docCvetalova šola vrtnarjenja
download 
Report Transcription
Cvetalova šola vrtnarjenja
! t s a r o n j u b Za i n b a Upor gojenje a n! z i t e nasv ših rastli va Cvetalova šola vrtnarjenja časopis za ljubitelje rastlin 01/2012 Šola vrtnarjenja Cvetalova šola vrtnarjenja Uvodnik Spoštovani ljubitelji rastlin Da je vrtnariti lepo, je vedel že Konfucij 600 let pred našim štetjem, ki je zapisal: “Če hočeš biti srečen en dan, se napij. Če hočeš biti srečen eno leto, se oženi. Če pa hočeš biti srečen celo življenje, potem vrtnari”. Vrtnarjenje je bilo še ne tako dolgo nazaj zelo priljubljeno. V zadnjem času pa nas je potrošniška družba čisto prevzela, saj je bilo skoraj bogokletno, če si doma vzgojil lastno zelenjavo! Seveda, saj so tuji trgovci in njihovi domači pomagači naredili vse, da bi uničili domačo proi zvodnjo, da so lahko prodajali uvoženo sadje in zelenjavo. Vendar je marsikateri pravi ljubitelj spoznal, da je doma vzgo jeno pač doma vzgojeno. Rastline niso podvržene stresu zaradi dolge poti in so bistveno kvalitetnejše kot tiste s trgo vskih polic, ki so prepotovale 1000 km in več, preden so prišle k nam. Pogosto je predvsem sadje dozorevalo v hladilnicah namesto na drevesu in vse to se pozna tako na kvaliteti kot na okusu. In ker so v zadnjem času tudi politiki spoznali, da tako ne gre več naprej, lahko upamo na boljše čase. Upajmo, da bo politika spoznala, da je skupaj z domačo kmetijsko proizvo dnjo na njivah ali pa na vrtičkih treba poskrbeti tudi za rastlinske bolezni in škodljivce. To pa lahko naredimo samo z ustreznimi zdravili oziroma fitofarma cevtskimi sredstvi, katerih nakup je za vrtičkarje skoraj v celoti onemogočen. To pa se nam že vrača kot bumerang. Na ta način nič bolj ne ohranjamo okolja, temveč ga celo bolj onesnažujemo. Seveda pa v našem interesu ni samo skrb za pridelavo zdrave hrane, temveč tudi za čim lepše in čim bolj zdravo okolje, v katerem bomo zdravo živeli. To pa lahko dosežemo samo s popolnoma spreme njenimi pogledi na svet. Ne glejmo samo na sebe, temveč tudi na druge. Na tej edini zemlji, ki jo imamo mora biti pro stor tudi za rastline in ne samo za nas ljudi in živali, kot v zadnjem času mnogi razglašajo celo na glas. Če bomo skrbeli, da bodo rastline okrog nas zdrave, bujno rastoče in bogato cvetoče, bo takšno tudi naše življenje. K bujni rasti in bogatemu cvetenju pa bodo pomagali tudi nasveti iz CVETALOVE ŠOLE VRTNARJENJA. Veselin Djurovič direktor 2 Okrasni vrt Okrasni vrt V okrasnem vrtu so na prvem mestu okrasne rastline, kot pove že samo ime. V okrasnem vrtu je osnova v večini primerov vrtna trata. Ostale rastline posadimo tako, da imamo vsak trenutek na vrtu nekaj cvetočega. Včasih so bile v vrtu v večini listopadne rastline, zaradi česar so bili vrtovi v zimskem času dokaj monotoni. Danes pa je v vrtovih tudi veliko zimzelenih rastlin, tako listavcev kot iglavcev. Tako imamo vrt zelen tudi v zimskem času. Kot vemo, so iglavci zelo lepi v pomladnem času, ko mnogi zacvetijo. Njihova lepota pa pride spet do posebnega izraza v zimskem času, ko so pokriti s snegom. V okrasnem vrtu danes lahko z raz ličnimi rastlinami v posodah večkrat letno spreminjamo njegovo podobo. Vrtna trata Lepa vrtna trata je enkraten okras vsa kega vrta. Do lepe trate pa je na žalost pogosto dolga pot, saj večina poza blja, da je glede na razširjenost trava zelo zahtevna kultura. Mnogi misli jo, da bo trava lepo rasla brez vsake nege, ko pa ugotovijo, da ni tako, pa je pogosto že prepozno. Da bo naša trata lepa, moramo misli ti že pred setvijo trave. Svetujemo, da zemljišče najprej očistite plevela. Ker so v travi lahko trajni ali pa samo eno letni pleveli, je najbolje, da pred pri pravo tal ta poškropimo s pripravkom ROUNDUP ENERGY. Tako bomo zatr li vse trajne in enoletne plevele. Če imamo zemljišče, ki je zelo zaplevelje no, je vredno počakati, da poženejo iz semen novi pleveli in škropljenje pono vimo. Ko smo tla očistili plevela, pa je čas za temeljito obdelavo. Tla globoko zrahljamo. Po potrebi dodamo šotni substrat – UNIVERZALNI BIOSUBSTRAT, da bodo ostala zračna in da bodo v sušnem obdobju zadrževala vlago. Če je potrebno, dodamo pesek, da izboljšamo zračnost. Kdor pa želi svoji travi ustvariti kar se da dobre pogoje, pa bo zemlji dodal namesto peska kar ZEOTECH 300 – izboljše valec tal. Ta ne samo da rahlja zemljo, temveč veže nase tako vodo kot tudi v vodi raztopljene hranilne snovi. Ker tla sama skoraj ne vsebujejo nobe nih hranil ali pa le v sledeh, je dobro, da jih pred setvijo še pognojimo. Če uporabljamo za gnojenje hlevski gnoj ali kompost, si zanesemo na vrt šte vilne plevele. Zato priporočam gno jenje z organskim gnojilom BIOPOST, ORGANO ali AGROSOL. Gno jilo potrosimo po površini in ga plitvo vdelamo v zemljo. Za setev trate upo rabimo posebno zemljo, ki zagota vlja dober vznik trate: SUBSTRAT ZA TRATO. Če pa so tla preveč peščena, uporabimo UNIVERZALNI BIOSUBSTRAT. Tako bodo peščena tla dlje časa držala vlago, ki jo trava potrebu je za bujno rast. Obenem pa bodo pre prečevala, da bi se hranilne snovi pre hitro izprale v globino. Ko smo tako pripravili tla za setev, je čas, da jih še dobro zravnamo, pogra bimo in povaljamo. Ko tla povaljamo, dosežemo, da bodo vsa semena ob setvi padla na isto višino, kar pomeni, da bodo zaradi tega zelo enakomer no vznikla. Ker je naša želja, da bi imeli čim hitreje lepo, gosto travno rušo, moramo izbra ti dobro travno mešanico. Ta naj bo sestavljena iz več vrst trav, da ji ne ško duje niti suša niti prekomerna vlaga. Travno seme posejemo, nato pa ga še povaljamo z valjarjem. Tako bodo vsa semena v isti globini, kar pomeni, da bodo istočasno skalila. Kalitev pa še pospešimo, če seme, ko smo ga posejali, poškropimo s pri pravkom AGROSTEMIN. Tega bi sicer lahko uporabili tudi tako, da bi seme že pred setvijo zaprašili z AGROSTEMINOM ali pa navlažili z vodo, v kateri smo raztopili pripravek. Ko pa trava požene 2 do 3 listke, škro pljenje z AGROSTEMINOM ponovimo. Tokrat pa pripravku dodamo še teko če listno gnojilo FOLIAR. Čez teden dni škropljenje ponovimo. Trava se bo hitro vrasla in pokrila golo površino. Zelo pomembno je, da v trati ni gole zemlje. Tam se zemlja segreje in v krat kem času skalijo pleveli, ki so v zemlji. V nadaljevanju pa je treba skrbeti, da ima trava vedno dovolj hranilnih snovi in da ne trpi suše. Samo na ta način bo trava ob redni košnji ostala gosta. Pri pomanjkanju vode in hranilnih snovi pa postaja trava vse bolj redka, zaradi česar nastajajo med njo pra zni prostori, ki jih začne zaraščati ple vel in mah, saj se je zemlja, ki ni bila pokrita s travno rušo, segrela, zaradi česar so skalila semena plevelov. Zato redno v dvomesečnih presledkih gno jimo trato s SPECIALNIM GNOJILOM ZA TRATO. Lahko pa v ta namen upo rabimo tudi gnojilo, ki ga uporabljajo sicer na igriščih za golf in ostalih zele nicah, ki zahtevajo profesionalen pri stop glede nege. Na začetku rastne dobe uporabimo ZEOTECH GNOJILO Cvetal priporoča Agrostemin Agrostemin je naravni stimulator rasti korenin in razvoja rastlin. Agrostemin je narejen iz plevela kokalj, ki je bil včasih razširjen na vsaki njivi pšenice, danes pa je, zaradi dolgotrajne uporabe her bicidov, praktično popolnoma iztrebljen. Pripravek Agrostemin je najboljši med vsemi stimu latorji rasti, ker je pripravljen vedno znova iz svežega semena. Ostali pripravki so izvlečki iz več milijonov let starih šot. Če tre tiramo semena pred setvijo, ta semena hitreje skalijo. Rastline, poškropljene z Agrosteminom, naredijo več korenin. To pome ni, da rastline v sušnih letih manj trpijo za sušo. Ker imajo več korenin, so bolje prehranjene, njihova rast pa je skladnejša. Rastline nastavijo več cvetne ga nastavka, njihovi plodovi pa dozorijo nekaj dni pred drugimi. Agrostemin kom biniramo s teko čim gnojilom Cvetal Foliar in Nutri phite PK. Ta kombinacija je posebno dobra pri reševanju rastlin po naravnih ujmah (toča, veter), ko je poškodovanega veliko listja. V takšnih primerih so se rastline izjemno hitro obrasle, naredile nov cvetni nastavek in pogo sto zopet bogato obrodile, če je le bilo d ovolj časa za zorenje pridelka. Trajne rastline, kot sta sadno drevje in vinska trta, imajo v naslednjem letu bistveno boljši cvetni nastavek, kot tista drevesa in trta, ki niso bili škropljeni. Vrtna trata 3 Cvetalova šola vrtnarjenja Cvetal priporoča Mahex Zatiranje mahu v trati ZA TRATO START. Nato nadaljuje mo z gnojilom ZEOTECH GNOJILO ZA TRATO UNIVERZAL, v jeseni pa uporabimo ZEOTECH GNOJILO ZA TRATO JESEN. Pomladansko aktiviranje trate Trata v različnih letih različno prezi mi, kar je odvisno od same zime in od prehranjenosti. Če je zima suha, brez snega, je tudi trata prizadeta. Škoduje pa ji tudi obilica snega, posebno če ta dolgo obleži. Zgodaj spomladi, ko trava prične z rastjo, je običajno za grabljenje in pre zračevanje še prezgodaj. Ni pa pre zgodaj za njeno aktiviranje. Ko pože ne vsaj 3 do 4 liste, jo je priporočlji vo poškropiti s pripravkoma AGROSTEMIN in tekočim gnojilom FOLIAR. Škropljenje ponovimo še dvakrat v tedenskih presledkih. AGROSTEMIN omogoči, da se trava dobro ukore nini. Gnojilo pri tem pomaga. Razen tega bo tako tretirana trava posta la bolj gosta, saj bodo daljše korenine lažje prišle do hrane, ki se je z zimskimi padavinami izprala proč od korenin. Daljše in bolj razvite korenine pa bodo pomagale tudi pri premagovanju spo mladanske in poletne suše. Zato je tre tiranje z AGROSTEMINOM in FOLIARJEM nekaj samo po sebi umevnega, če bi le radi imeli lepo vrtno trato. 4 Po približno 3 do 4 tednih pa se bo trava toliko vrasla, da jo lahko pregra bimo, ne da bi odstranili travno rušo. Mahex je namenjen zatira nju mahu in gno jenju vrtne trate. Vsebuje tudi gnojilo, 7 % duši ka in 3 % železa v obliki sulfata, da trava čim hit reje zaraste prazne površine in prepreči ponovno razraščanje mahu. To je posebno nevarno v senčnih legah ali tam, kjer rastejo drevesa, ki delajo senco s svojo krošnjo. Na kva dratni meter trate potrosimo 100 g Mahexa. Spomladansko gnojenje Tekoče gnojilo Foliar Trato prvič pognojimo že ob koncu zime, to je meseca februarja. Idealno je, če takrat uporabimo NPK 15-15-15, katerega potrosimo kar po snegu. S topljenjem snega se stopi tudi gnoji lo. Če nismo opravili gnojenja z NPK 15-15-15, lahko prav tako konec febru arja uporabimo organsko gnojilo AGROSOL. Ko pa meseca aprila prič ne trava z bujno rastjo, jo gnojimo ali s profesionalnim gnojilom ZEOTECH GNOJILO ZA TRATO START ali pa s SPECIALNIM GNOJILOM ZA TRATO. In kot smo povedali, gnojimo vsaka dva meseca. To je univerzalno listno gnojilo, ki ga lahko uporabljamo za mnoge kulture. Posebno dobre rezultate dobimo v kombinaciji s priprav kom Agrostemin. Gnojilo vsebuje 90 g dušika, 90 g fosfor ja in 70 g kalija ter mikroelemente: bor, baker mangan, molibden, železo in magnezij. Rastline ga sprejemajo skozi liste (foliarno), zato z njim rastlin ne zalivamo, temveč škropimo. Posebno pozornost pa moramo posvetiti trati pred odhodom na dopust. Na vsak način jo je potrebno pred dopustom pognojiti. Poskrbeti pa moramo tudi za zalivanje, saj veči na težav z vrtno trato nastane julija in avgusta, ko so dopusti. Zatiranje mahu v trati V trati se pogosto pojavi mah, katere ga je včasih toliko, da travo povsem zamori. Ta nevarnost je posebno veli ka v deževnih letih. Mnogi ljubitelji na priporočila sosedov travo posipajo z apnom, mah pa še kar raste. Najprej pa se moramo vprašati, zakaj je sploh prišlo do pojava mahu. Mah se lahko pojavlja iz dveh razlo gov. Prvi razlog za pojavljanje mahu so s hranili skromna tla, povedano po domače, travi manjka hrane. Ker potrebuje trava bistveno več hranilnih snovi kot mah, postaja vse bolj redka. Prazne prostore pa prične zarašča ti mah. Mah pa se lahko pojavi tudi tam, kjer so tla zelo mokra in posledično zelo kisla. In ker trava na kislih tleh raste slabo, je mah toliko bujnejše rasti. Mah zatiramo s pripravkom MAHEX, ki ga potresemo po površini v suhem vremenu. Že rosa je dovolj, da se pri pravek aktivira. Mah se v nekaj dneh posuši, trava pa dobi novo hrano, zato prične hitreje rasti. Če smo ugotovi li, da je mah nastal zaradi preslabega gnojenja trave, potem poskrbimo, da travi ne bo več manjkalo hrane in mah se ne bo več pojavljal. Če pa smo ugo tovili, da se mah pojavlja zaradi kislih tal, si pomagamo tako, da po trati potresemo . Potresemo ga po suhi travi, nato pa trato zalijemo. Zatiranje širokolistnih plevelov V vrtni trati se pogosto pojavljajo ple veli, kot so: trpotec, regrat, bršljanasta grenkuljica in še mnogi drugi. Ker se v večini primerov pojavijo takrat, ko je trava iz kakršnega koli razloga slabe rasti, moramo na to misliti že ob setvi. Če se le da, vsaj trajne plevele uniči mo že pred setvijo. To storimo tako, da zemljišče sicer pripravimo, ven dar s samo setvijo počakamo, da ska lijo pleveli. Ko se ti dobro razrastejo, jih poškropimo s pripravkom ROUNDUP ENERGY. Ko se pleveli posušijo, zemljišče še enkrat pregrabimo, pova ljamo in posejemo travo. Lahko pa se izognemo setvi in travo nabavimo v zvitkih, ki jih položimo in razvijemo. V tem primeru smo se izognili zgodnje mu pojavu plevela, saj skozi zvitke ne more tako hitro pognati. Širokolistni pleveli v trati septembru. Izogibamo pa se škro pljenju v poletnem času, ker je takrat prevroče. Plevele bomo sicer vseeno uničili, vendar se lahko zgodi, da že v kratkem času skalijo novi, še preden trava zaraste izpraznjena mesta. Varstvo pred boleznimi Ko smo zvitke položili, jih dobro zalije mo, nato pa takoj poškropimo še s pri pravkoma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR, da se trava čim hitreje dobro ukorenini in prične z rastjo. V roku treh tednov jo poškropi mo trikrat, to je vsak teden. Še pred nekaj leti bi se takšnemu naslovu smejali, danes pa je to real no stanje. Tudi vrtna trata oboleva in moramo biti pripravljeni, da pravo časno ukrepamo. Med najpogostej še bolezni uvrščamo tako imenovano snežno plesen. Ta se pojavlja zgodaj spomladi v obliko okroglastih mest. Če zgodaj zjutraj, ko je na travi rosa, pogledamo, imamo občutek, kot da so na trati srebrnkasti krogi. V teh kro gih se trava počasi suši, dokler popol noma ne propade. V takšnem primeru je treba opraviti vsaj dvoje škropljenj s pripravkom SWITCH. V jeseni pa trato poškropimo preventivno s teko čim gnojilom NUTRI PHITE, da travo okrepimo. V primeru starejše trate, kjer je veli ko plevela, pa si pomagamo tako, da v mesecu aprilu, ko pleveli že bujno rastejo, trato poškropimo s priprav kom BANVEL 480 S ali DUPLOSAN KV COMBI, to je izboljšana različi ca Dicofluida, ki ga ni več v prodaji. Če smo zamudili škropljenje, ga lahko opravimo v jeseni, to je v mesecu V zadnjem času pa se je začela mno žično pojavljati tudi rja. Bolezen spo znamo po tem, da se na zgornji strani trave pojavijo rumene pegice, na spo dnji strani pa oranžni kupčki, iz katerih se usiplje oranžen prah. Če se bolezen pojavi konec meseca septembra ali v začetku oktobra, so na spodnji strani listov črni kupčki. To pa je že zimska Pojav snežne plesni oblika spor, ki prezimijo in poskrbijo za širjenje bolezni naslednjo pomlad. Od rje napadeno travo poškropimo z ustreznim pripravkom in škropljenje po 10 dneh ponovimo. Zaradi boljšega oprijemanja in s tem boljšega učinka pa dodamo škropivu vlažilo SILWET. Cvetal priporoča SPECIALNO GNOJILO ZA TRATO NPK 21-7-10 Mineralno gno jilo za gnojenje vseh vrst trav. Primerno za zele nice, travnata igrišča, športne trate. Zagotavlja odlično, dolgo trajno preskrbo trate s hranili (vsebuje dušik s počasnim sproščanjem), čvrsto rast in intenzivno zeleno barvo trate. S Specialnim gnojilom za trato pričnemo gnojiti spomladi in nato redno dognojujemo v dvomesečnih presledkih. 5 Cvetalova šola vrtnarjenja Vrtnice Vrtnice se vzgajajo že več kot 5000 let, po nekaterih najnovejših arheoloških podatkih pa celo enkrat dlje. Tudi pri nas so med najbolj priljubljenimi vrtnimi grmovnicami. To pa je dokaj razumljivo, saj večina drugih grmovnic cveti spomladi ali poleti. Vrtnice ob pravilni oskrbi cvetijo od konca pomladi pa vse do konca jeseni. Vrtnice delimo v več skupin, saj so lahko nizke ali pa visoke. Mnoge sorte se lahko ob opori vzpnejo po več metrov visoko; pravimo jim vzpenjalke. Vrtnice vzpenjalke posadimo ob opori, na katero jih lahko privežemo. Če jih posadimo ob zidu, moramo paziti, da rastlino posadimo nekoliko poševno, da segajo korenine proč od zidu, saj ob samem zidu ni nobene vlage, zaradi česar bi rastline lahko celo propadle. Priprava tal Vrtnice potrebujejo globoko obde lana tla, bogata s hranilnimi snovmi. Dokler so bile vse vrtnice cepljene na divji šipek, so dobro uspevale na vsa kih tleh, saj je šipek bujne rasti in nje gove korenine so se znašle ne glede 6 na zemljišče. Danes pa mnogi vrtnice razmnožijo s potaknjenci, katerih kore ninski sistem ni tako razvit, kot je pri šipku, zato moramo tla dobro pripra viti. To storimo tako, da jih najprej oči stimo trajnega plevela. To storimo naj laže tako, da zemljišče, kamor name ravamo posaditi vrtnice, jeseni najprej poškropimo s pripravkom ROUNDUP ENERGY. Pleveli se v 3 tednih posu šijo, skupaj s koreninami. Nato zemlji šče globoko prekopljemo in dobro pognojimo z enim od organskih gno jil. To je lahko dober kompost, če ne vsebuje plevela, sicer je bil naš trud z zatiranjem plevela odveč. Tudi hlevski gnoj vsebuje preveč plevela. Zato je bolje uporabiti BIOPOST ali pa AGROSOL. Gnojilo potrosimo po površini in ga nato plitvo vkopljemo v zemljo. Če smo to naredili mesec dni pred saje njem vrtnic, nam do samega sajenja vznikne še kakšen od plevelov, katere ga pred sajenjem še odstranimo. Če so tla dobro založena z organsko maso, pa lahko namesto organskega gnojila dodamo mineralno gnojilo SPECIALNO GNOJILO ZA VRTNICE. Gno jilo potresemo po površini in ga plitvo vkopljemo v zemljo. Sajenje vrtnic Vrtnice sadimo lahko pozno jeseni ali zgodaj spomladi, ko so rastline še v fazi mirovanja. Rastline, ki jih dobimo ob nakupu posajene v lonce, pa lahko presadimo na vrt kadar koli, ne glede na letni čas, razen pozimi. Preden se lotimo sajenja vrtnic, te namočimo vsaj za nekaj ur v vodo. Še pred tem pa debelejše korenine pri režemo za kakšen centimeter. To je posebej pomembno pri pomladan skem sajenju, saj so spomladi rastli ne lahko že dalj časa izkopane in so se korenine že nekoliko izsušile. Vrtnice posadimo tako, da je cepljeno mesto 3 do 5 cm globoko v zemlji. To je zelo pomembno, ker v primeru hude zime cepljeno mesto v zemlji ne pomr zne. Nadzemni deli pa lahko pomrzne jo, posebno če so poganjki nedozoreli. Korenine lepo razporedimo po sadilni jami in nato zasujemo s prstjo. Nato jih še obsujemo s prstjo za pedenj viso ko. To naredimo v jeseni, da poganj ke zavarujemo pred mrazom, spomla di pa zato, da se poganjki ne izsušijo. Nato jih temeljito zalijemo, da voda zapolni prazne prostore med koreni nami in prstjo. Na