VSEBINA - Andros

Transcription

VSEBINA - Andros

Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoinhorortersvetDrugotnosti
ISSN1855-6434|junij2012|letnik5|š tevilka23
VSEBINA
 Uvodnik
 Novice spekulativne
 Fabula - prozni mnogoboji
 Nova knjiga Tanje Mencin:
Varuhi[4] - Potovanje k cilju
 Prvi večer Drugotnosti
 Novela Martina Vavpotiča
Clockworks Warrior na Amazonu
 In še druge
 Poročamo
 Istrakon 2012, Pazin, Hrvaška
 Eurocon 2012, Zagreb, Hrvaška
 Filmi, kino, DVD
 John Carter
 Nesmrtni
 Podzemlje: prebujenje
 Bes Titanov
 Jekleno nebo
 Retromanija
 Flash Gordon
 Prebrano za vas
 Miha Remec: Mitrejin koder
 Nostalgija
 Andrej Ivanuša: Zvitorepec in drugi
(O Mikiju Mustru)
 Portreti
 Aleš Oblak - dobitnik nagrade ESFS
ENCOURAGEMENT za leto 2012
 Pogledi
 Andrej Ivanuša: Metropolis in Fritz
Lang, ocena mariborske predstave
 Andrej Ivanuša: Dr.Mabuse in M
 Izobraževanje
 Bojan Ekselenski: Od ideje do
fantazijske knjige
 Andrej Ivanuša: Filmske
medzvezdnice (2) - Star Trek
 Dražilnik
 Bojan Ekselenski: Votlina skrivnosti;
12. poglavje - Srečni pesjan
 Zgodba SF
 Andrej Ivanuša: Danes ni torek (zf)
 Novopečeni
 Tine Koletnik: Odpirači za konzerve(zf)
 Pregled letnika 4 / leto 2011
 Zadnja stran - nagrade Drejček
PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI ...
Jašubeg en Jered
ISSN1855-6434
Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoin
horortersvetDrugotnosti
Izdajatelj in urednik: BojanEkselenski
Ljubljanskacesta5A,3000Celje
GSM:+38640642356(Bojan)
Telefon:+38635412543
E-poš ta:[email protected]
Internet:www.drugotnost.si
Preostalniki:
AmedejaM.Lič en,MaraR.Sirako,
AndrejIvanuš a(oblikovanje)
Ilustracija na naslovnici:
www.drawnwallpapers.com
Copyright©2012BojanEkselenski
Vsepravicepridrž ane.
Besedila,slikeinoblikovnereš itve
jeprepovedanokopiratinakakrš enkoli
nač inbrezdovoljenjaizdajatelja.
NOVOPEČENI
 Kje ste novi avtorji?
Verjamem, da je v Sloveniji precej
ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo
tudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo
nobenega periodič nega glasila, ki bi
redno objavljalo in s svetovanjem pomagaloavtorjemprinjihovihprvihkorakihvsvetustvarjalnosti.PravJaš ubeg
enJeredtorejorjeledino.
 Kaj lahko avtorji pričakujete?
Vsakodeloboš loskozinekajrok.Prvo
sito je pravopisno, torej skladnja in
pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temveč kvaliteto. Objavili bomo
dve ali tri najkvalitetnejš e zgodbe.
Objavili bomo zgoš čeno oceno vsakega
prispelega dela, pri čemer bomo
avtorjemsvetovali,kakonaprej.
 Kam poslati svoje umetnine?
Svojeumetninepoš ljitenae-naslov:
bojan.ekselenski(afna)gmail.com
Drugo č etrtletje je bilo v podalpski dež eli na področ ju spekulativnih
umetnosti kar bogato in zanimivo. A š e bolj zanimivo je bilo, tudi za nas,
dogajanjevjadranskidež eli,kjersmobilinadvehkonvencijah,vPazinuna
ISTRAKONinvZagrebunaEUROCON.
⇨Večnastranehod8do11.
Pokukajteš ev ilmskisvet.Pripravilismoocene ilmovJohnCarter,Nesmrtni, Podzemlje: prebujenje, Bes Titanov in Jekleno nebo, V rubriki
»retromanija«jezapisanookultnem ilmuFlashGordon.
OcenilismoknjigoMiheRemcaMitrejinKoder.V»nostalgiji«sespominjamo in predstavljamo naš ega striparja Mikija Mustra. Predstavljamo
nagrajenca letoš nje ESFS nagrade, mladegaavtorja Aleš a Oblaka v rubriki
»portreti«.
Rubrika»pogledi«prinaš azapiso ilmuMetropolis,nemš kegarež iserja
FritzaLanga.VMariborujebilnemikultni ilmprikazanobž iviglasbisimfonič nega orkestra in je s tem predstavljal odlič en spekulativni už itek.Ne
spreglejteš e»izobraž evanja«,kjerjegovoraonastankufantazijskezgodbe
inpredstavljenesomedzvezdniceizserijeStarTrek.
ObkoncujenaslednjepoglavjeiznoveknjigeBojanaEkselenskegaznaslovom Vitezi in Carovniki: Votlina skrivnosti. Sledita ji dve kratki zgodbi
Danesnitorek(zf)inOdpiračizakonzerve(zf),kistajuprispevalaAndrej
Ivanuš ainTineKoletnik.
Dodan je pregled vsebine vseh š tirih lanskih š tevilk (letnik 4), Prav na
zadnjistranipajepozivzanominacijozanagradeDrejček,prveslovenske
nagradezaustvarjalcespekulativnihumetnosti.Glasujteinaktivnoprispevajtekuspehunaš ihavtorjev!
OCENJEVALNI STANDARDI
Zaocenjevanje ilmovvkinuinnaDVDterknjiguporabljamonaslednjamerila:




Filmvkinu:
2,0-zgodba(njenaizvirnost,izvedbavscenaristič nempomenu,ipd.),
1,5-izvedba(glasba,rež iserskiprijemi,kamera,posebniučinki),
1,0-igra(verodostojnostigre,vž ivetostvvlogo,preprič ljivost,ipd.),
0,5-tehnič nakvalitetaizvedbe(3D,kvalitetaslike,zvoka).





DVD ilm:
2,0-zgodba(isto,kotpri ilmuvkinu),
1,0-igra(isto,kotprej),
0,5-opremaš katle(bonusi,kvalitetaovitka,dodatnevsebine),
0,5-razmerjecena/kvaliteta(kajdobiš zazahtevandenar),
1,9-tehnič nakvalitetadobljenega(kvalitetaslike,zvoka).








