Glasba

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Glasba
Alikvoti so skoraj nezaslišno sozveneči toni ob določenem osnovnem tonu. So
ključni za barvo.
Razmerje med dvema tonoma inemujemo INTERVAL
Interval vsebuje podate o kvaliteti in kvantiteti, npr. čista kvinta (č5), velika
septima (v7), zvečana sekunda (zv3) itd.
Po kvantiteti imenujemo intervale glede na število diatoničnih tonov, katere
obsegajo.
Prima (1) – obsega poimensko isti ton, npr. c-c
Sekunda (2) – npr. c-d (interval pisan navzgor)
Terca (3) – npr. c-e
Kvarta (4) – npr. c-f
Kvinta (5) – npr. c-g
Seksta (6) – npr. c-a
Septima (7) npr. c-h
Oktava (8) – ponovitev istega tona, vendar 12 poltonov višje, npr. c-c1
Po kvaliteti so lahko intervali čisti (č.), mali (m.), veliki (v.), zmanjšani (zm.) in
zvečani (zv.)
čisti intervali so prima, kvarta, kvinta, oktava (in undecima, duodecima)
mali in veliki intervali so sekunda, terca, seksta, septima (in nona, decima,
tercdecima…)
zmanjšani in zvečani so lahko vsi intervali z izjemo prime, ki ne more biti
zmanjšana
Sosledje tonov pa imenujemo LESTVICA. Poznamo durove, molove,
kromatične, starocerkvene, celotonske, pentatonske …
Dur – zaporedje osmih tonov. Poltoni so med 3. in 4. ter 7. in 8.
Mol – zaporedje osmih tonov. Poltoni so med 2. in 3. ter 5. in 6.
C-dur
A-mol
MELODIJA – je glavni glas, ponavadi spevne narave, lažje za peti
spremljava so ponavadi razloženi akordi figure
SOZVOČJA (akord=sozvočje več kot dveh, razločno visokih tonov hkrati)
HARMONIJA – po pravilih urejeno sosledje akordov
1
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Čas – glasbena teorija
TEMPO = hitrost igranja
Glavne opisne oznake glasbenega tempa:
adagio-počasi
allegro-hitro
andante-zmerno počasi
largo-široko, zelo počasi
lento-počasi
moderato-zmerno, umirjeno
prestissimo-zelo hitro
presto-hitro
Oznake za spremembe tempa:
accelerando-vedno hitreje
ritardando-zavlačujoče, vse počasneje
ritenuto-zelo zadržano
METRUM – poddelitev časa – organizacija, utrip skladbe, ko trkamo zraven,
štejemo, korakamo. (npr. valček – metrum vedno trodelni s poudarkom na prvi)
RITEM – izmenjavanje različnih kratkih in dolgih dob
TAKTOVSKI NAČIN – pove, koliko dob vsebuje en takt
DINAMIKA – tiho, glasno – f,ff,mf,p,pp,ppp,mp
 Glasbene šole: Osnovna šola, Nižja glasbena šola, Srednja glasbena šola
(Lj, Ve, Mb, Kp,Ce), Filozofska fakulteta – oddelek za muzikologijo,
Glasbena akademija ( Lj.) , Glasbena pedagogika(Maribor)
 Znanstvene: etnomuzikološki, glasbeni inštitut (SAZU)
 Ustanove za izvedbo del: Cankarjev dom (Gallusova dvorana), Kongresni
trg (Filharmonija), operna hiša, Narodni dom Maribor (opera, balet)
 Glasbene založbe: Sanje, RTV Slovenija, Menart, Zlati zvoki,..
 Glasbene knjižnjice: NUK (gl. zbirka), oddelek za muzikologijo, internet
 Glasbene trgovine: Benton, Music Max, Big Bang, Muzikalije (note)
 Glasba: Društvo Slovenskih skladateljev www.sigic.si/
 Glasbeni poklici: muzikolog (proučuje glasbeno sedajnost in preteklost),
dirigent, etnomuzikolog, izvajalci, učitelji glasbe
2
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Festivali: Glasbene prireditve, kjer se glasbeniki predstavijo (Festival
1.
2.
3.
4.
