VEZI - CUDV Črna na Koroškem
Transcription
VEZI - CUDV Črna na Koroškem
Glasilo VEZI izdaja Center za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem december 2011, leto 39, št. 2 ISSN 1408-7839 Namenjeno je ohranjanju in poglabljanju stikov med Centrom in domovi otrok. Odgovorna urednica in lektorica Terezija Napečnik Uredništvo Tatjana Knapp, Fabio Feregotto, Sabina Kremzer, Nataša Bakač Risba na naslovnici Simona Sušnik "Novoletna jelka" Risbe Gojenci in varovanci CUDV Črna Oblikovanje in priprava za tisk Unigraf - Igor Senekovič, s. p., Prevalje Tisk Tiskarna Forma film - Marjanca Žaže, s. p., Prevalje Naklada 400 izvodov Leto izdaje december 2011 UREDNIŠTVO VEZI SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO IZBIRE ČLANKOV, KI JIH OBJAVIMO V VEZEH. POSLANIH PRISPEVKOV IN FOTOGRAFIJ NE VRAČAMO IN JIH NE HONORIRAMO. Spoštovani bralci! Prispevkov varovancev ne lektoriramo. Uredništvo VEZI KAZALO BESEDA UREDNICE 4 INFORMATIVNA STRAN 6 URNIK PREVOZOV 7 IZPIS SKLEPOV 8 NACIONALNO PRIZNANJE JABOLKO KAKOVOSTI 2011 9 IVAN PLESEC – DOBITNIK PRIZNANJA ANTONA SKALE ZA LETO 2011 10 TABOR SOŽITJA V LAŠKEM 12 MORJE 2011 12 OD JULIJA DO DECEMBRA 14 ZAKLJUČNO SREČANJE STARŠEV Z DOSEDANJIM DIREKTORJEM V CUDV V ČRNI, Z DIREKTORJEM G. MARIJANOM LAČNOM, 8. 10. 2011 17 ČRNJANI NA SVETOVNIH POLETNIH IGRAH SPECIALNE OLIMPIJADE V GRČIJI 18 DEJAVNOSTI DC RAVNE OD SEPTEMBRA DO DECEMBRA 22 ISKRICE 24 VALETA 2011 25 GOJENCI – JUBILANTI V LETU 2011 26 ZARADI NJIH JE SVET LEPŠI 28 VII. ABILIMPIADA SLOVENIJE 32 ABYLIMPIJADA 2011 34 ABYLIMPIJADA 34 1. SREČANJE ORFFOVIH SKUPIN 36 PROSTOVOLJCI IN PROSTOVOLJKE V CUDV ČRNA 39 PRIPOROČAMO V BRANJE 41 KONJENIŠKI TABOR TOPLA 44 KRIŽANKA ZIMSKE RADOSTI 46 BESEDA UREDNICE Spoštovani starši, sodelavci, bralke in bralci Vezi! Kako hitro se je obrnilo leto! Novo že trka na vrata in k »staremu« bo nepreklicno treba postaviti piko. In kaj vse se je v tem letu zgodilo … Vsakogar je zaznamovalo na svoj, poseben način: bolečino ali veseljem, žalostjo ali radostjo , srečo ali nesrečo, nespametjo ali razumom … Marsikaj od tega je bilo pričakovano, veliko tudi ne, ker življenje naredi večkrat tudi kaj po svoje. In v vsakem primeru se nadaljuje, nič ne vpraša, temveč gre svojo pot. Časa ne moremo ustaviti, lahko pa ga dobro izkoristimo. Vsak trenutek, ki mine, se nikoli več ne povrne. Na nas pa je, kako bomo te trenutke vpeli v svoje življenje in posledično tudi v življenja drugih – da nam bo lepše, da bo v svetu, ki nam večkrat ne prizanaša, dan prijaznejši, da bomo bolj zadovoljni … Naj vam novo leto prinese spoznanje, da je sreča v malih rečeh: v toplih dlaneh, v nežni snežinki, v iskrenih očeh, sreča je v nas samih in v trenutkih, ki jih poklonimo drugim ... Želim Vam, da bi imeli srečo vedno s seboj, da bi jo lahko podarili tudi tistim, ki jo potrebujejo… Vaša urednica: Terezija Napečnik 4 Boris Ferk: GROZDJE 5 INFORMATIVNA STRAN NASLOV: CENTER ZA USPOSABLJANJE DELO IN VARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM CENTER 144, 2393 ČRNA NA KOROŠKEM TAJNIŠTVO CENTRA: SABINA KREMZER, IRENA SLEKOVEC TEL.: 02870 40 00 V. D. DIREKTORICE: VOJKA LIPOVŠEK TEL.: 02 870 40 00 PEDAGOŠKA VODJA: MATEJA REBOL TEL.: 02 870 40 24 AMBULANTA CENTRA: DALJA PEČOVNIK TEL.: 02 870 40 57, 02 870 40 58 SPLOŠNE SLUŽBE: BRANKA MOLIČNIK TEL.: 02 870 40 28 RAČUNOVODSTVO: DARJA KOTNIK TEL.: 02 870 40 31 VODJA SOCIALNE OSKRBE: MARIJA STUDENČNIK TEL: 02 870 40 44 VODJA DNEVNEGA CENTRA NA RAVNAH: DARINKA MARINČ TEL: 02 82 23 838 VDC ČRNA: MAJDA KERT TEL.: 02 870 40 71 VDC RAVNE: DANILO GREGOR TEL.: 02 82 24 282 VDC MUTA: DARINKA KRIŽAN KRAJNC TEL.: 02 87 61 368 VDC SLOVENJ GRADEC: DARKA GOLOBINEK TEL.: 02 88 29 840 SOCIALNA DELAVKA: MIHAELA PAČNIK TEL.: 02 870 40 26 PSIHOLOG: IGOR RADOVIČ TEL. 02 870 40 32 FAX CENTER: 02 870 40 20 E-mail CENTRA: SPLETNA STRAN: [email protected] www.cudvcrna.si TRANSAKCIJSKI RAČUN: 01 100-6030269843 ID za DDV ŠTEVILKA: SI20966407 6 URNIK PREVOZOV RELACIJA PRIHODA URA PRIHODA (v petek) URA ODHODA (v ponedeljek) MARIBOR (vsak teden) 16.30 8.00 LJUBLJANA (vsak drugi teden) 17.00 8.30 CELJE (vsak drugi teden) 15.30 10.00 VELENJE (vsak teden) 15.00 10.30 Postajališča na glavnih avtobusih postajah: MARIBOR: stoji na glavni AP na peronu 15 ali 16. LJUBLJANA: stoji na glavni AP na peronu 28. Rezervacije prevozov: Na telefonsko številko: 02 870 40 00, Vsak delovni dan, do srede za tekoči teden. 7 IZPIS SKLEPOV 4. redne seje Sveta staršev, ki je potekala dne, 08. 10. 2011 1. SKLEP Dnevni red seje je soglasno potrjen. 2. SKLEP Sklepi 3. redne seje so soglasno potrjeni. 3. SKLEP Svet staršev soglasno potrjuje poročilo o realizaciji Delovnega programa za prvo polletje leta 2011. 