Kako pri 50. letih v pokoj?

Transcription

Kako pri 50. letih v pokoj?
Kakopri 50 letihvpokoj
a
Tddivisanjate
o tem,da bi sepri50 Letihupokojiti
in p.otem
delati
je o tem
te 5ezasvojoduSo?Nisteedini,Toda,da bi vamuspeto,
trebarazmiStjati
Zeze[ozgodaj,skorajZev plenicah!
.g
6
3
€
.!L
E
Kak5na bo mesednarenta Z5-letneg
POZNEGA vardevalca pri razlii
Predpostavke:upokojitev
pristarosti50 tet;zgodn
poznipapri45Letih;
petodstotna
donosnost
sr
Ca
Zgodrji vardevalec
a pokojninozadnitevartevati dirnprej,
svetujejofinandnishokovnjaki.Poigrali sno sein preradunali,kaj to pomeni
v itevilkall Koliko moramolardevatiin
kakino rento si lahkoobetamqdebi nadrtol'alipokoj pri 50letih?Vzelismodvahipotetidnaprimera
Zgodnjivaicevaleczadnevardevatiie pri 25 letih,
vsakmesecpo I00 euov, in to pridno podnevsedo
50.Ie@ko seZeliupokojiti.Vtem dasubi semu pri
petodstotniletni donosnostinabraloskoraj 59 tisodalov,s iimer bi si zagotovilmeseinorento 310
evrovza30 let (obzadetkuizplader,anja
rentedarraSnjih190evrovob upoitevanjudvoodstotneletne
inflac$e).Poznivardevaleczadnevardevatipii rt5
letih in ima do wojega50.let4 ko seieli upokojiti,
lepetlet zalarievanje.Napraskalbile slabihsedem
tisotakov,kar pomeni,da bi bila njegovarneseina
renta naslednjih30 let le 36 evrov,ob upoltelanju
inflaciieparealnoie manj.
Iaddun za obaprirnera pokaZgda bo vardevanje s,stot lrom za pokojninq ki bijo zadeladrpati
pri 5Oletih, premalq pri poznemvardevalcucelo
le dmbii! Cebivarievalapo 300ewov,pabi si zgodnjivartevaleczagotovil3O-letnorento 930 ellov
(570e\'!bv ob upoite\,aju inflacije) in vsajpribliZnodovoljzapreiivetje, poznivarievalecpale 108
ewov,realnopa zaradiinflacije prav tako manj.V
zadnjemprimeru lahko to vzamemole kot dodatek k drugemuviru prihodkov.Razlikamed obema je obdutnain kaie na to, kako pomembnoje
zadetivardevatidirnprej. Sevedapaje teiko pridakovati,dabo mladivardevalecie od samegazadetka lahkodajal na shanvedjevsotedenarja Padpo
wojih zmoZnostih.
Postavite si cilj
Predvsemje do upokojitvevsekakorsmiselnopoplaiati posojil4 sajbodopokojninskiprihodki precej niZji, kot je plad4 zadenjanairt varievanjaza
pokojnino finantni wetor,nleciz i-wetovanjaIgor
Mujdrica. Med upokojitvijo varcevanjane priporod4 razen za nujne in nepredvidenestroike de
nimateprihrankov.>Dabi teh bilo dovoli paje zagotovonajboljia formula dirn zgodnejievardeva-
nje, degremov pozitivneslcajnosti,bi priporoial
da sevsakemunovorojencuodprepokojdnski radun<svetujeMujdrica
Taltojje trebadiscipliniranozadetimesednovarievati zapokojninoZes prvo zaposlitvijoin s prvo
plado,opozarjatudi finanina wetovalkain direktorica Financnehiie Karmen Darvai Sga" >Prav
mladi do 30.leta momjo odpreti pokojninskifond
zaradipovederranja
pokojninskelulmje, ki bo zelo
velik4< ie opozarja"Predlagadolgoroinavardeianja s polovicomeseinegazneskaz najprejbolj drznonaloZbenopolitiko in poznejepremestitevteh
sredstevvvsebolj varneoblike.Drugapolovicanaj
bo vednovamo naloZena-Dolgorodnavarievanja
morajovsebovatiindeksacijozaradiinflacije.Znesekje lahkomanjli, dezatnetemrdevatimladi, de
zacnetepo ,to. lehl pa morabiti precejveiji, opozarjatudi KarmenDarv-aiSega-
n
de prejemate l.2OO
evrov, za
pokojnino
namenite
vsqi l2o
ewov, svetuje Karmen
DarvaS Sega.
