docPrisegamo na kakovost
download 
Report Transcription
Prisegamo na kakovost
Št. 10, januar 2012 ISSN 1855-5926 VPIS NA FAKULTETO – PRELOMNICA V ŽIVLJENJU Prisegamo na kakovost Intervju s podjetnikom Boštjanom Kozoletom Ce je bila to edina pozitivna rast v vašem življenju, svetujemo, da berete Moje finance. revija za upravljanje osebnega premoženja 080 15 80 narocnine@finance.si www.mojefinance.si KAZALO 4 Podjetniška svoboda Intervju z Boštjanom Kozoletom – Evrosad d.o.o. Uspešna študentska zgodba 8 Matej Gaser - Bonvid 9 10 12 16 18 19 20 22 23 25 26 27 Drugi zorni kot Vpis na fakulteto – prelomnica v življenju Mehke veščine vedno bolj pomembne v poslovnem svetu Iz laboratorija Ena ključnih pomanjkljivosti večine podjetniških strategij Coaching za osebno in poslovno odličnost GEA Novice Generiranje poslovnih modelov za podjetja prihodnosti 16. državno tekmovanje »Mladi podjetnik« Alumni klub Resita Network Kako inovativni so slovenski dijaki in kako jih k temu spodbujamo Ali slovenski podjetniki potrebujejo usposabljanja na področju inovativnosti ERASMUS izmenjave Mednarodno uveljavljanje V različnih znanstvenih in strokovnih revijah zaznavamo spreminjajoči trend izobraževalnih prioritet na področju poslovnih ved – nove vizije naj bi bile usmerjene v ustvarjanje skupnih vrednot, spoštovanja raznolikosti, spodbujanja prostovoljnih združb in poudarjanja samo-voditeljstva. Thomas Sattelberger pravi, da bodo predvsem družbene potrebe v letu 2025 definirale trg, da je različnost in raznolikost osnova za doseganje novih perspektiv reševanja problemov, da bodo podjetja odprta za talente iz različnih okolij in z različnimi znanji, ker je to predpogoj za doseganje inovativnosti ter kreativnosti in da bodo šole in podjetja tudi sami uredili okolja, v katerih bodo študentje in zaposleni lahko kreativni in se bodo lahko samorealizirali. Sposobnost kreativnosti in inovativnosti je prepoznana kompetenca našega študija – že nekaj let je med najbolje ocenjenimi predavatelji ravno predavatelj Andrej Pompe, ki uči predmet 'Ustvarjalnost in inovativnost v podjetništvu'. Naši študentje nasploh v svojih dejanjih, pogovorih in skozi ankete izražajo veliko pripadnost naši šoli. Na fakulteto se vpisujejo tako bratje in sestre, starši in otroci, sosedje, prijatelji… Kakovostni dejavniki, ki jih poudarjajo so predvsem prijetno okolje, majhne skupine, individualni pristop predavateljev, praktična naravnanost, delo na primerih, možnost pridobivanja mednarodnih izkušenj, tutorstvo in seveda samozaposljivost. Pri podjetniških predmetih dr. Jaka Vadnjal povezuje izkušnje iz prakse in dognanja akademskih raziskav. Tako študijski proces temelji na analizi praktičnih primerov iz malih in srednjih podjetij iz domačega in tujega okolja. Pri zadnjem predmetu v tretjem letniku 'Načrtovanje rasti podjetja' mag. Matjaž Gantar vodi študente skozi proces 'Razširjenih seminarskih nalog' do diplome, skupaj z drugimi predavatelji akademskega zbora. Po mnenju študentov je najbolj zavzeta za študentske zadeve predavateljica mag. Marina Letonja, na katero se radi obrnejo po pomoč pri študijskih ali osebnih težavah, izvajanju mentorstev diplom ali v primeru svetovanj pri mednarodnih praksah. Nekateri mednarodni študentje ali študentje, ki so se udeležili mednarodne izmenjave ali mednarodne prakse, so nadaljevali študij na višji stopnji v tujini. V okviru vseh naših predmetov študentje že med študijskim časom dobijo toliko idej, da odprejo svoja podjetja in svoje ideje preizkusijo v praksi. Timsko delo, ki ga v študijskem okolju spodbujamo okrepi medsebojno študentsko zaupanje ter navezanost in prijateljstvo do mere, da se kasneje odrazi v želji po skupnem druženju na višji stopnji in v poslovnih okoljih. Ne glede na raznoliko okolje iz katerega prihajajo študentje, poleg intenzivnega druženja v okviru internetnih socialnih omrežij, radi razpravljajo v najbližjih 'kafičih' v okolici WTC. Vsak od naših študentov, predavateljev, dekanov, direktorjev je prispeval pomemben mozaični kamen za razvoj GEA College - Fakultete za podjetništvo. Prispevajte še vi! Doc. dr. Alenka Temeljotov - Salaj Časopis družb GEA College Glavna in odgovorna urednica: Majda Gartner Fotografija na naslovnici: Arhiv intervjuvanca Uredniški odbor: Andrej Baričič, izr. prof. dr. Ajda Fošner, Majda Gartner e-pošta: [email protected] Fotografije: arhiv GEA College, arhiv intervjuvancev, Shutterstock Izdajatelj: GEA College – Fakulteta za podjetništvo Dunajska 156 1000 Ljubljana Oglasno trženje: Majda Gartner e-pošta: [email protected] Št. 10, januar 2012 Oblikovanje in prelom: Nina Blažko Lektoriranje: Majda Gartner Tisk: Repovž d.o.o. Naklada: 2.500 izvodov Vse pravice so pridržane. 3 Boštjan Kozole, podjetnik, diplomant dodiplomskega študija podjetništva na GEA College - Fakulteti za podjetništvo, član Alumni kluba PRISEGAMO NA KAKOVOST! Boštjan Kozole je direktor poslovne skupine Evrosad d.o.o. Krško, ki je v zadnjih letih v Sloveniji prevzelo vodilno vlogo pri pridelavi in prodaji sadja. S skrbnim preteklim načrtovanjem podjetje posluje stabilno tudi v času, ko podjetja v mnogih, prej perspektivnejših panogah, zapirajo svoja vrata. Podjetniška svoboda B iti podjetnik, zlasti v današnjih časih, ni lahko. Ste si od nekdaj želeli postati podjetnik, ali se vam je »podjetništvo kar zgodilo«? Podjetnik od nekdaj? Ne. Kot otrok sploh nisem razmišljal v tej ali podobni smeri. Potem pa me je pot vodila v šport in zelo resno sem razmišljal o športnem managementu. Malo je manjkalo, da nisem postal športni manager. Moja pot se je začela obračati, ko sem pri štiriindvajsetih začel sodelovati v očetovem podjetju Evrosad. Pridobival sem vedno nove izkušnje, spoznaval procese, gradil znanje. Več, ko sem imel znanja, bolj sem videl, kaj vse mi še manjka. Najprej sem iskal znanje na seminarju GEA College, ki je bil v bližini. Izčrpno so predstavili tudi program študija. Vse slišano mi je bilo všeč. Vpisal sem se in začel študirati. Izkazalo se je, da je to zame idealna izbira. Vse, kar sem preko vikenda spoznal v predavalnicah sem med tednom že lahko preskusil v praksi in se tudi iz tega veliko naučil. Podjetje Evrosad obstaja, že vrsto let. Kako se je vse skupaj začelo? Ste od vsega začetka direktor podjetja? Podjetje Evrosad je začelo s poslovanjem 1.1.1996. Prvi direktor je bil moj oče, ki je še vedno zelo dejaven v podjetju. Pred tem je bil direktor podjetja Agrokombinat Krško, ki je pripadal skupini Mercator. Vodstvo Mercatorja se je odločilo, da je sadjarstvo, s katerim se je med drugim Agrokombinat ukvarjal, neprofitno in so očetu sporočili, naj obrat vodi v likvidacijo in zaprtje. Oče, ki je po duši sadjar, saj je bila njegova prva zaposlitev pri 17 letih ravno v sadjarstvu, tega ni mogel storiti. Ponudila pa se mu je priložnost, da z nakupom enote postane podjetnik. Sprejel je izziv in tako je nastal Evrosad. Sam sem se v podjetju zaposlil leta 1996, nato pa čez dve leti prevzel vodenje prodaje na tujih trgih. V letu 2000 sem prevzel celotno prodajo in nato 2004 postal direktor podjetja. To je bil ravno čas zaključevanja študija in vstopanja Slovenije v Evropsko unijo. Prišlo je do velikih sprememb trga in oče je začutil, da so moja videnja in strategija prava. Prepustil mi je vodenje, sam pa je na srečo še vedno aktiven v strokovnem delu. Čemu ste namenili največ pozornosti v prvih letih poslovanja, ko je podjetje najbolj ranljivo in mnoga novo nastala podjetja pravzaprav propadejo? Vse od prvega dne nastanka je vodstvo podjetja največ pozornosti namenjalo razvoju in posodobitvam. Potrebna je bila obnova nasadov, povečanje in obnova hladilnic, posodobitev protitočnih mrež, posodobitev mehanizacije. Praktično ves dobiček ves čas vračamo v razvoj in posodobitve. Po vstopu Slovenije v Evropsko skupnost smo veliko pozornosti namenili izobraževanju vseh zaposlenih. Vrhunec smo dosegli prav z lansko investicijo 4 mio EUR v popolnoma nov sortirno pakirni center, ki nam omogoča kakovostno in učinkovito zadovoljevanje potreb ter doseganje standardov kakovosti pri naših kupcih. Podjetje se je ves čas razvijalo in preraslo v skupino Evrosad, ki je danes vodilni ponudnik sadja. Na slovenskem tržišču smo res vodilni in smo pomemben dobavitelj sadja v Evropi. V našem poslu je tudi težko načrtovati rast, saj je panoga izrazito odvisna od naravnih razmer. Kakovost, vrsto in količino pridelka v veliki meri pogojuje narava, kar pa vpliva tudi na prodajne cene. Večji in kakovostnejši je pridelek, večji je pritisk na cene. Največje spremembe trga so nas doletele po vstopu v Evropo. Tako rekoč čez noč sta se nam zaprla hrvaški in bosanski trg, ki sta bila za nas zelo pomembna, na drugi strani pa se nam je odprlo skupno evropsko tržišče. Vstopili smo tudi na angleški trg, ki je zaradi notranje kakovosti sadežev (Barva in trdota sadeža, vsebnost sladkorja), eden najzahtevnejših tržišč na svetu. Ker smo se bili sposobni prilagoditi temu trgu, smo kasneje lažje vstopali tudi na druge trge. Ob upoštevanju vseh ostalih standardov je bilo zahteve angleškega trga težko doseči. Vendar nam je z nekaj kamionov začetnega izvoza do danes uspelo kvote podvajati iz leta v leto. Pred kratkim nam je uspelo prodreti tudi na Srednji vzhod in verjamemo, da bomo od trenutnih količin tudi na tem trgu še zelo napredovali. Nekaj bo prav gotovo prinesel k poslovanju tudi nedavni nakup družbe Sadjarstvo Ormož, ki tako vstopa v skupino Evrosad. Vaša skrb za okolje, v katerem živite se na nek način odraža z izbiro dobaviteljev, ki so v večini lokalni pridelovalci. Kako lahko pri njih nadzorujete kakovost pridelka? V osnovi večino pridelka pridelamo sami v treh podjetjih. Tu imamo zelo dober sistem nadzora kakovosti, ki nam ga narekujejo tudi pridobljeni standardi kako- vosti poslovanja. Poleg tega, da odkupujemo sadje lokalnih pridelovalcev, odkupujemo sadje praktično po vsej Sloveniji. Imamo vrsto kooperantov, ki delajo z nami že več let. Problem nastane, ko se nam na vratih pojavi pridelovalec, ki je obral pridelek in nam ga hoče prodati. To pa ni mogoče, saj vse postopke, količine pridelka, merila kakovosti pridelka in načine doseganja te kakovosti z vsemi kooperanti dorečemo za naslednje leto praktično takoj, ko oberemo letino. Da je pridelek