4. SKLEP Svet staršev soglasno potrjuje finančno poročilo za obdobje januar – junij 2011. 5. SKLEP Svet staršev soglasno potrjuje Revizijsko poročilo za leto 2010 ter odzivno poročilo. IZPIS SKLEPOV 3. redne seje sveta uporabnikov CUDV Črna na Koroškem, ki je bila dne, 27. 10. 2011 1. sklep Svet uporabnikov je z dvigom rok potrdil sklepčnost 3. redne seje uporabnikov ter potrdil dnevni red. 2. sklep Svet uporabnikov je soglasno potrdil sklepe 2. redne seje Sveta uporabnikov z dne 24. 2. 2011. 3. sklep Svet uporabnikov se je seznanil z realizacijo programa za I. polletje 2011 in ga z dvigom rok potrdil. 4. sklep Svet uporabnikov se je seznanil z osnovnimi izhodišči za izvajanje programa za šolsko leto 2011/12. 5. sklep Svet uporabnikov je seznanjen s predlogi članov in predlaga, da se o predlaganih nabavah vodje pogovorijo na kolegiju: hladilnik za mansardo, polica za pralnico. Preveriti je potrebno kje je pridobljeno priznanje za udeležbo na partizanskih pohodih. Na jesenskem parlamentu se bo obravnaval hišni red. Delovne prakse se bodo udeležili tudi iz enote Pastirci. 8 NACIONALNO PRIZNANJE JABOLKO KAKOVOSTI 2011 Projektna skupina VOSIDIS je za svoj projekt Prilagojena delovna vzgoja za osebe s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju 8. 12. 2011 dobila priznanje med projekti Leonardo da Vinci, akcija Prenos inovacij na nacionalnem nivoju. Ocenjevalci evropske komisije so ta projekt ocenili kot tretji najboljši zaključen projekt Leonardo da Vinci – prenos inovacij v naši državi - v konkurenci med 190 prijavljenih projektov vseživljenjskega učenja v letu 2008. To je velik uspeh projektne skupine v širšem obsegu, zato vsem sodelujočim iskrene čestitke. Fabio Feregotto 9 IVAN PLESEC – DOBITNIK PRIZNANJA ANTONA SKALE ZA LETO 2011 CUDV je uspešna ustanova. In uspešna predvsem zaradi ljudi, ki s svojim znanje in posluhom za osebe z motnjo v duševnem razvoju dajo delu svoj pečat. In ena izmed takih ljudi je gospod Ivan Plesec. G. Ivan Plesec se je v CUDV zaposlil l. 1991 kot skupinski habilitator v skupini s fanti z izrazitimi vedenjskim težavami. Nato je pričel z delom v likovnem kabinetu, kjer je znanje iz likovne vzgoje povezal z znanji specialne pedagogike ter vse skupaj prenesel v delo z osebami z motnjami v duševnem razvoju. Z likovnimi deli različnih zvrsti so gojenci in varovanci naše ustanove pod njegovim mentorstvom sodelovali na mnogih likovnih natečajih v koroški regiji, v Sloveniji in v tujini in za to dobili mnogo nagrad. Gospod Ivan je vsa leta (od l. 1992) vodja organizacije odbora bienalne likovne kolonije. Kot član projektne skupine je Ivan Plesec sodeloval pri oblikovanju posebnega programa vzgoje in izobraževanja, sodeloval pa je tudi pri pripravi internih programov za področje lik. vzgoje v našem centru. Aktivno je sodeloval v organizacijskih odborih večjih športnih prireditev v našem centru ter v organizacijskem odboru za pripravo VI. abilimpiade Slovenije v Črni in še bi lahko naštevali. Mentorsko delo g. Ivana je nadvse široko in uspešno. Za razvoj našega Centra in hkrati za razvoj specialno pedagoške teorije je bogato in ustvarjalno znanje gospoda Ivana velike vrednosti. Prav zato je prejel najvišje priznanje Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije – priznanje Antona Skale za l. 2011. Terezija Napečnik 10 11 TABOR SOŽITJA V LAŠKEM V PETEK SMO BILI NA TABORU V LAŠKEM. SPALI SMO V HOTELU. Z MANO STA BILA TUDI MAMA IN ATA. PLAVALI SMO V BAZENU, VELIKO SMO SE POGOVARJALI, HODILI SMO NA SPREHODE, BARVALI, DELALI PIKAPOLONICE-VREČKE, ... BILO JE VELIKO MOJIH PRIJATELEJEV. SLIKALI SMO SE ZA SPOMIN. BILO JE LEPO. Oktober, 2011. ANJA URŠNIK MORJE 2011 BILI SMO NA MORJU. IMELI SMO SE ZELO LEPO. VREME JE BILO LEPO, ZATOSMO SE VELIKO SONČILI IN KOPALI. BILI SMO NA BELEM KRIŽU. Z LADJO SMO AE PELJALI V PIRAN IN KOPER. SKUPAJ SMO BILI NA VEČERJI. ZELO MI JE BILO VŠEČ. September, 2011. REGINA. 12 Sabina Zirenstein: DREVO JESENI 13 OD JULIJA DO DECEMBRA JULIJ - Letovanje varovancev v Zagrebu - Strokovna ekskurzija v Prekmurje - Letovanje Dobrna - Vrnitev Specialnih olimpijcev iz Grčije in sprejem - Počitnice za gojence v Topli - Maša v cerkvi za gojence in varovance - Indijanski tabori v Mitneku in taborniki v Jazbini AVGUST - Tabor slovenske košarke v Ljubljani - Maša v cerkvi za gojence in varovance - Ogled prireditev turističnega tedna v Črni - Planinski pohod - Nastop varovancev zbora Sožitje na Ravenskih dnevih - Izobraževanje delavcev v CUDV – Poslovni odnosi - Izobraževanje delavcev v CUDV – Čustvena inteligenca - Piknik društva Sožitje - Izobraževanje delavcev CUDV – Socialne igre - Izobraževanje delavcev CUDV – Čustvena inteligenca