Letno poročilo 2013 - Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi

Transcription

Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi
Letno poročilo 2013
Zagorje ob Savi, februar 2014
Poslovno poročilo: Irena Medvešek
Zaključni račun in finančna poročila: Natalija Rome
LETNO POROČILO 2013
OSNOVNI PODATKI KNJIŽNICE:
Knjižnica je bila vpisana 13.12. 2003 v sodni register na Okrožnem sodišču v Ljubljani
pod vl. št. 1/37055/00
Ime: Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi
Skrajšano ime: Knjižnica Zagorje ob Savi
Pravno organizacijska oblika: javni zavod
Šifra in naziv dejavnosti: 91011, dejavnost knjižnic
Sedež: Cesta 9. avgusta 1, 1410 Zagorje ob Savi
Ustanovitelj: Občina Zagorje ob Savi
Matična številka: 1782304000
Davčna številka: 96804840
Transakcijski račun: 01342 – 6000000193 pri Upravi RS za javne prihodke
Telefon: 03/5660620
Elektronski naslov: [email protected]
Spletna stran: www.zag.sik.si
VSEBINA
POSLOVNO POROČILO
1. UVOD
2. CILJI KNJIŽNICE ZAGORJE
Dolgoročni cilji knjižnice Zagorje
Letni cilji Knjižnice Zagorje
3. OBRATOVALNI ČAS, ČLANSTVO TER
DEJAVNOSTI V KNJIŽNICI ZAGORJE IN NJENIH ENOTAH
Obratovalni čas
Članstvo in obisk
Knjižnična zbirka
Prirast in izbor gradiva
Izposoja gradiva
Inventura in redni letni odpis
Zaposleni
Sistemizacija in zasedenost del. mest 31. 12. 2011
Permanentno izobraževanje
Prostor in oprema
Investicije
Prireditve
Kronološki pregled prireditev
Projekti
Domoznanstvo
Biografski leksikon
Bralni krožek
Otroški lutkovni abonma
Rastem s knjigo
Berite z nami
Pravljično ustvarjalni dan
Moja najljubša knjiga
Uganke meseca
Ure pravljic
Ustvarjalne delavnice
Razstave
Bralna miška
Promocija dejavnosti
Spletna stran
4. ZAKLJUČEK
1
2
2
4
5
5
6
6
8
10
11
13
13
13
15
15
15
17
26
26
26
26
28
29
29
30
30
31
31
31
31
32
32
33
34
FINANČNO POROČILO
Zaključni račun Knjižnice Mileta Klopčiča Zagorje
Obrazložitev zaključnega računa
Statistični pregled prihodkov in odhodkov knjižnice za obdobje
Finančno poročilo p pridobitvi osnovnih sredstev
Finančno poročilo o nakupu knjižničnega gradiva
Finančno poročilo o odpisu osnovnih sredstev
Finančno poročilo knjižnice Kisovec za leto 2013
Finančno poročilo knjižnice Izlake za leto 2013
35
38
44
45
46
47
48
49
POSLOVNO POROČILO
1. Uvod
V Knjižnici Zagorje smo tudi v letu 2013 opravljali svoje poslanstvo - spodbujali bralne
navade, bralno kulturo ter razvijali funkcionalno pismenost. Ugotavljali smo potrebe
in interese ciljnih skupin ter jim zagotavljali ustreznost knjižnične zbirke ob
upoštevanju prioritet lokalne skupnosti. Z vsebinsko bogatim prirastom smo gradili
kvalitetno in uravnoteženo knjižnično zbirko. Knjižnica je organizirala različne oblike
dejavnosti, ki so povezane z branjem in bralno kulturo in bila izvajalec cele palete
dejavnosti, ki bogatijo lokalni prostor in ljudi v njem. Ob tem smo sodelovali z
mnogimi lokalnimi institucijami in mediji v civilnem in kulturnem prostoru.
Knjižnica Zagorje
Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi je splošna knjižnica, ki opravlja javno službo
na področju knjižnične dejavnosti na območju občine Zagorje, skupaj v letu 2013 za
okrog 17.000 prebivalcev. Smo javni zavod, ki ga je ustanovila Občina Zagorje ob Savi
na 27. seji občinskega sveta 7. 10. 2002 in je v skladu z odlokom začela samostojno
delovati s 1.1. 2003. Skrajšano ime je Knjižnica Zagorje.
Knjižnična mreža
Knjižnico Mileta Klopčiča sestavljajo naslednje organizacijske enote:

osrednja knjižnica,

krajevna knjižnica na Izlakah,

krajevna knjižnica v Kisovcu,
in oddelki:

oddelek za mladino,

oddelek za odrasle.
Osrednja knjižnica je splošna knjižnica za območje ene ali več občin.
1
Krajevna knjižnica je organizacijska enota osrednje knjižnice, v kateri le-ta izvaja
knjižnično dejavnost, če gre za strnjeno naselje z najmanj 1500 prebivalci in praviloma
najmanj 4-kilometrsko oddaljenostjo od osrednje knjižnice ali druge krajevne
knjižnice.
Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje posrednega
uporabnika
Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi izvaja svojo dejavnost na podlagi naslednjih
zakonov, pravilnikov, uredb in ostalih predpisov:

Zakon o zavodih,

Zakon o delovnih razmerjih,

Zakon o javnih financah,

Zakon o računovodstvu,

Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih,

Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v RS in drugi.
Posebnosti ureja področna zakonodaja:

Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture,

Zakon o knjižničarstvu,

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe,

Uredba o osnovnih storitvah knjižnic,

Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015),

Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2012 – 2015,

Odlok o ustanovitvi Knjižnice Mileta Klopčiča
2. Cilji Knjižnice Zagorje
Dolgoročni cilji Knjižnice Zagorje
Cilji knjižnice izhajajo iz njenega osnovnega namena, ki je posredovanje knjižničnega
gradiva in storitev, s čimer zadovoljuje potrebe posameznikov in skupin po izobraževanju,
2
informacijah in razvoju osebnosti, vključno s sprostitvijo in razvedrilom. Cilje knjižnica
uresničuje v tesni povezavi z vsemi dejavniki lokalne skupnosti.
Vodstvo
Zagotavljati, da bodo storitve knjižnice v skladu z njenim poslanstvom, strateškimi in
kratkoročnimi cilji.
Knjižnične storitve

Ugotavljati potrebe uporabnikov in zagotavljati relevantne informacijske vire za
zadovoljevanje potreb uporabnikov.

Omogočati enostaven in učinkovit dostop do informacijskih virov.

Zagotavljati individualno pomoč, podporo in nasvete uporabnikom pri
zadovoljevanju informacijskih potreb.

Izvajati izobraževanje uporabnikov pri iskanju informacij.

Doseči čim večjo včlanjenost prebivalstva v knjižnico.

Z uporabo knjižničnega gradiva in informacij doseči večji obrat knjižnične zbirke.

Razviti ustrezno knjižnično mrežo, ki bo primerljiva s standardi za splošne
knjižnice.

Doseči primerno in primerljivo strokovno razvitost vseh organizacijskih enot in
ustrezno število strokovno usposobljenih delavcev, ki bo zadovoljevalo potrebe
in želje prebivalcev po izobraževanju, informacijah, kulturi in razvedrilu.
Knjižnični delavci

Zagotavljati ugodno delovno okolje.

Motivirati osebje za aktivno sodelovanje pri načrtovanju in evalvaciji knjižničnih
storitev.

Motivirati osebje tako, da bo pripravljeno na ustrezne spremembe knjižničnih storitev,
ki se bodo dogajale zaradi spremenjenih potreb uporabnikov.

Vzbujati čut za odgovornost in pripadnost knjižnici.

Uveljavljati vlogo knjižničarja kot strokovnjaka.

Razvijati profesionalen odnos osebja do dela in uporabnikov.

Doseči za zavod standardno zasedenost strokovnih in upravnih delavcev.
3
Prostor in oprema
Osrednja knjižnica, predvsem oddelek za odrasle, ima popolnoma neprimeren prostor za
opravljanje dejavnosti, tako je naša vizija usmerjena v pridobitev ustreznejših prostorov.
Vrednotenje knjižnice
Nenehno ugotavljati uspešnost delovanja knjižnice in posameznih knjižničnih storitev ter
rezultate primerjati s poslanstvom knjižnice in zastavljenimi dolgoročnimi in
kratkoročnimi cilji.
Letni cilji Knjižnice Zagorje
Letni cilji so prikazani v programu dela in finančnem načrtu za to leto. Cilji se nanašajo na
knjižnično dejavnost, ki jo opredeljuje Zakon o knjižničarstvu in pogoje dela.
V letu 2013 je Knjižnica Zagorje glede na 2. člen Zakona o knjižničarstvu opravljala
naslednje dejavnosti:

zbirala, obdelovala, hranila in posredovala knjižnično gradivo,

zagotavljala dostop do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,

izdelovala knjižnične kataloge,

oblikovala podatkovne zbirke in druge informacijske vire,

posredovala bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve,

sodelovala v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,

pridobivala, izobraževala in informacijsko opismenjevala uporabnike,

opravljala drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
Glede na 16. člen Zakona o knjižničarstvu je osrednja občinska knjižnica v letu 2013 opravljala
naslednje dejavnosti:

sodelovala v vseživljenjskem izobraževanju,

zbirala, obdelovala, varovala in posredovala domoznansko gradivo,

zagotavljala dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na
elektronskih medijih,

organizirala posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene
spodbujanju bralne kulture,

