Zasavski tednik, številka 2

Transcription

Zasavski tednik, številka 2
05
07
13
16
www.zasavskitednik.si
[email protected]
www.facebook.com/zasavskitednik
Letnik 1, številka 2
Azbest v OŠ
Hrastnik
Pogovor:
Andrej Božič
Brečko: Mladim manjka
želje in skromnosti
Lepa točajka je
zmagala
četrtek, 19. junij 2014
Držim
pesti
Zagorska argonavtska ladja by night (nočna podoba)
Finančno prestrukturiranje RTH
Poslovodstvo Rudnika Trbovlje Hrastnik je pripravilo načrt
finančnega prestrukturiranja, ki ga zahteva sredi marca vpeljana delna prisilna poravnava v družbi. Načrt, ki predvideva
100 odstotno poplačilo upnikov, pa zaradi želje ene od upnic
(Nove ljubljanske banke op.a.) za podaljšanje roka za podroben pregled načrta, še ni bil poslan na pristojno sodišče. To
na poslovanje RTH, ki si bo moral za nemoteno delovanje in
poslovanje v letošnjem in prihodnjem letu zagotoviti slabih
8 milijonov evrov, ne vpliva.
Direktor RTH Bojan Jelen vidi realne možnosti pridobitve teh sredstev
z odprodajo dela premoženja RTH,
ki ga je po zadnjih cenitvah za 43,5
milijonov evrov. Od tega je vrednost
hčerinske družbe Spekter z 2300 stanovanji ocenjena na 26,7 milijona
evrov. Hčerinska družba M&P, ki
ima v lasti počitniške zmogljivosti na
Rabu, objekt samskega doma na Šuštarjevi in trgovino, pa je vredna 1,1
milijona. Družba GRO inženiring je
vredna 70 tisoč. Izkupiček si obetajo
tako od odprodaje dela tehnološke
opreme, ki je skupaj ocenjena na 7,6
milijona, kot od prodaje posameznih
zemljišč in proizvodnih hal, za katere
se zanima, kot je povedal Jelen, tudi
italijanski investitor.
Načrt finančnega prestrukturiranja,
jamstvo za njegovo izpeljavo je 43,5
milijona evrov premoženja RTH,
predvideva 100 odstotno poplačilo
dobaviteljev še v letošnjem letu. RTH
jim skupaj dolguje za 1,2 milijona
evrov. Dobaviteljem - upnikom pa
ne bodo poplačane zamudne obresti. Z obrestmi pa bodo 100 odstotno
poplačane banke upnice, ki naj bi z
reprogramiranjem dolga denar prejele v letih 2015 do 2018. RTH bankam
in dobaviteljem, dolguje okrog 16
milijonov evrov.
Karmen Štrancar Rajevec
Za delovanje RTH je v letošnjem letu država iz proračuna
namenila po zakonu o uravnoteženju javnih financ 5 milijonov.
Večino tega denarja je RTH za svoje delovanje porabil že lani,
letos pa so dodatno prejeli še 4 milijone proračunskih sredstev, ki
jih je država prerazporedila iz naslednjih let do zaprtja.
Rudarji do poklicne upokojitve
Zasavskim rudarjem je s sprejetjem
dopolnitve Zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje Hrastnik
omogočena poklicna upokojitev. Rudarji se bodo tako lahko upokojili ob
polni delovni dobi 40 let in starosti
49 let. S tem je izpolnjena še zadnja
stavkovna zahteva zasavskih knapov
iz marčevske stavke v jami Hrastnik.
V državnem zboru sprejeta dopolnitev zakona o postopnem zapiranju
RTH prinaša vsem tistim rudarjem,
ki so bili 1. januarja letos zaposleni
pri RTH in so v obdobju od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2013 neprekinjeno vključeni v poklicno zavarovanje, pravico do poklice upokojitve.
Tako se bodo vsi, ki izpolnjujejo po-
goje, to je 40 let delovne dobe in starost najmanj 49 let, lahko poklicno
upokojili. Ti pogoji veljajo do zaprtja
rudnika, ki je predvideno za konec
leta 2018. Tisti, ki se bodo odločili
za tovrstno upokojitev, pa se bodo
morali odpovedati odpravninam. Te
znašajo vrednost treh zadnjih plač.
Rudarji imajo, glede na vrsto dela, v
letu dni priznanih največ 17 mesecev
delovne dobe. »V letošnjem letu se bi
lahko poklicno upokojilo 37 delavcev. Skupno do zaprtja rudnika pa
158,« je povedal direktor RTH Bojan
Jelen.
Koliko zasavskih rudarjev bo to pravico izkoristilo, še ni znano. RTH bi
s tem privarčeval RTH, saj bi v na-
sprotnem primeru, kot je poudaril
Jelen, »morali število zaposlenih zniževati z odpuščanjem iz poslovnih
razlogov«. Pri tem bi morala družba
izplačati tudi odpravnine, te bi se gibale okrog višine desetih plač, saj je,
po podatkih Jelena, večina delavcev
na RTH zaposlena že dvajset in več
let. Prihranili pa bodo tudi pri sredstvih za prezaposlovanje delavcev, ki
jih morajo izplačati novemu delodajalcu, ki prezaposli delavca RTH. Gre
za okrog 23 tisoč evrov za posameznika. Vodstvo RTH ocenjuje da bo
na račun poklicnega upokojevanja
rudarjev do zaprtja rudnika prihranilo med 4,4 in 6,2 milijona evrov.
KŠR
Prav zanimive odzive doživljam na
naš Zasavski tednik. Od prešernih
nasmehov in trepljanja po rami do
zelo zadržanih stiskov rok. In, kje za
hrbtom, prav gotovo tudi nevoščljivih komentarjev. Ti me ne brigajo,
niti ne motijo. Se pa muzam ob tistih
zadržanih »prijateljih«, ki časopisa
raje ne omenijo, kot pa, da bi se morali pogovarjati o njem.
Ob tem se spomnim kave z eno izmed najbolj iskrenih Zasavk, ki ti
vedno pove v glavo, pa naj še tako
boli. Vabil sem jo v ekipo, pa je po
premisleku dejala: »Veš kaj, Marko,
meni se ne da več biti teh bitk. Vedeti
moraš, da boste marsikomu mešali
štrene. Da se boste zaletavali v zid.
Da nekaterim ne bo všeč, da bo izhajal časopis, ki ga ne bodo imeli pod
kontrolo.« Hehe, mislil sem, da malo
vseeno pretirava. Pa ja de. Niti malo
se ni motila. Občutimo to, občutimo,
draga Alenka.
Vesel pa sem bil nadaljevanja, ko mi
je rekla, da bo močno stiskala pesti,
da nam uspe. Da ve, da bomo delali
dobro. In iz tega črpam energijo. Začetki so vedno težki, začetki takšnega projekta, kot je regijski časopis, še
posebej.
Dolgo sem razmišljal, če bi sprožil
akcijo podporništva projektu. Dokončno sem se odločil malo pred
tem, ko sem pričel pisati uvodnik.
Naj pojasnim: uvodnik vedno pišem,
ko je časopis postavljen. To so zadnje
napisane besede pred tiskom časopisa. Torej, preberite na zadnji strani, kako lahko podprete naš projekt.
Vesel bom vaše dobre volje, vesel zaradi ljudi, ki bodo lahko dobivali naš
izdelek brezplačno na dom. Veste, ni
vedno kruh tisto, kar manjka na kuhinjski mizi. Včasih je to tudi časopis, kjer so fotke naših otrok, kjer so
vesti iz mojega kraja, kjer je križanka,
ki jo rešujem, ko žulim kruh.
Mi smo na naš izdelek ponosni,
čeprav vemo, da še ni takšen, kot
bo čez čas. In se v njem najde tudi
kakšna napaka. Je pač takšen, kot
smo mi. Fajni, pa tudi s kakšno malenkostno napakico.
Marko Planinc
2
ZASAVJE
četrtek, 19. junij 2014
Čistilna naprava argonavtska ladja
Vstop v zagorsko dolino ob mostu čez Savo jeseni ne bo drugačen le zaradi novozgrajene čistilne naprave. Na zagorski
občini so se namreč odločili, da bodo industrijski objekt naredili bolj zanimiv, zato bo imel obliko - argonavtske ladje.
Na občini pojasnjujejo, da se za spremembo sredi gradnje centralne čistilne naprave niso odločili zgolj zato,
ker bi objekt radi oblikovali v obliki
ladje, ampak je odločitev posledica
potrebe po dodatni zaščiti pročelja
pred vremenskimi vplivi. To bo namreč zaradi bližine regionalne ceste
poleti izpostavljeno prahu, pozimi
pa snežni brozgi, zato objekt potrebuje boljšo zaščito in materiale, ki
bodo odporni proti tovrstnim zunanjim vplivom, je pojasnil Ivo Vrtačnik, vodja občinskega oddelka za
gospodarske javne službe. Dodal je,
da vzdrževanje tako izvedene fasade
zagotavlja dolgo življenjsko dobo z
minimalnim vzdrževanjem, kar sledi
načelu trajnostne gradnje.
Z izborom spremenjenih materialov za zaščito pročelja se je ponudila
tudi možnost, da bi sicer industrijski
objekt naredili oblikovno bolj zanimiv, je pojasnil Vrtačnik in dodal,
da so se za argonavtsko ladjo odločili na podlagi legende, ki pravi, da se
je Jazon na poti do Vrhnike ustavil
na sotočju Save in potoka Medija,
ki takrat še ni imel imena. Jazonova
spremljevalka Medeja si je v njem
umila obraz, nato pa je Jazon potok
poimenoval Medeja, iz česar izvira
današnje ime Medija.
Tako zasnovano pročelje objekta bo
občinski proračun stalo nekaj več kot
pet odstotkov od 2,8 milijona evrov
vrednosti projekta, kar znaša okoli 150.000 evrov, vendar pogajanja z
izvajalcem, trboveljskim podjetjem
Rudis, še potekajo, pojasnjujejo na
občini.
Dodatnim stroškom in idejam ne
Kopno na
vidiku
oporekajo niti občinski svetniki, so
pa v stranki NSi, v kateri zadnje čase
najbolj glasno opozarjajo na odločitve pri porabi proračuna, poudarili, da projekta ne podpirajo, če bo
ta namenjen sam sebi. »Ne bomo pa
projekta omenjali v predvolilni kampanji in mu nasprotovali, če bodo
gospodje z občine, ki so se spomnili
legende o argonavtih, Jazonu in Medeji, zgodbo spremenili v turistično
zanimivost. Torej, da se bo vsake toliko pri nas ustavil kakšne Nizozemec
in šel od izliva Medije pa do izvira,
ker bodo vmes še druge zanimivosti,
povezane s to zgodbo,« je dejal Primož Štendler, predsednik občinskega odbora NSi.
Gradnja čistilne naprave sicer poteka v skladu s terminskimi roki in
bo končana do konca oktobra, nato
se bo pričelo poskusno obratovanje,
celotni projekt pa mora biti zaključen
do 30. junija prihodnje leto, je še pojasnil Vrtačnik.
Sabina Lokar
Podoba ladje: Občina Zagorje
Bolj kot to, ali je prav ali narobe, da ima bodoča zagorska čistilna naprava obliko ladje, me
okupira misel, zakaj Zasavje
nima enotne, ene, centralne,
regionalne čistilne naprave.
Kaj res potrebujemo v vsaki
občini svojo? Čemu? Prijatelj
elektroinženir mi je razložil,
kako bi lahko bila ena sama čistilna naprava dovolj. Ne morem soditi
njegovih kompetenc, a razlaga mi je bila razumljiva.
Zakaj spet ena zabloda v luknji, zakaj? Ah, saj vemo vsi … aroganca
je vidna na vsakem koraku, tako očitna in brezsramna je že, da se niti
skriva ne več. Ceste se na veliko razkopavajo, golaži se smejoče kuhajo,
čistilne naprave se gradijo. Vse zato, ker ljudje to potrebujemo. Jp, zagotovo. Ravno tisti čas v kolobarjenju je, ko nas je treba spomniti, kaj vse
potrebujemo.
Kar ljudje v Zasavju potrebujemo, je kolesarska steza v Trbovljah, da
ljudi ne bo več strah s kolesom na cesto po mestu. Je delavska zadruga,
ki nastane iz Svee in pri vsem lesu, ki ga mora Slovenija porabiti, njen
obstoj ni vprašljiv, lastništvo pa v rokah zasavskega ljudstva. Zadruga
Sijaj, zadruga TET, morda? Je brezplačna uporaba praznih prostorov za
produkcijske namene. Je več povezave z okoliškimi kmeti, ne pa z germanskimi mega trgovci. Je spodbujanje inovativnosti, omogočanje razvoja idej. Je motivacija in brca v rit, da nehamo čakati. Je vodenje občin,
ki krepi regijo. Je transformacija intelektualnega napuha v tveganje. So
boljše, bolj ekonomične in zelene povezave javnih prevozov znotraj regije.
Je usmeritev v zelene tehnologije, spodbujanje ustvarjalnosti in toleranco. Je pozaba starih časov, v katerih gospe v knjigovodstvih med službo
kvačkajo prtičke, praktikantke jim iščejo turistične pakete za zimo in
poletje, gospodje iz nabave pa vozijo kamione peska najprej v okoliške
hribe, potem pa še prijatelju na Dolenjsko, ki ravno gradi zidanico. Saj
nismo butasti, še manj slepi, jebela cesta. Teh časov v tej naši luknji NI
VEČ, zato za božjo voljo že enkrat nehajmo živeti v njih.
Kakšni časi pa so tukaj? Slikoviti in zabavni. Volitve prihajajo, hijene se
cufajo. Pametnjakoviči, ki v gostilnah, na facebooku in iz daljave solijo pamet drznim in aktivnim, so vse bolj groteskni. Zasavje si kroji prihodnost, ki ustreza zgolj birokratskim zahtevam razvojnih razpisov in
posvečenim, ljudstvo viha rokave po svoje, s svojo glavo. Civilna družba
pritiska, mladi crkujejo za preživetje. Raufnk se pripravlja na izstrelitev
nekaj pohlepnežev na Dob.
Čistilna ladja kot zasavska turistična znamenitost? Ja, če se bo ponujena storitev do potankosti izdelala ter zgodba pravilno zapakirala. In
bo - kdor odloča - profesionalno pristopil h gradnji blagovne znamke turističnega paketa. V kolikor tega razmisleka ter načrtovanja ne bo, in
se bo mimoidoče turiste vleklo gledati čistilno napravo v obliki ladje, je
priložnost izgubljena že sedaj.
Grošelj ni več zdravnik, ambulanta
brez koncesije
Zagorski zdravnik Franc Grošelj,
osumljen nedovoljenega prometa s
psihoaktivnimi zdravili, je Zdravniški zbornici Slovenije podal izjavo, da vrača licenco za delo na
področju splošne medicine. Zbornica je izdala ustrezno odločbo, na
podlagi katere ne sme več samostojno opravljati zdravniške službe, so
sporočili iz Zdravniške zbornice,
Grošlja pa so izpustili iz pripora,
saj je tako izključena možnost ponovitve kaznivega dejanja.
Vodstvo Zdravstvenega doma Zagorje in zagorski župan Matjaž Švagan so
se na podlagi tega odločili, da bodo
zasebni ambulanti Vitasan, ki ima
prostore v zagorskem zdravstvenem
domu, odvzeli koncesijo. »Grošljeva
soproga, otroška zdravnica Mara Grošelj, ki je svoje delo prav tako opravljala v okviru ambulante Vitasan,
pa bo svoje delo lahko nadaljevala v
okviru zdravstvenega doma, saj v policijsko preiskavo ni bila vključena,« je
pojasnil Švagan. Dodal je, da občina
novega koncesionarja ne bo iskala, saj
bodo Grošljevim pacientom novega
lečečega zdravnika zagotovili pri eni
od zdravnic, ki bi sicer prenehala z
delom.
Policisti so Grošlja skupaj s tremi njegovimi bolniki konec maja priprli zaradi nadpovprečnega števila izdanih
belih receptov za psihoaktivna zdravila, za katera naj bi Grošelj dobil tudi
plačilo, bolniki pa so zdravila preprodajali. Za izdani recept je po ugotovi-
tvah policije prejel od 5 do 50 evrov.
Da so bile tablete, ki so jih osumljenci
dobili na recept, namenjene za nadaljnjo prodajo, pa kaže tudi dejstvo, da
se kriptirne številke pacientov niso
ujemale s številkami na receptu.
Grošljevo ravnanje so kot izrazito nestrokovno ocenili tudi v Psihiatrični
kliniki Ljubljana, saj je tako z odmerki
kot s kombinacijo predpisanih zdravil, med katerimi so bili najpogosteje
apaurin, leksonin, helex, xanax, salval
in dormicum, prekoračil odmerek
varnega jemanja teh zdravil tudi za
stokrat. Grošlju grozi do 12 let zaporne kazni, policisti pa preiskavo nadaljujejo, saj ga sumijo tudi drugih korupcijskih dejanj in zlorabe položaja.
Sabina Lokar
Kolofon: Zasavski tednik
Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc
Odgovorna urednica: Sabina Lokar
Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo),
Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade),
Matjaž Kirn (Fotoreportaža)
Kontakt: [email protected], tel: 03/56-60-568. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Tadeja Bučar
Foto: Primož Kostanjšek
Slaba udeležba
Drugo junijsko nedeljo so se po le štirinajstih dneh ponovno odprla volišča. Referenduma o arhivih se je udeležilo zgolj 11,7% volilnih upravičencev in kljub temu, da se je večina udeležencev (67,28%) izrekla proti
zakonu, bo ta obveljal, saj je bil tokratni referendum prvi, odkar je državni zbor lani spremenil referendumska pravila. V njih je najpomembnejša novost kvorum zavrnitve, ki predvideva, da mora za razveljavitev
zakona proti njemu glasovati vsaj petina vseh volivcev.
Občina
Volilna udeležba
ZA
PROTI
Trbovlje
10,19%
45,72%
54,28%
Zagorje
11,71%
38,04%
61,96%
Hrastnik
8,37%
51,24%
48,76%
Tudi v vseh treh zasavskih občinah je bila udeležba na referendumu nizka. Najvišja je bila v občini Zagorje, kjer je znašala 11,71%, najnižja pa
v Hrastniku, kjer je glasovalo zgolj 8,37% volilnih upravičencev. Proti
zakonu je glasovala večina udeležencev v Trbovljah in Zagorju, medtem
ko je v Hrastniku večina volivcev zakon podprla.
GOSPODARSTVO
četrtek, 19. junij 2014
3
Energetika z 20 milijoni evrov izgube
Zasavske gospodarske družbe so v lanskem letu ustvarile
10,2 milijona evrov neto čiste izgube, kar je 1,5 milijona več
kot v letu 2012. Na povečanje izgube v celotni regiji so najbolj
vplivali slabi rezultati družb s področja oskrbe z električno
energijo, plinom in paro in družb s področja rudarstva, ki so
skupaj izkazale 20,2 milijona evrov neto čiste izgube.
Ajpes je v začetku junija objavil rezultate poslovanja družb in podjetij,
ko so jih pripravili iz podatkov letnih
poročil za leto 2013, ki so jih družbe
Občina
Število družb
Trbovlje
319
Zagorje
231
Hrastnik
99
in podjetniki Ajpesu predložili za
namen državne statistike. Podatki
kažejo, da zasavsko gospodarstvo
slabi že zadnjih pet let, ko so zasavske družbe v povprečju poslovale
negativno. V nasprotju z zasavskimi
gospodarskimi družbami pa so podjetniki v regiji ustvarili 4 milijone
evrov neto prihodka.
Podjetniki v povprečju sicer že
vrsto let poslujejo pozitivno, v lan-
skem letu pa se je njihov poslovni
izid v primerjavi z letom 2012 povečal kar za 29 odstotkov. Največ
so k dobremu rezultatu poslovanja
prispevali podjetniki s področja
gradbeništva, področja strokovnih,
znanstvenih in tehničnih dejavnosti, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter s
področja predelovalne dejavnosti.
Skupaj so ustvarili kar dve tretjini neto dohodka vseh podjetnikov.
Na drugi strani so k povečanju čiste
izgube poslovanja družb največ prispevale družbe s področja energetike. Te so izgubo v primerjavi z letom
2012 podvojile in brez tega povečanja
bi bil končni rezultat poslovanja zasavskih družb pozitiven. K zmanjšanju izgube družb so pripomogle
Družbe iz Trbovelj so ustvarile 18,6 milijonov evrov neto čiste
izgube, 52 % več kakor v letu 2012. Družbe iz Zagorja so izkazale
5,6 milijonov evrov neto čistega dobička, 56 % več kot v letu
2012. Družbe iz Hrastnika, ki imele v letu 2012 še neto čisto
izgubo v višini 97 tisoč evrov, pa so v letu 2013 ustvarile 2,7
milijona evrov neto čistega dobička.
Saša Kisovec
Iz ideje je nastala dežela
Brezplačno za
podjetnike
Vedno več mladih se ob neuspešnem iskanju prve zaposlitve odloča za lastno podjetniško pot. Vendar ideja in želja
večkrat nista dovolj za uspeh. Potrebno je znanje in ljubezen do dela, ki ga opravljaš. Jasmina Drolc je v poslovni ideji
združila svoj hobi ter podjetniško znanje svojega fanta Blaža
Božjaka in iz poslovnega načrta, ki je bil sprva le projektna
naloga na faksu, se je rodila Čudežna dežela.
