Ekolořko vrtnarjenje

Transcription

Gaia avgust 2012.xp 7/20/12 9:39 AM Page 1
US
01
T2
2
AV
G
www.klubgaia.si
1
180
L
et
ni
k 1
8
Tema meseca
stran
4
Loreta Vlahoviå:
Bogastvo vrtnih
diøav
Cvetoœe ideje
stran
6
Matic Sever:
Angleøki zgled v
domaœih vrtovih
Ekoloøko vrtnarjenje
stran
18
Miøa Puøenjak:
Kaj vse je uporabno
na vrtnini
Klubski kotiœek
stran
33
Gain piknik
bo 1. 9. 2012
na Obali
BREZPLAŒNI NASVETI NA
✉
www.facebook.com/KlubGaia
www.klubgaia.si
Tema meseca
4 Bogastvo vrtnih diøav
Cvetoœe ideje
6 Angleøki zgled v domaœih vrtovih
Zaøœita vrta
8 Nevarnosti øe ni konec
Vse o ...
10 Vse o portulaku ali toløœaku
Izziv v vrtu
12 Nove tegobe okrasnih rastlin
Strokovnjak svetuje
13 Teæave z milijon zvonœki, setev nove
zelenice in prenova okrasnega vrta
14
16
18
22
Pravi œas za obiranje sadja
Zelenjava kot øpinaœa
Kaj vse je uporabno na vrtnini
Slastne jagode pri vas doma
Oblikovanje vrta
24 Vrt v senci
Dr. Gaia na obisku
26 Leœnikov vodni vrt na Koroøkem
Zelenjavni vrt
28 Za zdravo jesen in zimo
Ali poznate?
29 Bezeg v rdeœi preobleki
Slovenski naravni biseri
30 Prestreljeniøko oknoV ALE VRTNARI
Dom brez mrgolazni
Kar narava veleva – Gaia razodeva!
Nega in vzgoja
obrodita bogate
plodove
Vzgajali so nas v poøtene, delovne in odgovorne dræavljane. A
marsikatera vrednota se je v 21.
stoletju sprevrgla in izgubila
svojo prvotno vrednost. Prvi dve
lastnosti imata vse mogoœe variacije, verjemite pa, da se odgovornost vselej obnese: bodisi pri
vzgoji otrok, domaœih ljubljenœkov ali rastlin, bodisi na
delovnem mestu ali v druæini…in
sploh ni treba, da smo v nenehni preæi pri tem, bodimo le dosledni in
tenkoœutni, pa bo uspeh zagotovljen.
Leto se je zaœelo z nenavadno lepimi in sonœnimi dnevi, nato pa nam je
vreme marsikaj zagodlo. S pomoœjo Gainih svetovalcev smo teæave prebrodili.
Za prosti œas smo vam tokrat pripravili nekaj poletno posebnih in uporabnih œlankov, veliko kriæanko, poletno-jesenske vrtnarske nasvete, septembra pa se zopet vidimo na predavanjih in delavnicah po vsej
Sloveniji. Ker ste svoje ljubljenke skrbno negovali, si gotovo lahko omislite tudi kakøen dan dopusta.
Na Gainih izletih nam je skupaj vedno lepo, zato si tokrat lahko pobliæe
pogledate zanimivosti s potovanja po vrtovih Brna in Dunaja. Da pa nikakor ni treba biti suæenj svojega vrta, dokazujejo nekateri naøi vzorni
œlani, ki si pogosto privoøœijo tudi zanimive izlete, a kljub temu se upraviœeno ponaøajo s sanjsko oazo domaœega vrta. Takøne Gaiane bomo v
Seœovljah obiskali na dan naøega piknika, pa dobite morda kako idejo
za lastni vrt.
Ker ste si vzeli œas za vse, kar vam dosti pomeni, zdaj trgate bogate plodove svojega æivljenja. Zato si priznajte, da ste uspeøni. Da to sezono
prav tako toplo kot se je zaœela tudi zakljuœimo, vas vabimo na klubsko
zdravico na naø tradicionalni piknik, ki bo tokrat na Obali, v okolici
Kopra. Kakor pravijo, recept za sreœo si moramo napisati sami.
Z veseljem Vas priœakujemo 1. septembra.
Uvodnik
Gaia ta mesec predstavlja:
31 V boj proti miøim
Gaina poletna kriæanka
Gaini izleti
Gain piknik na Obali
Gaina prijavnica, Naj naj nateœaj
Gaini kuponœki popustov
Koledar del
UGANI, KAJ JE NA NASLOVNICI!
www.klubg
Med vaøimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izærebali enega œlana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v
vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru za avgust pripiøite
svoje podatke (ime in priimek, naslov, øtevilko telefona)
ter ga do 3. 9. poøljite na naø naslov.
Tema mese
ca
stran
4
Loreta Vlahoviå
:
Bogastvo
vrtnih
diøav
Cvetoœe ideje
stran
6
Matic Sever:
Angleøki zgled
domaœih vrtovihv
Ekoloøko vrtnar
jenje
Miøa Puøenja
k:
Kaj vse je
uporabno
na vrtnini
Klubski kotiœe
k
stran
33
Gain piknik
bo 1. 9. 2012
na Obali
BREZPLAŒNI
NASVETI NA
✉
www.facebook
www.klubgaia .com/KlubGaia
.si
- revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) 755 81 60, e-poøta: [email protected]
Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå • Svetovalka: Vida Radivojeviå • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Øpehar,
Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh.
ISSN 1408-7774, Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji.
Strokovno izobraæevalna
revija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia
www.klubgaia.si
ST
2012
1
180
18
Reøitev iz prejønje øtevilke:
VRTNICA
Nagrejenka: Anica Jezerøek, Godoviœ
GU
tn
stran
38 Opravila, na katera v mesecu
avgustu in septembru ne smemo
pozabiti
aia.si
Le
18
32
33
34
35
AV
Klubski kotiœek
Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 17,90 EUR.
Naslednja øtevilka izide 15. septembra 2012
Natisnjeno v 29.700 izvodih.
3
ik
18
Tema meseca
Bogastvo vrtnih diøav
Nevidna moœ vonjav nas lahko poæivi in sprosti.
Usklajevanja barv pri zasaditvah smo se æe navadili,
da je æe kar stalnica. Kombiniranje rastlin, tako
da njihove vonjave kar najbolj pridejo do
izraza, pa je redkost v naøih vrtovih.
Pomembno je diøeœim rastlinam nameniti
tako lego in pogoje, da bodo œim bolj
oddajale vonjave, ki jih boste obœutili.
Sladek vonj
Sadni – rahlo pikantna vonjava po jagodiœevju
Neæni – moœno medeni vonj s pudrasto noto
Lahki – cvetliœni vonj s sveæo noto
Te cvetliœne in sadne vonjave so tipiœne za rastline iz klimatskih podroœij, kjer visoke temperature in toplota spodbudijo moœan vonj.
Nekatere od najljubøih znanih rastlin, kot so:
kovaœnik, vijolice in sladki grah spadajo v to
skupino. Kombinirajte sladke vonjave skupaj
s suhimi na nasprotni strani, kar je velikokrat tudi razlog, da skupaj sadimo vrtnice in
sivko.
Rahlo sladko diøijo: velikocvetna magnolija,
akacija, glicinija, budleja, kovaœnik, vrtnice.
Neæno sladko diøijo frezije, lilije, nepravi jasmin, sladki fiæol, sadno sladke vonjave pa
oddajajo rododendroni, tuje, maline ipd.
Sveæ vonj
Citrusni - œisti vonj s sladkobno noto
Travnati - sveæ vonj po listih z vonjem po zemlji
Metin - moœen vonj po listju, zemlji in moøusu
Hlapna olja zdruæujejo rastline v znaœilne moœne
vonjave. Veliko teh rastlin je oœarljivo osveæilnih in
stimulativnih. Mnogi prav hitro prepoznamo vonj
sveæe pokoøene trave ali vonj paradiænikovih listov.
Zaradi velike vsebnosti eteriœnih olj te rastline tudi delujejo odbijajoœe za insekte. V vsakem vrtu je nekaj sladko
diøeœih rastlin, vendar bodo te veliko bolj priøle do izraza v
kombinaciji s sveæimi citrus vonjavami limonske trave, limonskega timijana, limonske verbene, kamilic, limonske maœje mete
in evkaliptusa.
Komentar k vrtiljaku: Znotraj kroga so 4 kategorije vonjav:
intenzivno, suho, sveæe in sladko. V vsaki skupini so rastline s
skladnimi vonji, ki se medsebojno lepo dopolnjujejo. Za
pospeøitev izraznosti vonja uporabite rastline, ki so si
nasprotne v vrtiljaku.
4
Intenziven vonj
Rastline, katerih domovina je vroœe in tropsko podroœje, imajo pogosto zelo
intenzivne vonjave po œokoladi in zaœimbah zaradi koncentracije nektarja
in vsebnosti olj, ki v vroœini hitro hlapijo in predvsem zveœer vabijo
mnoæico insektov opraøevalcev. Mnoge od teh rastlin imajo pomirjevalno, opojno in afrodizijsko delovanje.
Lepljivec z vonjem, ki je podoben gardeniji, stefanotisu in citrusom je moœna in zaæelena vonjava, œeprav v majhnem
prostoru lahko deluje celo premoœno. Marsikateri od teh
cvetov ima moœen œokoladni vonj, kot so: œokoladna
kozmeja, akebija, vanilija, hijacinte. Nekatere rastline,
kot lovor, ves œas oddajajo moœno sladek vonj, da
odæenejo insekte. Po zaœimbah diøijo: nageljœki, listopadne azaleje, mirta, purpurna bazilika, kapucinke. Najboljøi kontrast tem sladko diøeœim
rastlinam so rastline, ki diøijo po: citrusih, meti
ali travah.
5 namigov za diøeœi vrt
• Posadite okrog vrtnic zeliøœa, kot so:
maœja meta, oæep. Neæen dotik kamilice
in timijana nas bosta osveæila.
• Diøeœe rastline posadite ob pregrado ali
zid. Glicinija, jasmin in klematis ob steni
bolj intenzivno diøijo.
• Ustvarite miren diøeœi kotiœek, kjer bodo
neæno diøale rastline ob kroæenju zraka.
• Mnoge diøeœe rastline, kot so: tobak, kovaœnik, jasmin in floks intenzivno diøijo
øele zveœer. Posadite jih œim bliæe v svojem kotiœku za poœivanje.
• Sivka, roæmarin, bazilika in timijan oddajajo vonj, ko jih podrgnemo. Posadite jih
na sonce in na dosegu roke, da lahko
obœutite njihovo aromo vsakokrat, ko boste
øli mimo.
Suh vonj
Suho smolnato - sladek vonj po zemlji in rastlinah
Aromatiœno - sladko sveæ vonj z listno in lesno noto
Janeæevo – sveæe listna vonjava z sladko rastlinsko noto
Mnoge od teh rastlin se uporabljajo v kuhinji in v zdravilne
namene, zato je njihov vonj zelo prepoznaven. Arome rastlin
v tej skupini delujejo œistilno, osveæilno in krepœilno.
Ta skupina rastlin diøi zaradi listov, stebel ali lesa. Tudi tu je spodbujevalec vonja vroœina, predvsem pa premik rastlin zaradi vetra, rahlega
deæevja ali dotikanja. Vonjave roæmarina, timijana, koromaœa, pelina, koriandra in æametnice se lepo podajo vonju cedre, hmelja ali smreke. Te suho
diøeœe rastline najraje sadimo kot diøeœe gredice ob robovih, da lahko uæivamo v
njihovem vonju œim dlje med letom.
Loreta Vlahoviå
www.klubgaia.si
5
Tema meseca
Œokoladni - bogat kremni vonj z zemeljsko, sadno in sladko noto
Omamni - moœno sladki vonj z moøusno in sladko noto
Zaœimbni - sladko pekoœe z lesno zemeljsko noto
Cvetoœe ideje
Angleøki
zgled v
domaœih
vrtovih
Æe od nekdaj velja, da je
najprestiænejøa vrtnarska
razstava na svetu
Chelsea Flower Show
tista, ki z mnogimi
preseæniki na podroœju
vrtnega oblikovanja
nakazuje prihodnji
razvoj tega podroœja. V
tem prispevku si bomo
pobliæe pogledali, kakøne
trajnice in zasaditve z
njimi so v Londonu
prevladovale letos.
Zasaditev trajnic se z barvo
in obliko lepo poda objektu.
Pirenejska krvomoœnica,
maki, mleœki in okrasni luki.
Vijoliœasti luœnik s
Pepinega kraøkega vrta.
Mnoæica razstavnih vrtov je tudi to
leto ponudila zelo pester nabor
okrasnih zelnatih trajnic. V
sploønem bi lahko rekli, da so prevladovale zelo bogate in bujne zasaditve, ki so mnogokrat spominjale
na bogato zastopano floro po gozdnih obronkih, travnikih, vodotokih…
Æe kar nekaj let je torej opaziti poudarek na divjih rastlinah oz. takih,
ki vsaj ustvarjajo nek naraven videz.
Kraøki vrt naøega
zmagovalca
Uporaba takoimenovanih »navadnih«
trajnic, ki rastejo divje pri nas, je
daleœ najbolj priøla do izraza v œudovitem kraøkem vrtu z naslovom Pepina zgodba, ki ga je ustvaril Borut
Benedejœiœ iz Hortikulture Seæana.
Pred kamnito hiøko, zavetjem za pastirje, so se razraøœale naøe samonikle
travniøke kadulje Salvia pratensis,
krvavordeœi klinœek Dianthus sanguineus, ilirsko grabljiøœe Knautia illyrica, navadna potonika Paeonia
officinalis øtevilne homulice Sedum
sp., trave in materine duøice. Borut je
6
nazorno pokazal za nas povsem nove dimenzije uporabe trajnic, saj so do sedaj pri
nas le redki posamezniki posegali po naøih
divjih rastlinah. Izkazalo se je, da premiøljena uporaba takih vrst ustvarja prekrasne uœinke, ki so vredni tudi najbolj
imenitnih vrtov. Pri tem pa je pomembno
poudariti tudi ekoloøko noto, saj z uporabo
trajnic, kakrøne rastejo v naøih krajih zaradi
njihove prilagojenosti naøim razmeram,
moœno zmanjøamo zalivanje, dognojevanje
in skrb za njihovo zdravje.
Veliki cvetovi in trave
Nekateri vrtovi so ponujali malce drugaœne
reøitve za dosego naravnega videza. V njih
je bilo moæno zaslediti tudi bolj razkoøne
cvetlice, kot so npr. ameriøki slamniki ali
ostroæniki, a so bili ti potopljeni v morje
okrasnih trav in gracilnih orlic, zlatic,
krvomoœnic… Take kombinacije zadovoljijo tiste, ki imajo radi veœje cvetove ali
socvetja, bi pa vseeno æeleli, da vse skupaj
ne bi bilo videti preveœ vpadljivo in za-
Zdruæba pelinov, kadulj, maœjih
met in roæmarinov
siœeno z barvo. Predvsem okrasne trave
v takih primerih opravijo odliœno vlogo
umirjanja æivahnih barv ter delujejo povezovalno med razliœnimi odtenki.
Goste zasaditve trajnic
Sestavljene so bile iz ponavljajoœih se
vrst in sort, ki so si med sabo teksturno
in strukturno raznolike. Tako ustvarjeni
bogati, a estetsko dodelani rastlinski mozaiki so marsikje odigrali pomembno
vlogo pri uravnoteæenju ravnih linij in
»teæe« betonskih, kamnitih ali lesenih
elementov. Tako smo opazovali kar
nekaj dobrih primerov tega, kako gresta
lahko izœiøœena vrtna arhitektura in neformalen vtis trajnic z roko v roki oz. se
celo dopolnjujeta.
Podeæelski vrt
Kar nekaj je trajnic, ki so izstopale po
pogostnosti uporabe ali pa so poæele
nekaj veœ zanimanja øirøe javnosti. Tudi
to leto ni manjkalo predstavnic æeleznega nabora trajnic za podeæelski vrt.
Med njimi smo lahko obœudovali
ostroænike, naprstce (letos je bila predstavljena zanimiva nova sorta Digitalis
‘Illumination Pink’), ameriøke slamnike,
øtevilne kadulje (med novejøimi in atraktivnejøimi je bila dvobarvna kadulja
Salvia ‘Madeline’), zale kobulœke Astrantia major. Skorajda ni bilo vrta brez ene
najgracilnejøih okrasnih trav, ki se v naøi
klimi pogosteje sadi kot sezonsko rastlino, to je neæna bodalica Stipa tenuissima.
Øe dve skupini trajnic sta bili v Londonu
bogato zastopani, jih pa v Sloveniji uporabljamo v zelo okrnjenem obsegu,
www.klubgaia.si
Cvetoœe ideje
Samonikle divje
rastline v vrtu.
œeprav sta zelo uporabni in raznoliki.
Prve so sretene Geum hy. Na naøih vrtovih øe vedno sreœujemo skoraj izkljuœno
samo dve sorti z delno vrstnatimi
rdeœimi ali rumenimi cvetovi. Na tej razstavi je bilo moæno videti neverjetno bogato paleto barv in preœudovitih
enostavnih oblik cvetov, ki bi se krasno
podali v zasaditve podeæelskih, modernih ali bolj naravnih vrtov. Druga skupina so luœniki, od katerih je pri nas
daleœ najbolj poznan velecvetni ali papeæeva sveœa. Tujci s pridom uporabljajo
øtevilne sorte, nekatere s prav nenavadno obarvanimi cvetovi (oranænorjava, modra). Celo naø divje rastoœi
vijoliœasti luœnik Verbascum phoeniceum je na Pepinem kraøkem vrtu pri
obiskovalcih poæel ogromno zanimanja.
Zakaj ga ne bi imeli tudi pri nas?
Barvna usklajenost
Nekateri so ubrali varno pot in se npr. posvetili le belim in roænatim odtenkom z dodatkom sivih listov, a so svojo spretnost
pokazali z dodatki bolj nenavadnih, priduøenih, lososno vijoliœastih in celo skoraj
œrnih trajnic. Da pri profesionalcih barva
cveta øe zdaleœ ni vse, smo se prav tako
lahko prepriœali na primeru, kjer so se
