Analiza inovativnega potenciala podjetij ter R&D inštitucij na

Transcription

1
Analiza inovativnega potenciala podjetij ter R&D
inštitucij na slovenskem območju (podravskopomursko območje) projekta SPRINT
Urednik in vodilni avtor dokumenta:
mag. Matej Rus, IRP
Partnerji projekta in so-avtorji dokumenta:
ZRS Bistra Ptuj
TehnoCenter Univerze v Mariboru
TECES
Razvojni center Murska Sobota
Januar, 2013
2
KAZALO:
1. Managerski povzetek slovenskega dela analize ...................................................................... 4
2. Uvod v študijo ............................................................................................................................ 6
2.1. Izhodišča............................................................................................................................... 6
2.2. Cilji študije ........................................................................................................................... 6
2.3. Metodologija ........................................................................................................................ 6
2.3.1. Uporaba statističnih podatkov ....................................................................................... 6
2.3.2. Podatki javno dostopnih baz podatkov.......................................................................... 6
2.3.3. Intervjuji po podjetjih .................................................................................................... 7
3. Statistični podatki o gospodarski in inovacijski dejavnosti v Sloveniji ................................ 8
3.1. Podatki o podjetjih v Sloveniji ............................................................................................. 8
3.2. Raziskovalno-razvojna dejavnost v Sloveniji ...................................................................... 9
3.2.1. Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost .................................................................. 9
3.2.2. Zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti ............................................................... 9
3.2.3. Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost ........................... 10
3.3. Inovacijska dejavnost v predelovalnih in storitvenih dejavnostih v Sloveniji ................... 11
3.3.1. Stanje inovacijske dejavnosti slovenskega predelovalnega sektorja ........................... 12
3.3.2. Stanje inovacijske dejavnosti slovenskega storitvenega sektorja ............................... 14
3.4. Bruto dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji ............................................................ 15
4. Rezultati analize za podravsko-pomursko obmejno območje............................................. 20
4.1. Zaključki na osnovi statističnih podatkov .......................................................................... 20
4.1.1. Statistični podatki o podjetjih ...................................................................................... 20
4.1.1.1. Število podjetij ..................................................................................................... 20
4.1.1.2. Število oseb, ki delajo .......................................................................................... 21
4.1.1.3. Prihodek podjetij .................................................................................................. 25
4.1.1.4. Bruto investicije v osnovna sredstva .................................................................... 25
4.1.2. Statistični podatki o raziskovalni dejavnosti ............................................................... 30
4.1.2.1. Število raziskovalcev............................................................................................ 30
4.1.2.2. Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj ........................................................ 31
4.2. Zaključki na osnovi seznama inovativnih podjetij ............................................................. 33
4.2.1. Število podjetij po dejavnostih .................................................................................... 34
4.2.1.1. Industrija............................................................................................................... 34
4.2.1.2. Gradbeništvo ........................................................................................................ 35
4.2.1.3. Trgovina ............................................................................................................... 35
4.2.1.4. Ostale storitve ....................................................................................................... 35
4.2.2. Starost podjetij............................................................................................................. 36
4.2.3. Velikost podjetij .......................................................................................................... 37
4.2.4. Rast števila zaposlencev 10/06 .................................................................................... 39
4.2.4.1. Analiza podjetij v predelovalnih dejavnostih ....................................................... 39
4.2.4.2. Analiza podjetij v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ..... 41
4.2.4.3. Analiza podjetij v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ...................... 42
4.2.4.4. Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki 43
4.2.4.5. Analiza podjetij v gradbeništvu............................................................................ 43
4.2.4.6. Analiza podjetij v dejavnostih prometa in skladiščenja ....................................... 44
4.2.4.7. Analiza podjetij v dejavnostih kmetijstva in gozdarstva ...................................... 45
4.2.4.8. Analiza podjetij v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil
........................................................................................................................................... 46
3
4.2.4.9. Analiza podjetij v dejavnosti gostinstva............................................................... 47
4.2.4.10. Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z električno energijo in plinom .............. 47
4.2.4.11. Analiza podjetij v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih ............. 48
4.2.4.12. Analiza podjetij v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih........................... 48
4.2.5. Prihodki podjetij v 2010 .............................................................................................. 50
4.2.6. Rast prihodkov 10/06 .................................................................................................. 53
4.2.7. Čisti poslovni izid podjetij v 2010 .............................................................................. 56
4.2.8. Rast čistega poslovnega izida 10/06............................................................................ 59
4.2.9. Sredstva podjetij .......................................................................................................... 62
4.2.10. Dodana vrednost na zaposlenega v 2010 .................................................................. 63
4.2.11. Rast dodane vrednosti na zaposlenega 10/06 ............................................................ 64
4.2.12. Delež podjetij z lastnimi izdelki/storitvami/tehnologijami ....................................... 65
4.2.13. Delež podjetij z zaščiteno intelektualno lastnino ...................................................... 65
4.2.14. Delež podjetij, ki so vsaj 5 % prihodkov ustvarila na tujih trgih .............................. 67
4.2.15. Delež podjetij, ki ima lastno raziskovalno skupino ali so njihovi zaposleni vključeni
v zunanjo raziskovalno skupino ............................................................................................ 68
4.2.16. Delež podjetij, ki zadovoljuje vseh 6 postavljenih kriterijev za inovativnost ........... 68
5. Seznam akterjev inovativnosti v obmejnem območju ......................................................... 69
5.1. Seznam izbranih inovativnih podjetij ................................................................................. 69
5.2. Seznam raziskovalnih in izobraževalnih institucij ............................................................. 75
5.3. Seznam podpornih institucij ............................................................................................... 78
6. Rezultati izvedenih intervjujev po podjetjih ter raziskovalnih in izobraževalnih
institucijah.................................................................................................................................... 86
6.1. Seznam v intervjuje vključenih podjetij ter raziskovalnih in izobraževalnih institucij ..... 86
6.2. Poročila o intervjujih .......................................................................................................... 88
6.3. Zaključki na osnovi intervjujev po podjetjih - kvalitativni dejavniki ................................ 92
6.3.1. Zaznane potrebe v podjetjih v povezavi z inovacijsko dejavnostjo ............................ 92
6.3.2. Kaj lahko podjetja ponudijo potencialnim partnerjem ................................................ 94
6.3.3. Zaščitena intelektualna lastnina .................................................................................. 96
6.3.4. Kompetence podjetij in zaznane potrebe po znanju .................................................... 99
6.3.5. Organiziranost na področju raziskav in razvoja ........................................................ 101
6.4. Zaključki na osnovi seznama raziskovalnih institucij in intervjujev po institucijah........ 104
6.4.1. Obstoječi načini in oblike sodelovanja pri razvoju inovacij ..................................... 104
6.4.2. Vrste akademskih storitev za gospodarstvo .............................................................. 108
6.4.3. Potrebe in pričakovanja od sodelovanja z gospodarstvom........................................ 111
6.5. Primerjava ponudbe in pričakovanj v zasebnem in javnem sektorju ............................... 112
7. Sklep ....................................................................................................................................... 113
8. Viri .......................................................................................................................................... 114
4
1. Managerski povzetek slovenskega dela analize
Projektni partnerji so si v okviru projekta SPRINT zastavili nalogo, da s pomočjo opredelitve
enotne metodologije ter izvedbe analize inovativnega potenciala na čezmejnem področju
poenotijo svoja prizadevanja na področju inoviranja. S skupnim delovanjem bodo dosegli
razvojne sinergije, ki bodo omogočile učinkovitejše doseganje razvojnih ciljev v čezmejnem
območju s pomočjo inoviranja.
Drugo poglavje dokumenta je namenjeno predstavitvi ciljev študije in uporabljene metodologije.
Cilj študije, ki je bil izdelati celovito analizo inovativnega potenciala v podravsko-pomurskem
območju projekta SPRINT, ki bo podala vpogled v inovacijski potencial gospodarstva v
čezmejnem območju na slovenski strani meje. V analizi smo uporabili javno dostopne podatke
Statističnega urada RS, Urada za intelektualno lastnino RS, Izvoznega imenika GZS in druge
javno dostopne baze podatkov. Za potrebe priprave baze podatkov potencialnih inovativnih
podjetij in njihov izbor smo koristili podatke AJPES, in sicer posredno preko uporabe
podatkovnih baz Bizi.si in GV-IN, ki predstavljata osnovo za pridobitev finančnih in drugih
podatkov o podjetjih. Na osnovi pridobljenih podatkov smo lahko izdelali osnovni nabor
potencialnih inovativnih podjetij po posameznih občinah Podravske in Pomurske regije. Pri
izdelavi nabora podjetij smo si pomagali tudi s podatki in informacijami Mariborske razvojne
agencije, ki je izdelala RIS Podravja (2012).
S pomočjo izvedbe intervjujev po podjetjih smo pridobili kvalitativne podatke o značilnostih
inovacijske dejavnosti podjetij, morebitnih ovirah za inoviranje ter predlogih za izboljšanje
stanja. Vsak partner je iz seznama izbranih inovativnih podjetij za svoje območje izbral najmanj
pet podjetij, v katerih je opravil intervju oz. t.i. »screening« sestanek, na katerem je pridobil
podatke, ki jih je zahteval SPRINT vprašalnik.
V tretjem poglavju študije smo najprej analizirali ključne statistične podatke o gospodarski in
inovacijski dejavnosti v Sloveniji. Proučili in analizirali smo podatke o podjetjih v Sloveniji, o
raziskovalno-razvojni dejavnosti ter inovacijski dejavnosti v predelovalnih in storitvenih
dejavnostih v Sloveniji ter doseženi bruto dodani vrednosti na zaposlenega v Sloveniji.
Raziskovalci ugotavljajo, da med inovacijskimi potenciali držav in gospodarskimi rezultati
merjenimi z dodano vrednostjo na zaposlenega in bruto domačim proizvodom na prebivalca
obstaja jasna pozitivna povezava. Slovenija, kakor tudi Podravska in Pomurska statistična regija,
pri tem odstopata v negativnem smislu.
V okviru četrtega poglavja smo predstavili rezultate analize inovacijskega potenciala podravskopomursko obmejnega območja. Iz podatkov lahko razberemo, da je v letu 2010 v Podravski
regiji poslovalo 17.745 podjetij, od tega 6.658 gospodarskih družb in 11.087 samostojnih
podjetnikov, ki so oddali zaključne izkaze na AJPES. V istem letu je v Pomurski regiji poslovalo
4.918 podjetij, od tega 1.579 gospodarskih družb in 3.339 samostojnih podjetnikov. V
dokumentu podrobneje predstavljamo analizo podjetij glede na lokacijo, število zaposlenih in
ustvarjene prihodke. Prav tako smo analizirali bruto investicije v osnovna sredstva in statistične
podatke o raziskovalni dejavnosti.
Da bi lahko ocenili inovacijski potencial podjetij v Podravju in Pomurju, smo izdelali natančno
analizo podjetij, za katere smo v skladu z zastavljeno metodologijo ocenili, da imajo po naravi
svoje dejavnosti bolj izrazit inovacijski potencial. Osnovni kriterij za uvrstitev podjetij na
5
seznam potencialno inovativnih podjetij je bil, da podjetje trži lastne izdelke oziroma izvaja
inovativne storitve. V okviru analize smo opazovali osnove finančne podatke podjetij (število
zaposlenih, prihodki iz poslovanja, čisti dobiček, dodana vrednost na zaposlenega), predvsem pa
smo se osredotočili na pregled njihovih spletnih strani ter drugih dostopnih informacij o
podjetjih, kar nam je pomagalo pri bolj kakovostni presoji o obstoju lastnih izdelkov ali
izvajanju inovativnih storitev. Prav tako smo si pomagali z ocenami njihovih inovacij v okviru
posameznih izborov inovacij (nagrade GZS, Slovenski forum inovacij, Tehnovacije,...). V okviru
selekcijskega procesa za Podravsko regijo smo prišli do nabora 250 inovativnih podjetij, ki so v
letu 2010 skupaj zaposlovala 27.566 oseb. Za Pomursko regijo pa smo prišli do nabora 38
inovativnih podjetij, ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 4.339 oseb. Celoten seznam podjetij je
objavljen v dokumentu.
Za izbrana podjetja lahko trdimo, da tržijo lastne izdelke oziroma storitve in da sodijo v
kategorijo inovativnih podjetij, saj je za njih značilno da izpolnjujejo večino navedenih
kriterijev, in sicer:
 da dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v primerjavi s povprečjem v
panogi,
 da imajo zaščiteno intelektualno lastnino podjetja (patent, model, blagovna znamka),
 da imajo vzpostavljeno razvojno-raziskovalno skupino,
 da aktivno kandidirajo za razvojna in/ali raziskovalna sredstva na razpisih in
 da aktivno izvažajo na trge izven Slovenije (vsaj 5 % celotnih prihodkov).
Na osnovi zbranih podatkov v seznamu inovativnih izbranih podjetij v obmejnem področju
Podravja in Pomurja in statističnih podatkov smo izvedli celovito analizo inovativnega
potenciala v obmejnem območju.
Poleg podjetij smo izdelali tudi natančen seznam raziskovalnih in izobraževalnih institucij v
Podravju in Pomurju, kakor tudi seznam podpornih institucij (razvojnih agencij, znanstvenotehnoloških parkov, univerzitetnih inkubatorjev, pisarn za prenos tehologij iz inštitucij znanja,
točke VEM in članov Enterprise Europe Network, tehnološki centri, centri odličnosti,
kompetenčni centri, razvojni centri slovenskega gospodarstva, grozdi in druge podporne
inštitucije v Podravju in Pomurju).
V šestem poglavju smo predstavili rezultate izvedenih intervjujev po podjetjih ter raziskovalnih
in izobraževalnih institucijah. Intervjuji v identificiranih nosilcih inovativne dejavnosti podajajo
kvalitativne vidike raziskave inovativnega potenciala v podravsko-pomurski obmejni regiji.
Posebno pozornost smo namenili značilnostim inovacijske dejavnosti izbranih podjetij,
morebitnim oviram za inoviranje, ki jih ta podjetja zaznavajo, ter predlogom za izboljšanje
stanja.
Na osnovi spoznanj iz intervjujev smo izdelali zaključke, ki predstavljajo skupek koristnih
spoznanj in predlogov za izboljšave inovacijskega potenciala podjetij in inštitucij.
Projektni partnerji ocenjujemo, da smo v okviru izvedbe študije dosegli vse začrtane cilje, saj
smo izdelati celovito analizo inovativnega potenciala v podravsko-pomurskem območju projekta
SPRINT, ki je podala vpogled v inovacijski potencial gospodarstva v čezmejnem območju na
slovenski strani meje ter je odlična podlaga za diskusijo in oblikovanje ustreznih ukrepov za
izboljšanje stanja inovacijske dejavnosti v območju projekta SPRINT.
6
2. Uvod v študijo
2.1. Izhodišča
Projektni partnerji so si v okviru projekta SPRINT zastavili nalogo, da s pomočjo opredelitve
enotne metodologije ter izvedbe analize inovativnega potenciala na čezmejnem področju
poenotijo svoja prizadevanja na področju inoviranja. S skupnim delovanjem bodo dosegli
2.2. Cilji študije
Po dogovoru med partnerji, bodo hrvaški partnerji analizirali inovativni potencial na hrvaški
strani, slovenski partnerji pa na slovenski strani.
Cilj študije je izdelati celovito analizo inovativnega potenciala v podravsko-pomurskem območju
projekta SPRINT, ki bo podala vpogled v inovacijski potencial gospodarstva v čezmejnem
območju na slovenski strani meje. Prav tako pa bo predstavljala osnovo za ovrednotenje s strani
zunanjega strokovnjaka.
Ugotovitve obeh vzporednih analiz bodo združene v skupen trijezični dokument. Partnerji bodo
pripravili tudi skupno publikacijo »Povzetek analize inovativnega potenciala na čezmejnem
območju«, ki bo na voljo v angleškem, hrvaškem ali slovenskem jeziku.
Skupna bo tudi publikacija »Povzetek predlogov ukrepov za spodbujanje inovativnih in
tehnoloških podjetij«, ki bo prav tako na voljo v angleškem, hrvaškem ali slovenskem jeziku.
2.3. Metodologija
2.3.1. Uporaba statističnih podatkov
V analizi bomo uporabili javno dostopne podatke Statističnega urada RS, Urada za intelektualno
lastnino RS, Izvoznega imenika GZS in druge javno dostopne baze podatkov.
2.3.2. Podatki javno dostopnih baz podatkov
Za potrebe priprave baze podatkov potencialnih inovativnih podjetij in njihov izbor bomo
koristili podatke AJPES, in sicer posredno preko uporabe podatkovnih baz Bizi.si in GV-IN, ki
predstavljata osnovo za pridobitev finančnih in drugih podatkov o podjetjih. Na osnovi
pridobljenih podatkov bomo lahko izdelali osnovni nabor potencialnih inovativnih podjetij po
posameznih občinah Podravske regije. Pri izdelavi nabora podjetij si bomo pomagali tudi s
podatki in informacijami Mariborske razvojne agencije, ki je izdelala RIS Podravja (2012).
7
2.3.3. Intervjuji po podjetjih
S pomočjo izvedbe intervjujev po podjetjih bomo pridobili kvalitativne podatke o značilnostih
inovacijske dejavnosti podjetij, morebitnih ovirah za inoviranje ter predlogih za izboljšanje
stanja.
Vsak partner bo iz seznama izbranih inovativnih podjetij za svoje območje izbral najmanj pet
podjetij, v katerih bo opravil intervju oz. t.i. »screening« sestanek, na katerem bo pridobil
podatke, ki jih zahteva SPRINT vprašalnik, in sicer:
 Osnovni podatki:
Ime podjetja:
Oseba za stike:
Naslov:
Telefon:
E-pošta:
Spletna stran podjetja:
Vrsta glavne dejavnosti in šifra po SKD 2008:
Število zaposlenih:
 Opis podjetja (do 100 besed)
 Opis dejavnosti (do 250 besed)
 Opis potreb (do 10 vrstic)
 Opis ponudbe (do 10 vrstic)
 Tržišča, dodana vrednost in načrti za prihodnost
 Intelektualna lastnina
 Znanje in izkušnje
 Raziskave in razvoj
 Nove tehnologije
 Zakonodaja in podporno okolje
Ker bodo v nabor vključena podjetja iz seznama inovativnih podjetij, bodo spoznanja in
zaključki analize intervjujev služili tudi kot primer dobre prakse s področja inoviranja tudi za
druga podjetja v regiji.
8
3. Statistični podatki o gospodarski in inovacijski dejavnosti v
Sloveniji
3.1. Podatki o podjetjih v Sloveniji
V Sloveniji je v letu 2010 po zadnjih podatkih Statističnega urada RS delovalo 115.134 podjetij,
od tega je bilo mikro podjetij 107.745 (93,6 % vseh podjetij), malih 5.937 (5,2 %), srednjih
1.223 (1,1 %) in velikih 229 podjetij (0,2 %). MSP je bilo 114.905 oziroma kar 99,8 % vseh
podjetij v Sloveniji.
V MSP je delalo 432.979 oseb, kar predstavlja 71,59 % vseh oseb, ki so delale v podjetjih leta
2010 (604.804). Največ oseb v MSP je delalo v predelovalnih dejavnostih (116.947), sledita
trgovina (86.392) in gradbeništvo (69.197).
Podatki o ustvarjenemu prihodku pokažejo, da je 99,8 % MSP ustvarilo 50,5 milijarde evrov
prihodkov, kar predstavlja 66,2 % celotne vrednosti prihodkov podjetij v Sloveniji v letu 2010.