Bled, Brežice, Radovljica)
orgle
trobenta, brenkala
čembalo
flavta, pihala, trobila, tolkala
Glasbila
1. Glede na način igranja oz. skupine v orkestru:
a) godala:
- violina
- viola
- violončelo
- kontrabas
b) brenkala
- kitara
- harfa
- citre
c) pihala
- flavta
- piščal
- trstenka
- saksofon
d) trobila
- trobenta
- rog
- tuba
- pozavna
e) glasbila z tipkami
- klavir
- harmonika
- orgle
- sintisajzer
- čembalo
f) tolkala
- bobni
- palčka
- tamburin
- činele
2. Glede na izdelavo in uporabo poznamo:
a) ideofone
3
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
b)
c)
d)
e)
- samozvočniki – trzala, tolkala, drgala
membranofone
- glasbila z nihajočo opno – bobni
ilordofone
- glasbila s strunami – brenkanje, udarjanje, z lokom
aerofone
- glasbila z nihajočim zvočnim stolpom – trobila in pihala
glasbeni mehanizem
- programiranje – glasbena skrinjica, lajna
4
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
LJUDSKA GLASBA
1. Značilnosti ljudske glasbe
- ni avtorja
- petje brez spremljave
- prenaša se iz roda v rod
- nima notnega zapisa
- je funkcionalno povezana z običaji, delom, nošami,..
- preprosta melodija in ritem
- varira skozi čas
2. Potek ohranjanja:
a) živo ohranjanje
b) folklorne skupine
c) razne skupine – pevski zbori
3. Potek raziskovanja:
- etnomuzikolog - terensko delo
4. Delitev ljudske glasbe:
a) po obliki
- peta, plesna, inštrumentalna
- vokalno inštrumentalna
Prazgodovina
1. Problemi virov:
a) Arheološke najdbe so skromne
b) Problem definiranja funkcije predmeta
- Zgodovina je sestavljena iz delčkov.
2. Prazgodovinska obdobja:
a) Kamena doba:
- Paleolitik – naključna glasba
- Mezolitik – razvoj poljedelstva in živinoreje
- Neolitik – lončarstvo (piščali, bobni)
b) Kovinska doba
3. Značilnosti glasbe prvotnih ljudstev:
a) Ozek obseg melodike
b) Kratki, brezkončni ponavljajoči se motivi
c) Preprost ritem
5
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
d) Prevladuje enoglasje
e) Ples je vključen v petje
f) Ni poklicnih glasbenikov
4. 4 osnovni melodični tipi:
a) Stopničasti
b) Fanfarni
c) Skokoviti
d) Girlandni
Glasba starih izvenevropskih kultur:
1. To so razvite kulture na daljnem, srednjem in bližnjem vzhodu:
- Kitajska
- Japonska
- Mezopotamija
- Egipt
- Palestina
- Indija
- Tibet
2. Ohranjeni viri:
- takratni inštrumenti
- stare slike, kipi, reliefi
- notni zapisi
- teoretski in verski spisi
- glasba današnjih ljudstev, ki živijo na območju starih kultur
3. Skupne značilnosti:
- nastanek teh kultur je zavit v temo
- družbeno so bile razslojene in strogo hierarhično urejene
- glasba je bila povezana z nastankom in razvojem vesolja
(razmerje: glasba-vesolje-narava-človek)
- glasbo častijo kot umetnost božanskega izvora
- z glasbo so slavili bogove in vladarje
- nekateri inštrumenti so bili posvečeni – nanje lahko igrajo le izbrani
(Kitajska KIN, Hebrejci SREBRNE TROMBE)
1. Kitajska
Glasba je imela velik pomen – presojali so celo razmere v državi po glasbi.
a) Lastnosti kitajske glasbe:
6
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
- napevi so izhajali iz tradicij in niso smeli izražati osebnega, temveč
splošno – red v glasbi
- PENTATONIKA – zaporedje petih tonov (C,D,E,G,A) – toni v
pentatoniki naj bi lebdeli in ne težijo k enemu tonu, tako kot pri duru
ali molu
- METRUM je bil dvodelen– preproste ritmične formule z veliko
okraševanja
- poznajo inštrumentalno ansambelsko in solistično inštrumentalno
glasbo ter solistično vokalno glasbo
b) kitajski inštrumenti:
- kovinski (zvočni, gong)
- kameni (tolkala)
- leseni in iz kože (tolkala-bobni)
- svilena (strunska glasbila oz. le strune)
- bambusovi (prečna flavta, panova piščal)
- glineni (piščali, glineni zvonci)
KIN=brenkalo s svilenimi povoščenimi strunami
PI-PA=vrsta lutnje
ŠENG=ustne ogrlice
2. Japonska
Prevzeli so kulturo od Kitajcev.
