Vse za sanjsko trato
Transcription
Vse za sanjsko trato
To so pametna gnojila. 1x pognojim in celo leto uživam. dolgodelujoča membranska gnojila ZA TRATO, poleg tega pa tudi za okrasne rastline, vrtnice, rododendrone, iglavce in žive meje. Dolgodelujoče membransko gnojilo za gosto, močno in žametno zeleno trato Plantella FORMULA 365 za travo Zakaj so FORMULE 365 pametna gnojila? so membranska gnojila nadzorovano sproščajo hranila imajo podaljšano delovanje, zato delujejo vso rastno sezono so okolju prijazna, saj ne obremenjujejo podtalnice preprosta za uporabo so ekonomična - 5x manjša poraba gnojila na leto Lepa, gosto razrasla, žametno zelena trata je zares pravo razkošje, ki pritegne vsak pogled. Negovana trata sredi cvetočih gredic je želja prav vseh ljubiteljev vrtnarjenja. Trata je lahko uporaben in hkrati privlačen del vrta, lep kontrast barvastim gredicam, mehko igrišče za otroke in prostor za sprostitev. Velika zelena travnata površina poskrbi za ravnotežje barv v okolju, hkrati pa pomirja in sprošča. 1 Kako ustvariti lepo zelenico 2 Trata je lahko namenjena za občudovanje in poudarek cvetličnih gredic ali posebne zanimivosti na vrtu, na trati lahko oblikujemo igrišče za otroke in odrasle. Lahko je prostor, namenjen počitku ali pa pot, ki med seboj povezuje dva dela vrta, včasih pa celo parkirišče. Različni nameni trate pomenijo različne načrte priprave tal in seveda tudi različno oskrbo. Zemljišče, na katerem želimo posejati trato, najprej očistimo plevela, morebitnih gradbenih ostankov in kamenja. Idealno je, da zemljišče zlasti na težkih tleh prekopljemo že jeseni, da prst čez zimo premrzne in dobimo fino grudičasto strukturo. Srednje težka in lahka tla lahko prekopljemo tudi spomladi. Tla prekopavamo s frezo ali ročno do globine 15 centimetrov. Če zemlje ni moč zrahljati do želene globine, travo sicer lahko sejemo, vendar bo koreninski sistem sorazmerno plitvejši, trava pa bolj občutljiva na sušo in temperaturna nihanja. 3 % fosforja, 2 % kalija, 1 % magnezija, 9 % kalcija, 0,2 % žvepla, bor, baker, železo, mangan, molibden, cink. Odlikuje ga velika vsebnost suhe snovi (kar 90 %), aminokislin in huminskih kislin. Aminokisline in huminske kisline ustvarjajo s hranili iz tal t. i. kelate. Hranila v kelatni obliki so rastlinam bistveno laže dostopna kot samostojna hranila. S takšnim načinom prehrane omogočamo rastlinam, da laže porabijo hranila, ki so že v tleh, hkrati pa tlom dolgoročno povečujemo vsebnost humusa. Poleg tega organska gnojila izboljšajo strukturo tal. Pri pripravi tal vedno stremimo k optimalni strukturi, ki ji pravimo drobno grudičasti zlog. Ta struktura nam Prekislim tlom že jeseni dodamo sredstvo za odpravljanje kislosti tal Plantella Kalcivit v količini 10 kg/100 m2 tal. Pretežkim in zbitim tlom dodamo kamninsko moko Plantella Biovit, ki rahlja tla in omogoča lažje kroženje zraka in vode. Tla pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik. Organik je stoodstotno organsko gnojilo, ki vsebuje 5 % dušika, Plantella Organik / Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki mikropelet. omogoča optimalno razmerje med zrakom in vodo v medtalnih porah. Pri peščenih in glinenih tleh je s samo obdelavo zelo težko doseči tako optimalno strukturo. Dodatek organske snovi peščenim tlom omogoči boljšo vodno kapaciteto, peščeni delci pa skupaj z organsko snovjo ustvarijo grudičasti zlog. V glinenih ali bolj zbitih tleh z organskim gnojilom povečujemo medtalne prostore, skozi katere del odvečne vode odteče iz tal. Prostor, ki ga je prej zapolnjevala voda, napolni zrak. Na ta način zagotovimo koreninam kisik in življenjski prostor za normalno rast in razvoj. Prisotnost kisika omogoča razkrajanje organske snovi oz. humusa. Za sto kvadratnih metrov travne površine potrebujemo dvajset kilogramov Organika (20 kg/100 m2). Izravnava zemljišča Ko so tla prekopana, začnemo s planiranjem ali izravnavo zemljišča. Pomembno je, da zagotovimo enakomeren padec zemljišča zaradi odtekanja padavinske vode. Pri lažjih tleh zadostuje 0,2 % do 1 % padec, pri težjih pa 2-3 %. Če so tla premokra zaradi podtalnice, naredimo drenažo. Tla najprej grobo izravnamo. Pri tem izravnamo izbokline in kotanje, saj bi nam lahko pozneje povzročale težave pri košnji. Nato sledi fino planiranje, kjer smo bolj natančni in se trudimo, da bi zemljišče popolnoma izravnali in odstranili vse kamne, večje od enega centimetra. Na izravnano zemljišče enakomerno potresemo dolgodelujoče membransko gnojilo Plantella formula 365 za trato. Dolgodelujoče membransko gnojilo predstavja tehnološko dovršenost na področju prehrane trate. Vsa glavna hranila so spravljena v elastični in polprepustni membrani, ki preprečuje, da bi se vsa hranila raztopila naenkrat. Hitrost njihovega sproščanja je odvisna od zunjanje temperature oziroma od temperature zemlje. Pri nižjih temperaturah se hranila ne sproščajo, ker jih takrat rastline ne potrebujejo, v času vegetacije pa se sproščajo nadzorovano in počasi skozi vseh šest mesecev. Tako že enkratno gnojenje zadostuje za vse leto, upo- Plantella Kalcivit / Sredstvo za odpravljanje kislosti tal in izboljševanje dostopnosti hranil rastlinam. Plantella Biovit / Bentonitna in zeolitna kamninska moka za izboljševanje lastnosti zemlje, primerna za vse vrste rastlin. Plantella formula 365 za trato / Dolgodelujoče membransko gnojilo 3 raba membranskega gnojila pa je tudi bolj racionalna – za isto površino porabimo kar 5 x manj gnojila letno. Dolgodelujoče membransko gnojilo je tudi okolju bolj prijazno, saj je izpiranje hranil kar za 80 % manjše. Ob uporabi membranskih gnojil tudi ni nevarnosti ožigov trate. Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav / Mineralno gnojilo za gosto in enakomerno zeleno trato. 4 Za prehrano trate lahko uporabimo tudi klasično mineralno gnojilo Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav. Ta vsebuje vsa glavna in mikrohranila, ki jih trata potrebuje za zdravo rast. Tako vsebuje dušik, ki je osnovno hranilo za rast trav, vpliva pa tudi na kalitev, razvoj in barvanje listov rastline. Fosfor je pomemben za rast in razvoj koreninskega sistema ter presnovo. Kalij poveča odpornost na bolezni in stres ter ima pomembno vlogo pri shranjevanju sladkorja, ki ga rastlina ustvari s fotosintezo. Magnezij je sestavina klorofila, ki skupaj z železom sodeluje pri presnovi in vpliva na barvo rastlin. Ta vsebuje vsa glavna in mikrohranila, ki jih trata potrebuje za zdravo rast. Tako vsebuje dušik, ki je osnovno hranilo za rast trav, vpliva pa tudi na kalitev, razvoj in barvanje listov rastline. Fosfor je pomemben za rast in razvoj koreninskega sistema ter presnovo. Kalij poveča odpornost na bolezni in stres ter ima pomembno vlogo pri shranjevanju sladkorja, ki ga rastlina ustvari s fotosintezo. Magnezij je sestavina klorofila, ki skupaj z železom sodeluje pri presnovi in vpliva na barvo rastlin. Setev Čas setve Pri nas je najprimernejši čas za setev trave spomladi do sredine maja in nato ponovno jeseni v septembru. Spomladanska setev je ugodna, ker je v tleh dovolj vode, poleti in zgodaj jeseni pa moramo mladim bilkam zagotoviti dovolj vode z rednim zalivanjem. Travne mešanice Dobro je vedeti, da v naravi ni trave, ki bi bila sama primerna za vse vrste potreb, zato za trate ponavadi uporabljamo mešanice trav, ki rastejo skupaj in omogočajo, da je trava odporna proti mahu in boleznim, trpežna na teptanje in hojo, enakomerna, gosta, lepo zelena, hitro rastoča, dolgotrajna ipd. Najpogostejše vrste trav so: • • • • rod šopulje (Agrostis), idealna okrasna trava, primerna za nizko rez; rod bilnice (Festuca), močne, odporne in primerne za igrišča; rod ljuljke (Lolium), hitro rastoča, močna in gosta trava; rod latovke (Poa), lepe temno zelene barve, odporna proti mrazu in nizki rezi. Vsaka ima torej nekaj pomembnih lastnosti, v mešanici pa skupaj poskrbijo za lepo zelenico. Večina zemljišč za zasnovo trate ni problematična, saj je večino dneva obsijana s soncem. Za take lege je najprimernejša travna mešanica Plantella Aurora, ki vsebuje različne sorte bilnic in trpežno ljuljko, zato je izredno odporna proti obremenitvam oz. gaženju, pogosti košnji in bolezni. Njena odlika je tudi zelo lepa temno zelena barva in idealna gostota travne ruše. Nekatere lege so še posebej zahtevne. Tako imamo skoraj vedno težave s trato na suhih, mediteranskih področjih, kjer je poleti žgoče sonce in le redkokdaj dežuje. Take razmere uspešno prenaša posebna mešanica trav za suhe in vroče lege Plantella Adria. Drugo kritično področje za uspevanje trate je senčno zemljišče. V senci trava slabo uspeva, najpogosteje ji delata konkurenco mah in plevel. Zato skrbno izberemo mešanico trav, ki se v takih razmerah dobro obnese. Za senco uporabimo mešanico travnih semen Plantella Viva. Viva vsebuje velik delež