oranæno-rjavi luœniki skladali ne le s skorjo
dreves, paœ pa tudi s cvetovi in rjavkasto
obarvanostjo pri osnovi izraøœanja neke
sorte bradate perunike. Seveda so si nekateri
bolj ali manj uspeøno privoøœili tudi bolj
æivahne in skoraj øokantne kombinacije, ki
pa so uravnoteæene z veœjimi formalno
striæenimi drevesi in grmi ter dovolj zelenega ozadja izpadle prav zanimivo in oœesu
mnogo bolj prijetno kot œe bi bile same zase.
Matic Sever
Posadimo že jeseni,
nato pa pametno gnojimo …
V septembru in oktobru sadimo vzpenjavke,
trajnice, čebulnice, grmovnice in okrasna
drevesa. Rastline razporedimo na sadilna mesta,
nato pa izkopljemo sadilne jame. Ob
sajenju zemlji, s katero prekrijemo
rastline, dodamo še nekaj plantella
specialne zemlje za okrasne rastline
ter sadike malce potlačimo. Rastline, ki
so občutljive na mraz, sadimo spomladi.
Takrat jih pognojimo še s sodobnim
membranskim gnojilom plantella
formula 365 za okrasne rastline in jim
na ta način zagotovimo dovolj hranil za
eno leto.
7
Nevarnosti øe ni konec
Zaøœita vrta
Obdobje pred koncem poletja je za rastline øe posebno stresno. Za to najveœkrat poskrbi
narava s svojimi vsakoletnimi preseneœenji. Najpogosteje sta vzrok suøa in velika
termiœna nihanja. V tem œasu ne zanemarimo niti ukrepov zoper bolezni in økodljivce.
V vinogradu opravimo še zadnje varstvo.
Vinogradniki se najbolj
bojijo toœe
Po toœi je treba pravoœasno in ustrezno
ukrepati z bakrenim pripravkom vivera
cuprablau-z. Ker je to zadnje varstvo,
vsekakor pomislimo tudi na karenco. Pri
izbiri pravega sredstva za økropljenje vinograda vpliva tudi øtevilo dni od zadnje
zaøœite proti najnevarnejøim boleznim
vinske trte (peronospora, oidij, siva plesen). Vsekakor pomislimo tudi na øtevilo
dni do trgatve. Zelo priporoœljivo je nekaj
dni po toœi økropiti z biostimulatorjem z
velikim deleæem aminokislin in vitaminov, ki jih vsebuje pripravek bio plantella
vita. Z njim økropimo vsaj dva do trikrat
v presledkih 10 do 14 dni. Tako uspeøno
nadomestimo potrebno hrano, ki jo rastŠe vedno nas ogrožajo
ose in sršeni.
delkih. Œe je vaba hitro polna mrœesa, po
potrebi dolivamo tekoœino ali jo zamenjamo z novo. Novo privabilno raztopino
najlaæje pripravimo z effect polnilom za
vabo za ose, ki jo stresemo v vabo in raztopimo v vodi. Tako pripravljena raztopina uspeøno privablja ose, da se
ponovno ujamejo v past. Pik ose ali
srøena je pri popolni alergiji æivljenjsko
nevaren, zato je ukrepanje zoper leteœo
nadlogo øe toliko bolj pomembno. Ose in
srøeni pa so po naravi napadalni, njihovi
piki so pogostejøi poleti in jeseni. Œe
ocenimo, da so ose ali srøeni preveœ nadleæni, je treba odstraniti gnezdo, ki ga pogosto
Toœa uniœuje pridelek.
najdemo pod strehami, v
tleh (miøji rovi) in v drevesnih duplih. Ko odkrijemo gnezdo, uporabimo effect aerosol za
ose in srøene, ki omogoœa prøenje gnezda z
varne razdalje 4 metre in
veœ. Tako leteœe nadloge
uniœimo na varen in uœinkovit naœin.
lina zaradi
poøkodovanih listov
sama ni sposobna tvoriti.
Ta pripravek je
zelo uporaben tudi
drugje v vrtu, saj
uœinkovito pomaga pri
premagovanju razliœnih stresov, ki
so najveœkrat posledica previsokih temperatur in suøe. Tako v vroœem in suhem
poletju rastlinam uœinkovito pomagamo
in bistveno vplivamo na koliœino in kakovost pridelka. Tekoœega organskega
gnojila na osnovi aminokislin in vitaminov bio plantella vita ne meøamo s pripravki na osnovi bakra.
Øe vedno nas ogroæajo ose
in srøeni
Ko zaœne dozorevati sadje, se v sadovnjaku pojavijo nove nevarnosti. Ose in
srøeni radi napadajo dozorevajoœe plodove, monilija (gnitje plodov) pa dokonœa
njihovo delo. Najboljøa metoda je postavitev effect vabe za ose, kjer se æuæelka
v tekoœini utopi. Effect vaba za ose je namenjena naravni zaøœiti pred osami, saj
izdelek ne vsebuje insekticidov. V notranjosti vabe je vreœka z naravnim privabilnim praøkom, ki se raztopi v vodi.
Takøne lovilce obesimo na razliœna mesta
v vrtu in tako prepreœimo økodo na pri-
Poleti so nevarne tudi
prøice
Poletno obdobje brez padavin, z visoko
temperaturo in nizko relativno vlaænostjo
je idealno za razmnoæevanje prøic. Prøico
zasledimo na veœjem øtevilu vrtnin, najpogosteje jo opazimo na: kumarah,
buœah, paradiæniku, jajœevcu, nekoliko
manj pa na papriki. Økoda je seveda veœja
v zaprtih prostorih (rastlinjaki), ne smemo
pa je zanemarjati tudi na prostem. Teæavo
v zadnjem stadiju prepoznamo kot
suøenje listov, prej se pojavijo pegice, ki
se postopoma zdruæujejo, list pa nekoliko
porumeni in se postopoma suøi. Za prepreœevanje økode odstranjujemo plevele,
œe je moæno skrbimo za dvig zraœne
vlage, øe posebno v zaprtih prostorih. V
ekoloøkem varstvu øe zdrave rastline
redno økropimo s pripravkom bio plantella aktiv, ki ga uporabljamo zgodaj zjutraj ali zveœer, takrat je suøenje
poœasnejøe in uœinkovitost sredstva veœja.
V primeru zatiranja prøic dobro oøkropimo tudi spodnjo stran listov, varstvo
œez nekaj dni ponovimo, da uniœimo tudi
nove økodljivce. Kemiœno varstvo opra-
VROŒE IDEJE
Œe imamo
60
Bliæa se sajenje
maœeh
Pršica na fižolu.
vimo takoj, ko opazimo prve znake
okuæbe. Med moœnejøimi pripravki vam
bo zagotovo v pomoœ vivera vertimec, ki
se po økropljenju hitro vsrka v liste,
tam se deponira in tako omogoœa dolgotrajno zaøœito pred grizoœimi in sesajoœimi økodljivci. V zelenjavnem vrtu ga
uporabimo na paradiæniku, kumarah, papriki in jajœevcih, uporaben in koristen je
tudi v okrasnem vrtu, sadovnjaku in jagodah.
Pred obiranjem odpadajo
plodovi
Sadjarji se z odpadanjem plodov
sreœujemo vsako leto. Tretji val odpadanja plodov se priœne pred obiranjem in
takrat je za vsakega sadjarja najbolj boleœe. Na sreœo je to odpadanje veliko
manj izraæeno kot pretekla. Økoda pa je
vsekakor velika, saj so odpadli plodovi, ki
so porabili hrano in se niso obdræali do
obiranja. V œasu pred obiranjem ponavadi
veliko økode naredi moœan veter (moœno
neurje) ali toœa. Pred obiranjem plodovi
odpadajo tudi zaradi prisotnosti økodljivcev, kot je npr. jabolœni zavijaœ (œrvivost).
Metulji tega økodljivca letajo od zaœetka
maja do sredine septembra, jajœeca pa
najraje odlagajo na sorte z drobnimi plodovi, ki rastejo v øopih. Zato je pravoœasno redœenje plodov nadvse koristno,
odstranimo tudi œrvive plodove, za
uniœevanje zapredlih gosenic je uœinkovito tudi ovijanje valovite lepenke okrog
debel. Insekticide uporabimo na podlagi
napovedi strokovnih sluæb, usposobljenih
svetovalcev ali svetovalcev v kmetijskih
apotekah. Za pravoœasno ukrepanje proti
temu økodljivcu s kemiœnimi pripravki
vam bodo v pomoœ tudi bio plantella rumene lepljive ploøœe, na katere se v œasu
odlaganja jajœec ulovijo øtevilni metulji,
zato jih na drevo namestimo æe kmalu po
cvetenju.
www.klubgaia.si
Pepelasta plesen na buœkah.
Do odpadanja pred obiranjem prihaja tudi
takrat, ko se plodovi med sabo spodrivajo
zaradi poveœanega volumna. To se nekoliko bolj pogosto dogaja pri sortah s kratkim pecljem. Med razlogi za odpadanje
pred obiranjem ne smemo pozabiti na
neenakomerno dozorevanje plodov. V
tem primeru je treba obiranje opraviti
veœkrat, saj so nekateri plodovi æe primerni za obiranje, drugi pa morajo na to
opravilo øe poœakati. V nekaterih primerih plodovi odpadajo tudi zaradi moœneje
izraæene suøe. V tem primeru je treba zagotoviti primerno oskrbovanje z vodo. Œe
je moæno, si uredite namakanje.
V nevarnosti je tudi
zelenjavni vrt
Ker se nekatere bolezni øe vedno lahko
pojavijo, moramo biti posebno pozorni
pri kumarah na kumarno plesen in pepelasto plesen, pri paradiæniku pa na paradiænikovo plesen. Za zatiranje teh bolezni
uporabimo pripravek vivera quadris, ki
ima zelo kratko karenco in deluje na øirok
spekter bolezni v øtevilnih kulturah
(vrtnine, vinska trta, okrasne rastline).
Uspeøno bomo zajezili tudi pojav pepelovke buœnic, kumarne plesni in øtevilnih
drugih bolezni. V suhem vremenu bodimo pozorni na pepelasto plesen, ki se
lahko pojavi na øtevilnih rastlinah. Zelo
pogosta je na radiœu, pojavi pa se tudi na
peterøilju, buœah, motovilcu in grahu. Da
ne pride do pojava bolezni, pa zdrave
vrtnine øe naprej redno krepimo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio
plantella natur-f, ki s svojo zaøœitno
oblogo prepreœuje vdor økodljivih »bolezenskih klic« v notranjost rastline. Njivska preslica vsebuje salicilno kislino, ki
utrjuje celiœne stene rastlin, ki tako postanejo odpornejøe. Vsebuje tudi naravne
æveplove spojine, ki delujejo proti økodljivim glivam.
Davor Øpehar
Maœehe so v osnovi dvoletnice. Sadike so
naprodaj od septembra dalje. Maœehe
sadimo na cvetliœne grede, ki smo jih
temeljito pognojili z visoko vrednostnim
organskim gnojilom v obliki granul bio
plantella nutrivit univerzal. Glede zemlje
maœehe niso zahtevne, jim pa zelo ugaja,
œe jim ob sajenju v sadilno jamo dodamo
plantella specialno zemljo za okrasne
rastline, ki omogoœi boljøe in hitrejøe
ukoreninjanje.
Zaøœita vrta
minut
Œe imamo
40
minut
Posadimo iglavce
September je idealen za sajenje
iglavcev, ki nikoli popolnoma ne
obmirujejo, zato ni dobro œakati
zmrzali. Sadike iglavcev morajo imeti dobro
izoblikovano koreninsko grudo. Po sajenju jih
dobro zalijemo. Kolobar okoli sadike zastremo s
plantella borovim dekorativnim lubjem, kar
pomaga ohranjati vlago v prvi zimi, ko je
najveœja nevarnost izsuøitve. Iglavci zares
zaæivijo na stalnem mestu øele po nekaj letih.
Zato je priporoœljivo kupovati manjøe sadike, ki
se zanesljiveje vraøœajo.
Œe imamo
20
minut
Izpad pridelka pri plodovkah
Ob temperaturah nad 30 °C se pri paradiæniku in
papriki razvije manj cvetnega prahu, zato je
oploditev pogosto slabøa. Œe to traja dalj œasa, se
nepravilno oblikuje æe sam cvet, plodnica prodre
iz objema praønikov in tako je oploditev
onemogoœena. Plodov ni, cvetovi pa odpadajo.
Pri kumarah lahko pride øe do odmiranja
plodiœev. Kakor hitro priœnejo temperature redno
presegati 30 °C, priœnemo plodovkam tedensko
dodajati plantella kalcijevo listno gnojilo preko
listov.
Sorta s polnjenim cvetom Macarena.
minerale. Varujejo naøe telo pred
poøkodbami celic in poslediœno pred razliœnimi boleznimi, kot je na primer rak.
Rastni pogoji
Portulak ali toløœak je raznovrstna rastlina - œudovita
cvetlica, uæitna zelenjava ali pa plevel. Portulaki so v
svetu zelo razøirjeni, saj rastejo v naravi v sonœnih krajih
ZDA, juæne Amerike in Afrike, Aziji in Avstraliji.
Okrasni portulak (Portulaca grandiflora)
dobro poznamo, saj nas vse vroœe poletje
razveseljuje s svojimi barvitimi cvetovi.
Morda bi morali preizkusiti tudi uæitni
portulak (Portulaca oleracea sativa), ki
ga gojimo kot zelenjavo.
Jedo ga tudi v Grœiji. Domorodci v Avstraliji so iz njega pripravljali sveæe solate. V Indiji in na Bliænjem vzhodu ima
portulak kot zelenjava in zdravilno zeliøœe veœ kot tisoœletno tradicijo. V Evropi so ga uvrøœali med magiœne rastline.
Njun sorodnik, divji portulak (Portulaca
oleracea), pa predstavlja trdoæiv plevel,
predvsem v vroœih poletjih, saj zaradi
svojih lastnosti v vroœini bolje raste od
ostalih rastlin. Dobro prenaøa vroœino in
suøo, œe ga izpulimo ali z motiko razkosamo in pustimo na gredici. Iz mesnatih
stebel hitro poæene korenine in se na
novo ukorenini. Œe izpulimo cvetoœe
rastline in jih pustimo na gredici, se
zaœne tvoriti seme. Znebimo se ga pa
tako, da ga redno reæemo in jemo ali pa
tla, kjer raste, prekrivamo z rastlinskimi
ostanki, ker v senci slabo raste.
Zdravilni uœinki
Uæitni portulak je podoben divjemu portulaku, vendar ima v primerjavi s svojim
plevelnim sorodnikom veœje, rumenozelene liste in je pokonœnejøe rasti (3040 cm).
V Meksiku, verdolago, kot imenujejo
portulak, uæivajo na razliœne naœine: kot
zelenjavno prilogo, v juhah in enolonœnicah, v tortiljah in sveæih solatah.
10
Uæitni toløœak je okusen in zelo zdrav.
Rastlina ima antibakterijsko delovanje,
varuje pred skorbutom in je diuretik,
œisti kri in zniæuje temperaturo. Listi so
bogat vir omega-3 maøœobnih kislin, ki
so pomembne pri prepreœevanju srœnih
bolezni in krepitvi imunskega sistema.
Njegov sok, pomeøan z medom, pomaga
proti suhemu kaølju. Liste uporabljamo
za blaæenje opeklin, bolezni koæe, pikov
insektov ter zobobola in artritisa. Œaj iz
listov uporabljamo za zdravljenje boleœin v æelodcu in glavobola.
Zdravniki priporoœajo uæivanje, saj vsebuje obilico dragocenih snovi: vitamin
C, veliko vsebnost karotenoidov, tokoferol (vitamin E), glutation, aminokisline
(lizin, metionin, triptofan, fenilanalin),
beljakovine, omega-3 maøœobne kisline,
oksalno kislino, alkaloide, flavonoide
(biofenoli), kumarin, glikozide, balastne
snovi, kalcij, magnezij, kalij in ostale
Portulak kot sukulentna rastlina potrebuje veliko toplote. Najbolje kali na lahkih in peøœenih tleh, ko imajo okoli
30 °C. Œe so prehladna in konstantno
prevlaæna, seme portulaka slabo in
poœasi kali, zato so mlade rastlinice podvræene napadu bolezni in polæev. Najbolje raste tam, kjer nam glavnata solata
ne uspeva; tudi v balkonskih koritih.
Zraste 30-40 cm visoko in julija se pojavijo prvi majhni rumeni cvetovi, ki se
odprejo samo na soncu. Stare in cvetoœe
rastline so grenke, zato uæivamo samo
mlade liste in stebla, ki jih reæemo pred
cvetenjem. Rastlina se obraste. Profesionalni vrtnarji ga sejejo na vsake 3 tedne,
nato mlade liste poreæejo samo enkrat,
ko so najneænejøi in najokusnejøi. V domaœem vrtu ga sejemo od maja do srede
avgusta. Zelo dobro prenaøa visoke temperature, vendar ga moramo zalivati.
Torej je idealen za vzgojo sveæe in
zdrave zelenjave v vroœih poletjih. Dobri
sosedje: sladka koruza, redkvica, solata,
jagode. Odliœno se obnese na obrobkih
gredic in ob poteh v zelenjavnem vrtu.
Kulinariœni namig
Soœne liste uporabljamo kot øpinaœno
zelenjavo ali kot dodatek k solatam, zeliøœnim omakam in skuti. Lahko se jih
tudi vlaga. Zaradi rahlo sluzaste sestave
so odliœni kot gostilo za juhe in omake.
Vœasih so cvetne popke uæivali kot
kapre. Za skladiøœenje so listiœe vlagali v
sol ali suho belo vino. Semena so uporabljali kot dodatek k pecivu, kruhu ali
palaœinkam. Iz semena portulaka si
Uæitni portulak je podoben divjemu.
Foto: Darko Plohl
Vse o ...
Vse o portulaku
ali toløœaku
Foto: Darko Plohl
Vzgoja in nega
Raznobarvnost cvetov portulaka.
lahko vzgojimo tudi okusne kalœke.
Pepel posuøenih in seæganih rastlin so
uporabljali za soljenje jedi!
Aprila drobno seme posejemo v lonœke.
