Oskrbovalne verige

oglasna
priloga
Torek, 27. januarja 2015, št. 18 www.finance.si
Oskrbovalne
verige
Drugi tir je le del zgodbe
železnico je treba
povsem prenoviti
INTERVJU Pogovarjali smo se z dr. Alešem Groznikom,
rednim profesorjem na katedri za poslovno informatiko
in logistiko na ljubljanski ekonomski fakulteti
lo pomemben, saj lahko le drugi tir omogoča
razvoj pristanišča. Vendar je problematika
železniške infrastrukture precej širša. Sam
večkrat opozorim, da ima slovenska železniška infrastruktura muzejsko vrednost, saj v
zadnjih 20 letih v to nismo vlagali skoraj nič.
Dejstvo je, da bomo morali na tem področju vložiti veliko naporov in sredstev ter posodobiti celotno železniško omrežje, ki nikjer ne dosega predpisanih nosilnosti, hitrosti, dolžin vlakov, ki lahko vozijo po železnici, in še nekaj drugih kriterijev. Imamo veliko priložnost, saj evropska strategija predvideva največ sredstev za razvoj železnic in
plovnih rečnih poti. Mislim, da tega ne smemo izpustiti iz rok.
Dr. Aleš Groznik je redni profesor na
katedri za poslovno informatiko in logistiko na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Logistične storitve
in poslovni modeli se v svetu spreminjajo z bliskovito naglico. Po njegovem mnenju se moramo v Sloveniji hitro odločiti, ali želimo geografski
položaj spremeniti nam v prid ali ne.
Za razvoj pa moramo hitro posodobiti celotno slovensko železniško infrastrukturo ter razviti lokacije, primerne za opravljanje logističnih operacij.
""Evropska komisija je prenovila pogled na logistiko in tako sta nekdanji peti in deseti koridor, ki tečeta skozi Slovenijo, izgubila pomen. Kaj se je zgodilo?
Danes govorimo o drugačnih koridorjih. Prvi
so plovni koridorji, pri čemer imamo srečo,
da ležimo na delu morskega koridorja, ki teče od Bližnjega vzhoda do severnega Jadrana
in Koper stoji na zelo pomembni točki. Prej
omenjena peti in deseti koridor sta postala del koridorja TEN-T. Skozi Slovenijo tečeta sredozemski koridor, ki povezuje vzhod
in jugozahod Evrope, in vertikalni koridor,
ki povezuje zahodni del Evrope s Turčijo in
Bližnjim vzhodom.
""Kaj to pomeni za Slovenijo?
Slovenija ostaja na logističnem zemljevidu
Evrope. Vendar je treba omeniti nekaj podrobnosti. Na koridorjih TEN-T ni več gorenjskega kraka, ki Ljubljano povezuje z Avstrijo, nihče pa si ne prizadeva, da bi se ta odsek
uvrstil na ta koridor. To je pomembno zaradi
preprostega dejstva. Evropska komisija infrastrukture na tem kraku ne bo sofinancirala. To lahko država financira sama ali pa
poišče zunanjega partnerja. Govorim predvsem o železniški infrastrukturi, saj imamo
cestne povezave na tem delu zgrajene.
""Železniška infrastruktura je v Sloveniji res zastarela.
Največ se govori o drugem tiru med Koprom
in Divačo, vendar je to le del zgodbe, sicer ze-
Velika
podjetja
oskrbovalne
verige
krajšajo in
dobavitelje
iščejo v
srednji in
jugovzhodni
Evropi.
Strošek
dela na
Kitajskem
ni več tako
nizek, zato
postajajo
dolge
prevozne
poti
predrage.
""Ljubljana in Koper sta zanimiva tudi za
velika logistična in proizvodna podjetja,
ki bi ta teh lokacijah zgradila svoje logistične centre. Vendar razvitih zemljišč za
takšne centre ni.
To je povsem res. Pozabljamo, zakaj sploh
gradimo osnovno infrastrukturo. Ne gradimo je zaradi infrastrukture same, ampak je treba nanjo napeti logistične storitve
za potrebe gospodarstva. Da vidimo, kako
se to počne, nam ni treba daleč. Velika logistična središča so zrasla v Gradcu in v nekaterih severnoitalijanskih mestih, še bolj napredni so v Belgiji in na Nizozemskem, kjer
cela mesta postajajo veliki logistični centri.
Ključno vprašanje je, ali lahko Slovenija razvije takšne centre in v državo pripelje nova podjetja, ki bodo prek logističnih operacij ustvarjala višje dodane vrednost in seveda nova delovna mesta. Sosednje države ne
spijo. Avstrijci v Beljaku gradijo suhi dok, v
Zagrebu Hrvati in Avstrijci gradijo velik logistični center. Ne smemo se slepiti, v naši okolici je tekma za upravljanje oskrbovalnih verig zelo ostra. Izid ne bo znan prihodnje leto, ampak čez 20 let.
""Kaj se bo zgodilo, če bomo zaspali?
Za to bomo morali prevzeti odgovornost.
Če bo okolica privabila upravljavce oskrbovanih verig, bomo izpadli iz igre. Dali bomo
jasno sporočilo, da v tej igri ali ne želimo ali
ne znamo sodelovati.
""Katera podjetja bi lahko prišla, če bomo zagotovili osnovne stvari?
Najprej so to slovenska in tuja logistična podjetja, pozneje bi lahko investirala druga podjetja, v katerih logistika pomeni velik delež
v oskrbni verigi. Gre za proizvodna podjetja in dobavitelje večjim podjetjem. Ta podjetja nujno potrebujejo dobro platformo za
upravljanje svojih oskrbovanih verig.
