Untitled - Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Transcription
Untitled - Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 1 1.1 PREDSTAVITEV KNJIŽNICE IN CILJEV DELOVANJA PREDSTAVITEV KNJIŽNICE ANTONA SOVRETA HRASTNIK Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik je javni zavod, ki ga je ustanovila Občina Hrastnik. Je splošna knjižnica, ki izvaja knjižnično dejavnost za prebivalce v svojem okolju. Uporabnikom predstavlja informacijsko, kulturno, izobraževalno ter socialno središče. Zagotavlja dostop do kvalitetnega in raznolikega knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij ter dostop do domoznanskega gradiva. Spodbuja bralno kulturo in vseživljenjsko izobraževanje. Organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami. Za prijetno izpolnjevanje prostega časa svojih uporabnikov in širšega okolja organizira kulturne prireditve, ki so povezane z našo dejavnostjo. 1.2 ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE Zakoni Zakon o zavodih (Uradni list RS 12-481/1991, RS 17-599/1991-I, RS 55-2515/1992, RS 13587/1993, RS 66-2401/1993, RS 66-2402/1993, RS 45-17351/1994, RS 8-379/1996, RS 311439/2000, RS 36-1687/2000, RS 127-5348/2006), Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS 87-4446/2001, RS 96-4807/2002), Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS 96-4807/2002, RS 1235268/2006, RS 7-249/2007, RS 53-2830/2007, RS 65-3565/2007, RS 56-2344/2008, RS 4129/2010, RS 20-822/2011, RS 100-4259/2011, RS 100-4259/2011, RS 111-4130/2013). Podzakonski predpisi: Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS 733540/2003, RS 70-3046/2008, RS 80-3135/2012), Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS 29-1129/2003), Pravilnik o razvidu knjižnic (Uradni list RS 105-4629/2003). Drugi dokumenti Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 12/2003), Standardi za splošne knjižnice (Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2005), Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva (NUK, 2004), Strategija razvoja splošnih knjižnic Slovenije 2013-2020, Drugo. 1.3 TEMELJNE FUNKCIJE IN DEJAVNOST Knjižnica izvaja knjižnično dejavnost, ki zajema: zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij, izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov, posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev, sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij, pridobivanje in izobraževanje uporabnikov, informacijsko opismenjevanje, varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik, drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo. 2 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 Knjižnica v okviru javne službe izvaja še naslednje naloge: sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju, zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo, zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih, organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture, organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami, organizira kulturne prireditve, ki so povezane z našo dejavnostjo. V okviru naštetega mora knjižnica imeti: ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva, ustrezno število usposobljenih strokovnih delavcev, ustrezen prostor in opremo, ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti. 1.4 ZGODOVINA1 Začetki Že v 19. stoletju so zavedni Slovenci na Dolu pri Hrastniku ustanovili Bralno društvo, v Hrastniku pa leta 1906 Narodno čitalnico, kjer so prirejali veselice, plese, veseloigre, izlete. Zbirali so tudi knjige, ki so jih posojali predvsem svojim članom. Med prvo svetovno vojno je delovanje popolnoma zastalo, po vojni pa se je zlasti delavska mladina združevala v razna društva (Vesna, Svoboda, Vzajemnost). V teh društvih so delovale tudi knjižnice, ki so imele sicer skromne fonde knjig, vendar že precej stalnih bralcev. V Hrastniku je društvo Svoboda delovalo v zgornjem in spodnjem delu, zato sta bili tudi knjižnici dve. Prva je imela 134 knjig, druga pa je štela 80 slovenskih in 100 nemških. Obe knjižnici so vodili »knjižničarji«, ki so bili obenem odborniki društev. Odprti sta bili enkrat do dvakrat tedensko, bralci so plačevali izposojnino, s katero so knjižničarji nabavljali nove knjige. To lepo knjižnično rast pa je pokončala druga svetovna vojna, ko je večji del knjižničnega fonda izginil ali propadel. Po vojni je prizadevna hrastniška mladina začela zbirati ostanke raznešenih knjig. Ustanovljeno je bilo kulturno-umetniško društvo Aleš Kaplja, ki je v zgornjih prostorih nekdanjega Konzuma organiziralo knjižnico. Vodili so jo prostovoljci-amaterji, brez katalogov in drugih pripomočkov. Imeli so le inventarno knjigo. Knjige so bile postavljene po formatih. Kasneje je skrb za razvoj knjižnice prevzel Ljudski odbor občine Hrastnik. Imenovana je bila Ljudska knjižnica Hrastnik, ki je leta 1960 postala samostojni zavod. Sledilo je obdobje strokovnega urejanja po takratnih sodobnih knjižničarskih metodah: knjižnico je vodila strokovno usposobljena knjižničarka, ki je delala hkrati v dveh knjižnicah (v Konzumu in v Steklarni). Vse knjige so bile vpisane v inventarno knjigo, izdelani so bili katalogi. Urejeni sta bili kartoteka bralcev in evidenca o izposojenih knjigah. Knjižnica je bila odprta za bralce dvakrat do trikrat tedensko, bralci so plačevali minimalno izposojnino. Nakup knjižničnega gradiva je bil zelo skromen, saj je bilo sredstev za nakup knjig malo. 1 Povzeto po: Splošnoizobraževalne knjižnice v Zasavju in problemi njihove organiziranosti. V: Knjižnica. - ISSN 0023-2424. - 25, št. 1/4 (1981), str. 190-196. 3 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 Novo upanje za knjižnico je bil nov zakon o knjižničarstvu leta 1961, ki je zahteval ustanavljanje matičnih knjižnic v občinah, kar je knjižnica leta 1967 tudi postala. V tem času je štela 7.600 knjig, imela je 2.150 obiskovalcev, izposodila 5.300 knjig in nabavila 180 novih. Izhodišče razvoja V letu 1971 so se slovenske knjižnice povezale v mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic z namenom, da s svojim knjižničnim gradivom in dejavnostjo zadovoljujejo potrebe po izobraževanju, informacijah in kulturnem razvedrilu. Takrat so tudi začele potekati priprave za ustanovitev temeljne kulturne skupnosti, ki naj bi prevzela skrb za razvoj kulture v občini. Prva leta so največjo pozornost namenili prav razvoju knjižničarstva v Hrastniku. Leta 1972 se je knjižnica preselila v preurejene spodnje prostore Konzuma. Dobila je sodobno opremo in ločena oddelka za odrasle in mladino. Poleg matične knjižnice je imela še dve izposojevališči: na Dolu in v Steklarni. Odprta je bila vsak dan z opoldansko prekinitvijo, izposojevališči pa