časopis skupine HSE september 2013
Transcription
časopis skupine HSE september 2013
časopis skupine HSE september 2013 70 Počitniške kapacitete Seznam in kontaktni podatki DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči) Gore: Kope – Partizanka (trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči) Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči) Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč. Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: [email protected] SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA Gore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči) Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: [email protected] TERMOELEKTRARNA BRESTANICA Morje: Nerezine (tri hišice) Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj) Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:[email protected] PREMOGOVNIK VELENJE Morje: Fiesa – hotel Barbara Dodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara [email protected] Gore: Golte (hotel in apartmaji) Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:[email protected] 2 › Uvodnik 3 › Zgodilo se je: Novice iz naših družb 4 › Intervju: Sandi Ritlop, direktor HSE Invest 17 › Intervju: Ervin Renko, predstavnik vodstva za ekologijo TET 19 › Predstavljamo: Evropska nagrada iniciativi Energija si 22 › Fotoreportaža: Dan HSE 24 Komuniciranje brez meja Iz omar vlečemo dolga oblačila, nožni prsti so pokriti, jutra temna, večeri hitri. Poletje se počasi, a nepreklicno poslavlja. Bilo je dolgo, vroče in sušno, iz hidroelektrarn smo izžemali zadnje kaplje vode, termoelektrarne gnali na polno. Bilo je, skratka, táko, kot se za pravo poletje spodobi. A to, da je jesen pred vrati, še zdaleč ne pomeni, da je konec potenja. Na HSE bo konec leta vroč, pred nami so novi izzivi, smeli načrti in drzne odločitve, med katerimi so glavne povezane s širitvijo dejavnosti in preobrazbo skupine HSE. Dejstvo je namreč, da ostajamo med vodilnimi družbami na vseh slovenskih lestvicah in kot takšni si ne moremo privoščiti capljati na mestu. HSE ni samo TEŠ 6, je OVE in URE in AVE in MULTI in vse kar je še teh kratic, ki pred nas postavljajo nove naloge. Toliko novega, kot ga načrtujemo v tem trenutku, zadnjih nekaj let ne pomnim, in veselim se komunikacijskih izzivov, ki prihajajo. Piarovci imamo radi, da se ves čas nekaj dogaja in da lahko okoli teh dogodkov oblikujemo sporočila in zgodbe – vsekakor je mnogo bolj prijetno biti proaktiven kot nenehno samo reagirati, kot je bila to praksa zadnjih nekaj let. To ni izziv. Izziv so novi projekti, ki imajo dovolj zanimivo zgodbo, da v njih prepoznaš sporočilni potencial. Izziv je produciranje idej, ki jih tvoj nadrejeni podpre in imaš pri njihovem uresničevanju proste roke. In končno, izziv je dober poslovni rezultat na koncu leta, h kateremu si v vsaj majhnem delčku pripomogel tudi sam. Želim si, da bi bilo ne le v skupini HSE, ampak v celotni slovenski energetiki, več dobrih idej, kreativnih pristopov in drznih zamisli, ki bi jih šefi podpirali, komunikatorji pa izvajali. Le tako bomo namreč presegli miselnost, da smo piarovci zgolj nekakšni posredniki med našimi nadrejenimi in novinarji, da smo tisti, ki pravzaprav blokiramo pretok informacij iz podjetja v javnost. Komuniciranje ni samo posredovanje všečnih informacij preko sporočil za javnost, novinarskih konferenc in odgovorov na tista »zoprna, nepotrebna« vprašanja, ki nam jih dnevno pošiljajo novinarji. Komuniciranje je – in bi moralo biti – predvsem preseganje meja, postavljenih v relativno ozki komunikacijski teoriji. Postati mora stalnica v vseh svojih pojavnih oblikah in z vsemi možnimi pristopi. Kajti na koncu nas ne bodo ocenjevali po tem, kako hitro in dobro smo odgovarjali na novinarska vprašanja in koliko novinarskih konferenc smo sklicali v koledarskem letu, temveč po tem, kaj smo s komuniciranjem koristnega naredili tako za delodajalca kot za okolje, v katerem ta posluje. V HSE imamo na področju komuniciranja na zalogi toliko idej, da se bojim, da bo leto, ki prihaja, prekratko. Še več boste slišali o Modrem Janu in Modri generaciji, na področju komuniciranja se bomo povezovali z novimi poslovnimi partnerji in organizirali vseslovenske akcije, čakajo nas zanimivi razpisi, iskanja imen in risanja novih identitetnih simbolov. Čaka nas iskanje sloganov in pisanje besedil, s katerimi se bomo predstavili, pohvalili in prodajali. To je namreč nenazadnje končni cilj komuniciranja: prodaja. Imena, ugleda, izdelkov, storitev. In to je tisto, kar pomembno odloča o tem, v kateri polovici lestvice uspešnih se znajdeš. HSE želi ostati pri vrhu in za to bomo naredili vse. mag. Petja Rijavec Glavna in odgovorna urednica Energije ENERGIJA je časopis skupine HSE Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), mag. Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Marko Jelen (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS) Fotografija na naslovnici: Sončnice septembra v Škofljici foto: Majna Šilih Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje Naklada: 1.800 izvodov E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe: [email protected] E-Energija: www.hse.si 3 › ZGODILO SE JE Iz naših družb Modri projekti – odlični odzivi otrok in mladostnikov zavezujejo k nadgradnji v prihodnje Po letu 2005, ko je zaživela blagovna znamka Modri Jan, leto 2013 predstavlja novo pomembno prelomnico pri ozaveščanju mladine o skrbi za okolje, obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije – v juniju sta namreč zaživeli spletna stran (www.modra-generacija.si) in Facebook stran (https:// www.facebook.com/Modra.Generacija, ki promovira slogan »FURAM EKO«) za najstnike Modra generacija. Očitno je bila odločitev ustvarjalcev modrih projektov na HSE pravilna, saj je stran že v prvih dveh mesecih obiskalo več kot 50.000 mladih; večina med njimi tudi aktivno soustvarja portal s komentarji, fotografijami, objavami. Veliko zanimanja je tudi za nagradni natečaj »Kako bom rešil svet?«, ki poteka do 30. septembra in katerega glavna nagrada bo kolo po meri zmagovalca. Visoke številke obiskanosti so seveda tudi zaveza, da bo projekt v prihodnje še boljši in zanimivejši za ciljno skupino, zato se že pripravljajo aktivnosti, ki bodo blagovno znamko v prihodnjem letu še bolj zasidrale v zavest mladih; večina jih bo temeljila na okoljskem ozaveščanju mladih z njihovim aktivnim vključevanjem v različne sfere življenja predvsem z vidika dobrodelnosti, solidarnosti in odgovornimi dejanji ter akcijami. Ustvarjalci projekta se bodo tudi v prihodnje trudili, da bosta stran in skupnost živeli za mlade in predvsem z njimi, tudi z modrim kvizom, različnimi nagradnimi natečaji, modrim izzivom, dobrodelnimi projekti in akcijami. Ponovno vabijo mlade od 13. do 19. leta, da spletno stran obiščejo in aktivno soustvarjajo idejo o modrem planetu. Ob tem pa se seveda ne zanemarjajo projekti za najmlajše in osnovnošolske otroke, ki potekajo pod okriljem blagovne znamke Modri Jan. Tako se je s 1. septembrom začel že četrti vseslovenski EKO projekt »Modri Jan potuje in okoljevarstvene naloge podeljuje«, v katerem vsako leto sodeluje več osnovnih šol oziroma razredov. Na spletni strani www.modri-jan.si so v spletni klepetalnici objavili spletno enciklopedijo v obliki dveh novih scen »Učilnica« in »Okolica šole«. Bistvo obeh prostorov je spoznavanje pojmov, povezanih z električno energijo, obnovljivimi viri energije in varovanjem okolja. Med sprehajanjem po prostoru lahko otroci spoznavajo posamezne pojme, si ogledajo predstavljene, že izdelane EKO Naslovnica jesenske številke revije Modri Jan Oglas nagradnega natečaja za najstnike; oblikovanje: AV Studio 4 Nova scena v spletni klepetalnici v okviru e-enciklopedije; vir: www.modri-jan.si projekte, ob tem pa imajo možnost obiskati kotiček »Naredi sam« in prebirati »Modre nasvete«, ki jih podajajo Modri Jan, Sončica, Puhec in Packa Rija. Slovenski vrtci trenutno pridno izvajajo naloge v okviru projekta »Modra plaketa«, ki se zaključi 30. septembra, ko bo komisija pregledala vsa prispela poročila in sodelujoče vrtce nagradila z modrimi plaketami. 