, navaja veliko ovir in ni motivirana. V svetu dopolnjujejo socialna omrežja
starejših različni medgeneracijski ali mešani programi izobraževanj, s katerimi se povečujeta
sodelovanje in interakcija med generacijami ter različne oblike skupnostnega izobraževanja in
prostovoljnega dela, ki vpliva na zmanjševanje socialne izključenosti.
Izobraževanje za prihodnosti mora biti celovito, ne sme temeljiti na tekmovanju, temveč na
sodelovanju, ne glede na starost, spol, vero ali narodnost.
Danes imamo vse generacije možnosti izobraževanja - vendar je potrebno prav izbrati. Da bi
se izognili tveganju revščine, odvisnosti in osamljenosti, je potrebno starejšim omogočiti
različne možnosti, ki bi vključevale različne izbire kot so povratek v polno, delno, prilagojeno
zaposlitev, vključenost v projekte medgeneracijske solidarnosti, prostovoljno delo v
skupnosti, možnosti osebnega razvoja, aktivnega državljanstva itd.
Izobraževanje starejših je civilizacijska potreba, ker poudarjenemu izobraževanju za delo, ki
prevladuje v aktualnem vseživljenjskem izobraževanju, dodaja izobraževanje za smiselnost
bivanja.
6.3.2 Primarni cilji
Vključiti je potrebno vse institucije s tega področja. Vsaka lahko predstavi svoj pogled na
najpogostejše težave starejših in pripravi eno predavanje oziroma delavnico letno. Potrebno je
slediti glavnim ciljem: vključiti starejše v dinamično vlogo (starejši niso le 'zaloge znanja'),
povečevati kakovostno medgeneracijsko sobivanje (večsmerna pomoč, delavnice …),
spodbuditi generacijo po 50+ za razmišljanje o njihovem individualnem razvoju, osebni rasti
in o sodelovanju v skupnosti ter spreminjati vrednote javnosti: naj bi vsakega človeka
68
sprejemali kot osebnost, ne le kot člana neke starostne (koledarske) skupine. Tako bodo tudi
vsi lahko dejavno sodelovali v skupnosti.
6.3.3 Predlog osnovnih področij izobraževanja
Predlagamo naslednja področja izobraževanja: medgeneracijska pomoč, razvoj prostovoljskih
skupin in skupin za samopomoč, predavanja na temo starejši in skrb za kvaliteto življenja,
različni tečaji (varnost, diabetes, demenca, diete …), izobraževanje za vodenje skupin
(formiranje skupin in vodenje projektov, intervizija in supervizija), računalniško
opismenjevanje – na primer za uporabo spletne informacijske točke.
6.3.4 Predlog vsebin izobraževanja
Glede na dober model izobraževanja, ki smo ga implementirali v kamniški občini,
predlagamo najprej izvedbo izobraževanja za voditelje skupin za samopomoč in prostovoljno
delo (predlog za izobraževanje voditeljev skupin je v Prilogi 12), da pospešimo formiranje in
delovanje takšnih skupin. S širjenjem dobre prakse se metoda dela lahko razširi med vse
generacije. Druge vsebine, ki jih predlagamo so še: vodenje skupinskih pogovorov za člane
skupin, vodenje intervizije in supervizije za voditelje skupin, izobraževanje za člane družin, ki
skrbijo za ostarelega človeka, izobraževanje za skupine ljudi po 50. letu za kakovostno
življenje po upokojitvi, tečaje računalništva za starejše, tečaj 'osebne varnosti' za starejše,
izobraževanje posameznikov (vseh generacij) za druženje s starejšimi. Program in opis dela
skupine za samopomoč in prostovoljno delo, ki smo jo oblikovali v Stranjah, je v Prilogi 13.
7 PREDSTAVITVE IN PROMOCIJA OPRAVLJENEGA DELA
Predstavitve opravljenega dela niso namenjene le promociji, temveč tudi ozaveščanju vseh
generacij za potrebne spremembe v družbi. Ker je splošno znano, da preživljamo krizne
gospodarske in politične čase, je še toliko bolj pomembno vsem generacijam dati možnost
sodelovanja pri pomoči skupinam ljudi s posebnimi potrebami, pa naj bodo to invalidi, mladi
ali stari ljudje. S pomočjo prestavitev smo širili pozitivne vrednote in skrb za sočloveka na
nov, inovativen način. Posledično smo večali socialni kapital celotne družbe.
69
Prva predstavitev opravljenega dela v letu 2010 je bila 15. oktobra 2010, ob 17.uri, v sejni
sobi Občine Kamnik. Povabljeni so bili župan, oba podžupana, direktor občinske uprave,
svetniki, sodelavci Oddelka za družbene dejavnosti, predstavniki institucij s področja starejših
v občini Kamnik, sodelujoči v projektu in mediji. Spremljajoča kulturna dejavnost ob
predstavitvi je bila otvoritev fotografske razstave skupine mladih prostovoljcev srednješolcev
in mladih s posebnimi potrebami (Zgibanka razstave je v Prilogi 14.). Po inovativni metodi
dela skupin za samopomoč in prostovoljno delo nadaljuje delo še devet skupin (pet
osnovnošolskih, mlajša srednješolska, dve skupini starejših in študentska) v kamniški občini.
Prostovoljci so pod mentorstvom Martine Ozimek (avt.) zmagali na natečaju za najboljši
prostovoljski projekt v Sloveniji v letu 2009. Nagrado jim je izročil predsednik države
Slovenije dr. Danilo Turk v juniju 2010. (Slika 4.1)
Prav tako so mladi prostovoljci z mentorico (avt.) 17. novembra 2010, v Narodni galeriji v
Ljubljani slovesno sprejeli nagrado Dobrotnik 2010. Nagrado poklanja revija Naša žena in
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. (Slika 7.1)
V sedaj delujočih dveh skupinah starejših za samopomoč in prostovoljno delo se uporablja in
širi enake metode dela kot pri skupinah mladih.
Slika 7.1: Ljudje odprtih rok - dobrotniki 2010, Naša žena in MDDSZ.
70
7.1 Promocijski dogodki
1. dogodek - računalniška predstavitev dela v letu 2010, v sejni sobi Občine Kamnik.
2. dogodek - medgeneracijsko izobraževanje, ki mu lahko rečemo tudi vseživljenjsko
medgeneracijsko izobraževanje za trajnostni razvoj v naši občini: mladi, srednja generacija in
starejši pripravijo različna tematska predavanja za vse generacije obiskovalcev; ob tem je bila
izpostavljena načrtovana skrb za starejše in predlagane so bile tudi teme izobraževanj.
Slika 7.2: Mladi in stari drug drugega bogatijo s svojim znanjem in izkušnjami, povezuje jih srednja
generacija.
Slika 7.3: Ustanovitev skupine za samopomoč in
prostovoljno delo v Stranjah.
3. dogodek - ustanovitev dveh skupin za
samopomoč in prostovoljno delo. Ena v
Stranjah in ena v Domu starejših občanov
Kamnik.
Slika 7.4: Medgeneracijsko srečanje v prostorih osnovne šole, 2010.
4. dogodek medgeneracijska
srečanja v osnovni
šoli so potekala v
obliki delavnic in
izobraževanj. Obisk
je bil iz meseca v
mesec večji.
71
5. dogodek: - združeni projekt
več
generacij
in
institucij
Slika 7.5: Starejši in ljudje s posebnimi potrebami so se
obiska mladih zelo razveselili.
(Društvo upokojencev Kamnik,
Osnovna šola Stranje, društvo
VARUIS;
Zavod
posamezniki).
Oreli
Obiskali
in
in
obdarovali smo starejše in osebe
s posebnimi potrebami v občini
Kamnik ob novoletnih praznikih.
6. dogodek - s predstavniki mladih prostovoljcev smo bili na RTV - Slovenija 1. Na enourni
radijski oddaji o prostovoljstvu smo poudarjali, da brez organiziranega dela vseh generacij,
tudi starejših, ne moremo skrbeti ne za mlade, ne za starejše - v Kamniku se lotevamo novega
modela dela skrbi za starejše z vključitvijo vseh generacij, IKT in prostovoljnega dela.
Slika 7.6: Obisk predstavnikov skupin mladih prostovoljcev na Radiu Slovenija.
7. dogodek:
Slika 7.7: Snemanje prispevka Časovna banka za oddajo
Preverjeno na POP TV.
Snemanje oddaje za POP TV mlada prostovoljca na obisku pri
starejši gospe doma - naš prispevek
o modelu skrbi za starejše in mlade
v oddaji Preverjeno, z naslovom
Časovna banka. Celoten posnetek si
lahko ogledate preko arhiva POP
TV. (ibid.)
72
8. dogodek
Fotografska
Slika 7.8: Predstavitev na Bledu.
razstava
prostovoljcev
in
mladih
s
posebnimi potrebami je bila najprej na Bledu 32, s
predstavitvenim in kulturnim programom za otvoritev
razstave, nato v Kamniku. Triglavski narodni park in
mladost sta temi, ki povezujeta mostove dialoga in
razumevanja med vsemi generacijami.
9. dogodek
Sliki 7.9 in 7.10: Predstavitev metode v Rogaški Slatini.
Predstavitev metode in
modela dela na srečanju
vodij inovativnih
projektov 33 za osnovne
šole, v organizaciji
Zavoda republike
Slovenije za šolstvo in šport.
10. dogodek
Na junijskem festivalu prostovoljstva v Ljubljani (Slika 5.1) je preko skupnih srečanj starejših
ljudi z mladimi prostovoljci poudarjeno medgeneracijsko sodelovanje in večanje socialnega
kapitala ter trajnostnega sožitja in vseživljenjskega izobraževanja.
Slika 7.11: Predstavitev na mednarodni konferenci ISIT2010.
11. dogodek
Predstavitev
na
2.
mednarodni
konferenci
ISIT2010 34.
Naslov
prispevka je bil Podporni sistemi za
reševanje potreb starejših v občini
Kamnik (ang.: Supporting systems
for elderly people in the municipality
of Kamnik).
Vir: Kopina, 2010.
32
Razstava na Bledu je bila trajala od 18.8.2010 do 7.9.2010; razstava v Kamniku pa od 15.10. do 15.11.2010.
Srečanje vodij inovativnih projektov je potekalo v Rogaški Slatini, 15. septembra 2010.
34
Mednarodna konferenca ISIT2010 je potekala v Dolenjskih Toplicah, od 10. do 12. novembra 2010.
(ISIT2010).
33
73
12. dogodek
Po javni predstavitvi projekta v Kamniku smo skrajšano poročilo objavili v časopisu
Kamniški občan (ibid.) in v lokalnih spletnih medijih (prim. Kamničan.si, Občina Kamnik).
13. dogodek
Na posvetu, ki so ga organizirali Zveza društev upokojencev Slovenije, Kapitalska družba in
Slovensko zavarovalniško združenje z naslovom Neodvisnost v starosti 35, (Kapitalska družba,
2010), smo bili kot edini predstavniki občin povabljeni k predstaviti inovativne lokalne
odlične prakse. Predstavili smo kamniški primer dobre prakse se z naslovom Razvoj sistemov
za reševanje potreb starejših v občini Kamnik.
Slika 7.12: Predstavitev na posvetu Neodvisnost v starosti.
35
Posvet Neodvisnost v starosti je potekal 13. decembra 2010 v Ljubljani.
74
8 SKLEPNE MISLI IN PREDLOGI ZA NADALJEVANJE DELA
Staranje prebivalstva je proces, ki že poteka in se bo po demografskih projekcijah v
prihodnjih letih še intenziviral. Gospodarski, tehnološki in družbeni razvoj slovenske družbe
bo v prihodnjih desetletjih narekoval povečevanje stopnje delovne aktivnosti zlasti med
starejšimi prebivalci in ohranjanje znanja, spretnosti in kompetenc za potrebe trga dela. Ker se
zavedamo, da se mora lokalno okolje prilagoditi zaostrenim pogojem procesov v družbi, smo
pripravili model pomoči starejšim, ki je dosegljiv in funkcionalen za vse.
Upoštevali smo slovenske in evropske dokumente, ki so posredno ali neposredno vezani na
problematiko starejših. Prav tako smo upoštevali podatke iz državnih virov (Statistični urad
Republike Slovenije in Zveza društev upokojencev Republike Slovenije) in podatke iz lastne
ankete.
Zaznali smo šibko splošno poučenost starejših o njihovih možnostih in priložnostih v
lokalnem okolju, pomanjkljive spretnosti v komunikaciji, iskanju in izbiri informacij in pri
dejavnem vključevanju v širšo družbeno skupnost in manjšo iznajdljivost v vsakdanjih
situacijah. Poleg tega smo pri nekaterih udeležencih s psihosocialnega vidika zaznali še slab
gmotni položaj, neugodne psihosocialne učinke izključenosti iz delovnega okolja (npr.
depresivnost), pomanjkljivo obveščenost o možnostih za izobraževanje in aktivnost v
skupnosti, pomanjkljivo osveščenost o kakovostnem preživljanju prostega časa. Kamniški
starostniki so glede na življenjsko zadovoljstvo razmeroma optimistični, saj posamezniki ob
vse večjih starostnih omejitvah ohranjajo svoje življenjsko zadovoljstvo še v pozno starost, in
sicer s postopnim prilagajanjem, spreminjanjem meril za primerjavo sebe z drugimi, z
zniževanjem želja in z drugimi strategijami upravljanja z življenjem.
Umik iz aktivnega delovnega življenja spremlja razpad socialnih mrež iz delovnega in
skupnostnega okolja. Razpadle mreže nadomestijo mreže socialne opore ali osebne mreže, ki
nudijo posamezniku različne vrste neformalne pomoči in opore. Starejši odrasli z manj leti
šolanja ne vzdržujejo potrebnih znanj in spretnosti, kar jim zmanjšuje možnosti
enakovrednega vključevanja v okolje. Pozabljajo že naučena znanja in spretnosti. Zato
potrebujejo razvoj in utrjevanje znanj ter spretnosti in usposabljanje za transfer v praktično
življenje. Na podlagi pridobljenih podatkov smo pristopili k iskanju dobrih rešitev za pomoč.
Novost kamniškega razvojnega modela prepoznavamo v tem, da udeležencem omogoča
pridobivanje informacij preko IKT: o institucijah za starejše na lokalnem in državnem nivoju,
o možnostih za opravljanje dela, o pomoči, ki jo lahko naročijo na dom, predvsem pa jih
spodbujamo k prostovoljskemu udejstvovanju. Uporabljamo metode, ki omogočajo aktivno
75
delo udeležencev, bodisi da gre za izmenjavo izkušenj, izkustveno učenje ali 'le' nudenje
pomoči. Udeležencem omogočamo, da se povezujejo z različnimi posamezniki in
institucijami v lokalnem okolju. Tako se tkejo omrežja programov, ustanov in posameznikov,
ki omogočajo starejšim kakovostno in aktivno starost. Navajamo jih na uporabo interneta pri
iskanju informacij in podatkov za osebne potrebe (pripravili smo lokalno informacijsko
spletno mesto), spodbujamo jih za uporabo sodobne tehnologije za medsebojno
komuniciranje. Eden od naših ciljev je bil tudi povezati različne generacije preko modela
medgeneracijskega učenja, pri čemer smo za osrednjo vsebino vzeli znanje in izkušnje o
načinih življenja in običajih v lokalnem okolju. Dolgoročni cilj je spreminjanje stereotipov o
starejših ljudeh s spodbujanjem vseh generacij, da prispevajo k skupnosti na smiseln način.
Prek učenja več generacij pomagamo ustvarjati starosti prijazno družbo, v kateri je ljudem
omogočeno, da živijo dobro in se počutijo koristni neodvisno od starosti.
8.1 Delovanje, vzdrževanje in vsebinska nadgradnja spletne informacijske točke za
starejše v občini Kamnik
Po poizkusni vzpostavitvi spletne informacijske točke za starejše v občini Kamnik je potrebno
vnašati dopolnitve in jo nadgrajevati. Točka je zasnovana kot spletno mesto občine Kamnik,
kjer starejši občani in njihovi svojci lahko na enem mestu dobijo kar največ koristnih
informacij. Obenem bomo pridobili mnenja uporabnikov ter izvedli vsebinsko nadgradnjo.
8.2 Razvoj skupin za samopomoč in prostovoljno delo
V letu 2011 bomo nadaljevali z delom že formiranih skupin za samopomoč in prostovoljno
delo. Primarne cilje (spoznati potrebe starejših, ki živijo doma, poiskati tiste, ki ne znajo/ne
morejo/nočejo iskati pomoči, organizirati pomoč, obiskati osamljene, seznanjati lokalno
skupnost o kvaliteti življenja in potrebah starejših, ki živijo doma) bomo postopno
nadgrajevali glede na potrebe okolja in v skladu z vladnimi dokumenti za spodbujanje
aktivnega staranja.
Temeljni namen aktivnosti v prihodnjih petih letih je opogumiti starejše odrasle in celotno
okolje (vse generacije) za aktivno staranje, še posebej za osvojitev kulture vseživljenjskega