Knjiga:
VSEBINA(max.5,0)
3,0-zgodba(njenaizvirnostinnjenovodenjeodzačetkadozadnjestrani),
1,0-izvedbaideje(ž anrskaumeš čenost,preseganjealistapljanjež anrov)
1,0-podajanjezgodbe(jezikovnavš eč nost,izvirnost,jezikovnabarvitostv
skladuzzgodbo,ipd.),
OBLIKA(max.5,0)
2,0-oblikovanje(kakojeknjigaoblikovana,prelomknjige,ipd.),
2,0-spletnapodporainvsebinskidodatnibonbončki,
1,0-dobljenozadenaralirazmerjecena/kvaliteta(kajdobiš zasvojdenarv
primerjavisprimerljivokonkurenco).
Najviš jamož naocenavvsehprimerihje5!Tako,zdajvestekakš nasomerila.Pri
vsakem opisu bo analiza, kje je izdelek dobil in kje izgubil ter seveda skupna
ocena.
2
UVODNA KRAJA PASOVNE ŠIRINE - UVODNIK
Kamensemijeodvalilssrcaponedeljekpreddelavskimpraznikom.Zakaj?Izpreprostegarazloga.Končala
sejeekspedicijaEurocon2012vZagrebu.Vnaslednjih
dneh sem se znova sooč il z minornostjo slovenske
medijskekrajine.Domovsmoprineslienoodnajprestiž nejš ihevropskihnagradzadosež kenapodroč juZF&F,
aotempiš emozgoljsamisebi.Kulturnestrani(tiskane
in digitalne) seveda temu ne posveč ajo nobene pozornosti. Ravno zaradi š irne Evrope tudi mi zač enjamo z
dvojezič noprakso.Kajnampadrugegapreostane?
Naš fanzin je med kolegi iz evropskih drž av pož el
obilo odobravanja, zato jim lahko ustrež emo z nekaj
angleš kimispisi.Svetjevelikinš irok,zatorejleveniz
te slovencaste zatohlosti in samovš eč nosti. Namesto
č akanjapredogledalominponavljanja:
»Radseimam,asemtakoubogindogajasemikrivica, ker so mi ukinili ministrstvo,« se raje posvetimo
lepš emu.PoEuroconunasč akavelikonalog.Zmislimi
smo ž e na jubilejnem 35. Euroconu, ki bo v daljnem
Kijevu (Ukrajina).Zvezdni prah bo seveda prevzel vse
potrebnozanaš oudelež bo.Nanovomoramode inirati
slovenskifandom.Imamodruš tvoljubiteljevFZ&FPrizma, imamo Tolkienovo druš tvo Gil Galad, zatem druš tvo ljubiteljev animejev in druš tvo ljubiteljev stripov.
Ceuspemovsatadruš tvanekakospravitizaistomizo,
lahko v razumnem času rač unamo na zametke fandoma, ki je enak razvitim tosortnim evropskim združ enjem.DrugiVeč erDrugotnostibovMariboru.Izkuš njaiz
prvegatakš negadogodkanasjenauč ilanekajstvari.
Celje bo 2. do 4. novembra letos gostilo 1. SI.CON:
Celjskavampirskaveč erja(1stSI.CON:Vampiredinner
at Celje). Konvencija bo najmanj dvojezič na, ker je ž al
takš na slovenska realnost na sceni.Caka nas š e misija
nabiranja sredstev za kvalitetno izvedbo. Pokriti bo
trebastroš kebivanjainž uranjač astnihgostov(vsajpo
eden tuji in domač i), nadalje za nagrade imenovane
Drejč ek (po Drejč ek in trije Marsovč ki) ne moremo
podeliti zgolj plaht WC papirja in Si.conska zbirka se
mora materializirati v papirnati obliki ter prispeti v
vsakoknjiž nico.
V tej š tevilki objavljamo zgodbo mladega avtorja
TinetaKolenika,kisepozabavasproblemomnadomeš č anjaljudiscenenorobotskodelovnosilo.Pozorenbralec lahko v zgodbi najde veliko sublimiranih sporoč il.
ZgodbaboobjavljenatudivposebneSi.conskemzborniku. Upam, da bomo dobili š e kaj už itnega za objavo.
Dragiavtorji,ljubeavtorice,dobrovem,davasjenekaj,
kiimatevsvojihdigitalnihš pajzahZF&Fzgodbe.Nekaj
vasjetudi,kiustvarjatelikovneumetnine.Poš ljitenam
svoja dela. Naš namen ni, da se samozadovoljujemo s
tem,davaskritikantskoraztrgamo.Zelimodobitivaš a
dela,jihkritič nopremletiinvamposredovatimorebitneopombe.Napredujetelahkosamotako,davaš adela
nekdo prebere in vam da spodbudo. Vsa vaš a dela
morebiti niso objavljiva. Takš na vrnemo avtorju z
opombami,kakonajnadaljujessvojimpisanjem.Nekatera so objavljiva z nekaterimi popravki, a nekatera
potrebujejo samo malce bruš enja. Malce izkuš enejš a
digitalna peresa pa servirajo zalogaj, ki je potreben
zgolj lektorske roke. Skratka, ne bojte se poslati del.
Sirnisvetboizvedelsamozalepestvari,aostaloostane
mednami.Tosemizdipoš tenodnos.
Fanzin,kijepredvami,jezalaszgreš ilESFSSpiritof
dedication award, a zaradi tega ni nič slabš i. Pravzapravnamjetospodbuda,dabomoš eboljš i.
UrednikBojanEkselenski
RAZPISZAOBJAVO
SPEKULATIVNIHZGODB
INPESMI
Druš tvoustvarjalcevspekulativnihumetnostiZVEZDNI PRAH Maribor, razpisuje netekmovalni natečaj za
objavo spekulativnih zgodb in pesmi za prvo zbirko
spekulativnihzgodbZVEZDNIPRAH.Namennatečajaje
pridobitikvalitetnaspekulativnadelazaobjavo.
Zaključeknatečajaje30.september2012.Predvidoma bomo zgodbe in pesmi objavili v dogovoru z
avtorjemvrevijalni,knjiž nialidigitalni(e-publikacija)
oblikiobjavilidokoncaleta2012.
Na nateč aj poš ljite vašo zgodboali pesmi, ki so s
področij:
 znanstvenafantastika,
 fantazija,
 horor(grozljivka),
 kriminalka.
Zgodba naj bo dolž ine največ 6 avtorskih pol (96
strani ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj
bodo največ tri, poljubne dolž ine. Besedilo naj bo v
elektronski obliki (DOC,DOCX, ODT, ipd.)in naj ne bo
oblikovana,poudarjeninajbodolenaslovi.
KomisijavsestaviAmedejaM.Lič en,Ruž aM.Barič,
BojanEkselenskiinAndrejIvanuš a,kisovsič lanidruš tva,boocenilavseprispelezgodbealipesmiinseodloč ila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odloč itev
pritož banimož na.
Avtorjem bomo poslali obvestilo o (ne)uvrstitvi s
kratkimsporoč ilominpojasnilomoodloč itvi.Zizbranimiavtorjibomoskleniliustreznoavtorskopogodbo.
Zgodbopoš ljitevelektronskioblikinae-naslov
[email protected]
alivdrugidigitalniobliki(USBključ ek,CD)nanaslov
DruštvoZVEZDNIPRAH
Stritarjeva24
2000Maribor.
3
NOVICE SPEKULATIVNE
Letoš njifestivalLiteraturesveta
- Fabula 2012 je potekal od 27.2.
do10.3.2012naš tevilnihlokacijah
v Ljubljani. Kot uvod v festival so
po Sloveniji potekali prozni mnogoboji.Nanjihješ tudentskazalož ba Litera izbirala najboljš o kratko
zgodbo.Mnogobojisobiliv:
 č etrtek, 2. februarja v Kopru
(Domknjige),
 č etrtek, 9. februarja v Ljubljani
(KavarnaSEM),
 torek, 14. februarja v Celju
(KnjigarnaAntika)in
 sredo, 15. februarja v Kranju
(Layerjevahiš a).
Veliki inale,nakateremsonastopili inalistiš tirihpredveč erov,je
bil7.marca2012vKavarniSEMv
Ljubljani. Vse več ere je povezoval
Boš tjanGorenc-Piž ama.
Na celjskem več eru je sodeloval
tudi sourednik fanzina JeJ in č lan
Celjskega literarnega druš tva ter
Druš tva ustvarjalcev spekulativnih
umetnostiBojanEkselenskizzgodbo ČASOVNI KREDIT (objavljena
vJeJš tev.21),kijefantasyzgodba.
VARUHI(4)
POTOVANJEKCILJU
(16.marec2012)
Izš lajenovaknjigaTanjeMencin,
kiječetrta,zadnjaknjigaizobsež negafantazijskeganizaVaruhiznaslovomPotovanjekcilju.Založ baStella
knjigo počasi spravlja v knjiž nice.
Knjigo lahko naročite na domači
stranizalož be:
www.stella-sp.si.
KRATKAVSEBINA
EpskafantazijskazgodbasedogajanaplanetuSarhah,kispominjana
Zemljo. Ko morejski kralj, AntarijanecZendorsprož iplanetarnounič evalno vojno, se v vojno umeš ajo
danonijski Devini, rasa polbogov,
imenovaniVaruhi.
4
Zmagovalka proznih mnogobojev 2012 Tereza Vuk ob sprejemu denarne nagrade z duhovi m
komentarjem, ki je presene l celo šaljivega voditelja Boštjana Gorenca - Pižamo in nasmejal
direktorja Študentske založbe Tomaža Gerdino (Foto: Andrej Ivanuša).
Edina tovrstna na tem več eru v
Ljubljaniin š e zizjemo antiutopič ne zgodbe APOKALIPSAJUTRI, ki
jo je prispeval Aleksander Hropot.IzCeljastaseobnjemuvrstila
š eč lanaCeljskegaliterarnegadruš tva Ljudmila Conradi in Blaž Šafarič.
V inalu se Ekselenski ni uvrstil
nazadnjemesto,č esodimopoš tevilu vzdignjenih rok obiskovalcev
prireditve. Založ ba namreč ne razglaš auvrstitve inalistov.Spomoč -
joglasovprisotnihkomisijaledoloč iprvetri.Tretjiindrugiprejmeta
knjiž ne nagrade, prvouvrš čeni pa
š e800€innjegovozgodboobjavijo
v reviji Literatura. Zmagovalka je
bilaTerezaVukzzgodboJ.O.B.
Več nastranehStudentskezalož bewww.studentskazalozba.si.(AI)
VzadnjiknjigiDevinivstopijo na
Morejska tla. Norhaiah Ezzanu
ponudisvobodovzamenozapomoč prinapadunakraljaZendorja.Ezzan
pristanenakompromis.
V Vornu se Danonijci sestanejo z
ostalimi vrhovnimi sveč enicami, ki
seodpravijovosrčjevisokihVedantskihgorainnavež ejostikzskrivnostnimi Azhimarji. Ti jim razodenejo
skrivnostomorejskičarovniciSenthijiinnjenemupomočnikuMortonu,
boguvsehSmrti.
V Morsejskem zalivu Devine pričaka združ ena zavezniš ka vojska iz
ostalih kraljevin. Skupaj napadejo
Morsej.Norhaiahsespopadevčarovnico Senthio in v preiskuš nji Mortah-Sai premaga velikega Mortona.
Morton Senthii obrne hrbet. Toda
bogovisojezniinsprož ijomoč noorož jeSveti
lamen.
V veliki kataklizmi,
ki doleti Morejo, se
morajoprež iveliumaknitinavarno.Naplanet
Sarhah se naposled
vrnemir.(BE,AI)
Tanja Mencin
Varuhi [4], Potovanje k cilju
Leto izida 2011/2012
Samozaložba in Založba Stella, Šmarj. toplice
Opis knjige: 176 strani; 14,8 x 21 cm (A5)
Cena 28,90 EUR
ISBN 978-961-92977-4-2 (trda vezava)
ISBN 978-961-92977-5-9 (broširana)
NOVICE SPEKULATIVNE
5. april 2012
ob 17:00
Mladinski center Celje
Mariborska cesta 2, Celje
Druš tvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH iz
Maribora je pripravilo 5. aprila
2012prviVEČERDRUGOTNOSTIv
MCC - Mladinskem centru Celje. Na
več eru je bil častni gost starosta
slovenske ZF dr.VidPečjak, avtor
legendarne knjige Drejček in trije
Marsovčki, ki je doslej navduš ila
mnogemladebralcerazličnihgeneracij. Druš tvo Zvezdni prah mu je
podelilo plaketo častnega člana in
muizročiločastnočlanskoizkaznico.
Več erasoseudelež iliavtorjispekulativnihliterarnihdelinustanovi-
telji druš tva MaraR.Sirako(Ruža
Barić), Amedeja M. Ličen, Andrej
IvanušainBojanEkselenskiterš e
trije »novinci« Tanja Mencin, Aleš
OblakinMartinVavpotič.Kotgostjesobiliprisotnič laniSlovenskega
TolkienovegadruštvaGil-galad,ki
sopredstavilisvojodejavnostinnas
seznanili z LARP igrami (igranje
domiš ljijskih vlog). Avtorji so se na
kratko predstavili in povedali nekaj
o svojihknjigah.AgentESFS(European SF Society) Bojan Ekselenski
je podal predloge za slovenske nominirancezanagradeESFS,podeljene na EUROCON - evropski SF&F
konvenciji v Zagrebu konec aprila
2012.
Tojebilaš eprilož nostzaizmenjavo izkuš enj in obravnavo problemov,kinastopajonadomačemknjiž nem področju, mož nosti založ niš tvainpredstavitevavtorjevš irš emu
občinstvu. Razmiš ljali so kako pri
naspodročjespekulativnihumetnosti povleči iz geta marginalnosti in
nepravične obravnave, da je taka
literaturalemaloveč kakor»š und«.
Predstavilisotrenutnoedinislovenski fanzin za fantazijo, znanstveno
fantastiko,hororinsvetDrugotnosti
JAŠUBEG EN JERED ter povabili
sodelujoče,daprispevajosvojadela,
novice in č lanke zanj. Na več eru so
začelispripravo slovenskekonvencijespekulativnihumetnosti,kijobo
druš tvo organiziralo v začetku novembra 2012 prav tako v MCC v
Celju.Zasodelovanjesosejavilitudi
prostovoljci.(AI)
Na kavici pred prireditvijo (od leve pro desni): Mara R. Sirako, Bojan Ekselenski, Amedeja M. Ličen, Tanja Mencin,
Aleš Oblak, dr. Vid Pečjak, njegov prijatelj in žena. /Foto: Andrej Ivanuša/
PREGLEDAVTORJEVIN
NJIHOVIHSPEKULATIVNIHDEL
Dr.VidPečjak:
 Drejč ekintrijeMarsovč ki(1961,8.izd.)
 Pobeglirobot(1967)
 AdaminEvanaplanetustarcev(1972)
 Pobeglirobot(radijskaigra,1972)
 Robotisomednami(1974)
 KamjeizginilaEmaLauš (1980)
 Begmedzvezde(2004)
 Doktorž ivihinmrtvih(2004)
 AleksinrobotJanez(2007)
 Zadnjiodpor:IskanjelepeHelene(2007)
 Kataklizma:Seleninomaš čevanje(2010)
AmedejaM.Ličen:
 Jasnovidka(SFTVdrama,2004)
 Odrajadokraja(ZFkomedija,2008)
 Nasvidenje,Velič astnisvet(2008)
MaraR.Sirako:
 Dangober(3.deli,2009)
BojanEkselenski:
 Viteziinč arovniki[1]-Indigootroci
(2007)
 Viteziinč arovniki[2]-Indigonovisvet
(2011)
TanjaMencin:
 Varuhi[1]-Viharnaprincesa(2011)
 Varuhi[2]-Enajsterica(2011)
 Varuhi[3]-Krikiusod(2011)
 Varuhi[4]-Potovanjekcilju(2012)
AlešOblak:
 Hiš adobrihgospodov(2011)
MartinVavpotič:
 Cezvelikozahodnomorje(2005)
AndrejIvanuša:
 CudovitapotovanjazajcaRona[1]
-najug(2002)
-nasever(2002)
-nazahod(2002)
-navzhod(2002)
 Rheia(2008)
 Vilindar(2008)
 Svetodrev(2011)
5
NOVICE SPEKULATIVNE
MIHAREMECIMA
NOVOSPLETNOSTRAN
Vsi imamo radi Miho Remca,
plodnega domač ega avtorja znanstvenofantastič nih del z znač ilnim
slogom. Konč no je dobil spletno
stran, ki si jo zasluž i. Ce bi si jo
zaž eleliogledati,vtipkajte:
www.miha.remec.si
Predlagamo,dasepotruditeš ev
knjiž nico ali v knjigarno (tudi na
spletujojemogoč edobitizaugodnoceno)insenauž ijtenajboljsvež egaRemcavknjigiMitrejinkoder.
MARTINVAVPOTIČ
OBJAVILSVOJO
NOVELONAAMAZONU
Martin Vavpotič se s pisanjem
aktivnoukvarjaž eod12.letastarosti.PrvoZFdeloDogodivščineSuike
tima(1997) je izdal v osnovni š oli,
drugo Pragozd (fantazijska novela,
2001)vgimnazijiintretjeČezveliko
Zahodno morje(zgodovinska ikcija, 2005) kot š tudent pri Založ niš kem ateljeju Blodnjak iz Ljubljane.
Vmes je za zbirko Blodnjak znanstvene fantastike 5 (2003) prispeval
š ekratkoZFzgodboLovci.
Zdajjeprednaminjegovanaslednja, ki pa je nenavadna v mnogih
pogledih. Steampunk novelo ClockworksWarrior(naslov ni enostavnoprevedljiv,š enajbliž jejeVojščak
Urarstva) je namreč napisal kar v
angleš čini in jo aprila objavil na
smashwords.comin amazon.com.
Tam je dosegljiva v različnih eformatih za zelo sprejemljivo ceno
4,99dolarjevaliokrog3,80€.Marti-
BOGASTVONA
ASTEROIDIH
Skupina večinoma ameriš kih
tehnološ kih gurujev in milijarderjevjepodprlanač rtestart-uppodjetjaPlanetaryResources,kiž elis
pomoč josodobnetehnologijeizkoriš čati rudna bogastva na asteroidihvbliž iniZemlje.Medpodporniki so tudi vodilni v tehnološ kem
velikanu Google in kanadski rež iserJamesCameron.Medrudninami,kinajbijihbilonaasteroidihv
izobilju,stapodjetnika,futuristain
6
nainnjegovopisanjelahkospremljatenanjegovemblogu
martinvavpotic.wordpress.com.
Vsebina
CarrusVertigellijemladaristokrat,
ki se vključi v Ustanovo Učenjakov
(ScholarSociety).Tojenajveličastnejš aakademskainstitucijavHegemoniji.Pridruž iseUrarstvu(Clockworks),
kjer izdelujejo majhne leteče stroje
imenovanevo-oči(speyes),kisoizvidnikivojaš kihlegijHegemonije.
Nekega dne se nenadejano prične
vojna, v kateri se pojavi skrivnosten
sovraž nik,kibrezopozorilaopustoš i
mnogepokrajineHegemonije.Carrus
se vrž e na delo in s svež imi idejami
pož ivi Urarstvo, prenovi zastarele
modelevo-očiinstemsevojnazačne
preobračati v korist Hegemonije.
Todanatanačinpritegnepozornost
sovraž nika, ki se prične zanimati za
Urarstvo.Nabojiščusepojavijonove
sovraž ne naprave, ki preprečujejo
delovanjevo-oči.Vojnasespremeniv
znana vesoljska zanesenjaka, omenila platino, ž elezo, nikelj, ž veplo
terš tevilneredkekovine,kiseuporabljajo predvsem v tehnološ kem
sektorju.»Asteroidisolahkoizjemno veliko vredni, č e se najde prave,«jepojasnilAnderson.»Vesolje
je polno rudnih bogastev in ž eliva
jihnareditidostopneč loveš tvu,«pa
jedodalDiamandis.
Zdise,daseznanstvenafantastika znova uresnič uje v vsakodnevnemž ivljenju.Slikanadesnistrani
prikazuje majhno rudarsko koloni-
Knjigosmoprebraliinsikasnejena
stranehJEJpreberitenaš ooceno.
Seto:MihaRemecjenaportalu
Moš kiSvet.com 8. 5. 2012 opravil
intervju z naslovom Zmerajsebo
našel kakšen 'čistun', ki ga bo
erotikašokirala...“. V njem odgovarjanavpraš anjaosvojemustvarjanjuindelih.Vsebinaintervjujapa
se ne dotika samo erotike, ampak
se dotakne tudi odnosa drž ave do
slovenskekulturenasploh.(AI)
besno tekmovanje plenilca in plena,
sajposkušajovUrarstvuizdelatiproti-protinapraveinoborož evalnaspirala se začne. A sovraž nik se odloči,
da bo proti Urarstvu uporabil bolj
neposrednometodo…(AI)
jo na asteroidu v bliž ini Zemlje.
Prič ujoč a pobuda je prvi korak k
oblikovanjuč esatakega.(AI)
NOVICE SPEKULATIVNE
RAZSTAVA:
Zvitorepec,Trdonjain
Lakotniksevračajodomov
Med 10. in 23. majem 2012 je
bila 2012 ta razstava v Pokrajinski
inš tudijskiknjiž nicivMurskiSoboti.PripravilisojoZnanstvenoraziskovalno združ enje za umetnost,
kulturno - izobraž evalne programe
in tehnologijo EPeKa, Strip.art.nica
Buch in Pokrajinska in š tudijska
knjiž nica Murska Sobota. Tukaj je
bil rojen Miki Muster, avtor serije
kultnihstripov,kisojihnekoč neumorno prebirale stotnije mladih
bralcev. V mnogih je segel tudi na
področ je znanstvene in fantastike
terfantazije.Več onjeminnjegovih
stripihvrubrikiNOSTALGIJA.(AI)
nedeljo, 11. marca, praznoval 60.
rojstni dan. Bil je zagrizen prirediteljnorihzabavinkergapredvsem
zaradisrč nekapinibilomednami,
so,sosenjegovidruž inainprijatelji (v sodelovanju z Adamsovo najljubš o dobrodelno organizacijo
Reš ite nosoroga) odloč ili, da bodo
tonaredilinamestonjega.Pooceni
udelež encev je bilo zabava resnič nonepozabna.Hvalati,dragiDouglasAdams,kjerkoliž esi.(AI)
GOOGLEGLASS
Očalanakubik
DOUGLASADAMS:
Rojstnodnevnazabavaza
navideznih60
»Pozdravljeni, sem Douglas
Adams. Zal mi je, da nisem mogel
biti tu, ker sem nekje zunaj.«Tako
nekako zveni nagovor na spletni
stranidouglasadamstheparty.com,
ob največ ji zabavi na planetu. Utemeljiteljintergalaktič negahumorja
inavtorkultnegaterponarodelega
vzklika Samo brez panike! je v
Projekt Google Glass je ena
izmed letoš njih najbolj »norih«
idej. Na očala so namestili majhen
zaslonzadesnooko,kivanjprojecirasliko.Istočasnojetotudimajhna kamera s katero snemamo
dogajanjevokolicipodobno,kakor
gledamo.Cejihzdruž imoš esprepoznavo glasu in pre injeno umetnointeligenco,bibilalahkovisokotehnološ ka igrač ka v znanstveno
fantastič nemtrilerju.Nekajnpodobnega smo sicer ž e videli v Star
trek:TheNextgenerationnatelescih ubogih Borgov in mogoč e v
Robocopu.Dokoncaletabinajbila
vredniprodaju.Bomovideli…(AI)
KRATENOVICE
Iz ilmskegasveta
Alienremake
Govoriloseje,dabinajbilnarejen remake ilma Alien, rež iserja
RidleyaScotta.Vendarjeoč itno,da
bodo Michael Costigan, Ridley in
TonyScottrajeizdelalinov ilm,ki
bopredhodnikprvega ilma.
BladeRunner:TheFinalCut
Petindvajset let po originalnem
ilmu smo dočakali novo verzijo
ilma,t.irež iserjevrez.Kajjespremenjeno?Alisejeizplač aločakati?
Nač elomavsamizgodbinidodatkov, le nekatere scene so raztegnjene in malce bolj poetič ne. Ob
tem so ustvarjalci uporabili nove
tehnologije in popravili »slabe«
posebne uč inke. Kdor je gledal
prejš njoverzijo,munovenipotrebno.Novigledalcipabodolahkov
ilmu už ivali š e mnogo bolj kot
prejš nji.
GameofThrones-sezona3
Sicer novica ni presenetljiva, je
pa jasna. HBO se je odloč il, da bo
posnel tudi tretjo sezono kultne
serije. Upamo lahko le, da producenti in studio ne bodo zavili iz
Martinovesmeri.Sezonadva(prvo
nadaljevanje) je imela 3,9 milijona
gledalcev v ZDA in š e 6,3 milijona
po vsem svetu, kar je skupno za
27%več gledalcevkotprva.Seveda
takš en podatek prav »prisili« producente, da izmolzejo š e kakš en
dolar. Ob tem niso zanemarljive
tudi š tevilne nagrade in laskave
ocenevč asopisihinrevijah.
www.drugotnost.si
Karnimogoč enajtivtejš tevilki,jezagotovonanaš ispletnistrani.
Tudistareš tevilkeJaš ubegenJeredodprazgodovine
(beri:odprveš tevilke)dodanesintovPDF!
7
POROČAMO
TRIVIAOISTRAKONU
ISTRAKON2012JEZANAMI
Tema letoš nje istrske SF&F prireditve je bila
»Apokalipsa – konec sveta«. Kar je bilo povezano s
tem,dajetotrinajstaprireditevpovrstiinstem,davsi
napovedujejo21.12.2012konecsveta.Takosonavse
skupaj navezali š e zombije in se veselo maskirali v ta
než iva bitja. Istrakon prireja SF&F društvo Albus iz
PazinavIstrinaHrvaš kem.
Gosta sta bila CarrieVaughniz Kolorada v ZDA in
Semir Sam Osmanagić iz Houstona v ZDA (rojen v
Bosni).DelaCarrieVaughn(rojena1973)soKittyand
theMidnightHour(2005),VoiceofDragons(2010),
Discord'sApple(2010),AfterGoldenAge(2011),Steel(2011) in 65 kratkih zgodb v seriji KittyNorville
(Werewolf). Bila je nominirana za nagrado Hugo za
kratkozgodboAmaryllis.
Semir Sam Osmanagič je najbolj znan po odkritju
prazgodovinskegapiramidnegakompleksavVisokemv
Bosni.Jeavtor12-delneTVserije»Potragazaizgubljenim civilizacijama« na TV BIH in avtor desetih zgodovinskihknjigostarihcivilizacijah.
NaIstrakonu so pripravili 27 različ nih predavanj, 8
posvetov in delavnic, 15 igralnic različ nih iger in koncertpihalnegaorkestraFuž ine,kijeigral ilmskoglasbo
iz devetih SF&F ilmov, ter š e 12 predstavitev in razstav.Skratkaogromnovsegaprikazanovtrehdneh.
Več preberitenanjihovistraniwww.istrakon.hr.
Druš tvoZvezdniprahjeimelostojniconaIstrakonu.
Bilo je silno zabavno, saj sem bil zraven stare znanke
DoreVukičević, ki smo jo ž e predstavili v JEJ21 in s
katero bomo v prihodnosti š e sodelovali. Prireditev je
bilavSpomendomuvPazinu.Vsesejezač elovpetek,
23. 3. popoldne in konč alo v nedeljo, 25. 3. popoldne.
Dogajanje je bilo v dvoranah doma, nekatere osrednje
predstavitve pa so bile v osrednji hali, kjer je bilo kar
konkretnoozvoč enje.
Presenetilamejeizjemnamnož icamladihljudi.Veliko se jih je naš emilo v priljubljene kostime ali like.
Osrednja tema kona je bila Apokalipsa, konkretneje
tista zombijska. Povsod so visela posreč ena opozorila,
recimo»Pozor,zonaprehranjevanjazombijev!«Zvrstilosejevelikozanimivihpredavanj,igralesosenamizne
igre,bilojenekajturnirjev,imelismoZombiolimpijado
(obilo smeha), kviz, rock koncert, poceni pivo (ni bilo
alkoholnih izgredov), predstavitev zbirk, č astnih gostov,ipd.Zaopisvsegabipotrebovalkarzajetnopovrš ino(digitalnega)papirja.
Naš astojnicajebilanaugodnemmestusredidogajanja. Vsakdo, ki je hotel do drugih stojnic, je š el mimo
naš e,karsejepoznalonaobiskuininteresuljudi.Razpostavilsemknjige,kisemjihuspelprinesti.Zalmije,
ker nisem imel knjig Dangober, Rheia, Vilindar, NasvidenjeVelič astnisvetaliSenceNiverona.Zalsenahrbtu
nedavelikonositi.ImelpasemobeknjigiizserijeViteziinCarovniki,paš eSvetodrevinCudovitopopotovanjezajcaRona.
Prodajal sem svoji knjigi in knjigo Svetodrev od
Andreja Ivanuš e. Zal se je pokazalo, da ljudje najprej
kupujemo z oč mi in š ele potem s pametjo. Zadovoljen
sembilzodzivomnasvojoknjigo.Zizjemnokonkurenč no ceno je izzvala precej pozornosti in č e bi bila v
hrvaš čini,biprodalprecejizvodov.Vsaj10 ljudimeje
vpraš alo, kdaj bo v hrvaš čini. Omeniti moram, da so
starš i otrok starosti okoli 8 do 12 let spraš evali glede
Zajca Rona. Ce bi imel knjige v hrvaš čini, bi menjalo
lastnikakarnekajkompletov.DrugapesempajeSvetodrev, ki ž al nima naslovnice kakrš no je hotel avtor.
Kakorhitrosemljudem,kisoseustavili,zač elgovoriti
ovsebiniinpoudarjalodlič nostsvetainzgodbe,sembil
delež enkimanja.
UredilsemakreditacijezaEUROCONZAGREB2012
in se dogovoril za nekatere organizacijske drobnarije.
Zanimivo je bilo pri Zvonku Maštroviću, direktorju
PripravilAndrejIvanuša
Stojnica društva Zvezdni prah na Istrakonu (foto BE).
8
PripravilBojanEkselenski
POROČAMO
ISKALCIPOTI
PripravilJaniIvanuša
Priš elječ as,kosmoseznovaodpraviliprotiPazinu.
Stlačilismosevnaš egazvestegajeklenegakonjič kain
seodpravilinovimavanturamnaproti.Poddokonvencijskegacentrajeminilahitroinkajkmalunasjepozdravilvesoljskistroj,kivsakokratstojipredkonvencijo.
Hitrosmoseodpraviliprotiregistracijskimiziinsipridobiliakreditacije.Pozdravilismotudivsehrvaš keprijatelje,kisopravtakostalniobiskovalci.
Razgledalismosepostojnicah,kisobileposejanepo
avli. Od prejš njega leta je Istrakon očitno pridobil na
slovesu, saj je bila avla polna, tako obiskovalcev kot
stojnic. Seveda smo komaj čakali, da zač nemo naš o
avanturosPath inderji(Iskalcipoti),vendarjemorala
Spelanajprejopravitisvojepredavanje.Predavalajeo
igralnem sistemu Fudge, ki bazira na opisovanju in
igranju vlog ter manj na bojevanju. Zanj potrebuješ le
obilodomiš ljije,š est-stranskeigralnekockeininternet,
sajsovsapravilazastonjnaspletu.
Osnovna tema letošnje prireditve so bili zombiji. Seveda sem izkoris l
priliko in se fotograﬁral z enim od najmarkatnejših primerkov (foto BE).
Novestvarnosti.Tudiznjimjetekladebataosodelovanju. Stojnica Algoritma se je š ibila pod tež o del nam
ljubihž anrov.Malcesempoš kililzacenamiinugotovil,
dajenjihovuspehskritvvš eč nemoblikovanjuzdruž enimzugodnoceno.Vsi,kismobilitamsknjigami,smo
si izmenjali ideje o knjigah, založ niš kihin knjigotrš kih
tež avahtersevedarazmiš ljalioobdobju,konebomeje
medSlovenijoinHrvaš ko.
Zanimivajebilatudistojnicaprodajalnestripov,oziromagra ič nihromanov.Vsakaknjigajebilavrhunsko
opremljena in za razumno vsoto so ponujali marsikaj.
Veliko ljudi iz Slovenije pri njih kupuje pisane slič ice.
PrijateljicaDorajeimelaprecejzanimiveganakita.Kar
dobrojeprodajala,karjedokaz,dasedobrestvariprodajo.Obč udovalsmenjeneilustracijeingotovobokakš nodelokrasilotudinaš epublikacije.Cenimamodoma
primerljivihilustratorjev(kvalitetnihamaterskihumetnikov, ki se posveč ajo nam ljubim ž anrom), bomo pač poseglipotujihdelih.
Stojnica z raznimi namiznimi igrami (foto Jani).
Slovenska igričarska in siceršnja delegacija. Od leve pro desni: Miljan,
hrvaška prijatelja, ki sta nam odstopila kavč, ter Špela in Timotej.
Sebe nisem mogel fotograﬁra in dodajam mojo malenkost še v
»ležečem« položaju (foto Jani).
Po konč anem predavanju smo odhiteli do zbirališ ča
imenovanega Path inderiva. Tokrat smo se pridruž ili
Organized Play (Organizirani igri). Dobili smo svoje
š ifreinizkaznicespomoč jokaterihsmoselahkoregistriralinaspletu.Kosmoustvarilikarakterja,gajepregledalvodjaskupineingapotrdil.Stemsmopridobili
mož nost, da ga uradno uporabljamo kjerkoli po svetu
kjerseorganiziraOrganizedPlay.
Na koncu vsake avanture pridobiš potrdilo s svojo
š tevilko in z napredovanjem karakterja, ki ga potrdi
vodjaskupine.Takosezagotovi,dajeigrapravič nain
dasespoš tujejopravila.
Naš aprvaavanturajebilaedinstvena,sajsemprvič sodeloval v Multiparty (Več skupinski kampaniji). Stiri
skupine popotnikov dobijo isto nalogo in jo opravljajo
obistemčasu,vendarvsakprisvojimizi.Takoserazvijeta komunikacija in dobrosrč no rivalstvo. Ob odkritju
9
POROČAMO
artefakta,kibinajomogoč alpogovorzpreminulimi,se
zbere v areni Absaloma, ki je mesto v Centru Sveta,
gigantskamnož ica.Odkriteljartefaktainnjegovupravljalec naredi napako in odda določ en signal. Naenkrat
nebo prekrijejo zmaji, ki jih jaha množ icaGoblinov. Ti
napadejoarenoinodnesejoartefakt.Sedajjenaigralcih
in na naš ih soborcih, da se prebijemo do Glavne Koč e
Path inderjve in se podamo tja, kjer so zmaji odlož ili
artefakt. Seveda nam to s tež avami in s pomoč jo soskupine6Bardov(Magič nihTrubadurjev)tudiuspe.
Naslednji dan nas naš a avantura popelje na lov za
piratskoladjoHydrasFang(HidrinZob)innjenimkapitanom. Ladjo ulovimo in zavzamemo kljub medvedjemu kompanjonu naš ega Druida, ki ga s sidrom vred
dvignemonaladjo.
Avanturazadnjegadnenasjepopeljalavpodzemno
kriptopodhiš oizgnanegaplemič a.Naš analogajebila,
da informacije o obrambi mesta ne padejo v napač ne
roke.Takosmoseskozivrstenajetihvojakovinokostnjakovprebilidopodzemneknjiž nice,kjerjeposkuš ala
hč iizgnanegaplemičaodnestiknjigeoobrambimesta.
Kljub temu, da je priklicala bitja iz devetih stopenj
pekla,smojopremagali.Zaradivsegaprestanegajemoj
Paladin na koncu vzel pravico v svoje roke in izgubil
svoje bož je moč i, dokler si ne pridobi odpuš čanja za
svojedejanje.
Tako smo konč ali naš o avanturo na Hrvaš kem in si
pridobili knjigo Ultimate Combat. Z veseljem jo bomo
uvrstilivnaš oskupnozbirko.Odpravilismosenazajv
Slovenijozzgodbamioč astiinslavi,kismojodož iveli.
Sicer nam je bilo ž al, da tako hitro gremo. Vendar se
tolaž imo,daseobletuznovavrnemo.
ZAGREB,HRVAŠKA
26.do29.april2012
PripravilAndrejIvanuša
KONTAKTjeimezaEUROCON2012,
združ enskonvencijoSFERAKON2012.
Prič ujoč eporoč iloizEvropskeznanstvenofantastič ne konvencije je le kratek povzetek vsega dogajanja.
Podrobnostiokonvencijisoopisanevposebniš tevilki
JEJ-EUROCON2012ZAGREB.
Najpomembnejš a novica je, da je letoš njo nagrado
EuropeanScienceFictionSociety(ESFS/SESF)ENCOURAGEMENT AWARD (nagrado za pogum, ki jo prejme
mlad avtor za prvenec) prejel Aleš Oblak za knjigo
Hišadobrihgospodov.Sicersobilepodeljenenaslednjenagrade:
HallofFame(zaživljenjskodelo)
 Najboljš iavtor:IanMcDonald(VelikaBritanija)
 Najboljš iumetnik:NelaDunato(Hrvaš ka)
 Najboljš iprevajalec:PavelWeigel(Ceš kaRepublika)
 Najboljš i promotor: SF Encyclopedia Online Team
(VelikaBritanija-GB)
 Najboljš izalož nik:Ailleursetdemain,RobertLaffout
(Francija)
 Najboljš ičasopis:Galaxies(Francija)
SpiritofDedication(zadosežkevpreteklemletu)
 Najboljš adramskapredstava–DivadelnispolekKaspar(Ceš kaRepublika)
10
 Najboljš aweb-stran:www.concatenation.org(GB)
 Najboljš iumetnik:ZdenkoBaš ić (Hrvatska)
 Najboljš ifanzin:Eridan(Hrvatska)
HonourAward(častnanagrada)
 JeanGiraudakaMoebius(Francuska)
GrandMaster(velikimojster)
 BrianAldiss(VelikaBritanija)
EncouragementAwards(zapoguminpodporo
mladimavtorjeminumetnikom)
 AleksandraRuda(Rusija),
 KatarinaBrbora(Hrvaš ka),
 IstvanMarki(Madž arska),
 IllyTyo(Rusija),
 AlešOblak(Slovenija),
 OliviuCraznic(Romunija),
 RodRees(VelikaBritanija),
 LuciaDroppova(Slovaš ka),
 Jan“Johnak”Kotouc(Ceš kaRepublika)
NaEUROCON2012ZAGREBsosodelovalidelegatiiz
18 evropskih drž av in gostje iz Kanade ter Avstralije.
Konvencijasejeprič elavč etrtekpopoldaninsezaključ ilavnedeljosredidneva.
POROČAMO
Častni gostje: Glukhovski, Powers, Cheryl Morgan z lignjem in Stross. Foto Andrej Ivanuša
Castnigostjesobili:
 TimothyThomas“Tim”Powers(Buffalo,NewYork,1952),kije
Egiptovska princesa na tekmovanju kostumov.
Foto Andrej Ivanuša
ameriš kipisateljSF&F.Sirokipublikijenajboljznanpopustolovskem fantazijskem romanu On Strange Tides (Na nenavadnih
plimah),kijepodlagazazadnji ilmizserijePiratisKaribov.
 Dmitri Aleksejevič Glukhovski (Moskva, 1979.), ruski novinar
inpisatelj.Svojezgodbejeprič elobjavljatiz19leti,apravopopularnostjedož ivelzobjavoromanaMetro2033,kigajebrezplač noobjavilnainternetu.Kojebil leta2005 natisnjen,sogatakoj
prevedliv30svetovnihjezikovinzanjjevKopenhagnunaDanskemleta2007prejelEncouragementAwardESFS.
 DarkoMacan(Zagreb,1966.)jehrvaš kipisatelj,urednikinilustrator.NapisaljesedemdesetSF&Fzgodb,dvaSFromanainš est
knjig za otroke. Je glavni urednik časopisa Q ter devetih zbirk
hrvaš kegaSF.
 CharlesDavidGeorge“Charlie”Stross(Leeds,1964.)jeiznove
generacijebritanskihpisateljevSF,kisosespecializiraliza“trdo”
znanstvenofantastiko.
 Cheryl Morgan je lastnica založ b Wizard’s Tower Press in
Wizard’s Tower Bookstore, urednica spletnega magazina Salon
Futura, ustanoviteljica in predsednica Science Fiction & Fantasy
TranslationAwardsterpredsednicaSanFranciscoScienceFiction
Conventions,Inc.
Vš tirihdnehsejezvrstiloveč kakor100dogodkov,odpredavanj,
delavnic, tekmovanj do sestankov komiteja ESFS. K sodelovanju so
pritegniliotrokeizzagrebš kihosnovnihš ol,kisosodelovalizrisbami
inspisina»vesoljske«teme.Najboljš imsopodelilinagradeinpriznanja. Zanimivo je bilo tekmovanje kostumiranih obiskovalcev, ki so
nosilioblač ilaizpopularnihSF&F ilmov.
Natekmovanjuopoznavanjuromanovin ilmovG.R.R.Martina
VojnaprestolovjezmagalMartinVavpotičizKomende,č landruš tvaZvezdniprah,insiprisluž ildvemajici.Organizatorjiocenjujejo,
dajebiloveč kakor10.000obiskovalcev.
Zahvaljujemo se Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije, ki je podprla mednarodno delovanje društva Zvezdni prah in omogočila predstavitev slovenskih avtorjev. Tako je bistveno
prispevala k uspehu in dobljeni ESFS nagradi.
11
FILMI, KINO, DVD
3,7/5
JOHNCARTER
JOHNCARTER
ZavasgledalBojanEkselenski
Podatkio ilmu
WaltDisneyPictures
9.marec2012
Dolž ina:132minut
PG-13
Režiser:
AndrewStanton
Scenarista:
AndrewStanton,MarkAndrews
Igralci:
TaylorKitsch,LynnCollins,Willem
Dafoe,idr.
Kratekopis
Zemljan posež e v vojno na umirajoč em Marsu in osvoji srce marsovskeprinceze.
John Carter je ilm narejen po
(pra)starizgodbiEdgarjaRiž kaBurroughsa iz leta 1917 z naslovom
PrincesazMarsa.Torejgrezapravo
ZFantiko.
Mimogredno, omenjeni avtor je
zakrivil v naš ih logih bistveno bolj
znanega Tarzana. Princesa z Marsa
jež ebilapredelanav ilm,averjemitemi,izpljunkastudiaAsylumgotovo nočete videti. Posamezne elemente zgodbe smo videli v mnogih,
tudinovejš ihizdelkih ilmskeindustrije.Avatar,VojnaZvezdinpodobni
so mastno črpali iz bogate Riž kove
domiš ljijeizčasov1.svetovnevojne.
Resnično,kobostevkinugledalita
ilm, imejte na umu letnik nastanka
zgodbe. Posvetimo se torej lepemu
indobremu.
FilmjenastalvDisneyjeviprodukciji, torej lahko pričakujemo druž inskost na kvadrat. A ilm je glede
tegapresenetljivonormalen.Imamo
celonekajprizorovnasilja,kidvigujejoobrviduš ebriž nikom.Ačelahko
naš i č loveš ki mladiči gledajo TV
Dnevnik in večerno »zabavo« TVS,
sogotovoduš evnodobropripravljeninata ilmskiizdelek.
Predodhodomvkinopozabitena
znanstvenadejstvaoMarsu.Pozabite na nekatere hecnosti, ki smo jim
priča, saj je bila zgodba spisana v
12
času,kojeznanostnaMarsuš evidela kanale, proizvod inteligentnih
bitij.
Film govori o umiranju rdeč ega
planeta, kajti del resne znanostri je
takrat š e verjel v to, da je Mars ž iv,
vendar umirajoči planet. Umiranje
planeta naj bi bila naravna pot vsakega sveta, posejanega z inteligentnimi bitji. Na Marsu se fajtata dva
mesta. Rezultat je bil izenačen,
doklerneposež ejonekakš nanadbitja, ki unič evalni civilizaciji podelijo
ultimativno moč dokonč ne destrukcije.
Na naš i ljubki Zemljici najprej
spoznamo Johna Carterja, bivš ega
konfederacijskega stotnika. Po spletuokoliš činseznajdenaMarsu,oziroma Barsoomu, kot domorodci
imenujejosvojplanet.Komuvroke
padeprincesa,kibež iprednezaž elenimž eninom,se znajdesredi vojne.
Ssvojimdivjimpogumom,pozmagi
vareni,postanevodjahecnihš tirirokih Tharkov, ki nagnejo tehtnico
vojnenastran»pridnih«.
Mnogi bodo ilmu očitali mnoge
ž e»videnosti«.Recimoscenavareni
je skoraj kopija podobne scene iz
VojneZvezd.Anajvasopomnim,da
so drugi kradli ideje iz Princese z
Marsainneobratno.Zorž jezasvojo
SW molzel iz romana Princesa z
Marsainneobratno.Tudizgodbaje
spoj ž evidenega na velikem platnu.
A znova gre za to, da je bil Edgar
Riž ekpionir,sajjeimeldomiš ljijo,ki
je takrat š e ni izničilo kravatniš ko
načrtovanje. Tudi to upoš tevam pri
oceni. Zgodba je torej klasična pustolovš čina. V zadnjem delu sicer
malce zmanjka začetnega zagona, a
konec je zadovoljiv in omogoča
nadaljevanje, karje običajno pri teh
stvarehvtemčasubrutalnegaprostituiranja licenc. Saj poznate sodobno zgodovino blockbusterjev - če
ilm prinese dovolj veliko cekinsko
povodenj, nas gotovo čaka nadaljevanje in gora bolj ali manj
»navdihov«.Obvsakemsijočemalfa
samcu se jih poskuš a sončiti nekaj,
kisoniž jenaabecedi.
Scenogra ija ilma je veličastna.
Panoramskesceneumirajoč egasvetasoleponarejene.Velikokodličnostiprispevajo nekateriigralci.Zlasti
mejenavduš ilpar,kisenamjepriljubil ž e iz prve sezone Antič ni Rim
(HBO). Govorim o Ciaran Hindsu in
Jamesu Purefoyu. Slednjega smo
vzljubili zaradi scene brzinskega
seksazovčjopastirkopodlegijskim
praporjemvprejomenjeniHBO-jevi
seriji. Poleg njiju so tu š e Taylor
Kitschvvloginaslovnegajunaka,pa
mična Lyinn Collins, vedno dober
WillemDafoe,DominicWestinseveda Mark Strong. Tu ina tam smo
delež ni malce statičnosti, a ni panike. Film sem gledal v običajni X-Y
osi, saj me je mnogo 3D izkuš enj
zaradirež iserjeveganeobvladovanja
Zosirazočaralo.Tudiglasbanizapomljiva, kar ni dobro. Zvok je sicer
dobro usmerjan, a glasbo pozabite,
kozapustitekinodvorano.Tovdobi
Vojne Zvezd ali Harry Potterja
pomeni manjš i hendikep (in izgubo
delaocenezaizvedbo).
Konkluzijainocena
Zgodba
1,7/2
Igra
0,7/1
Izvedba
0,6/1
Tehničnakvaliteta
0,7/1
Skupaj3,7/5
Tojedober ilm,ado
odličnostimumanjka
nekajdrobnarij.
2,3/5
FILMI, KINO, DVD
NESMRTNI
IMMORTALS
Podatkio ilmu
RelativityMedia,VirginProduced,
MarkCantonProductions
10.november2011
Dolž ina:110minut
R
Režiser:
TarsemSingh
Scenarista:
CharleyParlapanides,VlasParlapanides
Igralci:
HenryCavill,MickeyRourkeand
JohnHurt,idr.
Kratekopis
Se ena pretepač ina, tokrat v grš kemslogu.
NesmrtnesemsiogledalnaDVD
-ju.GrezaamerikaniziranoTezejevoš torijo.Vsiimamoradistarogrš ke legende, saj so polne junaš tev,
poš asti, seksi deklet in zafrustriranih polsposobnih bogov. Nesmrtni
je ena od njih. Zal pa je ilm daleč
od legendarnih sladic. Pravzaprav
plavavsmrdljiviž olciamerikaniziranegagrš kegapanteona.
Zzgodbobomopravilnakratko,
saj ne gre za prelomno pripovedniš tvo.Posvetudelazgagoterorist
(alikralj,odvisnoodstraniAtlantika),znankotHiperion.Zmagujein
š e naprej zmaguje in ž eli se dokopatidoultimativnegaorož ja,jedrskega,ups.vsemogoč negaloka.Aje
naletel na mamo napač nega kamnoseka,kisliš inaimeTezej.Kerje
Hiperion lastnoroč no Tezejevi mamicispustilkri,setipodloč ipostaviti za ameriš ke vrednote. Z jasnovidkoFedro(kijeresnafedrih),se
odloč i zaustaviti znanega terorista
invrnitizastavonadrogdemokracije.Intojeto.Zgodbaimatež avo,
ker je precej razvleč ena, tempo je
kr'nekiinlogikaješ lanadopust.
Glavni protagonisti ne blestijo.
Sicer niso podn, a nihč e si ne bo
prisluž il niti daljnega namiga o
nominaciji za Oskarja. Glavne in
tudi del stranskih vlog so pobrali
kar znani igralci, ki pa tukaj niso
pokazalivsega,karzagotovoznajo.
Vzrok temu je scenarij na ravni
pripovedniš tva mladič ev iz vrtca.
Likiskorajnenapredujejo,oziroma
je njihov napredek sodi v rubriko
ž evidenkliš e.HenryCavil,Mickey
Rourke(pravizavlogoHiperiona),
Freida Pinto, Luke Evans in John
Hurt.
Filmnajprejpretepejorumenkasti in temač ni barvni odtenki, kar
sekarskladaskanalizacijskimbistvom ilma. V kinu je bil tudi v 3D
ingledenabarvneodtenkesemkar
sreč en,dasemsemuizognil.Glasba je, ker je orkester dobil mezdo
in kos bureka za pogum, drugač e
pa jo boste pozabili v hipu, ko se
izteč e odjavnaš pica. Posebni uč inki so spodobni, kakrš ne pač pričakujemopri ilmihtegaranga.
FilmsemsiogledalnaDVD,kiv
paketuneprinaš anič esaromembe
vrednega.Pač klasič ninabordodatkov,dasezapolniploš ček.
Filmsodivokvirizdelkov,kine
prinaš ajo nobenega presež nika in
soizgubljenivmorjupovpreč nosti.
Nakup v danih okoliš činah odsvetujem.
Cesteljubiteljstarogrš kemineš tre, potem bo nakup upravič en, ko
bocenapadlapod8€.Prejne!
Konkluzijainocena
Zgodba
0,8/2
Igra
0,6/1
Izvedba
0,4/1
Tehničnakvaliteta
0,3/0,5
Cena/kvaliteta
0,2/0,5
Skupnaocenaje
neepskih2,3/5.
13
FILMI, KINO, DVD
2,6/5
PODZEMLJE:PREBUJENJE
UNDERWORLD:AWAKENING
Podatkio ilmu
ScreenGems,LakeshoreEntertainment,SaturnFilms
19.januar2012
Dolž ina:88minut
R
Režiserja:
Må nsMå rlind,Bjö rnStein
Scenarista:
LenWiseman,JohnHlavin
Igralci:
KateBeckinsale,MichaelEaly,
IndiaEisley,idr.
Kratekopis
Selena reš i hč erko iz volkodlač jih
krempljev in jih pri tem dobro
namaha.
Podzemljejeljubkavampirsko–
volkodlaš ka licenca. Vampirji in
volkodlaki niso neki pusiji, polni
adolescentnih č ustev, temveč so
terminatorskezverine,kisimedsebojno puš čajo ali pijejo kri. Gre za
č etrti ilmvfranš iziintretjivnaš ih
kinih. Tretji ilm, Vzpon volkodlakov ni videl naš ih kinodvoran.
Vzrok?Bogsigavediinkomumar!
Filmseotvorizodprtjemlovske
sezone na vampirje in volkodlake.
Znova spremljamo seksi vampirko
Selenovč rnemgvantuinmatrič nimi mamojebnimi veš činami. Kate
Beckinsale je tej vlogi dala tisto
privlač nost,kitepreprič azaogled
vkinu.
No,ljudjekonč noobvladajoscenoinnastopikrasninovisvetbrez
vampirjevinvolkodlakov.Selenaje
zamrznjena in po desetletju ledenega spanca jo obudijo. Tam zgrož ena ugotovi, da ima hč erko in
takoj krene v boj. Seveda se zgodi
velika š tala, ki se izteč e v razkritje
volkodlaš kezarote.
Medsvojimkriž arjenjemmedna
rob izumrtja pregnanimi vampirji
spoznaUMFlikanainsevedaskač e
iz enegamahedranja z okonč inami
vdrugega.
14
Zgodbasicerninekpresež nik,je
padovoljuž itnazadobrouroinpol