V skupini MSP so največ prihodkov ustvarila srednje velika podjetja (18,9 milijarde evrov), ki
jim sledijo mikro podjetja (16,0 milijarde evrov) in mala podjetja (15,7 milijarde evrov). Največ
prihodka med mikro podjetji so ustvarila podjetja v drugih storitvenih dejavnostih, 34 %, in v
dejavnosti trgovina, 39 %. Med majhnimi podjetji je največ prihodka ustvarila trgovina, 43 %.
Med srednje velikimi podjetji so največ prihodka ustvarila podjetja v industrijskih dejavnostih,
42 %, in v dejavnosti trgovina 36 %.
MSP so se v primerjavi z velikimi podjetji relativno slabše odrezala tudi po podatkih o dodani
vrednosti. V letu 2010 so ustvarila 63,7 % dodane vrednosti oziroma 11,1 milijarde evrov, od
tega srednja podjetja 4,1 milijarde evrov, mikro podjetja 3,7 milijarde evrov in mala podjetja 3,4
milijarde evrov. Med mikro podjetji so največ dodane vrednosti ustvarila podjetja v drugih
storitvenih dejavnostih, 45 %. Tudi med majhnimi podjetji so ustvarila največ dodane vrednosti
podjetja v drugih storitvenih dejavnostih, in sicer 34 %. Med vsemi srednje velikimi podjetji so
največ dodane vrednosti ustvarila podjetja v industrijski dejavnosti, in sicer 47 %.
Profil MSP v Sloveniji, ki ga je oktobra 2011 izdelala Evropska komisija, je pokazal, da
Slovenija dosega boljše rezultate od povprečja EU pri treh od devetih načel Akta za mala
podjetja, za katera so na voljo podatki, in sicer pri načelih podjetništvo, »misli najprej na male«
ter enotni trg. Na vseh ostalih področjih so rezultati enaki ali slabši od povprečja.
Primerjava uspešnosti Slovenije s povprečjem EU in preteklimi rezultati Slovenije jasno kaže, da
napredek na področjih, kot so dostop do finančnih sredstev ter državna pomoč in javno naročanje
9
omejuje pomanjkanje sredstev, kar je bila posledica padca gospodarske aktivnosti. Večina
preostalih področij politik kaže na to, da napredka ni bilo ali da je ta omejen, največja izboljšanja
pa je mogoče opaziti na področjih odzivna uprava in enotni trg.
3.2. Raziskovalno-razvojna dejavnost v Sloveniji
3.2.1. Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost
Kot kaže Tabela 1 so bruto domači izdatki za R&R dejavnost na ravni Slovenije v letu 2009
znašali 671,0 milijona EUR (616,9 milijona EUR v letu 2008) ali 1,9 % slovenskega BDP (1,66
v letu 2008). Od tega se je na Podravsko regijo v letu 2009 nanašalo 42 milijonov EUR oziroma
0,9 % regionalnega BDP, na Pomursko regijo pa le 5 milijonov EUR oziroma 0,4 %
regionalnega BDP. Podravska regija je navkljub prisotnosti Univerze v Mariboru v regiji
relativno šibka na področju vlaganj v raziskave in razvoj, kar precej pove o raziskovalnorazvojni šibkosti gospodarstva in glede na gospodarsko strukturo (RIS Podravje, 2012).
Tabela 1: Bruto domači izdatki za R&R dejavnosti po slovenskih regijah, 1998 do 2008
BIRR – tekoče cene (v mio EUR)
Regija
SLOVENIJA
Pomurska
delež nacionalnih izdatkov (v %)
Podravska
Koroška
Savinjska
Zasavska
Spodnje-posavska
Jugovzhodna Slovenija
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Notranjsko-kraška
Goriška
Obalno-kraška
1998
200,4
1,1
0,5%
14,5
7,2%
1,1
11,4
0,6
0,2
17,5
123,8
22,9
0,7
4,6
1,9
1999
230,3
1,5
0,7%
15,5
6,7%
1,3
19,7
0,6
0,2
15,5
142,9
23,9
1,0
5,8
2,6
2000
256,4
1,6
0,6%
16,5
6,4%
1,7
23,2
1,0
0,4
17,7
154,0
30,0
1,3
7,0
1,9
2001
310,4
1,5
0,5%
19,1
6,2%
1,4
29,6
2,4
0,6
18,8
182,9
41,2
1,6
8,5
2,9
2002
339,9
1,8
0,5%
21,6
6,4%
1,8
28,6
3,8
0,3
28,9
194,8
41,6
2,2
9,8
4,6
2003
320,7
1,4
0,4%
18,2
5,7%
0,8
13,9
2,7
0,4
26,1
200,5
44,2
0,7
9,5
2,4
2004
379,9
1,5
0,4%
19,3
5,1%
0,8
16,3
3,2
0,4
31,5
245,8
45,9
0,6
11,3
3,3
2005
412,8
3,0
0,7%
24,4
5,9%
1,7
29,3
2,0
0,2
39,5
241,7
49,0
1,5
16,7
3,7
2006
484,3
3,0
0,6%
26,0
5,4%
2,6
35,4
4,1
1,2
53,8
278,0
51,7
2,1
22,4
4,0
2007
500,5
3,0
0,6%
29,0
5,8%
3,1
33,6
4,3
1,8
63,0
276,0
52,0
4,6
24,7
5,4
2008
616,9
5,2
0,8%
36,4
5,9%
2,5
48,0
4,8
2,6
75,8
337,0
54,5
2,0
30,3
17,8
Vir: SURS, 2010. Povzeto po RIS Podravje, 2012.
3.2.2. Zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti
V raziskovalno-razvojni dejavnosti v Sloveniji je bilo v letu 2009 zaposlenih 17.045 oseb. V letu
2008 jih je bilo 16.243 in 14.311 v letu 2007 1 . Med vsemi zaposlenimi osebami v R&R
dejavnosti v letu 2008 je bilo 62,3 % raziskovalcev, od tega 35,1 % žensk.
Tabela 2 prikazuje razporeditev oseb zaposlenih v raziskovalno-razvojnih dejavnostih po
sektorjih v letu 2008. Na ravni Slovenije je bilo v letu 2008 največ oseb na raziskovalnorazvojnem področju zaposlenih v poslovnem sektorju, ki sta mu sledila višješolski in državni
sektor. Podatki kažejo, da je v Podravju pretežni del oseb v raziskovalno-razvojni dejavnosti
1
Več v: SURS, Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija, 2010.
2009
671,0
5,0
0,7%
42,0
6,3%
4,0
44,0
4,0
3,0
77,0
351,0
52,0
7,0
33,0
27,0
10
zaposlenih v visokošolskem sektorju in bistveno manjši del v poslovnem sektorju, ki mu sledi
državni sektor. To kaže na podpovprečno raziskovalno-razvojno aktivnost gospodarstva
Podravske regije, ki se kaže tudi v podpovprečnih rezultatih (RIS Podravje, 2012).
Tabela 2: Vse osebe zaposlene v R&R dejavnosti, po sektorju zaposlitve, poklicu in spolu, po
statističnih regijah Slovenije, 2008
Skupaj
Podravje
oba spola
1.422
SLOVENIJA
100,0%
1.006
100,0%
16.243
Raziskovalci
100,0%
10.124
Raziskovalci
Poslovni sektor
ženske
482
oba spola
335
6.191
23,6%
143
14,2%
7.394
3.551
45,5%
3.475
324
100,0%
ženske
62
Državni sektor
oba spola
212
2.142
14,9%
169
16,8%
3.640
834
22,4%
2.462
30
34,3%
Visokošolski sektor
ženske
98
Zasebni sektor
ženske
322
oba spola
873
oba spola
2
1.730
61,4%
692
68,8%
5.186
2.311
0,1%
2
0,2%
23
1,090
31,9%
4.164
1.619
0,1%
23
70
24,3%
224
41,1%
ženske
0
0
8
8
0,2%
3.2.3. Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost
Delež državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost je v letu 2009 znašal
na ravni Slovenije 35,7 %. Na ravni Podravja je bil delež s 55,5 % višji, kar ni posledica višjih
sredstev iz države temveč predvsem posledica relativno nižjih vlaganj gospodarstva (35,4 %).
Delež državnih virov za raziskovalno-razvojno dejavnost v Pomurju pa je bil le 9,3 % (glej
Tabelo 3).
Tabela 3: Bruto domači izdatki za R&R dejavnost in struktura virov po regijah, 2009
Bruto
izdatki za
R&R
v mio EUR
(2009)
Delež bruto
izdatkov za R&R
v BDP regije
v%
(2009)
Delež vseh
R&R
izdatkov
Slovenije
v%
(2009)
Gospod.
družbe
Pomurska
5
0,4 %
0,8 %
89,9 %
9,3 %
Podravska
42
0,9 %
6,5 %
35,4 %
55,5 %
Koroška
4
0,4 %
0,6 %
96,9 %
3,1 %
0%
0%
0%
Savinjska
44
1,1 %
7,0 %
79,4 %
15,2 %
0,1 %
0%
5,4 %
Zasavska
4
0,8 %
0,6 %
85,1 %
14,8 %
0%
0%
0,1 %
Spodnje-posavska
JugovzhodnaSlovenija
Osrednje-slovenska
3
0,3 %
0,4 %
71,9 %
6,2 %
0%
0%
21,9 %
77
3,4 %
11,7 %
94,9 %
3,0 %
0%
0%
2,1 %
351
2,7 %
54,2 %
44,0 %
47,9 %
0,1 %
0%
8,0 %
Gorenjska
52
1,8 %
8%
79,1 %
18,5 %
0,3 %
0%
2,1 %
Struktura virov R&R
Državni
viri
Viri iz
visokega
šolstva
Zasebne
nepridob.
org.
Viri iz
tujine
0%
0%
0,8 %
2,7 %
0,4 %
6,0 %
Notranjsko-kraška
7
1%
1%
92,7 %
2,6 %
0%
0%
4,7 %
Goriška
33
1,7 %
4,9 %
63,5 %
31,5 %
0,2 %
0%
4,8 %
Obalno- kraška
27
1,3 %
4,2 %
62,3 %
33,6 %
0,5 %
0%
3,7 %
Slovenija
671
1,9 %
100 %
58,0 %
35,7 %
0,3 %
0%
6,0 %
11
3.3. Inovacijska dejavnost v predelovalnih in storitvenih dejavnostih v
Sloveniji
Po izkoriščenosti svojih inovacijskih potencialov, merjenih s t.i. skupnim inovacijskim indeksom
(SII), je Slovenija tik pod EU povprečjem. Slovenija je kot inovacijska sledilka v letu 2011
zaseda 12. mesto med državami EU-27 (glej Sliko 1).
Slovenija beleži relativne prednosti pri človeških virih in pri inovacijskih dejavnostih podjetij v
povezavi z javnimi R&R institucijami, med tem ko raziskava kaže na zelo šibke člene pri zaščiti
intelektualne lastnine (razen blagovnih znamk) in pri razvoju storitvenih, procesnih in
organizacijskih inovacij (RIS Podravje, 2012).
Slika 1: Evropska inovacijska lestvica 2011
Vir: Innovation Union Scoreboard 2011, str. 7. Povzeto po RIS Podravje, 2012.
Inovacijske voditelje odlikujejo naslednje značilnosti:
 dobri rezultati pri kazalniku izdatki za raziskave in razvoj v podjetjih;
 dobri rezultati pri kazalnikih inovativnosti, povezanih z dejavnostmi družb;
 nadpovprečne vrednosti kazalnika javno-zasebnih so-objav na milijon prebivalcev, kar
nakazuje dobre povezave med znanostjo in gospodarstvom;
 uspešno trženje tehnološkega znanja, kar dokazuje njihova velika uspešnost pri kazalniku
prihodki od licenc in patentov iz tujine;
 uravnotežen nacionalni raziskovalni in inovacijski sistem.
Kot nam kaže Slika 2 pa žal Slovenija sodi v skupino inovacijskih sledilcev, saj v celotnem
naboru inovacijskih indikatorjev dosega podpovprečno uspešnost.
12
Slika 2: Primerjava inovacijske aktivnosti Slovenije z EU27 po posameznih indikatorjih, 2011
Opomba:Vrednosti indikatorjev izražajo indeks Slovenije v primerjavi z EU-27 (EU27=100)
Vir: http://www.proinno-europe.eu/inno-metrics/page/country-profiles-slovenia. Povzeto po RIS Podravje, 2012.
Primerjalno gledano izkazuje Slovenija v primerjavi z državami EU-27 relativno dober rezultat
na področju človeškega kapitala in sodelovanja ter povezovanja na področjih inoviranja. Po
drugi strani pa relativno slab rezultat na področju intelektualne lastnine in obsega inovacij.
V nadaljevanju podajamo podrobnejšo analizo stanja inovacijske dejavnosti v predelovalnem in
storitvenem sektorju.
3.3.1. Stanje inovacijske dejavnosti slovenskega predelovalnega sektorja
Kot navaja Likar (2011) so slovenska predelovalna podjetja v veliki meri dobavitelji proizvodov
za vmesno porabo, ki niso namenjeni končnim uporabnikom. Kot kaže Slika 3 dosega dodana
vrednost na zaposlenega slovenskih predelovalnih podjetij komaj dobro polovico dodane
vrednosti v EU (EU-27: 53.000 EUR, Sloveniji: 54 % tega). Slika 3 tudi kaže, da je delež
inovacijsko aktivnih predelovalnih podjetij v Sloveniji primerljiv z EU-27 (EU-27: 41,98 %,
Slovenija: 98 % tega). Problem slovenskih podjetij v predelovalnih dejavnostih pa je majhen
delež prihodkov od inovacij proizvodov, saj v celotnih prihodkih podjetja v predelovalnih
dejavnostih dosegajo le 62 % vrednosti glede na EU-27 (EU-27: 25,70 %, Slovenija: 62 % tega).
13
Slika 3: Razmerja kazalnikov med Slovenijo in EU-27 za podjetja iz predelovalnih dejavnosti
(v %)
Opomba: Vrednost 100 % pomeni ujemanje z EU-27, manjše (večje) vrednosti pa zaostajanje (prednost) Slovenije. Podatki so za
le to 2006. Razen % inovacijsko aktivnih podjetij (2004-2006).
Vir: Likar B., 2011.
Podobno se kaže ob podrobnejši delitvi na:


nizko in srednje-nizko tehnološke predelovalce (NTP) ter
visoko in srednje-visoko tehnološke predelovalce (VTP).
Obe skupini po deležu inovacijsko aktivnih podjetij ne kažeta posebnega zaostanka za EU-27, ki
pa je pri ostalih kazalnikih očiten (Slika 3).
NTP izrazito zaostajajo po deležu prihodkov od inovacij proizvodov, ki so novi za trg v celotnih
prihodkih od inovacij – RMI (EU-27: 49,39 %, Slovenija: 37 % te vrednosti). To pa pomeni
premajhno osredotočanje na prebojne proizvode, ki pomenijo novost za tržišče. Ta podjetja
nezanemarljivo zaostajajo tudi po deležu prihodkov od inovacij v celotnih prihodkih - RII (EU27: 19,96 %, Slovenija: 55 % tega) in posledično dodani vrednosti na zaposlenega (EU-27:
45.288 EUR, Slovenija: 56 % tega).
V primeru VTP so zaostanki slovenskih podjetij po RII in po RMI (EU-27: 52,71 %, Slovenija:
74 % tega) manjši, kar pa se ne odraža tudi v boljših gospodarskih rezultatih – dodana vrednost
na zaposlenega kaže podobno zaostajanje glede na EU-27 kot v primeru NTP (EU- 27: 52.792
EUR, Slovenija: 62 % tega).
Rezultati kažejo, da je možno v NTP podobno konkurenčne gospodarske rezultate dosegati že ob
nižji stopnji inovativnosti, kot v primeru VTP podjetij.
14
3.3.2. Stanje inovacijske dejavnosti slovenskega storitvenega sektorja
Kot navaja Likar (2011) je Slovenija je po deležu inovacijsko aktivnih podjetij v storitvenih
dejavnostih primerljiva s podjetji EU-27 (EU-27: 29,52 %, Slovenija: 98 % tega). Delež
prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih (RII) je sicer nad EU povprečjem, ki pa
znaša manj kot šestino celotnih prihodkov (EU-27: 15,25 %, SLO: 138 % tega). Pogled na RMI
razkrije problem slovenskih storitvenih podjetij, ki bistveno nižji delež prihodkov od inovacij
produktov dosegajo s tržnimi novostmi (EU-27: 43,89 %, SLO: 69 % tega).
V Sloveniji torej prevladuje strategija sledilcev tržnih produktov, medtem ko je inovacij
poslovnega modela, ki so temelj najuspešnejših mednarodnih storitvenih podjetij, v Sloveniji le
malo. Pri tem je potrebno upoštevati, da najuspešnejši poslovni modeli ne temeljijo le na eni
sami ideji. Ta sicer integralno povezuje aktivnosti podjetja, v ozadju pa je mnogo latentnega
R&R znanja, idej in poslovnega know-howa.
Slabosti pristopa slovenskih storitvenih podjetij pa se odražajo tudi v doseženih gospodarskih
rezultatih, to je dodani vrednosti na zaposlenega (EU-27: 40.000 EUR, SLO: 78 % tega).
Slika 4: Razmerja kazalnikov med Slovenijo in EU-27 za podjetja iz storitvenih dejavnosti (v
%)
Opomba: Vrednost 100 % pomeni ujemanje z EU-27, manjše (večje) vrednosti pa zaostajanje (prednost) Slovenije. Podatki so za
le to 2006. Razen % inovacijsko aktivnih podjetij (2004-2006).
Podobno ugotavljamo na nivoju:
 storitev z nižjo vsebnostjo znanja (SNVZ) in
 storitev z visoko vsebnostjo znanja (SVVZ)
15
Slika 4 kaže na izrazitejši zaostanek SNVZ – zlasti zaostajanje po deležu inovacijsko aktivnih
podjetij (EU-27: 26,09 %, Slovenija: 89 % tega) in deležu v prihodkih od inovacij proizvodov, ki
pripadajo tržnim novostim oz. RMI (EU-27: 39,95 %, Slovenija: 50 % tega). V primeru SVVZ
pa so podjetja po deležu inovacijsko aktivnih sicer blizu EU-27, a po RMI še vedno ne dosegajo
ravni EU-27 in še manj Nemčije.
3.4. Bruto dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji
Raziskovalci ugotavljajo, da med inovacijskimi potenciali držav in gospodarskimi rezultati
merjenimi z dodano vrednostjo na zaposlenega in bruto domačim proizvodom na prebivalca
obstaja jasna pozitivna povezava (Glej Sliko 5).
Slovenija, kakor tudi Podravska statistična regija, pri tem odstopata v negativnem smislu.
Navkljub zelo visokemu oziroma ugodnem skupnem inovacijskem indeksu za 2010, ki je bil za
Slovenijo le nekoliko pod evropskim povprečjem (za EU-27 je bil povprečen indeks 0,516 in za
Slovenijo 94 % le tega), je dodana vrednost na zaposlenega (za leto 2006) v Sloveniji relativno
nizka (v EU-27 je bila 49.510 EUR na zaposlenega in v Sloveniji le 58 % te vrednosti) (RIS
Podravje, 2012).
Slika 5: Pozitivna povezava med skupnim inovacijskim indeksom in dodano vrednostjo na
zaposlenega na primeru držav območja EU-27
Pojasnilo: Podatki za vsa podjetja – DV obsega leto 2006, SII 2008 pa obdobje 2006/2007.
Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost podjetij.
