Kvalifikacijska struktura na področju naravoslovja

Transcription

KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA
NA PODROČJU
NARAVOSLOVJA
KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA NA PODROČJU
NARAVOSLOVJA
Avtorji besedila: mag. Borut Mikulec, dr. Tom Turk,
dr. Alenka Gaberščik, dr. Primož Ziherl, dr. Jaka Smrekar
Uredil: mag. Borut Mikulec
Jezikovni pregled: Jana Šmagelj
Koncept in oblikovanje: Kofein dizajn d.o.o.
Založnik: Center RS za poklicno izobraževanje
Ljubljana, avgust 2014
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
331.54:5(0.034.2)
KVALIFIKACIJSKA struktura na področju
naravoslovja / [avtorji besedila Borut Mikulec ...
[et al.] ; uredil Borut Mikulec]. - El. knjiga Ljubljana : Center RS za poklicno izobraževanje,
2014
ISBN 978-961-6904-28-5 (pdf)
1. Mikulec, Borut
274566400
KDO IN KAJ JE CPI
Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI)
je osrednja razvojna in svetovalna institucija na področju
poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji. Med
temeljne naloge CPI sodijo priprava strokovnih podlag in
metodoloških izhodišč, kompetenčno zasnovanih poklicnih
standardov, razvoj sodobnih modularno zasnovanih
izobraževalnih programov, izvedba evalvacij in druge
aktivnosti, ki pripomorejo k večji kakovosti poklicnega in
strokovnega izobraževanja ter povezujejo izobraževanje s
področjem dela. S tem CPI spodbuja vseživljenjsko učenje in
prispeva k razvoju posameznikov ter družbe kot celote.
Publikacija Kvalifikacijska struktura na področju naravoslovja je nastala v okviru operacije
Slovensko ogrodje kvalifikacij, ki jo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega
socialnega sklada, ter sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za
obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete “Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti”, 1.4.
prednostne usmeritve “Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti”.
Kazalo
Pomen krajšav in kratic
8
1. Uvod
9
2. Pojasnila urednika
10
3.Naravoslovje
12
3.1.
MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA IN DELOVANJA NA PODROČJIH
BIOLOGIJE, BIOKEMIJE IN SORODNIH VED
12
OKOLJSKE IN OKOLJEVARSTVENE VEDE OMOGOČAJO PRAVILNO
RAVNANJE Z OKOLJEM
14
3.3.
FIZIKA KOT TEMELJ NARAVOSLOVJA IN TEHNOLOGIJE
17
3.4.
ORIS MATEMATIKE IN STATISTIKE TER NJUNE VLOGE V
3.2.
DANAŠNJEM SVETU
20
4. Slovensko in evropsko ogrodje kvalifikacij
22
5. Ključni pojmi
24
6. Kvalifikacijska struktura
27
6.1.
KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA VEDE O ŽIVI NARAVI
27
6.2.
KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA FIZIKALNE IN KEMIJSKE VEDE
30
6.3.
KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA MATEMATIKA IN STATISTIKA
32
7. Opisi posameznih kvalifikacij
7.1.
VEDE O ŽIVI NARAVI
34
34
7.1.1. DIPLOMIRANI KINEZIOLOG (UN)
34
7.1.2. DIPLOMIRANI VARSTVENI BIOLOG (UN)
36
7.1.3. DIPLOMIRANI BIOINFORMATIK (UN)
38
7.1.4. DIPLOMIRANI BIOKEMIK (UN)
40
7.1.5. DIPLOMIRANI BIOLOG (UN)
42
7.1.6. DIPLOMIRANI BIOPSIHOLOG (UN)
46
7.1.7. DIPLOMIRANI BIOTEHNOLOG (UN)
48
7.1.8. DIPLOMIRANI EKOLOG NARAVOVARSTVENIK (UN)
51
7.1.9. DIPLOMIRANI MIKROBIOLOG (UN)
53
7.1.10.DIPLOMIRANI OKOLJSKI TEHNOLOG (UN)
57
7.1.11. DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE BIOLOGIJE (UN) IN …
59
7.1.12. MAGISTER KINEZIOLOGIJE
62
7.1.13. MAGISTER BIOKEMIJE
64
7.1.14. MAGISTER BIOLOGIJE IN EKOLOGIJE Z NARAVOVARSTVOM
66
7.1.15. MAGISTER BIOTEHNOLOGIJE
68
7.1.16. MAGISTER BIOPSIHOLOGIJE
70
7.1.17. MAGISTER EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE
74
7.1.18. MAGISTER EKOTEHNOLOGIJE
76
7.1.19. MAGISTER MIKROBIOLOGIJE
78
7.1.20.MAGISTER MOLEKULSKE BIOLOGIJE
82
7.1.21. MAGISTER OKOLJSKIH VED
84
7.1.22.MAGISTER STRUKTURNE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE
86
7.1.23.MAGISTER VARSTVA NARAVE
88
7.1.24.MAGISTER MOLEKULSKE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE
90
7.1.25.MAGISTER ZNANOSTI
92
7.1.25.1. S področja biologije92
7.1.25.2. S področja bioloških in biotehniških znanosti96
7.1.25.3. S področja znanosti o okolju97
7.1.25.4. S področja mikrobiologije98
7.1.26.SPECIALIST OKOLJSKEGA IZOBRAŽEVANJA
99
7.1.27.DOKTOR ZNANOSTI
101
7.1.27.1. S področja bioznanosti101
7.1.27.2. S področja ekotehnologije103
7.1.27.3. S področja ekoloških znanosti105
7.1.27.4. S področja molekularne genetike in biotehnologije107
7.1.27.5. S področja znanosti o okolju108
7.1.27.6. S področja biokemije in molekularne biologije110
7.1.27.7. S področja genetike112
7.1.27.8. S področja mikrobiologije114
7.1.27.9. S področja toksikologije116
7.2.
FIZIKALNE IN KEMIJSKE VEDE
118
7.2.1. DIPLOMIRANI FIZIK (UN)
118
7.2.2. DIPLOMIRANI INŽENIR FIZIKE (VS)
124
7.2.3. DIPLOMIRANI INŽENIR GEOLOGIJE (UN)
126
7.2.4. DIPLOMIRANI KEMIK (UN)
128
7.2.5. DIPLOMIRANI METEOROLOG GEOFIZIK (UN)
133
7.2.6. DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE FIZIKE (UN) IN …
135
7.2.7. DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE KEMIJE (UN) IN …
138
7.2.8. MAGISTER FIZIKE
140
7.2.9. MAGISTER KEMIJE
146
7.2.10.MAGISTER MEDICINSKE FIZIKE
150
7.2.11. MAGISTER GEOFIZIKE
152
7.2.12.MAGISTER INŽENIR GEOLOGIJE
154
7.2.13.MAGISTER ZNANOSTI
156
7.2.13.1. S področja fizike – področje izobraževanja156
7.2.13.2. S področja karakterizacije materialov157
7.2.13.3. S področja kemije158
7.2.13.4. S področja krasoslovja159
7.2.14.SPECIALIST FIZIKE – PODROČJE IZOBRAŽEVANJA
7.2.15.DOKTOR ZNANOSTI
160
161
7.2.15.1. S področja fizike 161
7.2.15.2. S področja krasoslovja167
7.2.15.3. S področja matematike in fizike168
7.3.
MATEMATIKA IN STATISTIKA
170
7.3.1. DIPLOMIRANI FINANČNI MATEMATIK (UN)
170
7.3.2. DIPLOMIRANI MATEMATIK (UN)
174
7.3.3. DIPLOMIRANI MATEMATIK (VS)
180
7.3.4. DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE (UN)
182
7.3.5. DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE MATEMATIKE (UN) IN …184
7.3.6. MAGISTER FINANČNE MATEMATIKE
186
7.3.7. MAGISTER MATEMATIČNE STATISTIKE
190
7.3.8. MAGISTER MATEMATIKE
192
7.3.9. MAGISTER INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE
197
7.3.10.MAGISTER UPORABNE STATISTIKE
199
7.3.11. MAGISTER ZNANOSTI
200
7.3.11.1. S področja matematike200
7.3.11.2. S področja matematike – področje izobraževanja201
7.3.11.3. S področja matematike – raziskovalna smer202
7.3.11.4. S področja matematike – izobraževalna smer203
7.3.11.5. S področja statistike204
7.3.12.PROFESOR MATEMATIKE, SPECIALIST
205
7.3.13.DOKTOR ZNANOSTI206
7.3.11.1. S področja matematičnih znanosti206
7.3.11.2. S področja matematike 208
7.3.11.3. S področja statistike210
8. Priloga: opisniki ravni SOK
212
9.Viri
217
8
Pomen krajšav in kratic
CPI àCenter RS za poklicno izobraževanje
DK àdodatne kvalifikacje
ECTS 1
àevropski sistem prenosa in zbiranja kreditnih točk
EOK àevropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje
EOVK àevropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij
KLASIUS àklasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja
KT àkreditne točke
MIZŠ àMinistrstvo za izobraževanje, znanost in šport
NAKVIS àNacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu
NPK ànacionalna poklicna kvalifikacija
SOK àslovensko ogrodje kvalifikacij
SURS àStatistični urad RS
European Credit Transfer and Accumulation System
1
1Uvod
Pričujoča publikacija, ki temelji na slovenskem ogrodju
kvalifikacij, ima namen predstaviti kvalifikacijsko
strukturo na področju naravoslovja v Republiki
Sloveniji. Namenjena je vsem dijakom, študentom,
delodajalcem ter ostalim deležnikom, saj dokaj
enostavno prikazuje kvalifikacije s celotnega področja
naravoslovja, ki jih je mogoče pridobiti v Sloveniji,
pregledno pa pojasnjuje tudi vsebino, zahtevnostno
raven in značilnosti vsake posamezne kvalifikacije.
Publikacija prav tako nudi osnovo za razumevanje,
lažje priznavanje in primerjavo posameznih
slovenskih kvalifikacij s kvalifikacijami drugih
evropskih držav, saj prek pobude o evropskem ogrodju
kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, katere temeljni cilj
je spodbuditi mobilnost državljanov Evropske unije
in omogočiti vseživljenjsko učenje, prikazuje raven
evropskega ogrodja kvalifikacij za vsako posamezno
kvalifikacijo s področja naravoslovja v Sloveniji.
S tem delom stopamo na pot uresničevanja priporočil
Evropskega parlamenta in Sveta (2008), slovenskim
državljanom pa omogočamo enake možnosti za
priznavanje njihovih kvalifikacij na trgu dela v drugih
evropskih državah.
9
2. Pojasnila urednika
Kvalifikacijska struktura na področju naravoslovja je sestavljena
iz kvalifikacij, ki jih je v Slovenji mogoče pridobiti znotraj sistema
formalnega izobraževanja. Kvalifikacij, pridobljenih izven sistema
formalnega izobraževanja (NPK), trenutno ni mogoče pridobiti za
področje naravoslovja in jih zato na tem mestu ne prikazujemo. Temelji na
zaključnem poročilu Slovenije 'Umeščanje slovenskega ogrodja kvalifikacij
v evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in evropsko ogrodje
visokošolskih kvalifikacij' (2013). Nastala je v okviru projekta Slovensko
ogrodje kvalifikacij, ki se izvaja v letih 2009–2014 in je financiran iz sredstev
Evropskega socialnega sklada ter Ministrstva za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti.
Področje naravoslovja smo definirali na podlagi KLASIUS-P2. Področje
naravoslovja je klasifikacijska kategorija po KLASIUS-P3 in podrobneje
obsega: vede o živi naravi (biologijo in biokemijo, okoljske in okoljevarstvene
vede) ter fizikalne in kemijske vede. Pod področje naravoslovja smo v
pričujoči publikaciji vključili še matematiko in statistiko.
10
V kvalifikacijsko strukturo naravoslovja smo umestili tiste kvalifikacije,
ki so trenutno v veljavi, kar pomeni, da jih je akreditiral NAKVIS (ravni
SOK od 7 do 10). Izjemo smo naredili le na ravni SOK 9, to je v primeru
specializacije po univerzitetni izobrazbi in magisterija znanosti/umetnosti,
saj je bil zadnji vpis v oba programa mogoč še v letu 2009/10, diplomanti
pa imajo pravico zaključiti študijski program do izteka študijskega leta
2015/20164.
Pri opisu učnih rezultatov (learning outcomes) smo v novih bolonjskih
programih privzeli opise splošnih ter predmetno specifičnih kompetenc
(ravni SOK od 7 do 10).
Opisi posameznih kvalifikacij s področja naravoslovja, prikazani v 7.
poglavju, bodo na voljo tudi v spletnem registru kvalifikacij SOK5, s čimer
bomo na eni strani zagotovili nadaljnje posodabljanje in točnost podatkov
teh kvalifikacij, po drugi strani pa bodo opisi posameznih slovenskih
kvalifikacij dostopni uporabnikom vseh evropskih držav (tudi v angleškem
jeziku), s čimer bomo omogočili lažjo primerljivost slovenskih kvalifikacij s
kvalifikacijami drugih evropskih držav.
Publikacija Kvalifikacijska struktura na področju naravoslovja je razdeljena
na več poglavij. V tretjem poglavju je opisano širše področje naravoslovja,
v četrtem prikazujemo pomen slovenskega in evropskega ogrodja
kvalifikacij, v poglavju so predstavljeni ključni pojmi SOK, v šestem
Klasifikacija področij izobraževalnih aktivnosti/izidov (KLASIUS-P) je podsistem Klasifikacijskega
sistema izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS), sprejetega z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/2006).
2
Opisi klasifikacijskih kategorij po KLASIUS-u so sestavni del Metodoloških pojasnil klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 89/2006).
3
Za vse ostale starejše in predbolonjske kvalifikacije pa je na voljo primerjalna tabelarična razvrstitev vrst in tipov kvalifikacij v SOK (glej: http://www.nok.si/), pridobljenih v Republiki Sloveniji
oziroma na ozemlju Republike Slovenije pred 25. 6. 1991. Slednje bo opredelil tudi Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij (v pripravi).
4
http://www.nok.si/register-kvalifikacij.aspx.
5
poglavju so prikazane kvalifikacijske strukture s področja naravoslovja ter
njihovo ujemanje z evropskim ogrodjem kvalifikacij, v sedmem so podani
opisi posameznih kvalifikacij skladno z zastavljenimi parametri SOK in
EOK, v prilogi pa povzemamo opisnike ravni SOK.
mag. Borut Mikulec, CPI
11
3.Naravoslovje
3.1. Možnosti zaposlovanja in delovanja na področjih
biologije, biokemije in sorodnih ved
Delovno področje biologije in biokemije je področje, na katerem z ustreznimi
usvojenimi znanji in kompetencami delujejo in se zaposlujejo diplomanti,
magistri in doktorji študijskih programov biologije in biokemije, v širšem smislu
pa tudi tisti z ustreznimi nazivi iz študijskih programov mikrobiologije in
biotehnologije. Izvzeti so tisti biologi, ki delujejo na področju varovanja okolja
in varstva narave. Njihove zaposlitvene možnosti in področja delovanja bomo
predstavili ločeno oziroma samostojno.
12
Na delovnem področju biologije in biokemije je v raziskovalnih organizacijah,
ki so registrirane v bazi podatkov SICRIS (Informacijski sistem o raziskovalni
dejavnosti v Sloveniji), v širšem smislu zaposlenih okrog 700 ljudi. Opozoriti
pa moramo, da po osnovni izobrazbi niso vsi nujno biologi, biokemiki,
mikrobiologi ali biotehnologi. Taka so le področja njihovih raziskav, ki pa
nedvomno zahtevajo osnovna biološka in biokemijska znanja. V to številko
niso všteti posamezniki, ki delujejo na področju okoljevarstva in varstva narave.
Ustanove, v katerih je zaposlena večina navedenih oseb, pokrivajo področja
bioloških, farmacevtskih, biomedicinskih in različnih naravoslovno-aplikativnih
raziskav. Sem spadajo vse slovenske univerze (UL, UM, UP in UNG) in glavni
raziskovalni inštituti, kot so Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), Inštitut Jožef
Stefan (IJS), Kemijski inštitut (KI) ter številni manjši inštituti. Manjši delodajalci
so drugi javni zavodi, npr. Onkološki inštitut, ZRC SAZU, Kmetijski inštitut
Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije, Zavod za gozdove, Prirodoslovni muzej
Slovenije ter privatne znanstveno raziskovalne organizacije, npr. Biosistemika,
Biobanka, Celica, Educell, Inštitut za mikrobiološke znanosti, Inštitut Bion itd.
Biologi, mikrobiologi, biotehnologi in biokemiki se zaposlujejo tudi v nekaterih
velikih farmacevtskih družbah, kot sta Lek oziroma Novartis ter Krka, ter
manjših, kot so npr. Bia, Bia Separations in Tosama. Biologe in biokemike
zaposlujejo tudi tuja farmacevtska podjetja, predvsem v sektorju marketinga
in trženja, ter firme, ki se ukvarjajo s prodajo laboratorijske opreme, materiala
in kemikalij za naravoslovne raziskave. Prednost pri zaposlovanju v večini
omenjenih ustanov imajo biologi, ki so končali program molekularne biologije
in biokemiki. V manjši meri se v nekaterih od naštetih ustanov zaposlujejo tudi
biologi, ki so končali študij kakega drugega programa na oddelku za biologijo
UL. Daleč največji delodajalec za biologe so srednje šole, ki zaposlujejo
okrog 400 učiteljev biologije. To število je še večje na osnovnih šolah, saj je
po podatkih Urada za statistiko v Sloveniji kar 785 osnovnih šol, kar pomeni
vsaj okrog 1000 učiteljev biologije in naravoslovja. Povedati pa moramo, da
osnovne šole zaposlujejo predvsem učitelje dvopredmetnih vezav pedagoške
smeri biologija-kemija in biologija-gospodinjstvo in v veliko manjši meri
enopredmetne učitelje biologije.
Področje biologije in biokemije je dobro umeščeno v širši slovenski in evropski
prostor, kar se kaže že v študijskih programih. Le-ti so primerljivi s programi
na drugih evropskih univerzah in omogočajo izmenjavo študentov, v manjši
meri pa tudi profesorjev in raziskovalcev. Biologi, mikrobiologi in biokemiki,
ki delajo v velikih farmacevtskih podjetjih, so povezani z mednarodnimi
razvojnimi raziskavami. Na raziskovalnih inštitutih je večina raziskovalcev
na področju biologije in biokemije vpetih v evropske raziskovalne projekte in
druga čezmejna sodelovanja. Ta sodelovanja presegajo meje EU in so pogosta
s partnerji iz ZDA, Japonske in Avstralije. V nekaterih raziskavah in analizah s
področja biologije in biokemije, ki jih opravljajo zaposleni v določenih javnih
zavodih in drugih ustanovah, uporabljajo mednarodne standarde in zakonodajo,
imajo tudi ustrezne certifikate (IqNet, različni standardi ISO, SiQ) in delujejo
v akreditiranih laboratorijih, npr. laboratorij v okviru Nacionalnega inštituta
za biologijo, ki je akreditiran za določanje gensko spremenjenih organizmov
(GSO) v hrani.
Glede na majhnost slovenskega trga je zaposljivost in zaposlovanje biologov in
biokemikov ter drugih sorodnih profilov zadovoljivo, a daleč od optimalnega.
Glede na izkušnje z uvedbo bolonjskega načina študija lahko trdimo, da so
po končani prvi stopnji študija vsi navedeni izobrazbeni profili praktično
nezaposljivi, ker na trgu delovne sile zanje ni povpraševanja. Tako so skoraj
vsi primorani študij nadaljevati in končati drugo stopnjo študija, po kateri je
zaposljivost sicer boljša, a nikakor taka, da bi zaposlitev našli vsi diplomanti.
V zadnjem času zato opažamo beg možganov, v razvite države EU in ZDA
odhajajo zlasti tisti z doktoratom znanosti. Kompetence naših magistrantov in
doktorandov so dovolj velike, da v tujini skoraj brez težav dobijo delo v najbolj
prestižnih ustanovah. V Sloveniji jih je pri iskanju ustrezne zaposlitve uspešna
le manjšina, kar je v prvi vrsti povezano z vedno manjšim deležem denarja za
znanost, raziskave in razvoj, z ne dovolj razvito bazo manjših biotehnoloških
podjetij s tveganim oziroma zagonskim (start-up) kapitalom, inkubatorjev,
odcepljenih podjetij (spin off) in z zakonskimi omejitvami zaposlovanja.
Dodatno izobraževanje ne povečuje možnosti zaposlitve, ker imajo največ
težav prav tisti z najvišjo stopnjo izobrazbe. Veliko diplomantov se nedvomno
zaposli na področjih, za katera niso ustrezno izobraženi, še pogosteje pa dobijo
zaposlitev, za katero je njihova izobrazba previsoka. Vsesplošen pojav pa je, da
visoko izobraženi biologi in biokemiki ter sorodni profili ne dobijo zaposlitve za
nedoločen čas, pač pa delajo na časovno omejenih projektih za določen čas.
Za konec lahko zapišemo, da v Sloveniji izobrazimo ustrezne profile biologov in
biokemikov s kompetencami, ki jim načeloma nudijo široko možnost zaposlitve.
Žal so, kljub temu da biologija, biokemija in druge znanosti o življenju dejansko
posegajo v naša vsakdanja življenja, dejanske možnosti zaposlitve omejene.
Glede na vedno bolj pomembne teme, kot so zdravje, prehrana, okolje itd.,
bi pričakovali, da so poklici biolog, biokemik, mikrobiolog, biotehnolog
perspektivni in bi se zaposlovanje tovrstnih profilov moralo povečevati, kar je
tudi nekako v skladu s svetovnimi trendi zaposlovanja v razvitih državah.
Prof. dr. Tom Turk,
Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
13
3.2. Okoljske in okoljevarstvene vede omogočajo
pravilno ravnanje z okoljem
14
Okoljske in okoljevarstvene vede (s. l.) sodijo v področje ved o živi naravi in
združujejo vede, ki preučujejo organizme v odnosu do drugih organizmov
in do okolja. V splošni rabi se izraza okoljske vede in ekologija pogosto
uporabljata kot sopomenki, vendar se bistveno razlikujeta. Ekologija je
znanstveno področje biologije, ki proučuje odnose med živimi organizmi
in okoljem (živim in neživim), njihove prilagoditve na razmere, v katerih
živijo, ter vzorce porazdelitve in bogastva živih organizmov. Ekologija
združuje in nadgrajuje znanja različnih področij biologije in sorodnih
znanosti. Predmet proučevanja ekologov so ekosistemi, populacije in vrste.
Izsledki ekološke znanosti prinašajo nova znanja o mehanizmih, ki poganjajo
procese v naravi. Človeško vrsto postavljajo ob bok drugim vrstam kot
enako med enakimi. Ekološko znanje predstavlja izhodišče za trajnostno
in preudarno gospodarjenje z ekosistemi in naravnimi viri ter za varovanje
okolja in ohranjanje narave. Izsledki ekološke znanosti so temelj uporabnih
znanosti, kot so ohranitvena biologija, varstvo okolja in narave, krajinska
ekologija, gospodarjenje z ekosistemi. Prinašajo tudi nova spoznanja za
načrtovanje dejavnosti v gozdarstvu in kmetijstvu ter pomembna izhodišča
za biotehnologijo. Okoljske in okoljevarstvene vede (s.s.) se nanašajo na
preučevanje medsebojnega delovanja živih in neživih delov okolja s posebnim
poudarkom na vplivu človeka na okolje ter varovanju okolja. Okoljske in
okoljevarstvene vede (s. s.) so multidisciplinarno področje, ki združuje fizične,
biološke in informacijske vede, ki omogočajo celosten, interdisciplinarni
pristop k proučevanju okoljskih sistemov, poznavanje razmer v okolju
in reševanje okoljskih težav in kot tako posega na vsa področja našega
gospodarskega razvoja in našega življenja. Okoljski znanstveniki raziskujejo
spremembe procesov, možnosti nadzora in blaženja obremenjevanja okolja ter
globalnih podnebnih sprememb, možnosti izrabe alternativnih virov energije
ter trajnostnega upravljanja z naravnimi viri. Okoljska vprašanja so večinoma
interdisciplinarna in zahtevajo sistemske rešitve.
Številčnost delovnih mest s področja okoljskih in okoljevarstvenih ved je
odraz gospodarskih razmer in ne potreb, ki jih narekuje stanje na planetu.
Zato zaposlovanje večinoma ni sistemsko, v nekaterih sektorjih celo slučajno.
Pogoste so zaposlitve na področju raziskovanja in izobraževanja. Danes je
raziskovanje na večini znanstvenih področij povezano z okoljem, zato delujejo
raziskovalci z okoljsko oziroma okoljevarstveno izobrazbo v raziskovalnih
ustanovah, kot so različni inštituti (NIB, KI, IJS, IZRK in BI SAZU, GIS, KIS,
IzVRS) in univerze (UL, UM, UGN, UP). Znanje s področja omogoča tudi
zaposlovanje na ministrstvih, v vladnih agencijah, parkih ter svetovalnih
firmah na državni ali lokalni ravni. Pomembno področje zaposlovanja je tudi
gospodarski sektor, kjer so vplivi proizvodnih procesov in proizvodov na
okolje lahko precejšnji. Ne nazadnje bi moral biti v odnosu do okolja dejaven
vsak državljan.
Današnje spremembe kakovosti okolja zahtevajo spremembo načina življenja
ter trajnostno in preudarno ravnanje z viri, ki je brez visoko strokovne
delovne sile nemogoče. Prehod na trajnostno gospodarjenje zahteva postopno
prestrukturiranje gospodarstva, zamenjavo oziroma izboljšanje okoljske (in
druge) infrastrukture (npr.: vodovodni, kanalizacijski in energetski sistemi),
trajnostno gospodarjenje z viri, zmanjševanje in blaženje vplivov na okolje ter
trajnostni pristop v kmetijstvu in gozdarstvu. Vse to pa dolgoročno pomeni
tudi več delovnih mest s področja okoljskih in okoljevarstvenih ved.
Področje pokriva okoljevarstvena zakonodaja. Izvajalci okoljevarstvene
zakonodaje so Vlada RS, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), organi
v sestavi MKO, sodišča, občine, podjetja, prebivalci, civilnopravne osebe ter
javnost.
Globalizacija pomeni tudi globalizacijo okoljskih težav, ki se lahko uspešno
rešujejo le na globalni ravni. Zato je potrebno usklajeno delovanje na območju
Evrope in širše. Evropska unija si je zadala različne cilje, kot so vzpostavitev
nizkoogljične družbe, zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti do leta
2020 ter zaščito in obnovo ekosistemov ter ekosistemskih storitev do leta
2050. Rezultat panevropske strategije ohranjanja ekosistemov je Natura 2000.
Usklajeno delovanje omogoča usklajena zakonodaja, različne konvencije
in protokoli. Pri tem je pomembna tako vsebinska kot tudi medsektorska
usklajenost ter zadostno financiranje. Na primer za območja NATURA
2000 so na razpolago finančni programi Evropske unije za sofinanciranje
naravovarstvenih projektov (LIFE +), sonaravnih oblik kmetovanja
(sredstva za razvoj podeželja in iz strukturnih skladov) in drugih dejavnosti
trajnostnega razvoja (sredstva iz strukturnih skladov). Raziskovalni program
Obzorje 2020 namenja velik del sredstev za raziskave, povezane s podnebnimi
spremembami, s trajnostnim razvojem mobilnosti in prometa, z dostopnostjo
do obnovljivih virov ter z zagotavljanjem preskrbe z varno hrano.
Okoljske in okoljevarstvene vede (s. l.) omogočajo razumevanje procesov v
našem okolju in tako tudi pravilno ravnanje z živim in neživim okoljem. Ker
ima vpliv na okolje vsak Zemljan, je vsaj osnovno znanje nujno potrebno za
vsakogar. Nova spoznanja o okolju in njegovih spremembah pa zahtevajo
nenehno doizobraževanje. Ekologija, ki omogoča razumevanje odnosov
med živimi organizmi in okoljem (živim in neživim), njihove prilagoditve
na razmere, v katerih živijo, ter vzorcev porazdelitve in bogastva živih
organizmov, je abeceda univerzalnega jezika, ki nam omogoča branje in
preudarno rabo narave, zato je znanje ekologije tudi znanje za življenje. V
naravnih razmerah so organizmi in procesi v dinamičnem ravnovesju in na ta
način se ohranjajo razmere, ugodne za življenje. Trajnost razmer omogočajo
obnovljivi procesi in viri, medtem ko imajo izčrpljivi viri za nas le prehoden
pomen. Danes se v svetovnem gospodarstvu vedno bolj uveljavlja koncept
ekosistemskih storitev. Ekosistemske storitve združujejo vse koristi, ki jih
imamo ljudje od narave, in vključujejo vse procese in snovi v ekosistemih,
ki nam omogočajo življenje. Za prepoznavanje, ohranjaje in vrednotenje
ekosistemskih storitev je ekološko znanje ključnega pomena. Glede na to,
da je v naravi vse prepleteno, je pomembno tudi tesno sodelovanje med
različnimi sektorji ter vključevanje različnih profilov s področja okoljskih in
okoljevarstvenih ved.
Na podlagi izsledkov okoljskih in okoljevarstvenih ved danes na nekaterih
območjih že zaznavamo določene pozitivne spremembe, kot so (1)
zmanjševanje pritiskov na biotsko pestrost in uspešno vzpostavljanje
mehanizmov zaščite, (2) izboljšanje kakovosti bivanjskih razmer in virov,
(3) povečevanje deleža energije iz alternativnih (zelenih) virov ter (4)
prestrukturiranje gospodarstva ter razvoj trajnostnih tehnologij. Obseg
teh sprememb je še vedno premajhen, saj se na globalni ravni potencial
ekosistemov za ekosistemske storitve še vedno zmanjšuje. Zato se delavci
na področju okoljskih in okoljevarstvenih ved soočajo s številnimi izzivi.
Najpomembnejši so: (1) izboljšanje razumevanja odnosa med zgradbo
(biološko raznolikostjo) in delovanjem ekosistemov, kar je osnova za
trajnostno upravljanje ekosistemov z vidika ohranjanja biotske pestrosti,
izrabe virov in ekosistemskih storitev ter za razumevanje sprememb v
ekosistemih, (2) vzpostavitev mehanizmov za blaženje podnebnih sprememb,
(3) razumevanje dinamike in posledic sprememb rabe tal in vzpostavitev
15
mehanizmov blaženja sprememb, (4) povečanje učinkovitosti izrabe virov
in energije, (5) doseganje ugodnih ekoloških in kemijskih razmer v vodnih
telesih, (6) zagotavljanje zadostne količine kakovostne hrane, (7) zmanjšanje
količine odpadkov, (8) razumevanje ekologije in evolucije nalezljivih bolezni,
ki vplivajo na zdravje ljudi, rastlin in živali ter vzpostavitev mehanizmov
preprečevanja širjenja, (9) oblikovanje strategije financiranja trajnostnega
razvoja, (10) vključevanje ekosistemskih storitev v načrtovanje gospodarske
dejavnosti ter (11) povečanje znanja in okoljske ozaveščenosti prebivalstva.
dr. Alenka Gaberščik
Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
16
3.3. Fizika kot temelj naravoslovja in tehnologije
Fizika se kot nemara najsplošnejša veda o naravi ukvarja z zelo širokim
spektrom pojavov od sil med kvarki do razvoja vesolja. Med obema
skrajnostma je paleta ravni organizacije snovi, ki jih opišemo z razmeroma
strnjenim in dokaj tesno prepletenim sklopom konceptov in zakonov.
Razumevanje teh ravni je bilo ključno za večino preteklih tehnoloških
revolucij, npr. za razvoj parnega stroja, jedrske tehnologije in tranzistorjev.
Tudi zdaj nas fizikalna odkritja in izumi obdajajo na vsakem koraku, čeprav
na to nemara nismo vselej pozorni. A pomislimo na izjemno hiter razvoj
komunikacijske tehnologije, ki smo mu priča v preteklih desetletjih: skoraj
nobena prenosna elektronska naprava ne bi bila brez tekočekristalnega
zaslona taka, kot jo poznamo danes. Po drugi strani je fizika prisotna v
znatnem delu sodobne medicinske diagnostike, npr. v napravah za slikanje
z magnetno resonanco in v pulznem oksimetru, pa v osupljujoče točnih
vremenskih napovedih, ki jih poslušamo večer za večerom, ter v notranjih
zidnih barvah, ki imajo take mehanične lastnosti da skoraj ne kapljajo več.
V ozadju teh in drugih fizikalnih tehnologij je prej ali slej izpopolnjeno
razumevanje kakega fizikalnega pojava ali sistema, npr. preureditve molekul
tekočega kristala v električnem polju ali hidrodinamike in termodinamike
vlažnega zraka. V nekaterih primerih je osnovni mehanizem presenetljivo
enostaven: ujetje žarka svetlobe v optično vlakno lahko že osnovnošolcem
kakovostno pojasnimo z nezahtevnim eksperimentom, ki ponazori lom
valovanja in za katerega zadošča že steklena posoda z vodo in primerno
svetilo. Po drugi strani so vsebinsko preprosti tudi zakoni hidrodinamike in
termodinamike, a za njihovo praktično uporabo v meteorološki napovedi
potrebujemo zelo zmogljive računalnike.
Poslanstvo fizike je torej tako v razumevanju načel vede kot v njihovi
uporabi. Za to je prej ali slej potrebna široka temeljna izobrazba iz klasične
in moderne fizike. Ta tradicionalna delitev na mehaniko, termodinamiko,
elektromagnetizem in optiko kot poglavij, ki so se razvila do začetka 20.
stoletja, in na novejša spoznanja, ki se opirajo predvsem na zakone fizike
osnovnih delcev, kvantne mehanike in statistične fizike, zajema jedro
fizikalnih znanosti. K fiziki sodijo še astrofizika, meteorologija in geofizika
kot specializirane panoge, obenem pa igrajo fizikalni koncepti bistveno vlogo
tudi v mnogih interdisciplinarnih vedah, npr. v biofiziki in v ekonofiziki.
Če je bila za 20. stoletje značilna konsolidacija fizike kot dokaj enovitega
teoretičnega sistema, se zdi glavni izziv našega časa povezava fizike in
fizikalnih konceptov z drugimi znanostmi, kar vodi do medsebojnega
oplajanja in globljega razumevanja. Lep zgled za to so vede o življenju, ki
postajajo z razvojem novih eksperimentalnih tehnik vse bolj kvantitativne,
kar ustvarja potrebno osnovo za razmišljanje o tem, kaj je vzrok in kaj
posledica kakega biološkega procesa.
V Sloveniji gojimo raziskovalno delo na večini izmed omenjenih področij
Rečemo lahko, da je fizika v državi dobro razvita in na visoki ravni, kar
lahko pripišemo predvsem povezavi temeljitih študijskih programov in
raziskovalnega dela ter sodelovanju s kolegi iz tujine. Študijske programe
s področja fizike nudijo Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in
Univerza v Novi Gorici, med raziskovalnimi inštituti sta najpomembnejša
Institut Jožef Stefan in Kemijski inštitut. Od konca druge svetovne vojne
17
do danes je predbolonjske in bolonjske prvostopenjske programe končalo
dobrih 2000 diplomantov in diplomantk, kar se nemara ne zdi veliko v
primerjavi z bolj množičnimi študiji. Toda delež podeljenih doktoratov iz
fizikalnih znanosti je zelo visok: na Oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani, ki
ima v Sloveniji najdaljšo tradicijo, je doktoriralo kar okoli 400 študentov in
študentk, kar predstavlja dobrih 20 % vseh diplomantov Oddelka.
O vrhunski kakovosti raziskovalnega dela pričajo številne odmevne objave
v najuglednejših znanstvenih revijah, kot sta Science in Nature. Kljub
pomislekom glede kvantitativnega vrednotenja raziskovalnih dosežkov ni
mogoče prezreti, da je med članki v teh revijah, katerih soavtorji so delovali
ali delujejo na slovenskih ustanovah, kar okoli 75 % fizikalnih. To odraža
nesorazmerno velik prispevek področja k celotnemu korpusu raziskovalnega
dela, nastajajočega v Sloveniji. Na vpetost fizike v evropski in globalni
prostor kažejo poleg objav tudi trajne vezi z univerzami in inštituti iz tujine
ter vključenost v številne mednarodne kolaboracije in mreže, v zadnjem času
predvsem sodelovanje znotraj 7. okvirnega programa Evropske komisije.
18
Čeprav so jedra študijskih programov na večini oddelkov za fiziko po
svetu razmeroma ustaljena, se vseskozi prilagajajo sodobnim dognanjem.
Enako je v Sloveniji, kjer je bila lepa priložnost za prenovo nedavna
bolonjska reforma, ki so jo na vseh treh univerzah z oddelki za fiziko
prepoznali in študentom ponudili mnoge nove vsebine. Poleg strokovnih
znanj s področja fizike, matematike, merilne tehnike in programiranja
je najpomembnejša splošna kompetenca diplomantk in diplomantov
kvantitativni in redukcionistični način razmišljanja o naravi, ki ga
je s pridom mogoče uporabiti tudi za razumevanje delovanja drugih
dinamičnih sistemov. Zaradi te sposobnosti se lažje lotevajo zelo
raznovrstnih raziskovalnih, tehniških in drugih nalog, prepoznajo glavne
vzročne povezave ter problem rešijo. Nadalje sta za diplomante značilna
vztrajnost in zaupanje, da bodo zadano nalogo rešili . Prav ti lastnosti
sta nemara ključni za to, da se fiziki razmeroma hitro lotevajo reševanja
številnih nalog, ki segajo onstran njihovih strokovnih znanj, a so pogosto
neogibna komponenta delovnih izzivov.
Za fizike je bolj kot za druge strokovnjake značilno, da po diplomi
nadaljujejo šolanje in da nadpovprečno pogosto osnovno fizikalno izobrazbo
nadgradijo z višjim nazivom iz kake druge kvantitativne vede. Zato je ob
vrsti uspešnih fizikov, delujočih v podjetjih in raziskovalnih inštitutih, ki se
ukvarjajo pretežno s fiziko, nujno izpostaviti tudi vse tiste, ki svoje fizikalno
znanje s pridom uporabljajo na drugih področjih. Navedimo le en primer:
med učitelji na ljubljanski Ekonomski fakulteti so trije z diplomo iz fizike.
Med panogami, ki zaposlujejo fizike, so poleg raziskovalne dejavnosti
in šolstva še računalniška industrija, elektronska in elektroindustrija,
telekomunikacije in optična industrija, energetika, kemijska in farmacevtska
industrija ter zdravstvo, pa finančna industrija, državna uprava in javni
sektor na splošno. Ta seznam bo bolj prepričljiv, če ga ponazorimo z nekaj
konkretnimi s fiziko povezanimi podjetji in ustanovami iz gospodarstva in
negospodarstva. Ljubljanska Fotona s proizvodnim programom medicinskih
laserjev razvija vrhunsko optično tehnologijo, podjetje Cosylab pa ponuja
kontrolne sisteme za najzahtevnejše in največje eksperimentalne naprave,
kot so pospeševalniki. Omenimo še navdušujoče demonstracije v Hiši
eksperimentov in naprave za izdelavo prototipnih tiskanih vezij podjetja
LPKF Laser & Electronics. Nekatera od teh imen so dobro znana širši
javnosti, druga manj – a prav ta morda še bolje potrjujejo, da iz fizike
izhajajoča visoka tehnologija nastaja tudi v Sloveniji.
dr. Primož Ziherl
Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani
Institut Jožef Stefan
19
3.4. Oris matematike in statistike ter njune vloge v
današnjem svetu
Matematika je ena od najstarejših ved na svetu. O tem priča pomen
besede,povezan z znanjem oziroma učenjem. Matematika odkriva skupne
abstraktne lastnosti različnih pojavov. S proučevanjem skupnih lastnosti razvija
metode za enotno reševanje različnih problemov. Že v antiki so Babilonci in
Egipčani razumeli, da imajo problemi določanja davkov, konstrukcije zgradb,
astronomije, merjenja površin, dolžin ter časa skupne lastnosti, ki jih je mogoče
obravnavati z znanjem računstva in geometrije. Posledica bliskovitega razvoja
človeške civilizacije so vedno bolj kompleksni problemi, zato tudi odkrivanje
njihovih skupnih lastnosti postaja vedno zahtevnejše in potrebuje stalen napredek
matematike. Vloge matematike pri velikem napredku v znanostih, kot so fizika
(poleti letal in vesoljskih plovil), elektrotehnika (digitalizacija), računalništvo
(kompresija podatkov, računalniška grafika) in medicina (moderna diagnostika)
ni mogoče preceniti.
Matematike odlikujeta sposobnost analitičnega mišljenja in sklepanja ter
vsestranska prilagodljivost. Temeljna veščina matematike je metodično
strukturirano reševanje problemov: jasna formulacija problema, izločitev
nebistvenih sestavin, izdelava postopka za rešitev problema, analiza dobljenega.
Matematika je pogosto vmesni člen med drugimi vedami in računalništvom;
konkretni problem je treba najprej prevesti v matematični jezik in za rešitev
