Brestov obzornik 1969 / št. 06

rt/7V11
•
BRESTO\!
- - ,
~I~
L . . . . I_
c-]
LETNIK lJI
1,.< I
. I <--1_
~
'V~
30. JUNIJ 1969
STEVJLKA 21
»lLATI SPOJ« največje priznanje
na salonu pohištva v Ljubljani
-
.,
f
_. .
T
't
~
Kombinira.na dnevna soba z jedilnico ABen programa
Salon pohištva je za. nami. Brest
se je kot proizvajalec kvalitetnega pohištva tudi letos na tem specfaliziranem sejmu predstavil z
vrsto novih izdelkov. ki Daj bi jih
v prihodnjem letu vključili v proizvodni in prodajni program. Razstavljali smo različne kotrJ.binaci-
je dnevnih sob, jedilnic in stnnih
dnevnih sob. Obiskovalci salona
so se za naše izdelke zelo zanimali, ker smo se dejansko predstavili s popolnoma novim programom samo mi.
Jugoslovanska žirija. ki so jo
sestavljali priznani strokovnjaki
in arhitekti. je menila, da obUltovno, estetskO, funkcionalno in
kvalitetno prednjači predvsem
program kombiniranih dnevnih
sob in jedilnic ABCD in odloči'­
la, da. ta program dobi prvo nagrado »ZLATI SPOJ«. S tem so
dali eno največjih priznanj podjetju za kvaliteto, pa tudi oblikovalcu Edu Vidoviču za estetsko in
funkcionalno zamišljen program.
Mislim, da nas to priznanje obvezuje. da se moramo z našo proizvodnjo vključiti v vrh proizvajalcev kvalitetnega, tako imenovanega »TOP« pohištva v Jugoslaviji in iska.ti še naprej nove
modele in oblike. ki naj v čedalje
hujšem konkurenčnem boju za.dostijo za.htevam, potrebam in
okusu odjemalcev. Vsem, .k i so
sodelovali pri pripravi ru izdelavi nagrajenega. pohištva, iskrene
čestitke.
J. Mele
Salon pohištva v besedi in sliki
Na letošnjem Salonu pohištva v
Ljubljani, ki je bil odprt od 14. do
22. junija, je BREST obiskovalce
sejma s svojimi novimi modeli
prijetno presenetil. Ne le obiskovalci sejm a, ampak tudi sami sodelavci BRESTA smo ob prihodu
v halo A -na gospodarskem razstavišču. kj er se je n ahaj al naš
ra·z stavni prostor, ugotovili, da
n aše izdelke upravičeno prištevamo v sam vrh jugoslovanske pohištvene industrije. Novi modeli,
ki smo jih odjemalcem prvič
predstavili, so vzbujali v času sejma zelo velik interes, kar je najboljši dokaz, da s i naše pohištvo
čedalje bolj utiTa pot v stanovanja tovrstnih kupcev.
Ob vhodu razstavljena belo la·kirana dnevna soba PATRICIA,
kombinirana z jedilnico, deluje
izredno moderno, vendar nevsiljivo, da se p osameznik n ehote ob
njej zaustavi. Ze tu je opaziti,
kakšno smer proizvodnje si je izbrala industrija pohištva BREST
za prihodnje leto. Proizvajala bo
na jsodobnejše pohištvo, ki kvalitetno, funkcionalno in oblikovn o
povsem ustreza željam najzahtevnejšega kupca. Dnevna soba PATRICIA n.i ugajala le mlajšim
obiskovalcem sejma, kot bi bilo
priča kovati glede na pestri cvetli č ni vzorec blaga, s katerim je
sedežna garnitura in delno omara tap ecirana. Mar.sikatera starejša gospa nam je zaupala svojo
želj o prav po tem pohištvu,
ker pomeni prijetno osvežitev
stanovanja.
Tudi antično bela dnevna soba
Y -90 z omaro, sedežna garnituro
in klubsko mizico predstavlja novost na našem tržišču. Opaziti je,
da kombinacij a nežno m odre b ar:ve z belo odjemalcem ugaja, zato
je prav, da bo garnituro mogoče
nabaviti že prihodnji mesec.
Poleg naših standa rdnih izdelkov t. j. DANIELE ln FLORIDE,
za katere je -še vedno veliko povpraševanje, smo razstavljali tudi nov ·program kombiniranih
dnevnih sob in jedilnic ABCD.
Posebna strokovna žirija je, kot
preteklo leto na salonu pohištva v
Beogradu, tudi na letošnj em salonu pohištva v Ljubljani, podelila
posebno priznanje »zlat1 spoj«
najboljšim .proizvajalcem. Tokrat
tudi mi nismo ostali praznih r ok.
Konec na 3. strani
Kombinirana dnevna soba ABCD programa
4. JULIJ -DAN BORCA
Prav je, Oil ob 4. juliju, Dnevu
borca, posvetimo naše mi·sli velikemu 'ObdobjU 'našega osvobodilnega
boja in vsarj s·kromne besede priznanja njim, ·ki 'So temu boju za
svobodo da·li svojo pošteno Zalvest
in svoje hotenje, in .njim, ·ki so za
svobodo žrtvovali svo.ja. življen}a.
Pridobitve ·našegal bojal in na.š e
revolucije mora sprejeti v svoja- srCal
tudi mladal generacija, da bi -bile
njen ponos in ·njene spodbude za
d&nes in jutri, za boj, ·ki ga- še vedno bojujemo za. mir v svetu, za
socia.listične ideje in za humane odnose med ljudmi. To ixročilo, ki mu
pravimo tradicija našega narodnoosvobodHnega- boja, bi moraIlo bili
med nami sleherni dan in ob s l e~
hernem trenu~ku.
..
Naša dru.žba uspeino razrešuje
Itevilne težave nekdanjih borcev.
Tudi v naši občini s i močno prizadevamo, da bi Fh kaf naljhitreje rešili. Najhuje je s stal,"ovanji borcev.
Mnogi ~e živijo v neprimernih sta~
nova-njih, drogi spet v okolju brez
topl ine .n oskrbe. 'Potrebno bo še
precej s.kupnihnaporov, predvsem
'Pal tople čLovečnos·ti, na katero ob
sodobnem utripu življenja prerald i
pozablJamo.
Ob Dnevu ,borca·. ki ga tudi ~e­
tos sla.vimo ponosni na našo preteklost, ·na naše velike us-pehe in s
trdo vero s prrhodnost, čestitamo
vsem borcem, aktivistom in drugim
udeležencem narodnoosvobod ilnega hoja.
F. Sterle
,.
WEST . lndustnJa
prest . ~erkhJca @
.·p-phlstva .
'OHIŠTVO
Iz vsebine:
PROBLEMI POSLOVNE ORGANIZACIJE ZNACILNOSTI V
SPREMEMBAH TZDR - OBISK NA SEJMU V KOLNU - DELEZ
BRESTA V LESNI INDUSTRIJI - NACRTI KRAJEVNE SKUPNOSTI - TOVARISKO SRECANJE PREDVOJNIH IN MEDVOJNIH
KOMUNISTOV USPEH CERKNISKIH SAIDSTOV VSE O
DOPUSTIH
Pogled na del Brestove razstave Da salonu pohištva v Ljubljani
POH
BRESTOV OBZORNik
1
Problemi poslovne organizacije
.
.
V poslovni politiki za leto 1969
smo si jasno začrtali razvojne poti podjetja. Osnovni cilji so nam
dokaj dobro znani, .zato jih ne
mislim ponavljati. Za zastavljene
cilje smo si določili naloge na posameznih področjih. Modernizaci·
ja proizvodnje bo zahteve na. posameznih področjih V marsičem
spremenila. Osnovno nalogo, povečanje
proizvodnje. osebnega
dohodka. in skladov. lahko povsem uresnfčimo le, če proizvajaina sredstva in sposobnosti delavcev
raci'onalno
izkoristimo.
Razčlenjevanje
reprodukcijskega
postopka na temelju tehnične delitve dela je izhodisčna točka v
raičlenjevanju
celotne naloge
podjetja na posamezne naloge.
Posamezne manjše naloge imenujemo tudi . funkcije. V
podjetju
ima funkcija isti značaj kot v živem organizmu, kjer je organ;izem celota, a rijegovi deli, organi', 's lužijo za opravljanje določe­
nih nalog ali funkcij.
Z delitvijo splošnej§ih funkcij
na posebne se oblikujejo organizacijski deli: enote, sektorji. oddeBti, delovne. skupine, referati in
delovna mesta.
OrganizMlija je .sredstvo za dosego določenega cilja.
Imeti: moramo torej tako poslovno organizacijo, ki nam bo
omogočala, ila bomo naloge, ki
smo si jih zastavili po opravljeni modernizaciji. lahko opravljali
čimbolj racionalno, ekonomično
in rentabilno.
Naše podjetje bo smotrno organizirano, če bodo vsi' njegovi deli, službe, skladno sodelovali pri
uresničitvi skupnega cilja. Zato
moramo posamezne službe povezati tako. ·da bodo pri realizaciji
poslovne politike skladno sodelovale.
Hitra rast podjetja, zlasti po
modernizacijI, zahteva sistematič­
no dopolnjevanje sedanje organizacije. da bi ustvarili sodobno,
celovito in funkcionalno organizacijo. O funkcionalni organizaciji govorimo takrat, ko so vse
enote, službe, usklajene v celovit
organizem. Cilje ugotavljajo na
osnovi razpoložljivih sil in sredstev ter ocene zunanjih pogojev
poslovanja. Odnosi se usklajajo z
bilancami razpoložljivih sil. razpoložljivih sredstev in skupne sile organizacije.
Te bilance je treba izdelati hitro in natančno, za vsak del poslovnega postopka in celoto.
Pri vsaki spremembi organizacije morajo sodelovati vsi zainteresirani. Mnenje, da je organizacija samo naloga nekaterih čla­
nov organizacijske skupine, je
popolnoma nesprejemljivo. Za
novo organizacijo je potrebno
ustvariti pogoje. Najvažnejše v
zvezi z uvajanjem nove organizacije je sodelovanje pri posnetku
in analizi sedanjega stanja organizacije in pri predlogu za novo
organizacijo. Druga važna stopnja
pri uvajanju nove organizMli'je je
temeljita priprava osebja, ki mora biti usposobljeno. da bo lahko
po njej delalo. Sodelavci ISe bodo
ogreli za novo organizacijq tem-
bolj, čimbolj bodo seznanjeni . ,!j .
pomenom organizacijskih ukrepov in čimbolj bodo za novi na.črn: dela usposobljeni. '
To sodelovanje poudarjam zato, ker prav sedaj analiziramo
dosedanjo organizacijo· in uvaja- ,
mo sodobnejši ·sistem pri vodenju
proizvodnje v To:varni, pohištva
Cerknica. Izhodišče za tako vodenje proizvodnje je poslovna
usmeritev, tipizirana proizvodnja,
ustaljenost iD kontinuiranost itd.
Dinamično planiranje proizvodnje.in poslovanja se začne pri določitvi tehnično ekonomskih standardov. Dosedanji način v planiranju proizvodnje in 'zasedenost
kapacitet v novih pogojih ne bosta
ustrezala. Moderni stroji bodo pomembna stvar, zato je toliko po-'
membnejše, da bomo za vsak
stroj ugotavljali zmogljivost in
da . bomo te zmogljivosti tudi .iz-:
koristili. Lansiranje proizvodnje,
evidentiranje, nadzorovanje ' bo
dobilo povsem nove • . sodobnejše
oblike.
Samo takšen sistem informacij.
ki je vzporeden s poslovni'ln postopkom in ki lahko vsak trenutek pokaže najmanjši odmik od
začrtane smeri, je lahko temelj za
upravljanje in sprejemanje ' odločitev. Za tak sistem pa je po-
:trebna . vrSta' priprav ' in. spremeQ1b. Sistem tehnično-ekonom­
skih sbndardov mora :za vsak
pos~opeK.· P9 ·, elementih in v celoti
(za vsako delovno operaci~o ali
fazo), . po · vrs*ah .proizvodov ali
storitev odgovoriti na vprašanja:
kaj, koliko ' iti: po kateri celii ali
vrednosti.
Dopolniti in spremeniti moramo sistem klasiftkacij in številč­
nih poimeno~~:
- proizvod!,v, ,
- surovin, inaterial~.
- osnovnih sredstev.
- pro'izvodnih postopkov <po
operacijah. fazah itd.).
, - delovnih mest, organizacijs'k ih enot,
. - vrst 'in mest stroškov.
.- vrst :poklicev,
- podatkov poslovnih' partnerjev (kupcev, dobaViteljev itd.).
Omenil sem samo · nekatere
stvari, ki jih .bomo morali rešiti
ob uvajanju nove organizacije.
Le s sodelovanjem in sprotnim
obveščanjem o spremembah v organizaciji bomo lahko zagotovili
uspešno uvajanje nove organizacije. Ta pa je pogoj za dosego osnovnega cilja poslovanja - več­
jega. skupnega dohodka in osebnih dohodkov.
J. Hren
-
Containerji
sodobna
sredstva za prevoz blaga
Hitrejše, varnejše, cenejše - to
so zahteve, ,ki se v zadnjem času
čedalje močnej~ pojavljajo v industrijsko razvitih deželah, ko gre
za vprašanje transportiranja blaga. Sora;nnerno velike razdalje in
visoki prevozni stroški, ki nastajajo predvsem pri izvozu našega
pohištva na ameriško tržišče, postavljajo tudi pred nas zahtevo,
kako problem transporta čim bolj
ekonomično rešiti.
