September 2010
Transcription
September 2010
časopis skupine HSE september 2010 Intervju, Borut Meh: Če bo HSE delal tako dobro, kot sedaj, bo uspešnih tudi naslednjih deset let Kako Slovenci ravnamo z energijo Mobing Fotoreportaža s SLOKE Fotoreportaža iz Carigrada Fotoreportaža s Triglava Fotoreportaža z 22. Raziskovalnega tabora Velenje 2010 56 1 Počitniške kapacitete Seznam in kontaktni podatki DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči) Gore: Kope – Partizanka (trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči) Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči) Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč. Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: [email protected] SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA Gore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči) Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: [email protected] TERMOELEKTRARNA BRESTANICA Morje: Nerezine (tri hišice) Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj) Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:[email protected] PREMOGOVNIK VELENJE Morje: Fiesa – hotel Barbara Dodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara [email protected] Gore: Golte (hotel in apartmaji) Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:[email protected] 2 › Uvodnik 3 › Zgodilo se je 4 › Intervju, Borut Meh: Če bo HSE delal tako dobro, kot sedaj, bo uspešnih tudi naslednjih deset let 15 › Kako Slovenci ravnamo z energijo 19 › Mobing 21 › Fotoreportaža s SLOKE: Svetovno prvenstvo v kajak-kanu slalomu 2010 23 › Fotoreportaža iz Carigrada: Carigrad — kjer se srečata Evropa in Azija 25 › Fotoreportaža s Triglava: Oj, Triglav, moj dom 28 › Fotoreportaža z 22. Raziskovalnega tabora Velenje 2010 30 › UVODNIK ENERGIJA je časopis skupine HSE Drobni zločini Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Nedavne poplave, ki so prizadele Slovenijo, mi dajo misliti o mogočnosti narave. Kako majhni in nemočni smo pred vodo, ki dere, zemljo, ki se ugreza, ognjem, ki bruha. Celo zrak, pred katerim tako ali tako ne moremo ubežati, nas ogroža bolj kot si predstavljamo. No, pa vendar manj, kot nas zastrašujejo učenjaki, ki te dni hodijo po lepi naši in tolčejo po mizi z novodobnimi skovankami, kot je denimo »okoljski zločin«. Preprosto, mar ne? Združiš besedo, ki jo naravnost obožujemo, torej »naravo«, ji dodaš kriminalno dejanje, torej »zločin«, in uspeh je zajamčen. Nenadoma o okoljskem zločinu, tako rekoč nasilju nad vsem, kar nas obdaja, vsevprek pišejo, rišejo in govorijo vsi, tisti znotraj Kokoši in tisti, ki vanjo priletijo od drugod. In medtem kot govorijo – kaj govorijo, kričijo! - se v službo in nazaj vozijo z dizlom, na počitnice z avtobusom, ogrevajo se na olje, hladijo s klimo, električne aparate po stanovanju puščajo v stanju pripravljenosti, odpadke pa ločujejo kot se jim pač zdi: včasih da, včasih ne, včasih pravilno, včasih malo na pamet. Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE Toliko o drobnih zločinih, ki se kopičijo, a se o njih ne govori. Kosti za obiranje so namreč mnogo bolj oprijemljive, lažje je na njih najti nekaj mesa, ga prežvečiti in namrgodeno izpljuniti. Da bi kar tako čez noč postali vegetarijanci? To pa ne. Vsesplošno prilagajanje je pač pretežko – da o odrekanju sploh ne govorimo. Zato bomo še naprej uživali v razkošju in se hkrati na pamet učili modrih misli samooklicanih skrbnikov zdravja. Tistih, ki pred domačim pragom ne pometajo, ker je drugod menda več prahu. Ampak veste kaj? Prah se bo polegel hitreje kot navade. Te bodo vsaj še nekaj časa z nami. Na vsakem koraku. In za njimi se bo kadilo bolj kot iz nekega dimnika, skozi katerega bo kmalu prilezel božiček in nam za popotnico v novo leto prinesel škatlo presenečenj. Verjamemo, da to ne bo Pandorina skrinjica. Ker smo optimisti. Ker znamo v pol leta narediti vse, kar si zastavimo za celo leto. Ker se prilagajamo in odrekamo. Ker mislimo s svojo glavo. Koliko malih zločinov ste pa vi zagrešili? mag. Petja Rijavec glavna in odgovorna urednica Energije Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb in Ivo Mihevc (DEM), mag. Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Majda Pirš Kranjčec in Janja Štrigl (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS) Fotografija na naslovnici: Majna Šilih - Jure Meglič med finalno vožnjo v kajaku, s čimer je osvojil bronasto medaljo Fotografija na zadnji strani: Nina Jelenc - Jure Meglič na zmagovalnem odru Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje Naklada: 1.800 izvodov E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe: [email protected] E-Energija: www.hse.si 3 › ZGODILO SE JE Iz naših družb Odziv družbe HSE na poročanja medijev glede objave Revizijskega poročila Računskega sodišča V medijih so se 10. avgusta 2010 pojavile novice glede objave Revizijskega poročila Računskega sodišča, ki se nanašajo na plačevanje koncesijskih dajatev in vodnega povračila v zvezi s hidroelektrarnami na spodnji Savi. Ker so bila nekatera poročanja enostranska, je HSE 11. avgusta podal pojasnila. Za začetek so poudarili, da sta bila revidiranca Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in Holding Slovenske elektrarne (HSE), ugotovitve Revizijskega poročila Računskega sodišča pa se nanašajo na več koncesionarjev in drugih zavezancev za dajatve v zvezi z izkoriščanjem energetskega potenciala spodnje Save. V nadaljevanju so se omejili na del, ki se nanaša na HSE. Poudarjajo tudi, da se ugotovitve nanašajo na leto 2006, ko se je projekt izvajal v okviru Skupnega podviga Dravskih elektrarn Maribor (DEM), Soških elektrarn Nova Gorica (SENG), Savskih elektrarn Ljubljana (SEL), Termoelektrarne Brestanica (TEB) in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Računsko sodišče v svojem poročilu ugotavlja, da HSE med funkcionalnimi in zagonskimi preizkusi HE Boštanj (1. 1. 2006 do 5. 6. 2006) ni plačeval koncesnine za proizvedeno električno energijo. Omenjeno obdobje se po Zakonu o graditvi objektov (ZGO) ne šteje za obdobje poskusnega obratovanja. Računsko sodišče namreč ne razlikuje med proizvedeno električno energijo, ki je posledica funkcionalnih in zagonskih preizkusov, in planirano (po voznih redih) HE Boštanj, foto: Arhiv HSE 4 proizvedeno električno energijo. Vsaka izdelana tehnična oprema, ki pride na trg, zahteva množico testiranj, ki se za večino opreme izvajajo v tovarnah ali na preizkuševališčih. Hidroelektrarna je sklop tehničnih naprav, ki jih žal ni mogoče popolnoma sestaviti v tovarni, tam izvesti vse funkcionalne ter zagonske preizkuse, nato pa jo umestiti v prostor oziroma jo priključiti na električno omrežje kot npr. štedilnik. Funkcionalni in zagonski preizkusi potekajo fazno postopoma več mesecev, saj je treba vsak segment elektrarne, od varnostnih, nadzornih do proizvodnih sklopov, temeljito preizkusiti, preden lahko zagotovijo, da je elektrarna varna in zanesljiva. Del teh testiranj so tudi testiranja turbin, generatorjev, strojne in elektroopreme, ki se lahko testirajo le tako, da se jih začasno priključi na omrežje po vnaprej določenem tehničnem protokolu, kjer se pri različnih pretokih in padcih vode preizkušajo najrazličnejši parametri, npr. temperature ležajev, generatorjev, turbin, tehnološke in elektrozaščite. Taka testiranja povzročajo nezanesljivo obratovanje, ker prihaja do pogostih načrtovanih kot tudi nenačrtovanih izpadov agregatov, spreminjanja moči (od 0 do tehničnega maksimuma) ipd. Ker morajo biti agregati priključeni na omrežje in ker mora biti proizvodnja električne energije vsak trenutek uravnotežena s porabo, je moral HSE z drugimi proizvodnimi enotami ves čas slediti nepredvidljivim dogajanjem agregatov med funkcionalnimi testiranji in izvajati popravke ter izravnavo načrtovanega voznega reda. Takšne nepredvidljive energije se ne more plasirati na trg niti ni načrtovana v voznih redih. V nekaterih evropskih državah je treba za izvedbo funkcionalnih in zagonskih preizkusov elektrarn celo plačati. Tudi npr. Danska plačuje sosednjim državam za regulacijo iz vetrnih elektrarn pridobljene električne energije. HSE, ki je bil med funkcionalnimi in zagonskimi preizkusi HE Boštanj nosilec koncesije in hkrati lastnik HE, izravnave proizvodnje električne energije med funkcionalnimi preizkusi HE Boštanj tako ni mogel zaračunati nikomur, saj jo je kompenziral kar sam. Vrednost take električne energije, ki je nenačrtovana in nezanesljiva, je zanemarljiva. Brez ustreznega tehničnega znanja je težko razumeti delovanje elektroenergetskega sistema, ki se uravnava s pomočjo primarne, sekundarne in terciarne regulacije. Po njihovem prepričanju je Računsko sodišče napačno enačilo obdobje obratovanja elektrarne s funkcionalnimi in zagonskimi preizkusi in obdobje poskusnega obratovanja elektrarne. Vsaka elektrarna ima namreč pred rednim obratovanjem obdobje poskusnega obratovanja, katerega predpogoj so izvedeni funkcionalni in zagonski preizkusi. V HSE so za celotno obdobje poskusnega obratovanja plačevali vse predpisane dajatve (HE Boštanj je v poskusnem obratovanju od 5. 6. 2006, HE Blanca pa od 3. 12. 2009), revizijsko poročilo pa se nanaša le na obdobje funkcionalnih in zagonskih preizkusov (1. 1. 2006 do 5. 6. 2006). HSE vodnega povračila za rabo vode na spodnji Savi v letu 2006 v skladu z določbami Zakona o vodah (ZV-1) ni bilo treba plačevati, saj zakon v tretjem odstavku 124. člena določa, da obveznosti plačila vodnega povračila v primerih, kadar je za izvajanje vodne pravice potreben poseg v prostor, nastopijo šele z dnem izdaje uporabnega dovoljenja. HSE bo skladno z zahtevami Računskega sodišča pripravil ustrezno odzivno poročilo. V zvezi z omenjeno problematiko je treba izpostaviti tudi dejstvo, da so družbe skupine HSE (kot tudi vse ostale družbe, ki proizvajajo električno energijo) obremenjene s precejšnjimi dajatvami. Hidroproizvodne družbe skupine HSE so npr. v letu 2009 plačale več kot 27 milijonov evrov koncesijskih dajatev in vodnih povračil. Vse dajatve, s katerimi je obremenjena proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, zmanjšujejo konkurenčnost izrabe obnovljivih virov. vrstam tveganj in z njimi upravljamo na načine, ki ustrezajo teži vpliva posameznega tveganja na uspešnost poslovanja. Zavedamo se, da se tveganjem pri poslovanju ne moremo izogniti, zato jih jemljemo kot izziv in jih obvladujemo v skladu z najboljšimi poslovnimi praksami. V razmerah povečanih tveganj je običajno za prilagoditev novemu stanju v veliki meri že prepozno, zato v največji mogoči meri delujemo proaktivno in je obvladovanje tveganj za nas eno od kontinuiranih, učečih se poslovnih procesov. Naziv Rating tedna« je dobila družba HSE d. o. o. Poslovanje HSE v prvi polovici leta nad pričakovanji Bonitetna hiša I, d. o. o., vsak teden družbi, ki je med tistimi, ki so jih ocenjevali v preteklem tednu, dobila najvišjo bonitetno oceno, podeli naziv »Rating tedna«, kar je objavljeno v časopisu Delo in na njihovi spletni strani www. idoo.si. V tednu med 23. in 27. avgustom si je omenjeni naziv pridobila družba Holding Slovenske elektrarne, d. o. o.. Vodja oddelka upravljanja s kreditnimi tveganji mag. Klemen Potisek je z veseljem odgovoril na nekaj vprašanj. Njegove odgovore preberite v nadaljevanju. 