konstruirati algoritem, ki je na koncu računalniško implementiran.
20
Matematiko včasih delimo na teoretično in uporabno. Teoretična matematika je
povezovalno jedro matematike in se načeloma ukvarja s problemi, ki izvirajo iz
matematike same. Uporabna matematika je praktično orientirana. Jasne ločnice
med njima ni; abstrakcije problemov uporabne matematike so snov teoretične
matematike, velikokrat pa rešitve povsem teoretičnih problemov prispevajo k
napredku pri praktičnih problemih.
Najpomembnejši del uporabne matematike je modeliranje življenjskih problemov
in pojavov; opis v matematičnem jeziku in z matematičnimi simboli. Tipičen
je matematični model poenostavitve, ki je po eni strani dovolj majhna, da
model še vedno dovolj zvesto predstavlja dejanski problem, po drugi strani
pa ta poenostavitev bistveno pripomore k rešitvi. Kompleksnost modernih
finančnih trgov in inštitucij ter zavarovalništva je sprožila potrebo po uporabnih
matematikih, ki so posebej usposobljeni za modeliranje tovrstnih problemov,
pravimo jim finančni matematiki.
Veščine matematikov niso vezane na konkretne praktične probleme.
Prilagodljivost, sposobnost hitrega učenja, natančnega razmišljanja in jasnega
izražanja so kakovosti, s katerimi je mogoče uspeti v kateremkoli poklicu. Zato so
zaposlitvene možnosti matematika zelo pestre:
•
•
•
•
•
izobraževanje,
računalništvo,
finance in zavarovalništvo,
javna uprava,
industrija, tehnološki parki.
Poleg učiteljev različnih nivojev in raziskovalcev na univerzah ter inštitutih
najdemo med matematiki: računalniške programerje, svetovalce, raziskovalce,
vodje sektorjev ter direktorje računalniških podjetij v Sloveniji in zunaj nje,
analitike v bankah, analitike pri trgovanju z energenti, analitike pri drugih
zasebnih in javnih podjetjih, finančne referente, aktuarje pri zavarovalnicah,
upravitelje premoženja, svetovalce javnih zavodov, ter poslovneže različnih
profilov.
Statistika je mlajša veda. Pomen korena besede je država in nekje v 18. stoletju
je pojem označeval sistematično zbiranje podatkov o demografski in ekonomski
strukturi na državnem nivoju. V 19. stoletju se je statistika deloma že opirala na
teorijo verjetnosti, ki je podlaga za posploševanje zakonitosti, ki jih odkrijemo
v vzorcu, na zakonitosti celotne populacije, iz katere vzorec prihaja. Dandanes
je statistika veda, ki se ukvarja z zbiranjem, ureditvijo, predstavitvijo, analizo in
interpretacijo podatkov. Kot sredstvo za utemeljevanje splošnih zakonitosti na
podlagi vzorca je nepogrešljiva v praktično vseh drugih vedah. Teoretično jedro
moderne statistike je matematične narave, razvoj aplikativne statistike pa sledi
razvoju informacijske tehnologije; praktična uporabnost statistične metode se meri
s tem, koliko podatkov lahko hitro in zanesljivo obdelamo v kratkem času.
Statistik mora imeti občutek za podatke in veselje za njihovo obdelavo. Statistiko
v osnovi delimo na opisno (deskriptivno) in sklepno (inferenčno). Opisna
statistika se ukvarja predvsem z ureditvijo podatkov in z zgoščeno predstavitvijo
njihovih lastnosti, ki so lahko opisne ali pa številske. Analizne metode deskriptivne
statistike so omejene na zakonitosti danega nabora podatkov brez posploševanja.
Opisnega statistika odlikujejo smisel za urejanje podatkov (razvrščanje v primerne
skupine, rangiranje), smisel za vizualizacijo, poznavanje osnovnih kazalnikov in
metod za njihov izračun.
Sklepna statistika se ukvarja s posploševanjem lastnosti danega nabora podatkov,
tj. s sklepanjem iz vzorca na populacijo. Ta del statistike je v osnovi matematičen
in zahteva podobne veščine kot matematika, s tem da problemi statistike izhajajo
iz podatkov. Modeliranje ima v statistiki izjemno velik pomen; pri proučevanju
neznane lastnosti zanimive populacije je treba vnaprej predvideti primeren
nabor možnih zakonitosti te lastnosti na populaciji, potem pa ugotoviti, kateri od
možnih zakonitosti se vzorec dejanskih vrednosti kar najbolj prilega.
Praktično vse znanstvene vede operirajo s podatki, ki jih je zaradi zahtev po
kakovostnih rezultatih na eni strani ter zaradi zmogljivosti informacijske
tehnologije na drugi strani zelo veliko. Posledično vse znanstvene vede potrebujejo
statistiko. Podobno velja za strokovne službe v javni upravi in v podjetjih.
Aplikacije statistike so nepogrešljive v financah, ekonomiji, medicini in farmaciji,
kjer se vsak dan 'statistično' potrjujejo ali pa zavračajo življenjsko pomembne
domneve. Zato so tudi zaposlitvene možnosti statistikov zelo različne:
•
•
•
•
izobraževanje,
raziskovanje v inštitutih in javnih zavodih,
analitika in razvoj v bankah, zavarovalnicah in farmacevtskih družbah,
institucije državne statistike (Statistični urad Republike Slovenije, Banka
Slovenije, ministrstva).
Ameriška spletna stran careercast.com vsako leto objavi lestvico 200 poklicev v
ZDA glede na dohodek, delovno okolje, ugled poklica, fizično zahtevnost in stres.
Poklic matematika je tipično v samem vrhu: v letih 2009–2014 je bil dvakrat na
prvem, enkrat na drugem, enkrat na šestem in enkrat na desetem mestu. Podobno
velja za poklic statistika: v letih 2009–2014 je bil dvakrat na tretjem, enkrat na
četrtem, enkrat na osmem, enkrat na osemnajstem in enkrat na dvajsetem mestu.
dr. Jaka Smrekar,
Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani
21
4. Slovensko in evropsko ogrodje kvalifikacij
Pobuda za nastanek slovenskega ogrodja kvalifikacij v Sloveniji je odraz
priporočil, ki so nastala na podlagi dveh evropskih kvalifikacijskih ogrodij,
in sicer: Evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (2008) in
Evropskega ogrodja visokošolskih kvalifikacij (2005). Njun temeljni namen
je povezati sisteme kvalifikacij različnih evropskih držav, pri čemer delujeta
kot pretvornika oziroma 'metaogrodji', s katerima postajajo kvalifikacije med
različnimi evropskimi državami in sistemi (izobraževanja in usposabljanja)
lažje primerljive in bolj razumljive.
Obe evropski ogrodji sta medsebojno skladni in usklajeni6, le da EOK vsebuje
8 referenčnih ravni, ki obsegajo celoten razpon kvalifikacij, od elementarne
do podiplomske akademske stopnje (doktorat), medtem ko EOVK obsega 'le'
kvalifikacije s področja terciarnega izobraževanja in sestoji iz treh stopenj in
kratkega cikla.
V Sloveniji so se pristojna ministrstva ter socialni partnerji odločili, da
vzpostavimo eno in enotno nacionalno ogrodje kvalifikacij, katerega
namen je doseči prepoznavnost in transparentnost kvalifikacij v Sloveniji in
Evropski uniji, njegov temeljni cilj pa podpreti vseživljenjsko učenje; povezati
in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij ter izboljšati preglednost,
dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo.
22
SOK je komunikacijsko ogrodje z manjšim reformnim dometom, katerega
temelj sta resorna zakonodaja in Klasifikacijski sistem izobraževanja in
usposabljanja7 (KLASIUS). Ker SOK na drugačen način vzpostavlja odnos
med temeljnim stopenjskim izobraževanjem in kvalifikacijsko strukturo
kot KLASIUS, spreminja število ravni z osem (z dvema podravnema) na
deset (brez podravni). Deset ravni v SOK omogoča fleksibilno povezavo
med izobraževalno in kvalifikacijsko strukturo. Usklajenost in prožnost
obeh struktur nudita osnovo za lažje prepoznavanje kvalifikacij in
priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj, spretnosti in
kompetenc. Ta element predstavlja reformni značaj ogrodja (Kvalifikacije v
SOK … 2012, str. 5).
Sestavine slovenskega ogrodja kvalifikacij so (Umeščanje slovenskega ogrodja
… 2013, str. 30):
1.
Opisniki ravni: opisani na desetih ravneh in v treh kategorijah (znanje, spretnosti, kompetence) (glej prilogo 8.2);
2.
Ogrodje kvalifikacij: tabelarična predstavitev vrst in tipov kvalifikacij na
desetih kvalifikacijskih ravneh8;
3.
Metodologija opisovanja in umeščanja kvalifikacij9;
6
6. raven EOK je skladna s prvo stopnjo EOVK, 7. raven EOK z drugo stopnjo EOVK, 8. raven EOK s
tretjo stopnjo EOVK ter kratki cikel EOVK s 5. ravnjo EOK.
Uredba o uvedbi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. (2006). Uradni list RS,
št. 46/2006, 15/2008 Odl.US: U-I-370/06-20 in Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema
izobraževanja in usposabljanja. (2006). Uradni list RS, št. 89/2006.
7
Več v prav tam, str. 32–34.
8
9
Več v prav tam, str. 54–59.
4.
Register kvalifikacij SOK: opisuje kvalifikacije skladno z zastavljenimi
parametri SOK ter predlaganimi parametri portala EOK. Dostopen je na
spletnem naslovu: http://www.nok.si/register-kvalifikacij.aspx.
SOK se z obema evropskima kvalifikacijskima ogrodjema primerja na podlagi
umeščanja ravni SOK v ravni EOK in EOVK oziroma, rečeno preprosteje,
na podlagi izdelanega 'prevajalnika' med SOK in EOK/EOVK. Ta je za
kvalifikacijsko strukturo naravoslovja prikazan v 6. poglavju, kjer je za vsako
posamezno kvalifikacijo navedena raven SOK in pripadajoča raven EOK.
Več informacij o slovenskem in evropskem ogrodju kvalifikacij je dostopnih
na spletni strani SOK (www.nok.si) in spletni strani EOK (http://ec.europa.eu/
eqf/home_sl.htm).
23
5. Ključni pojmi10
NACIONALNO OGRODJE KVALIFIKACIJ
je orodje za razvoj in razvrščanje kvalifikacij v enotno dogovorjen sistem.
Kvalifikacije so glede na zakonsko določena merila ter učne rezultate in
opisnike razvrščene na ravni, prikazani so odnosi med kvalifikacijami,
nakazane so možnosti horizontalne in vertikalne prehodnosti med
kvalifikacijami. Ogrodje kvalifikacij prispeva k izboljšanju kakovosti,
dostopnosti in priznanju kvalifikacij na trgu dela v državi ali mednarodno.
Enota SOK je kvalifikacija.
KVALIFIKACIJA
pomeni uradni rezultat procesa ocenjevanja in priznavanja pristojnega organa,
ki odloči, da je posameznik dosegel učne rezultate v skladu z opredeljenimi
standardi. Kvalifikacije pridobivamo v sistemu formalnega izobraževanja
in izven njega. Glede na vrsto kvalifikacije imajo te vrednost na trgu dela, v
sistemu formalnega izobraževanja ter pri vseživljenjskem učenju. Izkazujejo se
z javnimi listinami (potrdili, spričevali, diplomami, certifikati).
24
VRSTO KVALIFIKACIJE
tvorijo kvalifikacije, ki jih združuje skupen namen kvalifikacije. V slovenskem
izobraževalnem sistemu ločimo tri vrste kvalifikacij: izobrazbe, nacionalne
poklicne kvalifikacije ter dodatne kvalifikacije.
TIP KVALIFIKACIJE
je skupina kvalifikacij, ki jo združuje enaka vrsta kvalifikacije, enaka
kvalifikacijska raven in sorodni splošni namen kvalifikacije z vidika
nadaljnjega izobraževanja oziroma zaposlovanja.
IME KVALIFIKACIJE
je beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje posamezne
kvalifikacije. Ime kvalifikacije je privzeto oziroma oblikovano skladno s pravili
in prakso, značilno za posamezno vrsto kvalifikacij.
Povzeto po: Umeščanje slovenskega ogrodja kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij. Zaključno poročilo: Slovenija.
(2013). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
10
RAVEN
je kot strukturni element ogrodij kvalifikacij treba razumeti kot niz zaporednih
korakov (razvojno kontinuiteto), ki so izraženi kot območja generičnih
rezultatov, po katerih je mogoče razvrščati tipične kvalifikacije. Ravni so
pragmatična umetna tvorba, razvijajo se v daljšem obdobju.
STOPNJA
je pojem, ki se veže na sistem formalnega izobraževanja in nanj vezane stopnje
izobrazbe11.
ZNANJE
je rezultat učenja in osvajanja pojmov, načel, teorij in praks. Pridobivanje
znanja poteka v različnih okoljih: v izobraževalnem procesu, pri delu in v
kontekstu zasebnega ter družbenega življenja.
SPRETNOSTI
se v okviru nacionalnega ogrodja kvalifikacij nanašajo na kognitivne spretnosti
(npr. uporaba logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenja) in/ali
praktične spretnosti (npr. ročne, kreativne spretnosti, uporaba materialov,
orodij in instrumentov itd.).
KOMPETENCE
se nanašajo na sposobnost uporabe in povezovanja znanja in spretnosti v
izobraževalnih, profesionalnih in osebnih situacijah. Ločimo generične in
poklicno specifične kompetence. V SOK kompetence razvrščamo glede na
kompleksnost, samostojnost in odgovornost delovanja.
UČNI REZULTAT
pomeni znanje, spretnost in kompetenco, standardizirano na določeni
kvalifikacijski ravni. Je izjava o tem, kar kandidat na neki kvalifikacijski ravni
po zaključenem učnem obdobju ve, je zmožen narediti in se odločiti.
Učni rezultati so lahko oblikovani v povezavi s tečaji, programskimi enotami,
z moduli, s programi. V teh povezavah se učni rezultati povezujejo v
kvalifikacijo oziroma izobrazbo.
Posamezne stopnje opredeljuje Slovenska zakonodaja, medtem ko jih KLASIUS nadomešča s
širšim terminom raven.
11
25
IZOBRAZBA
je rezultat formalnega izobraževanja in označuje stopnjo ter področje formalne
izobrazbe, ki jo je posameznik pridobil. Izkazuje se s spričevalom ali z
diplomo.
NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA
je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za
opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na
določeni ravni zahtevnosti. Izkazuje se s certifikatom.
DODATNA KVALIFIKACIJA
dopolnjuje usposobljenost kandidata in je bodisi skupna določenemu
strokovnemu področju bodisi transverzalna in/ali prenosljiva na več
strokovnih področij. Z dodatno kvalifikacijo posameznik širi svojo
kvalificiranost in kompetenčnost ter tako povečuje svojo konkurenčnost na
trgu dela. Dodatna kvalifikacija ne dviguje posameznikove stopnje izobrazbe.
Izkazuje se s certifikatom.
26
6. Kvalifikacijska struktura
Tabele 1, 2 in 3 prikazujejo kvalifikacijsko strukturo na področju naravoslovja
skladno s SOK. Sestavljajo jo kvalifikacijska struktura s področja ved o živi
naravi (6.1.); kvalifikacijska struktura s področja fizikalnih in kemijskih ved
(6.2.); ter kvalifikacijska struktura s področja matematike in statistike (6.3.). V
njih so zaobjete kvalifikacije, pridobljene v sistemu formalnega izobraževanja
(izobrazbe), ter pripadajoča raven EOK za vsako posamezno kvalifikacijo s
področja naravoslovja. Kvalifikacij, pridobljenih izven sistema formalnega
izobraževanje, na področju naravoslovja ni mogoče pridobiti, saj nacionalne
poklicne kvalifikacije za to področje ne obstajajo.
Kljub temu da SOK (2011, 2012, 2013) med kvalifikacije, pridobljene izven
sistema formalnega izobraževanja, umešča tudi dodatne kvalifikacije (glej 5.
poglavje, Ključni pojmi), le-teh v pričujočo kvalifikacijsko strukturo nismo
umestili, saj v njem niso navedeni kriteriji (metodologija) za umeščanje
dodatnih kvalifikacij v ogrodje. Te bo (med drugim) podrobneje opredelil
zakon SOK, ki je trenutno v pripravi.
6.1. Kvalifikacijska struktura VEDE O ŽIVI NARAVI
Tabela 1:
Umestitev kvalifikacij s področja ved o živi naravi v SOK ter ujemanje z EOK
Kvalifikacije, pridobljene
v sistemu formalnega
izobraževanja
Kvalifikacije, pridobljene izven
sistema formalnega izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE
POKLICNE
KVALIFIKACIJE
EOK
RAVEN
27
DODATNE
KVALIFIKACIJE12
1. RAVEN
1.
2. RAVEN
2.
3. RAVEN
3.
/
/
4. RAVEN
/
4.
/
5. RAVEN
/
4.
/
6. RAVEN
/
5.
/
7. RAVEN
6.
DIPLOMIRANI KINEZIOLOG (UN)/
DIPLOMIRANA KINEZIOLOGINJA (UN)
DIPLOMIRANI VARSTVENI BIOLOG
(UN)/DIPLOMIRANA VARSTVENA
BIOLOGINJA (UN)
Ô
Ker so akreditacijski postopki za dodatne kvalifikacije še v razvoju, v tej fazi niso vključene v ogrodje.
12
izobraževanja
NACIONALNE
POKLICNE
KVALIFIKACIJE
IZOBRAZBE
EOK
RAVEN
DODATNE
KVALIFIKACIJE
Ô
DIPLOMIRANI BIOINFORMATIK
(UN)/DIPLOMIRANA
BIOINFORMATIČARKA (UN)
DIPLOMIRANI BIOKEMIK (UN)/
DIPLOMIRANA BIOKEMIČARKA (UN)
DIPLOMIRANI BIOLOG (UN)/
DIPLOMIRANA BIOLOGINJA (UN)
DIPLOMIRANI BIOPSIHOLOG (UN)/
DIPLOMIRANA BIOPSIHOLOGINJA (UN)
DIPLOMIRANI BIOTEHNOLOG (UN)/
DIPLOMIRANA BIOTEHNOLOGINJA (UN)
DIPLOMIRANI EKOLOG
NARAVOVARSTVENIK (UN)/
DIPLOMIRANA EKOLOGINJA
NARAVOVARSTVENICA (UN)
DIPLOMIRANI MIKROBIOLOG (UN)/
DIPLOMIRANA MIKROBIOLOGINJA (UN)
28
DIPLOMIRANI OKOLJSKI TEHNOLOG
(UN)/DIPLOMIRANA OKOLJSKA
TEHNOLOGINJA (UN)
DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE
BIOLOGIJE (UN) IN …/DIPLOMANTKA
IZOBRAŽEVALNE BIOLOGIJE (UN) IN …
8. RAVEN
MAGISTER KINEZIOLOGIJE/
MAGISTRICA KINEZIOLOGIJE
MAGISTER BIOKEMIJE/MAGISTRICA
BIOKEMIJE
MAGISTER BIOLOGIJE IN EKOLOGIJE
Z NARAVOVARSTVOM/MAGISTRICA
BIOLOGIJE IN EKOLOGIJE Z
NARAVOVARSTVOM
MAGISTER BIOTEHNOLOGIJE/
MAGISTRICA BIOTEHNOLOGIJE
MAGISTER BIOPSIHOLOGIJE/
MAGISTRICA BIOPSIHOLOGIJE
MAGISTER EKOLOGIJE IN
BIODIVERZITETE/MAGISTRICA
EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE
MAGISTER EKOTEHNOLOGIJE/
MAGISTRICA EKOTEHNOLOGIJE
MAGISTER MIKROBIOLOGIJE/
MAGISTRICA MIKROBIOLOGIJE
MAGISTER MOLEKULSKE BIOLOGIJE/
MAGISTRICA MOLEKULSKE
BIOLOGIJE
7.
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE
POKLICNE
KVALIFIKACIJE
EOK
RAVEN
DODATNE
KVALIFIKACIJE
MAGISTER OKOLJSKIH VED/
MAGISTRICA OKOLJSKIH VED
MAGISTER STRUKTURNE IN
FUNKCIONALNE BIOLOGIJE/
MAGISTRICA STRUKTURNE IN
FUNKCIONALNE BIOLOGIJE
MAGISTER VARSTVA NARAVE/
MAGISTRICA VARSTVA NARAVE
MAGISTER MOLEKULSKE IN
FUNKCIONALNE BIOLOGIJE/
MAGISTRICA MOLEKULSKE IN
FUNKCIONALNE BIOLOGIJE
9. RAVEN
8.
MAGISTER ZNANOSTI/MAGISTRICA
ZNANOSTI
(s področja biologije; bioloških in
biotehniških znanosti; znanosti o
okolju; mikrobiologije)
SPECIALIST OKOLJSKEGA
IZOBRAŽEVANJA/SPECIALISTKA
OKOLJSKEGA IZOBRAŽEVANJA
10. RAVEN
DOKTOR ZNANOSTI/DOKTORICA
ZNANOSTI
(s področja bioznanosti;
ekotehnologije; ekoloških
znanosti; molekularne genetike
in biotehnologije; znanosti o
okolju; biokemije in molekularne
biologije; genetike; mikrobiologije;
toksikologije)
8.
29
6.2. Kvalifikacijska struktura FIZIKALNE IN KEMIJSKE
VEDE
Tabela 2:
Umestitev kvalifikacij s področja fizikalnih in kemijskih ved v SOK ter
ujemanje z EOK
izobraževanja
izven sistema formalnega
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE
POKLICNE
KVALIFIKACIJE
DODATNE
KVALIFIKACIJE 13
1. RAVEN
1.
2. RAVEN
2.
3. RAVEN
3.
/
/
4. RAVEN
/
4.
/
5. RAVEN
/
4.
/
6. RAVEN
30
EOK
RAVEN
/
5.
/
7. RAVEN
6.
DIPLOMIRANI FIZIK (UN)/
DIPLOMIRANA FIZIČARKA (UN)
DIPLOMIRANI INŽENIR FIZIKE (VS)/
DIPLOMIRANA INŽENIRKA FIZIKE
(VS)
DIPLOMIRANI INŽENIR GEOLOGIJE
(UN)/DIPLOMIRANA INŽENIRKA
GEOLOGIJE (UN)
DIPLOMIRANI KEMIK (UN)/
DIPLOMIRANA KEMIČARKA (UN)
DIPLOMIRANI METEOROLOG
GEOFIZIK (UN)/DIPLOMIRANA
METEOROLOGINJA GEOFIZIČARKA
(UN)
FIZIKE(UN) IN …/DIPLOMANTKA
IZOBRAŽEVALNE FIZIKE (UN) IN …
KEMIJE (UN) IN …/DIPLOMANTKA
IZOBRAŽEVALNE KEMIJE (UN) IN …
13
izobraževanja
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE
POKLICNE
KVALIFIKACIJE
8. RAVEN
EOK
RAVEN
DODATNE
KVALIFIKACIJE
7.
MAGISTER FIZIKE/MAGISTRICA
FIZIKE
MAGISTER KEMIJE/MAGISTRICA
KEMIJE
MAGISTER MEDICINSKE FIZIKE/
MAGISTRICA MEDICINSKE FIZIKE
MAGISTER GEOFIZIKE/MAGISTRICA
GEOFIZIKE
MAGISTER INŽENIR GEOLOGIJE/
MAGISTRICA INŽENIRKA GEOLOGIJE
9. RAVEN
8.
ZNANOSTI
(s področja fizike14; fizike –
področje izobraževanja; geologije15;
karakterizacije materialov; kemije;
krasoslovja; meteorologije16)
SPECIALIST FIZIKE – PODROČJE
IZOBRAŽEVANJA/SPECIALISTKA
FIZIKE – PODROČJE IZOBRAŽEVANJA
10. RAVEN
31
8.
ZNANOSTI
(s področja fizike; krasoslovja;
matematike in fizike)
Ker nismo uspeli pridobiti podrobnejših podatkov od izvajalca študijskega programa te kvalifikacije v
doglednem času, opis te kvalifikacije v 7. poglavju ni prikazan.
15
16
14
6.3. Kvalifikacijska struktura MATEMATIKA IN STATISTIKA
Tabela 3:
Umestitev kvalifikacij s področja matematike in statistike v SOK ter
ujemanje z EOK
izobraževanja
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE
POKLICNE
KVALIFIKACIJE
DODATNE
KVALIFIKACIJE 17
1. RAVEN
1.
2. RAVEN
2.
3. RAVEN
3.
/
/
4. RAVEN
/
4.
/
5. RAVEN
/
4.
/
6. RAVEN
/
32
EOK
RAVEN
5.
/
7. RAVEN
6.
DIPLOMIRANI FINANČNI MATEMATIK
(UN)/DIPLOMIRANA FINANČNA
MATEMATIČARKA (UN)
DIPLOMIRANI MATEMATIK (UN)/
DIPLOMIRANA MATEMATIČARKA
(UN)
DIPLOMIRANI MATEMATIK (VS)/
DIPLOMIRANA MATEMATIČARKA (VS)
DIPLOMIRANI INŽENIR
RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE
(UN)/DIPLOMIRANA INŽENIRKA
RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE
(UN)
MATEMATIKE (UN) IN …/
DIPLOMANTKA IZOBRAŽEVALNE
MATEMATIKE
8. RAVEN
7.
MAGISTER FINANČNE MATEMATIKE/
MAGISTRICA FINANČNE MATEMATIKE
MAGISTER MATEMATIČNE
STATISTIKE/MAGISTRICA
MATEMATIČNE STATISTIKE
MAGISTER MATEMATIKE/
MAGISTRICA MATEMATIKE
17
izobraževanja
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE
POKLICNE
KVALIFIKACIJE
EOK
RAVEN
DODATNE
KVALIFIKACIJE
MAGISTER INŽENIR RAČUNALNIŠTVA
IN MATEMATIKE/MAGISTRICA
INŽENIRKA RAČUNALNIŠTVA IN
MATEMATIKE
MAGISTER UPORABNE STATISTIKE/
MAGISTRICA UPORABNE STATISTIKE
9. RAVEN
8.
ZNANOSTI
(s področja aktuarstva18;
matematike; matematike
– področje izobraževanja;
matematike – raziskovalna smer;
matematike – izobraževalna smer;
statistike)
PROFESOR MATEMATIKE,
SPECIALIST/PROFESORICA
MATEMATIKE, SPECIALISTKA
10. RAVEN
8.
ZNANOSTI
(s področja matematičnih znanosti;
matematike; statistike)
18
33
7. Opisi posameznih kvalifikacij
7.1. VEDE O ŽIVI NARAVI
7.1.1. Diplomirani kineziolog (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI KINEZIOLOG (UN)/DIPLOMIRANA KINEZIOLOGINJA (UN)
Tip kvalifikacije Visokošolska univerzitetna izobrazba
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
Vrsta Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
izobraževanja
Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točk (po ECTS)
Vstopni pogoji • Matura ali
• p
oklicna matura in izpit iz maturitetnega predmeta
Matematika oziroma Biologija oziroma Kemija oziroma
Fizika; če je kandidat omenjeni predmet že opravil v
okviru poklicne mature, velja uspešno opravljen katerikoli
drug maturitetni predmet ali
• zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli
štiriletnem srednješolskem programu.
Raven SOK 7
Učni rezultati Študent/študentka je zmožen/zmožna:
34
• r azumevanja delovanja človekovega organizma v
interakciji z življenjskim okoljem,
• prepoznavanja posledic interakcije okolja in človeka,
• preventivnega delovanja, oblikovanja in vodenja
programov gibalnih/športnih aktivnosti in promocije
aktivnega življenjskega sloga kot dejavnika kakovosti
življenja s ciljem trajnostnega razvoja,
• pridobitve specifičnih znanj, ki bodo omogočala
učinkovitejše delovanje organizma človeka v interakciji z
njegovim življenjskim okoljem,
• izobraževanja in nadgradnje v različnih smereh
aplikativnih znanj, na primer izobraževanje, okoljsko
zdravje, dietetika in druge,
• uspešnega dela na področju pospeševanja gibalne
učinkovitosti, povečanja delazmožnosti in preventivnega
delovanja v različnih življenjskih okoljih.
Ocenjevanje in SISTEM OCENJEVANJA:
zaključevanje Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi
nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli,
nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na
izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro:
nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav
dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje
ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat
uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 48 KT
tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega
letnika.
POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:
Za dokončanje študija je treba opraviti vse študijske
obveznosti, predvidene s študijskim programom in učnimi
načrti predmetov, ter v okviru seminarja zagovarjati
diplomsko nalogo. S tem zbere študent 180 KT.
Izvajalci Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko,
naravoslovje in informacijske tehnologije
Prehodnost Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)
35
7.1.2. Diplomirani varstveni biolog (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI VARSTVENI BIOLOG (UN)/DIPLOMIRANA VARSTVENA
BIOLOGINJA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
oklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu
in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani
predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil
pri poklicni maturi, ali
Raven SOK 7
(splošne kompetence)
36
• p
riprave strategij ter kreativnega in interdisciplinarnega
reševanja problemov, ki se pojavljajo v naravi,
• kritičnega odnosa do človekovega poseganja v naravo, kar
mu/ji omogoča, da se kot oblikovalec/oblikovalka strategij
okoljskih problemov loteva s čutom odgovornosti do
izvajanja posegov v naravi,
• reševanja strokovnih problemov s področja
biodiverzitetne problematike in varstvene biologije, zlasti
na primerih iz mediteranskega prostora,
• podaje ocene pomena in vloge različnih vrst v ekosistemih
ter ocenitve meje tolerance organizmov in ekosistemov do
škodljivih človekovih vplivov,
• oblikovanja predlogov za načine spremljanja stanja vrst in
ekosistemov,
• poznavanja strokovne terminologije področja ter uporabe
tujega strokovnega jezika,
• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
(predmetno specifične kompetence)
• r eševanja znanstvenih problemov s področja
biodiverzitetne problematike in ohranitvene biologije,
• prepoznavanja kakovosti oziroma vitalnosti različnih
naravnih sistemov ter njihove prožnosti,
• ocenitve pomena in vloge različnih vrst v ekosistemih,
značilnih za mediteranski prostor,
• ocenitve pomena različnih vrst in ekosistemov za
Slovenijo in širše,
• ocenitve mej tolerance organizmov in ekosistemov do
• predvidevanja o posledicah različnih vplivov človeka in
globalnih sprememb na ekosisteme na podlagi vpogleda v
zgradbo in procese v ekosistemih,
• o
blikovanja predlogov za načine spremljanja stanja vrst in
ekosistemov,
• pripravljanja strategij ohranjanja in zaščite vrst in
ekosistemov ter izboljšanja stanja v primerih degradacije,
• odločanja o problemih, ki se nanašajo na biodiverziteto,
naravo in okolje,
• oblikovanja strategij za upravljanje z naravnimi sistemi.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če zbere vsaj 42 KT iz
predmetov 1. letnika, v 3. letnik pa, če zbere vsaj 42 KT iz
predmetov 2. letnika in ima opravljene vse obveznosti za 1.
letnik.
Za dokončanje študija je treba zbrati najmanj 180 KT, kar
vključuje vse študijske obveznosti v okviru posameznih
predmetov študijskega programa (domače naloge, seminarje in
izpite) ter pripravo in zagovor zaključne projektne naloge; le-to
študent zagovarja v okviru seminarja.
37
7.1.3. Diplomirani bioinformatik (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI BIOINFORMATIK (UN)/DIPLOMIRANA BIOINFORMATIČARKA
(UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
Raven SOK 7
38
• a nalize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic
dejavnikov v biokemiji,
• kritične presoje dogajanja na področju naravoslovja
(predvsem v biologiji, biokemiji in molekularni genetiki),
• uporabe matematike ter računalništva in informatike
v naravoslovju (predvsem v biologiji, biokemiji in
molekularni genetiki),
• razvoja komunikacijskih spretnosti in sposobnosti,
• sodelovanja s sodelavci, dela v skupini in dela na projektih,
• avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja
in njegove integracije z že obstoječim znanjem,
• iskanja novih informacij in njihove interpretacije ter
umeščanja v kontekst bioinformatike,
• avtonomnosti pri strokovnem delu,
• celostnega pogleda na razvoj bioinformatike kot nove
vede,
• obvladanja temeljne naravoslovne izobrazbe,
• analize določenih situacij, kritičnega preverjanja
informacij in predvidevanja rešitev in posledic,
• uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod,
različnih postopkov in tehnologij,
• priprave strategij in kreativnega reševanja problemov, ki se
pojavljajo na področju uporabe biološke informacije,
• zavezanosti etiki,
• o
pisa biološkega pojava v matematičnem oziroma
računalniškem jeziku,
• razumevanja matematičnih konceptov in principov
• reševanja problemov z uporabo moderne informacijske
tehnologije,
• u
porabe algoritmičnega pristopa: za reševanje danega
problema razviti algoritem,
• analiziranja danega problema tako numerično kot tudi
grafično in algoritmično,
• deduciranja novih zaključkov iz danih podatkov,
• samozavestnega soočenja z danim problemom v
bioinformatiki ter iskanja njegove rešitve,
• približnega reševanja problemov z uporabo numeričnih
metod,
• povezovanja znanja različnih naravoslovnih področij
biologije, kemije, genetike, biokemije, matematike,
računalništva in informatike,
• umeščanja novih strokovnih, raziskovalnih in znanstvenih
izsledkov, informacij ter interpretacij v kontekst
bioinformatike,
• spoznavanja narave biološke informacije v svetovnem
spletu in uporabe le-te pri svojem delu (laboratoriju,
podjetju).
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
predmetov 1. letnika, v 3. letnik pa, če zbere vsaj 48 KT
iz predmetov 2. letnika, pri tem pa mora imeti praviloma
opravljene vse predmete 1. letnika ter obvezne predmete 2.
letnika.
predmetov študijskega programa (domače naloge, seminarje
in izpite) ter pripravo in zagovor zaključne projektne naloge;
le-to študent zagovarja v okviru seminarja.
39
7.1.4.Diplomirani biokemik (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI BIOKEMIK (UN)/DIPLOMIRANA BIOKEMIČARKA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točk (ECTS)
• p
Raven SOK 7
40
• p
osredovanja informacij, idej, problemov in rešitev dobro
informirani publiki,
• analitičnega načina razmišljanja,
• organiziranega in natančnega opravljanja nalog,
• prilagajanja novim situacijam in sprejemanja odločitev,
• načrtovanja in upravljanja s časom,
• profesionalne etične in okoljske odgovornosti,
• sposobnosti, s katerimi zadosti pogojem za začetno
zaposlitev na splošnem delovnem mestu, vključno z mesti
v kemijski in farmacevtski industriji,
• samostojnega učenja na svojem strokovnem področju;
pridobi učne veščine, ki jih potrebuje za nadaljnji študij ob
zadostni stopnji avtonomije.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik mora imeti študent zbranih 60 KT, za
vpis v 3. letnik pa mora imeti opravljene vse obveznosti iz 1.
letnika (60 KT) in zbranih 60 KT iz 2. letnika.
Za dokončanje študija mora študent opraviti študijske
obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega
programa, opraviti obveznosti v višini 180 KT ter izdelati in
uspešno zagovarjati diplomsko delo.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko
tehnologijo
41
7.1.5.Diplomirani biolog (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI BIOLOG (UN)/DIPLOMIRANA BIOLOGINJA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točk
• p
oklicna matura v srednješolskem programu: farmacevtski
tehnik, gozdarski tehnik, kemijski tehnik, kmetijski
tehnik, laboratorijski tehnik, naravoslovno-matematični
tehnik, naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik,
pedagoška gimnazija (naravoslovno-matematična), tehnik
laboratorijske biomedicine, srednja medicinska sestra –
srednji zdravstvenik, veterinarski tehnik ali živilski tehnik
in izpit iz maturitetnega predmeta biologija; če je kandidat
ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz
maturitetnega predmeta kemija ali fizika ali
Raven SOK 7
42
• r azvijanja ustreznega odnosa do narave in njenih
znamenitosti,
• postavljanja, razumevanja in kreativnega reševanja
problemov, načel in teorij,
• kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,
• obvladovanja praktičnih in splošnih veščin, povezanih s
področjem dela,
• razvijanja profesionalne in etične odgovornosti,
• razvijanja jezikovne in numerične pismenosti,
• uporabe tujega strokovnega jezika,
• razvijanja tehničnih spretnosti,
•
•
•
•
naravoslovnega mišljenja,
obvladanja temeljnih znanj s področja biologije,
pogovora o splošnih bioloških problemih,
obvladanja strokovnega znanja za opravljanje del, ki
pokrivajo naravo in žive organizme v znanstvenih,
strokovnih in izobraževalnih ustanovah,
• obvladanja področij biologije do mere, ki omogoča
nadaljevanje študija na drugi stopnji.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent mora imeti za vpis v 2. letnik opravljene obveznosti
1. letnika v obsegu 54 KT, za vpis v 3. letnik pa opravljene
vse obveznosti 1. letnika v višini 60 KT ter vse obveznosti
2. letnika, razen predmeta Terensko delo iz botanike in
zoologije, v višini najmanj 56 KT; skupaj najmanj 116 KT.
Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v
obsegu 180 KT.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
43
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI BIOLOG (UN)/DIPLOMIRANA BIOLOGINJA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Trajanje 3 leta, 180 KT
• p
oklicna matura in izpit iz enega od maturitetnih
predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je
kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali
Raven SOK 7
44
• a nalize, sinteze in predvidevanja; ponuditi rešitve ter
razumeti posledice naravnih pojavov in procesov na
različnih organizacijskih ravneh,
• obvladanja osnovnih veščin, praktičnih znanj,
raziskovalnih metod ter postopkov in procesov v
biologiji ter razvijanja različnih samokritičnih presoj na
tem področju,
• poznavanja sestavin klasične biologije – predvsem z
vidika biodiverzitete, molekularne biologije in fiziologije
ter mejnih področij biologije (biofizika, biokemija,
biostatistika, naravovarstvo),
• uporabe znanja iz naravoslovnih vsebin, predvsem
biologije, na različnih ravneh,
• avtonomnosti v strokovnem delu na področju biologije,
• obvladanja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti
nasploh ter vključevanja v timsko delo tako v domačem
kot mednarodnem poslovnem in znanstvenem okolju,
• zavedanja omejitev, ki jih postavlja profesionalna etika
na tem področju naravoslovja.
• odgovornega odnosa do narave in okolja,
• odgovornega odnosa do človekovih posegov v naravo,
• p
oznavanja temeljnih teoretičnih in aplikativnih vidikov
biologije kot stroke ter kot znanstvene discipline,
• poznavanja posameznih organizacijskih in funkcionalnih
nivojev organizmov od molekul do združb,
• integracije znanj različnih naravoslovnih strok,
• sistemskega mišljenja, ki omogoča vključevanje v
interdisciplinarne skupine pri obravnavi bioloških
in sorodnih znanstvenih, strokovnih in praktičnih
problemov,
• reševanja bioloških problemov tako v bazičnem
(raziskovalnem) kot aplikativnem (projektno delo v
upravi, gospodarstvu) kontekstu.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih najmanj 45
KT. Med opravljenimi predmeti morajo biti predmeti:
Fizika, Kemija, Biologija celice, Splošna botanika in Splošna
zoologija. Za napredovanje v 3. letnik so pogoj vse opravljene
obveznosti 1. letnika in zbranih 60 KT ter zbranih 45 KT točk,
ki jih študent pridobi z opravljenimi obveznostmi 2. letnika.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim
programom predpisane obveznosti.
Izvajalci Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in
matematiko
45
7.1.6.Diplomirani biopsiholog (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI BIOPSIHOLOG (UN)/DIPLOMIRANA BIOPSIHOLOGINJA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
Raven SOK 7
46
• p
oznavanja in razumevanja temeljev in zgodovine
biopsihologije,
• obvladanja pojmov ter poznavanja in razumevanja
raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov
na različnih področjih biopsihologije,
• koherentnega obvladanja temeljnega biopsihološkega
znanja, povezovanja znanja z različnih področij in njegove
uporabe,
• samostojnega branja in razumevanja biopsihološke
literature,
• reševanja konkretnih bioloških in psiholoških problemov
z uporabo kritične analize, znanstvenih metod in
postopkov: zmožnost definiranja problema, razdelave
teoretičnih izhodišč raziskave in hipotez, izbora ustrezne
raziskovalne strategije, izdelave raziskovalnega načrta,
izvedbe raziskave ter ovrednotenja dobljenih rezultatov,
poročanja o odkritjih,
• sodelovanja v skupini strokovnjakov, sodobne
udeleženosti v procesih soustvarjanja novih spoznanj
in praktičnih aktivnosti v različnih naravoslovnih in
družbenih praksah,
• obvladanja socialnih kompetenc za delo v družbi in
za družbo, ki vključujejo: občutljivost za psihološke
vidike družbenih različnosti, poznavanje, razumevanje