Jasmina je pričela izdelovati nakit že
v otroštvu, mama jo je spodbujala k
ustvarjanju. Sama včasih ni nosila
nakita, izdelovala ga je za druge in
tako ugotovila, da lahko z ustvarjanjem tudi zasluži za kakšno kavo.
Zanimanja za njene izdelke je bilo
vse več in izdelovanje nakita ji je
včasih vzelo tudi nekaj študijskega
časa. Zato ji je pri izdelavi poslovnega načrta, ki ga je morala pripraviti
pri predmetu podjetništvo, pomagal
fant Blaž, ki je ravno zaključeval študij marketinga in trženja. Poslovni
načrt, ki sta ga zasnovala za nalogo,
je bil tako dober, da sta se odločila,
da ga skupaj realizirata in odpreta trgovino, kjer bosta prodajala Jasminin
nakit. »Delo sva si poskušala enakomerno porazdeliti in izkoristiti prednosti in sposobnosti vsakega od naju.
Blaž zna s številkami in papirjem,
meni pa bolj ležijo barve in oblike,«
Jasmina pojasnjuje, kako sta se lotila
odprtja trgovine Čudežna dežela, ki
je prve obiskovalce gostila preteklo
soboto.
Če imaš dovolj močno
voljo in željo, so vsake sanje
uresničljive in vse poti
premagljive!«
Jasmina Drolc
Začetek podjetniške poti ni lahek in
tudi njima je na poti stalo kar nekaj
ovir. »V Zasavju je glavni problem to,
da imamo ogromno neizkoriščenih
in praznih prostorov, v katerih bi lahko mladi ustvarjali in realizirali svoje ideje. Na žalost imajo lastniki raje
prazne prostore, ki propadajo, kot pa
da bi spustili cene najemnin,« težave
z iskanjem prostora za trgovino opisuje Jasmina. Tudi država do mladih
podjetnikov ni ravno prizanesljiva.
Pred leti je podjetnikom, ki so prvič
začenjali samostojno pot, nudila subvencije, vendar ta program že nekaj
mesecev ni več aktiven in podjetniki morajo sami poskrbeti za celoten
začetni kapital, kar pa je za mlade po
končanem študiju in še brez rednih
prihodkov težka naloga.
Sodelovanje sta ponudila tudi drugim mladim ustvarjalcem, ki jih je
Jasmina spoznala na sejmih in preko spleta. Ker želita, da je izbira v
njuni trgovini čim bolj pestra, bosta
v Čudežni deželi vsak mesec ponujala izdelke drugih ustvarjalcev in
tako spodbujala njihovo kreativnost.
»Ljudje se moramo danes med seboj
povezovati in si pomagati. Ustvarjalci Čudežne dežele prihajajo iz
celotne Slovenije, precej pa jih je
tudi iz Zasavja,« pojasnjuje Jasmina.
Oba z Blažem sta bila že med študijem aktivna kot prostovoljca. Tako
sta pridobila delovne izkušnje in
znanje, spoznala pa sta tudi ljudi, ki
jima lahko pomagajo na njuni karierni poti. »Zdi se mi pomembno, da
si nenehno aktiven,« razmišlja Jasmina o tem, kaj lahko storijo mladi, da
predvsem družbe s področja predelovalnih dejavnosti, ki so 3,6 milijonov evrov visoko izgubo iz leta 2012
lani pretvorile v dobiček v višini 5,8
milijona neto. K boljšemu rezultatu
so prispevale tudi družbe s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, ki so izkazale 3,2
milijona evrov neto čistega dobička.
Zasavske družbe so lani zaposlovale
5852 ljudi, podjetniki pa 580. Povprečna plača zaposlenega pri podjetnikih je lani znašala 909 evrov in bila
za en evro višja kot v letu 2012. Povprečne plače zaposlenih v družbah pa
so bile lani precej višje, kot tiste pri
podjetnikih. Zaposleni v družbah so
namreč v lanskem letu mesečno povprečno prejeli 1454 evrov.
si povečajo možnosti za zaposlitev.
Mlada podjetnika sta dokazala, da je
s trdno voljo, znanjem in ljubeznijo
do dela mogoče doseči marsikaj. Za
več takšnih zgodb o uspehu mladih,
pa sta potrebna tudi posluh za podjetništvo na ravni lokalne skupnosti
in države.
Razvoj podjetništva v Zasavju
lahko prinese nova delovna mesta in s tem tudi izhod iz sedanje
gospodarske krize, v kateri se
je znašla regija. Pri tem je pomemben tudi pravilen pristop k
ustvarjanju podjetja, za kar so
koristna podjetniška znanja in
izkušnje. Projekt Podjetno Zasavje združuje RCR ter Območne obrtno podjetniške zbornice
Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. V
okviru projekta v vseh treh mestih potekajo brezplačne delavnice podjetniškega usposabljanja. Udeleženci se spoznavajo z
generiranjem in vrednotenjem
podjetniške ideje, ustvarjalnim
razmišljanjem in lobiranjem,
gospodarskim pravom, trženjem in prodajnimi veščinami,
ustanavljanjem d.o.o ali s.p.,
poslovnim načrtom, viri financiranja, razvojem poslovne ideje
in izdelavo poslovnega načrta
ter pojavljanjem v medijih in na
socialnih omrežjih. Ta vikend
bodo razvijali poslovne ideje
in izdelovali poslovni načrt. V
prihodnjem tednu organizirajo
delavnice s področja marketinga
in prodajnih veščin. Vse delavnice so za udeležence brezplačne,
obvezna je le prijava en dan pred
samim predavanjem na naslov:
[email protected].
SK
Saša Kisovec
Foto: Matjaž Kirn
Primas odhaja
Dosedanji generalni direktor Lafarge Cementa Trbovlje Haimo Primas bo prevzel oskrbovalno verigo za Lafarge Srednja Evropa na Dunaju, so sporočili iz trboveljske družbe.
Torej zapušča Trbovlje, v Lafargu pa so potrdili, da bo kar z
Dunaja vodil postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za trboveljsko cementarno, ki bi v cementarniški
peči dovoljevalo uporabo alternativnih virov energije oziroma so sežig odpadnih olj, plastike, gum.
Dosedanji prvi mož Lafarge Cementa Trbovlje Haimo Primas odhaja iz
Slovenije po slabem letu in pol. Še
naprej pa bo vodil postopke za prido-
bitev okoljevarstvenega dovoljenja za
Lafarge Cementa Trbovlje, so sporočili iz trboveljske cementarne. Gre za
dovoljenje, ki mu ostro nasprotujejo
zasavski okoljevarstveniki. Z njim
želi trboveljski Lafarge pridobiti dovoljenje za sosežig odpadkov, kar bi
po njihovih besedah znižalo stroške
energenta in pozitivno vplivalo na
dvig konkurenčnosti podjetja.
Haimo Primas iz Trbovelj odhaja
zaradi nove organiziranosti v okviru Lafarge Srednja Evropa, ki bo
pričela veljati s 1. julijem. Dosedanjo funkcijo generalnega direktorja
družbe v Trbovljah bodo po novem
enakopravno prevzeli štirje člani
lokalnega vodstva, ki bodo postali
tudi pravni zastopniki družbe. Novo
ekipo bodo sestavljali Aljaž Kuzmanovski, direktor prodaje, Leopold
Povše, finančni direktor, Sebastjan
Ledinek, vodja oskrbovalne verige
in Dušan Škalički, tehnični direktor. Vsi štirje so dolgoletni sodelavci
družbe. Kadrovska direktorica bo
Iva Dominkovič, Andrej Sopotnik
pa ostaja vodja marketinga in komuniciranja. Podobne spremembe bodo
v organiziranosti skupine tudi v Avstriji, na Madžarskem in Češkem.
KŠR
4
ZASAVJE
četrtek, 19. junij 2014
Rotarijci za poplavljene
Poleg številnih zasavskih organizacij so pomoč v poplavljeno Bosno poslali tudi člani Rotary kluba Zagorje. Pomagali so prebivalcem Brčkega,
saj so pobrateni s tamkajšnim rotary klubom. V treh pošiljkah so v mesto, ki sta ga poplavili Sava in Brka, poslali več kot tri tone hrane, vode,
oblačil in higienskega materiala, člani pa so zbrali še 1500 evrov denarne
pomoči.
Zbiranju oblačil za prebivalce Brčkega, kamor je iz poplavljenih domov
pribežalo tudi okoli 1100 ljudi iz hrvaške strani, so se pridružile tudi zasavske OŠ. “Tako smo vsi skupaj, tudi otroci, pokazali veliko solidarnost
do človeka v stiski, ki mu veliko pomeni že beseda in dober namen,” je
dejal predsednik Rotary kluba Zagorje Silvo Strmljan. Dodal je, da so
veliko postorile soproge rotarijcev, njihove prijateljice in znanke, prevoz zbrane hrane, oblačil in higineskih pripomočkov pa sta omogočila
Safet Crnovršanin in družba JE&GR iz Zagorja. Vse pošiljke so prevzeli
v organizaciji Crveni krst križ Brčko Distrikt, kjer so jim pomagali tamkajšnji rotarijci.
Še toliko bolj bo letos za otroke iz Brčkega razveseljiva tudi udeležba na
enotedenskem taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah, ki ga že tretje leto
zapored pripravljajo rotary klubi iz Zagorja, Brčkega in srbskega Zrenjanina. Iz Brčkega in Zrenjanina bo v Dolenjske Toplice prišlo osem otrok,
iz zasavskih šol pa devet. Z ostalimi udeleženci, skupaj jih bo več kot
150, bodo letos preživljali angleške počitnice na temo hišni ljubljenčki.
Zlati učenci, svetla
prihodnost
»Želim si živeti v svetu, ki je pravičen, svoboden ter spoštljiv
do vseh ljudi. Upam na boljšo prihodnost, boljši svet. Spreminjanje življenj, risanje nasmehov na obraze mlajših,
predstavljati upanje na boljši jutri. To je moj načrt za prihodnost, moj smisel življenja.«
Tako je svoje misli ob prelomu iz
osnovne v srednjo šolo strnila Julija
Krautberger, učenka 9. b OŠ Ivana
Skvarče. Julija je eno izmed 49 novih
zlatih imen, vpisanih v Zlato knjigo
Občine Zagorje ob Savi. Vpis najboljših učencev in dijakov se je pričel že
leta 1977, skupaj se je v njej nabralo
že 1500 imen. To so učenci, od katerih si starši, občina in država največ
obetajo. So pogumni in se zavedajo,
da je pred njimi še veliko dela. Tako
kot Primož Pungartnik, učenec 9. a
OŠ Ivana Skvarče, ki bo nadaljeval s
šolanjem na gimnaziji, potem pa načrtuje študij medicine. »Na mladih
svet stoji in mi bomo ustvarili boljši
svet tudi za vse ostale,« poln optimizma pove Primož. Tri odličnjakinje so
zaključile tudi program zdravstvene
nege na Srednji šoli Zagorje. Pod okroglo številko 1500 je v zlato knjigo
vpisana Medina Okić, ki namerava
študij nadaljevati na Visoki zdravstveni šoli. Zaveda se, da bo tam več
obveznosti se bo morala potruditi.
»Važno je, da imaš pred sabo cilje, da
se jih trudiš doseči. Tudi če ne uspeš
takoj. Mladi se danes ne trudimo dovolj, zato se veliko talentov izgubi.«
Ali kot je povedal raper Zlatko, ki je
po končanem uradnem delu, nastopil
na podelitvi v Delavskem domu Zagorje: »S trdim delom in močno voljo
lahko uresničiš vse, kar si želiš! Imeti
moraš le zaupanje vase in izkoristiti
svoj talent.«
Tekst in foto: Nina Ojsteršek
SL
Poletni festival knjižnice
Letošnji tridnevni festival Knjižnice
Antona Sovreta Šport v Hrastniku
se je začel s pogovorom z vrhunskimi športniki. Odprl ga je župan Miran Jerič, pogovor pa je novinarka
Anja Markovič. Peter Kauzer je
razložil, kako je prišlo do poškodbe
rame v Londonu in da ima operacijo
15. julija. Upa, da bo do naslednjega
SP na divjih vodah že spet v formi
in bo lahko tekmoval. Denis Šketako, prvi zasavski ironman, je svoj
čas na triatlonih že večkrat izboljšal,
sanja pa o točkah, ki bi ga pripeljale
na Havaje. Naslednjo tekmo ima 28.
junija v Celovcu. Vesna Ojsteršek je
šestnajst let tekmovala v namiznem
tenisu, enajst let trenirala v Hrastniku, zdaj pa uspešno opravlja se-
lektorsko delo ženske reprezentance
Slovenije. Sabina Fazlič je vrhunska
karateistka, zaključuje pa tudi študij
na Fakulteti za zdravstvo. V bodoče
bi želela opravljati svoj polic in trenirati mlade. Miha Halzer je pred mesecem dni dosegel cilj, ki ga je že več
let naskakoval: zmago v svetovnem
pokalu. Čaka ga še nekaj manjših
tekem gorskega kolesarstva, v jeseni
pa svetovno prvenstvo. Valter Moljk
se je spomnil, kako je začel s skoki v
višino v mladosti in o vrhunskih dosežkih na veteranskih svetovnih in
evropskih tekmovanjih. Meni, da je
potrebno v šport čim več vlagati, sicer zaradi lagodnega življenja narodi
propadajo.
Tekst in foto: Fanči Moljk
Lažje plačevanje
Občina Hrastnik je ustanovila javno blagajno, ki občanom omogoča gotovinsko plačevanje položnic na enem
mestu in brez provizije. Z novo pridobitvijo je moč plačevati položnice tistih podjetij, ki so občino pooblastila, da
lahko sprejema vplačila za njihove storitve: OŠ NHR Hrastnik, Vrtec Hrastnik, Knjižnica Antona Sovreta, Kulturno rekreacijski center Hrastnik, Glasbena šola Hrastnik, Dom starejših Hrastnik, KSP Hrastnik, Mestni plinovodi
Koper, Elstik in Elektro Celje Energija. V Javni blagajni lahko Hrastničani poravnajo tudi račune, ki jih fizičnim
osebam izstavi občina. Javna blagajna deluje v avli občinske zgradbe, odprta je ob ponedeljkih od 8. do 11. ure ter
ob sredah od 12. do 16. ure. Sredstva za delovanje Javne blagajne so večinoma zagotovili iz občinskega proračuna.
ZT
Show room
25 % popust
na vse izdelke in storitve
Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovlje
tel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176
[email protected]
Agencija in tiskarna Grafex je 30
let uspešnega obstoja obeležila z
zajetno investicijo, vredno 900.000
evrov. Pred kratkim so v Podlipovici pri Izlakah odprli 600 m2 novih
poslovnih prostorov.
Glavna pridobitev novih prostorov
je »show room«, v katerem bodo naročnikom lahko v celoti predstavili
prodajni program, od oblikovanja do
končne izvedbe - tiska in spletnih
rešitev. Grafex se je sprva ukvarjal
z grafično in tiskarsko dejavnostjo,
sčasoma pa začel ponujati še spletne
in agencijske storitve. Razvoj družinskega podjetja, z začetki v letu 1983,
so spremljale stalne investicije v sodobno tehnologijo, ponašajo pa se
tudi z visoko usposobljenim kadrom,
s katerim Grafex ohranja dober položaj na trgu.
Direktor Matej Sešlar poudarja, da
so ključ do uspeha sistematične poslovne aktivnosti ter dobra notranja
organizacija, ki natančno določa
pristojnosti zaposlenih. Grafex je za
svoje delo že prejel številna priznanja. Gospodarska zbornica Slovenije
(GZS) jih je nagradila za urejenost
podjetja, priznanje so dobili tudi na
Slovenskem oglaševalskem festivalu
(SOF). Leta 2000 je podjetje pridobilo
certifikat sistema kakovosti po standardu ISO 9001.
ZT
Foto: Grafex
ZASAVJE
četrtek, 19. junij 2014
5
Prenova šole dviguje (azbestni) prah
Energetska sanacija OŠ narodnega heroja Rajka v Hrastniku
je dvignila veliko prahu. Nacionalni inštitut za javno zdravje
(NIJZ), Eko krog in predsednik sveta staršev šole so zaskrbljeni zaradi odstranitve kritine z elementi azbesta, ki je bila
izvedena, medtem ko so bili učenci v šoli. Na občini in v šoli
zatrjujejo, da zdravje otrok ni bilo ogroženo.
"Odstranjevanje azbestne kritine in
ostalih elementov, ki vsebujejo azbest
je dopustna le pri izpraznjenem in
ograjenem objektu," so v odgovor na
dopis Eko kroga, ki je poslal dopis s
prošnjo za preverjanje in ukrepanje,
odgovorili pri NIJZ. "Med drugim
je potrebno zelo previdno, mokro,
odstranjevanje elementov, ki vsebujejo azbest. Po odstranitvi je potrebno objekt pred ponovno uporabo
temeljito mokro očistiti. Ravnanje z
azbestnimi odpadki zelo dobro ureja naša zakonodaja," so še dodali na
inštitutu.
Zasavske okoljevarstvenike je zmotila predvsem odstranitev stare kritine, ki je vsebovala elemente azbesta.
Omenjena dela so opravljali tudi v
času, ko so imeli otroci pouk. Medtem ko nekateri opozarjajo na pomanjkljivo obveščanje investitorja
in izvajalca, ki stanovalcev bližnjih
blokov niso seznanili z naravo del, pa
so v šoli prepričani, da zdravje učen-
cev ni bilo ogroženo. "Pred začetkom
del na strehi so izvajalci zagotovili,
da varstvo in zdravje otrok zaradi
energetske sanacije ni ogroženo," je
povedala ravnateljica hrastniške šole
Marina Kmet.
Do zdaj brez
pripomb
"Izvajalce del na strehi sem večkrat
povprašala, kaj lahko storim, da v kar
največji meri zaščitim otroke. Na najbolj izpostavljenih mestih smo postavili zaščitne ograje. Izvajalci so mi
zagotovili, da za otroke ni nevarnosti, če so v času del v prostorih. Dogovorili pa smo se, da dela ne potekajo
takrat, ko otroci odhajajo in prihajajo
iz stavbe," je še povedala Kmetova, ki
je dejala, da vseh del ni bilo mogoče
opraviti med poletnimi počitnicami,
v maju in juniju pa je veliko ekskurzij
in športnih dni, zato so se odločili za
takšen termin. Poudarila je še, da so
staro kritino večinoma odstranjevali
ob koncih tedna in da do dopisa Eko
kroga ni slišala nobene pripombe gle-
Brezplačne podjetniške delavnice
Podjetno Zasavje vabi na brezplačne podjetniške delavnice (prijave vsaj en dan pred dogodkom na
tel.: 03/56-32-960 ali 031-660-067 oziroma na e-naslov [email protected]
20. 6. 2014 / 17.00
19. 6. 2014 / 15.00
20. 6. 2014 / 9.00
Podjetniški inkubator Hrastnik
Podjetniški inkubator Hrastnik
Trženje in prodajne
veščine, marketing –
celoten pregled
Poslovni načrt
OOZ Hrastnik
Poslovni načrt
20. 6. 2014 / 17.00
21. 6. 2014 / 9.00 - 17.00
22. 6. 2014 / 9.00 - 13.00
23. 6. 2014 / 15.00
Podjetniški inkubator Hrastnik
Trženje in prodajne
veščine, marketing –
celoten pregled
Območna obrtna zbornica
Trbovlje
Viri financiranja za mala
in srednja podjetja
Tehnološki park Ljubljana
Vikend dogodek:
Razvoj poslovne ideje
in izdelava poslovnega
načrta
Podjetniški inkubator Hrastnik
121 Marketing
Tehnološki park Ljubljana
24. 6. 2014 / 15.00
26. 6. 2014 / 17.00
2. 7. 2014 / 16.00
Podjetniški inkubator Hrastnik
Podjetniški inkubator Hrastnik
Mladinski center Zagorje
Trženje in prodajne
veščine, marketing –
celoten pregled
Pojavljanje v medijih
in na socialnih
omrežjih
Moderne oblike
sodelovanja –
COWORKING
3. 7. 2014 / 10.00
4. 7. 2014 / 9.00 - 13.00
Delavski dom Hrastnik
Mladinski center Zagorje
4. 7. 2014 / 15.00 - 20.00
5. 7. 2014 / 9.00 - 17.00
Konferenca: Prenos
dobrih praks in
B2B srečanje
Lisac&Lisac
Postani LEAN
podjetje
121 Marketing
ZATO d. o. o.
121 Marketing
Tehnološki park Ljubljana
Mladinski center Zagorje
Mladinski center Zagorje
Vikend usposabljanje:
Gradnja podjetja po
metodi Business model
generation
Tehnološki park Ljubljana
"Občina Hrastnik je kot investitor
in naročnik del vsa opozorila glede
morebitnega vpliva na zdravje otrok
skrbno preučila in še enkrat preverila
skladnost z okoljskimi in zdravstvenimi predpisi tako pri projektantu
kot pri izvajalcih, ki zatrjujejo, da
zdravje otrok med obnovo šole nikakor ni ogroženo,“ so zagotovili na občini, kjer so ob nastali situaciji zahtevali dodatna pojasnila od izvajalcev.
dal Pajić, ki priznava, da je bil projekt energetske sanacije nujen zaradi
dotrajanosti objekta. "Azbestne kritine je v občini Hrastnik zelo veliko,
kljub že več kot 20 let starem zakonu
o odstranitvi le-te iz objektov zaradi
škodljivosti za zdravje ljudi. Izvajalcem del moramo zaupati, da delajo s
kritinami po pravilih za zmanjševanje tveganj, moramo pa jih vseskozi
kontrolirati. Tu pa nastane problem,
saj na papirju kontrole so, dejansko
jih pa ni," še dodaja Pajić.
