pojasnilo delodajalca - odsotnost zaradi izrednih razmer

Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana
T: 01 428 43 92
F: 01 428 47 76
E: [email protected]
www.mnz.gov.si
VSE NOE GPU
VSE PU S PP
Številka:
Datum:
109-2/2014/12 (1502-15)
10. 3. 2014
Zadeva:
Odsotnost z dela v primeru naravne nesreče in pravica do nadomestila
plače za čas odsotnosti z dela zaradi opravljanja nalog zaščite, reševanja
in pomoči v primeru naravne nesreče – pojasnilo
Urad za organizacijo in kadre je že podal tehnična navodila, kako ravnati v primerih odsotnosti
javnih uslužbencev zaradi naravne nesreče in zaradi opravljanja nalog zaščite, reševanja in
pomoči v primeru naravne nesreče, ter tudi glede postopka povračila izplačanega nadomestila
za slednje. Vsem, ki jih zanima natančnejša pravna podlaga pa dodatno pojasnjujemo
naslednje.
1. Odsotnost z dela v primeru naravne nesreče
Do odsotnosti z dela v primeru naravne nesreče, se je Ministrstvo za notranje zadeve že
opredelilo v pojasnilu, št. 007-111/2014/6 z dne 11. 2. 2014, ki je bilo objavljeno na oglasni
deski MNZ. Na kratko se vsebina pojasnila glasi:
Glede na to, da odsotnost ob naravnih nesrečah ni posebej urejena niti v ZDDO, niti v KPND,
menimo, da tudi za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti pride v
poštev uporaba določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13, v
nadaljevanju ZDR-1).
Ministrstvo za notranje zadeve sicer ni pristojno za pojasnila glede izvajanja ZDR-1, menimo pa,
da bi se v posameznih primerih lahko uporabila določba 165. člena ZDR-1, ki določa pravica do
plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin. Delavec ima pravico do plačane odsotnosti
z dela po tem členu do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu,
zaradi hujše nesreče, ki ga zadane pa najmanj en delovni dan. Na podlagi te določbe bi bilo
možno odobriti plačano odsotnost z dela za en dan, saj bi za odobritev daljše odsotnosti iz tega
naslova morali imeti dodatno ureditev v kolektivno pogodbi.
V primeru zadnjih dogodkov, ko so vremenske razmere prizadele območje celotne države,
menimo, da v poštev pride tudi uporaba šestega odstavka 137. člena ZDR-1. Delavec, ki dela
ne more opravljati zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer
upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače. Gre za primere, ko delavec ne
more opravljati dela zaradi višje sile, kar pomeni iz razloga, ki ni na strani delodajalca, delavec
in delodajalec torej tveganje delita. Delavcu manjkajočih ur ni treba nadomestiti.
V primeru višje sile ZDR-1 ne ureja nadomestila plače, temveč določa, da je delavec upravičen
do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal. V zvezi s tem opozarjamo še
na drugi odstavek 137. člena ZDR-1, ki določa, v katerih primerih je delodajalec dolžan izplačati
nadomestilo plače, zato menimo, da ni možna uporaba šeste alineje 39. člena KPND (oziroma
enakih določb posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev), ki za druge, z zakonom
določene odsotnosti in nadomestila plač, določa nadomestilo v višini 100 odstotkov osnove.
Pojasnjujemo tudi, da je v primerih, ko so starši ostali doma, ker niso imeli ali nimajo
zagotovljenega varstva otrok, možna izraba letnega dopusta oziroma dogovor z delodajalcem o
neplačani odsotnosti z dela.
2. Pravica do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi opravljanja nalog
zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravne nesreče
ZDR-1 v 168. členu ureja odsotnost z dela za delavca, ki je pozvan k opravljanju obrambnih
dolžnosti, vojaške dolžnosti, vključno z usposabljanjem v pogodbeni rezervi Slovenske vojske,
ter dolžnosti zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom, razen v primeru vpoklica na
obvezno ali prostovoljno služenje vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe
oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, vpoklica pogodbenega
pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter poziva ali
napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne
zaščite, ali mu je odrejeno ali predlagano, naj sodeluje ali nudi pomoč upravnemu ali sodnemu
organu ali je iz drugih razlogov brez krivde poklican k sodelovanju z upravnim ali sodnim
organom.
