Slovenščina - Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Slovenščina
Slovenska romantika
1789 – Francoska revolucija vpliva na umetnost
1809 – izide prva znanstvena slovnica
1809 – 1830 je jezikovna (filološka) romantika
o Kopitar izda slovnico, ki izhaja iz živega jezika
1830 je izdana Kranjska čbelica – ALMANAH (1x letno izdane najboljše stvari)
1830 – 1848 je pesniška romantika
o Čop je vodilna sila pesniške romantike – poliglot. Kup pesniških oblik je
razložil Prešernu, ta jih je pa uporabil v svojih delih.
Kopitar želi, da ima vsak glas svojo črko, kar povzroči črkarsko pravdo. Prepirajo
se med bohoričico in novo pisavo (dajnčica, metelčica). Uporabi se tretja pisava
gajica – Bleiweis
Politično gibanje
a) Klerikalci (starejša) – STAROSLOVENCI
- Kopitar dajal drugim za zgled ljudsko slovstvo (Slovenci – kmetje)
- …Tako kot je, je najboljše†
b) Liberalci (novejša) – MLADOSLOVENCI
- Spreminjajo pogled na umetnost, želijo nekaj novega – spremembe
(umetnost, država, politika)
- Čop je bil usmerjen v prihodnost Slovencev
- …Spremenili bi svet†
Romantik je do drugih kritičen.
France Prešeren
(1800 – 1849)
V zbirki Poezije so lirike, epike, zgodovinske, domovinske, ljubezenske pesmi.
Poveličujemo ga večino zaradi kvalitete del, ki so klasična.
Nova pisarija
1
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
PISAR Kopitar
Pravi, naj se izogiba tujkam, naj piše prozo
Naj zapusti mesto in odide v rovte, da se
nauči kranjskih besed, kjer ne poznajo tujk
Trdi, da bomo slovenščino očistili tujk – če
zmanjka besed bi si jih izmislili
Rad bi ustvaril 2 jezika
Ko bodo brali, se bodo naučili govoriti
Vsak mora imeti slovensko ime
Romance, balade, soneti  mlatenje
prazne slame
Naj piše, kar bi kmet poslušal
Ponavljanje
UČENEC Prešeren
Meni, da lahko že vsak izda knjigo,
prosi pisarja, naj ga nauči pisati
prozo
Čudno se mu zdi, da znajo tam
sploh govoriti
Boji se, da se Slovenci ne bojo
razumeli med seboj
…Zakaj bi se drugače govorilo, kot
pisalo?†
Sprašuje ga kako naj pesmi piše
Se norčuje iz pisarja
Pretiravanje – zbadljivost, posmeh
Koseski se zgleduje po Kopitarju – …Potažba† (si zmišljuje besede)
PURIST (čistun) – preganja tujke
Slovo od mladosti
1. programska pesem
2. elegija – žalostinka
Sonet
1. Predhodnik Prešerna je bil Petrarca – soneti
2. Dante (Beatrice), Petrarca (Laura), Katul, Horac, Prešeren (Julija) – razmišljali
so romantično
3. Sonet je sestavljen iz 11-ih zlogov (laški enajsterec), 14 verzov ter oklepajoče
kasneje verižna rima
4. V sonetu sta dve kvartini in dve tercini. Kvartini govorita o življenju iz
narave/preteklosti, tercini pa o človeku/sedanjosti
5. Prešeren tvori cikle:
- več pesmi
- te pesmi poveže tema
2
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Sonetje nesreče
1.
2.
3.
4.
5.
Osrednji motiv: up
Opisana so Prešernova doživetja
Cikel je nastal leta 1832 – 1 leto kasneje spozna Julijo Primic
MEMENTO MORI je načrtno postavljen za Sonetom nesreče v Poezija.
Najprej je UP (radost), potem je OBUP (žalost), kasneje BREZUP (nič) in
nazadnje nekaj kar te ponovno dvigne – MEMENTO MORI
parafraza – opis (goljufiva kača)
oksimoron – nesmisel
metonimija – preimenovanje (lopata, smrt)
antiteza – nasprotje (noč in dan)
1. sonet
a) kvartini – ideal-znanje (upanje, vera v znanje ga vodi iz Vrbe)
b) tercini – kaj bi, če bi (usmeri se v Vrbo-bil bi kmet, poročil bi se)
2. sonet
a) osrednji motiv je popotnik (ni tako lepo – gadi, levi)
b) osrednji motiv je mladenič (ni tako lepo – gnus, nadloge, globoko breznone preide na drugi breg)
3. sonet
a) ne najde več volje, da bi se pobral
b) osrednji motiv – letni časi
4. sonet
a) težko življenje, ni miru, želi umreti
b) sreča je mišljena kot nesreča
5. sonet velja za vrh dogajanja
a) 1.kvartina – nagovarja življenje (kes-obžalovanje)
b) 2.kvartina – nagovarja smrt (prijazna; s ključem v smrt-srečna cesta-pelje
iz bolečine)
c) tercini – želi zaspati
6. sonet je sonet resignacije (sprijaznjenja, brezvoljnost, neobčutljivost)
a) 2.kvartina
- bokal – v njem je nekaj grenkega-namiguje na težave (metonomija)
- tudi peta ga ne bi bolela, če bi vanjo dobil trn
3
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Za 7. sonet velja Memento Mori
a) življenje je kratko, veliko znancev mu je umrlo
b) vsak dočaka smrt, vsak dan je bližje
Sonetni venec
1. Sonetni venec je sestavljen tako, da je 14 sonetom dodan še eden –
MAGISTRALE (v magistralu), mojstrski sonet ali pesem trikrat peta.