Investitor energetske prenove je Občina Hrastnik, projekt sta s
finančnimi sredstvi podprli tudi Evropska unija in Republika
Slovenija. Dela na šoli so se začela 19. maja in bodo končana
pred začetkom novega šolskega leta. Pogled menjave kritine so
obnovili tudi okna, vrata in tesnila.
OOZ Hrastnik
121 Marketing
Podjetniški inkubator Hrastnik
de obnove, o kateri so se sicer začeli
pogovarjati že pred dvema letoma.
Prihaja še več, zato
spremljaj bogat
program na www.
facebook.com/
podjetnozasavje ali na
www.rcr-zasavje.si
In NE POZABI!
Samo še do 27.
junija imaš čas, da
razgibaš svojo idejo
in zmagaš!
"Glede na nadaljnji terminski plan
obnove smo od izvajalca in pooblaščenega nadzora zahtevali, da se poleg
vseh obveznih zakonskih predpisov
pri prenovi upoštevajo tudi vsa priporočila ustreznih zdravstvenih organizacij, ki na prvo mesto postavljajo zdravje otrok in zaposlenih,“ trdijo
na občini in pomirjajo občane, da pri
obnovi uporabljajo okolju prijazne
materiale, ki jih v svojih razpisih
priznavajo tudi EKO Sklad RS in ministrstva oz. kohezijski sklad. Le-ta
zagotavlja tudi velik delež sredstev za
izpeljavo tega približno 1,5 milijona
evrov vrednega projekta.
Svet staršev
zaskrbljen
Predsednik sveta staršev OŠ Hrastnik Gregor Pajić se je odzval, potem ko so ga o možnih nepravilnostih obvestili iz Eko kroga. "Takoj sem
poslal vprašanja o možnih tveganjih
ravnateljici in investitorju - občini Hrastnik. Kot predsednik sveta
staršev sem vedno zaskrbljen zaradi
vseh vrst negativnih tveganj za otroke. V občini imamo vrsto negativnih
ekoloških problematik, vendar ni
nikakršne volje za ukrepe," je pove-
"Investitor in izvajalec bi morala
ne samo pogodbeno, ampak tudi
dejansko zagotoviti odstranitev azbestne kritine na zakonsko predviden
način in v času, ko v šoli ne bi bilo
otrok," je nadaljeval Pajić in opozoril,
da zaradi azbesta niso bili izpostavljeni le šolarji. "Prav tako bi morala
občina in izvajalec obvestiti občane
o terminu del odstranitve škodljive
kritine in v obvestilu navesti, da se
ljudje ne bi zadrževali v bližini, stanovalci v bližini šole bi morali imeti
okna zaprta in podobno," zatrjuje Pajić, ki je ob koncu še enkrat poudaril,
da v Hrastniku ni pravega posluha
za ekološke probleme in da v mestu
skoraj ni družine, ki ne bi kakšnega
člana izgubila zaradi raka.
Izvajalec nedosegljiv
Za dodatna pojasnila smo skušali
stopiti v stik tudi z izvajalcem del,
podjetjem Martin Mlakar d.o.o., a
Mlakarja, ki je stoodstotni lastnik
družbe, do zaključka redakcije nismo
uspeli priklicati.
David Buovski
Foto: Sabina Lokar
6
TEMA
četrtek, 19. junij 2014
Inovatorji – gibalo napredka
V Zasavju Območna gospodarska zbornica podeljuje priznanja inovatorjem od leta 1996. Doslej so na razpis prejeli
435 inovacij, pri njih pa je sodelovalo 810 inovatorjev. Letos
so smetano na torti pobrali inovatorji iz največje zasavske
gospodarske družbe Eti Izlake.
Na razpis zasavske območne gospodarske zbornice za inovacije v letu
2013 je prispelo 23 inovacijskih prijav pri katerih je sodelovalo 58 inovatorjev iz zasavskih gospodarskih
družb in institucij. Najuspešnejši so
bili inovatorji izlaškega ETI-ja, ki so
prejeli kar štiri od šestih zlatih priznanj. Še bolj spodbudno pa je sodelovanje obeh trboveljskih srednjih
šol in Varstveno delovnega centra
Zagorje.
Eti ni presenečenje
Uspeh ETI-jevih inovatorjev ni presenečanje, saj gre za poslovno okolje,
kjer so že zdavnaj prepoznali pomen
inovatorstva in so bili tudi med pionirji razvijanja zasavskega modela
spodbujanja in nagrajevanja inovatorstva, ki ga že slabi dve desetletji
V Zasavju območna
gospodarska zbornica
priznanja inovatorjem
podeljuje od leta 1996. V
teh letih so v Zasavju na
razpis inovatorji prijavili
435 inovacij, pri njih pa je
sodelovalo 810 inovatorjev.
v okoljih, kjer ne delajo večinoma s
stroji, ampak se ukvarjajo predvsem
z ljudmi. Prav odziv teh okolij kaže
da se inovacijski duh v Zasavju širi.
Komisija je tokrat nagradila vseh 23
prijavljenih inovacij: dvanajst priznanj je odšlo v občino Zagorje ob
Savi, sedem v Hrastnik, tri v Trbovlje
in ena v Zidani Most. Pet najboljših
inovacij Zasavja bo kandidiralo tudi
na nacionalni ravni za podelitev najvišjih priznaj inovatorjem v okviru
Gospodarske zbornice Slovenije.
V Zasavju območna gospodarska
zbornica priznanja inovatorjem podeljuje od leta 1996. Doslej so v Zasavju na razpis prejeli 435 inovacij,
pri njih pa je sodelovalo 810 inovatorjev.
Pomoč uspešnim
V okviru podelitve priznanj in diplom najboljšim inovatorjem Zasavja
za leto 2013 je potekala tudi okrogla
Posebej razveseljiv je odziv obeh srednjih šol iz Trbovelj Gimnazije in ekonomske srednje šole (GESŠ) ter Srednje
tehniške in poklicne šole ter Varstveno delovnega centra iz
Zagorja. To kaže, da se inovacijski duh v Zasavju širi.
vodi območna gospodarska zbornica
Zasavje. Gre za uspešen inovativni
model, ki ga je pred leti prevzela tudi
Gospodarska zbornica Slovenije in
razširila po vsej državi.
Inovacijska dejavnost vodi do uspeha, do večje konkurenčnosti, do novih izdelkov in novih trgov. Vsega
tega brez inovatorjev ne bi bilo. Zato
ne preseneča, da med najboljšimi izstopajo tudi poslovno uspešne sredine. Izlačanom letos sledijo inovatorji hrastniške Steklarne, ki so prejeli
eno zlato priznanje. Zlato priznanje
je prejela še družba Aereforma iz Trbovelj.
V obeh največjih zasavskih gospodarskih družbah sta vodstvi že zdavnaj prepoznali pomen spodbujanja
inovativnosti, kar zagotavlja tudi
dobre poslovne rezultate, inovatorjem pa ugodno in spodbudno inovacijsko okolje. Zato pa je toliko bolj
razveseljiv prodor in prijava inovacij
novih inovatorjev, na primer trboveljskega Aereforma.
Inovacije v šolah
Še posebej pa veseli odziv obeh srednjih šol iz Trbovelj - Gimnazije in
ekonomske srednje šole (GESŠ) ter
Srednje tehniške in poklicne šole, pa
tudi Varstveno delovnega centra iz
Zagorja. Inovacije niso omejene le na
industrijsko delovno okolje, inovacijski duh lahko nosi spremembe tudi
miza z naslovom Razvojni izzivi zasavskega gospodarstva, ki se je udeležil tudi minister za gospodarski
razvoj in tehnologijo Metod Dragonja. Dragonja je v razpravi poudaril:
»Zasavsko gospodarstvo mora svoje
priložnosti iskati na temeljih dobrih
oziroma uspešnih gospodarskih nosilcev v regiji (kot so ETI, Steklarna,
Dewesoft…….op.avtorja) in delati na
tem, da se ti naprej razvijajo, da jih
podpremo z različnimi inštrumenti,
da bodo ustvarili pogoje za večanje
svoje konkurenčnosti in uspešen
prodor na trge.« Dragonja je še dodal: »Prvo pravilo je, da je potrebno
na obstoječih produktih in na obstoječih trgih tržne deleže povečevati in
večati ekonomijo.« Pomembne pa so
tudi nove dejavnosti, predvsem tiste z
večjo dodano vrednostjo in novi trgi.
Predsednik območne gospodarske
zbornice Zasavje Stojan Binder je
opozoril na negativno plat slovenske
politike v zadnjih petnajstih letih:
»Ta nima strategije za posamezna
področja, s tem pa so gospodarstveniki prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Rezultati gospodarstva
so tudi v zasavski regiji odvisni od
uspešnosti direktorjev in vodstvenih
struktur ter inoviranja, ki je spet odvisno od vodstva in njegove vključenosti v tovrstno razmišljanje.«
Na okrogli mizi so razpravljalci ugotavljali, da v Zasavju deluje en del
tistih, ki so uspešni, piše se pa tudi
kar nekaj nesrečnih zgodb, ki se praviloma končajo s stečaji. Svoje k žalostnim zgodbam dodaja še zasavska
Spodbudno je, da se inovacijska
dejavnost širi tudi izven gospodarskih družb. Zato je srebrno priznanje za inovacijo Ekipno vodenje sistema kakovosti
v varstveno delovnem centru
(VDC) Zagorje ob Savi, ki ga je
prejela Špela Režun, še toliko
pomembnejše.
Spodbudna je tudi inovacijska
dejavnost na obeh trboveljskih
srednjih šolah, ki navdaja z optimizmom. Srebrno priznanje
za inovacijo Ustno ocenjevanje
pri matematiki z vodeno razpravo so prejeli Majda Škrinar
Majdič, Irena Kovač Gregorčič,
Anton Leskovšek Gimnazije in
ekonomska šola Trbovlje.
Bronasto priznanje pa je prejela inovacija trboveljske Srednje
tehniške in poklicne šole za inovacijo Razvojni komplet z mikrokontrolerjem ATMEGA 32
avtorja Ivana Pavliča.
Zlata priznanja
Nov instalacijski odklopnik ETIMAT P10 QC
Inovativna rešitev hitrega priklopa vodnika instalacijskega odklopnika
ETIMAT P10 QC dopolnjuje program instalacijskih odklopnikov ETIMAT. Inovatorja: Tadej Drnovšek (ETI d.d.) in Janez Škrabanja (RC
NELA, podružnica Izlake).
Nova generacija talilnih vložkov »Railway fuse«
Nova generacija talilnih vložkov »Railway fuse« je namenjena za najsodobnejše inverterske lokomotive, program železniških talilnih vložkov
se je pomembno razširil. Inovatorji: Brane Lebar, Anton Rome (RCeNeM d.o.o., Podružnica keramični elementi in varovalke), Viktor Martinčič (ETI d.d.).
Nova generacija talilnih vložkov »Battery fuse«
Baterijski talilni vložki so novost na svetovnem trgu. V blagovni znamki
»Battery fuse« je ETI združil vse tehnične karakteristike, ki so potrebne
za zaščito baterijskih sistemov na preobremenitev in kratek stik. Inovatorji: Brane Lebar, Janez Cirar in Anton Rome (RCeNeM d.o.o., Podružnica keramični elementi in varovalke).
Projekt učenja na daljavo Pipistrel-online
Podjetje Aereform d.o.o. je za svetovno znanega slovenskega proizvajalca letal Pipistrel pripravilo projekt učenja na daljavo. Tečaji so popolnoma prilagojeni tipu letala, kar je povsem nova praksa pri manjših letalih.
Inovatorji: Sašo Knez, David Hanč, Jure Pocrnjič in družba AEREFORM Trbovlje.
Nove recepture obarvanja transparentnega stekla z Eco materiali, ki
jih najdemo v naravi
Inovacija predstavlja nov postopek in recepturo obarvanja transparentnega stekla z zdravstveno in ekološko neškodljivimi snovmi, ki jih
najdemo v naravi in se pri pripravi obarvanega stekla do sedaj še niso
uporabljale. Inovatorji: Mateja Koritnik (RC eNeM d.o.o., Podružnica
Steklarna Hrastnik), Branka Mušič in Nevenka Rajnar (Nanotesla Institut, Ljubljana), Zoran Drolc (Steklarna Hrastnik d.o.o.) in družba
Razvojni center Novi Materiali, Podružnica Steklarna Hrastnik.
Robotizirana justirno/merilna celica KZS-ROBO
Robotizirana justirno/merilna celica je sestavni del vitke linije KZS stikal s katero so v ETI-ju nadomestili predhodne štiri naprave, na katerih
je delo potekalo ročno s prelaganjem izdelkov iz stroja na stroj. Inovatorji: Blaž Pleterski in Dejan Ocepek (ETI d.d.), Darko Koritnik (DAX
d.o.o. Trbovlje)
energetika, ki ji država ni znala umestiti mesta in vloge. Rezultati zasavskega gospodarstva tako niso odvisni od generalne gospodarske politike
države ampak od sposobnosti posameznih vodilnih struktur družb in
vseh zaposlenih.
Na okrogli mizi pa so si bili sodelujoči enotni, da makroekonomski
pogoji gospodarjenja v Sloveniji niso
ugodni, opozorili so na visoko ceno
dela ter visoke dajatve in davke. Prav
to bo morala naslednja vlada na novo
urediti.
Karmen Štrancar Rajevec
Foto: Branko Klančar za OGZ Zasavje
(inovatorji) in Stanislav Rožanc (Metod
Dragonja)
POGOVOR
četrtek, 19. junij 2014
7
Ne rabimo kriznega, temveč
menedžment sprememb
Ko razmišljamo o viziji zasavskega gospodarstva, niso le
mali podjetniki tisti, ki nam svetijo v prihodnost. Kot primer
dobre prakse, kako lahko še vedno dobro posluje tudi “tradicionalna” zasavska industrija, se tako vedno izpostavlja tudi
Steklarna Hrastnik. Iz globine rdečih številk jo je potegnil
generalni direktor Andrej Božič, ki veliko priložnosti za razvoj gospodarstva vidi tudi drugje po Zasavju.
Vedno poudarjate, da niste oklevali, da bi prišli delat v Hrastnik in da
vas ne motijo slabe cestne povezave,
za katere Zasavci menijo, da so ena
glavnih konkurečnih pomanjkljivosti regije. Kaj o cestah pravijo vaši
kupci in katere so po vašem mnenju
v resnici pomanjkljivosti Zasavja?
O tem ne razmišljam. Metodologija
pristopa k sanaciji ali spremembam,
ki jo imamo pri nas, deluje v katerem
koli podjetju in kjer koli, ne samo v
Sloveniji. Odvisno je samo od tega,
ali najdeš tisto, kar stranke želijo kupovati, in če najdeš ljudi, ki se s tem
želijo ukvarjati.
Zagotovo je logistična cestna povezava, posebno za velika podjetja, ki
imamo veliko transportov, slaba.
Težko je dnevno transportirati veliko
ton izdelkov, vendar se mi to ne zdi
glavna pomanjkljivost Zasavja. Če
se namreč primerjamo s Koroško,
imamo mi še dobre pogoje. Tako da
menim, da bi bilo za nas, ki se veliko vozimo, dovolj že, če bi uredili
primestne železniške povezave. Od
Ljubljane do Zidanega Mosta je po
Katere pa so prednosti Zasavja, ki
lahko pripomorejo k hitrejši gospodarski rasti?
Zelo pomembno se mi zdi, da je delež
industrije tukaj še zelo velik. Mislim,
da se vsi zavedamo, da moraš za uspeh najprej trdo delati, tudi z glavo,
ne samo z žulji. Imamo še vedno dovolj ljudi, ki so še pripravljeni delati
na tri ali štiri izmene, ki se še trudijo
pri 40 stopinjah Celzija in ne tulijo,
Nisem krizni menedžer. Sem menedžer za spremembe. Ti pa
delajo tudi v uspešnih podjetjih. V steklarni vidim še ogromno
izzivov, tako da še ne nameravam oditi…
mojem mnenju še vse predmestje,
tako da bi s tem veliko naredili za
dnevne migracije in bi bilo tako tudi
na cesti precej manj prometa. Seveda
pa je dejstvo, da Zasavje nima tretje
razvojne osi in povezave z avtocesto,
za gospodarstvo slabo. Ampak glede
na trenutno stanje v Sloveniji, se to ne
bo zgodilo tako hitro.
Kar zadeva druge konkurenčne pomanjkljivosti Zasavja, pa menim, da
je tukaj še vedno vse preveč razdrobljeno. Nekateri so z Dola pri Hrastniku, drugi so iz Hrastnika, tretji
iz Trbovelj, Izlak… Večja podjetja
se poskušamo povezovati in bomo v
okviru gospodarske zbornice poskušali skupaj tržiti, izmenjujemo si dobre prakse… Kljub vsemu pa menim,
da je takšnega povezovanja še vedno
premalo.
Znani ste kot krizni menedžer. Ali
zdaj, ko je Steklarna splezala na zeleno vejo, že vidite izziv kje drugje?
Nisem krizni menedžer. Sem menedžer za spremembe. Ti pa delajo tudi
v uspešnih podjetjih. V steklarni vidim še ogromno izzivov, tako da še
ne nameravam oditi, saj imamo z
ekipo še veliko dela. Res je, da smo
prišli iz akutne faze saniranja, zagotavljamo likvidnost in redno plačujemo vse obveznosti, tudi finančni
rezultati so veliko boljši. Kljub vsemu
pa ravno zdaj prihaja najbolj razburljivo obdobje še večje kreativnosti in
prepoznavnosti. Steklarna Hrastnik
bo postala podjetje, ki bo eno najbolj
pomembnih igralcev v naši branži.
Bi si morda upali prevzeti katero od
zasavskih podjetij v težavah?
da bi jim moral delodajalec v takšnih
pogojih zagotoviti klimatsko napravo. V tem vidim prednost Zasavja.
Že ko smo se odpovedali nekdanjim
podjetjem, če se poistovetim z Zasavci, smo se zavedali, da smo odvisni
samo od sebe. Vsa podjetja delajo
sama in ne pričakujejo, da bo zanje
kaj naredila država. Takšna so denimo podjetja Eti, Dewesoft in Studio
Moderna, pa še cel kup jih je. Tudi
zagonskih podjetij. Zato sam na prihodnost Zasavja gledam zelo optimistično.
še. Po drugi strani pa iščemo nove
priložnosti in se povezujemo s partnerji, ki so v nečem najboljši. Tako
raziskujemo možnosti, kje bi skupaj
s partnerji naredili velik obrat za
proizvodnjo dekorativnih izdelkov,
prav tako ustanavljamo spin-off podjetje za pregledovanje stekla, ki gre k
najbolj zahtevnim kupcem. In seveda
priložnosti iščemo tudi v stavbah, ki
so ali bodo prazne, in imajo že urejeno vso potrebno infrastrukturo za
našo proizvodnjo. Menim, da bomo
to podrobneje opredelili že v prihodnjih mesecih.
Kako v podjetništvo pritegniti mlade?
Že v vrtcu bi morali otroke učiti
prevzemanja odgovornosti in drugih
vrednot. Prav tako bi jih morali učiti,
da so pomembni tudi poklici, kot so
steklar, čevljar, mizar ali ključavničar. Odnos družbe do teh poklicev
se namreč začne razvijati že v vrtcu.
Hkrati pa se mora spremeniti tudi
sistem države, da bo spodbujal ljudi
k podjetništvu, ne pa da si doma in
delaš na črno. Ta sistem se bo moral
spremeniti, sicer bomo potonili.
V Zasavju nastane veliko inovacij,
tudi pri vas. So tudi dovolj zanimive za trg?
Če ne bi imeli inovacij, ki prinašajo
boljše proizvode, za katere se kupci
pripravljeni več plačati, bi imeli slabše poslovne rezultate. Inovacije pa
lahko delaš le v podjetju, v katerem
se vsi počutijo vključene in so zato
motivirani, da prispevajo k boljšim
proizvodom. Inovacij in kreativnosti
v podjetju, kjer zaposleni delajo čim
več za čim manj denarja in morajo
biti pri tem še tiho, ne boste našli. Pri
nas smo pri tem še na začetku in se
trudimo, da bomo na tem področju
še boljši. Vsi zaposleni moramo čutiti, da smo na istem čolnu in da veslamo k istemu cilju.
smo število zaposlenih zmanjšali relativno malo. Še vedno nas je skupaj
s pogodbenimi delavci, ki so zaposleni prek zaposlitvene agencije, 723.
Ko sem prišel, nas je bilo 765, tako
da v bistvu nismo zmanjševali števila zaposlenih, smo pa izboljševali
njihovo strukturo. Tiste, ki so šli v
pokoj, smo nadomestili z mladimi z
boljšo izobrazbo, s čimer omogočamo obvladovanje sodobnih tehnologij. Zagotovo je vodstvo odgovorno
za ohranjanje delovnih mest, hkrati
pa je treba primarni proizvodnji, ki
ustvarja vrednost, na ravni države
zagotoviti pogoje, ki bodo omogočali
imam tudi s Poljsko in Anglijo, celo
Ekvadorjem. Povsod pravna država
funkcionira, kar pomeni, da delavec oziroma državljan dobi, kar mu
pripada, sicer država hitro ukrepa.