""Torej slaba infrastruktura slabo vpliva
na oskrbovalne verige podjetij, ki delujejo v Sloveniji?
Jasno. S tem se najeda uspešnost poslovanja, saj ne morejo razviti konkurenčnih logističnih operacij. Na drugi strani pa v Sloveniji ni velikih tujih logističnih podjetij.
Lep primer je Studio Moderna, ki je zaradi nekonkurenčnega okolja pred leti distribucijsko središče iz Slovenije preselila
na Poljsko. To je poučna zgodba, prek katere lahko prepoznamo moč dobro razvite infrastrukture.
""Če govoriva o osnovni infrastrukturi,
ima glavno vlogo država. Pri razvoju samih lokacij za logistične centre pa naletimo tudi na lokalne oblasti. Kako to razvijajo v tujini in kako v Sloveniji?
V tujini je temeljna infrastruktura, se pravi ceste, železnice, letališča, financirana
z državnimi sredstvi, lahko jo razvijajo
podjetja v državni lasti, lahko podelijo tudi koncesijo. Skratka, država je v te procese zelo močno vpletena. Za razvoj logističnih lokacij pa država pripravi pogoje, s katerimi privabijo zasebni kapital, ki v logistični center pripelje poslovno funkcijo.
Zasebni kapital ob temeljni infrastrukturi razvije lokacije in pripelje gospodarske
dejavnosti. V Sloveniji se, kot sva že omenila, že nekaj let govori o dveh velikih distribucijskih centrih. Eden v Kopru, drugi v Ljubljani, ki sta na koridorjih TEN-T, zato je zanju mogoče črpati evropska
sredstva. Ni pa še povsem jasno, kdo bo
v te lokacije vlagal. Lahko bo šlo za povsem zasebni kapital, lahko za javno-zasebno partnerstvo.
""Kakšno vlogo pa imajo lokalne skupnosti, saj te določajo, kaj se bo na določeni lokaciji lahko razvijalo oziroma
gradilo?
Brez lokalnih skupnosti takšnih lokacij ne
moremo razviti, logističnih centrov brez
njih ne more biti. V Sloveniji imamo kar
nekaj težav. Predvsem je težko pridobiti
soglasja in javnost prepričati, da bo razvoj
Igor Žula, predsednik Slovenskega logističnega
združenja:
Robert Sever, direktor Združenja za promet
pri Gospodarski zbornici Slovenije:
Vloga oskrbovalnih verig ni podcenjena,
temveč prej ne dovolj razložena, razumljena
in prepoznana kot dejavnik optimizacije in
zniževanja stroškov. Predvsem so ključni členi
v oskrbovalni verigi premalo povezani in ne
gradijo skupne strategije najcenejše logistike.
Gospodarstvo moramo prepričati, da se
zave priložnosti, ki jih ponuja oddajanje
logističnih storitev zunanjim izvajalcem,
od ponudnikov pa pričakujemo, da bodo
oblikovali še boljše storitve.
Torek, 27. januarja 2015, št. 18 www.finance.si
e,
""Sredi januarja je potekala Konferenca
o oskrbovanih verigah, ki jo je organiziral
Danfoss Trata. So predavatelji predstavili kakšne novosti oziroma nove trende?
Optimizacija in prenova ni nikoli končana
zgodba. Opaziti pa je nekaj trendov. Selitev
dobaviteljev na Kitajsko ni bila najbolj pame­
tna, zato velika podjetja oskrbovalne verige
krajšajo in dobavitelje iščejo v srednji in jugo­
vzhodni Evropi. Strošek dela na Kitajskem
ni več tako nizek, zato postajajo dolge pre­
vozne poti predrage. Druga ugotovitev je,
da tuja podjetja v Slovenijo prinašajo zna­
nje pri upravljanju oskrbovanih verig, za­
to so ta znanja vse boljša. Tuja podjetja izo­
bražujejo svoje zaposlene in zaposlene pri
dobaviteljih in poddobaviteljih.
""Kje se to najbolj kaže?
Dobivamo vse bolj izpopolnjeno vodenje in
upravljanje logističnih procesov, vse sku­
paj pa podpirajo moderne informacijske
tehnologije.
""Kakšne so torej smernice pri upravljanju oskrbovanih verig v svetu?
Pri vsem gre za upravljanje tveganj. Zaradi
velikih in hitrih globalnih sprememb je tre­
ba znati predvideti posledice za stroške oskr­
bovanih verig. Eden takšnih parametrov je
sprememba cen energentov. Zadnja takšna
hitra sprememba je bil skok vrednosti švi­
carskega franka, ki lahko zelo zamaje ekono­
miko v oskrbovalni verigi določenega pod­
jetja. Upravljavci oskrbovalne verige se mo­
rajo zelo hitro odzvati na spremembe. Hit­
rost pa zagotovimo z veliko prilagodljivostjo
in upravljanjem informacij, ki spremljajo ce­
loten tok. Informatika je tudi eden ključnih
dejavnikov. Dober informacijski sitem lah­
ko zelo optimizira oskrbovalno verigo in je
odlično orodje pri prilagajanju.
Finbizmedia
""Katere informacije so ključne?
To niso le informacije o zalogah in toku
blaga. Z dobrim informacijskim sistemom
lahko podjetje dobro obvladuje dobavite­
lje, prek njega pa lahko zelo hitro napove­
mo spremembe. Trg je zelo dinamičen. Če
podjetje pravilno predvidi naročilo, lahko
zelo dobro prilagodi naročila in tudi celot­
no logistiko od tovarn do prodajnih polic.