2. AKROSTIH – posvetilo (prve črke vsakega soneta)
3. Ljubezen in domovinsko temo
P
I
R
J
poveže pesniška tema. Pesnik se
počuti kot Orfej
I
L
4. Julija nima rada Prešerna, ljudje
nimajo radi domovine, Prešeren
M
U
hoče to popraviti.
Sonetni venec:
I
J
C
I
O
V
1. sonet – opiše sonetni venec in to,
o čem bo pisal
2. sonet – o Juliji, da so dekleta prevzetna – da spregledajo zvesto ljubezen, o
boljši prihodnosti Slovencev.
4. sonet – občutil je neuslišano ljubezen  žalost  solze
…njih sonce ti si† – Julija, išče Julijo (v gledališču, na trgu, na plesišču) in je
žalosten
7. sonet – želi si, da bi bili narodi združeni, da bi prebudil narodno zavest s
poezijo. Rad bi združil Slovence, ker je veliko sporov v tistem času.
Neiztrohnjeno srce
Analitična (najprej dogodek), sintetična (časovno zaporedje) tehnika.
Neiztrohnjeno srce je napisano v analitični tehniki. Pretvori v sintetično.
Je pevec, ki je srečno zaljubljen. Kasneje je bil nesrečno zaljubljen in vi več pisal.
Človek umre, ki se ni spovedal in ga niso premazili z oljem in ga pokopljejo.
Kasneje kopljejo nov grob in najdejo srce, ki še vedno bije in razmišljajo čigavo
je. Najprej mislijo, da je svetnik, kasneje ugotovijo, da je bil pesnik. Srce odprejo
in ga pustijo na soncu, da gredo pesmi ven.
4
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Pevcu
1. - 4. kitice so vprašanja
5. kitica je pa odgovor  pesnik mora trpeti
Zdravljica
Prešeren je v Zdravljici navedel željo po enotnosti, ta njegova želja pa se je
kasneje izpolnila. Pesem je napisal po naročilu.
Krst pri Savici
1. Krst pri Savici je sestavljen iz
a) posvetilnega soneta
b) uvoda
c) krsta
2. Krst pri Savici je:
- pesnitev – daljša pesem
- spada v liriko
- je domovinska tema, ki uporabi zgodovinsko snov (9.,10.st.)
- uporabljena je tudi ljubezenska tema
3. Ko je spoznal, da je Julija zanj nedosegljiva napiše to pesnitev. Pesnik želi, da
sta Bogomila in Črtomir = Juliji in Prešernu
4. Č R T O M I R
a) črti – zlobni, zli duhovi
b) želi s črti vzpostaviti mir
5. B O G O M I L A
a) bogu ljuba
UVOD – tercine – hitro dogajanje
KRST – oktave – počasno dogajanje
1. Uvod
- predstavitev (zakaj vojski, kdo se bojuje)
- kje se dogaja – Ajdovski Gradec
- Črtomir nagovori vojake (zmanjkalo je hrane) – VRH
I. ali se pokristjanijo
II. ali se bojujejo
- vsi ostanejo in se spopadejo
5
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
2. Krst
a) vrh dogajanja je krst (že na začetku)
Prešernu lajša bolečine ljubezenska izpoved.
Ilirizem
1.
2.
3.
4.
5.
Ilirizem poveže Slovane v 19.st.
Oblikuje se skupen jezik – Ilirščina, da bi bili povezani proti Nemcem
Usoda slovenščine je vprašljiva
Prešeren se je uprl Ilirizmu
Stanko Vraz – avtor v romantiki, ki je pisal v ilirščini, kasneje v hrvaščini.
Občutil je ponemčevanje, saj je živel na Štajerskem.
Romantika v tujini
Predromantika
(1760-1800)
1. Predromantika je obdobje pred Romantiko. Romantik se na svet okoli sebe
odziva s čustvi, predromantiki pa gredo če naprej v skrajnost  čustev ne
znajo brzdati.
2. Predromantika se v Angliji imenuje sentimentalizem, v Nemčiji pa
viharništvo (po reviji Stˆrm und Drank)
J.W.Goethe: Werther
1. Goethe je bil največji nemški ustvarjalec, ki je prihajal iz bogate družine.
2. Werther je napisan v obliki pisem. Naslovnik je Vilhem, pošilja pa Werther.
pomlad
zima
3. Werther je dovolj materialno preskrbljen – je ujetnik svobode. Vedno se le
sprehaja po naravi in slika.