13. septembra je potekala seja nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne, na kateri je bila osrednja točka dnevnega reda obravnava šestmesečnih rezultatov poslovanja HSE. Nadzorni svet je ugotovil, da so rezultati dobri oziroma celo nad pričakovanji. Kako ste si v času, ko gre večini slabo, priborili naziv “Rating tedna”? Verjetno je razlog tudi v tem, da svoje konkurenčne prednosti gradimo na lastnem znanju in motiviranih zaposlenih. Delujemo podjetniško, saj nastopamo na rastočem konkurenčnem in izjemno dinamičnem trgu, ki verjetno doživlja eno najpomembnejših preobrazb v svojem času. Zavedali smo se, da vse, kar raste, lahko tudi pade, ter v tem smislu zadržali nadzor nad stroški, delali na povečanju učinkovitosti procesov in rasti znanja. Navzven smo v skladu s sistemskim pristopom k obvladovanju tveganj omejili njihov vpliv glede na poslovne cilje in načrte podjetja. Kako ste se izognili povečanim tveganjem? V družbi sistematično spremljamo izpostavljenosti posameznim Vas je povečana plačilna nedisciplina kaj prizadela? Plačilna nedisciplina nas bistveno ni prizadela. Kot smo že navedli, družba redno spremlja tudi finančna tveganja, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju, in sprejema ukrepe, s katerimi jih obvladuje. Terjatve do posameznih partnerjev spremljamo na dnevni ravni in stalno preverjamo njihovo boniteto ter določamo individualne limite. Posli nad opredeljenimi limiti so zavarovani s starševskimi garancijami in brezpogojnimi nepreklicnimi bančnimi garancijami na prvi poziv, izdanimi s strani prvovrstnih bank. Kakšen nasvet za kolege poslovneže? V splošnem verjetno velja, da mora podjetje ceniti tisto, v čemer je dobro, ter se s še večjo mero posvetiti tistemu, v čemer ne dosega pričakovanj glede na druge igralce na trgu. Vsekakor je eno od pomembnejših dejanj tudi skrbna izbira partnerjev, s katerimi se odloči poslovati. Papir namreč prenese vse, vendar pa je dober partner najboljša garancija za plačilo terjatev kakor tudi vir novih znanj in izzivov. Treba se je zavedati pomena gradnje dolgoročnih poslovnih odnosov znotraj in zunaj podjetja, ki bodo na osnovi strokovnih pristopov in poštenja zagotovo obrodili sadove. V obdobju januar – junij 2010 so družbe skupine HSE proizvedle 3.984 GWh električne energije oziroma za 6 odstotkov več od načrtovane za to obdobje. Proizvodnja hidroelektrarn je bila v tem obdobju zaradi ugodne hidrologije višja od predvidene za 8 odstotkov, proizvodnja termoelektrarn pa za 5 odstotkov. Skupina HSE je v obdobju januar – junij prodala 7,6 TWh električne energije, kar je 23 odstotkov več kot je bilo načrtovano. Od prodane električne energije je 52 odstotkov proizvedene v družbah skupine HSE. Prodaja na tujih trgih je bila kar 54 odstotkov nad načrtovano. Čisti prihodki iz prodaje skupine so zato višji od načrtovanih za 9 odstotkov. Vse družbe v skupini HSE, z izjemo TET, so v prvi polovici leta 2010 poslovale z dobičkom in bistveno presegale načrtovane. Družba TET je poslovala z izgubo zaradi še ne realiziranih prihodkov iz naslova prispevka za pokrivanje upravičenih stroškov proizvodnje električne iz domačih primarnih virov. Obvladujoča družba HSE d.o.o. je v obdobju januar – junij 2010 realizirala prihodke v višini 421 mio € in dosegla 41 mio € čistega dobička, kar je več od načrtovanega 5 za vse leto 2010. Stroški vseh družb skupine HSE so se gibali v okviru načrtovanih. V prvi polovici leta 2010 je bilo v okviru skupine HSE realiziranih 93 mio € investicij. Največ je bilo vloženo v nadomestni blok 6 Termoelektrarne Šoštanj, nadaljevale pa so se tudi aktivnosti pri izgradnji HE na spodnji Savi, ČHE Avče ter ostalih razvojnih projektih skupine, pri čemer je bila glavnina investicij financirana iz lastnih virov. Na področju investicij je prihajalo tudi do določenih zamud, ki so bile posledica težav pri umeščanju energetskih objektov v prostor (čHE Kozjak, HE na Muri, HE Brežice, HE Mokrice, srednja Sava), vendar ocenjujejo, da je večina projektov še izvedljiva v zastavljenih časovnih okvirih. Borut Meh, generalni direktor HSE, je ob zaključku seje nadzornega sveta izrazil zadovoljstvo: «Skupina HSE z dobrim poslovanjem ostaja osrednji akter na slovenskem elektroenergetskem trgu in tudi načrti za prihodnje so zastavljeni ambiciozno. Radi bi postali še uspešnejši igralec v regiji, poleg tega si bomo v prihodnje prizadevali čim prej vstopiti na področje maloprodaje, kjer imamo precej idej, predvsem pa znanja in volje te ideje uresničiti.« RTH, TET in HSE enotni glede tehnoloških smernic razvoja zasavske energetike Obstoječa infrastruktura in dolgoletne izkušnje s področja energetike so odlična popotnica za prestrukturiranje zasavske energetske lokacije in dolgoročno zagotovitev delovnih mest. Predstavniki RTH, TET in HSE so na podlagi dogovora s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in ministrico za gospodarstvo Darjo Radić 15. septembra na ministrstvo za gospodarstvo posredovali stališča in smernice za umestitev zasavske energetike v nov Nacionalnoenergetski program (NEP). Obstoječa energetska lokacija v Zasavju ima s svojim geostrateškim položajem, obstoječo infrastrukturo in dolgoletnimi izkušnjami strokovnjakov s področja energetike odličen potencial za potrebno stroškovno učinkovito prestrukturiranje in razvoj v prihodnje. Zasavje z vidika energetike ni ključnega pomena le za regijo, ampak za celotno Slovenijo, zato je pri umestitvi zasavske energetike v NEP ključno, da se posamezne energetske enote v Zasavju obravnava celovito v kontekstu celotne slovenske energetike. Predstavniki RTH, TET in HSE so enotnega mnenja, da so za razvoj in obnovitev zasavske energetike potrebni zamenjava oziroma obnova kotla v obstoječi 125 MWe enoti TET, postavitev plinske elektrarne za potrebe sistemske rezerve za zagotovitev zanesljivosti oskrbe z električno energijo v slovenskem elektroenergetskem sistemu, vpeljava daljinskega ogrevanja Zasavja s koristno izrabo odpadne toplote TET, širitev skladiščnih kapacitet za ekstra lahko kurilno olje, ustanovitev podjetja za gradnjo in upravljanje verige hidroelektrarn na srednji Savi ter razvoj nacionalnega centra za biomaso. RTH je že lani začel pripravljati strategijo za prestrukturiranje dejavnosti skupine RTH po zaključku izkopavanja premoga konec leta 2012. Pri tem je največ pozornosti posvetil intenzivnejšim pristopom k učinkovitejši rabi energije in obnovljivim virom energije, kar je tudi ključna smernica predloga za umestitev v NEP. Za boljši izkoristek vseh 6 obstoječih zasavskih energetskih potencialov, obstoječe infrastrukture za dovod energentov, odvod energije in bližine hladilnega medija bi bila po mnenju RTH ključna združitev preostalih vitalnih elementov RTH in TET v novem gospodarskem subjektu. Zato RTH vladi predlaga, da združi energetske potenciale Zasavja v primerno organizacijsko obliko, saj bi imel skupni gospodarski subjekt konkurenčne prednosti v optimalnem razmerju uporabljenih energentov, nizkih izpustih CO2, fleksibilnosti proizvodnje električne energije in v obstoječi infrastrukturni opremljenosti. Krovna družba celotne zasavske energetike bi morala biti v neposredni lasti države, hkrati pa bi morala omogočati tudi vstop strateškega partnerja za dotok svežega kapitala. Usklajeno in enotno prestrukturiranje ter razvoj obstoječe zasavske energetske lokacije sta ključna tudi za dolgoročno zanesljivo in neodvisno nacionalno oskrbo z električno energijo ter ustvarjanje novih delovnih mest. Predlagana energetska usmerjenost zasavske regije bi slonela predvsem na nizkoogljični rešitvi s povečanim izkoristkom energentov pri pretvorbi v električno energijo in toploto predvsem iz biomase in vodnih virov ter v manjšem obsegu z uporabo fosilnih goriv. Predstavniki družb RTH, TET in HSE so prepričani, da pripravljeni dokument omogoča vladi dobro podlago za nadaljnje obravnave in relativno hitro odločitev o nadaljnjem razvoju energetike v Zasavju. Veliko zanimanje za brezplačno revijo za otroke Modri Jan Veliko naročil in pohvalne besede so navdušile družbo HSE, ki je ob svetovnem dnevu okolja izdala prvo brezplačno revijo za otroke o spoznavanju in ohranjanju narave MODRI JAN. 16. septembra 2010, ob svetovnem dnevu ohranjanja ozonske plasti, je izšla druga številka, katere glavna tema je gozd. Tiskan izvod revije lahko naročite na naslovu: HSE, d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. Spletna revija pa je na ogled na www.modri-jan.si. Okoljevarstveni projekt MODRI JAN potuje Skupina HSE si kot nosilec projekta Modra energija neprestano prizadeva približati zavedanje o obnovljivih virih energije širši družbi, še posebej otrokom. Otroci maskoto Modri Jan že dobro poznajo, kar je posledica večletnega dela na tem področju. Za šolsko leto 2010/11 so skupaj s strokovnjaki z različnih področij pripravili okoljevarstveni projekt MODRI JAN POTUJE, ki bo potekal po slovenskih osnovnih šolah. Glavna cilja projekta sta okoljevarstveno ozaveščanje osnovnošolcev in izobraževanje o obnovljivih virih energije. Projekt bo potekal tako, da bo vsaka osnovna šola prejela predstavitveno brošuro, v kateri bo našla prijavnico, s katero bo lahko prijavila svoj projekt. Po opravljenem projektu bo treba poslati zaključno poročilo, ki bo objavljeno na spletni strani www. modri-jan.si. Vsi sodelujoči bodo ob koncu projekta prejeli Modro diplomo, nekaj razredov, ki bodo oddali najzanimivejše projekte, bo obiskal Modri Jan, zmagovalni razred oziroma šola pa bo prejela brezplačen energetski pregled objekta. Zagotovo se izplača prijaviti in potruditi z nalogo – več informacij o projektu najdete na www.modrijan.si/ekoprojekt. V lanskem letu smo izvedli uspešno dobrodelno akcijo »Dobra vila« – pisma, ki so jih pisali otroci, je Dobra vila spremenila v denar, s katerim smo k lepši prihodnosti pomagali sedmim mamicam z otroki, ki so se znašle v materinskem domu. Letos so se družbe skupine HSE povezale in skupno pristopile k akciji zbiranja rabljenih didaktičnih igrač in knjig za otroke, ki jih bodo pred novoletnimi prazniki podarile socialno ogroženim otrokom v krajih, kjer poslujejo. Zato naprošamo vse zaposlene, da doma pobrskajo za starimi didaktičnimi igračami in knjigami, ki jih otroci ne potrebujejo več – nekim drugim otrokom pa bodo še kako polepšale predpraznične dni. Naj slogan »Otroci otrokom« pripomore, da se bo od 27. septembra do 19. novembra 2010 v tajništvu vsake družbe skupine HSE zbralo čim več primernih izdelkov. Več informacij o akciji dobite pri Majni Šilih ([email protected]). 7 Uspešni preizkus novega drobilnika premoga Premogovnik Velenje že nekaj časa izvaja projekt Avtomatizacija pripravskih delovišč. V sklop tega projekta spada tudi vgraditev drobilnikov premoga v odvozni sistem za nemoten transport in avtomatiziranje odvoza premoga. Projektna skupina, sestavljena iz strokovnjakov iz Premogovnika Velenje in HTZ Velenje, je izdelala prototip drobilnika premoga in ga uspešno preizkusila na površini. Cilj avtomatizacije transporta je zmanjšanje stroškov proizvodnje, pogoj za avtomatizacijo pa je ustrezna velikost posameznih kosov premoga, da se le-ti ne ustavljajo na presipih in jih ne zamašijo. Projektna skupina, ki je izdelala prototip drobilnika, je upoštevala osnovne tehnološke zahteve, ki so velikost, mere, teža in funkcionalnost drobilnika. S konstrukcijskimi rešitvami so bistveno zmanjšali višino in težo drobilnika, konstrukcija pa zagotavlja preprost transport, montažo in vzdrževanje. Drobilnik premoga, foto: Arhiv PV Zalog premoga v pridobivalnem območju Premogovnika Velenje dovolj do konca obratovalne dobe nadomestnega bloka 6 Zaradi nekaterih dezinformacij in zlonamernih interpretacij je Premogovnik Velenje sredi julija v javnost posredoval pojasnilo o zadostnosti količini premoga do konca obratovanja nadomestnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Interpretacija, ki se pojavlja v javnosti, da je premoga dovolj le do leta 2028, je povsem napačna in iztrgana iz konteksta, lahko bi se celo reklo, da je zlonamerna in želi ogroziti nadaljnjo usodo treh tisoč delovnih mest v Šaleški dolini. V samem poročilu je strokovna komisija EBRD ocenila, da so strokovnjaki Premogovnika Velenje visoko strokovno usposobljeni in da je na voljo dovolj podatkov za določitev količin premoga v zalogah. Zaključno mnenje komisije nikakor ne problematizira zadostnosti količin premoga do konca obratovanja bloka 6. 8 Komisiji predstavnikov EBRD so v Premogovniku Velenje v avgustu 2009 predstavili stanje zalog iz poročila »Revizija zalog premoga v Premogovniku Velenje na osnovi konceptualnih rešitev do zaključka odkopavanja velenjskega odkopnega polja«, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani, januar 2009. To poročilo je temeljilo na upoštevanju stanja zalog, podanih elaboratu »Elaborat o kategorizaciji, klasifikaciji in izračunu rezerv premoga na območju Premogovnika Velenje«, Premogovnik Velenje, junij 1999, ki je bil potrjen s potrdilom »Potrdilo o zalogah premoga na območju pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje s stanjem 31. 