Sedanja pot našega blaga je taka: kamionski prevoz do Reke,
vskladiščenje na Reki, nakladanje
na ladjo in prevoz do luke v ZDA,
vskladiščenje v tej luki, nakladanje na kamione in prevoz do tovarne, kjer se npr. glasbene omarice montirajo. Tako se blago od
Cerknice do kupca vključno z nakladanjem v naši in razkladanjem
v kupčevi tovarni šestkrat preklada. Zaradi tolikšnega pre kladanja je potrebna. močnejša in
analogno temu dražja embalaža,
Vse to 'so glavni motivI, da smo
začeli proučevati možnost transportiranja - predvsem glasbenih
omaric s pomočjo containerjev.
To so močno grajeni zaboji z veliko prostornino - tudi do 60 in
več
kubičnih
metrov koristne
prostornine.
Prednosti
takega
transporta so v tem, da se blago
v enostavnejši embalaži, brez palet naloži v conta·mer v naši tovarni, z avto vlačilcem prepelje
do luke, naloži na ladjo, v končni
luki razloži, kjer zopet avto-vlačilec blago prepelje direktno do
tovarne, kjer se opravi montaža.
Temu 'p ravimo prevoz 'blaga do
do skladišča brez vmesnega pretovarjanja.
Trenutno se s takim transportom naše luke še ne ukvarjajo
(razen manjŠih containerjev), ker
nimajo ustrezne mehanizacije, pač
skladišča
različna
prevozniška
podjetja
(konkretno pri nas Avto Kočevje).
Ladje so zelo velike in hitre, saj
naložijo po 1200 containerjev in
preplujejo progo Hamburg-New
York v. 7 dneh. V razgovorih s
predstavniki hambuTške luke in
podjetja »JU GOAGENT« smo
ugotovili, da bi znašal čas prevoza Cerknica-New York poprečno
10 dni, medtem ko je sedanji čas
pri klasičnem prevozu in pretovarjanju ca. 4-5 tednov. Ceprav
je prevoz ca. 10 % dražji od seda'njega, je mogoče skupno prihraniti več milijonov starih dinarjev
zaradi tega, ker se poceni karton-
Ugotovitev je torej, da je tak
transport blaga zanimivejši, dokončni izračuni pa bodo pokazali
dejanski ekonomski učinek. V primeru, da bodo vse priprave in
razgovori potekali normalno, lahko pričakujemo prvi poizkus takega transporta konec julija.
J. Mele
•
Tečaji
in izpiti IZ
varstva pri del U
Temeljni in republiški zakon o
varstvu pri delu, ki so ju sprejeli pred nekaj leti, prinašata vrsto novosti tudi za izobraževanje
delavcev. po določilih 'Obeh zakonov, zlasti pa še republiškega,
je treba slehernega delavca v delovni organizaciji dobro poučiti:
- o nevarnostih, ki pri delu
prete njegovemu življenju in
zdravju,
- o najprimernejšem načinu
dela, ki mu zagotavlja varnost
pri <ielu,
Q varovalnih ukrepih, ki ji-h
mora pri delu upoštevati, pa tudi
o okoliščinah, ki take ukrepe zahtevajo.
Za delavce, ki opravljajo, vodijo ali nadzirajo <lela, pri katerih so nevarnosti za poškodbe ali
zdravstvene okvare večje, pa so
zahteve še strožje. Le-te sme poučevati samo strokovnjak z ustrezno višjo ali visoko šolo, petletnimi oziroma triletnimi delovnimi
izkušnjami in zahtevanim strokovnim i-zpitom. Razen tega je
treba njihovo znanje s tega področja vsako leto ponovno preverjati.
l
-
,
)
Container s prostornino 60 mli na avtomObilski prikolici
pa te usluge opravlja na relaciji
Severna Amerika-Evropa posebna speCializirana ladijska družba
UNITED STATES LINES. Ta
družba ima za tak prevoz posebej
grajene ladje, ima svoje lastne
containerje
in
avto-prikolico,
medtem ko avtovleka opravljajo
ska embalaža (namesto 5-slojne
3-slojna lepenka za kaTtone), od·padejo vse palete in delo pri paletiziranju, odpadejo stroški prevoza do Reke in forfaita. Poleg
navedenega je možnost poškodb
med transportom minimalna.
takšnim poučevanjem smo
že lani. Tečaje o varstvu
pri delu je moralo obiskovati ll8
inštruktorjev in drugih vodilnih
kadrov. Vsi pa niso dovolj pridno
študirali, zato je bil tudi uspeh
ob izpitih 's labši, kot smo pričako­
vali.. Od ll8 delavcev jih je
uspešno 'zaključilo tečaj in opravilo zahtevani izpit le 91. Uspeh
bi bil nedvomno boljši, če bi poslovne enote v podjetju ukrepale
v skladu z določili republiškega
zakona, in delavce, ki iz.pita niso
opravili, premestili na manj odS
pfličeli
govorna delovna mesta, kjer so
tudi osebni dohodki nižji.
Letos smo napravili še korak
naprej. O varstvu pri delu je bilo treba poučiti najprej tiste, ki
delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Ti so najbolj izpostavljeni različnim nevarnostim
v zvezi z delom, razen tega pa je
bilo treba za njihovo poučevanje
angažirati strokovnjake z ustrezno i'z obrazbo.
Tečaje, na katerih sta predavala zdra:vnik, specialist za medicino dela dr. Prijatelj <in predstojnik Višje šole za varstvo pri delu dipUnž. Ludovik Kavs, je obiskovalo 246 delavcev ter 72 inštruktorjev in drugih vodilnih kadrov. Razumljivo je, da so bila
predavanja prilagojena nevarnostim na posameznih skupinah delovnih mest (v lakirnicah, na
Iverki, klejarni TPC) oziroma zahtevam, ki veljajo za inštruktorje in druge vodilne kadre. Sleherni delavec, ki je obiskoval
predavanja, je moral opraviti tudi določeni izpit.
Povedati moramo, da so bila
predavanja razmeroma dobro obiskana. Vabilu se je odzvalo 91 %
delavcev, kar je, če upoštevamo
upravičene odsotnosti (bolniške,
dopusti ipd.), sorazmerno mnogo.
Ker so mnogi od teh, ki niso prišli na predavanje, kljub temu
opravili zahtevani izpit, je uspeh
še večji. Trenutno je takih, ki še
niso priš1-i na izpit a-li so tudi pri
zadnjih izpitih padli, samo še 16,
od tega 4 delavci in 12 inštruktorjev.
Vsi
imajo priložnost
opravljati iz,pit še enkrat. Tiste,
ki se vabilu ne bodo odzvali ali
izpita ne bodo uspešno opravili,
bodo premestili 'n a druga delovna mesta.
Podobne izpite bodo morali
opraviti vsi ostali delavc i. Učni
program zanje bo prilagojen potrebam po ustreznem znanju za
varno opravljanje dela pri sorodnih skupinah delovnih priprav,
ki jih 'p ri delu uporabljajo. S poučevanjem bomo pričeli v jeseni,
hkrati s poklicnim usposabljanjem delavcev. Tako je bilo letos
usposobljenih že 3B delavcev, od
tega 25 za delo z rezkalnimi stroji, 15 pa za tapeciranje.
Takšno poučevanje je nedvomno zelo koristno, saj je ob tem
delavec natančno seznanjen s svojimi pravicami in obveznostmi iz
varstva pri delu, nevarnostmi v
zvezi z delom in zakaj mora zahtevane varovalne ukrepe dosledno upoštevati. Znanje s tega
področja prav gotovo odločilno
vpliva na zmanjševanje poškodb
in drugih zdravstvenih okvar, ki
nam povzročajo veliko moralno
in materialno škodo.
v. Z,n:idaršič
•
Dež v juniju - velika oVira
'Specialna tovorna ladja. ki naenkrat prepelje 1200 cont'a inerjev
-
Skoraj štirinajst dni so vremenski napovedovalci dan za
dnem napovedovali dež, če ' ne pa
vsaj nevihte v popoldanSKem ča­
su. iRes, pravo aprilsko vreme.
Pa ni ostalo samo pri napovedih.
Prvi <lež je bil dobrod'Ošel. Nam
sicer manj, privoŠčili pa smo ga
lanetijcem in ribičem. Toda, ko
je dan za dnem deževalo, to ni
bila več šala. Dež je močno oviral gradbene delavce, predvsem
pa obrtnike - steklarje, klepar-
j e, asfalterje in druge. Bila je ncvarnost, da bo treba prav zato
prestaviti selitev 1. strojne v nove prostore. S tem pa ne bi veljali več ostali dogovorjeni roki. Sedaj smo že tolilro daleč, da te bojazni ni več.
Objekti so razkriti, ostrešja obnaVljamo. Upajmo, <ia bodo vremenarji v juliju .napovedovali
lepo vreme in čim manj neviht
ob popoldnevih.
D. Trotovšek
--- - - "- - - -- - - - - - - -
t- _
BRESTOV OBZORNIK
3
Salon pohištva v besedi in sliki
Nadaljevanje s 1. strani
Naš program ABen je takšno
priznanje nedvomno zaslužil, saj
so dnevne sobe sestavLjene iz
taIr...šnih elementov, da jih je mogoče
prilagajati po višini in dol-
ž~ni
v slehernemu stanovanju. poleg našega pod jetja so najvi-šje
priznanje »zlati spoj« prejeli tudi
MEBLO i-z Nove Gorice za njihov
komponirani program dnevnih
sob, MARLES za kuhinjo »coctail
68« in STOL Kamnik za posreče­
no izvedbo zložljivega fotelja. Na
salonu pohištva so bile podeljene
tudi štiri 'diplome, katere so prejeli: MARLES - za zelo praktič­
no otroško sobo »MATJA2«, tovarna pohištva ALPLES - za
opremo predsob, MEBLO - za sedežna garnituro ter industrija
gradbenega materiala IMGRAD iz
Ljutomera - za fotelj »TATJANA«.
Mnogo občudovalcev je imela
tudi naša stBna jedilnica in dnevna soba SAN MARINO, katere
izvedba deluje izredno bogato. Ceprav je za postavitev takega pohištva potrebno temu primerno
stanovanje pa tudi cena je dokaj
visoka, smo zabeležili določeno
število resnih interesentov za nakup same jedilnice kot tudi dnevne sobe. Predvsem jedilnica je bila v središču pozornosti - in celo lestenec, katerega je mogoče
nabaviti .pri SLOVENIJALESU za
1.560.- N din, je bil predmet občudovanja. To nam ponovno dokazuje, kako hitro gre lahko v
prodajo v primernem okolju razstavljen določen izdelek.
Drugi razstavljalci niso prikazali posebnih novi tet. LESNIN A
je predstavila odjemalcem iz Italije uvožene jedilnice in fotelje.
Cene jedilnicam se gibljejo od
8.600.- do 18.600.- N din. Tudi
zadnja novost letošnjega sejma iz
Pariza - fotelji v obliki vreče,
napolnjeni s 'p osebnimi vlakni, so
bili naprodaj pri LESNINI. Lepe
sedežne garniture v danskem stilu
je razstavljala tovarna JAVOR iz
Pivke. Razen domačih razstavlJalcev so na salonu pohištva sodelo-
vala tUQi nekatera inozemska
podjetja, vendar v manjšem številu.
Zanimiva je ugotovitev, da inozemskih kupcev na sejmu skorajda ni bilo. Po vsej verjetnosti terminsko ni najbolj primeren čas
za takšno prireditev, saj se v tem
času že marsikdo odpravlja na
letrii oddih. V obratnem primeru.
pa se tudi pojavlja vprašanje,
kakšne so možnosti za takojšnjo
vključitev novih modelov v proizvodni program. Znano je, da so
doslej že mnogi jugoslovanski
proizvajalci izkoristili priložnost in
medtem, ko smo se mi 'PTipravljali na izdelavo določenega modela, so se kopije na ših dnevnih
sob in jedilnic že uspešno prodajale na trgu. Mnenja sem, da je
prav zaradi tega nujno pohi teti
s pripravami potrebnega materiala, kaj ti škoda bi bilo, da bi se
oblikovno in estetsko tako dovršeni izdelki, kot smo jih prikazali
na Salonu pohištva v Ljubljani,
prodajali pod imeni drugih proizvaj alcev.
Pepca .zum er
Obisk analitikov iz službe
družbenega knjigovodstva
Naše podjetje je obiska-l a skupina osemnajstih članov analitič­
nega oddelka pri 'p odružnici službe družbenega knjigovodstva v
Ljubljani. V 'Programu enodnevne
strokovne ekskurzije so se nameniH obi·s kati .podjetji Brest v Cerknici in Kovinoplastiko v Ložu.
Namen njihove ekskurzije je bil
spoznati življenje in delo obeh
podjetij . Kot analitiki službe
družbenega k\fljigovodstva so poznali obe podjetji zgolj iz posredovanih obveznih poročil.
Skupino analitikov so spremljali predstavniki ekspozdture z
Rakeka. V kratkem sprejemu og.
prihodu smo jim pripovedovali o
delu Bresta od ustanovitve do danes in o vseh značilnostih njegovega razvoja. Predvsem jih je za-
Kombinirana dnevna soba z jedilnico »Patricia«
nimal sedanj i gospodarski položaj
in prihodnja proizvodna usmeritev. PO kratkem sprejemu so si
ogledali proizvodne prostore Tovarne pohištva Cerknica in Iverko. Po končanem obisku v tovarnah smo jih popeljali še v razstavni prostor, da so si ogledali
naše iroelke. V krajšem razgovQru po končanem ogledu proi3vodnje in j.:zdelkov v razstavnem prostoru smo skupno ugotavljali, da
so za njihove kadre podobne ekskurzije zelo koristne.
