58 2012 december - Društvo študentov farmacije Slovenije

Transcription

4
Poljudnoznanstveno
V času, ko je bil splav na uradni medicinski
način še redkost, so naši predniki dobro
poznali vpliv raznih zelišč na nosečnici. Preberite si vse o nosečnosti in o rastlinah, ki
nanjo blagodejno vplivajo ali pa so v tistem
času odsvetovane. Načrtujete nosečnost?
Potem je ta prispevek kot nalašč za vas.
Med drugimi vam predstavljamo problem
ponarejenih zdravilih, ki so velika grožnja zakonitim farmacevtskim družbam, saj
uničujejo tako njihov sloves kot finančno
stanje, poleg vsega pa največkrat sploh nimajo zdravilnega učinka, so lahko zdravju
nevarna in celo smrtonosna. Pišemo tudi o
pripravku, po katerem radi še zlasti posegamo v mrzlih zimskih dneh, čaju.
11
Novičke
14
Opisujemo laboratorijske preiskave v nosečnosti, ki so pomembne za spremljanje
tako nosečnosti kot zdravja bodoče mamice in novorojenčka. Preberite si tudi o
tumorskih označevalcih in o metodah za
njihovo določanje, pomembnih za spremljanje dinamike maligne bolezni.
Kozmetološki kotiček
19
Približujejo se meseci nizkih temperatur,
vetra in visoke vlage. Ti dejavniki lahko vplivajo na stanje naše kože. Koža postane
suha in občutljiva, nekatere kožne bolezni
Spatula
Glasilo Študentske sekcije Slovenskega
farmacevtskega društva
December 2012
št. 58
http://www.farma-drustvo.si/spatula
Naklada: 1500 izvodov
Glavni urednik:
Luka Tehovnik
[email protected]
Kazalo vsebine
Odgovorni urednik:
Jani Jamnik
[email protected]
Uredniški odbor:
Ana Preglav, Eva Vardjan, Jani Jamnik,
2
21
Novice iz sveta farmacije.
Intervju
23
Maja Šerčić, študentka na Fakulteti za farmacijo, je konec prejšnjega študijskega leta
prevzela funkcijo predsednice Društva študentov farmacije Slovenije in Študentske
sekcije Slovenskega farmacevtskega društva. Skupaj smo se dotaknili njenih nalog,
zadolžitev, ciljev in izkušenj pri vodenju.
Mednarodna scena
LBM kotiček
29
pa izrazitejše. Kaj je vzrok teh težav in kako
se z njimi spopadati?
26
SEP
32
Stedent Exchange Program oz. program
študentskih izmenjav. Pišemo, kako je bilo v
Ameriki, Estoniji in pri nas, v Sloveniji.
Farmacevt na diplomi in
farmapraksa
39
The earliest traditional systems of medicine
practiced in India had been Ayurveda and
Siddha. The Unani Greco-Arabic medical
system came from West Asia. The colonial
period brought the new western system of
medicine and paved the way for pharmacies to emerge in India. Though pharmacy
has been practiced for ages in India, it has
only been recognized as a profession since
the 18th century.
Predstavitve, izkušnje in doživetja študentov s pisanja diplome ali s prakse.
27
Erasmus. Na začetku kar malce strah vzbu-
Dogajalo se je
Erasmus
jajoča beseda se je v desetih mesecih, preživetih v Franciji, kot metulj iz zapredka
preobrazila v eno najmočnejših čustev, zdaj
podkrepljeno s spomini v smislu “The time
of my life” in obveznim stranskim učinkom
– nasmehom na obrazu. Naša študentka
je bila na izmenjavi v Nancyju. Sicer pa, ste
vedeli kaj je Erasmus pa si do sedaj še niste
upali poslužiti take izmenjave? Si želite iti pa
ne veste kam? Potem je naslednji prispevek
kot nalašč za vas.
Farmašport
Ustvarjalci: Ana Preglav, Andrea Grof,
Danaja Rode, Denise Kohler, Domen Kutoša, Enej Bole, Eva Shannon
Schiffrer, Irena Kolenc, Jani Jamnik,
Jasmina Kokol, Jasna Peruničić, Jernej
Repas, Kaja Antlej, Katarina Nemec, Lea
Seljak, Luka Tehovnik, Maja Šerčić, Maja
Tibaut, Marco Rafael, Marija Todosijević,
Martina Ambrož, Matej Štante, Matic
Dolinar, Matjaž Hladnik, Matjaž Sušec,
Michaela Švidrnochová, Miha Belak,
Milica Todorovska, Mitja Janžekovič,
Nada Medojević, Nejc Švarc, Nina
Franko, Nina Heindler, Patricija Dolinar,
Petra Soršak, Sabina Suljaković, Sarah
Siri Blejc, dr. T. V. Narayana, Tanja Hudobreznik, Zaouali Mohamed Amine
44
Na Fakulteti za farmacijo poteka veliko obštudijskih dejavnosti. Preberite, kakšnih.
Ffarmaskop
54
Alojz Finžgar starejši se poslavlja, na sceno
prihaja Nostradamusov učenec Nostrafarmus.
Nagradna križanka
Luka Tehovnik, Matic Dolinar, Petra
Soršak
42
Vse o športu na Fakulteti za farmacijo, dogodkih in dosežkih naših športnikov.
55
Lektoriranje: Scribo, Mateja Lapuh
[email protected]
Društveno stičišče ŠOU v Ljubljani STIKS, Urška Hoznak
[email protected]
Oblikovanje: Nejc Švarc
[email protected]
Tisk: Camera d.o.o.
http://www.camera.si/
ISSN: 1408-7560 (glasilo je vpisano v
register javnih glasil pod št. 1459)
Fakulteta za farmacijo
ŠS SFD, Spatula
Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana
Opomba: Vsebina glasila Spatula ni
sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS
in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo.
UVODNIK
Prvi uvodnik ali kako sploh napisati uvodnik?
Sedaj že bivši glavni urednik se je poslovil, na sceno je prišel drugi. Vsak začetek je težak in uvodnik
vsekakor ni izjema, še posebej če z njim do sedaj
še nisi imel opravka. Vprašam prijatelje za nasvet
in dobim odgovor: “Naredi ga zanimivega …”
Upoštevajoč njihov nasvet sem se odločil napisati
kako o decembru, veselem mesecu, ki je zagotovo
eden najbolj pričakovanih … Ko sneg pobeli mesta, vasi in naravo, ko se lahko sprehodimo po lepo
okrašenih ulicah, občudujemo lučke na smrekah
in se obenem grejemo s kozarčkom kuhanega
vina. Še malo, pa se bo zdajšnje leto poslovilo
in nastopilo bo novo, prenovljeno, polno novih
priložnosti in doživetij.
Nova, osvežena in prenovljena je tudi naša prva
številka Spatule, ki z izdajo ni čakala na novo
leto. Zakaj naša in ne moja? Ker jo soustvarjamo
prav vsi in brez vas, dragi pisci, Spatule ne bi bilo.
Potrudili smo se, da za vas, spoštovani bralci,
pišemo zanimivo in o aktualni problematiki, da bi
vam sporočili kaj novega. Predlagam, da v malo
morje sprememb in novosti zaplavate kar sami.
Za konec bi rad čestital Maticu za uspešno opravljen mandat, hkrati pa bi se mu rad še zahvalil za
vsakršno pomoč, ki mi jo je in mi jo še bo nudil v
prihodnosti pri opravljanju nove funkcije. Seveda
bo moje poslanstvo obdržati Spatulo na visokem
nivoju in jo narediti še privlačnejšo, da jo boste z
veseljem vzeli v roke in jo prelistali. Prijetno branje!
Luka Tehovnik
glavni urednik
V Društvu študentov farmacije Slovenije in Študentski sekciji Slovenskega farmacevtskega društva smo
kljub mrzlemu zimskemu vremenu
in vedno krajšim dnevom zelo aktivni. Vsak dan namreč ustvarimo kaj
novega. Od izvolitve v izvršni odbor
pred pol leta do danes smo postali
že prava mala družinica, zato je še
toliko lažje posvetiti prenekatero
minuto svojega prostega časa delu
v društvu. S tako zagnano ekipo res
nikoli ni težko! Pred kratkim smo na
jesenski skupščini izvolili tudi vodje in koordinatorje nekaterih naših
večjih projektov in se še dodatno
okrepili. Veseli me, da se vedno več
študentov aktivno vključuje v delo
društva. Vedno bolj se zavedamo,
da znanje, pridobljeno iz knjig, ni
dovolj. Na fakulteti sicer pridobimo
veliko znanja, a ga ne znamo dovolj
pokazati. Ne znamo se izpostaviti
in pokazati vseh naših potencialov.
Širša javnost nas vse prevečkrat vidi
kot prodajalce zdravil in velike lobiste, ki jim prodajajo nepotrebne
izdelke. Takšna in podobna mnenja me jezijo in kot svojo dolžnost
čutim, da kot bodoča magistra farmacije pripomorem k informiranju
javnosti. Kot študenti se moramo
zavedati tega problema in se angažirati, že jutri bomo namreč mi tisti,
ki bomo opravljali delo za pultom v
lekarni ali v farmacevtski industriji.
Ali res želimo, da nas ljudje dojemajo kot koristoljubne prodajalce? Ta
vtis lahko popravimo skupaj, združeni v Društvo študentov farmacije,
Študentsko sekcijo SFD, Študentsko
organizacijo FFA, Študentski svet
FFA ali z eno besedo Drug Dealer.
Dobro osnovo že imamo – unikatno
združenje vseh študentskih skupin,
ki delujejo na področju farmacije.
Imamo tudi posluh za sočloveka
in bogato znanje, kar moramo izkoristiti in se še dodatno aktivirati.
Okolici se moramo predstaviti kot
zdravstveni delavci in strokovnjaki,
ki pripomoremo k večji kvaliteti življenja. Čakamo na vas!
Maja Šerčić
predsednica DŠFS in ŠS SFD
Prve vrstice
Prve vrstice
3
KONTROVERZNA UPORABA
ZDRAVILNIH RASTLIN, KI LAHKO
POVZROČIJO SPONTANI SPLAV:
previdnost potrebna ali ne?
Jasna Peruničić
V času, ko je bil splav na uradni medicinski način še redkost, so naši predniki
dobro poznali vpliv raznih zelišč na nosečnici. Ko ni želela imeti otroka, se je
obrnila po pomoč k vaškim vračem, ki so ji svetovali uporabo zeliščnih čajev,
ki sprožijo in/ali pospešijo spontani splav oziroma abortus. Danes je tak način
splava v sodobnih državah prepovedan, ker lahko povzroči nepotrebne komplikacije in poveča ogroženost življenja nosečnice v primerjavi z operativnim
splavom pod kontrolo specialistov. V manj razvitih državah, kjer zdravstveno
zavarovanje ni zakonsko urejeno, kjer je dostopnost zdravnikov otežena in
ozaveščanje ljudi slabo, pa je splav, povzročen z zelišči, še vedno aktualen.
Poljudnoznanstveno Kontroverzna uporaba zdravilnih rastlin, ki lahko povzročijo spontani splav
Nosečnost
Nosečnost (strokovno tudi gestacija ali
gravidnost) je obdobje nosečnice od
oploditve do poroda. Po navadi se v maternici razvija en plod, če je pa plodov
več, govorimo o večplodni nosečnosti. O
nosečnosti govorimo pri ženskah, pri samicah drugih sesalcev pa takemu stanju
pravimo brejost.
TRETJE TRIMESEČJE – V tretjem trimesečju postaja plod sposoben samostojnega življenja in s pomočjo sodobne
medicine lahko preživi tudi prezgodaj
rojen otrok (t. i. nedonošenček), zato v
tem obdobju ne moremo več govoriti
o spontanem splavu, ampak o prezgodnjem porodu.
Nosečnost traja 40 (to je obdobje med
zadnjim menstrualnim ciklom in porodom) oziroma 38 tednov (to je obdobje
med oploditvijo in porodom). To obdobje razdelimo na tri trimesečja:
PRVO TRIMESEČJE se šteje od ugnezditve oplojenega jajčeca v endometrij maternice, ki se pri nosečnici lahko kaže kot
blaga krvavitev iz spolovil. Sicer pa vsaka
krvavitev predstavlja tveganje in je potreben čimprejšnji pregled, saj lahko pride do ugnezditve oplojenega jajčeca na
za nadaljnji razvoj neprimernem mestu,
kot so maternični vrat in jajcevodi.
V prvem trimesečju se zgodi največ
spontanih splavov.
DRUGO TRIMESEČJE – Plod (fetus) se
uspešno razvija in pojavi se njegovo
prvo premikanje. Poveča se možnost določitve spola z ultrazvokom.
V drugem trimesečju so spontani splavi
redki.
4
Razvoj zarodka (embrio) in ploda (fetus) po
tednih
Pri večini žensk nosečnost izzove povečano skrb zase in življenje, ki raste v
njej. Počutje, prehrana, skratka vse, kar
nosečnica doživlja in zaužije, deluje neposredno na razvijajoče se bitje v njej.
Zato poleg povečane skrbi in veselega
pričakovanja bodoče družine ni odveč
večja pozornost na morebitne zaplete v
nosečnosti, ki so v razvitem svetu v porastu.
Nosečnice so v današnjem svetu deležne
zdravniškega nadzora, da ne bi prišlo do
zapletov oziroma da se morebitni zapleti
čim prej odkrijejo in blažijo. Nosečnosti,
ki jih ginekolog prepozna za bolj tvegane, se klasificirajo kot rizične nosečnosti.
Ob rizični nosečnosti je nosečnica deležna pogostejših pregledov in dodatnih
preiskav pri specialistih.
Dejavniki, ki doprinesejo, da se nosečnost klasificira kot rizična:
•
spontani splavi
•
šibkost materničnega vratu
•
večplodna nosečnost
•
zapleti pri prejšnjih nosečnostih
•
starost nosečnice pod 18 let ali nad 35 (prvorodnice) oziroma nad 40 let (nosečnice, ki so že rodile)
•
nosečnost pri mnogorodnicah, ki so rodile že več kot 4-krat
•
Rh-inkompatibilnost Rh-negativna ženska, ki v drugo nosi Rh-pozitivnega otroka, mora redno dobivati antidote za njena protitelesa, ki so usmerjena na plod, ker ga zaznavajo kot tujka)
•
razne akutne bolezni, okužbe
•
sladkorna bolezen
•
srčna okvara
Pri vseh naštetih dejavnikih rizične nosečnosti je značilno, da so prirojeni ali
pridobljeni. Če ima ženska prirojeno bolezen, se posvetuje s svojimi zdravniki,
da se lahko potem lažje odloči o nosečnosti. Veliko bolezni ali zapletov v nosečnosti pa se pojavi kot posledica uživanja
alkohola, kajenja, drog, nepravilne prehrane, toksinov, stresa in slabega ozaveščanja o zapletih. O vsem tem je bilo že
veliko napisanega.
Zdravilne rastline
Kaj pa zdravilne rastline? So te nevarne?
Ob zmernem uživanju in pravilni uporabi so nekatere od njih zelo priporočljive,
saj pomagajo ohraniti zdravje in normalen razvoj otroka, ker vsebujejo vitamine
(npr. vitamin B) in minerale (kalcij, magnezij). Z njimi prav tako odpravljamo
nevšečnosti med nosečnostjo, kot so
jutranja slabost, zgaga, zaprtje, vaginitis
(vnetje nožnice), otečene okončine, mastitis (vnetje dojk) pri dojenju ipd.
želodčnih težav, napenjanja in pomiritev. Lahko jo uporabimo kot začimbo za
jedi, ki jim želimo dodati limonast okus,
ki ga ima ta rastlina.
POPROVA META (Mentha x piperita):
Verjetno je križanec, ni pa točno določeno, med katerimi vrstami je križana. Zaradi tega nima značilne oblike in barve,
ki variirajo med različnimi rasami. Je od
50 do 90 cm visoka večletna rastlina, ki je
ne najdemo v naravi, pridobivamo jo le z
gojenjem. Ima visoko vrednost mentola,
mangana, vitaminov C in A, kalcija, železa, magnezija, bakra in vlaknin. Pripravki
(čaji, eterična olja) iz poprove mete pomagajo lajšati želodčne težave, zato so
zelo dobrodošli za blaženje jutranjih slabosti pri nosečnicah.
NAVADNI REGRAT (Taraxacum officinale): Je močno razširjena rastlina iz rodu
regrata, ki raste po travnikih in ob poteh
v zmerno toplih območjih severne polo-
ble. Je do 20 cm visoka rastlina, ki ima
ravno, votlo steblo in močno nazobčane liste. Cvetišče se oblikuje v značilno
regratovo lučko s številnimi lahkimi semeni. V vseh delih rastline je bel, lepljiv
in užiten mlečni sok z zdravilnimi učinki.
Liste nabiramo od marca do aprila, korenine pa maja, junija in jeseni. Njegovi
listi in korenine so bogat vir vitaminov
(največ vitamina A), rudnin (železo, kalij), fruktoze in inulina, fenolne kisline ter
sterolov. Nosečnice lahko uporabljajo liste pri pripravi svežih solat, sokov in liste
ter korenine pri pripravi čajev. Pomaga
pri blaženju jutranje slabosti, pospešuje
delovanje jeter, žolčnika in trebušne slinavke ter pospeši prebavo. Poleg tega
uravnava krvni tlak in koncentracijo
glukoze v krvi, ki sta v času nosečnosti
lahko povišana. Navadni regrat se še
zlasti priporoča v zadnjih dveh mesecih
nosečnosti, saj ima visoko vrednost hranil in nosečnico pripravi na prihajajoče
obdobje dojenja.
Najpomembnejša razlika med zdravilnimi rastlinami in sintetičnimi pripravki
je, da so rastline iz naravnih snovi in jih
naše telo drugače presnavlja. Poleg tega
je manj stranskih učinkov v primerjavi s
sintetičnimi zdravili, vitamini in minerali.
Zdravilne rastline, ki blagodejno vplivajo na nosečnost
MELISA (Melissa officinalis): Raste na
suhih tleh na sončni strani hriba ali zidu,
kjer ni vetra. Najdemo jo lahko v vinorodnih krajih in Sredozemlju. Zraste do
80 cm visoko, v obliki grmička, ki ima
majhne bele cvetove in izrazito žilnate,
jajčasto oblikovane ter nazobčane liste.
Korenine so lisaste. Nabiramo jo junija in
julija in jo uporabimo za čaj. Melisa deluje antivirusno, uporablja se za lajšanje
Urtica dioica
Mentha x piperita
Taraxacum officiale
NAVADNI OREH (Juglans regia): Je do
35 m visoko, listnato drevo iz družine
orehovk (Junglandaceae), ki ima spiralasto razvrščene liste. List je sestavljen iz
7-9 lističev, ki so brez dlačic in z gladkimi
robovi. Rastlina je vetrocvetka. Plodovi
(orehi) so koščičasti z zunanjim zelenim
delom, ki se jeseni rjavo obarva in razpre,
osrednji del plodu pa otrdi. Junija nabiramo sveže liste, še zelene orehe sredi
junija, zelene orehove lupine malo pred
zorenjem, preden postanejo rjave, in
zrele plodove v septembru. Rastlina vsebuje čreslovine, eterična olja, flavonoide.
V listih in nezrelih plodovih se nahaja veliko vitamina C. Zreli plodovi so bogati s
proteini, lipidi, ogljikovimi hidrati, folati,
vitaminoma B in C ter minerali (magnezij, cink, baker, fosfor). Pitje čaja iz orehovih listov pomaga nosečnicam pri
Juglans regia
5
VELIKA KOPRIVA (Urtica dioica): Raste
od maja do julija na zapuščenih njivah,
vrtovih, gozdovih, ob cestah in tudi visoko v planinah. Je od 50 do 150 cm visoka
zelena rastlina z razvejanimi plazečimi
poganjki in pokončnim štirioglatim poganjkom. Listi so jajčasti s podaljšanim
vrhom in srčastim glavnim delom z dlačicami na spodnjem delu listov. Nabira
se mlada rastlina ali mladi listi starejše
koprive. Zeleni deli koprive so polni rudnin, klorofila, karotinoidnih sterolov,
sladkorjev, vitaminov in mineralov, korenine pa so bogate z rastlinskimi hormoni, čreslovino. V nosečnosti jo uporabljamo za pripravo svežega soka in čaja,
ki spodbuja presnovo, čisti kri, uravnava
železo v krvi in odvaja vodo ter blaži boleče sklepe in mišice. Rastlinski hormoni
iz korenin spodbujajo delovanje želodca, jeter, žolčnika in pankreasa.
Melissa officinalis
urejanju prebave, zaprtju, pomanjkanju
apetita in čiščenju krvi. Uspešno ga lahko uporabljamo pri nosečniški sladkorni
bolezni in žolčnih kamnih. Poparek iz
orehovih listov je kot dodatek h kopeli
zelo učinkovit pri aknah, potenju nog in
povečanem belem toku pri nosečnicah.
(dodaj Slika 6-Juglans regia)
Poleg čajev in poparkov lahko zdravilne
rastline uporabljamo tudi pri pripravi
hrane. Primer dostopne in hranljive žitarice, ki se v nosečnosti priporoča, je oves
(Avena sativa). Vsebuje veliko kalcija in
magnezija, zato je primeren za pomirjanje in proti krčem v mišicah. Za zunanjo
uporabo pa sta v nosečnosti primerni
aloe vera (Aloe vera) in šipek (Rosa canini). Gel iz aloe vere in šipkovo olje uspešno zmanjšujeta videz že obstoječih strij
in nastajanje novih strij.
no spadajo močna odvajala, kot so:
•
SENA (Cassia senna): Pri običajnih odmerkih stranski učinki
niso znani. Čezmerni odmerki
povzročajo redko in vodeno
diarejo ter krče v predelu abdomna. Kronično jemanje pa
povzroča črevesno ohromelost
in moten srčni utrip zaradi izgube kalija, zaprtje (obstipacijo) in
odvisnost.
•
ALOE VERA (Aloe vera): Pri zunanji uporabi nima stranskih
učinkov, medtem ko pri peroralni uporabi prevelikih odmerkov
povzroča diarejo.
•
LANENO SEME (Linum usitatissimum): Njegove sluzi sicer ščitijo sluznico prebavnega trakta,
a se istočasno jemanje drugih
zdravil ali dodatkov pri prehrani,
ki jih jemljejo nekatere nosečnice, odsvetuje. Čezmerni odmerki povzročajo diarejo.
Zdravilne rastline, ki se nosečnicam odsvetujejo
Zakaj? Ker lahko povzročijo nemalo problemov v nosečnosti s hujšim zapletom,
kot je spontani splav.
Pri spontanem splavu (abortus spotaneus) gre za spontano prekinitev nosečnosti pred 22. tednom. Približno 80
% spontanih splavov je v prvem trimesečju, verjetnost se znižuje z vsakim
nadaljnjim tednom plodove rasti. Najpogostejši vzrok za spontani splav so
kromosomske nepravilnosti embria, saj
predstavljajo vzrok do 60 % vseh spontanih splavov , običajno v obdobju do
12. tedna. Anatomske nepravilnosti maternice ali materničnega vratu predstavljajo vzrok pri 12 % spontanih splavov
v obdobju med 12. in 24. tednom. Temu
sledijo še endokrinološke motnje (zaradi
insuficience rumenega telesca (corpus
luteum) je premalo progesterona, ki bi
ohranjal nosečnost), okužbe (salmonela, toksoplazma, klamidija, mikoplazma,
citomegalo virus), imunske motnje (kot
so antifosfolipidna protitelesa, ki ustvarjajo krvne strdke v posteljici in tako ovirajo dotok krvi do ploda), kemične snovi
(arzen, benzen, pesticidi, svinec, topila),
starost, nesreče, duševne motnje in ne
nazadnje še pripravki iz zdravilnih rastlin, ki prav tako lahko sprožijo ali pospešijo spontani splav.
Nekatere zdravilne rastline vsebujejo
snovi (npr. antrakinonske laksative), ki s
svojim močnim diuretičnim učinkom v
prebavnem traktu zmanjšajo absorpcijo
vitaminov in mineralov, ki so v nosečnost še kako pomembni. Zaradi povečanega izločanja hranilnih snovi, še zlasti
magnezija, se poveča krčenje maternice,
ki lahko vodi v spontani splav. V to skupi6
•
NAVADNA KISLICA (Rumex
acetosa): Čezmerni odmerki
povzročajo diarejo.
molitično, antipiretično, antivirusno, diuretično in pomirjevalno. Že v ljudskem zdravilstvu je
bil znan kot domače zdravilo za
ženske, ki jim izostaja mesečno
perilo, saj uravnava menstrualni ciklus. Poleg tega blaži krče
v spodnjem delu trupa ob mesečnem perilu. V nosečnosti lahko sproži nenadno krvavitev, ki
lahko vodi v splav. (dodaj Slika
8-Achillea millefolium)
•
BRINOVE JAGODE (Juniperus
communis): Med nosečnostjo je
brin prepovedan, saj je po izročilu sredstvo za splav in vpliva na
menstruacijski ciklus, kar potrjujejo tudi raziskave na poskusnih
živalih. Jagode naj ne bi sprožile
splava zaradi vsebovanega eteričnega olja, ampak zaradi drugih še ne določenih strupenih
sestavin. Izvlečki zmanjšujejo
plodnost.
•
SLADKI KOREN (Glycyrrhiza
glabra): Ima močan hormonski
učinek – izoflavoni uravnavajo
raven estrogena, saponin glicirizin zmanjša učinek estroge-
Aloe vera
•
V drugo skupino potencialno
nevarnih zdravilnih rastlin uvrščamo tista zelišča, ki uravnavajo menstrualni ciklus in stimulirajo delovanje maternice
(uterusa). V nosečnosti zaradi
svojega delovanja povzročajo
spontani splav ali prezgodnji
porod, zato jih ne uporabljamo
brez zdravnikovega nadzora,
ker lahko pride do resnih posledic pri materi in otroku. Značilni
predstavniki te skupine so:
RMAN (Achillea millefolium):
Deluje antiinflamatorno, spaz-
na, ker ga izrine iz receptorskih
mest, gliciretinska kislina pa
poveča koncentracijo krvnega
aktivnega kortizola. Nosečnice
in doječe matere naj ga ne uživajo čezmerno, ker lahko zaradi
hormonskega učinka povzroči
zvišan krvni tlak, poleg tega pa
poveča maternično napetost in
vpliva na menstruacijski ciklus.
Druga neprimerna zelišča za nosečnice
v tej skupini so še: pravi pelin (Artemisia absinthium), angelica arhangelica
(Angelica arhangelica), kondabenedikta
(Canbema benedicta), žajbelj (Salvia of-
Melissa officinalis
Salvia officinalis
V tretjo skupino uvrščamo tiste, ki vsebujejo alkaloide in predstavljajo nevarnost
za nosečnico in otroka. Najpomembnejši predstavniki te skupne so:
•
•
•
ČEŠMIN (Berberis vulgaris): Listi
in korenine vsebujejo alkaloide,
predvsem berberin, ki je v večjih
količinah strupen. Povzroča tudi
nizek tlak v nosečnosti.
KRVAVI MLEČNIK (Chelidonium majus): Vsebuje alkaloid
berberin in ima podobne stranske učinke na nosečnice kot češmin.
dejne in škodljive učinke, a ob pravilni
zmerni uporabi verjetnost blagodejnih
učinkov večinoma prevlada nad škodljivimi učinki. V času nosečnosti pride toliko bolj v ospredje uporaba blagodejnih
snovi, ki pozitivno vplivajo na nosečnico
in fetus. Zato je še toliko bolj pomembna
preventiva kot pa kurativa. Kontroverzna
uporaba zdravilnih rastlin za načrtno
povzročanje splava ni priporočljiva, saj
lahko vodi v številne zaplete. Vsaka ženska ima pravico do odločanja, zato so v
tem članku in temu podobni literaturi
omenjena zelišča in njihovi blagodejni
ter stranski učinki, ki bodo malce bolje
seznanili o uporabi zdravilnih rastlin. Ob
kakršni koli komplikaciji se priporoča
obisk zdravnika, ki bo natančneje določil
stanje pacienta in potrebno zdravljenje.
Viri:
- Rang HP, Dale MM, Ritter JM. Pharmacology. 4th international student
edition. Churchill, Livingstone, Edinburgh. 1999.
- Marjan Pajntar, Živa Novak Antolič in sodelavci. Nosečnost in vodenje
poroda. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Cankarjeva založba. 2004.
- Maria Treben. Zdravje iz Božje lekarne: Nasveti in izkušnje z zdravilnimi
rastlinami in zelišči. 1. izd. v slovenščini. 1992. Celje: MAVRICA d.o.o. 18.
natis. 2002.
- Andrej Vogler, Irena Bricl. Krvavitve v zgodnji nosečnosti. (Citirano 18. 11.
2012). Dostopno na internetu na naslovu: http://www.ztm.si/res/publication/979.pdf
- Lucija Nemeš. Uporaba zdravilnih rastlin med nosečnostjo: seveda, a
previdno. Altermed.org (online). (Citirano 18. 11. 2012). Dostopno na
internetu na naslovu: http://www.altermed.org/vsebina/clanek.php?clanek_
id=395&kat_id_parent=182
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Nosečnost
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Splav
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Umetni_splav
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadna_melisa
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Poprova_meta
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_regrat
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_oreh
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_šipek
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Oves
ŽAJBELJ (Salvia officinalis):
Uporaba čaja iz listov žajblja se
nosečnicam odsvetuje, medtem
ko je zunanja uporaba (grgranje) varna. (dodaj Slika 9-Salvia
officinalis)
Pri večjih dozah majarona (Origanum
majarona L.), origana (Origanum vulgarum), sivke (Lavandula) in rožmarina (Rosmarinus officinalis) se poveča
verjetnost spontanega splava. V prvem
trimesečju nosečnosti so eterična olja
prave kamilice (Matricaria chamomilla)
in timijana (Thymus vulgaris) prav tako
nevarna.
Achillea millefolium
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Aloe_vera
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Rman
- http://zdravplanet.blogspot.com/2008/10/emin-navadni-berberis-vulgaris.
html
- http://www3.mb-lekarne.si/index.php3?p=ZS_Krvavi%20mlecnik
- http://otrocarije.blogspot.com/2008/07/spontani-splav.html
- http://virus.dsms.net/index.php/spolnost/splav.html
- http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1404
- http://embryology.med.unsw.edu.au/Medicine/BGDlab11cc.htm
- http://vimeo.com/3719336
- http://www.cerebralpalsyinfo.com/CP1.jpg
- http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Salvia_officinalis_Habitus_Dehes-
Chelidonium majus)
aBoyalPuertollano.jpg
- http://conpm.wordpress.com/2009/07/14/urtica-gracilis/
- http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Melissa_officinalis_001.JPG
- http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Starr_070906-8848_Mentha_x_
piperita.jpg
- http://en.wikipedia.org/wiki/File:Achillea_millefolium_vallee-de-graceamiens_80_22062007_1.jpg
- http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Salvia_officinalis_Habitus_DehesaBoyalPuertollano.jpg
- http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Voikukka_(Taraxacum_officinale).
jpg
- http://nl.wikipedia.org/wiki/Bestand:Juglans_regia_Walnoot_’Buccaneer’_
Iz vsega naštetega lahko ugotovimo, da
je, kot pri vsaki stvari v življenju, tudi pri
zdravilnih rastlinah potrebna neka zmernost. Vsaka zdravilna rastlina ima blago-
(1).jpg
- http://aloe-vera-bio.org/WordPress/wp-content/uploads/2010/04/Aloevera-3.jpg
-http://www.iskreni.net/nosecnost-in-porod/spontani-splav/259-vzroki-zaspontani-splav.html