4. Sanjari – predstavlja si boljši svet, otroci so mu zelo ljubi in le ti so
najsrečnejši. Meni, da če je človek z življenjem nezadovoljen, ga lahko
zapusti. življenje
sanje
prepad
6
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
lord G.N.G. Byron
1. Byron je bil Anglež in je imel rad polsestro. Bil je pristaš tega, da se gre k
bistvu stvari. Kljub telesni poškodbi se je ukvarjal s športom-bil je
vegetarijanec. Skregal se je z družbo, saj se je postavil na stran revnih. Želel
je, da so ljudje cenjeni zaradi znanja. Zagovarjal je ludiste (ljudje, ki so
uničevali stroje) in to, da je treba ljudi izobraziti.
2. Zapustil je Anglijo in odšel v Švico. Trdil je, da je smisel bivanja v uživanju –
lobanja (čaša)  bil je pozitiven.
Parizina
1. Parizina je epsko-lirska pesnitev. Je ljubezenska pripoved, ki ima
zgodovinsko snov. Ljubezenski trikotnik med Parizino, Hugom in Azom. Azo
je usmrtil sina Huga, da se je poročil s Parizino.
Romanje grofiča Harolda
1. Harold potuje ob Renu, v Švico  prepotuje Evropo. Pripoveduje o tej poti,
torej je to epsko delo.
2. Byronizem je pesimistična smer. Izhaja iz mračnosti, na koncu se najdejo
rešitve.
3. Svetobolje – svet poln bolečin
4. Byron ohrani vero, da se da bolečine premagati – zadnja kitica Slovesa.
Romantika
Heinrich Heine: Lorelei
1. Heine je bil Žid in je imel rad sestrično. Šlezijski tkalci kažejo na napake
nemške družbe. Kritizira kralja, državo in boga.
2. Lorelaj je ena od skal pri Renu, kjer se je zgodila nesreča. Zaradi lepote
Lorelaj in njenega petja so ribiči pozabili na nevarnosti.
3. Pesem je lirska balada, saj ima tragičen konec.
Puškin
1. Puškin je najbolj znan ruski ustvarjalec. Pisal je pravljice, poezije, drame,
epske pripovedi.
7
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Jevgenij Onjegin
To je roman v verzih. Onjegin je mlad človek, iz plemiške družbe, ki živi
razkošno. Vsega se je naveličal, tako da je postal odvečen človek.
Zimski večer
Zimski večer je razpoloženjska pesem zaradi poudarjene čustvene vsebine.
Lermontov
1. Lermontov je bil ubit v dvoboju.
2. Lermontov: Ta dolgčas, ta žalost
…Življenje je klavrna burka in bedasta šala.†
S tem Lermontov pove, da je življenje le hec, komedija ter da v življenju ni
nič resnega in da se samo igra z nami. Z Lermontovim mnenjem se ne
strinjam, ker je življenje več kot dolgčas. Lahko je dolgčas starim ljudem, ki
so vsega naveličani, ni pa dolgčas vsem.
Beseda
1.
2.
3.
4.
Beseda lahko močneje udari kot pest.
Lepa beseda lepo mesto najde.
Strupen jezik je nevarnejši od strupene kače.
Dober glas se sliši v deveto vas.
Pomen besed
1. enopomenke – strokovne besede (fotosinteza)
2. večpomenke (kruh)
Frazemi
1. proste besedne zveze (seznam živali)
2. stalne besedne zveze (kopenska vojska)
a) če ima stalna besedna zveza pomen je frazem (voditi za nos, do grla siti,
bela vrana). Frazemi so slogovno zaznamovani
- stavčni – pregovori (izražamo nauk)
- nestavčni
8
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Pomenska razmerja med besedami
1. Sopomenke (sinonimi) – ati, oče
2. Protipomenke (antonimi) – prijazen-osoren ali prijazen-neprijazen
3. Podpomenke (hiponimi)
4. Nadpomenke (hipernimi)
5. Besedna družina – sem spadajo besede z istim korenom
6. Tematsko polje – sem spadajo besede, ki imajo tematsko povezanost
(kričati – nogomet, stadion)
Slogovna vrednost besed
1. Slogovno nezaznamovane besede – besede, ki jih lahko uporabljamo v
katerem koli besedilu.
- sporočevalca ne razodevajo
- najdemo jih v vseh besedilih
- uporabljamo jih pri sporazumevanju z ljudmi, ki slovenščine še ne
znajo najbolje
- pes, oče, lep, delati
2. Slogovno zaznamovane besede – besede, ki jih lahko uporabimo le v
nekaterih besedilih.
