2 NA KAJ SMO POZORNI NA NAŠI ŠOLI

Transcription

LESARSKA ŠOLA MARIBOR
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
DELOVNI NAČRT / IZVEDBENI KURIKULUM
2012/2013
Delovni načrt/izvedbeni kurikulum je bil obravnavan na dopisni seji predavateljskega zbora dne 16.17.10.12, sprejet na 1. seji strateškega sveta 12/13 VSŠ dne 18.10.2012 in potrjen na 14. seji sveta
zavoda LŠ Maribor dne 23.10.2012
Predsednica Strateškega sveta VSŠ:
Metoda Vranjek, univ. dipl. inž. les.
Predsednica Sveta zavoda LŠ Maribor:
Vesna Pintar, univ. dipl. inž. les.
Višja strokovna šola – Delovni načrt / Izvedbeni kurikulum 2012/13
VSEBINA
1
1.1
2
3
4
5
5.1
5.2
5.2.1
5.2.2
5.3
5.3.1
5.4
5.5
5.6
5.6.1
5.6.2
5.7
5.7.1
5.8
5.9
5.9.1
6
7
7.1
7.1.1
7.1.2
7.1.3
7.2
8
8.1
9
9.1
9.2
9.3
10
10.1
10.2
10.2.1
10.3
10.3.1
10.4
10.5
10.5.1
10.6
10.7
10.8
11
12
SPLOŠNI PODATKI ........................................................................................................................... 3
STROKOVNE SLUŽBE IN ADMINISTRACIJA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE ................................. 4
POSLANSTVO IN VIZIJA ................................................................................................................. 5
PROGRAM LESARSTVO.................................................................................................................. 6
PROGRAM OBLIKOVANJE MATERIALOV .............................................................................. 6
IZVEDBENI KURIKULUM 2012/13................................................................................................. 7
ŠTUDENTI V ŠTUDIJSKEM LETU 2011/12 ...................................................................................... 8
REDNI ŠTUDIJ ..................................................................................................................................... 8
Izvajanje praktičnega izobraževanja..................................................................................................... 10
Uveljavljanje izbire v programu, proste izbire in priznavanja predhodne izobrazbe ........................... 14
IZREDNI ŠTUDIJ ................................................................................................................................ 15
Prilagojena izvedba za izredni študij .................................................................................................... 15
ŠTUDIJSKI KOLEDAR IN URNIKI .................................................................................................. 17
IZPITNI ROKI ..................................................................................................................................... 17
DIPLOMSKA DELA ........................................................................................................................... 18
Analiza stanja diplomskih del .............................................................................................................. 18
Alumni klub diplomantov LŠ Maribor Višje strokovne šole ............................................................... 18
IZVEDBENI KURIKULUMI IZVAJALCEV PREDMETOV ........................................................... 18
Študijska gradiva .................................................................................................................................. 18
URADNE URE STROKOVNIH DELAVCEV ................................................................................... 19
SKUPNOST ŠTUDENTOV ................................................................................................................ 19
Tutorstvo študentom............................................................................................................................. 20
PREHODI IZ STAREGA V NOVI PROGRAM ............................................................................ 21
STROKOVNI DELAVCI VIŠJE ŠOLE .......................................................................................... 21
PREDAVATELJSKI ZBOR ................................................................................................................ 21
Razpored po letnikih in predmetih ....................................................................................................... 23
Sistemizacija v štud. letu 2012/13 ........................................................................................................ 26
Veljavnost imenovanj predavateljev 2012/13 ...................................................................................... 28
PRISOTNOST NA DELU ................................................................................................................... 30
ZASTOPANJE ŠOLE V SVETU ZAVODA ................................................................................... 30
STRATEŠKI SVET VSŠ ..................................................................................................................... 31
POMEMBNEJŠE KOMISIJE .......................................................................................................... 31
ŠTUDIJSKA KOMISIJA ..................................................................................................................... 31
KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI .......................................... 32
KOMISIJA ZA PREIZKUS NADARJENOSTI .................................................................................. 33
PLANI DELA ..................................................................................................................................... 34
PLAN DELA RAVNATELJICE ......................................................................................................... 34
PLAN DELA PREDAVATELJSKEGA ZBORA ............................................................................... 35
Strokovni aktivi .................................................................................................................................... 36
PROJEKTI ........................................................................................................................................... 37
Promocijske aktivnosti ......................................................................................................................... 39
REFERAT ZA ŠTUDENTSKE IN ŠTUDIJSKE ZADEVE ............................................................... 40
ORGANIZATORICI PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA ............................................................. 41
Sodelovanje s podjetji in mentorji........................................................................................................ 41
INFORMATIK..................................................................................................................................... 41
KOORDINATORJA EU PROJEKTOV IN MOBILNOSTI ............................................................... 42
ŠOLSKA KNJIŽNICA ........................................................................................................................ 43
STALNO STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE IN IZOBRAŽEVANJE .................................. 44
MATERIALNE POTREBE IN FINANČNI NAČRT ..................................................................... 45
PRILOGE ........................................................................................................................................... 45
2
1 SPLOŠNI PODATKI
Naslov šole:
Lesarska ul. 2, 2000 MARIBOR
Telefon: +386 2 421-66-50
Fax: +386 2 421-66-75
elektronska pošta (referat): [email protected]
URL: http://www.lesarska-sola-maribor.net/vss/
Vodstvo zavoda Lesarske šole Maribor:
Vodstvo Višje strokovne šole:
direktor zavoda:
Aleš Hus, univ. dipl. inž., spec.
 +386 2 421-66-51
 [email protected]
ravnateljica višje strokovne šole:
Zdenka Steblovnik Župan, univ. dipl. inž., spec.
 +386 2 421-66-53
Predsednica Strateškega sveta
VSŠ:
Predsednica Komisije za
kakovost VSŠ:
Predsednik Študijske komisije
VSŠ:
Metoda Vranjek, univ. dipl. inž.,
 +386 2 421-66-61