Berberis vulgaris
7
ficinalis), kolmež (Acorus calamus), timijan (Thymus vulgaris), vrtni janež (Pimpinella anisum) idr.
PONAREJANJE
ZDRAVIL
Pacienti pričakujejo, da so zdravila varna za uporabo, toda tudi v najboljših zdravstvenih sistemih
prihaja v zadnjem času do velikega števila t. i.
“lažnih” ali “ponarejenih” zdravil.
Takšna zdravila predstavljajo veliko grožnjo zakonitim farmacevtskim družbam, saj uničujejo tako
njihov sloves kot finančno stanje. Še več, poleg
tega, da ta “zdravila” največkrat sploh nimajo
zdravilnega učinka, so lahko zdravju nevarna, celo
smrtonosna; na njihov račun letno umre več kot
100.000 ljudi.
Maja Tibaut
Kaj so ponarejena zdravila?
Svetovna zdravstvena organizacija
(WHO) definira ponarejeno zdravilo
(SFFC ) kot vsak farmacevtski produkt,
katerega izvor in/ali sestava sta bila namenoma spremenjena, ne ozirajoč se
na dejstvo, ali je farmacevtski produkt
patentno zaščiten ali gre za generično zdravilo. WHO ocenjuje, da je 10 %
vseh zdravil na svetu ponarejenih. Tako
“zdravilo” torej lažno predstavlja izvorno
zdravilo, njegovo avtentičnost in učinkovitost.
Pod ponarejena zdravila štejemo vse
produkte, ki:
•
Poljudnoznanstveno Ponarejena zdravila
•
8
vsebujejo enako zdravilno učinkovino in pomožne snovi kot
originalna farmacevtska oblika,
so enako pakirani in označeni, a
nezakonito uvoženi v državo,
vsebujejo enake sestavine kot
pristno zdravilo, s pristno ovojnino, ampak z drugačnimi količinami snovi,
•
imajo pristno ovojnino in so
navzven videti enako, a sploh
ne vsebujejo zdravilnih učinkovin,
•
so videti enako kot pristna
zdravila, z enako ovojnino,
vsebujejo pa zdravju škodljive
in nevarne substance namesto
zdravilnih učinkovin,
•
imajo drugačno ovojnino s pravo količino zdravilnih učinkovin,
•
imajo drugačno ovojnino z
nepravilno količino zdravilnih
učinkovin,
•
imajo drugačno ovojnino, ki
vsebuje drugo zdravilno učinkovino kot izvorno zdravilo,
•
imajo drugačno ovojnino in ne
vsebujejo zdravilnih učinkovin.
Pod ponarejanje zdravil štejemo tudi
proizvodnjo zdravil, ki so prvenstveno
enaka kot originalna, ampak je na ovojnini napisana večja koncentracija zdravilne učinkovine, kot je zdravilo dejansko
vsebuje – s tem ponarejevalci upravičijo
višjo ceno zdravila. Tudi zdravila s pretečenim rokom uporabe so lahko prepakirana v ovojnino s kasnejšim datumom.
Vloga interneta in e-lekarne
Odločitev za nakup zdravil preko interneta največkrat spodbudi nižja cena
zdravil, veliko pacientov pa se tudi za tak
nakup odloča zaradi anonimnosti (predvsem ljudje, ki bolehajo za boleznimi, ki
so obravnavane kot tabu; npr. psihične
ali seksualne bolezni). Drugi dober razlog je praktičnost, saj so zdravila dostavljena na dom, prav tako uporabniki
na spletu najdejo večjo in pestrejšo ponudbo zdravil, ki niso vedno na voljo v
njihovi državi. Internet je tako ustvaril
nove možnosti nakupa zdravil, a je hkrati
postal novo, mogočno orožje za skupine
kriminalcev, ki ga lahko izrabljajo za izvajanje prepovedanih poslov.
Reklame za lažna zdravila morebitni kupec pogosto dobiva v svoj e-poštni predal kot t. i. “spam” sporočila (neželena
elektronska pošta). Ta sporočila so poslana v uporabnikov predal brez njegovega
preverljivega dovoljenja. To je poceni
in anonimna pot promocije produktov,
in ker doseže ogromno število ljudi, je
zelo močno oglaševalsko orodje. Običajna neželena e-pošta vsebuje vulgarne
besede in druge elemente, medtem ko
e-pošta, ki oglašuje zdravila, lahko vsebuje le eno sliko. Tako se zlahka “prebije”
skozi filtre, ki blokirajo takšna sporočila.
Ponarejevalci zdravil preko interneta
spretno vodijo neodvisno poslovanje, ki
gre neposredno od proizvajalca zdravil
do uporabnika. Proizvodnja ni kontrolirana in velikokrat poteka v pogojih, ki
niti malo ne ustrezajo zakonskim predpisom. Stroški izdelave so tako zelo nizki, prihodek pa visok. WHO je preverila
nekaj primerov, kjer so imeli proizvajalci
na internetni strani objavljen svoj fizični
naslov. V več kot 50 % primerov je šlo za
ponarejevalce farmacevtskih oblik. EAASM (European Alliance for Access to Safe
Medicines) je objavila podatek, da je šest
od desetih zdravil, kupljenih preko interneta, ponarejenih.
E-lekarne zaradi takšnih kriminalnih dejanj izgubljajo na svoji vrednosti, njihov
sloves se uničuje, čeravno jih veliko deluje v skladu z vsemi zakonskimi predpisi. Da bi podprli delovanje zakonitih
e-lekarn, so nekatere institucije (na primer v ZDA) razvile poseben akreditacijski sistem tako za e-lekarne, ki delujejo
v povezavi z matično lekarno, kot tudi za
lekarne, ki prodajajo zdravila izključno
preko interneta. Eden glavnih problemov akreditacijskih sistemov je, da se
da uradni pečat institucije, ki mora biti
prikazan na internetni strani, zlahka ponarediti. Ta pečat služi kot jamstvo, da lekarna deluje po predpisih in je ponavadi
znak za pacienta, da ne gre za potegavščino.
Primeri po svetu
Pakistan:
Ponarejanje zdravil poteka v večji meri
na območjih, kjer je regulacijski in izvrševalni zdravstveni sistem najšibkejši. Ogromno ponarejanja se pojavlja v
afriških državah, v različnih delih Azije
in Latinske Amerike. To pa ne pomeni,
da se ne pojavlja v državah, kjer je regulacijski in tržni sistem relativno dober.
Lažni steroidi so desetega oktobra blizu
Bostona ubili enajst ljudi z glivičnim meningitisom. Okužen zaviralec nastajanja
V letu 2012 je narasla proizvodnja ponarejenih zdravil tudi v Pakistanu. Več kot
100 srčnih bolnikov je umrlo zaradi jemanja zdravila, izdelanega v Punjabu na
Inštitutu za kardiologijo. Pakistan je po
tem izbruhu vzpostavil nadzorni sistem
za preverjanje proizvodnje zdravil, ki ga
prej ni imel.
Latinska Amerika:
V Latinski Ameriki večina ponarejenih
zdravil ni uvoženih, temveč so izdelana
na domačih tleh.
Bližnji vzhod:
Izvorni in ponarejen Serostim
krvnih strdkov heparin je bil povezan
z 194 smrtmi v Ameriki v letih 2007 in
2008. Istega leta je ameriško javnost presunil primer, ko Avastin, zdravilo za zdravljenje raka, sicer uvoženo s Kitajske, ni
vsebovalo nobene zdravilne učinkovine.
Izdelovanje lažnih zdravil je torej postalo
globalni problem, ki ga poskušajo zaustaviti različne nacionalne inštitucije za
varovanje zdravja.
Pred državljansko vojno v Siriji je bil Damask (glavno mesto Sirije) dom ogromni ilegalni združbi, ki je med leti 2003
in 2009 ponarejala zdravila in zaslužila
nekaj deset milijonov dolarjev. Izdelovali so več kot 80 vrst zdravil, ki so se
na videz le malenkostno razlikovala od
izvornih. Kakor koli, nobeno od njih ni
vsebovalo pravih zdravilnih učinkovin.
Ponarejeni antibiotiki, zdravila za srce in
raka so prodrla tako rekoč na vsak trg na
Bližnjem vzhodu. Proizvodnja je bila ukinjena leta 2009, a nekaj članov tolpe je
pobegnilo in se naselilo v Iraku in Iranu.
Šušlja se, da naj bi ti člani znova začeli
s ponarejanjem v Damasku, kjer bi naj
podkupili oblasti.
Največkrat ponarejena zdravila
Med največkrat ponarejena zdravila v
prvi vrsti sodijo prehrambena zdravila.
Zdravilo za zdravljenje holesterola Lipitor je uvrščeno na najvišja mesta na
lestvici ponarejenih zdravil v razvitem
svetu. To ni niti tako presenetljivo, če
upoštevamo dejstvo, da je leta 2009 Pfizer z njim zaslužil 11,4 milijarde dolarjev.
Tablete za hujšanje so druga običajna
tarča predvsem ponarejevalcev, ki jih
prodajajo preko interneta. Leta 2009 je
FDA opozorila na zdravilo brez recepta
Alli, ki ni vsebovalo zdravilne učinkovine
orlistat, temveč sibutramin, ki je le zaviralec apetita. Orlistat pa zavira delovanje
Afrika:
Tudi v drugih državah predstavljajo največji problem ponarejeni antimalariki.
Letno zaradi tega umre 200.000 bolnikov, saj antimalariki, s katerimi so zdravljeni, ne vsebujejo nobene zdravilne
učinkovine ali pa vsebujejo strupene primesi. Odkrivanje ponarejevalcev izvaja
WHO, ki se je povezala z mednarodno
policijo in lokalnimi organizacijami, kot
je na primer Interpol.
Indija:
75 % ponarejenih zdravil prihaja iz Indije, s 7 % ji sledi Egipt in s 6 % Kitajska.
Nadzorni organ v Braziliji je v prvi polovici leta 2009 zasegel 72% več ponarejenih zdravil kot
istega časa prejšnje leto.
lipaz, tako da se določene maščobe izločijo skozi črevo neprebavljene.
Protivnetna zdravila sodijo na drugo
mesto na lestvici najbolj ponarejanih
zdravil. Nov trend med ponarejevalci je,
da ciljajo na visoko cenovna zdravila, kot
je HIV protivirusno zdravilo. V Nemčiji so
odkrili ponarejeni HIV zdravili Combivir
in Viramune. Čeravno sta bili pakirani v
ponarejeno ovojnino z napačno oznako,
sta po sestavi ustrezali izvornim zdravilom. Prav tako v Nemčiji preiskujejo stotine zdravil, za katere sumijo, da so bila
ilegalno proizvedena. Med njimi niso
le antibiotiki ali zdravila za zdravljenje
raka, temveč tudi analgetiki in prehranska dopolnila za bodybuilding. Kot že
prej omenjeno, so najbolj smrtonosen
primer ponarejenih protivnetnih zdravil
antimalariki.
Ponarejenim protivnetnim zdravilom
sledijo kardiovaskularna zdravila. Leta
2007 so v Veliki Britaniji zasegli ponarejen Plavix, ki je bil pretihotapljen v državo. Na trgu se pojavljajo tudi lažna Viagra, Levitra in Cialis, ki se uporabljajo za
zdravljenje erektilne disfunkcije. Pfizer
je celo najel svojo privatno raziskovalno
ekipo, ki skuša najti ponarejevalce teh
zdravil. Trdijo, da so od leta 2004 preprečili vstop na trg več kot 58 milijonom
ponarejenih zdravil in da so zmagali na
številnih sojenjih na najvišjih ravneh.
Na četrtem mestu največkrat ponarejenih zdravil se nahajajo citostatiki. Maja
2010 je bil Hazim Gaber, 22-letni Kanadčan, obsojen zaradi prodajanja lažnega
9
60 % vseh zdravil v Afriki je ponarejenih.
Ilegalna produkcija, prodaja in distribucija teh zdravil prinašajo nekaj milijard
dolarjev zaslužka letno. Tamkajšnje ministrstvo za zdravje nima nikakršne kontrole in veliko ljudi ima dostop do zdravil
le v slumih in v vaseh. V Nigeriji, največjem afriškem trgu zdravil, je bilo v letu
2011 po raziskavah WHO 61 % antimalarikov ponarejenih. Več kot 70 % zdravil je
v Nigerijo uvoženih iz Indije in s Kitajske,
ki nasploh veljata za največji proizvajalki
lažnih zdravil.
zdravila proti raku preko interneta. Prodajal naj bi natrijev dikloroacetat, v resnici pa je prodajal prašek, ki je bil videti
kot laktoza, dekstroza, dekstrin ali škrob.
V drugem primeru je bilo na tisoče pacientov v Veliki Britaniji opozorjenih na
ponarejeno pošiljko zdravila proti raku
prostate Casodex. Nadzorni organ je na
koncu opustil opozorilo, a so vseeno začeli s kriminalistično preiskavo.
Ponarejenim citostatikom sledijo zdravila z delovanjem na centralni živčni
sistem. Zdravila, kot je Zyprexa (antipsihotik), sodijo med največkrat ponarejena prav zaradi visoke cene na tržišču.
To zdravilo je Eli Lillyjev najbolj prodajan izdelek. Ponarejeno se je pojavilo na
trgu v Veliki Britaniji leta 2007. Nadzorni
organ je odpoklical njegovo prodajo, a
šele po tem, ko je nekaj pošiljk že doseglo paciente. V državah v razvoju se na
veliko ponarejata tudi dobro znan analgetik Aspirin in Tylenol.
Nadzor
Vsaka država na svetu bije boj proti nelegalnim zdravilom na svoj način. WHO
opozarja, da okrepljen nadzorni sistem
zdravil in redno izvrševanje kontrole na
državni ravni veliko pripomoreta pri preprečevanju in odkrivanju ponarejanja.
WHO zagotavlja državno in regionalno
podporo pri krepitvi nadzora farmacevtskih oblik. Šestega maja 2005 je ustanovila Rapid Alert System, prvi internetni
sistem na svetu, namenjen odkrivanju
ponarejevalcev kot odgovor strmemu
naraščanju števila nelegalnih zdravil.
Ameriška FDA (Food and Drug Administration), največja svetovna varstvena
organizacija za zdravila, je posegla preko mej svoje države. Od leta 2008 odpira
svoje pisarne na Kitajskem, Indiji, Južni
Afriki, Jordanu, Mehiki, Belgiji in številnih drugih državah. Nedavni zakon je
povečal kazni za ponarejevalce in dodelil agencijam denar za preiskovanje
večjega števila tovarn tudi na drugih
kontinentih.
Farmacevtska podjetja običajno bolje
izvajajo nadzor kot vlada, nenazadnje ta
podjetja državi plačujejo davke, zagotavljajo službe in imajo politično moč na
številnih nastajajočih trgih. John Clark,
šef varnosti za Pfizer, rad pove zgodbo,
kako so ujeli človeka, ki je prodajal prepovedana zdravila. Najprej je vprašal
agenta pod krinko, ali je agent FBI, takoj zatem pa, ali ga je najel Pfizer. Pfizer
namreč zaposluje policiste, detektive in
lokalne nadzornike za ponarejanje zdravil po celem svetu. Ponavadi razreši 80
% primera, nato pa ga preda lokalnim
oblastem.
10
Boj proti ponarejanju zdravil v Evropski
uniji ima na svoji strani novo evropsko
direktivo, odobreno v Evropskem parlamentu, čakajo le še na odobritev članic.
Direktiva vsebuje posebne varnostne
zahteve, ki jih mora zdravilo vsebovati,
na primer serijsko številko ali hologram
na ovojnini. Na mejah Evropske unije so
poostrili nadzor in tako v zadnjih štirih letih početverili število zaplemb ilegalnih
zdravil. Tudi Kitajska je poostrila nadzor
in je zasegla ogromno pošiljko zdravil (z
njo bi lahko “zdravili” 2000 ljudi). Usmrtila je najvišjega nadzornika zdravil, ker
je leta 2007 sprejel podkupnino in tako
dovolil prodajo netestiranega zdravila.
V Nairobiju so Nemci postavili postajo
v slumu. Tja pošiljajo zdravnike, ki brezplačno zdravijo ljudi, ki si zdravljenja ne
morejo privoščiti. Hkrati še preverjajo,
da pacientu izročijo zdravila s pravimi
učinkovinami.
Nadzorni sistemi se tako postopoma izboljšujejo, a največji problem je, da tudi
dobro misleči proizvajalci skušajo najti
najcenejši postopek izdelave farmacevt-
timizacijo iskanja po brskalnikih. Tako
si zagotovijo, da se njihova stran pojavi
med rezultati iskanja. Te strani so običajno čudovito izdelane. Ker jih torej ni
težko najti in ker so videti, kot da so vredne zaupanja, jim ljudje hitro nasedejo.
Strokovnjaki svetujejo, da se uporabnik
posvetuje z zdravstveno zavarovalnico, preden se odloči za nakup zdravila.
Zavarovalnice lahko zavarujejo njegov
denar. V ZDA lahko vsak preveri, ali ima
lekarna dovoljenje za internetni promet:
na strani National Association of Boards
of Pharmacies se nahaja seznam farmacevtskih in veterinarskih obratov s takimi dovoljenji. Internetne strani, ki ponujajo v primeru nakupa določene količine
zdravil še nekaj škatlic viagre brezplačno,
zagotovo niso zakonite. Enako velja za
strani, ki namesto zdravniškega recepta
ponujajo nasvet zdravnika ali vprašalnik.
Sploh pa ne gre zaupati oglaševalcem, ki
nimajo objavljenega fizičnega naslova.
Pacient lahko prepozna ponarejeno
zdravilo tudi po spremembah na ovojnini. Seveda mora kontrolo v največji meri
izvajati oblast in pacientu mnogokrat ne
preostane drugega, kot da ji zaupa.
Viri:
http://www.who.int/medicines/services/counterfeit/overview/en/
http://counterfeitdrugs.wordpress.com/category/fake-pharmaceuticalsin-depth/
http://edition.cnn.com/2012/07/17/health/living-well/falsified-medicinebate/index.html
http://www.fiercepharmamanufacturing.com/special-reports/topcounterfeit-drugs
http://www.euronews.com/2011/02/16/eu-practical-legal-steps-againstfake-drugs/
Zasežen paket ponarejene Viagre
ske oblike. Na trgu je več kot 300 različnih znamk iste učinkovine. Lokalne oblasti preprosto nimajo zadostnega števila
ljudi, da bi izvršile preglede vseh podjetij
ali da bi pregledali vse produkte, ki so na
trgu.
Kako se obvarovati?
Glede na veliko število lažnih zdravil se
je pametno vprašati, kako se lahko pacient obvaruje in si zagotovi varno zdravilo. Če je v državi že vzpostavljen sistem
e-lekarn, je največkrat pomembno, da
kupec ve, kako nakupovati zdravila preko interneta. A to ni tako enostavno, saj
nelegalni farmacevtski obrati izvajajo
odlično delo pri uporabi sredstev za op-
http://www.economist.com/node/21564546
http://www.forbes.com/sites/johnlechleiter/2012/08/22/exposing-anderadicating-the-dark-world-of-fake-pharmaceuticals/
http://img.bulawayo24.com/articles/counterfeit_drugs.jpg
ČAJ — pijača, po kateri radi
posežemo v hladnih dneh
Luka Tehovnik
Razlagati, kaj čaj pravzaprav je, nima smisla, saj ga vsi zelo
dobro poznamo. To je priljubljena pijača, ki jo pijemo ob raznovrstnih priložnostih; z njim se lahko ogrejemo ali osvežimo,
pozdravimo ... Kitajski pregovori čaj označujejo kot “Poljubljanje – to je, kot bi hoteli čaj piti skozi sito: nikoli ti ni dovolj.” Drug
kitajski pregovor pravi: “Bolje se je odreči hrani za tri dni kot
čaju za en dan,” holandski pregovor pa čaj primerja z upanjem:
“Upanje je kakor sladkor v čaju. Četudi ga je malo, osladka vse.”
Beseda čaj ima v našem jeziku dva pomena, in sicer pod tako imenovanje uvrščamo čaj, ki ga predstavljajo listi čajevca (Camellia sinensis), torej zeleni in črni
čaj oziroma “pravi” čaj. Druga definicija
pa ga označuje kot čaj, ki ga uporabljamo v terapevtske namene; v evropski
farmakopeji so to zdravilni čaji (Plantae
ad ptisanam). Izven teh dveh kategorij
pa so čaji, ki jih ne uporabljamo za zdravljenje, temveč za osvežitev, kot na primer sadni čaj, šipkov čaj, hibiskusov čaj
itd. To so nezdravilni čaji.
Zdravilni čaji so definirani kot farmacevtske oblike, sestavljene iz ene ali
več rastlinskih drog, in so namenjeni za
pripravo peroralnih vodnih pripravkov:
dekoktov, infuzov in maceratov. Na tem
mestu je pametno definirati nekatere
besede iz zgornje definicije: droga je
posušen del rastline, dekokt je prevretek, infuz poparek, macerat pa je prelivek. Kateri postopek pri pripravi čajev
uporabimo, je odvisno od spojin, ki jih
rastlinska droga vsebuje, s čimer zagotovimo, da bo imela spojina še vedno
zanjo značilno farmakološko delovanje
v organizmu.
Priprava čajev
Rastlinske droge vsebujejo spojine, ki so
različno občutljive predvsem na temperaturo. Tako ločimo več tehnoloških postopkov, pri katerih pridobivamo zdravilne čaje, z njimi pa tudi ohranimo želeno
delovanje (nabranih) drog.
Poparek ali infuz je najpogostejši način,
ki ga uporabljamo pri pripravi zdravilnega čaja. Primeren je za pripravo čaja iz listov ali cvetov, ki vsebujejo lahko hlapna
eterična olja. Postopek je tak, da droge
prelijemo z vrelo vodo, premešamo in
pustimo stati pokrite 5-10 minut, nato
pa precedimo.
Čajevec (Camellia sinensis)
Prevretek ali dekokt pripravljamo iz
drog, katerih aktivne učinkovine težje izlužimo oziroma pridobimo, npr. iz skorje
ali korenin. Čaj se pripravlja tako, da se
droge prelije s hladno vodo, segreje do
vretja in nato še kuha 5-10 minut, nakar
prevretek precedimo.
Prelivek ali macerat se uporablja takrat,
ko imamo na voljo droge, ki vsebujejo
sluzi in druge na toploto občutljive spojine. Postopek priprave je tak, da droge
prelijemo z mrzlo vodo (kar je obvezno),
premešamo in pustimo stati več ur, navadno 6-8 ur pri sobni temperaturi. Po
tem času zmes precedimo in pred uporabo pogrejemo do za pitje primerne
temperature.
Učinkovine, prisotne v čajevcu
Čajevec (Camellia sinensis) je rastlina, ki
spada v družino čajevk (Theaceae), vsebuje pa aktivne spojine, kot so kofein,
teobromin, teofilin, polifenoli, fenolne
kisline, flavonoidi, čreslovine. Pri rastlini
so uporabni deli listi, semena in listni
vršički. Čaj, ki ga izdelamo iz omenjenih
delov rastlin, se razlikuje glede na tehnološki postopek in glede na vsebnost kofeina. Kofein je spojina, ki se jo pogosto
omenja v zvezi s kavo, vsebuje pa ga tudi
čaj in ima poživljajoč (analeptik) in odvajalni (diuretik) učinek. Ostale prisotne
spojine delujejo kot antioksidanti (predvsem fenolne spojine). Redno pitje čaja
tako zmanjša tveganje za nastanek raka
in bolezni srca ter ožilja. Iz listov čajevca
pridobivajo zeleni in črni čaj, iz popkov
pa beli čaj. Razlika med zelenim in črnim
čajem je samo v načinu predelave listov.
Tipi čajev
Omenili smo, da poznamo več tipov
čajev, ki se razlikujejo glede na tehnološki postopek in glede na to, iz katerih
rastlinskih drog jih pridobivamo. Tako
ločimo več vrst čajev; vse od zelenih,
črnih, belih, rumenih, rdečih pa do sekundarno fermentiranih. Razlikujejo se
po koncentraciji na komplekse vezanih
in nevezanih učinkovin in po nastopu
samega učinka. Treba je še omeniti, da
je kofein (tein) vezan na komplekse, t. i.
polifenole, z načinom pridobivanja pa
vplivamo na to, ali bo več kofeina vezanega ali nevezanega, ter tako na nastop
željenega učinka.
11
Poljudnoznanstveno Čaj
Kaj so čaji?
Zeleni čaj pridobivajo tako, da liste takoj
posušijo in jih s tem zaščitijo pred encimsko oksidacijo. Če je list poškodovan in
neposušen, v listih prisotni encimi cepijo
komplekse in kofein je prisoten v prosti
obliki. Ko liste posušimo, to preprečimo,
kofein je na kompleksih in se v organizmu počasi sprošča z njih. Tako ima zeleni
čaj podaljšano delovanje s strani kofeina
in ima daljši poživljajoči učinek.
Črni čaj pridobivajo ravno nasprotno kot
zelenega: liste gnetejo, valjajo in pustijo, da se encimsko oksidirajo. Polifenoli
se oksidirajo, kofein se sprosti s kompleksov, pri tem procesu nastanejo tudi
razne aromatične snovi. Prosti kofein
se hitro absorbira in hitro deluje, a traja
krajši čas.
Rdeči čaj na Kitajskem imenujejo oolong.
Rdeči čaj
sušijo na soncu (nekaj ur), izpostavijo pa
jih tudi vodni pari, s čimer preprečijo aktivacijo encimov. Beli čaj je dobil ime po
belih dlačicah, ki jih imajo mladi listi.
Rumeni čaj pridobivajo z lahko in kratkotrajno oksidacijo, tako da ga sušijo na
zraku. Bogastvo antioksidantov se ne
izgublja zaradi kratkotrajne oksidacije.
Okus rumenega čaja je blag in svež ter
spominja na sadni čaj. Postopek priprave je podoben pripravi belega čaja, prav
tako je tu delovanje podaljšano zaradi
počasnega sproščanja kofeina.
Sekundarni fermentiran čaj – poleg tega,
da čaj oksidirajo (fermentirajo), pustijo
še, da encimi v procesu dodatno delujejo (vlažni prostori). S tem pride do nastanka aromatičnih snovi, ki čaj obogatijo z dodatno aromo.
Z zdravilnimi čaji ne zdravimo resnih
indikacij, lahko so le v pomoč osnovni
terapiji. Nikoli jih ne smemo uporabljati kot en in edini vir zdravljenja. Zaradi
nenatančnega odmerjanja čaji ne smejo
vsebovati učinkovin z močnim delovanjem, da slučajno ne pride do prevelikih
odmerkov in morebitne zastrupitve ali
smrti. Glavna indikacijska področja čajev:
•
prebavni trakt: odvajala (laksansi), proti diareji (antidiaroiki),
preprečitev nastajanja oziroma
olajšanje izločanja črevesnih
plinov (karminativi), povečanje
izločanja želodčnega soka in
peristaltike želodca (stomahiki),
sproščanje krčev (spazmolitiki)
...
•
dihala: ekspektoransi, antitusiki
•
sečila: izločanje urina (diuretiki), protibakterijsko delovanje
(antiseptiki), sproščanje krčev
(spazmolitiki) ...
•
jetra in žolč: zaščita jeter (hepatoprotektivi, antihepatotoksiki),
spodbujanje nastanka in izločanja
žolča (holeretiki), krčenje žolčnika in
žolčnih poti (holekinetiki) ...
•
psihične motnje: pomirjevala
(sedativi), antidepresivi (anksiolitiki) ...
Črni čaj
Rumeni čaj
Beli čaj
Čajne lističe po obiranju večkrat ročno
svaljkajo, sušijo, segrevajo in zopet svaljkajo. Zanje so značilne velike, deloma ali
v celoti kroglaste oblike zvitih lističev. V
bistvu je podoben črnemu, le postopek
pridelave je drugačen. Priljubljen je tudi
kot sredstvo za hujšanje.
Če povzamemo, se čaji razlikujejo po
stopnji oksidacije oziroma fermentacije.
Zeleni čaj je nefermentiran, beli, rumeni
in rdeči so rahlo fermentirani, črni pa popolnoma.
Beli čaj je ime za neobdelane in nefermentirane lističe pravega čajevca. Beli
čaj pogosto vsebuje tudi listne popke in
mlade lističe čajevca, ki vsebujejo manj
teina, zaradi česar je vsebnost kofeina v
belem čaju nižja od vsebnosti v zelenem
čaju. Rastlino obirajo ročno, mladi listi in
popki pa ne smejo priti v stik s kožo, saj
lahko to predčasno sproži encimsko razgradnjo. Nabrane dele rastlin krajši čas
Zdravilni čaji so čaji, ki jih uporabljamo
v terapevtske namene. Uporabljene rastlinske droge morajo biti najboljše kakovosti, hkrati pa morajo ustrezati zahtevam v evropski farmakopeji. Pomembno
je tudi, da je droga, ki nastopa v čaju, resnično tista, ki je navedena; istovetnost
preverjamo z botaničnimi in fizikalno-kemijskimi preiskavami. Pomembno je
tudi samo razmerje posameznih drog,
12
kar se preverja z ustreznimi metodami
(ročno ločevanje drog iz zmesi in tehtanje posameznih). Poleg tega se preverja še enakomernost mase, ki glede
na maso čaja v vrečki sme odstopati za
predpisane odstotke, pripravke pa je treba shranjevati na mestih, zaščitenih pred
svetlobo.
Zdravilni čaji
Čaje uporabljamo še v mnogih drugih
primerih peroralno, oralno ali topikalno
– kot dermatike, za spiranje ustne votline in grgranje, za inhalacijo, pri vnetjih
prostate in njeni benigni hiperplaziji, pri
predmenstrualnem sindromu, kot antihipertonike in blage kardiotonike itd.
Vrste zdravilnih čajev
Do sedaj že vemo, da so čaji sestavljeni iz
drog, droge pa definiramo kot posušene
dele rastlin. V vsakem zdravilnem čaju so
te droge procentualno različno zastopane. Z ozirom na ta kriterij ločimo vodilne,
dopolnilne in pomožne droge. Vodilne
droge (ena ali več) so tiste, ki s svojim
učinkom odrejajo specifično indikacijo oziroma učinek, dopolnilne s svojim
učinkom podpirajo učinek glavnih drog
ali blažijo neželene učinke, pomožne pa
Nasadi čajevca
Odvajalni čaj (Species laxantes) – že
samo ime pove, čemu je ta čaj namenjen.
Vodilne droge so skorja navadne krhlike
in listi ozkolistne sene. Obe drogi učinkujeta odvajalno. Dopolnilni drogi sta cvet
črnega bezga, ki tudi deluje odvajalno,
poleg tega pa popravi vonj in okus, ter
plod navadnega komarčka, ki blaži krče,
ki jih povzročajo antrakinonska odvajala,
in sprošča črevesne pline. Pomembo je
opozoriti, da se lahko antrakinonska odvajala jemlje največ 2 tedna, saj drugače
pride do polenitve črevesja, uporabljati
pa jih ne smejo otroci do dvanajstega
leta in nosečnice oziroma doječe matere, saj spojine lahko poškodujejo plod ali
prehajajo v mleko, ki dojenčku povzroča
napenjanje in krče.
Čaj za pospeševanje znojenja (Species diaphoreticae) vsebuje cvetove lipe,
cvetove črnega bezga in cvetove prave
kamilice; vsi ti delujejo diaforetično oziroma povzročajo/povečujejo znojenje.
Tu je meja med vodilnimi in dopolnilnimi drogami malce zabrisana, saj imajo
vse droge želeni učinek, tako da lahko v
bistvu vse označimo kot vodilne in hkrati
dopolnilne.
Jetrni čaj (Species hepaticae) blagodejno deluje na jetra in jih ščiti. Plod
pegastega badlja predstavlja vodilno
drogo, ki deluje protektivno na jetra in
lovi proste radikale, prav tako je vodilna
korenina navadnega regrata, ki deluje
odvajalno (diuretično) in stimulira jetrne
encime. Dopolnilne droge so listi poprove mete, ki blažijo krče, in plod navadne
kumine, ki sprošča črevesne pline.
Pomirjevalni čaj (Species sedativae)
– vodilno drogo predstavlja korenina
baldrijana (zdravilne špajke), ki deluje