- razodevajo lastnost in stanje sporočevalca – čustveno razmerje
- smemo jih uporabljati le v določenih besedilih
- pos (le v pogovorih z ljudmi iz rovt), Canis canis (le v strokovnem
besedilu)
a) čustveno zaznamovane besede
- slabšalne (kletvice)
- ljubkovalne
b) pokrajinsko zaznamovane (gučati, toti)
c) družbeno zaznamovane (kul, presing)
d) funkcijsko zaznamovane (pisker, storno, povedek, Obala)
e) časovno zaznamovane (zgoščenka)
Izvor besed
1. Etimologija raziskuje izvor besed – slovenski etimološki slovar
2. Domače besede
- iz indoevropščine, praslovanščine ali zgodnje slovenščine
9
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- tvorjene iz slovenskih besed
- iz posnemanja naravnih zvokov
3. Prevzete besede – iz jezikov v
- kulturnem
- zemljepisnem stiku
Tvorjenost besed
1. Netvorjenke (miza)
2. Tvorjenke (mizica)
a) besedotvorna podstava (miz-)
b) obrazilo (-ica)
3. Morfem je najmanjša enota besede s samostojnim pomenom.
4. Obrazilo je lahko na levi strani besedotvorne podstave (podskupina), na
njeni desni strani (namenoma) ali med deloma besedotvorne podstave
(samostojen)
5. Po vrsti obrazila določamo vrste tvorjenk:
- sestavljenke imajo predpono (podskupina)
- izpeljanke imajo pripono (namenoma)
- zloženke imajo medpono (samostojen)
- sklopi so brez glasovnega obrazila (četudi, nebodigatreba)
6. Besedotvorni načini
- sestavljanje
- izpeljevanje
- zlaganje
- sklapljanje
7. Skladenjska podstava tvorjenke vsebuje več besed in ima pomen (podvozje –
to, kar je pod vozom)
Slovenski realizem
(1848-1899)
1.
2.
3.
4.
RES – stvar
Stvarni pristop do stvari, kjer se avtor ne razkrije  piše objektivno
Predstavniki so Simon Jenko, Simon Gregorčič, Fran Levstik, Josip Jurčič,…
Začeli so brati, začne se strankarsko življenje: pojavita se 2 stranki, vsaka je
imela svoj časopis. Izide satirični časopis (zbadljiv, kritičen, posmehi)
10
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
5. V 19.st. je bil kulturni prostor Celovec. Organizirali so tabore na prostem, ki
so se začeli z nagovori o zedinjeni Sloveniji, kasneje pa nadaljevali z gostijo.
Organizirali so tudi čitalnice v gostilnah.
6. Predstavniki realizma so tipični meščani/kmetje, posebnež je pa stvar
romantike. Romantike je zanimala preteklost, realiste pa sedanjost. Poezija
in narava sta tudi romantična stvar. V slovenskem realizmu se to prepleta,
zato je slovenski realizem med romantiko in realizmom.
7. Levstik nasledi Kopitarja, Stritar pa Čopa.
Fran Levstik
Potovanje iz Litije do Čateža
Lahko je potopis ali manifest (literarni načrt). Pisal je za in o kmetu v njegovem
jeziku  nasledi Kopitarja
Martin Krpan
1. Martin Krpan je kratka povest v pripovedni-prozni obliki. Dogajajo se
nenavadne stvari
2. …Presneto slaba krama, babe po svetu prenašati.†
Ženske so veliko in težko breme. To je rekel Krpan cesarju, ko je
pripovedoval o svoji bivši ženi. Med potjo iz Trsta do doma je zbolela in ni
mogla hoditi, zato jo je nosil Krpan. To je bila dolga in naporna pot. To zvezo
uporabi Krpan, ko mu cesar za nagrado ponudi hčer, ker je premagal
Brdavsa in rešil Dunaj. Krpan cesarju razloži to zgodbo in utemelji, zakaj se
noče še enkrat poročiti. Bal se je, da se bo to zgodilo še enkrat in sicer na
poti iz Dunaja do doma.
Simon Jenko
Parafraza – opis z večimi besedami
Ljudje začnejo ceniti izobrazbo in najamejo domače učitelje.
Jenkov krog strmi k naravoslovju  Vajevci (dobili ime po Vajah-časopis) –
ubesedovali so motive iz narave.
Obrazi
Cikel ima 21 pesmi.
11
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Tilka
1. Tilka je novela. Osrednji dogodek, ki predstavi Tilko je pogovor o snubitvi. Je
naiven, vodljiv, ima drugačne noge, brezskrben, neodgovoren, po pameti
drugačen.
2. Slog pisanje je realističen, oseba pa spominja na romantiko.
Josip Jurčič
1. Rodil se je v Muljavi (Dolenjska). Doma so imeli gostilno (zapisal je zgodbe, ki
jih je slišal). Bil je najbolj zgleden učenec Frana Levstika – pisati za kmeta.