in upoštevanje individualne, skupinske in kulturne
različnosti v različnih naravoslovnih in družbenih
praksah, razumevanje socialnih, čustvenih, motivacijskih,
kognitivnih idr. procesov pri sebi in drugih v različnih
kontekstih, sposobnost za vzpostavitev in vzdrževanje
ustreznega odnosa z obravnavancem (izvedba intervjuja,
opazovanje, testna situacija, zbiranje podatkov, ipd.) in
sposobnost ustrezne komunikacije,
• zavezanosti biopsihološki praksi,
• u
meščanja psihologije v širši družbeni kontekst,
• komuniciranja v svetovni psihološki znanosti in družbi,
• razumevanja splošne strukture biopsihologije ter
povezanosti med njenimi disciplinami,
• poznavanja in razumevanja temeljev in zgodovine
biologije in psihologije,
• samostojnega branja in razumevanja biološke in
psihološke literature,
• poznavanja področij in metod psihološke diagnostike,
• poznavanja osnov merjenja različnih biopsiholoških
pojavov, razumevanja značilnosti in izvedbe analiz
bioloških in psiholoških besedil ter interpretacije
rezultatov tovrstnih analiz,
• poznavanja področij in teorije psihološkega svetovanja,
• razumevanja in uporabe metod statistike in nekaterih
multivariantnih statistik ter logike in racionalnega
razmišljanja,
• raziskovalnega in strokovnega dela na področju
naravoslovnih in družbenih raziskav in trženja,
• razvoja veščin in spretnosti v uporabi znanja na različnih
področjih psihologije,
• umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekstu
biologije in psihologije.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
letnika.
Za dokončanje študija mora študent zbrati najmanj 180 KT,
kar vključuje vse študijske obveznosti v okviru posameznih
47
7.1.7.Diplomirani biotehnolog (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI BIOTEHNOLOG (UN)/DIPLOMIRANA BIOTEHNOLOGINJA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
in izpit iz maturitetnega predmeta biotehnologija, če je
kandidat ta predmet opravljal že pri poklicni maturi pa
izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani
Raven SOK 7
48
• obvladanja temeljnega znanja s področja bioloških
in biotehniških znanosti ter naravoslovno-tehničnih
znanosti,
• obvladanja strokovnega znanja, pridobljenega s študijem
teoretičnih in praktičnih primerov,
• dela v interdisciplinarnem timu,
• učinkovite uporabe pridobljenega znanja v praksi,
• prenosa, kritične presoje in uporabe teoretičnega in
praktičnega znanja za reševanje problemov v praksi ter
interdisciplinarnega dela in uporabe znanstvenih metod,
• uporabe novih idej,
• reševanja problemov in sprejemanja odločitev v praksi,
• reagiranja v kompleksnih in nepredvidljivih situacijah,
• komunikacijske odprtosti, obvladovanja informacijskih
tehnologij,
• samostojnosti ter samokritičnosti,
• vseživljenjskega učenja,
• profesionalne etične odgovornosti,
• definicije biotehnologij,
• poznavanja logike in metodike znanstvenega dela,
• priprave laboratorijskega poročila,
• prakticiranja varnosti v laboratoriju,
• poznavanja in razumevanja pojmov, vezanih na
biotehnologijo,
• poznavanja zgodovine in pomena biotehnoloških odkritij,
• gojenja (mikro)organizmov in celičnih kultur, ne da bi
prišlo do kontaminacije,
• razumevanja dobrih in slabih lastnosti biotehnologije in
njene uporabe,
• identificiranja vpliva biotehnologije skozi njene rezultate,
• napisati stališče glede etičnih dilem biotehnologije,
• poznavanja regulatornih organov in agencij, povezanih z
biotehnologijo,
• prepoznavanja priložnosti zaposlovanja s pridobljenimi
znanji iz študija biotehnologije,
• spoznavanja/določevanja okoljskega vpliva biotehnologij
na ustreznih primerih,
• predvidevanja pomena biotehnologije v prihodnosti,
• poznavanja in razumevanja pojmov, vezanih na
biotehnologijo mikroorganizmov,
• poznavanja mikrobov, uporabljanih v biotehnologiji,
• razumevanja dobrih in slabih lastnosti biotehnologije
mikrobov in njenega vpliva na agroživilstvo, farmacijo in
okolje,
• razumevanja bioprocesov, njihovega pomena in
upravljanja z njimi,
• poznavanja biotehnologije mikroorganizmov na
relevantnih bioprocesih,
• tehničnega obvladovanja dela s ključnimi delovnimi
mikroorganizmi,
• razumevanja in obvladovanja vseh elementov varnosti
proizvoda, operaterja in okolja,
• poznavanja in razumevanja pojmov, vezanih na rastlinsko
biotehnologijo,
• poznavanja uporabe rastlinske biotehnologije pri
kmetijskih rastlinah,
• razumevanja dobrih in slabih lastnosti rastlinske
biotehnologije in njenega vpliva na kmetijstvo in
gospodarstvo,
• obvladanja mikropropagacije,
• obvladanja rastlinskih tkivnih kultur,
• obvladanja biotehnoloških metod genskega spreminjanja
rastlin,
• obvladanja uporabe genskih markerjev v žlahtnjenju
rastlin in diagnostiki patogenov,
• poznavanja in razumevanja pojmov, vezanih na živalsko
biotehnologijo,
• poznavanja uporabe živalske biotehnologije pri modelnih
in gospodarsko pomembnih živalskih vrstah,
• razumevanja dobrih in slabih lastnosti živalske
biotehnologije in njenega vpliva na kmetijstvo in
gospodarstvo,
• poznavanja biotehnoloških možnosti reprodukcije,
• obvladanja osnovnega dela z živalskimi tkivnimi
kulturami,
• obvladanja biotehnoloških metod aktivnega poseganja v
dednino živalskih celic,
Ô
49
Ô
• o
bvladanja vključevanja molekulskih markerjev v selekcijo
živali,
• razumevanja etičnih dilem biotehnologije vretenčarjev v
povezavi s človekom.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če do izteka študijskega
leta opravi vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in
zbere KT.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti,
ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov,
v skupnem obsegu 180 KT. Študent mora pripraviti in
pridobiti pozitivno oceno diplomskega seminarja.
50
7.1.8.Diplomirani ekolog naravovarstvenik (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI EKOLOG NARAVOVARSTVENIK (UN)/DIPLOMIRANA EKOLOGINJA
NARAVOVARSTVENICA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
Raven SOK 7
• a nalize, sinteze in predvidevanja rešitve ter posledice na
različnih ravneh naravoslovja od molekularne biologije do
krajinske ekologije,
• obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov
v ekologiji in naravovarstvu ter razvijanja različnih
samokritičnih presoj na tem področju,
• poznavanja vseh sestavin klasične biologije (flora, favna,
gea), predvsem z vidika biodiverzitete,
• uporabe znanja iz osnov naravoslovnih ved in znanosti,
predvsem temeljev biologije in ekologije z naravovarstvom
na različnih ravneh,
• avtonomnosti v strokovnem delu na področju ekologije in
naravovarstva,
• obvladanja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti
nasploh ter vključevanja v timsko delo tako v domačem
kot mednarodnem poslovnem in znanstvenem okolju,
• zavedanja omejitev, ki jih postavlja profesionalna etika na
tem področju naravoslovja,
• poznavanja vseh temeljnih teoretičnih in aplikativnih
vidikov ekologije in varstvene biologije kot znanstvenih
disciplin,
• poznavanja naravne, družbene in pravne osnove
naravovarstva v svetu, Evropi in Sloveniji,
• poznavanja biološkega, pravnega, prostorskega in
informacijskega ozadja načrtovanja, upravljanja in
varovanja narave,
• absolviranja in obvladanja osnov vseh treh vidikov
ekologije in naravovarstva: strokovnega (biodiverziteta
na nivoju genov, populacij, vrst, ekosistemov in krajine),
družbenega (poznavanje pravnih aktov Slovenije in EU) ter
praktično-tehničnega (geografski informacijski sistemi),
Ô
51
Ô
• reševanja bioloških in ekoloških problemov na makro
nivoju tako bazičnih (raziskovanje, šolstvo, nekatere
panoge biotehnologije) kot aplikativnih (projektno delo v
naravovarstvu, upravi, gospodarstvu),
• razumevanja in izvajanja naravovarstvenih zakonskih
in podzakonskih predpisov in direktiv EU, kakor tudi
mednarodnih konvencij s področja narave,
• sodelovanja in vključevanja v pripravo in izvajanje
mednarodnih sporazumov s področja varstva narave in
ohranjanja biotske raznovrstnosti,
• razumevanja umeščenosti naravovarstvenih vsebin v
sektorskih politikah.
odlično (10).
52
NAPREDOVANJE:
Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih najmanj 45 KT.
Med opravljenimi predmeti morajo biti predmeti: Fizika,
Kemija, Osnove okoljske kemije in Splošna zoologija. Za
napredovanje v 3. letnik so pogoj vse opravljene obveznosti
1. letnika in zbranih 60 KT ter zbranih 45 KT, ki jih študent
pridobi z opravljenimi obveznostmi 2. letnika.
matematiko
7.1.9.Diplomirani mikrobiolog (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI MIKROBIOLOG (UN)/DIPLOMIRANA MIKROBIOLOGINJA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
in izpit iz maturitetnega predmeta biologija; če je kandidat
ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz
kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne
sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni
maturi, ali
Raven SOK 7
• v pogleda v temeljna naravoslovna znanja,
• obvladovanja področja mikrobiologije in razumevanja
pomena in vloge mikroorganizmov v naravnem okolju,
medicini in biotehnologiji,
• postavljanja, razumevanja in kreativnega reševanja
problemov, načel, teorij,
• interdisciplinarnega dela in uporabe znanstvenih metod,
• sprejemanja novosti,
• funkcionalne pismenosti na strokovnem področju in
numerične pismenosti,
• uporabe strokovnega jezika,
• lastnega učenja na strokovnem področju,
• obvladanja tehničnih in ročnih spretnosti za delo v
laboratoriju,
• poznavanja dobre laboratorijske prakse – varnega dela v
mikrobiološkem laboratoriju,
• p
oznavanja značilnih struktur mikrobnih celic, njihovega
poimenovanja in razumevanja njihove funkcije,
• poznavanja osnovne zgradbe in delovanja večceličnih
organizmov,
• poznavanja ključnih molekul in makromolekul živih
organizmov, njihove vloge in načina delovanja,
Ô
53
Ô
54
• r azumevanja principov energetskega metabolizma in
biosinteze mikrobne celice, principov regulacije na nivoju
transkripcije in translacije genov ter aktivnosti proteinov/
encimov,
• razumevanja principov celične delitve in poznavanja
osnovnih principov rasti ter odmiranja mikrobne
populacije,
• poznavanja osnovne zgradbe virusov, ključnih skupin
virusov in razumevanja njihovega delovanja,
• poznavanja osnovnih principov taksonomije in osnovnih
značilnosti mikrobnih skupin,
• poznavanja osnovnih značilnosti ključnih patogenih
bakterij, gliv in parazitov ter bolezni, ki jih povzročajo,
• poznavanja osnovnih mehanizmov patogeneze
mikroorganizmov in delovanja pomembnih toksinov, ki jih
ti proizvajajo,
• poznavanja delovanja ključnih mikrobnih skupin v okolju
in razumevanja njihovega pomena za kroženje snovi v
naravi,
• poznavanja interakcij mikroorganizmov z drugimi
mikroorganizmi, rastlinami in živalmi,
• poznavanja vloge biofilmov,
• poznavanja osnovnih zakonitosti mikrobne ekološke
organiziranosti,
• poznavanja fizikalno-kemijskih principov omejevanja rasti
mikroorganizmov,
• poznavanja vloge mikrobov pri razgradnji in sintezi spojin
v naravnem okolju,
• poznavanja osnovnih mehanizmov odstranjevanja
ksenobiotikov iz okolja, principov delovanja čistilnih
naprav, poznavanja nekaterih ključnih delovnih
mikroorganizmov v biotehnologiji in glavnih bioprocesov
v biotehnologiji,
• razumevanja delovanja imunskega sistema pri človeku,
• poznavanja osnovnih matematičnih orodij,
• poznavanja biofizikalnih zakonitosti življenja, poznavanja
ključnih principov termodinamike,
• poznavanja osnov meroslovja,
• poznavanja zakonodajnih načel o varnem delu v
laboratoriju,
• uporabe aseptičnih tehnik v mikrobiologiji,
• priprave gojišč in gojenja dobro proučenih aerobnih in
anaerobnih mikrobov na standardnih in selekcijskih
gojiščih,
• shranjevanja in ohranjanja mikroorganizmov in
mikrobioloških vzorcev,
• uporabe svetlobnega mikroskopa in nekaterih
diferencialnih barvanj,
• kvantitativnega vrednotenja rasti čiste kulture v zaprtih in
odprtih sistemih,
• o
samitve obravnavanih mikroorganizmov iz vzorcev,
• poznavanja principov taksonomskega uvrščanja čistih
mikrobnih kultur in njihove filogenetske opredelitve,
• izvesti v študiju obravnavane encimske teste,
• obvladanja osnovnih principov delovanja in uporabe
analitskih metod v mikrobiologiji (npr. kromatografije,
biosenzorji),
• uporabe gelske elektroforeze, izoliranja nukleinskih
kislin iz mikrobne kulture, vnosa nekaterih vektorjev v
standardne delovne organizme,
• izvedbe mutageneze z UV, kemičnimi agensi,
• uporabe verižne reakcije s polimerazo,
• uporabe osnovne tehnike molekulskega kloniranja in
analize genoma mikroorganizmov,
• uporabe osnovnih imunoloških tehnik,
• izvedbe nekaterih osnovnih diagnostičnih testov,
uporabnih v medicinski mikrobiologiji,
• opraviti osnovno fizikalno kemijsko analizo okolja (pH,
temperatura, ionska jakost, slanost, določanje koncentracij
ionov, kot so amonij, nitrat, fosfat),
• ugotavljanja produktov mikrobnega metabolizma,
• uporabe nekaterih tehnik za spremljanje mikrobnih
procesov v okoljskih vzorcih,
• določanja potenciala za mikrobno pomembne okoljske
procese, kot so nitrifikacija, denitrifikacija, fiksacija
dušika, sulfatna redukcija,
• kontrole hitrosti rasti mikroorganizmov,
• izvedbe antibiograma in uporabe protimikrobnih sredstev
v eksperimentu,
• ocenitve količine mikrobne biomase v vzorcih,
• priprave kemijsko definirane raztopine,
• uporabe kemijskega računstva,
• uporabe osnovnih statističnih orodij,
• varnega dela v mikrobiološkem laboratoriju,
• poiskati pomembne informacije v strokovni literaturi na
internetu,
• uporabe osnovnih bioinformacijskih orodij in
podatkovnih zbirk v mikrobiologiji.
odlično (10).
Ô
55
Ô
NAPREDOVANJE:
leta opravi vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in v
predhodnem letniku zbere 60 KT.
obsegu 180 KT.
56
7.1.10. Diplomirani okoljski tehnolog (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI OKOLJSKI TEHNOLOG (UN)/DIPLOMIRANA OKOLJSKA
TEHNOLOGINJA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
oklicna matura po kateremkoli srednješolskem programu
in maturitetni izpit iz dodatnega predmeta Biologija,
Kemija ali Fizika; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki
ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali
Raven SOK 7
• a nalitičnega mišljenja, ki omogoča vključevanje v
interdisciplinarne skupine za proučevanje in reševanje
problemov varstva okolja,
• reševanja strokovnih problemov s samostojnim iskanjem
virov znanja in uporabo raziskovalnih metod na
področju proučevanja in varstva okolja,
• kritičnega vrednotenja rezultatov in poročil,
• samostojnosti in odgovornosti pri delu ter pri
sprejemanju strokovnih odločitev,
• vključevanja v projektno in interdisciplinarno skupinsko
delo,
• načrtovanja skupinskega in projektnega dela,
• uporabe pridobljenih znanj v praksi,
• komuniciranja in predstavljanja okoljskih poročil in
podatkov domači in tuji javnosti,
•
•
•
•
•
•
gotavljanja stanja in kakovosti okolja,
u
ocenjevanja vplivov na okolje in s tem povezanega tveganja,
raziskovanja pojavov v okolju,
priprave in izvajanja programov monitoringa,
načrtovanja strategij za zmanjševanje vplivov na okolje,
priprave in izvajanja strategij ravnanja z odpadki.
nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi,
storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje
z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno
znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro:
solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza
minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno).
Ô
57
Ô
Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno
(6) do odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če do izteka
študijskega leta opravi vse obveznosti, določene s
študijskim programom, za vpis v višji letnik.
Izvajalci Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za znanosti o okolju
58
7.1.11. Diplomant izobraževalne biologije (un) in …
KVALIFIKACIJA
DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE BIOLOGIJE (UN) IN …/DIPLOMANTKA
IZOBRAŽEVALNE BIOLOGIJE (UN) IN …
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
Raven SOK 7
• a nalitičnega mišljenja in razumevanja zahtevnejših
sistemov, ki omogočajo vključevanje v različne
interdisciplinarne skupine,
• k omuniciranja ter skupinskega dela s strokovnjaki z
drugih strokovnih in znanstvenih področij (splošna
razgledanost),
• s odelovanja v raziskovalno-razvojnih projektih,
namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojnoizobraževalnega dela,
• a vtonomnosti, (samo)kritičnosti, samoiniciativnosti in
prizadevanja za kakovost lastnega strokovnega dela,
• n
ačrtovanja lastnega profesionalnega razvoja, sledenja
sodobnim dosežkom znanosti in ved, pomembnih za
svoje poklicno delovanje, ter kritičnega in premišljenega
vključevanja novih spoznanj v svoje delo,
• r eševanja strokovnih in delovnih problemov z iskanjem
virov znanja in uporabe znanstvenih metod,
• suverenega sporazumevanja v slovenskem jeziku,
• s amoizobraževanja in upravljanja z viri v vsaj enem tujem
jeziku,
• u
porabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v
izobraževanju in v vsakdanjih življenjskih situacijah,
• u
činkovitega načrtovanja in samokontrole izvajanja
lastnih aktivnosti,
• d
ojemljivosti za težave ljudi in za različne socialne
situacije,
• s poštovanja različnosti in posameznikovih kulturnih ter
svetovnonazorskih vrednot,
• d
eduktivnega izpeljevanja novih logičnih zaključkov na
podlagi danih podatkov,
Ô
59
Ô
• uporabe naravoslovno-matematičnega mišljenja za
kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in
družbi,
• varnega dela in ocene tveganj,
60
• p
oznavanja in razumevanja temeljnih bioloških
konceptov, postopkov in teorij ter uporabe biološkega
znanja v različnih kontekstih,
• posredovanja lastnega razumevanja temeljnih bioloških
konceptov in postopkov,
• poznavanja in razumevanja osnov botanike, zoologije,
mikrobiologije, ekologije, biokemije, genetike in evolucije,
• razumevanja in reševanja enostavnejših bioloških
problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju,
• opisovanja dane situacije z uporabo ustrezne biološke
terminologije,
• reševanja enostavnejših bioloških in drugih problemov z
uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije,
• načrtovanja, izvedbe in vrednotenja enostavnejših
bioloških eksperimentov, poskusov in terenskih vzorčenj,
• varnega ravnanja z aparaturami in dela v biološkem
laboratoriju,
• etičnega in varnega dela z živimi organizmi in biološkimi
materiali,
• vzdrževanja in varovanja bioloških in didaktičnih zbirk,
• ovrednotenja rezultatov lastnega dela na področju
biološkega izobraževanja,
• poznavanja in razumevanja vpliva biologije na razvoj
drugih ved in znanosti ter pomena biologije v človeški
družbi.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih vsaj 17 KT,
pridobljenih z opravljenimi izpiti iz predmetov: Temelji
splošne botanike (6 KT), Splošna zoologija (6 KT) in
Biologija človeka (5 KT). Poleg pogojnih obveznosti za
napredovanje v 2. letnik na tem študijskem programu
mora študent zbrati še določeno število KT na drugem
dvopredmetnem študijskem programu.
Pogoj za napredovanje v 3. letnik so opravljene vse
obveznosti 1. letnika in zbranih vsaj 16 KT, pridobljenih z
opravljenima izpitoma iz predmetov 2. letnika Biokemija z
osnovami mikrobiologije in genetike (9 KT) ter Sistematska
zoologija (7 KT). Poleg pogojnih obveznosti za napredovanje
v 3. letnik na tem študijskem programu mora študent
zbrati še določeno število KT na drugem dvopredmetnem
študijskem programu.
Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim
matematiko
61
7.1.12. Magister kineziologije
KVALIFIKACIJA
MAGISTER KINEZIOLOGIJE/MAGISTRICA KINEZIOLOGIJE
Tip kvalifikacije Magisterij
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
Vrsta Magistrsko izobraževanje
izobraževanja
Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s sorodnih
strokovnih področij (šport, zdravstvo) ali
• zaključen dosedanji visokošolski strokovni študijski
program (programi, sprejeti pred 11. 6. 2004) s sorodnih
strokovnih področij (šport, zdravstvo) ali
• zaključen študijski program, ki je po trajanju in obsegu
enakovreden programu iz prve ali druge alineje z drugih
strokovnih področij, če kandidat pred vpisom v študijski
program opravi dodatne študijske obveznosti, katerih
vsebina in obseg sta odvisna od predhodno končanega
študijskega programa; kandidatu se določijo največ
trije predmeti iz nabora predmetov dodiplomskega
univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
aplikativna kineziologija.
Raven SOK 8
62
• r azumevanja delovanja celice, tkiva, organa in sistema
organov človekovega organizma v interakciji z življenjskim
okoljem,
• iskanja novih dejstev, njihove interpretacije in integracije v
kontekst študija,
• prepoznavanja in preučevanja posledic interakcije okolja
in človeka in preventivnega delovanja s ciljem trajnostnega
razvoja,
• oblikovanja strategij in programov promocije gibalne/
športne aktivnosti kot dejavnika kakovosti življenja,
• avtonomnega in skupinskega strokovnega ter
raziskovalnega dela na nacionalni in mednarodni ravni na
področju kineziologije in presečnih ved,
• kritične in samokritične presoje in oblikovanja
samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav ...),
• kritičnega preverjanja informacij ter predvidevanja rešitev
in posledic,
• uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod,
različnih postopkov in tehnologij,
• zavezanosti etiki in občutka profesionalnosti.
zaključevanje Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav
dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8
(prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
letnika.
obveznosti, predvidene s študijskim programom in učnimi
načrti predmetov, ter izdelati in zagovarjati magistrsko
nalogo. S tem zbere študent 120 KT.
Prehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)
63
7.1.13. Magister biokemije
KVALIFIKACIJA
MAGISTER BIOKEMIJE/MAGISTRICA BIOKEMIJE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen prvostopenjski univerzitetni študijski program,
64
na katerem je kandidat opravil obveznosti pri predmetih,
ki so zajemali snov kemije v obsegu 15 KT ter biokemije,
molekularne biologije ali genetike skupaj v obsegu 15 KT,
ali
• zaključen visokošolski strokovni program, na katerem je
kandidat opravil obveznosti pri predmetih, ki so zajemali
snov kemije v obsegu 15 KT ter biokemije, molekularne
biologije ali genetike skupaj v obsegu 15 KT, ali
• zaključen prvostopenjski univerzitetni študijski program
na drugih področjih in je kandidat pred vpisom opravil
obveznosti pri predmetih, ki zajemajo snov kemije obsegu
15 KT ter biokemije, molekularne biologije ali genetike
skupaj v obsegu 15 KT, ali
• zaključen visokošolski strokovni študij na drugih
področjih in je kandidat pred vpisom opravil obveznosti
pri predmetih, ki zajemajo snov kemije v obsegu 15 KT
ter biokemije, molekularne biologije ali genetike skupaj v
obsegu 15 KT.
Raven SOK 8
• u
porabe znanja, razumevanja in reševanja problemov
v novih oziroma neznanih okoljih, v širših
(multidisciplinarnih) okoljih, povezanih z vedami o
življenju,
• samostojnega spremljanja strokovne literature na
področju ved o življenju,
• povezovanja svojega znanja in soočanja s kompleksnostjo,
• oblikovanja ocene na podlagi nepopolnih ali omejenih
informacij, ki zajema tudi razmislek o etični odgovornosti,
• jasnega in nedvoumnega posredovanja sklepov, znanja in
argumentov strokovni in laični publiki,
• neodvisnega in samostojnega nadaljnjega izobraževanja.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik mora imeti študent zbranih 60 KT.
programa ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo.
tehnologijo
65
7.1.14. Magister biologije in ekologije z naravovarstvom
KVALIFIKACIJA
MAGISTER BIOLOGIJE IN EKOLOGIJE Z NARAVOVARSTVOM/MAGISTRICA
BIOLOGIJE IN EKOLOGIJE Z NARAVOVARSTVOM
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje z ustreznih
66
strokovnih področij: biologije, ekologije, naravovarstva,
veterine, kmetijstva ali gozdarstva oziroma študijski
program s področja medicine ali
• zaključen študijski program prve stopnje s strokovnih
področij drugih naravoslovnih ved, če je kandidat pred
vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti,
bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 30 KT; te
obveznosti so izpit iz Botanike I (5 KT), Botanike II (5
KT), Zoologije I (5 KT), Zoologije II (5 KT), Ekologije
rastlin (5 KT) in Ekologije živali (5 KT) ali
• zaključen visokošolski strokovni študijski program,
sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij:
biologije, ekologije, naravovarstva, veterine, kmetijstva ali
gozdarstva ali
sprejet pred 11. 6. 2004, s strokovnih področij drugih
naravoslovnih ved, če je kandidat pred vpisom v študijski
program opravil študijske obveznosti, bistvene za
nadaljevanje študija, v obsegu 30 KT; te obveznosti so
izpit iz Botanike I (5 KT), Botanike II (5 KT), Zoologije
I (5 KT), Zoologije II (5 KT), Ekologije rastlin (5 KT) in
Ekologije živali (5 KT).
Raven SOK 8
•
•
•
•
•
•
k ritične in analitične presoje,
obvladovanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,
uporabe znanja v praksi,
samostojnosti pri strokovnem delu,
razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti v
domačem in mednarodnem okolju,
• etično naravnanega razmišljanja in zavezanosti
profesionalni etiki,
• skupinskega dela in kooperativnosti,
• r eševanja konkretnih delovnih problemov z uporabo
znanstvenih metod in postopkov,
• koherentnega obvladanja temeljnega znanja o biotskih
sistemih, povezovanja znanja z različnih področij in
aplikacije,
• u
meščanja novih informacij in interpretacij v kontekst
temeljne discipline,
• razumevanja splošne strukture biologije, ekologije
in naravovarstva ter povezanosti med njenimi
poddisciplinami,
• razumevanja in uporabe metod kritične analize in razvoja
teorij ter njihove uporabe v reševanju konkretnih delovnih
problemov,
• trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in ohranjanja
ekosistemov ter trajnostnega gospodarjenja v sonaravnih
ekosistemih,
• razvoja veščin in spretnosti v uporabi znanja na
strokovnem področju biologije, ekologije in naravovarstva,
• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in
sistemov na strokovnem področju biologije, ekologije in
naravovarstva.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti izpite pri
predmetih v obsegu 46 KT iz 1. letnika in opravljene mora
imeti vse laboratorijske in terenske vaje. V okviru zahtevanih
46 KT mora študent opraviti obveznosti v obsegu 30 KT iz
prvega semestra in obveznosti v obsegu 16 KT iz drugega
semestra.
matematiko
67
7.1.15. Magister biotehnologije
KVALIFIKACIJA
MAGISTER BIOTEHNOLOGIJE/MAGISTRICA BIOTEHNOLOGIJE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s področja
68
biotehnologije, ki se izvaja na fakultetah v Sloveniji ali v
tujini, ali
• zaključen študijski program prve stopnje ostalih področij
fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidat dodatno
opravi 10–60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega
študijskega programa prve stopnje Biotehnologija; te
obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega
področja in jih za vsakega posameznika posebej določi
pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne
izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij,
• zaključen star visokošolski strokovni študijski program
s področja biotehnologije, ki se izvaja na fakultetah v
Sloveniji ali v tujini, ali
ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če
kandidat dodatno opravi 10–60 KT iz nabora predmetov
biotehnologija; te obveznosti se določijo glede na
različnost strokovnega področja in jih za vsakega
posameznika posebej določi pristojna študijska komisija,
kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom na
magistrski študij.
Raven SOK 8
• o
bvladanja poglobljenega znanja s področja bioloških,
biotehniških in naravoslovnih znanosti ter strokovnega
znanja, pridobljenega s študijem teoretičnih in praktičnih
primerov s področja biotehnologije,
• reševanja problemov z uporabo virov in z
interdisciplinarnim pristopom ter prenosa in uporabe
pridobljenega znanja v prakso,
• dela v interdisciplinarnem timu,
• učinkovite uporabe pridobljenega znanja v praksi,
• raziskovalne usposobljenosti in intuicije,
• prenosa, kritične presoje in uporabe teoretičnega znanja
v praksi ter reševanja problemov, zlasti z iskanjem novih
virov znanja, sposobnostjo interdisciplinarnega dela in
uporabo znanstvenih metod,
• generiranja novih idej,
• reševanja problemov in sprejemanja odločitev v praksi,
• s prejemanja odločitev v kompleksnih in nepredvidljivih
situacijah,
• komunikacijske odprtosti, obvladovanja informacijskih
tehnologij,
• posredovanja različnih miselnih konceptov,
• samostojnosti ter samokritičnosti,
• samostojnosti in samokritičnosti ter razvijanja
konstruktivnega dialoga,
• analitičnega razmišljanja in ravnanja na regionalnem in
širšem področju,
• občutka za profesionalno in etično odgovornost,
• r azumevanja delovanja ter specifičnih zahtev
biotehnoloških procesov,
• prepoznavanja in reševanja problemov ter izdelave
strategij, ki so neposredno ali posredno povezane z
biotehnološkim procesom,
• načrtovanja novih biotehnoloških postopkov ter kritičnega
vrednotenja obstoječih ob minimalni porabi energije in
maksimalnem upoštevanju trajnostne rabe okoljskih virov,
• načrtovanja novih bioproizvodov ob upoštevanju zahtev
potrošnikov,
• ohranjanja naravnih genskih virov ter ciljne selekcije
domačih živali in žlahtnjenja novih kultivarjev in
proizvodnih mikroorganizmov,
• pridobivanja in širjenja potrebnega znanja z uporabo
razpoložljive znanstvene literature s področja
biotehnologije, kakor tudi drugih sorodnih področij,
• načrtovanja in analize poskusov/opazovanj ter njihovega
vrednotenja in izbire primernih statističnih metod.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
zbere 54 KT.
ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, v
skupnem obsegu 120 KT. Študent mora izdelati magistrsko
nalogo, ki mora biti pozitivno ocenjena in jo mora uspešno
javno predstaviti in zagovarjati.
69
7.1.16. Magister biopsihologije
KVALIFIKACIJA
MAGISTER BIOPSIHOLOGIJE/MAGISTRICA BIOPSIHOLOGIJE
Tip kvalifikacij Magisterij
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Diploma študijskega programa prve stopnje biopsihologija
ali psihologija v obsegu najmanj 180 KT ali
• diploma dosedanjega univerzitetnega enopredmetnega
študijskega programa Psihologija (študijski program,
sprejet pred 11. 6. 2004) ali
• diploma študijskega programa prve stopnje ali
dosedanjega univerzitetnega študijskega programa
(študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004) z drugih
strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi
študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija,
v obsegu od 10 do 60 KT.
Raven SOK 8
70
• t rajnega strokovnega izpopolnjevanja in samorefleksije,
• povezave znanstvenih in strokovnih spoznanj s sorodnimi
znanstvenimi disciplinami,
• abstraktnega in kritičnega razmišljanja ter oblikovanja in
prenosa teoretičnih konceptov v prakso,
• usmerjanja v interdisciplinarno raziskovanje,
• razvoja in evalvacije intervencij, usmerjenih na
posameznika, skupino ali družbo,
• uporabe naučenih znanj v praktičnih situacijah,
• uporabe pridobljenega znanja in veščin pri raziskovalnem
in strokovnem delu,
• oblikovanja osebne strokovne strategije za reševanje
problema,
• problemskega pristopa k obravnavanju različnih
problemov,
• iskanja in izbora ustrezne literature,
• iskanja in izbora, prilagoditve ali oblikovanja metod,
tehnik in instrumentov,
• oblikovanja pisnih izdelkov: analize stanja, načrta
intervencij in raziskovalnega poročila,
• predstavljanja izsledkov raziskav,
• komunikacije,
• skrbi za nenehni osebni strokovni razvoj,
• ovrednotenja svojega znanja obravnavane snovi glede na
uresničevanje zastavljenih ciljev,
• razvijanja etične odgovornosti na področju svetovanja
posameznikom in skupinam,
• u
gotavljanja potreb in opredeljevanja ciljev biopsihološke
obravnave,
• analiziranja, določanja, ocenjevanja pomembnih
značilnosti posameznikov in skupin,
• razvijanja ustreznih intervencij na podlagi teorije,
• pripravljanja in izvajanja intervencij,
• evalvacije izvedenih intervencij v praksi ter oblikovanja
priporočil na podlagi te-teh,
• etike,
• p
oznavanja različnih kvantitativnih in kvalitativnih
raziskovalnih načrtov in metod zbiranja podatkov,
• razumevanja namena in uporabe raziskovalnih metod
naravoslovnih in družboslovnih ved s poudarkom na
nevroznanost, psihološko znanost, etologijo, genetiko in
vedenjsko genetiko,
• interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih disciplin
(psihologija, duševno zdravje, psiho- in socio-patologija,
nevroznanost ...),
• razumevanja teorije na podlagi primerov uporabe,
• prenašanja metodološkega znanja in samostojne uporabe
v raziskavah,
• razčlenitve in primerjave različnih raziskovalnih načrtov
in metod glede na raziskovalni problem,
• ustvarjalnega načrtovanja raziskav in kombiniranja
raziskovalnih metod,
• zavedanja omejitev raziskovalnih metod in etičnih dilem
ter kritičnega razmisleka o bio-psiholoških raziskavah,
• poglobljenega znanja iz osnovne (univariatne in bivariatne
deskriptivne in inferenčne) statistike ter poznavanja
zahtevnejše multivariatne statistike,
• razumevanja namena in uporabe posameznih tehnik
multivariatne statistične analize,
• samostojne izvedbe (multivariatne) statistične analize
z enim od uveljavljenih računalniških programov za
statistično analizo,
• primerjave različnih tehnik multivariatne analize in izbora
najprimernejše za specifičen raziskovalni problem,
• razumevanja praktičnega pomena odnosa med vplivom
genetike in okolja na vedenjske vzorce,
• poznavanja in razumevanja tehnik in strategij, ki jih
uporabljamo za določitev genetske osnove vedenjskih
vzorcev pri ljudeh in živalih,
• opredelitve nekaterih vedenjskih motenj in bolezni ter
jih pripisati aktivnosti določenega gena ali sklopa genov,
hkrati pa pri tem določiti okoljski vpliv,
• razumevanja prenosa genetskih informacij pri boleznih in
motnjah za razlago nastalih vedenjskih odzivov,
• poznavanja in razumevanja vzrokov in razvoja motenj
centralnega živčnega sistema,
Ô
71
Ô
72
• p
oznavanja osnovnih metod zdravljenja in raziskav na
področju proučevanja bolezni osrednjega živčevja,
• obvladanja znanja in spretnosti za diagnostično oceno
centralnega živčnega sistema in motenj odkrivanja
bioloških označevalcev,
• razumevanja temeljnih teoretičnih modelov v klinični
psihologiji,
• poznavanja in razlikovanja osnovnih značilnosti različnih
duševnih motenj,
• praktičnega razumevanja etičnih principov v klinični
psihologiji in širšem področju psihologije,
• empatičnega razumevanja, poslušanja in vodenja
psihološkega razgovora,
• poznavanja temeljnih modelov psihološkega svetovanja,
• poznavanja različnih tipov intervjujev s poudarkom na
psihološkem intervjuju,
• razumevanja in kritične analize izvedbe intervjuja v
okvirih potreb klienta in namenov obravnave,
• opredeljevanja ciljev intervjuja in kriterijev za evalvacijo
izvedbe intervjuja glede na cilje,
• načrtovanja aktivnosti in intervencij na podlagi
pridobljenih informacij v intervjuju,
• vzpostavljanja svetovalnega odnosa in opredelitve ciljev,
• aplikacije temeljnih veščin psihološkega svetovanja,
• evalvacije ustreznosti načrtovanih intervencij
(načrtovanje, merjenje in analiza, veljavnost, zanesljivost),
• kritične presoje in analize znanstvenih in strokovnih
spoznanj s področja zdravstvene psihologije,
• uporabe teoretičnih spoznanj in izvajanja intervencij v
aplikativnem okolju/na terenu,
• načrtovanja terapevtskih aktivnosti in intervencij,
• kritičnega razumevanja pogledov različnih pristopov
k izvajanju intervencij za pomoč posameznikom in
skupinam,