pomirjevalno, dopolnilna droga je cvet
navadnega hmelja, ki prav tako deluje
pomirjevalno in uspavalno. Pomožne
droge so listi melise, ki delujejo pomirjevalno (delovanje na gastrointestinalni
trakt), in listi poprove mete, ki blažijo
krče.
bo vsak neposredno “čutil” učinke. Zavedajmo pa se, da je čaj zelo zdrav, zatorej ga pijmo čim pogosteje v primernih
količinah.
Obiranje čaja
Viri:
- prof. dr. Andrej Umek, mag. farm.: Zdravilni čaji (predavanja)
- http://en.wikipedia.org/wiki/Camellia_sinensis
- http://www.feng-cha.com/delitev_caja.html
- http://www.cajnisvet.si/viewtopic.php?f=15&t=151
- http://t.wallpaperweb.org/wallpaper/development/1920x1200/Coffee_Tea_53.jpg
- http://teacouncil.net/wp-content/uploads/2012/06/Yellow-Tea.jpg
- http://hungeree.com/libations/harvesting-tea-leaves-in-chaing-rai-thailand/
Opozorila in zaključki
Čaj je široko uporabljana pijača, ki je cenjena predvsem zaradi ugodnega delovanja na človeški organizem. Kljub temu
z njim ne smemo pretiravati. Posebno je
prekomerno pitje odsvetovano ljudem z
zvišanim krvnim pritiskom, saj je znano,
da kofein dvigne pritisk, prav tako pa je
odsvetovano pitje bodisi zelenega bodisi črnega čaja pred spanjem. Ljudje smo
različni, vsak organizem deluje malenkostno drugače. Tako velja, da ni nujno, da
izboljšajo okus, videz in aromo samega
čaja. Vodilnih in dopolnilnih drog naj bi
bilo najmanj 70 %, od tega vodilnih vsaj
40 %, pomožnih drog pa naj bi bilo 1015%. Poznamo odvajalni čaj, prsni čaj,
čaj za vnetje urinarnih poti, pomirjevalni
čaj, čaj za večanje apetita in pospeševanje prebave, čaj za pospeševanje znojenja, jetrni čaj, otroški čaj, čaj za dojenje
ter čaj proti revmi in za bolezen sklepov.
V nadaljevanju so podrobneje opisani
nekateri našteti čaji z vsebujočimi drogami in učinkom.
13
LABORATORIJSKE
PREISKAVE V NOSEČNOSTI
Andrea Grof
“Babies are such a nice way to start people.” – Don Herold
Ob sumu na nosečnost je prva preiskava
navadno nosečniški test „na trakcu“, ki ga
opravimo kar doma, v laboratoriju pa ga
potrdijo s preiskavo krvi, v kateri določajo raven hormona βhCG. Če je test pozitiven, nas v naslednjih devetih mesecih
čaka kar nekaj rutinskih laboratorijskih
preiskav.
Urinski testi načeloma reagirajo s hCG, ki
je sestavljen iz dveh delov, verige α in β.
Za nosečnost je specifična le veriga β (α
je skupna tudi drugim gonadotropinom,
LH, FSH in TSH), kar pomeni, da moramo
nosečnost potrditi še s krvnim testom,
s katerim določamo koncentracijo le
βhCG.
Ob izostanku menstruacije v lekarni (zadnja leta tudi v drogerijah) kupimo urinski test nosečnosti. Izbira je velika, na
voljo so testi z majhno, srednjo in veliko
občutljivostjo. Razlikujejo se po barvah,
oblikah in znakih za pozitiven/negativen
rezultat. Vsi pa merijo raven hCG kvalitativno, kar pomeni, da dobimo odgovor
DA/NE, kar se tiče prisotnosti hormona.
Na testu sta dve polji – kontrolno in testno polje; kontrolno polje vsebuje na
podlago pritrjena antimišja protitelesa,
testno polje pa vsebuje na podlago pritrjena anti-hCG protitelesa. Pred testnim
in kontrolnim poljem so nanešena nepritrjena mišja anti-hCG protitelesa, ki
so označena s signalno molekulo – encimom.
Raven hCG je pomembna še z drugega
vidika, in sicer za spremljanje zgodnje
nosečnosti. Na začetku se mora koncentracija hormona vsake 2-3 dni podvojiti.
Če se to ne dogaja, lahko stanje pomeni grozeč splav ali izvenmaternično nosečnost. V devetih mesecih nas poleg
ultrazvokov in morebitnih preiskav
genetskih nepravilnosti čaka tudi več
obiskov laboratorija, kjer določijo krvno
skupino AB0 in Rh-faktor (ICT) ter opravijo serološke preiskave na povzročitelja
toksoplazmoze in povzročitelja sifilisa.
Obvezna sta tudi osnovni pregled krvi
(hemogram) in osnovni pregled urina.
Okoli 20. tedna opravijo OGTT, proti koncu nosečnosti pa še test na hepatitis B.
Določitev krvne skupine AB0
Najpogostejša metoda za določitev krvne skupine po sistemu AB0 je reakcija
aglutinacije. Protitelesa proti antigenoma A in B zlepijo tiste eritrocite, na katerih je prisoten ustrezen antigen. Prva
LBM kotiček Laboratorijske preiskave v nosečnosti
Primer določanja krvne skupine.
faza je senzibilizacija eritrocitov, kar
pomeni vezavo protiteles na eritrocitne
antigene. Druga faza je nastanek mostov
med eritrociti s pomočjo protiteles (=
aglutinacija). Pri tem se oblikujejo aglutinati, vidni s prostim očesom.
Določitev Rh-faktorja, ICT
Primer pozitivnega testa nosečnosti
14
Določa se Rh-faktor D, in sicer z indirektnim Coombsovim testom. Pri testu uporabimo antihumani globulin, pripravljen
iz seruma živali, imuniziranih s humanim
IgG. Vsebuje anti-IgG protitelesa. Pri testu najprej inkubiramo eritrocite in protitelesa (senzibilizacija), nato dodamo
Posamezniki, pri katerih še po 6 mesecih
določimo prisotnost HBsAg, so prenašalci hepatitisa B.
antihumani globulin. Pri RhD- nosečnicah se test naredi še dvakrat, in sicer v
28. tednu nosečnosti in po porodu. Preiskave opravijo tudi pri novorojenčku, in
sicer določajo krvne skupine AB0, RhD in
K.
Določitev Rh-faktorja je pomembna zaradi morebitnih težav pri Rh- nosečnicah
– materino telo lahko otrokove celice
prepozna kot tujek. Pri RhD- nosečnicah
z injiciranjem IgG anti-D RhD preprečijo
senzibilizacijo anti-D. IgG anti-D injicirajo vsaki RhD- nosečnici v 28. tednu nosečnosti in po porodu, če je rodila RhD+
otroka. Če nosečnica ne bi prejela zaščitnega odmerka IgG anti-D, bi se lahko
razvila klinično pomembna protitelesa
anti-D. Ta lahko povzročijo razvoj hemolitične bolezni ploda in novorojenčka,
ki nastane zaradi skrajšane življenjske
dobe plodovih oziroma novorojenčkov-
V primeru, ko je nosečnica okužena z virusom, novorojenčka cepimo v roku 12
ur po porodu, v prvem ali drugem mesecu po porodu in po 6 mesecih.
Test OGTT
Preiskavo OGTT delamo v nosečnosti zaradi pogosteja pojava gestacijskega diabetesa. Tveganje predstavljajo naslednji
faktorji: nosečnica je imela gestacijski
diabetes že v prejšnji(h) nosečnosti(h),
je že kdaj rodila otroka, ki je tehtal več
kot 4,1 kg, ali je stara manj kot 25 let in je
pred nastopom nosečnosti imela preveliko telesno težo.
Življenjski cikel toksoplazmoze
Testiranje na povzročitelja sifilisa (Treponema pallidum)
Serološka preiskava z metodo ELISA ali
TPHA (Hemaglutinacijski test, pri katerem
se kri preiskovanca zmeša z ovčjimi krvnimi celicami, označenimi s treponemo. Če
so v preiskovančevi krvi prisotna protitelesa proti bakteriji, pride do aglutinacije.).
Določanje je pomembno, ker mati lahko
otroka okuži med nosečnostjo ali med porodom.
Hemogram (krvna slika)
Je laboratorijski rezultat preiskave krvi,
pomemben je predvsem zaradi pogostega pojava anemije v nosečnosti. Vrednosti, ki jih določamo z osnovnim hemogramom.
Preiskava urina
Postopek: odvzem krvi ob prihodu, za določitev koncentracije glukoze na tešče. Pacientka oralno zaužije raztopino glukoze,
ki ima koncentracijo glukoze 75g/100g.
Odvzem krvi se ponavlja v intervalih 1, 2
ali 3 ure po zaužitju glukoze.
Rutinske laboratorijske preiskave so pomembne za spremljanje nosečnosti in
zdravja tako bodoče mamice kot novorojenčka.
Ko se nam torej “res ne da tri ure čakat‘
v vrsti, da nam vzamejo par kapljic krvi”
ali “skakat‘ od ambulante do laboratorija
in nazaj” , pomislimo na to, da s tem lahko preprečimo marsikatero (nepotrebno) nevšečnost, ki lahko ogrozi naše ali
otrokovo zdravje, v hujših primerih celo
življenje.
Viri:
- Novak-Antolič, Pajntar: Nosečnost in vodenje poroda. Ljubljana, Cankarjeva
založba, 2004.
Testiranje na hepatitis B
ih eritrocitov. Hemolizo sprožijo protitelesa v krvi nosečnice, ki prehajajo skozi
posteljico v plodov krvni obtok in se vežejo na eritrocite, ki jih je plod podedoval od očeta.
Test na povzročitelja toksoplazmoze (Toxoplasma gondii)
Preiskavo se opravi z metodo ELISA. Če
nosečnica toksoplazmoze še ni prebolela, je potrebna še ponovitev po 20. in
32. tednu nosečnosti. Okužimo se na načine, prikazane na sliki 3, zato lahko na
preprečitev okužbe v veliki meri vplivamo sami, in sicer s pazljivostjo.
Detektiramo virusne antigene ali protitelesa nosečnice.Najpogosteje diagnosticiramo površinski antigen HBsAg, ki je
prvi, ki se pojavi po infekciji. Poleg tega
merimo še IgM, saj so poleg površinskega antigena samo ta protitelesa edini serološki dokaz bolezni.Kmalu po pojavu
HBsAg se pojavi še en antigen, in sicer
HBeAg. Njegov pojav povezujemo z veliko večjo replikacijo virusa in pospešeno
infektivnostjo. Težava je v tem, da vse vrste virusa ne proizvajajo tega antigena.
- Navodilo o spremembah in dopolnitvar navodila za izvajanje preventivnega
zdravstvenega varstva na primarni ravni, Uradni list RS.
- http://www.webmd.com/food-recipes/food-poisoning/toxoplasmosis-test
- http://www.healthcheckusa.com/Hemogram-Blood-Test/58252/
- http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/003345.htm
- http://www.emedicina.si/laboratorijske-preiskave-v-nosecnosti/
- http://labtestsonline.org/understanding/wellness/pregnancy/
- http://www.pregnancylab.net/pregnancy-tests/
- http://www.pregnancyandbaby.com/the-hatch-blog/articles/951135/
buying-a-pregnancy-test
- http://learn.genetics.utah.edu/content/begin/traits/blood/
- http://www.pathobio.sdu.edu.cn/sdjsc/engparabook/ch084.htm
- http://ahdc.vet.cornell.edu/clinpath/modules/hemogram/images/cbc.gif
Če pride do stopnje, ko se organizem
znebi infekcije, so koncentracije HBsAg
tako nizke, da jih ne moremo detektirati.
Pojavijo se protitelesa razreda IgG.
15
LBM kotiček Laboratorijske preiskave v nosečnosti
Pregledujemo predvsem zaradi proteinov in posebnosti v urinskem sedimentu
TUMORSKI OZNAČEVALCI
Nina Franko
Rak je druga najpogostejša bolezen, ki
povzroči smrt pacientov. Poznamo več
kot 200 oblik te bolezni, skupaj pa prizadenejo več kot 50 različnih vrst tkiv.
Biološko gledano je rak nekontrolirana
rast celic, ki nato povzročijo nastanek
trdnega tkiva ali tumorja in se razširijo
v druge dele telesa. Formacija tumorja
(tumorigeneza) in njegovo razširjanje
(metastaza) sta posledici kompleksne
kombinacije podedovanih in pridobljenih genskih mutacij. Med tumorigenezo
pride do aktivacije rastnih faktorjev in
inhibicije genov za apoptozo, regulacijo celičnega cikla in tumor supresorskih
genov. Ko rak napreduje v fazo metastaze, se pojavijo še dodatne genetske
spremembe, ki povzročijo npr. izgubo
celičnih adhezijskih proteinov, aktivacijo
genov za angiogenezo itd. Razumevanje
teh genetskih mehanizmov je ključno za
uspešno zdravljenje raka.
Tako spremenjenim celicam pravimo
maligne celice. Ob vsaki nadaljnji delitvi takšne celice nastane nova maligna
celica. Od zdravih se razlikujejo po morfologiji, fiziologiji in rasti (obnašanju).
Te razlike med normalnimi in maligno
spremenjenimi celicami uporabljamo za
dokazovanje malignega procesa oz. malignih celic. Snovi, ki jih pri tem spremljamo, imenujemo tumorski označevalci.
LBM kotiček Tumorski označevalci
Tipi tumorskih označevalcev
Tumorske označevalce (TO) lahko tvorijo
tumorji sami ali pa zdravo tkivo (gostitelj), v katerem se je začel tumor razvijati. Glede na to, da se tumorske celice
od normalnih razlikujejo na različnih nivojih, se tudi tumorski označevalci med
seboj razlikujejo in predstavljajo razmeroma širok pojem, ki zajema poleg različnih snovi tudi procese v celicah. Tako
nam kot tumorski označevalci na primer
lahko služijo membranski antigeni, hormoni, encimi, poliamini, nukleozidi, produkti onkogenov, produkti tumorskih
supresorskih genov ali podatki o DNA
ploidiji celic in deležu celic v S-fazi celičnega ciklusa.
Različni encimi so nespecifično zvišani
pri različnih tumorskih obolenjih. V veliki meri so posledica visoke metabolne
aktivnosti malignih proliferativnih celic,
torej količina encima korelira z velikostjo tumorja. Spremljanje koncentracije
16
encima kot TO se torej lahko uporablja
kot marker za spremljanje uspešnosti
terapije. Hormone in njihove metabolite
uporabljamo predvsem za diagnozo nevroblastoma pa tudi pri benignih tumorjih ščitnice in nadledvične žleze. Med
TO spadajo tudi onkofetalni antigeni.
Ti normalno nastajajo med embrionalnim razvojem, pri odraslih pa je njihova
tvorba ustavljena ali omejena. Povečane
koncentracije teh antigenov pri odraslih
so posledica ponovne aktivacije nekaterih genov, ki kontrolirajo rast celic in
so neposredno povezani z malignim
procesom. Tumor spremljajoči antigeni
so heterogena skupina označevalcev, ki
zajema različne membranske strukture
tumorskih celic. Sodobna tehnologija
izkorišča možnost tvorbe specifičnih
monoklonskih protiteles proti določeni
antigenski strukturi, ki je najbolj značilna za določene tumorske celice. Zato so
označevalci v tej skupini bolj specifični
za določeno vrsto malignega tumorja
kot ostali in njihove serumske koncentracije pogosto natančneje odražajo
rast ali zmanjševanje tumorske mase.
Ker pa še vedno ne poznamo antigenske strukture, ki bi bila strogo specifična samo za rakave celice, najdemo tudi
te označevalce pogosto v tkivih, ki niso
maligno spremenjena. Pri bolnikih z rakom pa so serumske koncentracije teh
označevalcev statistično značilno višje
kot pri zdravih odraslih in bolnikih z nemalignimi boleznimi. Med TO uvrščamo
še posebne serumske proteine (feritin,
tiroglobulin, β2-mikroglobulin, S-100
protein), poliamine (spermin, spermidin,
putrescin), nukleozide (dimetilgvanozin), tkivni polipeptidni antigen …
Tumorski označevalci se med seboj
močno razlikujejo, pri vseh pa želimo
imeti naslednje lastnosti:
•
Označevalec naj bi tvorila samo
maligno spremenjena celica.
•
Vsak označevalec naj bi bil značilen za določen organ in tumor.
•
Označevalec ni prisoten pri zdravih osebah.
•
Označevalec naj bi bil dokazljiv
pri vseh bolnikih z istovrstnim
malignim tumorjem.
S CEA spremljamo učinkovitost
zdravljenja kolorektalnega raka.
•
Označevalec naj bi se tvoril v
zadostnih količinah, ki bi jih lahko zaznali že na začetni stopnji
razvoja malignega tumorja.
•
Serumske koncentracije označevalca
naj bi odražale velikost tumoske
mase.
Metode za določanje tumorskih označevalcev
Tumorski označevalci imajo v telesnih
tekočinah nizke koncentracije in za njihovo dokazovanje potrebujemo visoko
senzitivno tehnologijo. Tehnike, ki jih danes uporabljamo, temeljijo bolj ali manj
na podobnem principu – to je na določanju kompleksov antigena in protiteles.
Najbolj razširjene tehnike so radioimunska metoda, encimskoimunska in luminimetrično-imunska metoda. Med seboj
se razlikujejo po spojini, ki je vezana na
detekcijska protitelesa, in po načinu detekcije nastalih kompleksov. Vse naštete
metode so prilagojene dokazovanju izredno nizkih koncentracij antigena, tako
da velikih razlik v njihovi senzitivnosti ni.
Specifičnost metod je v veliki meri odvisna od kvalitete protiteles in od specifičnosti protiteles za posamezen antigen
oziroma tumorski označevalec.
Za detekcijo TO se torej najpogosteje
uporabljajo imunokemijske tehnike, tem
pa sledijo še kromatografske, imunohistokemijske in encimske metode. Pri
določanju TO se je treba zavedati, da rezultati analiz z različnimi metodami med
seboj niso primerljivi, saj se med seboj
razlikujejo v specifičnosti protiteles, heterogenosti analita, obliki testa, kalibraciji, kinetiki, variabilnosti in referenčnih
vrednostih. Za čim bolj pravilno sledenje
koncentraciji TO moramo vedno uporabiti isto metodo (ali kit) in vestno izvajati
kontrolo kakovosti.
Glavna prednost tega načina merjenja
TO je avtomatizacija postopka. Pri interpretaciji predvsem zelo visokih ali zelo
nizkih rezultatov pa moramo razumeti
in upoštevati linearnost poskusa, efekt
zanke in prepoznavo potenciala za humana protimišja protitelesa.
Linearnost
Eden večjih problemov pri določanju tumorskih označevalcev je, da koncentracije lahko pokrivajo zelo široko območje
– od zelo nizkih do zelo visokih vrednosti. Ključno za doseganje relevantnih
rezultatov je, da je metoda linearna v širokem koncentracijskem območju. Linearnost določimo z analiziranjem vzorcev
in nato ugotavljamo, v katerem območju
je odnos med koncentracijo in signalom
linearen. V primeru, da koncentracija
analita v vzorcu presega linearno območje, je vzorec treba redčiti in nato dobljeni rezultat preračunati na dejansko
vrednost. Problem nastane pri izjemno
visokih koncentracijah, ki lahko privedejo v lažno prenizke rezultate – temu pravimo presežek antigena oz. efekt zanke.
Efekt zanke
Kadar koncentracija analita močno presega linearno območje metode, so tako
vsa primarna protitelesa (ki ulovijo antigene oz. tumorske označevalce) kot tudi
označena sekundarna (ki se vežejo na
TO in dajo signal) zasedena. Tako ostane
nekaj TO, ki se ne more vezati v t. i. ‘sendvič’ kompleks s protitelesi, posledično je
izmerjena koncentracija lažno prenizka.
Pri sumu, da je rezultat prenizek, lahko
meritev ponovimo po redčenju vzorca
in rezultat preračunamo na originalno
koncentracijo.
Heterofilna protitelesa
Signifikantne interference v imunokemijskih poskusih povzročijo morebitna protitelesa v serumu bolnika, ki so
usmerjena proti živalskim imunoglobulinom, ki se uporabljajo v teh poskusih
(human antianimal antibodies – HAMAs). Ta protitelesa se običajno pojavijo
pri pacientih, ki so zaradi terapevtskih
vzrokov prejemali mišja monoklonska
protitelesa. Takšna protitelesa vodijo v
lažno pozitivne (včasih tudi negativne)
rezultate zaradi navzkrižnega povezovanja protitelesa, ki ujame TO, in protitelesa, ki se veže na TO in je označeno.
Za potrditev prisotnosti heterofilnih protiteles serume s sumom na njihovo prisotnost večkrat redčimo in analiziramo
linearnost dobljenih rezultatov. Če so
prisotna heterofilna protitelesa, dobljeni
rezultati med seboj ne bodo v linearnem
razmerju. Seveda lahko prisotnost protiživalskih imunoglobulinov potrdimo
tudi direktno z ustreznimi metodami.
Kadar so v serumu prisotna heterofilna
protitelesa, dodamo vzorcu neimunizirane živalske serume, da minimiziramo
učinke teh protiteles. Poznamo tudi že
komercialno pripravljene ‘blocking’ reagente za odstranitev HAMAs. Da se izognemo nastanku heterofilnih protiteles,
se za terapevtske namene vse bolj uporabljajo samo fragmenti živalskih protiteles.
omenjenih encimov se uporablja encimska aktivnost, razen pri PSA, ki se določa
imunokemično.
Karcinoembrionalni antigen
(CEA)
CEA spada med onkofetalne antigene.
Je najbolj razširjen TO za kolorektalni rak,
povišan pa je tudi pri tumorjih pljuč, dojk
in gastrointestinalnega trakta. Najpogosteje se uporablja za pomoč pri diagnozi, prognozi in spremljanju ter nadzoru
terapije kolorektalnega raka. Čeprav so
visoke koncentracije CEA (>10ng/mL)
zelo pogosto povezane z malignimi
Imunohistokemija
Nekaj tumorskih označevalcev lahko
določimo direktno v trdem tkivu. Ti so
prisotni v samih tumorskih celicah v
drugačni obliki kot v tkivu, ki te celice
obdaja. Teste za določanje teh TO izvedemo tako, da rezino potencialnega tumorskega tkiva položimo na stekelce in
dodamo specifična protitelesa. Po inkubaciji dodamo še sekundarna označena
protitelesa in kolorimetrično določimo,
ali je TO prisoten v tkivu ali ne. Metoda
je v več pogledih podobna imunokemijski, vendar nam za razliko od omenjene
pokaže prisotnost TO v točno določeni
celici oz. delu celice. Primer za ta način
detekcije TO je identifikacija estrogenskih in progesteronskih receptorjev pri
raku dojke. Kadar se omenjena receptorja nahajata na celični površini tumorskih
celic, se le-te odzivajo na hormonsko
terapijo, v nasprotnem primeru pa se
tumorske celice uničuje s kemoterapijo.
Encimski testi
Povišana koncentracija cirkulirajočih
encimov sama po sebi ni znak za prisotnost specifičnega tumorja. Poznamo pa
izjemo – to je prostata specifični antigen
(PSA), ki je serinska proteaza kalikreinske
družine. Nastaja izključno v bolnih in benignih žlezah prostate in lahko preide v
serum bolnika.
Preden so se začele imunokemijske metode široko uporabljati za diagnostiko in
preden je bil poznan pomen onkofetalnih antigenov, je bila detekcija encimov
zelo široko uporabljana. Encimi se v celicah nahajajo v precej večjih koncentracijah kot v krvi, zato povišane koncentracije v serumu nakazujejo na celično
nekrozo ali spremembo v permeabilnosti celične membrane. Kot TO so se včasih uporabljali alkalna fosfataza (rak kosti, jeter, levkemije …), kreatin kinaza BB
(rak prostate, dojke, črevesa, jajčnikov),
lahktat dehidrogenaza (rak jeter, limfomi, levkemije …) … Za kvantifikacijo
Presejalni test za določanje PSA.
obolenji, niso specifične za kolorektalnega raka, zato se CEA ne uporablja pri
presejalnih testih. Koncentracije tega TO
so povišane tudi pri kroničnih kadilcih in
pacientih, ki so se zdravili z obsevanjem
ali kemoterapijo.
CEA je velik glikoprotein z molekulsko
maso okoli 200kD. Spada v imunoglobulinsko naddružino in sodeluje pri apoptozi, imuniteti in celični adheziji. Zaradi
svoje vloge pri celični adheziji vpliva na
metastaziranje celic.
Pri pacientih s kolorektalnim rakom se
koncentracija CEA uporablja za spremljanje uspešnosti kemoterapije. Za
prognozo te vrste raka se uporablja skupaj s histološkim pregledom tkiva.
Humani horionski gonadotropin (hCG)
Humani horionski gonadotropin ali
krajše hCG je glikoproteinski hormon.
Njegova približna molekulska masa je
36kDa. Zgrajen je iz dveh različnih podenot: α in β, ki sta med seboj povezani z nekovalentnimi hidrofobnimi in
ionskimi interakcijami. Podenota α je
zgrajena iz 92 aminokislin, ki so stabilizirane s petimi disulfidnimi vezmi, in je
skupna vsem glikoproteinskim hormonom, podenota β pa je zgrajena iz 145
aminokislin, ki so stabilizirane s šestimi
disulfidnimi vezmi. Posamezne podenote nimajo biološke aktivnosti, aktivne
postanejo šele, ko so skupaj povezane v
kompleks. Molekula hCG je sestavljena iz
ogljikovih hidratov in peptidnega dela. V
17
Imunokemijske metode
krvi lahko določamo različne oblike molekule hCG, na primer:
•
ThCG (totalni hCG)
zdravljenja raka prostate se uporablja
določanje koncentracije celotnega PSA
in tudi delež proste frakcije. Pri pacientih
z malignim obolenjem je ta delež nižji.
•
hCGα
Zaključek
•
hCGβ
•
hCGn (razcepljen hCG)
Določanje tumorskih označevalcev za
spremljanje dinamike maligne bolezni je
danes uveljavljena in marsikdaj nenadomestljiva onkološka laboratorijska metoda. Tumorski označevalci so zanesljivi
predvsem pri spremljanju odgovora na
zdravljenje in pri zgodnjem odkrivanju
ponovitve bolezni (pred pojavom klinič-
Hormon hCG je človeški hormon, ki se
naravno izloča ob nosečnosti. Izločajo
ga celice trofoblasta, ki so del posteljice. Po vgnezditvi zarodka v notranjost
maternice, to je približno deseti dan po
oploditvi jajčne celice, se raven hormona hCG začne sunkovito dvigati. Količina
hCG-ja se podvoji vsakih 36-48 ur in doseže svoj vrhunec 60-80 dni po vgnezditvi oplojene jajčne celice. Naloga hCG-ja
je, da vzdržuje funkcionalno aktivnost
rumenega telesca v prvih treh mesecih
nosečnosti. To vzdržuje tako, da signalizira rumenemu telescu, da ne propade,
dokler ni posteljica dovolj razvita, da lahko sama sintetizira dovolj veliko količino
hormonov.
V kolikor pa so povišane koncentracije
hCG prisotne pri moških in ženskah, ki
niso noseče, to nakazuje na rakavo obolenje. Kot prognostični indikator se uporablja pri raku ovarijev, kot diagnostični
marker pa za klasifikacijo raka testisov
(v kombinaciji z alfa fetoproteinom in
histološkim pregledom biopsijskega
vzorca).
hCG določamo z avtomatiziranimi imunokemijskimi metodami. Protitelesa so
usmerjena proti epitopom β-podenote.
Tako določimo totalni βhCG, ki sestoji iz
prostega βhCH in celotnega, nerazcepljenega hormona.
Prostata specifični antigen
PSA je glikoprotein z molekulsko maso
28kD, ki ga proizvajajo epitelne celice
prostate. Je serinska proteaza in regulira viskoznost semenske tekočine. V nizkih koncentracijah lahko PSA najdemo
tudi v serumu zdravih moških. Večina
cirkulirajočega encima je vezanega na
proteine, nekaj pa je tudi prostega. Za
presejanje populacije in spremljanje
hCG
18
nih znakov bolezni). Zaradi pomanjkljivosti so le redko uporabni kot presejalna
metoda ali kot edino diagnostično sredstvo, so pa v kombinaciji z drugimi metodami pomembni za postavitev diagnoze
in pri odločanju o zdravljenju. Poleg
tega lahko kombiniramo več tumorskih
označevalcev in s tem dosežemo večjo
specifičnost ali senzitivnost pri spremljanju posamezne vrste maligne bolezni.
Enostavnost in neinvazivnost metode
za določanje tumorskih označevalcev
omogočata sledenje bolezni tudi pri bolnikih, pri katerih drugi načini diagnostike niso možni. Zaradi individualnih razlik
v vsebnosti posameznih označevalcev v
serumu priporočamo večkratno določanje označevalcev in spremljanje gibanja
serumskih koncentracij (tudi ko so pod
normalno vrednostjo). Idealno bi bilo, če
bi nivo označevalcev vsakemu bolniku
določili pred začetkom zdravljenja, nekajkrat med zdravljenjem (odvisno od
načina zdravljenja, vrste maligne bolezni in vrste označevalca) ter po končanem zdravljenju. Tumorske označevalce
moramo pri bolnikih spremljati daljši čas
tudi po končanem zdravljenju, najbolje
ob rednih polletnih ali letnih kontrolnih
pregledih. Tako bomo lahko tudi pri bol-
nikih brez kliničnih znakov pravočasno
odkrili ponovitev bolezni. Iz posamičnih
določitev lahko sklepamo o prisotnosti
oz. razširjenosti tumorske bolezni, vendar le v primeru, če so serumske koncentracije označevalcev močno povišane.
Pri bolnikih na paliativnem in simptomatskem zdravljenju določanje tumorskih označevalcev ni več smiselno. Če so
bile pred začetkom zdravljenja vrednosti
tumorskih označevalcev normalne in se
ob napredovanju ali nazadovanju bolezni niso spreminjale, je malo verjetno,
da se bodo ob ponovitvi bolezni zvišale.
Pri takih bolnikih je nesmiselno zasle-
dovati tumorske označevalce tako med
zdravljenjem kot po njem. Tudi zato je
pomembno, da tumorske označevalce
določimo pred začetkom zdravljenja
in ugotovimo, ali jih je pri določenemu
bolniku smiselno spremljati.
Viri:
- M. Bishop, Fody, E., Schoeff, L. Clinical chemistry: Pricniples, procedures,
correlations. 5. izdaja. Philadelphia: Wolters Kluwer Health/Lippincott
Williams & Wilkins, 2010.
- S. Novaković: Tumorski označevalci v klinični onkologiji. Dostopno
na spletnem naslovu: http://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/
dokumenti/1-2000-novakovic.pdf. Dostopano: november 2012.
- http://www.candor-bioscience.de/en/about-us/glossary/hook-effect.php.
- R. A. Walker: Immunohistochemical markers as predicitive tools for breast
cancer. J Clin Pathol 2008; 61:689–696. Dostopno na spletnem naslovu: http://
jcp.bmj.com/content/61/6/689.full.pdf+html, dostopano november 2012.
- http://www.cytos.com/images/gallerie/bild_gross/Labor3_gross.jpg