Za primeren znesek vardevanja za pokojnino je treba izdelati pokojninski nadrt in gaprilagoditi vsakatri leta, saj se standardin iivljenjski
slog spreminjatain je treba temu prilagajati tudi
vardevanja.>Mladi naj vardujejo prek trajnikov,
naredijo naj si rentna dolgomdnavardevanjaz
indeksacijq< !e sr€tuje. Nekateri so zagoyorniki pravil4 da sevsaj l0 odstot}ov od vsehmesednih prejemlov narneni za reievanje lastnegapokojninskegavpraianja, opozarjaKarmen Darva;
Sega>Cenekdotorcj prejemal.2OOevrov z vsemi doclatJ<i
red, naj bi mesednoodvajalvsaj t2O
ewov. Ce vaicevanje za lepo pokojnino.zadnete
starejii, naj bivtanamen rdevalicelo20 odstotkovprejemkovalived.<
ZGODNJEGAin 45-letnega
rih vardevalnih zneskih
pii 25 Letih,
zadnevardevati
Frdevatec
pstev;rentase izpLaduje
30 tet,
>ED@
varcevarya
Zgoddi varievalec
Pozni varievalec
Viri:KD investicijskikelkulator,lastni izratuniioprobdav6itevdonosovin strogkovzaradipoenostavitve
i26dunovnismo -)
.
uposEva : zracun pnkazujenom'natnezneske,kipa bodozaradiinfl,acije
reatnomanjSi,
Upokojitev se ne zadnetal<rat,ko doseiemo
predpisanodelo'r'nodoboin starost,ampaktakrat,
Ce gremo v
ko nam ni treba vei delati za denar,pravi Katja
poziti!'ne
Majerle,osebnafinandnawetorralkapri Individi:
skrajnosti,
>Nekaterimto uspezelohitrq verjamem,da Marku Zuckerbelguni treba vei delati za denar,drubi priporogi zato potrebujejolse iivljenje." Radunatina drial, da se
Zavnopokojninoje zatiste,ki imajo do upokojitve
vsakemu
ie desetlet mogodesmiselno,toda zavseteje tudi
ie poznq dabi brezvedjihprihrankovrazrniiljali o novorojencu
prediasniupokojiM.Ti morajoIe 5eiim vei pri- odpre pokojhraliti, da bodo lahko s pokojnino normalno Zininski raveli, razmi.Slja
KatjaMajerle.>Zavse,ki imamodo iun, svetuje
upokojitvepo sedanjizakonodajiie vedkot 30 let,
Igor
pa morda niti ne. DrZavnapokojninabo v naiem
Mujdrica.
primeru manj kot 50 odstotkovnaie neto pokojpa
gotovo
ninskeosnwe, ki
zelo oldeidebo tudi
na"<Takomoramoraiunati na tq da bomo wojo
pokojninomorali prihraniti sami,in v 30 letih lahko prihranimo dovolj,da lalko od teganormalno
Zivirno.Vpra.ianjesicerje,koliko dasaposameznik
potrebuje,da to doseie,todav tem primeru govorimo o preddasni upokojiM, razlaga Katja Majerle.
Delajo, depravjim ni treba
Pokojninaj e za Stevilne med nami ie svetlobna leta
dalei moinosti za doseganjepogojevza starostno
upokojitev pa vsal<oleto malo slabii (glej okvir).
Delati do smrti, sevedav primeru, da posameznik
dela tisto, za kar je izuden,in predvsem tistq kar
ga veseli, se mi ne zdi nid slabega"s poudarkom na
tem, da govorim o delu ki se sproti pdlagaja posameznikovim zmoinostim in sposobnostim,pravi
IgorMujdrica. Katja Majerle poznakar nekaj podjetnikov, ki kljub upokojitvi Sevedno delajo, pajim
ne bi bilo treba. Pravi.da sicer delajoprecej manj.