Podatki AJPES za slovenske gospodarske družbe v letu 2011 kažejo, da je pozitivno dodano
vrednost v znesku 17.008.228 tisoč evrov (za 4 % večja kakor v letu 2010) ugotovilo 44.423
družb ali 76,9 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 156.411 tisoč evrov (za 16 % več kakor v
letu 2010) je izkazalo 10.832 družb oziroma 18,7 % vseh.
16
Družbe so v letu 2011 ustvarile 16.851.817 tisoč evrov neto dodane vrednosti, kar je 16, 4 % več
kakor v letu 2010. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 37.512 evrov, 3 % več kakor
v letu 2010.
Slika 6 prikazuje izračun ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega po posameznih panogah
dejavnosti. Najvišjo dodano vrednost na zaposlenega v višini 98.833 EUR dosegajo družbe v
dejavnosti Oskrba z električno energijo, plinom in paro. Sledi dejavnost Poslovanja z
nepremičninami, ki dosega dodano vrednost na zaposlenega v višini 84.135 EUR. Sledijo
Finančne in zavarovalniške dejavnosti (68.116 EUR), Informacijske in komunikacijske
dejavnosti (63.511 EUR), Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (51.007 EUR) in
Rudarstvo (50.524 EUR). Ostale dejavnosti dosegajo dodano vrednost na zaposlenega pod
50.000 EUR.
Slika 6: Bruto dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji po panogah dejavnosti v letu 2011
Vir: Izračun IRP po podatkih AJPES.
Tabela 4 in 5 prikazujeta podrobnejše podatke poslovanja družb po panogah v letu 2011.
17
Tabela 4: Razvrstitev slovenskih družb po panogah v letu 2011
Vir: AJPES, 2012.
Tabela 5: Podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po
panogah v letu 2011
Vir: AJPES, 2012.
Slika 7 prikazuje podatke o ustvarjeni dodani vrednosti družb na zaposlenega po posameznih
statističnih regijah. Najvišjo dodano vrednost na zaposlenega v višini 44.413 EUR dosegajo
18
družbe v Spodnje-posavski regiji, sledijo družbe v Jugovzhodni Sloveniji v višini 43.630 EUR,
nadalje družbe v Osrednje-slovenski regiji 42.597 EUR. Družbe v Podravju so z ustvarjeno
dodano vrednostjo na zaposlenega v višini 30.726 EUR uvrstile regijo na deseto mesto med
dvanajstimi regijami, medtem ko se je Pomurje uvrstilo na zadnje mesto s 26.199 EUR dodane
vrednosti na zaposlenega.
Slika 7: Bruto dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji po statističnih regijah v letu 2011
Vir: Izračun IRP po podatkih AJPES.
Tabela 6 in 7 prikazujeta podatke o poslovanju družb po statističnih regijah v letu 2011.
Tabela 6: Razvrstitev slovenskih družb po statističnih regijah v letu 2011
Vir: AJPES, 2012.
19
Tabela 7: Podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po
slovenskih regijah v letu 2011
Vir: AJPES, 2012.
20
4. Rezultati analize za podravsko-pomursko obmejno območje
4.1. Zaključki na osnovi statističnih podatkov
4.1.1. Statistični podatki o podjetjih
4.1.1.1. Število podjetij
Iz podatkov zbranih v Tabeli 8 lahko razberemo, da je v letu 2010 v Podravski regiji poslovalo
17.745 podjetij, od tega 6.658 gospodarskih družb in 11.087 samostojnih podjetnikov, ki so
oddali zaključne izkaze na AJPES (RIS Podravje, 2012). Nadalje iz Tabele 8 izhaja, da je v letu
2010 v Pomurski regiji poslovalo 4.918 podjetij, od tega 1.579 gospodarskih družb in 3.339
samostojnih podjetnikov.
V letu 2010 je v Podravju poslovalo 17.266 (97,1 %) mikro podjetja (od tega 6.167 mikro
gospodarskih družb in 11.059 mikro samostojnih podjetnikov). V letu 2011 se je število mikro
podjetij povečalo na 17.684. Nadalje je bilo v letu 2010 v regiji 353 malih podjetij oziroma 1.9 %
vseh (v letu 2011 jih je bilo 336), srednjih podjetij v 2010 je bilo 89 oziroma 0,5 % (v letu 2011
jih je bilo 83) in velikih 77 oziroma 0,4 % v letu 2010 (73 v letu 2011). Od tega jih je bilo po
številu 82,4 % v Zgornjem Podravju in 17,6 % v Spodnjem Podravju. Podobeno razmerje je tudi
pri številu zaposlenih (83,4 % v Zgornjem Podravju in 16,6 % v Spodnjem Podravju) in pri
ustvarjenih prihodkih (84,7 % v Zgornjem Podravju in 15,5 % v Spodnjem Podravju).
V letu 2010 je v Pomurju poslovalo 1.418 (89,8 %) mikro gospodarskih družb in 3.333 mikro
samostojnih podjetnikov. V letu 2011 se je število mikro podjetij povečalo na 1.508. Nadalje je
bilo v letu 2010 v pomurski regiji 92 malih gospodarskih družb oziroma 5,8 % vseh (v letu 2011
jih je bilo 95) in 6 majhnih samostojnih podjetnikov, srednjih podjetij v 2010 je bilo 41 oziroma
2,6 % (v letu 2011 jih je bilo 41) in velikih 28 oziroma 1,8 % v letu 2010 (25 v letu 2011).
Tabela 8: Podatki o podjetjih v Podravju in Pomurju, 2010
Regija
PODJETJA
ZGORNJEGA
PODRAVJA
PODJETJA
SPODNJEGA
PODRAVJA
SKUPAJ
PODRAVJE
SKUPAJ
PODJETJA V
POMURJU
Pravna
oblika
podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
Podjetja
število
5.720
8.896
14.616
938
2.191
3.129
6.658
11.087
17.745
1.579
3.339
4.918
delež
celotne
Podravske
regije
v%
85,9%
80,2%
82,4%
14,1%
19,8%
17,6%
100,0%
100,0%
100,0%
32,1%
67,9%
100,0%
Vir: RIS Podravje, 2012 in Razvojni center Murska Sobota, 2012.
Zaposleni
število
delež
celotne
Podravske
regije
v%
54.238
84,6%
6.261
73,6%
60.499
83,4%
9.839
15,4%
2.243
26,4%
12.082
16,6%
64.077
100,0%
8.504
100,0%
72.581
100,0%
16.288
83,1%
3.312
16,9%
19.600
100,0%
Prihodki
znesek v
delež celotne
tisoč EUR
Podravske
regije
v%
6.665.815
610.565
7.276.380
1.137.367
174.269
1.311.636
7.803.182
784.834
8.588.016
1.720.241
248.143
1.968.384
85,4%
77,8%
84,7%
14,6%
22,2%
15,3%
100,0%
100,0%
100,0%
87,4%
12,6%
100,0%
21
4.1.1.2. Število oseb, ki delajo
Tabeli 9 in 10 prikazujeta podatke o številu zaposlenih oseb v gospodarskih družbah in pri
samostojnih podjetnikih po posameznih občinah v Podravju. V letu 2010 je bilo več kot 1.000
zaposlenih ljudi v sledečih občinah v Podravju :
 Mestna občina Maribor (39.511 zaposlenih),
 Ptuj (6.715 zaposlenih),
 Slovenska Bistrica (4.486 zaposlenih),
 Kidričevo (3.216 zaposlenih),
 Lenart (2.595 zaposlenih),
 Hoče-Slivnica (2.572 zaposlenih),
 Ormož (2.489 zaposlenih),
 Ruše (1.338 zaposlenih) in
 Šentilj (1.313 zaposlenih).
Nadalje Tabela 11 prikazuje podatke o številu zaposlenih oseb v gospodarskih družbah in pri
samostojnih podjetnikih po posameznih občinah v Pomurju. Pomurske občine v katerih je bilo v
letu 2010 zaposlenih več kot 1.000 ljudi so naslednje:
 Murska Sobota (zaposlenih 6.655),
 Gornja Radgona (3.047 zaposlenih),
 Ljutomer (2.029 zaposlenih) in
 Lendava (2.019 zaposlenih).
22
Tabela 9: Osnovni podatki podjetij Zgornjega Podravja po občinah, 2010
Pravna
oblika podjetja
Občina
MARIBOR
SLOVENSKA BISTRICA
ORMOŽ
HOČE-SLIVNICA
ŠENTILJ
LENART
PESNICA
RUŠE
RAČE-FRAM
DUPLEK
MIKLAVŽ NA DRAV. POLJU
KUNGOTA
SELNICA OB DRAVI
POLJČANE
STARŠE
OPLOTNICA
LOVRENC NA POHORJU
BENEDIKT
SVETA ANA
CIRKULANA
SV. TROJICA V SLOV. GORICAH
SREDIŠČE OB DRAVI
SV. JURIJ V SLOV. GORICAH
SVETI TOMAŽ
MAKOLE
CERKVENJAK
SKUPAJ PODJETJA
ZGORNJEGA PODRAVJA
Zaposleni
Število
Prihodki
znesek v tisoč EUR
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
36.954
2.557
39.511
3.882
604
4.486
2.166
323
2.489
2.273
299
2.572
1.135
178
1.313
2.223
372
2.595
648
144
792
1.197
141
1.338
501
193
694
179
147
326
505
206
711
484
141
625
460
108
568
551
102
653
409
107
516
147
132
279
187
53
240
28
104
132
4
36
40
59
44
103
44
45
89
41
57
98
10
51
61
3
7
10
124
25
149
24
85
109
54.238
6.261
4.290.594
237.323
4.527.917
1.007.886
70.772
1.078.658
154.153
24.968
179.121
302.144
27.182
329.326
112.061
17.079
129.140
194.740
35.283
230.023
68.968
14.321
83.289
148.495
11.585
160.080
88.688
20.360
109.048
16.099
14.948
31.047
54.394
23.552
77.946
51.772
13.409
65.181
61.757
9.587
71.344
40.236
11.036
51.272
7.856
10.743
18.599
13.473
15.053
28.526
11.448
5.963
17.411
2.127
8.406
10.533
992
3.210
4.202
2.605
3.127
5.732
3.916
5.794
9.710
13.657
8.814
22.471
8.201
7.548
15.749
261
981
1.242
7.763
2.969
10.732
1.529
6.552
8.081
6.665.815
610.565
Vsa podjetja
60.499
7.276.380
Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES.
23
Tabela 10: Osnovni podatki podjetij Spodnjega Podravja po občinah, 2010
Pravna
oblika podjetja
Občina
PTUJ
KIDRIČEVO
VIDEM
MAJŠPERK
GORIŠNICA
MARKOVCI
HAJDINA
DORNAVA
DESTRNIK
JURŠINCI
PODLEHNIK
ZAVRČ
ŽETALE
TRNOVSKA VAS
SKUPAJ PODJETJA SPODNJEGA
PODRAVJA
Podjetja
število
Zaposleni
Število
Prihodki
znesek v tisoč EUR
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
582
987
1.569
78
218
296
23
135
158
25
112
137
39
119
158
42
150
192
61
141
202
21
80
101
18
56
74
10
44
54
16
45
61
7
27
34
3
23
26
7
29
36
6
25
31
938
2.191
5.881
834
6.715
2.823
393
3.216
60
138
198
178
122
300
203
109
312
221
176
397
156
128
284
119
58
177
51
76
127
15
46
61
16
90
106
69
9
78
14
26
40
24
33
57
9
5
14
9.839
2.243
597.226
67.772
664.998
424.615
29.319
453.934
7.508
8.674
16.182
10.319
9.027
19.346
23.817
9.103
32.920
25.334
14.283
39.617
17.903
9.682
27.585
9.173
4.966
14.139
7.962
4.176
12.138
1.154
3.251
4.405
964
9.157
10.121
3.725
788
4.513
1.115
1.725
2.840
3.329
1.783
5.112
3.223
563
3.786
1.137.367
174.269
Vsa podjetja
3.129
12.082
1.311.636
Vir: Preračunan IRP iz podatkov poročil AJPES.
24
Tabela 11: Osnovni podatki podjetij Pomurja po občinah, 2010
Občina
Apače
Beltinci
Cankova
Črenšovci
Dobrovnik
Gornja Radgona
Gornji Petrovci
Grad
Hodoš
Kobilje
Križevci
Kuzma
Lendava
Ljutomer
Moravske Toplice
Murska Sobota
Odranci
Puconci
Radenci
Razkrižje
Rogašovci
Sveti Jurij ob Ščavnici
Šalovci
Tišina
Turnišče
Velika Polana
Veržej
SKUPAJ PODJETJA
POMURJA
Pravna
oblika podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
Vir: Razvojni center Murska Sobota, 2012.
Podjetja
število
Zaposleni
Število
Prihodki
znesek v tisoč EUR
24
97
121
88
223
311
12
56
68
39
120
159
16
34
50
158
295
453
11
38
49
5
34
39
3
2
5
2
10
12
45
90
135
10
25
35
184
248
432
177
384
561
53
155
208
525
738
1263
20
38
58
52
148
200
59
166
225
5
36
41
8
66
74
20
76
96
4
20
24
20
101
121
19
71
90
3
22
25
17
46
63
1.579
3.339
124
83
207
523
232
755
35
88
123
396
130
526
61
33
94
2.708
339
3.047
110
32
142
4
48
52
9
0
9
21
4
25
280
99
379
74
27
101
1.833
186
2.019
1.580
449
2.029
610
135
745
5.896
759
6.655
224
70
294
344
92
436
798
96
894
32
37
69
82
55
137
60
70
130
11
27
38
46
113
159
356
55
411
19
24
43
52
28
80
16.288
10.277
6.661
16.938
33.494
21.013
54.507
3.872
4.558
8.430
25.769
9.774
35.543
6.566
4.001
10.567
253.368
25.011
278.379
2.502
1.896
4.398
333
2.613
2.946
843
12
855
499
161
660
45.124
9.032
54.156
5.582
1.756
7.338
186.620
15.851
202.471
151.554
33.906
185.460
30.472
7.846
38.318
734.337
54.909
789.246
39.986
2.706
42.692
54.659
7.638
62.297
63.514
8.224
71.738
4.159
2.244
6.403
4.526
3.394
7.920
4.518
7.267
11.785
1.393
1.885
3.278
3.554
7.592
11.146
44.746
3.831
48.577
1.179
1.717
2.896
6.794
2.642
9.436
1.720.240
3.311
248.140
4.918
19.599
1.968.380
25
4.1.1.3. Prihodek podjetij
Skupni prihodki podjetij v Podravju so v letu 2010 znašali 8.588 mio EUR in se v letu 2011
povečali na 8.895 mio EUR. Izvoz na tuje trge predstavlja okrog tretjino ustvarjenih prihodkov
in se je v letu 2011 okrepil na 32,4 % (28,7 % v letu 2010). Glavni izvoznik so velika podjetja, ki
so v letu 2011 na tujih trgih ustvarila 46,4 % prihodkov.
Skupni prihodki podjetij v Pomurju so v letu 2010 znašali 254,5 mio EUR in se v letu 2011
povečali na 259,5 mio EUR. Izvoz na tuje trge predstavlja 7,6 % ustvarjenih prihodkov in se je v
letu 2011 okrepil na 9,71 %.
4.1.1.4. Bruto investicije v osnovna sredstva
Podatki o bruto investicijah v osnovna sredstva žal niso dostopni na ravni statističnih regij,
temveč jih SURS analizira na ravni dveh kohezijskih regij (zahodne in vzhodne kohezijske
regije). Edine podatke, ki smo jih zasledili na ravni statističnih regij so zajeti v objavljeni sliki
SURS, ki prikazuje bruto investicije na prebivalca po statističnih regijah za leto 2009. Iz Slike 8
izhaja, da so bruto investicije v Podravju znašale med 2.001 in 2.500 EUR na prebivalca in v
Pomurju pod 1.500 EUR na prebivalca. Ker so bili ostali podatki dostopni le na ravni
kohezijskih regij v nadaljevanju podajamo analizo za Vzhodno kohezijsko regijo, kakor sodita
tudi analizirani regiji Podravja in Pomurja ter podajamo primerjavo z Zahodno kohezijsko regijo.
Slika 8: Bruto investicije na prebivalca po statističnih regijah, 2009
Vir: SURS, 2012.
26
Prav tako smo v poglavje zajeli tudi analizo investicij glede namen vlaganja, in sicer:
 investicije v nove zmogljivosti,
 investicije v rekonstrukcijo, posodobitev, dograditev in razširitev ter
 investicije v vzdrževanje obstoječih zmogljivosti.
Tabela 12 prikazuje razrez bruto investicij glede namena vlaganj na ravni Slovenije. Žal
podatkov po statističnih regijah nismo uspeli pridobiti.
Tabela 12: Bruto investicije glede na namen vlaganj, Slovenija, 2009 (v 1000 EUR)
Namen vlaganj
Nove zmogljivosti
2.586.523
Rekonstrukcije, posodobitve,
dograditve
Vzdrževanje na obstoječi ravni
2.243.878
406.558
Skupaj
5.236.959
Vir: SURS, 2012.
Vrednost vseh bruto investicij v osnovna sredstva, ustvarjenih v kohezijski regiji Zahodna
Slovenija v letu 2009, je bila 4.428 milijonov, v letu 2008 pa 5.424 milijonov evrov, kar
predstavlja 18,4 % medletni upad. Vrednost investicij v osnovna sredstva, ustvarjenih v
kohezijski regiji Vzhodna Slovenija v letu 2009, pa je bila 3.840 milijonov, kar je za 27,6 %
manj kot v letu 2008, ko so bruto investicije znašale 5.305 milijonov evrov.
Zmanjševanje bruto investicij v osnovna sredstva se je nadaljevalo tudi v letu 2010. V kohezijski
regiji Vzhodna Slovenija za skoraj 10 %, v Zahodni Sloveniji pa za 16 %. V obeh kohezijskih
regijah so poslovni subjekti torej v letu 2010 ustvarili manj bruto investicij v osnovna sredstva (v
nadaljevanju BIOS) kot v letu 2009 .
Po podatkih nacionalnih računov so v letu 2010 BIOS znašale 7.169 milijonov EUR, kar je
približno enako ravni bruto investicij v letu 2005. V primerjavi z letom 2009 so bile BIOS nižje
za 12,8 %. Glede na leto 2008, ko so poslovni subjekti največ investirali v zadnjih desetih letih,
pa so bile nižje za skoraj 33 %. V kohezijski regiji Zahodna Slovenija je v letu 2010 vrednost
vseh ustvarjenih BIOS znašala 3.683 milijonov EUR, kar je za 15,6 % manj kot v letu 2009, ko
je vrednost bruto investicij znašala 4.366 milijonov EUR. Vrednost BIOS, ustvarjenih v
kohezijski regiji Vzhodna Slovenija v letu 2010, je znašala 3.486 milijonov EUR, to je za 9,7 %
manj kot v letu 2009; takrat so bruto investicije znašale 3.859 milijonov EUR. V kohezijski
regiji Zahodna Slovenija je bilo torej ustvarjenih za 5,7 % več BIOS kot v kohezijski regiji
Vzhodna Slovenija, na prebivalca pa za skoraj 19 % več.
27
Tabela 13: Bruto investicije v osnovna sredstva po regijah, Slovenija
2007
mio EUR
Slovenija
Vzhodna Slovenija
Zahodna Slovenija
struktura (%)
Slovenija
Vzhodna Slovenija
Zahodna Slovenija
2008
2009
2010
9.604
4.562
5.041
10.663
5.334
5.328
8.225
3.859
4.366
7.169
3.486
3.683
100,0
47,5
52,5
100,0
50,0
50,0
100,0
46,9
53,1
100,0
48,6
51,4
Vir: SURS, 2012.