Semena ne prekrijemo z zemljo, ampak
ga samo na rahlo potisnemo ob setveni
substrat. Pazimo, da ne zalivamo preveœ,
saj mlade rastlinice ob prekomerni vlagi
rade gnijejo. Ne pozabimo, da je portulak sukulentna rastlina (soœnica) in potrebuje manj vlage kot ostale cvetlice. Œe
smo ga sejali na gosto, rastlinice pred
presajanjem na prosto presadimo v
manjøe lonœke. Ker so rastline obœutljive
na mraz, ga na prosto presadimo meseca
maja na razdaljo 15-20 cm. Da bo okrasni portulak obilno cvetel, mora rasti na
zelo sonœnem mestu, v peøœenih, lahkih
in odcednih tleh. V senci in ob neugodnem vremenu slabo cveti. Œe je poletje
deæevno, ga rada napade plesen.
Portulak presadimo tja, kjer æelimo prekriti veœje povrøine. Raste tudi med kamnitimi ploøœami in na skalnjaku. Sadimo
ga tudi v zelenjavni vrt med nizko zelenjavo ali kot obrobo na zelenjavne gredice. Odliœno bo uspeval v okrasnih
posodah, ki jih postavimo na vroœ balkon ali teraso. In ne pozabimo zalivati.
Tudi za okrasitev grobov se dobro obnese. Seveda, œe mu je poletno vreme
naklonjeno. Œe si portulaka ne æelimo
vzgojiti iz semena, si maja, junija ali julija kupimo sadike.
Kristina Økrbec
Tribarvna kombinacija portulaka z mleœkom.
Mlade listiœe po potrebi obiramo ali
reæemo. Prviœ 4 tedne po setvi, ko so stebla 3-5 cm dolga. Spodnja dva lista pustimo, da se rastlina ponovno obraste.
Moæno je 2-4 kratno obiranje do prve
slane. Pogosta rez pospeøuje rast. Stare
rastline grenijo!
Okrasni portulak
To je nizka, razvejana rastlina, visoka
okoli 10-15 cm, ki tla popolnoma prekrije. Mesnati in gladki listiœi so podolgovato okrogli. Posamezni cvetovi so
zelo veliki, v razliœnih svetleœih barvah
in so odprti samo v sonœnem vremenu.
Izrazito ne mara sence, zato mu namenimo najbolj sonœni del vrta oz. terase
ali balkona.
Poskrbimo za
potaknjence!
START
specialna
zemlja za setev in
pikiranje:
• Zagotavlja zdrave in moœne
sadike
• Vsebuje 100 % naravno šoto
• Njena posebej prilagojena
sestava in fino mleta
struktura omogoœa hiter
razvoj koreninskega spleta
Za boljše ukoreninjenje potaknjencev njihova
debla pred sajenjem namočimo v pripravek za
pospeševanje rasti korenin Plantella Rhizopon.
Za listnate potaknjence, kot so verbene in
pelargonije, uporabimo Plantella Rizopon I, za
delno olesenele potaknjence (oleander, brin,
pacipresa …), pa je primernejši Plantella
Rizopon II. Za optimalne pogoje in uspešno
zagonsko rast mlade rastline posadimo v Bio
Plantella START specialno zemljo za setev in
pikiranje. Substrat oz. rastline redno rosimo, z
zalivanjem pa ne pretiravamo.
Vse o ...
Cvetovi se pojavljajo v vsej barvni lestvici: bela, rumena, roza, oranæna,
rdeœa. Odvisno od meøanice ali sorte.
Cvetovi so lahko veliki tudi od 6 do 8 cm
v premeru. So enostavni ali polnjeni.
Cveti od junija do prvih jesenskih mrazov. Cvetov ni potrebno odstranjevati.
Nove tegobe okrasnih rastlin
V æivahnem trgovanju z okrasnimi rastlinami se med dræavami in kontinenti prenaøajo
øtevilne rastlinske bolezni in økodljivci. Pojavu bolezni, ki jih prej nismo poznali, smo
priœa tudi v Sloveniji. Puøpani in vodenke, ki so do nedavnega veljali za zdrave rastline,
imajo v zadnjih letih nove bolezenske tegobe, ki jih povzroœajo glive.
Izziv v vrtu
Puøpanov oæig
Puøpanov oæig prepoznamo po
temno do svetlo rjavih pegah na
listih, listje pa se osipa. Kadar je
zelo vlaæno, je na spodnji strani
peg bela prevleka. Na poganjkih
lahko prepreœujemo øirjenje na zdrave dele rastlin, bolezen pa
teæko pozdravimo, saj se bo po prenehanju rednega økropljenja
najverjetneje ponovno pojavila.
Plesen vodenk
Navadne vodenke so zelo obœutljive za plesen, medtem ko pri
novogvinejskih in hibridnih vodenkah doslej ni bilo økode.
Rastline lahko zbolijo kadarkoli med rastjo in okuæeni so lahko
tudi sejanci, saj se bolezen prenaøa tudi s semenom.
V gosti prevleki plesni na spodnji strani listov nastaja na tisoœe
trosovnikov, ki se øirijo z vetrom in ob deæju. Kalijo v razmerah
visoke zraœne vlage ali ko je list moker. Bolezen se hitro øiri
predvsem v deæevnem vremenu. Plesnivi listi se suøijo in odpadajo, spodnji deli rastline ogolijo. V odmirajoœih listih nastajajo
oospore, ki se lahko dolgo ohranijo v tleh in v naslednjem letu
povzroœajo okuæbe. Na prostem je varstvo s fungicidi smiselno
le, œe smo z njim zaœeli, ko so bila na rastlinah prva znamenja
bolezni. Uœinkoviti so vsi fungicidi, ki delujejo na peronosporo
vinske trte, saj sta si bolezni sorodni. Moœno okuæene nasade je
najbolje œim prej pospraviti. Na taka zemljiøœa, kjer so rasle
okuæene vodenke, jih naslednji 2
leti ne sadimo.
Metka Æerjav
nastajajo temne, skoraj œrne proge. Ob navzoœnosti vseh naøtetih znamenj sploh ni dvoma, da gre za puøpanov oæig.
Gliva se øiri z okuæenimi sadikami, œeprav so rastline lahko po
videzu zdrave. Œe smo posadili okuæeno rastlino in doma æe
imamo puøpane, tvegamo, da bodo vse rastline propadle. Zato
kupljeno rastlino zaœasno osamimo na prostem za nekaj tednov
ali øe bolje kar od pomladi do jeseni in jo opazujemo. Œe ostane
zdrava, jo bomo posadili k ostalim.
Od rastline do rastline se gliva øiri s trosi predvsem ob deæju
ali namakanju. Trosi se prenaøajo tudi z dotiki pri negi rastlin.
Okuæba uspe, œe je listje dalj œasa mokro, zato so grmi v senci
bolj ogroæeni, ker se dolgo ne posuøijo. Na ostankih okuæenih
rastlin gliva ostane vitalna najmanj pet let.
Moœno okuæene rastline œim prej odstranimo. Pri malo prizadetih grmih poskuøamo bolezen ustaviti z izrezovanjem obolelih
delov in skrbnim odstranjevanjem odpadlega listja. S fungicidi
Za cvetoča okna in balkone še dolgo v jesen
Da se bodo naša okna in balkoni pod bogatim cvetjem šibili vse do konca jeseni, ne
pozabimo na redno dognojevanje. Enkrat tedensko cvetočim okenskim in
balkonskim rastlinam dodajamo visoko kakovostno tekoče gnojilo plantella cvet. S tem jim zagotovimo
vsa potrebna hranila in kar 11 vitaminov, ki jih potrebujejo za cvetenje in zdravo rast. Za bujno rast
zelenih rastlin uporabimo tekoče gnojilo plantella list. Posebno sestavo hranil potrebujejo tudi nadvse
priljubljene pelargonije - primerno gnojilo zanje je plantella specialno gnojilo za pelargonije.
12
Vpraøanja naøih œlanov
?
!
Proti uøem na milijon zvonœkih ukrepamo s pripravkom na
osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox
verde. Ob zelo hudem napadu uporabimo pripravek vivera
karate zeon, ki odliœno deluje tudi na razne sovke, ki objedajo
liste in rastlinjakovega øœitkarja (bela muøica) na hibiskusu, pelargonijah, fuksiji, verbenah ali surfinijah. V vroœih avgustovskih dneh se na balkonske rastline pogosto naselijo prøice, ki
jih zatiramo s pripravkom vivera vertimec. Rjo na
fuksijah, nageljnih in navadnih pokonœnih pelargonijah, plesnive liste surfinij, dalij, gomoljnih begonij
in nageljnov økropimo s pripravkom vivera quadris,
ki je uporaben tudi proti belemu poprhu na listih (pepe-
legah najpogosteje sejemo travno
meøanico plantella univerzal, ki vsebuje
trpeæne trave za hojo in pogosto koønjo.
Œe je travna povrøina veœino dneva obsijana
s soncem, je najprimernejøa travna meøanica plantella aurora. Na suhih, mediteranskih podroœjih (morje), kjer je
poleti ægoœe sonce in le redkokdaj deæuje, sejemo meøanico trav
za suhe in vroœe lege plantella adria. Za senco uporabimo
meøanico travnih semen plantella viva. Po setvi povrøino povaljamo in zalijemo.
?
Odloœam se za prenovo in dopolnitev
okrasnega vrta. Zanima me, kaj lahko
sejem in sadim v jesenskem œasu?
Slavica iz Lenarta
lasta plesen). Rastlinjakovega øœitkarja oz. belo muøico ne opazimo samo na fuksiji, pojavlja se tudi na hibiskusu,
pelargonijah, verbenah ali surfinijah. Najlaæje ga opazimo, œe
v korita namestimo nove atraktivne bio plantella rumene lepljive ploøœice v obliki metuljœka. Takoj zatem ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora
kenyatox verde, ki deluje tudi proti uøem. Ob zelo hudem napadu uporabimo pripravek vivera karate zeon, ki tudi deluje
proti uøem.
?
Spomladi sem bil prepozen za setev nove
vrtne zelenice. Jo lahko sejem øe to leto?
Kako naj pripravim teren in katera travna
meøanica je najboljøa? Sejal bi tudi na morju.
Tine iz Podœetrtka
!
Poœasi se bliæa sajenje spomladanskih œebulnic, sadimo jih
do konca oktobra. Globina sajenja je odvisna od velikosti
œebulice in navadno znaøa njeno dvakratno debelino. Œe so
tla premalo odcedna, primeøamo v tla plantella izbrane kremenœeve peske, ki izboljøajo zraœno in vodno prepustnost tal
pri teækih, neprepustnih ali nezraœnih tleh. V septembru æe
lahko priœnemo s sajenjem spomladi cvetoœih grmov, æivih mej,
iglavcev, rododendronov, azalej, spomladanske rese in drugih
zimzelenih rastlin. Sadimo tudi potonike in alojzijeve lilije. Kisloljubne rastline (rododendroni, azaleje, spomladanske rese ...)
sadimo v plantella specialno zemljo za rododendrone, ostale
pa v plantella specialno zemljo za okrasne rastline. V avgustu øe lahko sejemo mak in naprstec.
Na novo posajene trajnice zalivamo, ker se sicer
lahko pojavijo poøkodbe zaradi suøe.
!
Setev nove vrtne zelenice opravite septembra oz. do polovice oktobra. Tla najprej mehansko obdelamo in na 100 m2
dodamo 20 kg dolgodelujoœega organskega gnojila v obliki
pelet plantella organik. Teækim in zbitim tlom æe ob pripravi
za setev trave dodamo kamninsko moko plantella biovit, lahko
pa tudi plantella izbrane kremenove peske. Ko so tla prekopana, zaœnemo s planiranjem ali izravnavo zemljiøœa. Pri laæjih
tleh zadostuje 0,2–1 % padec, pri teæjih pa 2-3 %. Œe so tla premokra zaradi podtalnice, naredimo drenaæo. V povpreœju potrebujemo 25 do 50 gramov semena na kvadratni meter travne
povrøine. Za bolj zanesljiv vznik izberemo travno meøanico
plantella contessa z obloæenim travnim semenom. Na meøanih
www.klubgaia.si
13
Strokovnjak svetuje
Teæavo imam z uømi na milijon zvonœkih.
Kaj øe lahko priœakujem na balkonskem
cvetju ob koncu poletja in kako ukrepam?
Silva iz Starega trga pri Loæu
Pravi œas za
obiranje sadja
Jabolka na obodu kroønje dozorevajo prej.
Obiranje sadja je zasluæena nagrada za celoletno
delo v sadnem vrtu. Zelo pomembno je, da to
izpeljemo pravilno. V domaœem vrtu si lahko
privoøœimo, da oberemo samo tisto sadje, ki je
dobro dozorelo, saj se moramo zavedati, da je le
kakovostno in optimalno zrelo sadje primerno
za dolgotrajno shranjevanje.
Ko se pogovarjamo o zrelosti sadja, se je pomembno zavedati, da
poznamo dve razliœni zrelosti sadja, primernega za obiranje in shranjevanje. Sadje, obrano v tehnoloøki zrelosti je torej zrelo, doseglo
je pravo harmoniœnost okusa (sladkost, obarvanost, aromo, polnost),
je pa øe trdo in odpornejøe za vse postopke pri skladiøœenju. Velikokrat se dogaja, da sadjarji preveœ hitimo in oberemo tudi sadje,
ki øe ni doseglo tehnoloøke zrelosti.
Naj dozori na drevesu
Pravo, tako imenovano uæitno zrelost, ko je sadje popolnoma zrelo
in ko je doseglo polnost okusa in arome, si lahko torej privoøœimo
le na domaœem vrtu. Vedeti moramo torej, da sadje zori in dozori
le na drevesu in nikakor ne v sadnem zaboju. V njem sadje samo
izgubi ostre kisline, se nekako harmonizira, polnejøe arome in sladkorjev pa sadje v shrambi ne razvije.
Slive pustimo dozoreti na drevesu.
Jabolka
Plodove kakija
oberemo kmalu zatem,
ko odpaje vsi listi.
Jabolka se v dobri kleti ali shrambi obdræijo najdlje od sadja. V
dobri, hladni in primerno vlaæni, kleti so jabolka sadna vrsta, ki jo
lahko skladiøœimo skoraj do nove sezone. Za dolgotrajno shranjevanje so primerne le sorte, ki imajo sposobnost, da dolgo obstanejo
v sadnem skladiøœu. Za vse jabolœne sorte, ki jih æelimo shranjevati
v kleti, veljajo nekatere zakonitosti. Le obrana (nikoli otresena in s
tal pobrana) jabolka so sposobna ohranjati vse svoje znaœilnosti
dolgo v zimo.
Kdaj je jabolko zrelo? Ko je primernega okusa, to pomeni, da razvije
sortno znaœilen okus. Ko je primerno obarvano, diøeœe, pravilne
oblike ter nepoøkodovano zaradi vplivov razliœnih bolezni in insektov. Ko jabolko zori, se v njem spreminja økrob v sladkor, barva
se spreminja iz zelene v rumeno ali rdeœo, razvijajo se aromatiœne
snovi. Za »domaœe« obiranje so najboljøi kriterij naøe brbonœice, ki
nam sporoœajo, kdaj je jabolko okusno, brez trpkosti. Zelo dobra
pomoœ so tudi naøe oœi, ki se ob zrelem jabolku razveselijo in
zaæarijo. Œe æelimo toœno doloœiti zrelost jabolk, nam pri tem najbolj
pomaga jodovica (dobimo jo tudi v trgovini). Œe nanesemo jodovico
na zrelo, prerezano jabolko, se jabolko ob veliki vsebnosti sladkorjev ne obarva. Œe pa je plod øe nezrel, se ob nanosu jodovice plod
obarva œrno. Sorta je zrela tudi tedaj, ko odpadejo prvi nepoøkodovani plodovi. Sploøno pa velja øe eno zelo tehtno priporoœilo. Nikoli
ne oberimo vseh plodov hkrati, saj je hitrost dozorevanja na kroønji
jablane zelo razliœna glede na poloæaj jabolka v kroønji. Jabolka na
vrhu in na obodu kroønje dozorijo veliko hitreje kot v njeni notranjosti. Poøkodovane plodove je boljøe uporabiti za peko, takojønje
preøanje v sok, ali za kis, morda celo za kuhanje dobrega æganja.
14
NARAVNO – UŒINKOVITO – ZDRAVO
Hruøke v sadni kleti ne obstanejo prav dolgo, je pa med sortami
velika razlika. Vse sorte hruøk pustimo, da polno dozorijo, kriterij zrelosti je naøe okuøanje. Ko je hruøka sladka in polnega
okusa, jo oberemo in postavimo v hladno klet. Tam se obdræijo
krajøi œas, zato nanje nikar ne pozabimo, da ne bomo razoœarani ob gnilih in propadlih plodovih. Tudi za hruøke velja,
da sodijo v klet samo nepoøkodovani plodovi. Propadanje in
gnitje plodov zelo hitro prepreœimo s predelavo. Æganje iz sorte
viljamovka je izjemno okusno, ne
pozabimo pa tudi na
suøeno sadje.
Jodovica obarva nezrel plod œrno.
Obarvanost in
aromatiœnost
sta znamenji
zrelosti.
Slive
Slive in œeøplje so
namenjene
takojøni
uporabi, zdræijo pa v hladilniku tudi do enega meseca.
Pri obiranju sliv in œeøpelj (te gredo od koøœice in so kasnejøe
v zorenju od sliv) naredimo velikokrat napako. Oberemo jih
prezgodaj, ker se bojimo, da nam bodo prehitro zgnile. Pomembnejøe je varstvo pred boleznimi in insekti v obdobju pred
zorenjem. Øele ko œeøplja ali sliva polno dozori, lahko okusimo
vso slast njunega okusa. Ko je sliva zrela, se delno omehœa, pri
domaœi œeøplji pa je znak zrelosti celo malenkostna »uvelost«
ob peclju.
Aktinidija – kivi