tudi obdutno manj so obremenjeni, njihova fizidna
in mentalna kondicija pa je ie vedno kljub letom
na zavidljiyi rarrri. Na trgu pa v po\'?redju velja, da
tisti ki pridejo do todke,kojim ni ved treba delati
za denar,v vedini primerov ie vedno delajq ker j ih
to osreduje,in woj kapital Ie povedujejqtorej sena
koncq deprav bi sela}ko, ne upokojijo, dodaja Katja Majerle. Tisti, ki razmiiljajo o preddasniupokojitvi, ne bi snleli opravljati dela, ki ga opravljajo,
Kdo bo lahko Sel letos v pokoj
je strog Igor Mujdrica: >Morda se sliii neokusno,
V tetu 2014 Lahkopridobijopravicodo starostnepokojninel
celo krutq a izhajam iz teg4 da bi delo moralo biti
lenske, kl 50 dopolnile:
. 58 tet in Stirimesecestarostiter 38 Letin osem mesecevpokojninske ustvarjalno, kreativnq posameznik pa prav zaradi
teh razlogov motiviran, da delo opravlja z najvedobebrezdokupaali
. 62 tet starostiin na.imanj20 tet pokojninskedobeali
djimveseljem.<
. 64 tet starostiin najmanj15 let zavarovalne
dobe,in
Ko doseiete cilj - viiino kapitala kl vam omogomo5kl, ki 30 dopotnili:
d4 da nehate delati in Zivite s tem kapitalom, potdm
. 58 let in osem mesecevstarostiin 40 tet pokojninske
dobebrezdoku- se odlodite, kako naprej; ali boste ie vedno delali v
pa all
enakem obsegu in enal<ostvar, ali boste zmanjiali
. 64 let starostiin najmanj20 Letpokojninskedobeati
kolidino
del4 ali pa bostenehali delati in sepowe' 65 let starostiin najmanj15 let zavarovatne
dobe.
tili demu drugemu, razlaga woj po$ed na delo in
je
Nekatereod predpisanihstarosti se vam lahko znizajo,in sicer de ste upokojitevXatja Majerle. Podobnozgodbonam
-Ce
povedaJa
tudi
Karmen
Darvai
Sega:
ljubii
svoje
posvojenega
prvem
za
rojenega
skrbeti
ali
otrokav
letu starosti,de ste
stuziliobveznivojaSkirok, de ste vstopitiv obveznopokojninskoin inva- delq opravljai woje poslanstuqpotemje delohobi
lidskozavarovanjepred dopolnjenim18. letom starostiaU de detatena inse ganimogodenikoli navelidati,ker postanedel
za zdravjeikodtjivihdetovnihmestih,na katerihseje zavarovancem
Stela Zivljenja.Delo izpopolnjuje dlovek4 mu omogoda
zavarovatna
dobas povedanjem,
ali ste bitidotakegaStetjaupravideni,
ker osebnostnorast.( Zakaj ne bi mogli opravljati svoste del.ativpokticih,kijih zaradinaravein tezede[apo dopo[nitvidol.odene j egadelav starosti, depa smo prav talirat najbolj izstarostinibito mogodeuspegnoopravtjati.Preddasno
se boste[ahkoupo- kuieni in postajamomentoii in vzomiki mladim,
kojititisti moiki, ki ste dopolniti58 Letin osemmesecevstarostiin 40 Let ki prihajajo v podjetj sespraiuje.
A
pokojninske
dobe,oziromatiste Zenske,ki ste dopolnile58 Letin 6tiri mesecestarostiter38 let in osemmesecevpokojninske
dobe,V tem primeru
Zanimive raziskave
bo vasapokojninanekotikoniZja.Starostnamejaza pridobitevpravicedo
preddasnepokojninese ne znizujena nobeniod zgorajnavedenihpodtag. Polegtega pa upokojitev pomeni srednje- in dolV Letu2015se bodopogojipridobivanja
starostnepokojninenekotikoza- goroino obdutno poslabianje zdravja, ugotavlja
ostrili.Zenskein moiki bodomoral.ibiti Stirimesecestarejsiin imeti Stiri Institute ofEconomic Affairs, IEA. Daljia delovmesecedaljsopokojninsko
dobobrezodkupa,pri 20-l.etnipokojninski
dobi nadobazato nebo zgolj ekonomskanujnost, temin pri ls{etni zavarovatni
ved tudi pomod ljudem za bolj zdravo iivljenje,
dobipa bodomoralibiti stari pol leta ved.