Tam torej ni zgodb, kakršne imamo
pri nas, da podjetja ne plačujejo prispevkov zaposlenim ali dobaviteljem,
pa še vedno lahko poslujejo. V tujini se torej ukvarjaš samo s tistim, za
kar si plačan - kako bo podjetje poslovalo še boljše. Poleg tega so tam
tudi lastniki takoj pripravljeni na
investicije, če verjamejo, da bo denar
dobro naložen. Pri nas pa je veliko
lastnikov, ki nimajo sredstev za vla-
V tujini je vse veliko bolj enostavno. Politika se zaveda, da je tam
zato, da dela za interese državljanov. Če imaš problem, veliko
prej dobiš pomoč.
Tudi sicer ste nedavno na okrogli
mizi o razvoju zasavskega gospodarstva našteli nekaj potencialov,
kako bi denimo lahko uporabili rudniške objekte in površine… Imate
ideje, kaj bi v njih delala steklarna?
Z avtomatizacijo delovnih procesov se manjša tudi število delovnih
mest. Kako za te ljudi ustvarjati
nova delovna mesta, kolikšna odgovornost je pri tem na strani podjetja?
dobre rezultate. Z davki, ki jih bomo
plačevali od te uspešnosti, pa bomo
tistim, ki želijo delati v civilnih iniciativah, omogočili zaposlovanje v
tovrstnih organizacijah. Na ta način
se ustvarja socialna kohezija in imajo
vsi v družbi svojo dodano vrednost,
ker se počutijo, da tudi oni nekaj
prispevajo. Tu pa odgovornost za
ustvarjanje pogojev, tako kot v podjetju vodstvo, nosi politika. Če se bomo
pa v podjetjih soočali z administrativnimi ovirami in bomo težko zaposlovali ter plačevali visoke davke, pa
tega ne bomo mogli financirati.
Delali ste tudi v tujini. Kako bi primerjali delo v tujini in pri nas?
Smo v fazi, ko širimo kapacitete. To
pomeni, da bomo ob opustitvi cenejših proizvodov iskali podjetja, ki
jih naredijo ceneje, mi pa jim bomo
pomagali, da bodo naredili bolj-
Zaposleni se ne bi počutili varne, če
bi nekritično uvajali avtomatizacijo
in bi vsakega, ki ga ne bi potrebovali
več, takoj odpustili. V štirih letih in
pol, odkar sem v Steklarni Hrastnik,
V tujini je vse veliko bolj enostavno.
Politika se zaveda, da je tam zato,
da dela za interese državljanov. Če
imaš problem, veliko prej dobiš pomoč. Delal sem v Nemčiji, izkušnje
ganja, podjetja propadajo, upniki pa
nimajo dovolj moči, da bi jih razlastili in sami podjetje spravili pokonci.
Tako se vrtimo v začaranem krogu.
V tujini pa je tako, da gre podjetje,
ki je zrelo za stečaj, v stečaj, če nekdo
verjame vanj, ga prevzame, sicer pa
gredo delavci delat drugam. Stvari se
torej v tujini odvijajo hitreje, procesi
so bolj enostavni, s tem pa tudi pogoji
za dobre rezultate.
Sabina Lokar, Marko Planinc
Foto: Steklarna Hrastnik
Po drugi strani pa imamo v Sloveniji toliko kreativnosti, da če bi imeli
takšne pogoje za delo, kot jih imajo v
drugih urejenih državah, bi res lahko
bili - pa čeprav sliši oguljeno - druga
Švica.
8
POGLED ČEZ PLANKE
četrtek, 19. junij 2014
Odprta vrata – le za
obiskovalce
Čeprav med fanti prevladuje splošno mnenje, da jim v zavodu ni všeč prav nobena stvar, saj so zaprti, po premisleku
najdejo tudi lepše plati. »Pozitivno je to, da se imaš možnost
popraviti, začeti znova, da prideš k sebi, da nekaj delaš na
sebi. Najbolj negativno pa je to, da si zaprt, da nisi doma,
da nisi z najbližjimi, ne moreš komunicirati s svetom,« pripoveduje eden izmed njih. »Pozitivno je to, da delam šolo v
Radečah in da lepo napredujem,« doda drugi.
Prevzgojni dom Radeče, ki je edini
takšen zavod v Sloveniji, že več kot
desetletje vsak prvi četrtek v mesecu juniju različnim obiskovalcem
odpre svoja vrata. Vendar še vedno
pod budnim očesom pravosodnih
policistov, da se ne bi kakšen izmed
23 mladostnikov, ki trenutno bivajo
v zavodu, nedovoljeno zmuznil skozi vrata. Med njimi v tem obdobju ni
nobenega dekleta, po sklepu sodišča
pa vzgojni ukrep prestajajo zaradi
različnih kaznivih dejanj, med katerimi so najpogostejši premoženjski
delikti, proizvodnja in preprodaja
prepovedanih drog ter nasilništvo.
Na drugi strani
ekvatorja
Tokratni dan odprtih vrat je minil v
sodelovanju s člani društva Ekvator.
V polletnem projektu, imenovanem
Lesena predstava, so skupaj z mladostniki prenavljali staro pohištvo,
glasbeno in gledališko ustvarjali, se
učili cirkuških in akrobatskih veščin,
grafično oblikovali ter se učili pisnega izražanja. V zaključni prireditvi so
si številni obiskovalci lahko ogledali
mladostnike, katere sicer strokovna
terminologija opredeljuje kot mladoletnike, v različnih ustvarjalnih
točkah. Organizirali so celo licitacijo
restavriranega pohištva.
Za mlade, ki so iz preteklega življenja
vajeni lagodnega poležavanja pred
televizijo, je zelo pomembno, da v
času prestajanja vzgojnega ukrepa
kvalitetno preživljajo prosti čas. Poleg rednega dela v učnih delavnicah
in izobraževanja so jim dnevno ponujene različne oblike dejavnosti, v
Ne za zaprtje zavoda
katere se vključujejo po svojih željah
in interesih.
Denarja tudi v Radečah
ni
Največjo težavo, s katero se sooča
zavod, direktor Franc Majcen vidi v
tem, da je naša država že od leta 2008
tako v gospodarsko finančni kot tudi
moralni krizi, imenovani krizi vrednot. »Tako vsi vitalni deli države ne
delujejo kot bi morali ali pa sploh ne.
Moda z zgodbo in
zavestjo
V središču Slovenije, v Slivni, so 7.
junija odprli trgovino KNOF in butik
Stara šola. Pri podvigu sta združila
moči sevniško socialno podjetje Zavod KNOF in Mirjam Maurer Balant
iz gostilne Vrabec. Koordinatorica
socialnega inkubatorja pri Zavodu
KNOF Nataša Rupnik je povedala:
»Prodajalna je zasnovana kot prostor
lokalne izmenjave. V prodajalno prinesete stvari, ki jih več ne potrebujete,
vendar so še vedno uporabne. Prine-
Stara šola tudi v Trbovljah
Butik se nahaja na Ulici 1.
junija 4. Tam sprejemajo
stara oblačila, ki jih predelajo
za ponovno uporabo. V
prodajalni obratuje tudi
popravljalnica oblačil.
Na vseh ravneh se krčijo sredstva, posledično pa je za kvalitetno izvajanje
vzgojnega programa in resocializacije tudi v Prevzgojnem domu Radeče
na voljo vsako leto manj denarnih
sredstev. Kriza se še posebej kaže v
upadanju števila zaposlenih, predvsem v oddelku za vzgojo, saj niso
možne nadomestne zaposlitve, kar
se občuti v zmanjševanju določenih
aktivnosti in kvaliteti,« pove Majcen.
Pred časom se je govorilo tudi o zaprtju zavoda, saj se v prihodnjem letu
izteče petletna najemna pogodba.
»Prevzgojni dom Radeče kot edini
v Republiki Sloveniji izvaja vzgojni
program po spoznanjih stroke in načelih za mladoletnike in mladostnike
s posebnimi potrebami na področju
vedenjsko čustvenih težav in motenj, ki so največkrat kombinirane
še z drugimi težavami in motnjami.
Ob kvalitetnih vzgojnih vsebinah
program vključuje tudi redno šolanje s praktičnim poukom in delovno
usposabljanje, široko paleto srednjih
in nižjih poklicnih programov, pedagoško vodene prostočasne aktivnosti, specifične obravnave in tudi
v program integrirano obravnavo
odvisnosti od psihoaktivnih snovi. V
svoje delo verjamemo in vemo, da ga
opravljamo dobro,« direktor Majcen
utemeljuje nujnost in vrednost obstoja Prevzgojnega doma Radeče.
Tekst in foto: Jerca Vučetič Nagode
Prenovljeni
kino mladim
2.700 litrov vode, 8 kilovatnih ur elektrike in pesticidi za vzgojo
bombaža so potrebni za izdelavo ene bombažne majice. »Če bi
vsak od nas samo 1 kilogram oblačil, namenjen na odlagališče,
ponovno uporabil, predelal ali podaril, bi prihranili 6.000 litrov
vode in oblačilom podaljšali življenjsko dobo,« pravi Nataša
Rupnik.
sene stvari kreativno predelamo ali
pripravimo za nadaljnjo uporabo in
jih prodamo po simbolični ceni. Izkupiček iz prodaje je namenjen zaposlovanju ljudi iz ranljivih ciljnih skupin.
S ponovno uporabo omogočamo, da
še uporabne stvari ne končajo na odpadu, temveč krožijo med ljudmi in
pišejo novo zgodbo.«
Svojo zgodbo je s KNOF-ovo uspešno
prepletla Mirjam Maurer Balant. Na
privlačni turistični lokaciji ima gostilno in gostje so jo vedno povpra-
ševali po dekorativnih izdelkih, s katerimi jo je opremila. Želela je ustreči
svojim strankam in se povezala z
Zavodom KNOF. Tako je nastala trgovina z istim imenom. V njej so na
prodaj izdelki, ki nastanejo pod okriljem Socialnega inkubatorja Posavja.
Inkubator omogoča »podjetništvo v
zavetju«. Posamezniki ali skupine v
varnem okolju s strokovno podporo
razvijejo svojo poslovno idejo preden
odprejo podjetje. Inkubator je nastal
pred enim letom in v tem času razvil
kar trinajst podjetnih centrov, katerih izdelki so na voljo v Slivni.
Odprtje obeh trgovin je pospremila
neobičajna modna revija na travniku, ki so jo organizatorji poimenovali Re-fashion show, moda z zgodbo
ali moda z zavestjo. Širši javnosti so
predstavili koncept ponovne uporabe
skozi modo. »Ljudem smo želeli povedati, da so lahko oblačila iz druge
roke tudi moderna, omogočajo izžarevanje individualnosti in imajo
svojo zgodbo, zgodbo preteklosti in
zgodbo ekološke ozaveščenosti, ‘ je
dodala Nataša Rupnik.
Polona Siter Drnovšek
Foto: Zavod KNOF
V petek, 6. junija, so Laščani po
dvajsetih letih mirovanja odprli prenovljeni mestni kino, v njem pa je
dobil prostor ŠMOCL – študentski,
mladinski in otroški center. Prenova objekta je trajala dve leti. Občina
Laško je za nakup, gradbena dela
in opremo namenila, kot je povedal župan Franc Zdolšek, približno
294.000 evrov. Prostori, v katerih
je večnamenska dvorana in multimedijski center TV Laško, bodo čez
dan namenjeni osnovnošolski mladini, ob večerih pa celotni lokalni
skupnosti. Mladi in študenti bodo
svoje aktivnosti še vedno izvajali v
starih Šmoclovih prostorih pod občino. Tako imajo zdaj, po besedah
predstavnika ŠMOCL-a Jurija Šuhla, ‘hruške in jabolka ločene v svojih
košarah’. Čeprav je nakup in prenovo kina financirala Občina Laško,
je največja vrednost projekta, kot je
navdušeno povedal Šuhel, prostovoljno delo, ki so ga opravili mladi.
Klepali so omete, čistili in prenovili staro pohištvo, ki je samevalo na
podstrešju občinske zgradbe. »Še
posebej so ponosni na to, da niso kupili niti enega novega kosa pohištva.
Mladi, ki so sodelovali pri prenovi, so
dobili občutek, da si lahko sami nekaj ustvarijo in da sami vplivajo na
svojo usodo,« je dejal Šuher in dodal,
da so mladi posvojili nov mladinski
center, še preden je ta uradno odprl
svoja vrata.
Polona Siter Drnovšek
Foto: Rok Remic
DRUŠTVENO
četrtek, 19. junij 2014
9
Resno smešen Funšterc team
Igrajo turistom
Peka funšterca je v Zasavju enostavna stvar. No, za starejše
gospodinje že. Mlajšim je treba razložiti, kako se streže taki
peki. Če ga pečeš z drvmi, v starem šporhetu in v starih oblačilih, s sočno kletvico na ustih in kozarcem jabolčnika v
rokah… No, to je pa že podobno Funšterc teamu.
Vse skupaj se je začelo, ko je mlado
hrastniško društvo Rast septembra
2011 organiziralo Funšterc festival
zasavske kulinarike. »Gremo pa še
mi, za hec,« so rekli v Čečah. Zbrala se je skupina krajanov iz Bobna in
Čeč, da pokaže, kakšen funšterc je bil
poznan pri njih. Prireditvi primerno so si nadeli ime Funšterc Team
Boben - Čeče. Nekateri so jim rekli
„Bolj star, bolj nor“. »Pa kaj zato, saj
tega norega v današnjem času potrebujemo vedno več,« pravijo v skupini.
Funšterc z ocvirki
Da bi lahko knapovsko jed funšterc
prikazali v taki obliki, kot je v resnici
bila, so se odločili tudi za kulise. Na
prizorišče so s seboj pripeljali pravo
knapovsko kuhinjo, kakršne so imeli
včasih v knapovskih kolonijah. Družina se je oblekla v oblačila iz tistih
časov, funšterc so pekli na šporhetu
na drva, z obilico ocvirkov. Niso pozabili niti na ata, ki je bil knap in je
precejšnji del plače pustil v bližnji
gostilni. Obiskovalce in strokovno
komisijo so s svojim početjem prepričali, da so jim oboji prisodili glavno
nagrado.
Knapi zakurili
parlament
Le nekaj dni po tej prireditvi so sodelovali v oddaji Dobro jutro, Slovenija
(SLO 1) v živo izpred Maximarketa
v Ljubljani. Poleg znamenitega funšterca so pripravljali tudi druge zasavske jedi, ki tonejo v pozabo. Ker v
preddverju Maximarketa niso mogli
Rex prinesel zlato
Kinološko društvo Trbovlje je zadnjo
majsko soboto pripravilo tradicionalno državno tekmovanje šolanih psov.
Na društvenem prostoru se je tokrat
zbralo 252 tačk, 42 vodnikov z njihovimi psi. Najprej so znanje pokazali
tekmovalci, prijavljeni na disciplino
A. Uspešno je štartalo 9 vodnikov s
svojimi psi, njihov nastop pa je ocenil
sodnik Marjan Polajnar. V disciplini
b-Bh so se med 21 tekmovalci odlično odrezali tudi trije člani Kinološkega društva Trbovlje. Jože Gradišar
je z zlatim prinašalcem Rexom osvojil prvo mesto in hkrati prejel nagrado za najboljšo poslušnost, drugo
mesto pa sta osvojila Gašper Glas s
staffordshire bull terierjem Bodyjem
in Katarina Kovačič z labradorcem
Timijem. Sodnik Roman Hoefferle je
sodil tekmovalcem v programu VO
(dve tekmovalki) in po višjih programih (IPO-1, 2 in 3). Ti obsegajo
vaje iz poslušnosti, obrambe in sledi.
Ker v Trbovljah poteka tekma brez
sledi, so se tekmovalci tokrat pomerili zgolj v poslušnosti in obrambi. V
disciplini IPO-3 je trboveljsko kinološko društvo zastopal Jože Bola, ki
je z belgijskim ovčarjem (Malinois)
Wynnom dosegel skupno 5. mesto.
Prireditev so zaključili s podelitvijo
pokalov. Člani trboveljskega kinološkega društva so se izkazali z organizacijo in pogostitvijo ter poskrbeli,
da se bodo tekmovalci tudi naslednje
leto z veseljem udeležili edine zasavske tekme šolanih psov v zgoraj
omenjenih disciplinah. Pogrešali so
le več gledalcev, ljubiteljev psov. Ogledi tekem so brezplačni, gledalci pa
lahko preverijo, v kakšnih disciplinah v Sloveniji šolajo pse. Pri tekmovalcih lahko poiščejo nasvete za delo
s svojim psom. V društvu lahko šolajo pse in poiščejo znanje pri vzgoji,
saj so veseli vsake tačke.
Tekst in foto: KK
kuriti, so šporhet zakurili pred maxijem. Dim se je valil proti parlamentu.
Nastala je fotografija, obiskovalci so
ji dodali napis Knapi zakurili parlament. Zakurili ne, z domačo hrano
pa so nahranili tudi nekaj parlamentarnih želodcev.
Ljudje so humorne nastope dobro
sprejeli in jih spodbujali. Pripravili
so prvo igro, poimenovali so jo Knapuska colnga. Govori o življenju in
najpogostejši jedi knapovske družine. Igrajo v hrastniškem žargonu, ne
izogibajo se kletvicam, ki so se dokaj
pogosto uporabljale v knapovskih
krogih. V Mlakarjevem stanovanju
v Hrastniku so igro posneli tudi na
DVD.
Dobrodelni sejem
rabljene otroške
opreme in oblačil
za prodajalce. Upam, da ga bomo
lahko ponovili še večkrat.« je povedala direktorica zavoda Metuljček
Tjaša Kerin.
»V času, ko smo ljudje odtujeni in
vedno bolj navajeni kupovati preko
spleta, se mi zdi to prijeten družaben
dogodek. Lahko sem poklepetala z
drugimi starši, hkrati pa sem v miru
pregledala vse izdelke, medtem ko se
je hči zamotila na ustvarjalnih delavnicah.« Tako je dobrodelni sejem
rabljene otroške opreme in oblačil,
ki se je odvijal v zavodu za prosti čas
družin Metuljček v Trbovljah, opisala mamica Eva iz Zagorja.
Po prvem uspešnem sejmu, ki se je
odvijal v mesecu aprilu, sta tokrat
dobrodelni sejem pripravila DPM
Trbovlje in Metuljček. Izkupiček od
prodaje so namenili za organizacijo počitniških dejavnosti DPM Trbovlje. »Ideja za sam sejem se mi je
porodila, ker sem tudi sama mamica
in se soočam z vsakdanjimi vprašanji staršev, kako zadovoljiti otrokove
potrebe in pri tem porabiti manj denarja. Menila sem, da je lahko takšen
dogodek zanimiv tako za kupce kot
NO
Srečanje žrtev
vojnega nasilja
Veliko Trboveljčanov je med drugo svetovno vojno spoznalo grozote
okupatorja, saj je mnoge izgnal iz njihovih domov. Pred desetimi leti so v
parku pred Občino Trbovlje odkrili
spomenik žrtvam vojnega nasilja. Od
takrat se srečujejo žrtve vojnega nasilja, njihovi družinski člani in drugi
na proslavi ob dnevu izgnancev, 7.
juniju. Enajstega srečanja so se 6. ju-
S predstavami ohranjajo kulturno
in kulinarično dediščino Rdečih
revirjev. Za člane ekipe pa je še bolj
pomembno, da razvedrijo ljudi. Igro
so na raznih prireditvah odigrali že
več kot dvajsetkrat. Vse več pa je tudi
turističnih obiskovalcev, ki si poleg
znamenitosti Hrastnika ogledajo še
igro, pomalicajo knapovski funšterc
in popijejo divko, jabolčnik ali domači šnopček. V letošnjem aprilu in
maju so sprejeli, nasmejali, zabavali
in postregli s funštercom udeležence
petih takšnih ekskurzij.
»Ob odhodu so bili obiskovalci zelo
zadovoljni. Spoznali so, da Hrastnik
ni črno, mrko in turobno mesto, ampak pokrajina polna zelenja, bogate
kulturne, industrijske in kulinarične
dediščine ter veselih in prijaznih ljudi,« so zadovoljni člani Funšterc teama, ki so našli prav zanimivo tržno
turistično nišo.
NG
Foto: Funšterc team
nija udeležili vsi, ki jim to še dopušča
zdravje, saj se vrste članov Društva
izgnancev Slovenije 1941 - 1945 vse
bolj redčijo.
Letošnje srečanje je bilo posvečeno
vrnitvi domov leta 1945. Mnoge je
pričakala porušena ali zažgana hiša
in izropano vse, kar je bilo kaj vredno. Njihova volja, da obnovijo ali
postavijo na ruševinah nove domove, je bila velika in ni jim bilo težko
poprijeti za delo. Predsednik društva
Ivan Tolar se je zahvalil nekdanjemu
županu Bogdanu Baroviču za pomoč
pri postavitvi spomenika. Predstavnik Društva izgnancev Slovenije 1941
- 1945 Franc Žnidaršič je opisal težke dneve, ki so jih žrtve doživele, pa
prizadevanja za priznanje statusa in
pravic, ki jim pripadajo po Zakonu o
žrtvah vojnega nasilja. Še vedno ostaja odprto vprašanje plačila odškodnine za nepremično in premično
premoženje, izgubljeno zaradi izgnanstva. Upajo lahko le, da že pridobljene pravice ne bodo ukinjene. V
kulturnem delu programa so nastopili Rogisti Zasavje Trbovlje in pevci
MPZ Zarja.