Kivi lahko po œasu zorenja in po videzu grobo razvrstimo v dve
vrsti. Med zgodnejøo vrsto sodi tako imenovani drobnoplodni
kivi (aktinidija arguta), ki zori sredi do konca septembra. Druga
vrsta pa je »navaden« kivi, ki zori pri nas konec oktobra.
Kdaj je kivi zrel? Zrelost kivija nam doloœa vreme, predvsem
temperatura. Ko pade prva slana, listje kivija zelo hitro odpade,
takrat pa je tudi œas za takojønje obiranje plodov.
Vse poøkodovane ali izrojene plodove takoj uporabimo (jih pojemo ali predelamo v œudovito marmelado). Zdrave in lepe plodove pa shranimo po
6 do 8 plodov v plastiœno vreœko, ki jo dobro zaveæemo in »naluknjamo« s svinœnikom, da plodovi
prehitro ne »dihajo«. Vreœke shranimo v hladno in
zraœno klet. Tako shranjen kivi obstane tudi 3 do 4
mesece. Kivi lahko tudi suøimo, krhlji kivija so prava
poslastica.
Kaki
Kaki je odliœna sadna vrsta, saj v osnovi nima ne bolezni ne
økodljivcev, ki bi bodisi njemu ali nam delali tegobe. Na Primorskem je pridelava kakija dokaj sigurna, saj lahko tam sadimo vse sorte kakija. V celinskem, bolj mrzlem delu Slovenije,
pa je moæno z malce loterije saditi samo sorto tipo. Æal nam
bodo vse ostale sorte slej ko prej pozeble in propadle. Tudi pri
kakiju je merilo zrelosti vreme, predvsem slana. Ko ta »popari«
liste, ki zato zelo hitro odpadejo, plodove kakija takoj oberemo
in zloæimo v enovrstne zabojœke. Kaki delno dozori in je potem
odliœen za sveæe uæivanje. V primeru kratkih jeseni nam kaki v
osrednjem delu Slovenije ne bo dozorel, a ga zato ne bomo zavrgli. Poskuøajmo ga posuøiti, prav preseneœeni bomo nad
slastnostjo krhljev posuøenega kakija.
Roman Mavec
Primorci, ne pozabite na varstvo in krepitev oljk!
V tem času na Primorskem izleta tretja generacija oljčne muhe, ki na »zlatih«
plodovih naredi največ škode. Tako je pomembno, da na obode krošnje obesimo
5-10 velikih bio plantella rumenih lepljivih
plošč. Te odrasle muhe privabljajo s svojo
preverjeno barvo, poseben lepilni namaz pa
škodljivca ujame na ploščo. Plošče
enostavno obesimo s priloženimi
silikonskimi žičkami, na ta način
pa lahko občutno
zmanjšamo
populacijo in
tako
preprečimo
večjo škodo.
15
Hruøke
Zelenjava kot øpinaœa
Øpinaœa je v prehrani priljubljena zelenjavna priloga, za katero pa ni nujno, da jo
naredimo samo iz vrtnine z enakim imenom. Obstaja øe kar nekaj rastlin, nekatere so
znane tudi kot plevel, iz katerih se da narediti okusno in zdravo »øpinaœo«. Pa si
poglejmo, katere so te rastline, kako jih lahko vzgojimo oz. kje jih najdemo v naravi.
Øpinaœa
Øpinaœa je naøemu zdravju resniœno koristna. Naravni nitrati prehranjujejo
miøiœne mitohondrije, pomagajo uravnavati krvni pritisk, poveœujejo odpornost
in celiœno presnovo. Nitrati se v telesu
spremenijo v duøikov oksid, ki prinaøa v
kri kisik in ima protivnetni uœinek. Øpinaœa izboljøa miøiœno rast in celiœno
zdravje, poleg tega pa pomaga pri zdravljenju sladkorne bolezni.
Øpinaœa ima najraje vlaæno in toplo
klimo, v suhem in vroœem vremenu
poæene v cvet. Kali æe pri temperaturi
4°C, optimalna temperatura za rast in
razvoj pa je 15 do 20°C. Krepke rastline
prenesejo tudi vroœino, ne marajo pa
moœnih vetrov.
Ima zelo globoke korenine, zato potrebuje rodovitna, prepustna in humusna
tla. Ne mara zastajanja vode na zemljiøœu in teækih glinenih tal. Pred setvijo
gredice pognojimo s kakovostnim 100%
organskim gnojilom plantella organik v
obliki pelet ali ekoloøkim gnojilom bio
plantella nutrivit za listnato zelenjavo.
Teækim tlom jeseni dodamo plantella
biovit kamninsko moko. Poskrbimo, da
bodo tla ves œas rasti enakomerno
vlaæna. Suøa namreœ povzroœa prekomerno kopiœenje nitratov v rastlini. V
kolobarju sejemo øpinaœo na drugo poljino, torej za rastlinami, ki smo jih
dobro pognojili z organskimi gnojili. To
so: kapusnice, paradiænik in krompir,
dobro pa uspeva tudi za stroœnicami, kot
sta grah in fiæol. Izogibamo se rdeœi pesi
16
in blitvi kot predhodnicama, ker spadata
v isto druæino in se med seboj slabo prenaøajo. Øpinaœo lahko sejemo veœkrat,
predvsem zgodaj spomladi in jeseni,
medtem ko se poletnih setev izogibajmo,
saj rastlina uide v cvet. Za zimsko uporabo jo sejemo od sredine septembra do
zaœetka oktobra. Pozorni bodimo na to,
da uspeøno prezimijo samo rastline, ki
nimajo oblikovanih veœ kot øtirih pravih
listov, ostale je potrebno pobrati ali
zaøœititi pred mrazom s plastiœnim tunelom.
Øpinaœo zavarujemo pred boleznimi z
naravnim fungicidom na osnovi njivske
preslice bio plantella natur-f, ki rastlino
tako okrepi, da glive, povzroœiteljice bolezni ne morejo prodreti v notranjost.
gusta. Semena posejemo na globino 2-4
cm, v razdalji 10-20 cm. Blitva uspeva v
hladnem, zmernem podnebju. Zanjo so
primerna globoka, rodovitna tla s pH
vrednostjo med 6,5 in 7,5. Semena vzklijejo pri temperaturi 6°C, rastlina pa najbolje raste pri temperaturi okoli 16 °C.
V njeni neposredni bliæini najbolje uspevajo: korenœek, œebula, solata, fiæol, kapusnice in paprika. Izogibajmo se sajenja
øpinaœe ali rdeœe pese na isto gredico.
Liste obiramo postopoma, lahko jih
reæemo dva do trikrat v rastni sezoni.
Blitva
Øpinaœo pobiramo, ko razvije med 5 in
10 listov. Lahko jo obiramo postopoma.
Porabimo jo takoj, ker se iz listov hitro
izgubljajo vitamini. Pobrane liste lahko
le poparimo in zamrznemo.
Blitva
Blitva nam øpinaœo nadomesti predvsem
v poletnem œasu. Odvaja vodo iz telesa,
odpravlja prebavne motnje, pomaga pri
slabokrvnosti in vnetju mehurja, izboljøa
in okrepi zobe, krepi tudi kosti in pomaga pri hormonskih motnjah. Listi vsebujejo veliko vode, precej vitamina C,
provitamina A, kalcij in æelezo.
Sejemo jo od maja do avgusta. Setev v
aprilu ni primerna, ker bi rastline uøle v
cvet. Za prezimni posevek jo sejemo av-
Navadni pleøec
Pleøec (Capsella bursa pastoris) je razøirjen plevel. Prepoznamo ga po majhnih
srœastih tvorbah na steblu – t.i. luøœkih,
ki se razvijejo iz cvetov in imajo
Recept za øpinaœo iz kopriv
Potrebujemo: 1/4 kg mladih kopriv, 2 stroka
œesna, 1 œajno æliœko surovega masla in kisle
smetane, sol, poper, nariban muøkatni
oreøœek
Priprava: koprive operemo, zreæemo ter jih za
kratek œas poparimo v vreli vodi. Na maslu
prepraæimo œesen, nato dodamo odcejene in
narezane koprive. Kuhamo pet minut,
zaœinimo z muøkatnim oreøœkom, soljo in poprom, nato dodamo øe kislo smetano. Vodo, v kateri smo kuhali koprive, uporabimo za kakøno juho, omako, skratka – ne zavrzimo je, ker vsebuje veliko
mineralnih snovi. »Øpinaœo« pa lahko poleg naøtetih primerov naredimo øe iz øœavja
ali kislice ali sveæih pesinih listov.
znaœilno obliko majhnih srœkov. Mladi
listi so okusni v solati.
Listi so rahlo dlakavi, zato jih lahko poparimo z vodo. Primerni so tudi za juhe
ali zelenjavno prikuho. Lahko jih pripravimo tudi kot øpinaœo, jih zmeljemo v
pire, dodajamo zelenjavnim namazom
itd. Na enak naœin lahko pripravimo
uæitne srœaste luøœke.
Kopriva
Koprive (Urtica dioica) so polne razliœnih
zdravilnih snovi, predvsem vitaminov in
mineralov. Pripomorejo k boljøemu
poœutju, moœnejøemu imunskemu sistemu, izboljøujejo kri, poæivijo naøe æile,
pospeøijo prebavo in presnovo, izboljøajo
delovanje jeter in æolœnika, odvajajo
vodo iz telesa in dajejo energijo.
Navadni pleøœec
Kopriva
Za pripravo »øpinaœe« navadno nabiramo veliko koprivo, ne njene sorodnice
mrtve koprive, ker je prva veliko bolj
zdravilna. Loœimo jih po tem, da velika
kopriva peœe, pa tudi po obliki stebla, ki
je pri veliki koprivi oglato, pri mrtvi pa
navadne ovalne oblike. Œe veliko koprivo dovolj pomeœkamo, da ji polomimo dlaœice, ki peœejo, jo lahko
uæivamo tudi surovo. Obiœajno pa pripravljamo iz nje »øpinaœo«, juho, riæoto
in zdravilne œaje. Koprive nabiramo
tako, da vrøiœek rastline z dvema paroma
listov previdno odtrgamo in liste pogladimo po spodnji strani do vrha. Nato koprivo povaljamo med dlanema. Tako
obdelana kopriva ne peœe veœ in jo lahko
damo v solato. V prehrani uporabljamo
mlade vrøiœke in liste. Zdravilne snovi se
najbolje izkoristijo, kadar liste uæivamo
surove, v solatah, namazih ali zelenjavnih sokovih – smoothijih. Veœje koliœine
kopriv lahko tudi posuøimo, zmeljemo v
prah in z njimi obogatimo razliœne jedi.
Za vsakogar svoje
organsko gnojilo
Blitvo radi napadajo polæi, proti katerim
rastlino zavarujemo z bio plantella
gelom proti polæem ali pa na gredice
potrosimo bio plantella arion +. Pred
plesnimi in pegavostjo uporabimo naravni fungicid bio plantella natur-f na osnovi preslice, s katerim rastlino
poøkropimo enkrat tedensko in øe po
vsakem deæju.
Lastniki manjših vrtov in
rastlinjakov lahko za zdravo
dognojevanje uporabite 100 %
organsko gnojilo bio plantella
nutrivit v 1 in 3 kg pakiranju.
Gnojilo vsebuje elemente
najvišje vrednosti, ne vsebuje
plevela in je v obliki granul.
Uporabljamo ga lahko tako ob setvi,
kot tudi za dognojevanje. Za
jesensko sajenje jagod, solate in
druge zelenjave lahko uporabite
specializirane različice, ki imajo
svojo strukturo hranil prilagojeno
specifičnim potrebam nekaterih
skupin rastlin – bio plantella
nutrivit za solato in drugo listnato
zelenjavo, bio plantella nutrivit za
paradižnik in ostale plodovke ter
bio plantella nutrivit za
jagode in
jagodičevje.
Nevenka Breznik
17
Kaj vse je uporabno
na vrtnini
Se kdaj, ko meœete ostanke vrtnin na kompost ali
øe huje v koø, vpraøate, ali je res potrebno vse
zavreœi. Mogoœe je øe kaj od tega uporabno? In
vendar so pri nekaterih vrtninah uæitni øe mnogi
drugi rastlinski deli kot jih pri nas uporabljamo
nasploh.
Uæivajmo v listih
Med vrtninami je veliko takih, pri
katerih uæivamo liste, ki vsebujejo
veliko klorofila z ogromno rudnin.
Ti pa so najbolj hranilni in koristni
sveæi. Listov vseh rastlin seveda ne
jemo sveæih. Tam, kjer je to moæno,
pa naj velja, da vse listnate rastline
reæemo in uæivamo sproti, ne skladiøœimo in hranimo v hladilniku.
Tudi za zamrzovanje jih nareæemo,
ustrezno pripravimo (obiœajno
blanøiramo) in takoj zamrznemo.
Najbolj znane so seveda solatnice.
Le redkokdo pa ve, da v Aziji ne
uæivajo samo listov solate, ampak
je njim najbolj pomembno steblo.
Tudi na vrtu lahko solatno steblo,
vsaj v zaœetku poganjanja v cvet,
øe vedno koristno uporabite. Mlado
se nareæe na manjøe kocke in doda
v zelene solate, nekoliko starejøe
steblo pa narezano na hitro prepraæimo, lahko mu dodamo øe kaj
slanine, araøidov…in uporabimo
kot dodatek k mesnim ali brezmesnim jedem.
Liste uæivamo tudi pri nekaterih
kapusnicah, najbolj je seveda poznano zelje, pa tudi listnati, glavnati in brstiœni ohrovt, pa kitajski
kapus, pak-choi in øtevilne azijske
listnate kriænice. Pogosto pa zavræemo liste nadzemne kolerabice.
Pa je økoda. Tudi te liste je zelo
smiselno porabiti v istih zelenjavnih jedeh. Tudi listi brstiœnega
ohrovta, œe so nepoøkodovani in øe
zeleni, niso za metanje proœ. Uporabimo jih za zavijanje razliœnih
nadevov, skuhamo in priloæimo razliœne omake. Spomladi lahko pojemo tudi mlade cvetne poganjke,
saj imajo enake lastnosti kot cvetovi brokolija.
18
Listna zelenjava so tudi: motovilec,
rukola, øpinaœa, blitva. Liste
uæivamo tudi pri peterøilju, drobnjaku, kreøi, uæitnem toløœaku in
celo nekaterih cveticah, na primer
pri kapucinkah. Manj znano pa je,
da lahko uæivamo tudi liste rdeœe
pese. Kar økoda je po redœenju gredice mlade rastlinice zavreœi. Œe je
dovolj prostora, jih presadimo. Prav
rade se ukoreninijo, œe poskrbimo
za dovolj vode. Prav gotovo pa je
najbolje mlade listiœe pomeøati z
zeleno solato in pojesti. Nekateri
zapisi pravijo, da vsebujejo celo veœ
koristnih snovi kakor koren. Uporabiti je smiselno tudi liste mlade
œebule in predvsem mlajøega pora.
Tudi listiœi redkvice, œe jo pulimo
mlado, so uæitna zelenjava.
Gospa Vida si poleti iz listov
privoøœi sadno-zelenjavni napitek.
Seme je najveœ, kar nam lahko rastlina nudi, zato
so stroœnice zelo pomemben del naøe prehrane.
Zaloga vitaminov in
rudnin za zimske œase
Korenasta zelenjava je namenjena
predvsem zimskim dnevom. Rastline v svoje korene skladiøœijo zalogo hrane za naslednje leto. Vsak
koren ali gomolj skladiøœi sonœno
energijo in energijo zemlje. Najbolj
poznamo sicer korenœek, peterøilj
in rdeœo peso, obiœajno ne pozabimo na zeleno, seveda pa v tem
primeru nikakor ne smem pozabiti
krompirja. Razlika med korenom in
gomoljem je v tem, da je koren v
bistvu z zalogo hrane napolnjena
glavna korenina. Gomolj je bolj zapletena rastlinska tvorba. Nastane
lahko iz stebla, stranskih korenin in
celo manjøih rastlinskih delov, kot
je hipokotil. Hrana se nakopiœi v
teh delih in rastlinski del se tam
odebeli. Korene uæivamo pri: korenœku, peterøilju, pesi (tukaj je
odebeljen æe tudi hipokotil), pri zeleni sta odebeljena tako steblo
kakor korenina, enako velja tudi
Pri korenovkah in gomoljnicah
lahko uporabimo rastlino v celoti.
Pri sladkem komarœku se v uæitno
specialiteto spremenijo peclji, stebla listov.
Pri brokoliju in cvetaœi so
uæitni cvetovi, ki se
spremenijo v plod, pa tudi listi.
Por uæivamo
surov ali kuhan.
za repo in podzemno kolerabo. Pri nadzemni kolerabici je odebeljeno steblo.
Krompir ima odebeljene stranske korenine, enako velja za sladki krompir in seveda topinambur. Gomolj najlaæje loœimo
od korena tako, da vemo, da se na gomolju skoraj vedno pojavijo ostanki listiœev
stebel ali obiœajno celo novi poganjki in
rastline skoraj vedno z gomolji tudi vegetativno razmnoæujemo. Nenavadna rastlina, pri kateri ni v navadi uæivanje
korenov, je na primer radiœ. Pri prezimnih
radiœih se oblikuje debel koren, ki ga
lahko suøimo, zmeljemo in uporabljamo
za kuhanje mleœnega napitka – cikorije,
ki spominja na kavo.
Ob izkopu gomoljev in korenov vedno pazimo, da jih ne poøkodujemo. Listov nikoli
ne odreæemo povsem do korena, ampak
pustimo vsaj 5 cm dolge peclje. Hranimo
jih v hladnem in vlaænem prostoru, najbolje zakopane v pesek, æagovino ali celo
listje.
Vsa energija rastline v
semenih
Stebla mladega øparglja
so prava specialiteta.
Rastline æivijo in srkajo hranila ter jih spreminjajo v nam koristne snovi samo z enim
samim namenom – ohranjanjem vrste. In
seme je v bistvu otrok rastline. V seme rastline uskladiøœijo veliko koristnih hranilnih
snovi zato, da bo majhen kalœek imel dovolj
hrane in ostalih kemiœnih snovi, da bo
lahko v miru pognal, razvil korenine in
prve prave liste, øele potem je mlada rastlinica samostojno æivo bitje. Zato je v zadnjih letih toliko poudarka na uæivanju