II - Letovanje pari – Salinera SEPTEMBER - Letovanje – šola v naravi Debeli Rtič - Planinski izlet Kavke – Smrekovec, Golte - Maša v cerkvi za gojence in varovance - Poslovilno srečanje direktorja za delavce - Ogled predstave v ND Mežica - Nastop varovancev v pevskem zboru Sožitje na jesenskih srečanjih, Prevalje - Nogometna liga SOS Zagorje - Snemanje oddaje Obzorja duha TV SLO I – maša v cerkvi - Pikin festival v Velenju - Izlet varovancev v Minimundus, Avstrija - Predstavitev lutkovne igre skupine TIK-TAK Fantom iz opere na Festivalu drugačnosti v Slovenj Gradcu - Obisk gimnazije Piran - Dvodnevni planinski izlet v Dolomite - Končni izlet enote B-IVO na Velenjsko jezero - Sodelovanje na mednarodnem športno družabnem dogodku Igraj se z mano v Ljubljani - Srečanje specialnih in rehabilitacijskih pedagogov v Radovljici 14 OKTOBER - Finale malega nogometa SOS v Velenju - Izlet gojencev in varovancev v Zagreb – živalski vrt in v Čateške toplice - Izlet skupine slepih na Roglo - Jesenski športni dan - Poslovilno srečanje direktorja za gojence in varovance - Končni izlet enote Dom B v Celje - Športni dan VDC Slovenj Gradec - Srečanje s starši – eksterni varovanci VDC Črna - Izlet varovancev v Celje in ogled filmske predstave - Lutkovna igrica Zajček išče mamo – Super bice iz Mežice - Roditeljski sestanek VDC Ravne - Predstavitev primera dobre prakse projekta VOSIDIS na mednarodni konferenci CMEPIUS v Kranjski Gori - Sestanek študijske skupine strokovnih delavcev, ki delajo v domovih v OŠ Glazija Celje - Roditeljski sestanek, srečanje s starši Črna - Svet staršev - Roditeljski sestanek Dnevni center Ravne - Varstvo pri delu – usposabljanje za delavce - Maša v cerkvi za gojence in varovance - Srečanje s starši VDC Slovenj Gradec in Muta - Vožnja s starodobniki po dolini - 4. Forum ponudnikov socialnih storitev – SOUS - Obisk srednje zdravstvene šole Nova Gorica - Ogled gasilskega doma Črna - Sodelovanje VDC Muta na prireditvi Jesenska pripoved - Ogled muzeja in knjižnice Ravne za DCR in II.OŠ Slovenj Gradec - Gasilska vaja v VDC Muta - Udeležba na predstavitvi Therasuit terapevtske tehnike v CIRIUS Vipava - Udeležba na VII Abilimpiadi Slovenije v OŠ Gustava Šiliha Maribor - Udeležba na ljubljanskem maratonu - Seminar Obravnava otrok z motnjami v duševnem zdravju na psihiatrični kliniki v Ljubljani - Koncert Karitas v Mežici - Ogled filma Smrkci v KD Slovenj Gradec - Študijska skupina v CUIU Velenje - Izobraževalni seminar Sindikata zdravstva in socialnega varstva v Portorožu - Vzorni nastop – interdisciplinarni pristop k učno vzgojnemu delu - Seminar Prijava za strokovni izpit - Predavanje za gojence in varovance o spolni vzgoji - Ekskurzija v VDC Tončke Hočevar Ljubljana - Svet uporabnikov - Udeležba na svetovnem dnevu delovnih terapevtov v Ljubljani - Odhodi domov za praznike 15 NOVEMBER - Obisk koncerta Gal Gjurina v ND Mežica - Maša za gojence in varovance v cerkvi - Obisk na OŠ Juričevega Drejčka Ravne - Jesenski kros - Seminar Nastanek in razvoj psihičnih motenj in obravnava posledičnih psihičnih stanj - 3. Kongres logopedov Slovenije v Portorožu - Medgeneracijski tabor društva Sožitje na CŠOD Peca - Športni dan za domsko varstvo in VDC Ravne - Seminar Konji, s konjem in na konju - Seminar za medicinske sestre Dimenzije etike in morale v zdravstveni in babiški negi - Ogled nogometne tekme v Stožicah - Parlament gojencev in varovancev na temo spoštovanje hišnega reda - Ogled lutkovne predstave v ND Mežica - Turnir v namiznem tenisu - Ogled koncerta Karitas v Črni - Valeta za gojence, ki zaključujejo usposabljanje - 6. Srečanje Orffovih skupin v Mežici - Dnevi socialne zbornice v Portorožu - Ogled lutkovne predstave v ND Mežica - Delavnica na Karitasu v Mežici – pletenje venčkov - Državne igre MATP na OŠ Gustava Šiliha Maribor - Mediacija – izkustveni seminar - Nadaljevalni tečaj kitare - Delovno srečanje varuhinj, medicinskih sester in delovnih inštruktorjev na temo zdrav način življenja - Plavalne tekme CUDV DECEMBER - Večerja za gojence in varovance, ki so v letu 2011 zastopali CUDV navzven - Košarkarski turnir SOS v Ljubljani - Miklavževanje v CUDV - Miklavževanje v dislociranih enotah - Srečanje prostovoljcev, ki sodelujejo s CUDV - Srečanje upokojenih delavcev CUDV v centru Božično novoletne prireditve za gojence in varovance v centru: ADVENTNE DELAVNICE, OBISK MIKLAVŽA, LUTKOVNE PREDSTAVE, NOVOLETNI BAZAR, OBISK DEDKA MRAZA IN BOŽIČKA, KARAOKE, PLES PAROV V TELOVADNICI, PRIREDITEV ZA ŠPORTNIKA LETA , KONCERT SKUPINE ROK`N BAND … Fabio Feregotto 16 ZAKLJUČNO SREČANJE STARŠEV Z DOSEDANJIM DIREKTORJEM V CUDV V ČRNI, Z DIREKTORJEM G. MARIJANOM LAČNOM, 8. 10. 