V triurnem obisku smo jim
skušali povedati in pokazati čim­
več zanimivega, kar jim bo lahko
služilo pri njihovem delu, ko b'odo analizirali podatke o našem
podjetju.
T. Zigmund
Obiskovalci Salona pohištva so se zelo zanimali za Brestovo pohištvo
Poklici V lesni industriji
Na razširjeni seji sveta za strokovno šolstvo pri Poslovnem
združenju LES v Ljubljani so nedavno obravnavali vprašanje poklicev v lesni industriji.
Leta 1967 je Republiški zavod
za zaposlovanje v Ljubljani izdal
šifrant oziroma nomenklaturo poklicev. Ta nomenklatura se je v
glavnem ustalila tako, da podjetja šolajo delavce po teh profilih.
Zača s na nomenklatura poklicn~h profilov za lesno industrijo,
ki jo je sprejela Gospodarska
zbornica SRS, pa se od nomenklature Republiškega zavoda za
zaposlovanje bistveno loči: upošteva široke poklicne profile v
lesni industriji samo za poklice
sušUničar, brusač, pohištveni mizar, stavbeni mizar in strojni mizar. Za vsa ostala dela predvideva ozke profule.
Na razširjeni seji sveta za šolstvo pri poslovnem wruženju pa
je bilo ugotovljeno, da tudi ta
nomenklatura poklicev ni ustrezna; zato je bilo dogovorjeno, da
bo PZ LES poslalo začasno nomenklaturo vsem lesno industrijskim podjetjem in šolam lesne
smeri, ki naj dajo svoje mnenje o
njej.
Kljub temu pa je bilo na seji
sklenjeno, da je treba v mesecu
juniju izdati ra21pis za vključeva­
nje v uk za lesno industrijo po
ustaljeni nomenklaturi.
Na seji je bil obravna'Van tudi
osnutek zakona o poklicnem izobraževanj-u in sklepanju učnih
pogodb.
S tem osnutkom zakona se ureja izobraževanje za tiste poklice,
za katere je v nomenklaturi poklicev določeno, da ni potrebno
izobraževanje v srednjih šolah in
visokošolskih zavodih. Prav tako
se s tem zakonom urejajo tudi
razmerja na podlagi učnih pogodb o izobraževanju med delovnimi organi'z acijami in osebami
oziroma učenci, ki se izobražujejo.
V osnutku je torej predvidena
možnost poklicnega izobraževanja oseb, ki niso končale osnovne šole. Ce organizacij a dela in
proizvodna sredstva delovne organizacije ne zahtevajo izobraževanja celotnega poklica, se delavec izobraŽluje lahko za del tega
poklica.
Glede delovodske šole pa je
novost v tem, da se je ta šola
priključila tehniški srednji šoli
lesne smeri 'v Ljubljani, tako da
ta šola predpisuje učne programe, ki so nekoUko zahteV'Ilejši od
prejšnjih. Šola sama pa bo še naprej v Škofji Loki. J. Klančar
Značilnosti
v spremembah Temeljnega
zakona o delovnih razmerjih
Dnevna soba Y 90
Dnevna soba -
Aleksandra stereo
V 20. številki zveznega Uradne·
ga lista je bila objavljena večja
sprememba TZDR, ki tudi to zakonodajo prilaga.ja dejanskim potrebam področja, ki ga urejuje.
Na vprašanje, če so zadnje spre~
membe zadovoljivo rešile vse ne~
jasnosti, nam bo odgovorila njihova uporaba. Tokrat pa si oglej~
mo, v čem so temeljne značilno­
sti novih določil, ki jih lahko v
glavnem razvrstimo v štiri skupine:
l. V prvo skupino sodijo dolo čila, ki omogočajo delovnim organizacijam samostojnejše urejanje deJovnih razmerij z njihovimi
splošnimi akti. Vprašanja s tega
področja so predvsem:
- poskusno delo in premešča­
nje delavca z enega na drugo
delovno mesto. kadar je potrebno za normalni potek delovnega
procesa.
- prerazporeditev
delovnega
časa med letom z možnostjo začasne prekinitve dela s tem. da
se to obdobje nadomesti s podaljšanim dnevnim ali tedenskim delovnim časom med letom. Nadomeščanje je mogoče pred okoliščinami, zaradi katerih je prišlo
do prekinitve dela (primeri višje
sile. vremenske ovire, pomanjkanje surovin in podobno) ali po
njih.
Nove rešitve se nanašajo tudi
na nekatera vprašanja o odgovornosti delavca na delu, posebno,
kar zadeva organe in postopke za
izrek izključitve iz delovne sl{upnosti' kot najtežjega ukrepa.
Omenjene zadeve zdaj namesto
zakonov ureja interna zakonodaja podjetja.
2. Druga skupina sprememb
omogoča širše družbeno posredovanje v nekaterih vaznejših zadevah. V bistvu gre tu za še vedno vmešavanje države, da bi
uskladila interese delavca, delovne skupnosti in družbe. Določila
tega dela obravnavajo zlasti:
- pojem delovnega mesta in
obvezno .sistemizacijo glede na tekoče in perspektivne potrebe v
razvoju delovne organi'zacije z
dopustitvijo spremeniti trenutno
stanje, kar zadeva kvalifikacijski
sestav iti razporeditev delav~
cev po taki sistemizaciji.
- onemogočanje honorarnega
dela, nadurnega dela in dela na
podlagi pogodbe o delu, kadar je
dobiti ustreznega. delavca, ki
M ga redno zaposlili. Zakonoda-
moč
jalec sodi, da taka ureditev pomaga k reševanju· brezposelnosti
in k uspešnejšemu delu tistih,· ki
so že zaposleni s polnim delovnim časom.
Pomembno je tudi določilo , po
katerem mora pooblaščena oseba
(oziroma direktor, če ni kdo drug
pooblaščen),
brezpogojno izreči
pravnomočno
sodno odločbo o
sporih iz delovnih razmerij, pod
groženjo najvišje kazni za ·pre·
kršek.
Razen teh vprašanj sodijo v to
skupino tudi neposredne re~itve
v za.konu sa.mem, ki določa:
-:- da imamo za. zdravstveno
sposobne tudi invalide z zmanjšano delovno sposobnostjo (za de·
lo, ki zahteva take sposobnosti);
- da ob uvedbi petdnevnega
delovnega tedna ne podaljšamo
delovni čas -delavki, ki Una pravico do štiriurnega dela do otrokove starosti treh let, in delavcu,
ki ima zaradi zmanjšane delovne
sposobnosti pravico do skrajšanega delovnega časa;
Konec na 4. strani
•
BRESTOV OBZORNIK
Obisk na sejmu y Klinu
Ko sem slišal, da bom obiskal
k61nski sejem reprodukcijskega
materiala, sem bil presenečen.
Kako tudi ne, saj naj bi bilo to
moje drugo srečanje s tujino.
Prvič sem bil v Hannovru leta
1965, ko .smo organizirali šolsko
ekskurzijo, Takrat ni'smo imeli
nekega :določenega programa, kaj
naj si ogledamo; zato smo imeli
tudi dovolj prostega časa, da si
ogledamo poleg sejma tudi mesto, Mislil sem, da bo tako tudi
tokrat. V mislih sem že našteval
vse k61nske znamenj't osti, ki si
jih bom ogledal poleg sejma. Vendar ni bilo tako, Sicer pa je najbolje, če pričnem od začetka.
Ze v tovarni sem si pripravil
pribUžen program, kaj naj bi si
ogledal na -s ejmu. Ker je bil pač
sejem reprodukcijskega materiala, so me najbolj zanimali različ­
no okovje, lepila, površinski materiali, ročno orodje in naprave,
ki jih ra:b~ montaža ter ostali les-
veka preseneti skrbnost, kako so
urejena. V tem je videti toliko
op evano nemško nataonost. Vendar je treba priznati, da je tudi
okolica teh mest taka, da lepo
urejeni klraji samo dopolnjujej o
lepoto planin, ki kraljujejo nad
dolinami.
Nekje sredi popoldneva smo se
pripeljali v Salzburg, ki je poleg
Innsbrucka najvažnejše turistič­
no središče v Avstriji. Ker nismo
imeli niti toliko časa, da bi si
ogledali p ostajo, smo si mesto z
ogromnim srednjeveškim gradom,
ki se podobno kot naš ljubljanski, dvjga riad njim, ogledali samo iz drvečega vlaka. Mejni pregled med Avstrijo Ln. Nemčijo je
bil samo gola formal n ost, posebno, ko smo cariniku na njegovo
vprašanje: »$naps, Zigareten?« povedali, da 'p otujemo samo na
kolnski velesejem. Vlak je drvel
naprej in počasi smo se čez Bavarsko, ki· je močno podobna na-
_ . -<-.-
-_II':
Dnevna soba, razstavljena na Salonu pohištva v Ljubljani
no-obdelovalni stroji. Tako sem
si tudi pripravil program za ogled
sejma.
Končno je prišel 10. junij. Iz
Ljubljane smo odpotovali ob 12.
uri, tako 'd a smo si lahko z vlaka
temeljito ogledovali čudovito avstrijsko alpsko pokrajino, ki je
precej podobna naši Gorenjski.
Ob progi so se vrstila mala mesteca, ki se jim je že mimogrede
videlo, da žive samo od turizma
in nekoliko od kmetijstva. Clo-
ši Dolenjski, in mimo njenega sredi šča MUnchna, bližali industrij skemu podTočju Nemčije - POrurju. Ob progi smo opažali če ­
dalje več tovarn in tudi večjo naseljenost. Tako so se vrstila mesta in pod veČer smo se pripeljali v prelepo dolino »očeta Rena« ,
kot jo imenujejo Nemci. Kako
čudovit prizor! Sonce je ravno
zahajalo in z zadnjimi žarki božalo ogromno reko, pristanišča in
velike razvaline srednjeveških
gradov, k!i se drug za drugim vzpenjajo na vzpetinah ob reki.
Zdi se mi, da je bil to najlepši
vtis, ki mi je ostal v spominu na
ZNACILNOSTI
nemško pokrajino. Imel 'sem obV SPREMEMBAH TZDR
čutek, <la se prav tu ob Renu srečuje nov sodobni industrijski svet
Nadaljevanje' s 3. strani
z davno preteklostjo, .Ici poča'si
- da se ' V ' sklep (odločbo) o / u~aša kot dan, ki je prav tedaj
prenehanju dela obvezno vstavi rruneval.
pouk o pravicah, ki jih ima deLegla je noč in, ker smo imeli
lavec zaradi nezaposlenosti.
dovolj prostora, smo se udobno
3. Določila tretje skupine pozleknili v: kupejih in se prebudili
oblaščajo ali pa zadolžujejo rešele zjutraj tik pred ciljem našepublike za določeno sodelovanje ga potovanja - v Kolnu. Ko sem
V urejanju posameznih vprašanj
stopil z vlaka na ogromn o, iz žeiz delovnih razmerij. Gre torej za
lezne konstrukoije napravljeno
širšo pristojnost republik. Sem
kolnsko ,postajo, sem imel obču­
sodi predvsem:
tek, kako majhen del vsega tega
- določanje načina in postopsem in nehote sem se vprašal:
ka za dogovore malih in drugih
»Le kako se bomo znašli v tein
organizacij s posebnim pomenom vrvežu?« No, pa ni bilo tako teždela ;
ko.
-: določanje primerov, ko je
Najprej smo s i zagotovili stadovoljeno honorarno delo (dO polnovanje, nato pa odšH na sejem,
nilno delo), če je družbeno-ekoki je bil n a drugi strani REma.
nomsko upravičeno;
Tja smo šli čez velik železniški
- natančnejše določanje pogomost, nazadnje pa z motornim
jev za. uvedbo dela, daljšega kot
čolnom , ki prevaža ljudi čez repoln delovni čas, v skladu s reko. Končno smo prišli na sejem.
šitvami TZDR;
Prvi .dan 'smo si površno ogleda- v celoti republiška zakono- li ves sejem, ki je obsegal sedem
daja ureja delovna razmerja pri v elikih sejemskih prostorov, kjer
zasebnih .delodajalcih, pa tudi deje bilo razstavljenih ogromno izlovna. razmerja oseb, ki samostojdelkov, od vijakov do celotnih
no opravljajo kulturno, profesiooprem stan.ovanja ter strojev za
nalno ali . drugo dejavnost, če se o};ldelavo lesa in oblazinjenje pozdružijo v trajne ali začasne dehištva. Ta površni ogled je traj al
lovne sk.u pnosti in podobno.
ves dan, tako da smo se šele po4. Določila četrte skupine so zna popoldne s taksijem odpeljapre.t ežno pravno-tehničnega poli na stanovanje. Bili smo preveč
mena. in vnašajo večjo jasnost v
utrujeni, da bi ' šli še kam drusedanjo ureditev, oziroma skrbijo gam, zato smo šli spat in v mislih
za. skhidnost z ratificiranimi medsem preložil ogled kolnskih znanarodnimi pogodbami.
menitosti na naslednje dni. Tako
je bilo dan za dnem in s temi
Z. Zabukovec
ogledi ni bilo ničesar . Še v slovito kolnsko katedralo v izrazito
gotskem stilu smo pokukaJ.i samo
mimogrede, na poti na sejem.