Prevzeto glasbeno kulturo so tako skrbno negovali, da so se na Japonskem
poteze stare kitajske glasbe ohranile celo bolj na Kitajskem
a) Najbolj značilen inštrument: KOTO (ponavadi igrajo ženske)
b) Njihova tonska ureditev: PENTATONIKA (s poltoni, ki je nastala iz
nečiste intonacije)
3. Mezopotamija
Najstarejša kultura, visoka kulturna raven.
Značilnosti mezopotamske glasbe:
- viri so se uničili
- glasba je bila kultna-povezana z religijo
- določeni napevi so bili povezani z dogodki in prazniki, kar spominja
na cerkveno leto
- najpomembnejšo glasbilo: LIRA
- inštrumentarij je vplival na razvoj vseh mediteranskih kultur in
inštrumentov (lire, harfe, bobne, podolžno flavto, pihala z jezičkom,
rogove, lutnje)
7
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4. Egipt-kultura faraonov
Značilnosti glasbe:
- to kulturo odlikujeta:
(1) izjemna kakovost obdelave
(2) plemenitost izraza
- v najstarejših dinastija je bila glasba namenjena samo visokim slojem
- verjeli so, da so glasbo ustvarili bogovi-pravijo, da je vrhovni bog z
dirigentsko palico ustvaril svet
- egipčansko kulturo je svoje sile izgubila, ko je velesila postala Rim in
se je prepletla z rimsko in grško umetnostjo
5. Palestina – glasbena kultura Judov je bila najmočneje oblikovana v
izgnanstvu iz lastne dežele.
Lastnosti judovske ali hebrejske glasbe:
- inštrumentalna glasba
- petje je glasno klicanje Boga
- petje je torej recitativno
- ritem je prost
- melodija je sestavljena iz posameznih nespremenjenih členov
- obstajajo ustaljeni motivi za izvajanje nekaterih delo svetega Pisma
6. Indija – tudi posvetna Indijska glasbe se je razvila iz religijske
Značilnosti indijske glasbe:
- temelji na melodičnih vzorcih; imenovanih RAGE –variranje in
improviziranje
- osnovni ton ni tonika, temveč ton, ki je kot podlaga stalno prisoten
- sistem je TAL-kar pomeni val-gre za neko vrsto improviziranje-ni
taktov v našem smislu
- najstarejše ohranjene skladbe so himne božanstvom, žrtveni obrazci in
spevi- ti so spranih v 4 zvezkih ved
- vede so temelj indijske glasbe, so izključno vokalne in se pojejo še
danes
- Indijci imajo razvito tudi inštrumentalno glasbo
- značilna indijska glasbila:
(1) sitar
(2) lutnja
(3) vina-lutnja s kulturnim pomenov
(4) tabla-tolkalo
(5) bin-pihalo s katerim krotijo kače
8
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7. Tibet – še vedno izredno religijsko obarvan
Značilnosti tibetanske glasbe:
- njihova religija je mešanica budizma in mongolske religije bon
- tibetanska glasba ima še vedno veliko magične vloge, sam z zvoki
molijo, izganjajo duhove, kličejo mrtve itd.
- potopljeni so v moč zvoka (bifonalnost)
- glasba je velikokrat namenjena meditaciji
- inštrumenti:
(1) veliko tolkal in ropotulj
(2) pihala
(3) NE poznajo strunskih glasbil
Antična glasbena kultura
Grška (list)
Rimska antična glasba
1. Rimsko kulturo so znanstveniki dolgo časa zanemarjali, saj so svoje
poizvedovanje usmerili na Grke.
2. Najnovejša dognanja kažejo, da tem ni tako, rimska glasba je namreč
imela prav posebno mesto – bila je povezana z religijo, magijskimi
obredi, vojsko, gledališčem, plesom in zabavo.
3. Od Etruščanov so prevzeli veliko inštrumentov:
- tubo
- corno (rog)
- lituus (pozavna)
- tibia (neke vrste avlos)
4. Od Etruščanov so prevzeli tudi gledališko pantomimo = HISTRIONS.
5. Grški vplivi so razvili:
- gledališko glasbo
- solistično igranje
- bogato koncertno dejavnost
- glasbeno teorijo
9
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SREDNJI VEK
razpad Zahodno-rimskega cesarstva (476) – odkritje Amerike (1492)
Umetnostni slogi v srednjem veku:
a) starokrščanstvo (2.-10.st.)
b) romanika (11.-12.st.)
c) gotika (12.-15.st.)