V kohezijski regiji Vzhodna Slovenija je bilo v skupini Rudarstvo, predelovalne dejavnosti,
oskrba z elektriko in vodo, ravnanje z odplakami, saniranje okolja (področja B, C, D, E)
ustvarjenih 30,9 % vseh bruto investicij v regiji, kar je za 4,9-odstotne točke več v primerjavi z
letom 2009. Skupina Uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo (področja
O, P, Q) je imela 22,8-odstotni delež. S 17,8 % so sledile bruto investicije skupine Poslovanje z
nepremičninami (področje L), medtem ko se je delež bruto investicij skupine Trgovina in
popravila vozil, promet in skladiščenje ter gostinstvo (področja G, H, I) v primerjavi z letom
2009 zmanjšal za 3,3 odstotne točke in je znašal 15,1 % vseh bruto investicij v regiji.
V letu 2010 so v kohezijski regiji Zahodna Slovenija največ BIOS ustvarili v skupini Uprava in
obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo (področja O, P, Q), in sicer 21,3 % vseh
investicij v regiji. Delež skupine Trgovina in popravila vozil, promet in skladiščenje ter
gostinstvo (področja G, H, I) je znašal 19,5 % vseh bruto investicij, sledilo je Poslovanje z
nepremičninami (področje L) z 18-odstotnim deležem ter nato skupina Rudarstvo, predelovalne
dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo, ravnanje z odplakami ter saniranje okolja (področja B, C,
D, E) s 17,3 % vseh investicij v omenjeni kohezijski regiji.
28
Tabela 14: Bruto investicije v osnovna sredstva po regijah in po dejavnostih, Slovenija
2007
struktura (%)
Vzhodna Slovenija
A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo
B,C,D,E Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko
in vodo, ravnanje z odplakami, saniranje okolja
od tega: C Predelovalne dejavnosti
F Gradbeništvo
G,H,I Trgovina in popravila vozil, promet in skladiščenje, gostinstvo
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti
L Poslovanje z nepremičninami
M,N Strokovne, znanstvene, tehnične dejavnosti
in druge raznovrstne poslovne dejavnosti
O,P,Q Uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo
R,S,T Druge storitvene dejavnosti
Zahodna Slovenija
A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo
B,C,D,E Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko
in vodo, ravnanje z odplakami, saniranje okolja
od tega: C Predelovalne dejavnosti
F Gradbeništvo
G,H,I Trgovina in popravila vozil, promet in skladiščenje, gostinstvo
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti
L Poslovanje z nepremičninami
M,N Strokovne, znanstvene, tehnične dejavnosti
in druge raznovrstne poslovne dejavnosti
O,P,Q Uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo
R,S,T Druge storitvene dejavnosti
2008
2009
2010
100,0
3,9
100,0
4,0
100,0
4,6
100,0
4,1
29,7
26,3
26,0
30,9
20,7
4,6
23,8
1,6
1,0
17,4
19,7
5,4
24,4
1,5
1,2
18,7
17,3
4,8
18,4
1,3
1,6
19,4
18,9
3,9
15,1
1,2
1,3
17,8
2,0
1,9
1,6
2,3
14,5
1,5
15,9
0,8
21,3
1,1
22,8
0,7
100,0
1,4
100,0
1,5
100,0
1,5
100,0
1,7
18,1
18,8
19,2
17,3
12,1
4,0
25,3
6,5
5,3
17,6
11,8
2,9
25,5
7,2
3,9
18,0
11,5
2,9
22,4
5,7
4,1
18,3
10,7
2,7
19,5
5,5
5,3
18,0
4,2
5,4
5,9
5,5
14,6
3,0
14,3
2,4
17,2
2,8
21,3
3,2
Vir: SURS, 2012.
V letu 2010 je bilo v storitvenih dejavnostih (to so dejavnosti, ki po Standardni klasifikaciji
dejavnosti spadajo v področja od G do U) ustvarjenih več BIOS kot v proizvodnih dejavnostih
(dejavnosti od B do vključno F), in to v obeh kohezijskih regijah. V kohezijski regiji zahodna
Slovenija je bilo v storitvenih dejavnostih ustvarjenih 3,9-krat več BIOS kot v proizvodnih
dejavnostih, v kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 1,8-krat več.
29
Slika 9: Bruto investicije v osnovna sredstva po regijah, tekoče cene, Slovenija
Vir: SURS
Slika 10: Bruto investicije v osnovna sredstva po skupinah dejavnosti, Slovenija, 2010
Vir: SURS
30
4.1.2. Statistični podatki o raziskovalni dejavnosti
4.1.2.1. Število raziskovalcev
V raziskovalno-razvojni dejavnosti v Sloveniji je bilo v letu 2009 zaposlenih 17.045 oseb. Kot
kaže Slika 11, so raziskovalci (izraženi v EPDČ – Ekvivalent polnega delovnega časa) po
statističnih regijah precej neenakomerno razporejeni. Največ raziskovalcev je bilo v letu 2009
zaposlenih v Osrednje-slovenski statistični regiji s 63,7 % vseh raziskovalcev, sledila ji je
Podravska regija s 7,8 %, tej pa Gorenjska statistična regija s 6,7 %. Najmanj raziskovalcev je
bilo zaposlenih v Pomurski (0,7 %), Koroški (0,4 %) in Spodnje-posavski statistični regiji
(0,3 %).
Slika 11: Delež raziskovalcev po statističnih regijah v 2009 (%)*
*Upoštevano je število zaposlenih, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ).
Vir: SURS, Regije v številkah, 2012 v RIS Podravje, 2012.
Po številu zaposlenih raziskovalcev na 1000 zaposlenih v Sloveniji močno izstopa Osrednjeslovenska regija (25,7 raziskovalca za 1000 zaposlenih v letu 2009) za katero regija Podravje
močno zaostaja (7,4 raziskovalca za 1000 zaposlenih v letu 2009) in to kljub dejstvu, da je
Maribor drugo največje univerzitetno središče v Sloveniji. Kot prikazuje Slika 12 je Podravje po
številu raziskovalcev na 1000 zaposlenih šele na 7. mestu med slovenskimi regijami, medtem ko
je Pomurje z 2,1 raziskovalcev na 1000 zaposlenih še slabše uvrščeno (na 10. mesto).
31
Slika 12: Število zaposlenih raziskovalcev, izraženo na 1000 zaposlenih, po regijah za leto
2009
Vir: Izračun IRP po podatkih SURS. Povzeto po RIS Podravje, 2012.
4.1.2.2. Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj
Bruto domači izdatki za R&R dejavnost po statističnih regijah so precej neenakomerno
razporejeni (glej Sliko 13). Največ sredstev, namenjenih za R&R dejavnost v letu 2009, je bilo
porabljenih v Osrednje-slovenski statistični regiji 52,3 % vseh sredstev, z 11,5 % ji je sledila
Jugo-vzhodna Slovenija in z 7,7 % Gorenjska statistična regija. Te tri statistične regije so v letu
2009 porabile tri četrtine vseh sredstev, namenjenih za R&R dejavnost v Sloveniji. Podravska
regija je bila s 6,3 % šele na petem mestu, medtem ko je bila Pomurska regija z 0,7 % šele na
devetem mestu.
32
Slika 13: Delež posamezne regije v bruto domačih izdatkih za raziskave in razvoj, 2009
Vir: SURS, 2010.
Iz Tabele 15 izhaja, da so izdatki za R&R dejavnost v Podravski regiji od leta 1998 do 2008 rasli
počasneje kot v Osrednje-slovenski regiji, kar kaže na relativno zaostajanje regije in večanje
razvojnega razkoraka (iz 7,2 % deleža v skupnih nacionalnih sredstvih za R&R dejavnost v letu
1998 se je delež do leta 2009 zmanjšal na 6,3 %). Na ta način se je Podravska regije z 42 mio
EUR sredstev za R&R dejavnost uvrstila v letu 2009 šele na peto mesto med slovenskimi
regijami.
Izdatki za R&R dejavnost v Pomurski regiji so se od leta 1998 do 2008 sicer povečevali hitreje
kot v Osrednje-slovenski regiji (iz 0,5 % deleža v skupnih nacionalnih sredstvih za R&R
dejavnost v letu 1998 se je delež do leta 2009 povečal na 0,7 %), vendar so bili in so še vedno na
zelo nizkem nivoju, kar uvršča Pomursko regije šele na deveto mesto. V letu 2009 je bilo v
Pomurju le 5 mio EUR sredstev namenjenih za R&R dejavnost.
Tabela 15: Bruto domači izdatki za R&R dejavnosti (BIRR) po slovenskih regijah, 1998 do
2008
BIRR – tekoče cene (v mio EUR)
Regija
SLOVENIJA
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
Zasavska
Spodnjeposavska
Jugovzhodna Slovenija
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Notranjsko-kraška
Goriška
Obalno-kraška
Vir: SURS, 2010.
1998
200,4
1,1
0,5%
14,5
7,2%
1,1
11,4
0,6
0,2
17,5
123,8
22,9
0,7
4,6
1,9
1999
230,3
1,5
0,7%
15,5
6,7%
1,3
19,7
0,6
0,2
15,5
142,9
23,9
1,0
5,8
2,6
2000
256,4
1,6
0,6%
16,5
6,4%
1,7
23,2
1,0
0,4
17,7
154,0
30,0
1,3
7,0
1,9
2001
310,4
1,5
0,5%
19,1
6,2%
1,4
29,6
2,4
0,6
18,8
182,9
41,2
1,6
8,5
2,9
2002
339,9
1,8
0,5%
21,6
6,4%
1,8
28,6
3,8
0,3
28,9
194,8
41,6
2,2
9,8
4,6
2003
320,7
1,4
0,4%
18,2
5,7%
0,8
13,9
2,7
0,4
26,1
200,5
44,2
0,7
9,5
2,4
2004
379,9
1,5
0,4%
19,3
5,1%
0,8
16,3
3,2
0,4
31,5
245,8
45,9
0,6
11,3
3,3
2005
412,8
3,0
0,7%
24,4
5,9%
1,7
29,3
2,0
0,2
39,5
241,7
49,0
1,5
16,7
3,7
2006
484,3
3,0
0,6%
26,0
5,4%
2,6
35,4
4,1
1,2
53,8
278,0
51,7
2,1
22,4
4,0
2007
500,5
3,0
0,6%
29,0
5,8%
3,1
33,6
4,3
1,8
63,0
276,0
52,0
4,6
24,7
5,4
2008
616,9
5,2
0,8%
36,4
5,9%
2,5
48,0
4,8
2,6
75,8
337,0
54,5
2,0
30,3
17,8
2009
671,0
5,0
0,7%
42,0
6,3%
4,0
44,0
4,0
3,0
77,0
351,0
52,0
7,0
33,0
27,0
33
4.2. Zaključki na osnovi seznama inovativnih podjetij
Da bi lahko ocenili inovacijski potencial podjetij v Podravju in Pomurju, smo se lotili natančne
analize podjetij, za katere smo v skladu z zastavljeno metodologijo ocenili, da imajo po naravi
svoje dejavnosti bolj izrazit inovacijski potencial. Na osnovi podatkovne baze Bizi.si, ki je
predstavljala osnovo za pridobitev finančnih in drugih podatkov o podjetjih, smo izdelali
osnovni nabor potencialno inovativnih podjetij v Podravski in Pomurski regiji.
Osnovni kriterij za uvrstitev podjetij na seznam potencialno inovativnih podjetij je bil, da
podjetje trži lastne izdelke oziroma izvaja inovativne storitve. V okviru analize smo opazovali
osnove finančne podatke podjetij (število zaposlenih, prihodki iz poslovanja, čisti dobiček,
dodana vrednost na zaposlenega), predvsem pa smo se osredotočili na pregled njihovih spletnih
strani ter drugih dostopnih informacij o podjetjih, kar nam je pomagalo pri bolj kakovostni
presoji o obstoju lastnih izdelkov ali izvajanju inovativnih storitev. Prav tako smo si pomagali z
ocenami njihovih inovacij v okviru posameznih izborov inovacij (nagrade GZS, Slovenski forum
inovacij, Tehnovacije,...).

V okviru selekcijskega procesa za Podravsko regijo smo prišli do nabora 250
inovativnih podjetij, ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 27.566 oseb.

Za Pomursko regijo pa smo prišli do nabora 38 inovativnih podjetij, ki so v letu 2010
skupaj zaposlovala 4.339 oseb.
Za izbrana podjetja lahko trdimo, da tržijo lastne izdelke oziroma storitve in da sodijo v
kategorijo inovativnih podjetij, saj je za njih značilno da izpolnjujejo večino navedenih
kriterijev, in sicer:
 da dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v primerjavi s povprečjem v
panogi,
 da imajo zaščiteno intelektualno lastnino podjetja (patent, model, blagovna znamka),
 da imajo vzpostavljeno razvojno-raziskovalno skupino,
 da aktivno kandidirajo za razvojna in/ali raziskovalna sredstva na razpisih in
 da aktivno izvažajo na trge izven Slovenije (vsaj 5 % celotnih prihodkov).
Na osnovi zbranih podatkov v seznamu inovativnih izbranih podjetij v obmejnem področju
Podravja in Pomurja in statističnih podatkov smo izvedli analizo inovativnega potenciala v
obmejnem območju.
34
4.2.1. Število podjetij po dejavnostih
V nadaljevanju podrobneje analiziramo identificirana inovativna podjetja v Podravju in Pomurju
po posameznih sektorjih dejavnosti.
V vzorcu izbranih inovativnih podjetij Podravja so podjetja iz sledečih dejavnosti:
 C Predelovalnih dejavnosti (144 podjetij),
 M Strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (41 podjetij) in
 J Informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (33 podjetij).
 E Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki (7 podjetij).
 F Dejavnost gradbeništva (7 podjetij).
 H Dejavnosti prometa in skladiščenja (6 podjetij).
 A Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva (3 podjetja).
 G Dejavnosti trgovine in popravila vozil (3 podjetja).
 I Dejavnosti gostinstva (3 podjetja).
 D Dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom (2 podjetja).
 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (1 podjetje).
V vzorcu izbranih inovativnih podjetij Pomurja so podjetja iz sledečih dejavnosti:
 F Dejavnost gradbeništva (3 podjetja),
 M Strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (3 podjetja),
 A Dejavnosti kmetijstva in lova, gozdarstva, ribištva (2 podjetji),
 G Dejavnosti trgovine in popravila vozil (2 podjetji),
 J Informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (2 podjetji),
 H Dejavnosti prometa in skladiščenja (1 podjetje),
 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (1 podjetje).
V nadaljevanju razvrščamo podjetja v skupine glede na gospodarske sektorje Industrija,
Gradbeništvo, Trgovina in Ostale storitve.
4.2.1.1. Industrija
V sektor Industrija se uvrščajo podjetja, ki so po svoji osnovni dejavnosti razvrščena v področja
dejavnosti C, D in E standardne klasifikacije dejavnosti.
V okviru inovativnih podjetij smo v Podravju identificirali sledeča podjetja v sektorju Industrija:
 D Dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom (2 podjetja).
 E Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki (7 podjetij).
V okviru inovativnih podjetij smo v Pomurju identificirali sledeča podjetja v sektorju Industrija:
 C Predelovalnih dejavnosti (24 podjetij).
35
4.2.1.2. Gradbeništvo
V sektor Gradbeništvo se uvrščajo podjetja, ki so po svoji osnovni dejavnosti razvrščena v
področja dejavnosti F standardne klasifikacije dejavnosti.
V okviru inovativnih podjetij smo v Podravju identificirali sledeča podjetja v sektorju
Gradbeništvo:
 F Dejavnost gradbeništva (7 podjetij).
V okviru inovativnih podjetij smo v Pomurju identificirali sledeča podjetja v sektorju
Gradbeništvo:
 F Dejavnost gradbeništva (3 podjetja).
4.2.1.3. Trgovina
V sektor Trgovina se uvrščajo podjetja, ki so po svoji osnovni dejavnosti razvrščena v področja
dejavnosti G standardne klasifikacije dejavnosti.
V okviru inovativnih podjetij smo v Podravju identificirali sledeča podjetja v sektorju Trgovina:
 G Dejavnosti trgovine in popravila vozil (3 podjetja).
V okviru inovativnih podjetij smo v Pomurju identificirali sledeči podjetji v sektorju Trgovina:
 G Dejavnosti trgovine in popravila vozil (2 podjetji).
4.2.1.4. Ostale storitve
V sektor Ostale storitve se uvrščajo podjetja, ki so po svoji osnovni dejavnosti razvrščena v
področja dejavnosti od H do R standardne klasifikacije dejavnosti.
V okviru inovativnih podjetij smo v Podravju identificirali sledeča podjetja v sektorju Ostale
storitve:
 M Strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (41 podjetij) in
 I Informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (33 podjetij).
 H Dejavnosti prometa in skladiščenja (6 podjetij).
 I Dejavnosti gostinstva (3 podjetja).
 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (1 podjetje).
V okviru inovativnih podjetij smo v Pomurju identificirali sledeča podjetja v sektorju Ostale
storitve:
 M Strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (3 podjetja),
 J Informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (2 podjetji),
 H Dejavnosti prometa in skladiščenja (1 podjetje),
 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (1 podjetje).
36
4.2.2. Starost podjetij
V nadaljevanju analiziramo starost identificiranih inovativnih podjetij v Podravju in Pomurju po
posameznih sektorjih dejavnosti. Kot trenutek nastanka podjetja smo šteli podatek o letu vpisa
podjetja v poslovni register.
V vzorcu izbranih inovativnih podjetij Podravja so podjetja izkazovala sledečo povprečno starost
po dejavnostih razvrščenih po številu identificiranih podjetij :











C Predelovalnih dejavnosti (144 podjetij s povprečno starostjo 17,0 let),
M Strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (41 podjetij s povprečno starostjo
15,9 let) in
J Informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (33 podjetij s povprečno starostjo 15,2
let).
E Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki (7 podjetij s povprečno
starostjo 18,0 let).
F Dejavnost gradbeništva (7 podjetij s povprečno starostjo 14,9 let).
H Dejavnosti prometa in skladiščenja (6 podjetij s povprečno starostjo 19,7 let).
A Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva (3 podjetja s povprečno starostjo 12,0 let).
G Dejavnosti trgovine in popravila vozil (3 podjetja s povprečno starostjo 18,7 let).
I Dejavnosti gostinstva (3 podjetja s povprečno starostjo 18,7 let).
D Dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom (2 podjetja s povprečno starostjo
21,0 let).
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (1 podjetje s povprečno starostjo 22,0
let).
Povprečna starost vseh v analizo zajetih podjetij iz Podravja je znašala 16,7 let.
V vzorcu izbranih inovativnih podjetij Pomurske regije so podjetja izkazovala sledečo
povprečno starost po dejavnostih razvrščenih po številu identificiranih podjetij:








C Predelovalnih dejavnosti (24 podjetij s povprečno starostjo 19,0 let),
F Dejavnost gradbeništva (3 podjetja s povprečno starostjo 21,7 let),
M Strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (3 podjetja s povprečno starostjo
13,7 let),
A Dejavnosti kmetijstva in lova, gozdarstva, ribištva (2 podjetji s povprečno starostjo
21,5 let),
G Dejavnosti trgovine in popravila vozil (2 podjetji s povprečno starostjo 16,5 let),
J Informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (2 podjetji s povprečno starostjo 8 let),
H Dejavnosti prometa in skladiščenja (1 podjetje s povprečno starostjo 7,0 let),
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (1 podjetje s povprečno starostjo 6 let).