učenja ter kulture ustvarjalnosti in odgovornosti do samega sebe in skupnosti. Skupine za
samopomoč in prostovoljno delo je potrebno oblikovati preko vseh starostnih omejitev.
Vzpostaviti je potrebno celotno organizacijo prostovoljcev v skladu z Zakonom o
prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/2011).
76
8.3 Izvedba predavanj in izobraževanj ter koordinacija institucij
Prva ciljna populacija, ki bo vabljena na predavanja oziroma izobraževanja, naj bi bila starejša
od 50 let, saj je za učinkovito in kakovostno staranje ter uspešno vlaganje v delovno silo zelo
pomembna pravočasna vključitev v nadgradnjo znanja za dolgoročno konkurenčnost na trgu
dela. Druga ciljna populacija je starostno neomejena, a vsebinsko določena - vse generacije za
samopomoč in prostovoljno delo. Namen je osveščanje o pomembnosti ohranjanja znanj,
veščin in spretnosti čim dlje v starost. Pomembno je posredovanje teh znanj mlajšim
generacijam. S tem se krepi medgeneracijska solidarnost in preprečuje ekonomska logika
odpisa starejših, ko se konča njihova karierna pot. Pripravljena so tri izobraževanja:
Oblikovanje skupin mladih prostovoljcev (Priloga 12), Razgibajmo starost z učenjem (Priloga
15) in Želim si pika com (Priloga 16).
Koordinacija institucij je bila vzpostavljena in zelo dobro sprejeta že v letu 2010.
8.4 Vzpostavitev svetovanja za starejše v občini Kamnik
Za vzpostavitev svetovanja starejšim občanom na področju občine Kamnik je oblikovanje
skupine strokovnjakov z različnih področij. Zunanji svetovalci bodo opravili dogovorjeno
število ur. Predvidevamo, da bomo večje število strokovnjakov poiskali med samimi
upokojenci. Gre za svetovanje na področjih prava, socialne pomoči, zdravstva, nepremičnin,
prostovoljstva, podaljšanega vključevanja v delo, fleksibilne zaposlitve, možnosti
vključevanja v formalna in neformalna izobraževanja, spodbujanje osebnostnega razvoja in
kreativnosti starejše populacije, socialna vključenost in tako naprej.
Predlagamo vzpostavitev pisarne, ki bo v začetku delovala 2-krat tedensko po 4 ure, kasneje
se bomo prilagodili dejanskim potrebam. Prostore bo potrebno zagotoviti z dogovorom z
občino Kamnik.
8.5 Razvoj dveh programskih modulov in razvoj za vsebinsko podporo na terenu
Starejše osebe ali druge osebe ranljivih skupin bodo lahko preko spleta naročili storitev
prostovoljca (pogovor, pomoč v hiši ali na vrtu, spremljanje k zdravniku, izpolnjevanje
obrazcev idr.). Vzpostavili bomo bazo prostovoljcev, ki znajo opraviti različna dela in so se s
pogodbo zavezali, da bodo v določenem časovnem obdobju opravili izbrano število
prostovoljskih ur. Uporabnik preko spletnega portala odda naročilo prostovoljcu 36.
Posredovano naročilo se shrani v bazo naročil. Glede na želeno vrsto pomoči se naročilo
36
Ogled pripravljenih filmov za navodilo uporabnikom je dostopen preko Info točke Kamnik (Info točka, 2010)
77
avtomatsko posreduje izbranemu prostovoljcu v skupini. Če nanj odgovori pozitivno, se
odgovor avtomatsko posreduje naročniku. Če prostovoljec na naročilo ne odgovori v
določenem času ali pa odgovori negativno, se naročilo posreduje naslednjemu prostovoljcu iz
baze. Naročnik v zahtevku lahko poda datum in čas izvajanja aktivnosti. Ko je delo
opravljeno, se poročila prostovoljcev in prejemnikov pomoči zbirajo v bazi poročil. Izbira
prostovoljca se v bazi lahko izvaja na več načinov:
a) naročniku se išče najbližji prostovoljec po geolokaciji,
b) po lastnostih in zahtevnosti uporabnika,
c) po željah uporabnika za izbranega prostovoljca,
d) splošno naročilo vsem prostovoljcem.
Modul se lahko razširi tako, da uporabnik za naročanje uporabi posebno napravo (mobilni
komunikator), ki je prirejena tistim, ki nimajo računalnika. Komunikator deluje preko
mobilnega telefona (povezava preko bluetooth-a) in je prenosljiv.
Za kvalitetno izdelavo modula Prostovoljec je potrebno vsebinsko pripraviti:
70. standardizacijo del pomoči,
- izdelavo logičnega modela organizacije in vzpostavitev protokola delovanja storitve
(prostovoljec – uporabnik),
- vzorec pogodbe za prostovoljno delo,
- podpis pogodb z izbranimi prostovoljci, ki so pripravljeni opraviti dogovorjeno količino
dela,
- vnos podatkov in vzpostavitev baze prostovoljcev,
- zagon spletnega modula,
- koordinacijo in spremljanje del.
Drugi spletni modul v pripravi se imenuje Trgovina. Večje trgovske hiše razvažajo nakupljeni
material le nad določeno vsoto in do določene omejene razdalje. Osnovni cilj drugega modula
je tipizirati košarice izdelkov in več naročil združiti v eno pošiljko. Uporabnik preko
spletnega portala odda naročilo. Zbrana naročila se enkrat do dvakrat na teden posredujejo
trgovski hiši. Trgovska hiša pripelje vsa naročila na izbrano lokacijo, kjer jo prevzamejo
prostovoljci in dostavijo starejšim osebam.
78
9 LITERATURA IN VIRI
1. Accetto, B. (1987): Starost in staranje. Osnove medicinske gerontologije. Ljubljana:
Cankarjeva založba.
2. Adam, F., Makarovič, M., Rončevič, B., Tomšič, M. (2001): Socio-kulturni dejavniki
razvojne uspešnosti. Slovenija v evropski perspektivi. Zbirka Alternative. Ljubljana:
Znanstveno in publicistično središče.
3. Adam, F., Tomšič, M.(ur.) (2004): Kompendij socioloških teorij. Zbirka Scripta. Ljubljana:
Študentska založba.
4. Adam, F., Rončevič, B. (2003): Socialni kapital¨opredelitve in raziskovalne strategije. V
Makarovič, M. (ur.) Socialni kapital v Sloveniji. Zbirka Sodobna družba. Ljubljana:
Sophia.
5. AGE Platform Europe. Dostopno preko:
http://www.age-platform.org/(2010) (18. maj 2008).
6. Akcijski plan za pomoč kakovostnemu staranju z uporabo IKT (orig.: Action Plan on
Information and Communication Technologies and Ageing), (2007). Dostopno preko:
http://ec.europa.eu/information_society/activities/einclusion/policy/ageing/action_plan/ind
ex_en.htm (20. januar 2009) in
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2007:0332:FIN:EN:DOC
(20. januar 2009).
7. Baloo - Rex May, 2010. Dostopno preko
www.cartoonStock.com (14. december 2010).
8. Blažun, H., Kokol, P., Lahne, M. (2007): E-zdravstvena nega - globalna rešitev do zdravja Projekt
GEROM.
Maribor:
Fakulteta
za
zdravstvene
vede.
Dostopno
preko:
http://www.primer-ict.eu/papers/paper8.pdf (14. februar 2010).
9. Council Conclusions on common active inclusion principles to combat poverty more
effectively (2008). Dostopno preko:
http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/en/lsa/104818.pdf (13.
januar 2009).
10. Čačinovič Vogrinčič, G. (2000): Star človek in družina. Socialno delo 39, 4-5: 287-292.
11. Debevec, M., Gerlič, I., Bešter, J., Divjak, S., Krašna, M., Šafarič, R., Chowdhury, A.,
Papič, M., Pustišek, M. (2004): Poučevanje in učenje s sodobnimi tehnologijami za osebe s
posebnimi potrebami (gluhi in naglušni). Zaključno poročilo. Dostopno preko:
79
http://www.invatech.uni-mb.si/Dokumenti/Zakljucno_porocilo_vsebina.pdf (17. april 2010).
12. Digital Agenda for Europe, 2010. Dostopno preko:
http://ec.europa.eu/information_society/digital-agenda/index_en.htm (5. februar 2010).
13. Dobkin, H. (1992): Inventing the nonprofit sector and other essays on philanthropy,
voluntarism, and nonprofit organizations. Baltimore, London: The Johns Hopkins
University Press.
14. Dragoš, S. in Leskošek, V. (2003): Družbena neenakost in socialni kapital. Ljubljana:
Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije.
15. Državni svet Republike Slovenije. Dostopno preko:
http://www.ds-rs.si/dokumenti/publikacije/Aktivno_staranje.pdf (11. februar 2009).
16. Evropa 2020 (2010): A strategy for smart, sustainable and inclusive growth; (Strategija za
pametno, trajnostno in vključujočo rast, prev.avt.). Dostopno preko:
http://ec.europa.eu/eu2020/index_en.htm (17. marec 2010) in
http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/SL/ec/113616.pdf (17.
marec 2010) in
http://ec.europa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ACT_part1_v1.pdf (17. marec 2010).
17. Evropska Listina pravil in odgovornosti starejših, potrebnih dolgotrajne oskrbe in podpore
(2010). Dostopno preko:
http://www.ssz-slo.si/apl/doc/605CE17E.pdf (6. oktober 2010).
18. Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza v Mariboru: Promoting the improvement of
elderly ICT skills and well being (2009-2012). Dostopno preko:
http://www.fzv.unimb.si/page/index.php?option=com_content&task=view&id=1957&Itemid=216 (14.
september 2009).
19. Findeisen, D. (1999): Izobraževanje odraslih v njihovih poznejših letih. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko
(Doktorska disertacija).
20. Flaker, V., Mali, J., Kodele, T., Grebenc, V., Škerjanc, J., Urek, M. (2008): Dolgotrajna
oskrba: očrt potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
socialno delo.
21. Four pillars in the fight against poverty at the heart of the 7th European meeting of people
experiencing poverty (2008). Dostopno preko:
80
http://www.eapn.org/index.php?option=com_content&view=article&id=318%3Afourpillars-in-the-fight-against-poverty-at-the-heart-of-the-7th-european-meeting-of-peopleexperiencing-poverty&catid=46&Itemid=77&lang=en (13. februar 2010).
22. Gibanje za pravičnost in razvoj. Dostopno preko:
http://www.gibanje.org/ (22. maj 2010).
23. Giodani, Klavdija (2003): Razvoj življenjskega zadovoljstva v povezavi s petimi
dimenzijami osebnosti v pozni odraslosti. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Filozofska fakulteta.
24. GPS navigacija - Garmin, mobilnik ali netbook - kaj izbrati? (2010). Dostopno preko:
http://dne.enaa.com/Gadgeti/Gadgeti/GPS-navigacija-Garmin-mobilnik-ali-netbook-kajizbrati.html (7. november 2010).
25. Hlebec, Valentina (ur.) (2009): Starejši ljudje v družbi sprememb. Dialogi: humanistična
in družboslovna zbirka; letnik 10. Maribor: Aristej.
26. Hojnik-Zupanc, I.(1999): Samostojnost starega človeka v družbeno - prostorskem
kontekstu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
27. I fight powerty (2010). Prvi cilj je izkoreniniti skrajno revščino in lakoto. Dostopno preko:
http://www.ifightpoverty.eu/sl/think/goal-1 (5. december 2010).
28. Info točka Kamnik, 2010. Dostopno preko:
http://www.pid.si/oreli (18. oktober 2010).
29. Info točka Kamnik, 2010a. Moduli. Dostopno preko:
http://www.pid.si/cso. (18. november 2010).
30. Information Society & Education, 2006. Dostopno preko:
http://ec.europa.eu/information_society/newsroom/cf/itemlongdetail.cfm?item_id=3293
(11. maj 2009).
31. Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo (2009). Projekt IRIS. Dostopno preko:
http://www.ir-rs.si/filelib/dom-iris/dom-iris.htm (3. avgust 2009).
32. ISIT2010 - Second international conference on Information Society and Information
Technologies. Izvedena 16. novembra 2010, Dolenjske Toplice: FIŠ. Dostopno preko:
http://isit2010.fis.unm.si/?page_id=187 (17. novembra 2010).
33. i2010, A European Information Society for growth and employment (2005- 2009).
Dostopno preko:
http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/index_en.htm (1. december 2010).
81
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2007:0332:FIN:EN:DOC
(1. december 2010).
34. Kamničan.si (2011): Poročilo o izvedenem izobraževanju. Dostopno preko:
http://www.kamnican.si/izobraevalno-srecanje-policista-in-starejih-obcanov-na-temovarnosti-v-stranjah.html (10. april 2011).
35. Kamničan.si (2010): Predstavitev projekta na Občini Kamnik. Dostopno preko:
http://www.kamnican.si/18802.html (1. november 2010).
36. Kamniški občan, Arhiv. Dostopno preko:
http://www.kamnik.si/kamniski-obcan (10. februar 2011).
37. Kapitalska družba (2010): Kako zagotoviti neodvisnost v starosti? Dostopno preko:
http://www.kapitalska-druzba.si/o_kapitalski_druzbi/dogodki/neodvisnost_v_starosti
(20. december 2010).
38. Kitwood, T. (2005): Dementia reconsidered. The person comes first. United Kingdom:
Open University Press.
39. Kobetič, Leon (2011): Analiza demografskih gibanj v občini Kamnik. Povzetek analize za
obravnavo na občinskem svetu. Dostopno preko:
http://www.kamnik.si/resources/files/doc/JANJA_2011/SEJE/3._seja/Obrazlozitev_OS_0
3LK.pdf (1. aprila 2011).
40. Kogoj, A. (2003): Ko postane pozabljivost problem. Spominčica. Ljubljana: Slovensko
združenje za pomoč pri demenci.
41. Kopina, Rok (2010): Fotografija na Facebook-u, posneto na ISIT2010. Dostopno preko:
http://www.facebook.com/album.php?id=156254014418439&aid=30386#!/photo.php?fbi
d=156575274386313&set=a.156255167751657.30386.156254014418439&theater (5.
januar 2011).
42. Kristančič, A. (2005): Nova podoba staranja - siva revolucija. Ljubljana: Združenje
svetovalnih delavcev Slovenije.
43. Lenarčič, Blaž (2007): Informacijska in informatična družba. (Ne)vključenost stare
populacije v informatično družbo. Primer Slovenije. Prispevek na strokovnem posvetu
Informatika v sodobni družbi. 26. september 2007, Otočec, Slovenija. Dostopno preko:
http://cnvosinfo.civilnidialog.net/index.php?option=com_content&task=view&id=359&Itemid=189
(25. oktober 2009).
82
44. Leskošek, V. (2003): Skrb v socialni politiki - skrb za kaj? v Sevenhuijsen, S., in Švab, A.
(ur): Labirinti skrbi: pomen perspektive etike skrbi za socialo politiko. Ljubljana: Mirovni
inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije. Zbirka Politike. Strani 41-49.
45. Leskošek, V. (2004): Soodvisnost generacij. Dostopno preko:
http://www2.arnes.si/~ljzotks2/starejsi/gradivo/word/soodvisnost_leskosek.doc
(18. december 2010).
46. Leskovšek, B., Ozimek, M. (2006): Ustvarjalni pristopi pri prostovoljnem delu mladih.
Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.
47. Levy, Becca R., Slade, Martin. D. (2002): Longevity Increased by Positive SelfPerceptions of Aging. Jurnal of Personality and Social Psychology, 83 (2). Dostopno
preko:
http://mentalhealth.about.com/library/sci/0802/blaging802.htm (22. januar 2010).
48. Lokalna skrb za ostarele občane (2010). Dostopno preko:
http://www.healthinaging.org/agingintheknow/chapters_ch_trial.asp?ch=14#; (10. januar
2009) in
http://kutuphane.tbmm.gov.tr:8088/1996/199605624.pdf (10. januar 2009) in
http://www.ijf.hr/eng/EU3/stubbs_zrinscak.pdf (10. januar 2009).
49. Madridska deklaracija (2010). Dostopno preko:
www.zds.si/file/224660/2010_06_16-madridska-deklaracija.pdf (18. december 2010) in
http://www.zdus-zveza.si/zbirkapredpisov/050000%20INVALIDI/050203.pdf (20.
december 2010).
50. Makarovič, M. (2003): Socialni kapital v organizacijah. V Makarovič M (ur). Socialni
kapital v Sloveniji, strani 80-104. Zbirka sodobna družba. Ljubljana: Sophia.
51. Makarovič, M. in Adam, F (2001) Tranzicijske spremembe v luči družboslovnih analiz. V
Teorija in praksa. Letnik 38/3, str. 373-385.
52. Makarovič, M. in skupina. Slovenski utrip 2/2010: Slovenska identiteta [datoteka
