docSeminarska sis - Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
download 
Report Transcription
Seminarska sis - Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Seminarska naloga pri predmetu SIS: Brezžična domača računalniška omrežja Mentor: Matej Zdovc, univ. dipl. ing. el. Študent:Edi Kresnik Celje, 2010 Kazalo Kazalo......................................................................................................................................... 2 Zgodovina domačih omreţij....................................................................................................... 3 Odtrgajte se od pisalne mize z brezţičnim omreţjem ............................................................ 4 Kako delujejo današnja omreţja ................................................................................................ 5 Ločeni segmenti omrežja, vsak pomeni svojo kolizijsko domeno. .......................................... 5 Ključni dogodki v zgodovini razvoja tehnologije Wi-Fi: .......................................................... 7 Kaj potrebujem za namestitev brezţičnega omreţja? ................................................................ 8 vsaj dva računalnika ........................................................................................................... 8 Omreţne brezţične kartice (Wireless PCI Network Card ) ali Brezţičnega USB ključka (Wireless USB) .................................................................................................................. 8 brezţični usmerjevalnik...................................................................................................... 9 UTP mreţi kabel................................................................................................................ 9 Preprosta navodila:.............................................................................................................. 10 Kako lahko računalniško omreţje olajša vaše delo .................................................................. 10 Skupna raba datotek. ............................................................................................................ 10 Pretakanje predstavnosti. ..................................................................................................... 10 Skupna raba povezave s spletom. ......................................................................................... 10 Igranje omrežnih iger. .......................................................................................................... 10 Skupna raba tiskalnikov. ...................................................................................................... 10 Promet v omreţjih .................................................................................................................... 10 Model ISO-OSI ..................................................................................................................... 11 Zaščita domačega WI-FI omreţja ............................................................................................ 11 Zaključek .................................................................................................................................. 12 Je prihodnost brezžična? Vsekakor! .................................................................................... 12 Viri ........................................................................................................................................... 13 Kazalo slik Slika 1 elementi brezţičnega omreţja ........................................................................................ 4 Slika 2 omreţje ........................................................................................................................... 5 Slika 3 računalniki ...................................................................................................................... 