[email protected]
Andreja Peserl, mag.
 +386 2 421-66-61

[email protected]
Dušan Hren, univ. dipl. inž.,
 +386 2 421-66-59

[email protected]
3
1.1 STROKOVNE SLUŽBE IN ADMINISTRACIJA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE
Šolska knjižnica:
Zdenka Berko, prof.
+386 2 421-66-65
Referat za študijske in študentske zadeve:
Martina Prapertnik, uni.dipl.ekon.
• +386 2 421-66-58
Računovodstvo:
Viktorija Kidrič, ekon.
+386 2 421-66-74
Tajništvo šole:
Dragica Sirc, posl. sekr.
 +386 2 421-66-50
 dragica.sirc@ guest.arnes.si
Organizatorici praktičnega izobraževanja:
Metoda Vranjek, univ. dipl. inž.
+386 2 421-66-61
Andreja Peserl, mag.
 +386 2 421-66-61
4
2 POSLANSTVO IN VIZIJA
Poslanstvo, vizija in strategija razvoja Višje strokovne šole Lesarske šole Maribor
Poslanstvo šole
Višja strokovna šola je organizacijska enota javnega zavoda Lesarske šole Maribor, v okviru katerega
si mladi in odrasli udeleženci izobraževanja pridobivajo znanja s področja obdelave / predelave /
oblikovanja lesa in pohištva ter lesne gradnje na vseh stopnjah in v vseh poklicih branže – od
obdelovalca lesa, mizarja, lesarskega tehnika, do inženirja lesarstva in inženirja oblikovanja.
Poslanstvo višje strokovne šole v tem okviru je usposabljati visoko specializirane izvajalce na
področju lesarstva in oblikovanja pohištva in drugih materialov, praktično in podjetniško orientirane
inženirje, usposobljene za izvajanje, načrtovanje in vodenje poslovnih procesov v manjših podjetjih
ali obratih večjih poslovnih sistemov. Te cilje šola lahko dosega le v dobrem partnerskem sodelovanju
s podjetji in organizacijami iz gospodarstva v branži ter regijskimi in državnimi strokovnimi in
vladnimi inštitucijami, združenji in zbornicami. Pomembna komponenta poslanstva šole je tudi
razvijati zavest o pomenu aplikativnih znanj pri delodajalcih v branži, tako na regijskem kot državnem
nivoju in spodbujati samozaposlovanje diplomantov ter promovirati njihovo zaposljivost. Pri
izobraževalni dejavnosti (programih) višje šole se povezujejo različna strokovna področja, kot so
področje tehnologije, predelave in obdelave lesa in drugih materialov, konstrukcij in načrtovanja,
likovnega snovanja, oblikovanja in estetike, ekonomsko-poslovnih, okoljskih in organizacijskih ved
ter učenja tujih jezikov, saj želi šola zagotavljati kakovostno in uporabno znanje. To pa lahko doseže s
kakovostnim izobraževalnim programom in z njegovim izpopolnjevanjem in prilagajanjem
mednarodnim standardom ter s sposobnimi in ambicioznimi študenti in predavatelji, ki bodo znanje
pridobivali / posredovali ob pomoči sodobnih metod poučevanja, s projektnim delom študentov,
interdisciplinarnim medpredmetnim povezovanjem in z aktivnim sodelovanjem študentov v
izobraževalnem procesu na šoli in v podjetjih na praktičnem izobraževanju.
Na osnovi strokovnih dosežkov višješolskih predavateljev in sodelavcev ob vključevanju ustreznih
strokovnih spoznanj in predvsem z upoštevanjem potreb gospodarstva, šola svoje izobraževalne
programe ves čas razvija in skozi izbirne module prilagaja razvoju stroke in dejanskim potrebam trga
dela. Pri izvajanju vseh programov pa se upošteva tudi koncept vseživljenjskega učenja.
Predavatelji in sodelavci šole utrjujejo visoko strokovno usposobljeno skupnost ustvarjalnih in
strokovno neodvisnih ljudi, ki sodelujejo z različnimi gospodarskimi in negospodarskimi subjekti na
nacionalni in mednarodni ravni. V Sloveniji se šola povezuje z regijskim in nacionalnim
gospodarstvom in z drugimi nosilci razvoja stroke in regijskega okolja. Hkrati pa so strokovnjaki iz
regije in Slovenije ter tujine dobrodošli sodelavci in pobudniki pri izvajanju izobraževalnega programa
in projektov. Zato se šola povezuje tako v nacionalnem kot tudi v mednarodnem okviru, in sicer z
višješolskim in visokošolskimi zavodi s primerljivimi programi, da bi soustvarila pogoje za izmenjavo
znanja, učiteljev in študentov ter pospeševanje mobilnosti ter priznavanja pridobljenih znanj za
nadaljevanje študija diplomantov v okviru vseživljenjskega učenja.
Upoštevajoč navedene smernice delovanja, je poslanstvo šole v povzetem smislu usmerjeno na
naslednje dejavnike:
• zagotavljanje kakovostnega izobraževanja in usposabljanja visoko usposobljenih izvajalcev in
• srednjega nivoja vodstvenega kadra s področja lesarstva in oblikovanja, v vseh strukturah
gospodarstva branže;
• dolgoročno zagotavljanje kadrov v regiji in v širšem okolju;
• razvoj stroke in spodbujanje aplikativnih raziskav;
• spodbujanje vseživljenjskega učenja v stroki in regiji, državi ter mednarodno;
• negovanje pozitivne identifikacije študentov, diplomantov in zaposlenih z vizijo šole.
Vizija šole
Vizija šole je postati ena izmed najbolj kakovostnih evropskih šol na področju aplikativnega kratkega
visokošolskega strokovnega izobraževanja (SCHE) za področje pridobivanja in predelave lesa,
proizvodnje in oblikovanja pohištva, umetniškega oblikovanja materialov, gradnje z lesom in rabo
primarnih virov energije, ter imeti prepoznavno, pomembno in aktivno vlogo pri promociji
vseživljenjskega učenja na tem področju v regiji, državi in širšem mednarodnem okolju.
5
Strateški načrt
Strateški cilji Višje strokovne šole Lesarske šole Maribor vključujejo razvoj šole v institucijo, ki bo
razvijala stroko, usposabljala dobre kadre za delo in nadaljnje izobraževanje ter tvorno sodelovala s
širšim okoljem, in sicer v naslednjem smislu:
• Svojo kulturo in klimo majhne, prijazne in fleksibilne izobraževalne inštitucije, usmerjene v
študenta in okolje, v katerem deluje, želimo razvijati kot specifično prednost.
• V tem smislu bomo razvijali avtonomnost in lastne pristope za sodelovanje, tako z bazo na
srednji šoli v zavodu kot tudi navzven.
• Posebne aktivnosti bomo namenjali razpoznavnosti kvalitete naših diplomantov pri
zaposlovanju ali nadaljevanju študija v visokem šolstvu doma in tujini,
• Pospeševanju in povečevanju deleža končanega študija ter
• Razvoju novih aktualnih izobraževalnih modulov in programov v regiji in na nacionalnem
nivoju.
• Razvoju skupnih mednarodno priznanih programov oz. modulov.
Za uresničitev strateškega načrta so predvidene naslednje aktivnosti:
• enakovredno in primerljivo vključevanje v enoten evropski visokošolski prostor – spodbujanje
aktivne Erasmus mobilnosti študentov, učiteljev, zaposlenih in partnerjev v podjetjih;
• zagotavljanje kakovostnih materialnih in kadrovskih pogojev za delovanje šole;
• zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za izvedbo rednega in izrednega študija;
• promocija znanja in spodbujanje vseživljenjskega učenja in izobraževanja v gospodarstvu v
stroki;
• aktivno sodelovanje z gospodarstvom pri analizi izobraževalnih potreb in razvoju novih
poklicnih standardov;
• posodabljanje obstoječega višješolskega strokovnega programa, razvoj novih modulov,
izbirnih vsebin, specialističnih modulov;
3 PROGRAM LESARSTVO
Program višjega strokovnega izobraževanja LESARSTVO je dveleten, modularno zasnovan in
kreditno ovrednoten s 120 KT po sistemu ECTS. Omogoča pridobitev višje strokovne izobrazbe
in strokovnega naziva inženir lesarstva ter doseganje poklicnega standarda tehnolog lesarstva.
Vsebina programa in predmetnik sta javno objavljena na spletnih straneh Centra RS za poklicno
izobraževanje. Program ter izvedbeni načrt sta vsakoletni del obveznega izvedbenega kurikuluma in
kot takšna javno objavljena in dostopna tudi na spletni strani šole.
Shema programa v PRILOGI 1
4 PROGRAM OBLIKOVANJE MATERIALOV
Program višjega strokovnega izobraževanja OBLIKOVANJE MATERIALOV je dveleten,
modularno zasnovan in kreditno ovrednoten s 120 KT po sistemu ECTS. Omogoča pridobitev
višje strokovne izobrazbe in strokovnega naziva inženir oblikovanja ter doseganje naslednjih
poklicnih standardov: oblikovalec/ka izdelkov iz naravnega in umetnega kamna, oblikovalec/ka kovin
in polimerov, oblikovalec/ka bivalnega in stavbnega pohištva, oblikovalec/ka umetniških izdelkov
iz lesa in lesnih tvoriv, oblikovalec/ka specialnih izdelkov iz lesa.
Vsebina programa, ki vsebuje tri skupine usmeritvenih modulov (oblikovanje kamna, kovin in lesa) in
predmetnik sta javno objavljena na spletnih straneh Centra RS za poklicno izobraževanje. Program ter
izvedbeni načrt sta vsakoletni del obveznega izvedbenega kurikuluma in kot takšna javno objavljena
in dostopna tudi na spletni strani šole.
Shema programa v PRILOGI 2.
6
5 IZVEDBENI KURIKULUM 2012/13
V tekočem študijskem letu 2012/13 se izvaja redni študij 1. in 2. letnika po programu Lesarstvo in
programu Oblikovanje materialov – moduli Les.
Tudi izredni študij se omogoča za oba programa, vendar le z program Lesarstvo v organizirani obliki,
samo na lokaciji Maribor, v posebej opredeljenih oblikah in prilagoditvah, usklajenih z najnovejšimi
predpisi in navodili (predstavljeno v posebnem poglavju).
Površina šolskega poslopja brez šolskih delavnic, ki si ga delimo skupaj s Srednjo poklicno in
strokovno šolo, znaša 1.700 m2.
Predavanja in nekatere SV za redni študij v obeh programih se bodo izvajali v amfiteatru. Pri
izrednem študiju se predavanja lahko izvajajo tudi v drugi večji učilnici.
Seminarske vaje se bodo izvajale predvsem v učilnicah po urniku in glede na razpoložljivost. Višja
šola običajno zaseda učilnice: I/8, II/14, II/17, II/19, II/20, II/21. Nekateri predmeti v programu Obl.
mat. po izvedbenem kurikulumu predvidevajo izvedbo v šolskih delavnicah, kar bo izvedbeno
usklajeno z urnikom šolskih delavnic.
Laboratorijske vaje, ki zahtevajo specialne učilnice, v programu Lesarstvo (RAČUNALNIŠTVO IN
POSLOVNA INFORMATIKA, CNC TEHNOLOGIJA, PROIZVODNI MANAGEMENT,
KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE ter TVORIVA in POVRŠINSKA OBDELAVA IN
ZAŠČITA) se bodo izvajale v specializiranih učilnicah oziroma laboratorijih (računalniška učilnica 1
in 2 in I/6 (kemijski laboratorij - uč. 6; delno tudi v šolski delavnici (CNC TEHNOLOGIJA). V
programu Oblikovanje materialov se vaje pri predmetih TEHNOLOGIJA ROČNE OBDELAVE,
TEHNOLOGIJA STROJNE OBDELAVE, RESTAVRIRANJE, REZBARJENJE, PATOLOGIJA IN
SANACIJA IZDELKOV, INTARZIJE IN INKRUSTACIJE LESA izvajajo večinoma v specializirani
delavnici št.8 v šolskih delavnicah. Vaje pri predmetu TVORIVA (dendrologija in spoznavanje lesov)
se izvajajo tudi na terenu v sklopu organiziranih terenskih vaj ali ogleda šolske gozdne učne poti.
Podrobnosti o izvedbi vaj so zapisane v IK predmetov in določene s sklepi posameznih strokovnih
aktivov.
Značaj vaj
V programih se izvajata dve vrsti vaj: seminarske in laboratorijske.
Pri seminarskih vajah se predstavljajo in zagovarjajo individualne ali skupinske seminarske naloge
oziroma projekti. Te morajo biti izdelane v tehnično ustrezni obliki in oddane v arhiv šole. Seminarske
vaje vodijo predavatelji. Pri zagovoru in diskusiji ter evalvaciji naloge lahko sodelujejo z vprašanji
tudi študentje v skupini. Predavatelj oceni tehnično obliko, vsebino in predstavitev z zagovorom po
vnaprej znanih kriterijih.
Laboratorijske vaje so namenjene praktični vadbi specifičnih laboratorijskih preizkusov,
programiranja ali izračunov pri posameznih strokovnih predmetih. Presoja strokovnega aktiva in
predavatelja je, ali se laboratorijske vaje ocenijo in kaj je potrebno oddati kot izdelek. Laboratorijske
vaje vodijo predavatelji ali inštruktorji, ponekod sodelujejo tudi laboranti, ki pripravljajo material in
zagotavljajo ustrezne pogoje za izvedbo vaj.
Opravljene obveznosti v zvezi z vajami (seminarskimi in laboratorijskimi) ter predpisana udeležba sta
pogoj za pristop k izpitu.
Vsebina, izvedba vaj in način ocenjevanja so del izvedbenih kurikulumov za posamezni predmet /
modul, ki jih izvajalci predmeta pripravijo in javno objavijo.
V programu Oblikovanje materialov se laboratorijske vaje pri predmetih modulov umetniške
obdelave in restavriranja opravljajo v šolski delavnici. Pri tem mora biti zagotovljeno ustrezno
hranjenje orodja in materiala (v eni izmed garderob).
7
5.1 ŠTUDENTI V ŠTUDIJSKEM LETU 2012/13
1. letnik
PROGRAM
lesarstvo
oblikovanje materialov
2. letnik
PROGRAM
lesarstvo
oblikovanje materialov
Prvič vpisani
Redni
Izredni
54
46
4
0
0
2
Prvič vpisani
Redni
Izredni
24
20
Ponavljalci
Redni
Izredni
7
0
1
0
Ponavljalci
Redni
Izredni
20
10
9
1
Skupaj
Redni
54
47
Skupaj
Redni
44
30
Izredni
5
0
Izredni
16
1
Velik problem vpisa v terciarnem izobraževanju predstavlja t.im. »fiktivni vpis«1. V spodnji
razpredelnici so ocene fiktivnega vpisa na naši šoli, ki jih upoštevamo pri pripravi obsega
pedagoškega dela za redni študij. Ocene temeljijo na pričetku izvajanja kurikuluma (udeležba na
prvih predavanjih, seminarskih/laboratorijskih vajah, terenskih vajah iz dendrologije).
Študijsko leto 2012 / 2013 (prvič vpisani v 1. letnik)
Program (redni/izredni)
Vpisani Dejansko opravljajo obveznosti
Lesarstvo - redni
54
40
Lesarstvo - izredni
4
4
Oblikovanje materialov-redni
46
25
Oblikovanje materialov-izredni
0
0
%
75,5
100
58,0
100
5.2 REDNI ŠTUDIJ
•
•
•
•
•
•
•
•
•
1
upoštevan fiktivni vpis v prvi letnik po dosedanjih izkušnjah (pri določanju števila skupin za
vaje je upoštevano dejansko število študentov, ki se vaj udeležujejo – LES1 in 2: 2SV, 3 LV
skupine; LES2: 2 SV, 2 LV; OBL1: 1SV, 2 LV, OBL2: 1 SV,1-2 LV)
upoštevano je izkustveno razmerje med ANJ in NEJ (2/3 : 1/3) pri lesarjih, pri OBL pa kot
kaže NEJ ne bomo izvajali, razen če bo kandidatov najmanj 10.
v drugem letniku so upoštevani predvideni dejanski ponavljalci, ki se udeležujejo vaj
2. letnik LES: izvaja se izbirni modul M6, posebej pa še kot prostoizbirni predmet CNT iz
modula M7 (glede na interes večine) za 2 LV skupini in eden izmed predmetov umetniške
obdelave lesa za 1 LV (+druge oblike uveljavljanja proste izbire)
2. letnik OBL: v skladu z dosedanjimi izkušnjami in interesi študentov se izvaja izbirni modul
»Oblikovanje pohištva - les«, kot prostoizbirna predmeta pa RIP in IIL (1 LV).
Spremembe: Predavanja in vaje pri Tehnologiji ročne obdelave, Rezbarjenje in plastika v
lesu, Intarzija in Inkrustacija lesa (OBL) se morajo izvajati v delavnici;(sklep strokovnega
aktiva)
TRO in POV se v izvedbenem kurikulumu za Obl. zamenjata (TRO se izvaja v 1. letniku in
POV v 2. letniku) – argumentirani sklep sestanka za izvedbeni kurikulum Obl. jun. in
avgusta 2010.
TSO obvezno v prvem semestru 2. letnika!
Za vse študente OBL, z izjemo tistih, ki imajo PRI urejeno v celoti pri ustreznih podjetjih kjer
jim omogočajo izvedbo kataloga znanja v celoti in z uvajanjem v lesarstvo, se del PRI1 izvaja
v delavnici na šoli (80 ur – uvodni del) za nekatere (omejeno število) pa vsa – študenti morajo
Študenti, ki se v izobraževanje vpišejo, pa iz različnih razlogov ne obiskujejo predavanj/vaj.
8
imeti nadzor, zato je potrebno poiskati rešitev mentorstva študentov v delavnici. Izvedba je
lahko tudi popoldne. Ista oseba je lahko tudi laborant.
LESARSTVO 1
Ime modula/predmeta/druge sestavine
Poslovno sporazumevanje in vodenje
(PSV)
Strokovna terminologija v tujem jeziku
(STJ
ANJ)terminologija v tujem jeziku
Strokovna
(STJ
NEJ)
Osnove
računalništva in informatike (RAI)
Študij dela v lesarstvu (ŠDL)
Varstvo pri delu, požarna varnost in
k ljin(VPD)
Oblikovanje
konstruiranje v lesarstvu
(OKL)
Tvoriva v lesarstvu (TVL)
Sušenje lesa (SUL)
Tehnologija strojne obdelave lesa (TSL)
Površinska obdelava in zaščita lesa (POL)
PR
48
36
36
24
12
24
24
36
24
36
36
SV
12
24
24
12
12
18
LV
24
36
36
48
24
48
36
36
24
18
skupaj
48/24/72
36/72
36/36
24/144
12/48/72
24/48
24/144
36/24/108
24/108
36/24/72
36/36/54
opombe
Hribar P, Čebulj SV 2
k i i LV 3 PR, LV 2
Sauli-Miklavčič:
Dragulj: PR , LV 1;
Vlasak: PR , LV 3;
skupaj
Opombe