podatkov]. Slovenija, Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici
[izdelava], 2009. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih
podatkov [distribucija], 2010. Izvorni opis raziskave na seznamu raziskav ADP.
Dostopno preko:
http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/sutr1002.xml (12. januar 2011).
53. Mali, J. (2008): Od hiralnic do domov za stare ljudi. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za socialno delo.
83
54. Mesarec, I. (2005): Socialni vidiki dela z osebami z demenco. Specialistično delo.
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.
55. Mesec, B. (2000): Teorija Roberta Atchleya o kontinuiteti v starosti. Socialno delo. 2000.
39. 4-5: 355-364.
56. Mikluž, B. (2003): Ne pozabimo tistih, ki pozabljajo. Spominčica. Ljubljana: Slovensko
združenje za pomoč pri demenci.
57. Milenijski cilji (2000). Dostopno preko:
http://www.unicef.si/vsebina/65/Milenijski%20razvojni%20cilji (15. januar 2011).
58. Miloševič-Arnold, V. (2000): Profesionalne vloge socialnih delavcev pri delu s starimi
ljudmi. Socialno delo 39, 4-5: 235-261.
59. Miloševič-Arnold, V., Poštrak, M. (2003): Uvod v socialno delo. Ljubljana: Študentska
založba.
60. Mladinski svet Slovenije, 2010. Dostopno preko:
http://www.mss.si/sl/novice/15/1/razglaseni-najboljsi-prostovoljci-in-projekti-za-leto2009 (10. avgust 2010).
61. Novak, M., Černigoj Sadar, N., Dragoš, S., Dremelj, P., Ferligoj, A., Hlebec, V.,
Kogovšek, T., Nagode M. (2004): Omrežja socialne opore prebivalstva Slovenije.
Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo.
62. Občina Kamnik - uradna spletna stran (2010). Dostopno preko:
http://www.kamnik.si/novice/Skrb-za-starejse--predstavljen-projekt-Razvoj-podpornihsistemov-za-resevanje-potreb-starejsih-v-obcini-Kamnik-16-10-2010 (16. oktober 2010)
63. O'Donohue, John. (2004). Anam cara. Knjiga starih keltskih modrosti. New York: Harper
Perennial.
64. Ozimek, M., Rener, R. (2010): Razvoj sistemov za reševanje potreb starejših v občini
Kamnik. Nosilec projekta: Zavod Oreli. Partnerji: Zveza društev upokojencev Slovenija,
Društvo upokojencev Kamnik, Dom starejših občanov Kamnik. Naročnik: Občina
Kamnik.
65. Pečjak, Vid (1998): Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Bled: Vid Pečjak in
Znanstveni inštitut Filozofska fakultete Univerze v Ljubljani.
66. POP TV (2010): Arhiv oddaj Preverjeno, prispevek Časovna banka, 24.1.2010. Dostopno
preko:
http://poptv.si/multimedia/preverjeno-casovna-banka.html. (20. februar 2010).
67. Požarnik, H. (1981): Umetnost staranja: leta, predsodki in dejstva. Ljubljana: Cankarjeva
založba.
84
68. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010). Dostopno preko:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201045&stevilka=2321 (15. april 2010).
69. Prijatelj, M. (2002): Boljša kakovost življenja starejših, ki potrebujejo pomoč.
Specialistična naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.
70. Program razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta
2005 (1997). Dostopno preko:
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/program
_starejsi_2005.pdf (11. januar 2009).
71. Ramovš, J. (2000): Medgeneracijska povezanost, samopomoč in kakovostna starost.
Socialno delo let.: 39, št.: 4-5, str.: 315-328.
72. Ramovš, J. (2006): Kakovostno staranje in sožitje generacij v Komendi. Komenda,
Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.
73. Rdeči gumb. Opis. Dostopno preko:
http://www.mks.si/lifeline/rdeci_gumb.htm (10. marec 2009).
74. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010 (2006),
(ReNPSV06-10), Uradni list RS, št.39/2006. Dostopno preko:
http://www.uradni-list.si/1/content?id=72891 (6. maj 2010).
75. Rončević, B. (2003): Socialni kapital in razvojne koalicije: Oblikovanje gospodarskih
strategij in podjetniških grozdov v Sloveniji, (strani 105-147) v Makarovič, M. (ur.)
Socialni kapital v Sloveniji. Zbirka Sodobna družba. Ljubljana: Sophia.
76. Satelitsko-navigacijski sistem Galileo utegne biti dražji od načrtov (2004), Finance.si.
Dostopno preko :
http://www.finance.si/101495/Satelitsko_navigacijski_sistem_Galileo_utegne_biti_dra%
BEji_od_na%E8rtov (8. junij 2009).
77. Seja Državnega zbora RS (12. maj 2004): 45. izredna seja. Besedilo Rop, A. Dostopno
preko:
http://www.dzrs.si/index.php?id=97&cs=1&st=m&vt=15&mandate=3&showdoc=1&unid=SZA3|FAB
BE44AFC326197C1256F090041A651 (7. januar 2009).
78. Skupnost socialnih zavodov, Zbirka statističnih poročil, oktober 2010. Dostopno preko
http://www.ssz-slo.si/slo/main.asp?id=1436617F (10. december 2010).
79. Splet za starejše - različne slovenske spletne strani. Dostopno preko:
www.seniorji.info (6. avgust 2009),
http://www.zdus-zveza.si/ (7. avgust 2009),
85
http://www.starejsi.gov.si/ (9. avgust 2009).
80. Splet za starejše - tuje spletne strani. Dostopno preko:
http://www.age-platform.org/ (5. avgust 2009),
http://www.www-kurs.de/www-senioren.htm (13. avgust 2009),
http://www.senioren-online.net/home.php (14. avgust 2009),
http://www.gutefrage.net/alles-zu/computer/senioren/1 (15. avgust 2009),
http://www.seniorsguidetocomputers.com/ (16. avgust. 2009),
http://www.eldy.eu/about-us/eldy-association/ (16. avgust 2009).
81. Strategija varstva starejših do leta 2010, solidarnost, sožitje in kakovostno staranje
prebivalstva (2006): Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dostopno preko:
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/strategija
-SI-starejsi.pdf (16. marec 2009).
82. Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno preko:
http://www.stat.si/ (10. januar 2009) in
http://www.stat.si/katalogrds/podstrani/karta1.html (18. januar 2010) in
http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/25_projekcije/05_05705_
Europop_2008/05_05705_Europop_2008.asp (19. marec 2011).
83. Sušnik, Janez (2007): Sklepi v Čuk, Jožko, Lončar, Marija, Zupanec, Nuša (ur.)
Vseživljenjsko izobraževanje in aktivno staranje. Zbornik referatov in razprav. Ljubljana.
Dostopno preko:
http://www.ds-rs.si/dokumenti/publikacije/Aktivno_staranje.pdf (1. februar 2009).
84. Šmon, Magda (2009): Pomen in/ali namen izobraževanja starejših. Dostopno preko:
http://www.seniorji.info/IZOBRAZEVANJE_Pomen,_namen_izobrazevanja_starejsih (7.
marec 2010).
85. Šnuderl, Katja, Žnidaršič, Tina (2009): Prebivalstvena piramida, SURS. Dostopno preko:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2299 (26. februar 2010).
86. The United Nations Economic Commission for Europe (UNECE), 2010. Dostopno preko:
http://www.unece.org/Welcome.html in
http://zeneva.predstavnistvo.si/index.php?id=2481 (30. november 2010).
87. Umek, Marjanovič, Ljubica in Zupančič, Maja (2004): Razvojna psihologija. Ljubljana:
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
88. Univerza za tretje življenjsko obdobje. Dostopno preko:
http://www.univerzazatretjeobd-drustvo.si/vsebina.htm (15. april 2009).
89. Ura - geolokacija. Dostopno preko:
86
http://www.vimeo.com/12231839 (13. decembra 2010).
90. Van der Kamp, M. (1996): Participation: Antecedent Factors. V Tuijnman, A.C. (ur.):
International Encyclopedia of Adult Education and Training. Oxford, New York:
Pergamon Press, str. 565-570.
91. Vertot, N. (2008): Eurostatove projekcije prebivalstva za Slovenijo, 2008–2060,
EUROPOP2008, Konvergenčni scenarij. Dostopno preko:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1683 (23. januar 2011).
92. Vertot, N. (2009): 1. oktober, svetovni dan starejših: Ljubljana, SURS. Dostopno preko:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2671 (18. november 2009).
93. Vertot, N. (2009b): Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008-2060: projekcije
prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo. Ljubljana SURS. Dostopno preko:
http://www.stat.si/doc/pub/prebivalstvo2009.pdf (12. december 2010).
94. Vertot, N. (2010): Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana, SURS. Dostopno preko:
http://www.stat.si/doc/StarejsePrebivalstvo.pdf (10. december 2010).
95. Zakon o minimalni plači (Ur.l. RS, št. 13/2010). Dostopno preko:
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_ZAKO5861.html (12. oktober 2010).
96. Zakon o prostovoljstvu (Ur.l. RS, št. 10/2011). Dostopno preko:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201110&stevilka=374 (15. april 2011).
97. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/2004 in spremembe Ur.l. RS, št.
113/2005-ZInfP, 51/2007-ZUstS-A, 67/2007, 94/2007-UPB1). Dostopno preko:
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO3906.html (20. maj 2009).
98. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 2009. Dostopno preko:
http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=46&pID=240&rID=2138 (10. oktobra
2010).
99. Zavod za oskrbo na domu. Dostopno preko:
http://www.zod-lj.si/ (20. januar 2009).
100. Zdešar, Zdenka (2010): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v
gospodinjstvih in pri posameznikih, SURS. Dostopno preko:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3462 (22. decembra 2010).
101. Zveza društev upokojencev Slovenija (2008): Poročilo. Za potrebe MDDSZ za letno
poročanje po Madridski konferenci, pripravila skupina avtorjev in Tomaž Banovec
(soavtor poročila in vir pisnega in neobjavljenega gradiva).
102. Zupančič M. (2002): Predstave in dejstva o pozni odraslosti (starosti). Panika, 7 (1), 1114.
87
PRILOGE
Priloga 1: Anketni vprašalnik
Priloga 2: Osebna izkušnja z gospo F. - avtoričin dnevniški zapis
Priloga 3: Skupine oseb izločene na podlagi klastrske analize
Priloga 4: Analiza, opravljena za namen spletne strani za starejše v Kamniku
Priloga 5: Informacijsko-komunikacijska točka Kamnik - osnovna shema
Priloga 6: Shema za izdelavo drugega nivoja spletne info točke - Prostovoljci
Priloga 7: Drugi primer izdelave drugega nivoja spletne strani info točke - Društvo
Priloga 8: Prva stran modula Prostovoljec, ki deluje preko Info točke za starejše
v Kamniku
Priloga 9: Rdeči gumb - opis in shema procesa delovanja
Priloga 10: Dodatna sprožila, vezana na sistem rdečega gumba
Priloga 11: Shema predlaganega Centra za starejše
Priloga 12: Izobraževalni program za vodje skupin prostovoljcev
Priloga 13: Program in opis dela skupin za samopomoč in prostovoljno delo
Priloga 14: Zgibanka - razstava mladih prostovoljcev ob predstavitvi opravljenega dela v letu
2010 v prostorih občine Kamnik
Priloga 15: Program za izobraževanje starejših: Razgibajmo življenje z učenjem
Priloga 16: Program za izobraževanje starejših: 'Želim si pika com'
Priloga 1: Anketni vprašalnik
Anketa je namenjena vpogledu stanja v Kamniku. Vsi pridobljeni podatki bodo
varovani v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/2004) in
spremembam (Ur.l. RS, št. 113/2005-ZInfP, 51/2007-ZUstS-A, 67/2007, 94/2007-UPB1).
Priimek in ime anketiranca:
________________________________________
Naslov anketiranca:
________________________________________
Datum anketiranja:
________________________________________
Tel. št. anketiranca:
________________________________________
E-mail anketiranca:
________________________________________
Ime izvajalca ankete:
________________________________________
Čas začetka anketiranja:
________________________________________
Celoten porabljen čas za anketo:
________________________________________
SPLOŠNI PODATKI
Starost (letnica rojstva)
Spol
-------------------------------------------------------------
a) moški
b) ženska
Katera ja vaša najvišja končana šola ?(Obkrožite črko pred ustreznim odgovorom.):
a) nedokončana osnovna šola
b) osnovna šola
c) poklicna izobrazba
d) štiriletna poklicna, strokovna ali splošna izobrazba
e) višja, visoka izobrazba
f) univerzitetna izobrazba
g) specializacija, magisterij, doktorat
Poklic
Bivališče
---------------------------------------------------------------------
---------------------------------------------------------------------
Zadnja zaposlitev
---------------------------------------------------------------------
Članstvo v društvih
---------------------------------------------------------------------
STANOVANJSKE RAZMERE
Kje živite?
a) stanovanje
b) hiša
c) specializirani dom
č) drugo
Ali je bivalna enota vaša last?
a) v celoti
b) delno
c) ste najemnik
č) drugo
Kako velika je vaša bivalna enota/stanovanjska površina?
a) v m2 ___________
(če ne veste, odgovorite na b) b) v število sob __________
Koliko članov živi v bivalni enoti?
Št. članov______
Ali je stanovanje/hiša, v kateri živite, primerna vašim zdajšnjim razmeram in potrebam?
DA
NE
DELNO
Če ni, zakaj ne?
a) PREVELIKO
b) PREMAJHNO
c) DRUGO
Kaj ste pripravljeni spremeniti?
________________________________________________________________________
________________________________________________________________________
________________________________________________________________________
SOCIALNO OKOLJE IN VPETOST
(družina, prijatelji, prostovoljci, društva)
1. Kje bivate?
1. primarna družina
2. lastna družina
3. sam
4. sorodniki
5. specializirani domovi
6. drugo
2. Koliko prijateljev imate?
a) 1 prijatelj
b) 2-4 prijatelja
c) več kot 5 prijateljev
3. Kako ocenjujete obseg stikov s prijatelji? (5- vzdržujem kvaliteten obseg stikov ...
1- vzdržujem premalo prijateljskih stikov)
5 4 3 2 1
4. Kako pogosto imate stike s prijatelji? (3-dnevno, 2-tedensko, 1-občasno)
3 2 1
5. Ali ste vključeni v interesna združenja?
A) Članstvo
a) da
b) ne
A – 1 V katerih?
A – 2 Kako pogosto se srečujete (3-dnevno, 2-tedensko, 1-občasno)
3
B) Hobiji/konjički
a) da
2 1
b) ne
B – 1 Kateri?
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
6. Kako ocenjujete kvaliteto odnosov? (5-čutim se sprejetega ... 1-ne čutim se
sprejetega)
5 4 3 2 1
1. Družina
2. Prijatelji
3. V interesnih združenjih
7. Kako pogosto ste pobudnik kontaktov znotraj socialne skupine? (3-večkrat od
drugih, 2-uravnotežena: včasih moja/včasih od drugih, 1-večkrat moja)
3
2 1
1. V družini
2. Med prijatelji
3 V specializiranem domu
8. Kako ocenjujete umeščenost v socialno mrežo? (5- močno navezan, ... 1- ne vzdržujem
stikov)
5 4 3 2 1
1. V družini
2. Med prijatelji
3. V specializiranem domu
9. Kako preživljate običajen dan? (5-ves čas, 1-zelo malo)
5 4 3 2 1
1. Družina
2. Prostovoljci
3. Prijatelji
4. Interesna združenja
POTREBA PO POMOČI
Ali že prejemate kakšno pomoč?
DA
NE
Kakšno pomoč prejemate?
DENAR
Ali potrebujete dodatno pomoč?
DA
HRANA
DRUGO
NE
Kakšno pomoč potrebujete in kolikokrat? (3-vsak dan, 2- občasno, 1 - ne)
- osebno nego:
3
2 1
- zdravstveno nego:
3
2 1
- čiščenje stanovanja/hiše:
3
2 1
- pri dnevnih nakupih:
3
2 1
- pri prinašanju hrane:
3
2 1
- pravne nasvete:
3
2 1