enkrat tedensko. Knjige so bile razvrščene po sistemu prostega pristopa. Število katalogov se je povečalo, poleg knjig so bili bralcem na voljo tudi časniki in časopisi. Z zaposlitvijo še ene strokovne delavke se je dejavnost razširila predvsem na organizirano vzgojo mladih bralcev z urami pravljic, pedagoškimi urami, knjižnimi ugankami, kvizi in podobno. Uvedena je bila članarina. Knjižna zaloga je ob koncu sedemdesetih let štela 17.000 knjig, obiskovalcev je bilo 11.300, ki so si izposodili 31.000 knjig. Na novo je nabavila 1.225 knjig. Po izdaji Zakona o združenem delu se je knjižnica zaradi premajhnega števila zaposlenih leta 1980 združila v organizacijo Kulturno-rekreacijski center 14. oktober Hrastnik. Prizadevala si je, da bi presegla svojo tradicionalno vlogo zbiranja in hranjenja gradiva, da ne bi bila samo prostor, kjer se izposojajo knjige, ampak bi postala kulturno bogato in družabno središče Hrastnika. Leta 1984 se je preselila v prostore Dijaškega doma, sedaj Doma starejših. S pridobitvijo čitalnice se ji je odprla možnost organiziranja kulturnih prireditev. Posvečala se je intenzivnejši knjižni in knjižnični vzgoji mladih bralcev. Uvajati je pričela neknjižno gradivo: med zasavskimi knjižnicami je zaorala ledino pri izposoji video in avdio gradiva. Ob koncu osemdesetih let je knjižnica hranila 31.500 knjig, 170 izvodov časopisja, 1.800 izvodov neknjižnega gradiva. Odprta je neprekinjeno od 11. do 19. ure. Imela je še dve izposojevališči, v Steklarni in na Dolu pri Hrastniku. Zaposlene so tri strokovne delavke. Obdobje rasti Obdobje od leta 1990, ko so se začele slovenske knjižnice povezovati v računalniško informacijsko mrežo in že razvijati specialne storitve za uporabnike, lahko imenujemo fazo rasti. V tem obdobju je pomembno vplivala gradnja virtualne elektronske knjižnice COBISS (kooperativni online bibliografski sistem in servisi), ki ga je zasnoval IZUM (Inštitut informacijskih znanosti Maribor). V letu 1996 je IZUM Maribor v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo v hrastniški knjižnici namestil programsko opremo COBISS, skrbel za delovanje in vzdrževanje računalniškega sistema, na katerem deluje še danes. Zaradi neštetih novih nalog in dejavnosti je bilo delo za zaposlene velika obremenitev. Ob tekočem delu je bilo potrebno vnesti v bazo podatkov celoten knjižnični fond, ki je takrat vseboval 31.500 enot knjižničnega gradiva. Začela se je razvijati knjižnična dejavnost z načrtnim in rednim nakupom knjižničnega gradiva (iz namenskih sredstev občine in Ministrstva za kulturo). Knjižnica je povečevala svojo ponudbo in razvijala nove oblike dela, ki so privabile številne obiskovalce knjižnice. Začeli so se literarni večeri, 4 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 predstavitveni ogledi knjižnice, pravljične ure, knjižne uganke, bibliopedagoške ure, razstave, predšolska bralna značka, knjižni kvizi, potopisna in druga predavanja, razstave itd. V letu 1996 so bili s sredstvi Ministrstva za kulturo in občinskimi sredstvi preurejeni in razširjeni prostori knjižnice, kar je bila velika pridobitev za naše uporabnike. Knjižnica je postala prijaznejša, prostori v njej prijetni, obisk in izposoja sta bila v vidnem porastu. Ob redni knjižnični dejavnosti je knjižnica skrbela za razvoj knjižnične dejavnosti predvsem s povečanjem knjižničnega gradiva in prostora ter s tem pridobila številne obiskovalce na prireditvah in v knjižnici. Leta 1998 se je knjižnica poimenovala po rojaku Antonu Sovretu, humanistu in prevajalcu, in si s tem pridobila ugled med ostalimi knjižnicami v Sloveniji. Žal pa sta v tem obdobju zamrli izposojevališči v Steklarni in na Dolu pri Hrastniku, ki smo jih morali zaradi neustreznih prostorov zapreti. Razpoložljiva finančna sredstva so namenjena razvoju osrednje knjižnice, ki mora slediti razvojnim usmeritvam. Novi Zakon o knjižničarstvu leta 2001 je v knjižničarsko stroko uvedel precej novosti, predvsem na področju dejavnosti, ustanovitve, financiranja in nadzora knjižnic. Med drugim je določil, da morajo biti knjižnice na območju z več ali okrog 10.000 prebivalci samostojni javni zavodi. Tako se je knjižnica leta 2002 z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik izločila iz zavoda Kulturno-rekreacijski center Hrastnik in marca leta 2003 pričela tudi samostojno poslovati. Do leta 2010 je knjižnica poslovala v stavbi Doma starejših Hrastnik. Iz leta v leto se je kazal konstanten porast števila enot zaloge knjižničnega gradiva, prav tako pa tudi števila obiskovalcev in izposoja. 267 m² uporabnega prostora je postalo bistveno premalo za normalno izvajanje knjižnične dejavnosti. Januarja 2010 se je knjižnica preselila v bivšo poslovno stavbo v center Hrastnika. Nova knjižnica ima večje in ustreznejše prostore, sedaj deluje na površini 456 m². Opremljena je bila z novo opremo. Čeprav ima knjižnica en izposojevalni pult, je razdeljena na oddelek za otroke in mladino ter oddelek za odrasle. Knjižnica omogoča normalen dostop povsod tudi gibalno oviranim ljudem, kar pomeni da knjižnica v skladu s svojim poslanstvom uveljavlja splošno dostopnost knjižničnega gradiva, informacij in storitev prav vsem prebivalcem na območju knjižnice. Na oddelku za odrasle se nahaja sodobno opremljena računalniška učilnica, ki omogoča uporabnikom pregledovanje spletnih vsebin na internetu, elektronske pošte, pisanje in oblikovanje besedil ter pregledovanje podatkovnih zbirk. Za potrebe prireditev ima knjižnica avdiovizualni sistem, to je projektor z velikim platnom ter ozvočenje. V letu 2010 je knjižnica dobila tudi novo grafično podobo. Nova celostna grafična podoba daje knjižnici boljšo prepoznavnost in originalnost. Novembra 2013 je knjižnica v prostore družbenega objekta v Podkraju namestila premično zbirko. Premične zbirke so potujoče zbirke knjig, ki vključujejo leposlovno in strokovno gradivo z različnih področij in žanrov. V premični zbirki je 675 knjig iz knjižničnega fonda Hrastniške knjižnice, katere bomo 2 do 3 x letno zamenjali. Literatura je dostopna vsem našim uporabnikom in našim članom, evidenco izposoje pa vodimo preko vzajemne baze Cobiss. Za uporabnike je odprta enkrat tedensko dopoldne in popoldne. 5 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 1.5 1.5.1 ORGANIZACIJA IN ORGANI KNJIŽNICE Organizacija knjižnice Notranjo organizacijo knjižnice opredeljuje Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik od 4. do 13. člena. V knjižnici je delo organizirano v strokovnih in splošnih službah, ki se med seboj povezujejo glede na potrebe v delovnem procesu. Strokovne službe pokrivajo področje knjižničarske dejavnosti, ki jo izvaja Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik kot splošna knjižnica v skladu z Zakonom o knjižničarstvu in podzakonskimi akti. Strokovne službe so organizirane znotraj oddelkov. Knjižnica ima naslednje oddelke: - oddelek za odrasle uporabnike s čitalnico, - oddelek za otroke in mladino. V okviru oddelkov delujejo strokovne službe za: - nabavo gradiva in odpis gradiva, - informacijsko dejavnost, - izposojo gradiva, - domoznanstvo, - organizacijo bibliopedagoškega dela, prireditev in razstav, - uporabnike s posebnimi potrebami. 