8. septembra, na svetovni dan boja proti nepismenosti, je izšla 14. številka brezplačne okoljevarstvene revije Modri Jan v nakladi 16.500 izvodov, katere osrednja tema je vinograd, seveda pa kot po navadi ne manjka ustvarjalno-nagradnih vsebin. Ob vsem naštetem pa ekipa, ki pripravlja projekte za najmlajše, že razmišlja o novih, ki bodo ponovno navdušili otroke in posredno starše, vzgojitelje in učitelje ter dodali nove kamenčke v mozaik ozaveščanja najmlajših o pomenu varovanja okolja. O vseh prihodnjih aktivnostih in projektih Modrega Jana in prijateljev bo v kratkem več napisanega na spletni strani www.modri-jan.si. Novi interaktivni igri »Oberi grozdje«… … in »Sestavi puzzle« 5 Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke na srednji Savi HSE, d. o. o., je bil z Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola in odločbo določen kot koncesionar za izrabo vodnega potenciala srednjega odseka reke Save med Medvodami in Suhadolom. Veriga hidroelektrarn na srednji Savi bi pomembno prispevala k izpolnitvi zahtev direktive EU o povečanju deleža obnovljivih virov energije, omogočila večjo prilagodljivost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije, zmanjšala energetsko uvozno odvisnost Slovenije, izboljšala ekonomski položaj slovenske energetike, v večletnem izvajanju naložbe v energetski in infrastrukturni del pa tudi pospešila gospodarsko dejavnost v državi. Vlada Republike Slovenije je na 20. redni seji dne 22. avgusta sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke na srednji Savi ter imenovala delovno skupino za pripravo DPN za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke na srednji Savi. Obravnavan odsek zajema možnost izrabe vodnega potenciala za potrebe proizvodnje električne energije za odsek med krajema Ponoviče ter Suhadol. Pri načrtovanju treh HE na območju srednje Save, ki bodo delovale v pretočnoakumulacijskem režimu, sodeluje družba HSE Invest, d. o. o. Pregradni objekti v strugi reke Save so predvideni za HE Renke v strugi Save dolvodno od vasi Renke, za HE Trbovlje gorvodno od cestnega mostu čez Savo v Trbovljah in za HE Suhadol gorvodno od Suhadola. Prostorske ureditve območja treh HE na dolvodnem odseku srednjega toka reke Save zajemajo ureditve, ki bodo določene v Koncesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save in v Dogovoru o sodelovanju ter medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z izgradnjo HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke. Načrtovana HE Suhadol; foto: Arhiv HSE Invest Načrtovana HE Trbovlje; foto: Arhiv HSE Invest 6 proizvodnih rezultatov, uspehe pri prodoru na mednarodni trg ter gradnjo jaška NOP II. 53. Skok čez kožo v Velenju Velenje se je konec junija znova odelo v rudarske barve, ko so na mestnem stadionu izvedli že 53. Skok čez kožo. Po starem običaju so v rudarski stan sprejeli 62 novincev. Častni skok je opravil Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, zaslužen za razvoj lokalne skupnosti in velik podpornik premogovniške dejavnosti. Skoraj pettisočglavo množico je uvodoma pozdravil predsednik Uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, ki je dejal, da s takšno prireditvijo izkazujejo pomen in čast rudarskemu poklicu. »Rudarstvo, ki je našo dolino še posebej zaznamovalo, saj je praktično nastala iz dela naših rok, zavzema v tem okolju posebno mesto. Mladi lahko prav ob takšnih dogodkih, ki jih s ponosom pripravljamo, tudi danes vidijo, da je to lep, a še vedno – kljub vsej napredni tehnologiji in razvoju – zahteven poklic, ki daje kruh številnim družinam v naši dolini in širše. Prav je, da znamo delo rudarjev ceniti, in prav je, da ga znamo tudi ustrezno nagraditi, saj si to tudi zasluži.« Dr. Medved je ob tem nanizal tudi vrsto odličnih rezultatov, ki jih je uspelo Premogovniku Velenje doseči v letu od lanskega praznovanja dneva rudarjev kljub zahtevnim razmeram v proizvodnji – pri tem je naštel nekaj najboljših »Pomembno je, da se zavedamo svoje vrednosti, lastnega znanja, neprecenljivih izkušenj in strokovnosti, ki se lahko kosajo z največjimi na svetu. Za nas nobena meja ni ne predaleč ne previsoko. Nobenega izziva se ne bojimo, saj znamo stopiti skupaj, ko je najtežje. To smo do zdaj vedno znova znali dokazati in za to povezanost in pripadnost si bomo prizadevali tudi v prihodnje,« je povedal predsednik Uprave Premogovnika Velenje. Premogovnik Velenje vse uspešnejši na turškem rudarskem trgu Premogovnik Velenje je junija 2012 podpisal pogodbo s prvim od turških rudnikov, ki želi posodobiti svojo proizvodnjo z naprednejšo in tehnološko bolj dovršeno opremo. Turškemu rudniku SOMA KÖMÜR İŞLETMELERİ A.Ş je že dobavil osemdeset garnitur ščitnega hidravličnega podporja za podzemni kop in dva napredovalna stroja Noell 100 C/L Hazemag & EPR. Teža posameznega stroja je okoli štirideset ton. Podpis pogodbe s turškim rudnikom SOMA KÖMÜR İŞLETMELERİ A.Ş je zagotovo tudi odraz dolgoletnih vlaganj Premogovnika Velenje v razvoj tehnologij in lastnega strokovnega kadra. Premogovnik Velenje bo tudi v prihodnje nadaljeval razvoj in izdelavo rudarske opreme za domači in tuji trg, ki bosta zagotavljala rast celotne Skupine s prodajo znanj in storitev na trgih izven osnovne dejavnosti. Sodelovanje pri posodabljanju rudnikov v svetu ponuja izjemno velike in še neizkoriščene možnosti. 53. Skok čez kožo v Velenju; foto: Arhiv PV 7 Premogovnik Velenje vse uspešnejši na turškem rudarskem trgu; foto: Arhiv PV Slovakom prodali napredovalni stroj GPKPV za izdelovanje jamskih prog Premogovnik Velenje je konec junija podpisal pogodbo za prodajo napredovalnega stroja GPK-PV z največjim slovaškim rudnikom Hornonitrianske Bane iz Prievidze. Gre za posel v vrednosti 775.000 evrov, ki je plod lastnega inženirskega znanja in je nov pomemben dosežek Premogovnika Velenje, saj gre za prvi prenos sodobne rudarske tehnološke opreme znotraj trgov Evropske unije. Na povabilo predsednika Uprave Premogovnika Velenje dr. Milana Medveda so se podpisa pogodbe udeležili najvišji predstavniki slovaškega rudnika. Stroj so imeli Slovaki najprej na preizkusnem obratovanju, zdaj pa so ga dokončno odkupili. Konec maja je bila na Slovaškem štiričlanska ekipa strokovnjakov iz Premogovnika Velenje, ki je v skladu s pogodbo izvedla tehnični pregled stroja. Ugotovili so, da je po dokončanju testnega obdobja stroj v zelo dobrem stanju. Slovaki so z njim naredili približno 860 metrov prog v izjemno zahtevnih razmerah. Kupec, ki je z napredovalnim strojem GPK-PV zelo zadovoljen, ga je namreč v preteklem letu testiral v izjemno zahtevnih razmerah, saj je ta brezhibno deloval tudi v 22°-naklonu navzdol in 25°-naklonu navzgor. V Premogovniku Velenje so takšen stroj do zdaj obremenili z naklonom, ki je znašal največ 15 ° navzdol. Tako ekstremnih razmer, kot so jih imeli Slovaki, v velenjskem premogovniku še nismo imeli. PV je Slovakom prodal napredovalni stroj GPK-PV za izdelovanje jamskih prog. Foto: Arhiv PV 8 Napredovalni stroj GPK-PV, katerega proizvajalec je Premogovnik Velenje, so po vseh poskusnih obratovanjih in testiranjih certificirali v skladu z evropsko zakonodajo. Zanj so pridobili certifikat ATEX (Ex I M2 za uporabo stroja v metanski jami). Gre za konzolni stroj, ki ima elektrohidravlični pogon in je namenjen izdelavi jamskih prog, preseka 4,7–24 m2. Primeren je za rezanje materialov trdote do približno 70 N/mm2. Navedeni stroj je plod skupnega znanja velenjskih strokovnjakov z ruskim proizvajalcem ogrodja napredovalnega stroja KMZ Chelyabinsk – Kupeysk. Premogovnik Velenje ima za trženje tega stroja ekskluzivno zastopstvo za EU ter v Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Turčiji, Indiji, Maleziji, na Filipinih, Novi Zelandiji in v Avstraliji. Premogovnik Velenje je s slovaškim rudnikom Hornonitrianske Bane že doslej dobro sodeloval, zaradi česar so tudi možnosti nadaljnjega sodelovanja velike. Slovaki za potrebe novega jamskega področja v svojem rudniku pripravljajo izdelavo daljšega odseka v dolžini približno 600 metrov, zato želijo proizvodnjo avtomatizirati. Z njimi so se že začeli dogovarjati za dobavo podajalnika lokov za vgradnjo ločnega podporja PL – 08 PV, ki je tudi plod lastnega znanja, ter v nadaljevanju še enega napredovalnega stroja GPK-PV. Ker na Slovaškem nimajo več rudarske