Naslednje dneve pa smo že natančnejše
pregledovali sej mišče
glede na program, ki ga je vsakdo imel. Sprva je bilo malce težko proiti v stik z razstavljalci,
predvsem zato, ker znaš premalo
nemŠČine, pa tudi za to, ker tega
nisi vajen. Prav zato sem najprej"
obiskal že znane firme, kjer tudi
že poznam njihove predstavnike.
Led je bil prebit in z združenimi
močmi navadno sva hodila po
dva skupaj - smo povsod dosegli namen svojega obiska. Pregledali smo novosti, povprašali po
cenah in možnostih za nabavo
materialov. Sejem se mi na videz
ni zdel pretirano velik, vendar se
mi je kasneje, glede na to, da je
mogoče tJoliko materiala razstaviti na majhnem mestu, zdel vsak
dan večji. Ce pregledaš okovje
samo pri enem razstavljalcu, na
primer pri firmi Huwil ali HaferIe, mine nekaj ur, in preden se
dobro zaveš, je že večer. Tako je
bilo vse dni, tako da smo bili ,šele zadnje popoldne nekaj več prosti. Vendar smo bili preveč utrujeni, da bi šli še kam drugam.
Naj 'se končno vprašam, kaj
sem pridobil na tem sejmu, kakšni so vti'si s tega prizorišča, ki
hoče
pospeševati prizadevanje
ljudi k čimvečjemu in hitrejšemu
napredku. Priznam, da sem bil
sprva nekoliko razočaran. Mislil
sem, -da bom videl veliko novih
stvari, nova -okovja, lepila ter
druge reč i. Vendar sem videval
večinoma okovja, ki jih že poznamo, lepila, ki imajo iste lastnosti kot tista, ki jih upora bljamo, samo da imajo druga imena, površinske materiale, ki jih
stalno uporabljamo. Z eno besedo, nekih posebnih novosti na
sejmu ni bil-o. Najzanimivejši je
bil za nas novi način izdelave
predalov, oblečenih v plastiko,
nove pištole za zabij a nje sponk
ter nekaj novosti v okovju. Veliko zame n-ovih stv ari pa sem videl pri razstavljalcih , ki so razstavljali raz1ične vrste oblazinje-
Kombinirana dnevna soba z jedilnico na Salonu pohištva
nega pohištva. Posebno so bili zanimivi stroj.i za oblazinjenje ter
izdelavo vzmeti. Kljub temu, da
na sejmu nisem videl novih stva'")
ri s svojega .delovnega področja,
se mi zdi, da je vseeno koristno
od časa do časa obiskati podobne prireditve v tujini. Tako lahko primerjaš, kje smo z našim
načinom in našim oblikovanjem
pohištva. Moj vtis s tega sejma
je ob tem vsekakor pozitiven.
Kar pa je bilo novosti, jih bomo
skušali porabiti v naši tovarni,
seveda, če bodo ekonomsko utemeljene. Tako bomo povečali
uspeh pri delu ali izboljšali estetski videz izdelkov. Poleg tega
pa sem na tem sejmu spoznal, da
je čedalje bolj potrebno naučiti
se tujih jezikov, ker le tako lahko
res zadovoljivo rešiš v se naloge,
ki jih ima'š, če obiščeš tako prireditev v tujini.
Tako se je za nas končal k6lnski sejem reprodukcijskega materiala. Odpotovali smo domov po
poti, ki sem jo že opisal in šele
doma, ko sem znova pregledoval
prospekte, zapiske, sem lahko
ugotovil, da je doma res najlepše. Vendar je treba prav zaradi
razširjanja obzorja ter primerjave, ki sem jo že 'p rej opisal, od
časa do čas a pogledati tudi čez
meje naše domovine. 1. Hribar
Audiometer V delovanju
Ropot nas spremlja vsepovsod,
doma, na cesti in na delovnem
mestu. Postal je hud zdravstveni
in socialni problem moderne civilizacije. Cloveka utruja, lahko
povzroči duševne motnje in traj ne okvare slušnih organov.
Zanimivo je, d a ni zakona, ki
bi · določ a l, da je hrup k azniv kot
so kaznive druge oblike napadov
na ' človeka. Nenaden, prekinjen,
ali celo nenehen ropot ni tako
otipljiv kot na primer poškodba
glave, vendar pa prav tako povzroči poškodbe. morda še hujše,
ki pa niso nič manj n evarne.
Ze -dolgo() vemo, da po vzroča hude težave delavcem v industriji.
Prve knjige o ropotu in njegovem
škodljivem vplivu na sluh so izšle že v 19. stoletju. Z razvojem
L ·
-
in mehanizacijo indu strije pa se
je Topot še stopnjeval, v zvezi s
tem pa tudi škodljivi vplivi na
sluh. Delavci, ki delajo v stalnem
ropotu, si lahko začasno ali traj no poš~odujejo sluh. Stopnja
okvare sluha pa ni odvisna samo
od ča sa in jakosti ropota, ampak
tudi od občutljivosti posameznik a ter od drugih ušesnih bolezni.
Začetna znamenja poslabšanega sluha lahko ugotovimo samo z
avdiometrom, aparatom za ugo taVljanje ·s luha. Iz izkušenj vemo,
da se pri-zadeti niti sami ne za~
vedajo, da imajo okvaro sluha.
Slušne okvare so pri različnih
delavcih raZlične in odvisne od
njihovega dela.
Glede na to, da dela veliko število delavcev tovarne BREST v
.'.<j:-'~.
.'.~.>.
--
...
-Preizkus sluha z audiometrom
'-.;
okolju. kjer je ropot večkrat 80
dB (to je dovoljena jakost ropota) , smo se odločili, d a ugotovimo,
kako je s sluhom pri n aših delavcih. Pri pregledu je zelo važna
anamneza; s tem namreč dobimo
celoten pogled na morebitne
okvare slušnih organov, kar nam
mnogo pripomore pr:i končnem izvidu audiograma. Pozorno je treb a vsakega vprašati, a li je kdaj
prebolel vnetje ušes oziroma po
domače. če mu je kdaj teklo iz
ušes.
Zato delavec ne sme prikrivati
ničesar takega , kar b i bilo škodljivo njegovemu zdravju.
Ropot pa ne vpliva samo na
sluh, temveč tudi na motnje obto čH in prebavil, predvsem pa
m oti delovanje živčevja. Delavcem, ki delajo osem ,ur na dan v
mo čnem ropotu, se čez več let pojavi}.o okvare sluha.
Glede na preglede in ia;vide, ki
smo jih že napravili, moramo nujno zaostriti preventivne ukrepe. V
tovalUli je na volj'O »švedska vata«, katere pa se marsikateri delavec izogiblj e. K er le- ta zmanjša ropot na dovoljeno jakost, jo
moraj'0 uporabljati vsi delavci, ki
delajo v ropotu z jakostjo nad
80dB.
Ker skušamo nuditi našim delavcem čim boljšo zdravstveno zaščito, tudi želimo, da pri tem sodelujejo in upoštevajo nasvete, ki
jih <lobijo ob pregledu.
M. Mekina
Sadovi
jutriiojega dne
Približno petsto let pred našim
štetjem je kitajski pesnik Kuantsu napisal tole drobno pesmico:
»Ce imaš enoletne načrte, sej zrno.
Ce so desetletni, posadi drevo.
Ce so za sto let, Izobražuj ljudstvo.
Ce boš enkrat sejal zrno, boš
enkrat žel.
Ce boš zasadil drevo, boš
desetkrat užival letino.
Ce pa boš izobrazil ljudstvo, boš
sto let užival sadove."
Kakor je ta. pesmica stara, kakor je preprostejša od množice
statističnih poročil in tehtnih analiz o izobraževanju na Slovenskem, tako bi vendarle lahko bila
dramilo in vodno, kaj naj storimo z našim izobraževanjem.
Malodušno je naša javnost sprejela najnovejše podatke o tem, da
od jugoslovanskih narodov živi
med Slovenci najmanj izobražencev in da smo po številu diplomantov in študentov prav pri dnu
evropske lestvice. Le malokdo se
zaveda, da nas v prihodnosti toliko hvaljena in tudi upravi'~eno
občudovana kakovost slovenskega dela ne bo več reševala. Jutrišnji dan bo zahteval od vsakega naroda. njegove lastne metode,
predvsem nove organizacijske in
tehnične. Za to pa bo potrebnih
čim več talentov in pripravljenosti, da se njihove sveže ideje čim ­
prej uresničijo, .sicer bomo v neusmi1jenem konkurenčnem boju,
ki danes pretresa ves svet, zaostali. Zato je prav, če skupaj s
Kuantsujem še enkrat poudarimo,
da je naša prihodnost odvisna od
tega, koliko naših sredstev bom:o
žrtvovali' na račun naše življenjske ravni, pa naj bo to za nas
Slovence še tako boleče.
s
BRESTOV OBZORNIK
i)eeei By.
• Il " '"
"",dee"
ra"bijo za reševanje stanovanjskega vprašanja naslednjih upravi ...
čeneev:
""""
Letni statistični podatki se pojavIJo sorazmerno pozno, tako da
šele junija lahko prikažemo rezultate v letni industriji SR Slovenije
za leto 1968. Ti podatki so potem le za primerjave. medtem ko so po.slovne odločitve rezultat poslovne politike in usmerjenosti podjetja,
prikazane v letnem programu podjetja.
Brest se v letu 1968 s svojimi uspehi uvršča v sam vrh -slovenske
lesne industrije. Ce primerjamo delež celotnega dohodka. Bresta v slovenski lesnr industriji, ugotovimo, da znaša Je-ta v letu 1968 5.8 Ol"
medtem ko je v letu 1967 znašal 5.4 0/0. Ta primerjava nam pove, da
se je celotni dohodek Bresta relativno hitreje večal v primeri z nara.ščanjem celotnega dohodka slovenske lesne industrije.
Naj primerjamo tudi osebne dohodke na zaposlenega. V letu 1968
so bili poprečni osebni dohodki v slovenski lesni industriji 875 N din
na zaposlenega in so se v primeri z letom 1967 povečali za 17 0/0. Ce
bi postavili ranžirno vrsto velikosti osebnih dohodkov po industrijskih
panogah, ugotovimo, da je lesna industrija skoraj na repu. Nižje osebne dohodke imajo le nekovinska in tekstilna. industrija. Poprečni osebni dohodki na Brestu (preračunani po enaki metodologiji) so 1.034 novih dinarjev in so za 18 010 višji od poprečnih osebnih dohodkov v lesni
industriji SR Slovenije.
Akumulacija je tretja kategorija, ki jo lahko primerjamo. Skupna
akumulacija lesne industrije se je leta 1968 v primeri z letom 1967
povečala za 51 0/0. Delež akumulacije Bresta v skupni akumulaciji lesne
industrije SR Slovenije je v letu 1968 7,2 III, medtem ko je bil leta 1967
8,0 0/0. Ta primerjava ne daje natančnih rezultatov, ker je Brest leta
1968 prelil .sredstva negospodarske porabe iz skladov v osebne dohodke. Ce upoštevamo to, potem ugotavljamo, da akumulativnost dejansko ni padla, temveč je ostala na ravni iz leta 1967.
Dohodek je kategorija, ki nam pdkaže velikost podjetja. V naslednji frekvenčni distribuciji dajemo pregled, ki nam bo omogočil primerjave med podjetji:
FREKVENCNA DISTRIBUCIJA PODJETIJ GLEDE NA DOSEZENI
DOHODEK
Zap.
št.
l.
2.
3.
4.
5.
Doseženi dohodek
v letu 1968 v 10
tisoč n ovih din
-400
401-800
801-1600
1601-2000
2001-3986
Stevilo
podjetij
18
12
12
Kurnulativa
RelaKumutivna
lativna
frekven- frekvenca 0/0
ca 0/0
o
3
6
18
30
42
45
35
23
24
6
12
35
58
82
88
51
51
100
100
O
Brest je v 5. razredu z 32.392 tisoč novih din dohodka. Večji dohodek od Bresta imata le Meblo in Marles. 88 010 podjetij ima nižji
dohodek od Bresta.
Dosedanje ugotovitve nam kažejo, da je bil poslovni proces Bresta
v letu 1968 zelo uspešen. Dejansko je to obveznost za vse delavce, da
tudi v letu 1969 in v prihodnje dosežemo še večje uspehe in zagotovimo reprodukcijski proces na vedno višji ravni.
B .Miš ič
prostora
in varnosti v TP Mntinjak
Več
Skoda, da že v tej številki na- . jektom, n a d nitrirnico pa skladišega lista ne moremo objaviti fo- šče. Spodnji prostori bodo v pritografije rekonstruiranega ostreš- hodnje prav tako visoki kot . .~ nija na tovarni v Marlinjaku. Kot trirnici. Konstrukcija ostre~ja bo
da se je tovarna prerodila - sko- železna, kot tvorivo pa bodo uporaj je ni več -spoznati. Res je, da
rabili novolit plošče . Objekt bo
dela še niso končana, vendar že končan avgusta. Pripravljalna deto, kar je, daje slutiti, da bo tola trajajo že dalj časa. Ze prej so
varna zares kot je treba.
izkopali temelje za nove nosilne
Ne bi govoril o vrsti objektov, stebre. Streho so hitro razkrili,
ki so že gotovi ali jih grade, popredvsem zato, ker so strešno
sebej bi hotel spregovoriti o reopeko kupili graditelji stanovanjkonstrukciji ostrešja. S podjetjem skih hiš, ki so tako hitro in poceni prišli do tega gradiva.