tak, kot mora biti, je pomembna že zimska rez in vse faze rasti. Zato v podjetju vzpostavljamo nov sistem svetovanja za kooperante, kjer bo prav vsak imel na voljo vse podatke in nasvete za pridelek, ki bo dosegal zahtevane standarde. To nam omogoča, da pridelamo kakovostna jabolka s slovenskim poreklom, ki jih naši kupci cenijo in so postala prepoznavna. Zlasti smo prepoznani po dvobarvnih sortah, ki so po kakovosti med najboljšimi na svetu. Kako sicer ocenjujete ekološke standarde pridelave pri nas – so zelo omejujoči ali bi na tem področju morali storiti še kaj? Evropski in s tem slovenski standardi so zelo visoki in včasih kar omejujoči. Omejeni smo zlasti s trgom. Naša majhnost, ki je ponekod prednost se tu odraža na drug Praktično ves dobiček investiramo način – trgovcem se za nekatera škropiva in gnojila, ki so nazaj v razvoj in posodobitve. sicer v Evropi dobro sprejeta in v široki uporabi, pri nas sploh ne izplača registrirati izdelka, saj je postopek predrag glede na izkupiček od načrtovane prodaje. Pri stalno spreminjajoči se klimi je potrebno temeljito preudariti, katere postopke uporabiti za želeno kakovost pridelka. Pri pridelavi smo pri uporabi sredstev zelo pazljivi, da okolja ne obremenjujemo po nepotrebnem in skrbimo na ta način tudi za okoliške prebivalce. Se ukvarjate tudi z ekološko pridelavo, ki je v svetu pravzaprav trend? Doslej se s tem nismo ukvarjali, saj so bile zahteve glede ekološke pridelav za nas nedosegljive. Po spremembah na tem področju pa se bomo glede na to, da je EKO trend v svetu, po vsej verjetnosti na omejenem področju lotili pridelave na naraven način. Pri tem se zavedamo tveganja, saj je pridelek v vseh fazah pridelovanja veliko bolj občutljiv in je veliko težje dosegati visoko kakovost. Koliko zaposlenih obvladuje posel, s katerim se ukvarjate? Trenutno skupina Evrosad zaposluje 150 redno zaposlenih in 24 zaposlenih za določen čas. Poleg tega nudimo sezonski zaslužek v času obrezovanja, gojenja in obiranja prek 400 sezonskim delavcem. 5 Dobri kadri so lahko velika konkurenčna prednost podjetja. Na kakšen način vi motivirate sodelavce za doseganje zastavljenih ciljev? Načini so seveda različni. Morda se sliši čudno, ampak skušamo delovati kot ogromna družina. Pri nas je prav vsak lahko denarno nagrajen za dobro opravljeno delo. Kot dobra spodbuda se izkazuje tudi dodatno izobraževanje, strokovne ekskurzije in krajša šolanja v tujini, izleti, praznovanja. Skrbimo tudi za znanje zaposObvezen pri nas je zaključek lenih na nižjih delovnih messezone po obiranju. tih, saj mora vsak na svojem Ključno pa se mi zdi, da se vsaj dvakrat letno zberemo prav vsi področju napredovati. zaposleni in ima vsak priložnost izvedeti poslovne rezultate, načrte za prihodnost, naše temeljne usmeritve. Zdi se mi, da to v ljudeh zbuja zaupanje in so tudi v težkih časih, ki jih pri nas ni bilo malo, bolj pripravljeni poprijeti za delo in nekoliko potrpeti, da »nevihta« mine. Brez prispevka zaposlenih je vsak cilj in strategija zaman. Podjetnik jih sam ne more uresničiti. Podjetniška svoboda Ali splošna ekonomsko gospodarska situacija v Sloveniji in Evropi kaj vpliva na nakupne navade sadja pri potrošnikih? Seveda vpliva. Verjetno vsi v tej panogi občutimo močan negativen trend. Če je povprečen potrošnik prej kupil dva kilograma jabolk tedensko, sedaj kupi en kilogram ali celo manj. Kako velik upad je to v odstotkih, ni težko izračunati. Manjša poraba sadja je zlasti na domačem trgu, zato toliko več pozornosti namenjamo investicijam v prodor na tuje trge. Na ta način dosegamo konstantno prodajo in relativno stabilno poslovanje. Dolgoročno verjamem, da je sadje proizvod, ki je potreben in bo zopet dosegal rast v prodaji. Tudi prebivalstvo ozaveščamo o pomenu sadja v prehrani in dosegamo pozitivne odzive. Pred kratkim smo bili tako del akcije »Slovenski zajtrk«, ki je bila izvedena v vseh slovenskih vrtcih in osnovnih šolah. To se nam zdi zelo pomembna akcija, saj je pri mladih treba s kakovostnim sadjem vzbuditi zdrave prehranjevalne navade tudi za kasnejša življenjska obdobja. Ste diplomant GEA College – Fakultete za podjetništvo. Kako vam pridobljeno znanje koristi? Sta študij in način dela na Fakulteti izpolnila vaša pričakovanja? Študij mi je pomenil ogromno in mi je ogromno dal. Je izpolnil vsa pričakovanja. Pri večini predavanj sem poslušal o nečem, kar se mi je dogajalo v podjetju. Znanje sem lahko ves čas gradil in dopolnjeval, saj sem vse slišano lahko sproti prenašal v prakso podjetja, kar je imelo velik vpliv name – študij me je kot podjetnika na nek način oblikoval in imel v mojem razvoju veliko vlogo. Posebej me je veselil študij podjetniških primerov, s pomočjo katerih sem spoznal še druge poslovne situacije. Lahko rečem, da je vse to zelo vplivalo na mojo poslovno pot. Kakšen je vaš odnos do učenja in izobraževanja nasploh? Se vi in vaši sodelavci veliko izobražujete? Ravno zdaj sem v obdobju, ko čutim, da bi spet lahko nekaj naredil v tej smeri. Menim, da mora vsak podjetnik, oziroma vodilni delavec v podjetju vsakih nekaj let dopolniti, nadgraditi svoje znanje. Hitre spremembe in vsakodnevna tekma s konkurenco nam narekujeta novo pridobivanje znanja. Če hočeš biti korak naprej, je novo znanje nujno! Tudi v podjetju smo zelo dvignili izobrazbeno raven. Kar nekaj zaposlenih ima univerzitetno izobrazbo ali celo magisterij. Skrbimo pa tudi za znanje zaposlenih na manj zahtevnih delovnih mestih, saj mora vsak na svojem področju napredovati. Poleg tega nam to narekujejo tudi pridobljeni štirje standardi, po katerih ravnamo svoje poslovanje. Imamo pripravljen letni plan izobraževanja, ki ga uresničujemo. Izobraževanje se mi zdi zlasti v času krize zelo pomembno. V znanju iščemo rezerve za večjo učinkovitost in uspeh pri poslu. Nekateri v podjetništvu vidijo priložnost za lahek zaslužek. Kaj pomeni »biti podjetnik« vam? V naši panogi je tak način razmišljanja napačen, mi »tečemo na dolge proge«. Preden drevo dobi polno rodnost, mine štiri do pet let. Sledi relativno dolg ciklus polne rodnosti dreves, ne glede na to pa je za konstantno proizvodnjo treba pomlajevanje nasadov skrbno načrtovati. Žanjemo rezultate na dolgi rok in domala vse ustvarjene dobičke vlagamo nazaj v podjetje, v posodobitev in razvoj. Zame je podjetništvo način življenja, ki ga ne bi več spremenil. V tem uživam, saj mi vsak dan prinese nove izzive in priložnosti. Vsekakor pa je pri tem treba slediti svoji viziji in strategijam, da vedno načrtuješ dva ali tri korake vnaprej. Sadjarstvo je panoge, kjer morda ne bomo obogateli, zagotavlja pa nam dobro preživetje ne glede na to, da so v krizi celo bolj perspektivne panoge od naše doživele velike padce. Mislim, da nam to varnost zagotavlja tudi to, da moramo vedno planirati na dolgi rok. Menite, da je slovensko okolje spodbudno za podjetnike? No, ravno nespodbudno ni, je pa res, da bi lahko marsikaj bilo lahko bolje. Pri primeru bom kar izhajal iz naše panoge. Slovensko sadjarstvo se ne more primerjati z evropskim in svetovnim, zato je država že sprejela nekaj ukrepov. Sprejemali in odločali o njih so ljudje, ki niso strokovnjaki na tem področju. Niti niso pridobili podatkov s terena, od stroke. Takšno sprejemanje zakonov mimo stroke nam delo zelo otežuje. Menim, da bi ponoven zagon gospodarstva lahko dosegli že s poenostavitvijo postopkov. Da nekdo lahko nekaj naredi je potrebno kup papirjev, kar pa traja. Na ta način zamujamo priložnosti, tudi za tuja vlaganja, saj ima Slovenija pomemben geo-strateški položaj. Verjamem, da bi lahko pri nas imeli vrsto zastopstev priznanih tujih podjetij za trge JV Evrope, ki pa so se umaknila prav zaradi birokratskih ovir. Sprememb ne bo brez investicij, te pa so odvisne od pridobivanja različnih dovoljenj – od birokracije torej. V času študija ste verjetno veliko slišali in tudi razmišljali o poslanstvu in viziji podjetja. Kakšni sta poslanstvo in vizija Evrosada v naslednjih letih? Že vrsto let smo eden najboljših evropskih ponudnikov sadja. To želimo ostati, zato iščemo trge in kupce, ki so za kakovost pripravljeni plačati nekoliko več. Kot skupina podjetij je naš cilj reorganizacija, ki nam bo zagotovila večjo učinkovitost in fleksibilnost. Ob zaključku pa še vprašanje – kaj svetujete mladim, ki se bodo v teh dneh odločali o vpisu na fakultete? Kako naj izbirajo svoj poklic? Jim glede na vašo izkušnjo priporočate podjetniško pot? Menim, da je ne glede na usmeritev študija za mlade pomembno, da si že tekom študija poiščejo možnosti za pridobivanje izkušenj v praksi. Kakršnih koli! Tu ni potrebna prevelika ambicioznost, saj ti vsako delo, tudi če ni povezano s tvojim študijem, da neko znanje in poglede, ki jih prej nisi imel. Spoznavajo naj procese, ljudi, panoge… Tako si širiš obzorje, spoznavaš sam sebe in se lažje odločaš, kaj boš v življenju počel. Tak način je zlasti idealen pri študiju na GEA College – Fakulteti za podjetništvo. Teorija študija se dopolni s prakso in kombinacija obeh je dobra popotnica za prihodnost vsakega posameznika. Pri izbiri študija pa – dobro si je pustiti kakšna vrata odprta, morda izbrati študij na dveh smereh, ali celo več. Odvisno od interesov posameznika. Menim, da je ne glede na Pomembno je, da se mladi usmeritev študija za mlade ozrejo po panogah, ki še vedno pomembno, da si že tekom nudijo priložnost za zaposlitve, študija poiščejo možnosti za prine pa za vsako ceno vztrajati pri svojem in potem dolgoročno dobivanje izkušenj v praksi. ostati brez dela. In še, če se pri enem študiju zalomi, je treba poiskati novo priložnost. Vztrajnost se vedno obrestuje! Svoje znanje in izkušnje je gospod Kozole delil s člani Alumni Kluba GEA College – Fakultete za podjetništvo v začetku decembra. Izkušeni in manj izkušeni podjetniki so mu prisluhnili z zanimanjem, saj sta njegovo delo in podjetje odličen dokaz, da je kljub zaostrenim pogojem v gospodarstvu mogoče z voljo, skrbnim načrtovanjem in poštenim delom, dobro poslovati. — Majda Gartner www.gea-college.si 7 Matej Gaser KO DOBRA IDEJA DOBRO MESTO NAJDE! BONOVID O Mateju Gaserju, študentu drugega letnika GEA College smo v rubriki zemljevid subvencionirane študentske prehrane uspešnih študentskih zgodb že pisali, ko je zmagal na tekmovanju za naj poslovno idejo na