1. PDF dokument
Transcription
1. PDF dokument
Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoinhorortersvetDrugotnosti ISSN1855-6434|marec2012|letnik5|š tevilka22 0,5 JesseLeeLang:Wizardgirl VSEBINA Uvodnik Natečaj za spekulativne zgodbe in pesmi Novice spekulativne Planet humorja Filmi, kino, DVD Vitez in sitnež (2011) Odklenjeni (2011) Prebrano za vas Terry Pratchett in Neil Gaiman: Dobra znamenja Dr. Zoran Živković: Dvanajst zbirk in čajnica Portreti Tanja Mencin in Varuhi Prebrano za vas Tanja Mencin: Varuhi 1 - Viharna princeza Intervju Tanja Mencin Nostalgija Smiljan Rozman: Čudežni pisalni strojček Prvi pogled na ... Vitezi in čarovniki (2) - Indigo novi svet Izobraževanje Andrej Ivanuša: Filmske medzvezdnice (1) Andrej Ivanuša: Kako hitro kroži Zemlja? Novopečeni Nejc Kavka in spopad Frenglov Dražilnik Nejc Kavka: Spopad Frenglov Mara R. Sirako: Mag in Mafalda Bojan Ekselenski: Votlina skrivnosti Kratka F zgodba Andrej Ivanuša: Uvideni svet Amedeja M. Ličen: Plečnikovo zadnje pismo Janu Koteri Zadnja stran 3D robnik - Star Wars Jašubeg en Jered PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI ... ISSN1855-6434 Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoin horortersvetDrugotnosti Izdajatelj in urednik: BojanEkselenski Ljubljanskacesta5A,3000Celje GSM:+38640642356(Bojan) Telefon:+38635412543 E-poš ta:[email protected] Internet:www.drugotnost.si Preostalniki: AmedejaM.Lič en,MaraR.Sirako, AndrejIvanuš a(oblikovanje) Ilustracija na naslovnici: iStockphoto-JesseLeeLang:Wizardgirl Copyright©2012BojanEkselenski Vsepravicepridrž ane. Besedila,slikeinoblikovnereš itve jeprepovedanokopiratinakakrš enkoli nač inbrezdovoljenjaizdajatelja. NOVOPEČENI NOVOPEČENI Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo nobenega periodičnega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagaloavtorjemprinjihovihprvihkorakihvsvetustvarjalnosti.PravJaš ubeg enJeredtorejorjeledino. Upam, da se boste opogumili in se udelež ili nateč aja in druš tvu Zvezdniprahposlalisvojozgodboalipesem.Samo,dajezanimivain iz spekulativnega področ ja, pa ima veliko mož nosti za uvrstitev v prvimagazinDrugotnostikonectegaleta. ⇨Večnastrani3. TanjaMencinjenovapisateljicananebuspekulacij.NjeniVaruhi kaž ejosvež inoinprinaš ajonovvetervnaš epodalpskedolinenajuž nistraniAlp. ⇨Večnastranehod14do18. Vendarsevtejš tevilkineustavljamosamoprinjej.Vbranjesmo dobilizgodbokomajpetnajstletnegaNejcaKavke,kiobeta,zeloobeta.Zaprvenectakomladegaavtorjajenaravnostodlič na. ⇨Večnastranehod28do33. A tudi naš i preizkuš eni avtorji ne zaostajajo. Preberite »prvi pogledna«drugidelVitezovinč arovnikov-Indigonovisvet,kijihje napisalBojanEkselenski. ⇨Večnastranehod20do21. Tudinekajizobraž evanjaneboš kodilo.AndrejIvanuš ajeprispeval prvi del č lanka o ilmskih medzvezdnicah - vesoljskih ladjah iz različ nih ilmovinserij. ⇨Večnastranehod24do27. Za konec smo pripravili kar tri draž ilnike in dve F zgodbi. Obilo branjazapomladnedni. ⇨Večnastranehod29do47. OCENJEVALNI STANDARDI Kaj lahko avtorji pričakujete? Vsakodeloboš loskozinekajrok.Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temveč kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejš e zgodbe. Objavili bomozgoš čenoocenovsakega prispelega dela, pri čemer bomo avtorjemsvetovali,kakonaprej. Kam poslati svoje umetnine? Svojeumetninepoš ljitenae-naslov: bojan.ekselenski(afna)gmail.com Zaocenjevanje ilmovvkinuinnaDVDterknjiguporabljamonaslednjamerila: Filmvkinu: 2,0-zgodba(njenaizvirnost,izvedbavscenarističnempomenu,ipd.), 1,5-izvedba(glasba,rež iserskiprijemi,kamera,posebniučinki), 1,0-igra(verodostojnostigre,vž ivetostvvlogo,prepričljivost,ipd.), 0,5-tehničnakvalitetaizvedbe(3D,kvalitetaslike,zvoka). DVD ilm: 2,0-zgodba(isto,kotpri ilmuvkinu), 1,0-igra(isto,kotprej), 0,5-opremaš katle(bonusi,kvalitetaovitka,dodatnevsebine), 0,5-razmerjecena/kvaliteta(kajdobiš zazahtevandenar), 1,9-tehničnakvalitetadobljenega(kvalitetaslike,zvoka). Knjiga: 1,8-zgodba(njenaizvirnostinnjenovodenjeodzačetkadozadnjestrani), 1,0-opremaknjige(spletnapodpora,vsebinskidodatnibonbončki), 1,0-podajanjezgodbe(jezikovnavš ečnost,izvirnost,jezikovnabarvitostv skladuzzgodbo), 0,7-izvedbaideje(ž anrskaumeš čenost,preseganjež anraalistapljanje ž anrov), 0,5-razmerjecena/kvaliteta(kajdobiš zasvojdenarvprimerjavispri- merljivokonkurenco). Najviš ja mož na ocena v vseh treh primerih je 5! Tako, zdaj veste kakš na so merila.Privsakemopisuboanaliza,kjejeizdelekdobilinkjeizgubilterseveda skupnaocena. 2 UVODNIK KONCASVETANEPOSKUŠAJTEDELATIDOMA... BojanEkselenski Leto2011jezanamiinnaš eoč isouprtevapokaliptič noleto2012.Kerjedopredvidenegakoncasvetaš enekajč asa,sinedelajteskrbi.Vknjigi Dobraznamenjajegledetegajasnoopozorilo: »Konca sveta ne poskuš ajte delati doma, ker utegnebitinevarno.«Cenedrugega,apokalipsaje odlič na za trž enje. Filmi, knjige, pliš aste igrač e – vsevslavokoncasvetainš tirihbikerjevapokalipse,kotjezapisanovDobrihznamenjih. V letu 2012 nas č aka nekaj zanimivih dogodivš čin.Najprejnasč akaIstrakonvPazinu(23.do25. marca),kijetradicionalniuvodvsezonofestivalov nam ljubih ž anrov. Potem gremo v Celje, kjer bo 5. aprila VEČER DRUGOTNOSTI. Od 26. do 29. aprilajeosrednjievropskidogodekEurocon2012 vZagrebu.Druš tvoZvezdniprahjedruš tvoavtorjev,vendarmoraobpomanjkanjufandomaopravljati tudi nekaj dejavnosti druš tva ljubiteljev (saj smotudiavtorjiljubitelji).Vtakontekstsodirazpiszaprvozbirko,nominacijezaevropskeinslovenske nagrade na področ ju nam ljubih ž anrov, prirejanjedogodkovzapopularizacijoindemisti ikacijo ž anrskih umetnosti, skrb za kvaliteto tega edinegaslovenskegamagazinainsevedapredstavitve lastnihdel. Vsirazpisi so na www.zvezdniprah.si,lebrž tja! Skratka,taš tevilkaprinaš a obiliconovictudio ož ivitvi naš e scene. Zeleli bi, da bi tudi domač i avtorjizač eliresnejepisati,objavljatiinseskozito kaliti.Nadaljebiž eleli,daseslovenskiavtorjimoč neje posvetijo lastni promociji. Druš tvo Zvezdni prahjetukaj,dapritemaktivnopomaga,sajsmo skupaj moč nejš i. Samo skozi proaktivno delo na sceni bodo ljubiteljice in ljubitelji zač eli ceniti domač e avtorje. Posledič no se bo spremenil tudi odnoszalož binknjigarnarjev. RAZPISZAOBJAVO SPEKULATIVNIHZGODB INPESMI Druš tvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNIPRAH,Stritarjeva24,Maribor,razpisuje netekmovalni nateč aj za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za prvo zbirko spekulativnih zgodb ZVEZDNI PRAH 1 (magazin Drugotnosti). Namennateč ajajepridobitikvalitetnaspekulativnadelazaobjavo. Zaključ eknateč ajaje30.september2012.Predvidomabomozgodbeinpesmiobjavilivdogovoru z avtorjem v revijalni, knjiž ni ali digitalni (epublikacija)oblikiobjavilidokoncaleta2012. Nanateč ajpoš ljitevaš ozgodboalipesmi,kisos področ ij: znanstvenafantastika, fantazija, horor(grozljivka), kriminalka. Zgodba naj bo dolž ine največ 6 avtorskih pol (96 strani ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi najbodonajveč tri,poljubnedolž ine.Besedilonaj bo v elektronski obliki (DOC, DOCX, ODT, ipd.) in najnebooblikovana,poudarjeninajbodolenaslovi. Komisija v sestavi Amedeja M. Lič en, Ruž a M. Barič ,BojanEkselenskiinAndrejIvanuš a,kisovsi č lani druš tva, bo ocenila vse prispele zgodbe ali pesmiinseodloč ilaouvrstitvibesedilavizbor.Na njihovoodloč itevpritož banimož na. Avtorjembomoposlaliobvestiloo(ne)uvrstitvi s kratkim sporoč ilom in pojasnilom o odloč itvi. Z izbranimiavtorjibomoskleniliustreznoavtorsko pogodbo. Zgodbopoš ljitevelektronskioblikinae-naslov [email protected] ali v drugi digitalni obliki (USB ključ ek, CD) na naslov Društvo ZVEZDNI PRAH,Stritarjeva24,2000Maribor. 3 NOVICE SPEKULATIVNE Med23. in27.novembromje bilvCankarjevemdomuvLjubljani27.slovenskiknjiž nisejem. Na njem so bila predavanja o izkuš njahobbranjuelektronskih in tiskanih besedil ter posledično o spremembah v založ niš tvu zaradipojavae-knjig.Gostsejma jebilMikiMuster,naš legendarnirisarstripovinrisank.vDebatni kavarni pa je bila Okrogla mizaoZFznaslovomAntiutopije– znanstvena fantastika v slovenski literaturi. Debatirala sta novinar in kolumnist Lenart J. Založnikoknjigi Cas po Dogodku. Zgodovina je ustavljena inskrbno arhivirana- navoljozauporabo.Svet,vkaterem je tehnologija č lovekov najboljš i prijatelj. Dobesedno. Televizija, procesorji in kartice so vgrajeni pod kož o. Dobra novica zavse,kiizgubljajobančnekartice? Drž i. Seveč:dobranovica za 4 Kučičin pisatelj DušanDim, ki je dobitnik nagrade »več ernica« zaromanDistorzija(taž alniZF roman). Sam pogovor se je kasneje preusmerilna debato o sodobni tehnologijiinoZFromanuDuš ana Dima z naslovom Oprostite, vašeživljenjeneobstaja. Sogovornika sta iskala pot med ZF resnič nostjo in realnim stanjem tehnologije.Kuč ič jeugotovil,da ZFzgodbenisoleresnič nezgodbe v futuristič ni preobleki, temveč sotudioblikadruž benekriti- ke.Dimjemenil,dajetaliteratura nekakš en eskapizem, pobeg pred neznosno resnič nostjo in vzporednisvetovisozatoč iš čeza tiste,kinezmorejoprenestibremeresnič nosti. Simjepredstavilsvojozadnjo knjigo Oprostite, vaše življenje neobstaja, kjer zgodbapripovedujeotehnologiji,kijepresajena podč loveš kokož oinstemzasebnostniveč mogoč a.Tehnologijajeobenem»č lovekovnajboljš i prijatelj«innjegovanoč namora. (AI) vse, ki ž elijo ž iveti večno. Toda precejslabš anovicazatistega,ki ž elizadrž atiskrivnost.Naprimer za nepoboljš ljivega Elvisovega č astilca, ki ga sredi noč i prebudi klic ž enske ... izklopljene ž enske. Neveljavne ž enske. Znanstvena fantastikaaliresničnazgodba? RecenzijavrevijiBukla Duš anDim(1972)seponajstniš kem, tudi ekraniziranem, romanuoglasbiinodraš čanjuDistorzija(2006) inkriminalki Rdeč a meseč ina (2008) tokrat spet poskuš a v novem ž anru, znanstvenofantastični zgodbi, ki se spogleduje zutopijamiPhilipa K. Dicka.Vdruž biprihodnostiimajo ljudjetelevizijoinsnemalnenapravekarpodkož o,največ jiproblem pa je ohranjanje zasebnih stvari. Vse skupaj se začne, ko Toma,glavnegajunaka,sredinoč i zbudi glas ž enske,ki je izklopljenainneveljavna,karnasvrž evta nenavaden prihodnji svet in sprož i vrtinec divjega dogajanja. (SamoRugelj) Duš anDim OPROSTITE,VAŠEŽIVLJENJE NEOBSTAJA UredilZdravkoDuš a trdavezava,332str. Mere:14,5x20,5cm,553g ISBN:978-961-231-831-4 Cena:27,95€ Cankarjevazalož ba,2011 Knjigajeizš las inanč nopodporo JAKRS. NOVICE SPEKULATIVNE V letu 2011 je pri nas po podatkih iz COBISS izš lo enaindvajsetdel,kisojihbibliotekarjiNarodneinuniverzitetneknjiž nice označ ili kot (znanstveno) fantastič na proza, ko so jim dodeljevaliCIPinISBNš tevilko. Seznam obsega le tista dela, ki so označ ena kot monogra ija (knjiga).(AI) 1. Mencin,Tanja:Varuhi[1]-Viharnaprincesa/TanjaMencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ ketoplice: Stella)*ISBN978-961-276-163-9(trdavezava),ISBN978-961-276-175-2(broš .)*COBISS.SI-ID256078592 2. Mencin,Tanja:Varuhi[2]-Enajsterica/TanjaMencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ ketoplice:Stella)*ISBN78-961-276-232-2(trdavezava),ISBN978-961-276-233-9(broš .)*COBISS.SI-ID257703424 3. Mencin,Tanja:Varuhi[3]-Krikiusod/TanjaMencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ keToplice:Stella)*ISBN978-961-92977-2-8(trdavezava),ISBN978-961-92977-3-5(broš .)*COBISS.SI-ID259094528 4. Mencin,Tanja:Varuhi[4]-Potovanjekcilju/TanjaMencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ ketoplice: Stella)*ISBN978-961-92977-4-2(trdavezava),ISBN978-961-92977-5-9(broš .)*COBISS.SI-ID259571968 5. Ekselenski, Bojan: Vitezi in čarovniki[2] - Indigo novi svet / Maribor : Pro-Andy, 2011 * ISBN978-96192766-8-6*COBISS.SI-ID259387648 6. Lemaić,Vesna:Odlagališče/ elektronski vir, Ljubljana : Cankarjeva založ ba,2011 *ISBN978-961-231-870-3 (ePub)*COBISS.SI-ID258972160 7. Kokalj, Barbara: Izgubljeni v časovni zanki [2] / Bevke : Smar-team, 2011 * ISBN 978-961-6875-12-7 * COBISS.SI-ID258602752 8. Dim,Dušan:Oprostite,vašeživljenjeneobstaja/Ljubljana:Cankarjevazalož ba,2011*ISBN978-961-231831-4*COBISS.SI-ID258555392 9. Kumer,Andrej:Vesoljnozlo/Ljubljana:samozalož ba,2011(tiskanovSloveniji)*ISBN978-961-276-193-6* COBISS.SI-ID256767232 10. Ivanuša,Andrej:Svetodrev–prvalegendaizgozdaTokara/ Ljubljana : Založ niš ki atelje Blodnjak, 2011 * ISBN978-961-6866-03-3*COBISS.SI-ID256545536 11. Remec,Miha:MitrejinkoderaliČasovnastrunavPetoviono/ Ljubljana: Studentskazalož ba, 2011 * ISBN 978-961-242-373-5*COBISS.SI-ID256132096 12. Blažič,Mateja(MargitBelani): Varuhiskrivnosti[2]- Otok vračev / Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011 * ISBN978-961-01-1567-0*COBISS.SI-ID255748096 13. Benjamin,David:Sedem/Ljubljana:Studentskazalož ba,2011*ISBN978-961-242-359-9,ISBN978-961-242 -417-6(ePub)*COBISS.SI-ID255200768 14. Maj,Nika:Tianovčudežnisvet[7]-Potovanjevsrediščegalaksije/ Ljubljana : Ved,2011 *ISBN 978-9616814-31-7*COBISS.SI-ID254163456 15. Maj,Nika:Tianovčudežnisvet[8]-KamjeizginilTian?/Ljubljana:Ved,2011*ISBN978-961-6814-32-4* COBISS.SI-ID254163712 16. Maj,Nika:Tianovčudežnisvet[9]-Zmešnjavanakvadrat/Ljubljana:Ved,2011*ISBN978-961-6814-39-3 *COBISS.SI-ID254749184 17. Maj,Nika:Tianovčudežnisvet[10]-Čarovnikovesanje/Ljubljana:Ved,2011*ISBN978-961-6814-40-9* COBISS.SI-ID254749440 18. Črv-Sužnik, Mateja in Sužnik, Miha: Uročeni otok [2] - Reševanje Azabele, fantazijska pustolovščina / Hlebce:Zala,2011*ISBN978-961-92791-7-5*COBISS.SI-ID254220544 19. Jerebic,Sarah:Kraljestvonoči-mitpostanemoježivljenje/MurskaSobota:samozalož ba,2011(Ljutomer: S.I.)*ISBN978-961-276-229-2*COBISS.SI-ID67633153 20. Ravnjak,Vili:Lotosovcvetnadvodnogladino/Maribor:Pivec,2011*ISBN978-961-6817-54-7*COBISS.SIID67517185 21. Oblak, Aleš: Hiša dobrih gospodov /Bevke : Smar-team, 2011 * ISBN 978-961-6830-78-2, COBISS.SI-ID 255828224 5 NOVICE SPEKULATIVNE PESNICAMEŽAMAURER Než a Maurer je decembra 2011 ob svoji 81-letnici svoj osebnipraznikprež ivelanaliterarnem več eru kot gostja Tjaš e Koprivec, glavne urednice založ be Sanje, v Hiš i sanjajoč ih knjig. Njen iskriv in zanimiv intervju je mogoč e prebrati na internetu. Za nas pa je š e posebej zanimiv odlomek, ki govori o njenem navduš enju za nam ljube ž anre. »Znanstveno fantastiko imam neskončno rada. Še v časih Juge, kot smo jo imenovali, smo bili pri hiši naročeni na srbske prevode dobrih znanstvenofantastičnih knjig. Najboljši mi je tisti poljski pisatelj, ki je napisal knjigo Nepremagljiva, ki se mi zdi čudežna znanstvena fantastika,« je z malcenenavadnostrastjopresenetila prikupna srebrnolaska, ki od slovenskih avtorjev obož uje MihoRemca,neskonč nopaseje IRONSKY Sredifebruarja2012jebilna mednarodnem ilmskem festivalu Berlinale premierno predvajan ilmIronSky.Tojetemač naZFkomedija. Rež iraljojeTimoVourensola.Priprodukcijistaglavnovlogo odigrali Blind Spot Pictures inEnergiaProductionssFinske. Snemanje je potekalo v Nemč iji in Avstraliji. Primaren jezik ilmajeangleš č ina. Film govorionacistič niinvaziji na Zemljo leta 2018. Konec druge svetovne vojne so Nemci na temni strani Lune zgradili velikansko lunarno bazo in moč no armado leteč ih krož nikov.Koameriš kiastronavtpris- 6 razveselila tudi darila založ be Sanje, romana Metro 2034 DmitryjaGlukhovskega. »V znanstveni fantastiki sta dve možnosti: ali opisujejo prihodnost – ni rečeno, da bo takšna, gotovo pa bo drugače kot danes – in to me zelo vleče ali pa dobre in slabe lastnosti tako predimenzionirajo, da jih moraš razumeti, tudi če si totalen bedak.