8 Slika 4 brezţična PCI mreţna kartica......................................................................................... 8 Slika 5 brezţični usmerjevalnik ................................................................................................. 9 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje SIS Zgodovina domačih omrežij Zgodovina domačih omreţij sega v začetek devetdesetih, ko so zanesenjaki prve računalnike medsebojno povezovali po zaporedni povezavi prek vmesnika RS232, ter s programi, kot je bil Laplink, medsebojno prenašali datoteke ter si izmenjevali besedilna sporočila. Računalniško omreţje je termin, ki označuje vsaj dva medsebojno povezana računalnika. Prva domača omreţja so zagotovo nastajala tudi zaradi prvih večigralskih iger, ki so prišle v računalnike sredi devetdesetih in v katerih se je dalo igrati proti ali z nasprotnikom za drugim računalnikom v omreţju. V tokratnem kontekstu bomo vseskozi govorili o krajevnih omreţjih (LAN), saj domača omreţja v celoti povezujejo samo opremo znotraj ene lokacije (široka omreţja WAN povezujejo več lokacij, ali geografskih enot). S prihodom modemov in prvimi povezavami v internet se je začelo obdobje skupne rabe internetne povezave. Rešitev je bila logična: zakaj bi dva plačevala drage impulze, če pa lahko na en modem/internetno linijo priključiva oba in še več računalnikov, in vsak od njih bo lahko komuniciral z zunanjim svetom. Začetki računalniških omreţij segajo v sredino preteklega stoletja. Takrat so se zametki omreţij pojavljali predvsem v vojaških sferah, ki so imele edine dovolj sredstev za financiranje razvoja. Desetletje pozneje so prve omreţne zmogljivosti ponudili tudi proizvajalci računalniške opreme, kot so bili DEC, IBM in drugi veliki. Teţava je bila nezdruţljivost te opreme, s tem pa tudi nezdruţljivost posameznih omreţij. Nekaj let pozneje začne nastajati shema odprtega povezovanja sistemov (Open System Interconnection – OSI), ki ga je razvila Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Standards Organization – ISO). Model OSI je z razdelitvijo kompleksnega problema omreţij na sedem preprostejših enot prinesel poenostavitev, moţnost hitrejšega razvoja, predvsem pa neodvisnost posameznih funkcij omreţja ter enolične vmesnike za posamezne funkcije. Prav ta ločenost komunikacijskih funkcij od tehnologije je proizvajalcem odprla vrata medsebojne zdruţljivosti. Pomembno je poudariti, da model OSI ni dejanski protokol, temveč gre le za priporočilo, kako se spoprijeti z izzivom omreţenja. Na načelu modela OSI so pozneje nastajali novi dejanski protokoli, kot recimo Appletalk, Novell IPX, TCP/IP in drugi, a do današnjih dni je edini preţiveli dokazal svojo nadvlado. 3 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje SIS Odtrgajte se od pisalne mize z brezžičnim omrežjem Slika 1 elementi brezžičnega omrežja Z brezţično povezavo lahko postavite računalnike kamor koli v vašem domu in vam za to na ta mesta ni treba vleči kablov. Namestitev kablov v stene je draga, pa še prijetnega videza niso, če leţijo po tleh, se lahko obnje spotaknemo, zato je njihova odsotnost zgolj prednost. Svoboda in mobilnost brezţičnega omreţja pa imata nizko ceno: ţično omreţje deluje malo hitreje. Vendar je večina ljudi zadovoljna s hitrostjo brezţičnega omreţja (če ţelite igrati zelo zapletene spletne igre, vam bo morda bolj ustrezala hitrost ţičnega omreţja). Če kupite brezţični usmerjevalnik (»prevajalnik«, ki omogoča vsem računalnikom medsebojno komunikacijo in komunikacijo s spletom), se lahko vaši računalniki nanj poveţejo z ţičnimi povezavami, vendar boste še vedno imeli moţnost brezţične povezave, ko boste ţeleli. Tudi če še nimate prenosnega računalnika in torej ne potrebujete brezţičnega omreţja, vedno obstaja moţnost, da ga boste enkrat imeli. Najboljši način za to je, da ste vnaprej pripravljeni na svobodo brezţičnega omreţja. 