kalœkov, semenih razliœnih poljøœin, kot so
lan, buœe in podobno. Med zelenjadnicami
so seveda na prvem mestu stroœnice.
Uæijemo mlado seme v mleœni zrelosti. Tako
smo navajeni jesti predvsem grah, ponekod,
prav pri meni doma na Øtajerskem, imamo
zelo radi tudi mlad fiæol. Premalo ljudi æe
ve, da je izredno hranilno, koristno za zdravje tudi mlado seme boba. Po literaturi
lahko zasledimo, da v Aziji jedo tudi seme
œiœerike v mleœni zrelosti.
Kdaj je seme v mleœni zrelosti primerno
za pobiranje? Takrat, ko seme doseæe velikost suhega semena, a se øe ni priœelo
suøiti. Œe ga stisnemo, iz njega priteœe bel
sok - mleko, zato reœemo, da je seme v
mleœni zrelosti. Stroœnice so znane tudi po
tem, da lahko nekatere jemo skupaj s
stroki: stroœji fiæol, stroœji grah (nekateri
mu reœejo sladkorni, a ta izraz ni povsem
pravi) in seveda dolga vigna. Stroœnice so
bile æe od nekdaj koristna zimska hrana,
saj ni bilo na razpolago veliko mesa, ni
bilo zmrzovalnih skrinj in hladilnikov in
se je pozimi lahko jedlo edino to, kar se
Domačo zelenjavo redno
dognojujemo s povsem
organskim gnojilom bio
plantella vrt, ki ima
dodane tudi vitamine.
S tem rastlinam
omogočimo zdravo rast,
posredno pa poskrbimo
tudi za svoje zdravje.
je lahko hranilo. In suho seme fiæola, boba
se lahko hrani zelo dolgo. Da nam pri hranjenju ne bodo delali teæave nesramni
hroøœki, seme najprej poberemo in ga
takoj damo za 3 – 5 dni v skrinjo in zamrznemo. Nato ga posuøimo in hranimo
œez zimo. Hranimo ga v œim bolj mrzlem
in suhem prostoru.
Pa niso samo stroœnice tiste, pri katerih
jemo seme, ne pozabite na sladko koruzo.
Tudi tukaj uæivamo seme in to v mleœni
zrelosti. Da boste seme laæje oluøœili, ga
zamrznete, potem pa kar odreæete s storæa.
Pri vrtninah uæivamo tudi
stebla
Rastline, kjer uæivamo stebla, so v bistvu
najmanj obœutljive in zahtevne. Se spomnite øparglja? Le redko kdo ga ima na
vrtu, œeprav je to res popolnoma neobœutljiva vrtna trajnica. Zahteva le dober
humus in organsko gnojilo ter veliko prostora. Øe manjøe zahteve ima rabarbara,
ta izredno zdrava in nezahtevna zelenjadnica. Œeprav ti dve vrtnini na videz nimata niœ skupnega, imata veliko skupnih
toœk. Obe sta trajnici, hvaleæni za veliko
organskih gnojil. Edina ovira za njuno
pridelovanje je v bistvu zastajanje vode.
Pri øparglju jemo mlade poganjke spomladi, pri rabarbari pa listne peclje v
zaœetku poletja.
Uæitna stebla imata tudi beluøna zelena in
sladki komarœek, kjer se je steblo æe spremenilo v nekakøen gomolj. Najmanj znana
rastlina, kjer uæivamo stebla oz. peclje listov pa je pravzaprav kardij. Zeleno in
kardij vzgajamo od zgodnje pomladi naprej, pravzaprav sejemo za sadike æe v januarju. Sladki komarœek pa je bolje sejati
øele v juniju. Ko opazimo, da se spodnji
deli listov rastlin debelijo, spodnje peclje
ovijemo v debelo plast œasopisnega papirja, lahko tudi folije, ampak v tem primeru morajo biti listi zasenœeni. Tako
doseæemo, da bodo peclji lepo obeljeni,
krhki in primerni za uæivanje.
Miøa Puøenjak
19
Gaina velika kriæanka
Gaina poletna
kriæanka
20
Med vsemi, ki boste do 3. septembra na naø naslov Klub Gaia, Sinja Gori
kriæanki, bomo izærebali 10 sreœneæev in jih bogato nagradili. Za prve 3 n
nagrade boste prejeli kapo ali klobuk Kluba Gaia ter Plantella Tabs za ze
Imena izærebancev bomo objavili v septembrski øtevilki revije Gaia in na
GESLO
Gaina velika kriæanka
Gorica 2, 1360 Vrhnika s pripisom »Gaina velika poletna kriæanka« poslali pravilno reøitev gesla v
e 3 nagrade bomo podelili Plantella Tabs za balkonsko cvetje in majico Kluba Gaia, za druge tri
za zelene rastline, za zadnje øtiri nagrade nakupovalno vreœko s Plantella Tabs za zelene rastline.
n na spletni strani www.klubgaia.si.
21
Gaia avgust 2012.xp 7/20/12 12:15 PM Page 22
Slastne jagode
pri vas doma
Jagode so sadeæ, za katerega lahko najdemo
prostor praktiœno na vsakem vrtu, ne glede na to,
koliko prostora imamo na razpolago. Œe jih ne
moremo saditi na gredice, lahko uporabimo posode,
balkonska korita ali obeøanke. Ker je v avgustu in
septembru pravi œas za sajenje te uporabne in slastne
vrtnine, vam v œlanku podajamo nekaj informacij o
njeni pravilni vzgoji in oskrbi.
Sajenje
Za sajenje jagod izberimo gredico, kjer niso
bili predhodno posajeni: paradiænik, kumare, krompir ali detelja. Te rastline namreœ napadajo talne bolezni, ki so nevarne
tudi za jagode. Œeprav jagode lahko sadimo tako kot ostale rastline, torej na izravnano povrøino gredice, se najbolje
obnesejo na grebenih. Œe je le moæno gredico preoblikujemo v 20 do 30 cm visoke
in do 50 cm øiroke grebene. Prostor naj bo
sonœen, prst pa odcedna in ilovnata. Zemljo pognojimo s kakovostnim ekoloøkim
100% organskim gnojilom bio plantella
nutrivit za jagode in jagodiœevje, ki vsebuje tudi naravni fosfor za bolj okusne
plodove. Nato na grebene poloæimo œrno
folijo ali œrno agrokopreno, ki ima æe narejene luknje za sadike na razdalji 25 x 25
cm. Na tekoœi meter posadimo 8 sadik.
Œe za sajenje ne uporabimo folije ali koprene, golo zemljo prekrijemo z organsko zastirko,
najbolje delno posuøeno travo
ali slamo. Zastirka naj bo debela
22
vsaj 5 cm, da bo lahko uœinkovito prepreœevala rast plevelov, ohranjala zadostno vlaænost tal in stabilnejøe razmere za
rastline in koristne drobnoæivke.
Sadimo s sadilnim klinom ali lopatko in
pazimo, da imajo korenine dovolj prostora
in da so sadike posajene na pravo globino.
To pomeni, da naj iz zemlje gleda le zgornja tretjina koreninskega vratu.
Bolje je, œe se izogibamo sajenju v preveliki
vroœini. Œe je dan, ko sadimo, vendarle
vroœ in sadimo na folijo, na novo narejenemu nasadu napravimo senco. Senœimo
ga tako dolgo, dokler se listi ne dvignejo
10 cm nad folijo. Pri sajenju na kopreno je
nevarnost oæigov manjøa. Mlade sadike
jagod redno zalivamo z vodo, ogreto na
zunanjo temperaturo.
Prvi cvetovi in æivice
Kmalu po sajenju bomo opazili, da so se na
rastlinah pojavili prvi cvetovi. Œe je le-teh
preveœ in se nam zdi, da je rast sadike zato
manjøa, nekaj cvetov potrgamo, lahko pa
jih odstranimo tudi v celoti. Kmalu se pojavijo tudi æivice, poganjki, s katerimi se
jagode razmnoæujejo. Tudi te odstranimo,
saj lahko zato na zaœetku priœakujemo hitrejøo in bujnejøo rast.
Spomladi, v marcu je potrebno nasad
jagod oœistiti. Pri tem odstranimo staro
listje, po potrebi pa lahko jagode prekrijemo s svetlo vrtnarsko tkanino, da pospeøimo œas obiranja pridelka. V œasu
cvetenja tkanino odstranimo. Pomembno
je, da nasad v œasu cvetenja in dozorevanja
redno zalivamo, da se zemlja ne izsuøi.
Ko opazimo, da se rodnost nasada manjøa,
zaœnemo razmiøljati o zamenjavi sadik oz.
oblikovanju novega nasada. Sadike je potrebno menjati vsake tri leta, œe si æelimo
zagotoviti maksimalno rodnost. Ne sadimo
jih tam, kjer smo æe prej gojili jagode.
Dober predhoden posevek pa sta jim fiæol
in soja. Ker ne moremo tudi mimo koristnih meøanih posevkov, bomo med vrste
jagod sadili œesen, ki jih bo varoval pred
plesnijo. Nasad jagod obiœajno obnovimo
po dveh do treh letih, sicer bomo imeli
manjøi pridelek, poveœala pa se bo tudi nevarnost raznih obolenj.
Dognojevanje in skrb za
odpornost
Jagode potrebujejo relativno veliko hranil,
zato jih je potrebno dognojevati. V ta
namen uporabimo naravno tekoœe gnojilo
na osnovi alg in vitaminov bio plantella
vrt, ki rastline preskrbi s hranili, obenem
pa poskrbi tudi za veœjo odpornost proti
boleznim, økodljivcem in neugodnim zunanjim pogojem. Za to so v tem gnojilu
najbolj zasluæni vitamini iz skupine B.
Vrste jagod
Jagode lahko razdelimo na enkrat rodne,
ki skoraj vse plodove oblikujejo pozno
spomladi in zgodaj poleti, v roku dveh do
treh tednov, meseœne jagode, ki oblikujejo
plodove poleti, nato pa po pribliæno dveh
mesecih øe kratek œas jeseni. Zanimive so
tudi alpske jagode z drobnimi aromatiœnimi plodovi.
V zadnjem œasu smo spoznali tudi posebne
bele jagode z okusom po ananasu. Te jagode so kriæanci dveh razliœnih divjih sort
jagod iz Amerike. Sadeæi so bele do svetlo
oranæne barve in so zrele, ko se male pikice
(peøke) na povrøini ploda obarvajo æivordeœe. Za gojenje niso zahtevne, saj so precej odporne na bolezni.
Gaia avgust 2012.xp 7/20/12 12:16 PM Page 23
Uøi (Sitobion fragariae,
Myzus ascalonicus)
Na jagodah jih najdemo na mladih
poganjkih, brstih in na spodnjih
straneh listov ob æilah.
UKREP: Z naravnim ekoloøkim
insekticidom bio plantella aktiv.
Rdeœa listna pegavost / Bela listna pegavost
Rdeœo listno pegavost prepoznamo po okroglih, temno
rdeœih pegah, obrobljenimi s krogi. Pege se zdruæujejo,
list pa se viha navzgor in suøi. Bela listna pegavost
napade liste obœutljivih sort, na listih se pojavijo
vijoliœasto obrobljene pege, ki so znotraj bele barve.
UKREP: Prepreœimo z naravnim fungicidom na osnovi
preslice bio plantella natur-f.
Pepelasta plesen
Napade vse zelene
dele rastline,
predvsem pa liste
in cvetove. Listi
se zvijajo,
pordeœijo in se
posuøijo.
UKREP: Redno
preventivno
økropljenje z
naravnim
fungicidom bio
plantella super-f.
Jagodov cvetoæer –
Anthonomus rubi
Je znan økodljivec jagod, ki
povzroœa økodo predvsem
na cvetnih popkih. Samica
nabode popek in vanj odloæi
jajœece. Naœeti cvetni pecelj
se zato povesi, ovene in se
posuøi.
UKREP: Kemiœne zaøœite se
posluæujemo le v primeru,
œe je napadenih 5 %
popkov.
Koreninska gniloba
Se pojavlja zlasti v teækih
tleh, kjer rada zastaja voda.
Stari listi se zaœnejo suøiti.
Jagode propadejo øe pred
zorenjem.
UKREP: Dobra priprava tal, v
katero jeseni dodamo
kamninsko moko plantella
biovit.
Polæi
UKREP: Okoli gredice z jagodami
nanesemo plantella gel proti polæem, ki
ga po 14 dneh obnovimo. Zoper poæreøne
økodljivce uœinkovito deluje vaba proti
polæem bio plantella arion +, ki jo
nastavimo po kupœkih na pladenjeœek.
Siva plesen
Je najpogostejøa bolezen na
jagodah. Najbolj so
obœutljive v fazi cvetnih
popkov.
UKREP: Øropimo z naravnim
fungicidom bio plantella
natur-f.
Resarji Thrips sp.
Økodljivci so nevarni zlasti v
rastlinjakih. Na jagodah se pojavljajo na cvetovih in plodovih ter vplivajo na nepravilno
dozorevanje plodov.
UKREP: Sredstva na osnovi
naravnega piretrina.
Nevenka Breznik
23
Teæave pri gojenju jagod
Oblikovanje vrta
Vrt v senci
Senca v vrtu pogosto predstavlja teæavo. Vrt je lahko v
senci bliænje stavbe, na severni strani hriba, zasenœujejo
nam ga tudi visoka drevesa. A ta sœasoma zrastejo in
meœejo senco na grede, trato, ribnik in druge dele vrta.
Rastline za svojo rast potrebujejo zadostno koliœino
svetlobe, œe pa je je premalo, potem ne cvetijo, njihova
rast je poœasna ali pa propadejo. V senœnih predelih vrta
sadimo vrste, ki se ob majhni svetlobi dobro razvijajo.
Izbor rastlin
Kljub temu, da se pri vrtovih v senci
posveœamo bolj listom, njihovim barvam
in oblikam, je zmotno prepriœanje, da se
moramo odpovedati cvetoœim rastlinam.
Tudi senœni predeli so lahko veœji del leta
zapolnjeni s cvetjem. Spomladi cveti navadna jarica (Eranthis hyemalis) v rumeni barvi, votli petelinœek (Corydalis
cava) v neæni modri barvi, nekatere vrste
jegliœev in orlic. V poletnem œasu nas
bodo razveseljevali navadno kresniœevje
(Aruncus dioicus) bele barve, trpeæna
srebrenka (Lunaria rediviva) vijoliœaste
barve in smrdljiœka (Geranium robertianum) v roænatih odtenkih. Jeseni nam
bodo v veselje s svojimi cvetovi razliœne
jesenske vetrnice (Anemone sp.) in
24
u Pismo bralke
Dolgoletna œlanica iz Naklega na
Gorenjskem nam je pisala in nas
povabila na svoj dom, da bi si ogledali
njen najveœji problem v vrtu: Vrt je
sicer urejen, a je njegova severna
stran postopoma usahnila, oziroma
nikoli oœitno ni bila zasajena z
rastlinami pravilnega izbora, zato nas
naproøa za nasvet.
Tloris
Pri œlanici Kluba Gaia, gospe Ani, smo si
pred kratkim ogledali njen problematiœni
del vrta. Dejstvo je, da trava tam slabøe
uspeva in jo postopoma nadomeøœa
mah, nekaj hortenzij ni ustrezno
vzdræevanih in so se zato z leti zredœile,
od poskusov oblikovanja pa je ostalo kar
nekaj nepravilno zasajenih in propadlih
trajnic.
Prvotno stanje
oranæno-rdeœe navadno volœje jabolko
(Physalis alkengi var. franchetii). Preko
vsega leta pa so tudi v senci vedno zeleni puøpanovi grmiœki (Buxus semprevirens) in razliœni øaøi (Carex sp.).
Za centralno toœko, ki bo privabljala poglede, izberemo praproti, ki s svojimi nenavadnimi listi popestrijo sicerønjo
Hoste
zbirko cvetnic. Œe nimamo primernih
razmer za praproti, lahko sadimo tudi
rodgersio (Rodgersia sp.) in bekice (Luzula sp.). Med trajnicami z lepimi in zanimivimi listi izstopajo predvsem hoste,
ki dobro uspevajo v senci. Listi so razliœnih barv, veliki in zrastejo na mesnatih steblih od 30 do 120 cm visoko. Ko
sadimo hoste, pazimo, da so dovolj oddaljene od drugih rastlin, saj se listi hitro
razøirijo in prerastejo okoliøke rastline.
Za senœna mesta so primerne tudi
grmovnice, kot so davidova brogovita
(Viburnum davidii), lovorikovec (Prunus
laurocerasus) in hortenzije (Hydrangea
sp.). Pod trajnice in grmovnice pa lahko
zasadimo tudi pokrovne rastline, katerih
predstavniki so: brøljan (Hedera helix),
Hortenzije
Oblikovanje vrta
krvomoœnice (Geranium sp.), spomladanska torilnica (Ophalodes verna) in
navadni zimzelen (Vinca minor). Izbor
rastlin je veliko veœji kot je tu predstavljen, saj v senci uspevajo vse rastline,
ki rastejo v gozdu, ko je le-ta olistan.
Oblikovalski namig
Da bo senœni vrt res nekaj posebnega,
bomo celotno zasaditev delali v kvadrate. Posamezno gredo bomo najprej
zakoliœili in obdali z vrvico ter po obrisu
postavili betonske robnike z zaokroæenim vrhom. Posamezna greda bo
tako velika od 1m2 pa do 9 m2. Z robniki
bomo prav tako omejili robni del vrta. V
posamezne grede bomo nato nasuli
plantella specialno zemljo za rododendrone, saj nekatere rastline potrebujejo
kislo zemljo, za vse ostale pa plantella
univerzalno vrtno zemljo. V pripravljene kvadrate bomo nato sadili drevesa, grmovnice in trajnice, kot zastirko
pa bomo uporabili flis in okrasno lubje
ali vulkanski granulat, ki bosta pre-
www.klubgaia.si
preœevala razrast plevelov ter nudila
obœutek hoje po gozdu.
Del vrta bomo kljub senci in potencialnemu mahu zasejali s travno meøanico
plantella viva, ki je primerna prav za
take lege. Za boljøo rast bomo v spomladanskem œasu uporabili plantella formulo 365 za trave.