Snov je jemal iz zgodovine
Deseti brat – Martinek Spak
1. Deseti otrok istega spola naj bi domačim prinašal nesrečo.
2. Namig na romantiko tudi zaradi krjavlja, ki je vaški posebnež.
3. Roman je znan po številni dvojnosti
- zgradba (analitična, sintetična)
- dogajalni prostor (na gradu, v gostilni)
- jezik (na gradu drugačen kot v gostilni)
- romantične in realistične osebe
4. Deseti brat daje denar od očeta revnim. V resnici pa ni deseti brat ampak
nezakonski sin.
5. Levstik je čisto popljuval prvi slovenski roman  Jurčič kritiko sprejme in
napiše …popravo† – nov roman.
6. Parafraza za realizem – zlata doba romana
Telečja pečenka
1. Telečja pečenja je novela, značajevka. Opazi se, da je nastalo med romantiko
in realizem. Notri najdemo posmeh (ironija)  subjektivnost
2. V središče postavi Bitiča, ki je kisel, čemeren, čuden, skop, pisatelj se iz njega
norčuje. Kasneje se hoče poročiti, vendar gospodinja Bitiča zavrne (vrh
trikotnika). Na koncu se Bitič napije v gostilni in umre zaradi srčne kapi.
Tilka in Bitič
Podobnost
Oba sta drugačna od drugih
Razlika
Njuna starost (50 in 25 let)
12
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Oba se nista sama spomnila, da bi se
poročila
Zavrnitev ženske
Oba sta bila sramežljiva
Imata rada hrano
Želja, da se življenje ne spremeni
Bitič umre, Tilka pa ne
Bitič je bogat in mu ni potrebno delati
Tilka je bil oproščen vojske, Bitič ne
Tilka je kmet, Bitič meščan
Bitič je samovšečen, Tilka preprost
Zunanja zgradba zgodbe so poglavja, notranja zgradba pa dramski trikotnik.
Simon Gregorčič
goriški slavček
1. Goriški slavček je metafora za pevca. Gregorčič je pisal preprosto, njegove
pesmi so ponarodele (zato je bil priljubljen). Pisal je domovinske,
ponarodele in tudi ljubezenske pesmi. Svoja čustva do ljubezni je izpovedal
 Platonska ljubezen (samo duhovna ljubezen) – Ti meni svetlo sonce. Je
pesnik svetobolja (svet z bolečinami) – Ujetega ptiča tožba
Človeka nikar!
1. Je psalm (tekst iz Biblije), nastane kadar je pesnik v težavah  ko pričakuje
pomoč. Ta pomoč je Bog. Prošnja je prepoznavna kot molitev.
2. Gregorčič je menil, da je narava naš vladar, zato je bilo veliko sporov 
panteizem (narava ima vlogo Boga)
3. V tej pesmi je veliko nakopičenih pesniških sredstev.
4. Zgradba:
a) notranja
- predstavi naravo
- .
- pove, naj ga ne reinkarnira nazaj v človeka, zaradi bolečin in vprašanj
b) teza
c) pesniška sredstva
- metafore (delavnica, prelivajoče življenje)
- ponavljanje (v delavnico sem zrl)
- parafraze (ilnata ječa – telo)
d) sporočilo
13
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Ivan Tavčar
1. Odstopa med avtorji 19.st. Ima drugačno življenjsko pot. Z izobrazbo,
političnim delovanjem se povzpne v bogat meščanski svet. Bil je uspešen
advokat, bil je župan, žena mu v zakon prinese veliko doto. Poljane nad
Škofjo Loko so kraj njegovega bivanja.
2. Pisal je umetniška in publicistična dela. Bil je urednik časopisa Liberalcev.
Samo prek publicističnih del se je odzival na aktualna dogajanja. V svojih
umetniških delih izpostavi zgodovinsko delo (več kot ostali), s podobo
kmeta. Kmet je predstavljen zelo stvarno – brez olepšav.
3. Tudi on ni bil pravi realist. Bil je lirični realist – pisal je subjektivno stvarno.
Šarevčeva sliva
1. Meta je postarano kmečko dekle, ki gara kot žival, da bi se na stara leta
izognila beračenju. Naključje v podobi viharja zasuje njene prihranke, sliva,
ki jo v trenutni neprištevnosti poseka, pa pade nanjo in jo ubije.
Cvetje v jeseni
1. Okvirno besedilo
2. Že naslov namiguje, da konec ne bo lep.
3. Tudi tisto kar je slabo, je predstavljeno na lep način.
Visoška kronika
1. Tajčarji – nemško govoreča skupnost
2. Visoška kronika je zadnji Tavčarjev tekst. Hotel je napisati trilogijo Visoške
kronike.
3. Zgodovinska snov (krompir, pranger) motive poveže v temo (socialnaodnosi med Slovenci in Tajčarji, sosedi)
4. Kronika – zapis dogodkov v časovnem zaporedju. Ni niti v časovnem
zaporedju-je analitična, niti objektivno pisano-je subjektivna. Zato je to
roman – daljše besedilo, ima poglavja, glavne (predstavljene od rojstva do
smrti) in stranske osebe, dogajalni prostor je različen, dramski trikotnik (vrh
je sprememba značaja). Klasično pot romana zaznamuje Don Kihot.