trav, ki izvirajo iz listnatih gozdov. Plantella travne mešanice / trava za senčne, polsenčne, sončne, suhe in vroče lege. Zelo pogosto se zgodi, da imamo na vrtu poleg izrazito sončne lege tudi nekaj dreves, ki mečejo na trato senco. V takem primeru izberemo univerzalno mešanico za trato Plantella Univerzal, ki vsebuje več sort trpežne ljuljke in rdečo bilnico, kar zagotavlja potrebno trpežnost trate za hojo in pogosto košnjo. Obloženo seme za enostavnejšo setev in zanesljivejši vznik Velikokrat se nam zgodi, da nam na novo posejana trata ne vzklije ali pa vzklije neenakomerno. Vzrok so lahko lačne ptice, ki pozobajo seme, še večkrat pa pomanjkanje vlage v daljšem sušnem obdobju. Za bolj zanesljiv vznik izberemo travno mešanico Plantella Contessa z obloženim tratnim semenom. Vsako travno seme je ovito v poseben plašč, ki vsebuje makro in mikrohranila, kar zagotovi prehrano rastline v mladostnem obdobju, poleg tega pa glineni materiali v plašču vežejo tudi hranila iz mineralnih gnojil, ki se nahajajo v okolici. Obloga semena ima tudi to zanimivo lastnost, da absorbira vlago iz okolice in na ta način zagotovi hitrejši vznik. Obloženega semena ptiči ne marajo, setev pa je zaradi povečane teže semena bolj varna pred vetrom in padavinami, ki bi lahko seme odnesla. Včasih se pri setvi navadnega semena zgo- 5 Plantella Contessa / obložena travna semena za vse lege, za intenzivno zeleno in mehko travo. di, da pride do okužbe z različnimi boleznimi in seme zato ne vzklije. Obloženo seme je pred različnimi okužbami in mehanskimi poškodbami dobro zaščiteno in vzklije tudi, če ni zadostno prekrito z zemljo. Plantella Contessa je posebna travna mešanica sestavljena iz visoko kakovostnih vrst in sort trav. To so hitro rastoče trave, ki imajo nizko rast in tvorijo gosto travno rušo.Travne bilke imajo fine in tanke liste, tako da oblikujejo mehko travno preprogo, intenzivno zelene barve. Brežine 6 V primeru izrazito neprimernega zemljišča je bolje posaditi pokrovne rastline. Na položnejših brežinah bomo travo preprosto posejali in oskrbovali, na zelo nagnjenih tleh pa bo težava že sama setev trave. Seme potrebuje za kalitev precej vlage, dež ali obilo zalivanja. Ko želimo pripravljen in posejan teren zaliti, se vsa travna semena izperejo k vznožju brežine. Ena izmed rešitev je postopno sejanje – najprej posejemo enoletno latovko, tj. nizko travo, ki zelo hitro kali. Ko ta trava vzkali, posejemo še eno izmed običajnih travnih mešanic. Enoletna trava bo varovala na novo posejano seme pred izpiranjem. Če je prst zelo težka, je setev na brežinah lažja, saj lahko seme nekoliko vtisnemo v površino. Tako je verjetnost izpiranja manjša. Sejanje Najbolje je sejati v oblačnem in brezvetrnem vremenu. Seme trave čim bolj enakomerno posejemo in pri tem upoštevamo priporočene količine semena na površino. Najpreprosteje bomo to naredili s sejalnikom, na manjših površinah pa sejemo ročno. Semena sprva dobro premešamo in jim primešamo malo peska, da jih laže potresemo. Sejemo tako, da se premikamo najprej v eno smer, nato v nasprotno. Pazimo, da ne sejemo v vrstah. V povprečju potrebujemo 25 do 50 gramov semena na kvadratni meter travne površine. Količina semena je odvisna od namena travne mešanice, kaljivosti semena, višine košnje ... Za športne trate sejemo gosteje. Semena zagrnemo z grabljami s tanko plastjo zemlje. Trava ne vzkali, če so semena pregloboko v zemlji. Nekaj semen bo ostalo na površini, vendar bo večina prekrita. Tudi semena na površini bodo kalila, če bo le dovolj vlage. Po setvi posejano površino obvezno povaljamo z valjarjem ali pohodimo z dvema krajšima deskama, pritrjenima na čevlje. Lahko tudi napolnimo sod z vodo in ga povaljamo. Nato previdno zalijemo z nežnim curkom vode. Semena trav kalijo 14 do 28 dni. Površine zavarujemo z agrokopreno ali gosto mrežo pred ptiči. Dokler seme ne vzkali, mora biti posejana površina vedno enakomerno vlažna. Če ne dežuje, jo moramo vsak dan redno zalivati. V tem času je zelo nevarna suša, zato moramo posejano površino v vročih spomladanskih in poletnih dnevih zalivati. Prvo košnjo opravimo, ko je trava visoka približno 8 centimetrov. Prvič jo pokosimo največ do ene tretjine višine, torej na približno 5 do 6 centimetrov. Polaganje trate Včasih sanjamo o tem, da bi lahko čudovit vrt zasadili kar čez noč. S polaganjem vzgojene travne ruše je to mogoče v nekaj urah. Na položenih travnih preprogah je trata gosta in lepo zelena, takoj pa se lahko tudi sprehajamo po njej. To je velika prednost takega načina zasnove trate, čeprav se večinoma uporablja za manjše površine, za nagnjen teren ali področja, kjer trata zaradi neprimerne mikroklime težko uspeva. Trata v zvitkih Prednosti travnih zvitkov Polaganje trave ima kar precej prednosti pred setvijo: • Travo lahko sejemo večinoma le spomladi in zgodaj jeseni. V vročih poletnih dneh travno seme zaradi pomanjkanja vlage veliko teže vzklije, pozno jeseni ali pozimi pa so temperature za kaljenje prenizke. Že oblikovano travno rušo lahko polagamo praktično vse leto, razen takrat, ko so tla zmrznjena. •Ko pripravljamo teren za polaganje trave, smo lahko pri finem planiranju malo bolj površni, kot če bi izravnavali tla za setev. •Trata, narejena iz travnih zvitkov, je prvo leto poleti manj občutljiva za pomanjkanje vode kot trata, ki je vzklila iz travnih semen. •Površina, prekrita s travnimi zvitki, je veliko bolj izenačena, kot če travo posejemo, saj je setev lahko precej neenakomerna na določenih področjih, poleg tega pa so tu še požrešni ptiči, ki del tratnega semena pojejo. • Seveda je glavna prednost ta, da lahko travo, ki je bila položena, takoj obremenjujemo s hojo. Pri posejani travi moramo s tem počakati vsaj šest mesecev. • Velikokrat je na površini težava tudi plevel, ki raste hitreje kot trava. Trava, ki je položena, je tako gosta, da vsaj eno do dve leti s tem nimamo težav. Kdaj se odločimo za polaganje trate Na splošno velja, da lahko travne zvitke uporabljamo povsod, kjer potrebujemo hitre ozelenitve. Pred leti se je tak način ozelenitve uporabljal le na nogometnih igriščih, zdaj pa se zanjo odloča tudi vedno več lastnikov vrtov. Tem največ pomeni takojšnja ozelenitev vrta, saj preprosto nimajo niti časa niti volje čakati leto ali dve, da trava postane tista prava zelena, gosta in trpežna zelenica. Polaganje trave je tudi idealna rešitev na pobočjih, kjer zalivanje ali dež izpereta posejano seme trave k vznožju pobočja. Na nagnjenih terenih je tako velikokrat polaganje trate poleg zasaditve pokrovnih rastlin edina rešitev ozelenitve. Travne preproge lahko uporabljamo tudi za popravljanje posameznih delov trate, za urejanje grobov in celo za prostore na sejmih, ki jih želimo za kratek čas ozeleniti. 7 Na večjih površinah je dostikrat ovira za uporabo le cena travnih zvitkov, saj je ta bistveno večja od običajne zasnove zelenice s setvijo travnega semena. Tako ponavadi polagamo travo tam, kjer so površine majhne in tako skupni strošek take ozelenitve ni previsok. Priprava tal Priprava tal za polaganje trave se bistveno ne razlikuje od priprave tal za setev trate. Zemljo najprej prekopljemo in dodamo kvalitetno organsko gnojilo Plantella Organik, ki ne vsebuje plevelnih semen. Organsko gnojilo tla obogati z organsko Lepa trata je ogrodje vrta 8 snovjo, ki se sprošča počasi, v odvisnosti od temperature, in je tako na voljo rastlinam kar šest mesecev. Nato teren grobo izravnamo. Na izravnano površino potresemo še dolgodelujoče membransko gnojilo Plantella Formula 365 za trato ali mineralno gnojilo Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav. Mineralno gnojilo se sprošča hitreje kot organsko in tako omogoča dovolj hrane za začetek rasti. Tako pripravljen teren še enkrat bolj natančno izravnamo. Polaganje travne ruše Trava v zvitkih mora biti enake debeline in barve ter seveda brez plevela. Korenine naj bodo gosto prepletene, v podlagi ne sme biti kamnov. Zelo pomembna je tudi ravno pravšnja vlažnost zvitkov. Ker se taki zvitki hitro posušijo, je zelo pomembno, da travo položimo čim prej, najbolje kar takoj, ko jo pripeljemo od pridelovalca. Če travo odložimo in razprostremo nekje na hladnem in senčnem terenu, lahko počaka še kakšen dan do začetka polaganja na stalno mesto. Travne zvitke polagamo v ravni črti tesno drug ob drugega, kot bi polagali opeke. Robovi zvitkov ne smejo biti v eni črti po vsej širini. Če je med posameznimi kosi ruše prostor, se trata na soncu skrči in zelo kmalu posuši skozi odprte stranske reže. Manjše kose zvitkov režemo kar z malo večjim nožem, obliko pa prilagajamo terenu. Na koncu oblikujemo še robove. Če želimo robove v ravni črti, si pomagamo z desko. Za bolj zaokrožene robove uporabimo vrv in palico ter narišemo lepo krožno linijo, ki jo pozneje z nožem izrežemo. Ko je vsa travna ruša položena, jo