tukaj

Bioloikivrtv razredu
BRDA - lznajdljivost in naravna kozmetika
Mila tzoUa, rebule, kopriu,fig
delati milo. >Kar je res preprosto. Treba pa je poznati
teoretidno ozadje postopka, zato dajem temu na delavnicah veliko poudarka.< Na njene delavnice prihajajo tudi udeleZenci iz Obale, v maju pa jo bo priredila celo za skupino Ameridanov, ki se bodo udeIeZili organiziranega izleta po Brdih in ki se zelo zanimajo za lokalne pridelke in izdelke.
Naravno milo pa se lahko uporablja tudi za druge namene, ne le za nego in umivanje koie. ,Iz naribanega lahko izdelamo odliien detergent za perilo. Raztopljeno ie dober insekticid za varstvo rastIin, saj maiiobne kisline v milu razgrajujejo skelet
pri svojih milih Katjuia Reja Mozetit, diplomirana
ekologinja iz GoriSkih Brd. Njena mila so tudi zanimiva ponudba za obiskovalce Brd, ki vse bolj povlokalnih proizvodih in izdelkih. V Grdiji, Spaniii na primer, kjer tudi pridelujejo oljino olye,
je ponudba mila iz oljinega olja na lokalnih trZnicah nekaj obitajnega.
>Naravna mila vsebujejo skoraj 20 odstotkov
naravnega glicerina, ki dodatno neguje in navlaii kopraSuje.io po
.- x
ravnimi eteriinimi olji. >To so esence rastlin, ki ima.io poseben terapevtski udinek, vsako eteriino olje
drugainega. Roimarin, denimo, sproiia tvorbo
melanina proti sivenju las, jih krepi, deluje proti
prhljaju. Pa tudi povetu)e koncehtracijo. Sivka pa pomirja in razku2uje,< pojasnjuje I(atjuBa Reja Mozetid, ki se je izdelovanja mil najprej lotila zaradi las-
ooo
vi, da je med ljudmi vse vet zanimanja za naravno,
zato je zatela organizirati tudi zelo dobro obiskane
delavnice o izdelavi mila, kjer pojasni, kaj vse se nahaja v industrijsko izdelanih milih, katere so prednosti uporabe naravnih, udeleZence pa tudi nauii iz-
Ste se ie kdaj umili z roino izdelanim milom
iz bri5kega oljtnega olja z dodatkom rebule, merlota, kopriv ali fig? >Vino, na primer, ima ogromno hranilnih sestavin, ki so dobre za koZo. V svetu poznajo lepotilne vinske kopeli. Zakaj ga torej ne bi uporabili v milu? To ga dodatno obogati, da je 3e bolj negovalno,o utemeljuje izbor sestavin, ki jih uporablja
2o, industrijsko izdelanim milom ga obitajno odvzamejo. Izdelana so iz visoko kakovostnih surovin,
ki so tudi terapevtske v primeru teZav s koio in ne
vsebujejo Skodljivih sestavin, ki preidejo tudi v krvni
obtok, kot vedina industrijsko izdelanih miI,< naiteva
sogovornica prednosti naravnih mil. Vetino sestavin, ki jih uporablja, pridelajo kar na njihovi kmetiji v Kozani. r>I(er so avtohtone. Ker vem, kako so bile pridelane. Z uporabo takinih surovin se zmanjia
moinost alergij na izdelek. Fige, na primer, imajo veliko vitaminov in mineralov, semena, ki so v njih, pa
poskrbijo za odliden piling za koZo. Tudi oljdni listi,
ki se veliko uporabljajo v kozmetiki, imajo veliko antioksidantov in delujejo kot imunostimulator.< Pa ne
le briSke avtohtone surovine, v njenih milih se znajdejo tudi kava, cimet, kakav, ovseni kosmiti ... vse
s svojim posebnim, negovalnim namenom, seveda.
