Psihologija - Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Predmet in metode psihologije
Predmet psihologije
1.
2.
3.
4.
5.
Psihologija je znanost, ki preučuje duševne procese, vedenje (obnašanje) in
osebnost.
Duševni procesi – notranji procesi, ki potekajo ob določenem času
- Zaznavanje – okus (čokolada), vonj (parfum), vid (rdeča), sluh (morje),
dotik (svila)
- Učenje – učim se zgodovino
- Mišljenje – matematika (funkcije)
- Čustva – nesreča, sreča, bolečina, veselje, žalost, zavist, ponos
- Motivacija – želim potovati na Florido
Vedenje (obnašanje) – aktivnost, dejavnost posameznika, naš odziv. To
lahko merimo, opazujemo. Iz obnašanja sklepamo na lastnosti in doživljanje
človeka.
Osebnost je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in
telesnih značilnosti posameznika. Primeri: vzkipljiv, delaven, družaben, len,
Zavestni duševni procesi in nezavedno. Po Freudu je večina osebnosti
nezavedno – kot ledena gora (večino pod vodo).
Nezavedno so procesi in vsebine, ki niso dostopne zavesti, vendar vplivajo
na nas (agresivne, seksualne vsebine – potlačene)
Poklici, ki so sorodni psihologu:
Poklic
Izobrazba
Delo in nalge
Klinični psiholog
FF – psihologija (in
Diagnostika,
specializacija)
svetovanje,
psihoterapija
Psihiater
Medicina+specializacija Diagnostika,
iz psihiatrije
psihoterapija,
formakoterapija
Pedagog
FF – pedagogika
Učne težave, metode
učenja, poučevanja
Defektolog
PF – defektologija
Obravnava otrok s
posebnimi potrebami
Socialni pedagog
PF – socialna pedagogika Obravnava otrok z
vedenjskimi motnjami
Socialni delavec
Fakulteta za socialno
Socialne stiske,
delo
posvojitve, ločitve
1
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
6. Spomin je podoben filmskemu traku, na katerega se brez napak zapiše vse,
kar se dogaja.
- Opazimo, da se ne spomnemo vedno vsega
- Zanikamo teorijo
- Postavimo hipotezo, da je to možno, če spomin obnavljamo
- Izvedemo eksperiment: nekdo ponavlja, drugi pa ne
- Ali rezultati potrjujejo hipotezo?
7. Znanstveno in neznanstveno spoznanje
a) Znanstveno: sistematičnost, objektivnost, zanesljivost, preverljivost
b) Neznanstveno: površnost, subjektivnost, napake, nekritično sprejemamo
mnenje avtoritet, verjetje, dogme
8. Kritično mišljenje:
- Radovednost
- Skepsa (dvom)
- Zavedanje omejenosti našega znanja
- Odreči se prepričanjem, ki se izkažejo za napačna
9. Psihologija postane znanost
a) Prvotne predstave o duševnosti (animizem, miti, versko izročilo, magično
pojmovanje (nekritičnost, avtoriteta)
b) Filozofska psihologije
c) Začetki znanstvene psihologije
- Wundt
- Vzroki/zakonitosti
- Objektivna metoda (introspekcija, eksperiment)
- 1. psihološki laboratorij 1897 v Leipzigu
10. Pomen psihologije na posameznika – »Kako mi poznavanje psihologije lahko
koristi?«
- Učenje (spomin, motivacija, sistem učenja)
- Odločanje za poklic (zmožnosti, interesi)
- Medsebojni odnosi (obnašanje, doživljanje, potrebe)
- Komunikacija (govorica telesa, napake)
- Premagovanje stresa
11. Zlorabe psiholoških spoznanj:
- Oglaševanje, potrošništvo
- Vojska, napori – »pranje možganov«
- Neupoštevanje etike pri raziskovanju
12. Etični kodeks za psihologe:
- zaupnost, strokovnost, informirano soglasje, spoštovanje
2
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Metode v psihologiji
Eksperimentalne metode
(raziskovalne tehnike)
Neeksperimentalne metode
(raziskovalne tehnike)
Eksperimentalne metode
1. Eksperiment:
a) Metoda, kjer eksperimentator namerno spreminja pogoje, ki vplivajo na
pojav
b) Vzrok in posledica
c) Nadzor (motečih) dejavnikov, namerno spreminjanje vzorčnega
dejavnika
d) Eksperimentator, proučevanci
eksperimentalna skupina
učenje z odmori
neodvisna spremenljivka
učni uspeh
odvisna spremenljivka
kontrolna skupina
učenje brez odmori
učni uspeh
2. Spremenljivke
a) Neodvisna spremenljivka
- Vzrok (odmori med učenjem, vožnja s telefonom v roki)
b) Odvisna spremenljivka
- Posledica (učni uspeh, napake pri vožnji)
c) Moteče spremenljivke bi vplivale na rezultate, zato jih moramo
nadzorovati
3. Skupine
a) Eksperimentalna skupina – na to skupino deluje pogoj, katerega vpliv nas
zanima
b) Kontrolna skupina – izenačena z eksperimentalno, vendar nanjo pogoj ne
deluje
c) Skupini je potrebno izenačiti po tistem, kar bi lahko vplivalo na
eksperiment
4. Ali igranje video igric vpliva na razvoj otrokovih sposobnosti?
- Odvisna spremenljivka – otrokove sposobnosti
- Neodvisna spremenljivka – igranje video igric
- Eksperimentalna skupina – otroci, ki igrajo video igrice
- Kontrolna skupina – otroci, ki ne igrajo video igric
3
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- Dejavniki, po katerih bi bilo smiselno eksperimentalno in kontrolno
skupino izenačiti: enaka starost, vsi igrajo isto igrico, vrsta igrice
Neeksperimentalna metoda
Ali dolgotrajna osamitev otroka vplica na njegov govorni razvoj?
Kako vpliva na motivacijo učencev neustrezen odnos učitelja v razredu?
Kako se spremenijo naše intelektualne sposobnosti ob podhranjenosti?
1. V teh primerih eksperiment ni možen (etika, neizvedljivost). Te primere
preučujemo z opazovanjem, študijo primera, korelacijo raziskave.
Primeri:
- Značilnosti igre predšolskih otrok
- Čustva ob razvezi
- Medsebojni odnosi v razredu
- Obnašanje učenca po razgovoru v šol. svetovalni službi.
2. Opazovanje – načrtno opazujemo, snemamo, zapisujemo, se ne vmešamo,
ne vplivamo na situacijo.
a) Introspekcija – samoopazovanje lastnih duševnih pojavov (naše sanje
misli, čustva)
- Slabost: subjektivno, neuporabno za dojenčke, duševno manj razvite…
- Zebe me, počutim se,…
b) Ekstraspekcija – opazovanje zunanjih pojavov (vedenje, videz)
- Prednost: objektivnost
- Slabost: opazovalec s prisotnostjo vpliva; le posredno opazovanje
duševnih procesov
Vprašalniki
– sestavljeni so iz vprašanj, postavljenih v pisni obliki, s katerimi želijo psihologi
dobiti podatke o spraševalci – o njegovih mnenjih, stališčih, interesih ali
vrednotah
a) Lahko so:
- Odprtega tipa (sami napišemo odgovor)
I. – analiza je težka, prazne ankete
II. + več informacij, raznoliki odgovori
- Zaprtega tipa (izberemo med odgovori)
I. -
4
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
b) Pogosto jih uporabljamo v anketah – tu gre za zbiranje podatkov, ki
kažejo mnenja ali druge podatke večjega števila ljudi o določenem
pojavu.
c) Posebni vprašalniki o osebnosti – diagnostični pripomočki za ugotavljanje
osebnostnih lastnosti
Zdravje:
- Koliko sadja poješ na dan?
- Ali misliš, da si zdrav?
- Koliko si razgiban?
a)
b)
c)
a)
b)
c)
a)
b)
c)
- Koliko sadja poješ na dan
0-3
4-6
Več kot 6
- Ali misliš, da si zdrav?
Da
Ne
Nevem
- Koliko se giblješ?
Le v šoli
Treniram šport
Skoraj nič
Organska podlaga duševnosti – Živčni sistem
1. Kaj že vemo?
Možgani, nevroni (živčne celice), hrbtenjača, 2 možganski polobli
(hemisferi), možgansko deblo, mali možgani, hipofiza, refleksi, ravnotežje
2. Kaj nas zanima? Kaj bi želeli izvedeti?
- Kako deluje? Zgradba?
3. Delo z učbenikom (U/22):
4. Živčna celica (zgradba, delovanje)
- Celično telo, dendrit, mielinska ovojnica, akson (nevrit), živčni končič,
sinaptični končič
- Delovanje:
5
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
I. Prevaja informacije v obliki šibkega električnega toka v smeri od
dendritov (sprejemnikov informacij) po celičnem telesu vzdolž
aksona do druge živčne celice.
