Referat - Šolski center Kranj

Šport v Jugoslaviji
Aljaž Štilec
Mentor: Irena Jerala
Tehniški šolski center Kranj
Šolsko leto: 2011/12
Stran 1
Kazalo
1
Uvod ................................................................................................................................................ 3
2
NOGOMET ....................................................................................................................................... 4
3
4
2.1
Pregled medalj na olimpijskih igrah ........................................................................................ 4
2.2
Srečko Katanec ........................................................................................................................ 4
2.3
Maksimiljan Mihelčič ............................................................................................................... 4
2.4
Danilo Popivoda....................................................................................................................... 4
KOŠARKA ......................................................................................................................................... 5
3.1
Jure Zdovc ................................................................................................................................ 5
3.2
Klubi ki jih je vodil:................................................................................................................... 6
3.3
Pregled medalj na olimpijskih igrah ........................................................................................ 6
SMUČANJE ....................................................................................................................................... 7
Olimpijske Igre ................................................................................................................................ 7
Svetovna prvenstva.......................................................................................................................... 7
5
4.1
Jure Franko .............................................................................................................................. 7
4.2
Bojan Križaj .............................................................................................................................. 7
BOKS ................................................................................................................................................ 9
5.1
6
7
Mate Parlov ............................................................................................................................. 9
GIMNASTIKA .................................................................................................................................. 10
6.1
Leon Štukelj ........................................................................................................................... 10
6.2
Miroslav Cerar ....................................................................................................................... 11
VIRI: ............................................................................................................................................... 12
Stran 2
1 Uvod
Slovenski športniki so bili v času Jugoslavije in SHS zelo uspešni predvsem v skupinskih športih, kot sta
na primer: nogomet in košarka. Nekateri slovenski športniki pa so bili tudi kar precej uspešni v
posameznih športih: smučanje, boks, atletika… Eni izmed mnogih jugoslovanskih športnikov so v
takratnem času bili: Srečko Katanec, Maksimilijan Mihelčič, Danio Popivoda, Jure Zdovc, Joţe
Zupančič, Jure Franko, Bojan Kriţaj, Mate Parlov, Leon Štukelj, Miroslav Cerar… Na olimpijskih igrah in
na svetovnih prvenstvih so slovenski športniki pobrali največ zlatih medalj.
Stran 3
2 NOGOMET
Jugoslovanska nogometna reprezentanca je nekdanja drţavna nogometna reprezentanca, ki je
predstavljala Jugoslavijo na mednarodnih tekmah med letoma 1920 in 1992. Upravljala jo je
Jugoslovanska nogometna zveza. Reprezentanca je osemkrat nastopila na svetovnih prvenstvih, kjer je
kot najboljšo uvrstitev dvakrat dosegla četrto mesto, štirikrat je nastopila na evropskih prvenstvih, kjer je
dvakrat osvojila naslov evropskega podprvaka, na olimpijskih igrah pa je osvojila le eno zlato, tri srebrne
in eno bronasto medaljo.
2.1 Pregled medalj na olimpijskih igrah
Zlato
Srebro
Srebro
Srebro
Bron
Rim 1960
London 1948
Helsinki 1952
Melbourne 1956
Los Angeles 1984
Slovenija:




Ekipno
Ekipno
Ekipno
Ekipno
Ekipno
Jugoslavija:
Srečko Katanec
Maksimilijan Mihelčič
Branko Oblak
Danilo Popivoda
- Faruk Hadţibegić, Muhamed Mujić,
- Bruno Belin, Tomislav Crnković,
- Dragoljub Brnović, Predrag Mijatović,
- Milutin Ivković
2.2 Srečko Katanec
Srečko Katanec slovenski nogometaš in nogometni trener se je rodil 16. julija1963, v Ljubljani. Pri
sedmih letih je začel igrati nogomet pri NK Ljubljana. Leta 1981 je prestopil k mestnemu tekmecu
Olimpiji, leta 1985 je odšel k Zagrebškemu Dinamu, ţe naslednje leto pa k Beograjskemu Partizanu in z
njim leta 1987 osvojil naslov drţavnega prvaka. Ţe naslednjo sezono je prestopil v Genovsko
Sampdorio in še v isti sezoni z njo osvojil pokal pokalnih zmagovalcev. Leta 1991 je v dresu Sampdorie
osvojil naslov drţavnega prvaka v Italiji, naslednje leto se je z istim moštvom uvrstil v finale lige prvakov,
njegovo moštvo pa je v podaljšku klonilo proti Barceloni. S Sampdorio je leta 1994 osvojil še italijanski
superpokal.