ta način preprečuje mo, da bi se korenine izsušile. Vrtnice je treba po sajenju kar nekaj časa redno zalivati, odvisno od vreme na. Ko pa enkrat pričnejo brsteti, pa jih nekajkrat poškropimo po nadzemnih delih s pripravkom AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Škropljenje ponovimo čez teden dni. Tako se bodo naše vrtnice dobro vra sle in pognale močne poganjke. Obrezovanje vrtnic Vrtnice so včasih obrezovali na 3 do 5 očes. Danes pa se ne držimo več tega pravila, ker je na voljo izbor vrtnic, ki se med seboj močno razlikujejo. Zato jih obrezujemo glede na njiho vo bujno rast. Bolj kot so bujne, manj jih obrežemo, in slabše ko rastejo, bolj Obrezovanje vrtnic jih obrežemo. S tem bujno rastoče sorte umirimo v rasti, slabo rastoče pa spodbudimo k bujnejši rasti. Pri obrezovanju pazimo, da pustimo le tri do štiri močne zdrave poganjke, ostale pa izrežemo pri tleh. Te močne poganjke pa odrežemo tako, da je vrh nje oko obrnjeno navzven, da se grm odpira. Tako pride sončna svetloba do vsakega lista, kar je pomembno za zdravje rastlin, saj se rosa hitro posuši in listi niso v nevarnosti, da jih napade jo glivične bolezni. Plaze če vrtnice obrežemo po prvem cvetenju tako kot vrtnice vzpenjalke. Stare poganjke prikrajšamo na nekaj očes, da iz njih poženejo novi poganj ki. Ti že do jeseni naredijo na koncu poganjkov cvetove. Naslednje leto pa požene nova veja izza vsakega lista in prav vsaka veja nosi šop cvetov. Pri vrtnicah vzpenjalkah prav tako po cvetenju izrežemo poganjke, starej še od treh let. Odrežemo jih tik nad tlemi, da poženeta iz ostanka veje dva ali trije novi poganjki. Novejše sorte, ki cvetijo večkrat na leto, do jeseni že zacvetijo. Naslednje leto pa pože ne cvetje iz vsakega lista. Tretje leto je cvetov še več, vendar pa so že nekoliko manjši, zato jih po cvetenju odrežemo. Dognojevanje vrtnic Vrtnica kot ena redkih grmovnic cveti vse od pomladi pa do nastopa mraza, za kar potrebuje veliko hranilnih snovi. To pa pomeni, da moramo vrtnice redno dognojevati. Za dognojeva nje uporabljamo SPECIALNO GNOJILO ZA VRTNICE. Prvič jih pognoji mo zgodaj spomladi, meseca marca, ko se prebudijo iz zimskega počitka. Običajno jih najprej odgrnemo, nato pa pognojimo. Pest gnojila potrosimo okrog rastline in ga plitvo vkopljemo v zemljo. Na ta način dosežemo, da se gnojilo hitro stopi in spere v območje korenin. Drugič jih pognojimo meseca maja, tik pred pričetkom cvetenja, in tretjič konec meseca junija. Kasnejše gno jenje ni več priporočljivo, ker lahko povzroči predolgo rast v jesenskem obdobju. Ker rastline do nastopa Cvetal priporoča Hlevski gnoj Kompostirana mešanica gove jega, konjskega in kozjega gnoja. Namenjen je za vse kulture na njivah in vrto vih, za trato, trajnice, drevni ne, sadjarstvo in vinogradni štvo. Odlikuje ga izjemno visoka vseb nost drobnoživk in velik delež humificirane organske mase. Zagotavlja boljšo kapaciteto za vodo v peščenih tleh ter večjo plodnost in zračnost v težkih, ilovnatih tleh. Biopost Biopost je narav no organsko gnojilo, ki vsebu je do 2 milijardi drobnoživk na gram. To pome ni, da aktivira mikrobiološko življenje v tleh. Narejeno je iz komposti ranih vinskih tropin s kon centriranim dodatkom talnih mikro organizmov. Biopost tlem vrača mikro biološko ravnotežje in rodovit nost. Uporabljamo ga za gno jenje vseh vrst kultur v količini 1.000 do 2.000 kg na hektar. Na 100 kvadratnih metrov površine potrosimo 10 do 20 kg Bioposta in ga plitvo zadelamo v zemljo. 7 Cvetalova šola vrtnarjenja mraza ne dozorijo, jih lahko poškoduje že nekoliko močnejši mraz. V primeru zelo težkih in nepropu stnih tal pa je priporočljivo gnojenje z organskimi gnojili, kot sta BIOPOST in AGROSOL. Z enim ali drugim gnoji mo ob koncu zime, ko se sneg stali in zemlja nekoliko osuši. Gnojilo potrosi mo po površini in ga plitvo vkopljemo v zemljo. Varstvo pred boleznimi in škodljivci Vrtnice se vzgajajo v okrasne name ne zelo dolgo, najmanj 5000 let. Zato se ne smemo čuditi, če so si v tem dol gem obdobju nabrale veliko prijateljev in tudi nekaj sovražnikov. Tu mislimo na bolezni in škodljivce. V lepem vremenu jim je nevarna pred vsem pepelasta plesen, za katero pa niso vse sorte enako dovzetne. Rastli ne, ki imajo bleščeče voščene liste, so na vse bolezni bolj odporne, saj na voščenih listih kapljica dežja ali rosa ostane krajši čas kot pa na rastlinah, ki nimajo voščene prevleke. Pepelasto plesen prepoznamo po bel kastih plesnivih prevlekah, ki se pojavijo lahko na listih, poganjkih, trnih kot tudi na čašnih listih in celo cvetnih listih. Pepelasto plesen uspešno zatremo, če ob prvem napadu obolele rastline Listna pegavost poškropimo s pripravkom TOPAS. Škropljenje po 10 dneh vsaj še enkrat ponovimo. V deževnih letih pa je najbolj pogosta bolezen črna listna pegavost. Na listih se pojavijo okroglaste temne pege, ki se naglo širijo. Ob močnem napadu so pege tudi na poganjkih in ne samo na listih. Listi porumenijo in ob najmanj šem dotiku odpadejo. Rastline ponov no poženejo, vendar se bolezen zopet pojavi. Ker pa je list tovarna hrane, so cvetovi na obolelih vrtnicah vse manj ši in manjši. Vrtnice ob prvem pojavu bolezni poškropimo s pripravkom TOPAS. Škropljenje je treba po 10 dneh pono viti. Še najboljše rezultate pa dobimo, če škropiva menjamo in opravimo eno škropljenje z enim in drugo z drugim pripravkom. Tako tudi preprečujemo, da bi bolezen lahko postala na določen pripravek odporna. V jesenskem času pa se rada pojavi šipkova rja. Na zgornji strani listov se pojavijo rumenkaste pegice. Pod pegi cami na spodnji strani listov pa opa zimo nabrekle mehurčke, ki sčasoma počijo in iz njih se usiplje oranžen prah. To so letne spore, s katerimi se rja širi naprej. Pozno jeseni pa se pojavijo črne prevleke. To so zimske spore, ki Uši na vrtnicah prezimijo in naslednje leto poskrbijo za nove okužbe. Ob prvem pojavu rje moramo rastli ne temeljito poškropiti s pripravkom TOPAS. Škropljenje že po dobrem tednu ponovimo. Če pa želimo imeti res lepe, zdrave vrtnice, jih pričnemo škropiti že zgo daj spomladi, čim so dobro pogna le. Poškropimo jih s PIROX SETOM in škropljenja ponavljamo v 10-dnevnih presledkih. Če redno škropimo, nam bolezni ne bodo povzročale težav. Podobno pa je tudi pri škodljivcih. Zgodaj spomladi so najbolj pogoste listne uši, ki se pojavljajo nekako do sredine poletja, potem pa ne več. Zati ramo jih lahko s pripravkom MOSPILAN. Škropljenje po potrebi ponovimo. V posameznih letih opazimo, da se na steblih pojavlja bela prevleka. Ta pojav je pogost na obali, opazimo pa ga tudi drugje. Če si prevleke ogleda mo bolj natančno, opazimo da je vrtni co napadel kapar. Njegovo zatiranje pa je zadnja leta oteženo, ker ni na voljo učinkovitih pripravkov. Ker pa stebel zaradi poraščenosti s trni ne moremo obrisati, si pomagamo tako, da zgo daj spomladi v času mirovanja vrtni ce poškropimo s pripravkom, ki zaduši kaparja. Če ga opazimo čez poletje, ga Cvetal priporoča Specialno gnojilo za vrtnice Pepelasta plesen 8 Objedeni cvetni listi od grizlic Specialno gnojilo za vrtnice vsebu je 11 % dušika, 12 % fosforja in 17 % kali ja. Uporabljamo ga tako, da na kvadratni meter potrosimo 40 g gnojila in ga plitvo vkopljemo v zemljo. To je pomembno zato, da se hranila čim hitreje sperejo v območje korenin, kjer jih rastline potre bujejo. poškropimo s pripravkom MOSPILAN z dodatkom vlažila SILWET. Na cvetovih pogosto lahko opazimo grizlice, ki objedajo liste. Te so zelo požrešne in lahko v nekaj dneh liste požro, da ostanejo le listne žile. Zato moramo hitro ukrepati. Ob prvem pojavu grizlic poškropimo vrtnice s pripravkom MOSPILAN ali CALYPSO. V toplem poletju pa nam lahko na vrtnicah povzročata škodo še dva ško dljivca. Prvi je resokrilec, ki ga težko opazimo, saj je manjši od listnih uši, običajno dobro skrit v cvetnih listih, kjer ga ne motijo niti naravni sovražni ki. Izdajo pa ga poškodbe, saj se popki ne odpro, cvetni lističi pa so deformi rani. Za zatiranje resokrilca uporablja mo pripravka, kot sta MOSPILAN ali CALYPSO. Drugi škodljivec toplega poletja pa je pršica. Še nedavno se je pojavlja la zgolj na vrtnicah vzpenjalkah, ki so bile posajene ob južni steni, v zavetju. Danes pa jih opazimo že na gredici na prostem. Da je rastlino napadla prši ca, jo izdaja nenavadna barva listov, ki postaja nekako bakrena. Če pa list obr nemo, najdemo na spodnji strani tanke pajčevinaste prevleke in drobne pršice. Pršice zatiramo s specialnimi priprav ki, ki jim pravimo akaricidi, saj klasični insekticidi nanje ne učinkujejo. Odstranjevanje odcvetelih cvetov Nekatere vrtnice imajo takšno lastnost, da po končanem cvetenju cvetni listi či sami odpadejo. Večina pa je takšnih, da se cvetni lističi po končanem cve tenju sicer posušijo, odpadejo pa ne. In prav te so v veliki nevarnosti, da jih v deževnih letih napade siva plesen. Ta pa se iz odmrlih cvetnih lističev lahko prenese na zdrave popke, ki namesto da bi se odprli v lepe in velike cveto ve, enostavno zgnijejo. Zato je pripo ročljivo redno odstranjevanje odcvete lih cvetov. Ko cvet odcveti, ga odreže mo 2 do 4 očesa pod cvetom. Pri tem pa pazimo, da je oko, nad katerim smo odrezali cvet, obrnjeno navzven, da se grm širi. Večina vrtnic ima namreč vrh nji dve očesi sterilni in iz njih običajno ne požene nov poganjek. Odstranjevanje odcvelih cvetov Razmnoževanje s potaknjenci Vrtnice lahko v domačem okolju uspešno razmnožujemo s potaknjen ci na dva načina: z lesnatimi in zele nimi potaknjenci. Lesnate potaknjen ce narežemo meseca februarja ali naj kasneje v začetku marca, ko jih obre zujemo. Porezane poganjke nareže mo na približno 20 do 25 cm dolge kose. Vsak naj ima največ tri očesa. Na spodnji strani odrežemo s sadjarski mi škarjami tik pod očesom. Če škar je nimajo ravnega in gladkega reza, si pomagamo s cepilnim nožem. Potaknjence posadimo na dobro pri pravljeno gredico, ki jo pogrnemo s črno folijo in ob straneh obtežimo z zemljo. Nato pa s pomočjo klina ali večjega kovinskega predmeta v folijo naredimo odprtine v razdalji 10 x 10 cm in v vsako porinemo po en potaknje nec vse do vrhnjega očesa. Po saje nju potaknjence še zalijemo z vodo. Ko pa opazimo, da pričenja vrhnje oko odganjati, ga nekajkrat poškropimo s pripravkoma AGROSTEMIN in teko čim listnim gnojilom FOLIAR. Tako se bodo potaknjenci hitreje in močneje ukoreninili. Do jeseni bodo potaknjen ci dobro ukoreninjeni in jih bomo lahko posadili na stalno mesto. Drugi način pa je razmnoževanje z zelenimi potaknjenci, ki jih narežemo poleti po prvem cvetenju. Ko odstra nimo odcvetele cvetove, odstrani mo še vrhnja 3 očesa, ker so ta obi čajno pri večini sort sterilna in iz njih nič ne požene. Nato pa spet odreže mo potaknjenec, ki ima 3 očesa. Ker imajo sedaj ti poganjki liste, spodnjega odstranimo, ostala dva pa prikrajšamo Razmnoževanje s potaknjenci za 1/3, da zmanjšamo transpiracijo. Potaknjence posadimo na vrtu ali pa v lončke. Pokrijemo jih s folijo, da ohra nimo visoko zračno vlago. Nato folijo vsak dan odstranimo za nekaj minut, da se potaknjenci prezračijo, nato pa jih orosimo z vodo in spet pokrijemo. Enkrat tedensko pa jih poškropimo s pripravkom AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Škropljenje ponovimo nekajkrat v tedenskih pre sledkih. Tudi ti potaknjenci bodo do jeseni zreli za sajenje na stalno mesto. Zimska zaščita vrtnic Vrtnice v večini primerov zelo dobro prenašajo zimo. Seveda pa jih mora mo predhodno pripraviti na to. Zelo pomembno je, da jih pravočasno pre nehamo gnojiti, da do jeseni zaklju čijo rast. V tem primeru bodo dobro prezimile. Če pa rastejo dolgo v jesen, ker smo jih prepozno pognojili, lahko pozebejo. Kljub njihovi trdnosti pa je previdnost na mestu, zato jih novembra, pred pri četkom zime, ogrnemo z zemljo. Neka teri strokovnjaki jih zasujejo z gno jem, kar pa je bolj škodljivo kot ne, saj takšne rastline zgodaj odženejo in pozebejo. Zato vam svetujem, da z motiko ali lopato iz okolice potegnete nekaj zemlje na sam grmiček. Običajno je pedenj visoko osutje dovolj. Tudi če v hudi zimi pozebejo deli nad zemljo, ponovno poženejo iz osnove. Prvo leto po sajenju pa je priporočljivo, da jih ogrnemo in zaščitimo s slamo ali smrečjem, posebno če smo jih posadili na zelo vetrovno rastišče. 9 Cvetalova šola vrtnarjenja Živa meja Žive meje so postale v zadnjem času vse bolj priljubljene, kot da bi se vsi hoteli izolirati od okolice. No, včasih je to tudi edina možna rešitev, če smo na primer ob prometni cesti. Seveda pa je treba paziti, da izberemo pravo, to je takšno, ki bo res služila svojemu namenu. Živa meja nas varuje pred hrupom in pogledi. Za živo mejo lahko uporabimo zelo različne rastline. Najbolj pogosta je zimzelena kalina ali liguster. Ta je bujne rasti in obenem dobro prenaša tako vročino kot sol. V preteklosti se je zelo veliko upora bljal gaber. Vendar je ta zelen samo od pomladi do jeseni. Jeseni pa mu listje odpade. Zato danes vse več ljudi posadi ameriški klek, ki na prvi pogled spominja na primorsko cipreso. Zelo lepa je tudi živa meja iz tise, vendar pa je njena rast počasna, razen tega pa je tudi nekoliko dražja. V Primorju so zelo priljubljene ciprese in lovorikovec. Obe rastlinski vrsti sta zimzeleni, tako da sta lepi v vseh letnih časih. Pri sajenju žive meje pazimo, da 10 ne posadimo meje preveč na mejo, da ne pridemo v spor s sosedi. Sajenje žive meje Živo mejo posadimo jeseni ali zgodaj spomladi, pred pričetkom rasne dobe. Rastline, ki so širše rasti in zavzame jo več prostora, posadimo v vrsti. Šibko rastoče rastline, kot je kalina, pa lahko posadimo v eni ali dveh vrstah. Na meter posadimo 5 rastlin, če smo jih posadi li v eni ali dveh vrstah. V dveh vrstah jih sadimo trikotno, kar pomeni, da so v eni vrsti 3, v drugi pa dve rastlini. V nasle dnjem metru pa se vse skupaj spremeni. Pri smreki, ki se močneje razrašča, posa dimo na dolžinski meter le eno rastlino, pri ameriškem kleku pa dve rastlini. Pri sajenju žive meje običajno skoplje mo sadilni jarek, da je sajenje lažje. Če želimo hitro vzgojiti lepo mejo, jo že ob sajenju pognojimo z organskim gnoji lom, kot sta BIOPOST ali AGROSOL. Najbolje je, da gnojilo pomešamo med zemljo, s katero zasujemo korenine. Po sajenju rastline dobro zalijemo z vodo. Posebno pri sajenju zimzelenih rastlin ne pozabite, da je te treba zali vati tudi pozimi, če je zima suha, brez snega ali dežja. Da pa se bodo rastline čim hitreje uko reninile in dobro vrasle, je priporočlji vo, da jih takoj po sajenju poškropimo s pripravkom AGROSTEMIN. Spomla di pred pričetkom rasti jih ponovno Cvetal priporoča Agrosol Obrezovanje žive meje poškropimo z AGROSTEMINOM in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Gnojenje žive meje Če želimo, da bo živa meja lepe rasti, jo moramo tudi gnojiti. V nasprotnem primeru bo meja slabo rasla, obe nem pa bo vse bolj redka, namesto da bi bila gosta. Gnojimo jo odvisno od tega, katere rastline imamo posajene. Če smo posadili liguster, gaber, lovo rikovec ali češmin, jih pognojimo z mineralnim gnojilom NPK 15-15-15. Pognojimo jo dvakrat, in sicer mese ca marca in še enkrat meseca maja. Lahko pa uporabimo tudi organsko gnojilo AGROSOL. Če pa imamo posajene iglavce, kot so ameriški klek, tisa, smreka ali cipresa, jih gnojimo s SPECIALNIM GNOJILOM ZA IGLAVCE. Tudi te gnojimo dva krat. Prvič meseca marca in še enkrat meseca maja. Tako bodo rastline imele dovolj hranilnih snovi za bujno rast. Obrezovanje žive meje Živo mejo moramo redno obrezova ti, če želimo imeti goste rastline, ki nas bodo branile pred neželenimi pogledi, prahom in hrupom. Živo mejo obrezu jemo dvakrat na leto, in sicer: prvič po prvi vegetaciji in drugič tik pred kon cem druge vegetacije, to je meseca avgusta. Pri obrezovanju pa moramo paziti, da uporabljamo kvalitetno orodje, da je rez čim bolj gladek, da ne naredimo več škode kot koristi. Nikoli ne smemo obrezovati pravokotno, temveč mora biti meja pri tleh 5 cm širša kot na vrhu. Na ta način je dostop sončnim žarkom lažji in meja ne bo postajala gola zaradi slabe osvetlitve. Če meja pri tleh ogoli, jo je zelo težko sanirati, da bi bila spet lepo gosta. Zelo pomembno je redno obrezovanje od samega sajenja naprej. Mnogi lju bitelji namreč naredijo napako in mejo posadijo, obrezujejo pa je ne, da bi čim hitreje zrasla. Ko pa postane dovolj visoka, je redka in mi je ne moremo več zgostiti, saj vse rastline rastejo pokonci, kar pomeni, da se bodo zgo stile tam, kjer jih obrežemo. Če pa jo obrezujemo od sajenja dalje, bo vse skozi lepe, goste rasti. Varstvo žive meje Še ne tako dolgo nazaj so bile žive meje popolnoma zdrave, brez bole zni ali škodljivcev. Sedaj pa imamo tudi z živo mejo vse več težav. Zato bodite pozorni, da zgodaj spomladi, če je pomlad bolj suha, živo mejo naj prej dobro zalijete. Priporočljivo je, da jo nekoliko bolje operete z vodo, da odstranite sol iz rastlin. Če imate živo mejo iz kaline oziroma ligustra, morate biti pozorni na tako imenovanega kali ninega resokrilca. To so drobni reso krilci, ki se pojavijo poleti in sesajo sok iz listov. Ti posivijo in se deformirajo. Rastlina ob močnem napadu popolno ma preneha z rastjo. Zatiranje je uspe šno, če rastline nekajkrat poškropimo z MOSPILANOM. Sestavljen je iz povsem narav nih surovin (sojina moka, mlečni sladkor, pesni sladkor, moka iz bombažnih semen … ), ki se v procesu naravnega biološkega vrenja in ob dodat ku micelija glive Penicillium chryso genum, spremenijo v polnovredno biolo ško gnojilo. Agrosol aktivira talno floro in favno, ustvarja humus, pospešuje razraščanje korenin, spodbuja mikorizo in močno izboljša fizikalne lastnosti tal. Zaradi organ sko vezanega dušika, ki se počasi sprošča skozi daljše obdobje vegetacije, deluje Agrosol blago in dogo trajno. Organo Organo je organsko-mineralno gnojilo, namenjeno gnojenju in izboljševanju strukture tal. Je suh, humificiran in briketiran hlevski gnoj govejega in perutninskega izvora. Namenjen je gnojenju poljščin, sadnega drevja, vinske trte, vrtnin, okrasnih grmovnic, živih mej in okrasne trate. Organo je odlično nadomestilo za sveži hlevski gnoj. Z Organom gnojimo v jeseni ali spomladi pred sejanjem oz. presajanjem rastlin. Gnojilo načeloma plitvo zadelamo v tla, če to ni mogoče, ga potrosimo po površini tal pred padavinami oz. pred zalivanjem. Pri pripravi tal za setev trate moramo Organo plitvo zadelati v zemljo, saj lahko poškoduje pravkar vznikle travice. 