4 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje SIS Kako delujejo današnja omrežja Slika 2 omrežje Ločeni segmenti omrežja, vsak pomeni svojo kolizijsko domeno. Ethernet (10 Mb/s) je ne glede na podzvrst (Fast Ethernet – 100 Mb/s, Gigabit Ethernet – 1000 Mb/s) tehnologija, ki temelji na skupnem, deljenem vodilu oz. mediju, ki ga obvlada s tehniko CSMA/CD (Carrier Sense Multiple Access, Collission Detect). To pomeni, da si več naprav priključenih na skupno vodilo, deli nazivno pasovno širino. V svetu etherneta je pravilo, da lahko sočasno govori (oddaja podatke) le ena sama naprava, vse druge pa ta čas poslušajo (sprejemajo podatke). Ko ima naprava podatke, ki jih mora poslati v omreţje, omreţni adapter (recimo omreţna kartica v računalniku) najprej prisluhne mediju. Če v tem hipu ne govori nihče drug, sama začne oddajati podatke. Problem nastane takrat, ko v istem trenutku to storita dve napravi. Takrat pride do trka oz. kolizije. Gre za napako v omreţju, tehnologija ethernet pa je to napako zmoţna zaznati. Pri trku vse naprave, ki so govorile, takoj prenehajo oddajati podatke ter naslednji poskus oddaje podatkov prestavijo za naključen čas (s čimer zmanjšajo verjetnost, da bi se isto zgodilo tudi naslednjič). Več ko je naprav na istem mediju, večja je verjetnost za trke. Območje, na katerem sodelujoče naprave ob sočasnem oddajanju podatkov ustvarijo trk, se imenuje kolizijska domena, domena trkov (collision domain). Uporabniki zgodnjih omreţij se iz preteklega tisočletja spomnijo neskončnih črnih koaksialnih kablov (10Base2 ali 10Base5), ki so se vili skozi pisarne mimo prav vseh računalnikov. Ethernet je namreč v tistem času še uporabljal topologijo skupnega zaporednega vodila (bus), na katerega so bili priključeni vsi računalniki, na obeh koncih kabla pa je bil zaključni člen (terminator). S tem ko so bili računalniki na istem mediju, so si seveda delili kolizijsko domeno in s tem tudi pasovno širino. Če je bilo na takem 10 Mb/s mediju priključenih 10 računalnikov, je vsak od njih lahko sočasno teoretično uporabljal le 1 Mb/s. Brezţična omreţja nam omogočajo vse to, kar nam omogočajo oţičena omreţja. Oţičena omreţja so sicer v prednosti pri hitrosti prenosa podatkov, se pa ponujajo vedno nove rešitve zvišanja hitrosti prenosa podatkov tudi pri brezţičnih omreţjih. 5 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje SIS Satndard Wi-Fi Pred 25 leti je ameriški svet za telekomunikacije (FCC) sprejel sklep, da podjetjem prepove dostop do razpoloţljivih radiofrekvenčnih pasov, s čimer se je pričela pobuda za razvoj brezţične tehnologije Wi-Fi 802.11. Odločitev ameriškega regulatornega organa je spodbudila tudi preostale organizacije širom sveta, da so sprejela podobna pravila in s tem posledično močno vplivala na razvoj in širjenje brezţičnega omreţja Wi-Fi, brez katerega danes praktično ne gre več. Tehnologija Wi-Fi je namreč temeljito spremenila način, kako ljudje danes komunicirajo med seboj in je poskrbela za dodatne moţnosti dela, ki ga lahko praktično opravljamo kadarkoli in kjerkoli. Zato ne preseneča, da tehnologijo Wi-Fi danes najdemo v bogati paleti naprav, in sicer v prenosnih večpredstavnostnih predvajalnikih, igralnih konzolah, mobilnih telefonih, tabličnih računalnikih in še bi lahko naštevali. Do standardizacije, ki naj bi poskrbela za zdrţjivost brezţičnih omreţij in naprav različnih proizvajalcev, je prišlo šele leta 1997. Standard se je imenoval 802.11 in je bil skrajno počasen v primerjavi z oţičenimi omreţji. Omogočal je povezovanje v brezţično omreţje z maksimalno hitrostjo dveh megabitov na sekundo. Dostikrat pa je bil rezultat polovičen, torej en megabit na sekundo, zaradi oddaljenosti odjemalca od dostopne točke. Standard 802.11 je deloval pri frekvenci 2,4 GHz, še vedno pa so ga pestili problemi z zdruţljivostjo, saj so bile rešitve različnih podjetij med sabo nezdruţljive. Uporabnik je bil tako primoran kupiti vso potrebno opremo