1. Starokrščanska glasba
a) Krščanstvo se je kot takrat še nezaželeno vero preganjalo oziroma skušalo
uničiti.
b) krščanstvo z liturgično prakso se je najbolj prijelo po letu 313, ko ga je
cesar Konstantin priznal za uradno religijo.
c) Starokrščanska glasba je VOKALNA GLASBA. Izhaja iz judovske:
odvrgli so podobno kot Judi inštrumente, ker je njihov zvok preveč
spominjal na glasbo poganov. Svoj verski zanos so izražali le v eni liniji.
d) Bili so mnenja, da samo vokalna glasba omogoča vernikom potrebno
zbranost.
e) Namen glasbe ni bil uživanje ob zvoku, temveč doseganje poglobljenega,
meditativnega stanja. Tako naj bi verniki najbolj častili Boga.
f) Vsa njihova glasba je bila del bogoslužja
g) Vse to izhaja iz CANTUS CHORALIS = lat. Liturgično enoglasno petje
h) Prvi spevi so se imenovali KORALI (prostor za zbor v cerkvi, imenujemo
še danes KOR).
Koralno petje
- je enoglasno
- brez instrumentalne spremljave
- v latinščini
- svoboden ritem
- poznamo 2 značilni obliki koralnega petja:
(1) poudarjeno je besedilo – zato je število tonov prilagojeno številu
besednih zlogov
(2) poudarjena je melodija – melizmatično
- glede na izmenjavanje pa ločimo:
(1) responziralno petje – solist in zbor
(2) antifonalno – zbor in zbor
Gregorjanski koral:
- poimenovanje je dobil po papežu Gregorju I. (Gregor Veliki).
- časovno sega nekako med 5. in 8. stoletje
10
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
- zapise najdemo šele v 9. st., prej je bil koral le ustnega izvora. Danes
imamo ohranjenih približno 3000 melodij.
- zaradi vnašanja ljudske glasbe v koral so ga duhovniki, menihi zapisali
in usposabljali pevce za petje le-tega v posebnih šolah
Značilnosti Gregorjanskega korala:
- strogo vokalen
- več možnih načinov izvedbe:
duhovnik izvaja sam
duhovnik izvaja z zborom
izvaja samo zbor (izmenjava 2 zborov)
- Različni nameni petja:
(1) molitveno bogoslužje ali oficij (izvajajo menihi po
samostanih=večernice,jutranjice..gre za celotne psalmi)
(2) maša (ordinarij – vedno si sledijo deli, ki so stalno prisotni):
(a) kyrie eleison = gospod usmili se
(b) gloria = slava
(c) credo = verujem (vera)
(d) sanctus et benedictus = sveti in bogoslovljeni
(e) agnus dei = Jagnje Božje
Proprij pa so deli, ki se spreminjajo skozi cerkveno leto (Gradual,
Komunio=obhajilo)
Notne pisave
a) nevmatska pisava-prva notna pisava, (učili so se je le izbrani, ne vsi), se je
imenovala NEVME,
Nevme so posebni znaki, po katerih so lahko vedeli, kako gre melodija
posaneznega korala. Naj bi izhajale iz gibov rok pri dirigirali
b) DIASTEMATSKA NOTACIJA
- označuje višino tona
- idejo za zapisovanje tona je dala struna. Vnesli so jo v zapis in ena črta
je postala oporno mestom s katerega je bilo mogoče zapisati 3 tone (na
črti, pod črto in nad njo)
- način zapisovanja nevm s črto je iznašel v 11. stoletju Gvido iz Arezza
ali Guido Areški (997-1050)
- Gvido je uveljavil to črto, ki je bila rdeča in je veljala za ton F.
Kasneje so uvedli še rumeno – oziroma zeleno za ton C.
Nadalje so dodali še 2 črti in dobili sistem črt že podoben našim.
Začeli so pred začetkom pisati tudi ključe – najprej so bile to črke.
- razvoj diastematske notacije:
(1) kockasta
11
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
(2) rombasta
- sistem solmizacije – uveljavil ga je Gvido Areški s pomočjo dlani.
