kontrast barvne količine
Transcription
kontrast barvne količine
Slikar Johannes Itten (1888 – 1967) je kontrastne lastnosti barv pregledno razvrstil v knjigi “ UMETNOST BARVE”. • Pri tem je uporabil slikarski krog s tremi osnovnimi barvami: rdečo, modro in rumeno barvo. • 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Naštel je sedem barvnih kontrastov: KONTRAST BARVE K BARVI SVETLO-TEMNI KONTRAST TOPLO_HLADNI KONTRAST KOMPLEMENTARNI KONTRAST KONTRAST BARVNE KOLIČINE (KVANTITETE) KONTRAST BARVNE KAKOVOSTI (KVALITETE) SOČASNI (SIMULTANI) KONTRAST Dodan še ZAPOREDNI (SUKCESIVNI) KONTRAST • O kontrastu barve govorimo takrat, kadar med dvema barvnima učinkoma, ki ju primerjamo med seboj lahko opazimo določeno razliko. • Naša čutila zaznavajo le s pomočjo primerjave. ( kratka črta : dolga črta ). 1. KONTRAST BARVE K BARVI • Je najpreprostejši kontrast. • Ni posebno zahteven, saj ga lahko upodobimo s čistimi nemešanimi barvami v vsej njihovi svetlosti. • Kakor črno-bela predstavlja najvišjo stopnjo svetlo-temnega kontrasta, tako naj bi rumeno-rdeča-modra kombinacija intenzivnih barv predstavljala najvišjo stopnjo kontrasta barve napram barvi. • Za tak kontrast so potrebne najmanj tri barve. • Moč kontrasta se zmanjša, če se tri uporabljene barve oddaljijo od treh primarnih barv. • Sekundarne barve ustvarijo slabši kontrast. • Kontrast med terciarnimi barvami pa je še šibkejši. • Možne so neštete variacije kontrasta barve napram barvi. • Z dodajanjem belih ali črnih ploskev kompoziciji se kontrast barve napram barvi okrepi. VEČJI KONTRAST PB+B+Č • Poleg tega lahko spreminjamo tudi količinska razmerja posameznih barv. • Predvsem od umetnikovega okusa je odvisno ali bo v celoten kolorit vključil tudi črno in belo. BELA OSLABI SVETLOST BARV, ČRNA PA JIM SVETLOST POVEČA. • S pomočjo kontrasta B:B lahko upodobimo marsikatero slikarsko temo – nebeško kronanje ali realistično tihožitje. Prisoten: • Ljudska umetnost: ornamenti, narodne noše, panjske končnice itd. Grunewald 1515 Matisse Henry Mondrian Piet Broadway Boogie-Woogie • Med sodobnejšimi umetniki: Matisse, Mondrian, Kandinsky, Picasso, MiroGG.. • Kontrast barve k barvi lahko izraža prešerno veselje kot globoko žalost. • Naloga: S tempera barvami naslikajte dve kompoziciji iz geometrijskih likov tako, da bodo v prvem primeru kontrasti barve v odnosu do barve močnejši, v drugem primeru pa šibkejši. 2. SVETLO-TEMNI BARVNI KONTRAST • Kontrast med različnimi vrednostmi svetlosti določene barve; (npr. med svetlo rdečo in temno rdečo) ali • Med različnimi vrednostmi svetlosti različnih spektralnih barv; (npr. rumena je bolj svetla kot modra) • Najmočnejši kontrast med svetlim in temnim predstavlja odnos med belim in črnim. • Vsako pestro barvo lahko potemnimo ali posvetlimo z dodajanjem črne oz. bele barve ali z dodajanjem kake druge temne oz. svetle barve. • Vrednosti svetlosti posameznih barv se spreminjajo tudi glede na osvetlitev barvnih ploskev. • Tople barve so videti temnejše pri šibki svetlobi kot pri močni osvetlitvi. • Hladne barve pa so videti svetlejše pri šibki