IV
Športno društvo Čemšenik
AED Avtomatski zunanji
defibrilator REŠUJE ŽIVLJENJA
Povezovanje
programa:
Brane Grobljar
Hedvika Kovač
Organizacija
prireditve:
Športno društvo
Čemšenik
Krajevna skupnost
Čemšenik
Čemšenik, 19. 06. 2014
NA PRIREDITVI
PREVZEM
DEFIBRILATORJA
in
Krajevna skupnost Čemšenik
OB DNEVU
DRŽAVNOSTI
organizirata
V kulturnem programu bodo
nastopili učenci Podružnične šole
Čemšenik in Folklorna skupina
Prosvetnega društva Čemšenik
Družabno srečanje krajanov bomo
združili
• z zaključkom pouka v šoli
• s tekmovanjem ekip iz okoliških
vasi v različnih spretnostih
• s srečelovom
Otroci bodo imeli na voljo zračni
tobogan, lahko se bodo sladkali s
palačinkami
Nakup naprave so omogočili:
Za dobro razpoloženje bo
poskrbel ansambel Slovenski
express
Krajevna skupnost Čemšenik
Rdeči križ Slovenije
Območno združenje Zagorje ob Savi
Prostovoljno gasilsko društvo
Čemšenik
v torek, 24. junija 2014,
ob 17. uri
na športnem igrišču v Čemšeniku
Sodelujoče ekipe: Dobrljevo,
Čemšenik, Jesenovo, Znojile,
Razbor, Brezje, Ržiše
PRISRČNO VABLJENI V
ČEMŠENIK
SLOVENIJA
Bodi zdrava
domovina,
mili moj slovenski
kraj.
Naj domuje mir med
nami,
srčnost naj bo v naših
dejanjih,
zrelost v naših
potrebah.
Da bi si zaupali med
seboj,
pomnili dobro in
pozabili zlo.
Se veselili sreče drug
drugega.
(p. Pavle Jakop)
10 REPORTAŽA
četrtek, 19. junij 2014
Sodobni starodobniki
Ljubezni do starodobnikov se ne da opisati. Pretaka se ti po
krvi in teh “bacilov” se ne moreš znebiti. Tako so vsi po vrsti
razlagali lastniki starodobnih avtomobilov in motorjev, ki so
svoje jeklene konjičke na ogled postavili v soboto, 7. junija,
pred trboveljsko občino. S tem so obeležili tudi 10. obletnico
delovanja Magneta, društva ljubiteljev starodobnih vozil iz
Zasavja.
Člani društva so pripravili dirko za
državno prvenstvo starodobnih motornih koles. Za tekmo je bilo bolj
malo prijavljenih, zato so prireditev
popestriti še z razstavo starodobnih vozil, v sodelovanju s Porsche
klubom Slovenija pa so organizirali
promocijske vožnje s porscheji, je
pojasnil predsednik društva Magnet
Franc Malgaj.
Dvajset, trideset let stare avtomobile in motorje si je pred popoldansko
tekmo v Čeče ogledovalo staro in
mlado. Morda so bili najbolj navdušeni ravno starejši, ki so ob vozilih
obujali spomine na mladost, otrokom na drugi strani pa so bila vozila
zanimiva, ker jih cesti vidijo le malokdaj. Zbiratelji so ponosno opazovali obiskovalce in hiteli razkazovati
vsak kotiček avtomobila, pri tem pa
pojasnjevali, od kje so pripeljali vozilo, kaj vse je še originalno in koliko
takšnih modelov je še v Sloveniji ali
na svetu.
Titovo darilo – coupe
Ivan Rančigaj iz Ojstrške vasi v Savinjski dolini je v Trbovlje pripeljal
fiata bertone coupeja, letnik 1982, ki
si ga je ogledoval že vse od mladih
let. “Imel ga je prijatelj Ervin Pepel z
Vranskega, podaril mu ga je pa Tito,”
se spominja Rančigaj, ki se je s starodobniki pričel ukvarjati, ko se je
upokojil. Do avta, ki je eden od dveh
v Sloveniji, je prišel prek prijateljevega prijatelja v Švici, sicer Slovenca,
nato pa se je pričelo. Zdaj ima doma
in pri prijatelju - ker je v treh garažah
zmanjkalo prostora - še tri avtomobile, dva motorja, tri traktorje in kmečke stroje. “Tako kot se ne da opisati, koliko to stane, se ne da opisati,
kakšna je ljubezen do starodobnikov.
Ko ga pripelješ domov, komaj čakaš,
da dobi drugo obliko,” je dejal Rančigaj. A na cesto kljub vsemu skorajda
ne gre z nobenim od starodobnikov,
razen na takšna srečanja, kot je bilo
trboveljsko. “S fiatom sem lani naredil okoli 1000 kilometrov, z motorjem
skoraj nič. Zadnje čase dam toliko za
popravilo, da za vožnjo zmanjka denarja,” je povedal v smehu in dodal,
da ravno restavrira fičota.
Ravno nakup in restavriranje namreč sežeta najgloblje v žep, je povedal tudi Boris Zupan, Trboveljčan,
ki je na razstavo pripeljal oba svoja
konjička, Jaguarja panterja in MG-ja.
“Ko je vozilo končano, pa je strošek
minimalen. Tudi rezervne dele dobiš
iz Anglije hitro in precej ugodno,” je
povedal Zupan in dodal, da je morda
še bolj kot denar pomemben čas, ki
ga vložiš v delo. Večinoma se namreč
lastniki restavriranja lotevajo sami,
ker je to pač nekaj za dušo, pravijo.
Poleg tega pa je restavriranje pri nekomu drugemu lahko zelo drago, saj
delo ni enostavno in tako hitro kot
pri novih vozilih, je pojasnil Malgaj,
ki se prav tako z vsemi starodobniki
ukvarja sam. Pri hiši jih imajo okoli 20, saj se ljubezen do starodobnih
vozil v moškem delu družine prenaša
že četrto generacijo, zdaj pa se navdušujejo tudi vnukinje, je še povedal
sogovornik.
Motoristi “prve faze”
Med obiskovalci pa ni vladalo le zanimanje za starodobne avtomobile,
saj so starejši podoživljali tudi mladost, ki so jo preživeli na motornih
kolesih. “Smo stari motoristi. Še prva
faza,” je smeje dejal Ivan Kos. Na
vprašanje, kaj pomeni ta “prva faza”,
je odgovoril, da so mu motorji zlezli
v kri že v mladih letih, ko so s koles
presedlali na mopede, potem čez leta
pa na “prave” motorje. “To ti ne gre
nikoli iz krvi. Sicer nisem tako zelo
okužen in se z motorjem vozim samo
še ob vikendih, če je lepo vreme, rad
pa si ogledam tudi takšne razstave,”
je dejal. Prijatelj Franc Hudomalj pa
svojega motorja zdaj nima, saj pravi,
da za to ni ne časa ne denarja, kljub
vsemu pa motoristični duh v sebi ohranja s spremljanjem dirk Moto GP, z
veseljem pa si ogleda tudi starodobnike, s kakršnimi se je v mladosti
vozil sam.
Da je res mladost tista, ki te zasvoji
s hrumenjem in hitrostjo, je potrdila
tudi Blažka Cerar. Na prireditvi je
sicer spremljala očeta, ki je dirkal, a je
hitro pojasnila, da jo zanima vse, kar
je povezano z motorji. Čeprav ima
oče doma okoli 20 starodobnikov
in si želi, da bi jih kasneje obdržala
ona, jo vseeno bolj privlačijo hitrejši
sodobniki, je priznala. Ne izključuje
pa možnosti, da bi se iz ljubezni do
motorjev razvila tudi ljubezen do starodobnikov.
Sabina Lokar
Foto: Dominik Kužnik
S helfarjem v zagorski Europark
V nedeljo, 22. junija ob 18. uri, vas vabimo na prireditev ob dnevu
državnosti, združeno z odprtjem nove proge, na kateri bo obiskovalce
europarka iz središča mesta vozil električni avto, helfar poimenovan.
Nastopila bosta Pihalni orkester SVEA in skupina Bohem in prvič
boste lahko v živo v Zagorju slišali naj slovensko napitnico Lepa točajka.
Praznujmo skupaj v Europarku Zagorje, ki je že 10 let priljubljeno stičišče
vseh generacij.
Občina Zagorje ob Savi
REPORTAŽA 11
četrtek, 19. junij 2014
Veter – od viharja do vetriča
»Obdobje 40 let je kot veter. Včasih je bolj viharno, drugič pa
piha samo vetrič. Tako kot pri vsaki stvari v življenju so težka in lažja obdobja. Na sceni je bilo težko ostati tako dolgo.
To zahteva ogromno dela, moraš biti vztrajen in pogumen,«
je ob okroglem jubileju skupine dejal vodja in duša ansambla Veter Slobodan Filipovič.
»Vsako obdobje v zgodovini Vetra
ima svoje lepe trenutke. V prvem
obdobju smo bili še mladi, na mladost ima vsak lepe spomine. V drugem smo šli med profesionalce, igrali
smo skoraj po celi Evropi od Italije,
Avstrije, Nemčije. Spoznali smo ogromno krajev in ljudi. Sledil je čas,
ko smo začeli več snemati. Vsak posnetek ti da nov navdih in nov zagon.
Ko smo posneli Belo snežinko, se mi
je zazdelo, da se je ves trud iz preteklosti poplačal. Sem človek, ki se rad
spominja dobrih stvari, slabe pa po-
zabi, zato pa mi je tudi uspevalo to,
kar mi je,« še doda Filipovič.
Obletnico so začeli s sprehodom
skozi čas in razstavo v galeriji delavskega doma. Razstavili so fotografije, prospekte, glasbila in uniforme.
Pretekli petek so v športni dvorani
Hrastnik pripravili koncert. Člani,
kar 53 se jih je zvrstilo v 40 letih, so
se menjali zaradi različni vzrokov.
Šest bivših članov je že pokojnih,
prav toliko jih živi v tujini. »Z večino
smo še vedno v kontaktih, smo kolegi. Večina je prišla na obletnico na
skupen nastop. Koncert bi lahko bil
bolj obiskan, ampak mi smo bili zelo
zadovoljni, bilo je kvalitetno izvedeno in imeli smo se fantastično,« pravi
Slobodan.
Pesmi ostale v ušesih
Večina ljudi se ob imenu Veter spomni na pesem Bela snežinka, vendarle
so v svoji dolgi karieri izvajali veliko
pesmi, ki smo jih lahko pogosto slišali na radijskih postajah: Bela nevesta,
Ona me ljubi kot ti, Hrastniška deklica, Beli cvet in druge. Danes Veter
piha v naslednji zasedbi: Neva Marn
Hafner (vokalistka in saksofonistka),
Zoran Košir (kitara), Srečko Erjavec
(bobni), Jernej Bevk (vokal in klaviature), Ljubo Prešeren (bas kitara)
in legendarni Slobodan Filipovič
(klaviature). V skupini je pomembna
medsebojna kemija. Slobodan pravi,
da je večinoma uspelo, da so se med
seboj razumeli. Neva Marn Hafner se
v tej zasedbi počuti odlično. »V njej
so dobri glasbeniki s kilometrino. Z
Vetrom sodelujem kakšne dve leti,
ampak Bela snežinka in Bela nevesta
sta me spremljali skozi mojo mladost.
Vetrove kasete smo imeli doma in se
včasih sploh nismo zavedali, da jih
izvajajo ljudje iz naših krajev. So pa te
pesmi še danes del našega železnega
repertoarja« pove Neva.
Mikrofon za odliko
Začelo se je leta 1974, ko se je skupina
5 glasbenikov in 5 pevcev, ki so svoj
čas radi namenili glasbi, odločila
ustanoviti ansambel v Mladinskem
klubu Hrastnik. Jože Buden, sedanji
pevec ansambla Zasavci, se spominja: »To so bili najlepši časi, bili smo
mladi, polni entuziazma in veselja
do glasbe. Na koncertu ob 40 obletnici smo bili vsi iz tiste stare zasedbe razen enega kitarista. Jaz sicer še
aktivno pojem, večina pa ni več aktivnih pevcev.« Mojca Ulaga, Anita
Kauzer in Mira Buden so bile ženski
del vokalne ekipe iz tistega prvega
obdobja. Tistih časov se spominjajo
z nostalgijo: »To je bila lepa mladost,
brez računalnikov. Peli smo večglasno vse, kar je bilo takrat popularno,
od Abbe do Beatlesov, Tine Turner,
Les Hampers Singersov in drugo.
Imeli smo kar dosti nastopov, ampak
ti so se začeli ob osmih in končali ob
polnoči. Takrat še nismo bili profesionalci.« Spominjajo se tudi, kako
težko je bilo pri nabavi opreme in
aparatur. »Meni je oče prinesel mikrofon iz Nemčije. Če boš odlična, ga
boš dobila, mi je rekel.« pove Anita.
Sedaj so drugi časi, bivši člani Vetra
pa se še vedno srečajo vsakih deset let
in obujajo spomine.
Tekst in foto: Nina Ojsteršek
90 let nogometa v Hrastniku
Preteklo soboto in nedeljo, 14. in 15.
junija 2014, so organizirali v Hrastniku ob 90 - letnici NK Hrastnik nogometne dneve. »Oba dneva so potekali
turnirji,« je povedal vodja trenerjev
Franci Pavšek, vodja trenerjev, »ker
smo želeli, da se predstavijo vse štiri
selekcije: U9, U11, U13 in prvič tudi
U15. Povabili smo dvajset ekip vseh
tistih, s katerimi veliko sodelujemo.
Ena je bila tudi s Hrvaške, s Krka.«
»Za spremljevalni program smo pripravili ob nogometnem igrišču še razne ustvarjalne delavnice, nastopale
so plesno navijaške skupine, pa še akcijske prodaje razne športne opreme
so lahko na stojnicah izbirali obiskovalci,« je dodala podpredsednica NK
Hrastnik Valentina Moljk.
Iz brošure, ki je izšla ob tej priložnosti, je razvidno, da je imel hrastni-
ški nogomet v preteklosti vzpone in
padce, kar je značilno za vse vrste
športa. Včasih so se tudi po štirje
klubi v Hrastniku ukvarjali s to najbolj postransko stvarjo na svetu – v
Steklarni, na Rudniku in v Sijaju. Ob
derbijih so privabili tudi po štiri tisoč
gledalcev, ki so bili strastni navijači. Najstarejši klub je bil ustanovljen
oktobra 1924, imenoval se je ŠK Edinost. Prvo igrišče je bilo ob sedanji
glasbeni šoli, stadion na Logu so
zgradili kasneje.
Zvrstilo se je na desetine entuziastov
in prostovoljcev, ki so vzgajali mlade
nogometaše in jim namenjali svojo
energijo, čas in včasih tudi denar.
Med njimi je bil tudi 58-letni Blaž
Dvornik, ki smo ga opazili v teh
dneh na Logu med gledalci. Z nogometom je bil povezan od leta 1972,
ko je pri šestnajstih letih začel igrati
pri NK Hrastnik. »Aktiven sem bil
do leta 1990. Takrat smo bili na višku
moči. Vse smo imeli urejeno, tako
da tudi uspehi niso izostali. Žal pa
je v tem času nenadoma umrl Niko
Oberčkal in za njim je šlo potem vse
navzdol. V klubu sem delal še do leta
1998 in reševal zadeve, kolikor se je
dalo.« Pravijo, da je bil deklica za
vse - od predsednika kluba do čistilke. Vendar so člani počasi prenehali
z igranjem. Zadnji dve leti pa so pri
NK spet začeli z resnim delom, kar
daje upanje, da se obeta hrastniškemu nogometu nov razcvet. »Najbolj
me veseli, da smo se znali povezati s
starši,« je dejala Magdi Šurina, člani-
ca UO NK Hrastnik. »Vedno več jih
hodi na nogometne tekme in tudi v
teh dneh so nam pomagali pri delu.
Otroci čutijo to povezanost in pozitivno energijo, kar gotovo vpliva na
njihovo športno zagnanost.«
Pozornost dajejo tudi medsebojnemu
spoštovanju, spoštovanju do trenerja
in soigralcev, je povedal Franci Privšek na zaključni prireditvi, ko je dobil za svoje prizadevno delo posebno
priznanje. Za dolgoletno sodelovanje
in podporo jih je podelil predsednik
kluba Darko Šergan še Športni zvezi
Hrastnik, županu Miranu Jeriču in
MNZ Celje. Sprejel ga je Aleksander
Janžovnik, član UO Medobčinske
nogometne zveze. Spomnil je, da je
bil med osmimi ustanovitelji MNZ
Celje leta 1939 tudi hrastniški nogometni klub.
V teh dneh je nogomet zaradi svetovnega prvenstva v Braziliji med
nogometnimi navdušenci še posebno
v ospredju. Z navdušenjem spremljajo virtuozne predstave bolj ali manj
znanih nogometnih zvezdnikov.
Vendar – vsak je nekoč začel v nekem manjšem klubu. Mogoče bomo
nekoč dobili vrhunskega igralca tudi
iz mladih hrastniških vrst nogometašev. Na vsak način pa jim bodo trenerji, člani UO in starši privzgojili
zdrav odnos do športa in učenja, kar
je v življenju zelo pomembno.
Tekst in foto: Fanči Moljk
Druga fotografija iz arhiva kluba
12 KULTURA
četrtek, 19. junij 2014
Ponosni na svoje lutke
Lutkovna predstava za otroke in odrasle Mizica pogrni je
svojo premiero doživela na letošnjem Festivalu Rdeči revirji.
Pravljico bratov Grimm so na način, kot znajo le oni, izvedli
lutkarji iz Marionetnega gledališča Jurček iz Hrastnika.
Hrastniške marionete so že veliko
otrok in tudi odraslih odpeljale v
čarobni svet pravljic, kjer je vse mogoče. Lutke na svojih predstavah v
hrastniškem muzeju v roke vzamejo
lutkarji, ki so približno takšne starosti, kot tudi one same. Tam nekje
60 let imajo v povprečju. Lutkarji se
delijo na animatorje, ki lutke spretno
premikajo po odru, in na recitatorje,
ki jim dodajo glas. Tako s skupnimi
močmi lutke oživijo. Kot radi rečejo
sami, imajo starinski način igre, recitatorji namreč besedilo berejo, tako
kot včasih. Igrajo klasične predstave, ne modernistične, saj želijo na ta
način ohranjati tradicijo. V društvu
Jurček je 22 članov, 18 od tega je aktivnih, so v letih, a še vedno polni
elana. Vsi pa so amaterski lutkarji.
Milko Plahuta, ki na odrih stoji že
skoraj celo življenje, s hrastniškim
marionetami sodeluje od leta 2008.
»Igranje v lutkovnem gledališču mi
pomeni ogromno. Tam se lahko izražam in ustvarjam. Odlično funkcioniramo kot ekipa, včasih pa se tudi
malo skregamo. Ampak to je konstruktiven prepir, zaradi tega smo še
bolj ustvarjalni,« pove Milko. Zelo si
želijo, da bi med njih prišli tudi mlajši
člani, saj premikanje lutk zahteva kar
nekaj fizičnega napora, je povedala
predsednica društva Jerica Ulaga.
Lutke in bager
Vse se je začelo, ko je skupina fantov
iz hrastniškega rudnika kmalu po
drugi svetovni vojni po naključju začela oblikovati lesene lutke. Postavili
so prvo predstavo Začarani gozd in
od takrat naprej je gledališče doživelo
velik razcvet. Ljudje so si želeli gledati
njihove predstave v nekdanjem Konzumu. Tega se spominja tudi naša sogovornica Jerica Ulaga, ki je bila pri
lutkarjih že v svoji mladosti, pred več
kot 30 leti. »To je bilo veliko gledališče, imeli so ogromno odrsko ozadje
in več kot 100 lutk. Bilo je čarobno in
nekaj posebnega,« z zanosom pove.
Težko je bilo sploh priti zraven, kajti
imeli so visoke standarde in ni bil kar
vsak primeren kandidat. Leta 1977 so
odigrali zadnjo predstavo, potem pa
lutke pospravili. Minilo je deset let.
Takrat pa je pripeljal pred Konzum
bager in ne da bi lutkarje obvestili, so
začeli rušiti stavbo. Veliko lutk je bilo
uničenih, le del so jih uspeli rešiti. Te
so spravili na podstreho stare šole,
kjer je zdaj muzej. Tam jih je odkrila
kustosinja Zasavskega muzeja Trbovlje Jana Mlakar Adamič. Po njeni
zaslugi in s pomočjo lutkarjev so lutke obnovili in vrnili v življenje. Lutke
so zdaj muzejski eksponati, zato se
jih načeloma ne bi smeli dotikati, a so
sklenili, da nimajo pravega pomena,
če so le v vitrinah. Zato jih hrastniški
lutkarji z veseljem uporabljajo.
Navdušeni otroci in
odrasli
Leta 2010 so ustanovili društvo in
od takrat naprej delajo s polno paro.
Vadijo in pripravljajo nove predstave, trenutno igrajo sedem različnih.
Nekatere so namenjene otrokom,
druge so bolj primerne za odrasle.
Igrajo tudi tiste, ki so se igrale pred
leti, tako kot npr. Jurček zdravnik in
Sovji grad. Te med ljudmi niso tako
poznane. Zadnje čase v predstave
vključujejo tudi veliko glasbe in petja
kot npr. pri Žogici nogici. Na razpolago imajo približno 50 lutk. V zad-
njih letih je nastalo nekaj novih. Pri
izdelavo so jim pomagali v Ljubljanskem lutkovnem gledališču, nekatere
pa so naredili sami. Pravi mojster za
lesena telesa je Rudi Križanec, glave
je naredila Špela Ulaga, Roman Rupnik pa v gledališču skrbi za manjše drobne scenske rekvizite. Lani so
dodelali tudi oder. Za ozadje uporabljajo poslikane vezane plošče, sedaj
imajo na razpolago tudi vrtečo sceno.