11 Cvetalova šola vrtnarjenja Lahko pa se pojavijo tudi listne uši, ki s sesanjem povzročajo značilno zvijanje listov. Ker je napad lahko zelo močan, jih moramo redno zatirati. Tudi proti listnim ušem je MOSPILAN učinkovit insekticid. Na ameriškem kleku ali tuji se zadnje desetletje pojavlja tujin zavrtač. Dro ben metuljček odlaga jajčeca na listi če. Ko se iz jajčec izleže ličinka, se ta zarije v sam stržen, katerega izje da. Zaradi tega se vsi napadeni vršič ki, tako glavni kot stranski, posušijo in rastlina ni več lepa. Ker metuljček leta meseca junija, moramo biti pozorni, da konec junija in v začetku julija poškro pimo tuje in kitajske brine s priprav kom MOSPILAN, da preprečimo suše nje poganjkov. Živo mejo pa lahko napadejo tudi drugi škodljivci. Tako se v zadnjem času poja vlja v Primorju japonski kapar na lovori kovcu. Ker pušča veliko medene rose, je meja lahko v kratkem času grda, saj jo napade še sajavost. Njegovo zatiranje pa je veliko težje kot zatiranje drugih škodljivcev. Živo mejo moramo najprej dobro oprati z blago milnico. Nato pa jo nekajkrat poškropimo s pripravkom MOSPILAN v tedenskih presledkih. Lovorikovec pa v zadnjih letih napada tudi pepelasta plesen, ki lahko močno prizadene njegove liste in poganjke. Bolezen se pojavlja močneje v Primor ju, kjer je tudi lovorikovec zelo pogost. Lovorikovec pa lahko v deževnih letih močno napade listna luknjičavost. Na listih se pojavijo najprej okroglaste rumenkaste pegice, ki se posušijo in izpadejo, da postanejo listi preluknjani, kot bi bili prestreljeni. Napadene rastli ne je treba nekajkrat poškropiti s pri pravkom TOPAS. V poznojesenskem času pa jih poškropimo še z bakrovim pripravkom KUPRO. Pepelasta plesen pa v vsej državi napa da tudi gaber, zaradi česar že meseca avgusta izgubi svojo lepo zeleno barvo. V mesecu septembru pa so mnoge meje že zelo grde. V obeh primerih ple snive rastline nekajkrat poškropimo s pripravkom TOPAS. Škropljenje po 10 dneh vsaj še enkrat ponovimo. Navadno smreko pa lahko močne je prizadenejo listne uši. Ker se te 12 pojavijo že sredi meseca marca, jih najprej poškropimo z z oljnim priprav kom BELO OLJE-FRUTAPON, nato pa v začetku meseca aprila še s priprav kom MOSPILAN. Pomanjkanje mikroelementov Pomanjkanju mikroelementov se ne morejo izogniti niti žive meje, saj te pogosto trpijo za to nadlogo. Tako v Primorju pogosto vidimo lovorikov ce, ki imajo popolnoma rumene liste. To rumenenje nastane zaradi pomanj kanja železa. Zato je treba rastline ob prvem pojavu poškropiti s tekočim listnim gnojilom FOLIAR ŽELEZO. Škropljenje po potrebi ponovimo. Pri iglavcih pa se lahko pojavi rumene nje iglic in kasnejše rjavenje in odpa danje. Za to je vzrok pomanjkanje magnezija. Zato že ob prvem poja vu rumenenja rastline poškropimo s tekočim listnim gnojilom FOLIAR MAGNEZIJ. Bolezni in škodljivci na živi meji Bolezni in škodljivci na živi meji Bolezni in škodljivci na živi meji Bolezni in škodljivci na živi meji Za zatiranje škodljivcev MOSPILAN 20 SG Je insekticid za zatiranje škodljivcev na sadnem drevju, na vrtninah in okrasnih rastlinah. Uporabljamo ga: • na slivah, jablanah, hruškah, breskvah, nektarinah in marelicah za zatiranje listnih uši, sadnega listnega duplinarja, jabolčne grizlice, hruševe grizlice in češpljeve grizlice, jabolčnega zavijača, sadnega listnega sitarja, sadnega listnega duplinarja in navadne hruševe bolšice. • na krompirju za zatiranje koloradskega hrošča in sive breskove uši. • na paradižniku, papriki in jajčevcih za zatiranje listnih uši, tobakovega ščitkarja in rastlinjakovega ščitkarja . • na solati za zatiranje solatne listne uši. • na kumarah, bučkah in drugih bučnicah z užitno lupino za zatiranje listnih uši in ščitkarjev. • na okrasnih rastlinah za zatiranje listnih uši, tobakovega ščitkarja in rastlinjakovega ščitkarja. Azaleje in rododendroni Azaleje in rododendroni so sorodne rastline, saj jih botaniki vodijo pod imenom rododendron. Vrtnarji pa ločijo rastline po tem, ali so listopadne ali zimzelene. Tako so po vrtnarsko listopadne azaleje in zimzeleni rododendroni. Večina tako azalej kot tudi rododendronov je zgodaj cvetočih. Bogato cvetoč rododendron Pri nas so najstarejši rododendroni posajeni na Brdu in v arboretumu Vol čji Potok. V zasebnih vrtovih pa so se množično pričeli širiti pred dobrimi tremi desetletji. Danes lahko rečemo, da je rododendron po priljubljenosti takoj za vrtnicami. Če ne bi bili proti drugim rastlinam v preteklosti nekoli ko dražji, pa bi jih bilo še veliko več. postal nevtralen in nato bazičen, kar bi azalejam in rododendronom škodova lo. Da pa rahlega substrata ne raznese veter, ga zasadimo s kakšnim bršlja nom ali reso, ki prav tako zahtevata kislo reakcijo tal. Sajenje rododendronov Zalivanje azalej in rododendronov Rastišče za azaleje in rododendro ne mora biti pripravljeno popolnoma drugače kot za druge rastline. Azale je in rododendroni zahtevajo kisla tla in zelo rahlo humusno prst. V navadni vrtni zemlji lahko v nekaj letih povsem propadejo. Sadilno jamo napolnimo s SUBSTRATOM ZA AZALEJE IN RODODENDRONE. Če je podlaga apnenčasta, je priporočljivo, da naredimo gomilo in rastline posadimo na to gomilo, saj bi v sadilni jami sicer kisli substrat kmalu Pri sajenju moramo paziti, da nameni mo rastlinam dovolj prostora, saj bodo rasle na istem mestu več desetletij. Ker so azaleje in rododendroni posaje ni v kisel substrat, jih moramo zalivati z deževnico. Če te nimamo, lahko upo rabimo za zalivanje tudi vodovodno vodo, vendar moramo to natočiti za zalivanje en dan pred uporabo. Nato čimo jo v večjo posodo, iz katere jo potem previdno odvzamemo, ne da bi jo zbrazdali, saj kalcij v stoječi vodi ne propade, temveč se samo usede na dno posode. Rododendronov pa ne zali vamo samo poleti, ko je suša, temveč tudi pozimi, če je ta suha brez pada vin. Posebno nevarno je, če je zemlja zmrznjena, vreme pa hladno in sonč no z vetrom. V takšnih razmerah rastli ne oddajajo vodo iz listov, sprejeti pa je ne morejo, zaradi česar lahko povsem propadejo. Če pa jih nekajkrat temeljito zalijemo, jih bomo rešili propada. Dognojevanje azalej in rododendronov Za bogato cvetenje potrebujejo tudi azaleje in rododendroni veliko hra nilnih snovi. Vendar pozor, ni vsako gnojilo dobro za azaleje in rododen drone. Gnojilo ne sme vsebovati kalci ja, kar pomeni, da mora biti fiziološko kislo. Takšnih pa je le malo, zato vam priporočamo, da uporabljate SPECIALNO GNOJILO ZA RODODENDRONE. Prvič gnojimo zgodaj spomladi, preden pričnejo z rastjo. Običajno je to meseca marca. Gnojilo potresemo okoli rastlin in ga plitvo zagrebemo v 13 Cvetalova šola vrtnarjenja Cvetal priporoča Specialno gnojilo za rododendrone Listna bledica zemljo. Nato gnojimo drugič meseca aprila, preden pričnejo rastline s cve tenjem. Tretjič jih pognojimo takoj po končanem cvetenju. Če je v času gnojenja suho vreme, rastline še zalijemo, da se gnojilo čim hitreje stopi in spere v območje kore nin, saj po cvetenju rastline potrebuje jo hranilne snovi za tvorbo novih pop kov, ki jih običajno rastline nastavijo do meseca avgusta. Preprečevanje listne bledice Azaleje in rododendroni dobijo v pole tnem času blede liste. To ni kakšna bolezen, temveč fiziološki pojav. Ta nastane, če rastlinam primanjkuje žele za. Izkušnje pa kažejo, da je lahko železa v tleh dovolj, vendar ga rastline ne morejo koristiti, ker je preveč kal cija. Zato jih ne smemo zalivati s trdo vodovodno vodo. Težave lahko rešimo zelo na hitro, če rastline pravočasno poškropimo z listnim gnojilom FOLIAR ŽELEZO. Ker pa se stari, bledi listi ne obarvajo nazaj v zeleno, moramo celoten pojav redno spremljati, ali pa enostavno takoj po končanem cvetenju, ko pričnejo rastli ne poganjati nove liste, le-te poškro piti z železom. Škropljenje ali zalivanje pa je potrebno najmanj enkrat ali pa dvakrat ponoviti v 14-dnevnih presled kih. V tem primeru bodo rastline imele lepo temno zeleno obarvano listje. Varstvo azalej in rododendronov Azaleje in rododendroni so bili dolgo časa popolnoma zdravi, brez bolezni in brez škodljivcev. Danes pa se naj prej srečamo z boleznijo, ki ji pravi mo siva plesen. Ta se najprej pojavi 14 Rododendronov škržatek na odcvetelih cvetnih lističih, ki niso odpadli. Če je v času cvetenja dežev no vreme, je bolezen v dnevu ali dveh na cvetovih. Zato je zelo pomembno, da vse odcvetele cvetove odstranimo. V deževnem vremenu pa to ni dovolj, zato takrat rastline poškropimo z ustreznim pripravkom, da preprečimo pojav sive plesni, saj ta lahko v nada ljevanju prizadene tudi poganjke, ki se običajno posušijo naslednjo pomlad tik pred cvetenjem. Azaleje v vlažnih letih rada napade bulavost. Na listih opazimo, da se ti nenormalno odebelijo in otrdijo. Čez čas jih prekrije bela prevleka spor, s katerimi se bolezen širi naprej. Obolele liste moramo pobrati in uničiti. Nato pa rastlino nekajkrat poškropimo z ustre znim fitofarmacevtskim pripravkom. Jeseni in zgodaj spomladi jih poškropi mo z bakrovim pripravkom KUPRO. Na rododendronih se lahko pojavi tudi neozdravljiva peronospora. To lahko zanesemo na naše rastline z naku pom okuženih rastlin. Da bi prepre čili njeno širjenje, pa je priporočljivo, da rododendrone večkrat poškropi mo po listih s tekočim listnim gnojilom NUTRI-PHITE. To gnojilo naredi liste odpornejše proti okužbam s perono sporo. V zelo vlažnih in hladnih pole tjih pa gnojilu dodamo še TOPAS, da jih z gotovostjo obvarujemo. Rododendrone lahko napadejo tudi listne uši. Te se najraje pojavijo v času tik pred cvetenjem ali pa v času cve tenja, saj uši veliko lažje sesajo sok iz cvetov in popkov kot pa iz kožnatih listov. Če se pojavijo uši pred cvete njem, rastline poškropimo z MOSPILANOM. V kolikor pa so rastline cvetoče, lahko uporabimo le pripravek CALYPSO, ki ni strupen za čebele. Specialno gnojilo za rododendrone vse buje 15 % dušika, 11 % fosforja in 11 % kalija. Namenjeno je za gnojenje rododendronov, azalej, rese, in hor tenzij. To je gno jilo za vse tiste rastline, ki zahte vajo za uspešno uspevanje kislo reakcijo tal, pH 4,5 do 5,5. Na kvadratni meter uporabimo 50 g gnojila, ki ga potrosimo po povr šini in plitvo zadelamo v zemljo. Substrat za azaleje, rododendrone in Brusnice Ta substrat je namenjen vzgoji azalej in rododen dronov, ciklam, kamelij in ame riških borovnic. Visoko kvalitet nim kislim šotam so dodana potrebna hra nila. Substrat lahko upo rabljamo za direktno saje nje ali za vsakoletno dodajanje. Rododendrone in azaleje pa lahko poleti napade tudi rododendronov škržatek. To je pisan škržatek, ki sesa sok iz listov in popkov. Pojavi se pole ti, ko se začne tvorba popkov za naslednje leto. Škržatek na popke pre nese bolezen, zaradi katere se spo mladi popki ne odpro. Napadene rastline poškropimo s pri pravkom MOSPILAN in škropljenje po potrebi ponovimo. Hortenzije Hortenzije so priljubljene vrtne grmovnice, ki so se pri nas povsem udomačile. Dobro uspevajo v polsenci, kjer imajo dovolj vlage. Za uspešno rast pa potrebujejo kisla tla. Zato jih posadimo na takšno mesto, saj bomo sicer imeli stalne težave z barvo listov, ki ne bo zelena, temveč rumena. Hortenzije vzgajamo zaradi lepih, velikih cvetov. Ti so obi čajno rožnate barve, znane pa so tudi sorte z belimi, rdečimi ali celo modri mi cvetovi. Ali bodo cvetovi rožnati ali modri, pa je odvisno od tal. Gnojenje hortenzij Hortenzije moramo vsako pomlad pognojiti, če želimo da bodo njihovi poganjki močni, cvetovi pa številni in veliki. Največji cvet se vedno pojavi na koncu poganjka. Za gnojenje pa mora mo uporabljati fiziološko kisla gnojila, kot je npr. SPECIALNO GNOJILO ZA RODODENDRONE. Prvič jih pognojimo meseca marca, nato pa še enkrat v aprilu in maju. Pri poročljivo je rastline po gnojenju zaliti, da se gnojilo čim hitreje stopi in spere v območje korenin. Obrezovanje Hortenzije po končanem glavnem cve tenju pomladimo. To pomeni, da pri tleh izrežemo stare poganjke, ki so imeli zelo majhne cvetove, ali pa so bili celo brez cvetja. Do jeseni poženejo novi poganjki, ki bodo naslednje leto nosili le po en orjaški cvet. Čez dve leti pa bo pognala iz vsakega lista veja s cvetom. Tretje leto pa so cvetovi že majhni, zato veje izrežemo. Preprečevanje listne bledice Hortenzije imajo zelo pogosto listno bledico. Ta nastane, če rastlina raste v preveč bazičnih tleh, po domače povedano, če so tla preveč apnen časta, ali pa, če jih poleti zalivamo z vodovodno vodo. Ker listi zaradi Hortenzije prevelike vsebnosti kalcija ne dobijo dovolj železa, porumenijo in se kmalu tudi posušijo. Ker pa je list tovarna hrane, moramo poskrbeti, da bo ta tovarna normalno delala. Ko opazimo, da postajajo listi nekoli ko bledi, rastlino nemudoma poškropi mo po listih s tekočim listnim gnojilom FOLIAR ŽELEZO. Gnojenje po potrebi nekajkrat ponovimo. Varstvo pred boleznimi in škodljivci Hortenzije so bile dolgo časa zdrave, brez bolezni in brez škodljivcev. Sedaj so ti časi definitivno mimo in srečujemo se vedno pogosteje s sivo plesnijo in pepelasto plesnijo. Siva plesen se poja vi, če je hortenzija posajena pod drev jem, kjer se v deževnih letih dolgo zadr žuje vlaga. Pojavi se najprej na odcve telih cvetovih, od tam pa se lahko raz širi tudi na liste, ki na okuženih mestih gnijejo. Običajno ni potrebno poseb no zatiranje, saj zadošča, da odcvetele cvetove porežemo in odstranimo. Pepelasto plesen, ki napade liste, pa moramo zatirati, ker je sicer letos pri zadeto le liste, naslednje leto pa cvete nje in listje. Napadene rastline poškro pimo s pripravkom TOPAS. Škroplje nje po potrebi ponovimo. Od škodljivcev pa je najbolj nevaren hortenzijin kapar. Ta se je najprej začel pojavljati na Primorskem, danes pa je razširjen že po večjem delu države. Na spodnji strani listov opazimo sko raj cm velike bele kaparje, ki delajo škodo s sesanjem soka iz listov. Napad je lahko zelo močan in rastline močno prizadene. Napadene rastline mora mo poškropiti z ustreznim fitofarma cevtskim pripravkom. Škropljenje pa je potrebno vsaj še enkrat ali dvakrat ponoviti. Z ostankom škropiva rastlino še zalijemo. 15 Cvetalova šola vrtnarjenja Cvetoče okrasne grmovnice Na vrtovih imamo običajno posajene tudi druge grmovnice, ki nas postopoma od pomladi do konca poletja razveseljujejo s svojim bogatim cvetenjem. Zgodaj spomladi med prvimi zacveti forzicija, sledi pa ji španski bezeg. Varstvo pred boleznimi in škodljivci Večina vrtnih grmovnic je zdravih, brez kakšnih posebnih bolezni. Le pri forziciji se lahko dogodi, da jo v deževni pomladi napade monilija ali cvetna gniloba. Ker bolezen lahko pri zadene poganjke, ki se zaradi okuž be z gnilobo posušijo, moramo biti pozorni. Že med cvetenjem jo večkrat pregledamo. Če opazimo posamezne suhe cvetove, je najbolje, da rastlino takoj po končanem cvetenju obreže mo in nato poškropimo z ustreznim fungicidnim pripravkom. Škropljenje po 10 dneh še enkrat ponovimo. Kasneje čez poletje pa so čudovite vaj gelije in nepravi jasmin. Tu so še različ ne vrste petoprstnika in medvejke. Vse te grmovnice so lahko lepe leta in leta, če jih pravilno negujemo. Gnojenje vrtnih grmovnic Vrtne grmovnice moramo vsako pomlad pognojiti. Gnojimo jih lahko z organskim ali mineralnim gnojilom. Naj bolje je, da gnojenje kombiniramo. Zgo daj spomladi, to je meseca februarja ali v začetku marca, jih pognojimo z organ skim gnojilom AGROSOL. Potrosimo ga po površini okrog grmovnic. Nato pa jih konec meseca marca pognojimo z mineralnim gnojilom VRTNI GARDIN. Tega pa ne potro simo po površini, temveč naredimo okrog rastline nekaj lukenj 10 do 20 cm globoko in vanje nasujemo malo 16 gnojila. V primeru suhega vremena rastline še zalijemo. Tako bodo imele na voljo dovolj hranilnih snovi tako za rast kot tudi za bogato cvetenje. Obrezovanje okrasnih grmovnic Okrasne grmovnice moramo tudi obrezovati in pomlajevati, da se pre hitro ne postarajo. Forzicijo, ki zacve ti zelo zgodaj, obrežemo po konča nem cvetenju. Predolge veje po potre bi nekoliko prikrajšamo. Sicer pa pri tleh izrežemo starejše veje od treh let. Iz spečih očes v naslednjih tednih poženejo nove veje, ki bodo naslednjo pomlad že cvetele. Tudi španski bezeg pomladimo takoj po cvetenju. Vse ostale grmovnice, ki zacvetijo nekoli ko kasneje, pa lahko obrežemo zgodaj spomladi, to je še v fazi mirovanja. Na listih španskega bezga pa se sredi poletja pojavi pepelasta plesen, zaradi česar postanejo listi belkasti. Ker bole zen prezimi v brstih, lahko naslednje leto pride do okužbe že zelo zgodaj. Ker pa oboleli grmi lahko v hujši zimi pozebejo, je prav, da bolezen redno zatiramo. Ko opazimo prve znake bolezni, grme poškropimo s priprav kom TOPAS. Škropljenje po potrebi ponovimo. Bolj nadležni pa so nekateri škodljiv ci, predvsem listne uši. Te se zelo rade pojavijo na nepravem jasminu. V pri meru, da nismo pozorni, naredijo veli ko škode, saj so tako mladi poganjki in cvetni nastavek popolnoma prekri ti z ušmi. Poganjki zaradi tega zakrni jo, cvetovi pa se ne odpro. Zato jih ob prvem pojavu poškropimo s priprav kom MOSPILAN. Škropljenje po potre bi ponovimo. Vrtni iglavci Na vrtu so iglavci vse pogostejši, saj je njihova rast čudovita, elegantna, cvetenje pa nekaj posebnega. Med najbolj priljubljene sodijo smreke, posebno omorika. Ta je ozke piramidalne rasti. Njeni cvetovi so prav zanimivi, prav tako tudi storžki. Cvetal priporoča Specialno gnojilo za iglavce Specialno gnojilo za iglavce je namenjeno gnojenju in dogno jevanju vseh vrst iglavcev. Gnojilo vsebuje 18 % duši ka, 8 % fosforja in 10 % kalija. Na kva dratni meter površine upora bimo 50 g gnojila. Borovci in brini so zelo skromni in dobro uspevajo na vsakem mestu. V Primorju ciprese, drugje pa ame riški klek ali tuja dajejo s svojo zna čilno rastjo poseben pečat. Ker so v večini primerov to zimzelene rastline, razen macesna, jih uporabljamo tudi za živo mejo. Sajenje iglavcev Pri sajenju nimajo posebnih zahtev. Posadimo jih lahko v jeseni oziroma že ob koncu poletja, saj meseca avgu sta zaključijo svojo rast. Lahko pa jih posadimo tudi zgodaj spomladi, pre den pričnejo z rastjo. Svetujem pa, da ko se odločate za posamezne iglav ce, izberete zanje ustrezno rastišče. Tu ne mislim na tla, ker ta niso tako zelo pomembna, temveč na prostor. Omo rika potrebuje sorazmerno malo pro stora, vendar ne prenese mokrih tal ali pa zelo težkih, kjer ni dovolj zraka. Vsaka stoječa voda ji je lahko nevarna. Navadna smreka pa se z leti zelo raz raste v širino, zato mora imeti dovolj prostora. Malo prostora pa potre bujejo najrazličnejši brini, ki so zelo skromni, obenem pa dobro prenaša jo tudi rez. Ko so preveliki, jih lahko dobro obrežemo, pa nam ne bodo nič zamerili. Gnojenje iglavcev Pri gnojenju iglavcev se držimo nače la, da jih gnojimo s fiziološko kislimi gnojili, saj so tla, kjer rastejo iglavci, v naravi običajno kisla. Zato vam svetu jemo uporabo SPECIALNEGA GNOJILA ZA IGLAVCE. Potresemo ga spomladi, meseca marca, in še enkrat meseca maja. Po gnojenju rastline še zalijemo, da se gnojilo čim hitreje stopi in spere v območje korenin. Čas je za iglavce! Šola vrtnarjenja Ključna meseca za uporabo Specialnega gnojila za iglavce sta meseca marec in maj. Več na www.cvetal.si. 17 Cvetalova šola vrtnarjenja Cvetal priporoča Magnezijev sulfat Rjavenje iglic Šiške Preprečevanje rjavenja iglic Po 10 dneh gnojenje še enkrat ponovimo. Iglavci potrebujejo tudi mikroelement magnezij. Če ga v tleh ni dovolj, ali pa je iz kakršnega koli razloga vezan v spojino, ki je za iglavce nesprejemlji va, jim iglice rumenijo in rjavijo. Ker pa je želja slehernega ljubitelja, da so nje gove rastline lepe in zdrave, moramo poskrbeti tudi za magnezij. Ob prvem pojavu bledenja iglic rastline poškro pimo ali zalijemo z gnojilom FOLIAR MAGNEZIJ ali MAGNEZIJEV SULFAT. Varstvo pred boleznimi in škodljivci Iglavci so glede bolezni skoraj pov sem odporni, saj nam ne povzroča jo kakšnih posebnih težav. Izjema je le kitajski in smrdljivi brin, ki sta vmesna prenašalca hruševe rje. Drugače pa je s škodljivci, ki so lahko precej nadležni. Med najbolj nadle žne sodi tujin zavrtač, ki dela škodo Magnezijev sulfat uporabljamo za preprečevanje ali zdravljenje fizi oloških bolezni, ki se pojavijo zaradi pomanj kanja magnezi ja (odpadanje in rumenenje iglic pri iglav cih, razbar vanje listov in posledično zmanjšanje fotosin teze pri sadnem drevju ter raz barvanje listov in sušenje peclje vine pri vinski trti). Pri drevesih, višjih od 2 m, uporabimo 200 g/ m2. Sadno drevje in vinska trta: 50 g gnojila/m2 (5g/100 m2). Za preventivni učinek gnojilo upo rabimo enkrat letno, praviloma spomladi. Če se je pomanjkanje magnezija že pojavilo, gnojilo uporabimo takoj, ko opazimo znake pomanjkanja (kadarkoli v rastni sezoni). na tujah in kitajskem brinu. Spomla di odlagajo jajčeca na mlade poganjke drobni metuljčki. Iz jajčec izlegle ličin ke pa se zarijejo v sam stržen, kate rega izjedajo. Zaradi tega se mladi poganjki posušijo. Škodljivca uspešno zatremo, če tuje in kitajski brin nekaj krat v mesecu juniju poškropimo s pri pravkom MOSPILAN. Na navadni smreki pa se lahko zgodaj spomladi, ko je komaj dobro pognala, pričnejo delati šiškam podobne tvor be, ki spominjajo na ananasov plod. To so posledice napada smrekove uši, saj se v tej šiški razvijajo uši. Zato takšne šiške odstranimo. Naslednjo pomlad pa smreke poškropimo že meseca marca s pripravkom DECIS, MOSPILAN ali CALYPSO. Škropljenje je treba nekajkrat ponoviti. 