• integracije med študijem usvojenega teoretičnega znanja s
praktičnim v delovnem okolju,
• sodelovanja s strokovnimi kolegi v dejanskem delovnem
okolju.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
vpisanega letnika.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse študijske
obveznosti in zagovarjati magistrsko delo.
73
7.1.17. Magister ekologije in biodiverzitete
KVALIFIKACIJA
MAGISTER EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE/MAGISTRICA EKOLOGIJE IN
BIODIVERZITETE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen univerzitetni študijski program prve stopnje
74
s področja biologije v obsegu 180 KT na fakultetah v
Sloveniji ali v tujini ali
• zaključen univerzitetni študijski program prve stopnje
biologija; te obveznosti se določijo glede na različnost
strokovnega področja in jih za vsakega posameznika
posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora
te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij
ali
• zaključen star ali nov visokošolski strokovni študijski
program s področja biologije v obsegu 180 KT na
fakultetah v Sloveniji ali v tujini ali
program ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če
posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat
mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom na magistrski
študij.
Raven SOK 8
• p
riprave strategij in kreativnega reševanja problemov, ki se
pojavljajo v naravi,
• kritičnega odnosa do človekovega poseganja v naravo,
• lotevanja okoljskih problemov s čutom odgovornosti za
dogajanje v naravi,
• poznavanja strokovne terminologije področja,
• konstruktivnega sodelovanja z drugimi profili,
• r eševanja znanstvenih problemov s področja ekologije in
biotske pestrosti,
• ocenitve pomena in vloge različnih vrst v ekosistemih,
• ocenitve pomena različnih vrst in ekosistemov za
Slovenijo in širše
• ocenitve mej tolerance organizmov in ekosistemov do
• predvidevanja posledic različnih vplivov, tako človeka kot
tudi globalnih sprememb, na podlagi vpogleda v zgradbo
in procese v ekosistemih,
• predlaganja načinov spremljanja stanja vrst in
ekosistemov,
• pripravljanja strategij ohranjanja in zaščite vrst in
• odločanja o problemih, ki so povezani z naravo in
okoljem,
• postavitve temeljev upravljanja z naravnimi sistemi.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
zbere 60 KT.
obsegu 120 KT.
75
7.1.18. Magister ekotehnologije
KVALIFIKACIJA
MAGISTER EKOTEHNOLOGIJE/MAGISTRICA EKOTEHNOLOGIJE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
naravoslovja, tehnike ali računalništva v obsegu vsaj 180
KT ali visokošolski študij s tega področja v obsegu vsaj
treh let predavanj ter aktivno obvladanje angleščine ali
• zaključen študijski program prve stopnje v obsegu 180
KT z drugih področij in opravljene določene študijske
obveznosti pred vpisom v 1. letnik – te obveznosti se
določijo glede na različnost strokovnega področja izmed
učnih vsebin študijskega programa prve stopnje in
obsegajo od 10 do 60 KT.
Raven SOK 8
76
• raziskave, izbire in organizacije informacij kot tudi sinteze
rešitev ter predvidevanja njihovih posledic,
• obvladovanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
• kritične in samokritične presoje,
• uporabe znanja v praksi,
• avtonomnosti v strokovnem delu ter odgovornega in
kreativnega izvajanja aktivnosti,
• razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti,
posebej komunikacije v mednarodnem okolju,
• etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki in
regulativi,
• kooperativnosti, dela na skupnih zadolžitvah in problemih
v skupini in v mednarodnem okolju,
• poznavanja osnov tehnik za zaščito okolja, snovne in
energijske bilance ter procesne sistemske tehnologije,
• razumevanja celovitega načrtovanja energetike v
gospodarstvu, vključno z okoljskim vrednotenjem porabe
energije in energijskih procesov, obvladovanja internih
energetskih sistemov v povezavi z javnim sistemom za
oskrbo z energijo, trgovanja z energijami in z emisijami,
ocenjevanja obratovalnih in investicijskih izboljšav,
• povezovanja različnih znanj pri prepoznavanju in analizi
okoljskih problemov, vrednotenju ter odločanju o rabi
okolja, vezano na razvojne programe, plane in politike,
• analize etičnih aspektov praks, institucij in vrednotenj,
povezanih z okoljem in naravo,
• prepoznavanja družbene pomenljivosti znanstvenih
spoznanj ter odgovornosti načrtovalcev za posege v
naravo, družbeno in kulturno okolje,
• r azumevanja pravnega vidika varstva okolja, tako
evropske kot nacionalne zakonodaje,
• poznavanja osnov ekologije in ekotoksiologije,
• odkrivanja znanja iz okoljskih podatkov,
• nadaljevanja raziskovalno-razvojnega dela na področju
ekotehnologije,
• poznavanja konceptov ekotehnologije,
• pridobitve osnov naravoslovnega in tehniškega znanja s
področja ekotehnologije v obliki združevanja obstoječih
rešitev.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
leta opravi vse obveznosti, določene s študijskim
programom, za vpis v višji letnik.
Izvajalci Samostojni visokošolski zavod, Mednarodna podiplomska
šola Jožefa Stefana
77
7.1.19. Magister mikrobiologije
KVALIFIKACIJA
MAGISTER MIKROBIOLOGIJE/MAGISTRICA MIKROBIOLOGIJE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje mikrobiologija
78
ali primerljiv študijski program prve stopnje s področja
mikrobiologije na fakultetah v Sloveniji ali v tujini ali
• zaključen študijski program prve stopnje ostalih področij
fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidat dodatno
opravi 10–60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega
študijskega programa prve stopnje mikrobiologija; te
obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega
področja in jih za vsakega posameznika posebej določi
pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne
izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij ali
s področja mikrobiologije na fakultetah v Sloveniji ali v
tujini ali
ostalih področij, če kandidat dodatno opravi 10–60 KT
iz nabora predmetov univerzitetnega prvostopenjskega
študijskega programa mikrobiologija; te obveznosti se
določijo glede na različnost strokovnega področja in jih
za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska
komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred
vpisom na magistrski študij.
Raven SOK 8
• o
bvladanja komunikacijskih spretnosti (pisnih in
verbalnih),
• uporabe sodobnih informacijskih virov,
• timskega dela,
• kritične ocene hipotez, jih izraziti in preveriti v
laboratoriju,
• učinkovite organizacije svojega časa,
• zavedanja pomena odgovornega obnašanja na delovnem
mestu,
• dela znotraj heterogenih skupin,
• r azumevanja pomena mikrobiologije, pozitivnih in
negativnih vplivov mikrobov v ekologiji, mikrobni
biotehnologiji in medicinsko sanitarni mikrobiologiji,
• razumevanja organizacije in delovanja strukturnih
komponent mikrobne celice in virusa,
• r azumevanja poteka bioloških procesov pri
mikroorganizmih (metabolizma, transporta, celičnega
cikla, signaliziranja, odzivov na stresne dejavnike okolja,
uravnavanja izražanja genov, proteinov in uravnavanja
encimskih aktivnosti na molekularni ravni),
• razumevanja ekoloških procesov, kjer sodelujejo mikrobi,
• samostojnega in kritičnega vrednotenja strokovne
in znanstvene literature na različnih področjih
mikrobiologije,
• poznavanja principov znanstvenega dela,
• samostojnega zasnovanja mikrobioloških eksperimentov,
• reševanja kompleksnejših vprašanj s področja
molekularne mikrobiologije (npr. kvantifikacija ekspresije
genov, mutageneza, vrednotenje regulatornih regij z
bioinformacijskimi orodji) ob pomoči eksperimentalnega
pristopa in informacijskih virov,
• poznavanja teoretičnih in praktičnih osnov ključnih
metodologij, ki se uporabljajo v mikrobni biokemiji,
• razumevanja osnov modeliranja in izvedbe enostavnejših
simulacij,
• vodenja dnevnika raziskovalnega dela, priprave
laboratorijskega poročila in zaključnega poročila in tudi
ustnega poročanja o svojem delu,
• poznavanja poglobljenega znanja dobre laboratorijske
prakse,
• poiskati pomembne informacije ter o njih poročati v pisni
in ustni obliki,
• poznavanja fizikalno kemijskih lastnosti različnih
ekosistemov in vloge mikroorganizmov v različnih
ekosistemih (tla, voda, sedimenti prebavila) na poglobljeni
ravni,
• poznavanja glavnih biogeokemijskih procesov in vplivov
mikroba na kroženje snovi in globalne spremembe na
Zemlji,
• obvladanja znanja o razširjenosti, aktivnosti in pomenu
talnih mikroorganizmov za ohranjanje kakovosti tal,
• sledenja in uravnavanja biogenih procesov v tleh,
• obvladanja znanj o razširjenosti, aktivnosti, interakcijah
in pomenu mikroorganizmov v kopenskih, vodnih in
morskih ekosistemih,
• ovrednotenja mikrobne onesnaženosti voda in zavedanja
problematike izpustov GSO v okolje,
• poznavanja biološke evolucijske teorije in osnov
populacijske genetike,
• poznavanja molekulske osnove variabilnosti živih bitij,
molekularne filogenije in evolucije genov, genskih družin
in genomov,
• uporabe klasičnih metod v mikrobni ekologiji: vzorčenja,
spremljanja metabolnih aktivnosti mikroorganizmov,
ugotavljanja števila in izolacije mikroorganizmov iz
kompleksnih okoljskih vzorcev,
Ô
79
Ô
80
• p
oznavanja metod molekularne mikrobne ekologije,
kot so izolacija DNA iz okoljskih vzorcev, kloniranje,
sekvenciranje, bioinformatski pristopi za filogenetsko
uvrščanje in ugotavljanje pestrosti mikroorganizmov
v različnih ekosistemih, spremljanje izražanja genov v
okolju in v čistih kulturah, in sicer na poglobljeni ravni,
• poznavanja ključnih biotehnoloških procesov, poznavanja
in uporabe biotehnološko pomembnih mikroorganizmov
v agroživilstvu, farmaciji in naravovarstveni
biotehnologiji,
• obvladanja osnovnega znanja ravnanja z opremo in
napravami pri izvajanju sodobnih biotehnoloških
postopkov v industriji in naravovarstveni biotehnologiji,
• razumevanja načinov pridobivanja primarnih in
sekundarnih metabolitov ter proizvodnje heterolognih
bioloških učinkovin z mikroorganizmi,
• spremljanja mikrobioloških dogajanj na poti hrane od
pridelave, predelave do potrošnika,
• sodelovanja pri reševanju okoljskih problemov z
biotehnološkimi postopki,
• poznavanja etičnih dilem pri uporabi biotehnoloških
postopkov,
• poznavanja različnih tehnologij in sistemov za pripravo
protiteles v medicinski diagnostiki in terapiji,
• razumevanja in obvladovanja elementov varnosti v
biotehnološki proizvodnji,
• poznavanja temeljnih načel in terminologije ekonomike in
podjetništva,
• obvladanja osnovnih znanj iz anatomije, fiziologije
in patofiziologije človeka s poudarkom na nalezljivih
boleznih,
• poznavanja in razumevanja mehanizmov patogeneze,
ki privedejo do viroz, bakterioz, mikoz in parazitoz, in
načinov širjenja teh infekcijskih bolezni na poglobljenem
nivoju,
• razumevanja delovanja protimikrobnih sredstev in
ukrepov za preprečevanje okužb s patogenimi mikrobi,
• poznavanja laboratorijske diagnostike v medicinski
bakteriologiji, mikologiji, parazitologiji, virologiji,
• poznavanja pojavljanja, gibanja in porazdelitve bolezni v
populaciji,
• obvladanja znanj o oblikah in načinih izvedbe
epidemioloških raziskav ter o epidemiološki statistiki,
• poznavanja sanitarnih vidikov mikrobiologije in njenega
pomena za kakovost življenja,
• poznavanja principov varnega dela v kliničnih in
sanitarnih laboratorijih,
• poznavanja principov HACCP‐a, nadzora nad
zagotavljanjem kakovostnega in varnega dela v
prehrambnih obratih in laboratorijih,
• poznavanja problemov z GSO.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
zbere 60 KT.
obsegu 120 KT.
81
7.1.20. Magister molekulske biologije
KVALIFIKACIJA
MAGISTER MOLEKULSKE BIOLOGIJE/MAGISTRICA MOLEKULSKE BIOLOGIJE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
82
mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski
študij ali
program ostalih področij fakultet iz Slovenije ali
tujine, če kandidat dodatno opravi 10–60 KT iz nabora
predmetov univerzitetnega študijskega programa
prve stopnje biologija; te obveznosti se določijo glede
na različnost strokovnega področja in jih za vsakega
posameznika posebej določi pristojna študijska komisija,
kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom na
magistrski študij.
Raven SOK 8
• p
ostavljanja, razumevanja in kreativnega reševanja
področjem dela,
• profesionalne in etične odgovornosti,
• jezikovne in numerične pismenosti,
• o
bvladanja teoretičnega in praktičnega znanja o
univerzalnosti življenjskih procesov in številnih različic,
ki obstajajo zaradi različnih ekoloških niš, in njihovih
molekularnih in strukturnih odnosov ter genske
raznolikosti,
• r azumevanja fiziologije, sistematike, evolucije organizmov
in tudi procesov razvoja in njihovega koriščenja v
biotehnološke namene,
• obvladanja novih pristopov k reševanju bioloških
problemov.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
zbere 60 KT.
obsegu 120 KT.
83
7.1.21. Magister okoljskih ved
KVALIFIKACIJA
MAGISTER OKOLJSKIH VED/MAGISTRICA OKOLJSKIH VED
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
naravoslovnih ved, tehniških ved ali biotehnologije v
obsegu najmanj 180 KT ali
• zaključen študijski program, ki ne ustreza kriterijem iz
prejšnje alineje; glede na usmeritev predhodnega študija
določi študijska komisija kandidatu dodatne študijske
obveznosti v obsegu do največ 60 KT, ki jih mora kandidat
opraviti pred vpisom v 1. letnik.
Raven SOK 8
84
virov znanja in uporabo raziskovalnih metod na področju
proučevanja in varstva okolja,
• kritičnega vrednotenja rezultatov in poročil,
• samostojnosti in odgovornosti pri delu ter pri sprejemanju
strokovnih odločitev,
• vključevanja v projektno in interdisciplinarno skupinsko
delo,
• načrtovanja skupinskega in projektnega dela,
• uporabe pridobljenih znanj v praksi,
• komuniciranja in predstavljanja okoljskih poročil in
podatkov domači in tuji javnosti,
• u
• ocenjevanja vplivov na okolje in s tem povezanega
tveganja,
• raziskovanja pojavov v okolju,
• priprave in izvajanja programov monitoringa,
• načrtovanja strategij za zmanjševanje vplivov na okolje,
• priprave in izvajanja strategij ravnanja z odpadki.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Izvajalci Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za znanosti o okolju
85
7.1.22. Magister strukturne in funkcionalne biologije
KVALIFIKACIJA
MAGISTER STRUKTURNE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE/MAGISTRICA
STRUKTURNE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
86
posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora
te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij
ali
program ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če
mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom na magistrski
študij.
Raven SOK 8
• p
ostavljanja, razumevanja in kreativnega reševanja postavljanja, razumevanja in kreativnega reševanja
• kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja v
bioloških znanostih,
• obvladovanja praktičnih in splošnih veščin s področja
zgradbe in delovanja organizmov,
• branja, prevajanja in pisanja sestavkov v angleščini,
• uporabe računalniških programov, ki imajo za osnovo
operacijski sistem Windows,
• r aziskav morfologije, anatomije, histologije in
ultrastrukture rastlinskih in živalskih organizmov,
• o
bvladovanja optične, rasterske in transmisijske
elektronske mikroskopije,
• raziskav fiziologije celice,
• raziskav v embriologiji oziroma na področju sodobne
razvojne biologije na celičnem in molekularnem nivoju,
• raziskav v somatoloških in antropoloških laboratorijih,
• raziskav v rastlinski fiziologiji, posebej mehanizmov
simbioz in parazitizma,
• raziskav v živalski fiziologiji,
• raziskav v nevrobiologiji, posebej na področju čutil,
• raziskav na področjih strukturne in molekularne
nevrobiologije,
• raziskav na področjih etologije in nevroetologije,
• raziskav evolucije strukture, funkcije in vedenja,
• profesionalne in etične odgovornosti pri delu z živalmi in
pri raziskovalnem delu na področju biologije,
• načrtovanja in samostojnega vodenja raziskovalnega
projekta ter interpretacije rezultatov v pisni in ustni obliki.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
zbere 60 KT.
obsegu 120 KT.
87
7.1.23. Magister varstva narave
KVALIFIKACIJA
MAGISTER VARSTVA NARAVE/MAGISTRICA VARSTVA NARAVE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje biodiverziteta
ali študijski program s sorodnega strokovnega področja
(biologija, biotehniške vede, naravoslovne vede, vede o
okolju) v obsegu vsaj 180 KT ali
• zaključen študijski program prve stopnje z drugih
strokovnih področij, ki niso navedena v prvi alineji, v
obsegu vsaj 180 KT in pred vpisom opravljene študijske
obveznosti, ki so bistvene za vpis v študijski program
varstvo narave; študijske obveznosti v obsegu od 10 do
največ 60 KT določi pristojna komisija UP FAMNIT na
podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva
področje predhodnega študija.
Raven SOK 8
88
• p
riprave strategij in kreativnega reševanja problemov, ki se
pojavljajo v naravi,
• kritičnega odnosa do človekovega poseganja v naravo, kar
mu/ji omogoča, da se kot oblikovalec/oblikovalka strategij
loteva okoljskih problemov s čutom odgovornosti do
izvajanja posegov v naravi,
• konstruktivnega sodelovanja z drugimi strokovnimi profili
(timsko delo),
• uporabe tujega strokovnega jezika,
• r eševanja znanstvenih problemov s področja varstva
narave in okolja ter biotske pestrosti,
• ocene pomena in vloge različnih vrst v ekosistemih,
značilnih za mediteranski prostor,
• ocene pomena različnih vrst in ekosistemov za Slovenijo
in širše,
• ocene mej tolerance organizmov in ekosistemov do
• predvidevanja posledic različnih vplivov na ekosisteme na
podlagi vpogleda v zgradbo in procese v ekosistemih,
• oblikovanja predlogov za načine spremljanja stanja vrst in
ekosistemov,
• p
ripravljanja strategij ohranjanja in zaščite vrst in
• odločanja o problemih, ki se nanašajo na naravo in okolje,
• oblikovanja strategij za upravljanje z naravnimi sistemi.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 42 KT iz
predmetov 1. letnika.
obveznosti in zagovarjati magistrsko delo.
89
7.1.24. Magister molekulske in funkcionalne biologije
KVALIFIKACIJA
MAGISTER MOLEKULSKE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE/MAGISTRICA
MOLEKULSKE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
90
biologije v obsegu 180 KT po ECTS ali primerljiv študijski
program prve stopnje biologije na drugi univerzi v
Sloveniji ali tujini ali
strokovnih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če
je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti,
ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti
določi pristojna študijska komisija glede na različnost
strokovnega področja izmed predmetov univerzitetnega
študijskega programa prve stopnje biologija in obsegajo
10–60 KT ali
• zaključen visokošolski strokovni študijski program s
področja biologije v obsegu 180 KT po ECTS ali primerljiv
visokošolski strokovni študijski program na drugi univerzi
v Sloveniji ali tujini ali
• zaključen visokošolski strokovni študij z drugih
strokovnih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če
je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti,
ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti
določi pristojna študijska komisija glede na različnost
strokovnega področja izmed predmetov univerzitetnega
študijskega programa prve stopnje biologija in obsegajo
10–60 KT.
Raven SOK 8
• p
ostavljanja, razumevanja in kreativnega reševanja
• kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja v
bioloških znanostih,
področjem dela,
• o
pravljanja znanstveno-raziskovalnega dela,
• obvladanja teoretičnega in praktičnega znanja o
univerzalnosti življenjskih procesov in številnih različic,
ki obstajajo zaradi različnih ekoloških niš, in njihovih
molekularnih in strukturnih odnosov ter genske raznolikosti,
• p
oznavanja molekulske in funkcionalne biologije, ki je
danes ključno pri razumevanju fiziologije, sistematike,
evolucije organizmov in tudi procesov razvoja in
koriščenja v biotehnološke namene,
• obvladanja novih pristopov k reševanju bioloških
problemov.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
zbere 60 KT po ECTS.
91
7.1.25. Magister znanosti
7.1.25.1. S področja biologije
KVALIFIKACIJA
MAGISTER ZNANOSTI/MAGISTRICA ZNANOSTI
Tip kvalifikacije Magister znanosti
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen univerzitetni dodiplomski študij,
• a ktivno obvladanje vsaj enega od svetovnih jezikov,
• ustrezno predznanje, ki ga presoja Senat oddelka
Biotehniške fakultete oziroma senat ali kolegij, ki je
pristojen za znanstveno področje, ki ga je študent izbral.
Na predlog oddelčnega senata oziroma področnega senata
(kolegija) lahko Senat Biotehniške fakultete oziroma
Komisija Senata BF za podiplomski študij po njegovem
pooblastilu kandidatu, ki nima ustreznih predznanj,
predpiše, da mora opraviti dopolnilne izpite (najmanj 30
KT).
Raven SOK 9
Učni rezultati19 Diplomant je usposobljen za raziskavo posameznih
skupin organizmov (zoologija, botanika, mikrobiologija,
antropologija) tako na nivoju organizma (fiziologija,
nevroetologija) kot tudi na nivoju sobivanja z okoljem
(ekologija, speleobiologija, ekotoksikologija, evolucija).
Raziskave posegajo tudi na celični nivo (biokemija,
molekulska biologija, genetika) in v povezovanje različnih
informacij (bioinformatika). Prav tako je usposobljen
za interdisciplinarno delo ter sodelovanje z drugimi
raziskovalnimi inštitucijami. Diplomant je pridobil tudi
dodatna znanja in izkušnje v tujini, seveda v okviru potreb
in zmožnosti.
92
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent mora za vpis v 2. letnik opraviti izpite iz predmetov,
ki mu zagotavljajo vsaj 45 KT. Mentor lahko študentu
v sklopu obveznosti 45 KT prizna tudi do 15 KT iz
opravljenega raziskovalnega dela za pripravo magistrske
naloge (od skupaj 30 KT, ki so namenjene za magistrsko
delo).
Ker predbolonjski programi niso opisani s splošnimi in predmetno specifičnimi kompetencami v smislu učnih rezultatov, smo na tem mestu uporabili opis lika diplomanta v predbolonjskih programih,
ki se opisu učnih rezultatov (kaj kandidat zna oziroma za kaj je usposobljen) še najbolj približa.
19
Študent konča študij, ko opravi vse izpitne obveznosti po
programu ter izdela in uspešno zagovarja magistrsko delo.
93
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Diplomanti univerzitetnega dodiplomskega študija
enopredmetne in dvopredmetne biologije, ki imajo v
dodiplomskem študiju biologije povprečno oceno 8 ali več
in aktivno znanje angleščine, ali
• ostali visokošolski diplomanti, ki imajo v dodiplomskem
študiju povprečno oceno 8 ali več in uspešno opravljene
komisijske izpite iz Botanike, Zoologije in Ekologije ter
aktivno znanje angleščine, ali
• kandidat z nižjo povprečno oceno se lahko vključi v
študijski program, če ima bibliografijo, ki vključuje vsaj
en strokovni članek s področja biologije, ki ga je objavil
sam ali v soavtorstvu, ali pa s svojim delom izkazuje druge
izjemne rezultate na strokovnem področju ter ima aktivno
znanje angleščine (zahtevane pogoje iz te alineje preverita
Oddelek za biologijo in vodja podiplomskega študija
biologije; kandidat mora pridobiti priporočilo svojega
visokošolskega učitelja z dodiplomskega študija).
Raven SOK 9
94
Učni rezultati Diplomant se je seznanil s temeljnimi raziskovalnimi
metodami v biologiji in spoznal skupino (ali raziskovalni
problem), na kateri je opravil raziskovalni del magistrske
naloge. Prav tako se je seznanil z izbranimi raziskovalnimi
metodami v biologiji ter spoznal moralne in etične vidike
raziskovanja.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti vse obveznosti pri
Metodologiji znanstveno raziskovalnega dela v biologiji (v
obsegu 10 KT), Biologiji izbrane taksonomske skupine (v
obsegu 10 KT), pri dveh izbirnih predmetih (v skupnem
obsegu 20 KT) in individualno raziskovalno delo (IRD) v
raziskovalni skupini oziroma programski skupini (v obsegu
5 KT). Študent mora v okviru IRD opraviti predstavitev
taksonomske skupine ali predstavitev raziskovalnega
problema.
Študent konča študij, ko opravi predpisane obveznosti
(izpite, seminarske naloge) pri skupnih in izbirnih
predmetih, opravi obveznosti pri individualnem
raziskovalnem delu (IRD), ki vključujejo predstavitev
problema (taksonomske skupine) v obliki predavanja,
seminar in raziskovalno delo, povezano z magistrskim
delom, ter izdela in uspešno zagovarja magistrsko delo.
matematiko
95
7.1.25.2. S področja bioloških in biotehniških znanosti
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• a ktivno obvladanje vsaj enega od svetovnih jezikov,
• ustrezno predznanje, ki ga presoja Senat oddelka
Biotehniške fakultete oziroma senat ali kolegij, ki je
pristojen za znanstveno področje, ki ga je študent izbral.
Na predlog oddelčnega senata oziroma področnega
senata (kolegija) lahko Senat Biotehniške fakultete
oziroma Komisija Senata BF za podiplomski študij po
njegovem pooblastilu kandidatu, ki nima ustreznih
predznanj, predpiše, da mora opraviti dopolnilne izpite
(najmanj 30 KT).
Raven SOK 9
Učni rezultati Diplomant je osvojil poglobljeno znanje na posameznih
znanstvenih področjih ter se usposobil za samostojno
znanstveno, razvojno in pedagoško delo in vrhunska
strokovna dela.
96
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent mora za vpis v 2. letnik opraviti izpite iz predmetov,
ki mu zagotavljajo vsaj 45 KT. Mentor lahko študentu
v sklopu obveznosti 45 KT prizna tudi do 15 KT iz
opravljenega raziskovalnega dela za pripravo magistrske
naloge (od skupaj 30 KT, ki so namenjene za magistrsko
delo).
Študent konča študij, ko opravi vse izpitne obveznosti po
programu ter izdela in uspešno zagovarja magistrsko delo.
7.1.25.3. S področja znanosti o okolju
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključena univerzitetna izobrazba s področja
naravoslovnih ved, tehnike, biotehnike ali medicine ali
• zaključena visokošolska izobrazba sanitarno inženirstvo.
Raven SOK 9
Učni rezultati Diplomant je osvojil poglobljeno znanje iz vseh
pomembnejših področij znanosti o okolju, npr.
onesnaževanje vode, tal in zraka. Usposobljen je za
uporabo merilnih tehnik za ugotavljanje in nadzor
onesnaževanja ter ravnanje z odpadki in poznavanje
posledic njihovega odlaganja. Seznanil se je s kemijskimi,
fizikalnimi in biološkimi učinkiter zdravstvenimi
posledicami onesnaževanja, kot tudi pravnimi,
ekonomskimi in upravnimi vidiki varovanja okolja. Prav
tako je usposobljen za pridobivanje znanja iz metodologije
znanstvenoraziskovalnega dela, za reševanje problemov
z uporabo znanstvenih metod in za izražanje vsebinsko
metodoloških znanj.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih najmanj 15 KT iz 1. letnika,
od tega Sodobne smeri v znanosti o okolju I (75 % prisotnost)
in opravljeno raziskovalno delo v obsegu najmanj 33 %.
Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti in vse
obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku, vključno
z izbirnimi predmeti in raziskovalnim delom, ter uspešen
zagovor magistrskega dela, kar skupaj pomeni najmanj 120 KT.
Izvajalci Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za podiplomski študij
97
7.1.25.4. S področja mikrobiologije
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen ustrezen dodiplomski univerzitetni študij na
UL praviloma biomedicinske usmeritve in naravoslovno
matematične usmeritve s povprečno oceno 8 ali več
(o sprejemu diplomantov drugih usmeritev odloča
programski svet) ali
• izjemoma se lahko vpišejo tudi kandidati, ki pri
dodiplomskem študiju niso dosegli povprečne ocene 8; pri
sprejemu teh kandidatov se upoštevajo dodatni kriteriji:
strokovni dosežki, kakovostne znanstvene publikacije,
študentske raziskovalne naloge in visoka ocena pri
diplomski nalogi (9,10) ali
• pod enakimi pogoji, ki so navedeni v drugi alineji, se
lahko vključijo tudi diplomanti drugih univerz.
Raven SOK 9
Učni rezultati Diplomant je poglobil temeljno teoretično znanje
98
posamezne vede, poglobil in nadgradil specialna znanja,
ki so dopolnilo temeljnim predmetom, ter se seznanil z
različnimi raziskovalnimi metodami, pomembnimi za
njegovo področje.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za prehod iz 1. letnika v 2. letnik so frekvence iz izbora
temeljnih predmetov in opravljene študijske obveznosti
v vrednosti najmanj 45 KT. Mentor lahko kandidatu v
sklopu obveznosti 45 KT prizna tudi 15 KT iz opravljenega
raziskovalnega dela za pripravo magistrske naloge (od skupaj
30 KT, ki so namenjene za magistrsko nalogo).
Pogoj za dokončanje študija je, da kandidat zbere najmanj
120 KT z opravljenimi obveznostmi pri vseh izbranih
predmetih in magistrskim delom.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za
farmacijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo,
Medicinska fakulteta, Veterinarska fakulteta; v sodelovanju
z Inštitutom Jožef Stefan, Kemijskim inštitutom in
Nacionalnim inštitutom za biologijo
7.1.26. Specialist okoljskega izobraževanja
KVALIFIKACIJA
SPECIALIST OKOLJSKEGA IZOBRAŽEVANJA/SPECIALISTKA OKOLJSKEGA
IZOBRAŽEVANJA
Tip kvalifikacije Specializacija po univerzitetni izobrazbi
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
Vrsta Specialistično izobraževanje
izobraževanja
Trajanje 2 leti
Vstopni pogoji • Diplomanti univerzitetnega dodiplomskega študija eno-
ali dvopredmetnih pedagoških programov naslednjih
smeri: biologija, kemija, fizika, geografija, proizvodnotehnična vzgoja, sociologija, filozofija, gospodinjstvo in
razredni pouk ali
• diplomanti nepedagoških programov biologije, kemije,
fizike, geografije, naravoslovno-tehničnih programov,
sociologije in filozofije, ki v Republiki Sloveniji
izpolnjujejo pogoje za poučevanje predmetov z ustreznih
področij.
Kandidati se lahko neposredno vključijo v program, če je
njihova povprečna ocena izpitov na dodiplomskem študiju
8 ali več. Drugače morajo imeti vsaj dve leti ustreznih
delovnih izkušenj, kar pomeni, da vsaj dve leti že poučujejo
enega od zgoraj navedenih predmetov.
Raven SOK 9
Učni rezultati Diplomant se je strokovno izpopolnil in se usposobil za
poučevanje okoljske vzgoje ter si izoblikoval okoljsko zavest.
Prav tako je usposobljen za projektno delo z različnih
predmetnih področij na nalogi, povezani z okoljsko
izobraževalno problematiko. Seznanil se je z moralnimi
razsežnostmi okoljske problematike, razume medsebojno
povezanost organizmov in okolja, osnovnih zakonitosti
procesov v populacijah, ekosistemih in ekosferi. Osvojil je
znanja iz strokovnih predmetov in splošnih pedagoških
predmetov ter jih apliciral na okoljsko izobraževanje in vzgojo,
spoznal je zgodovinski razvoj didaktike pouka okoljskega
izobraževanja in vzgoje ter sorodnih predmetnih didaktik,
nadaljnja razvojna hotenja in možnosti njenega vključevanja v
sodoben pedagoški proces, seznanil se je z interdisciplinarnim
pristopom načrtovanja in izvajanja ter vrednotenja pouka
okoljskega izobraževanja in vzgoje za vse stopnje šol in
spoznal pomen kakovostnega razlikovanja postavitve vzgojnoizobraževalnih ciljev pouka okoljskega izobraževanja v skladu
s psihofizičnimi značilnostmi učencev ter potreb družbe in
narave. Diplomant je zmožen tudi vpogleda v razvoj, pomen in
prepletenost psiholoških dejavnikov pri oblikovanju okoljske
zavesti, kar je osnova za premišljeno in učinkovito načrtovanje
učnih situacij in gradiv ter njihovo uporabo in evalvacijo.
Ô
99
Ô
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogojev za vpis v drugo leto specializacije ni.
Kandidat zaključi specializacijo, ko opravi vse predpisane
obveznosti iz obveznih in izbranih izbirnih predmetov,
uspešno predstavi projektno seminarsko nalogo iz
okoljevarstvene vsebine in jo odda v pisni obliki.
matematiko
100
7.1.27. Doktor znanosti
7.1.27.1. S področja bioznanosti
KVALIFIKACIJA
DOKTOR ZNANOSTI/DOKTORICA ZNANOSTI
Tip kvalifikacije Doktor znanosti
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
Vrsta Doktorsko izobraževanje
izobraževanja
Trajanje 3 leta, 180 KT (ECTS)
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program druge stopnje ali
• z aključen študijski program, ki izobražuje za poklice,
urejene z direktivami Evropske unije (93/16/EEC za
zdravnike, 78/1027/EEC za veterinarje, 78/687/EEC
za zobozdravnike in 85/432/EEC za farmacevte) in je
ovrednoten z najmanj 300 KT po ECTS ali
• zaključen študijski program za pridobitev specializacije in
pred tem končan visokošolski strokovni program; dodatne
študijske obveznosti za posamezna področja v obsegu
od 30 do 60 KT po ECTS kandidatom določi pristojna
komisija ali
• zaključen študijski program za pridobitev magisterija
znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem
programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60
KT po ECTS ali
• zaključen študijski program za pridobitev univerzitetne
izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004.
Raven SOK 10
• k reativnega in samostojnega znanstveno raziskovalnega
dela na enem od področij, ki jih pokriva doktorski študij
bioznanosti,
• prepoznavanja temeljnih znanstvenih problemov,
• reševanja zahtevnih uporabniško usmerjenih nalog,
• vodenja ali koordiniranja znanstvenoraziskovalnih
projektov,
• predstavitve svojih rezultatov širši javnosti,
• komunikacije s strokovnjaki z drugih področij znotraj
bioznanosti kot tudi s strokovnjaki iz drugih znanstvenih
smeri,
• v rhunskega znanstvenega in strokovnega dela na enem
od področij: agronomija, biologija, bioinformatika,
biotehnologija, ekonomika naravnih virov, hortikultura,
krajinska arhitektura, les in biokompoziti, nanoznanosti,
prehrana, tehniški sistemi v biotehniki, upravljanje
gozdnih ekosistemov, varstvo naravne dediščine, znanosti
o celici, znanost o živalih ter živilstvo,
Ô
101
Ô
• s trokovne presoje in samostojnega reševanja
najzahtevnejših vprašanj na zgoraj navedenih področjih,
• interdisciplinarnega delovanja in prenosa znanja v
vsakdanjo prakso.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik so opravljene
obveznosti v obsegu najmanj 45 KT, za napredovanje iz
2. v 3. letnik pa opravljene vse obveznosti 1. in 2. letnika
študija, v katere so zajeti: vsi opravljeni izpiti 1. in 2. letnika
doktorskega študija, opravljeno individualno raziskovalno
delo v skupnem obsegu 70 KT, do začetka poletnega
semestra v 2. letniku študija oddana vloga za odobritev teme
in naslova doktorske disertacije, pred vpisom v 3. letnik
uspešno predstavljena tema disertacije članom komisije za
oceno teme in naslova disertacije ali tej komisiji predloženo
dokazilo o ustrezni znanstveni objavi, kandidat je soavtor ali
prvi avtor tega objavljenega dela, ki se neposredno nanaša na
kandidatovo doktorsko nalogo.
102
Pogoj za dokončanje študija je, da študent uspešno opravi
vse s programom predpisane študijske obveznosti, se vpiše
v vse tri letnike doktorskega študija in uspešno zagovarja
doktorsko disertacijo.
elektrotehniko, Fakulteta za računalništvo in informatiko,
Fakulteta za strojništvo
Prehodnost /
7.1.27.2. S področja ekotehnologije
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• z aključen enovit magistrski študijski program, če je
ovrednoten s 300 KT, ali
• zaključen nebolonjski študijski program za pridobitev
univerzitetne izobrazbe.
Raven SOK 10
• s amostojnega raziskovalnega dela na področju
ekotehnologije,
• raziskave, izbire in organizacije informacij kot tudi sinteze
rešitev ter predvidevanja njihovih posledic,
• obvladovanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
• razvoja kritične in samokritične presoje,
• avtonomnosti v strokovnem delu ter odgovornega in
kreativnega izvajanja aktivnosti,
• razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti,
posebej komunikacije v mednarodnem okolju,
• etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki in
regulativi,