1.5.2 Vodstvo knjižnice Od 20. junija 2008 je direktorica mag. Mateja Planko. Mandat direktorice traja 5 let. S 20. junijem 2013 je bila direktorica mag. Mateja Planko ponovno imenovana za obdobje 5 let. Direktorica hkrati opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja. Direktorica predstavlja in zastopa knjižnico neomejeno, organizira in usklajuje poslovanje knjižnice, določa poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje, sprejema druge odločitve, pomembne za uresničevanje smotrov in ciljev knjižnice, in strokovno vodi knjižnico. Svet knjižnice Poleg direktorice knjižnice je organ knjižnice tudi svet knjižnice. Svet knjižnice je organ upravljanja, ki nadzira zakonitost dela in poslovanja ter spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice. Svet zavoda je bil konstituiran dne 11.04.2013, njegovi člani pa so bili imenovani za dobo 5 let. Sestavljajo ga: predsednica Andreja Pavlič Udovč, predstavnica ustanovitelja, članice Jana Štojs, predstavnica uporabnikov Jože Razpotnik, predstavnica uporabnikov, Cvetka Možina, predstavnica ustanovitelja, Ana Černuta, namestnica predsednice, predstavnica knjižnice, Tanja Butara, predstavnica knjižnice. 1.5.3 Kadrovska struktura in načrt izobraževanj Sestav zaposlenih 31.12.2013: Direktorica: Mateja Planko Bibliotekarka: Ana Černuta Višja knjižničarka: Tanja Butara 6 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 Knjižničarki: Mateja Podlogar in Irena Mustač Ekonom: Stanka Zupančič Druge oblike zaposlitve: Javna dela: Mateja Škalički (09.01.-08.07.2013) Slavko Marcen (09.07.-31.12.2013) Finančno-računovodsko službo za knjižnico opravlja Kulturno-rekreacijski center Hrastnik. V skupnem so bile v letu 2013 redno zaposlene v knjižnici 4 strokovne delavke, 1 delavka s področja tehnične službe in direktorica. Od 6 zaposlenih ima stalno prebivališče v Občini Hrastnik 5 javnih uslužbencev in 1 v Občini Zagorje. 1.5.4 DOSEGANJE ZAPOSLENOSTI Tabela št. 1: Stopnja zaposlovanja po Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe Za opravljanje nalog iz 2. člena zakona najmanj 0,32 strokovnega delavca na 1000 preb. 3,09 Najmanj 1 administrativo-tehničnega oziroma manipulativnega delavca na 10.000 preb. 0,96 Za opravljanje dodatnih nalog iz 16. člena zakona še vsaj po 0,32 strok. delavca 1,6 Direktor 1 Skupaj: 6,65 Glede na Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (ta pravilnik določa minimalne pogoje za izvajanje knjižnične dejavnosti) dosegamo zaposlenost v deležu 90%. Tabela št. 2: Stopnja zaposlovanja po Standardih za splošne knjižnice 5 strokovnih knjižničnih delavcev na 10.000 prebivalcev 1 manipulativni ali tehnični knjižnični delavec na 10.000 prebivalcev 1 upravni delavec do 50.000 prebivalcev 1 delavec za računovodska in administrativna dela do 10.000 prebivalcev Skupaj: Glede na standarde dosegamo zaposlenost v deležu 77,12%. (Število prebivalcev na dan 31.12.2103 9.647). 1.5.5 4,82 0,96 1 1 7,78 Izobraževanje strokovnih delavcev knjižnice Da bi izboljšali učinkovitost in kakovost dela, se zaposleni v Knjižnici Rogaška Slatina dodatno permanentno izobražujejo. V preteklem se je 6 zaposlenih izobraževalo s področja bibliotekarske stroke, informacijskih znanj, računalništva, računovodstva, zakonodaje, bibliopedagoškega izobraževanja idr. 1 zaposlena je v letu 2013 opravljala in naredila strokovni izpit iz bibliotekarstva. Mnoga kvalitetna izobraževanja so bila organizirana preko Združenja splošnih knjižnic in Osrednje knjižnice Celje, to za knjižnice ni predstavljalo dodatnih stroškov, kar smo s pridom izkoristili. 7 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 Tabela št. 3: Pregled izobraževanj s številom udeležencev Oblika izobraževanja Prevzemanje zapisov in zaloga v COBISS3 Izobraževanje direktorjev Knjigotrški dan Študentske založbe Občni zbor DBC Izobraževalni Biografski leksikon Izobraževanje direktorjev Pisanje za splet E-knjige EBSCOhost Izobraževanje direktorjev Knjižnica-igrišče znanja in zabave Tečaj za pripravo na bibl. izpit 1 Vaje iz katalogizacije Letno srečanje DBC Predstavitev m COBISSS Strokovna sreda Posvet Knjižničarski izzivi E-knjiga in knjižnica 2 2.1 Št. udelež. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 7 1 1 2 3 DEJAVNOSTI KNJIŽNICE NABAVA IN PRIDOBIVANJE GRADIVA Pridobivanje knjižničnega gradiva je eden izmed zastavljenih in doseženih letnih ciljev Knjižnice Hrastnik. Za nakup knjižničnega gradiva smo porabili 33.038,99 EUR, od tega je občina ustanoviteljica zagotovila 16.500 EUR (50%), Ministrstvo za kulturo na podlagi javnega projektnega razpisa za nakup knjižničnega gradiva 12.282 (37%), del sredstev, 4.256,99 EUR, pa je zagotovila knjižnica (13%). Tabela št. 4: Viri financiranja nakupa knjižničnega gradiva Ministrstvo za kulturo Občina Hrastnik Knjižnica Skupaj: Tabela št. 5: Leto 2013 12.282 EUR 16.500 EUR 4.256,99 EUR 33.038,99 EUR Prirast vsega gradiva (naslovi in inventarne enote) Monografske publikacije Serijske publikacije Neknjižno gradivo Skupaj: Naslovi 2.625 149 201 2.975 Izvodi 2.948 151 243 3.342 Celotni prirast knjižničnega gradiva v letu 2013 je znašal 3.342 enot oz. 2.975 naslovov. 8 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 Tabela št. 6: Nakup gradiva (naslovi in inventarne enote) Monografske publikacije Serijske publikacije Neknjižno gradivo Skupaj: Naslovi 1.612 103 192 1.907 Izvodi 1.687 103 229 2.019 V letu 2013 je Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik kupila 2019 enot knjižnega gradiva. Število je manjše od načrtovanega, a večje kot je predvideval Program dela 2013 Knjižnice Hrastnik. Vseeno smo ohranili število tekočih naslovov informacijskega periodičnega tiska oz. ga celo presegli za 3 %. Prav tako smo dosegli 99 % načrtovanih enot neknjižnega gradiva. Povprečna cena na enoto knjižničnega gradiva je bila 16,36 eur. Pri nakupu smo upoštevali zastopanost različnih tematskih oz. predmetnih področij. Nabavljeno je bilo 1907 novih naslovov, pri čemer je bilo razmerje med strokovnim in leposlovnim gradivom 60,51 % proti 39,49 %. Upoštevali smo potrebe odraslega prebivalstva, katerim smo namenili 68,85 % naslovov in potrebe otrok in mladine, katerim smo namenili 31,15 % naslovov letnega prirasta. Število enot publikacij, katerih izdajo je v letih 2011 in 2012 finančno podprla JAK v okviru založniških programov in projektov je bilo 260, od tega 255 naslovov, kar predstavlja 13,37 % od skupnega števila naslovov knjižničnega gradiva. Kupili smo tudi 463 naslovov in 463 enot naslovov leposlovja slovenskih avtorjev in prevodov zahtevnejših tujih del, kar predstavlja 27,45 % od skupnega števila enot knjižnega gradiva. Delež nakupa umetniške AV produkcije (s poudarkom na evropski produkciji) znaša 33 % od skupnega števila enot knjižnega gradiva. Zgornji podatki kažejo, da je bil nakup gradiva tudi v letu 2013 usmerjen v izpopolnjevanje kvalitetne zbirke. 