šole in tudi svojih kadrov nimajo več kje izobraževati, so izrazili željo, da bi svoje zaposlene izobraževali v Sloveniji, še posebej delavce na pripravskih deloviščih pri izdelavi jamskih prog. Dela na jašku NOP II uspešno napredujejo – presegel je že globino 174 metrov Konec avgusta je izvozni jašek NOP II, ki predstavlja eno najpomembnejših razvojnih naložb Premogovnika Velenje, že presegel globino 174 metrov. Končna betonska obloga jaška je izdelana do globine 164 metrov. Konec avgusta je izvajalec rudarsko-gradbenih del, družba RGP, zaključil tudi betoniranje odseka končne betonske obloge med 7. in 6. peto izvoznega jaška NOP II in tako je končna betonska obloga jaška zdaj izdelana do globine 164 metrov. Nadaljevali so montažo pohodnega oddelka, ki je bil predhodno izdelan do globine 115 metrov, v tej fazi pa bodo prigradili še osem podestov pohodnega oddelka in ga podaljšali do globine 155 metrov. Ta dela so zaključili do 3. septembra, nato pa nadaljevali izkop in globljenje jaška. V odsekih napredovanja, kjer so geološke razmere razmeroma dobre, organizacija in tehnologija izdelave jaška omogočata izdelavo med 20 in 25 metrov jaška mesečno. Gradnja rudniškega jaška je zahtevno rudarsko delo predvsem zaradi posebnosti delovnega okolja. Več sto metrov dolga, gladka, vertikalna cev, ki jo jašek predstavlja, zahteva posebne tehnične rešitve. Idejni projekt ter vsa inženirska, projektantska in gradbena dela, povezana z gradnjo tega jaška, so s svojim znanjem in izkušnjami opravili znotraj Skupine Premogovnik Velenje. Končna globina jaška, ki je z rudarskim projektom predvidena na 505 metrih, bo po časovnem načrtu projekta dosežena marca 2015. Novi jašek je grajen po najsodobnejših standardih in bo omogočal učinkovit transport premoga vse do konca življenjske dobe premogovnika. Pomeni veliko racionalizacijo proizvodnega procesa pridobivanja premoga, saj se bo izboljšala zanesljivost obratovanja glavnega izvoza premoga, zmanjšali se bodo škodljivi vplivi na okolje, objekti bodo umeščeni znotraj industrijske cone, predvsem pa bodo nižji stroški obratovanja. Takšni ukrepi so nujni tudi za energetsko učinkovitost podjetja, ki jo Premogovnik Velenje dokazuje iz leta v leto. Virtualno predstavitev izvoznega jaška NOP II si lahko ogledate tudi na spletni povezavi http://www.rlv.si/si/nop-II/ predstavitev/prikaz.html. Dela na jašku NOP II uspešno napredujejo – presegel je že globino 174 metrov. Foto: Arhiv PV 9 TEŠ v zadnjih dveh mesecih z rekordno proizvodnjo električne energije, tudi z več kot 14 milijoni kWh na dan Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) dosega v zadnjih dveh mesecih rekordne dnevne proizvodnje električne energije. Tako so s trenutno največjo delujočo enoto, blokom 5, proizvedli tudi 6,8 milijona kWh na dan, kar za to enoto pomeni eno od največjih vrednosti dnevne proizvodnje v njenem 35-letnem delovanju. TEŠ je z doseženim obsegom proizvodnje v zadnjem mesecu potrdil svojo zelo pomembno vlogo v slovenskem elektroenergetskem prostoru, saj proizvedena električna energija v TEŠ predstavlja več kot tretjino vse proizvedene električne energije v Republiki Sloveniji. Trenuten obseg proizvodnje je primerljiv le z rekordnima letoma 1982 in 1983. Skupaj z optimizacijo procesov v TEŠ in racionalnim pristopom na vseh področjih upravljanja TEŠ so v prvem polletju za dva milijona evrov presegli načrtovani dobiček. Bloka 4 in 5 Termoelektrarne Šoštanj; foto: Arhiv TEŠ 10 Ob tem je direktor TEŠ Peter Dermol poudaril: »Izvedeni ukrepi, trdo delo vseh zaposlenih in rekordna proizvodnja so prinesli dober poslovni rezultat v prvem polletju. Prav zaradi tega je TEŠ v slovenskem energetskem prostoru eden izmed ključnih stebrov. V prihodnost zremo v TEŠ z optimizmom, saj napovedujemo še boljše proizvodne, ekonomske in ekološke rezultate po začetku obratovanja v vseh pogledih boljšega in energetsko bistveno učinkovitejšega bloka 6.« Za doseganje rekordne proizvodnje je TEŠ na dan porabil tudi več kot 12 tisoč ton premoga. premogom iz novega zasavskega rudnika in tako zagotoviti cenovno in kakovostno ustrezen energent za proizvodnjo električne energije v prenovljenem bloku 4 TET. TET na prodaj Na sestanku, ki je bil 18. julija, je generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Blaž Košorok udeležencem predstavil vsebino pogovorov s potencialnim strateškim partnerjem TET, ki izkazuje interes za nakup lastniškega deleža HSE v TET. Poleg večinskega deleža HSE ima nekaj več kot 18 odstotkov lastništva TET še NFD. Košorok je poudaril, da v HSE zasavsko energetsko lokacijo razumejo in obravnavajo kot celoto, vendar HSE zaradi naložbe v TEŠ nima na razpolago sredstev za naložbo v prenovo bloka 4 TET. To naj bi bil tudi odgovor na vprašanje, zakaj se Rusu izplača, kar se HSE ne. Tudi na zadnji strateški konferenci HSE je bila predstavljena odločitev o iskanju strateškega partnerja za TET. Kot potencialni vlagatelj se po besedah Košoroka že od lani o nakupu s HSE pogovarja Rus Oleg Burlakov preko svoje bosanske družbe Privredni preporod. Burlakov je tudi lastnik rudnika Lješljani, v katerem namerava oživiti izkopavanje premoga. Rudnik je od druge svetovne vojne zaprt. Za izkop rjavega premoga so lani pridobili koncesijo. Premog iz Lješljanov naj bi bil glavni energent za proizvodnjo električne energije v TET. Proizvodnja pa bo gospodarnejša tudi z uporabo premoga iz rudnika Brnica, za katerega naj bi bil objavljen javni razpis za raziskovalna dela, takoj ko bo Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH) izdana odločba o prenehanju pravic in obveznosti na pridobivalnem območju Brnica. V okviru raziskovalnih del bodo izvedena tudi vsa potrebna dela za dejanski izkop premoga. Visokokalorični premog iz Lješljanov želi vlagatelj mešati s Razlog, da ne zgradi nove termoelektrarne v neposredni bližini rudnika, se zdi smiseln. V TET imajo namreč potrebno znanje za proizvodnjo električne energije. Poleg tega sta kraja Lješljani, ki leži tik ob meji med Hrvaško in BiH, ter Trbovlje logistično povezana z železnico. Za namene nakupa TET so bili že opravljeni skrbni tehnološki, finančno-davčni in pravni pregledi. Prva vlagateljeva ponudba za nakup TET je bila na HSE ocenjena kot prenizka in so zato določili realno vrednost deleža v TET po metodi ocene bodočih denarnih tokov z upoštevanjem cene energenta in prodajne cene električne energije. Glede na to, da je RTH prenehal izkopavati premog za potrebe proizvodnje električne energije in da po letu 2016 tudi ne bo mogoče v ta namen uporabljati lignita iz Premogovnika Velenje, ker bodo izkopane količine v celoti porabljene v TEŠ, je bil s strateškim partnerjem že podpisan Memorandum o razumevanju. Pri prodaji je pomembna tudi socialna komponenta v smislu zagotavljanja delovnih mest v TET in tudi pri izvajalcih storitev za potrebe TET. Vlagatelj naj bi se zavezal ohraniti do 150 delovnih mest. Vlagateljeva zaveza je tudi financiranje obnove bloka 4. Po prenovi bi lahko letno proizvedli 850 GWh električne energije, s čimer bi se izkoristek dvignil na 36 odstotkov. V memorandumu sta po besedah Košoroka omenjena še interes za vlaganje v rudnik Brnica in zaveza za delovanje TET oziroma bloka 4 še najmanj nadaljnjih 20 let. Za izpolnitev obveznosti naj bi vlagatelj pridobil garancijo švicarske banke UBS. Odločitev o nameravani prodaji mora sprejeti Slovenska odškodninska družba, ki upravlja s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, in potrditi Vlada Republike Slovenije. Po predvidevanjih Košoroka bi lahko bil posel v celoti zaključen do konca letošnjega leta. Udeleženci sestanka v TET; foto: Arhiv TET 11 Sanacija HE Formin je zaključena Osem mesecev po katastrofalnih poplavah, ki so se zgodile 5. novembra 2012 in v katerih so tako Dravske elektrarne Maribor (DEM) kakor tudi širša okolica reke Drave utrpele neprecenljivo škodo, lahko poročajo o uspešnem zaključku sanacije HE Formin, ki tako od 13. junija ponovno obratuje z obema svojima agregatoma. V noči s 5. na 6. november 2012 je zaradi obilnih padavin na avstrijskem Koroškem prišlo do poplavljanja reke Drave, kar je imelo katastrofalne posledice predvsem na območju ločitve struge Drave na kanalski del in strugo. Prav