- http://fc09.deviantart.net/fs44/f/2009/059/4/0/Blue_Ribbon_by_Dark_Raven_Crowgirl.jpg
- http://www.dnatest.no/PSA-test%2002.03.06.jpg
KOŽA
POZIMI?
Matej Štante
Približujejo se meseci nizkih temperatur, vetra in visoke vlage. Ti
dejavniki lahko vplivajo na stanje naše kože. Koža postane suha
in občutljiva, nekatere kožne bolezni pa izrazitejše. Kaj je vzrok teh
težav in kako se z njimi spopadati?
sposobna sama dovolj hidratizirati. V
koži se namreč nahajajo spojine, ki jih
imenujemo spojine naravnega vlažilnega faktorja (NMF – natural moisterizing
factor). Te spojine (proste aminokisline,
azospojine, elektroliti, natrijeva sol piKoža je naš največji organ. Njene funkcije so:
ločevanje telesa od zunanje
okolice,
•
prva linija obrambe pred patogeni,
•
varovanje telesa pred vdorom
tujih snovi in pred izgubo
vode.
Pozimi je naša koža izpostavljena različnim ekstremom. Hladen, vlažen zrak
zunaj in topel, suh zrak v notranjih prostorih. Mnogo ljudi pozabi na vpliv UV-žarkov, ki smo jim prav tako izpostavljeni tudi v hladnejših dneh. Zaradi teh
pogojev začne slabeti funkcija kože, kar
se kaže v poškodbah kože. Suha in občutljiva koža sta le dve posledici zimskega
vremena.
Suha koža
Kadar je koža suha, je največkrat pordela, popokana, se lušči, srbi, lahko pa se
tudi vname. Ta težava je najpogostejša
med zimskim obdobjem in prizadene
največ ljudi.
Voda je ena najpomembnejših komponent v koži. Zdrava koža je dobro hidratirana. Voda se nahaja v vseh plasteh kože
in je pomembna pri različnih biokemijskih procesih. Vzdržuje strukturno urejenost kožnih plasti in procesov v njih.
Skupaj s kolagenom in elastinom vpliva
na njeno prožnost in trdnost.
V normalnih pogojih se je zdrava koža
V kozmetičnem izdelku deluje kot vlažilec, topilo, sladilo in izboljša elastičnost
kože.
Propilen glikol: Alkohol, pri sobni temperaturi je viskozna, bistra, brezbarvna
tekočina sladkega okusa.
Zgradba kože
rolidonkarboksilne kisline …) privlačijo
vodo iz zraka in globljih plasti kože ter
na ta način omogočajo hidratiranost rožene plasti.
Glavne skupine kozmetičnih sestavin, ki
preprečujejo izgubo vlage in uravnavajo
vlažnost kože:
•
Humektanti so spojine, katerih
namen je povečati vsebnost
vode v zgornjih plasteh kože.
Privlačijo vodo iz nižjih slojev in
okolja ter zagotavljajo vlaženje
rožene plasti.
V koži so prisotne tri vrste vode:
Primarna voda je močno vezana voda in
je vedno prisotna v koži.
Sekundarna voda je šibko vezana voda.
Te je v stratum corneumu 30 %.
Prosta voda je za kozmetično industrijo
najpomembnejša. V stratum corneumu
je je 35 %, nanjo pa lahko vplivamo z vlažilci (humektanti).
V kozmetičnem izdelku se uporablja kot
vlažilec, topilo, vehikel, keratolitik in kot
sredstvo proti zamrzovanju. Varna učinkovina za dermalno aplikacijo, včasih
lahko povzroča draženje.
Butilen glikol: Alkohol, viskozna brezbarvna tekočina grenkega okusa. V
kozmetičnem izdelku se uporablja kot
vlažilec, ščiti izdelek pred mikrobiološko
kontaminacijo. Za kožo je varen in manj
iritanten kot propilen glikol.
Mlečna kislina: Rumenkasta bistra viskozna tekočina. Spada med AHA (a-hidroksi kisline). Je naravno prisotna v koži
kot NMF. V kozmetičnem izdelku ima
vlogo vlažilca, eksfolianta, stimulira obnovo kože in sintezo kolagena. Pri aplikaciji na kožo se lahko pojavijo iritacije
zaradi nizkega pH.
Urea: Fiziološka substanca, brezbarvna
v obliki prozornih kristalov, lahko kot
bela praškasta snov.
Uporaba kot vlažilec, keratolitik in poveča penetracijo snovi v kožo (problematika prehoda toksičnih spojin). V visokih
koncentracijah lahko povzroči zbadanje.
Hialuronska kislina: Polisaharad, ani19
Kozmetološki kotiček Koža pozimi
•
Glicerol oz. glicerin: Alkohol, pri sobni
temperaturi je precej viskozna brezbarvna tekočina sladkega okusa. Difundira
v rožene plasti, tam tvori rezervoar, ki
uravnava vlago kože. Je naravno prisoten v koži. Uporablja se v koncentraciji
do 25 % in v teh koncentracijah ne povzroča toksičnih reakcij na koži.
onski glukozaminoglikan, ki ne vsebuje
žvepla. Nahaja se v organizmu v vezivnem in živčnem tkivu ter v koži. Zadržuje vodo v tkivih, med elastinom in kolagenom deluje kot drsilo. V kozmetičnih
izdelkih se uporablja kot vlažilec, na
površini tvori film, tvori stabilne vodne
gele, glajenje gub (ker je polimer, v kožo
ne prehaja, tako da se daje v kozmetične
izdelke hidrolizirane polimere hialuronske kisline).
To je le nekaj vlažilcev, ki se uporabljajo v kozmetičnih izdelkih. Poznamo tudi
sorbitol, pantenol, 2-pirolidon karboksilno kislino in druge.
•
Emolienti so spojine, ki nadomeščajo naravne lipide, prisotne v stratum corneum. Delujejo zaščitno in preprečujejo
izsušitev kože, saj tvorijo film na
površini kože. Izboljšajo videz
kože, jo mehčajo in gladijo.
Trigliceridi: (estri glicerola in višjih maščobnih kislin) so zelo pomembni v kozmetičnih izdelkih za nego kože. Vračajo
ji lipide, ki jih s čiščenjem, kemijskimi
in fizikalnimi odstranjujemo in stratum
corneuma in tako ojačajo kožno bariero
. Za nego suhe kože se največ uporabljajo olja, ki vsebujejo palmitinsko kislino,
stearinsko kislino, lavrinsko kislino, oleinsko kislino in linolno kislino. Te maščobne kisline dobro povečajo vlažnost
kože, naredijo mehko in gladko kožo.
Pri uporabi nekaterih je potrebna previdnost, saj lahko delujejo komedogeno
na mastni koži (stearinska kislina), medtem ko ima na primer lavrinska kislina
protimikrobno delovanje in pozitivno
vpliva na akne.
Olja in masti, ki vsebujejo večji delež
zgoraj naštetih maščobnih kislin: olivno olje, mandljevo olje, kokosovo olje,
arganovo olje, olje grozdnih pečk, kakavovo maslo, karitejevo maslo in druga.
Pridobiva se iz semen drevesa karitejevec (Butyrospermum parkii) iz Afrike.
Uporablja se zaradi dobre vlažilnosti,
hranljivosti in protivnetnega delovanja.
Ker se v zmernih količinah dobro vpija
in ne pušča mastnih madežev, je zelo
priljubljena sestavina v izdelkih za nego
kože. Največ vsebuje oleinske kisline
(40-60 %,), stearinske kisline (20-50 %) in
linolne kisline (3-11 %).
Voski so estri maščobnih kislin in dolgoverižnih alkoholov. Njihove lastnosti so
predvsem odvisne od tega, katere maščobne kisline so zaestrene v največjem
deležu. Voski imajo vlažilne lastnosti,
delujejo kot blagi emulgatorji in zvišajo
konsistenco kozmetičnega izdelka, saj
imajo visoko temperaturo tališča. Kandelila vosek, karnavba vosek, jojoba olje
so voski rastlinskega izvora. Čebelji vosek in lanolin sta voska živalskega izvora.
V kozmetičnih izdelkih pa se uporabljajo
tudi voski sinteznega izvora: cetilpalmitat in oleil erukat.
•
Okluzivi so spojine, ki na koži
tvorijo neprepusten film. Preprečijo izhlapevanje vode iz
kože in zmanjšajo transepidermalno izgubo vode (TEWL).
Med okluzive uvrščamo ogljikovodike
(trdni in tekoči parafin, vazelin).
Okluzivi odbijajo vodo, na koži tvorijo
film, ki preprečuje vodi iz stratum corneuma, da bi izhlapevala, prav tako pa
zadržujejo toploto. Koža postane mehkejša in bolj gladka. Ogljikovodiki postajajo pri potrošnikih nepriljubljeni zaradi
samega postopka pridelave. Pri postopku čiščenja odstranjujejo aromatične
ogljikovodike, ki so potencialno karcenogeni.
Oseba največkrat nima izrazitih kliničnih
znakov. Pojavi se kot občutek zategovanja, srbenja, zbadanja, mravljinčenja in
drugih neželenih reakcij kože po aplikaciji kozmetike ali kot reakcija kože, sprožena s fizikalnimi dejavniki (mraz, veter).
V nekaterih primerih je treba obiskati
dermatologa, ki diagnosticira vzroke in
morebitne bolezni kože. Obstaja veliko
različnih kliničnih testov, s katerimi potrdijo občutljivost kože. Kadar je kožna bariera poškodovana (to se zgodi pogosto
pozimi, suha koža), je koža bolj občutljiva in ima močnejše reakcije na aplicirane
spojine.
Možne spojine, ki lahko povzročijo neželene reakcije, so propilen glikol, butilen glikol, hidroksi kisline, alkohol, voski,
površinsko aktivne snovi, dišave, različni
antioksidanti in drugi.
Ker je nekatere izdelke brez vseh teh
spojin praktično nemogoče izdelati, se
v formulacije dodajajo snovi, ki zmanjšajo in izničijo neželene reakcije. Stroncijeve soli, cinkove soli in heksapeptid
(acetil heksapeptid-46) lahko nevtralizirajo senzorične efekte lokalnih iritantov.
Neželene učinke lahko zmanjšamo tudi
s prilagajanjem formulacije (liposomi,
nanosomi, emulzije) in izogibanjem iritantom.
Med hladnimi dnevi ne pozabite na
ustrezna oblačila, vlažilne izdelke in
ustrezno UV zaščito, saj na ta način preprečujete poškodbe kožne bariere in
vaša koža ostane zdrava in lepa tudi pozimi.
Trdni parafin je očiščena zmes trdnih nasičenih nerazvejanih ogljikovodikov, ki
ima temperaturo tališča okoli 55 °C.
Tekoči parafin je tekoča očiščena zmes
nasičenih ogljikovodikov.
Viri:
- Beginning Cosmetic Chemistry, Third Edition, - - R.Schueller,P. Romanowski,
Kozmetološki kotiček Koža pozimi
Vazelin (petroleom) je kombinacija nasičenih kristaliničnih in tekočih ogljikovodikov. Pri sobni temperaturi je poltrdne
konsistence.
Občutljiva koža
Karite maslo
Zadnje čase se ogromno pojavlja kozmetika, ki vsebuje večji delež karitejevega masla. Zakaj?
Karitejevo maslo je rahlo rumene barve.
20
Vedno več se trži t. i. hipoalergeno kozmetiko, kozmetiko za občutljivo kožo in
ostalo dermokozmetiko. Ljudje postajajo preobčutljivi na nekatere sestavine
izdelkov in začnejo posegati po drugih
tipih kozmetike. Kdaj ima posameznik
občutljivo kožo, je pogosto precej subjektivna ocena vsakega potrošnika.
Allured Publishing Corporation, 2009.
- Handbook of cosmetics science and tehnology, third edition, 2009 by
Informa Healthcare USA.
- http://pza.si/Clanek/Tezave-s-kozo.aspx , dostopno 17. 11. 2012.
- http://www.dolenjske-lekarne.si/default.cfm?Jezik=sl&Kat=04&Bes=44,
dostopno 17. 11. 2012.
- http://www.cosmeticsandtoiletries.com/, dostopno 17. 11. 2012.
NOVIČKE
Enej Bole
Od žab in miši do Nobelove nagrade
Imena prejemnikov Nobelovih nagrad
so javnosti praviloma razkrita v oktobru.
Tudi letošnje leto ni izjema.
Gurdon je že davnega leta 1962 izvedel
eksperiment, pri katerem je jedro žabje
jajčne celice zamenjal z jedrom črevesne
celice drugega paglavca. Iz modificirane
jajčne celice se je vseeno razvil normalen (kloniran) paglavec in kasneje odrasla žaba. DNA jedra je očitno imel vse
potrebne informacije za razvoj vseh vrst
žabjih celic, čeprav je sam izhajal iz že
specializirane celice.
Yamanaki in sodelavcem je več kot 40
let kasneje uspelo pripraviti celice vezivnega tkiva miši do tega, da so prešle v
pluripotentno stanje, ne da bi zamenjali
njihova jedra. Odkrili so namreč pravo
kombinacijo genov, ki jo je treba uvesti
v celice, da iz njih dobimo pluripotentne matične celice, ki imajo zaradi svojih
“kameleonskih” sposobnosti ogromen
potencial pri razvijanju novih diagnostičnih metod in terapevtskih postopkov.
Znanstvenika sta bila za svoje delo uradno nagrajena 10. decembra, ko so ob
obletnici Nobelove smrti že tradicionalno podeljene prestižne nagrade v vseh
šestih kategorijah.
Vir:
http://www.nobelprize.org/nobel_prizes/medicine/laureates/2012/
http://www.guardian.co.uk/science/blog/2012/oct/08/nobel-prize-2012-live-medicine-physiology
Ljubezenski hormon
Hormon oksitocin, ki nastaja v hipotalamusu, igra pomembno vlogo
pri porodu, dojenju, pripomore k
sposobnosti tvorjenja medčloveških
odnosov, spodbudi nastanek vezi
med materjo in otrokom itd. Poleg
tega je ključnega pomena za ohranitev monogamnih partnerskih vez
pri nekaterih živalih, in če gre zaupati novi študiji, objavljeni v The Journal of Neuroscience, tudi pri ljudeh.
Heteroseksualnim moškim, ki jim je
bil dan omenjeni hormon v obliki
nosnega pršila, je bila po času 45 minut do ene ure predstavljena ženska.
Tako oni kot tudi moški, ki so dobili
placebo, so jo opisali kot privlačno
(hormon torej ni spremenil njihove-
ga mnenja o njenem videzu). Razlika med skupinama se je pojavila pri
dojemanju primerne razdalje med
moškim in žensko. Moškim iz skupine, ki ji je bil dan placebo, se je lahko
ženska bolj približala, medtem ko so
se moški iz testne skupine prej začeli
počutiti neprijetno in so se neznane ženske bolj izogibali. Predvsem
je zanimivo, da tako imenovani ljubezenski hormon ni imel učinka na
samske moške.
Drage dame, če vam ljubosumje ne
da miru in bi svojega princa na belem konju rade zadržale zase, vam
zgoraj opisani
Vir:
http://www.medicalnewstoday.com/articles/252872.php
http://theairspace.net/tag/oxytocin/
21
Novičke Novosti iz farmacije
Institut Karolinska, ki izbira nagrajence
za fiziologijo ali medicino, je za najbolj
izjemne in človeštvu koristne ocenil raziskovalne dosežke Johna B. Gurdona in
Shinye Yamanake. S svojim odkritjem, da
so lahko diferencirane celice reprogramirane tako, da postanejo pluripotentne (tj. da se lahko iz njih razvije kateri
koli tip celice v telesu določenega organizma), sta pretresla naše razumevanje
razvoja celic in organizmov ter ovrgla
prepričanje, da je specializacija celice
ireverzibilen proces.
Se nam res obeta cepivo proti Pozitivni rezultati raziskav bi bili seveda
izredno dobrodošli, saj učinkovitega ceHIV-u?
Znanstveniki z Univerze v Oxfordu so
odkrili, da polimer polietilenimin (PEI)
močno izboljša imunski odziv organizma na cepiva proti gripi, herpesu in virusu HIV ter posledično nudi boljšo zaščito.
Preden bodo cepiva lahko testirali na ljudeh, bo preteklo še nekaj let, vendar so
znanstveniki optimistični. Miši, na katerih so testirali cepivo, ki je vsebovalo PEI,
so bile namreč popolnoma zaščitene
pred gripo že po enem samem odmerku.
Učinki pa niso omejeni le na eno vrsto,
saj polimer enako deluje tudi pri zajcih.
Nad tumorje z “minicelicami”
Popolnoma nov način dostavljanja
zdravil v tumorske celice, ki je bil nedavno prvič testiran na ljudeh, se je
izkazal za varnega in zelo učinkovitega celo pri bolnikih z neozdravljivimi oblikami raka.
Pri tej metodi pridejo protitumorne
učinkovine do cilja zapakirane v t. i.
minicelice, ki bi jih najbolje opisali kot majhne (400 nm v premeru)
“balončke” celične membrane, odščipnjene s površja mutiranih bakterij.
Novičke Novosti iz farmacije
Daleč največja prednost v primerjavi s kemoterapijo, ki jo bolniki
prejemajo sistemsko, je odsotnost
resnejših stranskih učinkov. Medtem ko kemoterapija povzroča slabost, bruhanje, izpadanje las …, je
bil zaenkrat najhujši stranski učinek
pri zdravljenju z minicelicami rahlo
povišana telesna temperatura. Njihovo površino se lahko namreč pre-
piva proti HIV-u in herpesu še ni, medtem ko je treba cepivo proti gripi vsako
leto prilagajati.
Še posebej se lahko veselite tisti, ki se
bojite injekcijske igle. PEI-ju ne kaže nič
slabše pri cepivih, ki se absorbirajo skozi
sluznico, tako da se boste v roku nekaj
let morda lahko cepili tako, da si boste
cepivo kapnili v nos ali ga preprosto raztopili pod jezikom.
Vir:
- http://www.pharmanews.eu/research-and-development/1119-compounddiscovered-that-boosts-effect-of-vaccines-against-hiv-and-flu
krije s protitelesci, ki jih receptorji
na tumorskih celicah prepoznajo in
minicelice zato pogoltnejo, skupaj z
njimi pa zajamejo tudi snov, ki smo
jo vanje predhodno vstavili in je za
tumorske celice škodljiva. Tako je
naš cilj dosežen, ne da bi povzročali
škodo zdravemu tkivu, ki minicelic
ne prepozna.
V prvi fazi testiranja na ljudeh je
bila uporabljena citotoksična učinkovina paclitaxel, vendar bo z novo
tehnologijo najverjetneje možno
dostavljati tudi druga zdravila in
tako zdraviti širok razpon rakavih
obolenj. Trenutno je v pripravi druga faza raziskav, v katero bodo med
drugim zajeti tudi pacienti z glioblastomom (uporabljena bo učinkovina doxorubicin). Nekaj pozornosti
bodo znanstveniki namenili tudi
razvijanju metod spremljanja lokacije minicelic v telesu.
Vir:
- http://www.sciencedaily.com/releases/2012/11/121108181443.htm
Žepni farmacevt
Ali se še spomnite časov, ko so nam mobilni telefoni služili zgolj za telefoniranje
in pisanje kratkih sporočil? Danes je stanje precej drugačno. Svet so preplavili
pametni telefoni in tablični računalniki s
celim kupom aplikacij, ki naj bi nam, ene
bolj, druge malo manj, lajšale življenje.
Z le nekaj dotiki lahko izvemo, kdaj bo
z bližnje postaje odpeljal naslednji avtobus, najdemo najbližjo restavracijo na
bone in na hitro preverimo še, ali bomo
morali jutri s seboj vzeti dežnik. V bližnji
prihodnosti se nam obeta tudi malo bolj
“farmacevtsko obarvana” aplikacija.
V razvoju je namreč programska oprema, ki bo s fotografije tabletke glede na
barvo, obliko in napis lahko razbrala, katero zdravilo imate pred seboj. Zaenkrat
je bila testirana na nekaj čez 500 najpogosteje predpisanih zdravilih, rezultati
pa za začetek sploh niso slabi. Program
je v manj kot sekundi pravilno določil
zdravilo v približno 91 % primerov. Seveda se razvijalci trudijo, da bi točnost še
izboljšali, in sicer poskušajo sistem zasnovati tako, da bi zdravilo prepoznal s
čim večjega števila zornih kotov.
Seveda se ob tem poraja vprašanje o dejanski uporabnosti take aplikacije (da o
varnosti sploh ne govorimo). V množici
raznobarvnih tabletk in kapsul, ki jih morajo jemati, bi tak program najbolj koristil starejšim. Žal pa so ravno oni večinoma precej nespretni, kar se tiče moderne
tehnologije. No, za identifikacijo tistih
tablet, katerih škatlico ste lani izgubili
in za katere se sedaj nikakor ne morete
spomniti, čemu služijo, bo že v redu. Če
se seveda ne bojite pristati med tistimi
nesrečnimi devetimi odstotki.
Vir:
http://www.newscientist.com/article/mg21628856.800-app-helps-tell-your-colourful-pills-apart.html
22
Predsednica
DŠFS & ŠS SFD
Petra Soršak
Že nekaj časa si predsednica DŠFS&ŠS SFD. Kako si se
navadila na novo funkcijo? Kakšne so tvoje naloge in
zadolžitve?
Delo predsednika je zelo raznoliko, polno novih izzivov in
predvsem odgovorno. Takoj po prevzemu funkcije je bilo
naporno, ker je velik zalogaj prevzeti tako veliko društvo.
Sedaj pa mi je delo v veliko veselje, saj sem dobila že veliko izkušenj. Zastopam društvo in ga predstavljam zunaj
fakultete. Predstavljam mnenje študentov v Slovenskem
farmacevtskem društvu in v drugih inštitucijah. Dogovarjam se s sponzorji glede morebitnih sodelovanj. Moje
delo zajema tudi usmerjanje celotnega izvršnega odbora.
Skrbim tudi, da delo v društvu poteka v skladu s statutom
in z veljavnimi zakoni v Republiki Sloveniji. Imam pregled
nad vsemi projekti, ki se v društvu odvijajo, skrbim za motivacijo in aktivno iščem nove člane. Skoraj vsak dan imam
kakšen sestanek.
Pa se malo vrniva v preteklost. Kakšni so bili tvoji začetki v Drug Dealerju? Kaj te je pritegnilo? Je potrebno svo-
jo aktivnost v organizacijah graditi počasi?
Začelo se je tako, da sem se udeležila motivacijskega vikenda v prvem letniku. Navdušila me je energija ljudi pa
tudi prijateljske vezi med njimi. Sprva sem zgolj udeleževala različnih dogodkov v okviru Drug Dealerja. Resneje
pa se je moja aktivna pot začela pri organizaciji 56. IPSF
kongresa, ki je potekal v Ljubljani leta 2010. Tam sem spoznala, da so mednarodni dogodki super stvar, zato sem se
jih začela aktivneje udeleževati, kar me je dodatno motiviralo. Kasneje so me povabili k organizaciji 15. Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora, kjer sem se
veliko naučila. Ker se vedno veselim novih izzivov, je bilo
logično nadaljevanje mojega dela v društvu to, da sem
kandidirala za mesto predsednice. Menim, da je potrebno
rasti z društvom, se najprej udeleževati dogodkov in jih
kasneje organizirati.
Vsak predsednik ima svojo vizijo usmeritve društva. Kakšna je tvoja? Čemu daješ prednost?
Vizija je nekaj, kar je neuresničljivo, jaz pa imam cilje, ki
so pa uresničljivi. Moji cilji so, da društvo še naprej gradi
na prepoznavnosti v svetu farmacije, pa tudi izven naše
stroke v Sloveniji in svetu. Smo že eno izmed najboljših
23
Intervju Maja Šerčić
Tokrat sem za pogovor prosila Majo Šerčić, predsednico
Društva študentov farmacije Slovenije in Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva.
Simpozij SFD
študentskih društev na Univerzi v Ljubljani, ampak mislim,
da tega ne kažemo dovolj, ker imamo še veliko kvalitet,
ki so skrite. Želim si več mlajših aktivnih članov, na katerih bomo gradili našo prihodnost in prihodnost farmacije.
Društvo se aktivno vključuje v osveščanje javnosti o poklicu farmacevta, njegovi vlogi in pomenu.
Koliko pomembno je povezovanje z drugimi inštitucijami? Bi bilo potrebno koga posebej izpostaviti? Kakšno
vlogo ima pri tem Fakulteta za farmacijo?
DŠFS & ŠS SFD zelo tesno sodelujeta s Študentsko organizacijo Fakultete za farmacijo (ŠO FFA) in Študentskim
svetom Fakultete za farmacijo (ŠS FFA). To sodelovanje je
unikatno in nam ga marsikdo lahko zavida. Sodelovanje
med nami je zelo trdno in me veseli, da smo tako dober
tim. Kot Študentska sekcija smo povezani s Slovenskim
farmacevtskim društvom. SFD je povezava med študenti
in širšo strokovno javnostjo. Mogoče se tega sodelovanja
ne poslužujemo toliko, kot bi se ga lahko. Zelo dobro sodelujemo tudi s številnimi profesorji, ki nam prostovoljno
priskočijo na pomoč pri strokovnih predavanjih. Uspešno
sodelujemo tudi z vodstvom fakultete. Aktivnost na mednarodnem področju se kaže kot članstvo v obeh mednarodnih študentskih organizacijah, Evropski zvezi študentov farmacije (EPSA) in Svetovni federaciji študentov
farmacije (IPSF), kjer slovimo kot ena aktivnejših članic.
Nekateri naši člani so tudi člani njihovih timov. Smo tudi
članica KOMISP-a. V KOMISP-u se povezujejo mednarodna
aktivna društva v Ljubljani, z njimi izmenjujemo svoje izkušnje na področju različnih projektov.
24
Kakšne zanimive obštudijske dejavnosti še lahko pričakujemo v naslednjih mesecih?
Pripravljamo nov projekt z imenom Kapsula priložnosti, v
okviru katerega študente seznanjamo o možnostih zaposlovanja farmacevta in o širinah znanja, ki ga farmacevt
ima. Opažamo namreč, da študentje potrebujejo takšne
informacije, saj marsikateri študent ne ve, kam bi se usmeril po diplomi, zato mu želimo s predavanji farmacevtov z
različnih področij o njihovem delu, predstavitvijo in obiski
podjetij pomagati in ga pripraviti na trg dela. Obnavljamo
tudi projekt, ki ga že dolgo ni bilo, in sicer je to CSE (?).
Marsikdo med nami ga ne pozna. Gre za tekmovanje v kliničnih veščinah. Najprej bomo izvedli predavanje na določeno temo, tisti udeleženci, ki si bodo to želeli, pa bodo
lahko kasneje tudi tekmovali. Seveda pa ne bomo pozabili tudi na naše tradicionalne projekte, kot so Svetovanje
bolnikom, Mednarodni poletni farmacevtski tabor, ki bo
najverjetneje združen s Threenom (Francija, Portugalska),
nepozabno bo tudi že tradicionalno smučanje na Kaninu.
Obetajo se nam športni dogodki, najprej bo na vrsti paintball. Pa tudi na strokovna predavanja in javne kampanje
ne smemo pozabiti. Pa seveda naša Spatula. V okviru SFD-ja se bomo seveda udeležili tradicionalnega Farmaskija
na Rogli, kjer bomo z vsemi močmi branili barve Študentske sekcije, in pa seveda simpozija ob 38. letni skupščini
SFD-ja maja v Portorožu. Številčna delegacija slovenskih
študentov farmacije nas bo zastopala na obeh tujih kongresih v naslednjem letu, EPSA kongresu v Catanii in pa
IPSF kongresu na Nizozemskem. Kmalu se odprejo tudi
prijave za SEP poletne prakse v okviru IPSF-a.
Maja na najbolj popularni televiziji v Nišu
Tvoj najljubši projekt je …?
udejstvovanjem sem spoznala tudi zanimive ljudi.
To je težko vprašanje, ker sem sodelovala že pri številnih projektih. Mogoče bi vseeno izpostavila Mednarodni
poletni farmacevtski tabor, ker gre za dogodek, ki združuje tako strokovno kot družabno plat. Hkrati pa je tudi
izjemna priložnost za druženje s tujci, izmenjavo mnenj
in izkušenj. Ponosna sem, da društvu vsako leto uspe organizirati tako velik projekt. K uspešnosti tega projekta
seveda veliko pripomore prof. Kreft z zanimivo delavnico
izdelovanja grenčice.
Kaj počne Maja v prostem času, ko ni študentka FFA in se
ne ukvarja z Drug Dealerjem?
Dnevi preživeti v študentski sobici so izredno pestri. Je
kak dogodek, ki se ga še posebej rada spominjaš?
Učite se, ampak tudi izven meja predavalnice. Študentska leta so lahko najlepša leta vašega življenja, leta pred
velikimi obveznostmi, ki vas čakajo. Izkoristite jih tudi za
druženje s kolegi farmacevti. Drznite se, borite se zase,
bodite glasni. Naj vas ne bo strah izpostaviti se. Občutek
imam, da se študentje naše fakultete prepogosto držimo
v ozadju in ne pokažemo vseh svojih kvalitet in znanja,
ki ga definitivno imamo. Pridete na naše projekte, odprti
smo za vse.
Res je! Trenutki preživeti v študentski sobici so vedno zanimivi, ker se tukaj zbira veliko študentov. Vedno so kakšne
zanimive debate med učenjem. Je pa študentska sobica
predvsem naš delovni prostor, kajti tu potekajo vsi naši
sestanki in se rojevajo nove zamisli. Študentska sobica je
v tem času skorajda postala moj drugi dom.
Družim se s prijatelji, ki so sicer v veliki meri iz društva,
grem na različne kulturne dogodke, koncerte. Rada potujem. Delo v društvu je postalo del mojega vsakdana, nadaljuje se v prosti čas in druženje s prijatelji …
Kaj bi sporočila brucem in nižjim letnikom?
Vodenje tako uspešnega društva je seveda tudi stresno,
zgodijo pa se tudi neljubi dogodki. Kaj si se naučila?
Seveda je vodenje društva kdaj tudi stresno. Najpomembneje je to, da delaš z ljudmi, s katerimi moraš najti skupni
jezik. Delo v timu je definitivno kvaliteta, ki jo pridobiš.
Pridobiš pa tudi pogajalske sposobnosti. Naučiš se postaviti zase in za društvo. Izboljšala sem svoje organizacijske
sposobnosti. Pomembno je delo z denarjem, med svojim
25
PHARMACY
EDUCATION
IN INDIA
Dr. T. V. Narayana
Vice-President – IPA & Chairman – IPA
Education Division, India
Mednarodna scena Pharmacy in India
The earliest traditional systems of medicine practiced in India had been Ayurveda and Siddha. The Unani Greco-Arabic
medical system came from West Asia.
The colonial period brought the new
western system of medicine and paved
the way for pharmacies to emerge in
India. Though pharmacy has been practiced for ages in India, it has only been
recognized as a profession since the 18th
century. The origin of pharmaceutical
institutions in India dates back to 1899,
when pharmaceutical training began in
Madras, and was followed by the State
Medical Faculty of Bengal in 1928. Prof.
M. L. Schroff, the father of pharmacy education in India, started the UG program
in pharmacy at BHU in the year 1932; after that, degree programs were started
by Andhra University in 1937, Madras
University in 1938, Bombay University
in 1943, Punjab University in 1944 and L.
M. College in 1947. The statutory regulation of pharmacy institutions in India
was established with the enactment of
the Pharmacy Act 1948, The Pharmacy
Council of India was established in the
year 1949, and the first education regulations (ER) framed in 1953, which were