2.2 ODPIS KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Zakon o knjižničarstvu v 12. členu določa, da knjižnice izločajo knjižnično gradivo v skladu s strokovnimi navodili, ki jih sprejme nacionalna knjižnica. Knjižnica izloča in odpisuje: poškodovano, umazano, nepopolno gradivo, katerega deli so uničeni, odvečne izvode, po katerih ni več povpraševanja, zastarelo gradivo, starejše izdaje, ki se lahko nadomestijo z novejšimi. V letu 2013 smo odpisali 2.118 enot knjižničnega gradiva. Tabela št. 7: Odpis gradiva (inventarne enote) Monografske publikacije Serijske publikacije Neknjižno gradivo Skupaj: Leto 2013 1.888 139 91 2.118 9 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 Tabela št. 8: Zaloga na dan 31.12.2013 Leto 2013 42.994 455 2.660 46.109 Monografske publikacije Serijske publikacije Neknjižno gradivo Skupaj: Temeljna knjižnična zbirka šteje 46.109 enot gradiva. 2.3 DELO Z UPORABNIKI 2.3.1 Članstvo Tabela št. 9: Člani knjižnice % na preb. Število prebivalcev Predšolski otroci Leto 2013 9.647 545 Osnovnošolci 666 6,90% Srednješolci 232 2,40% Študentje 364 3,77% Zaposleni 1099 11,39% Nezaposleni 766 7,94% Upokojenci 273 2,83% Skupaj: 3.945 40,89% Tabela št. 10: Novo vpisani člani Aktivni člani Vsi člani 5,65% Novo vpisani in aktivni člani 2013 128 2.915 3.945 V knjižnico je bilo ob koncu leta 2013 včlanjenih 3.945 članov, kar znaša 40% prebivalcev občine Hrastnik. 2.3.2 Obisk Tabela št. 11: Izposoja na dom Izposoja v knjižnici Uporaba knjižnice Obisk prireditev Skupaj Število obiskov knjižnice glede na vzrok Leto 2013 29.661 1.425 35.985 10.148 77.219 10 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 Obisk knjižnice se je v primerjavi z letom 2012 zmanjšal za 16%, predvsem na račun obiska prireditev. Obisk prireditev se je zmanjšal za 52% , saj je bilo v letu 2013 v knjižnici zaradi manjših finančnih sredstev 72 prireditev manj kot v letu 2012. Poleg tega se je za 14% zmanjšal tudi obisk za izposojo na dom. 2.3.3 Izposoja knjižničnega gradiva Tabela št. 12: Knjižno gradivo Neknjižno gradivo Serijske publikacije Skupaj Izposoja knjižničnega gradiva na dom in v knjižnici Leto 2013 111.609 7.437 19.515 138.561 Uporabniki knjižnice so si v letu 2013 izposodili skupno 138.561 enot knjižničnega gradiva. 2.3.4 Medknjižnična izposoja Že od leta 2005 medknjižnično izposojo vodimo v programu COBISS3/Medknjižnična izposoja, ki ponuja bolj pregledno sodobno poslovanje pri naročanju in izposojanju gradiva za člane knjižnice iz drugih slovenskih knjižnic oz. izposojanje knjig iz zaloge naše knjižnice v druge slovenske knjižnice. Tabela št. 13: Medknjižnična izposoja Št. fizičnih enot Št. kopij dokumentov Skupaj Leto 2013 84 7 91 Za naše člane smo v druge slovenske knjižnice poslali 84 naročil za monografske publikacije in 7 naročil za kopije dokumentov. 2.3.5 Odprtost knjižnice v letu 2013 Mesec Januar Februar Marec April Ure odprtosti 196 172 193 183 Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 188 177 138 126 180 196 185 170 Zaprtost knjižnice ob praznikih 1. januar – novo leto 8. februar – Slovenski kulturni praznik 1. april – Velikonočni ponedeljek 27. april – Dan upora proti okupatorju 1. maj in 2. maj – Praznik dela 25. junij – Dan državnosti 15. avgust - Marijino vnebovzetje 27. september – Srečanje DBC 31. oktober – Dan reformacije 1. november – Dan spomina na mrtve 25. december – Božič 11 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 26. december – Dan samostojnosti Skupaj 2.104 Knjižnica je bila v letu 2013 odprta za uporabnike skupaj 2.104 ure. 2.4 SODELOVANJE Z DRUGIMI ZAVODI IN DRUŠTVI V letu 2013 smo dobro sodelovali z zunanjimi partnerji kot so: Zasavska ljudska univerza, Univerza za tretje življenjsko obdobje, Klub ŠOHT, Planinsko društvo Hrastnik, Društvo invalidov Hrastnik, Društvo upokojencev Hrastnik, Turistično društvo Hrastnik, Osrednja knjižnica Celje, Osnovna šola narodnega heroja Rajka, Glasbena šola Hrastnik in Vrtec Hrastnik. 2.5 PRIREDITVENA DEJAVNOST V letu 2013 smo našim uporabnikom pripravili 221 prireditev, ki jih je obiskalo 10.148 obiskovalcev. Število prireditev se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 25%. Kljub temu smo predstavili in izvedli kvaliteten program prireditev, predavanj, predstavitev knjig, literarnih večerov in razstav ter s tem nadaljevali kontinuiteto temeljnih vsebinskih sklopov razstavne in prireditvene dejavnosti. Tabela št. 14: Število prireditev Št. prireditev 78 143 221 Odrasli Mladina Skupaj Tabela št. 15: Število obiskovalcev na prireditvah za odrasle št. prir. odrasli mladina skupaj Prireditve za odrasle 1. Razstave 7 0 0 0 2. Potopisi 1 42 6 48 3. Poletno branje 2 0 0 0 4. Tematske razstave 2 0 0 0 15 120 0 120 6. Bralni krožek 9 115 0 115 7. Predavanja 7 238 14 252 8. Literarni večeri 3 201 70 271 9. Ustvarjalne delavnice 2 97 22 119 10. Predstavitve 1 83 16 99 11. Domoznanstvo 3 140 12 152 12. Predstavitve knjig 2 209 0 209 13. Dan splošnih knjižnic 1 102 215 317 14. Hrastničani beremo 1 79 3 82 15. Sovretov pohod 1 69 38 107 16. Sovretov večer 1 69 13 82 17. ZZB - zaključek 1 42 0 42 10 110 0 110 5. Računalniški tečaj za odrasle 18. Simbioza 12 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 19. Starejši za starejše 2 20. Poletni festival knjižnice Tabela št. 16: 320 62 382 6 1.083 0 1.083 77 3.119 471 3.590 Število obiskovalcev na prireditvah za mladino št. prir. odrasli mladina skupaj Prireditve za mladino 1. Obisk knjižničarke v vrtcu 35 192 1.912 2.104 2. Uganka meseca 12 0 716 716 3. Reši me! 49 0 924 924 4. Pravljične urice 6 97 120 217 5. Domoznanstvo 4. razred 2 4 43 47 6. Rastem s knjigo 5 10 86 96 7. Mega kviz 5 10 86 96 8. Igralna ura s knjigo 3 35 63 98 9. Bibliopedagoške ure 3 6 71 77 10. Osnovnošolci na obisku 2 9 55 64 11. Ustvarjalna delavnica 5 142 159 301 12. Predavanja za otroke 1 8 70 78 13. Zaključek bralne značke 1 9 72 81 14. Tematske razstave 2 0 0 0 15. Razstave 5 0 0 0 16. Želodkov festival 1 300 400 700 17. 