• kooperativnosti, dela na skupnih zadolžitvah in problemih
v skupini in v mednarodnem okolju,
• p
oznavanja osnov tehnik za zaščito okolja, snovne in
energijske bilance ter procesne sistemske tehnologije,
• razumevanja celovitega načrtovanja energetike v
gospodarstvu, vključno z okoljskim vrednotenjem porabe
energije in energijskih procesov, obvladovanja internih
energetskih sistemov v povezavi z javnim sistemom za
oskrbo z energijo, trgovanja z energijami in z emisijami,
ocenjevanja obratovalnih in investicijskih izboljšav,
• povezovanja različnih znanj pri prepoznavanju in analizi
okoljskih problemov, vrednotenju ter odločanju o rabi
okolja z ozirom na razvojne programe, plane in politike,
• analize etičnih aspektov praks, institucij in vrednotenj,
povezanih z okoljem in naravo,
• prepoznavanja družbene pomenljivosti znanstvenih
spoznanj ter odgovornosti načrtovalcev za posege v
naravo, družbeno in kulturno okolje,
Ô
103
Ô
• r azumevanja pravnega vidika varstva okolja tako evropske
kot nacionalne zakonodaje,
• poznavanja osnov ekologije in ekotoksiologije,
• odkrivanja znanja iz okoljskih podatkov,
• nadaljevanja raziskovalnorazvojnega dela na področju
ekotehnologije,
• poznavanja konceptov ekotehnologije,
• pridobitve osnov naravoslovnega in tehniškega znanja s
področja ekotehnologije v obliki združevanja obstoječih
rešitev.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
104
Izvajalci Samostojni visokošolski zavod, Mednarodna podiplomska
šola Jožefa Stefana
Prehodnost /
7.1.27.3. S področja ekoloških znanosti
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• z aključen univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.
6. 2004, ali
sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev
specializacije, pri čemer se kandidatom pred vpisom
v študijskem programu določijo dodatne študijske
obveznosti v višini 60 KT s področij biologije, ekologije
in/oziroma ostalih naravoslovnih ter splošnih predmetov
programa ali
• zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice,
urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski
študijski program, ki je ovrednoten s 300 KT.
Raven SOK 10
• vrhunskega znanstvenoraziskovalnega dela s samostojnim
razvijanjem novega znanja,
• samostojnega ter skupinskega reševanja najzahtevnejših
znanstvenih problemov ter odkrivanja novih rešitev,
• uporabe in ustvarjanja novih znanstvenoraziskovalnih
metod v predvidenih, novih in spremenjenih okoliščinah,
• vodenja najzahtevnejših delovnih sistemov,
• vodenja znanstvenoraziskovalnih projektov,
• samostojnega komuniciranja v mednarodnem
znanstvenem okolju, vključujoč prezentacije in
publiciranje izsledkov lastnega raziskovalnega dela,
• razvijanja samostojnih kritičnih pogledov in etičnih
refleksij na področjih življenja sodobne družbe,
nanašajočih se na sodobne znanstvenoraziskovalne ter
aplikativne probleme,
• vrhunskega razumevanja teoretskih in metodoloških
konceptov s področja ekologije ter ekološko zasnovanih
aplikacij na področjih varovanja narave ter okolja,
• uporabe vrhunskih znanj na posameznih ozko specifičnih
področjih ekologije in aplikativnih področjih,
• samostojnega ter skupinskega reševanja najzahtevnejših
problemov na specifičnih področjih ekologije in
aplikativnih področjih z uporabo znanih ter z
odkrivanjem in s prilagajanjem novih rešitev v domačem
in mednarodnem okolju,
Ô
105
Ô
• v rhunskega znanstvenoraziskovalnega dela na specifičnih
področjih ekologije in aplikativnih področjih ter
samostojnega razvijanja novega znanja in inovativnosti,
• uporabe, ustvarjanja novih ter prirejanja obstoječih
ekoloških znanstvenoraziskovalnih metod v predvidenih,
novih in spremenjenih okoliščinah,
• vodenja znanstvenoraziskovalnih projektov na področju
ekologije in aplikativnih področjih,
• samostojnega in skupinskega iskanja ter ustvarjanja
novih virov znanja na specifičnih znanstvenih področjih
ekologije in sorodnih področjih,
• samostojnega in timskega prenašanja znanja za reševanje
aktualnih specifičnih ekoloških problemov v delovna
okolja, kjer je to znanje potrebno,
• razvijanja kritičnih pogledov in etičnih refleksij na
področjih življenja sodobne družbe, nanašajočih se na
znanstvenoraziskovalne ter aplikativne probleme na
področju ekologije, varovanja narave, varovanja okolja ter
sorodnih področjih.
106
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti
študijske obveznosti v obsegu najmanj 45 KT iz 1.
letnika, od tega obvezno Izbrana poglavja iz informatike
v biologiji in ekologiji in Izbrana poglavja iz metod
znanstvenoraziskovalnega dela v biologiji in ekologiji ter
pripraviti dispozicijo doktorskega dela.
Za prehod v 3. letnik mora študent opraviti obveznosti 1.
letnika in študijske obveznosti 2. letnika v obsegu najmanj 45
KT ter imeti s strani mentorja in študijske komisije potrjeno
disertabilnost doktorske naloge.
matematiko
Prehodnost /
7.1.27.4. S področja molekularne genetike in biotehnologije
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• z aključen dosedanji študijski program za pridobitev
univerzitetne izobrazbe ali
• zaključen enovit magistrski študij, če je trajal pet let in je
• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev
specializacije in pred tem končan visokošolski strokovni
program, če so kandidati opravili dodatne študijske
obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT.
Raven SOK 10
• o
bvladanja osnovnih znanj na različnih področjih
molekularne biologije in biotehnologije, kot so:
molekularna imunologija; procesiranje, prevajanje
in prepisovanje RNA; podvajanje, rekombinacija in
popravljanje DNA; proteomika; bakteriologija; genetika
kvasovk; molekularna patologija; virologija; struktura
proteinov in bioinformatika,
• obvladanja uporabnih znanj (komunikacija, informacijska
tehnologija, analiza podatkov),
• obvladanja raziskovalnih spretnosti,
• poznavanja laboratorijske prakse.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih najmanj 50 KT od skupno
60 KT. V 2. letniku študent vloži prošnjo za odobritev teme
disertacije. Pred vpisom v 3. letnik mora študent opraviti vse
izpite iz 1. letnika in zbrati najmanj 50 KT iz 2. letnika. Pogoj
za vpis v 3. letnik je torej zbranih 110 KT od skupno 120 KT.
Študent dokonča študij, ko zbere 180 KT in sicer 51 KT iz
obveznih predmetov, 9 KT iz izbirnih predmetov, 90 KT iz
raziskovalnega dela in 30 KT iz doktorske naloge.
Prehodnost /
107
7.1.27.5. S področja znanosti o okolju
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
program, če so kandidati opravili dodatne študijske
Raven SOK 10
108
virov znanja in uporabo raziskovalnih metod na področju
proučevanja in varstva okolja,
• kritičnega vrednotenja rezultatov znanstvenih raziskav,
• vključevanja v interdisciplinarno skupinsko delo,
• komuniciranja in predstavljanja rezultatov znanstvenih
raziskav domači in tuji javnosti,
• u
• proučevanja in ocenjevanja vplivov na okolje in s tem
povezanega tveganja,
• raziskovanja pojavov v okolju
• načrtovanja strategij in tehnologij za zmanjševanje vplivov
na okolje.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik mora imeti študent opravljen obvezni seminar
in raziskovalno delo v obsegu 30 KT. V 2. letniku študent vloži
prošnjo za odobritev teme disertacije. Za vpis v 3. letnik mora
imeti študent pozitivno oceno dotedanjega raziskovalnega dela
(v skupnem obsegu 60 KT), ki jo poda mentor.
Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti, s
programom predpisani seminar in uspešen zagovor
doktorske disertacije.
Prehodnost /
109
7.1.27.6. S področja biokemije in molekularne biologije
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program druge stopnje s področja
•
•
•
110
•
biomedicinskih, biotehniških in naravoslovno
matematičnih usmeritev ali
zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice,
za zobozdravnike in 85/432/EEC za farmacevte), in je
ovrednoten z najmanj 300 KT, ali
zaključen študijski program za pridobitev specializacije
in pred tem končan visokošolski strokovni program
matematičnih usmeritev; dodatne študijske obveznosti
za posamezna področja v obsegu od 30 do 60 KT
kandidatom določi Programski svet biomedicine ali
zaključen študijski program za pridobitev magisterija
programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe
iz biomedicinskih, biotehniških in naravoslovno
matematičnih smeri; kandidatom se priznajo študijske
obveznosti v obsegu 60 KT ali
zaključen študijski program za pridobitev univerzitetne
izobrazbe sorodnih študijskih disciplin iz biomedicinskih,
biotehniških in naravoslovno matematičnih smeri, sprejet
pred 11. 6. 2004.
Raven SOK 10
• z nanstvenega razmišljanja,
• s odelovanja pri reševanju zahtevnih delovnih problemov z
interdisciplinarnim pristopom,
• kreativnega in samostojnega znanstvenoraziskovalnega
dela,
• reševanja znanstvenih problemov bodočih delodajalcev,
• razumevanja in kritične presoje pri razreševanju zahtevnih
in kompleksnih znanstvenoraziskovalnih vprašanj,
• kreativne ter samostojne obravnave
znanstvenoraziskovalnega problema,
• kritične presoje raziskovalnih rezultatov,
• razvoja novih raziskovalnih metod,
• prenosa novih tehnologij in znanja v prakso.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik so opravljene
študijske obveznosti v obsegu najmanj 45 KT. Od
tega doktorand opravi najmanj 20 KT iz obveznega/ih temeljnega/-ih predmeta/-ov. V 3. letnik se lahko
vpišejo kandidati, ki so opravili vse študijske obveznosti
organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika.
Pogoj za dokončanje študija je, da kandidat uspešno opravi
vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno
zagovarja doktorsko disertacijo. Obveznost doktoranda
je objava najmanj enega znanstvenega članka s področja
doktorata v reviji, ki jo indeksira SCI oziroma SSCI.
Doktorand mora biti prvi avtor članka. Znanstveni članek
mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom
Prehodnost /
111
7.1.27.7. S področja genetike
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
•
•
•
112
•
pred 11. 6. 2004.
Raven SOK 10
dela,
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Prehodnost /
113
7.1.27.8. S področja mikrobiologije
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
•
•
•
114
•
pred 11. 6. 2004.
Raven SOK 10
dela,
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Prehodnost /
115
7.1.27.9. S področja toksikologije
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
•
•
•
116
•
pred 11. 6. 2004.
Raven SOK 10
dela,
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Prehodnost /
117
7.2. FIZIKALNE IN KEMIJSKE VEDE
7.2.1.Diplomirani fizik (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI FIZIK (UN)/DIPLOMIRANA FIZIČARKA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil že
Raven SOK 7
118
• s istemskega mišljenja, ki omogoča vključevanje v
interdisciplinarne skupine za obravnavo kompleksnih
sistemov na različnih področjih v naravoslovju,
bančništvu, zavarovalništvu, reševanju okoljskih
problemov,
• analize kompleksnih sistemov, ki je osnova za
razumevanje delovanja sistemov v naravi, okolju in družbi,
• poznavanja strukture in delovanja fizikalnih sistemov ter
aplikacije teh znanj na druga področja,
• reševanja strokovnih in delovnih problemov z iskanjem
virov znanja in uporabo znanstvenih metod,
• kooperativnosti in dela v skupini,
• p
oznavanja in razumevanja fizikalnih sistemov,
• poznavanja in razumevanja temeljnih fizikalnih konceptov
in njihove uporabe pri razlagi naravnih pojavov in
dogajanj v okolju,
• poznavanja povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi
sistemi v naravi in družbi,
• razumevanja in reševanja osnovnih fizikalnih problemov
na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju,
• uporabe pristopov naravoslovnega mišljenja za kvantitativno
obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi,
• varnega terenskega in laboratorijskega eksperimentiranja,
ocene nevarnosti dela, poznavanja varnostnih predpisov
in ravnanja v skladu z njimi,
• prikaza in interpretacije eksperimentalnih podatkov in
njihove povezave s teorijo, ocene natančnosti izmerjenih
količin,
• r azvijanja računskih spretnosti za reševanje problemov in
ocene reda velikosti in enot rezultatov,
• vključevanja v projektno, skupinsko in laboratorijsko delo,
• načrtovanja projektnega, skupinskega in laboratorijskega
dela, povezovanja makroskopske in mikroskopske razlage
pojavov,
• poznavanja in razumevanja vpliva fizike na razvoj tehnike
in tehnologije,
• osnovnega razumevanja okoljske problematike in pomena
fizike pri preprečevanju ter zmanjševanju onesnaženja.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih najmanj 45 KT in
opravljene vse obveznosti pri laboratorijskih vajah.
Med opravljenimi predmeti morajo biti Mehanika,
Elektromagnetizem, Termodinamika, Fizikalni eksperimenti
1, Osnovna merjenja.
Pogoj za vpis v 3. letnik so opravljene vse obveznosti
iz 1. letnika, zbranih najmanj 45 KT iz 2. letnika in
opravljene vse obveznosti pri laboratorijskih vajah 2.
letnika. Med opravljenimi predmeti morajo biti Nihanje in
valovanje, Moderna fizika, Matematična fizika 1, Fizikalni
eksperimenti 2 ter Fizikalni eksperimenti 3.
matematiko
119
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil že
Raven SOK 7
•
•
•
•
120
projektnega dela,
dela v interdisciplinarni skupini,
pridobivanja podatkov iz mnogoterih virov,
posredovanja eksperimentalnih podatkov
nestrokovnjakom,
• prilagodljivosti različnim eksperimentalnim situacijam,
•
•
•
•
•
•
•
f izikalnega pristopa k obravnavi problemov,
občutka za rede velikosti fizikalnih količin,
obvladovanja sodobnih informacijskih sistemov,
izdelave preprostih numeričnih modelov realnih sistemov,
obvladovanja elektronskih merilnih naprav,
statistične obdelave podatkov,
povezave računalniško podprtega zajemanja podatkov.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku, vključno z
izbirnimi predmeti, in uspešen zagovor diplomskega dela,
kar skupaj pomeni najmanj 180 KT.
Izvajalci Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za aplikativno
naravoslovje
121
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
oklicna matura v kateremkoli štiriletnem srednješolskem
programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov,
ki pa ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na
poklicni maturi; med opravljenimi predmeti na maturi ali
poklicni maturi mora biti tudi matematika ali
Raven SOK 7
122
• k ritične analize vzročnosti naravnih pojavov,
• obvladanja osnov metod, ki se uporabljajo v različnih
področjih naravoslovja,
• predstavitve rezultatov v obliki, dostopni strokovni in širši
javnosti,
• oblikovanja in analize rezultatov z uporabo računalniških
metod in sredstev,
• uporabe tujega jezika,
•
•
•
•
•
•
•
•
•
regleda nad osnovnimi fizikalnimi naravnimi zakoni,
p
povezave med različnimi pojavi v naravi,
fizikalnega modeliranja praktičnih problemov,
obvladanja osnovnih eksperimentalnih spretnosti,
kvalitativne analize tako pridobljenih fizikalnih
problemov,
formulacije fizikalnih problemov v matematični jezik,
kvantitativne analize problemov in reševanja modelov,
predstavitve fizikalnih problemov in rezultatov nefizikom,
posredovanja fizikalnih vsebin širši javnosti.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik morajo biti obvezno opravljeni naslednji
izpiti: Fizika I in II, Matematika I in II, Fizikalni praktikum I
in II, Računalniški praktikum in skupno zbranih vsaj 52 KT.
izpiti: vsi izpiti 1. letnika, Moderna fizika 1 in 2, Matematika 3
in 4, Fizikalni praktikum 3 in 4 in skupno zbranih vsaj 50 KT.
Za končanje študija mora študent opraviti vse obveznosti v
obsegu 60 KT po letniku (skupno 180 KT).
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko
123
7.2.2. Diplomirani inženir fizike (vs)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI INŽENIR FIZIKE (VS)/DIPLOMIRANA INŽENIRKA FIZIKE (VS)
Tip kvalifikacije Visokošolska strokovna izobrazba
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
Vrsta Visokošolsko strokovno izobraževanje
izobraževanja
• p
oklicna matura ali
Raven SOK 7
124
• o
bvladanja preglednega znanja osnovnih fizikalnih
zakonov,
• poznavanja najpomembnejših področij fizike,
• splošnega razumevanja naravnih pojavov,
• matematičnega modeliranja in reševanja fizikalnih
problemov,
• razumevanja fizikalnega ozadja merskih postopkov in
tehnik,
• uporabe računalnika pri vodenju procesov in kvantitativni
analizi problemov,
• obvladovanja merskih metod in statistične obdelave
podatkov,
• dela v merilnem laboratoriju,
• analize in predstavitve rezultatov,
• obvladanja splošnega tehničnega znanja,
• abstrakcije in analize problemov,
• strokovnega dela v skupini,
• uporabe in spremljanja strokovne literature in informacij
na spletu,
• razumevanja tehnoloških procesov,
• sinteze ter kritične presoje rešitev,
• komuniciranja in posredovanja strokovnih vsebin v okviru
strokovne javnosti.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent mora imeti za vpis v 2. letnik potrjen predhodni
letnik s frekvencami iz vseh predmetov in obvezno
opravljene naslednje izpite: Fizika 1, Matematika 1,
Praktikum merilne tehnike 1 in 2 in skupno zbranih vsaj 54
KT. Za vpis v 3. letnik mora imeti potrjen predhodni letnik
s frekvencami iz vseh predmetov in obvezno opravljene
naslednje izpite: vsi izpiti 1. letnika, Fizika 2, Matematika 2,
Praktikum merilne tehnike 3 in 4 in skupno zbranih vsaj 54
KT iz predmetov 2. letnika.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti
pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, opraviti praktično
usposabljanje in ga zagovarjati, kar znese v skupnem obsegu
180 KT.
125
7.2.3. Diplomirani inženir geologije (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI INŽENIR GEOLOGIJE (UN)/DIPLOMIRANA INŽENIRKA
GEOLOGIJE (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
oklicna matura in izpit iz maturitetnega predmeta
matematika ali tuji jezik, če je kandidat matematiko
opravil že pri poklicni maturi, ali
Raven SOK 7
126
• p
oznavanja akademskih področij (splošna razgledanost),
• razvijanja sposobnosti za postavljanje, razumevanje in
kreativno reševanje problemov, načel in teorij,
• kritičnega branja in razumevanja besedil,
• samostojnega pridobivanja znanja in iskanja virov,
• prenosa in uporabe teoretičnega znanja v prakso,
• reševanja strokovnih in delovnih problemov,
• razvijanja jezikovne in numerične pismenosti, javnega
nastopanja in sporazumevanja s strankami,
• interdisciplinarnega povezovanja,
• objektivnega pogleda na okolje in družbo,
• sprejemanja dolžnosti do strank in delodajalcev ter celotne
družbe,
• p
reučevanja celotnega sistema Zemlje in njenih različnih
podsistemov,
• samostojnega pridobivanja in vrednotenja geoloških
podatkov z geološkim kartiranjem, vzorčenjem,
profiliranjem,
• analiziranja in interpretiranja geološke zgradbe ozemlja in
procesov, ki jo oblikujejo,
• raziskovanja, vrednotenja in načrtovanja izrabe nahajališč
mineralnih surovin in vodnih virov,
• ocenjevanja in vrednotenja tveganj zaradi geoloških
in antropogenih pojavov (plazovi, potresi, ugrezanja,
poplave, onesnaženja) in načrtovanja sanacijskih ukrepov,
• p
riprave tehničnih geoloških informacij za prostorsko in
urbanistično planiranje prostora ter za projektiranje in
realizacijo objektov civilne in industrijske infrastrukture
(stavb, cest, železnic, predorov …).
Ocenjevanje in
zaključevanje
SISTEM OCENJEVANJA:
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če do izteka študijskega
doseže najmanj 54 KT. V 3. letnik se lahko vpiše, če do
izteka študijskega leta opravi vse z učnimi načrti predpisane
obveznosti, zbere 60 KT iz 1. letnika in doseže najmanj 54 KT
2. letnika.
Študent mora za dokončanje študija opraviti vse obveznosti
pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, v skupnem obsegu
najmanj 180 KT, vključno z diplomskim delom.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta
Trajanje Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)
127
7.2.4. Diplomirani kemik (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI KEMIK (UN)/DIPLOMIRANA KEMIČARKA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
Raven SOK 7
128
• u
porabe znanja v praksi,
• številskih in računskih veščin kot na primer analize
pogreškov, ocene reda velikosti in pravilne uporabe enot,
• upravljanja z informacijami iz primarnih in sekundarnih
virov, vključno z interaktivnim računalniškim
poizvedovanjem,
• obvladanja veščin informacijske tehnologije, kot so
oblikovanje besedila, uporaba preglednic, zapisovanje
in shranjevanje podatkov, vsebinsko naravnana uporaba
interneta,
• načrtovanja in upravljanja s časom,
• sodelovanja z drugimi ljudmi in vključevanja v skupinsko
delo,
• pisnega in ustnega posredovanja informacij, idej,
problemov in rešitev informirani publiki; predvsem v
slovenščini, na osnovnem nivoju pa tudi v angleščini,
• zbiranja in interpretacije relevantnih znanstvenih
podatkov in sprejemanja odločitev, ki zahtevajo razmislek
tudi o etičnih vprašanjih družbe in naravnega okolja,
• vseživljenjskega učenja in stalnega strokovnega razvoja,
• g lobljega razumevanja nekaterih drugih strokovnih
predmetov,
• poznavanja nekaj temeljnih matematičnih pojmov in
spretnosti, ki so potrebni za razumevanje strokovne
literature in tudi za uspešno opravljanje dela.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik mora imeti študent zbranih 60 KT, za
vpis v 3. letnik pa mora imeti opravljene vse obveznosti iz 1.
letnika (60 KT) in zbranih 60 KT iz 2. letnika.
POGOJ ZA PRIDOBITEV DIPLOME:
programa ter izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko delo.
tehnologijo
129
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI KEMIK (UN)/DIPLOMIRANA KEMIČARKA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
oklicna matura z dodatnim izpitom iz tujega jezika ali
matematike ali
Raven SOK 7
130
• p
redstavitve znanja in razumevanja osnovnih dejstev,
principov in teorij na področju kemije v pisni in ustni
obliki,
• uporabe pridobljenega znanja pri reševanju kvalitativnih
in kvantitativnih nalog na področju kemije in kemijske
tehnike,
• prepoznavanja in dopolnitve dobre laboratorijske prakse,
• obdelovanja podatkov v kemiji in kemijski tehniki,
• varnega ravnanja s kemikalijami glede na njihove fizikalne
in kemijske lastnosti,
• izvajanja standardnih laboratorijskih postopkov, vključno
z uporabo instrumentov pri sintezi in analiznih postopkih,
• opazovanja in merjenja kemijskih lastnosti in sprememb
ter sistematskega in zanesljivega nadzorovanja in
zapisovanja podatkov,
• podajanja in razlage laboratorijskih rezultatov,
• ocene tveganja glede na uporabljene kemikalije in
postopke,
• pridobivanja znanja iz ustrezne literature in podatkovnih
virov, vključno z računalniškimi bazami podatkov,
• učinkovitega komuniciranja, v materinščini in enem od
svetovnih jezikov ter uporabe modernih predstavitvenih
orodij,
• dela v multidisciplinarnih skupinah pri reševanju nalog v
kemiji in kemijski tehniki,
• razumevanja principov vodenja kemijskih procesov in
razumevanja poslovne prakse,
• razumevanja svoje poklicne in etične odgovornosti,
• samostojnega učenja in vseživljenjskega učenja,
• o
bvladanja znanja ustreznih temeljnih ved in njihove
geneze (še posebej matematike, biologije, fizike) za
razumevanje, opisovanje in reševanje pojavov v kemiji,
• u
spešno vodenje in upravljanje (načrtovanje,
organiziranje, evidentiranje, kontrola, analiza, korekcija)
plesalcev in procesa priprave plesalcev na ravni taktičnopsihične, tehnične, specialne in osnovno motorične,
teoretične priprave ter na ravni transformacijskega
procesa (vzgojni, učni in plesni vidik),
• obvladanja znanja iz splošne in anorganske kemije:
razumevanje osnov kemijske terminologije, nomenklature
in uporabe enot, poznavanje osnovnih tipov kemijskih
reakcij in njihovih osnovnih značilnosti, poznavanje
sistematike elementov in njihovih spojin, vključno s
periodnim sistemom, poznavanje zveze med materiali
in posameznimi atomi oziroma molekulami, poznavanje
glavnih sinteznih poti v anorganski kemiji, poznavanje
osnovnih strukturnih značilnosti elementov in njihovih
spojin,
• poznavanja osnov analizne kemije, vključno s postopki
kemijske analize in karakterizacije spojin, poznavanja
osnovnih metod strukturnih preiskav, vključno s
spektroskopijo,
• obvladanja znanja iz organske kemije: poznavanje lastnosti
alifatskih, aromatskih, heterocikličnih in organokovinskih
spojin, poznavanje narave in lastnosti funkcionalnih
skupin v organskih molekulah, razumevanje osnov
stereokemije, poznavanje glavnih sinteznih poti v organski
kemiji,
• poznavanja osnov fizikalne kemije: razumevanje
značilnosti različnih agregatnih stanj in teorij, ki jih
opisujejo, poznavanje osnov termodinamike in njihove
uporabe v kemiji, poznavanje kinetike kemijskih
sprememb, vključno s katalizo, poznavanje osnov kvantne
mehanike in uporaba pri opisu strukture atomov in
molekul,
• poznavanja kemije bioloških molekul in procesov,
• osnovnega razumevanja o varnosti, zdravju in okolju,
• uporabe ustrezne programske opreme in drugih
naprednih orodij,
• izvedbe ustreznega načrtovanja in reševanja problemov
z uporabo znanstvenih metod in postopkov na danem
specialističnem področju.
odlično (10).
Ô
131
Ô
NAPREDOVANJE:
Pogoji za napredovanje v 2. letnik so: minimalno opravljenih
50 KT študijskih obveznosti 1. letnika, opravljene vse vaje
1. letnika (prisotnost in opravljene vse študijske obveznosti
vaj), obvezno opravljeni izpiti Matematika I in II, Splošna
kemija, Anorganska kemija, Fizika I, Kemijsko računanje I.
Pogoji za napredovanje v 3. letnik so: opravljene vse
obveznosti 1. letnika, minimalno opravljenih 50 KT
študijskih obveznosti 2. letnika, opravljene vse vaje 2. letnika
(prisotnost in opravljene vse študijske obveznosti vaj),
obvezno opravljeni izpiti Matematika III, Organska kemija I
in II, Fizikalna kemija I in II in Analizna kemija II.
Izvajalci Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko
tehnologijo
132
7.2.5. Diplomirani meteorolog geofizik (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI METEOROLOG GEOFIZIK (UN)/DIPLOMIRANA
METEOROLOGINJA GEOFIZIČARKA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
Raven SOK 7
• a bstrakcije in analize osnovnih, preprostejših dogajanj v
ozračju in iz splošnih geofizikalnih spoznanj,
• sinteze ter kritične presoje rešitev teh osnovnih,
preprostejših problemov,
• uporabe pridobljenega znanja v praksi,
• avtonomnega strokovnega dela na preprostejših problemih
in nekoliko bolj zahtevnega dela v skupini,
• pregleda nad osnovnimi naravnimi zakoni, ki uravnavajo
vreme, klimo in nekatera druge geofizikalna dogajanja,
• povezave med različnimi pojavi v naravi,
• obvladanja osnovnih merilnih in opazovalnih spretnosti,
• kvalitativne obravnave dogajanj,
• kritične primerjave med modeliranimi in dejansko
izmerjenimi vrednostmi,
• kvantitativne analize preprostejših problemov,
• analize in predstavitve rezultatov v tabelarični, grafični ali
kaki drugi nazorni obliki.
odlično (10).
Ô
133
Ô
NAPREDOVANJE:
izpiti: Fizika I in II, Matematika I in II, Fizikalni praktikum I
in II, Računalniški praktikum in skupno zbranih vsaj 52 KT.
izpiti: vsi izpiti 1. letnika, Meteorologija, Meteorološka
opazovanja in instrumenti, Geofizika, Moderna fizika I,
Statistična termodinamika, Matematika III in IV in skupno
zbranih vsaj 50 KT.
obsegu 60 KT po letniku (skupno 180 KT).
134
7.2.6. Diplomant izobraževalne fizike (un) in …
KVALIFIKACIJA
DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE FIZIKE(UN) IN …/DIPLOMANTKA
IZOBRAŽEVALNE FIZIKE (UN) IN …
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
Raven SOK 7
• komuniciranja, sodelovalnega/timskega dela,
• poznavanja temeljnih predmetno specifičnih, splošno
pedagoških in informacijsko-komunikacijskih področij
ter aplikacije znanj na druga strokovno-izobraževalna
področja,
• kritične presoje dogajanj na predmetno specifičnih
strokovnih in izobraževalnih področjih,
virov znanja in uporabo strokovno-aplikativnih ter
znanstvenih metod,
• računalniške in informacijske pismenosti,
• obvladanja laboratorijskih veščin,
• uporabe in razvoja sistemov tradicionalne izobraževalne,
predstavitvene, medijske in informacijsko-komunikacijske
tehnologije v predmetno specifičnih strokovnih in
izobraževalnih področjih,
• razumevanja individualnih vrednot in vrednotnih
sistemov, obvladovanja profesionalno-etičnih vprašanj,
• poznavanja in razumevanja institucionalnih okvirov dela
(zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravnih vidikov
predmetno specifičnega in vzgojno-izobraževalnega dela …),
• n
aravoslovnega mišljenja, poznavanja temeljnih dejstev
in zakonitosti narave, poznavanja in razumevanja
temeljnih fizikalnih konceptov in njihove uporabe
pri razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju,
poznavanja povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi
Ô
135
Ô
136
in tehnologije,
• razumevanja in reševanja osnovnih predmetno specifičnih
strokovnih (fizikalnih, informacijsko-komunikacijskih,
medijskih) in izobraževalnih problemov na kvalitativnem
in kvantitativnem nivoju,
• uporabe pristopov naravoslovnega mišljenja za
družbi,
• povezovanja makroskopske in mikroskopske razlage pojavov,
• osnovnega razumevanja okoljske problematike in pomena
fizike pri preprečevanju ter zmanjševanju onesnaženja,
• teorijskih in eksperimentalno-tehničnih spretnosti za
reševanje problemov,
• obvladovanja osnovnih in zahtevnejših merskih metod
predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih
področij,
• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri
teorijskem in eksperimentalnem delu,
• organiziranja projektnega, skupinskega in laboratorijskega
dela,
• varnega eksperimentiranja oziroma laboratorijskega dela,
• obvladanja veščin terenskega dela,
• obvladanja teoretičnih in praktičnih znanj za učinkovito
integracijo informacijsko-komunikacijskih tehnologij
na predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih
področjih,
• poznavanja postopkov vzdrževanja in upravljanja avdiovizualnih oziroma medijskih tehnologij,
• poznavanja postopkov vzdrževanja in upravljanja
informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
• vodenja interesnih dejavnosti naravoslovja, tehnike in
računalništva,
• poznavanja postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in
upravljanja sistemov e-izobraževanja malih, srednjih in
velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij …),
• poznavanja postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in
upravljanja sistemov izobraževanja na daljavo malih,
srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih
institucij …).
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za napredovanje v 2. letnik mora študent zbrati najmanj
20 KT iz tega programa in določeno število točk, ki ga
predvideva drugi del dvopredmetnega programa. Med
opravljenimi predmeti morata biti predmeta Fizika I in
Fizika II. Za napredovanje v 3. letnik mora študent opraviti
vse obveznosti iz 1. letnika in zbrati najmanj 19 KT iz
tega programa in določeno število točk, ki ga predvideva
drugi del dvopredmetnega programa za 2. letnik. Med
opravljenimi predmeti morata biti Fizika III in Fizika IV.
matematiko
137
7.2.7. Diplomant izobraževalne kemije (un) in …
KVALIFIKACIJA
DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE KEMIJE (UN) IN …/DIPLOMANTKA
IZOBRAŽEVALNE KEMIJE (UN) IN …
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
Raven SOK 7
138
• s odelovanja v raziskovalno-razvojnih projektih,
• analitičnega in sintetičnega mišljenja ter razumevanja
osnovnih konceptov kemijskih znanosti,
• poznavanja temeljnih kemijskih področij in
interdisciplinarnega povezovanja naravoslovnih vsebin,
• kritične presoje dogajanj na področju naravoslovnih ved
in fleksibilne uporabe znanja za zadovoljevanje poklicnih
in vsakdanjih življenjskih potreb,
• reševanja osnovnih strokovnih problemov z iskanjem
• ustnega in pisnega komuniciranja ter skupinskega dela,
• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v
• komuniciranja v tujem jeziku za strokovne potrebe,
• deduktivnega izpeljevanja novih logičnih zaključkov na
• uporabe naravoslovno-matematičnega mišljenja za
kvalitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in
družbi,
(predmetnospecifične kompetence)
• d
idaktičnega in tehnološkega načrtovanja na področju
izobraževalne kemije,
• povezovanja izbranih kurikularnih znanj in uporabe teh
povezav,
• razumevanja in pojasnjevanja osnovnih laboratorijskih
in procesnih operacij pri pridobivanju in predelavi
konkretnih kemijskih produktov oziroma tehnoloških
proizvodov,
• r azumevanja mehanizmov kemijskih reakcij sinteznih
proizvodov,
• reševanja osnovnih kemijskih problemov na kvalitativnem
in kvantitativnem nivoju,
• razumevanja koncepta trajnostnega razvoja predvsem
v kontekstu problematike čistega okolja ter zdravja in
varnosti.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za napredovanje v 2. letnik mora študent zbrati najmanj
24 KT in opraviti vse obveznosti pri seminarskih in
laboratorijskih vajah. Med opravljenimi predmeti morajo
biti predmeti Splošna kemija (8 KT), Anorganska kemija
(6 KT), Analizna kemija 1 (4 KT) in Analizna kemija 2
(6 KT). Poleg pogojnih obveznosti za napredovanje v 2.
letnik na predlaganem študijskem programu mora študent
zbrati še določeno število točk na drugem dvopredmetnem
študijskem programu. Pogoj za napredovanje v 3. letnik so
opravljene vse obveznosti iz 1. letnika in zbranih najmanj
22 KT iz 2. letnika. Med opravljenimi predmeti morajo biti
organska Kemija 1 (12 KT), Organska kemija 2 (6 KT) in
Laboratorijske tehnike (4 KT). Poleg pogojnih obveznosti
za napredovanje v 3. letnik na predlaganem študijskem
programu mora študent zbrati še določeno število točk na
drugem dvopredmetnem študijskem programu.
matematiko
139
7.2.8. Magister fizike
KVALIFIKACIJA
MAGISTER FIZIKE/MAGISTRICA FIZIKE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje v obsegu vsaj
180 KT s področja naravoslovnih ved, matematike,
računalništva, tehničnih ved ali
• zaključen študijski program prve stopnje (180 KT) z
drugih področij in pozitivno rešena vloga za vpis ali
• zaključen visokošolski strokovni program po zakonu o
visokem šolstvu od leta 1994 do 2004 in pozitivno rešena
vloga za vpis ali
• zaključen dodiplomski študijski program prve stopnje
v obsegu 240 KT z istih področij za vpis v 2. letnik –
priznajo se obveznosti v obsegu 60 KT.
Raven SOK 8
140
• samostojnega dela na projektu,
• poznavanja lastnosti različnih materialov,
• poznavanja dela v raziskovalnih skupinah,
•
•
•
•
•
•
bvladovanja teoretičnih osnov fizike trdne snovi,
o
obvladovanja teoretičnih osnov fizike visokih energij,
dela v vakuumskih laboratorijih,
poznavanja delovanja trkalnikov,
poznavanja dela na mrežnih merilnikih kozmičnih žarkov,
obvladovanja procesov na površinah.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za dokončanje študija je zbranih 120 KT, kar ustreza
vsem opravljenim izpitom in vsem obveznostim pri vseh
predmetih po predmetniku, ter uspešen zagovor magistrske
naloge.
Izvajalci Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za aplikativno
naravoslovje
141
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen bolonjski prvostopenjski (dodiplomski)
študijski program s strokovnega področja fizika (program
fizika in program meteorologija z geofiziko) ali
• zaključen bolonjski prvostopenjski študijski program
drugih strokovnih področij, pri čemer mora kandidat pred
vpisom opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za
nadaljevanje študija, v obsegu 10–60 KT ali
• zaključen visokošolski strokovni študijski program po
starem programu s strokovnega področja fizika (program
merilna tehnika) ali
• zaključen visokošolski strokovni študijski program
po starem programu z drugih strokovnih področij, če
kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki
so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10–60
kreditnih točk.
Raven SOK 8
142
• a bstrakcije in analize problemov,
• zbiranja, kritične presoje ter sinteze podatkov, meritev in
rešitev,
• identifikacije potrebnih podatkov za oblikovanje novih
znanj,
• oblikovanja novih znanj na podlagi obstoječih teorij in
razpoložljivih podatkov,
• uporabe znanja v praksi (posebej modernih tehnologij),
• interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih dognanj,
• avtonomnega strokovnega dela in dela v (mednarodni)
skupini, komuniciranja in posredovanja strokovnih vsebin
širši javnosti,
• p
oglobljenega razumevanja fizikalnih zakonov narave,
• povezovanja osnovnih zakonov narave ter opazljivih
lastnosti sveta,
• kreativne zastavitve fizikalnih problemov in analize le-teh,
• matematične formulacije fizikalnih problemov,
• dedukcije fizikalnih osnov praktičnih problemov,
• modeliranja problemov,
• obvladanja naprednih fizikalnih eksperimentalnih
spretnosti,
• kritičnega izvrednotenja rezultatov meritev ter uporabe
le-teh pri (nad)gradnji modelov,
• razumevanja principov delovanja tehnoloških naprav na
podlagi osnovnih zakonitosti,
• predstavljanja fizikalnih metod in rezultatov, prilagojenih
ciljni publiki (v domačem in tujem jeziku),
• podajanja fizikalnih znanj.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti dva od obveznih
predmetov na vpisani smeri ter skupno zbrati vsaj 52 KT.
obsegu 60 KT na letnik (skupno 120 KT). Študent zaključi
študij s pozitivno ocenjenim zagovorom magistrskega dela.
143
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s področja fizike
144
poljubne smeri ali
• z aključen študijski program prve stopnje z drugih
strokovnih področij: naravoslovne vede, matematika,
računalništvo, tehniške vede, ekonomija, če je kandidat
pred vpisom v študijski program opravil naslednje
študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v
skupnem obsegu 15 KT: Moderna fizika (7 KT), Fizikalni
eksperimenti 4 (4 KT), Kompleksni sistemi (4 KT) ali
• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet
pred 11. 6. 2004, s področja fizike poljubne smeri ali
sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij:
naravoslovne vede, matematika, računalništvo, tehniške
vede, ekonomija, če je kandidat pred vpisom v študijski
program opravil naslednje študijske obveznosti, bistvene
za nadaljevanje študija, v skupnem obsegu 15 KT:
Moderna fizika (7 KT), Fizikalni eksperimenti 4 (4 KT),
Kompleksni sistemi (4 KT).
Raven SOK 8
• s istemskega mišljenja, ki mu/ji omogoča vključevanje
in tudi vodenje interdisciplinarnih skupin za obravnavo
kompleksnih sistemov na različnih področjih v
naravoslovju, bančništvu, zavarovalništvu, reševanju
okoljskih problemov,
• analize kompleksnih sistemov, kar je osnova za
razumevanje delovanja sistemov v naravi, okolju in družbi,
• kvalitativnega in kvantitativnega opisa strukture
in dinamike kompleksnega sistema z namenom
predvidevanja nadaljnjega razvoja sistema, kar omogoča
predvidevanje posledic različnih vplivov na sistem ter
s tem reševanje realnih problemov v naravi, okolju in
družbi,
• temeljitega poznavanja strukture in delovanja fizikalnih
sistemov ter aplikacije znanj na druga področja,
• poznavanja eksperimentalnih in drugih metod za
preverjanje znanstvenih teorij,
• strokovne kritičnosti, odgovornosti, iniciativnosti in
samostojnosti pri odločanju in vodenju zahtevnejšega dela,
• k ooperativnosti in dela v skupini (tudi v mednarodnem
okolju),
• poglobljenega poznavanja in razumevanja fizikalnih
sistemov,
• poznavanja in razumevanja temeljnih fizikalnih konceptov
in njihove uporabe pri razlagi naravnih pojavov in
dogajanj v okolju,
• poznavanja povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi
• razumevanja in reševanja zahtevnejših fizikalnih
kvantitativno reševanje problemov v naravi, okolju in
družbi,
• varnega terenskega in laboratorijskega eksperimentiranja,
• prikaza in interpretacije eksperimentalnih podatkov in
njihove povezave s teorijo, ocene natančnosti izmerjenih
količin,
• razvijanja računskih spretnosti za reševanje problemov in
ocene reda velikosti in enot rezultatov,
• organizacije in vodenja projektnega, skupinskega in
laboratorijskega dela,
• povezovanja makroskopske in mikroskopske razlage
pojavov,
in tehnologije,
• razumevanja okoljske problematike in pomena fizike pri
preprečevanju ter zmanjševanju onesnaženja.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske
obveznosti v obsegu 45 KT iz 1. letnika in imeti opravljene
vse laboratorijske vaje.
matematiko
145
7.2.9. Magister kemije
KVALIFIKACIJA
MAGISTER KEMIJE/MAGISTRICA KEMIJE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s strokovnega
146
področja kemija ali
• zaključen študijski program prve stopnje s strokovnega
področja biokemija ali kemijsko inženirstvo; kandidat
ob vpisu v 1. letnik s soglasjem mentorja raziskovalnega
dela in vodje študija izbere med predmeti iz prve stopnje
študijskega programa kemija tri predmete v obsegu 15 KT
ali
strokovnih področij, ki niso zajeta v prejšnjih dveh
alinejah, če je kandidat pred vpisom v študijski program
opravil obveznosti v obsegu 30 KT iz predmetov prve
stopnje študijskega programa kemija, ali
• zaključen visokošolski strokovni program, če je kandidat
pred vpisom v študijski program opravil študijske
obveznosti v obsegu 30 KT iz predmetov prve stopnje
študijskega programa Kemija.
Raven SOK 8
• u
porabe znanja, razumevanja in reševanja problemov
v novih, neobičajnih okoliščinah znotraj širših (ali
multidisciplinarnih) okolij, povezanih s kemijskimi
znanostmi,
• integracije znanja in obvladanja kompleksnosti ter
formuliranja presoje kljub omejenim informacijam; ob
tem pa se zavedati etične odgovornosti uporabe znanja in
presoje,
• jasnega in nedvoumnega sporočanja znanja, sklepov in
utemeljitev, ki te sklepe podpirajo tako strokovni kot
nestrokovni javnosti v domačem in angleškem jeziku,
• vseživljenjskega učenja in stalnega, avtonomnega,
samousmerjevalnega in odgovornega lastnega strokovnega
razvoja.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik mora imeti kandidat zbranih 60 KT.
programa ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo.
tehnologijo
147
KVALIFIKACIJA
MAGISTER KEMIJE/MAGISTRICA KEMIJE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje ustreznega
148
področja (npr. kemija, biokemija, farmacija, kemijska
tehnologija, izobraževalna kemija) ali
naravoslovnih področij, ki niso zajeta v prejšnji alineji,
če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil
v obsegu 46 KT; to so: Splošna kemija, Anorganska
kemija, Organska kemija 1, 2, Analizna kemija 1,2,
Fizikalna kemija 1, Molekularna biologija ali
pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: kemija,
kemijska tehnologija, kemijska tehnika, procesna tehnika,
biokemijska tehnika ali
pred 11. 6. 2004, z drugih naravoslovnih področij, ki
niso zajeta v prejšnji alineji, če je kandidat pred vpisom
v študijski program opravil študijske obveznosti, ki so
bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 46 KT; to so:
Splošna in anorganska kemija, Organska kemija 1, 2,
Analizna kemija 1,2, Fizikalna kemija 1, Osnove biokemije.
Raven SOK 8
• uporabe splošnih znanstvenih metod in modelov,
• preverjanja preizkušenih metod, njihovega izboljšanja,
reševanja problemov in izvajanja znanstvenih raziskav,
• primerjanja dejstev, teorij, konceptov in podatkov pri
reševanju kompleksnih problemov,
• vseživljenjskega učenja in izpopolnjevanja znanja,
• samostojnega dela in dela v skupini,
• učinkovitega komuniciranja, tudi v angleščini, in z uporabo
modernih predstavitvenih orodij predstaviti informacije,
probleme in njihove rešitve pred strokovno javnostjo,
• obvladanja poglobljenega znanja ustreznih temeljnih ved
in njihove geneze (še posebej matematike, biologije, fizike)
za razumevanje, opisovanje in reševanje pojavov v kemiji,
• razumevanja kemijske terminologije, nomenklature in
uporabe enot,
• poznavanja tipov kemijskih reakcij in njihovih osnovnih
značilnosti,
• poznavanja postopkov kemijske analize in karakterizacije
spojin,
• p
oznavanja metod strukturnih preiskav, vključno s
spektroskopijo in rentgensko difrakcijo,
• poznavanja značilnosti različnih agregatnih stanj in
teorije, ki jih opisujejo,
• obvladanja poglobljenih znanj iz kvantne mehanike in
njene uporabe pri opisu strukture atomov in molekul,
• poznavanja principov termodinamike in njihove uporabe
v kemiji,
• poznavanja kinetike kemijskih sprememb, vključno s
katalizo,
• obvladanja poglobljenega znanja iz sistematike elementov
in njihovih spojin, vključno s periodnim sistemom,
• poznavanja strukturnih značilnosti elementov in njihovih
spojin, vključno s stereokemijo,
• poznavanja lastnosti alifatskih, aromatskih,
heterocikličnih in organokovinskih spojin,
• poznavanja narave in lastnosti funkcionalnih skupin v
organskih molekulah,
• poznavanja sinteznih poti v organski in anorganski kemiji,
• poznavanja zveze med materiali in posameznimi atomi
oziroma molekulami,
• poznavanja kemije bioloških molekul in procesov,
• razumevanja o varnosti, zdravju in okolju,
• uporabe ustrezne programske opreme in drugih
naprednih orodij,
• izvedbe naprednejših eksperimentov in podajanja
naprednejšega tolmačenja rezultatov,
• izvedbe ustreznega načrtovanja in reševanja problemov
z uporabo znanstvenih metod in postopkov na danem
specialističnem področju.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent napreduje v 2. letnik, ko opravi minimalno 50 KT
študijskih obveznosti 1. letnika, vse vaje 1. letnika (vaje so
opravljene, ko so opravljene vse obveznosti, določene za
posamezne vaje) in obvezne izpite: Anorganska kemija,
Organska kemija, Analizna kemija, Struktura atomov in
molekul.
predvidene s študijskim programom, pripraviti in uspešno
zagovarjati magistrsko nalogo in tako zbrati najmanj 120 KT.
Izvajalci Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko
tehnologijo
149
7.2.10. Magister medicinske fizike
KVALIFIKACIJA
MAGISTER MEDICINSKE FIZIKE/MAGISTRICA MEDICINSKE FIZIKE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje z naslednjih
150
strokovnih področij: fizika, matematika ali
v obsegu 10–60 KT; okvirni pogoji za vpis na študij
medicinske fizike so: vsaj trije semestri fizike, od tega
vsaj en semester moderne (atomske, jedrske) fizike, (vsaj
30 KT fizike), vsaj trije semestri matematike (vsaj 25 KT
matematike), vsaj trije semestri praktikuma fizikalnih in
tehničnih ved (vsaj 20 KT praktikuma) ali
• zaključen visokošolski strokovni študijski program po
starem programu z naslednjih strokovnih področij: fizika,
matematika ali
• zaključen visokošolski strokovni študijski program
po starem programu z drugih strokovnih področij, če
kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so
bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10–60 KT.
Raven SOK 8
• k oherentnega obvladanja temeljnega znanja s področja
medicinske fizike,
• povezovanja tega znanja z ostalimi širšimi področji,
pomembnimi za uspešno diagnostiko in zdravljenje
bolezni, npr. anatomijo, fiziologijo, radiobiologijo,
• reševanja konkretnih delovnih problemov, npr. planiranja
radioterapije, kalibracije merilnih instrumentov,
zagotavljanja kakovosti delovanja naprav v medicini,
• razumevanja splošne strukture medicinske fizike ter
povezanosti z njenimi poddisciplinami, predvsem s
fiziko radioterapije, fiziko diagnostične radiologije, fiziko
nuklearne medicine in zdravstveno fiziko,
• poznavanja informacijsko-komunikacijske tehnologije
in sistemov, ki so v uporabi v medicinski diagnostiki in
zdravljenju.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za prehod iz 1. v 2. letnik so opravljene študijske
obveznosti v višini 45 KT.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite,
opraviti komisijski izpit, izdelati in zagovarjati magistrsko
delo.
151
7.2.11. Magister geofizike
KVALIFIKACIJA
MAGISTER GEOFIZIKE/MAGISTRICA GEOFIZIKE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
gradbeništva, matematike, fizike, meteorologije z
geofiziko, geologije, geotehnologije in rudarstva ali
naravoslovnih, tehniških ali drugih področij, ki niso
zajeta v prejšnji alineji, če kandidat pred vpisom opravi
študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija
geofizike oziroma posameznega modula, v obsegu vsaj 46
KT s področij matematike, fizike, hidrologije in vodarstva,
meteorologije, geologije, geotehnologije in rudarstva ali
morebitnih drugih ved o zemlji.
Raven SOK 8
152
• a bstrakcije in analize splošnih geofizikalnih spoznanj in
dogajanj v trdni Zemlji, atmosferi in hidrosferi,
• sinteze ter kritične presoje rešitev problemov,
• reševanja nekaterih praktičnih problemov z uporabo
geofizikalnih metod,
• avtonomnega strokovnega in raziskovalnega dela ter dela
v skupini,
• splošne razgledanosti in poznavanja akademskih področij,
• uokvirjanja, razumevanja in kreativnega reševanja
• visoke stopnje kreativnosti in inovativnosti kot rezultat
interdisciplinarnosti študija,
• kritičnega branja in razumevanja besedil, samostojnega
pridobivanja znanja in iskanja virov,
• prenosa in uporabe teoretičnega znanja v prakso in
reševanja zahtevnih strokovnih in delovnih problemov,
• razvijanja jezikovne in numerične pismenosti, javnega
nastopanja in sporazumevanja s strankami ter laično in
strokovno javnostjo,
• uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni
komunikaciji,
• uporabe moderne informacijsko-komunikacijske
tehnologije, tudi v mednarodnem okolju,
• interdisciplinarnega povezovanja, tudi v mednarodnem
okolju,
• u
poštevanja varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih,
naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,
• p
regleda nad osnovnimi naravnimi zakoni, ki uravnavajo
geofizikalna dogajanja,
• povezave med različnimi pojavi v naravi,
• obvladanja višjih merilnih in opazovalnih spretnosti,
• kvalitativne obravnave dogajanj in njihovega modeliranja,
• kritične primerjave med modeliranimi in dejansko v
naravi izmerjenimi vrednostmi,
• kvantitativne analize zahtevnejših problemov iz geofizike,
• analize in predstavitve rezultatov v tabelarični, grafični
ali kaki drugi nazorni obliki, vključujoč prostorsko in
časovno spremenljivost.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
doseže 60 KT.
obsegu 120 KT, vključno z magistrskim delom.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko
in fiziko, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
Naravoslovnotehniška fakulteta
153
7.2.12. Magister inženir geologije
KVALIFIKACIJA
MAGISTER INŽENIR GEOLOGIJE/MAGISTRICA INŽENIRKA GEOLOGIJE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
geologije ali primerljiv študijski program prve stopnje s
področja geologije, ki se izvaja na fakultetah v Sloveniji ali
tujini, ali
• zaključen univerzitetni študijski program prve stopnje z
drugih strokovnih področij, ki se izvajajo na fakultetah
v Sloveniji ali tujini, če kandidat pred vpisom opravi
študijske obveznosti iz nabora predmetov univerzitetnega
študijskega programa prve stopnje geologije, ki so bistvene
za nadaljevanje študija, v obsegu od 10 do 60 KT.
Raven SOK 8
154
•
•
•
•
•
s plošne razgledanosti in poznavanja akademskih področij,
abstrakcije in analize,
sinteze ter kritične presoje rešitev problemov,
reševanja praktičnih problemov,
avtonomnega strokovnega in raziskovalnega dela ter dela
v skupini,
• kritičnega branja in razumevanja besedil, samostojnega
pridobivanja znanja in iskanja virov,
• prenosa in uporabe teoretičnega znanja v prakso in
reševanja zahtevnih strokovnih in delovnih problemov,
• jezikovne in numerične pismenosti, javnega nastopanja in
sporazumevanja s strankami ter laično in strokovno javnostjo,
• uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni
komunikaciji,
• uporabe moderne informacijsko-komunikacijske
tehnologije, tudi v mednarodnem okolju,
• interdisciplinarnega povezovanja, tudi v mednarodnem
okolju,
• upoštevanja varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih,
naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,
• p
reučevanja celotnega sistema Zemlje in njenih različnih
podsistemov ter znanstvenega in interdisciplinarnega
pristopa k reševanju problemov,
• znanstvene obdelave in poglobljenega vrednotenja
geoloških in ostalih relevantnih podatkov,
• k ritičnega analiziranja in interpretiranja geološke zgradbe
ozemlja in procesov, ki jo oblikujejo, z inovativnimi
metodami in pristopi,
• raziskovanja nastanka in pogojev nastanka ter vrednotenja
in načrtovanja izrabe nahajališč mineralnih, energetskih
in vodnih virov,
• raziskovanja in ocenjevanja ter vrednotenja in
predvidevanja tveganj zaradi geoloških in antropogenih
pojavov (plazovi, potresi, ugrezanja, poplave, onesnaženja)
in predlaganja ter načrtovanja sanacijskih ukrepov,
• analiziranja, raziskovanja in interpretiranja različnih
mineralnih materialov z inovativnimi metodami
in pristopi ter opredeljevanja njihove kakovosti in
uporabnosti,
• znanstvenega in poljudnega prenašanja svojih ugotovitev,
znanja in rezultatov raziskav na širši krog uporabnikov.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če do izteka študijskega
doseže najmanj 45 KT.
Študent mora za dokončanje študija opraviti vse obveznosti
pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, v skupnem obsegu
najmanj 120 KT, vključno z magistrskim delom.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta
155
7.2.13.1. S področja fizike – področje izobraževanja
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
enopredmetne in dvopredmetne fizike – izobraževalna
smer ter diplomanti visokošolskega nepedagoškega
programa fizike, ki izpolnjujejo pogoje za poučevanje v
Republiki Sloveniji; ostali visokošolski diplomanti se lahko
vključijo v študij po komisijskem izpitu iz klasične in
moderne fizike,
• kandidat mora imeti povprečno oceno nad ali enako 8 v
dodiplomskem študiju ali pa dve leti delovnih izkušenj s
področja fizike,
• znanje angleščine.
Raven SOK 9
Učni rezultati20 Diplomant poglobljeno obvlada področje fizike, spozna
njen interdisciplinarni pomen, je usposobljen za samostojno
razvijanje pouka fizike in samostojno raziskovalno delo na
nacionalnih in mednarodnih projektih.
156
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Minimalni pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik so opravljene
študijske obveznosti 1. letnika v obsegu najmanj 45 KT.
Kandidat konča magistrski študij, ko opravi naslednje
obveznosti: izpit in seminar iz predmeta Didaktika
fizike, izpite iz izbirnih predmetov, seminarsko nalogo
iz individualnega raziskovalnega dela, komisijski izpit iz
predmeta Pregled klasične in moderne fizike ter konča
magistrsko nalogo.
Naloga mora biti originalno delo s področja fizike ali
didaktike fizike na nivoju, ki omogoča objavo v ugledni reviji
(I. ali II. kategorija iz Meril Univerze v Mariboru).
matematiko
Prehodnost Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)
20
7.2.13.2. S področja karakterizacije materialov
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključena univerzitetna izobrazba s področja fizike,
kemije, elektrotehnike ali znanosti o materialih ali
• zaključena visoka strokovna izobrazba s področja fizike,
kemije, elektrotehnike ali znanosti o materialih.
Raven SOK 9
Učni rezultati Diplomant je osvojil znanje iz osnov karakterizacije
materialov s spektroskopijo in uklonom ionov, elektronov in
fotonov. Spoznal je tudi strukturne, optične in elektronske
lastnosti modernih materialov ter modeliranje materialov
in procesov. Usposobljen je za pridobivanje znanja iz
metodologije znanstvenoraziskovalnega dela, za reševanje
problemov z uporabo znanstvenih metod in za izražanje
vsebinsko metodoloških znanj.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih najmanj 15 KT iz 1.
letnika, od tega opravljen Seminar I (6 KT) in opravljeno
raziskovalno delo.
izbirnimi predmeti, in uspešen zagovor magistrskega dela,
157
7.2.13.3. S področja kemije
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Diploma univerzitetnega študija,
• p
ovprečje ocen izpitov in vaj dodiplomskega študija mora
biti večje kot 8 ali dokazan uspeh pri raziskovalnem ali
strokovnem delu med študijem ali po njem.
V primeru, da kandidat nima ustrezne predhodne izobrazbe,
določene s študijskim programom, oziroma ustreznega
uspeha, prodekan za podiplomski študij na predlog mentorja
oziroma katedre določi izpolnitev dodatnih pogojev
(diferencialne izpite).
Raven SOK 9
Učni rezultati Diplomant je poglobil razumevanje koordinacijske kemije
158
ter osvojil teoretske osnove rentgenske difrakcije in
strukturne analize. Usposobljen je za samostojno reševanje
problemov s področja študija mehanizmov organskih reakcij
in uporabo modernih spektroskopskih metod s poudarkom
na uporabi le-teh v organski kemiji. Zmožen je razumevanja
fizikalnokemijskih osnov, teorijskih pristopov pri obravnavi
termodinamskih in transportnih lastnosti raztopin
polielektrolitov ter instrumentalnih analiznih metod.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
tehnologijo
7.2.13.4. S področja krasoslovja
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen univerzitetni študij na področju naravoslovja,
ved o zemlji (geografija, biologija), nekaterih tehničnih
ved in drugih področjih, do katerih se v konkretnih
primerih opredeli Znanstveni svet programa,
• povprečna ocena 8 ali več.
Raven SOK 9
Učni rezultati Diplomant je osvojil znanje vseh pomembnejših področij
krasoslovja, kot so geologija, geomorfologija, hidrologija
in ekologija krasa, s poudarkom na procesih, ki oblikujejo
kraško površje in podzemlje, kot so procesi zakraševanja,
drobne kraške površinske oblike, speleogeneza in
starost kraških procesov. Prav tako je spoznal področje
jamskega turizma, rabe in varstva kraškega površja
ali rabe in varstva kraških vodnih virov. Diplomant je
usposobljen tudi za pridobivanje znanja iz metodologije
znanstvenoraziskovalnega dela, za reševanje problemov
z uporabo znanstvenih metod in za izražanje vsebinsko
metodoloških znanj.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih 45 KT iz obveznega dela
programa.
izbirnimi predmeti, in uspešen zagovor magistrskega dela,
159
7.2.14. Specialist fizike – področje izobraževanja
KVALIFIKACIJA
SPECIALIST FIZIKE – PODROČJE IZOBRAŽEVANJA/SPECIALISTKA FIZIKE –
PODROČJE IZOBRAŽEVANJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Trajanje 2 leti
enopredmetne in dvopredmetne fizike – izobraževalna
smer ali
• diplomanti visokošolskega nepedagoškega programa
fizike, ki izpolnjujejo pogoje za poučevanje v Republiki
Sloveniji; ostali visokošolski diplomanti se lahko vključijo
v študij po komisijskem izpitu iz klasične in moderne
fizike ali
• diplomanti z visokošolsko strokovno izobrazbo, ki
izpolnjujejo pogoje, določene s študijskim programom.
Dodatni pogoji za vpis:
• p
ovprečna ocena nad ali enaka 8 v dodiplomskem študiju
ali pa dve leti delovnih izkušenj s področja fizike,
• znanje angleščine.
Raven SOK 9
160
Učni rezultati Diplomant je zmožen pregleda čez različna področja
fizike, spoznal je njen interdisciplinarni pomen in osvojil
poglobljeno znanje iz smeri, v katero se je specializiral preko
izbirnih predmetov.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Minimalni pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik so
opravljene študijske obveznosti 1. letnika v obsegu najmanj
45 KT.
Kandidat konča študij, ko opravi naslednje obveznosti: izpit
in seminar iz predmeta Didaktika fizike, izpite iz izbirnih
predmetov, seminarsko nalogo iz poljubnega izbirnega
predmeta, komisijski izpit iz predmeta Pregled klasične in
moderne fizike.
matematiko
7.2.15.1. S področja fizike
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program druge stopnje (bolonjski
•
•
•
•
magisterij) naravoslovno-tehničnih usmeritev ali
zaključen dosedanji študijski program za pridobitev
univerzitetne izobrazbe (stari programi) naravoslovnotehničnih usmeritev ali
specializacije naravoslovno-tehničnih usmeritev in
pred tem končan visokošolski strokovni program; ti
kandidati morajo pred vpisom v študijski program tretje
stopnje, smer Fizika, opraviti naslednje predmete iz
drugostopenjskega študijskega programa fizika: Fizika
kondenzirane snovi 2 (7 KT), Višja kvantna mehanika A
(4 KT), Statistična fizika A (4 KT), Fizikalna merjenja 2 (4
KT), Fotonika ali Jedro in osnovni delci ali Molekularna
biofizika (7 KT), Simetrije v fiziki ali Fizika mehke snovi
ali Fizika površin ali Atomska fizika (4 KT) ali
zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene
z direktivami Evropske unije, če je ovrednoten s 300 KT,
ali drug enovit magistrski študijski program naravoslovnotehničnih usmeritev, ki je ovrednoten s 300 KT, ali
magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem
študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe
naravoslovno-tehničnih usmeritev; tem kandidatom se v
doktorskem študijskem programu tretje stopnje priznajo
študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 KT.
Raven SOK 10
• a bstrakcije in analize problemov,
• zbiranja, kritične presoje ter sinteze podatkov, meritev in
rešitev,
• identifikacije potrebnih podatkov za oblikovanje novih
znanj,
• avtonomnega raziskovalnega in razvojnega dela in dela v
(mednarodni) skupini,
Ô
161
Ô
• k omuniciranja in posredovanja strokovnih vsebin širši
javnosti,
• uporabe sodobnih raziskovalnih metod in postopkov,
• kritične presoje in predstavitve svojih rezultatov,
• nadaljnjega samostojnega izobraževanja, raziskovanja in
spremljanja literature,
162
• p
oglobljenega razumevanja fizikalnih zakonov narave,
lastnosti sveta,
• matematične formulacije fizikalnih problemov,
• dedukcije fizikalnih osnov praktičnih problemov,
• modeliranja problemov,
• obvladanja naprednih fizikalnih eksperimentalnih
spretnosti,
• kritičnega izvrednotenja rezultatov meritev ter uporabe
• razumevanja principov delovanja tehnoloških naprav na
• predstavljanja fizikalnih metod in rezultatov, prilagojenega
• podajanja fizikalnih znanj,
• temeljitega poznavanja raziskovalnih rezultatov širšega in
ožjega področja raziskovalnega dela,
• razumevanja najzahtevnejših matematičnih problemov in
dokazov,
• samostojnosti pri raziskovalnem delu,
• abstrakcije praktičnih problemov,
• spremljanja in uporabe znanstvene matematične literature,
• uporabe različnih sodobnih matematičnih metod za
• kritičnega in samostojnega dela ter svetovanja na področju
izobraževanja matematike in fizike.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti predmet iz skupine
A v sklopu izbranega modula ter vsaj enega izmed dveh
izbirnih predmetov is skupine B. Poleg tega mora uspešno
opraviti tudi predstavitev dispozicije teme doktorske
disertacije ter skupno zbrati vsaj 45 KT. Za vpis v 3. letnik
mora študent opraviti vse obveznosti iz organiziranih oblik
študija (60 KT).
zagovarja doktorsko disertacijo v skupnem obsegu 180 KT.
Študent mora za končanje študija opraviti vse obveznosti v
okviru organiziranih oblik študija v obsegu 60 KT ter poleg
tega pridobiti še 120 KT na osnovi raziskovalnega dela.
Obveznost doktoranda je tudi sprejem ali objava najmanj
enega znanstvenega članka s področja doktorata v eni od
revij iz skupine I ali II interpretacije FMF Meril za volitve
v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
sodelavcev. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma
sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.
Prehodnost /
163
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
6. 2004, ali
specializacije; kandidati morajo pred vpisom opraviti
naslednje študijske obveznosti v skupnem obsegu 35
KT: Statistična termodinamika (8 KT), Modelska fizika
(10 KT), Fizika kompleksnih sistemov (7 KT) in Uvod v
znanstveno raziskovalno delo (10 KT) ali
Raven SOK 10
164
• a vtonomnosti v vrhunskem raziskovalnem in
najzahtevnejšem znanstvenem delu,
• temeljitega razumevanja teoretskih in metodoloških osnov
ter obvladanja vrhunskih raziskovalnih metod, postopkov
in procesov,
• avtonomnosti v kritičnosti na področju znanosti in stroke,
• sinteze znanj in njihove aplikacije,
• samostojnosti v razvijanju novih znanj in rešitev za
reševanje najzahtevnejših problemov,
• dela v znanstveno raziskovalnih skupinah in dela v
projektih,
• mednarodne komunikativnosti v vrhunskem znanstvenem
in strokovnem okolju,
• zavezanosti k profesionalni znanstveni in strokovni etiki,
• odgovornosti pri sprejemanju najzahtevnejših znanstvenih
in strokovnih odločitev,
• samostojnosti in odgovornosti pri vodenju ter
odgovornosti do timskega dela,
• poglobljenega razumevanja teoretskih in metodoloških
konceptov,
• mentorstva mlajšim kolegom v inštitutih, na univerzi, v
gospodarski družbi itd.,
• učinkovitosti pri izrabljanju virov, ki so na voljo: lastna
ustvarjalna in intelektualna sposobnost, razpoložljiv
intelektualni kapital (sodelavci), ostali materialni in
nematerialni viri (denar, oprema, prostor in čas),
• r eševanja konkretnih raziskovalnih problemov na
različnih področjih fizike,
• uporabe znanja na izbranem konkretnem raziskovalnem
in delovnem področju fizike ter sorodnih disciplin,
• oblikovanja in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev
danih fizikalnih in interdisciplinarnih problemov,
• uporabe standardnih in modernih fizikalnih raziskovalnih
empiričnih metod,
• samostojnega razvijanja, evalvacije in usmerjanja
sodobnih trendov v izobraževanju fizike,
• povezovanja strokovno-znanstvenih, pedagoškoznanstvenih in vzgojno-izobraževalnih institucij,
• predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov s
področja fizike v obliki publikacij v mednarodni
znanstveni periodiki,
• poglobljenega razumevanja teoretskih in metodoloških
fizikalnih konceptov,
• samostojnega razvijanja novega fizikalnega znanja.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
obveznosti v obsegu vsaj 35 KT iz 1. letnika. 35 KT mora
študent pridobiti z obveznim predmetom – Vodenje
projektov (5 KT), individualnim raziskovalnim delom
(vsaj 10 KT) ter z obveznimi oziroma izbirnimi predmeti
izbranega modula (vsaj 20 KT).
Za prehod v 3. letnik mora študent opraviti vse študijske
obveznosti iz 1. letnika in študijske obveznosti v obsegu vsaj
35 KT iz 2. letnika, ki jih pridobi z obveznim predmetom
Seminar (10 KT), individualnim raziskovalnim delom (vsaj
10 KT) in izbirnimi predmeti izbranega modula (vsaj 15
KT). Za vpis v 3. letnik mora skupaj zbrati vsaj 95 KT. S
strani mentorja in študijske komisije mora Imeti potrjeno
disertabilnost doktorske naloge.
matematiko
Prehodnost /
165
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
program, če je kandidat opravil dodatne študijske
Raven SOK 10
166
• mednarodnega komuniciranja v znanosti,
• organizacije daljših mednarodnih potovanj,
• priprave mednarodnih publikacij,
• dela na oddaljenih lokacijah,
• o
bvladovanja zahtevnih sinhrotronskih merilnih
postopkov,
• obvladovanja zahtevnih spektroskopij,
• sodelovanja v mednarodnih kolaboracijah s področja
astrofizike,
• pisanja mednarodnih znanstvenih prispevkov.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
obveznosti v obsegu 60 KT iz 1. letnika. V 2. letniku študent
vloži prošnjo za odobritev teme disertacije.
obveznosti v obsegu 60 KT iz 1. letnika.
obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku ter uspešen
zagovor doktorske disertacije, za kar študent zbere 180 KT.
Prehodnost /
7.2.15.2. S področja krasoslovja
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
program, če je kandidat opravil dodatne študijske
Raven SOK 10
• o
bvladanja metodologije raziskovalnega dela in
samostojnega raziskovalnega dela,
• avtonomnosti v strokovnem in znanstvenoraziskovalnem
delu,
• samostojnosti pri odločanju,
• prepoznavanja znanstveno zanimivih tem,
• strokovne kritičnosti in odgovornosti,
• znanstvenega udejstvovanja, pisanja ter predstavljanja
lastnega znanstvenega dela,
• ustvarjalnosti,
• iskanja novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem
področju,
• stalnega (vseživljenjskega) izpopolnjevanja.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih najmanj 42 KT od skupno
60 KT, pogoj za vpis v 3. letnik pa je zbranih 120 KT.
Prehodnost /
167
7.2.15.3. S področja matematike in fizike
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program druge stopnje (bolonjski
168
magisterij) naravoslovno-tehničnih usmeritev ali
univerzitetne izobrazbe (stari programi) naravoslovnotehničnih usmeritev ali
specializacije naravoslovno-tehničnih usmeritev in pred
tem končan visokošolski strokovni program; ti kandidati
morajo pred vpisom v študijski program tretje stopnje
izpolniti dodatne obveznosti ali
• zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene
z direktivami Evropske unije, če je ovrednoten s 300 KT,
ali drug enovit magistrski študijski program naravoslovnotehničnih usmeritev, ki je ovrednoten s 300 KT, ali
magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem
študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe
naravoslovno-tehničnih usmeritev; tem kandidatom se v
doktorskem študijskem programu tretje stopnje priznajo
študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 KT.
Raven SOK 10
• zbiranja, kritične presoje ter sinteze podatkov, meritev in rešitev,
• identifikacije potrebnih podatkov za oblikovanje novih znanj,
• avtonomnega raziskovalnega in razvojnega dela in dela v
(mednarodni) skupini,
• komuniciranja in posredovanja strokovnih vsebin širši
javnosti,
• uporabe sodobnih raziskovalnih metod in postopkov,
• nadaljnjega samostojnega izobraževanja, raziskovanja in
spremljanja literature,
• poglobljenega razumevanja fizikalnih zakonov narave,
lastnosti sveta,
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
atematične formulacije fizikalnih problemov,
m
dedukcije fizikalnih osnov praktičnih problemov,
modeliranja problemov,
obvladanja naprednih fizikalnih eksperimentalnih
spretnosti,
kritičnega izvrednotenja rezultatov meritev ter uporabe
razumevanja principov delovanja tehnoloških naprav na
predstavljanja fizikalnih metod in rezultatov, prilagojenega
podajanja fizikalnih znanj,
temeljitega poznavanja raziskovalnih rezultatov širšega in
ožjega področja raziskovalnega dela,
razumevanja najzahtevnejših matematičnih problemov in
dokazov,
samostojnosti pri raziskovalnem delu,
abstrakcije praktičnih problemov,
spremljanja in uporabe znanstvene matematične literature,
uporabe različnih sodobnih matematičnih metod za
kritičnega in samostojnega dela ter svetovanja na področju
izobraževanja matematike in fizike.
dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav
dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza
minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno
opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik je treba opraviti minimalno za 45 KT
obveznosti, od tega za vsaj 20 KT iz organiziranih oblik
študija (predmetov, seminarjev oziroma dispozicije) iz
1. letnika. Za vpis v 3. letnik študija pa je treba opraviti
minimalno za 90 KT obveznosti iz 1. in 2. letnika, od tega za
vsaj 40 KT predmetov in seminarjev oziroma dispozicije iz 1.
in 2. letnika. Poleg teh pogojev mora študent pred vpisom v
3. letnik študija opraviti doktorski izpit in pridobiti soglasje
k temi doktorske disertacije.
zagovarja doktorsko disertacijo v skupnem obsegu 180 KT.
Tako mora za končanje študija študent opraviti vse obveznosti
v okviru organiziranih oblik študija v obsegu 60 KT ter
poleg tega pridobiti še 120 KT na osnovi raziskovalnega dela.
Obveznost doktoranda je tudi sprejem ali objava najmanj
enega znanstvenega članka s področja doktorata v eni od revij
iz skupine I ali II interpretacije FMF Meril za volitve v nazive
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.
Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v
objavo pred zagovorom doktorske disertacije.
Prehodnost /
169
7.3. MATEMATIKA IN STATISTIKA