od istega proizvajalca. Zaradi teh pomanjkljivosti je kmalu prišel na plan nov standard. Standard 802.11b, imenovan WiFi (Wireless Fidelity), deluje prav tako pri 2,4 GHz ter omogoča hitrost prenosa do enajst megabitov na sekundo. Na začetku so se tudi pri standardu 802.11b pojavljale velike teţave z zdruţljivostjo različnih proizvajalcev omreţne opreme, nato pa so se proizvajalci dogovorili za medsebojno preizkušanje zdruţljivosti izdelkov. Izdelki, ki so prestali preizkus, so jih označili z napisom »WiFi Certified«. Danes je tovrstno označevanje odveč, saj so vsi izdelki zdruţljivi med seboj. Skoraj istočasno kot 802.11b je bil predstavljen tudi standard 802.11a, ki omogoča povezovanje do štiriinpetdeset megabitov na sekundo, kar je njegova poglavitna prednost. Vendar se ta standard ni nikoli v celoti uveljavil, saj ima tudi svoje slabosti. Standard 802.11a deluje pri 5 GHz, tako da ni zdruţljiv z standardom 802.11b, ki deluje pri 2,4 GHz. Z višjo frekvenco valov je sicer laţje doseči višje hitrosti prenosa, vendar pa je doseg manjši. Problem je tudi ta, da je v večini evropskih drţav frekvenca 5 GHz rezervirana za vojaške namene, tako da je bil v teh drţavah trajalo nekaj časa, preden so pridobili dovoljenje za uporabo naprav 802.11a. Standard se je tako uveljavil le v ZDA in Kanadi, v drugih drţavah pa zaradi omenjenih problemov ne. Razvijalci standarda so ţal na ta del sveta niso mislili. Razvoj brezţične Wi-Fi tehnologije gre naprej, tako je ţe na voljo najnovejši standard Wi-Fi povezav in sicer 802.11n, ki uporablja MIMO (Multiple Input, Multiple Output) tehnologijo – to je več oddajnih in sprejemnih anten ter kompleksen proces oddajanja in sprejemanja signala, kar zagotavlja večje pokrivanje - domet. Hitra Wi-Fi povezava omogoča prenose podatkov s hitrostjo do 600 Mb/s, kar je 9-krat hitreje od sedaj veljavnega standarda 802.11g. 6 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje SIS Kot tehnologijo prihodnosti brezţičnih omreţij se v tem času precej omenja kratico WiMAX (Worldwide Interopoerability for Microwave Access). To je standard IEEE 802.16, ki uporablja frekvenčni pas od 2 do 11 GHz ter omogoča prenos podatkov do 70 Mb/s. Dokaj hiter prenos podatkov pa ni ključ uspeha WiMAXa. Njegova poglavitna prednost je v dometu, kateri je v povprečju kar 5-krat daljši od Wi-Fi naprav. Ključni dogodki v zgodovini razvoja tehnologije Wi-Fi: • 1985: FCC izda odločbo, ki prepoveduje nepooblaščen dostop do radijskih frekvenc za komunikacijo • 1990: Člani mednarodne organizacije IEEE postavijo temelje za nastanek in razvoj standarda 802.11 • 1997: IEEE potrdi standard 802.11 za brezţično Ethernet omreţje • 1999: IEEE ratificira standard 802.11b, ki podpira prenos podatkov s hitrostjo do 11 Mbitov/s • 1999: Izraz Wi-Fi« (Wireless Fidelity) se prvič uporabi v komercialne namene • 2003: IEEE ratificira standard 802.11g, ki podpira prenos podatkov s hitrostjo do 54 Mbitov/s • 2009: IEEE ratificira standard 802.11n, ki podpira prenos podatkov s hitrostjo do 300 Mbitov/s 7 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje SIS Kaj potrebujem za namestitev brezžičnega omrežja? vsaj dva računalnika Slika 3 računalniki Omrežne brezžične kartice (Wireless PCI Network Card ) ali Brezžičnega USB ključka (Wireless USB) Če ţelimo povezati dva ali več računalnikov med seboj, potrebujemo omreţno kartico. Danes so večinoma ţe grajene v računalnik. Značilna lastnost je prenosno hitrost (10Mb/s, 100Mb/s, 1Gbb/s). Kartica ima enolično določen naslov MAC (MAC address), tak naslov je značilen tudi za druge omreţne naprave. Ti napravi sta po funkcionalnosti enaki in sluţita za priklop računalnika v brezţično omreţje. Za montaţo brezţične mreţne kartice je potrebno odpreti računalnik in vstaviti kartico v PCI reţo, medtem ko USB vmesnik samo vtaknemo v USB vhod na ohišju računalnika in ni potrebno odpiranje ohišja. So pa ponavadi kartice nekoliko cenejše in imajo