18 Zelenjavni vrt Zelenjavni vrtovi so bili ne tako dolgo nazaj skoraj pozabljeni. Vsaka gospodarska kriza pa nas spodbudi k razmišljanju, da na svojem vrtu lahko pridelamo velik del nujno potrebne zelenjave. Ta nam bo vedno pri roki, ko jo bomo potrebovali, pa še bolj zdrava bo od tiste kupljene, saj se moramo zavedati da je rastlina živo bitje, ki ni navajena, da se jo transportira na velike razdalje. Zato je vrednost v bližini pridelane zelenjave ali sadja v primerjavi s tisto iz daljnih dežel neprimerljiva. Lega zelenjavnega vrta Priprava tal Zelenjavni vrt naredimo na sončni legi, kjer bodo rastline čim dlje na svetlem in sončnem. Na takšnih zračnih mestih se rosa zjutraj hitro osuši, kar pomeni, da bodo rastline dolgo ostale zdrave, saj ne bo pogojev za pojavljanje različ nih glivičnih bolezni. Na zelenjavnem vrtu vzgajamo veliko različnih rastlin, ki se med seboj razli kujejo tudi po zahtevnosti. Zato je naj bolje, da vrt razdelimo na 4 dele, da lahko optimalno kolobarimo. To pa pomeni, da naredimo mini načrt zasa ditve, da lahko temu primerno tudi gnojimo. Zelenjavni vrt naj bo, če je le mogo če, oddaljen od prometne ceste, saj so na cesti in v njeni bližini prisotni stru peni izpušni plini in še kaj, kar ne sodi na naš krožnik. Če ne gre drugače, ob njem zasadimo živo mejo, ki bo vsaj deloma preprečevala dostop prahu s cestišča. Osnovno gnojenje zelenjavnega vrta je nespremenjeno že tisoč let. Naši pred niki so že stoletja gnojili s hlevskim gnojem. Danes je pogosto problem, da je težko priti do dobrega hlevske ga gnoja, posebno če ga potrebujemo nekoliko več. Težava pa je še v tem, da večina ljudi ne ve, da vse rastline ne marajo gnojenja s svežim hlevskim gnojem. Hlevski gnoj lahko nado mestimo z drugimi organskimi gno jili, kot sta npr. BIOPOST ali AGROSOL. Odlične rezultate dobimo, če gnojimo s polovično količino jeseni in drugo polovico spomladi. Na ta način že jeseni tla zrahljamo in gnojilo vde lamo v zgornjo plitvo plast. Takšna tla se v zimskem času napijejo vode, kar ugodno vpliva na rast v pomladan skem času, ko običajno primanjkuje vlage. Spomladi pa dodamo še drugo polovico gnojila in ga le plitvo vdela mo v zemljo, saj morajo vsa organska gnojila predelati še drobnoživke, kate rih pa je v zgornjih 10 do 15 cm naj več. Tako za razliko od nekdaj, ko smo gnojili zgodaj spomladi in gnoj globo ko zakopali, rastline sedaj mnogo bolje rastejo, saj imajo takoj po setvi ali saje nju na voljo nujno potrebna hranila. Rastlinam pa pomagamo tudi na ta način, da že seme pred setvijo zapraši mo z AGROSTEMINOM. Nato pa škro pljenje ponavljamo, ko imajo rastli ne vsaj 3 do 4 liste. Podobno je pri rastlinah, ki smo jih posadili. Takoj po sajenju jih zalijemo z vodo, nato pa poškropimo po listih z AGROSTEMINOM in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Vrtni kolobar Vrstenje ali vrtni kolobar je zelo pomemben za večino rastlin. Rekli smo že, da vrt razdelimo na 4 polja, temu pravimo štiripoljni kolobar. Obstaja tudi tripoljni, ki pa je nekoliko 19 Cvetalova šola vrtnarjenja Zbita in suha tla so posledica pomanjkanja organskih gnojil v tleh slabši, saj si iste rastline sledijo na isto mesto vsako tretje leto. Pri štiripoljnem kolobarju delamo po naslednjem vrstnem redu. 1. Polje pognojimo z BIOPOSTOM ali AGROSOLOM. Tla globoko preko pljemo ali preorjemo, nato po površi ni potrosimo gnojilo in ga plitvo vko pljemo v zemljo. Na to površino bomo posejali ali posadili solatnice in kapu snice, saj te dobro prenašajo gnojenje z organskimi gnojili. 2. Drugo polje pognojimo z mineral nim VRTNIM GARDINOM. Tudi v tem primeru tla globoko zrahljamo in gno jilo potrosimo po površini in ga plitvo vdelamo v zemljo. Posadimo pa vse vrste gomoljnic, korenovk in čebulnic. 3. Tretjega polja ne gnojimo, temveč samo zrahljamo in posejemo ali zasa dimo z raznimi dišavnicami. Te res ne bodo rasle ne vem kako bujno, zato pa bodo zelo aromatične. 4. Četrtega polja ne gnojimo in ga zasejemo z deteljo ali kakšno drugo rastlino, ki jo bomo jeseni podkopali in tako opravili tako imenovano zeleno gnojenje. Preden pa ga podkopljemo, gredo pognojimo s polovično količino BIOPOSTA. Pri obdelavi tal ugotovimo, kakšna tla imamo. Če so tla peščena, svetujemo, da jim dodate UNIVERZALNI BIOSUBSTRAT. Tako bodo sčasoma vse bovala več vode in bodo rastline bolje uspevale. Če pa so tla težka in zaradi nepropustnosti kisla, jim dodajte KALCIMAG. Seveda pa ne moremo izbolj šati tal z enim samim dodajanjem. Izboljševanje je nekoliko daljši posto pek, ki običajno traja kar nekaj sezon. 20 Domač hlevski gnoj je lahko vir plevelov Vrtni kolobar Setev in sajenje Včasih smo že kmalu po novem letu šli v nabavo semen, da jih ne bi slučaj no zmanjkalo. Danes pa je takšnih, ki sami sejejo vse vrtnine, zelo malo, saj se s semenom razmnožujejo le osnov ne vrste. Če pa želimo kakšno boljšo sorto, moramo kupiti sadiko. To lahko nabavimo direktno pri vrtnarju ali pa v vrtnem centru. Seveda pa še vedno sadimo čebulček in česen, sejemo pa korenje in peteršilj ter številne solate. Pravi hit pa so zadnja leta ceplje ni paradižniki, paprika, kumare in jaj čevci. Takšne cepljene vrtnine so res nekoliko dražje, vendar pa jih je vse eno vredno nabaviti. Te rastline so običajno nekoliko odpornejše in dajo veliko večji pridelek od tistih, ki niso cepljene. Številne plodovke, kot so paradižnik, paprika, kumare, bučke in jajčevci, zahtevajo toploto, zato moramo pazi ti, da jih ne posadimo prehitro. Tla in zrak naj se ogrejeta, potem jih šele posadimo. Ko pa jih posadimo, jih najprej dobro zalijemo z vodo, nato pa poškropimo s pripravkoma AGROSTEMIN in teko čim listnim gnojilom FOLIAR. Škroplje nje ponovimo po dobrem tednu dni in nato pred cvetenjem še enkrat. Rastli ne se bodo dobro vrasle in bogato zacvetele. Ker bodo dobro vraščene, bodo veliko bolje prenašale sušo kot neškropljene. Razen tega pa so takšne rastline, ki so dobro prehranjene, tudi odpornejše na bolezni. Cvetal priporoča NPK 15-15-15 To je komplek sno mineralno gnojilo, katerega uporabljamo za gnojenje vrtnin, okrasnih rastlin, trate, sadnega drevja in vinske trte. Hranila so razporejena v enakih odmer kih. Vsebuje po 15 % duši ka, 15 % fosforja in 15 % kalija. Urea To je koncentrira no gnojilo, ki vse buje 46 % dušika v amidni obliki. Uporabljamo ga za dognojevanje vrtnin, sadnega drevja, vinske trte in okrasnih rast lin. Za dognoje vanje vrtnin ga potrosimo 20 do 30 gramov na kvadrat ni meter, 3 do 4 krat v času vegetacije. Sadno drevje in vinsko trto pa dognojuejemo z manjšim odmer kom, saj zadošča 20 do 25 gra mov na kvadratni meter. Setev in sejanje Zelenjavni vrt na balkonu V zadnjem času pa tisti, ki nimajo svo jih vrtov razmišljajo, kako napraviti zelenjavni vrt na balkonu. Zgodaj spo mladi lahko cvetlična korita zasadite z barvitimi solatnicami, ki ne bodo samo lep okras balkona, temveč tudi izvr sten dodatek kosilu. Na balkonu pa lahko vzgajate tudi vso cepljeno zelenjavo, če jo posadite v nekoliko večje posode, bodo pridel ki izvrstni. Če pa je balkon še zaščiten pred dežjem, bodo rastline ostale tudi zdrave. Dognojevanje Za dognojevanje vrtnin na vrtu upo rabljamo lahko trda ali tekoča gnojila. Trda gnojila, kot so: KAN, UREA vse bujejo dušik v različnih oblikah, ki raz lično hitro deluje. Da bo dognojevanje uspešno, morajo biti tla vlažna, saj se sicer gnojilo ne more stopiti in sprati v območje korenin. Lahko pa rastline zalivamo tudi s teko čimi gnojili, kot so: TEKOČE GNOJILO ZA VRTNINE ali TEKOČE GNOJILO ZA PARADIŽNIK. V sušnih letih, ko je pomanjkanje vode in rastlin ne smemo zalivati, pa jih oro simo ali poškropimo s tekočim listnim gnojilom FOLIAR ali NUTRI-PHITE. Sicer pa bo na vrtu manj težav s sušo, če bomo rastline že spomladi nekaj krat poškropili z AGROSTEMINOM, da bodo dobro ukoreninjene. Okopavanje in rahljanje V zelenjavnem vrtu je zelo pomemb no rahljanje zemlje po vsakem moč nejšem dežju, saj dež običajno zemljo zbije, zaradi česar se ta potem hitro Zelenjavni vrt na balkonu osuši in rastlinam primanjkuje vlage. Če pa tla zrahljamo, ostane vlaga v tleh. Okopavanje in rahljanje pa ima še eno veliko prednost: z rahlanjem isto časno odstranjujemo tudi plevele, saj ti ne samo da odvzemajo hranil ne snovi vrtninam, temveč so lahko nevarni prenašalci nekaterih bolezni in škodljivcev. Varstvo pred boleznimi in škodljivci Vrtnine so že stare kulturne rastline, ki jih napadajo tudi škodljivci in različ ne bolezni. To pa pomeni, da jih mora mo včasih tudi poškropiti. To ni nikakr šen bav bav, kot bi škropljenje nekate ri radi prikazali. Proti boleznim in ško dljivcem škropi ves svet. Če to delamo sami v svojem vrtu, natančno vemo, kdaj in s čim smo škropili. Vemo tudi, kdaj smemo škropljene rastline uži vati. Če pa vse skupaj kupujemo, ne vemo nič od tega. Zanašamo se lahko le na poštenje tujih gojiteljev. Ker pa vsi delajo za denar, jim lahko verjame mo manj kot nič. Inšpekcije, kot sami vemo, pri kontroli uvoženega blaga niso učinkovite. Odkar se pri nas dobi mnogo manj zaščitnih sredstev kot pred leti, imamo več težav z boleznimi in škodljivci, saj za zatiranje nekaterih enostavno nima mo ustrezne rešitve. Takšni proble mi so pri talnih škodljivcih, kjer strune lahko naredijo veliko škode predvsem gomoljnicam in korenovkam. Zatre mo pa jih lahko le tako, da spomladi pred sajenjem pognojimo površino z gnojilom AGROSTRUN (apneni dušik). Uporabiti pa ga ne smemo prezgo daj, ker takrat strun še ni v zgornjih Zelenjavni vrt na balkonu Cvetal priporoča Agrostrun Agrostrun (apneni dušik) je dušično in kalcijevo gnojilo, namenjeno gnoje nju vrtnih in dru gih kultur s kalci jem in dušikom. Ima vrsto kori stnih lastnosti, ki lahko odpravijo nadloge na vrtu. Uporabljamo ga lahko tudi kot kori stni dodatek pri kompostiranju organskih odpadov. Zaradi vseb nosti kalcija nevtralizira zemljo. Gnojilo v zemlji razpada 14 do 20 dni, ob tem pa se sprošča plin, ki očisti zemljo. Učinek je dosežen le ob prisotnost vlage. Kalcimag Kalcimag je naravno sredstvo za urav navanje kislosti tal, rahljanje tal ter gnojenje s kalci jem in magnezi jem. Kalcimag v trajnih kulturah in v trati uporabimo enkrat letno, zgodaj spomladi ali pozno v jeseni oz. pred sajenem rastlin. Kalcimag enakomerno potrosimo po gredi, trati, vino gradu ali sadovnjaku. Kjer je mogoče, polovico gnojila zade lamo v zemljo, polovico pa ga potrosimo po površini. 21 Cvetalova šola vrtnarjenja Cvetal priporoča Tekoče gnojilo za paradižnike Polži so pogosti obiskovalci naših vrtov Solatna plesen plasteh zemlje. Paziti pa moramo tudi na to, da gnojimo dovolj zgodaj, da ne poškodujemo rastlin. Nekatere solate so zelo občutljive na solatno plesen, ki lahko naredi veli ko škode. Ker solata hitro raste, jo zelo težko škropimo s fungicidi, da bi jo obvarovali pred boleznijo. Zato si pomagamo tako, da jo nekajkrat poškropimo s pripravkom AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom NUTRI-PHITE. Rastline bodo tako Cvetal oglas 10X10cm 2.pdf 1 19.1.2012 odpornejše na solatno plesen. C M Y Ure sničit o do p o j l e si že Nekaterim boleznim pa se enostav no ne moremo izogniti samo z gnoje njem, temveč je treba rastline poškro piti z ustreznim fungicidom. Takšna je kumarna plesen, krompirjeva plesen, paradižnikova in čebulna plesen. Vse te kulture poškropimo v času velike ogroženosti s pripravkom RIDOMIL GOLD COMBI PEPITE. Podobno je tudi pri pepelasti plesni kumar in buč, kjer uporabimo pripra vek TOPAS. 13:52:40 pri a m d zelenjavi. i n ela CM To je tekoče gno jilo, s katerim dognojujemo plodovke. Gnojilo vsebuje 50 g dušika, 50 g fosforja, 80 g kalija in 3 g magnezija. Vsebuje tudi mikroelemen te, kot so: bor, baker, mangan, molibden in železo. Plodovke pognojimo prvič tri tedne po sajenju, nato pa jih dognojujemo v tedenskih presledkih. Vrtni gardin Vrtni Gardin je s svojo sestavo hranil primeren za založno gnojenje kultur, ki jih goji mo na vrtu (zele njava, začimbe, okrasne rastli ne). Gnojilo uporabljamo pri vzgoji na prostem in v rastlinjakih. Z uporabo Vrtnega Gardina omogočimo rastlinam optimalno prehranjenost in s tem pospešeno rast, bujno cvetenje in bogato rodnost. MY CY Brez ustreznega škropljenja si ne moremo pomagati niti pri škodljiv cih, kot so koreninske uši na solati in radiču, rastlinjakov ščitkar na paradi žniku, kapusove stenice in kljunotaj. V teh primerih rastline poškropimo s pri pravkom MOSPILAN. CMY K SEMENARNA Ljubljana, d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.semenarna.si 22 Veliko škode nam lahko naredijo tudi polži, posebno če je leto mokro, s številnimi padavinami. Takrat se polži lahko lotijo vseh rastlin, celo paradižnika. Sadovnjak Sadovnjak je bil od nekdaj sestavni del vrta. Še danes lahko vidimo tudi 100 in več let stara drevesa, ki še vedno rodijo. Seveda pa je s tako starimi drevesi bistveno več dela kot z mladimi. In ker so danes vrtovi bolj vrtički, je za kakšen velik oreh ali mogočno jablano premalo prostora. Zato jih danes nekateri sadijo v lonce in jih vzgajajo na balkonu ali terasi, podobno kot cepljeno zelenjavo. Pregovor pravi, da jabolko na dan odžene zdravnika stran, kar je sicer res, vendar samo pod pogojem, da je to jabolko zdravo. Če pa je napade no od škrlupa, je lahko našemu zdrav ju mnogo bolj nevarno, kot so nevarni morebitni ostanki škropiv, ki bi osta li na plodovih. To pa ne pomeni, da lahko škropimo, kadar se nam zlju bi. Škropimo takrat, ko je to potreb no, z upoštevanjem vseh varnostnih predpisov. V zadnjem času pa nam drevesničar ji ponujajo vse večje število odpornih sort. Tu pa nas ne smejo zavesti, saj so te nove sorte odporne le proti posa meznim boleznim, na primer proti škr lupu ali pa proti plesni. Ostanejo pa še vedno vsi škodljivci, ki jih moramo zatirati. Med škropivi pa so sredstva za zatiranje rastlinskih bolezni mnogo manj strupena kot insekticidi, s kateri mi zatiramo škodljivce. Sajenje sadnega drevja Sadno drevje lahko posadimo jese ni ali spomladi. Prednost ima jesen sko sajenje, ker se do pomladi rastli ne že dobro vrastejo in zato hitreje obrodijo. Ker bo sadno drevo na istem mestu raslo več deset let, mu mora mo pripraviti dobre rasne pogoje. Sadilna jama mora biti meter široka in pol metra globoka. Izkopljemo jo vsaj mesec dni pred sajenjem, da se dobro prezrači. Rušo odstranimo in jo odlo žimo na poseben kup. Nato odstra nimo 15 do 20 cm tako imenovane živice. To je najbolj biološko aktiv na prst, ki vsebuje največ koristnih mikroorganizmov. Nato odstranimo še ostalo zemljo do globine pol metra. To zemljo odložimo na drugi kup, da se ne pomeša s živico. Spodnjo plast v sadilni jami pa samo dobro prekoplje mo in zrahljamo, da v jami ne bo zao stajala voda. Ko pa se lotimo samega sajenja sadnega drevja, v jamo najprej zabi jemo oporni kol, ki bo nudil drevesu oporo. Zabijemo ga na sredino in za količek namestimo drevesce, to stori mo tako, da je kol na južni strani. Tako ne nudi samo opore, temveč debelce varuje tudi pred južnim soncem. Tako preprečujemo zgodnjo pomladansko pozebo, ki nastane, če drevo prehi tro odžene, saj sončni žarki segrevajo deblo drevesa in sokovi se začno pretakati. Ko smo količek zabili, položimo na dno sadilne jame rušo, ki jo obrne mo “na glavo”, da ne bodo začeli rasti pleveli. Nato nasujemo po ruši malo zemlje, kateri primešamo 30 d0 50 dkg mineralnega gnojila SADJARSKI GARDIN. To je tako imenovano zalo žno gnojenje. Nato to plast zemlje in gnojila pokrijemo z za prst ali dva debelo plastjo živice. Nato pa ob koli ček postavimo sadno sadiko. Njene korenine pokrijemo z živico, kateri lahko primešamo dober domač kom post ali pa UNIVERZALNI BIOSUBSTRAT. Ko so korenine pokrite, okrog rastline namečemo še star hlevski gnoj 23 Cvetalova šola vrtnarjenja Hruške na dobro negovanem drevesu ali pa organsko gnojilo BIOPOST ali AGROSOL. Vse skupaj pokrijemo z ostankom zemlje. Še zadnjič preve rimo, da je drevo posajeno natančno tako globoko, kot je bilo v drevesni ci. Cepljeno mesto mora ostati 8 do 10 cm nad zemljo. Okrog drevesa obliku jemo še sadilni kolobar. Zemljo dobro potlačimo in rastlino temeljito zalije mo. Ne smemo pa pozabiti še na pri vezovanje drevesa h kolu. Dodamo še START GNOJILNE TABLETE, da mlado drevo oskrbimo z vsemi nujno potrebnimi minerali. Sadnemu drevesu dodamo po dve tableti, ki jih položimo na zemljo 10 cm proč od debla, vsako na svojo stran. Nato pa tableto poti snemo 5 cm globoko v zemljo. Hranila v tableti so v takšni obliki, da se spro ščajo počasi, to je dve do tri leta. Podobno ravnamo tudi v primeru, če drevo posadimo v lonec. Obrezovanje sadnega drevja O samem obrezovanju sadnega drev ja je bilo napisanega že zelo veliko. Obstajajo številne metode, vsem pa je skupno to, da drevesa ne smemo pre več obremeniti in da moramo omogo čiti, da pride sončna svetloba do vsa kega lista in plodu. Kako bomo to sto rili, pa je odvisno od nas samih. Za uspešno obrezovanje si je dobro ogledati v spomladanskem času v kakšni sadjarski drevesnici praktičen prikaz obrezovanja. Za uspešno obre zovanje pa potrebujemo tudi kvali tetno orodje, kot je dobra sadjarska žaga in sadjarske škarje. Sadno drevje obrezujemo večinoma spomladi, pred pričetkom vegetacije. 