- pomoč pri urejanju vrta:
3
2 1
- pogovarjanje/pogovor:
3
2 1
- kakšno drugo pomoč, katero:
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ali bi lahko pomoč plačali?
DA
NE
Ali bi sprejeli pomoč prostovoljcev?
DA NE
DELNO
NE VEM
PRIPRAVLJENOST ZA PROSTOVOLJNO DELO IN DRUGE
AKTIVNOSTI
Pripravljen/a sem pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo (3-redno, 2-občasno, 1-nikoli)
3 2 1
A. v skupini za samopomoč
B. kot prostovoljka/prostovoljec
Pripravljen/a sem:
3 2 1
A. obiskovati izobraževanja
B. pripraviti in voditi izobraževanje iz mojega poklica
C. izvajati medgeneracijske delavnice
D. voditi medgeneracijske delavnice
E. hoditi na srečanja skupine za samopomoč
F. prostovoljno delati
F-1 Kaj ste pripravljeni prostovoljno delati?
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
F-2 H komu bi hodili na obiske?
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
PREHRANA IN ZDRAVSTVO
1. Koliko obrokov na dan običajno jeste?
2. Kdo vam pripravlja hrano?
a) sam
b) partner
c) zunanja storitev
d) drugi
3. Kako pogosto iščete zdravstveno pomoč? (zobozdravstvo in ostalo) (5-zelo pogosto, 4pogosto, 3-občasno, 2-redko, 1-zelo redko)
5 4 3 2 1
4. Kako ocenjujete javne zdravstvene usluge? (5 - 1)
5 4 3 2 1
A. Primernost (kvaliteta) uslug (5-1)
B. Dostopnost ("Se čutiš omejenega
glede dostopnosti do zdrav. uslug?") (5 -1)
C. Ocena splošnega zdrav. varstva (5-1)
D. Ocena specialnih zdrav. uslug (5-1)
5-zelo dobra 1-zelo slaba
5. Kako ocenjujete zasebno zdravstvo?
5-zelo pogosto
1-zelo redko
A. Kako pogosto se ga poslužuje
5-občutno boljše 1-občutno slabše
B. Primerjava uslug z javnim zdravstvom
FINANČNO
IN
MATERIALNO STANJE (zadostnost prejemkov od države,
zadostnost drugih virov/socialne pomoči-donacije- karitativna dejavnostenkratna pomoč)
Ali prejemate pokojnino?
da ne
Kam sodi vaša pokojnina:
pod 500 €
med 500 in 800 €
Občasno prejme honorar
Kakšni so vaši drugi prejemki?
A. Prejemki iz naslova
nad 800 €
da
ne
DPP - dodatek za pomoč in postrežbo (3-običajen (ZPIZ), 2-izreden DPP (za nepokretne),
1-vojaški (civilni invalid vojne)
3 2 1
da ne
B. Dodatek za telesno okvaro
C. Ostalo (navesti morebitni drug vir: socialne pomoči-donacije, karitativna dejavnost,
enkratna pomoč)
-----------------------------------------------------------------------------5. Kako ocenjujete lastne prejemke? (5-zadostni, 3-sprejemljivi, 1-nezadostni)
5 4 3 2 1
6. Ali imate osebni avto?
da
ne
7. Kako pogosto vozite osebni avto - tedensko?
1-2 krat
3-5 krat
več kot 5 krat
d) ga ne vozim
8. Ali uporabljate prevoz s taksijem?
da
9. Če da, kako pogosto na mesec?
1-2 krat
3-5 krat
več kot 5 krat
ne
MOBILNOST (pogostost
banka,zdravstveni, itd.)
obiskov
in
radij
mobilnosti:
trgovina,
Kako pogosto obiščete naslednje ustanove? (3 - več kot 5 krat, 2 - 2-5 krat, 1 - 1 do 2
krat)
3 2 1
A. Pošta
B. Zdravstveni dom
C. Trgovina
D. Banka
E. Kulturne in druge prireditve
2. Kako dostopate do zgoraj naštetih zgradb/servisov (5-samostojno, 4-s pomočjo tujih
oseb, 3-domačih, 2-redko sam, 1-nikoli sam; možnih je več odgovorov)
5 4 3 2 1
3. Kako ocenjujete lastno mobilnost? (3-samostojen, 2-občasno spremstvo, 1-nesamostojen)
A. V znanem okolju
3 2 1
B. V neznanem okolju
3 2 1
4. Kako veliko je področje vašega samostojnega gibanja? (5-tujina, 4-Slovenija, 3-celotno
naselje bivanja, 2-del naselja bivanja, 1-dom)
5 4 3 2 1
5. Koliko zaupate v spremstvo? (5- povsem zaupam, ... 1- se ne poslužujem)
5 4 3 2 1
A. Žena/starši (5 - 1)
B. Otroci (5 - 1)
C. Sorodniki (5 - 1)
D. Prijatelji (5 - 1)
E. Naključno spremstvo (5 - 1)
INFORMIRANOST/OSVEŠČENOST (pravice iz zakonodaje, organizacijske-"Kam
se lahko obrne?").
1. Kateri so vaši viri seznanitve s pravicami kot upokojenec? (5- zelo pogosto uporabljam,
... 1- ne pridobivam informacij iz tega vira)
5 4 3 2 1
A. Ustna informacija (5 - 1)
B. Iz pisnih virov (zakonodaje) (5 - 1)
C. Drugo (navedba in ocena drugega vira)
-----------------------------------------------------
2. Na kakšen način se seznanjate s pravicami? (katere težave se pri tem pojavljajo?)
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
3. Kje iščete pomoč v težavah pri urejanju formalnih zadev (5- zelo pogosto, 1- nikoli)
5 4 3 2 1
A. Pri družinskih članih
B. Pri prijateljih
C. Občina, državne institucije
D. ZDUS, DU
E. Drugje
-----------------------------------------------------
4. Kako ocenjujete komunikacijske ovire - dostopnost do storitev in urejanja različnih
upravnih
zadev? (občina, pošta, banka, ipd) (5- imam veliko ovir, ... 1- ne zaznavam ovir)
5
4
3
2
1
5. Kako si predstavljate idealen informativen servis za ostarele? Kdo bi ga moral
zagotoviti?
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7. Kaj, menite, bi lahko drugi (država, nevladne organizacije, znanci, prijatelji) storili za
izboljšanje vašega položaja?
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
PROSTOČASNE DEJAVNOSTI
(religija: maša-duhovna oskrba, šport, rekreacija, družabne dejavnosti: prireditve-izleti)
1. Kako pogosto zadovoljujete duhovne potrebe? (3-redno, 2-občasno, 1-nikoli)
3 2 1
A. Religiozni obredi
B. Strokovna psihoterapevtska pomoč
C. V okviru družine (pogovori, komentarji, nasveti)
D. V prijateljskih stikih
2. Kako pogoste ste telesno aktivni? (3-redno, 2-občasno, 1-nikoli)
3
2 1
A. V okviru družine
B. S prijatelji
C. V interesnih združenjih
3. Kako pogosto ste družabno aktivni? (3-redno, 2-občasno, 1-nikoli)
3 2 1
A. Kulturne prireditve
B. Zabavne prireditve
C. Izleti
4. Kako pogosto berete knjige?-redno, 2-občasno, 1-nikoli)
3 2 1
A. Običajne knjige
B. Audio gradivo
C. Z računalnikom
D. S pomočjo druge osebe
5. Kako pomembna je za vas raba tehničnih naprav? (5-zelo pomembno zame, 1nepomembno zame) Za posamezen pripomoček je zaželena navedba dejavnosti, pri kateri se
ga uporablja.
5 4 3 2 1
A. Stacionarni telefon
B. Mobilnik
C. Računalnik
D. Uporaba interneta
E. Radio
F. Televizija
G . Drugo (napišite, kateri tehnični pripomoček uporabljate)
-----------------------------------------------------
-----------------------------------------------------
SOGLASJE ANKETIRANE OSEBE
1. Anketiranec/anketiranka dovoljujem uporabo podatkov, pridobljenih v tej anketi, za
namen analize.
DA
NE
2. Anketiranec/anketiranka dovoljujem uporabo podatkov, pridobljenih v tej anketi, za
vodenje osebnih podatkov anketirancev za namen njihovega obveščanja.
DA
NE
Zavod Oreli (Martina Ozimek, direktorica) zagotavlja tajnost osebnih podatkov in vaših
odgovorov ter osebnih stališč. Vaši podatki in odgovori se bodo prikazovali skupaj z
drugimi in v nobenem primeru ne bo mogoče razkriti identitete anketiranega.
Datum: __________________
Podpis anketarja:
________________________
Podpis anketirane osebe:
__________________________
PRILOGA 2: Osebna izkušnja z gospo F. - avtoričin dnevniški zapis
Bistričica, 14. maj 2009
Z gospo F. sva živeli v isti vasi. Poznala sem jo še iz otroških dni. Če se prepustim spominom,
ki me vežejo nanjo, se mi usta raztegnejo v nasmeh: vedno je bila z mladimi, znala se nam je
pridružiti v mnogih neumnostih, ki smo jih »ušpičili«; znala nas je tudi usmeriti v, danes vem,
koristno delo zase in za skupnost.
Na pogled je bila majhna in drobna, s svetlo rjavimi lasmi, pristriženimi na paža, a takrat v
njeni kronološki starosti 55 let, nikoli utrujena. Neskončno veliko energije je sejala med nas
(bilo nas je pet, dve dekleti in trije fantje, vsi z vasi) z druženjem na kolesih, na večernih
pohodih ali pri piškotih v njeni kuhinji. Bila nam je »druga« mama, z neskončno veliko
potrpljenja in razumevanja. Bila nam je tudi prijateljica, ki je z nami iskala užitke, ki smo jih
mi okušali in uživali prvič, popolnoma se nam je prilagodila – bila je ena izmed nas. Prosti
čas smo preživljali kot veliki romantiki, obdani z dobrimi, zanimivimi in lepimi stvarmi.
Ker je imela majhno hišo in je živela sama, smo bili njeni gostje vsak dan; če ne vsi, kdo od
nas je gotovo prišel. Ko je neko zimo zbolela za pljučnico, smo se vseeno dobivali pri njej in
le opazovali, kako ni bila zmožna vztrajati v naši igri s kartami. Ob naši nečimrnosti se je pri
njej pojavil strah. Ko sva se po več letih o tem pogovarjali, mi je povedala, da je takrat, kljub
našemu druženju, doživela poleg strahu tudi velik občutek praznine. Zato se je odločila za
spremembe. Njen notranji uvid in možnost izbire sta ji dala moči, da je začela živeti »resno«
življenje odraslih. Saj »rabutanje« zgodnjih jabolk z mularijo res ni bilo v skladu s
petdesetletnico, kot je menila moja mama. Mi smo to spremembo zelo boleče občutili. Sama
mi je povedala, da jo je spoznanje, da se mora odločiti za »prav« zelo prevzelo. Vendar je ni
za dolgo zadovoljilo. Življenje se ji je zazdelo preveč samotno in resno, kljub temu je v
redoljubnosti in vestnosti dolgo vztrajala (dvajset let).
Ko se je njena hči – ki je sicer živela v tujini – hudo ponesrečila in umrla, je sledil v njenem
življenju ponoven preobrat. Zdelo se je, kot da je postala utrujena. Nikogar od njenih ni bilo
več na svetu. Imela je le nas, mi pa smo odrasli, šli po svojih poteh, oblikovali smo si svoje
družine. V tej utrujenosti se ni več držala rednih odhodov iz hiše, na primer obiskov v
trgovini. Tudi na naše »kavice s piškoti« ob torkih v njeni kuhinji ni bila več pripravljena.
Pričela je hoditi v cerkev; vsak dan je šla k obredu. Povedala nam je, da je na novo odkrila
Boga. Naši pogovori ob kavicah so se začeli sukati o »prevrednotenju vrednot«, o svetu idej
in o nebesih, kjer bomo končno prejeli plačilo za lepo, dobro in moralno življenje na zemlji.
Humanizem in krščanstvo sta jo čisto prevzela. »Mobilizirala« nas je za zbiranje starih oblek.
Začela je organizirati različne humanitarne akcije. Spet je pekla čudovite piškote. Po petih
letih krščanskega udejstvovanja, so njeni piškoti začeli dobivati čuden okus. Včasih so bili
paprikasti, namesto marmeladni, včasih je bil v sadni nadev vtaknjen sir… včasih se je na poti
domov iz cerkve izgubila, večkrat se je pozabila umiti in prav obleči.
Postali smo pozorni na spremembe. Ugotovili smo, da se je zelo postarala (bila je stara 86 let)
in da so te starostne spremembe že prerasle njeno zmožnost obvladovanja lastnega življenja.
Pogovorili smo se z njo in ji predlagali, da ji uredimo bivanje v domu. Rekla je, da rajši takoj
umre, kot da bi zapustila svojo hišo. Pristala pa je, da ji hodimo pomagat. Rekla je, da živi za
nas in za prijatelje v cerkvi. Rekla je: »Ni tako pomembno, kaj ti je nekdo dal ali ti njemu:
pomembno je, da imaš z nekom lep odnos, da se lahko pogovarjaš, da mu poveš o svojih
čustvih in mislih ter da zmoreš sprejeti njegova.«
Te besede še danes jemljem kot zelo dragocene. Včasih se nam je zdela najmodrejši človek na
svetu, spet drugič je s svojim umom kar odtavala. Včasih je obtoževala svoje prijatelje iz
cerkve: »Veš, Tončka je prišla in mi zanalašč vrgla pest drobtin v testo. Pa ji še ni bilo dovolj!
Zagrabila je nariban sir, ki sem ga pripravila za piškote in si ga zatlačila v usta.«
Prijatelji so mi povedali, da je tudi njim trosila kup laži o nas. Povedala jih je tako
prepričljivo, da je še sama verjela vanje. Če so ji dokazali neresnico, je bila užaljena. Začela
se je prepirati s sosedi, naročala je velike količine stvari v trgovini in jih potem ni hodila iskat,
zamenjevala je imena – tudi, ko je klicala nas. Če ji je kdo povedal, da se je zmotila, je rekla,
da se iz nje dela norca in da je zato nesrečna. Potem je žalostna in jokajoča obsedela. Vse
življenje je živela v osrečujočih srečanjih z ljudmi. Zakaj je bila kar naenkrat nesrečna?
Mogoče zato, ker so se ji znanci začeli izogibati? Ker niso dobili nazaj odgovorov, kakršne so
pričakovali in bili navajeni od nje. Vedno je vse potrjevala v pozitivnem, očitno je bila tokrat
stiski sama - postajala je osamljena, včasih se ni znašla ne v času, ne v prostoru, kjer je
bivala. Poklicala sem prijatelje, ki smo se včasih srečevali pri njej. Dogovorili smo se za urnik
obiskovanja, za skupna nakupovanja, čiščenje hiše, umivanja. Za ureditev rednega dovoza
hrane smo se dogovorili z bližnjim Domom za stare. Pri naših odločitvah in pogovorih nam je
zelo pomagala socialna delavka, ki je bila tam zaposlena. Pokazala nam je še več poti, ki bi
jih lahko skupaj z gospo F. ubirali v prizadevanju za ohranitev njenega kakovostnega
življenja.
Vendar je letošnjo zimo umrla. Zaspala je v miru, spravljena s seboj, z ljudmi in z Bogom.
Konec zapisa, avtorizirano M. Ozimek
Priloga 3: Skupine oseb izločene na podlagi klastrske analize
Slika-priloga 1: Predstavitev skupin oseb, izločenih na podlagi klastrske analize.
Priloga 4: Analiza, opravljena za namen postavitve spletne strani za starejše v Kamniku
1 Analiza vsebine izbranih treh spletnih strani
1.1 Spletna stran Seniorji.info (http://www.seniorji.info/index.php)
Če v brskalnik vpišemo ključne besede v povezavi z ostarelimi (npr. spletna stran za starejše),
se kot rezultat iskanja stran seniorji.info skoraj vedno prikaže na prvem mestu, kar kaže na
njeno pomembnost na področju Slovenije. Kot svoje poslanstvo navajajo posredovanje
koristnih in uporabnih informacij za zadovoljno in polno življenje starejših, spodbujanje
vseživljenjskega izobraževanja in sožitje med generacijami.
1.1.1 Vsebina – prva stran
Slika-priloga 2: Prva stran spletne strani seniorji.info.
Vir: http://www.seniorji.info/, 2010.
Takoj ob vstopu na prvo stran se opazi nekoliko večja pisava v primerjavi z drugimi,
podobnimi spletnimi stranmi. Obiskovalci so večinoma starejši ljudje, ki v povprečju vidijo
slabše. Na prvi strani je tudi povezava »dodaj stran med priljubljene« , ki gotovo pripomore k
tako veliki obiskanosti te strani (aprila 2010 jo je obiskalo 61.077 obiskovalcev). Na prvi
strani se nam zdi občutno preveč oglasnih sporočil, saj je vsak najmanjši prostor zapolnjen z
njimi. Menimo, da na tako stran ne spadata tudi povezavi do vremena in časopisov, saj starejši
vreme in novice spremljajo preko drugih medijev. Tako stran naj bi obiskovali z drugimi
nameni. Ob levem robu lahko najdemo kar 20 različnih tem (1. nivo) na katere lahko
kliknemo, kar povprečnega ostarelega gotovo ovira na poti k informaciji, zaradi katere se je
odločil obiskati spletno stran. Na sredini te strani so prikazani po datumu razvrščeni članki
(2.nivo) po logiki - najnovejši članek vrhu prve strani.
1.1.2 Vsebina - ostalo
Večina ostalih tem (1. nivo) so »koristna« reklama za storitve drugih. Tako v tipičnem članku
(2.nivo) zasledimo kratek opis neke dejavnosti ali storitve, na koncu pa elektronski naslov in
povezavo do institucije oziroma povezavo do pdf. datoteke, ki to stvar ponuja. Primer:
Varovana stanovanja v Kamniku – opis z nekaj priloženimi slikami, povezava do domače
strani varovanih stanovanj in elektronski naslov dveh odgovornih oseb.
To ne velja za vse teme (1.nivo). Nekaj člankov (2.nivo) je sestavljenih nekoliko drugače, saj
ne oglašujejo nobene ponudbe, temveč nudijo le koristne informacije. Te teme so: praktični
nasveti, moje zdravje, pomoč in oskrba, pokojnine in finance, izobraževanje, recepti, šport in
rekreacija. Tak način smo vključili tudi v oblikovanje naše spletne strani.
Kar nekaj člankov je napisanih po radijskih oddajah, na koncu članka pa zasledimo tudi
povezavo do radijskega posnetka. Vsebina je zanimiva, prav tako tudi kratka predstavitev
posamezne teme (1.nivo). V rumenem okvirčku najdemo kratek opis, kaj nam ponuja
posamezna tema (1.nivo).
Slika-priloga 3: Predstavitev posamezne teme.
Vir: http://www.seniorji.info/, 2010.
Omeniti velja še mavrične e-novice, kjer lahko z nekaj kliki naročimo prejemanje
najzanimivejših novic v naš spletni nabiralnik. Izvajajo tudi nagradno igro, kjer vsak mesec
izmed vseh naročnikov na e-novice, izžrebajo srečneža, ki prejme nagrado.
1.2 Državni portal za starejše in upokojence (http://www.starejsi.gov.si/index.php)
Nastal je maja 2009, pripravili so ga na Ministrstvu za javno upravo. Namenjen je
upokojencem in starim ljudem - s to spletno stranjo jim želijo približati uporabo interneta in
olajšati iskanje pomembnih informacij.
1.2.1 Vsebina - prva stran
Slika-priloga 4: Starostniki - državni portal za starejše in upokojence.
Vir: http://www.starejsi.gov.si/index.php, 2009.
Takoj opazimo preglednost in jasnost spletne strani. Ni odvečnih informacij (npr. oglasnih
sporočil), zvemo le tisto, za kar je stran namenjena. Obstoji možnost nastavljanja velikosti
pisave, ki jo posameznik z klikom lahko prilagodi svojim potrebam. Zelo dobro (predvsem za
slabovidne in slepe) je tudi, da obstoji možnost govorjenega teksta; za slušni posnetek je
potrebno le klikniti na 'govorca'. Za starejše imajo pripravljeni posebni številki, kamor lahko
pokličejo za pomoč pri uporabi spletne strani.
1.2.2 Vsebina – ostalo
Spletna stran nam ponuja šest tem (1.nivo), kar se nam zdi zelo ustrezno. Vsaka tema (1.nivo)
se v 2. nivoju ne konča, temveč se cepi naprej na 3.nivo, kjer lahko najdemo posamezne
članke ali opise. Primer:
Slika-priloga 5: Organigramski prikaz delitve spletne strani po posameznih nivojih.
Prosti čas
Hobiji
Članek/opis: npr.
kulinarika
Krožki
1.nivo
Potovanja
2.nivo
Članek/opis: npr. knjižnice
3.nivo
V primerjavi s stranjo Seniorji.info tu ne najdemo tako veliko informacij. Če se osredotočimo
na temo (1.nivo) novice, opazimo, da objavijo približno 3-5 novic na mesec, v primerjavi s
prej omenjeno stranjo, ki nas skoraj vsak dan seznani z novo novico. Menimo, da je bolj
ustrezno podajati novice ostarelim v manjših količinah, po vzoru te spletne strani. Vendar
morajo biti nekoliko daljše in prinašati dodano vrednost (strokovni komentarji). Prav tako
kakor večina spletnih strani za ostarele, ima tudi ta kratko predstavitev posameznih tem na 1.
in 2. nivoju.
Na tej spletni strani je posebno zanimiva tema Koristne informacije (1.nivo), ki nam ponuja
sedem podtem v 2. nivoju. Ta tema prinaša koristne informacije (slika spodaj) in ponuja
različne povezave do storitev, ki jih ljudje iz te starostne skupine potrebujejo.
Slika-priloga 6: Delitev teme Koristne informacije (1.nivo) na sedem podtem (2.nivo).
Vir: http://www.starejsi.gov.si/index.php, 2009.
Glede vsebine se nam zdita odveč temi Delo kliče in E-vaje. V svoji osnovi sta koristni, saj
prva ponuja delo (honorarno), druga pa programe, ki pomagajo starejšim osvojiti osnove
računalniškega znanja. Vendar menimo, da predvsem starejši še ne zaupajo spletu v tolikšni
meri, da bi bili pripravljeni sprejeti delo kar preko spletne strani (nadaljnja raziskava?).
Možnost E-vaje bi bilo boljše uvrstiti na kakšno drugo spletno stran, še bolje pa bi bilo
upokojencem ponuditi pomoč pri delu z računalnikom na domu. Tako učenje je veliko bolj
učinkovito in primerno za starejši del populacije, saj se jih večina verjetno ne bi znašla v
uporabi Flash-playerja, ki na nam ga ponuja ta spletna stran.
1.3 Portal Varna starost (http://www.varnastarost.si/)
Portal Varna starost je informativni spletni portal in hkrati osebno svetovalni servis za starejše
in njihove svojce. Zbirajo, urejajo in posredujejo informacije o ponudbah, ki so namenjene
starejšim.
1.3.1 Vsebina – prva stran
Slika-priloga 7: Prva stran spletne strani Varna starost.
Vir: http://www.varnastarost.si/, 2010.
Ob vstopu na spletno stran je pomemben prvi vtis. Tega se ustvarjalci te strani zavedajo, saj je
stran lepo oblikovana. Pozornost zbuja predvsem nekaj najpomembnejših ponudb te spletne
strani, ki se v obliki velikega štirikotnika (besedilo in slika) samodejno prikazujejo in menjajo
na prvi strani. To se nam zdi zelo zanimiva popestritev, ki gotovo pritegne pozornost
obiskovalcev. Oglašujejo tudi njihovo modro številko, preko katere se lahko posamezniki v
primeru kakšnega problema dogovorijo za srečanje. Na prvi strani lahko zasledimo tudi opis
njihovega poslanstva in rubriko Zadnje novice. Oglasnih sporočil je po našem mnenju ravno
prav. Če to stran primerjamo z stranjo seniorji.info, opazimo, da je prav zaradi tega veliko
bolj pregledna.
1.3.2 Vsebina - ostalo
Spletna stran premore šest glavnih tem (1.nivo), ki se potem cepijo naprej na podteme
(2.nivo), do opisa, članka ali povezave pa pridemo šele s tretjim klikom (3.nivo). Menimo, da
je število glavnih tem ravno pravšnje.
Slika-priloga 8: Glavne teme (1.nivo) s spletne strani Varna starost.
Vir: http://www.varnastarost.si/ , 2010.
Prav tako kakor večina podobnih spletnih strani ima tudi ta kratek opis posameznih glavnih
tem, prav tako zasledimo prijavo na e-novice. Kot na strani seniorji.info, tudi tu opazimo, da
so s te strani narejene povezave do drugih »institucij«, ki nudijo storitve. Imajo svojevrsten
pristop do posameznih podtem (2.nivo). Vsaka podtema je namreč napisana dvakrat. Tako jo
lahko zasledimo na desni strani (na spodnji sliki), kjer so podteme samo naštete, na levi strani
so napisane še enkrat – tam jih lahko tudi kliknemo. Menimo, da bi ta prostor lahko zapolnili
z drugo vsebino (npr. oglasi …).
Slika-priloga 9: Pristop do posameznih podtem (2.nivo).
Vir: http://www.varnastarost.si/ , 2010.
Slika-priloga 10: Komu je storitev namenjena?
Kvadrat, ki je prikazan na levi strani,
deluje moteče. Ko se nahajamo na tej spletni
strani in brskamo po različnih temah, podtemah,
člankih, opisih, se nam prav na vsaki strani
prikaže tudi ta kvadrat. Menimo, da bi bilo dovolj
pregledno, če bi bila ta vsebina prikazana le na
prvi strani ali pa bi jo preprosto umaknili pod
drugo temo (npr. informacije o spletni strani).
Vir: http://www.varnastarost.si/, 2010.
Menimo, da je del vsebine na tej strani smotrno ustvarjen in razdeljen, podobno kot na
Državnem portalu za starejše in upokojence. Podobno logiko postavitve smo upoštevali tudi
pri sestavi naše spletne strani za občino Kamnik.
2 Analiza treh izbranih spletnih strani - tehnična in oblikovna rešitev
2.1 Mint International House Ljubljana (http://www.mint.si/)
Slika-priloga 11: Prva stran Mint International House Ljubljana.
Vir: http://www.mint.si/, 2010.
Na tej strani najdemo razporeditev, ki (po naših merilih) ustreza kriterijem za lepo oblikovano
spletno stran. Všeč nam je predvsem prva stran, ki ponuja (nas seznani) skoraj z vsem, kar ta
jezikovna šola ponuja. Tako zvemo informacije o šolah, ki nas lahko naučijo različne jezike, o
najpomembnejših prihajajočih dogodkih, o najcenejših možnostih učenja različnih jezikov,
hkrati opazimo nekaj oglasov, ki ne motijo vsebine. Moti nas predvsem kombinacija barv
spletne strani (temno in svetlo modra, rumena, vijolična …), ki ne pritegnejo.
Logika same strani ni prav nič revolucionarna: tako kot večina strani, se z vsakim klikom na
glavno temo (1.nivo) odprejo podteme (2.nivo), nato s tretjim pritiskom na miško pridemo do
opisa (3.nivo). Vsaka glavna tema (1.nivo) je tudi jasno in dokaj obsežno opisana.
Zelo zanimiv je sivi okvirček, ki se nahaja na samem dnu spletne strani (spodnja slika). Prikaz
razdeljenosti posameznih glavnih tem (1.nivo) na podteme (2.nivo) je zelo pregleden in jasen.
Slika-priloga 12: Sivi okvirček na dnu spletne strani Mint.
Vir: http://www.mint.si/, 2010.
2.2 Creatim – marketing za digitalni svet(http://www.creatim.com/)
Slika-priloga 13: Prva stran Creatim-a.
Vir: http://www.creatim.com, 2010.
Ta stran je zelo privlačna na pogled, prav tako je odlično urejena. Obiskovalca pritegne že ob
prvem obisku. Glavni razlog je verjetno ta, da se predstavljeno podjetje ukvarja prav z
dejavnostjo oblikovanja spletnih strani (NLB, NZS …).
Barvna kombinacija je izbrana naravnost odlično, saj je čutiti usklajenost (oranžna barva z
različnimi odtenki). Za dodatno popestritev poskrbi okvirček s sliko in besedilom (njihovi
glavni projekti), ki se samodejno menja na približno vsakih 10 sekund (spodnja slika). Nahaja
se takoj pod njihovimi glavnimi temami (1.nivo).
Slika-priloga 14: Okvirček s sliko in besedilom na spletni strani Creatim-a.
Logika te strani je podobna že prej opisanim stranem( 1.nivo, 2.nivo, 3.nivo), le da je tu
celotna vsebina pomaknjena na desno stran (spodnja slika). S tem so ustvarjalci verjetno
skušali to stran še bolj popestriti, saj večina spletnih predstavitev uporablja levo stran.
Slika-priloga 15: Zanimiva oblika prikaza 1. in 2. nivoja na spreni strani Creatim-a.
2.3 Spletna stran Style.com (http://www.style.com/)
Znano je, da so spletne strani, ki se ukvarjajo z modo, urejene in oblikovane posebej skrbno.
Prav zaradi tega smo za analizo izbrali tudi eno izmed njih – Style.com.
Slika-priloga 16: Prva stran 'modne' spletne strani Style.com.
Vir: http://www.style.com/, 2010.
Po oblikovni plati kar malo spominja na stran Seniorji.info. Ponuja namreč veliko informacij,
tako da z bežnim pogledom ne moremo vsrkati vseh informacij. Stran sama je osnovana na
podobnem principu kot že prej opisane strani (1.nivo, 2.nivo). Barve so izbrane zelo skrbno in
ustrezno za dobro vidljivost.
Prikazni kvadrat spletne strani je oblikovan posebej s tematiko, ki je primerna za to stran
(slika spodaj).
Slika-priloga 17: Naslovni pravokotnik spletne strani Style.com.
Vir: http://www.style.com, 2010.
Zanimiva je sama izvedba »poti« z glavne teme (1. nivo) na podtemo (2. nivo). Ena izmed
možnih poti je, da miško preprosto premaknemo (nič ne klikamo!) na neko glavno temo (npr.
na TRENDS + SHOPING). Po tej kretnji se samodejno odpre drugi menu, na katerem lahko
izberemo neko podtemo (2. nivo). Menimo, da je to eden izmed bolj naprednih načinov, kako
priti do določene informacije, ki jo iščemo na spletni strani.
Slika-priloga 18: Pomenu na strani Style.com.
Vir: http://www.style.com, 2010.
3 Vzpostavitev in izdelava informacijske točke (portala)
Po analizi izbranih spletnih strani smo izdelali logiko in vsebino naše strani za starejše občane
občine Kamnik. Spletni portal je oblikovan po naslednjih principih:
-
grajen je modularno, tako da se posamezni moduli lahko dodajajo ali odvzemajo glede na
potrebe,
-
prva verzija portala (začetni zagon) vsebuje osnovno vsebino informacijske točke za
starejše, ki se bo periodično dopolnjevala,
-
funkcije spletnih servisov so prilagojene individualni osebi (personalizacija - glede na
prijavo posamezne osebe na portal),
-
upoštevana je funkcionalnost glede na potrebe iz prakse.
3 1 Izdelava in razvoj osnovne vsebine informacijske točke
Postavitev osnovnih opisov, postavitev vseh ključnih spletnih povezav z akterji, ki delujejo na
področju ostarelih v občini Kamnik in bližnji okolici, obveščanje o aktualnih dogodkih,
spremljanje pobud in komentarjev, sprotno in osveženo obnavljanje vsebine z razvojem
koristnih vprašanj iz prakse.
Za vsak nivo so pripravljeni opisi, tako vsebinsko kot tudi shematično. Kot primer so
priloženi: osnovna shema prve strani, shema za dve področji drugega nivoja - prostovoljci in
Društvo upokojencev ter posnetek strani modula Prostovoljec (v Prilogah 5, 6, 7 in 8).
Priloga 5: Informacijsko-komunikacijska točka Kamnik - osnovna shema
Oznake na shemi so zaradi boljše preglednosti teksta, ki je bil pripravljen za izdelavo spletne
strani.
Slika-priloga 19: Shema, pripravljena pred izdelavo info točke za starejše v Kamniku.
2
3
1
4
7
6
4.1
8
9
8.1
9.1
8.2
9.2
10
4.2
4.3
11
9.3
9.4
5
12
Tekst in logika postavitve sta bila pripravljena pred izdelavo, sledila je izdelava (Joomla).
Slika-priloga 20: Informacijska točka za starejše v Kamniku.
Vir: www.pid.si/oreli, 2010.
Priloga 6: Shema za izdelavo drugega nivoja spletne info točke - Prostovoljci
Slika-priloga 21: Shema za izdelavo drugega nivoja spletne info točke - Prostovoljci.
Priloga 7: Drugi primer izdelave drugega nivoja spletne strani info točke - Društvo
Slika-priloga 22: Primer izdelave drugega nivoja spletne info točke - Društvo.
Priloga 8: Prva stran modula Prostovoljec, ki deluje preko Info točke za starejše v
Kamniku
Direktni prehod iz Informacijske točke na Center za pomoč:
POMOČ/Prostovoljci/Potrebuješ pomoč/Povezava modul prostovoljec
ali vpis v URL www.pid.si/cso
Slika-priloga 23: Prva stran modula Prostovoljec.
Vir: www.pid.si/cso, 2010.
Priloga 9: Rdeči gumb - opis in shema procesa delovanja
Je pri nas ena prvih storitev za starejše osebe in zato tudi najbolj poznana. Rdeči gumb je
naprava, ki jo ima starostnik vedno pri sebi. V primeru nujne pomoči lahko s tem gumbom
sprožimo govorno povezavo ali le alarm. Želene številke vpišemo na svoj mobilni telefon, ki
jih zaradi sprožitve SOS gumba kliče zaporedoma, dokler ne dobi odgovora. Govorna
povezava deluje tudi na nekaj metrov stran od telefona (npr. če smo padli in se ne moremo
pobrati).
Slika-priloga 24: Telefona z rdečima gumboma.
Vir: Lastni prikaz, fotografirano ob obisku v podjetju MKS
Elektronski sistemi, d.o.o., 21.11.2008.
Cilj programa Lifeline je ohraniti čim večjo stopnjo samostojnosti uporabnika v njegovem
domačem okolju, kar naj bi podaljšalo čas pred morebitnim odhodom v institucionalno
varstvo. Storitev vključuje 'varovanje na daljavo' in servise neposredne pomoči na domu.
Telekomunikacijska oprema Lifeline je sistem komunikacijskih naprav, priključen na
obstoječe PTT telefonsko omrežje (Slika spodaj). Namenjen je varovanju tistih oseb, ki žive
same in občasno ali le izjemoma potrebujejo pomoč. Hkrati je nadzorni sistem, ker omogoča
stalen daljinski nadzor okolja, v katerem osebe živijo.
Slika-priloga 25: Telekomunikacijska oprema sistema Lifeline je vezana na PTT omrežje.