Povprečna starost vseh v analizo zajetih podjetij iz Pomurja je znašala 17,6 let.
37
4.2.3. Velikost podjetij
V nadaljevanju analiziramo velikost identificiranih inovativnih podjetij v Podravju in Pomurju
po posameznih sektorjih dejavnosti. V Sloveniji velikost podjetja razdelimo na mikro, majhna,
srednja in velika. Podatek o velikosti podjetja podaja Ajpes, in sicer velikost podjetja
kategorizira glede na vrednost sredstev, celotnih prihodkov in števila zaposlenih v podjetju, kot
to določa 55. člen Zakona o gospodarskih družbah.
Mikro podjetje mora izpolnjevati dva od sledečih meril:
 povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10,
 čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov, in
 vrednost aktive ne presega 2.000.000 evrov.
Majhno podjetje mora izpolnjevati dva od sledečih meril:
 povprečno število delavcev v poslovnem letu od 10 do 50,
 čisti prihodki od prodaje od 2.000.000 do 7.300.000 evrov, in
 vrednost aktive od 2.000.000 do 3.650.000 evrov.
Srednje podjetje mora izpolnjevati dva od sledečih meril:
 povprečno število delavcev od 50 do 250,
 čisti prihodki od prodaje od 7.300.000 do 29.200.000 evrov, in
 vrednost aktive od 3.650.000 do 14.600.000 evrov.
Veliko podjetje mora izpolnjevati dva od sledečih meril:
 povprečno število delavcev nad 250,
 čisti prihodki od prodaje nad 29.200.000 evrov, in
 vrednost aktive nad 14.600.000 evrov.
V Tabeli 16 prikazujemo število in delež podjetij po posameznih velikostnih skupinah in
dejavnostih v vzorcu izbranih inovativnih podjetij Podravja.
Tabela 16: Velikostna struktura analiziranih inovativnih podjetij v Podravju po dejavnostih
C Predelovalnih dejavnosti
M Strokovnih, znanstvenih in
tehničnih dejavnostih
J Informacijskih in
komunikacijskih dejavnosti
E Dejavnosti oskrbe z vodo,
ravnanje z odplakami in odpadki
F Dejavnost gradbeništva
H Dejavnosti prometa in
skladiščenja
A Dejavnosti kmetijstva in
gozdarstva
G Dejavnosti trgovine in
popravila vozil
I Dejavnosti gostinstva
D Dejavnosti oskrbe z električno
energijo in plinom
R Kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnosti
Vir: Izračun IRP. 2012.
Vsa analizirana
podjetja
število
Delež v
%
144
100,0%
Mikro podjetja
število
Mala
podjetja
število Delež v
%
45
31,3%
Srednja
podjetja
število
Delež v
%
25
17,4%
Velika
podjetja
število Delež v
%
23
16,0%
51
Delež v
%
35,4%
41
100,0%
27
65,9%
13
31,7%
1
2,4%
0
0,0%
33
100,0%
27
81,8%
4
12,1%
2
6,1%
0
0,0%
7
100,0%
2
28,6%
1
14,3%
3
42,9%
1
14,3%
7
100,0%
1
14,3%
1
14,3%
4
57,1%
1
14,3%
6
100,0%
0
0,0%
3
50,0%
2
33,3%
1
16,7%
3
100,0%
1
33,3%
0
0,0%
0
0,0%
2
66,7%
3
100,0%
1
33,3%
2
66,7%
0
0,0%
0
0,0%
3
100,0%
0
0,0%
0
0,0%
2
66,7%
1
33,3%
2
100,0%
0
0,0%
0
0,0%
2
100,0%
0
0,0%
1
100,0%
0
0,0%
0
0,0%
1
100,0%
0
0,0%
38
V Tabeli 17 prikazujemo število in delež podjetij po posameznih velikostnih skupinah in
dejavnostih v vzorcu izbranih inovativnih podjetij Pomurja.
Tabela 17: Velikostna struktura analiziranih inovativnih podjetij v Pomurju po dejavnostih
Vsa analizirana
podjetja
Delež v
%
100,0%
100,0%
število
100,0%
2
2
100,0%
0
2
100,0%
1
2
100,0%
2
1
1
100,0%
100,0%
0
1
število
C Predelovalne dejavnosti
F Gradbeništvo
M Strokovne, znanstvene in
tehnične dejavno
A Kmetijstvo in lov,
gozdarstvo, ribištvo
G Trgovina, vzdrževanje in
popravila motornih vozil
J Informacijske in
komunikacijske dejavnost
H Promet in skladiščenje
N Druge raznovrstne poslovne
Mikro podjetja
24
3
3
Vir: Razvojni center Murska Sobota, 2012.
3
0
Delež v
%
12,5%
0,0%
66,7%
0,0%
50,0%
100,0%
0,0%
100,0%
Mala
podjetja
število
5
0
1
1
0
0
0
0
Delež
v%
20,8%
0,0%
33,3%
50,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
Srednja
podjetja
število
11
0
0
0
1
0
1
0
Delež v
%
45,8%
0,0%
0,0%
0,0%
50,0%
0,0%
100,0%
0,0%
Velika
podjetja
število
5
3
0
1
0
0
0
0
Delež v
%
20,8%
100,0%
0,0%
50,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
39
4.2.4. Rast števila zaposlencev 10/06
V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke
izbranih inovativnih podjetij o gibanju števila zaposlenih v letih 2006, 2008 in 2010.
4.2.4.1. Analiza podjetij v predelovalnih dejavnostih
V predelovalnih dejavnostih smo v Podravju natančneje analizirali 144 identificiranih
inovativnih podjetij (od 2.088 vseh podjetij v predelovalnih dejavnostih), ki so v letu 2010
skupaj zaposlovala 17.774 oseb oziroma 66,6 % vseh zaposlenih v predelovalnih dejavnostih
(glej Tabelo 18).
Tabela 18: Število zaposlenih po segmentih predelovalnih dejavnosti v Podravju
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število zap.
2010
Število zap.
2008
Število zap.
2006
C10 Proizvodnja živil
9
1.621
1.745
1.764
Rast števila
zap.
10/06
-8,1%
C11 Proizvodnja pijač
2
33
41
46
-28,3%
C13 Proizvodnja tekstilij
4
664
663
656
1,2%
C14 Proizvodnja oblačil
3
70
113
112
-37,5%
C15 Proizvodnja usnja in usnjenih izd.
1
1.328
1.194
1.444
-8,0%
C16 Obdelava in predelava lesa
7
420
405
388
8,2%
C17 Proizvodnja papirja
4
865
1.032
1.030
-16,0%
C18 Tiskarstvo
3
143
135
113
26,5%
C19 Proizvodnja naftnih derivatov
1
30
25
16
87,5%
C20 Proizvodnja kemikalij
6
1.076
1.164
1.046
2,9%
Dejavnost po SKD klasifikaciji
C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov
1
61
2
0
/
C22 Proiz. izd. iz gume in plastičnih mas
11
1.407
1.453
1.324
6,3%
C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izd.
6
1.356
412
432
213,9%
C24 Proizvodnja kovin
3
962
1.125
1.007
-4,5%
C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov
42
2.331
2.546
1.477
57,8%
C26 Proiz. elektronskih in optičnih izd.
4
1.309
1.442
1.447
-9,5%
C27 Proizvodnja električnih naprav
6
131
154
170
-22,9%
C28 Proiz. drugih strojev in naprav
20
2.446
2.946
2.500
-2,2%
C29 Proizvodnja motornih vozil
5
1.419
1.704
1.329
6,8%
C31 Proizvodnja pohištva
1
23
37
36
-36,1%
C32 Druge predelovalne dejavnosti
2
36
35
37
-2,7%
C33 Popravila in montaža strojev in naprav
C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
(identificirana inovativna podjetja)
C
SKUPAJ
VSA
PODJETJA
V
PODRAVJU
3
45
43
33
36,4%
144
17.774
18.416
16.405
2.088
26.672
8,3%
*Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil.
V predelovalnih dejavnostih so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010
povečala za 8,3 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 18).
V predelovalnih dejavnostih smo v Pomurju natančneje analizirali 24 identificiranih inovativnih
podjetij (od 230 vseh podjetij v predelovalnih dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala
3.541 oseb oziroma 47,7 % vseh zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (glej Tabelo 19).
40
Tabela 19: Število zaposlenih po segmentih predelovalnih dejavnosti v Pomurju
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število zap.
2010
Število zap.
2008
Število zap.
2006
3
109
140
126
Rast števila
zap.
10/06
-13,5%
1
203
240
298
-31,9%
1
1.189
-
-
-
1
10
17
22
-54,5%
1
37
32
30
23,3%
1
120
131
113
6,2%
1
139
133
119
16,8%
3
572
691
624
-8,3%
2
377
441
414
-8,9%
2
57
61
115
-50,4%
5
625
780
687
-9,0%
1
54
58
51
5,9%
1
-
167
191
8,9%
1
49
45
45
24
3.541
2.936
2.835
C SKUPAJ VSA PODJETJA POMURJA
230
7.421
24,9%
V predelovalnih dejavnostih so podjetja v Pomurju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010
41
4.2.4.2. Analiza podjetij v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
V dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti smo v Podravju natančneje
analizirali 41 identificiranih inovativnih podjetij (od 2.913 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so
v letu 2010 skupaj zaposlovala 648 oseb oziroma 14,2 % vseh zaposlenih v dejavnostih
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (glej Tabelo 20).
Tabela 20: Število zaposlenih v segmentih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti v
Podravju
M70 Dejavnost uprav podjetij in
poslovno svetovanje
M71 Arhitekturno in tehnično
projektiranje
M72 Znanstveno raziskovalna dejavnost
M74 Druge strokovne in tehnične dej.
M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN
TEHNIČNE DEJ.
M SKUPAJ VSA PODJETJA
PODRAVJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število zap.
2010
Število zap.
2008
Število zap.
2006
Rast števila
zap.
10/06
2
3,0
4,1
1,5
100,0%
31
560,4
569,8
498,5
12,4%
6
2
59,5
25,5
40,6
25,4
20,2
22,3
194,6%
14,3%
41
648
640
543
19,3%
2.913
4.553
V dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti so podjetja v Podravju število
zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 povečala za 19,3 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo
20).
V dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti smo v Pomurju natančneje analizirali
3 identificirana inovativna podjetja (od 236 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010
skupaj zaposlovala 23 oseb oziroma 3,6 % vseh zaposlenih v dejavnostih strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti (glej Tabelo 21).
Tabela 21: Število zaposlenih v segmentih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti v
Pomurju
M69 Pravne in računovodske dejavnosti
M 71 Arhitekturno in tehnično
projektiranje, tehnično preizkušanje in
analiziranje
TEHNIČNE DEJ.
M SKUPAJ VSA PODJETJA
POMURJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
1
Število zap.
2010
3
Število zap.
2008
2
Število zap.
2006
1
Rast števila
zap.
10/06
200,0%
2
20
22
21
-4,8%
3
23
24
22
-4,8%
236
635
V dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti so podjetja v Pomurju število
zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 zmanjšala za 4,8 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 21).
42
4.2.4.3. Analiza podjetij v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih
V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih smo v Podravju natančneje analizirali 33
identificiranih inovativnih podjetij (od 792 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010
skupaj zaposlovala 544 oseb oziroma 32,4 % vseh zaposlenih v informacijskih in
komunikacijskih dejavnostih (glej Tabelo 22).
Tabela 22: Število zaposlenih v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih v Podravju
J61 Telekomunikacijske dejavnosti
J62 Računalniško programiranje in
svetovanje
J63 Druge informacijske dejavnosti
J INFORMACIJSKE IN
KOMUNIKACIJSKE DEJAV.
J SKUPAJ VSA PODJETJA
PODRAVJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
1
Število zap.
2010
17,0
Število zap.
2008
10,5
Število zap.
2006
8,7
Rast števila
zap.
10/06
95,4%
30
424,0
370,2
339,0
25,1%
2
103,2
94,0
87,0
18,6%
33
544,2
474,7
434,6
25,2%
792
1.679
Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES.
V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih so podjetja v Podravju število zaposlenih v
obdobju 2006 do 2010 povečala za 25,2 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 22).
V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih smo v Pomurju natančneje analizirali 2
identificirani inovativni podjetji (od 58 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki sta v letu 2010 skupaj
zaposlovali 2 osebi oziroma 0,9 % vseh zaposlenih v informacijskih in komunikacijskih
dejavnostih (glej Tabelo 23).
Tabela 23: Število zaposlenih v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih v Pomurju
J62 Računalniško programiranje,
svetovanje in druge s tem povezane
dejavnosti
J INFORMACIJSKE IN
J SKUPAJ VSA PODJETJA
POMURJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
1
Število zap.
2010
5
Število zap.
2008
2
Število zap.
2006
0
Rast števila
zap.
10/06
-
1
2
1
2
0,0%
2
7
3
2
250,0%
58
220
V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih sta podjetji v Pomurju število zaposlenih v
obdobju 2006 do 2010 povečali za 250,0 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 23).
43
4.2.4.4. Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki
V dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki smo v Podravju natančneje
analizirali 7 identificiranih inovativnih podjetij (od 39 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj
zaposlovala 724 oseb oziroma 51,2 % vseh zaposlenih v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z
odplakami in odpadki (glej Tabelo 24).
Tabela 24: Število zaposlenih po segmentih dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom
E36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode
E37 Ravnanje z odplakami
E38 Zbiranje in odvoz odpadkov
E39 Saniranje okolja
E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z
ODPLAKAMI IN ODPADKI
ODPLAKAMI IN ODPADKI VSA PODJETJA
V PODRAVJU
Število podjetij
zajetih v
vzorec
3
1
2
1
Število zap.
2010
Število zap.
2008
Število zap.
2006
160,9
235,0
321,2
7,0
158,4
238,0
352,0
8,0
153,0
258,0
350,0
8,0
Rast števila
zap.
10/06
5,2%
-8,9%
-8,2%
-12,5%
7
724,1
756,4
769,0
-5,8%
39
1.414,0
Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES
V dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki so podjetja v Podravju število
zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 zmanjšala za 5,8 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 24).
V dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki v Pomurju ni bilo identificiranih
inovativnih podjetij.
4.2.4.5. Analiza podjetij v gradbeništvu
V gradbeništvu smo natančneje analizirali 7 identificiranih inovativnih podjetij (od 2.415 vseh
podjetij v gradbeništvu), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 479 oseb oziroma 19,8 % vseh
zaposlenih v gradbeništvu. Iz podatkov izhaja, da smo v vzorec inovativnih podjetij uvrstili
relativno večja podjetja in da je v gradbeništvu še velika množica relativno majhnih podjetij (od
nič do nekaj zaposlenih) (glej Tabelo 25).
Tabela 25: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih
gradbeništva v Podravju
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
3
Število zap.
2010
284,0
Število zap.
2008
294,0
Število zap.
2006
296,3
Rast števila
zap.
10/06
-4,2%
F42 Gradnja inženirskih objektov
1
20,0
23,0
19,0
5,3%
F43 Specializirana gradbena dela
F GRADBENIŠTVO
F SKUPAJ VSA PODJETJA
PODRAVJA
3
175,2
191,7
191,1
-8,3%
7
479,1
508,7
506,3
-5,4%
2.415
9.486
F41 Gradnja stavb
44
Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 479 oseb. Slaba stran teh podjetij je sicer,
da so v obdobju od 2006 do 2010 niso rasla, temveč so zmanjšala število zaposlenih za 27 oseb.
V dejavnosti gradbeništva so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010
zmanjšala za 5,4 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 25).
V gradbeništvu smo v Pomurju natančneje analizirali 3 identificirana inovativna podjetja (od 178
vseh podjetij v gradbeništvu), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 499 oseb oziroma 22,3 %
vseh zaposlenih v gradbeništvu. Iz podatkov izhaja, da smo v vzorec inovativnih podjetij uvrstili
le velika podjetja (glej Tabelo 26).
Tabela 26: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih
gradbeništva v Pomurju
F 41Gradnja stavb
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
1
Število zap.
2010
43
Število zap.
2008
43
Število zap.
2006
40
Rast števila
zap.
10/06
7,5%
2
3
456
499
559
602
510
550
-10,6%
-9,3%
178
2.237
F 43Specializirana gradbena dela
F GRADBENIŠTVO
F SKUPAJ VSA PODJETJA POMURJA
Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 499 oseb. Slaba stran teh podjetij je sicer,
da so v obdobju od 2006 do 2010 niso rasla, temveč so zmanjšala število zaposlenih za 51 oseb.
V dejavnosti gradbeništva so podjetja v Pomurju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010
4.2.4.6. Analiza podjetij v dejavnostih prometa in skladiščenja
V dejavnostih prometa in skladiščenja smo natančneje analizirali 6 identificiranih inovativnih
podjetij (od 1.116 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 6.495
oseb oziroma 71,7 % vseh zaposlenih v dejavnostih prometa in skladiščenja (glej Tabelo 27).
Tabela 27: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih v dejavnostih prometa in
skladiščenja v Podravju
H49 Kopenski promet
H53 Poštna in kurirska dejavnost
H PROMET IN SKLADIŠČENJE
(ident. inov. podjetja)
H SKUPAJ VSA PODJETJA
PODRAVJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
5
1
Število zap.
2010
214
6.281
Število zap.
2008
237
6.363
Število zap.
2006
193
6.317
Rast števila
zap.
10/06
10,9%
-0,6%
6
6.495
6.600
6.510
-0,2%
1.116
9.062
Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 6.495 oseb. Opazovana podjetja so v
obdobju od 2006 do 2010 ohranila nivo zaposlenih na približno enaki ravni. V dejavnostih
45
prometa in skladiščenja so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010
V dejavnostih prometa in skladiščenja smo natančneje analizirali 1 identificirano inovativno
pomursko podjetje (od 73 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala
118 oseb oziroma 13,6 % vseh zaposlenih v dejavnostih prometa in skladiščenja. Iz podatkov
izhaja, da smo v vzorec inovativnih podjetij uvrstili relativno večje podjetje in da je v
dejavnostih prometa in skladiščenja še velika množica relativno majhnih podjetij (od nič do
nekaj zaposlenih) (glej Tabelo 28).
Tabela 28: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih v dejavnostih prometa in
skladiščenja v Pomurju
H SKUPAJ VSA PODJETJA
POMURJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
1
Število zap.
2010
118
73
871
Število zap.
2008
121
Število zap.
2006
28
Rast števila
zap.
10/06
321,4%
Navedeno podjetje je v letu 2010 zaposlovalo 118 oseb. Opazovano podjetje je v obdobju od
2006 do 2010 nivo zaposlenih precej povečalo. V dejavnostih prometa in skladiščenja je podjetje
v Pomurju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 povečalo za 321,4 % (za podrobnejše
podatke glej Tabelo 28).
4.2.4.7. Analiza podjetij v dejavnostih kmetijstva in gozdarstva
V dejavnosti kmetijstva in gozdarstva smo natančneje analizirali 3 identificirana inovativna
podjetja (od 134 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 148 oseb oziroma 21,1 %
vseh zaposlenih v dejavnosti kmetijstva in gozdarstva (glej Tabelo 29).
Tabela 29: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti
kmetijstvo in gozdarstvo v Podravju
A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
VSA PODJETJA PODRAVJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
3
Število zap.
2010
148,2
134
703
Število zap.
2008
147,5
Število zap.
2006
116,4
Rast števila
zap.
10/06
27,3%
V dejavnosti kmetijstva in gozdarstva so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006
do 2010 povečala za 27,3 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 29).
