Ekološko vrtnarjenje

Transcription

Gaia februar 2013.xp 6.2.13 14:49 Page 1
Februar 2013 • Letnik 19 • št. 184
Tema meseca 4
Zlate pozavne
oznanjajo pomlad
Izidor Golob
Vse o ... 10
... gnojenju sadovnjaka,
vinograda in oljčnika
Davor Špehar
Ekološko vrtnarjenje 14
Prve setve zelenjadnic
Igor Škerbot
Svetovanje
www.facebook.si/KlubGaia
www.klubgaia.si
Gaia predstavlja
uvodnik
Tema meseca
4
Zlate pozavne oznanjajo pomlad
Okrasni vrt
6
7
Rez okrasnih rastlin, ki solzijo
Cvetoči grmi ob koncu zime
Vse o ...
8
... gnojenju sadovnjaka, vinograda in
oljčnega nasada
Ali poznate?
11 Opojnost gardnerjevega hedihija
V spomin
Kar narava veleva Gaia razodeva!
12 Ruth Podgornik Reš – izjemna ženska!
14
16
18
23
24
Da bo bogato obrodilo
Čebula iz semena
Črni in beli koren za vitalnost
Vemo, kdaj obrezujemo?
Klubski kotiček
19
20
21
22
Vse o samooskrbi v Rabcu
Gaina prijavnica, natečaji
Gaina spomladanska predavanja
Gaini kuponi popustov
Oblikovanje vrta
26 Postavimo si skalnjak
Gaia na obisku
28 V duhu samooskrbe
Trata
30 Zmote o trati spomladi
Strokovnjak svetuje
31 Škropljenje breskev, lastna vzgoja
paprik, presajanje sobnih rastlin
Zelenjavni vrt
33 Sejemo slovensko
Slovenski naravni biseri
34 Izvir Dicove vode
Rastline iz daljnih krajev
35 Chia – oljno bogastvo
v drobnem semenu
Koledar del
38 Dela v vrtu, na katera ne smemo
pozabiti v mesecu februarju in marcu
Klub Gaia
Strokovno-izobraževalna revija
glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.
Gaia – revija članov Kluba Gaia,
Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,
telefon: (01)755 81 60,
e-pošta: [email protected]
Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Svetovalka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor
Špehar, Nevenka Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,
Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Grafična priprava:
Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novembra. Letna naročnina 18,88 EUR. Natisnjeno v
30,500 izvodih. ISSN 1408-7774
Sproščeno veselje
Le kako, se boste vprašali, v teh časih? Pa prav
sedaj najbolj rabimo dosti radoživosti, da se
primerno okrepimo za nove izzive v vrtu.
Le kaj smo vam pripravili tokrat v novi podobi revije posebno zanimivega?
Poleg primul in jegličev bodo kmalu zacveteli še vsi drugi znanilci, še prej
pa bomo opravili prve setve za sadike, obrezovanje in gnojenje.
Če je površina količkaj večja, je dela dosti že sedaj, posebno na
Primorskem. Kaj vse je treba postoriti v sadovnjaku, si natančno preberite
na straneh 8 in 16. O rezi okrasnih rastlin smo vam pripravili članka na 6.
in 24. strani. Nikakor pa ne zamudite spomladanskega gnojenja.
Pomembno se mi zdi opozoriti, da ob delu na vrtu nikoli ne pozabite na
veselje do življenja. Zato si tudi nujno načrtujte nepozabne vrtnarske izlete,
predavanja in delavnice. Vsekakor pa se prijavite čimprej na naše največje
tradicionalno vrtnarsko srečanje v Rabcu. Veselim se vas, pa tudi tistih
članov, ki nas boste tam naučili delati tisto, kar kot ljubitelji vrtnarjenja
dobro delate sami.
Vsem materam in ženam še iskrenega veselja
ob prazniku.
Ugani, kaj je na naslovnici!
?
Tudi v letu 2013 smo vam pripravili zanimive slike
Gainih naslovnic, saj bo vsakokrat 1. stran revije neke
vrste uganka: Napišite ime rastline z naslovnice!
Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo
izžrebali vsak mesec enega člana in ga bogato obdarili
z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru
pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov, številko
telefona) ter ga do 1. 3. pošljite na naš naslov.
Rešitev iz prejšnje številke: IKSORA
Nagrajenka: ŠTEFKA PIBER, BLED
Naslednja številka izide 15. marca 2013.
februar 2013
www.klubgaia.si
3
Tema meseca
Zlate pozavne
oznanjajo pomlad
Pa niso le zlate, čeprav nas vse neučakano rumeneče hitijo
pozdravljat s sončnih bregov še povsem zaspanih travišč.
Trobentice so med prvimi pogumneži, ki najavljajo novo
cvetno sezono. A brezstebelni jeglič ni edina vrsta, vrtnarji
jih poznamo še celo vrsto. Vredno jih je spoznavati.
Iz narave v vrtnarijo
Slovenska flora premore nekaj prav lepih
trobentic in zanimivih botaničnih vrst.
Tudi ogrožene so med njimi, zato se le izognimo brezvestnemu ropanju narave. Če
že koga mika, si sme privoščiti kvečjemu
sadiko ali dve brezstebelnega jegliča (Primula vulgaris), ki je v naravi pogostejši kot
spomladanski jeglič (Primula veris) s kobulastim socvetjem na vrhu stebla. Vse
druge jegliče iz slovenske flore pa je bolje
spoštljivo ohranjati na njihovem naravnem rastišču, saj so nekateri redkost in
zato zavarovani z zakonom. Vsaj kranjski
jeglič in avrikelj ali lepi jeglič (Primula carniolica, P. auricula) naj ostaneta nedotaknjena enako kot njun naravni križanec, ki
je resnična redkost ter je naš endemit. Rečemo mu dražestni ali idrijski jeglič (Primula x venusta) in tudi ta je od leta 2004 z
Etažne primule zrastejo precej
više kot druge trobentice in so
hvaležne za vlažna rastišča.
4
www.klubgaia.si
zakonom zavarovan. Za vrtnarsko rabo je
na voljo dovolj požlahtnjenih sort in vrst,
katerih sadike so zrasle iz gojenih jegličev
brez ogrožanja prvobitne biološke zakladnice.
Predpomladna brezstebelnost
Iz naše običajne rumene trobentice s cvetovi na prav kratkih pecljih (nekoč je bilo
njeno veljavno strokovno ime Primula
acaulis, brezstebelna) je nastalo več skupinskih sort v pestri barvni paleti, ki jih razmnožujemo s semeni. Vrtnarji jih gojijo v
komaj rahlo temperiranih rastlinjakih, zato
tudi po nakupu ne sodijo v ogrevano stanovanjsko sobo. Mnogo bolje se počutijo
kje na stopnišču, kjer je sveže, a svetlo.
Suho in toplo ozračje jih hitro pokonča.
Redno zalivanje je pomembno, zastajanje
Čašasti jegliči v različnih
sortah (Primula obconica)
niso prezimno trdni.
vode v podstavkih pa je pogubno. Komur
to ni odveč, naj le potrga ostanke cvetja,
ko mine lepota. Proti koncu marca ali v
aprilu rastline lahko izlončimo in posadimo na prosto, kjer običajno dobro preživijo poletje in naslednjo pomlad na
gredici spet cvetijo. Včasih se celo same
zasejejo, a potomci imajo pogosto precej
manjše cvetove in tudi barve niso vedno
brezhibno živahne.
Botanična pestrost
S svojimi več kot 400 vrstami naseljujejo
trobentice zmerni pas severne poloble in
v Sloveniji jih je natančno deset. Pravcata
miniaturka iz gorskega sveta je najmanjši
jeglič (Primula minima) z gracioznimi rožnatimi cvetovi. To je resnični biserček, ki
največkrat zraste le za dva prsta visoko in
uspešno ga gojijo samo izkušeni vrtnarji
nekje v varstvu
skalnjaka. Podobno
barvo imata tudi že
omenjeni kranjski
jeglič ter komaj 5
cm visok wulfenov
jeglič (Primula wulfeniana). Seveda so
to vse prezimno
trdne trobentice in
takšen je tudi glavičasti jeglič (Primula
denticulata), ki je
doma po zahodni
Kitajski in pod Himalajo. Pomembne
Pomladanski jeglič (Primula veris) in iz njega
vrtne trajnice so
izhajajoče sorte imajo na precej dolgih pecljih
med jegliči še
nasajena socvetja kimastih cvetov.
mnoge druge, a
med opaznejšimi so etažne primule v več
vrstah (Primula beesiana, P. bulleyana, P. florindae) ter tudi nekateri medvrstni križanci
skupaj z rožnim jegličem (Primula rosea)
Vse to so rastline za sveža in s humusom
bogata rastišča, ki stalno ohranjajo vlažnost. Pravšnje mesto zanje so obrobja tolmunov.
Nekatere so sobnice
V naših zimah pa bi na prostem pozeble
občutljivejše priseljenke. Ena med njimi je
čašasti jeglič (Primula obconica), doma v
ne pretirano mrzlih delih vzhodne Azije.
Pri nas je od nekdaj gojena lončnica, katero so že naše babice znale vzgojiti iz semena, čeprav se običajno niso zavedale
strupenosti njihovih listov. Kocinaste žleze
na listih lahko na koži povzročijo boleče
Žlahtni potomci
lepega jegliča
(Primula auricula)
so priljubljeni
predvsem pri
specializiranih
ljubiteljih in
zbirateljih.
opekline, čeprav na to niso vsi ljudje
enako občutljivi. Nekoč so poznali le sorte
s cvetovi v lilasto rožnati barvi, zdaj pa so
na voljo tudi bele in modre. Barva se običajno nekoliko spreminja glede na starost
cveta. Po svoji rasti in rahlem kobulastem
socvetju je že na prvi pogled mnogo nežnejša slezenasta ali majniška primula (Primula malacoides), običajno gojena kot
sezonka za enkratno cvetenje in to pretežno v rožnati barvi. Po znamenitih angleških Kew Gardens je dobila svoje ime
medvrstna križanka Primula x kewensisi
(poreklo: P. floribunda x P. verticillata), ki ni
prezimno trdna.
Avrikelj z nadgradnjo
Rod trobentic je že tako ali tako izredno
pester, ko pa k temu pridružimo še vse
žlahtniteljske dosežke ali slučajne naj-
Znanilci pomladi
naših članov
Da se bliža pomlad, ste nekateri že opazili v
zavetnih kotičkih svojih vrtnih oaz.
Fotografirajte spomladanske znanilce in
pošljite utrinke na naš naslov. Tri najlepše
bomo nagradili z učinkovitim in praktičnim
gnojilom za cvetoče rastline planetella
specialno gnojilo za okrasne rastline in
planetella specialno gnojilo za vrtnice.
Fotografije nam do 1.3.
2013 pošljite na naslov
Klub Gaia, Sinja Gorica 2,
1360 Vrhnika, ali po e-pošti
na: [email protected]
denčke, je izbor
skoraj nepregleden.
Vrtnih različkov je
obilo in pri njihovem zbiranju zanesljivo prednjačijo
Angleži. Izhodišče
nekakšne »aurikulomanije« je prav naš
lepi jeglič, ki je starševska osnova za
množico požlahtnjenih vrtnih sort.
Avrikelj raste v naravi
v skalnih špranjah po Alpah, Karpatih in
Apeninih, kjer jutranja rosa vedno poskrbi
za dovolj vlage. Zanimivo je, da ga najdemo celo v mrzlotnih dolinah v okolici
Škocjana. Zdaj je to kraško območje, avrikelj pa je tu ostalina iz poledenitvenih
časov, ko so se alpske rastline umikale proti
jugu pred ledenim pokrovom. Podobne
pogoje poskušamo zagotoviti vsem jegličem iz te skupine tudi v kulturi. Zaradi pestrosti cvetja ne preseneča ljubiteljska
zagnanost zbiralcev in žlahtniteljev, ki se
združujejo v interesne skupnosti. Več o tem
je tudi na naslovu www.auriculas.org.uk.
kar dozorela semena. Po cvetenju je
možna tudi delitev in posebno pri glavičastem jegliču je mogoče rastline razrezati na posamezne korenine z ostankom
razrastišča, na nekakšne koreninske potaknjence. Čez poletje najbolj redoljubni
sproti odstranjujejo odmrle liste, še bolje
pa je poskrbeti za dodatno ponudbo organskih preperelin s kompostišča ali gnojišča. Če je v senci med jegliči poleti suša,
je v pomoč zalivalna cev ali priključek na
kapljični namakalnik.
Izidor Golob
Gojitveni namigi
Sem sodi razmnoževanje, pri čemer je najpomembnejša setev, pa naj to opravlja
ljubiteljski ali poklicni vrtnar. Če posnemamo naravo, je najbolje posejati ravno-
Najmanjši jeglič (Primula
minima) uživa v skalnjaku,
a uspeva tudi v lončku.
februar 2013
5
Okrasni vrt
Rez okrasnih rastlin, ki solzijo
Spomladi obrezani javorji, orehi in breze grozovito krvavijo. Tako to vidijo ljudje. Iz ran se
cedi drevesni sok, ki se ponoči včasih sprime v ledene sveče, vsekakor pa dolge dneve ali
tedne kaplja do ran.
Iz ran ne solzijo vse vrste enako. Tiste vrste,
ki pocejajo sok močneje, delajo ljudem
skrbi. Brez razloga. Solzenje je naravno in
služi preprečevanju okužb in postopnemu
zapiranju ran. V drevesnem soku, ki ga
drevesa izgubljajo, je sladkor, a izgubljena
količina ne vodi k izčrpanju drevesa. Zamazovanje krvavečih ran je mazaštvo, ki
solzenja ne more zaustaviti. Ne le, da ne
pomaga: škodi. Suha rana je najboljša rana.
Pod cepilno smolo se hitreje začne
trohnoba kot na suhi, odprti rani.
Kje je razlog za rez
Skrb glede solzenja je solzavi sentiment.
Ni pravo vprašanje, kdaj rezati, ampak
zakaj rezati. Pravilno izbranega in
posajenega okrasnega drevesa ni treba
»obžagovati«. Drevo je treba zgolj očistiti
suhih in nalomljenih vej. Vse drugo žagarstvo je diletantski odgovor na diletantsko opravljano delo. Če okrasna
drevesa zrastejo prevelika, so bila nestrokovno izbrana ali posajena na nespametno mesto. Strokovna napaka!
Takšna drevesa je treba posekati, ne
obžagovati. Vsa brutalno obžagana
drevesa niso le grda kot smrtni greh,
takšna drevesa na dolgi rok postanejo
nevarna drevesa.
Obrezovanje je na mestu, kadar drevo usmerjamo v rasti ali skrbimo za varnost
ljudi pod njim. Drevesa najbolje sama
zavarujejo les pod ranami takrat, ko dejavno živijo, torej od pomladi do jeseni.
Vendar je pri obrezovanju bolj pomembno od vprašanja »kdaj« vprašanje »kako«.
Če znamo okrasna drevesa pravilno obrezovati, čas v letu ni bistven za zdravje
dreves. Zato ni nič narobe, če izberemo
obdobje, ko najmanj solzijo.
Izberimo pravi čas
Solzenje je najmočnejše, ko pridejo
drevesa v sok in do začetka olistanja. Torej
6
www.klubgaia.si
Oba javorja obrežemo,
ko odvržeta liste.
med februarjem in aprilom in takrat k
solzenju nagnjenih vrst ne obrezujemo.
Tudi ne obrezujemo, ko je les zmrznjen,
ker je takrat krhek.
Pahljačaste javorje obrežemo, ko odpade
listje, pa nekako do božiča. Kačjekože javorje (Acer davidii, Acer pensylvanicum)
obrežemo lahko že konec poletja. Breze
režemo čim manj in če že, med
listopadom in božičem. Podobno je z
murvami: obrezujemo od poznega poletja do konca leta. Spomladi cvetočih
magnolij, ki tudi solzijo, ne obrezujemo
pred cvetenjem, temveč po njem.
Oreh sadimo kot sadno drevo, toda
odraslo drevo je s široko krošnjo lahko kot
hišno drevo domu tudi v okras. Orehe
režemo od srede avgusta do konca septembra. Ta čas je solzenje šibko, tkiva pa
so še odzivna in zato v lesu takoj stečejo
varnostni programi za zaščito rane.
Orehu nikoli ne žagamo debelih vej tik ob
deblu. Če želimo kontrolirati velikost
krošnje, začnemo pri mladem drevesu.
Nikoli ne krajšamo vseh vej po vrsti!
Ko sta bukev in gaber
v soku, odrezane veje
močno solzijo.
Izrežemo del tistih, ki sežejo na obod
krošnje. Glavne veje samo odvajamo,
nikoli ne delamo golih štrcljev. Obrezano
drevo mora obdržati obliko normalnega
oreha. Če drevesu ni od daleč videti, da je
bilo obrezano, je pravilno obrezano. Pri
mladih drevesih rast obrzdamo tudi tako,
da močno rastoče veje upognemo in
privežemo v položnejšo lego.
Matjaž Mastnak
Okrasni vrt
Cvetoči grmi ob koncu zime
Vsake zime je enkrat konec. Na vrtu nam to povejo prve cvetoče čebulnice, najzgodnejše
trajnice in grmovnice, ki se ne bojijo poznega mraza.
Grmovnice so gradivo, s katerim oblikujemo vrtni prostor. Cvetoči žafrančki in
morske čebulice v trati, ki se šele zbuja, so
ljubki in dobrodošli – a to je še vedno cvetenje v dveh dimenzijah. Nad tla dvignejo
cvetje cvetoče grmovnice.
Prvi znanilec svetlobe
Pogosto že februarja, vsekakor pa v prvi
polovici marca zacveti nepozebnik (Hamamelis x intermedia). Njegovi cvetki so majni,