12. 1998«, Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ljubljana, 10. 12. 1999. Ta elaborat ločeno obravnava velenjsko in šoštanjsko odkopno polje. Pri izdelavi poročila »Revizija zalog premoga v Premogovniku Velenje na osnovi konceptualnih rešitev do zaključka odkopavanja velenjskega odkopnega polja«, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani, januar 2009, pa je bilo upoštevano samo zmanjšano pridobivalno območje velenjskega odkopnega polja. V letu 2009 so v Premogovniku Velenje zaradi natančnejšega izračuna zalog premoga znova pristopili k izdelavi elaborata »Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov premoga v Premogovniku Velenje s stanjem 31. 12. 2008«, št. el. E/09-IV, Velenje, 2009, ki je bil izdelan skladno s pravilnikom »Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin«, Ur. l. RS št. 36/2006. Ta elaborat obravnava zaloge za območje, za katero ima Premogovnik Velenje koncesijo (pogodba »Koncesijska pogodba številka 354-13-737/01«, Ljubljana, 21. 1. 2002). Elaborat je narejen na osnovi strokovne obdelave rezultatov izvedenih raziskovalnih rudarskih del (700 vrtin s površine v skupni dolžini 215 km, 2450 jamskih vrtin v skupni dolžini 120 km in približno 8 km letno izdelanih jamskih prostorov). Potrjene odkopne zaloge na dan 31. 12. 2008 znašajo 131.670.000 ton premoga, kar potrjuje »Potrdilo o stanju zalog in virov mineralne surovine«, številka 3611-3/2010-2, s stanjem 31. 12. 2008, Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Ljubljana, 31. 3. 2010. To zadošča za potrebe bloka 6 do konca njegovega obratovanja. Elaborat je bil izdelan v Premogovniku Velenje, komisija, ki ga je preverila in potrdila, pa je bila sestavljena iz predstavnikov rudarske inšpekcije, neodvisnih zunanjih strokovnjakov, predstavnikov ministrstva za gospodarstvo in predstavnikov geološkega zavoda. Odkopavanje na območju jam Premogovnika Velenje je konceptualno obdelano v rudarskem projektu »Koncept odkopavanja jame Pesje«, RP-325/2007 TK, elaboratu »Odkopavanje Severnega krila jame Preloge«, št. el. TK002/07 in konceptu »Koncept razvoja jam Premogovnika Velenje«, št. konc. ŠK-001/10. Iz konceptualnih rešitev so razvidne dinamika in lokacije odkopavanja znotraj območja, za katerega ima Premogovnik Velenje koncesijo. Odkopavanje premoga se generalno pomika od vzhoda proti zahodu (odkopavanje v jami Škale je že zaključeno). Doseganje načrtovane proizvodnje je predvideno z dvema modernima, visoko produktivnima odkopoma. Do leta 2035 so odkopi z vsemi potrebnimi komunikacijami natančno pozicionirani v premoški sloj. Po tem letu je umestitev odkopov konceptualno znana, vendar pa je trenutno zaradi časovne odmaknjenosti natančno umeščanje odkopov v sloj nesmiselno. Poleg vsega ostalega se ne sme pozabiti dejstva, da je v šoštanjskem odkopnem polju še približno 90 milijonov ton premoga, od tega bi lahko z obstoječo tehnologijo odkopavanja pridobili 60 milijonov ton, vendar je to odkopno polje izločeno iz pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje in ni upoštevano v zgoraj omenjenih odkopnih zalogah. Nadomestni blok 6 bo v svoji življenjski dobi potreboval približno 92 milijonov ton premoga, blok 5 bo hladna rezerva, tako da je premoga za Termoelektrarno Šoštanj vsekakor dovolj do leta 2054. Skupna vstopnica za ogled premogovniškega muzeja in kopanje v Termah Topolšica Minister za finance obiskal in pozitivno ocenil delovanje Premogovnika Velenje V petek, 20. avgusta, so Premogovnik Velenje obiskali minister za finance dr. Franci Križanič s sodelavci in člani Odbora za gospodarstvo. Goste je sprejel direktor družbe dr. Milan Medved in jim predstavil delovanje Premogovnika Velenje ter razvojne načrte. Minister si je s sodelavci ogledal tudi jamska delovišča v Premogovniku Velenje. Ogledali so si odkop –50 B v jami Pesje, ki ga je dr. Medved označil za zgodovinskega, saj bo med delovanjem do 20. oktobra 2010 na njem pridobljenega 2,2 milijona ton premoga, opremljen pa je z najsodobnejšo opremo. Premogovnik Velenje in Naravno zdravilišče Topolšica sta se dogovorila o poslovnem sodelovanju pri trženju in prodaji skupne vstopnice za ogled Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju in kopanje v Naravnem zdravilišču Topolšica. Oba pogodbena partnerja bosta po dogovorjenem urniku vodila svoje goste v muzej oziroma kopališče. Odrasli bodo za ogled muzeja in triurno kopanje v bazenu plačali 15 evrov, otroci, dijaki in študentje 11 evrov, upokojenci pa 14 evrov. Pred odhodom v jamo je direktor gostom predstavil, kaj Premogovnik Velenje pomeni za slovensko energetiko in razmišljanja uprave družbe v zvezi z izvedbo projekta TEŠ blok 6. »Zagotavljamo, da je na razpolago dovolj premoga za obratovanje bloka 6 do leta 2054 oziroma do konca njegovega obratovanja. Stanje zalog 1. 1. 2010 je 127 milijonov ton premoga. V Premogovniku Velenje smo sposobni doseči naš del naloge pri gradnji bloka 6, to je zagotoviti konkurenčno ceno premoga tudi v prihodnjih desetletjih. Z letom 2015 bo ta cena 2,25 €/GJ,« je poudaril dr. Milan Medved. Muzej premogovništva Slovenije v Velenju velja za najbolj obiskan slovenski podzemni muzej in za eno izmed najprepoznavnejših turističnih točk Šaleške doline. Na strokovnem področju sodeluje z Muzejem Velenje in Tehniškim muzejem Slovenije. Eden od ciljev muzeja sta njegovo močnejše vključevanje v turistično ponudbo SAŠA regije in nenehno dopolnjevanje ponudbe. V doseganje tega cilja spada tudi novo poslovno sodelovanje s Termami Topolšica. Poslanstvo muzeja je prenašati navdušenje do rudarskega poklica na obiskovalce, hkrati pa negovanje starih rudarskih vrednot: spoštovanja, tradicije, zaupanja, solidarnosti. Muzej ohranja znanje iz premogovniške dejavnosti, pozitivno promovira premogovništvo in Premogovnik Velenje, ob tem pa s stalnimi zbirkami na površini, občasnimi razstavami in različnimi dogodki ponuja tudi kulturne vsebine, kot so otroške delavnice, predavanja, gledališke in glasbene predstave. Dr. Franci Križanič je po ogledu jame poudaril, da si je ogledal tehnološko izvrstno podjetje, ki zagotavlja svojim zaposlenim in širšemu okolju ustrezen življenjski standard. »Premogovnik je pomemben za slovensko samooskrbo z električno energijo in posledično tudi za delovanje našega finančnega sistema. Slovenska odvisnost od dobav različnih energetskih surovin je povezana neposredno tudi s prilivom in odlivom denarja ter posredno tudi kapitala. Pred dobrim desetletjem sem že bil na obisku v Premogovniku Velenje. V desetih letih se je že takrat moderna velenjska odkopna metoda še dodatno dopolnila, precej več je elektronike in vidim, da se Premogovnik ves čas razvija in je inovativno podjetje.« Minister Križanič je v zvezi z odobritvijo kredita EBRD za nadomestni blok 6 dejal, da je banka v zahtevnih študijah pozitivno ocenila kreditno primernost in donosnost projekta. Minister za finance dr. Franci Križanič na obisku v Premogovniku Velenje, kjer ga je sprejel direktor dr. Milan Medved s sodelavci. foto: Arhiv PV 9 Zemeljsko gradbena dela Blok 6 � Investicija, ki buri duhove Povzroča memorandume, odprta pisma, pisma podpore, odobritve, poročila, odgovore, pojasnila, grožnje, novinarske konference. V tem času pa so se začela dela na brežini nad platojem hladilnega stolpa. Ker bo nov hladilni stolp umaknjen v hribino, bo del brežine potrebno odstraniti, za objekt pa pripraviti plato ter brežino stabilizirati. Odkopanih bo cca. od 120.000 do 150.000 m3 zemlje. Brežine bodo stabilizirane v kombinaciji z betonom, kamnitimi zložbami, z uporabo sider in s posebnim, površinskim in globinskim sistemom odvodnjavanja. V sklopu monitoringa, ki je predviden se bo izvedlo 14 geodetskih točk s pomočjo katerih se bodo spremljali premiki v fazi izgradnje in določen čas tudi po zaključku gradnje. Posnetek del na brežini, september 2010, foto: Oki Blatnik Pogled na TEŠ, september 2010, foto: Oki Blatnik Dela na upravni stavbi s telekomunikacijskim centrom se zaključujejo. Preselitev je predvidena do konca septembra. Aktivnosti na projektu pa potekajo po načrtu Rušenje hladilnih stolpov Že dobre tri mesece poteka rušenje hladilnega stolpa 1-2 in 3. Ne glede na to, da je prišlo do nekajdnevne zamude zaradi težav, ki jih je povzročil zgornji rob hladilnega stolpa, na katerem je bila nameščena ograja, dela potekajo po načrtu. Rušitvena dela bodo predvidoma zaključena do konca oktobra 2010, ko naj bi bila predvidoma porušena tudi stara upravna zgradba. Upravna stavba s TKC, september 2010, foto: Janja Štrigl Proizvodnja nad planom Rušenje hladilnih stolpov 1-2 in 3 je že skoraj v celoti končano, september 2010, foto: Oki Blatnik 10 Kot so omenili že v prejšnji številki Energije, je bila proizvodnja v TEŠ v mesecu juniju nad planom za 8,99 odstotkov. Nadplanska proizvodnja se je nadaljevala tudi v mesecu juliju, ko je bila za 2,67 in v mesecu avgustu ko je bila za 0,83 odstotka nad planom. Tako so v obdobju januaravgust skupno proizvedli 2.600 GWh električne energije in 252,8 GWh toplotne energije in zabeležili nad plansko proizvodnjo za 4,29 odstotkov. Za proizvedeno električno in toplotno energijo so porabili 2.633.723 ton velenjskega lignita in 34.926.753 Sm3 zemeljskega plina. Dela na objektu Pretovorne postaje za premog se zaključujejo Agregat 2 HE Zlatoličje ponovno v obratovanju Zatem ko se je skladno s terminskim planom gradnja podzemnega dela vsipnika, ki predstavlja najzahtevnejšo fazo gradbenih del zaključila konec meseca marca 2010, se postopno zaključujejo tudi preostala obrtniška dela in montaža tehnološke opreme, ter ostale gradbene elektro in strojne instalacije. Sočasno so se urejali tudi novi industrijski tiri, dodatno so se elektrificirali obstoječi in novi tiri, na katerih bo omogočen dovoz vagonskih kompozicij z električno vleko. V sklopu del na napravah železniške infrastrukture so bile rekonstruirane in dograjene tudi svetlobno varnostne in telekomunikacijske naprave. V letošnjem letu so v središču pozornosti delavcev Dravskih elektrarn in predvsem sektorja za razvoja in izgradnje dogodki okoli agregata 2 največje slovenske hidroelektrarne v Zlatoličju. Slednji je po štiri mesečni sanaciji ponovno prešel v “obratovanje” z namenom ugotavljanja uspešnosti začasnih konstrukcijskih rešitev do dokončne sanacije turbine 2. Agregat 2 je bil po izvedenih zagonskih preizkusih 20. maja 2010 uspešno sinhroniziran na elektroenergetsko omrežje z namenom nadaljevanja funkcionalnih preizkusov na omrežju in ugotavljanja ali agregat 2 dosega predvidene parametre oziroma je sposoben za varno obratovanje. 26. maja 2010 je komisija na internem tehničnem pregledu sprejela sklep, da lahko agregat 2 ostane priključen na elektroenergetsko omrežje v smislu testnega obratovanja. Mineva že dobre tri mesece od kar je agregat 2 ponovno v obratovanju in v tem času žal ni bilo časa za pretirane dopustniške oddihe, saj je bilo potrebno analizirati veliko količino podatkov, ki so se nabrali v času izvedbe preizkusov in dodatnih meritev na agregatu 2 in na osnovi tega izdelati poročila, ki bodo pripomogla h končnim rešitvam na imenovanem agregatu 2 in posledično tudi na agregatu 1. »Glavne ugotovitve, ki izhajajo iz navedenih analiz in končnih poročil«, pojasnjuje vodja projekta Aleš Kirbiš, so naslednje: »Obratovanje agregata 2 je varno v primerih, ko gre za normalna obratovalna stanja (zagon, obratovanje in zaustavitev). Ko pa govorimo o prehodnih pojavih oziroma “nenormalnih obratovalnih stanjih” (hitra zaustavitev, pobeg agregata) pa žal temu ni več tako, saj prihaja do prevelikih vibracij celotne konstrukcije turbine.« Takšno obratovalno stanje, ki močno vpliva na življenjsko dobo agregata za naročnika ni sprejemljivo, zato so že v pripravi dodatne konstrukcijske rešitve, ki bodo odpravile tudi te prekomerne vibracije. Da bo dokončna odločitev še “lažja” bo v pričetku meseca novembra 2010 izveden podroben pregled turbinskega podstavka in nosilnega ležaja z namenom ugotovitve uspešnosti sanacije. Pretovorna postaja TET, foto: Arhiv TET Na podlagi Zakona o železniškem prometu (Ur.l.