Kako pri 50. letih v pokoj?
Transcription
Kako pri 50. letih v pokoj?
Kakopri 50 letihvpokoj a Tddivisanjate o tem,da bi sepri50 Letihupokojiti in p.otem delati je o tem te 5ezasvojoduSo?Nisteedini,Toda,da bi vamuspeto, trebarazmiStjati Zeze[ozgodaj,skorajZev plenicah! .g 6 3 € .!L E Kak5na bo mesednarenta Z5-letneg POZNEGA vardevalca pri razlii Predpostavke:upokojitev pristarosti50 tet;zgodn poznipapri45Letih; petodstotna donosnost sr Ca Zgodrji vardevalec a pokojninozadnitevartevati dirnprej, svetujejofinandnishokovnjaki.Poigrali sno sein preradunali,kaj to pomeni v itevilkall Koliko moramolardevatiin kakino rento si lahkoobetamqdebi nadrtol'alipokoj pri 50letih?Vzelismodvahipotetidnaprimera Zgodnjivaicevaleczadnevardevatiie pri 25 letih, vsakmesecpo I00 euov, in to pridno podnevsedo 50.Ie@ko seZeliupokojiti.Vtem dasubi semu pri petodstotniletni donosnostinabraloskoraj 59 tisodalov,s iimer bi si zagotovilmeseinorento 310 evrovza30 let (obzadetkuizplader,anja rentedarraSnjih190evrovob upoitevanjudvoodstotneletne inflac$e).Poznivardevaleczadnevardevatipii rt5 letih in ima do wojega50.let4 ko seieli upokojiti, lepetlet zalarievanje.Napraskalbile slabihsedem tisotakov,kar pomeni,da bi bila njegovarneseina renta naslednjih30 let le 36 evrov,ob upoltelanju inflaciieparealnoie manj. Iaddun za obaprirnera pokaZgda bo vardevanje s,stot lrom za pokojninq ki bijo zadeladrpati pri 5Oletih, premalq pri poznemvardevalcucelo le dmbii! Cebivarievalapo 300ewov,pabi si zgodnjivartevaleczagotovil3O-letnorento 930 ellov (570e\'!bv ob upoite\,aju inflacije) in vsajpribliZnodovoljzapreiivetje, poznivarievalecpale 108 ewov,realnopa zaradiinflacije prav tako manj.V zadnjemprimeru lahko to vzamemole kot dodatek k drugemuviru prihodkov.Razlikamed obema je obdutnain kaie na to, kako pomembnoje zadetivardevatidirnprej. Sevedapaje teiko pridakovati,dabo mladivardevalecie od samegazadetka lahkodajal na shanvedjevsotedenarja Padpo wojih zmoZnostih. Postavite si cilj Predvsemje do upokojitvevsekakorsmiselnopoplaiati posojil4 sajbodopokojninskiprihodki precej niZji, kot je plad4 zadenjanairt varievanjaza pokojnino finantni wetor,nleciz i-wetovanjaIgor Mujdrica. Med upokojitvijo varcevanjane priporod4 razen za nujne in nepredvidenestroike de nimateprihrankov.>Dabi teh bilo dovoli paje zagotovonajboljia formula dirn zgodnejievardeva- nje, degremov pozitivneslcajnosti,bi priporoial da sevsakemunovorojencuodprepokojdnski radun<svetujeMujdrica Taltojje trebadiscipliniranozadetimesednovarievati zapokojninoZes prvo zaposlitvijoin s prvo plado,opozarjatudi finanina wetovalkain direktorica Financnehiie Karmen Darvai Sga" >Prav mladi do 30.leta momjo odpreti pokojninskifond zaradipovederranja pokojninskelulmje, ki bo zelo velik4< ie opozarja"Predlagadolgoroinavardeianja s polovicomeseinegazneskaz najprejbolj drznonaloZbenopolitiko in poznejepremestitevteh sredstevvvsebolj varneoblike.Drugapolovicanaj bo vednovamo naloZena-Dolgorodnavarievanja morajovsebovatiindeksacijozaradiinflacije.Znesekje lahkomanjli, dezatnetemrdevatimladi, de zacnetepo ,to. lehl pa morabiti precejveiji, opozarjatudi KarmenDarv-aiSega- n de prejemate l.2OO evrov, za pokojnino namenite vsqi l2o ewov, svetuje Karmen DarvaS Sega. Za primeren znesek vardevanja za pokojnino je treba izdelati pokojninski nadrt in gaprilagoditi vsakatri leta, saj se standardin iivljenjski slog spreminjatain je treba temu prilagajati tudi vardevanja.