SV 2; LV 3; Črnčec
SV 2; Hren
LV 3; Hren
Peserl, Tonij: PR, SV 2; LV
3LV 3 Novak, Jesenik
PR, SV 2; LV 3 Novak
PR, SV 2, LV 3 Vranjek,
T ij
OBLIKOVANJE 1
Strokovna terminologija v tujem jeziku
(ANJ)
Poslovno sporazumevanje in vodenje
Računalništvo in informatika
Prostoročno risanje
Osnove likovne teorije
Osnove estetike
Tehnično risanje in opisna geometrija
Predstavitvene tehnike
Dokumentiranje in arhiviranje
Tvoriva v lesarstvu
Pomožni materiali v lesarstvu
Tehnologija ročne obdelave lesa (TRO)
LESARSTVO 2
Ekonomika podjetja (EKP)
Podjetništvo (POD)
Proizvodni management (PRM)
Kakovost in zanesljivost proizvodnje
(KZP)
Energetika v lesarstvu (ENL)
Tehnologija žagarstva, furnirja in plošč
(TŽP)
Lesna gradnja (LEG)
CNC tehnologija v lesarstvu (CNT)
PR SV LV
24
24
36
24
24
48
36
48
18
36
36
36
12
12
12
6
-
PR
SV
LV
36
24
24
24
24
24
24
24
36
12
24
12
12
12
-
36
48
24
24
24
36
9
12
48
12
36
24
12
12
12
24/12
24 /12
36/24
24/96
24/24
48/12
36/72
48/48
18/6
36 /24
36/24
36/-/24
skupaj
36/-/72
24/36/24/24/9
624/24/24/24/4
824/24/4
824/24/4
824/-/72
Sauli-Miklavčič: SV 1
Hribar: P
Č
b lj SV
1
Vlasak:
P, LV2;
LV 2; Hojnik
LV 2; Hojnik
SV 1; Amon
LV 2; Hren
LV 2; Božin
SV1; Dr. Novak
PR, LV 2;
P 2; lPeserl,
T ij Tonij, Jesenik
LV
PR v šol delavnici!(Stegne)
/LV 2 T ij J
ik
Opombe
LV 2; Črnčec
SV ; Boltavzer
SV 2; LV 2; Steblovnik
Ž
Č č
SV ; Šuntner
SV 2; LV 2; Novak
SV 2; LV 2; Korpič
SV 2; LV 2; Steblovnik S.,
P
PR,ičLV 2 Prelog, Žnidarič
OBLIKOVANJE 2
Podjetništvo, ekonomija in trženje (PET)
Programska orodja in oprema – les (POO)
Tehnologija strojne obdelave lesa (TSO)
Patologije in sanacije izdelkov – les (PSI)
Restavratorske tehnike – les (RTL)
Zgodovinski
razvoj
stavbnega
in
bi
l
hiš
(ZSB)
Oblikovanje stavbnega pohištva (OSP)
Oblikovanje bivalnega pohištva (OBP)
Površinska obdelava lesa
Rezbarjenje in plastika v lesu (RIP)
Intarzija in inkrustacija lesa (IIL)
PR
24
24
36
36
24
24
36
36
36
24
24
SV
24
12
12
12
-
LV
36
24
24
36
24
36
12
20
20
skupaj
Opombe
24/24/24/-/36
36/12/24
36/12/24
24/-/36
24/12/36/-/48
36/-/36
36/-/12
24/-/20
24/-/40
Boltavzer 1SV
PR, LV 1; Prelog, Žnidarič
PR , SV1, LV 1
S
T ij JTonij,ikJesenik
LV 1 Vranjek,
LV 1 Krecenbaher, Tonij,
JSV 1 ik
Koren
LV2; Steblovnik, Perič
LV 1; Božin
PR, LV 1; Vranjek, Tonij
PR v delavnici!!! LV 1
K
h T ij J LVik 2
PR v b delavnici!!!
K
b h T ij J
ik
Športna vzgoja
V višješolskih strokovnih programih se v sklopu rednega študija ne izvaja športne vzgoje. Študentom
omogočamo brezplačno rekreacijo v šolski telovadnici in vključevanje v športno dejavnost (smučanje,
bordanje ipd.), kadar je ta načrtovana za dijake na zavodu.
Za rekreacijo za študentov naše VSŠ je rezervirana 1/3 telovadnice v terminu(oz. več terminih), ki se
določijo v dogovoru med SŠ in direktorjem zavoda g. Husom - glede na interes SŠ in razpoložljivost
telovadnice.
Termini in druga obvestila v zvezi z rekreacijo študentov bodo sproti objavljena na spletni
strani šole!
Študenti so obvezni upoštevati red v telovadnici in imajo na voljo uporabo športnih rekvizitov,
kot vse ostale domače rekreativne skupine, v dogovoru in sodelovanju z go. Jagarinec, skrbnico
in čistilko šolske telovadnice.
5.2.1 Izvajanje praktičnega izobraževanja
LESARSTVO 1. letnik
Za praktično izobraževanje v 1. letniku je predvidenih 350 ur. Izvaja se v dveh delih. Prvi del se izvaja
v skupnem trajanju 175 ur s pričetkom 14. januarja 2013. Drugi del traja tudi 175 ur, s pričetkom 3.
junija 2013.
Praktično izobraževanje se lahko izvaja v podjetju ali delavnici, ki je verificirana pri OZS ali GZS.
Dokumentacijo za verifikacijo (v primeru da delavnica ni verificirana) lahko dobite pri organizatorjih
PRI na naslovih [email protected] .
V podjetju ali delavnici mora študentovo delo spremljati mentor z najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in ustreznim številom let delovnih izkušenj (vir- materialni in kadrovski pogoji za PI
študentov višješolskega izobraževanja LESARSTVO – izdala GZS).
Po programu je PRI sestavni del vseh modulov zato morajo delodajalci študentom omogočiti
izobraževanje po obstoječih katalogih znanja.
V katalogih znanja določenih predmetov je predvidena seminarska naloga, ki je v neposredni povezavi
s PRI. To pomeni, da morajo študenti med PRI v podjetju ali delavnici pridobiti potrebna znanja in
gradiva, ki jim omogočajo izdelavo seminarskih nalog.
10
V primeru, da v specializiranih delavnicah to znanje ni mogoče pridobiti, se študent za opravljanje ur,
ki so potrebne za pridobitev znanja za izdelavo seminarske naloge, dogovori v drugem podjetju ali
delavnici.
Naslov seminarske naloge, navodila in kriterije dobijo pri posameznem predavatelju spodaj
navedenih predmetov, pri katerih seminarske naloge tudi zagovarjajo v dogovorjenem roku.
Seminarske naloge se izdelujejo izven delovnega časa, študenti pa jih pred zagovorom dajo na vpogled
mentorju v podjetju, ki jih podpiše in doda žig podjetja.
V prvem delu PRI mora biti študentom poleg ostalega omogočeno pridobivanje znanja in izdelava
seminarske naloge s področij:
• POSLOVNEGA SPORAZUMEVANJA IN VODENJA ter
• POVRŠINSKE OBDELAVE IN ZAŠČITE LESA,
v drugem delu pa s področij:
• ŠTUDIJA DELA ter
• TEHNOLOGIJE STROJNE OBDELAVE.
Študenti so dolžni med izvajanjem PRI pisati časovnice (obrazec je na spletni strani) o delu, ki jih,
podpisana s strani mentorja in žigosane, po končanem praktičnem izobraževanju oddajo predavatelju organizatorju PRI na višji šoli.
Mentor v podjetju ali delavnici na obrazec Poročilo mentorja (obrazec je na spletni strani) vpiše
opravljene ure in oceni študenta po danih postavkah, kar potrdi s podpisom in žigom.
ZAHTEVE ZA OPRAVLJENO PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE:
• Opravljene ure praktičnega izobraževanja
• Ocene oz. opravljene vse štiri navedene seminarske naloge
• Oddane podpisane in žigosane časovnice
• Oddano Poročilo mentorja
• Zagovor PRI (pogovor o vsebini in poteku PRI)
Končno oceno poda predavatelj - organizator PRI na osnovi ocen mentorja, opravljenih seminarskih
nalog in zagovora PRI.
Za zagovore sta predvidena dva roka - konec avgusta in v prvi polovici septembra 2013.
POMEMBNO: Brez opravljenega PRI se študent ne more vpisati v 2. letnik, niti se ne more
ponovno vpisati v 1. letnik!
LESARSTVO 2. letnik
Za praktično izobraževanje je predvidenih 450 ur (11 tednov), s pričetkom 22. 4. 2013.
Praktično izobraževanje se lahko izvaja v podjetju ali delavnici, ki je verificirana pri OZS ali GZS.
Dokumentacijo za verifikacijo (v primeru da delavnica ni verificirana) lahko dobite pri organizatorjih
PRI na naslovih [email protected] .
V podjetju mora študentovo delo spremljati mentor z najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in
ustreznim številom let delovnih izkušenj (vir- materialni in kadrovski pogoji za PI študentov
višješolskega izobraževanja LESARSTVO – izdala GZS). Mentor bo lahko študentu tudi somentor pri
diplomskem delu.
Po programu in pravilniku o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah (13. člen), pričnejo študenti
v času praktičnega izobraževanja z izdelavo diplomskega projekta (praktični del diplomskega dela),
kar jim morajo delodajalci omogočiti.
11
Tema diplomskega projekta je vezana na posamezne segmente izvajanja dela, organiziranosti,
problematike, planiranja,… v podjetju ali delavnici.
Izjemoma je možna izdelava diplomskega projekta, ki vsebinsko ni vezan na delo v podjetju ali
delavnici, vendar je potrebno upoštevati postavljene datume in kriterije.
Priporočljivo je da opravljajo PRI v istem podjetju, kot v prvem letniku, saj v poznanem okolju lažje
najdejo temo ali problem za diplomsko delo.
Pred odhodom na PRI si študenti na šoli pridobijo mentorja diplomskega projekta in s tem tudi
diplomskega dela. Priporočamo, da z izbiro mentorja pohitijo, saj en mentor lahko v enem študijskem
letu zaradi obremenitve z delom praviloma sodeluje pri največ 10 diplomskih nalogah. Mentor PRI v
podjetju ali delavnici (če se projekt navezuje) je somentor pri diplomskem projektu. Mentor in
somentor sodelujeta in usmerjata nastajanje diplomskega projekta.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV:
• Med študijskim letom si glede na osebni interes in/ali interes delodajalca izberejo temo.
• Na šoli pridobijo mentorja, v podjetju lahko somentorja (mentor PRI).
• Do 17. maja 2013 oddajo v referat, za obravnavo na seji ŠK, z mentorjem (in somentorjem)
vsebinsko usklajeno dispozicijo, oblikovano v skladu s Priročnikom o izdelavi diplomskega
dela in seminarskih nalog (2010) ter izpolnjen obrazec DIP1.
• Med PRI pridobivajo ideje, informacije, gradivo, dokumentacijo, izvajajo meritve…. , ki jih
bodo uporabili pri izdelavi diplomskega dela.
• Opravljene ure PRI predpisane s programom.
• Zagovor PRI, ki zajema
o oddajo podpisane in žigosane časovnice (obrazec je na spletni strani), s katero študenti
evidentirajo delo v podjetju ali delavnici,
o oddajo Poročila mentorja (obrazec je na spletni strani), na katerem jih mentor oz.
delodajalec ocenita po navedenih postavkah in
o predstavitev opravljenega dela ki se navezuje na diplomski projekt (zapiski,
o skice, načrti, razni dokumenti, meritve, izračuni, …)
• Pogoj za zagovor je potrjena dispozicija diplomskega dela.
Za zagovore sta predvidena dva roka - konec avgusta in konec septembra 2013 (točni datumi bodo
določeni glede na ostale obveznosti predavateljev).
POMEMBNO ZA REDNE ŠTUDENTE: Brez opravljenega PRI se študent ne more ponovno
vpisati v 2. letnik!
OBLIKOVANJE MATERIALOV 1. letnik
Za praktično izobraževanje v 1. letniku je predvidenih 400 ur. Izvaja se v dveh delih.
Prvi del se izvaja v skupnem trajanju 200 ur od 14.1. 2013 do 15. 2. 2013. Drugi del traja 200 ur, od 3.
6. 2013 do 5. 7. 2013.
Praktično izobraževanje se lahko izvaja v podjetju ali delavnici, ki se ukvarja z oblikovanjem lesa,
oblikovanjem pohištva in lahko kot mentorja študentom zagotovi arhitekta oz. oblikovalca. Podjetje ali
delavnica mora biti verificirana pri OZS ali GZS. Dokumentacijo za verifikacijo (v primeru da
delavnica ni verificirana) lahko dobite pri organizatorju PRI
na naslovu
[email protected].
Možno je tudi opravljanje PRI v šolskih delavnicah, kjer bodo študentovo delo usmerjali in spremljali
predavatelji oblikovalskih predmetov in organizator dela v delavnici.
Ker je v programu PRI sestavni del vseh modulov, morajo delodajalci študentom omogočiti
izobraževanje po obstoječih katalogih znanja. Pri določenih predmetih je predvidena seminarska oz.
12
projektna naloga, ki je v neposredni povezavi s PRI. To pomeni, da morajo študenti med PRI v
podjetju ali delavnici pridobiti potrebna znanja in gradiva, ki jim omogočajo izdelavo seminarskih
nalog. Seminarske naloge se izdelujejo izven delovnega časa, študenti pa jih pred zagovorom dajo na
vpogled mentorju v podjetju, ki jih podpiše in doda žig podjetja.
V prvem delu PRI mora biti študentom poleg ostalega omogočeno pridobivanje znanja s področij:
Poslovnega sporazumevanja in vodenja ter Osnov likovne teorije; v drugem delu pa s področja
Materialov v lesarstvu ter Predstavitvenih tehnik.
Študenti v okviru PRI pripravijo seminarsko nalogo in projektno nalogo za izdelek, ki ga sami
oblikujejo, ter nato izdelajo izdelek ali maketo. Teme seminarske oz. projektne naloge, navodila in
kriterije dobijo pri posameznem predavatelju spodaj navedenih predmetov.
• Izdelava projektne naloge se navezuje na znanja pri predmetih: Osnove likovne teorije,
Osnove estetike, Predstavitvene tehnike in Materialov v lesarstvu. Na zagovoru
praktičnega izobraževanja študent predstavi svoj izdelek in delo na praktičnem
izobraževanju, mentorji ocenijo projektno nalogo in izdelek oz. maketo.
• Seminarska naloga pri predmetu Poslovno sporazumevanje in vodenje se lahko nanaša
na izdelek predstavljen s projektno nalogo, ali pa študenti v sodelovanju z mentorjem
izberejo drugo temo. Mentor pri predmetu oceni seminarsko nalogo.
Študenti so dolžni med izvajanjem PRI pisati časovnice (obrazec je na spletni strani) o delu, ki jih,
podpisana s strani mentorja in žigosana, po končanem praktičnem izobraževanju oddajo predavatelju organizatorju PRI na višji šoli.
Mentor v podjetju ali delavnici na obrazec Poročilo mentorja (obrazec je na spletni strani) vpiše
opravljene ure in oceni študenta po danih postavkah , kar potrdi s podpisom in žigom.
• opravljene ure praktičnega izobraževanja,
• seminarska naloga (opravljena in ocenjena) ter projektna naloga (opravljena in
ocenjena).
• oddana podpisana in žigosana časovnica,
• oddano Poročilo mentorja,
• zagovor PRI (predstavitev svojega izdelka, potek PRI).
Končno oceno poda predavatelj - organizator PRI na osnovi ocen mentorja, ocenjene seminarske
naloge, ocenjene projektne naloge in zagovora PRI.
Za zagovore sta predvidena dva roka - konec avgusta in v prvi polovici septembra 2013.
POMEMBNO: Brez opravljenega PRI se študent ne more vpisati v 2. letnik, niti se ne more
ponovno vpisati v 1. letnik!
OBLIKOVANJE MATERIALOV 2. letnik
Za praktično izobraževanje je predvidenih 400 ur s pričetkom 22.4. 2013.
Priporočamo opravljanje PRI v šolskih delavnicah, ateljejih za obdelavo oblikovanje in obdelavo lesa,
v razvojnih oddelkih lesnih podjetij, restavratorskih delavnicah…... Vsebina PRI se mora nanašati
izključno na področje oblikovanja lesa
Po programu in pravilniku o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah (13. člen), pričnejo študenti
v času praktičnega izobraževanja z izdelavo diplomskega projekta (praktični del diplomskega dela),
kar jim morajo delodajalci omogočiti.
V podjetju ali delavnici mora študentovo delo spremljati mentor z najmanj V. stopnjo strokovne
izobrazbe in ustreznim številom let delovnih izkušenj. Mentor bo študentu tudi somentor pri
diplomskem delu.
13
Temo diplomskega projekta izbirajo študenti v dogovoru s predavatelji oblikovalskih predmetov.
Diplomski projekt je izdelek s pripadajočo dokumentacijo (portfolijo).
Pred odhodom na PRI si študenti na šoli pridobijo mentorja diplomskega projekta in s tem tudi
diplomskega dela. Priporočamo, da z izbiro mentorja pohitijo, saj en mentor lahko v enem študijskem
letu zaradi obremenitve z delom praviloma sodeluje pri največ 10 diplomskih nalogah. Mentor PRI v
podjetju ali delavnici (če se projekt navezuje) je somentor pri diplomskem projektu. Mentor in
somentor sodelujeta in usmerjata nastajanje diplomskega projekta.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV:
• Med študijskim letom si glede na osebni interes in/ali interes delodajalca izberejo temo.
• Na šoli pridobijo mentorja, v podjetju lahko somentorja (mentor PRI).
• Do 17. maja 2013 oddajo v referat, za obravnavo na seji ŠK, z mentorjem (in somentorjem)
vsebinsko usklajeno dispozicijo, oblikovano v skladu s Priročnikom o izdelavi diplomskega
dela in seminarskih nalog (2010) ter izpolnjen obrazec DIP1.
• Med PRI pridobivajo ideje, informacije, gradivo, pripravljajo idejne skice in rešitve…. , ki jih
bodo uporabili pri izdelavi diplomskega dela.
• Opravljene ure PRI predpisane s programom.
• Zagovor PRI, ki zajema
o oddajo podpisane in žigosane časovnice (obrazec je na spletni strani), s katero
študenti evidentirajo delo v času PRI,
o oddajo Poročila mentorja (obrazec je na spletni strani), na katerem jih mentor oz.
delodajalec ocenita po navedenih postavkah in
o predstavitev opravljenega dela ki se navezuje na diplomski projekt (zapiski,
skice, načrti, razni dokumenti, …)
• Pogoj za zagovor je potrjena dispozicija diplomskega dela.
Za zagovore sta predvidena dva roka - konec avgusta in konec septembra 2013 (točni datumi bodo
določeni glede na ostale obveznosti predavateljev).