št.36/10) je bil za naprave železniške infrastrukture že uspešno opravljen fazni tehnični pregled, na podlagi katerega je komisija ugotovila, da ni zadržkov za uvedbo prometa na novih industrijskih tirih in napravah. Skladno s Pravilnikom o izvajanju strokovnih tehničnih pregledov in pripravi dokumentacije (IND:HSE-SK/KPR003), je bila imenovana komisija, ki je opravila strokovni tehnični pregled objekta novozgrajene naprave za pretovor premoga. Ugotovljene pomanjkljivosti bodo izvajalci del odpravili do tehničnega pregleda s strani upravnega organa, datum pregleda bo določen naknadno. Prav tako bo v vmesnem času izvedeno šolanje obratovalne posadke in vzdrževalnega osebja ob sočasnem izvajanju zagonsko funkcionalnih preiskusov. Investicija v novo pretovorno postajo za premog bo zaključena v okviru predvidene vrednosti v investicijskem programu. Turbinska gred agregata 2 HE Zlatoličje, Foto: Arhiv DEM 11 Izgradnja visoko varnega sistemskega prostora V preteklih letih so v DEM ugotavljali, da obstoječi sistemski prostor na lokaciji Center vodenja – TK prostor ne zagotavlja dovolj visoke stopnje varnosti in zanesljivosti sistemom informacijske infrastrukture, centra vodenja, števčnih sistemov ter drugih sistemov povezanih s proizvodnjo in vodenjem proizvodnje električne energije. Zaradi teh dejstev so sredi lanskega leta pričeli s projektom izgradnje visoko varnega sistemskega prostora. Imenovali so projektno skupino, kmalu za tem pa izbrali hčerinsko podjetje HSE Invest d.o.o. za projektantski inženiring. Skupaj s projektno skupino in ob prijazni pomoči zaposlenih na HE Mariborski otok in vodstva srednje Drave so se odločili, da bodo omenjene sisteme namestili v bivše skladišče na Hidroelektrarni Mariborski otok. Kasneje se je izkazalo, da samo skladišče ne bo zadostilo vsem zahtevam, zaradi česar so uporabili še bivšo avtomehanično delavnico oziroma garažo. Uspelo jim je, da so čudovit objekt, grajen med II. svetovno vojno, na zunaj ohranili v prvotnem stanju, poskrbeli pa so za ojačitve ostrešja in sten. Ob odlični podpori vodstva DEM ter kasneje tudi podpori nadzornega sveta DEM ter HSE so konec leta 2009 podpisali pogodbo o izgradnji visoko varnega sistemskega prostora s podjetjem NTR inženiring d.o.o. iz Fale, s katerim so v naslednjih šestih mesecih izgradili varni podatkovni center s sistemsko sobo Lampertz. Ta soba na področju sistemske varnosti predstavlja najvišji standard fizičnega in tehničnega varovanja informacijskih in komunikacijskih sistemov, kar potrjuje tudi certifikat ECB-S. Sama varna soba nudi najvišjo možno zaščito pred požarom z nameščeno stacionarno gasilno napravo, prav tako nudi zaščito pred izlitjem vode, prahom, plini, eksplozijami, elektromagnetnimi udari ter Visoko varni sistemski prostor, Foto: Arhiv DEM 12 nepooblaščenimi vstopi ali vdori. Poskrbeli so za redundantno hlajenje in napajanje, čemur so namenili brezprekinitveni sistem napajanja z dvema rotirajočima UPSoma, dizel agregatom in akumulatorskimi baterijami. Z zavedanjem o energetski učinkovitosti delovanja samega sistema visoko varnega sistemskega prostora so v varni sobi izvedli – drugi v Sloveniji - konstrukcijsko rešitev tako imenovanega hladnega koridorja ali prostora v prostoru, kjer so z nizozemskim podjetjem Minkels nad sistemskimi omarami namestili povišan strop ter prostor zaprli s pomičnimi vrati. Ohlajeni zrak iz podvojenih klimatskih naprav na ta račun vpihujejo skozi perforirane plošče dvojnega poda izključno v zaprt prostor s sistemskimi omarami in ne po celi prostornini varne sobe. Prihranek z energijo za hlajenje v njihovem primeru bo ob polni obremenitvi znašal do 30 odstotkov. Vstop v tako pomembne prostore so zaščitili z mnogimi rešitvami tehničnega varovanja, hkrati pa so za sam vstop v varno sobo namestili biometrijske čitalce, ki bodo vzdrževalcem ob morebitnem ujemanju s shranjenim prstnim odtisom omogočili vstop v prostor. Projekt so uspešno zaključili z internim tehničnim pregledom 3. septembra 2010, nato je sledila več mesecev načrtovana selitev IT sistemov na novo lokacijo. Z lastnim znanjem, voljo in zaposlenimi ter brez dodatnih stroškov, so čez vikend uspešno preselili vse informacijske sisteme, ki so bili v ponedeljek (6. septembra 2010) zjutraj na voljo vsem informacijsko podprtim sistemom. S postavljeno infrastrukturo so v Dravskih elektrarnah pridobili mnogo: njihovi različni informacijski in proizvodni sistemi so zanesljivejši in varnejši, storitve kolokacije lahko zagotovijo članicam HSE kot tudi drugim zainteresiranim podjetjem v Sloveniji, hkrati pa imajo infrastrukturo, ki jo lahko obvladujejo sami. Obnova HE Doblar 1 Soške elektrarne Nova Gorica so v letu 2009 pričele z obnovo ene izmed najstarejših hidroelektrarn na reki Soči, HE Doblar 1. Na jezu Podselo se je v lanskem letu pričelo s temeljito obnovo vseh jezovnih naprav, zapornic, pragov zapornic, dvižnih naprav, rešetk, hidravlične opreme s pogonskimi mehanizmi in posodobitev elektroopreme objekta, ki bo omogočala upravljanje in kontrolo stanja vseh hidromehanskih naprav iz enega komandnega mesta. Predviden zaključek obnove hidromehanske opreme na jezu Podselo je konec leta 2012. Predvidena prenova HE Doblar 1, zgrajene že leta 1939, obsega postopno zamenjavo treh vertikalnih agregatov s Francisovim gonilnikom in sinhronskim generatorjem, pomožnih sistemov in naprav obstoječe hidroelektrarne z novo opremo in zahteva le manjše gradbene posege v obstoječo betonsko konstrukcijo. Obstoječe turbine bodo v celoti demontirane. Vgrajene bodo nove Francisove, nazivne moči vsaka cca. 10 MW, z nazivnim pretokom skozi vsako turbino 25 m3/s. Z novo vgrajeno elektroopremo bo HE Doblar 1 še vedno daljinsko voden brez stalne obratovalne posadke, vendar z bistveno večjo stopnjo zanesljivosti obratovanja. Obnova bo zaključena do sredine leta 2013. Strojnica HE Doblar 1, foto: Arhiv SENG Statorji ter prvi rotor za HE Krško že končani Izgradnja jezovne zgradbe za hidroelektrarno Krško poteka skladno s pričakovanji. Gradbišče HE Krško, foto: arhiv HSE Invest V prvi polovici meseca julija je bil uspešno izveden visoko napetostni test statorja generatorja 3 po vstavitvi zgornjih palic. S tem je bil izveden še zadnji test za vse 3 statorje HE Krško pred prevozom na gradbišče in vgradnjo. V prvih dneh avgusta je bil izveden prevzem rotorja za 2. agregat HE Krško. Rotor čaka na prevoz ter montažo v strojnici HE Blanca, dobavitelj opreme pa je pričel z montažo rotorja za 1. agregat, montaža rotorja se vrši na HE Blanca. Jez Podselo, foto: Arhiv SENG Na projektu izgradnje spodnje Savske verige hidroelektrarn, močno skrbi dejstvo, da se dela na izgradnji bazena za HE Krško še niso začela, saj je na postopku za izbor izvajalca sprožena revizija postopka. 13 Šolanje za uporabo programskega orodja PDMS Sodelavca oddelka za načrtovanje družbe HSE Invest Jurij Skuber in Andrej Rajh sta se udeležila teden dni trajajočega strokovnega usposabljanja za uporabo programskega orodja PDMS pri podjetju Alstom v Franciji. Orodje PDMS predstavlja najsodobnejši pristop k načrtovanju, vodenju in upravljanju najzahtevnejših inženirskih projektov. PDMS temelji na 3D-modeliranju in informacijskem modelu zgradbe (BIM – Building Information Modeling) ter omogoča prostorski vpogled v konstrukcijo in s tem posledično učinkovito usklajevanje med projektanti različnih strok. Prednosti programske opreme pridejo do izraza pri načrtovanju objekta, kot je nadomestni blok 6 v Termoelektrarni Šoštanj, saj je proizvajalec opreme Alstom dopolnil podatkovno bazo z lastnimi 3D-modeli strojne opreme. Kot pri vseh 3D-modelirnikih se prednosti uporabe kažejo v: • časovnem in stroškovnem obvladovanju projekta, • napovedovanju odvijanja projekta s predpostavko različnih scenarijev ter ekonomsko analizo v celotnem naložbenem ciklusu (omogoča nadzorovanje časovnega in stroškovnega napredovanja projekta), • učinkovitem komuniciranju in usklajevanju med udeleženci projekta, • ločenosti pomembnih (kritičnih procesov) od manj pomembnih (manj kritičnih), • urejeni bazi projektnih podatkov, podprti in interpretirani s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij. Različni modelirniki so prilagojeni različnim potrebam, od česar je odvisna zahtevnost uporabe PDMS (s posebnimi podatkovnimi bazami). Posebej je prilagojen za načrtovanje objektov, kot so termoelektrarne in jedrske elektrarne, uporablja pa se tudi v ladjedelništvu in naftni industriji. Primer prikaza cevnih razvodov in opreme v 3D PDMS-modelu, foto: Arhiv HSE Invest Rafting po Dravi V avgustu so se sodelavci HSE Investa z rafti spustili po stari strugi reke Drave od Malečnika pri Mariboru do Ptujskega jezera. Spust je bil napornejši, kot so pričakovali, saj preveslati dobrih 20 km ni kar tako. Vendar so se vsi napori poplačali, saj je obrežje reke Drave zažarelo v vsej svoji naravni lepoti. Stara struga Drave je v zadnjem desetletju močno oživela, kar je svetla stran zaprtja mnogih industrijskih objektov, ki so v reko izlivali svoje odpadne vode, in gradnje čistilnih naprav. Prav tako je dobro vidno, kako se narava prilagodi, če je poseg vanjo narejen s skrbnim načrtovanjem. Tako so na Dravi po stotih letih znova opaženi bobri, ki jih raftarji sicer niso videli, so pa opazovali sivo vodno čapljo, divje race in številne graciozne labode, ki ne pritegnejo zgolj očesa domačinov, ampak tudi mnogih turistov. Na bregovih struge so pozdravili tudi številne ribiče, ki lovijo prek 30 ribjih vrst, od teh so nekatere dravske avtohtone ribe. V reki spet živijo potočni raki, ki so glasniki čistih in neokrnjenih voda. Idilična flora in favna dravskega obrežja in dravske brzice so napolnile zaposlene na HSE Investu z novo energijo za delo. Udeleženci šolanja za uporabo programskega orodja PDMS, foto: Arhiv HSE Invest Zaposleni HSE Investa med spustom po Dravi, foto: Arhiv HSE Invest 14 15. septembra je minilo eno leto, odkar je vodenje Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) prevzel Borut Meh. Ponudila se je torej prava priložnost, da smo z njim naredili intervju. Dotaknili smo se trenutnega stanja v družbi in skupini HSE, v elektroenergetiki nasploh ter načrtov za prihodnost. Kje smo torej danes, kam gremo in kako bomo tja prišli? Borut Meh, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Minilo je eno leto, odkar ste postali generalni direktor HSE. V kakšno podjetje ste prišli, kakšno »zapuščino« ste podedovali in kako je bilo priti v panogo, ki ste jo morali pravzaprav na novo usvojiti? Najprej bom odgovoril na drugi del vprašanja: ko sem prihajal na HSE, se je res ves čas govorilo, da se na energetiko ne spoznam. Vendar želim povedati, da je eno poslovodna funkcija podjetja, drugo pa je njena temeljna dejavnost – energetika –, v kateri ima HSE izjemne strokovnjake. Ne samo v obvladujoči, temveč tudi v odvisnih družbah. Seveda pa sem se moral z energetiko pobliže seznaniti tudi sam, čeprav sem se z dejavnostjo že srečal v Petrolu. V to sem vložil – in še vedno vlagam – precej truda in menim, da se lahko danes o energetski politiki, strategiji razvoja suvereno pogovarjam s strokovnjaki s tega področja. Sprašujete me, kakšno podjetje je bilo in je HSE. To je veliko, močno in ugledno podjetje z odličnimi poslovnimi rezultati. Predvsem pa mislim, da je HSE v letih, odkar obstaja, torej že skoraj deset let, dokazal, da je bila odločitev vlade o ustanovitvi holdinga smiselna in šele ta odločitev je tudi omogočila, da se sredstva, ki se ustvarjajo v energetiki, vlagajo nazaj v investicijske projekte. V HSE se torej dobro počutite? Res se dobro počutim in to tudi po zaslugi sodelavcev, s katerimi smo se po začetnih težavicah dobro ujeli, sinhronizirali in danes delujemo kot dobro uglašen tim. Še vedno pa poteka sinhronizacija v okviru skupine. Potrebovali bomo še kar nekaj časa. Kako bi primerjali zdajšnjo funkcijo z vodenjem podjetij, od koder prihajate? Vedno sem kot prednost jemal to, da prihajam iz drugega okolja. Resnica je ta, da je v okviru skupine, in tudi matične družbe HSE, veliko sodelavcev, ki so ves čas preživeli v energetiki ali pa v