>Mladi naj vardujejo prek trajnikov, naredijo naj si rentna dolgomdnavardevanjaz indeksacijq< !e sr€tuje. Nekateri so zagoyorniki pravil4 da sevsaj l0 odstot}ov od vsehmesednih prejemlov narneni za reievanje lastnegapokojninskegavpraianja, opozarjaKarmen Darva; Sega>Cenekdotorcj prejemal.2OOevrov z vsemi doclatJ<i red, naj bi mesednoodvajalvsaj t2O ewov. Ce vaicevanje za lepo pokojnino.zadnete starejii, naj bivtanamen rdevalicelo20 odstotkovprejemkovalived.< ZGODNJEGAin 45-letnega rih vardevalnih zneskih pii 25 Letih, zadnevardevati Frdevatec pstev;rentase izpLaduje 30 tet, >ED@ varcevarya Zgoddi varievalec Pozni varievalec Viri:KD investicijskikelkulator,lastni izratuniioprobdav6itevdonosovin strogkovzaradipoenostavitve i26dunovnismo -) . uposEva : zracun pnkazujenom'natnezneske,kipa bodozaradiinfl,acije reatnomanjSi, Upokojitev se ne zadnetal<rat,ko doseiemo predpisanodelo'r'nodoboin starost,ampaktakrat, Ce gremo v ko nam ni treba vei delati za denar,pravi Katja poziti!'ne Majerle,osebnafinandnawetorralkapri Individi: skrajnosti, >Nekaterimto uspezelohitrq verjamem,da Marku Zuckerbelguni treba vei delati za denar,drubi priporogi zato potrebujejolse iivljenje." Radunatina drial, da se Zavnopokojninoje zatiste,ki imajo do upokojitve vsakemu ie desetlet mogodesmiselno,toda zavseteje tudi ie poznq dabi brezvedjihprihrankovrazrniiljali o novorojencu prediasniupokojiM.Ti morajoIe 5eiim vei pri- odpre pokojhraliti, da bodo lahko s pokojnino normalno Zininski raveli, razmi.Slja KatjaMajerle.>Zavse,ki imamodo iun, svetuje upokojitvepo sedanjizakonodajiie vedkot 30 let, Igor pa morda niti ne. DrZavnapokojninabo v naiem Mujdrica. primeru manj kot 50 odstotkovnaie neto pokojpa gotovo ninskeosnwe, ki zelo oldeidebo tudi na"<Takomoramoraiunati na tq da bomo wojo pokojninomorali prihraniti sami,in v 30 letih lahko prihranimo dovolj,da lalko od teganormalno Zivirno.Vpra.ianjesicerje,koliko dasaposameznik potrebuje,da to doseie,todav tem primeru govorimo o preddasni upokojiM, razlaga Katja Majerle. Delajo, depravjim ni treba Pokojninaj e za Stevilne med nami ie svetlobna leta dalei moinosti za doseganjepogojevza starostno upokojitev pa vsal<oleto malo slabii (glej okvir). Delati do smrti, sevedav primeru, da posameznik dela tisto, za kar je izuden,in predvsem tistq kar ga veseli, se mi ne zdi nid slabega"s poudarkom na tem, da govorim o delu ki se sproti pdlagaja posameznikovim zmoinostim in sposobnostim,pravi IgorMujdrica. Katja Majerle poznakar nekaj podjetnikov, ki kljub upokojitvi Sevedno delajo, pajim ne bi bilo treba. Pravi.da sicer delajoprecej manj. tudi obdutno manj so obremenjeni, njihova fizidna in mentalna kondicija pa je ie vedno kljub letom na zavidljiyi rarrri. Na trgu pa v po\'?redju velja, da tisti ki pridejo do todke,kojim ni ved treba delati za denar,v vedini primerov ie vedno delajq ker j ih to osreduje,in woj kapital Ie povedujejqtorej sena koncq deprav bi sela}ko, ne upokojijo, dodaja Katja Majerle. Tisti, ki razmiiljajo o preddasniupokojitvi, ne bi snleli opravljati dela, ki ga opravljajo, Kdo bo lahko Sel letos v pokoj je strog Igor Mujdrica: >Morda se sliii neokusno, V tetu 2014 Lahkopridobijopravicodo starostnepokojninel celo krutq a izhajam iz teg4 da bi delo moralo biti lenske, kl 50 dopolnile: . 