už itkaobsekljanjuraznihmesnin.
PolegKateBeckinsalev ilmuni
nekih zapomljivih likov. Omembe
vredna sta Stephen Rea in Theo
James.Igrajepovpreč na,sajscenarijneponujanekihnaprednihmož nosti.
Gre za izdelek, namenjen molž i
licence. Film je tudi 3D in Z os ni
nič po-sebnega. Glavna pozornost
je bila namenjena Seleninim karafekam. Glasbena oprema je podobna ostalim trem ilmom, torej povpreč na. Posebni uč inki in ostale
tehnikalije niso presež nik, a na
sreč onisopodn.
Konkluzijainocena
Zgodba
0,9/2
Igra
0,6/1
Izvedba
0,5/1
Tehničnakvaliteta
0,6/1
Skupaj2,6/5
Negrezaepskoizkušnjo,temvečzagledljivo
veselicoklanjavolkodlakovinostalihstatistov.Ko ilmpridena
ploščkih,sigaleizposodite,čestefanvampirjenjainvolkodlačenja.
2,9/5
FILMI, KINO, DVD
BESTITANOV
WRATHOFTHETITANS
Podatkio ilmu
WarnerBros.Pictures,Legendary
Pictures,CottProductions
19.marec2012
Dolž ina:99minut
PG-13
Režiser:
JonathanLiebesman
Scenarista:
DanMazeau,DavidJohnson
Igralci:
SamWorthington,LiamNeeson,
RosamundPike,idr.
Kratekopis
Velikopretepanja,eksplozij,poš astkov, osnovnoš olska ljubezen in
posebnih uč inkov, ki se jim pravi
Titani.
Vtejš tevilkiimamočastspoznati dvojno dozo grš kega mitologiziranja na ameriš ki kravatniš ki
nač in. Grš ka mitologija je neizč rpen vir zanimivih pripovedi in
arhetipskih zgodb. Seveda je ta
zanimiv svet potrebno ameriš ki
najstniš kipublikipribliž atinazbanaliziran, imbecilno poenostavljen
nač in. Menda! Ker bi drugač e zboleli,alikaj?Vtanamensokravatarjizapreglistrokovnjakezaposebne
uč inke,sajzobilicovelikiheksplozijskrajš ajoč as,namenjenzgodbi.
Zgodba?
Vsiš epomnitenepreveč briljantne zgodbe v ilmu Spopad titanov. Po letu abstinence so marketingarjiugotovili,dajemladež zrelazanovodozoTitanov.Meduzain
Kraken sta terminirana, torej je
treba za pranje praznih mož ganov
najtiš enekajveč jega.
Perzej je s svojim sinom ž ivel
svoje ribiš ko ž ivljenje, stran od
slavebož anske.Atedajzač nesmrdeti po dež eli Grš ki. K Perzeju,
mož u z velikim srcem, se spusti
sam Zevs in ga prosi za pomoč .
Seveda Perzej odkloni, ker je pač raje ribič s sinom. Zal pa tako ne
misli Had. Odloč i se za ož ivljanje
Kronosa, ki ga je skupaj z Zevsom
zapakiral pod goro Tartar. Ares in
Zevsseskupajpodatavpodzemlje,
kjer Ares izda Zevsa, skupaj s
Hadom ga pribijeta in z njegovo
energijo ož ivljata Kronosa. Se
pomembnejeje,dajeorož je,kilahko pokonč a Kronosa, vsaj delno v
rokahHadainAresa.
Smrad medtem v obliki harpij
udari na svet in Perzej se mora
podati na pot. Najprej naleti na
umirajoč egaPozejdonainsedokopljedoprvegakosaorož jazadepilacijo Kronosa … Pot do konca je
posejanaš esš tevilnimitrupli.
Kajveč vamnepovem.
Na sreč o se nisem odloč il za
ogled3D,kajtipriSpopadutitanov
sembilrazočaran.
V igro so vpregli mnoga znana
imena, kot so Liam Neeson, Sam
Worthington, Ralph Fiennes,
Rosamund Pike, Bill Nighy, Toby
Kebbell, Édgar Ramírez, Danny
Huston,LilyJames,RegWayment,
George Blagden in drugi. Glavni
frajerji, Perzej, Zeus, in Had, so
obdrž ali svoja izvirna trupla. Tudi
priAndromedinisoizmiš ljalitople
vode. Dodali so š e nekaj bolj ali
manjpomembnihljudekovinpoš astkov.
Rež iser JonathanLiebesmanza
sabonimanekihpodvigov,kinebi
igrali na prvo ž ogo velikih eksplozij. Poznamo ga kot rež iserja Svetovna invazija: Bitka za L.A., ki
pa, roko na srce, ni presež nik. O
scenaristih ne bi izgubljal besed,
saj nam niso dostavili kaj več od
srednješ olskegaspisa.
Posebni uč inki so odlič ni, o tem
ni dvoma. A to je tudi vse. Zgodba
jegenerič na,mestomanelogič nain
celosmeš na.Uber-poš astekKronos
se pojavi le za hip, ko odganja
komarje. Harpije in ostala zverjad
jesicerzanimiva,anekakoizzveni.
A ilmjeuspeš nica.Velikopretepanja, eksplozij, poš astkov, osnovnoš olska ljubezen in preprost
generič niscenarijjedovolj,datrumehitijoposvoj iksvizualij.Zvok
in glasba nista na ravni oč esnih
detonacij.
Konkluzijainocena
Zgodba
0,8/2
Igra
0,7/1
Izvedba
1,0/1,5
Tehničnakvaliteta
0,4/0,5
Skupaj2,9/5,
karpomenipovprečno
izkušnjo.Nipodn,ker
izvedbablesti,aniperla,kerimamoopravka
zgeneričnozgodbo,ki
nezadovoljinikogar,
starejšegaod18let.
15
FILMI, KINO, DVD
3,4/5
JEKLENONEBO
IRONSKY
Podatkio ilmu
BlindSpotPicturesOy,27Films
Production,NewHollandPictures
( insko-nemš ka-avstralskakoprodukcija)
20.april2012(10.maj2012)
Dolž ina:93minut
Režiser:
TimoVuorensola
Scenarista:
JohannaSinisalo(zgodba),Jarmo
Puskala(zasnova ilma)
Igralci:
JuliaDietze,UdoKier,
PetaSergeant,idr.
Glasba:
"TanzMitLaibach"Laibach
(avtorjiinizvajalci)
Kratekopis
Naciji ustanovijo tajno bazo na
Luni leta 1945, kjer se skrijejo.
Zdaj se piš e leto 2018 in v nač rtu
imajo,dase»vmiru«vrnejonazaj
naZemljo.
16
Na Jekleno nebo smo ljubitelji
čakali nekaj let. Prvi draž ilnik na
kateregasemnaletel,jevzbudilskomine. Potem je priš el magični dan,
koje ilmpriš eltudivnaš ekinematografe.Najprejsemzastrigelzuš esi,ker je samoenapredstava dnevno.Drugozastriž enjepajepriš loob
spoznanju, da ilm igra v najmanjš i
dvorani.Kotbiš lozaobskurnopackarijo,skateronaszabavajoslovenski ilmskiustvarjalci.Potempreberem, da ilm ni vš eč Američanom.
Seveda! Ce nekaj ni vš eč gospodarjem, potem semorajosluž abniki š iromsvetapokloniti.Filmjezagreš il
rež iserTimoVuorensola,zgodbosta
spesnila Johanna Sinisalo in Jarmo
Puskala.
Začetek ilma je obetajoč, zlasti
glasbenaspremljava.Tosopripravili
naš iLaibachovci.Zetakojopazim,da
soposebni učinkimalceplastič ni. A
tonizamera,sajjeimel ilm30–40x
manjš i proračun od recimo Bojne
ladje.Posvetimosetorejvsebini.
Na Luni pristaneta ameriš ka
astronavta, razobesita predvolilni
plakat predsednice ZDA (Stephanie
Paul), ki je neverjetno podobna
Sarah Paulin (le da ima prikazana
igralkaodguvernerkeAljaskenekako2xvečjiIQ).Potempadrekprileti
vastronavtskiventilator.Prednjima
sepojavijočisto pravi nacijisš majserji.Potemnaszgodbapeljevutrdbo v obliki nacističnega kljukastega
križ a. In zabava se lahko začne. Na
ogled obehujetnikovprideaktualni
irer Wolfgang Kortz leisch (Udo
Kier, ki je edini znan igralec). Nori
znanstvenik doktor Richter (Tilo
Prusckner) hoče iz ujetega č rnca
Jamesa Washingtona (Christo-pher
Kirby) narediti arijca in mu celo
uspe. Mimogredno taisti znanstvenikpogrunta,kajjetoUSBinpametni telefon priklopi na mogočno bojnoladjo–Somrakbogov.Akercrknebaterija,ninič zzagonomkolosa.
Reš itev? Aktualni irer dovoli informacijskemu irerju Klausu Adlerju
(Otto Gotz) odhod na Zemljo, da
nabavi š e več pametnih telefonov.
Zravenvzamejoš earijskegač rnca,a
vtihotapi seš eAdlerjevazaročenka,
RenateRichter(JuliaDietze).
Pospletuokoliš činAdlerinnjegovapomočnicapristanetapriameriš ki predsednici, ki se takoj navduš i
nad nacistič no propagando. Ta obnoriljudstvo.Nacističnaikonogra ija
FILMI, KINO, DVD
postane ameriš ka. Adler ima svojo
računico. Hoče postati nov irer in
odstraniti ostarelega aktualnega. In
muuspe.Astvarisezasučejovčudneinbizarnevode.Pričasmoinvaziji nacijev. Steampunk maš inerija
drobi sodobno tehniko. Retro proti
modernemu.AimajoAmeričanaasa
vrokavu.Nadanprivlečejoraziskovalno ladjo George W. Bush, ki ima
slučajno jedrske glave in je do zob
oborož ena. Tudi nekatere druge
drž aveimajopodobne»raziskovalne
ladje«.Veselicajenaviš ku.Ameriš ka
predsednicajevsasreč na,dajevojna, kajti vojni predsednik je vedno
š eenkratizvoljen.Nadaljevanjavam
nerazkrijem,ajemeš anicasmeš nosti, zajebancije in cinične kritike
obstoječ esvetovneureditve.
Vse se lepo izteče, vendar ima
ilmnekajtež av.Scenaristibimorali
bolje poskrbeti za tekočo zgodbo. V
ž elji,danampričarajozajebancijoza
vsako ceno, so dostavili malce kisel
priokusmanjkajočihdelovzgodbovnega mozaika. Zlasti logične luknje
oklofutajovsakogarzIQ,ki presega
rednecka bibličnega pasu (niti leta
2018ali2019neboameriš kihpredsedniš kihvolitev,tebodoleta2020).
Zajebancijegoralidol,prizajebavanju z logiko je treba ohraniti neko
merozdravja.Filmusevidi,dajebil
posnet s partizanskim budž etom, a
tega ne jemljem za negativno plat
medalje. Večine glasbe, sliš ane v
promociji,splohniv ilmu.Glasbena
spremljavaseponekodpreveč umaknevozadje.
Nekaterih scen, videnih na promocijskih ilmčkih,splohnisemuzrl.
Zaključ ek je za moj okus malce na
hitrosklepan.Skratka, ilmjedober,
ni pa odličen. Ideja ilma eliminira
vsedrugeinvazijeizvesolja.Steampunkovsko okolje je fascinantno.
Nacistigovorijonemš ko,kajtiangleš čina bi izpadla silno bedno. Igra
glavnih trupel je už ivantska, karakterjisož iviinparodičnopoudarjeni.
Recimo,notrijearijskičrnec,kipostane beli kloš ar! Pri ocenjevanju pa
moramostatirealist.
Konkluzijainocena
Zgodba
1,4/2
Igra
0,7/1
Izvedba
1,0/1,5
Tehničnakvaliteta
0,4/0,5
SKUPAJ3,4/5
Filmjedobraizkušnja,vrednaogleda.Pokaže,kajje
močstoritizanizekbudžet,česedelaprimejo
iznajdljiviljudje.Slovenski
ustvarjalci,stetoprebrali?
Kljubvsemupanemorem
odpustitinepotrebnihlogičnihlukenj,ponekodraztrganscenarijinpretirane
parodičnosti.Komedijada,
adonekemejeinnapravihmestih.
WECOMEINPEACE!
Laibach,glasbeno-umetniš kikolektiv je prispeval glasbo za ilm
Ironsky.Imelisokoncert20.aprila
vKinoSiš kavLjubljaniin21.aprilavNarodnemdomu,potem,koso
premiernoprikazali ilmvSloveniji.Osnovnoizhodiš čeintemelj ilmskeglasbejebilRichardWagner.A
tudi sam kolektiv Laibach je bil
navdih za ilm. A tokratni Wagner
je bil samo eden od motivov v tej
vojaš ki invaziji Nacijev s temne
strani Lune. Ob tem so se v svoji
znani maniri poigrali š e z drugimi
»tabuji«.SlavkoAvsenik,ml.jepriredil č udovito skladbo Take Me to
Heaven (Odpelji me v nebesa) za
izvedbo s citrami, ki jo je izvedel
Miha Dovž an, svetovni mojster na
citrah.
Koncertni program je predstavil
nekatere ilmskeskladbe,kisobile
izvedene brez orkestra, in nove
verzije znanih njihovih skladb Mi
kujemo bodoč nost, Smrt za smrt,
Brat moj, Ti, ki izzivaš in Drž ava.
Skratka,znovanepozabno!
17
RETROMANIJA
BREZ OCENE
FLASHGORDON
Podatkio ilmu
StarlingFilms,DinoDeLaurentiis
Company,itd.
5.december1980
Dolž ina:111minut
PG
Režiser:
MikeHodges
Scenarist:
LorenzoSempleJr.,scenarij
MichaelAllin,priredba
AlexRaymond,oblikovanjelikov
Igralci:
SamJ.Jones,MelodyAnderson,
MaxvonSydow,idr.
Kratekopis
Znanstvenik, alfa samec in seksi
puncasepodajonaplanetMongo,da
sesujejodiktatorskegazlobcaMinga,
kihočetrknitiLunoinZemljo.
FlashGordonjenajprejzaž ivelv
oblikigra ič nenovele.Takojjepridobil kultni status, saj nimamo
opravkasklasič nimsuperherojem,
temveč »zgolj« s herojem, ki se
zoperstavi unič evalcem mehiš kih
restavracij. Poleg stripa, ki ga je
izdajaltakistokultniPolitikinZabavnik(vsi,kiimamo4križ enagrbi,
kdajpakdajpotoč imokakš nosolzo
nostalgijezanekdajobč eizobraž evalno zabavno č tivo s poreklom iz
Beograda).
V samostojni Sloveniji si lahko
seveda samo izsanjamo gra ič no
novelo o Flashu Gordonu. Pa ne
samoonjem,kajtistripje,skupajz
drugimi ž anrskimi umetnostmi,
marginaliziran v naš i ljubki Sloveniji, dež eli samovš eč nosti in samozadostnosti.
V 80-tih letih so posneli ilm o
katerem vam piš em v tej 'retromaniji'. Film je v mnogoč em zanimiv.Znova sem si ga predvajal, da
biobujalspominena,posvojesmeš na80-taleta.
Filmsezač nekakorzusliš anjem
zboraapokalipcionistovletoš njega,
menda katastro ič nega leta. V nes-
18
konč nih nebeš kih š irjavah se ž eli
zlobni strič ek cesar Ming z Monga
(Max von Sydow), ki ima tež ave z
oč etovsko iguro,malcezabavati.
Usliš aljekravatarje,kigaklič ejo
iz letoš njega menda katastro ič nege leta 2012, in v lastno zabavo je
pritisnil na raznobarvne gumbe, ki
sprož ajo potrese, vulkane, ognjeno
toč oinostaleradostizaunič evanje
zasebnega sektorja. Ce bi slučajno
kateri od apokalipcionistič nih frikov pogruntal, da za uresnič itvijo
njihovih vizij stoji zlobni strič ek v
nebesih,setastrič ekrajeprejsam
odloč izadrastič niukrep.
Kajtipravzaresjevsamobistvo
nastale zamaš itve kanalizacijskega
odtoka vpogledal dr. Hans Zarkov
(Chaim Topol). Stric Ming se zato
RETROMANIJA
Stran iz stripa FLASH GORDON.
hitro odloč i, da je Zemlja zrela za
sreč anje z Luno. Torej bi reklo
»zadela ga je Luna«, dobilo č isto
nov,zelodobesedensmisel.AMing
ne ve, da imajo pronicljivega dr.
ZarkovanaZemljizatrč eneganorca. Pravzaprav dr. Zarkov JE trč en
intokarkonkretno.Razbiljepraš ič ka in iz sestavin, kot so umetna
gnojila, rabljene vodovodne cevi
ipd., izdelal raketo. Postavil jo je
sredi rastlinjaka, kjer je glede na
raventrč enostiverjetnomoralgojitivsajkokoin/alimarihuano.
Skorajistočasnojetip,kimuna
majicipiš eFlash(SamJ.Jones)inje
zvezdnikameriš keverzijenogometa, č akal na letalo. Mimogrede je
oprezalzanogamituristič nevodič ke Dale Arden (Melody Anderson).
Skupajsevkrcatavletalo.Kmaluse
pekel odpre in letalo ostane brez
pilotov.Tuimamotistoznanohecno sceno, ko 'krhko' ž ensko bitje
nujnopotrebujezaš čitoalfasamca.
In tako se sreč ata Flash in Dale z
dr. Zarkovom v njegovem veselem
rastlinjaku.Sehipecinž esonapoti
v vesolje. Pristanejo na Mongu in
hitrougotovijo,dasosenaš livpsihotič nem cirkusu zadetkov vseh
kategorij.
Sevedajev ilmukopicalogič nih
lukenj,atenisonajedajoč e.Hej,saj
imamo vendar pisane dime, ki se
mavrič no prelivajo in kaž ejo svoje
veseloporeklo.Grezaprenosduha
izvirnegastripaš eizpred2.svetovnevojnenavelikoplatnointomuv
določ enimeriuspeva.
Kajveč vamnepovem.DVDimajoverjetnovlokalniknjiž nici,kajti
kupitigaveč nemorete.
Liki so enodimenzionalni, a so
prav prisrč ni v svoji predvidljivosti.Razvojlikov?Dajteto,kajveč od
smeš no poudarjenih kliš ejev si ne
obetajte.Ampak…vseskupajdiha
na zelo vš eč en način. Teatralno
pretiravanje ne posež e v kanalizacijo,temveč puš čadobervtis.
Posebniefektisonaravnitakratnih izdelkov. Scenogra ija je velič astna, mestoma odbita in dejanskodobiteobč utek,dasoljudje,ki
soto pripravljalikadilipridr.Zarkovu. Glasbo so spisali in odpeli
kultniQueen.Taplatjenavduš ujoč ainnikakornizastarela.Greskupajzzakajenoscenogra ijo.
Film nosi sporoč ila »deli in vladaj«, »v slogi je moč « in podobno.
Poln je seveda ameriš kega domoljubja in boja proti totalitarizmom
inpodobno.Pač hladnavojna.
Temu ilmusenespodobidajati
ocene. Flash Gordon je kultna stripovskaosebnost.Imaduš oinpo25
letih ilmš evednodeluje.
Mojež eljeso,danekdozbereza
burekinposnameFlashGordonas
sodobno tehnologijo. Izvirni strip
je odlič na podlaga za kaj takš nega.
Cezberejoš elesteč ezelenceinposnamejo ne preveč briljantno grš ko
mitologiziranje, naj najdejo š e
nekajskritihfondovza ilmpopredlogiizsvojezakladnice.
19
PREBRANO ZA VAS
3,6/5 - 2,3/5
MITREJINKODER(MIHAREMEC)
ZavasprebralBojanEkselenski
Mitrejin koder je zadnja knjiga Mihe
Remca,starosteslovenskeZF.Semž emislil,
dajegospodu,rojenemleta1928zmanjkalo
idej,aješ ekakož ivahen.Prvivelikiplusje
mestodogajanja.Zgodbaseveč jideldogaja
naPtuju.Drugiplussoliki.Tisokvalitetnejš evodeni,kotvnjegoviprejš njiknjigiOstrostrelka.Miha je vpeljal mnogo novih besed,
saj rad daje imena tehnič nim č udesom in
tudiobičajnostim.Nekateraimenasicerniso
najbolj posreč ena, a to je nerganje »starega
prdca«mojegakalibra.
Vsekakor je podajanje zgodbe č istokrvni
Remec, kakrš nega imamo radi. Miha je pisatelj, ki se
zna približ ati zdravi meji erotike (vč asih gre tudi preko),sajpriopisovanjuč utnostiinmedspolnihrazmerij
nipretiranoč istunski.Njegoveknjigepač nisozapremlado deco. Pravzaprav je precej nazoren in, č e je pri
Ostrostrelkimalcepretiraval,tukajobdrž izdravomejo,
ki lepo popestri zgodbo. Več krat bi radi videli, da so
ljudjebitja,kisenerazmnož ujejokotparameciji.
Prvistiksknjigojetrenutek,kojoprimemovroke.
Naslovnicasicernipresunljivdosež ek,ajedovoljpovezanaznitjozgodbemeddebelimiplatnicami.Notranje
oblikovanje sledi ostalim knjigam Studentske založ be.
Tudi ta del ni presež nik, a je korekten. Cena knjige ni
pretirana,ajeproblem,kerjenivvsehpomembnejš ih
knjigarnah. Skoda! Ob vseh teh patetič nih vampirjih
knjigarnenenajdejovoljezadobrodelodobregadomač egaZFavtorja.Grrr…
Zaugodendenardobimoprecejzanimivevsebinein
predvsem veliko snovi za razmiš ljanje. Ob branju sem
se spomnil na razmiš ljanja, ki so se me dotaknila med
branjemrobotsketrilogijeIsaacaAsimova.Tojedobro.Tuimamoklone,priAsimovuparobote.Vsempaje
skupna inteligencain igranje z obstojem duš e v njihovihnarejenihtruplih.
Zgodba spremlja Orfeja in kloneso (klonirano ž enskobitje)Mitrejo.Grezaprojektč asovnestrunevstarodavnoPetovio,kojebiltammoč anmitreizem.Ljudje
ž elijo nekako priti do časovnega potovanja. Tako imamoCasosolovniinš titut,kjersoglavniRusi,pakloniš če
naLuni,kjersoglavniKitajci,vmespasotudiSlovenci.
Vtemnajdemokarnekajskritihpodtonov.DabiOrfin
hitro se starajoč a Mitreja (Eja) lahko dokonč ala projektč asovnestrune,moraOrfejnaLunopoMitrejoinjo
pripeljenaZemljo.Seletedajsež mohtlahkozač ne.
Ne bom delal obnove zgodbe, da vam ne pokvarim
veselja.Sajsemvamomenil,dagrezaRemcavnjegovi
dobrimaniri,sč emersemvsepovedal.Pojdimomalce
kč udesom.Nekateraodnjihsokr'neki,nekatereideje
so malce za lase privleč ene, a to sploh nima kvarnega
20
vpliva.Vč asihmalcezmoti,kerzanekostvar
porabitri,namestoenebesede.Nekajlikovni
najbolje izkoriš čenih, manjka tudi malce več
popestritve z odpič enostmi opisovane druž be prihodnosti. Ponudil nam je samo draž ilnik,amibiradiveč.Tudiprelomnidogodek,
t.i. Veliko spoznanje in Sonda ne odigrajo
vloge, ki bi jo lahko. Dejansko je to, poleg
brzinsko izvedenega konca, največ je razočaranje zgodbe (po odlič nem delu so prič akovanja toliko več ja). Od tu izguba ocene pri
zgodbi. Kot bi avtorju zmanjkalo idej. In š e
nekaj…knjiganimanobenespletnepodpore.
Tojedanesvrednoš eš kanjaporiti!
Askupajvzeto,grezadelo,kivnič emernezaostaja
za tujo konkurenco. Osebno bi se odločil za drugač no
oblikovanje platnic in dodal bi kakš en slovarč ek pojmov, a to je, kot sem ž e omenil nerganje razvajenega
nezadovoljnež a.Ookusihsepač nerazpravlja.
Ocenazavsebinojetorejsledeč a:
Konkluzijainocena
Zgodba
2,0/3
Izvedbaideje
0,8/1
Umeščenost
0,8/1
VSEBINA
3,6/5
ZELODOBERIZDELEK
Skupna ocena za to, kar je med platnicami: 3,6/5 –
zelo dober izdelek. Elitni razred se je izmuznil zaradi
prejomenjenihnedoslednosti–slabarazlagainizkoriš č enostSondeinmalcenahitroizvedenkonec.Podamš e
ocenoobrtniš keizvedbeinpodpore:
Konkluzijainocena
Oprema,oblikovanje
1,5/2
Spletnapodpora
0,0/2
Vrednostzadenar
0,8/1
OBLIKA
2,3/5
ZADOVOLJIVO
Imamotorej2,3/5,torejzadovoljivo.Taocenajeniž ja
zaradivtemčasunedopustneodsotnostispletnepodpore, ki pritič e znanstveno fantastič nem, fantazijskem in
tudihorordelu.
Vsem ljubiteljem dobrega ZF priporoč am nakup ali
odhodvknjiž nico.Greš iliboste,č esevamknjigaizmuzneinseobtemimatezaFZfana.Karč ednoš tevilotujih
avtorjev,kizdajrazgrajajoponaš ihkrajih,ponujaslabš o
izkuš njoodMiheRemca.
NOSTALGIJA
ZVITOREPECINDRUGI
(OMIKIJUMUSTRU)
SpominjaseAndrejIvanuša
KdoodSlovencevnepoznalisjakaZvitorepca,volka
Lakotnika,ž elvakaTrdonje,medvedkaNeewe,Ostrostrelca, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalih
junakovš tevilnihstripovinslikanic?Panagajivezajč ke
stelevizijskegaCikcaka,ReklamezatrgovinoMercator,
Viki kremo, Cunga Lunga, Jelovico in drugih zgodbic?
Avtor je brez dvoma eden od najboljš ih ustvarjalcev,
risarjevslikanicinstripovter ilmskihrisankvslovenskeminevropskemmerilu,amordaceloavtorsvetovnegaformata.
TojeneponovljiviMikiMuster.RodilsejevMurski
Sobotileta1925.Zgodnjeotroš tvojeprež ivelvKrmelju, kjer je njegov oč e služ boval kot prvi zdravnik v
rudarski bolniš nici. Tu je konč al prvi razred osnovne
š ole,ostalerazredepajeobiskovalvLjubljani.Pokonč anigimnazijisejevpisalnaLikovnoakademijovLjubljani,kjerjedokonč alš tudijkiparstva.Odleta1952do
leta1973jebilzaposlenkotnovinarSlovenskegaporoč evalca v č asopisnem podjetju TT (Tedenska tribuna),
odzač etkaleta1974paustvarjakotsvobodniumetnik.
Od1973do1990jeuspeš noustvarjalvNemč iji.Stejemogamedzač etnikaslovenskegastripainustvarjalca
na področ ju stripa ter risanega ilma. Danes ž ivi in
ustvarjavmirnempredeluLjubljane,vRož nidolini.
MikiMustersejenadrisankamiinstripinavduš ilna
podlagi Disneyevih del. Te so bile njegov navdih, vendar je razvil svoj prepoznaven slog. Po letih vajeniš ke
dobeiniskanjasvojegasloga,jeustvarilnepozabenlik
lisjakaZvitorepca.Njegovedogodivš činejerisalinpisal
neprekinjenopolnihpetindvajsetlet.
"Poskuš al sem ustvariti slovenski strip. Iskal sem
junaka iz naš ih pravljic. V njih je najbolj pogosta ž ival
lisicazvitorepka,jazpasemjospremenilvlisjakaZvitorepca,mojegajunaka,"jedejalvenemodsvojihintervjujev. Kasneje sta se mu pridruž ila š e Lakotnik in
Trdonja.Lakotnikjebilsprvanegativec,asejebralcem
takopriljubil,damujespremenilvlogo.Zanegativcapa
jenaredilč etrtega,tojež abcaJožoGulikožo.Skupajali
kakodrugač enastopajovveč kot40stripih.
Pravzaprav so njegovi stripi s temi junaki vsifanta-
zijski,amednjimisenajdejotudiznanstvenofantastičniPotvvesolje(1954),NaLuno(1959),Vvesolje,Skok
vprihodnost(1971),Obiskizvesolja(1987)inš ekateri,kisemgaspregledal.Dajelahkosvojejunakepopeljal skozi č as vse do dinozavrov in nazaj skozi srednji
vek, si je izmislil časovni stroj v obliki ure in z veliko
roč ko za vrtenje š tevilč nice. Odkrije ga najbolj
»pameten«mednjimi,volkLakotnik.
DelaljepriBavaria ilmuvMü nchnuodleta1973do
1990, kjer je animiral serijske ilme. Tu je sreč al Guillerma Mordilla iz zanj ustvaril 400 risanih ilmov v
skupnidolž iniskorajš tiristominut,kisobilizelouspeš ni in so jih odkupili v 30 drž avah.Narisal je š e serijo
enaindvajsetih ilmov Oma bitte kommen, serijo o
detektivuNickuKnattertonuin ilmeootroš kemvarč evanju.
Nakoncuš edrobnaanekdota.MikiMusterjeomenjen tudi v francoski enciklopediji seksa(!). To pa zato,
kerjeprvistripar,kijerisalž enske»zgorajbrez«.Seveda je vse zelo estetsko narisal in več inoma imajo prsi
pokrite z lasmi. Tako otroci niso bili pohujš ani in tudi
drugebralcetonimotilo.
Avtorimasvojointernetnostrannawww.muster.si.
ZVITOREPECTRDONJALAKOTNIKJOZAGULIKOZA
21
PORTRETI
ALEŠOBLAK
DOBITNIKESFSENCOURAGEMENTNAGRADEZALETO2012
Pripravili:AlešOblak,Quattro,BojanEkselenski,AndrejIvanuša
Obetajočimladiavtorosebi
Nekegadnebompisal...
ImemijeAlešOblak,prihajamizvasiTrebija,kise
nahaja v Poljanski dolini, na Gorenjskem oz. Rovtarskem.Mojaprvaizkuš njazzgodbamisobilepravljice,
kimijihjebralamojamami,največ zgodbenaš egapisca Dragotina Ketteja in Hansa Christiana Andersena. Predvsem slednji je imel veliko za opraviti z mojo
pisateljsko potjo. Vedno sem hotel postati pisatelj, vse
oddevetegarazredasemgovorilljudem,dabomnekega dne pisal imenitne zgodbe. Veliko mojih zgodb se
dogaja v fantazijski verziji iz mojih domač ih krajev,
torejgozdovinastrmihhribih,starehiš e,ostankibunkerjevizvojn,…
Hišadobrihgospodov
Takrat sem se prvič sreč al tudi s fantastiko. Seveda
spadamvgeneracijobralcevHarryjaPotterja.Obnjih
sem odraš čal ter se uč il zakonitosti fantastike, pobral
pasemtudimarsikaterislogovnielement.Kosempriš el v srednjo š olo pa je moj absolutni idol postal Neil
Gaiman, predvsem njegova knjiga Neverwhere. Moji
pisateljski idoli so pa š e Kurt Vonnegut, Vladimir
Nabokov,izvidika ilozofskegapisanjapaAynRand.V
bajnemopisovanjupasepoznatudimojasrednješ olska
izobrazba, zaključ ujem namreč Srednjo š olo za oblikovanjeinfotogra ijo.
Moji pisateljski zač etki segajo v moje otroš tvo, vendarpajeHišadobrihgospodovmojaprvaresnapublikacija. Piš em fantastiko, pa tudi realistič no ikcijo.
Vedno me je fascinirala kratka zgodba, ki jo odlikuje
groteska, morda malce grozljivke, ki je bolj telesne,
kakorpsihotič nenarave.
Nagradna plaketa ESFS PRIX D'ENCOURAGEMENT za Aleša Oblaka.
Desno: Naslovnice knjige Hiša dobrih gospodov.
22
Načrtizaprihodnost
Nebojemeja,pravijo.Trenutnoimamnapisankrajš i
roman/ daljš o novelo, za katero upam, da bom dobil
založ nika. Za prihodnost nač rtujem daljš i roman, ki se
oddaljujeodž anrafantastike;patudifantazijskotrilogijo, prva knjiga iz nje ž e poč asi nastaja. Veliko se
posveč amkratkiprozi,kipaostajaneobjavljena.
Ocenaknjige
(ocenilQuattro,revijaJoker,št.220)
Vč asih ti res zanimivo delo pade dobesedno v roke.
Tako se je pri meni znaš el roman Hiš a dobrih gospodovAleš aOblaka.Grezanjegovprvenec,kijeizš elv
butič ninakladi,asibrezdvomazasluž imestovvelikih
knjigarnah.
Grezazbirkosedmihkratkihfantastič nihpovesti,ki
jih povezuje okvir v podobi Pastirja Hektorja. Ta pod
streho sprejme sedmerico popotnikov, saj mu zakoni
PORTRETI
pastirstva nalagajo, da ne odreč e zatoč iš ča nikomur, v
zamenopamudajejomagič nomoč nadnjegovimozemljem. A osebe, ki so se zbrale pod njegovo streho, niso
običajne. Dva vojaka, tihotapec, čarovnica, mož , ki
govorissvojimmač kom,inš eenaPastiricazvajenko–
vsisotamzrazlogomalitemnoskrivnostjo.
Vsakopoglavjeizvemoizzornegakotaenegaodnjih,
doč imuvod,zaključ ekinvmesniprizorpripadajoHektorju, ki ž e na zač etku stori neodpustljiv zloč in. Ko se
zgodbapoč asirazpleta,uvidiš ,dajetehsedemneznancev,skupajzsvojimiskrivnostmi,ključ nihzaPastirjevo
neizbež nousodo.Zakazen,kijekrutainneobič ajna.
Aleš je sestavil zanimivo fabulo, ki v svojifantastič nostinatrenutkespominjanaMojstrainMargareto.Se
jipapoznaneobruš enost.Slogjebogatzbesediš čem,a
mestoma zatava v pretirano opisovanje podrobnosti,
preveč ponavljanjaimen,č emurseskuš anerodnoogniti z raznolikim poimenovanjem oseb, ter občasno v
besednezveze,kisoslovenskemuuš esuč udneindajo
obč utek,dagrezaneposredenprevodizangleš čine.Tu
in tam se najdejo š e zatipkane napake, a to le kaž e na
dejstvo,vkakonizkoprorač unskirež ijijeknjigaugledalaluč dneva.
Skoda, kajti pod robato površ ino se skriva zelo spodobnodelo.Romanujeumanjkalpoš tenliterarniurednik,kibiznalpiscusvetovati,kakopremagatizač etniš ke
napake,indelopredodhodomvtiskarnopoš tenopopeglati. Po drugi strani pa lahko ravno izid te knjiž ice
pomagapritegnitipozornostkakeboljuveljavljenezalož be.VsekakorbiradizpodOblakovihprstovvidelš ekaj,
š eposebej,kertozvrstnihdelnimamoravnoobilo.
PODATKIOKNJIGI
AlešOblak(1993):Hišadobrihgospodov
IlustracijePetraKostevc
Založ baSmar-team,2011
232strani,formata5(21x14,8cm)
Cena19,90€
ISBN978-961-6830-78-2
COBISS.SI-ID255828224
KakojebilonaEUROCON-u
obsprejemunagrade
Konec leta 2011 je Bojan Ekselenski postal agent
EUROCON2012ZAGREBzaSlovenijo.Takojje»zavihal
rokave«inprič elznominacijamizanagradevSloveniji.
Prav tako so se zač ele š e druge priprave za udelež bo
slovenskedelegacijevZagrebu.Kernimamoorganiziranegafandoma,soč laniDruš tvaustvarjalcevspekulativnih UmetnostiZvezdni prah pripravili vse potrebno za
nominacijeinvzpostavilipotrebnestikezESFS.
Nominacijesobilerazpisanenainternetunastraneh
www.zvezdni-prah.siinwww.drugotnost.siterobjavljenenamnogihblogihinforumih.Odzivjebilpodpričakovanji,zatonisopredlagalinagrajencevvvsehkatego-
Bojan Ekselenski, agent EUROCON za Slovenijo in naš delegat, je ob
sprejemu nagrade ESFS v imenu nagrajenca Aleša Oblaka izrazil veliko
veselje in zanj požel velik aplavz.
rijah.Zavedajose,damordanisopredlagalikoga,kibisi
nagrado prav tako zasluž il. V Halloffame(za celotno
ž ivljenjskoobdobje)sopredlagali:
 Najboljš imagazin:Joker,kerpropagirainpredstavljadogodkeinizdelke,povezanezZF&F;
 najboljš i avtor: dr. Vid Pečjak zaradi opusa del in
sevedazaDrejč kaintrijemarsovčki;
 najboljš i ilustrator: Nela Dunato (Hrvaš ka) zaradi
opusasvojegaustvarjanjain
 najboljš iprevajalec:BoštjanGorenc-Pižamazaradi
prevodaG.R.R.Martinainš enekaterihdrugihdobrihprevajalskihizdelkov.
Zanagradezadosež kemeddvemakonvencijama,kise
imenujejoSpiritofdedicationaward,sopredlagali:
 Najboljš i fanzin: Jašubeg en Jered, ker je edini, ki
spremljaaktualnostiinpromoviradomač eavtorje;
 najboljš a spletna stran: www.drugotnost.si, ker je
sploš no informativna, aktualna in se posveča zlasti
domačimtemamin
 Najboljš iilustrator:MarkJordanzailustracijonaslovniceViteziinCarovniki-Indigonovisvetinš enekateradrugaodlič nadela.
Zanimivesoš enagradeEncouragementaward,kjer
se nagrajujejo mladi avtorji za svoja prva dela. Tu so
podalileenpredlog:
 Nagradazapogumzaprvenec:AlešOblakzaknjigo
Hiš adobrihgospodov.
Prav ta je na koncu zasluž eno prejel nagrado ESFS,
prvo slovensko nagrado odkar smo samostojni. Zelo
blizujebilfanzin,kigapravkarprebirate.Nagradanam
jeuš lalezanekajglasov.
O nagradah sta glasovala po dva delegata iz osemnajstihevropskihdrž av(skupaj36glasov)innaglasovalni seji prijavljeni drugi udelež enci (skupaj 22), kar
pomeni, da je o nagradah na koncu s tajnimglasovanjemodloč alo58prisotnihudelež encev.Predglasovanjem je vsaka drž ava predstavila svoje predloge in jih
utemeljila.StetjeglasovnicsoopraviligostjeizKanade
inAvstralije,kinisoimelipravicoglasovanjainjebilas
temzagotovljenanevtralnost.
23
POGLEDI
METROPOLISINFRITZLANG
Zavasgledal,poslušal,prebralinzapisalAndrejIvanuša
VokviruEvropskeprestolnicekultureMaribor2012
je bil 28. februarja 2012 prikazan ilm Metropolis ob
spremljavi simfonič nega orkestra SNG Maribor pod
taktirkoRobertaIsraela.Utopič ni ilmMetropolis,kiga
jerež iralFritzLang,jebilprvič prikazanleta1927,posnetpaž edveletiprej.Ajetrajalotolikoč asa,dajeskladateljGottfriedHuppertznapisalglasboinsojouskladili s ilmom (cenzura). V Mariboru je bila prikazana
originalna,210minutdolgarazličica ilma.
Nekajosnovo ilmu
Metropolis je nemš ki znanstveno-fantastič ni nemi
ilmizleta1927,kigajerež iralFritzLang.Scenarijje
Lang leta 1924 napisal skupaj s svojo ž eno Theovon
Harbou. Leto pred izidom ilma sta ga izdala tudi v
knjiž ni obliki. Metropolis je distopič ni (anti-utopič ni)
ilm, postavljen v futuristič no urbano okolje, ki se
ukvarjazrazkolommeddelavciizpodzemljainupraviteljimestavvisokihnebotič nikih.Tojebilpogostmotiv
znanstvene fantastike v obdobju vrhunca Weimarske
republike(Nemč ijaprednastopomHitlerja),koje ilm
24
nastal. V glavnih vlogah so zaigrali Alfred Abel alias
Joh Fredersen kot voditelj mesta, GustavFröhlichkot
njegovsinFrederFredersen,kiskuš aposredovatimed
elitodruž beindelavci,BrigitteHelmkotdelavkačistegasrcaMariainnjenasprevrž enarobotskarazlič icater
RudolfKlein-RoggekotC.A.Rotwang,kijenoriznanstvenik in stvaritelj androidnega robota.Igrajo š e Fritz
RaspkotSuhec(izmozgandelavec),TheodorLooskot
Josaphat, tajni agent, Erwin Biswanger kot delavec
11811-Georgi, HeinrichGeorgekot delovodja Grot in
GeorgJohnkotdelavec.
Film je nastal v Studiu Babelsberg v produkciji Universum Film A.G. (UFA). Gre za ekstravaganten ilm z
najdraž jo produkcijo svojega obdobja, ki je po ocenah
stala7milijonovreichsmark,sč emerjeprvivisokoprorač unski znanstveno-fantastič ni ilm. Po premieri so
ilmmoč noskrajš aliinkljubnaporomdabi ilmrestavriralivcelotisoš eleleta2008odkrilipomanjš annegativrazlič ice,kijebilapremiernoprikazanavNemčijiin
jedolga210minut.AvtorskepravicevZDAsopotekle
leta 1953 in po tistem je izš lo mnogo kopij za domači
video.
Metropolisjezletizaradiprikazovanjavednoaktualnegarazrednegabojainsvojeikonič nepodobepridobil
kultnistatusinsesmatrazaenegaodmejnikovznanstvene fantastike. Rekonstruirana različ ica ilma, ki je
bilakončanaleta2009inprikazananaberlinskem ilmskem festivalu tistega leta, je bila vpisana v UNESCO
registerdediš činezgodovinskihdokumentov(Memory
oftheWorldRegister).
Film je zanimiv š e danes zaradi impozantne scenogra ijemesta,kjernebotič nikikipijovneboinmednjimi vodijo ceste z različ nimi transportnimi sredstvi na
različ nihnivojih.Medstavbamisespreletavajodvokrilnaletalaincepelini.Potejpodobisoslikalimestabodoč nostivsikasnejš iZF ilmiintudiGeorgeLucasvsvoji
Vojni zvezd. Fritz Lang je v enem od intervjujev dejal,
da se mu je slika mesta pojavila, ko je prvič zagledal
hipnotič nenebotič nikeNewYorkaoktobra1924.Ana
konč nopodobomestajemoč novplivalart deco,vodilnastilnasmertistegaobdobja.
Tojeeklektič niinoblikovnistil,kisejeprič elvParizu leta 1920 in dosegel svoj viš ek dvajset let kasneje.
Njegovvplivješ edaneszaznavenvarhitekturi,industrijskem oblikovanju, modi in draguljarstvu, pa tudi v
slikarstvu, gra ič ni umetnosti in ilmu. Art deco predstavlja eleganco, glamur, funkcionalnost in modernost.
Vplivaljenadrugestilekotsoneoklasicizem,konstruktivizem, kubizem, modernizem in futurizem. Morda je
najboljtipič enarhitekturnielementkonicanebotič nika
ChryslerBuildingvNewYorku,zgrajenavč asuodleta
1928do1930.
POGLEDI
FRITZLANG
*1890-†1976
Fritz Lang je avstrijsko-ameriš ki rež iser, ki se je v zgodovino
zapisal z ZF ilmom Metropolis.
Rodil se je na Dunaju, š tudiral je
slikarstvovParizuinmedleti1910
do1914potovalpoEvropi,Azijiin
SeverniAmeriki.
Robot izumitelja C. A. Rotwanga, ki mu kasneje da človeško obličje glavne junakinje Marie.
Izumiteljev cilj je ustvari robota, ki ga ne bo mogoče razlikova od človeka.
Z njegovo pomočjo želi zavlada mestu (svetu).
Kratkavsebina
Nekjeinnekoč vbodoč nostiobstajavelikovnebokipeč emestoMetropolis.Vnjemvsevrviinbuči.Urejenojetako,kotjezapovedano.Poganjajogastroji,testrojeupravljajodelavcivizmenahpo10ur.Poopravljenemnapornem»š ihtu«sesklonjenihglavvrač ajoksvojimdruž inam,
kiž ivijovspodnjemmestu.Tojepodzemnomesto,kjernisvetlobeinne
drevesinljudjesovnjemnatlač enikakorsardine.Zagotavljajoenergijo,
ogrevanjeinvsedrugo,karjepotrebno,daupravni,inž enirskislojž iviv
blagostanjuinrazuzdanemveselju.Zanjesozgrajenivrtovi,palač ezabave,š irokeavenijeinvnebokipeč inebotič niki.
Mariajeprebivalkaspodnjegamesta.Skrbizaduhovnoblaginjodelavcev kot kakš na vestalka v templju,
kjerjimprerokuje,dabonekoč priš el
posrednikmedglavoinrokamiinvse
postavilnasvojemesto.Jetudiskrbnica otrok delavcev in jih občasno
pripelje v Metropolis kot nekakš na
vodič ka.
Naenemodtehpotijosreč asinvodjemestaFrederinsenesmrtnozaljubi vajo. Sledi ji v spodnje mesto in
med tem spoznava, kakš ne tež ave
tarejo delavce. To zaupa svojemu
oč etu in š e, da je zaljubljen v Mario.
Oč e za njim poš lje vohuna in sklene,
dabospomoč joizumiteljaRotwanga
razdvojil zaljubljena. Rotwang, ki pa
je vodji mesta Johu gorak, ker mu je
prevzelljubezenž ivljenjaHel,zasluti
priliko, da s pomoč jo androidnega
robotazavzamemestovodjemesta.V
past ulovi Mario in z »transcendno
elektri ikacijo« presadi njeno osebnost in lice v svojega robota. MariaChrysler Building (1928-1930)
robot se vrne v mesto delavcev, kjer
Konica nebo čnika je v art deco s lu.
delavcespodbudikuporu.Ataprera-
Po pripovedovanju Grossmannovih,pionirjevslovenskega ilma,
je nekajčasa prebival tudipri njih
vLjutomeru.PreselilsejevBerlin,
kjer jeskupaj zigralkoinavtorico
Theo von Harbou pripravil ZF
ilme Dr. Mabuse (1922), Metropolis(1927)in ilmM(1931).
Ko mu je leta 1933 nacistič ni
minister za propagando Josef
Goebbels ponudil vodenje Nemš kega ilmskega instituta, je to
zavrnil in zapustil Nemčijo. Odpotoval je v ZDA, kjer je podpisal
pogodboshollywoodskimstudiom
MGM.Zanjihjerež iral ilmeSamo
enkrat živiš (1937), Vroče je
(1953),Bes(1963),itd.
25
POGLEDI
stevsemere,sajdelavciunič ijostrojeintakozaustavijo
č rpalke, ki č rpajo vodo iz podzemlja. Voda prič ne zalivati delavsko mesto, ki je polno nemoč nih delavskih
otrok.
MedtemFrederuspeosvoboditipravoMarioinsez
njopodavdelavskomesto,dabiprepreč ilaupordelavcev. A tam najdeta utapljajoč e otroke in jih z velikimi
tež avami reš ita. Nato se vrneta v Metropolis, da bi
odvrnilaupornedelavce.Ajež eprepozno,sajjeMetropolisž ebrez energijeinvseprometnicesozakrč enez
negibnimiprevoznimisredstvi.
Med tem delavci spoznajo, da so zaradi hujskanja
Marie-robotaž ivljenjaverjetnoizgubilinjihoviotroci.V
besuandroidkozaž gejo.Topapopolnomapomrač ium
znanstveniku,kiugrabipravoMario,kisepravkarvrne
v Metropolis. Freder se z njim spopade na ž ivljenje in
smrt. Po mnogih obratih v boju nori znanstvenik le
omahnezvrhakatedrale.Naprizoriš čepridetudvodja
mesta,kitrepetazaž ivljenjesvojegasina.
Nakoncusin,kijekotsrce-posrednikmedglavoin
rokami,dosež espravomedobemanasprotnimastranema.
AlegorijaMetropolis
Filmjerazdeljennatridele.Pritemjeprvidelprecej
poč asenuvodv ilm.Vnjemjeprikazanomesto,njegov
ustroj in predstavljeni vsi glavni junaki in junakinje.
Srednji del predstavlja preobrazba robota v androida
terrazlož iodnosmedizumiteljeminvodjomesta.Tretjideljež ivinnapet,kotjereč enozazač etkutegadela,
je »furioso«. Tudi spremljajoča glasba je takš na. Vsa
dejanjaprotagonistovsezapletejovneverjetenvozelin
prizorisisledijostakohitrostjo,danaspustikarbrez
dihainkojenakoncunoriznanstvenikomahnilsstrehekatedrale,sosevobč instvusliš aliolajš animedklici:
»No,konč no!«
Zaključ ek je hiter in pouč en. Je š e vedno zanimiv in
aktualen. Med glavo in rokami je potreben posrednik,
to pa je srce. Tako je druž ba bolj uravnotež ena. A ž al
Langssvojimsporoč ilomnidosegelsrcaNemcev,saj
je na oblast kmalu priš el Hitler. Tako je Lang odš el v
ZDA in tam nadaljeval svojo kariero. A zagotovo ni
26
dosegelš emnogihsrc,š edodanesne.
Bistveni del ilma predstavlja programska glasba
skladatelja Gottfrieda Huppertza (1887-1937), ki se je
rodilvKö lnu.BiljedoberprijateljFritzaLangainskupajzrež iserjevož enoTheosomnogeveč eresedeliskupajintuhtali,kakobi ilmkarnajboljeizpeljali.Mnoge
scenesov ilmunastalenanjegovopobudoinstemso
tudiustreznoglasbenopodprte(tuljenjesirenobizmenah,delovanjestrojev,itd.).
Igranje simfonič nega orkestra SNG pod vodstvom
dirigenta Roberta Israela, ki se ukvarja predvsem s
ilmskimispremljevalnimiskladbamiknemim ilmom,
jebilodostojnoinnanivoju.Mariborskapredstavanas
jevrnilavčas»nemš keutopič ne«ZFvvsejš iriniinrazkoš ju.
Današ nji »metropolisi« so drugač ni od Langovega
idealnega super-mesta, tudi tehnologija je popolnoma
drugač na(vpisarnahnirač unalnikov,temveč množ ice
prepisovalcev in obrač unovalcev), a nasprotje med
delavciin»glavami«jemordaš eostrejš eodtegav ilmu. Avtor nas opozarja, da nepravič nosti vedno bodo,
vendarbodomanjboleč e,č ebovmessrce,kibouravnavalomedč loveš keodnose.
Zaradi sporočila, ilmskih trikov, zgodbe, kadrov,
odlič ne kamere, glasbe in drugega, je to res kultni ZF
ilm.
POGLEDI
DR.MABUSEINM
ZapisalAndrejIvanuša
Dr. Mabuse, igralec /nem. Dr. Mabuse, der Spieler/ je
prvi ilmizserijeohipnotizerjusposebnimimoč mi,kiga
je Fritz Lang upodobil na osnovi romanov Norberta
Jacquesa.
Film je bil prvič predvajan leta 1922. Je nemi ilm in
posnetshitrostjo16slič icnasekundo.Sledilastamu ilmaTestament dr. Mabuseja /nem. Das Testament des Dr.
Mabuse/(1933)inTisoč oči dr. Mabuseja /nem. Die
1000 Augen des Dr. Mabuse/ (1960).Tojeobenemtudi
zadnji ilm,kigajeFritzLangrež iral.
Filmjedolgš tiriureinjerazdeljennadvadela.Prvije
Der große Spieler: Ein Bild der Zeit, drugidelimanaslov
Inferno: Ein Spiel um Menschen unserer Zeit. Samnaslovjeveč pomenski,sajjemogoč enemš kobesedoder Spielermogoč eprevestikotkockar,igralecalilutkar.
Dr. Mabuse je kameleon, ki se lahko pretvarja, da je
kdorkoli.Igrasesč ustviljudi,jihvarainzavaja.Jegenialnikriminalec,doktorpsihologijeinmojsterpreoblač enja,
kiobvladuješ ehipnozoinobvladujemisli.Jevodjaponarejevalcevizberlinskegapodzemljainkontroliraprotizakoniteigrenasreč o.
FilmM/nem. M - Eine Stadt sucht einen Mörder/ jebil
prvič prikazanleta1931injedramaintriler.Scenarijzanj
stanaredilaFritzLanginnjegovaž enaThea von Harbou,
rež ija pa je v celoti delo Fritza Langa. To je njegov prvi
zvoč ni ilm.Tudita ilmsodimedkultneklasike,Langsam
pa ga je ocenil kot svoj najboljš i ilm, ki ga je v ž ivljenju
ustvaril.