eni od odvisnih družb. Zdi se mi, da je dobro, 15 › INTERVJU: BORUT MEH, generalni direkor HSE Če bo HSE delal tako dobro, kot sedaj, bo uspešnih tudi naslednjih deset let da kdaj pride kdo, ki je delal drugje, z drugačnimi pogledi, in s tem v družbo prinese nekaj svežega. Mogoče je moja prednost tudi ta, da doslej nisem delal v majhnih družbah, temveč vseskozi v velikih sistemih, v mnogih največjih slovenskih poslovnih skupinah, s čimer sem si pridobil bogate izkušnje. Nekateri mi očitajo, da sem pogosto menjaval službe, tem bi svetoval, da preberejo tudi kaj o mobilnosti delovne sile. Službo si moraš tudi upati zamenjati. Je pa res, da bo izkušnja v okviru HSE znova nekaj posebnega, ker se tudi samo področje energetike v gospodarskem ustroju Slovenije ves čas obravnava kot posebnost. Vsaj za HSE kot skupino lahko rečem, da se stvari, ki se v drugih sistemih praviloma opravijo hitro, tu delajo počasneje, saj je potrebnih bistveno več usklajevanj. Med drugim ste tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije. Vam ta funkcija in znanja, ki jih prinaša, pomagajo pri vodenju HSE? Velikokrat sem se že vprašal, ali je še smiselno biti predsednik Združenja delodajalcev ob funkciji, ki jo opravljam na HSE, še posebej ob specifični vlogi, ki jo imajo sindikati in sveti delavcev v okviru skupine HSE. Včasih imam občutek, da je sindikatom to, da sem predsednik Združenja delodajalcev, le še spodbuda, da so v nekaterih besedah in dejanjih doslednejši, včasih tudi ostrejši. Če ne bi bil predsednik omenjenega združenja, bi mi bilo verjetno lažje. Vendar pa sem prek te funkcije pridobil tudi veliko znanja o vlogi sindikatov in svetov delavcev pri delavski participaciji. Ne nazadnje pa vseskozi sodelujem tudi v socialnem dialogu, z vodenjem katerega imam, čeprav sindikat delavcev energetike meni drugače, veliko izkušenj. Na državni ravni, kjer sem član ekonomsko-socialnega sveta, nikoli nisem naletel na očitek, da se Združenje delodajalcev ne zna pogajati, pa ga vodim že dalj časa. V okviru skupine HSE ti očitki žal niso redki. Kaj je torej za vas uspešen socialni dialog? Takšen, v katerem znajo partnerji poslušati argumente drug drugega, spoštujejo vse sodelujoče partnerje, se ne poslužujejo izsiljevanj ter razumejo svojo vlogo in pravice, seveda pa tudi dolžnosti. Je takšen dialog, po vašem mnenju, v skupini HSE dosežen? 16 Ena stran pravi, da ga ni, se pravi, da v dialogu nekaj ne deluje. Seveda pa se morata obe strani vprašati, kaj sta naredili za to, da bi bil dialog dosežen. Ravno zato sem dal pobudo za ustanovitev t. i. ekonomsko-socialnega odbora. V okviru tega se bomo oziroma se srečujemo, posvetujemo in dogovarjamo ključni deležniki, odgovorni za socialni dialog v skupini HSE. Socialni dialog bo torej uspešen, kolikor bomo pri teh dogovorih uspešni mi, ki si zanj prizadevamo. A dokler si bodo nekateri dialog predstavljali kot monolog, bomo ostali na mrtvi točki. Jedro nedavnega spora s sindikati in sveti delavcev je bil razvojni načrt skupine HSE. Kaj je, po vašem mnenju, bistvena točka tega sicer strateško pomembnega dokumenta, na kateri se krešejo mnenja? Najprej: ne strinjam se, da je jedro spora strateški razvojni načrt. Dejstvo je namreč, da HSE že ima razvojni načrt za obdobje od 2006 do 2015, ki je bil sprejet pred mojim prihodom. Tudi v tem letu dni, odkar sem na HSE, nihče ni rekel, da je z načrtom kaj narobe; je pa vlada zahtevala, da ga prenovimo. To smo tudi storili in to tako, da smo v primerjavi s prejšnjo verzijo razvojnega načrta celo omilili dikcije, ki govorijo o centralizacijah in združitvah funkcij na ravni skupine HSE. Res pa je, da smo vanj jasneje napisali, kako bi določene sinergije izkoristili s ciljem večje racionalizacije in boljšega poslovnega rezultata. Ne razumem, zakaj bi to lahko predstavljalo težavo. Moja ocena je, da ni težava v razvojnem načrtu, ampak jo je treba iskati v naložbi v nadomestni blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. In to je slabo. Namesto da bi se ukvarjali s projektom in z javnostjo, ki jo zadeva in ki je zaradi njega izredno občutljiva, smo se začeli ukvarjati sami s sabo. Vsi očitki okoli razvojnega načrta težko vzdržijo presojo, še posebej ker je le prenova tistega, ki je že bil sprejet. Upoštevali pa smo nove okoliščine: da prodaja ne bo več tako rastla, da ne bo več mogoče toliko vlagati na trge JV Evrope itd. Vse razvojne ideje, ki so bile predstavljene na sedmi strateški konferenci skupine HSE, pa so v razvojni načrt vključene. Pa vendar, največjo težavo razvojnega načrta naj bi predstavljalo poglavje o korporativnem upravljanju skupine HSE. Ne razumem, v čem je težava, saj želimo upravljanje skupine izboljšati! Vedeti moramo tudi, da je OECD, ko je ocenjevala Slovenijo ob vstopanju v članstvo, imela največji pomislek ravno pri upravljanju družb v državni lasti. Torej to upravljanje ni takšno, kot bi morali biti, ni skladno s tržnimi zakonitostmi, z načeli konkurence, kot vidijo to države, ki tvorijo OECD. Prav zaradi njihove zahteve je bil tudi sprejet zakon o oblikovanju agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, mi pa smo z noveliranim razvojnim načrtom zgolj želeli nakazati, kako bomo dosegli to, kar je bilo zapisano že v izvornem dokumentu. Predvsem pa nisem pristaš pogodbe o obvladovanju, sprejetje katere bi pomenilo grob poseg v pravno samostojnost družb. V razvojnem načrtu je veliko ciljev, strategij in načrtov. Vsi so zelo ambiciozni – eden med njimi denimo navaja, da bomo do leta 2030 dosegli lastno proizvodnje električne energije 9,7 TWh. So ti cilji realno zastavljeni? So; popolnoma realno je že danes napovedati, da bo leta 2030 naša proizvodnja znašala dobrih devet teravatnih ur. Že danes proizvedemo med šest in sedem TWh električne energije na leto, kar v naslednjih dvajsetih letih pomeni povečanje kar za 50 odstotkov. Zastavljeni cilj bomo dosegli predvsem z vlaganji v obnovljive vire energije. Na razpolago imamo koncesijo za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, dokončati moramo verigo hidroelektrarn na spodnji Savi, pred nami je še neizkoriščen energetski potencial Mure, seveda pa si bomo prizadevali tudi za vključevanje ostalih obnovljivih virov energije. Zato se bomo dejavno vključevali tudi v fotovoltaiko in geotermalno energijo. Vse našteto nam bo omogočilo povečanje lastne proizvodnje električne energije. Ostaniva pri obnovljivih virih energije. HSE ima na tem področju paradnega konja, Modro energijo, pa vendar se zdi, da povpraševanje po njej ni tako veliko. Zakaj je po vašem mnenju tako? Menim, da je to čisto normalna stvar, saj se HSE pojavlja kot trgovec električne energije na veliko. Če ostanemo pri tej usmeritvi, se je treba zavedati, da bomo tržni delež počasi izgubljali, zato se bomo kmalu usmerili v maloprodajo. Zelo pomemben mejnik, ki je pred slovensko energetiko, je reorganizacija distribucijskih podjetij. Naš predlog lastniku, torej državi, je, da del tržne dejavnosti najmanj treh distribucij prenese na HSE. S tem se bomo hitreje in dejavneje vključili na področje maloprodaje, se pravi prišli do končnega kupca in primernega tržnega deleža ter si prek tega ustvarili večji potencial za prodajo Modre energije. Takrat bo še bolj do izraza prišel »podprojekt« Modre energije, namenjen ozaveščanju otrok, Modri Jan, ki ima že danes izjemen odziv med slovenskimi osnovnošolci. Če povzamem: ključno je priti do končnega kupca – tudi z idejo iz aktualnega predloga razvojnega načrta, ki zajema ponujanje tudi drugih energentov. To slednje se veže na lokacijo Trbovlje, kjer računamo, da bomo šli v skladiščne kapacitete za kurilno olje in bi slednjega lahko začeli prodajati kot energent za gospodinjstva. Postopoma pa bomo prav gotovo posegli tudi na področje utekočinjenega naftnega plina ter poskušali pridobiti koncesijo za zemeljski plin. V prizadevanjih za varovanje okolja je ob Modri energiji HSE tudi pobudnik kampanje Energija si, torej tiste, ki spodbuja varčno rabo energije. A po logiki bi moral proizvajalec električne energije bolj spodbujati njeno porabo kot pa pozivati k varčevanju … Ne strinjam se v celoti z vami – spodbujati čim večjo potrošnjo v času, ko so proizvodne kapacitete že tako ali tako omejene, ni racionalno. Danes je namreč od količine električne energije, ki jo prodamo, le polovica lastne proizvodnje, drugo polovico pa dokupimo. Pozivanje k varčni rabi energije zato ne pomeni, da bi morala pasti naša proizvodnja, in vsi trendi kažejo, da bo zaradi razvoja poraba električne energije rahlo naraščala tudi v prihodnje. Po padcu, ki ga je povzročila kriza, bomo beležili porast porabe električne energije, vendar pa to ne gre v nasprotje z našimi idejami. Ne želimo namreč, da se obsoja nas kot proizvajalca električne energije; če resnično kdo želi kaj prispevati k omilitvi podnebnih sprememb, naj to stori sam z varčevanjem. Če varčevanje zastavimo pravilno in se trudimo za čim enakomernejšo porabo električne energije brez prevelikih odstopanj, je lahko tudi proizvodnja cenejša. S tega vidika bomo tudi v prihodnje poudarjali pomen varčne rabe električne energije, saj vsak energetski objekt pomeni poseg v prostor, in prepričan sem, da bo energetske lokacije za kateri koli objekt, Borut Meh: Vsi smo tukaj zato, da bo tudi naslednjih deset let uspešnih. Morajo biti uspešna!« tudi za hidroelektrarne, vedno težje dobiti. Tu so sicer še alternativni načini pridobivanja električne energije, denimo trenutno zelo moderna fotovoltaika. A sprašujem se, kaj bo po obdobju, ko se bodo obstoječi paneli izrabili. Kakšen bo postopek reciklaže, kolikšna bo cena tega in kolikšna bo energetska izraba reciklaže? V energetiki oziroma pri energetskih objektih nikoli ni le ene resnice, da je neki objekt najboljši; prav vsak vpliva na prostor, ima svoje pozitivne in negativne lastnosti in mislim, da je najboljša pluralnost energentov. Prav zaradi vplivov na okolje je bolje, da so proizvodnje razpršene, poleg tega imajo različni tipi proizvodnje različne režime obratovanja in samo tako se lahko zagotovi stabilnost sistema. Ste vi osebno varčni pri rabi električne energije? Poskušam biti. Doma nimam veliko aparatov, ki rabijo električno energijo, uporabljam varčne žarnice, nimam klimatske naprave, saj menim, da je v razmerah, ki vladajo v Sloveniji, za tistih nekaj dni ali pa tednov na leto res ni treba vgrajevati. Ne glede na to, kako varčni smo z električno energijo, pa ostaja dejstvo, da Slovenija potrebuje nove proizvodne zmogljivosti. Trenutno največja naložba na področju energetike je gradnja nadomestnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). V kateri fazi je projekt? Projekt TEŠ 6 poteka v skladu z zastavljenim terminskim planom. Res je, da je nekaj zastojev, vendar ti niso usodni za projekt. Tudi financiranje do zdaj še poteka normalno. Glede na to, da je kredit Evropske investicijske banke odobren, bo treba v parlamentu sprejeti zakon o jamstvih za 440 milijonov evrov od 550 milijonov, kolikor je znesek kredita. Vlada je s pismom podpore (no objection letter, op. av.) jasno pokazala, da projekt podpira, podprl ga je tudi odbor za gospodarstvo državnega zbora na eni od svojih sej. Če bo v Sloveniji prevladala treznost, če se bodo želeli poslušati argumenti, ki jih imamo, menim, da z nadaljnjim izvajanjem projekta ne bi smelo biti težav. Sicer pa sta v Šoštanju že porušena oba hladilna stolpa, urejuje se brežina, kjer bo stal nov hladilni stolp, prav tako se pripravlja plato, kjer bo stal šesti blok in bo potem zmontirana glavna tehnološka oprema. Pa vendar se včasih zdi, da je pred TEŠ 6 kopica ovir. Med drugim se je organizirala civilna iniciativa, ki napoveduje referendum. Gre za povsem legitimno orodje civilne iniciative, ki tudi ni nepričakovano. Seveda pa je zadevo treba tudi formalizirati. Eno je pisati memorandume, organizirati okrogle mize in razprave, ki, mimogrede, niso bile najbolje obiskane (smo pa na njih izvajalci projekta vedno dejavno sodelovali in dokazali ekonomsko, tehnološko in okoljsko upravičenost TEŠ 6), drugo pa je priti do referenduma. Se njegovi organizatorji sploh zavedajo, da se odločajo o