« Než a Maurer piš e literaturo za otroke, mladino in odrasle. Največ jidelnjenegaopusazajema poezija, piš e pa tudi prozo, publicistiko ter otroš ke igre. Delovala je kot prevajalka, prevajalajeiznemš čineterslovanskihjezikov.Pesnicajessvojimi deli v naš em prostoru prisotna ž eveč kot60let.Zasvojedeloje prejela mnoge nagrade in priznanja. Nad osemdeset otroš kih igerinoddajjebiloizvedenihna radijskihpostajah. (AI) tane s svojim lunarnim modulom nekoliko preblizu tajni nacistič ni bazi, se MondFührer odloč i, da je napoč il velič astni trenutekhitrejekotjebilonač rtovano.CetrtiRajhmoraposredovati! Za slovenski del obč instva je zanimivo, da je glasbo v ilmu deloslovenskeskupineLaibach. Za ilmsonapisalinovopriredboSiddhartineB-Machine. Film lahko prič akujemo v kinematogra ih z aprilom. Zelimo si, da tudi na slovenskih tleh! Več je mogoč e prebrati š e nastranehproducentana http://www.ironsky.net Povzeto po www.futurum.si NOVICE SPEKULATIVNE EUROCON2012 Eurocon je evropski najpomembnejš i dogodek na področ ju znanstvene fantastike, fantazije in ostalih spekulativnih umetnosti. Druš tvo Zvezdni prah je prevzelo koordinacijo priprav slovenske udelež be. Zagreb je blizu, zato imamo enkratno prilož nost, da se tega vseevropskegadogodkaudelež imo. Eurocon bo od 26. do 29. aprila 2012. Prijave oddajte na straniwww.zvezdni-prah.si. RAZPIS zaslovenskenominacije EvropskihnagradESFS Slovenijasejepodolgihletih odsotnosti vrnila na evropski zemljevid spekulativnih umetnosti. Druš tvo Zvezdni prah je prevzelo odgovornost, da izvede postopek slovenskih nominacijzaevropskenagrade,kijih podelijo na Euroconu. Upravni odbor druš tva je 16. feb. 2012 sprejel Pravila o nominaciji za nagrade ESFS, ki so objavljena na internetni strani druš tva www.zvezdni-prah.si. Tam je mož noprebrativseoprijavi. Uradno se nagradam reč e Evropske nagrade za znanstveno fantastiko, vendar pokrivajo vse ž anre znotraj spekulativnih umetnosti(znanstvenafantastika, fantastika in drugo). NominacijesprejemaagentEurocona za Slovenijo, Bojan Ekselenski, vse do 15. marca 2012 na [email protected]. PLANET HUMORJA 18. stoletje 1900 1960 1980 2000 2010 Absoluten dokaz segrevanja Zemlje! Ne, ne, sine! Ti nisi bil dounloudan, temveč si se rodil. Hm, očitno je šlo nekaj narobe! Roku u vis! Vesoljska policija na delu. 7 FILMI, KINO, DVD 3,1/5 VITEZINSITNEŽ/VAŠEVISOČANSTVO YOURHIGHNESS Podatkio ilmu UniversalPict.,StuberProductions 8.april2011 Dolž ina:102minuti Režiser: DavidGordonGreen Scenarist: DannyMcBride,BenBest Igralci: DannyMcBride,NataliePortman, JamesFranco,idr. Kratekopis Princu ukradejoprincezo in gre jo reš evati č ez sedem voda in sedem gora, č ez zmajska trupla inne glede, kaj si o tem mislijo Ljudje, Vilini,Skratjeindrugapravljič nagolazen. V slovenskih kinematogra ih so si pri prevajanju imena vzeli malcesvobodeingaprinasimenovaliVitezinsitnež .Kakorkoli, tasrednjeveš kakomedijaizpade už itnorazvedrilopredvsemzaradidobrihigralkinigralcev.Pajih spoznajmo, č etico nadebudnih srednjeveš kih kurirč kov. Danny McBrideseje zavlekel v smeš no truplonerodnegaprincaThadeusa. James Franco je princ Fabious, prototip hrabrega reš evalca 8 princes.NataliePortmanjebojevnica Isabel na maš čevalnem pohodu.Tuješ eZooeDeschanel, ki je reš evana princesa Belladona,CharlesDancejeodigralkralja Talliousa in potem imamo š e zlobce.Tisoenakosmeš nikakor dobrič ine. Tobie Jones je malce pederski(vnegativnem pomenu besede) Julie, pa glavni smeš ko Leezar je v kož ici Justin Therouxa, pa izdajalski BoremontjezadeganvtruploDamianaLewisa. Zgodbasezačne,koZlativitezi fentajo zlobnež a, ki hoč e devici zaploditizmaja.Vsakihstoletse namreč prekrijeta dve luni in takratječ aszazabavo.Dogodivš činasenadaljuje100letkasneje,tikpredvnovičnimprekritjem lun. Dež urni nesposobnež ThadeusjepokvarildogovorsSkrati, saj jenamesto z zgornjo,preveč mislil s spodnjo glavo.Takratse vrne njegov sposobnejš i brat Fabious,kireš iprincesoinfenta enooko nakazo. Imajo veselico, tudiporoko,ataodpade,kerzlobni č arovnik ugrabi nevesto. Kralj Tallious ukaž e Thadeusu, da se udelež i lova na bajeslovni samorogovmeč ,kilahkoeliminira zlobnega č arovnika. In č etica gre na lov. Najprej postanek pri smeš nem modrecu. Kaj hitro se izkaž e, da so zvesti Fabiousovi viteziizdajalci.Komajjoucvrejo, ko jih pokoplje Thadiusovo razmiš ljanje zgolj s spodnjo glavo. Par još k jim nakoplje na glavo divjeamazonkeinkonč ajovareni.TamnaletijonabojevnicoIsabel,kijihreš iizkrempljevčudaš - kega vladarja amazonk. Scena bojavarenijemeš anicahecnosti inspodobnihposebnihuč inkovv obliki petglaveverzijevelociraptorja. Druš čina nadaljuje pot. Fabiousa zajamejo njegovi bivš i soborciinznajdesevLeezarjevi ječ i. Preostali nadaljujejo pot. Znajdejo se v labirintu, kjer jih prič aka minotaver. Thadius najdesamorogovmeč inznjimterminira minotavra. Vzame si trofejo – minotavrov penis, ki mu visi okoli vratu. In potem je č as za inale. Zgodba je parodija na viteš ke ilme. Posebni uč inki in igra zadovoljijo in iz precej obič ajne zgodbe naredijo zabavno izkuš njo. Ogled je za vse ljubitelje smeš ne plati srednjega veka. Ce so se vam dogajale norč ije Mela Brooksa, sevambodogajaltudi ta ilm.Nikolinezaidevneokusnostiinpretiravanje.VDVDš katlijeobič ajennaborbrezposebne dodane vrednosti. Ko bo cena padlapod10€,bodobrakupč ija. Sevedaječ aszaoceno: Konkluzijainocena Zgodba 1,0/2 Igra 0,7/1 Tehničnakvaliteta 0,8/1 Izvedbapaketa 0,3/0,5 Cena:kvaliteta 0,3/0,5 Skupaj3,1/5, karpomenidober ilm. Zgodbaježevelikokrat videna,zatojetadel ocenepovprečen. ZaVasgledal:BojanEkselenski 3,6/5 FILMI, KINO, DVD ODKLENJEN LIMITLESS Podatkio ilmu RelativityMedia,VirginProduced, 24.marec2011 Dolž ina:105minuti Režiser: NeilBurger Scenarist: LeslieDixon,zgodbaAlanGlynn Igralci: BradleyCooper,AnnaFriel,Abbie Cornish,idr. Kratekopis Kaj vse lahkozapitpisateljdosež e s č udež no turbo tabletko in kaj moranakoncuplač atizato. FilmsemsiogledalnaDVD-ju. Navodiinvkostehsemčutil,da ogled v kinu ne prinaš a dodane vrednosti.Nač elomagremvkino gledati ilme,kidajejoupanje,da je zvoč no– vidna izkuš njavredna nakupa vstopnice. Filmi, ki bolj stavijo na zgodbo in igro in manj na čutne bonbonč ke, pa je mogoč e bolje gledati doma. Te vsajnemotijopraš ič iinpraš ič ke scmokljanjem,riganjem,hrustanjem in brskanje po kokič nih koritih. Filmizhajaizzanimivepremise. Kajbibilo,č ebi lahko č lovekov razum izkoristil vseh 100 odstotkovmož ganov? Kakš neso posledicetakš neigre? Najprejnekajotruplih,kihlač ajo in kiklajo. Eddie Morra (BradleyCooper)trpizapisateljsko blokado inje istoč asno č isto pravi luzer, ki iš če smisel v etanolnihradostih.Njegovasamica, s kateri gre narazen, je njegovo nasprotje. Fukiš frač a Lindy (AbbyCornish)jeuspeš na,urejenainlogično,danogiranesposo- bnega idiota. Vsakdosenavelič a pisateljabrezpisanja,kinekoristno alkoholizirasvojonesposobnost. Tipu se vse spremeni, ko naleti na Vernona (Johnny Witworth), brata ž enske, s katerojebilporoč en, kotpravi v ilmu, natanko 5 minut. Ta mu ponudi pilulo, kiprocesor vnjegovi leni betici overlocka do pregretja. V hipu je tudi njegovo pisateljevanjena turbo. Tipugotovi, da je to to, kar potrebuje. Poiš čeVernona,augotovi,datip ni ravno popularen. Kmalu mu popularnosttakopade,daganajdekrogla.Eddiesepolastizaloge tabletk in zač ne se njegova pot navzgor.Agapestipomanjkanje zač etnega kapitala. Enostavno mu, kljubnovopridobljeni genialnosti,neuspedovoljhitronabirati keš a za ž ivljenje in delo na veliki nogi. Pisateljevanje kmalu potisne na stran in se poda v vode inančnegakapitalizma. Od ma ijca Gennadyja si sposodi 100.000$ in zač ne kasirati več ji denar.Kmalunaletinaborznega č arovnika Carla van Loona (RobertdeNiro)instvaristeč ejo. Azač nesezapletati,kerimatabletkazoprnestranskeuč inke. Skratka, ilm ima nekaj iskrivih idej in pozorni gledalec(-ka) jihnajdeintujetistivzrok,zakaj DVD. Konec je malce dvoumen, morebiti nasilno vleč e na stran morebitneganadaljevanja. Zal je danes tako,davsako novo idejo kravatnikispremenijovlicenčno molž o. Robert de Niro se pojavi samo toliko, da upravič i svoje ime in ne pokaž enobenega pre- sež nika. Bolje je z Bradleyem. Ostali liki ne napredujejo, so samostatič niokvirglavnegaprotagonista,torejtudiigranemore bitikajveč odplesastatistov.Tu ješ enekajrezerve. Film prinaš a nekaj zanimivih dilemzarazmiš ljanje.Niedenod ilmov, ki vleč ejo z još ki in eksplozijami,temveč zgodbo.Intoje dobro. Izvedba je sorazmerno už itna,glasba,zvočnaopremain posebni uč inki so povpreč ni. DVD ima klasič nedodatke,torej nobenedodanevrednosti.Vtem delujeocenapovpreč na. Nakup za14€ mogoč e ninajpametnejš areš itev,akobocena padlaizpod10€,palevš oping. Konkluzijainocena Zgodba 1,7/2 Igra 0,7/1 Tehničnakvaliteta 0,7/1 Izvedbapaketa 0,2/0,5 Cena:kvaliteta 0,3/0,5 Skupajimamo3,6/5, torejgrezaspodobno izkušnjo,najmanjvrednoizposojevvideoteki. ZaVasgledal:BojanEkselenski 9 PREBRANO ZA VAS 4,2/5 DOBRAZNAMENJA TerryPratchettinNeilGaiman,prevodBoštjanGorenc–Pižama ZaložbaSANJE,december2010 Dobraznamenjajezajebancija.Resnainpopolnomatreznazajebancija,namenjenavsem,kiž elijo prebrati verzijo Janezovega Razodetja brez veselihgobic. Zgodbaspremljaklasič nozgodboo Antikristu in koncu sveta. Tukaj sta š e angel Asraphiel in demon Crowley. Ne smemo pozabiti š enatemneinbož jesile. Zgodba se zač ne z dejstvom, da je za konč ni obrač un med silami Nebes in Pekla potrebno pokonč atinaš odobroZemljico.Tuimatadoloč eni vlogi angel Asraphiel in demon Crowley. Ceprav stavohunanasprotnihstrani,morataveč kratstopiti skupaj. Posebej zabavni so govori demona Crowleya. Tako cinič no zajebancijo redko najdeš invednorazgalisrž č loveš kedruž be. Konec sveta se zač ne z rojstvom Antikrista v bolniš nici, ki je pod nadzorom Temnih (a tudi Nerodnih).Prizamenjavipeklenskegaotrokanastanemanjš apomotaintakoWarlockkotnavadno dete pristane v rokah ameriš kega pomembnež a. Adam,pravipeklenskiotrokpajeotrokangleš kegapodež elja.Mulodrgnekolenazraznimidrobnimi luparijami. Ko je star 11 let, se zadeve zač no odvijati.Adamimadruš čino,imenovanoTistiinso v»vojni«stoplimbajsijemJohnsonom.Pojavijose š tirje jezdeci Apokalipse (Smrt, Vojna, Lakota in Kuga). A ker je č as povozil konje, dobimo š tiri bikerjeApokalipse.Paš etinisovoriginalnisestavi.Leta1936sejezaradipenicilinaKugaupokoji- 10 la, nadomestilo jo je Onesnaž enje. Stirje bikerji Apokalipse se sreč ajo v gostilni, kjer so š e drugi bikerji.TemsezdijoApokalipsarji iniinjimsledijo. Zal pa š tirje bikerji Apokalipse niso spretni in klavrnokonč ajo.Tascenajevrednasmeha. Spoznamo š e Vojsko proti č arovnicam. To je zanimiva druš čina, ki je na plač ilnem seznamu takoPeklakotNebes.Zvemonekajodelovanjute »silne« vojske, ki se seveda vplete v prihajajoč o vojno.Spoznamoš epotomkoavtoricenenavadnih prerokb,kijekonč alanagrmadi.Angelunadrejeni Metatronsporoč i,dasoseodloč ili,dasvetiznič ijo zmednarodnonuklearnoizmenjavo. Predstavljenaveseladruš činaseznajdevvojaš kibazi.Inkajsezgodi?Tegavamneizdam.Vsekakorjekonecvredencelezgodbe. Knjigasedobrobere.Mestomasicerzaidevslabš e razumevanje, malce raztrganosti in vč asih potrebuješ malo č asa, da zadeve povež eš . Vidi se ji, da sta se igrala dva avtorja, oba mojstra obrti. Slogpisanjajezabaven,nezatež en,dialogiizjemno iskriinpolniresizvirnihdomislic.Knjigopriporoč amvsemljubiteljemdobregabranja.Skratka,gre za izvrstno podajanje ideje o koncu sveta, kjerbi pritisknagumbpustilivrokahslovenskegaparlamenta,prejnamoč enegavraztopinoveselihgobic. Knjigalahkozadrobiž naroč itepriZalož biSanje in je vredna slehernega centa. Ceprav je zajebancija,treznemubralcuprinaš aobilico zeloresnega razmiš ljanja. V vsakem hecu je obič ajno ogromnoresnostiinresnice. Konkluzijainocena Zgodba 1,6/1,8 Podajanjezgodbe 0,9/1 Izvedbaideje 0,7/0,7 Opremaknjige 0,5/1 Cena:kvaliteta 0,5/0,5 Skupaj4,2/5 Vrhunskodelo.Priporočam! Edinapovprečnastvarsta naslovnicainoprema. ZaVasbral:BojanEkselenski 3,9/5 PREBRANO ZA VAS DVANAJSTZBIRKINČAJNICA Dr.ZoranŽivković,prevodKatarinaMeserko ZaložniškiateljeBlodnjak,september2011 V roke sem vzel tanko knjiž ico dr. Zorana Zivković a. Vsi, ki vsaj malo daste na svoj bralni opus,gotovoveste,kdojeomenjenidoktor.Greza doktorjaknjiž evnosti,kijedoktoratpolagaliznam ljubih ž anrov. Več ina publike v Slovenije ga bolj slabo pozna, saj njegove knjige skoraj neopazno izhajajovrež ijiZalož niš kegaateljejaBlodnjak.Ob pogledunabranostnaCOBISS-už alostnougotavljam,dajeZoranZivković kljubsilnemumednarodnemu ugledu, pri nas silno slabo bran. Skoda. Zakaj?Beritedlje. Grezavenč ekkratkihzgodb.Vprvemdeluje12 kratkihzgodb.Vsakadrugajepisanavprviosebi invsakadrugaprinaš azgodboosebenaP,kinekaj zbira.Takogreza11zgodb,azadnjavseskupajna zanimiv, pravzaprav presenetljiv nač in povezuje. Vsakaprvoosebnazgodbaimanekajvijolič negain povezanega s smrtjo. Vsaka zgodba z osebo P pa prinaš azgodboozbirateljstvu.Vzadnjipaspoznamo Zbiratelja in njegove tegobe. Ves niz zgodb je poslasticazaliterarnesladokusce.Grezaspekulativnoumetnostvsvojinajviš jiformi.Vsebinevam ne bom razlagal, saj gre za zanimiv niz kratkih zgodb. Cesa podobnega slovenska spekulativna umetnost(š e)nepozna. Za zaključ ek imamo š e Cajnico. Ta je takisto posebna.GovoriogospeBerti,kisivč ajnicizaž eli Caj z zgodbo. In potem ji zanimiva druš čina med pitjem č aja naplete izjemno zgodbo. Ne morete verjeti, kaj vse lahko domiš ljija in zdrav obč utek za vodenje zgodbe spravi na nekaj strani A5. Vrhunskaizkuš nja. Priporoč am vam odhod v knjiž nico, kjer boste morebitiimelisreč o,dajonajdete.Ninujno,dajo knjiž nica sploh ima. Zakaj to pravim? Naletimo namreč naprviproblem.Tojeastronomskacena. Nevem,kakolahkonekdoza82straniA5formata z generič no nevš eč no naslovnico zahteva, zdaj se le usedite, da ne telebnete na tla, polnih 42,32 ojrov?Ja,pravsteprebrali!42+ojrovzasPhotoshopom spackano naslovnico!Torej, knjige gotovo ne boste kupili in mnoge, zlasti manjš e knjiž nice bodo, kljub vrhunski vsebini, oklevale. Jih razumem.Problemš t.dve!Knjigabiselahkobralana duš ek.Resje.Zoranjeavtor,kiznapotegniti.Vsako njegovo delo je umetnina. Zal imamo bi lahko. In krivda za to ni na strani izvrstnega avtorja in izjemne izvirnosti, temveč nikakrš ni lekturi. 80+ stranidebelzvež čič za42ojrovjenelektoriranin polnjezikovnihnerodnosti.Založ nikupriporoč am, dapredodhodomvtiskarnovsajprebere,karmisli natisniti. Ze navadno branje bi uč inkovito odstranilo zalego nerodnosti. Nisem neki zatež en iskalec dlake v jajcu. Ce bi bila knjiga 15 €, se splohnebiobregnilvmanjkajoč evejice,nerodne stavč nekonstrukcijeipd.Apri42€soprič akovanjaviš ja.Izdelekbimoralbitibrezhiben! Konkluzijainocena Zgodba 1,7/1,8 Podajanjezgodbe 1,0/1 Izvedbaideje 0,7/0,7 Opremaknjige 0,4/1 Cena:kvaliteta 0,1/0,5 Skupnaocena3,9/5–zelodobro,priporočljivo.Knjigajeizgubilaocenosamo naračunprevisokeceneinpomojem mnenjugrdenaslovniceinjezikovnih nerodnosti,kinikakornegredoskupajz visokoceno. ZaVasbral:BojanEkselenski 11 PORTRETI TANJAMENCININVARUHI PripravilBojanEkselenski MEDKNJIŽNIMIPOLICAMI Onidansemsesprehajalmedknjiž nimipolicami sknjigaminamljubihž anrov.Zaldelaspekulativne umetnostiprinasizhajajovbož jitiš ini.Avtoricein avtorjismoveč inomaprepuš čenilastniiznajdljivosti,kakodelaspravitivjavnost.Kojeknjigakonč ana, jeopravljenlaž jideldela.Najtež jideljeiskanjezalož nika, ki bo delo spodobno objavil. In tu se vedno zatakne.Velikdelizdanihknjigkrasiamaterskanaslovnica, slabo oblikovanje in amaterska lektura. Za to niso krivi avtorji, temveč redke založ be, ki kaj takš negaizdajo.Znamljubimiž anrinamreč opravijo bolj ali manj levoročno. Niš trc vlož enega truda, niš trc promocije in niš trc interesa za spekulativno umetnost. Zaradi takš nega odnosa imauradna kulturadož anrskihdelsilnoodbojenodnos. InkajimatoopravitizTanjoMencin?Karveliko! Doklernisemprinatanč nembrskanjumedknjiž nimipolicamisluč ajnouzrlnjenihš tirihknjigVaruhi, nisem imel pojma, da avtorica sploh obstaja. Vzel semprvoknjigovroke.Takojmijevoč ipadlasilno amaterska izvedba. Pač standard za naš e razmere. No, cenovna nalepka je enaka obrtniš ko bistveno boljeizdelanimknjigam. Sevednonegovorimovsebini.prejsebomraje posvetil avtorici. Najprej me je presenetilo, ker na njenem Facebook pro ilu skoraj ne moreš zaslediti njenefantazijskepovesti.Prebratijemogoč elevsebine njenih drugih treh knjig, ki ne sodijo v svet Varuhovskrivnosti.Tetriknjigeopisujejoosebnostnirazvoj in stempovezanedogodivš čine. Zgolj na osnovi takega kratkega opisa si ne upam podati ž anrskoumeš čenost. HARLEKINOV PADEC je zgodba o š tudentki, iskalkiinsanjalki.Albaglobokodož ivljasvetinsebe, dogajanjeromanaseodvijanadvehravneh,realistič niinirealni.Središ čnatemajeopismistič nekrize, skozikateromorajunakinja,predendož ivirazsvetiteljskiuvidoziromasamouresničenje. SKRAJNAMEJA:Okolje pretresajo naravnekatastrofe - poplave. Alba je ujeta v krog dekadentnih posebnež ev, ki vsak s svojimi osebnimi travmami potencirajo dež evje in poplave skoraj do meje neznosnega. Narasle vode odraž ajo č loveka v vsej 12 svoji zbeganosti, nemoč i, trpljenju in majhnosti. Alba neprestanopreuč ujesence medsebojnih odnosov,vendarjihv svoji zaključ ni osebni drami, za razliko od ostalih, tudi dokonč nopreraste. SAMORASTNIŠKIBLUES:Albaješ tudentkateologije v Ljubljani. Njen ponotranjeni svet se vrti okrogš tudija,doma,prijateljevindož ivljanjavojne za Slovenijo. Ceprav je kot protagonistka moč na osebnost,samostojna in kritič na, saj nenehno pretresa vrednote: prijateljstvo, smrt, ž ivljenje, pa je obenemtudirahloč utnainkrhka.Takrhkostsečuti skozisatirič netrenutkedož ivljanjasvetaindruž benihdogodkovintudiskoziodkritopriznavanječ lovekovenemoč inadž ivljenjemkottakim. AVTORICASEPREDSTAVI TanjaMencin,rojena11.5.1965vSempetrupri NoviGorici.Pozaključ kuosnovneš olesemnadaljevalaš olanjenasrednjivzgojiteljskiš olivIdrijiinse poprihodustarš evizNemč ijepreusmerilanasrednjo poklicno š olo v Sevnici. Po triletni zaposlitvi v Lisci Krmelj semvpisalaš tudijteologije in pozneje š tudij ilozo ije na ilozofski fakulteti v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja inanč nih sredstev pa nisem uspela diplomirati. Piš em ž e iz otroš kih let. Sprva semsvojeteksteinpesmiobjavljalavš olskihglasilihindelovnihbiltenih.Svetneznanegainmističnega,predvsempač lovekkotindividuuminduhovno bitje, sta me zač ela zanimati v š tudentskih letih, vendar sem se resnega pisanja lotila š ele pozneje. Leta2000jepodpsevdonimomJutaVennoniizš el mojprvenecHarlekinovpadec.Temu delu sosledila ostaladela Skrajnameja, Samorastniškiblues, pesniš ka zbirka Piramida ali dotik neba in epskofantazijskodeloVaruhivš tirihdelih-Viharnaprincesa,Enajsterica,Krikiusod,Potovanjek cilju. Danes ž ivim in ustvarjam v Sevnici. Zanima medelozenergijami,predvsemreiki. 