Proizvodni cikli so zelo dolgi, zato je dob­
ra napoved povpraševanja ključna. Kla­
sični primer so farmacevtska podjetja. Če
izbruhne epidemija neke bolezni, se pov­
praševanje v trenutku poveča. Informaci­
je so zato zlata vredne.
teh dejavnosti koristen za vse. Raven ko­
munikacije med različnimi akterji je tako
nizka, da nihče več ne zaupa nikomur. Za­
to ne moremo razviti nič konstruktivne­
ga. To stanje je težko preseči, saj se zaupa­
nje hitro izgubi, pridobiti pa ga je zelo tež­
ko. Vendar moramo vedeti, da če se neče­
mu odpovemo, moramo sprejeti tudi odgo­
vornost za posledice. Je pa na področju lo­
gistike in infrastrukture to precej težje, saj
bodo projekti, ki jih sprejmemo danes, pra­
ve učinke prinesli šele čez deset let in več.
Torej se danes odločamo tudi o tem, kako
bodo živeli naši otroci.
Logist danes ni več nekdo, ki ima
travnik ali pokrito skladišče,
ampak mora podjetjem ponuditi
klasične storitve, izvesti
nekatere proizvodne operacije
in zagotavljati popolno
informacijsko podporo.
""Govorili ste, da se oskrbovalne verige krajšajo. Pa postajajo bolj razvejene?
Trend poslovanja prek dobaviteljev se je po­
javil že pred leti. Oskrbovalne verige so pos­
tale vse kompleksnejše. Avtomobilska indu­
strije je vpeljala kar nekaj konceptov, s kate­
rimi je postala bolj učinkovita. Eden izmed
njih je koncept just in time (dobava v pra­
vem času na določeno mesto, op. a.). Da­
nes ta koncept povzroča zviševanje tveganj.
""Zakaj?
Bolj je veriga kompleksna, več stvari gre lah­
ko narobe. Proizvajalec ne obvladuje več
vseh procesov, saj je določena opravila od­
dal svojemu dobavitelju. Zanesti se je treba
na množico partnerjev. Če eden naredi na­
pako, se to izrazi v celotni verigi. Zato da­
nes podjetja tehtajo med kompleksnostjo in
tveganji. Za nižanje teh tveganj podjetja ves
čas stalno tehtajo število dobaviteljev, njiho­
vo kakovost in merijo še veliko drugih de­
javnikov, prek katerih manjšajo število ne­
predvidenih dogodkov na najnižjo možno
raven. Prej omenjeno krajšanje oskrbova­
nih verig iz Kitajske v evropske države po­
meni tudi nižanje tveganj in nepredvide­
nih dogodkov.
""Kaj pridobijo podjetja s kompleksnimi
oskrbovanimi verigami?
Če jih dobro upravljajo, racionalizirajo po­
slovanje in dosežejo nižje stroške na enoto
proizvoda.
Ko podjetje
določen
proizvodni
proces
oziroma fazo
poslovanja
odda, zelo
hitro izgubi
vse znanje
o tem. Če se
pokaže, da je
proces, tudi
logistiko, bolje
vključiti v
samo podjetje,
lahko naleti na
nepremostljive
težave, saj
znanja nima
več. Zato je
treba biti pri
outsourcingu
zelo previden.
""Včasih so podjetja zunanjemu izvajalcu oddala tudi logistiko.
To je res. Vendar bi pri tem opozoril na ne­
varnost, ki se pojavlja pri vseh sklopih tako
imenovanega outsourcinga. Ko podjetje do­
ločen proizvodni proces oziroma fazo po­
slovanja odda, zelo hitro izgubi vse znanje
o tem. Če se pokaže, da je proces, tudi logi­
stiko, bolje vključiti v samo podjetje, lahko
naleti na nepremostljive težave, saj znanja
nima več. Zato je treba biti pri outsourcin­
gu zelo previden.
""Katere storitve podjetja praviloma izločajo oziroma iščejo zunanje izvajalce?
Praviloma tiste faze, ki ne prinašajo zado­
voljive dodane vrednosti oziroma kjer lah­
ko do enakega izdelka oziroma sklopa pri­
de z nižjimi stroški.
""Na trgu obstajajo specializirana podjetja, ki za druga podjetja upravljajo oskrbovalne verige. Kako se spreminjajo oziroma razvijajo njihove storitve?
Vloga logističnih podjetij se je zelo spreme­
nila. Logist danes ni več nekdo, ki ima trav­
nik ali pokrito skladišče, ampak mora pod­
jetjem ponuditi klasične storitve, izvesti ne­
katere proizvodne operacije in zagotavljati
popolno informacijsko podporo. Prevzeti
mora določene funkcionalnosti, ki mu jih v
preteklosti ni bilo treba.
""Ste lahko bolj konkretni?
Logist mora na primer od treh različnih doba­
viteljev pridobiti tri komponente in jih v svojih
prostorih sestaviti v zahtevan sklop, ki ga po­
zneje podjetju dostavi na proizvodni trak. Če
želi podjetje graditi na primer hladilnico, mo­
ra logist prepoznati priložnost. Ne le, da pove­
ča število hladilnih tovornjakov, ampak mora
čim bolj sodelovati pri dobavi opreme za ome­
njeno hladilnico in pri njeni namestitvi. Lo­
gisti morajo biti zelo prilagodljivi, ker se stva­
ri izjemno hitro spreminjajo. Od logističnega
podjetja naročnik pričakuje tudi širši pogled
na razmere na trgu in napovedi dogodkov.