V dejavnosti kmetijstva in gozdarstva smo v Pomurju natančneje analizirali 2 identificirani
inovativni podjetji (od 38 vseh podjetij), ki sta v letu 2010 skupaj zaposlovali 104 oseb oziroma
16,5 % vseh zaposlenih v dejavnosti kmetijstva in gozdarstva (glej Tabelo 30).
46
kmetijstvo in gozdarstvo v Pomurju
VSA PODJETJA POMURJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
2
Število zap.
2010
104
37
632
Število zap.
2008
109
Število zap.
2006
109
Rast števila
zap.
10/06
-4,6%
V dejavnosti kmetijstva in gozdarstva sta podjetji v Pomurju število zaposlenih v obdobju 2006
do 2010 zmanjšali za 4,6 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 30).
4.2.4.8. Analiza podjetij v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil
V dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil smo natančneje analizirali 3
identificirana inovativna podravska podjetja (od 3.696 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj
zaposlovala 56 oseb oziroma 0,7 % vseh zaposlenih v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in
popravila motornih vozil (glej Tabelo 31).
Tabela 31: Število zaposlenih identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti
trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil v Podravju
G46 Posredništvo in trgovina na debelo
G47 Trgovina na drobno
G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL
G SKUPAJ VSA PODJETJA
PODRAVJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
2
1
3
Število zap.
2010
22,7
33,1
55,7
3.696
7.934
Število zap.
2008
22,0
9,4
31,5
Število zap.
2006
8,7
1,0
9,7
Rast števila
zap.
10/06
160,9%
3210,0%
474,2%
Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 56 oseb. Opazovana podjetja so v obdobju
od 2006 do 2010 hitro rasla, saj so število zaposlenih povečala iz 10 na 56 oseb.
V dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil so podjetja v Podravju število
31).
V dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil smo natančneje analizirali 2
identificirani inovativni pomurski podjetji (od 434 vseh podjetij), ki sta v letu 2010 skupaj
zaposlovali 38 oseb oziroma 2,3 % vseh zaposlenih v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in
popravila motornih vozil (glej Tabelo 32).
47
Tabela 32: Število zaposlenih identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti
trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil v Pomurju
G TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN
POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
G SKUPAJ VSA PODJETJA POMURJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število zap.
2010
Število zap.
2008
Število zap.
2006
Rast števila
zap.
10/06
2
38
41
30
26,7%
434
1.661
Navedeni podjetji sta v letu 2010 skupaj zaposlovali 38 oseb. Opazovani podjetji sta v obdobju
od 2006 do 2010 rasli, saj sta število zaposlenih povečali iz 30 na 38 oseb.
V dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil sta podjetji v Pomurju število
zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 povečali za 26,7 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 32).
4.2.4.9. Analiza podjetij v dejavnosti gostinstva
V dejavnosti gostinstva smo natančneje analizirali 3 identificirana inovativna podravska podjetja
(od 1.198 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 494 oseb oziroma 17,4 % vseh
zaposlenih v dejavnosti gostinstva (glej Tabelo 33).
gostinstva
I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti
I GOSTINSTVO VSA PODJETJA
PODRAVJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
3
Število zap.
2010
494,3
1.198
2.837
Število zap.
2008
501,3
Število zap.
2006
462,7
Rast števila
zap.
10/06
6,8%
Opazovana podjetja so v obdobju od 2006 do 2010 rasla, saj so število zaposlenih povečala za 31
oseb. V dejavnosti gostinstva so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010
V dejavnosti gostinstva v Pomurju ni bilo identificiranih inovativnih podjetij.
4.2.4.10. Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z električno energijo in plinom
V dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom smo natančneje analizirali 2 identificirana
inovativna podravska podjetja (od 105 vseh podjetij), ki sta v letu 2010 skupaj zaposlovala 65
oseb oziroma 4,9 % vseh zaposlenih v dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom (glej
Tabelo 34).
48
oskrbe z električno energijo in plinom
D35 Oskrba z električno energijo in plinom
D OSKRBA Z ELEKTRIČNO
ENERGIJO IN PLINOM VSA
PODJETJA PODRAVJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
2
Število zap.
2010
65,4
105
1.306
Število zap.
2008
47,0
Število zap.
2006
49,0
Rast števila
zap.
10/06
33,5%
Opazovani podjetji sta v obdobju od 2006 do 2010 rasli, saj sta število zaposlenih povečali iz 49
na 65 oseb. V dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom so podjetja v Podravju število
34).
V dejavnosti gostinstva v Pomurju ni bilo identificiranih inovativnih podjetij.
4.2.4.11. Analiza podjetij v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih
V kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih smo natančneje analizirali eno
identificirano inovativno podravsko podjetje (od vseh 320 podjetij), ki so v letu 2010
zaposlovalo 138 oseb oziroma 50 % vseh zaposlenih v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih
dejavnostih (glej Tabelo 35).
Tabela 35: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih kulturnih,
razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih
R92 Prirejanje iger na srečo
R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN
REKREACIJSKE DEJAVNOSTI VSA
PODJETJA PODRAVJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
1
Število zap.
2010
138,0
320
276
Število zap.
2008
163,0
Število zap.
2006
0,0
Rast števila
zap.
10/06
/
Analizirano podjetje HIT Šentilj d.d. je v letu 2010 zaposlovalo 138 oseb in ni dosegalo
povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v panogi. V dejavnosti kulturnih, razvedrilnih in
rekreacijskih dejavnostih v letu 2006 identificirano podjetje še ni obstajalo zato nismo mogli
izračunati povečanja ali zmanjšanja zaposlenih.
V dejavnosti kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih v Pomurju ni bilo identificiranih
inovativnih podjetij.
4.2.4.12. Analiza podjetij v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih
V drugih raznovrstnih dejavnostih v Podravju ni bilo identificiranih inovativnih podjetij.
49
V drugih raznovrstnih dejavnostih smo v Pomurju natančneje analizirali eno identificirano
inovativno podjetje (od vseh 43 podjetij), ki je v letu 2010 zaposlovalo 9 oseb oziroma 3,0 %
vseh zaposlenih v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (glej Tabelo 36).
Tabela 36: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih drugih
raznovrstnih poslovnih dejavnostih
N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE
DEJAVNOSTI
DEJAVNOSTI
VSA PODJETJA POMURJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število zap.
2010
Število zap.
2008
Število zap.
2006
1
9,0
6,0
0,0
43
302
Rast števila
zap.
10/06
-
Analizirano podjetje je v letu 2010 zaposlovalo 9 oseb. V drugih raznovrstnih poslovnih
dejavnostih v letu 2006 identificirano podjetje še ni obstajalo zato nismo mogli izračunati
povečanja ali zmanjšanja zaposlenih.
50
4.2.5. Prihodki podjetij v 2010
izbranih inovativnih podjetij v Podravju o doseženih celotnih prihodkih v letu 2010 (glej Tabelo
37).
Tabela 37: Celotni prihodki podjetij v Podravju po dejavnostih v letu 2010
Število podjetij
zajetih v
vzorec
Celotni prihodki 2010
9
2
5.199.065
4
66.623.185
3
5.722.844
1
103.253.564
7
37.248.632
4
89.783.173
C18 Tiskarstvo
3
57.093.283
1
6.694.606
6
274.705.080
1
1.735.690
11
170.356.979
6
138.568.122
3
259.767.784
42
366.262.681
4
59.752.862
6
15.954.408
20
266.117.140
5
123.597.352
1
918.314
2
7.179.881
M70 Dejavnost uprav podjetij in poslovno svetovanje
M71 Arhitekturno in tehnično projektiranje
M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ.
J62 Računalniško programiranje in svetovanje
J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV.
E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI
3
5.537.677
Nadaljevanje tabele….
144
2
31
6
2
41
1
30
2
33
3
1
2
1
7
226.209.252
2.288.281.574
113.804
61.251.810
4.705.797
5.204.655
71.276.066
803.600
46.843.335
11.930.215
59.577.150
18.529.822
16.234.347
74.087.742
417.066
109.268.977
51
F41 Gradnja stavb
Število podjetij
zajetih v
vzorec
3
59.973.864
1
31.722.151
F GRADBENIŠTVO
H49 Kopenski promet
H PROMET IN SKLADIŠČENJE (ident. inov. podjetja)
I GOSTINSTVO VSA PODJETJA PODRAVJA
D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PLINOM VSA PODJETJA
PODRAVJA
R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
VSA PODJETJA PODRAVJA
3
17.806.573
7
109.502.588
5
1
6
3
2
1
3
3
3
2
45.429.430
232.614.889
278.044.319
11.248.805
11.245.465
2.228.352
13.473.817
54.150.210
54.150.210
26.921.782
2
26.921.782
1
10.431.638
1
10.431.638
izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o doseženih celotnih prihodkih v letu 2010 (glej Tabelo
38).
Tabela 38: Celotni prihodki podjetij v Pomurju po dejavnostih v letu 2010
Število podjetij
zajetih v
vzorec
3
12.597.987
1
31.606.098
1
20.997.409
1
1.561.697
1
5.745.247
1
15.500.755
1
21.334.170
3
46.426.259
2
40.473.585
2
6.985.619
5
61.090.461
1
4.093.538
1
-
1
4.774.779
24
273.187.604
F 41Gradnja stavb
1
32.124.672
F GRADBENIŠTVO
2
43.481.204
3
75.605.876
52
M 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in
analiziranje
M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. (ident. inov.
podjetja)
1
63.502
2
2.790.087
3
2.853.589
A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO (ident. inov. podjetja)
2
14.137.040
G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL (ident. inov. podjetja)
2
14.265.743
J 61 Telekomunikacijske dejavnosti
J 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane
dejavnosti
J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. (ident. inov.
podjetja)
1
565.704
1
598.653
2
1.164.357
N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (ident. inov.
podjetja)
1
4.138.654
1
474.195
53
4.2.6. Rast prihodkov 10/06
izbranih inovativnih podjetij v Podravju o doseženih celotnih prihodkih v letih 2006, 2008 in
2010 ter izračunali njihovo rast v obdobju 2010/06.
Tabela 39: Celotni prihodki podjetij v Podravju po dejavnostih in njihova rast 10/06
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Celotni
prihodki 2010
Celotni
prihodki 2008
Celotni
prihodki 2006
Rast
celotnih
prihodkov
10/06
5,0%
9
226.209.252
246.523.002
2
5.199.065
4.340.053
4.015.007
4
66.623.185
56.852.079
50.085.185
33,0%
3
5.722.844
8.911.334
8.268.602
-30,8%
1
103.253.564
102.287.329
176.619.817
-41,5%
7
37.248.632
37.499.302
28.271.949
31,8%
4
89.783.173
93.267.835
78.807.106
13,9%
C18 Tiskarstvo
3
57.093.283
49.594.096
33.391.925
71,0%
1
6.694.606
8.202.111
3.422.411
95,6%
6
274.705.080
242.519.894
190.938.423
43,9%
1
1.735.690
0
0
11
170.356.979
123.074.338
153.564.532
6
138.568.122
84.801.951
86.366.801
60,4%
3
259.767.784
339.080.353
366.534.959
-29,1%
42
366.262.681
392.971.186
234.787.076
56,0%
4
59.752.862
74.501.562
55.113.987
8,4%
-16,6%
215.447.965
29,5%
/
10,9%
6
15.954.408
18.995.658
19.132.128
20
266.117.140
371.449.648
280.430.181
-5,1%
5
123.597.352
125.666.038
98.524.334
25,4%
1
918.314
2.001.197
1.918.734
-52,1%
2
7.179.881
6.716.756
5.311.674
35,2%
3
5.537.677
5.579.210
3.991.722
38,7%
2.288.281.574
2.394.834.932
2.094.944.518
9,2%
2
€113.804
€227.882
€118.191
-3,7%
31
6
2
€61.251.810
€4.705.797
€5.204.655
€90.421.841
€2.175.650
€5.287.945
€62.904.420
€1.045.297
€3.340.019
41
71.276.066
98.113.318
67.407.927
5,7%
1
30
2
€803.600
€46.843.335
€11.930.215
€899.642
€58.780.725
€9.402.764
€711.855
€57.257.181
€7.011.943
12,9%
-18,2%
70,1%
33
59.577.150
69.083.131
64.980.979
-8,3%
3
1
2
1
€18.529.822
€16.234.347
€74.087.742
€417.066
€18.210.063
€14.898.788
€58.386.767
€419.900
€19.166.388
€17.271.566
€50.348.871
€408.393
-3,3%
-6,0%
47,1%
2,1%
7
109.268.977
91.915.518
87.195.218
25,3%
M70 Dejavnost uprav podjetij in poslovno
svetovanje
TEHNIČNE DEJ.
J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE
DEJAV.
144
-2,6%
350,2%
55,8%
54
F41 Gradnja stavb
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
3
Celotni
prihodki 2010
59.973.864
Celotni
prihodki 2008
53.926.035
Celotni
prihodki 2006
31.340.982
Rast
celotnih
prihodkov
10/06
91,4%
1
31.722.151
17.994.683
11.251.756
181,9%
F GRADBENIŠTVO
H49 Kopenski promet
H PROMET IN SKLADIŠČENJE (ident. inov.
podjetja)
D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN
PLINOM VSA PODJETJA PODRAVJA
PODJETJA PODRAVJA
3
17.806.573
30.344.445
22.885.053
-22,2%
7
109.502.588
102.265.163
65.477.791
67,2%
5
1
45.429.430
232.614.889
42.686.339
244.591.245
32.141.042
229.302.762
41,3%
1,4%
6
278.044.319
287.277.584
261.443.804
6,3%
3
2
1
3
3
3
2
11.248.805
11.245.465
2.228.352
13.473.817
54.150.210
54.150.210
26.921.782
12.031.171
13.107.961
1.454.314
14.562.275
45.612.504
45.612.504
10.334.171
7.964.058
4.472.876
21.795
4.494.671
26.528.888
26.528.888
8.341.258
41,2%
151,4%
10.124,1%
199,8%
104,1%
104,1%
222,8%
2
26.921.782
10.334.171
8.341.258
222,8%
1
10.431.638
9.367.283
0
/
1
10.431.638
9.367.283
0
/
izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o doseženih celotnih prihodkih v letih 2006, 2008 in
55
Tabela 40: Celotni prihodki podjetij v Pomurju po dejavnostih in njihova rast 10/06
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
3
Celotni
prihodki 2010
12.597.987
Celotni
prihodki 2008
10.525.215
Celotni
prihodki 2006
14.512.000
Rast
celotnih
prihodkov
10/06
-13%
42.393.012
42.591.000
-26%
1
31.606.098
1
20.997.409
-
-
-
1
1.561.697
2.666.580
2.383.000
-34%
1
5.745.247
5.848.095
11.685.000
-51%
1
15.500.755
14.998.129
14.140.000
10%
1
21.334.170
23.043.265
16.166.000
32%
3
46.426.259
84.854.507
48.364.000
-4%
2
40.473.585
35.083.246
34.222.000
18%
2
6.985.619
6.878.274
9.021.000
-23%
5
61.090.461
71.421.053
57.287.000
7%
1
4.093.538
4.729.263
3.090.000
32%
1
-
6.829.335
7.597.000
-
F 41Gradnja stavb
1
4.774.779
4.942.106
5.285.000
-10%
24
273.187.604
314.212.080
266.343.000
1
32.124.672
45.931.210
30.814.000
2
43.481.204
49.703.336
40.395.000
F GRADBENIŠTVO
M 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje,
tehnično preizkušanje in analiziranje
TEHNIČNE DEJ. (ident. inov. podjetja)
A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO (ident.
inov. podjetja)
G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL (ident.
inov. podjetja)
J 62 Računalniško programiranje, svetovanje in
druge s tem povezane dejavnosti
J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE
DEJAV. (ident. inov. podjetja)
H PROMET IN SKLADIŠČENJE (ident. inov.
podjetja)
DEJAVNOSTI (ident. inov. podjetja)
3
75.605.876
95.634.546
71.209.000
1
63.502
67.984
40.000
2
2.790.087
3.351.368
3.073.000
3
2.853.589
3.419.352
3.113.000
2
14.137.040
13.626.077
9.694.000
2
14.265.743
16.415.981
10.010.000
1
565.704
191.185
2.000
1
598.653
346.830
337.686
2
1.164.357
538.015
339.686
1
4.138.654
4.391.390
720.000
1
474.195
328.282
11.000
3%
4%
8%
6%
59%
-9%
-8%
46%
43%
28.185%
77%
243%
475%
4.211%
56
4.2.7. Čisti poslovni izid podjetij v 2010
izbranih inovativnih podjetij v Podravju o doseganju čistega poslovnega izida v letu 2010.
Tabela 41: Čisti poslovni izid po segmentih predelovalnih dejavnosti v Podravju v letu 2010
Število podjetij
zajetih v vzorec
Čisti poslovni
izid 2010
9
2
-20.609
4
-9.083.682
3
150.716
1
-5.555.579
7
-198.716
4
-4.157.296
C18 Tiskarstvo
3
3.327.722
1
-473.498
6
22.251.865
1
-4.649.941
11
6.848.413
6
5.753.909
3
1.130.550
42
7.435.472
4
6.916.698
6
442.322
20
4.169.221
5
389.774
1
-105.340
2
115.238
3
340.919
M70 Dejavnost uprav podjetij in poslovno svetovanje
144
2
31
6
2
41
1
30
2
33
3
1
2
1
7
1.851.134
36.879.292
-19.410
3.269.872
537.332
98.616
3.886.410
55.888
1.966.711
65.596
2.088.195
2.224.171
61.263
1.784.829
3.922
4.074.185
57
F41 Gradnja stavb
Število podjetij
zajetih v vzorec
3
Čisti poslovni
izid 2010
-295.385
1
5.473.996
F GRADBENIŠTVO
H49 Kopenski promet
D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PLINOM VSA PODJETJA PODRAVJA
R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI VSA PODJETJA
PODRAVJA
3
176.415
7
5.355.026
5
1
6
3
2
1
3
3
3
2
2
1
-79.107
16.314.604
16.235.497
723.567
192.161
-176.458
15.703
-863.969
-863.969
821.334
821.334
-3.030.226
1
-3.030.226
izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o doseganju čistega poslovnega izida v letu 2010.