Gradišče iz Cerknice so sklenili
pogodbo, ki pravi, da bo podjeR ekonstrukcija prinaša poleg
tje rekonstruiralo ostrešje, zgTadipožarne varnosti tudi veliko poli bodo nov strop nad starim obvečanje delovnih prostorov v 1.
Rekonstrukcija ostrešja v TP Martinjak
udeležencev NOB, katerim se
udeležbe v NOB po 140. čl enu
temeljnega zakona o pokojninsk em zavarovanju šteje dvojno;
vdov padlih ali po vojni umrlih
udeležencev NOB;
"
za pridobitno delo nesposobnih
otrok padlih ali po vojni umrlih
udeležencev NOB.
Teh sredstev pa ni mogoče uporabiti za reševanj e stanovanjskih
vprašanj tistih oseb, katerih stanovanjsko vprašanje je bilo do
uveljavitve tega odloka že rešeno
z dodelitvijo ustreznega stanovanja ali s kreditom za zidanje stanovanjske hiše oziroma s kreditom za adaptacijo, ne glede na to,
kdo je pri reševanju njihovega
stanovanjskega vprašanja sodeloval.
Odplačilna doba posojil n e more biti daljša kot 30 let, kar bo
odvisno od višine kredita, obrestna mera pa bo z vkalkuliranimi
manipu1ativnimi stroški banke
največ 1,5 do 2 %.
V teh dneh bo občinska skupščina sprejela odlok, v katerem
so določena merila za uporabo
razpoložljivih sredstev. Pri določitvi meril za ugotavljanje vrstnega reda upravičencev se upošteva :
- čas udeležbe v revolucionarnem delu pred vojno in po
njej;
- ali ima upravičenec stanovanje, ali je v podnajemniškem
oziroma sostanovalskem razm erju ;
- higiensko in zdravstveno
ustreznost stanovanj a;
- zdravstveno stanje upravi če n­
ca in ožjih družinskih članov,
s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu;
- koliko ljudi živi v stanovanju,
pri čemer je treba upoštevati
število ožjih družinskih čl anov,
lci. jih upravičenec vzdržuje;
- socialne r azmere upravičenca.
Po republiškem ključu za delitev zbranih sredstev, ki je sestavni del omenjenega odloka, je ob čina Cerknica upravičena do 2,36
odstotka ali 280 milijonov starih
dinarjev, kar je približno petkrat
manj od dejanskih potreb.
1. Stefan
čas
Nova proizvodna dVorana v TP Martinjak
nadstropju, to je za tapetništvo
in skladišče tapetniških izdelkov.
Sele sedaj je videti, koliko prostora so odvzemale strehe in kako nevarna je bila lesena konstrukcija.
Posebno važna je bila odločiAKCIJA -
tev, da bodo v rekonstrukcijo
ostrešja vključili tudi prostor nad
nitrirnico. S tem so prid obili nad
800 m 2 s kl adiščni h prostorovy ki
bodo za prihodnjo tapetniško dejavnost še kako potrebni.
D. Trotovšek
STANOVANJA BORCEM
P
..
"afe
od možnosti
-
Analiza gmotnega sestava
ZBNOV
-
Zadnja organizirana republiška. akoija
Kriteriji za razdelitev
sredstev
V uvodu analize o pI10blematiki
borcev udeležencev NOB v
cerkniški občini je poudarjeno, da
so borčevska vprašanja kljub štiriindvalsetim letom povojne graditve ,š e vedno nerešen a. Vzroke
temu je treba iskati v sorazm erno slabem gospodarskem položaj u
občine.
Združenje borcev NOB in občinska skupščina Cerknica posvečata VISestransko skrb reševanju
borčevskih vprašanj z vsakoletno
zagotovljenimi sredstvi iz obči n­
skega prora čuna. Uspešno sodelovanje pri tem kažejo tudi delovne organizacije v občini, ki poleg
pri's pevka v sklad 'z a borce tudi
neposredno rešujejo gmotna vprašanja zaposlenih borcev (Ziaposlovanje,
stanovanjska
gradnja,
štipendiranj e, rekreacija itd.)
Z doslej zbranimi sredstvi ni
bilo mogoče nadomestiti vseh najnujnejših materialnih in drugih
izgub iz časa NOB. Vojna škoda
(uničenih in poškodovan ih je bilo
1725 stanovanjskih in 1188 gospodarskih poslopij, kar je 40 010 celotne škode), ki je bila popisana
leta 1945, je znašala v današnji
vrednosti okrog 26 milijard starih d inarjev.
Zlasti težak je položaj kmetovborcev, katerih standard kljub
ugodnostim (dav čna odmera) stagnira in znatno zaostaja za gospodarstvom v občini, še občutneje
pa v republiškem p ovp rečju. To
še posebno velja za hribovite predele, ki obsegajo polovico ozemlj a v občini.
Analiza, ki je bila konec leta
1967, je pokazala, da je poleg socialno-zdravstvene problematike
nerešeno predvsem s tanovanj sko
vprašanje borcev. Večina prosilcev živi v slabih, zasilno obnovljenih stanovanjskih prostorih, ki
so največkrat vlažni, higienski
pogoji pa izredno slabi (brez vode
in sanitarij). Posledica teh pogojev je sorazmerno ši·bko zdravstveno stanj e borcev in njihovih
družinskih članov.
Po najnovejših podatkih, ki so
sestavni odel republiške analize,
je v občini 407 nujnih primerov.
Za njihovo rešitev bi bilo potr ebnih poldrugo milij.ardo starih din arjev. Prosilci so se v 48 primerih odločili za najemna stanova-
nja, 59 za samostojne gradnje in
300 za obnovo stanovanj.
Sredstva, "k i se zbirajo na posebnem računu SDK kot prispevki delovnih organizacij (20 010 od
prispevkov za stanovanjsko izgradnj.o), so tik pred razdelitvijo.
V ta namen je republiška skupščina sprejela odlok o načinu in
pogojih za uporabo sredstev,
zbranih s prispevki za gradnjo
stanovanj za udeležence NOB.
PO tem odloku se sredstva upo-
GARANCIJSKI LISTI
DCI. bi zaščitil odjemalca, je
zvezni sekretariat za gospodarstvo izdal odredbo o garancijskih
listih. Vse pohištvo v prodaji na
domač em trž išč u mora obvezno
imeti garancijo. Tržna io.špekcija
dosledno kaznuje vsa tista trgovska podjetja in prOizvajalce, ki
prodajajo pohištvo brez garancij e. Kazni so precej visoke.
Vsekakor moramo priznati, da
je zamisel o garancijskih listih pozitivna. Namen zaščititi odjemalca bo po našem mišlj enju dosežen, vendar ne v takšni meri, kot
bi lahko b il. Zvezni sekretariat
je res izdal odredbo in tržna inšpekcija že intenzivno kontrolira.
V odredbi je samo n avedeno, da
mora pohištvo imeti garancijo.
Proizvajalcem je prepuščeno, da
sami določajo garancijske pogoje. Prav zaradi popolnoma svobodnega določanja vseh pogojev
zahteVe. Poleg tega v sami odredima vsak proizvajalec različne
bi n i točno določeno, kateri izdelki se lahko prodajajo brez garancije. Listi morajo biti priloženi pri
vsakem izdelku ne glede na njegovo vrednost. Poslovno združenje LES je v imenu večine proizvaj alcev zahtevalo, da se listi
ne bi prilagali pri izdelkih, katerih vrednost je nižja od 200 N
din. Doslej nismo dobili še nobenega odgovora.
Obe tovarni pohištva v Cerknici in Martinjaku že izpolnjujeta
in prilagajata garancijske liste.
T. Zele
Pravnik odgovarja
VPRASANJE: Ali delavki, ki je
zaradi nosečnosti premeščena na
drugo delovno mesto, pripada
osebni dohodek po delovnem mestu, s katerega. je premeščena tudi v primeru, ko je na novem delovnem mestu ugodnejši osebni
dohodek?
ODGOVOR: Vsakdo, ki je premeščen na delovn o mest-o, ki je
vi·še ocenjeno (kar pomeni, da
opravlja zahtevnejše delo), ima
pravico prejemati osebni dohodek
za delo, ki ga v resnici opravlja.
Nevzdržno b i torej bilo, da bi delavka, ki je zaradi noseč nosti premeščena na zahtevnejše delo, prejemala osebni dohodek po kriterijih prejšnjega, manj ocenjenega
dela.
VPRASANJE : V 20. številki
Brestovega obzornika pravnik odgovarja na vprašanje: Ali lahko
član Delavskega sveta posamezne
poslovne enote ostane še na.prej
tega organa upra.vljanja? Zani'ma pa me drugo: Ali je lahko
član poslovne enote in član organov upra.vljanja premeščen v drugo poslovno enoto, preden ga razreši ma.ndata pristojni samoupravni organ?
ODGOVOR: Temeljni zakon "o
d elovnih r azmerj ih govord le o
primerih, ko delavcu, ki je izvoljen čl an Delavskega sveta ali
Upravnega odbora oziroma kakšnega drugega ·ustreznega organa
delovne organizacije, n e more
prenehati delo proti njegovi volji.
V primeru, ki ga navajate, ne
gre za prenehanje delovnega razmerja, ampak zgolj za premestitev. Zato menim, da ga ni treba
poprej razrešiti. Ce je premestitev izvedena po določilih (skladno členu 25 Pravilnika o urejanju
del-ovni'h razmerij) ali v soglasju :
z delavcem, je sklep o razrešitvt:
le deklarativnega pomena.
Z. Zabukovec
član
•
BRESTOV OBZORNIK
Brestov obzornik gostuje
Načrti
krajevne skupnosti
Svet krajevne skupnosti v Cerknici čakajo letos in še naprej
velike naloge. Upa, da jih bo s
pomočjo občanov in prostovoljnim~ dotacijami podjetij in ustanov, ki so na njenem območju,
tudi izpolnil. Sestavil je delovni
načrt in predračun za leto 1969,
poleg tega pa še perspektivni
načrt in predračun za prihodnja
štiri leta. Svet krajevne skupnosti se zanaša, da bodo občani
redno plačevali prispevek za uporabo mestnega zemljišča, če­
prav je praksa pokazala, da se
ravno tisti občani, ki bi najlaže
plačali, temu protivijo. Občane
opozarjamo, da bomo prispevek
še. vnapr.ej pobirali in ga lahko
neposredno plačajo v pisarni
krajevne skupnosti ali pa na žiro
račun
štev. 5016-3-209.
Svet krajevne skupnosti je doslej uredil pot na Otoku, j o razsvetlil ter nabavil gasilsko orodje. Na Dol. Jezeru je napeljal
cevi za kanalizacijo in za ureditev vasi v Dol. vasi bo napravil
most, na koncu vasi pa v strugi
potoka jez, da poleti v strugi ne
bo smrdečih mlak. V Zelšah bo
svet krajevne skupnosti dopolnil
javno razsvetljavo, v Cerknici pa
bo v sodelovanju s komunalnim
stanovanjskim podjetjem zamenjal vodovodne cevi od hiše tovariša Bavdka na Notranjski cesti čez trg do doma Partizana.
Cevi na tej razdalji imajo manj-
ši premer, kakor one do I'avdkove hiše in one od Doma Partizana proti Peščenku, Dol. vasi
in Dol. Jezeru. Strokovnjaki pravijo, da bo tako vode v teh predelih precej več. V načrtu so tudi asfaltiranje trga pred Zdravstvenim domom, kanalizacija in
ureditev novih zelenic. V Vidmu
in na cesti nad Slivnico bomo
uredili javno razsvetljavo. V načrtu za prihodnja štiri leta n amerava svet krajevne skupnosti
asfaltirati vse glavne ceste po
Cerknici in urediti kanalizacijo.
Urediti namerava tudi ceste v
Dol. vas in na Jezero, posi.pa ti
stranske poti in jih pozimi plužiti.
Pred kratkim je svet Krajevne
skupnosti sklical predstavnike
podjetij in ustanov s svojega področja, da bi se pomenili, koliko
bodo prispevali k izpolnjevanju
načrtov.
Nekateri na sestanek
sploh niso prišli, drugi so se izgovarjati, da imajo druge obveznosti, nekaj pa jih je pokazalo
polno razumevanje.
Načrti so veliki, vendar svet
Krajevne skupnosti upa, da jih
bo vse, s sodelovanjem občanov,
tudi izpolniL
Predračun dohodkov in izdatkov kaže, kako si je svet zamislil
financiranje.
Dohodki skupaj: 240.000,00 N din
Dohodki so od prispevka za
mestno zemljišče, pokopališča,
Tovariško
rezanja drv, dotacije, peskokopov
in drugega .
Izdatki skupaj: 290.890,00 N din
Izdatki so za pisarniške stroške, pošto, vodarino, elektriko, zavarovanje in drugo 9.200; vzdrževanje nasadov, otroškega igrišča, spomenikov in drugo 8.950,
za urejanje stranskih poti, smetišča ter pluženje stranskih ulic
14.000, za vzdrževanje javne razsvetljave 7.000, za ureditev javne
razsvetljave v Vidmu in Podslivnici 51.000, za sanacijo in urejanje vasi 14.000, za zamenjavo vodovodnih cevi od Bavdkove do
Meletove hiše 60.000 in za asfaltiranje trga in kanalizacije pred
ZD 42.240.Za vsa omenjena dela bo primanjkljaja za 50,890 din. Ce bo
svetu Komunalne skupnosti uspelo dobiti kritje primanjkljaja,
bo vsa dela do konca leta izpeljal, sicer pa bo moral nekatera
dela opusti ti.