II. Živčni impulz se prenese na drugo celice prek sinapse (stik živčnih
celic).
III. Iz sinaptičnih mehurčkov se sprostijo molekule živčnega prenašalca
v sinaptično špranjo.
IV. Živčni prenašalci prečkajo sinaptično špranjo in se vežejo na
receptorske molekule druge celice.
- Psihoaktivne droge (kofein, nikotin, alkohol) so podobne živčnim
prenašalcev in zato motijo pretok živčnih impulzov.
5. Sestava živčnega sistema
Glede na lego razlikujemo centralni (osrednji) in periferni (obrobni) živčni
sistem. Centralni sistem sestavljajo možgani in hrbtenjača, periferni pa
vključuje vse živce, ki povezujejo možgane in hrbtenjačo z drugimi deli
telesa. Senzorni živci prenašajo informacije iz okolja in telesa v centralno
živčevje, motorični pa iz centralnega živčevja v mišice, v katerih sprožijo
akcijo.
- Glede na delovanje razlikujemo somatsko (animalno) in avtonomno
(vegetativno) živčevje.
I. Somatsko živčevje oživčuje skeletne mišice in čutila s celotne
površine telesa pa tudi iz globljih struktur (mišična vretena).
- Omogoča nam tudi zavedanje bolečine, pritiska in
temperaturnih sprememb.
- Mišice, ki jih uporabljamo pri hotenem premikanju in tudi pri
nezavenem usklajevanju gibanja in ravnotežja, nadzoruje
somatsko živčevje.
II. Avtonomno živčevje oživčuje notranje organi (srce, pljuča, ožilje,
prebavila) in žleze z notranjim ozločanjem (nadlevično žlezo).
- Že njegovo ime pove, da deluje samodejno, brez našega
nadzora.
- Nekateri pa se ga s posebnimi vajami naučijo delno
nadzorovati. Deli se na simpatično in parasimpatično živčevje.
- Simpatični živčni sistem začne delovati ob močnem čustvenem
vzburjenju (strah, jeza). V telesu povzroči spremembe, ki izboljšajo
ustvarjanje energije in možnosti njene porabe ter nas zaščitijo pred
mikrorganizmi. Tako je človek pripravljen na akcijo, beg ali boj.
Srce pospešeno bije in poveča pretok krvi. Iz vranice se sprosti več
rdečih krvnih telest, ki prenašajo kisik po krvi.
6
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
6. Zgradba možganov
7. Hemisferičnost
8. Vzburjenost možganske skorje in naša učinkovitost
Temelji duševnega delovanja
Zakaj smo si ljudje v nekaterih lastnostih podobni, po drugih pa se razlikujemo
med seboj?
Poišči, katere skupne lastnosti imaš s svojim sosedom v klopi! Navedi vsaj tri
telesne in duševne lastnosti.
Telesne lastnosti
Duševne lastnosti
Oba sma kratkovidna
Oba se zanimama za zgodovino in
njene zanimive lastnosti
Oba sma športnika
Isti smisel za humor
Oba imama brado
Logično razmišljanje
1. Izvor duševnosti:
a) Sodobne razlage duševnosti in vedenja (Mozart)
- Samodejavnost <-> dednost <-> okolje
- Obnašanje nastaja kot rezultat delovanja treh dejavnikov, ki so v
interakciji (medsebojno vplivajo): dednosti, okolja in samodejavnosti
b) V preteklosti
- Ativizem – dednost nad določa, vse je odvisno od genov
- Empirizem – okolje najbolj vpliva na človeka
John Locke: »Človek je rojen kot nepopisan list (tabula rasa). Življenje
nanj piše in pušča vtise.«
- Avtonomizem – prepričani v pomen lastne dejavnosti – vse je odvisno
od lastnega prispevka
2. Vpliv dednosti
a) 23 kromosomov (m) + 23 kromosomov (ž)  oplojeno jajčece – 46 kr.
b) Fantek ali punčka?
- Y + X = XY (fantek)
X + X = XX (punčka)
3. Dednost kot potencial oz. meja?
Dedne zasnove so lahko hkrati potencial in omejitev za razvoj določenih
značilnosti.
a) Dednost kot potencial:
Podedovana nadarjenost  možnost, da to nadarjenost izkoristiš ali pa
je ne izkoristiš (npr. podedovana glasbena nadarjenost – vpis v glasbeno
šolo, vaje, nastopi)
7
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
b) Dednost kot omejitev:
Otrok z Downovim sindromom je z dednim zapisom omejen (nižje
sposobnosti, slabša učljivost – kljub prizadevnosti ne izdela gimnazije).
4. Prirojeno – podedovano? Dedne bolezni?
a) Prirojeno – kar otrok prinese na svet, vendar ni zapisano v genih (npr.
odvisnost od drog, poškodba pri porodu, slepota zaradi rdečk, ki jih je
mati prebolela med nosečnostjo).
b) Podedovano – kar je v genih (npr. Downov sindrom, barvna slepota)
5. Psihologi pogosto ugotavljajo dedne vplive tako, da proučujejo dvojčke.
a) Koeficient hereditarnosti – v kolikšni meri je lastnost podedovana
b) Raziskave dvojčkov – enojajčni dvojčki, ki živijo ločeno. Ko prideta skupaj,
ugotovijo, da so lastnosti, ki so enake ali zelo podobne, posledica
dednosti (temperament, barva oči, lasje…), kar pa je različno, pa je
posledica okolja (interesi, jezik, nekatere navade)
Vpliv okolja
1. Okolje je celota zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj posameznika.
Deli se na fizično in socialno okolje.
2. Diskusija:
a) Ali na človeka okolje vpliva že pred rojstvom? Da. (radioaktivnost, zunanji
dražljaji
b) Ali lahko novorojenček preživi brez drugih ljudi? Ne.
3. Socialna deprivacija – ob pomanjkanju socialnih in čustvenih stikov v
zgodnjem otroštvu pride do hudih čustvenih motenj, upočasnjenega
umskega razvoja, slabo razvitega oziroma nerazvitega govora…
a) AKTIVNOST: preberite raziskavo o Victorju (U/33) in odgovorite na
vprašanja (dejavnost pod opisom raziskave)
4. Kdo vpliva na nas?
a) Agensi/dejavniki socializacije
- Družina, sorodniki, partner (samozavest, samopodoba, higienske
navade)
- Prijatelji, znanci, vrstniki (samopodoba)
- Ustanove (šola, vrtec, politične in kulturne ustanove, športne,
religiozne, delovne organizacije) (samopodoba)
- Družbeni sloji, narodnost, kultura
- Mediji … (način razmišljanja
5. Vpliv samodejavnosti
8
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
a) Samodejavnost: Lastna dejavnost na osnovi zavestnega mišljenja in volje.
Temelji na človekovih zmožnostih, da načrtuje in predvideva in na
zmožnosti, da zavestno vodi svoje obnašanje. Aktivno oblikujemo svojo
osebnost! (Tina Turner)
b) Rutinska dejanja ali zavestno odločanje?
- Mnogokrat ravnamo rutinsko, kot smo se naučili – avtomatično in
hitro opravljamo vsakdanje dejavnosti (vožnja s kolesom, šofiranje,
branje, oblačenje…)
- Včasih pa se moramo zavestno odločiti, kaj naj storimo, ravnati in
izbirati moramo po svoji presoji in premisleku – zlasti v novih in
pomembnih situacijah nam rutinski vzorci obnašanja ne zadoščajo 
SAMODEJAVNOST. (nakup stanovanja, odločitev za fakulteto)
6. Sklep:
- Večino osebnostnega delovanja lahko pojasnimo s prepletanjem vseh
treh dejavnikov – D.O.S.