58 tet in Stirimesecestarostiter 38 Letin osem mesecevpokojninske ustvarjalno, kreativnq posameznik pa prav zaradi teh razlogov motiviran, da delo opravlja z najvedobebrezdokupaali . 62 tet starostiin na.imanj20 tet pokojninskedobeali djimveseljem.< . 64 tet starostiin najmanj15 let zavarovalne dobe,in Ko doseiete cilj - viiino kapitala kl vam omogomo5kl, ki 30 dopotnili: d4 da nehate delati in Zivite s tem kapitalom, potdm . 58 let in osem mesecevstarostiin 40 tet pokojninske dobebrezdoku- se odlodite, kako naprej; ali boste ie vedno delali v pa all enakem obsegu in enal<ostvar, ali boste zmanjiali . 64 let starostiin najmanj20 Letpokojninskedobeati kolidino del4 ali pa bostenehali delati in sepowe' 65 let starostiin najmanj15 let zavarovatne dobe. tili demu drugemu, razlaga woj po$ed na delo in je Nekatereod predpisanihstarosti se vam lahko znizajo,in sicer de ste upokojitevXatja Majerle. Podobnozgodbonam -Ce povedaJa tudi Karmen Darvai Sega: ljubii svoje posvojenega prvem za rojenega skrbeti ali otrokav letu starosti,de ste stuziliobveznivojaSkirok, de ste vstopitiv obveznopokojninskoin inva- delq opravljai woje poslanstuqpotemje delohobi lidskozavarovanjepred dopolnjenim18. letom starostiaU de detatena inse ganimogodenikoli navelidati,ker postanedel za zdravjeikodtjivihdetovnihmestih,na katerihseje zavarovancem Stela Zivljenja.Delo izpopolnjuje dlovek4 mu omogoda zavarovatna dobas povedanjem, ali ste bitidotakegaStetjaupravideni, ker osebnostnorast.( Zakaj ne bi mogli opravljati svoste del.ativpokticih,kijih zaradinaravein tezede[apo dopo[nitvidol.odene j egadelav starosti, depa smo prav talirat najbolj izstarostinibito mogodeuspegnoopravtjati.Preddasno se boste[ahkoupo- kuieni in postajamomentoii in vzomiki mladim, kojititisti moiki, ki ste dopolniti58 Letin osemmesecevstarostiin 40 Let ki prihajajo v podjetj sespraiuje. A pokojninske dobe,oziromatiste Zenske,ki ste dopolnile58 Letin 6tiri mesecestarostiter38 let in osemmesecevpokojninske dobe,V tem primeru Zanimive raziskave bo vasapokojninanekotikoniZja.Starostnamejaza pridobitevpravicedo preddasnepokojninese ne znizujena nobeniod zgorajnavedenihpodtag. Polegtega pa upokojitev pomeni srednje- in dolV Letu2015se bodopogojipridobivanja starostnepokojninenekotikoza- goroino obdutno poslabianje zdravja, ugotavlja ostrili.Zenskein moiki bodomoral.ibiti Stirimesecestarejsiin imeti Stiri Institute ofEconomic Affairs, IEA. Daljia delovmesecedaljsopokojninsko dobobrezodkupa,pri 20-l.etnipokojninski dobi nadobazato nebo zgolj ekonomskanujnost, temin pri ls{etni zavarovatni ved tudi pomod ljudem za bolj zdravo iivljenje, dobipa bodomoralibiti stari pol leta ved. Na sptetnistrani wwwzpiz.si/wpslpoftallinfozpiz2ltahkonajdeteokvir- pravi