2.3 Maksimiljan Mihelčič
Slovenski nogometaš, rojen 29. julija1905, v Ljubljani. Mihelčič je kariero začel v ljubljanskem klubu ŢŠK
Hermes, v nadaljevanju pa branil še za kluba HŠK GraĎanski Zagreb in HŠK Šparta. Kot drugi slovenski
nogometaš, po Stanku Tavčarju, je bil član Jugoslovanske reprezentance, s katero je nastopil na
Poletnih olimpijskih igrah 1928, predviden pa je bil tudi za nastop na Svetovnem prvenstvu 1930, kjer pa
so zaradi spora nastopali le nogometaši srbskih klubov. Umrl je 29. marca 1958, v Zagrebu.
2.4 Danilo Popivoda
Danilo Popivoda, slovenski, nogometaš in trener, se je rodil 1. maja 1947. Skupaj z Branetom Oblakom
sta leta 1974 v Nemčiji postala prva Slovenca, ki sta v dresu Jugoslovanske reprezentance igrala na
svetovnem prvenstvu.
Stran 4
3 KOŠARKA
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je med letoma 1947 in 1991 nastopala na več Olimpijskih
igrah, na katerih je osvojila eno zlato, tri srebrne in eno bronasto medaljo. Nastopila je tudi na svetovnih
prvenstvih, na katerih je osvojila tri zlate, tri srebrne in dve bronasti medalji ter na evropskih prvenstvih,
na katerih je osvojila pet zlatih, pet srebrnih in tri bronaste medalje.
Košarkarji: Vinko Jelovac, Jure Zdovc, Miha Lokar, Joţe Papič, Aleš Pipan, Joţe Zupančič, Branko
Čretnik, Draţen Petrović, Boris Kristančič…
3.1 Jure Zdovc
Jure Zdovc sodi med najuspešnejše slovenske in evropske košarkarje. Za časa svoje igralske kariere je
igral za različne klube doma in v tujini ter z njimi osvajal lovorike tako na drţavnih kot tudi mednarodnih
ravneh. Predvsem pa je bil pripadnik vrhunske generacije iz Jugoslavije, ki je kraljevala v evropski
košarki ob prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta, generacije, ki je osvajala medalje na vseh
največjih tekmovanjih od OI 1988 do razpada skupne drţave.
Stran 5
Jure Zdovc je kot član reprezentance Jugoslavije najprej osvojil zlato medaljo na Evropskem prvenstvu.
Ponovitev uspeha je sledila leta 1991 v Italiji. Zlato medaljo je z reprezentanco osvojil tudi
na Svetovnem prvenstvu leta 1990. Vsega skupaj je med letoma 1986 in 1991 zbral 83 nastopov zanjo
in je med Slovenci na četrtem mestu po številu nastopov za moštva nekdanje skupne drţave.
3.2 Klubi ki jih je vodil:






Krka
Split
Geoplin Slovan
Iraklis
Union Olimpija
Bosna Sarajevo…
3.3 Pregled medalj na olimpijskih igrah
Srebro
Srebro
Zlato
Bron
Srebro
Ciudad de Mexico 1968
Montreal 1976
Moskva 1980
Los Angeles 1984
Seul 1988
Stran 6
4 SMUČANJE
Štirinajste zimske olimpijske igre so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1984 v Sarajevu v
Bosni in Hercegovini. Smučanje slovenskih smučarjev sega ţe v čas kraljevine SHS, naj bol pa smo se
razvili v smučanju po 2. Sv. vojni.