- Vpliv D.O.S. je različen pri različnih duševnih pojavih (sposobnosti,
značaj temperament) in v različnih razvojnih okoliščinah (otroštvo,
mladost, odraslost…)
- Vpliv posameznih dejavnikov se razlikuje tudi od človeka do človeka
(npr. pri nekom je uspešnost pri šolanju odvisna predvsem od
prirojenih zmožnosti, pri drugem je pomembnejše spodbudno okolje,
pri tretjem njegove svobodne odločitve, motivacija)
Zaznavanje
1. Povezave
a) Organska podlaga duševnosti – živčni sistem:
- Centri v velikih možganih za različna čutna področja, živci – senzorični
in motorični
b) Metode v psihologiji:
- Introspekcija (vaja, ki smo jo opravili-čut, vid)
- Eksperimenti
c) Zgodovina psihologije:
- Wundtov laboratorij
d) Biologija
- Zgradba čutil
2. Izpolni tabelo
9
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Dražljaj
Svetlobni
Čutila
Oko
Čutnice
Čepki in paličice
Mehanski
Uho
Polž
Kemični
Nos
Toplotni in Koža
mehanski
Kemični
Jezik
Mehanski
in kemični
Nosna sluznica
Živčni končiči
Okusne bradavice –
brbončice
Notranji organi Kinestetični organi v
mišicah in sklepih,
prebavila, dihala, izločila,
reproduktivni sistem
Občutek
Barve, svetlo,
temno
Sluh (tiho,
glasno), višina
Vonj
Tip, toplo,
hladno, bolečina
Grenek, sladek,
slan, kislo
Napenjanje, krči,
bolečina
3. Proces zaznavanja – fiziološki vidik
a) Dražljaj Čutilo  Čutnice  Živčno vzburjenje  Možganska skorja:
- primarna (občutki)
- asociacijska (zaznave) senzorna središča
b) Svetloba  Oko  Čepki in paličice  Živčno vzburjenje  Možganska
skorja
4. Občutenje in zaznavanje
a) Zakaj je zaznavanje pomembno? Orientacija v okolju, zaščita pred
nevarnostmi, organizem ne bi preživel
b) Občutenje – sprejem dražljajev in pretvorba v živčno vzburjenje 
Zaznavanje – organizacija in interpretacija občutkov
(barvne lise se premikajo, zvoki  Saj to je sošolka, ki mi čez cesto maha
in me pozdravlja)
Majhni otroci, ki so bili operirani na očesih, so občutili, niso pa zaznavali
Pozornost
1. Zunanji dejavniki pozornosti (logično)
- Velikost, jakost dražljaja
- Trajanje, gibanje
- Modalnost (slušni najbolj pritegnejo pozornost)
2. Notranji dejavniki pozornosti (bolj zvito)
- Potrebe in motivi
- Izkušnje in znanje
10
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
3.
4.
5.
6.
7.
8.
- Čustva
Definicija pozornosti
Obseg pozornosti
Trajanje pozornosti
Zaznavna organizacija – proces organizacije občutkov v smiselne celote
(zaznave)
a) 1. Temeljno načelo zaznavanja:
- NAČELO LIK – PODLAGA
- Tisti del situacije, na katerega usmerimo pozornost stopi v ospredje,
zaznavamo ga ostreje, ločeno od podlage (lahko je tudi sluh, vonj)
- Dvosmiselne slike, kjer se lik in podlaga izmenjujeta (pac man, lahko je
pa trikotnik)
b) Ostala načela
- Organizacije zaznav: (bližina, podobnost, simetričnost, gibanje,
zaprtost)
- Ko lahko celoto zaznamo na različne načine, prevlada najenostavnejša
organizacija
- Strnjenost – ko so liki drug čez drugega
Iluzije
a) Dražljaje iz okolja napačno organiziramo in interpretiramo.
b) Vzroki
- Psihološki: močna čustva, prepričanja, želje,…
- Fizikalni: Lom svetlobe v vodi, fatamorgana, navidezno gibanje
c) Müller-Lyerjeva iluzija
d)
Halucinacije
a) Zaznave, ki nimajo podlage v dražljajih – zaradi nenormalnih procesov v
ČZS
b) Vidne, tipne, slušne, vonjalne
c) Vzroki:
- Droge, izčrpanost, bolezen, duševne motnje (shizofrenija),
abstinenčna kriza pri alkoholikih
Učenje in pomnenje
1. Naštejte 10 stvari, ki ste se jih naučili v življenju
2. Kaj zna novorojenček?
a) Refleksi (sesalni, prijemalni, objemalni, hodilni, plavalni)
b) Dihanje, izločanje, jok, neusklajeno in nehoteno premikanje
11
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
3. Vsega ostalega se naučimo..zato je učenje zelo pomembno!
4. Učenje je spreminjanje znanja in vedenja zaradi izkušenj in z razmeroma
trajnim učinkom.
1405994
1789
Napitnica
Prižgemo računalnik, se vpišemo, odpremo Word, napišemo besedilo, ga
shranimo.
Imamo 13 oken.
Proces pomnenja
1. Pomnenje je proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij.
Usvajanje – natipkaj (začetni zapis informacije, vkodiranja)  ohranjanje –
shrani (shranjevanje za prihodnost)  obnavljanje – odpri (ozaveščanje
shranjenega)
- Priklic – napiši odgovor
- Prepoznavanje – obkroži odgovor
- Prihranek časa – pri ponovnem učenju potrebujemo manj časa, da se
naučimo
2. Tristopenjski model spomina
a) Zunanji dražljaj  TRENUTNI SPOMIN  zaznavanje  KRATKOTRAJNI
SPOMIN (ram)  organiziranje, povezovanje  DOLGOTRAJNI SPOMIN
(trdi disk)
b) TRENUTNI SPOMIN  nezavedno pomnenje  DOLGOTRAJNI SPOMIN
c) DOLGOTRAJNI SPOMIN  obnova  KRATKOTRAJNI SPOMIN
3. Trenutni spomin
a) 3-5 sekund slika
b) 2-3 sekunde zvok
4. Kratkotrajni spomin
a) Nove informacije se začasno shranijo in kombinirajo s tistimi iz
dolgotrajnega spomina  dobijo pomen
b) O čemer trenutno razmišljamo
c) Obseg: 5-9 enot (povečamo z združevanjem)
d) Trajanje: 15-40 sekund
5. Dolgotrajni spomin
a) Neomejeno število informacij, dobro povezane in organizirane
b) Informacije so shranjene kot
12
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- Predstave (vidne, slušne, kinestetične)
- Pojmovne mreže
- Spomin na dogodke, postopke
c) Dolgotrajen, zelo obsežen
Eksperiment – predelava podatkov za dolgotrajno pomnjenje
1. drevo, življenje, pes, mačka, krava, ovca, konj, resnica, voda, miza, jabolko,
miš, modrost, ljubezen
2. Povprečje v prvi skupini je 15,2 druga pa 11,6.
3. Na podlagi eksperimenta ugotavljamo, da je zapomnitev boljša, če
uporabljamo določene spominske pripomočke (vidno predstavljanje ali
vizualizacija in humor oz. čustva, povezava v smiselno celoto). Kontrolna
skupina ni imela dodatnih navodil, eksperimentalna skupina jih je pa dobila.
Neodvisna spremenljivka – navodilo, odvisna spremenljivka – št.
zapomnjenih besed
4. Kaj so dobro zapomnimo?
a) začetek in konec
b) izstopajoče besede
c) kar spada skupaj (kategorije)
d) konkretne stvari (kar si lahko predstavljamo)
Povežemo snov – izluščimo barvo  asociativne povezave, pojmovne mreže
 zapis v dolgotrajnem spominu
Primer: učimo se o pozornosti (bistvo,povezavemrežeKaj ste si
zapomnili? Ponovimo..)
Kako lahko izboljšamo svoje učenje?
1. Ponovimo s svojimi besedami (v paru – tema: zmotne zaznave).
2. Ključne besede (zapišite ključne besede na temo eksperiment).
eksperimentalna skupina, kontrolna skupina, odvisna spremenljivka,
neodvisna smremenljivka
3. Povezava s predznanjem (zapišite, kaj že veste o metodah uspešnega
učenja). vizualizacija, ponavljanje
4. Poiščite konkretne primere (za sovplivanje dednosti, okolja in
samodejavnosti). dobra postava, doma v bližini športnega centra, radi se
ukvarjamo s športom
5. Snov razvrstite po kategorijah – preglednice, diagrami, miselni vzorci
(sestava živčnega sistema).