Ekonomski fakulteti. LJUBLJANA MARIBOR CELJE KRANJ KOPER NOVO MESTO Uspešna študentska zgodba T okrat nas je presenetil s prav posebno in izvirno domislico. Izhajajoč iz problemov, s katerimi se občasno sooča vsak študent, je »izumil« BONVID – zemljevid točk subvencionirane študentske prehrane. Zemljevid je za študente brezplačen in je vsem, ki študirajo že na voljo na preko 100 študijskih mestih. Matej verjame, da bo prvo naklado 20.000 kosov, ki je »luč sveta« ugledala v novembru, lahko kmalu ponatisnil in med sponzorskimi logotipi natisnil veliko novih sponzorjev. Bonvid je odlična oglaševalska točka za vse, katerim so študenti glavna ciljna skupina kupcev. Sicer pa je na voljo tudi spletna različica za vse, ki si tiskane verzije ne boste uspeli pravočasno zagotoviti (www. bonovid.si). Matej načrtuje razširitev Bonvida po celi Sloveniji. V izdelavi so podobni zemljevidi lokalov, v katerih študenti lahko jejo »na bone«, še za Maribor, Celje, Kranj in Novo mesto. Študentom bodo na voljo že konec januarja prihodnjega leta. Z mladim avtorjem smo opravili še kratek intervju: Kako ste prišli do ideje za Bonvid? Vse od začetka študija smo se s kolegi srečevali s problemom, kje se prehranjevati po subvencionirani ceni, če si v drugem koncu mesta in lokalov »na bone« ne poznaš. Pomislil sem, da imajo verjetno tako zadrego še kdo in sklenil sem narediti Bonvid (zemljeVID Prednja in zadnja stran Bonovida, ki je izšel novembra 2011 – BON = BONVID). Nastala je tiskana verzija in spletna aplikacija za celo Slovenijo. Kje vse lahko uporabniki BONOVID najdejo ...prednost Bonvidv ideji in kako si z njim pomagajo? Trenutno je zemljevid na voljo praktično po celotni Sloveniji. Študentom olajša izbor lokala, kjer bodo lahko jedli »na bone«, predvsem v okolju, ki jim je sicer manj poznano. Imate v načrtu spremembe, dopolnitve? Predvsem bi rad pridobil več sponzorjev, saj se mi zdi Bonvid idealen »marketinški kanal« za vse, katerih ciljna skupina so študenti. In pa širitev na druga slovenska mesta. — Majda Gartner Drugi zorni kot VPIS NA FAKULTETO – PRELOMNICA V ŽIVLJENJU V življenju se pogosto srečujemo s pomembnimi odločitvami, ki na naše življenje lahko odločilno vplivajo ali pa njegov potek celo povsem spremenijo. Vpis na fakulteto je gotovo ena izmed prelomnic, kateri je vredno posvetiti več časa za razmislek o lastnih željah, sposobnostih in ciljih, ki jih imamo. Prva stvar kateri moramo pri izbiri fakultete posvetiti največ pozornosti je seveda temeljit razmislek o naših željah in seveda sposobnostih. Študij, ki nas ne veseli in ki ga ne čutimo s srcem, je navadno neprimerljivo bolj naporen kot študij na področju, ki nas iskreno zanima. Vprašanje je tudi, ali bomo lahko študij, ki smo ga izbrali iz nepravih razlogov, sploh uspešno dokončali in kasneje delo v isti profesiji tudi opravljali celo življenje. Odločitev je danes še bolj pomembna kot nekoč, saj trendi kažejo le v podaljšanje delovne dobe torej časa, ki ga preživimo v svojem poklicu na delovnem mestu. Prva stvar, ki jo je pametno izločiti iz odločanja o smeri študija, so preveliki vplivi okolice ter bolj ali manj pametni nasveti vrstnikov in staršev na vsebino našega študija. Študiramo zase in za svojo lepšo prihodnost, ne za veselje drugih ali večji ugled v družbi. Vsi, ki prebirate te vrstice, ste pametno in danes skorajda že nujno odločitev, da boste s študijem nadaljevali na fakulteti, verjetno že sprejeli in si tako začrtali nov pomemben cilj v življenju. Seveda pa ne moremo kar enostavno izključiti ekonomske situacije doma in po svetu, situacijo na trgu je pametno upoštevati, predvsem dogajanja in trende na trgih dela. Zagotovo moramo pri izbiri študija upoštevati tudi racionalni vidik in s tem povezane naše možnosti zaposlitve, saj nam pridobljena diploma sama po sebi še ne zagotavlja, da bomo po končani fakulteti zaposlitev dejansko dobili . Trenutno izjemno pereč problem v Sloveniji je ravno visoka nezaposlenost med mladimi diplomanti. Na izboljšanje situacije mladih diplomantov v časih ko se kriza ponovno zaostruje, pa izjemno težko vplivamo in še težje pričakujemo velik preobrat v pozitivne trende v nekaj naslednjih letih. Ko nam uspe izbrati študij, ki nas veseli in ko se nam uspe na želeno fakulteto dejansko tudi vpisati, je miselnost, da smo s tem skorajda že vse naredili in da nas v naslednjih letih čakajo le študijske obveznosti z izpiti, danes že preživeta in zgrešena. Vedno moramo iskati še dodatna znanja, kompetence in reference, ki nam pomagajo pri Študiramo zase in za svojo uveljavljanju na trgu dela. Vsako dodatno znanje, priznanje ali lepšo prihodnost! utiranje profesionalne poti nam bo pri iskanju zaposlitve še kako koristilo. V podjetju Časnik Finance zato pogosto skušamo pomagati pri uveljavljanju in utiranju poti na področju poslovnega sveta. Najbolj znan in mladim, ki želijo vstopiti v poslovni svet namenjen natečaj, organizira revija Manager . Natečaj Manager prihodnosti je namenjen vsem mladim do 30. leta in poleg predstavitve poslovnemu svetu nagradni fond omogoča tudi pridobitev številnih formalnih in neformalnih znanj. V letu 2012 bodo razpisni pogoji Vedno moramo iskati še dopo vsej verjetnosti znani v spomdatna znanja, kompetence in ladanskih mesecih, zato je najbolje da redno spremljate javne reference. objave in pozive k prijavi v vseh edicijah in na spletnih straneh Časnika Finance. Medtem ko revija Manger s konkretnim projektom predstavlja nadebudne mlade managerje slovenski poslovni javnosti, revija za upravljanje osebnega premoženja Moje finance pogosto predstavlja zaposlitvene možnosti, trende in poklicne potrebe na trgu dela ter povprečne dohodke, ki jih lahko v določenem poklicu pričakujemo. Informacij o izobraževanju in dogajanju na trgih dela je zagotovo dovolj na voljo, le poiskati jih moramo. V kolikor pa uspete na podlagi pravilnih informacij prisluhniti tako svojim željam kot zahtevam in stanju na trgu dela, je vaš študijski in karierni uspeh zagotovljen. — Tomaž Lampreht, Finance 9 MEHKE VEŠČINE – VEDNO BOLJ POMEMBNE V POSLOVNEM SVETU Zavedamo se pomena izobrazbe in pravih delovnih izkušenj pri grajenju kariere, kaj pa sposobnost reševanja konfliktov, komuniciranje s sodelavci brez nepotrebnih sporov, razumevanje ljudi, s katermi poslovno sodelujemo? Mehkih veščin nikakor ne gre zanemariti, saj velja: trde veščine vam bodo prinesle razgovor za zaposlitev, toda potrebne so mehke veščine, da delo dobite in obdržite. K Drugi zorni kot aj so mehke veščine? Sociološki izraz mehke veščine se nanaša na količnik čustvene inteligence posameznika (EQ – emocionalni inteligenčni količnik), kamor spadajo osebnostne lastnosti, socialni čut, komunikacija, navade in stališča posameznika, ki vplivajo na odnose z drugimi ljudmi. Mehke veščine dopolnjujejo “trde veščine” (“IQ del” - inteligenčni količnik osebe). Mehke veščine so vedenjske kompetence. Poznane so tudi kot osebnostne veščine oziroma veščine dela z ljudmi, ki Vsako podjetje išče drugačno vključujejo, na primer, komunikacikombinacijo veščin in izkušenj, jske spretnosti, reševanje konfliktov in pogajanja, osebno učinkovitost, odvisno od dejavnosti podjetja kreativno reševanje problemov, in narave dela. strateško razmišljanje, team building, veščine vplivanja in prodajne veščine – to so le nekatere izmed njih. Mehke veščine posameznika so pomemben del njegovega prispevka k uspehu organizacije. Še posebej tiste organizacije, kjer zaposleni osebno delajo s strankami, so na splošno bolj uspešne, če usposabljajo svoje zaposlene za uporabo teh znanj. Razni treningi in usposabljanja lahko pomenijo občutno naložbo za organizacijo. Iz tega razloga delodajalci poleg standardnih kvalifikacij pri zaposlenih vedno bolj iščejo tudi mehke veščine. Vsako podjetje išče drugačno kombinacijo veščin in izkušenj, odvisno od dejavnosti podjetja in narave dela. Dandanes funkcionalno strokovno znanje ni več dovolj; za dopolnitev le-tega, vsako podjetje pri svojem potencialnem zaposlenem išče tudi mehke veščine. Mehke veščine so vedno bolj cenjene, saj tako statistični podatki raziskav kot izkušnje podjetij kažejo, da so lahko prav tako pomemben pokazatelj uspešnosti dela kot “trde veščine”. Sposobnost obvladovanja mehkih veščin je zdaj priznana kot ključnega pomena pri povečanju profitabilnosti podjetja in pri ustvarjanju boljšega delovnega okolja. Vedno več podjetij svojih sedanjih in bodočih zaposlenih ne ocenjuje le po njihovih poslovnih sposobnostih, temveč ocenjujejo tudi njihovo kompetentnost na področju mehkih veščin, predvsem kakšen je njihov odnos do drugih in kako komunicirajo z drugimi. Dandanes se nam zdi šokantno in moteče, če nekdo vodi ljudi s taktiko ustrahovanja (čeprav vemo, da je le-ta še vedno bolj razširjena, kot bi si želeli); vendar pa mnoga podjetja tega ne dopuščajo več. Podjetja in menedžerji iščejo pri ljudeh sposobnost jasne in odprte komunikacije ter sposobnost poslušanja in empatičnega odziva. Prav tako pričakujejo, da imajo zaposleni dobre sposobnosti pisnega izražanja, tako da njihova pisna sporočila (vključno z elektronsko pošto) ne izničijo dobrega vtisa, ki ga ustvarijo s komuniciranjem iz oči v oči. Dobre mehke veščine prav tako vključujejo sposobnost ljudi, da uravnotežijo komercialne potebe podjetja z individualnimi potrebami zaposlenih. Fleksibilnost in sposobnost prilagajanja na spreminjajoče se potrebe se prav tako smatrata za mehki veščini. Sposobnost ukvarjanja z razlikami in multikulturalizmom je potrebna bolj kot kdajkoli prej, kajti zelo malo je podjetij, na katere ne vplivajo druge culture, in mehke veščine pomagajo ljudem pri boljši komunikaciji ter vplivajo na sposobnost učinkovitega upravljanja z drugačnostjo. Vsakdo že ima v sebi mehke veščine v neki obliki (verjetno več, kot si misli). Potrebno je le pogledati področja v svojem zasebnem življenju: kje se ujamemo z drugimi, ali smo samozavestni pri interakciji z drugimi ljudmi, ali znamo rešiti problem ter ali smo dobri pri spodbujanju drugih. Vse te veščine so mehke in prenosljive na delovno mesto. Poleg tega pa je te veščine mogoče razviti in obdržati z dobrim treningom, pronicljivim branjem, opazovanjem in seveda vajo, vajo in še enkrat vajo. Mehkih veščin nikakor ne gre zanemariti, saj velja: trde