Nekatere izdelke tudi odi3avi, a zopet le z na-
"
insektov denimo uii. Poleg tega je ekoloiko in po-
Priprava mila
FOTOEVENTIO
tnih teZav s koZo, pred pol leta pa je zatela svoje znanje in izdelke tudi trZiti. Tako so nastala naravna mila Nona Luisa. >Najved jih prodam po poiti, pa tudi na novogoriSki trZnici Go Art ali pa na mojem domu. I(jub temu, da se je treba prebiti skozi birokraci)o in zakonodajo, ki ureja to podroije, se od tega da preiiveti,< pojasnjuje. Nad odzivom je presenedena, kupci se k njej vraiajo po norre izdelke. Pra-
polnoma razgradljivo,< znova preseneda sogovornica, ki kot ekologinja daje veliko poudarka tudi na druge naravne snovi, s katerimi lahko odlitno nadomestimo agresivne izdelke, ki jih sicer uporabliamo
v gospodinjstvu. >Soda bikarbona ima zelo Sirok
spekter uporabe, kot odlidno iistilno sredstvo, na pri- '
mer. Kis je odliden balzam za lase in mehialec za perilo. Ne eno ne drugo ne bo zaudarjalo po kisul< navrZe nekaj primerov za pokuiino.
Ekologinja iz Gori5kih Brd, ki 2ase pravi, da je
zelo radovedna in da kar naprej raziskuje nove moZnosti, sije 2e zastavila nove izzive. Ponudbo namerava kmalu raz3iriti z izdelki za nego las, razmiSlja
pa tudi ie o izdelavi krem. >Naredila sem i.e milo za '
suhe in normalne lase, ki deluje tudi proti izpadanju las. Razmi5ljam 3e o milu za mastne lase. Ponudbo bi razlirila 3e na milo za britje, po demer zelo povpra$ujejo moiki. Prvi rezultati so zelo dobri,
lasje so lepo negovani,< se veseli novih uspehov. V
primeru mil za nego las pomembno vlogo odigrajo
tudi druga olja, saj imajo lasje drugaino strukturo
kot koZa, zato poleg oljdnega olja uporablja ie ricinusovo olje in kakavovo maslo. (km)
,
,
,
V ponedeljek popoldne bo na viSje5olskem zavodu Brignoli-EinaudiMarconi v GradiSiu potekalo tetrto sreianje v okviru deZelnega teiaja usposabljanja na podroiju biolo5kega vrtnarjenja in prehrambne vamosti Bioloiki vrt
v razredu,'ki ga po zamisli Sonie Kucler
prireja organizacija Legambiente, namenjen pa je osnovnoSolskim utiteljem
in vzgojiteljem votroskih wtcih. Udeleiencem bosta predavali obrtnica Liubina Debeni in izvedenka za botaniko
Claudia Vrllani, sledile bodo delavnice,
uditeljice osnovne Sole iz Medee pa bodo oblikovale straiilo.
Falstaff v Kinemaxu
V goriikem in trZaikem Kinemaxu bodo v torek, 12. marca, ob 19.30 v Zivo
predvajali opero Falstafl, ki bo uprizorjena v pari5ki drZavni operi.
Na
startu 150 smucariev
Na goriikem sedeiu ZSSDI so v ietrtek
izZrebali Startre Stwilke za leto5njo f. izvedbo dezmejnega pokrajinskega smutarskega prvenstva, ki"bo jutri na Pian-
cal'allu Zaradi nekaterih zaostalihtekem
v slovenskem smudarskem koledarju in
zaradi slabih wemenskih napovedi je leto5nje Stevilo prijavljenih tekmovalcev iz
novogoriikega prostora nekoliko upad-
prejinjimi izvedbami. )ubo zato na startu zbralo pribliZno
150 tekmovalceviz obeh Goric, ki sebodo po ustaljenem tekmovalnem sistemu
potegovali za najbolj3ega goriikega smutarja in smutarko v sezoni 2012-13. Ti:kmovanje bo veljalo tudi za gori$ko pokrajinsko prvenstvo FISI. Med organizatorji iezmejne prireditve, ki poteka
pod pokrovitelistvom goriSke pokrajine
in obeh goriSkih obtinskih uprav, so ob
zvezi FISI in IqSDI tudi smutarsko druStvo Sci Club Due iz Ronk in TrZida, SI(
Gorica, Sportni zavod Nova Gorica. (it)
Io v primerjavi s
tri
se
GORICA - V galeriji Ars knjiga prof. Marije Bidovec
DOBERDOB - Drevi koncert
Vpogled v slovensko kniiievriost
Paschalia
)t
lao