Ker so senœni deli vrta æe tako temni,
bomo za pot uporabili svetle prodnike
bele barve, ki bodo pravi kontrast temnim predelom. Ob rob bomo postavili øe
monolit-velik kamen svetle barve ter
klopico in manjøo mizo za posedanje v
vroœih poletnih dneh.
Za romantiœno vzduøje bomo postavili øe
nekaj vrtnih luœk, ki bodo razsvetljevale
najtemnejøe dele ter nam vrt v drugi
‘’luœi’’ prikazale tudi v mraku in ponoœi.
Vzdræevanje
Senœne trajnice prenesejo popolno ali
delno zasenœenost, veœina jih lahko brez
teæav raste tudi na soncu. Sadimo jih na
mesta, kjer je del dneva senca, nekatere
pa tudi na mesta v popolni senci.
Vzdræevanje ni zahtevno, zato se takega
vrta lahko loti tudi zaœetnik, seveda s
pomoœjo strokovnjaka pri izboru rastlin.
Rastlinam smo æe s pravilno izbiro zemlje dali dobro osnovo za rast, da pa bodo
bujnejøe, lepøe, bolj cvetoœe in bolj
zdrave, pa jim je potrebno nuditi øe hranila v obliki gnojil. Prav niœ ne bomo
zgreøili, œe bomo za vse uporabili plantella specialno gnojilo za okrasne rastline ali plantella formulo 365 za
okrasne rastline, bomo pa vsekakor veœ
dobrega naredili, œe bomo posamezni
vrsti dodali gnojilo, ki je namenjeno
prav njim. Za kisloljubne bomo tako izbrali plantella formulo 365 za rododendrone, za drevesa in grmovnice pa
membransko gnojilo plantella formulo
365 za æive meje.
Rock Finale, krajinski arhitekt
[email protected]
25
Dr. Gaia na terenu
Leœnikov vodni vrt
na Koroøkem
Tokrat smo v Ravnah na Koroøkem obiskali skrbno negovan
vrt naøih œlanov Ivana in Jelke Leœnik, ki æivita v mestu, vrt
pa predstavlja njun prostor za uæitek in prijetno druæenje s
prijatelji. Osrednji motiv vrta predstavlja cvetoœ plavalni ribnik,
ki je v domaœih vrtovih prava redkost.
V œasu obiska smo sadili radiœ, rahljali
vrtna tla in se pogovorili o razvoju vrta
in rednih opravilih, ki jih vesten vrtnar
ne sme zamuditi. Delo v vrtu je skrbno
razdeljeno. Ivan Leœnik skrbi za okrasni
del vrta in sadovnjak z jagodiœevjem.
Ga. Jelka je negovalka zelenjavnega
vrta, pomaga pa tudi pri drugih vrtnih
opravilih.
Pogled na vrt
Ob vzponu na strmo vzpetino, ki predstavlja senœni del vrta, se odpre najlepøi
pogled na vrt zakoncev Leœnik. Na tej
vzpetini zelo dobro uspevajo rododendroni, azaleje, hortenzije in ostalo
grmiœevje, pa tudi razliœne okrasne
trave. Ob prehodu posesti v gozd se pojavijo tudi gozdne borovnice, ki pa jih je
letos pobrala spomladanska pozeba. Pod
vznoæjem hriba se razteza velik plavalni
ribnik, ob katerem so zgrajeni leseni objekti, ki so namenjeni druæabnemu
æivljenju. Ob ribniku najdemo tudi gredice z lilijami, hostami, raznovrstnimi
maslenicami in drugimi trajnicami. Ob
obreæju ribnika se bohoti øe vodna peruRododendroni vsako
pomlad odenejo hrib
v cvetoœo pravljico.
nika, na gladini ribnika pa cvetijo lokvanji razliœnih barv. V
desnem delu vrta je sadovnjak s
hruøkami, jablanami, breskvijo,
ameriøkimi borovnicami in malinami. V skrajno desnem kotu
pa se odpre pogled na skrbno
negovan zelenjavni vrt.
Ponosna na
rododendrone
Rododendroni v vrtu øtejejo æe
Ivan in Jelka, naøa œlana
krepko œez 20 let, merijo veœ kot
3 metre, vendar ob skrbni negi
paj s prijatelji, ki radi pomagajo ob
naøega œlana Ivana delujejo prav mladoveœjih delih v vrtu. Ivan pravi, da dela ni
stno. Zemlja je na vznoæju dovolj kisla
veliko, vsak prijatelj potrga 200 do 300
in vlaæna, zato ni treba dodajati specialcvetov, delo pa tako postane tudi prijenih zemelj za rododendrone, azaleje, skiten trenutek za druæenje. Vsako pomlad
mije in druge kisloljubne rastline. To
poskrbi za gnojenje øe preden se prebuopazi vsak ljubitelj vrtnarjenja, saj so
dijo iz zimskega poœitka. To obiœajno nahortenzije obarvane modro, kar pa je v
redi v zaœetku meseca marca. Za
apnenœastih tleh nemogoœe. Rododengnojenje uporablja plantella specialno
droni so velika Ivanova ljubezen, zato
gnojilo za rododendrone, ki ga potrosi
jim vsako leto odstrani posuøene cveokrog rastlin in plitvo vdela v zemljo.
tove. Letos je z opravilom malo zamudil,
Drugo gnojenje opravi tik pred cvetezato jih je nekaj odstranil v œasu naøega
njem, to je nekako v mesecu aprilu ali
obiska. Preostalo delo pa bo opravil skumaju. In zadnje po konœanem cvetenju.
Po cvetenju poberejo
posuøena socvetja.
Les in voda prepoznavni znak
V vrtu Leœnikovih nas æe ob vhodu pozdravi napis z dobrodoølico v lesu. V
vrtu je veliko lesenih elementov. Med
umetnostnimi zagotovo izstopa kip, ki je
vdelan v deblo œeønje. V njem je upodobljen motiv golobice, Adama in Eve in
øe nekateri drugi biblijski motivi. Lesni
so tudi kozolec, pa vrtna hiøka in pokrito
ognjiøœe. Voda oz. plavalni ribnik predstavlja osrednjo toœko vrta. V njem lepo
uspevajo lokvanji, ribe, namenjen je tudi
plavanju in zimskemu drsanju ter igram
na ledu. Z druøœino prijateljev igrajo tudi
hokej in kegljajo na ledu. V preteklosti
so iz ribnika pridobivali led, ki ga je Ivanov oœe, takrat znan gostilniœar, uporabljal v gostilni za hlajenje mesa in
26
omogoœa dober razvoj listne mase. To gnojilo bo
uporabila tudi za pozno
poletno gnojenje gredice,
kjer bo sejala motovilec,
primerno pa je tudi za dognojevanje gredic, kjer
sadimo ostale poletne solate.
Kaj posaditi za
krompirjem?
Uporabni leseni objekti med
vznoæjem hriba in ribnikom.
Cvetoœi lokvanji niso
samo okras, ampak
tudi hrana ribam.
pijaœe. Led je bil shranjen v ledenici in
je skoraj vsako leto doœakal zgodnje poletno obdobje.
nul bio plantella nutrivit univerzal mimogrede dognojila øe gredico s kapusnicami (zelje, ohrovt,…).
Poleti ne pozabimo na
rahljanje vrtnih tal
Sajenje radiœa
V œasu naøega obiska je Jelka pobrala letoønji pridelek œebule, s katerim je zelo
Gospa Jelka vestno skrbi za redno pletje,
zadovoljna. Na prazno povrøino je posaokopavanje in rahljanje tal, v najhujøi
dila radiœ, katerega sadike je vzgojila
vroœini vrtna tla tudi zastira. Tako presama. Nekaj radiœa je posejala v prazne
preœi razraøœanje plevela, tla pa tudi niso
prostore v vrtu, nekaj sadik pa je zraslo
zaskorjena in zato rastline tudi bolje
zunaj vrta poleg grede z grmovnicami.
uspevajo. Naøa zvesta œlanica Jelka v
Ker gredice, kjer je rasla œebula, sposvojem ekoloøkem vrtnarjenju upoøteva
mladi ni gnojila z organskimi gnojili, je
vseh 10 razlogov za redno rahljanje tal:
sedaj poskrbela za izdatno gnojenje z or1. boljøa izmenjava zraka
ganskim gnojilom v obliki pelet bio
2. zgledno gospodarjenje rastlin z vodo
plantella nutrivit za listno zelenjavo, ki
3. intenzivnejøe vpijanje vode
pri moœnih nalivih
Gredico s sadikami radiœa je
4. prepreœimo zablatenje
pognojila z bio plantella
nutrivitom za listno zelenjavo.
5. tla niso zaskorjena
6. manjøa zbitost tal
7. prepreœimo negospodarno izhlapevanje vode s povrøine
tal
8. zatiranje plevelov
9. s herbicidi ne onesnaæujemo
narave
10. bakterije, ki razgrajujejo organsko snov, za svoje delo
potrebujejo zrak (dodaten
razlog za pogosto rahljanje
tal ob rastlinah) Za izkop krompirja pri
Leœnikovih uporabljajo
posebne vile za prekopavanje, tako ne poøkodujejo gomoljev. Velik del
vrta po izkopu krompirja
ostane prazen, zato smo
Jelki svetovali, da na
omenjeno povrøino poseje oljno redkev ali belo
gorjuøico. Sejemo ju od julija do konca
avgusta, tako se bistveno zmanjøa prisotnost ogorœic, pomagata tudi pri
teæavah s strunami (sejemo æe v zaœetku
avgusta). Njune dolge, moœne, tanjøe korenine lepo zrahljajo zaradi razliœnih razlogov zbita tla. Tik preden se odprejo
prvi cvetovi (najpozneje konec septembra), ju pokosimo, na vrtu zmulœimo in
zadelamo v tla, nato pa zalijemo ali pa
delo opravimo tik pred deæjem. Ob razpadanju zelenih delov kriænic se namreœ
sproøœajo nekateri predvsem za mlajøe
stadije strun strupeni plini, tako da se
njihova uporaba dvakratno obrestuje.
Davor Øpehar
Jelka je po okopavanju
dognojila zelje in ohrovt.
Ker z okopavanjem in rahljanjem
moœno
pospeøimo
sproøœanje duøika, razgradnjo
organske snovi in tudi drugih
hranilnih snovi, je Jelka z organskim gnojilom v obliki gra-
www.klubgaia.si
27
Dr. Gaia na terenu
Za zdravo jesen in zimo
Za sveæo zalogo vitaminov tudi v mesecih, ko narava øe spi ali pa se øele
prebuja, si v avgustu na prazne gredice posejemo zelenjavo, ki jo bomo
uæivali vse od pozne jeseni, pa do prvih pomladnih mesecev. Poskrbeti pa
moramo, da bo pozimi ustrezno zaøœitena pred mrazom.
Zelenjavni vrt
leni listi imajo rahlo navzgor
zavihan listni rob, ki daje listu
obliko ælice. Listi so gladki, svetleœi in polnega okusa.
Zimska solata
Motovilec
Majhne rozete z gladkimi listiœi prijetnega okusa pobiramo od novembra do
marca, saj je motovilec odporen na nizke
zimske temperature. Za sprotno porabo
lahko mlade listiœe trgamo posamiœ ali
pa poreæemo vse in nato poœakamo, da
poæenejo novi.
Motovilec sejemo od srede avgusta do
konca septembra. Najbolj mu ustrezajo
srednje teæka tla in ne preveœ sonœna
lega, rasel pa bo tudi na bolj revnih tleh.
Primerna setvena razdalja med vrstami
je 10 do 15 cm, kasneje rastline v vrsti
redœimo na razdaljo 10 do 20
cm. Lahko pa se odloœimo tudi
za setev poprek po celi povrøini. Takrat bomo porabili
nekaj veœ semena kot pri setvi
v vrste. Motovilec je primeren
tudi za meøane
posevke, na primer skupaj s
porom, zeljem
ali zimsko œebulo. Kot sosedje
ugodno delujejo na rast motovilca: kumare,
paprika, paradiænik in kapusnice. Po setvi
motovica povrøino rahlo prekrijemo z zemljo in do vznika
skrbimo, da bodo tla stalno in
28
enakomerno vlaæna. Motovilec lahko vzgajamo
tudi v toplih gredah ali
rastlinjakih, kjer bo razvil bujnejøe in navadno tudi okusnejøe
liste.
Sorte motovilcev
Ljubljanski motovilec ima dolge, svetleœe, temno zelene liste in zelo dobro
prezimi, holandski pa ima velike, øiroke
in rahlo kosmate liste rumeno zelene
barve ter prezimi nekoliko slabøe kot ljubljanski. Zadnja leta je popularna domaœa sorta æliœar, vzgojena v Semenarni
Ljubljana, s srednje velikimi
rozetami. Ovalni, temno ze-
Sejemo jo konec avgusta in v
zaœetku septembra na toplo in
sonœno gredico, ki je dobro
zaøœitena pred zimskim mrazom.
Setev naj bo gostejøa kot pri drugih
solatah, saj nam bo tako kljub morebitnim izgubam øe vedno ostalo
dovolj pridelka. Za zaøœito pred
zimskim mrazom in soncem jo sejemo v 5 cm globoke jarke, ki naj
teœejo v smeri vzhod-zahod. Preko
zime jo lahko prekrijemo s folijami,
plastiœnimi tuneli ali smreœjem.
Dobri sosedi zimski solati sta øpinaœa in œebula. Œas pobiranja pridelka je od marca do maja.
Mehkolistni zimski solati sta zimska
rjavka in nansen. Prva naredi velike in
œvrste glavice zeleno-rjavo-rdeœe barve,
druga pa oblikuje zgodaj spomladi fine,
œvrste glavice zelene barve. Med krhkolistnimi solatami sta cenjeni sorti vegorka, ki oblikuje zelene glavice z rjavimi
pegami, in posavka z zelenimi hrustljavimi glavicami. Avtohtona slovenska
sorta solate je bistra, ki jo lahko uporabljamo kot zimsko in kot letno solato.
Andreja Tomøiœ
Bezeg v rdeœi preobleki
Øe do nedavnega je veljal bezeg – Sambucus za plevel na vrtu, le v œasu cvetenja se
je manjvrednost malo potuhnila v ozadje.
S prihodom novih sort z rdeœimi listi pa je
priølo do pravega preobrata. Bezeg je po
svoji naravi zelo trpeæen grm, brez kakønih
posebnih potreb ter hvaleæen kar se tiœe
obrezovanja. Godijo mu sicer zelo svetla
mesta ter rodovitna in vlaæna rastiøœa, pa
vendar uspeva tudi na slabøih tleh.
Ali poznate?
Skoraj ni vrta, v katerem ni prisotna vsaj ena od sort
rdeœelistnega javora. Tudi pri naœrtovanju predstavljajo
eno pogostejøih æelja med ljubitelji domaœega vrta. Zaradi
gliviœnih obolenj javorjev se jim nekoliko izogibamo. Kot
naroœeno pa je v zadnjem œasu zaœel pridobivati na
veljavi rdeœelistni bezeg, s katerim se lahko zapolni
nastalo vrzel.
zraste do viøine 6m brez obrezovanja, s
spomladansko rezjo pa ga dræimo na
zaæeleni velikosti. Pri ustvarjanju zanimivih zasaditev zadoøœa æe ena sama sadika med kulisami zelenih grmovnic,
lahko pa ga umestimo v nasad s cvetoœimi trajnicami. Narava pa nas razvaja
øe naprej, saj se jeseni iz cvetoœih socvetij
razvijejo plodovi s temnordeœimi jagodami. Lahko jih naberemo in uporabimo
za izdelavo marmelad, sokov kakor tudi
bezgovega vina. Lahko pa jagode pustimo
na rastlini ter s tem privabimo in nahranimo ptice.
Enostavno obrezovanje
Pri obrezovanju bezga lahko uberemo
dve poti: Œe æelimo imeti velik grm, izrezujemo samo stare, izrojene poganjke. V
kolikor pa se odloœimo za zasaditev v
cvetliœnih loncih ali pa za nizke, kompaktne grmiœe v nasadu, poreæemo veje
vsako pomlad skoraj do tal, na poganjku
pa pustimo le dva do tri brste. Popolnoma
samoumevno pa je, da iz sredine vedno
odstranjujemo odmrla stebla.
Andreja Pogaœar Øpenko
Svetla prihodnost se obeta predvsem
sorti S. nigra ‘Black Lace’ ali poslovenjeno »œrna œipka«, katere filigransko nacepljeni ter temno vijoliœasto obarvani
listi spominjajo na pahljaœasti javor. Grm
zraste v naravi tudi do viøine 3m, s spomladansko rezjo pa lahko njegovo viøino
prikrojimo svojim æeljam.
Konec maja oz. zgodaj junija razvije socvetja v kremno roza barvi, ki zaradi kontrastnosti z burgundsko rdeœim listjem øe
bolj izstopijo, z odcvitanjem pa se razbarvajo skoraj do belega.
Sambucus nigra ‘ Black Beauty’ predstavlja mlajøo zastopnico bezgov, katerega
listi imajo obliko navadnega bezga in so
sestavljeni iz 5 jajœastih listov, le da so ti
skozi vso rastno sezono bleøœeœe œrno vijoliœasto obarvani. Naravno rastoœ grm
www.klubgaia.si
29
Slovenski naravni biseri
Zadnjo junijsko nedeljo smo se z bovøkega Dvora s kabinsko vzpenjaœo dvignili na nadmorsko viøino 2202 metra oziroma do njene
vrhnje postaje-D, imenovane Podi. Od tod smo krenili za oznakami
proti vrhu Kanina. Po desetih, petnajstih minutah smo bili æe nad
Velikim grabnom, kjer smo zavili desno œez meliøœe in pragove
proti dobro vidnemu oknu, do katerega smo priøli po øtiridesetih
minutah hoje.
Lepo oblikovana, 10 x 7,5 metra velika odprtina, 2391 metrov nad
morjem, ki se lepo vidi æe iz doline, je dala piramidastemu vrhu
nad njim tudi ime. Na italijanski strani pravijo Prestreljeniku
Monte Forato – Preluknjana gora. Ko smo se po nekaj klinih povz-
Prestreljeniøko
okno
Zahodno pod vrhom druge najviøje gore v
Kaninskem pogorju - Prestreljenikom (2499
m) je s preperevanjem skalnega oboka
nastalo veliko naravno okno, skozi katerega
lahko iz Slovenije pogledamo v Italijo, saj leæi