rumeni pajkci. Če znamo za nepozebnik
dobro skrbeti, je teh pajkcev tako veliko,
da se vejice vanje na gosto oblečejo. Kako
nepozebniku strežemo, da bo cvetiv? Posadimo ga ne mesto, kjer bo imel dovolj
svetlobe. Samo nepozebniki, ki ne trpijo
sence, so čvrste, nepretegnjene rasti in
obilnega cvetnega nastavka. Sicer prenesejo precej sence, a med životarjenjem in
blestenjem je velika razlika. Nepozebnik je
grm za tri predpomladne tedne, ko je nesporni zvezdnik, preostanek leta pa je bolj
kot ne anonimen grm, ki sicer raste somerno in disciplinirano, a z ničemer več ne
izstopa iz zelenila. Sorte, ki jeseni obarvajo
listje, so v manjšini. Kar se tiče zemlje, ne
mara mokrih, zbitih tal. A se vsaj enega
splača imeti na vrtu.
Iva cveti samo na mladih vejicah.
Zares učinkovite so rumeno cvetoče
sorte nepozebnika, že oranžne
(na sliki je ‘Jelena’) so manj opazne.
Resa (Erica carnea) je zelo zgoden
grmiček, a ostaja nizko pri tleh.
Oder za gole plesalke
Nepozebnik cveti na golih vejah, podobno
kot zgodnje brogovite (Viburnum), leskovci
(Corylopsis), čudovito dišeče Purpusovo kosteničevja (Lonicera x purpusii), o katerih
sem pred tremi leti že pisal v tej reviji. Vsi ti
grmi imajo zelo privlačne cvetove, toda…
Ker nimajo listja, se skoznje vidi vsa grdobija, ki je po koncu zime videti še grša: sodi
za vodo, s plastiko pokrite gredice na zelenjavnem vrtu, propadajoči kompostnik, sosedovo pokopališče neporabljenega
gradbenega materiala… Če želimo te
grmovnice predstaviti v zares lepi luči, moramo poskrbeti za njihovo ozadje. Najlepša
podlaga za rumene, bele in rožnate cvetke
pa je enotna zimzelena stena. To zahteva
premišljeno zasnovo vrta. Če smo grmovnice napikali reztresene po celem vrtu kot
goska kakce, zelenega ozadja ne moremo
zagotoviti. Zeleno ozadje je lahko iz visoke
tisine živice, stene elegantnih omorik, iz
pokončno rastočih sort lovorikovca ali pa
stena, ki smo jo dali prerasti bršljanu.
Iva rabi trdo roko
Iz narave sprehajalci ob šopkih telohov in
zvončkov prinašajo vejice z mačicami
leske in vrb. Leske nihče ne sadi zaradi
cvetja, z vrbami je pa že drugače. Med
ljudmi je zelo priljubljena pritlikava povešava iva (Salix caprea ‘Klimarnock’). Po
prvih dveh letih navdušenja so ljudje nad
njo razočarani, ker noče več cveteti. Krivi
so sami, ker se jim »žvavca« smili. Čim
odcveti, je treba vzeti škarje v roke in vse
veje tik ob cepljenem mestu porezati na
par centimetrov dolge štrclje.
Matjaž Mastnak
februar 2013
7
Vse o ...
... gnojenju sadovnjaka,
vinograda in oljčnega
nasada
Gnojilo naj vsebuje
visok delež suhe snovi.
Organsko gnojenje sadovnjaka, vinograda, oljčnega nasada
upravičeno uvrščamo med pomembna opravila. Tako v tleh
vzdržujemo ustrezno razmerje hranil, humusa, izboljša se
tudi talni živi svet. Poleg organskega gnojenja pazimo tudi
na primerno apnenje.
Z organskim gnojenjem v sadovnjaku,
vinogradu, oljčnem nasadu vplivamo na
normalno rast in ustrezen razvoj rastlin, v
tla vračamo tudi hranila, ki jih rastline
porabijo za razvoj mladic, korenin in
plodov. V ekološki pridelavi se držimo
pravila, da za gnojenje uporabljamo
izključno organska gnojila, prepovedana
je uporaba vseh sintetičnih oz. lahko topnih mineralnih gnojil. Cilj gnojenja je, da v
tleh vzdržujemo optimalne vrednosti
hranil, ki vplivajo na boljši razvoj rastlin in
plodov.
Zakaj organsko gnojenje?
Z organsko snovjo v tleh popravljamo
delež humusa, izboljšamo vodno-zračni
režim, pozitivno vplivamo tudi na teksturo
in strukturo tal. S povečanjem organske
snovi se voda v tleh bolje veže in zadržuje,
to je še posebno pomembno v dolgem
sušnem obdobju, ki smo ga lahko občutili
prejšnje leto. V prevlažnih tleh se prav
nasprotno izboljša njihova odcednost in
zračnost. Poleg vseh predhodno omenjenih lastnosti večji delež organske snovi
vpliva tudi na boljšo biološko aktivnost tal,
izboljša se tudi sprejemanje elementov,
kot so: dušik, fosfor, magnezij, bor in drugi.
Tip tal
Lahka tla
Srednje težka
Težka tla
8
Območje gnojenja
naj bo širše od krošnje.
Naj bo dovolj humusa
in kalija
Za povečanje organske snovi (humusa) v
tleh ob sajenju dodajte 20 kg dolgo delujočega organskega gnojila v obliki pelet
Vsebnosti humusa v trajnih nasadih
Vsebnost humusa (%)
Vsebnost gline Nezadostno Zadostno Povečana vsebnost
< 10%
< 1,1
1,1 – 2,5
> 2,5
10 – 30%
< 1,5
1,5 – 3,5
> 3,5
> 30%
< 2,3
2,3 – 4,0
> 4,0
www.klubgaia.si
plantella organik/100m2. Gnojenje
mladega
vinograda, sadovnjaka ali oljčnega
nasada v prvem in
drugem letu opravite
posamično
okrog posameznih
rastlin. Območje
gnojenja naj bo
nekoliko širše od
krošnje.
Skrbite
tudi za redno gnojenje rodnih nasadov, ki jih vsako
leto pognojite v
odmerku
10
kg/100m2. Delež
humusa v tleh
vzdržujete, če za
gnojenje uporabljate organsko gnojilo v
obliki pelet plantella organik, saj z njim v
tla dodate tudi vse pomembne mikroelemente, da so nam rastline zelo hvaležne. Če za gnojenje uporabljate samo
organska gnojila (gnoj, kompost, sodobna organska gnojila), lahko primanjkuje kalija (K). Kalij dodate v obliki lesnega
pepela, gabeza ali pa za gnojenje uporabite organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik K, ki ima dodan naravni vir
kalija.
Vroče ideje
Če imamo
1m2in0
ut
Posadite sadno
drevje in jagodičevje
Takoj, ko tla odmrznejo,
pričnete s sajenjem
sadnega drevja in jagodičevja.
Nekoliko globlje sadite ribez in
ameriške borovnice. Pazite, da
cepljeno mesto ni zasuto z
zemljo. Priskrbite si mrežo
proti voluharju, oporni kol,
organsko gnojilo v obliki pelet
plantella organik in plantella sadjarsko
gnojilo, škarje za rez in vrvico za
privezovanje.
Če imamo
6min0ut
Oljke pognojimo
konec februarja.
Zadostna vsebnost humusa se v trajnih
nasadih razlikuje glede na tip tal. V težkih
tleh se optimalna vrednost humusa giblje
med 2,3 in 4,0 %. V lahkih tleh pa se delež
giblje med 1,1 in 2,5 %. Delež humusa se
ugotovi na podlagi analize tal, tako določite tudi vsebnost glavnih hranil (fosfor,
kalij) in pH tal. Z vzorčenjem (vsakih 10 let)
določite še vsebnost humusa oz. organske snovi.
Optimalen izkoristek hranil
Če vrtnih tal niste pognojili jeseni, je
dobro ob prvih otoplitvah v marcu opraviti osnovno gnojenje z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik. Tako
nadomestite izgube hranil, ki so nastale s
pridelkom, dodate vse glavne elemente
(dušik, fosfor, kalij) in mikroelemente. Med
prednosti gnojenja z organskim gnojilom
v obliki pelet plantella organik je treba
uvrstiti še počasno sproščanje dušika (N),
ohranjanje deleža humusa in čiste podtalnice ter izboljšanje talnega živega sveta.
Gnojilo je koreninam na razpolago že po
dobrem tednu. Vsa hranila se sproščajo
postopoma glede na potrebe rastline,
tako ne prihaja do izgub hranil zaradi izpiranja ali vezave v tleh.
Suha snov je odločujoča
Gnojenje z dolgo delujočim organskim
gnojilom plantella organik je zelo priro-
čno, saj je praktično pakiran (7,5 kg in 20
kg), enostaven za transport, peletirana
oblika pa je zelo enostavna za raztros. Vsebuje tudi zelo visok delež suhe in organske snovi, kar pomeni, da z manjšo
količino gnojila pognojite večjo površino.
Pri znanih domačih gnojilih (gnoj, kompost) je vsebnost suhe snovi bistveno
manjša, zato za gnojenje enake površine
potrebujete kar štiriindvajsetkrat več gnojila. Na delež suhe snovi bodite pozorni
tudi pri ostalih organskih gnojilih, pakiranih v vreče, ki so dosegljiva na trgu. S
plantella organikom tako v sadovnjaku, vinogradu z enim 20-kilogramskim pakiranjem pognojite površino 200 m2 in več.
Gnojilo je tudi ustrezno tehnološko obdelano in ne vsebuje semen plevelov in patogenih mikroorganizmov.
Oljke gnojimo redno
Z rednim organskim gnojenjem oljčnega
nasada izboljšate težka in lahka tla, ohranjate tudi delež humusa v peščeno-ilovnatih tleh, ki jim najbolj ustrezajo. V težkih
glinenih tleh izboljšate zračnost tal, ki se
tudi lažje ogrejejo, lahka peščena tla pa
bolje zadržujejo vlago in so manj dovzetna za sušo. Zaradi zmanjšanja nevarnosti pozebe je konec februarja ali začetek
marca najprimernejši čas za osnovno
gnojenje oljčnega nasada. Zato v tem obdobju uporabite NOVO 25-kilogramsko
Prve setve na
prostem
Na prosto od konca februarja
in v marcu sejte špinačo, grah
in bob, v marcu sejte redkvico,
sadite čebulček in česen ter sejte in sadite
tudi zelišča. Za gnojenje gredice, kjer uspeva
špinača, uporabite organsko gnojilo v obliki
granul bio plantella nutrivit za listno
zelenjavo.
Če imamo
Gnojenje vrtnic
Vrtnice pognojite z organskim
gnojilom v obliki pelet
t
biogrena,
ki ne vsebuje kalcija.
u
min
Po raztrosu ga rahlo vdelajte v
tla. Z membranskim gnojilom plantella
formulla 365 za vrtnice gnojimo konec
marca oz.
aprila, ko
vrtnice
pričnejo
rasti. Z
enkratnim
gnojenjem
zagotavimo
bujnost in
zdravje vso
sezono.
5
februar 2013
9
Vse o ...
Optimalna pH vrednost tal v sadovnjakih
Sadna vrsta
jablana
hruška
breskev in nektarina
sliva in češplja
češnja
kostanj
ameriška borovnica
oljka
figa
mandarina
kaki
vinska trta
pH tal
5,5-6,5
5-6,5
6-6,5
5-6,5
6-6,5
4,5-5,5
3,5-4,5
6-8
6-7,5
6-7
6,5-7,5
5,2-7,5
Vrsta tal
srednje težka
lahka do srednje težka
srednje težka
lahka šotna
srednje težka
organsko gnojilo v obliki pelet plantella
organik za oljke, ki ga nekoliko podkopljemo v tla, da prične takoj delovati, hitreje pride v območje korenin, zmanjšajo
pa se nepotrebne izgube hranil.
Apnite po pameti
Ker boste po vsej verjetnosti z organskim
gnojilom v obliki pelet plantella organik
Jabolka dobro uspevajo
na srednje težkih tleh.
Takoj po rezi sledi gnojenje.
gnojili spomladi, apnenje opravite v jesenskem času po odpadanju listja. Če ste
gnojili jeseni, pa apnenje opravite spomladi. Zanj je najbolje uporabiti sredstvo
za izboljšanje tal plantella kalcivit, ki ga
praviloma uporabite enkrat na 5 let. Pomembno je vedeti, da lažja tla prenesejo
manjše enkratne odmerke apnenih gnojil,
težja pa večje. Če je po rezultatih analize
tal treba močneje apniti, to opravite večkrat po malem, oz. vsako drugo leto. Plantella kalcivit vsebuje naravne, mlete
apnence (98% CaCO3), ki ne škodujejo talnim mikroorganizmom. Zato priporočamo, da opustite apnenje z živim ali
gašenim apnom, ki škodujeta organizmom v tleh. Apnenje prilagodite tudi posamezni sadni vrsti, kar je vidno tudi v
zgornji tabeli.
Iz zgornje preglednice zlahka razberemo, da kostanj in borovnica bolje
uspevata v kislih tleh. Oljka, kaki in
figa prenašajo tudi nekoliko bazična
tla. Jablana, hruška, češnja, sliva, breskev in nektarina imajo glede pH-ja
podobne zahteve. Apnenje torej
strogo opustimo pri ameriških borovnicah in kostanju, ki bolje uspevata v
kislih tleh in jima apnenje škoduje, pri
ostalih sadnih rastlinah pa apnenje
prilagodite sadni vrsti in vrsti tal.
Davor Špehar
Plodovi rabijo za
rast dovolj hranil.
Uporaba sadjarskega gnojila
Ker organska gnojila ne vsebujejo dovolj kalija, ta element praviloma
dodajamo s plantella specialnim sadjarskim gnojilom. Ker kalij in fosfor
nista podvržena spiranju, ju drevo črpa iz globin po obiranju ali pred začetkom
vegetacije spomladi. Da bo gnojilo pravočasno prispelo do korenin, ga v globlje plasti umestimo
tako, da s kovinsko palico čim bolj na obodu krošenj naredimo luknje in vanje dodamo gnojilo. To
gnojilo dodamo tudi na dno sadilne jame ob sajenju.
10
www.klubgaia.si
Ali poznate?
Opojnost gardnerjevega hedihija
Med dokaj nepoznanimi rastlinami, ki izhajajo iz daljnih krajev našega planeta, je tudi
gardnerjev hedinij »Hedychium gardnerianum«, ki spada v družino Zingiberaceae ingverjevke. V angleškem jeziku ima kar nekaj zanimivih imen Wild kahili ginger, Garland
flower in Ginger lily.
Hedihij je rastlina, ki jo videvamo v parkih in vrtovih toplejših
predelov sveta. Latinsko ime rastline je sestavljeno iz besed
HEDYS - sladek in CHION – sneg (beli cvetovi ene izmed vrst hedihija). Rastlina izhaja iz Južne Azije (Himalaja) ter Afrike (Madagaskar). Zanimivost pri rastlini je, da spada med invazivne
rastline, ker se je na območju Azorov, Madeire in severne Nove
Zelandije razširil kot plevel. Hedihij je rastlina z omamno dišečimi
cvetovi (dolgimi 25cm) v rumeno-rdeči barvi, ki so nanizani po
dolgem steblu, ki lahko doseže do dva metra v višino in en meter
v širino. Močan vonj rastlini dajejo kaplje z nektarjem, ki so v
cvetu. V zemlji se skrivajo rizomi, ki so najbolj podobni pravemu
ingverju, ki ga v nasprotju s tem uporabljamo kot zdravilno živilo
v kulinariki.
tove z rumenimi prašniki. Cvetovi so razporejeni v kratki skupini
ter 15- dolgi.
• Rdeči ingver (Hedychium coccineum) je rdečkaste barve lososa,
lahko ima rožnate cvetove s prašniki, ki so enake barve kot venčni listi. Cvetovi so razporejeni v velikem podolgovatem grozdu.
Dejan Udovč
Razmnoževanje
Rastlino razmnožujemo spomladi z delitvijo rizomov ali pa s semeni. Plod, v katerem so skrita semena, je podoben kapsulam s
tankimi stenami (približno ), s tremi prekati. Ko dozori, se odpre
in razkrijejo se čudovite barve. V svetlo oranžni je notranja površina kapsule, sorazmerno velika, rjava semena (5-) imajo svetlo
rdeče mesnate obloge. Pri nas se rastlina lahko vidi v ljubljanskem Botaničnem vrtu, kupi na pomlad v bolje založenih vrtnih
centrih ali preko internetnih strani.
Rastni pogoji (gojenje)
Ker rastlina prihaja iz toplih krajev, jo pri nas gojimo v širokih posodah z veliko dobre zemlje, ki jo dodajamo vsako pomlad preden rastlina odžene dolge, trakaste liste v sivo zeleni barvi na
okroglem steblu. V mrzlem obdobju, ko odmrejo zgornji deli
rastline, jo prezimimo v temnem, hladnem prostoru do pomladi,
ko rastlino ponovno obilno zalivamo in gnojimo z gnojili za cvet,
do takrat pa v dobi mirovanja koreniko skoraj popolnoma izsušimo.
Uporabna vrednost
Čeprav gardnerjev hedihij spada v družino ingverjevk. je zelo strupen, zato je lahko usodno, če ga zaužijete. Rastlino uporabljamo
bolj v dekorativne namene (različne barve cvetov ter njegov
vonj, zanimive oblike listov, korenik, …).
Poznamo kar nekaj podobnih vrst hedihija:
• Beli ingver (Hedychium coronarium) - ima bele cvetove z belimi
prašniki. Cvetovi so razporejeni v kratki skupini in so 7- dolgi.
• Rumeni ingver (Hedychium flavescens) - ima svetlo rumene cve-
februar 2013
11
V spomin
Ruth Podgornik Reš –
izjemna ženska!
Zgodilo se je, ko sem bila več kot 5000 km daleč, na toplem… hčerka Jana mi je sporočila
o žalostnem dogodku z Ruth. Nisem mogla verjeti, dojeti, sprejeti… Ruth, izjemna ženska,
naša prijateljica, naša Gaianka… Kako je to hudo!
Danes bi rada skupaj z vami, dragi Gaiani,