2,9/5 PREBRANO ZA VAS VARUHI–VIHARNAPRINCEZA TanjaMencin SamozaložbainZaložbaStella,2011 NAMESTOUVODA Velikotega,karimajovnaš imestniknjiž nicina policah pod rubriko znanstvena fantastika, mi je ž eznano.V zadnjemč asuopaž am,dajevsemanj novosti. Ce pa ž e pride kaj novega, so to različ ne verzijevampirjev,kipozapovedihizroč ilatosploh niso. Med eno od takš nih patrulj sem naletel na knjigedomač e avtoriceTanjeMencin.PoCOBISS-u gre za zgodbo, spisano v š tirih knjigah. Zanrsko semjotakojuvrstilvpopularenž anrklasič nesrednjeveš kefantazije.Zapredjedsempograbilprvo knjigo z naslovom Varuhi – Viharna princesa. Zanimivo! V dveh letih smo dobili dve fantazijski sagi,kiimatavimenubesedovaruhiinvglavivloginastopaž enskobitje. OPISKNJIGE Knjigajeprecejklasič nedebelineokoli250strani,trdevezaveinsceno28,90€.No,sevedalahko sanjate,dabitoknjigolahkokjekupili.Zalsorazmere na knjiž nem trgu silno neprijazne do izdelkovdomač ihavtorjevvrež ijimanjš ihzalož b.Edina opcija nakupa je internetna stran založ nika Stella. Tudi opremi knjige se vidi, da je delo entuziastov, ki jim primanjkuje oblikovalskih izkuš enj. Naslovnica je primer tega, kakš na ne sme biti. Za oblikovanjejebilodgovorenRobertPokorny,kije lastnikzalož beinnajbrž niistaoseba,kotumetnik istega imena iz Kalifornije. Tudi samo notranje oblikovanjejelevoroč niizdelekbrezpravegasmisla za oblikovanje. Dodatki so spisani bolj »kr'neki«inobpomanjkanjuspletnepodporeprinaš a bore malo zanimivosti o nedvomno slikovitem svetu dogajanja. Varuhi so precej velikopotezenprojekt,sajimamoopravkasš tiri-delnosago, izdanovenemsamemletu.Torejgreza1000stranibesedilainš tiriknjigesonajbrž zaradizalož niš ke politike, saj je laž je prodajati 4 knjige po 28,90€,kotpaenoza100€,sajjevsebinezaenega Martina,kistane35–40€. Zakajtomislim?Zgodbavknjigijeprejenač etrtina več je celote, kot ena od š tirih zaporednih zgodb.PodobnojepredletinaredilZalož niš kiatelje Blodnjak,kojeenovitoknjigoDangober–Spopad priopozorilnikurazbilnatriknjige.Cegremobrati in ocenjevati samo eno od treh knjig, bi bila na mestu ista zamera, kot pri opisovani knjigi– nima pravegakonca.Imapatakš enrazrezsvojeprednosti, na plaž o ne vlač imo 1000 stranske opeke. No, knjigenevzamemovrokezgoljzaradiplatnic,naslovnice in oblikovanja, niti ne zaradi založ niš kih odloč itev. OVSEBINI DogajanjejepostavljenonaplanetSarhah,kije boljalimanjkopijanaš eZemlje.Natemsvetuž ivijoraznabitja,kotsoljudje,š krati,vilini,polbož anskideviniinvelikani.Njihovacivilizacijajeboljali manj srednjeveš ka, zabeljena z nekaj magije in elementovnovodobneduhovnosti.Imenaprotagonistov zvenijo nordijsko, oziroma vsaj likom iz popularnihRPGiger. 13 PREBRANO ZA VAS Več inoimensinebostezapomnili,sajsonekaterajeziklomeč a. Vsesesuč eokolidevinskebojevniš kesveč enice Norhaiah in njene odprave v vilinsko Valonijo in dež elovelikanovTero.Natejpotijospremljač etica spremljevalk in spremljevalcev. Vse skupaj pa se vrti okoli bliž ajoč e vojne vsehprotiMorejcem, dež urnim zlobnež em Sarhaha. Najprej razkrije zarotovvilinskiValoniji,kjerzdruš činoeliminira tamkajš njega morejskega bandita. Zatem se odpraviš evTeroinš e tamopravipodobnodomač o nalogo.Vmespridedodramatič negaklicakumiku devinov s Sarhaha, Norhaiah postane sveč enica EXP+100 in njeno spremstvo postanejo ekstra hudi unič evalci zlobkotov. Ne smem pozabiti tudi politič nihspletk,atenisonajboljeizkoriš čene. VRAGSESKRIVAVPODROBNOSTIH Tojeto!Zdajpaš epodrobnosti. Zgodba je spodobna, ne zapleta se v preveč vzporednih niti innikoli se ne izgubi v nepotrebnihbanalnostih.Zaljidoodlič nostizmanjka.Kje? Najprejmejezmotilopreveč opisovanja.Avtoricajeenostavnopreveč besedilaporabila,dajeopisovalainnepripovedovala.Cebiknjigoprejpregledalurednik,bijinajbrž pomagaliztrebitinepotrebnoopisovanje.Drugazamerajeuporabanam domač ihimen.Natujskemsvetugotovonerastejo hrasti.Vtujskisvetsodijotujaimena,č ež emorajo biti(verjemitemi,v90%grezanepotrebnobesednonavlako).Zatorejsenebomobregnilobimena protagonistk in protagonistov. Zal so nastopajoč i Mencin,Tanja:Varuhi[1]-Viharnaprincesa/Tanja Mencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ ketoplice:Stella)*ISBN978-961-276-163-9(trdavezava), ISBN978-961-276-175-2(broš .)*COBISS.SI-ID 256078592 Mencin,Tanja:Varuhi[2]-Enajsterica/TanjaMencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ ketoplice: Stella)*ISBN78-961-276-232-2(trdavezava),ISBN 978-961-276-233-9(broš .)*COBISS.SI-ID257703424 Mencin,Tanja:Varuhi[3]-Krikiusod/TanjaMencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ keToplice: Stella)*ISBN978-961-92977-2-8(trdavezava),ISBN 978-961-92977-3-5(broš .)*COBISS.SI-ID259094528 Mencin,Tanja:Varuhi[4]-Potovanjekcilju/Tanja Mencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ ketoplice:Stella)*ISBN978-961-92977-4-2(trdavezava), ISBN978-961-92977-5-9(broš .)*COBISS.SI-ID 259571968 14 2,9/5 precej statič ni. Nihč e osebnostno ne napreduje. Abner je kot telič ek zač el in tako tudi kot telič ek konč al.Protikoncuzgoljnakaž e,damorebitileni takš en nemoč en buč man. Akron, ki se izkaž e za morilca,jepreslaboizkoriš čen.Kozapreteknjigo, do nikogar v knjigi ne č utite nič esar, saj nihč e od njih ne napreduje, osebnosti so precej plitve. Ta obč utek ostane zaradi preveč prej omenjenega opisovanja vsakega stebra, mimo katerega gre druš čina. Inš ezadnjazamera.Kergrezaprvodelosage, bi morala avtorica zgodbo zaključ iti. Namesto samostojnegakoncaimamozgoljmlač enepizodni zaključ ek. Zanimivo, tudi druga saga z besedo »varuhi«vimenuimapodobnobolezen. Nakoncureč 'moš ekakš noociljnipubliki.Kdo bo to bral? To knjigo bodo vzeli v roke ljubitelji srednjeveš kih zgodb, igralci RPG-jev in ljubitelji fantazije, ki so prebrali vse Martinove š pehe in č akajonanovoporcijoZahodnije.Mladido15let tukajnebodonaš liveliko,sajjihboodvrnilopreveč opisovanja. Skupnaocenajepoš tenih2,9/5. Knjigasodivokvirdobrega,vrednegazabranje, a nikakor ne prinaš a nobenega literarnega ali ž anrskega presež nika. Ce bi avtorica znala zreducirati silno opisovanje in bi likom vdihnila malce več osebnosti,bibila ocenabistvenoviš ja.Nakup bom priporoč al, ko bo cena padla pod 20,00€. Kljub vsemupa trdim, daTanja obeta in ima pripovednipotencial. Konkluzijainocena Zgodba 1,2/1,8 Podajanjezgodbe 0,5/1 Izvedbaideje 0,4/0,7 Opremaknjige 0,5/1 Cena:kvaliteta 0,3/0,5 Skupaj2,9/5 Knjigasodivokvirdobrega,vrednegaza branje,anikakorneprinašanobenega literarnegaaližanrskegapresežnika. ZaVasbral:BojanEkselenski INTERVJU TANJAMENCIN RazgovoropravilBojanEkselenski Poleg poš tene predstavitve plodne slovenske avtorice spekulativne proze (in tudi malce pesnice),jepoš tenoprilož itiš eintervju. Kdajsizačelapisati? Pisatisemzač elaž evosnovniš oli. Kam bi uvrstila svojo, recimo ji, trilogijo o Albi?Jetospekulativnaprozaalikajdrugega? Lahkojojemljemotudikotspekulativnoprozo. Zanima me bit č loveka oz. vse kar lahko č lovek presega. KdajinkakosidobilaidejozaVaruhe? Idejo sem dobila š e kot š tudentka. Nekoč sem narisala sliko bojevniš ke princese. Slika se mi je zdelaposreč enaindalamijenavdihzamagijsko fantazijskosago. Zakajštirjedeli? Kerbibilaenotnaknjigazabralcaverjetnoprevelikzalogaj. Ali veš, da obstaja Varuhi skrivnosti Mateje Blažič, ki je zaradi močnega ozadja Mladinske knjige prišla v vsako vas in na vsaka ušesa? Čemu je beseda »varuhi« tako zanimiva, da imamo torej kar dve fantazijski sagi z isto besedovnaslovu? Sliš ala sem ž e za Varuhe skrivnosti, a je ž a l š e nisem prebrala. Zakaj Varuhi? Ker ž elim, da se v ljudeh prebudi domiš ljija in da zač nejo delati na sebi.Osebnopač verjamem,daimavsakdoodnas nekega angela varuha in le ta nam da v ž ivljenju dovoljmož nosti,dasepribliž amosvojinotranjosti insvojimtalentom. Varuhi so nastali v režiji Stelle. Zanima me, grezasamozaložbo,kotpišealijeStellazaložnik ali samo podjetje, ki je stvar natisnilo in distributiralo?Opišinamtaodnos. Stella je založ ba, ki me je natisnila in me tudi distribuira prek svojih agentov. Ponavadi moje knjige zaidejo v mestne obč inske knjiž nice. Vse drugo,odkulturnihpredstavitevdotiskovnihkonferenc,jevmojidomeni. PoznašljubiteljskoscenovSloveniji?Poznaš kakšnodruštvoljubiteljev? Malce spremljam delovanje druš tva Prizma iz Ljubljane. Sem pa pred kratkim tudi zasledila druš tvo Zvezdni prah. Sicer pa sama osebno š e nisemč lanicanobenegadruš tva. Poznaš kakšnega slovenskega avtorja? Ali vsaj z levim kotičkom levega očesa spremljaš dogajanje na sceni fantazije in sorodnih žanrov? Vtejsmerispremljamslovenskeintujeavtorje, kolikormijihpač uspeizbrskatipointernetuinv knjiž nicah. Sicer pa se navduš ujem nad Pullmanom, Tolkienom in Rowlingovo. Med slovenskimi avtorjipasomipoznaniMihaRemec,VidPeč jak, Samo Petanč ič . Seveda spoznavam tudi nove slovenskeavtorje. Aliveš,daje vSlovenijidruštvoavtorjev,ki dela na tem, da slovenske avtorje predstavlja natujihkonvencijah,doklerninaše? To,daobstajanekajtakš negajevrednovsehpohval. Kakobiocenilaslovenskiknjižnitrg? Slovenski knjiž ni trg je premalo pozoren in š e vedno premalo bralen,vsaj karse tič e prebiranja fantazijskih ž anrov. Domač i slovenski pisci ZF pa smo š e vedno premalo opaž eni in vsekakor premalocenjeni. Zakajs(m)avtorjiZF&Fzapostavljeni? Ljudi je potrebno ozaveš čati in jim ta ž anr domiselno približ ati. Seveda bi se morale tudi založ n iš ke hiš e malce bolj pobrigati za domač e pisce ZF. Mogoč e ne bi bilo slabo, da bi se s tem ž anromzač elresnejeukvarjatitudislovenski ilm. Si slišala za Eurocon, največji dogodek v Evropi? Za Eurocon sem ž e sliš ala, vendar priznam, da nimampravegavpogledavzadeve. 15 INTERVJU Kajtrenutnobereš? TrenutnoberemkardvaavtorjainsicerBojevniki, avtorice Erin Hunter in Viteze in č arovnike, avtorjaBojanaEkselenski. Koga bi želela za režiserja Varuhov, če se zgodičudežinpridejodotebeameriškiproducenti?Dabinašimkajpadlonaglavoinbiposneli fantazijski ilm je itak težje od osebne pojave božanstev sveta sredi Ljubljane. Kdo najbiodigralvlogočarovniceSenthije? Senthio bi zelo dobro odigrala angleš ka igralka HelenMirren.Zarež iserjabipaž elelaPetraJacksona,rež iserjaGospodarprstanov. Zakaj si se odločila za nordijsko zveneča imena? Imena so priš la povsem spontano. Nisem se poprej opredeljevala za to, da morajo biti nordijska.Vsejeplodč isteintuicije. 16 ImašvnačrtuspletnostranVaruhov? Namen imam izdelati svojo spletno stran, kar pomeni,dabodogortudiVaruhi. Misliš, da je koristno društvo avtorjev spekulativnihumetnosti? Druš tvospekulativnihumetnostijepomembno, sajljudje,pravdanespotrebujejonekaj,č esarbise lahko duhovno oprijeli. Spekulativna umetnost je pravi naslov za to, saj spodbuja meta izič no nrav domiš ljije in tudi krepi zavedanje, da smo vedno otroci,tudikoodrastemo. KakobicelotnosagoVaruhiopisalavenem stavku?Kakšenbibilnaukzgodbeštirihknjig venemstavku? Vladajmodroinvsesilevesoljabodospoš tljivo hodilesteboj. NOSTALGIJA ČUDEŽNIPISALNISTROJČEK PripravilAndrejIvanuša Knjigajebilaleta1966prvenstvenonapisanaza otroke z moč no protivojno noto. Nemogoč e jo je umestitimedznanstvenofantastiko,š emanjmed fantazijo.Vsekakorpasodimedspekulativnadela. Kojojeavtorleta1971predelalvradijskoigro,je postalaznana.Izš l ajetudinakasetahspravljicamizaotroke. OKRALJIHINGENERALIH Kralj Bumbum in kralj Bumbumbum sta kralja dveh majhnih kraljestev. Vsako obsega majhno obzidano mesto, nekaj polj okrog obzidja in moč virjemedkraljestvoma.Tojenevtralnacona,kije predmetsporaolastniš tvu.Kraljaimatazeloč udnonavado.Poš iljatasinamreč ž aljivapisma,kiso jimaizgovor,dasevojskujeta. Zgodba se prič ne v kraljestvu kralja Bumbumbuma.ZaljivapismamorapisatiministerSkribar, ki je za kraljem najpomembnejš a osebnost. Tako sezelopotrudi,dasopismakarnajboljnesramna. Tretji po rangu je general Paradnik, ki odloč a o tem, kaj in kako bodo obstreljevali v sosednjem kraljestvu, pardon, moč virju. Kraljeve vojaš ke uspeheslavipesnikRož ica,kipahvalnicnemara pisati. Kakor kraljevič , ki sta mu vsakodnevno paradiranjeinvonjposmodnikuodvratna.Poobisku pri svojem prijatelju, izumitelju nenavadnega pisalnegastrojč ka(ja,knjigajebilanapisananekaj desetletijpredosebnimirač unalniki),semuporodinenavadnaideja,kispremeni»tokzgodovine«. SMILJANROZMAN(1927-2007) Rodilsejeleta1927vCelju.Kmaluponjegovem rojstvu se je druž ina preselila v Maribor, kjer je prež ivljalsvojaotroš kaindijaš kaleta.Meddrugo svetovnovojno so bili izgnani v Srbijo, sam pa je moral na prisilno delo v Nemč ijo in Francijo. Po vojnisejevpisalnauč iteljiš čevMaribor,kjerseje medš tudijempreizkusilvveč poklicih:biljedelavec, poklicni glasbenik, ilmski igralec, slikar, ob tempaš emarljivš tudent.Pokonč aniš olijekrajš i č asdelalkotuč iteljnaHrvaš kem,natosejevpisal na š tudij psihologije in pedagogike na Filozofski fakultetivLjubljani.Dokoncaž ivljenjajepisal. Naslovnica knjige ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK, ki je izšla leta 1966 v okviru zbirke Sinji Galeb. Napisal jo je Smiljan Rozman (1927-2007). Ilustracije knjige je naredil Božo Kos. S svojimi zgodnjimi deli sodi Smiljan Rozman med zač etnike moderne povojne proze. Pisal je romane, novele, humoreske, č rtice in povesti za odrasle.Poznejesejeusmerilvpopularnoinmladinsko pripovedniš tvo. Objavljati je zač el leta 1948vMladinskireviji,pisaljezaCicibaninPionirskilist.Tematikanjegovihpripovedijeizvsakdanjika sodobnega ž ivljenja, zlasti problematika malegač loveka. Smiljan Rozman se je uveljavil kot scenarist in dramatik. Napisal je več radijskih in televizijskih dram, scenarijev za televizijske drame po svoji predlogi, scenarije za lutkovne ilme (Veter, Zvonovi, Blaž ) in za tri kratke igrane ilme (Kavarna, Basistov ponedeljek, Zimska zgodba) ter baleta Lisistrata(1975)inZica(1976).Zaradijskedrame jedobilpetnagrad. Knjige za odrasle so: Nekdo, 1958 (Prež ihova nagrada); Obala 1959; Mesto, 1961(Prež i hova nagrada); Natekoč em traku, 1962; Rozalija in Vrtač nik, 1963; Druš č i na, 1965 (Nagrada Preš e rnovega sklada); Ruš e vine, 1965; Brusač , 1965;Poletje,1966;Pokopališ č e,1968;Letaindnevi,1972; Leteč ikrož nik,1976. Knjigezamladinoso:Tedenimasedemdni,1962;Cudež nipisalnistrojč e k,1966;ReporterTejč poroč a,1968;Janko in njegovsvet, 1969;Lovza ukradenimi milijoni, 1969;Tri zgodbe,1970;Zlatatrobenta,1971;SinMartin,1974;Martin fantalin, 1976; Majhne besede, velike reč i, 1976; Oblač e k Pohajač e k,1978;Poklici,1978;Fantjemuzikantje,1979;Ta glavna Urš a, 1981; Mezinč e k in Mezinč ica, 1983; Klip, klap indeč e kMak,1999;KozaFilomena,1999;PesPip,1999. 