veščine vam bodo prinesle razgovor za zaposlitev, toda potrebne so mehke veščine, da delo dobite (in obdržite). — Tjaša Snoj, vodja projektov, kadrovsko-svetovalno podjetje Adecco H.R d.o.o. ¡¦êWê ¹têº ¢¤êꢪ¡¢êês wê yêêê²ê¥êêꢪ¡¢êyêêê®ê¡¦êꢪ¡¢ {êêêWêê±êêêêê±ê êêê:êêêêêêê }êêêêêê:êÂêêêWê ñê:êêêêêêê±êêê OêêêÂêÃêê rêêêê:®ê ìêêꢪê:ñê ìêêêꡪê:ñê ìêêꢪê:ñê ìêêꢪê:ñê ìêêêꡪê:ñê ìêê:êêꡪê:ñê ìêꡪê:à }:ê®ê¾±êêêêÀO®êê ; wylpr|zp{lêêz}vqvê|z{}hyqhsuvz{±ê puv}h{p}uvz{êpuêwvkql{uvz{ Andrej Pompe, svetovalec v oglaševalski agenciji Formitas BBDO in direktor Brand Business School ENA KLJUČNIH POMANJKLJIVOSTI VEČINE PODJETNIŠKIH STRATEGIJ Iz laboratorija R eferenčni model inoviranja1, kot se imenuje študija, katere rezultati so bili nedavno objavljeni, je nanizala kar nekaj pomembnih ugotovitev, ki dajo močno misliti: • inovativnost slovenskih podjetij je slabša kot prikazujejo najpogosteje uporabljani statistični kazalci • rezultati inoviranja so glede na gospodarski potencial nesorazmerno nizki • pravilno finančno in nefinančno vlaganje spodbuja ustvarjalnost, kar dokazuje majhna skupina inovacijsko vodilnih podjetij • mnogo bolj so inovativni predelovalci kot tisti v storitvenem sektorju • za vsak vloženi Evro žanjejo inovacijsko vodilna podjetja v povprečju 11Eur inovacijskih prihodkov, sledilci pa le 1,7 Eur • visoko tehnološko podjetja, za razliko od nizko tehnoloških, slabo obvladajo inovativnost in tako prinašajo malo k skupnem BDP • neinovativna predelovalna podjetja in inovacijski sledilci ustvarijo kar 88,2% vseh prihodkov vseh predelovalcev v Sloveniji (srednji in majhni) • storitvena podjetja z nižjo vsebnostjo znanja ustvarjajo 75% vseh prihodkov storitvenih podjetij • storitvena podjetja, ki inovirajo, dobijo povrnjenih 50 Eur prihodkov na vsak vložen Evro. Vse navedene ugotovitve sprožajo dilemo: kaj sploh je tisto, kar je za podjetja v Sloveniji pomembno s stališča konkurenčnosti? Neinovativna podjetja in tista, ki inovatorjem le sledijo, očitno o inovativnosti kot konkurenčni prednosti in dolgoročni kompetitivni strategiji ne razmišljajo oziroma ji dajejo zgolj minoren pomen. Problem je torej v nezadostnem zavedanju pomena inovativnosti za splošno uspešnost celotnega gospodarstva v državi kot tudi na mikro nivojih v branžah in posameznih podjetjih. Vendar se vseskozi govori o konkurenčnosti. Kje torej v sedanjih težkih časih in časih, ki prihajajo iskati resnično kompetitivno strategijo in kako načrtovati bodočo tržno pozicijo, da bo ta takšna, da nam konkurenca ne bo vseskozi dihala za ovratnik? Inovativnost kot temeljna strategija prihodnosti V knjigi Vodnik po marketinški galaksiji2 sem v naslov poglavja zapisal, da pomeni strategija izbor poti do zastavljenega cilja in da je prava strateška pot tista, ki ustvarja varno razdaljo od konkurence. Ali metaforično: Tam, kjer se vsi bojujejo z enakim orožjem, bo zmagal tisti, ki ima več streliva, ali pa tisti, ki bo uporabljal glavo3 (Pompe, Vidic, 2008, str. 171). Uporabljati glavo v sodobnem podjetništvu pa pomeni ubrati dolgoročno najprimernejšo pot. Dolgoročnost naj bi v osnovi bila najpomembnejša premisa, zaradi katere smo podjetje ustanovili oz. ga vodimo. Vsak podjetnik naj bi se oborožil s primernim razmišljanjem o svoji prihodnosti, kar je razvidno iz naslednjega prikaza: Prikaz1: Podjetnikovo sito do uspeha Če je odgovor DA. Ali so cilji dobro opredeljeni? Jih sestavlja konkurenčna prednost? Je ta inovativna? Ali je izbrana strategija prava? Smo edini ali redki, ki jo uporabljamo? Bo strategijo možno izpeljati? Imamo finančne, materialne infrastrukturne in človeške vire? Če je odgovor NE. Vir: Prirejeno po The Entrepreneural Venture, Sahlman, Stevenson, Roberts, Bhide, 1999, stran 66 Podjetnik potrebuje odgovore na naslednja temeljna vprašanja4 (Sahlman, Stevenson, Roberts, Bhide, 1999, str 67): Ali so cilji jasno postavljeni? Ali si bo osebno prizadeval na vseh nivojih posla? Ali ima posel možnost da vzdrži dlje časa? Do kakšne mere se je pripravljen spopadati s tveganjem? Na tej prvi stopnji podjetnik povsem jasno razčisti kaj želi doseči. Tu ga ženejo strasti, ideje in nepopisna volja. Ali ima pravo strategijo? Je strategija jasno definirana in razumljiva vsem? Kakšna je dobičkonosnost posla in kakšni so potenciali rasti? Koliko časa lahko posel vzdrži v definirani obliki? Kakšno rast lahko realno pričakuje? Omenjena druga stopnja se osredotoča na ovrednotenje poti za dosego postavljenega cilja. Tu so potrebni kritičnost, realističnost, sposobnost sestavljanja različnih scenarijev, ocenjevanje potrebnih virov, tako materialnih, finančnih kot človeških. Ali lahko uresniči strategijo? S kakšnimi viri razpolaga? Kakšna je organizacijska infrastruktura? Ali je definirana vloga ustanovitelja oz. vodje podjetja? Tretja stopnja se ukvarja s sposobnostjo uresničitve cilja s pomočjo izbrane strategije. Tu so potrebni kreativnost, inovativnost, sposobnosti analiziranja in sintetiziranja informacij, pogum, empatija in vztrajnost. Kot vidimo, je strategija ključna postavka uspešnosti in dolgoročnosti posla. Strategija, ubrana z namenom, da bo tržni boj čim bolj uspešen, se spogleduje z vojaškimi strategijami. Vsem tem pa je skupno le eno: zmagal bo tisti, ki bo strateško spreten in bo svoje mišice uporabil tam, kjer ima največ možnosti za zmago. Kje pa je to? Vsepovsod tam, kjer so tekmeci najšibkejši ali pa jih sploh ni! (Pompe, Vidic, 2008, str. 171). V Sloveniji je inovativnost podhranjena in tako zagotovo perspektivna strategija za tiste, ki jo bodo vključili Inovativnost je danes sestavni v poslovno kulturo. Od vseh poti (strategij), ki so del razvojnih načrtov praktično na voljo, in teh je v raznih litvseh vlad v Evropski uniji eraturah omenjenih veliko5, praktično nobena ne izključuje uporabe ustvarjalnega in inovacijskega razmišljanja in delovanja. Vse strategije imajo v sebi vsebine, ki so lahko takoj konkurenčna prednost. Vsepovsod je mogoče z ubiranjem drugačnih, novih ali nadgrajenih rešitev biti v strateški prednosti in biti sposoben generiranja dolgoročnega in stabilnega poslovanja. Inovativnost je danes sestavni del razvojnih načrtov praktično vseh vlad v Evropski uniji, da o Združenih državah Amerike, Japonski, Južni KoVendar se zelo pogosto pozablja, reji, Kitajski in Indiji ne govorida morajo poslovni procesi imeti mo. Kako močna konkurenčna karakter in psihološko vrednost postavka je to v Nemčiji, eni od najnaprednejših in razvojno usmerjenih držav na svetu, dokazuje že njeno desetletno načrtno spodbujanje moderne inovacijske miselnosti med prebivalci v državi6- najprej z graditvijo zavedanja, da je Nemška prihodnost odvisna od svoje lastne pameti, potem zavedanja, da je nemška pamet 1 Referenčni model inoviranja, dr. B.Likar in soavtorji, Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper, Univerza v Ljubljani - Fakulteta za računalništvo in informatiko, 8.10.2011 2 A.Pompe, F. Vidic, Vodnik po marketinški galaksiji, 2008, GV Založba 3 citat avtorja članka 4 The Entrepreneural Venture, William A. Sahlman, Howard H. Stevenson, Michael J. Roberts, Amar Bhid, 1999, stran 67, Harvard Business School, ZDA 5 vključno z osnovno Porterjevo razdelitvijo strategij (1980) na: a) strategijo nizkih stroškov, b) strategijo diferenciacije produktov in c) strategijo segmentacije 6 http://www.land-der-ideen.de/de 13 v zgodovini bila sposobna velikih dejanj in končno vse do aktivnega vključevanja ustvarjalno in inovativno razmišljujočih ljudi v graditev prihodnosti s pomočjo inovacij (že več let vsak dan objavijo eno aktualno inovacijo; ob koncu leta izberejo najboljšo). 80% naših odločitev je namreč pogojenih s čustvi Kaj je pomembnejše s stališča konkurenčnosti? Da sta partnerska in inovacijska kultura7 (Pompe, 2011, str. 215) ter miselnost verjetno najpomembnejši način izhoda iz krize in gradnika ponovne gospodarske blaginje postaja vse bolj jasno. Še posebej v času ko klasična miselnost ne daje več želenih rezultatov. Zato se v nadaljevanju posvetimo najsodobnejšemu načinu razmišljanja, ki bo pripomogel k večji konkurenčnosti. Za začetek si postavimo Hamletovsko vprašanje8: Biti boljši ali Biti drugačen? 'Biti boljši' pomeni vlagati napore na področju produkta in procesov, kar zahteva razvoj in usposobljene kadre. Kot rezultat naj bi prišli do novih, drugačnih načinov reševanja porabnikovih problemov. 'Biti drugačen' pa je povezan z identiteto in drugačno Prikaz 2: Dilema o tem, kaj je pomembneje s stališča konkurenčnosti BITI BOLJŠI BITI DRUGAČEN Področje delovanja Identiteta, komunikacija, vedenje, stiki Stalno učenje, razvoj, prilagajanje tehnologij ... Stalen proces Stalno prilagajanje trgu, trendom, ... Nov, drugačen način reševanja porabnikovih problemov Rezultat Nov, drugačen način stopnjevanja v stik s porabniki Produkt, procesi, kadri, raziskave in razvoj Racionalno razmišljanje ? Emocionalno razmišljanje Iz laboratorija Vir: lastni komunikacijo kar omogoča edinstven način ustvarjanja stikov s porabniki. Ob tem se postavlja vprašanje: Kje sta vključeni ustvarjalnost, inovativnost? Morali bi biti povsod, saj ustvarjata pogoje za prednostno pozicijo na trgu. Boljši in drugačni smo lahko rutinsko (nižji stroški zaradi zmanjševanja števila zaposlenih, opuščanja določenih storitev, ali pa zniževanja cene …), torej na načine, ki so že znani, ali pa ustvarjalno, kjer se pod pojmom 'Boljši' znajdejo izumi, inovacije, trendi in ideje, pod pojmom 'Drugačen' pa trendi, tržne znamke, komunikacije, nastop, dizajn, logistika, prodajni kanali, vpletanje umetnosti … Priložnosti je torej ogromno, problem je v tem, da je podjetnikova miselnost prepogosto preveč ozka, podvržena ustaljenim načinom razmišljanja ter konservativnosti in rutini. Kje imajo slovenska podjetja priložnost? Imamo visoko usposobljene kadre in veliko raziskav in razvoja, a tega nismo sposobni skomercializirati9. Torej imamo kvalitete in smo na nek način že boljši, a problem je v tem, da nismo drugačni, ko naj bi naše zamisli predstavili, uveljavili in s tem unovčili. Znamo odkrivati in razvijati, šepamo pa pri prepoznavanju in zaznavanju pravih problemov in padamo na izpitu uveljavljanja. Uveljavljanje pa pomeni biti sposoben na strateški poti ponuditi trgu nekaj s čimer ima ta problem, a doslej zanj še ni našel rešitve10. Kaj se načrtuje in česa se načrtuje občutno premalo? Vsi poslovni načrti, bodisi prodajni ali marketinški pa tudi kadrovski in razvojni se najpogosteje osredotočajo na produkt in prodajne poti, stroškovno in cenovno politiko ter stremijo po ustvarjanju denarja in večje prodaje11. Lepo in prav. Nič od tega ne sme manjkati, vse mora biti skrbno načrtovano in predvideno. Vendar se zelo pogosto pozablja, da morajo poslovni procesi imeti karakter in psihološko vrednost. Če se teh ne vgrajuje v strateške načrtuje, potem v poslovnih procesih manjka nekaj, kar je osnova vsakega uspešnega tržnega odnosa: dobavljanje želenih in pričakovanih vrednot ter občutkov. Vsi ti so posledica obljub, ki jih pošiljamo v tržno areno. Na nivoju obljub se podjetja najpogosteje fokusirajo na uporabnost, funkcionalnost in materialne koristi, s čimer ni nič narobe, premalo pa se ob tem pomisli na dejstvo, da so sporočila usmerjena v ljudi. Ljudje pa smo pretežno emocionalna bitja in to tudi takrat, ko naj bi prevladoval zgolj razum. 