V Sloveniji je program Lifeline ali 'rdeči gumb' pričel z delom leta 1992. Po zgoraj opisanem
modelu oskrbe na domu (Slika-priloga 22) na daljavo delujeta dva centra za pomoč na domu,
ki ponujata osnovo rešitev: posebni telefon za klic na pomoč z 'rdečim gumbom' ter 24-urni
odziv na klic vse dni v letu. Število uporabnikov je zaenkrat nizko. V 15-ih letih so v centru
za pomoč na domu v Ljubljani s približno 160 klicnimi napravami, ki se najamejo po
'revolving principu', varovali okoli 500 uporabnikov, pri čemer so uporabniki, ki niso več
vključeni, v povprečju uporabljali storitve centra od 3 do 5 let.
Proces delovanja rdečega gumba je prikazan v shemi 9p.1.
Shema 9p.1: Shema delovanja rdečega gumba.
Ko uporabnik pritisne na gumb, centrala sprejme klic, ki se preusmeri na prvo izbrano
številko, ki jo je predhodno vnesel uporabnik. Če se poklicani ne odzove, centrala avtomatsko
pokliče naslednjo številko na seznamu. Ko je klic sprejet, poklicani odide k uporabniku. Ta
nadzorno-komunikacijska platforma omogoča uporabniku, da kadarkoli in od koderkoli v
stanovanju/hiši le s pritiskom na gumb pokliče na pomoč v koordinacijsko - informativni
center. Lahko se pogovori ali le veže klic naprej do predhodno izbranih telefonskih številk.
Dodatna sprožila (v Prilogi 10), ki jih je mogoče povezati v IS, sami aktivirajo klic, če so
razmere takšne, da je potrebna pomoč od zunaj. Pomoč bo najprej prišla, če bo telefon
poklical v center za pomoč na domu, kjer imajo 24-urno dežurno službo za sprejem klicev v
sili. Operater bo obvestil osebe, s katerimi je uporabnik dogovorjen, da mu bodo pomagali,
oziroma bo poklical nujno medicinsko ali drugo pomoč.
Skladno z novimi tehnologijami se je obseg storitev povečal: monitoring vitalnih parametrov
zdravja, EKG, krvni tlak srčni utrip, stopnja sladkorja v krvi, telesna teža, pljučna kapaciteta,
stopnja CO2 v izdihanem zraku, temperatura telesa, šumi v telesu; sporočanje ocene
zdravstvenega stanja v povezavi z obolenjem.
Telemedicinske rešitve odpirajo nove poti v skrbi za zdravo življenje in zdrav življenjski slog,
prepoznavanje zgodnjih znakov bolezni in pomoč ob težavah z zdravjem. Bolniku, ki želi
spremljati rezultate svojega prizadevanja za zdravje, so vsak trenutek preko IKT na razpolago
njegovi zbrani podatki, opremljeni z ustreznimi priporočili in nasveti.
Op. avt: Besedilo napisano po obisku v podjetju MKS Elektronski sistemi, d.o.o., 21.11.2008
in po pogovoru z direktorjem podjetja, g. Dragom Rudlom.
Priloga 10: Dodatna sprožila, vezana na sistem rdečega gumba
Dodatna sprožila je mogoče povezati v IS, sami aktivirajo klic, če so razmere takšne, da je
potrebna pomoč od zunaj. Pomoč bo najprej prišla, če bo telefon poklical v center za pomoč
na domu, kjer imajo 24-urno dežurno službo za sprejem klicev v sili. Operater bo obvestil
osebe, s katerimi je uporabnik dogovorjen, da mu bodo pomagali, oziroma bo poklical nujno
medicinsko ali drugo pomoč.
Detektor padca
Je brezžično sprožilo, ki ga nosimo za pasom. Ob padcu zazna udarec, po njem pa 15 sekund
preverja, ali bo oseba sama vstala ali je obležala na tleh. Če oseba ne vstane, detektor aktivira
telefon Lifeline in vzpostavi telefonsko zvezo.
Detektor izliva vode
Je brezžična naprava, ki sproži alarm ob izlitju vode. Postavimo ga na ravno površino (npr. v
bližino kadi, ob pralni stroj, pod umivalnik...). Če pride do izlitja vode in ta sega od 2 do 3mm
visoko, prične detektor piskati in hkrati sproži telefon Lifeline.
Detektor dima
Je brezžična naprava, ki sproži alarm ob pojavu dima v prostoru.
Namestimo ga na strop ali na steno v prostoru, kjer bi lahko prišlo do ognja oz. dima (npr. v
kuhinji, dnevni sobi …). Če se v prostoru pojavi dim, detektor prične piskati in hkrati sproži
telefon Lifeline.
Stropno potezno stikalo
Stikalo potegnemo, ko potrebujemo pomoč. Namestimo ga na strop (npr. v kopalnici ali na
stranišču). S stropa do tal sega potezna vrvica z oprimki. Na voljo sta izvedbi z daljinskim
proženjem telefona in žična izvedba.
Pohodna blazina
Aktivira telefon Lifeline, kadar opazovana oseba ostane v postelji dlje kot običajno.
Namestimo jo pod preprogo (npr. pred posteljo). Če oseba ne zapusti postelje in ne stopi na
blazino v času 12h/24h, telefon pokliče skrbnika in vzpostavi telefonsko zvezo. Pohodna
blazina in telefon sta povezana z žico.
Priloga 11: Shema predlaganega Centra za starejše.
Slika-priloga 26: Shema predlaganega lokalnega centra za starejše v Kamniku.
Vir. Lastni prikaz, 2010.
Priloga 12: Izobraževalni program za vodje skupin prostovoljcev
Usposabljanje za voditelja skupine prostovoljcev
Povzetek
Študentom in študentkam je dana možnost, da se ob študiju po lastni izbiri angažirajo tudi v
okviru prostovoljstva. Predstavljen je program Usposabljanje za voditelja skupine mladih
prostovoljcev na izobraževalnem področju, ki tesno sega tudi v socialno področje. Tako si
bodo udeleženci pridobili nove življenjske izkušnje, socialno senzibilnost in humano
vrednostno usmeritev. Pri tem bo imel korist tudi izvajalec programa, saj bodo udeleženci
dobrodošla pomoč pri delu.
1 Predlagatelj programa
Zasebni Zavod Oreli (Bistričica 9c, 1242 Stahovica) je nastal na osnovi zelo dobrih rezultatov
prostovoljnega dela v preteklosti in povezovanja ter koordinacije med institucijami, ki skrbijo
za starejše in invalide v občini Kamnik. V letu 2010 je bilo ustanovljenih šest novih skupin za
samopomoč in prostovoljno delo. Prostovoljci so pod mentorstvom gospe Martine Ozimek
dobili dve državni nagradi: najboljši prostovoljski projekt v Sloveniji v letu 2009 in
Dobrotniki 2010. Zavod Oreli izvaja svoje metode dela in poslanstvo, ki je pomoč
prostovoljcev mlajšim, starejšim in invalidom. Učinkovit model organizacije in delovanja
prostovoljcev uspešno razširja po vsej Sloveniji z izobraževanjem vodij prostovoljcev (Train
the trainers).
Vodja projektov (Martina Ozimek) direktorica Zavoda, po poklicu učiteljica kemije in
gospodinjstva (25 let zaposlena v OŠ); v januarju 2007 diplomirala na Fakulteti za socialno
delo v Ljubljani, smer socialno delo z mladimi; sedaj nadaljuje z magistrskim študijem
družboslovne informatike na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu. Šest let vodi
skupino prostovoljcev srednješolcev, štiri leta pa skupino osnovnošolcev.
2 Utemeljitev vloge
Zavod bi lahko sprejel prostovoljce študente (ostarele/odrasle/dijake/osnovnošolce) in jim
prek vključitve v prostovoljsko delo omogočil učni proces. To pomeni prispevek v
vseživljenjskem učenju in trajnostnem razvoju človeka, znižanju finančnih prispevkov občine
za socialno kakovostno življenje in pomembna pozitivna naravnanost v vzgojo mladih za
pozitivne vrednote. Prav tako pomeni priznavanje pomembnosti prostovoljskega dela in
krepitev socialnega in kulturnega kapitala družbe. Zavod pri tem pridobiva izkušnje za
povezovanje med institucijami ter znanje in veščine za koordiniranje in vodenje skupin.
3 Predlog programa Usposabljanje za voditelja skupine prostovoljcev
Program je namenjen študentom (v nadaljevanju se bo uporabljala kot ciljna skupina
študentje, čeprav so lahko cilje skupine tudi ostareli/odrasli/dijaki/osnovnošolci) katerekoli
študijske usmeritve.
3.1 Naslov
Program nosi naslov Usposabljanje za voditelja skupine mladih prostovoljcev.
3.2 Vrsta programa
Program sodi v družboslovno humanistično področje izobraževanja, je pa izrazito usmerjen v
praktično pridobivanje znanj.
3.3 Opredelitev temeljnih ciljev programa
Študentje bodo pridobili znanja in kompetence za vodenje skupine mladih prostovoljcev. V
prvi vrsti to ni poučevanje pač pa aktivno učenje v skupini. Učili se bodo prepoznavanja socialnih
odnosov in usmerjanje k pozitivnim vrednotam, ki so temelj vzgoje. Njihova skrb je ugotoviti,
katere dejavnosti bi učenci z veseljem izvajali, z namenom pomagati sebi in drugemu v
iskanju dobrih rešitev za probleme (na primer- koristno preživljanje prostega časa z mladimi s
posebnimi potrebami, z mlajšimi ali s starejšimi od mladostnika v skupini).
Metoda dela ima tako štiri poudarke:
1. praktične vaje, ki želijo aktivno vključiti udeležence v proces odkrivanja novih spoznanj,
kar omogoča spoznavanje samega sebe, svojih potreb, čustev in razpoloženj ter jih tako
narediti občutljive za skupinske procese, ki omogočajo spoznavanje mesta v skupini, odnos
do drugih in odnos drugih do sebe; s svojim dejavnim sodelovanjem se udeleženci seznanijo z
različnimi praktičnimi metodami;
2. intervizija, ki omogoča izmenjavo strokovnih mnenj, razumevanje praktičnega dela in
uporabnost v konkretnih situacijah v povezavi s teoretičnimi koncepti;
3. teoretični del, kjer so podane vsebine tematike; predvsem didaktične metode in koncepti;
4. osebni študij, ki vključuje individualni pristop k obravnavanim temam ( na primer: ne le
delo z zdravimi, ampak tudi z mladimi s posebnimi potrebami in z ostarelimi).
Analiza, študij, izmenjava in ponotranjanje izkušenj in novih spoznanj veča senzibilnost
udeležencev, pospešuje socialno zorenje ter širi njihov izkustveni in doživljajski svet.
Z uporabo te metode dela (ozimek - odprto za inovativno mladostniško in medgeneracijsko
edukacijo s komunikacijo) so ves čas v stiku s seboj, tako na ravni individuuma kot na ravni
navzven, s tistimi, ki delajo. Sodelujejo v opolnomočenju mladih, ki zmorejo izboljšati
funkcije odnosnih sistemov, ki delujejo pomanjkljivo. Skupaj s skupino zmorejo aktivirati
neuresničene možnosti delovanja - izboljšana samopodoba poveča vzajemno pomoč in skrb za
sočloveka, s tem pa dvig socialnega kapitala družbe. Vključena je tudi vzgoja za primarno
preventivo nasilja, alkohola in drog.
Usposabljanje bo usmerjeno tudi v širši pogled na področje prostovoljskega dela, saj bodo
študentje opozorjeni na nevarnosti v prostovoljskem delu, spoznali pa bodo tudi odnose do
stigmatiziranosti v družbi, kako motivirati mlade za prostovoljsko delo, pravice in
odgovornosti prostovoljcev ter etiko in etični kodeks v prostovoljstvu.
3.4 Trajanje programa in potrdilo po opravljenem programu
Program traja 60 ur. Vsak študent po končanem usposabljanju dobi potrdilo.
3.5 Opredelitev povezanosti programa z drugimi znanstvenimi disciplinami
Progam je zelo povezan s socialnim delom, pedagoško psihologijo, pedagogiko, pa tud s
psihologijo, sociologijo in filozofijo ter organizacijo dela in managmentom.
3.6 Način vključevanja v kreditni sistem študija
Po opravljenih vseh obveznostih (60 ur aktivnosti, ki vključuje seznanitev z organizacijo in
področjem dela ter samo izvedbo prostovoljskega dela), prejeto potrdilo uveljavijo kot del
študijske obveze (v obsegu treh kreditnih točk).
3.7 Način samoevalviranja programa
Prvi način je število vpisanih študentov in število tistih, ki so uspešno opravili program. Nato
sledi merjenje zadovoljstva udeležencev (vprašalnik), poročilo o opravljenem delu v obliki
dnevnika študenta in ocene izvajalca programa (preprosta stopenjska ocena). Zunanje
informacije o poteku programa bodo objavljene na spletnih straneh organizacije izvajalke, z
možnostjo sodelovanja udeležencev. Povratne informacije bodo pridobljene tudi s
kvalitativnimi metodami - fokusne skupine ali skupinski intervju.
3.8 Sestavljavka programa
Program sem sestavila Martina Ozimek, predmetna učiteljica kemije in gospodinjstva in
diplomirana socialna delavka. Pregledala in potrdila sta ga: mentor magistrske naloge doc.dr.
Dušan Caf, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto in somentor magistrske naloge izr.
prof.
dr.
Matej
Makarovič,
Fakulteta
za
informacijske
študije
Novo
Mesto,
dne____________.
3.9 Izvajalci programa
Izvajalci programa so lahko katerikoli mentorji, ki ustrezajo profilu učitelja/profesorja za
vodenje skupine mladih prostovoljcev in/ali so diplomirani socialni delavci, psihologi,
pedagogi ali strokovnjaki za delo z mladimi s posebnimi potrebami ali vodijo skupine
prostovoljcev vsaj 5 let.
3.10 Materialni pogoji
Materialne pogoje z ustreznimi didaktičnimi in drugimi pripomočki za izvedbo programa nudi
institucija, ki prevzame izvajanje tega programa.
3.11 Viri financiranja
Program bo potekal kot dopolnilo obveznosti rednega študija ali kot del izrednega študija. Za
redni program v okviru rednega študija se predvideva financiranje s strani Ministrstva za
šolstvo, znanost in šport - po veljavnih standardih in merilih za financiranje visokošolskih
strokovnih programov v Republiki Sloveniji. Za izredni študij je predvidena šolnina v skladu
s cenikom fakultet v Sloveniji, ki je v okviru predpisanih cenikov, ki jih za vse članice
sprejemajo Upravni odbori posameznih Univerz. Uvedba tega programa predstavlja dodatno
obremenitev zaposlenega strokovnega delavca za ____%. Možno pa je vplesti že upokojene
učitelje kot prostovoljce, kar poceni program (upravičeni do nagrade).
3.12 Predviden obseg vključenih
Glede na to, da deluje na našem področju (Kamnik) deset skupin prostovoljcev (osnovnošolci
- pet podskupin, dve skupini srednješolcev, študentska skupina in dve skupini ostarelih),
predvidevamo vpis od 10 do 30 študentov. Če bi bil program sprejet po vsej Sloveniji,
predvidevamo vpis od 20 - 50 študentov.
3.13 Vsebine programa - predmetnik
Vsebine so razporejene preko vseh zgoraj omenjenih področij in so realizirane v obliki teorije
(20%), seminarjev (20%) in vaj (60%). Vsebine so iz naslednjih predmetov: psihologija
mladostnika, didaktika dela z mladimi, filozofija dela z mladimi, z ostarelimi, skupinska
dinamika, menedžment, intervizija, supervizija in praktično delo.
3.14 Pogoji za vključitev
Ta izbirni program lahko izbere študent katerekoli smeri in letnika, z veseljem do
prostovoljnega dela.
3.15 Pogoji za pridobitev potrdila
Študent mora biti prisoten na najmanj 85% predvidenih ur programa, voditi mora svoj
dnevnik dela in ob zaključku napisati kratko poročilo ter rešiti vprašalnik.
Priloga 13: Program in opis dela skupin za samopomoč in prostovoljno delo
Ustanovni sestanek Skupine starejših za samopomoč in prostovoljno delo v Stranjah
Sestanek je potekal v OŠ Stranje, 15. marca 2010, ob 18. uri. Vodja skupine je ga. Milenka
Brajer, članic je šest. Skupina se srečuje pod okriljem Društva upokojencev Kamnik in
Zavoda Oreli. Sodelujoči partnerji so še OŠ Stranje, CIRIUS Kamnik in DSO Kamnik.
Dogovorili smo se za datume in vsebine srečanj.
Slika-priloga 27: Prvo srečanje članic Skupine za samopomoč in prostovoljno delo v
Stranjah, z voditeljico gospo Milenko in gospo Marjano iz DU Kamnik.
Program je bil do konca junija letos v celoti izveden, saj se je skupina predstavila na skupnem
medgeneracijskem srečanju, 8. junija 2010 v Domu starejših občanov v Kamniku, kot
delujoča in živa z načrtom dela za jeseni 2010 37. Vsi pričakovani rezultati so bili potrjeni po