svetlobi kot pri močni svetlobi. • V somraku svetlost barv deluje drugače kot pri dnevni svetlobi. • V mraku bolje vidimo hladne barve ( čutne celice paličice se bolje odzivajo na hladni del spektra in omogočajo vidno zaznavanje tudi pri medli svetlobi). • Čutne celice – čepki nam pri dnevni svetlobi omogočajo zaznavati širši barvni spekter. • Siva lestvica • Stopnjevanje svetlosti pestre barve • Primerjava svetlosti osnovnih barv z enako svetlimi sivimi toni. • Različni primeri lestvic, kjer se stopnjuje svetlost barv: • Stopnjevanje od bele do bele • Stopnjevanje od svetlo rdeče do temno rdeče • Stopnjevanje svetlosti barv, ki so različne po barvnosti • Primeri različnih barv, ki so sorodne po svetlosti: ( npr. svetlo rumena + rumena + svetlo zelena + svetlo siva itd.) • V evropski in vzhodnoazijski umetnosti zasledimo mnoga umetniška dela v katerih je izražen predvsem svetlo – temni kontrast.( grafične tehnike, chiaro scuroG) 3. TOPLO-HLADNI BARVNI KONTRAST • Nekatere barve v nas izzovejo občutek toplote, a druge občutek hladnosti. To potrjujejo tudi nekateri poskusi. • Močen toplo-hladni kontrast • Šibek toplo-hladni kontrast • Šibek toplo-hladni kontrast • Če dodamo hladni barvi toplo barvo, npr. zeleni rumeno, tedaj postane zelena toplejša kot je bila prej. • Kontrast toplo-hladno lahko občutimo in doživimo na različne načine: TOPLO sončno blizu vznemirljivo težko suho zemeljsko HLADNO senčno daleč pomirjevalno lahko vlažno nebeško • Oddaljeni predmeti vedno delujejo pri dnevni svetlobi nekoliko hladneje kot bližnji predmeti. • Impresionisti so npr. znali pričarati hladno modrino neba in zraka v povezavi s toplimi odtenki sončne svetlobe ( Monet, Pisaro, Renoir, Jakopič itd. ). • Paul Cezanne je z barvno modulacijo ustvaril plastični videz predmetov, tako da je osvetljene dele naslikal s toplimi barvami ( npr. oranžno), neosvetljene dele z bolj hladnimi barvami, vržene sence s še bolj hladnimi barvami itd. 4. KOMPLEMENTARNI BARVNI KONTRAST • Komplementarne barve si v barvnem krogu ležijo nasproti. • Če med seboj zmešamo dve komplementarni barvi, nastane nevtralna (teor. črna). • Z analizo komplementarnih barvnih dvojic ugotovimo, da vsaka dvojica vsebuje tri primarne barve: rumena : vijolična = modra rdeča : = : oranžna = : = : : zelena = = rumena : (rdeča : ( modra rdeča + modra) + : (rumena + rdeča) : ( : : ) + ) (rumena + modra) ( ) • Komplementarni kontrast lahko primerjamo z ognjem in vodo – če ju pomešamo, se med seboj uničujeta. Beseda komplementarno pomeni dopolnilno. Komplementarni par se med seboj dopolnjuje, tako da nastane nevtralna barva. Samo ena barva je lahko komplementarna z drugo v krogu barv – tista, ki leži nasproti nje. • Če sta dve komplementarni barvi druga ob drugi, se krepita. • Kompozicija iz komplementarnih barv rdeče in zelene ter iz modulacij vmesnih tonov. • Ti pari barv vsebujejo tudi druge kontraste, kar je njihova posebna lastnost. • Rumena – vijolična sta kontrastni tudi po vrednosti svetlosti, rdeče oranžna – modro zelena predstavljata tudi najmočnejši hladno – topli kontrast