Citirani člen ureja pravico do odsotnosti z dela, glede nadomestila plače pa je mogoče ugotoviti,
da ima delavec v primerih navedenih odsotnosti pravico do nadomestila plače v breme
državnega ali drugega organa le, če je pravica do nadomestila določena s posebnimi zakoni.
a) Pripadniki Civilne zaščite in državljani, ki prostovoljno sodelujejo v Civilni zaščiti
Pravice in dolžnosti pripadnikov Civilne zaščite ureja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 97/10, v nadaljevanju
ZVNDN), ki v 10. členu določa, da je ob naravni in drugi nesreči vsakdo dolžan pomagati po
svojih močeh in sposobnostih (načelo pomoči). Določba drugega odstavka 18. člena ZVNDN pa
določa, da imajo osebe, ki prostovoljno sodelujejo v Civilni zaščiti pravice in dolžnosti kot drugi
pripadniki Civilne zaščite.
Skladno s prvim odstavkom 23.a člena ZVNDN je pripadnik Civilne zaščite ali državljan, ki
prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem
zakonom, lahko pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči s pozivom preko
tehničnih sredstev ali s sireno za javno alarmiranje preko pristojnega centra za obveščanje, ali s
pisnim pozivom organa lokalne skupnosti oziroma državnega organa, pristojnega za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami. V primeru, da je bil poziv dan s tehničnimi sredstvi, mora
pristojni organ lokalne skupnosti ali državni organ, ki je pripadnika ali državljana pozval k
opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, izdati tudi pisno potrdilo o odsotnosti z dela
pripadnika Civilne zaščite ali državljana, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite,
reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, na podlagi katerega delodajalec opraviči njegovo
odsotnost z dela. Drugi odstavek istega člena še določa, da je delodajalec dolžan omogočiti
opravičeno odsotnost z dela v skladu s splošnimi predpisi o delovnih razmerjih pripadniku
Civilne zaščite oziroma državljanu, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite,
reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, ki je bil med delom pozvan k opravljanju nalog
zaščite, reševanja in pomoči na način iz prejšnjega odstavka v skladu z načrti zaščite in
reševanja oziroma načrti za mobilizacijo in aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Na podlagi prvega odstavka 27. člena ZVNDN pripadniku Civilne zaščite med opravljanjem
nalog v Civilni zaščiti, usposabljanjem in izvrševanjem materialne dolžnosti, na podlagi poziva
pristojnega organa, pripada nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka za čas odsotnosti
z dela zaradi opravljanja teh dolžnosti v višini in pod pogoji, ki jih določi vlada. Vlada določi
merila za sklepanje pogodb o službi v Civilni zaščiti ter uredi tudi druga plačila, prejemke in
povračila v zvezi z opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Pravico do nadomestila
plače oziroma izgubljenega zaslužka, prejemkov in povračil v skladu s tem členom imajo tudi
državljani, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v enotah,
službah in drugih operativnih sestavah društev in nevladnih organizacij v skladu s tem
zakonom. Drugi odstavek navedenega člena določa, da nadomestilo iz prejšnjega odstavka
izplača delodajalec v breme države ali lokalne skupnosti, odvisno od tega, kje je državljan
razporejen v Civilno zaščito. Če je državljan razporejen v Civilno zaščito pri delodajalcu, stroški
nadomestila plače bremenijo delodajalca. Delodajalec zahteva povračilo nadomestila plače z
vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, od pristojnega državnega organa oziroma organa
lokalne skupnosti, ki je pripadnika oziroma državljana pozval k opravljanju nalog zaščite,
reševanja in pomoči, po postopku določenem v Uredbi o nadomestilu plače in povračilih
stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči (Uradni list RS, št. 48/99, 113/07,
13/11 in 20/13, v nadaljevanju Uredba). Določba 27. člena ZVNDN določa še, če traja
opravljanje nalog oziroma dolžnosti v Civilni zaščiti več kot štiri ure, ima pripadnik pravico do