2011 Današnje srečanje s starši bo marsikateremu staršu pustilo tudi trpek spomin. Direktor, g. Marijan Lačen, je zaključil dolgoletno predanost tako samemu Centru kot tudi gojencem, saj so ga mnogi obkrožali, ne samo kot ravnatelja – direktorja, pač pa tudi človeka, iz katerega so srkali njegovo naklonjenost, spoštovanje in prijateljstvo. Sem ena izmed mam, ko sem davnega 1968 leta, ko se je Zavod v Črni komaj odprl, pripeljala svojo Irmo. Moram dodati, da me je bilo strah, komu sem zaupala, takrat 7-letno hčerko (letos jih ima 50). Ker sem vsa leta spremljala življenje v Centru (veliko lest sem bila tudi v Svetu staršev), sem kmalu ugotovila, da je bil moj strah odveč in da so naši otroci imeli srečo, tako pri usposabljanju, delu ali samo bivanju. Vsega tega pa gotovo ne bi bilo, če nad tem ne bi bedel sposoben človek, z dobrimi sodelavci, tako pri delovanju Centra kot tudi našimi otroki, t.j. gospod Marijan Lačen, ki je kot svetilnik oddajal svetlobo za dobro gojencev in njihovo prihodnost. Prepričana sem, da v tej prijazni dvorani ni starša, ki se ne bi strinjal z mojo ugotovitvijo. Danes se je za trenutek čas ustavil in g. Marijan Lačen predaja svoje KRMILO nasledniku, t.j. gospe Vojki Lipovšek, ki je bila dolga leta njegova desna roka in spremljevalka življenja naših otrok v Centru. Na koncu pa še želja: naj bi svetilnik, ki ga je pred mnogimi leti prižgal g. Marijan Lačen, tudi v prihodnje oddajal svetlobo, tako Centru pri uresničevanju programov, kakor delu z našimi mladimi in starejšimi gojenci. Trdno upam, da bo z nesebično pomočjo gospe Vojke tudi v prihodnje življenje naših in vaših otrok radostno, srečno in varno! Gospod Marijan Lačen, hvala za vse, kar ste dobrega storili za gojence v Centru iz tudi staršem, upokojensko življenje pa naj vam nakloni zdravja in lepih trenutkov! Irmina mama 17 ČRNJANI NA SVETOVNIH POLETNIH IGRAH SPECIALNE OLIMPIJADE V GRČIJI Od 25. junija do 4. julija so Atene, ki veljajo za zibelko začetka moderne dobe olimpizma tokrat bile prvič gostitelj tudi svetovnih iger specialne olimpijade, ki so namenjene osebam z motnjami v duševnem razvoju. Trinajste svetovne igre po vrsti so bile šele tretje, ki so se po Dublinu in Shanghaju odvijale izven Združenih držav Amerike, kjer je družina Kennedy leta 1963 ustanovila specialno olimpijsko gibanje. Na igrah, ki so na sporedu vsaka štiri leta, se je letos pomerilo okoli 7500 športnikov iz več kot 180 držav celega sveta, poleg tega pa so organizatorji uspeli k sodelovanju privabiti 25000 prostovoljcev, ki so hkrati zaščitni znak gibanja, številne novinarje, obiskovalce in na tisoče družinskih članov, ki so si v Grčijo prišli ogledati nastope svojih tekmovalcev. Slovenijo je tokrat na igrah zastopalo 24 športnikov, ki so tekmovali v plavanju, atletiki, balinanju, kolesarstvu, namiznem tenisu, judu in košarki. Celotna delegacija, ki je skupaj štela 34 ljudi, se je pred odhodom udeležila sprejema pri predsedniku države g. Danilu Turku, nato pa je z ljubljanskega letališča poletela v Grčijo. Takoj po prihodu na prizorišče so se za štiri dni preselili na otok Kreto, kjer je še pred uradnim začetkom iger potekal t.i. Host Town program, katerega glavni namen je, da se športniki aklimatizirajo, spoznajo z novim okoljem, kulturo, običaji in znamenitostmi države gostiteljice. 18 Kakor vsa leta doslej se je tudi tokrat v slovensko ekipo uspelo uvrstiti kar nekaj športnikov iz CUDV Črna na Koroškem. Tako je naš Center na igrah zastopalo pet športnikov in sicer: Krajnc Karli, ki je tekmoval v disciplinah prsnega plavanja, Dušan Založnik je preizkušal svoje sposobnosti v atletiki (suvanje krogle in teku), Požun Tonček pa je tekmoval v kolesarstvu in sicer v preizkušnji na kronometer ter cestni dirki na 10 kilometrov. Seznam športnikov pa zaključujeta Buco Mulič ter Polšak Kristjan, ki sta bila člana moške košarkarske ekipe. Kot trenerja sta se iger udeležila Miran Vrabič in Marijan Lačen, kateri se je ob jubileju 20 letnega zelo uspešnega vodenja in udeleževanja Specialne olimpijade Slovenije na svetovnih igrah v tej vlogi tudi uradno poslovil. Gojenci, varovanci in zaposleni Centra smo v čast olimpijcem tik pred odhodom pripravili krajšo slovesnost in jih na pot pospremili z dobrimi željami, nato pa ves čas iger držali pesti za čim boljše rezultate in njihovo srečno vrnitev domov. Ves čas tekmovanja smo nestrpno čakali na novice iz Grčije, se veselili uspehov in bili kar malo žalostni, ko našim ni šlo vse tako od rok in nog, kot smo si vsi mi želeli. Ob njihovem odhodu smo jim dali jasno vedeti, da so za nas zmagovalci že s tem, da so se sploh uvrstili na tako veliko tekmovanje. Seveda pa je vrnitev domov še toliko slajša, če okoli vratu visi medalja. Vsi fantje so vložili veliko napora in truda v treninge ter priprave, zato bi vsakemu izmed njih še kako privoščili nekaj lesketajočega. Pa vendar, vse le ni šlo tako po maslu. Košarkarji so imeli v prvem delu tekmovanja kar precej težav in so prve tekme gladko izgubljali. Tako nas je prvi presenetil Tonček, ki se je v kolesarjenju zavihtel kar na drugo mesto in s tem do srebrnega odličja. Mislim, da se je potem odprlo tudi košarkarjem, ki so nato vse do finala premagali svoje nasprotnike in tako osvojili zlato medaljo. V tej ekipi sta zelo dobro igrala Buco in Kristjan ter tako oba veliko prispevala k uspehu košarkarske ekipe. 