prehodila nekaj spominov med mnogimi,
ki smo jih imeli skupaj z Ruth.
Začeli smo pred več kot desetimi leti, ko
mi jo je priporočila sodelavka, Nevenka
Breznik, češ, njo pa bi Gaiani sigurno radi
brali in poslušali. Ruth je že tedaj bila uveljavljena vrtnarka, pisateljica, predavateljica, publicistka… katere izrazna moč je
bila polna navdušenja in prekipevajoče
energije, še posebej, ko je zvestim slušateljem predstavljala balkonske rože, okrasne vrtove, buče… urejene grobove. Tako
so njeni članki, predavanja, televizijske in
radijske oddaje, in zlasti knjige, naddobri
dokumenti, s katerimi je v našo deželo
prenašala trende in novosti iz tujine ter jih
še ustvarjalno dopolnila in prenesla na
svoj vrt in vrtove premnogih pri nas in posebej na najštevilčnejše Gaiane.
In tako se je začelo
Takoj na prvem srečanju sem vedela, da
bo naša skupna pot lepa, bogata, slikovita,
12
www.klubgaia.si
praktična, edinstvena…Zmenili sva se za
redno sodelovanje tako v reviji Gaia kakor
tudi v našem Klubu.
Njen prvi članek pri nas, meseca maja, začenja: …»Po desetletju ukvarjanja z
okenskimi in balkonskimi rastlinami
me je, dragi bralci revije Gaia, doletela
čast, da napišem nekaj misli za vašo
priljubljeno revijo…« Vsi smo bili navdušeni in že smo snovali načrte, kaj bomo
delali vse do konca leta in še naslednje
leto in potem spet… da bomo vedno kaj
novega, zanimivega, praktičnega predstavili Gaianom in našim simpatizerjem.
Tako smo se najprej lotili trendovskih balkonskih zasaditev, nato smo šli v svet enoletnih vzpenjalk, pa na gredice poletnih
enoletnic, pogledali, kako je lahko lepa
hiša tudi brez balkonov, a z bogato
opremljenimi okni…in že smo prišli v
»vrtnarjevo poletje«. Tako je Ruth predstavila ob začetku jeseni čas, ko poklicni
vrtnarji hodijo na strokovne počitnice in
raziskujejo, predvsem v tujini, kaj jim no-
vega ponujajo inštituti in vrtnarska podjetja. Bila je pri slovitem žlahtnitelju Dietru
Stegmeierju z najbogatejšo zbirko pelargonij v Evropi – 1048 jih je bilo tedaj, zapisala in poslikala je 67 sort abutilonov/
slezivcev, 231 vrst in sort posodovk, 87
sort pasijonk… Iz njenih predlogov najtrpežnejših lepotic sem tedaj prvič okrasila
moje balkone in hišna okna, da so bila
ponos v naši vasi. Za konec leta smo se z
Ruth vedno znova naučili kakšno novost
za urejanje grobov. Tedaj je že zbirala gradiva za njeno znano knjigo o ureditvi zadnjih domov, saj pravi, da je v Sloveniji
samo ena strokovna literatura za Mesta
pokojnikov avtorja Franca Tobiasa. Ruth
nas je učila tudi, da so jesenske in zimske
zasaditve lepe in da ni meseca v letu, da
ne bi mogli naše balkone, okna in vrtove
urediti tako, da nas razveseljujejo rože.
Istočasno pa je Ruth zares veliko časa in
truda posvečala spoznavanju buč, kar
smo čutili tudi mi Gaiani: bogastvo buč,
prazniki buč, uporabnost buč, z recepti za
buče… tu se je vključila tudi njena sestra
Mateja Reš, ki jo poznamo kot strokovnjakinjo za zdravo prehrano tako v reviji
kakor tudi na klubskih dogodkih.
Skupna načrtovanja
Ruth je zelo cenila našo ekipo v Gaii, saj
smo jo nemalokrat postavili pred nove izzive, ki jih je morala naštudirati, raziskati,
pripraviti, poslikati… ampak to je imela
zelo rada. Tako smo eno leto načrtno iskali
slike za nazorno predstavljanje teme: zasaditve, zapisane v zvezdah. Pri tem je po
študiju osebnostnih lastnosti po horoskopskih znamenjih izbrala različne rože,
po barvi in značaju, ki bi jih lahko pripisala
horoskopskim zasaditvam. Hecno, ko sva
to raziskovali, ona agronomka, jaz psihologinja, sva najprej zasaditvi naredili zase,
ona vodnarka, jaz kozoroginja. Zasaditvi
sta nama bili všeč in menili sva, da odgovarjata najinima osebnostima. Vso pomlad do poletja sva spremljali, kako
rastejo rože, zasajene v koritih in ob koncu
imeli celo kolekcijo pripravljeno za naslednje leto - za redno objavljavljanje v Gaii in
številnih delavnicah po Sloveniji - za vsak
horoskopski znak posebej. V njeni zasaditvi vodnarja je bilo veliko globoke modrine lobelije, najbolj modre med
modrimi…in vmes bele salvije. Rekla je,
da mora biti zanjo vmes bela svežina,
neobremenjenost, barva novega začetka…brez bele, da ni dobrih zasaditev.
Ruth je z nami v rubriki Stilski vrt in
Vrtna preobrazba
skozi vse obdobje
obdelala najmanj
50 vrtov, teras, balkonov in oken Gaianov, ki so potrebovali njeno pomoč za dobre rešitve in ideje ali pa za
predstavitve praktičnih ureditev radovednim in ukaželjnim članom. Rekla je, da pokuka
tudi v najbolj zaplankani vrt, da morebiti kje še dobi pravo
idejo, ki jo lahko podeli še drugim. Govorim le o vrtovih, objavljenih v Gai, kolikim
pa je pomagala izven tega dela, pa se
tako ali tako vidi, ko se pelješ po vseh kotičkih naše lepo urejene dežele. In tudi te
ideje in stil, ki so jih skupaj z Ruth ustvarili
ali pa posneli iz naše in drugih revij številni
ljubitelji vrtnarjenja, bodo našo Ruth ohranili nesmrtno do
konca dni.
Gaiani pa smo Ruth
velikokrat poslušali
na predavanjih po
različnih krajih Slovenije. Prav vsako
leto pa tudi na letnem izobraževalnem srečanju v
Rabcu in lani v Poreču. In vedno
znova je veliko število naših članov
bilo navdušeno nad
njeno prekipevajočo energijo, lepim
izražanjem in nadlepimi prikazi njenih
razkošnih, barvitih in dehtečih rož. Zadnje
čase je vse bolj poudarjala tudi trpežnost
in enostavnost zasaditev za vzdrževanje.
Sama je porabila po 5 ur dnevno za zalivanje in oskrbo cvetja pri sebi doma in v
vrtnariji. Na obisku pri njej sem bila priča,
da je temu tako. Kljub pomoči njene
mame Slavke in ostalih članov družine.
Njen urnik je bil poln
Spomnim pa se ene dogodivščine pred
leti v Rabcu. Tako kot običajno, je prišla
pozno ponoči in se pripravljala za jutranje predavanje. Utrujena je šla pod tuš,
vendar se je ponesreči zaklenila v kopalnico in ni mogla ven. Tudi slišali je
nismo, ko je tolkla in klicala. Seveda sta
bila telefonček in velika brisača v sobi.
In tako je prespala v kadi, pokrita le z
majhno brisačko, ki jo običajno damo
pred kad na tla. Ko jo je zjutraj rešila sestra Mateja, ki je prav tako predavala v
Rabcu, je bila premražena, nenaspana.
A je predavanje kljub vsemu bilo navdušujoče, kakor bi jo pogrele in osvežile
vse te njene rožice.
Toliko bi lahko še napisala,
a ostanimo pri tem
Če ne bi Ruth tako silno želela razvijati še
druge veščine in sposobnosti, ne bi bila
ona ona! In tudi v športu in vzdržljivosti je
bila izjemna. Morda še bolj.
Tako kot vsi naši Gaiani pogrešamo Ruth
in njen: »ku-kuc, sem že napisala članek,
še slike pošljem…« Vsem Gaianom, ki ste
tudi nam poslali sožalje, hvala… Ruth je
res bila član tudi naše velike družine.
Hvala ti!
Rože najbolj dehtijo zjutraj, si nas
učila… to bomo pomnili in mislili
nate do konca dni!
Vida Radivojević
februar 2013
13
Gain eko vrt
Letos bomo v Galiciji pri Žalcu na 60 m2 oblikovali Gain
ekološki samooskrbni vrt, kjer bomo skozi vse leto
pridelovali zelenjavo za štiričlansko družino. Sočasno z deli
na vrtu bomo na lokaciji vrta izvajali predavanja in
delavnice. Vsak mesec boste v reviji Gaia lahko prebirali o dejanskih opravilih na vrtu.
Pozimi je čas dragocen za načrtovanje vrta in setve za ekološke sadike.
Najprej naredimo načrt vrta in zasaditev v
njem, nato pregledamo zbirko semen od
lani in pravočasno načrtujemo morebitne
nove nakupe manjkajočih ekoloških
semen ter kasneje nakup tudi izvedemo,
da ne bi ostali brez želenih ekoloških
semen, brez katerih v ekološkem vrtnarjenju ne gre. Naš vrt bo razdeljen na 4
dele – poljine, znotraj katerih bomo sejali
in sadili številne zelenjadnice. V ta namen
smo v januarju pričeli z vzgojo prvih sadik.
V setvenici bo kalila paprika.
Najprej sadike
Na januarskem srečanju smo na delavnici,
ki je potekala v Vrtnarstvu Botanika, prisotnim prikazali način in pogoje za setev
prvih zelenjadnic za sadike, ki jih bomo rabili za zasaditev Gaiinega eko vrta. Vrt planiramo zasnovati za potrebe 4-članske
družine, kot vir za lastno oskrbo z ekološko pridelano zelenjavo. Posejali smo
zgodnje zelenjadnice, in sicer: kapusnice,
solatnice, čebulnice ter v setvenico še papriko. Ker želimo v začetku marca v vrt saditi krhkolistno solato, smo posejali dve
vrsti solate. Za posevke zgodnjih kapusnic
smo sejali zgodnje zelje, cvetačo in bro-
14
www.klubgaia.si
Za setev smo
uporabili ekološki
setveni substrat in
z njim napolnili
setvene plošče.
koli. Sicer je od klimatskih pogojev
pridelave na prostem ali v rastlinjaku odvisno, kako
zgodaj moramo začeti z vzgojo sadik. Če sadik zgodnje zelenjave na prosto ne moremo saditi pred
polovico meseca marca, potem lahko tudi
z vzgojo sadik začnemo teden ali dva kasneje. Zato lahko za pridelavo zgodnjih zelenjadnic setev opravimo tudi še v
začetku februarja.
V vrtu bomo poskrbeli tudi za zgodnji pridelek čebule in pora, zato smo posejali
tudi ti dve zelenjadnici, saj bomo posevek
čebule zasnovali na podlagi vzgojenih
sadik čebule in ne iz sajenja čebulčka. Tudi
za vzgojo sadik čebule je čas od konca januarja in od začetku februarja naprej. Podobno velja tudi za por, peteršilj in zeleno.
Za setev naših sadik smo uporabili ekološki substrat bio plantella start in ekološka
semena Amarant. Sejali smo ročno, v glavnem v plastične gojitvene plošče, le čebulo smo posejali s sejalnico v stiroporne
gojitvene plošče.
Kaj se bo dogajalo v marcu
Kmalu potem, ko se bodo v Gaiinem eko
vrtu tla odtalila in jih več ne bo pokrivala
snežna odeja, bomo najprej poskrbeli za
pripravo vrtnih tal ureditev gredic. Pred
zimo preorano površino bomo ročno izravnali in razgrabili brazde ter oblikovali
gredice in na njih vrtna tla pripravili za
setev ali sajenje prvih zelenjadnic. V okviru prvih del v vrtu bomo tla tudi
gnojili. Za gredice, kjer bodo posajeni paradižnik in druge plodovke, bomo upora-
Optimalni toplotni pogoji za vzgojo sadik glede na vrsto zelenjave
Vrsta zelenjave
T (°C) za vznik
T (°C) za 1. list
T (°C) za 2-3 liste
Solata
16 - 18
14 - 16
8 -12
Kapusnice
22 - 24
16 - 20
14 - 16
Paprika
25 - 27
18 - 20
16 – 18
Jajčevec
25 - 27
18 - 20
16 – 18
Paradižnik
24 - 26
16 - 18
14 – 15
Kumare
22 - 24
16 - 18
15 - 16
Bučke
25 - 26
16 - 18
15 - 16
Gaiin eko vrt
pozimi.
bili bio plantella
nutrivit za paradižnik in druge plodovke, v delu vrta,
kjer bomo sadili listnato zelenjavo (npr.
solato, kapusnice)
bomo uporabili bio plantella nutrivit za
listnato zelenjavo.
Ker bomo želeli čim bolj izkoristiti talno
vlago, še preden bo nastopila morebiti
suha in topla pomlad, bomo glede na
možnosti začeli s sajenji prvih sadik, predvsem pa bomo v rastlinjakih vrtnarstva
Botanika začeli z vzgojo preostalih toplotno zahtevnejših zelenjadnic. Te za kalitev in svojo začetno rast ter nadaljnji
razvoj potrebujejo več časa in tudi precej
višje temperature. Najprej začenjamo s
setvijo jajčevca in paprike, ki pogosto potrebujeta tudi do mesec dni, da vznikneta.
Iz setvenice bomo papriko ter jajčevec pikirali v gojitvene plošče. S paradižnikom
bomo počakali do začetka marca, najkasneje (pozno marca ali v aprilu) bomo sejali
bučke in solatne kumare, saj jih je najbolj
sigurno na prosto presaditi šele od sredine maja dalje.
Če bo mogoče, bomo v sredini marca sejali še solato berivko, tudi korenček ter
izmed stročnic – grah in bob. To sta stročnici, ki najbolje prenašata morebitne
nizke temperature, tudi po vzniku, zato
lahko grah brez problemov sejemo že v
februarju oziroma takoj, ko to omogočijo
tla. Ostale stročnice (fižol, soja, leča) sejemo kasneje, v začetku maja.
Za manjši obseg pridelave nizkega in visokega fižola lahko vzgojimo tudi sadike.
Tako bomo na toplem in v svetlem rastlinjaku za potrebe našega eko vrta vzgojili
nekaj sadik fižola, ki jih bomo pozno v
maju, ko bo nevarnost pozeb minila, presadili na prosto.
Za konec – vabilo na
naslednjo učno uro
Naše naslednje srečanje planiramo izvesti
na lokaciji Gaiinega eko vrta v Veliki Pirešici. Zato vas že
danes vabimo, da
se nam pridružite
v petek, 1. marca
2013, ko bomo ob
16. uri pričeli z
urejanjem vrta: po
delih bomo pogno-
Posejali smo
papriko.
Gojitvene plošče
smo po setvi
prekrili z
vermikulitom
s katerim bomo
zadrževali
vlažnost
setvenega
substrata.
NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!
jili in pripraviljali gredice ter če bo mogoče izvedli prve direktne setve nekaterih
zelenjadnic.
Ker smo v eko Gaiinem vrtu poskrbeli za
vzgojo sadik že konec januarja, bomo
tako pripravljeni na pomlad komaj čakali,
da začnemo s snovanjem in prvimi opravili v Gainem eko vrtu. Vabimo vas, da se
nam pridružite.
Igor Škerbot, univ.dipl.inž.agr.,
KGZS - Zavod CE
Zdravo vrtnarjenje
Bliža se čas, ko bomo lahko že
poskrbeli za prve setve in sajenje.
Zagovorniki ekološkega načina
vrtnarjenja prisegamo na naravno
tudi pri gnojenju rastlin. Vselej
uporabljamo 100% organska gnojila.
V zelenjavnem vrtu lahko solate, grah,
bob, redkvico, rukolo, nakaljen
krompir, spomladanski česen in
čebulček sejemo, ko zemlja nima še 10
°C. Na gredicah z rukolo in solato
uporabimo kakovostno organsko
gnojilo za obilen pridelek v obliki
granul bio plantella nutrivit za listno
zelenjavo. Za dognojevanje vseh vrst
rastlin v zelenjavnem in okrasnem vrtu
pa je na voljo bio plantella nutrivit
univerzal. Za polnejši okus plodovk
uporabimo bio plantella nutrivit za
paradižnik in ostale plodovke, enako
bio plantella
nutrivit za jagode
in jagodičevje.
februar 2013
15
Da bo bogato obrodilo
Obliko in velikost našega bodočega rodnega drevesa
določimo sami že ob sajenju in nadaljnji vzgoji vse tja do
polne rodnosti in velikosti drevesa. Za pravilno in za drevo
ustrezno velikost in obliko pa je potrebno kar nekaj
sadjarskega znanja in spretnosti o rezi dreves.
Velikost, ki jo bo drevo doseglo in v tej končni ustrezni velikosti tudi dobro in lepo rodilo plodove, je določena že genetsko in jo
mi sami lahko le delno spreminjamo. Kombinacija med podlago - divjakom in žlahtnim delom določa velikost drevesa.
Predvsem pri jablani zelo natančno ločimo
šibko (M-9), srednje (MM-106) in bujno rastoče podlage (sejanec). Podobno je tudi
pri češnji: šibka podlaga = gisela–5, bujna
podlaga = sejanec. Šibkost oz. bujnost
podlage se najbolj izrazi prav v koreninah.
Šibko rastoče podlage razvijejo le droben
splet korenin, bujnejše rastoče podlage pa
močnejše in gostejše korenine. Ena in
druga podlaga ob ustrezni vzgoji rodnega
drevesa nudi obilen in kakovosten pridelek.
Zakaj torej toliko opozarjanja o ustreznosti
podlage za določen sadni vrt? Šibko rastoča podlaga ne more, tudi z veliko truda