organizirala kulturne prireditve.
4
3.
Obratovalni čas, članstvo ter dejavnosti v
Knjižnici Zagorje in njenih enotah
Obratovalni čas
Obratovalni čas knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta in izvaja storitve za uporabnike.
Določen je v letnem delovnem načrtu knjižnice in potrjen od ustanoviteljice.
Minimalni obseg obratovalnega časa je za splošno knjižnico naslednji:
osrednja knjižnica: 8 ur dnevno, pet dni v tednu, ob sobotah 5 ur;
krajevna knjižnica na Izlakah : 4 ure tedensko (do 2000 prebivalcev),
krajevna knjižnica v Kisovcu: 15 ur tedensko (do 6000 prebivalcev).
Oddelek
Predpisana odprtost na
Odprtost 2013 na teden
teden
ODRASLI
45 ur
45 ur
MLADINA
45 ur
45 ur
KISOVEC
15 ur
7 ur
IZLAKE
4 ure
7 ur
Oba oddelka knjižnice Zagorje ter enota Izlake so odprti za uporabnike v skladu z Uredbo o
osnovnih storitvah knjižnic (Ur.l. RS, št. 29/2003). Takšno odprtost smo lahko zagotovili leta
2007, ko smo odprli oddelek za mladino za dodatnih 13 ur tedensko in povečali poletni urnik
odprtosti kar za 19 ur tedensko.
Enota Kisovec je odprta 8 ur tedensko premalo, tako glede na zgoraj omenjeno Uredbo, kot na
dejansko stanje.
Ugotavljamo, da obstaja velika potreba, da bi Knjižnico Kisovec odprli vsaj še za dodatnih 8 ur
tedensko (2 krat po 4 ure v popoldanskem času, ko jo obišče največje število uporabnikov).
Knjižnica je bila zaprta 19. septembra, ko smo se knjižničarji udeležili tradicionalnega
srečanja Društva bibliotekarjev Celje. Gostiteljica je bila tokrat Knjižnica Laško. Zaradi
inventure gradiva v vseh enotah je bila knjižnica zaprta 13., 14. in 15. junija.
5
Članstvo in obisk
Aktivni člani so tisti, ki so si v zadnjem letu vsaj enkrat izposodili ali vrnili gradivo.
V letu 2013 se je na novo vpisalo 367 članov: 327 v Zagorju, 14 na Izlakah in 26 v Kisovcu.
Enotna metodologija, ki jo je oblikoval Center za razvoj knjižnic
AKTIVNI ČLANI
pri NUK določa način merjenja fizičnih obiskovalcev ter
2011
2012
2013
opredeljuje razliko med izposojo gradiva v knjižnico in uporabo
3182
3272
3395
gradiva v knjižnici. Metodologija upošteva določila standarda
ISO/DIS 2789 za knjižnično statistiko ter tako omogoča primerljivost podatkov tudi na
mednarodni ravni.
Pri fizičnem obisku štejemo število oseb, ki so stopile v prostore knjižnice (razen
zaposlenih). Obisk smo prešteli s posnetki varnostne kamere v tipičnem tednu. Knjižnica
določi tipični teden v letu na podlagi izpisov STA901 in STA902 iz programske opreme
cobiss/izpisi v obdobju od junija do septembra. V tako določenem tednu knjižnica
organizira ročno beleženje obiska knjižnice. Letno število obiska knjižnica izračuna z
metodo ekstrapolacije tedenskega obiska. Pri obisku v namen izposoje na dom štejemo
LETO
2011
2012
2013
OBISK
48.096
49.005
49.368
število oseb, ki so obiskale knjižnico zaradi
izposoje gradiva na dom – prevzema, vračila in
podaljšanja gradiva.
Tipičnemu tednu smo z dosledno izvedenimi meritvami namenili vso pozornost.
Knjižnična zbirka
Kriteriji za obseg knjižnične zbirke pa so po standardu naslednje: vsaka organizacijska
enota knjižnice ima najmanj:
- 4 izvode knjig na prebivalca, vendar ne manj kot 10.000 izvodov,- 30 tekočih naslovov
informativnega periodičnega tiska, - 0,4 izvode neknjižnega gradiva na prebivalca.
Knjižnična zbirka naj odraža jezikovno strukturo prebivalcev v okolju. Za druge jezikovne
skupine ima knjižnica v zbirki dodatno 1 naslov informativnega periodičnega tiska na 500
potencialnih uporabnikov in 1 izvod knjige na 5 potencialnih uporabnikov. Osrednja
knjižnica naj ima najmanj 100 tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska.
Knjižnica naroča tudi strokovne in znanstvene časopise v skladu s potrebami okolja.
6
Posebna ali domoznanska zbirka knjižničnega gradiva se oblikuje ločeno, kadar ima
knjižnica najmanj 3.000 naslovov takega gradiva. Knjižnica oblikuje priročno zbirko
referenčnega gradiva.
knjižnična zbirka
gradivo
68.800
65.866
67.171
68.540
63.804
63.640
61.620
61.471
59.708
Sestava knjižnične zbirke:
V vsaki organizacijski enoti, ki ni namenjena posebni skupini uporabnikov, knjižnica
vzdržuje naslednja razmerja: 60% naslovov strokovnega gradiva in 40% naslovov
leposlovja. Zbirka vsebuje 25%-30 % naslovov gradiva za mladino, od tega 60% naslovov
strokovnega gradiva in 40% naslovov leposlovja. Standarde naj bi vse slovenske knjižnice
dosegle do leta 2015.
Naša prizadevanja so sedaj in v bodoče usmerjena v doseganje standarda. Seveda ob
upoštevanju rednega letnega odpisa, ki je za kvalitetno in relevantno zbirko nujen.
Pri načrtovanju knjižnične zbirke v letu 2013 smo v Knjižnici Zagorje upoštevali vse
potencialne uporabnike knjižnice in ciljne skupine. Knjižnica je pri nakupu knjižničnega
gradiva upoštevala kulturne, informacijske, izobraževalne, raziskovalne, komunikacijske in
socialne potrebe okolja v največji možni meri. Pri nakupu smo upoštevali vse značilne
potrebe okolja, kakor tudi posebne potrebe. Za aktualnost knjižnične zbirke smo
poskrbeli z izločanjem neustreznega gradiva in pretehtanim nakupom. Načrtovanemu
številu enot knjižnega gradiva smo se poskušali kar najbolj približati in zato letos namenili
bistveno več lastnih sredstev, kot prejšnja leta. Pozornost smo namenili pretehtanemu
izboru informativnega periodičnega tiska tako v osrednji knjižnici, kot enotah Kisovec in
7
Izlake. Poskrbeli so za zastopanost vseh vrst knjižničnega gradiva na različnih medijih. Pri
oblikovanju nakupa smo upoštevali zastopanost različnih tematskih področij. Nabavljeno
gradivo smo proporcionalno locirali v osrednjo Knjižnico v Zagorju in v krajevni knjižnici
Kisovec in Izlake. Po najboljših močeh smo poskrbeli za enako dostopnost knjižničnega
gradiva za vse prebivalce.
Prirast in izbor gradiva:
minimalni pogoj
standard
2011
2012
2013
vse gradivo
3340
4701
3284
2.611
2.727
neknjižno
378
427
408
481
302
vse gradivo Kisovec
500
396
221
305
vse gradivo Izlake
360
303
145
228
serijske publikacije Kisovec
20 naslovov
17
18
18
serijske publikacije Izlake
20 naslovov
13
15
14
V letu 2013 smo kupili gradivo v vrednosti 52.210,00 €. Prirast znaša 2.727 enot gradiva
(nakup pa 2.512). Prirast vključuje tudi darove in sicer 215 enot. Povprečna cena na enoto
je znašala 20,78 € . Za nakup smo namenili 5.213,51 € lastnih sredstev.
Gradivo smo izbirali z veliko pazljivostjo:

Strokovno gradivo: izbirali smo strokovno gradivo, namenjeno izobraževanju,
raziskovanju in vseživljenjskemu učenju. Poskrbeli smo za uravnoteženo
zastopanost vseh strok, naše vodilo pa je bila struktura uporabnikov knjižnice.

Leposlovje: izbirali smo leposlovje slovenskih avtorjev (otroci, mladina, odrasli) in
kvalitetne prevode iz tujih jezikov, kakor tudi kvalitetno leposlovje v tujih jezikih in
upoštevali tudi izbor za učenje tujih jezikov. Manj zahtevno leposlovje smo pred
nakupom vedno znova preverili, če ustreza postavljenim kriterijem kvalitete.

Neknjižno gradivo: AV gradivo: nabavljali smo izobraževalna dela za otroke in
mladino, filme iz slovenske produkcije ter nagrajena dela svetovne produkcije.

Računalniško gradivo: izbirali smo gradivo, ki bo v podporo informacijskemu
opismenjevanju, spodbujanju uporabe elektronskih gradiv in ustvarjalni rabi
računalnika.
8

Domoznansko gradivo: Pridobivali smo raznovrstno domoznansko gradivo na
različnih nosilcih, ki dokumentira in obeležuje našo lokalno skupnost, ter tako
gradili našo domoznansko zbirko.

V predpisani količini smo nabavili gradivo, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za
kulturo.

S pretehtanim nakupom smo se želeli v največji meri približati kriterijem
Standardov glede prirasta. Dosledno smo upoštevali priporočeno razmerje med
strokovnim in leposlovnim gradivom ter gradivom za otroke in odrasle. Pozornost
smo namenili enakomerni zastopanosti gradiv tako v osrednji knjižnici v Zagorju,
kot v enotah Kisovec in Izlake. Spodbujali smo bralne navade, bralno kulturo ter
razvijali funkcionalno pismenost. Z vsebinsko bogatim prirastom smo gradili
kvalitetno in uravnoteženo knjižnično zbirko.
Knjižnica je bila v letu 2013 naročena na naslednje elektronske podatkovne zbirke:

TAX-FIN-LEX - spletni portal z dokumenti iz davčnega (TAX), računovodskofinančnega (FIN) in pravnega področja (LEX) ;

OXFORD REFERENCE PREMIUM - ponuja več kot sto enciklopedij in slovarjev;

OXFORD ENGLISH DICTIONARY - najuglednejši slovar angleškega jezika v
elektronski obliki,

VEČER - spletni arhiv časopisa;

EBSCO- HOST - nudi polna besedila člankov s področja medicine, humanistike,
kulture;

GVIN - daje uporabnikom celovit vpogled v poslovanje slovenskih podjetij;