2. Romanika (11.,12. stoletje)
a) čas gradenj cerkev
b) na področju glasbe nastanejo TROPI in SEKVENCE
Trop = vnašanje novih besedil in/ali novih melodij v že obstoječe
liturgične speve. (lahko je le novo besedilo na obstoječ melizem, dodano
novo besedilo v melizem, povsem nova melodija)
Sekvenca je posebna vrsta tropa, ki nastane na jubilus aleluje.
c) Ustvarjalci tropov in sekvenc: Guido Areški, sv. Hildegarda (želela zopet
uvesti inštrumente v cekev)
Posvetna glasba v srednjem veku:
- o njej ne vemo veliko, saj je bila razširjena med nižjimi sloji, ki niso
bili izobraženi in posledično torej tudi ni bila zapisana
- ljudska glasba je začela vpadati v cerkveno, zato so cerkveno glasbo
začeli zapisovati – da bi se izognili ljudskemu pridihu
- zvočno sta si kljub temu podobni (cerkvena in posvetna)
Posvetno glasbeno dogajanje je torej sestavljala:
a) ljudska glasba
o poznamo različne glasbene oblike
 balade
 romance
 ljubezenske pesmi
 pesmi slovesa
 satirične pesmi
 vojaške, delavne, mornaske, pastirske pesmi
 uspavanke
o To so predvsem enoglasbe skladbe z ritmom plesnega značaja in z
melodično jasno linijo.
b) poklicni glasbeniki na dvorih in pevci junaških epov
o na dvorih so potrebovali poklicne glasbenike za prireditve kot so
poroke, posmrtne slovesnosti, pojedine, kronanja ipd.
o opevali so znamenita dejanja prednikov in mite svojega ljudstva
c) potujoči pevci iz nižjih slojev
o so bili umetniki, ki niso le peli in igrali, temveč so zabavali
ljudstvo z žongliranjem; cirkuškimi točkami; čarovnijami…
o CERKEV jih je imela za hudičeve pomočnike
o bili so popolnoma brezpravni-njihov uboj ni bil kazniv
o po 12. stoletju se je njihov položaj izboljšal
12
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
d) viteška lirika
o to so bili trubadurji, truverji, kasneje v Nemčiji pa
Minnes‡ngerji
o njihove vsebine:
 junaštvo
 ljubezen, ljubezenske avanture
 naravne lepote
 križarske vojne …
o Trubadurji – so se pojavili v 12. stoletju in so bili iz J Francije
o Truverji – ljubezenska poezija se je najbolj razcvetela na S
Francije, njihove oblike so
 balade
 šansoni
 virelaji, rondoji …
o trubadurji in truverji so v 13. stoletju zamrli
o MINNESˆNGERJI –razširili so se iz Francije (Minne=ljubezen;
S‡nger = pevec) – kasneje so postali MESTNI PEVCIMeisters‡ngerji
3. Gotika (12.-15. stoletje)
a) ARS ANTIQUA (13.stoletje)
- papež velja za nezmotljivega
- cerkev je dominantna (vmešava se v politiko)
- v glasbi se začenja razvijati vrsta večglasja – polifonija
- pomembna za to obdobje sta Tomaž Akvitinski in Frančišek Asiški
b) ARS NOVA (14.stoletje)
- ljudje se začno zanimati za znanost
- ta čas zaznamujejo velike lakote, kuge …
- velika kriza zaupanja v cerkev – papeževa moč peša
- začno se ustanavljati šole in univerze (Francija)
- v glasbi se začne razvijati motet
- skladatelji v Franciji Philippe de Vitry (1291-1361), Guilliaume de
Machaut (1305-1377)
- razvoj večglasja:
(1) najstarejše cerkveno večglasje se imenuje ORGANUM najprej v
intervalu kvarte
Notredamska šola
a) večglasje se je začelo razvijati v okviru delovanja šole v pariški katedrali
Notre Dame.
b) ogromno ustvarjalcev je anonimnih – duhovniki, menihi ipd.
c) pomembna sta magistra Leonin in Perotin
13
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
d) Leoninus je pisal 2-glasne organume in jih zbral v knjigi Velika knjiga
organumov
e) Perotin je dvoglasnost nadgradil s 3- in 4- glasnimi organumi in predelal
Leoninovo knjigo.
4. Renesansa
Začne se z odkritjem Amerike.
Razvoj inštrumentalne glasbe
Zlata doba inštrumentov.
Glasbila so nadomeščala človeški glas in obratno.