17 PRVI POGLED NA ... VITEZIINČAROVNIKI(2) INDIGONOVISVET Obnovaprvegadela Upam,dasteprvidelsageViteziinČarovnikiz naslovomIndigootrociprebrali.Odizdajeprvega delajeminilopetlet.Zatobomnakratkoponovil, kajsejevnjemdogajalo. Borisa Plahutnika leta 2065 odnese v neznani svet.Izve,dasejevanjnaselilMeš arah,bajeslovni vitez in č arovnik z bož jo licenco za ubijanje in č aranje. Da bi se bolje znaš el v obeh svetovih, se mu pridruž i malce smeš en upokojenski krož ek Cuvajev. Istoč asnovdrugemredkemsvetu,kigaimenujemo Drugotnost, č loveš ko kraljestvo Medalar dož ivi bridki poraz proti nenavadno strumni vojski orkov in kač jeglavcev. Vzhodne pokrajine združ ibasilea,imenovanBož anskaosebnost.Basilea je vzhodnjaš ko ime za carja, oz. carico. Sama besedajevilinskegaizvorainjebrezspolnisamostalnik,takodanevemoskomimamoopraviti. HordeSevernearmadepodvojnimpoveljstvom odne-mrtvihvstalegalordaSethaUreusainnenavadne deklice bliskovito potolč ejo Medalar. Samo Zeolija vzdrž i prvi naval ogromnih armad. Zeolijskigrofpoš ljesvojegasinanamisijo.Atanienostavna,sajsevvsevmeš ajoViliniizzaBelegazidu, Gozdarjiindrugač udnabitja.Vsakimasvojerač une.Največ ječ loveš kokraljestvo,cesarstvoShedanija,okleva. V naš em gostejšem svetu se med tem zgodi nenavadnadrogeraš kaafera.Pet,vš olinepreveč popularnih deklet, stopi v služ bo vzhajajoč e sile kaosa. Boris bi se jim naj zoperstavil, a je razpet medsvojeporekloinresnič nonaravo.Ugotovi,da indigo otroci niso glasniki novega, boljš ega sveta, temveč poskus temne zavesti, Elejle,da seutelesiv tem svetu in vse prevara. Boris o tem preprič uje Cuvaje,atiganeposluš ajo. SvetVitezovinČarovnikov Vdrugiknjigi, izpredvideneč etverologije,smo vletuA.D.2068.Vendar…tukajovsebininebom govoril,sajbivasstemoropalzauž itekpribranju neverjetneindobroprepletenezgodbe.SvetVitezov in Carovnikov je zelo natanč no razdelan in v 18 njem je avtor doslej napisal š e tri zgodbe in dokonč ujesamostojenroman.Kronološ kojeprva zgodba Prevrat,ki se dogaja približ no 2.300 let predprvoknjigo.Potejč asovnicisledinovelaVotlinaskrivnosti,kisedogaja19letprejinjepredzgodba glavne tetralogije. Izdana bo predvidoma aprila2012.NovelislediprviromanIndigootroci (2007).NoveliZadnjibojZeolijeinDuhoviAldervergastač asovnoumeš čenatakojzaprvoknjigo. Zdaj je pred nami druga knjiga Indigonovisvet (2011).Obtretjiknjigiserijenastajanovela,kise dogaja v Sveti dež eli v č asu Jezusa – Vitezi in Čarovniki:EvangelijpoMarijiizMagdale. Osrednjiromanbovkonč nioblikiobsegalš tiri knjige.Koboavtorvseskupajzaključ il,bovsepripravilvknjigiZbranezgodbeizDrugotnosti,kjer bo dodal kopico dodatkov in gradiva na DVD. Ob temnajbiizš l aš e EnciklopedijaDrugotnosti,kjer bibiliprikazanivsipojmiiztegabogategasveta. PRVI POGLED NA ... Knjiga Indigo novi svet obsega 448 strani, sam romanima382strani.Ostalosododatkiinspremna beseda, ki jo je pripravil naš pisatelj ZF Edo Rodoš ek.Zapisalje: Bojan Ekselenski je kljub svoji mladosti že a irmiran pisec znanstvene ikcije, predvsem fantastičnega žanra … Občasno izpričuje avtor svojo vsestranskost tudi z ironijo z obilico precej črnega humorja. Za osnovo religij, mistike in magije uporablja avtor duhovno, okultno in mistično izročilo Kabale in Biblije. Izmislil si je celo jezik, vilinščino, ki temelji na semitskih koreninah … S pričujočo knjigo ... še enkrat dokazuje, da je mojster fantastične literature. Njegova fantastika si samozavestno podaja roko s stvarnostjo ... Drzno menjava okolje dogajanja ter spretno kombinira sedanjost in davno preteklost, realnost in mit … Še posebej bi kazalo pohvaliti zgledno oblikovanje platnic knjige, ki nazorno pokaže morebitnemu bralcu, kaj lahko v njej pričakuje … S tem njegovim delom se znanstvena ikcija, predvsem fantastika, še trdneje ukoreninja na slovenskih tleh. Oknjigi Romanjerazdeljennadevetenotinznotrajtega na 25 poglavij. Dodatki obsegajo vilinske zapise Sehir Etir, Sehir Maš arik Earesah, prikaz kronike cesarstevvobdobjuveč kakor4500letinseznam Cloveš kihdež el.Obtemsopojasnjenipojmi,kiso potrebnizarazumevanjeknjige. Svet Vitezov in Carovnikov se dogaja v dveh svetovih. Eden je ta, naš svet, Zemlja. Dogodki se sicer razvijajo v bliž nji bodoč nosti od leta 2065 naprej.Naš eVesoljeječ vrsto,boljtrdno.Nadrugi strani je Drugotnost. Vesolje Drugotnosti je narejeno na drugač nih vesoljskih konstantah, je red- kejš einzatojetammogoč amagija.VDrugotnosti zraste temna sila, ki skuš a obvladovati tudi naš svet. A ker je ta gostejš i, mu je magijo nemogoč e udejaniti v njem. Vendar obstajajo osebe, ki jih imenujemoindigo otroci.Tipalahkovsvojipodzavesti padejo pod vpliv zla iz Drugotnosti. Tako postanejo njegovi emisarji v tem svetu in obstaja tudi mož nost, da jim uspe zanj najti prehod na Zemljo.TemuselahkouprejoCuvaji,kiiš čejoljudi sposebnimilastnostmi. Glede na prvo knjigo je druga izdelana mnogo bolj kvalitetno. Mark Jordan je narisal izvrstno naslovnico in dodal vinjetirane naslove posameznih poglavij. Mark Jordan je ilustriral tudi knjige Margit Belami alias Mateje Blaž ič iz serije Varuhi skrivnosti: Obzidano mesto in Otok vrač ev. Mark Jordanjeizvrstenilustratorfantazijskihvsebinin jesodelavecUmerArtistsAgency(www.umer.si). Osnovnim ilustracijam in likovni opremi knjige sejepriključ ilAndrej Ivanuš aš esstarinskim prelomom z incialkami in knjiž nim naborom č rk (fontov) iz leta 1911. Bogat in mestoma nenavadenterinovativenjezikjelektoriralZoranPevec. Seveč osvetuVitezovinCarovnikovna: www.vitezicarovniki.com Ekselenskišeenkratdokazuje,da jemojsterfantastičneliterature. Njegovafantastikasisamozavestno podajarokosstvarnostjo. (EdoRodošek) ©Mark Jordan: Vitezi in Čarovniki - invazija tzevogov ZaVasprebral:AndrejIvanuš a 19 POGLEDI FUNDACIJAISAACAASIMOVA BojanEkselenski Zgodovinskinauk Fundacija je serija, ki je nastajala približ no vzporednozrobotskoincesarskosago.Asimovse ješ elev80-tihletihprejš njegastoletjaodloč il,da vseserijenekakopovež e.Vslovenš činosmodobili ž ezelozgodaj(mnogistebilitakratš ev»fotrovih jajcih«) prevod tretje knjige serije, imenovano Drugavladagalaktičnedržave.Zakajnisoprevedli prvo in drugo knjigo vedo le nebeš ki svetniki. No, naš i bivš i sodrž avljani so se mastili z vsemi knjigami.Prvatrilogijajebilacelodvakratprevedenainizdana.Vprviseriji(srbski)soFundacija prevedli kot Zadužbina, a v drugi (hrvaš ki) Fundacija.Okolitega,kakobiprevedlibesedofundationlahkopolomimokarnekajkopij.GledenavsebinobiprevedlikotVlada,aprevodbesedepomenifundacija,torejostanimopriFundaciji. Vtemprispevkubomoobravnavalisamoizvirnotrilogijo,kiobsegaknjigeFundacija,Fundacija inCarstvo,inDrugaFundacija. 20 Fundacija(Fundation) Prvovserijijevknjiž n ioblikiizdalleta1955,a š e prej je izhajala v obliki zgodb od leta 1942do 1944. Naslikijenaslovnicaprveizdaje,kijijesledilo š emnogoponatisovinprevodovvrazlič nejezike (slovenš činozamaniš č ete).Samastrukturaknjige nakazuje njeno več zgodbovno poreklo. Vsaka od zgodb se lahko bere kot zaključ ena celota. Ko odlož ite knjigo, ugotovite, kakš en genij je bil Asimov.Tudidanes,70letpoiziduprvezgodbe,ješ e vednosvež ainpravnič zastarela.Topa zato,ker sovtistihč asihZFpisalivizionarjiizjemnoš iroke izobrazbe. Zgodba se zač ne, ko največ jega psihozgodovinarja dr. Harija Seldona obtož ijo zarote. Njega in skupino izselijo na Terminus, oddaljen planet na samem robu Galaksije, kjer ustanovijo Enciklopedič nofundacijoena.Taplanetjebilbrezomembe vrednihsurovin.KmalujeGalaktič nocarstvoizgu- POGLEDI biloperiferijoinTerminussessvojokopicoznanstvenikovspodpornimosebjemznajdenasuhem. Kmalu spretni ž upan Terminus citya Salvor Hardin prevzame oblast in obvlada okoliš ka barbarizirana kraljestva. Ko Salvor Hardin ostari, se največ jeodkraljestev,Anakreon,ž elidokopatido atomskega svetega grala Fundacije. Seveda mu spodleti. V naslednji zgodbi gre za razmah trgovskega imperija Fundacije, ki po barbarski periferiji š iri svojvpliv.VzadnjizgodbipaspremljamoHerberja Meloua, ki prinese v zgodovino Fundacijo novo prelomnico. Gre za prvi stik vse moč nejš e in tehnološ ko razvite Fundacije z umirajoč im Galaktič nimcarstvom. Zgodba je č isto prava znanstvena ikcija. Tu ni nobenih fantazijskih dodatkov, kajti Asimov je suverenoobvladalznanostintudizgodovino. FundacijainCarstvo(FundationandEmpire) Fundacija in Carstvo je takisto nastala v več kosihinobjavesegajovleto1945.Kotsamostojna novelasejepojavilaleta1955injebilasestavljena izdvehzgodbGeneralinMule. Naslikijeizvirnanaslovnicaprveizdaje.Lahko vidite, kako so takrat delali naslovnice, ko š e ni bilo gra ič nih tablic in PhotoShopa s sorodstvom. Tudi Fundacija in Carstvo je š e danes prav tako svež a,kotpred60leti. Vprvizgodbispremljamoambicioznegacarskega generala Bena Riozija, ki se je odloč il v č ast Imperijazasestiperiferijo.Biljesposobengeneral, predancarskiinstituciji.Sprvazmaguje.Prebijese dosamegajedraFundacije.Namnogihsvetovihje bilsimbolCarstvasamoš edavnalegenda. Skupinica se odloč i oditi na Trantor in nekako preprič atisamegacarjaKleonaII,dasogeneralovi interesivsekajdrugega,kotosvajanjevslavoCarstva.Sepredenkarkolipostorijo,seumirajoč icar odloč i »poč istiti gnezdo«. Odpoklič ejo generala, opustijovojnoakcijoinvelikapodroč jaCarstvase neposredno,prvič v350-letnizgodoviniFundacije, priključ ijoFundaciji. V drugi zgodbi, ki se dogaja 50 let kasneje, je Carstvo samo š e karikatura samega sebe. Spremljamo vzpon mutanta Mula, ki ga psihozgodovina ni mogla predvideti. Zgodilo se je nezasliš ano. Fundacijajepadlainpsihozgodovinskemuzgodovinskemutokugrozi,daboprekinjen.Aobstajaš e Drugafundacija… 21 POGLEDI V zgodbi General zlahka prepoznamo zadnja leta Zahodnega rimskega imperija. Takrat je rimski vojskovodja Aetij š e zadnjič Rim pripeljal do zmage. Cesar je tipa hitro eliminiral, da ga kot zmagovalecnebiogrož a l.Cetrtstoletjakasnejeje ZahodniRimizginil. ZgodbaMulepaseberekotodlič entriler. DrugaFundacija(SecondFoundation) Tuditaknjigajesestavljenaizdvehzgodb,kibi lahko brez posebne š kode bivali v različ nih kontekstih.Taknjigajebilanajprejobjavljenavobliki zgodbvletih1948–1950.Kotknjigajebilaprvič tiskanapredostalimadvemainsicerleta1953(od todmogoč eslovenskiprevod). Originalnanaslovnicaprveknjiž neizdajež eod daleč kaž e nač asnjenegaporekla.Knjigavsebuje dvezaključ enizgodbiMuleinIskanjeFundacije. VprvizgodbispremljamoMulovoiskanjeDruge Fundacije,kisemujezalasizognilavzgodbiistegaimenavFundacijainCarstvo.Vdrugizgodbipa spremljamodeklicoArkadijo Darel,potomkož enske, ki je prvič onemogoč ila Mula. V tej zgodbi natanč nospoznamodelovanjeDrugefundacije,ki joiš čePrvafundacija.DrugaFundacijajetajnainji 22 vladajovrhunskič arovnikiinmatematiki,č elahko uporabimsodobnoanalogijo.Onisamisebireč ejo psihologioz.psihozgodovinarji. Na koncu trilogije je mogoč e dobro, da povem, kajtabesedapomeni.Grezamatematič nopredvidevanjetrendovvprihodnosti.Izhajaiztrditve,da je mož no dovolj veliko množ ica ljudi statistič no prouč evati in na osnovi preteklosti predvidevati trendevprihodnosti.Spoznamotudipojemseldonovakriza.Grezakritič nitrenutek,kigajepredvidevalž edavnopokojniHariSeldon,komoraFundacija na osnovi aktualnih druž benih in ekonomskihsilreš itinastalozagato. Obezgodbistatrilerskozasnovani insebereta naduš ek. Kajlahkorečemotrilogiji? Gre za izjemno berljiv niz, ki predstavlja enega od pomembnih vrhuncev zlate dobe znanstvene ikcije. Izognil sem se besedi fantastika, ki ima v naš ihlogihnegativnokonotacijo.Vse,karjevteh zgodbahfantazijskega,imaprecejtrdneznanstvene temelje. Za nobeno od stvari, ki š e niso del naš egasveta,nemoremoreč i,dajenemogoč a ali nedosegljiva. POGLEDI PreostalaFundacija V 80-tih letih je Asimov dopisal š e predzgodbo Fundacije in dva obš irna romana, ki sta pravzapravenasamazgodba. Kronološ ko je najprej PreludijzaFundacijoiz leta1988,kjerspoznamozač etkedr.HarijaSeldona in njegove psihozgodovine. Dogaja se v č asu carja Kleona I. Tukaj prvič v zgodbo o Fundaciji vplete nit iz robotov, saj sreč amo robota Danila Oliwava. Zgodba je obš irna in pisana. V skladu s tradicijodoloč enegadelaZF-ja80-tihletjeprecej opisovanjatehnič nihpriprav.No,nasreč otegani preveč innimoteč e. Kronološ ko ima druga knjiga naslov Srečanjes Fundacijo iz leta 1993. Ta knjiga dopolnjuje č as med Harijevimi zač etki in Fundacijo. Preludij in Sreč anjestanajprejizš livoblikikratkihzgodbin takojutudilahkoberemo. Zadogodki izDrugeFundacijeimamodveknjigi, ki sta organsko povezani in se bereta kot dva dela ene velič astne zgodbe. V teh dveh knjigah dokonč nopovež erobote,carstvoinFundacijo.Na robuFundacijeizleta1982spremljamojebivetrnikaGolanaTreviza,kimuobseldonovikrizizagori podnogami.Taknjigajebilasilnopopularnainje dobila nekaj nagrad. Nadaljevanje, Fundacija in Zemljaizleta1986,pazaključ i»zgodovino« Fundacije500letponjenemosnovanju. Vse š tiri knjige so odlič na literatura, č eprav po č arobnosti morebiti niso enaka izvorni trilogiji. Vsekakor gre za Asimova v najboljš i formi in ž al nobena od knjig,razen Druga Fundacija pod imenom Drugavladagalaktičnedržave, niso izš le v Sloveniji. Isaac Asimov (Izak Judovič Ozimov), rojen1920vmestecuPetrovič vRusijiž idovskimstarš em.VZDAsoseizselili leta1925. UmrlvNewYorku1992. 23 IZOBRAŽEVANJE FILMSKEMEDZVEZDNICE(1) AndrejIvanuša Katera je najboljša medzvezdna vesoljska ladja prikazana na ilmskem platnu ali v TV nadaljevanki? Po nekaj urnem brskanju po internetu in po nekaj letih ter kilometrih ogledanih ZF ilmov, sem naredil svoj izbor. Ta popolnoma subjektiven in se mogoče z njim ne strinjate. V tem primeru vas izzivam, da za naslednji Jašubeg en Jered (JeJ) pripravite svoj izbor. Medzvezdnice naštevam v poljubnem vrstnem redu, torej: prva ali zadnja ni najboljša ali najslabša. Vsekakor je vsaka kul in popolnoma neverjetna. LEXX–UBIJALECPLANETOV LexxjeZFTV-serija(4sezone,1997-2002)poimenovanapovesoljskiladji.TojebilaKanadskonemš ka koprodukcija. Zaradi določ enih vsebin povezanihzgoloto,jenisoprikazovalivZDA.Posledič no serija ni dosegla tiste popularnosti in pozornosti, ki bi si jo zasluž ila. Lexx je organska vesoljskaladja.Znjoskupinaubež nikovizzlobne in sadistič ne civilizacije potuje med dvemavesoljemainraziskujerazlič neplanete. Lexx je najmoč nejš e orož je in vesoljska ladja v dveh vesoljih, ki ima obliko kač jega pastirja brez kril.Njenoglavnoorož jejeOcularParabola.Tosta »oč esi«kač jegapastirja,kiprekrivataskorajcelotno prednjo stran. Zmoreta zbrati in poslati ž arekdelcevinenergetskihvalovskaterim je mogoč erazstreliticeloten planet. Od tod tudinjegovoimeLexx-ubijalecplanetov. Lexxjeladjaustvarjenaspomoč jobioinž enirstva. Velika je kakor Manhattan. Ustvarila jo je sadistič na civilizacija Cluster(Sprimek)vdrugemvesolju. Zrasla je tako, da je pož irala cele sklope bio-organov, ki so rasli na proteinskih poljih. 24 NastalajeponaloguDivineOrderbyHisDivine Shadow(bož anskegaredanjenebož anskesenč nosti).Ladjojemogoč eupravljatispomoč j oposebne ž iveenergije,kijepoimenovana»key«(ključ )inje povezanalespooblaš čenoosebnostjo.Upravljase jospomoč joglasovnihukazov,č eimaupravljalec prisebiključ . Ladja je sicer inteligentna, a njena stopnja je zelo nizka. Ukaze uboga dobesedno in ne razume sarkazma,humorjaindvolič nosti.Njenainteligenca je dovolj velika, da se ubrani pred napadom, ima določ en samoohranitevni nagon. Unič evanje planetov ji predstavlja določ eno mero samozadovoljstvaaliveselja. Kerjež iva,semoraLexxprehranjevati.Prebavi lahkovsakoorganskosnov.Največ kratpristanena planetuinpojevsevsvojiokolici.Cetonegre,razstreliplanetinprebavikose,kipriletijomimo. Vč asihpož retudi mimo leteč e vesoljske ladje, nedabiotemobvestila posadko. V nuji pož re organske materiale, ki lež ijo natlehvnjeninotranjosti. Obtemsobio-inž enirjiizdelališ eveš čampodobneornitopterje,kiseuporabljajozakrajš apotovanjavvesoljualizapristaneknaplanetu.Cloveš ki posadki so na voljo š e izdelovalci veš č, ki so nekakš nizombiji.Tisoistoč asnotudimehanikiin vzdrž evalcikač jegapastirja. Potisoč ihlettrajanjavesoljskeladjejonaZemljioplodikač j ipastirinobsmrtiskotimajhne,sebi podobnevesoljskeladje. IZOBRAŽEVANJE THETHUNDERROAD Neverjetno plovilo iz ilma Explorers (Raziskovalci,1995). Ben Crandall je z alieni obseden dvanajstletnik, ki neko noč sanjanačrttiskanega vezja. Ko ga v resničnem ž ivljenju skupajsprijateljema spacka in vključ i, se sredi prostora pojavi antigravitacijska sfera. Iz ostankov, ki jih najdejo na smetiš ču zabaviš čnega parka,zgradijovesoljskoplovilo. Antigravitacijskasferajepriklopljenanarač unalnik Apple IIc in na 9-voltno baterijo ter omogoč a potovanjepovesoljuzneverjetnohitrostjo.Obtem je sfera popolnoma nevidna, odporna na udarce (lahko»prevrta«Zemljobrezposledic),znotrajnje ninobenihinercijskihsilinomogoč adihanjezaradi posebnenaprave,kiiznič ustvarjakisik(sic!).Edinaslabost,kijolahkonajdemo,dajepoimenovana po pesmi Bruca Springsteena. Z njo se trije fantje podajonaavanturosvojegaž ivljenja. GUNSTAR AlexRoganž ivivmajhnemprikolič arskemnaselju (The Last Star ighter, 1984). Edina zabava je avtomatzračunalniš koigrico,kjerjepotrebnounič iti mrzke Xure iz vesoljske napadalne Ko-Dan armade.Nekegadnemuuspeigrozaključ itiintisto noč gaskrivnostnitujecssvojimvesoljskimavtom odpelje na vesoljsko postajo. Tam se izkaž e, da je bilavtomatletrenaž erzaresnič novesoljskobojno ladjo Gunstar. Sama ladjaje dokaj konvencionalna zaZF ilmeintudinjenaoborož itevnikajposebnega. Edina novost je »Death Blossom« (marjetica smrti).Kopilotuporabitoorož je,seGunstarspremeni v divjo vrtavko, kjer izdelki zadenejo vse in vsakogarnanjihovipoti. HEARTOFGOLD Ljubitelji Adamsovega Stoparskega vodič a po galaksiji vam je zazvonilo v uš esih? Zlato srce je ladja na neskonč no neverjetnosti pogon (NNP) v obliki č ajnega vrčka, ne-da? Ko je vključ en, potuje plovilo skozi prav vsako toč ko v Univerzumu ob natankoistemč asu.Nerazmiš ljajtepreveč o izikalnihparametrihtegapojava,temveč serajeposvetite oč arljivi osebnosti ladijskegarač unalnika(ce) in problemom androidnega osebja. Mi, ljudje, imamo obč asnoartritis,revmatizeminpodobno,onipa… THESHADOWCRAB Taprihaja kot glavnasovraž navesoljska ladjav TVserijiBabylon 5 (1993-1998, 5sezon, 110 epizod in 6 ilmov). V seriji je kar nekaj zanimivih vesoljskihladij,atajeta»glavna«nasprotnestrani. Shadows(sence)sotujskavrsta,kiprihajaizplanetaZ'ha'dum.SotekmeciVorlonov,kivpletejoLjudi v vojno s Sencami. Vorlonska ilozo ija temelji na vpraš anju'Kdosi?',medtemkoSencetemeljijosvojo ilozo ijona'Kajhoč eš ?'Obojiuporabljajoorganskevesoljskeladje. Sonajboljpodobnerakovicamrazlič nihvelikosti in imajo različ no močna orož ja. Ze njen izgled in nač inprikazovanjasluž itazazastraš evanjenasprotnika.Največ javesoljskaladjaimazaglavnoorož je ž arkovnitop,kisenahajanekjenasprednjispodnji straniplovila.Kož arekzadenecilj,taneeksplodira in se ne stopi, temveč razpade na nekakš ne 'rezine'. S tem ž arkom lahko razrež e tudi manjš e planetoide. Ob stalnem obstreljevanju planetnega površ jagaspremenivpuš čavo.Imajotudisledilna torpeda,kiseprilepijonapovrš inociljaingarazstrelijo.Koenkratnameritarč o,jilahkonemoteno slediinunič i.Imajozakrivnotehnologijo(cloaking 25 IZOBRAŽEVANJE device), ki temelji na faznem zamiku med resnič nimvesoljeminprvimnivojemhipervesolja.Koje vprikritemstadiju,nemoreuporabitisvojihorož ij.Mendajojetakratmogoč eodkritileobuporabi gravitacijskih valov. Njenaposadka binaj š tela do40bojevnikov. NOSTROMO To vesoljsko ladjo smo videli v ilmu Alien (1979).Pravzapravjetovelikanskivesoljskivlač ilec,kizasebojvlač itisoč etonž e lezjavoblikira inerije. Ceprav ni oborož ena, je prav markantna vesoljska ladja. Najbolj si jo bomo zapomnili po izredno zamotanem samo-razstrelitvenem postopku. Ob tem je sposobna pristati na planetnem površ ju in skenirati obstoj ž ivljenjskih oblik. Kar senakoncuizkaž ekotslabaideja.No,skoraj...