NAXOS MUSIC LIBRARY - enciklopedija muzikologije in glasbe.
Do vseh naštetih zbirk je z geslom za COBISS in številko izkaznice mogoč tudi oddaljeni
dostop.
9
Izposoja gradiva
IZPOSOJA
135000
133458
132141
130000
125000
122514,00
120000
115000
114502
110000
Nizi2
2010
2011
2012
2013
114502
122514,00
132141
133458
V tem letu smo zabeležili največjo izposojo doslej. Ocenjujem, da je izposoja večja zaradi
kriznih časov, saj si vse več ljudi gradivo raje izposodi v knjižnici, namesto, da bi ga
kupovali. Izposoja je povečana tudi na račun neknjižnega gradiva, največ zaradi izposoje
DVD-jev z filmi.
Tako kot v preteklem letu, smo tudi v letu 2013 oblikovali knjižnične zbirke, ki smo jih iz
matične knjižnice začasno prenesli v enoti Kisovec in Izlake. Takšne zbirke so se izkazale za
dober kompromis, saj za enoti ne moremo nabaviti gradiva v takšnem obsegu, da bi
zadovoljil povpraševanje.
IZPOSOJA
na dom
na dom
na dom
na dom
na dom
2009
2010
2011
2012
2013
ZAGORJE
89.406
99.094
107.466
115.650
115.658
IZLAKE
5.975
7.232
7.248
6.976
7.778
KISOVEC
6.443
8.176
7.800
9.515
10.226
SKUPAJ.
101.824
114.502
122.514
132.141
133.458
Pri gornjih podatkih ni upoštevana izposoja in uporaba gradiva v knjižnici in čitalnici.
10
Inventura in redni letni odpis
Zakon o knjižničarstvu v 12. členu določa, da knjižnice izločajo knjižnično gradivo v skladu
s strokovnimi navodili, ki jih sprejme nacionalna knjižnica. Knjižnica izloča in odpisuje
neuporabno, zastarelo, obrabljeno in izgubljeno gradivo. Knjižnice, ki dosegajo standard
za knjižnično zbirko, izločajo letno toliko knjižničnega gradiva, da vzdržujejo standard
obsega knjižnične zbirke in njeno aktualnost.
Zaradi doseganja standardov je marsikatera splošna knjižnica težila predvsem k številčno
zadovoljivi zbirki, medtem ko je bila primernost gradiv spregledana. V preobilici dela je
izločanje gradiv opravilo, ki ga najlaže odložimo. Nanj nas sicer vsakodnevno spominja
nered na prepolnih policah. Zavedati pa se moramo, da je le dobra, okolju primerna,
pregledno postavljena zbirka koristna in upravičuje uporabljena sredstva.
Izločanje je v knjižnici permanentna dejavnost saj je potrebno knjižnično zbirko redno
pregledovati in izločiti iz nje:
poškodovano, umazano, nepopolno gradivo, katerega deli so uničeni,
odvečne izvode, po katerih ni več povpraševanja,
zastarelo gradivo,
starejše izdaje, ki se lahko nadomestijo z novejšimi.
Letos smo po 5 letih ponovno izvedli obvezno inventuro v vseh oddelkih in enotah. To
pomeni, da smo prav vse gradivo popisali s posebnimi optičnimi čitalci, ki smo si jih
izposodili na Inštitutu
informacijskih znanosti, z
namenom, da se dejansko stanje
uskladi s tistim v računalniku. To je
bil velik in naporen podvig.
Inventura je trajala 3 dni, od 13 do
15. junija. Delali smo vsi
knjižničarji od jutra do večera.
»Odpisano gradivo se vrednoti po
nabavni vrednosti oziroma po ocenjeni vrednosti, če nabavna vrednost ni znana, in ni
11
večja od njihove iztržljive oz. realne vrednosti« (32. čl. Zakona o računovodstvu, Ur.l. št.
23/1999). Odpisano gradivo so poškodovane in izgubljene knjige, uničeno neknjižno
gradivo, odpisane serijske publikacije pa so dnevniki in revije informativnega značaja, ki
jih v knjižnici ne arhiviramo in ne hranimo.
Metodologija izračuna vrednosti odpisanega gradiva za leto 2013 (povzeta po priporočilu
slovenskih splošnih knjižnic)
Odpisano gradivo, ki je staro od 1-3 leta vrednotimo 80% povprečne vrednosti za
posamezno vrsto gradiva v letu 2013;
Odpisano gradivo, ki je staro od 4-9 let vrednotimo 10% povprečne vrednosti za
posamezno vrsto gradiva v letu 2013;
Odpisano gradivo, ki je staro od nad 10 let vrednotimo 0,20 EUR SIT za enoto gradiva
INVENTURNI ODPIS
VRSTA GRADIVA
STARO OD 0-3
ŠTEVILO KNJIG
VREDNOST
STARO OD 4-9
VREDNOST
STARO 10 IN VEČ
VREDNOST
2
33,248
78
162,084
1135
227
ŠTEVILO NEKNJIŽ. GR.
23
294,4
62
99,2
65
13
SKUPAJ:
25
327,648
140
261,284
1200
240
Pri gradivu, ki je staro od 1 -3 let, je vzrok odpisa največkrat to, da je bilo uničeno ali
odtujeno. Gradivo, staro od 4 – 9 let je največkrat poškodovano, manjkajo deli in je tako
neuporabno. Pri gradivu, ki je staro 10 let in več, pa gre bodisi za izločanje odvečnih
izvodov, po katerih ni več povpraševanja ali pa je zastarelo.
V tem ovrednotenju niso zajete serijske publikacije, ker jih knjižnica odpiše vsako leto
sproti.
enote
vrednost
odpis
1365 828,93 €
Skupni (inventurni in redni letni) odpis je znašal 1365 enot gradiva v skupni vrednosti
828,93 €.
12
Zaposleni
V Knjižnici Zagorje je zaposlenih 7 strokovnih delavcev, po Standardih za splošne
knjižnice pa naj bi jih bilo 11. Dodatna zaposlitev delavca s V. stopnjo izobrazbe je
nujna in racionalna, zlasti z vidika zagotovitve večje odprtosti knjižnice v Kisovcu. Več
let smo zanjo prosili in jo utemeljevali, vendar zaradi recesije in kriznih časov novega
delavca nismo uspeli zaposliti.
Sistemizacija delovnih mest in zasedena delovna mesta na dan 31. 12. 2013
SPLOŠNA DELOVNA MESTA
Šifra del. Mesta
Štev.
opisa
Naziv delovnega mesta
Zahtevana
stopnja
izobrazbe
Zahtevana smer
izobrazbe
Zahtevane delovne
izkušnje
Število sist.
Del. mest
Zasedena delovna
mesta
Dne 31.12.2013
5 let v knjižnični
dejavnosti od tega 1 leto
na vodstvenih delih
1
1
B017841
1
Direktor knjižnice
VII/II
J016007
2
Glavni računovodja
VI
ekonomska
2 leti
1
(0,5 po pogodbi)
J026004
3
Poslovni sekretar
VI
ekonomsko poslovna
6 mesecev
0,5
-
J032001
4
Čistilka II
II
0,5
(0,5 po pogodbi)
J036024
5
Vzdrževalec VI
VI
tehnična
4 mesece
0,5
-
J034035
6
Manipulant IV
IV
/
/
1
-
STROKOVNA DELOVNA MESTA
Šifra del.
Mesta
Štev.
opisa
Naziv delovnega
mesta
Zahtevana
stopnja
izobrazbe
Zahtevana smer
izobrazbe
Zahtevane delovne
izkušnje
Število sist.
delovnih mest
Zasedena delovna
mesta
Dne 31.12..2013
G027005
7
Bibliotekar VI/II
VII/II
Bibliotekarska ali
druga ustrezna
1 leto
3
1
G027004
8
Bibliotekar VII/I
VII/I
Bibliotekarska ali
druga ustrezna
1 leto
2
2
G026023
9
Višji knjižničar
VI
Bibliotekarska ali
druga ustrezna
6 mesecev
1
1
G025011
10
Knjižničar
V
ekonomska,
gimnazija ali druga
popolna sr. šola
_
4
2
Drugo:
-
študentski servis
-
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
-
javna dela (1 delavca s V. stopnjo izobrazbe)
Permanentno izobraževanje
Knjižničarji moramo neprestano širiti svoje znanje . Le tako lahko uspešno sledimo nenehnim
spremembam. Zaposleni smo se udeležili izobraževanj, strokovnih posvetov in seminarjev, z
namenom slediti novim znanstvenim in strokovnim spoznanjem in spreminjajoči se vlogi
knjižnic v družbi.
13
ORGANIZATOR
TRAJANJE
IZOBRAŽEVANJE / SEMINAR
UDELEŽENCI
KOŽ – CENTER ZA
MLADINSKO KNJIŽEVNOST
9. januar
Okrajšani klasiki – nasilje nad literaturo ali motivacija za
branje
Bizjak, Kurež
OŠ Ivana Kavčiča Izlake
24. januar
Srečanje šolskih in mladinskih knjižničark Zagorje
Bizjak, Kurež
Združenje splošnih knjižnic
28. januar
Skupščina združenja in izobraževanje direktorjev splošnih
knjižnic
Medvešek
Osrednja Knjižnica Celje
12. februar
IKT sestanek
Strgaršek
ZLU
14. februar
Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega
znanja
Kurež
Osrednja Knjižnica Celje
21. februar
Biografski leksikon
Kurež
(Grosuplje)
7. marec
Izobraževanje direktorjev splošnih knjižnic
Medvešek
Kulturni bazar
12. marec
Kulturni bazar
Bizjak, Kurež
KOŽ – CENTER ZA
13. marec
Kaj je in kje je leposlovje v knjižnici
Bizjak, Kurež
IZUM
15. april
Uporaba opreme za inventuro
Malić, Razpotnik
Osrednja knjižnica Celje
25. april
Pisanje za splet
Kurež, Razpotnik
FORUM ZAUH 2013,
Gospodarsko razstavišče
Ljubljana
NUK
9. maj
Zajem, arhiviranje in upravljanje in hramba podatkov
Strgaršek
30. maj
Bibliotekarski strokovni izpit
Malić
EBSCO HOST
4. junij
Predstavitev zbirke elektronskih knjig
Razpotnik,
Strgaršek
(Dolenjske toplice)
4. in 5. junij
Izobraževanje direktorjev splošnih knjižnic
Medvešek
Zgodovinski arhiv Celje
6. junij
Izobraževanje oseb, ki delajo z dokumentarnim gradivom
Strgaršek
NUK Cezar
19. junij
Kazalci uspešnosti slovenskih knjižnic na portalu Bibsist
Razpotnik
MC ZOS
18. junij
Varne točke (Unicef)
Bizjak
KOŽ – CENTER ZA
11. september
Ustanove in društva za dobro knjigo
Bizjak, Kurež
9. strokovno srečanje
Knjižnica igrišče znanja in
zabave
Društvo bibliotekarjev
Celje
16. in 17.
september
Knjižnica kot dejavnik družbenih sprememb
Medvešek,
Strgaršek
19. september
34. tradicionalno srečanje
VSI
Oktober,
november,
december
17. oktober
Šola za direktorje splošnih knjižnic – enkrat mesečno po 2
dni - Ljubljana
Medvešek
Kongres ZBDS v Laškem – knjižničarski izzivi, vizija,
strategija, taktika
Medvešek,
Strgaršek
5. konferenca
Mikrografija/LJ
6. november
Zakonodajne zahteve in sodobne rešitve upravljanja z
dokumenti
Strgaršek
KOŽ – CENTER ZA
13. november
Predstavitev priročnika za branje kakovostnih knjig,
ekvilibristika branja
Bizjak, Kurež
Bralna značka Slovenije
13. in 19.
november
Kakovostna slikanica
Bizjak, Kurež
Dan slovenskih spl.
Knjižnic Rogaška Slatina
20. november
Slovesnost ob dnevu DSSSK
Medvešek,
Strgaršek
MKL – Pionirska, center za
mladinsko književnost
21. november
Praznik zlatih hrušk
DBC
5.12.2013
IO DBC
Bizjak, Kurež,
Garantini,
Razpotnik
Medvešek
KOŽ – CENTER ZA
11. december
Razmislek pod zlato hruško – zaključek tematskega sklopa
o mladinskem leposlovju
ZBDS
14
Bizjak, Kurež
Prostor in oprema
Knjižnica jev Delavskem domu nastanjena že več kot 50 let. Prostorska stiska je izjemna,
to knjižnica poudarja že vrsto let, ustanoviteljica išče ustrezne rešitve zanjo, vendar
dokončne rešitve tega problema še ni na vidiku. Načrtuje se sicer, da bo knjižnica nove
prostore dobila v objektu Črni kristal , ki bo morda nekoč stal na območju sedanje
avtobusne postaje.
V načrtu razvojnih programov je zapisano takole: Zagotavljanje sredstev za posodobitev