80% naših odločitev je namreč pogojenih s čustvi12. Obljube naj bi torej generirale želene občutke, pričakovane vrednote in odgovore na mentalne potrebe. Poslovne odločitve trga bodo tako mnogo bolj v našo korist. Tu pa se začne večna zgodba o tem kaj je pomembnejše, ali vrabec v roki ali golob na strehi! Praksa potrjuje, da golob na strehi. Ta ne bo odletel, če mu bomo obljubili pravo stvar. Pa še debelejši je od vrabca. Zaključek Strategija podjetnika naj bi vključevala čim več ustvarjalnega in inovativnega naboja, ki bo pomagal podjetje prestaviti na unikatno, konkurenčno čim manj občutljivo tržno pozicijo. Inovativnost je torej temeljna sestavina sodobnih strategij in jo je mogoče uporabiti na popolnoma vseh nivojih posla, tudi tistih najbolj rutinskih Znamo odkrivati in razvijati, in zakoličenih. Največ rezerve šepamo pa pri prepoznavanju in imajo storitvene dejavnosti, ki jim inovativna strategija lahko zaznavanju pravih problemov in prinese največje izkupičke. padamo na izpitu uveljavljanja. Najboljši dokaz poslovnih uspehov na osnovi inovativnosti so pokazala prodorna manjša podjetja. V Sloveniji vlada premajhno zavedanje priložnosti, ki jih ponuja inovacijska kultura ter inoviranje na splošno. Ob tem pa se tudi tisti, ki sicer inovirajo premalo zavedajo, da Vsako inovacijo je potrebno opleje potrebno vsako inovacijo menititi s pomočjo emocionalnih oplemenititi s pomočjo emokomponent cionalnih komponent. Zakaj? Ker te delujejo na odločitve porabnikov na nezavedni ravni (ta pa je glavni vodnik pri človeških odločitvah, vključno s poslovnimi) in zato, ker je prav emocionalno komponento najteže kopirati. 7 A.Pompe, Ustvarjalnost in inovativnost, Nujnost sodobnega podjetništva, 2011, stran 215, GEA College »Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje.«, Hamlet, William Shakespeare, angleški dramatik, 1564 - 1616 Visokošolska izobraženost dosega 98% vrednosti EU in vložki v RR dosegajo 96% vrednosti EU (Referenčni model inoviranja, Univerza na Primorskem - Fakulteta za management Koper, Univerza v Ljubljani - Fakulteta za računalništvo in informatiko, 8.10.2011 10 Prav opazovanje in zaznavanje pravih tržnih problemov je osnova razmišljanja vsakega inovativno razmišljujočega podjetnika. Več ko je tistih, ki imajo določen problem, večji je lahko komercialni izplen inovacije, k ta problem rešuje.« je dejal Peter Florjančič, slovenski inovator in izumitelj 11 Cindy Ratzlaff, How to Create Powerful Marketing Messages, 2011, http://articles.businessinsider.com/2011-04-19/strategy/30085881_1_focus-unique-serviceentrepreneurs 12 Philipp Zutt, How Emotions can be managed: Emo, Ratio, Emo-Power-Pingpong, 2011, http://www.xing.com/net/gef/latest-topics-606985/how-emotions-can-bemanaged-emo-ratio-emo-power-pingpong-36147156/HFC 8 9 GEA College – Fakulteta za podjetništvo Visokošolski študijski program 1. stopnje Podjetništvo Visokošolski študijski program 1. stopnje Premoženjsko svetovanje Visokošolski študijski program 1. stopnje Podjetništvo v turizmu Podiplomski magistrski študijski program Podjetništvo (2. Bolonjska stopnja) www.gea-college.si Informacije o študiju so na voljo na GEA College – Fakulteti za podjetništvo, Lokacija Ljubljana, Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana, Tel. 01 5881 300, fax: 01 5881 333 e-mail: [email protected] 15 COACHING ZA OSEBNO IN POSLOVNO ODLIČNOST »Udejanjam danes za nov jutri.« — Marija Kokelj Iz laboratorija P erformance coaching je odlična rešitev za vse, ki želite doseči rezultate, o katerih ste morda sanjali, se spraševali, kako drugim uspe ali poskušali najti vzvode do lastnih dosežkov, težko primerljivih s povprečjem, iz katerega v naših življenjih prepogosto izhajamo. Videti je, da se v zameno za naš trud in izjemno delo nekaterim drugim posreči narediti čudovite stvari igrivo, brez pravega naprezanja. S pomočjo orodij, ki nudijo podporo dejanjem, potrebnih za naše dosežke, razvoj in rezultate, ki naj ne zaostajajo, je življenje smoternejše. Včasih nepričakovano postane izbrana pot do naših natančno začrtanih opredeljenih in dobro postavljenih ciljev. Ravno zavedanje potencialov je primeren način, kako vstopiti v osebni ali poslovni coaching. In coaching lahko predstavlja novo. Vedno lahko izhajam iz sebe in vsega, kar nas v življenju podpira. Ko se zares odločim, omogočim procesu (in sebi), da stvari stečejo. V dani situaciji marsikomu na začetku morda ni enostavno. Vsaj videti je tako. Pogled na prepreke in ovire nam ne daje jasne slike o tem, kje se v resnici nahajamo. Tega bremena se sami le s težavo rešimo. Vekrat se omenja tako imenovana hoja v krogih ali začaranih ciklih. Kar hitro se lahko znajdemo v takšni situaciji tudi sami. Coachi pri tem lahko odločilno pomagamo. Spoznamo se na prednosti dejanj za ciljno delovanje ter korake do tega, ki se za vsakega posameznika razlikujejo. Z visoko stopnjo zaupanja se komunikacijski proces lahko dobro odvija. Tudi zato postaja v svetu ena vodilnih dejavnosti v podpornem okolju tako posameznikom, timom kot v delovanju uspešnih podjetij. Vzpostavlja načine sprejemljivih možnosti implementiranja novega v procese delovanja in s tem na merljive rezultate. Tega si vsi želimo. Soočanje s spremembami v življenje ne prinese vedno le pričakovanega in želenega. Gre za to, da že beseda sama prinaša številna nikoli odgovorjena vprašanja. Nismo ravno vedno in povsod pripravljeni na to drugačno. Zakaj že? In to ravno jaz? Težko se poistovetimo že z narediti nekaj na drugačen način. Vstop v upravljanje osebnih sprememb pa vzpostavlja našo neposredno povezavo s številnimi izkušnjami, ki se jih morda spominjamo iz lastnega življenja ali so nam bile predstavljene, povedane doma ali v naši socialni mreži. Naj bi se sprememb kar malo bali. Do njih naj bi imeli precej rezerviran odnos. Kulturna posebnost našega okolja predstavlja dobršno oviro soočanja s situacijami izven polja ugodnosti in udobja, nam dobro poznanega in že preizkušenega. Na voljo imamo nekaj možnosti. Navadno se ljudje po osnovni naravi opiramo k najhitrejši rešitvi, ki predstavlja nespreminjanje. Če je le mogoče, naj se nič kaj dosti ne spremeni in če že, naj bo to na bolje. To lahko pomeni lažje življenje, napredovanje, več... In tu imamo številne omejitve. Prenekatere stranke, ki vstopijo v coaching ne bi stremenile svoj položaj na delovnem mestu in celo ne status osebnega delovanja, četudi stvari ne peljejo v pozitivno, želeno in pričakovano smer. To ni nujno le pozitivna izkušnja, tudi za coacha. Pogled na potenciale stranke se zdi včasih res zanimiv in nerazumljiv, da se ne premakne, kljub številnim znanjem, sposobnostim in morda preteklim dosežkom. Je to res vse, kar stranka lahko pričakuje od sebe? Je to razlog, da lahko tako živi tako imenovano svoje življenje? Na to in številna s tem neposredno povezana vprašanja ostajajo. Na nas je , da jim najdemo nam lastne odgovore. Ker mi imamo svoje mnenje in pogled. Vsakdo ima svojo možnost hoditi enako pot, kot si jo je že dobro preizkusil in deluje. Za zdaj. Ko se pojavijo novi izzivi, se lahko vprašam po nadaljnih korakih ter priložnostih, ki mi daje zagon in možnost preizkusiti sebe na nov način. Ko se lotim nečesa novega, niti ne morda tako drznega ali inovativnega, je videti, da sem na neki poti. Moja okolica me navadno spremlja pozorno z očmi kritikov, nemih opazovalcev in tudi opogumljajočih členov. Izkazalo se je, da to ni dovolj. Da bo moja pot smotrnejša, lahko z mehkimi načini dosežem svoj pristop k želenemu na moj enkraten, edinstven in nep- onovljiv način. To je pravi Performance. S coachingom si pomagam prevesiti tehtnico odločitev na aktivni pol našega življenja. To razumem kot delovanje za meni lastno življenje. Za prilagajanje temu, kar mi v zdajšnjem trenutku lahko pomaga zbistriti pot, ki jo ustvarjam in ne le oni, ki jim sledim. Ravno v procesu osebnega odločanja za nas in z orientacijo okolja, v katerem živim in delam edinstveno definiram svoj cilj glede na preference, ki jih lahko dam veljavo. Ne potrebujem biti sledilec, hoditi po poteh, ki so si jih izbirali drugi. Z vedenjem in dobrim poznavanjem predvsem sebe, si svojo prihodnost lahko ustvarim po moje. Pred mano je nov, preprost, čist list. Na meni le, da ga definiram in iz njega naredim čarobnost svoje pristnosti zase in za vse, ki so z nami kakorkoli povezani. Lahko ga obogatim z vsem, kar jaz sem, za kar živim in kar predstavljam. Zavedanje prinaša številne prednosti, nevidne na bežen pogled. Vsi smo eno in hkrati soustvarjamo enost v vseh. Družbena odgovornost je tako pri performance coachingu še kako pomembna. Potrebujemo se zavedati našega vpliva na vse, kar se dogaja. Tudi nam. Vemo, da lahko dosežemo še veliko več, kot vemo tukaj in sedaj. Začetek leta je tudi pravi čas, da to ozavestimo in vzpostavimo možnosti delovanja tako, kot nam bolje ustreza. Vsak dan je priložnost, da sledimo bolje temu, kar v resnici želimo. Naj nam bo to vzpodboda za dobro delovanje, iskanje odličnosti v komunikaciji in odnosih; za nas in za boljši jutri. — Marija Kokelj, Pitea d.o.o. GEA College – Poslovno izobraževalni center Management v kulturi Management v zdravstvu Usposabljanje za srednji management javnih zdravstvenih