subsequently amended in 1972, 1981
and 1991.
The PCI regulates pharmacy education
and profession in India. At present there
are more than 1500 institutions offering
various pharmacy programs of Diploma,
UG, PG and Pharm.D with an annual intake of more than 100,000 students. The
syllabus is more industry-oriented and
mainly focused to cater the needs of the
pharmaceutical industry. Pharmacists
with UG and PG qualifications prefer to
work in industry rather than in community pharmacy due to lucrative job opportunities, while most of the community pharmacists engaged are Diploma
holders in India. The patent regime triggered the growth of Indian pharmaceutical industry as an innovative Industry.
The availability of a vast technical pool,
26
skilled manpower, and well-established
state-of-the-art manufacturing plants
made the Indian pharmaceutical industry into a global pharmaceutical destination.
The Pharmacy Council of India (PCI), The
Indian Pharmaceutical Association (IPA),
and leaders of the pharmacy profession
have undertaken several initiatives, including the rolling out of the Charter of
Pharma Vision 2020, released by His Excellency Dr. A. P. J. Abdul Kalam during
the 55th IPC 2003 at Chennai, and a roadmap document during the 58th IPC 2006
at Mumbai, proposing various activities
to shape the future of the pharmacy
profession and pharmaceutical services
in India by 2020.
The changing scenario in societal re-
quirements and more emphasis on the
health care system indicates a clear shift
from science-based pharmacy education to practice-based education. With
the successful implementation of PG
programs in hospital pharmacy and
pharmacy practice in selected institutions, the policy makers and pharmacy
educators in India proposed the introduction of the Pharm.D program (5
years of training and 1 year internship).
As a major breakthrough in the history
of pharmacy education in India, The
Pharm.D regulations u/s 10 of the Pharmacy Act 1948, had been published in
the Gazette of India on 10thMay 2008
with an aim to equip the future pharmacist of India with skills of not only for
dispensing medicine but also to serve as
counsellor on medicine with focus towards patients and prescribers of drugs.
ERASMUS
EN ROSE
Kaja Antlej
Nancy
Ob izbiri mesta me je zelo pritegnilo njegovo simpatično ime. Tako sva z
Martino spakirali kovčke in se prežeti z
radovednostjo ter pričakovanjem podali
v majhen francoski Nancy. Vse, kar sva o
gospodični Nancy vedeli, je bilo, koliko
glav šteje (okoli 105.300), kje se nahaja
(regija Lorraine na SV Francije), da ima
enega najlepših trgov (Place Stanislas) in
ogromno število prelepih parkov ter da
je idealna izhodiščna točka za potovanja
(Luksemburg, Belgija, Nemčija, Švica so
v neposredni bližini) in izredno študentom prijazno mesto. Ja, seveda sva slišali, da Francozom tuji jeziki ne ležijo preveč, ampak resnično ne morem opisati
neprijetnih občutkov, ko ne razumeš in
nisi razumljen. Po prvem, lingvističnem
šoku, ko sva morali urejati birokracijo, na
milost in nemilost seveda v francoščini,
je sledil še nastanitveni – nikoli si ne bi
mislila, da se mi bo od 9 m2 velike sobice,
opremljene v vojaškem stilu, z odpadajočim ometom, po začetnem odporu na
koncu tako zelo težko ločiti! Tukaj so se
problemi z jezikom šele dobro začeli: če
naju je prvi obisk na recepciji študentskega doma omehčal v kolenih, sva se
na predavanjih lahko samo še sesedli. :)
Ko sva brezizrazno strmeli v projekcije in
nama je nad glavama neutrudno brenčal vprašaj, se je od nekod pojavila glava
plešastega profesorja in v naju izstrelila
nekaj nama takrat še kitajskih besed. Še
spogledati se nisva imeli časa, ko je od
nekod prijadral stavek “Ne razumejo,
so Erasmus!” , pospremljen z obveznim
smehom, ki tudi naju ni pustil ravnodušnih. Dogodivščina, v katero sva brez
padala skočili sami, se je začela. Zdaj javno ožigosani z logom ERASMUS® sva se
podali na čudna pota osvajanja novega
jezika, kriljenja z rokami in govorjenja
frangleščine ter si bili vsak dan bolj domači s tako dobro poznanim mednarodnim izrazom “I don‘t care, I‘m Erasmus!”
Po dveh mesecih popolnega tipanja v
temi sem počasi začela osvajati osnove
jezika, obiskala Luksemburg z odličnimi
picami v PizzaHutu, prečudoviti Pariz z
vsemi znamenitostmi (obvezno seveda
tudi Old Lady, kot ljubkovalno pravijo
in Toul. Na začetku decembra sem se s
prijateljem s Češke podala na božične
stojnice v bližnji Strasbourg. Gre za alzacijsko mesto (regija Alsace) na skrajnem
vzhodu, pol ure oddaljeno od Nemčije,
polno čudovitih hiš tipične alzacijske arhitekture (betonske stene, kombinirane
z lesenimi trami), ki pride v času božičnega sejma še posebej do izraza. Ulice so
bile skoraj neprebojne (že od popoldneva dalje), prenapolnjene s sproščenimi
domačini, ki so obkolili majhne krčme,
katerih police so se šibile pod dobrota-
Place Stanislas
Eifflov stolp
Eifflovemu stolpu) pa tudi resnično pravljični Disneyland, poln ogromnih izrezljanih buč, krvavih kirurgov, vampirjev
in ostalih pošasti – noč čarovnic je bila
v zraku. Udeležila sem se simpatične
prireditve “Faim d‘Echange” (Lakota
izmenjave), namenjene prav Erasmus
študentom, kjer so vsakemu udeležencu
dodelili prijetno francosko družinico. Z
njo sem po obvezni večerji tudi kasneje, v zahvalo za njihovo dobrodušnost
in pripravljenosti pomagati, preživela
veliko lepih, toplih trenutkov in obiskala
precej okoliških mest, kot sta npr. Metz
mi. V zraku je bil sladek vonj po kuhanem vinu in cimetovih piškotih, razgled
na dih jemajočo katedralo, piko na i pa
so dodali vsi mogoči okraski, s katerimi
so Strasburžani okrasili hiše – na oknih
so bili ogromni plišasti polarni medvedki, zvončki, smreke, okrasne verižice,
zvezdice, ulice so med seboj povezovale
bleščeče se verige z laternami in lampijončki, da ne govorim o okrasnih lučkah,
ki jih je moralo biti na kilometre!
27
Erasmus Paris
Erasmus. Na začetku kar malce
strah vzbujajoča beseda se je
v desetih mesecih, preživetih v
Franciji, kot metulj iz zapredka
preobrazila v eno najmočnejših čustev, zdaj podkrepljeno s
spomini v smislu “The time of
my life” in obveznim stranskim
učinkom – nasmehom na obrazu.
Essayez en Slovène!
Za novo leto sem poletela na obisk v
Slovenijo, po vrnitvi nazaj pa so se pričeli pravi izzivi – francoski izpiti. Kljub
prepričevanju, da bodo z erasmusi blagi, najine izkušnje niso bile tako mile. Še
vedno izredno prijazni profesorji so hoteli vedeti čisto vse, seveda v francoščini,
tako da sva se za svojih 23 izpitov precej
nagarali (do izpaha možganov ni prišlo,
redni pa so bili izpahi jezika). Kakšna je
bila nagrada? Zadnji izpit 10. maja in
znatno višje povprečje (študentje v Nancyju namreč niso ravno med pridnimi!
Učenje nama je močno olajšal njihov sistematični način poučevanja (delitev po
organskih sistemih, npr. prebavni trakt
in pogled nanj z vseh vidikov – patološki, fiziološki, z vidika klinične farmacije
itd.), pa tudi zanimive vaje, kot je preučevanje delovanja sedativov na živih
belih miškah ali pa živčnih prenašalcev
s pomočjo računalniškega programa.
Kljub težkim izpitom se žurom ob vseh
narodnozavednih Špancih, ki so kot
vedno branili naziv največjih žurerjev,
nisva mogli upreti, zato je kombinacija
neprespanih noči, tujega jezika in živčnosti včasih pripeljala do profesorjevega
vzklika “Essayez en Slovène!” v dobrem
duhu, da bi na vprašanje morda odgovorili kar po slovensko. Od nočnih lokalov sta bila v Nancyju izredno priljubljena Le Chat Noir (Črna mačka), kjer je bilo
majhno, okroglo, vedno polno plesišče,
Nori Francozi
Erasmus Paris
Nori Španci
ki se je vrtelo okoli svoje osi, in pivnica
Le Mac Carthy – mednarodni bar, kjer so
bili Francozi v manjšini in smo se srečevali z Mehičani, Španci, Italijani, Perujci,
28
Belgija
Kolumbijci ter še mnogimi drugimi. Ne
smem pozabiti na Love boat bar, namenjen erasmovcem, in bar z latino pridihom Punto Latino, kjer sta se plesali salsa
in bachata. Za šport je bilo poskrbljeno,
kot se šika – študentje smo se (Sloveniji
za zgled) za 20 evrov na leto lahko preznojili na mnogih športnih aktivnostih
večkrat na dan, od ponedeljka do sobote.
Bruselj, ESN in AdieuOrganizator odličnih potovanj in organizacija za pomoč
Erasmus študentom je bilo društvo ESN
(Erasmus Student Network), s katerim
sem obiskala Belgijo. Kaj se mi je najbolj vtisnilo v spomin ob obisku Bruslja?
Kako se dela pivo (obisk pivovarne BocQ)
in njegova pokušina – žur v pravem belgijskem lokalu Delirium z 2004 vrstami
piva (če želiš poskusiti vse, v enem letu
to znese 5,5 kozarcev piva vsak dan –
huh, naporno J). Obiskali smo še spomenik Atomium, ki pariškemu Eifflu ne seže
niti do gležnjev, pa tudi eno od mnogih
belgijskih čokoladnic – mmm, resnično
si zaslužijo svoj sloves!Ena od ESN-ovih
odličnih idej je bila tudi kuhanje – vsak
mesec smo imeli Erasmus študentje
možnost predstaviti kuhinjo in tipične
jedi svoje države, tako da smo se dobili v centru za mlade v temu namenjeni
kuhinji in jedi skupaj tudi pripravili. Tudi
Slovenija je bila deležna pohval.
Bolj kot se je najin Erasmus bližal h koncu, več sva imeli norih francoskih prijateljev in prijateljic, bolj sva gradili na
jeziku, ko pa sva končno dobili občutek, da je najino govorjenje francoščine
zadovoljivo, sva se od Nancyja z razparanim srcem morali posloviti.Iz Nancyja
sem se podala na 3-tedensko potovanje
po Franciji, odkrivala mesto za mestom,
vsako s svojim čarom in starim, mističnim mestnim jedrom; preko fantastične
Bretanije, polne sončnic, na SZ in dolgih
peščenih atlantskih obal z bučajočimi
valovi okoli Lacanouja vse tja do sapo
jemajočega Carcassonna (mesto za obzidjem), z zgodovino bogatega Ardecha
z rimsko areno in še aktualnimi bikoborbami ter do mest Azurne obale (prečudovito mesto zvezd Cannes) in Monte
Carla v Monaku.
Erasmus je ena najlepših življenjskih izkušenj: ogreje ti srce, razširi duha, zrahlja
tvoje spone, da stopiš svetu naproti z
odprtimi rokami in široko zaprtimi očmi
ter zaneti majhen plamen v tvojem srcu,
ki nikoli več ne ugasne, razplamti pa ga
le – ponovno potovanje!
KAM IN ZAKAJ
NA IZMENJAVO?
Katarina Nemec
Torej, odpravimo se na pot!
Zemlja se vrti od zahoda proti vzhodu,
zatorej se moj vrtiljak držav začne pri
skrajnem zahodu Evrope, kjer je Portugalska, ki uživa v zmernem oceanskem
podnebju ob Atlantskem oceanu. In ker
se ljudje obračamo po vremenu, so Portugalci zmerni, mirni, že skoraj asketski,
življenje uživajo počasi, preprosto, ob
zvokih fada. Folklorni festivali, sladke
utopitve v olivnem olju, obrisi bivših velikih pomorščakov in “campos” – tržnice,
prekrite z ribami, cvetjem in sadjem – so
njihov ponos. Pokrajina: oljčni nasadi,
vinogradi, iz katerih pride opojni portovec, sredi njih pa Lizbona na sedmih gričih, ki jo spremlja reka Tejo. Prestolnica
je ujeta v retrospektivo časovnih arhitekturnih nepravilnosti med Mavre, srednji
vek in Art Nouveau, pa ji kljub temu lahko pripišemo večno vdanost. Če bi želeli
študirati na Portugalskem, imate kar dve
možnosti – Lizbono in Coimbro, sedanjo
in nekdanjo prestolnico.
Na vzhodu meji Portugalska po vsej svoji dolžini na Španijo, ki je dom svetovnih
artistov in ima posledično zavidljiv obseg galerij in muzejev. V mestih se ozke,
starinske uličice odpirajo v nove moderne četrti, kjer šarmantni lokali ponujajo
lokalna vina, vmes pa se bohotijo novodobne diskoteke, nastale za “sardine” na
množično turistično obiskanih obalah
(Costa Brava, Costa Dorada, Costa del
Sol ...). Kulturno je to država, polna famoznih starih stavb, od rimskih akveduktov,
gotskih katedral do skoraj v vsaki drugi
vasici prisotnega srednjeveškega gradu,
v katerih se mogoče najde še kakšen
ostanek burlesknega srednjeveškega
viteškega duha, ki ga je opisoval Cervantes. Španski temperament lahko užijete
v svetovljanskem Madridu, najšarmantnejši Barceloni, mavrsko obarvani Granadi, skorajda čisto na zahodu spoznate
Galicijo in Santiago de Compostelo ali
pa se na jugu nastavljate sončnim žarkom v Elcheju.
Francija s prestolnico, ki simbolizira
romantiko, (pre)bogato kulturno dediščino, je genski sklad filozofov, revolucionarjev in dizajnerjev – le pomislite,
kakšen stas bi si nabrali po nekaj mesecih življenja tam! Fantastična smučišča, glamurozni obalni resorti in ruralno
podeželje ustvarijo nepozaben pejsaž,
medtem ko ga hrana ter vino še dodatno začinita. Strastno patriotski Francozi
verjamejo, da živijo na najboljšem delu
sveta. In če pomislimo, da so prav oni
osmislili “joie de vivre” , je čisto možno,
da je res tako. Izbirate med Nancyjem
(mesto, ki je v času Art Nouveau tekmovalo s Parizom in si prislužilo naziv “Capital de l'Est”), središčnim Limogesom,
prestolnico francoske kuhinje – Lyonom,
intimnim Montpellierjem na azurni obali, kjer se je osnoval vitalizem, in romantičnim študijem v Parizu.
Čeprav je dom celotne Evropske unije, ostaja Belgija na naših zemljevidih
dostikrat prezrta – morda zaradi skromnosti tamkajšnjih ljudi? V resnici se
lahko pohvalijo z obsežnejšo zgodovino,
bogatejšo umetnostjo in razkošnejšo
V Veliki Britaniji svetovno znane inštitucije in simboli ostajajo cenjeni in nedotakljivi – od Big Bena na Westminstru
do canterburyjske katedrale, stadiona
Velika Britanija
Francija
arhitekturo kot večje, glasnejše sosede.
Za začetek le nekaj najfinejših srednjeveških mest: Antwerp, Bruselj, Bruges,
Ghent in Leuven. Številni festivali in praznovanja zaposlujejo obiskovalce, ti pa
ne pozabi, da sta uživanje v hrani in srkanje raznolikih piv v odlični družbi nacionalni razvedrili. Zakaj torej ne bi malo
“hengal” v Leuvenu ali Bruslju?
29
Erasmus Kam in zakaj na izmenjavo
V skoraj vsaki Spatuli beremo kakšen prispevek študentov, ki so se udeležili mednarodne izmenjave v okviru programov
Erazmus, Paracelsus, Da Vinci ali katerega drugega. V tej številki smo pripravili
članek, ki vam bo podal nekaj bolj turističnih informacij o državah, v katere se
lahko odpravite, tj. z univerzami v katerih ima naša fakulteta podpisane bilateralne sporazume. Administracijske zadeve so dolgočasne in seveda ne spadajo v
tako prijetno revijo, kot je Spatula, zato
vam z njimi ne bom težila. Vse in še več
lahko izveste na spletni strani FFA pod
zavihkom Mednarodna dejavnost. Moja
naloga pa je, da v kozmopolitanskem
duhu pohvalim države, kamor se lahko
začasno preselite.
Wembley do Tower Bridgea in ene najbolj vplivnih kraljevih družin. Breme preteklosti razvije naštete entitete v ultimativno ponudbo dizajnerstva, prefinjene
klubske scene in gurmanstva v dih jemajoči freski zgodovine. Prisotnost Velike
Britanije na svetovnem zemljevidu še
vedno ostaja velika kot spomin in opomin velikega, a ne pozabljenega imperija. Če se želiš znajti v metropolitanskem
vrtincu naštetega, se odločiš za University College v Londonu, ki se trenutno
nahaja na dvajsetem mestu šanghajske
lestvice.
Danska – harmonična zmes novega in
starega. Starodavni gradovi in vikinške
trdnjave stojijo drug poleg drugega z živahnimi mesti ter elegantnim modernim
dizajnom. Pred tisočletjem so ji danski
Vikingi prinesli svetovno prepoznavnost,
ko so se borili po skorajda celotni Evropi
in prvi odkrili Ameriko. Danes se ponašajo s zelo urejenim državnim sistemom
– progresivno politiko, razširjeno toleranco in liberalnim socialnim sistemom.
Severni Pariz, kot med drugim imenujejo
Koebenhavn, je eno od mest z najkvalitetnejšim življenjem, poleg tega sta
okoli njega stacionirani dve od 50 največjih farmacevtskih oziroma biotehniških
podjetij, njihova univerza pa je ena najboljših v Evropi.
Finska je mirna, celo tako zelo, da sta
skromna koča ob enem od številnih jezer
in primerno kadeča se savna zadosten razlog za srečo. Nepregledna količina gozdov in jezer in vmes nanizana mala mesteca. Izjema je živahna, za zdaj še dokaj
intimna prestolnica – Helsinki, ki počasi
postaja eno najpriljubljenejših evropskih mest za oddih. V mesecih polnočnega sonca so obalne regije raj za ribiče
in jadralce, ko pa noči postanejo hladne
in dolge (v resnici zelo, zelo dolge), imaš
odličen izgovor za neskončna kramljanja
na toplem, ob krepki vodki. Finska, ki se
ponaša z najboljšim šolskim sistemom, ti
ponuja izmenjavo v Helsinkih.
Estonija, še manj številčna kot Slovenija, skorajda pozabljena, strateško umeščena med Rusijo in Skandinavijo, je po
samostojnosti začela hitro pot napredka.
Internetna in mobilna tehnologija sta
nacijo pretresli kot nevihta, a prisotna
vedrost ljudi in povezanost z naravo
(skoraj pol države pokrivajo gozdovi –
pa smo si podobni še bolj, kot ste pričakovali) ustvarita pravo mineštro neštetih
tradicionalnih in ljudskih entitet, vpetih
v državico, ki je kljub majhnosti deležna
tudi številnih kraterjev. Mogoče lahko v
središču inteligence in kulture v Tartu še
sam odkriješ kakšno podobnost s Slovenijo?
V srcu Evrope nam Nemčija ponuja mala
slikovite vasice, elegantni mestni šarm,
okusno pivo in vino, bogastvo umetnosti ter kulture in pokrajino, polno gozdov
in gradov ob reki Ren. Prav tako gre za
državo, ki leži na križišču zgodovine –
rimski imperij, Bismarck, nacizem, dvig in
padec berlinskega zidu – le kdo je v taki
meri oblikoval Evropo kot prav Nemčija?
Bodi v Berlinu v času filmskega festivala,
v Bonnu prisluhni verjetno najčastnejšemu občanu Beethovnu ali pa preprosto
študiraj na kateri od mnogih nemških
univerz, ki si vse lastijo markantne uvrsti30
Danska
tve v svetovnem merilu – v Regensburgu, Tübingenu ali Braunschweigu.
Ni ravno največji problem najti dih jemajoče lepote v Švici. Vsi klišeji so tu:
velike gore, žuboreči slapovi, tiha jezera,
simpatične podeželske hišice in seveda
kravice, ki se zadovoljno pasejo na zelenih planjavah. Mesta in vasi ponujajo
srednjeveške fasade, barvite parade in
ga mestnega jedra, odkrivajoč skrivnosti skritih uličic ali preprosto opazujoč
vsak fragment edinstvenega Karlovega
mostu. A ne pozabi na ostanek države,
mnogo toplic, pravljičnih gradov, smrekovih gozdov in podzemnih jam. Češka
je praznik umetnosti, zgodovine, srcu
prikupne hrane, norih poletnih festivalov in potokov okusnega piva. Boš raje v
Brnu ali Pragi?
Avstrija je dežela sončnih vrhov in impresivne arhitekture z neprekosljivo
glasbeno tradicijo. Dunaj je prestolnica,
ki na svetovni lestvici “Best cities to live”
vztrajno zavzema najvišja mesta, je središče glasbenega življenja, prepredeno s
prekrasnimi stavbami. Glasba, umetnost
Nemčija
številne ljudske festivale. Vlaki hitijo skozi gorske predore, in da zaključimo pravljico – vse teče točno– kot ura. Študiral
boš v Baslu, kjer so bili tudi Erasmus, Paracelsus in Friedrich Nietzsche ter kjer
sta zelo razviti farmacevtska in kemična industrija – torej odlična odskočna
deska. Bern pa se ti ponuja kot mesto,
v katerem je Albert Einstein razvil svojo
teorijo relativnosti.
Večina obiskovalcev Češke republike
večino časa preživi v njenem skorajda
mitičnem glavnem mestu – Pragi. Zlato
mesto ima nekakšen magični privlak,
vsekakor lahko tam preživiš neskončne
ure – potepajoč se skozi labirint stare-
Praga
in arhitektura stagnirajo do najvišje mere
v Salzburgu, Mozartovem rojstnem mestu. V okviru Erazmusa se na Dunaj (ali
v Salzburg) lahko odpeljemo na izlet iz
nič manj markantnega Gradca. Zanj je
značilno harmonično zlitje tipičnih hiš
iz različnih obdobij in različnih arhitekturnih slogov. Ker se nahaja na kulturni
meji med Srednjo Evropo, Italijo in Balkanom, je mesto vsrkalo različne vplive
iz sosednjih regij in s tem pridobilo svoj
poseben videz. Ne gre prezreti, da je še
posebna čast študirati v istih “klopeh”
kot Nikola Tesla ali Nobelov nagrajenec
Otto Loewi (in seveda še mnogi drugi).
Hrvaška ima vse, kar lahko ponudi
Vzhodna Evropa, zavito v majhen, sladek orešček – gozdnate griče, rustikalne
vasice, idilične otoke, obzidana srednjeveška mesta, rimske ostanke, obalo s
turkiznim morjem in živopisano kulturo. Na stekališču poti med Zahodom in
Vzhodom je skozi stoletja absorbirala
rimsko, feničansko, habsburško in slovaško kulturo, da nam lahko zdaj ponudi le
zanjo značilno sumo, nepozaben mozaik
šarmantnosti. Tudi zagrebška univerza,
ena največjih v jugovzhodni Evropi, je
pred kratkim potrdila svojo odličnost z
uvrstitvijo na šanghajsko lestvico.
La dolce vita, il Belpaese. Ta fraza konstantno odzvanja v duhu države, ki je
dobila prve obiskovalce že v času Grand
Toura. Od dizajnersko konstituiranega
Milana, renesančnih Firenc in Toskane,
kozmopolitanskega Rima na prav tako
7 gričih (v katerega vodijo vse poti) pridemo do bolj tradicionalnega, a žal tudi
manj razvitega juga. Tako je Italija zape-
Zagreb
ljiv mozaik zgodovine, kulture, modnega, pa tudi okusne kuhinje, katere temelj
predstavljajo testenine, pica in fina vina.
Pa slastna lazanja, cappucino in tiramisu!
Nam zelo je blizu Trst, čisto možno je, da
zaideš v večno mesto Rim, blizu San Marina se lahko nastaniš v Urbinu, na severu v Paviji ali v Firencah, na zahodni obali
Italija
v Salernu, če pa si bolj otoški tip, lahko
študiraš na Sardiniji v Cagliariju,na Siciliji
pa v Cataniji.
Umeščena v središču goratega balkanskega polotoka Makedonija danes ponuja presenetljivo veliko možnosti za
sproščanje ali raziskovanje – lahko kofetkaš v živahnih kafanah, doživiš bazarje,
si pokoren v enem od neštetih bizantinskih samostanov, pohajkuješ po gromozanskih nakupovalnih središčih ali pa ob
gladini prekrasnega Ohridskega jezera
preprosto zaustaviš delček življenja. Študentsko življenje s kančkom balkanskega melosa si lahko privoščiš na Univerzi
Svetega Cirila in Metoda v Skopju.
Na skrajnem jugovzhodu je še ena lepotica – Grčija, ki je izvozila kaos, dramo,
tragedijo in demokracijo, preden so države sploh nastale. Grčija so meglene
Atene, bleščeči otočki (na Santoriniju je
celo vulkan) in fragmentirana antika v
Delfih, Kreti, Mikenah, na Akropoli ... Grki
z veseljem povejo “Kalinera” , ponudijo
pa feto, olive in ouzo. Kaj bi raje – Patras,
ki velja za glavni grški center raziskav in
tehnoloških študijev, ali Solun, mesto z
največjo grško in makedonsko Aristotelovo univerzo?
Ankara
turškem mestu – ali pa v puščavski prestolnici Ankari.
Ob vseh začutenih lepotah ne pozabite
na odličnost Slovenije in Ljubljane. Tudi
če se ne boste odločili za izmenjavo, ne
spreglejte naštetih držav – v vrtincu življenja vas bo pot zagotovo zanesla v
številne od navedenih!
Turčija predstavlja azijski sentiment v
Evropi, talilni lonec kultur in most med
kontinentoma. Hitro se je modernizirala,
včasih celo tako hitro, da so se spremembe nenehoma odražale pred očmi tamkajšnjih prebivalcev. Posvetna, zahodno
usmerjena, z živahnim gospodarstvom
svobodnega podjetništva. Kuhinja je
dobra za umret, obala je kot sanje in
mnogo turških mest niza spektakularne
mošeje in dvorce. Zakaj si ne bi pri barantali še krasnega leta življenja, lahko
v Carigradu/Bizancu/Konstantinoplu/
Istanbulu, v Izmirju – tretjem največjem
Pikantna kot paprika, po kateri je znana, in romantična kot romska glasba, ki
je inspirirala Belo Bartoka, Madžarska
obiskovalcem ponuja srce in dušo – a
po polovični ceni kot kjer koli v Zahodni
Evropi. Budimpešta je atrakcija, locirana
ob Donavi in bogata iz časa Art Nouveau
in baročne arhitekture. Drugje po državi so uničeni dvorci, pomlajevalni spaji, rimski in turški ostanki, “madžarsko
morje” in vinogradi. Szia Magyarorszag!
Lahko se odločiš za Szeged – na najuspešnejši univerzi v državi so leta 2000 prvi
ustvarili umetni dedni material, samo
mesto pa sloni na antični zgodovini. Na
najstarejši in prav tako prestižni Pázmány Péter Catholic University pa boš
študiral v samem centru Budimpešte!
31
SEP
V SLOVENIJI
Luka Tehovnik
SEP, kaj je že to? A to so tisti sestanki,
ki se odvijajo konec novembra, začetek
decembra? SEP je kratica za Student
Exchange Programme, program mobilnosti, ki omogoča izmenjavo študentov
med državami oziroma celinami in je
ena glavnih aktivnosti IPSF oziroma International Pharmaceutical Students’ Federation. Izbire je ogromno, interesenti
gredo tako lahko praktično v katero koli
državo, ki bi si jo človek zamislil. Namen
je pridobivanje novih znanj in izkušenj
na področju farmacije, spoznavanja tuje
kulture in običajev ter nenazadnje spoznavanje novih ljudi, sklepanje novih
prijateljstev in zabava. Program se odvija skozi vse leto, večina izmenjav pa se
dogodi v času od maja do septembra.
Kje se lahko vse preizkusite? Možnosti je
veliko, in sicer od dela v lokalni ali bolnišnični lekarni, farmacevtski industriji, na
fakulteti do dela v zdravstvenih zavodih
in na klinikah. Ste že doživeli svojo edinstveno SEP izkušnjo ali še ne? Ne bojte
se, še je čas, priložnosti kot take pa nikakor ne smete zamuditi.
moč. Sprejel sem Marijo iz Srbije in Nado
iz Črne Gore. Zanimivo je, da na začetku
nisem imel drugega namena kot le to,
da sprejmem ti dve študentki. V avgustu
sem imel namreč še zadnji izpit in kolokvij in mislil sem, da bo ukvarjanje s tujimi študenti in hkratno efektivno učenje
nemogoče. V končni fazi se je vse izteklo
po načrtih in nikakor mi ni žal, da sem se
odločil kombinirati ti dve aktivnosti.
Marca, Fábia in Zéja s Portugalske, Maza
iz Tunizije, Eszter iz Madžarske, Istvána iz
Romunije in Denise iz Nemčije. Dve študentki sta bili nameščeni v Mariboru, in
sicer Kathy iz Nemčije in Julia s Poljske,
tam pa se je z njima ukvarjala Eva, sedanja predstavnica za stike z Evropsko zvezo študentov farmacije.
Kot že omenjeno, smo videli kar precej-
SEP Slovenija
Kot vsako leto so tudi letos Slovenijo obiskali SEP študentje, ki so prihajali s Portugalske, Češke, iz Madžarske, Nemčije,
Srbije, Črne Gore, Romunije, s Poljske in
iz Tunizije. Skupaj smo doživeli res nepozaben avgust; obiskali smo obalo, Blejsko in Zbiljsko jezero, šli smo na Šmarno
goro, v Postojnsko jamo, ogledali smo si
Ljubljano, Kranj in še in še. Skratka, imeli smo se super in vsem je bilo nekoliko
težko, ko se je približal čas odhoda.
Pravzaprav se je vse pričelo nekako takole: Julija Lipušček, naš trenutni SEO
oz Students Exchange Officer, je po elektronski pošti pozvala vse zainteresirane, naj se vpišejo v seznam, kjer so bili
navedeni študentje, sedaj že dobri prijatelji, da jih bomo sprejeli, odpeljali do
študentskega doma in jim pomagali pri
nekaterih malenkostih. Tudi sam sem se
namreč letos prijavil na SEP, a sem bil žal
neuspešen. K sodelovanju me je spodbudilo dejstvo, da bi tudi jaz pričakoval
enako, če bi prišel v neko tujo državo,
torej da se me sprejme in mi pokaže tiste
najosnovnejše stvari. Ker sam nisem odpotoval nikamor, sem se ponudil za po32
Obisk Blejskega in Zbiljskega jezera, Kranja in pohod na Šmarno goro
Marija in Nada sta k nam prišli 1. avgusta.
Ko sem prispel na železniško postajo, sta
me že čakali v tamkajšnjem lokalu. Po
uvodni predstavitvi in krajšem klepetu, v