projektu, za katerega so bila vsa soglasja za izgradnjo že davno 17 pridobljena? Zelo nenavadno je, da se je leta 2004 začel postopek za naložbo nadomestnega bloka 6, danes oziroma že lani, torej pet let po začetih dejavnostih in v tem času pridobljenih soglasjih, pa se nekdo začne spraševati o njegovih vplivih. Še enkrat pa poudarjam, da je na blok 6 treba gledati kot na nadomestni objekt, ki dejansko prispeva k temu, kar si v Sloveniji želimo glede podnebnih sprememb. Ob tem se je treba tudi zavedati, da je vedno boljša postopnost kot radikalni poseg, s katerim bi se odpovedali premogovništvu in proizvodnji električne energije iz fosilnih goriv v Sloveniji. Res ne vem, zakaj bi bili Slovenci bolj papeški od papeža. Včeraj (9. septembra 2010, op. av.) sem bil na predavanju gospoda Georgea Monbiota, okoljskega misleca, ki je zaprisežen nasprotnik gradnje termoobjektov, vendar pravi, da mora to vsaka država reševati zase. Zato bi ga tudi sam poprosil, naj te reči ureja v Veliki Britaniji, od koder je, kolikor vem, eden največjih onesnaževalcev v zadnjem času, British Petroleum, s črpalnimi platformami nafte. Sprašujem pa tudi tiste, ki se spotikajo ob projekt: zakaj pa niso zastavili svojega vpliva, da bi se EBRD, ki ima tudi sedež v Veliki Britaniji, postavila proti projektu? EBRD je projekt podprla, ker ga je razumela kot prispevek k ekološki sanaciji na dolgi rok. Zdi se, da je ekološka vprašljivost projekta v javnosti pravzaprav največja, na druge, morda še večje onesnaževalce, pa kot da se pozablja … Res je; področje, kjer smo vsi skupaj zelo malomarni, je denimo področje prometa. Menim, da je to ena ključnih stvari, ki pa je zagotovo povezana tudi s tem, kako je v Sloveniji organiziran javni prevoz. Na to pozabljamo vedno, kadar govorimo o emisijah in o energetski rabi. Pa je to eden najhujših emitentov tako glede trdih delcev kot CO2. A tega nekako ne želimo slišati, saj je promet, prevoz, del našega udobja. Raje s prstom pokažemo na primer na termoelektrarno. Moti me tudi, da pozabljamo na individualna kurišča, saj je množica le-teh neobvladljiva z vidika vplivov na okolje. Nikoli ne vemo, kaj se tam kuri, ne moremo čistiti plinov, ker je predrago. Zato sem zagovornik velikih enot, ki jih imamo pod nadzorom in lahko vse emisije nadziramo. Najlepši primer se je pokazal, ko so merili trdne 18 delce. Največje preseganje teh je v Ljubljani, Celju, Trbovljah. V Velenju in njegovi okolici tega ni, čeprav je eden največji »onesnaževalcev« postavljen v neposredni bližini. To pomeni, da se bodo morali vsi »dušebrižniki« okolja usmeriti še na kaj drugega, ne pa da se napajajo na termoelektrarni oziroma na nadomestnem bloku 6, ki pomeni le prispevek k zmanjšanju vplivov na okolje. S TEŠ 6 zaključujemo premogovništvo v Sloveniji, to se pravi kurjenje premoga, na drugi strani pa s sodobno tehnologijo znižujemo tudi vse emisije, tako toplogrednih plinov kot CO2, kjer je treba enkrat tudi povedati, da to ni strupen plin, saj ga potrebujemo v življenjskem ciklusu. Ostali plini so prečiščeni, drugih strupenih izpustov pa v Šoštanju tako rekoč ni. Gospodarska kriza postopno, a zelo počasi izzveneva. Kako je vplivala na poslovanje skupine HSE? Predvsem s padcem cen električne energije na trgu, ki se vedno bolj oblikuje na borzah, posledično z znižanjem marže ter z zmanjšanjem porabe električne energije. Ključni izziv je torej, kako se tem negativnim trendom upreti. Ocenjujem, da smo bili pri tem, tako v lanskem kot v letošnjem letu, uspešni, kar dokazujejo tudi podatki. Padec zaslužka zaradi padca cen smo uspeli kompenzirati z več prodane električne energije, kar v razmerah, ko poraba električne energije pada, ni preprosto. Tudi v Sloveniji je bil letos nekoliko manjši obseg prodaje, smo pa uspeli toliko več prodati v tujini. V končni fazi imamo tako kar lep prirast obsega prodaje. Kako se razumeta z novo gospodarsko ministrico Darjo Radić? Z ministrico sva se že srečala; povedala je, da se doslej ni ukvarjala z energetiko in da mora stvari preučiti, preden se bo lahko opredeljevala. To se mi zdi korektno. Ste ji že predlagali idejo o združitvi dveh stebrov? Oblikovanje oziroma »premetavanje« naložb družb v državni lasti je vedno stvar lastnika. Res pa je, da lahko predlagamo in povemo, kaj bi bilo smiselno. Tega sicer še nisem storil, čeprav je moje stališče znano: smiselno bi bilo združiti slovensko energetsko proizvodnjo, preden nas pokoplje sindrom majhnosti. To se nam namreč dogaja že danes: kadar se želimo prijaviti na tender v tujini in je kot izločilno merilo postavljena milijarda evrov dohodka, to pomeni, da smo vnaprej izločeni iz takšnih natečajev. Pa ne le mi, tudi naša slovenska konkurenca. Že zato bi bilo smiselno, da nas lastnik združi, kar bi omogočilo marsikatero racionalizacijo. Morda pa se bo to zgodilo v prihodnjem desetletju. In ko sva ravno pri desetici: HSE naslednje leto praznuje deseto obletnico obstoja. Kakšnih bo po vašem mnenju naslednjih deset let? Vsi smo tukaj zato, da bo tudi naslednjih deset let uspešnih. Morajo biti uspešna! Pod kakšnimi pogoji? Če bomo delali tako, kot delamo zdaj, ob sočasni izvedbi zastavljenega predloga razvojnega načrta. Če bomo pri tem uspešni, sem prepričan, da bomo tudi v prihodnje pri vrhu lestvic največjih in najuspešnejših. Seveda pa to ni naša edina ambicija. Radi bi postali še uspešnejši igralec v regiji. Tu pa smo spet pri »stebričenju« in nujnosti združitve obeh obstoječih energetskih stebrov v enega. Z združeno proizvodnjo in izkoriščanjem sinergij bi vsi pridobili. V to sem trdno prepričan. V službo v Ljubljani se vsak dan vozite iz Velenja. Vam sploh ostane kaj prostega časa? Zelo malo. Tisto, kar ga je, je navadno za konec tedna. Takrat poskušam biti doma, z družino. Tudi za konjičke mi ne ostane kaj dosti časa; le berem še precej, pa internet pogosto pregledam, tudi ko pridem iz službe. A to že ni več konjiček, temveč obveza. Imate odprt profil na Facebooku? Ne, tega pa nimam. Pri delu, ki ga opravljam, je ohranjanje zasebnosti že tako ali tako težava, zato se vzdržim vseh dodatnih komunikacijskih orodij, s katerimi bi se izpostavljal, če to res ni potrebno. Bi se znova prijavili na delovno mesto generalnega direktorja HSE, če bi imeli to priložnost? Težko odgovorim na hipotetično vprašanje. Sem pa zdaj tu in naredil bom vse, da uresničimo, kar smo zapisali v razvojni načrt. Intervju: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih Fotografije: Majna Šilih › PREDSTAVLJAMO Kako Slovenci ravnamo z energijo Terenska Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS) 2010 omogoča podroben vpogled v ravnanje z energijo v slovenskih gospodinjstvih. Glede na ozaveščenost smo Slovenci na dobri poti, vendar bo potrebnih še precej prizadevanj, da bomo zares postali energetsko učinkoviti. Učinkovita raba energije je vse aktualnejša tema, še posebej zanimiva pred začetkom nove kurilne sezone. Izdatek za energijo, ki vključuje ogrevanje, gorivo za osebni prevoz in elektriko, predstavlja v gospodinjstvu pomemben delež rednih mesečnih stroškov. Ker pa proizvodnja energije, pridobljene iz fosilnih goriv, in naraščajoča poraba negativno vplivata na okolje, lahko učinkovito ravnanje z energijo obravnavamo kot družbeno odgovorno ravnanje. Raziskava je namenjena javni upravi, ponudnikom in dobaviteljem energije, proizvajalcem in trgovcem trošil – naprav, aparatov, prevoznih sredstev, ki za svoje delovanje potrebujejo energijo, ter vsem, ki so neposredno ali posredno povezani z rabo energije v gospodinjstvih. Kazalniki učinkovite rabe energije v gospodinjstvih V letošnjem, drugem valu raziskave REUS, katere pobudnik, nosilec in vlagatelj je agencija Informa Echo, je sodelovalo osem podjetij in institucij. Poleg rezultatov so pripravili tudi kazalnike učinkovite rabe energije v gospodinjstvih, ki so vzpostavljeni z namenom spremljanja trendov na posameznih področjih. V kazalnike so vključeni predvsem tisti dejavniki, ki močno vplivajo na porabo energije v gospodinjstvih. Raziskava REUS 2010 in predvsem kazalniki odgovarjajo na ključna vprašanja o tem, kako Slovenci ravnamo z energijo. Segmentacija gospodinjstev Raziskava REUS 2010 je pokazala dokaj velik razkorak med tem, kaj Slovenci mislimo, in kako dejansko ravnamo z energijo. Določeno stopnjo ozaveščenosti je pokazalo 83 odstotkov anketiranih. Na podlagi trditev, ki se nanašajo na vsakdanje vedenje pri rabi energije in odnosa do okolja, ter na podlagi dejanskega učinkovitega ravnanja pa se je v razred ozaveščenih uvrstilo le 28 odstotkov gospodinjstev med anketiranimi. Na podlagi trditev in rezultatov dejanskega ravnanja z energijo je narejena segmentacija gospodinjstev v Sloveniji. Gospodinjstva so razvrščena v pet skupin: neozaveščeni, pasivni, skeptiki, realisti in entuziasti. Energetska učinkovitost ‒ da ali ne? To ni več vprašanje. Aktualna vprašanja so: Kaj lahko še naredim, da prihranim denar in energijo? Kdaj je pravi čas? Koliko je treba vložiti in v kolikšnem času se mi bo naložba povrnila? IZBOR KAZALNIKOV Kako energijsko učinkovite so enodružinske in večstanovanjske stavbe? V Sloveniji prevladujejo energijsko neučinkovite stavbe. Ali smo pri ogrevanju stanovanja učinkoviti? Ogrevamo se predvsem s kurilnim oljem in drvmi. Pri centralnem ogrevanju prevladujejo manj učinkoviti kotli. Ali smo pri hlajenju stanovanja učinkoviti? Klimatska naprava je zelo velik porabnik električne energije, česar se mnogi ne zavedajo. Ali smo učinkoviti pri razsvetljavi? V slovenskih gospodinjstvih že prevladujejo sijalke nad navadnimi žarnicami. Dobra petina po navadi ne ugasne luči, ko zapusti prostor. V kolikšni meri smo učinkoviti pri uporabi gospodinjskih aparatov? Približno četrtina gospodinjstev ne ravna učinkovito z gospodinjskimi aparati. Majhen odstotek je energijsko učinkovitih štedilnikov. Energijsko učinkovitih hladilnikov pa je skoraj dve tretjini. V kolikšni meri smo učinkoviti pri uporabi avdiovizualnih aparatov in računalnikov? Ob računalnikih in televizorjih presedimo v povprečju skoraj 9 ur. 13 odstotkov gospodinjstev ne ugaša računalnika ali televizije, ko ju ne potrebuje. Ali smo učinkoviti pri prevozu? Avtomobil je najpogostejša izbira prevoza, čeprav je energijsko najpotratnejši. Le 12 odstotkov bi kupilo električni avto, pripravljenosti za vgradnjo avtoplinskega sistema pa skoraj ni. 19 POZNAVANJE OBNOVLJIVIH VIROV ELEKTRIČNE ENERGIJE Ste že slišali za električno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije kot so ... (n=1009) da ne 96% sonce 90% veter voda 10% 78% 22% 75% biomasa 25% 52% geotermalna energija 0% 20% Segmenti gospodinjstev glede na ravnanje z energijo Neozaveščenih gospodinjstev je 17 odstotkov. Ta skupina z energijo ne ravna učinkovito in ne deluje ekološko. Prav tako ne mislijo, da bi lahko kaj prispevali k varčevanju z energijo. Nadpovprečno so zastopana gospodinjstva z dohodkom med 2071 in 2760 evri. Največ jih je v osrednji Sloveniji. Pasivnih je 26 odstotkov. V tej skupini so zastopana gospodinjstva, ki na deklarativni ravni delujejo dokaj ozaveščeno, a so dejansko pasivni ali celo neučinkoviti pri dnevni rabi energije. Prevladujejo tri- in štiričlanska gospodinjstva, ki imajo dohodek med 1381 in 2070 evri ter nad 2761 evri. Največ jih je v Podravski, Savinjski in Goriški regiji. Skeptikov je 29 odstotkov. Največji odstotek anketiranih v tej skupini kaže na to, da je skepsa močno prisotna slovenska značilnost, ki se verjetno ne odraža samo pri rabi energije. Zmanjšanju rabe energije sicer dajejo velik pomen, vendar pa menijo, da sami ne morejo veliko prispevati k učinkoviti rabi energije in da je lahko biti ekološki, če imaš denar. Značilen za to skupino je dohodek, nižji od 690 evrov. Največ jih je iz Spodnje posavske regije in jugovzhodne Slovenije. Realistov je 9 odstotkov. Delujejo po svojih najboljših močeh, a se zelo strinjajo tudi s tem, da je ekologija le tržni trik in modni trend. Odstopajo po nadpovprečno 20 4% 48% 40% 60% 80% 100% visokem deležu tistih, ki uporabljajo električno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije. Največ jih je med eno- in dvočlanskimi ter pet- ali veččlanskimi