7.3.1. Diplomirani finančni matematik (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI FINANČNI MATEMATIK (UN)/DIPLOMIRANA FINANČNA
MATEMATIČARKA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
Raven SOK 7
170
•
•
•
•
•
•
a bstrakcije in analize problemov,
sinteze ter kritične presoje rešitev,
uporabe znanja pri reševanju praktičnih problemov,
uporabe in spremljanja strokovne literature,
pisne in ustne predstavitve strokovnih tem,
avtonomnega strokovnega dela in dela v (mednarodni)
skupini,
•
•
•
•
bvladanja temeljnega znanje matematike,
o
obvladanja temeljnega znanja informatike,
obvladanja temeljnih ekonomsko-finančnih znanj,
reševanja nedeterminističnih problemov z uporabo
verjetnostnega računa in statistike,
• reševanja determinističnih problemov ob pomoči
optimizacije in operacijskih raziskav,
metod,
• uporabe računalnika pri reševanju problemov in
predstavitvi rezultatov.
nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi,
storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje
z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno
znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro:
solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza
minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v višji letnik je treba opraviti najmanj za 50 KT
izpitov iz predmetov tekočega letnika, pri čemer morajo biti
obvezno opravljeni naslednji izpiti:
• z a vpis v 2. letnik: Analiza 1, Analiza 2, Algebra 1 in
Računalniški praktikum,
• za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Verjetnostni račun
1, Analiza 3 in Seminar 1.
171
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI FINANČNI MATEMATIK (UN)/DIPLOMIRANA FINANČNA
MATEMATIČARKA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
in izpit iz maturitetnega predmeta Matematika; če je
kandidat Matematiko že opravil pri poklicni maturi, pa
Raven SOK 7
172
dejavnikov v matematični in finančni stroki,
• kritične presoje dogajanja na področju matematike ter
uporabe matematike v financah,
• sodelovanja, dela v skupini in dela na projektih ter razvoja
komunikacijskih spretnosti,
umeščanja v kontekst matematične stroke,
• opisa dane situacije s pravilno uporabo matematičnih
simbolov in zapisov,
• razlage in razumevanja matematičnih konceptov in
principov,
• reševanja matematičnih in ostalih problemov z uporabo
moderne tehnologije,
• uporabe algoritmičnega pristopa; za reševanje danega
• analiziranja danega problema numerično, grafično in
algebraično,
• deduciranja novih logičnih zaključkov iz danih podatkov,
• samozavestnega soočenja z danim matematičnim
problemom v ekonomiji in financah ter poiskati njegovo
rešitev,
metod,
• avtonomnosti pri strokovnem delu.
Ocenjevanje in
zaključevanje
SISTEM OCENJEVANJA:
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
predmetov 1. letnika, v 3. letnik pa, če zbere vsaj 42 KT iz
predmetov 2. letnika ter opravi vse študijske obveznosti za 1.
letnik (60 KT).
173
7.3.2. Diplomirani matematik (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI MATEMATIK (UN)/DIPLOMIRANA MATEMATIČARKA (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
in izpit iz maturitetnega predmeta Matematika; če je
kandidat Matematiko že opravil pri poklicni maturi, pa
Raven SOK 7
174
• o
pisovanja dane situacije s pravilno uporabo
matematičnih simbolov in zapisov,
• reševanja matematičnih (in ostalih) problemov z uporabo
moderne tehnologije,
• uporabe algoritmičnega pristopa (za reševanje danega
problema razviti algoritem),
algebraično,
problemom ter poiskati njegovo rešitev,
• razlage razumevanja matematičnih konceptov in
principov.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
letnika.
175
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
poklicni maturi mora biti tudi Matematika ali
Raven SOK 7
176
•
•
•
•
•
•
skupini,
• p
revajanja praktičnih problemov v matematični jezik,
• kvalitativne analize tako pridobljenih matematičnih
problemov,
• izdelave algoritmov za njihovo reševanje,
• implementacije algoritmov v ustreznih programskih
orodjih,
• analize in predstavitve rezultatov.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
izpitov iz predmetov tekočega letnika, pri čemer morajo biti
obvezno opravljeni naslednji izpiti:
• za vpis v 2. letnik: Analiza 1, Algebra 1 in Računalniški
praktikum,
• za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Analiza 2a, Analiza
2b, Algebra 2, Programiranje 1, Splošna topologija in
Seminar.
177
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• z aključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli
Raven SOK 7
178
sistemov, ki mu omogočajo vključevanje v različne
• poznavanja temeljnih matematičnih področij ter aplikacije
znanj na druga področja,
• kritične presoje dogajanja na področju matematike,
• razvoja komunikacijskih spretnosti,
• r azumevanja in reševanja osnovnih matematičnih
• opisa dane situacije s pravilno uporabo matematičnih
• razlage svojega razumevanja matematičnih konceptov in
principov,
• reševanja matematičnih (ter tudi ostalih) problemov z
uporabo moderne tehnologije,
• uporabe algoritmičnega pristopa: za reševanje danega
algebraično,
problemom ter poiskati njegovo rešitev,
družbi,
• poznavanja in razumevanja vpliva matematike na razvoj
drugih ved.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih najmanj 47
KT in opravljene vse obveznosti pri laboratorijskih vajah.
Opravljeni morajo biti izpiti iz predmetov: Vektorji in
matrike, Matematični principi, Elementarne funkcije,
Osnove računalništva in informatike, Analiza I in Linearna
algebra.
Pogoj za napredovanje v 3. letnik so opravljene vse
obveznosti iz 1. letnika, zbranih najmanj 40 KT iz 2. letnika.
Med opravljenimi predmeti morajo biti Analiza II, Analiza
III in Diskretna matematika I.
matematiko
179
7.3.3. Diplomirani matematik (vs)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI MATEMATIK (VS)/DIPLOMIRANA MATEMATIČARKA (VS)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
oklicna matura ali
Raven SOK 7
180
•
•
•
•
•
•
•
•
k ritične presoje rešitev,
strokovnega dela v skupini,
spremljanja strokovnih informacij na spletu,
prilagoditve novim računalniškim okoljem,
razumevanja vloge poglobljenega znanja informacijskih
tehnologij,
• razločevanja statistično pomembnih lastnosti,
• u
porabe matematičnih orodij pri reševanju praktičnih
problemov,
• odkrivanja matematičnih procesov v delovnem okolju,
• analize dobljenih rezultatov,
• predstavitve rezultatov,
• uporabe matematičnih orodij v vsakdanjem okolju,
• uvajanja in priprave nadgradenj programske opreme,
• optimizacije poslovnega procesa,
• matematičnega modeliranja tehnoloških procesov,
• uporabe numeričnih metod za reševanje matematičnih
problemov.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
izpitov iz predmetov tekočega letnika. Za vpis v 3. letnik je
poleg tega treba opraviti vse izpite 1. letnika.
Za končanje študija mora študent opraviti vse izpite iz
predmetov po učnem programu.
181
7.3.4. Diplomirani inženir računalništva in matematike (un)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE (UN)/
DIPLOMIRANA INŽENIRKA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE (UN)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
programu in izpit iz maturitetnega predmeta Matematika;
če je kandidat ta predmet opravljal že pri poklicni maturi,
pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbirni
predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravljal pri
poklicni maturi,ali
Raven SOK 7
182
•
•
•
•
sinteze in kritične presoje rešitev,
posredovanja znanja, strokovnega sporazumevanja in
pisnega izražanja,
• iskanja virov in kritične presoje informacij,
• samostojnega strokovnega dela in dela v (mednarodni)
skupini,
• razvijanja profesionalne odgovornosti in etičnosti,
• t emeljne usposobljenosti na področju teoretičnega
računalništva, logike in diskretne matematike, ki obsega
osnovna teoretska znanja, praktična znanja in veščine,
bistvene za interdisciplinarni študij računalništva in
matematike,
• prevedbe praktičnih problemov v jezik matematike in
teoretičnega računalništva in kvalitativne analize tako
pridobljenih matematičnih problemov,
• izdelave algoritmov za o reševanje problemov,
implementacije razvitih algoritmov v ustreznih
programskih okoljih,
• analize in predstavitve rezultatov,
• razumevanja in umeščanja računalniških in
informacijskih znanj na druga področja tehnike in druga
strokovno relevantna področja (ekonomija, finančna
matematika, organizacijske vede itd.),
• praktičnega znanja in veščine pri uporabi programske
opreme, strojne opreme in informacijskih tehnologij,
• s amostojnega opravljanja manj zahtevnih in zahtevnih
razvojnih inženirskih in organizacijskih nalog na svojih
področjih,
• temeljne usposobljenosti na področjih računalništva in
matematike, ki omogočata nadaljevanje študija na drugi
stopnji.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v višji letnik je treba opraviti vse izpite tekočega
letnika in predhodnih letnikov.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite in
druge študijske obveznosti, vključno z diplomskim delom, v
obsegu 180 KT.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko,
Fakulteta za računalništvo in informatiko
183
7.3.5. Diplomant izobraževalne matematike (un) in …
KVALIFIKACIJA
DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE MATEMATIKE (UN) IN …/DIPLOMANTKA
IZOBRAŽEVALNE MATEMATIKE (UN) IN …
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• p
oklicna matura in izpit iz kateregakoli maturitetnega
predmeta ali
Raven SOK 7
184
• komuniciranja in timskega dela s strokovnjaki z
drugih strokovnih in znanstvenih področij (splošna
razgledanost),
• sodelovanja v raziskovalno-razvojnih projektih,
• avtonomnosti, (samo)kritičnosti, samoiniciativnosti in
prizadevanja za kakovost pri lastnem strokovnem delu,
• načrtovanja lastnega profesionalnega razvoja, sledenja
sodobnim dosežkom ved, pomembnih za svoje poklicno
delovanje, ter kritičnega in premišljenega vključevanja
novih spoznanj v svoje delo,
• samoizobraževanja in upravljanja z viri v vsaj enem tujem
jeziku,
• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v
• učinkovitega načrtovanja in samokontrole izvajanja
lastnih aktivnosti,
• odprtosti in občutljivosti za ljudi in različne socialne
situacije,
• spoštovanja različnosti in posameznikovih kulturnih,
nazorskih in etičnih vrednot,
• p
oznavanja in razumevanja temeljnih matematičnih
konceptov, postopkov in teorij ter uporabe matematičnega
znanja v različnih kontekstih,
• posredovanja lastnega razumevanja matematičnih
konceptov in postopkov,
• razumevanja in reševanja matematičnih problemov na
kvalitativnem in kvantitativnem nivoju,
• opisovanja dane situacije s pravilno uporabo
matematičnih simbolov in zapisov: jezikovno in strokovno
korektno izražanje,
• reševanja matematičnih (in drugih) problemov z uporabo
informacijsko-komunikacijske tehnologije,
• uporabe algoritmičnega pristopa; razviti algoritem za
reševanje danega problema,
• obravnave danega matematičnega problema numerično,
grafično in algebraično,
• deduktivnega izpeljevanja novih logičnih zaključkov na
• uporabe matematično-naravoslovnega mišljenja za
družbi,
drugih ved in pomena matematike v človeški družbi.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih vsaj 20 KT, od
tega opravljena izpita iz Uvoda v matematiko, Matričnega
računa ter izpit iz enega od predmetov Osnove analize in
Algebraične strukture. Pri skupnih predmetih se v to kvoto
šteje polovica KT. Poleg tega mora študent za napredovanje
v 2. letnik zadostiti pogojem za napredovanje, ki jih zahteva
drugi del dvopredmetnega študijskega programa. Pogoj
za napredovanje v 3. letnik so opravljene vse obveznosti 1.
letnika in zbranih vsaj 18 KT iz 2. letnika. Opravljenimi izpiti
morajo biti predmet Analiza ter dva od predmetov Ravninska
in prostorska geometrija, Teorija števil, Kombinatorika in
verjetnost. Pri skupnih predmetih se v to kvoto šteje polovica
KT. Poleg tega mora študent za napredovanje v 3. letnik
zadostiti pogojem za napredovanje, ki jih zahteva drugi del
dvopredmetnega študijskega programa.
Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom
predpisane obveznosti.
matematiko
185
7.3.6. Magister finančne matematike
KVALIFIKACIJA
MAGISTER FINANČNE MATEMATIKE/MAGISTRICA FINANČNE MATEMATIKE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Končana prva stopnja (bolonjskega) študijskega programa
finančna matematika ali
• končan star (nebolonjski) visokošolski strokovni študijski
program (VSP) praktična matematika ali
• končana prva stopnja (bolonjskega) študijskega programa
matematika ali pedagoška matematika ali
• končan študijski program prve stopnje iz ekonomskih,
tehničnih ali naravoslovnih področij (taka področja so
npr. ekonomija, fizika, računalništvo in informatika; pred
vpisom mora študent opraviti še študijske obveznosti,
ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se
določijo glede na strokovno področje in obsegajo od 10 do
največ 60 KT).
Raven SOK 8
186
•
•
•
•
skupini,
• nadaljnjega samostojnega izobraževanja in spremljanja
literature,
• p
oznavanja klasičnih in modernih rezultatov s področja
verjetnosti, statistike, optimizacije ter ekonomske,
finančne in aktuarske matematike,
• obvladanja temeljnega znanja informatike,
• obvladanja temeljnih ekonomsko-finančnih znanj,
• logičnega razmišljanja in razumevanja matematičnih
dokazov,
• reševanja konkretnih problemov z uporabo različnih
matematičnih metod.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik je treba opraviti vsaj za 50 KT izpitov iz
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite ter
izdelati in zagovarjati magistrsko delo.
187
KVALIFIKACIJA
MAGISTER FINANČNE MATEMATIKE/MAGISTRICA FINANČNE MATEMATIKE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Diploma študijskega programa prve stopnje s področij
matematike v ekonomiji in financah, finančne matematike
ali matematike ali
• diploma visokošolskega strokovnega študijskega
programa (programi, sprejeti pred 11. 6. 2004) s področij
matematike v ekonomiji in financah, finančne matematike
ali matematike ali
• zaključen študijski program, po trajanju in obsegu
enakovreden programu iz prve ali druge alineje z drugih
strokovnih področij, pri čemer mora kandidat pred
vpisom opraviti dodatne študijske obveznosti, katerih
vsebina in obseg sta odvisna od predhodno končanega
študijskega programa.
Raven SOK 8
188
dejavnikov v finančno matematični stroki,
• kritične presoje dogajanja na področju matematike v
finančnem inženiringu,
• sodelovanja, dela v skupini in dela na projektih,
umeščanja v kontekst matematične stroke,
• o
pisa dane situacije s pravilno uporabo matematičnih
• razlage njegovega razumevanja matematičnih konceptov
in principov,
• analiziranja danega problema,
• dedukcije novih logičnih zaključkov iz danih podatkov,
• samozavestnega soočenja z danim finančno
matematičnim problemom ter poiskati njegovo rešitev.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent napreduje v 2. letnik, če zbere vsaj 48 KT tekočega
letnika.
obveznosti, predvidene z učnimi načrti predmetov in s
študijskim programom.
189
7.3.7. Magister matematične statistike
KVALIFIKACIJA
MAGISTER MATEMATIČNE STATISTIKE/MAGISTRICA MATEMATIČNE
STATISTIKE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Končan (bolonjski) študijski program matematika ali
190
finančna matematika prve bolonjske stopnje ali
• k ončan triletni univerzitetni študijski program prve
stopnje iz tehničnih, naravoslovnih ali družboslovnih
področij, kjer je imel kandidat pri študiju najmanj 10
KT matematike; taka področja so fizika, računalništvo,
informatika, gradbeništvo, strojništvo ali
• končan katerikoli triletni univerzitetni študijski program;
pred vpisom mora študent opraviti še študijske obveznosti,
ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se
določijo glede na kandidatovo strokovno področje in
obsegajo od 10 do največ 20 KT ali
• končan star (nebolonjski) ali nov (bolonjski) visokošolski
strokovni študijski program (VSP) praktična matematika;
pred vpisom mora študent opraviti še študijske obveznosti,
ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 45 KT
na univerzitetnem študiju matematika prve stopnje ali
na univerzitetnem študiju finančna matematika prve
stopnje; pri tem mora obvezno opraviti izpite iz naslednjih
predmetov: Algebra 2, Algebra 3, Analiza 3, Analiza 4 in
Seminar 2 na programu matematika prve stopnje ali
• končan katerikoli star (nebolonjski) ali nov (bolonjski)
visokošolski strokovni študijski program (VSP); pred
vpisom mora študent opraviti še študijske obveznosti
v obsegu 60 KT na univerzitetnem študiju matematika
prve stopnje ali na univerzitetnem študiju finančna
matematika prve stopnje, bistvene za nadaljevanje študija;
te obveznosti se določijo glede na kandidatovo strokovno
področje.
Raven SOK 8
•
•
•
•
pisnega izražanja,
skupini,
• o
bvladanja temeljnih znanj matematične statistike,
• obvladanja znanja o najnovejših statističnih pristopih na
posameznih področjih,
• črpanja idej in rešitev iz sorodnih problemov,
• prenašanja novih znanj na svoje področje,
• reševanja zahtevnih in kompleksnih metodoloških
problemov,
• kritične presoje različnih pristopov,
• uporabe zahtevnih informacijskih (programskih) orodij.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik je treba opraviti vse obveznosti iz 1.
letnika.
Za dokončanje študija mora kandidat opraviti vse izpite,
opraviti zaključni izpit ter izdelati in zagovarjati magistrsko
delo.
191
7.3.8. Magister matematike
KVALIFIKACIJA
MAGISTER MATEMATIKE/MAGISTRICA MATEMATIKE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Končan (bolonjski) študijski program matematika ali
pedagoška matematika prve stopnje ali
• končan star (nebolonjski) visokošolski strokovni študijski
program (VSP) praktična matematika ali
• končan študijski program prve stopnje iz tehničnih ali
naravoslovnih področij, kjer je kandidat že osvojil osnove
matematične analize in linearne algebre; taka področja
so npr. finančna matematika, fizika, računalništvo in
informatika; pred vpisom mora študent opraviti še
študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija;
te obveznosti se določijo glede na strokovno področje in
obsegajo od 10 do največ 60 KT.
Raven SOK 8
192
• sinteze in kritične presoje rešitev,
• avtonomnega strokovnega dela in dela v (mednarodni)
skupini,
• nadaljnjega samostojnega izobraževanja in spremljanja
literature,
• poznavanja klasičnih in modernih rezultatov na področju
teoretične in uporabne matematike ter z matematiko tesno
povezanih disciplin (računalništvo, mehanika),
• razumevanja zahtevnejših matematičnih dokazov,
• abstrakcije praktičnih problemov,
• uporabe matematične literature,
• uporabe različnih matematičnih metod za reševanje
konkretnih problemov,
• programiranja v relevantnih programskih orodjih.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik je treba opraviti vsaj za 50 KT izpitov iz
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite,
opraviti zaključni izpit ter izdelati in zagovarjati magistrsko
delo.
193
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Diploma študijskega programa prve stopnje matematične
smeri ali
• d
iploma študijskega programa prve stopnje z drugih
študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija
in obsegajo najmanj 30 KT.
Raven SOK 8
• o
pisa dane situacije s pravilno uporabo matematičnih
• razlage razumevanja matematičnih konceptov in
principov,
algebraično,
• dedukcije novih logičnih zaključkov na podlagi danih
podatkov,
problemom ter poiskati njegovo rešitev.
194
Ocenjevanje in
zaključevanje
SISTEM OCENJEVANJA:
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
vpisanega letnika.
obveznosti in zagovarjati magistrsko nalogo.
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s strokovnega
področja matematike poljubne smeri v obsegu najmanj
180 KT ali
• zaključen študijski program prve stopnje s strokovnih
področij naravoslovnih ved, računalništva, tehničnih ved
ali ekonomije v obsegu najmanj 180 KT, če je kandidat
pred vpisom v študijski program opravil naslednje
študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija,
v obsegu 60 KT: Analiza II (8 KT), Algebra (8 KT),
Diskretna matematika I (7 KT), Analiza III (11 KT),
Numerične metode in simbolno računanje (11 KT),
Algoritmi in podatkovne strukture (8 KT), Verjetnost (7
KT), ali
pred 11. 6. 2004, s strokovnega področja matematike
poljubne smeri ali
pred 11. 6. 2004, s strokovnih področij naravoslovnih
ved, računalništva, tehničnih ved ali ekonomije, če
je kandidat pred vpisom v študijski program opravil
naslednje študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje
študija, v obsegu 60 KT: Analiza II (8 KT), Algebra (8
KT), Diskretna matematika I (7 KT), Analiza III (11
KT), Numerične metode in simbolno računanje (11 KT),
Algoritmi in podatkovne strukture (8 KT), Verjetnost (7
KT).
Raven SOK 8
• poglobljenega poznavanja splošne matematike,
računalniške matematike ali finančne matematike,
• matematičnega razmišljanja, dokazovanja in
argumentiranja v raznovrstnih matematičnih področjih,
• poglobljenega analitičnega razmišljanja in argumentiranja,
• reševanja zapletenih strokovnih in delovnih problemov z
iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod,
Ô
195
Ô
• r azumevanja in reševanja zapletenejših matematičnih
• opisa netrivialne situacije s pravilno uporabo
matematičnih simbolov in zapisov,
• razlage razumevanja zapletenejših matematičnih
konceptov in principov,
• reševanja težjih matematičnih (ter tudi ostalih) problemov
z uporabo moderne tehnologije,
algebraično,
• samozavestnega soočenja z danim netrivialnim
matematičnim problemom ter poiskati njegovo rešitev,
družbi,
drugih ved.
Ocenjevanje in
zaključevanje
196
SISTEM OCENJEVANJA:
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih najmanj 45 KT, pridobljenih
z opravljanjem izpitov pri poljubnih predmetih 1. letnika, in
opravljene vse obveznosti pri laboratorijskih vajah 1. letnika.
Za dokončanje študija mora študent opraviti izpite iz
programa v obsegu najmanj 120 KT, opraviti magistrski izpit
ter izdelati in zagovarjati magistrsko delo.
matematiko
7.3.9. Magister inženir računalništva in matematike
KVALIFIKACIJA
MAGISTER INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE/MAGISTRICA
INŽENIRKA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Končan univerzitetni študijski program prve stopnje
•
•
•
•
interdisciplinarnega študija računalništvo in matematika,
matematika, finančna matematika, računalništvo in
informatika ali
končan visok strokovni študijski program prve stopnje
računalništvo in informatika ali študijski program
računalništvo in informatika za pridobitev visoke
strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, ali
končan visok strokovni študijski program prve stopnje
praktična matematika ali študijski program praktična
matematika za pridobitev visoke strokovne izobrazbe,
sprejet pred 1. 6. 2004, ali
končan študijski program prve stopnje ali študijski
program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet
pred 1. 6. 2004, iz tehniških ali naravoslovnih področij,
kjer je kandidat še osvojil potrebna osnovna znanja s
področja matematike in računalništva; pred vpisom mora
kandidat opraviti še študijske obveznosti v obsegu 60 KT,
ki so bistvene za nadaljevanje študija, ali
končano enakovredno izobraževanje na drugem
visokošolskem zavodu v Sloveniji.
Raven SOK 8
•
•
•
•
pisnega izražanja,
skupini,
• p
oglobljenega obvladanja znanj na področju teoretičnega
računalništva, logike in diskretne matematike, ki obsega
osnovna in napredna teoretska znanja, praktična znanja
in veščine, bistvene tako za področje računalništva kot
matematike,
Ô
197
Ô
• prevedbe praktičnih problemov v jezik matematike in
teoretičnega računalništva in kvalitativne analize tako
pridobljenih matematičnih problemov,
• razvoja algoritmov za reševanje danih problemov in
njihove implementacije v ustreznih programskih okoljih,
• poglobljene analize in predstavitve rezultatov,
• razumevanja in umeščanja računalniških in
informacijskih znanj na druga področja tehnike in druga
strokovno relevantna področja (ekonomija, finančna
matematika, organizacijske vede itd.),
• obvladanja praktičnega znanja in veščine pri uporabi
programske opreme, strojne opreme in informacijskih
tehnologij,
• samostojnega opravljanja zahtevnih razvojnih in
organizacijskih nalog na svojih področjih in sodelovanja
s strokovnjaki drugih področij pri reševanju kompleksnih
nalog in problemov.
odlično (10).
198
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik je treba opraviti vse obveznosti 1. letnika.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti
pri vpisanih predmetih, skladno s pravili pripraviti in
oddati magistrsko delo ter uspešno opraviti javni zagovor
magistrskega dela.
Fakulteta za računalništvo in informatiko
7.3.10. Magister uporabne statistike
KVALIFIKACIJA
MAGISTER UPORABNE STATISTIKE/MAGISTRICA UPORABNE STATISTIKE
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji Zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli
strokovnega področja.
Raven SOK 8
• obvladanja statističnega načina razmišljanja,
• samostojnega opravljanja statističnih analiz in
statističnega svetovanja,
• sodelovanja s strokovnjaki s področja raziskave,
• posredovanja znanj in rezultatov,
• strokovnega sporazumevanja in pisnega izražanja,
• definiranja problemov,
• predvidevanja rezultatov in iskanja optimalne rešitve,
• kritične presoje informacij in iskanja virov,
• neposrednega prenašanja znanja v prakso in razumevanja
težav, ki pri tem lahko nastopijo,
• komunikacije v mednarodnem okolju,
• samostojnega opravljanja vseh stopenj kakovostne statistične
analize na izbranem področju, od načrtovanja raziskave do
dela s podatki, izbire ustrezne metodologije in interpretacije,
• razširjanja svojega znanja z novimi oziroma alternativnimi
pristopi in črpanja idej iz sorodnih problemov,
• uporabe zahtevnih informacijskih (programskih) orodij za
urejanje in analizo podatkov ter predstavitev rezultatov.
dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav
dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza
minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno
opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik študija je pridobljenih
45 KT pri obveznih predmetih 1. letnika.
Pogoj za dokončanje študija je, da kandidat uspešno opravi vse s
programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja
magistrsko delo, kar v skupnem obsegu predstavlja 120 KT.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ekonomska
fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za
elektrotehniko, Medicinska fakulteta
199
7.3.11.1. S področja matematike
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Diploma univerzitetnega dodiplomskega študija katerekoli
smeri enopredmetne matematike,
• povprečna ocena iz matematičnih predmetov na
dodiplomskem študiju vsaj 8; kandidati z nižjim
povprečjem se lahko izjemoma vključijo v študij, če
so izkazali znanstveni potencial in imajo ustrezno
bibliografijo,
• aktivno znanje tujega jezika ali pasivno znanje dveh tujih
jezikov.
Raven SOK 9
Učni rezultati21 Diplomant poglobljeno obvlada metode
znanstvenoraziskovalnega dela na področju matematike.
Usposobljen je za samostojno raziskovalno delo na zahtevnih
nacionalnih in mednarodnih projektih, za izvajanje
zahtevnejšega pedagoškega procesa na univerzitetnem
nivoju ter za interdisciplinarne raziskave in razvoj na
različnih področjih sodobne tehnologije, kot je to na primer
v telekomunikacijah.
200
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti
študijske obveznosti, ki skupaj znesejo vsaj 50 KT.
Kandidat konča študij, ko opravi vse študijske obveznosti
pri vseh vpisanih predmetih, opravi predstavitev IRD na
podiplomskem seminarju, pripravi magistrsko delo in ga
javno zagovarja pred komisijo.
matematiko
21
7.3.11.2. S področja matematike – področje izobraževanja
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Diploma visokošolskega univerzitetnega študija
matematike (enopredmetne ali dvopredmetne) iz ene od
slovenskih univerz ali nostrificirana diploma katerekoli
tuje univerze,
• povprečna ocena iz matematičnih predmetov vsaj 8,
• aktivno obvladanje angleščine.
Raven SOK 9
Učni rezultati Diplomant se je seznanil z osnovnimi algebrskimi
koncepti in strukturami ter s sodobnimi trendi razvoja
algebre in si s tem ustvaril aparat, potreben za samostojno
znanstvenoraziskovalno delo. Prav tako je osvojil znanja
s področja analize, didaktike matematike, kombinatorike,
geometrije, verjetnostnega računa itd.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti
študijske obveznosti iz 1. letnika v obsegu 50 KT.
obveznosti (seminarje in izpite), izdelati magistrsko
nalogo in jo uspešno zagovarjati pred komisijo za zagovor
magistrskega dela.
matematiko
201
7.3.11.3. S področja matematike – raziskovalna smer
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Končan univerzitetni študij matematike s programom, ki
kandidatu omogoča to obliko študija,
• povprečna ocena na dodiplomskem študiju najmanj 8.
Kandidat, ki je končal kak drug univerzitetni študij ali ki je
imel povprečno oceno na dodiplomskem študiju nižjo od
8, se lahko vpiše na podiplomski študij, če opravi sprejemni
izpit, katerega vsebina in obseg se določita individualno na
osnovi kandidatove predizobrazbe.
Raven SOK 9
Učni rezultati Diplomant se je seznanil s sodobnimi znanji in razvojem
matematike ter se usposobil za raziskovalno delo v
matematiki.
202
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent mora zbrati najmanj 45 KT kot pogoj za
napredovanje iz 1. v 2. letnik.
Študent mora opraviti izpite iz štirih poslušanih predmetov
(72 KT), izdelati mora dve seminarski nalogi (18 KT) in ju
zagovarjati v seminarju ter izdelati magistrsko delo (30 KT).
7.3.11.4. S področja matematike – izobraževalna smer
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Končan univerzitetni študij matematike s programom, ki
kandidatu omogoča to obliko študija,
• povprečna ocena na dodiplomskem študiju najmanj 8.
Kandidat, kir teh pogojev ne izpolnjuje, mora opraviti
sprejemni izpit, katerega vsebina in obseg se določita
individualno na osnovi kandidatove predizobrazbe.
Raven SOK 9
Učni rezultati Diplomant se je seznanil s sodobnimi dosežki na tistih
področjih matematike, ki so povezana s poukom matematike
v srednji šoli, in s sodobnimi metodami poučevanja
matematike.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent mora zbrati najmanj 45 KT kot pogoj za
napredovanje iz 1. v 2. letnik.
Študent mora opraviti izpite iz vseh poslušanih predmetov
tega programa (75 KT), med študijem mora izdelati dve
seminarski nalogi (15 KT) in ju zagovarjati na seminarjih ter
izdelati magistrsko delo (30 KT).
203
7.3.11.5. S področja statistike
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
• povprečna ocena 8 ali več.
Izjemoma se lahko vpišejo tudi drugi, ki so se izkazali
z znanstvenimi članki, z dokumentiranimi strokovnimi
dosežki, nagrajenimi študentskimi raziskovalnimi nalogami
in visoko oceno pri diplomski nalogi (9 ali 10). Na modul
matematična statistika se lahko vpišejo le kandidati z
ustrezno matematično predizobrazbo, kar pomeni tehniško
ali naravoslovno diplomo, kjer so poslušali predmet
Matematika vsaj dve leti.
Raven SOK 9
Učni rezultati Diplomant je osvojil in poglobil temeljna znanja iz statistične
teorije ter znanja, ki so specifična za posamezne znanstvene
discipline in panoge ter za posamezne uporabnike.
204
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Iz 1. v 2. letnik lahko napreduje študent, ki je opravil
obveznosti v obsegu 45 KT.
Študent mora za dokončanje študija zbrati skupaj 120 KT.
Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za
družbene vede, Medicinska fakulteta
7.3.12. Profesor matematike, specialist
KVALIFIKACIJA
PROFESOR MATEMATIKE, SPECIALIST/PROFESORICA MATEMATIKE,
SPECIALISTKA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Trajanje 2 leti
Vstopni pogoji • Končan univerzitetni študij enopredmetne pedagoške
matematike (na obeh univerzah),
• povprečna ocena najmanj 8.
Vključijo se lahko tudi diplomanti univerzitetnega študija
uporabne matematike in teoretične matematike, če so si
pridobili manjkajočo pedagoško in andragoško izobrazbo.
Drugi kandidati se lahko vpišejo le, če je njihova izobrazba
enakovredna kateri od prej navedenih, kar mora potrditi
vodja podiplomskega študija Oddelka za matematiko. Če
izobrazba kandidata ne odstopa preveč od zahtevane, vodja
podiplomskega študija določi vsebino in obseg preizkusa
znanja, ki ga mora kandidat opraviti pred vpisom ali v
prvem semestru študija.
Raven SOK 9
Učni rezultati Diplomant je razširil in poglobil znanja matematike, ki si ga
je pridobil na univerzitetnem študiju. Poudarek je predvsem
na novostih v poučevanju matematike.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik je uspešen zagovor ene
seminarske naloge.
Za zaključek študija mora študent opraviti vse predpisane
izpite, seminarje in nastope.
205
7.3.13.1. S področja matematičnih znanosti
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Diploma študijskega programa druge stopnje smeri
matematike (oziroma drugega strokovnega področja) ali
• diploma študijskega programa iz četrtega odstavka 36.
člena Zakona o visokem šolstvu, če je program ovrednoten
s 300 KT, ali
• diploma dosedanjega dodiplomskega univerzitetnega
študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred
11. 6. 2004) s področja matematike, računalništva in
matematike, fizike in drugih naravoslovnih ved.
V študijski program se lahko vpiše tudi kandidat, ki
je opravil matematiki soroden program druge stopnje
(računalništvo ali fizika) ter drugi kandidati, ki so končali
program druge stopnje ter uspešno opravili diferencialni
izpit iz analize in algebre.
206
Raven SOK 10
dejavnikov v matematiki,
• umestitve matematike znotraj širšega družbenega
konteksta,
• kritične refleksije družbenega dogajanja nasploh,
• delovanja v širši družbeni skupnosti,
in njegove integracije z obstoječim znanjem,
• avtonomnosti pri strokovnem in
znanstvenoraziskovalnem delu,
• u
porabe matematičnega in računalniškega aparata pri
konkretnih raziskavah,
• umeščanja matematike v širši družbeni kontekst,
• suverenega gibanja v mednarodnih matematičnih krogih,
• poglobljene analize razvoja strokovnega področja,
• komuniciranja v svetovni matematični znanosti in družbi,
• izdelave hierarhije, ki omogoča nadgradnjo problema na
podprobleme in inženirsko združevanje delnih rešitev.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere 40 KT
letnika.
Prehodnost /
207
7.3.13.2. S področja matematike
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
6. 2004, ali
specializacije; tem kandidatom se pred vpisom v dani
študijski program na predlog Oddelka za matematiko
in računalništvo FNM individualno določijo dodatne
študijske obveznosti v višini 45 KT – 4 izpiti iz ožjih
področij matematične analize, algebre in diskretne
matematike, geometrije in topologije ter verjetnosti in
statistike ali
Raven SOK 10
208
• s istemskega mišljenja,
• o
bvladovanja kritične in samokritične presoje,
• kooperativnega dela v skupini v domačem in
mednarodnem okolju ter uporabe teoretičnih znanj pri
reševanju praktičnih problemov,
• poglobljenega poznavanja eksperimentalnih in drugih
metod za dokazovanje znanstvenih teorij,
• iskanja različnih virov znanja pri reševanju strokovnih
problemov,
• etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki na
znanstvenem in izobraževalnem področju,
• iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju in vodenju
strokovnih in znanstvenih projektov,
• v rhunskega razumevanja teoretskih in metodoloških