č e binebiloSigourneyWeaver. 26 Naslednjič: StarTrek Enterprise, Klingon Bird of Prey in še druge ladje iz serije Star Trek; Ba lestar Galac ca in druge ladje; iz vesolja StarWars vesoljska križarka StarDestroyer, X-Wing, Millennium Falcon, idr. ALIENMOTHERSHIP Tosmovideliv ilmuNeposrednasreč anjatretje vrste (Close Encounters of the Third Kind, 1977). Steven Spielberg je fantastič en ilmski ustvarjalec, ki je obenem tudi umetnik in takorekoč vizualni č arovnik. Oblikovalec McQuarrie je ustvariltujskoladjovtem ilmuskladnossploš no predstavooleteč ihkrož nikih. Aprikaz ilmskegamodelajezaresvelič astenin takrat,koso ilmprvič prikazali,nasjescenazalepilanasedež e inskorajbrezdahasmospremljali prizorpristankagigantskeizven-zemeljskevesoljske ladje. Ideja o komunikaciji dveh popolnoma tujih si civilizacij le s pomoč jo barv in glasbe je pravzapravbrezč asna. Avtorsesplohnepoglabljavtehnič nepodrobnosti ladje in nikjer ni povedano, kakš na orož ja imanakrovu. IZOBRAŽEVANJE KAKOHITROKROŽIZEMLJA? AndrejIvanuša Kakohitrokrož iZemljaokrogSonca? Odgovor na to vpraš anje je preprost in ga je mogoč e izrač unati s poznavanjem osnovnoš olske matematike.Izš olske izikejeznano,dajehitrost potovanjaenakadolž inipotivdoloč enemč asu. Vemo tudi, da potrebuje Zemlja natanko eno leto,daobkrož iSonce.Zemljasicerpotujeporahli elipsi, vendar je za naš izrač un dovolj natanč no tudi, č e reč emo, da potuje po krož nici. Dolž ino krož nice k lahko določ imo iz polmera kroga po formuli k=2×π×r Srednja razdalja med Soncem in Zemljo je 149.597.890kilometrov,torejjetopolmerrnaš e krož nice k. Formula za izrač un hitrosti bi bila (s=hitrost,t=č as): sonč evprivlek.TuditujeKeplerž evedel,dapotrebuje planet za pot po eni č etrtini eliptič ne poti tudienoč etrtinoč asa.Ekscentrič nostkrož nicejev tem primeru pomembna, č e ž elimo vedeti, kako hitroZemljakrož ivdoloč enitoč kikrož n ice.Tako Zemljapospeš i,kojebliž eSoncuinupoč asni,koje odnjeganajboljoddaljena. Najhitrejepotujenekako2tednapozimskemsolsticiju(zimskisončniobrat,najdaljš anoč innajkrajš i dan, 21. december), torej preračunano 4. januarja. Takrat je oddaljenost Zemlje od Sonca 147.098.074 kilometrov. Glede na ekscentrič nost elipse je njena hitrosttakrat109.093km/h(30,30km/sek.). Najbolj je oddaljena Zemlja od Sonca poleti in razdalja je 152.097.701 km. Razlika med obema dolž inamaje4.999.627km.Hitrostkrož enjaZemljepoletije105.507km/h(29,31km/sek.). Razlikaobehhitrostije3.586km/h(0,99km/sek.). s=k/t s=2×π×r/t Enoletoima365dniinvsakdanima24ur,karje skupno 365 × 24 = 8.760 ur. Za π vzamemo 3,14159. s=2×3,14159×149.597.890/8.760[km/h] s=107.300km/h(29,81km/sek.) Preprostopovedano:ZemljakrožiokrogSonca s hitrostjo več kot 100.000 km/h ali okrog 30 kmvsekundi. Ce je najviš ja dovoljena hitrost na naš ih avtocestah 130 km/h, potem Zemlja potuje 825-krathitreje.Hm,zanimivo:mitehitrostisploh neopazimo! Poglejmoš e,zakolikosmosezmotiliprinaš ih približ kih.ZeKeplerjeugotovil,daplanetipotujejookrogSoncapoeliptič nikrož nici,kiimaSoncev enemodsvojihž ariš č.Zemljinakrož nicajeskoraj krož na,sajjenjenaekscentrič nost0,016.Torejje to tako majhna vrednost, dane vpliva na toč nost izrač una. Polmer je podan natanč no in tudi ne vpliva na toč nost izrač una. A pri krož enju Zemlje okrog Sonca se ves č as vmeš ava gravitacija, oz. 27 NOVOPEČENI NEJCKAVKAINSPOPADFRENGLOV PripravilBojanEkselenski Predenvasspustimdopredstavitveobetajoč ega mladegaavtorja,najvasobdarimssvojimrazmiš ljanjem. V splet ž e nekaj č asa preko strani tega magazinananaslovuwww.drugotnost.sispuš čamopozivemorebitnimavtoricaminavtorjem,naj vendarkajprispevajo,najpiš ejoinobjavljajo.Vendardoleta2011nibilonobenegaodziva.Pravzapravdokoncaleta2011splohnismodobilinobene resnezgodbe.DvekratkizgodbiciMihePleskovič a sta bili zelo dobrodoš li. Vendar dve drobceni lastovici š e ne prineseta resnič nepomladi ustvarjalnosti. A resnih zgodb, kakrš ne objavlja predvsem AndrejIvanuš a,nismodobili.Anikolinerecinikoli! Pred mesecem ali dvema me je v digitalnem poš tnemnabiralnikuč akalzajetenzalogaj.Zgodba SpopadFrenglovna kar 73 standardnih straneh jepritegnilamojopozornost.Takojpoprvihprebranih straneh sem ugotovil, da zgodbavleč e. Dialogisonaravni,nastavkizgodbesodobri. Potem sem izvedel, da je avtor 15-letni Nejc Kavka. Pomislite! Petnajstletni dijak Gimnazije Siš kajespisalnovelo,kijezmalceloš čenjaobjavljivavknjiž niobliki,gotovopavobš irnejš izbirki. Sevedazgodbapotrebujemalceuredniš kegaudejstvovanja,lekturoindodelankonec.Ampak…gre zaizdelekmladegaavtorja,kisampravi,dazadeveš enizloš čil! Torej, prepustimo mu besedo in naj se sam predstavi.Dopustimomutorazkoš je. NEJCKAVKA–MOJŽIVLJENJEPIS Rodil sem se 5. avgusta leta 1996 v Ljubljani. Sem tretji otrok po vrsti od š tirih; imam starejš o sestroinbrata,termlajš egabrata.ZivimvDobrunjah (okolica Ljubljane). Obiskoval sem Osnovno š oloSostro.Tamsembilpouspehuveč inomaprav dober oz. odlič en. Udelež il sem se precej tekmovanj,kotrecimoizmatematike,zgodovine,slovenš čine, predvsem pa š portnih tekmovanj. V sedmemrazredusemnamreč zač eltreniratiatletiko, natanč nejeteknasrednje/dolgeproge. V prostem č asu sem ž e od nekdaj rad risal in tudi sedaj kdaj pa kdaj kaj nariš em. Precej me 28 zanima tudi zgodovina. Po konč ani osnovni š oli semsevpisalinbiltudisprejetnaGimnazijiSiš ka in sicer v š portnem oddelku, kjer se sedaj prebijamskoziprviletnik. Kar se tič e mojega ustvarjanja in pisanja zgodb, lahko mirno reč em, da me je k fantastiki pripeljal ilmGospodarPrstanov,kisemgagledal ž ekosembilprecejmajhen.Innavkljubtemu,da takrat sploh š e nisem ravno razumel o č em gre, mejezelonavduš il.Poznejesemnaletelnaknjige Harry Potter, katere sem prebral po dolgem in š irokemvsajpetkrat. Takratsemtudiprvikratpomislil,dabinapisal lastnozgodbo.Tosejezgodilo,asemvednomed pisanjemobupal,doklernisemprotikoncudevetegarazredazač elpisatiSpopadFrenglov.Odloč il semse,dabomzgodbospeljaldokonca,pač etudi bopolomija.Splač aloseje,sajsemzgodbodokonč alvprvipoloviciprvegaletnika.Medpisanjemte zgodbesemtudiodkrilforumPrizma,kimijebilv izrednopomoč . Za naprej imam dokaj preprost nač rt: napisati č im boljš o zgodbo na področ ju epske fantazije (znanstvena fantastika in horror me ravno ne zanimata). DRAŽILNIK SPOPADFRENGLOV NejcKavka I. Dor in je odraš čal na velikem gradu svojega oč eta, ki so ga imenovali Hendervan, približ no dvanajst milj proč od Fendergrina, prestolnice Frengelskegakraljestva.Njegovoč e,Drongol,jebil kraljevi vazal, visoko cenjen med Frengelskim ljudstvom. Dodeljen mu je bil eden izmed več jih fevdovzgradom.Imeljerodovitnozemljo,vdano prebivalstvo, ki je š telo okoli sedemsto kmetov obrtnikov,služ abnikovinvitezov. Utrdba, srce fevda, je imela petnajst metrov visokoobzidjezvodnimjarkomindviž nimivrati, v notranjosti pa so bili š e hlevi s konji za gospodarjainviteze,kovač ijaterorož arna.Gospodarje prebivalvvelikem,kamnitemdonž onu. Drongolfevdinbogastvonipodedoval,temveč mu je bil dodeljen zaradi njegovih vojaš kih zmag proti kraljestvu Hregitov. To kraljestvo je lež alo severnoodFrengelijeinjeimelopopolnomadrugač no kulturo od svojih sosedov. Hergiti so bili stepskinarod,njihovonajljubš eintudisimbolič no orož je je bil lok. Niso nosili tež k ih oklepov kot Frengli, ampak lahke obleke in niso bili veš či v uporabivelikegaintež kegaorož ja.Tidvekraljestvistabiliž e odnekdajvsporu,vzadnjihletihpa jetož epreraslovkrvavovojno,vkaterisož eleli vazali obeh kraljestev dokazati svojo kvaliteto na rač un kmetov in ostalega niž jega sloja prebivalstva. Nekaterisomenili,dajetavojnapopolninesmisel,avseenojebilaveč inazagretazanjoinjehotelalekrisvojihsosedov.Akogovorimoosporuteh dvehnarodov,nemoremomimokraja,kise imenuje Kellsdian. To je bilo mesto ob vznož ju gore Dhirim-Wen, ki poleg omenjene gore in gozdov okoli nje ni pripadalo nobenemu kraljestvu, pa č etudijestaloravnonasredinimedobemakraljestvoma. Samo mesto je imelo posebno obliko in sicerjebilookrogleoblikezobzidjemokolinjega, nasredinipajestalvelikstolp.Tusož iveliskrbniki gore Dhirim-Wen. To namreč ni bila obič ajna gora, temveč so v njenem srcu prebivali duhovi Zemlje.Tosobilistarodavnibogovi,kisosepred tisoč iintisoč iletibojevaliprotisilamzla,kisosi hotelepodjarmitiRudrijo.Atazgodbajepredolga da bi jo pripovedovali zdaj in tudi ni pomembna. TiDuhovizdajleredkopridejoizgoreinlenekaterimsoseprikazali,paš etosobiliveč inomaljudjeizKellsdiana. II. NaHendervanskifevdsoizzasrebrnegagorovja posijali prvi jutranji sonč ni ž arki, z zlatom objeli zidovegraduinprebudilivasprednjo.Peteliniso zač elikikirikati inzasliš alsejepasjilajež .Kmetje so hiteli na polja, obrtniki v svoje delavnice. Na fevdusejerodilš eendan. Dor in, sedemletni sin gospodarja Drongola, ki jetrenutnoopravljalposlevFenderginu,jestalna vrhu donž ona in opazoval dogajanje na posestvu. Spodaj, na vzhodu, je videl prebujajoč o se vas, onkrajnjenjiveinpaš nike.Enakojebiloš enajuž ni in zahodni strani. Proti severu je s pogledom sledilcesti.Ponjejsosepoč asipremikalitrgovciz volovskimivpregami,namenjeniveč inomavFendergrin,nekajpajihjezavilotudiprotigradu.Med njimisobiliviteziinsli,kisopotovalivraznekrajeKraljestva. ˝Dobrojutro,˝jeDor inzasliš alglaszasvojimhrbtom. Obrnil se je in zagledal svojega uč itelja Pergwela.Tojebilmož ,kijesluž ilvvojskinjegovegaoč eta,asejezdajupokojilinsezaposlilkotuč itelj.Biljemiš ič astepostaveinš epalnalevonogo. »Dobrojutro,«jeodzdravilDor in. ˝Sipazgodajvstal!˝gajeogovorilPregwel. ˝Radopazujemsonč nevzhode,˝jeodgovoril. ˝Vidim,˝jerekeluč iteljinsenasmehnil. Stopil je ob Dor ina in se naslonil na nadzidek. TedajsejeDor inzagledalvnjegovodolgobrazgotino,kijojeimelnalicu. ˝Tam daleč ,˝ je spregovoril Pregwel in z roko pokazal proti severu, ˝onkraj reke Berdun in š e naprej je Hergitsko kraljestvo. Tam ž ivijo kruti barbari in morda se boš nekoč moral boriti proti temdivjakom.VediDor in,tiljudjenisovredni,da bijimizkazovalmilost,kajtitudionijenebiizkazalitebi.˝ 29 DRAŽILNIK Narediljepremorinsezagledalnekamvdaljavo. Dor in ga je pozorno opazoval. Pregwela je namreč spoš toval,sajjevedel,dagaspoš tujetudi njegovoč e. ˝Tudi sam sem se nekoč boril proti njim,˝ je nadaljeval Dor inov uč itelj, ˝skupaj s tvojim oč etom.Izbojevalasvanekajsloveč ihzmag,azdajsva sepostarala.VendarHergitskokraljestvoš ezmerajstoji.˝ Znovajenaredilpremor,tersezazrlvtla. ˝Ljudjevednoupajonanovegeneracije.Dabodo opravile tisto, kar se trudimo opraviti ž e leta. Da bodoprineslespremembe.Avednojimtotakoali drugač e ne uspe in moramo upati na naslednjo generacijo,kipajimordanebouspelonič kajveč . Tegatinepravimzato,dabiteodtegnilodtvojih ambicijinciljev,ampakzato,datipovemkakojev resnici,kajtipravicoimaš ,datoveš .˝ ˝Ampak, zakaj se vazali bojujejo vsak zase in razkropljeni?˝jevpraš alDor in.˝Sajpotemnič udno,danič nedosež emo.Združ itibisemoraliveno vojsko,podenprapor,intakratbidoseglivse.˝ Pregwelsejenasmehnil. ˝Zasvojaletasibister,datakolerazmiš ljaš ,˝ga jepohvalil. ˝Karsepatič etvojegavpraš anja.Tonitakoenostavno,kotmisliš .Vazalisepolegskupnegacilja - unič itiHergite,bojujejotudizasvojelastneintere- 30 se.Otemtilahkokajveč povetvojoč e,vsekakor pategazdajš e nemoreš razumeti.Kopaboš odrastel,tibojasnooč emgovorim.˝ Dor innirekelnič ,pač pasejelezazrlnekamv daljavoinsezamislil.Pregweljezavzdihnil: ˝Dor in,tukajsemzato,datenauč imbojevanja in te izurim za viteza, da boš lahko, kot tvoj oč e, nekoč odjezdil nad Hergite. To je moj zadnji cilj, predenseupokojiminsenaselimnekjenadež eli, kjerbomkarsedaumirjenodoč akalsvojč as.Zato biž elel,dateizurimkarsedadobro,datenebo posekalž eprviHergit,kigaboš sreč al.˝ Dor insejenasmehnil: ˝Injazbomdalvseodsebe.˝ Intakosominevalimeseci,mesecisoseprelivali v leta in Dor in je kmalu dopolnil petnajst let. Zdajjebil ž ež ilavodvsehtreningovindvobojev, kijihjeimelsPregwelom.Karpasetič eDor inovegauč itelja,jebiloravnoobratnokotznjim.Zdaj jeimelž evidneznakestarostiinnjegovobrazje postalzgubanodvsehlet,kijihjeimelnagrbi.A š evednojebilvdvobojupopolnomaenakovreden Dor inu, obč asno ga je celo premagal. Le re leksi sosemuposlabš ali.APregwelganiuč illebojevanjainmeč evanja,pač patudizgodovino,heraldiko inzvezdoslovje.Avtistemč asupajeDor indož ivelnekajresnič nostraš nega… DRAŽILNIK III. Tosejezač e lotakrat,kosejenagrajskemdvoriš čudvobojevalzPregwelom.Bilojekonecpomladiindansejež ebliž a lkoncu. Tedaj pa je straž ar na obzidju naznanil da se skupajssvojimspremstvombliž agospodarfevda, Drongol. ˝Oč e!˝ je navduš eno zavpil Dor in, vrgel lesen meč potleh,terstekelnaobzidje.Njegovoč ejebil zdajž evestedenodsoteninDor ingajezač elzelo pogreš ati,sajjepolegPregwelovihlekcij,obč udoval tudi oč etove napotke in pripovedi iz njegovih bitk. Izza branika je proti severu na cesti videl kakihdvajsetjezdecev,kisoravnozaviliprotigradu.Lahkojetudirazloč ilsvetlikanjebelegasamoroganapraporu,grbHendervana,kijeplapolalv vetru.Dor insejenasmehnil. ˝Konč no.˝ Stekeljenazajkvratominpoč akalnapriš lece. Kmalu je dvajset jezdecev urno prijezdilo skozi grajska vrata in razjahali na dvoriš ču. To so bili gospodarjeva elitna osebna straž a in najboljš i bojevniki na posestvu. Na sebi so imeli svetleč e oklepeintež kabelo-modraogrinjala.Naglavahso nosilič eladesš č itnikizanosinkonjskimiž imami, kisojimpadalenazaj.Vrokahsoimelidolgakopija,nahrbtupasoimeliopasaneš č ite,nakaterihso biliupodobljenisrebrnisamorogi,kisevzpenjajo na zadnje noge. Dor in je med množ ico poiskal oč eta in ga tudi kmalu naš el. Imel je podoben oklep kot njegova osebna straž a, le da je imel na sredinizlatopeterokrakozvezdo. Dor injevideldasijeravnosnelč eladoinstreselssvojimič rnimilasmi.Nasmejanjestekelproti njemu. ˝Oč e!˝gajepoklical. Drongolsejeobrnilprotinjemu.Dor inajekar malopresenetilo,kakozgubaninzaskrbljenjenjegov obraz. Imel je velike podoč njake in jasno se mu je videlo kako je utrujen. A kljub temu se je nasmehnilintoplopozdravilsina.˝ ˝Oho,poglejgafanta!Zalmijedametolikoč asa nibilo,adolž nostklič e.Ampakzakajbitigovorilo problemih Kraljestva, raje povej kaj si se ti kaj noveganauč il!˝ ˝Ah, kaj posebno novega se nisem, le Pregwela semnekajkratpremagal.˝ Drongol se je š e enkrat nasmehnil, nato pa se obrnilinodš elprotisvojimsobamvgradu.ADor- in je opazil, da je takoj ko se je obrnil nasmeš ek zbledel z njegovega obraza. Slutil je da mu nekaj prikriva.ZatojeskretnjoPregwelupokazal,dase než eliveč bojevatiintudisamodš elvgrad. Oč eta je naš el v glavni dvorani, ko se je ravno resnobno pogovarjal z ž ensko obleč eno v dolgo oblekonež no zelenebarve.Rjavelasepaje imela spetevkito.TojebilaDor inovamatiEldarin.Dorinjeimelmamorad,ajeimelzoč etomš evseeno globljiodnos.Pastemnimislilsamonato,damu jebilboljprisrcu,oč esemujenekajkrattudizelo zameril. Spominjalseje,kojenekegadnedomovpriš el pijan. Bilo je grozno. A to se je zgodilo enkrat in Dor in mu je to sam pri sebi vse odpustil. Ko je DrongolopazildajevstopilDor injež eodprlusta dabimunekajrekel,agajeDor inprehitel: ˝Ne poš iljaj me stran, nisem več otrok. Hoč em sliš ati,kajsedogajainnoč em,damivseprikrivate ingovorite,dajevsevredu!˝ ˝Resje,nisiveč otrokinjaztovem.Cepabime pustil dobesede,bi videlda te ne poš iljam stran, pač palehoč emdapoklič eš Pregwela,kermorato tudionsliš ati,˝jerekeloč einDor inusejezdelo, da ga celo malo zabava, kako se mu sin odloč no upira. KojepoklicalPregwela,jeDrongolsedelnasvoj stol na koncu mize in sklenil konice prstov, nato paspregovoril: ˝Danes sem v Fendergrinu sliš al, da so Hergiti vdrli č ez naš o vzhodno mejo in zdaj plenijo naš e vasiokrogzahodnegabregaOgnjenereke.Vodijih poveljnikpoimenuXidahal.Tojetapoveljnik,kije ž e nekajkrat porazil naš e vojske. Zato je Kraljevi Svet izbral mene da popeljem svoje viteze in š e š eststo poklicnih vojakov iz Fendergrinske vojaš niceprotiXidahalu.