Alpski smučarji: Grega Benedik, Tomaţ Cerkovnik, Jure Franko, Tomaţ Jemc, Joţe Kuralt,
Boris Strel, Nuša Tome, Bojan Kriţaj.
Olimpijske Igre



Innsbruck 1976 - 18. Veleslalom
Lake Placid 1980 - 4. Veleslalom
Sarajevo 1984 - 7. Slalom, 9. Veleslalom
Bojan Križaj
Svetovna prvenstva




St. Moritz 1974: 13. Slalom
Schladming 1982: 2. Slalom, 7. Veleslalom
Bormio 1985: 5. Slalom, 8. Veleslalom
Crans-Montana 1987: 6. Slalom
Bojan Križaj
4.1 Jure Franko
Jure Franko, slovenski alpski smučar, rojen 28. Marca 1962, v Novi Gorici. Svoje najboljše predstave v
veleslalomu in super veleslalomu je pokazal v olimpijski sezoni 1983/84. Dne 14. februarja1984 je na
zimskih olimpijskih igrah v takrat domačem Sarajevu nastopil v veleslalomu. Po prvem teku je bil na
četrtem mestu, v drugem teku pa je dosegel najboljši čas in le Švicar Max Julen je imel dovolj prednosti,
da ga je prehitel. Ta srebrna medalja je bila prva Slovenska in Jugoslovanska na zimskih olimpijskih
igrah. Jure je seveda postal priljubljen tako v Sarajevu kot drugod po nekdanji Jugoslaviji.
Kot tekmovalec se je upokojil po koncu sezone 1984/85. Poleg omenjenega olimpijskega srebra se je v
svetovnem pokalu trikrat uvrstil na tretje mesto, še 23-krat med najboljših 10 in še dodatnih 11-krat med
prvo petnajsterico, ki je takrat prejela točke svetovnega pokala.
4.2 Bojan Križaj
Bojan se je rodil v znani trţiški smučarski druţini. Na smuči je stopil ţe pri treh letih. Osnovno šolo je
obiskoval v Kriţah, srednjo šolo pa v športnem oddelku na gimnaziji Šentvid. Preboj proti svetovnemu
vrhu je začel v sezoni 1976/77, ko si je prismučal prvo točko svetovnega pokala v veleslalomu. Po
takrat veljavnih pravilih je točke dobilo samo najboljših 15 na tekmi. V slalomu se je kmalu prebil v prvo
petnajsterico in se ţe v naslednji sezoni v Madonni di Campiglio prvič povzpel na zmagovalni oder. 20.
januarja1980 je v Švicarskem Wengnu dosegel prvo slovensko zmago na tekmah svetovnega pokala. V
80. letih 20. stoletja pa so po podjetjih in šolah med prenosi tekem prekinjali delo in pouk, da bi bili priča
Kriţajevim legendarnim bojem s Švedskim asom Ingemarjem Stenmarkom. Na olimpijskih igrah v Lake
Placidu leta 1980 je v veleslalomu za pičli dve stotinki zgrešil bronasto medaljo. Uspešnejši je bil leta
1982 na svetovnem prvenstvu v Schladmingu, kjer je v slalomu osvojil srebrno medaljo. Leta 1984 je na
olimpijskih igrah v Sarajevu, podlegel velikim pričakovanjem domače javnosti. Vendar mu je ta zaradi
srebrne medalje Jureta Franka oprostila. Na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988 ni nastopil, ker se je
tik pred njimi poškodoval. Kariero je v velikem slogu končal na zadnji tekmi sezone 1987/88 v
Saalbachu, ko si je tik pred ciljem odpel smuči in peš stopil v ciljno areno.