POMEMBNO ZA REDNE ŠTUDENTE: Brez opravljenega PRI se študent ne more ponovno
vpisati v 2. letnik!
5.2.2 Uveljavljanje izbire v programu, proste izbire in priznavanja predhodne izobrazbe
Sklepi ŠK v zvezi z izbiro izbirnih modulov v 2. letniku Les. in Obl. ter uveljavljanjem proste
izbire:
• Kot prosto-izbirni predmet študenti opravijo aktivnosti po lastni izbiri, ki so
ovrednotene v vrednosti vsaj 5 kreditnih točk (KT) po ECTS oz. v obsegu števila
kontaktnih ur, predvidenih s programom (lesarstvo 60, oblikovanje materialov 72) in
sodijo na nivo terciarnega izobraževanja.
Možnosti za opravljanje/priznavanje proste izbire, dokazila in način evidentiranja ter primeri so
naslednji:
obravnava
/
možnost
dokazilo
primer
evidentiranje
Študent izbere katerikoli
predmet v obsegu min. 5 KT,
ki se izvaja na naši šoli in ne
sodi v nabor njegovega
obveznega dela programa.
Opravljen izpit
in obveznosti
iz predmeta
referat
14
Opravi predmet iz drugega modula (ki ga ni
izbral); iz drugega programa, ki se izvaja
na šoli (pod pogojem da v svojem
programu tega predmeta ni imel). Pogoj je,
da mu obisk teh vsebin omogoča lasten
urnik.
Študent
opravi
ECTS
ovrednoten predmet v obsegu
min. 5 KT na katerikoli drugi
višji strokovni šoli, visoki
strokovni šoli ali univerzi.
Študent opravi predmet v
terciarnem izobraževanju, ki
ni kreditno ovrednoten, na
katerikoli
drugi
višji
strokovni
šoli,
visoki
strokovni šoli ali univerzi,
doma in v tujini.
Študent
opravi
drugo
usposabljanje
ali
izobraževanje na terciarnem
nivoju izven šole, za katerega
meni, da se lahko prizna kot
prosta izbira.
Potrdilo o
opravljenem izpitu z
ECTS
ovrednotenjem
ŠK
Potrdilo o
opravljenem izpitu
in dokazila o vsebini
predmeta in
kontaktnih urah.
ŠK
formalno
ugotavlja
ustreznost (obseg
predmeta) – izda
sklep – vpiše
referat.
Odda pisno vlogo in
dokazila za
priznavanje prostoizbirnega predmeta.
Obravnava ŠK in
sprejme sklep –
vpiše referat.
Opravi (ali je opravil) predmet v
drugem terciarnem programu, doma
ali v tujini (npr. kot Erasmus študent) (pod pogojem, da na naši šoli v
svojem programu tega predmeta ni
imel oz. se mu ni upošteval za
priznavanje obveznosti že prej).
Opravi (ali je opravil) predmet v
drugem terciarnem programu, doma
ali v tujini (npr. kot Erasmus študent) (pod pogojem da na naši šoli v svojem
programu tega predmeta ni imel oz. se
mu ni upošteval za priznavanje
obveznosti že prej).
Usposabljanja, za katera je pogoj
najmanj
srednješolska
izobrazba
kandidata, imajo obseg najmanj 60
kontaktnih ur in se zaključijo z
izpitom oz. so pogoj za pridobitev
potrdila, certifikata, licence.
Postopek priznavanja predhodne izobrazbe in praktičnega izobraževanja je v skladu s
Smernicami in standardi v postopkih priznavanja predhodno pridobljenega znanja v višjem
strokovnem izobraževanju in Pravilnikom o priznavanju predhodno pridobljenega znanja v
višjem strokovnem izobraževanju (UL RS 20/2010) ter internimi Merili za postopek
priznavanja predhodno pridobljenega znanja in Pravili za priznavanje kreditnih točk.
5.3 IZREDNI ŠTUDIJ
5.3.1 Prilagojena izvedba za izredni študij
Usklajeno z Navodili za prilagajanje izrednega študija v višjem strokovnem izobraževanju
(SSRSPSI, 9.7.2010).
Glede na izkušnje in interno evalvacijo poteka študija po programu izobraževanja odraslih je program
za izobraževanje odraslih prilagojen tako, da traja 3 leta. Program omogoča diplomantom doseganje
istega obsega kreditov kot redni študij. Razlike se izravnavajo z uporabo postopkov za priznavanje
predhodnega znanja in drugačnega razmerja med oblikami študentovega dela (manj kontaktnih ur –
več samoizobraževanja in vodenega učenja s konzultacijami):
• Organizirana oblika dela (če skupina šteje najmanj 15 kandidatov):
1. in 2. leto: predavanja in vaje ter konzultacije po predmetniku 1. in 2. letnika, izvedbeno
organizirane glede na kombinacije starih in novih slušateljev in po urniku.
3. leto: priprava diplomske naloge in praktično izobraževanje za tiste, ki tega nimajo
priznanega in ga ne morejo opravljati v delovni organizaciji, kjer so zaposleni.
• Vodeno samoizobraževanje (individualni program):
1., 2. in 3. leto: individualni program konzultacij, opravljanja vaj in drugih prilagoditev po
predmetniku 1. in 2. letnika. Priprava diplomske naloge in praktično izobraževanje za tiste, ki
tega nimajo priznanega in ga ne morejo opravljati v delovni organizaciji, kjer so zaposleni.
Udeleženci izobraževanja poravnajo šolnino za 1. in 2. leto (čas izvajanja predavanj in vaj), v 3. letu
pa imajo status študenta 2. letnika.
* Potek predavanj in vaj ob petkih popoldne in ob sobotah čez dan. Izjemoma tudi kakšen drugi
dan popoldne.
* Predmetnik in število ur ter razmerje med kontaktnimi urami in konzultacijami je prilagojeno
potrebam udeležencem, njihovemu predznanju, vrsti vsebin. Fond ur praktičnega
izobraževanja ostaja nespremenjen glede na program rednega študija.
15
*
*
*
*
Pri nekaterih predmetih je število ur dodatno prilagojeno in dopolnjeno z vodenim
samoizobraževanjem in konzultacijami študentov preko elektronske pošte oz. predavateljeve
spletne strani (spletne učilnice). Vse prilagoditve so posebej opredeljene v izvedbenih
kurikulih predavateljev oz. s sklepi študijske komisije
Razliko do polnega fonda izobraževalnega dela študentje v dogovoru in po navodilih
predavatelja opravijo s samoizobraževanjem.
Za vsak predmet so omogočena posvetovanja s predavatelji.
Študentje imajo za vsak predmet na razpolago gradivo, ki ga pripravi predavatelj kot opomnik
svojih predavanj in pripomoček za pripravo na izpite.
V študijskem letu 2012/13 se študij v organizirani obliki izvaja samo v programu Lesarstvo
(prilagojen kurikulum 2. letnika) in samo na domači lokaciji v Mariboru.
V petek 19.10.2012 – sestanek z izrednimi študenti glede organizacije, izvedbe in urnika
organiziranega dela izobraževanja. Predstavitev pripravi ravnateljica, referentka, predsednik ŠK, g.
Hren in predsednica Komisije za kakovost ga. Peserl. Študentom bodo predstavljene novosti glede
prilagajanja programa izrednim študentom (način doseganja KT, delež organiziranih oblik in
samoizobraževanja), možnosti in oblike priznavanja formalno / neformalno in z izkušnjami
pridobljenega znanja ter vodenje evidenc (osebne mape kandidata).
Št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
Priimek in ime
Arzenšek Boštjan
Bera Matjaž
Dell Olivo Damjan
Došler Robert
Gobar Tilen
Gričnik Tadej
Kaloh Miha
Karničnik Aleš
Kobale Aleksander
Knez Rok
Krničar Mitja
Marolt Bogdan
Novak Darja– oblik mat.
Osvald Urban
Pucko Anton
Purg Matej
Tadina Henrik
Topolovec Zdenko
Verbovšek Silvester
Vinčec Boris
Vrabl Aleš
Volek Simon
opomba
prijava za MB
Vpisan 3. leto
Bil vpisan redno
prijava za MB
prijava za MB
prijava za MB
Vpisan 3. leto
prijava za MB
Vpisan 3. leto
prijava za MB
Vpisan 3. leto
prijava za MB
Vpisana 3. leto
Vpisan 3. leto
Vpisan 3. leto
prijava za MB
Vpisan 3. leto
prijava za MB
prijava za MB
Vpisan 3. leto
prijava za MB
Vpisan 3. leto
Kritje stroškov
samoplačnik
Aha Emmi d.o.o
samoplačnik
samoplačnik
samoplačnik
samoplačnik
ZRSZ Mb
samoplačnik
Aha Emmi d.o.o
samoplačnik
ZRSZ Mb
Samoplačnik
ZRSZ
Murska
Marles hiše d.o.o.
Samoplačnik
Samoplačnik
ZPIZ Celje
Imond d.o.o.
ZPIZ
Samoplačnik
Samoplačnik
Samoplačnik
Prilagojen predmetnik in program za študij odraslih
Letos v organizirani obliki izvajamo predmete 2. letnika programa programa Lesarstvo, v naslednji
obliki (kombinacija kontaktnih ur P, SV in LV ter organiziranih obveznih konzultacij – oboje izvajalci
natančno opredelijo v svojih izvedbenih kurikulih predmetov.
16
predmeti v organizirani obliki študija
Oblikovanje in konstruiranje v lesarstvu (OKL)
Tehnologija strojne obdelave lesa (TSL)
Površinska obdelava in zaščita lesa (POZ)
Ekonomika podjetja (EKP)
Podjetništvo (POD)
Proizvodni management (PRM)
Kakovost in zanesljivost proizvodnje (KZP)
CNC tehnologija v lesarstvu (CNC))
Obseg predvidenih ur in oblike 2
Samostojno delo študenta –
Kontaktne ure okvirni obseg (študij virov,
(P/SV/LV)
izdelava nalog) 3
8P/20LV
122
8P/6SV/12LV
99
12P/6SV/10LV
97
8P/15LV
102
8P/15SV
102
8P/6SV/18LV
68
12P/8SV
80
4P/18LV
103
Organizirana oblika izrednega študija pričenja 19.10.2012.
5.4 ŠTUDIJSKI KOLEDAR IN URNIKI
Koledar in urniki se sproti prilagajajo, spremembe pa redno vnašajo v obvestila na spletni strani.
Trenutni koledar in urniki za 1. semester ter za organizirano obliko izrednega študija so v
PRILOGI 3.
5.5 IZPITNI ROKI
Predavatelji sami in v sodelovanju z aktivom ter referatom načrtujejo posamezne roke opravljanja
kolokvijev (delnih izpitov) ter predmetnih izpitov v skladu s svojim izvedbenim kurikulom in v
datumskih okvirih treh izpitnih obdobij. Študentje se k opravljanju vsakega izpita prijavljajo s
prijavnico in odjavljajo z odjavnico (izključno elektronsko, preko šolske spletne strani).
Seznam prijavljenih študentov za posamezni rok bo po poteku prijavnega in odjavnega roka (3 dni
pred izpitom) objavljen na oglasni deski in na spletni strani šole. K izpitu smejo pristopiti le prijavljeni
študentje.
1. IZPITNO OBDOBJE: 7.1. -15.2.2013
2. IZPITNO OBDOBJE: 22.4. – 5.7. 2013
3. IZPITNO OBDOBJE: 19.8. – 13.9. 2013
Predavatelji bodo v dogovoru s študenti razpisali redne izpitne roke (6, v kolikor ni delnih izpitov in 5,
v kolikor je študentom omogočeno opravljanje delnih izpitov). Objavljeni bodo vnaprej ali sproti na
oglasni deski in spletnih straneh šole.
Opozorilo na sklep ŠK:
Študent v enem štud. letu lahko pristopi k opravljanju izpita pri istem predmetu največ trikrat.
Četrto in vsako nadaljnje opravljanje izpita se plača po veljavnem ceniku in se v skladu z
izvedbenim kurikulom predmeta(!) lahko izvede tudi komisijsko ali ustno.
Opravljanje delnih izpitov se šteje kot izraba prvega izpitnega roka za tiste študente, ki so pristopili k
obema delnima izpitoma.
Natančno izvedbo in oblike opredeljujejo podrobni izvedbeni kurikulumi izvajalcev
Pri izračunu obremenitve študenta je upoštevano št. ECTS x 25ur študentovega dela/1ECTS, nato odštete
kontaktne ure (P, SV, LV)
2
3
17
5.6 DIPLOMSKA DELA
Deveta podelitev diplom »brestovi generaciji« diplomantov je načrtovana 17.12.2013 ob 16.00 uri.
Svečanosti se bodo poleg vodstva in predavateljev naše šole in zavoda udeležili tudi vabljeni gosti –
svojci diplomantov, ravnatelji šol, predstavniki GZS in OPZS, Zveze lesarjev Slovenije, Študentske
organizacije in podjetij. Diplomanti bodo tradicionalno prejeli članske izkaznice Društva inženirjev in
tehnikov lesarstva Maribor in diplomantski prstan – tokrat iz brestovega lesa.
Na prireditvi bodo podeljena priznanja in zahvale posebej zaslužnim predavateljem, mentorjem
in študentom.
5.6.1 Analiza stanja diplomskih del
Seznam diplomskih nalog in tekočih dispozicij se redno objavlja na spletnih straneh šole.
V septembru letos smo opravili pregled stanja aktivnih dispozicij in v lanskem študijskem letu
opravljenih zagovorov. (PRILOGA 4)
5.6.2 Alumni klub diplomantov LŠ Maribor Višje strokovne šole
Ustanovljen 29.6.2010, na prvem srečanju vseh dosedanjih diplomantov. Izvoljena je bila predsednica
kluba, diplomantka izrednega študija 2010, ga. Milka Smrdelj Topič. Šola in DIT lesarstva Maribor
se obvezujeta, da bosta spodbujala in podpirala delovanje alumni kluba.
Srečanje alumni kluba bo sovpadalo s pripravami na podelitev diplom – sledilo bo zadnjemu
zagovoru diplom v mesecu decembru – načrtovano za 9. teden, v decembru - do 10. dec. 2012.
5.7 IZVEDBENI KURIKULUMI IZVAJALCEV PREDMETOV
Izvedbeni kurikulumi izvajalcev predmetov (predavateljev in inštruktorjev) morajo po sklepu
ravnateljice biti oddani v referat do konca meseca oktobra za redni študij 1. semester oz. do konca
meseca novembra 2012 za organizirano obliko izrednega študija – 1. semester ter do konca januarja za
2. semester.
Izdelani so v obliki kot je bila usklajena v projektu Impletum in sprejeta na študijski komisiji naše šole
v lanskem študijskem letu.
Koordinacijo in konzultacije s predavatelji/sodelavci v zvezi s pripravo izvedbenih kurikulov po
potrebi opravlja ga. Metoda Vranjek.
Učne priprave in dokumentacija predavateljev / strokovnih sodelavcev zajemajo:
• obvezno učno gradivo (učbenik – avtorsko delo, učni listi, e-učbeniki in spletne učilnice),
dostopno študentom, vodstvu in drugim delavcem šole (nekatera gradiva so tudi javna –
izdelana v sklopu projekta IMPLETUM)
• zapisniki, evidenca prisotnosti in aktivnosti študentov in poročila o delu
5.7.1 Študijska gradiva
Sestava komisije za študijska gradiva:
• Predsednica: Metoda Vranjek
• Člana: Maja Čebulj, prof., Miroslav Novak, univ. dipl. inž. les.
Naloge in plan dela:
• sklicevanje sej ob izdaji novih ali prenovljenih študijskih gradivih,
• pregled ustreznosti gradiv in poročanje predavateljskemu zboru,
• dajanje pobud in obravnava problematike internih študijskih gradiv
Študijska gradiva so interna avtorska dela oz. priredbe predavateljev in so last VšSŠ. Za zalaganje,
fotokopiranje in vezavo skrbi šolska papirnica, kjer študenti lahko gradiva kupijo po ceni, ki zajema
stroške vezave in fotokopiranja, ali si jih naložijo v elektronski obliki v »pdf« formatu s spletne strani
šole (to velja le za nekatera gradiva) z vnosom gesla, ki ga prejmejo ob vpisu skupaj z elektronskim
naslovom.
Pri iskanju dodatnih virov je študentom na voljo šolska knjižnica in pomoč knjižničarke.
18
Naša interna študijska gradiva so kot avtorska bibliografija vnesena v informacijsko –
knjižnični sistem COBISS in jih hranijo tudi nekatere druge knjižnice. Ponujamo jih tudi
zunanjim uporabnikom (posameznikom in podjetjem) po ceni, ki jo določa Svet zavoda LŠ
Maribor. Cenik bo objavljen na spletni strani in oglasni deski šole.
V sklopu projekta IMPLETUM, ki se je zaključil v septembru 2011, so bila izdelana in potrjena s
strani Strokovnega sveta RS gradiva, ki so javno dostopna na spletni strani:
http://www.impletum.zavod-irc.si/sl/gradiva/
V okviru projekta IMPLETUM sta bila v avgustu 2011 zaključena scenarija za izdelavo dveh e-gradiv
(program Lesarstvo, program Oblikovanje materialov-les), ki pa do sedaj še nista objavljeni.
Komisija za študijska gradiva bo še naprej koordinirala aktivnosti predavateljev pri pripravi gradiv.
5.8 URADNE URE STROKOVNIH DELAVCEV
Uradne ure strokovni delavci opredeljujejo v seznamu zaposlenih, na spletni strani šole. Generalno so
predavatelji dosegljivi po elektronski pošti in mobilnih ali šolskem telefonu, v kabinetu ali po
dogovoru. Za osebne konzultacije v uradnih urah ali izven njih je priporočljiv predhodni dogovor
oziroma najava.
Zaradi občasne potrebe po prilagajanju uradnih ur spremembam v urniku predavatelja / inštruktorja
čez leto, bodo te objavljene in sproti ažurirane na spletni strani šole ter na oglasni deski. Informacijo o
dosegljivosti posameznega predavatelja in pomoč pri vzpostavljanju kontaktov je vedno mogoče
dobiti tudi v referatu.
Uradne ure organizatorjev praktičnega izobraževanja:
• Metoda Vranjek, sreda, 10.15 do 11.00
• Andreja Peserl, sreda 10.30 do 11.30
5.9 SKUPNOST ŠTUDENTOV
Skupnost študentov se je s svojimi aktivnostmi v preteklih študijskih letih izjemno izkazala, predvsem
s sodelovanjem in pobudami za učne projekte ter promocijo šole in stroke v javnosti.
Redni študenti obeh letnikov Les in Obl se bodo udeleževali učnih projektov, strokovnih ekskurzij,
terenskih vaj, razpisov in drugih aktivnostih po delovnem načrtu in izvedbenem kurikulu šole za to
leto, v sklopu predmetov ali PRI. (Natančneje so ti projekti in aktivnosti opredeljeni v planu dela
posameznih strokovnih aktivov predmetov.)
• izpeljali bodo volitve svojih predstavnikov v svet zavoda v sodelovanju s predsednico SZ,