˝ ˝Ampaktinesodiš več vvojno,prestarsi.Kako so lahko določ ili tebe!?˝ je takoj zaskrbljeno ugovarjalaEldarin. ˝Jaz sem edini zmož ni poveljnik tukaj naokoli, sajsovsidruginaseverozahodnimeji,kjerpazijo naobalo.Vemdajesetimordazdič udno,Eldarin, amoramiti.˝ ˝GospaimapravDrongol,nemoreš vvojno,˝se je vmeš al Pregwel, ˝ti si svoje odsluž il! Tako kot jaz!PrepustitoFendergrinu!˝ ˝Oč itnoš ezmerajnerazumeš ;jazsemtrenutno edini, ki lahko ustavi Hergite. Fendergrin ne bo 31 DRAŽILNIK naredil nič , saj ne more brez poveljnikov. In č e bomo odlaš ali bo Xidahal prav kmalu priš el č ez Srebrno gorovje, naravnost pred vrata Hendervana.Moramiti,tojemojadolž nost.Splohpajeodloč itev ž e padla v Svetu, tako da itak ne moremo nič ,˝ je utrujeno rekel Drongol, ˝Zdaj se grem pa poš teno naspat, saj se ž e dolgo č asa nisem. Pregwel,povejmož emnajbodojutriopoldnepripravljeninaodhod.˝ ˝Bom, gospod,˝ je rekel Pregwel in se nalahno priklonil,dabiodš el,tedajpasejesredigibaobrnilinrekel: ˝Veditetole,gospod-vaš adolž nostKraljestvuje bila ž e davno opravljena. Tole je le dodaten in nepotrebenkriž ,kistesiganalož ilinarame.˝ Drongol,kisejež evzpenjalpolesenemstopniš č uprotispalnici,jevodgovorlezagodrnjalnekaj, karDor innirazloč il. Naslednjejutrososeodjuga,č ezhribeprivlekli ž ametnosivioblakiinbilojejasno,dabotadanž e zaradi vremena turoben. Vojska se je za pohod zač ela pripravljati ž e zjutraj in opoldne je bilo ž e zbranihokolidevetstomož predutrdboinč akalo napoveljnika.Dor injestalnazunanjembraniku injihž alostnoopazoval.Kmalujeizgraduvsvetleč em oklepu priš el vidno utrujeni Drongol in zajahal svojega konja. Na glavo si je š e posadil č elado,pojezdilnač elovojskeinizvlekelmeč . ˝Fendergrinci in Hendervanci!˝ jim je zaklical, ˝Moji bratje! Tiste preklete zverine od Hergitov plenijoinpož igajovasi,kjerž ivijonedolž niljudje, Frengli! Podijo jih prek travnikov, kot ž ivad in mislijo, da za to ne bodo plač ali. A motijo se! Povemvam,krepkosemotijo!Bomomikarč akali tuingledali,kakogorinaš azemlja?NE!Nebomo! Pojezdilibomoknjiminjimpokazalikajsezgodi tistim,kiseigrajosKraljestvomFrenglov!˝ Množ icagajenapetoopazovalainDor injekar videlkakovnjihrastebojnisrd. ˝Insedajvampravimsamoš eeno,mož jeFrengelski,˝jenadaljevalDrongol,˝VimenuDomovine inKraljestva,NARAVNOSTVNAPAD! Zadnjidvebesedijezakrič al,kolikorsomudala pljuč ainmnož icajeznjimplanilavbojnikrik,da je odmevalo, daleč naokoli. Tedaj pa je Drongol obrnil konja in pojezdil, z dvignjenim meč em po cesti naprej in kot bi se utrgal plaz se je za njim rjoveč usulanjegovavojska. 32 IntakojeDrnogol,gospodarHendervanainkraljevi vazal, š e poslednjič , z dvignjenim meč em, pojezdilvbitko.Kajtitabitkagabostalaž ivljenja inonsamjevsrcunatihemtotudislutil. IV. OdDrongolovegaodhodajezdajminilž e dober mesec in Dor in je č edalje pogosteje posedal na braniku,vupanjudabonacestiuzrlHendervanski prapor in njegovega oč eta, kako skupaj s svojimi vitezi,ponosno,vsvetleč emoklepujezdiprotigradu.Ateganasvojož alostniinnizagledal.Postajal jezaprtvase,kajtivzadnjihdnevih,kojebilDrongolš edoma,jeoč etaresvzljubil. In tako so minevali dnevi, Dor in pa je č edalje bolj sameval, dokler ni nekega jutra, vdaljavi, na cesti,zagledalprizor,nakateregajeupalž etedne. Proti Hendervanu se je bliž alo okoli sto konjenikov,zanjimiš epetdesetpeš akov,prviizmedkonjenikovjenosilpraporbelegasamoroga.VDor inu se je prebudila silna radost in od vznemirjenja je karvztrepetal.Poskuš aljerazloč itisvojega oč eta, a vojska je bila predaleč . Nestrpno je č akal, da se boljpribliž ajo innapenjaloč i.Kmalusobiliž ena potinaravnostprotigradu,Dor inpaš ezmerajni razloč iloč eta.Zač enjalogajeskrbetiinvsrcugaje ž egrizeldvom. Tedaj pa je opazil da Hendervanski elitni straž arji pred sabo vleč ejo voz prekrit z Hendervansko zastavo. Takoj mu je postalo jasno kaj to pomeni.Vgrlusemujenabralcmokinnaenkratje imelustapopolnomasuha.Obš lagajegrenkobain kolenasosemuzaš ibila.Hoteljesteč ikvratom,a ga noge nikakor niso ubogale. Cez nekaj č asa je konč no,popolnomabled,priš eldovrat,kjersož e č akali mrki vojaki. Poveljnik osebne straž e je z ž alostnim obrazom stopil pred Dor ina in izjavil samo: ˝Zalmije.˝ Natopajestopilvstran,dajeDor inlahkopriš el dovoza.Poč asisejenapotilprotinjemuinsekar naenkratzavedal,dajeobnjemnjegovamatiEldarin. Videl je da ji po obrazu polzijo solze. Ko sta priš ladovoza,jevojakodgrnilzgornjidelzastave in Dor in je zagledal bledi obraz svojega oč eta. Takrat se ni mogel več zadrž evati in zalile so ga solze.Padeljenakolenainzakopalobrazvdlani. Cez nekaj trenutkov je na ramenu zač util tujo dlan. Ko se je obrnil, je zagledal Pregwela in od DRAŽILNIK nekjedaleč jezasliš alnjegovebesede: ˝Vsebovredu,vsebovredu.˝Kakolahkogovoridabovsevredu?!Kakolahkotogovori,č emije umrloč e?Izoddaljenostijenatozasliš al,kakose Pregwelpogovarjaspoveljnikom. ˝Kaj se je zgodilo? So vas porazili?˝ je vpraš al Pregwel. ˝Ne, na koncu smo jih pregnali. Takole je bilo: Ko smo priš li č e z gore, smo izvedeli, da se je Xidahal utrdil v vasi juž no od ceste ob Ognjeni reki.Krenilismonaravnosttja,natopasmodobili vest,daimaXidahalnekajmanjkotdvatisoč mož , karjebilodvakrattoliko,kotješ telanaš avojska. Tonasjezadrž aloinGospodarjepostalboljpreviden. Sli smo previdno naprej proti vasi in kmalu tudipriš lidonje.Hergitisodotakratokolivasiž e zgradili tabor in postavili leseno palisado. Vedeli smo, da bi bil direkten napad samomor. Zato je Gospodar ukazal naj okoli tabora zgradimo okop in naj ne spustimo nikogar niti noter niti ven. Okopjebilnarejenvenemtednuintedajsmolahkosamoš e č akali,daHergitom zmanjkahranein vode. A pod dveh tednih obleganja, ni bilo videti, da bi sovraž niku kakorkoli zmanjkovalo hrane. Postali smo sumnič avi, saj tako majhna vas ni mogla nahraniti tolikš ne vojske. Cez nekaj dni smož e dobiliodgovornatouganko.Ugotovilismo namreč , da Hergiti ponoč i, skrivoma, dovaž ajo zalogeč ezreko.Koje zatoizvedelGospodar,nas je zač udilo, da nam ni dovolil, naj napademo in poč istimo drugi breg. Pač pa je poslal nekaj mož , dasosepreoblekliinsepomeš alimedljudi,kiso tovorili zaloge č ez reko. Ko so priš li v vas, so se skrivoma pretihotapili do vrat, pobili straž e in odprli vrata,da je lahko ostalavojska pridrvelav vas. Presenetili smo jih, a š e vedno so se dobro organizirali–boljš ekotsmoprič akovali.Nasrediš čusenamjemalomanjkotš eststoHergitovpostavilo v bran. In Gospodar je padel ravno takrat. On je namreč na č elu svojih konjenikov napadel tistoskupinointudisamsemvidel,kakosilnoso treš čili skupaj. Gospodarja je v tem naskoku prebodlo kopije in padel je s konja. Na sreč o smo ga š epravoč asnoodneslistran,predenbigatistiHergitskipsiž emrtvegaposekali.Kosonaš iizvedeli, dajeGospodarmrtev,jevsovojskozajelbesinle malokateri Hergit iz tiste skupine je uš el naš im rezilom.Intojeto.Takojzatemsmoseodpravili nazajč ezgoreinsedajsmotu.˝ ˝PaXidahal?Jeumrl?˝jevpraš alPregwel. ˝Ne vemo zagotovo. Med mrtvimi ga namreč nismonaš liinmislimo,dajepobegnil.˝ ˝Prekletistrahopetec…˝jejeznozamrmralDorinovuč itelj. Zgodba bo v celoti objavljena v eni izmed edicij Društva Zvezdni prah! 33 DRAŽILNIK MAGINMAFALDA (Odlomek iz fantazijskega romana) MaraR.Sirako Črndanzačrnamačka Podjetjejevresnicivodilasama,več alimanjsta seukvarjalispreprodajonepremič nin.Marjanaje skrbela, kot je to sama de inirala, za promocijo. Bolj, ko je podjetje raslo, bolj draga in razkoš na potovanja na druž abne dogodke si je privoš čila. Mesecdnipredtem,kosejeMafaldisesulsvet,ju je skupaj z Vasjo povabila na križ arjenje, ki ga je organiziral razvpiti Damjan Murva. Mafalda je sevedazavrnilavabilo,navsezadnjeniimelanobeneganamena,dabissvojoprisotnostjoreklamiralaMurvo,kijeboljposvojihpevskihuspehihpolnilstranitrač arskihč asopisovssvojimizgodbami odomnevnož ivahnemseksualnemž ivljenju,kiga je celo obelodanil v svoji knjiž ici, jo poimenoval kar za roman, ter pompozno naslovil Srečen sem, ker sem dedec. „DamjanMurvassvojonovož enoiš če hiš otoč no v Podjablani!“, ji je dan pred odhodom na križ arjenjejeznorazlagalaMarjana. „Vasjalahkopostanenjegovosebnizdravnikin lepomisli,kajbotopomenilozanjegovokariero.“ Vasjajesevedaodpotoval,nimubranilainč e z nekajdnigajelahkoopazovala,kakosessvojimi sijajnimibelimi zobmirež ipoleg DamjanaMurve, kijenakriž arjenjufasalsonč arico,ajojeobskrbninegiizjemnegastrokovnjaka,dr.VasjeGroznič a, svojeganovegaosebnegazdravnika,uspelpremagatiinsvojimobož evalcemnajprejnakrovuladje in nato š e na vseh mož nih lukah, ki so premogle vsajbife,postreč izvrhunskimglasbenimdož ivetjem. „Trapa, trapa, trapa!“ se je z desnico butala v č eloinzlevicokomajš euspevalazadrž evatiavtomobilnapravistraniceste.„Prekletatrapaneumna,kakosibilalahkotakoneumna!“jevpilavvetrobranskosteklo. Marjanajetedajsklenilaverjetnonajboljpoguben posel, kar ga je lahko. Podpisala je pogodbo, kotveč inskalastnicajetosmelastoriti,dabonjunopodjetjezalož ilodenarzanakupinobnovoluksuzne vile v Podjablani, ki jo bo kasneje odkupil DamjanMurva.Intonekakrš nekoliluksuznevile! TajebilavPodjablaninajveč ja,premogla ješ tiri- 34 najst spalnic in osemnajst kopalnic, ogromen bazen, tenis igriš če, hiš o za goste. Pri č emer razvpitiž rebecMurvanidalnobenegaavansa,š eveč , njegovi dejanski zasluž ki niso zadostovali niti za to,dabizatakohiš okupilvrata. KojeMafaldaprebralapogodbo,jojeskorajprizadelo. „Sinora? Kjenajdobivatolikodenarja?“jekrič alanaMarjano. „Mojoč igabodal!“jetavpilananjo. „V pokoju je ž e, nisi opazila?! In tudi banka ni njegova!“jetulilaMafalda. „Se vedno lahko zrihta!“ je penila Marjana in zaloputnilavratazasabo. Mafaldaseječ ezpolurež e pomirila,siskuhala č aj,pojedlapolsendvič a insklenila,daborazklenila pogodbo. Ravno sredi dela jo je tisti dan ž e drugič skorajudarilinfarkt.Marjanajevdrlavnjeno pisarno, toč no pol enih popoldan je bilo, ji na mizovrglazajetnomapoinzarjovela: „Na,tukajimaš !Denarsem zrihtala!Delaj, zato tetukajš egledam!“ Mafalda je osupnila. Ni vedela, kaj naj si misli. Marjanajojehudouž alila,š evestedenjoje,č eje leimelaprilož nost,poniž evalapredvsemi. „Taposeljivelikopomeni,samož ivč naje,“jije dejalVasja,komujepotož ila,kajpoč neMarjana. „Trapa!Trapa!Trapa!“jespetkrič alasamasebi vvetrobranskosteklo.Natojenatipalasteklenico in pogumno srknila iz nje. Telefon je spet prič el neprestano zvoniti, piski med melodijami so sporoč ali,daprispevaenosporoč ilozadrugim. „Jebise,Marjana!“jeMafaldazarjovelavtelefon in krepko nagnila steklenico. Komaj ji je uspelo speljatiovinek.Vkoš čkumož ganov,kisejihpijanost ni dotaknila, se ji je porodila zaskrbljena misel,dajenekampreveč temno.Obcestnesvetilke,tuditesobilepriž gane obnenavadnozgodnji uri, so sprva č udaš ko brlikale in nato druga za drugougaš ale.Celodež jebilč uden.Nenadomase je ulilo, č eprav je nad cesto jasno videla luno in zvezdenanebu.Pogledalajenauroinugotavljala, kakojemož no,davidizvezdepoznopopoldan,ko DRAŽILNIK bimoraloš esvetitisonce. „Pijana sem kot ž ivina,“ je nazadnje ugotovila Mafalda,natipalagumbzastekloinodvrglapraznosteklenico. „Juhuuuuu!“jepospremilasvojnoviuspeh,kajti steklenicajepristalatoč nonasredijumboplakata, s katerega je mimovozeč e gledala Marjana v nadvsepametnipozi.Kertapozanibiladovolj,je okrasila plakat š e z napisom: „Zagotovite si svoj prostorvsonč nemPodjablanovju!“ „Premalo sem te, prasica!“ je pohodila zavoro Mafalda,prestavilavvzvratnoprestavoinpohodilaplin.Avtojeritenskozdrvelnazajdojumboplakatainzadelobbankino,prič emergajevrglona ploč nik. Na sreč o je bila cesta povsem prazna in spet se je Mafaldi porodila ideja, da so se ljudje verjetnoustraš ilinenavadnotemnegapopoldneva, kijezgledalkotnajboljč rnaodvsehč rnihnoč iin tegač udaš kegadež ja.Zahipjecelosamazač utila strah, zazdelo se ji je, kot dase nekaj temnega in zlobnegaplaziponjenemhrbtu. Iz predala pred sovoznikovem sedež u je izvleklaprš ilo,sepijanozakrohotalainskorajpadlana ploč nik. Med rež anjem se je najprej lotila sprednjegazobaingakrasnonasprejala.Odmajalaseje do avta, spet nagnila steklenico in se krohotala Marjani,kijezgledalakotš krbastavaš kamamka. Vlilajevasepreostanekpijač einsteklenicozabrisala v plakat. Nakar se je lotila š e prš enja brkov, prav krasni so ji uspeli. Za konec je naprš ila š e ogaben smrkelj iz nosa in sklenila, da bo sprej iztroš iladosamegakonca.ZatojeMarjaninarisala š edvarož ič ka,kistaraslaizč ela,prič emerjeenega š e uspela pobarvati, drugi je na njeno ž a lost ostalvorisu. Med krohotanjem je komaj š enaš la avto, sedla za volan, se ozrla na svoje delo in se zdrznila. Za hipsejijezazdelo,kotdajoskozioč inaplakatu gleda nekaj zlobnega, tako zlobnega, da je malo manjkalo,pabibruhnilaskoziodprtookno.Dež je š evednolilinkojepolož ilarokinavolan,sobile tepovsemrdeč e,kotbibilekrvave. „Jebemti,kajsempijana,“sijereklainspeljala, avtojeskoč ilzbankinenacesto,prič emerjeglasnopodrsalspodvozjempoasfaltu. Cesta je bila prazna in nikogar ni motilo, č e je avto vijugal, zapeljal na levi pas, od koder ga je medpreklinjanjemspetusmerilanadesno.Pisknilojetoč notrikrat,nakarsejeznovazač elozvonje- nje.Mafaldajeizbruhnilavdivjikrohot,bilojeres bedasto opazovati samo sebe v krvavem sprednjemsteklu. Vedelaje,zakajjoMarjanatakodivjeklič e.Zelo dobrojevedelainnaravnostprijalojije,daboš e pred odhodom dož ivela polom vsega, za kar je garalazadnjihdesetlet. Novi direktor banke, v kateri je vč asih vladal Marjaninoč e,jepodjetjuodobrilposojilo.Todane takega,kotbigaMarjaninoč e.Obrestisobileubijalske in Marjana, ki ni videla več od prsta pred nosom,jepodpisalazbankopogodbo,skateroje zastavila njuno podjetje. Mafalda je garala, kot š e nikoli.Prvič sejezgodilo,dajespalavpisarni,č e pajež eodš ladomov,jessabovzelakuppapirjev inprenosnik.Spalajeleš edvedotriurednevno, utrujena,kotjebila,jepozabila... Pritisnila je plin, avto je zdrvel po cesti. Ni se več ž elelaspominjati,strmelajevsvojkrvavodsev vstekluinpritiskalanaplin. „Niš edanesdanzaodhod!“,jeopomnilasebein odmaknila nogo s stopalke. Globoko je vdihnila, natipala steklenico in krepko potegnila iz nje. Telefonjezvonilkotnorinjinač enjalž ivce. „Zdajboš pasliš alasvoje!“jeizpustilasteklenico, zagrabila telefon in ga prislonila k uš esu. Avto je zaplesalpocesti,Marjanajerazburjenovreš čala: „Nemoremplač atiprvetranš e!“ „Jebi se! Zastavi svojo bajto!“ se je krohotala Mafalda.Krvavapodobavsteklu,kijebuljilavanjo,jojespreminjalavnekaj,karninikolibila.Postajala je zlobna, postajala je nasilna, predrzna in primitivna. Marjana je bila ž e histerič na, Mafalda se nikakor ni mogla zresniti. Njen krohot je bil grob,polnbesa.Stisnilajetelefoninvklopilazvoč nik. Zdaj se je histerič no Marjano sliš alo po vsej kabini, Mafalda pa je spet z obema rokama na volanulovilapribliž nosredinoceste. „Pijana si!“ je vreš čala Marjana. „Ustavi! Dada! Takojustaviavto!Ubilaseboš !“ „Kol'ko kaplic, tol'ko let, bog nam ž ivi naj ta svet!“jemedkrohotompelaMafalda. „Ustavi avto, priš la bom pote! Ustavi avto, prekleto!“ „Ej,prasica,“sejezapletaljezikMafaldi,„dami ne boš š e avta pobrala! Marjana, vse si mi vzela! Vse!Zaraditebe,samozaraditebe...“ V krvavem steklu je zagledala njegovo podobo. 35 DRAŽILNIK Smehljalsejije.Nasmeh,zakateregajevednomislila,dajenamenjensamonjej,jijestisnilpljuč a. „Ustavi,ubilaseboš !“,jerjovelaMarjanaiztelefona. Mafaldina pljuč a so se razprla, zakrič ala kot pobesnelaž ival.Takojekrič alavseoddne,koseje zgodilo.Rjavekodrevstekluprednjojezamenjala njenahiš a,kisejijeprehitropribliž evala.Zmogla ješ etoliko,dajezagrabiladaljincagaraž nihvrat, gasprož ilainskupajzavtompoletelaprekoploč nika na dovoz, od tam je avto zaneslo v okrasna korita,podrlajevsetripalč kenatratiinjihzmalič ila, nakar je avto kot v upoč asnjenem posnetku dvigniloinnosilonaravnostvgaraž o. „Jebemti, kako sem pijana,“ je zaš epetala steni, za katero je vedela, da jo bo konč no ustavila. Na policije zvzdignjenimitacamistalbelimač ek,bil jekrvavpogobč ku,krimujelilaizzalevegauheljč ka. Crn mač ek je s sosednje police ravno planil nadenj, luč i so ga zaslepile. Beli mač ek je skoč il proč , č rni mač ek je kot uroč en strmel v sprednjo masko avtomobila, ki je v naslednjem trenutku treš čila vanj in ga prilepila na steno. Poč ilo je, Mafaldo je vrglo naprej in nazaj, nato ponovno naprej, pri č emer se je s č elom nabila v vzvratno ogledaloinnatoš evvolan. „Mač ka sem povozila,“ se je v hipu streznila, zagrabilaprestavnoroč icoinodloč nopritisnilana plin.Avtojezapeljalnazaj,poskoč ilinobstalpred garaž o. „Dada!Siš ež iva?Dada?!“,jeiztelefonavpilVasja. 36 „Jebi se š e ti,“ je zamrmrala, odprla vrata in se prepognila, da bi naš la telefon, ki je padel nekam natlakabine. „Kjesi,jebemti?“jetipalapotleh. „Dada!Daaaadaaaaaa!