5. V prvem delu je glavna oseba Polikarp, preobrat je pogovor s sinom. Ko
Polikarp umre, je glavna oseba Izidor. Preobrat pri Izidorju je, ko gre v
vojsko.
14
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
6. Roman se konča z epilogom
Vprašanja
1. Če je pisano v prvi osebi, mu bolj verjamemo.
2. Dvojnost Izidorja: v odnosu do očeta je plašen, za vero ga obsoja; boji se,
občuduje ga
3. Polikarp je realističen – ker ni popoln (ga vidimo iz vseh strani). Barbara je
romantična (predstavljena iz ene plati) – je mučenica (tudi družina se ji je
odpovedala)
4.
5.
6.
7.
Šla sta v Davčo snubit Margareto.
Poskusijo krompir. Zato, ker sta jedla plevel.
Ciganka mu je prerokovala, da ga bo ubil strel iz pištole.
Poudaril je analitičnost zgodbe, epsko širino (dogodki, ki niso vezani na
zgodbo)
8. Izidor opazuje Margareto.
9. Margareta je njegova sestrična.
10.Zato, da ne bi imela nemških otrok.
11.Srečata se, ko pride Margareta po Marksa na Visoko. Margareta je Izidorju
zelo vdana. Margareta je romantičen ženski lik zato, ker je bila slepo vdana
Izidorju.
12.Prizor poteka na Visokem.
13.Pasaverica preklinja Polikarpa.
14.V rojstnem kraju ima Agato.
15.Razkrije se, da je Polikarp umoril Jošta (Pasaveričinega moža)
Izidor:
Zunanjost: ne izvemo veliko
Socialno ozadje: starejši sin, ki živi v protestantskem okolju; bogata kmečka
družina; avtor je ironičen do Cerkve (samo zraka niso zaračunali)
Značaj:dober gospodar, neodločen, bojazljiv
Polikarp:
Zunanjost
15
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
naslov: Družina
navodila: povedni stavek (poskušamo najti izhodišče pisanja, kjer je teza)
uvod: …Starejši naj bi bili zgled mlajšim† …Jabolko ne pade daleč od drevesa†
predstavi odnos med visoškim gospodarjem in njegovim starejšim sinom
primerjaj kakšna je oz. kakšna naj bi bila vloga matere (primerjava se prekrije)
zaključek: komentiraj vpliv mlajšega brata na starejšega
Pomen vere v človekovem življenju
…Vera je močno zaznamovala zgodovino Slovencev† …To se kaže tudi v življenju
glavnih oseb v Visoški kroniki†
Predstavi kakšno je razmerje med verama, ki sta predstavljeni v romanu.
Primerjaj pojave, ki ustvarjajo religiozno barvitost takratnega časa.
Kako ti gledaš na versko nestrpnost in sodobni fanatizem ?
Janko Kersnik
Kmetske slike
1. Kersnik je bil doma na gradu, ker je bil plemiškega rodu. Njegovi literarni
začetki so v nemščini, v slovenščini pa piše o kmetu. V Kmetskih slikah
predstavi življenje kmeta. Predstavi ga drugače kot Tavčar. Spoznaval je
kmetove težave in življenjske probleme. Piše veliko bolj objektivno kot
Tavčar. Skoraj nikjer se ne predstavi kot subjektiven pripovedovalec  je
najbolj realističen izmed vseh.
V zemljiški knjigi
1. Kersnik je prvi avtor, ki v slovensko literaturo uvede meščane. Tipični
meščan je tudi v V zemljiški knjigi.
2. Povest je po obsegu krajša, bistvo je to, da je glavna oseba junak.
Romani
1. Ciklamen je prvi roman, ki predstavi ljubezensko zgodbo
2. Agitator je drugi roman, ki govori o političnih razmerah na slovenskem
Agitator je človek, ki nekoga prepričuje za neko idejo. …Nemškutar†
3. Najkvalitetnejši roman je Jara Gospoda (ljubezensko in politično temo
poveže).
16
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Jara gospoda
1. Trgi so manjša naselja v primerjavi z mesti. Kersnik uporabi trg v vseh treh
romanih. Trgi imajo lekarno, zdravnika, pravnika, gostilno, trgovino, cerkev,
pošto, šolo.
2. Groblje predstavlja Brdo ali Lukovico. Oznanjuje, da to mesto propada, da
ne more napredovati.
3. Jara gospoda je oznaka za dvoličneža. Malomeščan je slaba oznaka, ki se
uporablja za neko osebo, ki še ni uveljavljena. Pavel in Andrej sta prišla od
kmeta na visok položaj s pomočjo izobrazbe (v mestni svet). Ko pridejo do
več denarja pozabijo/se sramujejo preteklosti. Živijo prazno življenje,
zadovoljni so sami s sabo, občutka prijateljstva ne poznajo, so egoistični,
cenijo denar. Ljudje se drug z drugim družijo zaradi ugleda, videza.