razgovorih s člani in članicami skupin.
Dogovori z voditeljico skupine, gospo Milenko Brajer, so bili opravljeni pred prvim
srečanjem.
1. Cilji skupine so:
Spoznati potrebe starejših, ki živijo doma.
Se izobraževati za bolj kakovostno lastno preživljanje starosti.
Poiskati tiste, ki ne znajo/ne morejo/nočejo iskati pomoči.
Vzpostaviti stalen kontakt z javnimi službami in drugimi nevladnimi organizacijami (RKS,
Karitas) in jim posredovati podatke o potrebah, če se seveda obiskani strinjajo.
Organizirati pomoč v lastnih vrstah (servisna dejavnost, delavnice, obiski osamljenih).
Zaključno srečanje v Domu starejših občanov Kamnik. Vir: http://www.kamnican.si/16786.html
in http://www.brane-golubovic.com/obiski-dogodki-novice-./medgeneracijsko-srecanje-v-dso.html
37
Seznanjati lokalno skupnost o kvaliteti življenja in potrebah starejših, ki živijo doma.
2. Metoda 'ozimek' - odprto za inovativno medgeneracijsko edukacijo s komunikacijo - ali
drugače: pogovarjajmo se odprto, iskreno, poslušajmo drug drugega, skupaj iščimo dobre poti
za reševanje problemov, sami oblikujmo vsebine naše dejavnosti.
Pričakovanja - najprej ustni pogovor, jeseni vprašalnik (že pripravljen)
Znanja - kaj lahko ponudim, kaj se želim sam /sama naučiti?
3. Čas srečanj - predlog - 2x mesečno: 1. in 3. ponedeljek v mesecu, ob 19.uri v OŠ Stranje
(knjižnica). 1x intervizijski sestanek, skupina za samopomoč, dogovori za delo, 1x dogodek
4. Vzgoja za prostovoljstvo in medgeneracijska srečanja.
5. Skupina za samopomoč - pogovori, svetovanja.
6. Pogoji za vključitev - podpis dogovora z voditeljico gospo Milenko Brajer.
7. Potrebe - kdo za koga ve, da nekaj potrebuje;
- kaj bi pomoči potrebni radi (na primer pomoč iz trgovine, pogovor, učenje računalnika,
družabne igre, sprehodi…)
8. Predavanja, delavnice - diabetes, demenca, potovanja - predstavitve, stari običaji, narodne
noše, izdelovanje butaric, venčkov, pirhov, glinenih lončkov, potice, poslikave majolik,
nabiranje zdravilnih zelišč, uporabnost zdravilnih zelišč, priprava krem iz zdravilnih zelišč …
9. Praznovanja - rojstni dnevi, izleti.
Delujoče skupine prostovoljcev v Stranjah:
- osnovnošolske skupine štejejo 46 članov, srečujejo se v posameznih podskupinah, ki jih
vodijo starejši osnovnošolci s prakso prostovoljnega Slika-priloga 28: Pri ostareli gospe na domu.
dela in tečajem za vodenje skupin;
- mlajša srednješolska skupina šteje šest članic,
- starejša srednješolska skupina sedem zelo aktivnih
mladih;
- dve skupine starejših: ena šteje osem članic, druga
sedem. Vsem je skupno, da se radi družimo,
pogovarjamo, izobražujemo na prijeten način, in kaj
koristnega naredimo drug za drugega.
Pri mladih poskušamo vzgajati pozitivne življenjske
vrednote,
veščine
in
sposobnosti
za
dobro
komunikacijo, ki je odprta za medgeneracijsko
edukacijo (celostno vzgojo). To pa pomeni, da se
učijo vse tri generacije - mlajša, srednja in starejša. Dobra komunikacija najprej pomeni
poslušanje, nato razumevanje slišanega in nazadnje šele odgovor ali sporočilo. Skupina
starejših prostovoljk se je začela družiti s skupino mlajših - osnovnošolcev - vsebine druženja
so različne, potekajo pa na način medgeneracijskih delavnic.
Še posebej je vsem v spominu ostalo božično - novoletno druženje, ko so mladi v šoli
pripravili skromna darila in okraske, nato pa so obiskali starejše in invalide na njihovih
domovih in okrasili stanovanja. Mnogi od njih vztrajajo pri prostovoljnem delu, uspeli pa so
navdušiti tudi druge.
25. marca smo skupaj izdelovali čestitke za mamice - starejša skupina prostovoljk in mlajša
skupina so gostili mlade s prve triade. Ko so po njih prihajale mamice, da jih odpeljejo
domov, so se nam tudi one pridružile. Tako je medgeneracijski dialog nastal kar sam od sebe.
Slika-priloga 29: Novoletni obisk pri ostareli gospe, visoko v hribih.
Slika-priloga 30: Medgeneracijsko srečanje v juniju 2010.
6. aprila smo skupaj govorili o zdravem življenju: šestošolka Ana je pripravila predavanje o
zdravi prehrani, starejša gospa, sicer zelo aktivna kolesarka Vida, pa predavanje o gibanju.
Gospa Milenka nam je predavala o krvnem tlaku. Ob koncu smo si ga lahko mladi in stari tudi
izmerili z aparatom. Ker je poleg psihofizičnega dobrega počutja pomembno tudi duhovno
ravnovesje, smo pripravili umirjajočo in navdihujočo računalniško predstavitev z glasbo in
fotografijami.
Pri zastavljenih ciljih dela skupin smo bili uspešni - to je vidno preko zadovoljstva ljudi, ki z
veseljem prihajajo k druženju 38.
Slika-priloga 32: Delavnica izdelovanja voščilnic in
druženje.
Slika-priloga 31: Merjenje krvnega tlaka in
pogovor o zdravem življenju.
Slika-priloga 33: Novoletno druženje z ostarelimi.
Še več fotografij lahko najdete na spletnih straneh.
http://www.os-stranje.si/index.asp?meni=projekti&show=projekti/sadezi_druzbe_bozicni_obiski&mr=rsadezi
http://www.os-stranje.si/index.asp?meni=projekti&show=projekti/odprto_ucenje&mr=rodprto
38
Priloga 14: Zgibanka - razstava mladih prostovoljcev ob predstavitvi opravljenega dela v letu 2010 v prostorih občine Kamnik
Slika-priloga 34: Zgibanka razstave z mladimi prostovoljci - 1. stran.
Slika-priloga 35: Zgibanka razstave z mladimi prostovoljci - 2. stran.
Priloga 15: Program za izobraževanje starejših: Razgibajmo življenje z učenjem
1. Cilji izobraževalnega programa
Splošni cilj izobraževalnega programa je izboljšati kakovost življenja starejših udeležencev
izobraževalnega programa prek učenja in izobraževanja in vzdrževanja socialnih mrež.
2. Ciljna skupina, utemeljitev programa za ciljno skupino
Starejši odrasli, praviloma stari 50 let in več ter upokojeni in neaktivni na trgu dela, ki si
želijo pridobiti znanje in usposobljenost za aktivno in uspešno urejanje svojega življenja in
sodelovati v življenju skupnosti ter v preteklosti niso imeli dovolj priložnosti za
izobraževanje.
Program je utemeljen s podatki in demografskimi projekcijami o staranju prebivalstva
sodobnih družb, ter z analizo položaja in potreb starejših občanov v Občini Kamnik, ki jo je
JZ Oreli ob podpori Občine Kamnik izpeljal na terenu v 2010.
Iz analize opravljene med starostniki v občini Kamnik, ki je zajela več področij življenja
starostnikov (zdravje, socialna varnost, osebna varnost, materialno stanje, storitve, itn), med
drugim povzemamo naslednje ugotovitve, ki so nas spodbudile k pripravi izobraževalnega
programa: predvsem smo zaznali pri starejši prebivalcih šibko splošno poučenost o svojih
možnostih in priložnostih v lokalnem okolju, pomanjkljive spretnosti v komunikaciji, iskanju
in izbiri informacij in na splošno pri dejavnem vključevanju v širšo družbeno skupnost, težave
pri vključevanju v okolje in manjšo iznajdljivost v vsakdanjih situacijah. Poleg tega smo pri
udeležencih s psihosocialnega vidika zaznali še slab gmotni položaj, neugodne psihosocialne
učinke izključenosti iz delovnega okolja (npr. depresivnost), pomanjkljivo obveščenost o
možnostih za izobraževanje in aktivnost v skupnosti, pomanjkljivo osveščenost o
kakovostnem preživljanju prostega časa v okolju.
Staranje družbe oziroma dolgoživost je s strani izobraževalnih in socialnih politik pogosto
prezrto dejstvo. Staranje prebivalstva se praviloma najbolj kaže v spremenjenih razmerjih
med starostnimi skupinami. Staranje prebivalstva je proces, ki že poteka in se bo po
demografskih projekcijah v prihodnjih letih še intenziviral. Po demografskih projekcijah za
Slovenijo do leta 2050 in projekcijah starostne strukture, se bo delež prebivalstva, ki je
starejši od 65 let, do leta 2050 podvojil. (Vir: SURS). Gospodarski, tehnološki in družbeni
razvoj slovenske družbe bo v prihodnjih desetletjih narekoval povečevanje stopnje delovne
aktivnosti zlasti med starejšimi delovno sposobnimi prebivalci in ohranjanje znanja, spretnosti
in kompetenc za potrebe trga dela.
V primerjavi s povprečji EU sodi torej Slovenija med države, ki beležijo eno najnižjih stopenj
zaposlenosti starejših oseb v starostni skupini 55-64 let, predvsem imamo eno najnižjih sopenj
zaposlenosti žensk v tem starostnem obdobju. Trend se s pomočjo uvedenih ukrepov sicer
izboljšuje, vendar prepočasi. Stopnja zaposlenosti po spolu nakazuje, da je povprečna stopnja
zaposlenosti starejših žensk v Sloveniji v 2009 znašala 24,8 % ( v letu 2008 21,1 % in v letu
2007 22,2 %). Stopnja
zaposlenosti starejših ženske je nižja kot
povprečna stopnja
zaposlenosti starejših moških, ki je v letu 2009 znašala 46,4 % (v letu 2008 je bila 44,7 % in
v letu 2007 45,3 %) (Eurostat, Ukrepi za aktivno staranje, MDDSZ 2010).
Umik iz aktivnega delovnega življenja spremlja razpad socialnih mrež iz delovnega in
skupnostnega okolja. Te socialne mreže nadomestijo mreže socialne opore ali osebne mreže,
ki nudijo posamezniku različne vrste neformalne pomoči in opore. Socialne mreže so ne le
oblika socialne vključenosti starejših odraslih, odrasli v teh omrežjih vzdržujejo aktivnost in
usposobljenost za obvladovanje življenjskih dogodkov in za življenje v skupnosti. Pri
starejših odraslih, praviloma z manj leti šolanja, zaradi razpada socialnih mrež ne vzdržujejo
potrebnega znanja in spretnosti, kar jim zmanjšuje možnosti enakovrednega vključevanja v
okolje. Prav tako je prisotno pozabljanje že naučenih znanj in spretnosti. Zato potrebujejo
razvoj in utrjevanje znanj ter spretnosti in usposabljanje za transfer v praktično življenje.
Izobraževalna aktivnost starostnikov se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja in pojavlja v
funkciji širjenja socialnih mrež (Vir: Jelenc Kraševec in Kump, 2006).
In nenazadnje tudi podatki o udeležbi odraslih v izobraževanju v Sloveniji kažejo, da se
odrasli s starostjo vse manj izobražujejo. Ocena obstoječih možnosti izobraževanja starejših
odraslih je optimistična in spodbudna, saj se je v zadnjih 15 letih zelo povečala ponudba
izobraževalnih programov posebej oblikovanih za starejše odrasle, kar je omogočilo večjo
dostopnost, vendarle pa se delež dejavnih odraslih v izobraževanju po 60 letu bistveno ne
izboljšuje; delež aktivnih starejših odraslih v izobraževanju je okoli 15%, medtem ko je v
populaciji preko 30%. (Vir: ACS, Poročilo o udeležbi odraslih v izobraževanju, 2005). Tudi
novejši podatki EUROSTAT (Pregled ukrepov aktivnega staranja, MDDSZ 2010) se udeležba
v vseživljenjskem učenju se s starostjo zmanjšuje, v starostni skupini 55-64 let je bilo v letu
2008 v Sloveniji v vseživljenjsko učenje vključenih le 5,4 % vseh zaposlenih starejših
delavcev (povprečje EU-27 4,9 %). Nizka vključenost v vseživljenjsko učenje dodatno
negativno vpliva na produktivnost posameznika ter posredno vpliva na nižjo konkurenčnost
gospodarstva. Iz tega lahko sklepamo, da na odločitev odraslih za izobraževanje poleg drugih
dejavnikov, vpliva tudi obstoječa ponudba izobraževanja, ki še vedno ni ustrezna – bodisi da s
svojimi vsebinam pa tudi organiziranostjo ne pritegne zadostnega števila starejših odraslih
bodisi da se ne odziva dovolj na izražene in predvidene potrebe starejših odraslih.
3. Pogoji za vključitev
Posebnih pogojev za vključitev v program ni, v program se vključujejo starejši odrasli
prostovoljno. Za udeležence pa štejemo tiste, ki so se programa redno udeleževali vsaj v
obsegu 20 ur.
4. Trajanje izobraževanje v urah (program ne sme biti krajši od 24 andragoških ur)
Izobraževalni program obsega 25 ur organiziranega izobraževalnega dela.
5. Izvedbeni predmetnik
Predmetnik izobraževalnega program obsega teoretični in praktični del. Teoretični del se
izvaja v obsegu 20%, praktični del programa pa v obsega 80% celotnega trajanja programa.
Teoretični del obsega vsebine (4-6 ur):
-
Uvod v program in predstavitev programa
-
Ugotavljanje izobraževalnih in drugih potreb
-
Uvodne predstavitve o varovanju zdravja v starosti
-
Uvodne predstavitev aktivni v starosti
Praktični del obsega vsebine (18 ur):
-
Delavnice na temo varovanje zdravja: 1. telesno in duševno zdravje,
2. prehrana in diete,
3. telesna aktivnost in šport.
-
Delavnica na temo osebne varnosti
-
Delavnica na temo samopomoč in pomoč drugim
-
Delavnica na temo kam po nasvet
Evalvacija programa (1 ura):
6. Podrobnejša vsebina
Teoretični del:
Tema: Uvod v program in predstavitev programa in ugotavljanje izobraževalnih in
drugih potreb
Uvodni del obsega poleg spoznavanja udeležencev in predvsem ugotavljanje njihovih
izobraževalnih in drugih potreb na področju varovanja zdravja, osebne varnosti, stila
življenja, itn, zaradi prilagajanja programa njihovim pričakovanjem in potrebam. Uvodoma se
udeležence tudi spodbuja k razpravljanju o tem, kaj je za njih osebno 'kakovostna starost'.
Tema: Uvodne predstavitve o varovanju zdravja v starosti
Uvodna predavanje obsega predstavite v ključnih spoznanj o varovanju zdravja v starosti tako
z medicinskega kot psihosocialnega vidika. V teh predstavitvah se poudari pomen oblikovanja
celostnih vzorcev vedenja za krepitev zdravega načina življenja.
Tema: Uvodne predstavitev aktivni v starosti
Med drugim se ugotavlja tudi pričakovanja in želje udeležencev, da še nadalje prispevajo
svoje znanje in izkušnje na različnih področjih življenja v lokalni skupnosti (družbene,
gospodarske, kulturne, državljanske zadeve). Prav tako se jim predstavi različne možnosti
prostovoljskega dela in udejstvovanja.
Delavnica:
Tema: Delavnice na temo 'varovanje zdravja' 1.,2. in 3.
Delavnice obsegajo tri ločene delavnice, ki obravnavajo posamezne vidike varovanja zdravja
in sicer obravnavo pogostih telesnih in tudi duševnih bolezni, stisk in odvisnosti v starosti, ter
na drugi strani preventivnih ukrepov od zdrave prehrane in diete ter pomena redne telesne
aktivnosti in športa. Moto delavnic je: 'živimo, kar govorimo'.
Od udeležencev se pričakuje, da bodo v teku obiskovanja izobraževalnega programa
poskušali vzpostaviti zdrav življenjski slog po načelih in priporočilih, ki se bodo obravnavala
na programu. Posamezne delavnice bodo zelo praktično naravnave, npr. delavnica o zdravi
prehrani lahko vključuje pokušino enostavnih in zdravih jedi. Delavnica o pomenu telesne
aktivnosti in športa vključuje vodeno vadbo za starostnike z razlago in pojasnili o nevarnostih
pretirane telesne aktivnosti. Prav tako se na delavnicah zelo praktično lotimo možganske
telovadbe in ohranjanja mentalne aktivnosti. Primerna skrb za zdravje omogoča samostojnost
dolgo v starost ter aktivnosti na drugih področjih, tudi tistih povezanih z delovno aktivnostjo.
Tema: Delavnica na temo 'materialna varnost'
Delavnica ima več namenov. Prvi je povezan s finančno pismenostjo, namreč z udeleženci
pogledamo ali imajo težave pri obvladovanju svojih prihodkov in izdatkov, po potrebi