opreme zagorske knjižnice, je v občinskem proračunu vsakoletna stalnica. Dinamika
posodobitev pa bo v prihodnjem štiriletnem obdobju odvisna od finančnih možnosti
občinskega proračuna in nujnosti posameznih posodobitev.
Knjižnica Mileta Klopčiča se že leta srečuje z izjemno prostorsko stisko. V občini zato v
naslednjem štiriletnem obdobju načrtujemo pridobitev novih prostorov za izvajanje
knjižničarske dejavnosti. Načrtuje se, da bo nove ustrezne prostore za izvajanje
dejavnosti, knjižnica pridobila v večnamenskem objektu Črni kristal. Aktivnosti v zvezi s
pridobivanjem novih prostorov potekajo, dinamika planirane investicije pa bo odvisna od
proračunskih možnosti in možnosti pridobitve drugih virov za financiranje planirane
naložbe (sredstva EU, sredstva državnega proračuna).
Investicije
Sredstva, ki nam jih je ustanoviteljica s proračunom namenila za investicije, to je 5000 €,
poleg tega pa še nekaj lastnih sredstev, smo v letu 2013 namenili posodobitvi
računalniške strojne in programske opreme. Poleg tega smo morali sredstva nameniti
popravilu dvigala v Kisovcu (uskladitev s standardi) in zamenjavi klimatske naprave v
Knjižnici Kisovec.
Prireditve
V letu 2013 smo v knjižnici organizirali in izvedli 255 dogodkov, v katerih je sodelovalo
4.908 udeležencev. Obiskovalci priložnostnih razstav niso zajeti v tej številki, saj točno
število ne more biti izmerjeno. Izbirali smo kvalitetne prireditve, v goste smo povabili tudi
domače ustvarjalce.
15
Dogodki bralne
kulture
Obiskovalci prireditev
5500
5000
280
260
240
260
254
256
255
241
5300
5011
4500
5065
4908
4432
4000
3500
220
3000
2009
LOKACIJA
2010
2011
2012
2013
2009
2010
2011
2012
2013
ZAGORJE
KISOVEC
IZLAKE
SKUPAJ
X
obisk
X
X
X
obisk
11
417
11
33
11
74
33
524
11
189
11
47
11
11
33
247
4
110
-
-
-
-
4
110
-
-
9
97
-
-
9
97
13
-
-
-
-
-
13
-
13
263
13
255
8
167
34
685
1
20
-
-
-
-
1
20
10
410
-
-
-
-
10
410
17
434
-
-
-
-
17
434
5
123
-
-
-
-
5
123
1
177
-
-
-
-
1
177
8
65
-
-
-
-
8
65
9
232
2
35
2
33
13
300
11
189
-
-
-
-
11
189
5
110
-
-
2
38
7
148
32
644
-
-
-
-
32
644
6
134
-
-
2
60
8
194
1
20
-
-
-
-
1
20
5
78
2
23
-
-
7
101
5
400
-
-
-
-
5
400
3
20
-
-
-
-
3
20
171
4035
48
490
36
383
255
4.908
obisk
16
obisk
Kronološki pregled prireditev
Januar:
Domačin, ultramaratonec Pero Brković je lani
poleti poskušal postaviti nov Guinessov rekord v
neprekinjeni nordijski hoji. S pomočjo hoje je
premagal sladkorno bolezen in promoviral
Zagorje ob Savi.
Predstava ZIMSKA PRAVLJICA, v izvedbi
lutkovnega gledališča Fru-fru, govori o
prijateljstvu in vrednotah, na katere vsi radi
pozabljamo. Nanje so nas spomnili trije snežaki, ki se borijo za svoj prostor v ulici Vsak
zase misli, da je najpomembnejši in da mu pripada najboljši prostor. Ko pa se mali kuža
izgubi, stopijo skupaj in mu pomagajo poiskati dom ...
Bogdana Baroviča se najbolj spomnimo po
poslanski funkciji v državnem zboru
Republike Slovenije. Njegovi hobiji so petje,
igralstvo, slikarstvo. Z izidom prvenca,
Barabe živijo dolgo, pa se je podal tudi na
pisateljsko pot. Z avtorjem se je pogovarjala
Irena Vozelj.
Janez Ocepek nam je predstavil ekološko kmetovanje. Osredotoča se na delo skupaj z
naravo in ne proti njej, kar pomeni tudi način življenja in mišljenja. Vsako živilo ocenjuje
glede na okus, uporabnost in prehransko vrednost. Ta živila imajo visoko ekološko
vrednost, saj ekološko kmetijstvo pazljivo ravna z naravnimi viri.
Izobraževalno-ustvarjalno delavnico kako so živeli Zagorjani v prazgodovini smo pripravili
v sodelovanju z DPM in z Zavodom Arheofakt. Udeleženci so se nam pridružili na dvorišču
železne dobe, kjer smo poizskusili zmleti pšenico, si polepšali oblačila in ogledali može, ki
17
se odpravijo na lov.
Naš gost je bil Rok Černelč, strokovnjak za
kolonohidroterapijo. Kolonohidroterapija
globinsko očisti telo, ga hidrira in izboljša
absorbcijo hranil, aktivira in okrepi mišice
črevesja in izboljša peristaltiko.
Februar:
O našem času, ki je izumil največjem številu teorij o prehrani, je predavala Sanja Lončar.
Ko bi vsaj naše zdravje odražalo vso to pamet, s katero smo obkroženi! Vendar pa je prav
nasprotno – pogled na povprečnega zahodnjaka in še bolj pregled njegovih prebavil
razkriva dejanske dosežke naše civilizacije. Pri vsem hrupu znanstvenikov in strokovnjakov
za takšne in drugačne diete je morda čas, da se vrnemo k osnovnim vprašanjem – Zakaj
sploh jemo? Kaj sploh je prebava?
Kulturno zgodovinsko društvo Gamberk in Knjižnica Zagorje smo pod pokroviteljstvom
župana Matjaža Švagana pripravili domoznanski večer o Valvazorjevi Mediji, kjer so nam
marsikaj odstrli gostje Dušan Kramberger, arhitekt, ki je vodil obnovo grajske kapele,
Božidar in Primož Debenjak, iz družine Debenjak, kjer so na novo prevedli Slavo vojvodine
Kranjske in Jedert Vodopivec, vodja restavratorskega centra Arhiva RS, ki nam je slikovno
predstavila potek zahtevne obnove izvoda
Valvasorjeve Slave. Večer je z glasbo polepšal
grajski vagant Vlado Poredoš, gostje pa so
prejeli odlitek osebnega pečata Bartolomeja
Valvazorja.
Naš gost je bil mag. Marjan Krebelj, predavatelj
na fakulteti za arhitekturo. Seznanil nas je z
prevarami v fotografiji, ki je od samega začetka uživala visoko stopnjo zaupanja v svojo
verodostojnost. Toda hkrati so se razvijale tehnike za potvarjanje in manipuliranje
fotografij. Tako so že skoraj istočasno s prvimi dokumentarnimi posnetki iz terena nastali
18
tudi prvi zrežirane in zdramatizirane fotografije. Danes, ko imamo Photoshop in podobna
orodja pa je teh prevar še veliko več. Predavanje razkriva najbolj znamenite primere iz
celotne zgodovine fotografije.
Domačin Roman Rozina nam je v pogovoru
s Tatjano Pirc predstavil svoj najnovejši
roman. Njegovi romani odstopajo od
kakršnihkoli pričakovanj. Zaradi neobičajnih
zasnov, ki jih obdeluje neobremenjeno in
idealistično, njegovemu pisanju ni mogoče
najti para.
Na pustni ustvarjalni delavnici so udeležencu ustvarjali čudovite beneške maske.
Marec:
Anderj Gregori je predstavil zdravilne gobe, ki v tradicionalni medicini gobe že tisočletja
slovijo kot zdravilno sredstvo, tako zaradi svojega preventivnega delovanja kot tudi
zdravilnega učinkovanja pri številnih boleznih.
Naša gostja je bila Karmen Murn iz Trbovelj, avtorica knjige Na otoku. Knjiga opisuje
poletne pustolovščine treh prijateljic, ki vsaka po svoje doživljajo svojo romantično
zgodbo. Karmen Murn je vsestranska in ustvarjalna avtorica, ki ljubi mucke ter v prostem
času objema drevesa. Z njo se je pogovarjal Mitja Adamlje.
Za članice Zveze borcev Zagorje je mladinska knjižničarka Romana izvedla bralno uro z
naslovom SPOMINI NA PRETEKLOST.
Izbrala je bolj hudomušne in zabavne tekste Kristine Brenkove, Karla Grabeljška, Vide
Brest in Toneta Seliškarja - avtorjev, ki so tudi sami doživeli lepote in tegobe
partizanskega življenja. Nasmejali smo se ob vragolijah partizanske mule, ki se je napila
tropinovca, ob prigodah kuharjev, ki sta kuhala krompir z rižem in ga tako solila, da je kar
pekel, ob zgodbi o malem Borčku, ki je žrtvoval življenje za dva partizana, pa smo si
19
obrisali tudi kakšno solzico. Ob prebranih odlomkih so se tudi poslušalci spomnili različnih
dogodkov in jih delili z nami. Bila je ura, polna hudomušnosti in spominov na daljna leta,
ki ne bodo odšla v pozabo.
Otroci so skupaj s svojimi starši uživali pri ustvarjanju velikonočnih izdelkov.
Le kdo ne pozna treh navihanih pujskov, ki gradijo hišice, lačni volk jih pa odpihne. Marjan
Kunaver nam je zaigral posodobljeno varianto pravljice TRIJE PUJSKI, ob kateri smo uživali
in se od srca smejali vsi, otroci in odrasli.
Svoj pogled na prehrano nam je zaupala Marija Merljak, univerzitetna diplomirana
inženirka živilske tehnologije. Veliko ljudi črpa svoje znanje iz ljudskih izročil in modrosti,
se zanese na lastne prebliske in prisega na notranje ravnovesje. Gospa Merljak pa stare
modrosti preplete s strokovnim znanjem.
April:
Naš gost je bil Brane Kastelic, ki zna
odstranjevati tančice z erotičnih fantazij,
presenetil nas je kot slikar, tokrat pa nas je
presenetil s knjigo Goli v ljubezni, ki je prva v
seriji treh. V njej je zbral svoje najljubše
erotične zgodbe, ki jih ne le piše, ampak tudi
živi. Z avtorjem se je pogovarjala Staša Lepej,
Večer pa nam je s prelepimi pesmimi
polepšala pevka Ajda Ivšek.
Za nami je zadnja lutkovna predstava v tej sezoni. Za konec smo si ogledali predstavo LEV
IN MIŠKA v izvedbi Lutkovnega gledališča Tri iz Kranja. Bilo je luštno in komaj čakamo na
novo sezono.
20
Maj:
Ekskurzija na Ptuj za bralni krožek in izven – več v poglavju o bralnem krožku
Ura pravljic v Knjižnici Kisovec
Tema majske pravljične ure je bila Lisica. Opisali smo njeno zunanjost, peli pesmico Lisička
je prav zvita zver, ter poslušali pravljici Lisičja zgodba in Lisica in štorklja. Za konec smo iz
manjših delov sestavili sliko lisice.
V torek, 21. 5. 2013, smo v dvorani
Delavskega doma zaključili že 17. bralno
miško. Priznanje je osvojilo kar 177 otrok.
Poleg priznanja so prejeli še knjižno darilo
in ogled čudovite predstave “NAJBOLJŠI
PAR" v izvedbi Damjane Golavšek in Stena
Vilarja.
Berite z nami – zaključek bralne značke za ljudi s posebnimi potrebami
Na zaključno prireditev smo povabili vse sodelujoče in njihove starše, mentorje in učitelje.
Učenci OŠ dr. Slavka Gruma in varovanci VDC Zagorje so prejeli priznanja za celoletno
branje. Ogledali smo si tudi predstavo Marko Skače v izvedbi Melite Osojnik, na koncu pa
smo se še posladkali in poklepetali.
Bralna miška – zaključek bralne značke za predšolske otroke (Sten Vilar in Damijana
Golavšek) – v dvorani KCDD
Na predavanju Aleša Praprotnika smo raziskali, kdo v resnici ustvarja denar, kako deluje
monetarni sistem. Kaj so glavni razlogi za sedanjo finančno krizo in kako se je razvijala.