konceptov na področju matematike ter matematičnih
aplikacij v naravoslovnih in družboslovnih vedah,
• uporabe vrhunskih znanj na posameznih ozko specifičnih
področjih matematike in njene uporabe,
• samostojnega in skupinskega reševanja najzahtevnejših
problemov na specifičnih področjih matematike ter
različnih matematičnih aplikacij z uporabo znanih rešitev
in odkrivanjem novih oziroma prilagajanjem obstoječih
rešitev v mednarodnem prostoru,
• v rhunskega znanstvenoraziskovalnega dela na specifičnih
področjih teoretične matematike in aplikativnih področjih
ter samostojnega ustvarjanja novega znanja (inovativnost),
• uporabe, ustvarjanja novih ter prirejanja obstoječih
matematičnih znanstvenoraziskovalnih metod v
predvidenih ali spremenjenih (novih) okoliščinah,
• vodenja znanstvenoraziskovalnih projektov na področju
matematike in sorodnih aplikativnih področjih,
• samostojnega in skupinskega odkrivanja ter ustvarjanja
novih virov znanja na specifičnih znanstvenih področjih
teoretične in uporabne matematike,
• samostojnega in timskega prilagajanja matematičnega
znanja reševanju aktualnih specifičnih problemov na
delovnih področjih, kjer je to znanje uporabno,
• predstavitve rezultatov specifičnih matematičnih
znanstvenih raziskav na znanstvenih in strokovnih
konferencah ter v znanstvenih in strokovnih revijah,
• poglobljenega poznavanja specifičnega izobraževalnega
dela na področju matematike v različnih časovnih
obdobjih in različnih izobraževalnih sistemih.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Za napredovanje v 2. letnik mora študent uspešno opraviti
oba obvezna predmeta (skupaj 20 KT), en večji ali dva manjša
izbirna predmeta (skupaj 10 KT) ter Raziskovalni seminar 1
(10 KT). Za napredovanje v 3. letnik mora študent opraviti
vse študijske obveznosti iz 1. letnika (v obsegu 60 KT) ter
študijske obveznosti iz 2. letnika v obsegu najmanj 40 KT.
Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim
programom predpisane obveznosti in tako zbere skupno
najmanj 180 KT, odda napisano doktorsko disertacijo in jo
uspešno javno zagovarja.
matematiko
Prehodnost /
209
7.3.13.3. S področja statistike
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
210
• z aključen študijski program za pridobitev univerzitetne
izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, ali
• zaključen študijski program za pridobitev specializacije
in pred tem končan visokošolski strokovni program;
tem kandidatom lahko Programski svet pred vpisom v
študijski program tretje stopnje določi dodatne obveznosti
v obsegu od 30 do 60 KT ali
urejene z direktivami Evropske unije, če je ovrednoten
s 300 KT (npr. študij medicine, dentalne medicine,
veterinarske medicine, farmacije) ali drug enovit
magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 KT, ali
• zaključen študijski program za pridobitev magisterija
programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe; tem
kandidatom se v doktorskem študijskem programu tretje
stopnje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60
KT.
Raven SOK 10
• u
stvarjalnega in samostojnega znanstvenoraziskovalnega
dela,
• opredelitve raziskovalnega problema in poiskati optimalne
rešitve,
• povezovanja obstoječih metod in razvijanja novih ter
njihove kritične evalvacije z uporabo jasno definiranih
kriterijev, temelječih na statistični teoriji,
• prenosa novih znanj v prakso,
• komunikacije v mednarodnem okolju.
odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik so opravljene študijske
obveznosti v obsegu najmanj 45 KT. Pri tem mora doktorand
opraviti oba obvezna predmeta in vsaj en izbirni predmet.
V 3. letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili vse
študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2.
letnika, predstavili teme doktorske disertacije oziroma
doktorskega izpita na matematičnem modulu in so pridobili
soglasje Senata UL k temi doktorske disertacije.
Pogoj za dokončanje študija je, da kandidat uspešno
opravi vse s programom določene študijske obveznosti
in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo v skupnem
obsegu 180 KT. Obveznost doktoranda je objava najmanj
enega znanstvenega članka s prvim avtorstvom s področja
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ekonomska
fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za
elektrotehniko, Fakulteta za matematiko in fiziko, Filozofska
fakulteta, Medicinska fakulteta
Prehodnost /
211
8. Priloga - opisniki ravni SOK
ZNANJE
SPRETNOSTI
KOMPETENCE
Je rezultat učenja in
osvajanja pojmov,
načel, teorij in praks.
Pridobivanje znanja
poteka v različnih
okoljih: v izobraževalnem
procesu, pri delu in v
kontekstu zasebnega ter
družbenega življenja.
V okviru nacionalnega
ogrodja kvalifikacij so
spretnosti opisane kot
kognitivne (npr. uporaba
logičnega, intuitivnega in
ustvarjalnega mišljenja)
in/ali praktične (npr.
ročne, kreativne
spretnosti in uporaba
materialov, orodij in
instrumentov).
Se nanašajo na sposobnost
uporabe in povezovanja
znanja in spretnosti
v izobraževalnih,
profesionalnih in osebnih
situacijah. Kompetence
razvrščamo glede
na kompleksnost,
samostojnost in
odgovornost delovanja.
Ločimo generične in
poklicno specifične
kompetence.
Osnovna pismenost
ter sposobnost učenja
podatkov in pojmov.
Izkazovanje praktičnih
spretnosti za izvajanje
enostavnih, ponavljajočih
se opravil ali kratkega
niza enostavnih opravil.
Usposobljenost za
delovanje v podrobno
opredeljenem in zelo
strukturiranem okolju.
Temeljna pismenost in
izkazovanje praktičnih
spretnosti, vključno z
uporabo osnovnih orodij,
metod in materialov.
Izvajanje enostavnih,
ponavljajočih se opravil,
sestavljenih iz manjšega
števila operacij.
Usposobljenost za
omejeno samostojno
delovanje na podlagi
ustnih ali pisnih navodil
ter za pridobivanje
novih znanj in spretnosti
v predvidljivem in
strukturiranem
kontekstu. Sprejemanje
omejene odgovornosti.
RAVEN 1
Elementarno splošno
znanje, ki omogoča
nadaljnje sistematično
učenje.
212
RAVEN 2
Temeljno splošno in
uporabno znanje, ki
obsega razumevanje
glavnih družbenih
in naravnih pojmov,
procesov in zakonitosti;
je podlaga za nadaljnje
učenje in družbeno
udejstvovanje.
RAVEN 3
Pretežno praktično,
življenjsko in poklicno
uporabno znanje z nekaj
teoretične podlage,
pridobljeno predvsem
na podlagi proučevanja
primerov ter posnemanja
in urjenja v kontekstu
določene stroke.
Temeljna pismenost in
izkazovanje praktičnih
spretnosti v omejenem
obsegu, vključno z
uporabo ustreznih orodij,
metod in materialov.
Uporabljanje znanih
rešitev pri reševanju
predvidljivih problemov
v omejenem obsegu.
Izvajanje preglednih in
standardiziranih opravil.
Usposobljenost za
pridobivanje novih
znanj in spretnosti
v strukturiranem
kontekstu ob ustreznem
vodenju. Usposobljenost
za omejeno samostojno
delovanje v predvidljivem
in strukturiranem
kontekstu na podlagi
enostavnih ustnih
ali pisnih navodil.
Sprejemanje omejene
odgovornosti.
Uporabljanje znanja
pri reševanju različnih
opravil in problemov,
lahko tudi v manj tipičnih
situacijah. Obvladovanje
spretnosti, ki so glede na
območje delovanja široke
in specializirane, vključno
z uporabo ustreznih
orodij, metod, različnih
tehnoloških postopkov
in materialov. Izvajanje
relativno preglednih,
manj standardiziranih
opravil.
Usposobljenost za
delovanje v znanem
in manj znanem
okolju z večjo stopnjo
odgovornosti in
samostojnosti.
Prevzemanje
odgovornosti za
lastnosti in kakovost
izdelkov/storitev,
povezanih z delovnimi
opravili oz. delovnim
procesom. Prevzemanje
odgovornosti za
lastno učenje.
Pridobivanje novega
znanja in spretnosti v
nadzorovanem okolju. To
raven označuje določena
podjetniška usmerjenost,
sposobnost organiziranja
in vključevanja v delovne
skupine.
RAVEN 4
Pretežno poklicno
znanje, dopolnjeno
s poznavanjem
teoretičnih načel, zlasti
tistih iz stroke. Pred
načeli znanstvene
sistematičnosti ima
prednost proučevanje
primerov, povezovanje in
uporaba znanj.
213
RAVEN 5
Splošno in/ali strokovno
znanje, pridobljeno s
spoznavanjem različnih
znanstvenih in/ali
strokovnih področij
in teoretičnih načel.
Predstavlja temelj za
nadaljnje učenje in
nekoliko poglobljeno
razumevanje stroke.
Učenje poteka predvsem
z analitičnim mišljenjem.
Izkazovanje spretnosti,
ki so glede na območje
delovanja široke, lahko
so tudi specializirane,
vključno z uporabo
ustreznih orodij, metod,
različnih tehnoloških
postopkov, materialov
in teorij. Ovrednotenje
in uporaba informacij
za oblikovanje
odločitev in rešitev
različnih problemov
oziroma netipičnih
situacij. Oblikovanje
rešitev v povezavi z
dobro opredeljenimi
abstraktnimi
problemi. Izvajanje
raznolikih, pogosto
nestandardiziranih
opravil.
Usposobljenost za
delovanje v različnih
in specifičnih
okoljih. Prevzemanje
odgovornosti za lastnosti
in kakovost delovnega
procesa in rezultatov,
pri čemer izkazuje
samostojnost in določeno
mero samoiniciativnosti.
Prevzemanje
odgovornosti in iniciative
za pridobivanje novega
znanja in spretnosti.
To raven označuje
podjetniška usmerjenost,
sposobnost organiziranja
in vključevanja
v kompleksne in
heterogene delovne
skupine.
Izvajanje zahtevnejših
operativno-strokovnih
opravil, povezanih z
deli v pripravi, kontroli
in vodenju delovnih
procesov. Naloge so
glede na območje
delovanja kompleksne,
praviloma specializirane,
vključujejo abstraktno
mišljenje in uporabo
ustreznih orodij, metod,
različnih tehnoloških
postopkov, materialov in
teorij.
Usposobljenost za
in specifičnih okoljih z
elementi ustvarjalne
aktivnosti. Samostojno
delovanje, pri katerem
je značilno prevzemanje
odgovornosti za delo
posameznikov in
skupin ter materialnih
virov in informacij.
Ob tem je pomembno
osnovno povezovanje in
umeščanje problematike
v splošni družbeni
kontekst. Prepoznavanje
lastnih učnih potreb in
skrb za prenos znanja v
delovnem okolju.
RAVEN 6
214
Strokovno in teoretično
znanje na določenem
področju in praktično
znanje za reševanje
konkretnih strokovnih
nalog. Znanje omogoča
reševanje zahtevnejših
opravil na specifičnih
področjih stroke.
RAVEN 7
Poglobljeno strokovno
teoretično in praktično
znanje na določenem
področju, podprto s
širšo teoretično in
metodološko osnovo.
Izvajanje kompleksnih
operativno-strokovnih
opravil, ki vključujejo tudi
uporabo metodoloških
orodij.
Obvladovanje zahtevnih,
kompleksnih delovnih
procesov ob samostojni
uporabi znanja v novih
delovnih situacijah.
Diagnosticiranje in
reševanje problemov
v različnih specifičnih
delovnih okoljih,
povezanih s področjem
izobraževanja in
usposabljanja.
Osnova za izvirna
dognanja/stvaritve in
kritično refleksijo.
Usposobljenost za
okoljih in na različnih
funkcijah ter za
posredovanje novega
znanja. Sprejemanje
odgovornosti za
določanje in doseganje
lastnih rezultatov dela
in/ali rezultatov dela
heterogene skupine na
opredeljenih področjih
dela. Usposobljenost za
argumentirano razpravo
v specifičnih delovnih
okoljih, povezanih s
področjem izobraževanja
in usposabljanja.
Prepoznavanje lastnih
potreb po učenju,
prevzemanje pobude
za lastno učenje,
usposobljenost za prenos
znanja v skupini.
RAVEN 8
Poglobljeno teoretično,
metodološko in
analitično znanje z
elementi raziskovanja,
ki je osnova za zelo
zahtevno strokovno delo.
Obvladovanje zelo
zahtevnih, kompleksnih
delovnih procesov in
metodoloških orodij
na specializiranih
področjih. Načrtovanje
in vodenje delovnega
procesa na podlagi
ustvarjalnega reševanja
problemov, povezanih s
področjem izobraževanja
in usposabljanja.
Sposobnost izvirnih
dognanj/stvaritev in
kritične refleksije.
Samostojno in
avtonomno izvajanje
nalog v praviloma
netipičnih okoljih v širših
ali večdisciplinarnih
kontekstih. Sposobnost
prevzemanja
odgovornosti za
lastni profesionalni
razvoj ter poučevanja
drugih. Sprejemanje
odgovornosti za
odločitve, ki so povezane
z aktivnostmi, procesi ter
vodenjem kompleksnih in
heterogenih skupin.
215
RAVEN 9
Poglobljeno teoretično,
metodološko in analitično
znanje za izvirno
znanstveno-raziskovalno/
umetniško delo, ki
ustvarja novo znanje/nove
stvaritve.
Načrtovanje,
vodenje in izvajanje
najzahtevnejših del,
vključno z udeležbo pri
znanstvenoraziskovalnih/
vrhunskih umetniških
projektih, ter reševanje
teoretičnih in praktičnih
problemov v posebnih
delovnih situacijah.
Sposobnost kompleksnih
izvirnih dognanj/stvaritev,
kritične refleksije.
Avtonomno izvajanje
nalog v netipičnih okoljih,
širših ali večdisciplinarnih
kontekstih v povezavi z
bazičnim in/ali uporabnim
znanstvenoraziskovalnim/
umetniškim delom.
Sposobnost prevzemanja
odgovornosti za lastni
profesionalni razvoj
in razvoj stroke.
Usposobljenost za
neodvisno, profesionalno
in etično usmerjanje
lastnega učenja in
učenja drugih v različnih
kontekstih.
Načrtovanje, vodenje in
izvajanje najzahtevnejših
del, vključno z
znanstvenoraziskovalnimi/
umetniškimi projekti, ter
reševanje najzahtevnejših
teoretičnih in
praktičnih problemov.
Sposobnost kritične
refleksije, poglobljenega
abstraktnega razmišljanja
in sinteze novih in
kompleksnih idej.
Usposobljenost za izrazito
avtonomno/vrhunsko
ustvarjanje, interpretiranje
ter iskanje odgovorov
na abstraktna in najbolj
kompleksna vprašanja
v stroki, znanosti ali
umetnosti. Sposobnost za
prenos znanja med stroko
in znanostjo v kritičnem
dialogu ter zmožnost
odgovornega presojanja
posledic uporabe novega
znanja v različnih
kontekstih.
RAVEN 10
216
Poglobljeno znanje
za samostojno
izvirno znanstveno in
raziskovalno/umetniško
delo ali razvoj stroke
na najvišji ravni, kar je
povezano z znanstvenim,
strokovnim ali umetniškim
uveljavljanjem doma in v
mednarodnem prostoru.
9. Viri
VEDE O ŽIVI NARAVI:
- Doktorski študijski program Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje. Univerza
v Ljubljani. Naravoslovnotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.ntf.uni-lj.
si/ot/index.php?page=static&item=908 (pridobljeno 09. 04. 2013).
- Doktorski študijski program tretje stopnje Ekološke znanosti. Univerza v
Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://
www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=406
&Itemid=34 (pridobljeno 13. 10. 2013).
- Doktorski študijski program tretje stopnje Ekotehnologija. Samostojni
visokošolski zavod. Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana. Dostopno
na: http://www.mps.si/splet/studij.asp?lang=slo&main=1&left=8&left1=1&lef
t2=1&id=14&m=3 (pridobljeno 13. 10. 2013).
- Doktorski študijski program tretje stopnje Molekularna genetika in
biotehnologija. Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za podiplomski študij.
Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-podiplomski-studij/
studij/3MG/ (pridobljeno 13. 10. 2013).
- Doktorski študijski program tretje stopnje Znanosti o okolju. Univerza v Novi
Gorici. Fakulteta za podiplomski študij. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/
studij/fakulteta-za-podiplomski-studij/studij/3OK/ (pridobljeno 13. 10. 2013).
- Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje. (2008). Luksemburg:
Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti.
- Interdisciplinarni doktorski študijski program tretje stopnje Bioznanosti.
Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Fakulteta za elektrotehniko.
Fakulteta za računalništvo in informatiko. Fakulteta za strojništvo. Dostopno
na: http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2684/IDSP_Bioznanosti_e.pdf
(pridobljeno 13. 10. 2013).
- Interdisciplinarni doktorski študijski program tretje stopnje Biomedicina
(znanstveno področje biokemije in molekularne biologije). Univerza v
Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Fakulteta za farmacijo. Fakulteta za kemijo
in kemijsko tehnologijo. Medicinska fakulteta. Veterinarska fakulteta. Inštitut
Jožef Stefan. Kemijski inštitut. Nacionalni inštitut za biologijo. Dostopno
na: http://www.uni-lj.si/studij/studijski_programi/podiplomski_studij_3_
stopnja/biomedicina/ (pridobljeno 13. 10. 2013).
(znanstveno področje genetike). Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta.
Fakulteta za farmacijo. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Medicinska fakulteta. Veterinarska fakulteta. Inštitut Jožef Stefan. Kemijski
inštitut. Nacionalni inštitut za biologijo. Dostopno na: http://www.uni-lj.
si/studij/studijski_programi/podiplomski_studij_3_stopnja/biomedicina/
(znanstveno področje mikrobiologije). Univerza v Ljubljani. Biotehniška
fakulteta. Fakulteta za farmacijo. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo.
217
(znanstveno področje toksikologije). Univerza v Ljubljani. Biotehniška
fakulteta. Fakulteta za farmacijo. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo.
- Kvalifikacije v SOK ter ravni SOK v EOK in EOVK. Predlog medresorske
delovne skupine za pripravo nacionalnega ogrodja kvalifikacij. (2012).
Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
- Magistrski študijski program druge stopnje Aplikativna kineziologija.
Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in
informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/
izobrazevanje/podiplomski-magistrski-studij/aplikativna-kineziologija/
- Magistrski študijski program druge stopnje Biokemija. Univerza v Ljubljani.
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Dostopno na: http://www.fkkt.
uni-lj.si/si/?2334 (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Biologija in ekologija z
naravovarstvom. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in
matematiko. Dostopno na: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_
content&view=article&id=387&Itemid=34 (pridobljeno 12. 10. 2013).
218
- Magistrski študijski program druge stopnje Biopsihologija. Univerza na
Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske
tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si//sl/izobrazevanje/
podiplomski-magistrski-studij/biopsihologija (pridobljeno 18. 01. 2014).
- Magistrski študijski program druge stopnje Biotehnologija. Univerza
v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.
si/dekanat/studijski-programi/2-bolonjska-stopnja-magistrski-studiji/
biotehnologija/ (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Ekologija in biodiverziteta.
Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.unilj.si/index.php?id=2137 (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Ekotehnologija. Samostojni
visokošolski zavod. Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana. Dostopno
na: http://www.mps.si/splet/studij.asp?lang=slo&main=1&left=7&left1=1&lef
t2=1&id=4&m=3 (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Mikrobiologija. Univerza
v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.
si/dekanat/studijski-programi/2-bolonjska-stopnja-magistrski-studiji/
mikrobiologija/ (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Molekulska biologija. Univerza v
Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/index.
php?id=2143 (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Molekulska in funkcionalna
biologija. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.
bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/2-bolonjska-stopnja-magistrski-studiji/
molekulska-in-funkcionalna-biologija/#c7781 (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Okolje. Univerza v Novi Gorici.
Fakulteta za znanosti o okolju. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/
fakulteta-za-znanosti-o-okolju/studij/2OK/ (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Strukturna in funkcionalna
biologija. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://
www.bf.uni-lj.si/index.php?id=2144 (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Varstvo narave. Univerza
na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske
tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/
podiplomski-magistrski-studij/varstvo-narave/ (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in
usposabljanja. (2006). Uradni list RS, št. 89/2006.
- Mikulec, B. in Skubic Ermenc, K. (ur.) (2013). Umeščanje slovenskega
ogrodja kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje
in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij. Zaključno poročilo Slovenije.
- Podiplomski magistrski študijski program biologije. Univerza v Ljubljani.
Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/
studijski-programi/nebolonjski-podiplomski-studij/predmetnik/usmeritvenipredmeti/biologija/ (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Podiplomski magistrski študijski program biologije. Univerza v Mariboru.
Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://web.uni-mb.
si/images/files/podiplomski/Podipl_studijski_Biologija.pdf (pridobljeno
12. 10. 2013).
- Podiplomski magistrski študijski program bioloških in biotehniških znanosti.
Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.unilj.si/dekanat/studijski-programi/nebolonjski-podiplomski-studij/splosnipodatki/ (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Podiplomski magistrski študijski program mikrobiologije. (2006). Univerza v
Ljubljani. Biotehniška fakulteta.
- Podiplomski magistrski študijski program Znanosti o okolju. (1995).
Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za podiplomski študij.
- Podiplomski specialistični študijski program s področja okoljskega
izobraževanja. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko.
Dostopno na: http://web.uni-mb.si/images/files/podiplomski/Podipl_
studijski_okoljsko.pdf (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Slovensko ogrodje kvalifikacij. Predlog medresorske delovne skupine za
pripravo nacionalnega ogrodja kvalifikacij. (2011). Ljubljana: Center RS za
poklicno izobraževanje.
- Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Izobraževalna
biologija. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko.
Dostopno na: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&vi
ew=article&id=90&Itemid=26&lang=sl (pridobljeno 09. 03. 2013).
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Aplikativna kineziologija.
Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in
informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/
izobrazevanje/dodiplomski-studij/aplikativna-kineziologija/#heading0
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Biodiverziteta. Univerza
dodiplomski-studij/biodiverziteta/ (pridobljeno 12. 10. 2013).
219
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Bioinformatika. Univerza
dodiplomski-studij/bioinformatika/ (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Biokemija. Univerza v Ljubljani.
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Biologija. Univerza v
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Biologija. Univerza v Mariboru.
Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://web.uni-mb.si/
index.php?option=com_content&view=article&id=86&Itemid=26&lang=sl
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Biopsihologija. Univerza
dodiplomski-studij/biopsihologija/ (pridobljeno 18. 01. 2014).
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Biotehnologija. Univerza v
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Ekologija z naravovarstvom.
Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na:
http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id
=87&Itemid=26 (pridobljeno 12. 10. 2013).
220
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Mikrobiologija. Univerza v
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Okolje. Univerza v Novi Gorici.
Fakulteta za znanosti o okolju. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/
fakulteta-za-znanosti-o-okolju/studij/1OK/ (pridobljeno 12. 10. 2013).
- Uredba o uvedbi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja.
(2006). Uradni list RS, št. 46/2006, 15/2008 Odl. US: U-I-370/06-20.
FIZIKALNE IN KEMIJSKE VEDE:
- Doktorski študijski program tretje stopnje Fizika. Univerza v Mariboru.
Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.fnm.unimb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=408&Itemid=34&la
ng=sl (pridobljeno 15. 10. 2013).
- Doktorski študijski program tretje stopnje Fizika. Univerza v Novi Gorici.
Fakulteta za podiplomski študij. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/
fakulteta-za-podiplomski-studij/studij/3FI/ (pridobljeno 15. 10. 2013).
- Doktorski študijski program tretje stopnje Krasoslovje. Univerza v Novi
Gorici. Fakulteta za podiplomski študij. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/
studij/fakulteta-za-podiplomski-studij/studij/3KR/ (pridobljeno 15. 10. 2013).
- Doktorski študijski program tretje stopnje Matematika in fizika, smer Fizika.
Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na:
http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-fizike/matematika-fizika-III-smer-fizika/
- Doktorski študijski program tretje stopnje Matematika in fizika, smer
Matematika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko.
Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/matematikafizika-III-smer-matematika/ (pridobljeno 15. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Fizika. Univerza v Ljubljani.
Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/
studij-fizike/fizika-II/ (pridobljeno 13. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Fizika. Univerza v Mariboru.
Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://web.uni-mb.si/
index.php?option=com_content&view=article&id=395&Itemid=34&lang=sl
- Magistrski študijski program druge stopnje Fizika. Univerza v Novi Gorici.
Fakulteta za aplikativno naravoslovje. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/
fakulteta-za-aplikativno-naravoslovje/studij/2EF/ (pridobljeno 13. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Geofizika. Univerza v Ljubljani.
Fakulteta za matematiko in fiziko. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Naravoslovnotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/
studij-fizike/geofizika/ (pridobljeno 13. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Geologija. Univerza v Ljubljani.
Naravoslovnotehniška fakulteta. Dostopno na: http://static.studentski.net/
files/st-programi-data/ulj/ntf/geologija_2_st_predstavitev_programa.pdf
- Magistrski študijski program druge stopnje Kemija. Univerza v Ljubljani.
- Magistrski študijski program druge stopnje Kemija. Univerza v Mariboru.
uni-mb.si/sl/node/11 (pridobljeno 13. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Medicinska fizika. Univerza v
Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.
uni-lj.si/si/studij-fizike/medicinska-fizika-II/ (pridobljeno 13. 10. 2013).
- Podiplomski magistrski študijski program Fizika – področje izobraževanja.
Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno
na: http://www.fnm.uni-mb.si/images/files/podiplomski/Podipl_studijski_
Fizika_podrocje.pdf (pridobljeno 13. 10. 2013).
- Podiplomski magistrski študijski program Karakterizacija materialov. (1999).
Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za podiplomski študij.
221
- Podiplomski magistrski študijski program Kemija. Univerza v Ljubljani.
- Podiplomski magistrski študijski program Krasoslovje. (2003). Univerza v
Novi Gorici. Fakulteta za podiplomski študij.
- Specialistični podiplomski študijski program Fizika – področje izobraževanja.
Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na:
http://www.fnm.uni-mb.si/images/files/podiplomski/Podipl_spec_studij_
Fizika_podrocje.pdf (pridobljeno 15. 10. 2013).
fizika. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko.
ew=article&id=91&Itemid=26&lang=sl (pridobljeno 09. 03. 2013).
kemija. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko.
ew=article&id=92&Itemid=26 (pridobljeno 09. 03. 2013).
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Fizika. Univerza v Ljubljani.
studij-fizike/fizika-I/ (pridobljeno 13. 10. 2013).
222
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Fizika. Univerza v Mariboru.
Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.fnm.
uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=88&lang=sl
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Fizika. Univerza v Novi Gorici.
Fakulteta za aplikativno naravoslovje. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/
fakulteta-za-aplikativno-naravoslovje/studij/1IF/ (pridobljeno 13. 10. 2013).
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Geologija. Univerza v Ljubljani.
Naravoslovnotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.ntf.uni-lj.si/og/
index.php?page=static&item=852 (pridobljeno 13. 10. 2013).
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Kemija. Univerza v Ljubljani.
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Kemija. Univerza v Mariboru.
uni-mb.si/sl/node/10 (pridobljeno 13. 10. 2013).
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Meteorologija z geofiziko. Univerza
v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.
uni-lj.si/si/studij-fizike/meteorologija-geofizika-I/ (pridobljeno 13. 10. 2013).
- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Fizikalna merilna
tehnika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno
na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-fizike/visokosolski-merilna-tehnika-I/
MATEMATIKA IN STATISTIKA:
- Doktorski študijski program tretje stopnje Matematične znanosti. Univerza
podiplomski-doktorski-studij/matematika/ (pridobljeno 20. 10. 2013).
- Doktorski študijski program tretje stopnje Matematika. Univerza v Mariboru.
Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.um.si/
studij/podiplomski-studij/Lists/Studjiski%20programi%203stopnja/
Attachments/19/Akreditacija.pdf (pridobljeno 20. 10. 2013).
- Interdisciplinarni doktorski študijski program tretje stopnje Statistika.
Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Ekonomska fakulteta. Fakulteta
za družbene vede. Fakulteta za elektrotehniko. Fakulteta za matematiko in
fiziko. Filozofska fakulteta. Medicinska fakulteta. Dostopno na: http://www.
uni-lj.si/studij/studijski_programi/podiplomski_studij_3_stopnja/statistika/
- Interdisciplinarni magistrski študijski program druge stopnje Računalništvo
in matematika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko.
Fakulteta za računalništvo in informatiko. Dostopno na: http://www.fmf.unilj.si/si/studij-matematike/interdisciplinarni-univerzitetni-studijski-programracunalnistvo-in-matematika-II/ (pridobljeno 20. 10. 2013).
- Interdisciplinarni magistrski študijski program druge stopnje Uporabna
statistika. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Ekonomska fakulteta.
Fakulteta za družbene vede. Fakulteta za elektrotehniko. Medicinska
fakulteta. Dostopno na: http://stat.uni-lj.si/ (pridobljeno 20. 10. 2013).
- Interdisciplinarni univerzitetni študijski program prve stopnje Računalništvo
in matematika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko.
Fakulteta za računalništvo in informatiko. Dostopno na: http://www.fmf.unilj.si/si/studij-matematike/interdisciplinarni-univerzitetni-studijski-programracunalnistvo-in-matematika/ (pridobljeno 19. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Finančna matematika. Univerza v
Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.unilj.si/si/studij-matematike/financna-matematika-II/ (pridobljeno 20. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Matematična statistika. Univerza
v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.
fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/matematicna-statistika-II.-stopnja/
- Magistrski študijski program druge stopnje Matematične znanosti. Univerza
podiplomski-magistrski-studij/matematika/ (pridobljeno 20. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Matematika s finančnim
inženiringom. Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko,
naravoslovje in informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.
upr.si/sl/izobrazevanje/podiplomski-magistrski-studij/matematika-sfinancnim-inzeniringom (pridobljeno 20. 10. 2013).
223
- Magistrski študijski program druge stopnje Matematika. Univerza v Ljubljani.
studij-matematike/matematika-II/ (pridobljeno 20. 10. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Matematika. Univerza v
Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.
um.si/studij/podiplomski-studij/Lists/Studijski%20progami%202stopnja/
Attachments/51/Mat_2st_Akreditacija_2007.pdf (pridobljeno 20. 10. 2013).
- Podiplomski magistrski študijski program Matematika – izobraževalna smer.
Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://
www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/podiplomski-izobrazevalna-smer/
- Podiplomski magistrski študijski program Matematika – področje
izobraževanja. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko.
Dostopno na: http://matematika-racunalnistvo.fnm.uni-mb.si/Lists/
programi/Attachments/34/Podipl_studijski_Matematika_podrocje.pdf
224
- Podiplomski magistrski študijski program Matematika – raziskovalna smer.
www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/podiplomski-raziskovalna-smer/
- Podiplomski magistrski študijski program Matematika. Univerza v Mariboru.
Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://matematikaracunalnistvo.fnm.uni-mb.si/Lists/programi/Attachments/34/Podipl_
studijski_Matematika.pdf (pridobljeno 20. 10. 2013).
- Skupni podiplomski magistrski študijski program Statistika. Univerza
v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Biotehniška fakulteta.
Ekonomska fakulteta. Fakulteta za družbene vede. Medicinska fakulteta.
Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/podiplomskistatistika/ (pridobljeno 20. 10. 2013).
- Specialistični podiplomski študij – matematično izobraževanje. Univerza v
uni-lj.si/si/studij-matematike/specialisticni-izobrazevanje/ (pridobljeno
20. 10. 2013).
matematika. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko.
Dostopno na: http://web.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=a
rticle&id=93&Itemid=26&lang=sl (pridobljeno 19. 10. 2013).
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Finančna matematika.
Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na:
http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/financna-matematika/
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Matematika v ekonomiji in
financah. Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje
in informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/
izobrazevanje/dodiplomski-studij/matematika-v-ekonomiji-in-financah/
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Matematika. Univerza na
Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske
dodiplomski-studij/matematika/ (pridobljeno 19. 10. 2013).
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Matematika. Univerza v
uni-lj.si/si/studij-matematike/matematika-I/ (pridobljeno 19. 10. 2013).
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Matematika. Univerza v
Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://web.
uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=89&Itemid=26
&lang=sl (pridobljeno 19. 10. 2013).
- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Praktična matematika.
www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/prakticna-matematika/ (pridobljeno
19. 10. 2013).
225
226
www.nok.

Kvalifikacijska struktura na področju naravoslovja

Transcription

Similar documents

nov, inovativen magistrski študijski program zdravstvene vede na

tukaj (.pdf) - Gersonova terapija

IZJAVA O AVTORSTVU KANDIDATA PRI PISANJU SEMINARSKE

ime in priimek - VSŠ – Višja strokovna šola

Zakaj študij informatike? - FIŠ - Fakulteta za informacijske študije

Brošura - Oblikovanje tekstilij in oblačil

Verjamem - Društvo za napredek in razvoj Trzina

R E C E P T I #4

priznavanje neformalno pridobljenega znanja

Zaposlitveni razgovor

moksha.si - Gersonova terapija

2012/2013 - Alma Mater Europaea

Pravilnik o doktorskem študiju

Senka Hočevar Ciuha: Individualno mentorstvo, most med

Priloga 1 - Vzorčni klasifikacijski načrt Podjetje Odgovorna