zunanjo anteno, ki jo lahko postavimo nekam na mizo oziroma tako, da je sprejem signala čim boljši. V primeru prenosnikov ima večina (novi praktično vsi) brezţični vmesnik serijsko vgrajena. Slika 4 brezžična PCI mrežna kartica 8 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje SIS brezžični usmerjevalnik Usmerjevalnik (angleški naziv router) je naprava, ki povezuje dve ali več različnih omreţij. Njegove funkcije so omejevanje prometa, prenašanje prometa na manjša omreţja in izbira najustreznejše poti za potovanje podatkovnih paketov do njihovega cilja. S tem zmanjšujejo promet v omreţju. Usmerjevalniki operirajo z mreţnimi naslovi, ki so definirani na 3. sloju referenčnega modela OSI in zato pravimo, da je usmerjevalnik naprava, ki deluje na 3. (mreţnem) sloju modela. Pri brezţičnih usmerjevalnikih lahko poleg ostalega izbiramo tudi med modeli, ki podpirajo tudi ţe mobilni internet prek UMTS omreţja (recimo Linksysov model WRT54G3G), nekateri imajo vgrajene tiskalniške streţnike, ki omogočajo enostavno tiskanje znotraj omreţja na skupni tiskalnik ali pa celo vgrajen NAS disk za shranjevanje podatkov. Na ceno pa te opcije jasno ne vplivajo ravno blagodejno. Slika 5 brezžični usmerjevalnik UTP mreži kabel primerne dolţine za povezavo med ADSL vmesnikom in brezţičnim usmerjevalnikom Konfiguracija brezţičnega usmerjevalnika:Ko vzamemo nov brezţični usmerjevalnik iz škatle (zabojnika), ima privzeto nastavljene tovarniške nastavitve. To v praksi pomeni, da praktično nima nobene vklopljene zaščite, administratorska gesla za posamezne naprave, oziroma določene modele istega proizvajalca, so prosto dostopna na internetu in znana, prav tako IP naslov naprave. Čeprav je zadeva verjetno po pravilnem priklopu lahko povsem funkcionalna in smo čez nekaj minut ţe brezţično v internetu, pa to pomeni, da enako velja tudi za vse tiste, ki naš radijski signal v okolici lovijo. 9 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje SIS Preprosta navodila: Prvi korak pri vzpostavitvi omreţja Kako lahko računalniško omrežje olajša vaše delo Ste se kdaj vprašali, zakaj toliko hrupa okrog domačih omreţij? Preprosto povedano omreţje povezuje dva ali več računalnikov in omogoča, da ta »govorita« drug z drugim. Takšna povezava omogoča vrsto različnih stvari: Skupna raba datotek. Lahko dostopate do datotek v drugih računalnikih v omreţju. To je lahko precej priročno, ko npr. plačujete račune prek prenosnega računalnika v dnevni sobi in potrebujete datoteko, ki je v računalniku v vaši domači pisarni. S pomočjo omreţja imate dostop do te datoteke, ne da bi se morali pri tem fizično prestaviti k drugemu računalniku. Poleg tega imate popoln nadzor: S pomočjo omreţja lahko delite, kar ţelite deliti, in ohranite zasebno, kar ţelite ohraniti zasebno. Pretakanje predstavnosti. Pretakanje predstavnosti je postopek, ki preko omreţja pošilja vaše digitalne predstavnostne datoteke, kot so slike, glasba ali videoposnetki, na napravo, ki lahko te predvaja. Svoje slike ali filme lahko na primer gledate na najnovejšem televizorju oz. predvajate glasbo na zdruţljivih glasbenih predvajalnikih, ki so povezani v vaše omreţje. Skupna raba povezave s spletom. Delite lahko širokopasovno povezavo s spletom, kar pomeni, da vam ni treba zakupiti spletnega računa za vsak računalnik posebej. Igranje omrežnih iger. Z drugimi osebami, ki so povezane s spletom, lahko igrate računalniške igre, v omreţje pa lahko vključite tudi igralne konzole (kot so Microsoft Xbox, Nintendo Wii in Sony PlayStation). Skupna raba tiskalnikov. Namesto da bi kupovali tiskalnik za vsak računalnik posebej, lahko uporabite en tiskalnik in ga poveţete v omreţje. Nato ga lahko uporablja vsak, ki je povezan v omreţje. Promet v omrežjih V omreţjih promet podatkov ni vedno enak. Promet je definiran glede na pošiljatelja in glede na naslovnika oz. sprejemnika. Promet vedno izhaja od enega samega pošiljatelja. Glede na tip