""Imamo v Sloveniji logiste, ki so tega
sposobni?
Seveda. Imamo kar nekaj takšnih podjetij.
Poleg tujih logistov, kot je Schenker, imamo
BTC, Pošto Slovenije in še nekatere druge.
Res pa je, da so nekateri zaradi slabih odloči­
tev v preteklosti danes v slabši kondiciji. Lo­
gistično znanje smo v Sloveniji razvili zaradi
geografske lege, vendar nam lahko spolzi iz
rok, če ne bomo izvedli pravih odločitev in
pripravili razmer, o katerih sva govorila že
prej. Takšne priložnosti ne bi smeli zapravi­
ti. Imamo zelo dobro lego in veliko zaledje,
čez Slovenijo gre veliko blaga.
""Lahko naš izobraževalni sistem na trg
pripelje dovolj kakovostnih inženirjev za
upravljanje oskrbovanih verig?
Zagotovo. V Sloveniji za te dejavnosti izobra­
žujemo tri vrste kadrov. Na fakulteti za po­
morstvo in promet se izobražujejo prome­
tni inženirji, fakulteta za logistiko izobražuje
klasične logiste, ekonomska fakulteta v Lju­
bljani pa poslovne logiste. Ti so sposobni ra­
zumeti in upravljati sisteme oskrbovanih ve­
rig, od napovedovanja, proizvodnje do po­
mena logistike v samem podjetju, znajo tu­
di uporabljati moderne informacijske siste­
me. Znajo postaviti, upravljati in voditi oskr­
bovane verige ter jih ustrezno informatizira­
ti. Petina naših diplomantov podiplomskega
študija se zaposli v slovenskih podjetjih s tu­
jim lastnikom, petina se jih zaposli v tujini.
Svet & mi v 2015!
Nova številka revije Manager z napovedmi za letošnje leto že v prodaji!
Jugovzhodna
tržnica podjetij
>52
Boj proti davčnim
oazam: s figo v
žepu >24
št. 6, december 2014, 10,85 EUR
Martin McCourt,
ex Dyson: Pazite, da vas
ne pojedo za kosilo >78
Svet & mi
v 2015
Zadržane
napovedi za
panoge >42
Kako
zagnati
start-up >62
Prihajajoči
novi davki
>18
Plus: NAPOVEDI PODJETIJ – POSLOVANJE >8
NOVO!
ZAPOSLOVANJE >72
Napovedi & priložnosti
Izvozniki, ne obupajte, šibka rast BDP ni vse
Gospodarska rast na naših največjih izvoznih trgih bo šibka,
a je za večino držav napovedana znatna rast uvoza.
Pogled na daljne trge
Leta 2015 lahko pomen pridobijo ZDA, Kanada ter države Bližnjega vzhoda in zveze ASEAN.
Nafta bo poceni vsaj leto dni
Cenile se bodo tudi druge surovine.
Podjetja & nasveti
Kako zagnati start-up
Kdo lahko mladim podjetjem pomaga do uresničitve ideje, pri pisanju poslovnega načrta,
vzpostavitvi proizvodnje, širjenju na tuje trge in financiranju?
V neki garaži čaka novi Google
Komentar Erica Schmidta, glavnega direktorja Googla.
Zagate s kadri, ki jih manjka
Najbolj iskani izobraženi kadri bodo tudi prihodnje leto strojniki,
IT-kadri in prodajniki.
080 15 80 I [email protected] I manager.finance.si
Oskrbovalne verige 21
www.finance.si
Torek, 27. januarja 2015, št. 18
Za slovenske logiste je veliko
možnosti, a čas zelo hitro teče
Podjetje, ki ni specializirano
za logistično dejavnost, lahko
z oddajanjem teh storitev zu­
nanjim izvajalcem (tako ime­
novani outsourcing) doseže
prihranek in se bolj posveti
svoji osnovni dejavnosti. »Po­
leg tega se podjetje izogne ra­
znim tveganjem, ki nastanejo
pri vseh procesih v oskrbovalni
verigi,« pravi Robert Sever, di­
rektor Združenja za promet pri
Gospodarski zbornici Sloveni­
je. Dodaja, da zaradi vseh naš­
tetih razlogov najemanje spe­
cializiranih logističnih podje­
tij praviloma zagotavlja bolj­
še storitve, saj znajo upravljati
najboljše prakse, kar pomeni,
da so stroški distribucije pravi­
loma nižji.
Delamo prepočasi
Vse več logističnih podjetij –
praviloma so to večja globalna
podjetja – ponuja celo paleto ra­
znih logističnih storitev za go­
spodarstvo. »Ta trend se razvi­
ja tudi v Sloveniji, vendar so po
mojem mnenju ti procesi pre­
počasni,« pravi Robert Sever in
kot glavni vzrok za to poudarja,
da se slovenska proizvodna in
tudi storitvena podjetja ne za­
vedajo prednosti, ki jim lahko
prinesejo kakovostne logistič­
ne storitve. Združenje za pro­
met skupaj s partnerskim Slo­
venskim logističnim združe­
njem za večjo prepoznavnost
prednosti pripravlja seminarje,
delavnice, prek katerih podje­
tjem predstavijo novosti, smer­
nice in koristi kakovostnih logi­
stičnih storitev.