srbščini seveda, smo se odpravili v Rožno
dolino do sprejemne pisarne, kjer jima je
bil kasneje dodeljen dom, v katerem sta
preživeli ta prekratki mesec pri nas. Isti
dan sem spoznal še Michaelo s Češke in
Dioga s Portugalske. Po namestitvi v sobah smo se odpravili na kosilo k Lovcu,
kasneje pa še na kavo ob Ljubljanici. Prvi
vtis o Ljubljani je bil fenomenalen, vsem
je bila zelo všeč. Kasneje sem spoznal še
šen del Slovenije. Postavil sem se v vlogo organizatorja, saj sem želel, da tujci
vidijo čim več in da odnesejo obilo lepih spominov in doživetij. Tako smo en
vikend preživeli v Kopru na tamkajšnji
plaži. Kolegi Portugalci so takoj ugotovili, da je naše morje signifikantno toplejše
od njihovega, pripomnili so tudi, da so
njihove plaže peščene – hoje po večjih
kamnih namreč niso bili vajeni.
Naslednji vikend smo se z avtobusom
odpravili na gorenjski konec, natančneje na Bled. Tam smo se s čolni odpravili
do otoka, se sprehodili okoli jezera in se
v njem seveda tudi kopali. Dan smo zaključili s sladico, ki je znana za tisti konec.
Kremšnita je bila vsem všeč, prav tako
tudi samo okolje. Najbolj mi je v spominu ostal Mazov stavek: “Naj mi kdo pove,
kje imaš tako priložnost, da se lahko kopaš v jezeru, hkrati pa imaš fenomenalen
pogled na otok in gore.”
V naslednjih dneh smo si ogledali tudi
Kranj s tamkajšnjim starim mestnim jedrom, se slikali s Prešernom in obiskali
njegov grob, se sprehodili ob reki Kokri,
na koncu pa je sledil prijeten pogovor
v kavarni na vrhu stavbe, s katere smo
lahko občudovali celotno mesto z okolico. Skupaj smo opravili še pohod na
Šmarno goro, sami pa so si šli pogledat
še Postojnsko jamo, kjer jih je najbolj
navdušila vožnja z vlakom, ki je speljan
skozi jamo.
Skratka, skupaj smo preživeli res fenomenalen mesec. Da se prepričate, da je
res tako, je najbolje, da si o vtisih naših
kolegov v nadaljevanju preberete kar
sami.
Potepanje po Obali in Ljubljani
The word “amazing” is not good
enough to describe the wonderful
experience I’ve had with my new
friends from all over the world in
Slovenia during the month I spent in
Ljubljana!
Furthermore, “fabulous” is probably
not sufficient as well to describe the
beauty of Ljubljana, Maribor, Lake
Bled, Lake Bohinj, Postojna cave,
Medvode, Zbilje and many other
cities we visited during our stay in
Slovenia!
My journey begun with so much
excitement about the whole experience, since it was the first time I had
travelled to Europe, and on my own!
When I arrived in Slovenia, I felt so
comfortable very fast. The first thing
I noticed even from the air is that
everything is quiet and well organized.
My first impression was proven true
soon after that; Ljubljana was really a calm city full of landscapes
and monuments worth seeing.
Every place was near and easy
to go to by city bikes or on foot.
I admit that for me many things
were different, not just the culture,
language, architecture and weather,
but also food, costumes and habits.
Yet, I really enjoyed discovering all
of that!
Moreover, I also enjoyed every
morning I spent working and learning at the Faculty of Pharmacy in Ljubljana. At the Department of Pharmaceutical Technology, I partook in
a very interesting practice with the
help of well-qualified mentors and
colleagues who made me love this
pharmaceutical field even more.
During our free time, we had so
much fun by organizing visits to different places and cities in Slovenia
(castles, lakes, mountains, parks, river-sides, caves ...) and we also made
a great road trip to nearby European capitals (Budapest, Bratislava,
Vienna). During this “Euro trip”, we
didn’t just discover new places but
also made new friendships which
would be everlasting since we had
the chance and time to get to know
each other better.
One of the things that I appreciated
the most about my SEP experience
was the fact that we were from different countries but we lived in the
same dorm and hung out together
all the time, so we didn’t just learn
about Slovenian culture, but also
about Czech, Serbian, Portuguese,
German, Hungarian, and of course
Tunisian culture!
At the end of the SEP period, it
was hard to say goodbye to all my
nice friends, since I felt as if we had
known each other long before we
actually met … That’s why we decided to always keep in touch and to
try to meet again in Slovenia!
To conclude, I would like to say “hvala” (thanks in Slovenian) to all the
friends I met there and to the host
community of DŠFS Slovenia, to
IPSF, and of course to my dear association ATEP, which let me have this
great opportunity.
Zaouali Mohamed Amine, Tunisia
SEP Slovenija
My SEP experience in SLOVENIA
33
This summer I had the best experience
of my life so far – SEP in Slovenia was
responsible for that. It was the best
mix of interesting practical work at the
faculty, hanging out with interesting
people from all over the world, and
enjoying the beauties of Slovenia.
I had practical training at the Faculty
of Pharmacy in Ljubljana, Department
of Pharmaceutical Technology. The
work wasn’t hard at all and it was
very useful. People at the faculty are
friendly and communicative so I had
the opportunity to learn a lot from them
and also to use lab equipment that is a
little better than we have here in Serbia.
I will never forget living in the students’
dorm Rožna dolina and a feeling like I
am one of the Slovenian students. The
most interesting thing in the dorm was
that students who do not know each
other say ‘hi’ to each other whenever
they meet on the stairs or in front of
the dorm. They always say “živijo” with
a smile. That is not the case in my dorm
in Belgrade, so I was thrilled by that
and started smiling and saying “živijo”
to everyone I met. That was funny.
SEP was also an opportunity to make
friends from Slovenia, the Czech
Republic, Portugal, Tunisia, Hungary,
and Germany. That is priceless!
Even now, when everything is over, I
often watch photos which immortalized
shared moments with wonderful
colleagues from my SEP experience.There
are beautiful photos from Koper, Kranj,
Lake Bled, and every corner of Ljubljana.
I would recommend to everyone
not to miss the SEP experience,
especially in Slovenia, because it
cannot be described in words. People
need to feel the spirit of Slovenia!
At the beginning we were all strangers,
and now we're friends, so I am definitely
convinced in the truth of saying:
”Strangers are just friends who haven’t
met yet.”
First of all, I would like to start with a
conclusion. So here is my conclusion
regarding SEP in Slovenia: it was just
great and I would definitely do it
again!
student meals are excellent, the
beer is cheap and the standard of
education at the Faculty of Pharmacy seems to be very high, although
it’s very strange for me that you can
“buy” more attempts for the exams.
In Germany you have to repeat the
year if you don’t pass the exam the
second time, and if you don’t pass
the same test for the fourth time,
you’re exmatriculated.
This year I got the chance to spend
one month in Slovenia and I am
very grateful for that. I am a Czech
student of pharmacy and I was on
SEP in Ljubljana. I stayed there in
a students’ dorm and worked in a
community pharmacy in Kranj. I was
very satisfied, the pharmacists were
very nice, we observed how they
prepared ointments, syrups, sterile eye drops, etc. Some ointments
were prepared by me and my friend
Diogo, who also worked at the same
pharmacy; we were also storing
drugs and so on.
What I liked most was meeting so
many pharmacy students from
other countries. It was great that
we were all staying in the dorms in
Rožna dolina, so we could have nice
evenings in the dorm playing cards,
eating pancakes and exchanging
experiences, or we could go to the
centre together. Some of us had to
work only in the mornings, so there
was plenty of time to explore Ljubljana together, and the rest of Slovenia during the weekends.
I noticed that Ljubljana is the perfect city for students. You can get
everywhere by bike or by foot, the
I really enjoyed my stay in Ljubljana
and I would like to thank everyone
who helped with the organisation,
the planning of weekend trips and
all those who contributed to my unforgettable impressions!
Denise Kohler, Germany
SEP in SLOVEnia? What should I say? It
was amazing! Slovenia isn’t so big, but it
is the best place for doing SEP. You have
lots of different places to visit, such as
mountains, beaches, caves ... And everything is absolutely wonderful!
ly! We had the opportunity to work with
the best professors and with excellent
equipment.
Furthermore, I should not forget about
the people. They are very nice, kind and
really friendly. I spent one of the best
months of my life with them.
Marija Todosijević, Serbia
SEP Slovenija
Last but not least, we worked there and
the work I was doing wasn’t boring. Real-
34
I want to come back there! Slovenia, I really miss you!
Nada Medojević, Montenegro
It was one of my best summers ever,
I met many new friends and we had
so much fun you just cannot imagine, and I believe we will see each
other again.
Slovenia is the most beautiful country I have ever been to. It is very small
but has everything – mountains,
lakes, the sea … We went on a trip
every weekend. We visited, for example, Lake Bohinj, Lake Bled, Lake
Zbilje, the Postojna cave, the coast
in Koper, Velika Planina, Šmarna
Gora, and much more. I miss Slovenia and I´ll come back one day! 
Michaela Švidrnochová, Czech Republic
From then on, it was always on the
rise, beginning with the amazing
group of people that we met, from
the Social Pharmacy lab, Luka (our
private guide) to random people
from nights out, but most of all,
the amazing group of SEP students.
When you are sharing moments and
the same experiences for a month,
you are rewarded with meeting
spectacular people, people who
eventually become real friends with
whom you share 2000 km in a tiny
car going around Austria, Hungary,
and Slovakia, taking advantage of
the geographic location of Slovenia,
and on trips to the seaside and Bled
– a place that looks as if it was taken
from a fantasy book.
lar experience with. Our blessing
was that Slovenia gives the perfect
picture for that, so for me it’s not a
goodbye, it’s a “see you next time
Slovenia”, just a few stops in between – Germany, Czech Republic,
Serbia, Montenegro, Tunisia, Hungary, Romania – to visit my most recent
friends. ;)
Hvala in upam, da se vidimo na Portugalskem! Lep pozdrav,
Marco Rafael, Portugal
Because of the SEP experience you
can make friends for life, you can
exchange experiences, ways of life
and different cultures, not just of
the country you were in but also of
the people you shared that particu-
SEP Slovenija
Going to Slovenia for the first time,
expectations were high and hope
for a great month of SEP ahead; this
was my state of mind on the 1st of
August. First impressions, and I have
got to be honest here, were not
great – but only because I thought
the airport was too small. Step two,
arriving in Ljubljana, the first sight,
the first impression of the place
you are going to live in for the next
month being an important point of
any SEP student trip, was a very, very
good surprise. I looked around and
noticed a crowded rail/bus station,
lots of movement outside; busy for
what was a small European capital
on paper. After five minutes of waiting Sanja, the girl who was supposed
to pick up me and my friend (Yes, we
were two Portuguese guys ready to
work, party and discover Slovenia,
oh, and two more to come!), arrived,
showed us around, and I have got to
say that Slovenians left quite an impression – very helpful and friendly,
great way to start.
Še zadnja fotka pred odhodom
35
SEP
V AMERIKI
Praksa iz klinične
farmacije v ZDA
Tanja Hudobreznik
Za SEP poletno prakso sem se odločila,
ker sem hotela spoznati delo kliničnega
farmacevta. Ta smer farmacije pri nas
(še) ni zelo razvita, zato sem se podala
v tujino, natančneje v Združene države
Amerike. Z enodnevno zamudo zaradi
slabega vremena sem prvega julija 2012
priletela v mesto Tucson v Arizoni.
SEP Amerika
Bivanje in vse ostale aktivnosti je uredila moja koordinatorka Laura Johnson,
študentka drugega letnika Fakultete za
farmacijo. Vsakodnevna pot od doma do
Univerzitetnega kliničnega centra je trajala petnajst minut peš v eno smer. Ameriški študentje so si težko predstavljali,
da bi sami prehodili podobno razdaljo.
Vzrok temu so mogoče cenejši avtomobili in bencin ali pa velika želja po udobju. Ob osmih zjutraj sem se pridružila
študentki zadnjega letnika farmacije, ki
je opravljala prakso v bolnišnici. Sedli
sva za računalnik in preverili svojih petnajst do dvajset pacientov. Delovni list
je bil sestavljen iz podatkov o alergijah,
starosti, spolu, višini, zdravilih doma in v
bolnici, telesni masi ... Ogromno Američanov je prekomerno debelih in zaradi
tega sva njihovo maso prilagajali po treh
različnih formulah. Končni rezultat je bila
masa človeka brez maščob, ki sva jo uporabili za računanje glomerulne filtracije
in doze zdravila. Dnevno sva pregledali
tudi izvide elektrolitov, krvne slike, jetrnih encimov, srčne frekvence, krvnega
tlaka in telesne temperature. Poleg tega
pa še, ali se zdravila, ki jih bolnik jemlje
doma, uporabljajo tudi v bolnici, ali ima
na novo uvedeno zdravilo indikacijo za
pacientovo bolezen. Predvsem je bilo
pomembno spremljanje doze in njenega režima odmerjanja (sploh pri opioidnih analgetikih).
Ob desetih smo se dobili s petimi študenti medicine in zdravnikom. Pri posameznem pacientu sta se nam pridružili
njegova medicinska sestra in socialna
delavka (da smo uredili zdravila z zavarovalnico). Skupaj smo v približno štirih
36
Šerifi z divjega zahoda
urah obiskali bolnike in izbrali optimalne
terapije. Zdravniki so odprtih rok sprejemali utemeljene farmacevtske predloge
in jih največkrat tudi upoštevali. Najpogosteje sva celo namesto njih preračunavali odmerke opioidov pri prehodih
z i. v. na p. o. aplikacijo, ledvični očistek,
dozo antibiotika, antikoagulanta, inzulina ipd. Vsaj dvakrat na dan sva imeli
pripombe glede doze, načina aplikacije
in ustreznosti zdravila za bolnikovo bolezen. Vsak študent na praksi je dobil svoj
iPad, preko katerega je lahko kjer koli v
bolnici dostopal do pacientovih podatkov in tako spreminjal terapijo.
Ob dveh popoldan smo imeli kosilo. Po
njem smo se farmacevtke dobile s profesorjem klinične farmacije na pogovoru o naših pacientih. Delovni čas se je
zaključil okrog četrte ure. Delo v bolnici
je bilo zelo raznoliko in sproščeno, tako
da sem se vsak dan z veseljem vračala.
Seveda pa sem komaj čakala tudi razburljive popoldneve. Koordinatorka jih
je perfektno organizirala. Peljala me je v
muzej letalstva, Senora Desert Museum,
Arizona State Museum in v kino na ogled
Batmana. Obiskali smo tudi katoliško
mašo, country club, baseballsko tekmo,
Musical Instrument Museum, Western
Theme Park, burlesko, karaoke, Grand
Canyon, Las Vegas in še mnogo drugega.
Za Las Vegas lahko rečem, da je skoraj
presegel meje moje domišljije. Z dovolj
debelo denarnico lahko v mestu dobiš vse, kar si poželiš. Med drugim smo
obiskali restavracijo Heart attack. Pri
vstopu so nas oblekli v takšne halje, kot
jih prejmejo pacienti v bolnišnicah. Izzivalno oblečene bolniške sestre so nam
postregle eno- ali dvonadstropni burger,
ki se je imenoval Single/Double Bypass
Burger. Se strinjam, da je po tako veliki
količini zaužitih kalorij skoraj res potreben bypass. Če pa slučajno ne poješ do
Campus University of Arizona
konca (kar je velika verjetnost), te sestre
našeškajo po zadnjici. Druga dogodivščina v mestu blišča je povezana z ugotovitvijo, da so ključi našega avta ostali
zaklenjeni v vozilu. V petnajstih minutah
po klicu ameriške AMZ se je pripeljal
delavec, ki je na stik vrat avta vstavil napihljivo stvar (podobno rokavčku za plavanje), da so se ta malo odmaknila in je
s tem nastala špranja. Skoznjo je potisnil
dolgo palico in v eni minuti odprl vrata
avta. Se še čudite, da je v Ameriki toliko
ukradenih avtomobilov?
Za konec bi dejala, da so ameriški študentje z veliko prijaznostjo delili svoje
odlično znanje in izkušnje. Znanje in pošteno delo sta v ZDA dosti bolj cenjena
(in tudi plačana) kot pri nas. Slaba stran
pa je, da imajo zelo malo dopusta. Sogovornik mi je rekel, da si ga je v prejšnjem
letu vzel samo dva dni, njegova žena pa
bo na porodniški le tri mesece.
Kot vidite, so dopusti lahko velik problem, zato izkoristite študentske poletne
počitnice za obisk v ZDA. Ne bo vam žal!
Za dodatne informacije o praksi me lahko kontaktirate po elektronski pošti [email protected].
ESTONIJA
Domovina Skypa, črnega
humorja in zvestih
privržencev Eurosonga
Mitja Janžekovič
Tallinn
Pisal se je december 2011, zadnji dan za
oddajo prijavnice za SEP prakso. Katero
državo izbrati?
Po tehtnem premisleku med obilnim
božičnim kosilom mi je nad glavo zasijala žarnica: Estonija! Majhna in dokaj
eksotična dežela s še manjšim številom
prebivalstva, ki je stisnjena med Baltsko
morje in n-krat večjo Rusijo, z neberljivim in skrajno neizgovorljivim jezikom
se mi je zdela kot popolna destinacija za
IPSF SEP prakso.
študentske kavarne, restavracije, muzeji,
knjigarne in antikvariati. V času Sovjetske zveze je bilo mesto ena sama velika vojašnica in zato popolnoma zaprto
pred radovednim vohljanjem turistov.
Po padcu železne zavese pa mesto spet
dobiva študentski šarm in vsako leto privablja horde študentov s celega sveta,
ki hočejo združiti kvalitetno izobrazbo z
dekadentnim, predvsem pa poceni študentskim življenjem.
kratkih kril na ulicah. Vsi smo mu z nasmeškom prikimali.
Po napornem vikendu spoznavanja formalnih in neformalnih znamenitosti mesta sem v ponedeljek zjutraj s skodelico
obupnega espressa (po kavi Estonci niso
znani) zakorakal v Univerzitetni klinični
center Tartu, kjer sem opravljal prakso
kot klinični farmacevt. Moj tipični delovni dan se je začel v bolnišnični lekarni s
Po tipično turističnem ogledu estonske
prestolnice s skupino zabavnih FDV-jevcev (v katero sem se dobesedno zaletel
med brezglavim tavanjem po barvitih
srednjeveških ulicah Tallinna) sem se odpravil na pot proti 200 km oddaljenemu
mestu Tartu, kjer sem preživel nadaljnje
3 tedne.
Estonska tradicionalna jed
Tartu je s skoraj 100 000 prebivalci drugo največje mesto, ki se ponaša z eno
najstarejših in najbolj zvenečih univerz
na Baltiku ter slikovitim starim mestnim
jedrom, v katerem se gnetejo majhne
V študentskem domu, kjer sem bil nastanjen, so me pričakali sosedi Latvijec,
Poljak, Čeh in Italijan, ki se je v močno
obarvani italijanski angleščini pritoževal
nad kislim vremenom in pomanjkanjem
sprejemanjem naročil zdravil iz bolnišničnih oddelkov in njihovim dostavljanjem na oddelke. Po malici (ki je bila
nenavadno okusna in ni bila niti malo
podoba zloglasni bolnišnični hrani) sem
37
SEP Estonija
Iz vroče in prepotene julijske Ljubljane
sem poletel proti severu in po nekajurnem turbulentnem letu naposled stopil
na estonska tla. Prvo dejanje slehernega
potnika na krovu letala Ljubljana―Tallinn
je bilo mrzlično iskanje puloverjev, jaken
in ostalih oblačil z dolgimi rokavi, saj je
osvežilnih 16 °C naznanjalo, da se je poletje v deželi “milijoninšenekaj” prebivalcev že zaključilo. Kratke hlače, ki sem
jih z optimizmom dan poprej pakiral v
kovček, so tako postale žgoč opomin, da
vsi vremenoslovci le niso lažnivci.
Univerza v Tartuju
Univerzitetni klinični center Tartu
s svojo mentorico, farmacevtko, specializirano za klinično farmacijo, in z oddelčnim zdravnikom prisostvoval na vizitah
ter sodeloval pri razpravah o pacientovi
terapiji, odmerjanju in neželenih učinkih
posameznih zdravil ter morebitnih kontraindikacijah med posameznimi zdravili. Velikokrat sem tudi asistiral pri izdelavi
citostatikov in ostalih zdravil za intravensko aplikacijo v LAF komori. V Estoniji so
moški farmacevti še redkejši kot v Sloveniji, zato sem večino svojega delovnega
časa preživel v ženskem kolektivu, kar
pa ima svoje prednosti. Neko jutro sem
pred delom najprej zavil v čajno kuhinjo
v lekarni, kjer se je sodelavka zgražala
nad mojo koščeno postavo in mi v upanju, da pridobim kakšen kilogram, spekla precejšen zalogaj palačink.
Tartu
vi, in če se le da, se tujcem (še posebej
vročekrvnim Balkancem) najraje izognejo. Toda ko Estonce bolje spoznaš, ugotoviš, da so izredno gostoljubni, zabavni
in predvsem “odbiti” ljudje, ki obožujejo
črni humor. Estonija je namreč domovina Skypa, elektronskih parlamentarnih
volitev in črnega humorja. Pogosto se
pohvalijo, da črna barva na njihovi zastavi (med modro in belo) predstavlja
njihov humor. Za poslušanje njihovih šal
in domislic vsekakor potrebuješ dober
želodec. Del estonske nacionalne identitete je tudi prepričanje, da mora vsak
človek imeti doma vsaj eno savno; če
zahtevaš svoj rojstni list v neelektronski
Popoldneve sem preživljal s sosedi v
raziskovanju estonskega podeželja, ki je
prepredeno z nešteto majhnimi jezeri in
rekami, s starimi pisanimi ruskimi vasicami z lesenimi pravoslavnimi cerkvami,
kjer se je čas že davno ustavil, in seveda
v poskušanju tradicionalne jedače in pijače. Čez vikende smo ubrali daljše ture,
kot so izleti v Talin, Helsinke in v latvijsko
prestolico Rigo, kjer sem izkusil negativne učinke plavanja na krvni obtok v mrzlem Baltskem morju.
SEP Estonija
Estonija se ne ponaša le z bogato in unikatno kulturno dediščino, temveč tudi
z neokrnjeno in spektakularno naravo,
prepredeno z jezeri, meglenimi močvirji
in prostranimi gozdovi, v katerih bivajo
losi, jeleni, risi, medvedi, volkovi in ostala
zverjad.
Med svojim bivanjem nisem srečal nobenega losa, sem pa spoznal precej Estoncev, kar je približno enak uspeh, saj sta
obe vrsti (Estonci in losi) precej sramežlji38
Panorama Tallinna
obliki, živiš v kameni dobi; in če ne gledaš ponovitve Eurosonga vsaj enkrat na
teden, potem nisi za nobeno rabo.
Trije fenomenalni tedni, polni novih izkušenj in poznanstev, so minili v hipu
in spet sem se znašel na letalu, kjer so
potniki tokrat mrzlično slačili svoje puloverje, jakne in kar koli z dolgimi rokavi
… Pa kaj za to! Saj že stari estonski pregovor pravi “Kes ei higi on mingit kasu”
ali po slovensko “Kdor se ne poti, ta za
rabo ni.”
DIPLOMA
ZA PRIHODNOST
Sabina Suljaković
Ena najpomembnejših sestavin curryja,
svetovno znane mešanice 20 začimb, je
za nas zanimiva kurkuma, ki mešanici
med drugim daje prepoznavno rumeno
barvo.
Kurkuma
je
turmerična
rastlina
indijskega porekla, ki se uporablja
kot začimba za različne jedi, vendar
je za farmacevtsko industrijo postala
posebej zanimiva zaradi vsebujoče
učinkovine kurkumina. Kurkumin je
snov, ki so jo poznali že stoletja nazaj.
Ogromno zapisov priča, da so naši
predniki uporabljali kurkumin prah
za zdravljenje ran, opeklin itd. Čeprav
rastline niso poznali niti približno tako
kot danes, so izkoriščali njen blagodejni
učinek. Danes je dokazano, da kurkuma
deluje antiseptično, antioksidativno,
protitumorsko,
protiglivično
in
antibiotično.
Za bodoče farmacevte je taka učinkovina
z vidika delovanja popolna, vendar je
treba opraviti še ogromno študij, da
bomo lahko njene lastnosti uporabljali
v svoj prid.
Delam dva poskusa. V prvem sem in vitro
simulirala vaginalne pogoje (izdelava
vaginalnega simuliranega mukusa in
soka). Na filtre Transwell sem nanesla
simuliran mukus različnih koncentracij
(naravno se koncentracija mukusa v
menstrualnem ciklusu spreminja), nanj
pa bioadhezivne liposome z znano
vsebnostjo kurkumina. Na vsake pol ure
sem merila, kolikšna količina kurkumina
se je sprostila skozi mukus in filter v
Delo v laboratoriju
sprejemno tekočino (tj. vaginalni sok).
Po dobljenih rezultatih uporabljenih
liposomov sem lahko sklepala, katera
oblika liposoma omogoča najboljše
sproščanje merjene učinkovine.
V drugem poskusu delam s svežim
kravjim vaginalnim tkivom, ki ga dobim
direktno iz klavnice. Tkivo narežem na
kose, na vsak kos apliciram liposome in
kose inkubiram pri 37 ºC. Vsako uro tkivo
spiram s simuliranim vaginalnim sokom
in merim, koliko kurkumina sem sprala.
Nato računsko glede na sprani kurkumin
dobim rezultat, koliko farmacevtske
oblike se adherira na tkivo in koliko
se je spere. Po teh rezultatih lahko
predpostavim, katera oblika liposoma
vrši najboljšo bioadhezijo in je tako
optimalna za vaginalno uporabo.
Na podlagi rezultatov lahko tudi
postavimo nove smernice in ideje za
nove študije, na primer ali bi bile druge
vaginalne farmacevtske oblike bolj
primerne za preventivno uporabo (npr.
pene, geli, bioadhezivne tablete itd.), ali
so drugi bioadhezivni polimeri boljši od
uporabljenih (študija z isto farmacevtsko
obliko in drugim bioadhezivnim
polimerom) in še in še.
Delo je zelo zanimivo, hitro mine
in kolektiv na katedri je prijeten. Še
posebej me veseli dejstvo, da delam
za prihodnost, nekaj, kar bo ljudem
pomagalo in mogoče preprečilo hudo
bitko z rakom. To je v bistvu tudi glavni
razlog za moj vpis na Fakulteto za
farmacijo.
39
Pero na diplomi in farmapraksa Diploma za prihodnost
V svoji diplomski nalogi se ukvarjam
prav s kurkumo. Študije so pokazale,
da se kurkumin zelo slabo absorbira
skozi gastrointestinalni trakt, zato
za farmacevtske oblike per os ni
primeren. Zaradi blagodejnih učinkov in
naraščajočega števila rakavih bolnikov
smo se usmerili predvsem v uporabo
kurkumina kot preprečevalca rakavih
obolenj, in sicer z lokalnim apliciranjem.
Moja naloga je osredotočena na
vaginalno administracijo, s katero bi pri
ženskah v menopavzi lahko preprečili
nastanek raka na materničnem vratu, ki
je še posebno pogost v tem življenjskem
obdobju.
TIK PRED
CILJNO ČRTO
Irena Kolenc
Pero na diplomi in farmapraksa Tik pred ciljno črto Lekarna - kotiček zame?
Prvi dan študija se ti zdi, da je pred tabo
še cela večnost, preden boš prišel do
trenutka, ko boš s ponosom rekel: “Od
danes naprej sem magister farmacije.”
Bruci, naj vas opozorim, da ni tako!
Mislim, da se moji sošolci strinjajo z
mano, ko rečem, da te čas mimogrede
prehiti. Kmalu se moraš odločiti, katero
temo boš izbral za magistrsko nalogo.
In to ni lahka odločitev. Po glavi se ti
podi nešteto misli, vprašanj in idej. Kaj
mi je sploh na voljo? Kdo naj bo moj
mentor? Ali naj se odločam na podlagi
predmetov, ki so me zanimali, ali naj
izbiram na podlagi priporočil bivših
študentov? Kaj me zanima? Vse je
odvisno samo od tebe. Prijeten, a hkrati
nekoliko zastrašujoč občutek. Po petih
letih si končno prišel do trenutka, ko ti
profesorji, asistenti in laboranti zaupajo,
da si sposoben sam voditi poskus, da si
pridobil dovolj znanja, da znaš kritično
razmišljati, da si prestal dovoljšnje
število ur vaj, da si se naučil obnašati v
laboratoriju in nenazadnje da si dovolj
zrel ter odgovoren, da si sposoben
napisati magistrsko delo.