“jekrič alaMarjana. „Tukaj si,“ je Mafalda natipala telefon konč ala pogovor. „Ubogi muc! Jebem ti! Nekomu sem povozilamač ka!O,jebemti!“ Nikakorjiniuspelostopitiizavta.Podrgnilase je po č elu, s katerega je rasla buš ka. Stegnila je rokiinpadlaizkabine. „Muc,asiš ež iv?“ješ epetalagumam. „Nisi!“ je natipala zmalič eno kepo pod zadnjim levimkolesom. „Kar se mora, se mora!“ si je pogumno dejala, zgrabilatisto,zakarjepredvidevala,dajebilvč asihrepinpovleklaksebi. „Jebemti,paravnoč e zglavo,“sejerajeobrnila proč insiobrisalakrvavodlanobbluzo.Obsedela jenatlehshrbomnaslonjenanaavto. „Glej, nikjer dež ja,“ je nenadoma opazila, se spravila na kolena in se po vseh š tirih splazila v garaž o. Zarometi so š e goreli, č eprav se ji je zdelo nekam preveč svetlo. Plazila se je in pomislila, kakojesplohmogoč e,dajebilmač ekzadaj,č ega je zlimala s steno pravzaprav spredaj. Dvignila je glavo,policesopolomljenelež alepotleh,nasteni jekraljevalvelikrdeč madež . „Takamalaž ival,patolikokrvi,“jepremiš ljeva- DRAŽILNIK la,kojespuš čalapogledprotitlom.Medorodjem, posodozabencin,njenimipolomljenimitekaš kimi smuč mijelež alodrugomač jetruplo. „Jebemti,kardvanaenkrat,“sejeplazilanaprej, zvlekla š e to truplo k sebi, si ga dobro ogledala, nakarjezasliš alanekakš nohropenje,zdelosejije, kotdasenekdoduš i. Obrnilasejenadesnostran,videlaniš enič esar. Leč udnabelasvetlobajeprihajalanekjeizzasprednjega kolesa. Po vseh š tirih se je odplazila proti njej. „Mater krasno, nisem menda š e tretjega,“ je govorilasamasebi.„Paš ehranosemmukupila... Jebem ti, š e mleko sem mu kupila. Ubogi mucek, jebemti...“ Svetlobajojepeklanaravnostvmož gane.Tisto, karjelež aloizzakolesa,ješ ekarhroploinsedavilo.Zamiž alaje,stegnilarokoinprič elavleč iksebi nekaj, za kar bi lahko prisegla, da je mač ja tač ka. Vendarnibila.Previdnojeodprlaoč iinpogledala dlan. Razprla je prste in zasliš ala glasno, boleč e mijavkanje. „Nisempodrlamač ka,“jestrmelavtla,nakaterih se je nabirala bela dlaka, nekdanja tač ka pa oblikovalavdlanzdolgiminohti.Dregnilajevanjo,dlanjemrtvolež alanatleh. „Jebem ti, vlomilca sem zbila ... Bom poklicala reš ilca,“ se je glasno domislila. Dlan se je v hipu zganila,jozagrabilazavratinpodrlanatla.Otepalaseje,vendarjebilarokamoč nejš a.Vleklajoje potlehkotbibilaigrač a. „A cane non magno saepe tenetur aper.“ „Jebi se!“ je skuš ala ugrizniti dlan, ki jo vlekla nekamnadesnostranavtomobila. „Qui cum ebrio litigat ...“ S krajnim naporom je zasadila zobe v palec in seosvobodilaprijema.Uspelojije,dasejepostavilananoge,natojijezmanjkalomoč i,nogesojo izdale, zavrtelasejeokolisvojeosi.Predpadcem so je reš ile krepke roke, č utila je miš ice, ki so se napele,dasozadrž alenjenomlahavotelo. „Aut non tentaris, aut per ice!“ „Tiboš menisralzlatinš čino!“jekriknilainskuš alazagrabititisto,karjojedrž alonarokah.Zamijavkalo je in jo trdneje stisnilo, sedaj je ni več motilasvetloba.Zrlajevobrazneč esa,karbilahkobilodelnoč nemore.Imelojeobrazbelegamač ka,kisejenekakospreminjalvč loveš kega,č eprav Mafaldinibilojasno,kakojetosplohmogoč einle zakajbisemač ekspreminjalvč loveka.Posmehljiv par vijolič nih oč i, kakrš ne je imel toč no ta beli mač ek, ki je ž e nekaj dni gostoval pri njej, je zrl vanjo. Tisto nekaj se je nagnilo nanjo, jo polizalo policuinspetzač elozmijavkanjem. „Genetrix virtutum frugalitas,“ je med mijavkanjemspregovorilonekaj. Mafaldasejevdala. „Jebem ti, kako sem pijana! Bibo ergo sum,“ je dejalasamasebiinomahnilavnezavest. 37 DRAŽILNIK VOTLINASKRIVNOSTI (Odlomek iz fantazijskega romana) BojanEkselenski 11.poglavje-Drugamedigra Provansajelepadež ela.Tukajlahkokupiš odroč no posestvo in nihč e te ne spraš uje za poreklo. Dokler pustiš dež eli, da ž ivi svoje ž ivljenje, si na varnempredradovednimioč mi. Pred vilo parkirani avtomobili premijskih znamk so prihajali iz različ nih delov Evrope. ZastopanajebilaskorajcelaEvropskazveza.Marijin red iz Magdale je bil skoraj izključ no evropska zadeva.Nekakš enpredhodnikZdruž eneEvropeš e odč asovRimskegaimperija. Mojsterjesprstitapkalpolesenimizici.Tokrat jebilobleč envš portnaoblač ila..Svojihosemkriž evjeuspeš noskrival.Vvelikemsalonujevladal Mark Jordan: Votlina skrivnos (naslovnica) 38 precejš en vrvež . Uvodni del mora biti sproš čen Zbranisobili''pontifexi''zobema''pontifexmagicanus''.Vsehdvanajstnjih.Vsakjeimelnaovratniku majhno znač ko, podobico ž enske z diademom,kigakrasirdeč rubin.Kristalvvsakiznač ki jebilresnič nirubininnenekacenenakrama.Mojsterjeopazovalmož erazlič nihstarosti.Najmlajš i ječ astitljivstatusdosegel ž epriš tirihdesetletjih, a najstarejš i je nosil skorajdevet križ ev. Tedaj se jeodloč ilpritegnitipozornostdruš čine,kijesproš čenopivckalakonjak: »Gospodje, upam, da imate vsak svoj stol in kozarč ekkonjaka.« Vsisovhipupotihnili,zasedlisvojestoleinprijeli kozarč ke z rjavkasto bistro tekoč ino. Mojster sejeponosnorazš irilroke: »Tež kosilahkomislite,kolikonaporasemvlož il v izrač unavanje najsvetejš ega opravič ila naš ega obstoja, ki nas je pripeljal do tega pomembnega trenutka. Jaz sem sto sedemintrideseti mojster v dolgotrajnizgodovininaš egareda.Nevem,aliima to š tevilo kakš no pomembno vrednost, a moj č as ječ asvstajenjaGospe.Vsismolahkoponosni.Brez vaš eveš čineinsmelostinebipriklicaliangelov,da prinesejovsemogoč noduš onaš eGospe.Veselimo seizpolnitvesvojeusode!« Vprostoruserazlež ezvokmrmranja.Kmaluse bodo preselili vveliko klet, preurejeno vtempelj. Tamsosveč eniki''magicanusminoris''pripravljali skrivnostni obred Recordamini. Od nekod prileti vpraš anje: »Mojster,kajbomostistim izikom?« Mojstersejetrpkonasmehnil: »Kaj naj bi z njim? On ima svoj namen,« in vse premeril z bistrimi oč m i: »Naj odkrije svetu, da naš e mizerno vesolje ni edino! Naj objavi, da je svet Vesoljne cerkve prekleto gnojiš če ukletih hipokritovinpedo ilskihprevarantov,«injezapič ilsreppogledvobilnegamož a:»DragiHelmut,od tebe sem prič akoval več š irine. Samo zate torej malceuvidavš irš oslikopripravnavstopDuhav snovnisvet.Ravnotaarabski izikjeedenodključ nihljudivsetezadeve.Lahkobirekel,dajemoj skrivni joker za matiranje Cerkve. Moj č lovekves DRAŽILNIK č as skrbi, da ima mož gane na najviš jih obratih. Kakobilahkodrugač evtakokratkemč asurazvozlal uganke, ki bi vrhunski inš titut zaposlile najmanj za pet let? Mohamed je poleg Mary najpomembnejš i v tej igri. Ze č ez dva tedna bo objavil prvaodkritja.« Debeluš en mož se je spogledal z mož mi okoli sebe,srknilkonjakinponiž noodvrnil: »Mojster,oprostitemi!Zalsemozadeviseznanjenprecejpovrš noinnepopolno.« Mojsterjeprikimal: »Se malo in naš e snovne pomanjkljivosti ne bodo več pomembne. Cerkev temelji na drugem Jezusovemprihodu.Mijibomopripravilipreseneč enje. Namesto prihoda njihovega odreš enika bomo pripravili prihod Gospe, ki so jo poniž ali, prevaraliinnakoncuzahrbtnoubili.Nebibilrad vnjihovikož i.Druš čina,nazdravimonovidobi!«je vnesenovzkliknilindvignilsvojoč aš okonjaka.Vsi sodvignilikozarceinglasnonazdravili. Kletjebilapreurejenavskromnitempelj.Ceremonialnoosebjeje ž e č akalonasvojihmestih,ko sodvanajstpraznihsedež evzasedlivelikaš iReda. Obleč enisobilivž rtvenekute.O icirvzhodazač ne obred. Najprej trikrat pozvoni z zvoncem. Obrne seprotiO icirjujuga.Tastopidokadilnegaoltarja indvignekadilovzrak: »Healaleahalejlaedanimgilagh!« Drugi zapojejo uvodno obredno pesem. To je bila pesem povelič evanja Gospe in zanič evanja Odreš enika, zaradi katerega sopo njihovi legendi pregnaliGospo.Mojsterjestopilpredž rtvenioltar inseobrednoprekriž alzoč iš čevalnimkriž em: »Elejla,«insejespalcemdotaknilč elainpotegnil roko do genitalij: »Ikofolesc,« ter se dotaknil levega ramena in presunljivo vibriral: »Tudja,« in sedotaknilš edesnegaramena:Magid,« insklenil rokeskrikom:»Aminjehupat!« Vsi so č utili prisotnost tega, č emur pravijo ''berekelahak'',bož jiblagoslov. Zatemjesledilopetjeobrednihpesmi.Zaobred Recordaminijebilopotrebnopetiš eposebejdolge pesmi,kiudelež encezazibajovmistič nitrans.Vse prisotnejeprepojilvonjmoč negakadila.Bilajeto zmes sivke, haš iš a in izvleč ka neke redke gobe. Dolgotrajni okultni trening je zač el, kar je kadilo konč alo. Po petju je O icir zahoda v prostor pripeljal bika. Nesreč no ž ival so s š kripcem spravili nad ž rtveni oltar. Bikove mogoč ne noge so udarjale v prazno. Zrtveni o icir je okoli vratu omrtvič enega bika izvajal natanko predpisane gibe. Mojster je pokleknilpodbika.Zrtvenio icirjezarezalzobrednim meč em. Udarec meč a je bil natanč en. Topla krijebrizgnilazbaroč nimcurkom,kijezalilaMojstra.Vsisozač e lipetiž rtvenohimno.Konč nož ival otrpneinizkrvavi.Mojsterjevesodkrvi.Sklenilje okrvavljene roke na okrvavljenih prsih in zač el recitiratiurok.Odnjegasejevluž oizcejalatopla bikova kri. Vsi so zač utili š čemenje. Prihajal je vrhunecž rtvovanja. Pomoč nik ž rtvenega o icirja je prinesel koš aro. Iznjesejesliš alpriduš enjok.Mojsterjevzkliknil: »Kje je nedolž no jagnje, ki bo sprejelo greh nedolž nega?« Pomoč nik ž rtvenega o icirja je obstal sredi improviziranegatemplja: »Nedolž nijetukaj!Kjejetisti,kizahtevakrvno ž rtevzaGospo?« Mojsterjegromkovzkliknil: »Tukaj sem, kajti Gospa mi je skozi neš teto rodov dala pravico, da ji darujem kri jagnjeta bož jega. Ste izmaknili to jagnje tistim, ki jemljejo samoč iste?« Pomoč nikjeceremonialnoodvrnil: »Ta krvna daritev je od mize tistih, ki zastrupljajoč iste.« Mojsterjedvignilroki.Kriješ ekapljala: »Torejprinesijagnjenakamensvetež rtve!« Pomoč nik je prikimal in prinesel koš aro poleg okrvavljenega oltarja. Mojster je z okrvavljenimi rokamisegelvkoš aroiniznjevisokovzrakdvignil novorojenč ka. Ta je zač e l predirljivo krič ati izven varnega zavetja koš are. Mojster je preglasil neutolaž ljivjoknemoč negabitja: »Gospa, to je kri, ki te bo obudila v ž ivljenje. Vrnilaseboš vdrugisvet,vč udovitopalač oVzhoda.Odtamboš zavladalainnasblagoslovilassvojomaš čevalnož etvijo!« Grobo je polož i krič eč ega novorojenč ka na krvavkamen.Skazalcemnaredikriž namajhnem č elu.Drobcenobitjejeobupanokrič alo,kotbislutilosvojousodo.Moraumreti,predenbozač eloz avanturož ivljenja. Mojsterjevzkliknil: »Kjejematernica,kijeizleglatobitje?« Tedaj so skozi vrata porinili obupano ž ensko. Krič e je stekla do okrvavljenega oltarja. Tik pred 39 DRAŽILNIK mojstrom jo je prestregla neka sila. Besno se je upirala nevidnim nitim črne magije. Poskuš ala je krič ati,aizsebenispravilanitiglasu.Samonemoč no je pihala in se zaletavala v neprebojno polje sile. »Viditetovlač ugoBabilona?Vidite,kakosebori zasadsvojegagreha?Tadivjaž enskajeMaria,ona jeskrunitevnaš eGospe!« Zenskajessolzamivoč ehspoznala,dajeujeta. Ne mogla izgovoriti nobene besede. Vse misli je usmerilavnemoč negaotrokanaoltarju,kijeopletajoč zroč icamiinnož icamič akalnakonec. Mojsterjeprotinjejusmerilobredninož : »Preš uš tvovalajezž upnikom.Oč etegapankrta je hipokritski ž upnik. Castitljivi gospod si je najprejpostregelznjenosestro,kojebilaš enedolž napunč ka.Potemjepreklopilnaodraslost.Tukaj imamogreš nicoMarioinsadgreha.Naš aGospasi nebimoglaž eletilepš ež rtve.Napilasebonedolž ne krvi, spoč ete iz greha. Zaljubila se bo v naš o daritev. Ona bo …« in glas mu je zamrl. Roki sta omahnilipolegtelesa.Nož jezodmevajoč imž venketompadelnatla. ۞۞۞ 40 DickinMarystaizstopilanazadnjipostajipodzemne ž eleznice.Maryjevtemenunekajstisnilo. Opazilsem,kakojiječ e lonagrbanč ilvalboleč ine. »Kajje?Tekajboli?«semjozaskrbljenovpraš al. Onajemrač noodvrnila: »Nekaj straš nega se dogaja. Cutim prisotnost neč esatemnega, zloveš čega.Nekdo ječ aralvtem obrednemjeziku.Nevemkako,askozinjegoveoč i semvidelagrozljivosliko.Bogmipomagaj,kajse dogaja?« se je preplaš eno ozirala okoli. Sploh me ni registrirala. Zgrabil sem jo za roko in potegnil nastran: »Oč emgovoriš ?Okakš nemč aranju?« Onajetrpeč ezaprlaoč i,potoč ilasolziinzaječ alazboleč inovglasu: »Ne vem, ne spraš uj me! Samo pomislim in vidim skozi oč i nekoga drugega, ki je sredi neke silno odvratne scene. Moram se skoncentrirati! Moram!Cutimneverjetnozlo!Vidimnovorojenč ka na okrvavljenem oltarju. Vidim nore ljudi z nož i! Vidimnesreč nož ensko,kijojenekazlasilaprikovalanamestoinnemoč nohlipa.Oč i,skozikatere vidim,sooč izlobnegač loveka.Vnjemvrejomaš č evanjenekestarekrivice,pomeš anezvzhič enjem DRAŽILNIK prič akovanja.Prič akujeudejanjenje,da,pravrazumem,udejanjenjestraš negamaš čevalnegabož anstva,kisebonaš lopotvmesonekegaElemJereda. Moramsevmeš ati!Nemoremdovolititegastraš nega zloč ina! On moj bog!« je zakopal obraz med dlani.Sejazsemč utilodmevgroze,kijoječ utila. PrikupoliPavlovekatedrale,tudimenejestisnilo od jebenega š ita. A hitro sem se skuliral. Ce š e meneš trafaverskiš it,kijezjebalnjo,svakuhana inroš tiljana.Prijelsemsezaglavoinodkimal: »Bog ti pomagaj! Nehaj se igrati! Zdaj nimava č asazailuzionistič neigre!Pohitiva,doklerselahkoneopaznoizmuzneva!« Ona me sploh ni posluš ala. Kot od kloš arskega š ita zadet dž anki se je sesedla na klop in zaprla oč i. Sama zase je ž rebala neko samo njej znano molitev ali karkoli je ž e bilo. Ta okultni š it me ni prav nič zabaval. Ze preveč sranja nama je nakopal.Moralabibitizvezdnika,asvabegunca.Bogsi gavedi,kogavsesvaimelazapetami.Aonaseje morala podati na misijo nekakš nega okultnega reš itelja. Saj imamo pri Jezusovem prtu š rinke za nevernealidelnoverneinspovednikealieksorcistezaverne. Maryjespoznala,dalahkovstopivzavestdrugega, ki izvaja magijo v tem obrednem jeziku. Odpor,kigajenudilnorec,č igartelojezasedla,je hitro pojenjal. Mož , ki ga je zasedla, je kleč al pod slikož enske.Zač utilajelepljivomlač notekoč ino… kri.Telojebiloprepojenoskrvjo.Znaš lasejesredi bizarne scene. V ustih je č utila kovinski okus ž ivalskekrvi.Zagledalajemrtvobikovotelo.Zasliš alajoknovorojenegaotroka.Zgrozilasejeobtem predirljivemkrič anjunemoč negabitja.''Kajpoč ne novorojenč ek na okrvavljenem oltarju?'' V mojstrovihmislihjenaš laodgovornavpraš anje.Skozi ustaujetegatelesajezakrič ala: »Selgodtzekeaktaš ek!Kejididmafetekpemelij Elejla!« V dvorani je završ alo. Valovanje zvokov transa je butnilo v ujete č ute. Zrtvenemu o icirju, ki je ravnostopilpolegž rtvenegaoltarjaindvignilokrvavljenmeč ,jezastalaroka.Prič akovaljemojstrov ritualnikliczaprelitjenovorojenč kovekrvi. Mary je prisilila telo, da vstane in se obrne in skozitujeoč ijevidelamož avokrvavljenibelikuti. Skozimojstrovaustajebesnozaklicalakletev: »Teaktoroghmoapated!Teak!« Zrtveni o icir je zmedeno odstopil in konico meč a polož il na okrvavljena tla. Novorojenč ek je krililzroč icamiinnož icamiterpresunljivokrič al. Tedajjezasliš alaklic: »Nekajsejezgodilozmojstrom!Izveditež rtveno daritev! Kri mora biti prelita za vsako ceno. Gospasemoravrnitimednas!« Zrtvenio icirjeoklevajoč edvignilmeč .Maryje zbralavsomoč iniztegnilamojstrovoroko.Iznje š vignejoslepeč estreleč rnemagijeinpokosijož rtvenega o icirja. Mož se je krič e sesedel. Mary jes strelamijezeinsovraš tvaobjelatelesavsehsodelujoč ihvkrvavemritualu: »Morakjagheos!« Slepeč e strele neizmernega sovraš tva, jeze in maš čevanja so objemale zmedene udelež ence. Mary je recitirala urok, za katerega ni vedla, od kodinkakogapozna.Nisejisanjalo,odkodprihajatastrahotnamoč ,kijecvrlaljudivimproviziranem templju. Objelo jo je silno zadovoljstvo ob obč utkusovraš tva,jezeinmaš čevanjadoljudi,ki sož eleliž rtvovatinovorojenč ka.Zlastiobsovraš tvudotehljudiječ utilaš čemeč esladostrastje.In iztegasladostrastjajeprihajaloš eveč moč i,š eveč smrti. Cez nekaj minut je bilo vsega konec. Hrup in krikisosepolegli.Donerazpoznavnostiiznakaž enatelesasonegibnooblež ala.Krijeodsilnevroč ineizparela.Otroš kikrikjeodmevalvtihemprostoru.Maryjeskozimojstroveoč ividela,kajjestorilainsezgrozila.Obrnilasejeprotiž enski,ki je, osvobojenaspontemnemagije,steklaprotinovorojenč ku.Zgrabilajejokajoč edeteingaobjela.Ko jedrobnobitjezač utilomaterinotoplino,jezadovoljnoutihnilo.Mrtvaš katiš inanapolnikrutprostor. Bikovo truplo š e kar visi pred sliko ž enske s pš enič nimi lasmi. Mary prebere ime ž enske – Marija iz Magdale. Imela je neko misel, a se ji je izmuznila.Odmahnilajezmojstrovoglavo.Posvetila se je ž enski, ki je otroku govorila neke než ne besede: »Pozabite, kar se je zgodilo. Nikomur ne smete povedati,kajstevideli,sicerbostenaseinnaotrokapriklicalinajstraš nejš ekletve.Pojditevsvetin negreš iteveč !« Maryjezatemizvedlaš eenurok. Zenkajehlipajoč ezrlavmojstroveoč i.Maloprej jebiltač l ovekpoš ast,kihoč ezaklatinjenegaotroka,azdajjenjenreš itelj.Predsaboniveč prepoznala poš asti, temveč v nemoč nega starca. Nasled- 41 DRAŽILNIK njihipjeizstarč evihoč iizginilaž ivljenjskaiskra. Odbikovekrviokrvavljenotelosejesesedlo.Zenska je ostala sama. Zgrabila otroš ko koš aro in z dojenč komsteklanasvež zrak.Cimhitrejejehotelazapustititaukletkraj. Maryjenaredilasamoš eenurok.Preprič alase je,dajež enskaznovorojenč komdovoljdaleč . Obič ajni mir Provanse je prekinila strahovita eksplozija. Ognjena goba se je sunkovito dvignila skorajkilometervneboinzasijalakotdrugosonce. V strahotnem ognju črne magije so izginili vsi sledovi okrutnega obreda. Izginil je magicanus pontifexmaximusinostalinajviš j idostojanstvenikiMarijinegaredaizMagdale.Izginilajetudiizje- 42 mnadragocenost,virokultnemoč ireda,starodavnaknjigazimenomSehirJered. Maryjestreslazglavoinmepogledalastistimi svojimiradovednimioč mi: »Kajš eč akava?Greva!Nimavač asazapostopanje.