Prič nesesprikazomskupineotrok,kiseigrajonadvoriš ču več stanovanjske hiš e v Berlinu. Ob tem prepevajo
pesemomorilcuotrok.Vsvojinedolž nostineslutijo,kaj
sebokmalupripetilo.Vsencivhodnevež enamreč nanje
ž eprež iHans Beckert (igragaPeter Lorre),kijeserijski
morilecotrok.
Morileciz ilmajeverjetnopovzetposerijskemmorilcu
Petru Kürtenu,kisogaimenovalivampir iz Düsseldorfa
injebilaktivenvletih1920-30.SamLangjekasnejedejal,
da je prouč il š e druge nemš ke serijske morilce kot so
Haarmann, Grossmann, Kürten inDenke(trditevna
podlagiintervjujaGera Ganderta izleta1963).Serijski
morilecv ilmusipož viž gavamelodijoV dvorani Gorskega kralja/norv. I Dovregubbens hall/ izdelaskladatelja
Edvarda Griega znaslovomPeer Gynt, suita št. 1.Fritz
Lang je bil prvi rež iser, ki je v ilmu uporabil zvoč ni lajtmotivobvsakokratnipojaviigralca.Vnekaterihscenahse
melodija sliš i, č eprav morilec ni viden. A tako gledalci
vedo,dajenekjevbliž iniinprež inasvojož rtev.Tojebila
takratnovost,danespasev ilmihpogostouporablja.Ker
glavniigralecniznalž viž gati,jetonasnemanju»odigral«
karLangsam.
27
IZOBRAŽEVANJE
ODIDEJEDOFANTAZIJSKEKNJIGE
BojanEkselenski
Fantazijajepostalavzadnjemčasusilnopopularna.
Karnekajdomač ihavtoricinavtorjevsepreizkuš avtej
skupinipodž anrov.Prinasjenajpogostejš azvrstklasična srednjeveš ka fantazija. Imamo tudi sodobno fantazijskosago,temnofantazijoinš ekaj.Natemmestune
bomo ž anrsko dlakocepili, saj je to naloga literarnih
strokovnjakov,kisozatopoč etjepoklicaniinplačani.V
temprispevkuvamž elimsamoopisatipotinnekatere
pastiodidejedofantazijskeknjige.
Ciljnapublika
Verjamem,dajenavdihprvi.Vendarmoratepritem
rač unati na svojociljno publiko. Komu je vaš e prihodnjedelonamenjeno?Kakonač rtujetepotknjigedosvojeciljneskupine?Kakš nesopritemvaš eambicije?Ste
zadovoljni z burekom ali bi radi zasluž ili za meč ko?
(Opomba za tiste, ki ne poznajo »trenirkarskega slenga«:
mečka = mercedes.)
Dobro je poznati način, kako bo vaš a ciljna publika
vzpostavilaprvistiksknjigo.Kajnajljudivodi,dabodo
posegliravnopovaš iknjigi?Tovpraš anjejepovezanos
prejpredstavljenimivpraš anji.Cejevaš aciljnapublika
med8in12leti,moratesvojedeloprilagodititako,da
boknjigapadlavokotudistarš eminsorodnikom.Ceje
ciljna publika 12 do 15, je treba stvari zastaviti malce
drugač e. Mladi ljudje nad 15 pa v veliki meri ž e sami
izbirajo,kajbodovzelivroke.
Setakoodlič nazgodbaizzvenivprazno,č eniurejene poti do ciljne publike, oziroma je nač in prikaza tej
publikinarobezastavljen.
Azdajsmoš edaleč dokonč negaizdelka.Najprejse
lotimopripravnapisanjezgodbe.
Osnutek
Vglaviimateokostjezgodbeinmorebitiž edoloč eno
vizijofantazijskegasveta.Dobro!Tosizapiš itenapapir
ali pripravite sinopsis. To okostje naj bo preprosto in
naj ne zajema vsake temnice in vsakega goblina, ki ga
boglavnijunaknamahalpobetici.
Ce ste odloč eni, da ustvarite lasten fantazijski svet,
stepred precejzahtevnodomač onalogo.Nidovolj,da
sisvetsamoizmisliteinpotemskupajspackatekr'neki.
Pri tem delu posla bodite natanč ni in morebiti tudi
megalomanski.
Pri zgodbi je tež ko izumljati kaj novega. Torej vam
preostane, da napiš ete nekaj, kar bo imelo ino, svež e
oblač ilo.Velikolahkopomagaobš irnopoznavanjezgodovineinmitologije,kajtinajhvalež nejš ezgodbetemeljijo na dejanski zgodovini ali mitologiji. Mislite, da je
Gospodarprstanovpopolnazgodbovnanovost?JeMartinova skladovnica opek č isto iz nule izmiš ljena zgodba? Daleč od tega. Tolkien je vzel za osnovo stari ep
28
Nibelunš ki prstan, a Martin srednjeveš ko zgodovino
Anglije.Carnjunihdelnitolikovviru,temveč vnačinu
prikazazgodbe.Adotjajepotrebnavaja.
Zaželenaznanja
Najprej morate vedeti, da je prava pot do lastne
ustvarjalnostibranje,branjeinzopetbranje.Kajbrati?
Polegž anrskihdeltudidrugeliterarnezvrstiinpredvsem poljudnoznanstvena dela. Ce boste brali samo
angleš kefantazijskeknjige,bovaš stilpisanjaangleš ki,
karzaslovenskoknjigonidobro.Bostepisalivangleš č ini, pa boste zadovoljni ž e z minimalno angleš ko
naklado 1000 izvodov? Veste, angleš ko govoreč i svet
imavelikozalož b,aimaš eveč inpreveč lastnihnadobudnež ev,kimislijo,dasodrugiTolkien.Visteslovenski deč ek ali deklič in verjemite mi, č e niste v startu
boljš i,nimatezakaš ico,kamolizaburek!
Pisanje fantazije ni nekaj, kar lahko vsakdo pismen
izpljuneiznederdomiš ljije.Ja,domiš ljijajedobrodoš la,
atojesamoenakopravnasestavinacelote.Natejtoč ki
je pomembna vaš a ciljna skupina. Za otroke med 8 in
12letstarostijepotrebnonekajdrugega,kotzastarejš eod15ali18let.
V tem priroč niku se bom posvetil zreli fantaziji,
namenjeni starejš i ciljni skupini.Preden sploh zač nete
zresnimpisanjem,semoratepopotrebiizobraziti.Tu
jeformalnaizobrazbadobrodoš la,nipanujenpogoj.Za
fantazijo(klasič noalisodobno)jeključ nosledeč e:
 Dobropoznavanjeantič neinsrednjeveš kezgodovine
inzakonitostipolitič nihsistemov;
 dobropoznavanjeantič neinsrednjeveš kemitologije;
 spodobnoznanjeantropologije;
 spodobnaznanjaizreligij;
 osnovnaznanjaizpsihologije;
 sploš na znanja iz klimatologije, botanike, geogra ije,
biologijeinpaleontologije;
 sploš na znanja iz arhitekture in urbanizma, recimo
konstrukcijegradov,ipd.;
 popotrebidovoljdobroznanje izikeinastronomije.
Se vam zdi (pre)dolg seznam? Moje sož alje, a brez
tega ni mož no ustvariti delujoč ega in verodostojno
ž ivega fantazijskega sveta. Eden velikih problemov
nekaterih domač ih avtorjev je pomanjkljivo znanje na
mnoga od zgoraj naš tetih področ ij. Ce ste se odloč ili
napisati obsež no fantazijsko sago, si ta zasluž i delujoč inverodostojensvet.
Nikakorseodvasnezahtevajodoktorati,asimorate
dobiti sploš no izobrazbo, da so vam znane zakonitosti
zgorajnaš tetihpodroč ij.Breztegasebostehitroujeliv
polovič arstvo,kivodivmaš ila.Tepabralcihitroprepoznajo.
IZOBRAŽEVANJE
Krasninovisvet
Kockajepadla.Odloč ilistese,dabosteustvarilisvoj
fantazijskisvet,sajbostespisalitrilogijo.Komumar,č e
jetrilogijaedennajboljrazš irjenihfantazijskihkliš ejev.
Cejezgodbadobra,sezaraditeganihč enevznemirja.
Najprej naj vas opozorim, da po nepotrebnem ne
izumljajte tople vode. Naredite si seznam ž elja glede
zverjadi in rastlinja, tudi kakš ne posebnosti. Zatem pa
mirnevestipobrskajtepozgodovininaš eZemlje.Vtem
trenutkuvampridejopravznanjapaleontologije,geologije,biologijeinbotanike.Cezravendodateš eklimatologijo in podobno, boste zlahka naredili nabor bitij in
rastlinja, ki bo logič en, a tudi unikaten. Pomaga vam
lahkotudiosnovnoznanjeastronomijein izike,dane
boste ustvarjali svetov, ki so neprebavljivi za sodobno
astronomijoali iziko.
Geogra ija
Tadelzahtevaroč neveš čineinpoznavanjegeologije.
Gotovostesliš alizazemeljskoskorjoinploš čenanjej!
Torej, ne izumljajte č esa novega, na nov svet nariš ite
njegovoskorjoincelinskeploš če.
Seveda se boste sedaj popraskali po glavi, kako to
narisati? Tež ja in morebiti na koncu grš a mož nost je
Photoshop ali kakš en program za ilustracije. Draž ja
opcija je, da vam to nariš e profesionalec na osnovi
vaš ih ž elja. Obstajajo tudi namenska orodja za risanje
fantazijskihzemljevidov.Sposobnejš aodnjihvamomo-
gočajo,daizriš etepokrajine,mesta,morebitnetemnice,
gradove in dodate različ ne oznake. Ti programi zahtevajodoloč enouč nokrivuljoinsevedasredstvazanabavo.Preprostejš eorodje,kizadostiveč inipotrebjerecimo NBOS Software Fractal Terrains 8.0. Osnovni programstanecca.26€,apriporoč ljivdodatnipaketsimbolovjedobrih11€,torejskupaj37€.
Cepaž elitekvalitetnejš oinbogatejš oreš itev,papriporoč am Compaign Cartographer 3 od Profantasy. To
orodjejerazš irljivoinsekupujemodularno.Kupitepač module,kijihpotrebujete.Imajonekajpredpripravljenihpaketov,kiprecejpocenijokonč ninakup.Vsekakor
jetoorodjeboljrazš irljivo,izdelkisovidetikvalitetnejš i,aselahkocenaprogramainrazš iritevdvignedo600
inveč evrov.Peč e?Birekel.Ač eimatevmislihambicioznejš iprojekt,jetoupravič enstroš ek.
Pričakujete zdaj š olo dela s temi programi? Zal mi
prostor,kimijenavoljo,nedovoljujezahajanjavpodrobnosti.Naspodnjislikijesamorezultat–delzemljevidaDrugotnosti.
Koimatekonč anogeogra ijo,vasčakaklimatologija.
Kjesoobmoč ja,kiomogoč ajobogatovegetacijo,kjeso
puš čave,kjegorstva,tundre?
Vedeti morate, kako sonce vpliva na svet. Je samo
enacelina?Jihjeveč ?Grezasvetzvelikoboljalimanj
velikihotoš kihskupin?Imatasveteno,dvealiveč lun?
Kakš ne so? Kako vplivajo na svet? Znova pokličite v
spominustreznanaravoslovnaznanja.
29
IZOBRAŽEVANJE
Zverjad
Ta svet morate naseliti. Kaj boste vanj postavili? Ce
niste preš pricali poglavja o paleontologiji in biologiji
(zoologiji), boste zverjad logič no razmestili. Kaj potrebuje zmaj, da lahko ž ivi? Kam namestiti sabljezobega
tigra velikosti slona? Tu ni druge, kot zdravo pamet v
roke.
Človečkiinsličnabitja
Pri izbiri ljudekov in drugih bitij s kanč kom soli v
glaviboditepazljivi.Cesizamislitekakš napaci istič na
bitja,kijedosamonatlapadlesadež einnimajonobenih obrambnih moč i, ste zapeljali v logič no luknjo. Se
zlastivprimeru,č ejimnaprotipostavitehordemesojedih vojš čakov. Drug primer – na svoj krasni novi svet
postavite nesmrtna bitja z ultimativnimi č arovniš kimi
moč mi. Najprej malce prelistajte psihologijo. Kaj nesmrtnost pomeni za duš evnost? Kaj je s spomini? Kako
invkakš nenamenetakš nabitjauporabljajosvojomoč?
Jim podarite š e vrhunsko etič no in moralno drž o? Kje
ima ta drž a svoj vzrok?Potem zraven postavite hordo
grdinov!Kajhitrolahkovozlogikezapeljetevprotislovjainblatokliš ejskihneumnosti.
Uravnotež enost je ključ na beseda pri naseljevanju
svetazaraznimiljudeki,polljudekiin neljudeki.Nobena od skupin ne sme biti v premoč i. Vsaka moč mora
bitiuravnotež enaznemoč jo.Sevedazdajvpraš ate:
»Kaj pa Vilini, ki so v Gospodarju prstanov? Oni so
več ni,veš čivorož juinmagiji,sovrhunskoetič ni,dobrič inezarazjokat,kojihpokosikrivica.«
Zemogoč e,atehbitijjemalo,navelič alisosesmrtnikov in niso takš ni UMF-ji, da bi bili neranljivi. Dovolj
velikakoličinaserijskoš tancanihgrdavž evjihspraviv
objemnjihovihbož anstev.Paš e,č epoznatezgodbo,se
30
jimpodomač efuč kazasmrtnike.Nakoncutrilogijeso
izsvojihSivihpristanovzapustilizakajensvet(alipaso
oni pretiravali s pipno zeljo). V Vitezih in Carovnikih
imamotakistonesmrtneViline.Kdoporeč e:
»KopijaGospodarja…!«
Nitine.Vilinisodelmnogihmitologijinnihč enima
nad njimi avtorskih pravic. Vilini v Vitezih in Carovnikihizgubijonesmrtnost,kozaplodijopotomce.Nadalje
velja š e pravilo, da etika ni samoumevna, saj ni del
vzgoje, temveč osebnega napora (nauk religije in tudi
nekaterihvejokultizmatoleporazlož i,tudinapraktičnihzgodovinskihprimerih).ToveljatudizaVilineVitezov in Carovnikov. Bitje, ki je pridobilo velike moč i,
velikomodrosti,enostavnonoč eumreti.Cenoč eumreti, nima potomcev in to ima posledice … Klasika. Ko
nekdo dobi mogoč ne moč i, ga prej ali slej doleti strah
predizgubotemoč i.
Za už iten fantazijski golaž potrebujete uravnotež enost mesne vsebine. Ultimativne dobričine nikakor ne
doprinesejoklogikizgodbe.Nadrugistranitudikliš ejskizlobeczdermatološ kimitež avamiinodveč nimiudiz
nepostriž eniminohtinesodivnaprednejš edelož anra.
Magija
Vveč inifantazijskihromanovimamoopravkastakš no ali drugač no magijo. Avtorji so si izmislili č uda
nač inov za vihtenje ognjenih meč ev, podtikanje gnilih
jabolk in predvsem magijo č rno – belo razparcelirali
med zlobce in dobrič ine. Tu se skriva največ ja beda
mnogih sodobnih fantazijskih del.Celo velikim in drugač e odlič nim delom izpod parkljev znanih avtorjev
radospodrsnenaspolzkeminopolzkemterenumagije.
Enanajveč jihbednostije,dadobričinadobiultimativne
moč i,kerserazjezizaradikrivicinsenadmoč nomaš -
IZOBRAŽEVANJE
č ujezarazdevič enjesvojedevice(alidevič nika–danes
jevsemož no).
Zalogič nouporabomagijejedobroprouč itimistiko,
okultizem in psihologijo. Zorž Lukas je glede tega za
svojo kultno Vojno Zvezd odlič no opravil nalogo. Vidi
se, da je zadeve prouč il in jih uravnotež il. Ultimativno
lambiranjezverjadisedevlahkotnobranjezanaplaž o,
nepavfantazijozmalceresnejš imiambicijami.
Cemagijopovež eteskakš nosveto,bož joalipodobnoentiteto,moratezgradititudiokostjetakš negasistema. Izdelati morate religijo, moralni in etič ni sistem,v
okviru katerega deluje magijski sistem. Se en ljubek
kliš e – kdor ima mož nost pridobiti velike moči, mora
najprejdokazati,dajesposobenvelikeodgovornosti.A
zaizgradnjotakš negasistemamoratepoznati ilozo ijo
religije,mistike,okultizmainš eč esa.
Sodobna&klasičnafantazija
Zdaj ste svoj svet naselili z zverjadjo,inteligentnimi
bitji, razdelili magič ne moči, torej je č as za zgodovino,
da ta dogajanje pripelje do stanja, ki opravič uje vaš e
fantazijskodelo.
Sodobna fantazija je glede zgodovinskega ozadja
zgodbe precej natanč nejš a. Klasič na fantazija se zadovolji z Lucasovo »Bilo je nekoč v daljni galaksiji«. Ta
fantazijanizaraditeganič slabš a.Grepač zadrugpodž anr, za drugač na izhodiš ča. Na koncu itak š teje samo
to,kakodobrajezgodba,postavljenamedplatnice.
Ce ste se odloč ili zagristi v kislo jabolko sodobne
fantazije, morate spesniti zgodovino svojega fantazijskega sveta. Tukaj pa je ključ no znanje zgodovine in
zgodovinskihznač ilnosti.Upam,dapribitjih,kinaseljujejointeligentnejš idelsveta,nisteizumljalitoplevode,
sajbostelahkouveljavilizakonitostinaš ezgodovine.V
nasprotnempamoratevplestiš emalologič neuporabe
psihologijeipd.
Kako najlaž je do č isto ta prave zgodovine? Lepo si
nareditepopispomembnihdogodkov,udelež enih ljudi
inzveriterposledicnjihovegamahedranja.Vmesdajte
kakš nekuž nebolezni,ujmeipd.Pač to,karpoznatudi
naš svet.Boditezanimivi,pametnouporabitedomiš ljijo.Nič nebonarobe,dapredelateinpametnopremeš ate posamezna znana zgodovinska obdobja. Naš svet je
polnzanimivosti,uporabitejihpametno.
VVitezihinCarovnikihjenaspletnistraniinknjigah
popisan znaten del zgodovine Drugotnosti. Z dovolj
bogatim in zanimivim prikazom sebi olajš ate delo na
glavni zgodbi in pritegnete ljubitelje te literature. Od
fantazijskesage,zlastijunaš kihepov,ljubiteljskaskupnost prič akuje obš irne rodbinske sezname, zgodovinskedatumeipd.
Sevedamoratevtazgodovinskitokvplestitudireligijo, etiko in moralo. Ni pomembno, kaj naredite,
pomembnoje,dajestvarlogič na.Tavaš azgodovinaje
vir niti, ki jih boste spletli v vaš o fantazijsko knjigo. V
klasič ni fantaziji zgodovina ni tako pomembna. Ce ste
malce ambicioznejš i, si naredite skico tega, kar je
mogoč epomembnozazgodbo.
Blebetanjainčečkanja
Verodostojnifantazijskisvetimasevedasvojejezike
inpisave.Zlastiambicioznejš i,velikopotezniepivsebujejovsajnekajizmiš ljenihjezikov,pisavinznjimipovezanihkultur.
Fantazijskikliš eso nordijske runein nordijskozveneč ijeziki.Togreskupajznordijsko,oz.keltskozveneč imi glavnimi protagonisti in variacijo nordijskega ali
keltskegakulturnegaozadja.Aposvetuobstajaš eprecejdrugihnaborovjezikovinpisav.VVitezihinCarovnikih je uporabljen biblijski duhovno – mistič ni in
semitskijezikovnikorpus.Tajebliž jesredozemskemu
okolju,kateregadelsmotudimi.Sajbistvomistike,ki
je izza keltskega izroč ila ni tako različ no od svetopismeskega. Razlike so samo v geografskih in klimatskih
razlikah, ki pogojujejo malce drugač no interpretacijo
istega.
Za pisavo fantazijskega sveta lahko uporabite tudi
hebrejsko, arabsko ali sanskrtsko pisavo. Potem je tu
enohijanska,angelskainš ekakš namalceboljmistič na
pisava.Opcijjedovolj.Sevedapajedobro,č eupoš tevate tudi ozadje uporabljene pisave. Hebrejš čina izpade
smeš noobkeltskozveneč ihljudeh.
Zgodba
Znatendelfantazijetemeljinamantri:
»Dež ele so ž ivele v sož itju in razumevanju. Nekega
dne se na severu (vzhodu) pojavi zlobni čarovnik ... V
vasicijež iveldrobenfantič.Svetč arovnikovjeravnov
njemnaš elpotomcadavnoizginulihVaruhovbureka…
Po12letnegafantiča(alideklino)prideBelič arovnik,a
ga ne preprič a, dokler mu zlobniki ne posilijo oč etain
ljubezenskiinteresvprež ejovsuž enjskikorpus.Potem
serazjeziinhlepeč pomaš čevanjuslediBelemu.Vmes
se jim pridruž ijo zafrustrirana frača, jebivetrni kavboj
inš ekdo.Tuintamkdo padeinvstaneinznajdejose
pred mrač nim gradom. Na koncu seveda razsuje zlobnež ainsivzamesvojoplodnosamico(samca).«
Zgornjiscenarijvrazlič nihvariacijahjež etolikokrat
zlorabljen,dapeč e.Zgornjiscenarijradizlorabljajopod
pretvezo »mladinska literatura«. Ce ima avtor(-ica)
ambicijedelo prodajatitudistarejš im,pač namesto12
–letnemulč adiuporabijokajstarejš ega.Zravendodajo
malce ž mohta, pa je »resna« fantazija. Ce pa to spesni
»pravi« avtor, pa dobimo magič ni realizem, ki je baje
»resna«literarnazvrst.
Dragi moji, tace proč od takš nih kliš ejev, č e ste se
določ ili napisati kvalitetnejš e ž anrsko delo. Saj ni z
zgornjimscenarijemnič narobe,č ezgodbiinlikomvdihnete dovolj zanimivega ž ivljenja. Včasih so kliš eji
predstavljenitako,dasemedbranjemimateprav ino.
Zanaplaž osotakš nezgodbepravdobre,sajnenajedajoinsproš čajo.Samonajasnemsimoratebiti,daniste
ustvariliž anrskegapresež nika,temveč nekaj,sč emersi
misliteizboljš atirezinokruha.Kervtemč lankupiš em
onačinu,kakodokvalitetnegapredstavnikaž anra,pustimo kliš ejsko pletenje izdajam za 7,99 € za nakup v
tra ikah.
31
IZOBRAŽEVANJE
Zgodba,kijopišete,jedelširšegakonteksta
Sodobnafantazijaseodsvojeklasič nesorodniceloči
predvsemzaradisvojegaobsegainzgodbovnihizhodiš č.
Klasič na fantazija se zač ne »nekega dne«. Predzgodba
tega»nekegadne«jelahkoprecejenostavna.Vsvojem
delulahkotadelodpravitevodstavkualidveh.Takose
izognetenepotrebnemuzapletanjuž enauvodu.
Drugapesemjesodobnafantazija.Nekjesemzapisal,
dajetrebapritejzvrstidodokonč nezmagepojestiveč bureka, polokati več piva in premlatiti več različ nih
capinov.Torejmorazgodbaimetiveč predzgodbe.Vč asihceldoktoratiznekeizmiš ljenezgodovine.
Vstopneniti
Za laž je razumevanje uvajam pojem vstopnih niti. V
ambicioznejš ih fantazijskih sagah je vknjiž ena zgodba
samodelveč jecelote,kilahkoobseganekajknjigspo
1000+stranmi.Tokzgodbetakš negaepajegotovodrugač ezastavljen,kotrecimoRdeč akapica.
Zaradi zač etka zgodbe sem vam pridigal o pisani
zgodovini,mitologiji,jezikihinpolitič niureditvi.Koste
zapisalizgodovino,stepriš lidotoč ke,kojetrebanadaljevatizvaš oknjigo.Kako?
Zgodbolahkozač netenasledeč anač ina:
 Zač nesezveč nepovezaniminitmi,kijihspremljamo
dobridkegaaliveselegakonca;
 zač ne se v več nitmi, katerim se pridruž ujejo š e
dodatneniti.
Zgodbovnihnitijevfantazijizamalcezrelejš opopulacijokarnekaj.Zlastivsodobnifantazijisetenitiprepletajo, množ ijo, krčijo in prehajajo skozi različ ne obrate.
Nekaterenitisezačnejoočitno,drugesosamonakazane.
Tenitilahkospremljamoenozadrugo,lahkopaskačemo
mednjimiinpopisujemosamotrenutnostanje.
Najpomembneje je, da se kotavtor ne izgubite med
njimi in da obdrž ite nadzor nad logiko dogajanja. Ni
hujš ega,č erecimonekogaubijetev2.poglavju,nakarv
10. poglavju opisujete, kako je umiral v 5. Poglavju.
Dobrajetudita,kakoje ino,dajebilasmrtiz6.poglavja maš čevana v 3. poglavju. Tok zgodbe je odvisen od
vstopnihniti.Ceimajotetrdnevezizvaš ozgodovinsko
zgodbo,jetodobro.
Sladkafranšiza
Ceimatelogič norazdelansvetzbogatoopisanozgodovino, ino razdelane vse sfere tamkajš njega ž ivljenja,
lahkov primeru spodobnega uspehapiš ete predzgodbe,
vmesne zgodbe legende, knjige magije ipd. Ker imate
osnovo,jeto inoinvasneboskrbelo,dastekjekresnili
mimo. Ravno končujem predzgodbo Vitezi in Carovniki:
Votlinaskrivnosti.Tojesprvaarheološ kitriler,kisesprevrž evmagičnirealizemsprimesmiznanstvenofantastičnegatrilerja.Napisalsemtudizgodbimedprvimadvema
knjigama.Kerimamspisanočasovnico,nitež ko.
Trupla
Zgodbopeljejoliki.Pametnoje,č esinajprejnaredite
osnovni nabor likov in njihovih sposobnosti, vrlin in
slabosti.Sajpoznatetistiznačajskiš tirikotnik,razdeljen
32
naš tirienakekvadrate!Ceciljatenamladinodo14let,
solahkolikipreprostejš i,zmoč nejeizraž enimivlogami
inodzivi.Cepapletetefantazijozazrelejš opopulacijo,
paljudinesmetež alitizenodimenzionalnimiliki,temveč morajovsivaš ikarakterjisoditivobmoč jesivine.V
tem okolju so okoliš čine tiste, ki like obarvajo svetleje
alitemneje.Zavsakliksinareditenekeosnovnesmernice.Jazsidelamseznamzosnovnimilastnostmi.
Pletenjepuloverjazgodbe
Najprej naredimo zač etek, torej postavimo zač etne
niti.Finoje,daimatespisanvsajosnovnisinopsiszgodbe,davasnasredininebozabolelaglava.Nebomvam
pametoval, kaj in kako piš ite. Lahko vam samo svetujemnekajdrobnarij:
 Pazitenakonsistentnostpovedi;
 dialoginajnebodocankarjanskemeditacije,temveč ž ivjezik,začinjenzokoliš činamiinmorebitiosebno
notolika;
 neopisujte,temveč pripovedujtezgodbo;
 ne skač ite preveč iz ene na drugo nit, ohranjajte
tekoč ordeč onit;
 č ež elitesvojozgodbo nareditivveč knjigah,najbo
prvaknjigazaključ enacelota;
 š ele druga knjiga serije je lahko takš na, da zahteva
nadaljevanje. A potem morate nadaljevanje napisati
vdoglednemč asu.Do2letijemaksimalničas.
Ce vam zmanjka idej, delo za nekaj časa odlož ite in
počakajte,dasevamvrnetokzgodbe.Nenadaljujtenasilo.
Pisanje
Med pisanjem se ne obremenjujte z oblikovanjem
naslovov, ne krancljajte besedil. Word (ali Writer) sta
orodja za pisanje in ne za oblikovanje. Zgodba naj bo
razporejenavlogič napoglavjainpodpoglavja.Kajveč,
kot dveh ravni poglavij ne boste potrebovali, saj več ja
razdrobljenostvglobinoslabovplivanakonsistentnost
zgodbe.Zetakojnazač etkupiš itezdvojnimrazmikom,
kigaimajoradipredvsemlektorji.
Medenje
Velika napaka, zlasti zač etnikov, je nestrpnost in
neuč akanost. Ko ste zgodbo napisali, jo odlož ite za
nekajč asa.Cezč as,ponekajtednihsevrniteknjej.Začnite od zač etka. Ugotovili boste, da morate veliko ž e
napisanega popraviti, dopolniti ali odstraniti. Ravno
slednjejenekajnajhujš ega.Ugotoviliboste,dasterecimo celo stran porabili za opisovanje nekega mesta.
Komumarzaopisovanjetehnologijezatlakovanjeulic
alispolnenavadepodž upana!Ohranitesamoto,karje
potrebno za razvoj zgodbe. Na drugi strani lahko preveč klestenjamorebitnihopisov,č ejihnemoretespremenitivpripoved,pustibralcanasuhemgledepojasnil
dogajanja zgodbe. Tudi to je napaka mnogih avtorjev.
Pokakš nemmesecualidvehstekonč alirevizijo.Ceš e
nisteč istopreprič ani,dajtezgodboš ezakakš enmesec
nahladno,davvasdozorijomorebitnespremembe.Ko
stepreprič ani,dajezgodbaono,karstehoteli,ječ as,da
gre delo k lektorju. Mislite, da sami dobro obvladate
IZOBRAŽEVANJE
jezik? Se vrhunski strokovnjaki za svoja dela vprež ejo
lektorje,sajdrugookodrugač evidi.Alektorninekdo,
kiboocenjevalzgodbo,temveč strokovnjak,kibopopravil oblikovne in slovnič ne napake. On ne bo ugotavljal,dastesmrtiz5.poglavjamaš čevaliv3,poglavju.
Poskusnibralci
Lektornaredisvoje,vizatemstemipopravkiuredite
svojedelo.Mislite,dajekonec?Nadomačiscenijevč asih celo lektoriranje zreducirano na jezikovni pregled
indeloromavnadaljnjoprodukcijo.Napaka!Nujnoje,
dadelopredalipoprelomunekdoprebere.Lahkotudi
vobehfazah.Zgodise,dasemedprenosombesedilav
programzaprelomzgodijokakš nedodatnenapake.Na
zahodujenekajč istoobič ajnega,dadeloprebereeden
ali več poskusnih bralcev. Spodobne založ be imajo
posebej najete ljudi, da se prebijejo skozi umotvore
njihovihavtorjev.
Vč emjefora?Poskusnibralecvidivaš edeloizdrugač ne perspektive, kot ga vi sami. On(-a) dobi v roke
rokopis in ga prebere. Pri tem seveda pridno belež i
morebitne zadrž ke. Urednik in avtor potem ugotovita,
kaj od tega upoš tevati. Na ta nač in se iztrebi več ji del
nerodnosti in zato so knjige uveljavljenih avtorjev in
založ btudistegastališ čakorektniizdelki.
Produkcija-
odrokopisadoizdelkanaknjižnipolici
Zgodi se, da je avtor tudi lektor in urednik. Poleg
tegapoprimeš ezaoblikovanje.Tojezlastiprisamozalož bah.Zalpatudimnoge,zlastimanjš ezalož benaveliko varč ujejo pri prenosu rokopisa v knjiž ni izdelek.
Mnoginerazumejo,dajeknjigatuditrž noblago.Zadovoljiti se s subvencijo tega ali onega akterja in na trg
poslatinevš eč en,polovič eninpredragizdelek,jeskrajno ž aljivo do konč nih porabnikov. Knjige potem pač oblež ijo in prekrije jih prah pozabe. A kje varč ujejo,
č epravnebismeli?
Maličenjejezika
Najprejjenaudaruurednik.Tegavelikdeldomač ih
delnima,oziromajeskritvosebiš efa(-ice)založ be,ki
morebitinipoznavalecž anra,aš ehujeje,č eurednika
splohniinsepodpiš epač nekdo,kijepriroki.
Naslednji za odstrel s prizoriš ča priprave knjige je
lektor.Več kratsezgodi,dasezalož nikodloč izajezikovnipregled,kigaopravinekdo,kijepač prirokiinima
ustreznoizobrazbo,č epravmogoč enimanekihlektorskih izkuš enj na področ ju nam ljubih ž anrov. In š e to,
jezikovnipreglednilektoriranje.
Likovnaoprema
Fantazijska literatura ni krimič , niti ni znanstvena
fantastikaalidrama.Ljudjeodknjigeprič akujejonaslovnicoinostalolikovnoopremozoblikovanjem,kijasno
de iniraž anr.Nadaljesespreminjatudistiloblikovanja
in ilustracij. Kar je bilo ino za 70-ta leta, zdaj ni več ino.Nasmolozalož nikovinavtorjevpasolahkoilustracijeprecejdragazadeva.Zlastiilustracije,kisores-
nič no namenske, zahtevajo vrhunskega ilustratorja, ki
moravdelovlož itiogromnoš tevilour.Zavedajtese,da
jeilustracijanaslovniceprvistikbralca(kupca)zvaš o
knjigo. A vrhunska naslovnica pomeni med 15 in celo
do 40 % stroš kov tiska (odvisno od debeline knjigein
naklade).Fantazijskeknjigesoopremljenetudizzemljevidom fantazijske dež ele. Tudi ta mora biti izrisans
primernimorodjemaliganajzavasizriš eprofesionalec.Tuditujestroš ek(gl.poglavjeozemljevidu).
Zalpadomač izalož niku,razensvetlihizjem,varč ujejo. Največ krat je naslovnica neka abstraktna slikarija
umetnika(-ce),kipač todelostoricelobrezplač noaliza
nekaj 10 €. Se drastič nejš i so nekateri založ niki, ki na
naslovnico prilepijo s Photoshopom obdelano sliko,
največ kratsnetosspleta.Cejetaslikaš eprekomerno
poveč ana,padobimoodbijajoč ozmesdrekastih lekov.
Okusi so sicer različ ni, a pri oblikovanju naslovnic in
tudifantazijiobstajajonekistandardi.Založ nikipotem
varč ujejo tudi pri notranji opremi. Ker je č as denar,
običajno karwordov dokument izvozijo v PDF in to je
to.Potempaimamoizdelke,kakrš niso…
Mojnapotek
Dragiavtorji,nikakornepristanitenakr'nekioblikovanje in prelom! Ljudje pri nas ne spoš tujejo domač ih
avtorjev, kar kaž e »partizansko« uredniš tvo in nestrokovna lektura, generič no, neustrezno in površ no oblikovanjeinnesorazmernovisokacenazakonč niizdelek.
Posledicategasoizdelki,kijihnemaranobenaknjigarna,oziromaoblež ijonapolicah,doklerjihknjigarnane
vrne založ niku. Za takš no usodo največ krat niste krivi
avtorji, temveč stroš kovne š karje založ nika. Priporoč amvam,dazavsefazeprodukcije,kjerlahkovplivate,
tuditostorite.
Je nujno, da za naslovnico odštejete 350 ali več evrov?
Ni nujno. Pobrskajte po spletu, saj se v digitalnem
vesoljuvaljanamilijonevš eč nihilustracij.Gotovoboste
naš likajzase.Kopatonajdete,najvamnebož alodš tetinekajevrovzaslikovpolniloč ljivosti.
Čemu služi urednik?
Urednikjeprvistikavtorjazzalož bo.Tosoizkuš eni
ljudje, ki hitro vedo, kdaj neko delo obeta in kdaj (š e)
ne.Onjeta,kivamnakaž enamorebitneluknjevpripovedi,č esplohobetate.
Kaj potem počne poskusni bralec?
Poskusnibralecjeobičajnooseba,kiniprofesionalnovezananabodoč oknjigo.Tabraleczgodboprebere
in jo ocenjuje s stališ ča morebitne stranke. To zadnji
ilter.
Knjigajezunaj!Zdajsemcar!
Dragi moji, š e daleč ste od carske vladavine! Prvi
problem je zakonitost naš ega trga. Drugi je omejenost
virovmanjš ihzalož binzatemimamoš etež avenaknjigotrš kempodroč ju.Atosotemezanekdrugič lanek.
33
IZOBRAŽEVANJE
FILMSKEMEDZVEZDNICE(2)-STARTREK
AndrejIvanuša
Najboljznana»vesoljska«TVserijajevsekakorStar
Trek(Zvezdnesteze)1966-1969z nesmrtnimVulkancem Mr.Spockom (LeonardNimoy)in zZemljani kapitanomJamesT.Kirkom(WilliamShatner),zdravnikom
dr.McCoyem (DeForest Kelley), navigatorko Uhuro
(Nichelle Nichols) in inž enirjem strojnice Scottom
(JamesDoohan).OtejserijibonastranehJEJzagotovo
š egovora.
Samo»StarTrekvesolje«jeizrednoobsež enpreplet
TVserij, ilmov,rač unalniš kihiger,knjiginš emnogega
drugega. V njem najdemo vesoljske ladje Federacije
(Zemlja in več kakor 150 drugih planetnih civilizacij),
Borgov, Cardassianov, Jem-Hadarjev, Kazonov, Klingonov,Romulanov,VulkancevinXindijev.Takosebomv
č lankuposvetillenekaterimnajboljznanimvesoljskim
ladjamizserije.
Podatki zanje so iz The Star Trek Encyclopedia: A
ReferenceGuidetotheFuture,kisojonapisaliMichael
Okuda, Denise Okuda, in Debbie Mirek, ilustriral Doug
Drexler(ISBN0-671-88684-3),doslejso bile tri izdaje
1994,1997in1999.
FEDERACIJSKAU.S.S.ENTERPRISE
Glavna»junakinja«serijejezagotovoU.S.S.Enterprise.Vserijiinv ilmihnastopavrazlič nihvariacijahinje
več krat»posodobljena«.Vsamiserijiniposebejizpostavljenainje»samotehnič nosredstvo«zapotovanjepo
vesolju.V ilmihpaigraključ novlogovrazvojudoloč enihdogodkovinsamezgodbe.Prvimodeljebiloborož ensfotonskimitorpediinfazerji(panajbotokarkoli
ž e) ter je imel mož nost samounič enja. Njena največ ja
hitrostjebila10xhitrostsvetlobealiWARP10.Obtem
je bila edina federacijska medzvezdnica, ki je zmogla
potovanjeskozič as.Inpotem-holodeck,trodimenzionalnaprikazovalnicaokolice…Tojebilazatističasres
neverjetnazadeva.Aš eboljneverjetnastvarjebiltransportni ž arek. Saj vsi poznate nesmrtni stavek: »Beam
meup,Scotty!«Toješ edanessuperizum,sajneobstajapravatehnič naideja,kakobibilotomogoč eizvesti.
Ob tem so zanimivost š e avtomatska vrata, ki se
»vuš šš«samodejnoodprejo,kosejimpribliž amoinse
znovakarsama»vuš šš«zaprejozaobiskovalcem.Leta
1966,kosejeserijazač ela,kajtakeganaZemljisplohni
Prva federacijska medzvezdnica U.S.S. Enterprise NCC-1701 (TV serija Star Trek 1966-1969)
34
IZOBRAŽEVANJE
U.S.S. Enterprise: NGC-1701, NGC-1701-A, NGC-1701-B in prvotni transportni čolniček iz NGC-1701
obstajalo. Lastnik verige trgovin ValMart iz ZDA je
poklical ilmarjeinjihpovpraš al,kjesokupilitakavrata.Asomurekli,dasoto» ilmska«vrata,kijihnaskrivajodpiratadva»č rnca«.Nimudalomiruinjesvojim
inž enirjem naroč il, da naj izumijo vrata, ki se sama
odpirajo.Vrokuš estihmesecevsoustvariliprvasamodejna vrata na svetu. Tako so ilmarji dali pobudo za
novizum.
Nova »vesoljska« ladja je dobila oznako NCC-1701.
Veliko ljudi meni, da je ladjo oblikoval Matt Jefferies
(1921-2003),ajebilnjegovmodelpreveč kompleksen
za takratno ilmsko tehniko. Za osnovo so zato vzeli
predlog avtomobilskega oblikovalca Gena Win ielda
(rojen1927),kijebilenostavnejš i.Mattjenatoprispeval celotni interier ladje. To mu je bilo blizu, saj je bil
vojaš ki pilot med drugo svetovno vojno. Matt ji je dal
tudi »ime« NCC-1702 na osnovi kodirnega sistema za
ameriš kavojaš kaletala20.stoletja.KraticapomeniN=
letaloregistriranovZDA,C=civilnoploviloindrugiC
jetukaj,kersemujetakozdelolepš eindaserazlikuje
oduradnihkratic.Nekateriraziskovalcinastankaserije
menijo, da je to kratica za "Naval Construction Contract",oz.š tevilkaizmiš ljenekonstrukcijskepogodbeza
izvedbo vesoljske ladje. Kaj toč no pomenijo š tevilke
1701ninikjeromenjeno.
Avtor serije Gene Roddenberry je v svojih zgodbah
ladjoimenovalUnitedSpaceShip,karjidajeprvooznakoU.S.S.insevedaš eEnterprisealiponaš ePodjetnost.
Oblikovalcisovedeli,dajeGenuvš eč krož nikastaoblikavesoljskegaplovila.Obtemsosež eleliizognitiklasi-
č ni »raketni« obliki vesoljskih plovil, ki so bila takrat
moderna.Kersomenili,dabibilimotorji premoč niin
bi preveč ž arč ili, so jih loč ili od plovila. Tako je nastal
krož nikasti glavni bivalno-tehnič ni del, valjasti strojni
delindvamotorjanaV-nosilcu.Genejebilzoblikozelo
zadovoljen,š eposebejmujebilvš eč pogledodzgoraj.
Skozi serijo in ilme, se je ladja razvijala. V originalni
seriji(TheOriginalSeries=TOS1966-1969)obstajajo
trirazličice.
Prva, NCC-1701 je bila uradno v uporabi v obdobju
2245–2285. Registrirana je bila kot USS Enterprise
(NCC-1701), klasa Constitution. Kapitani so ji bili
RobertApril(JamesDoohan,GeneRoddenberry),Christopher Pike (Jeffrey Hunter), James T. Kirk (William
Shatner),WillardDecker(StephenCollins)inMr.Spock
(LeonardNimoy).Kotsemž eomenil,videtijojemogoč evTOS(1966–1969)invTheAnimatedSeries(1973–
74). Rahlo spremenjena različ ica je prikazana Star
Trek:TheMotionPicture(1979)invStarTrekII:The
WrathofKhan(1982)tervStarTrekIII:TheSearchfor
Spock(1984),kjerjebilaunič ena.
Druga, NCC-1701-A je plula v obdobju 2286–2293,
njen kapitan je bil James T. Kirk (William Shatner).
Pojavi se ob zaključ ku ilma Star Trek IV: The Voyage
Home (1986). Kasneje je v uporabi v vseh ilmih, kjer
nastopanjenaprvotnaposadka.
Tretja, NCC-1701-B, pokriva obdobje 2293–2320.
Njena kapitana sta John Harriman (Alan Ruck) and
Demora Sulu (Jacqueline Kim). Prvič se pojavi v ilmu
StarTrekGenerations(1994).
35
IZOBRAŽEVANJE
V seriji Start Trek: The Next Generation se pojavijo
različice C, D in E. V rač unalniš ki igri imenovani 25th
Century(StarTrekOnline)obstajanovarazlič icaF.Ob
temsovserijahin ilmihprikazanealternativnebodoč nostiinznotrajtehsepojavijotudialternativnevesoljskeladjeEnterprise.Vzaključ niepizodiserijeStarTrek:
The Next Generation imenovani All Good Things... je
prikazana alternativna bodoč nost, kjer ni spopadov
prikazanihvprvibodoč nosti.Enterprisepostaneadmiralska ladja pod poveljstvom admirala Williama T.
Rikerja (Jonathan Frakes). To je potem NCC-1701D_različica.Taimaš etretjimotor,pritajevalnonapravo
(cloaking device) in velik dodaten faser na krož nikastem delu. V seriji Star Trek: Enterprise, se v epizodi
AzatiPrimepojavizadnjarazličicaNCC-1701-J,kipluje
v26-temstoletju.
KakovelikabinajbilaU.S.S.Enterprise?Nazač etku
sestemvpraš anjemninihč eukvarjal.Kopasonarasle
tehnič nezahteveinsesprostilenovemož nostizarač unalniš ko vizualizacijo, se je odprlo to vpraš anje, saj je
od tega odvisno, kako natanč ni so detajli na vesoljski
ladji. Ko so prouč ili sorazmerja, se je pokazalo, da je
verjetnavelikostprvihrazlič icokrog289metrov,vnaslednji seriji je narasla na 370 metrov. Nato so postali
pozorniš enahangarzatransportneč olnič kezapristanek na planetu. Tu je postalo jasno, da so podcenili
sorazmerja in v zač etku so bili ti napram glavni ladji
preveliki. Ko so delali različico zadnje serije za diske
Blu-ray,jenjenadolž inanaraslana725metrov.
KLINGONSKABIRDOFPREY
To je ladja, ki zmore več kakor marsikatera ladja
Federacije.Ampaknajboljš ajenjena»ubijalska«oblika,
ki je najbolj prepoznavna v vsem panteonu vesoljskih
ladijvrazlič nihTVserijahin ilmih.Edinoprioblikovanjunjenenotranjostisenisokajposebentrudili.Razen,
č ejetodelklingonskekulture.VserijisoKlingoniprikazanikotvojaš kinarodinvč asihmespominjajonaprastare Kelte ali mogoč e celo na Spartance. Njihov poriv
sta čast in slava ter tako vedno vidimo samo njihove
vojaš ke ladje. To bi naj bil kontrast proti raziskovalni
naravnanostiFederacije.
A na vrhu liste je bojna križ arka razreda D7, ki se
pojaviž evTOSinjojepodobnokotEnterpriseoblikoval Matt Jefferies. Podobna je manti in njena oblika je
prepoznavna.Tudidruge,kasnejeprikazaneklingonske
ladje,povzemajoosnovnoobliko.Vseladjepoganjajodo
-svetlobnistrojiinwarpstrojizapreseganjesvetlobne
hitrosti. Vedno so dobro oborož ene in imajo posebne
ž arkovne naprave imenove disruptors, fotonske torpede,antimaterijskaorož jainprikrivnike(cloackingdevice).Notranjost,kotsemž eomenil,jezeloš partanskain
posnema notranjosti naš ih podmornic. Njihove oznake
vedno prič nejo z IKS, kar pomeni "Imperial Klingon
Starship".
Za kasnejš e oblike klingonskih vesoljskih ladij so
poskrbelipriIndustrialLight&Magic's.Pritemjeopazno, da je mnogo podrobnosti Romulanskih. To je bilo
36
zato, ker so najprej predvideli, da bodo nasprotniki
Romulani.AsosekasnejepreusmerilinaKlingone,vzorec na »krilih« ujede pa je kljub vsemu ostal romulanski. Vesoljska ladja Bird of Prey D7 se prvič pojavi v
ilmuStarTrek:TheSearchforSpock.Kasnejepaš ev
petih ilmih.
Zaradi varč evanja s sredstvi so isti model uporabili
karzadveplovili.RazredB'reljemanjš i,zdvanajstč lansko posadko in dolž ine 160m. Več ja ladja je razreda
K'Vort,dolga320mins300-č lanskoposadko.Vsekakor
z več jim modelom ni bilo š ale. USS Enterprise in USS
Enterprise-D sta bili unič eni v spopadu s tem klingonskimmorilskimplovilom.
ROMULANSKAWARBIRD
Romulaniseprvič pojavijovTOSvepizodiBalanceof
Terror(1966).Potemsoredni»gostje«vTheAnimated
Series,TheNextGeneration,DeepSpaceNine,Voyager
in Enterprise ter š e v dveh ilmih Star Trek Nemesis
(2002)andStarTrek(2009).ScenaristPaulSchneider
jepač potrebovalprimernenasprotnikeinRomulaniso
svojo vlogo vedno odlič no opravili. Idejno pa vleč ejo
nitiizknjigDianeDuane,imenovanihRihannsuserija.
RomulanskaWarbirdjerazredaD'deridex-classinje
znanafederacijskiZvezdni loti(Star leet)kotWarbird
tipa B. Je standardna bojna križ arka in je v uporabi v
drugipolovici24.stoletja.Jetudimnogoveč jaodFederacijskih galaktič nih medzvezdnic. Njena warp hitrost
je viš ja od federacijskih in ni znano kolikš no konč no
hitrostlahkodosež e.Imadisruptorsketopoveinprikrivnike.Poizjavahromulanskihpoveljnikovjetudimnogo moč nejš a od klingonskih Ujed. Kot več ina drugih
IZOBRAŽEVANJE
njihovihladijjeoblikovnopodobnapticam.Sestavljena
jeizspodnjegainzgornjegapolovalainsptič joglavov
prež eč emstanjuterjeobič ajnosvetlozelenebarve.
KITOVSKIVALJ
Ta vesoljska ladja se pojavi v ilmu Star Trek: The
VoyageHome(1986),kijepraviokoljskiprotestproti
unič evanju narave. Zaradi svoje oblike se nikoli ne
pojavivspiskunaj-vesoljskihladij.Jenamreč videtikot
gigantski zarjaveli kovinski valj. Kdo je njena posadka
lahkosamoslutimo.Njenavlogajepravzapravdolgoč asna. Poč asi pripluje do Zemlje, odpre okroglo velikansko lino. Iz nje prodre moder ž arek. Usmerjen je na
Paci ik. Ko zadene vodo, se zasliš i znač ilen »kitovski«
jezik.Njegovaenergijajetakomoč na,da»trese«atmosfero.Priklicatiposkuš akite,kipasov ilmuž eizumrli.
PosadkaladjeEnterpriseodpotujevpreteklostinprepeljekitevbodoč nost,dareš ijoZemljo.Kosekitioglasijo,ladjaugasnež arek,zaprelinoinodpluje.Dolgoč asno,neres?
Vendar je zanimiva izjava vodje modelne delavnice
JeffaMannaizIndustrialLightAndMagic:
»Stomedzvezdnicosmoimeliobilnetež ave.Cilinder
nibilproblem,ampakkakomudatigigantskovelikost!?
Bil bi naj velik in sijoč in naj bi bljuval bleš čeč modri
ž arek. Poskuš ali smo vse mogoč e, a se je vedno zdel
velikletolikokotfederacijskevesoljskeladje.Nakoncu
smo naš li kos cevi za namakalni sistem s premerom
okrog 75cm. Prebarvali smo ga na č rno. Skozi luknjo
smo spustili modro obarvano vodo, ki smo ji kasneje
rač unalniš kododalibleš čeč izgled.«
Najbolj so pri tej medzvezdnici v zadregi prodajalci
igrač inmodelov.Saj,lekdobikupilnač rnopobarvan
cilinder z okroglo luknjo na eni strani? Le kakš na
vesoljskaladjajeto?
BORGCUBE
Huh!Topajemedzvezdnicanatretjopotenco.Izgledapravč udno,kakornabrazdanač rnakockaplanetarnihrazmer,kipoč asiplujeskozivesolje.Ampak,tojele
njenazunanjostinobč uteknaprvipogled.Tanaszapeljevfatalnopomoto.Vnjemž ivijoBorgi!Pomislimoš e
enkrat…Vnjemž ivikolektivaBorg.Inteligentno,zlobnoinpogoltnomravljiš čenapotiskozivesolje.Jepreprostatransportnaladja,križ arkazapopotovanja,industrijskamedzvezdnicainbojnistroj–vsevenem.Kojo
zadeneneznanoorož je,gaprouč i,posrkainpredelaza
svoje potrebe. Brezč asen stroj, mravljiš če, bivališ če.
Preprostainuč inkovita.Zaprepaš čujoča.Srhljiva.∎
Oživljenju,vesoljuinsplohvsem
www.andros.si/vesolje/







