Pri mlajšem bolniku s trdovratnimi bolečinami v križu moramo

Pri mlajšem bolniku s trdovratnimi
bolečinami v križu moramo pomisliti
tudi na spondiloartritis
Spondiloartritisi so skupina
revmatskih bolezni, ki jih
združuje klinična slika, odsotnost
revmatoidnega faktorja, rentgenske
spremembe, genetično ozadje in
deloma tudi patogenetski mehanizmi.
Njihove skupne značilnosti so:
1. odsoten revmatoidni faktor,
2. vnetne spremembe prizadenejo
v prvi vrsti hrbtenico,
3. periferni sklepi so vneti predvsem
na spodnjih okončinah, vnetje
je praviloma nesomerno
in oligoartikularno,
4. entezitis v predelu hrbtenice
in perifernih sklepov,
5. zunajsklepna prizadetost
oči, kože, sluznic in srca.
Če bolnik ni pravočasno in ustrezno zdravljen, lahko pride do trajnih poškodb
hrbtenice (pokostenitev) in drugih sklepov, kar vodi v invalidnost.
Vnetna bolečina v križu
Objavo informacije je omogočilo podjetje AbbVie d.o.o., Dolenjska cesta 242c, 1000 Ljubljana - SIHUR140043
1.
2.
3.
4.
5.
< 40
Pojavi se pred 40. letom starosti
Pojavi se postopno in ne pogojeno z
nenadnim gibom ali drugim mehanskim
vzrokom (npr. ne nastane zaradi poškodbe)
Ob telesni vadbi se zmanjša
Počitek je ne zmanjša ali jo celo poslabša
Prisotna je ponoči in se zmanjša,
ko bolnik vstane in se razgiba
Vnetna bolečina v križu je prisotna, kadar so
izpolnjena vsaj 4 od naštetih meril
Literatura: Sieper J, van der Heijde, Landewe R, et al. New criteria for inflammatory back pain in patients with
chronic back pain: a real patient exercise by experts from the Assessment of SpondyloArthritis international
Society (ASAS). Ann Rheum Dis 2009; 68:784-8
Med spondiloartritise prištevamo
ankilizirajoči spondilitis, psoriatični
(spondilo)artritis, reaktivni artritis,
enteropatični artritis, juvenilni
spondiloartritis. Razvrščanje
bolnikov v ustrezno skupino je zaradi
možnega sočasnega ali sekvenčnega
pojavljanja ter prekrivanja
različnih simptomov in znakov
pogosto oteženo (npr. razvrstitev
bolnika z artritisom, luskavico in
vnetno črevesno boleznijo).
Znaki in simptomi
V ospredju spondiloartritisa s
prevladujočo aksialno prizadetostjo
je vnetna bolečina v hrbtu. Gre pa
za topo bolečino prikritega nastanka,
ki ščasoma postane trajna in je sprva
značilno lokalizirana v predelu
križa in/ali glutealno. Ima jo kar 80
% bolnikov z aksialno prizadetostjo.
Vnetje lahko napreduje sčasoma
vzdolž celotne hrbtenice, lahko pa se
razširi tudi na sklepe prsnega koša
(15 %). Vnetno bolečino spremljata
še omejena gibljivost in okorelost
prizadetega dela hrbtenice in/ali
prsnega koša. Ankilozirajoči spondilitis
je značilni predstavnik te skupine.
V okviru periferne prizadetosti se
pojavlja artritis, ki je značilno monoali oligoartikularen, asimetričen in
pretežno na spodnjih udih (daktilitis
ali klobasast prst, entezitis).
Med zunajsklepne manifestacije
spondiloartritisa prištevamo uveitis,
kožne spremembe – luskavica kože,
nohtov, keratoderma, spremembe
na sluznicah, kronično vnetje
črevesne sluznice, prizadetost srca.
Diagnosticiranje in zdravljenje
Diagnozo postavimo s pomočjo
meril, ki jih je pripravila delovna
skupina ASAS (ASsessment in
Ankylosing Spondylitis). Ta merila
omogočajo zgodnejše odkrivanje
bolezni in optimizacijo zdravljenja.
V veliko pomoč so tudi zdravnikom
družinske medicine za hitrejšo in
pravilno napotitev k revmatologu.
V zadnjih letih se je pristop k
obravnavi bolnikov pomembno
spremenil. Potreba po zgodnjem
prepoznavanju bolezni, zgodnejšem
in učinkovitejšem zdravljenju, ne
glede na končno diagnozo bolezni, je v
ospredje postavila enotno opredelitev
in poimenovanje (spondiloartritisi).
Z namenom zgodnjega odkrivanja
bolezni so na voljo nova klasifikacijska
merila, ki so izpostavila pomen
oz. vlogo magnetnoresonančne
tomografije (MRT) v zgodnji diagnostiki
sakroiliitisa in genetičnih označevalcev
bolezni (HLA B27). Nova merila
omogočajo postavitev diagnoze tako pri
bolnikih s prevladujočo prizadetostjo
aksialnega skeleta kot tistih z izolirano
periferno sklepno prizadetostjo že v
zgodnjem obdobju bolezni (še pred
pojavom nepovratnih, RTG vidnih
strukturnih sprememb na skeletu).
Epidemiologija
Spondiloartritisi prizadenejo približno
1,9 % odrasle populacije. Njihova
etiologija ni poznana, pomemben
je medsebojni vpliv dednih in
zunanjih dejavnikov. HLA-B27 je med
dednimi dejavniki najpomembnejši
in predstavlja 20%-40% genetičnega
ozadja. Nosilci antigena HLA-B27
imajo do 20-krat večje tveganje
za razvoj spondiloartritisa kot
HLA-B27 negativne osebe. Pozitivno
družinsko anamnezo ima kar 30-35%
bolnikov. Osnovni bolezenski proces
spondiloartritisa je vnetje na mestu
entez (entezitis) in priležne kostnine.
Povzeto po: Tomšič M, Praprotnik S, Revmatološki
priročnik za družinskega zdravnika. 4. dop. izd. 2012.