povaljamo, da se sprime s podlago in zalijemo. Zalivanje Takoj po polaganju travno rušo temeljito zalijemo. Z zalivanjem nadaljujemo vsaj še dva tedna, da korenine prerastejo nekaj centimetrov podlage. V poletni vročini zalivamo kar vsak dan, ker korenine še niso dovolj globoko, da bi lahko vsrkale vodo iz vodne rezerve v tleh. Dnevno le rahlo zalivamo in ne tako močno kot prvič. Če imamo namakalni sistem, letega priključimo za 15 do 30 minut. Čez poletje trata, ki smo jo položili, senči tla in preprečuje izsušitev zemljišča. Košnja in gnojenje trate Košnja in gnojenje sta najpomembnejši opravili na naši vrtni zelenici. Z redno in pogosto košnjo poskrbimo za pravilno rast in razraščanje travnih bilk in korenin. Še pomembnejše pa je gnojenje, saj je dobro prehranjena trava lepša, bolj zelena in močnejša, pa tudi vreme, bolezni in plevel ji ne pridejo do živega. Prva košnja Zelo pomembna je že prva košnja po oblikovanju zelenice. Prvič po setvi kosimo takrat, ko so trave visoke od 8 do 10 cm. Nikakor ne smemo pri prvi košnji trate pokositi na najnižjo višino, ampak znižamo višino trav le za 3 centimetre. V naslednjih košnjah postopoma kosimo vse niže, dokler ne naravnamo kosilnice na pravo višino. Prava višina trave je odvisna od tipa tal, vrste travne mešanice in vremenskih pogojev. Poleti kosimo na višino 4 centimetre, v drugih letnih časih pa na višino 3 centimetre. Vedno pa naj velja, da pri košnji porežemo največ tretjino dolžine trave. Trata potrebuje redno košnjo 9 Če zelenico že imamo, prvič v sezoni kosimo nekoliko nižje, druga košnja pa je že prilagojena na želeno višino trav. Višina rezi Prenizka rez trato oslabi, previsoka pa premalo spodbuja rast stranskih poganjkov, zato postane trata redkejša in bolj občutljiva ob obremenitvah, kot je npr. hoja. Na previsoko košeni trati se lahko postopoma nabere tudi nekakšna odmrla nepredušna plast, imenovana polst, ki trato duši. Kam s pokošeno travo? Ponavadi pokošeno travo pograbimo, saj zlasti na nizko košeni zelo lepo negovani trati kvari videz. Pokošeni ostanki trave gnijejo in dušijo trato. Če se vseeno odločimo, da bomo odkos trave pustili kar na travni površini, pokošeno travo enakomerno razgrnemo in čim bolj na drobno sesekljamo. Tako razprostrti ostanki se hitro razkrajajo in predstavljajo naravno organsko gnojilo. Kako pogosto kosimo? 10 Trato v povprečju kosimo enkrat tedensko, v času najintenzivnejše rasti tudi dvakrat Pokošeno travo odstranimo z zelenice na teden. Ponavadi velja, da trate, ki jih kosimo nizko, kosimo večkrat kot tiste, ki smo se jih odločili pustiti malo višje. Še najmanj dela imamo s cvetočo mešanico trav in cvetlic, ki jo ponavadi sejemo v delu vrta, ki smo ga uredili povsem naravno, ali v sadovnjak, da privabimo čebele. Gnojenje Trava je zelo intenzivna kultura, saj jo pogosto kosimo. To pomeni, da enkrat tedensko s celotne površine poberemo ogromno hranilnih snovi. Teh snovi trata sama ni sposobna nadomestiti, zato postaja čedalje bolj bleda, šibka in redka, med rastlinami trav pa se pojavljajo mah in pleveli. Tudi če se odločimo za t. i. mulčenje in puščamo drobno sesekljano in dobro razporejeno pokošeno travo na trati, to ni dovolj za prehrano celotne površine trate. Trata najbolj potrebuje dušik, s pomočjo katerega raste, tvori beljakovine in ostaja lepo žametno zelena. Brez dušika trava slabo raste in porumeni. Vendar dušik ni dovolj. Korenine trav potrebujejo za svojo razrast tudi fosfor. Vse travne bilke potrebujejo kalij, ki krepi odpornost proti suši, boleznim in mrazu. Gnojila za travo so vedno bolj kakovostna in hkrati tudi vedno bolj naravna, zato ne prihaja do onesnaženosti vodotokov in podtalnice. Trata potrebuje tudi organsko snov Pred setvijo trave tlom dodamo tudi veliko organske snovi v obliki visokokakovostnega organskega gnojila Plantella Organik, ki ne vsebuje plevelnih semen. Tudi če trato že Enakomerno gnojenje je lažje s trosilnikom gnojil imamo, ji vsako pomlad dodamo tudi organsko gnojilo. Dodajanje organske snovi je zlasti pomembno na peščenih, kamnitih in s hranili slabo založenih tleh. Organsko gnojilo je pomembno tudi za trate na drugih vrstah tal, saj se iz kvalitetnega organskega gnojila počasi sprošča dušik v odvisnosti od temperature in je rastlini na voljo kar šest mesecev. Tako dobiva trata hranila enakomerno, ni nihanj v rasti, trava raste počasneje, enakomerno in postaja vse bolj gosta. Potrebno je manjkrat kositi, trata je lepo žametno zelena in bolj odporna na sušo in hojo. Dognojevanje s specialnimi gnojili Najbolje je, da za dognojevanje trate uporabimo dolgodelujoče membransko gnojilo Plantella Formula 365 za trato. Ker se hranila iz membrane sproščajo postopoma skozi vso rastno dobo, popoln videz naše trate dosežemo že s samo enkratno uporabo Plantella Formula 365 za travo letno. Za dognojevanje lahko izberemo tudi Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav. Z njim dognojujemo vsaj trikrat med rastno dobo trav. Velja pravilo, da trato, ki jo kosimo bolj pogosto, tudi gnojimo pogosteje. Prvič gnojimo spomladi marca ali aprila, drugič Plantella specialno gnojilo za jesensko gnojenje trave Trato čim bolj enakomerno pognojimo dognojujemo v maju ali juniju, še zadnjič pa gnojimo v septembru. Po koncu septembra trate ne gnojimo več z dušičnimi gnojili, ker bi prepozno gnojenje povzročilo rast trave. Mlade travne bilke so pozimi preveč občutljive na mraz in bolezni. Tako smo spomladi močno razočarani nad videzom naše zelene površine. Gnojimo zjutraj ali zvečer, ko ni vroče. Kadar dolgo ni dežja, po gnojenju trato močno zalijemo. V sušnem obdobju je najbolje trato okrepiti s posebnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki zmanjšuje stres zaradi suše. Jesensko dognojevanje Trava je rastlina z zelo dolgo rastno dobo, raste takrat, ko je temperatura tal nad 5 stopinj C. Tako raste tudi jeseni in še dolgo v zimo. Mrzla zima zna biti predvsem za mlade travne bilke huda preizkušnja, saj so izpostavljene visoki vlagi ob zmanjšani svetlobi in toploti, zato lahko trata oslabi in je dovzetna za bolezni. V jesenskem obdobju od avgusta do oktobra zato trato pognojimo s Plantella specialnim gnojilom za jesensko gnojenje trave, ki vsebuje večji delež fosforja za goste in krepke korenine, ki omogočajo boljšo prezimitev trave. Tako ostane trava gosta, enakomerno zelena in primerna za hojo. Zračenje in obnavljanje trate Trato zgodaj spomladi in jeseni prezračimo in po potrebi obnovimo. Zračenje omogoča globoko rast korenin in povzroča dobro vraščanje in utrditev travne ruše, poleg tega pa tudi zmanjšuje zbitost tal. Najprej trato čisto na kratko pokosimo. Na manjših površinah jo preluknjamo z navadnimi ali votlimi vilami, vsakih 30 centimetrov v dolžino. Tako ustvarimo zračne pore, ki dajejo zrak in prostor za razvoj korenin. Trato lahko tudi močno pregrabimo ali razrežemo s posebnim vertikulirnim 11 strojem. Nato po trati enakomerno potresemo Plantella izbrane kremenove peske in jih z metlico spravimo v luknje med travo. Trato pognojimo z dolgodelujočim membranskim gnojilom Plantella Formula 365 za travo ali s Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav. Če je potrebno, travo dosejemo. Pri tem se najbolje obnese travna mešanica Plantella Contessa z obloženim travnim semenom, ki sama absorbira vlago iz okolice in hitro ter uspešno kali tudi takrat, ko ni popolnoma prekrita z zemljo. 12 Zalivanje Poleg košnje in gnojenja je zelo pomembno opravilo na trati še zalivanje. Trava med glavno rastno sezono od pomladi do jeseni ne sme pogrešati vode, če želimo, da bo gosta, krepka in lepo zelena. Večina vrst trav je precej odporna proti suši. Na tleh, ki so peščena ali kamnita in tako slabo zadržujejo vlago, bo suša travo prej ogrozila. Na težkih glinenih tleh bo trata v sušnem poletju lepša in tudi skrbi zaradi zalivanja bodo manjše. Tudi tla, ki so dobro pripravljena in vsebujejo dovolj organskih hranilnih snovi, veliko laže prenesejo sušo. Kadar je obdobje brez dežja le predolgo, je potrebno trato zaliti. Preden se lotimo zalivanja, preverimo, če naša trata zares trpi pomanjkanje vode. Ko stopimo na trato, se morajo travne bilke takoj zravnati. Če se to ne zgodi, pomeni, da bo potrebno dodati vodo. Če nismo prepričani, da je trata zares suha, dvignemo košček travne ruše in v zemljo Na slabo oskrbovano trato se hitro naseli plevel zarinemo ostro palico ali oster kovinski predmet. Predmet bi moral prodirati gladko in lahko skozi zemljišče. Ko ga izvlečemo, bi moral biti vlažen do višine 8 centimetrov. Če se to ne zgodi, je potrebno zalivanje. Kdaj zalivamo? Poleti, ko je največja pripeka, zalivamo v najhladnejšem delu dneva, to je zgodaj zjutraj ali zvečer, ko se tla že nekoliko ohladijo. Če bi zalivali v največji vročini, bi lahko na rastlini nastale poškodbe v obliki ožigov, pa