19 Prav gotovo pa je najtežje delo imel Dušan, ki je tekmoval v suvanju krogle ter teku. Že tradicionalno v teh atletskih disciplinah sodeluje največ športnikov, zato je za uspeh potrebno tudi kar precej sreče. Dušan je na igrah izboljšal svoje osebne rezultate, vendar bil vedno uvrščen v zelo težke skupine, zato je njegovo šesto mesto odličen dosežek. Na igrah pa smo imeli še enega predstavnika. To je Karli. Pred leti športnik, ki bi lahko bil vzor marsikateremu športniku, ki tekmuje na višjem nivoju. V svoji zbirki ima zlato iz zimskih svetovnih iger v Torontu 1997, zlato iz evropskih iger na Nizozemskem 2000. Bil je resen kandidat za svetovne igre 2003. Potem pa se je zgodilo … Da, zgodil se je šok tako za njega, kot za vse nas. Karli, kateremu je bilo do včeraj za šalo preteči polmaraton, ne bo mogel normalno hoditi, teči, kaj šele tekmovati. To pravi uradna medicina. In tu se njegova zgodba človeka z neizmerno voljo in predanostjo športu začne. Našel je plavanje, za njega nov šport, ki pa mu je postalo redna rekreacija ter razvedrilo hkrati. Uspelo pa mu je tudi to, kar je še pred časom bilo nemogoče- nastopiti na svetovnih poletnih igrah specialne olimpijade. Da je zadovoljstvo še toliko večje, mu je uspelo priplavati do srebrne medalje. Povsod je lepo, a doma najlepše, so vsi po vrsti zatrjevali ob veličastnem sprejemu ob njihovi vrnitvi nazaj v Črno. Jedli smo torto, nazdravili z našimi zmagovalci se skupaj veselili in že delali nove načrte za prihodnost. Pred nami so novi izzivi in vem, da jih bodo športniki našega Centra vzeli kot veliko priložnost pokazati sebi in drugim, kaj in koliko zmorejo. Silvester Pole 20 21 DEJAVNOSTI DC RAVNE OD SEPTEMBRA DO DECEMBRA - Šola v naravi Debeli Rtič (7-15.9.2011) - Obisk Pikinih delavnic v Velenju (22.9.2011) - Vrtec Ajda na obisku (23.9.2011) - Športni dan na ribniku Brdinje (28.9.2011) - Gozdna šola v Topli (3-7.10.2011) - Roditeljski sestanek (10.10.201 ) - Obisk III.O.Š. Slovenj Gradec in skupen ogled Študijske knjižnice in muzeja na Ravnah (20.10.2011) - Ogled kino predstave Smrkci v Slovenj Gradcu (24.10.2011) - Na obisku v vrtcu Ajda (28.10.2011) - Ogled policijskih avtomobilov in dresure policijskega psa (11.11.2011) - Delavnica projekta Pečemo po maminih receptih s Timotejevo mamo (22.11.2011) - Obisk strokovnih delavk Ozare (29.11.2011) - Dejavnosti v okviru Veselega decembra Eva Mikeln: KOŠARA Z JESENSKIM SADJEM 22 23 ISKRICE BIL JE MRZEL DAN IN SEM PRIŠLA V SLUŽBO S KAPO NA GLAVI. STEKEL JE POGOVOR: » Dobro jutro Tilen.« » O, Darinka, a danes si pa prišla z motorjem v službo.« » Zakaj z motorjem?« » Ja, če imaš pa čelado na glavi.« PRI PROJEKTU ŽIVLJENJE NEKOČ IN DANES SMO OBRAVNAVALI STARE KUHINJE, POSODO IN NAČIN HRANJENJA. OTROKOM STAR NAČIN ŽIVLJENJA SPLOH NI BIL VŠEČ. IN TILEN VES SREČEN UGOTOVI : » Hvala bogu, da ne živim nekoč.« POGOVARJAMO SE O PRAVILIH, KI VELJAJO PRI POSAMEZNIH SKUPINAH Polona vpraša Tilna: »Kaj pa delajo pri nogometu?« Tilen: »Ja, odbojko špilajo.« Darinka Marinč 24 VALETA 2011 23. oktober 2011 je bil za nekaj naših gojencev in varovancev še prav poseben dan. Ta dan so namreč praznovali svoj pomemben jubilej, 10 ali 15 let bivanja in učenja v naši ustanovi, pet gojencev pa je ta dan zaključilo svoje usposabljanje in prestopilo v VDC in tako postali so naši maturanti. Nekateri od njih so že kot majhni otroci prestopili prag naše rumene hiške, drugi so prišli k nam malo kasneje, vsi pa z namenom, da se bodo pri nas dobro počutili, veliko naučili za delo in življenje in jim bo to postal njihov drugi dom, kjer bodo prejemali ljubezen, toplino in strokovno znanje vseh, ki so z njimi prehodili to pot, da danes stojijo pred nami kot ponosni maturantje. Program valete so nam polepšali in popestrili člani naše plesne skupine, gospa Vojka Lipovšek jim je zaželela še veliko lepih in veselih dni med nami, vsi pa so prejeli svoja priznanja in darila. Veseli nas, da se je vabilu na slovesnost odzvalo kar nekaj povabljenih staršev, ki so tako prispevali svoj delež k pomembnemu dogodku njihovega