podrobenopisSoncainplanetovOsonč ja,
nastanekinmehanikagalaksij,
rojstvo,ž ivljenjeinsmrtzvezd,
bigbang,strukturavesoljainnjegovkonec,
omož nostihž ivljenjanarazlič nihplanetih,
potovanjanaMars,izzamejaOsonč jainš edlje,
pojmovnik,pojasnilomanjznanihpojmov,formule.
37
DRAŽILNIK
VOTLINASKRIVNOSTI
(Odlomek iz fantazijskega romana)
BojanEkselenski
12.poglavje-Srečnipesjan
Mohamedsejezadovoljnosmehljal.Ssvojimidomislicami je vedno znova osupnil sodelavke in sodelavce.
Takrat je privabil pozornost Pentagona. Dva resna
mož a v druž bi zjebano resne ž enske so ob spremstvu
dvehmrkihniž jihč astnikovprikorakalivkampus.Vsakomur, ki jih je hotel ustaviti, so pokazali dovolj
pomembnekartice.
Konč no sedijo v sobi za sestanke. Mohamed, dva
generala in ena polkovnica strogih potez so sedeli na
dvehkoncihvelikeplastič nemize.Mohamedjepritisnil
na gumb NE MOTITE.Za vsak primer, č epravsta pred
vratistalačastnikaokamnjenihfac.
Mohamed premerja uniformirano druš čino. General
nasredijebiloč itniš efpredstave.Počasipolož ipredse
tablicoinož iviholoefekt.Mohamedprepoznaposnetek
Mark Jordan: Votlina skrivnos (naslovnica)
38
napadanavotlinoskrivnosti.Hoteljepostavitivpraš anje,ajerajemolčal.Temzjebanimtipominledenifrači
nihotelznič imerolajš atizadeve.Zazdajš ene.
Zač el je general strogih potez. Izdajal je stroj za
razum,osvobojenvsakrš nihč ustev.Preskoč iljeobič ajnoč loveš kospoznavanjeinostalo,karloč iljudiodzveri.Nisosepredstavili,nitiznič imernedajovedeti,kaj
vedoonjem.Samotrdglasnekoga,kijenavajenukazovati:
»Najbrž vamjepoznantaprizor.Nasnezanima,kdo
jebilteroristinkdonibilterorist.Zanimivoje,dastase
vtejzmedireš ilisamodveosebi.Napadalcisobiliglede
navrhunskoopremosilnopovrš ni.Sevamnezdi?«
Mohamedjeskomignilzrameni:
»Kdojebilš edrugisreč než ?«
Generalsejespogledalssvojimsodelavceminsodelavko.Tajeledenoprikimala:
»Tudi nam se zdi prež iveli sreč než silno zanimiv.
Poglejteobraz!«
Slika neobritega mož a je trepetala v prostoru nad
zaslonom. Mohamed je znova lež erno skomignil z
rameni:
»Nezdisemiznan.Nisemgavidelvdruž biš efaali
š e ice.Najbrž jebildelzunanjegavarovanja.Veste,š ef,«
agajegeneralprekinil:
»Kajpatukaj?«
Mohamed je prepoznal notranjost bifeja. Tam se je
vedno ustavljal, ko se je vračal v najeto stanovanje. Ni
hotelstanovativkampusu.Malcejebilprestarzaš tudentsko navihanost. S kazalcem je prekril ustnice in
zamomljal:
»Tojetaistitip.Nikolinisembilpozorennanj,onpa
nename.Nikolinisvaspregovorila,nikolimeni,«agaje
prekinila ž enska. Lase je imela spete, gotovo si jih je
barvala. Tanke ustnice s komaj zaznano dekoracijo so
izdajalebrezč ustven,karieristič nistroj,kihoč emoš kim
prascem dokazati ž enske sposobnosti. Vsled kronič ne
nedojebanosti je najbrž polna frustracij. S takš nimi s
enidobropeč ati,sajteznajodobrozbrcatiinobjajč iti.
»Vemo, da nista ravno pivska prijatelja. Ta gospod,
Mike Hall, se pojavlja v različ nih kontekstih, č e lahko
takoreč em,«injenamignilapoveljujoč emu.Mohamed
se je nasmehnil. Kuž a je prosil gospodarja, da lahko
zalaja v polno luno. Te ledene frač e se mora bati. Ob
misli na polkovnico je podzavestno č util neki pritajen
strah.Nikolinizaupalambicioznimuniformiranimž enskamstankimiustnicami.Zenskajemonotononadaljevalanasvojzjebannač in:
»Vam je znana ta stavba?« in je s kretnjo priklicala
novposnetek.Mohamedjenejevernozmajevalzglavo
insesreč alspeklenskozmrzaljonjenihmrtvaš kihoč i.
Približ ala je posnetek in izostrila pogled nekam izza
DRAŽILNIK
Mohamedovegaravnoduš negaobraza:
»To je stavba neke okultne druš čine. V zvezi s tem
kultomsejezadnjihdesetletmarsikajdogajalo.«
Mohamed se je s prstom frcnil po krompirjastem
nosu:
»Ob Alahu nimam ravno č asa za zabavo z okultizmom. To stavbo vidim prvič , a lastniki imajo drag
okus.«Polkovnicasejemalcenagnilaprotinjemu:
»Tač lovek,«injeizostrilaslokegastarejš egagospodapolegmož aizbifeja:»ImemujeArthurGillman,lastnikkorporacijeGillman,najbibilvodjateokultnedruš čine,imenovaneMarijinredizMagdale.Ponekajtransakcijahprekovsegasvetajeta inigospodčastilvaš egaš efasskorajmilijonomevrov.Spomoč joevropskih,
izraelskih in ruskih prijateljev smo rekonstruirali pot
denarja in praktič no vse donacije doktorju Dicksonu
imajoporeklopritemgospodu.«
Mohamedsejelež ernozleknilvnaslonjalo:
»Inkajimamjazstemi inancami?Gotovostepreverilitudimojerač unein,«agajepolkovnicatrdoprekinila: »Vaš i rač uni so č istejš i od Prerokove duš e. Tukaj
nismo,«insejespogledalazobemageneralomainznovavanjzapičilaledenpogled:»Zaradivaš ega inanč negaposlovanja.NaszanimapredvsemdoktorDicksonin
malce tudi doktor Smithova. Vsaka informacija nam
lahkopomaga.«
Mohamedjeskomignilzrameniinravnoduš noodvrnil:
»Oprostite, gospa polkovnica, inanč no poslovanje
svojegaš efazeloslabopoznam.Mojeuslugerednoplač uje,drugomenezanima.Zevnaprejvampovem,dase
mi ne sanja, s kom in kako se dobiva. V tem inš titutu
semgostinstemnajbrž nisemprekrš ilnobenegavaš egazakona.Namojikarticijezabelež enaformalnaproš njazagostovanjevtejlepihiš i.«
Vmeš alsejegeneralinskretnjougasnilholoefekt:
»Gospod Selimi, tudi ta katedra je v zadnjih petih
letihprejelaskorajsedemmilijonovdolarjevdonacij,ki
jimlahkosledimodo...,dauganiliste,korporacijeGillman. Naključ je? Vaš gostitelj, doktor Arlington, je ž ivljenjsko odvisen od nenavadne darež ljivosti gospoda
Gillmana.Pravzapravsumimo,datakorporacijanač rtnopodpirarazne,zanacionalnovarnostsporneznanstveneprojekte.«
»Jegreh,č eseznanost inanciraspomoč jozasebnegasektorja?Tukajjevelikdelnacionalnevarnostiodvisenoduslugprivatnikov,«injevgeneralazapič ilstrog
pogled:»JedoktorArlingtonprekrš ilkakš enzakon?«
Generaljeodkimalinsuhopribil:
»Za zdaj o tem š e nimamo dokazov, a naš odsek za
rač unalniš koizvidniš tvojež ezeloblizurekonstrukcije
inanč nih poti donacij Arlingtonovi katedri. Naj navrž emš eenozanimivost,«jenaredilpremorinzajelsapo:
»Doktor Arlington je dosegel preoblikovanje revnega
inš titutavrazkoš noopremljenokatedroš elepopodpi-
39
DRAŽILNIK
sudonatorskepogodbespodjetjemNeonet.«
»In?«
Generaljehladnoodvrnil:
»Neonetjevveriž nemlastniš tvuGillmana.MedGillmanominNeonetomjeprekopetdesetpodjetijinskladovizsedemdesetihdrž av,avednogrezapopolnilastniš ki nadzor. Korporacija Gillman je hobotnica, ki ima
svojelovkevdvestodrž avah.«
Mohamedsejenasmehnil:
»Jezloč in,č eposlujevveč drž avahkotUSArmy?Je
zloč in, ker nima sedež v ZDA in na njenem plač ilnem
seznamunisovaš iš e i?«
Generaljepotrpež ljivopresliš alopazko:
»Vdrž avahsvobodnegasvetajekorporacijanameji
zakonitostiinmogoč ekjecelopreko.«
»Oprostite, a mahinacije zvitega poslovnež a me ne
zanimajo.Tukajsemzaradirevolucionarnihodkritijna
področ ju izike. Svoj politič ni, vojaš ki in obveš čevalni
bikovkakec…«
Generalgajeprekinil:
»Tudinatoš epridemo.Odkarstepriš livgostedoktorjuArlingtonu,zzanimanjemspremljamovaš edosež keinsmo,«sejespogledalzgeneralominpolkovnico:
»To moram priznati, zelo fascinirani z vaš imi dosež ki,
dokaterihstesedokopalivtakokratkemč asu.«
Mohamedjepostalpozoren.Generaljeskomajopaznosledjonasmehaprvič pokazalsledč ustev:
»Vaš edeloinodkritjasopomnenjumojihpredpostavljenihpomembnizanaš onacionalnovarnost.Glede
nanač indonacij,kiposrednokonč ajonavaš emrač unu,
smoupravič enozaskrbljeni.«
Mohamedjezastrigelzuš esi:
»Zakajbibilizaskrbljeni?Sajneizumljamorož jaza,«
agapolkovnicaznovaprekine:
»Vaš edelossnovjo,kistejopretihotapiliizIzraela,
40
je del več je slike, ki se je mogoč e ne zavedate. Naš a
agencija pa mora vedno imeti pred oč mi veliko sliko.
KorporacijaGillmangledenasvojapodroč japoslovanja
gotovoneiš čereš itvezavremensketež ave.Nemoremo
si dovoliti, da bi res pomembni rezultati vaš ega dela
pristalivrokahnajboljš egaponudnikanatrgu.Splohpa
nezdaj,kosovatikanskikolegiodbritanskihprijateljev
ž eleli nekaj uslug v zvezi z doktorjema Dicksonom in
Smithovo.Ste vedeli, da sta omenjena doktorja nekakš na, kako naj reč em?« je zavrtela z oč mi po stropu:
»Beguncanabegu.«
Mohamedjeskomignilzrameni:
»Sliš al sem za teroristič ne grož nje in posledič no
odpovedrazstave.Nevem,alisevrazstavljenihslikah
skrivaterorizem.«
Polkovnicajeodrezavopribila:
»Terorizempostane,kosonauliciposreč anjuzdoktorjema oblež ali pripadniki neke krš čanske sekte. Prež ivelioborož enipripadnikisektesoposreč anjuzneoborož enima doktorjema pristali v zaprtem oddelku
psihiatrič ne ustanove. Edina sled sreč anja je nekaj sto
keramič nihnabojev,kisooblež alitam,kjerjepomnenju prič negibno stala doktor Smithova. Zgodba prisebnihprič jeskrajno,kakonajreč em,bizarna.Agledena
vaš e delo, pravzaprav igranje z neznanim področ jem
izike,namjezgodbaprecejjasna.«
Mohamedjeodkimal:
»Ne vem, kaj berete, a praktič na potrditev ž e dve
desetletjistareteorijenemorebitivzrokzaterorističnedejavnosti.«
Generaljespestjoudarilpomizi:
»GospodSelimi,alistetakonaivni,alitakoprebrisani!« in prostor je napolnil neprijeten molk. General je
mirno,vendartrdonadaljeval:»Zaradinacionalnevarnosti vam ne moremo več dovoliti, da svoja dognanja
DRAŽILNIK
delitebreznujnopotrebneganadzora.Cebitakospregledali delo Oppenheimerja, biatomsko bomboizdelal
nekdodruginmogoč ebidanesprisegaliMeinKopfuin
neBibliji.«
»Sajmojedelonimanobenezvezez,«agajegeneral
groboprekinil:
»GospodSelimi,otem,sč imimavaš edelozvezo,je
odloč ilanaš aagencija.Ustanovilismojoravnoznamenom, da se odzivamo na takš ne dogodke, kot so vaš e
delo.«
Mohamed je poskuš al nekaj reči. General se je spogledalssvojimkolegom,kisejeprvič oglasil:
»Gospod Selimi, jaz sem doktor Elija Kowall, predstojnikVojnegainš titutazaelementarno iziko.Odzdaj
naprejsteč lannaš egaosebja.Zavrnitinasnemorete.«
Mohamedjebesnoodkimal:
»Nikamornegrem.Nemoretemeprisiliti,dazapustimprijateljevinš titut.«
Polkovnicagajeznovaprekinilainledenopribila:
»Paš ekakovaslahkoprisilimo.Vaš edelojeagencija
ocenilazagrož njonacionalnivarnosti.Potemjetutihotapstvonevarnihsnoviinš ekajbisenaš lo.Naš ipravniki so strokovnjaki za pripravljanje in sestavljanje
zoprnih obtož nic. Verjemite mi, zlahka vas po potrebi
namočimo,dabostedovratuvpraš ič jihfekalijah.Tisto
dovoljenjenavaš ikarticijemanjvrednoodgnilehruš ke.«
Mohamed je sklonil glavo. Tokrat ga je Alah res
namočil. Polkovnica je imela prav. Ima samo akademskovabilo,nimapadovoljenjazabivanje,kibigamoral
imetikotdrž avljanJordanijeinPalestine.
Droben koš ček tuje materije se zlahka uvrsti med
nevarnesnovi.Torejbomoraltrgovati.Dvigniljeglavo:
»Kajlahkoprič akujemvzamenozasodelovanje?«
DoktorKowalljeprijaznoprikimal:
»Veliko tega. Neuradno največ ji svetovni leptonski
pospeš evalnik, bozonski detektor in podobne igrač ke.
Veste,nisteedini,kiž elipokukativš irnidrugisvet.«
»Prvič sliš imzaleptonskipospeš evalnik.«
DoktorKowallsejeskrivnostnonasmehnil:
»Verjamem. Zaradi narave svojega dela nismo zainteresiranizapreveč publiciteteintekmovanje,kdoima
več jega. Mi ne delamo zaradi indeksa citiranosti in
podobnih akademskih iger, temveč ž elimo prepreč iti
grož njo,š epredensetapojavi.«
Mohamed se je zakrohotal sprič o logike vojaš kega
uma:
»Mislite,davamlahkonekdoizdrugegavesoljavrž e
naglavoatomskobombo?«
Generaljevanjusmerilsreppogled:
»GospodSelimi,naš eraziskavenisonamenjeneakademskemuzvezdniš tvualizabavljaš tvu.Skupajznaš imistrokovnjakibostedokoncatednapoč istilirezultate
svojihraziskavinsepreselilivBunker,kotreč emosvojimraziskovalniminstalacijam.Vesčasvasbodovarovalinajboljš iagentiAgencije.«
Mohamedsejekislonasmehnil:
»Oziromamibodoprepreč ilipobeg.Rajeuporabljajtepravebesedeinsebomoboljerazumeli.«
Generaljesuhopribil:
»Se nekaj, da ne bo nesporazuma. Vaš ega kolega
Arlingtonbomoopomnili,danesmepreveč spraš evati
ali celo v lastni rež iji nadaljevati vaš ih raziskav. Za to
imamodovoljpreprič ljivihsredstev. Onbož erazumel
sporoč ilo.«
Mohamedjezavrtelzoč miposvetlemstropu:
»Rajeminegovoriteosvojihsredstvih.«
GeneraldoktorKowallsejenasmehnil:
»GospodSelimi,visteposvojesreč enpesjan.«
<>
41
KRATKA ZF ZGODBA
DANESNITOREK
AndrejIvanuša
Erikasejezveč er,predenješ laspat,spraš evala,lekdaj
bonjenFranciprilomastildomov.Sajseobkoncutedna
nivelikokratnapil.Ampakzdaj,kojebilvpenzijonuseje
vseeno malo bolj bala zanj. Razmiš ljala je, č e se ni kje
pijanspotaknilinse potolkel tako,daje oblež alvmlaki
krvi.Nervoznojepogledovalanahiš nitelefoninvesčas
prisluš kovala,čebozazvonil.Tuintamjeizž epatrenirk
potegnilaš eprenosnegainpreverjala,čejevključ en,čeje
nastavljenapravaglasnost,čenibaterijaprazna.Predstavljala si je, da jo klič ejo s policije ali pa iz bolnice, č e je
Franci njen mož in da je … Mikalo jo je, da bi poklicala
sinaTinetaingaprosilanajpreveri,če…Odmahnilajez
glavo,dajeodgnalač rnemisli.
Saj ji ni bilo prav, da v petek pohajkuje s prijatelji in
bivš imi sodelavci. A č e mu tega ne bi pustila, bi bil ves
tedenčemereningodrnjav.Jepaž erajepotrpelaendan,
kakor da bi ga sitnega prenaš ala ves teden. Saj, vsako
soboto popoldan se je nato za vse skupaj vedno skuš al
odkupiti.
Vspalnicijepriž galaradijskouro-budilkoinposluš ala
glasbo le z enim uš esom. Razpravljala se je in oblačila
piž amoinš evednorazmiš ljalaotem.
>Sajjebilo prejš nji tedenisto,<je pomislila.>Do polnočibož eodnekodprikolovratil.<
Tolaž ilase je, daseš e nikoli ni nič zgodilo. Menda se
tuditokratnebo!Vsajnasilennibil,kosejenapil.Boljje
bilpijan,hitreje jezaspalindostikratga jezjutraj naš la
smrčeč ega na kavču v dnevni sobi. Plaš č pa je uporabil
namestoodeje.Potemgajevesdopoldanzdravila,pravzapravpredvsemnjegovegamačka.
Ko je legla v posteljo, je na vse skupaj mislila vedno
manj.Skrbetijojezačelo,kajmoravsejutripostoriti.Posluš alajeglasbo,kijojepočasiuspavala.Kerjebilautrujena,jepričeladrematiinvpolsnu,tikpredenjezaspala,je
sliš alalenekajbesednapovedovalca,kijegovoril:
»…nebonadMariboromjerazsvetlilnenavadenpredmet…očividcipripovedujejo…bleš čečasvetloba…visok,
brenč ečzvok,kakorčebeljiroj…«
Radijskabudilkasejeavtomatič no ugasnilačeznekaj
časa,kojeErikaž ečvrstospala.
Zbudiljojeropotvdnevnisobiinpriduš enopreklinjanje.Vsobijebilož ezelosvetlo.Sunkovitosejedvignilain
pogledalanauro.
>Sedem!?<jepreseneč enorazprlaoči.Odgrnilajeodejo,nahitronataknilacopate,pograbilajutranjohaljo.Med
hojosejeoblačila,odpiralavratainpresenečenoobstala
napragu.Tam,sredidnevnesobe,jestalnjenFranci.Na
prvi pogled nekako drugačen. Pijan? Ne! Torej … neroden?Zmeden?Ja,tobo!Biljevidetiodsoten.
Dvignil je pogledk njej.Njuna pogledastasesrečala.
Njegovpogled!Biljenasmrtprestraš en!
42
»Franci!Kaj setije zgodilo?« jezaš epetala.Dvignil je
rokoin z njo š elč ezpleš asto lobanjoinz redkimi lasmi
poraš čen tilnik. Vzdihnil je. Zmedel se je in povesil oči.
Boljzasejezamomljal:
»Ugrabilisome!«
»Kaj?!«
Ni verjela svojim uš esom. Odkaš ljal se je in rekel š e
enkrat,glasneje:
»Ugrabljensembil!«Sunkovitojedvignilglavo.
Presenečenojeodprlausta.Sajnivedela,kajnajsimisli.Menda…sajnipijan!Semujezmeš aloalikaj?Strmela
je vanj in gledala njegov obraz. Potem je presenečeno
spoznala, da je njegovo lice poraš čeno z nekaj dni staro
brado.
>Kako…jetomogoč e?<jepomislila,>Sajsejevčeraj
zjutrajobril!<
Apredenjemoglakarkolirazmisliti,jijepadelvnaročjeinserazjokal.Privilsejeknjejkakorprestraš enotrok
intuditakohlipal.
»No,no!Franci,jež edobro!«gajetolaž ila.»Zdajjevse
dobro!Sajsidoma.«
Sunkovitosejeodmaknil,siotrlsolzeinrekel:
»Nič nidobro!Nerazumeš ,kajtipravim?Ugrabili so
me!«
»Kdotejeugrabil?Kdaj?«
Franci se je nekako pogrbil in z roko pokazal proti
stropu:
»Oni!Onisomeugrabili!«
Erikasejestresla,kojespoznala,kajjoš emoti.Njegov
vonj!Diš alje…Smrdelje…Sajnivedela,kakobisirazlož ila.Njegovvonjjebilnekajposebnega,karniokuš alaš e
nikoli.
»Kdotejeugrabil?«jeodsotnoponovilavpraš anje.
»Ve…Vesoljci!«jezajecljal.
Zaprepadenogajepogledala.
>Zagotovo se mu je zmeš alo!< je š inilo skozi njene
mož gane.Takohitrojerazmiš ljala,dasobilenjenemisli
kakorderočareka.
»Pridi!«jerekla,gaobjelačezrameinnež noposadila
nakavčvdnevnisobi.Sedlajeobnjegaingapridrž alaza
roko.Videlajenjegovodsotenpogledinpotemječutila,
dadrhti.Pobož alagajeporoki.
»Franci …,« je začela. Nestrpno je izmaknil roko in
rekel:
»Neverjameš mi!«
»Franci …,«je ponovila. Odmahnil je z roko pred njenimobrazominpotemjeprivreloiznjega:
»Takš ni,mož ički…Sajjih neznam opisati! Veš !Pred
š tirimidnevisomeugrabiliinmepeljali…«Polož ilamu
jeprstnaustainpresenečenozrlavnjegoveoči.Iskalaje
norost v njih. Ampak, bile so jasne in čiste in š e vedno
prestraš ene.Počasijerekla:
»Cebi najinTinegovorilkajtakega,bimu š everjela.
Sajveš ,dajenornaznanstvenofantastikoinkarnaprej
bere tiste knjige in gleda vesoljske ilme. Ampak … ti?«
Francijezmignilzrameni.Hoteljenekajreči,ajeobmolknil.
»Pijansi,«jeresnougotovilainpokimala.Sebejeposkuš ala prepričati, da njen Franci ni nor, ampak le pijan,
hudopijan!
»Nisem pijan!« je ugovarjal. »V petek zvečer sem res
bil. Potem … ko sem š el … domov. Potem … so me tisti
ALIEN CREATURE
Rapha Guterres, Brazilija.
mož ički z izbuljenimi č rnimi, ribjimi očmi ugrabili. Stiri
dni somemrcvarili.Stiri dni!Cekajvem,somesecirali
kakor ž abo in potem sestavili … Ja, ja! Sestavili so me
kakorlegorobotanazaj!«
Molčegajeposluš alainsezačelanihatinaprejinnazaj.
>Zmeš alosemuje!<jetreznorazmiš ljala,kojegovoril.
Lekonecjojepresenetil.
»Sestavilisotekot…legorobota?!«jevpraš ala.
»Ja!« je pokimal. »Eksperimentirali so z menoj in me
obrniliodznotrajnavzven,merazstaviliinspetsestavili,
kakordasemlego igurica.«Zdaj,kojegovoril,semuje
prisebnost vedno bolj vračala. A tudi spomini, ki jih je
tlačilvpodzavest.
Erikasejeodmaknilaodnjega.Molč egajeposluš ala.
»Vpetekzveč ersome odpeljalizletečim krož nikom.
Pfft-jerekloinnekakš enž arekmejepotegniltjagor,k
njim…«
»Vč eraj je bil petek,« je reklain se znovapresedla za
š irinodlanistranodnjega.Podatekgajezmedel:
»Kajnidanestorek?«
»Ne,danesjesobota!«
»Sobota?« je zategnil. »Ne more biti!« Sunkovito je
segelzapas.Tamjeimeltorbicozmobilnikom.Vzelgaje
iz nje, ga priž gal in se zazrl v ekranč ek. Zmagoslavno je
dvignilpogledinekrančekmobilnikaobrnilknjej.
Gledalajeinvednoš irš eodpiralaoči.Ekranč ekjebrez
dvomakazaluroindatum:torek,sedem-trideset.Obrnila
jepogledknjegovemuobrazu.Zdrhtečorokojepogladila
njegovoliceporaš čenosš tiridnistarobrado.
>Mogoče…,<jepomislilainodmaknilarokokakor,da
sijeopeklaprste.Spomnilasejebesedradijskeganapovedovalca,kijihjesliš alazveč er,predenjezaspala.Vseje
biloprevečzanjo.
»Vč eraj je bil petek in danes je sobota,« je ponovila
odsotno. »Vč eraj siš elven …«Nekajčasajojegledalin
natospustilpoglednaekranč ekmobilnika.
»Ne vem,kakoje tomogoče!« jetihorekel.Bolj sebi,
kakor njej. »Prekleto! Bil sem tam. Res sem bil … š tiri
dni!«
»Franci,č etitakopraviš ,jež eres!«jepomirljivorekla.
Daseraztrese,jesunkovitovstala.
»Naredilanamabomzajtrk!«
Zrljeknjejinznovaoš inilspogledomekranč ekmobilnika.Odsotnojerekel:
»Prav,prosim,ressemlačen.Kotvolk!«
Erikaješ lavkuhinjoinpričelabrkljati.
Avednoboljsejetreslainnakoncujiješ alicazakavo,
kijojepostavljalanamizo,spolzelaizrok.Padlajenatla
inserazletelananekajkosov.
»Erika?Jevsevredu?«jezaklicalFranci.
Trenutekkasnejejestopilvkuhinjoinnahitroocenil
situacijo.Okretnojojeodrinilinsesklonilkakormladenič.En-dva-triinpobraljevsekoseterjihodvrgelvsmeti.Kojekončal,jeopazil,dastrmivanj.
»Kajje,Erika?«
»Kajpatvojhrbet?«
»Kajjeznjim?«
»Kako?Teničveč neboli?«
ZdajsejetudiFrancizavedel,dasejesklonilbrezbolečin v hrbtu in v kolenih. Kar ni storil ž e od upokojitve
sem.Poč utilsejeprerojenega.Pravzaresganikjerninič bolelo.Tudividinsluh…Očiš čenastabila,izostrena.Preplavilgajevalneizrekljivesreč e,kojedojel,kajsejezgodilo.
Jedlastazajtrk.Erikajepočasigrizlakruhnamazanz
margarinoinsrkalakavo.Francipajehitelinsebasalz
vsem,karjenaš lavhladilniku.Vcelotigajeizpraznilinbi
pojedelš eveč.Medtemjegovorilingovoril.Spominiso
semuprič elivračati.Povedaljevsedonajmanjš epotankosti.
Nakoncujepovedaltoliko,dajebilozanjoenostavno
preveč.Sprejelajevse,karkolijerekel.Sajjebilovseeno!
Skrbelojojele,kajbodoreklisosedje,koboFrancisvojo
dogodivš činotrosilnaokrog.
Ačeznekajdnijijebilozamnenjesosedovinznancev
kajmalomar.NjenFranci!Znagajivimnasmeš komjoje
poslejvsakveč erzapeljalvspalnico.Kljubtemu,dajebila
mlajš aodnjega,gajetež kodohajala.
Zdajsijemočnož elela,dabitudinjougrabiliizvenzemeljski in jo obrnili od znotraj navzven. Razmiš ljala je,
kakobibilo,čebitudi njosestavili kot legorobotain…
obnovili.
43
NOVOPEČENI
ODPIRAČIZAKONZERVE
TineKoletnik
Zaloputnem vrata in š e zadnjič pogledam vodjo
oddelkaYaanesaNouuvaka.Cistosemujezmeš alo.Od
dvajsetih zaposlenih ljudi na oddelku delamo… delajo
samoš etrije.Prekletiodpirač izakonzerve!Niš ans,da
lahkonadomestijoč loveš koroko.Niš ans.
Domaseusedemnafotelj,kisepodmojotež oravno
pravugreznetermezač nemasirati.Poskusimseodpoč iti od stresnega dne in si priž gem hologramskiTV, ki
oddazoprnomeglenosliko,karjerazumljivo,gledena
mojstarmodel.Ravnoš eujamempopoldanskenovice.
»Delež zaposlenih: ljudje 33 %, robotski humanoidi
67%,«krič inaslov.
»Patojenoro!«sesliš imizustiti.Vihtizač nemmenjavatiprograme.
»Odstotek nezaposlenih med ljudmi največ ji do
sedaj …,« in pa: »Lani glavna delovna sila ljudje, letos
popolna prevlada mehaniziranih delavcev,« ter tipič na
tračarska gibanja: »Bo Homo Mechanicus v industriji
popolnomaizpodrinilHomoSapiensaSapiensa?«
Klik.PobliskavamprotiugasnjenemuTV-ju,kordaje
takostehnikekrivzavseveč jobrezposelnostvFederaciji.Alipač ?
V sebi zač utim toliko negativne energije, da se
moram zamotiti, zato vstanem in poklič em Dvigalo, š e
eno č udo moderne tehnologije. Vstopim, vtipkam ime
trgovskegacentrainsepredamrazmiš ljanju.Mordami
bo ogledovanje stvari, ki si jih ne morem privoš čiti,
odvrnilo misli o vedno več ji uporabi robotov v naš em
ž ivljenju.
»Naš em ž ivljenju. So š e vedno roboti le del naš ega
ž ivljenja?Alismomiž einsamoš edelnjihovega?«glasnopremiš ljujem.
Dvigaloseustaviinizstopim.Znajdemsevogromni
kupoli,polnibleš čanjareklamnihnapisovraznihizdelkovinnjihovihproizvajalcev.Vglavisemizač neodvijatioglasnivihar.
»Izboljš ajte svoje glasbeno dož ivetje z Glasbotronom,skaterimsilahkokaterikolizvoč nizapisnalož ite
direktnovavditornidelmož ganov!Ediniosnovnidelec
vtelesu,kisigabostekadarkoliresž eleli.«
Kotdatonidovolj:
»Stenavelič aninoč nihmorinslabegaspanca?SanjaloVamomogoč apopolninadzornadsanjami!Neleto,
č e dokupite Uč enjalo, lahko v spanju, brez kakrš negakolinapora,preš tudiratekaterokolivrstogradiva!SkupajzUč enjalom25%ceneje!Nelezabavno,tudipouč no-Sanjalo.«
Potrebujem nekaj trenutkov, da se otresem vsiljivih
oglasnihsporoč il.Odpremoč i.Sevednosemivsebleš či
odoglasnegaviharjaintrudimsezaznaticelotnookolico.Zasliš imkovinskiglas:
»Gospod, Vam smem ponuditi zastonjski vzorec
44
mazila proti radiaciji? Zaboj stan …« Besno odkimam,
pokrijemsiuš esainpospeš imkorak.
'Kakš en idiot pa sem, misleč, da se bom sprostil
tukaj,medvsemtruš čemkovineinoglaš evanja?!Priš el
semnaravnostzdež japodkap.'
Zaradi toka teh misli ne gledam predse in trč im v
mehanskegavarnostnika.Hitrosezač nemopravič evati,
zavedajoč sehitrostiodzivamodrih'mož 'postave:
»Oprostite, nisem nalaš …« Se poskuš am opravič iti,
vendarzaman:
»Napadalec, napadalec!« me prekine kovinski glas.
Pasmotam.Pokvarjenopekač sopostavilizavarnostnika. V sekundi sem na tleh, na sebi zač utim tež o treh
ljudi, priklenjen sem k mrzlemu kovinskemu podu
trgovskegacentra.Prekletiodpirač izakonzerve!
Na sreč o je bil na vrhu varnostnega oddelka š e
vednoč lovek,kimucelotnosituacijoprijaznoinpomirjenorazlož im.Tamepoparihogledihposnetkadogodka,vsakič izdrugegazornegakota,leizpusti.
'Kakš endan,'simislimvDvigalumedpotjodomov,
'vsesamozaradisamooklicanegaviš kač loveš ketehnologije,humanoidnegarobota.Seenatakš nasituacija,pa
bomdobilž ivč nizlom.Vč erajsejezmeš alostricuToinaatu, ko so ga v skladiš ču zamenjali z neko ceneno
variantorobotasCeš koslovaš ke.Inkotpravijo,zgodovinaseponavlja.'
Nenadomaseustavim,luč ipaugasnejo.»Tihudič !«
Zač nemudrihatipostenaht.i.prevoznegasredstvaprihodnosti.Tolikokreditov,kotjihdamzaDvigalo,paš e
vedno prihaja do napak. Nad seboj v stropu zasliš im,
glejgazlomka,popač enrobotskiglas:
»Gospod, opravič ujemo se za nevš eč nosti, vendar je
vcentralipriš lodonapake,kijobomoodpravilivnajkrajš em mož nem času. Hvala za vaš o …,« a nisem več posluš al. Kaj nisem prej govoril o nekem ž ivč nem zlomu?No,recimo,dasemijenekajpremaknilo.
Znajdemsepredkolosalnozgradbo,kjersemš epred
nekaj urami delal. Odloč en sem bil poiskati Nouuvaka
in mu povedati svoje. On bo svoje, ljudi namreč , ž iva
bitja, gospodarje narave, osvajalce vesolja, menjal za
te...zatedelavce,kotnaCeš koslovaš kemklič ejorobote.PrirecepcijisepredstavimkotklientYaanesainstopimnatekoč itrak.IzskočimpredvratioddelkaKZSin
vstopim.Skupnasobanajepolnapiskovinkovinskega
š epeta,karš edodatnopodž gemojmotivzaobisksvojeganekdanjeganadrejenega.
VstopimvpisarnoYaanesaNouuvaka.Zagledam
njegovo silhueto, vsi poprejš nji dogodki so š e dodaten
bencinnamojoognjevitojezo:
»Gospod,zahtevamsvojosluž bonazaj!«inhitrosarkastič no dodam: »Z vsem spoš tovanjem, seveda. Janez
NOVOPEČENI
(karoznač ujepovpreč než a,predstoletjijebilotonamreč najbolj pogosto č loveš ko ime), kot smo ga za hrbtomklicali,preseneč envstane,vendarsemunaustnicahhitroizriš enasmeh.
»HAHAHAHA!« se zač ne glasno smejati, jaz pa ga
gledam kot nek … kot nek robot. Prazno in nekoliko
brezupno. Toliko o svojem podvigu in o tem, kakomu
bompovedalsvoje.Reva!
Nouuvakpanikakornemoreustavitisvojegagromkega smeha, vse dokler se mu ne zaleti. Počakam š e
nekajtrenutkov,vsedopomiritveYaanesovegakaš lja:
»Kakš enodzivpasipričakoval?«
Ostanemtiho,onnadaljuje:
»Pa saj nisi pričakoval, da ti bom kar takole vrnil
služ bo?Daboš privihralvmojopisarno,vesrazjarjenv
svojiodloč enostidoseč isvoje?Naivenpasi.Dandanes
jetrebavarč evati,robotipanepotrebujejonekreditov,
nekosila,nepoč itnic.Robotinerojevajo,robotinezbolijo.Vsakedvatednamuzamenjaš tistovodikovobaterijo, pa je to to. Daj, ne sramoti se, obrni se in odidi
domov.«Zzlobnimnasmeš komdoda:
»Jutrijenovdan,kajpaveš ,mordasenajdekakš en
delodajalec, ki š e vedno zagovarja č loveš ko delovno
silo.«
Tihostojiminpremiš ljujemopovedanem.Nouuvak
je glede tega videti popolnoma miren. Kot da on ni
poraba kreditov, hrane in poč itniš ke kabine na Saturnovihprstanih.
Podolgemmolkugaiskrenopogledamvoč iinkonč nospregovorim:
»Koliko č asa pa ti misliš , da boš š e zdrž al? Par dni,
mordateden,mesec?«
Nouuvakpalebrezskrbnoodvrne:
»Fant,zaposlenihrangaP-7neodpuš čajo.Robotiš e
niso na taki ravni, da bi lahko nadomestili č loveka
mojihsposobnosti.Inš evsajpardesetletnebodo,pravi moj prijatelj, ki sodeluje pri več jih projektih Robotskedruž be.Indotakratš enameravamuž ivati.«
Zbudimse.Konč nosemseponekajletihdobronaspal. Nič več vstajanja v zgodnjih urah. Samovoljno se
nasmehnen.Natobiselahkonavadil.
Počasi vstanem in stopim v kabino za oblač enje.
Odloč imsezaš portnistilinpritisnemgumb.Klik.Nič.
'Ah ja, moderna tehnologija,' sarkastič no pomislim.
Zaprem oč i in zač nem noro pritiskati po gumbu. Klik
klikklik.
Nekasilamipriklenerokektelesuinpoodprtjuoč i sezavem,dasemvprisilnemjopič u.Izvenkabinezasliš im piske in kovinski odmev. 'Saj sanjam,' si mislim.
Nenadomasevratakabinegroboodprejoinzadnje,kar
vidim, so mehanske pojave č loveš ke velikosti v belih
haljah.OglasniviharRobotskedruž bemezbudi.
'Kajzavraga,RD?'somojeprvemisli.
»Somehanskidelipripravljeni?«zasliš imprvikovinski š epet. »Da, zač nimo z nadgrajevanjem delavcev,«
pravidrugi.Nekdozmagovitoizreč e:
»NovageneracijaHomoMechanicus.«
Zgrozonaobrazuodpremoč i.Nemorempremikati
trupaodvratunavzdol.Zavemsesvojepodlage,lež im
naneč emhladneminkovinskem.Ozremseokolisebe
innamizilevovidim…stricaToinaata.Ozremseš ena
desno.Preseneč enosezdrznemobpogledunaYaanesa
Nouuvaka, vendar se mi na ustnicah hitro izriš e nasmeh.
»HAHAHAHA!«
45
PREGLED LETNIKA 4 / LETO 2011
Številke od 18 do 21
 NOVICE SPEKULATIVNE





