»Gospodarstvo moramo
prepričati, da se zave prilož­
nosti, ki jih ponuja oddajanje
logističnih storitev zunanjim
izvajalcem, od ponudnikov pa
pričakujemo, da bodo obliko­
vali še boljše storitve,« razlaga­
jo na združenju za promet pri
GZS. Slovensko logistično zdru­
ženje tako vsako leto organizi­
ra osrednji logistični dogodek
Oskrbovalne verige v znanosti
Irena Herak
Skladiščna in transportna
podjetja preraščajo v po­
nudnike celostnih logistič­
nih storitev in podjetju po­
leg skladiščenja in tran­
sporta ponujajo veliko do­
datnih storitev. Med drugi­
mi operacijami blago tudi
pakirajo, etiketirajo, ga do­
delajo in prilagodijo glede
na specifike v prodaji na
različnih trgih. Danes so
logistična podjetja že del
proizvodnih aktivnosti,
slovenske logiste pa čaka
veliko dela, da bodo lahko
konkurenčni enakovred­
no sodelovali pri komplek­
snih logističnih operaci­
jah.
""Slovenska logistična podjetja so v primerjavi z globalnimi majhna, zato se bodo morala nujno povezovati. Priložnost je tudi v dobrem poznavanju
regionalnih trgov, pri čemer lahko sodelujejo prav z velikimi logističnimi podjetji.
Premalo smo operativni
""Predsednik Slovenskega logističnega združenja Igor Žula opozarja, da Slovenija še vedno
nima prave strategije razvoja logistike. Trenutno
imamo v javni razpravi strategijo razvoja prometne infrastrukture, ki pa bi morala biti načrtovana tako, da je v funkciji logistike, blaga ali ljudi.
»To področje ni povsem urejeno,« pravi Žula.
Sogovornik opozarja tudi na kazalnik LPI (Logistics Performance Indicator), ki prikazuje položaj logistike v posamezni državi. Slovenija zaseda 38. mesto in je leta 2014 v primerjavi z letom 2012 zdrsnila za štiri mesta. »Zdrsnili nis-
in praksi, kjer želi predstavlja­
ti dobre prakse in modele ter
tako spodbujati učinkovitost
in produktivnost v podjetjih.
Ponudniki takšnih celostnih
logističnih storitev so pravilo­
ma večja oziroma globalna lo­
gistična podjetja. Ponudba ce­
lostnih logističnih storitev je
pri manjših, praviloma družin­
skih podjetjih, ki jih je v Slove­
niji največ, redka, zato se pra­
viloma usmerijo v izvajanje do­
ločene storitve oziroma speci­
alizacijo. Večinoma gre za spe­
cializacijo za določeno pano­
go oziroma izdelke ali tržne se­
gmente, s čimer postanejo niš­
ni ponudniki logističnih stori­
tev. Poleg tega je v Sloveniji še
vedno veliko prevoznikov, ki so
se že specializirali za določeno
blago na posameznih trgih ozi­
roma si prizadevajo to storiti.
Povezovanja bodo nujna
In kako bi lahko slovenska logi­
stika oziroma podjetja razvila
Robert Sever, združenje
za promet pri
Gospodarski zbornici
Slovenije:
mo, ker bi kaj bistvenega naredili narobe, temveč ker so nas drugi preprosto prehiteli. Mi nismo naredili nič oziroma odločno premalo. Zares nismo operativni,« opozarja Žula. Poudarja,
da smo izvozno usmerjeno gospodarstvo, edini kazalnik, ki se je v LPI poslabšal, pa je »enostavnost oblikovanja cenovno konkurenčnih
mednarodnih pošiljk«. V Slovenskem logističnem združenju želijo, da bi zakonodajne vladne službe proučile kazalnike in javno objavile
pričakovano mesto na mednarodnih lestvicah
konkurenčnosti.
storitve na višjo raven ter tako
postala konkurenčna zunanjim
logističnim velikanom? »Čarob­
ne formule ni, vsekakor je treba
dvigniti kakovost storitev, opti­
mizirati poslovanje, kar pomeni
tudi povezovanje med različni­
mi ponudniki logističnih stori­
tev, morda bi lahko slovenski lo­
gisti uspešno izvajali nišne sto­
ritve globalnim igralcem,« pra­
vi Sever in dodaja, da jih bodo
v povezovanja oziroma specia­
lizacijo njihovih storitev prisili­
li trgi in zahteve naročnikov. V
logistiki vse večjo vlogo igra in­
formacijska podpora storitvam,
ki jih logist ponuja na trgu. V in­
formatiki je tudi največ inovacij,
saj informacijsko-komunikacij­
ske tehnologije lahko k zagoto­
vitvi učinkovitih in kakovostnih
storitev pripomorejo največ.
Veliki iščejo kakovostne
lokalne logiste
Svetovne smernice so bolj ali
manj jasne. Globalni logistič­
ni igralci ponujajo vse bolj na­
predne, učinkovite in celostne
logistične storitve. Praviloma
se povezujejo in na posame­
znih trgih tudi prevzemajo lo­
kalna in regionalna podjetja.
Na lokalnih in regionalnih tr­
gih se povezujejo s podjetji, ki
že delujejo na teh območjih.
Dejstvo je, da manjša lokalna
podjetja in regionalni ponu­
dniki poznajo specifike posa­
meznih območij in znajo prip­
raviti ustrezne ponudbe. »Pri
poudarjanju prednosti sloven­
ske logistike poleg geostrate­
ške lege Slovenije večkrat po­
udarjamo tudi odlično pozna­
vanje regije, predvsem zara­
di jezikovne in kulturne pove­
zanosti,« pravi Robert Sever,
ki opozarja predvsem na šir­
ši Balkan, Sredozemlje in sre­
dnjo Evropo. Te prednosti bi
lahko po njegovem mnenju slo­
venska logistična podjetja bo­
lje izrabila, tako pri samostoj­
nem nastopanju kot pri pove­
Slovenska podjetja
bi se morala bolj
povezovati tudi
pri predstavitvi
slovenske logistike
na tujih strateških
trgih.
zovanjih z globalnimi logistič­
nimi podjetji.