Premičen oder uporabljajo za gostovanja. Ponašajo se z zvesto publiko
in na to lutkarji posebej ponosni.
Njihovo gledališče sprejme približno
50 gledalcev. Obiskovalci so otroci iz
vrtcev, nižjih razredov osnovnih šol,
na predstave redno prihajajo tudi zaposleni iz Upravne enote Hrastnik.
»Otroci so nad predstavami navdušeni, gledajo jih z velikimi očmi.
Starejši pa so predvsem nostalgični,
vrnejo se v preteklost. Če si predstav niso ogledali, ko so bili otroci, si
jih pa lahko sedaj,« pravi Jerica. Vsi
skupaj se strinjajo, da lutke dejansko
živijo na odru v gledališču med ljudmi. Tam se ustvari magija in tam je
njihov prostor.
Nina Ojsteršek
Foto: Franči Moljk
Vašhau središče Noisefesta
dvorišču. Ličar in Sotler sta v svojih
fotografijah prav tako poustvarila in
prikazala okolje, ki v realnem svetu
ne obstaja. Kot pravita avtorja, gre za
osebno izpoved, ki gledalca spodbudi
k presoji o pravi resničnosti fotografij. »Bolj kot za koncept, gre pri seriji
za skupen pogled na življenje in za
transformacijo mentalnih fiktivnih
pogledov v konkretno vizualno obliko«, še dodaja Ličar. Njuna serija
fotografij je do 14. julija na ogled v
Muzeju Občine Šenčur.
Saša Kisovec
Foto: Matjaž Kirn
V.A.T. v Ljubljani
Vizualna alternativa Trbovlje (V.A.T.) je skupina mladih novomedijskih
umetnikov, ki raziskuje realne in virtualne svetove ter prehajanje med
njimi. Deluje pod okriljem Delavskega doma Trbovlje. S svojimi deli se s
spoštovanjem in tudi nostalgijo dotika preteklosti, vendar ne le na vizualni ploskvi, temveč prodrejo globlje in prvič v zgodovini sebi in gledalcem
postavljajo vprašanje, kaj je realno in kaj je »mirage«. V razstavi Trbovlje
novomedijsko mesto so na ogled zbrani projekti in dela avtorjev Maše
Jazbec, Matica Plevčaka, Fabrizia Lamoncha, Ioana Cerneia, Andreja
Uduča, Primoža Zakrajška, Špele Pavli, Tanje Hanžič, Katje Sovre, Manje
Ključevšek, Đejmi Hadrović in Barbare Jazbec do 17. julija v galeriji Zveze
društev likovnih umetnikov Slovenije v Ljubljani.
SK
Zvok razbijanja pohištva in motorne
žage kot uvertura, zraven pa avtorjeva predstava, ki temelji na improvizaciji in domišljiji. To je le en vidik noise festivalov, ki imajo v svetu in tudi
Sloveniji že pestro zgodovino. Trboveljski rudniški Vašhau je 6. in 7. junija gostil prvi zasavski Noisefest, na
katerem so se poleg domačih predstavili tudi ustvarjalci zvoka iz številnih
evropskih držav, Združenih držav in
Japonske. Kot pravi organizator, Zasavčan Neven M. Agalma, je Vašhau
odlično prizorišče, ki zaradi industrijske zgodovine, ki preveva naše
kraje, izvajalcem in njihovim izvedbam vdahne še poseben čar.
Noise sodi v kategorijo glasbe, za katero je značilna ekspresivna uporaba
hrupa v glasbenem kontekstu. S tem
noise izpodbija razliko, ki običajno
obstaja med glasbenim in neglasbenim zvokom. Zajema širok spekter glasbenih slogov in zvokov, ki v
ospredje izvajanja postavljajo hrup.
Izvajalci uporabljajo tradicionalna
in nekonvencionalna glasbila, kot so
stroji, pohištvo in orodje. Izvajalci
se ne obremenjujejo z umetniškimi
konvencijami in pričakovanji poslušalcev, pač pa le s svojo domišljijo.
»Eksperimentalna zvrst
glasbe kot je noise, velja
za vejo glasbe, ki ni dobro
promovirana in je s tem
javnosti tudi manj poznana«
(Neven M. Agalma)
V okviru festivala sta v nekdanji rudniški kopalnici v soju rdečih luči serijo svojih fotografij, ki sta jih združila v razstavo Prizori iz knjižnice,
predstavila avtorja in člana Fotokluba Hrastnik Mitja Ličar in Tilen Sotler. »Razstavo sva pripravila že pred
dobrim letom, vendar ni zaživela v
okviru belih galerij. Želela sva, da fotografije živijo v pravem prostoru in
trenutku. Z Noisefestom sva dobila
pravo okolje, saj noise glasba združuje čustva in eksperimentalno glasbo«,
pravi Sotler. Razstava se navezuje na
delo Williama Hanryja Foxy Talbota “A scene in a library” iz prve polovice 19. stoletja. Avtorju je bil všeč
ambient njegove knjižnice, a zaradi
slabih svetlobnih pogojev v njej ni
mogel posneti fotografij. Zato je okolje knjižnice poustvaril kar na svojem
S pesmijo za Zambijo
V Delavskem domu Trbovlje so v petek, 13. junija, pripravili dobrodelni
koncert treh sopranistk z medicinske fakultete. Sanja Zupančič, Nadia
Ternifi in Ana Berus so zapele ob spremljavi pianistov Nene Rion ter Andreja Vivod. Izkupiček so namenili humanitarni odpravi študentov Medicinske fakultete v Zambijo.
ZT
Cici koncert
Zgodba o življenju v Petelinji vasi se je pričela s pesmicama Jaz imam pa
goslice in Biba raja. Nastopi najmlajših učencev Glasbene šole Zagorje na
Cici koncertu 7. junija v zagorskem delavskem domu so pletli rdečo nit
zgodbe. Petelinja vas je prijetna vasica s trgovino, gostilno in PGD. Mladi
instrumentalisti in plesalke so občinstvo navdušili za nastopi, ki so pripovedovali zgodbo vasi pod Petelinjim grebenom. S pomočjo glasbe in
gasilcev so se spopadli s požarom, burjo, neurjem, poplavami, žledom.
Veselili pa so se jeseni, snega, pomladi, okrašenega mlaja in velikega kresa
ter zanimiv koncert zaključili s pravo gasilsko veselico, nastopom narodno zabavnega ansambla GŠ in s skladbo Gasilci smo. Obiskovalci so vse
nastopajoče, ki so jih za predstavitev na velikem odru pripravili mentorji,
pospremili z glasnim aplavzom.
JS
ŠPORT 13
četrtek, 19. junij 2014
Mladim manjka želje in skromnosti
Naš nogomet ni na
dobri poti
Trboveljčan Mišo Brečko, nogometni reprezentant Slovenije, se je po prijateljskih tekmah slovenske reprezentance z
Urugvajem in Argentino je strnil vtise po uspešni sezoni.
Kapetan Kölna Mišo Brečko je s
svojimi soigralci osvojil prvo mesto
v drugem kakovostnem rangu nemškega nogometa in se tako vrnil v
elitno Bundesligo. Slovenski reprezentant je imel eno najbolj pomembnih vlog v ekipi ‘kozličkov’, številni
navijači pa so navdušeno proslavili
povratek med najboljše. “Evforijo je
bilo čutiti vse od začetka, saj nam je
Mišo Brečko je v Sloveniji
igral za trboveljski Rudar,
ljubljanski Factor in Šmartno.
Leta 2004 je prestopil v
Hamburger SV, ki ga je posodil
Hansi iz Rostocka in moštvu
Erzgebirge Aue. Leta 2008 je
prestopil v Köln, za katerega je
v pretekli sezoni na 26 ligaških
tekmah dosegel tri gole in tri
asistence. Za Slovenijo je do
sedaj zbral 65 nastopov.
kazal v pretekli sezoni. “Z mojimi
igrami sem zadovoljen, izpolnili smo
vse cilje. Bila je kakšna tekma, kjer bi
lahko odigral bolje, ampak gledano
v celoti sem zelo zadovoljen,” je dejal
Brečko, ki je kot kapetan kluba eden
najbolj izpostavljenih članov moštva.
“Vodilna vloga mi prija, je pa res, da
to včasih pomeni dodaten pritisk.”
Za nastope proti najboljšim nemškim
klubom se je Köln že okrepil. Spet so
se pojavile tudi govorice, da bi se v
svoj matični klub lahko vrnil eden
najbolj znanih nemških napadalcev reprezentant Lukas Podolski. “Klub
se je že okrepil s sedmimi nogometaši, tako da so prihodi zaenkrat zaključeni, še vedno pa se lahko zgodi
kakšna sprememba. Podolski se bo
prej ali slej želel vrniti, je pa vprašanje, kakšne načrte bo imel klub:
konec koncev je Köln z njim dvakrat izpadel iz prve lige,” je dogajanje
v poletnem prestopnem roku opisal
otrok trboveljskega Rudarja.
celo sezono šlo zelo dobro in kmalu
je bilo jasno, da smo na dobri poti k
vrnitvi v prvo ligo. O tem priča tudi
obisk tekem doma in v gosteh. Po
odločilni tekmi so navijači vdrli na
igrišče, bila je prava norišnica. Celo
mesto so preplavili navijači,” je privržence Kölna pohvalil desni bočni
branilec, ki je zadovoljen tudi z individualnimi predstavami, ki jih je
Ni tekal za Argentinci
Izbranci Srečka Katanca so v začetku
junija v gosteh odigrali dve prijateljski
tekmi proti dvema izmed najmočnejših reprezentanc sveta - Urugvaju in
Argentini. Slovenska izbrana vrsta
je obe tekmi izgubila z 2:0, čeprav
je na zelenici, sploh v Montevideu,
delovala solidno. Brečka južnoameriški zvezdniki niso fascinirali, je pa
zpostavil Lionela Messija: “Messi je
poglavje zase, drugače pa tudi v Bundesligi mrgoli zvezdnikov, tako da
glede tega ni bilo nič posebnega. Argentina, pravzaprav vsa Južna Amerika, je dežela nogometa in lepo je videti, kako so ljudje obsedeni z njim,”
je povedal hitronogi nogometaš, ki iz
Buenos Airesa ni prinesel spominka
v obliki dresa. “Dresa nisem menjal,
saj Argentinci niso izgledali preveč
zainteresirani za to, sam si pa nisem
želel dresa tako močno, da bi tekal
za njimi,” je nadaljeval Brečko, ki je
Zagorje : Rudar
40 : 40
Navijači obeh največjih zasavskih nogometnih klubov so z
mešanimi občutki pospremili konec sezone. Tako Zagorje
kot trboveljski Rudar sta končala v zgornji polovici lestvice
3. SNL – zahod, a obe ekipi bi lahko posegli višje.
uvodu v spomladanski del prvenstva,
ko so na prvih petih tekmah zbrali le
eno točko, kar je bil razlog za zamenjavo trenerja Miloša Breznikarja z
izkušenim Rajkom Jeršinom.
Posebna zgodba so zasavski derbiji.
Obe moštvi sta slavili na svoji domači zelenici – Zagorje s 3:0, Rudar
pa z 1:0. Na obeh tekmah se je zbralo
precej več kot 1500 gledalcev, oba stadiona sta bila zopet premajhna za vse
V zadnjih dveh sezonah so
se vsi štirje zasavski derbiji
končali z zmago domačinov.
V sezoni 2012/13 je Rudar
doma slavil z 2:1 in v gosteh
izgubil z 2:0, v sezoni 2013/14
pa je Zagorje doma deklasiralo
Trboveljčane (3:0) in klonilo v
gosteh (1:0).
se seli prvak Tolmin, v nižji rang pa
Calcit Kamnik.
Zagorjane so višje uvrstitve stale
nestanovitne predstave na domačem
Mestnem stadionu, kjer so zbrali celo
manj točk kot v gosteh. Trboveljčani
so stik z vrhom izgubili po slabem
David Buovski
Foto: osebni arhiv Miša Brečka
Prošt slavil v Velenju
Derbija navdušila
Zasavski moštvi sta ob koncu prvenstva zbrali po 40 točk, toda kljub
temu je Zagorje končalo na tretjem,
Rudar pa šele na šestem mestu zaradi
slabšega izkupička medsebojnih tekem. Po 40 točk sta zbrali tudi ekipi
Ivančne Gorice in Izole. V drugo ligo
bil delno zadovoljen s predstavama
Slovenije: “V celoti gledano sta bili
tekmi v redu, manjkali so predvsem
goli.”
Slovenska reprezentanca bo jeseni
začela pohod na Euro 2016. V kvalifikacijah Slovence čakajo izbrane vrste
Anglije, San Marina, Litve, Estonije
in Švice. “Z vsemi nasprotniki se da
igrati in tudi vse premagati. Sploh
doma moramo zmagovati, če bomo
pravi, lahko to tudi storimo. Začetek
je zelo pomemben, po prvih treh tekmah bo jasno že marsikaj. Moramo
pa se zavedati, da mi nismo velesila in
se nekaj naučiti iz prejšnjih kvalifikacij, kjer smo izgubili nekatere tekme,
kjer bi nam neodločen rezultat prinesel zelo veliko - na primer z Estonijo in Islandijo doma,” je pred novim
izzivom zmerno optimističen edini
Zasavec, ki je v zadnji letih redni član
reprezentance.
Mišo je v Trbovljah igral do svojega
15. leta, še vedno pa spremlja igre
Rudarja in celotno situacijo v slovenskem klubskem nogometu. Rudar
ima solidno mlado ekipo, ki se je ustalila v tretji ligi, a to je daleč od stare
slave najstarejšega zasavskega kluba.
“Slovenski nogomet ni na dobri poti,
razmere so zelo slabe, normalno
funkcionirajo mogoče trije klubi. V
celoti pa le Maribor,” je stanje v nogometu na sončni strani Alp pokomentiral Brečko in v nadaljevanju malce
okrcal tudi sedanje mlade igralce, ki
imajo včasih neprave prioritete. “Trbovlje si zaslužijo najmanj drugo ligo,
kar se tiče gledalcev in navijačev pa
najmanj prvo. Mladim manjka želje in skromnosti. Vse preveč je pomembna barva in model nogometne
obutve namesto treninga in želje po
uspehu,” meni Mišo.
Brečko, ki je letos dopolnil 30 let, ima
pred seboj še nekaj let aktivne nogometne kariere. Kaj bo počel, ko bo
kopačke obesil na klin, še ne ve. “Po
karieri še ne vem, kaj bom delal, želim pa si ostati zvest nogometu,” pravi dolgoletni slovenski reprezentant,
ki se vedno rad vrne v domači kraj.
“Težko je reči, kje bomo z družino živeli (po koncu kariere, op. a.), vprašanje je tudi, koliko časa in kje bom še
igral. Dejstvo pa je, da se vsi zelo radi
vrnemo v Trbovlje, kjer se resnično
počutimo doma,” je pogovor sklenil
Mišo, ki je še vedno v stikih s prijatelji iz otroštva.
zasavske ljubitelje nogometa. Knapovski obračun po povratku Rudarja
v tretjo ligo spet vzbuja veliko zanimanja in je eden redkih zasavskih
športnih dogodkov, ki odmeva tudi
izven Rdečih revirjev.
Tekst in foto: David Buovski
Slovenska rokometna reprezentanca se je v nedeljo zvečer z zmago na
odločilni tekmi proti Madžarski uvrstila na svetovno prvenstvo (SP) v
Katarju. Povratno tekmo dodatnih kvalifikacij je v Velenju dobila za šest
golov (32:26). Prvo tekmo na Madžarskem so domači dobili za tri (25:22)
in bili tudi večji del tekme v Rdeči dvorani na dobri poti do uspeha. Varovanci Borisa Denića so do odločilne prednosti prišli v zadnjih sedmih
minutah, ko so naredili delni izid 6:0. V vratih Slovenije je v končnici
blestel Gorazd Škof, v ekipi slovenskih junakov pa se je veselil tudi Trboveljčan Primož Prošt, stalni slovenski rokometni reprezentant. Slovenija je na zadnjem SP v Španiji zasedla četrto mesto.
DB
Kauzer končal sezono
Najboljši slovenski kajakaš Peter Kauzer je najbrž že zaključil z letošnjo
sezono. Hrastničan si je na začetku junija v Londonu izpahnil ramo,
potem ko je zadel ob vodno oviro. Magnetna resonanca je pokazala, da
bo potrebna operacija, ki bo Kauzerja od tekmovališč oddaljila za več
mesecev. Pretekli konec tedna je na tekmi svetovnega pokala v Tacnu
nastopal Kauzerjev klubski kolega Janoš Peterl in in izpadel v polfinalu, pristal je na 30. mestu. Slavil je Nemec Fabian Dörfler. Peterlin je
ekipno tekmo skupaj z Martinom Albrechtom in Simonom Brusom
končal na četrtem mestu za Nemci, Francozi in Poljaki.
DB
Zajc navdušil
Pred dnevi se je v italijanskem Lignanu končalo tekmovanje Bestfighter,
ki šteje za svetovni pokal. Udeležila sta se ga tudi slovenska reprezentanta in člana izlaškega karate kluba Pon Do Kwan Aleksander Maselj in
Tilen Zajc. Ekipa starejših kadetov je z Masljem v postavi osvojila tretje
mesto. Izlačan je v posamičnih bojih v kategorijah do 52 kg in 57 kg
zasedel 5. - 8. mesto, čeprav je pričakoval več. Zato pa je bil bolj uspešen
Zajc. Slednji je s petimi zmagami slavil v kategoriji do 74 kg, v kategoriji
do 79 kg pa klonil v finalu. To je že tretja letošnja zmaga Zajca na tekmah
za svetovni pokal.
PR
14 ZA MLADE
četrtek, 19. junij 2014
Mladi v
olimpijskem slogu
Naš svet naša
bodočnost
Kaj imata skupnega sedmošolki Nika
Cirar in Nika Erjavec? Ime, seveda.
Šolo in razred, saj sta sošolki. Ljubezen do slikanja in prvo nagrado na
natečaju za Plakat miru. Natečaj vsako leto s katero od zagorski osnovnih
šol, letos je bila to OŠ Toneta Okrogarja, priredi Lions klub Trbovlje.
Plakati so del velikega mozaika, saj
pod okriljem lionističnih klubov
ustvarjajo otroci širom Slovenije in
sveta. Tokrat pod naslovom Naš svet
naša bodočnost.
Natečaj se je v Zagorju sklenil z
odprtjem razstavo 11. junija v avli
DD Zagorje. Razstavlja več kot 40
učence, ki so ustvarjali pod mentorstvom likovne pedagoginje Jadranke
Kačič. Odprtje so popestrili učenci
in učenke GŠ Zagorje. Lanski predsednik LK Trbovlje Miloš Vengust
je v nagovoru povedal: »Otroci skozi
likovno izražanje sporočajo, katere
so vrednote, ki jih moramo ponovno osvojiti: družina, ljubezen, srečno
otroštvo, prijateljstvo med narodi in
skrb za ohranitev narave.«
Prva nagrada je pripadla obema
Nikama, tretja Maši Horvat. Obe
prvonagrajeni deli sta bili v družbi
še 22 najboljših slovenskih plakatov
razstavljeni tudi na razstavi slovenske lionistične organizacije na Brdu
pri Kranju. Nika Cirar je povedala:
»Zelo rada in veliko slikam, slikanje
Mladinski center Trbovlje je resno vzel grafit, ki se je pred
leti pojavil na fasadi telovadnice OŠ Alojz Hohkraut »Trbovlje OI 2020«. Olimpijado so v Trbovlje in Zasavje pripeljali
že osem let prej in olimpijski cikel skrajšali na leto dni.
me umiri, kadar sem vznemirjena.
Najraje slikam z vodenimi barvicami.« Tudi Nika Erjavec se v tej zgodbi
ni znašla naključno, saj pogosto slika,
tudi doma, za sprostitev. Na svojem
plakatu je prikazala različne ljudi na
skupni poti, nad katero plapolajo zastave držav. Na vprašanje, koliko bo
še treba narediti, da bo ta slika postala resničnost, je odgovorila: »Veliko,
zelo veliko.« Razstava je na ogled do
konca junija.
PSD
Foto: Uroš Drnovšek
Šola brez šole ni šala
Začetek junija je bila v mestnem
parku v Trbovljah sklepna prireditev projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in
spodbujanje socialne vključenosti, v
okviru katerega je izpod peres učencev OŠ Trbovlje med drugim nastalo
veliko pripovedk o naših krajih. Park
se je spremenili v veliko veselo učilnico, ki so jo učenci v tem šolskem letu
Novice iz šol
eTwinning projekt
YES
eTwinning projekt YES iz osnovne
šole Toneta Okrogarja Zagorje je prejel nagrado Zlati kabel 2014 v starostni skupini 12 - 15 let. Koordinator
projekta je bil učitelj Dejan Kramžar.