ne, nikoli postati veliko drevo. Bujno rastoče podlage pa z rezjo nikakor ne moremo »krotiti«, da bi drevo ostalo majhno
in ozko. Ni samo podlaga tista, ki odredi
velikost drevesa. Bujne sadne vrste, kot sta
kostanj in oreh, nosita v sebi lastnost, da
bo drevo visoko in široko, zato nujno potrebujeta za normalen razvoj veliko prostora. S tem znanjem se je laiku skorajda
nesmiselno ukvarjati, saj vam bo drevesničar z veseljem izbral ustrezno kombinacijo med podlago in žlahtnim delom.
Kljub temu pa se je pred vsakim obrezovanjem dobro natančno zavedeti, koliko
potrebuje naše drevo prostora v širino in
kako visoko ga moramo pustiti v višino. Če
poznamo rastne lastnosti drevesa, mu
torej pri rezi namenimo točno določen
prostor in višino. Ko sadiko posadimo, moramo drevo – pa tudi grm – prvih nekaj let
vzgoje ustrezno obrezovati, vse dokler
naša rastlina ne doseže polnega rodnega
volumna, prave širine in ustrezne višine.
Vzgojna rez je torej ena izmed rezi, ki jo
moramo izvajati pri sadjarjenju. Opozoril
bi na pomembo dejanje pri saditvi - to je
prikrajševanje v drevesnici kupljene sadike na ustrezno višino. Če posajene sadike ne prikrajšamo na želeni višini (višina
krajšanja je odvisna od nas, na kakšni višini
od tal si želimo imeti prvo etažo vej), nam
pozneje sadika sili v višino, v spodnjem
delu, kjer želimo imeti večino vej in poganjkov, pa to le stežka dosežemo.
Okrogla, ploščata, stožčasta, piramidalna,
valjasta, kordonska, kotlasta, ob steni,
sadna stena, ozko vreteno, »marela«, naravna oblika - vse to so oblike dreves, ki jih
Menjavanje predebelih
vej z mlajšimi.
vidimo v sadnem vrtu. To so lahko naravne
oblike, kjer sadjar sploh nikoli ni »posredoval« ali pa so to oblike v intenzivnem sadjarstvu. Vse to so vzgojne oblike, ki so s
pomočjo sadjarja vzgojene za posamezne
vrste sadovnjakov, za vse prostore, ki jih želimo zasaditi s sadnimi vrstami in ki tem
mestom po obliki in velikosti ustrezajo.
Rez jablane, hruške, slive …
Pred vsako rezjo moramo spoznati rodni
les posamezne sadne vrste. Pri jablani,
hruški, pa tudi slivi so to: cvetni brsti, ki so
nameščeni po celotni dolžini dvoletnega
poganjka ali pa je nameščen na koncu
(enoletne) lanske brstike ali šibe, pa na
rodni pogači in na zveriženem rodnem
lesu. Izbiramo med načini in oblikami rezi,
kot so: krajšanje, odvajanje, spodrezovanje, rez na čep, rez na prstan, zažagovanje,
ribja kost. Ker ima vsak ljubiteljski sadjar
vsaj enega od pečkarjev: jablano, hruško
ali slivo, se bom tokrat osredotočil na značilnosti rezi pri navedenih. Z ostrimi sadjarskimi škarjami in priročno malo,
sadjarsko žagico v roki si temeljito ogledamo drevo. Predvsem smo pozorni na
število cvetnih brstov in na lanskoletni prirast po celotni krošnji, predvsem pa v vrhu
drevesa. Če je dolžina poganjkov v vrhu
meter in več, je to že zelo dobro opozorilo,
da »držimo« drevo prenizko.
Začnimo vedno pri vrhu
Odvajanje
16
www.klubgaia.si
Spodrezovanje
V pregostem vrhu določimo navpični poganjek dolžine okoli 1 metra, večino osta-
lih poganjkov izrežemo v celoti in nikakor
ne puščamo čepov. Posamezne poganjke
v vrhu, ki so malenkost položnejši, poskušamo upogniti v vodoraven položaj, vsakega v svojo smer, tako da ne prekrivajo
drug drugega. Navpični poganjek smo
pustili zato, da se nam bo v letošnjem letu
obrastel s stranskimi poganjki in bomo
tako drevesu povišali vrh vsaj za slab
meter. Ker bo drevo višje, bo rast takega
drevesa v naslednjih letih bistveno zmanjšana. Upognjeni poganjki v vrhu se bodo
v letošnjem letu obdali s cvetnimi popki
in bodo tako naslednje leto obilno obrodili.
Kadar drevo ni zelo bujno, v vrhu porežemo vse navpične poganjke, izberemo
pa vodoraven poganjek, ki ima na sebi veliko cvetnega brstja. Ta poganjek bo v le-
Jablanov rak
tošnjem letu lepo obrodil in s tem močno
zaviral premočno rast v vrhu. Ko smo
opravili z vrhom, se spustimo nekoliko
nižje in izrežemo v celoti posamezne predebele veje, ki že s svojo debelino močno
senčijo notranjost krošnje in nižje ležeče
poganjke. V vrhu izrežemo poganjke
vedno v celoti, rez naj bo vselej pravokotna, saj je tako po površini vedno najmanjša rana, ki se tudi najhitreje zaraste.
Če poganjek ni predebel, temveč le predolg in sega predaleč od debla, takega
raje odvedemo. Na poganjku izberemo
stranski poganjek in tik za izraščanjem
stranskega odrežemo tisti del, ki raste naprej. Tako rez ponavljamo proti tlom, proti
spodnji, najnižji etaži. Na zgornji strani –
na hrbtu veje vseskozi izrezujemo navpi-
čne poganjke in oblikujemo poganjek,
vejo v obliko ribjega hrbta. Vseskozi puščamo na poganjku le stranske, vodoravne
poganjke. Pri rezi od vrha proti tlom moramo paziti, da so poganjki na vrhu krajši
od spodnjih. Drevo oblikujemo v obliki
stožca. Pri taki obliki je večina drevesa
lepo osvetljena, plodovi so zato lepši in
slajši.
Postopno višanje vrha.
Enoletnih poganjkov ne
krajšamo
V domačem sadovnjaku se lahko ob rezi
in vzgoji dreves prepustimo prostejšim,
bolj lastnim pogledom na obliko drevesa.
Pomembno je le eno: Nikoli ne krajšamo lanskoletnih (to pomeni enoletnih) poganjkov! To je pogosta napaka
sadjarjev v samooskrbnih sadovnjakih.
Ustvarjajo tako imenovane ježke, iz katerih pa vsako leto izrašča vedno več poganjkov. Drevo dobesedno podivja in
slabo rodi. Poganjek torej izrežemo v celoti ali pa pustimo celega. Ob obrezovanju
pregledujemo drevo in mimogrede z drevesa odstranimo lanske posušene plodove – mumije, ki so velik vir raznih
bolezni. Izrežemo poganjke, ki so oboleli
za rakom, pa tudi vse poganjke, ki na svojih konicah gostijo plesen. Plesniv poganjek prepoznamo po sivkasti prevleki na
konici poganjka. Če se lotimo večjih dreves, je rez zelo podobna, le da moramo
tam izrezati tudi debelejše veje. Vse rane,
ki imajo premer večji kot 5 cm, je treba zamazati s cepilno smolo. Pri velikih drevesih velikokrat izvajamo spodrezovanje. To
Rez sadike nad brstom.
je ena izmed oblik odvajanja, a ne na
stranski poganjek, temveč vedno izrežemo tistega, ki se je že povesil, puščamo
pa poganjek, ki je vodoraven. Pri velikih
drevesih bodimo pozorni, da se nam
krhek les ne zlomi pod našo težo.
Roman Mavec
Zacelimo rane in
preprečimo bolezni!
Odprte rane na
deblu dreves, ki nastanejo zaradi
rezi, poškodb ali odstranjevanja
rakavih tvorb, so izpostavljene
nevarnim boleznim, ki na ta
način prodrejo v rastlino. Ta
mesta zato premažemo s
kakovostno, naravno
cepilno smolo bio plantella
arbosan, ki omogoča hitrejšo
zacelitev ran in preprečuje vstop
bakterij.
februar 2013
17
Čebula iz semena
Čebulo povsem brez težav pridelamo tudi iz semena. Ni še daleč čas, ko smo belo,
prezimno čebulo – majski srebrnjak posejali v avgustu, presadili v oktobru in spomladi
imeli mlado čebulo, kasneje pa zgodnjo belo čebulo, ki ni cvetela.
bulo pridelujejo na večjih površinah, saj je
pridelava čebule iz semena veliko cenejša.
Posejemo na stalno mesto
V marcu (poletno) oziroma v oktobru
(zimsko) lahko ukoreninjeno sadiko že
presadimo na prosto.
Predvsem na večjih površinah seveda ne
vzgajamo sadik ali presajamo kasneje puljenih sadik, ampak seme kar posejemo na
stalno mesto. V ta namen je potrebno
zemljo dobro pripraviti, po možnosti
deset do 14 dni prej, da prvi pleveli vzkalijo pred čebulo in jih lahko uničimo še pri
zadnji pripravi zemlje pred setvijo. Če želimo kakovosten, visok pridelek čebule, ki
se bo tudi dobro skladiščila, jo je treba posejati zelo zgodaj, najbolje do konca
marca. Samo v kratkem dnevu in hladnih
nočeh čebula razvija koreninski sistem,
Zakaj setev, ne čebulček
Dva ali celo trije razlogi so, zakaj čebulo
sejemo in je ne pridelamo iz čebulčka.
Najbolj pride prav setev čebule pozno poleti za zgodnjo spomladansko pridelavo
mlade čebule. Čebula, tudi dovolj velik čebulček, je preobraženo, odebeljeno steblo. Da se iz nje v resnici razvije steblo, je
potrebno obdobje nizkih temperatur, kar
pa seveda pri jesenskem sajenju ni problem. Zato nam potem spomladi polovico grede čebule, pridelane iz jeseni
sajenega čebulčka, zacveti. Čebula, vzgojena iz semena, spomladi ne bo cvetela in
lahko počakamo tudi na povsem odebeljeno, zrelo čebulo.
V letih 2012 ste mnogi zaman iskali čebulček najboljše slovenske sorte čebule Ptujska rdeča, mnogi ljubitelji starih slovenskih sort pa ste prikrajšani za pridelovanje
še ene odlične slovenske sorte čebule Belokranjke. Prav tako pa nimamo nikoli na
voljo čebulčka hibridov, ki jih lahko pridelujemo samo, če kupimo seme ali sadike.
Rešitev za vse te težave je pridelovanje čebule iz semena. Mogoče na vrtovih niti ne
znamo upoštevati še zadnjega razloga,
prav gotovo pa ga upoštevajo tisti, ki če-
18
www.klubgaia.si
spomladanske setve kalijo počasi. Ne
vzkali sicer vse seme, raje potem po potrebi redčimo na . Kasnejša nega pa seveda poteka enako, kakor da bi pridelovali
čebulo iz čebulčka.
Čebula iz semena preko sadik
Pridelovanje čebule iz sadik je primernejše
predvsem za spomladanska dnevna sajenja, saj lahko čebulo posejemo že zelo zgodaj, že v januarju. Do vznika naj bo
temperatura okoli 20 oC, tako bo seme zelo
hitro vzkalilo. Kakor hitro se pojavi prvi pravi
list, lahko rastlinjak celo prenehamo ogrevati oziroma moramo vsaj ponoči zniževati
temperaturo na samo nekaj stopinj nad
ničlo. Le tako se bo razvijal močan, gost koPo tednu dni
sadike brez težav
rastejo naprej.
dokler je hladno tudi listje. Kakor hitro se
segreje, dan pa podaljša, se čebula prične
debeliti, korenine in listje pa ne rastejo
več. To pa neogibno vodi k nižjemu pridelku čebule. Zato je treba gredice ali
njive za spomladanske setve čebule pripraviti jeseni, spomladi pa samo ponovno
prerahljati in jo čim prej posejati. Sejemo
zelo plitvo tik pod površino zemlje, oziroma jo samo deloma pokrijemo z zemljo.
Čebula v temi slabo kali, zato setev ne
sme biti globoka. Po setvi pokrijemo z
agrokopreno, da ohranimo čim več vlage
v setveni plasti. Sejemo v vrstice na razdaljo najmanj, v vrsti pa dokaj na gosto, saj
reninski
sistem.
Ogrevanje ponoči
bo pomenilo slabše
sadike. Še vedno
bomo zgodnejši,
kakor pri direktni
setvi na prosto. Če
imate rastlinjak, priporočam
vzgojo
sadik s koreninsko grudo – v lončkih. Seveda ne uporabimo jogurtovih lončkov, bili
bi dosti preveliki. Vzamemo setvene plošče,
ki imajo celice premera dva, največ tri centimetre, kamor posejemo eno seme, nič pa
ne bo narobe, če padeta tudi dve. Kasneje
boste rastlini preprosto razdelili. Nujno pa
je, da so nočne temperature vsaj 7 oC nižje
od dnevnih v času vzgoje in da vsaj teden
dni pred presajanjem sadike prestavimo na
prosto in jih postopoma tudi ponoči puščamo nepokrite. Presajamo, ko lahko sadike izpulimo iz lončka, tako da koreninska
gruda ne razpade.
Miša Pušenjak
Klubske strani
18. strokovno srečanje
Vse o samooskrbi v Rabcu
Na Gainem tridnevnem tradicionalnem srečanju, ki bo letos v Rabcu, boste deležni uporabnih
vsebin na predavanjih in delavnicah naših priznanih slovenskih strokovnjakov. Poudarek bo na
samooskrbi v domačem vrtu, sestavljali bomo svoje balkonske in vrtne zasaditve.
Od 17. do 19. maja 2013
se spet objamemo na našem izobraževalno-zabavnem srečanju članov. Poleg
izobraževalnih tem bomo poskrbeli tudi
za ponudbo novih vsebin s področja
zdravja in dobrega počutja. Lahko boste
izbirali tudi med atraktivnimi izleti po Istri.
Vsekakor pa bodo dnevi prežeti z dobrim
vzdušjem, zabavo in druženjem.
Od članov k članom
Zavedamo se, da člani posedujete veliko
znanja in izkušenj. Nekateri ste se že prijavili in boste svoja znanja ter spretnosti članom pokazali na stojnici in v obliki učnih
korakov /ko boste z napotki in materialom
prijavljenim pokazali način izdelovanja/.
Pokličite nas na 080 81 22 ter nam sporočite, kakšna znanja lahko Vi ponudite svojim kolegom.
Namestitev v dvo ali triposteljni sobi:
Hotel GIRANDELA*** 95 EUR, Hotel
MARINA**/MEDITERAN RESIDENCE**
93 EUR, Hotel ALBONA*** 105 EUR,
Hotel MIRAMAR***/ALEGRO*** 111 EUR,
Hotel BELLEVUE****/ SANNFIOR****
135 EUR.
V CENO JE VŠTETO: 2 x polpenzion, 2 x
kosilo, turistična taxa, glasbeni in anima-
cijski program, vodenje in organizacija.
Storitev se začne v petek s kosilom in
konča v nedeljo z zajtrkom.
POPUSTI ZA OTROKE veljajo na dodatnem ležišču v spremstvu dveh odraslih
oseb, do 7. leta: brezplačno, od 7.-14. leta:
50% popust
NEOBVEZNA DOPLAČILA: enoposteljna soba 15 EUR na dan
AVTOBUSNI PREVOZI od 26 do 30 EUR
za odhode iz krajev: Murska Sobota, Lenart,
Maribor, Ptuj, Ravne na Koroškem, Slovenj
Gradec, Celje, Velenje, Krško, Novo mesto,
Ivančna Gorica, Lesce, Kranj, Ljubljana, Postojna, Sežana, Nova Gorica, Koper.
Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov: Turistična agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana,
telefon 01/242 00 00 ali [email protected].
"
Ime in priimek: ______________________________________________
Allegro
Marina
Naslov (ulica, hišna št., pošta, poštna št.): _________________________________
_______________________________________ Telefon: ______________
Lanterna
Poleg sebe prijavljam še (ime in priimek): ____________________________
___________________________________________________________
Girandella
Albona
Avtobusni prevoz:
da
ne
Vstopno mesto: ____________________________________________
Bellevue
Hotel: ___________________ , soba: 1/1, 1/2, 1/3, 1/4
Odpovedni riziko:
5 EUR/po osebi
da
Akontacija 30 EUR po osebi, ostalo najkasneje do 15. aprila.
ne
Člani so darovali Gaio za rojstni dan
naslednjim novincem:
• Alojzija Lazar, Ljubljana Polje • Zlatka Podmiljšak, Petrovče
• Irena Žolgar, Rogaška Slatina • Vinko Zalaznik, Ljubljana-Brdo
• Fanika Ilijaš, Laško • Jožica Tomšič, Vodice • Milena Padežnik, Slovenske
Konjice • Marija Filipič, Gornja Radgona • Lidija Tinta, Zreče • Nada Mihovci,
Ljubljana • Marinka Lajovec, Dol pri Ljubljani
Nagrajenci, ki so razširili članstvo v Klubu
Gaia prejmejo paket Plantella izdelkov:
• Andreja Uršič, Škofja Loka • Hilda Hrastnik, Vuzenica
• Albina Ocepek, Trbovlje
Zvestoba se splača, Gaia jo poplača
• Lojzka Klaneček, Cerkvenjak • Lucija Zaletel , Ljubljana - Šentvid
• Danica Zelko, Murska Sobota • Magdalena Mrak, Radomlje
• Ivan Koren, Ravne Na Koroškem • Olga Krapež, Renče
• Mihaela Rismondo, Smlednik • Pepca Novak, Škocjan
• Karolina Iršič, Škofja Vas • Beatrika Poklič, Žiri
Bio Plantella praznična križanka!
1. nagrada: Gain enodnevni izlet – Anja Gosar, Tržič
2 – 5. nagrada: Bio Plantella nutrivit univerzal (3kg) –
• Darinka Grbec, Trbovlje • Marinka Merlak, Vrhnika
• Ivan Dimec, Dravograd • Marija Ahlin, Radovljica
6. – 10. nagrada: Bio Plantella nutrivit za jagode –
• Pavel Leskovar, Vojnik • Stanka Inkret, Šenčur • Marinka Sila,