4. Andrej+Pavel+Julka
Andrej+Ančka, Ančka+Pavel
Vrh je takrat, ko Andrej dobi pismo, da mu je žena nezvesta.
5. Epilog je časovno odmaknjen, da na koncu povzame usodo glavnih oseb.
Ljubezen v visoški kroniki.
V romanih je ljubezen pogosto ubesedena tema. V Visoški kroniki je večkrat na
preizkušnji. Označi Izidorja in Jurija ter poišči vsaj en razlog za njuno značajsko
razliko. Kdaj in zakaj je na preizkušnji Izidorjeva in kdaj Jurijeva ljubezen?
Predstavi svoj odnos do Izidorja in Margarete na koncu romana.
Značajska razlika – zaradi Izidorjeve odgovornosti, obremenjenosti z posestvom
Anton Aškerc
1. Rodil je v Globokem pri Rimskih Toplicah. Bil je duhovnik, ker je bil zelo
filozofsko zaznamovan in se je zanimal za svetovno filozofijo, kot duhovnik
pa je dobil to znanje. Eden prvih, ki je zapustil duhovščino zaradi nestrinjanja
s cerkveno politiko, zadnji 2 leti je bil ljubljanski arhivar. Z modernisti se je
skregal, bil je bran is spoštovan, kasneje so ga pa zasenčili mladi pesniki.
2. Bil je izrazit realist. Pisal je epiko. Je najboljši slovenski epski pesnik. Pisal je
balade in romance. Prevladata socialna in zgodovinska tema.
3. Zgodba iz preteklosti: Brodnik, Nočna potnica (kuga).
Socialna tema: Anka
17
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Mejnik – Interpretacija pesmi
1. Mejnih je balada. Kamen, ki določi meje. Martina in mejnik postavi v
središče.
2. Vzdušje v pesmi je temačno, napeto. Ustvarjajo ga besede – samostalnikičas (noč), kraj (gozd). Martina je strah in …vidi† strah, ko se zabliska-vidi
duha soseda Vida (vrh). Vidi ga z mejnikom – privid. Razplet je, ko izve, da
Vid res umre.
3. V epskih pesmih je prisoten monolog ali dialog.
Oblikoslovje: Besedne vrste
1. Oblikoslovje se ukvarja s slovničnimi podobami besed.
2. Pregibne – tvorjene in polnopomenske
a) samostalniške besede
- samostalniki
I. množinski – hlače, škarje (so)
II. neštevni – mleko, moka, pojmi (je)
- samostalniški zaimek (kazalni, osebni, nedoločni, nikalni)
- posamostalnjeni pridevniki
b) pridevniške besede
c) glagol
3. Nepregibne – netvorjene in nepolnopomenske
a) prislov
b) predlog
c) veznik
d) medmet
e) členek
4. Samostalniški zaimek (kazalni, osebni)
a) naslonske oblike osebnega zaimka so brez naglasa (NJEGA, GA)
b) navezne oblike osebnega zaimka (NA NJEGA, NANJ) – poveže se s
predlogom
Glagol poimenuje stanje ali dogajanje
18
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Realizem
(2.pol. 19.st.)
1. RES – stvar (na objektiven način predstavijo stvarno življenje tistega časa)
a) V Franciji se začne že 30. leta 19.st.
b) realizem v središče postavi meščanstvo
c) Realizmi
- romantični (Balzac)
- socialni (Dickens)
- kritični (Flaubert, Tolstoj)
- psihološki (Dostojevski)
- impresionistični (Čehov, Turgenjev)
2. Roman
a) pripovedna, prozna besedila, zgodba zajema celo človeško življenje, več
prizorov, značajski preobrat-vrh
b) Epopeja – dolg pripovedni tekst, ki je vezan na zgodovino naroda, ki ji
pripada avtor – je zelo dolg tekst (Vojna in mir)
Gustave Flaubert: Gospa Bovary(jeva)
[Flober]
Emma je osrednji lik. Živi na podeželju, oče je pošlje v samostansko šolo.
Izobražuje dekleta premožnih staršev. V času šolanja bere same ljubezenske
romane. Vpliv romanov je nanjo deloval negativno – je naivna, zaslepljena,
verjame v nekaj, kar ne obstaja, srečne konce – ljubezen. Roman je razdeljen
na 3 dele:
1. Tostes [Tost] – kraj, kjer se poroči z zdravnikom Charlesem Bovary [Šarl].
Na medenih tednih ni bilo tako, kakor je mislila, da bo. Z možem sta se
oddaljevala. Predstavi ga kot dolgočasnega moža – pomenki kakor ravne,
sive ulice. Zameri mu, da je on v takem življenju užival, ona bi rada od njega
nekaj več. Z možem nista bila veliko skupaj. Emma je poskušala zakon
narediti pester z risanjem risbic, zlaganju računov v kuverte. Po letu ugotovi,
da je Charles revež. Želi živeti drugače. Preselila se je v Yonville.