50 let OŠ Hrastnik 2 110 170 280 18. Poletni festival knjižnice 2.5.1 5 0 679 679 144 932 5.626 6.558 Utrinki z nekaterih prireditev v letu 2013 Literarni večer z Bogdanom Barovičem (17.1.2013) Trboveljčan Bogdan Barovič se je po koncu poslanske kariere podal v pisateljske vode. Luč sveta je ugledala njegova prva knjiga Barabe živijo dolgo, s čimer je le še potrdil, da je vsestranski – doslej smo ga poznali kot novinarja, TV-voditelja, župana, politika, pevca, slikarja. V pogovoru je povedal, da vse kar dela, dela za svoj užitek – ravno tako je bilo s pisanjem knjige. Odločil se je, da napiše kriminalni roman, ki prepleta politiko, kriminal in ljubezensko zgodbo. S pisateljskim delom bo nadaljeval, vendar še ni odločen ali bo napisal nadaljevanje Barab ali nekaj novega. Obiskovalci so si na koncu lahko ogledali tudi razstavo njegovih slikarskih del »Ljudje«, ki prepleta tematiko solin in rudarjenja. 13 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 Predavanje v sodelovanju z NLB Hrastnik: Pet pravil žepnine (24.1.2013) V sodelovanju z NLB Hrastnik so obiskovalci na zanimivem predavanju izvedeli, zakaj je žepnina pomembno orodje za pravilno ravnanje z denarjem otrok, kakšen znesek žepnine je primeren za določeno starost otroka, katere svoje obveznosti naj z žepnino poravna sam. Glasbeno-literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku: »Kaj bi čas brez sanj?« (7.2.2013) Na predvečer kulturnega praznika smo gostili učence Osnovne šole Litija, ki so pripravili glasbenorecitatorski program z naslovom Kaj bi čas brez sanj? Vokalna skupina deklet Vokalčki je prepevala slovenske in tuje pesmi, recitatorji Fantastičnih pet pa so deklamirali dela pesnikov, ki pišejo o življenju, vtkali so tudi nekaj naše zgodovinske preteklosti, sedanjosti, svoja razmišljanja o medsebojnih odnosih ..., vse na duhovit, radosten in sproščen način. Scenarij za prireditev je napisala učiteljica Jana Štojs, pri izvedbi pa sta pomagala učitelja s podružnične šole – Sandra Rihter, defektologinja in zborovodkinja, ki je tudi pela ter Vili Guček, športni pedagog in član glasbene skupine Hiša iz Trbovelj, ki jih je spremljal na kitari. Obiskovalci so bili navdušeni, zato so mladi umetniki prejeli na koncu nastopa dolg aplavz. Predavanje in delavnica v sodelovanju z Društvom U3 – Univerzo za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija: Janez in Božena Prestor: Vsak padec je padec odveč (21.2.2013) Božena in Janez Prestor, ki sta znanje in veščine pridobila na Inštitutu Antona Trstenjaka v Ljubljani, sta opozorila na nevarnosti, ki so v starejših letih povezane s padci. Padec je nenadno, nepričakovano, nehoteno, nenadzorovano in nekoordinirano zrušenje na tla, ki ni vedno usodno, lahko pa usodno spremeni življenje. Najboljši načini za preprečevanje so prilagoditev okolja predvsem doma, skrb za zdravje in posebne vaje. Te so udeleženci tudi sami preizkusili v obliki delavnice. Kako varna so sredstva v banki (28.2.2013) V sodelovanju z NLB Hrastnik smo v knjižnico povabili občane na predavanje z naslovom Kako varna so sredstva v banki, ali je denar še smiselno zaupati banki. Predstavnik banke nam je podal vrsto zanimivih in koristnih informacij. Starejši za starejše: Srečanje starejših občanov Hrastnika v knjižnici (20.3.2013) Društvo invalidov Hrastnik – Sekcija starejši za starejše so v knjižnici imeli letno srečanje in prireditev ob dnevu žena in mamic. Kvačkanje z Alenko – nadaljevalna delavnica (21.3.2013) V drugem delu delavnice za odrasle so obiskovalci svoje znanje verižnih zank iz prve delavnice nadgradili s kvačkanjem krožnih zank in mostičkov. 14 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 Večino so ročna dela povsem zasvojila, zato so se z mentorico Alenko Grešak dogovorili, da ostanejo v kontaktu. Tadeja Perpar: Predavanje – energije je vse in vse je energija (28.3.2014) Živimo v času, ko je v družbi prisotno že kar kronično pomanjkanje energije. Manjko energije se kaže v tem, da iz dneva v dan prenašamo vse večji občutek utrujenosti, da se slabše sporazumevamo v odnosih na delu in v zasebnem življenju, kaže se v naši (ne)vitalnosti, (ne)zdravju, skratka v vsem, kar je povezano z nami in našim delovanjem. Z energetsko medicino si lahko pomagamo. Pomagamo pa si lahko tako, da svoje baterije, ki so že dlje časa prazne, tudi napolnimo. Pogosto ljudje iščemo ta primanjkljaj skozi hrano, pijačo, šport, poživila, delo, a to nas vodi le v odvisnost od teh stvari. Veliko o tej temi smo poslušali na predavanju in praktičnem prikazu vaj pod vodstvom predavateljice Tadeje Perpar. Matjaž Mastnak: Spomladanske cvetlice in predstavitev knjige Cvetoča pomlad v sodelovanju z Založbo Miš (4.4.2013) Eden vidnejših slovenskih botanikov Matjaž Mastnak je zaposlen v Arboretumu Volčji potok. Je tudi avtor različnih knjig s področja rastlinstva. Tokrat je pri založbi Miš izdal svojo novo knjigo Cvetoča pomlad, kjer na poseben način predstavlja cvetje od konca zime do kresa. O vsaki ve povedati kakšno zgodbo, pozna njihove lastnosti in razširjenost. Tako je na primer Napoleon nabiral vijolice za svojo prvo ženo, šopek vijolic pa so darovali v preteklosti tudi spremljevalkam ob operni predstavi. Rok Černelč: Očistimo črevesje – hidroterapija črevesja (18.4.2013) Rok Černelč je po izobrazbi maser za terapevtsko in športno masažo, izšolal pa se je tudi za kolono-hidroterapevta. Predstavil je več načinov zdravega prehranjevanja in prednosti posta, s čimer lahko vsak že v osnovi izboljša svojo prebavo. Ta se lahko izboljša še s postopkom hidroterapije, pri kateri se črevesje izpira s filtrirano in ogrevano vodo. Ko so čreva enkrat temeljito očiščena, se samozastrupitev telesa ustavi, zdravstvene težave, ki jih je leto povzročilo, izginejo. Branko Brane Kastelic: Predstavitev knjige Goli v ljubezni (23.4.2013) Specialist za erotiko, pisatelj, slikar, član komisije v televizijskem resničnostnem šovu »Slovenija ima talent 2011« in znani dopisnik iz Londona Branko Brane Kastelic je predstavil prvo knjigo iz trilogije erotičnih zgodb Pravica noči. Za trilogijo se je odločil, ker je ta zvrst 15 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 trenutno popularna in ker se mu je zdelo, da je po 25 letih pisanja čas, da jih zbere v celoto. Literarni večer je z razstavo lesenih skulptur popestril znani kipar Peter Vene iz Sevnice. Damjana Napret: Predavanje in predstavitev kataloga Cvetje za poletje v sodelovanju s TVU 2013 (9.5.2013) Skupaj s Profesionalno vrtnarsko družbo Damjana Napret Čeperlin sodeluje pri pripravi kataloga Cvetje za poletje, kjer je zbrana ponudba številnih okrasnih rastlin, ki nam krasijo balkone, terase in okenske police. Da se boste lažje odločili kaj zasaditi in da bodo zasaditve oblikovane in prilagojene vašim željam in sanjam vam bo priznana strokovnjakinja Vrtnarstva Napret, predstavila letošnji katalog in vas seznanila z letošnjimi cvetnimi lepoticami. Srečanje Bralnega krožka knjižnice v Šavni Peči (13.6.2013) Zaključek članic bralnega krožka Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik je potekal kot mini kulturni program in ogled kašče v Šavni Peči. Kulturni program je vodila knjižničarka Ana Černuta. Dve članici sta ob zaključku srečanja prebrali pesniško zbirko. Tematski večer, srečanje in pogovor s članom krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Rudnik Hrastnik Friderikom Mlinarjem (14.6.2013) Friderik Mlinar je predstavil svoje življenje med drugo svetovno vojno. Najprej je bil vključen v nemško vojsko, kasneje je prestopil v rusko. Z njo je osvobodil tudi nekaj delov bivše Jugoslavije. Poudaril je predvsem razlike med obema vojskama. Robert Šket: predavanje in predstavitev knjige - »Kaj še čakate?!