Trebnje • Iva Dolžan, Žirovnica • Alma Novak, Trbovlje
Prelepa zimzelena rastlina
Razveselili ste nas z zimzeleno rastlino.
Iz bogate zakladnice vaših pisem
in slik je komisija izbrala 3 najlepše.
Irena Vauhnik,
Žirovnica
Irena in Rudi
Ternovšek,
Makole
20
www.klubgaia.si
Marjan Radetič,
Koper
Najslajši praznični
recept
Seveda smo
preizkusili vse
recepte, ki ste nam
jih poslali, da se že
kar pozna na teži.
No, najslastnejši
praznični recepti
naših članic:
HELENA
MURGELJ
(Otočec),
ALEKSANDRA
JURŠIČ (Ljubljana-Črnuče) in
MARIJA GORENJAK (Štore), pa si
zaslužijo še nagrado, ki jo prejmejo
po pošti. Najboljše recepte smo
objavili na www.klubgaia.com.
Gaina spomladanska
predavanja
Klubske strani
V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in poučna predavanja in delavnice, namenjene ljubiteljem rastlin in vrtnarjenja. Zaradi organizacijskih potreb
vse zainteresirane prosimo, da se na posamično predavanje predhodno prijavijo na 080 81 22 ali po e-pošti: [email protected] vsaj 3 dni pred
izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega števila prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev).
26. 2. 2013 ob 18. uri
Loreta Vlahović
9. 3. 2013 ob 9. uri
20. 3. 2013 ob 17. uri
23. 3. 2013 ob 11. uri
Balkonske
zasaditve
Roman Mavec
Loreta Vlahović
Karin Bejo
Gostišče Golob, Zgornja Polskava
Praktični prikaz obrezoCvetoče zasaditve v posodah
Obrezovanje okrasnih grmovnic
23. 2. 2013 ob 10. uri
Biotehnični center Naklo,
vanja sadnega drevja
Botanični vrt Maribor
Davor Špehar
Strahinj 99, Naklo
Kmetijski inštitut Slovenije,
14. 3. 2013 ob 18. uri
Obrezovanje sadnega drevja
Brdo pri Lukovici (obvezna
Kulturni center Ravne na Koroškem
Nevenka Breznik
primerna obutev)
20. 2. 2013 ob 17. uri
Turistična kmetija Lopan, Loče
Nevenka Breznik
Zdravo ekološko vrtnarjenje
Biotehnični center Naklo,
Strahinj 99, Naklo
Ravne na Koroškem
Maribor
18. 3. 2013 od 10. do 12. ure
Loreta Vlahović
Zelenjava in okrasne rastline
(svetovalnica)
Naklo
Škofja Loka
21. 2. 2013 od 15. do 17. ure
28. 2. 2013 od 15. do 17. ure
7. 3. 2013 od 16. do 18. ure
14. 3. 2013 od 16. do 18. ure
Matjaž Maležič
Praktični prikaz obrezovanja
sadnega drevja (delavnica)
Drevesnica studenec, Studenec 48,
Ljubljana - Polje
Žalec
Celje
Brdo pri Lukovici
Ljubljana-Polje
Zagradec
KZ Trata Škofja loka, Škofja loka
Krško
Brežice
Novo mesto
23. 2. 2013 ob 18. uri
Luka Kužnik
21. 3. 2013 ob 17. uri
Loreta Vlahović
Načrtovanje okrasnega
vrta ob hiši
Kulturni dom v Zagradcu, Zagradec
Vrtni center, Ljubljanska 48, Kočevje
DELAVNICE KLUBA
KZ Koroška
19. 2. 2013 ob 10. uri,
KZ Koroška, Turiška vas, Gasilni dom • Davor Špehar Organska oskrba vrtnin daje več in boljše
22. 2. 2013 ob 10. uri,
KZ Koroška, Turiška vas, Gasilni dom
• Davor Špehar - Obrezovanje sadnega drevja in
organska oskrba sadovnjaka
11. 3. 2013 ob 10. uri,
KZ Koroška, Hostel, Ozare 18, Slovenj Gradec
• Davor Špehar - Obrezovanje okrasnih grmovnic ter
zasaditve posod
KZ Agraria Koper
19. 2. 2013 ob 17. uri,
KZ Agrarija Koper, Sejna soba • Irena Vrhovnik in
Davor Špehar - Spomladanska dela v oljčnem nasadu
27. 2. 2013 ob 17. uri,
KZ Agrarija Koper, Sejna soba • Davor Špehar Organska oskrba vrtnin daje več in boljše
14. 3. 2013 ob 16. uri,
KZ Agrarija Koper • Davor Špehar - Oskrba in
obrezovanje okrasnih grmovnic ter zasaditve posod
Osnovna šola Galicija, Žalec
Osnovna šola Galicija, Žalec
15. 3. 2013
Igor Škerbot
Gain ekološki
samooskrbni vrt
28. 2. 2013 ob 18. uri
Nevenka Breznik
Knjižnica Brežice, Brežice
Kočevje
22. 3. 2013 ob 17. uri
Igor Škerbot
Prve setve na prostem
(delavnica)
1. 3. 2013 ob 17. uri
Igor Škerbot
Priprava tal in prve setve
Gain ekološki vrt
Zg. Polskava
Loče
Flora Celje, Celje
21. 2. 2013 ob 10. uri
Nevenka Breznik
Razvojno informacijski center
Novo mesto, Topliška cesta 2,
Novo mesto
19. 2. 2013 ob 18. uri
Luka Kužnik
Valvasorjeva knjižnica Krško,
CKŽ 26, Krško
V KMETIJSKIH ZADRUGAH IN VRTNIH CENTRIH:
KZ Krpan
26. 2. 2013 ob 10. uri,
KZ Krpan, Žabovca, Podgrajska 14, Ilirska Bistrica
• Davor Špehar - Organska oskrba vrtnin daje več in boljše
5. 3. 2013 ob 16. uri,
KZ Krpan, Agrocenter Mlin, Gerbičeva 37, Cerknica
• Davor Špehar - Samooskrba je danes zapoved
15. 3. 2013 ob 16. uri,
KZ Krpan, Agrocenter Vipava, Goriška c. 13 (Fama
center), Vipava • Davor Špehar - Oskrba in obrezovanje
okrasnih grmovnic ter zasaditve posod
Eurogarden
25. 2. 2013 ob 10. uri,
Eurogarden, Podsmreka 7b, Dobrova, trgovina
• Davor Špehar – Organska oskrba vrtnin daje več in boljše
6. 3. 2013 ob 10. uri,
Eurogarden, Podsmreka 7b, Dobrova, trgovina
• Davor Špehar - Vse o jagodičevju
KZ Ptuj
4. 3. 2013 ob 10. uri,
KZ Ptuj, Markovci 37, Ptuj • Davor Špehar - Oskrba in
KZ Cerklje
21. 2. 2013 ob 10. uri,
KZ Cerklje, Slovenska cesta 2, Sejna soba • Davor
Špehar - Oskrba sadnega drevja in zelenjavnega vrta v
tem času
KZ Krka
20. 2. 2013 ob 16. uri,
KZ Krka, Novo mesto • Davor Špehar - Obrezovanje
sadnega drevja in organska oskrba sadovnjaka
28. 2. 2013 ob 16. uri,
KZ Krka, Novo mesto • Davor Špehar - Oskrba in
obrezovanje okrasnih grmovnic
10. 3. 2013 ob 10. uri,
KZ Krka, Na sejmu Gregorijevo, Novo mesto
• Davor Špehar - Organska oskrba vrtnin daje več in boljše
KZ Sloga Kranj
14. 3. 2013 ob 10. uri,
KZ Sloga Kranj • Davor Špehar - Oskrba in
februar 2013
21
Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustov
Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene
prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografiji
in samo v spodaj navedenih trgovinah. Novost tokratne ponudbe je kupon po lastni izbiri Gaiana, ki ga uporabite za izbrani izdelek.
Kuponœke boste lahko uveljavljali do doloœenega datuma na kuponœku.
V vseh prodajlnah:
Koroøka KGZ,
KGZ Krpan,
Inpos,
EuroGarden,
KZ Laøko,
KGZ Sloga Kranj,
KZ Sava Lesce,
KZ Agraria Koper,
KZ Cerklje z.o.o. in KZ Domæale.
Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka
na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih
prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni
kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v
gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013.
Plantella Specialna zemlja
za rododendrone • 50 L
Plantella Proti mahu
10 kg
Plantella Formula 365
za okrasne rastline • 1 kg
Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA,
VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri
Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA,
VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri
trgovec obvezno
vpiøe ime izdelka
trgovec obvezno
vpiøe ime izdelka
Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupu izbranega
izdelka na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu
je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije
Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 2. do 15. 3. 2013.
Plantella Organik
20 kg
Biogrena
10 kg
Plantella Balkonia
60 L
Plantella univerzalno gnojilo NPK
5 kg
Vrednostni kupon je unovœljiv samo
ob nakupu izdelka na fotografiji in na
blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu
je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan
iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je
unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013.
unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013.
"
20 % popusta
Bio plantella Aktiv
1L
20 % popusta
"
"
20 % popusta
20 % popusta
"
20 % popusta
unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013.
"
20 % popusta
"
20 % popusta
20 % popusta
"
20 % popusta
"
20 % popusta
"
"
"
"
20 % popusta
Plantella Specialna zemlja
za okrasne rastline • 50 L
20 % popusta
Plantella Univerzalna vrtna zemlja
50 L
20 % popusta
Plantella Organik
7,5 kg
20 % popusta
Plantella Organik K
20 kg
KZ Krka
20 % popusta
Biogrena
25 kg
KZ Ptuj,
unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013.
unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013.
Merkurjeve ugodnosti za ˇclane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!
PLANTELLA SPECIALNO
GNOJILO ZA VSE
VRSTE TRAV, 20 kg
PLANTELLA ZEMLJA
ZA OKRASNE RASTLINE,
50 L
Naravno talno sredstvo
brez glin in apnenca,
primerni za zraœenje
korenin travniøkih
rastlin in za rahljanje
trate na sploøno.
Mineralno specialno
gnojilo v granulah za
gnojenje vseh vrst trav
in travniøkih rastlin.
Zemlja iz
najkakovostnejøih
øot z dodatkom
dolgodelujoœih
hranil in Bioculta®
rastlinskih vlaken za
sajenje in presajanje
okrasnih rastlin.
-20%
-20%
Ponudba velja od 15. 2. 2013 do 15. 4. 2013 oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve
kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.
"
-20%
PLANTELLA IZBRANI
KREMENOVI PESKI,
25 kg
"
-20%
Specialno sredstvo
za trato
odpravlja in
prepreœuje
mah v trati ter
istoœasno
oskrbuje
travo s hranili.
"
100% dolgodelujoœe
organsko gnojilo v obliki
pelet bogato z naravnimi
viri kalija, huminskimi in
fulvinskimi kislinami
ter duøikom in fosforjem,
zato posebej primeren
za plodovke.
PLANTELLA PROTI MAHU, 5 kg
"
PLANTELLA
ORGANIK K, 7.5 kg
-20%
i
Črni in beli koren za vitalnost
20 % popusta
Rastline z užitnimi koreni so včasih predstavljale glavno
zelenjavo, ki so jo naši predniki uživali vso zimo. Danes pa
je videti, kot da so korenovke in oba korena nasploh nekam
zapostavljeni.
ka
ni
A,
20 % popusta
a
pu
e
Oba spadata v družino radičevk (Chichriaceae) in sta daljna sorodnika velike skupine zelenjadnic od različnih radičev do
solat in tudi navadnega potrošnika ter
kozje brade, ki rasteta pri nas v naravi.
Črni koren je dobil ime po temni barvi
skorje korenin. Botanično ga imenujejo
španski gadnjak (Scorzonera hispanica) in
ponekod raste tudi v
naravi. Je večletna
rastlina in ga v vrtu
gojimo kot enoletnico. Gojeni koreni
so dolgi do 30 centimetrov in debeli
do 4 centimetre.
Beli koren se od
črnega loči po bistveno bolj svetlih
koreninah. Botanično spada v vrsto
kozjih brad (Trabopogon sp.). Od drugih kozjih brad se
Španski gadnjak
najprej loči po modrikasto škrlatnih
socvetjih. Tudi beli koren prvo leto ne oblikuje cvetov. Rozeta suličastih listov spominja na stebla pora in od tod ime porolistna
kozja brada (Tragopogon porrufolius). Korenine zrastejo 15 do 30 centimetrov v dolžino in so široke do 3 centimetre.
Dragocene sestavine
Vsebujejo vlaknine, surove proteine, nekaj
maščob in veliko ogljikovih hidratov, med
katerimi je pomembno zastopan tudi inulin. Ta je primeren za prehrano diabetikov.
Korenine vsebujejo tudi manitol in cel
spekter rudninskih snovi, kot so: kalij, kalcij, železo, fosfor in natrij ter vitamine A,
B1, E in nekaj vitamina C. Črni in beli koren
so od nekdaj čislali predvsem zaradi značilne arome.
Beli koren spomladi
Surov črni koren vsebuje dosti mlečka, ki
neprijetno obarva roke in ga je najprimerneje skuhati in nato olupiti. Uporaben je
za pripravo različnih jedi, kot so: solate,
enolončnice, prikuhe, narastki in drugo.
Lahko ga tudi pripravimo kot shranek v
marinadi ali zmrznemo. Ker vsebuje asparagin, ima podoben okus kot šparglji. Beli
Cvet belega korena
koren lahko skuhamo, dušimo ali ocvremo
v olju. Takega uporabimo kot prilogo. Od
črnega korena se razlikuje po okusu in
trdnosti. Poznavalci menijo, da okus spominja na ostrige. Kot pri divjih sorodnikih
lahko tudi tu uporabimo mlade poganjke
kot spomladansko divjo zelenjavo.
Nezahtevni vrtnini
V vrtu jima je potrebno zagotoviti dovolj
globoko zrahljana, zračna, vlažna, a prepustna tla. V zemlji ne sme biti preveč hranil. Velika zaloga dušika lahko ovira
oblikovanje korenov. Oba imata rada sončne ali polsenčne lege. Za ohranitev vlage
in zmanjšanje nihanja temperature tal priporočajo uporabo zelene zastirke. Pri spra-
vilu je treba biti pozoren, saj so koreni precej krhki. Zlomljeni koreni so slabo obstojni. Ob koncu sezone ni treba izkopati
vseh. Lahko ostanejo v zemlji, da jih kopljete sproti. Naslednjo sezono lahko nabirate mlade poganjke. V drugem letu je
potrebno sproti odstranjevati cvetne nastavke, da rastlina ne gre v cvet. Če pa kakšna vzcveti, ni nič narobe. Oba korena
imata zanimive cvetove, ki bodo poživili
vaš vrt. Seme črnega korena ostane kaljivo le eno leto, belega korena pa vsaj dve
leti. Pri nakupu bodite pozorni, da je embalaža nepoškodovana.
Obe korenovki sta zanimivi kot že skoraj
pozabljena zelenjava, ki se že vračata v
naše vrtove.
dr. Janko Rode
februar 2013
23
Vemo, kdaj obrezujemo?
Eden od vrtnarskih dvomov, ki nas vsako leta spravlja v zadrego, je zagotovo obrezovanje.
Če je vzrok v tem, da ne vemo, kako obrezati ali kdaj je pravi čas, se lahko poučimo iz
pričujočega članka, ki bo sledil v dveh nadaljevanjih.
Zavedamo pa se, da pomlajevalno obrezovanje vselej spodbuja rast. Obrezovanje, pri katerem odstranimo vršičke debel, vpliva
uravnalno in kmalu po tem je viden močnejši razvoj nižjih poganjkov in brstov. Velike rastline na majhni površini vedno zahtevajo
zadrževanje rasti. To je primerno za listnate rastline, ne pa tudi za cvetoče. Obravnavali bomo obrezovanje rastlin po letnih časih,
tokrat smo zajeli zimsko in spomladansko rez.
ZIMSKA REZ
Sroboti in vzpenjavke, ki cvetijo na poganjkih tekočega leta
• zgodaj cvetoče sorte srobotov z
velikimi cvetovi
• pozno cvetoče vrste in sorte, kot so:
C. viticela, C. tangutica, C. florida, C.
Jackmanii
• jasminova troba, popenjava vinika,
popenjava dresen
Postopek rezi: Srobote odrežemo na
dolžino približno do , da odstranimo
star les in spodbudimo močne cvetoče
poganjke. C. texensis in viticella hibride
lahko porežemo nazaj do tal, da
spodbudimo novo rast. Pri ostalih
vzpenjavkah skrajšamo stranske
poganjke na brst blizu osrednjega
stebla in poganjke privežemo na oporo.
Vrtnice
• mnogocvetne
• čajevke
• posebnosti
Postopek rezi: Obrezujemo z vrtnimi
škarjami, da spodbudimo nastavek
močnih, cvetočih poganjkov. Poganjke
skrajšamo na 20 – . Če bi radi vzgojili
zelo lepe cvetove, obrežemo precej v
živo.
Preraščeni grmi – listopadni grmi, ki radi prerastejo želene dimenzije
• ruj
• češmin
• magnolija
• okrasni ribez
Postopek rezi: Uporabimo žago, ki reže
v obe smeri. Odstranimo najstarejše
neproduktivne veje, poškodovane in
vse tiste, ki ne rastejo na pravem mestu.
Izrežemo le 1/3 rastline v enem letu.
Rastline, ki solzijo
• javorji
• fige
• breze
• trte
24
www.klubgaia.si
Postopek rezi: obrezujemo sredi zime,
ko je rastlina v popolnem mirovanju. To
bi moralo zagotoviti, da rastlina ne bo
solzila, ker jo sicer izčrpa.
SPOMLADANSKA REZ
Grmi z obarvanimi poganjki
• svib
• vrbe
Postopek rezi: Grme, ki imajo obarvane
poganjke, spomladi skrajšamo na 5 –