tudi izguba vode zaradi iz-hlapevanja bi bila precejšnja. V hladnejših dneh zalivamo sredi dneva. Najbolje bi seveda bilo, če bi imeli za zalivanje dovolj postane vode ali deževnice, vendar je to le redko mogoče. Velja pravilo, da zalivamo raje manj pogosto, pa takrat bolj obilno. Tako bo voda prodrla globlje v tla, od tam pa jo bodo korenine postopoma in po potrebi lahko sprejemale. Če zalivamo vsak dan z malo količino vode, je možnost razvoja bolezni na trati veliko večja. Korenine trav se tako razvijejo plitveje in če zamudimo le dan ali dva zalivanja, lahko začne trava hitro odmirati. V najbolj vročih dneh, ko se temperatura dvigne tudi na več kot 37 °C ali čez dan močno piha veter, lahko zmanjšujemo temperaturo travne ruše tudi z rahlim pršenjem vode po površini. Seveda to pršenje ne more zamenjati zalivanja. Koliko vode je potrebno? Če zalivamo približno dvakrat na teden, bomo na kvadratni meter površine porabili okoli deset litrov vode. Če bomo za-livali z vrtno cevjo, pomeni, da bomo kar nekaj časa stali na mestu in usmerili nežen razpršen curek na travne rastline. Deset litrov vode pomeni tudi ena povprečna za-livalna posoda na kvadratni meter. Idealno je, da je zemeljska površina pod travno rušo mokra do globine 7 do 10 cm. Če imamo napeljan namakalni sistem, se prepričajmo, da voda prodira prav do vseh področij zelenice. Kotički zelenice, ki so zunaj območja namakalnega sistema, lahko v suši hitro propadejo. Ravno tako so zelo ranljivi predeli poleg stavb, zato jih ponavadi dodatno namakamo. Na trato namestimo zalivalni sistem 13 Zalivanje brežin Brežine so za zalivanje zelo težavne, saj voda odteče prej, kot je dosežena prava mera vlažnosti. Da bo zadržali vodo in zagotovili primerno vlažnost, najprej področje nekaj časa namakamo, nato s tem prekinemo za okoli eno uro in šele potem spet nadaljujemo namakanje istega dela. Ta postopek ponavljamo toliko časa, da dosežemo pravo stopnjo vlage na brežini Namakalni sistemi Preden izberemo namakalni sistem, se zelo dobro pozanimajmo o njegovih prednostih in pomanjkljivostih. Namakalni sistemi, ki so vgrajeni v tla, morajo biti zares dobro načrtovani in vgrajeni, poleg tega pa zahtevajo tudi redno vzdrževanje. Prenosni namakalni sistemi so dražji, vendar imajo tudi daljšo življenjsko dobo in jih lahko prilagajamo glede na potrebe trave. Boljši in učinkovitejši so namakalni sistemi, ki brizgajo trato čim nižje v zrak, saj je tudi izguba vode manjša. Kakršen koli namakalni sistem že imamo, pa je potrebno večkrat med rastno sezono preverjati, če so škropilne šobe pravilno nameščene, 14 ali so morda zamašene ali brez filtra. Mah v travi Mah je velik sovražnik trate, saj se blazinice mahu hitro širijo in odvzemajo travi vse potrebne hranilne snovi, zrak in vodo. Na koncu, ko se mah razširi čez vso travno površino, je z našo trato tako rekoč konec, saj jo mah popolnoma zaduši. Zato je zelo pomembno, da mah zatiramo pravočasno in sproti. Mah je v naših podnebnih razmerah zelo pogost obiskovalec travnatih površin. Ponavadi zapolnjuje prostore, kjer je trava zaradi neustreznih pogojev odmrla ali pa tam sploh nikoli ni rasla. Mah je vetrocvetka, kar pomeni, da potrebuje za svoje razmnoževanje veter. Veter prenaša spore naokrog po travniku in tako se mah širi. Razmnožuje se zlasti poleti v toplem in vlažnem vremenu, ko se spore zasejejo in ukoreninijo tam, kjer imajo prostor. Tako ponavadi zasedejo terene, kjer je trata šibka in redko posejana. Spore mahu lahko razširjamo tudi sami, na mehanski način, kadar grabimo mah od sredine proti drugi travi. Mah na travi spomladi Mah se največkrat pojavlja na preveč senčnih legah, na slabo prezračenih in slabo odcednih tleh, na slabo pognojenih in slabo oskrbovanih tratah, vzrok pa je lahko tudi prenizka košnja. element, ki uničuje mah. Vsako leto vsaj dvakrat trato tudi prezračimo in potresemo s Plantella izbranimi kremenovimi peski. Podobno ravnamo v senci, ki nastane zaradi stavb in ograj. Mah v senci Mah na preveč obremenjenih zbitih tleh Mah se najpogosteje pojavi na senčnih legah, kjer uspeva veliko bolje kot druge vrtne rastline. Zelo pogosto ga lahko opazimo v senci pod starimi močno razraslimi drevesi z gosto krošnjo. Listi preprečujejo svetlobi dostop do tal, zato rastline, ki potrebujejo za svojo rast svetlobo, odmirajo. Ravno tako lahko gosto razrasli večji grmi ustvarjajo ob sebi stalno senco, v kateri se naseli mah. Težave se lotimo tako, da močno obrežemo drevesa ali grmičevje in tako zagotovimo travi več svetlobe. Senco pa mečejo tudi stavbe ali ograje. Če so drevesa in grmi lepo razrasli, jih je včasih škoda obrezati. Najprej poizkusimo posejati travno mešanico za senco in redno zatirati mah takoj, ko se pojavi. Zelo pozorni smo na pravilno zalivanje in ne kosimo prenizko, poleg tega pa trato redno in skrbno gnojimo s specialnimi gnojili, ki imajo dodano tudi železo. Železo je namreč tisti iji in športnim igram in v kotičku z vrtno sedežno garnituro in vrtnim žarom. Težkim in zbitim tlom že ob pripravi tal za setev trave dodamo kamninsko moko Plantella Biovit. Pazimo, da takih tal ne obdelujemo v mokrem vremenu, saj jih tako še močneje zbijemo. Vzdrževanje Korenine trav potrebujejo za svoje normalno delovanje zrak in vodo. Če enega od teh elementov primanjkuje, začnejo korenine odmirati. V težkih tleh se vlaga dolgo zadržuje in pogosto se pojavi pomanjkanje kisika. Trata odmira, na praznih mestih pa se pojavi mah. Zbita tla so ponavadi posledica prevelike obremenjenosti tal s hojo, vožnjo in obdelavo v vlažnem vremenu. Najbolj zbita tla so ponavadi na prostoru z otroškimi igrali, na delu trate, ki ga namenjamo različni rekreac- Plantella proti mahu /Specialno sredstvo za trato proti mahu odpravlja inpreprečuje mah v trati ter oskrbuje travo shranili. 15 zelenice obsega redno zračenje in dodajanje kremenovega peska. Če je površina manjša, trato prebadamo kar z vilami in jo rahlo privzdignemo, da bo do korenin prišlo več zraka. Večkrat v sezoni po trati potrosimo Plantella izbrane kremenove peske v debelini 3 do 5 milimetrov. Kisla tla V Sloveniji imamo pretežno karbonatna tla, marsikje pa lahko najdemo tudi kisla tla. Če se na naši parceli ali v njeni bližini pojavlja resje ali pa kot plevel na trati divja vijolica, potem so tla verjetno prekisla. Tudi kislost tal je lahko eden od vzrokov za pojav mahu. Takim tlom že jeseni dodamo sredstvo za apnjenje tal Plantella Kalcivit, občasno pa tudi kamninsko moko Plantella Biovit, ki jo jeseni ali zgodaj spomladi potresemo po zelenici. Slabo oskrbovana trata 16 Plantella izbrani kremenovi peski / Naravno talno sredstvo za zračenje korenin travniških rastlin in rahljanje trate Trata potrebuje za svojo rast in lep videz veliko hranilnih snovi. Če za prehrano trate uporabimo dolgodelujoče membransko gnojilo Plantella Formula 365 za trato, gnojilo uporabimo samo enkrat v sezoni. V nasprotnem primeru je potrebno osnovno gnojenje, nato pa še trikratno dognojevanje s kvalitetnim Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav. Ob pomanjkanju hranilnih snovi se razraščanje travnih korenin upočasni in tako ima mah priložnost, da se naseli med njimi. Zelo pomembno je tudi zalivanje poleti v sušnih obdobjih. Če zalivamo vsak dan po malo, se korenine trav plitvo razrastejo in v vročini propadejo, mah pa se naseli na prazna mesta. Zato je najbolje, da zalivamo temeljito enkrat ali dvakrat na teden. Trato oslabimo tudi z nizko košnjo. Mah se pojavi tudi na soncu Mah se ne pojavlja samo na senčnih predelih trate, ampak pravzaprav povsod, tudi tam, kjer sonce sije ves dan. Na sončnih predelih naše trate je pojav mahu vedno povezan s pomanjkanjem hranilnih snovi. Redno gnojenje s kvalitetnimi specialnimi gnojili, pravilno zalivanje in ne prenizka košnja na takem terenu zelo hitro odpravijo mah. Sredstvo proti mahu Ko se mah na naši trati pojavi, je najbolje, da uporabimo posebno sredstvo za uničevanje mahu Plantella proti mahu, ki vsebuje železo, hkrati pa trati doda dušik za rast in kremenov pesek za rahljanje in zračenje tal. Sredstvo enakomerno potresemo po pokošeni trati, nato pa trato zalijemo. Mah se nekaj dni po uporabi posuši. Ponavadi počakamo deset do štirinajst dni in nato odmrle dele odstranimo z železnimi ali nožastimi grabljami. Če mah redno odstranjujemo, so otočki mahu majhni in trava se po odpravi mahu sama razraste. Če pa so ostala na naši zelenici velika prazna mesta, je potrebno trato temeljito obnoviti in dosejati. Za dosejevanje uporabimo mešanice trav za senčne lege. Vsekakor pa tudi pri mahu v travi velja, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Zato storimo vse, da bodo tla primerno pripravljena, zračna in pognojena. Na takih tleh bo trata gosta, zelena, mah pa ne bo imel prostora, da bi kvaril njen videz in ji odvzemal hranilne snovi. Težave