24 Zdrave marelice Tako obrezujemo jablane in hruške, koščičastemu sadju pa spomladi oči stimo od zime poškodovane veje. Glavno obrezovanje pa opravimo poleti po obiranju, saj bi s pomladan sko rezjo odstranili veliko cvetnega nastavka in s tem plodov. Pri obrezo vanju starejših dreves pa lahko nasta nejo velike rane, ki jih je priporočlji vo zamazati s KAMBISANOM. Tako preprečimo dostop glivam, ki pov zročajo gnilobo, kot tudi nekaterim škodljivcem. V času, ko obrezujemo sadno drev je, pa ne smemo gledati samo na to, katere veje bomo odrezali in kate re pustili. Čas obrezovanja je tudi čas pregledovanja zdravstvenega stanja dreves, saj lahko na vejah in mladih poganjkih že opazimo jajčeca listnih uši, nekoliko kasneje pa že uši same. Vidimo pa tudi številne druge škodljiv ce. Zato odvisno od tega, kar odkri jemo, opravimo pred pomladansko škropljenje. Gnojenje sadnega drevja V starih časih je sadno drevje obrodi lo vsako drugo leto. Vzrok za to je bilo pomanjkanje hrane, ker sadnega drev ja ni skoraj nihče gnojil. Če pa so ga že pognojili, so ga pognojili s hlevskim gnojem. Prvo leto po gnojenju je drev je bujno pognalo, naslednje leto pa je zopet obrodilo. Danes pa imamo v vrtovih večino ma sorte, ki niso podvržene izmenični rodnosti, zato želimo imeti vsako leto vsaj nekaj pridelka. Da bo drevje vsako pomlad bogato zacvetelo, pa potrebu je dovolj hranilnih snovi, saj založnega gnojenja kot mineralnih snovi, ki smo jih dodali s pomočjo tako imenovanih Pomankanje mikroelementov start tablet, po nekaj letih ni več. Zato svetujem, da vsako leto pognojimo drevje. To opravimo zgodaj spomla di, pred pričetkom vegetacije. Običaj no gnojimo izmenično, enkrat z organ skim gnojilom, drugič z mineralnim. priporočamo uporabo AGROSOLA. Naslednje leto pa uporabimo mineral no gnojilo SADJARSKI GARDIN. Pri gnojenju z organskimi gnojili je naj bolje, če na zunanjem robu krošnje z lopato dvignemo rušo in pod rušo nasujemo organsko gnojilo, nato pa rušo položimo nazaj in jo dobro poho dimo. Tako ne bo dobila hrane samo trava, temveč tudi drevo. Pri gnojenju z GARDINOM pa nare dimo pod krošnjo več lukenj različ ne globine, od 10 do 20 cm in v vsako luknjo nasujemo eno pest gnojila. To je tako imenovano osnovno gnojenje sadnega drevja. Dognojevanje sadnega drevja Ko prične sadno drevje z rastjo in poženejo prvi listi, ga poškropimo po listih s pripravkoma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Škropljenje po 10 dneh ponovimo, nato pa še enkrat po končanem cve tenju. Ker pa listno gnojenje ni dovolj, malo pred začetkom cvetenja drevesa pognojimo z dušičnim gnojilom KAN. Sadno drevje prav v času cvetenja potrebuje največ dušika. KAN potre semo po površini in nato zalijemo z vodo, da se čim hitreje stopi in spere do korenin. Koščičasto sadje pa najprej pože ne popke, šele po cvetenju pa tudi liste, zato opravimo škropljenje z Cvetal priporoča Kan Škrlup AGROSTEMINOM in FOLIARJEM šele po cvetenju. Na ta način dosežemo, da se rastline bolje ukoreninijo in so zara di tega odpornejše na sušo in tudi na bolezni. Foliarna gnojila pa uporabljamo tudi poleti v času hude suše, ko rastline ne dobijo dovolj hranilnih snovi. Takrat jih lahko celo rešimo pred propadom. Škropljenje s tekočim listnim gnojilom FOLIAR ali NUTRI-PHITE opravimo v večernem času. Redčenje sadja Redčenje je eden od ukrepov, ki omo goča, da drevesa niso preveč obreme njena. To pomeni, da ocenimo, koliko plodov je na drevesu preveč, saj drevo ni sposobno prehraniti vseh plodov, ki so se razvili iz cvetov. Ker bodo mnogi plodiči ostali drobni, drevo pa zanje porabi hrano, jih je bolje odstraniti. Če tega ne bomo storili mi, jih bo sredi poletja drevo odvrglo samo. Pri redčenju pa pazimo, da ne odstra njujemo lepih debelih plodov, tem več tiste, ki so kakor koli poškodovani in drobni. Ostalim bo tako ostalo več hranilnih snovi in se bodo lepše raz vili. Pri tem pa ne razmišljajte preveč, kakšno škodo ste si z redčenjem pov zročili. Škoda bi bila veliko večja, če ga ne bi opravili. Pomanjkanje mikroelementov Mikroelementi niso, kot bi po imenu sodili, nekaj majhnega in nepo membnega. Mikroelementi so še kako pomembni, saj odločajo o kva liteti plodov. Nič nam ne pomaga, če je drevje bogato obrodilo, pa je Jabolčni zavijač zaradi pomanjkanja kalcija ves pride lek neužiten. Hruške potrebujejo za normalen razvoj plodov mikroelement bor. Ker je bora v tleh pogosto premalo, ga moramo dodati. Dodamo ga že pred cvetenjem in še enkrat v začetku meseca junija. Tako omogočimo dobro oploditev in preprečimo, da bi se v plodovih poja vila kamnita zrna. Jablane prav tako poškropimo pred cvetenjem, da omogočimo boljšo oploditev. Kasneje pa je treba opravi ti škropljenje v primerih, ko so se pre teklo leto plodovi razvijali zvezdasto, namesto da bi bili okrogli. Ker prihaja do pomanjkanja bora tudi pri koščičarjih, je priporočljivo poškro piti tudi te. Pri slivah nastanejo v plo dovih rjava mesta, podobno tudi pri breskvah. Plodovi se predčasno obar vajo in odpadejo. Težave pa so lahko že pri sami oploditvi. Pomanjkanje bora rešujemo tako, da sadno drevje poškropimo s tekočim listnim gnojilom FOLIAR BOR. Pri bre skvah se redno pojavlja pomanjka nje železa, posebno če te rastejo na tleh, bogatih s kalcijem. V takšnih pri merih že sredi poletja listi postanejo bledi, rumenkasti. Takšni listi pa dobi jo kmalu rjave pege in se posušijo in odpadejo. Ker pa je list tovarna hrane, ga moramo obdržati za vsako ceno, sicer ne bo nič s plodovi. Ob prvem pojavu listne bledice pri kateri koli sadni vrsti je nujno potrebno takojšnje škropljenje s tekočim listnim gnojilom FOLIAR ŽELEZO. Škropljenje je treba vsaj še enkrat ali celo dvakrat ponoviti. To je gnojilo z 27% dušika in je namenjeno dogno jevanju najra zličnejših rastlin. Polovico dušika je v nitratni obliki, ki ga rastline lahko sprejmejo takoj. Druga polovica pa je v amonijski obliki. Tudi ta je rastlinam dostopen takoj, vendar je bolj obstojen v tleh, zato je rastlinam dalj časa na razpolago. Vrtnine dognojujemo v času vegetacije z 20 do 30 gr na kvadratni meter, 3 do 4 krat v sezoni. Sadno drevje in vinsko trto dognojujemo maja in junija z 15 do 25 gr na kvadratni meter. Sadjarski gardin Sadjarski Gardin je s svojo sesta vo hranil primeren za osnovno gnojenje sadnega drevja (jablane, hru ške, slive, breskve, marelice, češnje, vinska trta … ). Z uporabo sadjarske ga Gardina omo gočamo sadnemu drevju optimalno prehranjenost in s tem pospešeno rast, bujno cve tenje in bogato rodnost. Gnojimo zgodaj spomladi. Gnojilo enakomerno potrosimo po celotni površini pod rastlinami ali pa naredimo pod krošnjo nekaj lukenj in vanje nasujemo gnojilo. Zelo pomemben mikroelement je tudi kalcij, ki ga redno primanjkuje pri 25 Cvetalova šola vrtnarjenja Pomanjkanje mikroelementov češnjah in jablanah. Češnje rade raz pokajo, če nimajo dovolj kalcija v plo dovih. Pri jablanah pa se že pred obi ranjem ali pa kmalu po njem pojavijo v plodovih udrte grenke pege. S kalci jem škropimo prvič 5 tednov po kon čanem cvetenju, nato pa odvisno od pomanjkanja v preteklosti še nekajkrat ponovimo. Zadnjič škropimo 14 dni pred obiranjem. Za škropljenje upo rabimo tekoče listno gnojilo FOLIAR KALCIJ. Varstvo pred boleznimi in škodljivci Sadno drevje se že dolgo vzgaja, zato ga napadajo nekatere tipične bole zni in škodljivci. Ti nam lahko naredi jo veliko škode, včasih smo zaradi njih celo ob ves pridelek. Če pa ga že ne uničijo, zmanjšajo njegovo kvaliteto. Nekatere od bolezni so lahko nevarne celo našemu zdravju, zaradi česar jih moramo redno zatirati. Doma pridelano sadje bo tako zdravo, saj ne bo podvrženo stresu kot tisto, ki ga kupimo v trgovini. Vzgojeno je bilo daleč od nas in pripeljano z velike raz dalje, obenem pa hranjeno v hladilnici. Bolezni na breskvah Najhuje pa je, da ne vemo niti koliko krat in s čim je bilo to sadje škroplje no. V domačem vrtu pa smo pametni in si vsako škropljenje in druge potreb ne dogodke zapišemo. Tako lahko tudi v naslednjem letu hitreje ukrepamo, če imamo letošnje izkušnje, kdaj sta se posamezna bolezen ali škodljivec pojavila. Prvo predpomladansko škropljenje Prvo predpomladansko škropljenje opravimo zgodaj spomladi, običajno takoj po obrezovanju sadnega drev ja. Na vsak način pa ga opravimo še v fazi mirovanja, najkasneje do faze brstenja. Za preprečevanje bolezni, kot so: jablanov in hrušev škrlup, jabla nov rak, bakterijski hrušev ožig, hru ševa in jablanova rja, breskova kodra vost, uporabimo pripravek KUPRO. Da pa zatremo še jajčeca različnih listnih uši, bolšice, kaparja, pa upora bimo BELO OLJE-FRUTAPON. Pripo ročljivo je, da opravimo vsako škro pljenje posebej, saj je tako učinek pri pravkov močnejši. Najprej uporabi mo KUPRO, čez nekaj dni pa še oljni pripravek. Prvo predpomladansko škropljenje opravimo tako pri koščičastem kot tudi pri pečkatem sadju. Drugo škropljenje v fazi brstenja Poškodba zaradi prisotnosti pršic 26 Tudi drugo škropljenje v fazi brste nja opravimo s pripravkom KUPRO, saj se sedaj že pojavljajo prve okuž be s hruševim škrlupom. Zato je zelo pomembno, da poškropimo Varstvo pred bolezmi in vse hruške, breskve in nektarine in škodljivce Mravlje ko pokazatelj prisotnosti uši občutljivejše sorte jablan. Za te je škropljenje nujno potrebno, ne bo pa škodilo, če poškropite kar vse sadno drevje. Škropljenje pred cvetenjem Ko se cvetni popki koščičarjev prič nejo barvati, niso pa se še začeli odpi rati, je čas za škropljenje s priprav kom OCTAVE ali TOPSIN proti cvetni moniliji. Škropljenje ponovimo takoj po končanem cvetenju, da ne motimo čebel pri opraševanju. Jablane poškropimo, preden se njihovi cvetovi odpro, s pripravkom TOPAS, da preprečimo pojav jablanove pepe lovke, jablanovega škrlupa in jablano ve rje. Hruške poženejo liste šele po cvete nju, zato pazimo, da takrat ne zamudi mo škropljenja s pripravkom TOPAS. Na ta način jih zavarujemo pred hruše vim škrlupom, hruševo rjo. Škropljenje moramo ponoviti vsaj trikrat v deset dnevnih presledkih. Ker pa se posebno pri jablanah lahko v času pred cvetenjem pojavijo že prve uši, dodamo še MOSPILAN, da uniči mo listne uši. V začetku meseca junija se pojavi pri nas prva generacija jabolčnega zavi jača, čez mesec dni pa še druga. Zato v začetku meseca junija in julija škro pimo jablane, hruške, orehe, slive in češplje s pripravkom MOSPILAN proti črvivosti. V posameznih zelo vročih poletjih pa se lahko prerazmnožijo tudi pršice. Te lahko tako izsesajo liste sadnega drev ja, da to porjavi, zaradi česar je mote na preskrba s hrano in razvoj plodov pojavi na ranjenih mestih. Krvava uš je sicer nevaren škodljivec jablan. Pobiranje odpadlega in gnilega sadja Prisotnost krvave uši se lahko popolnoma zaustavi. Za zati ranje pršic uporabimo ENVIDOR ali MILBEKNOCK. Škropljenje po potrebi ponovimo. Odpravljanje posledic naravnih nesreč V zadnjih letih je vse več neurij z moč nim vetrom in točo. V kolikor se vam zgodi, da neurje poškoduje sadno drevje, je nujno takojšnje ukrepa nje, saj sadno drevo raste leta in leta, zato ga ne smemo pustiti brez pomo či. Običajno veter polomi veje in potr ga liste. V skrajnem primeru pa drevo lahko tudi podre. Seveda v primeru podiranja drevja ne preostane nič dru gega kot njegova odstranitev in zasa ditev novega. V primerih, ko je poškodovano samo listje, rastlino poškropimo s priprav kom AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. List je tovarna hrane, in če ni listov, sadje ne more dozoreti. V primerih hude toče ravna mo podobno. Če je poškodovanega malo listja, potem uporabimo AGROSTEMIN in NUTRI-PHITE, v primeru hujših poškodb listja pa AGROSTEMIN in CVETAL FOLIAR. Škropljenje lahko nekajkrat ponovimo v sedemdnev nih presledkih. Listje kot tudi rane na vejah se bo pričelo obraščati. Poško dovani plodovi bodo po vsej verjetno sti zgnili ali odpadli, saj jih ne moremo rešiti. V primerih, ko je drevje poškodovano ali od vetra ali od toče, je priporočljivo dodati AGROSTEMINU in tekočemu gnojilu še fungicid, kot je TOPAS, da preprečimo gnitje in druge bolezni. Po močnejši toči pa moramo biti pozorni tudi na krvavo uš, ki se rada Čas je za jabolka! v poletnem času opazimo, da posa mezni plodovi na jablanah, hruškah in ostalem drevju gnijejo. To je tako imenovana sadna gniloba, ki nastane na kakorkoli poškodovanjih plodovih. Vzrok je lahko poškodba od toče, od jabolčnega zavijača, ali pa so plodo vi razpokali zaradi dežja. Te plodove moramo pobrati in odstraniti iz sadov njaka, sicer bo vir gnilobe v sadovnja ku tudi za naslednje leto. Sadno gnilobo preprečujemo najla že tako, da v sušnem vremenu dreve sa zalivamo, da ob močnejšem dežju plodovi ne razpokajo. Redno skrbimo za zdravje rastlin, da sproti zatiramo zavijača, ki poškoduje plodove. Tako plodovi ne bodo gnili, obenem pa smo preprečili še črvivost. Odstraniti pa moramo tudi vse plodo ve, ki so odpadli, saj ti prav tako lahko gnijejo pod drevjem. Šola vrtnarjenja o Danes lahko jablano zasadim na celo o ajam vzg jo in c v lone balkonu ali terasi. Več na www.cvetal.si. 27 Cvetalova šola vrtnarjenja Jagodičevje Jagodičevje je že dolgo priljubljena kultura, ki ne sme manjkati v nobenem vrtu. To pa niso samo jagode, kot bi lahko sodili po imenu. V to skupino sodijo tudi ribez, maline, kosmulje in križanci, kot so josta, Tayberry in Boysenberry. Najbolj priljubljene in tudi najbolj razširjene so seveda jagode, ki jih lahko vzgajamo celo v koritu ali obešanki na oknu ali balkonu. tudi v času rasti. Da se čim hitreje in čim bolje ukoreninijo, jih prav tako poškropimo s pripravkoma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Večje rastline, kot so josta, ribez, mali ne, pa lahko dodatno pognojimo še s START GNOJILNO TABLETO. Ker so te rastline ob nakupu običajno visoke okrog pol metra, damo vsaki rastlini samo po 1 tableto. Gnojenje jagodičevja Sajenje jagodičevja Včasih smo jagode sadili poleti, mese ca avgusta, da so se do jeseni dobro vrasle in prezimile. Naslednje leto pa so nam prvič rodile. Pustili smo jih še dve leti, nato pa naredili nov nasad. Danes počne to le še kakšen ljubitelj. Sadike si večinoma priskrbimo spo mladi, jih posadimo in že prvo leto imamo nekaj pridelka. Seveda pa je potrebno dobro poskrbeti zanje. Pred sajenjem dobro pripravimo tla, odstranimo plevele in jih dobro pognojimo z organskim gnojilom. V ta namen lahko uporabimo BIOPOST ali AGROSOL ali ORGANO. Pred samim sajenjem pa gredico pognojimo še s 28 SPECIALNIM GNOJILOM ZA JAGODE. Gredo prekrijemo s črno folijo, v katero na mesto zasaditve z nožem zarežemo v obliki križa. Nato posadi mo rastline in robove folije zravnamo do rastlinice. Ob strani gredice folijo zasujemo s zemljo, da nam je veter ne odnese. Rastline še dobro zalijemo in poškropimo s pripravkoma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Škropljenje po tednu dni ponovi mo, nato pa še enkrat pred cvetenjem jagod. Vse druge rastline pa sadimo v času mirovanja. Ker pa jih v trgovskih cen trih lahko kupimo tudi poleti, saj so posajene v lončkih, jih lahko posadimo Ko spomladi jagode pričnejo z rastjo, jih najprej očistimo starih listov. Nato jih pognojimo s SPECIALNIM GNOJILOM ZA JAGODE. Gnojilo potrosimo med rastlinami in ga plitvo vkoplje mo v zemljo. Pri tem smo zrahljali še zemljo in odstranili morebitne pleve le. To pa lahko naredimo samo tam, kjer ni folije okoli rastlin. Tam, kjer smo pogrnili folijo, da jagode niso umaza ne, moramo to pri vsaki sadiki nekoli ko odgrniti, da pridemo do zemlje, da jagodo lahko pognojimo. Po gnojenju rastline dobro zalijemo, da se gnoji lo čim hitreje stopi in spere v območje korenin. Ostalo jagodičevje očistimo od zime poškodovanih poganjkov in jih prav tako pognojimo in zalijemo. Drugič jih gnojimo pred cvetenjem in tretjič takoj po obiranju. Tretje gnojenje je name njeno pridelku naslednje leto, saj so rastline z letošnjim pridelkom pora bile hranila v tleh, zato jih moramo nadomestiti. Ko jagodičevje požene vsaj 2 do 3 liste, ga poškropimo po listih s priprav kom AGROSTEMIN in tekočim listnim Gnitje jagod gnojilom FOLIAR. Čez 7 do 10 dni škro pljenje ponovimo. Tokrat pa že lahko nadomestimo FOLIAR z gnojilom NUTRI-PHITE, da rastline nastavijo več cvetnega nastavka in da bodo cveto vi bolje oprašeni, rastline pa odpornejše tako proti stresu, suši kot tudi boleznim. Varstvo pred boleznimi in škodljivci Jagode v času zorenja zelo rade gni jejo, posebno če je nasad nekoliko bolj gost, ali pa če je takrat vlažno vreme. Gnilobo lahko preprečimo tako, da jih nekajkrat poškropimo s pripravkom SWITCH. Prvo škropljenje opravimo še pred cvetenjem jagod. Drugič škro pimo po končanem cvetenju in tretjič 3 tedne pred obiranjem. Na malinah, robidnicah in ribezu se rada pojavi rja. Na listih opazimo okrogle rumenkaste pegice, na spo dnji strani pegic pa drobne mehurč ke, ki počijo in iz njih se vsiplje rumeno oranžen prah. To so spore, s katerimi se bolezen širi naprej na druge rastli ne. Ob prvem pojavu rumenih pegic moramo rastline poškropiti s priprav kom TOPAS. Škropljenje je potrebno po 8 do 10 dneh ponoviti. Kosmulje in ribez vsako leto napa de tako imenovana kosmuljina ple sen. Ker se na kosmuljah pojavi že zelo zgodaj, jih v primeru, da jih ne poškro pimo, lahko popolnoma uniči. Plodovi so najprej beli, plesnivi, nato pa posta nejo popolnoma črni, neužitni. Na ribe zu pa se pojavi kasneje, na listih in mladih poganjkih, zato na sam pride lek nima vpliva. Bolezen ribez prizade ne bolj v naslednjem letu. Zato mora mo tako ribez kot kosmulje poškro piti proti pepelasti plesni s priprav kom TOPAS. Prvo škropljenje opravi mo takoj po cvetenju kosmulj, nato pa spremljamo razvoj bolezni. Ob prvem pojavu plesnivih pegic na plodovih kosmulje ponovimo škropljenje. Ribez pa pogosto napadejo različne vrste ribezovih uši. Te so najbolj oči tne pri rdečem ribezu, kjer je lahko listje zaradi napada uši povsem sko drano in živo rdeče obarvano. Tu ne gre za kodravost, kot mnogi mislijo. Če takšen list obrnemo, nam bo takoj jasno, kdo je kriv za kodranje in bar vanje listja. Na spodnji strani opazi mo rumenkaste uši, kako sesajo sok iz mladih listov. Da preprečimo preveliko iznakaže nje, že zgodaj spomladi ribez poškro pimo s pripravkom BELO OLJE-FRUTAPON, ki zaduši jajčeca uši. Če pa se kasneje zopet pojavijo uši, rastline poškropimo s pripravkom MOSPILAN ali CALYPSO. Cvetal priporoča Specialno gnojilo za jagode Specialno gnojilo za jagode vsebuje 13 % dušika, 13 % fosforja in 20 % kalija. S svojo kombinacijo omo goča skladno rast in razvoj rastlin. Za osnovno gnojenje uporabimo 100 g na kvadratni meter, za dognojevanje pa pol manj, to je 50 g na kvadratni meter. Enako gnojilo uporabimo tudi za gnoje nje ribeza, joste, robid in malin. 