zavodov Priprave na izpit za nacionalno poklicno kvalifikacijo »Nepremičninski posrednik« Dopolnilno usposabljanje za nepremičninske posrednike Upravljanje z nepremičninami www.gea-college.si Informacije o usposabljanju in izobraževanju so na voljo na GEA College – PIC d.o.o., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana , tel. 01 5881 300, fax: 01 5881 333 e-mail: [email protected] 17 o n gea vice Generiranje poslovnih modelov za podjetje prihodnosti V začetku meseca decembra je na GEA College – Fakulteti za podjetništvo potekal seminar za srednješolske učitelje podjetništva. V globalno gospodarstvo in dinamičen razvoj današnjega časa prinašata številne porajajoče se inovativne poslovne modele. Nastajajo popolnoma nove industrije, medtem ko stare propadajo. Nova podjetja izzivajo stara – marsikatero med njimi se zato trudi obuditi vso svojo inovativnost in razvojni potencial. Obsegu in hitrosti, s katero inovativni poslovni modeli preoblikujejo in spreminjajo izgled industrij, je skoraj nemogoče slediti. Zelo pomembno, da vpliv tega izjemnega razvoja dojamejo podjetniki, direktorji, svetovalci in ne nazadnje učitelji in vsi, ki svoje znanje in izkušnje prenašajo na naslednje generacije. Prav zato je že danes potrebno razumeti in se metodično soočiti z izzivom inoviranja poslovnih modelov ter njihove uporabe v praksi. Na seminarju so se udeleženci seznanili s sledečimi temami: •Opredelitev poslovnega modela •Tehnike za oblikovanje poslovnega modela •Devet blokov poslovnega modela in primeri poslovnih modelov znanih podjetij •Platno poslovnega modela kot orodje za opis, analizo in oblikovanje poslovnega modela •Generiranje poslovne ideje in generiranje poslovnega modela Na seminarju je bila predstavljena tudi anketa na temo »Model merjenja inovativnosti med mladimi«, ki poteka v okviru vseslovenskega projekta »Program celovitega spodbujanja inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti mladih, z integracijo v aktivnosti lokalnih skupnosti v letih 2010 – 2012«. V anketi je sodelovalo 640 dijakov, po večini 3. in 4. letnikov, iz 15 slovenskih srednjih šol. Anketni vprašalnik je vseboval 141 vprašanj v naslednjih sklopih: možni dejavniki inovativnosti mladih, zanimanje za tehniko in znanost, umetnost in ročne spretnosti, družbena aktivnost in nagnjenost k podjetništvu. — Ksenja Golob 16. državno tekmovanje »Mladi podjetnik« Tekmovanje »Mladi podjetnik« je namenjeno srednješolcem, ki želijo preizkusiti in razvijati znanje podjetništva in poslovanja. Njihove naloge zajemajo razvoj lastnih poslovnih zamisli, pisanje poslovnih načrtov ter njihovo argumentiranje na javnih predstavitvah. Skupine dijakov izdelajo projektne naloge in na tekmovanju z multimedijskimi orodji predstavijo lastne poslovne zamisli – poslovne načrte, ki jih pripravijo skupaj z mentorji. Namen tekmovanja »Mladi podjetnik« je omogočiti izmenjavo izkušenj, predavateljev, mentorjev in dijakov, ter še dodatno vzpodbuditi pri mladih podjetniško žilico in jih usposobiti za prepoznavanje in uresničevanje tržnih priložnosti. Tekmovanje je tesno povezano z učnimi načrti ekonomskih predmetov na srednjih šolah. Teorijo, pridobljeno pri pouku, dijaki povežejo s prakso pri izdelavi poslovnih načrtov. Pri delu so pod mentorskim vodstvom učiteljev. Javna predstavitev je tista, ki mlade vzpodbudi k čim boljši pripravi na področju javnega nastopanja in multimedijske predstavitve svojih poslovnih idej. Povezanost in skupno zaključno tekmovanje najboljših pa jim omogoča, da lahko svoje dosežke primerjajo z drugimi. Tekmovanja se lahko udeležijo skupine z najmanj dvema in največ štirimi člani. Skupina dijakov razvije poslovno zamisel in oblikuje poslovni načrt. Posamezne srednje šole pripravijo izbor do treh tekmovalnih skupin za državno tekmovanje, ki ga kot zaključno tekmovanje organizira GEA College – Fakulteta za podjetništvo. 16. državno tekmovanje »Mladi podjetnik« bo potekalo 24. aprila 2012. Rok za prijave: 5. april 2012, rok za oddajo nalog: 16. april 2012. — Ksenja Golob Zmagovalke lanskega tekmovanja za najboljšo poslovno idejo, Ekonomska šola Novo mesto Zmagovalke lanskega tekmovanja za najboljši kratki promo film, Ekonomska šola Novo mesto Informacije o študiju in izobraževanju na GEA College vam bodo na voljo: 10.1.2012 – Peti sejem višjega in visokega šolstva v Ptuju 12.1.2012 – Tretji festival izobraževanja in zaposlovanja v Celju 20. in 21. 1. 2012 – sejem Informativa na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani www.gea-college.si 19 o n gea vice Z letošnjo jesenjo je Alumni klub GEA College – Fakultete za podjetništvo ponovno oživel. Sprejel je nove odločitve in poslanstvo, s katerim želi služiti predvsem našim članom. Z njimi želi biti v najboljšem odnosu in jim z organizacijo vsebinskih dogodkov pomagati za osebno in poslovno rast. 30. novembra 2011 se je odvil prvi veliki poslovni dogodek Alumni kluba, kjer smo se pogovarjali z zelo uspešnim podjetnikom, enim najuspešnejših diplomantov GEA College – Fakultete za podjetništvo in direktorjem podjetja Evrosad d. o. o., Boštjanom Kozoletom. Dogodek je odlično uspel, oziroma tako, kot smo si zamislili. Organizatorji smo si želeli številno in po koncu srečanja zadovoljno občinstvo – izkazalo se je, da z izbranim gostom tega ni bilo težko doseči. Predavanja se je udeležilo 35 diplomantov, študentov in članov Alumni kluba GEA College – Fakultete za podjetništvo, kar je odlična udeležba za prvo srečanje. Kot smo že v samem začetku udeleženci srečanja pričakovali, se je pogovor z gostom razvil v izjemno zanimivo debato. Pogovor je tekel o podjetništvu v splošnem in seveda o razvoju podjetniške zgodbe našega gosta. Dogodek je odlično povezoval izr. prof. dr. Jaka Vadnjal. Z namenom spoznavanja in mreženja udeležencev dogodka je le te ob začetku pozval h kratki predstavitvi. Predstavitev je vključevala tudi informacije, iz katere generacije GEA študentov izhaja posameznik in kaj mu je bilo pri študiju najbolj všeč. V nadaljevanju pogovora z gospodom Kozoletom ni manjkalo napotkov o pomeni podjetnikove angažiranosti za uspeh v poslu in o pomenu njegovih kvalitet, ki jih mora imeti za uspeh. Veliko pozornosti je pritegnil nasvet, da si moramo Slovenci več upati in biti bolj pogumni v poslu. S tem smo se udeleženci seveda strinjali. Prvo srečanje je pustilo več kot odličen pečat. — Anže Kogovšek Alumni klub Z organizatorjem dogodka, Anžetom Kogovškom smo opravili kratek intervju Zakaj sploh Alumni klub GEA? Alumni klub GEA College je koristna vez med vsemi generacijami diplomantov Fakultete. Omogoča širitev poznanstev, pridobivanje izkušenj in prijateljskih stikov iz podjetniških krogov. V njem bodo diplomanti našli svoje študijske kolege in starejše diplomante, ki že vrsto let živijo podjetniško življenje. Izmenjavanje izkušenj in pomoč med člani je koristna tako na začetku kot nadaljevanju kariere. Alumni klub GEA College – Fakultete za podjetništvo pa članom ponuja tudi možnost vseživljenjskega učenja z udeležbo na različnih predavanj, konferenc, okroglih miz in drugih dogodkov, ki jih bomo organizirali. Tako se lahko člani v svojem delu izpopolnjujejo in s pomočjo Alumni kluba nabirajo novo znanje ter se izobražujejo na prijeten način. Kaj sicer predstavljajo institucijam v svetu Alumni klubi? V svetu so Alumni klubi veliko bolj razviti kot v Sloveniji. Imajo tudi zelo dolgo tradicijo in so za ljudi zelo pomembni. Predvsem v Ameriki je članstvo v Alumni klubu zelo zaželjeno. Svojim članom klubi prirejajo zabave, izobraževanja v obliki predavanj, športne aktivnosti, izlete in potovanja. Prirejajo tudi večje prireditve, kjer se člani družijo in spoznavajo. Predstavljajo veliko povezanost diplomantov neke fakultete in s številnostjo članov povečujejo tudi moč, ugled in uspešnost njihove »Alma Mater«, kot navadno imenujejo svoje fakultete. Kakšni so načrti Alumni kluba GEA College za prihodnje leto, oziroma srednjeročni načrti? Načrti za prihodnje leto so predvsem čim večje število članov in čim več odličnih dogodkov. Vsak drugi mesec želimo pripraviti en vrhunski dogodek, na katerem se bodo člani izobraževali in družili. Nuditi čim več koristnih nasvetov in druge GEA College – Fakultete za podjetništvo pomoči našim članom je naš prvi cilj. Verjamemo, da lahko skupina podjetnikov, ki se vsakodnevno srečuje z različnimi gospodarskimi izzivi, združi moči in si med seboj zelo veliko pomaga. Skupina lahko za razliko od posameznika, na osnovi vseh izkušenj ki jih ima, oblikuje različna mnenja in rešitve. Vizija kluba pa je, da do leta 2014 postanemo najmočnejša mreža podjetnikov v Sloveniji, s ciljem mreženja, ustvarjanja novih poslovnih povezav in priložnosti ter ustvarjanja možnosti za vplivanje na pomembne gospodarske odločitve v Sloveniji. Zakaj je Alumni klub potreben, kakšno vlogo ima na GEA College – Fakulteti za podjetništvo? Po študiju se diplomanti razpršijo vsak v svojo smer in le posamezniki uspejo obdržati prijateljske vezi, stkane tekom študija. Tu nastopi Alumni klub, ki jih »drži skupaj«, jih spodbuja k povezovanju, izmen- javi znanj in izkušenj ter pomoči. Tako ima pri nadaljevanju in ustvarjanju kariere posameznik lahko neko podporo somišljenikov, ki so se že srečali ali pa se srečujejo, z enakimi izzivi kot on. Seveda pa so tu še diplomanti, ki so se v svetu podjetništva že odlično uveljavili. Imajo veliko izkušenj in znanja, ki jih potem »novopečenim« diplomantom, ki so v večini zelo motivirani in željni uspeha, lahko ponudijo v obliki koristnih nasvetov iz prakse. Alumni klub GEA College tako povezuje podjetnike, ljudi iz slovenskega gospodarstvu, katerim marsikdaj prav pride dober nasvet, informacija in seveda tudi poznanstva. Dober podjetnik se zaveda, kako zelo pomembno je povezovanje – nikdar ne veš, kdaj se bežno poznanstvo z nekom »odvije« v uspešen posel! »Združeni« v Alumni klubu GEA College – Fakultete za podjetništvo bomo ves čas širili svoja poznanstva, združevali znanje in izkušnje ter tako gradili svojo moč. – Majda Gartner 21 o n gea vice Resita Network V času od 1. do 3. decembra letos je imela v prostorih GEA College delovno srečanje Resita Network. Gre za mrežo visokošolskih inštitucij iz vseh držav nekdanje Jugoslavije, ter iz Romunije, Bolgarije