« (12.9.2013) Zakon privlačnosti vodi do boljšega, ljubezni polnega življenja - moč misli in prepričanja pričarajo srečo, zdravje in uspeh. Kako se naučiti uporabljati zakon privlačnosti in spremeniti svojo usodo, je obiskovalcem predstavil Robert Šket, avtor knjige »Kaj še čakate?!« Literarni večer z Ernestom Jazbinškom Zavita steza življenja (26.09.2013) Ernest Jazbinšek, diplomirani sociolog, rojen leta 1944 v Zabukovju nad Sevnico in nekdanji aktivni športnik invalid je obiskovalcem predstavil svojo življenjsko pot, zaznamovano z invalidnostjo. V zvezi s tem jim je pokazal kratek film, kako je brez ene noge splezal na Triglav. Predstavil je tudi svojo pisateljsko strast, ki jo je odkril pred kratkim. Napisal je romana Dekle s Polane in Vrnitev v življenje, ki sta prvi dve knjigi iz trilogije Zavita steza življenja. 16 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 Sovretov pohod (5.10.2014) Prvo soboto v oktobru 2013 je bilo v Šavni Peči še posebej slovesno, saj je bil tradicionalni Sovretov pohod jubilejni. Že deseto druženje različnih generacij, kulturnikov, pohodnikov, naših rojakov in seveda domačinov je v to idilično vasico pritegnilo več kot dvesto obiskovalcev. V tem letu je Knjižnica Hrastnik poskrbela za organizacijo kulturnega programa. Slavnostni govornik je bil klasični filolog, pesnik, esejist in prevajalec dr. Brane Senegačnik, ki je lansko leto za slovenski prevod Senekovega Ojdipa prejel Sovretovo nagrado: "Zame je bil Sovre nekakšna napol mitična legenda." Košarkaška legenda Ivo Daneu v pogovoru z novinarjem Markom Planincem (10.10.2013) Ivo Daneu je edini Slovenec, ki ga je Mednarodna košarkarska zveza uvrstila v svoj hram slavnih. V letošnjem letu je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije za izjemne športne dosežke, spodbudo mladim rodovom košarkarjev in športnikov ter uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču. V pogovoru z Markom Planincem je obudil spomine na svoje košarkaško življenje in pokomentiral tudi današnje razmere v košarki, vključno z nedavnim evropskim prvenstvom v košarki, ki je potekalo v Sloveniji. Učenci OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik: PREDSTAVITEV PROJEKTOV IN RAZISKOVALNIH NALOG (24. oktober 2013) Učenci OŠ narodnega heroja rajka Hrastnik so v knjižnici predstavili projekte in raziskovalne naloge. Učenci so prireditev pripravili ob 50 letnici OŠ Hrastnik. Potopisno predavanje: S FANČI MOLJK PO MADEIRI (14. november 2013) Madeira, rajski vrt sredi Atlantika, leži tisoč kilometrov jugozahodno od Lizbone in petsto kilometrov severno od Kanarskih otokov. Otok večne pomladi z blago klimo, bujnim cvetjem, slikovitimi vasicami in dih jemajočimi razgledi, navduši vsakogar. Navdušil je tudi Fanči Moljk, ki ga je obiskala v poletnih dneh s prijateljicami. Starejši za starejše občanov Hrastnik: Srečanje v knjižnici (22.11.2013) Društvo upokojencev Hrastnik je v okviru projekta »Starejši za starejše za boljšo kakovost življenja doma« v naši knjižnici pripravilo ob zaključku leta. Sovretov večer z gostom Branetom Senegačnikom (5.12.2013) V spomin na prof. Sovreta v decembru tradicionalno organiziramo literarni večer. Gost tokratnega je bil dr. Brane Senegačnik, Sovretov nagrajenec za leto 2012, s katerim se je pogovarjala Fanči Moljk. 17 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 Nagrado je dobil za prevod Ojdipa, znanega latinskega filozofa in pesnika Seneke. Pogovor je potekal v prijetnem vzdušju, popestrili so ga gojenci Glasbene šole Hrastnik. 2.5.2 PRIREDITVE ZA OTROKE IN MADINO Uganke Reši me!, Uganka meseca Za spodbujanje bralne kulture mladih bralcev v knjižnici enkrat tedensko pripravljamo različne tematske uganke. Reši me!, je tedensko reševanje različnih miselnih ugank . Uganka meseca pa je namenjena raziskovanju, brskanju in iskanju različnih informacij po knjižničnem gradivu. Pravljične urice Pravljične urice so namenjene otrokom od 3. Leta starosti dalje. Z obiskovanjem pravljičnih uric si otroci bogatijo in širijo literarna obzorja,besedni zaklad in literarni okus. Bibliopedagoške ure - Zaključek bralne značke za šestošolce in sedmošolce, gost Rozman Roza (maj) (OŠ Hrastnik) - Prvošolčki na obisku 1. A (oktober) - Prvošolčki na obisku 2. A (oktober) - Kulturni dan za petošolce 5. A (december) - Kulturni dan za petošolce 5. B (december) - Kulturni dan za petošolce 5. C (december) Ustvarjalne delavnice V knjižnici potekajo različne ustvarjalne delavnice s poudarkom na otrocih in mladini. Ustvarjalne delavnice potekajo samostojno, v sodelovanju s Sekcijo ročnih del Društva invalidov Hrastnik in drugimi mentorji : Severina Trošt Šprogar, Jana Perpar. Razstave - Razstava likovnih izdelkov likovnega krožka od 1. do 3. r. OŠ Hrastnik (januar, februar,) - Razstava likovnih izdelkov prvih razredov OŠ Hrastnik (marec) - Risbice otrok od 7. do 9. r. OŠ Hrastnik, Komisija za preprečevanje korupcije (marec) - Andersen in sekcija IBBY (marec, april) - Velikonočna miza učencev OŠ Hrastnik (april) - Vodnjaki učencev OŠ Hrastnik in OŠ Dol pri Hrastniku (april) - Velikonočni izdelki učencev posebnega programa OŠ Hrastnik (april) - Eko izdelki otrok vrtca Sonček Hrastnik (april) 2.6 PROJEKTI V SODELOVANJU Z DRUGIMI KNJIŽNICAMI ALI INSTITUCIJAMI Rastem s knjigo Projekt Rastem s knjigo je namenjen vzpodbujanju bralne kulture in informacijske pismenosti. Je posebna oblika sodelovanja in povezovanja šolske in splošne knjižnice. Je hkrati cilj in priložnost, da motiviramo otroke za branje knjig slovenskih mladinskih avtorjev. Mega kviz Mega kviz v vsakem šolskem letu obsega pet sklopov, ki obravnavajo znamenite Slovenke in Slovence z različnih področij znanja in umetnosti in iz različnih slovenskih kulturnih krajin, ki jih spoznavamo prek njihovih spominskih hiš in muzejev. 