zaradi ogromne količine vode, ki se je prelivala v strugo na jezu Markovci, se je porušil del odvodnega kanala. Posledično je popolnoma zasulo odvodni kanal, spodnja voda elektrarne pa se je dvignila in zalila HE Formin. Zaradi zalitja druge največje slovenske hidroelektrarne ta ni mogla več obratovati, kar je bil velik udarec tako za DEM kakor tudi za celoten elektroenergetski sistem, ki je s tem izgubil dobršen del električne energije, ki jo je bilo treba nadomestiti iz drugih proizvodnih virov. Da gre res za pomemben proizvodni objekt, kaže tudi dejstvo, da se je njegova obnova začela že dan po katastrofalnih poplavah. Tako so v prvih dneh po poplavah predvsem črpali vodo in olje iz strojnice elektrarne, zaradi porušitve dela 110 kV stikališča pa so izvedli tudi prevezavo 110 kV stikališča, s čimer so omogočili nemoteno napajanje Pomurja in Ptuja. Že 7. novembra 2012 je bila oblikovana projektna skupina, katere naloga je bila izvesti sanacijo HE Formin in njeno priključitev nazaj v obratovanje. Prva naloga skupine je bil pregled stanja elektrarne, ki je pokazal, da je treba dobršen del elektro-strojne opreme, ki je bila potopljena, zamenjati, vse ostalo pa demontirati in temeljito očistiti ter opraviti tudi precej gradbenih del. HE Formin je bilo po poplavah treba sanirati. Foto: Arhiv DEM 12 Na osnovi opravljenega pregleda so takoj začeli izdelavo nove PZI-dokumentacije in pridobivanje ponudb za novo opremo, in sicer: • PZI-dokumentacije za elektro-strojna in gradbena dela na 110 kV stikališču, • razpisne dokumentacije za gradbena dela, • razpisne dokumentacije za dobavo in montažo 110 kV opreme in • razpisne dokumentacije za dobavo in montažo kovinskih konstrukcij. Istočasno so začeli tudi demontažo in čiščenje potopljene opreme. Zaradi velikega obsega del so jih razdelili na: • dela, povezana s sanacijo elektrarne (elektro, strojno in gradbeno), in • dela, povezana s sanacijo 110 kV stikališča (elektro, strojno in gradbeno). Vsa dela, povezana s sanacijo elektrarne, je DEM izvedel z lastnim osebjem, dela, povezana s sanacijo 110 kV stikališča, in gradbena dela v strojnici elektrarne pa so pod nadzorom DEM izvajali zunanji izvajalci. Najprej je bil saniran agregat 2, katerega sinhronizacija je bila izvedena 15. marca, interni tehnični pregled pa 27. marca. Sinhronizacija agregata 1 z omrežjem je potekala 13. junija, njegov interni tehnični pregled pa 20. junija. Z internim tehničnim pregledom agregata 1 se je zaključila sanacija HE Formin po lanskih katastrofalnih poplavah, kar pa ne velja za odvodni kanal HE Formin, kjer dela še intenzivno potekajo. Za obratovanje elektrarne s polno močjo bo tako treba še počakati, da bo zaključena tudi sanacija odvodnega kanala HE Formin. DEM in PRI srečanje s predstavniki lokalne skupnosti na Agri izkoristila za izmenjavo praks umeščanja HE na Muri in spodnji Savi Predstavniki Dravskih elektrarn Maribor (DEM) in Pomurskega razvojnega inštituta (PRI) so bili 27. avgusta ponovno prisotni na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Zdaj že tradicionalna promocijska predstavitev pod sloganom »Energiziraj Stikališče HE Formin; foto: Arhiv DEM se!« poskuša izpostaviti pomen pridobivanja energije iz obnovljivih virov in njene učinkovite uporabe. Nastop so izkoristili tudi za srečanje s člani Strateškega sveta PRI, pomurskimi poslanci in župani občin ob reki Muri. Namen slednjega so bile predstavitev in razprava o nadaljnjih korakih v okviru projekta HE Hrastje-Mota ter primerjava prakse umeščanja hidroelektrarn na spodnji Savi. Udeleženci so se strinjali, da je postopek priprave državnega prostorskega načrta za HE Hrastje-Mota brez dvoma tisto obdobje, ki zahteva čim večjo vključenost vseh deležnikov okolja in predvsem predstavnikov vplivnega območja. Hkrati jim morajo biti na voljo vsi relevantni podatki o projektu, čim bolje in transparentno pa mora biti seznanjena tudi zainteresirana javnost. Čeprav so usmeritve energetike najbolj naklonjene prav obnovljivim virom energije, je namreč njihovo umeščanje zelo zahtevno. Zato je toliko pomembneje, da so objekti v procesu umeščanja v prostor obravnavani interdisciplinarno. Prevladalo je enotno mnenje, da so nadaljnje faze postopka, ko bo potekal postopek okoljske preveritve sprejemljivosti za objekt HE Hrastje-Mota, ključne za uspešnost projekta tako na strani koordinatorja in vlagatelja kot tudi lokalne skupnosti. Da bo delo strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri projektu, zelo zahtevno, saj bodo nujna številna nadaljnja usklajevanja, je v okviru predstavitve projekta izpostavil mag. Igor Čuš, vodja projekta s strani vlagatelja, družbe DEM. Pri tem je spomnil, da morajo predlagane rešitve dati tako odgovore na zahteve energetike in ekonomske upravičenosti kot tudi lokalnega in nacionalnega okolja. Da bi sodelovanje z lokalno skupnostjo še okrepili in nadgradili, je DEM na srečanje povabil tudi Bogdana Barbiča, direktorja družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi, ki je predstavil sodelovanje vlagatelja in lokalne skupnosti ter vključevanje lokalnega gospodarstva na primeru gradnje HE na spodnji Savi. Projekt vključuje izgradnjo petih elektrarn, od katerih so gradnje HE Boštanj, HE Blanca in HE Krško že zaključene, za HE Brežice in HE Mokrice pa postopki še tečejo. »Danes je čas za izmenjavo argumentov o izgradnji hidroelektrarne Hrastje-Mota. Smo v procesu, kjer bomo skupaj z vsemi zainteresiranimi iskali odgovore glede možnosti umestitve elektrarne, kjer je to smiselno, možno in splošno koristno,« je na srečanju povedal mag. Viljem Pozeb, direktor DEM. Koristnost tovrstnih srečanj je v izjavi povzel dr. Darko Anželj, direktor PRI: »Izmenjava praks je z vidika uspešnih projektov umeščanja izjemno pomembna. Le tako se lahko izognemo vsem oviram, ki so na prvi pogled nepremostljive. Praksa pa dokazuje, da smo na koncu lahko vsi zmagovalci!« Udeleženci srečanja DEM in PRI; foto: Arhiv DEM 13 Popravilo pregrade za mHE Gradišče po načrtih Soške elektrarne Nova Gorica upravljajo tudi malo pretočno hidroelektrarno Gradišče z manjšo zajezitvijo, ki od leta 1922 stoji na reki Vipavi v kraju Gradišče, južno od naselja Dornberk. 90 let stara pregrada, ki je bila redno vzdrževana, ni kljubovala stoletnim vodam v novembru 2012, zato so 83 metrov široko pregrado morali temeljito sanirati. Konec julija so dela uspešno zaključili. Projektna dokumentacija za celovito sanacijo Jesenske visoke vode so najbolj poškodovale pregrado, pretežno v srednjem delu. Levi del pregrade z zapornicami in objektom zajetja je ostal skorajda nepoškodovan. Visoke vode so se nadaljevale vse do poletja in še dodatno poškodovale telo pregrade ter ostale izpostavljene dele. Izdelana je bila projektna dokumentacija za celovito sanacijo pregrade, na osnovi katere je bil izveden razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika ter izvedbo obnovitvenih del v času nižjih pretokov reke Vipave. Pričakovani nizki vodostaji so bili doseženi v začetku poletja, ko so, v skladu s terminskim načrtom, začeli sanacijo. Projektno dokumentacijo je pripravila družba HSE Invest, PE Nova Gorica, izvedbo gradbenih del pa je prevzela družba Euroinvest gradnje, d. o. o., Nova Gorica. Sanacija po odsekih Skrajno levi in desni del pregrade sta utrpela minimalne poškodbe, zato se je na teh odsekih le dobetoniralo vzvodni zid v debelini 30 cm. Osrednji del pregrade je predstavljal najbolj poškodovani del s poškodovanim kamnitim telesom pregrade in zaščitno betonsko oblogo. Porušeni so bili tudi gorvodni in dolvodni zaščitni zid pregrade in kamnito podslapje. Celostna sanacija pregrade je tako obsegala popravilo telesa pregrade s kamnito zložbo v betonu ter zaščitno armiranobetonsko oblogo, izvedbo novega gorvodnega in dolvodnega armiranobetonskega zidu in utrditev podslapja s kamnometom in lesenimi piloti. Dela so se skladno s terminskim načrtom zaključila konec julija. Po končanem gradbenem posegu se je okolica ustrezno uredila. Tako gabariti pregrade kot obratovanje male hidroelektrarne Gradišče z letno proizvodnjo 550 MWh in instalirano močjo 150 kW se z obnovo niso spremenili. 