gospodinjstvi, živijo pa v naseljih z nad 10 tisoč prebivalci. Glede na regijo nadpovprečno izstopajo Koroška, jugovzhodna Slovenija, Notranjsko-kraška in Obalno-kraška regija. Besedilo: Rajko Dolinšek, direktor Informe Echo Pri raziskavi REUS 2010 so sodelovali: • • • • • • • • Informa Echo (pobudnik, nosilec in vlagatelj) Arhea Center za energetsko učinkovitost IJS Eco Consulting Gradbeni inštitut ZRMK I-Vites SURS Valicon V zadnjem času se o diskriminaciji, nadlegovanju in trpinčenju na delovnem mestu, z eno besedo mobingu, veliko govori, kar je po svoje dobro. Lahko pa lahkoten pristop naredi veliko škode, predvsem resničnim žrtvam mobinga, saj je za žrtev to zelo resna stvar in je treba tudi pojav obravnavati zelo resno. Žrtvam mobinga je treba pomagati in jim svetovati v interesu njih samih, v interesu delodajalca in družbe nasploh. Zaradi posledic mobinga so oškodovani vsi. Kaj je mobing? Beseda MOBBING izhaja iz glagola TO MOB, ki v slovenskem prevodu pomenu planiti na, napasti, lotiti se koga, pa tudi sodrga, drhal. Izraz je skoval etnolog Konrad Lorenz, ki je pri opazovanju živali prišel do zanimivih izsledkov, na kakšne načine skupina živali prežene ali izloči vsiljivca, konkurenta in kako pri tem posamezne živali sodelujejo. Švedski psiholog Heinz Leyman pa je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga. Ugotovil je, da je mobing motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnim in dlje časa trajajočim napadom (najmanj enkrat na teden, najmanj šest mesecev) ene ali več oseb z namenom, da se jo izrine iz delovne sredine. Če gre za tako obnašanje med sodelavci, gre torej za mobing, če pa gre za načrtno šikaniranje podrejenih s strani vodilnih, to imenujemo bossing. Stafing pa je posebna oblika mobinga, kjer se združi skupina podrejenih, da bi se znebili nadrejenega. Leyman je opredelil 45 pojavnih oblik mobinga, ki jih je razvrstil v pet skupin: • Napadi zoper izražanje oziroma komuniciranje (omejevanje možnosti komuniciranja, prekinjanje govora, jemanje besede, kričanje, zmerjanje, kritiziranje dela, nadlegovanje po telefonu, verbalne in pisne grožnje ...). • Ogrožanje osebnih socialnih stikov (npr. ignoriranje). • Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled (obrekovanje, širjenje neresničnih govoric, smešenje, norčevanje ...). • Napadi in onemogočanje kakovostnega dela (odvzem nalog, dodeljevanje neprimernih nalog ...). Urejeni odnosi so prvi korak k uspehu podjetja. Foto: Arhiv HSE 21 › Predstavljamo Mobing • Napadi zoper zdravje (dodeljevanje zdravju škodljivih nalog, fizično zlorabljanje, spolni napadi ...). Razširjenost mobinga Mobing je vedno bolj prisoten v vsakdanjem življenju, saj konzumni način življenja, globalizacija in vse večja konkurenčnost ustvarjajo razmere zanj. Z ozaveščenostjo zaposlenih postaja v delovnem okolju vse prepoznavnejši, vendar konkretnih podatkov o njegovi razširjenosti v Sloveniji še ni. Raziskave kažejo, da je v Evropi od 1 do 4 odstotkov zaposlenih žrtev resnih dejanj duševnega nasilja. Mobing se lahko dogaja kjer koli in komur koli, vendar, tako kažejo raziskave, je pogostejši v podjetjih, kjer dopuščajo agresivno vedenje in spodbujajo avtoritativno vodenje. Posledice za žrtve in delodajalca Mobing lahko povzroči žrtvam hude zdravstvene težave, tako duševne in vedenjske kot tudi telesne ter ekonomske. Žrtve vse težje opravljajo svoje delo, se zapirajo vase, postajajo nesamozavestne, sramujejo se svojega položaja in jih je strah, vse to pa negativno vpliva na odnose v službi, doma in v krogu prijateljev. Negativne posledice mobinga nosi tudi delodajalec, ki ima stroške zaradi slabše učinkovitosti pri delu, slabih odnosov, negativnega ugleda v javnosti, bolniških odsotnosti, povečane fluktuacije zaposlenih itd. Kako ukrepati? Za preprečevanje in obvladovanje duševnega nasilja mora organizacija sprejeti politiko, ki se mora začeti z izjavo o zavezi k reševanju problematike, opredelitvijo glavnih načel, ki nasprotujejo duševnemu nasilju, opredelitvijo pojma Za pogovor s sodelavci si je potrebno vzeti čas. Foto: Arhiv HSE 22 »duševno nasilje« in listo dejanj, ki jih štejemo pod duševno nasilje. Sledi opredelitev dolžnosti menedžerjev, hkrati pa je treba usposobiti ljudi, na katere se lahko obrnejo žrtve, če ne želijo težave deliti z vodjem. Ukrepi preprečevanja mobinga vključujejo tudi seznanjanje zaposlenih s pravicami in dolžnostmi, pravočasno reševanje konfliktov, oblikovanje jasnih zahtev in pričakovanj glede delovnih mest, redno obveščanje zaposlenih, ustvarjanje kulture sodelovanja in zaupanja, prijavljanje in reševanje primerov mobinga. Kaj lahko storijo žrtve? Čeprav bi žrtve najraje čim prej ubežale duševnemu nasilju, je treba ravnati premišljeno, da ne bi pod težo čustev sprejele kakšne prehitre odločitve (npr. dale odpoved), prej je namreč mogoče storiti še marsikaj: poiskati pomoč pri nadrejenih ali pooblaščenem zdravniku, prositi za premestitev, zbirati dokaze o mobingu, poiskati zaveznike, svojo izkušnjo deliti z ljudmi itd. Bistveno pa je, da žrtev ohrani samozavest, utrjuje socialne stike in išče pomoč. V duhu preventive in na podlagi Zakona o delovnih razmerjih je generalni direktor HSE, Borut Meh, 1. septembra 2010 izdal Pravilnik o varstvu delavcev pred diskriminacijo, nadlegovanjem in trpinčenjem na delovnem mestu (mobing), ki določa postopke in ukrepe za varovanje dostojanstva delavcev pri delu. Pravilnik je objavljen na internem portalu HSE – Baza znanja – Interni pravilniki in je vsakemu na razpolago, da ga prebere. Dodatne informacije o mobingu pa najdete tudi na spletnih straneh www.mobing.si, www.cilizadelo.si in www.vodja.net. Besedilo: Majna Šilih › fotoreportaža s sloke Svetovno prvenstvo v kajak-kanu slalomu 2010 Tacen je bil letos (med 7. in 12. septembrom) tretjič v zgodovini gostitelj svetovnega prvenstva v kajak-kanu slalomu. Prvič ga je gostil leta 1954, drugič pa leta 1991 — obakrat so (danes) slovenski tekmovalci nastopali še pod jugoslovansko zastavo. Start proge v Tacnu Ob mnogih svetovnih prvenstvih, ki so se odvijala letos, se je na zemljevid organizatorjev vpisala tudi Slovenija oziroma Kajakaška zveza Slovenije, ki ji je bila zaupana organizacija dogodka. Da gre za pomemben športni dogodek, kaže tudi dejstvo, da je pokroviteljstvo nad prvenstvom prevzel predsednik države dr. Danilo Türk. Najboljšim svetovnim kajakašem in kanuistom sta se v Tacnu pridružila tudi Holding Slovenske elektrarne, ki že vrsto let podpira slovenske tekmovalce, in maskota Modri Jan, ki je v svojem kotičku z ustvarjalnimi delavnicami razveseljeval otroke. Čeprav sta deževno vreme in s tem povezan visok vodostaj reke Save v prvih dneh onemogočila izvedbo tekmovanj, se je konec tedna le pokazalo sonce in poskrbelo, da se je na bregovih reke zbralo veliko obiskovalcev, ki so navijali za slovenske tekmovalce. In ti jim niso ostali dolžni. V petek (10. avgusta) so si kajakašice (Urša Kragelj, Nina Mozetič in Eva Terčelj) na savskih brzicah priveslale bron, enako žlahtno medaljo je v nedeljo (12. septembra) dosegel tudi kajakaš Jure Meglič. Prijetno vzdušje je pod krošnjami dreves ustvaril tudi Modri Jan. Številni otroci, ki so obiskali njegov kotiček, so bili navdušeni nad ustvarjalnimi delavnicami in igrami, ki jih je pripravil: poslikava obraza, slikarska delavnica, poslikava majic z ekološkimi slogani, izdelava vetrnic in pisanih zmajčkov, lesena igra. Najmlajši pa so z veseljem segli po barvicah in ustvarjali zanimive pobarvanke. Besedilo in fotografije: Majna Šilih Sodniki so budno spremljali veslanje vseh tekmovalcev. Polfinalna vožnja Petra Kauzerja, ki pa v finalu ni uspel poseči po medalji. 23 Polna tribuna. Gledalci so se najbolj razživeli, ko so se po savskih brzicah spustili slovenski tekmovalci. Razveseljevali pa niso le tekmovalci in lepo vreme, ampak tudi Modri Jan… …ki je v svojem kotičku pripravil ustvarjalne delavnice in igre za otroke. Nekateri so risali sami… Najmlajši pa so izdelovali pisane vetrnice. Drugi so se pustili porisati… 24 Razstavo umetnin so si obiskovalci z veseljem ogledali. Carigrad (zgodovinsko Bizanc in Konstantinopel, danes turško istanbul) je največje mesto v Turčiji in verjetno tudi najpomembnejše. Razteza se na severozahodu države ob Bosporski ožini, ki ločuje Evropo od Azije. Leži na obeh straneh ožine in je edino mesto na svetu, ki leži na dveh celinah, vendar ga imamo kljub temu po navadi za evropsko mesto. Obkroža ga naravno pristanišče, znano kot Zlati rog (turško Haliç). Število njegovega prebivalstva se giblje med 17 in 18 milijoni, s čimer je četrto največje mesto na svetu. Ker je Istanbul letos gostil 16. svetovno prvenstvo v košarki, sva s partnerjem združila prijetno s prijetnim – ogled mesta in ogled prvih petih (predtekmovalnih) tekem slovenske reprezentance. Kot se za obisk Istanbula spodobi, sva ga začela z ogledom največjih znamenitosti: palače Topkapi, bizantinske cerkve Hagia Sofia in veličastne Modre mošeje. Mošeje so prisotne na vsakem koraku, po podatkih mestne uprave jih je 2691, poleg tega pa v Istanbulu stoji še 123 krščanskih cerkva in 26 sinagog. Ogled sva nadaljevala z »vsiljenim« obiskom trgovine s preprogami, saj sva v začetni sproščenosti nasedla prijaznemu turškemu »vodiču«. V nakup preproge naju ni prepričal (čeprav je bila vsaka pokazana po svoje lepa), mu je pa uspelo, da sem na koncu »pogajanj« kupila dve zapestnici, predvsem zato, da sva končno lahko odšla. Na pivo … Ker je bil med našim obiskom ravno ramazan (začel se je 10. avgusta in trajal do 9. septembra in takrat se med sončnim vzhodom in zahodom ne je, pije alkohola, kadi … ko pa sonce zaide, se v lokalih in pred njimi tre lačnih ljudi), to ni bilo vedno preprosto. Le v redkih lokalih so namreč stregli alkohol čez dan in zunaj. Obisk sva končala z ogledom prve slovenske tekme (proti Tuniziji) v dvorani Abdi Ipekci, poimenovani po turškem novinarju, ki je bil umorjen leta 1979 zaradi svobodomiselnih nazorov. Dvorana je bila odprta leta 1986, podobno kot ljubljanske Stožice pa sprejme približno 12.500 gledalcev (trenutno v njej domujeta košarkarska kluba Fenerbahče in Efes Pilsen). Visoka temperatura in vlaga v prvih dneh ter velika gneča na sicer odlično organiziranih tramvajih, avtobusih in nekakšnih kombijih (imenovanih durmuš) so nekoliko zmanjšali željo po ogledih oziroma sva zaradi njih povsod iskala senco in hladno vodo, ki jo, kot večino drugega, prodajajo na vsakem koraku. Pogled na od glave do pet oblečene turške ženske pa nama je vseeno dal dodaten polet za nove oglede in občutek posebne svobode, da lahko oblečem, tako rekoč kar želim. Veličastna Modra mošeja Bolj ali manj zakrite turške ženske. Tako sva si v naslednjih dneh ogledala mnoge druge znamenitosti: sprehodila sva se po novem evropskem delu mesta, Taksimu, mimo številnih vabljivih trgovin do Galata stolpa – edinega pomnika nekdanje mogočne genovske trdnjave – ter se spustila do zaliva Zlati rog, od koder je predvsem zvečer čudovit pogled na mesto in osvetljene 25 › fotoreportaža IZ CARIGRADA Carigrad — kjer se srečata Evropa in Azija minarete. Z ladjico sva se zapeljala po Bosporski ožini in s pogledom švigala iz evropske na azijsko stran. Predvsem pa sva opazovala dušo mesta, ljudi. Revščina v Istanbulu je velika. Vsak se znajde po svoje, da nekaj zasluži – otroci igrajo na različna glasbila, moški lovijo ribe oziroma bolje rečeno ribice, ki se še znajdejo v onesnaženem pristanišču, spet drugi prodajajo vodo, koruzo, preste, banane … in kar na ulici, položene na rjuho, številne druge izdelke – same »originale« priznanih modnih oblikovalcev. Vsak se znajde po svoje, da zasluži. Eni s prodajo banan … Pogled na nov evropski del Istanbula in Galata stolp. Eden izmed mostov, ki povezujejo Evropo in Azijo. … drugi z ulovljenimi ribicami in rakci … … tretji s prodajo »originalnih« torbic modnih oblikovalcev … Turški deček z igranjem flavte zasluži nekaj lir. 26 Posebno doživetje, vsaj zame, je bil obisk bazarja (Kapalı Çarşı) in tržnice začimb. Prepredene ulice bazarja, pestrost ponudbe (predvsem turških izdelkov) in trud prodajalcev, da jim uspe zaustaviti korak in pritegniti pozornost s kakšnim izvirnim stavkom, na primer: »How can I help you to spend your money?