29 Cvetalova šola vrtnarjenja Ameriške borovnice in brusnice Brusnice smo do nedavnega poznali iz narave. V zadnjem času smo odkrili njihove zdravilne lastnosti in jih pričeli saditi v vrtove. Ti dve kulturi pa sta od ostalih vrtnih rastlin nekoliko zahtevnejši, saj dobro in dolgo časa uspevata samo, če smo jih posadili v pravo zemljo. Zahtevata namreč kisla, rahla in zračna tla brez prisotnosti kalcija. To pomeni, da jih ne moremo posaditi na vrt in pričakovati, da bo vsako leto veliko okusnih borovnic in brusnic. Sajenje borovnic in brusnic Borovnice in brusnice posadimo v SUB STRAT ZA RODODENDRONE. Če so tla peščena, jih posadimo na visoko gredo. To pomeni, da naredimo iz lesa ogrod je, napolnimo dno najprej z dračjem, ki bo poskrbelo, da ne bo zastajala voda, nato pa nasujemo že omenjeni substrat za rododendrone. Rastline moramo v suši redno zalivati, za kar moramo imeti na voljo mehko vodo. Če te ni na voljo, v sod natočimo vodovodno vodo in jo pustimo stati najmanj 24 ur, da se kalcij usede na dno. Nato pa previdno z vrha vzamemo vodo za zalivanje. Ko pričnejo rastline z rastjo in so nare dile vsaj 3 liste, jih poškropimo s pri pravkom AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Škropljenje ponovimo po tednu dni. Tretje škro pljenje pa opravimo s pripravkoma AGROSTEMIN in tekočim listnim gno jilom NUTRI-PHITE. Rastline se bodo dobro vrasle in nastavile veliko cvetne ga nastavka. 30 Dognojevanje borovnic in brusnic Da bodo borovnice in brusnice bogato cvetele in dobro obrodile, potrebujejo veliko hranilnih snovi. Te jim dodajamo v obliki vsakoletnega dognojevanja s SPECIALNIM GNOJILOM ZA BOROVNICE IN BRUSNICE. Gnojilo potrosimo prvič okrog rastlin že meseca marca in ga plitvo zagrebemo v zemljo. Nato gnojimo drugič pred cvetenjem in še enkrat po obiranju. Tako bodo rastline imele na voljo nujno potrebne snovi za rast in cvetenje. Pomanjkanje železa V primeru, da rastlinam primanjku je železa, postajajo njihovi listi bledi, sčasoma pa se posušijo in odpadejo. Če se to dogaja pred obiranjem, bodo plodovi slabo dozoreli. Če pa pride do pojava po obiranju, bodo rastline naslednje leto imele le malo cvetne ga nastavka. Zato priporočam, da si tako ameriške borovnice kot brusni ce redno dobro ogledate. Ob prvem pojavu listne bledice pa jih takoj poškropite s tekočim listnim gnoji lom FOLIAR ŽELEZO. Škropljenje ali zalivanje po 10 dneh najmanj enkrat ponovite. Najboljše rezultate dobimo, če škropljenje opravimo v večernem času. Obrezovanje borovnic Vsako pomlad moramo pregleda ti rastline, da jim zima ni poškodova la poganjkov. Vse poškodovane ali polomljene poganjke porežemo, da ne propadajo na rastlini. Po obiranju pa je potrebno odstraniti kakšno staro vejo, da požene nova. Rastline na starem lesu manj rodijo, plodovi pa so drob ni. Na mladem lesu pa so tudi plodovi debelejši. Cvetal priporoča Specialno gnojilo za borovnice in brusnice Specialno gnojilo je namenjeno gnojenju borovnic in brusnic. Borovnice za svojo rast potrebu jejo fiziološko kisla tla in gnojila s fiziološko kislo reak cijo. Sestava gno jila je prilagojena potrebam teh dveh kultur in omogoča optimalno rast, bujno cvetenje in bogato rodnost ameriških borov nic in brusnic. Aktinidija Aktinidija se je pri nas v zadnjih 30 letih povsem udomačila, kljub temu da je bila v začetku namenjena bolj za tople kraje. Danes pa vemo, da se je udomačila tako v Prekmurju kot na Gorenjskem. Zaradi bujne rasti ji moramo nuditi primerno oporo, saj njeni poganjki vsako leto zrastejo po več metrov visoko. Sajenje Aktinidija glede zemlje ni zahtevna, saj dobro uspeva na vsakem mestu. Le v primeru, če so tla zelo bogata s kalci jem, bomo imeli nekaj težav z listno ble dico. Posadimo jo spomladi, da se do jeseni že dobro vraste, da nam čez zimo ne pozebe. Zaradi bujne rasti potrebu je ustrezno oporo, kamor jo priveže mo in okrog katere se bo ovijala s svo jimi vejami. Nabaviti pa moramo vedno moško in žensko rastlino, sicer bomo ostali brez plodov. Običajno potrebuje mo za opraševanje eno moško rastlino na dve ali tri ženske rastline. Aktinidije prodajajo v majhnih lončkih. Ko pripravljamo sadilno jamo, jo naredi mo nekoliko večjo in ne samo tolikšno, da gredo vanjo njene korenine, saj bo rastlina brez presajanja ostala na istem mestu dolga leta. Pognojimo jo z enim od naslednjih organskih gnojil: BIOPOST, AGROSOL ali ORGANO. Dodamo pa ji še START GNOJILNO TABLETO. Dognojevanje Med redno oskrbo aktinidije sodi tudi dognojevanje, dognojevanje, saj je rastlina bujne rasti, kar pomeni, da potrebuje tudi veliko hranilnih snovi. Kljub temu, da smo jo ob sajenju dobro pognojili, do takrat ko prične roditi, ni o gnojilih nobenega sledu več. Zato jo vsako pomlad dvakrat pognojimo s SPECIALNIM GNOJILOM ZA KIVI. Prvič gnojimo meseca marca in drugič takoj po cvetenju. Rastline dobro zalijemo, da se gnojilo spere v območje korenin. Zalivanje Aktinidija je velik porabnik vode, zato je posebno v rodni dobi ne sme niko li manjkati, saj sicer ostanejo plodovi drobni. Ob prvem večjem nalivu pa se ti plodovi napijejo vode, zaradi česar lahko razpokajo. Razpokani plodovi kaj hitro zgnijejo. Pri zalivanju pa priporo čam obvezno uporabo mehke vode, da ne bo kasneje težav z listno bledico in s tem povezanim pomanjkanjem železa. Prezimovanje Ker je aktinidija doma iz toplih krajev, je normalno, da lahko pri nas pozebe. Najbolj nevarna je zgodnja pomladan ska pozeba. To je takrat, ko se febru arja dnevi ogrejejo, zaradi česar se po rastlini pričnejo pretakati sokovi. Noči pa so hladne, zaradi česar prevodne cevi počijo in iz njih prične iztekati sok. Poganjki, ki so tako razpokali, pa lahko v naslednjih mesecih že odženejo, nato pa se posušijo. To pa najlaže pre prečimo tako, da poganjke vsaj meter visoko, če je mogoče pa še više, zava rujemo s slamo, senom, steljo, koruzni co. Če sonce ne sveti direktno nanje, se ne bodo ogreli in rastlina bo še nekaj časa počivala, preden bo pričela z rastjo. V zimskem času okrog rastli ne namečemo sneg. Ta sneg pozimi preprečuje globoko zmrzovanje tal, spomladi pa s taljenjem ohranja zemljo hladno, da zavira prezgodnjo rast. Obrezovanje Obrezovanje je eno od nujnih spomla danskih opravil, ki ga ni dobro zamu diti, da rastlina preveč ne solzi. Ker pa je v nekaj stavkih težko naučiti pravil ne rezi, če tega nismo še nikoli poče li, svetujem nabavo knjige o aktinidiji, kjer je obrezovanje opisano in slikovno prikazano. Druga možnost pa je obisk praktične rezi v drevesnici. Vendar se pozanimajte, če v najbližji drevesnici imajo kakšno aktinidijo, da bodo lahko prikazali njeno rez. Pomladansko aktiviranje Ko spomladi aktinidija odžene in nare di vsaj 3 liste, jo poškropimo s priprav koma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom NUTRI-PHITE. Škropljenje ponovimo še enkrat pred cvetenjem in takoj po končanem cvetenju. V prime ru hude suše, kakršna je bila leta 2011, poškropimo še nekajkrat v poletnem času. Škropljenje opravimo v večer nem času, da s pomočjo rose rastli na lahko posrka gnojilo v liste in druge nadzemne dele. Rastlina bo manj trpela zaradi suše, plodovi pa se bodo lepše razvijali. 31 Cvetalova šola vrtnarjenja Sobne rastline V okrasne namene se vzgaja več sto vrst in sort sobnih rastlin. Te izvirajo večinoma iz toplih tropskih predelov, zato mnoge med njimi tudi pozimi potrebujejo toplo in svetlo rastišče. Tega pa v današnjih sodobnih stanovanjih ni težko ponuditi. Iz tako obširnega izbora tudi ni težko najti takšnih, ki nam cvetijo v zimskih mesecih, ko sta zunaj zima in mraz. Med temi so takšne, ki hočejo imeti svetlo in hladno rastišče, druge pa svetlo in toplo. Če rastlin ne poznate, ob nakupu povprašajte vsaj o imenu, da boste lahko poiskali, kaj vse morate o določeni rastlini vedeti, da jo boste lahko uspešno negovali. Ta pa bo vašo skrb nagradila z bujno rastjo in boga tim cvetenjem. Za uspešno vzgojo morate vedeti, kakšno temperaturo potrebuje rastlina, ali uspeva v toplem, centralno ogre vanem prostoru, kjer je zrak suh, ali hoče imeti visoko zračno vlago. Vedeti moramo, če rastlina prenese rosenje ali ne, ali moramo za zalivanje uporablja ti mehko vodo ali jo lahko zalivamo z ogreto vodovodno vodo. Bo uspevala v klasičnem substratu ali je treba zanjo pripraviti posebno mešanico zemlje. Večina cvetočih kot tudi zelenih okra snih rastlin zahteva nekoliko višjo zrač no vlago. Prava izjema je kalanhoja, ki dobro uspeva tudi v centralno ogreva nem stanovanju, kjer je zrak večinoma zelo suh. Usambarka, orhideje, ananasovke, fla mingovci, potrebujejo visoko zrač no vlago. Ananasovke in flamingov ce lahko rosimo z mlačno vodo brez škode. Orhidej ne smemo rositi po cvetovih, prav tako ne usambark. Vse rastline zalivamo z mehko vodo, ideal na je deževnica. Ker pa rastline potrebujejo za boga to cvetenje tudi hrano, jih v poletnem času dognojujemo s TEKOČIM GNOJILOM ZA CVETOČE RASTLINE. Dogno jujemo jih v tedenskih presledkih. Presajanje sobnih rastlin Sobne rastline vzgajamo v lončkih, ki so običajno iz plastike ali gline. Ker je obi čajno lonček kaj hitro poln korenin, je potrebno vsaj mlade rastline presadi ti vsako leto. Presajamo jih vedno pred začetkom rasne dobe, to je spomladi. Sama tehnika presajanja je takšna, da z eno roko primemo lonček, z drugo samo rastlino za koreninski vrat, jo obr nemo na glavo in z robom lončka na rahlo udarimo ob kos lesa, da se rastli na izlonči. Vrtnarji imajo v ta namen mizo, na kateri je tudi pripravljen sub strat. Doma lahko v ta namen uporabi mo staro, nerabljeno mizo. Glede sub strata pa priporočam uporabo kva litetnega substrata, kot so R – SUBSTRAT ali PREMIUM ali UNIVERZALNI BIOSUBSTRAT. Ko je rastlina izlončena, vidimo, kakšne so korenine in koliko jih je. Če je bil lon ček poln korenin, potem vzamemo za 2 do 3 cm večji lonček. Na dno lonč ka damo malo substrata, postavimo koreninsko grudo v lonček in ob stra neh nasujemo substrat. Nato s palci obeh rok substrat ob robu potlačimo, da rastlino učvrstimo. Sledi zalivanje z vodo, da ta zapolni prazne prostore med koreninami in substratom. Nato rastlino poškropimo po listih s priprav koma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Tako smo prepreči li tako imenovani presajalni šok, ki ga rastlina doživi po presaditvi. Zalivanje Idealna voda za zalivanje je deževni ca, saj je ta mehka in dobro vpliva na vse rastline. Vendar pa je težava, da je deževnice običajno premalo. Zato nam ne preostane nič drugega, kot da uporabljamo za zalivanje vodovo dno vodo. Vodovodna voda pa vsebu je veliko kalcija, ki je večini rastlin ško dljiv. Vodovodna voda pa je običajno tudi bolj ali manj klorirana. Klor pa je prav tako škodljiv, tako ljudem, živalim kot tudi rastlinam. Zato pa je potrebno vodo natočiti vsaj 24 ur prej, preden jo uporabimo. Tako dosežemo dvoje: da se kalcij usede na dno in da klor izhla pi. Seveda pa ne smemo potem upo rabiti vse vode za zalivanje. Uporabi mo jo 3/4, na dnu posode pa pustimo četrtino. Po nekajkratnem dolivanju pa posodo izpraznimo in očistimo in zopet natočimo novo vodo. Pri zalivanju pazimo, da rastline zali vamo zjutraj, da se te hitro osušijo, če smo jih zmočili po nadzemnih delih. Tako preprečujemo nekatere glivič ne bolezni, ki za svoj razvoj potrebuje jo vlago. Rastline vedno zalivamo zvrha, da voda počasi pronica skozi substrat. Če 32 Cvetal priporoča SUBSTRAT ZA KAKTEJE Zračen substrat iz kvalitetne mešanice šot in kremenčevega peska, priporo čamo za vzgojo kaktusov in sočnic. pH 6,5-7,0. TEKOČE GNOJILO ZA KAKTUSE NPK 3-7-7 + mikroelementi zalivamo v podstavek, lahko kaj hitro pride do pojava koreninske gnilobe. Pomlajevanje prevelikih rastlin V stanovanju nam mnoge rastline čez nekaj let postanejo prevelike. Ker smo se na določeno rastlino navadili, ali pa nam je drag spomin, je ne more mo kar zavreči. Ne moremo pa je več imeti v sobi, ker zanjo ni dovolj prosto ra. V takšnih primerih si pomagamo s tako imenovanim pomlajevanjem, To pomeni, da rastlino obrežemo. Pomla ditveno rez vedno opravimo zgodaj spomladi, ko se dan daljša in ko rastli ne pričenjajo z rastjo. Rastlinske poganjke, ki smo jih poreza li, lahko uporabimo za razmnoževanje, saj mnoge sobne rastline lahko raz množimo s potaknjenci. Če je postal prevelik filodendron ali monstera, ki imata že sama po sebi dobro razvite zračne korenine, jih samo odrežemo in posadimo. Že v kratkem času rastlina prične z rastjo, saj se zračne korenine v vlažni zemlji oziroma substratu preobrazijo v prave korenine. Pri fikusu pa moramo narezati pota knjence, ki naj ne bodo preveliki. Postavimo jih v vodo in na toplem in svetlem mestu se ukoreninijo po 5 do 6 tednih. Dobro ukoreninjene pa lahko posadimo v SUBSTRAT ZA SETEV IN PIKIRANJE. Da pa se bodo potaknjenci čim hitreje ukoreninili, obrezana rastlina pa obra sla, tako matično rastlino kot pota knjence poškropimo po listih s pri pravkoma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Škroplje nje nekajkrat ponovimo v tedenskih presledkih. Oskrba poleti cvetočih rastlin V poletnem času imamo številne cve toče sobne rastline, kot so flamingov ci, usambarke, streptokarpusi, begonije in še mnoge druge. Ker rastline bogato cvetijo, če imajo na voljo dovolj hranil nih snovi, je zelo pomembno dogno jevanje. Dognojujemo jih s TEKOČIM GNOJILOM ZA CVETOČE RASTLINE v tedenskih presledkih. Če pa želite, da rastline nastavijo veliko število popkov, pa jih nekajkrat zalijemo s kristaličnim gnojilom KRISTALIN CVET. Ko rastli na nastavi obilico cvetnega nastavka, zamenjamo kristalin za tekoče gnojilo. Zelo pomembno pa je, da vse odcve tele cvetove sproti odstranimo z rastlin, da ti ne gnijejo na rastlinah. Oskrba pozimi cvetočih sobnih rastlin Mineralno gnojilo vsebuje vsa potrebna hranila za optimalen razvoj vseh vrst kaktusov in sočnic. Zagotavlja viden razvoj kaktusov v času aktiv ne rasti, spodbuja cve tenje cvetočih vrst kaktusov ter čvrste in lepe rastline. Tekoče gnojilo za zelenje To tekoče gnojilo, prav tako kot Tekoče gnojilo za cvetoče rastline, praznuje 4 desetletja obstoja. Z njim dognojujemo vse tiste rastline, ki jih vzgajamo zaradi lepih listov. Gnojilo vsebuje 90 g dušika, 70 g fosforja, 70 g kalija 1 g magnezija in mikro elemente: bor, žele zo, baker, mangan in molibden. V času rasti, od spomladi do jeseni ga uporablja mo v tedenskih pre sledkih. V zimskem času pa ga upora bljamo v 3-tedenskih presledkih. Včasih smo imeli v zimskem času le malo cvetočih sobnih rastlin. Najpogo stejše so bile primule in božični kaktu si. Danes pa imamo tudi pozimi veli ko cvetočih rastlin. V decembru se v 33 Cvetalova šola vrtnarjenja naših vrtnarijah in cvetličarnah pojavijo božične zvezde. Te so toplotno nekoli ko zahtevnejše rastline, zato pazite, da jih ob nakupu ne prehladite, saj zara di prehladitve odvržejo najprej liste, lahko pa tudi ovršne liste. Redno jih zalivamo z mehko vodo, enkrat na dva tedna pa rastlino pognojimo. Za gno jenje uporabljamo TEKOČE GNOJILO ZA BOŽIČNE ZVEZDE. Za vse ostale pozimi cvetoče rastli ne pa lahko uporabljamo TEKOČE GNOJILO ZA CVETOČE RASTLINE. Dognojujemo jih v 14-dnevnih presled kih. Pri tem pazimo, da nikoli ne gnoji mo suhih rastlin. Suhe rastline najprej dobro zalijemo, čez kakšno uro ali dve, ko se dobro napijejo vode, pa jih še dognojimo. Pozimi cvetoče rastline za hladne prostore Večina okrasnih rastlin izvira iz toplih tropskih krajev, zato zahtevajo tudi pozimi dokaj visoko temperaturo. Nekatere pa veliko lepše uspevajo pri zmerni temperaturi. Če imamo na pri mer ciklamo na toplem mestu, nam bo zelo hitro odcvetela. Podobno je tudi pri primulah. Pri cinerariji pa se zgodi, da jih na toplem mestu napadejo listne uši. Za ciklamo, azalejo, kamelijo, pri mulo, cinerarijo in kalceolarijo je naj primernejša temperatura okrog 10 do 12 stopinj. Pri takšni temperaturi traja njihovo cvetenje zelo dolgo. Pri sami oskrbi rastlin, ki stojijo na hla dnem mestu, pa moramo paziti, da jim sproti odstranjujemo odcvele cve tove, da ti ne gnijejo na rastlinah. Pri ciklami je treba vsak cvet ali porume neli list odstraniti tako, da ga primemo in zavrtimo v smeri urinih kazalcev in istočasno izvlečemo iz gomoljčka. Pazljivi pa smo tudi pri zalivanju. Zali vamo jih pazljivo, da ne omočimo nad zemnih delov. Če se le da, jih zalijemo zjutraj, da se do večera osušijo, če smo jih omočili po listih ali steblu. Siljenje čebulnic V zimskem času radi silimo čebulico vitezove zvezde za cvetenje v zim skem času. To čudovito čebulnico, ki je bolj znana pod starim imenom AMARILIS, smo včasih vzgajali kot vrtno rastlino. Potem pa smo ugoto vili, da jo lahko po posebnem postop ku pripravimo, da nam zacveti v zim skem času. Od takrat dalje jo vzgaja mo samo še kot sobno rastlino. Čebulico, ki jo kupimo v trgovini, posa dimo v lonček, in to tako, da je polovica čebule v zemlji, polovica pa zunaj. Pred sajenjem je čebulo priporočljivo namo čiti za 1 uro v raztopino pripravka PREVICUR ENERGY in OCTAVE, da prepre čimo koreninsko gnilobo in rdeči ožig. Posajeno čebulico zalijemo z ostankom škropiva, nato pa jo pokrijemo s pra znim lončkom, da bo čebula v popol ni temi. V temnem in pri temperaturi okrog 15 do 18 stopinj, raste cvetno ste blo. Ko je to veliko 8 do 12 cm, čebuli co odkrijemo in postopoma navajamo na svetlobo. To delamo tako, da jo vsak dan pomaknemo bliže k oknu. Ko bo rastlina na svetlem mestu, bodo pričeli poganjati tudi listi. Ko jo odkrijemo, pa jo pričnemo tudi zalivati, saj je bila do takrat suha. Ko se dobro napije vode, jo v tedenskih presledkih tudi dogno jujemo. V ta namen lahko uporabljamo Čas je za presajanje! Več na www.cvetal.si. SUBSTRAT PREMIUM Za vse vrste sobnih in balkonskih rastlin, še posebej cvetočih, ki potrebujejo kvalite tno rastno podlago. Je mešanica visoko kakovostnih belih in črnih šot, z dodatkom dolomita, gline, žele za in dolgo delujočim gnojilom Nutricote. Zagotavlja: ekono mičnost gnojenja zaradi vsebnosti gnojila Nutricote, boljši sprejem hra nil in zadrževanje vlage, dobro zračnost; preprečuje pojav kloroze, ki je pogosta pri surfinijah in petunijah. TEKOČE GNOJILO ZA CVETOČE RASTLINE ali pa KRISTALIN CVET. Spomladi, ko mine nevarnost pozebe, pa vitezovo zvezdo prenesemo na vrt, kjer jo presadimo v zemljo. Gredico predhodno dobro pognojimo. Poza biti pa ne smemo tudi na dognojeva nje, saj si mora čebulica nabrati dovolj hranilnih snovi za cvetenje v naslednji zimi. Zato jo dognojujemo v začet ku s kristaličnim gnojilom KRISTALIN CVET. Nadaljujemo pa s TEKOČIM GNOJILOM ZA CVETOČE RASTLINE. Šola vrtnarjenja Pomlad je pravi letni čas za presajanje. 