Zlati kabel se podeljuje projektom, ki
dosegajo pomembne rezultate na področju pedagoških inovacij, sodelovanja med šolami ter kreativne rabe
IKT-orodij. Prav tako je pomembno,
kakšen vpliv ima projekt na šolo kot
celoto. Projekt YES (Young Europeans Speak) je dokaz, da je možno
med učenci povečati motivacijo za
učenje tujih jezikov na preprost in
zabaven način, brez dodatnih ur, v
skladu z učnim načrtom. Mesečno
so obravnavali različne teme in se o
njih pogovarjali, snemali video filme, jih pošiljali partnerjem v tujino
ter ustvarjali kvize, pri katerih se je
krepila sposobnost aktivnega poslušanja. Odpiranje šole za mednarodne
projekte vedno prinese tudi celo vrsto
nenačrtovanih dodanih vrednosti od
kulturne strpnosti, večje povezanosti
zelo pogrešali. Veselili so se pogleda
na šolo, ki se obnavlja in je že dobila novo, svetlo podobo. Prireditev z
naslovom Šola brez šole ni šala je potekala v sklopu občinskega praznika,
s tem pa so se učenci občini želeli
zahvaliti za vso pomoč ob obnovi
šole. Strnili so nekaj vtisov o šolskem
letu, ki so ga zaradi obnove šole preživeli na različnih koncih Trbovelj.
»Čeprav smo bili za leto dni ločeni, so
in zaupanja med učenci in učitelji kot
tudi učiteljskimi timi na šoli.
DK
Nagrajeni igralci
Dve skupini učencev OŠ Trbovlje,
ki obiskujejo gledališki krožek pod
mentorstvom Alme Knaus, sta se
udeležili državnega srečanja lutkovnih in gledaliških skupin Slovenije,
ki je potekalo na Jesenicah. Skupina
Ime mi je igra se je predstavila z igro
Tiatara in sraka, ki govori o današnjih otrocih in njihovem preživljanju prostega časa in raziskovanjem
sveta, medtem ko so starši v službi.
Igra je bila nagrajena z zlatim priznanjem, igralka Lana Gombač pa je prejela zlato priznanje za najbolj obetavno igralko leta. Skupina Špilčki pa se
je predstavila z igro Mreža. Predstava
opozarja na fizično in psihično nasilje mladostnikov, njihovo stisko in
nemoč ter osamljenost, ko jih sošolci izključujejo iz svoje sredine. Igra
spodbuja mladostnike k razmišljanju o sovrstnikih, ki so drugačni in
nakazuje vrsto pomoči, na katero se
lahko obrnejo. Igra je bila nagrajena
s srebrnim priznanjem.
OŠ Trbovlje
»Pri nas so olimpijske igre vsako leto,
ne le na 4 leta,« pravi Rada Drnovšek iz Mladinskega centra Trbovlje
(MCT), kjer so prvo Mlado olimpijado prvič organizirali pred tremi leti.
Najprej je bila zasnovana na lokalni
ravni, lani so jo razširili na celotno
Zasavje, letos so se vrnili v lokalne okvire. Kljub temu pri različnih
športih sodelujejo tudi tekmovalci iz
sosednjih mest. S športnimi dogodki
so pričeli preteklo soboto, celotno
dogajanje se bo zaključilo to soboto,
21. junija, s tradicionalnim koncertom na parkirišču med Mladinskim
centrom in Delavskim domom.
Poleg športnih dogodkov se je letos
MCT povezal tudi z Varstveno delovnim centrom Zagorje in skupaj z
njihovimi uporabniki pripravil specialno olimpijado. V kavarni MCT
pa bo nocoj tudi pogovorni večer z
mladima lokalnima športnikoma.
Ne le tekma
»Namen olimpijade je promocija zdravega načina življenja in rekreacije med vsemi generacijami, s
posebnim poudarkom na mladih,«
pravi Drnovškova. S pestrim naborom športnih panog želijo povezati
različne skupine in generacije ter
ob igriščih vzpodbuditi druženje,
tekmovalnost pa postaviti v ozadje.
Drnovškova še dodaja, da olimpijada
popestri zadnje šolske dni učencem
in dijakom. V MCT-ju že razmišljajo
tudi o novih športnih disciplin. Saša Kisovec
Foto: Matjaž Kirn
V urbanih športih
Udeleženci letošnje olimpijade so
tekmovali v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, teku, plezanju in
tekmovanju z bmx-om. Še en urbani
šport – skate contest bo potekal jutri
na igrišču Partizan Trbovlje. Mlada
olimpijada se bo zaključila v soboto
z mini olimpijado, ki je namenjena
najmlajšim in bo dopoldan potekala
v Mestnem parku, popoldan pa bo
potekalo še tekmovanje v košarki.
nas povezovali ustvarjalnost, družabni dogodki in ideje, ki so kar vrele iz
nas. Učitelji in učenci smo skupaj dosegli cilj: okrepili smo vezi med učenci, šolami in učitelji v lokalni skupnosti. Učenci obeh podružničnih šol
in matične šole so nam pokazali, kako
vešči in sposobni so, ter dokazali, da
tudi »brez« šole lahko uresničujemo
naše poslanstvo,« je zapisala Emi Klenovšek. Četrtošolka Lana Gombač
Verižni eksperiment
Konec maja je v Cankarjevem domu
potekala 10. prireditev Verižni eksperiment. Predstavilo se je več kot 30
osnovnih in srednjih šol ter fakultet s
svojimi členi verižnega eksperimenta.
Uspešno se je predstavila tudi OŠ Trbovlje in dobila priznanje za izdelavo.
Namen verižnega eksperimenta je, da
kroglica preko različnih zanimivih
fizikalnih pojavov pride do konca verige vseh členov. Vsaka šola pripravi
svoj člen in trboveljskega so izdelovali
na podružnični šoli Dobovec. »Naš
člen smo poimenovali Kumlanci, ker
smo doma pod Kumom. Člen smo
izdelovali osem mesecev, vsak petek
po eno uro. Pri delu smo zelo uživali.
Eksperiment sestavljajo različni deli,
ki smo jih poimenovali po delih Kumljanskega,« je delo opisala članica
ekipe Klavdija Kuharič. Z njo so sodelovali še Tim Dolanc, Žan Simončič
in Matija Trošt Čebela. Eksperiment
so pripravili pod mentorstvom učitelja Gregorja Gune.
SK
Švabski uri
Na GESŠ Trbovlje v šolskem letu
2013/2014 dela prostovoljka Rima
pa pravi: »Ko sem poleti zvedela, da
bodo našo šolo prenavljali, sem se
spraševala, kje bomo. Nato sem se pomirila in zvedela, da bomo na GESŠ
Trbovlje. V gimnaziji se dobro počutim. Naša učilnica je zelo velika. Iz
nje se vidi naša šola, ta nova. Leto se
bliža koncu in že komaj čakam, da bo
naša šola narejena in prebarvana do
konca«. Njen sošolec Lenart Zmrzlak
pa je dodal: »Najprej me je skrbelo,
kje bomo imeli razred. Še dobro, da
je mami imela sestanek. Ko je prišla
domov, mi je povedala, da bomo na
gimnaziji. Prvi šolski dan so nam gimnazijci pripravili predstavo. Najbolj
mi je všeč telovadnica. Imamo pogled
na našo šolo, ki jo popravljajo. Moj
najljubši predmet je angleščina. Na tej
šoli mi je všeč, a vseeno komaj čakam,
da grem nazaj na našo šolo«.
Bittar. Dijaki so z njo preživeli dve
»švabsko« obarvani uri. S predstavitvijo različnih krajev in zanimivih
turističnih točk je dijake popeljala
po svojem rojstnem kraju in celotni
zvezni deželi Baden-Württemberg.
Spoznali so, da morajo med potovanjem v ta del Evrope poskusiti
Matthew’s Orginal hot dog, se pozabavati v Europa parku, ki je tematsko razdeljen na evropske države, se
odpočiti in sprostiti pri Bodenseeju,
Titiseeju, na Sky Beachu ali v Baden-
-Badenu. Ne smejo pozabiti niti na
ogled vseh vrst motornih vozil v Mercedes-Benz muzeju ter zvezd in planetov v Carl-Zeiss planetariju. Rimo
jim je pripravila tudi švarcvaldske
specialitete, tako slane kot sladke, dijaki pa so se preizkusili v iskanju in
razumevanju besed v švabskem dialektu. Danke Rima, es war ein schee
Nachmittag!
SK
Anamarija Čančar
Foto: GESŠ Trbovlje
ZASAVJE 15
četrtek, 19. junij 2014
Prste polizat
Funšterc z divjimi šparglji
Količine za 4 osebe
Testo
25 dag moke
2 jajci
3 dcl vode
olje
ščep soli
Nadev
30 dag špargljev
slan krop
3 dag masla
Šparglje operemo in odstranimo olesenelo steblo. V vrelem slanem kropu jih skuhamo do mehkega. Skuhane šparglje narežemo na 2 cm dolge
koščke in jih na hitro popečemo na maslu.
V vodi razžvrkljamo jajca, dodamo sol in moko. Vse dobro zmešamo.
V ponvi segrejemo olje in prilijemo testo. Rahlo pečenemu potresemo
na maslu prepražene šparglje. Pokrijemo s pokrovko in počasi pečemo.
Funšterc obrnemo in ga še na drugi strani zlato rumeno spečemo.
14. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
Aforizmi
Za nekatere naše pisune bi bilo bolje
če bi ostali nepismeni.
Nekoč so vladali fevdalci,
danes vladajo zajedalci.
STUDENEC 2014
Poletno gledališče Studenec
petek
20. junij 2014
ob 21. uri
Cena vstopnice: 15 €
Otroci so naše največje bogastvo,
te pa hitro spravijo ob njega.
Koncert
CODA EXPRESS
Pri nekaterih slovenskih glasbenikih
so mi najbolj všeč pavze.
Prave ljudi na prava mesta,
pa je na Dobu dovolj mesta?
Oto Pestner in Tolkalna skupina Stop
Gost večera bo smučarski skakalec Peter Prevc.
petek
27. junij 2014
Rdeči Tajfel
ob 21. uri
Cena vstopnice: 19 €
Tekst in foto: Marija Razpotnik
Narodno-zabavni muzikal
z glasbo ansambla
bratov AVSENIK
Študijska
razstava v
lokalnem
parku
nedelja
29. junij 2014
ob 21. uri
Cena vstopnice: 15 €
Člani in članice likovne skupine
Liki iz društva Svoboda Kisovec so
12. junija 2014 krajanom predstavili
svoja likovna dela, nastala v mesecu
maju. Razstava študijskih del z naslovom Vodice, ki je bila na ogled kar
v lokalnem parku, je pritegnila veliko
obiskovalcev.
Opera SKGG Cankarjev dom in Akademija za glasbo Lj.
NIKOGARŠNJA HČI
Niccolò Piccinni
Komična opera v treh dejanjih. Uprizoritev opere v italijanskem jeziku z nadnapisi.
Tekst in foto: Metka Šum
PREMIERA:
petek
Dolska noč
Največja zabava v Zasavju
Sobota, 28. junija ob 20. uri
Dol pri Hrastniku, ob dvorani Dolanka
Pop design
Vlado Pilja
Od 12. ure naprej v Dolanki veteranski rokometni turnir moških in ženskih ekip
18. julij 2014
ob 21. uri
PONOVITVE:
19. , 20. julij
25. , 26. , 27.
julij
31. julij,
1., 2. avgust
7., 8., 9., 10.
avgust
14., 15., 16.
avgust
Vse predstave
ob 21. uri
Cena vstopnice:
odrasli 15 €,
otroci 10 €
nedeljske predstave:
popust 2 €
Domača gledališka predstava s petjem
KOMEDIJA
VESELICA
V DOLINI TIHI
Avtor: Roman Končar
Priredba in režija: Alojz Stražar
Glasbeni producent: Slavko Avsenik ml.
Letošnja domača gledališka predstava bo sodobna odrska
postavitev z veliko humorja, zlasti pa ubranega petja in izvajanja
domače glasbe. Komedijo, ki bo krstno izvedena to poletje v
Poletnem gledališču na Studencu, je napisal Roman Končar. V
njej se je približal našim ljudem in navadam, govorica igralcev pa
je iz teh krajev in današnjega časa.
Komedija na svojstven način postavi v razmislek številne humorne,
pa tudi resnejše zaplete, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, kjer ne manjka težav. Te si pogosto postavljamo sami, nato
pa jih z velikim hrupom na očeh javnosti skušamo reševati.
Takih zapletov se je avtor lotil v letošnji predstavi, seveda na prikupen, šaljiv in všečen način. Nedvomno si ponovno lahko obetamo predstavo za sprostitev, še posebej pa bodo na svoj račun
prišli ljubitelji ljudske in narodno-zabavne glasbe, za katere bo
ogled predstave velik in prijeten praznični užitek.
Informacije in nakup vstopnic preko telefona in spleta:
051 / 61 61 51(Marjana)
051 / 61 41 41(Urša)
www.studenec.net
16 ZABAVA
četrtek, 19. junij 2014
Lepa točajka je zmagala
Matic Jere, Sandi Ritter, Klemen Benko in Pihalni orkester
Svea so se izkazali za zmagovalno kombinacijo v natečaju za
naj napitnico in poskočnico, ki je potekala v oddaji Raketa na Planet TV. Z Lepo točajko so osvojili publiko, pobrali
največ glasov in zmagali.
V začetku je bila to bolj štosna zgodba, pravi Matic Jere. „Nekega dne mi
je Sandi Ritter v Fejst Pubu, ko smo
prišli fantje gledat nogomet, rekel, da
bodo v oddaji Raketa izbirali najboljšo napitnico, ki jo bo izvajal solist s
pihalno godbo. Imel je pripravljen
osnutek teksta in mi ga dal, naj ga
uglasbim. Priznam, da sem sprva
vzel zadevo bolj z levo roko, ko pa me
je čez par dni že klical, sem videl, da
misli resno. Vzel sem v roke kitaro
in začel skladati. Ne vem kako, ampak melodija mi je stekla v eni uri.
Sandi je bil zadovoljen. Poklicala sva
Klemna Benka, ki je bil pripravljen
spisati aranžma, in tako se je začelo.
Tudi besedilo je bilo hitro napisano.
V pol ure, pravi Sandi Riter. “Govori
o odnosu gostov do osebja in ni osebno izpovedna, kaj bi pa žena rekla.”
Sandi Ritter je ob Lepi točajki napisal
že kar nekaj avtorskih skladb, ki jih
izvajajo Čuki. Njegovo Želim znati v
hrvaščini bodo po aranžmaju Igorja
Podpečana zapeli pevci Zagorskega
okteta. Za skupino Bohem, v kateri
ustvarja in poje Matic Jere, še ni pisal. Matic pa se mu je v enem od cd-jev zahvalil za kadilsko sobo v Fejst
Pubu, ker lažje ustvarja, če lahko ob
pivu tudi kakšnega pokadi.
Sandi Ritter: “V skupini tako
prekaljenih in priznanih
glasbenikov, kot so Matic,
Klemen in orkester Svea, mi
je bilo kot glasbenemu laiku v
ponos sodelovati.”
Matic je v Fejst Pubu redni gost v
času nogometnih tekem Lige prva-
kov, drugače pa zaradi službenih in
družinskih obveznosti malo manj.
Je pa vedno, pove, zadovoljen tudi z
naborom točajk v lokalu.
Izvedba Lepe točajke v oddaji Raketa
je publiko v studiu in doma navdušila
s pristno energijo, ki jo lahko pričarajo najbolj ubrani zvoki in odnosi.
po nogometni tekmi. Fantastičen občutek.“
Kot je bil fantastičen občutek zmagati. „To je bila potrditev,“ pravi Matic,
„da lahko nekaj dobrega ustvarim
tudi v drugačnih vodah. Rad imam
razgibano življenje in me zelo veseli,
Zmaga je izvajalcem in avtorjem prinesla nagrado v vrednosti
3000 evrov, ki jo podarja Pivovarna Uninon ob 150-letnici
delovanja. Zmagovalna ekipa bo del te nagrade namenila
letovanju treh otrok na Debelem Rtiču prek območne
organizacije RK Zagorje.
Seveda so največ vaj zanjo imeli člani
orkestra, Matic se jim je pridružil na
dveh vajah, več je vadil pred snemanjem pesmi v studiu. Vidi se, kako
vsi uživajo ob izvedbi in to so začutili
tudi gledalci, ki so pesem izglasovali
za zmagovalno.
“Upam, da se bo Lepa točajka dovolj
predvajala, da jo slišijo tudi tisti, ki
so prireditev zamudili,” pravi Matic.
“Pesem pa je trenutno najbolj popularna v Fejst Pubu. Zadnjič pa sem jo
slišal, ko sem pred hišo ležal na ležalniku in je odmevala s Proletarca,
kjer so jo večkrat zapovrstjo zavrteli
Matic Jere: “Veliko privržencev
Bohemov mi je čestitalo,
pohvalilo pesem, tako, da sem
zadovoljen, saj sem se sprva
malce bal, kakšni bodo odzivi,
da sem šel v čisto drugo zvrst
in prostor.”
ko delam nekaj novega. Ta zmaga me
je tudi spodbudila, da bom naredil
še kakšen podoben projekt, saj sem
spoznal mnogo novih, zanimivih
ljudi in s skupnimi močmi se res da
marsikaj ustvariti. Že od nekdaj so
mi všeč zvoki pihalnih orkestrov,
simfoničnih orkestrov, tako, da mi je
ta kombinacija super.”
In ta kombinacija, kot pravi Sandi
Ritter, ni zmagovalna samo za napitnice. „Imamo že nekaj pesmi na zalogi, le ujeti moramo pravi trenutek
in spet bo veselo.”
Še prej pa bo veselo v nedeljo, 22. junija 2014, na ploščadi v Evroparku
v Zagorju, ko ima Pihalni orkester
Svea nastop, v katerega bodo vključili tudi Lepo točajko. “Zagorjani, ki
so nas podpirali in glasovali za nas,”
pravi Matic, “si zaslužijo, da jo slišijo
v živo sredi Zagorja. Če bo treba, tudi
dvakrat.”
Avtor: Tatjana Polanc Kolander
Foto: osebni arhiv Matica Jereta
Sodelujte,
oblikujte vsebino vašega časopisa
Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito
predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin.
Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite
na naš elektronski naslov ([email protected]), ali pa nas pokličite vsak
delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561 ali 03-56-60-568).
Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, socialne
zgodbe, kulturni in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v
društvih, največji goban - zanima nas vse.
Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov.
četrtek, 19. junij 2014
FOTOREPORTAŽA 17
Mlada olimpiada
Fotografije: Matjaž Kirn
18 REKLAMNA OBVESTILA
četrtek, 19. junij 2014
poslikava obraza / Domfrca zeliščni
otroški vrt / delavnica izdelovanja
lutk
11.00: kino predstava
13.00: lutkovna predstava
Program izvajajo: DPM Trbovlje,
DPM Zagorje ob Savi, Zavod
Metuljček, Zavod za kulturo Delavski
dom Trbovlje, marionetno gledališče
Jurček, Darila nakit Luci.
PREDAVANJA, DELAVNICE /
14.00 – 19.00 = HIŠNI SVET
14.00 – 15.00: Ustvarjalnica kolaža
15.00 – 15.30: Turistične
znamenitosti Zasavja
15.30 – 16.00: Samozdravljenje in
dvig življenjske energije s pomočjo
energetske medicine
16.00 – 17.00: Bobnarska delavnica
17.00 – 18.00: Zasavje na kolo
18.00 – 19.00: Tranzicijska mesta:
primer tranzicijsko mesto Trbovlje,
socialno podjetništvo
18.00 – 20.00: Odkrivanje postapokaliptične zgodbe
14.00 – 19.00: Kiparske delavnice
Delavnice izvajajo: Tranzicijsko
mesto Trbovlje, Mladinski center
Zagorje ob Savi, PUNKT-Laboratorij
za kreativne industrije, Trbovlje na
kolo, Muslauf, Tolkalna skupina
Perkakšns, Turistično informacijski
center - TIC, Tadeja Perpar.
STOJNICE, RAZSTAVE /
9.00 – 20.00 = MAGACIN,
GALERIJA
USTVARJANJE / DELAVNICE ZA
OTROKE / PREDSTAVE / KONCERTI
AKTIVIZEM / RAZSTAVE / PREDAVANJA / KAMPIRANJE / UČENJE
PIKNIK / LENARJENJE / ŠPORT
ADRENALIN / ART / ZABAVA
DRUŽENJE
PRAZNIK ZA NOVE ČASE
WWW.DOMFRCA.ORG-NA SVEŽIH OBRATIH
14.00 – 19.00: Coworking kotiček
14.00 – 19.00: Kiparske delavnice
9.00 – 13.30: Likovne delavnice /
Športni poligon / Razstava izdelkov
/ Izdelava lutk / Družabne igre /
Poslikava obraza / Domfrca zeliščni
otroški vrt
9.00 – 11.00: Ježa konj
9.00 – 14.00: Knjižna igrarija (s
knjigami na potovanju med igro in
branjem)
11.00 – 12.00: Bukmandeljc,
pravljica za male in velike otroke
12.30: Kino predstava
Program izvajajo: ŠHD Človek,
Tranzicijsko mesto Trbovlje,
Mladinski center Zagorje ob Savi,
Relik, PUNKT-Laboratorij za
kreativne industrije, Gibanje za
dostojno delo in socialno družbo,
Turistično informacijski center - TIC,
Društvo upokojenih pedagoških
delavcev Slovenije – sekcija Trbovlje,
Živa Lipičnik, Radioamaterji.
Program izvajajo: DPM Trbovlje,
DPM Zagorje ob Savi, Zavod
Metuljček, Knjižnica Toneta
Seliškarja Trbovlje, Konjeniško
društvo Trbovlje, Zavod za kulturo
Delavski dom Trbovlje, Darila nakit
Luci.