s trato Na trati se včasih pojavijo različni svetli, rumeni ali rjavi madeži različnih oblik. Suša, pomanjkanje hranil, neenakomerno gnojenje ali celo bolezen? Le kaj smo naredili narobe? Ko se naša trata spremeni iz žametno zelene oaze v bledo zeleno površino s številnimi rumenimi otočki, smo kar malo razočarani. Pridno smo zalivali, gnojili, kosili, zdaj pa je nekaj narobe. Najprej pomislimo na bolezen. Bolezni se na trati pojavijo predvsem takrat, ko je trava slabo prehranjena ali trpi pomanjkanje vode. Pogostejše so na slabo propustnih tleh ali tam, kjer prenizko kosimo. Madeži, ki so bolj ali manj pravilnih oblik, ponavadi v kolobarjih ali krogih, so najverjetneje posledica glivičnih bolezni. Snežna plesen V našem podnebju je najpogostejša bolezen na trati snežna plesen. Največkrat jo opazimo zgodaj spomladi. Najprej se pojavijo okrogla žarišča, premera do 5 centimetrov, ki se lahko povečajo do 30 centimetrov. Listi so najprej vodeni, nato rdečkasto rjavi, v vlažnem vremenu pa se okoli teh mest pojavi bel kolobar. Na propadlih listih so lahko vidni majhni želatinasti skupki spor bele ali rožnate barve. Belo prevleko v obliki kolobarja opazimo zlasti v vlažnih jutrih, če se v travo zagledamo s kakšnega višjega mesta, npr. z balkona. Snežna plesen se pogosteje pojavi na težjih in zbitih tleh. Snežno plesen pospešuje slabo prezračevanje tal, zato je zelo pomembno, da trato vsaj zgodaj spomladi in jeseni dobro prezračimo in dodamo Plantella izbrane kremenove peske. Bolezen se pojavi tudi, če jeseni trato prepozno pognojimo. Zato je najbolje, če gnojilo z večjo vsebnostjo dušika dodamo najpozneje v septembru. Če smo gnojili pozno jeseni in je zapadel sneg takrat, ko zemlja še ni zmrznila, lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo, da bo naša trata spomladi zbolela. Če se je bolezen že pojavila in je napad le v blažji obliki, trato temeljito prečešemo s pahljačastimi grabljami, nato pa pokosimo in dodamo Plantella izbrane kremenove peske. Ko se tla osušijo, trato zalijemo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki vsebuje veliko vitaminov, 17 Vivera Switch / Fungicid za zatiranje povzročitelja sive plesni in bele gnilobe. Snežna plesen na travi (Microdochium nivale) polisaharidov, aminokislin in huminskih kislin. Le-ta zmanjša posledice bolezni in ponovno okrepi trato. Po štirinajstih dneh trato še dobro pognojimo s Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav. Bolezen, ki je zajela večji del trate, zatiramo s fungicidom Vivera Switch. Rja na travi Rja (Puccinia spp.) 18 Včasih, vendar veliko redkeje kot snežna plesen, se pojavi na naši trati tudi rja. Najprej se na steblih in listih pojavijo oranžnorumenkaste pege, ki se počasi spremenijo v dvignjene podolgovate kupčke z rdečkastimi sporami. Ob močnejšem napadu se travna ruša razbarva in oveni. Rja najpogosteje napade trato v senci. Vzrok napada je lahko tudi slaba prehranjenost trave, zlasti pomanjkanje dušika. Zato je potrebno trato redno dognojevati s kvalitetnimi specialnimi gnojili za trato. Pazimo, da ne kosimo prenizko, pomembno pa je tudi temeljito, a ne prepogosto zalivanje. Če je trata rumene ali bledo zelene barve, še ni nujno, da gre za bolezen. Največkrat je vzrok slaba oskrba, zlasti pomanjkanje vode in hranil. Neenakomerno gnojenje Če so na trati madeži nepravilnih oblik, pravzaprav najrazličnejše lise, je naj-verjetneje, da smo trato neenakomerno pognojili. Nekateri madeži so lahko tudi temni, trata pa je tam popolnoma uničena. Zelo verjetno je to posledica prevelike koncentracije gnojila, ki se je raztresla na tistem mestu. Tak madež zalijemo z veliko količino vode, po potrebi pa odmrlo travo odstranimo in znova posejemo za pest ali dve travnih semen. Če se nam to večkrat dogaja, je najbolje, da si nabavimo poseben trosilnik gnojil, s katerim lahko čisto preprosto travo enakomerno pognojimo. Če gnojimo ročno, pa si količino gnojila pazljivo razdelimo na več enakih delov in pognojimo površino najmanj iz dveh smeri, pravokotnih druga na drugo. Če za dognojevanje uporabimo dolgodelujoče membransko gnojilo Plantella Formula 365 za trato, ni nevarnosti, da se na trati pojavijo poškodbe zaradi neenakomernega gnojenja. To gnojilo se namreč sprošča postopoma v odvisnosti od zunanje temperature. Pomanjkanje hranil Trati, ki je postala čisto rumena, najverjetneje primanjkuje hranil ali pa je pre-nizko pokošena. Tako trato enakomerno pognojimo z dolgodelujočim membranskim gnojilom Plantella Formula 365 za trato ali z Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav in temeljito zalijemo. Če je bila prenizko pokošena, jo naslednjič kosimo nekoliko višje. Zlasti poleti je bolje, da travo ne kosimo prenizko, saj je tako še bolj občutljiva za sušo. Porumenelo travo zalijemo z vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki bo rastline ponovno okrepil in postopoma bodo spet bolj krepke in zdrave. Pomanjkanje vode Eden najpogostejših vzrokov za nastanek rumenih delov na trati pa je prav gotovo poletna suša. Trata le redko porumeni po vsej površini, saj suša ne prizadene vseh delov trate v enaki meri. Marsikje je prsti več ali pa je nekoliko bolj ilovnata in laže zadrži vodo. Na takem mestu bo trata dalj časa uspešno kljubovala suši kot tam, kjer je peska nekoliko več in je plast zemlje tanjša. Proti suši ne pomaga nič drugega, kot redno zalivanje ali postavitev namakalnega sistema, ki bo zalival trato v naši odsotnosti. Če je trata močno prizadeta, jo zalijemo še z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita. Domači ljubljenčki Kdor ima za domačega ljubljenčka psa, ki se prosto sprehaja po vrtu, ima prav gotovo tudi lisasto trato. Pasji urin namreč trato požge, na teh mestih pa nastanejo prazni prostori, ki jih naseli plevel. Taka mesta zalijemo z večjo količino vode, vendar je to Madeži na travi zaradi neenakomernega gnojenja Domači ljubljenčki lahko trato poškodujejo ponavadi stalna težava, s katero se moramo sprijazniti ali pa živali omejiti gibanje na posebej zanjo pripravljen prostor. Za odganjanje domačih živali lahko učinkovito uporabimo tudi Plantella Repel, odganjalec psov in mačkov, ki vsebuje odvračalo aluminijev amonijev sulfat. Raztopino poškropimo okoli rastline ali mesta, ki ga želimo zavarovati. Po nekaj tednih, odvisno od vremena, je potrebno nanos obnoviti. Plantella Repel / Sredstvo za odvračanje živali, ki povzročajo škodo. 19 Škodljivci na trati Kadar se na trati pojavijo krtine, luknje ali manjši kupčki zemlje, lahko skoraj zagotovo pričakujemo, da se pod zemljo ali nad njo skrivajo različni škodljivci. Včasih pa so znaki poškodb trate tudi bolj prikriti in se kažejo v obliki venenja, rumenenja ali različnih madežev na trati. Poškodbe, ki jih na trati povzročajo škodljivci, so lahko zelo različne. Če imamo na primer občutek, da je naša trava nenadoma začela veneti in rumeneti, ni nujno, da je za to kriva suša. Najbolje je, da z motiko odstranimo ali dvignemo del travne ruše in malo raziščemo prst. Če smo naleteli na ličinke ali ogrce, ki so umazano bele barve, mesnati, zviti v obliki črke C in dolgi približno 3 centimetre, lahko s precejšnjo verjetnostjo ugotovimo, da so se na naši trati naselili majski hrošči oz. njihove ličinke. 20 Majski hrošč (Melolontha Melolontha) Majski hrošči Majski hrošči so od 22 do 28 centimetrov dolgi hroščki, ki so rjave barve ali pa se kovinsko svetijo. Razvoj teh hroščkov traja tri leta, za trato pa so nevarne samo ličinke – t. i. ogrci. Najbolj požrešni so ogrci drugo in tretje leto razvoja. Ti se hranijo s korenina- mi trav, kar se na zunaj kaže kot posledica suše. Trave rumenijo in venijo, pri hoji pa čutimo gobasto strukturo tal. Ogrci majskega hrošča so veliki škodljivci na tratah, posebno na slabših, manj po-gosto košenih in gnojenih površinah. Če ugotovimo, da nam dela škodo majski hrošč, je najprej potrebno začeti z bolj intenzivno oskrbo trate. Trato enkrat letno pognojimo z dolgodelujočim membranskim gnojilom Plantella Formula 365 za trato, vsaj dvakrat letno pa jo tudi prezračimo in dodamo Plantella izbrane kremenove peske. Če za gnojenje uporabimo Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav, dognojujemo vsaj tri- do štirikrat letno. Pomembna je tudi redna košnja. Ko bomo začeli z bolj intenzivno nego trate, bodo ogrci povzročali škodo še toliko časa, da se bo trata lepo zgostila. Majski hroščki namreč ponavadi na gosto, lepo razraščeno travo ne odlagajo več jajčec. Če so se ogrci le preveč razmnožili, pa za zatiranje uporabimo posebno sredstvo, ki ga dobimo v kmetijski lekarni. Sovke Tudi sovke so nadležni škodljivci. Nji- Ličinke košeninarja Sovke (Agrotis spp.) hove ličinke se hranijo z listi in koreninskimi vratovi trav. Razmnožijo se zlasti v vlažnem vremenu. Zelo je pomembno, da na trati redno odstranjujemo