Vse občane, podjetja in ustanove vabimo k čimvečjemu sodelovanju, ker se bo le tako naša dolina odprla vedno bolj razvijajočemu se tujskemu prometu,
Zaposlili bomo lahko precej mladih moči.
Pomisliti moramo, da se bo
promet z zgraditvijo hitre ceste
precej povečal in bo tudi pri nas
odcep na Uncu.
SVET KRAJEVNE
SKUPNOSTI
srečanje
predvojnih in medvojnih komunistov
V okviru proslavljanja 50-lettov. Tone 2nidaršič, predsednik
nice ustanovitve komunistične
krajevne organizacije SZDL.
partije Jugoslavije je bilo na poZ Ulake, od koder je veličasten
budo občinskih komitejev ZKS
razgled po vsej Loški dolini, so
Cerknica in Logatec organizirano udeleženci srečanja odšli na ogled
v Ložu dne 7. junija tovariško
moderno urejene tovarne Kovinosrečanje 150 predvojnih in medplastike v Ložu, kjer jih je sprevojnih komunistov iz obeh občin
jel direktor tovarne tav, Franc
ter gostov iz občine Cabar.
Perušek s sodelavci. Vsi so bili
V zgodnjih dopoldanskih urah
presenečeni, da je v tako hitrem
so udeležence sprejeli pionirji casu ~rasla ta~o m~derna toya~­
osemletke v Starem trgu in vsan~, saj se večl~a ~JIh spomm bkemu pripeli I'deč na.g elj. Godba stIh ~ časov, k? Je bila ~a tem mena pihala Kovinoplastike Lož pa
st~ se trava.:? grm?,vJe, d~nes. ~a
je ob tem igrala vesele koračnice.
naJmoderne}s.I strOJI prolz,:,.a)a~o
Nato je udeležence, med katerimi
~odobno. kovm~k~ galanteTlJo ID
je bil tudi predsednik CK ZKS
Izdelke IZ plastlčmh mas.
tov. Franc Popit-Jokl, pozdravil
Po ogledu tovarne so se vsi
sekretar
obČinskega
komiteja
zbrali v novourejenih prostorih
ZKS Cerknica tov. Jože Tišler.
družbene prehrane KovinoplastiPozdravnemu govoru je sledila ke, kjer jim je o revolucionarni
krajša komemoracija pred spo- poti komuni,gtov in drug1h namenikom žrtvam NOV v Ložu, pred-nih ljudi iz Notranjske sprenakar so si udeleženci z zanima- govoril prvoborec tov. Tone Prenjem ogledali muzej revolucije v __ vec, V svojih besedah je podrobno
Ložu. Mnogi izmed njih so se orisal uspehe notranjskih revoluprepoznali na razstavljenih sli- cionarjev, ki so tako pred voj no,
kah in v drugih muzejskih doku- še zlasti pa med II. svetovno vojmen tih. PO ogledu muzeja so pono zadajali sovražni-ku velike
lo-Eli venec pred veličasten spo- uda-rce, kar je v veliki meri omomenik žrtvam NOV iz Loške dogočilo pridobitev vseh tistih praline na Ulaki, kjer jim je spregovic, ki si jih je Zveza komunistov
voril o revolucionarni poti padlih
J·ugoslavije priborila v svojih petžrtev in še živečih revolucionarjih
desetih letih obstoja. Vsakdo od
prisotnih se je »rnašel« v posameznih ali pa vseh akcijah, ki so jih
vodili komunisti Notranjske.
Mnogi izmed udeležencev srečanja so se tega dne prvič srečali,
odkar se je končala II. svetovna
vojna. Obudili so vesele in žalostne dogodke preteklosti, najbolj pa
je vsem ostalo v srcih tovarištvo,
ki so ga gojili med seboj in med
prebivalstvom tega dela Notranj ske, ki je še vedno skromno in
pošteno in vedno pripravljeno pomagati vsakomur, ki se bori za
pravičnost in poštenje, kar je najboljši dokaz za predanost v borbi
za dosego vseh ciljev samoupravnega socializma, kot je to dejal v
tovariš kem razgovoru predsednik:
CK ZKS tov. Popi t.
Ob zaključku srečanja so se dogovorili, naj se tudi v ·prihodnje
organizirajo podobna srečanja, ki
naj še trdneje povežejo vrste starejših komunistov, ki so še vedno
sposobni organiziranega delovanja v celotnem našem družbenem
življenju.
Preden so .gi segli v roke, so poslali še pozdravno brzoj a vko
predsedniku republike, tovarišu
Titu. Tako se je končalo prvo srečanje predvojnih in medvojnih
komunistov bivšega notranjskega okrožja.
F. Tavželj
Transport lokomobile Wolf iz TP Cerknica v TP Martinjak
udeeei6.
rn.MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR »ZNANOST MLADIM.
BO LETOS V CERKNICI
Od 1. do 12. julija bo v Cerknici III. mladinski raziskovalni
tabor, ki ga prireja republiški koordinacijski odbor gibanja »Znanost mladim« Slovenije v sodelovanju s Skupščino občine Cerknica. Proučeval bo Cerkniško jezero in okolico. Pokroviteljstvo
tabora je prevzela Slovenska akademija znanosti in umetnosti v
Ljubljani, vodja raziskovalnega
programa pa bo dr. Rajko Pavlovec.
Pri delu tabora bo sodelovalo
55 mladink in mladincev iz Slovenije in drugih socialističnih republik, nekaj mladih raziskovalcev pa bo prišlo tudi iz Avstrije,
Italije, Ceškoslovaške Zvezne republike Nemčije in Belgije. Dvanajst strokovnih mentorjev tabora bo vodilo arheološko, geološko, gemorfološko, speleološko,
botanično in zoološko skupino. V
te delovne skupine se bodo vključili mladi po lastni želji.
Udeleženci tabora bodo stanovali v cerkniški osnovni šoli, hranili pa se bodo v restavraciji Jezero v Cerknici. Upravitelj tabora bo domačin, predmetni učitelj
Konrad Knez.
Program mladinskega raziskovalnega tabora obsega poleg razj
Pred dvajsetimi leti
Prav zares se mora človek zakako se je Cerknica v zadnjih letih razvila. Prav gotovo
je le-temu mnogo prispeval Brest.
Tam, kjer je nekdaj bil Šerkov
sadovnjak, je danes moderna tovarna pohištv<l. Težka so bila tista prva leta začetkov. V tovarni
so delaVCi, ki vsako leto praznujejo svoj delovni jubilej (dvajset,
petnajst in deset let dela v njej).
Prav ti delavci imajo velike zasluge za to, kar imamo danes.
Tudi sedaj pred mlajšimi člani
kolektiva ni nič: manjše odgovornosti, če hočemo doseči cilje, ki
smo si jih zastavili. Predvidevamo, da bo proizvodnja kmalu za
čuditi,
PROGRAM kulturnih
prireditev v juliju
Sedežna garnitUra Y, i'zdelek TP Martinjak
Ljubljanski festival prireja v
Križankah in hali Tivoli v tem
mesecu naslednje prireditve:
1. julija - Mandragola, Drama
SNG Maribor;
2. julija - Carmen, Opera SNG
Ljubljana;
3, julija - Turandot, Opera
SNG Ljubljana;
4. julija - Rigoletto, Opera SNG
Ljubljana;
7. julija - Brasi1iana, ljudski
plesni ansambel iz. Rio dc Janeira;
8. julija - Koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, Ljubljana;
iskovalnega -dela še e~kurzijo v
Skocjanske jame in Predjamski
grad ter ogled Križne jame pri
Ložu. 4. julija, na Dan borca, bo
srečanje s cerkniško mladino in
pripadniki JLA.
Mladi znanstveniki bodo poslušali naslednja predavanja iz ciklusa »Spoznavanje Cerkniškega
jezera in okolice«: ing. Kolomana 2ibrika kidrologijo, dr.
Franceta Habeta - o krasu, dr.
Borisa Sketa in dr. Marjana Rejica o živalstvu, dr. Maksa Wraberja o vegetaciji, Tilka Urlebava
bo predavala o arheologiji, dr.
Danilo Furlan pa o meteorologiji.
Ob popoldnevih bodo športna
sreča'nja in razgovori z uglednimi
znanstvenimi, političnimi in kulturnimi delavci. Tabor bosta med
drugimi obiskala tudi pisatelj
Matevž Hace in slikar Lojze Perko. V tem času bo v Cerknici tudi razstava speleološkega gradiva,
ki jo bo organiziral Speleološki
muzej v Postojni. Ta razstava bo
v prostorih stare šole v Cerknici.
Program mladih raziskovalcev
Cerkniškega jezera in okOlice sovpada in dopolnjuje raziskave
Cerkniškega jezera, ki jih opravlja Slovenska akademija znanosti
in umetnosti.
F. Sterle
Il. ju'lija - Kraljica Vil, Opera
iz Charleroia, Belgija;
15. julija - Vzpon in propad
mesta Mahagonny, Opera SNG
Ljubljana;
18. julija - Koncert godbe Milice, Ljubljana;
23. julija - Državni folklorni
ansambel Lužiških Srbov, NDR;
29. julija Koncert Praških
madrigalistov, CSSR;
30. julija - Akademska folklorna skupina »France Marolt« iz
Ljubljane.
Rezervacije vstopnic in ostala
pojasnila posreduje splošna služba SKS.
S. Bogovčič
polovico večja, se pravi, da bomo
letno ustvarili približno 17 milijard bruto produkta. To ·pa niso
majhne številke. Ne mislim, da
bomo fizično bolj delali. To bomo dosegli z najmodernejšimi
stroji in opremo, ki bo vsem v
ponos. Tako bo tudi Cerknica
obogatela. Cerknica je tudi turistični kraj in se nam prav iz turizma obeta precej dohodkov, saj
so 'v okolici privlaooa turistična
mesta.
Ra:oumljivo je, da se bodo ob
takšnem razvoju pojavljale tudi
težave. Ob večji proizvodnji bodo prav gotovo težave s prodajo
izdeLkov.
Z raziskQvanjem tržišča bodo
imeli naši strokovnjaki polne roke dela, a upam, da bodo svoje
delo uspešno opravili. Vsi člani
ltolektiva si prav gotovo želimo,
da bi proizvajali kvalitetne izdelke in jih čim bolje prodajali.
v. Subic
D~ik
V
'Br;edo.v
~"'"'
r
s
(
E
'1
c
~
z
~~
R
Si
~,
I.
tel
•
BRESTOV OBZORNIk
7
cerkniških
USPEH šahistov
-
15 LET ORGANIZIRANEGA DELOVANJA
SOLNIKOM - NEZADOSTNO
LETOSNJA SEZONA SE USPESNO KONCUJE
Jeseni bodo cerkniški šahisti praznovali že petnajst let organiziranega delovanja. Začetek sega v leto 1955, ko so pri prosvetnem društvu Svoboda v Cerknici ustanovili šahovsko sekcijo. Ko je PD Svoboda n ekaj let zatem klavrno kon čala s ' svojim nemajhnim poslanstvom, je bila tudi šahovska sekcija obsojena na propad.
Ob materialni pomoči Bresta pa je delovanje šahistov zopet oživelo. V zahvalo razumevajočemu mecenu so sekcijo preimenovali v
Šahovski klub Brest. Pomembnejše naloge (širjenje članstva) so narekovale odpreti vrata vsem, ki bi radi igrali šah. Jeseni 1965: leta so
ustanovili Sahovsko društvo Cerknica. Prav v tem obdobju je cerkniški šah doživel največji vzpon. Ob pomoči Bresta, občinskega proračuna, Občinskega sindikalnega sveta in občinske zveze SZDL je društvo dosegalo velike uspehe. Vrstile so se zmage na prvenstvih Notranjske (sindikalna, moštvena, Titov pokal), lepe uvrstitve na prvenstvih slovenskih mest, na sindikalnem prvenstvu SRS (pod imenom
Brest) ter uvrstitev v II. slovensko šahovsko ligo. To so uspehi, s katerimi bi se lahko ponašala tudi večja in predvsem bogatejša društva.
Na zadnji seji Notranjske šahovske zveze v Logatcu so staro vodstvo zaradi neaktivnosti zamenjali. Novi predsednik Notranjske šahovske zveze je postal predstavnik ŠD Cerknica, s čimer so društvu izrekli
priznanje za uspešno in bogato delovanje v zadnjih letih. Program
društva je sestavni del prihodnjega razvoja šaha po vsej Notranjski.
Z vrsto popularnih tekmovanj želi društvo pritegniti š irši krog poznavalcev šaha - predvsem mladino.
V naših šolah posvečajo premalo (ali skoraj nič) pozornosti vzgojnemu učinku, ki ga šah »vsiljujeo: doraščajočemu človeku: razvija
miselnost, spomin, disciplino, borbenost, vztrajnost, taktiko, logiko in
zahteva reševanje najrazličnejših kot)kretnih problemov v omejenem
času in prostoru. Tako uresničuje dobri stari rek: Zdrav duh v zdravem telesu, ki danes pogosto izzveni v frazo. Te trditve dokazujejo
v ilegalnih (na kegljišču) in legalnih (v hotelu in delikatesi!) pokeraskih, »ajnc <c in drugih hazardnih turnirjih.