58
Tabela 42: Čisti poslovni izid po segmentih predelovalnih dejavnosti v Pomurju v letu 2010
Število podjetij
zajetih v vzorec
Čisti poslovni
izid 2010
3
1.373.119
1
456.936
1
227.427
1
- 10.634.185
1
272.385
1
242.318
1
527.509
3
1.030.961
2
43.982
2
301.514
5
1.439.991
1
240.896
1
-
1
- 197.234
24
- 4.674.381
F 41Gradnja stavb
1
1.507.140
F GRADBENIŠTVO
2
542.716
3
2.049.856
1
3.106
M 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje
2
31.356
M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. (ident. inov. podjetja)
3
34.462
A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO (ident. inov. podjetja)
2
168.240
G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL (ident. inov. podjetja)
2
524.898
1
163.125
J 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti
1
756
J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. (ident. inov. podjetja)
2
163.881
1
97.639
N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (ident. inov. podjetja)
1
26.385
59
4.2.8. Rast čistega poslovnega izida 10/06
izbranih inovativnih podjetij v Podravju o gibanju čistega poslovnega izida v letih 2006, 2008 in
Tabela 43: Čisti poslovni izid po dejavnostih Podravja in njegova rast 10/06
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Čisti poslovni
izid 2010
Čisti poslovni
izid 2008
Rast čistega
poslovnega
izida
10/06
Čisti poslovni
izid 2006
9
2
-20.609
24.749
-277.295
-92,6%
4
-9.083.682
2.157.983
3.426.038
-365,1%
3
150.716
188.168
196.784
-23,4%
1
-5.555.579
-4.992.290
1.883.509
-395,0%
7
-198.716
2.006.101
353.947
-156,1%
4
-4.157.296
122.869
-1.088.365
282,0%
C18 Tiskarstvo
3
3.327.722
1.840.764
2.695.649
23,4%
1
-473.498
44.958
0
/
6
22.251.865
13.972.870
15.214.816
46,3%
1
-4.649.941
14.886
0
/
11
6.848.413
4.078.165
6.265.713
9,3%
6
5.753.909
4.352.169
3.656.700
57,4%
3
1.130.550
756.809
9.270.063
-87,8%
42
7.435.472
7.273.356
8.929.360
-16,7%
4
6.916.698
8.340.665
5.816.463
18,9%
1.851.134
3.353.518
4.937.157
-62,5%
6
442.322
937.650
538.440
-17,9%
20
4.169.221
10.849.280
5.707.969
-27,0%
5
389.774
-565.965
2.216.441
-82,4%
1
-105.340
-1.019
248
-42.575,8%
2
115.238
56.332
5.438
2.019,1%
3
340.919
694.264
725.610
-53,0%
36.879.292
55.506.282
70.474.685
-47,7%
2
-19.410
-7.696
0
/
31
6
2
3.269.872
537.332
98.616
6.733.173
48.211
125.430
3.593.627
-439.712
73.340
-9,0%
-222,2%
34,5%
41
3.886.410
6.899.118
3.227.255
20,4%
1
30
2
55.888
1.966.711
65.596
136.916
1.538.952
65.982
189.718
1.582.835
99.075
-70,5%
24,3%
-33,8%
33
2.088.195
1.741.850
1.871.628
11,6%
3
2.224.171
1.682.115
680.686
226,8%
1
2
1
61.263
1.784.829
3.922
587.451
18.647
12.994
885.793
2.393.977
13.096
-93,1%
-25,4%
-70,1%
7
4.074.185
2.301.207
3.973.552
2,5%
M70 Dejavnost uprav podjetij in poslovno
svetovanje
TEHNIČNE DEJ.
J INFORMACIJSKE IN
E36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija
vode
144
60
F41 Gradnja stavb
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
3
Čisti poslovni
izid 2010
-295.385
Čisti poslovni
izid 2008
499.697
Čisti poslovni
izid 2006
438.470
Rast čistega
poslovnega
izida
10/06
-167,4%
1
5.473.996
1.273.725
369.796
1.380,3%
F GRADBENIŠTVO
H49 Kopenski promet
I GOSTINSTVO VSA PODJETJA
PODRAVJA
D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
IN PLINOM VSA PODJETJA PODRAVJA
PODJETJA PODRAVJA
3
176.415
937.721
1.244.209
-85,8%
7
5.355.026
2.711.143
2.052.475
160,9%
5
1
6
3
2
1
3
3
-79.107
16.314.604
16.235.497
723.567
192.161
-176.458
15.703
-863.969
336.128
18.304.148
18.640.276
852.220
443.078
283.520
726.598
183.512
848.873
20.879.163
21.728.036
704.042
294.827
75
294.902
1.148.817
-109,3%
-21,9%
-25,3%
2,8%
-34,8%
-235.377,3%
-94,7%
-175,2%
3
-863.969
183.512
1.148.817
-175,2%
2
821.334
569.270
378.747
116,9%
2
821.334
569.270
378.747
116,9%
1
-3.030.226
-4.353.003
0
/
1
-3.030.226
-4.353.003
0
/
izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o gibanju čistega poslovnega izida v letih 2006, 2008 in
61
Tabela 44: Čisti poslovni izid po dejavnostih Pomurja in njegova rast 10/06
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Glavna dejavnost
Št. podj.
Čisti poslovni
izid 2010
Rast čistega
poslovnega
izida
10/06
Čisti poslovni
izid 2008
Čisti poslovni
izid 2006
Čisti poslovni
izid 2010
Čisti poslovni izid
2008
2006
3
1.373.119
- 1.065.078
117.000
Rast čistega
poslovnega izida
10/06
1.074%
1
456.936
4.872.959
7.022.000
-93%
1
227.427
-
-
-
1
- 10.634.185
108.038
207.000
-5.237%
1
272.385
299.255
319.000
-15%
1
242.318
47.044
144.000
68%
1
527.509
1.100.006
572.000
-8%
3
1.030.961
1.973.112
1.414.000
-27%
2
43.982
- 189.211
1.484.000
-97%
2
301.514
137.400
117.000
158%
5
1.439.991
2.270.512
1.483.000
-3%
1
240.896
130.436
239.000
1%
1
-
85.242
233.000
-
F 41Gradnja stavb
1
- 197.234
248.392
315.000
-163%
24
- 4.674.381
10.018.107
13.666.000
1
1.507.140
2.695.807
357.000
322%
2
542.716
927.451
923.000
-41%
3
2.049.856
3.623.258
1.280.000
1
3.106
4.499
1.000
2
31.356
32.664
91.000
3
34.462
37.163
92.000
2
168.240
- 1.255.873
849.000
2
524.898
410.174
480.000
1
163.125
8.684
0
F GRADBENIŠTVO
TEHNIČNE DEJ. (ident. inov. podjetja)
J INFORMACIJSKE IN
KOMUNIKACIJSKE DEJAV. (ident. inov.
podjetja)
H PROMET IN SKLADIŠČENJE (ident.
inov. podjetja)
DEJAVNOSTI (ident. inov. podjetja)
1
756
7.695
3.972
2
163.881
16.379
3.972
1
97.639
319.578
- 106.000
1
26.385
2.941
- 5.000
-134%
60%
211%
-66%
-63%
-80%
9%
-81%
4026%
-192%
-628%
62
4.2.9. Sredstva podjetij
izbranih inovativnih podjetij v Podravju o doseganju sredstev v letu 2010. V Tabeli 45
prikazujemo tudi izračunane podatke o povprečni višini sredstev na podjetje za podjetja v
Podravju.
Tabela 45: Sredstva podjetij po segmentih predelovalnih dejavnosti v Podravju v letu 2010
Število podjetij
zajetih v
vzorec
F GRADBENIŠTVO
I GOSTINSTVO
D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PLINOM
SKUPAJ
144
41
33
7
7
6
3
3
3
2
1
250
Sredstva v
2010
(v EUR)
1.897.159.640
82.116.435
35.982.406
105.687.989
92.272.044
338.841.492
12.361.160
10.097.424
141.987.444
14.562.290
33.589.535
2.764.657.859
Povprečna
sredstva
na podjetje v
2010
(v EUR/
podjetje)
13.174.720
2.002.840
1.090.376
15.098.284
13.181.721
56.473.582
4.120.387
3.365.808
47.329.148
7.281.145
33.589.535
11.058.631
izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o doseganju sredstev v letu 2010. V Tabeli 46
prikazujemo tudi izračunane podatke o povprečni višini sredstev na podjetje za podjetja v
Pomurju.
Tabela 46: Sredstva podjetij po segmentih predelovalnih dejavnosti v Pomurju v letu 2010
24
333.548.506
Povprečna
sredstva
na podjetje v
2010
(v EUR/
podjetje)
13.897.854
F GRADBENIŠTVO
3
76.418.161
25.472.720
M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
3
2.177.356
725.785
2
56.453.478
28.226.739
2
5.995.934
2.997.967
J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
2
1.656.203
828.102
1
9.638.138
9.638.138
Število podjetij
zajetih v
vzorec
Sredstva v
2010
(v EUR)
N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
1
192.047
192.047
SKUPAJ
38
486.079.823
81.979.353
63
4.2.10. Dodana vrednost na zaposlenega v 2010
izbranih inovativnih podjetij v Podravju o doseganju dodane vrednosti na zaposlenega v letu
2010 ter ga primerjali s povprečno dodano vrednostjo podjetij po posameznih dejavnostih na
ravni Slovenije.
Tabela 47: Dodana vrednost na zaposlenega po dejavnostih v Podravju ter primerjava s
povprečjem Slovenije v letu 2010
Primerjava dodane
vrednosti na
zaposlenega izbranih
podjetij Podravja s
povprečjem
dejavnosti na ravni
Slovenije, 2010
4.119.605
27.790
Bruto
dodana
vrednost na
zaposlenega
Slovenija,
2010
28.441
540.134.194
30.389
33.899
-10,4%
97.326
-42,5%
Dodana
vrednost
2010
Dodana
vrednost na
zaposlenega
2010
-2,3%
E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN
ODPADKI
3.659.668
55.924
32.178.340
44.442
F GRADBENIŠTVO
19.201.187
40.074
23.644
69,5%
2.522.751
45.259
34.775
30,1%
-27,4%
34.251
29,8%
186.732.323
28.751
39.623
I GOSTINSTVO
15.373.542
31.104
21.966
41,6%
22.016.497
40.458
61.945
-34,7%
27.337.525
42.165
39.613
6,4%
4.875.126
35.327
50.052
-29,4%
R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJ.
izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o doseganju dodane vrednosti na zaposlenega v letu
2010 ter ga primerjali s povprečno dodano vrednostjo podjetij po posameznih dejavnostih na
ravni Slovenije.
Tabela 48: Dodana vrednost na zaposlenega po dejavnostih v Pomurju ter primerjava s
povprečjem Slovenije v letu 2010
178.441
824.047
Bruto dodana
vrednost na
zaposlenega
Slovenija, 2010
33.899
19.716
103.124
23.644
336,2%
7.400
64.936
39.613
63,9%
217,5%
Dodana
vrednost
2010
F GRADBENIŠTVO
Dodana
vrednost
na
zaposleneg
a 2010
Primerjava dodane
vrednosti na
zaposlenega izbranih
podjetij Pomurja s
povprečjem dejavnosti
na ravni Slovenije,
2010
2.330,9%
56.110
90.313
28.441
20.461
86.417
34.775
148,5%
19.113
125.500
61.945
102,6%
51.231
26.288
39.623
-33,7%
6.432
19.653
19.454
1,0%
64
4.2.11. Rast dodane vrednosti na zaposlenega 10/06
izbranih inovativnih podjetij v Podravju o spremembi dodane vrednosti na zaposlenega med
letoma 2006 in 2010 ter izračunali rast v obdobju 2010/06.
Tabela 49: Rast dodane vrednosti na zaposlenega med letoma 2006 in 2010 v Podravju
Dodana vrednost na
zaposlenega
2010
Dodana vrednost na
zaposlenega
2006
Rast dodane
vrednosti na
zaposlenega
2010/06
27.790
30.575
-9,1%
30.389
25.004
21,5%
E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN
ODPADKI
55.924
36.328
53,9%
44.442
32.917
35,0%
F GRADBENIŠTVO
40.074
26.583
50,7%
45.259
73.842
-38,7%
28.751
25.206
14,1%
I GOSTINSTVO
31.104
21.308
46,0%
40.458
32.691
23,8%
42.165
36.908
14,2%
R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJ.
35.327
/
/
izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o spremembi dodane vrednosti na zaposlenega med
letoma 2006 in 2010 ter izračunali rast v obdobju 2010/06.
Tabela 50: Rast dodane vrednosti na zaposlenega med letoma 2006 in 2010 v Pomurju
Dodana vrednost na
zaposlenega
2010
Dodana vrednost na
zaposlenega
2006
Rast dodane
vrednosti na
zaposlenega
2010/06
824.047
663.040
F GRADBENIŠTVO
103.124
95.533
8%
64.936
25.211
158%
90.313
68.801
31%
86.417
59.912
44%
125.500
18.832
566%
26.288
15.077
74%
19.653
-
24%
-
65
4.2.12. Delež podjetij z lastnimi izdelki/storitvami/tehnologijami
Vsa analizirana podjetja imajo lastne izdelke ali storitve, kar smo preverili s proučitvijo njihovih
javno dostopnih katalogov, spletnih informacij in drugih virov podjetij.
4.2.13. Delež podjetij z zaščiteno intelektualno lastnino
Vsa identificirana inovativna podjetja v Podravju imajo pri slovenskem uradu za intelektualno
lastnino skupaj zaščitenih 359 blagovnih znamk, 24 modelov in 59 patentov.
V Tabeli 51 podajamo pregled objavljene intelektualne lastnine podjetij v predelovalnih
dejavnostih iz Podravja pri Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije ter podatke o
številu raziskovalno-razvojnih skupin podjetij.
Tabela 51: Intelektualna lastnina podravskih podjetij v predelovalnih dejavnostih
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Registrirane
blagovne
znamke
UILRS
Registrirani
modeli
UILRS
Registrirani
patenti pri
UILRS
Število
raziskovalno
-razvojnih
skupin
9
51
6
3
3
2
8
1
0
1
4
0
0
0
1
3
3
0
0
2
C15 Proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov
1
1
0
0
1
7
5
1
0
1
4
11
3
1
0
C18 Tiskarstvo
3
1
0
0
1
1
2
2
0
0
6
82
1
0
2
1
11
0
0
1
C22 Proizvodnja izd. iz gume in plastičnih mas
11
5
0
13
2
C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov
6
28
0
0
3
3
3
0
1
1
42
15
5
9
4
C26 Proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov
4
1
0
0
0
6
8
3
14
4
C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav
20
7
0
0
6
5
1
0
0
2
1
0
0
0
1
2
3
2
2
1
3
1
0
0
0
144
247
24
43
37
Podjetja iz strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti iz Podravja imajo v Sloveniji
objavljenih 16 blagovnih znamk, nič modelov in 7 patentov. Omenjena intelektualna lastnina je
žal skoncentrirana le pri nekaj podjetjih, ostala pa izkazujejo nizko raziskovalno-razvojno moč.
Nosilci nacionalnih patentov so Dorsoon (2), EM-Tronic (4) in podjetje Magnel (1). Podjetja v
informacijskih in komunikacijskih dejavnostih imajo v Sloveniji objavljenih 30 blagovnih
znamk, nič modelov in 7 patentov.
66
Izmed 38 identificiranih inovativnih podjetij v Pomurju je 36 podjetij z lastnimi izdelki,
storitvami ali tehnologijami, 25 podjetij z zaščiteno intelektualno lastnino in 19 podjetij z
razvojno ali raziskovalno skupino. Vsa identificirana inovativna podjetja v Pomurju imajo pri
slovenskem uradu za intelektualno lastnino skupaj zaščitenih 146 blagovnih znamk, 3 modele in
3 patente, pri čemer ima podjetje Roto dva veljavna modela in en patent, podjetji ELTI in
GALEX po en patent ter podjetje Biro-M14 ima 1 registriran model.
Tabela 52: Intelektualna lastnina identificiranih inovativnih podjetij v Pomurju
Glavna dejavnost
A 01Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima
povezane storitve
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Registrirane
blagovne
znamke
UILRS
Registrirani
modeli
UILRS
Registrirani
patenti pri
UILRS
Število
raziskovalnorazvojnih
skupin
2
16
0
0
1
3
10
0
0
2
1
58
0
0
1
1
1
0
0
0
1
0
0
0
1
1
17
0
1
1
1
0
0
0
0
1
24
0
0
1
3
1
0
0
1
2
2
0
1
2
2
4
0
0
1
5
5
0
0
1
1
1
0
0
1
1
1
0
0
0
1
1
0
0
1
F 41Gradnja stavb
1
0
0
0
0
2
2
0
0
1
2
3
2
1
2
1
0
0
0
0
1
0
0
0
1
1
0
0
0
1
N 82Pisarniške in spremljajoče poslovne
storitvene dejavnosti
1
0
1
0
0
2
0
0
0
0
1
0
0
0
0
Skupaj
38
146
3
3
19
G 46Posredništvo in trgovina na debelo, razen z
motornimi vozili
H 52Skladiščenje in spremljajoče prometne
dejavnosti
67
4.2.14. Delež podjetij, ki so vsaj 5 % prihodkov ustvarila na tujih trgih
izbranih inovativnih podjetij v Podravju o njihovih izvoznih aktivnostih. Izračunali smo delež
podjetij v vzorcu inovativnih podjetij v Podravju, ki na tujih trgih ustvarijo več kot 5 % svojih
prihodkov. V Tabeli 53 prikazujemo podatke po posameznih dejavnostih, sicer pa je izmed 250
analiziranih inovativnih podjetij v Podravju 167 podjetij ustvarilo več kot 5 % prihodkov na tujih
trgih.
Tabela 53: Delež podjetij v vzorcu Podravja, ki ustvarijo vsaj 5 % prihodkov na tujih trgih
F GRADBENIŠTVO
I GOSTINSTVO
SKUPAJ
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število podjetij, ki
ustvarijo vsaj 5%
prihodkov na tujih
trgih
Delež podjetij v
vzorcu, ki ustvarijo
vsaj 5% prihodkov
na tujih trgih
144
41
33
7
7
6
3
3
3
2
1
250
108
24
19
1
4
5
2
1
1
1
1
167
75,0%
58,5%
57,6%
14,3%
57,1%
83,3%
66,7%
33,3%
33,3%
50,0%
100,0%
66,8%
izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o njihovih izvoznih aktivnostih. Izračunali smo delež
podjetij v vzorcu inovativnih podjetij v Pomurju, ki na tujih trgih ustvarijo več kot 5 % svojih
prihodkov. V Tabeli 54 prikazujemo podatke po posameznih dejavnostih, sicer pa je izmed 38
analiziranih inovativnih podjetij v Pomurju 35 podjetij ustvarilo več kot 5 % prihodkov na tujih
trgih.
Tabela 54: Delež podjetij v vzorcu Pomurja, ki ustvarijo vsaj 5 % prihodkov na tujih trgih
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število podjetij, ki
ustvarijo vsaj 5%
prihodkov na tujih
trgih
Delež podjetij v
vzorcu, ki ustvarijo
vsaj 5% prihodkov
na tujih trgih
24
24
100,0%
F GRADBENIŠTVO
3
3
100,0%
M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
3
2
66,7%
2
2
100,0%
2
1
50,0%
J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
2
1
50,0%
1
1
100,0%
1
1
100,0%
SKUPAJ
38
35
92,1%
68
4.2.15. Delež podjetij, ki ima lastno raziskovalno skupino ali so njihovi zaposleni vključeni
v zunanjo raziskovalno skupino
Rezultati analize so pokazali, da ima 69 od 250 analiziranih inovativnih podjetij Podravja in 19
od 38 analiziranih Pomurskih podjetij organizirano raziskovalno-razvojno dejavnost, kar
predstavlja 27,6 % za Podravje in 50 % za Pomurje. Večina teh podjetij ima tudi uradno
registrirano raziskovalno-razvojno skupino pri ARRS (Javna Agencija za raziskovalno dejavnost
RS).
4.2.16. Delež podjetij, ki zadovoljuje vseh 6 postavljenih kriterijev za inovativnost
V nadaljevanju analiziramo delež identificiranih inovativnih podjetij v Podravju in Pomurju po
posameznih sektorjih dejavnosti, ki zadostujejo vsem 6 postavljenim kriterijem za inovativnosti,
in sicer:
 tržijo lasten izdelek ali storitev,
 dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v primerjavi s povprečjem v
panogi,
 imajo zaščiteno intelektualno lastnino podjetja (patent, model, blagovna znamka),
 imajo vzpostavljeno razvojno-raziskovalno skupino,
 aktivno kandidirajo za razvojna in/ali raziskovalna sredstva na razpisih in
 aktivno izvažajo na trge izven Slovenije (vsaj 5 % celotnih prihodkov).