Stran 7
Njegova najuspešnejša sezona je bila 1986/87, ko je z osvojitvijo slalomskega kristalnega globusa
ponovil doseţek Roka Petroviča iz sezone poprej. Poleg tega je bil v slalomski razvrstitvi svetovnega
pokala drugi v sezonah 1979/80 in 1985/86. Tedaj si je drugo mesto delil s Stenmarkom in Paulom
Fromeltom. V sezoni 1980/81 je bil tretji v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala. V skupni razvrstitvi
svetovnega pokala se je najvišje zavihtel na 4. mesto v sezoni 1979/80. Skupno je v svetovnem pokalu
dosegel 8 zmag in 33 uvrstitev na zmagovalni oder, slednje do danes ni uspelo ponoviti še nobenemu
slovenskemu smučarju ali smučarki.
Jure Franko
Bojan Križaj
Stran 8
5 BOKS
5.1 Mate Parlov
Mate Parlov, hrvaški boksar se je rodil 16. novembra 1948, v Splitu.
Parlov je bil v svoji karieri olimpijski zmagovalec, amaterski in kasneje profesionalni evropski in svetovni
prvak v polteţki kategoriji. Po splošnem prepričanju je bil Mate Parlov najboljši hrvaški oziroma
jugoslovanski boksar vseh časov. Umrl je 29. julija 2008, v Pulju.
Pregled medal:
Zlato
Olimpijske igre
München 1972
Polteţka kategorija
Zlato
Svetovna prvenstva
Havana 1974
Polteţka kategorija
Stran 9
6 GIMNASTIKA
Kraljevino SHS je na Poletnih olimpijskih igrah 1924 v Parizu zastopalo sedemintrideset tekmovalcev v
sedmih športih. Osvojili so dve zlati medalji, obe Leon Štukelj v artistični gimnastiki. Tekmovalne
discipline v gimnastiki: Ekipni mnogoboj, konj z ročaji, obroči, bradlja, drog.
6.1 Leon Štukelj
Leon Štukelj, slovenski telovadec, olimpijec in pravnik se je rodil 12. novembra 1898, v Novem mestu,
takrat Avstro-Ogrska, danes Slovenija. Je pomembna osebnost v slovenski športni zgodovini, saj je
eden redkih slovenskih športnikov, ki so bili v svoji disciplini v samem svetovnem vrhu, kjer je vztrajal od
svetovnega gimnastičnega prvenstva leta 1922 v Ljubljani do olimpijskih iger leta 1936 v Berlinu, kjer je
zaokroţil svojo bogato športno pot. Nastopil je na sedmih velikih tekmovanjih in skupno osvojil 20
kolajn: 8 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih. Samo na olimpijskih igrah je skupno osvojil 6 kolajn: dve zlati v
Parizu 1924, zlato in dve bronasti v Amsterdamu 1928 ter srebro v Berlinu 1936. Njegova zbirka bi
zagotovo bila še obseţnejša, če bi se Kraljevina Jugoslavija udeleţila iger v Los Angelesu leta 1932.
Leta 1927 je dokončal študij prava. Po končani športni poti je delal kot sodnik, najprej v Novem mestu,
nato pa v Lenartu in Mariboru, kjer je ţivel vse do smrti. Štukelj je do upokojitve več desetletij delal kot
sodni asistent. V devetdesetih letih 20. stoletja je Štukelj veljal za najstarejšega še ţivečega olimpijka.
Zaradi te vloge je bil povabljen na otvoritev olimpijskih iger v Atlanti leta 1996. Tam je s svojo čilostjo pri
skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika ZDA Billa Clintona, ki mu je segel v roko.Vse
do smrti zaradi nenadnega srčnega napada le nekaj dni pred 101. rojstnim dnevom je bil aktiven in je
vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju. Na njegov 100. rojstni dan je bila organizirana
velika proslava v rodnem Novem mestu. Danes se po njem imenujeta športni dvorani v Novem mestu in
Mariboru. Umrl je 8. novembra 1999, v Mariboru.