na mejni œrti. V ljudskem izroœilu se je
ohranilo veœ legend o nastanku te kamnite
»prestreline«, ki predstavlja eno najbolj
slikovitih visokogorskih naravnih
znamenitosti na Bovøkem.
Planinska spominœica
Okroglolistni moønjak
Alpska zlatica
peli na njegov spodnji rob, so se nam odprli œudoviti pogledi proti
severu, œez Nevejsko sedlo proti zahodnim Julijskim Alpam, pod
nami pa je bila sivkasta gmota Prestreljeniøkega ledenika. Ob levi
stranici prepiøne okenske odprtine je tudi planinska skrinjica z vpisno knjigo.
Œe se s Prestreljeniøkega okna ozremo na slovensko stran, se pred
nami razprostira del kaninskih æiœnic oziroma smuœiøœ, proti zahodu pa se zaœenjajo razseæni, veœinoma goli Kaninski podi, ki se
odlikujejo po izredni pestrosti povrøinskih oblik, znaœilnih za visokogorski kras. Vsepovsod opazimo sledove intenzivnega delovanja vode: økraplje, vrtaœe, brezna, ælebiœe, laøte, kotliœe…Planota
je rahlo valovita, posamezne veœje kope, ki rastejo iznad nje, pa
æe zasluæijo naziv vrh: Konjc, Velika in Mala Gnila glava, Vrh
Osojnic, Veliki in Mali Talir idr.
Trdoæive visokogorske cvetlice
Ob poti œez apnenœast gruøœ in skalovje so nas skoraj na vsakem
koraku preseneœale trdoæive visokogorske cvetlice, med katerimi
je bilo øe najveœ neæno roænatih otoœkov okroglo listnatega
moønjaka, ki je ime dobil po pritliœnih, skoraj rozetasto zgoøœenih
in precej okroglih listih, medtem ko grozdasti cvetovi prav prijetno
diøijo. Na skromno ozelenelih skalnih policah so nam delali druæbo
beli cvetovi do deset centimetrov visoke alpske zlatice, katere
venœni in œaøni listi po cvetenju odpadejo. Niœ manj prikupni niso
bili drobni, modri cvetovi planinske spominœice, katerih steblo je
v spodnjem delu øœetinasto dlakavo, sedeœi listi pa so jajœasti do
œrtasti.
O nastanku Prestreljeniøkega okna je zapisanih veœ ljudskih pripovedi, med katerimi se najveœkrat omenja tista, ki govori o vesoljnem potopu. Tedaj se je reøil le Noe in s svojo barko plul po
gladini vode, ki pa je ni imel kam privezati. Po dolgem œasu se ga
je Bog usmilil, ustavil deæ in voda je zaœela upadati. Kmalu so se
pokazali vrhovi visokih gora in med njimi tudi Prestreljenik. Bog
je s prsti stisnil njegov greben, da je nastala odprtina, skozi katero
je Noe napeljal vrv in tako zadovoljno pripel svoje plovilo.
Boris Dolniœar
30
Letos se je v naravi pojavilo ogromno øtevilo
miøi. Strokovnjaki nas opozarjajo na nevarnost
okuæbe z miøjo mrzlico, zato je tudi doma
pomembno zatirati miøi, da prepreœimo moæne
vire okuæb in prenamnoæitev økodljivcev.
Doma in v gospodarskih objektih moramo vzpostaviti uœinkovite preventivne
ukrepe, da bi prepreœili razvoj glodavcev.
Zelo pomembno je prepreœiti vstop glodavcem v notranjost prostorov, kar
lahko storimo tako, da zatesnimo vse
razpoke, zamenjamo poøkodovana vrata
ali okna in postavimo mreæe na odprtinah prezraœevalnih sistemov. Zatesniti je
potrebno tudi odprtine ob vodovodnih
ceveh in elektriœni napeljavi. Pri gradnji
vrtnih lop nekateri uporabljajo tudi
mreæe ali deske, ki jih vdelajo v tla do
globine trideset centimertov ter na ta
naœin prepreœijo, da bi miøi dostopale v
notranjost objekta preko rovov, ki jih
naredijo v tleh. Zelo pomembno je tudi
odstranjevanje odveœnih materialov, v
katerih æivali lahko gnezdijo.
Miøja mrzlica
To je bolezen, ki se lahko z æivali prenese
na œloveka. Bolezen povzroœajo virusi, ki
se prenaøajo z izloœki glodavcev.
Veœinoma se pojavlja v poletnih mesecih
in jeseni, ko se veœ gibljemo v naravi in
delamo na vrtu, polju ali gozdu. Ljudje
se lahko z virusom okuæimo ob vdihavanju prahu. Œe najdemo poginule miøi ali
miøje iztrebke, najprej temeljito prezraœimo prostor in se v œasu zraœenja ne
zadræujmo v prostoru. Nato povrøine,
kjer so iztrebki ali poginule miøi, razkuæimo. Pri delu uporabljajmo rokavice
iz lateksa. Po razkuæevanju in odstranitvi iztrebkov in poginulih glodavcev je
nujno prostor in povrøine øe mokro
oœistiti. Pri tem je zelo pomembno paziti,
da ne pride do dvigovanja prahu.
Za zatiranje miøi doma in okrog hiøe
vam priporoœamo uporabo izdelkov Effect Rodent, katerih slogan je: Postaviø
po hiøi, pozabiø na miøi! Izbiramo lahko
med: effect rodent box s parafinskimi
bloki ali effect rodent box z mehko
vabo, effect rodent z mehko vabo in effect rodent parafinske bloke. Vsi izdelki
vsebujejo gabilo bitrex, ki œloveku prepreœuje zauæitje vabe z zelo grenkim
okusom.
www.klubgaia.si
Effect Rodent Box ima
vabo, zaøœiteno v posebni
økatli, kar omogoœa varno
uporabo, œe imamo doma
hiøne ljubljenœke. Gre za
zaprto past, kjer ni neposrednega stika z vabo. Box
s parafinskimi bloki je primeren za rabo tudi na mestih z veliko
vlage, saj vaba vsebuje vosek in je zato
øe posebej primerna v vlaænem okolju in
prostorih. Box z mehko vabo je uœinkovit, kjer je na voljo veliko hrane, pa naj
bo to v zunanjih ali notranjih prostorih.
Effect rodent mehka vaba je zelo jeøœna,
saj je sestavljena iz æivil, ki jih imajo glo-
davci najraje. Vabo je priporoœljivo uporabiti v prostorih, kjer imajo glodavci na
razpolago tudi druge vire hrane. Effect
rodent parafinski bloki so zaradi vsebnosti voska obstojni tudi v vlaænem okolju
kleti in v okolici hiøe. Bloki so veœkotni in
nudijo veœ moænosti za grizenje.
Saøa Klanœar
Preženimo ose in sršene!
Ose in sršeni nam vsako poletje grenijo brezskrbne užitke na prostem.
Če je v bližini naše hiše osje gnezdo, nas dnevno lahko obleti tudi več
tisoč os. Najbolj pogosto so gnezda na podstrešjih, v dimnikih in
razpokah med stenami. Ta mesta le stežka dosežemo, če nam po
kakšnem naključju vseeno uspe priti dovolj blizu, pa moramo paziti,
da s tretiranjem ne razdražimo os in jim za tarčo postavimo svojega
telesa. Najbolj varno in preprosto je, da mesta, iz katerih
ose množično izhajajo, poškropimo s sredstvom effect
proti osam in sršenom. Učinkovit insekticid je v obliki
aerosola, posebno visokotlačno pakiranje pa omogoča, da
z njim popršimo tudi do pet metrov oddaljena mesta.
Posebna formula dveh snovi v sredstvu povzroči takojšnje
uničenje nadležnega mrčesa, deluje pa tudi podaljšano in
preprečuje povratek žuželk na poškropljena mesta. Osja
gnezda pršimo z razdalje 3-4 metrov, v intervalih po 5
sekund. Škropimo zgodaj zjutraj ali pozno
zvečer, ko so živali manj aktivne.
V sadovnjakih, kjer ose delajo veliko
škodo na plodovih, lahko uporabimo
naravno mehansko zaščito effect vabo za
ose. Naravno privabilo v prahu, ki ga
vsebuje eno pakiranje, raztopimo v vodi in
z mešanico napolnimo vabo. Ta bo ose
privabljala dober mesec dni, po tem času pa
lahko vsebnost zamenjamo z novim effect
polnilom za vabo za ose.
31
Dom brez mrgolazni
V boj proti miøim
Reportaæa z izleta
Izobilje ogledov vrtnih lepot
Gaini izleti
Prvi vikend meseca junija je 40 œlanov kluba Gaia namenilo druæenju in spoznavanju vrtnih lepot
v okolici Dunaja in Brna. Namensko izbrani datum nam je omogoœil ogled œudovite razstave vrtnic
Rosentage v Badnu. Obœudovali smo zdruæbe pokrovnih in debelnih ter grme drobnocvetnih in
diøeœih vrtnic, nato pa smo se sprehodili pod tunelom plezajoœih sort ob lesenem ogrodju.
Na poti proti Œeøki smo si v stoletni kleti privoøœili degustacijo
odliœnih moravskih vin vrhunske kakovosti. Veœer smo namenili ogledu Brna, ki je lepo urejeno mesto z bogato zgodovino.
Polni vtisov smo na avtobusu izmenjali mnenja, se zabavali z
nagradno igro in kot velika druæina v prijetnem vzduøju zakljuœili druæenje z æeljo po novih skupnih potepanjih.
Æe zjutraj drugega dne smo se podali v Arboretum Brno. Najprej
smo si ogledali razstavo 1500 naravnih in 3000 gojenih orhidej
ter 200 tilandsij. Veœina orhidej uspeva pri 18 stopinj ali nekatere pa pozimi tudi pri 10 stopinjah. Pod vodstvom strokovnjaka smo si imeli priloænost ogledati tudi poskusna
razmnoæevanja orhidej, kar je del prakse tamkajønjih øtudentov.
Arboretum bogati mnoæica skalnjakov, 4000 dreves, 2000 trajnic ter æe omenjene orhideje in tilandsije. Urejen je krajinsko,
tako da marsikatero idejno kombinacijo rastlin lahko prenesemo v domaœi vrt.
Loreta Vlahoviå
Na vrtu gospe Elfride
V Botaniœnem vrtu mesta Brno smo obœudovali gigantske tropske rastline in veliko zbirko trajnic ter zelenjave. Impozantni
tropski vrt, predvrt ter park gradu Lednice si zasluæijo veliko
veœ œasa za obœudovanje kot smo si ga sami lahko privoøœili.
Vseskozi smo se uspeøno izogibali deænim kapljicam in celo
toœi, ki je tik pred nami klestila ob avtocesti na poti domov.
Kot poslastico za zakljuœek smo si ogledali pravi mali raj - vrt
gospe Elfride Lungenschmidt, ki na 1000 m 2 nastaja æe 40
let. To je œudovita zbirka 8000 rastlin, kjer se vsaka rastlina
ponovi le enkrat, 500 trajnic raste v glinenih cvetliœnih loncih,
ki jih presajajo le po potrebi, veœinoma na 4 leta. Razne oboke,
stene in debla prekriva 130 vrtnic in enako øtevilo razliœnih
srobotov. Najbolj raznoliko bogastvo vrta so hoste, ki jih premore kar 860 razliœnih sort! V njem je tudi nekaj dreves, katerih velikost vzdræuje z rednim obrezovanjem, da so primerni
vrtu.
Pozorno posluøanje strokovnega
vodje v Arboretumu Brno.
32
Lesena pergola na razstavi
Rosentage, bogato obloæena z vrtnicami.
Ne zamudite Gainega piknika
Gain tradicionalni piknik bo tokrat na Obali, in sicer 1. septembra, v okolici Kopra. Izleti
in naøe druæenje bodo nepozabno lep spomin za vse œlane, ki so ljubitelji lepot, novih
doæivetij in dobre volje.
Zaradi laæje organizacije vas priœakujemo med deseto in
enajsto uro dopoldan pred Bio hotelom v Kopru, kjer bo
dobrodoølica in domaœa malica z istrsko mineøtro. Po
neobveznih prijavah na izlete se boste podali bodisi z
avtobusi na zanimive oglede ali na prizoriøœe piknika,
ki bo v Sv. Tomaæu nad Koprom.
Luka Koper
Gain piknik
Program
Izleti
Od 12.00 do 14.30 ure si boste za doplaœilo lahko ogledali:
• park ob gradu Miramar pri Trstu:
8 EUR – ogled parka s strokovnim vodenjem, avtobusni
prevoz
• ogled domaœih vrtov naøih œlanov: 5 EUR – avtobusni
prevoz in strokovno vodstvo po vrtu
• Luka Koper: 5 EUR – avtobusni ogled pristaniøœa, s
strokovnim vodstvom
• farma polæev pri Kortah: 5 EUR – ogled gojenja polæev in
razlaga med ogledom, avtobusni prevoz
• degustacija vin in ogled kleti Vinakoper: 10 EUR
Po konœanih izletih in ogledih prihod na prireditveni
prostor, kjer bodo postregli s kosilom: meso na æaru s
prilogo, solata, sladica, vino, voda. Za zabavo bo poskrbel
zabavni ansambel in animator. Plesali, peli, zabavali in
druæili se bomo do 18.30, ko se bomo odpravili proti domu.
Farma polæev pri Kortah
Vstopna mesta
Avtobusni prevoz pri najmanj 35 potnikih:
• Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Velenje, Trojane, Zagorje,
Litija: 22 EUR,
• Lesce, Kranj, Medvode, Ljubljana, Postojna: 15 EUR,
• Gorica, Seæana, Divaœa: 15 EUR,
• Krøko, Novo mesto, Ivanœna Gorica, Grosuplje: 15 EUR.
Park Miramar
Cena po osebi: 27 EUR
Cena vkljuœuje: najem prostora, toplo malico, kosilo, vino,
zabavni ansambel, animacijo, organizacijo in vodenje
izleta.
V ceno ni vkljuœeno: avtobusni prevoz, izleti za doplaœilo!
Prijavnica za tradicionalni piknik v Sv. Tomaæu nad Koprom, sobota, 1. september 2012
Ime in priimek prijavljenca:
Naslov (poøta, poøtna øtevilka):
Telefon:
Poleg sebe prijavljam øe: ____________ odraslih oseb in/ali __________ otrok
Avtobusni prevoz:
da
ne
Iz kraja:
Izpolnjeno prijavnico, s pripisom Gain piknik, poøljite na naslov: Turistiœna agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana. Za veœ Informacij pokliœite telefonsko øtevilko
01/242 00 00 ali 01/242 00 01, lahko tudi zastopnika Stojana Rusa na 041/458 973, poøljete pa lahko tudi elektronsko pismo na [email protected].
www.klubgaia.si
33
Podarjamo še 50 MAJIC
Velja
Velja do
do 30.
30. avgusta.
avgusta.
Člani so darovali Gaio
za rojstni dan naslednjim
novincem:
• Zdenka Završnik, Kamnik
• Olga Turnšek, Dol pri Ljubljani
• Mira Prašnikar, Litija
• Marta Premožič, Ptuj
• Anica Kramberger, Spodnji Duplek
ZVESTOBA SE SPLAČA,
GAIA JO POPLAČA
Nagrajence julijske in avgustovske poletne
križanke bomo objavili v septembrski reviji ter
jim po pošti poslali nagrade.
Ne spreglejte izleta Vrtovi Tirolske, ki je
bil objavljen v julijski številki revije Gaia!
AVANTURA •
potovalni kotiœek
OBIRANJE
MANDARIN in OLJK
SEPTEMBER V
MAKEDONIJI
19. do 21. oktober
cena 169 E po osebi
6. do 11. september
cena 333 E po osebi
Neum, Stonj, Peljeøac,
delta Neretve
• Skopje
• Bitola
• Ohrid
• Abanija
• in øe marsikaj
vkljuœeno: 2x polpenzion, muzika v hotelu,
ogled mesta Stona in obiranje oljk na polotoku
peljeøac doplaœilo: 25 e program obiranja
mandrarin, voænja s œolni, kosilo, muzika,
zabava 25 e
Vstopnine vkljuœene
FLORIADA 2012 – NIZOZEMSKA
12. do 16. september cena 325 E po osebi
Aalsmeer, Zaanse Schaans, Amsterdam, Volendam
vkljuœeno: prevoz z avtobusom, 2x polpenzion v hotelu 3*, ogledi po
programu, organizacija in vodenje
izleta doplaœilo: voænja z ladjico po
kanalih Amsterdama 10 e, cvetliœna
borza v Aalsmeerju
8 e, vstopnina
Floriada 25 e,
enoposteljna soba
50 e
Vre
i
nav
sa
K
IN
Vre
i
nav
sa
K
20 % popusta
• Amalija Jerman, Črnomelj
• Mira Čadež,
Ljubljana-Šentvid
• Irena Brežan, Tolmin
• Magda Vrhovnik, Dobrnič
• Martina Mramor, Cerknica
• Milivojta Kralj, Ljubljana
• Cecilija Zidarič, Anhovo
• Jožica Fajdiga, Šempeter pri Gorici
• Marija Zagorc, Apače
• Dragomir Horvat, Pesnica pri Mariboru
Vre
uno
izd
bla
nak
kup
izp
15
B
ZA
Z
1
g
v
h
p
li
R
Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002, [email protected] • www.avantura.si, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana
Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustov
Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene
prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografiji
in samo v spodaj navedenih trgovinah. Novost tokratne ponudbe je kupon po lastni izbiri Gaiana, ki ga uporabite za izbrani izdelek.
Kuponœke boste lahko uveljavljali do doloœenega datuma na kuponœku.
Koroøka KGZ,
EuroGarden,
KZ Sava Lesce,
KZ Agraria Koper,
KZ Cerklje z.o.o. in KZ Domæale.
Bio Plantella NATUR – FR
500 ml
Bio Plantella ARION, 250 g
(ni potrebna izkaznica FFS)
20 % popusta
Bio Plantella FLORA
KENYATOX VERDE, 500 ml
20 % popusta
Plantella ORGANIK
7,5 kg
20 % popusta
Plantella CVET
3L
KZ Laøko,
KGZ Sloga Kranj,
20 % popusta
Inpos,
KZ Krka
Effect INSEKTICID PROTI OSAM