brezplačne prehrane v breme tistega, ki je pripadnika vpoklical. Nadalje določa še, da
delodajalec pripadnika Civilne zaščite oziroma državljana, ki v skladu s tem zakonom sodeluje
pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, zaradi njegove udeležbe pri opravljanju teh
nalog ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali kako drugače oškodovati. V
petem dostavku omenjenega člena pa je določeno, da delodajalec lahko, poleg nadomestila
plače in pripadajočih prispevkom ter davkov od pristojnega državnega organa oziroma organa
lokalne skupnosti, ki je pripadnika Civilne zaščite oziroma državljana, ki v skladu s tem
zakonom prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, pozval k
opravljanju teh nalog, zahteva tudi povračilo izpada dohodka v višini 20 odstotkov nadomestila
plače, vključno s pripadajočimi prispevki in davki, ki ga je izplača za čas odsotnosti pripadnika
ali državljana z dela.
Citirana Uredba skladno s 1. členom ureja nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka,
pogoje za izplačilo in povračila stroškov pripadnikom Civilne zaščite za čas odsotnosti z dela
med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji in v tujini, na podlagi
poziva pristojnega organa. Pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in
povračila stroškov po tej uredbi imajo tudi državljani, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo
naloge zaščite, reševanja in pomoči v operativnih sestavah nevladnih organizacij v skladu s
predpisi. Ta uredba ureja tudi postopek in pogoje za povračilo izpada dohodka delodajalcu
zaradi udeležbe pri njem zaposlenega pripadnika Civilne zaščite ali državljana iz prejšnjega
odstavka ter povračilo nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo, izplačanega
pripadniku Civilne zaščite ali državljanu zaradi poškodbe ali bolezni, ki jo je utrpel med
opravljanjem nalog, zaščite, reševanja in pomoči.
Na podlagi prvega odstavka 2. člena Uredbe, pripadniku Civilne zaščite, ki je v delovnem
razmerju, pripada nadomestilo plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi delal. Glede načina
izplačila nadomestila 1. alineja prvega odstavka 11. člena Uredbe določa, da pripadniku Civilne
zaščite, ki je v delovnem razmerju, izplača nadomestilo plače neposredno delodajalec, ki vloži
zahtevo za povračilo izplačanega nadomestila plače pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in
reševanje oziroma pri občinski službi, pristojni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
ki je vpoklicala pripadnika Civilne zaščite. Drugi odstavek 11. člena Uredbe določa, da se
pripadniku Civilne zaščite izplača nadomestilo, zmanjšano za davke in prispevke. Izplačevalec
nadomestila za pripadnika Civilne zaščite, ki je v delovnem razmerju, obračuna in izplača davke
in prispevke, ki jih upošteva pri vložitvi zahteve za povračilo izplačanega nadomestila plače.
Nadomestila plače se izplačujejo po opravljeni dolžnosti. Nadomestilo plače izplača delodajalec
v breme Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali občine, odvisno od tega, kje je
pripadnik Civilne zaščite razporejen. Četrti odstavek 11. člena Uredbe še določa, da pri vložitvi
zahteve za povračilo izplačanega nadomestila plače in pripadajočih prispevkov ter davkov iz
prve alineje prvega odstavka 11. člena Uredbe lahko delo delodajalec oziroma upravičenec od
organa, ki je vpoklical pripadnika Civilne zaščite, zahteva tudi povračilo izpada dohodka.
b) Gasilci in prostovoljni gasilci
V skladu z določbama prvega in drugega odstavka 21. člena ZVNDN imajo državljani, ki
prostovoljno in nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, organizirani v enote,
službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih organizacij (gasilska društva,
organizacije Rdečega križa, Gorska reševalna služba, jamarska društva, potapljaška društva,
kinološka društva, taborniške in skavtske organizacije, klubi radioamaterjev in drugi) enake
pravice in dolžnosti, kot jih imajo pripadniki Civilne zaščite, če ni z zakonom določeno drugače.