povabimo ustreznega svetovalca iz banke, da nam pojasni primerne oblike in načine
varčevanja. Na tej delavnici iščemo tudi možnosti za delo starejših. Po potrebi povabimo
svetovalca zavoda za zaposlovanje. Sprehodimo se na spletno stran Zavoda za zaposlovanje in
spletne strani Moje delo ter iščemo informacije o tem, kdo potrebuje izkušnje in znanje
starejših, poskušamo ugotoviti ali so pobude za 'aktivno staranje' že dobile kako organizirano
obliko povpraševanja. Pogovorimo se o tem, kaj za starejše prinaša Zakon o malem delu, če
bo sprejet.
Tema: Delavnica na temo 'samopomoč in pomoč drugim'
Delavnica je namenjena spodbujanju prostovoljstva med udeleženci izobraževalnega
programa. Smiselno preživljanje prostega časa, razvoj socialnih spretnosti in znanja ter
pridobivanje in posredovanje izkušenj znanja ali boljše poznavanje samega sebe in svojih
sposobnosti, so vedno pogosteje motivi za prostovoljne dejavnosti. Prostovoljne dejavnosti
veliko prispevajo k dvigu socialnega kapitala, saj ustvarjajo socialne mreže in vezi. Praksa
kaže, da prostovoljsko udejstvovanje izboljša samopodobo, zveča samozavest in omogoča
lažjo vključitev dejavnih prostovoljcev v družbo na participatorni in demokratični način.
Po rezultatih ankete (april, maj 2010 med starejšimi v občini Kamnik) lahko trdimo, da so
starostniki glede na življenjsko zadovoljstvo razmeroma optimistični, saj posamezniki vse
večjih in številnejših objektivnih življenjskih omejitev ohranjajo svoje življenjsko
zadovoljstvo še v pozno starost, in sicer s postopnim prilagajanjem, spreminjanjem meril za
primerjavo sebe z drugimi, z zniževanjem želja in z drugimi strategijami upravljanja z
življenjem - na primer osebni konjički, motiviranost za povezovanje z drugimi ljudmi, z
vključevanjem v skupine za samopomoč in opravljanje prostovoljnega dela.
Tema: Delavnica na temo 'kam po nasvet'
Obveščenost in ozaveščenost o načinih, korakih, ustanovah, ki so v lokalnem okolju na voljo
starejšim, ko potrebujejo nasvet, storitev ali kakršno koli drugo pomoč, je osnovni namen
delavnice. Udeležence seznanjamo tudi s tem, da v lokalnem okolju deluje info-točka za
starejše. Prek udeležencev te delavnice si obetamo dobiti nove pobude za celovitejšo skrb za
starejše v lokalnem okolju. Lotimo se tudi računalnika in brskamo za informacijami, ki nas
zanimajo.
Ob koncu vsakega srečanja se izpelje pogovor o tem, kaj smo izvedeli novega, kaj je bilo zelo
dobro, kaj bi spremenili. Vsak udeleženec je povabljen, da pove svoje mnenje. Udeležencem
pojasnimo, da s tem ponovimo in utrdimo obravnavano vsebino, ter sooblikujemo program s
svojimi predlogi.
Ob koncu programa je vodeni pogovor o izpeljanem programu nekoliko daljši. Na vsa
vprašanja odgovarjajo udeleženci in učitelji. Pomagamo si z vprašanji:
Kaj ste se naučili, konkretno? Na katerih področjih ste ugotovili, da imate premalo znanja?
Tri stvari ki so se jim zdele najboljše v programu. Tri stvari, ki bi jih spremenili.
7. Način izvedbe in opredeljena inovativnost vsebin
Program poteka tedensko ali na 14 dni po 2-3 šolske ure skupaj. Ura izvedbe je prilagojena
razpoložljivemu času udeležencev in zmožnostim udeležencev.
Vsebine programa so izbrane tako, da udeležencem programa omogočijo kar najbolj celovito
spoznavanje možnosti in priložnosti, ki jih lokalno okolje ponuja starejšim (za zdrav
življenjski slog, za izobraževanje. Novost prepoznavamo v tem, da udeležencem omogočamo
pridobivanje informacij o ravnanju s prihranki ni finančni pismenosti, o možnostih za
opravljanje dela, predvsem pa o jih spodbujamo k dejavnostim pomoči in samopomoči prek
prostovoljskega udejstvovanja.
Pri metodah dela, se v programu uporabljajo metode, ki omogočajo aktivno delo udeležencev,
bodisi da gre za izmenjavo izkušenj ter predstavitve, skupinsko delo, razprave, izkustveno
učenje, samostojno nastopanje udeležencev, socialne interakcijske igre, itn.
Pri izpeljavi uporabljamo načelo učnega projekta. Projektno učenje udeležencem omogoča,
da se povezujejo z različnimi posamezniki in inštitucijami v okolju, s katerimi lahko pridejo v
stik v procesih integracije v slovensko družbo. Tako se tkejo omrežja programov, ustanov in
posameznikov, ki omogočajo starejšim kakovostno in aktivno starost.
Udeležence navajamo na uporabo interneta pri iskanju informacij in podatkov za osebne
potrebe in za pripravo posameznega projekta, spodbujamo jih za uporabo sodobne tehnologije
za medsebojno komuniciranje v teku izvajanja programa in uporabo urejevalnikov besedil pri
pripravi predstavitev.
8. Podatki o izvajalcih (Ime priimek, vrsta in raven izobrazbe, reference s področja
prijavljene vsebine programa)
Prizadevamo si za princip dela, kjer se ob nosilcu programa vedno usposablja in uvaja
prostovoljec, ki prevzema izvajanje posameznega dela programa.
Priloga 16: Program za izobraževanje starejših: 'Želim si pika com'
Cilji izobraževalnega programa
Cilj programa je zviševanje kakovosti življenja in spodbujanje aktivnosti starejših prek učenja
rabe sodobne tehnologije. Udeležence izobraževanja osvojijo rabo različnih sodobnih
tehnologij v prvi vrsti za svoje osebne potrebe. S postopno rabo in navajanjem na
vključevanje v sodobne komunikacijske procese, pa se udeležence spodbuja k dejavnemu
vključevanju v družbo. Učenje uporabe sodobnih tehnologij je zelo povezano s potrebami
starejših in ni samo sebi namen.
1. Ciljna skupina, utemeljitev programa za ciljno skupino
Ciljna skupina so starejši odrasli, praviloma stari 55 let in več, torej odrasli, ki so jih sodobne
tehnologije na delovnem mestu obšle, za svoje osebne potrebe pa do sedaj niso nujno
potrebovali tehnologij. Predvsem se bomo osredotočali na tiste starejše, ki sploh ne obvladajo
uporabe računalnika, aparatov ali mobilne telefonije.
Program temelji na ugotovitvah analize med starejšimi občani Kamnika (2010), kateri so
povedali, da se želijo usposobiti za uporabo tehnologij za različne namene kot je recimo
naročanje hrane in drugih storitev po medmrežju, klic v sili, za iskanje informacij in za
vzpostavljanje socialnih stikov s prijatelji, znanci in sorodniki, tudi tistimi v tujini, arhiviranje
življenjskih dogodkov.
oleg tega utemeljujemo program s spoznanji sodobnih andragoških ved, ki izpostavljajo, da se
izobraževalna aktivnost starostnikov v zadnjih letih vse bolj uveljavlja in pojavlja v funkciji
širjenja socialnih mrež (Vir: Jelenc Kraševec in Kump, 2006). Pri programih za starejše je
potrebno upoštevati njihov družbeni in socialni položaj. Namreč umik iz delovnega življenja
spremlja razpad socialnih mrež iz delovnega in skupnostnega okolja. Če te socialne mreže
nadomestijo nove mreže socialne opore ali osebne mreže, ki nudijo posamezniku različne
vrste neformalne pomoči in opore, potem ostanejo starejši lahko še dolgo časa prek njih v
stiku z družbo ter vzdržujejo aktivnost in usposobljenost za obvladovanje življenjskih
dogodkov in za življenje v skupnosti. V primeru ko socialne mreže razpadejo in to je pogosto,
ne vzdržujejo potrebnega znanja in spretnosti, kar jim zmanjšuje možnosti enakovrednega
vključevanja v okolje. Pozabljanje pridobljenih zanj je zaradi starostnih sprememb in
nedejavnosti mnogo hitrejše. Starejši, ki se niso srečevali s tehnologijami na delovnem mestu,
zato potrebujejo zelo osnovna znanja, ki morajo biti obenem zelo uporabna v njihovem
vsakdanjem življenju, da jih ne pozabijo. Zato potrebujejo razvoj in utrjevanje znanj ter
spretnosti in usposabljanje za transfer v praktično življenje.
2. Pogoji za vključitev
Posebnih pogojev za vključitev ni, posebej želimo s programom nagovoriti tiste starejše
odrasle, nad 55 letom, ki niso imeli praktično nobenega stika s tehnologijami, imajo pa take
osebne potrebe, ki bi jih lahko potrebe. Za udeležence bomo šteli tiste, ki bodo obiskovali
program vsaj 20 ur.
3. Trajanje izobraževanje v urah (program ne sme biti krajši od 24 andragoških ur)
Program obsega 30 ur organiziranega izobraževalnega dela in delavnic.
4. Izvedbeni predmetnik
Predmetnik izobraževalnega program obsega teoretični in praktični del. Teoretični del se
izvaja v obsegu 10-15 %, praktični del programa pa v obsega 85-90 % celotnega trajanja
programa.
Teoretični del obsega vsebine (5 ure):
-
Uvod v program in predstavitev programa.
-
Predstavitev možnosti in prednosti uporabe sodobnih tehnologij za potrebe starejših, varna
uporaba IKT za starejše.
-
Ugotavljanje konkretnih potreb udeležencev usposabljanj.
Praktični del obsega vsebine (24 ur):
-
Delavnice: Prvi koraki za ravnanje z računalnikom, aparati, mobilno telefonijo,
spoznavanje medmrežja.
-
Delavnica: Arhiviranje življenjskih dogodkov z uporabo digitalne fotografije.
-
Delavnica: Komunikacija po medmrežju, ohranjanje družinskih in prijateljskih stikov v
sliki in besedi (uporaba skypa).
-
Delavnica: Storitve za starostnike po medmrežju.
5. Podrobnejša vsebina
Teoretični del:
Tema: Uvod v program in predstavitev programa
Uvodno srečanje je namenjeno spoznavanju, navezovanju stikov in povezovanju udeležencev
programa. Podrobno se jim pojasni namen in cilje programa. Posebej se poudari, de se v
programu prilagajamo potrebam in pričakovanjem udeležencev.
Tema: Predstavitev možnosti in prednosti uporabe sodobnih tehnologij za potrebe starejših,
varna uporaba IKT za starejše
Vsebina je namenjena širjenju vedenja o prednostih sodobnih IKT tehnologij za starejše,
podrobno se predstavi primere dobre prakse, če je možno se predstavi udeleženec programa,
ki je postal stalen uporabnik IKT tehnologij. Posebej se zdi pomembno, da udeležence
opozorimo in poučimo o varni uporabi tehnologij, se pogovorimo o možnih zlorabah.
Tema: Ugotavljanje konkretnih potreb udeležencev usposabljanja
Konkretne potrebe udeležencev so ključ do dobrega program, ki bo optimalno dosegal
zastavljene cilje. Učenje uporabe sodobnih tehnologij bomo prilagodili za konkretne potrebe
udeležencev. Učenje rabe računalnika in drugih tehnologij se odvija prek reševanja konkretne
opredeljene potrebe.
Praktični del
Delavnica na temo: Prvi koraki za ravnanje z računalnikom, aparati, mobilno telefonijo,
spoznavanje medmrežja
Za popolne novince na področju IKT tehnologij je potrebna zelo praktična delavnica, na
kateri se naučijo osnovnih tehničnih postopkov, ki jih utrjujejo na kasnejših delavnicah.
Delavnica na temo: Arhiviranje življenjskih dogodkov z uporabo digitalne fotografije
Arhiviranje aktualnih življenjskih dogodkov, urejanje starih družinskih albumom s pomočjo
digitalne fotografije, je eno od zanimivih področij za starejše, s pomočjo katerega se utrjuje
tehnična plat ravnanja s tehnologijami )digitalni fotoaparat, telefon s kamero, digitalna
kamera, računalnik, IKT albumi, arhiviranje na medijih, itn.
Delavnica na temo: Komunikacija po medmrežju, ohranjanje družinskih in prijateljskih
stikov v sliki in besedi
Udeležence navajamo na vzpostavljanje in vzdrževanje stikov prek programov kot je Skype.
Navajamo jih na rabo elektronske pošte, twiterja, face booka ipd, za ta namen, če je pri
udeležencih interes.
Delavnica na temo: Storitve za starostnike po medmrežju
Udeležence usposabljamo in navajamo na uporabo storitev, ki so po medmrežju dostopne
starejšim (naročanje hrane, prevoza, poštne storitve, itn).
Delavnica na temo: Bančno poslovanje in e-Uprava
Poslovanje z Banko in plačevanje računov so lahko za starejšega človeka veliko breme, sploh
če ni zelo mobilen, ali so uradi oddaljeni od njegovega kraja bivanja. Naslednje področje je
tudi spodbujanje za rabo e-uprave.
Evalvacija programa:
Ob koncu vsakega srečanja se izpelje pogovor o tem, kaj smo izvedeli novega, kaj je bilo zelo
dobro, kaj bi spremenili. Vsak udeleženec je povabljen, da pove svoje mnenje. Udeležencem
pojasnimo, da s tem ponovimo in utrdimo obravnavano vsebino, ter sooblikujemo program s
svojimi predlogi.
Ob koncu programa je vodeni pogovor o izpeljanem programu nekoliko daljši. Na vsa
vprašanja odgovarjajo udeleženci in učitelji. Pomagamo si z vprašanji:
Kaj ste se naučili, konkretno? Na katerih področjih ste ugotovili, da imate premalo znanja?
Tri stvari ki so se jim zdele najboljše v programu. Tri stvari, ki bi jih spremenili.
6. Način izvedbe in opredeljena inovativnost vsebin
Program poteka tedensko ali na 14 dni po 2-3 šolske ure skupaj. Ura izvedbe je prilagojena
razpoložljivemu času udeležencev in zmožnostim udeležencev.
Vsebine so inovativne zato, ker povezujejo učenje rabe računalnika in uporabe drugih
tehnologij v povezavi s potrebami starejših udeležencev po naročanju storitev po medmrežju
in z uporabo tehnologij. Cilj je ne le naučiti udeležence uporabljati računalnik, temveč tudi
izkoriščati prednosti sodobnih tehnologij za življenje in delo starejši odraslih. Vsebine so v
celoti zastavljene na tak način.
Pri metodah dela se v programu uporabljajo metode, ki omogočajo aktivno delo udeležencev,
bodisi da gre za izmenjavo izkušenj ter predstavitve, individualno delo, skupinsko delo,
razprave, izkustveno učenje, itn. Novost je tudi neposredna raba sodobnih tehnologij za
konkretne potrebe, pri tem se odkrivajo morebitne nove potrebe starostnikov, ki ostajajo skrite
in neizražene zaradi njihove pasivnosti. Tako jih lahko zadovoljijo prek sodobnih tehnologij.
Inovativnost tehnologije je v tem, da se v programu uporabljajo za zadovoljevanje potreb
starejših po storitvah. Obenem se raziskujejo nove rabe sodobnih tehnologij v ta namen.
Seveda s ciljem dvigniti kakovost življenja in storitev, spodbujati starejše k vzdrževanju
socialnih mrež ter vzdrževati dejavno in aktivno življenje starejših odraslih.
7. Podatki o izvajalcih (Ime priimek, vrsta in raven izobrazbe, reference s področja
prijavljene vsebine programa)
Prizadevamo si za princip dela, kjer se ob nosilcu programa vedno usposablja in uvaja
prostovoljec, ki prevzema izvajanje posameznega dela programa.

Dokument

Transcription

Similar documents

Govor, ki ga je na pogrebu Janeza Maleša prebral Zdenko Kugler

Bralni predlogi za Veronikin zaklad.september 2014

Info Občan - Julijana Bizjak Mlakar

Raziskovalna naloga - Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra

Nataša Rebernik - OZARA doo & OZARA ZC doo

NAVODILA ZA IZDELAVO PISNIH NALOG

INFONOMIKA DELA NA DOMU

prilogi Kamniškega občana - Gimnazija in srednja šola Rudolfa

Spoznajmo osteoartrozo

InfoKomTeh 2012 - Zbornik celotnih prispevkov mednarodne

Publikacija-c 2014-15.pdf

KULTURNA IN NARAVNA DEDIŠČINA NEVELJ

VSE, KAR VAS VABI VSE, KAR VAS VABI

sodobne tehnologije nadzora v sloveniji - Dela FDV

Raziskovalna naloga

Tunški glas

Zbornik celotnih pri..

Ustvarjalnost

Vrednost projekta

svet med vrsticami

razvoj.si - Innovage

David Pfeifer Ime mi je Cedo77 Diplomsko delo