90 let stara pregrada za mHE Gradišče ni kljubovala jesenskim visokim vodam. Foto: Arhiv SENG 14 Tudi lokalne skupnosti pokazale zanimanje za obnovo Tudi lokalna skupnost, interesna združenja, strokovne službe in zainteresirani posamezniki so izrazili zanimanje za potek popravila na pregradi, o čemer so jih podrobno seznanili pisno, na dveh srečanjih in prek spletne strani. Vipava namreč rada prestopa bregove, zato je interes za vsako spremembo še toliko večji. Zaradi razširjene problematike poplavne varnosti na reki Vipavi, ki presega koncesijski odsek SENG na reki Vipavi za mHE Gradišče, dolg 200 metrov, so se v razpravo vključile strokovne službe Občine Nova Gorica ter predstavniki stroke. Sanacija poškodb je tako spodbudila konstruktivno razpravo o nadaljnjih korakih širše skupnosti za varstvo pred poplavami, na katere pa je vpliv mHE Gradišče zanemarljiv. K sanaciji pregrade je bilo mogoče pristopiti šele v začetku poletja, ko so nizki vodostaji omogočali začetek gradbenih del. Foto: Arhiv SENG Popolnoma prenovljena pregrada za mHE Gradišče; foto: Arhiv SENG 15 Sprejem Uredbe o DPN za HE Mokrice Vlada je na 20. redni seji 22. avgusta sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za območje HE Mokrice. Vlada se je seznanila tudi s trenutno finančno konstrukcijo projekta, ki izhaja iz Elaborata razmejitve financiranja infrastrukture na HE Mokrice in istočasno nalaga Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, da v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor do 15. oktobra seznani Vlado z rešitvami za prilagoditev finančne konstrukcije glede na možnosti virov financiranja izključno javne infrastrukture iz proračuna RS. Prav tako je Vlada Ministrstvu za kmetijstvo in okolje naložila pripravo strokovne podlage za izvedbo ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti Dobove in Rigonc in za renaturacijo izlivnega odseka reke Sotle. Na podlagi sprejetega DPN za HE Mokrice so načrtovani: • hidroelektrarna Mokrice z jezovno zgradbo, akumulacijskim bazenom, visokovodno-energetskimi nasipi, drenažnimi kanali in drugimi pripadajočimi ureditvami (transformator, stikališče, prelivni objekt, odlagališča za usedline, poglabljanje struge), • priključni daljnovod za vključitev hidroelektrarne v omrežje, • prehod za vodne organizme in drstišča, • ureditve za zavarovanje brežin na območju bazena, • ureditve za reguliranje globine podzemne vode in zaščito HE Mokrice; foto: Arhiv HESS 16 pred njenimi vplivi, • ureditve izlivnih delov pritokov Save, • ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti objektov in naselij Mihalovec, Loče in Rigonce, • dostopi do vode za namakanje, zajem požarne vode, za zaščito in reševanje ter rekreacijo, • protierozijska zaščita na območjih zunaj bazena, • splavnica ob jezovni zgradbi in rečni pristanišči, • vzhodna obvoznica Brežic, • ureditve športnorekreacijskega območja Grič, • ureditve športnorekreacijskega območja Mostec, • ureditve območja za rekreacijo pri Prilipski mrtvici, • ureditve državne kolesarske povezave ter lokalnih kolesarskih povezav na območju državnega prostorskega načrta, • ureditev nadomestnih habitatov in mirnih območij ter drugih ureditev za ohranjanje narave. Družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi, d. o. o., sprejetje Uredbe o državnem prostorskem načrtu za HE Mokrice omogoča nadaljevanje postopkov za gradnjo HE Mokrice in s tem zaključevanje trenutno največje naložbe na področju obnovljivih virov energije tako v Sloveniji kot širšem geografskem področju, izgradnje petih hidroelektrarn na spodnji Savi. Poleg že zgrajenih hidroelektrarn HE Boštanj in HE ArtoBlanca, ki sta v polnem obratovanju, je od 2. aprila v enoletnem poskusnem obratovanju tudi HE Krško. Novembra 2013 je predviden tudi začetek gradnje HE Brežice. Sprejem uredbe za HE Mokrice omogoča takojšen pristop k projektiranju, pridobivanju gradbenega dovoljenja in sami izvedbi ureditev. Sandi Ritlop je vodenje družbe HSE Invest prevzel 7. marca, ko je s te funkcije odstopil mag. Miran Žgajner. Nadzorni svet ga je 6. julija, po izvedenem javnem razpisu, imenoval za direktorja družbe za polni, štiriletni mandat. Sandi Ritlop je po osnovni izobrazbi univ. dipl. inž. strojništva, po razumu elektroenergetik, po srcu pa športnik, odbojkar, ki je deset let aktivno igral odbojko v mariborskem odbojkarskem klubu Stavbar, od tega tudi dve leti v jugoslovanski mladinski reprezentanci. Kasneje je nadaljeval odbojkarsko pot v vlogi trenerja ženskih odbojkarskih ekip, osem let odbojkarskega kluba Rogoza in eno leto tudi naših aktualnih državnih prvakinj, odbojkaric NKBM. V HSE Invest je zaposlen že deset let, praktično od ustanovitve družbe, pred tem pa je bil deset let zaposlen v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), kjer je opravljal razne naloge na področju strojnega nadzora v okviru prve in druge faze prenove hidroelektrarn na DEM. Sandi Ritlop, direktor HSE Invest 17 › Intervju: Sandi Ritlop, direktor HSE Invest Cenovna politika na trgu električne energije se posredno pozna pri načrtovanju naložb v slovenski energetiki V družbi HSE Invest ste zaposleni od njene ustanovitve, kakšni so bili začetki? Negotovi. V HSE Invest sem prišel iz DEM, kjer sem deset let nabiral izkušnje in delal na prvi in drugi fazi prenove elektrarn. Sodeloval sem pri projektu izgradnje OCV 2 in vodil projekt izkoriščanja odpadne toplote generatorjev na HE Mariborski otok. Ko sta bila ustanovljena HSE in HSE Invest, odločitev, da se prezaposlim iz DEM na HSE Invest, ni bila lahka. Bil je izziv. Čeprav je družba danes zrasla na 73 zaposlenih, je to še vedno izziv. Kje je družba danes? Kateri so ključni projekti, ki jih trenutno izvajate? Kot sem omenil, imamo danes 73 zaposlenih in trenutno stabilno poslovanje. Dejavnosti družbe bi nekako razdelil na tri področja: umeščanje v prostor, projektiranje in seveda svetovalni inženiring, kar je bila in je še vedno ključna dejavnost podjetja. Če po področjih navedem res samo ključne projekte, potem so to pri umeščanju v prostor še zadnji dve hidroelektrarni na spodnji Savi, HE Brežice in HE Mokrice, elektrarne na srednji Savi in hidroelektrarna Hrastje-Mota na Muri. Pri projektiranju je to absolutno projekt TEŠ, blok 6, pripravljamo dokumentacijo za rekonstrukcijo HE Plave na Soči, projektiramo prelivna polja za HE Brežice. Poteka več manjših projektov za male hidroelektrarne in soproizvodnjo električne in toplotne energije (SPTE). V fazi izgradnje nam ključni projekt predstavlja blok 6 TEŠ, naše oči so tudi že uprte v pridobitev vseh soglasij in dovoljenj za zaključek upravnih postopkov in začetek gradnje HE Brežice. Kakšni so načrti za prihodnost? Hm, ne bi hotel biti črnogled, vendar ocenjujem, da kriza v energetiko prihaja z zamudo. Cenovna politika na trgu električne energije se posredno pozna pri načrtovanju naložb v slovenski energetiki in se tako seveda kaže tudi na našem poslovanju. Gotovo bo nekaj naslednjih let prelomnih in bo težko zagotoviti tako rast podjetja, kot je bila v letih od ustanovitve, vendar verjamem, da imamo dobro ekipo, veliko znanja, referenc, predvsem pa volje, da se spoprimemo tudi z izzivi, ki nas v prihodnjih letih čakajo. Družba večino svojega dela opravi znotraj Skupine HSE, imate v prihodnje v načrtu tudi širitev navzven, tudi preko meja Slovenije? Družba HSE Invest je septembra 2012 praznovala 10. obletnico obstoja. Res je, da smo v tem času večino dela opravili znotraj Skupine HSE, vendar smo pridobili veliko izkušenj, znanja in referenc, tako da je družba zrela, da lahko ponuja svoje storitve tudi izven skupine. Seveda želimo najprej svoje storitve ponuditi v Sloveniji in razširiti svoj krog naročnikov. V to nas preprosto silijo razmere na področju naložb v elektroenergetiki. Spogledujemo se tudi s tujino, vendar gre za specifične storitve, ki so povezane z naložbami, vlaganji, denarjem. Ocenjujemo, da bi bilo za naš preboj na tuja tržišča izredno pomembno, da bi se tudi naši lastniki odločili za vlaganja na tujih trgih. Tako bi se nam ob podpori našim lastnikom gotovo odprle tudi druge možnosti. 