dolge štrclje preden začnejo odganjati.
Tako bomo spodbudili rast novih,
krepkih poganjkov, posebno živih barv.
Poleti cvetoči grmi in listopadne žive meje
Postopek rezi: Budlejo, nemški
rožmarin (Santolina) in sivko obrežemo
precej na kratko, da spodbudimo rast
novih, krepkih, cvetočih poganjkov.
Počasi rastočim grmom, kot so:
panešpljice in grmasti jetičnik (Hebe),
odstranimo mrtve, poškodovane in
obolele poganjke. Obrežite spomladi
vse tiste grme, ki cvetijo po juliju.
• budleja
• francoska
sivka
• santolina
• heba
• kitajski oslez
Zelnate trajnice – rastline s pozimi dekorativnimi semenskimi glavicami
• listopadne
trave
• sedumi
Postopek rezi: Urejene trajnice in
ornamentalne trave obrežemo, da
odstranimo semenske glavice in stebla,
ki so bila za zimsko dekoracijo ali
prezimovališče za insekte.
Pozimi cvetoče grmovnice – vedno zelene in listopadne grmovnice ter vzpenjavke
• lonicera
purpusii
• viburnum
tinus
• zimski jasmin
• Darwinov
češmin
Zimzelene grmovnice
• kamelije
• lovorikovci
• rododendroni
• žive meje
Postopek rezi: večina pozimi cvetočih
grmov potrebuje le malo rezi. Po
cvetenju izrežite mrtve veje in odcvetele
poganjke. To bo spodbudilo novo rast,
ki bo zacvetela v naslednjem letu.
Postopek rezi: Sredi pomladi, tik
preden se začne rast, odstranimo vse
šibke in navzkrižne veje, ki kvarijo
ravnovesje grma in rastejo v nepravo
smer. Odrežimo del ali celo vejo. Zaradi
velikosti grmov je priporočljiva uporaba
škarij z dolgimi ročaji.
Grme, ki jih obrezujemo spomladi, gnojimo takoj po obrezovanju. Priporočamo uporabo pametnega gnojila plantella formula
365, s katerim gnojimo le enkrat v rastni sezoni. Hranila se nadzorovano sproščajo, odvisno od temperature zemlje in vlage in s
tem zagotavljajo uravnoteženo prehrano skozi celotno rastno sezono.
Loreta Vlahović
februar 2013
25
Oblikovanje vrta
Postavimo si
skalnjak
Slovenci smo navdušeni nad gorništvom in mnogi si želijo
del obiskanega alpskega sveta prenesti tudi domov. Ker se
ne spodobi trgati alpskega cvetja, si lahko doma ustvarimo
pomanjšan motiv, ki spominja na gorsko rastišče barvitih
nizkih cvetlic. Skalnjaki so torej motivi, ki spominjajo na
naravno skalno rastišče in je lahko tudi odlično mesto za
zbiranje nenavadnih nizkih rastlin.
Skalnjak je odlična rešitev za polepšanje
brežin. Pri večjih naklonih si pomagamo
s suhozidi ali lepimi škarpami. Za dobro
rast rastlin že ob postavitvi poskrbimo za
nekaj špranj z zemljo.
Če se le da, naj
bodo skale čim bolj
naravne. Postavim
jih tako, da so
enako usmerjene,
hkrati pa dovolj
zakopane, da
delujejo, kot da so
tam naravno.
Po sajenju rastlin
nasujemo zastirko,
ki naj bo po barvi
čim bolj podobna
uporabljenim
skalam.
Primerna lokacija
Ker bomo v tem vrtnem motivu gojili rastline s posebnimi zahtevami, moramo najprej dobro premisliti glede mesta
postavitve. Najprimernejše je mesto, ki je
vsaj večji del dneva obsijano s soncem.
Ker bomo potrebovali naklon, lahko
namesto izdelave kupa izkoristimo naravno ali umetno brežino na vrtu, ki jo
preuredimo v skalnjak. Če smo na vznožju
ali pobočju hriba, ni odveč upoštevanje
dejstva, da se preko vrta del leta steka
26
www.klubgaia.si
hladen zrak, ki se lahko nabira pred živo
mejo ali drugimi pregradami. Taka mesta
so neprimerna za alpsko vrtnarjenje, saj bi
nam mnoge rastline pozimi pozeble.
Vsekakor je pametno izkoristiti tiste lege,
ki so že naravno odcedne, v kotanjah ali
ravninah, kjer se voda le stežka odteče,
bomo težko umetno izboljšali drenažo.
Kakšen skalnjak?
Možnosti je več. Če se tu posvetimo predvsem »pravim« skalnjakom in pozabimo
na zasajene posode, imamo na voljo
sledeče rešitve. Če imamo to srečo, da so
v vrtu že prisotne naravne skale na
primerni legi, ta motiv z dodajanjem
novih le še razvijemo. V kolikor moramo
skale pripeljati, naj nam bo prvo vodilo že
omenjena primerna lega. Prva opcija naj
bo ureditev že obstoječe brežine, druga
pa ustvarjanje »gomil« na ravni površini.
Lahko se odločimo tudi za dvignjene
grede, ki so najprimernejša rešitev za zelo
mokra tla, razmislimo pa tudi o morebitni
ureditvi skalnjaka v sklopu kamnitega
stopnišča, kjer se določene rastline lahko
prerastejo tudi v fugah med stopnicami.
Dobro pripravljeno rastišče in redno, a
skromno dognojevanje nam prineseta
bujno cvetočo skalno podobo.
Kamnina in postavitev skal
obrnemo z zelenim delom navzdol in z
njo prekrijemo nasutje. Prej izkopano
zemljo po potrebi obogatimo z organsko
snovjo in ji dodamo vsaj tretjino njenega
volumna bolj drobnega peska ali mivke
ter temeljito premešamo. Predvsem za
sajenje najpogostejših rastlin za skalnjake,
kakršne so avbrecije, iglaste plamenke,
mahovni kamnokreči in npr. karpatske
zvončnice, je smiselno tudi založno gnojenje. Na travno rušo nasujemo manjši del
pripravljene mešanice, potem pa sledi
postavljanje skal. Te obrnemo tako, da
bodo trdno stale na površju, torej z najbolj
plosko stranico. Preostalo zemljo nasujemo in razporedimo med skalami.
Obrnimo se po zgled k naravi. Če je le
možno, izberemo kamnino, ki je naravno
pristna na območju vrta ali je vsaj iz
bližnje okolice. Možne so tudi drugačne
rešitve, a te zahtevajo izvrstno in izkušeno
estetsko oko ter smisel za vrtne
postavitve. Hočem poudariti le, da je
nesmiselno in netrajnostno npr. na območju Ljubljanske kotline uporabiti kamnine s Pohorja. Tudi postavitev skal je zelo
pomembna. Če jih bomo kar nametali
malo tu in malo tam, bo jasno videti, da
gre za povsem umetno tvorbo. Skale vsaj
tretjino ali celo polovico vkopljemo, da se
bo zdelo, da res naravno ždijo v zemlji,
posvetimo pa se tudi usmeritvi določenih
linij. V naravi najpogosteje srečamo skalna
rastišča iz več plasti kamnin, ki si vzporedno sledijo ena drugi. Razen ob
vodotokih, je uporaba zaobljenih prodnikov manj primerna izbira.
Kako začeti?
Če smo se odločili za najbolj klasično obliko skalnjaka, torej izbočeno površino na
ravnini, najprej odstranimo travno rušo in
izkopljemo zgornji sloj zemlje. Na dno nasujemo grob pesek ali morebitne gradbene ostanke (kose betona, opeko,
poškodovane strešnike…), ravno rušo
Izbira in sajenje rastlin
Za skalnjak so primerne predvsem nižje in
kompaktnejše rastline. Take so blazinaste
trajnice, nižje okrasne trave, čebulnice in
pritlikave sorte grmovnic. Naj vas ne
zavedejo prikupne majhne rastlinice v
prodajnih centrih. Dobro preberite opis
na lončku ali povprašajte prodajalce, saj
so nekatere rastline preveč raščave in
bodo izpodrinile druge. Poskrbimo tudi za
pestrost oblik. Blazinasto ali poleglo rastočim lepoticam dodajmo tudi kaj bolj
pokončnega ali grmičastega.
Najbolj splošno uporabljene rastline so tr-
pežne in ne potrebujejo kakšnih posebnih rastnih razmer, zato take v pripravljen
skalnjak posadimo, kot bi jih v gredo. Drugače je z nekaterimi botaničnimi čebulnicami in posebnostmi med trajnicami iz
visokogorskih območij. Mnoge namreč
potrebujejo zelo odcedna tla, zato jim na
dno sadilne jame nasujemo konkretno
plast peska. Če imamo dovolj prostora, se
raje odločimo za manj različnih rastlin ali
po več (3,5,7…) istih vrst sadimo v
skupine.
Zastirka
Zastirka je nujen sestavni del dobrega
skalnjaka. Ta bo omogočila odlično
drenažo ob koreninskem vratu in tudi pri
bolj občutljivih sadikah ne bo toliko problemov z zimskim gnitjem. V pravih skalnjakih uporabljamo le peščene zastirke.
Matic Sever
Gaia na obisku
V duhu samooskrbe
Samooskrba zakoncev Blokar v Brkinih je lep dokaz, da se
vračamo nazaj k naravi in zdravim vrednotam, ki nas
lahko popolnoma izpolnjujejo. Naša člana se učita iz
dneva v dan in osvajata nove veščine, s čimer uresničujeta
svoj življenjski cilj.
28
Gospa Nadja pravi, da delo na zemlji že
stoletja velja za izvor krepkosti in moči slovenskega človeka. Zato sta se z možem
»predčasno« vrnila k naravi in samooskrbi,
s čimer uspešno kljubujeta materialističnemu svetu. S svojim lastnim sadnim in
zelenjavnim vrtom tako skrbita za zdravo
okolje in bistveno bolj zdravo hrano. Spoznala sta, da sta samooskrba in kakovosten medsebojni odnos najboljši darili za
zrela leta. Zato se veselita vsakega dne in
manjše onesnaževanje okolja, pitne vode
in zraka, bistveno pa se je izboljšala tudi
kakovost življenja, ki temelji na delu, odgovornosti in pravičnemu nagrajevanju.
Zato sta delo v cvetličarski dejavnosti in
gospodarskem sektorju uspešno nadomestila z delom na zemlji, ki je vsekakor
bistveno manj stresno in ju vedno bogato
nagradi. Z delom sta predčasno zaključila
in sedaj v najlepših letih sedem dni na
teden opravljata delo, ki ju najbolj veseli.
Pogled na zelenjavni vrt
sta skoraj pozabila na čase, ko sta menjala
5 ali 6 dni intenzivnega dela in stresa za
dan ali dva užitka.
V zelenjavnem vrtu v tem času še vse miruje. Gospa Nadja pa bo ob prvih otoplitvah v mesecu marcu poskrbela za setev:
graha, boba, čebulčka in druge spomladanske zelenjave.
Zelenjavni vrt pokrije vse
potrebe
Kivi bo uspešno nadomestil
vinsko trto
Zakonca Blokar hrano skoraj v celoti uživata z domačega vrta. Spoznala sta, da je
ta hrana energetsko zelo bogata, v njej pa
ni škodljivih ostankov pesticidov. Tako
poleg zdravega pridelka skrbita tudi za
Pri Blokarjevih so se odločili, da vinsko trto,
ki je v vrt zašla iz rodnega Krasa, z vrta odstranijo in nadomestijo z aktinidijo oz. kivijem. Za ta ukrep so se odločili zato, ker
vinska trta v Brkinih na nadmorski višini
www.klubgaia.si
Podeželska idila
okrog 550 m ne dozori najbolje. Da bi se
izognili pozebi, so jeseni sajeni kivi zaščitili
s vejevjem ciprese, ki ravno tako raste na
vrtu, zato jim ni bilo treba uporabiti slame,
koruznice ali bele vrtne tkanine. Ker sta jeseni posadila »drobnoplodni« bavarski
kivi, je strah pred pozebo odveč, saj ta
prenese tudi temperature pod -30 oC in
brez težav prezimi v vsej Sloveniji. Za sajenje navadnega »debeloplodnega« kivija
se nista odločila prav zaradi občutljivosti
v prvih letih, ker prenese temperature do
-15 oC. Še bolj pa je občutljiv za spomladanske pozebe, ko odganjajoči brsti ali že
odgnali poganjki pozebejo že kakšno stopinjo pod lediščem.
Kivi bo nadomestil trto
Oskrbeli smo mlade višnje
V jesenskem času sta naša člana obstoječi
nasad sadnega drevja dopolnila še z višnjami. Gospo Nadjo je v tem času zanimalo predvsem, kako opraviti osnovno
gojitveno rez. V pogovoru nam je zaupala,
da pri vzgoji mladega drevesa v teoriji ni
težav, škarje pa nekoliko zastanejo, ko je
treba izrezati pravi poganjek. Zato smo ob
ogledu sadike izrezali samo konkurenčen
vrh, ostale poganjke pa bo treba še nekoliko upogniti in privezati z elastičnim vezivom, da se bo sadika pravilno razvijala.
Svetovali smo, da se pri vzgojni rezi (mladih) rastlin vedno izrezuje samo neprimerno nameščene in usmerjene poganjke.
Po opravljeni rezi je gospa Nadja
povprašala še o gnojenju, beljenju debel
in varstvu v sadovnjaku. Zato smo v času
obiska opravili tudi ta opravila.
Gospa Nadja je za zaščito dreves pred pokanjem debel pred leti v sadovnjaku že
uporabila gašeno apno, ki je narejeno po
tradicionalnem postopku in podobnih
težav ni bilo. V času našega obiska je n
debla dreveša članica debelejše ogrodne
veje premazala z zaščitnim premazom bio
plantella protekt, ki zaradi bele barve odbija sončne žarke, zato drevo pozneje prične z rastjo, da je zagotovo manj
nevarnosti za spomladansko pozebo. Zaščitni premaz bio plantella protekt pred-
nemu pripravku vivera cuprablau- z v
0,25 % koncentraciji (25 g na 10 L vode),
doda tudi oljni pripravek. Z vodo bo najprej zmešala bakreni pripravek vivera
cuprablau-z in nato dodala oljni pripravek.
V obratnem primeru se mešanica lahko
sesiri in sredstva ne učinkujejo. Kombinacijo bakrovega in oljnega sredstva bo
uporabila tudi pri ostalih sadnih vrstah, ko
se začnejo razvijati brsti, oz. v fazi mišjega
ušesa.
Davor Špehar
Odstranjevanje konkurenčnega vrha
Gnojenje s plantella organikom
Beljenje debla
Gnojenje jablan in sliv
Pri Blokarjevih za gnojenje sadovnjaka,
kjer prevladujejo jablane in slive, uporabljajo kravji gnoj iz lastnega hleva. Ker pa
so se lani kravi odpovedali, je gospa Nadja
letos del sadovnjaka poskusno pognojila
tudi z organskim gnojilom v obliki pelet
plantella organik, uporabila pa je tudi
ostanke po prešanju jabolk, iz katerih je
nastal izvrsten domač jabolčnik. Ker pri
hiši ne manjka niti komposta, so zelenjavni vrt kot tudi sadovnjak uspešno preskrbeli z organskim gnojilom. Pogovor nas je
globoko zanesel tudi na pomen organskega gnojenja v sadovnjaku. Ker je v tem
članku nekoliko premalo prostora za vse
besede, si preberite samostojen članek na
str. 8, ki govori o organskem gnojenju sadovnjaka in vinograda.
Beljenje debel
Na deblu dreves in debelejših ogrodnih
vej smo opazili znake pozebe (pokanje
skorje) iz preteklih let. Ko se sokovi v rastlini že pretakajo, je ob spomladanski pozebi usodna že temperatura nekaj stopinj
pod ničlo. Ker na pokanje skorje vpliva
tudi pretirano gnojenje z gnojem ali kompostom, smo svetovali, da ga letos zmanjšajo, oz. za gnojenje uporabijo organsko
gnojilo v obliki pelet plantella organik, ki
se ga dozira po navodilih za uporabo.
stavlja tudi učinkovito zaščito pred
različnimi drevesnimi škodljivci in glivičnimi boleznimi. Dodatek železa pa zagotavlja tudi preprečevanje nastajanja
mahov in lišajev.
Kaj pa prvo varstvo?
Gospa Nadja se je zanimala predvsem za
varstvo sliv, višenj in jablan še pred olistanjem. Nekaj izkušenj ima z uporabo
bakrenih pripravkov, vendar je rabila
potrditev glede optimalnega roka škropljenja in koncentracije škropiva. Zanimalo jo je tudi, ali lahko zraven primeša
oljni pripravek? Ker ga. Nadja z varstvom
običajno prične v mesecu marcu, smo ji
svetovali, da v začetku brstenja bakre-
Trata
Zmote o trati spomladi
O trati vemo veliko, včasih pa se vendarle zgodi, da ga kje polomimo. Včasih je zato
potrebno vložiti več dela, ali pa jo moramo zasnovati celo na novo. Pa si poglejmo nekaj
najpogostejših zmot o zasnovi in negi trate.
1. Če je trata rjava na
površini, je propadla
To ne drži. Zgodaj spomladi se izpod
snega prikaže pusta, rjava, včasih izsušena,
drugič pa lahko tudi gnijoča trava. Že ob
prvem spomladanskem dežju si bo precej
opomogla. Naše prvo spomladansko
opravilo naj bo zračenje trave. S tem
zmanjšujemo zbitost tal in omogočimo
globoko rast korenin. Najprej jo pregrabimo z vzmetnimi grabljami, nato prebodemo z votlimi ali navadnimi vilami, lahko
pa jo tudi zarezujemo s frezo. Nato po trati
potresemo plantella kremenove peske in
jih pometemo v nastale luknje ali zareze.
2. Mah odstranimo
z grabljenjem
To ni dopustno. Mah se razmnožuje s