13
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
6. Uporabite PRPOP
a) PRELETITE GRADIVO(naslovi, slike)
b) RAZDELITE NA ENOTE (po približno 45 minut)
c) PREUČITE GRADIVO
d) OBNOVITE
e) POVEŽITE SNOV
7. Izdelajte sliko ali graf ali miselni vzorec (na primeru snovi o občutenju in
zaznavanju)
8. MNEMONIKE – tehnike za zapomnitev
a) Močne asociacije (iluzije – iluzionist/čarovnik)
b) Rime (riba – Fisch, miza – Tisch. Pred ki, ko, ker, da, če vejica skače.
c) Začetnice povežemo v besedo ali stavek (Cene češnje že še je. Ta suhi
škafec pušča. Miliarjevi)
d) Vizualizacija, zapomnitev seznamov – razporejanje po prostoru ali telesu
9. Učni stili glede na zaznavanje
Vidni tip  barve, podčrtavanje, slike, video, plakati, predstavljanje v mislih,
miselni vzorci
Slušni tip  poslušanje razlage, razgovor, avdio posnetek, glasno
ponavljanje, razlaganje drugim
Gibalni tip  izdelava zapiskov (kartončki), gibanje med učenje, izdelava
modela, igra vlog, izvajanje vaj
U/73
Mišljenje
1. Mišljenje so vsi spoznavni procesi v delovnem spominu.
a) Širša definicija:
- predstavljanje (dopust na morju)
- pomnjenje (nemški glagoli)
- presojanje (pristanek na Luni)
- odločanje (o vpisu na fakulteto)
- sklepanje A>B, B>C=>A>C
- sanjarjenje
- načrtovanje (počitnic)
- ocenjevanje (politikov
14
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
b) ožja definicija
- reševanje miselnih problemov (vouk, kuaza, zjle)
2. Vrste mišljenja
a) odnos do stvarnosti
- realistično (1+1=2)
- domišljijsko (otroške igre)
b) smer miselnega procesa in število rešitev
- konvergentno – ena rešitev (matematične enačbe)
- divergentno – več rešitev (spis)-je osnova za ustvarjalno mišljenje (na
koliko načinov lahko uporabimo opeko)
c) glede na razvojno stopnjo
- konkretno – kar si lahko predstavljamo, pojavi se prej, temelji na
zaznavah in predstavah
- abstraktno mišljenje – temelji na pojmih, pojavi se po 11.,12. letu
(filozofija, politika)
3. Vaja
a) Katera barva je najlepša?
- divergentno
- realistično
- konkretno
b) Računam hitrost vlaka.
- konvergentno
- realistična
- konkrektno
c) Primerjam empirizem in nativizem.
- abstraktno
- divergentno
- realistično
d) Poskušam povečati prodajo v našem podjetju.
- divergentno
- realistično
Ustvarjalnost
1. Ustvarjalnost je miselni proces, katerega rezultat so originalni in ustrezni
dosežki.
2. Originalnost je nekaj novega, redkega in enkratnega. Lahko smo originalni,
ko probleme odkrivamo, v načinu reševanja ali v rešitvah. (seštej števila od 1
do 10)
15
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
3. Ustreznost dosežka more bit povezana s problemom in uporabnostjo.
Otroške domislice ali shizofrenikove blodnje so originalne, vendar ne vedno
ustrezne. Včasih je ideja uporabna šele v prihodnosti.
4. Vsi smo bolj ali manj ustvarjalni. Ustvarjalni niso le izjemni dosežki v
svetovnem merilu. Stara oblačila raztrižemo in naredimo nova, okraski,
voščilnice, pustne maske, urejanje stanovanja.
5. Kaj vpliva na ustvarjalnost?
a) divergentno mišlljenje ima lastnosti:
- originalnost (redki, izvirni dosežki)
- fleksibilnost (preskakovanje med kategorijami:imena, države, sadje)
- fluentnost (veliko število idej)
b) predhodno znanje, izkušnje
- lažje odkrivamo probleme, jih razumemo, poznamo strategije
reševanja, povežemo informacije
- izkušnje nas lahko omejujejo
c) osebnostne značilnosti teh ljudi
- avtonomnost v mišljenju (misliti s svojo glavo) (Darwin, Kopernik)
- pozitivna samopodoba, zaupanje vase (včasih tudi ne)
- notranja motivacija, vztrajnost; problem=izziv
- radovednost (postavljanje vprašanj: Zakaj?)
- inteligentnost: nujna za vrhunsko ustvarjalnost; ni pa zadosten pogoj
za ustvarjalnost
d) okolje
- mikro nivo: pozitivna klima v šolah, podjetjih, ustanovah (cenijo
ustvarjalnost, dopuščajo tvegane zamisli, spodbujajo različnost,
sodelovanje)
- makro nivo: država, širša družba (vlaganje v šolstvo, raziskovanje,
spodbude nadarjenim)
- v nekaterih zgodovinskih obdobjih je več ustvarjalnih dosežkov:
Antika, renesansa
6. Faze ustvarjalnega procesa
a) preparacija: spoznava problem, zbira podatke
b) inkubacija: gradivo zori, mirovanje, ne ukvarja se (zavestno) z gradivom
c) iluminacija: nenadna rešitev problema (inspiracija, vpoglej, ahadožitevje)
d) vertifikacija: preverjanje rešitve, kritično vrednotenje
16
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Čustva
1. Katera čustva poznate? jeza, strah, sreča, žalost, veselje, razočaranost,
potrtost, zavist, nesreča, ljubezen, bes, radost, ljubosumje, krivda,
nevoščljivost
a) veselje, dobila je zaposlitev, njene delnice so narasle
b) osamljenost, zaskrbljenost
c) bes, strah
d) osamljenost, nesreča
e) veselje
f) utrujenost
g) glavobol
h) zamišljenost
i) veselje, dobil je igračo
j) strah,
k) jok
2. Definicija čustev
a) so duševni procesi, s katerimi doživljamo vrednostni odnos do
pojavov/oseb (privlačnost, odbojnost, vrednost, barvitost), ki so za nas
pomembni. Lahko jih izrazimo, spremlja jih fiziološko dogajanje in
kognitivni procesi.
b) čustva doživljamo navznoter (privlačnost-ugodje ali odbojnost-neugodje)
in jih izražamo navzven (mimika, kretnje, drža)
3. Vaja
Situacija
Čustvo
Doživljanje
Izražanje
Prijatelj izda tvojo
Jeza
Razmišljam, kaj
skrivnost
bi mu naredil
Učitelj te krivično
Jeza
Drugič ga bom
oceni
»zownu«
Pripravijo ti zabavo
Veselje
Nasmeh
presenečenja za
rojstni dan
Mentor te pohvali
Veselje, ponos »super sem«
Nasmeh, drža
pred vrstniki
pokončna
Izvedelo se je, da si
Presenečenje, »kdo je izdal«
Zardimo, se
bil zaljubljen v
jeza
poskušamo skriti
zvezdnico x.
17
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
4. Katero čustvo bomo doživeli, pa je odvisno od tega, kako si neko situacijo
razlagamo in kako jo vrednotimo.
5. Zamislite si, da pri ustnem preverjanju znanja dobite negativno oceno.
Katero čustvo boste doživeli? Od česa je odvisno kako močno boste doživeli
posamezno čustvo?
- Jeza (učitelj je bil krivičenne mara me)
- Sramota (nisem se naučil)
- Ravnodušnost (ocena nima pomembnega vpliva)
- Razočaranje (kljub trudu se nisem izkazal)
- Apatija (vdanost v usodo)
6. Ob katerem dogodku bi doživeli:
- Jezo (nekdo trdi nekaj, za kar veš da ni res)
- Žalost (izguba nečesa)
- Sram (da se osmešimo pred ostalimi)
- Veselje (uspešno izdelamo letnik, konec pouka, zadnji dan šole, darilo)
- Ravnodušnost (do nekaterih športnih panog)
7. Sestavni elementi čustev
a) Subjektivno doživljanje čustva – jezen sem
b) Kognitivna ocena: pripis pomena in pomembnosti situacij (neupravičeno
me ovirajo pri doseganju cilja)
c) Fiziološko vzburjenje: telesne spremembe, ki so povezane z delovanjem
avtonomnega živčnega sistema (pospešen srčni utrip, povišana telesna
temperatura)
d) Čustveni izrazi: spremembe vedenja, ki se kaže predvsem v mimiki
obraza, gibih, drži telesa, barva glasu, oddaljenost med ljudmi
8. Primer – čustvo (strah)
a) Doživljanje – prestrašen sem
b) Kongitivna ocena – pes me bo ugriznil
c) Fiziološko vzburjenje – telesne reakcije (utrip, prebava, znoj)
d) Čustveni izrazi – mimika, glas, drža
9. Kako lahko razlikujemo čustva: komponente čustev
a) Vrednost (pozitivna/prijetna in negativna/neprijetna)
b) Aktivnost (pomirjajoča in vzburjajoča)
c) Jakost (močna in šibka)
10. Afekti in razpoloženja
a) Afekt: močno in kratkotrajno čustveno stanje
b) Razpoloženje: šibko in dolgotrajno čustveno stanje
18
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Čustvo
Veselje (olajšanje)
Jeza (javno užali)
Strah (hodi v temi)
Ljubezen
Žalost (ob izgubi)
Afekti
evforija
obup
panika,groza
bes
Vrednost
+
+
-
Aktivnost
pomirjujoča
vzburjajoča
vzburjajoča
pomirjajoča
vzburjajoča
Čustva/emocije
veselje
žalost
strah
jeza
Jakost
močna
močna
močna
močna
močna
Razpoloženje
zadovoljstvo
potrtost, slaba volja
nelagodnost
Nezadovoljstvo, slaba volja
11. Enostavna in sestavljena čustva – Plutchikova teorija:
a) teorija:
- 4 bipolarni pari enostavnih čustev
- so medkulturno univerzalna
- so prirojena
- imajo prilagoditveno funkcijo
b) enostavna čustva
- veselje-žalost
- strah-jeza
- pričakovanje-presenečenje
- sprejemanje-zavračanje
c) sestavljena čustva
- ljubezen, sovraštvo, ponos, zavist, krivda, prezir, zaničevanje,
ljubosumje
- iz osnovnih čustev lahko dobimo sestavljena ali kompleksna čustva
- veselje + sprejemanje = ljubezen
- presenečenje + žalost = razočaranje
- jeza + žalost = zavist
- strah + žalost = obup
- ljubezen (veselje + sprejemanje) + strah = ljubosumje
Ljubezen
1. Kaj je ljubezen?
19
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
a) Kaj je značilno za resnično partnersko ljubezen? ljubezen, potrpljenje,
iskrenost
2. Sternbergova teorija ljubezni-3 osnovne sestavine oz. dimenzije ljubezni
a) intimnost (pretežno čustvena komponenta)
b) strastnost (motivacijska komponenta)
c) zavezanost/odločenost (kognitivna komponenta ljubezni)
3. Primeri
a) ugajanje (intimnost) – »trdno prijateljstvo«
b) prazna ljubezen (zavezanost) – »odločen, da ljubi«
c) strastna ljubezen/obsedenost (strastnost) – »ljubezen na prvi poglej«
d) romantična ljubezen (strastnost+intimnost) – »poletna romanca«
e) tovariška ljubezen (intimnost+zavezanost) – »stara zakonca«
f) viteška ljubezen (strastnost+zavezanost) – »donkihotska ljubezen«
g) popolna ljubezen (vse 3) – »popolna ljubezen«
4. Kako pokazati, da imamo nekoga radi?
- darila
- sporočila, lepe besede, razumevanje, poveš da jo imaš rad
- ljubkovanje – telesni stik, bližina masaža, poljub, objem,
- skupen čas, večerja v dvoje
- usluge
- potrpežljivost, skrb, iskrenost, zaupanje, sočustvovanje
Izražanje čustev
1. Veselje
- obrazna mimika: obraz je sproščen, usta so ukrivljena v nasmeh
- barva glasu, način govora: govoriš hitro in glasno
- socialni prostor:želiš si bližine, svoje veselje deliš z drugimi
- drža telesa: je sproščeno
- kretnje: mahanje z rokami, poskakovanje, hitri gibi
2. Žalost
- obrazna mimika: arenje v nič, solze, navzdol ukrivljena usta
- barva glasu, način govora: tih glas, počasno govorjenje ali tišina
- socialni prostor: želiš si samote, zapreš se vase
- drža telesa: sključena drža
- kretnje: gibaš se počasi ali si pri miru
3. Jeza
- obrazna mimika: kri ti šine v obraz, izstopijo žile, razširjene oči
- barva glasu, način govora: vpitje ali glasno govorjenje
20
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- socialni prostor: pomaknjen si bližje k sogovorcu
- drža telesa: nagnjen si naprej
- kretnje: mahanje z rokami, cepetanje
4. Strah
- obrazna mimika: skrivljena usta ali usta na O, prestrašen pogled
- barva glasu, način govora: kričanje ali čisto tih glas
- socialni prostor: bežanje ali stiskanje k nekomu
- drža telesa: obrambna drža, pripravljen na beg
- kretnje: z rokami se poskušaš zaščititi pred nevarnostjo
5. Ljubezen
- obrazna mimika: sanjav poglej, širok nasmeh, rahla rdečica
- barva glasu, način govora: nežen glas, govorjenje o ljubljeni osebi
- socialni prostor: želiš si bližine ljubljene osebe
- duša telesa: lahko koraki, hodiš pokončno
- kretnje: lahko mahanje z rokami
Čustvena zrelost
ustrezen čustveni razvoj  čustvena zrelost  raznolikost, ustreznost,
uravnavanje
1. Ustreznost čustev kontekstov, v katerem se pojavijo:
- na pogrebu se ne smejimo, na poroki ne jokamo od žalosti ali zavisti
- presojamo glede na kulturna pravila čustvovanja (če dobiš darilo se
zahvališ) ali glede na njihovo funkcionalnost v določeni situaciji (da
izbruhneš v jezi na vsako malenkost)
- med kulturami so razlike v ustreznosti čustev: na S je izkazovanje bolj
togo, v Latinski Ameriki zelo intenzivno kažejo čustva
2. Uravnavanje doživljanja in izražanja čustev – primarna kontrola čustev
- znak čustvene nezrelosti je pretiran nadzor in zatiranje čustev, ter
nezmožnost uravnavanja in kontroliranja čustev
- uravnavanja doživljanja čustev: čustva prepoznamo, jih razumemo in
jih zmoremo predelati – spremeniti intenzivnost in kakovost čustev,
če ne ustreza situaciji, ali če je doživljanje tega čustva nefunkcionalno
I. Otrok zaradi kazni reče staršem, da jih ne mara. Starši se morajo
pravilno odzvati
- uravnavanje izražanja čustev: svoja čustva moramo najprej prepoznati
(se jih zavedati), jih znati neposredno izraziti z besedami in vedenjem,
ter jih v skladu s situacijo obvladati. To pomeni, da smo se sposobni
odločiti: kdaj, zakaj, kako in v odnosu do koga izraziti določena čustva
21
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
3. Raznolikost in kompleksnost čustvovanja
- pojavljajo se vsa čustva, tako pozitivna kot negativna – zahodna
kultura fante nauči, da je izražanje strahu in žalosti nesprejemljivo
- razvita so tudi številna sestavljena čustva:
I. morala (sram, krivda)
II. socialna čustva (solidarnost, sočustvovanje, empatija)
- empatija ali sposobnost vživljanja: čustveno zrel posameznik je
sposoben zaznati, prepoznati in podoživeti čustva drugih ljudi
Čustva – splošno
1. Strah
a) je temeljno čustvo, ki ga doživljamo, kadar ocenimo, da je ogroženo
nekaj za nas pomembno
b) mladostniki najpogosteje doživljajo socialne strahov(strah pred
zasmehovanjem, neodobravanjem)
c) postane neustrezno čustvo kadar
- je preveč intenziven glede na stopnjo ogroženosti, zato nam ne
koristi, marveč zmanjšuje našo učinkovitost in zmožnost prilagajanja
okoliščinam (pretirana trema, panika)
- je neutemeljen oz. ko se pojavlja v situacijah, ki niso ogrožajoče, in
nam preprečuje uživanje polnega življenja (strah pred letenjem) – če
se razvije do svojih skrajnosti, ga imenujemo fobija
- ga ne doživljamo, čeprav smo dejansko ogroženi (ob prehitri vožnji z
avtomobilom)  ne pojavi se samozaščitno vedenje
2. Jeza
a) je temeljno čustvo, eno prvih, ki jih doživlja otrok, in eno najteže
obvladljivih za nekatere odrasle
b) z jezo izražamo svojo moč, neodvisnost, skušamo uveljaviti
c) jeza je ustrezen odziv na dogodke ali situacije, ki jih ocenimo kot krivične
in neustrezne, ali na oviranje pri doseganju ciljev
d) možnosti za uravnavanje jeze
- pri izražanju jeze bodi samozavesten (pokaži, da si jezen, bodi
spoštljiv)
- uporabi tehniko pomiritve (če doživljaš intenzivno jezo, se najprej
nekoliko pomiri, nato jo izrazi)
- razmisli, kdaj doživljaš jezo (zapisuj si situacije, v katerih si bil jezen)
- spremeni mišljenje (spremeni način gledanja na situacijo)
- prevzem odgovornosti za jezo (odvisna je od naših razlag dogodka)
22
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
3. Veselje
a) doživljamo, kadar se nam izpolni pomembna želja in ko dosežemo ali se
približamo zaželenemu cilju
b) nas motivira oz. usmerja k situacijam, v katerih doživljamo pozitivna
čustva
c) kadar doživljamo veselje, srečo ali smo pozitivno razpoloženi, raje
sodelujemo, smo pripravljeni pomagati drugim, lažje sprejemamo
odločitve in svet zaznavamo kot bolj varen
Motivacija
1. Motivacija je proces spodbujanja, ohranjanja in usmerjanja telesnih in
duševnih dejavnosti zato, da bi uresničili cilje.