18 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 Priporočamo Priporočamo je skupen projekt splošnih knjižničarjev Celjske regije. Vsak mesec izberemo in preberemo dobro in zanimivo knjigo, katero priporočamo našim uporabnikom. Simbioza V letu 2012, ki je bilo proglašeno za leto aktivnega staranja in medgeneracijskega dialoga, je že drugo letov naši knjižnici potekal projekt Simbioza, vseslovenski prostovoljni projekt za medgeneracijsko sodelovanje. Namen projekta je omogočiti čim večjemu številu starejših pozitivno izkušnjo z uporabo računalnika in mobilnega telefona. Predvsem pa, da se starejši v večji meri odločajo za vključitev v vseživljenjsko učenje in tako prispevati k dvigovanju ravni kakovosti življenja. Partnerstvo z U3 Univerza za tretje življenjsko obdobje – U3 s sedežem v Trbovljah se poslužuje naših knjižničnih prostorov in uporablja računalniško opremo in knjižnično gradivo. Tečajniki so upokojenci in člani društva U3. Obiskujejo tečaj angleškega jezika, ki ga vodi Manja Golec in tečaj računalništva, ki ga vodi Simon Medvešek. Partnerstvo z Zasavsko ljudsko univerzo V sodelovanju z Zasavsko ljudsko univerzo deluje v knjižnici projekt CVŽU – Center vseživljenjskega učenja. Cilj projekta je omogočiti oziroma povečati možnost za vseživljenjsko učenje odraslih v Zasavju. Svetovalno središče Zasavje predstavlja podporo odraslim, ki so že vključeni ali se nameravajo vključiti v izobraževanje. V ta namen omogoča dostop do informiranja in svetovanja v vseh treh zasavskih občinah, izvaja motivacijske delavnice za vseživljenjsko učenje in delavnice na temo učinkovitega učenja za različne ciljne skupine ter poglablja sodelovanje s partnerskimi organizacijami. Biografski leksikon V letu 2013 smo se priključili skupnemu projektu knjižnic celjskega območja Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna. 2.7 SAMOSTOJNI PROJEKTI KNJIŽNICE Obisk knjižničarke v vrtcu Hrastnik Vodja projekta: Mateja Podlogar V sodelovanju z Vrtcem Hrastnik knjižničarka enkrat mesečno obišče otroke v vseh oddelkih vrtca, jim prebere pravljico ter prinese knjige, ki jih potem skupaj s vzgojiteljico preberejo. Računalniški tečaji za odrasle Vodja projekta: Mateja Podlogar Pomembna dejavnost splošne knjižnice je tudi skrb za dvig informacijske pismenosti v družbi. V letu 2013 smo nadaljevali z izobraževanjem in usposabljanjem uporabnikov za aktivno uporabo računalnika. Računalniške tečaje v večji meri obiskujejo upokojenci. Bralni krožek za odrasle Vodja projekta: Ana Černuta Bralni krožek Knjižnice Antona Sovreta deluje od 8. aprila 2011. Namenjen je odraslim uporabnikom knjižnice (zaposleni, brezposelni, upokojenci). Srečanja potekajo okvirno enkrat mesečno, ob torkih ob 19 uri in so dolga približno eno uro in pol. Tema posameznega krožka je obravnavanje literarnih 19 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 del izbranega slovenskega avtorja. Člani opišejo delo, ki so ga prebrali doma in s pomočjo moderatorke razpravljajo o slogu in tehniki pisanja, primerjajo svoja razmišljanja z drugimi in s tem razvijajo kritični odnos do literature. Skozi pogovor jim moderatorka predstavi tudi kratek življenjepis in zanimivosti iz življenja obravnavanega avtorja. Na vsakem srečanju so člani seznanjeni s kratko vsebino novih naslovov v knjižnici. V letu 2013 je bilo izvedenih 9 srečanj. Povprečno se jih je udeležilo 10 članic, saj je krožek žensko obarvan. Prav posebno je bilo literarno popoldne na prostem, ki je potekalo pri spomeniku Antona Sovreta v Šavni Peči. Kulturni program so pripravile mlade vaščanke, v njem pa so z branjem poezije in razmišljanji o branju sodelovale tudi članice. Za konec so si ogledale še etnološko zbirko v prenovljeni kašči in se strinjale, da dogodek ponovijo naslednje leto. V septembru so se z drugimi uporabniki knjižnice odpravile na izlet. S hrastniške tržnice so se zjutraj odpeljali v smeri proti Halozam. Na Ptujski gori so si gledali župnijsko in romarsko cerkev Matere božje, ki je znana po reliefu Marije Zavetnice s plaščem. Pot jih je peljala preko Dravskega polja v smeri proti Ptuju, najstarejšemu mestu v Sloveniji. Najprej so se ustavili v knjižnici Ivana Potrča, kjer so se srečali z zaposlenimi. Ti so vedeli, da prihajajo iz krajev, kjer se je rodil Anton Sovre, saj je tudi na Ptuju pustil velik pečat. Nato so se sprehodili po mestnem jedru in se povzpeli do mestnega griča, kjer so si ogledali muzejske zbirke na ptujskem gradu. Poletni festival hrastniške knjižnice Vodja projekta: Mateja Planko Projekt Poletni festival hrastniške knjižnice je potekal že četrto leto. V treh dneh so se odvili zanimivi dogodki z različnih področij, od ustvarjalnosti, umetnosti, zabave, izobraževanja, informiranja in glasbe. Festival je obiskalo 1.762 obiskovalcev. Tabela št. 17: Datum 19.06.2013 20.06.2013 Program festivala in število udeležencev Ime prireditve Otvoritev festivala: Nagovor župana Občine Hrastnik Mirana Jeriča Predstava Perice v izvedbi Funšterc team Boben Čeče Nastop Godart - pianist Jure Godler in violončelist Tilen Artač Igrani predstavi za predšolske otroke Mali medo in Kako je gnezdila sraka Sofija v izvedbi Dramske skupine Muhe Št. obiskovalcev 150 145 20 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 20.06.2013 Tržnica hrastniških društev, organizacij in malih podjetij 20.06.2013 Predstavitev monografije o Rudarski godbi Hrastnik Pogovor s predsednikom godbe Jurijem Bantanom in Primožem Frajletom, članom godbe ter zgodovinarjem, v prostorih knjižnice. Pravljična urica za otroke Predavanje v sodelovanju z NLB Poslovalnico Hrastnik: Kartice ali gotovina? Računalniška delavnica za otroke 21.06.2013 21.06.2013 21.06.2013 21.06.2013 21.06.2013 SKUPAJ: Izdelava nakita: ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle v izvedbi Sekcije ročnih del Sončnice Društva invalidov Hrastnik POGOVOR o razvoju turizma v Hrastniku. Gostje bodo Nataša Jerman Rajh,vodja projekta V 3 krasne, Maruška Markovčič, etnologinja, Darko Planinc, organizator Perkmandeljčevega pohoda skozi rudnik Trbovlje Hrastnik, Vilma Topolšek, podredsednica Zveze turističnih kmetij in Vojka Šergan, predsednica Društva Las. Moderator pogovora Jani Medvešek. 