PREDAVANJA, DELAVNICE /
14.00 – 19.00 = HIŠNI SVET
14.00 – 15.00: Ustvarjalnica kolaža
15.00 – 15.30: Turistične
znamenitosti Zasavja
15.30 – 16.00: Igre naših babic in
dedkov
16.00 – 17.00: Delavnica izdelave
keramičnega nakita
17.00 – 18.00: Novodobno
suženjstvo – prekerne oblike dela
18.00 – 19.00: Gibanje, zdravje in
motivacija
Program izvajata: Zavod KŠTM
Trbovlje, Relik in VAT (+Fotoklub
Hrastnik in Foto društvo Goga).
KULTURNI ODER /
15.00 – 20.00 = DOM SVOBODE
PETEK, 27. JUNIJ
OTROŠKI PROGRAM /
9.00 – 14.00 = PESKOVNIK
15.00 – 19.00: Bolšji sejem / Ex
Tempore Trbovlje / Fotografski
natečaj “Cicka”
9.00 – 20.00: Ex Tempore Trbovlje
9.00 – 20.00 (06.00): Fotografski
natečaj “Cicka”
STOJNICE, RAZSTAVE /
9.00 – 20.00 = MAGACIN,
GALERIJA
15.00 – 19.00: Sejem unikatnih
izdelkov
9.00 kulturni nastop skupine Sava
Hrastnik – 20.00: Ex Tempore
Trbovlje
9.00 – 20.00 (06.00): Fotografski
natečaj “Cicka”
Program izvajajo: Zavod KŠTM
Trbovlje, Relik, VAT (+Fotoklub
Hrastnik in Foto društvo Goga).
KULTURNI ODER /
14.00 – 20.00 = DOM SVOBODE
16.00 – 16.30: Storytelling:
pripovedništvo za odrasle, ki mu
lahko prisluhnejo tudi otroci
17.00 – 17.30: Nastop vokalne
skupine IRIS
17.30 – 18.00: Un s Trboul
18.00 – 18.30: Mažoretni nastop
18.30 – 19.00: Godba na pihala
19.00 – 20.00: Gledališka igra
Prasica debela
Program izvajajo: Kulturno-umetniško
društvo Sava Hrastnik, mažorete
Steklarne Hrastnik, Un s Trboul,
Rudarska godba Hrastnik, vokalna
skupina IRIS, Mladinsko gledališče
Svoboda Trbovlje, Uršula Godec.
VEČERNI PROGRAM
GLAVNI ODER /
20.00 – 02.00 = ŠPIL d.d.
Bohem / U3 / Rusty Swords / Divje
rože / Koala Voice / Soul Duality /
Bajta 13 in raperji
AMD – ODER Z
NARODNOZABAVNO GLASBO /
19.00 - 24.00 = DOMAČIJA
Veter / Tu pa tam / Kr en band
ELEKTRONSKI ODER /
02.00 - 06.00 = ŠTROM TANC
Kaizer the DJ / Stanny Abram /
Marco Mandarri / Sevenborn &
Rasturen
15.00 – 15.30: nastop mladinskega
pevskega zbora Mlinše
16.30 – 17.00: KUD Zagorski biser
17.00 – 17.30: folklorni nastop
17.30 – 18.00: Elvis Iron Ginger
18.00 – 19.00: bobnarski nastop
Perkakšns
19.00 – 19.15: orientalske plesalke
Mladinski pevski zbor Mlinše / Elvis
Iron Ginger / KUD Zagorski biser
/ Muslimanska folklorna skupina
Trbovlje / Tolkalna skupina Litija
Perkakšns / Orientalska skupina Al
Saiph / Folklorna skupina Svoboda
Center Trbovlje
VEČERNI PROGRAM
GLAVNI ODER /
20.00 – 02.00 = ŠPIL d.d.
Orlek / KLT (Kukr lhk ti) by
Whiteman feat. GF / Datura / Fallen
Idea / Terminal Disease / Trifail /
Dislocated / Bajta 13 in raperji
ODER Z NARODNOZABAVNO
GLASBO /
19.00 - 24.00 na AMD =
DOMAČIJA
Navihani muzikantje / Poklon
SOBOTA, 28. JUNIJ
OTROŠKI PROGRAM /
9.00 – 14.00 = PESKOVNIK
9.00 – 13.30: likovne delavnice
/ pirografija / športni poligon /
razstava izdelkov / družabne igre /
PETEK, SOBOTA - ŠPORT
ŠPORTNE AKTIVNOSTI: dvorana
AMD = ŠVIC
PETEK:
9.00 – 19.00: balinanje (uporaba
balinišča)
badminton in tenis
zumba
SOBOTA:
9.00 – 19.00: balinanje (uporaba
balinišča)
9.00 – 14.00: badminton in tenis
(uporaba dvorane)
14.00 – 17.00: speedminton
17.00 – 17.45: Insanity (intenzivna
vadba)
18.00 – 19.00: Gladiator (zelo
zahtevna vadba moči)
ŠPORTNI PROGRAM: 9.00 - 20.00
(na PROSTEM – okolica AMD) =
KURBL PLAC, TRAJBN PLAC in
BAM,BAM,BAM!
PETEK ob 16.00: Airsoft polygon
9.00 – 20.00: Slidetrike - freeride na
lastno odgovornost
9.00 – 20.00: Bmx, freeride na
lastno odgovornost
9.00 – 20.00: Skate - freeride na
lastno odgovornost
17.00 – 20.00: Bmx contest –
tekmovanje, predhodne prijave
17.00 – 20.00: contest – skate tekmovanje, predhodne prijave
19.00 – 20.00: Tek po okoliških
hribih
VSAKO URO: Fmx show - ogled
Motokros – predstavitev
Slackline
Program izvajajo: ŠHD Človek,
Airsoft team Scorpions, društvo
Motokros Trbovlje, skejterji z
Ledenice, Hilstrajk Matic Hribar s.p.,
Jure Saviozzi.
NEDELJA, 29. JUNIJ
9.00 – 18.00: Družinski piknik
9.00 – 16.00: Funšterc
9.00 – 18.00: Manjši oder z glasbo
9.00 – 18.00: Fotografski natečaj
“Cicka”.
9.00 – 10.30: Vadba joge
15.00 – 16.00: Tečaj prve pomoči
Program izvajajo: VAT (+ Fotoklub
Hrastnik in Foto društvo Goga), Ines
Gama in Rdeči križ, društvo Rast.
PETEK, SOBOTA, NEDELJA
Camping = KOLONIJA
Parking = PRKJR PLAC
Speaker’s Corner =
LAUTŠPREHER
Počitek in lenarjenje = HOUDRE
FREE ZONE
Sunset View = KIČ
Bosonogi fuzbal plac = FUZBAL
Šank (hrana in pijača) = KANTINA,
MALA KANTINA, EKSKLUZIVNA
KANTINA
DOBRODELNOST
Tekom praznika se bodo zbirala
sredstva za letovanje otrok iz
socialno ogroženih družin. Sredstva
bodo predana zasavskim Društvom
prijateljev mladine.
ELEKTRO ODER /
02.00 - 06.00 = ŠTROM TANC
DJ Addity / DJ Nitevision / DJ Martin
White/ Matej Ocepek & friends
SPREMEMBE PROGRAMA
SO MOŽNE.
HVALA ZA POTRPEŽLJIVOST.
ZABAVA 19
četrtek, 19. junij 2014
Nagradna križanka 2
2
UŽITEN
MORSKI
ČRV
SLOVEN.
PESNIK
JOŽE
ŽUŽKOJEDA
ŽIVAL
EDEN
PREMIK
TELESA
STOJA
PLESALKE
NA ENEM
PRSTU
KOLIČEK,
KOLIČ
UGASEL
OGNJENIK
KILOMETER
MESTO NA
HRVAŠKEM
GRAD PRI
LITIJI
SVETEL
MINERAL
KAČA UDAV
TITO (JOSIP)
SMUČARKA
MAZE
MESTO V
MAKED.
KRAJ PRI
SEVNICI
KRVOL.
ZVER
JAVATA
BREZ A
VELIKA
BRITANIJA
ALUMINIJ
ANG.
NOGOM.
FRANK
GOSTIŠČE
BLIZU
GEOSSA
PIJAČA ST.
SLOV.
JUŽNOAM.
ŽELVA
ČLAN
ORJUNE
NIOBIJ
VRSTA ŽITA
NEZNANEC
PRIREDITEV NA
BOGENŠPERKU
BAKTER.
MOLIERJEV
GOMOLJ NA
JUNAK
RASTLINI
MOZOLJAVOST
ODTENEK
ZAČETEK
AZBUKE
BRITAN.
PREMIER
TONY
SL. GLAS.
SKUPINA
SKAND. M.
IME
ROČNO PRANJE PERILA
(POG.)
PROIZVAJALEC RAČUN.
MOLDAVIJA
SRBEČE
KOŽNO
VNETJE
HUDOBIJA
ARABSKI
PESNIK
AHMED
SOLMIZ.
ZLOG
RAZSTRELIVO
DEJSTVO,
OKOLIŠČINA
AKAD. P.
ZBOR
VAS PRI
JESENIC.
AMERIŠKI
IGRALEC
QUINN
NADALJEVANJE GESLA
DEL LASIŠČA
BREZ LAS
POLN
DOBROTE
ZBIRKA STARIH LIRSKIH
PESMI
TEŽKE
SANJE
MOŠKI
SUKNJIČ
ČUDAŠKI
ČLOVEK
POG. V
ŠPANIJI
PRVA
POMOČ
ORG. ZD.
NAROD.
ZMAGOSLAVNI
VZKLIK
JAPON.
DRUŠTVO
PODEŽEL.
UTEŽNA
MERA
ZASTAVA
POV. BIT.
GORSKI
ŠČINKAV.
R. NOG.
IGOR
KRAVJI
PASTIR
TIP AM.
AVTOM.
TROPSKA
OVIJALKA
VOGAL
(POG.)
DOKTOR
IGRALNA
KARTA PRI
TAROKU
HIT. VOJ.
FORMAC.
UK. ATL.
KRAVEC
IT. UMET.
ZGODOV.
JEZ. NA
FINSKEM
OZN. ZA
LIRO
ODPRTINA V
STENI
PALEC,
COLA
RIMSKI HIŠ.
BOG
NEMŠKI
POLITIK
JOHANNES
ANCONA
NEGAT. ION
ESTONEC
KOSITER
(POBRATENO) MESTO
V SRBIJI
5
TOLST.
ROMAN
(KARENINA)
JAPON.
ATLET.
JUNKO
NEBESA,
PARADIŽ
ZAČETEK
GESLA
4
2
4
7
8
4
3
4
6
8
5
2
7
9
4
4
2
8
7
3
1
SLOVARČEK:
IZRAZ IZ
WRESTLINGA
NEMŠKI
ZGOD.
GEORG
Sudoku št. 2
3
POTEG Z
OSTRIM
PREDMETOM
2
NODULA (bakterijski gomolj na rastlini),
ZERI (ital. umetnostni zgodovinar),
BANZAJ (zmagoslavni vzklik Japoncev)
Nagrajenka nagradne križanke 1
(geslo: Zasavski tednik) je: Barbara
Vučko, Turje 73, Dol pri Hrastniku
Kupone s pravilno izpolnjenim
geslom pošljite na naslov
Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83,
1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov
in tel. številko) info@zasavskitednik.
si do prve srede po objavi križanke.
Izžrebali bomo prejemnika majice z
logotipom Zasavskega tednika.
AMER.
IGRALEC
DAVID
ZELENICA V
PUŠČAVI
Ime in priimek:
Naslov:
Tel.:
Geslo:
Popust, da te kap
Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni!
UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku.
Objavite oglas za popust.
Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo
po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu
čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri
nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas.
Ne zamudite priložnosti!
Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na
naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik,
na elektronski naslov: [email protected] ali
po telefonu 03/56-60-568 (vsak delavnik
od 9. do 14. ure).
Kupon velja do 3. 7. 2014
Še je čas za pomladansko čiščenje
60 €
30 €
Čiščenje
sedežnih
garnitur
T: 040 903 073
Kupon velja do 3. 7. 2014
Gostišče Zadružni
dom v Čečah v
času prenosov
nogometnih
tekem iz SP v
Braziliji nudi
10 % popust na
pivo
Kupon velja do 3. 7. 2014
3 6 8 5 9 4 1 7 2
5 4 9 1 2 7 3 6 8
2 7 1 6 8 3 4 9 5
7 5 4 9 3 8 6 2 1
1 2 3 4 5 6 7 8 9
8 9 6 7 1 2 5 3 4
6 1 5 2 7 9 8 4 3
4 3 2 8 6 5 9 1 7
9 8 7 3 4 1 2 5 6
20 ZADNJA
četrtek, 19. junij 2014
Podporniki Zasavskega
tednika
Spoštovani bralci!
Dovolite, da vam vzamem nekaj trenutkov.
Časopis Zasavski tednik smo snovali več let. Pravzaprav od takrat, ko ni bilo več tedenskega zasavskega časopisa. Močno smo razmišljali, kako ga zastaviti. Odločili smo se za časopis. Odločili smo se, da ga razdelimo
na domove vseh prebivalcev Zasavja.
Precej smo kolebali, ali naj časopis prodajamo ali ne. V
situaciji, kakršna je v Zasavju, se nam to ni zdela najboljša rešitev. Vemo, da je nekaj ljudi, ki bi ga z veseljem
kupovali, precej pa je takšnih, ki bi ga z veseljem brali,
vendar težko kupili. Dva evra, kolikor bi stala številka
časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Zato smo
se odločili, da bo Zasavski tednik darilo Zasavju in ga
bomo financirali s trženjem oglasnega prostora.
Vsak začetek je težak. Tudi naš ni enostaven. Izdelek
ste spoznali. Skušamo delati dobro, kvalitetno, novinarsko korektno. Imamo ogromno energije, veliko načrtov in idej. Radi bi prinesli v Zasavje dober veter.
Vse Zasavke in Zasavce, ki so pripravljeni vložiti v naš
projekt nekaj dobre volje (beri: denarja), pozivam, da
to storijo. Podprite projekt Zasavskega tednika in
omogočite vsem prebivalcem naših lepih krajev, da
bodo imeli v rokah svoj časopis. Če menite, da je naš
projekt pameten in potreben, namenite za vsak časopis,
ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov.
Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, torej, prosim, nakažite 10 evrov na naš tekoči račun
SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika.
V našem časopisu bomo redno objavljali podpornike.
Če objave ne želite, prosim, to pripišite v plačilu.
Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste
seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.
Ne bi rad, da tole zveni kot prosjačenje. Zasavski tednik
bo izhajal tudi brez podpornikov. Z njimi bo pač lahko
izhajal bogatejši in boljši.
Srečno!
Marko Planinc
Sodelujte
oblikujte vsebino
vašega časopisa
po rudniku od Trbovelj do Hrastnika
12. julij 2014
Si upaš premagovati ovire pod zemljo?
Se upaš spopasti s skoraj 5 kilometrov dolgo progo od
Ajnzerja v Trbovljah do Barbara rova v Hrastniku?
Si sposoben premagati razmetane jamske vozičke, tone
železja, porušene lesene podpornike, zrušek, blato,
temo, jamske kure in Perkmandeljca?
Letošnji rudarski praznik bomo obeležili z Jamatlonom –
tekom čez jamske ovire po rudniku.
Prijavi se na: www.zasavskitednik.si
*Prijavijo se lahko posamezniki in trojke
Pri Zasavskem tedniku želimo
čim bolj temeljito predstaviti
dogajanje v naših krajih, zato k
sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin.
Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno
objave, nam pišite na naš elektronski naslov ([email protected]), ali pa nas pokličite
vsak delovni dan od 9. do 14.
ure (03-56-60-561 ali 03-5660-568). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali
dobre izkušnje, kulturni in
športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima
nas vse.
Uredništvo si pridržuje pravico
do objave in urejanja poslanih
prispevkov.
Zasavskega tednika
ni bilo v vašem
nabiralniku?
Vsako gospodinjstvo v Zasavju je
upravičeno do darila Zasavju. Vsake
roke lahko Zasavski tednik začutijo
pod prsti, vsake oči se lahko sprehodijo po njegovi vsebini.
Če niste prejeli svojega izvoda, se
obrnite na vašo matično pošto. Tam
boste lahko ugotovili, zakaj Zasavskega tednika ni bilo v vašem nabiralniku.
Prijetno branje!
Kdo si upa na Jamatlon?
Jamatlon je unikaten dogodek za ljubitelje adrenalina in
rekreacije. V specifičnem okolju zasavskega premogovnika
bodo udeleženci s pomočjo spremljevalcev na 5 kilometrov
dolgi progi premagovali različne ovire s pridihom rudarstva.
Zasavski tednik bo s pomočjo Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH) 12.
julija organiziral premierni Jamatlon. Dogodek je odlična priložnost
za ohranjanje knapovske tradicije in
nov, inovativen način uporabe rudarske infrastrukture. Udeleženci bodo
s čeladami in svetilkami na glavah
pod zemljo pretekli pot od Trbovelj
do Hrastnika in tako ob spoznavanju
Start proge je na Ajnzerju v
Trbovljah, udeležence najprej
čaka 500 metrov ravnine
brez ovir, ki bo služila za
aklimatizacijo na prostor.
Nato se bodo ‘jamatlonci’
spustili po Bedija vpadniku,
kjer bo nameščena prva ovira.
Glavnina ovir bo postavljenih
na Savskem obzorju, po
katerem bo rahlo vzpenjajoča
se pot vodila do zaključnega
vzpona po Barbara vpadniku.
Na progi bodo razporejeni
izkušeni knapi, ki jamo
poznajo do potankosti.
ti, svetovali pa vam bodo tudi glede
premagovanja ovir. Za morebitne
poškodovance bo poskrbela visoko usposobljena rudarska reševalna
četa. Proga je v celoti zavarovana in
obokana, gre za stalna delovišča zasavskih rudarjev. Možnosti zastrupitve s strupenimi plini ni, trasa je zelo
dobro prezračena.
s pestro kulturno dediščino rudarstva nekaj storili tudi za svojo telesno
pripravljenost.
Na slabih pet kilometrov dolgi progi
bodo ‘jamatlonci’ premagovali ovire z rudarskim pridihom: plazili se
bodo pod vrvmi, potiskali vozičke
in plezali prek njih, vlekli in nosili
bremena, gazili po vodi in blatu ter se
morda soočili tudi z jamskim škratom - Perkmandeljcem.
Pobeg pred poletno
vročino
V jami je stalna temperatura okrog15
stopinj Celzija, ponekod tudi kakšna
stopinja manj, tako da kratke hlače in
majice s kratkimi rokavi ne pridejo v
poštev. Ozračje je malce bolj vlažno
kot na površju, po progi pa tečejo tiri,
zato je potrebno biti pri teku previden. Stalen spremljevalec rudarjev
je tudi blato, obutev mora biti temu
primerna. Na progi ga ni v izobilju,
na določenih delih pa je kakšna luža
in blatna zaplata.
Ob progi bodo razporejeni spremljevalci, ki bodo v primeru poškodb ali
drugih problemov vedeli, kaj stori-
Tudi za rekreativce
Zagorjan Matic Jere, pevec ansambla Bohem in zmagovalec
tekmovanja za naj napitnico v
oddaji Raketa skupaj s Pihalnim
orkestrom Svea: “Jamatlona se
bom z veseljem udeležil, kot pravi
Zasavec. Končno bom lahko videl jamo! Posebej se veselim ovir
s knapovskim pridihom, takšen
koncept se mi zdi zelo zanimiv.
Že dolgo sem se želel spustiti pod
zemljo in malce okusiti življenje
rudarjev, zdaj je končno prišla
priložnost za to. Draž dogodka je
zame tudi v tem, da so v teh rovih
naši očetje in dedki pustili dušo in
srce.”
Za udeležbo na Jamatlonu ni potrebno, da ste vrhunsko fizično pripravljeni - progo lahko v celoti tudi
prehodite. V primeru, da bo kakšna
ovira pretežka, pa si boste lahko
izbrali lažjo pot. Jamatlon ni tekmovanje, gre za pustolovščino, ki vam
bo ostala še dolgo v spominu.
Prijave se zbirajo v dveh kategorijah:
prijavite se lahko kot posameznik,
ali pa kot član tričlanske ekipe. Vsak
udeleženec Jamatlona bo prejel majico, ob progi pa se bo lahko okrepčal.
Organizator bo poskrbel za predhodno vizualno predstavitev trase in za
prevoz ‘jamatloncev’ iz Hrastnika na
start v Trbovlje.
Vse podrobnejše informacije o dogodku, ki bo na svoj način obeležil
tudi julijski rudarski praznik, si lahko preberete na spletni strani jamatlon.zasavskitednik.si, prijavite pa se
lahko na elektronskem naslovu [email protected].
Hrastničan Denis Šketako, eden
najboljših slovenskih triatloncev:
“Sodelovanje na Jamatlonu mi bo
v veliko veselje. Moj oče je delal v
rudniku, zato bo imela preizkušnja zame tudi čustveno vsebino,
bom na ‘domačem’ terenu (smeh,
op. a.). Jamatlon bo gotovo drugačen, kot so triatlonske preizkušnje. Premagovanje ovir v rudniku
je zelo zanimivo tudi za moje kolege, saj smo vsi po naravi taki, da
imamo radi ekstreme in iščemo
nevsakdanje stvari. Vsi poznamo
maratone, triatlone in oviratlone,
Jamatlon pa bo nekaj posebnega. Ne bo šlo le za tekmovalnost,
bolj kot fizična pripravljenost bo
pomembno to, da se bo vsak udeleženec psihično pripravil na pogoje v jami. Okolje bo specifično,
treba bo predvideti vsak naslednji
korak.“