Ko sem se sama soočila s tem izzivom,
sem na spletni strani naše fakultete
poiskala razpisane teme. Nisem se ozirala
na preference prejšnjih študentov niti na
svoje priljubljene predmete. Enostavno
sem prebirala opise tem in se odločila
za tisto, ki me je najbolj pritegnila. Na
žalost ali pa tudi na srečo je bila tema
že zasedena. Mentor mi je predstavil
druge opcije, ki jih je imel na voljo, in
v trenutku sem se zagrela za poskuse
primerjave permeabilnosti učinkovin
skozi Peyerjeve plošče v tankem črevesu
podgane. Zame osebno je bila odločitev
lahka. Navdušili sta me predvsem
možnosti, da poskusim nekaj, česar
v času študija nisem imela priložnost
spoznati, in da bom raziskovala čisto
na slepo. Škodoval ni niti mentorjev
entuziazem in za mano je enkratna
izkušnja.
Mislim, da na svetu ni boljšega občutka,
kot je zavedanje, da je to tisto, kar si želiš
početi do konca življenja. Zato dobro
premislite, preden izberete temo. Naj
to ne bo le še ena obveznost, poskusite
se najti v morju možnosti, ki vam jih
ponuja fakulteta. Vem, da mnogi med
vami še ne veste, kaj bi radi počeli po
koncu študija. Izkoristite to priložnost in
se preizkusite. Mogoče poleg poskusov
odkrijete tudi svojo prihodnost. Zase
vem, da bo laboratorij moj drugi dom.
Za vse mentorje, ki prebirate te vrstice,
pa droben nasvet. Dajte študentu
svobodo in pokažite tudi vi, da nismo
samo obveznost. Ob tej priložnosti bi se
zahvalila asist. dr. Simonu Žaklju za super
izkušnjo in Nevenki Lilik za vso pomoč v
laboratoriju.
LEKARNA — KOTIČEK ZAME?
Nina Heindler
Vstop v lekarno ne le kot stranka pomeni začetek nečesa čisto novega.
Tako me po pozdravu mentor kot
kup nesreče – polno dvomov, saj se
mi niti sanja ne, kaj me čaka prvi dan
prakse v lekarni – posadi na stol v
sobi za svetovanje bolnikom.
Po opravljenem naročilu manjkajočih zdravil in tržno aktualnih izdelkov mi mentor razkaže prostore Lekarne Citypark, nato pa me nagovori
s samogovorom o popolnoma neuporabnem znanju s fakultete, po ka-
40
Nina na praksi
Tako prvi dan preživim bolj kot ne
spremljajoč njega – ob naročanju
izdelkov, izdajanju zdravil in svetovanju, hkrati pa mi farmacevtski
tehniki razložijo postopek sprejema
robe ter preverjanja količin in datumov uporabe prejetih produktov.
Drugi dan me zaposli s pregledovanjem pravilnosti že izdanih receptov, pri čemer me pusti samo in mi
naroči, da ga povprašam o katerem
koli problemu, ki se pojavi med pregledovanjem. Spet se naučim, da
moram v lekarni svoje neznanje oziroma nerazumljivost nečesa izraziti,
saj se bom le tako kaj naučila. Tako
od drugega dneva naprej vsak dan
pregledujem izdane recepte in tako
rekoč popravljam morebitne napake magistrov farmacije. Na tak način
se učim lastnih imen zdravil, saj na
začetku nikakor ne morem povezati vsebovane učinkovine z lastnim
imenom zdravila, a po nekaj tednih
si naberem že toliko znanja, da v
tem ne vidim več problema.
Že četrti dan me magistra, ki nadomešča odsotnost mojega mentorja,
postavi pred računalnik pri izdaji
zdravil. Pomagam ji pripravljati zdravila, vnašam recepte v računalnik
in dejansko prodajam prehranska
dopolnila. Svetovanje strankam prepustim kar njej, saj po treh dneh v
lekarni še nisem sposobna izustiti
nobenih uporabnih informacij pacientu. Tako si ob poslušanju njenih
besed le-te poskušam zabeležiti ali
pa si čim več informacij in uporabnega znanja zapomniti.
Prve dni in nato skoraj vsakodnevno opravilo je poleg pregledovanja
receptov in pomoči pri izdaji zdravil
tudi sprejem in zlaganje nove robe
na police. V prvem tednu se mi niti
sanja ne, na katerem koncu lekarne
lahko najdem na primer čaj iz kopriv
ali hrano za novorojenčke ali pa zelo
mastno kremo za obraz. Ukvarjanje
z robo mi prinese prav to – spoznavanje razporeditve različnih prehranskih dopolnil, krem in drugega
lekarniškega blaga, ki je v tako veliki
lekarni, kakor je lekarna, kjer sama
opravljam prakso, precej velik zalogaj za začetnika. Tako v prvih dneh
bolj kot ne povprašujem naokoli:
“Kam pa naj postavim tole?” Na začetku mi torej zlaganje izdelkov na
police vzame kar nekaj časa, ko pa
svoje možgančke pripravim do tega,
da mi ob imenu izdelka že sami nakažejo pot na pravilno polico, postane to mala malica. Vendar kakor zveni enostavno, moram priznati, da to
opravilo zahteva ustrezno mero natančnosti, sploh pri zlaganju zdravil
v predale, saj si nikakor ne smem dopustiti, da bi zamenjala dva različna
odmerka ali pa dve različni količinski
pakiranji istega zdravila, saj lahko s
tem nato povzročim napačno izdajo
zdravila.
Na dan prav tako pripravim kar nekaj
magistralnih pripravkov, čeprav gre
v mojem primeru za čisto enostavna mazila ali praške. Zahtevnejših
pripravkov se bomo lotili v sklopu
14 dni, ko bomo obiskovali galenski
laboratorij.
mentor že pričakuje, da sem sposobna skoraj samostojne izdaje zdravil,
k čemer spada tudi svetovanje o odmerjanju, kompatibilnosti s hrano
in pijačo ter drugimi stvarmi. Zato
se sproti učim, prebiram povzetke
glavnih značilnosti zdravila in navodila za uporabo. Ta mi dajo nek celoten pregled nad indikacijo, delovanjem in kontraindikacijami zdravila.
Da se bom vsega res naučila in svoje
znanje utrdila, bo seveda trajalo še
kar nekaj časa, vendar že začetek je
pravi. Vse bolj ugotavljam, da znam
strankam zelo malo povedati o samih prehranskih dopolnilih, zato ko
imam čas, poslušam svetovanja farmacevtskih tehnikov o različnih izdelkih in si te informacije poskušam
zapomniti. Res pa je, da to prinese
le daljša praksa oziroma večletne izkušnje, saj na trg še vedno prihajajo
številni novi izdelki.
Če povzamem, praksa študenta farmacije sploh ni enostavna, vsak dan
se naučiš nekaj novega, ugotoviš, da
ti je delo všeč (ali pa morda ne), in se
sploh na začetku navajaš na dolgo
mukotrpno stanje na nogah. Z vstopom v lekarno in izdajanjem zdravil
pa nase prevzameš neko odgovornost, ki se je moraš kot farmacevt
zavedati in jo jemati resno. Ko na
koncu potegneš črto, lahko zaključiš, da kljub popolnoma drugačnemu načinu dela, kot smo ga navajeni
na fakulteti, in seveda ponovnemu
učenju skoraj iz nič še vedno iz izkušnje največ odneseš sam, in TO ti
daje največje zadovoljstvo.
Po mesecu dni prakse v lekarni moj
Pero na diplomi in fermapraksa Lekarna - kotiček zame?
terem kar trdno pristanem na tleh.
Seveda, učiti se bo treba! No, pa zato
smo tukaj … Kmalu me potolaži, da
bom po končani štirimesečni praksi
v vsakem primeru stoodstotno pripravljena za delo v lekarni.
41
FARMACEVTI DOBRO
ŠTARTALI V NOVO SEZONO
UOL 2012/2013
Matjaž Sušec
Tudi letos so farmacevti sestavili dobro
ekipo in tako kot pretekla leta ciljali na
najvišja mesta v Univerzitetni odbojkarski ligi. Našo fakulteto zastopata tudi
Matjaž Sušec in Boris Brus, člana Calcit
Volleyja iz Kamnika, pokalnega in državnega podprvaka, ki je letos zelo aktiven
tudi na mednarodnih tekmovanjih. Kot
že vrsto let je v ekipi tudi dr. Stanislav
Gobec, ki bo letos ekipi pomagal kot libero. Seveda ne bi zmogli brez mentorice Nade Bratuž.
Prejšnji rezultati moške ekipe FFA:
2008/2009: tretje mesto
2009/2010: tretje mesto
2010/2011: drugo mesto
2011/2012: četrto mesto
Moška odbojkarska ekipa FFA
5. Jani Jamnik
bolj izenačena in tudi po kvaliteti na višjem nivoju. Z zbrano in organizirano igro
so skoraj presenetili igralci FKKT, ki so
dodobra namučili igralce FFA. Po začetnem “otipavanju” so občutneje povedli
igralci FFA, a so po minuti odmora ekipe
FKKT začeli ti igrati bolj zbrano in v samo
končnico prinesli 2 točki prednosti (22 :
20). Minuto odmora je takrat izkoristila
ekipa FFA, saj so njeni igralci povedli na
24 : 23. Sledila je nova minuta odmora,
tokrat seveda za ekipo FKKT, ki pa se je
na njihovo nesrečo slabo končala, in
prvi set so dobili farmacevti. Kot da jim
6. Tim Rahne
SKUPINA A
Fakulteta za farmacijo 2012/2013
1. Andrej Artenjak
2. Simon Brodnjak
3. Boris Brus
4. Rok Hrovat
je to dalo spodbudo, so v drugem setu
nadaljevali mnogo bolje in z lahkoto nizali točke ter tako prepustili nasprotniku
samo 13 točk.
Farmacevti so sezono torej odprli z zmago nad sosedi s FKKT. Naslednja tekma
bo 6. 12. 2012 ob 21.00 proti Fakulteti za
strojništvo, zmagovalki preteklega študijskega leta. Vabljeni! Lokacija: Športna
dvorana Biotehniškega izobraževalnega
centra Ljubljana, Ižanska ceta 10, Ljubljana.
7. Gregor Ratek
Farmašport Moška odbojka FFA
8. Matjaž Sušec (kapetan)
9. Gašper Vrhunc
10. Aleš Žula
11. prof. dr. Stanislav Gobec, mag.farm.
Komentar tekme:
Druga tekma uvodnega večera je bila
42
Fakulteta za farmacijo : Fakulteta za kemijsko tehnologijo: 2 : 0 (23, 13)
Datum: 8. 11. 2012
FUTSAL EKIPA FFA
Miha Belak
Navdušiti bralce Spatule, da si je vredno
vzeti tri minute časa in prebrati članek
o nogometni ekipi, je zahtevna naloga.
Posebej ob dejstvu, da je vsaj tri četrtine bralcev predstavnic nežnejšega spola, ki so verjetno že ob besedi nogomet
v prvi povedi prelistale na drugo stran.
Vsi, ki nadaljujete z branjem, pa tokrat
ne boste zasledili nič o novi pričeski Cristiana Ronalda ali barvi dude Messijevega prvorojenca, predstavil bom namreč
študentsko nogometno ligo z uradnim
imenom UFL Kelme.
Tudi farmacevti imamo ekipo, ki jo sestavlja nekaj nogometnih entuziastov naše
fakultete. V preteklih letih nismo dosegli
vidnejših uspehov (uvrstitev v izločilne
Vendar je letos ekipa izkušenejša kot
prejšnja leta, zato je naš cilj višji. Uspel
nam je odličen start v sezono, saj smo v
prvem krogu premagali ene od favoritov, ekipo Fakultete za gradbeništvo in
geodezijo. V drugem krogu smo zanesljivo odpravili še Filozofsko fakulteto.
Želimo si, da naš moto letos ne bi bil le
‚važno je sodelovati, ne zmagati‘.
Zato vabimo vse, ki imate v sebi vsaj
malo navijaškega duha, da nas pridete
spodbujat. Igramo vsako sredo ali četrtek do sredine januarja v dvorani SUAŠ
– Srednja upravno administrativna šola
Ljubljana (za picerijo Pinki na Poljanski).
Natančen razpored tekem je objavljen
na spletni strani Športne zveze Univerze
v Ljubljani, farmacevti letos nastopamo
v skupini B.
Naj dodam še nekaj razlogov za ogled
tekem, če morda navijanje za vas ni pravi: vas zanima, katera fakulteta ima najštevilčnejšo podporo s tribun; se morda
sprašujete, kakšne čudežne tabletke, ki
so jih pripravili na faksu, nam letos pomagajo do uspeha? Dekleta, ki so zdržala do konca članka, pa morda zanima
tudi, kako je v nogometnem dresu videti
asistent, ki igra z nami …
Se vidimo na SUAŠ-u!
Farmašport Moška odbojka FFA
Tri, štiri ... Farmacijaaa!
(foto Matej Pusnik)
boje). Razlogi so različni: nogometna
liga je najštevilčnejša, letos v njej nastopa kar 20 fakultet, naša ekipa že nekaj
časa nima dvorane, kjer bi lahko trenirala, in nenazadnje pri nas študira relativno malo fantov v primerjavi z drugimi
fakultetami.
43
OKTOBER — MESEC
FARMACEVTA
Danaja Rode
Mesec farmacevta poteka vsako leto
v avli naše fakultete, navadno že prvi
in drugi teden oktobra. Na info stojnici
lahko dobijo študentje odgovore na vsa
vprašanja, se prijavijo na prihajajoče projekte, hkrati pa poteka tudi sejem knjig.
Čeprav smer farmacija ni edini študijski
program na naši fakulteti, je zagotovo tisti, ki vsako leto pritegne največ dijakov
in ki ima že najdaljšo tradicijo, v zadnjih
letih pa se tudi spreminja vloga farmacevta kot zdravstvenega delavca.
V predstavitvenem zborniku programa
EMŠF je zadan temeljni cilj programa:
“usposobiti strokovnjaka za izvajanje
strokovnih del in nalog kjerkoli na farmacevtskem področju (lekarniška dejavnost, industrija, klinično biokemični
in drugi diagnostični laboratoriji) ter mu
obenem dati ustrezno osnovo za nadaljevanje študija na doktorski stopnji.”
Iz tega je možno razbrati tri glavne (a ne
edine) usmeritve farmacevtov:
lekarniška dejavnost (javna lekarna, bolnišnična lekarna; farmacevt pripravlja in
izdaja predpisana zdravila na zdravniški
recept, stranki svetuje in ji razloži osnovne podatke o zdravilu, nabavlja zdravila
in medicinske pripomočke),
Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti
industrija (paleta del v industriji je zelo
široka, farmacevt lahko dela v proizvodnji, kontroli razvoja, pri raziskavah,
pripravah zdravil, tudi v komercialnem
in tehničnem delu, torej podpornem
področju, v nabavi, pripravi proizvodnje,
tehnološkem področju, kontroli kakovosti, pri registracijah, dokumentacijah, v
razvoju in marketingu),
delo v laboratoriju (sloni predvsem na
raziskavah novih učinkovin, interakcij
med učinkovinami …, tudi na kontroli
kakovosti).
Na področju lekarniške dejavnosti je pomembna predvsem farmacevtska skrb
oziroma oskrba. Farmacevtska skrb je
definirana kot praksa, v okviru katere
farmacevt za posameznega bolnika na
odgovoren način zagotavlja zdravljenje
z zdravili in tako izboljša kakovost življenja bolnikov. Cilj skrbi je doseči po44
zitiven kliničen rezultat in optimizirati
bolnikovo kakovost življenja, povezano
z zdravjem. Farmacevtsko skrb se izvaja
ob vsakem obisku lekarne v obliki 10-minutnega pogovora (po potrebi tudi daljšega). Glavni namen je predvsem seznaniti bolnika z zdravilom in pravilnim
načinom jemanja ter preveriti morebitne interakcije z ostalimi zdravili. V državah Skandinavije in Zahodne Evrope
izvajajo tudi posebne oblike farmacevtske oskrbe: gre za t. i. delovne skupine,
kjer farmacevt nastopa kot svetovalec
večji skupini ljudi z enakimi težavami, na
primer kadilcem, astmatikom, diabetikom. Pri nas so taki programi za enkrat
še redkost.
Podoben koncept oziroma področje delovanja predstavlja klinična farmacija. Ta
obsega aktivnosti in storitve farmacevta,
ki vodijo k racionalni in optimalni uporabi zdravil in so komplementarne aktivnostim ostalih zdravstvenih delavcev.
Prednosti klinične farmacije in farmacevtske oskrbe so izboljšanje kvalitete
življenja, izboljšanje stroškovne učinkovitosti, zmanjšanje števila hospitalizacij
ter ustreznejše predpisovanje zdravil.
Pri nas se je klinična farmacija pričela
razvijati leta 2004 v Bolnišnici Golnik.
Delo kliničnega farmacevta obsega več
aktivnosti: pomoč zdravniku pri izbiri
ustreznih režimov odmerjanja zdravil,
opozarjanje zdravnika na možen nastop neželenih učinkov zdravil, svetovanje o interakcijah med zdravili, skupaj
s pregledom interakcij klinični farmacevt poda predlog o nadaljnjih ukrepih
(spremljanje kliničnega učinka, uporaba
terapevtske alternative …). K nerazumevanju vloge farmacevta pri zdravljenju bolnika so doprinesle predvsem
nejasnosti glede pristojnosti kliničnega
farmacevta. Vprašanje odgovornosti je
danes razjasnjeno: zdravnik je odgovoren v vsakem primeru (če sprejme predlog farmacevta ali ne ), v primeru, da ga
sprejme, pa je soodgovoren tudi klinični
farmacevt.
Pri razvoju klinične farmacije je ključnega pomena sodelovanje med zdravniki
in farmacevti, predvsem je pomemben
intenzivnejši in bolj sistematičen prenos
strokovnih informacij, vezanih na zdravljenje z zdravili. (4) Takšno timsko delo
ima več pozitivnih izidov: razbremeni
zdravnika, obravnava bolnika je kakovostnejša in bolj kompleksna, izboljšajo se
klinični, humanistični in ekonomski izidi.
Ker se že študentje zavedamo prednosti
takšnega dela, je na fakulteti vsako leto
organiziran Zdravstveni tim, ki je namenjen izobraževanju in povezovanju študentov Fakultete za farmacijo, Medicinske fakultete in Zdravstvene fakultete.
Viri:
- Fakulteta za farmacijo, URL: http://www.ffa.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/
Dekanat/Studij/PREDSTAVITVENI-ZBORNIK-EM%C5%A0FARMACIJA.pdf
(Dostop: 10. 11. 2012).
- Miharija-Gala, T. Farmacevtska oskrba in preskrba. Farmacevtski vestnik
1996; 47 (): 111—116.
- Bečan, D., Kos, M.. Sistematični pregled raziskav vrednotenja koristi klinične
farmacije in farmacevtke skrbi. Farmacevtski vestnik 2012; 63 (4): 225—231.
- Koder, B., Pisk, N., Rakovec, R. Farmacevt zdravniku – predstavitev projekta
Gorenjskih lekarn. Farmacevtski vestnik 2012; 63 (4): 255—258.
- Toni, J., Svetina Šorli, P. Klinična farmacija – priložnost, nadloga ali prednost?
Isis 2011; 20 (5): 46.
- http://www.nevcoeducation.com/store/images/prescription%20bottles2.
jpg
- http://blog.olio-argan.com/wp-content/uploads/2012/10/medor-infarmacia.jpg
ABSOLVENT 2012
23. 9. 2012 se je ob 2.00 zjutraj 53
nadebudnih
študentov
farmacije,
željnih zabave, zbralo pred Atlantisom,
da bi se podali na popotovanje proti
Zakintosu. Tam nas je pričakal avtobus
A6 z najboljšo vodičko, mamo Urško, in
najboljšim voznikom, očkom Elvisom.
Pot je bila kar dolga: z avtobusom do
Ancone, nato s trajektom do Patrasa,
spet na avtobus, nato spet na trajekt
… Po približno 45 urah potovanja in
žuranju na ladji smo končno prispeli
do težko pričakovanega cilja – hotela
Afrodita v Laganasu na Zakintosu.
Po začetnem razočaranju nad hotelom
in večerjo smo se odpravili na giros, v
trgovino, se uredili in odpravili na prvi
žur na Zakintosu, Aperol spritz party.
Oblečeni v rdeče-oranžne barve in
Aperol spritz majice smo se odpravili
proti klubu Rescue, kjer je potekala
večina naših večernih zabav. Noč je
minila hitro in po nekaj urah spanca
smo se odpravili po poteh Zakintosa v
glavno mesto, vinsko klet in na beach
party, kjer smo se lahko prvič osvežili
v toplem grškem morju. Po vrnitvi v
hotel in še eni “izvrstni” večerji nas je
čakal (po mnenju nekaterih) najboljši
žur na Zakintosu, Dress to impress z DJ
Umekom. In ker so nas starši učili, da
je nevarno hoditi po temi, smo se kot
ponavadi iz varnostnih razlogov vrnili v
hotel v zgodnjih jutranjih urah. J Časa
za spanec je bilo ponovno premalo,
vendar nas je izlet v Zaliv tihotapcev
popolnoma predramil. Ko smo videli
sinje modro barvo morja v zalivu, smo
komaj čakali, da se vržemo v vodo in
zaplavamo. Zvečer nas je čakal Toga
party: vsi absolventi smo bili oblečeni
v bele rjuhe, opremljeni z oljčnimi
vejicami in porisani s tatuji, za piko na i
pa so nas v klubu špricali in bombardirali
z različnimi fluorescentnimi barvami,
tako da smo bili na koncu vsi premočeni
in spominjali na mavrico. Po jutranjem
kopanju v hotelskem bazenu, ponovno
prekratki noči in (končno) bolj poznem
zbujanju je sledil izlet na Cameo island,
majhen otoček ob obali Zakintosa, kjer
nam ob kartah, pijači, soncu, morju in
glasbi ni manjkalo prav nič. J Zvečer je
sledil koncert skupine Mambo kings
in nekateri so se na ta večer odpravili v
posteljo malo prej, da bi si nabrali moči
še za zadnje dni. Zadnji dan smo na plaži
St. Nicholas preživeli še zadnji dan na
morju in soncu, po turnirju v odbojki na
mivki in koncertu Kingstonov pa smo
se odpravili v hotel, da spakiramo in
se še zadnjič odpravimo na žur. Tokrat
nas je čakal Prva pomoč party, kjer smo
oblečeni v bele majice drug na drugem
puščali vtise najbolj norega tedna. Večer
se je zaključil malo prej, saj je bil že ob 5.00
planiran odhod izpred hotela. Ker nismo
hoteli, da bi bilo že vsega konec, smo si
naredili zabavo kar pred avtobusom, ko
smo čakali na odhod. Elvis je priskrbel
glasbo, mi pa smo v zameno poskrbeli,
da ga je rahlo zaskrbelo za avtobus, ko
nas je vseh 53 plesalo Gangnam style po
sredini avtobusa (na youtubu: Gangnam
style bus, Zakynthos, Greece.mp4 J). Pot
nazaj je bila sicer bolj naporna, saj smo
bili že vsi bolj ali manj utrujeni, ampak
smo se potrudili in zbrali moči, da smo
še zadnjič zažurali na ladji (za pravi
zaključek je moral DJ zavrteti Gangnam
style in Leto moje približno dvajsetkrat,
Ti moja rožica približno desetkrat, vsake
toliko pa je na vrsto prišla tudi kakšna
druga pesem J). In ker smo s fakultete
navajeni trdega dela in truda, smo
iztisnili še zadnje odstotke energije in
še dvakrat zaplesali Gangnam style
v Ljubljani: enkrat ob 1.30 zjutraj na
obvoznici, drugič pa ob varnem prihodu.
Da ne bo kdo rekel, da je absolventski
izlet samo zabava in počitek, naj
naštejem le nekaj stvari, ki smo se jih v
tem tednu naučili: besedilo pesmi Moje
leto in Ti moja rožica, ples Gangnam
style, v kabino za 4 se lahko spravi 1315 ljudi, originalna sončna očala Ray
Ban stanejo 4-5 €, 25 ur spanja v 8 dneh
je lahko popolnoma dovolj, priloga k
večerji mora biti pomfri in/ali riž, kopanje
v bazenu je lahko nevarno (za človeka ali
mobitel) …
To je le kratek povzetek najbolj norega
tedna, polnega druženja, kopanja,
sončenja, zabave, petja (dokler nismo
skoraj vsi postali hripavi), plesa …
Verjamem, da tega tedna ne bo nihče od
nas nikoli pozabil.
Za konec pa še nasvet za nižje letnike:
pojdite na absolventski izlet, ne bo vam
žal!
45
Martina Ambrož
ZDRAVSTVENI TIM — rak
debelega črevesja in danke
Eva Shannon Schiffrer
Tudi letos je na Fakulteti za farmacijo
potekal že kar tradicionalni Zdravstveni
tim v skupni organizaciji študentov farmacije, medicine in zdravstvene nege.
Letošnja tema je bil rak debelega črevesja in danke, zelo huda bolezen, ki se
zaradi našega stila življenja žal pojavlja
vse pogosteje. Ker so simptomi, na primer motnje odvajanja blata in bolečine
v trebuhu, precej nespecifični, ga zelo
težko odkrijemo v zgodnjih stadijih in
tudi zato je osveščanje ljudi še toliko bolj
pomembno.
Med 9. in 11. oktobrom smo se tri dni
družili na strokovnih predavanjih v predavalnicah naše fakultete. Udeležba je
bila tudi tokrat kar številčna. Prvo predavanje na temo uvod v zdravstveni tim je
izpeljal prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm.,
ki nam je nekoliko razjasnil pomen naših
treh strok in poudaril pomembnost sodelovanja. Sledili sta predavanji o tem,
kako in zakaj ta tip raka nastane, ter o
kliničnih znakih in diagnostiki, ki ju je vodil Samo Plut, dr. med., spec. gastroenterolog, z UKC, zadnje predavanje prvega
dne pa je imela Petra Tavčar, mag. farm.
spec., z Onkološkega inštituta Ljubljana,
ki je predstavila klinično farmacijo in različna zdravila za to obolenje.
Naslednji večer je s predavanji začel
Pridni poslušalci
prof. dr. Mirko Omejc, dr. med., s Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo,
ki nam je predstavil operativno zdravljenje, temu pa je sledila predstavitev
programa SVIT, ki jo je izpeljala Marjeta Keršič-Svetel z IVZ. SVIT je presajalni
program, s katerim se poskuša izboljšati
ozaveščenost ljudi in omogočiti hitrejše
ter zgodnejše odkrivanje bolezni. Drugi
dan se je končal s predavanjem o homeopatskih zdravilih na tem področju, ki ga
je vodila dr. Maruša Hribar, mag. farm.,
predsednica Homeopatske sekcije SFD.
Zadnji dan sta bila na vrsti še predavanje
o negi pacienta z rakom debelega črevesja in danke, ki ga je izvedla mag. Albina Bobnar, vis. med. ses., prof. defek., ter
predstavitev življenja s stomo, ki so ga
pripravili člani Invalidskega društva ILCO
Ljubljana. Zdravstveni tim se je zaključil
s podelitvijo diplom in spominskih majic
udeležencem, ki so bili prisotnih na vseh
treh dneh predavanj, ter pogostitvijo.
FARMAVEŠČ (A)
Domen Kutoša
V življenju potrebujemo veliko veščin in znanja. Znanje v neki meri
dobimo na fakulteti, veščine tudi,
vendar ravno tako ne vseh. Kot farmacevti se stalno izobražujemo na
področju zdravil, malo poudarka pa
namenjamo področju, ki se v angleščini imenuje soft skills oziroma v
slovenščini mehke veščine. Marsikdo se je sedaj vprašal, kaj so mehke
46
veščine. Mehke veščine so voditeljske sposobnosti, motivacija, komunikacijske veščine in dobro razporejanje časa. Vse to in še veliko več
lahko spoznate na FarmaVešči. Za
ta projekt se lahko zahvalimo Sandri Hočevar in ostalim slovenskim
trenerjem. Študenti Fakultete za farmacijo smo lahko veseli, saj imamo
med svojimi vrstami odlične trener-
je, ki svoje veščine pilijo na mednarodnih kongresih. Znanje, ki ga tam
pridobijo, pa z veseljem delijo med
vse nas.
Zadnja FarmaVešča je bila izpeljana
v oktobru. Dobili smo se pred fakulteto in krenili proti Bledu. Nastanjeni
smo bili v CŠOD Trilobit. Lokacija je
bila zares odlična, le sreče z vreme-
nom nismo imeli. Ne ozirajoč se na
vreme smo takoj po prihodu začeli z
delavnicami. Prva od treh je bila delavnica na temo kretenj in mimike.
Med sabo se še nismo vsi poznali,
zato je bil petek bolj namenjen spoznavanju in team buildingu. Spoznavali smo se skozi igro in se s tem
tudi veliko naučili. Dan smo zaključili s fitnes zabavo. Omenil bi še, da
smo bili v domu skupaj s študenti iz
Srbije, ki so prišli v Slovenijo na Twin
izmenjavo, zato je bil ta vikend zares
nepozaben.
V soboto po zajtrku pa smo začeli zares. Po uvodnih predstavitvah
in razlagi kretenj in mimike smo se
razdelili v skupine. Razdeljene so
nam bile zadolžitve, kjer smo naučeno prenesli v prakso. Čas je hitro
mineval in že smo prišli do treninga
na temo vodenja projekta. Po spoznavanju teorije smo bili razdeljeni
v dve skupini. Vsaka je dobila nalo-
go, da si zamisli projekt, določi vizijo, cilje in končan projekt predstavi
ostalim. Po končanem treningu smo
pojedli večerjo in se pripravili na
Back to future zabavo. Naslednji dan
nas je čakal še zadnji trening. Tema
je bila javno nastopanje. Trening je
bil odlično pripravljen. Spoznali smo
stvari, na katere je treba biti pozoren, in male skrivnosti, ki nam bodo
pomagale pri javnih nastopih v prihodnosti. Znanje smo kot na vsakem
treningu preizkusili tudi v praksi.
Vsak posameznik je dobil članek in
nalogo, da ga pred vsemi predstavi.
To pa ni bilo vse. Vsak je prestavitev
opravil drugače, s prevezanimi očmi,
z zavezano roko in tako naprej. Vsaka predstavitev je bila tudi posneta,
tako da smo lahko videli, kako se obnašamo in kaj nezavedno počnemo.
Po končanih predstavitvah smo predebatirali, kdo je imel pri predstavitvi boljše pogoje in kdo slabše. Ura
je neusmiljeno tekla in že je bil čas,
da zaključimo s treningom in se odpravimo domov.
V treh dneh dobiti toliko informacij
in napotkov za prihodnost je zares
neprecenljivo. FarmaVešča je resnično odličen projekt, ki študentom
razširi obzorja in nas nauči stvari, ki
se jih ne učimo na fakulteti.
Študenti imamo možnost učenja in
izobraževanja o stvareh, za katere
podjetja plačujejo veliko denarja,
porabijo ogromno časa in jih tudi
preverjajo na razgovorih s psihološkimi testi. Če ste ambiciozni in
imate željo po izobraževanju tudi na
drugih področjih, vas z veseljem povabim, da se udeležite naslednjega
FarmaVešča vikenda. Se vidimo!
TWIN 2012 Лудо и незаборавно!
Nepozabna dodogodivščina po srbsko
Petek, 19. 10. Menim, da bi bil že čas, da
si končno pripravim stvari za nepozabni teden, ki nas pričakuje v Srbiji. Okej,
odidem po največjo potovalko, ki jo premoremo, in jo z optimizmom odnesem v
svojo sobo, ne vedoč, da bo tam prazna
čakala še dva dni. Nedeljsko jutro, 21. 10.
Ob pogledu na še vedno prazno torbo
me prešine misel, da je danes zadnji dan,
da si končno pripravim stvari. “No, še vedno si jih lahko v ponedeljek, saj je zbor
šele ob 20.30 pred železniško postajo …”
Dragi bralci, kaj sledi iz tega? Kar lahko
storiš danes, ne odlašaj na jutri, saj je
lahko pakiranje zadnjo minuto stresno,
možnost, da se kakšna pomembna stvar