otroka. Hvala vsem, ki ste slavnostno polepšali dan našim slavljencem. Ines Piletič Mišela Primec: NOČ ČAROVNIC 25 GOJENCI – JUBILANTI V LETU 2011 (Posebni program vzgoje in izobraževanja) USPOSABLJANJE – 10 LET KAMNIK Tonka KORAT Mateja LEDINEK Mitja USPOSABLJANJE - 15 LET IRŠIČ Petra KRAJNC Špela VERHOVNIK Klara ZAKLJUČEK USPOSABLJANJA JUG Nina LEVA Irenej – Nejc POLENEK Melita TOVORNIK Bojan VALENČIČ Zoran 26 27 ZARADI NJIH JE SVET LEPŠI Zunaj dežuje. Ravnokar zaključujem delovni dan. Sem brez volje in energije, mogoče tudi zaradi vremena. Kaj vem? Odpravljam se proti domu. Na poti domov se ustavim na Gasilski ul.4. Ugotovim, da me tu že dolgo ni bilo. Vstopim v prostore VDC, kjer že 25 let ustvarja in dela 12 oseb z motnjami v duševnem razvoju. Takoj zaznam spremembe. Imajo nove prostore, lepo in prijetno so jih uredili. Vstopim v večji prostor. Tu sedijo za mizo prav vsi, kot velika družina. Pridno delajo. Vsi me spoznajo in prav veseli so mojega nepričakovanega obiska. Bojan prvi stopi k meni in mi stisne roko. Grega me objame, Danica pa me povpraša, kako sem. Spomnijo se moje družine, zanima jih kaj počne moj mož, kje je moj sin. Kar ne morem verjeti, kako so pozorni. Vsi so nasmejani in dobre volje. Z navdušenjem mi pripovedujejo, kaj kdo počne. Povedo, da pakirajo krpe, da imajo veliko dela in da morajo spakirati do petka, zato morajo biti še posebej pridni. Ob mojem vprašanju, kako pa kaj ljubezen, jim postane nerodno. Hitro zatožijo, da ima Maja ljubezen v Radljah, Grega pa pove, da ima kar tri ljubice. Iz vseh žari vedrina in optimizem. Vsak je poseben in edinstven. Vsem pa je skupno to, da so srečni v svojem svetu, kakršen koli že je, kajti v njem ni sovraštva, boja za kapital, potrošništva, tekmovalnosti in nestrpnosti. Kaj hitro ugotovim : »Še so vrednote«. Z ljubeznijo, optimizmom in vztrajnostjo si skupaj utirajo pot v današnji svet, ki je resnici na ljubo zelo krut. Zanje je pomembno le to, da imajo zagotovljene osnovne pogoje za življenje. Kajti to jim daje občutek sprejetosti, uspešnosti in enakovrednosti . Zadovoljni so s povsem običajnimi, majhnimi stvarmi, predvsem pa so srečni, kadar jih kdo opazi, jim nameni lepo besedo, jih pohvali ali pa se z njimi preprosto »poheca«. Ja res je, kako malo je potrebno, da si srečen v življenju. Pa se mi »običajni« ljudje tega preprosto zavedamo? Velikokrat ne. Obremenjujemo se s povsem nepomembnimi stvarmi in se pehamo za materialnimi dobrinami. Pa je to sploh pogoj za srečo? Povprašajte varovance, pa boste videli. Na vprašanje o sreči odgovarjajo takole: Miran: »Srečen sem, ker hodim v službo.« Andreja: »Srečna sem, da imam starše in sem lahko z njimi.« Boštjan:« Sreča je, ko si vesel. Vesel sem, ko lahko drugemu pomagam.« Maja: »Srečna sem, ker sem zaljubljena.« Bojan: »Vesel sem, ker hodim v delavnico. Tu me imajo vsi radi. Fajn se zastopimo. Rad imam Tončko, Darinko in Branka.« Marija: »Srečna sem, kadar sem med prijatelji.« 28 Jasmina: »Srečna sem sama s sabo in ker imam psičko Lajko.« Sandi: »Srečen sem, kadar me nobeden ne jezi.« Sanja:« Srečna sem, kadar igram na prečno flavto in mi uspe prav zaigrati.« Naj zaključim z mislijo Toneta Pavčka, ki pravi takole: »Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo lepe sledi.« Pa še kako to drži. Če ne verjamete, obiščite VDC Muta in se prepričajte o tem. Jaz sem se. Marijana Senica Damjan Gerič: SADOVNJAK-JESENI 29 30 31 VII. ABILIMPIADA SLOVENIJE V Mariboru je 21. in 22. oktobra 2011, na O.Š. Gustava Šiliha potekala VII. abilimpiada Slovenije. Tekmovalo je 134 udeležencev iz 42-ih osnovnih šol s prilagojenim programom, zavodov in centrov iz celotne Slovenije. Po prihodu in prijavi smo se udeležili otvoritve, ki je potekala v telovadnici šole. Častna pokroviteljica letošnjih iger je bila gospa Barbara Miklič-Turk. Že v samem programu je bila nakazana letošnja tema tekmovanja - PRAVLJIČNA BITJA, ki so nas spremljala skozi celo tekmovanje. Zvečer so organizatorji poskrbeli za zabavo, kjer so udeleženci sklepali nova in ohranjali stara poznanstva. Mentorji so imeli okroglo mizo na temo Program usposabljanja za življenje in delo. V soboto se je začelo resno delo. Hostese so pospremile vse tekmovalce na kraj tekmovanja. Ustvarjali so v sproščenem in umirjenem vzdušju ter ob prijetni glasbi, po zvrsteh, na katere so se prijavili. Tekmovalci so se trudili po vseh svojih močeh prikazati pravljična bitja in tako so nastale čudovite umetnine in zakladi. Po triurnem delu smo stiskali pesti za naše tekmovalce, ki so na zaključku dobili priznanja, najboljše ocenjeni pa praktične nagrade. Vse, kar je nastajalo v teh dveh čudovitih dneh, smo si lahko ogledali in resnično občudovali v avli šole na razstavi. Veselili smo se rezultatov in mest, ki so jih zasedli Mojca, Irena, Lili, Robi, Milan, Mitja,Vlado in Nevenka. Čestitamo ! Iz Maribora smo odšli polni pravljičnega vzdušja, ki nas je spremljalo še na poti nazaj v Črno. Naš Center so uspešno zastopali v naslednjih zvrsteh: 1. Mitja Cokan - fotografija na prostem /4. mesto. 