odmrle dele trave in trave ne zalivamo vsak dan. Veliko bolje je, da trato zalivamo redkeje, na primer dvakrat tedensko, takrat pa bolj temeljito. Trato najmanj dvakrat letno temeljito prezračimo. Pri tem lahko uporabimo vile za manjše površine in posebno kosilnico z vertikulirnim dodatkom za večje površine. Nato na trato posujemo Plantella izbrane kremenova peske in jih z metlico porazdelimo v luknje, ki smo jih naredili z vilami ali kosilnico. Kadar opazimo poleti v sušnih obdobjih na trati rjave lise, so lahko vzrok tudi ličinke košeninarja. Travniški komar ali košeninar je škodljivec, ki se za razliko od majskega hrošča pogosto naseli ravno na skrbno negovano trato. Ta žuželka ima zelo vitko telo in še bolj suhe in krhke nožice. Odrasle živali niso škodljive. Jajčeca odlagajo poleti, jeseni pa se izležejo gosenice, ki objedajo korenine trav in nekatere travniške rastline. Tako se hranijo še naslednjo pomlad, nato pa se zabubijo. Ličinke so velike 2 do 3 centimetre, debele in umazano sive barve. Proti ličinkam se borimo tako, da trato najprej dobro zalijemo, pravzaprav kar prepojimo z vodo. Nato pa jo čez noč prekrijemo s črno folijo. Tako se večina ličink zaduši. Deževniki Deževniki so v našem vrtu zelo koristne živali, saj rahljajo tla in tako ugodno vplivajo na rodovitnost tal. Včasih pa je teh živalic le preveč in kvarijo videz nizko košenih negovanih trat, saj puščajo na površini kupčke neprebavljene prsti. Pomagamo si tako, da te kupčke prsti sproti odstranjujemo z metlo ali železnimi grabljami. Deževnik Krt Tisti, ki imamo na svoji trati krta, smo lahko prepričani, da je v prsti pod travo veliko različnih malih živalic. Krt se namreč naseli le tam, kjer ima dovolj hrane. Na naši zelenici ni samo naš sovražnik, ampak tudi prijatelj, saj s kopanjem rovov zrači tla, hkrati pa se prehranjuje z deževniki, ogrci in drugimi ličinkami škodljivcev. Krt najbolj škodi videzu naše zelenice in nas ovira pri košnji. Pri kopanju rovov namreč kar precej zemlje odloži na površini trate v obliki t. i. krtin. Krte ponavadi odganjamo s posebnimi zvočnimi odganjalci ali pa uporabljamo dimne patrone, ki jih položimo v odprtino na začetku rova. 21 si po takšni zimi prav hitro opomore, saj se korenine trav lepo razraščajo in zapolnijo prazne prostore. Ptiči Krt Najpogosteje imamo probleme s krtom, kadar je naša trata oz. vrt zraven naravnega, nekošenega travnika. V takem primeru bi bilo morda smiselno razmišljati o ograji, katere osnova bi segala globlje v zemljo. Če so krtine zelo obsežne, jih najprej odstranimo in zemljo uporabimo tam, kjer jo potrebujemo. Nato na prazna mesta dosejemo travo ali prenesemo dele ruše z robov trate. Miši 22 Včasih lahko zgodaj spomladi, ko skopni sneg, na trati opazimo prave dolge hodnike. Te so naredile miši, ko so hitele nabirati travo za gnezda. Škoda je večja po zimah z dolgotrajno snežno odejo. Trata, ki je dobro oskrbovana in redno gnojena, Ptiči so pravzaprav naši prijatelji, saj se hranijo z ličinkami različnih škodljivcev. Včasih pa nam na primer kosi, vrane in srake trato kar prekopljejo, ko iščejo hrano. Pri svojem iskanju ličink namreč opazujejo trato in tam, kjer zagledajo odmrle trave, teren prekopljejo in nam naredijo veliko škode. S tako razkopano trato imamo ponavadi kar nekaj dela, da jo spet obnovimo. Najprej z grabljami odstranimo koščke trave, ki so jih ptiči raznesli naokrog. Če je razkopani del majhen, lahko z lopato izrežemo in odstranimo poškodovano travo. Zemljo malo prerahljamo in dodamo specialno gnojilo za trato. Na robu trate odrežemo enako velik in debel kos trave in ga prenesemo na pripravljen prostor. Če te možnosti nimamo, na del, ki smo ga pognojili, posejemo travno mešanico za dosejevanje. Posejani del še malo potlačimo oz. utrdimo z lopato, nato pa zalijemo. Plevel na trati Plevel je vsaka rastlina, ki raste na mestu, kjer ni zaželena. Čeprav ločimo plevele na škodljive in druge plevele, so v negovani trati prav vse nezaželene rastline škodljive, saj jemljejo travnim bilkam vodo, hranila, toploto in svetlobo. S tem še tako lepa rastlina travo zavira v rasti in jo v skrajnem primeru zaduši ter zasede njen prostor. Tudi tuje trave, katerih seme ni bilo prisotno v mešanici travnega semena, obravnavamo kot plevelne rastline, ker s svojimi drugačnimi lastnostmi motijo enakomerno podobo trate. Pleveli so samonikli, njihovo seme prinese veter, ptice, mravlje, z orodjem in hojo po trati pa tudi človek. Veliko semen je prisotnih v tleh še preden se lotimo setve trave in le čakajo na ugodne razmere, da lahko vzklijejo. Najraje se pojavi na mestih, kjer ni trave; kjer smo odstranili krtino, kjer je rasel mah, preden smo ga uničili, kjer smo odstranili plevel in mesta nismo na novo posejali. Za lepo trato je potrebno redno grabljenje z nožastimi grabljami, s čimer zračimo travno rušo. Zato je bolj vitalna in se močneje upira agresivnim plevelom. Poskrbimo tudi za košnjo v pravi višini, saj s prenizkim odkosom ustvarjamo pogoje, ki omogočajo slabo rast trav in razraščanje plevelov. Vzrok za zapleveljenje je lahko tudi težka ali stlačena zemlja, na kateri se pogosto pojavi bela ali plazeča detelja. Vrste plevelov Najbolj nadležni so pleveli, ki se v trati širijo s plazečimi pritlikami, kot na primer jetičnik, bršljanasta grenkuljica in navadna črnoglavka. Dobro oskrbovana trata s hranilnimi snovmi in redna košnja navadno zadostuje, da se v trati ne pojavijo pleveli. Vendar pa poznamo značilne tratne plevele, ki jim tudi redna košnja ne more do živega. To velja predvsem za tiste, ki se rozetasto razraščajo. Navadna zvezdica prilagaja višino rasti košnji tako, da jo s kosilnico ne moremo pokositi. Dokler je takšnih plevelov malo, jih preprosto izkopljemo ali posamezno poškropimo z herbicidom. Pri ročnem odstranjevanju plevelov pazimo, da izkopljemo celo korenino, saj se že iz majhnega koščka korenine kmalu razvije nova rastlina. Ročno odstranjujemo Plazeča zlatica regrat in marjetico, ki imata le eno korenino. Plevele, ki se širijo s pritlikami in korenikami, ni priporočljivo zatirati ročno, ker jih pri tem nehote razmnožimo. Če se tak plevel preveč razraste, je edina rešitev uporaba ustreznega herbicida. Seveda se proti vdoru plevelov v travo najbolje zavarujemo že pri sami setvi trate. Sejemo le kakovostne mešanice, kjer je zagotovljeno, da ne vsebujejo semen plevelov. Cenejša kot je mešanica, večja je možnost za njeno zapleveljenost. Najpogostejše vsiljivce v negovani trati delimo na enoletne, večletne in trajne plevele, ki se razmnožujejo vegetativno (s korenikami in pritlikami) in s semenom. Glede na obliko listov jih razdelimo na ozkolistne, sem spadajo trave, ki niso zaželene na trati, in širokolistne plevele. Najbolj značilni in pogosti širokolistni vsiljivci so regrat, trpotec, smiljka, jetičnik, plahtica ali rosnik, prstnik, navadna zvezdica, navadna črnoglavka, bršljanasta grenkuljica, bela ali plazeča detelja in drugi pleveli. Med ozkolistne nepriljubljene goste pa štejemo šopuljo in travniško latovko. Kako se borimo proti plevelu Najboljše orožje zoper plevel v travi sta redna košnja in zadostno gnojenje. Čas in energijo si prihranimo z uporabo dolgodelujočrga membranskega gnojila Plantella Formula 365 za travo, s katerim trati zagotovimo hranila za vse leto in tako poskrbimo za močno in gosto zelenico. Trato lahko spomladi pognojimo tudi s kvalitetnim organskim gnojilom Plantella Organik in jo nato v rastni sezoni redno dognojujemo s Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav, ki omogoča razraščanje korenin trav, s tem pa tudi bolj močno, gosto, zdravo in odporno trato. 