trosi. Ko ga začnemo grabiti in odstranjevati, s tem raztresamo trose po vsej okolici, kar pomeni, da ga raznesemo tudi
tam, kjer ga prej ni bilo. Tako si naredimo
več škode kot koristi in mnogo več dela v
bodoče. Mah je najbolje odstranjevati s
specialnim sredstvom za ta namen plantella proti mahu, ki ga potresemo čez
mah. Počakamo 7-10 dni, da počrni in ga
šele nato pograbimo.
3. Gnojenje trate
pospešuje košnjo
Res je, da trava bolj raste, kadar dobi dovolj
hranil, saj ji to omogoče lepo razraščanje.
Toda ob pomanjkanju hranil trata raste počasneje, zato ne zmore konkurence s plevelom. Tako imamo sicer manj košnje,
vendar tudi redko in zapleveljeno trato.
4. Listja z zelenice
ne grabimo
Ne drži. Listje, ki je jeseni ostalo nepograbljeno, se na travni površini razkraja in travnatim bilkam preprečuje rast. V vlažnem
vremenu lahko predstavlja idealne pogoje
za razvoj različnih plesni, ki jih je težko zatirati in so marsikdaj za travo lahko usodne.
5. Za pripravo nove
zelenice zadoščajo
mineralna gnojila
Ni res. Za pripravo lepe in goste travne
površine je potrebno tlom dodati tudi organska hranila, ki imajo sposobnost, da iz-
boljšajo strukturo tal, hkrati pa v prsti
predstavljajo tudi shrambo za počasno
sproščanje hranil in vode. Rastlina si lahko
v različnih fazah razvoja vzame, kar takrat
potrebuje. Odlično organsko gnojilo za ta
namen je 100% organsko gnojilo plantella organik.
6. Travo dognojujemo
samo z dušičnimi gnojili
Nikakor. Če bomo za osnovno gnojenje in
dognojevanje trate uporabljali samo gnojila na osnovi dušika, bo rasla pretežno v
višino in se bo slabo razraščala. Trava potrebuje za svoj razvoj, razraščanje in odpornost tudi druge elemente in
mikrohranila. Odlično se odziva na samo
enkratletno gnojenje z membranskim
gnojilom plantella formula 365 za trato,
ki omogoča, da se hranila sproščajo počasi in v odvisnosti od temperature.
Nevenka Breznik
Strokovnjak odgovarja članom
?
Zanima me, kako in kdaj
poškropiti breskve, da listje
ne bo predčasno odpadlo.
Miroslav iz Izole
?
?
Kdaj in kako naj presadim
sobne rastline?
Silva iz Selnice ob Dravi
V preteklem letu sem želela v
zemlji za setev in pikiranje
vzgojiti lastne sadike paprike,
vendar mi je po dveh tednih začela veneti, ko sem jo izpulila, pa
je bila korenina gnila. Zalivala
sem jo 1 x na teden. Kaj je vzrok?
Zdenka iz Kanižarice pri Črnomlju
!
!
Listje predčasno odpada zaradi pojava breskove kodravosti. Breskova kodravost spada
med najbolj škodljive bolezni breskev in nektarin. Pojava bolezni ni mogoče
zanesljivo napovedovati, zato proti njej
škropimo preventivno. Prvič lahko z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z
škropimo že jeseni, takoj po odpadanju
listja. S pripravkom vivera cuprablau-z je
treba obvezno škropiti tudi proti koncu februarja ali v začetku marca, ko se brsti že
napnejo. Obdobje občutljivosti breskev in
nektarin na breskovo kodravost lahko
traja tudi do 6 tednov po začetku brstenja.
Ta čas je odvisen predvsem od temperature in s tem hitrosti odganjanja breskev.
Če je v času brstenja vreme deževno, je
priporočljivo škropiti še tretjič v fazi tik
pred cvetenjem. V tej fazi lahko uporabljamo samo organske fungicide. Optimalna temperatura za razvoj breskove
kodravosti je okoli 15°C, zato so vsi pogoji
za okužbo navadno izpolnjeni proti koncu
zime, to je na Primorskem od konca februarja do sredine marca, drugje od začetka do konca marca. Redkejše so
okužbe po cvetenju, ko lahko glivica napade tudi posamezne plodiče. V času
pred brstenjem z bakrenim pripravkom
škropimo tudi ostalo sadno drevje. Tako
preprečujemo razvoj številnih bolezni,
škodljivce pa ustavite z oljnim pripravkom.
Vzrok za propad sadik je padavica
sadik. Ko kalčki vrtnin vzniknejo, padejo po tleh, kakor da bi jih polili s kropom. Če ste bolj pozorni, opazite, da
pritlehni del stebla komaj vzniklih sadik
gnije, se tanjša in suši, gnijejo tudi korenine, nadzemni deli venejo, kalčki pa gnijejo. Ta bolezen sicer ogroža predvsem
sadike rdeče pese, zelene, solate, graha in
paradižnika, toda ni izključena niti pri sadikah paprike. Bolezen lahko napade sejančke oziroma je nevarna le, kjer rastejo
sejančki preveč na gosto ali kjer je prostor
s posajenimi sejančki preslabo zračen. Padavico sadik preprečujemo z uporabo
zdravega semena, s še vedno redko setvijo v specialno zemljo za setev in pikiranje bio plantella start in zmernim
zalivanjem. Opravite tudi zalivanje s pripravkom vivera proplant. Prvič po setvi
oz. pred vznikom sejancev in drugič po
vzniku sejancev vrtnin. Časovni interval
med posameznimi tretiranji naj bo 7 do
10 dni. Sadike zalivajte v jutranjih urah, da
se do večera posušijo. Če pride do
okužbe, je potrebno propadle sejančke
sproti odstranjevati. Semena je najbolje
sejati v setvene platoje ali šotne lončke. V
vsak lonček ali odprtino v platoju posadimo samo eno seme, saj pri pregosti
setvi tvegamo pojav bolezni padavice
sadik.
!
Sobne rastline presadite takrat, ko je rastlina
s
svojimi
koreninami utesnjena in
je rastni substrat že
krepko izčrpan. Rastline v
manjših cvetličnih lončkih
presajamo vsako leto Presajanje je za rastline velik
šok, ki ga najbolje prenesejo v zgodnji pomladi, ko
se dnevi daljšajo in je vse
bolj svetlo. Za novo rastišče izberite le za
številko ali dve večji lonec, ki naj ima na
dnu odcedno luknjo za drenažo. Okrasni
lonec brez luknje ni primeren za presajanje. Pri presajanju preglejte korenine in
poškodovane odstranite. Po potrebi uredite še posamezne nadzemne dele. Rastlino postavite v sredino lončka in jo počasi
zasipajte s kakovostno pet komponentno
zemljo plantella balkonia. Pazite, da je
posajena tako globoko kot je rasla pred
tem. Lonček večkrat potresite, da se zemlja enakomerno razporedi, nato pa z roko
rahlo potlačite okrog rastline, da zapolnite
vsa prazna mesta. Lonček lahko tudi narahlo udarite ob mizo ali tla, da se zemlja
bolje usede. Pri starejših in večjih lončnicah (posebno pri posodovkah) ni potrebno vsakoletno presajanje. Tem najlaže
pomagate že tako, da zamenjate vrhnjo
plast zemlje in jo nadomestite s kakovostno pet komponentno zemljo plantella
balkonia.
februar 2013
31
Revija Vzajemnost predstavlja
Koža se hrani od znotraj
Res je poleti vidne več kože, ker pač nosimo manj oblačil, vendar pa je nega kože pozimi
enako pomembna. Kot pravijo strokovnjaki, je zima celo najhujši letni čas za kožo, saj še
hitreje dehidrira kot poleti.
Vročina nas sili, da več popijemo, medtem ko pozimi kar malo
pozabimo na vodo. Samo ponoči z dihanjem izgubi telo v povprečju dva decilitra vode, tako da koža potrebuje nadomestilo
takoj zjutraj. Poleg tega se veliko časa zadržujemo v zaprtih prostorih s suhim zrakom. Zaradi teh razlogov je pomembno predvsem
dvoje: da popijemo dovolj vode in
da poskrbimo za bolj vlažne prostore. Dobro je, da si zjutraj pripravimo plastenke vode in jih do
večera spraznimo. S tem ne
bomo pomagali zgolj koži, pač
pa bodo bolje delovali vsi organski sistemi. Koliko pa naj bi popili? To je odvisno od tega,
koliko je človek dejaven. Po telesni vadbi, pa tudi po sprehodu, hoji, plesu, plavanju je
treba povečati količino vode,
sicer pa naj bi popili dva litra
vode na dan. Seveda ob tem
zaužijemo še druge pijače in
jedi, ki vsebujejo vodo.
Za nego obraza velja enako
kot za vse telo: koža se hrani
od znotraj, torej s prehrano.
Pozimi je posebej pomembno, da uživamo hrano, bogato z vitamini, zlasti z vitaminom C.
Pomembni pa so tudi drugi antioksidanti, predvsem vitamina E
in A. Vse to dobimo v prehranskih dodatkih ter seveda s svežo
!
Naročam glasilo
!
Priimek in ime __________________________________________
Leto rojstva_____________________________________________
Ulica in hišna številka _____________________________________
______________________________________________________
Kraj in poštna številka ____________________________________
Telefon _______________________________________________
Datum ________________________________________________
Podpis ________________________________________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:
Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.
hrano, s sadjem in z zelenjavo. Poskusite pojesti več pomaranč,
grenivk, mandarin, pa tudi jabolk in hrušk. Veliko bolje je, če dobite organsko pridelano sadje, če pa ne, potem pač južno sadje
(pomaranče, mandarine, grenivke) najprej temeljito operite z
vročo vodo, preden se lotite lupljenja. Koristno pa je tudi vsako
drugo sadje, tudi suho (fige, slive, datlji).
Od sveže zelenjave je še posebej
koristna temno zelena in listnata,
torej solate vseh vrst, pa tudi kislo
zelje in še zlasti zelnica.
Več preberite v februarski številki
Vzajemnosti.
Revija Vzajemnost je namenjena
upokojencem in izhaja vsak prvi četrtek
v mesecu.
V devetintridesetih letih je postala zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj
verodostojno piše o pokojninskih temah
in raznovrstnih socialnih prejemkih.
Svojim naročnikom brezplačno, pisno in
po telefonu odgovarja na pokojninska in
premoženjsko-pravna vprašanja ter
vprašanja s področja delovnega prava,
socialne varnosti, zdravstvenega varstva,
skrbi za starejše in osebne stike.
V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju,
prehrani in gibanju, œemur moramo v zrelih
letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in
sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno
ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja
za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.
Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,
prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.
Naročniki pa so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico
lahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajo
različne popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti.
Revija ni v prosti prodaji. Polletna naročnina je 11,40 EUR.
Več o reviji na www.vzajemnost.si.
Za več informacij ali BREZPLAČNI OGLEDNI IZVOD
pokličite na tel. številko: 01 530 78 44.
Zelenjavni vrt
Sejemo slovensko
V Semenarni Ljubljana se zavedamo prednosti domačih sort pred tujimi zaradi
prilagojenosti rastnim razmeram pri nas, zato že vrsto let skrbimo in vzdržujemo
večino teh sort. V ponudbi imamo najširši izbor semen avtohtonih in tradicionalnih
sort vrtnin in poljščin, med katerimi so: čebula, česen, fižol, korenje, motovilec, paprika,
paradižnik, repa, solata, zelje, oljna buča, ajda, lucerna in krmna ogrščica.
Avtohtone in tradicionalne sorte vrtnin so zaklad, ki ga mora vsaka država varovati in ga ohranjati. Ponosni smo, da lahko aktivno
sodelujemo pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Predstavljamo nekatere slovenske avtohtone sorte.
Solata LEDA
Česen PTUJSKI SPOMLADANSKI
Poletna slovenska krhkolistna solata, izboljšana ljubljanska ledenka, ki dobro prenaša
vročino in gre pozno v cvet. Glave so velike in
kompaktne. Listi so svetleče rumeno- zelene
barve, rob lista je valovit in nazobčan. Solata
je zelo okusna. Sejemo jo lahko kot berivko.
Ima zelo močan in značilen vonj ter okus. Za
česen je značilno, da za razvoj korenin potrebuje kratek dan, hladno zemljo in razlike med
dnevno in nočno temperaturo. Tako naredi
močan koreninski sistem, s tem pa tudi višji
pridelek.
Paradižnik VAL
Fižol JABELSKI PISANEC
Slovenski paradižnik visoke in bujne rasti. Plodovi imajo značilno “srčasto” obliko, so mesnati, rožnato rdeče barve. Imajo zelo malo
semen, zato so primerni za kuhanje mezge,
prav tako tudi za pripravo solat. Val je izboljšana različica volovskega srca.
Srednje zgoden visoki fižol, močne rasti. Uživamo pisana zrna, mlada ali suha, ki so odličnega okusa. Stroki so zeleni, ko zorijo so
rdeče pisani.
Korenje LJUBLJANSKO RUMENO
Fižol PTUJSKI MASLENEC
Velik, svetlo rumen koren, pozna sorta, ki se
odlično in dolgo skladišči. Primerna je za
svežo rabo in za krmo živali ter ima veliko hranilno in krmno vrednost. Ni pa samo krmno
korenje, saj vsaka dobra gospodinja ve, da je
odlična domača juha ravno tista, v kateri je ljubljansko rumeno korenje.
Pozen in okusen visoki fižol, zelo bujne rasti, z
rumenimi mesnatimi in ploščatimi stroki.
Sadimo ga od aprila do konca junija.
Čebula BELOKRANJKA
Motovilec ŽLIČAR
Zelo priljubljena čebula v Beli krajini, značilne
za čebulo manj pogoste podolgovate oblike.
Srednje pozna sorta, s svetlo rjavimi luskolisti
in belim mesom je ostrega, a hkrati sladkega
okusa po čebuli. Njena velika prednost je odlično skladiščenje.
Ima srednje velike rozete z ovalnimi, temno
zelenimi listi, z rahlo navzgor zavihanim listnim
robom, ki daje listu obliko žlice. Listi so gladki,
svetleči in nekosmati s polnim okusom. Odlično prezimi, dolgo se ga reže, v cvet uhaja
pozno.
Čebula PTUJSKA RDEČA
Motovilec LJUBLJANSKI
Najbolj znana slovenska avtohtona sorta, ki
ima geografsko zaščito pod imenom »Ptujski
lük«. Čebula je ploščato okrogla, luskolisti so
rjavi, rahlo rožnati, meso pa belo z rdečkastim
nadihom. Okus je aromatičen in oster. Pri kuhanju hitro razpade.
Ima velike rozete s temno zelenim, ožjim listom. Odlično prezimi, listi so prijetnega
okusa. Najbolje se obnese v jesenski setvi,
lahko pa ga sejemo tudi spomladi.
Andreja Tomšič, Vrtni centri Kalia
februar 2013
33
Slovenski naravni biseri
Izvir
Dicove vode
Dostopna pot vodi skozi
bukov in gabrov gozd.
Tolminska, pokrajina na stičišču dinarskega,
alpskega in deloma mediteranskega sveta, je
nadvse bogata z vodnimi viri, med katerimi
so nekateri tudi zdravilni. Med slednje sodi
slikovit izvir Dicove vode v Baški grapi,
trideset metrov dolgi dolini reke Bače, med
Petrovim Brdom in reko Idrijco.
S ceste Idrija – Tolmin smo konec avgusta v
Bači pri Modreju zavili proti Podbrdu in se
kak kilometer pred vasjo Klavže ustavili na
majhnem parkirišču na levi strani, kjer smo
stopili na lepo označeno, urejeno in
zavarovano gozdno pot. Po nekaj minutah
zložnega vzpenjanja med bukvami in gabri
smo prišli pred kamnit portal z železnim
napisom 1916 na oboku in moško glavo na
izviru, tako da je bistra studenčnica – navzlic
dolgotrajni suši! – nepretrgoma pritekala
skozi njena usta, dasiravno v nekoliko tanjšem curku kakor običajno. Od tod izhaja
tudi poimenovanje izvira: Dicova, Decova,
Dedcova voda ali izvir pri dedcu oziroma v
krajevnem narečju – dicu.
Po nekaterih podatkih naj bi voda, ki ima
stalno temperaturo in nikoli ne presahne,
prihajala iz globine sedemsto metrov. Ker je
ta globinski izvir v vseh letnih časih enako
močan, ga strokovnjaki uvrščajo med tako
imenovane dobre vode. Domačin Ljubo