18 Pred prevzemom funkcije direktorja ste bili vodja sektorja izgradnje in vodja projekta izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Pogrešate delo na terenu? Praktično sem od začetka dela v družbi HSE Invest gravitiral v Posavje. Takrat sem bil nadzornik za strojna dela pri gradnji HE Boštanj. Zadnja leta sem bil vodja projekta gradnje HE Arto-Blanca in HE Krško in moram povedati, da mi nikoli ni bilo težko na pot. Veliko smo naredili v tem času, veliko smo se naučili, spletli smo tudi veliko korektnih in spoštljivih odnosov. Tudi današnja funkcija zahteva od mene terensko delo, ki pa ima drugačno vsebino, in seveda sem zdaj na poti po vsej Sloveniji, povsod, kjer smo udeleženi pri izvajanju projektov. Kako usklajujete poklicno in zasebno življenje, če zanj sploh ostane kaj časa? Dobro vprašanje. Moram priznati, da me žena podpira pri mojem delu in obveznostih, kar je zame zelo pomembno. Ko grem od doma, se lahko dejansko posvetim delu, družbi in se tudi z veseljem vračam domov. Otroci so že dokaj samostojni, hčera je študentka v Mariboru, sina pa je košarkarska pot že pri 16. letih vodila v Novo mesto, kjer obiskuje srednjo šolo. Kje si polnite baterije? Najbolj doma. Rad skrbim za okolje in se gibam na svežem zraku. Seveda se posvečam tudi športu, bolje rečeno rekreaciji in druženju, ki potem sledi. Takrat »pade« tud i kakšna bolj ali manj konstruktivna debata, in tudi veselja in smeha običajno ne manjka. In baterije so polne! Hobi? Hm. Potovanja. Odkrivanje novih krajev, običajev, ljudi, kulinarike … Svet je postal danes zelo majhen in še tako zakotne destinacije so postale dostopne. In bolj kot so kraji, ljudje, običaji, prehrana, zgodovina … drugačni od tega, česar smo navajeni v našem vsakdanu, toliko večji je izziv. Še igrate odbojko? Ne. Zadnja leta sem se popolnoma preusmeril v druge rekreativne športe. Redno igram badminton, občasno kolesarim in v zimskem času plavam. Zadnje čase grem celo na kak krajši tek. Fizično dejavnost preprosto potrebujem, da vzpostavim ravnotežje dinamiki dela in stresu, ki sem mu zaradi obveznosti pač izpostavljen. Intervju: Majna Šilih › Intervju: Ervin Renko Raziskave kažejo, da industrija v zasavski regiji ni več poglaviten povzročitelj vsebnosti trdnih delcev v zraku Problematika varstva okolja je vedno bolj v ospredju tako na globalni kot tudi lokalni ravni. TE Trbovlje (TET) ima zato vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem, ki temelji na mednarodnem standardu ISO 14001 in okoljevarstvenem dovoljenju (IPCC), ki ga je podjetje prejelo v letu 2009. Da vsa proizvodnja električne energije poteka skladno z okoljskimi standardi in mednarodnimi normami, v podjetju skrbi Ervin Renko. Ervin Renko, predstavnik vodstva za ekologijo; foto: Arhiv TET Nekje je pač treba začeti, mogoče še najlažje ob predstavitvi vaše karierne poti v podjetju in vloge, ki jo opravljate danes. V TET sem zaposlen že več kot 20 let. To je obenem tudi moja prva zaposlitev. Po končani elektrotehnični šoli sem opravil takrat še obvezno pripravništvo v oddelku za avtomatizacijo in krmiljenje. Moja poklicna pot se je nadaljevala v proizvodnji, kjer sem podrobno spoznaval tehnološki proces proizvodnje električne energije, delovanje elektroenergetskih stikalnih naprav, tehnološki proces obratovanja plinskih turbin, ki jih v TET uporabljamo za zagotavljanje terciarne regulacije moči, in ostale pomožne naprave. Vzporedno sem zaključil študij na fakulteti za energetiko v Ljubljani. Kasneje sem nekaj let delal tudi v sektorju vzdrževanja elektroenergetskih naprav kot pomočnik vodje elektroslužbe. Tako sem še z vidika preventivnih in interventnih posegov podrobno spoznaval 19 omenjene naprave. V okviru ekološke sanacije TET se mi je v letu 2005 ponudila priložnost sodelovanja pri gradnji naprave za čiščenje dimnih plinov, kjer sem kasneje opravljal delo skrbnika naprave. Danes na delovnem mestu predstavnika vodstva za ekologijo od leta 2009 opravljam naloge in zahteve, ki izhajajo že iz zakonodaje, govorim o Zakonu o varstvu okolja, ter seveda skrbim za izvajanje in izpolnjevanje ukrepov, ki nam jih narekuje okoljevarstveno dovoljenje. Vzporedno sodelujem tudi pri vodenju okoljskih in ostalih projektov. prašnih delcev, izvedbo primarnih ukrepov za zmanjševanje dušikovih oksidov v dimnih plinih in optimizacijo naprav za zgorevanje premogovih zmesi. Prav tako so se izvedli ukrepi za zmanjševanje emisij snovi v vode in tla, pa tudi emisije hrupa in elektromagnetnega sevanje je bilo treba prilagoditi s tehnološko posodobitvijo naprav, da smo uspeli v letu 2009 pridobiti tako imenovano IPPC-dovoljenje. Pridobivanje električne energije iz fosilnih goriv predstavlja svojevrsten izziv, saj dandanes naklonjenost tovrstni proizvodnji pada, zvišujejo se okoljske zahteve. Kakšno je vaše videnje teh razmer? Naprava za razžveplanje dimnih plinov v prvi vrsti več kot 95-odstotno očisti vsebnost žveplovih oksidov v dimnih plinih, zaradi izbrane tehnologije z mokrim kalcitnim postopkom pa se dodatno izloči tudi prašne delce, ki postajajo globalni ekološki problem. Sadra, ki jo omenjate, nastaja v procesu čiščenja dimnih plinov kot stranski produkt, ki pa ga namesto odlaganja na odlagališču lahko koristno uporabimo v tehnoloških postopkih gradbenopredelovalne industrije. Kot primer tovrstne dobre prakse se v zadnjih dveh letih kaže prodaja nastale sadre v TET vodilnemu proizvajalcu mavčno-kartonskih plošč, to je podjetju Knauf. Sadra se v določenem razmerju meša z naravnim mavcem, ki je osnovna surovina za izdelavo tovrstnih proizvodov. Na drugi strani se kot stranski produkt izločanja prašnih delcev iz dimnih plinov pojavi elektrofiltrski pepel, ki ga prav tako ponujamo na trgu, saj izpolnjuje zahteve za gradbeni proizvod kot dodatek betonu in cementu. Tretji stranski produkt, ki nastane neposredno zaradi zgorevanja premoga, pa je žlindra, ki jo trenutno v manjših količinah odlagamo na odlagališču, vendar bomo v okviru okoljskih programov tudi to začeli dajati na trg za ponovno snovno uporabo. Z navedenimi postopki nakazujemo naše zmanjševanje vplivov na okolje z manjšim obremenjevanjem tal in prostora. Po mojem mnenju bo proizvodnja električne energije, ki temelji na uporabi fosilnih goriv oziroma premoga, trden temelj zanesljive in vremensko neodvisne oskrbe z električno energijo še naslednjih 50 let. Res je, da premogovna tehnologija včasih sicer neupravičeno dobiva nek negativni predznak, vendar pa so v današnjem času tehnike čiščenja dimnih plinov in ostalih vplivov na okolje tehnološko dovršene in komercialno dostopne za implementacijo v sklopu delovanja premogovnih termoelektrarn. S pravilnim pristopom in kakovostnim nadzorom delovanja vplive na okolje minimiziramo, v zameno pa, kot že rečeno, dobimo zanesljiv vir oskrbe z električno energijo. Nedvomno zagovarjam izrabo vseh obstoječih lokacij tovrstnih proizvodnih virov z zgrajeno pripadajočo infrastrukturo, saj tako ne povzročamo dodatnih obremenitev pri posegih v prostor. Okoljske zahteve se bodo v prihodnosti še zviševale, tako nas že v letu 2016 čaka nova uredba o industrijskih emisijah, ki upravljavcem termoelektrarn nalaga nove obveznosti glede izpolnjevanja okoljskih normativov. Menim, da je struktura proizvodnih virov električne energije v Sloveniji skoraj idealno porazdeljena (1/3 termo, 1/3 hidro, 1/3 jedrske). Leta 1976 je TET kot ukrep za zmanjševanje vpliva proizvodnje na neposredno okolico postavil 360 m visok dimnik. Vem, da niste ostali samo pri tem. Bi mi torej lahko opisali pot in ukrepe, ki ste jih sprejeli v vseh teh letih? Res je, dimnik trboveljske termoelektrarne je prava posebnost, saj se s svojo višino uvršča med deset najvišjih na svetu. A njegova vloga v tistih letih je bila zmanjšanje onesnaževanja z žveplovimi oksidi, ki se tvorijo pri zgorevanju premoga. Z njegovo višino prebijemo spodnjo plast ozračja v kotlinah in po postopku razredčevanja z okoliškim zrakom zmanjšujemo neposredne vplive. V prvih letih po izgradnji je bil to učinkovit ukrep, kasneje pa se je zaradi zaostrovanja okoljskih zahtev in težnje k dodatnemu zmanjševanju vplivov na okolje razmišljalo o gradnji sodobne naprave za čiščenje dimnih plinov, ki je bila v letu 2005 tudi zgrajena. Vendar pa emisije snovi v zrak niso omejene le na žveplove okside, temveč tudi na ostale polutante, kot so prašni delci, dušikovi oksidi, ogljikov monoksid in ostali. V