2. Potrebe (fiziološke – hrana, spanje; psihosocialne – varnost, ljubezen) 
Signali – opominja, da ni potreb (telesni občutki – žeja; čustva – žalost) 
Konflikt (predstava o cilju 1,2) 
Vedenje (telesno dogajanje, dejavnost, mišljenje, čustvovanje) 
Ovira (frustracija) 
Cilj 
Ravnovesje (fiziološko, psihosocialno) 
Popuščanje ravnovesja (fiziološko, psihosocialno)
3. Motivacije
a) potiskanja: nagoni, potrebe – nas silijo v vedenje
b) privlačnosti: cilji, ideali, vrednote – nas usmerjajo
4. Osnovni pojmi
a) potreba: telesno ali psihično stanje neravnovesja (presežek ali
pomanjkanje snovi ali informacij)
b) cilj: objekt, za katerega pričakujemo, da bo zadovoljil potrebo
Potreba je lahko enaka, cilji pa različni (pri žeji).
c) želja: predstava o cilju
d) motiv: doživeta potreba, usmerjena k določenem cilju, od katerega
pričakujemo zadovoljitev potrebe
Potreba + cilj = motiv
5. Na katere potrebe vas opozarjajo tile signali:
- mrazenje (temperatura nizka, premalo oblečeni, lahko kmalu zbolimo,
strah)
- občutek nepomembnosti (premalo samozavesti, potrditev, pohval)
- občutek ogroženosti (bojimo se, da nam bo nekaj škodovalo,
ljubosumje)
23
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
-
občutek ujetosti (potreba po svobodi)
občutek žalosti (izguba, za nekaj smo prikrajšani)
občutek dolgčasa (premalo dela, zabave, razvedrila)
Kaj naredimo, da vzpostavimo stanje ravnovesja? Zadovoljimo
potrebe.
6. Zapišite, kako bi potekale vaše sanjske počitnice.
Za začetek nebi bile drage. Potoval bi daleč z letalom na kakšen otok v
Oceaniji. Imel bi mir pred vsemi (šel bi sam). Tam bi užival vsaj 1 mesec.
Delal bi kar mi paše. Brez telefona, brez računalnika.
7. Vrste motivov:
a) fiziološke potrebe (prirojene, univerzalne – razen odvisnosti)
- ohranitev posameznikovega življenja (po vodi, hrani, izločanje, kisik,
spanje, temperatura)
- ohranitev vrste (spolnost, varovanje potomcev)
b) psihosocialne potrebe
- pridobljene (po lepoti, urejenosti, ustvarjanju)
- prirojene ali naučene? (pripadnost, spoštovanje)
8. Hiearhija potreb po Maslowu
a) Višje
- samoaktualizacija (samouresničenje, žrtvovati se in delati za druge
ljudi, za ideale, imeti poslanstvo v življenju)
- estetske potrebe (radi imamo lepe stvari)
- kognitivne potrebe (da bi stvari znali)
b) Osnovne
- potrebe po spoštovanju, ugledu
- potrebe po ljubezni in pripadnosti
- potrebe po varnosti
- fiziološke potrebe
c) Maslowa teorija
- Najprej morajo biti zadovoljene nižje potrebe, potem se pojavijo višje.
- Poiščite primere, ki so skladni s teorijo, in primere, ki nasprotujejo
teoriji.
I. skladno (zaspan dijak)
II. neskladno (umetnik, ki živi v težkih socialnih razmerah kljub temu
ustvarja)
- Ali lahko z eno dejavnostjo zadovoljimo več potreb? šport (košarka)
Katere potrebe so v ozadju pri vaji o sanjskih počitnicah!
- estetska potreba
- fiziološka
24
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Frustracija
1. Vaja
a) Navedite vsaj 3 različne situacije, ko niste dobili ali dosegli tega, kar ste si
želeli. Kako ste se počutili? Kakšne so bile vaše telesne vedenjske
reakcije?
- neuspeh pri športu (slabo počutje, jeza, razočaranje, telesne reakcije,
večji trud)
2. Frustracija je doživljanje oviranosti v motivacijski situaciji. Ovire so lahko
objektivne (vlak se ustavi), socialne (ljudje nas ovirajo) ali subjektivne
(trema, nemotiviranost).
3. Odzivi na frustracijo: Ali lahko premagam oviro? (moja ocena situacije)
a) DA – Povečana privlačnost cilja, hrepenenje, prizadevanje
b) NE – močna negativna čustva: jeza, strah, tesnoba – afekti
4. Konflikt je doživljanje delovanja nasprotnih motivov, ki se izključujejo.
Bi kupili star cenejši avto ali novega, ki je dražji?
a) primeri za konflikte
- +/+ dve dobre stvari (imamo 20 €, ena stvar stane 20€)
- -/- konflikt (v šolo in dobiti šus (ne u pizdo), ali doma in neopravičena)
- -+/-+ (oditi k zobozdravniku – se približujemo in oddaljujemo)
5. Stres je odziv organizma, stresor (kontrolka) pa dražljaj.
Eustres je pozitivni, nam da izziv (poroka, maturantski ples). Distres je pa
škodljiv stres (bolezen).
Kratkotrajni nas pripravi na beg/boj. Dolgotrajni – krivulja, razdeljena na
faze.
- ALARM (šok-pada, protišok-se dvigne na normalo)
- ODPOR (odpor – črta je ravna).
- IZČRPANOST (pojavijo se posledice – bolezni, bolečine, padec
odpornosti)
Soočanje z duševnimi obremenitvami
1. Izguba službe
- nervozen
- poskuša si urediti novo službo blizu svojega kraja bivanja
- poskuša skoruptirati vrh podjetja, da bi ga zaposlili nazaj
2. Osebnostna čvrstost – dober odziv na stres
- izzvanost  grožnja (nova stvar v službi, nekaterim izziv, drugim
grožnja)
25
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- angažiranost  pasivnost (so sami aktivni, nekateri čakajo kaj bo)
- notranji nadzor (interalnost)  zunanji nadzor (odvisno od mene,
od drugih)
3. Frustracijska toleranca – če je visoka, dobro prenašamo stvari
4. Ljudje, ki so osebnostno čvrsti bojo zbirali konstruktivne načine soočanja –
se osredotočimo na problem
I. premostiti oviro
II. nadomestiti cilj
III. odložimo na kasneje (!)
IV. sublimacija – težnje zadovoljimo, na družbeno sprejemljiv način
(pretepalec bi lahko postal boksar)
5. Ljudje, ki so nečvrsti zbirajo nekonstruktivne načine soočanja – čustveno
sproščanje
I. agresivno
II. regresija – nezrelo reagiranje (jokamo, cepetamo, trmarimo)
III. beg pred oviro
IV. udaja – »vreči puško v koruzo«
V. utišamo negativna čustva – se zaposlimo
Obrambni mehanizmi
1. Obrambni mehanizmi
a) Freud je to začel preučevati.
b) Zatiskanje oči – ni trajna rešitev
c) Način spoprijemanja z obremenitvami
d) Ko je ogroženo psihično ravnovesje in samopodoba
e) Nezavedni in avtomatični
2. Potlačitev (represija)
a) neprijetne vsebine iz zavesti izrinemo v nezavedno (boleči spomini,
prepovedana agresivna in ljubezenska čustva…)
b) primer: spolna zloraba v otroštvu
c) to naj bi bila osnova za vse ostale mehanizme (skrijemo čustva)
d) pometemo smeti pod preprogo
3. Zanikanje (negacija)
a) vedemo se, kot da problem ali konflikt ne obstaja; nočemo verjeti,
sprejeti
b) primer: »Moj otrok pa ne uživa drog!«
c) zatiskanje oči pred resnico
4. Projekcija
26
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
a) svojih napak in slabosti se znebimo tako, da jih pripišemo drugim
b) primer: »Kako ljudje obrekujejo«, reče obrekljivka svoji prijateljici
5. Racionalizacija
a) za svoje napake in neuresničene cilje navedemo bolj sprejemljiv razlog
b) zmanjšamo vrednost tistih ciljev, ki jih ne dosežemo (kislo grozdje)
c) primer: »Žur, na katerem me ni bilo, je bil zanič.«
d) iščemo prednosti neugodnih lastnosti, dogodkov (sladka limona).
e) primer: »Dobro, da ponavljam – imam boljše sošolce.«
6. Identifikacija
a) samopodobo si izboljšamo tako, da si prilastimo dobre lastnosti drugih
(»pogoltnemo« nekoga – izguba lastne identitete, preveč prilagajanja)
b) primer: mladostnik posnema pričesko, stil oblačenja svojega najljubšega
pevca
7. Premeščanje (premik)
a) čustva izrazimo do druge osebe – ne do tiste, ki so ji namenjena.
b) primer: namesto na šefa se mama razjezi na otroka
8. Kompenzacija
a) primanjkljaj na enem področju poskušamo nadomestiti na drugem
b) primer: neuspešen učenec se izkaže v športu
9. Nadkompenzacija
a) z voljo in vztrajnostjo se uveljavimo na področju, kjer se čutimo
manjvredne
b) Demosten je imel šibek glas in je jecljal. Z vajo je postal eden najboljših
antičnih govornikov.
