Vabilo Simčič Miškot - Zavod sv. Stanislava
Transcription
Vabilo Simčič Miškot - Zavod sv. Stanislava
Poti slikarja Rudija Simčiča in pesnika Rudija Miškota so se srečale v Venturinijevem pevskem zboru v Ljubljani proti koncu tridesetih let prejšnjega stoletja. Ljubezen do petja, glasbe in narave je prerasla v dolgotrajno prijateljstvo, ki ga je prekinila šele smrt Rudija Miškota. Mnoge navdihe za svoje ustvarjanje in notranji mir sta v vseh letnih časih našla na poljih ob Glinci, v roženskih hostah, na skrivnostnem barju, ob poslavljanju dneva. Tako se je v zgodnjem obdobju Rudi Simčič pogosto poimenoval Glinški, Rudi Miškot pa Roženski. Redko povsem razumljena in sprejeta sta bila zaradi tega pogosto notranje ranjena, a sta ostala zvesta sebi vse do njunega odhoda. Zbirko Kremen ključ je Rudi Miškot pripravil za izdajo že pomladi leta 1992. V tistem letu je njegova žena težko zbolela in naslednje leto umrla. Posvetil ji je pesniško zbirko Prepelica, zbirka Kremen ključ pa je ostala v njegovi zapuščini. Njegovi potomci smo jo ob deseti obletnici njegove smrti izdali v samozaložbi kot njegovo sedmo zbirko. Na naslovnici je slika Rudija Simčiča, poimenovana Sončni zahod. Zahajajoče Sonce je podoba ugašajočega dneva in tudi življenja, ki je v sozvočju z jesenjo življenja kot osrednjo tematiko v zbirki. Mira Šijanec Slikarju zemlje (Rudiju Simčiču) Skozi srce pretoči letni čas, zapoj nam spet svoj mladi majski dan: zeleno rast, cvet – sad in list barvit, z odsvitom zvezd svetlobnih posejan. Zavod sv. Stanislava Galerija Staneta Kregarja Naj te ne moti temnih sonc odmev, ki le kot senca med spomine pada… Žareči steber sredi plodnih polj, v objemu tvojih sončnic – svetla nada. Koliko sonc, livad, gozdov in rož po tvoji roki dala je paleta. Koliko hramov, kruha in sadov je oživela tvoja volja vneta. Zemlje srce, nje rojstvo in slovo upodobila je tvoja misel vztrajna, potapljajoča se v sanje, svet vizij – pojoča skala, zvesta, neomajna. V zatišju vrta senčnega, v zelene tunike ogrnjene perunike temno modre se k zemlji sklanjajo. Poet palete, tvoje so dlani prepolne zemlje, cvetja, speva ptic; studenec tvoj, iz prsi živ izvir – prinaša ti želja iskrenih klic. Rudi Miškot Rudi Miškot Rudi Simčič Kremen ključ Sončni zahod Zavod sv. Stanislava Štula 23, Ljubljana Šentvid [email protected] Ljubljana Šentvid, 2013 10. 12. 2013 - 31. 1. 2014 Prisrčno Vas vabimo na predstavitev pesniške zbirke Kremen ključ Rudija Miškota in otvoritev razstave slikarskih del Sončni zahod Rudija Simčiča, ki bo v torek, 10. decembra 2013, ob 18. uri v Meršolovem atriju. PESNIŠKA RETROSPEKTIVA RUDIJA MIŠKOTA SLIKARSKA RESTROSPEKTIVA RUDIJA SIMČIČA Kaj povedati o zbirki Kremen ključ, ki jo je Rudi Miškot (1922 do 2003) pripravil za natis leta 1992? Kaj reči o pesniku, ki je vstopil v slovensko literarno javnost razmeroma pozno? Prvo zbirko je objavil pri triinštiridesetih letih, potem ko se je zaposlil kot knjižničar in arhivar v tovarni Iskra in po štirih letih izrednega študija na ljubljanski filozofski fakulteti. Rudi Miškot se je ves čas trgal iz industrijsko delavskega okolja, v katerega, po njegovem prepričanju, ni sodil, dokler se ga ni osvobodil z upokojitvijo. In njegove pesmi so v določeni meri izraz tega procesa, odmev pesnikove težnje, povzpeti se, dvigniti se nad vsakdanjo resničnost, v svet umetnosti. Realna resničnost je bila za pesnika mračna, če ne kar brezupna. V posameznih ciklusih se pesnik v predstavni domišljiji odpravi na pot v deželo prednikov; prebuja se etična zavest, ki pričakuje pravico in spravo v družbi, a jo že kmalu preglasita nostalgija po minulem in misel na smrt; prepušča se vedrim doživetjem ljubljene, poveličuje tišino. V pesmi Perunike se približa modelu razpoloženjske lirike. Zadnji cikel učinkuje kot oporoka najdražjim pokojnim, predvsem materi, ki se nenehno vrača v pesnikov spomin. Spoštovanje pokojnih je hkrati tista vrednota, ki povezuje krhko tkivo zbirke in jo navdihuje za preizkušnje in izzive časa. Če bi mogli Rudija Simčiča (1920 do 2006) predstaviti z vsemi temami, ki jih je v petdesetih letih obdeloval v vseh tehnikah, bi rekli, da gre za zelo raznoliko slikarstvo. Priljubljen slikarjev motiv, upodobljen v različnih letnih časih, predstavljajo skupine vaških hiš z drevjem in potmi s samotnimi sprehajalci in panoramski pokrajinski prizori z vodo in drevjem. Tak primer je v naravi izbran motiv z žarečim soncem, drevjem in s potmi, ki peljejo v daljavo, prikazan na naslovnici pesniške zbirke Rudija Miškota Kremen ključ. In cvetje? Tu se slikar izživi v barvnem komponiranju v toplih barvah in realistično jasno prepoznavnimi cvetovi, kot so magnolije, telohi, irisi in maki, vse do sončnic, njegovih ljubljenk. Njegove sončnice se zdijo kot nekakšni zbiralniki sončne energije, za slikarja privlačne tudi zaradi kontrastne barvitosti rumenih listov in črnih zrn. V predstavitvah stare Ljubljane je slikarjeva govorica spet drugačna. Topel rdeče rjav kolorit ljubljanskih ulic in trgov mestnega jedra s silhuetami osamljenih figur posreduje vtis navezanosti slikarja na domače mesto. Rudi Simčič je prepričljivo dokazal in obranil slikarstvu vseskozi zvesto naravo in z njo povezano ognjevito in neusahljivo izrazno moč. dr. France Bernik Povzeto iz kritike Maruše Avguštin ob razstavi slik v Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem aprila 1997.