Ustanovljenojedruš tvozvezdniprah,18/3
PrenovljeneinternetnestraniViteziinč arovniki,
18/3
Istrakon2011,18/4
PopotovanjevPazin,JaniIvanuš a,18/4-5
G.R.R.M.vSloveniji,AI,19/3
Danbrisač ealiTowelDay,AI,19/4
Viteziinč arovniki,AI,19/4
NovostiizMladinskeknjige,AI,19/5
Založ niš kiateljeBlodnjakpripravlja,AI,19/5
FritzLanf,35-letodsmrti,AI,20/3
FuturumnovastranZF,AI,20/3
Atlantis,zadnjipolet,AI,20/4
Eurocon2011,AI,20/4
10.festivalfantastič neknjiž evnostiPazin,Opatija,
AI,20/4
Renovation,69.svetovnaZFkonvencija,AI,20/5
Grossman,7.festivalfantastič nega ilmainvina,AI,
20/6-7
OfestivaluGrossmann,AI,20/8
KarolGrossmann(1864-1929),AI,20/9
LiburniconSF&Ffestival,Opatija,Hrvaš ka,AI
20/10-11
PoslovilsejeTonePavč ek,AI,21/3
Gil-Galad,pregledaktivnosti,AI,21/4
Novicerazneinkratke,AI,BE,21/4
NovopriZAB,AI,21/5
NovopriMK,AI,21/5
Nespreglejte!KMS-hiš aknjig,AI,21/6
Nespreglejte!Studentskazalož ba,AI,21/6
Rikon2011,Reka,AI,21/7-8
Sirius-B,vrnitevlegende?,AI,21/9
Zvezdniprah,prvoporoč ilo,AI,21/9
 FILMI, KINO, DVD