10. Ovrednotenje obrambnih mehanizmov
a) +
- vsi jih uporabljamo
- nekaj jih je nujnih za normalno delovanje
- ohranjajo pozitivno samopodobo, (samo) spoštovanje
- varujejo pred vdorom nekaterih vsebin iz nezavednega (stabilnost)
b) –
- če so OM prevladujoči načini spoprijemanja z obremenitvami
I. ne vidimo več vzroka težav
II. oviran osebnostni razvoj
III. možne duševne motnje
11. Ovrednotenje posameznih OM
a) nadkompenzacija (dobra – do izraza pride samodejavnost)
b) kompenzacija (dobra)
c) premeščanje (negativna)
27
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
d) projiciranje (prvi šok omili)
e) zanikanje (slabo)
Osebnost
1. Vaja
a) Skupaj naštejemo čim več osebnostnih lastnosti. Med njimi sedaj izberite
nekaj takšnih, ki vas dobro opisujejo.
- (ne)prijazen, trmast-popustljiv, (ne)prilagodljiv, zamerljiv, hinavskiodkrit, odprt-zaprt, agresiven, temperamenten, vztrajen, zavisten,
sramežljiv, len-delaven, motiviran za.., ambiciozen, ljubezniv,
zabaven, spoštljiv, neposreden, olikan, realist, flegmatik.
- Mene opisujejo: prijazen, trmast in včasih popustljiv, prilagodljiv,len
b) Sedaj naštejte 5 lastnosti oseb, ki jih cenite in občudujete, ter 5 lastnosti
oseb, ki jih ne marate, morda celo prezirate.
- vztrajen, delaven, realist, spoštljiv, prijazen
- hvalisav/vase zagledan, zavisten, trmast, posreden
2. Osebnost je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in
telesnih značilnosti posameznika, po katerih se posameznik razlikuje od
drugih.
a) celota: vsi smo iz teh treh stvari
b) edinstvena: veliko je prijaznih, kombinacija vseh treh pa je edinstvena
c) razmeroma trajna: počasno prehajanje iz enega v drugo v normalnih
okoliščinah ali pa, da se takoj spremenimo (travmatična izkušnja preživimo prometno nesrečo)
3. Področja osebnostne strukture
a) Temperament
- značilnosti čustvovanja, način vedenja (živahen, vzkipljiv)
- dednost>okolje
b) Značaj – vedenjsko
- odnos do dela, do drugih in do sebe
- vsebina vedenja, vrednost (skromen, pošten, vesten)
- okolje>dednost
c) Telesne značilnosti
- višina, teža, barva las in oči, oblika nog
- dednost>>okolje
d) Sposobnosti
- vplivajo na uspešnost
I. telesne (moč, spretnost, hitrost)
28
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
II. duševne (zaznavne in umske – inteligentnost in ustvarjalnost)
- dednost>okolje
4. Tipološko pojmovanje osebnosti – obstaja več tipov osebnosti, vsakdo
pripada enemu tipu (družaben ali nedružaben) – včasih se nekoga težko
uvrsti v skrajnost.
a) Hipokrat-Galenova tipologija temperamenta
faze razpoloženja
hitro
počasi
pesimist
Melanholik
Kolerik (skus joka)
(razdražljiv)
optimist
Flegmatik (boli ga k)
Sangvinik (vesel)
Izražanje čustev
izraža
ne izraža
- Kolerik – razdražljiv, neobvladan, silovit, nemiren, prepirljiv,
nezadovoljen, agresiven (ogenj). V telesu ima preveč žolča.
- Sangvinik – energičen, živahen, optimističen, lahkoten, topel, prijeten,
družaben, zgovoren, brezskrben (zrak). V telesu ima preveč krvi.
- Flegmatik – počasen, neodziven, miren, hladnokrven, pasiven,
previden, razmišljajoč, zanesljiv (voda). V telesu ima preveč sluzi
(vleče se kot sluz)
- Melanholik – depresiven, potlačen, pesimističen, miren, tesnoben,
neodziven, tog, zadržan, nedružaben (zemlja-zamorjena). V telesu ima
preveč črnega žolča ali vraničnega soka.
b) Vaja: Prometna nezgoda – kako se obnašajo predstavniki teh skupin, če
bi imeli prometno nezgodo z manjšo materialno škodo?
- kolerik – kriči, grozi z jezo
- sangvinik – preveril bi stanje
- flegmatik – vseeno mu je za škodo
- melanholik – hoče v bolnišnico, vse je narobe z njim
5. Vrednotenje tipoloških modelov
a) prednosti:
- manjše število temeljnih lastnosti je izhodišče za tipološko razdelitev
- hitro, preprosto in enostavno
- o človeku oblikujemo celostno sliko, ko ga uvrstimo v tip
- tipi so opisani črno-belo, z ekstremnimi lastnostmi, zato jih lahko
primerjamo
b) slabosti:
- večina ljudi se le približuje čistim tipom, saj so njihove lastnosti nekje
vmes med posameznimi tipi, ekstremov je malo
29
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- ne zajemajo kompleksnosti in raznovrstnosti osebnosti, zato
poenostavljajo in osiromašijo osebnostno celoto
- zaradi ene, močno izražene lastnosti, ne vidimo drugih
- usmerjeni so na opaznejše vidike vedenja, tipi so prikazani preveč
črno-belo
6. Tipološko in dimenzionalno pojmovanje osebnosti
a) tipološko
- obstoja več osnovnih tipov
- vsak pripada nekemu tipu (le enemu)
- »2 kvadratka«
b) dimenzionalno
- lastnost kot kontinuum med skrajnostima
- do katere meje je lastnost izražena; primerjava med ljudmi
- »čez x os prezrcaljen y=x2n graf, po y osi prestavljen nad x os«
7. Eysenckova teorija osebnostnih dimenzij
a) osebnost je celota, sestavljena iz osebnostnih lastnosti (npr. živahnost,
ustvarjalnost, vztrajnost…)
b) osebnostne lastnosti: so lahko močne ali šibke  razlike med ljudmi
c) primer:
- »zelo živahen, malo tesnoben«
- »srednje živahen, zelo urejen, precej dominanten«
8. Temeljne dimenzije osebnosti po Eysencku
a) ekstravertnost-introvertnost
- introvertni: mirni, odmaknjeni, knjige so jim od ljudi, malo prijateljev,
izogibajo se novih in vznemirljivih situacij, nadzirajo svoja čustva,
redko agresivni in jezni, zanesljivi
- ekstravertni: družabni (zabave, prijatelji, pogovori), iščejo
vznemirjenje, izzive, se izpostavljajo, precej impulzivni, zbijajo šale,
optimizem, slabši nadzor nad čustvi, pogosto nezanesljivi
b) nevroticizem – če ima veliko točk je labilen
- čustveno labilni: pogosto v skrbeh, spremenljivo razpoloženje,
nespečnost, psihosomatske težave, odzivajo se zelo čustveno in
močno na številne dražljaje v okolju
- čustveno stabilni – počasneje se odzivajo, bolj umirjeni, brezskrbni,
nadzirajo svoja čustva
c) psihoticizem – če ima veliko točk je psihoticist
- samotarski, težko se prilagodijo, lahko so celo kruti, agresivni, in to
celo do tistih, ki jih imajo radi, pomanjkanje empatije, pogosto
sovražno naravnani, radi se norčujejo iz drugih, uživajo, če jih razjezijo
30
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- nepsihoticizem – obratno od psihoticizma
d) Vaja:
- I. kvadrant (ekstra, labilen) – kolerik
- II. kvadrant (labilen, intro) – mekanoholik
- III. kvadrant (intro, stabilen) – flegmatik
- IV. kvadrant (stabilen, ekstra) – sangvinik
Sposobnosti in inteligentnost
1. Sposobnosti – so potencial za dosežke na določenem področju (vplivajo tudi
motivacija, znanje, osebnostne lastnosti, situacija)
a) telesne
- statične – moč
- gibalne – hitrost
b) duševne
- zaznavne – posluh
- umske – inteligentnost
2. Inteligentnost je sposobnost učinkovitega učenja, mišljenja in prilagajanja
okolju. Različni avtorji – različne definicije…
3. Merjenje inteligentnosti
a) inteligentnost
- merimo s testi inteligentnosti
- povprečni IQ je 100
- le nekaj % ljudi ima IQ>130 (izjemno visoka inteligentnost) ali IQ<70
(duševno manj razviti)
b) namen testiranje
- poklicno usmerjanje
- štipendiranje nadarjenih
- selekcija za delovno mesto ali študij
- diagnostika (učne težave, možganske poškodbe)