Kogoj nam je potrdil, da so se s to vodo
vedno odžejali ob košnji na bližnjih
senožetih v Lazu, saj jih je prijetno osvežila
ter jim dajala občutek sitosti, lahkosti in
gibčnosti pri fizičnem delu.
Zdravilni izvir
so odkrili vojaki
Zajetje izvira s portalom v obliki kamnitega
oboka so med prvo svetovno vojno uredili
vojaki avstro-ogrske vojske. Območje je bilo
v tem času zaledje soške fronte, na katerem
so bile nameščene oskrbovalne enote. V
Klavžah je delovala večja bolnišnica za os-
34
www.klubgaia.si
Za varnost
obiskovalcev
je dobro
poskrbljeno.
krbo ranjencev. V bližini izvira pa je bila nad
cesto velika konjušnica. Ob obnavljanju
izvira Dicove vode pred petimi leti so delavci
med koreninami bukve našli pivsko steklenico in v njej zvitek papirja, ki ga je v
nemščini popisal 50-letni črnovojnik Alois
Kern iz Murecka, pripadnik enote gorskega
topništva. V sporočilu je med drugim
navedel, da so bili spomladi leta 1916 močni
nalivi, zaradi česar so bili tamkajšnji vodotoki
zelo onesnaženi in tako je primanjkovalo
pitne vode. Vojak Franc Savec je na
terenskem obhodu odkril studenec odlične
pitne vode in s praporščakom J. Gausom sta
se odločila, da se za potrebe vojaštva uredi
zajetje. Po načrtih črnovojnika Aloisa Kerna
so 10. julija 1916 štirje vojaki začeli graditi zajetje in ga deset dni pozneje končali. Po ustnem izročilu so vojaki in konji ob pitju
Dicove vode ostajali zdravi in čili. Vojaški
zdravnik iz bolnišnice v Klavžah naj bi vodo
celo poslal v analizo na Dunaj, kjer da so bili
strokovno ugotovljeni njeni zdravilni učinki.
Voda naj bi blagodejno vplivala na počutje
ranjencev, ki naj bi hitreje okrevali, njihove
rane pa naj bi se jim bolje celile.
K izviru prihaja zlasti po njegovi obnovitvi
leta 2007 zajemat vodo vedno več ljudi, saj
menda pripomore k boljšemu počutju bolnikov z boleznimi prebavil in prostate. Po
radiestezijskih meritvah Jožeta Muniha iz
Tolmina ima Dicova voda pozitivne energijske lastnosti in deluje na vse čakre.
Boris Dolničar
Izvir Dicove
vode.
Rastline iz daljnih krajev
Chia – oljno bogastvo
v drobnem semenu
Ljudje so že v pradavnini znali poiskati rastline, ki so jih
hranile in zdravile. Skozi stoletja so jih prebirali in izbirali
najboljše. Tako smo v evropsko-azijskem prostoru iz semen
trav selekcionirali pšenico in ječmen, na ameriških tleh pa
so uporabnost in hranilnost semen prepoznali v rastlinah iz
rodu Salvia. Imenovali so jih ‘chia’.
Za Azteke je bila chia pomembna gojena poljščina, tako kot koruza. Chia
semena niso bila namenjena samo
prehrani ljudi in živali. Pojavljala so se
v obrednih dajatvah bogovom, pa
tudi kot plačilno sredstvo. Španski osvajalci so bili ljubosumni na moč
semen, ki so jih Azteki tako cenili. Prepovedali so njihovo pridelavo in zapovedali gojenje evropskih rastlin, kot sta
pšenica in ječmen. Masovna pridelava chia
semen je ponovno prišla v dežele srednje
in južne Amerike šele po letu 1990.
Rastlina je trdoživa
Gojenje chia semen je vezano na dežele
srednje in južne Amerike ter Avstralijo
Ime izvira iz besede ‘chian’, ki v jeziku staroselcev pomeni ‘oljnat, bogat z oljem’.
Domače ime ‘Chia’ nosijo semena več različnih rastlin in rodu Salvia. Najpomembnejša v prehrambeni industriji danes, pa
tudi pred 3500 leti, so semena rastline Salvia hispanica, ki bi jo lahko slovensko poimenovali španska kadulja.
Skoraj en meter visoka enoletnica je tipična predstavnica družine ustnatic. Izvira iz
srednje in južne Mehike ter Guatemale.
Ima nasprotne, rahlo dlakave liste, steblo
je v prerezu kvadratno. Cveti v klasastih
socvetjih lila in bele barve od julija do septembra. Eterična olja, ki jih vsebuje, privlačijo žuželke, hkrati pa rastlino varujejo pred
boleznimi in škodljivci. Dobro prenaša
sušo, podobno kot njene bližnje sorodnice: sivka, žajbelj, origano, bazilika, travniška kadulja,... Semena so drobna, ovalna,
velika en milimeter, v njih se prelivajo siva,
rjava, bela in črna barva. Čeprav je njihova
ovojnica mehka in jih za uživanje ni potrebno mleti, dolgo in dobro ohranjajo kalivost. Imajo visoko hranilno vrednost, ki je
primerljiva z vrednostmi lanenih in sezamovih semen.
Dragocenost hranilnih snovi
Semena vsebujejo pravo bogastvo
omega-3 maščobnih kislin, za gradnjo be-
Salvia hispanica z značilnim klasatim
socvetjem lila barve
ljakovin pomembne aminokisline, vitamin
C in mnoge pomembne rudninske snovi:
železo, kalij, klacij, magnezij… Na vsebnost
hranilnih snovi vplivajo: rastišče, podnebje
in vreme. Za predelavo chia semen v prehrambeni industriji uporabljajo le izbrane
varietete in v prodajo gredo le certificirana
semena iz kontrolirane pridelave. Le semena najvišje kakovosti so namenjena prehrani ljudi, ostalo se uporablja za prehrano
živali. Semena Chie pri nas lahko kupite v
lekarnah. So enostavna za uživanje, zaradi
mehke lupine jih z lahkoto prebavimo.
Zmleta jih dodajamo moki (do 5%) za pripravo kruha in peciva.
Rastni pogoji
Iz njih lahko vzgojimo tudi rastline, vendar
zgolj okrasne vrednosti. Sejemo jih maja
na prosto, če imamo ogrevan zimski vrt
pa že marca. S sadikami ravnamo podobno kot s sadikami bazilike in drugih
enoletnic. S presajanjem na prosto počakamo, da mine nevarnost pozebe. Po
možnosti izberemo oblačen dan, ali pa
presajene sadike za nekaj dni zaščitimo
pred soncem.
Meta Šepic
februar 2013
35
AVANTURA potovalni kotiœek
CVETLIŒNI IN KMETIJSKI SEJEM ORTOGIARDINO
Pordenone, Italija 2. do 9. marec
cena 40 E iz MB • cena 38 E iz CE • cena 35 E iz LJ
vkljuœeno: avtobusni prevoz, vstopnica, 4-urni ogled sejma
najlepøe v aprilu
BOROMEJSKI OTOKI – LAGO MAGGIORE
Parco Giardini sigurta – Lago di garda
27. do 28. april cena 124 E vkljuœeno: prevoz, polpenzion
VELIKI PRVOMAJSKI IZLET 3 DNI
BALKANSKA NOSTALGIJA BEOGRAD – NOVI SAD – VUKOVAR – KOPAŒKI RIT
29. april do 1. maj ali 2. maj do 4. maj cena 175 E
vkljuœeno: prevoz, polpenzion
MAKEDONIJA, ALBANIJA, ŒRNA GORA
30. april do 5. maj cena 333 E
vkljuœeno: prevoz, polpenzion
BRUSELJ, NIZOZEMSKA, AMSTERDAM IN KEUKENHOF
24. april do 30. april cena 265 E
vkljuœeno: 1x NZ, 1x POL
Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002
[email protected] • www.avantura.si • Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana
Koledar del
Zelenjavni vrt
Več o vzgoji sadik preberite v Vročih idejah na str. 9 in Strokovnjaku svetuje na str. 13.
Februar
P 15
do 9.00
od 10.00
S 16
38
do 8.00
do 10.00
T 19
do 11.00
S 20
do 9.00
Č 21
od 15.00
od 12.00
od 10.00
od 11.00
S 23
N 24
do 9.00
od 10.00
Sadovnjak
P 쐠
T 26
do 10.00
S 27
Č 28
Marec
do 14.00
od 15.00
S 2
do 10.00
od 11.00
neugodno,
P 1
T 5
P 쐡
do 12.00
S 6
list,
od 9.00
P 22
plod,
presajanje. Izkoristimo posebno ugodne čase: * in ** trigoni, *** opozicija.
P 쐟
N 3
Č 7
od 13.00
do 11.00
od 12.00
V primeru napovedi močnih ohladitev debla sadnega drevja premažite z belim
zaščitnim premazom bio plantella protekt. Lahko jih zavarujete tudi s slamo,
valovito lepenko ali smrečjem. Poškodbe od mraza ali zajca sanirajte tako, da
poškodovani del odstranite z nožem, rano pa premažite s cepilno smolo bio
plantella arbosan.
Cepiče, narezane januarja in februarja ter ustrezno shranjene, lahko marca že cepite.
Za lovljenje škodljivcev, ki se vzpenjajo navzgor okoli debel dreves in opornih kolov
zalepimo obojestranski bio plantella lepljivi trak.
Takoj, ko tla odmrznejo, pričnite s sajenjem sadnega drevja in jagodičevja. Priskrbite
si mrežo proti voluharju, oporni kol, organsko gnojilo v obliki pelet plantella
organik in plantella sadjarsko gnojilo, škarje za rez in vrvico za privezovanje.
Več o gnojenju sadovnjaka in vinograda si preberite v članku na str. 8.
Spomladi je bolje saditi kaki, kivi, figo, ki so nekoliko občutljivi na zimsko pozebo.
V marcu obrežite sadno drevje.
Po rezi opravite predspomladansko varstvo z bakrenim pripravkom vivera
cuprablau-z, ki deluje proti boleznim, škodljivce ustavite z oljnim pripravkom.
Jagodam zrahljajte zemljo in pognojite z organskim gnojilom v obliki granul bio
plantella nutrivit za jagode in jagodičevje.
korenina,
cvet,
P 8
S 9
N 10
P 쐞
T 12
S 13
Legenda:
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja Marie Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba Ajda, tel.: 01/754 07 43.
N 17
V februarju si še lahko pripravite toplo gredo, vanjo sejte zelje, cvetačo, kolerabico
in solato. Prve setve solate v neogrevane rastlinjake opravite že konec februarja.
Če vreme dopušča v toplejših krajih - Primorska (temperatura tal 8 °C), lahko že
sadite krompir, predvsem zgodnjega. Nekaj dni pred sajenjem krompirja, brazde
obogatimo s plantella orkanikom k, ki z višjo vsebnostjo kalija poskrbi za boljšo
kakovost in količino gomoljev.
Na prosto od konca februarja in v marcu sejte špinačo, grah in bob, v marcu sejte
tudi redkvico, sadite čebulček in česen. V marcu sejte in sadite tudi zelišča.
Obrežite tudi vsa olesenela zelišča in odstranite odmrle ostanke zelišč.
Za gnojenje gredice, kjer uspeva špinača, uporabite organsko gnojilo v obliki granul
bio plantella nutrivit za listno zelenjavo.
Marca v nizkem tunelu opravite setev korenčka, peteršilja in redkvice, na prostem pa
v aprilu.
Zelje v zaščitenem prostoru lahko sejete že februarja, na prostem uspešno kali že pri
temperaturi 5 °C (marec).
Vinska trta
Pred začetkom rezi si oglejte nekaj trt, ki ste jih obrezali lansko leto in poskušajte
analizirati primernost obremenitve in razporeditve rodnih mladic.
Rez vinske trte opravljamo v času mirovanja, do napenjanja brstov oz. solzenja.
Mlade trte, bolj nagnjene k pozebi, obrežemo kasneje, saj zgodnja rez pospeši tudi
rast oz. napenjanje brstov.
Prvo varstvo vinske trte opravite v aprilu. Če plevelov ni veliko, jih odstranite ročno.
Č 14
P 15
www.klubgaia.si
Vrtna trata
Več o oskrbi vrtne zelenice si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 13.
Okrasni vrt
Spomladi cvetoče grmovnice (forzicija, metličevje, goli jasmin, spomladanska resa, kerija, magnolija,…) obrežite po cvetenju, če so
nalomljene ali posušene, je rez upravičena. V tem času obrezujemo samo okrasne grmovnice, ki cvetijo poleti. Razdelimo in
presadimo tudi trajnice, ki so se preveč razrasle.
Med trajnicami, grmovnicami in drevjem previdno pograbimo in jih pognojimo z visoko kakovostnim
organskim gnojilom v obliki pelet bio plantella nutrivit univerzal.
Citruse v posodah presadite v plantella specialno zemljo za citruse, ki zagotavlja hitro obnovo in razvoj koreninskega sistema. Citruse s plantella specialnim gnojilom za citruse gnojite, ko pričnejo z bolj intenzivno rastjo.
Divjadi se najlažje ubranite, če je vrt ograjen.
Okrasnim travam porežite suho listje 5 - 10 cm nad tlemi.
V toplo gredo sejte enoletnice in trajnice.
Februarja preverite ali je zaščita pred mrazom občutljivejših rastlin še vedno na mestu. Če še niste, lahko pod lonce
posodovk namestite lesene deske ali plošče iz stiropora. Posodovke prezimujte v kletnih ali podstrešnih prostorih, pri čemer morate
poleg temperatur (okrog 10 °C) paziti tudi na osvetljenost prostorov.
Ko zemlja odmrzne, pričnemo s sajenjem ostalih okrasnih rastlin, v sadilno jamo dodamo plantella specialno zemljo za okrasne
rastline, na obod oz. zgornji dve tretjini sadilne jame dodamo tudi organsko gnojilo v obliki pelet biogrena. Proti koncu meseca
februarja v večje lonce presadite posodovke.
Sobne rastline
Več o presajenju sobnih rastlin si preberite v rubriki
Strokovnjak svetuje na str. 13.
Ciklamo, vijolico, božični kaktus in zvezdo, amarilis,
azalejo, kamelijo ter orhidejo
redno zalivajte in dognojujte z
edinstvenim gnojilom v obliki
šumeče tablete plantella tabs
za zelene in cvetoče rastline ter
orhideje.
Tudi za ostale rastline se v marcu
počasi končuje zimski počitek,
zato začnemo z bolj rednim
dognojevanjem. Ob pojavu uši in ščitkarja
uporabimo pripravek na osnovi naravnega
piretrina bio plantella flora kenyatox verde.
Da preprečite prijemanje umazanije in prahu na
rastline z gladkimi listi, jih poškropite z bio
plantella balzamom za liste, ki rastlinam povrne
sijaj in zdrav videz.
Okenske in balkonske rastline
Pelargonije presajamo v kakovostno petkomponentno zemljo plantella
balkonia februarja, medtem ko druge rastline presadite šele marca.
Če rumenijo spodnji listi in je rastlina preveč zalita, se je pojavila
koreninska gniloba. Take rastline zalijemo s fungicidom vivera
proplant. Temeljito preglejmo, ali so vse rastline zdrave in tiste, ki so jih
napadli škodljivci ali bolezni, izolirajmo in poškropimo ali odstranimo.
Po potrebi jih proti pršici poškropimo z akaricidom vivera vertimec,
rastlinjakovega ščitkarja pa uničimo z insekticidom bio plantella
kenyatox verde. Prostor, kjer imate shranjene okenske, balkonske
rastline in posodovke, redno prezračujte. Nageljne prezimujte v svetlem
in hladnem prostoru, zalivajte poredko, da ne zgnijejo korenine.
Novogvinejskim vodenkam zagotovite svetel in topel prostor s
temperaturo od 18-20 °C, pa bodo cvetele tudi čez zimo.
Balkonske rastline, ki prezimujejo v neogrevanih sobah, svetlih hodnikih
in stopniščih, garažah in kleteh z okni, zalivajte enkrat mesečno.
Če želite občudovati cvetenje kaktusov, jih prezimite popolnoma suhe
pri sorazmerno nizki temperaturi malo nad zmrziščem (5 °C - 10 °C).
Nasploh jih prezimujete v podobnih pogojih kot balkonske rastline.
ZELENA POTOVANJA
‹ MALTA – 17. do 21. april
Otok sonca, malteøkih vitezov, oœarljiva mesta, zanimivi parki in vrtovi
Izredno ugodna cena – samo 590 EUR (letalski prevoz, takse, 4x NZ, avtobus, izleti)
‹ ISTANBUL – 2. do 5. maj
Magiœno mesto med Evropo in Azijo, mogoœne palaœe turøkih sultanov, ugodni nakupi
Izredno ugodna cena – samo 490 EUR (letalski prevoz, takse, 3x NZ, ogledi)
‹ ØKOTSKA – 13. do 16. junij
Najlepøi parki, jezera, gradovi, mesta
Izredno ugodna cena – samo 640 EUR (letalski prevoz, takse, 3x NZ, avtobus, izleti)
PRIJAVE œimprej (øtevilo mest je omejeno!) SOLOMON tel: 03 – 492 76 76
Cena knjige je
29,90 EUR
Na prodaj bo po
povzetju, naročila so
možna po telefonu
01/549 17 92,
051/307 777 ali
preko spletne strani
www.misteriji.si.
Člani Kluba Gaia
pa imate
10 % popust.

Ekološko vrtnarjenje

Transcription

Similar documents

2 1za - Studio Moderna

katalog ugodnosti kz agraria katalog ugodnosti kz agraria

www .klubgaia.si

20 - Gaia

Ekolořko vrtnarjenje

20 let

Gaia oktober 2014.qxp

Ekoloøko vrtnarjenje

20 - Gaia

Gaia marec 2014.qxp

Ekološko vrtnarjenje

Pravila nagradne igre »IZPOLNITE KUPON IN ZADENITE

Gradnja prodajnih baz in ustvarjanje viralnosti (PDF)

Program - Bernardin Group

Vse za sanjsko trato