vseh 45 letih obratovanja TET je sočasno s tehnološkimi izboljšavami potekala tudi ekološka posodobitev, tu mislim predvsem večje rekonstrukcije na elektrofiltru, s čimer zmanjšujemo emisije 20 Torej je bil eden izmed ukrepov tudi izgradnja naprave za razžveplanje dimnih plinov. Kako pa uporabite sadro in stranske produkte, ki nastanejo v tehnološkem procesu? V zadnjem času se veliko govori o delcih PM 10 in PM 2,5. Ali lahko TET tukaj ponudi kakšno rešitev za regijo, ki je s tem precej obremenjena? Trdni delci so in bodo res pereč problem celotne države in sveta. Če se omejimo na zasavsko regijo, je zadeva še toliko bolj problematična, saj zaradi reliefne zasnove in geografske lege vseh treh zasavskih občin predvsem v zimskih mesecih, torej v času kurilne sezone, skoraj ne mine dan, da koncentracije prašnih delcev v zunanjem ozračju ne bi presegale dovoljene mejne vrednosti. Po zadnjih strokovnih raziskavah so vzrok temu predvsem individualna kurišča, ki pa, kot vemo, zamenjujejo dosedanji vir ogrevanja z lesno biomaso. Če temu dodamo še zastarele kurilne naprave, neustrezno kakovost, je učinek na mestu. Samoumevno je, da raziskave kažejo, da industrija v zasavski regiji ni več poglavitni povzročitelj vsebnosti trdnih delcev v zraku, saj so v preteklosti vsi upravljavci naprav, tako imenovani IPPCzavezanci, izvedli številne tehnološke in ekološke izboljšave, seveda tudi kot temelj za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj. Država se je tovrstnih ukrepov lotila s pisanjem odlokov o načrtu za izboljšanje kakovosti zraka v Zasavju, menim pa, da bo najučinkovitejši ukrep prav zmanjševanje teh individualnih kurišč, ki imajo poleg prometa najvišjo prispevno stopnjo. Tako je ponovno obujena ideja o gradnji daljinske oskrbe s toploto iz TET do obstoječih mestnih toplarn. Zaradi tega načina oskrbe s toploto je na sekundarni strani nujna izvedba širitev omrežja daljinskega ogrevanja, torej priključitev glavnine vseh individualnih kurišč na enak način kot v večstanovanjskih stavbah. Projekt daljinskega ogrevanja iz TET je relativno preprosto izvedljiv, saj trase vročevodne povezave med mestnimi toplarnami lahko potekajo po podzemnih rudniških rovih. Z ustreznim soglasjem vseh udeležencev je mogoče zagotavljati zanesljiv in cenovno konkurenčen vir ogrevanja za vse tri lokalne skupnosti, na drugi strani pa gre za, kot že rečeno, velik doprinos k zmanjšanju trdnih delcev v ozračju in učinkovit ukrep. Ekologija torej v neki meri predstavlja tudi strošek za podjetje. Kako je s tem v TET? Ekologija v zadnjih letih predstavlja velik strošek za podjetje, a se zavedamo, da brez nje tudi naše poslanstvo ni izvedljivo. Poleg že naštetih večjih ekološko-tehnoloških posodobitev smo zavezani k izvajanju obratovalnih monitoringov, urejanju odlagališča in ostalih pomožnih infrastrukturnih objektov. Tudi obratovanje naprave za razžveplanje dimnih plinov povzroča dodatne stroške na račun čistejše in ekološko sprejemljive proizvodnje. Torej se tem stroškom ne da izogniti, vendar sta skrb in nadzor nad njimi vsekakor nujna, pomembno je, da so vsi ukrepi in storitve, ki jih plačamo kot upravljavci elektrarne, kakovostno izvedeni, torej da se točno ve, kako in zakaj. Na dolgi rok to prispeva k zanesljivi in sprejemljivi proizvodnji. Vse bolj je ozaveščeno prebivalstvo, pojavljajo se okoljske organizacije. Čedalje bolj se vsi skupaj zavedamo pomembnosti kakovostnega bivalnega okolja. Kako to občutite pri svojem delu? Glede na problematičnost regije predvsem v preteklosti so organizacije, ki jih omenjate, zelo dejavne tudi v našem okolišu. Skrb za okolje in izboljšave je nujna, zato do meje zdravega razuma podpiram ozaveščenost prebivalstva in delovanje tovrstnih organizacij. Če vsi vemo, kakšne so naloge in obveznosti posameznih akterjev, potem lahko z odprtim dialogom rešimo številne na videz nerešljive okoljske problematike. Predvsem se mi zdi pomembno, da podjetje komunicira z lokalno skupnostjo in okoljskimi organizacijami že v fazi idej o posameznih razvojnih projektih, tako je možnosti za nasprotovanja bistveno manj. V podjetju dajemo poseben pomen ozaveščanju prebivalstva o našem delovanju s pomočjo raznih komunikacijskih sredstev, interneta, internega glasila, poročil. Kako pa lahko prebivalci okoliških krajev in širše spremljajo ekološke parametre podjetja? TET ima zgrajen ekološki informacijski sistem, ki zapisuje vse vrednosti o emisijah in imisijah snovi v zraku. Na okoliških lokacijah se v šestih merilnih postajah spremljajo meteorološki in imisijski parametri, ki se on-line prenašajo tudi na prikazovalnike v vseh treh zasavskih občinah, preko katerih prebivalstvo obveščamo o trenutnih razmerah. Z vsemi rezultati meritev redno seznanjamo občinske strokovne službe, poročila pa so vedno dostopna tudi vsem ostalim zainteresiranim. Nimamo težav s prekoračitvami mejnih emisijskih vrednosti v zunanjem zraku, razen trdnih delcev, ki pa je širši problem, a vemo, od kod njihov izvor. Pa vendarle se vaše zadolžitve v podjetju ne končajo zgolj v okviru ekologije. Vem, da ste aktivni tudi na projektnem področju. Mi lahko o tem poveste kaj več? Posebnega oddelka za vodenje projektov v TET nimamo. Tako se poleg področja ekologije moje delovne obveznosti širijo tudi na področje razvojnih projektov. V letih od 2004 do 2006 sem opravljal naloge pomočnika vodje projekta pri gradnji naprave za razžveplanje dimnih plinov, kjer sem si pridobil bogate izkušnje o vodenju in nadzoru naložb. Ne nazadnje tudi o delovanju naprav in tehniki čiščenja dimnih plinov. Menim, da je dobro poznavanje tehnološkega delovanja prednost pri izvajanju projektnega dela. Kot vam je verjetno poznano, je bila v letu 2010 zgrajena pretovorna postaja za premog, kjer sem kot odgovorni vodja projekta in ob pomoči dobre projektne ekipe sodelavcev skrbel za upravne postopke pridobivanja dovoljenj in gradnjo zahtevnega objekta do pridobitve uporabnega dovoljenja. Sočasno je v letih od 2009 do 2012 potekala izdelava državnega prostorskega načrta (DPN) za plinskoparno elektrarno, kjer sem bil vodja projektne skupine pri usklajevanju strokovnih podlag za izdelavo DPN in zahtev nosilcev urejanja prostora. V vseh primerih gre za projektno delo, ki ima jasno začrtane cilje, in ko so rezultati doseženi, je to tisto, kar da človeku nove moči in zagon, vmes pa pridobivanje izkušenj in novih spoznanj. Ali vam ob vsem delu, ki ga opravljate v podjetju, ostane še kaj časa zase in vaše hobije? Zavedam se, da brez sprostitve in ustreznega odklopa od delovnih obveznosti ni motivacije za vsakdanje opravljanje in reševanje problemov. Z družino živim v bližini podjetja, kar je prednost pri usklajevanju mojih družinskih in službenih obveznosti. Dejaven sem na področju športa, saj vodim smučarsko društvo, ki je upravljavec manjšega smučišča. Poleg smučanja je moj hobi tudi kolesarjenje po okoliških zasavskih hribih, na prvem mestu pa je seveda družina, ki mi daje vso podporo. Stanujemo v družinski hiši, tako da nam dela pri vzdrževanju in urejanju okolice ne manjka, a je prav zaradi tega povratek v pisarno manj stresen in obremenjujoč. In mogoče še eno vprašanje za konec najinega razgovora: kakšni so vaši cilji in načrti za prihodnost? Glede na to, da sem optimist o nadaljevanju termoproizvodnje na lokaciji TET, so moji poklicni cilji usmerjeni v vodenje in izvedbo razvojnih in okoljskih projektov v okviru podjetja, če bo priložnost, tudi širše, saj sem dovzeten za nove izzive na področju, ki ga obvladujem. Kar se tiče zasebnega življenja, pa je poleg zdravja, sreče in dobre psihofizične kondicije moj cilj tudi zaključek magistrskega študija. Intervju: Matjaž Paušer 21 › Predstavljamo Evropska nagrada iniciativi Energija si Evropska nagrada družbeno odgovornih podjetniških praks 2013 je bila podeljena pobudi Energija si. Za to prestižno nagrado je v veliki meri zaslužen HSE kot pobudnik kampanje »Energija si, bodi učinkovit« in glavni investitor razvoja iniciative spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki je navdušila ocenjevalno komisijo. Celovita pobuda Energija si, ki jo je razvila agencija Informa Echo v sodelovanju s HSE in drugimi člani Mreže poslovno-družbene koristnosti, je bila