prejemnika pa ločimo tri tipe prometa. Promet tipa unicast označuje promet, ki izhaja od enega pošiljatelja in je namenjen točno enemu prejemniku. Promet tipa broadcast izhaja od enega pošiljatelja in je namenjen vsem prejemnikom. Pomembno je vedeti, da je definicija vseh prejemnikov po navadi omejena s krajevnim fizičnim omreţjem. To pomeni, da se promet broadcast širi le po krajevnem omreţju, ne pa tudi prek tretjenivojske naprave 10 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje SIS (usmerjevalnika) v druga omreţja. Tretji in zadnji tip prometa se imenuje multicast. Gre za poseben tip prometa, kjer pošiljatelj naslavlja skupino prejemnikov. Skupina je lahko definirana na več načinov, multicast pa se dandanes uporablja pri recimo pretočnih multimedijskih podatkih. Namesto da bi streţnik pošiljal 100 enakih kopij istega TVprograma stotim naročnikom, pošilja le eno kopijo, naslovljeno na sto prejemnikov, omreţna oprema pa poskrbi za ustrezen prenos in podvajanje na ustreznih kriţiščih (to danes v svojih omreţjih uporabljajo vsi ponudniki interneta in internetne IP-televizije ter videa na zahtevo!). Model ISO-OSI ISO/OSI definira sedem slojev omreţja. Od spodnjega navzgor si sledijo: fizični sloj (njegova naloga je fizični prenos podatkov – bitov po mediju, torej ţici, radijskih valovih. ..; zato je na tem nivoju definiran medij, z napetostjo, hitrostjo prenosa, razporeditvijo kabelskih priključkov in podobno), sloj podatkovne zveze (definira odkrivanje in popravljanje napak, razdelitev daljših podatkov na manjše dele – okvirje, pomembno – definira fizično naslavljanje v omreţju), omreţni sloj (definira logično naslavljanje naprav v omreţju in usmerjanje prometa), prenosni sloj (definira zanesljive in nezanesljive prenosne mehanizme, časovno razvrščanje in podobno), sloj seje (skrbi za integracijo omreţnih funkcij v operacijski sistem in za to, da podatki različnih sej in programov ostanejo ločeni), predstavitveni sloj (definira predstavitev podatkov, standardne formate, šifriranje ...), aplikacijski sloj (definira uporabniški vmesnik ter integracijo omreţnih funkcij v aplikacije). Zaščita domačega WI-FI omrežja Ne vem, morda gre za moj subjektivni občutek, vendar zdi se mi, da so brezţična domača omreţja (wi-fi) postala ena najbolj uspešnih računalniških tehnologij v zadnjem času. Skoraj ne poznam nikogar več, ki bi imel doma širokopasovni priključek v internet (ADSL, kabelski internet) in bi še vedno vlekel kable po stanovanju. Nekaterim to doma ne pustijo starši, češ da kabli kazijo podobo stanovanja, ki so ga s trdimi ţulji zgradili, drugje se računalniki mnoţijo in bi hitro postale stene prepredene z ţicami. Včasih je problem tudi vrtanje lukenj v stene in plošče med nadstropji. Če imaš prenosnik, ki ima mimogrede ţe vgrajen brezţični vmesnik, je lepo, da se lahko preprosto zlekneš po dolgem na kavč ali v posteljo in v leţeči pozi prebereš elektronsko pošto, pogledaš kakšno spletno stran, recimo v kuhinji, na pultu, delaš in sproti gledaš recepte na spletu in pri tem ne vlačiš za seboj motalico s kablom po stanovanju. Skratka razlogov, zakaj so brezţična domača omreţja postala tako priljubljena izbira, je več kot dovolj. Ţal pa konfiguracija brezţičnega domačega omreţja ni tako enostavno opravilo, kot recimo priklop tiskalnika na računalnik in namestitev gonilnika za tiskanje, kar večina uporabnikov naredi brez večjih teţav sama doma. Oziroma časovno postopek niti ni bistveno bolj zamuden, zahteva pa nekaj več znanja in razumevanja osnovnih pojmov. Ko sem se sam lotil prvič konfiguracije brezţičnega omreţja, sem moral prebrati kar nekaj strani na internetu, da sem razumel vse pojme in nastavitve, ki so potrebne, da je omreţje kolikor toliko zaščiteno pred vsiljivci. Problem je namreč v tem, da ta tehnologija uporablja radijski signal za prenos podatkov, kar pa pomeni, da signal lahko sprejema vsakdo, ki je v dometu oddajnika in ima ustrezen wi-fi sprejemnik. Če omreţje ni zaščiteno, se lahko brez teţav parazitsko priklopi v internet prek brezţičnega omreţja nekoga drugega. 