Philip Booth, direktor programa IEA. Razni izradunpogojevza upokojitevpo ZPIZ-2,kjer si lahkoz vnosomsvojih iskava,v kateri so primerjali upokojence in tiste, podatkovlzradunate, kotikolet dela vas Eedakapo trenutnihpogojih,ne ki so delali ie po tem, ko so dosegli upokojiweni pozabite,ti so vsakoleto matcebo[jstrogi. cenzus,ugotavlja,da se zdravje ljudi neposredno (Zpiz) Vir zavodza pokojninsko in invatidsko zavarovanje po upokojitvi kratkorodno izboljSa potem pa sle- di dolgorodnoposlabianje.Upokojitev naj bi kar za 40 odstotkovpovedalamoZnostza depresijo, celo 60 odstotkovbolj verjetno pa vaspo upokojitvi dakatakina ali drugadnabolezen.Razlik med moikimi in Zenskaminisougotovili,sepamoinosti, da zbolite, povedujejos dasom,ki ga preiivite v pokoju.Nekajpodobnegaugotavljaraziskava Ameriiko zdravjein upokojitev (U. S.Health and Retirement), ki so jo izvedli na harvardski Soli javnega zdravja Qlaward School of Public Health). Med 5.422udeleZenci,vkljudenimi v raziskavq soimeli tisti, ki sobili v pokojrf 40 odstotkov vedjoverjetnost,dajih zadenemoZganskaali srdnakap,od tistih, ki soie vednodelali. Sevedapa je vseodvisnood posameznika. Ce imate stresnoin utrujajodo sluibq bo upokojitev za vasnajbri olajSanje, mordabostezaraditega tudi bolj zdravi, piSePatrick J. Skerrett, ianini direldor Harvard Healtha v wojem blogp z naslovomAli je upokojitev dobra ali slabazazdravje. Podrugi strani pa tisti, ki imajo radi woje delo, najbrZvidijo upokojitevmalo drugade.Ce ste v dobrih odnosihs partnerjem,vam bo upokojitev po vsej verjetnosti prinesla ved zadovoljstvakot nekomu,ki muje delopomenilopobegodne najboljiih razmerdoma.Boljejo bodov pokojuodnesli tudi tisti, ki imajo hobije ali soprostovoljci, tFmRf Upokojitev se ne zaine takrat, ko doseiemo predpisano delovno dobo in starost, ampak takrat, ko nam ni vei treba delati za denar, pravi Katja Majerle. ki torej nirnajo teiav z razporejanjemdodatnega prostegadas45epiie Skerrett. Zdajinja generaciiasezdajpri nasupokojujepri starostiod 58 do 60 let, ljudje sopremladizaupokojitev,sozdraviin vitalrri ier polni energijein skorajdavsak5enekajpodnekljub upokojitvi - nadaljuje delq in sicer na drno ali prek podjemnih in artorskih pogodb,opozarjatudi Karmen Darv-a,i Sega.Veiinajihje v to tudi prisiljenih zaradiie zdaj prevelikegaudarca nizke pokojnine. >Porpreden upokojenecdanesZalne morepreZivetiin pladevati poloinic ter vzdrievati istegastandardarecimos 500 ewi, ie je do predkrad<imprejemal800 ewov z dodatki.Vedinije ostal Sekakien lizing zd altomobile,velikojih stanujev velikih hi5ahin velikih je realna stanovanjih,ki j ih j e trebaSeyzdrZevati,<i KarmenDarvai Sega.Cebi sedlovekz danesnajutri po .10letih upokojil in postalpopolnomanedejaven,bi najverjetneje vsakzdrawrikoziromamedicinskastrokapotrdil4 dasedlovektaloj postar4 organizempoleni,zboli,ie doda" In za konec 5e zadmivost. Desetupokojenceg ki v Slovenijimed starostnimiupokojencinajdlje uZivajov wojem,statusrLje bilo ob upokojitvi stapokojnino rih v porpredju45 let in devetmesecev, pa prejemajopolpredno52let, sonampovedalina zaroduzapokojninskoin invalidskozavarovanje. I u1u54 r. I