in Albanije, ki se je prvič srečala leta 2008 v Romunskem mestu Resita, po katerem je mreža tudi dobila ime. Pobudnik mreže in glavni financer je nemška vladna inštitucija DAAD, katere poslanstvo je prav spodbujanje sodelovanja med nemškimi in drugimi inštitucijami na področju visokega šolstva. Kot krovna inštitucija, pooblaščena za izvajanje programa s strani DAAD je nemška univerza uporabnih študij iz Wormsa, kjer podjetništvo predava vodja projekta prof. dr. Michael Graef, ki se je na GEA Collegu mudil ves teden tudi kot gostujoči predavatelj. Mreža je v triletnem delovanju organizirala vrsto kratkih podiplomskih šol podjetništva za študente, delavnice za pripravo poslovnih načrtov in poslovnih modelov, več študentskih izmenjav in študijskih obiskov. V delovanje mreže niso vključeni samo študenti, ampak tudi pedagogi in raziskovalci. Na rednih letnih srečanjih izmenjujejo izkušnje s področja poučevanja inovativnosti in podjetnosti, načrtujejo skupen magistrski program s skupno diplomo in se vse bolj lotevajo tudi kupnih raziskovalnih projektov med drugim tudi skupne znanstvene revije. S strani GEA College – Fakultete za podjetništvo sta bila v mreži doslej aktivna predvsem mag. Marina Letonja in dr. Jaka Vadnjal, v manjši meri pa tudi drugi kolegi. Prav raziskovalno delo je bilo predmet tokratnega srečanja v Ljubljani. Na področju podjetništva se vse bolj uveljavljajo kvalitativne raziskave, kjer je osnovna enota zajemanja podatkov študija primera (na primer posameznega podjetja) in ne kot v kvantitativnih raziskavah anketni vprašalniki s statistično analizo. Študije primera imajo lahko tako dvojno vlogo: lahko jih uporabimo za raziskovalno in pedagoško delo in z njimi učimo mnoge teoretične koncepte. MODES – Projekt vseživljenjskega učenja, ERASMUS strukturne mreže Mednarodnemu projektu MODES (MODernising higher Education through Soft skills accreditation) se je GEA College – Fakulteta za podjetništvo pridružila že konec leta 2009. V mreži 16 fakultet poleg koordinatorja, Universita Campus Bio – Medico (CBU) iz Rima, sodeluje tudi GEA College – Fakulteta za podjetništvo. Bolonjski sistem ureditve študija po vseh letih zahteva prenovo, menijo strokovnjaki. Univerze so lahko pri tem glavni in pomemben vir sprememb in inovacij. Prenova programov naj bo v skladu s potrebami trga dela, ki pa zahteva od mladih, ki programe zaključijo, poleg strokovnega znanja še vrsto veščin in spretnosti, ki so ključne za uspešno opravljanje različnih poklicev. S tem namenom je nastala mreža MODES, katere partnerske inštitucije vsaka v svoji državi raziskujejo možnosti akreditacije tako imenovanih mehkih veščin (soft skills) in njihovo uveljavitev v rednih programih fakultet. S pomočjo teh naj bi študenti pridobili vrsto kompetenc, ki so pri delodajalcih iz dneva v dan bolj zaželene. Na GEA College – Fakulteti za podjetništvo je že bila izvedena raziskava, katere so te kompetence in katere med njimi so najpomembnejše. Na zadnjem sestanku mreže MODES, ki je 20. in 21. oktobra 2011 potekal v Londonu, so partnerji razpravljali o vsebinah priročnika, ki bo eden od pomembnih rezultatov in hkrati povzetek projekta. Več o projektu najdete na http://www.modesproject.eu. — Majda Gartner Kako inovativni so slovenski dijaki in kako jih k temu spodbujamo Projekt »Celovit program spodbujanja inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti mladih, z integracijo v aktivnosti lokalnih skupnosti v letih 2010 – 2012«, ki ga financirata Ministrstvo za gospodarstvo in Japti se tako po izvedenih aktivnostih kot časovno, preveša v drugo polovico. Šolam sta na voljo le še dve brezplačni delavnici inovativnosti in podjetnosti za dijake, ki jih praktično po celi Sloveniji izvaja GEA College – Fakulteta za podjetništvo v sodelovanju z različnimi zunanjimi izvajalci. Delavnici si želimo izvajati v Primorju in Zasavju, saj sta to edini regiji, ki sta še ostali nepokriti. Vzporedno z aktivnostmi izvajanja brezplačnih delavnic za dijake in usposabljanjem mentorjev sta potekali tudi dve raziskavi: 1.Analiza stanja in uporabljenih orodij ter aktivnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti mladih 2.Merjenje stopnje inovativnosti mladih, vključenih v slovenski srednješolski sistem ANALIZA STANJA IN UPORABLJENIH ORODIJ TER AKTIVNOSTI ZA SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI, INOVATIVNOSTI IN PODJETNOSTI MLADIH Analizo je izvajal dolgoletni zunanji sodelavec GEA College - Fakultete za podjetništvo, mag. Janez Damjan. Opis oblik, metod in aktivnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti mladih, vključenih v slovenski srednješolski sitem, je zasledoval na treh ravneh: • na ravni učiteljev strokovnih predmetov • na ravni šole in izobraževalnih programov • na ravni nacionalnih projektov in izven šolskih dejavnosti Čeprav se vse tri ravni dejansko prepletajo, jih je smiselno obravnavati ločeno, kar prispeva k preglednosti samih rezultatov analize. Na prvi so bili analizirani odgovori 255 učiteljev, ki so odgovorili na vprašanje o načinih spodbujanja podjetniških kompetenc v razredu in na šoli. Odgovori so bili razvrščeni v sedem kategorij, od splošnega spodbujanja do zelo aktivnih oblik učenja. Iz pregleda odgovorov je razvidno, da več kot tretjina učiteljev uporablja aktivne oblike poučevanja, pri katerih se dijaki tudi praktično preizkusijo v iskanju novih idej in rešitev ter tako močno spodbuja ustvarjalnost in podjetnost. Med temi učitelji je statistično pomembno več takšnih, ki so tudi sami imeli željo postati podjetnik. Pri pregledu številnih dejavnosti za spodbujanje ustvarjalnosti in podjetnosti med mladimi, ki jih ponujajo na šolah, je bilo ugotovljeno, da so med šolami precejšnje razlike v obsegu ponudbe, še bolj pa v njeni realizaciji. Po mnenju sogovornikov na šolah ima na obseg ponudbe zelo velik vpliv vodstvo šole in struktura dijakov, kvaliteta izvedbe dejavnosti pa je odvisna predvsem od zavzetosti učiteljev. V splošnem še velja, da je za izražanje ustvarjalnosti več priložnosti za mlade na gimnazijah kot na strokovnih srednjih šolah. Pri pregledu različnih virov je bilo moč najti več kot dvajset različnih projektov na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni, pa tudi prostovoljne pobude za spodbujanje ustvarjalnosti in podjetnosti mladih. Številne so tudi pobude za vključevanje mladih v prostovoljne in druge družbene dejavnosti, da bi jim omogočili večjo vključenost v lokalno skupnost in razvoj ustvarjalnih ter drugih potencialov. Kljub velikemu številu tovrstnih projektov, katerih glavni namen je spodbujanje podjetnosti in ustvarjalnosti med mladimi, pa sklepamo iz odgovorov učiteljev, da zajamejo le manjši del populacije na izbranih šolah. Udeležba dijakov je večja tam, kjer je močnejši interes ravnatelja in učiteljev strokovnih predmetov za sodelovanje oz. spodbujanje dijakov k aktivnemu izobraževanju. V zaključku je avtor Analize poudaril, da spodbujanje ustvarjalnosti in podjetnosti med mladimi ni odvisno samo od rednih oblik izobraževanja v okviru obveznega kurikula, temveč od širokega spleta šolskih in izven šolskih programov in dejavnosti ter ne nazadnje od odnosa do teh dejavnosti v celotni družbi. MODEL MERJENJA INOVATIVNOSTI MLADIH, VKLJUČENI V SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Da sta ustvarjalnost in inovativnost neke populacije karakteristiki, ki ju je zelo težko izmeriti najbrž priča dejstvo, da tovrstnih raziskav ne v Sloveniji in ne v svetu, praktično ni. V fazi priprave modela, po katerem je kasneje potekala raziskava, smo izhajali iz vedenja, da obstaja vrsta raziskav in modelov, ki merijo inovativnost na mikro nivoju, torej nivoju posameznega podjetja in makro nivoju, torej nivoju posameznega gospodarstva. Inovacije na makro nivoju so večinoma razumljene kot tehnološke inovacije, ki so zaželeno posledice intenzivnih razvojno raziskovalnih aktivnosti, povezovanja inštitucij znanja in gospodarstva, ter spodbujanja raziskovalnih dejavnosti s strani vlad tako na mehke načine (izgradnja fizične in podporne raziskovalne 23 o n gea vice Kako inovativni so slovenski dijaki in kako jih k temu spodbujamo infrastrukture) kot neposrednih finančnih vlaganj v raziskave in razvoj, tako iz zasebnih kot tudi javnofinančnih virov. Zato smo kot instrument merjenja inovativnosti med slovenskimi srednješolci oblikovali kompleksen vprašalnik, s katerim smo zajeli (in še zajemamo) informacije o spremenljivkah, ki smo jih definirali kot ključne za razvoj inovativnosti med mladimi v starosti od 14 do 18 let. Definirali in analizirali smo naslednje spremenljivke: 1. Osebnostne lastnosti 2. Zgodnje otroštvo 3. Družina in vzgoja 4. Prostočasne aktivnosti 5. Prijatelji 6. Šola 7. Uporaba IKT 8. Vzorniki Stopnjo inovativnosti mladih smo na področju zanimanja za tehniko in znanost merili na štirih področjih, ki smo jih razdelili v podpodročja: 1. Tehnika in znanost (pri nakupu tehničnih izdelkov mladi prisegajo na design, večine povezovanje znaj s prakso ne zanima preveč, nekateri radi sodelujejo pri manjših domačih popravilih, manjšina razstavi kakšen predmet z namenom spoznavanja njegovega delovanja, veliko jih razmišlja o izboljšavah predmetov ki jih uporabljajo, veliko se sami ukvarjajo z odpravo težav z računalniki, uporaba tehnologije pri plačevanju računov in položnic je le občasna) 2. Umetnost in ročne spretnosti (Večina lastne ročne spretnosti ocenjuje kot dobre, vendar ne želi preskušati novih materialov pri ustvarjanju. Mladostniki imajo negativen odnos do likovnega izražanja in tudi pisno izražanje jim ni blizu. Vsi radi fotografirajo, najpogosteje kar z mobilnim telefonom. Fotografij ne spreminjajo, pač pa jih uporabijo take, kot so jih posneli. Večina jih meni, da so razvili svoj stil oblačenja, vendar le s kombinacijami konfekcijskih oblačil. Celo med dekleti je odstotek teh, ki same izdelajo ali predelajo oblačilo, zelo nizek.) 3. Družbena aktivnost (32% ni izrazilo navdušenja nad javnim nastopanjem, udobneje se počutijo v množici. Težko izražajo lastna stališča. Nekateri posamezniki imajo izkušnje z organizacijo dogodkov. Skoraj vsi razumejo pomen humanitarnih aktivnosti in jih večina pri njih tudi občasno sodeluje. Le posamezniki – 4% - pripadajo neki religiji in se v obrede redno vključujejo. Sejmi, razstave, muzeji, galerije niso priljubljeni načini širjenja obzorij mladostnikov. Zelo močan pa je vpliv interneta – prek njega se uči in raziskuje področja, ki jih zanimajo, kar 49% anketiranih mladih.) 