Zakaj ekonomisti niso zaznali bližajoče se krize. Katere so glavne pomanjkljivosti in napake
sedanjega sistema. Ali obstajajo alternative za bolj pravični, stabilni in trajnostni
monetarni sistem.
Na tokratni ustvarjalni delavnici smo izdelovali vetrnice in papirnate zmaje.
21
Kultura obnašanja – bonton – predavanje – Zorica Fele. Bonton je prostovoljna obveznost,
s katero se posameznik vključi v družbo. Na prijeten način nam je predavateljica Zorica
Fele opisala vsakodnevne implikacije in uporabo pravil, ki pospešijo komunikacijo.
O blagodejnem vplivu nordijske hoje na zdravje in dobro počutje nas je v teoriji in praksi
poučil ultramaratonec Pero Brković. Prvič smo se dobili v ponedeljek, 6. maja 2013 ob
19.00 v Knjižnici Zagorje, nato pa vsak danv tem tednu, vključno s soboto v Evroparku.
Kjer smo nordijsko hojo spoznali tudi v praksi.
September:
Naš gost je bil domačin, ljubiteljski zgodovinar Goran
Ajtič, ki nas je tokrat popeljal v čas portugalske
monarhije, z vsemi vladarskimi portreti in dogodki. To
je bil čas raziskovanj in morjeplovcev, pravih
uničevalcih srednjega veka, ki so že takrat globalno
povezali svet.
Novo sezono prireditev je otvoril
domačin Mehmedalija Alić, ki je v pogovoru z Igorjem
Goštetom predstavil knjigo Nihče. Gre za njegovo
pretresljivo življenjsko zgodbo, kjer mu udarci usode niso prizanašali. Večer nam je z
glasbo izpolnil umetnik in virtuoz na harmoniki, Jure Tori.
Oktober:
Gost večera je bil Igor Gošte; pesnik, pisatelj in
TV urednik lokalne televizijske postaje.
V literarnem večeru: 'Čebelje dogodivščine in
ostala avtorjeva dela', sta v napolnjenem
pionirskem oddelku z Majo Sevljak
Jurjevec obudila in delila spomine. Na
22
prvenec; pesniško zbirko 'Svetla tema', ki je luč dneva ugledala leta 2003; na prozno-lirični
hibrid 'Obara' (Ajmoht, po domače, zasavsko) iz leta 2005; in na romana 'Sledi korakov' iz
leta 2011 in 'Prebujanje' iz lanskega leta. Zadnji del je, ob Majini interpretaciji, a z
manjkajočim Igorjevim igralskim vložkom, pripadel 'Čebeljim dogodivščinam'. Čebelice in
čebelki bodo med nas zagotovo še poleteli. Tudi 'Sledi korakov' bodo verjetno dobile še
nadaljnja zvenenja, odmevanja. Sproščeno in prijetno vzdušje so 'podomačili' učenci
Glasbene šole.
Na jesenski ustvarjalni delavnici so naši mladi umetniki risali na strešnike. Nastali so
čudoviti izdelki.
Boris Mužević je predstavil svojo
zadnjo knjigo 'Civilizacija pred
našo?' Rdeča nit, ki se vije skozi vso
knjigo, je podmena uradne znanosti,
tudi in v tem primeru predvsem
arheologije, da je teorija kredibilna le,
če je podprta z materialnimi dokazi. V
mitih, ko sta jim odvzeta simbolika in alegorija, ne želi prepoznati zgodovinskega vira. V
časovno omejenem predavanju je nemogoče prikazati vse, kar je mesto našlo v knjigi;
vendar je živa, suverena beseda, dogodivščina zase. Tudi Borisova pojava, z neločljivim
klobukom. Prebudila je, najbrž v marsikomu med nami, romantično predstavo o
arheologu tipa 'Indiana Jones'. Knjiga, brez dodatkov, se zaključi z Epom o Gilgamešu in z
Legendo o Argonavtih. Čaka nas še zadnji del trilogije, ki jo je začela knjiga 'Pozabljeni
svetovi'. Nekaj trenutkov neprijetnega molka ob koncu predavanja, ko vprašanja kar niso
stekla, potem pa se je pogovor razživel in že dolgo se naše druženje na Pionirskem
oddelku ni zavleklo v tako pozne ure.
23
Nina Pokorn je udeležencem
predavanja predstavila postopke pri
oživljanju s pomočjo defibrilatorja.
Oktober je mesec varčevanja, zato
smo v sodelovanju z banko NLB
pripravili delavnico na večno
zanimivo temo Ustvarjanje
finančnega premoženja. O uspešnih načinih varčevanja nam je predavalaDanica Gradišek.
November:
Svoj literarni opus nam je predstavil Roman Kukovič iz Trbovelj, televizijski novinar, avtor
dokumentarnih filmov in novel, med
katerimi so tudi nagrajene, in
romanov za mladino in odrasle.
Pogovor je vodila Tatjana Pirc, za
glasbo pa je poskrbel mladi kitarist iz
Celja, Nal Volf.
Psiholog, mag. Gregor Jazbec je
avtor številnih strokovnih knjig in
priročnikov. V tokratnem predavanju nam je predstavil nevidne mehanizme in zvijače, ki
se uporabljajo za manipulacijo s človeškim umom. Izvedeli smo, kako se jim upreti in
vzpostaviti zaupanje v zdravo presojo in kritičen odnos do oglaševanja, kampanj in
prepričevanj.
Komentator Formule 1, Miran Ališič nam je zelo slikovito predstavil svoje začetke in
povedal veliko zanimivega o zakulisnem dogajanju v tem športu. Večer sta popestrili
orientalski plesalki mentorice Lorene Hus.
24
December:
Neža Maurer Škofič, slovenska pesnica, pisateljica, avtorica otroških radijskih iger,
slavistka, novinarka, publicistka, urednica, prevajalka, pedagoginja, dobitnica številnih
priznanj in nagrad, Slovenka leta
2008, mama klovnese Eve in
pilota Miklavža, slovenska Sapfo,
muza erotične poezije.
Nežina poezija nas je ta večer
popeljala v svet mile in nežne
ljubezni, strasti, poželenja,
bolečine, žalosti, srečanj,
poslavljanj in umikanj, v na videz enostavne, a globoke občutke občutljive ženske duše,
žene, ljubimke, matere. Ki življenje sprejema tako, kot je. Njene pesmi je na literarnem
večeru v zagorski knjižnici čutno prebirala Tanja Bašelj, na citrah pa jo je spremljala Ivica
Bašelj. Pogovor z njo sem vodila Staša Lepej Bašelj. Obiskovalci knjižnice smo jih odprli na
stežaj in se prepustili čarobnemu večeru besed, stihov in glasbe.
Na prazničnih ustvarjalnih delavnicah so nam otroci okrasili knjižnico in pričarali praznično
vzdušje, v kakršnem smo zaključili leto 2013.
25
Projekti
Domoznanstvo
Domoznanstvo je eno izmed temeljnih področij delovanja vsake splošne knjižnice so
predvsem njene lokalne vsebine, ki osvetljujejo delovanje določenega območja, kraja ali
regije v preteklosti in danes in pričajo o njihovem kulturnem utripu. V letu 2013 smo
pridobili nekaj domoznanskega gradiva v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in društvi
oziroma podjetji, nekaj razglednic pa smo našli na spletu in jih kupili od zbiralcev
posameznikov. S našim domoznanskim gradivom smo priskočili na pomoč pri postavitvi
razstav, tako Občini Zagorje, kot nekaterim društvom.
Biografski leksikon
V letu 2013 smo v Biografski leksikon vpisali 20 zapisov o znanih Zagorjanih. Na območju
celjske in zasavske regije je mnogo ljudi, ki so pomembno vplivali ali še vedno
pomembneje vplivajo na podobo in razvoj svojega okolja. Ti ljudje si zaslužijo, da so trajno
zapisani v zgodovinski spomin. Knjižnice na tem območju smo zato pričele ustvarjati
spletni biografski leksikon, vsaka knjižnica bo vnašala vsebine za svoje področje. Zbirka
imen v leksikonu nikoli ne bo dokončna, ampak se bo ves čas dopolnjevala. Spletno
aplikacijo je izdelalo podjetje Qualitas in vključuje adaptacijo grafične podobe in dodatke
k celostni podobi. Skupni projekt financiramo knjižnice celjske in zasavske regije.
Bralni krožek
Bralni krožek se v Knjižnici Zagorje sestaja že 12 let. To je v slovenskem prostoru prava
redkost, če že ne osamljen primer. V letu 2013 se je študijski bralni krožek na rednih
srečanjih sestal sedemkrat (14.1., 25.2., 25.3., 22.4., 16.9., 14.10., 25.11.).
25.5. smo imeli izlet na Ptuj, v septembru smo se zbrale na Štorkljarijadi pri naši članici
Staši Lepej, 16.12. pa srečanje ob zaključku leta.
Obravnavali smo naslednja dela:
Grover, Brian: Poljub iz Rusije; Figes, Orlando: Šepetalci; Kleypas, Lisa: Moj zaščitnik,
Skrivnosti poletne noči; Asher, Bridget: Vse ljubice mojega moža; Kanoni, Črt: Moj oče,
psihiater Kanoni; Barovič, Bogdan: Barabe živijo dolgo; Shreve, Anita: Lučka v snegu;
26
Petterson, Per: Konje krast; Burke, J. C.: Zgodba Toma Brennana; Gleitzman, Morris:
Nekoč, Potem, Zdaj; McCaughrean, Geraldine: Kup laži; Vidmar, Janja: Pink; Kastelic,
Branko Brane: Goli v ljubezni, Izleti v mesenost; Glattauer, Daniel: Proti severnemu vetru,
Vsakih sedem valov, Za vedno tvoj; Quignard, Pascal: Vila Amalia; Yumoto, Kazumi:
Nepričakovan konec poletja; Unenge, Johan: Moje vzporedno življenje; Nair, Anita: Ženski
kupe; Umrigar, Thrity: Razdalja med nama; Coben, Harlan: Odšel je za vedno; Penney,
Stef: Nežnost volkov; Milek, Vesna: Cavazza; Kermauner, Aksinja: Smaragdna obzorja;
Andrić, Ivo: Most na Drini; Donner, Florinda: Kolo usode; Pasolini, Pier Paolo: Sanje o
nečem; Bibič, Polde: Velika igralska družina; Dahl, Arne: Evropski blues; Šteinbauer, Zoran:
Izgubljeni gozd; Jonasson, Jonas: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil; Alić,
Mehmedalija: Nihče; Ferenc, Mitja: Huda jama; Kociancich, Vlady: Plitvine strahu; Pajk,
Pavlina: Slučaji usode; Leante, Luis: Verjemi, da te imam rad; Umrigar, Thrity: Sladka
sedanjost; Hampson, Amanda: Oljčni sestri
Partljič, Tone: Pasja ulica;
Naša srečanja smo bogatili še z različnimi deli spodaj navedenih avtorjev:
Flaubert, Gustave; Zola, Émile; Govekar, Fran; Kveder, Zofka; Skrinjar-Tvrz, Valerija;
Gradišnik, Branko; Novak, Bogdan; Paasilinna, Arto; Kafka, Franz ; Rozina, Roman; Sivec,
Ivan; Flisar, Evald; Godina, Ferdo; Bojetu, Berta; Möderndorfer, Vinko;
Naša ekskurzija na Ptuj pa je potekala takole: Zjutraj smo se odpravili iz Zagorja, sledila je
vožnja v smeri proti Ptujski Gori. Župnijska in romarska cerkev Matere božje je izjemen
spomenik gotike s kipi in poslikavami, ki so ga okrog leta 1410 zgradili gospodje Ptujski.
Najprej smo si ogledali multivizijo, nato pa vstopili v cerkev, kjer smo se ustavili pred
kamnitim reliefom Marije Zavetnice s plaščem.
Iz osrčja Haloz smo se popeljali preko Dravskega polja proti Ptuju. Ptuj slovi kot mesto,
kjer so leta 69 potrdili izvolitev cesarja Vespazijana. Naš prvi postanek je bil v knjižnici
Ivana Potrča, kjer je potekalo srečanje z zaposlenimi. Sledil je sprehod po mestnem jedru.