34 Cvetal priporoča Orhideje Orhideje že dlje časa sodijo med najbolj cenjene sobne rastline. Zadnjih 15 let pa so postale pravi hit, saj so na voljo v vseh mogočih trgovinah, v zadnjem času po dokaj ugodnih cenah. To velja le za širokolistno orhidejo. Mnoge druge so dražje in predvsem zahtevnejše. Orhideje moramo imeti na toplem mestu, kjer temperatura ne pade pod 16 stopinj C. Zalivamo jih obvezno z mehko vodo, idealna je deževnica, ker ne vsebuje klora, ki ga orhideje zelo slabo prenašajo. vodo, dognojujemo pa s TEKOČIM GNOJILOM ZA ORHIDEJE. Dognoju jemo jih v 14-dnevnih presledkih. Orhideje bodo dolgo časa bogato cve tele, če jih pravilno oskrbujemo. Vse skupaj se začne že ob samem naku pu. Številni domači in tuji trgovci nare dijo akcijo orhidej v mesecu februar ju in marcu, ko so temperature še zelo nizke. To pa pomeni, da jih največkrat prehladimo, še preden smo jih prinesli domov. Postavimo jih na svetlo mesto, kjer ni prepiha. Zalivamo jih z mehko Zelo pomembna pa je skrb za zdravje. Paziti moramo, da v okrasnem loncu ne stoji voda, saj lahko zaradi tega zgnijejo korenine. Od škodljivcev pa se bojimo predvsem vatastih uši, ki so lahko zelo nadležne. Ob prvem napa du je treba napadene rastline poškro piti s pripravkom MOSPILAN. Škro pljenje po potrebi ponovimo. Orhideje presajamo poredko, vsa kih nekaj let, ko je lonček že res poln korenin. Tekoče gnojilo za orhideje To gnojilo vsebuje 32 % dušika, 10 % fosforja in 10 % kalija ter mikro elemente: železo, bor, mangan, cink, baker, molibden. Zaradi visoke količine dušika je primeren za prva gnojenja na začetku vegetacije, ko rastline potrebuje jo veliko dušika. Rastline gnojimo dvo tedenskih presledkih. 35 Cvetalova šola vrtnarjenja Listnate sobne rastline To so rastline, ki jih vzgajamo v okrasne namene zaradi lepih listov. Ti so lahko zeleni ali pa pisani. Mnoge od teh rastlin izvirajo iz toplih predelov, zato tudi v stanovanju zahtevajo visoko temperaturo. Če jih imamo na nekoliko hladnejšem mestu, rastejo bolj počasi, ali pa celo počivajo v zimskem času. Če pa je rastišče toplo, potem raste jo tudi pozimi. To pa pomeni, da jih moramo tudi pozimi gnojiti. V primeru počitka jih pognojimo enkrat meseč no. Če pa rastejo, jih pognojimo dva krat mesečno s TEKOČIM GNOJILOM ZA ZELENJE. V poletnem času je nji hova rast bujna, takrat jih gnojimo v tedenskih presledkih. Danes je v naših stanovanjih še vedno najbolj priljubljen fikus benjamin. Veli ko pa je tudi raznih dracen, filodenro nov, monster in tu in tam celo kakšna praprot. Varstvo sobnih rastlin Sobne rastline so običajno bolj zdrave kot zunanje, to pa zato, ker v stanovanju bolezni teže pri dejo do rastlin kot na prostem, kjer spore prineseta že dež in veter. Kljub temu pa so na sobnih rastlinah nevarne koreninske gni lobe in pepelasta plesen. Za pojav koreninske gnilobe smo največkrat krivi sami, ker rastlin ne posadimo v kvaliteten sub strat, v preveliko posodo in nato jih še preveč zalivamo. Zato pri poročam, da jih spomladi po pre saditvi obvezno zalijemo s pri pravkoma PREVICUR ENERGY in OCTAVE. Nato pa jih poškro pimo s pripravkoma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR, da se hitro in temeljito vrastejo. Pepelasta plesen pa je bolezen, ki ji najbolj prija suh zrak, zato se na nekaterih rastlinah pojavlja pogosteje v stanovanju kot zunaj na prostem. Ob prvem pojavu napadene rastline poškropimo s pripravkom TOPAS ali OCTAVE. Škropljenje po 10 dnevih ponovimo. Bela ščitasta uš je pogost škodljivec na sobnih rastlinah 36 Ciklama prizadeta od glivične bolezni Posodovke Pod imenom posodovke razumemo rastline, ki jih vzgajamo v nekoliko večjih posodah. Med temi so zelo pogosti oleandri, juke, dracene, citrusi. V poletnem času jih imamo zunaj na vrtu ali pa ob hiši. Jeseni pa jih prenesemo v zaprt prostor, kjer naj bo temperatura okrog 10 stopinj, kjer prezimijo. Če vzgajamo oleandre zaradi lepega cvetja, pa so citrusi zanimivi ne samo zaradi lepega cvetja, temveč zaradi lepih in okusnih plodov, saj v ta namen lahko vzgajamo limonovce, pomaran čevce in mandarine. To so v toplih krajih prava mala dreve sa, pri nas v posodi pa so to le neko liko večji grmi. Z leti pa lahko bogato cvetijo in tudi dobro obrodijo. Ko so rastline mlade, jih imamo v lon cih, ko pa so ti premajhni, jih posadimo v večje posode, ki so lahko plastične, lesene ali iz kakšnega drugega materi ala. Sedaj pa jih presajamo vsakih nekaj let, vmes pa samo redno gnojimo. Spomladi, ko jih prinesemo na prosto, odstranimo vrhnjih nekaj cm zemlje in jo nadomestimo z dobrim kom postom. Rastlino spomladi poškro pimo s pripravkoma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Škropljenje ponovimo vsaj dvakrat v tedenskih presledkih. Dognojujemo jih s TEKOČIM GNOJILOM ZA CVETOČE RASTLINE, citruse pa s TEKOČIM GNOJILOM ZA CITRUSE. Ker jih večino vzgajamo zaradi boga tega cvetenja, jih nekajkrat zalijemo tudi s kristaličnim gnojilom KRISTALIN CVET. To zalivanje pa opravimo čim prej, to je spomladi, da rastline čim hitreje nastavijo cvetni nastavek. Varstvo posodovk Posodovke, vsaj nekatere, imajo zanje tipične bolezni in škodljivce. Tako se na obali, kjer so temperature viso ke, rastline pa zunaj tudi čez zimo, na oleandrih redno pojavlja oleandrov rak. Prepoznamo ga po nenavadnih Svetlo zeleni listi so lahko znak pomanjanja železa odebelitvah, ki se pojavljajo na listih, cvetnem nastavku in poganjkih. Napadene poganjke porežemo in sež gemo, rastlino pa nekajkrat poškropi mo s pripravkom KUPRO. Ta bolezni sicer ne more pozdraviti, prepreči pa nove okužbe. Zato opravimo eno ali dvoje škropljenj jeseni, ob koncu rasti, in še eno zgodaj spomladi. Oleandre, trdolesko in citruse rad napade tudi kapar. Njegovo zatiranje pa je težavnejše. Najbolj učinkovito je, da najprej liste in stebla obrišemo z blago milnico, da kaparja premakne mo. Nato pa rastlino poškropimo s pri pravkom MOSPILAN, kateremu doda mo posebno vlažilo SILWET. Škroplje nje po 10 dneh vsaj še enkrat ponovi mo. V kolikor kaparja ne zatremo, pa moramo opraviti več škropljenj in ne samo dve. Pomanjkanje železa Pri citrusih prihaja skorajda redno do pomanjkanja železa. Ta pojav je posebno pogost pri limonovcih. Listi postanejo bledi, rumeni že sredi pole tja. Če pravočasno ne ukrepamo, por javijo in odpadejo. Ker pa imajo takrat običajno plodove, se njihova rast zau stavi, saj je list tovarna hrane. Zato moramo razvoj rastlin redno spremlja ti, da ob najmanjši spremembi barve listov takoj ukrepamo. Ker gre največkrat za lažno pomanjka nje, ki ga izzove zalivanje s trdo vodo, bodimo pazljivi. Ko opazimo, da je listje začelo bledeti, rastline takoj zalijemo ali poškropimo po listih s FOLIAR ŽELEZOM. Škropljenje po potrebi ponovimo. 37 Cvetalova šola vrtnarjenja Bonsaj Bonsaj je posebna vzgoja rastlin, ki se je razvila v davnih časih na Kitajskem. Domneva se, da so to vrsto umetnosti prenesli skupaj z budizmom na Japonsko, kjer se je razvil do popolnosti, saj lahko na raznih razstavah vidimo po več sto let stara drevesa, ki ne presegajo metra višine. V domovini bonsaja, to je na Kitaj skem in Japonskem, se vzgaja zunaj kot vrtna rastlina. Pri nas pa se vzgaja predvsem kot sobna rastlina, saj veči na pri nas dostopnih rastlin ni sposob na preživeti zime na prostem. Pri vzgoji bonsaja je zelo pomembno, da rastline redno zalivamo in dognoju jemo, saj je v nizki posodi le malo pro stora za korenine. Zato je tudi zemlje zelo malo, pa še ta je zelo skromna. Običajno je en del šote, en del peska in samo en del zemlje. To pa pomeni, da 38 potrebuje bonsaj redno dognojevanje s TEKOČIM GNOJILOM ZA BONSAJE. Naslednje leto ponovimo podoben poseg na drugi strani posode. Sicer pa je pomembno tudi presaja nje v isto posodo, da ne prično kore nine s preveč bujno rastjo, s tem pa tudi sama rastlina. Presajamo ga tako, da ga vzamemo iz posode in izreže mo korenine. Pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo značilno oblikova nih nadzemnih korenin. Na to mesto nasujemo novo prst in tam se bodo v kratkem razrasle nove koreninice. Bonsaj redno tudi obrezujemo, da obdržimo značilno rast in obliko. V toplih poletnih dneh pa je priporočljivo večkratno rosenje, da ga ne napadejo pršice. Za rosenje uporabljamo mehko vodo, ogreto na sobno temperaturo. V poletnem času imamo bonsaj lahko tudi zunaj na prostem, vendar mora biti zaščiten pred močnim opoldan skim soncem, da ga ta ne izsuši. Božični kaktus Kaktusi in sočnice Kaktusi izvirajo iz Srednje in Južne Amerike, sočnice pa iz Afrike in Mada gaskarja. Zaradi zelo težkih življenjskih razmer so se rastline tekom tisočletij oblikovale tako, da so lažje preživele. Njihova mesnata telesa so polna vode, da lahko preživijo na robu pušča ve ali v puščavi sami. To pa pomeni, da je nadvse priporočljivo, da vsako od rastlin dobro poznamo, da vemo, kako ji je ime, da lahko ugotovimo, v kakšnih razmerah raste v svoji domo vini. Tako se nam ne more zgoditi, da bi katero od teh zanimivih rastlin uniči li z neprimerno oskrbo. Kaktuse in sočnice držimo v zimskem času na svetlem in hladnem mestu pri temperaturi okrog 10 do 12 stopinj. Čez zimo jih pustimo suhe, da poči vajo. Izjeme pa so povsod, tako tudi tukaj. Pri kaktusih normalno zaliva mo božični kaktus, ki cveti v zimskem času. Pri sočnicah pa so takšne kalan hoje, ki cvetijo v času dolge noči in kratkega dne. Spomladi meseca marca pa se prebu di velikonočni kaktus in prične s cve tenjem. Ostale kaktuse in sočnice pa pričnemo v tem času, ko se dan priče nja daljšati, noči pa krajšati, presajati. Presadimo jih v SUBSTRAT ZA KAKTUSE. Po presaditvi je priporočljivo, da jih zalijemo proti koreninski gnilobi s pripravkoma PREVICUR ENERGY in OCTAVE. Da pa čim hitreje pričnejo z rastjo in kasneje tudi z bogatim cvetenjem, Božična zvezda pa jih poškropimo še s pripravko ma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom NUTRI-PHITE. Škropljenje po dobrem tednu ponovimo vsaj še enkrat. Mesec dni po presaditvi pa pričnemo tudi z dognojevanjem. Dognojujemo v času intenzivne rasti dvakrat mesečno. Božična zvezda Božična zvezda je prav gotovo ena od najbolj priljubljenih rastlin v svetu. Ta njena priljubljenost pa ni stara tako kot pri številnih drugih rastlinah, saj se je po Evropi razširila šele v zadnjih 30 letih. Danes pa lahko rečemo, da je v zimskem času najpogostejša cvetoča rastlina. Vzgajamo jo zaradi zanimivih ovršnih listov in ne zaradi cvetov. Cve tovi so namreč drobni, brez kakšne posebne okrasne vrednosti. Božična zvezda je doma v topli Mehi ki, zacveti pa v času dolge noči in krat kega dne. Da jo imamo na voljo v času božično-novoletnih praznikov, pa jo vrtnarji zatemnjujejo. To pa pomeni, da če jo prezimimo, naslednje leto ne bo cvetela v času praznikov, temveč kakšen mesec pozneje. Rastlina pa mora imeti v stanova nju najmanj 16 stopinj C. Zalivamo jo z mehko vodo, ogreto na sobno tem peraturo. Na prehladitev pa moramo paziti pri zimskem zračenju, da hla den zrak ne piha po rastlini, saj jih naj večkrat prehladimo prav z zračenjem ali pa ob nakupu. Če jih kupujemo v vrtnih centrih, nam jih nihče ne zavi je. Zato pazite, da jih kupujete samo takrat, ko je toplo. Cvetal priporoča TEKOČE GNOJILO za bonsaje NPK 4-6-6 + mikroelementi Mineralno gnojilo za vse vrste notranjih in zunanjih bonsajev. Zagotavlja: - vidno rast in razvoj v obdobju vegetacije; - lepa in močna “drevesca v loncih”. Doma rastlino postavimo na toplo in svetlo mesto. Zalivamo jo z mehko vodo, dvakrat mesečno pa tudi s TEKOČIM GNOJILOM ZA BOŽIČNE ZVEZDE. Spomladi, ko rastlina odvrže ovršne liste, jo obrežemo in presadimo. Za presajanje uporabimo R- SUBSTRAT ali PREMIUM substrat. Čez poletje jo lahko imamo lahko zunaj na prostem. Jeseni pa jo je treba pravočasno pre nesti nazaj v toplo stanovanje. 39 Cvetalova šola vrtnarjenja Okenske in balkonske rastline Pojem, kaj so okenske in balkonske rastline, je zelo širok. Lahko bi rekli, da so to kar vse rastline, ki jih tam vzgajamo. Izbor okenskih in balkonskih rastlin je danes zelo širok. Še pred nekaj desetletji smo jih imeli le nekaj. To so bile predvsem pelargonije, fuksije, vodenke in petunije. Pelargonije so vodilne med okenski mi in balkonskimi rastlinami, saj jih je še vedno največ. Fuksije ostajajo še vedno priljubljene, medtem ko se je vodenkam pridružila tako imenova na sončna vodenka. Nekdanje petunije pa so povsem nadomestile nove soro dnice, kot so: surfinije, fortunije, mili jon zvončkov. Seveda pa se je poja vila tudi cela serija popolnoma novih rastlin. Sajenje okenskih in balkonskih rastlin Okenske in balkonske rastline posadi mo v cvetlična korita v kvaliteten sub strat, to je SUBSTRAT ZA BALKONSKE ROŽE ali PREMIUM. Da bi pre prečili prehitro izsuševanje substrata v rastni dobi, mu ob sajenju dodamo še naravni absorbent vode ZEBA SP. 40 Po presajanju rastline dobro zalijemo najprej z vodo, nato pa še proti kore ninski gnilobi. V ta namen uporabimo PREVICUR ENRGY in OCTAVE. Nato jih poškropimo po listih še s pripravko ma AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. V primeru nizkih temperatur pa FOLIAR nadomesti mo z NUTRI-PHITE, prav tako tekočim listnim gnojilom. Na prosto pa jih ne smemo prenesti pre hitro, da jih ne prehladimo, saj so bile rastline vzgojene v toplih rastlinjakih. Najprimernejši čas za večji del države je po ledenih možeh, to je po 15. maju. Dognojevanje okenskih in balkonskih rastlin Rastline prvič pričnemo dognojevati po treh tednih po sajenju. Za dogno jevanje lahko uporabljamo TEKOČE GNOJILO ZA CVETOČE RASTLINE, pelargonije pa dognojujemo s TEKOČIM GNOJILOM ZA PELARGONIJE. Petunije, surfinije ali milijon zvončkov dognojujemo s TEKOČIM GNOJILOM ZA SURFINIJE. Če pa bi želeli, da bi bile vaše rastli ne bogato cvetoče, jih lahko nekaj krat zalijete s kristaličnim gnojilom KRISTALIN CVET. Nato nadaljujete dognojevanje s tekočimi gnojili. pripravkoma PREVICUR ENERGY in OCTAVE. MOSPILAN ali CALYPSO. Škropljenje po potrebi ponovimo. Pri dognojevanju v poletnem času pa je potrebno paziti, da rastline ne gnoji mo, ko so te suhe. V takšnem primeru jih najprej dobro zalijemo z vodo, čez kakšno uro ali dve po zalivanju pa jih dognojimo. Stare dobre gomoljne begonije še vedno rada napade pepelasta plesen. Ta se pojavi običajno julija in avgusta, ko je huda vročina, zrak pa suh. Zato jih pazljivo spremljamo, da ob prvem pojavu plesnivih pegic poškropimo s pripravkom TOPAS ali OCTAVE. Sicer pa se pepelasta plesen lahko pojavi tudi na surfiniji, daliji, lončnih vrtnicah. Tudi ščitkar ali bela muha se pojavlja ta na mnogih rastlinah. Če je leto zelo toplo, bodo napadene celo pelargoni je, sicer pa spreminjavke, fuksije, hibi skus, abutilon in še nekatere. Tudi v tem primeru rastline poškropimo s pri pravkom MOSPILAN ali CALYPSO in škropljenje po 10 dneh ponovimo. Pomanjkanje mikroelementov Pri nekaterih rastlinah, kot so: surfini je in milijon zvončkov, redno prihaja do pomanjkanja železa. Če jih pravil no oskrbujemo, je ta pojav redek, če pa nismo pozorni, s kakšno vodo jih zalivamo, pa lahko postanejo popol noma rumene. Vodovodna voda vse buje veliko kalcija, ki je tem rastli nam škodljiv. Zato moramo paziti, da ob prvem bledenju listov rastline takoj poškropimo ali zalijemo s teko čim listnim gnojilom FOLIAR ŽELEZO. Škropljenje ali zalivanje po dveh tednih ponovimo. Kjer pa rumeni listi ne bodo postali ponovno zeleni, mora mo pravočasno ukrepati. Pri pelargonijah pa uporaba železa ne da samo temno zelenih listov, temveč poudari železo rdeče barve, da so bolj intenzivne. Varstvo pred boleznimi in škodljivci Okenske in balkonske rastline so naj bolj podvržene koreninski gnilobi takoj po presajanju, nato pa spet v času dopustov. Takrat običajno pro simo nekoga, da nam skrbi za rastline v času naše odsotnosti. Zato priporo čamo, da jih pred odhodom na dopust in takoj po vrnitvi zopet zalijemo s Na fuksijah in navadnih pasastih pelar gonijah se lahko pojavi rja. Na zgornji strani listov opazimo drobne okrogle pegice, pod katerimi se čez čas poja vi droben mehurček, ki poči in iz njega se usipljejo spore, s katerimi se bole zen širi naprej. Ob prvem pojavu rje je treba odstraniti obolele liste, ki jih zakopljemo ali zažgemo. Nato rastli ne poškropimo s pripravkom TOPAS. Škropljenje pa je potrebno nekajkrat ponoviti v 8- do 10-dnevnih presledkih. Na navadni in sončni vodenki pa se v vlažnih letih lahko pojavi peronospora. To je pri nas nova bolezen, ki jo prepo znamo po tem, da se na spodnji stra ni listov pojavi bela plesniva prevleka. Napadeni listi se posušijo in odpadejo. Bolezen uspešno preprečujemo, če ob prvem pojavu rastline poškropimo s pri pravkom RIDOMIL GOLD COMBI PEPITE, kateremu dodamo še AGROSTEMIN in tekoče listno gnojilo NUTRI-PHITE. Škropljenje po 10 dneh ponovimo. Od škodljivcev so nevarne listne uši, ki se lahko pojavijo na skoraj vseh rastli nah, od pelargonij do nageljnov. Ker s svojim sesanjem naredijo veliko škode, jih moramo redno zatirati. Napade ne rastline poškropimo s pripravkom Na nageljnih pa se rad pojavi reso krilec ali trips, ki pa napada tudi vse druge rastline. Najlaže ga prepozna mo po svetlih izsesanih pegah, ki se pojavijo na cvetnih listih. Tudi v tem primeru ob prvem pojavu uporabimo MOSPILAN, CALYPSO ali DECIS. Cvetal priporoča SUBSTRAT PREMIUM Za vse vrste sobnih in balkonskih rastlin, še posebej cvetočih, ki potrebujejo kvalite tno rastno podlago. Je mešanica visoko kakovostnih belih in črnih šot, z dodatkom dolomita, gline, žele za in dolgo delujočim gnojilom Nutricote. Zagotavlja: ekono mičnost gnojenja zaradi vsebnosti gnojila Nutricote, boljši sprejem hra nil in zadrževanje vlage, dobro zračnost; preprečuje pojav kloroze, ki je pogosta pri surfinijah in petunijah. 