Pred leti je društvo nudilo šoli vso materialno in tehnično pomoč
za uvedbo šahovskega pouka v obliki krožka, vendar se za to ni ogrela.
V prihodnje pričakujemo od nje več razumevanja. Pripominjam, da je
v drugih socialističnih državah šah sestavni del učnih programov.
Letošnja tekmovalna sezona je končana. Lahko trdimo, da je bila
ena od najbogatejših. Uspešno so bila končana vsa tekmovanja posameznikov - člansko prvenstvo Cerknice za leto 1968, brzopotezno
prvenstvo -Cerknice in prvenstvo Notranjske v organizaciji našega društva. Prav tako uspešna so bila tudi tekmovanj a (gostovanja) v okviru
notranjske tekmovalne skupnosti, katerih največji uspeh je prav gogotovo zmagoslavje na moštvenem prvenstvu Notranjske, s katerim
si je društvo priborilo pravico do tekmovanja v slovenski šahovski
ligi. To je poleg kegljačev in atletov ~e tretji kolektiv, ki se lahko
uspešno uveljavlja v repUbliškem m erilu in, če nismo skromni, je to
več, kot bi lahko sicer pričakovali.
Začetna
.,gradbena dela rekonstrukcije v TP Cerknica
v.
G81ee&fG
PRVENSTVO NOTRANJSKE ZA P OSAMEZNIKE
1
Turnir je bil od 28. marca do 6. aprila v hotelu Jezero in v organ izaciji SD Cerknica. Sodelovali so najboljši poznavalci tisočletja stare
kraljevske igre z Notranjskega, razen tekmovalcev SD Vrhnike, ki jih
ni bilo na prvenstvu. V izenačeni konkurenci je zbral največ točk
napadalni drugokategornik Catič (Borovnica) in se tako posredno
uvrstil na prvenstvo Slovenije. Sledi Gradišnik (Borovnica), ki je dokazal, da kljub letom (blizu 60!) še vedn o sodi med najboljše notranjske šahiste in je eden izmed najstarej ših aktivnih šahistov v Sloveniji
in celo v Jugoslaviji. Na tretje mesto se je uvrstil domačin Kraševec,
ki ga odlikuje vztrajnost in je prav zato težko premagljiv. S tretjim
mestom je dosegel tudi normo za Il. kategorijo. Cetrti je bil vsekakor
premalo ambiciozni Jerič (Bor ovnica). Domačinoma T. Simičaku in
1. Stefanu bi na podlagi prikazane igre lahko prisodi1i mesti ob samem
vrhu, če jima v odločilnih trenutkih ne bi odpovedovale moči. K aVČič
(Logatec) in Otoničar (Cerknica) sta po sorazmerno slabšem začetku
negotovo nadaljevala. Turnir je povsem uspel. Odigranih je bilo nekaj
zelo kvalitetnih partij, obenem pa je to prvi primer resnejšega in organiziranega prizadevanja za hitr ejši razvoj kvalitetnega šaha na tem
sorazmerno zaostalem območju Slovenije.
Končno stanje: Catic 10,5, Gradišnik 9, Kraševec 8, Sim1čak 6,5,
Stefan 6, Otoničar 3,5, Jerič 7,5, Kavčič 5.
Na rednem prvenstvu Cerknice za. leto 1968 je bil naj uspešnejši
Simičak -p red Kraševcem, Štefanom, Strletom, Kosom, Mehadžicem,
Troho, Meletom, Otoničarjem, ing. Mejakom itd.
Na brzopoteznem prvenstvu Cerknice sta zmagala Stefan in Simičak. Sledijo: Brešar, Otoničar, Mehadžič, Troha , Strle, Kos Jn drugi.
Na delavskih športnih igrah Brest 1969 so sodelovala moštva Bresta (2), Cerknice (2) in Kovinoplastike iz Loža. Za favorita sta veljala
Cerknica l. in Brest I. V razburljivem, pet ur trajajočem boju je bil
Brest I. uspešnejši in zmagal v vseh dvobojih. V zmagovalni ekipi so
igrali: Stefan, Zigmund, Klančar in Otoničar.
Končno stanje: Brest I. 11,5 točke, Cerkn ica 10,5,. Brest II. 8,5,
Cerknica II. 5 in Kovinoplastika 4,5 toč,ke.
MOSTVENO PRVENSTVO NOTRANJSKE
Na letošnjem moštvenem prvenstvu Notranjske so sodelovale naslednje ekipe (šest članov, dva mladinca in dve člani ci): SK B orovnica, SK Logatec in SD Cerknica. Ker sta bili ekipi SK Borovnice in
SD Cerknice oslablj eni, je bil oster boj za najboljše mesto. Cerkničan i
so na tekmovanje prišli brez obeh mladincev in ene članice. Ce upoštevamo, da so ·oba dvoboja začeli z rezultatom 0:3 v korist nasprotnikov, je njihov uspeh toliko večji. Odločilen je bil boj ·med favorizirano Borovnica in Cerknico. Njeni igralci so z i'Zvrstno igro in z izjemnimi napori prekosili sami sebe in odvzeli Borovničanom vse mogoče točke.
Vrstni red:
Rezultati:
SK Logatec: SD Cerknica 5,5:4,5
1. SD Cerknica 11,5 točke
ŠD Cerknica : SK Borovnica 7:3
2. SK Borovnica 10 točk
SK Borovnica: SK Logatec 7:3
3. SK Logatec 8,5 točke
Za SD Cerknico so bili uspešni: inž. V. Kraševec, T. Kraševec,
r. Stefan in T. Simičakova z dvema točkama, T. Simičak z 1,5 to čke,
ter Mehadžic in Troha z 1 točko.
I. Stefan
Montaža streš nib nosilcev v TP Cerknica
,lo
•
Med gradbenimi deli, ki so jih
opravljali letos in jih še bodo, je
določeno tudi zamenjati ostreŠje
nad sedanjo furn.irnic(). Po novem
tehnološkem postopku bodo v ta
prostor namestili stiskalnice, od
stiskalnic naprej na prostoru, kjer
je zdaj depo in s tojijo sušilnice,
pa bo oddelek fU'I"nirnice. Zato,
ker pridejo v ta prostor stroji, ki"
so zelo dragoceni in tehnološko
nepogrešljivi, smo se odločili, da
bomo sedanje ostrešje, ki je še
leseno, zamenjali z ognjevarnim.
Nosilci bodo železni, polja med
nosilci bodo pr ekrita z lahkim
betonorn siporeksom, kritina pa
bo sal-o nitna.
Začetek del pri zamenj avi ostrešja bo po programu 1. julija,
končana pa morajo wti konec avgusta.
Zaradi teh del in rušenja stene
ter sušilnic bo potrebno 7.a ta čas
prestaviti
oddelek
furnirnice,
medtem ko smo razrez plošč že
prestavili.
Meseci julij, avgust in september bodo za proizvodnj.o najtežji,
ker morajo vzporedno teči gradbena dela in proizvodnja.
T.Kebe
Od PE do DURA
-
.-
Moderna proizvodna dvorana v TP Cerknica v
končni
fazi gradnje
Motorizacija in okoli nje
Zadnja leta v Jugoslaviji mo ....
torizacija zelo hitro narašča, posebno v naši republiki, saj pride
en avtomobil na 18 prebivalcev.
To razmerje pa je v posameznih
republikah takšno: "
Hrvatska 40, Srbija 42, erna gora 85, Bosna in Hercegovina 108
in Kosmet 188.
In kako je v naši občini?
Leta 1961 je bilo v cerkniški
občini 463 motornih vozil. Proti
koncu leta ~968 se je to število
povzpelo kar na 1999. Največji
porast je bil proti koncu lanske.:.
ga leta. Hudomušni statistiki pravijo, da je to pač krik mode. Do
leta 1950 smo namreč imeli tako
imenovano zemljomanijo in r adiomanijo, nato pa so sledile: televizijomanija,strojepralna manija, hladilomanija in sedaj živimo
v dobi avtomanije. Narobe je le,
ko pri · vsem tem trpimo cestostagnacijamanijo, ki v bližnji prihodnosti napoveduj e že aviomanijo.
S. Bogovčič
Malce nenavaden n aslov, . se
vam ne zdi?
Pomenil naj bi n aslednje: od poslovne enote do točilne mize v
delavski restavraciji. V veliki
vnemi za najumnejšo izrabo delovnega časa smo si skovali precejšnjo vrsto bolj ali manj posrečenih kratic. Sicer pa č i m manj
dolgovezenja ; naj povemo, kaj se
je oni dan pripetilo našemu sodelavcu!
Nadzoroval je »ON« poslovanje
vseh PE. Pričel je že zg.odaj zjutraj in se je zato ob sedmih le
za hip pomudil v SKS. Z avtom
se je odpeljal v TLI, nazaj . grede
se je oglasil t udi v TPM. V TPC
se je zadržal dalj časa, v B2 pa
je hitro opravil, ker so bili obrazci PN in TPD natančno izpolnjeni. Zaradi problemov z RK in
LBO z zvezdico ga je, še preden
je odšel v TIP, že bolela glava.
Tudi tablete CZ niso mnogo pomagale.. Zato je '" na "s eji CDS " takoj obdelal vprašanje GDK, kot
so ga za to zadolžili -n a CDO in
šel potem v DUR, da delno porabi svoj OD, ki ga dobi mesečno
po merilih AOD.M. "
V mraku je s predsednikom DS
PE in s tajnikom KO OOS odšel
na RIBO LOV. Oprostite! Odšel
je na ribolov.
Z. Zabukovec
-
-------
~
BRESTOV OBZORNIK
8
JI IItwl ~""ei
S seminarja IBM
Ker se je tudi naše podjetje
da bo podatke obdelovala na mehanografskih strojih,
je treba takoj pričeti s šolanjem
kadra, ki bo upravljal mehanografske stroje. Solanje je razdeljeno na šolanje organizatorjev,
šolanje programerjev,
šolanje
operaterja in .šolanje luknjačic in
verificirk. Solanje bo različno
dolgo za posamezne funkcije v
mehanografskem centru. Najdalj
se šolajo organizatorji in programerji, kar je razumljivo, saj bodo
ravno ti opravljali takrat, ko b o
sistem že vpeljan, najbolj zahtevna dela v cen tru.
V uvodnih tečajih, na katerih
smo bili tudi trije delavci Bresta,
se vsi seznanijo z osnovami blokdiagrama,
osnovami
glavnega
spomina in osnovami eksternih
(stranskih ali pomožnih) spominov itd. V uvodnih tečajih se je
treba seznaniti z logiko, ki jo imajo računalniki. Seveda je pot za
spoznavanje te logike zelo dolga.
V glavnem pa obsega metode in
postopke lansiranja ·različnih podatkov veksterne in glavno mcmorijo, da bi dobili zaželene, kvaodločilo,
litetnejše podatke. Nekdo bi rekel: »Saj imamo v podjetju že zelo veliko podatkov.« Res je, vendar ti podatki, ki so na vsak način najbolj važni pri poslovnih
odločitvah, sedaj niso ob vsakem
času
na voljo. Mehanografski
stroji pa nam bodo dali, seveda
če bodo programi pripravljeni,
podatke takrat, ko jih borno rabili in takšne, kakršne bomo želeli.
Solanje za posamezne funkcije
traj a različno dolgo tudi glede na
to, za kakšen sistem se podjetje
odloči. Solanje za bolj zahtev,en
sistem traja veliko več časa kot
pa za klasičen sistem.' Solanje se
bo nadalj evalo jeseni letos, predvidama še šest do devet tednov.
V Radovljici, kjer so tečaji
IBM v oI'lganizaciji INTERTRADE, je v -sezoni zelo veliko tečaj­
nikov iz različnih podjetij. predvsem iz Slovenije.
Urmik na tečajih je zelo napet,
posebno takrat, ko se je treba poleg predavanj in vaj poglabljati
v problematiko tudi zvečer ali
zgo.qat zjutraj.
J . Otoničar
Obvestilo tistim, ki bodo šli
na dopust z avtobusom
Od prvega junija dalje so v veljavi novi avtobusni vozni redi,
pa tudi cene vozovnic so se zvišale poprečno za 10 odstotkov.
Odhodi avtobusov po novem
voznem redu:
Cerknica-Ljubljana: ob delavnikih: 4.25, 6.05 čez Rakitno, 6.13,
8.29, 11.04, 16.22 in 19.07; ob nedeljah 6.13, 8.29, 11.04, 16.22 in
19.07. Iz Ljubljane proti Cerknici
odpeljejo avtobusi kot doslej.
Cerknica-Rakek: 4.25, 6.13, 8.29,
9.10, 11.04, 12.00, 16.22 in 19.09.
Rakek - Cerknica: 6.35, 9.45,
11.17, 12.15, 15.26,
11.17, 15.25 in 19.18.
19.18,
20.39,
Cerknica-Postojna 5.47 in 9.45.
Zveze proti obmorskim krajem
iz Logatca:
5.32 ~n· 7.62. Proti Kopru in PiranlJ- .imajo v Logatcu zveze vsi
av:tb~pB4~k.i vozijo iz Cerknice. .
Zveze iz Ljubljane za Dolenjske, Smarješke in Cateške toplice:
5.30, 6.30, 7.15, 9.00 in 13.00 in za
Rogaško Slatino in Dobrno ob
9.30. Za Dobrno je treba v Celju prestopiti na drugi avtobus.
In še ena neprijetna novost: Na
vseh daljših progah, kot so Ljubljana-Pulj-Koper- Rije-ka, Zagreb, Maribor, ni stoji~č. Zato si
pravočasno
rezervirajte sedišča
na avtobusni postaji v Ljubljani
ali po telefonu 312-312.