Blago vedno išče nove poti
Po Severjevem mnenju je Slo­
venija na logističnem podro­
čju zamudila kar nekaj prilož­
nosti. Blagovni tokovi so naš­
li nove poti. Trenutno za slo­
venske infrastrukturne zmo­
gljivosti zadovoljivo obvladu­
jemo upravljanje blaga. Vseka­
kor pa bi morale biti ambicije
veliko večje.
Predvidena rast, ki si jo obe­
tajo vsa slovenska logistična
podjetja v prihodnjih letih,
zahteva strateško in agresivno
promocijo slovenske logisti­
ke. Prvi pogoj pa so takojšnja
in predvsem bolj odločna vla­
ganja države v posodobitev in­
frastrukture.
»Slovenska podjetja bi se
morala bolj povezovati tudi
pri predstavitvi slovenske lo­
gistike na tujih strateških tr­
gih,« pravi Robert Sever, ki
meni, da so se nekatere aktiv­
nosti že zgodile, vendar so še v
povojih, sodelovanja je prema­
lo. Pogreša strategijo, kako, na
katerih trgih, v kakšnem obse­
gu in s kakšnimi viri promovi­
rati ponudbo slovenskih logi­
stičnih podjetij.
Združenje za promet z dru­
gimi partnerskimi združe­
nji organizira od dve do tri
predstavitve slovenske logisti­
ke na posameznih trgih. La­
ni so pripravili predstavitev
slovenskih logistov na Slova­
škem, Madžarskem in Avstriji,
organizirali so tudi logistično
delegacijo v Šanghaj. Ob obi­
sku kitajske delegacije v Slove­
niji so velik poudarek nameni­
li prav predstavitvi prednosti
slovenske logistike. Letos na­
črtujejo predstavitev sloven­
ske logistike v Južni Koreji,
Jordaniji in na münchenskem
sejmu, jeseni pa bodo v Indo­
nezijo in Vietnam odpeljali ve­
liko delegacijo.
22 oglasna priloga
www.finance.si
Torek, 27. januarja 2015, št. 18
Tudi na slovenskem trgu se p
prodaja viličarjev na električ
Lani je bilo po podatkih
Svetovne statistike industrijskih transportnih
sredstev (WITS), ki so nam
jih posredovali iz podjetja Linde viličar, v Sloveniji prodanih 550 novih viličarjev. Največ (329) jih je
bilo v kategoriji električni
viličarji in skladiščna tehnika, 106 je bilo elektročelnih viličarjev, 115 pa čelnih
viličarjev na plinski ali dizelski pogon.
Kot nam je povedal Davor Vrečko, vodja prodaje v podjetju
Linde viličar, je prodaja viličarjev vrhunec dosegla leta
2007, ko jih je bilo prodanih
1.532, dno pa leta 2010, ko je
bilo prodanih 373 viličarjev.
Po sogovornikovih besedah je
ena od glavnih značilnosti slovenskega trga rast prodaje viličarjev na električni pogon, s
čimer želijo podjetja prihraniti pri stroških.
Slovenski kupec viličarjev
postal zelo previden
Povprečni slovenski kupec viličarja je po Vrečkovih besedah zelo previden; pred nakupom se zelo pozanima, želi ime-
ti analize porabe in želi predvideti, kako mu bo nakup dolgoročno znižal stroške logistike.
»Nekaj smo se očitno že naučili iz obdobja pred krizo, ko smo
brezglavo zapravljali,« pravi sogovornik.
Linde tržni delež povečal
prek 20 odstotkov
V podjetju Linde viličar so
z lanskim poslovanjem zelo
zadovoljni, saj se je njihov tržni delež povečal krepko čez
20 odstotkov, kar je, kot pravi Vrečko, v hudi konkurenci, ki vlada na trgu, lep uspeh.
Skupaj z rabljenimi viličarji
so prodali 228 viličarjev, prihodki od prodaje pa so znašali 8,1 milijona evrov. Rezultati
poslovanja so v zadnjih šestih
letih vseskozi izboljševali, kar
dokazuje, da so na pravi poti.
Odprli so novo poslovalnico v
Novem mestu, začeli pa so tudi gradnjo novih delavniških
prostorov in širitev centralne
stavbe v Celju.
Z novostmi do rasti
Letos v podjetju Linde viličar
načrtujejo 12,3-odstotno rast
prodaje. To naj bi jim med
drugim uspelo tudi zaradi
nekaterih novosti, ki jih bodo predstavili. Omeniti kaže
nov logistični vlak linde (vlačilec in logistični vagoni po
želji), prve elek­trične viličarje z litij­­­-ionsko tehnologijo in
številne nove serije viličarjev
z izboljšavami. Ponudili bodo tudi rešitev Linde Safety
Pilot, ki viličaristu omogoča
stalen nadzor nad težo tovora in odlagalno višino, rešitev Linde Connected Solutions za sledenje viličarjev in
pregled nad floto ter rešitve
Linde Robotics za avtomatizacijo viličarjev.
Dve desetletji na
slovenskem trgu
Podjetje Linde viličar letos praznuje 20 let poslovanja na slovenskem trgu. Zgodba se je začela s tremi zaposlenimi, ki so
začeli v hotelski sobi, zdaj pa se
uvrščajo med vodilne ponudnike na slovenskem trgu. »Smo v
neposredni lasti tovarne Linde MH, kar nam omogoča tesno sodelovanje tudi pri razvoju
proizvodov, in prav ta neposredni stik med izdelkom in kupcem je zelo pomemben, zaradi
tega smo vodilni svetovni proizvajalec,« pravi Vrečko.