Olimpijske igre
Zlato
Zlato
Bron
Bron
Zlato
Srebro
1924
1924
1928
1928
1928
1936
Mnogoboj
Drog
Mnogoboj
Ekipne mešane vaje
Krogi
Krogi
Svetovna prvenstva
Zlato
Zlato
Zlato
Srebro
Srebro
Bron
Zlato
Zlato
Srebro
Bron
Bron
1922
1922
1922
1922
1922
1922
1926
1926
1926
1926
1930
Stran 10
Bradlja
Drog
Krogi
Konj z ročaji
Plavanje
Skok v višino
Drog
Krogi
Mnogoboj
Bradlja
drog
6.2 Miroslav Cerar
Miroslav »Miro« Cerar, slovenski telovadec in olimpionik se je rodil 28. oktobra 1939 v Ljubljani.
Miroslav Cerar je bila priznan po vsem svetu, za njegovo obvladovanje konja z ročaji. V začetku
Jugoslavije je bil mladinski prvak leta 1956. Bil je za zmagovalec na drţavnem prvenstvu 13 krat, in je
bil najboljši vsestranski športnik v Jugoslaviji, v vseh športnih, skupaj devetkrat. On je osvojil svojo prvo
medaljo svetovnega prvenstva, bron, na konju z ročaji, leta 1958, na svetovnem prvenstvu v Moskvi.
Prvo zlato medaljo je dobil tekmo na konju z ročaji v Ljubljani. Med njegovo mednarodno kariero, je
osvojil 21 evropskih medalj. Miroslav Cerar je tekmoval na treh olimpijskih igrah - leta 1960, 1964 in
1968. V svoji bogati karieri, je Cerar prisluţil najvišjo čast Mednarodnega olimpijskega komiteja. Ob
upokojitvi je bil cenjeni član Slovenske olimpijske akademije in komisije za pošteno igro Olimpijskega
komiteja Slovenije. V zadnjih štirih letih, je bil član izvršnega odbora.
Olimpijske igre
Zlato
Zlato
Bron
1964
1968
1964
Konj z ročaji
Konj z ročaji
drog
Svetovna prvenstva
Zlato
Zlato
Zlato
Zlato
Zlato
Bron
Bron
1962
1962
1962
1966
1970
1958
1962
Stran 11
Konj z ročaji
Drog
Ekipno
Konj z ročaji
Konj z ročaji
Konj z ročaji
bradlja
7 VIRI:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:%C5%A0portne_prireditve_v_Jugoslaviji
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Jugoslavija_na_olimpijskih_igrah
http://sportdogaja.si/zgodovina/mate_parlov_-_nezni_grobijan_in_pesnik
http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_prvakov_in_pokalnih_zmagovalcev_Jugoslavije_v_ko%C5%A1arki
http://sl.wikipedia.org/wiki/Zimske_olimpijske_igre_1984
http://www.dogaja.se/znani-slovenci/4286/bojan_krizaj/
http://sl.wikipedia.org/wiki/Jugoslovanska_ko%C5%A1arkarska_reprezentanca
http://sl.wikipedia.org/wiki/Jugoslavija_na_Poletnih_olimpijskih_igrah_1924
http://www.hervardi.com/leon_stukelj.php
http://www.dogaja.se/znani-slovenci/4657/leon_stukelj/
http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetovno_prvenstvo_v_%C5%A1portni_gimnastiki_1922
http://www.ighof.com/honorees/honorees_cerar.html
http://www.playboy.si/branje/intervju/jure-zdovc/
Leksikon sova, Cankarjeva zaloţba, 2006; strani:






489 (Srečko Katanec)
306 (Jure Franko)
561 (Bojan Kriţaj)
818 (Mate Parlov)
1093 (Leon Štukelj)
154 (Miroslav Cerar)
Stran 12