Ce greste na dopust, je najbolj
ugodno potovati z vlakom, saj
imate 25 010 popusta in še cene
vozovnic so nekoliko znižali.
Bogovčič Stefan
Začetek in vzpon
Brestavih »Stalaktitav«
Nekako januarja letos se je
na pobudo Janeza 2nidaršiča,me­
hanika in dolgoletnega harmonikarja, rodil mladinski ansambel
Stalaktiti. Sindikalna organizacija Tovarne pohištva Cerknica
jim je za začetek dala stare instrumente.
Z obilo dobre volje so dan za
dnem vadili na kegljišču .
Prvič so javno nastopili na
pustni torek v Delavski restavraciji. P.oslušat so jih prišli številni
Cerk!ničani. Vsi so si zaželeli slišati mlade in vztrajne glasbenike.
Niso jih razočarali.
V aprilu so se odločili, da si bodo kupili nove instrumente, saj s
starimi -niso mogli pokazati, kaj
zmorejo. Rečeno - storjeno. CeIltromerkur v Ljubljani jim je šel
na roke in jim dal na kredit vse
instrume::.~e, ki jih stanejo nekaj
manj kot tri milijone starih dinarje\.'.
Z nastopi v Begunjah, Grahovem, Prezidu, Gerovem, Planini,
Postojni in v ostalih krajih .::iO si
ustvarili tak sloves, da se več gostinskih podjetij na Primorskem
poteguje zanje in jim nudi zelo
ugodne pogodbe.
Za celo sezono so slclenili pogodbo za nastope v lokalu na letališču v Postojni. Občasno pa bodo še igrali v različnih krajih
Primorske in Notranjske. Medtem
ko ob s obotah in nedeljah nastopajo, pa se med tednom izpopolnjujejo, saj vedo, da se bodo le
tako lahko uveljavili med številnimi glasbenimi skupinami mladih.
In kdo igra pri Stalaktitih?
Orgle in harmoniko igra Janez
2nidaršič. ki je obenem vodja in
strokovni sve~ovalec, bobne Miro
Jenček, riterru-kitaro Ivo Godeša,
bas-kitaro Ivan Najger, poje pa
Toni Petrovčič.
S. Bogovčič
.
,
'.<.~ ~
·~·
.~~~:-l~~;;~~i:.::~,,\:~.'- · ·,3·i-;.--.. ~"f~'
-" ', ,
v'~ _,. ... \ .: .... .. ....:
.... ~...~ ~
~.'.... . •:t-~"\oo~""
... _ 'jo ..)
~ ~ .... 'A·_. ~A
•
....
~~ ~ ~~1' ~.. ~"" •
•
."fIt,
~...~!'Ii:~ _.
,.. .
'.,
...:
...'
....
~ t ".... ~
.;._,:.; ";t.. . ~ ::;:-:~. "!'1:~1-~~ "t.:,;...
_ ,
..
' . . . ..
:~..:'."": .•: :_.. : . ·~.}, ;·.. ·· :·~ :... l . ..
Asfaltira.nje ceste med Bloško polico in Ložem
Mestno naselje
•
ln prevzgoja ljudi
Cerknica kz leta v leto spreminja svojo podobo. Stanovanjska
gradnja se je v zadnjih nekaj
letih tako razmahnila, da bi člo­
vek lahko dejal, kako rastejo hiše kot gobe po dežju. Poleg mnogih hišic, ki so jih zgradili posame2!Iliki z la-stnimi 'sredstvi in s
pomočjo družbene skupnosti, so
zgradili tudi nekaj blokov. Med
mostom ·i n Brestom je podjetje
zgradilo tri stanovanjske bloke, v
katerih se je n aselilo 48 družin.
Se zelo dobro se spominjam,
kakšna je bila okolica, preden so
podrli stare, dotrajane kmečke
hiše. Računali smo, da se bo podoba Cerknice z novimi bloki
močno spremenila. Podjetje je na
svoje stroške uredilo zelenice in
zasadila okrasno . grmičevje in
drevje . . Res je, da še ni vse do
kraja urejeno, res pa je tudi, da
niti na ti-sto, kar je urejeno, ne
znamo pa.ziti. Ko opazuješ, kako
brezčutno se ljudje sprehajajo čez
zelenice, se nehote snomniš na
prebirvalce večjih mest, ki pazijo
na vsako travico posebej, da je
ne bi poškodovali. Ce sami ne
znamo paziti na naravne lepote,
kako naj to zahtevamo od mladine in otrok? Nič čudnega ni torej, če otroci vsa·k dan -sproti navlečejo v·so mogočo navlako okrog
blokov. Ni:!kogar ni·sem še slišal,
da bi otroke posvaril, naj takih
stvari ne počenjajo, ker kvarijo
ugled vseh s·tanovalcev. Ce bi se
količkaj zanimali, bi vsi trije hišni sveti lahko zbrali toliko sredstev, da hi. za malčke uredili igrišče. Prav gotovo bi se ,za to misel ogreli vsi starši, samo nikogar
ni, ·ki obi dal pobudo.
Cakati, da bo to zadevo uredil
ne vem .kdo, je nesmise1no, ker
tega prav g-otovo ne bo.
Posebno poglavje je dovažanje
in shranjevanje drv. Na vsak način bi morali drva pospraviti takoj, najpozneje pa v 48 urah.
Prav tako bi morala stranka za
seboj pospraviti vse smeti, ki bi
ostale. Za.to bi bilo treba sprejeti
ustrezne predpise in proti kršilcem "le-teh tudi ukrepa ti.
Odveč je, da se gremo mestno
naselje ob sedanji miselnosti. Vzporedno z rastjo našega naselja
bi bilo treba ljudi tudi prevzgajati.
T. Kebe
Kje bodo letovali delavci Bresta
Za razliko od lani, ko se je za
letni oddih ·na · morju odločilo le
osemindvajset članov kolektiva,
je letos število zahtev za rezervacijo naraslo nad šestdeset. Letovati bodo v Savudriji, Crikvenici, Splitu, Rovinju in na Debelem
rtiču.
Na osnovi novega pravilnika o
regresiranju letnega oddiha so iz
Tovarne .pohištva Cerknica prijavili dvaintrideset članov kolektiv.a, v T-ovarni pohištva Martinjak
pa pet. Skoraj neverjetno je, da
v ostalih poslovnih enotah ni delavcev, ki bi imeli pravico do regresa po novem pravilniku.·
Za vse prijavljene so rezervacije v Dolenjskih, Smarjeških in
Cateških toplicah ter v zdravilišču Dobrna in Rogaška Slatina.
Cene v teh ooravi1iščih se sučejo
od 40 do 60 novih dinarjev na
dan. Sem so všteti tudi morebitni
zdravniški pregledi.
V sezoni je še mogoče dobiti
rezervacije v Krilu pri Splitu,
Kaštelu Starem in v Rovinju in
seveda v vseh boljših hotelih, posebno na makarski rivieri, le za
tiste z bolj zajetnimi denarnicami.
Cene dnevnih penzionov v Rovinju in Splitu so od 33 do 40 novih dinarjev.
Stefan Bogovčič
Dopust pod platneno streho
Ce ste se odločili, da svoj dopust izrabite pod šotorom, ste dobro izbrali. Tak dopust ima dobre
strani, ker ne boste vezani samo
na en kraj, in slabe stran~, če ga
postavite na odprtem prostoru, ki
Mladostno razpoloženi »StalaktitiC( v prirodi
~~
:;~:,. ',";i?:." ~' .:",l;",~~ .4": .~.'\i:')I',';j.~~,~;:: =--' " '~
•
BRESTOV OBZORNUK - GLASILO KOLEKTIVA BREST CERKNICA - Glavni in odgovorni
urednik Danilo Mlinar - Urejuje
uredniški odbor: Stefan Bogovčič,
Vojko Harmel, Franc ·Hvala, Tone Kebe, Jože Klančar , Jožica
Matičič, Danilo Mlinar, Ivo Stefan, Valenti'n Subic, Franc Tavželj. Dušan Trotovšek in Magda
Urbanc - Tiska Zelezniška ti~
skarna, Ljubljana
nima sence in seveda, če dežuj e
in ga n iste postaVili in zavarovali. Ce ste se kljub temu le odločili, vam ne bo odveč nekaj nasvetov:
Po možnosti postavite šotor na
določen kampirni prostor, ker se
lahko v nasprotnem primeru z;;odi, da vas bo lastnik zemljišča
pregnal in še kazen vas lahko doleti.
Najbližji kampirni prostori '::'0 v
Ankaranu, Izoli, Fiesi, Savudriji,
Opatiji, Medveji in seveda v drugih obmorskih krajih.
Cene prqstora z uporabo sanitari j in vode, vključno s parkil'anjem vozila, se vrtijo za štiričlan­
sko družino okoli 15 N din.
V hribovitih predelih so dobro
urejeni kampi na Bledu, Ribnem,
Bohinju, Komni, Kranjski gori,
asfaltnega
traku
DelaVCi Cestnega podjetja Ljublj ana so pričeli urejati cestišče
med Bloška polico in Ložem. S
težkimi gradbenimi ·s troji stružijo in ravnajo cestišče, na katero
že .polagajo asfaltno preprogo. popravili in razširili so tudi nekaj
ostrih ovinkov, tako da bo cesta
varnejša. Kljub temu, da bo cesta asfaltirana in ovinki razširjeni, pa bo hitrost vožnje omejena
na 60 km na u ro.
Vsa dela bodo končana v začet­
ku julija, stala pa bodo 136 milijonov starih dinarjev. Sredstva je
prispevalo Cestno podjetje iz
sredstev za vzdrževanje cest.
T. Kebe
Zbiljskem jezeru, Skofji Loki, POlj anski dolini, Trenti, Jezerskem,
Planšarskem jezeru in drugih
krajih. Satara nikar ne postavljajte na travnikih ali drugih podobnih prostor.i h, kjer bi nastola
škoda.
Tudi Dolenjska vam lahko nudi
prijeten oddih. Najlepše je v dolini Krke. Najlepše je urejen
kamp na otočcu. Sicer pa je dolina Krke tako obsežna, da res ne
boste ·i meli težav, kje postaviti
svoje začasno bivališče.
Ce želite še kakšne podrobnejše nasvete in informacije, se kar
oglasite.
S. Bogovčič
Nov prebivalec
naših voda
SporIni i.n turistični ri-bolov bo v
vodah Rlibiške družine iz Cerknice
kmalu -posta-l zelo privlačen -ne samo
za domače nibiče, temveč tudi za
turiste ·jn ribiče od -drugod . .To pri~
vlač nost bo zveča.l novi prebivalec
voda v Rakovem Skocjanu ~n v 5podnjem taku cerkn iš ke!=ja potoka, rfua
rdečeperka. Okrog ti50Č teh rib je
namreč ek.jpa cerknHk~h rib:i čev polov ila v reki Pivki v Po·s10jni j·n jih
prenesla v .o menjene vode. Te ribe
se zelo hi~ro množijo, še posebej pa
je Z·B strastne r~biče Z.!'l;ntmi,....a z~tO,
ker ze.lo hitro zgrabi za !-rnek.
·Po pr.tpovedova,nju rrbičev iz dru_
gih druži,n jih ·posamez,ni·k ujame na
tekmovanju tudi do 150 v nekaj
urah.
Ta riba je torej privlačna. tud i za
špor~ni rrbolov. Povedati moram še
to, da ni težja od pol kilograma,
poleg tega pa jo lahko lovimo v
vsake·m ·Ietnem ča-su, ne glede na
količi.no in do~ž~no. To opa je -povsem novo za vse vode, k·j jih
upra.vlja R ~bij>ka druži-na v Cerknici.
Vse ostale ribe imajo lovopust in
določeno .doli;no- za. odlov, z izjemo kle na . ·Poleg tefJ<l pri rdečeperki
ni določeno, kol~ko ;ih lahko ujamemo <na d(tn. To je povsem odvisno od 51p re tn ost·j r.ibiča ter njegove
potrpežtjivosti in vztrajnosti.
F. Ta.vže~j
Naslovi in okoli njih
Zaradi reklamiranja naših izdelkov je Brest postal znano ime.
Kakšna imena .pa mu dajejo najrazličnejši
'21biralci prospektov,
ponudniki in drugi, nam povedo
tile naslovi iz pisemskih ovitkov:
- Tovarna iz Zahodne Nemčije je svojo ponudbo poslala kar
na naslov: Firma Brest, Cerknica, Tsohechoslowakei. Na pošti v
Pragi 's o dopisali »Slovenija « in
pismo je prišlo v prave r oke.
- Se bolj krepka pa je tale:
Brest - Tovarna čevljev . Pismo
je p oslalo neko grafično podjetje
iz Ljubljane.
Vidimo pa lahko še naslednje
naslove: Brest, tovarna mesnih
izdelkov, gradbenih plošč, kredenc, 'S tolica, sanduka, šper ploča, nogara, podova, drvnih konstrukcija, okenskih okvirov, biro
za lesno industrijo, drvni institut, tvornica regala, danijela,
dnevnih -soba, zofa, divana, fotelja, klupi, čamaca . .. Pa kaj bi
še našteval, saj je že iz vsega tega videti, da nas imajo za univerzalne. Ce ne verjamete, se
lahko prepriča te. Dve kuverti sta
za vsak primer še vedno v arhivu.
S. Bogovčič
•