Jungheinrich zadržal
vodilni tržni delež
Z lanskim poslovanjem so zadovoljni tudi v podjetju Junghein­
rich, ki ima na slovenskem trgu
viličarjev največji tržni delež. Kot
je povedal direktor Branko Švegelj, so povečali tako prihodke
kot dobičkonosnost. Povečali so
tudi število prodanih viličarjev
in tako še ostajajo vodilni ponudnik viličarjev v Sloveniji. Letos
imajo ambiciozne načrte. Povečali bodo ponudbo novih izdelkov (viličarji APM, LRK/PRK in
viličarji z litij-ionskimi baterijami) ter storitev na področju notranje logistike, nadzora flote in
avtomatskih skladišč. Kot napoveduje Švegelj, bodo novi izdelki
prinesli izboljšave na področju
prihrankov energije in učinkovitosti, s čimer bodo kupci prihranili pri stroških uporabe.
Švegelj še pravi, da slovenski trg viličarjev sledi svetovnim
smernicam, njegova specifičnost
pa je, da še ne sledimo popolnoma ideji TCO – stroškov v celotnem življenjskem ciklu viličarja. Večina dobrih uporabnikov
oziroma kupcev se po njegovih
besedah tudi tega že zaveda, tako da se položaj tudi na tem področju v zadnjih letih izboljšuje.
Sodobne oskrbovalne ve
VAŠ LOGISTIČNI PARTNER ŽE 20 LET
PREMIKAMO SVET!
— prodaja novih viličarjev
— prodaja rabljenih viličarjev
— najem viličarjev (dolgoročni in kratkoročni)
LINDE VILIČAR d.o.o.
Bukovžlak 65C
3000 CELJE
— popoln servis (Full Servis)
— servis viličarjev
Telefon: 03/ 4 260 670
Fax: 03/ 4 260 680
E-mail: [email protected]
Internetna stran:
www.linde-vilicar.si
www.linde-rabljeni.si
Oskrbovalno verigo sestavljajo vse povezave med
dobavitelji in kupci, ki so
del procesov od nastajanja
izdelka do njegove prodaje oziroma dostave. Če želi
podjetje vzpostaviti učinkovito oskrbovalno verigo,
morajo biti vsi členi usklajeni. Najprej načrt, zatem
pa dobra izvedba sta ključ
do uspeha. V 21. stoletju je
jasno, da mora biti celoten
proces informacijsko odlično podprt. Dobra informacijska podpora ostaja
tudi ena od večjih rezerv v
slovenski logistiki.
V Slovenskem logističnem
združenju (SLZ) ugotavljajo,
da slovenska podjetja svojih oskrbovalnih verig ne gradijo dovolj učinkovito in še ne izkoriščajo možnosti optimizacije logističnih stroškov. »Vloga oskrbovalnih verig ni podcenjena,
ampak prej ne dovolj razložena, razumljena in prepoznana
kot element optimizacije in zniževanja stroškov. Predvsem so
glavni členi v oskrbovalni verigi premalo povezani in ne gradijo skupne strategije 'najcenejše logistike',« meni predsednik
Slovenskega logističnega združenja Igor Žula.
Iskanje inovacij za izzive
prihodnosti
SLZ je oktobra lani organiziral mednarodni poslovno-lo-
Glavni členi v oskrbovalni verigi so premalo povezani in ne gradijo skupne strategije
najcenejše logistike.
""Igor Žula, predsednik
Slovenskega logističnega
združenja
gistični kongres, na katerem
so se posvetili temam inovativnosti in učinkovite logistike. Več strokovnjakov je kot
največji prihodnji izziv za logiste poudarilo 3D-tiskanje.
Ta hip omenjeno področje že
obeta, da bo povsem spremenilo pogled ljudi na izdelavo
najrazličnejših izdelkov, logisti pa bodo morali ponuditi
ustrezne odgovore o njihovi
dostavi. Ustrezne rešitve so ta
hip v predinovacijski fazi, obsegajo pa temeljito prenovo informacijskih poti in prilagoditev transporta.
Večino inovacij na področju logistike zadnja leta prispeva napredek informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT).
IKT je vsekakor temelj še učinkovitejše oskrbovalne verige.
Glavno področje inoviranja
bo šlo v smeri integracije naprednih IKT-rešitev v oskrbovalni verigi. Cilj je jasen: skrajševanje časa med razvojem in
dostavo kupcu. Del enačbe sta
robotizacija in avtomatizacija,
ki vodita v internet stvari. Vse
našteto ima očiten skupni imenovalec – zelo urejeno informatiko in podatke.
Oskrbovalne verige 23
www.finance.si
Torek, 27. januarja 2015, št. 18
povečuje
čni pogon
Jungheinrich pripravljen na
nastop na sejmu LogiMAT
Thinkstock
Povprečen
slovenski
kupec viličarja je zelo
previden;
pred nakupom se zelo
pozanima,
želi imeti
analize porabe in želi
predvideti,
kako mu bo
nakup dolgoročno znižal
stroške logistike.
Podjetje Jungheinrich bo
na 13. sejmu LogiMAT, ki
bo od 10. do 12. februarja
potekal v Stuttgartu, prikazal svoje rešitve in inovacije na področju notranje logistike. Njihov razstavni prostor v dvorani 6
bo velik več kot 500 kvadratnih metrov. Nekatere
razstavljene izdelke in rešitve bo mogoče tudi preizkusiti.