2. Milan Šajn – vezenje – stebelni in verižni vbod /14. mesto. 3. Robi Šmid – aranžiranje cvetja /5. mesto. 4. Mojca Kanižar – izdelava nakita /8. mesto. 5. Irena Bregar – izdelovanje plakata /9. mesto. 6. Lilijana Miklič – strojno šivanje /2. mesto. Iz VDC SLOVENJ GRADCA: 1. Nevenka Kos – računalništvo - urejanje besedila /2. mesto. 2. Vlado Aldrijan – vezenje - križni vbod /7. mesto. Sanda Peter 32 33 ABYLIMPIJADA 2011 V PETEK SMO ŠLI V MARIBOR. PRIJAVILI SMO SE, DOBILI KLJUČE IN ŠLI V SOBO. ODPELJALI SMO SE PROTI ŠOLI GUSTAVA ŠILIHA, KJER SMO IMELI PLES. UČITELJI SO IMELI SESTANEK, DOBILI SMO MAJICO POREM SMO ŠLI NAZAJ IN ŠLI SPAT. NASLEDNJE JUTRO SMO VSTALI IN ŠLI NA ZAJTRK, NATO PA SMO SE ODPELJALI PROTI ŠOLI, KJER SMO IMELI TEKMOVANJE. TRAJALO JE TRI URE. ŠLI SMO NA KOSILO, NATO PA ČAKALI, DA JE KOMISIJA OCENJEVALA IZDELKE. PODELILI SO NAM NAGRADE IN PRIZNANJA. JEŽEK NAM JE DELIL BONBONE, NATO PA SMO SE ODPELJALI PROTI DOMU. Oktober, 2011. Robi Šmid ABYLIMPIJADA V PETEK SMO ŠLI V MARIBOR. KO SMO PRIŠLI, SMO SE NASTANILI V SOBE. POTEM SMO ŠLI NA KAVO IN NA VEČERJO. IMELI SMO TUDI PLES. TEKMOVALA SEM V IZDELAVI PLAKATA. HODILA SEM H KNAPP TATJANI NA VAJE. DOBILI SMO BLAGO IN TEMPARE, VOLNO IN FLOMASTRE, NATO PA SMO USTVARJALI NA TEMO „VILE“. Z NAMI SO ŠLI MELITA KORDEŽ, SANDA PETER IN FABIO FEREGOTTO. Oktober, 2011. Irena Breger 34 35 1. SREČANJE ORFFOVIH SKUPIN Vsako drugo jesen se veselimo srečanja s prijatelji ter starimi znanci in upamo, da bomo lahko stkali nova prijateljstva. Vsako drugo leto se v novembru v Črni srečamo vsi, ki po svojih sposobnostih prispevamo k temu, da Orffovi »orkestri« lepo zazvenijo in pesmi glasno donijo. Letos smo se 24. novembra okoli 9. ure zbrali v Mežici, ker kulturni dom v Črni na Koroškem obnavljajo. Prijatelji so se pripeljali iz vseh koncev Slovenije – Vipave, Ajdovščine, Litije, Ljubljane, Lendave in Radovljice. Sami glasbeniki zbrani s skupnimi željami. Prva zasijati na odru in pokazati naučeno, druga družiti se s prijatelji in tretja, a gotovo ne zadnja, zaplesati ob zaključku prijetnega dneva. Pozdravila nas je gospa Romana Lesjak, županja občine Črna, ki je povedala, da je naše dejavnosti ne presenečajo več, ampak so postale del vsakdanjika naše vasi, da je na njih ponosna, zaposlenim pa hvaležna. Pozdravila nas je še vršilka dolžnosti direktorice, gospa Vojka Lipovšek, nam zaželela prijeten dan z veliko glasbe in plesa v družbi prijateljev. In že smo bili na vrsti. Naša skupina se je letos predstavila s tremi skladbami: Mojster Jaka, Oda radosti in Na lepi modri Donavi. Odigrali smo jih z boomwhacker – ji, uglašenimi cevmi. Za nami so se zvrstile še ostale skupine. 36 Mnogo lepih skladb, predvsem pa, kar je največ vredno, zadovoljstvo v očeh in na obrazih nastopajočih. Ko jih pogledaš na odru, sproščene in resnično zadovoljne, srečne; ko vidiš te zadovoljne nasmeške na obrazih in oči, ki izžarevajo srečo, je poplačan ves trud, ki si ga vložil v organizacijo projekta. Za konec pa naj še povzamem besede gospe Ide Virt, študentke Carla Orffa, ki naša srečanja strokovno spremlja že od vsega začetka. Povedala nam je, da je zelo zadovoljna, ko vidi, da smo iz srečanja v srečanje boljši. Zato vsi spet hitimo v glasbeno sobo igrati, peti in ustvarjati, da bomo v novembru 2013 spet boljši. Katja Srebre Tadej Haber 37 38 PROSTOVOLJCI IN PROSTOVOLJKE V CUDV ČRNA V današnjem času, ko v svetu prevladuje individualnost, je zelo pomembno, da se ljudje znamo med seboj povezati in pomembno vlogo pri tem ima prostovoljstvo. Prostovoljci in prostovoljke ure opravljenega dela ne pretvarjajo v evre, ampak so to ljudje, ki brez pričakovanja neposrednih koristi zase, namenjajo svoj čas, energijo in znanje, da drugim naredijo življenje lepše. Letos se je v Sloveniji o prostovoljstvu veliko govorilo. Začetek leta je bil sprejet Zakon o prostovoljstvu, leto 2011 je bilo proglašeno za evropsko leto prostovoljstva, obenem pa v okviru OZN obeležujemo 10. obletnico mednarodnega leta prostovoljstva. V letu 2011 je v CUDV Črna delalo 28 prostovoljcev in prostovoljk. Vsak od njih in vsak po svoje so našim gojencem in varovancem znali lepšati vsakdanjost, jim pomagati reševati probleme, v veliko oporo in pomoč pa so bili tudi namdelavcem. Mnogi od njih se v različne dejavnosti pri nas vključujejo že več let. Ves čas smo razmišljali, kako