41 Cvetalova šola vrtnarjenja Vsaka štiri leta pa imamo probleme celo z ogrci, to je ličinkami majskega in junijskega hrošča, posebno če smo blizu gozda. Samičke odlagajo jajče ca tudi v cvetlična korita, izlegle ličin ke pa se hranijo z objedanjem korenin. Ker lahko naredijo v času prezimova nja veliko škode, pelargonije, fuksije in druge rastline, ki jih nameravamo pre zimiti, zalijemo s pripravkom DECIS. Varstvo pred boleznimi in škodljivci Varstvo pred boleznimi in škodljivci Varstvo pred boleznimi in škodljivci Varstvo pred boleznimi in škodljivci Varstvo pred boleznimi in škodljivci Popolnoma nov pa je pelargonijev bakrenček. To je metulj, ki odlaga jaj čeca na popke vseh vrst pelargonij. Izlegle ličinke se najprej zavrtajo v sam popek, kjer izjedajo njegovo vsebino. Nato objedajo spodnjo stran listov, ki zaradi tega postanejo lisasti. Nato pa se ličinka zarije v samo steblo in izjeda njegovo notranjost. Pelargonije zara di poškodb lahko povsem propadejo. Ta škodljivec se je pri nas pojavil pred štirimi leti in je za enkrat razširjen v toplejših predelih, to je na Primorskem, Goriškem, Vipavskem in v Goriških Brdih. Vendar se lahko zaradi global nega segrevanja razširi tudi na druge kraje. Njihov razvoj od jajčeca do 42 Varstvo pred boleznimi in škodljivci odraslega metuljčka pa je odvisen od temperature. Če je temperatura okrog 30 stopinj C, traja razvoj okrog 30 dni, pri 20 stopinjah pa še enkrat toliko, to je 60 dni. Ko opazimo prve metuljčke, pregleda mo popke naših pelargonij. Če opazi mo drobna bela jajčeca, počakamo slab teden, nato pa jih poškropimo s pri pravkom MOSPILAN ali DECIS. Škro pljenje bomo morali od avgusta dalje nekajkrat ponoviti. Posebno pozornost pa bomo morali posvetiti rastlinam, ki jih nameravamo prezimiti. Potreben bo temeljit pregled in odstranjevanje pre luknjanih stebel. V hudi poletni vročini se v zavetni legi lahko pojavijo tudi pršice prelke. Te s sesanjem povzročajo, da listi izgu bijo svojo intenzivno zeleno barvo in postanejo bledi, brez zanje značil nega sijaja. Če takšen list obrnemo in pogledamo s povečevalnim ste klom, opazimo drobne pršice, kako se premikajo po tankih pajčevinastih prevlekah. V takšnem primeru rastli ne poškropimo z enim od ustreznih akaricidov. Razmnoževanje s potaknjenci Najprimernejši čas za razmnoževanje s potaknjenci je mesec avgust. V tem času rastline običajno nekoliko prene hajo s svojim bogatim cvetenjem. Mi to izkoristimo, da jih nekoliko obreže mo in naredimo potaknjence. Rastline pa ponovno nekajkrat zalijemo s kri staličnim gnojilom. Potaknjenci naj ne bodo preveliki, ker oddajajo preveč vode, zaradi česar se teže ukoreninijo. Za rezanje potaknjencev uporabljamo oster cepilni nož ali britvico. Spodnji list odstranimo in potaknjenec odre žemo tik pod kolencem. Nato odstra nimo morebitne popke, v kolikor bi bili na poganjku. Naslednja dva ali tri liste pustimo, jih pa za 1/3 skrajšamo, da zmanjšamo listno površino in s tem povezano oddajanje vode. Potaknjence posadimo v lončke ali kakšne druge posode v SUBSTRAT ZA SETEV IN PIKIRANJE. Nato jih zalijemo proti koreninski gnilobi s pri pravkoma PREVICUR ENERGY in OCTAVE in jih dodatno poškropi mo po listih s pripravkom AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Škropljenje nekajkrat ponovimo v tedenskih presledkih. Rastline se bodo hitro in dobro ukoreninile. Cvetal priporoča R – substrat Prezimovanje okenskih in balkonskih rastlin Nekateri ljubitelji nimajo srca, da bi svoje okenske in balkonske rastline jeseni zavrgli. Poskušajo jih shraniti za naslednje leto. Seveda pa lahko shra nimo le tiste rastline, ki so po naravi trajnice tudi v svoji prvotni domovini. Enoletnih rastlin ne moremo shraniti, kljub temu da bi si to še tako želeli. Pred nastopom hujšega mraza jih moramo, odvisno od občutljivosti, pre nesti v sobo, kjer jih nameravamo pre zimiti. Pelargonije lahko ostanejo zunaj nekoliko dalj, saj na suhem vzdrži jo temperaturo tudi do 0 stopinj brez večje škode. Seveda jih ne smemo pustiti na mrzlem predolgo. Fuksije in razne begonije pa so zelo občutljive, zato jih moramo umakniti, ko se tem peratura približa 6 stopinjam nad ničlo. V sobi, kjer jih nameravamo prezimiti, naj bo temperatura okrog 12 stopinj C. Zalivamo jih poredko, da počivajo, saj so sedaj dnevi kratki, noči pa dolge. Enkrat mesečno pa jih pognojimo s tekočim gnojilom, da ostanejo v dobri kondici ji. Pelargonije pognojimo s TEKOČIM GNOJILOM ZA PELARGONIJE, fuksi je, spreminjavke in druge pa s TEKOČIM GNOJILOM ZA CVETOČE RASTLINE. Prvo presajanje pelargonij Pelargonije, ki smo jih prezimili, prvič presadimo meseca februarja. Vzame mo jih iz zemlje, očistimo korenin, ki so suhe ali strohnele, nato pa jih še obrežemo. Manj ko imajo korenin, bolj jih obrežemo, in več kot je korenin osta lo, večje nadzemne dele lahko pustimo. Posadimo jih v lončke in ne v kori ta. Kako velik naj bo lonček, pa zopet presodimo po tem, koliko korenin ima rastlina. Posadimo jih v enega od substratov. Po presaditvi jih zopet zalijemo proti koreninski gnilobi s pripravkoma PREVICUR ENERGY in OCTAVE. Poškro pimo jih z AGROSTEMINOM in teko čim listnim gnojilom FOLIAR. Čez teden dni jih ponovno poškropimo. Ko rastline pričnejo z rastjo, jih mora mo redno pregledovati, da jih ne napadejo listne uši, ki se v tem času rade pojavijo. Drugo presajanje pelargonij Dober mesec dni po prvem presaja nju je lonček poln korenin, zato je čas, da jih ponovno presadimo. Tudi tokrat jih presadimo v lončke, ki pa so sedaj že nekoliko večji. Ves postopek pa je enak kot pri prvem presajanju, vključ no z zalivanjem proti koreninski gnilo bi in škropljenjem z AGROSTEMINOM in FOLIARJEM. V korita pa jih posadimo čez dober mesec dni, običajno je to v začetku meseca maja, saj bodo potem najmanj trpele, če jih bomo prenesli na stal no mesto, to je na okno ali balkon. To lahko storimo po ledenih možeh, ko mine nevarnost pozebe. To je kvaliteten sub strat, namenjen za sajenje in presaja nje najrazličnejših rastlin. Narejen je iz kvalitetnih šot, ki omogočajo dobro uspevanje vsem rastlinam. Količina hranilnih snovi zadošča za začet no rast. Tri do štiri tedne po presaja nju pa jih prične mo dognojevati z ustre znim tekočim gnojilom Cvetal. Tekoče gnojilo za cvetoče rastline To je eno od najstarejših tekočih gnojil pri nas in Evropi. Znano je že več kot 40 let. V tem času ga je spoznala večina sloven skih ljubiteljev rastlin. Danes je ime Cvetal sinonim za dobro tekoče gnoji lo. Gnojilo vsebuje 60 g dušika, 70 g fosforja, 80 g kalija, 1 g magnezija in mikroelemente: bor, železo, baker, mangan in molibden. V času bujne rasti in cvetenja rastlin ga uporabljamo v tedenskih presled kih, v času mirovanja pa v 3- do 4-tedenskih presledkih. Tekoče gnojilo za surfinije To je specialno gnojilo za surfi nije, petunije in milijon zvonč ke. Zaradi posebne sesta ve ohranjajo te rastline lepo temno z eleno listje. Gnojilo vsebuje 70 g dušika, 90 g fosforja, 70 g kalija, 1 g železa in mikroelemente: bor, baker, mangan, molib den in magnezij. 43 Cvetalova šola vrtnarjenja Naravi prijazno vrtnarjenje! Naravi prijazno ali tako imenovano “bio” vrtnarjenje je v zadnjih letih postala prepoznavna, hitro razvijajoča se panoga. Živila, kot sta sadje in zelenjava, so najpomembnejši temelj za ohranja nje ter izboljšanje zdravja. Danes je poleg zunanje kakovosti vedno bolj pomembna tudi notranja kakovost sadja in zelenjave. Notranja kako vost pomeni, da so gojene rastline pri delane s pomočjo naravnih gnojil in 44 naravnih sredstev za zaščito rastlin, da imajo visoko vsebnost vitaminov in mineralov ter ne vsebujejo škodljivih snovi (težkih kovin, nitratov ali pestici dov). Naravi prijazno pa je lahko tudi gojenje okrasnih rastlin, saj velikokrat ravno okrasne rastline predstavljajo velik izziv pri borbi proti boleznim in škodljivcem. Bio program predstavljajo izdelki, ki so narejeni iz skrbno izbranih naravnih sestavin. Linija ponuja kompletno reši tev za naravi prijazno gojenje vrtnin, sadja in okrasnih rastlin. ZA KREPITEV RASTLIN V ZAČETNI FAZI RASTI V KORITU ALI NA VRTU prisotnosti sladkorjev (laminarin, manitol) pa je pospešen razvoj kori stnih mikroorganizmov v tleh. Posle dično se izboljša struktura tal; ALGIN Izvleček rjavih morskih alg • betaini v algah preprečujejo hitro razgradnjo klorofila; Algin je naravno sredstvo za krepitev vseh gojenih rastlin. Rastline po upora bi izdelka postanejo vitalne, močne in odporne. • različni polisahardi v algah (še pose bej laminarin) vplivajo na boljšo obrambno sposobnost rastlin pred napadi bolezni. Korist za rastline Izvlečki iz rjavih morskih alg imajo veli ko lastnosti, ki so koristne za rastline, in sicer: • spodbudijo rast koreninskega siste ma ter koreninsko izločanje. Kore ninski izločki povečajo število kori stnih bakterij okoli korenine, ki pred stavljajo pregrado za napad pato genih organizmov na eni strani, na drugi strani pa pomagajo pri razkro ju organske mase okoli korenin in tako povečajo število lahko dosto pnih hranil v okolici korenine; • izboljšajo toleranco rastlin na visoke in nizke temperature; • povečajo vsebnost citokininov v rastlini, ki spodbujajo rast in obnovo celic, tako se rastline hitreje obnovi jo po raznih vremenskih neprilikah (toča, moča, suša, močan veter…); • če rastline zalivamo s pripravki iz alg, se zaradi vsebnosti alginatov in betainov v algah poveča zmoglji vost tal za zadrževanja vlage, zaradi AKTIVIN Aminokisline in huminske kisline! Aktivin je naravno sredstvo za krepi tev vseh gojenih rastlin na osnovi ami nokislin in huminskih kislin. Rastline so po uporabi Aktivina vitalne, močne in odporne. Aminokisline Aminokisline imajo v prehrani rastlin prav posebno vlogo. Vsebujejo dušik, ki je osnovna hrana za rastline in gra dnik vseh celičnih struktur. Amino kisline so naravni stimulatorji rasti, prehrana za rastline, povečajo njiho vo odpornost na stres (suša, moča, močan veter, visoke ali nizke tempe rature), pripomorejo k boljši obnovi rastlin po neurju oz. toči in povečajo sprejem hranil. Dodatek aminokislin pri gnojenju ali zaščiti rastlin s fitofarma cevtskimi sredstvi pripomore k boljše mu sprejemu gnojila ali fitofarmacevt skega sredstva. Huminske kisline Huminske kisline povečajo mikrobi ološko aktivnost v tleh, pospešujejo kalitev, vznik in razraščanje korenin, izboljšajo sposobnost tal za zadrževa nje vlage v tleh in izboljšajo sprejem hranil. Huminske kisline razstrupljajo tla na način, da tvorijo netopne kom plekse s težkimi kovinami. ZA PRVENTIVNO UKREPANJE PRED ŠKODLJIVCI IN BOLEZNIMI IZVLEČEK NJIVSKE PRESLICE Izvleček njivske preslice je narav no sredstvo za krepitev vseh goje nih rastlin. Rastline po uporabi izdelka postanejo vitalne, močne in odporne. Korist za rastline Izvlečki iz njivske preslice vsebujejo silicijeve in žveplove spojine. Silicije ve spojine (ki so v naravi tudi sesta vina peska) utrdijo celične stene na način, da na listih rastlin naredijo zašči tni film, tako je rastlina manj dovzetna za napade bolezni (plesni, rje, škrlup), pa tudi na napade škodljivcev (pršic in rdečega pajka na sadnem drevju). Vsebnost žveplovih spojin še dodatno varuje rastline pred napadom glivičnih bolezni. 45 Cvetalova šola vrtnarjenja KOPRIVIN ČESNOV IZVLEČEK Aroma, ki varuje rastline! Česnov izvleček je naravno sredstvo za krepitev vseh gojenih rastlin. Snov alicin v česnu vsebuje žveplo in ima izredno močan vonj, kar varuje rastli ne pred negativnimi zunanjimi vplivi. Rastline po uporabi izdelka postanejo vitalne, močne in odporne. Korist za rastline Aktivna spojina v česnu, alicin, delu je kot repelent za žive organizme (uši, pršice). Česnova aroma ima močan vonj in tako odganja insekte, angleški znanstveniki pa so dokazali, da česen odganja tudi polže. kontakti Česen ima tudi splošno baktericidno in fungicidno delovanje, saj alicin vsebu je žveplo. Tako dodatno ščiti rastline pred napadom bolezni. Na vrtu je zelo zaželen v mešanih setvah, saj prepre čuje napade uši, pršic, glodavcev, pol žev in raznih glivičnih bolezni. Agroruše d.o.o. Tovarniška cesta 27 2342 Ruše 46 Zeleni telefon: vsak delovnik med 7.00 in 15.00 (velja za Slovenijo). Zakladnica kalcija in magnezija! Nano delci z izjemno močjo prodiranja! Koprivin je naravno listno gnojilo iz kalcita, zeolita in fino mletih kopriv. Korist za rastline Kopriva je vir hrane za rastline, saj vse buje veliko dušika, železa, kalcija in vrsto drugih mineralov. Koristen vpliv koprivnih pripravkov je poznan že več stoletij. Že naše babice so jih upora bljale kot naravno gnojilo in kot narav no fitofarmacevtsko sredstvo za rastli ne, saj odganjajo uši. Gnojilo je nareje no s tehnologijo TMA (tribo mehanič na aktivacija), katere rezultat so nano delci, ki so tako majhni, da lahko brez težav prodrejo v pore lista. Kalcit je vir kalcija, magnezija in mikrohranil, zeo lit pa na listu naredi film, ki prepreču je vstop škodljivih elementov v rastli no. Dodatek mletih kopriv ščiti rastli no pred neugodnimi zunanjimi vpli vi. Koprivin je vir CO2, nepogrešljive spojine za proces fotosinteze, izbolj ša imunski sistem rastlin, pomaga pri hitri regeneraciji po stresnih situacijah, T:+386 (0)2 66 90 710 F:+386 (0)2 66 90 766 E:[email protected] I:www.agroruse.si I: www.cvetal.si podaljšuje vegetativno dobo rastlin in s tem rodnost, zmanjšuje potrebo rastlin po vodi, poveča pridelek in kva liteto le-tega. Preizkusite ga pri vzgoji paradižnika in presenečeni boste nad rezultati! ZA NARAVNO GNOJENJE COFUNA Bio stimulator in gnojilo! Cofuna je naravno organsko mineral no gnojilo, pridobljeno s fermentaci jo koncentriranih rastlinskih ekstrak tov in tropin. Cofuna je hrana za vse vrste gojenih rastlin, hkrati pa spod buja mikrobiološko aktivnost v tleh. Pospešuje razgradnjo organskih snovi v zemlji in izboljšuje strukturo tal. Povečuje vsebnost rastlinam dosto pnih hranil v tleh. Pospešuje kalitev in razvoj koreninskega sistema, stimulira rast zelene mase in cvetenje ter tako poveča količino in kvaliteto pridelka. Direktor sektorja trženja Janko Intihar T: +386 (0)2 66 90 748 F: +386 (0)2 66 90 766 E:[email protected] Proizvodnja Vlasta Marčinko T: +386 (0)2 66 90 726 F: +386 (0)2 66 90 750 E: [email protected] GUANO Bogat z organsko snovjo! Guano je organsko-mineralno gnoji lo iz iztrebkov morskih ptičev in dru gih naravnih sestavin. Vsebuje osnov na hranila, ki jih rastline potrebujejo za nemoteno rast. Hranila se iz gno jila sproščajo počasi in enakomer no. Z Guanom dosežemo bolj obilne, zdrave in kvalitetne pridelke. Guano je gnojilo in izboljševalec tal iz iztreb kov morskih ptic (pingvini, kormorani, albatrosi), z dodanimi naravnimi kom ponentami (šota, dodatki iz morskih sedimentov). Poleg hranil vsebuje tudi velik delež organske snovi, kar ugodno vpliva na teksturo in strukturo tal. Tla ob dodatku Guana postanejo rodovi tna, zadržujejo več vlage in hranil. NARAVNI DODATEK PRI SAJENJU BALKONSKEGA CVETJA ZEBA SP Dodatek za uravnavanje vlage v zemlji! Zeba SP je naravno razgradljiv, patenti ran absorbent vode. Narejen je iz koru znega škroba, ki ima izjemno sposob nost sprejemanja in oddajanja vode večkrat zapored. 1 g Zebe SP lahko vsrka do 500 g vode in pri tem obliku je mehak hidro-gel, ki v skladu s potre bami rastlin to vodo oddaja. S tem Zeba SP vzdržuje enakomerno preskr bljenost rastlin z vodo. Zeba SP izbolj ša kalitev semen, vznik rastlin, njihova nadaljnja rast je hitrejša, rastline so bolj močne in vitalne. Ko zalivamo rastline, voda pogosto prehitro odteče iz korit ali v tla in je rastline ne morejo v celoti koristiti. Ne samo, da voda hitro odteče skozi sub strat ali zemljo, s seboj odnese tudi Prodaja T: +386 (0)2 66 90 751 T: +386 (0)2 66 90 753 F: +386 (0)2 66 90 750 E:[email protected] Prodajni zastopniki Štajerska in Koroška T: +386 (0)41 687 699 Osrednja Slovenija in Gorenjska T: +386 (0)31 675 302 Prekmurje in Pomurje T: +386 (0)41 614 720 Primorska in Notranjska T: +386 (0)41 557 172 Dolenjska T: +386 (0)41 698 462 hranila, ki so že prisotna v substratu ali zemlji. Zeba SP deluje kot regula tor ali varovalo. Zrnca Zebe SP vpijejo vodo, ki je substrat ali zemlja ne zadrži in jo oddajajo, ko jo rastline potrebuje jo. Koruzni škrob v izdelku pripomore k vezavi vode v zemlji. Pomeni, da lahko rastline zalijemo založno z nekoliko večjo količino vode (z dodanimi hrani li), ki se bo kopičila kot rezervna voda v situacijah, ko bodo rastline zaradi vro čine potrebovale več vlage in hranil, ali pa si bomo privoščili krajši dopust in bo Zeba SP v tem času opravljala funkcijo oskrbovalca z vodo in hranili. BIO GNOJILNE PALČKE Bio gnojilne palčke so namenjene gnojenju vseh vrst rastlin. Vsebujejo naravne sestavine, kot so: guano, mor ske alge in huminske kisline. Svetovalec za varstvo, prehrano rastlin in semenarstvo Franc Jurša T: +386 (0)41 710 264 Svetovalec za varstvo, prehrano in nego okrasnih rastlin, vrtnin in sadnega drevja Slavko Zgonec T: +386 (0)51 301 300 47 SAMO ZA ČLANE CVETAL KLUBA Od 1.3.2012 do 30.8.2012 lahko člani Cvetal kluba pošljejo fotografije svojega vrta, pridelka ali okrasne zasaditve in sodelujejo v mesečnih žrebanjih za udeležbo na strokovni ekskurziji v Prekmurje v mesecu septembru 2012. Nagradni Več o nagradnem natečaju preberite na spletni strani www.cvetal.si. foto natečaj Izdelki Cvetal 30% ceneje Za izdelke Cvetal: •Biopost 8 kg, •R-substrat 50 L, •Aktivin 1 L, SAMO ZA ČLANE CVETAL KLUBA lahko kot član Cvetal kluba plačate 30% manj v naslednjih trgovinah: Akcija velja od 1.3.-31.5.2012. Popust lahko člani Cvetal kluba koristijo le s predložitvijo kupona. Kako do kupona? 1 2 Vsi obstoječi člani Cvetal kluba prejmete po klasični pošti Cvetal klub novice, v katerih se nahajajo kuponi za unovčenje 30% popusta. Vsi, ki še niste člani Cvetal kluba: •Izpolnite pristopnico na prodajnem mestu, jo oddate promotorju ali trgovcu in v zameno takoj prejmete Cvetal klub novice, v katerih se nahajajo kuponi za unovčenje 30% popusta in jih lahko takoj uporabite. •Izpolnite pristopnico na spletni strani www.cvetal.si in Vam v roku 5 delovnih dni od prejetja na naš naslov, po klasični pošti pošljemo Cvetal klub novice, v katerih se nahajajo kuponi za unovčenje 30% popusta. KU PON za t p op us Trgovina Ajda Volk Darinka s.p. Vrtnarstvo Primož Primož Česnik s.p. KZ Krka Vinakras Sežana KZ Logatec Agraria Skdn Rajko Furlan s.p. Agrotrgovina Jožica Šajn s.p. Romet Trgovine Jager KZ Lenart Kupon velja za Koprivin 100 g in Tekoče gnojilo za paradižnike 0,5 L v Vrtnih centrih Kalia. - 30% Kupon velja za Aktivin 1 L v prodajalnah Interspar in Hipermarketih Spar. SAMO ZA ČLANE . Za so v akciji l.si Cvetal, ki an www.cveta izdelke str . Velja za spletno 080 2270 obiščite številko no seznam lač ite brezp ali poklič : Velja do 1 31.5.201 kupona: Številka 89 1234567 Kupon velja za Biopost 8 kg v prodajalnah Baumax. in etal klubu : Več o Cv ah ponudb ugodnih 0 080 227l.si ta www.cve Več o akciji preberite na spletni strani www.cvetal.si. Pristopnica Skrbim za: Osebni podatki: Ime in priimek: sadovnjak zelenjavni vrt zelenica okrasno grmičevje zunanje okrasne rastline sobne rastline Želim, da mi posredujete aktualnosti o: Ulica in hišna številka: oskrbi jagodičevja opravilih v okrasnem vrtu Poštna številka in kraj: Občina: opravilih v sadovnjaku opravilih v zelenjavnem vrtu negi okenskih in balkonskih rastlin negi trate negi sobnih rastlin Telefonska / GSM številka: Želim, da me obveščate: Elektronski naslov: po pošti Spol: Trgovina Agroruše KZ Stična Gardina Jere Bločice Semenarna Sončnica Ida Petrovčič Zrno KZ Tolmin KZ Agraria Koper Agrocom Agrocvet Deskle Gregor Blažič s.p. Kmetijska trgovina Miro Vončina s.p. KZ Lenart Trgovine MERKUR Trgovine Baumax EUROGARDEN KGZ Krpan Živex KZ Ptuj KGZ Sloga Kranj KGZ Sava Lesce KZ Medvode Agropreskrba Sežana KGZ Idrija Trs-Gro Vipava Agraria Volčja Draga Koron Aleš s.p. Trbanc moški po el. pošti preko SMS sporočil ženski Kraj in datum: Podpis: Vaš vrt in okolica: Okvirna velikost vrta ali ohišnice: m2 S podpisom potrjujem, da sem seznanjen s splošnimi pogoji članstva v Cvetal klubu, ki so opisani na www.cvetal.si. Z vašimi podatki bomo ravnali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Izdajatelj: Agroruše, d.o.o., Tovarniška 27, 2342 Ruše. Besedilo in foto: Slavko Zgonec, Agroruše. Produkcija: Kraft&Werk. Datum izdaje: februar 2012.