« Skomignilsemzrameni.Zelelsemnekajreč i,a semmolč al.Takratnisemhotelpogovoraoč udaš kem izletu njene jebeno odvite pameti. Ta avgustovskasopara,spremljevalkanevihtinploh,jebila dovolj za moje razruvane ž ivce. Baje je zaradi orkana, ljubkovalno imenovanega ''izmnael'', plavalopolseverneItalijeindelFrancije.Vsajtosem ujelvporoč ilih.Potemsemsluč ajnoujelnovicoo DRAŽILNIK preiskavi nenavadnega teroristič nega napada. V tejpripovedisemprepoznalnajudva,sajješ loza sfrizirano poroč ilo o Manchesterskem dogodku. Seveda,Maryječ aralasrediulice.Cesatakš negani moč prikriti.Kersoseodloč ili,dazanamapoš ljejo pse,morajonajprejpripravititeren. Naroč eniavtonajuječ akalnatankotam,kamor sva ga zahtevala. Lastnik je sicer malce nergal, a dovoljzajetenš opgotovinegajepotolaž il.Navratihsejebleš čalveliknapis''Nolimitsrent''.Križ al semsenadspakedranoangleš čino.Sajnibilovaž no.Spredpotopnimdaljincemsemodklenilvrata, vanj sva zmetala svoje nahrbtnike, zatem š e sebe innakoncusemporinilč istopraviključ vnamensko rež o. Res retro! Bog nama pomagaj, kakš no muzejskokriposvanajela.Cehoč eš ,daavtospelje,moraš vanjvtikatiključ ingaceloobrniti.Prej kripa od sebe ne da niti glasu, kaj š ele, da bi se zganila. Zatem me je oklofutalo š e hujš e preseneč enje.Cež eliš kripopremakniti,moraš znogotiš č atinapedalzaplininavtodativprestavo.Sreč a, da je moj oč e pred č etrt stoletja š e imel takš en avtoinmejenauč ilkarafek,kigapož enejovtek. Takš neavtomobilesovrazvitemsvetunehaliproizvajatiž edvedesetletjinazaj.Nasreč ojebiltank zagorivopoln. Konč no mi je uspelo ukrotiti to smrdljivo muzejsko mrcino in poč asi se odpeljeva. Nekaj č asa sva molč ala. Predmestno naselje je poč asi nadomestilo zelenilo podež elja. Stavb je vse manj inosvež ujoč enaravejevseveč .Nebosejetemnilo. Torej bo kmalu š e ena od mnogih poletnih neviht.Maryjeprekinilaž emalcezoprnotiš ino: »Raje me ne spraš uj, kaj se je prej zgodilo. Se sama nisem sigurna. Vse se je odvilo tako hitro. Vemsamoto,dasemstorilanekajdobrega.Zanimivo pri vsem je bilo to, da sem lahko uporabila vso moč , ko sem zač utila neizmerno sovraš tvo, jezoinž eljopomaš čevanju.Cudno,kersemseob č utenjusovraš tvatakodobropoč utila,«injevzdihnila:»Otemsebovapogovorila,kobovanavarnem. Prej ne. Upam, da bo naslednji avto malce modernejš i, č eprav odsotnost sodobne tehnike pomenidoloč enovarnost.« Pogledalsemjoizpro ila: »V č em misliš , da je vož nja s kripo varnejš a? Poč utim se kot nekakš en kaskader, privezan na bombo.« »Takripanimanobeneelektronike,kibiizdajala svoj polož aj. Ima samo predpotopen GPS in je brezmož nostikomunikacij.Takripajetakostara, da je nevidna sodobni prometni informacijski infrastrukturi.« »Lastnik irme je vanj gotovo vgradil kakš no sledilnonapravo.« Maryjezaskrbljenoprikimala: »Mogoč e.Alastniknajuneiš če.Predensebodo dokopalidolastnika,bovaž ezamenjalaavto.« »Mogoč e,«semzaš epetalinseposvetilvseslabš icesti. Izbralasvanajboljboguizzaritneceste.Nobena od teh prometnic nima navigacijskih toč k. Vse so prepuš čene sivini brez sodobne tehnologije. Kakš nasreč a,danisvavNemč ijialiceloSvedski.Tam so baje prepovedani avtomobili brez sodobne navigacijske opreme. Na sreč o so Anglež i malce boljkonservativni. Oživljenju,vesoljuinsplohvsem www.andros.si/vesolje/ podrobenopisSoncainplanetovOsonč ja, nastanekinmehanikagalaksij, rojstvo,ž ivljenjeinsmrtzvezd, bigbang,strukturavesoljainnjegovkonec, omož nostihž ivljenjanarazlič nihplanetih, potovanjanaMars,izzamejaOsonč jainš edlje, pojmovnik,pojasnilomanjznanihpojmov, formule. 43 KRATKA F ZGODBA UVIDENISVET AndrejIvanuša Karvidiš-toje. Karje-spoznaš. Karspoznaš- daštemuime. Karimaime, jeuvidelprvi, kijevekomajbil. TobiljeSvet-o-vid. Pomislilaje:–Tarealnostminivš eč !– –Briš i,briš i,briš i!–jekrič alavsvojiglavi.Narediloje-ffftt-ingozdjeizginil.Seen-ffftt-innibilo več poti. Nad glavo se ji je pel bleš čeč i, mleč ni svod,podnogamijijezelenelatrava.Travnebilke sojisegaleč e zkolena.Bilesotakovisoke,dajihje mogladoseč iskonicamidolgih,ozkihprstov. Uvidela, boginja in vnukinja Svet-o-vida je razmiš ljalaš e,dautrneveter.Asijepremislila.Biloji jevš eč ,dajinež noč eš e dolge,č rnelase.Streslaje z glavo, da so senjeni bleš čeč i kodriraztresli raz rame in svobodno zaplapolali v vetru. Nastavljala mujeliceinuž ivalavnjegovembož anju. Potem je uvidela oblake, modro nebo, ptice na njem in sokola visoko zgoraj. Krož il je poč asi in iskalplen. –Kakorjaz,kakorjaz!–sejerazveselila.Zapirala je veke, v mislih naredila podobo in potem veke spetodpirala.Uvidelajenoveinnovestvari.Naredilajemogoč enhrastsredipolja.Poč asijestopila do njega. Z bosimi nogami je č utila vsako travno bilkoposebej.Bož alesonjenenoge,karjijepovzroč aloneznanskougodje. Kojestopilavhrastovosenco,jespoznala,dajo jestaro,dobroSonceugrelo.Znojsejijenabralna pleč ih in zato jo je malo zmrazilo. A ni kaj dosti marilazato.Boljjojepritegniloptič jepetjevhrastovi kroš nji. Znova in znova jebila preseneč ena, kaj vse je zmogla uvideti, ne da bi se tega sploh zavedala.Mislilajenastarihrastingajeuvidela.A na hrastu so gnezdile ptice, drobne mravlje so tekale po lubju, zajedalci pa pod njem. Objela je drevoinpostalaenoznjim.Cutilajenjegovesokove,kisoteklinavzgorponjegovihž ilah.Cvrstoje 44 stalo, korenine je imelo globoko spodaj in tam je č rpalosvojomoč .Cutilajekrta,dež evnike,lič inke različ nihhroš čevinš emnogodrugihž ivali.Slutila je,dagabodosč asomanaselilileš i,dobriduhovini, ki prinaš ajo zdravje, sreč o in veselje. V tistem trenutkujebilaponosnanase.Bilajetakozadovoljna in skoraj sreč na, notranje mirna. Uvidela je lepestvari. –SkorajkakorSvet-o-vid,–jezadovoljnopomislila.Avnaslednjemtrenutkujijenaslednjamisel razž alostilasrce. –Skoraj,anikolitakokoton!–jeotož nopomislila. Zaprla je oč i in si v mislih predstavljala oblak. Spetjeodprlaoč iiniznjihješ vigniltemenoblak nanebo.UvidenioblakjezaklonilSonce.Padatije zač el droben dež . Najprej je sipal nekako obotavljajoč e.Potemjezagrmeloinusulasejepomladna nevihtazvelikimiintež kimidež nimikapljami. –Uvidimlahkokarkoli,avsekarje,jež euvidel Svet-o-vid. Lahko uvidim bolj zelen in bolj mogoč enhrast.Mojsokoljelahkopisanalisiv,asokola jeprviuvidelSvet-o-vid,–jegrenkopomislila. –Nič esarnoveganipodSoncem,karbineuvidel mojded!–jejeznozaklicala. –Briš i, briš i, briš i!– je spet krič ala v svoji glavi. Dež je ponehal, veter je č isto potihnil, -pffft- je izginilhrastspticami,krtomindež evnikivred.Na koncu je spet ostal mleč no beli, bleš čeč i nebesni svod.Izzanjegovekoprenejebiloslutitiledobro, staro Sonce. Se nekaj je ostalo– visoka, zelena in opojno diš eč a trava. Legla je vanjo in zaprla oč i. Zaspalajeinsanjala. Dolgojenjensentrajalinsanjalaješ tevilnesanje, dobre in slabe. Sanjala je svoj svet, podoben dedovemu, a spet malo drugač en in samosvoj. Smejala se je v snu in jokala, sovraž ila in ljubila. Pravnakoncujesanjalamirnesanje. Natojeodprlaoč i. Iznjihsoseusulezvezdeinpoletelevisokopod nebo.Nebesnisvodjepotemnelinnanjsoseprilepilezvezde,kisosekotslapovikarnaprejsipaleiz njenihoč i. KRATKA F ZGODBA Zatrepetala je z vekami. Zasijali sta dve luni, več jainmanjš a.Nasmehnilaseje,sajjijebilanjunasrebrnasvetlobazelovš eč .Pihnilajujenavzgor kakor dva milna mehurč ka in luni sta se prilepili medzvezdenanoč nisvod. Zaprlajevekiinznovapomislila,kajvsejesanjala.Naš irokojujerazprla.Izoč isojililadrevesa, potoki, reke in morja. Gozdove so naselile ž ivali, vode so bile polne rib,rakov in drugega ž ivlja. Iz oblakovjesipaldež inmehkosoplesalesnež inke. Nanebusoletaleujede,medlistjemsoseskrivale drobnejš eptice.Vgrmovjusoprič elimrež epresti pajki in loviti mrč es. Rož e so zacvetele in vetru prepuš čale svoja semena. Drobne meglice so hlapelespoboč ijhribovingora,rekesozavijugalein napolnile kotanje, ki so kot modro-zelena jezera zasijalavpustiplanjavi.Anedolgozatemsorjave planjavepokrilesvetlo zelenetrave.Nadnjimiso letali ž ivopisanimetulji. Zatrepetalajezoč esnimi vekamiinsrediplanjavejestalonjej ljubodrevo. Tokratnibilhrast,temveč jepostavilalipo,diš eč o, mogoč no z dvanajstimi vejami. Prav takš no kot tistosKristalnegore,kjersejerodila.Leskorjani bilabela,temveč rjava.Intudidrevosamojebilo manjmogoč nokottistonaKristalnigori,bivališ ču bogov. Uvidelajemehko,zeleno,vvetrcuvalujoč otravoinpotkoizbelegapeska.Potkajevijugalaodlipe poplanjavi,kjersosepaslesrneinsrnjaki,kjerso koš utedojilesvojemladič keinobnjihsostalijeleni zmogoč nimrogovjem.Potkajeteklaobjezeru,kije mirnoplivkalo pod mogočno skalo. Sredijezera je uvidela kupolast otoč ek. V ozadju so se dvigale skalnegorepovrhupokritezveč nimsnegom.Nasmehnilaseje,sajjebilopopolno.Vstalajeinbosonogastopilanapotizbelegapeska. Ko se je njena noga dotaknila peš čenih zrn, je njenotelozadrhtelo.Stopilajevsvojuvidenisvet in boleč e spoznala, da jo ostri pesek bode v podplate. Zdaj, ko je spremenila svojo bož jo obliko v č loveš ko, se je zavedla, da vseh sanj ni dosanjala dokonca.Razmiš ljalaje,č ebiobrusilapesek.Ase je domislila sandalov, ki so s trakovi ovili njena meč a. –To je mnogo bolje,– si je rekla in pogumno zakorakala po poti. –Zanimivo! Videti moram, kaj semustvarila.– A naslednji korak ji je zastal, saj je grozen krik š inilmeddrevesi,kisotihoš elestelavvetru.Krik jenaraselinsedvigal,dasobolelauš esa.Natoje vse potihnilo. Prisluš kovala je in na vse strani obrač alaglavo.Spogledomjehotelaprodretiskozirastje.Spoznalaje,dajenasvetu,kigajeustvarilapravtakoomejenakotbitjaiznjenedomiš ljije. Uvidela je svet s svojimi zakoni in zdaj se jih je moraladrž ati.Drobennasmehjijedvignilkotič ke ustnic. –Naj ostane tako! Morda … Pogledam, kaj sem sanjala!–Pogumnojestopilanaprejpopotiposuti zbelimpeskom. ◊ 45 KRATKA (F) ZGODBA PLEČNIKOVOZADNJEPISMOJANUKOTERI AmedejaM.Ličen V Ljubljani, 6. januar 1957 Najdražji Prijatelj, zadnji čas je, da Ti priznam - poznam veliko skrivnost, ki me bolj in bolj razjeda. Še vedno Te neizmerno cenim, četudi si že dolgo pred obličjem Vsemogočnega. Zaupam le Tebi, ki Ti je dano spoznanje, tukaj pa bi si od modernih umetnikov nakopal še več posmeha in nerazumevanja. Morda sem res cerkveni nazadnjak, se pa ne bi čudil, če bodo ob mojem truplu oni stali na častni straži. Kakopak od veselja, ker so se končno znebili starega zadrteža. Bog jim naj pomaga, da ne bodo čez petdeset let stavbarstvo spremenili v steklene in betonske kocke! Kajti po Božjem navdihu sem prišel do presenetljivega zaključka. Vse te očem zanimive oblike, ki dajejo 46 vtis harmonije in upoštevajo merila naše umetnosti, so omama, ki nam zabriše sposobnosti presoje. Vrhovi streh in kipov s piramidno, stožčasto, kvadratno ali pravilno kupolasto obliko so škodljivi in čeprav se tega ne zavedamo, nas vodijo v telesne in dušne bolezni. Kar ni moč najti v naravi, ni vredno posnemanja in v naravi ni popolnoma pravilnih oblik. Oblika pa je dimenzija, ki ima še nepojasnjen vpliv na vse živo. Ogledoval sem si slovenske cerkve in opazil, da so stari mojstri to že davno doumeli. Zdravilnih osemkotnih zvonikov pa je na žalost vedno manj. Podobne dobrohotne zgradbe sem našel v staroruski leseni arhitekturi, ki je polna znanja o vplivu oblik na človeka, razumeli so ga Egipčani, pa zelo verjetno KRATKA (F) ZGODBA tudi Tesla, Lorber in drugi veliki ljudje. Da, dragi Kotera, piramide so odlične za konzerviranje in kar je dobro za mrtve, za žive gotovo ni. Faraoni niso bivali pod piramidnimi strehami, so pa pod nje trpali ljudi, ki jih je bilo treba voditi in jim odvzeti sposobnost lastnega razmišljanja, ki bi redu precej škodoval. Tako preprosto je to in najbolj zapleteno je opaziti najpreprostejše stvari. Hudič pa se neprenehoma bori za premoč in nam na pladnju ponuja komotne nadomestke za božjo milost, mi pa mu podlegamo. Vsi moji - Bogu naklonjeni - načrti so bili zavrnjeni, kakor tudi moja risba slovenskega parlamenta iz pred desetih let, ki zajema rušenje gradu. Namesto celotne grajske stavbe sem želel postaviti veličastno osemkotno zasnovano zgradbo s slavnostnim dostopom od magistrata, po vznožju grajskega griča. Ljubša jim je stožčasta stavba v Tivoliju, kar potrjuje mojo bojazen, da gremo v napačno smer. Da, dragi prijatelj, sam sem na tej stranpoti največji grešnik. Morda mi bo vsaj malo oproščeno, saj me je Pravični redno krtačil s konjskim česalom. Preživel sem najdražje in ni mi dal ljube žene in ne otrok. Redko sem bil zadovoljen s svojim delom, saj sem nevede preprečil Božji milosti, da bi vstopila v moj prostor, me oblila s svojo veličino in varovala pred najhujšim. Ta moja ugotovitev je neomajna in ni potrebe, da bi Ti razlagal vse podrobnosti. Gospod Bog me je opozoril, da je moja rakev že stesana. Želim si, da bo bolj udobna, kot si jo zaslužim. Dal mi je ostro oko, da ločim lepo od grdega, nespretno roko, ki se je za lepo zaman trudila in srce, ki zaradi obojega trpi. Kaj naj zapišem za konec? Ljudem sem dajal, kar so hoteli. Bal sem se zavrnitve, tega, da bom nerazumljen, potisnjen na rob - zgodilo se je vseeno. Vsi hočejo lepoto. Ampak -Ti veš, dragi prijatelj - lepota ima tisoč obrazov. V svoji nečimrnosti pa ne opazimo, da ima resnica le enega. Oddany pozdrav! Dein Plečnik Kmalu na svidenje. 47 VITEZIINČAROVNIKI www.vitezicarovniki.com JAŠUBEGENJERED NOVICEIZDRUGOTNOSTI www.drugotnost.si DRUŠTVOZVEZDNIPRAH www.zvezdni-prah.si DRUŠTVOPRIZMA www.prizma.si TOLKIENOVODRUŠTVOGIL-GALAD www.drustvogil-galad.si FUTURUM www.futurum.si VODNIKPOZF vodnik-zf.info DANGOBERBLOG www.dangober.info MARAR.SIRAKO www.marasirako.info BOJANEKSELENSKI www.pisatelj.net ANDREJIVANUŠA www.andros.si MIHAREMEC www2.arnes.si/~sudareme/zf SLOVENSKAWIKIPEDIJA sl.wikipedia.org/wiki/ Slovenska_znanstvena_fantastika ZADNJA STRAN 3DROBNIK-STARWARS BojanEkselenski Slovenijaje,vsajkarsetič enamljubihž anrov,podalpskaafriš kadež ela.Zakaj totrdim?Vesciviliziransvet,kipoznakinodvoranezmož nostjoprikaza3Dslike, seod9.februarjamastis3DverzijoVojneZvezdI–Grozečaprikazen.Sajvemo, Zorž Lucasjeneverjetnosposobenprimolž iSW.To,karuspevanjemuzvesoljem Vojne Zvezd, najbrž ni uspelo š e nikomur. Zakaj do zdaj ni uspelo š e nikomur tako obilno ož emati ilmske licence? Ker nihč e nima vizije, jajc in občutka za posel. Najprej smov kina š e stare Juge drli gledat izvirno trilogijo SW 4–6. Potemje Jugaodš laby,byinsredi90-tihnasjeZorž poč astilsprenovljenotrilogijo.Ravno dovolj je staremu golaž u dodal zač imb, ga pogrel in serviral bolje, kot mnogim uspeserviratisvež ojed.Vsismodrlivkino! Leta1999sejezač elaeranovetrilogije,SW1–3.Tasejeleta2005zaključ ila. MimogrednosmodobilinaDVDvpaketuizvirnotrilogijo,zopetmalcespremenjeno.Odvisnež iodSWdrogesmosevedapokupilipakete.Zatemnasjevč asuprevlade modrož arkovnega ploš čka zgrabila abstinenčna kriza. In Zorž se nas je usmilil. Konecleta2011 smodobili paketedrogev različ nih okusih. Seveda sem seč udil,kersopaketinaš lipottudivpodalpskoafriš koluknjo.Zakajtopravim? IzvirneDVD-jesmodobilivjezikunaš ihjuž nihsosedov.Samoepizoda3jebila podalpskopodnaslovljena.Zetopove,kakš navukojebinajetanaš aSlovenija.Pop mitologija, ki imav razvitem svetuhorde navduš enihljubiteljev in se ti š emijov svoje priljubljene junake (cele druž ine se naš emijo v SW kostume), je pri nas vrhunec,kosizapustadamoč ezoč iplastikfantastikmasko. In zdaj smo pri3D verziji, ki je vnaš ih kinih ne bomo videli. Cemu? Kerpač notrinipatetič nihvampirjev,kisotakofulkul,nitinizimzelenihklasiksodobnegaslovenskega ilma–seksainpreklinjanjazbizarnimivzrokismrti.Hoč etesvojodozoSW iksa?PotpodnogeinvZagreb. Kaj kmalu nas bo Zorž obdaril š e z modrož arkovnim 3D kompletom, ker pač moramo dobiti svoj iksvrazumnem č asu. Predvidevam pa,dabo3D obš el slovenskoč rnoluknjo. Slovenijanisamoglede3DSW iksačrnaluknja.One!Nasplohjenaš akultura precej samozadovoljna,zaverovana sama vase in v svoj klanskikrasni svet. Spekulativne umetnosti, kolikor jih ustvarjajo domač i avtorji, so potisnjene na rob, stranodpozornostimainstreama,kiniodvisenodSW,temveč oddrž avneparticipacije.Doklerboslovenskimanistreamtemeljilnafrustracijah,tolikoč asabodo v kina zahajali ilmi, ki zberejo 20 gledalcev, od katerih jih je 19 kritikov in en posebnež , ki se ima za ljubitelja resne kulture (karkoli ž e besedna zveza resna kulturapomeni),asvetovnipopfenomenboostalpredvratisamovš eč nezadrtostislovenskekulture. Najrazsvetlimslovenskopubliko!SWnisamo6 ilmov.Tojetudizbirkaknjig, risank,računalniš kihigerzavsestarostneskupineinprireditve.