Obred(TheRite),BE,18/11
Odč asapozabljenadež ela(TheLandThatTime
Forgot),BE,18/12
Izvor(Inception),BE,18/13
Duhovnik(Priest),BE,19/8-9
Svetovnainvazija,bitkazaL.A.(WorldInvasion,
BattleforL.A.),BE,19/9-10
X-men:prvirazred(X-men:FirstClass),
BE,19/10-11
Rdeč akapica(RedRidingHood),BE,19/12
Transformerji:Temnastranmeseca(Transformers:
DarkoftheMoon),BE,19/13
HarryPotterinsvetinjesmrti2(HarryPotterAnd
theDeathlyHallows2),BE,19/14-15
Super8(Super8),BE,20/12-13
Zblazneli(TheCrazies),BE,20/14
KapitanAmerika:prvimaš čevalec(CaptainAmerica:FirstAvenger),BE,20/15









Vzponplanetaopic(TheriseofPlanetoftheApes),
BE,20/16-17
Zelenasvetilka(GreenLantern),BE,20/18-19
Kavbojiinvesoljci(Cowboys&Aliens),
BE,20/20-21
Jazsemč etrti(IamNumberFour),BE,20/22
Epski ilm(EpicMovie),BE,20/23
Kuž nanevarnost(Contagion),BE,21/10
Silaudarca(ForceofImpact),BE,21/11
Somraksaga:Jutranjazarja,1.del(TheTwilight
Saga:breakingDawn—part1),BE,21/12
Odš tevanje:Jeruzalem(Countdown;Jerusalem),BE,
21/13
 PREBRANO ZA VAS