- raziskave
4. Teorije inteligentnosti – delovni list
Samopodoba
1. Delovni list
2. Samopodoba je mnenje, stališča, predstave o samem sebi.
3. Področja samopodobe:
a) telesna
31
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
b) čustvena
c) akademska/šolska
- sposobnosti
- dosežki
d) socialna
- bližnji
- daljni
e) duhovna
4. Kaj vpliva na samopodobo?
- družina
- vrstniki
- šola
- mediji
- druge organizacija
5. Na kaj vpliva samopodoba?
- medsebojni odnosi – komunikacija (ljudje se ne družijo z drugimi)
- šola, kariera
- vzgajanje otrok
- zdravje (duševno in telesno – depresivnost, nezadovoljnost,
samomorilske stiske, motnje hranjenja)
Razvoj osebnosti
1. Področja razvoja
- telesni
- motorični (gibalni)
- senzorni (zaznavni)
- čustveni
- socialni
- spoznavni
2. 2 pristopa do razvoja
a) stopenjski (v razvoju so stopničke)
- faze v istem vrstnem redu
- razlike med fazami
- razlike na več področjih
b) kontinuiran (črta)
3. Razvojna obdobja
a) prenatalno (spočetje, obdobje embrija, obdobje ploda)
b) otroštvo
32
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- zgodnje otroštvo 0-2 let– hitre telesne spremembe, teža se potroji
- srednje otroštvo 2-6 let– močna domišljija, govor, ob koncu 6 leta
izgubijo mlečne zobe,
- pozno otroštvo 6-12 let – telesna rast upočasni, naraščanje telesne
moči, napredek v logičnem razmišljanju, čustvena zrelost
c) mladostništvo ali adolescenca je obdobje med otroštvom in odraslostjo;
puberteta (rast); odnos s starši – želi biti neodvisen, rabi denar; odnos z
vrstniki; identiteta (kdo sem, kaj hočem biti); začne se abstraktno
mišljenje, logično razmišljanje
d) odraslost
- zgodnja (18-40) – osamosvojitev od staršev, ustvarjanje družine, prve
zaposlitve,
- srednja (40-65) – upada natančnost vida, sluha; kriza srednjih let –
nastopi, ko odrasli ugotovijo, da niso dosegli ciljev, da se starajo in da
so že na polovici življenja
- pozna (starost – po 65 letu)
e) starost
- upada telesna pripravljenost, slabša se sposobnost, gibljivost, zdravje
(revma, sladkorna bolezen)
- stresorji:smrt zakonca prijateljev, selitev v dom, osamljenost
- sposobnosti: počasno učenje, slabša se spomin, (demenca)
Osebnostna zrelost
1. primerno vedenje, konec rasti, sposobnost imeti potomce, odgovornost
2. Zrelost je razvito in skladno delovanje osebnosti, uravnavanje svojega
življenja.
3. Kdaj smo osebnostno zreli?
a) telesna zrelost (sposobni imeti otroke, konec rasti)
b) čustvena zrelost (uravnavanje, ustreznost, raznolikost, empatija)
c) spoznavna/kognitivna (abstraktno, kritično mišljenje, načrtovanje
prihodnosti
d) socialna (materialna neodvisnost, sprejemanje drugačnih, odgovornost)
e) moralna (odgovornost, prevzemanje krivde)
33
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Življenje v družbi – socialna psihologija
Socializacija Marsovčka – how to use a gun, search and destroy, defending
master with his life
1. Socializacija je vraščanje v družbo, sprejemanje vedenjskih vzorcev in norm,
ki veljajo v družbi
2. Dejavniki socializacije
- družina (starši, sorojenci, stari starši)
- vrtec (vrstniki, vzgojiteljica)
- šola (sošolci, učitelji, mediji)
- obšolske dejavnosti (verske, športi)
3. Socializacije
a) primarna (družina)
b) sekundarna (šola)
c) terciarna (širša družba, delovna mesta)
Družina
1. Funkcije
a) psihološke funkcije
- varnost
- ljubezen
- pripadnost
- podpora
- nadzor
b) druge funkcije
- spolna
- reproduktivna
- ekonomska
- vzgojno-izobraževalna
- socializacijska
2. Vzgojni stili
a) Mladostniku se je močno poslabšal učni uspeh. Kako lahko reagirajo
starši? Ne reagirajo, tepejo ga, dajo ga na test drog, omejitev gibanja,
prisilno učenje, pogovor.
b) Različni vzgojni stili
- Sprejemanje+nadzor – demokratični vzgojni stil
- Sprejemanje+ni nadzora – popustljivi vzgojni stil
- Ni nadzora+ni sprejemanja – brezbrižnost
34
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
c)
d)
e)
f)
g)
- Ni sprejemanja+nadzor – avtoritarna
Avtoritarna vzgoja
- Rigidna (ni prilagodljiv)
- Podrejanje staršem, otrok izpolnjuje zahteve
- Kazen, strah
- Posledice:
I. Upira se staršem, podreja si šibkejše
II. Pretirano ubogljiv, ustrežljiv, prilagodljiv
Popustljiva vzgoja
- Laissez-faire (popustljva vzgoja, razvajanje)
- Otroku je vse dopuščeno, skoraj brez omejitev
- Ob kršenju sankcij
- Posledice:
I. Razvajenost
II. Nesocialnost,antisocialnost
III. Zadovoljuje lastne potrebe – celo na škodo drugih
Demokratična vzgoja (avtoritativni stil)
- Vrednote:enako, svoboda, odgovornost
- Ravnotežje med popustljivostjo in avtoritarnostjo
- Svoboda z omejitvami
- Zadovoljiti svoje potrebe ob upoštevanju potreb drugih
- Dogovarjanje, prilagajanje mej otrokovemu razvoju
- Posledice:
I. Razvoj odgovornosti
II. Pozitivna čustvena klima v družini
III. Zadovoljenost potreb
Kaotična vzgoja
- Nestalnost, menjavanje različnih vzgojnih stilov
- Najbolj neučinkovit in škodljiv stil
- Različne reakcije staršev na enako vedenje – otrok je zmeden
- Vzroki za ta stil: lastni konflikti staršev, osebnostne motnje, zloraba
substanc
- Posledice – otrok išče usmeritev in stalnost:
I. Zatekanje v bolezen
II. Umik vase
III. Disocialno vedenje
Vzgojna brezbrižnost
- Nevpletenost, zanemarjanje
- Starši ne vzpostavijo čustvenega odnosa z otrokom
35
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- Vseeno manj škodljivo kot ogrožanje otroka in kaotičnost
Socialne vloge
1. Socialna vloga je specializacija v skupini. Je pričakovano vedenje glede na
položaj v skupini.
2. Vloge (vlka ruožca) – naj bi se pojavljale razlike, pri meni se ne
- sin
- dijak
- prijatelj
- bratranec
- plavalec
3. Konflikt med vlogami
a) dober starš ali dober raziskovalec
4. Vsiljene/ponotranjene
a) vsiljene – čutimo, kot da nismo del
b) ponotranjene – čutimo, kot da so naše
Stališča
1. Izberi 1 stališče
a) do smrtne kazni – nism za tu – ne ztu kr bi blu nehuman ampak naj trpijo
.. če ga ubiješ je itak usega konc in če j ta ku j biu obsojen kak murilc al pa
kej n to foro pol naj trpi pr*sc! .. naj ga dajo raj u Alcatraz pa j tu tu z ta
gnar.. itak mu bo sf*kan tku žvet d se bo sam ubiu.. n bo treba kakih igl
uburablat al pa štroma :)
b) do splava – nimam kej z pisat 
c) do legalizacije marihuane – bmk :)
d) do obvezne prisotnosti v srednji šoli – naj s sam odloč pa j tu tu.. itak j n
nek nčin ubvezna :)
2. Stališča so mnenja posameznikov o določenih objektih oz. situacijah
(informacije, čustva, pripravljenost za vedenje). Nastanejo v socializaciji
(družina, mediji, šola, prijatelji, lastne izkušnje).
Predsodki in stereotipi
1. Stereotipi so poenostavljena in posplošena pojmovanja o socialnih skupinah.
2. Predsodki so negativna, nepreverjena, trdna stališča do določenih skupin.
a) posledice:
36
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
-
vici
socialna distanca
diskriminacija
nasilje
genocid
Vrednote
1. Osebni seznam vrednot
- plavanje
- prosti čas
- spanje
- internet
2. Vrednote so posplošeni cilji, za katere se zavzemamo, si zanje prizadevamo v
življenju. Za nas so vedno pozitivne.
3. Kategorije vrednot:
- materialne
- družinske
- kulturne
- hedonske
- demokratične
- socialne
- spoznavne (pridobivanje znanja)
- duhovne
37