• Sodelovali bodo pri predstavitvah višje šole in programa na sejmu pohištva Ambient
Ljubljana, sejmu Informativa, sejmu Dom, Gradbenem sejmu v Gornji Radgoni, v publikaciji
FAX Vpisnik in na drugih prezentacijah dela šole (letos načrtovanem zborniku).
• Aktivno sodelovali pri promociji šole in povezovanju šole z okoljem.
• Aktivno sodelovali v internih razpisih za oblikovalske dosežke (festival Lent, mesec
oblikovanja Ljubljana (Design Expo), razpisi za nagrade diplomskih del, Čar lesa)
• Organiziranih strokovnih ekskurzij doma / v tujino.
• Sodelovali pri pripravi predstavitve projektov Erasmus mobilnosti oz. mednarodne aktivnosti
šole Nov. 2012.
• Pri pripravi in izvedbi prireditve svečane podelitve diplom 17.12.2012.
• Pripravi razstave umetniških del in oblikovalskih predlogov študentov Oblikovanja oz.
tematskih razpisih.
Študentska skupnost bo sodelovala tudi pri upravljanju višje šole in zavoda ter tutorski pomoči
študentom, tudi preko svoje FB spletne strani. Predstavniki SŠ v organih šole in zavoda:
• 3 predstavniki v svetu zavoda LŠ Maribor
• 2 predstavnika v Strateškem svetu VSŠ
• 2 predstavnika v Komisiji za kakovost VSŠ.
19
Plan dela ŠS:
• Pregled aktivnosti zastopnikov v organih šole in zavoda ter ukrepanje (uradne volitve 5članskega študentskega sveta)
• Načrtovanje študentske tutorske aktivnosti.
• Obravnava pobud in načrtovanje kulturno-zabavnih aktivnosti študentov.
Mentorstvo skupnosti študentov koordinira ravnateljica ga. Zdenka Steblovnik Župan, s pomočjo
inštruktorice/laborantke VSŠ, ge. Alenke Tonij, pri urejanju študentskega dela spletnih strani, FB in
foruma pa bo pomagal predavatelj g. Marjan Prelog.
Obvestila o aktivnostih skupnosti študentov bodo objavljena na spletnih straneh in na oglasni deski
skupnosti študentov na 2. nadstropju oziroma preko šolskega radia.
Člani študentskega sveta so:
1. let. program Lesarstvo:
Klemen KRALJ,
Renato VEBER
2. let. program Lesarstvo:
Matic KOŠIR 4
Sandi VANTUR 5
Danijel HALAS
Gregor MESARIČ
--------------------------------------------------------1. let. program Oblikovanje materialov:
Danijel KOTNIK,
Ivana MATUZOVIĆ,
Tea KOVŠE
2. let. program Oblikovanje materialov:
Lan FALEŽ 6
Aleksander GOLEŽ 7
Andreja LORBER
Vesna MAZGAN
Na prvi seji okt 2012 bodo študenti (s tajnimi volitvami) izvolili predsednico/ka in
podpredsednico/ka Sveta študentov.
5.9.1 Tutorstvo študentom
Tutorstvo in konzultativno delo (svetovalno) s študenti postaja vedno bolj pomembno v smislu
spodbujanja vseživljenjskega učenja ter motiviranja študentov za študij.
Tutorici sta strokovni sodelavki, ki bosta na voljo rednim študentom 1. in 2. letnika za pomoč in
nasvete v zvezi s študijskimi težavami in drugo problematiko v zvezi z življenjem in delom na šoli.
Tutorica 1. letnika:
Zdenka Berko, prof. (knjižničarka višje strokovne šole)
Tutorica 2. letnika:
Maja Čebulj, prof. (predavateljica Poslovnega komuniciranja in vodenja)
Poleg tutorstva mentorice ŠS in tutoric - strokovnih delavk letos v sklopu delovanja ŠS načrtujemo
tudi uvedbo študentskega tutorstva in svetovanja novincem in interesentom za študij, v katerem bodo
aktivni predvsem člani študentskega sveta.
član strateškega sveta-LES
Član Komisije za kakovost
6
član strateškega sveta-OBL
7
Član Komisije za kakovost
4
5
20
6 PREHODI IZ STAREGA V NOVI PROGRAM
Dokončanje študija po višješolskem strokovnem študijskem programu – lesarstvo - star
program
Vsi študenti, ki so se izobraževali po višješolskem strokovnem študijskem programu – lesarstvo - star
program in študija še niso zaključili, bodo lahko, po sklepu ravnateljice (22. člen Pravilnika o
ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah, U.l. RS št. 71/2009), vse manjkajoče izpite, vključno z
diplomskim izpitom in zagovorom diplomskega dela, opravili le še do 31. 12. 2012. Po tem datumu
dokončanje študija po starem programu lesarstva ne bo več mogoče oz. bo mogoče zaključiti študij
samo po prenovljenem višješolskem strokovnem študijskem programu lesarstvo, ki se od starega
razlikuje.
Izjemoma bo najpozneje do 31.3.2013 zagovor diplomskega dela omogočen tistim kandidatom,
ki bodo do konca leta imeli opravljene vse izpite in potrjeno dispozicijo.
7 STROKOVNI DELAVCI VIŠJE ŠOLE
7.1 PREDAVATELJSKI ZBOR
PREDAVATELJI
BOLTAVZER, Zdenka,univ.dipl.oec.
Predavateljica VŠ za: Podjetništvo (POD)-Les., Podjetništvo ekonomika in
trženje (PET)-Obl.
Zaposlitev: upokojenka
e. pošta: [email protected]
ČEBULJ, Maja, prof.
Predavateljica VŠ za: Poslovno sporazumevanje in vodenje (PSV) – Les. in
Obl.
Zaposlitev: LŠ Maribor
ČRNČEC, Marjan, univ.dipl.org.
Predavatelj VŠ za: Ekonomika podjetja (EKP)-Les., Študij dela (ŠDL)-Les.,
Proizvodni management (PRM)-Les.
Nosilec za: Ekonomika podjetja (EKP), Študij dela (ŠDL)
DRAGULJ, Vahida, prof.
Predavateljica VŠ in nosilka za: Strokovna terminologija v nemškem jeziku
(STJ) – Les. in Obl.
Zaposlitev: IC Piramida
HOJNIK, Cvetka, univ.dipl.inž.oblik.tekst
Predavateljica VŠ in nosilka za: Prostoročno risanje (PRR), Osnove likovne
teorije(OLT) – Obl.
Zaposlitev: Srednja oblikovalska šola in LŠ Maribor
21
HREN, Dušan, univ. dipl. inž. les.
Predavatelj VŠ in nosilec za: Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo
okolja (VPD), Oblikovanje in konstruiranje v lesarstvu (OKL), Tehnično risanje
in opisna geometrija (TRO)
mag. HRIBAR, Branka
Predavateljica VŠ in nosilka za: Poslovno sporazumevanje in vodenje (PSV)
Zaposlitev: upokojenka
KORPIČ, Franc, univ. dipl. inž. les.
Predavatelj VŠ in nosilec za: Tehnologija žagarstva in plošč (TŽP)-Les.
NOVAK, Miroslav, univ. dipl. inž. les.
Predavatelj VŠ in nosilec za: Sušenje lesa (SUL), Tehnologija strojne obdelave
lesa (TSL), Energetika v lesarstvu (ENL)-Les.
dr. NOVAK, Miroslav, prof.
Predavatelj VŠ in nosilec za: Dokumentiranje in arhiviranje (DAR)-Obl.
Zaposlitev: Pokrajinski arhiv Maribor
PESERL, Andreja, univ. dipl. inž. les., mag.
Predavateljica VŠ in nosilka za: Tvoriva v lesarstvu (TVL. TVO)-Les., Obl.,
Pomožni materiali v lesarstvu (POM)-Obl., Patologija in sanacija izdelkov (PSI)Obl.PRI-Obl.
SAULI-MIKLAVČIČ, Alicia-Leonor , prof.
Predavateljica VŠ za: Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ-an in -ne)Les. in Obl.
Nosilka za: Strokovna terminologija v angleškem jeziku (STJ-an)
Zaposlitev: Skupnost višjih strokovnih šol R Slovenije, LŠ Maribor
PRELOG, Marjan, univ. dipl. inž. les.
Predavatelj VŠ in nosilec za: CNC tehnologija v lesarstvu (CNT)-Les.,
Programska orodja in oprema –les (POO)-Obl.
22
STEBLOVNIK, Samo, univ. dipl. inž. les.
Predavatelj VŠ za: Lesne gradnje (LEG)-Les., Varstvo pri delu, pož. varnost in
var. okolja (VPD), Oblikovanje stavbnega pohištva (OSP)-Obl.
Nosilec za: Lesne gradnje (LEG)-Les.,Oblikovanje stavbnega pohištva (OSP)-Obl.
Zaposlitev: Marles hiše Podvelka
STEBLOVNIK ŽUPAN, Zdenka, univ. dipl. inž. les., spec. manag.
Predavateljica VŠ in nosilka za: Proizvodni management (PRM)
e. pošta:[email protected]
STEGNE ,Vladimir, univ. dipl. inž. les.
Predavatelj VŠ za: Tehnologija strojne obdelave (TSO)-Obl., Tehnologija ročne
obdelave (TRO)-Obl.
Nosilec za: Tehnologija ročne obdelave (TRO)-Obl.
mag. ŠUNTNER, Leon, univ. dipl. inž. stroj.
Predavatelj VŠ in nosilec za: Kakovost in zanesljivost proizvodnje (KZP)
Zaposlitev: CIMOS Maribor
AMON, Bojana, univ. dipl. inž. arh.
Predavateljica VŠ in nosilka za: Osnove estetike (OES)
Zaposlitev: Srednja šola za oblikovanje Maribor
VRANJEK, Metoda, univ. dipl. inž. les.
Predavateljica VŠ in nosilka za: Površinska obdelava in zaščita lesa(POZ)Les., Površinska obdelava lesa(POL)-Obl., Restavratorske tehnike –les (RTL)Obl., Patologija in sanacija izdelkov (PSI)-Obl., Praktično izobraževanje (PRI)-Les.
mag. VLASAK, Tjašo, prof. mat. in rač.
Predavatelj VŠ in nosilec za: Računalništvo in informatika (RAI)-Les., Obl.
KOREN, Mirjana, univ. dipl.inž.arh.
Predavateljica VŠ in nosilka za: Zgodovinski razvoj stavbnega in bivalnega
pohištva (ZSB)-Obl.
Zaposlitev: Pokrajinski muzej Maribor - direktorica
23
mag. BOŽIN, Andrej, univ. dipl. arh.
Predavatelj VŠ in nosilec za: Predstavitvene tehnike (PRT)-Obl., Oblikovanje
bivalnega pohištva (OBP)-Obl.
Zaposlitev: Arhitekturno projektiranje in inženiring Andrej Božin s.p., LŠ
Maribor
KRECENBAHER, Darja, univ. dipl. inž. les.
Predavateljica VŠ za: Rezbarjenje in plastika v lesu (RIP)-Obl., Intarzija in
inkrustracije lesa (IIL)-Obl., Površinska obdelava in zaščita lesa (POZ)-Les.
Nosilka za: Rezbarjenje in plastika v lesu (RIP)-Obl., Intarzija in inkrustacije
lesa (IIL)-Obl.
INŠTRUKTORJI IN LABORANTI
PERIČ, Zlatko, dipl. inž. les.
Inštruktor za: Lesne gradnje (LEG)-Les., Oblikovanje stavbnega pohištva
(OSP)-Obl.
Zaposlitev: Inštitut RS za rehabilitacijo
TONIJ, Alenka, inž. les.
Inštruktorica za: Rezbarjenje in plastika v lesu (RIP), Intarzija in inkrustracije lesa
(IIL), Restavratorske tehnike –les (RTL)-Obl., Patologija in sanacija izdelkov (PSI),
Tehnologija strojne obdelave (TSO)-Obl., Tehnologija ročne obdelave (TRO)-Obl., les.
Laborantka za: Površinska obdelava in zaščita lesa (POL), Tvoriva v lesarstvu (TVL,
TVO), Pomožni materiali v lesarstvu (POM),
ŽNIDARIČ, Karel, inž. les.
Laborant za predmet: CNC tehnologija v lesarstvu (CNT)-Les., Programska
orodja in oprema –les (POO)-Obl.,
JESENIK, Zlatko, inž. les.
Laborant za predmet: Rezbarjenje in plastika v lesu (RIP), Intarzija in
inkrustracije lesa (IIL), Restavratorske tehnike –les (RTL)-Obl., Tehnologija strojne
obdelave (TSO)-Obl., Tehnologija ročne obdelave (TRO)-Obl., Sušenje lesa (SUL)-les,
Pomožni materiali v lesarstvu (POM), Patologija in sanacija izdelkov (PSI)
24
7.1.1 Razpored po letnikih in predmetih
1-R les=1. letnik redni les; 1-R obl=1. letnik redni obl; 2-R.les=2. letnik redni les;2-R.oblik=2. letnik
redni oblik. 1,2-I- izredni Maribor
PRIIMEK Ime
Pred
-met
ČEBULJ Maja
PSV
BOLTAVZER Zdenka
POD
PET
BOŽIN Andrej
PRT
OBP
ČRNČEC Marjan
ŠDL
PRM
EKP
DRAGULJ Vahida
STJ
KOREN Mirjana
ZSB
HOJNIK Cvetka
PRR
OLT
HREN Dušan
VPD
OKL
TRO
HRIBAR Branka
PSV
KORPIČ Franc
TŽP
KRECENBAHER Darja RIN
IIL
POZ
NOVAK Miroslav
TSL
SUŠ
TSO
ENL
dr. NOVAK Miroslav
DAR
PESERL Andreja
TVL
POM
PRA
PRELOG Marjan
CNT
SAULI
MIKLAVČIČ STJ
Alicia Leonor
STEBLOVNIK Samo
VPD
LEG
OSP
STEBLOVNIK ŽUPAN PRM
Zdenka
STEGNE Vladimir
TSO
TRO
ŠUNTNER Leon
KZP
AMON Bojana
OES
VLASAK Tjašo
RAI
VRANJEK Metoda
POZ
POV
PSI
PRA
KORPIČ Franc
TŽP
1-R
les
X
2-R
les
1-R
obl
X
2-Robl
X
Izred.
MB
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
25
Inštruktorji:
PRIIMEK Ime
PERIČ Zlatko
TONIJ Alenka
Pred 1-R
met
les
(sv/lv)
LEG
OSP
OKL
POM
RIP
RTL
IIL
TSO
TRO
PSI
2-R
les
Pred
met
(lv)
SUŠ
TSL
RIN
IIL
TSO
TRO
TVL
POL
POZ
CNT
2-R
les
1-R
obl
2-Robl
Izred.
MB
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Laboranti:
PRIIMEK Ime
JESENIK Zlatko
TONIJ Alenka
ŽNIDARIČ Karel
1-R
les
1-R
obl
2-Robl
Izred.
MB
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
7.1.2 Sistemizacija v štud. letu 2012/13
Predvideno število študentov 2012/13 za PRI (izkustvena ocena):
Progr/letnik
LES / 1
LES / 2
OBL / 1
OBL / 2
LES/OBL/izr.
skupaj
št.
45
40
35
24
5
149
26
X
IME
NA URE
DELEŽ1
SKUPNI
PV
24 (1- SUL/P), 108 (1- SUL/LV)
132 : 384 = 0,344
36 (1-TSL/P) , 24 (2-TSL/SV), 72 (2-TSL/LV)
132 : 384 = 0,344
ENL (24/24/48)
96 : 384 = 0,250
OI-9š (PRA1+2 – les)
9 : 150=0,060
1,000
Obremenitev z
Polna zaposlitev NDČ na
diplomskimi deli,
zavodu
vodenje strokovnega
aktiva
36/36/54(1.LES - POL/P, SV, LV)
126:384=0,328
36/12 (obl POV-P/LV)
48:384=0,125
PSI-obl 36P/12SV
48:384= 0,125
OI - 63 š (PRA1+2 – les)
63 : 150 = 0,420
24 (1-VAR/P), 48(1-VAR/SV)
72:384=0,187
24 (1-OKL/P), 144 (1-OKL/LV)
168:384=0,438
36/72 (TROG/P+LV)
108:384= 0,281
14 : 150=0,093
12/48/72 (ŠDL/P, SV, LV)
132 :384=0,344
36/72 (EKP)
108 :384=0,281
24/96 (PRM-SV+2 sk. LV)
120 :384=0,312
9 : 150=0,060
36 (TVL/P), 24 (TVL/SV), 108 (TVL/LV)
168:384=0,438
60 (TVL-obl/P, LV), POM-les 36P
96:384=0,250
OI -45 š (PRA1+2 – obl)
45:150=0,300
24/144(les-RAI/P, LV) 36/24 (obl-RAI/P, LV)
228:384=0,594
0,594
272:432=0,630
0,630 IN
LV
72/40/40 (LV / RTL, RIP, IIL), 24 (LV / TRO),
48(TSO/LV),
POM (LV 24), PSI (LV 24)
108 (TVL les/LV), 54 (POL les/LV)
162:630=0,257
0,314 LV
LV
24(TVL-obl 1/LV), 12 (obl -POV/LV),
36:630=0,057
PV
120 (PRR) 24/24, OLT
168:384 = 0,438
OI-9š (PRA1+2 – obl)
9 : 150=0,060
NOVAK MIROSLAV
PV
VRANJEK METODA
PV
HREN DUŠAN BORIS
PV
ČRNČEC MARJAN
PV
PESERL ANDREJA
VLASAK TJAŠO
PV
IN
TONIJ ALENKA
HOJNIK CVETKA
168 : 384 = 0,437
BOŽIN ANDREJ
PV
96 (PRT), 72(OBP)
ALICIA LEONOR
SAULI MIKLAVČIČ
PR
108 (les-1-STJ /P, LV), 36 (obl-1-STJ/P, SV)
144 : 384 = 0,375
AMON BOJANA
HRIBAR BRANKA
PV
72/40/40 (LV / RTL, RIP, IIL)
108/24/48 (LV/SUŠ-les., TRO, TSO-obl.)
POM (LV 24), PSI (LV 24)
48/12 (OES)
PV
48 (les-1-PKV/P, obl PKV/P 24)
DRAGULJ VAHIDA
PV
36/36 nej (les-1-STJ/P, LV) + ????? obl
ŽNIDARIČ KAREL
LV
72(CNT/LV), 36 (POO/LV)
PRELOG MARJAN
PV
96 (CNT), 60 (obl-POO)
STEGNE VLADIMIR
PV
36/12 (obl-TSO/P, SV), 36 (obl-TRO)
BOLTAVZER
ZDENKA
PV
24/36(les-POD)
24/24 (obl-PET)
KORPIČ FRANC
PV
96 (les-TŽP) - 24P, 12x2SV, 24x2LV
ČEBULJ MAJA
PV
96(les-PKV/SV, LV), 12(obl-1PKV/SV)
PV
24/24 (les-LEG/P, SV), 36(obl-OSP/P)
84 : 384 = 0,219
IN
PV
48 (les-LEG/ LV), 48(obl-OSP/LV)
48 (KZP)
PV
24 (DOK)
96:480 = 0,200
48 : 384 = 0,125
24 : 384 = 0,062
JESENIK ZLATKO
STEBLOVNIK SAMO
PERIČ ZLATKO
ŠUNTNER LEON
dr. NOVAK
MIROSLAV
LV
27
opombe
1,000
zavodu
1,000
Vodenje ŠK
zavodu
1,000
Sodelovanje pri
vodenju ŠK, vodenje zavodu
strok. aktiva
1,000
Vodenje komisije za
zavodu
kakovost
zavodu
0,944 zavodu
0,500
50% zaposlitvena pogodba
DČ
+ Erasmus/projekti:
0,500
+ Erasmus/projekti:
0,500
DČ
0,603
zavodu obl)
DČ
380:630=0,603
60 : 384 = 0,156
podjem
72 : 336 = 0,214
podjem
72 : 384 = 0,188
0,188
20% zaposlitvena pog. –
dopolnj z drugim zavodom.
108:630=0,171
0,171
156:384=0,406
0,406
zavodu
zavodu
84:384= 0,219
0,219
zavodu
60 : 336 = 0,179
48 : 336 = 0,143
0,322
podjem
96:384=0,250
0,250
108:336=0,321
0,321
zavodu
zavodu
podjem
podjem
podjem
podjem
MIRJANA KOREN
KRECENBAHER
DARJA
PV
PV
STEBLOVNIK ŽUPAN PV
ZDENKA
36:384=0,094
36 (obl-ZSB)
24(P/RTL), 24/24 (obl-RIP, IIL)
Podjem
72:384=0,188
0,188
zavodu
24 : 384 = 0,062
0,062
Ravnateljica s poučevanjem
zavodu
24 (les2-PRM/P)
Osenčena polja: predavatelji / sodelavci, ki imajo na OE VSŠ polno zaposlitev, osenčena polja
večinsko oziroma dopolnjujejo iz drugega zavoda, brez senčenja ostali ( dopolnjevanje v zavodu,
podjemne/avtorske pogodbe)
7.1.3 Veljavnost imenovanj predavateljev 2012/13
Amon Bojana
O1-Osnove estetike V1
18.11.2008 - 17.11.2013
Boltavzer Zdenka
L-Podjetništvo
22.6.2012 - 21.6.2017
Božin Andrej
O1-Predstavitvene tehnike V1
2.11.2009 - 1.11.2014
O2 - Oblikovanje bivalnega pohištva – v postopku pridobivanja soglasja SSRSPSI
Čebulj Maja
O1-Poslovno sporazumevanje in vodenje
12.12.2008 - 11.12.2013
L1-Poslovno sporazumevanje in vodnje
12.12.2008 - 11.12.2013
Črnčec Marjan
L1-Ekonomika podjetja
4.3.2011 - 2.3.2016
L1-Proizvodni management
4.3.2011 - 2.3.2016
L1-Študij dela v lesarstvu
4.3.2011 - 2.3.2016
Dragulj Vahida
L-Strokovna terminologija v tujem jeziku
22.6.2012 - 21.6.2017
Koren Mirjana
O1-Zgodovinski razvoj stavbnega in bivalnega pohištva
8.9.2011 - 7.9.2016
Hojnik Cvetka
O1-Osnove likovne teorije
18.11.2008 - 17.11.2013
O1-Prostoročno risanje V1
18.11.2008 - 17.11.2013
Hren Dušan Boris
L1-Oblikovanje in konstruiranje v lesarstvu
26.11.2010 - 25.11.2015
O1-Tehnično risanje in opisna geometrija
26.11.2010 - 25.11.2015
L1-Varstvo pri delu požarna varnost in varstvo okolja
26.11.2010 - 25.11.2015
Hribar Branka
O1-Poslovno sporazumevanje in vodenje
26.11.2010 - 25.11.2015
L1-Poslovno sporazumevanje in vodnje