»Strokovni javnosti bomo na
sejmu LogiMAT 2015 predstavili naše pametne, inovativne
in trajnostne rešitve za notranjo logistiko – od preprostih viličarjev do rešitev za avtomatizacijo in digitalizacijo,« je povedal Marcus Karst, vodja trženja
v Jungheinrichu.
Na ogled bo tudi viličar leta
Poseben poudarek bodo namenili elektročelnemu viličarju EFG S40s, ki je lani prejel nagrado IFOY (mednarodni viličar leta) v kategoriji čelnih viličarjev z nosilnostjo nad
3,5 tone. Večje pozornosti bodo deležni še avtomatski paletni viličar ERC 215a, vlačilci
serije 5, regalni sistem LRK in
viličar za ozke regalne hodnike EKX 410, ki ga bo mogoče
tudi preizkusiti.
Na ogled bodo tudi celostne
vlačilne kompozicije, ki jih ses-
""Jungheinrich bo na sejmu predstavil celoten nabor svojih
pametnih, inovativnih in trajnostnih rešitev za notranjo
logistiko.
tavljajo vlačilci serije 5 in pripadajoče prikolice. Predstavitev
pa bodo zaokrožili s prikazom
celotne ponudbe storitev – na
primer sistem ISM za upravljanje flote, finančne storitve, storitve najema in ponudbo rabljenih viličarjev.
Poseben razstavni prostor
za programske rešitve
Svoj razstavni prostor bo imel
Jungheinrich tudi v hali 7, namenjeni IT-rešitvam. Na pri­
bližno sto kvadratnih metrih
bodo predstavili svoje pro-
gramske rešitve za skladišča.
Osrednje mesto bodo namenili sistemu za upravljanje skladišč Jungheinrich WMS, ki so ga
razvili sami.
Jungheinrich je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opreme za upravljanje blaga, skladiščenje in projektiranje pretoka blaga. Podjetje, ki
se ukvarja z notranjo logistiko
in storitvami sistemskega dobavitelja, ponuja svojim strankam širok izbor viličarjev, logističnih sistemov, storitev in
svetovanja.
erige temeljijo na IT
Rezerve v tehnologiji
in birokraciji
Spletni portal organizacije Doing Business, ki meri različne poslovne elemente gospodarstev, ponuja vrsto podatkov o delovanju različnih področij gospodarstva v posameznih državah. Slovenija se
na področju mednarodnega poslovanja uvršča na 53. mesto in je v
primerjavi z letom prej zdrsnila za eno mesto.
Številni drugi podatki kažejo na precejšnje rezerve na področju logistike. Povprečni čas uvoza v državah članicah EU je 9,6 dneva, v
Sloveniji 14. Povprečni čas izvoza iz Slovenije je 16 dni, medtem ko
je v državah EU 10,5 dneva. Zgovoren je tudi podatek o številu potrebnih dokumentov v uvozno-izvoznih postopkih, kjer Slovenija
za evropskim povprečjem odstopa za en dokument pri izvozu in
kar tri pri uvozu. »V tem času se izniči tako rekoč vsa časovna prednost, ki jo ladja iz Kitajske ustvari, če pot konča v Kopru namesto v
Hamburgu,« komentira Igor Žula.
drugi največji izziv, morda
celo prvi.
Informatika niso le podatki
Tradicionalni izziv i pri
upravljanju oskrbovalnih
verig ostajajo. Podjetja iščejo odgovore na vprašanji, kako čim vitkeje upravljati oskrbovalno verigo, brez izgub
ter kako zagotavljati enovitost podatkov skozi vso oskrbovalno verigo. Ob tem jih tako trg kot zakonodaja dobesedno silita v zagotavljanje sledljivosti. Dodaten izziv za logiste so logistični standardi,
ki so eden od glavnih pogojev za učinkovit sistem oskrbovalne verige. Poleg IT so ti
Projekt Enotno okno
Strokovnjaki celjske fakultete
za logistiko so projekt Enotno
okno ministrstvu za promet
predstavili že pred sedmimi leti, a posluha zanj ni bilo. Morda je zdaj čas, glede na gospodarske razmere, primernejši
in bo ideja padla na plodnejša
tla. Prizadevanja logistov in tudi državnih organov bi morala iti v smer hitrejšega poslovanja in bolj tekoče komunikacije. Projekt Enotno okno predvideva vzpostavitev komunikacije v mednarodni trgovini
prek enotne vstopne točke, ki
uporabniku zagotavlja komu-
nikacijo z vsemi organi. Ker je
Slovenija visoko regulirana država, je za takšen projekt zelo
primerna. Tovrstna poslovna praksa pa je hkrati odlična
priložnost, da mala podalpska
država naredi občuten korak
navzgor po lestvici mednarodne konkurenčnosti.
A vse spremembe ne pristanejo zgolj na ramenih države in
njenih organov. Za učinkovito oskrbovalno verigo morajo
ustrezne spremembe opraviti
tudi podjetja. »Rezerve vidim
predvsem v kakovostni informacijski podpori v celotni oskrbovalni verigi na eni strani
in v kreativnosti pri oblikovanju logistične ponudbe na drugi,« ugotavlja Igor Žula.
LogiMAT 2015
Obiščite nas na sejmu LogiMAT 2015
od 10. do 12. februarja v Stuttgartu
Jungheinrich, d.o.o., Planjava 6, 1236 Trzin
tel: 01/561-04-85, [email protected]
www.jungheinrich.si