med osemnajstimi prijavljenimi podjetji v Sloveniji absolutni favorit. Ob tem, da je prejela največ točk, jo je ocenjevalna komisija proglasila za najbolj edinstven in najbolj povezovalen projekt. Evropska nagrada družbeno odgovornih podjetniških praks je bila letos prvič podeljena v 28 evropskih državah. Med ključnimi kriteriji pri ocenjevanju projektov je bilo vključevanje nepridobitnih partnerjev. Bistveni elementi, ki so vplivali na izbor najboljših projektov, pa so bili edinstvena ideja, inovativnost partnerstva in izstopajoča družbena koristnost. Nagrada je bila podeljena 18. aprila v Ljubljani in ponovno 25. junija v Bruslju, kjer so bile podeljene nagrade vsem evropskim nagrajencem. »Iniciativa Energija si« je rezultat sinergijskega modela spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki usklajuje in povezuje podjetniške, individualne in družbene interese. Omogoča uspešno sodelovanje in uresničevanje sinergijskih učinkov, ki predstavljajo širšo družbeno korist in s tem dodano vrednost interesom posameznih skupin. Pri tem so podjetniški interesi razvijanje konkurenčnosti na podlagi učinkovite rabe energije, individualni so prihranek pri stroških za energijo, družbeni pa zmanjšanje negativnih vplivov na okolje zaradi proizvodnje in rabe energije. Celotna mreža Sinergija, ki sodeluje v iniciativi, šteje več deset neprofitnih in profitnih organizacij, zato so bile kot partnerji projekta v prijavi na razpis za EU-nagrado izpostavljene le tri ključne neprofitne organizacije: Center za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan (CEU IJS), Energetska zbornica Slovenije (EZS) in Statistični urad RS (SURS). Ključni namen partnerstva je skupni cilj, ki temelji na družbeno odgovornem ravnanju – spodbujati učinkovito rabo in obnovljive vire energije. Agencija Informa Echo je kot povezovalni člen združila v mrežo relevantne vladne ustanove, proizvajalce in distributerje energije, strokovne ustanove, trgovske sisteme, medije in druga podjetja s ciljem skupnih prizadevanj, ustvarjanja sinergij in doseganja skupnih rezultatov v dobro celotne družbe. Od leve proti desni: mag. Stane Merše, CEU IJS, mag. Djordje Žebeljan, HSE, Olivera Baćović Dolinšek in Rajko Dolinšek, Informa Echo, Mojca Suvorov, SURS, Niko Martinec, EZS, s slovensko nagrado; foto: Arhiv Informa Echo 22 Evropski nagrajenci; foto: Arhiv Informa Echo Pomemben del nagrajene iniciative, ki omogoča dragocene podatke o ravnanju z energijo v zasebnem in javnem sektorju, predstavlja tudi raziskava REUS, ki temelji na strokovnem sodelovanju s CEU IJS, SURS in EZS, ki se med drugim vsako leto vključi kot soorganizator javne predstavitve rezultatov raziskave in spremljajočega strokovnega dogodka. CEU IJS je s sodelovanjem pri številnih akcijah prispeval verodostojne strokovne usmeritve in izračune. Šokantna ugotovitev, ki jo je pokazala raziskava REUS 2012, mediji pa so jo prenesli širši javnosti, je dejstvo, da je 87 odstotkov gospodinjstev prepričanih, da učinkovito ravnajo z energijo. Dejanski rezultati raziskave pa kažejo, da je učinkovitih le 35 odstotkov gospodinjstev. V zadnjih petih letih izvajanja vseslovenske Iniciative Energija si je bilo doseženih veliko pozitivnih učinkov. Izpeljane akcije v sklopu kampanje Energija si so spodbudile 37 odstotkov Slovencev k uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije v svojih domovih. Mreža Sinergija je k aktivnemu sodelovanju pritegnila že več kot 30 podjetij. Raziskava REUS je v Sloveniji postala prepoznaven in ključen vir podatkov tudi za najvišje državne ustanove in letos se prvič širi še na javni in storitveni sektor. Pomemben prispevek k aktualnosti Iniciative Energija si je v tem letu ustvarila spletna aplikacija Porabimanj.si – moj energetski svetovalec, ki je na portoroških Dnevih energetikov prejela nagrado za najboljši promocijski projekt učinkovite rabe energije. Vreme v evrih pa je letošnja akcija spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki poteka v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje. Za takšen projekt je potrebno povezovalno jedro, ki združi tako zasebni kot javni in tako profitni kot neprofitni sektor. To pa se zgodi, če je namen, kot v tem primeru, splošno družbeno koristen in trajnostno razvojno usmerjen ter zasnovan na energetskih ciljih slovenskih, evropskih in svetovnih politik. Če je cilj Slovenije doseči 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije do leta 2020 ter 10-odstotni delež obnovljivih virov energije v prometu, potem so na tem področju gotovo tudi poslovne priložnosti. V letu 2011 je bil delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije v Sloveniji 18,8-odstotni, do cilja v letu 2020 bo treba delež obnovljivih virov energije povečati še za 6,2 odstotne točke. Napredek Slovenije pri doseganju cilja je sicer primerljiv s povprečjem v EU in z gibanji v razvitejših državah. Pri doseganju omenjenih ciljev ima Iniciativa Energija si ključno vlogo. Ocenjevalna komisija, katere predsednica je bila dr. Adriana Rejc Buhovac, je zmagovalni projekt predstavila z naslednjimi besedami: »Projekt Iniciativa Energija si je edinstven v več pogledih. Ni le zmagovalna zgodba letošnjega razpisa – projekt z največ skupnimi točkami – je tudi daleč najbolj povezovalen in v luči družbenih učinkov močan poziv, da se je treba na področju energetike, učinkovite rabe energije in pri drugih okoljskih vprašanjih obnašati družbeno odgovorno. Žirijo je navdušil krog partnerjev in sila njihovega sodelovanja, ki je z vrsto organizacijskih rešitev, kot so mreža Sinergija, kampanja Energija si, bodi učinkovit, in z raziskavo REUS že začela spreminjati vedenje Slovencev in nosilcev odločanja v energetski in povezanih panogah. Projekt je v skoraj vseh kriterijih ocenjen kot odličen. Partnerstvo je edinstveno, inovativno, a tudi zahtevno, zato ni presenetljivo, da vodstvo podjetja Informa Echo praktično ves čas posveča ravno temu.« Več o evropski nagradi in o aktivnostih, ki potekajo v sklopu Iniciative Energija si, lahko preberete na spletnem portalu www.pozitivnaenergija.si. Besedilo: Rajko Dolinšek 23 › Fotoreportaža: Dan HSE Spopad plemen — team building in motivacijski program nove generacije Ob pregledovanju ponudb za izvedbo letošnjega Dneva HSE smo se enotno odločili, da izberemo »Spopad plemen« – program, ki jemlje navdih v resničnostnem šovu Survivor in spodbuja veščine in vrednote, ki prinašajo večjo učinkovitost na delovnem mestu: odločnost, dobro komunikacijo, lateralno razmišljanje, hipno sprejemanje pravih odločitev, strateško načrtovanje in ekipno delo. Prvi septembrski petek smo se tako zbrali v prijetnem okolju gostilne Pri Peclju in se po uvodnem pozdravu izvajalcev programa razdelili v skupine bojevnikov. Vsaka skupina je izbrala svoje ime, barvo in poslikala plemensko zastavo, ki jo je vzela na bojišče, ter izbrala bojni krik. Aktivni izzivi – A-frame, Sestavljanka »Svet«, Vrtavka, Žoga velikanka, Labirint na slepo, Vozek, Da Vincijev most, Poligon z zobniki, Rope-a-dope in Tangram – so večplastni in od bojevnikov zahtevajo veščine, kot so fizična pripravljenost, strategija in bistroumnost. Pri vseh izzivih, ki so trajali med 20 in 30 minut in so se izvajali na atraktivnih poligonih z izvirnimi rekviziti, sta si po dve ekipi stali iz oči v oči, vendar so se pari menjavali, tako da je imela skupina vsakič drugega nasprotnika. Štele so se točke dobljenih bojev, pa tudi absolutni rezultat v posameznem izzivu. Po uspešno opravljenih izzivih in razglasitvi rezultatov je več kot prijalo okrepčilo v prijetni senci v neposredni bližini reke Ljubljanice. A odmor ni trajal dolgo, saj se je večina udeležencev že kmalu podala v nove preizkušnje: odbojka na mivki, balinanje, hoja po vrvi. Kot so nam obljubili organizatorji, smo dan preživeli aktivno in prijetno. Besedilo: Majna Šilih Fotografije: Irena Stare, Drago Skornšek, Majna Šilih … in bojnih krikov Predstavitev zastav … 24 Izziv »Žoga velikanka« Sestavljanje »Da Vincijevega mostu« Izziv »Poligon z zobniki« Izziv »A-frame« In zmagovalci so … Rdeča skupina – Kamikaze 25 Nekateri so po vseh izzivih in kosilu še vedno imeli energijo za odbojko na mivki … … balinanje ... 26 … in hojo po vrvi. 27 28