Niso bile točno določene zasedbe.
Poznamo dve vrsti orkestrov-mešani in istovrstni.
Značilna glasbila:
- prenosne orgle – portativi, pozitivi
- čembalo
- flamski klavikord
- angleški virginal
- špinet
- brenkala – lutnja
- godala – violine, viole
- trobila in pihala
Plesna glasba v Renesansi – je živahna. Delimo jo na:
- dvorni plesi
- ljudski plesi
Ples je bil pomemben in obvezni del dvorne kulture. Izoblikoval se je poklic
plesnega mojstra.
J.P.Gallus
(1550-1591)
Prvo glasbeno izobrazbo je dobil v Stični in nato odšel v Melk. Napisal je zbirko
Moralia. Deloval je v Zabradnicah kot opad. O tem obdobju govori tudi tretja
knjiga maš. Prvo in drugo knjigo maš je posvetil gospodu, pri katerem je deloval
v Olomoucu. Zadnja postaja je bila Praga. Tam je največ pisal in izdal. Iz tistega
obdobja izvemo tudi njegovo zgodovino. Eksperimentiral je tudi z večzborjem
(imel je tudi 24-glasne skladbe). Napisal je 4 knjige maš in Moralijo (zbirka).
5. Barok (1600-1750)
Vse je bilo okrašeno, v portugalščini pomeni biser. Najbolj je bila razvita
inštrumentalna glasba. Najbolj značilna predstavnica pa je vokalnoinštrumentalna glasba. Oblikuje se godalni orkester (Vivaldi).
14
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Bach, H‡ndel, Vivaldi, Korelli, Tartini, Jean Babtist Luly.
1618-1648 – 30-letna vojna
Janez Kersnik Dolar
Isaac Poch
Bar•k je evropski zgodovinski in umetnostni slog, ki se je začel okoli leta 1660 s prvim
centrom v Rimu. Obdržal se je skozi celotno 17. stoletje, ponekod tudi še dlje, ter se izpel v
rokokoju, ki je slog še bolj igrivih in bujnih oblik. S samo besedo so prvotno označevali razne
posebnosti, kot so npr. biseri nepravilnih ter nesimetričnih oblik. Kot oznaka za umetnostni
slog 17. stoletja je beseda obveljala šele v 20. stoletju, in se nanaša tudi na glasbo in
književnost tega obdobja.
Značilnosti baročnega sloga so prekomerno upodabljanje čustev, blišč ter čisti, lahko
interpretirani detajli. Barok se je razvil znotraj kiparstva (baročno kiparstvo), slikarstva (
baročno slikarstvo), književnosti (baročna književnost) in glasbe (baročna glasba).
Barok se je v glasbi odražal predvsem preko bogate ornamentacije. Najbolj znan predstavnik
te smeri je bil J. S. Bach.
Claudio Monteverdi:
- deloval v Benetkah
Antonio Vivaldi:
značilni violinski koncerti
Štirje letni časi (štirje soneti – uprizarjanje narave)
H‡ndel
 deloval v Londonu
 značilna opera in druga scenska glasba, skladbe oritorijskega značaja
 napisal veliko cerkvenih del
 komorna vokalna dela posvetnega značaja
 instrumentalna dela
 sodeloval je pri pripravi izvedb
Aleluja
Johan Sebastian Bach:
- dela: tocata in fuga v d-molu
15
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6. Rokoko je del baroka. Dobesedni prevod je ‰kup drobnega peskaŠ. Velik
ljubitelj rokokoja je bil Ludvid XIV. in pruski vladar Friderik Veliki.
Glavna predstavnika v glasbeni umetnosti: Carl Philip Emanuel Bach. Pisal je
predvsem sonate in se je zavzemal za kvalitetno glasbeno poustvarjanje.
Cristoph Willibald Gluck. Bil je pomemben v operni ustvarjalnosti. Opero je
očistil pretiranega baročnega okrasja. Odpravil je recitative, omejil je vokalno
virtuoznost.
Rokoko je nakazoval vse bolj jasne glasbe oblike, kar je vodilo v klasicizem.
Pomembno je, da se je glasbeno življenje selilo iz palač v meščanske salone in
prvič tudi v javne dvorane.
ROKOKO = GALANTNI SLOG
7. Klasicizem je dosegel vrhunec v drugi polovici 18.st.
schubert 8. simfonija
Classicus – s to besedo so označevali rimske meščane. Pripadali so prvemu
razredu po bogastvu. V prenesenem pomenu pomeni nekaj najbolj vzornega.