170 nastopajočih 60 predstavnikov društev… 1100 obiskovalcev 55 15 6 8 10 43 1.762 Bralna značka za odrasle Hrastničani beremo Vodja projekta: Mateja Planko S projektom Hrastničani beremo smo pričeli 23. aprila 2011 na svetovni dan knjige. V projekt se je v letu 2013 vključilo 47 bralk in bralcev, od tega pa jih je končalo 32. Bralna značka je projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle. Uporabniki morajo do 1. decembra prebrati vsaj 7 knjig s seznama in 1 pesniško zbirko po izbiri. Kdor prebere 8 del in odda knjižico z mislimi in predlogi na zaključni prireditvi prejme priznanje za sodelovanje v akciji in knjižno nagrado. S projektom bomo nadaljevali tudi v letu 2014. Za zaključek projekta Hrastničani beremo smo gostili pisatelja, scenarista, režiserja in kolumnista Gorana Vojnovića. Za roman Čefurji raus je prejel nagrado Prešernovega sklada, nato pa še Kresnika za najboljši roman leta, ki ga podeljuje časopisna hiša Delo. S svojim toplim in osebnim opisovanjem mladostnikov, priseljencev v Fužinah, si je pridobil tako mlajše kot starejše bralce, oznaki čefur pa spontano odstranil negativni predznak. Na koncu je dvaintridesetim značkarjem podelil knjižne nagrade. 21 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 3 3.1 POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV Realizacija 2013 Plan : realizacija Index 2012:2013 Index Povzetek v številkah 2012 Finančna sredstva za nakup gradiva Plan 2013 32.296,00 € 30.782,00 € 33.038,99 € 107,33 102,30 Nakup (inventarne enote) 2.081 1.924 2.019 104,94 97,02 Nakup (naslovi) 1.998 1.770 1.907 107,74 95,45 Aktivni člani knjižnice 2.523 2.523 2.915 115,54 115,54 Število obiskov Izposoja Število prireditev 92.241 92.300 77.219 83,66 83,71 152.900 157.219 138.561 88,13 90,62 293 263 221 84,03 75,43 V letu 2013 smo v primerjavi z letom 2012 zasledili upad izposoje in sicer za 9%. Precej, kar za 16%, se je zmanjšal obisk knjižnice. Vzrok je predvsem v številu prireditev, katerih smo v letu 2013 zaradi manjših finančnih sredstev organizirali samo 221, kar je za 72 prireditev manj kot v letu 2012. Kljub temu smo našim občanom ponudili kvalitetne prireditve in dogodke, kar potrjujejo obiskovalci z številčnim obiskom na posameznih dogodkih. Zelo smo zadovoljni, da se je v knjižnici povečalo število aktivnih članov in sicer kar za 16%. Aktivni član knjižnice je tisti, ki ima v določenem obdobju evidentiran obisk za katerokoli aktivnost (izposoja v čitalnico, izposoja na dom, obisk zaradi vračila,..) Ker so se sredstva za nakup knjižničnega gradiva s strani države precej zmanjšala, smo bili primorani za nakup vložiti precej lastnih sredstev. V letu 2013 smo tako namenili za nakup knjižničnega gradiva 4.256,99 EUR. S tem smo se lahko približali številu nakupa inventarnih enot leta 2012. Knjižnica je za svoje uporabnike odprta 45 ur na teden in še dodatne ure ob četrtkih – času prireditev, delavnic - in predstavlja kraj, ki je namenjen in odprt vsem občanom tako po zbirki, ponudbi prireditev kot času odprtosti. Od knjižnice, ki je prostor za vse, bi morala postati sodobna dnevna soba mesta. Knjižnica je dobro sodelovala z ustanoviteljem - Občino Hrastnik, ki je dala soglasje in sredstva za program javnih del, zagotovila svoj delež za nakup knjižničnega gradiva, redno dajala sredstva za materialne stroške in plače. Občina Hrastnik je za nakup gradiva leta 2013 namenila 1,71 € na prebivalca, za celotno knjižnično dejavnost pa 19,20 € na prebivalca. Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik je v letu 2013 poslovala finančno pozitivno. S finančnimi sredstvi smo gospodarili premišljeno in odgovorno, kar se da razbrati iz računovodskega poročila. Knjižnica je v vseh elementih finančnega poslovanja delovala v skladu z dogovori in pogodbami s financerji. Sredstva so bila porabljena namensko za plače delavcev, materialne stroške, stroške programa in nabavo knjižničnega gradiva. Poslovno poročilo pripravila: mag. Mateja Planko direktorica Februar 2014 22 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 4 TABELARNI PRIKAZ DEJAVNOSTI IN POSLOVANJA KNJIŽNICE ZA OBDOBJE 5-IH LET Tabela št. 18: prirast vsega gradiva (inventarne enote) 2009 2.847 137 152 3.136 Monografske publ. Serijske publ. Neknjižno gradivo Skupaj Tabela št. 19: 2009 2.555 132 140 2.827 2009 2.049 80 113 2.242 2010 2.125 122 281 2.528 2011 2.849 140 214 3.203 2012 2.376 154 206 2.736 2010 1.955 95 295 2.345 2011 2.002 104 251 2.357 2012 1.752 103 226 2.081 2013 2.625 149 201 2.975 2013 1.687 103 229 2.019 2009 1.952 95 340 2.387 2010 1.042 97 73 1.212 2011 2.103 136 84 2.323 2012 2.229 143 52 2.424 2013 1.888 139 91 2.118 viri financiranja knjižničnega gradiva Ministrstvo za kulturo Občina Hrastnik Lastna sredstva Skupaj Tabela št. 23: 2013 2.948 151 243 3.342 odpis gradiva (inventarne enote) Monografske publ. Serijske publ. Neknjižno gradivo Skupaj Tabela št. 22: 2012 2.529 167 240 2.936 nakup (inventarne enote) Monografske publ. Serijske publ. Neknjižno gradivo Skupaj Tabela št. 21: 2011 3.104 153 255 3.512 prirast vsega gradiva (naslovi) Monografske publ. Serijske publ. Neknjižno gradivo Skupaj Tabela št. 20: 2010 2.252 137 312 2.701 2009 16.800,00 € 17.692,00 € 2.829,00 € 37.321,00 € 2010 16.578 € 17.975 € 178,61 € 34.731,61 2011 16.566 € 17.975 € 1.189,54 € 35.730,54 € 2012 12.291,00 € 17.995,00 € 2.010,00 € 31.266,00 € 2013 12.282,00 € 16.500,00 € 4.256,99 € 33.038,99 € člani knjižnice Predšolski otroci Osnovnošolci 2009 369 637 2010 432 656 2011 475 684 2012 516 687 2013 545 666 23 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 Srednješolci Študentje Zaposleni Nezaposleni Upokojenci Skupaj: Tabela št. 24: 541 493 899 496 200 3.635 370 454 1006 574 211 3.703 308 431 1081 636 233 3.848 232 364 1099 766 273 3.945 286 434 1105 690 252 3. 970 novo vpisani člani in vsi aktivni člani 2009 188 2.029 3.635 novo vpisani aktivni člani vsi člani 2010 202 2.517 3.703 2011 173 2.614 3.848 število obiskov knjižnice glede na vzrok 2009 2010 Izposoja na dom 28.577 29.840 Izposoja v knjižnici 3.690 1.588 Uporaba interneta; *uporaba knjižnice 28.399 39.514 Tečaji, informacije Obisk na daljavo (telefon, internet) Obisk prireditev 30.125 20.843 Skupaj 90.791 91.785 2013 128 2.915 3.945 2012 141 2.523 3.970 Tabela št. 25: Tabela št. 26: 2009 74.718 29.322 7.116 28.562 139.718 Odrasli Mladina Skupaj 2013 29.661 1.425 35.985 20.981 92.874 21.120 92.241 10.148 77.219 2010 2011 2012 95.323 82.466 30.855 42.327 119.225 10.746 9.716 7.735 23.276 24.047 25.940 160.200 158.556 152.900 2013 111.609 7.437 19.515 138.561 medknjižnična izposoja 2009 89 1 90 Št. fizičnih dokumentov Št. kopij Skupaj Tabela št. 28: 2012 34.378 1.026 35.717 izposoja knjižničnega gradiva na dom in v knjižnici Leposlovne knjige Knjižno Neknjižno gradivo Serijske publikacije Skupaj Tabela št. 27: 2011 30.455 1.698 39.740 2010 59 6 65 2011 61 8 69 2012 73 5 78 2013 84 7 91 prireditve 2009 130 208 338 2010 95 165 260 2011 93 142 235 2012 129 164 293 2013 77 144 221 24 Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013 Tabela št. 29: zaposleni v knjižnici Direktor Bibliotekar Višji knjižničar Knjižničar Ekonom Skupaj 2009 1 1 1 1 0 4 2010 1 1 1 1 1 5 2011 1 1 1 1 1 5 2012 1 1 1 2 1 6 2013 1 1 1 1 1 6 25