IN SRØENOM, aerosol, 750 ml
20 % popusta
KGZ Krpan,
KZ Ptuj,
20 % popusta
V vseh prodajlnah:
20 % popusta
Izdelek PLANTELLA,
BIO PLANTELLA, VIVERA
ali EFFECT po lastni izbiri
✂
Bio Plantella START zemlja za
presajanje, 20 L
20 % popusta
✂
✂
Bio Plantella NUTRIVIT
univerzal, 3 kg
20 % popusta
✂
Neopermin
1 kg
20 % popusta
✂
Ratimor MEHKA VABA
500 g
20 % popusta
Effect UNIVERZALNI
INSEKTICID, aerosol, 400 ml
20 % popusta
✂
Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu
izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh
navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv
samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia.
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 8. do 15. 9. 2012.
od 15. 8. do 15. 9. 2012.
od 15. 8. do 15. 9. 2012.
od 15. 8. do 15. 9. 2012.
od 15. 8. do 15. 9. 2012.
od 15. 8. do 15. 9. 2012.
Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu
Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupu
izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh izbranega izdelka na blagajni v vseh navedenih
navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo
samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia.
originalni kupon, izrezan iz revije Gaia.
od 15. 8. do 15. 9. 2012.
od 15. 8. do 15. 9. 2012.
od 15. 8. do 15. 9. 2012.
od 15. 8. do 15. 9. 2012.
od 15. 8. do 15. 9. 2012.
od 15. 8. do 15. 9. 2012.
Bio Plantella NUTRIVIT za
jagode in jagodiœevje, 1 kg
Izdelek PLANTELLA,
BIO PLANTELLA, VIVERA
ali EFFECT po lastni izbiri
20 % popusta
20 % popusta
Bio Plantella AKTIV
500 ml ali 1 L
20 % popusta
Bio Plantella GEL PROTI
POLÆEM, 1 L
20 % popusta
Plantella TOTAL – R
750 ml
20 % popusta
Plantella BIOGRENA
10 kg
20 % popusta
20 % popusta
Bio Plantella VRT
1L
trgovec obvezno
vpiøe ime izdelka
Vrednostni kupon je
Vrednostni kupon je
Vrednostni kupon je
Vrednostni kupon je
Vrednostni kupon je
Vrednostni kupon je
Vrednostni kupon je
unovœljiv ob nakupu
unovœljiv samo ob nakupu
izbranega izdelka na blagajni v
izdelka na fotografiji in na
vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je
blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob
unovœljiv samo originalni kupon,
nakupu je unovœljiv samo originalni
kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izrezan iz revije Gaia. Kupon ni
izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od
15. 8. do 15. 9. 2012.
15. 8. do 15. 9. 2012.
15. 8. do 15. 9. 2012.
15. 8. do 15. 9. 2012.
15. 8. do 15. 9. 2012.
15. 8. do 15. 9. 2012.
od 15. 8. do 15. 9. 2012.
Merkurjeve ugodnosti za ˇclane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!
Redna cena: 5,79 €
4,63 €
Naravni insekticidni koncentrat
na osnovi kalijevih soli
maøœobnih kislin za zatiranje
mehkokoænih insektov, kot so
listne uøi, prøice in resarji
na vrtninah, sadnem
drevju in okrasnih
rastlinah.
-20%
4,23 €
-20%
3,43 €
Ponudba velja od 15. 8. 2012 do 15. 9. 2012 oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve
kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.
EFFECT UNIVERZALNI INSEKTICID
PROTI OSAM IN SRØENOM, 400 ml
Je kontaktni insekticid v spreju z
dokazanim uœinkom, namenjen
zatiranju os in srøenov. Posebna
formula dveh aktivnih snovi
povzroœi takojønje uniœenje
nadleænega mrœesa, deluje
pa tudi podajøano.
-20%
✂
4,31 €
-20%
BIO PLANTELLA AKTIV, 500 ml
Visokokakovostno
tekoœe gnojilo, obogateno
z vitamini za gnojenje vseh
vrst cvetoœih sobnih,
okenskih, balkonskih
in vrtnih rastlin
ter za bistveno
veœ cvetov.
✂
Gnojilo v tableti za pravilno in
enakomerno prehrano balkonskega
cvetja. Vsebnost glavnih hranil
zagotavlja bujno cvetenje,
spodbuja pravilen razvoj
korenin in izboljøa
odpornost rastlin na stres.
PLANTELLA CVET, 1 L
✂
-20%
100% organsko
gnojilo viøje
vrednosti, ki ima
hranila posebej
prilagojena za gojenje
listnate zelenjave.
PLANTELLA TABS
gnojilo za balkonsko cvetje, 140 g
✂
BIO PLANTELLA NUTRIVIT
ZA LISTNASTO
ZELENJAVO, 1 kg
6,31 €
Mladi vrtnarji iz Kopra
Klubski kotiœek
Na osnovni øoli Antona Ukmarja v Kopru je v spomladanskih mesecih potekal projekt Popestrimo øolo. V okviru tega projekta
se je odvijala dejavnost Øolski vrt, v katero je bilo vkljuœenih 15 uœencev od 1. do 3. razreda. Spoznavali so osnove ekoloøkega vrtnarjenja v majhnem vrtu ob igriøœu dislocirane enote »Ukmarœek«. Œeprav smo mestna øola, imamo: sadovnjak,
oljœnik, mlako in øe dovolj prostora, da bomo v prihodnjem øolskem letu zaœeli z dejavnostjo oblikovanja øolskega ekovrta.
mentorica Jana Starman, OØ Antona Ukmarja Koper
Mladi vrtnarji ob svojih
gredicah z meøanimi posevki.
Nabiranje kamiliœnih cvetov
Tu rastejo
tudi roæice.
Striæenje majarona.
Redœenje redkvic.
Rahljanje zbite
prsti okrog œebule
Sodelujte v nateœaju Naj naj doseæek naøih œlanov
Vrtnarska sezona in œudeæne stvaritve domaœih vrtov so v polnem razmahu, zato ste s fotografskim
aparatom gotovo æe posneli fotografije, ki vam bodo prinesle œudovite nagrade ...
Sodelujete lahko v naslednjih kategorijah: • NAJ otroøka pomoœ na vrtu, • NAJ balkonske kombinacije,
• NAJ okrasna gredica, • NAJ grmovnica ali drevo, • NAJ skalnjak, • NAJ zelenjavni kotiœek na vrtu, •
NAJ zelenjava v posodi ali obeøanki, • NAJ zeliøœni vrt, • NAJ nenavaden plod in • NAJ vrtna trata.
Dragi œlani, fotografije nam do konca septembra 2012 poøljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-poøti
[email protected] (pri tem pazite na primerno kakovost fotografij za objavo – vsaj 800 KB). Dodajte øe svoje podatke in telefonsko
øtevilko. Nagrajence bo izbirala triœlanska komisija, nagrade pa bomo slavnostno podelili in zmagovalce predstavili v decembrski øtevilki
revije Gaia. Obdarili jih bomo s Plantella, Effect in Bio Plantella paketom za vrt in dom.
Foto: Beti Porenta
www.klubgaia.si
Foto: Joæe Novak
Foto: Drago Obid
37
od 18.00
P 첆
do 14.00
do 9.00
P 첅
25
N 26
P 27
T 28
S 29
Č 30
od 19.00
od 17.00
S
do 12.00
do 16.00
od 13.00
od 17.00
do 19.00
od 20.00
do 17.00
od 18.00
Č
P
S 첄
9
P 10
T 11
S 12
Č 13
P 14
S 15
N
38
do 15.00
od 16.00
do 11.00
od 12.00
do 9.00
od 17.00
do 16.00
od 17.00
neugodno
S
plod
T
Sadovnjak
Veœ o sajenju in oskrbi jagod si preberite v œlanku na str. 22.
V avgustu øe lahko odstranimo bujno rastoœe poganjke na sadnem
drevju. Vse veœje rane po rezi temeljito zamaæemo s cepilno bio
plantella arbosan smolo.
V poletnem œasu se rade pojavijo tudi prøice, proti katerim ukrepamo s
pripravkom vivera vertimec (pozorni smo na karenco). Zato vœasih
økropimo øele po obiranju.
Rez robide opravljamo vse poletje. Glavni poganjek prikrajøamo na okoli
2,5 m, stranske, ki izraøœajo iz zalistnikov, pa skrajøamo na 2-3 brste.
Pri ribezu in kosmuljah redœimo pregoste talne poganjke.
Poganjke malin izrezujemo pri tleh in ne puøœamo øtrcljev.
Avgusta in septembra obiramo jabolka in hruøke, upoøtevamo stopnjo
zrelosti.
Sadno gnilobo pred zorenjem omejimo s pripravkom vivera chorus
(pozorni smo na karenco).
Ob obiranju odstranimo tudi vse œrvive plodove.
Gnile plodove, ki so ostali na drevju ali pa so æe odpadli, sproti
pobiramo in odstranjujemo iz nasada.
Zelenjavni vrt
V zaœetku avgusta posejano solato moramo v suøi obilno zalivati.
Sejemo tudi prezimno øpinaœo.
Motovilec je bolje sejati v vrstice. Te so lahko samo 15 cm narazen.
Konec avgusta in v septembru sejemo tudi prezimno solato, gredice
pa pognojimo z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella
nutrivit za listno zelenjavo. To gnojilo uporabimo tudi pri pripravi
gredic, kamor sejemo øpinaœo in motovilec.
Brokoli in cvetaœo, ki smo ju sadili v juliju, zoreœ paradiænik, kumare,
ohrovt, kitajsko zelje øe vedno vsakih 10 dni dognojujemo s tekoœim
organskim gnojilom bio plantella vrt, ki so mu dodane koristne
morske alge.
Ne pozabimo na pletje in rahljanje tal, tako izboljøamo zraœno-vodni reæim.
Rast plevelov zadræujemo z zastiranjem.
Diøavnice, kot so: majaron, melisa, meta, øetraj, origano, timijan in
druge, zadnjiœ poreæemo v septembru.
Nabiramo tudi zdravilne rastline.
Nabiramo vrtnine, ki jih bomo vloæili za zimo.
Velike vrtne grme rabarbar po potrebi razdelimo in jih posadimo. V
sadilno jamo dodamo plantella univerzalno vrtno zemljo.
Paradiæniku redno odstranjujemo stranske vrhove, proti paradiænikovi
plesni pa ga redno, vsak teden, krepimo z naravnim pripravkom na
osnovi sojinega lecitina bio plantella super-f.
Œe se plesen pojavi v veœjem obsegu, rastlino v œasu obiranja
poøkropimo øe s fungicidom vivera quadris, ki ima zelo kratko
karenco (3 dni).
Sobne rastline
list
P
cvet
N
1
2
3
4
5
6
7
*
S
***
SEPTEMBER
do 14.00
od 15.00
*
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUN za leto 2012, ki ga v Sloveniji
izdaja v neskrajøani obliki Zaloæba Ajda, tel.: 01/754 07 43.
P 첇
*, **, *** zelo ugodno
Koledar del
do 18.00
***
18
N 19
P 20
T 21
S 22
Č 23
S
presajanje
do 17.00
korenina
15
Č 16
S
***
AVGUST
Setveni koledar 2012
Umaknemo jih iz neposrednega ægoœega sonca in jih pazljivo, redno
zalivamo.
Sobne rastline so v veœini primerov tropske rastline, zato jih v suhem
in vroœem poletju dnevno prøimo po listih.
Odpornost na vroœino, bolezni in økodljivce jim poveœamo tako, da jih
vsakih 14 dni zalijemo s stimulatorjem rasti in vitaminskim
kompleksom bio plantella vita.
Sobne rastline dognojimo s priroœnim gnojilom v obliki øumeœih tablet
plantella tabs. Eno tableto raztopimo v 1 litru vode.
>>> Okrasni vrt
> Ne pozabimo na razmnoæevanje s potaknjenci, ki jih pred potikanjem
pomoœimo v sredstvo za pospeøevanje rasti korenin plantella rhizopon
I za zelene potaknjence.
> Idealne pogoje za rast mladih rastlin zagotavlja zemlja za setev in
pikiranje bio plantella start, ki ima fino mleto strukturo, ustvarja
idealno razmerje zraka in vode v obmoœju korenin, da se te lahko
pravilno razvijajo.
> Balkonsko cvetje enkrat ali dvakrat tedensko dognojimo s visoko
kakovostnim gnojilom za cvetoœe rastline plantella cvet, ki z
dodanimi vitamini spodbudi bujnejøe cvetenje.
> Za zelene strukturne rastline uporabite gnojilo plantella list, ki ima
prilagojena hranila zelenim rastlinam.
> Za dognojevanje je zelo praktiœno tudi najnovejøe gnojilo v obliki
øumeœe tablete plantella tabs za balkonsko cvetje (1 tableta zadostuje
kar za 10 litrov vode).
> Petunije, surfinije in milijon zvonœke dognojujemo s plantella
specialnim gnojilom za surfinije, ki vsebuje tudi æelezo, saj imajo
surfinije veœjo potrebo po tem elementu, zato se ob pomanjkanju
pojavlja kloroza na listih (svetle lise). > Œe opazimo, da se je zemlja v koritih posedla ali pa jo je premalo, po
povrøini dodamo øe malo visoko kakovostne petkomponentne zemlje
plantella balkonia.
> Rastline, ki so jih poøkodovali vremenski pojavi (vroœina, toœa, veter …
), bolezni ali økodljivci, okrepimo z dodajanjem stimulatorja rasti in
vitaminskega kompleksa bio plantella vita.
> Veœ o poletni oskrbi zoper bolezni in økodljivce si preberite v rubriki
Strokovnjak svetuje na str. 13.
Vrtna trata
Za lepøi videz trajnic je priporoœljivo, sproti
odstranjevati odmrle liste, stebla in cvetove.
Zemlja se ne sme izsuøiti, zato vzdræujte
vlaæna tla pri ostroænikih, visokih
zvonœnicah, hostah, vrtnih kresnicah,
hortenzijah in drugih vlagoljubnih rastlinah.
Vrtnice redno pregledujemo ter sproti
odstranjujemo vse odcvetele cvetove, s œimer
prepreœimo kasnejøi pojav sive plesni.
Vrtnice letos øe zadnjiœ pognojimo s
plantella specialnim gnojilom za vrtnice.
Øe zadnjiœ v letu pognojimo tudi okrasne
grmovnice in drevesa s plantella specialnim
gnojilom za okrasne rastline.
Veœ o sajenju maœeh in iglavcev si preberite
v Vroœih idejah na str. 9.
V rubriki Strokovnjak svetuje na str. 13
piøemo o sajenju spomladanskih œebulnic,
potonik, zimzelenih in drugih okrasnih
rastlin.
Uøi na okrasnih rastlinah zatiramo s
pripravkom na osnovi naravnega piretrina
bio plantella flora kenyatox verde.
Hoste, ostroæniki in dalije so prava poslastica
za polæe. Uœinkovito jih ustavimo s
sredstvom za zatiranje polæev bio plantella
arion +, ki je dovoljen v ekoloøki pridelavi.
Vinska trta
Trato skrbno zalivamo. Œe to ponovimo pribliæno dvakrat na teden,
bomo na kvadratni meter povrøine porabili okoli 10 litrov vode.
V jesenskem œasu jo spet lahko kosimo bolj na kratko (okoli 3 cm).
Septembra je najboljøi œas za obnovo in setev nove trate. Veœ o setvi
in pripravi tal si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 13.
Kislost tal je lahko eden od vzrokov za pojav mahu, zato takim tlom
æe jeseni (september, oktober) dodamo sredstvo za apnenje tal
plantella kalcivit.
Ob pojavu mahu uporabite posebno sredstvo za uniœevanje te nadloge
plantella proti mahu, ki vsebuje æelezo, hkrati pa trati doda duøik za
rast in kremenov pesek za rahljanje in zraœenje tal. V avgustu ga enakomerno potresemo po pokoøeni trati, nato pa trato zalijemo.
Avgusta trato øe zadnjiœ pognojimo s plantella specialnim gnojilom
za travo.
Za økropljenje proti botritisu, ki povzroœa
gnitje jagod, najveœ økode pa povzroœi v
deæevnih jesenih, uporabite pripravek vivera
switch (økropimo predvsem obmoœje
grozdov).
Delno odstranimo liste v coni grozdja, da
izboljøamo osvetlitev, zraœnost, manj bo tudi
botritisa.
Za zakljuœno varstvo proti pozni peronospori
v zaœetku zorenja uporabimo pripravek
vivera cuprablau-z.
Oidij omejimo z æveplenimi pripravki.
Jeseni po trgatvi uniœujemo plevele, zato
takrat ukrepamo s pripravkom vivera
touchdown.
Preprečimo klitje krompirja v ozimnici!
V teh dneh bomo že pričeli pobirati krompir za
ozimnico. Da nam v kleti ne bi prehitro začel
kliti, ga posujemo s pripravkom vivera neo-stop. Za 100 kg krompirja
potrebujemo 100 g pripravka, ki ga potresemo pod vsako plast
naloženega krompirja (na cca. 10 cm). Sredstvo uporabimo še preden
se pojavijo prvi znaki kaljenja. Na krompirju, ki ni namenjen ozimnici,
saj ga bomo porabili v enem ali dveh mesecih, in tudi na semenskem
krompirju pripravka ne uporabljamo.
Koledar del
Okenske in balkonske rastline

Ekolořko vrtnarjenje

Transcription

Similar documents

2 1za - Studio Moderna

Ekološko vrtnarjenje

www .klubgaia.si

katalog ugodnosti kz agraria katalog ugodnosti kz agraria

20 let

Gaia oktober 2014.qxp

Ekoloøko vrtnarjenje

Gaia marec 2014.qxp

Ekološko vrtnarjenje

Pravila nagradne igre »IZPOLNITE KUPON IN ZADENITE

Vse za sanjsko trato

Nevenka Breznik: Nasveti za sanjsko trato.