Te so določene v že zgoraj citiranem prvem odstavku 27. člena ZVNDN.
Aktiviranje gasilcev med delom ureja 36.a člen Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 –
uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZGas), ki v prvem odstavku določa, da je
delodajalec dolžan omogočiti opravičeno odsotnost z dela v skladu s splošnimi predpisi o
delovnih razmerjih operativnemu gasilcu (v skladu s 4. točko 5. člena ZGas je operativni gasilec
oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva v formacijskih sestavah
gasilskih enot, izpolnjuje predpisane psihofizične ter zdravstvene zahteve in je strokovno
usposobljena za opravljanje teh nalog), ki je bil med delom pozvan k opravljanju nalog zaščite,
reševanja in pomoči zaradi požara ali druge nesreče v skladu z načrtom obveščanja in
aktiviranja gasilskih enot iz prejšnjega člena in je član gasilske enote, ki opravlja javno gasilsko
službo. Skladno z drugim odstavkom tega člena se poziv preko tehničnih sredstev zvez ali s
sireno za javno alarmiranje preko pristojnega centra za obveščanje ali pisni poziv občinskega
organa, pristojnega za javno gasilsko službo, ali drugega organa, pristojnega za vodenje nalog
zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, šteje kot poziv k opravljanju dolžnosti
zaščite in reševanja, na podlagi katerega delodajalec opraviči operativnemu gasilcu odsotnost z
dela. V primeru, da je bil poziv dan s tehničnimi sredstvi, mora občinski organ, pristojen za
javno gasilsko službo, oziroma drug organ, pristojen za vodenje nalog zaščite in reševanja,
izdati tudi pisno potrdilo o odsotnosti z dela operativnega gasilca najkasneje v sedmih dneh po
končani intervenciji. Nadomestilo za čas odsotnosti z dela povrne za operativnega gasilca
njegovemu delodajalcu občina oziroma državni organ v skladu s tem zakonom in predpisi o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Nadomestilo plače, ki pripada prostovoljnemu gasilcu ureja 25. člen ZGas, ki v prvem odstavku
določa, da prostovoljnemu gasilcu med intervencijo pripada nadomestilo plače. Nadomestilo
plače pripada prostovoljnemu gasilcu tudi med usposabljanjem na podlagi poziva pristojnega
organa občine. Nadomestilo plače izplača delodajalec v breme občine. Drugi odstavek pa
določa, če traja intervencija več kot štiri ure, imajo udeleženci pravico do brezplačne prehrane.
Iz tretjega odstavka omenjenega člena izhaja, da delodajalec prostovoljnega gasilca zaradi
udeležbe na intervenciji ali na usposabljanju ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno
mesto ali ga kako drugače oškodovati. V skladu z 27. členom ZGas, občina krije izgubljeni
zaslužek in nadomestilo plač, stroške za prehrano iz 25. člena tega zakona ter prispevke in
stroške iz prejšnjega člena.
Prav tako pa je potrebno upoštevati tudi določbo drugega odstavka 75. člena Zakona o
organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13 in 11/14), ki določa, da mora policist, ki
prostovoljno ali nepoklicno opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči, te naloge opravljati na
način, ki ga ne ovira pri opravljanju nalog policije.
S spoštovanjem,
Pripravila:
Simona Tavčar
svetovalka
Poslano:
-
Robert Kos
direktor Urada za organizacijo in kadre
sekretar
naslovnikom,
Policijski sindikat Slovenije – v vednost po e-pošti,
Sindikat policistov Slovenije – v vednost po e-pošti.