26.11.2010 - 25.11.2015
Korpič Franc
L-Tehnologija žagarstva in plošč
9.7.2012 - 8.7.2017
Krecenbaher Darja
O1-Intarzija in inkrustracija lesa
2.11.2009 - 1.11.2014
L1-Površinska obdelava in zaščita lesa
2.11.2009 - 1.11.2014
O1-Rezbarjenje in plastika v lesu
2.11.2009 - 1.11.2014
Miklavčič-Sauli Alicia-Leonor
O1-Strokovna terminologija v tujem jeziku V2
8.9.2011 - 7.9.2016
Novak Miroslav
L1-Energetika v lesarstvu
26.11.2010 - 25.11.2015
28
L1-Sušenje lesa
26.11.2010 - 25.11.2015
L1-Tehnologija strojne obdelave lesa
26.11.2010 - 25.11.2015
Novak Miroslav
O1-Dokumentiranje in arhiviranje V1
18.11.2008 - 17.11.2013
Peserl Andreja
L-Površinska obdelava in zaščita lesa
9.7.2012 - 8.7.2017
L-Tvoriva
9.7. 2012 - 8.7. 2017
O1-Patologija in sanacija izdelkov-les
22.6.2012 - 21.6.2017
O1-Rezbarjenje in plastika v lesarstvu
9.7. 2012 - 8.7. 2017
O1-Intarzije in inkrustracija lesa
9.7. 2012 - 8.7. 2017
O1-Restavratorske tehnike-les
9.7. 2012 - 8.7. 2017
Prelog Marjan
L1-CNC tehnologijav lesarstvu
18.11.2008 - 17.11.2013
Steblovnik Samo
L1-Lesna gradnja
26.11.2010 - 25.11.2015
L1-Oblikovanje in konstruiranje v lesarstvu
26.11.2010 - 25.11.2015
L1-Varstvo pri delu požarna varnost in varstvo okolja
26.11.2010 - 25.11.2015
Steblovnik Župan Zdenka
L1-Proizvodni management
4.3.2011 - 2.3.2016
L1-Študij dela v lesarstvu
4.3.2011 - 2.3.2016
Stegne Vladimir
L1-CNC tehnologijav lesarstvu
18.11.2008 - 17.11.2013
Šuntner Leon
L1-Kakovost in zanesljivost proizvodnje
26.11.2010 - 25.11.2015
Vlasak Tjašo
L1-Osnove računalništva in informatike
2.11.2009 - 1.11.2014
O1-Računalništvo in informatika
2.11.2009 - 1.11.2014
Vranjek Metoda
O1-Pomožni materiali v lesarstvu V1
18.11.2008 - 17.11.2013
L1-Površinska obdelava in zaščita lesa
18.11.2008 - 17.11.2013
L1-Tvoriva v lesarstvu
18.11.2008 - 17.11.2013
O1-Patologija in sanacija izdelkov-les
18.11.2008 - 17.11.2013
O1-Rezbarjenej in plastika v lesarstvu
18.11.2008 - 17.11.2013
O1-Intarzija in inkrustracije lesa
18.11.2008 - 17.11.2013
O1-Restavratorske tehnike-les
18.11.2008 - 17.11.2013
Poleg letos aktivnih predavateljev, imajo veljavna imenovanja še naslednji kandidati:
Podbrežnik Andrej
L1-Strokovna terminologija v tujem jeziku
18.11.2008 - 17.11.2013
O1-Strokovna terminologija v tujem jeziku V1
18.11.2008 - 17.11.2013
Jurše Karin
L1-Ekonomika podjetja
8.9.2011 - 7.9.2016
L-Podjetništvo
8.9.2011 - 7.9.2016
O1-Podjetništvo, ekonomika in trženje
8.9.2011 - 7.9.2016
Golob Janez
O1-Zgodovinski razvoj stavbnega in bivalnega pohištva
8.9.2011 - 7.9.2016
Vinter Marlena
L-Računalništvo in poslovna informatika
22.6.2012 – 17.5.2017
29
7.2 PRISOTNOST NA DELU
Vsi izvajalci pedagoškega dela in sodelavci višje strokovne šole opravljajo svoje delo v skladu s
pogodbami o zaposlitvi, podjemnimi pogodbami ali sporazumi med zavodi in so prisotni v času svojih
pedagoških obveznosti in v času drugih dogovorjenih in s koledarjem oz. s pogodbami ter s strani
vodstva šole določenih obveznosti na šoli.
Obveznosti sodelavcev, ki so zaposleni na zavodu:
Kolektivni dopusti se določijo z delovnim načrtom – vsi ostali delovni dnevi so zajeti v pravila
obvezne prisotnosti na delovnem mestu.
Pravila obvezne prisotnosti:
Za vse polno zaposlene na VSŠ LŠ Maribor oz. s celotno obvezo na LŠ Maribor
Najmanj tri-dnevna fizična prisotnost polnega delovnega časa v tednu (kadar gre za prisotnost po
urniku, lahko tudi v popoldanskem času) in dosegljivost na domu (po telefonu) vsak delovni dan od
08.00 do 15.00 (oz. drugače po dogovoru z ravnateljico).
Za zaposlene v deležu na VSŠ, s preostalo zaposlitvijo drugje:
»petinska zaposlitev«: en dan obvezne prisotnosti polnega delovnega časa in dosegljivost po telefonu
na drugem delovnem mestu ter obveščanje šole o razpoložljivost v naprej.
Več kot 20% zaposlitev: dva-tri dni obvezne prisotnosti polnega delovnega časa in dosegljivost po
telefonu na drugem delovnem mestu ter obveščanje šole o razpoložljivost (odsotnosti) vnaprej.
KOLEKTIVNI DOPUSTI 2012/13:
29.,30.10., 02.11.2012 (tri dni), 24. (ravnateljičin dan),27., 28.12.2012, 01.01.2013(štiri dni),
29.,30.4., 03.05.(tri dni), od 08.07. do 19.08. (glede na razpoložljivo št. dni dopusta posameznika)
V času zimskih počitnic za študente potekajo izpitni roki in veljajo pravila obvezne prisotnosti
na delovnem mestu.
Tudi v času kolektivnega dopusta so lahko zaradi potreb dela določeni predavatelji oz. strokovni
sodelavci izjemoma prisotni na šoli ali imajo v dogovoru z ravnateljico oz. direktorjem delo na
domu.
DELAVCI SO OBVEZNI SAMI SKRBETI ZA EVIDENCO SVOJE PRISOTNOSTI V
OBRAZCIH V ZBORNICI (dopusti-tudi kolektivni, delo na domu ali v šoli), priporočljivo je
tudi, da sami vodijo evidenco v svojem(osebnem) koledarju.
Zaradi lažje komunikacije in usklajevanja prisotnosti in razpoložljivosti predavateljev / sodelavcev ter
s tem bolj kakovostne organizacije dela na šoli, se priporočajo načini elektronske evidence in
omogočanja medsebojnega vpogleda v službene obveznosti (predstavitev in uvajanje te oblike bo
tema PZ v tem š.l.).
8 ZASTOPANJE ŠOLE V SVETU ZAVODA
Trenutno se pri delovanju in sestavi Sveta zavoda upošteva veljavna zakonodaja. Svet zavoda šteje 17
članov, v njem ima OE višje šole skupaj 5 predstavnikov: 1-predstavnik delavcev VSŠ (Miroslav
Novak), 1-predsednik Strateškega sveta VSŠ (ga. Metoda Vranjek), 3-predstavniki študentov (Vesna
Mazgan, 2 v procesu volitev zaradi poteka statusa prejšnjima predstavnikoma, Klemnu Šaliju in
Davidu Robiču).
Dne 15.10. je študentska skupnost predlagala tri kandidate za dve mesti predstavnikov študentov v
Svet zavoda: Andrej Sever – 1. Letnik Les., Veronika Pintar in Matej Kosmačin (oba 1. Letnik
Obl.).
30
8.1 STRATEŠKI SVET VSŠ
ZVSI (UL RS 86/04) 10. člen (strateški svet)
(1) Strateški svet imenuje svet šole ali upravni odbor gospodarske družbe za dobo šest let.
Sestavljajo ga:
– trije predavatelji šole,
– dva predstavnika pristojne zbornice ali ministrstev oziroma delodajalcev,
– dva predstavnika študentov,
– en predstavnik diplomantov ali diplomantk (v nadaljnjem besedilu: diplomanti).
(2) Strateški svet vodi predsednik, ki ga člani sveta izvolijo izmed sebe.
(3) Strateški svet:
– sprejme dolgoročni razvojni program šole,
– predlaga nadstandardne programe,
– predlaga letni delovni načrt šole,
– predlaga finančni načrt šole,
– spremlja zagotavljanje kakovosti višješolskega študija,
– obravnava poročila o študijski problematiki oziroma zadeve, ki mu jih predložijo predavateljski
zbor, študijska komisija, komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, šolska inšpekcija,
reprezentativni sindikat zaposlenih ali študenti ter
– opravlja druge naloge v skladu z ustanovitvenim aktom.
(4) Strateški svet sprejme dolgoročni razvojni program šole v soglasju s svetom zavoda oziroma
upravnim odborom gospodarske družbe. Pri sprejemanju letnega delovnega načrta šole svet zavoda ne
more uveljaviti odločitev, ki so v nasprotju s predlogom strateškega sveta. Ob neskladju ocen
finančnih možnosti oziroma posledic predloga letnega delovnega načrta, je treba uskladiti stališča
obeh organov. O letnem delovnem načrtu dokončno odloči svet zavoda oziroma upravni odbor
gospodarske družbe.
(5) Strateški svet sodeluje z vsemi organi šole.
Predsednica strateškega sveta VSŠ je Metoda Vranjek. Člani strateškega sveta so:
• Predstavniki predavateljev: Miroslav Novak, Marjan Črnčec,
• Predstavnika pristojnih zbornic (predlagana s strain GZS Združenje lesarstva in OZS OE
Maribor): Miroslav Škalič, Dušan Fidler
• Predstavnika študentov: Lan Falež, Matic Košir
• Predstavnik diplomantov: Tomaž Hojnik
Plan dela SS za to študijsko leto:
• Ugotavljanje aktivnosti članov Strateškega sveta in ukrepi v zvezi s tem
• Potrditev delovnega načrta VSŠ za leto 2012/13 (za sprejem na SZ)
• Obravnava samoevalvacijskega poročila za tekoče študijsko leto (junij 2013)
• Druge sprotne zadeve in pobude, vezane na strategijo in delovanje VSŠ.
9 POMEMBNEJŠE KOMISIJE
9.1 ŠTUDIJSKA KOMISIJA
Sestava:
•
•
predsednik: Dušan Hren, univ. dipl. inž. les.
člani: Maja Čebulj, prof. ped., soc., Marjan Črnčec, univ. dipl. org. dela,
Andreja Peserl, univ. dipl. inž. les., mag. Andrej Božin, univ. dipl. inž. arh.
31
Naloge in plan dela predsednika:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
sklicevanje sej Študijske komisije (redne, izredne),
priprava potrebne dokumentacije za obravnavo na sejah Študijske komisije,
priprava vsega potrebnega za obravnavo vlog (prošenj) študentov,
skrb za obravnavo pravilnikov in drugih aktov, ki jih je potrebno sprejeti ali spremeniti (kot
izdelan predlog za potrditev na predavateljskem zboru oziroma Svetu zavoda),
skrb za obravnavo prošenj oziroma pritožb študentov v skladu s pravilniki,
vodenje sej Študijske komisije,
pisanje zapisnikov sej Študijske komisije,
obveščanje študentov o sprejetih sklepih Študijske komisije,
poročanje na predavateljskem zboru o sprejetih sklepih Študijske komisije in podajanje
predlogov sklepov, ki jih mora potrditi predavateljski zbor,
skrb za sprotno realizacijo sprejetih sklepov,
sodelovanje z/s: ravnateljico višje šole, direktorjem zavoda, referentko, ostalim vodstvom
šole, predavatelji, asistenti, laboranti, študenti, komisijo za zagotavljanje kakovosti na višji
šoli, strateškim svetom VSŠ in drugimi glede na potrebo in pristojnosti,
opravljanje drugih nalog v skladu s pristojnostmi.
Redne seje študijske komisije v študijskem letu 2012/2013 bodo predvidoma ob četrtkih, s
pričetkom ob 11:10; in sicer:
1. redna seja – 25. 10. 2012,
2. redna seja – 29. 11. 2012,
3. redna seja – 17. 1. 2013,
4. redna seja – 14. 3. 2013,
5. redna seja – 18. 4. 2013,
6. redna seja – 23. 5. 2013,
7. redna seja – 6. 6. 2013,
8. redna seja – 29. 8. 2013,
9. redna seja – 19. 9. 2013,
10. redna seja – 26. 9. 2013.
Študijska komisija obravnava vloge, ki so bile v referat za študijske zadeve oddane najkasneje
sedem delovnih dni pred predvideno sejo študijske komisije oziroma štirinajst delovnih dni, kadar
je za vlogo potrebno pridobiti mnenje predavatelja.
9.2 KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
Sestava:
• Predsednica: Andreja Peserl
• Člani-predavatelji: mag. Leon Šuntner, Miroslav Novak, Zdenka Boltavzer, mag. Andrej
Božin
• Člani- študenti: Aleksander Golež, Sandi Vantur
V študijskem letu 2012/13 se bo Komisija za kakovost za spremljanja in zagotavljanje kakovosti
predvidoma sestala dvakrat: enkrat v prvem in enkrat v drugem semestru.
Predvideno delo Komisije:
• Izvedba analize anketiranja za štud. leto 2011/12
(zadolženi: A. Peserl – anketa za šolo in študijski proces, anketa za zaposlene;
Z. Steblovnik Župan – anketa o izvedbi predmeta in izvajalcih;
M. Vranjek, F. Korpič – anketa o praktičnem izobraževanju;
M. Prapertnik – izpis anket)
• Priprava samoevalvacijskega poročila za preteklo študijsko leto 2011/12
( zadolženi za ureditev celotnega poročila Z. Steblovnik Župan in A. Peserl)
32
•
•
•
•
Priprava aktivnosti za izvedbo anketiranja študentov v štud. letu 2012/13( zadolženi A. Peserl
in M. Prapertnik, predavatelji)
Na podlagi celotnih rezultatov in analiz ankeitranja priprava predlogov za izboljšave
izobraževalnega procesa.
Pregled in posodobitev Poslovnika kakovosti – uskladitev z določenimi spremembami v
procesih
Priprava na delo komisije za kakovost v novi institucionalni obliki ŠC Maribor – po 1.1.2013
Plan izobraževanja:
• Udeležba na morebitnih seminarjih oz. konferencah.
9.3 KOMISIJA ZA PREIZKUS NADARJENOSTI
Komisija za preizkus nadarjenosti v postopku za vpis v VšSP Oblikovanje materialov je bila
imenovana v skladu s prvim Razpisom za vpis v višje strokovno izobraževanje 2009/10 in v skladu z
vsebino programa Oblikovanje materialov (vpisni pogoji). Za to študijsko leto komisija deluje v
naslednji sestavi:
• Predsednica: Cvetka Hojnik
• Članice: Bojana Amon, Darja Alja Krecenbaher
Naloge in plan dela:
• Prevetritev kriterijev preizkusa za aktualni razpis za vpis.
• Izvedba preizkusov v več rokih (najmanj treh) in usklajevanje z referatom.
• Izdelava poročila (zapisnika) in seznama sprejetih kandidatov.
• Priprava predlogov in priporočil za preizkuse nadarjenosti in vpisni postopek v prihodnje.
Poročilo komisije o poteku preizkusov nadarjenosti za vpis v štud. leto 2012/2013
Komisija se je sestala v naslednjih terminih:
• 16. 6. 2012,
• 24. 9. 2012,
• 1.10.2012.
V prvem terminu je opravljalo preizkus nadarjenosti 13 kandidatk in kandidatov, v drugem 16, v
tretjem pa 26. Seznam kandidatov po datumih posameznih preizkusov je priloga tega poročila (v
referatu).
Vsi kandidati so pred preizkusom nadarjenosti v referat višje šole dostavili svoj portfolio najmanj
desetih kreativnih izdelkov (slikanja, risanje, fotografije izdelkov, miniaturni modeli izdelkov.)
Komisija je pregledala vse predstavitvene mape in izdelke in z vsakim kandidatom izvedla razgovor,
ki je temeljil na predhodno postavljenih kriterijih preizkusa nadarjenosti.
Splošne ugotovitve komisije so:
1. Vsi kandidati so izkazali določeno nadarjenost na enem ali več umetniških področjih, najbolj
so izstopala likovno, kiparsko, arhitekturno, lesarsko, fotografsko in nekatera druga področja.
2. Nekateri kandidati so s prinešenimi umetniškimi izdelki pokazali izredno nadarjenost na
umetniškem področju in so na določenem področju bili že tekmovalno uspešni ali so se že
predstavili širšemu občinstvu z lastnimi razstavami in aktivnostmi.
3. Nekateri kandidati so diplomanti ali so že diplomirali na različnih umetniških fakultetah
(arhitektura, likovna pedagogika, design).
4. Večina kandidatov je samokritično ocenila, da jim manjka znanj na področju oblikovanja, ki
jih želijo dopolniti in pridobiti s študijem v programu oblikovanje materialov in življenjske
ambicije uresničiti kot oblikovalci notranje opreme, eksteriera, avtomobilov, uporabnih
predmetov, nadaljevati že začeto umetniško oz. podjetniško pot ali ustanoviti lastno podjetje.
33
Predlog komisije:
Naj se priredi skupna razstava umetniških izdelkov vseh kandidatov in da se posamezne študente med
šolskim letom motivira in se jim omogoči predstaviti se v samostojnih razstavah.
Na preizkus nadarjenosti je bilo vabljenih 54 kandidatov, 44 jih je bilo uspešnih, 11 neuspešnih ali se
preizkusa ni udeležilo. (graf 1)
Komisija je naredila tudi analizo bodočih študentov, ki so se prijavili na preizkus likovne nadarjenosti.
Ugotovitve so v razpredelnici in diagramu spodaj.
Kaj/kdo vas je spodbudil za naš program?
Študentje oblikovanja materialov
Študentje višjih letnikov
internet
Spletna stran šole
CPI spletna stran
SŠOM
Srednja lesarska šola
skupaj
Št.
17
14
7
6
5
4
1
54
%
57,4
33,3
9,3
100
Grafični prikaz:
10 PLANI DELA
10.1 PLAN DELA RAVNATELJICE
•
•
•
•
•
•
•
•
Soustvarjanje takega delovnega okolja, v katerem bodo delovni odnosi spodbujali
ustvarjalnost vseh v delovni proces vključenih delavcev in drugih sodelavcev na šoli oz. pri
poslovnih partnerjih šole;
skrb za pravilno vsebinsko in pedagoško izvedbo programa,
koordinacija priprave izvedbenega kurikuluma,
predlaganje urejanja kadrovskih vprašanj,
pedagoško vodenje dela strokovnih delavcev,
sklicevanje in vodenje sej predavateljskega zbora in kolegijev VSŠ,
spremljanje izobraževalnega dela (svetovalne hospitacije in nastopna predavanja),
omogočanje in spodbujanje sodelovanja šole v različnih projektih za podjetja in lokalno
skupnost,
34
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
spodbujanje vključevanja šole študentov in zaposlenih v programe in projekte EU (Erasmus,
Leonardo da Vinci, Socrates, strukturni skladi),
nadzor sestavljanja in prilagajanja urnika,
skrb za pretok informacij med izvajalci programa in organi šole ter drugimi organi izven šole