Ustavili smo se na Slovenskem trgu in spoznali zgodbo o Orfejevem spomeniku, ki velja za
simbol Ptuja. Ustavili smo se tudi se pri župnijski cerkvi svetega Jurija, ki je posvečena
zavetniku mesta. Sledil je sprehod do mestnega griča, kjer smo si ogledali muzejske zbirke
na ptujskem gradu.
27
Polni novih vtisov smo se bomo napotili proti Ptujski kleti, kjer smo se sprehodili med
starodavnimi vinskimi sodi, si ogledali multivizijo o vinorodni preteklosti štajerskih gričev
in ogled zaokrožili z degustacijo vin. Spoznavanje Ptuja smo zaključili v domači gostilni,
kjer so nam postregli pozno kosilo s hišnimi dobrotami. Povratek domov je bil v večernih
urah.
Otroški lutkovni abonma
K sodelovanju smo povabili lutkovno Gledališče Fru Fru, Teater Kuglica, Gledališče Konj in
Lutkovno skupino Bobek. Veseli nas, da smo tudi v letu 2013 lahko ponudili pester izbor
lutkovnih in igranih predstav za vaše najmlajše Pri predstavah sodelujejo priznani lutkovni
režiserji, likovni ustvarjalci, pisci besedil, glasbeniki in igralci. Predstave so namenjene
otrokom od 3. Leta starosti dalje. Odziv je velik, kar dokazuje, da lutkovne predstave lepo
dopolnjujejo dogajanje za otroke v občini Zagorje.
28
Rastem s knjigo
V okviru projekta Rastem s knjigo vzporedno poteka program namenjen osnovnošolcem
in srednješolcem. Knjižnica Zagorje je v tem projektu uspešno sodelovala tudi v letu 2013.
Projekt, se odvija na nacionalni ravni. Učence in dijake seznanimo z delom knjižnice, z
možnostmi koristne izrabe prostega časa in drugimi storitvami, ki jih knjižnice ponujamo.
Opozorimo na koristnost in pomen branja, iz česar navežemo pogovor na teme, ki so
mladim zanimive in jih opomnimo na prisotnost le-teh v literaturi.
Nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture Rastem s knjigo je učencem osnovnih in
srednjih šol ob obisku knjižnice omogočil brezplačno prebiranje kakovostne mladinske
literature, saj jim je podaril ali knjigo vojnovića Jugoslavija, moja dežela in
Moderndorferjevo Kot v filmu.
Berite z nami
V letu 2013 smo nadaljevali s projektom Berite z nami, v katerega so se vključili
učenci šole OŠ dr. Slavka Gruma in varovanci VDC Zagorje. Gre za v deno »bralno
značko«, ki poteka od oktobra 2013 do aprila 2014.
Gibalno ovirane po stopnicah v knjižnico prinesejo pomočniki, saj dvigala nimamo.
POTEK PROJEKTA: šola in VDC izbereta varovance, s katerimi enkrat mesečno obiščejo
knjižnico, varovance vpišemo v knjižnico, da dobijo svoje članske izkaznice, vsak mesec v
knjižnici pripravimo knjige na določeno temo. Ob obisku knjige pregledamo. Vsak si lahko
izbere eno in si jo izposodi. Naslednji mesec knjige vrnejo. Skupaj pregledamo mapice, v
katere zbirajo svoje vtise o prebranih knjigah. Izrazijo se lahko z risbo ali nekaj stavki o
vsebini. Za vsako prebrano knjigo prejmejo žig. Po šestih srečanjih sledi slovesno zaključno
srečanje.
Srečanja vodi višja knjižničarka Romana Bizjak. Naši novi uporabniki, ki osvajajo bralno
značko so dobrodušni, družabni, komunikativni in šaljivi. V knjižnico zelo radi prihajajo in
komaj čakajo naslednjega srečanja. Zato so ta srečanja prijetna in tako učencem s
posebnimi potrebami ter varovancem VDC-ja vseh starosti, kot tudi nam, knjižničarjem v
veliko veselje.
29
Na zaključni prireditvi smo udeležencem podelili posebna priznanja, ogledali so si
predstavo in se na koncu tudi posladkali.
Pravljično – ustvarjalni dan
Med poletnimi počitnicami smo za otroke pripravili pravljično – ustvarjalni teden ( med 5.
in 9. avgustom 2013 ) . Poleg prijavljenih otrok se nam je vsak dan pridružila tudi skupina
otrok iz vrtca in bilo je zelo živahno. Otroci so vsak dan spoznali novo pravljico, primerno
za poletni čas, ter uganjevali različne pravljične uganke in zanke. Vsako pravljico smo
nadgradili z ustvarjalno delavnico in se tako učili tudi ročnih spretnosti.
Ob pravljici ELMER so izdelovali trganko, ČAROBNI MLINČEK jih je napeljal k ustvarjanju
morske slike, ob pravljici LJUBO DOMA, KDOR GA IMA so spoznali osnove origamija,
spletli so mrežasto srce, po tem, ko so uživali ob prigodah GREGORJA IN SIMONE, ob
pravljici FIŽOLINA pa so spoznali, kako lahko koristno uporabimo odpadno embalažo in si
izdelali okrasne lončke.
Moja najljubša knjiga
Je dolgoletni projekt, kjer mladi bralci mladi bralci izbirajo svojo najljubšo knjigo
slovenskega avtorja in svojo najljubšo v slovenščino prevedeno knjigo. Moja najljubša
30
knjiga je tudi priznanje po izboru mladih bralcev na Slovenskem s področja mladinske
književnosti. Podeljuje se avtorjem in založnikom na slovesnosti ob 2. aprilu –
mednarodnem dnevu knjig za otroke. Glasujejo lahko vsi mladi bralci, glavna pozornost pa
velja leposlovni knjigi. Knjiga, ki že peto leto dobi največ glasov mladih bralcev, prejme
zlato priznanje, nato se jo po pravilniku o priznanju Moja najljubša knjiga izloči iz
glasovanja v naslednjih letih.
Uganke meseca
Vsak mesec pripravimo tri tematske nagradne uganke in sicer za najmlajše, za
osnovnošolce ter za odrasle. Vse kategorije uporabnikov se rade pozabavajo z uganko.
Ure pravljic
Potekajo 1x mesečno v enoti Kisovec in so vedno odlično obiskane. Otroci poslušajo 2 do
3 pravljice, kakšno pesmico, rešujejo uganke, veliko se pogovarjajo, za zaključek pa kaj
preprostega ustvarijo.
Ustvarjalne delavnice
Večrat potekajo v naši knjižnici ustvarjalne delavnice. Na delavnicah rišemo, oblikujemo
izdelke iz gline, slikamo na steklo, oblikujemo predmete iz papirja, umetne mase...
Na decembrskih delavnicah okrasimo smrečico ter knjižnico. Delavnice potekajo tudi v
enotah Izlake in Kisovec.
Za otroke so na voljo tudi številne druge dejavnosti, ki jih sproti prilagajamo potrebam
oziroma povpraševanju otrok in njihovih staršev. Naš namen je mladim ponuditi širok
spekter ustvarjalnih delavnic, kjer osvojijo nova znanja, razvijajo ideje in svojo kreativnost.
Razstave
V skladu s skromnimi prostorskimi možnostmi (na stopnišču) smo imeli več različnih
razstav otroških risb in kreacij.
31
Bralna miška
V mesecu maju smo imeli zaključek bralne miške, ki jo izvajamo že 15 let in smo nanjo
zelo ponosni. Bralna miška poteka v sodelovanju knjižnice, vrtca in DPM, ki nam finančno
pomaga izpeljati zaključno prireditev.
V knjižnici smo pripravili pester izbor slikanic, v posebnem kotičku, namenjenem samo
knjigam za bralno miško, so si jih otroci lahko sami izbirali. Knjižničarji in vzgojiteljice smo
spodbujali starše, da so si vzeli čas in brali svojim otrokom. Ti so vsebine pravljic
pripovedovali vrstnikom v vrtcu. Ob tem so se nevede učili nastopanja, pravilnega
izražanja in si bogatili besedni zaklad. Za osvojitev priznanja so morali obnoviti najmanj tri
zgodbice in se naučiti 1 pesmico. Na zaključni prireditvi smo jim podelili priznanja in
knjižne nagrade, ogledali pa smo si tudi predstavo "Najboljše par", v izvedbi Damijane
Golavšek in Stena Vilarja
Promocija dejavnosti
Naše uporabnike smo obveščali po navadni pošti ter na več kot 500 elektronskih naslovov.
Sporočila o rezerviranem gradivu smo pošiljali preko mobilnega telefona z SMS-i. Preko
Cobissa si člani knjižnice lahko tudi sami podaljšajo rok izposoje in preberejo obvestila o
rezerviranem gradivui. Uporabnike smo obveščali tudi po stacionarnem telefonu, s plakati
(na 19 javnih mestih za plakatiranje v občini) in z osebnim informiranjem. Naše prireditve
in ostala obvestila smo oglaševali na lokalni TV in radiu KUM. Dogodke bralne kulture
smo vpisovali v nekatere spletne portale in socialno omrežje Facebook.
Uporabnike smo obveščali o možnosti uporabe podatkovnih zbirk na katere smo naročeni.
V sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje je za člane knjižnice do večine zbirk možen
oddaljeni dostop. Tako lahko dostopajo do podatkovnih zbirk njih iz katerega koli
računalnika, za identifikacijo pa uporabijo številko knjižnične izkaznice in geslo za COBISS,
ki ga dobijo v knjižnici in jim služi tudi za podaljševanje roka izposoje preko spleta. Redno
smo osveževali našo spletno stran.
32
Spletna stran
Redno smo osveževali našo spletno stran in spremljali virtualni obisk preko orodja Google
analytics.
Letna statistika kaže, da je le ta imela 56.418 ogledov. Okrog 70 % je bilo večkratnih
obiskovalcev, 30 % pa jo je obiskalo enkrat. Povprečni ogled je trajal 3 minute in 27
sekund. Najbolj obiskana je bila vstopna stran – 63,32% .
33
4. Zaključek
Knjižnica Mileta Klopčiča je v letu 2013 poslovala finančno pozitivno in oblikovala
vsebinsko bogat nabor dejavnosti. S pretehtanim nakupom gradiva smo si prizadevali
nabaviti kar največ naslovov za čim širši krog uporabnikov, omogočiti ljudem seznanitev s
slovenskim leposlovjem in prevodi iz tujih jezikov, zadovoljiti potrebe vseh ciljnih skupin,
dvigniti kakovost knjižnične zbirke z nadomeščanjem izrabljenega gradiva, zagotoviti
gradivo za potrebe vseživljenjskega učenja, zagotoviti ustrezno število izvodov glede na
potrebe in pričakovanja, pri otrocih zbuditi veselje in potrebo po branju, pridobiti nove
člane. Vse to nam je uspelo.
Poskrbeli smo za permanentno izobraževanje zaposlenih, Dosegli smo rekordno izposojo
gradiva in zelo soliden obisk prireditev.
Menim, da je Knjižnica Zagorje je v letu 2013 upravičila zaupanje, ki ji ga izkazujejo
uporabniki.
Zagorje, februar 2014
Irena Medvešek, direktorica
34
ZAKLJUČNI RAČUN KNJIŽNICE MILETA KLOPČIČA
ZAGORJE OB SAVI ZA LETO 2013
35
36
37
OBRAZLOŽITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA
KNJIŽNICE MILETA KLOPČIČA ZAGORJE OB SAVI
ZA LETO 2013
PRIHODKI:
Prihodki knjižnice so sestavljeni iz lastnih prihodkov, prihodkov občinskega proračuna
in prihodkov republiškega proračuna.
Lastnih prihodkov je bilo 24.144,29 €.
Lastni prihodki so v primerjavi z realizacijo leta 2012 nižji za 4%; v primerjavi s planom
za leto 2013 pa so nižji za 5%.