VidPeč jak:KataklizmaaliSeleninomaš čevanje,
BE,18/14-15
MandaScott:Prerokbakristalnelobanje,
AML,18/16
CorneliaFunke:SrceizCrnila,AI,18/17
MichioKaku,PhysicsoftheFuture,AI,20/26
RobotskatrilogijaIsaacaAsimova,BE,20/27
LevGrossman:Carovniki,BE,20/28
MatejaBlaž ič aliasMargetBelani:
Varuhiskrivnosti2-otokvrač ev,BE,21/33
AndrejIvanuš a:Svetodrev,BE,33-35
 NOVOPEČENI—OCENA

DvezgodbiMihePleskovič aizJEJ19,BE,21/35

RETROMANIJA



Tron(Tron),1982,AI,20/24
Temnazvezda(DarkStar),1974,AI,20/25
PotovanjenaLuno(LevoyagedanslaLune),1902,
AI,21/14-15

PORTRETI

DoraVukič ević,Rijeka,Hrvatska,pripravilAI,
21/20-21

INTERVJUJI

NikaMaj,pogovorvodilBE,21/16-19

POGLEDI


BojanEkselenski:NostalgijazaZF,18/6-8
BojanEkselenski:Pravljicanasodobennač in,
18/9-10
BojanEkselenski:RobotiIsaacaAsimova,18/6-7
AndrejIvanuš a,RobotizR.U.R.
AndrejIvanuš a:SirChristoperFrankCaradiniLee,
20/31
AndrejIvanuš a:JulesGabrielVerne-pionirznanstvenefantastike,21/22-29




Opomba: BE = Bojan Ekselenski * MRS = Mara R. Sirako * AML = Amedeja M. Ličen * AI = Andrej Ivanuša
46
PREGLED LETNIKA 4 / LETO 2011
Številke od 18 do 21

IZOBRAŽEVANJE



AndrejIvanuš a:Zemljomoraligeocid,18/18-27
MiraR.Sirako:Cargokult2½,19/16-17
AndrejIvanuš a:Slovenskamitologija-kratkizapisi,
19/18-21
MaraR.Sirako:Cargokult3.o,20/32-35
AndrejIvanuš a:Steampunk,21/30-32



DRAŽILNIK

AndrejIvanuš a:Svetodrev-vijolič naveterniceja
(2.poglavje),18/28-33
MaraR.Sirako:Sigma100(odlomekizkrimič a9,
19/27-29


ZGODBE

BojanEkselenski:ViteziinCarovniki-Prevrat,
18/34-39
AndrejIvanuš a:Naslednjihtisoč let,19/22-23
MihaPleskovič aliasLucasKane:Ljubljanskisemafor,19/24-25








MihaPleskovičaliasLucasKane:Verzija3.27,19/25-26
AndrejIvanuš a:PoslednjaHubblovafotogra ija,darilozamojrojstnidan,20/36-37
AndrejIvanuš a:Nakonicigrajskegastolpa,20/38-47
BojanEkselenski:ViteziinCarovniki-Zadnjiboj
Zeolije,20/48-59
AndrejIvanuš a:Petnajst-zilijonkrat,21/36-37
BojanEkselenski:Casovnikredit,21/37-38

PESMI






AndrejIvanuš a:Knjigaprednikov,18/40
AndrejIvanuš a:Komeprineseveter,19/30
AndrejIvanuš a:Samoveter,21/39
AndrejIvanuš a:Savs,21/39
AndrejIvanuš a:Mesto,21/39
AndrejIvanuš a:Antič lovekvAntisvetu,21/39

Vesoljski humor


JEJ20/29
JEJ20/40
47
ZADNJA STRAN
VITEZIINČAROVNIKI
www.vitezicarovniki.com
JAŠUBEGENJERED
NOVICEIZDRUGOTNOSTI
www.drugotnost.si
DRUŠTVOZVEZDNIPRAH
www.zvezdni-prah.si
DRUŠTVOPRIZMA
www.prizma.si
TOLKIENOVODRUŠTVOGIL-GALAD
www.drustvogil-galad.si
FUTURUM
www.futurum.si
VODNIKPOZF
vodnik-zf.info
MARAR.SIRAKO
www.marasirako.info
MARTINVAVPOTIČ
martinvavpotic.wordpress.com
BOJANEKSELENSKI
www.pisatelj.net
ANDREJIVANUŠA
www.andros.si
MIHAREMEC
www.miha.remec.si
MIHAMAZZINI
mihamazzini.com
MIKIMUSTER
www.muster.si
IVANSIVEC
www.ivan.sivec.net
VIDLEGRADIČ
www.vtine.org/nr.html
SLOVENSKAWIKIPEDIJA
sl.wikipedia.org/wiki/
Slovenska_znanstvena_fantastika
RAZPISZA
DREJČKOVENAGRADE
Pomnogihletihbreznagradvslovenskem
prostoruDruš tvoustvarjalcevspekulativnihumetnostiZVEZDNIPRAHizMaribora
razpisujenagradenapodroč juspekulativnihumetnosti,imenovaneDrejč ek.Toime
temeljinazgodbiDrejč ekintrijeMarsovč ki,kijojenapisalVidPeč jak.
Za nagrado je lahko nominiran avtor/
avtoricaaliumetniš kiizdelekterpredstava.Nagradesepodeljujejovveč kategorijah:
 zaž ivljenjskodelo,
 zaminuloleto,
 spodbudezamladeavtorje,
 č astnenagrade,
 nagradezapodpornikekulture.
Nainternetnistrani
www.zvezdni-prah.si/razpisi-drustva/nominacije-za-nagrade-drejcek/
je objavljen obrazec za nominacije za avtorje/dela/dogodke, ki so bili
javno objavljeni do 31.12.2011 na področ ju spekulativnih umetnosti.
Nominacije se zaključ ijo do15.oktobra2012. Trič lanska komisija, ki jo
sestavljata dva č lana druš tva ZVEZDNI PRAH in en zunanji č lan, bo na
podlaginominacijobjaviladobitnikenagradinnagradebodopodeljenena
konvenciji1stSI.CON,kibovCeljuvčasuod2.11.do4.11.2012.
Vaš glas je orientacija za odloč itev komisije.Nominacijski postopek je
namenjenprepoznavanjuinspoznavanjuzdoslejrazbitoinneorganiziranodomač osceno.Komisijaselahkoodloč i,danagradevkateriodkategorijsplohnepodeli,negledenaprispeleglasove.Zakratkozgodboobletoš nji prvi nominaciji velja, damora biti vceloti objavljena v magazinuali
fanzinu z ISSN š tevilko ali na spletnem mestu, namenjenem tovrstnim
objavaminvpoš tevpridejotudizgodbe,kisobileobjavljenedo26.aprila
2012(Eurocon2012Zagreb).Zanoveloinromanvelja,damoratabitiv
knjiž nioblikiobjavljeninajkasnejedo31.12.2011neglede nadejansko
leto izdaje (starejš e izdaje), a ne več kakor pet let nazaj. Za najboljš ega
avtorjuvelja,dajemoralvzadnjih10letihizdativsajtrisamostojnaknjiž nadela.
Toč napravilazanominacijesoobjavljenanaprejomenjeniinternetni
strani.Vabimovas,dapredlagatesvojegafavorita.

VSEBINA - Andros

Transcription

Similar documents

1. PDF document

1. PDF dokument

1. PDF dokument

Tanja Rupnik Vec: Psihologija mišljenja

ISSN 1855-6434

PRISRČNO DOBRODOŠLI

1. PDF dokument

6.1 Večkratna regresija

- Univerza v Ljubljani

Potrebe prašicev in produktivnost

Krškopoljski prašic - od reje do predelave na domu