Razlika med klasicizmom in klasiko:
- klasicizem je umetnostno obdobje v 2/2. 18. stoletja
- klasika pa označuje visoko vrednostno raven umetniških del, skozi
celo zgodovino in v sedanjosti
Glavne značilnosti klasicizma:
 umetniki so se zgledovali po starogrški klasični umetnosti, ki je
poudarjala naravno skladnost im lepoto
 temu primerno so v glasbi skladatelji uporabljali JASNO UREJENE
MELODIJE, SOZVOČJA, OBLIKE IN VSEBINE
 vse te lastnosti naredijo glasbo vedro in sproščeno
 glavni trije klasicistični skladatelji so:
o Wolfgang Amadeus Mozart
o Joseph Haydn
o Ludwig van Beethoven
 Njihove najbolj značilne oblike so bile večstavčne
Praizvedba je prva izvedba glasbenega dela.
16
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Glasbene oblike v klasicizmu:
-Najbolj značilne oblike klasicizma so večstavčne ali ciklične skladbe
-Skladbe s 4 stavki:
-sonata – za solistične inštrumente
-trio, kvintet, kvartet – za komorne zasedbe
-simfonija – za orkester
1.stavek
SONATNI
STAVEK
2.stavek
PESEMSKA
OBLIKA
3.stavek
MENUET ali
SCHERZO
4.stavek
RONDO ali
SONATNI ali
VARIACIJE
Skladbe s 3 stavki:
-koncert – za solističen inštrument in orkester
-sonatine – za solistični inštrument
1.stavek
SONATNI
STAVEK
2.stavek
PESEMSKA
OBLIKA
3.stavek
RONDO
Oblike posameznih stavkov večstavčnih skladb pa so naslednje:
-SONATNI STAVEK
1.del
PREDSTAVITEV
Ekspozicija
2.del
ZAPLET
Izpeljava
3.del
RAZPLET
repriza
2 temi
Preplet znanega materiala
Isti 2 temi
-PESEMSKA OBLIKA
ABA
-MENUET
menuet TRIO menuet
-SCHERZO
podoben menuetu, leda je hitrejši, saj njegovo ime pomeni šala
-RONDO
ABACABA
17
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
-VARIACIJE
TEMA V1 V2 V3
Dunajska klasika
Dunajska klasika ni glasbeno obdobje, temveč predstavlja skladbe, ki so jih
ustvarili trije največji skladatelji vseh časov: Haydn, Mozart in Beethoven. Vsi
trije so v času klasicizma delovali na Dunaju v Avstriji.
Joseph Haydn – eden izmed najboljših pianistov
V glasbi je bil predvsem pomemben za instrumentalne oblike, ki jih je obogatil s
harmonično govorico in poglobil glasbeno izraznost. Je oče GODALNEGA
KVARTETA. Napisal je prek 100 simfonij, 80 godalnih kvartetov, sonate, trie...
Simfonija presenečenja.
Velja za rekorderje med simfonični skladatelji. Godalni kvartet je komorna
skupina dveh violin, viole in violončela: pomeni pa tudi skladbo za to skupino
inštrumentov.
godalni kvartet v c-duru: Cesarski kvartet (nemška himna)
Wolfgang Amadeus Mozart
Mozart:
Slovenci v klasicizmu
Najpomembnejši ustvarjalec na slovenskem je v tem času Janez Krstnik Novak
(1756-1883). Poznamo ga po uglasbitvi veseloigre A.T.Linharta : TA VESELI
DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, ki jo je Novak poimenoval FIGARO.
Ob koncu 18. stoletja se je ustanovila Filharmonična družba, predhodnica naše
Filharmonije.
Filharmonična družba je imela orkester, zbor, godalni kvartet in glasbeno šolo.
Častni gostje so bili Haydn, Beethoven in Paganini.
Romantika (19.st.)
Hrepenenje po lepoti, čustva, svobodoljubnost.