bi se jim z majhno pozornostjo zahvalili za njihovo delo. Zato smo letos prvič organizirali novoletno srečanje prostovoljcev. Gojenci in varovanci skupaj z mentoricami so jim pripravili kratek program, se jim tudi sami zahvalili, z njimi pokramljali ter jih povabili k sodelovanju tudi v prihodnjem letu. Skupno srečanje je bilo prisrčno, bilo je prvo in zagotavljamo, da ne zadnje. Spodbudilo nas je, da moramo v CUDV Črna k razvoju prostovoljstva pristopiti bolj intenzivno in načrtovano. Prostovoljci in prostovoljke pripovedujejo o bogastvu, ki ga s svojim delom pridobivajo zase, veliko bogastvo in nove razsežnosti pa vnašajo tudi v življenja naših gojencev in varovancev. Vojka Lipovšek 39 40 PRIPOROČAMO V BRANJE Kot majhna punčka sem bila pogosto bolna. Pobrala sem vse viroze, staknila vse bacile, vnetja, prebolela sem tudi skoraj vse otroške bolezni. Pogosto sem kašljala. Spomnim se, da mi je babica ob napadih kašlja pražila čebulo, jo zavijala v krpo in mi jo polagala na prsi. V črno redkev je dolbla luknje in vanje nalivala med, potem pa mi je dajala za jesti izcedek, ki je pritekel skozi redkvine pore … Že malo večja deklica sem se vedno umazala pri igri, po obleki sem se popackala z jagodami in čokolado, z voščenimi barvicami sem poleg papirja pobarvala še mizo in prt … Tukaj je bila babica, ki je za vsak madež našla pravi »čarobni zvarek«, da je ta izginil še prej, preden so prišli starši iz službe. Počasi sem odraščala, začele so se pubertetniške težave, zaljubljenost … Vse obleke so morale biti brezhibne, čevlji čisti in zloščeni, obraz brez mozoljev … Tudi v teh zadevah je bila z nasveti vedno pri roki babica. Potem sem odrasla, se poročila in rodila svoja dva otročka. Veliko sta bila bolna, pogosto sta porisala stene, iz vrtca sta včasih prišla kot mala pujsa, tudi zaljubila sta se … Babice ni bilo več. Nekaterih njenih nasvetov sem se še spomnila, spet drugi so odšli v pozabo. Pred kratkim pa mi je moj oče podaril knjigo Babičini nasveti za dom. Saj ne boste verjeli, v njej sem našla veliko tistih, babičinih nasvetov, pa tudi tistih od vaše babice, pa sosedove in še katere. V tej knjigi so zbrani nasveti vseh babic sveta! Knjiga mi je všeč, ker v njej v današnjem času, ko je nujna ekološka ozaveščenost, ko v svetu vlada ekonomska kriza, najdemo veliko nasvetov za čiščenje, kuhanje, zdravljenje in nego s popolnoma naravnimi pripravki, med katerimi jih veliko najdemo v naravi in so zastonj. Drage moje dame, saj vem, da ste vse še mlade, prav tako kot jaz in da nam ni potrebno uporabljati nobene kreme proti gubam, ampak naj vam vseeno zaupam, kako svoj obraz, vrat in dekolte ohranite čim dlje brez gub. Vzemite eno žlico medu in jo zmešajte z dvema žlicama kisle smetane. Potem previdno dodajte toliko kosmičev iz pšeničnih kalčkov, da nastane gosta, tekoča masa. Nanesite jo na temeljito očiščen obraz, vrat in dekolte, pustite učinkovati 15 minut in potem sperite z mlačno vodo. Koža vam bo hvaležna! Nikakor, dragi moji gospodje, pa nisem pozabila na vas. Vsi ste že slišali za Moški čaj, jaz pa vam bom danes zaupala kako pripravite Moško juho, ki ima podobne učinke saj deluje proti stresu in izčrpanosti ter vam povrne moč! En gomolj zelene zavijte v alufolijo in specite v pečici. Za vsak krožnik juhe pretlačite pol gomolja zelene in jo s smetano zmešajte v gosto kašo. Dolijte ji mesno juho, segrejte v vodni kopeli in posujte z nasekljano krešo, zdrobljenimi bučnicami, kalčki lucerne, nasekljanim luštrekom in svežim pehtranom. Dober tek! Če bodo vaše žene z učinki juhe zadovoljne, verjemite, naslednjič vam jo bodo pripravile same! Oba nasveta sem vzela iz knjige Babičinih nasvetov za dom. V njej jih je še zelo veliko zapisanih, zato je to knjiga, ki je ne moremo prebrati na mah in odložiti nekam na polico, ampak jo je dobro imeti vedno pri roki, saj nam lahko vsak trenutek pride prav. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga, leta 2011. Za vse nas sem brskala po njej Nataša Bakač. 41 42 43 KONJENIŠKI TABOR TOPLA V PONEDELJEK SMO SE ODPELJALI PROTI TOPLI. KO SMO PRISPELI, SMO ODNESLI SVOJE KOVČKE V SOBE. NAREDILI SMO TUDI DEŽURSTVO, KDAJ BO KDO DELAL V KUHINJI, KOPALNICI IN PRI KONJU. ŠLI SMO NA SPREHOD. KO SMO PRIŠLI NAZAJ, SMO SKUHALI KOSILO. IMELI SMO KONJA, KI MU JE BILO IME BILII TER DVA PSA. V TOREK SMO ŠLI S KONJEM NA SPREHOD DO KOPRIVNE. NAREDILI SMO TUDI JAHALIŠČE, TAM SMO JAHALI. V ČETRTEK SMO ŠLI S KONJEM NA CELODNEVNI IZLET PROTI KOPRIVNI. PEKLI SMO TUDI KOSTANJ. V PETEK SMO ZAPUŠČALI TOPLO. ZA KONEC SMO SE SKUPINSKO SLIKALI IN NATO ŠLI PEŠ V ČRNO. Oktober, 2011. Robi Šmid Emil Nuhanovič: GOZDNE ŽIVALI SE PRIPRAVLJAJO NA ZIMO 44 Andrej Gonda: SNEŽAK 45 46 47