(ministrstvo, oddelek za višje strokovno šolstvo);
izdelava kalkulacij in predlogov cen storitev VSŠ za sprejem na SZ,
v sodelovanju z direktorjem – ustrezno kadrovsko načrtovanje in načrtovanje materialnih
nabav in investicij za potrebe VSŠ.
skrb za vodenje evidenc in pravilnost izdane dokumentacije,
priprava predloga razpisa za vpis za naslednje študijsko leto in nadziranje vpisnega postopka
ter sodelovanje z višješolsko prijavno službo,
aktivna skrb za kakovostno promocijo šole
skrb za pospeševanje opravljanja študijskih obveznosti in diplomiranja
sodelovanje s študenti pri reševanju tekoče problematike in omogočanje dela skupnosti
študentov in študentskega sveta,
odločanje o napredovanju delavcev v plačilne razrede in nazive,
omogočanje in spodbujanje permanentnega izobraževanja zaposlenih ter njihovega
profesionalnega razvoja,
opravljanje obveznosti ki izvirajo iz funkcije zastopanja Skupnosti višjih strokovnih šol
Slovenije na področju mednarodnega sodelovanja in članice upravnega odbora EURASHE aktivno sodelovanje v drugih združenjih in komisijah, sodelovanje na konferencah,
seminarjih,
opravljanje obveznosti, ki izvirajo iz funkcije članice vladnega Sveta za visoko šolstvo,
po potrebi in razpoložljivosti časa izvajanje nalog registriranega strokovnjaka NAKVIS-a –
izvedba zunanjih evalvacij visokega šolstva,
Aktivno sodelovanje v UO Zveze lesarjev Slovenije, z DIT lesarstva Maribor in DIT lesarstva
Ljubljana,
Sodelovanje s panožnim združenjem pri GZS, OZS in BTF – oddelkom za lesarstvo ter
drugimi sorodnimi šolami v Evropi, predvsem v smislu priznavanja diplom diplomantov naše
šole,
Sodelovanje s Tehničnim veleučilištem Zagreb pri pripravi osnutka skupnega programa
»dizajn in tehnologija materialov« (delovni naslov),
Aktivno delo na pripravi in koordinaciji ponovne vloge za IP Erasmus s tujimi partnerji City
of Glasgow College, Kaunas College in VOŠ Volyne.
10.2 PLAN DELA PREDAVATELJSKEGA ZBORA
Predavateljski zbor je bil/bo v tem študijskem letu redno sklican predvidoma 5 – 7- krat. Sodelovanje
PZ je organizirano sproti preko okrožnic ravnateljice, sestankov strokovnih aktivov in kolegija.
Večino operativnega dela bo prenesena na strokovne aktive in projektne skupine, ki morajo vzpostaviti
več sodelovanja znotraj; usklajevalno funkcijo bo opravljal kolegij, ki se bo sestajal/usklajeval vsak
ponedeljek ob 11.00 v pisarni ravnateljice.
35
Predvideni sestanki PZ:
predvideni
termin Predvidene okvirne teme
seje/aktivnosti
25.9.2012
Zaključno – pripravljalno srečanje PZ; pregled uspeha v iztekajočem
se študijskem letu in priprava na novega – priprava delovnega načrta;
pregled sistemizacije za 2012/13; predstavitev zunanjeevalvacijskega poročila NAKVIS-a, pregled poteka vpisa in
preizkusov nadarjenosti; poročilo ŠK; združevanje šol;
16.-17. 10.2012
Dopisna seja- obravnava LDN
konec Okt. 2012
Predstavitev Erasmus mobilnosti – Estonija / Finska in sploh
možnosti mobilnosti 2012/13
Dec. 2012
Zagovori diplomskih nalog in priprava na podelitev diplom, potek
izobraževalnega dela, pregled opravljenih nalog, poročila o
aktivnostih na projektih, delavnica o vodenju koledarja
aktivnosti google, priprava zimske šole oblikovanja, novoletno
srečanje;
Jan. 2013
V primeru združitve v ŠC Mb – skupni PZ obeh OE višjih šol
Mar. 2013
Pregled nastajanja IP Erasmus, izvedbeni kurikulumi za 2. semester,
poročilo o razpisu za vpis in informativnih dnevih, poročila in
napotki komisije za kakovost, PRA za 1. Letnik, diplomska
delavnica;
Junij 2013
Poročilo o poteku in zaključevanju dela, izpiti, poročilo o praktičnem
izobraževanju, poročilo o prijavah po razpisu, delo komisij,
diplomske naloge, poročilo o projektih, zaključek študijskega leta,
pregled uspeha, planiranje novosti za prihodnje študijsko leto.
Predavateljski zbor sklicuje in vodi ravnateljica šole. Na seje predavateljskega zbora so poleg
imenovanih predavateljev višje šole vabljeni tudi inštruktorji in laboranti, tako prvega kot drugega
letnika (redni in izredni študij). Na redne seje sta običajno vabljena je tudi predstavnika skupnosti
študentov iz obeh programov, v letošnjem študijskem letu bo na redne seje PZ vabljena predstavnica
Študentskega sveta Andreja Lorber oz. njen namestnik Matija Močivnik.
10.2.1 Strokovni aktivi
Strokovni aktivi so oblikovani po sorodnosti predmetov. V strokovnih aktivih sodelujejo in usklajujejo
svoje pedagoško delo, načrtujejo materialne potrebe, učna gradiva idr. predavatelji, inštruktorji in
laboranti posameznih skupin sorodnih predmetov.
Vodja aktiva je eden izmed strokovnih delavcev, praviloma izmed nosilcev predmetov. Vodja aktiva
zastopa aktiv na predavateljskem zboru, pripravi predlog plana dela, sodeluje z ravnateljico v sklopu
kolegija VSŠ, pri pripravi sistemizacije in obremenitve predavateljev / inštruktorjev / laborantov in
drugih projektih na pobudo ravnateljice ali drugih kolegov, sklicuje sestanke po potrebi ter konzultira
in obvešča ostale člane.
Vodje aktivov, predsednik ŠK in predsednica Komisije za kakovost sestavljajo strokovni kolegij
ravnateljice šole.
Ravnateljica VSŠ sodeluje v kolegiju zavoda LŠ Maribor, ki ga sklicuje direktor zavoda.
Naloge vodij strokovnih aktivov:
• Sklicevanje in vodenje sestankov aktiva in koordiniranje kakovostnega dela kolegov v aktivu,
• Spodbujanje inovativnosti in kakovostnega izvajanja pedagoškega dela v aktivu,
• Zbiranje pobud pedagoških delavcev in prenašanje problematike na kolegij,
• Aktivna udeležba na kolegiju in poročanje o delu aktiva,
• Prenos informacij o aktivnostih kolegija na nivo strokovnega aktiva.
36
•
Strokovni aktivi in člani (vodja podčrtan):
1. KON-TEH strokovni moduli (les): Hren, Novak, Perič, Steblovnik, Zamuda, Stegne;
2. Moduli PRA- TVO-POV-TRO/TSO-obl: Vranjek, Peserl, Korpič, Stegne, Tonij, (Jesenik);
3. Podjetniško – organizacijski moduli, CNT: Črnčec, Steblovnik Župan, Boltavzer, Šuntner,
Prelog, (Žnidarič);
4. Oblikovalski moduli: Krecenbaher, Hojnik, Amon, Božin, Koren, Tonij, Jesenik.
Podrobneje so potrebe posameznih aktivov oz. zapisniki plana dela za tekoče študijsko leto,
opredeljene v PRILOGI 5
10.3 PROJEKTI
V tekočem študijskem letu poleg rednega kakovostnega izvajanja pedagoških obveznosti načrtujemo
predvsem aktivno delo na naslednjih projektih:
• Aktivnem povezovanju z gospodarstvom in visokim šolstvom na področju lesarstva, tako v
Sloveniji kot v EU.
• Promociji lesarske stroke v Sloveniji v sodelovanju z GZS – Združenjem lesarstva ter
promociji programa in šole navzven.
Tudi v tem letu pa predvsem načrtujemo kakovostno pedagoško delo s študenti skozi nove in
kontinuirane učne projekte:
AKTIVNOST / PROJEKT
Učni projekti/strokovne ekskurzije
Učni projekt TVO: Drevo in les – terenske vaje za
boljše dendrološko, makroskopsko in mikroskopsko
poznavanje drevesnih vrst
Učni projekt TVO: Gozdna učna pot LŠ Maribor
(Damiševo naselje) - vodenje skupin učencev in
vzdrževanje učne poti v sodelovanju s TD Studenci,
in Srednjo šolo LŠ Maribor
Učni projekti PKV: Poslovno kosilo v šolski
jedilnici, Načini iskanja literature in virov v
knjižničnih bazah podatkov – Cobiss in iskanje
člankov v tujem jeziku, posebej za lesarsko stroko.
STROKOVNE EKSKURZIJE IN VEZAVA NA
PREDMETE:
ZADOLŽEN
Andreja Peserl, Alenka Tonij; spremljevalci
na terenskih vajah:
Andreja Peserl, Alenka Tonij, Zdenka
Steblovnik Župan, ga. Požarnik (TD
Studenci)
Maja Čebulj, knjižničarka Zdenka Berko
Vsi strokovni aktivi v sodelovanju s
Študentskim svetom - koordinatorica ga.
Alenka Tonij
I. letnik LESARJI in OBLIKOVALCI (Peserl, Vranjek, Amon, Stegne)
Ekskurzija bo izvršena med datumom 22.10 . in 11.11.
Predvidevamo obisk:
- HELIOS (barve, laki, lepila…), Količevo, Medvode,
- Podjetje BLAŽIČ (robni trakovi, lesna tvoriva – plošče), Ljubljana,
- 23. BIO - bienale oblikovanja, Ljubljana.
II. letnik LESARJI in OBLIKOVALCI (Krecenbaher, Amon, Novak, Peserl)
Ekskurzija bo izvršena med v 2. semestru med 18.in 23.4. 2013.
Predvidevamo obisk:
- tovarne NOVEM (Car Interior Design) v Ložnica pri Žalcu,
- ogled delavnice mojstra SKAZE in izdelava violine v Vitanju (za obisk delavnice je potrebno
študente razdeliti v 2 skupini, zato za skupino, ki je ta čas prosta, je predviden obisk
Vesoljskega centra v Vitanju,
- ogled razstave ART&CRAFT Europe 2013,
in v kolikor bi bilo časovno izvedljivo predvidevamo tudi obisk Klobučarske delavnice (leseni
modeli za izdelavo pokrival).
37
II. letnik OBLIKOVALCI (Koren, Krecenbaher)
Ekskurzija bo izpeljana v 2. semestru (marec april).
Predviden je obisk:
Narodni in Etnološki muzej v Ljubljani in obisk katere v tem času aktualne razstave.
V okviru predmeta TVO (Peserl) je predviden obisk Univerze v Mariboru – fakultete za
gradbeništvo, kjer si študenti ogledajo preizkuse na trgalnem stroju, ki ga na šoli nimamo.
Prav tako so v okviru predmetov RTL, IIL, RPL predvideni obiski Pokrajinskega muzeja v
Mariboru (ogled, depoja in restavratorske delavnice).
Obiske in predavanja v muzeju predvideva tudi ga. Koren pri ZBP.
Predvidevamo tudi eno ekskurzijo v tujino, ki bo namenjena vsem študentom in sodelavcem –
predvidoma je to obisk pohištvenega sejma Koln (19.-25.1.2013).
- cena bo usklajena naknadno, enako tudi višina financiranja iz namenskih sredstev – preostanek bo
sofinanciranje udeležencev.
(natančnejša pojasnila glede ekskurzij so del PRILOGE 5)
ZRP, RIN: Strokovna ekskurzija in ogled Mirjana Koren, Darja Krecenbaher, Alenka
restavratorske delavnice Pokrajinskega muzeja Tonij
Maribor
Učni projekt PRM: Virtualno pohištveno podjetje Predavatelj Marjan Črnčec, informatiki in g.
(planiranje in spremljanje proizvodnje – softver Ilovar iz podjetja 3TAU
UPRO5 podjetja 3TAU iz Novega mesta)
Projekti sodelovanja z občino Ruše – obnova vrat, Arhitektka Maruša Zorec in mag. Karin
forma-viva park Ruše, obnova lesenih košev za smeti Jurše (občina Ruše), študenti Fakultete za
(PRI 1. in 2. Letnik Les, Obl. in diplomski projekti arhitekturo UL, tim naše šole: Steblovnik
študentov Obl. in Les.)
Župan, Peserl, Vranjek, Tonij, Jesenik,
Božin
Projekti sodelovanja z občino Selnica/D. – izvedba g. Grušovnik (občina Selnica), vodstvo šole
postavitev več avtobusnih postajališč (DD Dejana in šol. delavnic, študenti (PRI), predavatelja
Pauliča)
Novak in Steblovnik
»Preslikave preteklosti« - razvoj idej spominkov in Ga. Čebulj, ga. Peserl in ga. Koren
predmetov na osnovi »koroškega pledra« - (Pokrajinski muzej)
sodelovanje s Pokrajinskim muzejem Maribor
Strokovno vodenje obiskovalcev po depoju Ga. Koren, ga. Peserl
pohištva Pokrajinskega muzeja Maribor (PRI –
Obl. 2. letnik)
WOODSTONE
2013
–
1.
nadaljevanje 1.ŠC Sežana-vodstvo, dr. Staša Mesec –
restavratorskih in oblikovalskih delavnic v vasi Robidišče,
občina
Kobarid,
naši
koordinatorji: Tonij, Vranjek, Jesenik, Amon
Robidišče ali – 2. obnova Ruškega letnega odra
2. LŠ Mb-vodstvo, mag. Karin Jurše –
Občina Ruše, naši koordinatorji Peserl,
Steblovnik, Novak
Aktivnosti promocije šole, povezav z gospodarstvom
Projekt sistematičnih predstavitev diplomskih del na Črnčec, mentorji, diplomanti, referat
plakatih
Aktivno načrtovanje promocije šole in zavoda (sejmi, Ravnateljica, Čebulj, Novak, Tonij, Saulipredstavitve)
Miklavčič
Udeležba na konferenci / seminarju na temo Gradnje Alenka Tonij, Zlatko Jesenik
z lesom na Višji lesarski strokovni šoli v Volynah na
Češkem – aprila 2013
Organizacija debatnega krožka z zunanjimi gosti na Zdenka Steblovnik Župan, Branka Hribar,
temo »Ženske v lesarstvu« - 8.3.2013
predavateljice in študentke
38
Organizacija ERASMUS namestitev in študijske Erasmus koordinatorica Alicia Leonor Sauli
mobilnosti za naše študente in sodelavce (okt.12- Miklavčič, Martina Prapertnik
sept.13)
Posodabljanje spletne strani v skladu s potrebami
Marjan Prelog, študentska skupnost,
ravnateljica
Izvedba operativnih aktivnosti po načrtovanem IPA Steblovnik Župan, kolegij
projektu v sodelovanju z drvnim Klasterom Sev.-Vzh.
Hrvaške in ŠC Varaždin (v kolikor bo projekt potrjen)
Šola oblikovanja interijera – delavnica za javnost
HUGHES Design, ga. Darja Hughes –
oblikovalka interijera, v sodelovanju z
aktivom oblikovanja VSŠ, predmetom PET
in študenti
Jean Monnet "European Union for Youth" 7 predavateljev, 15 študentov
(EU4YOUth), - izvajalec EPF Maribor
Priprava zbornika VSŠ 2013-feb 2013
mag. Božin, Zdenka Steblovnik Župan,
Čebulj
Projekti kulture, športa, mednarodnega in čezmejnega sodelovanja
Sodelovanje na športnih turnirjih in aktivnostih v Martina Prapertnik, ŠS, Tonij
organizaciji ŠS
Priprava nove, izboljšane vloge za IP Erasmus Steblovnik Župan, Božin, Sauli-Miklavčič
program, ista vsebina in partnerji
Gostujoče predavanje
Ga. Katarina Majerhold – nov. 2012:
Čebulj, Božin
Projekti razvoja programov
Priprava nove, izboljšane vloge za IP Erasmus Steblovnik Župan, Božin, Sauli-Miklavčič
program, ista vsebina in partnerji
Oblikovanje
izhodišč in
vsebine skupnega Zdenka Steblovnik Župan , dr. Žarko Nožica
visokošolskega strokovnega programa v sodelovanju s – TVZg, kolegij in drugi NAKVIS
strokovnjaki naše VSŠ: Andreja Peserl, mag.
TV Zagreb
Andrej Božin
10.3.1 Promocijske aktivnosti
V promocijske aktivnosti letos sodi:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Izdaja publikacij (zgibanke, plakati, CD-ji) – na zalogi
Izdaja novega glasila (zbornika) VSŠ s strokovnimi in promocijskimi članki
Sodelovanje na razpisu Zlati znak oz. Zeleni inovator ZLS s podelitvijo nagrad na sejmu
Ambient (LPS, november 2012)
Sodelovanje na drugih sejmih in razstavah: DOM, Informativa, gradbenem sejmu Gornja
Radgona, na razstavi Čar lesa, Design Expo, na razpisih za Naj spominek Maribora.
Sodelovanje z revijo LES in Lesarsko založbo ter ZLS.
Objava oglasov v FAX VPISNIKU – v odvisnosti od razpoložljivih sredstev in cen.
Priprava informativnih dnevov.
Manjših poslovnih daril.
Podpora delovanju Alumni kluba diplomantov.
Izvajanje modulov Umetniške obdelave lesa in restavriranja za zunanje udeležence
• V tem študijskem letu bomo glede na povpraševanje ob izvedbi zimske šole oblikovanja
ponudili tečaje restavriranja, rezbarjenja lesa in izdelave intarzij zunanjim udeležencem, in
sicer študentov drugih višjih/visokih šol v sklopu proste izbire kot tudi sicer fizičnim osebam
oz. širši javnosti.
39
10.4 REFERAT ZA ŠTUDENTSKE IN ŠTUDIJSKE ZADEVE
Pisarna referata za študijske zadeve se nahaja v upravi šole. Referentka za študijske
zadeve/organizatorica izobraževanja je:
• Martina Prapertnik, univ. dipl. oec.
Naloge in plan dela referentke za študijske zadeve/organizatorice izobraževanja:
• posredovanje informacij slušateljem v uradnih urah;
• priprava, obdelava in arhiviranje dokumentacije za strokovne delavce (poročil o opravljenem
delu, list prisotnosti...)
• vodenje korespondence s slušatelji;
• vodenje evidence o izpitih in druge matične dokumentacije študentov in strokovnih delavcev
ter skrb za arhiviranje;
• izdajanje potrdil o opravljenih izpitih in izdelava drugih poročil;
• vodenje vpisa, urejanje vpisne dokumentacije in sodelovanje z VPS;
• urejanje oglasnih desk;
• priprava izpitnega materiala za predavatelje;
• vnašanje podatkov o prijavah na izpite in opravljenih izpitih ter drugih podatkov v
računalniški sistem EVIDENCA,
• urejanje elektronskega indeksa
• priprava diplomskih izpitov in dodatkov k diplomi (priprava map za diplomante)
• sodelovanje s PZ, študijsko komisijo in drugimi komisijami in organi šole in zavoda,
• sodelovanje z Višješolsko prijavno službo in ministrstvom,
• usposabljanje na svojem področju dela
• druga administrativna in organizacijska opravila po nalogu ravnateljice in direktorja zavoda,
Uradne ure referata:
DAN