Zgodovinsko ozadje:
- začetek 19.st. Napoleonovega osvajanja
- čas napredujočega meščanstva, ki sčasoma zruši fevdalizem in
tlačanstvo
18
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
- prebujanje narodov, revolucije 1848
Romantična umetnost:
- umetniki na splošno hrepenijo po lepem, nedosegljivem
- izražajo svoja čustva: veselje, trpljenje, soočenje s čedalje večjo
brezobzirnostjo in surovostjo
- romantiki izpovedujejo in ne pripovedujejo kot klasicisti
Značilnosti romantične glasbe:
- glasba se razcepi na zabavno in resno (zabavna=bleščava in
sentimentalna: resna=ustvarja jo umetnik s trdim umetniškim
prepričanjem)
- do izraza pridejo lepe, spevne melodije
- bogatejši zvok (peterozvoki, šesterozvoki)
- izrazite in drzne dinamične spremembe
- pestrejši ritem (ritmične posebnosti: kvintole, sinkope …)
- tempo skladb je natančno določen z oznako, največkrat tudi
predpisom hitrosti dobe
- simfonični orkester se poveča (okrepijo se trobila, pihala in tolkala,
priključi se harfa, čelesta. Ksilofon)
Romantični skladatelji:
- Berlioz
- Czerny
- Ernst
- Liszt
- Čajkovski
- Bizet
- Schubert – umrl star 31 let
- Verdi
- Smetana
- Schumann
Skladatelji v svojih delih zajemajo ljudsko melodiko
Pojavijo se nacionalne šole (poleg uveljavljenega nemškega, italijanskega in
francoskega sveta, se v 19.st. začnejo prebujati tudi češki, poljski, ruski,
norveški, slovenski…skladatelji.
19
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Glasbene oblike romantike:
a) samospev
- skladba za pevca solista in instrumentalno spremljavo (največkrat
klavir)
- najbolj sloviti skladatelj samospevov je Franz Schubert (1797-1828),
avstrijski skladatelj, ki je napisal preko 600 samospevov, zbranih v
zbirkah Lepa mlinarica, Zimsko potovanje in Labodji spev
- slovenski skladatelji samospevov pa so Hugo Wolf (1860-1903),
Benjamin Ipavec (1829-1903), Anton Lajovic (1878-1960) idr.
- poznamo prekomponirane in kitične samospeve
b) klavirska miniatura
- krajša, karakterna skladba za klavir (etude, balade, nocturni, valčki,
mazurke, poloneze, list iz albuma ipd..)
- Frederic Chopin (1810-1849) in Franz Liszt (1811-1886) sta ustvarila
ogromno klavirskih miniatur
c) simfonična pesnitev
- simfonična pesnitev je glasbena oblika, v kateri predstavlja pesnitev
ali program narativen ali ilustrativen temelj. Večinoma je oblikovana v
enem stavku .†Poemska simfonija† je izraz za sorodno obliko v več
kot enem stavku. V njej so izraženi dogodki, razmišljanja, slike,
doživetja, vizije ipd.
- torej: Simfonična pesnitev je oznaka za zvrst programske glasbe, ki jo
je utemeljil F. Liszt. Praviloma gre za enostavčno simfonično delo,
sestavljeno iz več odsekov, katerih ‡zunaj-glasbeno† oz. bolje transglasbeno vsebino ponujajo naslovi oz. dodana besedila, ki pojasnjujejo
ali nakazujejo izbrano vsebino
- Liszt je v času, ko je začel pisati simfonije, razvijal simfonično pesnitev
(prvič je termin uporabil 1854). Za mnoge je ta pomenila rešitev
problema romantične simfonije. Imitirali so jo tako različni skladatelji
kot so Čajkovski, Smetana, Franck, Saint-Saˆns, Strauss, Elgar.
Pridevnik ‡simfoničen† je sedaj pomenil samo tiste aspekte simfonije,
ki so jih pozni romantiki imeli za spontane in kongenialne: masivni
orkester, resnobnost namena, oblikovanje literarne ali slikovne
predloge, razvoj in sprememba tem z določenimi ali naznačenimi
značaji.
20
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
- poslušalec dobi program največkrat napisan, da si ga lahko predstavlja
- vsebina je izražena s tonskim slikanjem (glasbila oponašajo nevihto,
živali…) ali s tonsko simboliko (vzpodbuda za predstavo, ne oponaša
konkretno)
Richard Strauss (1864-1949): Vesele dogodivščine Tilla Eulenspiegla
- skladba predstavlja glasbeni portret legendarnega junaka ljudskih
pripovedk iz Flamske in severne Nemčije, šaljivca Eulenspiegla
(pavliho)
- oblika: simfonična pesnitev v svobodnem rondoju za veliki orkester
21