pozabi, pa toliko večja.
Kakor koli, k sreči nisem pozabil ničesar; srajce, svečana obutev, kravata, gel
za lase in ostale vsakdanje stvari, vse je
bilo spakirano. Kot ste lahko razbrali že
iz prvega odstavka, odhajamo na Twin
v Srbijo. Verjetno vsi ne poznate te besede: Twin bi lahko opisali kot program
študentskih izmenjav, konkretneje, letos
je ta potekala med Slovenijo in Srbijo.
47
Luka Tehovnik
Kolegi Srbi so nas obiskali v Sloveniji v
začetku meseca oktobra, mi pa jim sedaj
obisk z veseljem vračamo.
Ura je 20.30 in večina nas že čaka na dogovorjenem mestu – pri uri pred vhodom na železniško postajo. Ko smo se vsi
“nakapljali”, smo počasi odrinili k peronu,
kjer nas je pričakal vlak za Beograd. Naj
omenim zanimivost, do katere sem se
dokopal med opazovanjem naše prtljage: ena od kolegic v skupini je imela najmanjši kovček od vseh. Zanimivo, punca,
pa ji je uspelo spraviti stvari za en teden
v kovček dimenzij 56x45x25 cm. Kapo
dol!
Naj se vrnem k vlaku; bilo bi čudno, če
bi vse potekalo kot po maslu, in tudi tokrat to ni bila izjema. Ko smo se lepo in
udobno namestili v vagon, racionalno
naložili kovčke na police nad glavami in
v pričakovanju čakali odhod vlaka, pride
sprevodnik z besedami: “Gretje ne dela,
zamenjali bomo vagon.” Poglej ga zlomka, ves trud za nič … Preostalo nam ni
drugega, kot da zapustimo vagon in na
peronu počakamo na drugega. Gretje je
na novem res delovalo, in to celo tako
dobro, da regulator, s katerim si gretje
pojačal ali zmanjšal, sploh ni reagiral na
slednje. Tako smo imeli v vagonu vse do
prihoda v Beograd ob pol sedmih pravo
savno. Spanje je bilo pravzaprav kar težko v taki atmosferi, a hkrati nepotrebno
ob tako super družbi. Poznal sem mogoče 2 ali 3 osebe, ostali so mi bili še neznani. Hitro smo se spoprijateljili in že sem
znal pesem, ki jo je kolegica Sara slišala
ali bolje poslušala na poti na EPSA poletno izkušnjo v Romuniji: “Raaaa tatatata
taaaaaaa ratatataaaaa …” Njen prispevek
z naslovom “Vara nu dorm!” lahko najdete v prejšnji številki Spatule, da vam dokažem, da si ne izmišljujem. (Mimogrede,
na koncu smo ugotovili naslov pesmi in
izvajalca, “Linkin Park – No More Sorrow”,
če koga slučajno zanima.)
48
Obisk Actavisa v Leskovacu
Beograd. Takoj na izstopu z železniške
postaje se mi je odprl prizor, kakršnega
sem prvič ugledal leta 2010, prav tako
skupaj s farmacevti: tramvaji, konfuzen
promet in mesto Beograd. Iz prizora pa
nikakor pa ne smem izvzeti našega vodiča in nekaterim tudi gostitelja v Nišu,
sedaj tudi dobrega prijatelja Nikole, ki je
samo za nas prišel iz Niša. Večina ga je
poznala že od srbskega obiska pri nas.
Nikola nas je peljal do hostla v centru
mesta, nam priskrbel zajtrk in za povrhu
še kavo. Vrhunska postrežba! Urnik ogledov in zabav je bil pazljivo zastavljen,
tako da nam prav nikoli ni bilo dolgčas.
Že na dan prihoda nas je takoj čakal
ogled Beograda. Sprehodili smo se do
strogega centra mesta, do trga republike – h konju in k uri, do parka in trdnjave
Kalemegdan, narodne skupščine, kipa
Nobelovega nagrajenca za književnost
Iva Andrića in še in še. Ogledali smo si
tudi Hram sv. Save, ki velja za največjo
pravoslavno cerkev na svetu, ki je v uporabi. Kot marsikatera stvar v Srbiji je tudi
ta cerkev v gradnji in še vedno ni dokončana, saj izgradnja temelji izključno
na prispevkih vernikov. Za vse ogledane
stvari in za prehojen manj kot en procent mesta (hodili smo 4 ure) gre zahvala
Milici in Marku ter nenazadnje tudi Nikoli, ki več kot le obvlada zgodovino svoje
rodne države. Večer je minil v znamenju
Vanilla kluba, kjer smo se zabavali pozno
v noč, seveda v ritmih Cece, Aca Lukasa
in ostalih znanih srbskih izvajalcev.
Naslednji dan smo si ogledali muzej Nikole Tesle, kjer smo lahko le še z večjo
gotovostjo trdili, da je bil človek, rojen
pred svojim časom, in pravi genij. Po
pregledu zbirke izumov, neskončno
mnogo diplom in priznanj, Nikolovih
osebnih stvari in nenazadnje njegovega
kraja končnega počitka, kroglaste žare,
smo se odpravili še v Hišo cvetja, dom
zadnjega počitka tovariša Tita. Do tja
smo se odpeljali s pristnim trolejbusom
in tako v živo doživeli utrip beograjskega
prometa. Ta dan je veljal tudi za dan odhoda za Niš. Vožnja do mesta, kjer smo
v nadaljevanju preživeli večino našega
Twina, je trajala dobre štiri ure z vsem
znanim “Niš ekspresom”.
Dolgotrajna vožnja se je več kot le izplačala. Že takoj na avtobusni postaji nas je
pričakala delegacija srbskih študentov,
nekateri od njih v srbskih narodnih nošah, v rokah pa tradicionalna dobrodošlica – pogača, sol, ajvarju podobna stvar
in seveda šilce domače rakije. Nepozabno! Po uvodnem spoznavanju in klepetu
smo se odpravili do Nikolovega stanovanja, ki je gostilo moški del slovenske
odprave.
Če bi opisoval, kaj vse smo počeli v
Nišu, bi bil prispevek še daljši kot sicer.
Omenim lahko, da smo si do potankosti, vključno z laboratorijem za gojenje
laboratorijskih živali, ogledali medicinsko fakulteto, kjer je farmacija le smer,
spoznali celotno mesto preko igre “scavenger hunt”, si ogledali lokalne znamenitosti, kot so Ćele kula, koncentracijsko
taborišče, center mesta s kipom pisatelja
Stevana Sremaca in njegovima junakoma lovcem Kalčem in psom Čapo in še
mnogo drugega. Niš je res super mesto,
ki ga preprosto morate doživeti, bolj kot
mesto pa vas bodo očarali ljudje, ki so
gostoljubni, odprti, prijazni in te takoj
sprejmejo medse.
Poleg Niša smo si v petek ogledali tudi
mesto Leskovac in tamkajšnjo tovarno
generičnih zdravil Actavis. Pričakal nas
je Ivan, ki nas je popeljal v konferenčno
dvorano, kjer je bila uvodna predstavitev
podjetja. Na mizi je vsakega od nas čakal
promocijski material podjetja vključno s
kavo, sokom, gazirano vodo in čokoladicami. Postrežba na višku! Kmalu zatem
je sledil ogled proizvodnje in analiznega
ter mikrobiološkega laboratorija. Do sedaj je bil to zame najboljši ogled farmacevtskega podjetja. Po vseh aktivnostih
nas je na koncu pričakala še gostija, kjer
mesa vsekakor ni manjkalo.
Od vseh dogodivščin in prigod se mi je
v spomin najbolj vtisnila “Kafana night”.
Vsi so mi govorili: “Luka, u subotu biće
ludilo.” Verjel sem jim in niso pretiravali.
Prijeten ambient z živo glasbo, odlične
jedi, ki jih nimaš časa pokušati zaradi
ritma glasbe, ki te povleče vase in zaradi
katerega preprosto ne moreš ravnodušno sedeti za mizo. A kombinirati se je
dalo v končni fazi vse – od plesa, petja
do hranjenja.
Nedelja, 28. 10., čas odhoda. Kako je vse
hitro minilo! Žal je vsake dobre stvari
enkrat konec in Twin v Nišu ni bil izjema. Zadnji dan smo izkoristili za skupno
druženje v kavarni, kjer so bili razglašeni
zmagovalci “scavenger hunta”, ki je potekal dan prej. Čas je mineval neverjetno
hitro in že smo bili na avtobusni postaji, objemajoč drug drugega z besedami
“Kako je bilo dobro …” in da to vsekakor
ni zadnjič, da se vidimo. Vsem se je bilo
težko posloviti od novih prijateljev. Hop,
spet na avtobusu na poti za Beograd in iz
Beograda ponovno z vlakom do Ljubljane. Nekateri udeleženci so ostali v Nišu
do naslednjega dne, ker so udeležili kongresa “EPSA Autumn Assembly”, ki je po-
tekal v Sofiji, glavnem mestu Bolgarije.
Kot že naslov sam pove, je bil enotedenski izlet v Srbijo nor in nepozaben!
Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem
Srbom za vrhunsko organizacijo in Nikolovi mami za odlične sarme, mesno
lazanjo, slano pecivo in ostale domače
dobrote, s katerimi smo se mastili celoten čas, toliko jih je bilo. Kot obljubljeno
to ni bil zadnji obisk tega mesta skupaj s
prečudovitimi ljudmi. Na tem mestu lahko samo še zaključim – Niš, nasvidenje
do prihodnjič!
TWIN 2012
SERBIA-SLOVENIA
Milica Todorovska and
the Serbian TWIN team
One year ago, when the NiPSA team
(Pharmacy Students’ Association – Niš)
was deciding at a meeting which country to do an exchange with and we
mentioned Slovenia, everybody was
happy! After many other meetings, lots
of planning and preparation – we were
finally there! Ljubljana! Even though we
had spent 10 hours in a bus, when we
arrived that morning to rainy Ljubljana,
we knew that it was going to be great.
And it was more than that! It was like we
instantly connected with our hosts, we
understood each other perfectly. There was no language barrier; Slovenians
speak Serbian very well, some even better than Serbians. J Our hosts were very
lovely, helpful, making us feel like we
were at home. The first night they took
us to a club, we tried borovničke (in my
point of view a fabulous drink, sweet,
but quite strong, which I strongly regret
not bringing home with me) and danced
until the early morning. Apart from this
drink, we also tried žlikrof, the famous
Bled cream cake, potica, Slovenian wine,
sausages, and many other dishes during
our stay in Slovenia. I must say that I really enjoyed traditional Slovenian dishes
and recipes.
We loved the city of Ljubljana, I will never forget the great tourist guide that we
had there (shown in the picture above in
the centre). He told us many interesting
stories about Slovenian history, culture,
architecture, language, way of life, and
really taught us a lot. About Ljubljana
… it is the capital of the country, but it
is very pretty and not so big, incredibly
easy to get around and full of surprises.
At every corner we experienced something new, a beautiful park, amazing
cathedrals, crazy nightclubs, pleasant
restaurants and cafes, monuments, beautiful buildings (the one that particularly caught my attention is the building
of the National and University Library by
Jože Plečnik). Ljubljana is remarkable for
its rich tradition and cultural creativity.
We absolutely loved the game that we
played throughout whole Ljubljana
– scavenger hunt! We had fun, got to
know each other better, explored the
city, and learned our way around it. We
just enjoyed every bit of it! Then we visited Bled. It was a unique experience, as I
have never been to a place like Bled. For
me, it looked and felt like I was in a fairy
tale.
And finally (I left this part for the end on
purpose, to emphasize it) – the Slovenian people! You are so nice, dear, helpful,
funny, interesting people … always
stay like that! It was a true pleasure for
me and the rest of the TWIN team to be
your guests in your beautiful country.
Thank you for everything! Thank you for
showing us all a great time, being with
us, teaching us so much and thanks for
being the BEST!
49
It is my pleasure to write this article
about the TWIN program between Serbia and Slovenia that took place in October 2012. I will try and tell you something
more about the good times we had, the
places we visited and most importantly
– the friends that we made!
EPSA AA
Сбогом на оръжията, Сбогом на
България!
Patricija Dolinar
Nedeljsko dopoldne, 4. 11. 2012. Sredi
sobe prazen kovček, poleg njega zgleden kup umazanega perila in vrečka, iz
katere kukajo zelena steklenica Zagorke™ za očeta, rožnata, dišeča škatla z
napisom “Bulgarian rose” za mamo ter
podobica sv. Sofije za babičino zbirko
nabožnih predmetov. Na postelji leži
napol mrtvo truplo, ki se je po norem
tednu vdalo naravi in tako le s prikritim
smrčanjem opozarja na svojo eksistenco
…
Če bi se podali v identifikacijo padlega,
bi kaj hitro ugotovili, da gre za študenta
iz vrst neustrašnih farmacevtskih popotnikov, ki so se pred nekaj urami vrnili
z jesenske skupščine EPSA, devete po
vrsti, ki je tokrat v sodelovanju z združenjem bolgarskih študentov farmacije potekala v tednu od ponedeljka, 29.
10., do sobote, 3. 11., v Sofiji, njihovem
glavnem mestu. Sofija je relativno blizu
prestolnic večine balkanskih držav in
se nahaja na strateškem razpotju poti,
ki vodijo iz zahodne Evrope prek Balkana vse do Turčije, kar se odraža tudi
v bolgarski kulturni raznolikosti, ki so ji
bili udeleženci dogodka priča v veliko
trenutkih oziroma vsaj takrat, ko se niso
posvečali vsem ostalim evropskim kole50
gom in poučno-zabavnim vsebinam, ki
jih je prinašalo zasedanje.
Vsem, ki do zdaj še ne veste, o čem
sploh govorim, sem najprej dolžna naslednje pojasnilo: jesenska skupščina
EPSA (orig. EPSA Autumn Assembly) je
drugi najpomembnejši EPSA dogodek
leta. Vsako leto se zanj izbere neka poučna tema, okrog katere se potem vrstijo
predavanja strokovnjakov na izbranem
področju, obravnava vročih tem in interaktivne diskusije. Po predavanjih so
vsi udeleženci kongresa vabljeni na raznorazne delavnice, kjer lahko poglobijo
svoje znanje o določeni temi in izmenjajo mnenja. Namen zasedanja je, da
člani EPSA preko generalne skupščine
opravijo pregled dejavnosti organizacije
in hkrati obnovijo svojo motivacijo in zavezanost prostovoljnemu sodelovanju v
EPSA. Generalne skupščine so zanimive
tudi za ostale udeležence, ki jih zanima,
kakšne odločitve sprejema najvišji organ
odločanja o EPSA, saj njegove odločitve
neposredno zadevajo tudi njih. Tema
letošnjega jesenskega zasedanja je bila
“Farmakoekonomika – preko evrov in tablet” in je vključevala zanimive razprave,
npr. o cenah zdravljenja raka, klinični farmaciji po Evropi, ekonomiji samooskrbe.
Ha, najbrž imate po branju prejšnjega
odstavka palec in kazalec že v nizkem
startu, da obrnete stran in prepustite
nakladanje o dolgočasnih krompirjevih
počitnicah komu drugemu, zato mislim,
da bo bolje, če poskušam popraviti vtis
z nekaj utrinki iz družabnega življenja
“eventa” . A kaj, ko tako težko najdeš prave besede za popis občutkov, ki so se naselili v tebi, ko si bil preko neformalnega
druženja povezan z evropskimi vrstniki.
Zabavno je bilo prav vsak večer ne glede
na to, da smo bili kdaj razočarani nad dogodku neprimernim izborom prostora
za zabavo s strani bolgarskega RC-ja. International night v majhnem, zatemnjenem klubskem prostoru s hrupno glasbo zna preslepiti čute in na eurotripanju
od mize do mize lahko kaj hitro izgubiš
orientacijo; Halloween smo si namesto
v “bolgarskem prestižnem klubu” (besedna zveza nosi svojevrsten pomen)
organizirali kar v sosednji pivnici; večer,
ko smo si želodce nahranili z bolgarskimi
dobrotami, se je razvil v Ceca obarvano
balkansko noč, na gala večerji pa smo
se v svojih gracioznih opravah lahko
počutili kot tepčki, saj Bolgari definicije
besede “gala” (po SSKJ: gála prid. neskl. (a) slavnosten, svečan: gala predstava; kapelnik v gala uniformi / ekspr. vsi
povabljenci so bili gala lepo oblečeni //
pog., ekspr. prvovrsten, odličen: videl
sem gala film; točke iz akrobacije so bile
gala; sam.: oblekel se je v gala) še niso
uspeli poenotiti z evropskimi standardi.
V farmacevtskem duhu smo opazili še
eno zanimivo, precej bazično neskladje
na ustekleničeni vodi: pH = 9,30.
Pa naj bo dovolj o tem. Verjamem, da si
je po mesecu dni opomogel tudi padli
študent, zbral spomine in definiral občutke, vam zaupal kakšen sočnejši pripetljaj ter vas povabil, da se mu pridružite
na naslednjem zasedanju EPSA, letnem
kongresu, ki bo 22. 4.-28. 4. 2013 v Kataniji (Sicilija), ali pa na naslednjem EPSA
AA (Autumn Assembly), ki ga bo prihodnje leto gostila Valencija.
FARMA BOWLING
Danaja Rode
Bil je torek in deževalo je. Malo pred pol
osmo zvečer sem se odpravila proti Tivoliju. Zakaj v takem vremenu sploh zapustiti toplo stanovanje? Odgovor: Farma
bowling!
Dogodek se je odvijal v Bowling centru
Spider, ki se nahaja poleg kopališča Tivoli. Ko obiskovalec najprej stopi na stopnišče, ki vodi do bowling centra, pomisli,
da je v napačnem hodniku; prostor ima
namreč nezgrešljiv vonj “po bazenu”
(beri: kloru). A če vztrajaš po stopnicah
navzdol, se kmalu znajdeš na bowling
stezi. Tu smo se zbrali študentje Fakultete za farmacijo, da skupaj (bolj ali manj
uspešno) podremo nekaj kegljev. Razdelili smo se v ekipe, obuli identične čevlje in stopili na stezo. V naši ekipi sicer
ni bilo profesionalnih bowling igralcev,
a nas lahko pohvalim, da smo imeli kar
nekaj “strikov” (v enem metu podrti vsi
keglji) in “sparov” (v dveh metih podrti vsi keglji). Po drugi strani ni manjkalo
“gutter” krogel (krogla popolnoma zgreši keglje oziroma pristane v jarku ob stezi), kolegici pa je krogla padla z roke že
pred metom – se zgodi tudi najboljšim.
Organizatorji so za boljšo natančnost
poskrbeli z “žirafo” piva, ki jo je dobila
vsaka ekipa, da pa ne bi prehitro omagali, je bilo poskrbljeno tudi za prigrizke.
Po dveh urah bowlinga je koncentracija
vseeno začela padati, kar se je poznalo
tudi pri rezultatih.
Kljub rahlo razboleni roki naslednji dan
je bil Farma bowling vsekakor vreden
udeležbe.
HUMANITARNI ŽUR ČIČKE ČAČKE
V torek, 13. 11., je bil prvič v bogati
zgodovini farma žurov ta organiziran v sodelovanju s študenti strojne
fakultete. Naš namen je bil združiti
prijetno s koristnim, zato je bila organizacija prepuščena humanitarni
skupini. Denarne prispevke, zbrane
z nakupom kart, smo uporabili za
nakup šolskih potrebščin in s tem
olajšali šolanje otrokom iz socialno ogrožene družine. Prav tako je
bila šolsko obarvana tema našega
žura – čičke čačke. Dresscode je bila
bela majčka, za pripadnike moškega spola pa še alkoholni flomaster.
Tako smo kot ponavadi ob ne ravno
zgodnji uri napolnili ljubljanski klub
Pr› skelet in takoj pričeli s čečkanjem
pozdravov, podpisov in ljubezenskih
sporočil. Kot se za študentski žur
spodobi, smo noreli do poznih ur, k
noremu plesnem vzdušju pa so veliko prispevali tudi DJ in vedno dobro razpoloženi natakarji. Večer, ki je
počasi prehajal v jutro, smo zaključili
s prenovljeno pisano garderobo, vsi
pa smo se strinjali, da bo treba tako
sodelovanje še ponoviti. Predvsem
ženski del je bil zadovoljen z večjim
številom moških predstavnikov, saj
smo na našem faksu vedno pogrešale več fantov.
51
Danaja Rode
ČAS ZA MEDIMEDO!
Sarah Siri Blejc
Spet je tu novo šolsko leto in Medimedo
je že v polnem teku!
Medimedo je projekt, pri katerem bodoči
zdravniki in farmacevti obiskujemo vrtce. Namenjen je otrokom med tretjim in
šestim letom. Celoten pregled opravimo
v improviziranem zdravstvenem domu
za igračke, ki ga sestavljajo: čakalnica,
ambulanta, rentgen in lekarna. Malčki se
zberejo v čakalnici, kjer jim vodja delavnice predstavi potek in temeljne stvari, s
katerimi se srečamo pri zdravniku, nato
pa ostale prikličejo z glasnim “1 1 2” in
delavnica se priče.
Otroci, nasmejani in kar se da radovedni, prihajajo do nas s svojimi plišastimi prijatelji, ki jih že nekaj časa kaj boli.
Zdravnikom razložijo, kaj se je s pliškom
zgodilo, nato pa jih s skupnimi močmi
pozdravimo. Z malčki in njihovimi igračkami zdravniki opravijo pregled, jim
izdajo recept, ki ga otroci prinesejo do
lekarne, kjer farmacevti opravimo svojo
nalogo.
Cilj našega dela je, da otrokom na prijazen in razumljiv način predstavimo delo
zdravnika oziroma farmacevta. S pregledom in zdravljenjem njihovih bolnih
igračk želimo poskrbeti, da se v bodoče
ne bodo bali stopiti pred “bele halje” in
da bodo v takšnih situacijah kar se da
sproščeni. Seveda pa delavnice predstavljajo izjemno priložnost za nas, saj nam
ponudijo možnost, da najdemo način,
kako vzpostaviti stik z otrokom.
Na slikah sta predstavljeni Medimedo
ambulanta in lekarna v vrtcu Jarše na
enoti Kekec.
Sodelovanje na tej izredno zanimivi,
sproščeni delavnici in druženje z malčki
je bilo za vse prav posebna izkušnja.
Za tiste, ki se delavnice še niste udeležili,
je zadnji čas, da pridete!
DAN ODPRTIH VRAT — MEDIS
Petra Soršak
15. novembra 2012 smo se študentje Fakultete za farmacijo v organizaciji Drug
Dealerja in Kariernega centra Univerze
v Ljubljani odpravili na dan odprtih vrat
na Medis. To je bil prvi v seriji dogodkov,
imenovanih Kapsula priložnosti. Študentje so za obisk pokazali izjemen interes,
saj so se prosta mesta zapolnila zelo hitro.
52
Po prijetnem sprejemu na sedežu podjetja sta nas Petra in Gregor odpeljala po
prostorih. Razkazali so nam tako pisarne
zaposlenih kot tudi skladišče. Videli smo
tudi Entrapharm, ki ga študentje najbolj
poznamo po tem, da izdaja revijo Naša
lekarna. Po ogledu nas je v sprejemni
dvorani pozdravil direktor podjetja Tone
Strnad, mag. farm. Gospod Strnad nam
je predstavil podjetje, razložil je njihovo
vizijo, predstavil partnerje, pogovorili
smo se tudi o logotipu in njegovem pomenu … Po koncu predstavitve smo direktorju družbe seveda lahko postavljali
vprašanja. Zanimala so nas predvsem
njegova predvidevanja o zaposlovanju
v bližnji prihodnosti, pogovarjali pa smo
se tudi o vlogi farmacevta v Medisu. Sledile so predstavitve ostalih direktoric in
vodij služb, in sicer direktorice Sektorja
za raziskave in razvoj, direktorice Sektorja farmacevtika, direktorice Sektorja za
razvoj poslovanja in vodje Službe za regulativo. Vmes so predstavljali tudi svoje
izdelke, kar je bilo koristno za obiskovalce, saj smo pridobljeno znanje lahko
pokazali na kvizu, ki je zaokrožil prijetno
popoldne.
Druženje na Medisu je bilo prijetna
popestritev četrtkovega popoldneva.
Upam, da je marsikomu tudi pripomoglo k lažji odločitvi, kaj si želi početi po
končanem študiju.
ZDRAV ZAJTRK
Jasmina Kokol
lnilih.
ranskih dopo ce
vanje o preh
ežen
a smo udel
V upanju, d
ve prera
zd
m
o
men
seznanili s po dbudili k pripraspo
hrane in jih
rka, je
vrednega zajt
o
ln
o
p
ju
jekt.
vljan
p
čilo še en ro
društvo zaklju
Pa dober tek!
acije Slodentov farm U LjuDruštvo štu
ŠO
s
delovanju
venije je v so lteti za farmacijo
ku
bljana na Fa
Edijem,
kt Zajtrk z
je
ro
p
lo
d
ve
iz
študenrega je bil
namen kate pomenom zdrave
s
poslete seznaniti
dente in za
tu
Š
.
e
n
čnim
la
prehra
zp
budili z bre
ne smo pre om, sestavljenim
jtrk
zdravim za
v in oredja, jogurto
sa
a
g
e
h
su
iz
marančpotešili s po anim
so
jo
e
Ž
v.
o
šk
adk
vodo ali nesl
nim sokom,
projekta
u
ir
v
k
o
m. V
zelenim čaje
sorja dr.
stvom profe
je pod vod
s kate.,
, mag. farm
Samo Krefta dente izdelali tudi
štu
predarim smo za
ro, potekalo
šu
ro
b
o
čn
u
po
53
FFARMASKOP
Nostrafarmus
Obvestilo uredništva:
Z začetkom novega študijskega leta je
zaradi novega ravnovesja kozmičnih sil ob
poravnanju planetov v azteškem ozvezdju
Spatule zapustil uredništvo naš dosedanji
pisec Ffarmaskopa, Alojz Finžgar st., ki se
mu zahvaljujemo za vse odstrte skrivnosti.
Ta kataklizmični dogodek je resno
ogrozil izid novega Ffarmaskopa in s tem
nadaljnji obstoj kontinuuma prostor-časa
na naši fakulteti, kajti datum izida nove
številke se je bližal, novega astrologa pa ni
bilo na vidiku. V zadnjem trenutku nam je
le uspelo rešiti situacijo. Po zadnjem žuru
smo v zgodnjih jutranjih urah z uporabo
izbranih relikvij iz študentske sobice in
vseh razpoložljivih superračunalnikov
iz knjižnice odprli časovni portal v 16.
stoletje, preko katerega smo poslali Drug
Dealer elektronsko pošto priznanemu
lekarnarju, zdravilcu in največjemu
astrologu vseh časov – Nostradamusu.
Žal se je izkazalo, da je kot neprekosljiv
jasnovidec to predvidel, zato je naše
sporočilo vrglo med vsiljeno pošto.
Namesto z velikim mojstrom smo se zato
morali zadovoljiti z njegovim sfaliranim
študentom in nečakom v tretjem kolenu
Nostrafarmusom. Ker se je časovni portal
iz nepojasnjenih razlogov predčasno zaprl
(še vedno preiskujemo, ali je bila to morda
posledica uporabe najnovejše različice
operacijskega sistema Windows), smo
njegov rokopis šele pred kratkim našli
globoko v arhivih NUK-a. Izid nove številke
se je zaradi tega zamaknil za nekaj dni, za
kar se iskreno opravičujemo. Upamo, da
so prerokbe kljub zavidljivi starosti točne,
če že niso razumljive.
Prerokba št. 1467
Voda pozimi zmrzuje,
na rekah se nabira led;
naj mrazu še tako kljubuje,
utihne potoka tih šepet;
tako v teh dneh čarobnih
lahko kaj hitro se zgodi,
da kup težav vam drobnih
nazofaringitis povzroči.
A kot v žarku sonca
stopi počasi ves se led,
tako ozdravi vas do konca
osebe drage lep pogled.
Prerokba št. 1318
Prerokba št. 1369
Prerokba št. 1423
Listje pada, zunaj mraz,
megla, dež, ta letni čas
res ni ustvarjen bil za vas;
Zemlja pozimi počiva,
ko lahno pobeli jo sneg;
a kupi strokovnega čtiva
silijo vas v boj al' beg.
Po Zraku se širi
praznični duh,
v izložbah šopiri
se kičast napuh.
Beži lahko zajec res hitro,
veselo po ledu drsi,
a dokazano to je in vitro:
spomladi ves led se stali.
Mamljivo vas vabi
bleščeči lesket;
prehitro izvabi
cekinov žvenket.
Sreča vas spremlja pogumne,
prijateljev spomnite se,
zabave še mere razumne
in vse vam najbolje uspe.
Kupujte previdno,
ni vse res zlato;
denarnica vidno
hvaležna vam bo.
a ko dvanajste lune soj
zasije, Ognjeni takoj
najdete plamen svoj;
a pozor, da zagori
na sveči pravi,
sicer obori
se v obliki nepravi.
SODOKU
LAHEK
ZELO TEŽEK
Reši
NAGRADNO KRIŽANKO in se poteguj
za eno izmed 5 nagrad:
Ffarmaskop Obvestilo Sodoku
- 1x subvencija v vrednosti 50 € pri
udeležbi na katerem koli Drug Dealer
dogodku,
- 4x Drug Dealer promocijska nagrada.
Reši nagradno križanko in obišči spletno stran Farma Društva. Na zavihku
Spatula izberi razdelek “Nagradna
križanka” ter vpiši prvo besedo številčnega gesla križanke, ki ti bo omogočilo
ogled vsebine. S svojimi podatki izpolni
spletni obrazec in sodeluj v nagradnem
žrebanju, ki bo 22. januarja 2013.
54
Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri:
številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 21.
januarja 2013, do 23:59). Nagradno žrebanje bo
potekalo 22. januarja 2013. 5. Nagrajenci bodo
objavljeni najkasneje 23. januarja 2013 na spletni
strani Farma društva in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte. 6. Glavni nagrajenec je dolžan uveljaviti glavno nagrado v roku enega (1) leta
od prejema. 7. Nagrajenci, ki prejmejo Drug Dealer
promocijske nagrade, morajo le-te prevzeti v roku
enega (1) meseca od objave rezultatov (do 23. februarja 2013). 8. Nagrade niso prenosljive.
Križanka
1. Izžrebali bomo pet (5) srečnežev, od katerih
bodo štirje (4) prejeli Drug Dealer promocijsko
nagrado, in enega (1), ki bo prejel glavno nagrado: 50 € subvencije pri udeležbi na katerem koli
Drug Dealer dogodku. 2. Vsak lahko v nagradni igri
sodeluje le in izključno enkrat. 3. V nagradni igri
lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci
niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi. 4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do
21. januarja 2013 (upoštevali bomo vsa pravilna
55
56

58 2012 december - Društvo študentov farmacije Slovenije

Transcription

Similar documents

Vabilo na javno preizkusno predavanje pred izvolitvijo v naziv

Javno preizkusno predavanje pred izvolitvijo v naziv docenta za

Današnje nosečnice so že precej dobro ozaveščene o

Bownova terapija za lažjo in lepšo nosečnost

VPLIV GOSPODARSKE KRIZE NA TRG DELA IN POMEN

PDF formatu - Pripreme za drÅ¾avnu maturu | Algebra

Zbornik povzetkov

61 ka 2 - EkoFabrika

Solarcek st. 145 (april 2013)

MEDISMART TEST ZA UGOTAVLJANJE NOSEČNOSTI PERO

ČASOPIS KONČNA-2 - OŠ Radlje o Dravi

MEDISMART TEST ZA UGOTAVLJANJE NOSEČNOSTI KASETA