4. Nagnjenost k podjetništvu (Želja postati podjetnik je večja pri dijakih tehničnih šol, pri ekonomskih tehnikih in dijakih ekonomskih gimnazij. Nižja pa pri dijakih v programih splošnih in tehničnih gimnazij ter na pedagoških in zdravstvenih šolah. Najvišji delež med tistimi, ki želijo postati podjetniki je med dijaki elektro, strojnih, gradbenih in drugih tehničnih šol čeprav nimajo nobenega predmeta o podjetništvu in poslovanju. Pomembna je podjetniška izkušnja v družini ali bližnjem okolju dijaka. Na odnos dijakov do podjetništva ne vpliva stopnja izobrazbe staršev. Med fanti je 58% takšnih, ki želijo postati podjetniki med dekleti pa 43%. Tiste, ki želijo postati podjetniki bolj zanimajo: telesna vzgoja, gospodarsko poslovanje, informatika, tehnična vzgoja. Ti izražajo tudi interes za film, popularno glasbo, šport, modo, računalništvo, znanost, tehniko, politiko in manjšega za umetnost. Ostalim se zdijo bolj zanimivi predmeti psihologija, biologija, umetnostna vzgoja, slovenščina. Interes za varovanje okolja ni povezan z željo po podjetništvu. Med vzroki odločitve za podjetništvo izstopata dva dejavnika - Visoka plača in Ugled v družbi. Materializem se v naši raziskavi kaže kot pomemben dejavnik pri odločanju za podjetništvo. Na mnenje dijakov v zvezi s podjetništvom imajo velik vpliv mediji – televizija bolj kot internet. Ta vpliv je primerljiv z vplivom vrstnikov in učiteljev. Daleč najpomembnejši je pa vpliv staršev. Področje uvajanja vsebin ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti v slovenski šolski sistem je naloga, ki jo je nemogoče uresničiti brez celovitih rešitev na nacionalni ravni. Dosedanje izkušnje so nam pokazale le nekaj usmeritev, ki se jih kaže pri tem v bodoče držati – ob podpori in ustrezni strategiji na nacionalnem nivoju zagotoviti stalno usposabljanje ravnateljev in učiteljev, ki mladih ne bodo skušali „vkalupiti”, pač pa bodo odprti za nove metode dela v razredih in nova orodja za spodbujanje inovativnosti mladih. Pri povečanju stopnje inovativnosti mladih pa igra ključno vlogo še ožje in širše okolje z vsemi svojimi spodbudami in omejitvami. — Majda Gartner Viri: 1. Mag. J. Bernik: Model merjenja inovativnosti mladih (Delovno gradivo, Usposabljanje mentorjev srednjih šol, december 2011) 2. Mag. J. Damjan: Načini spodbujanja ustvarjalnosti in podjetnosti med mladimi v srednjih šolah (Raziskovalno poročilo, oktober 2011) 3. Izr.prof.dr. J.Vadnjal s sodelavci: Model merjenja stopnje inovativnosti mladih, vključenih v srednješolsko izobraževanje (november 2010) 4. Mag. F.Vidic. izr.prof.dr. J. Vadnjal, mag. M. Letonja, M. Gartner: Osnutek dolgoročnega trajnostnega modela za usposabljanje na področju ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti mladih, vključenih v slovenski srednješolski sistem (november 2011) Ali slovenski podjetniki potrebujejo usposabljanja na področju inovativnosti? Evropski projekt InnoCREATIVE, ki poteka v okviru programa vseživljenjskega učenja Leonardo Da Vinci – transfer inovacij, prinaša prve rezultate. Oblikovan je logotip projekta in spletna stran, ki je trenutno dostopna samo za partnerje v projektu in jo s skupnimi močmi urejamo za vse zainteresirane bralce. Zanjo boste našli povezavo tudi na straneh http://gea-college.si. Po metodologiji, ki so jo pripravili strokovnjaki italijanskega partnerja Meta Group, so v Italiji, Sloveniji in na Mađarskem potekale raziskave o potrebah na trgu. Poročila partnerjev iz posameznih držav so bila predstavljena na drugem mednarodnem sestanku projektne skupine v Ljubljani, 24. in 25. novembra 2011. Gostiteljica je bila GEA College – Fakulteta za podjetništvo. Na osnovi vprašalnika smo med podjetji naredili analizo o potrebah po usposabljanju na področju spodbujanja inovativnosti in managementa inovacij. V mini raziskavo smo v Sloveniji vključili 27 podjetij, ki poslujejo vsaj eno leto in imajo vsaj tri zaposlene. Zaradi pomanjkljivosti v odgovorih smo v analizi lahko upoštevali 24 vprašalnikov. Med anketiranimi je večina podjetij (72%), katerih lastniki so podjetniki prvič, oziroma imajo eno podjetje. Kar 32 % ustanovitvam podjetij je botrovala nuja, potreba po zagotavljanju eksistence in materialne varnosti. Ostala podjetja so nastala z novimi priložnostmi na trgu, kot posledica ponudbe novih proizvodov/storitev, oziroma kot posledica novih idej ustanoviteljev. Prevladujejo podjetja, stara med enim in tremi leti (58,33%). Večina podjetnikov ima višje, visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo (50%). Visoka sta tudi deleža magisterijev in doktoratov (skupaj 33,4 %). Podjetja pretežno ponujajo storitve (67%), 8 % pa se jih ukvarja z znanostjo. Izobrazbena struktura zaposlenih je odlična, saj ima več kot 50% zaposlenih vsaj višješolsko diplomo. Večina deluje na slovenskem trgu (41,67 %), enak delež pa jih prodaja na evropskem in svetovnem trgu skupaj. Med svojimi glavnimi konkurenčnimi prednostmi podjetja navajajo vlaganja v raziskave in razvoj (30%), drugi pripisujejo uspešnost kreativnosti in inovativnosti (16%), tretji boljšemu in drugačnemu trženju (16%), manj pa projektnemu managementu in delu z ljudmi (po 8%). Podjetja imajo v splošnem pozitiven odnos do izobraževanja, saj se kar 80% anketiranih podjetnikov in njihovih zaposlenih permanentno izobražuje. Najbolj zaželena oblika dela na seminarjih je delavnica – kombinacija teorije s prakso, ki omogoča udeležencem takojšnje preskušanje osvojenega znanja na primerih. Najpogostejše teme usposabljanj so marketing in prodaja (20 %) ter management in vodenje (17 %), medtem ko je usposabljanje na področju inovativnosti skupaj s podjetniškimi temami na tretjem mestu (13%). Preseneča podatek, da kljub oteženim gospodarskim pogojem in marsikje upadom poslovnih rezultatov, večina načrtuje usposabljanja še vnaprej (72%), pri čemer bo večina pozornosti namenjena prodajno – marketinškim vsebinam. Le tem sledijo vsebine inovativnosti, kar izraža potrebo slovenskega trga po usposabljanjih na inovativno/kreativnem področju. — Majda Gartner mêêO 25 o n gea vice ERASMUS izmenjave na GEA College – Fakulteti za podjetništvo Evropski program Erasmus, katerega udeleženka je tudi GEA College – Fakulteta za podjetništvo, ne omogoča izmenjav le študentom, pač pa tudi pedagoškemu osebju in administraciji. Le te so pomembne z vidika pridobivanja novih pogledov na pedagoški proces v lastni inštituciji, pridobivanje novih izkušenj, kompetenc in znanj ter ne nazadnje osebno in profesionalno rast vseh udeleženih. Tako smo v začetku novembra na GEA College – Fakulteti za podjetništvo gostili predavatelja Oladipa Olagunoye, ki prihaja s Poljske in je predavatelj na področju managementa na tamkajšnjih Skarbek Universiyt Warshaw in Warshaw International College. Našim študentom je predaval pri predmetu Osnove managementa. Predavanja tujih predavateljev so svojevrsten izziv tudi za študente, saj s tem bogatijo svoje jezikovne kompetence in hkrati strokovno znanje. Why did you choose GEA College for a visit? I chose GEA because of is core, Entrepreneurship, which is my area of interest. Z gostujočim predavateljem smo opravili kratek intervju: Is this your first visit of Slovenia? Do you like it? Yes, it's my first visit and I love the country. People are very welcoming. All of them, from the airport employees, taxi driver, the receptionist at the hotel were all bunch of nice and happy people. Including you Mrs Majda! It was a wonderful experience and would like to visit Slovenia again. — Majda Gartner What was the main purpose of your visit? My main purpose of visit was based on Teaching mobility under the Lifelong Learning Program -The Erasmus Program. You've been lecturing to students of GEA College – Faculty of Entrepreneurship. Can you notice any differences from students in your country? Although I have been delivering lectures in a dynamic and multicultural environment GEA students are unique, unassuming, reserved and intelligent. Did students and our Faculty fulfilled your expectations? Yes, 75% of the student has a knack for Entrepreneurship and are goal oriented. Informativni dnevi na GEA College – Fakulteti za podjetništvo 10. februar 2012 ob 10. in 15. uri 11. februar 2012 ob 10 uri (na lokaciji Ljubljana, Dunajska cesta 156, Ljubljana, stavba WTC, etaža A) www.gea-college.si Mednarodno uveljavljanje K mednarodni prepoznavnosti in uveljavitvi neke inštitucije lahko zelo veliko pripomorejo različne izmenjave študentov in profesorjev, obiski konferenc in posvetov. Letošnje leto se je naši sodelavki izr.prof.dr. Ajdi Fošner ponudila priložnost, da postane somentorica študentki doktorskega študija na Ege University vTurčiji, Nihan Baydar. Nihan je med 7. in 11. novembrom 2011 prišla v Slovenijo na študijski obisk. »We understand each other very well from the first beggining,« nam je zaupala sogovornica, katero je naša predavateljica prvič srečala ob obisku njene mentorice dr. Nurcan Argac na EGE University. » I am very happy to have Ajda for co-menthor. She has great knowledge and she is very supportive. I learned a lot during this week and together we manage to finish a lot of work.« Dodala je še, da zaradi obilice dela, ki sta si ga z mentorico naložili, sicer ni obiskala nobenega od znanih slovenskih krajev. Je pa imela priložnost spoznavati našo deželo na vožnjah iz Maribora v Ljubljano, saj sta mlada mentorica in študentka celo ta čas izkoriščali za delo. Tokratnemu delovnemu obisku bo zagotovo sledil tudi počitniški obisk Slovenije, pravi Nihan: »I like your country and I am planing to visit it again. Just for pleasure. But first I have to finish my PhD.« — Majda Gartner GEA College – Center višjih šol Višješolski študijski program EKONOMIST Višješolski študijski program POSLOVNI SEKRETAR www.gea-college.si Informacije o študiju so na voljo na GEA College – Centru višjih šol, Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana Tel. 01 5881 300, fax: 01 5881 333 e-mail: [email protected] 27 wêê· }êêOêOêêê ê ¾