2. Preselita se v Yonville – pestrejše mestno dogajanje. Njeno življenje se
spremeni, saj dobi otroka (želi si sina, dobi Berto) in spozna Rodolphe-a. V
tem Yonvillu dobi zgodba vrh. Homais – lekarnar; ko se Bovaryjeva preselita
zazna v zdravniku konkurenco (do takrat je zdravniške posege opravljal on),
ob prihodu ga je lepo pozdravil – imel je dvojno moralo.
a) vsebina
19
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- dogajalni prostor – trg, Emma in Rodolphe na samem (zaradi
Rodolphovega slabega slovesa, bolj bosta videla in več slišala če
gresta višje)
- dogajanje – govor, zapeljevanje
- jezik – prazno govoričenje, romantičen govor
Emma in Rodolphe se zbližata  kar v romanih prebere, se ji sedaj
uresničuje. Tu se odvija osrednji del romana.
Operacija, ki se je loti Charles je tik pod vrhom, saj vse odloča (bosta srečna
ali ne, bosta bogata ali ne). Operacija ni uspela in je Charles v očeh Emme
ničla in konča z njim. Emma se nato dobiva z Rodolphom. Rodolph jo
kasneje zavrne, ne želi imeti stalne spremljevalke, ne želi se odreči svobodi,
ni vredna, da bi si nakopal otroka. Emmina reakcija na to je huda bolezen,
Charlesa skrbi, da bo umrla. Nato se ponovno preselita v drugo mesto, na
boljše okolje. Sedaj ni več tako naivna in je bolj prizemljena. Tu se konča
drugi del.
3. Tretji kraj je Rouen
Razlogi za njen samomor je obupanje nad življenjem in njena finančna kriza,
saj je prezadolžena pri trgovcu, lekarnarju. Zastrupi se s strupom za
podgane.
Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir
1. Je epopeja (daljši, zgodovinski roman). Govori o Napoleonovem osvajanju
Rusije in ruskem uporu. Vojna – Francoze vodi Napoleon, Ruse pa Kutuzov.
Mir – Sankt Petersburg, Moskva.
2. 3 družine plemičev
a) P. Bezuhov (+Kuragini)
b) A. Bolkonski
c) N. Rostovi
3. Ljubezenski trikotnik : Peter (Pierre)/Andrej/Nataša .
4. Ples je prehod iz otroštva v odraslost. Ples je bil razstava mladih, lepih
nevest.
Fjodor Mihajlovič Dostojevski
Piše o stvareh, ki jih je sam doživel. Flaubert je predstavnik socialnega realizma,
Tolstoj kritičnega, Dostojevski pa psihološkega. V njegovih delih je veliko
notranjega monologa. Notranji monolog je pripovedna tehnika, ki podaja misli
in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori.
20
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
F.M. Dostojevski: Zločin in kazen
Čas dogajanja je eno leto, zgodba ima omejen prostor in ni mogoče zaznati
dramski trikotnik. Glavna oseba je Raskolnikov, ki je mlad študent, ki poskuša
priti do denarja. Ime je namig za značajsko lastnost človeka-neodločen,
razdvojen.
Ta roman napoveduje prehod iz klasičnega k modernemu romanu.
V romanu so prisotne verske, moralne/etične in filozofske dileme.
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
Gogolj je predstavnik kritičnega realizma, ki se ukvarja z malim človekom
(človek, ki za preživljanje upravlja državno službo, v svoji razgledanosti,
premoženju, psihi je majhen). Tip malega človeka je našel v St. Petersburgu.
N.V. Gogolj: Peterburške povesti - Akakij Akakijevič
Glavna značilnost povesti je ta, da se dogaja nekaj nadnaravnega.
Akakij Akakijevič ima dolgočasen značaj. Ima dolgočasno delo, vendar je vseeno
zadovoljen z njim in ga noče zamenjati.
Podobnosti in razlike med Emo in Ano Karenino. Obe sta bili premožnejši,
hrepeneli sta po idealni ljubezni, obe sta naredili samomor. Pri primerjavi
primerjamo osebe glede na socialni, čustveni in moralni značaj osebe.
Naturalizem
1. Naturalizem je samostojna umetniška smer, ki zavzema konec 19.st. (1890).
2. Naturalisti skušajo stvari pisati takšne kot so in poskušajo pred bralca
postaviti fotografijo. Pišejo o najnižjih slojih meščanstva.
3. Naturaliste zaznamuje filozofija Taina, tj. človeka oblikuje dednost, okolje in
čas v katerem so rojeni.
4. EMPIRIJA – kar vidimo, slišimo, obstaja.
5. Ibsen in Strindberg sta avtorja dramskih besedil (Švedska, Norveška),
Maupassant pa avtor novel.
Emil Zola
1. Je avtor eksperimentalnih romanov (potrdi Tainovo tezo)
21
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
2. …Če je človek rojen v revščini, bo v revščini tudi umrl.†
Besedilo
1.
22