«, te kar nekako začarajo, da znova in znova prehodiš labirint. Tržnica začimb pa te objame s kombinacijo barv in vonjev in pogled na sladice te ne pusti ravnodušnega, da ne bi kakšne poskusil. In ko to narediš, ti nikakor ni žal. Posebno doživetje so bili vsekakor obiski tekem. Zagotovo je imela slovenska reprezentanca, poleg turške, na vseh petih tekmah največ navijačev. Rekordno število (verjetno blizu šest tisoč) si nas je ogledalo tekmo s Hrvaško, ki so jo Slovenci dobili z 91 proti 84 in je bila nekakšen finale za slovenske navijače. Posebna energija je vladala tudi na tekmi z Brazilijo, kjer zmage nismo pričakovali in je bila zato na koncu toliko slajša. Tekmi z ZDA in Iranom sta bili zanimivi in vsekakor vredni ogleda, vendar se je nekako vnaprej vedelo, kdo bo tisti, ki bo na koncu srečnejši zapustil igrišče. Večina obiskovalcev, ki smo si ogledali le slovenske tekme (ne pa tudi ostalih iz skupine B), je po odhodu iz dvorane razveselila turške mladostnike tako, da smo jim podarili vstopnice in jim omogočili ogled tekem, česar si sami ne bi mogli privoščiti. Pestrost barv in okusov na tržnici začimb. Polne tribune slovenskih navijačev v dvorani Abdi Ipekci. Bazar ... Veselje slovenskih košarkarjev po zmagi s Hrvaško. In za konec. Slovenska reprezentanca se je z odličnimi nastopi uvrstila v osmino finala, kjer je premagala Avstralijo, in nato v četrtino finala, kjer pa jo je (močno) premagala Turčija, v nadaljnjih bojih za nižja mesta pa še Španija in Rusija. Dvorano Sinan Erdem (poimenovano po umrlem predsedniku turškega olimpijskega komiteja) so zapustili kot osmi na svetu. Svetovni prvaki so postali Američani. Preden sem odšla v Istanbul, mi je veliko ljudi, ki so ga že obiskali, reklo, da bi se z veseljem spet vrnili. Pridružujem se njihovemu mnenju. Zagotovo ga bom še obiskala. Da vidim še nevideno, da spet malo barantam, da se prepustim drugačnosti in v njej uživam. Ponudnikov kebapa je verjetno še več kot mošej. Besedilo in fotografije: Majna Šilih 27 › FOTOREPORTAŽA S TRIGLAVA Oj, Triglav, moj dom Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Ime je dobil po Triglavu, ki se v osrčju parka dviguje najvišje (2864 m) in je hkrati tudi najvišji slovenski vrh. Ime Triglav ni povsem pojasnjeno. Nastalo je bodisi zaradi značilne podobe gore z jugovzhodne strani bodisi kot spomin na najvišje božanstvo iz časa poganstva, ki je imelo sedež na njegovem vrhu. Velja za simbol slovenstva, ki je tudi na slovenskem grbu in zastavi. Triglav z Vogla Prvi, ki je Triglav opazil kot simbol slovenstva, je bil Jakob Aljaž. Prvič je prišel v Vrata leta 1883. Leta 1889 je prišel na Dovje za duhovnika in v tem času se je tudi povzpel na Triglav ter se odločil, da bo ta vrh ostal slovenski. Za nekaj goldinarjev je vrh Triglava odkupil od dovške občine in se odločil, da bo na njem postavil majhen kovinski stolp, ki so ga odprli 7. avgusta 1895. Stolp in njegovo postavitev je sicer v celoti financiral sam Aljaž, kasneje pa ga je podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Takole stolp opisuje Aljaž: "V tej najvišji zgradbi v naši državi se hrani spominska knjiga, štampiljke, trije okrogli stolčki za počitek, posebno ob mrzlem vetru, in na steni je naslikana panorama z imeni daljnih in bližnjih gora. Ob mrzlem vetru je v stolpiču dobro zavetišče, seveda le za trojico, četvorico ljudi. Prvotno sem imel v njem tudi samovar in steklenico špirita; to je bilo v tistih časih, ko so na planine zahajali le idealisti – poštenjaki." Zanimiva je tudi zgodba o tem, kako je opravil z Nemci. "Zanimivo je tudi, kako sem potegnil načelnika nemške Sektion Krain, ko je tekla preiskava zaradi Triglavskega stolpa, in smo pri Šmercu skupaj pili." 28 Rekel mi je: "Mi stolpa tukaj ne bomo trpeli. Tukaj mi delujemo in stolp se mora podreti!" Prosil sem ga navidezno prav ponižno, naj stolp vendar pusti, kajti – "Saj veste, kaj je pleh. V 5-ih letih ga rja sne in vsega je konec!" Načelnik prikima zadovoljno: "To je pa res!" "Z veseljem sem potem Slovencem pripovedoval, kako sem mu mustače potegnil. Triglavskega stolpa pa še do današnjega dne ni rja snedla." Uradna zgodovina okrog Triglava se sicer začne že dobrih 100 let prej. Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 na pobudo Žige Zoisa posrečil štirim domačinom iz Bohinja: Luki Korošcu, Matevžu Kosu, Štefanu Rožiču in Lovrencu Willomitzerju. Prvi ženski vzpon pa je leta 1870 opravila dvajsetletna Rozalija Škantar. Eden od težjih plezalnih pristopov na vrh je Triglavska severna stena, ki jo je leta 1890 prvi preplezal trentarski lovec Janez Berginc. Najbolj znana smer je Čopov steber, ki sta ga leta 1945 preplezala Joža Čop in Pavla Jesih. Običajni pristopi, kar pomeni tudi najbolj obljudeni, na Triglav so: Triglav pozimi Mali Triglav pozimi Triglavski dom na Kredarici Aljažev stolp pozimi Neznosna poletna gneča Pot čez Plemenice • Pot od Savice čez Komarčo, mimo Črnega jezera, Sedmerih jezer do Prehodavcev in od tam do Doliča in na Triglav. čudoviti izkušnji vzame precej njenega čara. • Pot iz Vrat je najbolj poznana. Od koče sta dve glavni poti: Tominškova pot in pot čez Prag. Tik nad Luknjo se navpično navzgor vzpne zelo zahtevna plezalna pot čez Plemenice, imenovana tudi Bambergova pot, ki je ena najlepših in najbolj »zračnih« markiranih poti na Triglav. • Pot iz Krme, ki se običajno uporablja za zimske vzpone na Triglav. • Pot z Rudnega polja, ki je ena izmed najlažjih. Pot nas vodi s Pokljuke do Vodnikovega doma, potem pa ali na Planiko ali na Kredarico. Z vrha Triglava se odpre fantastičen razgled, ki v lepem vremenu seže vse od Jadranskega morja prek Dolomitov in Visokih Tur do Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorja, prek skoraj celotne Slovenije do najvišjih vrhov Julijskih Alp. Če želite uživati v razgledu, vsekakor velja priporočilo, da se poskušajte izogniti nepopisni gneči v juliju in avgustu, ki sicer Glede na veliko nesreč, ki se dogajajo v slovenskih gorah, velja znova izpostaviti, da je v gore treba hoditi pripravljen. Potrebni so kondicija ter znanje in izkušnje. Tudi opremo je treba imeti pravo: skoraj povsod je priporočljiva čelada, nujni so ustrezni, dobri čevlji, kakovostne nogavice, nahrbtnik, pa oblačila, ki dihajo in se ne namočijo tako hitro, pijača in hrana. Seveda v nahrbtnik spada še marsikaj, na koncu pa moramo najti ustrezen kompromis med previdnostjo in mobilnostjo, saj moramo biti z nahrbtnikom sposobni hoditi več ur. Še glede naslova članka. Čeprav večina misli, da gre za slovensko narodno pesem, jo je leta 1894 napisal duhovnik in pesnik Matija Zemljič iz Gornje Radgone. Besedilo je hitro prišlo v roke župniku Jakobu Aljažu,ki jo je leto kasneje uglasbil. Pesem pa je bila prvič zapeta in izvedena 10. avgusta 1896 ob odprtju Triglavske koče na Kredarici. Besedilo in fotografije: mag. Janez Keržan 29 › FOTOREPORTAŽA 22. mednarodni raziskovalni tabor Velenje 2010 ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, d. o. o., je od 17. do 26. avgusta pod glavnim pokroviteljstvom Zavoda RS za zaposlovanje organiziral 22. mednarodni raziskovalni tabor za štipendiste Zoisovega sklada in nadarjene dijake iz tujine. Udeleženci 22. mednarodnega raziskovalnega tabora Velenje 2010, foto: Jaka Šuligoj Raziskovalni tabori imajo v Šaleški dolini dolgo tradicijo in so postali eni najbolj množičnih in interdisciplinarnih v Sloveniji.Tabor se vsaki dve leti seli na drugo lokacijo, saj so izkušnje pokazale, da je to primerno zaradi zastavljenih raziskovalnih ciljev in narave dela. Letošnjega tabora se je udeležilo 30 mladih iz Slovenije, Češke, Srbije in Avstrije. Nastanjeni so bili v Osnovni šoli Vinska Gora, raziskovalno delo pa je potekalo na širšem območju Šaleške doline pod vodstvom strokovno usposobljenih mentorjev v šestih skupinah: novinarstvo, turizem, geografija – modra energija, kemija, flora in favna. Mladi raziskovalci so razdeljeni v maloštevilne skupine, tako 30 da lahko vsi aktivno sodelujejo pri delu in se mentor lahko posveča vsakemu posamezniku. Skupine delujejo na različnih področjih, da lahko udeleženci najdejo tisto, kar jih zanima in kjer bi se radi izpopolnili. Prav tako se lahko ob spremljanju dela skupin seznanijo z vsebinami in metodami različnih ved in tako laže odkrijejo svoje študijske in poklicne interese. Glavni namen tabora je bil raziskati območje ob šaleških jezerih. Tako je kemijska skupina ugotavljala kakovost vode v Velenjskem jezeru s poudarkom na gostoti vode od površine do dna. Biološki skupini (favna in flora) sta popisovali poraščenost jezerskih bregov z drevesnimi, grmovnimi in zelnatimi rastlinskimi vrstami. Del raziskovanja je bil posvečen vodnim rastlinam. Opredelili so prevladujoče rastlinske vrste ter poraslost brežin. Pozornost so posvetili še živalskim skupinam (ptice, kačji pastirji, ribe in dvoživke). Turistična skupina je preučevala možnosti za razvoj učnega turizma. Ob Velenjskem jezeru je anketirala mimoidoče in na podlagi rezultatov oblikovala učno pot. V geografski skupini, ki jo podpira tudi Modri sklad, so raziskovali mline, žage in male hidroelektrarne na širšem območju Šaleške doline. Z analizo rabe vodnih virov v preteklosti ob upoštevanju hidroloških značilnosti vodotokov in naravovarstvenih omejitev so iskali potencialno zanimive lokacije za gradnjo malih hidroelektrarn. Novinarji so skrbeli tako za informiranje udeležencev kot za promocijo tabora. Poleg raziskovalnega dela pomemben del tabora predstavlja tudi družabno življenje, ki je s športnimi, glasbenimi in drugimi dejavnostmi pomemben razlog, da se dijaki in študentje radi vračajo v Šaleško dolino. Organizatorji so pripravili dve ekskurziji. Na prvi so se po uvodnem predavanju podali na Velenjski grad, od tam v Gorenje, d. d., kjer so spoznali razvoj in pomen tega velikana za slovensko gospodarstvo. Sledil je ogled Termoelektrarne Šoštanj, največjega slovenskega termoenergetskega objekta. Ekskurzijo so zaključili na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah. Druga ekskurzija je udeležence vodila na Notranjsko, na Cerkniško jezero, v Križno jamo in na grad Snežnik. Ob večerih so obravnavali različne teme. Zdravnik Ranko Rajović je predstavil problematiko tvorjenja možganskih sinaps pri otrocih in pomen dela z mladimi do 12. leta starosti. O Termoelektrarni Šoštanj in gradnji bloka 6 so se pogovarjali z njenim predstavnikom, Francem Poličnikom. Zgodovino premogovnika Velenje, njegovo vlogo, predvsem pa obsežno okoljsko rekultivacijo je skozi pogovor podrobneje predstavil Boris Potrč. Emil Šterbenk je opisal letošnje potovanje v Rusijo s starodobniki. Seveda ni šlo brez tradicionalnih družabnih prireditev. Orientacijski pohod je bil namenjen podrobnejšemu spoznavanju neposredne okolice in se je zaključil s tradicionalnim piknikom. Za športni dan so se letos udeležili etnološko zabavne prireditve na Tuševem. Osrednji družabni dogodek ostaja krst, ki je bil še posebno izviren, saj je bil vinogradniško obarvan. Organizirali so karaoke, mentorica češke skupine je poučevala latinskoameriške plese, pekli so koruzo in prepevali ob ognju, pomemben družabni dogodek pa so bili tudi štirje taborski dnevniki. Na taboru je bilo torej poleg raziskovalnega dela dovolj časa tudi za medsebojno druženje in sklepanje novih prijateljstev. Besedilo: Emil Šterbenk in Zoran Pavšek Na ekskurziji po Šaleški dolini so si mladi z zanimanjem ogledali tudi Termoelektrarno Šoštanj, foto: Lana Semečnik Vsi kupci Modre energije s svojim nakupom prispevajo sredstva v Modri sklad, s tem pa pripomorejo tudi k varovanju okolja, zdravja in večji zanesljivosti dobave električne energije. Vsako leto se sredstva iz Modrega sklada namenijo tudi različnim raziskovalnim projektom. Letos so bila med drugim namenjena izvedbi 22. mednarodnega raziskovalnega tabora Velenje 2010. 31 Holding Slovenske elektrarne, ponosni sponzor Slovenske kajakaške zveze, iskreno čestita Juretu Megliču za posamezno ter Urši Kragelj, Nini Mozetič in Evi Terčelj za skupinsko bronasto medaljo na Svetovnem prvenstvu v kajak kanu slalomu v Tacnu. 32