11 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje SIS Marsikdo sicer zamahne z roko, češ, pa kaj, če sosed uporablja moj priklop v internet. Bog mu poţegnaj. In tako altruistično razmišljanje bi celo lahko podprl …če…. Prvič, niso vsi sosedje dobri po srcu in kaj hitro lahko naletiš na nekoga, ki ti priklopljen v tvoje omreţje spremeni iz čiste zlobe ali za zabavo vse nastavitve. Tak primer sem ţe videl v praksi pri moji sosedi. Drugič, obstajajo ljudje, ki na internetu izvajajo razna kriminalna dejanja, si izmenjujejo pedofilske slike, vdirajo v računalniška omreţja in podobno. Večina teh ljudi zelo dobro pozna načine, kako lahko nekoga izsledijo in vedo, da so razne spletne kavarne, knjiţnice in podobni javni prostori z priklopom na internet običajno pod video nadzorom. Zato so prosto dostopna brezţična omreţja sredi blokovskega naselja idealna za tako početje, ko pa kriminalisti ugotovijo, od kje je prišlo recimo do vdora na neko spletno stran in potrkajo na vrata lastnika brezţičnega omreţja, pa mamo na vratih zadane infarkt. Moj sin, odličnjak in dobitnik bronastega delfinčka iz šole v naravi, pa pedofil? Če ţelimo, da ostane mreţa privatna, se posluţimo ene od treh metod šifriranja: WEP, WPA ali MAC. Izberemo MAC naslove računalnikov, ki jim dovolimo dostop do mreţe. Zaključek Je prihodnost brezžična? Vsekakor! Zdi se, da razmaha brezţičnega povezovanja, ki ga doţivljamo danes, nič ne more ustaviti. Uporabniki zahtevamo vse večjo mobilnost in hkrati vse višje hitrosti povezovanja. To sta obenem poglavitni gonilni sili razvoja brezţičnih izdelkov in nič ne kaţe, da bi se ta v kratkem ustavil. Dejstvo je tudi, da današnji brezţični omreţni izdelki še zdaleč ne dosegajo hitrosti svojih oţičenih sorodnikov. Medtem ko se največje hitrosti danes razpoloţljive tehnologije WLAN gibljejo okoli 100 Mb/s (v resnici še dosti manj), je v oţičenih omreţjih ob pomoči razmeroma poceni ethernetne tehnologije danes mogoče dosegati hitrosti vse do 1 Gb/s. V nebo vpijoča razlika seveda ne pusti hladnih razvojnih oddelkov izdelovalcev, ki mrzlično iščejo nove in nove rešitve zanjo. Hitrejši razvoj pa delno ovira tudi dolgotrajen proces standardizacije pod okriljem organizacije IEEE, vendar je le tako mogoče zagotoviti zdruţljivost izdelkov. Razvoj pa ne gre naprej le v smeri hitrejšega povezovanja, temveč tudi v raznolikosti brezţično omreţenih izdelkov. Tako so se ne dolgo nazaj na trgu (predvsem ameriškem) pojavili prvi brezţični telefonski aparati, ki namesto pripadajoče bazne postaje uporabljajo kar poljubno dostopno točko Wi-Fi. Ta rešitev sovpada z vse večjo priljubljenostjo sistemov za telefoniranje prek interneta, imenovanih VoIP. Zaradi popolnosti ponudbe so nekateri izdelovalci ţe ponudili brezţične usmerjevalnike VoIP, ki podpirajo neposredno povezovanje do ponudnikov telefonije VoIP prek protokola SIP ali RTP/RTCP. Zamisel, ki obeta veliko, njen "doseg" v praksi pa bomo še videli. Skratka, sveţih zamisli na področju tehnologij in izdelkov vsekakor ne bo še tako kmalu zmanjkalo. Menim tudi, da je Wi-Fi danes dozorela tehnologija, saj je izdelovalcem uspelo razmeroma dobro poskrbeti za vse vidike delovanja, tudi za varnost. V prihodnosti pa se nadejamo, da bo nekaj (dodatnih) korakov naprej storjenih še na področju enostavnosti uporabe in zanesljivosti brezţične opreme. 12 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje SIS Viri http://www.johns-company.com/index.php?lang=sl&cat=956&month=2009-12&id=56831 http://dronyx.wordpress.com/2008/05/14/zascita-domacega-wi-fi-omrezja/ http://sl.wikipedia.org/wiki/Brez%C5%BEi%C4%8Dno_omre%C5%BEje http://wiki.fmf.uni-lj.si/wiki/Brez%C5%BEi%C4%8Dno_omre%C5%BEje http://www.swpower.si/arhiv-clankov http://www.joker.si/article.php?rubrika=2&articleid=3321&page=6 13