itd. • Pojav negativne paslike pri zaporednem kontrastu in sočasni kontrast pričata, da vsaka barva v našem vidnem sistemu izzove komplementarno barvo, ki jo uravnoveša, nevtralizira. • Vincent Van Gough 6. KONTRAST BARVNE KAKOVOSTI (KONTRAST BARVNE KVALITETE) • Je nasprotje med nasičenimi in manj nasičenimi barvami. ( npr. barvno polna, čista zelena proti manj izraziti, zastrti zeleni) • Nasičenost barve zmanjšamo tako, da ji primešamo črno ali belo, nevtralno barvo ( siva, sivo-rjavaG) ali pa njeno komplementarno barvo. Tako dobimo zastrte barve ( umazane ). • Da razumemo kontrast barvne kakovosti, moramo odstraniti svetlo-temni kontrast. (npr. nasičena rumena barva mora imeti enako svetlost kot manj nasičena rumena barva) KONTRAST BARVNE KOLIČINE ( KONTRAST BARVNE KVANTITETE) • Se nanaša na odnos med velikostmi barvnih ploskev in pomeni kontrast med večjo in manjšo površino dveh barv v kompoziciji. • Dve enako veliki ploskvi dveh različnih barv namreč ne delujeta enako veliki. • Johan Wolfgang von Goethe Goethe je določil količinske odnose med ploskvami posameznih barv glede na njihovo svetlost: rumena:oranžna:rdeča:vijolična:modra:zelena = 9 : 8 : 6 : 3 : 4 : 6 Goethe je za posamezne barve določil njihovo količinsko vrednost v primerjavi z drugimi barvami in sicer je ugotovil, kolikšen del določene barve je potreben, da je kompozicija uravnotežena. • Rumena ploskev po Goetheju deluje trikrat večja kot vijolična, oranžna dvakrat večja od modre, zelena in rdeča pa sta po svetlosti enakovredni. • Sorazmerne vrednosti komplementarnih dvojic so torej naslednje: rumena : vijolična = 9 : 3 = 3 : 1 = 3/4 : 1/4 oranžna : modra = 8 : 4 = 2 : 1 = 2/3 : 1/3 rdeča : zelena = 6 : 6 = 1 : 1 = 1/2 : 1/2 • Da bi te barve delovale harmonično, jih je treba uporabljati v obratnem sorazmerju. • To pomeni, da bomo rumeno, ki je trikrat močnejša od vijolične, porazdelili na tretjini celotne površine, ki jo zavzema njej komplementarna vijolična barva. 1/4 : 3/4 1/3 : 2/3 1/2 : 1/2 • Glede na velikosti površin so torej velikosti harmoničnih površin posameznih barv v naslednjem razmerju: rumena:oranžna:rdeča:vijolična:modra:zelena 3 : 4 : 6 : 9 : 8 : 6 • Tako lahko določimo tudi količinske odnose posameznih barvnih dvojic ali trojic: rumena : oranžna =3:4 rumena : rdeča =3:6 rumena : vijolična =3:9 rumena : modra =3:8 rumena : rdeča : modra =3:6:8 oranžna : vijolična : zelena = 4 : 9 : 6 Podobno bi lahko količinsko določili tudi druge barve. Navedena količinska razmerja pa veljajo le ob najvišji stopnji nasičenosti vseh barv. • Primarne in sekundarne barve v harmoničnem količinskem razmerju • Rdeča in zelena sta v enakih količinah.Ploskev deluje harmonično. • Če barvi nista komplementarni, potem v enakih količinah učinkujeta nemirno in nestabilno. • Kadar je kontrast količin zelo izrazit, nastane drug učinek. Ker je zelene v primerjavi z rdečo precej več, povzroča simultani kontrast v očeh dražeč sij komplementarne rdeče. • Kontrast količin je v bistvu kontrast proporcev. • SUKCESIVNI IN SIMULTANI KONTRAST SMO OBDELALI PRI BARVNIH PREMENAH.