Na sptetnistrani wwwzpiz.si/wpslpoftallinfozpiz2ltahkonajdeteokvir- pravi Philip Booth, direktor programa IEA. Razni izradunpogojevza upokojitevpo ZPIZ-2,kjer si lahkoz vnosomsvojih iskava,v kateri so primerjali upokojence in tiste,
podatkovlzradunate,
kotikolet dela vas Eedakapo trenutnihpogojih,ne ki so delali ie po tem, ko so dosegli upokojiweni
pozabite,ti so vsakoleto matcebo[jstrogi.
cenzus,ugotavlja,da se zdravje ljudi neposredno
(Zpiz)
Vir zavodza pokojninsko
in invatidsko
zavarovanje
po upokojitvi kratkorodno izboljSa potem pa sle-
di dolgorodnoposlabianje.Upokojitev naj bi kar
za 40 odstotkovpovedalamoZnostza depresijo,
celo 60 odstotkovbolj verjetno pa vaspo upokojitvi dakatakina ali drugadnabolezen.Razlik med
moikimi in Zenskaminisougotovili,sepamoinosti, da zbolite, povedujejos dasom,ki ga preiivite v pokoju.Nekajpodobnegaugotavljaraziskava
Ameriiko zdravjein upokojitev (U. S.Health and
Retirement), ki so jo izvedli na harvardski Soli
javnega zdravja Qlaward School of Public Health). Med 5.422udeleZenci,vkljudenimi v raziskavq soimeli tisti, ki sobili v pokojrf 40 odstotkov vedjoverjetnost,dajih zadenemoZganskaali
srdnakap,od tistih, ki soie vednodelali.
Sevedapa je vseodvisnood posameznika.
Ce
imate stresnoin utrujajodo sluibq bo upokojitev
za vasnajbri olajSanje,
mordabostezaraditega
tudi bolj zdravi, piSePatrick J. Skerrett, ianini
direldor Harvard Healtha v wojem blogp z naslovomAli je upokojitev dobra ali slabazazdravje. Podrugi strani pa tisti, ki imajo radi woje delo,
najbrZvidijo upokojitevmalo drugade.Ce ste v
dobrih odnosihs partnerjem,vam bo upokojitev
po vsej verjetnosti prinesla ved zadovoljstvakot
nekomu,ki muje delopomenilopobegodne najboljiih razmerdoma.Boljejo bodov pokojuodnesli tudi tisti, ki imajo hobije ali soprostovoljci,
tFmRf
Upokojitev
se ne zaine
takrat, ko
doseiemo
predpisano delovno
dobo in starost, ampak
takrat, ko
nam ni vei
treba delati
za denar,
pravi Katja
Majerle.
ki torej nirnajo teiav z razporejanjemdodatnega
prostegadas45epiie Skerrett.
Zdajinja generaciiasezdajpri nasupokojujepri
starostiod 58 do 60 let, ljudje sopremladizaupokojitev,sozdraviin vitalrri ier polni energijein skorajdavsak5enekajpodnekljub upokojitvi - nadaljuje delq in sicer na drno ali prek podjemnih in
artorskih pogodb,opozarjatudi Karmen Darv-a,i
Sega.Veiinajihje v to tudi prisiljenih zaradiie zdaj
prevelikegaudarca nizke pokojnine. >Porpreden
upokojenecdanesZalne morepreZivetiin pladevati poloinic ter vzdrievati istegastandardarecimos
500 ewi, ie je do predkrad<imprejemal800 ewov
z dodatki.Vedinije ostal Sekakien lizing zd altomobile,velikojih stanujev velikih hi5ahin velikih
je realna
stanovanjih,ki j ih j e trebaSeyzdrZevati,<i
KarmenDarvai Sega.Cebi sedlovekz danesnajutri po .10letih upokojil in postalpopolnomanedejaven,bi najverjetneje
vsakzdrawrikoziromamedicinskastrokapotrdil4 dasedlovektaloj postar4
organizempoleni,zboli,ie doda"
In za konec 5e zadmivost. Desetupokojenceg
ki v Slovenijimed starostnimiupokojencinajdlje
uZivajov wojem,statusrLje bilo ob upokojitvi stapokojnino
rih v porpredju45 let in devetmesecev,
pa prejemajopolpredno52let, sonampovedalina
zaroduzapokojninskoin invalidskozavarovanje.
I u1u54
r.
I