23 Plevel na pesku in med tlakovci Včasih se plevel in trava razrasteta tam, kjer ni potrebno, in motita lep videz negovanega vrta ali drugih površin. Če imamo predel, kjer smo nasipali pesek in nismo podložili tkanine, ki preprečuje rast plevela, imamo velikokrat s tem težave. Ravno tako se 24 pojavlja plevel v odprtinah med tlakovci, če spodaj ni betonirane osnove. Pravzaprav se neprimerno rastlinje pojavi povsod tam, kjer ima zagotovljenega vsaj nekaj življenjskega prostora. Da bi tako razraščanje preprečili, je potrebno zgodnje pletje, da odstranimo plevel še preden semeni in je tako manj možnosti, da se razseje v okolico. Pletje med tlakovci, zidovi in drugimi nedostopnimi površinami pa je pogosto močno oteženo, če nam slučajno uspe, pa je še vedno veliko možnosti, da kak delček ostane pozabljen in začne ponovno rasti. Boljša in nadvse praktična rešitev je uporaba herbicidnega pripravka Plantella Total in Total-R / Sredstvo za preprečevanje plevela. Plantella Total-R, ki je že pripravljen in se uporablja nerazredčen. Sredstvo deluje na širok spekter plevelov in je enostavno za uporabo. Zaradi nizke, a še vedno povsem učinkovite koncentracije, ni škodljivo za okolje in ga lahko kupimo v prosti prodaji. Za zatiranje enoletnega in večletnega plevela pred ponovno setvijo trave, pri obnovi travne ruše, v nasadih vinske trte, sadnega drevja in na strniščih lahko uporabimo totalni herbicid Plantella Total, ki deluje foliarno, kar pomeni, da aktivna snov vstopi v rastlino preko listov in se razporedi po celotni rastlini vse do korenin. Sredstvo ni škodljivo za vodne organizme, aktivna snov pa ima zaradi dodatkov odlično površinsko aktivnost. Uporabimo ga tako, da koncentrat ustrezno razredčimo. Za enoletne plevele uporabimo 20 ml sredstva na 1,25 litra vode, kar zadostuje za približno dvaindvajset kvadratnih metrov. Za večletne plevele pripravimo isto mešanico, a tak pripravek porabimo na površini enajstih kvadratnih metrov. Škropimo lahko z ročno škropilnico. Rezervoar napolnimo s polovico potrebne količine vode, dodamo odmerjeno količino sredstva in ob stalnem mešanju dopolnimo rezervoar do potrebne količine. Trata kot otroško igrišče Trata je lahko tudi otroško igrišče. Če je lepo negovana, gosta in mehka, prav vabi naše malčke, da tečejo, se valjajo ali posedajo v njej. Včasih postavimo na trato tudi gugalnico, tobogan ali peskovnik. Vsakodnevno tekanje in igranje na zelenici pa se na trati kmalu pokaže kot mesta, kjer je trata redkejša, zemlja zbita, marsikje pa namesto trave poganja plevel. Priprava tal Za igrišče je potrebno trato dobro pripraviti. Tla, ki so zelo obremenjena, se namreč kmalu preveč zbijejo. Zaradi tega zrak, voda in rastlinska hranila ne morejo prispeti do korenin. Oteženo je tudi razraščanje in obnavljanje korenin, zato se le-te širijo le v najvišji gornji plasti tal. Taka trata postaja vedno bolj šibka in občutljiva za obremenitve. Slabo razvite korenine ne morejo priti do vlage v nižjih slojih, zato je travna ruša neodporna proti suši. Zraka je v zbitih tleh malo, korenine dobijo premalo kisika, zato ne morejo sprejemati hranil in z njimi oskrbeti zelenih delov. Trave odmirajo, naša preveč obremenjena zelenica ogoli ali se na prazna mesta naseli plevel. Trpežne vrste trav Zelo pomembno je, da za igrišče izberemo posebne mešanice trav, ki obremenitve laže prenašajo. Najbolje je, da smo pozorni na sestavo mešanic trav, ki jih nameravamo sejati. Najbolj trpežni travi sta travniška latovka (Poa pratensis) in trpežna ali angleška ljuljka (Lolium perenne). Različne sorte trav so različno odporne proti zunanjim dejavnikom kot so suša, mraz, bolezni ali prevelika obremenjenost. Če ti dejavniki eno izmed sort trav uničijo, druge trave zapolnijo njen prostor. Tako trata še naprej ostane gosta. V mešanicah za otroška igrišča naj največji delež zasedajo sorte travniške latovke in angleške ljuljke. Kadar pa bo obremenitev tudi za te trave prehuda, se bo na njihovo mesto naselila enoletna latovka. Tako za igrišča izberemo mešanico trav Plantella Aurora ali Plantella Adria za zelo vroče in sušne lege. 25 Plevelne trave Enoletna latovka spada med izredno trpežne trave. Na običajnih tratah je večinoma nezaželena. Najdemo jo praktično povsod, predvsem na zbitih tleh, ki so seveda na vseh športnih površinah, igriščih ali travnatih poteh. Ta vrsta trave je najbolj problematična zato, ker cveti vse leto. Je zelo nizka trava, zato je kosilnica večinoma ne doseže. Izredno hitro se širi in takoj zasede prazne prostore na trati. Preprečimo zbita tla Težave s preveč zbitimi tlemi lahko preprečimo tudi tako, da pod plastjo peska, na katerega bomo nasuli prst, položimo rogoznico. Lahko pa uporabimo tudi posebne tratne plošče, ki imajo obliko panja z luknjami. Za otroško igrišče so primerne zlasti plošče iz plastične mase z luknjami, kamor nasujemo prst in vanjo posejemo trato. ohranjamo njen lep videz. Ponavadi je višina košnje 3,5 cm. Če trava ni redno pokošena, se potlači in poškoduje. Udrtine Če je trata zasnovana na novo in tla še niso dovolj utrjena, se na obremenjenih igriščih tla pogosto močno posedejo ali uderejo. Kadar udrtine niso globlje od 2 cm, jih preprosto zapolnimo s prstjo. Prst z grabljami porazdelimo med trave in še nekaj prsti potresemo po površini. Pustimo, da vse skupaj utrdi dež. Če so udrtine globlje, naredimo v sredini udrtine križ, nato rušo po zarezah privzdignemo z lopato. Pod udrtino Oskrba trate na igriščih Trato na igriščih je potrebno velikokrat prezračiti, saj zaradi zbitosti tal zrak ne more več prodirati do korenin. 26 Travo redno kosimo, saj lahko le tako Otroško igrišče dodamo prst, jo zravnamo in rušo ponovno zagrnemo. Trata kot mehko igrišče Včasih se nam zdi, da je bolje igrišče za otroke kar tlakovati. Trata na vsakodnevno močno obremenjenem igrišču nikoli ne bo prav občudovanja vredna. Zračenje in obnavljanje take trate je zahtevno in naporno opravilo, ki vzame kar precej časa. Preden začnemo v vrtnih centrih izbirati material za tlakovanje, pomislimo še na to, da trata otrokom predstavlja mehko igrišče, ki ublaži tudi nerodne padce. Poleg tega je zelena površina živa, naravna in se veliko lepše poda v okolje kot različne oblike betona ali asfalta. Trata je tudi nepogrešljiv del naravnega vrta, kjer imajo otroci (poleg zabave in sprostitve) priložnost spoznavati naravne zakonitosti in odkrivati zanimivo dogajanje v rastlinskem in živalskem svetu. Če bomo malo zamižali in prezrli kakšno majhno ogolelo mesto na trati ali plevel, ki se bo naselil na zbitih tleh, bomo lahko z veseljem opazovali igro malčkov na zelenih površinah in se jim morda tudi sami pridružili. Nasveti za poletje Poletje je zelo stresno obdobje za trato v naših podnebnih razmerah. V vročem poletju lahko trato poškoduje suša, vročina, večji nalivi s točo, velikokrat pa se pojavijo tudi škodljivci. Trata lahko to obdobje prav lepo in brez posledic preživi, če je v dobri kondiciji, krepka, lepo razraščena in odporna. Vrtna trata je ponavadi sestavljena iz trav hladnega podnebnega pasu. Tako take trave rastejo zlasti spomladi in jeseni, medtem ko se rast v vročih poletnih dneh umiri. Trava v dobri kondiciji je tudi poleti lepa Največji poletni problem je stres rastlin zaradi pomanjkanja vode. Zelo pomembno je, da je naša trata že pred poletjem v dobri kondiciji. Trave, ki sušo najlaže prenesejo, imajo globok koreninski si-stem. Veliko bolje se obnese tudi trata na tleh, ki so bila pred oblikovanjem zelenice pognojena s Na mladi trati plevel odstranjujemo ročno kvalitetnim organskim gnojilom v obliki pelet Plantella Organik, ki ne vsebuje plevelnih semen. Organska snov namreč močno izboljša strukturo in zračnost tal, hkrati pa poveča tudi sposobnost tal za zadrževanje vode. Hranila se sproščajo počasi v odvisnosti od temperature kar šest mesecev. Zelo pomembna je dobra prehranjenost trate Pomembna sestavina organske snovi oz. humusa v tleh so tudi posebne huminske snovi, ki jih imenujemo huminske in fulvinske kisline. Huminske in fulvinske kisline so pomemben pospeševalec rasti, saj omogočajo hitro obnavljanje rodovitnosti tal. S tem ko trato kosimo, odnesemo s tratne površine veliko organskih snovi. Z dodajanjem organskih snovi in pripravkov, ki vsebujejo tudi huminske kisline, povečamo dostopnost hranil za trave in vplivamo na zadrževanje hranil v tleh v območju korenin. Vitamini krepijo odpornost na sušo in vročino Če dodajamo trati še vitamine iz skupine 27 B in pomembne aminokisline, lahko bistveno okrepimo trato in njeno sposobnost, da se uspešno obrani vseh stresov, ki jih lahko povzročijo visoke poletne temperature in pomanjkanje vode. Zato že v poznospomladanskih dneh začnemo trato vsakih deset dni zalivati z vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki vsebuje aminokisline, huminske kisline in vitamine. Ravno tako zalijemo trato s tem pripravkom po kakšnem hujšem nalivu s točo ali pa takrat, ko je trata zaradi pomanjkanja vode že poškodovana. V obdobju najbolj intenzivne rasti dodajamo trati še Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav, ki omogoča enakomerno Poleti brez zalivanja ne bo šlo razrast korenin, saj je dobro razvit krepak koreninski splet bistven za rastline v sušnih in vročih dneh. Če želimo prihraniti čas, trati že v začetku rastne sezone dodamo dolgodelujoče membransko gnojilo Plantella Formula 365 za trato, s katerim trato pognojimo samo enkrat. Zalivanje 28 Bio Plantella Vita / Naravni vitaminski kompleks za večjo odpornost in hitrejšo regeneracijo rastlin Dobro razrasla in zakoreninjena trava je navadno zelo odporna proti suši, v daljšem sušnem obdobju pa je rast vseeno počasnejša in trata začne rjaveti. Še hitreje se zemlja izsuši, kadar ves čas piha topel poletni vetrič. Če imamo trato na rahlo nagnjenem terenu ali celo brežini, jo moramo večkrat in močneje zalivati. Voda na nagnjenem terenu namreč hitro odteče. Če se trava, ko jo pohodimo, ne zravna, je skrajni čas, da jo zalijemo. Najugodnejši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. V