Prihodki iz naslova članarine, zamudnine in ostalih storitev knjižnice so v
primerjavi z realizacijo leta 2012 in planom 2013 nižji za 2%.

Za lutkovni abonma je bilo zbranih 728,00 € ali 30% manj kot v letu 2012.

Ostalih prihodkov je 345,12 € so pa naslednji: medknjižnična izposoja v višini 14,00
€; finančna pomoč Občine v višini 300,00 € in polog za napitke v višini 31,10 €.
Prihodkov občinskega proračuna je bilo 247,434,55 €.
Prihodki so od lanskih sredstev višji za 3%; v primerjavi s planom pa so višji za 1%.

Za bruto plače 7 redno zaposlenih delavcev, prispevke delodajalca, osebne
prejemke, nadomestilo za prevoz na delo in prehrano med delom ter premijo za
dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo namenjeno 189.173,01 €. Zagotovljena so
bila tudi sredstva za odpravo ¾ odprave nesorazmerja plač in pa poračun regresa
za letni dopust za leto 2012.

Za splošne materialne stroške je bilo namenjenih 24.500,00 € enako kot v letu
2012. Sredstva so se nakazovala po dvanajstinah.

Za programske materialne stroške je bilo namenjenih 2.580,00 € oz. 10% manj kot
v letu 2012. Sredstva so se nakazovala po dvanajstinah.
38

Za investicijsko vzdrževanje je Občina Zagorje namenila 966,00 €. Nanaša se pa na
redni pregled dvigala v knjižnici Kisovec.

Za nakup knjižničnega gradiva je Občina Zagorje ob Savi namenila 26.078,00 € oz.
enako kot v letu 2012. Sredstva so se nakazovala po dvanajstinah.

Za delno kritje plače zaposlenega delavca preko javnih del je bilo iz občinskega
proračuna namenjenih 4.137,54 €. Sredstva so pokrivala 35% plače zaposlenega
preko javnih del
Prihodki iz republiškega proračuna znašajo 29.219,00 €.

Ministrstvo za kulturo je namenilo za nakup knjižničnega gradiva 20.919,00 €.
Znesek je približno enak letu 2012.

Za zaposlenega na javnih delih pa smo prejeli od Zavoda RS za zaposlovanje
8.300,00 €. Znesek vključuje 65% plače delavca ter povračilo prehrane in prevoza
na delo .
Celotni prihodki Knjižnice Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi so v primerjavi z letom 2012
višji za 3% in so v okviru plana za leto 2013.
I.
ODHODKI:
Odhodki knjižnice v letu 2013 znašajo 300.687,98 € in so za 3% višji od realizacije
2012 in v okviru plana za leto 2013.
Stroški materiala znašajo 21.841,81 €.
Stroški materiala znašajo 7% vseh stroškov. V primerjavi s planom za leto 2013 so nižji
za 6%; v primerjavi z realizacijo 2012 pa so nižji za 16%.

Stroški pomožnega materiala znašajo 1.089,30 €.Več kot polovica stroškov se
nanaša na nakup folije za zavijanje knjig.

Za čistilna sredstva je bilo namenjenih 496,33 €.
39

Dekorativni material se nanaša na cvetlične aranžmaje za prireditve v knjižnici.

Strošek porabljene električne energije za knjižnico Zagorje in Kisovec znaša
3.713,54 € in je v primerjavi z realizacijo 2012 in planom 2013 višji za 13%.

Za ogrevanje knjižnice Zagorje in Kisovec je bilo porabljeno 6.944,47 €. Od leta
2012 so stroški višji za 3%; v primerjavi s planom 2012 pa so stroški nižji za 1%.

Stroški nadomestnih delov se nanašajo na nakup protivirusne zaščite in nakup
drobnih računalniških nadomestnih delov (miška, zvočniki, čitalec).

Stroški drobnega inventarja znašajo 242,91 €; vključujejo pa nakup stola, stojala za
dežnike in slušalke z mikrofonom..

Za revije in časopise je bilo v knjižnici namenjenih 4.782,78 € oz. 5% manj kot v
letu 2012.

Za pisarniški material in material za delavnice je bilo v letu 2013 namenjenih
3.586,60 € oz. 11% manj kot v letu 2012 in 10% manj kot je bilo planirano za leto
2013.
Stroški storitev znašajo 30.224,31 €.
Stroški storitev znašajo 10% vseh stroškov. Stroški so višji od realizacije 2012 in plana
2013 za 27% oz. 5%.

Za predstave v okviru lutkovnega abonmaja je bilo namenjeno 1.682,45 € ali 25%
več kot v letu 2012.

Stroški prireditev v knjižnici znašajo 1.846,56 €. Vključujejo pa predavanje na temo
Skrivnost gradu Medija, literarni večer v izvedbi Založbe WD, nastop animacijske
predstave Melite Avsenak Osojnik, prevoz v Ptuj in vodenje po Ptuju ter
predavanje Mirana Ališiča.

Storitve čiščenja znašajo 958,32 €. Nanašajo se pa na čiščenje knjižnice Kisovec, ki
ga opravlja čistilni servis Fele.

Stroški najemnin znašajo 574,97 € in se v celoti nanašajo na najemnino prostorov v
Krajevni skupnosti Izlake.

Za tekoče in investicijsko vzdrževanje je bilo namenjeno 2.700,37 €. Stroški so
naslednji: pregled dvigala, servis klimatskih naprav, servis alarmne naprave,
40
popravilo računalniške opreme, servis vlomskega sistema in redno vzdrževanje
programske opreme.

Stroški zavarovanja za leto 2013 znašajo 383,72 €.

Za elektronske vire v knjižnici je bilo namenjeno 1.415,68 € ali 22% manj kot v letu
2012.

Stroški komunalnih storitev znašajo 113,42 € in predstavljajo 5% stroškov
Kulturnega centra – Delavski dom Zagorje ob Savi. Stroški vključujejo porabo vode,
odvoz smeti in takse, ki se zraven upoštevajo.

Stroški poštnine znašajo 621,64 € in so v primerjavi z letom 2012 in planom 2013
nižji za 10% oz. 17%.

Stroški telefona za knjižnico Zagorje, Kisovec, Izlake in mobilni telefon direktorice
znašajo 1.499,29 € in so za 26 % višji od leta 2012.

Stroški elektronskega poslovanja za vse tri knjižnice znašajo 1.527,23 €. Vključujejo
pa najem ADSL za vse tri knjižnice.

Za izplačilo dnevnic zaposlenim za strokovna izobraževanja in posvetovanje je bilo
namenjenih 32,00 €. Stroški so nižji zaradi varčevalnih ukrepov, saj dnevnica
pripada šele po odsotnosti nad 12 ur.