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
URA
09.00 – 12.00
09.00 – 12.00
09.00 – 12.00
09.00 – 12.00
10.00 – 12.00 in 15.00 – 17.00
Po potrebi in dogovoru z odraslimi
izobraževanja
udeleženci
Indeks… Namesto klasičnega indeksa smo uvedli E-indeks, ki je študentu na voljo na spletni strani
šoli. Vpogled v E-indeks je mogoč samo z vpisno številko študenta ter geslom, ki ga študentje
prejmejo v referatu
Spremljanje strokovnega dela - dokumentacija
Za spremljanje pedagoškega dela predavateljev, inštruktorjev in laborantov so v rabi interni obrazci.
Za ugotavljanje udeležbe študentov na obveznih vajah (80%) so v uporabi posebne interne liste
prisotnosti.
Obrazce strokovni delavci dvignejo in oddajo v referatu za študijske zadeve.
40
10.5 ORGANIZATORICI PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
Predavateljici VŠ – organizatorici praktičnega izobraževanja sta:
• Metoda Vranjek, u.d.i.l.- program Les.
• Andreja Peserl, u.d.i.l., mag. – program Obl.
Naloge organizatorjev praktičnega izobraževanja:
• Sodelovanje s podjetji, izvajalci praktičnega izobraževanja in mentorji (obiski, dogovori,
usklajevanja, preverjanje).
• Urejanje in arhiviranje pogodb o praktičnem izobraževanju.
• Sodelovanje s študenti med opravljanjem praktičnega izobraževanja in reševanje sprotne
problematike.
• Skrb za obveščanje študentov v zvezi s praktičnim izobraževanjem in navodila za pripravo
poročil ter zagovora.
• Pregled in evidentiranje delovnih izkušenj udeležencev izobraževanja za priznavanje dela
PRA (1. letnik),
• Zbiranje vlog za priznavanje praktičnega izobraževanja in priprava predlogov za priznavanje
(izredni 1. letnik),
• Sodelovanje pri informativnem dnevu,
• Sodelovanje pri pripravi in izvedbi srečanja z lesno industrijskimi podjetji, izvajalci in
zainteresiranimi izvajalci praktičnega izobraževanja,
• Vodenje ustrezne predpisane dokumentacije,
• Pridobivanje povratne informacije o poteku PRA od študentov in podjetij (izvedba anketiranja
in obdelava anket ter priprava poročila),
• Priprava predlogov in koordinacija sodelovanja predavateljev strokovnih predmetov pri
izvedbi PRA,
• Opravljanje zagovorov prakse in koordinacija ocenitve študenta.
• Sodelovanje pri izvedbi diplomskih izpitov.
10.5.1 Sodelovanje s podjetji in mentorji
Praktično izobraževanje za naše redne študente izvajajo lesarska podjetja in obrtniki ter mentorji –
podroben seznam v PRILOGI 6 (stanje štud. leta 2011/12).
Tam, kjer v podjetju nimajo zaposlenega delavca z ustrezno izobrazbo, so angažirani zunanji mentorji.
Z namenom usposabljanja mentorjev, izmenjave izkušenj in reševanja sprotne problematike
mentorstva vsako leto, v prvih mesecih študijskega leta organiziramo posvet vodstva šole,
predavateljev in študentov z mentorji v podjetjih na temo problematike mentorstva in ocenjevanja
praktičnega izobraževanja, kjer se mentorjem tudi podelijo potrdila za izvajanje mentorstva.
10.6 INFORMATIK
Informatik je na šoli zadolžen za nemoteno in sodobno delovanje omrežja, informacijskega sistema za
študente in strokovne delavce, posodabljanje in vzdrževanje ter skrb za razvoj interaktivne uporabe
šolske spletne strani in virtualnega strežnika ter druga dela, povezana s to problematiko, po nalogu
direktorja oz. ravnateljice.
To delo od letos na šoli opravljajo g. Marjan Prelog (skrbništvo spletne strani in virtualnega strežnika)
ter mag. Tjašo Vlasak (koordinacija nemotenega delovanja omrežja in informacijskega sistema).
Vzdrževalna dela opravlja na zavodu po pogodbi podjetje PRONID.
Delo skrbnika virtualnega strežnika in spletne strani:
• ustvarjanje in oskrba e-poštnih predalov,
• izdelava (posodobitev) urejanje in ažuriranje šolskih spletnih strani,
41
•
•
nastavitev sistema uporabniških gesel za dostop do objav na spletnih straneh za študente in
strokovne delavce,
nudenje strokovne pomoči sodelavcem višje šole pri delu z različno programsko in
računalniško opremo na šoli,
Delo skrbnika omrežja in informacijskega sistema:
• sodelovanje s predavateljem/inštruktorjem ORG2 in podjetjem TAU3 Novo mesto pri
vzdrževanju programskega paketa UPRO 5.
• sodelovanje z vzdrževalci omrežja PRONID d.o.o. (g. Branko Kolarič),
• skrb za posodabljanje informacijskega sistema VšSŠ in investicije.
V prostorih zavoda deluje tudi brezžično omrežje.
10.7 KOORDINATORJA EU PROJEKTOV IN MOBILNOSTI
Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola je nosilka razširjene Erasmus listine- za obdobje od 20072013 in ji je s tem omogočena mobilnost tako študentov kot tudi zaposlenih na višji šoli.
ID koda naše višje šole v Erasmus programih je: SI MARIBOR 04.
V študijskem letu 2011/12 smo izvedli 16 mobilnosti (od 17 odobrenih) (0 za študij, 1 za prakso,
15 osebja (6 poučevanje, 9 usposabljanje).
Odobrene mobilnosti za leto 2012/13 (po sklenjeni pogodbi): 23 mobilnosti (1 za študij, 2 za
prakso, 8 poučevanje in 12 usposabljanje) –tekom leta se na osnovi prošnje lahko odobrijo
dodatne mobilnosti.
Delo koordinatorice študijskih izmenjav in Erasmus mobilnosti za študente in zaposlene opravlja
Alicia Leonor Sauli Miklavčič. V letošnjem letu pri mednarodnem sodelovanju pomaga mag.
Andrej Božin (na področju priprave skupnih programov in IP Erasmus programov).
Kontaktni podatki koordinatorjev (za dogovor o srečanju):
• [email protected]
• [email protected]
Koordinatorica študijskih izmenjav in namestitev opravlja dela kot so:
• Priprava prijavnice in vodenje postopka pridobivanja finančnih sredstev
• Sodelovanje s CMEPIUS-om v izvajanju in izobraževanju za izvajanje mobilnosti
• priprava in vodenje razpisa za študijske namestitve
• organizacija motivacijskih posvetov in predstavitev poročil za izvedene mobilnosti
• svetovanje študentom in zaposlenim
• izdelava predloga institucionalnega načrta
• udeležba in organizacija pripravljalnih obiskov
• priprava bilateralnih pogodb in dogovorov o sodelovanju z inštitucijami,
• pobuda in koordinacija drugih mednarodnih sodelovanj
• sodelovanje pri prevajanju objav, publikacij in spletnih strani v tuje jezike (angl., nem.)
• priprava predstavitev mobilnosti za študente, delavce in javnost – planirano okt.-nov.2012.
Projekti mobilnosti Erasmus
Erasmus podpira individualno mobilnost študentov, učnega osebja in drugih zaposlenih, organizacijo
projektov intenzivnih programov (poletne/zimske šole), večstranske projekte in mreže.
Kaj Erasmus omogoča študentu?
• da del rednih študijskih obveznosti opravi na partnerski instituciji v eni od sodelujočih držav v
programu Vseživljenjsko usposabljanje (VŽU),
• da je oproščen stroškov šolnine v tujini,
• da se mu priznajo v tujini opravljene obveznosti,
• da opravi prakso v podjetju v eni od teh držav,
• da pridobi finančno pomoč v okviru programa VŽU – Erasmus.
42
Preko vsega tega mu omogoča spoznavanje študentskega in delovnega življenja v tujini, osebnostno
rast, večjo zaposljivost, nove izkušnje in predvsem veliko novih poznanstev.
Kaj Erasmus omogoča zaposlenim?
• da svoja predavanja izvedejo tudi na tujih institucijah,
• da se usposabljajo na tujih izobraževalnih institucijah ali podjetjih,
• da pridobijo nova in drugačna znanja in rešitve,
• da pridobijo vpogled v mednarodni izobraževalni sistem in s tem tudi primerjajo lastno znanje
in pridobitve,
• da v svoja predavanja vnesejo tudi mednarodne izkušnje in znanje iz prve roke.
Sodelujoče države:
• 27 držav članic EU;
• države EFTA: Norveška, Islandija, Lihtenštajn;
• Turčija, Hrvaška (od 2010 dalje) in
• Švica (od 2011 dalje).
Kako dolgo traja izmenjava?
Študenti:
• praksa od 2 meseca do 12 mesecev
• študij od 3 mesece do 12 mesecev
Zaposleni:
• poučevanje od 1 dne ali vsaj 5 ur poučevanja do 6 tednov
• usposabljanje od 1 tedna (5 delovnih dni) do 6 tednov
Pogoji sodelovanja za študente:
• za prakso mora študent biti vpisan vsaj v prvi letnik Lesarske šole Maribor, Višje strokovne
šole;
• za študij mora študent biti vpisan vsaj v drugi letnik Lesarske šole Maribor, Višje strokovne
šole;
• mora biti državljan ene od sodelujočih držav v programu VŽU ali državljan druge države, in je
vpisan na visokošolski zavod v sodelujoči državi pod pogoji, ki jih določa vsaka sodelujoča
država, ter ob upoštevanju narave programa;
• študentu se lahko status Erasmus dodeli le dvakrat: enkrat za študij in enkrat za prakso, skupaj
za največ 24 mesecev;
• vsaj ena od obeh držav, matična država ali gostiteljica , mora biti država članica EU.
Pogoji sodelovanja za zaposlene:
• mora biti v delovnem razmerju z Lesarsko šolo Maribor, Višjo strokovno šolo;
• mora biti državljan ene od sodelujočih držav v programu VŽU ali državljan druge države, ki je
zaposlen v sodelujoči državi;
• za poučevanje mora gostiteljica zaposlenih (visokošolski zavod) prav tako imeti Erasmus
razširjeno listino
• vsaj ena od obeh držav, matična država ali gostiteljica , mora biti država članica EU.
10.8 ŠOLSKA KNJIŽNICA
Šolska knjižnica je na voljo študentom za izposojo strokovne literature in publikacij, pa tudi za iskanje
gradiv in svetovanje v zvezi z iskanjem v bazi podatkov COBBISS in drugih svetovnih bazah
podatkov na internetu. V knjižnici je na voljo tudi čitalnica, kjer lahko študirate strokovno literaturo in
si izposodite na ogled strokovne revije ter seminarska / diplomska dela študentov.
43
Knjižnica je odprta vsak dan v dopoldanskem času (uradne ure so obešene na vratih knjižnice), ob
petkih pa tudi v času prisotnosti izrednih študentov na šoli - od 15.00 do 17.00.
Rok za vračilo izposojene literature je 3 tedna, zamudnina znaša na teden in izposojeno enoto 0,8 €.
Arhivirane diplomske naloge so na voljo le v čitalnici in ne za izposojo. Diplomske naloge s
»plombo« (na osnovi izjave podjetja, da gre za poslovno skrivnost) so na vpogled le, če študent
osebno prinese dovoljenje zadevnega podjetja.
Posebne naloge oz. sodelovanje šolske knjižničarke ge. Zdenke Berko v sklopu postopka
diplomiranja:
• Pregleda in potrdi tehnično pravilnost diplomske naloge ter usklajenost s Pravilnikom o
diplomiranju, izdanim na naši šoli l. 2010 (dostopen na šolski spletni strani)
• Pripiše diplomski nalogi UDK vrstilec in ključno dokumentacijsko informacijo,
• Sodeluje pri pripravi in izvedbi diplomskih delavnic za študente.
Sodelavci so vabljeni k predlogu nabav novih publikacij (knjig in gradiv) za knjižnico.
11 STALNO STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE IN IZOBRAŽEVANJE
Na šoli skrbimo za redno strokovno spopolnjevanje in izobraževanje strokovnih delavcev tako, da se
sodelavci:
• vključujejo v seminarje in izobraževanja, razpisana v Katalogu stalnega strokovnega
spopolnjevanja, po lastnih željah in v dogovoru z ravnateljico in direktorjem zavoda (kritje
stroškov).
• Formalno izobražujejo na ustreznih fakultetah.
• Ker pa je v Katalogu zelo malo razpisanih tem, ki bi bile primerne in se posebej nanašale na
ciljno skupino predavateljev in strokovnih delavcev višjih strokovnih šol, večji del takšnih
izobraževanj organiziramo sami v obliki delavnic PZ, posvetov, srečanj, gostujočih
predavateljev in udeležbe na specialnih seminarjih, namenjenih predavateljem visokih in
višjih šol, ki pa so žal razpisani izven omenjenega Kataloga.
V letošnjem štud. letu načrtujemo še naslednje izobraževalne aktivnosti:
• Udeležba ravnateljice, predsednice komisije za kakovost, organizatorice izobr. oz. članov
komisije za kakovost VSŠ na seminarjih v organizaciji Skupnosti VSŠ na temo poslovnikov
kakovosti in razvoja kakovosti na VSŠ.
• Udeležba strokovnjakov NAKVIS-a na organiziranem permanentnem usposabljanju.
• Erasmus mobilnosti za spopolnjevanje osebja – individualne in organizirane (npr. na
konferenci o Gradnji z lesom »Wood structures« na Češkem (Higher Professional School
Volyně) – april 2012, Estonija/Finska – sept 2012).
• V sodelovanju z DIT Ljubljana in DIT Maribor – ogledi strokovnih sejmov in sodelovanje na
obsejemskih dejavnostih in delavnicah
• dodiplomski in podiplomski študiji:
o Miroslav Novak – doktorski študij Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo,
smer Energetika in procesno strojništvo
o Marjan Prelog – BTF odd. za lesarstvo
o Viktorija Kidrič – Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, VIS študij
smer Javne finance
• pedagoško - andragoško izobraževanje: mag. Andrej Božin (program v izvedbi Skupnosti
VSŠ) – v 2. semestru bo opravljeno nastopno predavanje mag. Božina.
Kritje stroškov posameznih izobraževalnih dejavnosti in izobraževanj usklajuje direktor oz. svet
zavoda, na pobudo ravnateljice oz. posameznikov, udeležencev izobraževanj oz. je sofinancirano iz
pogodbe Erasmus mobilnosti osebja.
44
12 MATERIALNE POTREBE IN FINANČNI NAČRT
Načrtovanje materialnih potreb in realizacija nabave poteka v skladu z razpoložljivimi sredstvi in v
sodelovanju obeh šol v zavodu. Ravnateljica v.š. na osnovi delovnih načrtov šole, delovnih načrtov
strokovnih aktivov in njihovih materialnih potreb, posameznih strokovnih služb, izobraževanja
zaposlenih itd. predlaga porabo sredstev in nabavo opreme direktorju zavoda. V PRILOGI 5 so v
sklopu planov dela posameznih aktivov tudi materialne potrebe.
PREDVSEM JE IZ NAČRTOVANJA MATERIALNIH POTREB ZA VAJE PRI PREDMETIH
S PODROČJA TVORIV IN POVRŠINSKE OBDELAVE RAZVIDNO POSEBNO
PRIZADEVANJE IN CELO INOVATIVNOST PREDAVATELJEV, INŠTRUKTORJEV IN
LABORANTOV ZA VARČEVANJE PRI PORABI MATERIALA (porabljanje lanskih
izdelkov in ostankov, usklajevanje vsebin vaj z razpoložljivimi materiali)
Višja strokovna šola načrtuje porabo sredstev na nivoju zavoda Lesarske šole Maribor v povezavi s
Srednjo poklicno in strokovno šolo. V finančnem načrtu za leto 2011 je opredeljena s svojimi prilivi
(ne pa tudi z odlivi) kot ločena postavka. Glede na to, da se tekoče študijsko leto v celoti financira po
sistemu MOFAS, je obseg dodeljenih prilivov več ali manj znan, saj je že določen v skladu z novim
Pravilnikom o normativih za financiranje višjih strokovnih šol (95/2008) in vsakoletno pogodbo
z ministrstvom o financiranju dejavnosti višje šole v zavodu. Druge materialne potrebe posameznih
aktivov za redno izvajanje pedagoških procesov in načrtovane projekte so razvidne iz prilog. Zajete so
v ustreznih postavkah finančnega načrta zavoda.
Kalkulacija izrednega študija– PRILOGA 7
PRILOGE
PRILOGA 1: Shema programa Lesarstvo
PRILOGA 2: Shema programa Oblikovanje materialov (les)
PRILOGA 3: Študijski koledar in urniki
PRILOGA 4: Analiza aktivnih dispozicij diplomskih del
PRILOGA 5: Potrebe strokovnih aktivov (plan dela) in načrtovanje / kalkulacija ekskurzij
PRILOGA 6: Sodelovanje s podjetji in mentorji (seznam)
PRILOGA 7: Kalkulacija izrednega študija 2012/13
PRILOGA 8: Cenik prispevkov in stroškov šolnin za redni in izredni študij 2012/13
PRILOGA 9: Zakonski in podzakonski akti, interni akti
Delovni načrt uredili in pripravili:
Zdenka Steblovnik Župan,
Martina Prapertnik
Pri pripravi pomembneje prispevali:
Dušan Hren, Metoda Vranjek, Andreja Peserl, Alenka Tonij, Cvetka Hojnik, vodje strokovnih aktivov,
A. L. Sauli Miklavčič, Viktorija Kidrič
45

2 NA KAJ SMO POZORNI NA NAŠI ŠOLI

Transcription

Similar documents

KURIKULUM ZA VRTCE

Pozdravni govor: Dragi gospod škof Stanislav

Jakobovo pismo – 11; november 2014

Program konference - SKUPNOST VIŠJIH STROKOVNIH ŠOL

2015 Jezusov krst.pdf

Beseda živega Boga

Prenesi datoteko - Župnija Lj. Rakovnik

2015-5 - T-2

2015-4 - T-2

Oznanilo ŽIVA VODA

13 (30. 11. 2014) - Župnija Ljubljana Dravlje

OZNANILA v PDF - NM - Klošter

Kandidatka za mestno svetnico

poslovnik kakovosti - VSŠ – Višja strokovna šola

LETNO POROČILO 2011 - SKUPNOST VIŠJIH STROKOVNIH ŠOL

2011/12 - 2012/13 - Višja strokovna šola Ptuj

Informacijski katalog

2 NA KAJ SMO POZORNI NA NAŠI ŠOLI