tem obdobju se običajno močno zmanjša možnost izgube vode zaradi nižje temperature, s tem pa tudi možnost izparevanja. Zalivanje mora biti izdatno, tako da so tla vlažna 10 do 15 centimetrov globoko. Tako ima trata t.i. vodno rezervo rastišča, iz katerega črpa vodo. Zalivamo tako, da pride 8 do 10 litrov vode na kvadratni meter površine. Bolje je bolj poredko in globoko zalivanje kot pogosto in plitvo. Seveda je najbolje, če imamo vgrajen zalivalni sistem, ki se namesto nas trudi z zalivanjem. Avtomatski namakalni sistemi so zelo primerni tudi za obdobje, ko smo na dopustu. Taki sistemi imajo namreč vgrajen merilec padavin in se ob padavinah samodejno izključijo, vključijo pa se šele takrat, ko se zemlja posuši. Košnja Vrtna trata je ponavadi sestavljena iz trav hladnega podnebnega pasu. Tako take trave rastejo zlasti spomladi in jeseni, medtem ko se rast v vročih poletnih dneh umiri. Poleti kosimo bolj visoko. Tako kosimo v poletnih mesecih na višino 4 do 5 centimetrov, da travni listi senčijo korenine in ohranjajo vlažnost tal. Če pa je vročina zares huda in je poleg tega še suša, se košnji za ta čas raje odrecimo. Ko se bo malo shladilo, začnimo spet kositi, vendar pri tem postopoma znižujemo višino trave. Najnižjo košnjo si lahko privoščimo le v idealnih pogojih za rastline (dovolj vlage in ne premočno sonce). Preden gremo na dopust Velikokrat se zgodi, da smo po vrnitvi z dopusta nad vrtom močno razočarani. Videz trate je lahko vse prej kot navdušujoč. Trava je velikokrat uvela, na posameznih mestih porumenela ali ožgana, včasih pa je vsa bolj bledo zelene ali rumene barve. Kaj lahko sploh naredimo pred dopustom? Če pričakujemo zelo vroče in sušno vreme in nimamo avtomatskega zalivalnega sistema, je najbolje zaprositi kar soseda, da nam vsaj enkrat med našo odsotnostjo trato dobro zalije. Pred dopustom tudi ne pretiravamo s košnjo, saj je nizko košena trata mnogo bolj občutljiva za sušo in vročino. Trato pokosimo, vendar na najvišjo višino na kosilnici. Tako bodo daljši listi ščitili tla pred izsušitvijo. Pred odhodom trato zalijemo z vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki bo nežne rastlinice trav okrepil in zaščitil pred vremenskimi nevšečnostmi. Dobro je tudi, da na nekaterih mestih nekoliko privzdignemo travno rušo in se prepričamo, da pod njo ne gostujejo debeli črvički. To so ponavadi ogrci majskega hrošča. Če najdemo nekaj takih črvičkov, trato poškropimo s primernim insekticidom, ki ga kupimo v kmetijski lekarni. 29 Koledar del na trati Lepa, žametno zelena trata potrebuje vse leto precej pozornosti. Gnojenje, košnja, zalivanje, prezračevanje in reševanje težav, kot so plevel, mah, škodljivci in bolezni, zahtevajo dobro razporeditev našega časa. Najlaže je, če že vnaprej vsaj približno načrtujemo nekatera opravila. V pomoč nam je lahko naslednji koledar opravil na naši vrtni trati. Januar: Januarja vrtna trata počiva pod debelo snežno odejo. Privoščimo si počitek in uživajmo v zimski pravljici. Februar: 30 Proti koncu februarja, ko se sneg že prične topiti in ostajajo samo še manjše zaplate snega na trati, se z budnim očesom sprehodimo po njej. Mah se ponavadi pojavi zgodaj spomladi in če opazimo prve zametke maha ali pa je le-ta ostal še od lani, moramo takoj ukrepati. Mah odpravimo s sredstvom Plantella proti mahu, ki vsebuje tudi kremenov pesek za rahljanje tal in gnojilo za travo. Marec: Ko sneg dokončno skopni, trato obnovimo. Najprej jo močno pregrabimo s pahljačastimi grabljami, nato pa preluknjamo z vilami ali vertikulirno kosilnico. Po celotni površini potresemo Plantella izbrane kremenove peske in jih z metlo ali grabljami pometemo v luknjice. Trato še pognojimo z dolgodelujočim membranskim gnojilom Plantella Formula 365 za trato ali s Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav. Za piko na i trato na koncu tudi zalijemo. Če se je na trati pojavila snežna plesen, površino poškropimo s fungicidom Vivera Switch, ki je na voljo v kmetijski lekarni. April: Zdaj je čas za zasnovo nove travnate površine. Površino najprej prekopljemo in dodamo kakovostno 100-odstotno organsko gnojilo Plantella Organik, ki ne vsebuje plevelnih semen. Sledi grobo, nato pa fino planiranje, pri čemer odstranimo čim več kamenja. Nato po površini potresemo dolgodelujoče membransko gnojilo Plantella Formula 365 za trato ali pa Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav. Po dognojevanju posejemo primerno Plantella travno mešanico semen ali položimo travno rušo. Tisti, ki travo že imamo, nadaljujemo z rednim gnojenjem s Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav in seveda z redno košnjo. Če smo v marcu trato že dognojili z membranskim gnojilom, smo za letošnjo sezono dodali dovolj hranil. Če tega še nismo storili, je v aprilu še vedno čas. Maj: Tudi v maju lahko še vedno oblikujemo novo trato. Ker se bliža vroče sušno obdobje, v tem času sejemo travno mešanico z obloženim semenom Plantella Contessa. Že obstoječo travo redno gnojimo. Trata raste vedno hitreje, zato jo večkrat kosimo. V vročih dneh začnemo travo zalivati. Junij: V tem času trava hitro raste, zato potrebuje redno košnjo enkrat tedensko. Ker so poletni dnevi zelo vroči, trato kosimo nekoliko višje kot ponavadi. Ker s košnjo odnesemo veliko hranilnih snovi, jo je potrebno dognojevati, razen če smo pri prvem gnojenju uporabili dolgodelujoče membransko gnojilo, ki zadostuje za celo leto.. Ne pozabimo trate redno zalivati. Zelo hitro se lahko razraste plevel, zato je najbolje, da ga redno odstranjujemo. Julij in avgust: V poletnih mesecih se rast trave nekoliko upočasni. Zaradi poletne vročine pustimo travo rasti nekoliko više, da zastira tla. Zalivanje in odstranjevanje plevela sta najpomembnejši opravili. travo še enkrat tudi obnovimo – pregrabimo s pahljačastimi grabljami, preluknjamo z vilami ali vertikulirno kosilnico, potresemo s Plantella izbranimi kremenovimi peski in pognojimo s Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav. Če smo spomladi trato pognojili z dolgodelujočim membranskim gnojilom Plantella Formula 365 za travo, dognojevanje ni več potrebno. Po potrebi prazna mesta, ki lahko nastanejo na trati zaradi mahu, ožiga ali plesni, dosejemo. Oktober: Oktobra trato dognojimo še s Plantella specialnim gnojilom za jesensko gnojenje trate. Še vedno lahko odpravimo mah in zračimo travno površino. Trato redno kosimo, vendar ne prenizko. September: Če se spomladi nismo odločili za November in december: Če zasnovo nove trate, je sedaj ponovno pravi čas za to.Tisti, ki pa že imamo trato, le-to še vedno redno kosimo in gnojimo. V deževnem septembru se lahko ponovno pojavi mah, ki ga odpravimo s pripravkom Plantella proti mahu. Septembra so tla suha, nepomrznjena in ni snežne odeje, trato pograbimo ter s tem odstranimo odmrle dele travne ruše, gnijoče listje ter deževnikove kupčke. Ko pa snežna odeja ponovno prekrije tla, narava tiho zdrsne v zasluženi počitek. 31 PRIJAVNICA ZA ČLANSTVO V KLUBU IN NAROČNINO NA REVIJO GAIA Ime in priimek: ___________________________________________ Še več vročih idej za ljubitelje rož in vrtnarjenja poiščite v klubu in reviji ! Naslov: Včlanite se v Klub Gaia in se pridružite številnim ljubiteljem rastlin, ki: ___________________________________________ (ulica in hišna številka) ___________________________________________ (poštna številka, pošta) • mesečno prebirajo praktično klubsko revijo Gaia • se udeležujejo klubskih srečanj in predavanj • brezplačno sprašujejo za nasvet o rastlinah • hodijo na izlete za rastlinske sladokusce • si izmenjujejo mnenja na Gainem spletnem forumu • koristijo klubske popuste... Podpis: ___________________________________________ S podpisom potrjujem, da sem se včlanil v Klub Gaia in dovoljujem, da me obveščate o dejavnostih Kluba Gaia. Včlanite se lahko z zgornjo prijavnico. Izpolnite jo s potrebnimi podatki in pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. Kot naš novi član pa prejmete tudi PRAKTIČNO DARILO. Brezplačno svetovanje: www.klubgaia.si vse za le 18,88 EUR letno! Za brezplačni ogledni izvod revije Gaia pokličite na tel. št.: 01 7558 160 ali pa nam pišite na e-naslov: [email protected] oziroma na sedež: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. Na naštetih naslovih lahko tudi povprašate za dodatne informacije in se včlanite v klub. Plantella SPECIALNO GNOJILO ZA VSE VRSTE TRAV Plantella dolgodelujoče membransko gnojilo FORMULA 365 ZA TRAVO Plantella SPECIALNO GNOJILO ZA JESENSKO GNOJENJE TRAVE Plantella SPECIALNO SREDSTVO ZA TRAVO PROTI MAHU Plantella SPECIALNA SEMENA ZA TRAVE: AURORA, VIVA, ADRIA, UNIVERZAL, CONTESSA Brezplačno svetovanje: Ne spreglejte: • GAIN VRTNI VSEVED • FORUM www.klubgaia.si www.facebook.com/KlubGaia Unichem d.o.o. Sinja Gorica 2 1360 Vrhnika www.unichem.si