Za hotelske stroške v termah Krka je bilo namenjeno 251,43 €.

Za potne stroške zaposlenim je bilo za strokovna izobraževanja, posvetovanja ter
prevoz v knjižnico Kisovec in Izlake namenjeno 1.641,19 €. V primerjavi z
realizacijo leta 2012 so navedeni stroški nižji za 11%; v primerjavi s planom pa so
nižji za 18%.

Stroški plačilnega prometa znašajo 212,61 €. Vključujejo pa vodenje poslovnega
računa pri Upravi RS za javna plačila Ljubljana, vodenje gotovinskega računa pri
NLB d.d. Ljubljana in plačilo provizije NLB d.d. Ljubljana za polog gotovine na
poslovni račun.

Reprezentančni stroški znašajo 1.663,56 €. Skoraj v celoti so namenjeni
prireditvam v knjižnici. Nekaj je pa stroškov za novoletno pogostitvijo članov sveta
knjižnice.
41

Stroški ostalih storitev znašajo 977,47 € in so v primerjavi z letom 2012 višji za
18%. Stroški so naslednji: medknjižnična izposoja, servis gasilnikov, popravilo knjig,
priznanja za Bralno miško in inventuro knjižničnega gradiva.

Za izplačilo avtorskih honorarjev je bilo namenjeno 3.708,37 €. Stroški so v
primerjavi z realizacijo leta 2012 višji za 140%; v primerjavi s planom za leto 2013
pa so višji za 132%. Izplačila so naslednja: Vozelj, Pirc, Lepej, Gošte za vodenje
literarnega večera; Krebelj, Lončar, Merljak, Malić in Jančar za predavanje; Ajda
Ivšek za glasbeni nastop in nadomestilo za fotokopiranje.

Stroški študentskega servisa znašajo 1.433,48 €. Stroški vključujejo počitniško delo
dijakov in študentov ter še dodatno pomoč dijakov in študentov v ostalih mesecih.

Stroški sejnin znašajo 1.429,00 €; vključujejo pa izplačilo treh sejnin članom sveta
knjižnice, ki zastopajo interese javnosti in zaposlenih delavcev.

Reklamni stroški znašajo 2.194,14 € in so v primerjavi s planom za leto 2013 nižji
za 12%; od leta 2012 pa so nižji za 3%. Vključujejo oglaševanje na ETV in Radiu
Kum, plakatiranje pri Multimi, nakup promocijskega materiala in novoletna
čestitka na ETV.

Zdravstvene storitve znašajo 206,31 €, vključujejo pa stroške zdravniškega
pregleda zaposlenega delavca, delavca preko javnih del iz izdelavo ocene tveganja.

Za strokovno izobraževanje je bilo namenjenih 1.222,74 €. Od leta 2012 in plana
2013 so navedeni stroški višji za 12% oz. 2%.

Za varovanje knjižnice in varstvo pri delu, ki ga opravlja Sinet iz Hrastnika je bilo
porabljenih 1.928,36 €.
Stroški amortizacije znašajo 46.024,54 €.

Za nakup knjižničnega gradiva je bilo namenjeno 46.024,54 €. Realizacija je v
okviru plana in primerljiva za realizacijo leta 2012.

Amortizacija osnovnih sredstev je bila obračunana po zakonsko predpisani
minimalni stopnji in znaša 21.603,67 € in je bila v celoti odpisana v breme sredstev
upravljanja.
42
Stroški dela znašajo 200.252,94 €.
V primerjavi z letom 2012 so stroški dela višji za 4% ; v primerjavi s planom za leto
2013 pa so višji za 1% .

Plače se nanašajo na 7 polno redno zaposlenih delavcev in enega zaposlenega
preko javnih del. Vključujejo tudi izplačilo ¾ odprave nesorazmerja plač za obdobje
oktober 2010 do maja 2012.

Za dodatno pokojninsko zavarovanje redno zaposlenih delavcev je bilo v sklad pri
Modri zavarovalnici namenjenih 1.582,10 €.

Stroški prevoza na delo znašajo 4.349,60 €. Do njega je bilo upravičenih šest
delavcev. Stroški pa so v primerjavi z letom 2012 višji za 4%.

Za prehrano med delom je bilo namenjeno 6.521,40 €.

Regres za letni dopust je bil izplačan osmim delavcem. Opravljen je bil tudi
poračun regresa za leto 2012. Zato je realizacija v primerjavi s preteklim letom in
planom precej visoka.

Izplačane je bila ena jubilejna nagrada za 10. let delovne dobe.

Prispevki delodajalca so bili obračunani v višini 16,10% od vrednosti bruto plač in
znašajo 24.361,45 €.
Drugi stroški znašajo 2.344,38 €.
V primerjavi za letom 2012 so navedeni stroški višji za 128%; v primerjavi s planom za
leto 2013 pa so višji za 112%

Stroški članarin vključujejo članarino združenju splošnih knjižnic v višini 900,00 € in
članarino društvu bibliotekarjev v višini 85,00 €.

Zamudne obresti se pa nanašajo na izplačilo ¾ nesorazmerja plač in poračun
regresa za leto 2012.
Leto 2013 je Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi zaključila s presežkom v višini
109,86 €.
43
STATISTIČNI PREGLED PRIHODKOV IN ODHODKOV KNJIŽNICE MILETA KLOPČIČA
ZAGORJE OB SAVI ZA OBDOBJE 2004 – 2013 (v procentih)
Elementi
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
PRIHODKI:
Lastni prihodki
10
9
9
9
9
9
9
9
8
8
Občinski proračun
79
79
79
81
82
83
78
82
82
82
Republiški proračun
11
12
12
10
9
8
13
9
10
10
Stroški materiala
10
8
7
8
8
8
8
8
9
7
Stroški storitev
7
6
7
9
8
10
9
10
8
10
Amortizacija
17
19
19
19
18
18
19
20
17
15
Stroški dela
66
67
67
64
66
64
63
62
66
67
Drugi stroški
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1
ODHODKI:
Poročilo in obrazložitev pripravila: Rome Natalija
44
KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA
Cesta 9. avgusta 1
1410 ZAGORJE OB SAVI
Tel.: (03) 56 60 620
FINANČNO POROČILO O PRIDOBITVI OSNOVNIH SREDSTEV IN DROBNEGA INVENTARJA
V KNJIŽNICI MILETA KLOPČIČA ZAGORJE OB SAVI V LETU 2 0 1 3
I. PRIHODKI:
1.
2.
3.
Občinski proračun
Ministrstvo za kulturo
Lastna sredstva
3.996,92
2.745,00
2.415,75
Prihodki skupaj:
9.157,67
II. ODHODKI:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Klima Mitsubichi – EVJ Kisovec
Enota za varno shranjevanje CD – Rozina Jože Zagorje
5 kom prenosnik HP ProBook s programsko opremo – Info Tis Trbovlje
Office Std 2013 – Info Tis Trbovlje
Prenosnik HP ProBook – Info Tis Trbovlje
2 kom računalnik HP Pro – Info Tis Trbovlje
Monitor LCD HP Pro 21,5'' – Info Tis Trbovlje
Odhodki skupaj:
1.888,92
369,10
4.019,49
464,41
1.008,90
1.237,84
169,01
9.157,67
Poročilo pripravila: Rome Natalija
45
Cesta 9. avgusta 1
Tel.: (03) 56 60 620
FINANČNO POROČILO O NAKUPU KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
V LETU 2 0 1 3
I.
PRIHODKI:
1.
2.
3.
Občinski proračun
Ministrstvo za kulturo
Lastna sredstva
26.078,00
20.919,00
5.226,00
Prihodki skupaj:
52.223,00
II.
ODHODKI:
1.
2.
3.
4.
Knjige
Neknjižno gradivo
Revije, časopisi
Elektronski viri
44.390,49
1.634,05
4.782,78
1.415,68
Odhodki skupaj:
52.223,00
46
Cesta 9. avgusta 1
Tel.: (03) 56 60 620
FINANČNO POROČILO O ODPISU OSNOVNIH SREDSTEV
KNJIŽNICE MILETA KLOPČIČA ZAGORJE OB SAVI
V LETU 2 0 1 3
Inv.
štev.
0400405
0401907
0402207
0403207
0500203
0500504
0600103
0600404
Naziv osnovnega sredstva
Računalnik Acer veriton 7700 GX
Računalnik Acer Power FH z opremo
Računalnik Acer Power FH z opremo
Acer monitor 17''
Tiskalnik HP LaserJet 1000
Tiskalnik LaserJet 1010
Računski stroj Olimpia
Mobitel
Skupaj:
47
Datum
odpisa
31.12.2013
31.12.2013
31.12.2013
31.12.2013
31.12.2013
31.12.2013
31.12.2013
31.12.2013
AM
Osnova
824,30
973,86
973,86
181,81
304,45
231,77
103,80
112,71
Popravek
vrednosti
824,30
973,86
973,86
181,81
304,45
231,77
103,80
112,71
3.706,56
3.706,56
Cesta 9. avgusta 1
Tel.: (03) 56 60 620
FINANČNO POROČILO KNJIŽNICE KISOVEC ZA LET0 2 0 1 3
I.
1.
2.
3.
4.
PRIHODKI:
Članarina
Zamudnina
Ostale storitve
Občina Zagorje – investicijsko vzdrževanje
Prihodki skupaj:
435,00
631,10
63,15
966,00
2.095,25
II.
ODHODKI:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Čiščenje prostorov knjižnice
Električna energija
Ogrevanje
Tekoče vzdrževanje (kontrola in pregled dvigala)
Najemnina za ADSL
Potni stroški
958,32
1.696,89
1.055,56
1.141,20
411,92
236,60
Odhodki skupaj:
5.500,49
Razlika:
- 3.405,24
48
Cesta 9. avgusta 1
Tel.: (03) 56 60 620
FINANČNO POROČILO KNJIŽNICE IZLAKE ZA LET0 2 0 1 3
I.
PRIHODKI:
1.
2.
3.
Članarina
Zamudnina
Ostale storitve
237,00
672,35
56,80
Prihodki skupaj:
966,15
II.
ODHODKI:
1.
2.
3.
Najemnina
Najemnina za ADSL
Potni stroški
574,97
380,20
236,60
Odhodki skupaj:
1.191,77
Razlika:
-
49
225,62

Letno poročilo 2013 - Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi

Transcription

Similar documents

ZAKLJUČEK PROJEKTA »BRANJE JE KUL« 2013/2014 V

Gledališki list

Standardi za osebe

PDF, 1,77 MB

NOVOLETNI PROGRAM PRIREDITEV

Župnijska Oznanila - Župnija Trnje Zagorje

Naša pot, številka 1 - Društvo Sožitje Zagorje ob Savi

Spomini naših dedkov in babic na čas druge svetovne vojne

gradivo - Občina Zagorje ob Savi

NESKONČNE POTI SPLOŠNIH KNJIŽNIC