V nadaljevanju predstavljamo število podjetij vzorcu izbranih inovativnih podjetij Podravja, ki
so izpolnjevala vseh šest navedenih kriterijev:
 C Predelovalnih dejavnosti (od 144 podjetij jih je vseh šest kriterijev izpolnjevalo 6
podjetij).
 F Dejavnost gradbeništva (od 7 podjetij sta vseh šest kriterijev izpolnjevala 2 podjetja).
 I Dejavnosti gostinstva (od 3 podjetij je vseh šest kriterijev izpolnjevalo 1 podjetje).
Od vseh 250 podjetij v vzorcu inovativnih podjetij v Podravju jih je 9 izpolnjevalo vseh 6
kriterijev za inovativnost.
V nadaljevanju predstavljamo število podjetij vzorcu izbranih inovativnih podjetij Pomurja, ki so
izpolnjevala vseh šest navedenih kriterijev:
 C Predelovalnih dejavnosti (od 24 podjetij je vseh šest kriterijev izpolnjevalo 5 podjetij).
 A Dejavnosti kmetijstva in lova, gozdarstva, ribištva (od 2 podjetij je vseh šest kriterijev
izpolnjevalo 1 podjetje),
 G Dejavnosti trgovine in popravila vozil (od 2 podjetij je vseh šest kriterijev izpolnjevalo
1 podjetje).
Od vseh 38 podjetij v vzorcu inovativnih podjetij v Pomurju jih je 7 izpolnjevalo vseh 6 kriterijev
za inovativnost.
69
5. Seznam akterjev inovativnosti v obmejnem območju
5.1. Seznam izbranih inovativnih podjetij
V sledeči tabeli podajamo celoten seznam izbranih inovativnih podjetij v Podravju, ki so
razvrščena po dejavnostih. V tabeli je poleg naziva podjetja naveden tudi podatek o kraju sedeža,
letu vpisa v poslovni register in velikosti podjetja.
Tabela 55: Seznam izbranih inovativnih podjetij v Podravju po dejavnostih
POŠTA
PODJETJE
PANOGA DEJAVNOSTI
Leto
vpisa v
poslovni
register
Velikost
podjetja
veliko
GG MARIBOR d.d.
2341 Limbuš
A02.400 - Storitve za gozdarstvo
1992
ČEBELARSTVO PISLAK JANKO
PISLAK, s.p.
2325 Kidričevo
A01.490 - Reja drugih živali
2005
mikro
JERUZALEM ORMOŽ SAT d.d.
2270 Ormož
A01.110 - Pridelovanje žit (razen riža), stročnic in oljnic
2003
veliko
OLJARNA IN TRGOVINA
PETOVAR MARJAN S.P.
2230 LENART V
SLOVENSKIH GORICAH
C10.410 - Proizvodnja olja in maščob
1994
mikro
GEA d.d.
2310 Slovenska Bistrica
1993
srednje
PERUTNINA PTUJ, d.d.
2250 Ptuj
C10.120 - Proizvodnja perutninskega mesa
1976
veliko
DOMAČE MESNINE, d.o.o.
C10.110 - Proizvodnja mesa, razen perutninskega
1994
mikro
KOŠAKI TMI d.d.
2000 MARIBOR
2007
srednje
ANTON ŽERAK, s.p.
2286 Podlehnik
1999
srednje
MESARSTVO BRAČIČ d.o.o.
2327 Rače
2003
malo
MESNINE ŽERAK, d.o.o., Rogatec
3252 Rogatec
1993
malo
OLJARNA FRAM d.o.o.
2313 Fram
1992
mikro
BIO-SAD d.o.o.
2222 JAKOBSKI DOL
C11.070 - Proizvodnja brezalkoholnih pijač, mineralnih in drugih stekleničenih vod
2001
mikro
PTUJSKA KLET, d.o.o.
2250 Ptuj
C11.020 - Proizvodnja vina iz grozdja
2002
malo
RAZGORŠEK D.O.O.
2000 MARIBOR
C13.920 - Proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, razen oblačil
1992
mikro
TEXTA d.o.o.
2000 MARIBOR
C13.960 - Proizvodnja tehničnega in industrijskega tekstila
1976
mikro
A&E Europe d.o.o.
2000 Maribor
C13.100 - Priprava in predenje tekstilnih vlaken
2001
veliko
PREVENT-HALOG d.o.o.
2230 LENART V
SLOVENSKIH GORICAH
C13.920 - Proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, razen oblačil
1998
veliko
ASKOT, d.o.o.
2250 Ptuj
C14.190 - Proizvodnja drugih oblačil, pokrival ter dodatkov
1992
malo
UNIDEL d.o.o.
2310 SLOVENSKA BISTRICA
C14.120 - Proizvodnja delovnih oblačil
1993
malo
ZAŠČITA PTUJ, d.o.o.
2250 Ptuj
C14.130 - Proizvodnja drugih vrhnjih oblačil
1994
malo
BOXMARK LEATHER d.o.o.
2325 Kidričevo
C15.120 - Proizvodnja potovalne galanterije, sedlarskih in jermenarskih izdelkov
1991
veliko
LUMAR IG d.o.o.
2000 MARIBOR
C16.230 - Stavbno mizarstvo in tesarstvo
1991
srednje
ABRAGO d.o.o.
2000 MARIBOR
2010
mikro
MIZARSTVO-ZLATOROG d.o.o.
2000 MARIBOR
1989
malo
MARLES HIŠE MARIBOR d.o.o.
2341 Limbuš
1994
veliko
TRGOFORT d.o.o.
2000 MARIBOR
C16.240 - Proizvodnja lesene embalaže
1996
mikro
SP POLSKAVA d.d.
2331 PRAGERSKO
1990
malo
ŽLAHTIČ, d.o.o.
2250 Ptuj
2002
malo
GRAFEM d.o.o.
2000 MARIBOR
1997
mikro
PAPIROL d.o.o.
2000 MARIBOR
2006
mikro
MSK D.O.O.
2008
malo
PALOMA d.d.
2214 Sladki vrh
C17.220 - Proizvodnja gospodinjskih, higienskih in toaletnih potrebščin iz papirja
2006
veliko
LEYKAM tiskarna d.o.o.
2311 Hoče
C18.120 - Drugo tiskanje
1974
veliko
GRAFIS d.o.o.
2327 RAČE
C18.120 - Drugo tiskanje
1992
malo
VIZUALNE KOMUNIKACIJE
COMTEC d.o.o.
2000 MARIBOR
C18.130 - Priprava za tisk in objavo
1993
mikro
MOTUS CEE d.o.o.
2000 MARIBOR
C19.200 - Proizvodnja naftnih derivatov
2004
malo
HENKEL SLOVENIJA d.o.o.
2000 MARIBOR
C20.410 - Proizvodnja mil in pralnih sredstev, čistilnih in polirnih sredstev
1990
veliko
ECOLAB d.o.o.
2000 MARIBOR
C20.410 - Proizvodnja mil in pralnih sredstev, čistilnih in polirnih sredstev
2005
srednje
MESSER SLOVENIJA d.o.o.
2342 Ruše
C20.110 - Proizvodnja tehničnih plinov
1989
srednje
PINUS TKI d.d.
2327 Rače
C20.200 - Proizvodnja razkužil, pesticidov in drugih agrokemičnih izdelkov
1990
veliko
TDR LEGURE d.o.o.
2342 Ruše
C20.590 - Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov
1990
malo
C17.210 - Proizvodnja valovitega papirja in kartona ter papirne in kartonske
embalaže
embalaže
embalaže
70
AGRORUŠE d.o.o.
2342 RUŠE
C20.200 - Proizvodnja razkužil, pesticidov in drugih agrokemičnih izdelkov
1992
srednje
MARIFARM d.o.o.
2000 Maribor
C21.200 - Proizvodnja farmacevtskih preparatov
2004
srednje
GEBERIT - Sanitarna tehnika, d.o.o.
2342 Ruše
C22.290 - Proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas
2000
srednje
TESNILA BOGADI D.O.O.
2000 MARIBOR
C22.190 - Proizvodnja drugih izdelkov iz gume
1995
mikro
seal-mart d.o.o.
2000 MARIBOR
1992
mikro
SAVATECH d.o.o.
2250 Ptuj
2001
veliko
SEAL & TRADE d.o.o.
2000 MARIBOR
1989
mikro
PLANA d.o.o.
2000 MARIBOR
1990
mikro
ŠTAMBERGER, d.o.o.
2277 Središče ob Dravi
C22.230 - Proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas za gradbeništvo
1992
mikro
PLASTOR D.O.O.
2354 Bresternica
1992
mikro
AJM OKNA-VRATA-SENČILA
d.o.o.
2211 PESNICA PRI
MARIBORU
C22.230 - Proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas za gradbeništvo
2006
veliko
Greiner Packaging, d.o.o.
2345 Bistrica ob Dravi
C22.220 - Proizvodnja embalaže iz plastičnih mas
1990
srednje
NORKA GT d.o.o.
2230 LENART V
SLOVENSKIH GORICAH
1990
malo
SILKEM d.o.o.
2250 Ptuj
C23.990 - Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov
1992
srednje
Wienerberger d.d.
2270 ORMOŽ
C23.320 - Proizvodnja strešnikov, opeke in drugih gradbenih izdelkov iz žgane
gline
1997
malo
TLAKOVCI PODLESNIK d.o.o.
2000 MARIBOR
C23.610 - Proizvodnja betonskih izdelkov za gradbeništvo
1995
malo
PREKLADE LEITL d.o.o.
2331 Pragersko
1992
mikro
SWATYCOMET d.o.o.
2000 MARIBOR
C23.910 - Proizvodnja brusilnih sredstev
2005
veliko
STAVBAR IGM d.o.o.
2311 Hoče
1993
srednje
WIRE d.o.o.
2341 Limbuš
C24.330 - Hladno oblikovanje profilov in pregibanje
1992
malo
TALUM, d.d. Kidričevo
2325 Kidričevo
C24.420 - Proizvodnja aluminija
1974
veliko
IMPOL LLT d.o.o.
C24.530 - Litje lahkih kovin
2007
srednje
AHA EMMI d.o.o.
C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov
2006
veliko
IMPOL PCP d.o.o.
C25.500 - Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija
1995
veliko
IMPOL FT d.o.o.
1996
veliko
PRIMAT d.d.
2000 MARIBOR
1993
srednje
TEHCENTER, d.o.o.
2250 Ptuj
C25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov
1989
srednje
ALBIN PROMOTION, d.o.o.
2322 Majšperk
1990
srednje
WVTERM d.o.o.
2000 MARIBOR
C25.210 - Proizvodnja radiatorjev in kotlov za centralno ogrevanje
1990
malo
LENTHERM-INVEST D.O.O.
2230 LENART V
SLOVENSKIH GORICAH
C25.210 - Proizvodnja radiatorjev in kotlov za centralno ogrevanje
1975
malo
HOSPITEXO d.o.o.
2000 MARIBOR
1989
srednje
KAČAR-MONT d.o.o.
2000 MARIBOR
C25.620 - Mehanska obdelava kovin
1991
malo
RONDAL d.o.o.
1990
srednje
STINAKO d.o.o.
2000 MARIBOR
2002
malo
KALDERA d.o.o.
C25.732 - Proizvodnja orodja za stroje
2011
malo
ALUMAT d.o.o.
2002
malo
STAMPAL SB d.o.o.
1992
malo
METALNA IMPRO d.o.o.
2000 MARIBOR
C25.290 - Proizvodnja drugih kovinskih rezervoarjev in cistern
2006
malo
KOGAL KARLI UDOVIČIČ S.P.
2212 ŠENTILJ V
SLOVENSKIH GORICAH
2001
srednje
METEORIT d.o.o.
2311 HOČE
1974
veliko
DRAGO BUČAR s.p.
2204 Miklavžna Dravskem polju
1995
malo
HMEZAD JEKLO d.o.o.
2342 Ruše
C25.731 - Proizvodnja ročnega orodja
1974
mikro
VAMAR d.o.o.
2000 MARIBOR
1997
malo
HOSEKRA d.o.o.
2002
malo
ORODJARSTVO GORJAK, d.o.o.
2327 RAČE
1992
mikro
ELOR d.o.o.
2000 MARIBOR
2005
mikro
HANŽELIČ, d.o.o.
2281 Markovci
2009
malo
Ključavničarstvo AJD, d.o.o.
2316 ZGORNJA LOŽNICA
1993
mikro
MEGA-METAL d.o.o.
2342 RUŠE
1989
srednje
VALTIS OGREVANJE d.o.o.
2000 MARIBOR
2008
mikro
METALID d.o.o.
2000 MARIBOR
1998
mikro
KEV d.o.o.
2270 ORMOŽ
1990
mikro
OBKOV d.o.o.
2007
mikro
LASERTEHNIK MARFIN, d.o.o.
2000 MARIBOR
C25.619 - Druga površinska in toplotna obdelava kovin
1990
mikro
TEHNIOR - DARKO BAVDAŽ
S.P.
2212 ŠENTILJ V
SLOVENSKIH GORICAH
1992
mikro
DIATE d.o.o.
2312 Orehova vas
2002
malo
71
DOST d.o.o.
2221 JARENINA
1993
ROFRAM d.o.o.
2313 Fram
1998
mikro
malo
RADINSKI d.o.o.
2000 MARIBOR
C25.619 - Druga površinska in toplotna obdelava kovin
2005
mikro
MINI TEHNO d.o.o.
2222 JAKOBSKI DOL
C25.940 - Proizvodnja vijačnega materiala, vezi
1993
mikro
ZMAZEK ANA - MARIJA, s.p.
2281 Markovci
C25.720 - Proizvodnja ključavnic, okovja
1994
mikro
JAKL IVAN S.P. - IZDELOVANJE
KOVINSKIH IZDELKOV
1994
mikro
MEBI, d.o.o.
2321 Makole
2006
mikro
RIEDL CNC, d.o.o.
2000 MARIBOR
2004
mikro
ELPRO LEPENIK & CO. d.n.o.
2204 MIKLAVŽ NA
DRAVSKEM POLJU
C26.510 - Proizvodnja merilnih, preizkuševalnih in navigacijskih instrumentov in
naprav
2001
mikro
ENERSIS d.o.o.
2311 HOČE
C26.110 - Proizvodnja elektronskih komponent
2002
mikro
TERMO MR d.o.o.
2000 MARIBOR
C26.510 - Proizvodnja merilnih, preizkuševalnih in navigacijskih instrumentov in
naprav
1991
mikro
CARRERA OPTYL d.o.o. Ormož
2270 Ormož
C26.700 - Proizvodnja optičnih instrumentov in fotografske opreme
1981
veliko
TSN d.o.o.
2000 MARIBOR
C27.120 - Proizvodnja naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike
1990
malo
IZOELEKTRO d.o.o.
2341 Limbuš
1989
mikro
TEHMAR d.o.o.
2000 MARIBOR
1991
mikro
PROMOTION d.o.o.
2341 LIMBUŠ
C27.400 - Proizvodnja naprav in opreme za razsvetljavo
2004
mikro
ELEKTRONIKA BORAK, d.o.o.
2283 Zavrč
C27.900 - Proizvodnja drugih električnih naprav
1990
malo
ISKRA-RELEJI d.d.
2321 MAKOLE
1990
malo
KAESER KOMPRESORJI d.o.o.
2000 MARIBOR
C28.130 - Proizvodnja črpalk in kompresorjev
1996
mikro
SYSTEMAIR d.o.o.
2000 MARIBOR
C28.250 - Proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstva
1974
srednje
ECU d.o.o.
2211 PESNICA PRI
MARIBORU
C28.150 - Proizvodnja ležajev, zobnikov in elementov za mehanski prenos energije
1993
mikro
ZLATOROG OPREMA d.o.o.
2311 Hoče
C28.290 - Proizvodnja drugih strojev in naprav za splošne namene
1989
malo
WUDLER & BRUS d.o.o.
2000 MARIBOR
C28.250 - Proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstva
1999
mikro
STROJNA MARIBOR d.o.o.
2000 MARIBOR
1990
malo
METALNA-SRM d.o.o.
2000 MARIBOR
C28.220 - Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav
1992
srednje
ADK d.o.o.
2311 Hoče
1989
veliko
LP MYCRON, d.o.o.
2250 Ptuj
C28.940 - Proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo
1994
srednje
PALFINGER d.o.o.
2000 MARIBOR
1974
veliko
MLM d.d.
2000 MARIBOR
C28.140 - Proizvodnja pip in ventilov
2003
veliko
ECOM Ruše d.o.o.
2342 RUŠE
C28.990 - Proizvodnja strojev za druge posebne namene
2004
malo
KREBE-TIPPO d.o.o.
2000 MARIBOR
2005
malo
RAJH PLUS d.o.o.
C28.990 - Proizvodnja strojev za druge posebne namene
2005
mikro
TEHNIKA-SET d.d.
C28.290 - Proizvodnja drugih strojev in naprav za splošne namene
1993
malo
LEDINEK ENGINEERING d.o.o.
2311 Hoče
C28.490 - Proizvodnja drugih obdelovalnih strojev
2008
srednje
HAGSPIEL d.o.o.
2000 MARIBOR
1995
mikro
ALCHROM THIES d.o.o.
2342 RUŠE
2006
malo
KMG PODLEHNIK,
GRABROVEC ALOJZ s.p.
2286 Podlehnik
C28.300 - Proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev
1994
mikro
STROJNA GONILA d.o.o.
2000 MARIBOR
1989
malo
CIMOS TAM Ai, d.o.o.
2000 MARIBOR
C29.320 - Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila
2009
veliko
STARKOM d.o.o.
2000 MARIBOR
1997
srednje
TBP d.d.
2230 LENART V
SLOVENSKIH GORICAH
1989
veliko
AVTO NAD d.o.o.
2000 MARIBOR
1990
malo
METTIS d.o.o.
2000 MARIBOR
C29.200 - Proizvodnja karoserij za vozila; proizvodnja prikolic, polprikolic
1992
mikro
SLOG INTERIER, d.o.o.
C31.010 - Proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore
1992
malo
ORTOTIP d.o.o.
2000 MARIBOR
C32.500 - Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov
1997
mikro
ILKOS,d.o.o.
2272 Gorišnica
C32.990 - Drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti
2005
malo
Mastroj d.o.o.
2000 MARIBOR
C33.120 - Popravila strojev in naprav
1992
mikro
ELESPROM d.o.o.
2342 Ruše
C33.120 - Popravila strojev in naprav
1993
malo
TERMOTRANS d.o.o.
2211 PESNICA PRI
MARIBORU
C33.200 - Montaža industrijskih strojev in naprav
1990
mikro
KETER ORGANICA d.o.o.
2000 MARIBOR
D35.130 - Distribucija električne energije
1993
srednje
Energetika Maribor d.o.o.
2000 MARIBOR
D35.300 - Oskrba s paro in vročo vodo
1989
srednje
AQUASYSTEMS d.o.o.
2000 Maribor
E36.000 - Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode
1990
malo
KOMUNALA ORMOŽ d.o.o.
2270 ORMOŽ
2004
srednje
KOMUNALA SLOVENSKA
BISTRICA d.o.o.
2000
srednje
NIGRAD d.d.
2000 MARIBOR
E37.000 - Ravnanje z odplakami
1990
srednje
Gorenje Surovina d.o.o.
2000 MARIBOR
E38.320 - Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov
1993
veliko
72
LABOS d.o.o.
2000 MARIBOR
E38.110 - Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov
1991
IKEMA, d.o.o.
2324 Lovrenc na Dravskem polju
E39.000 - Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki
1990
mikro
mikro
KETER INVEST d.o.o.
2000 MARIBOR
F41.200 - Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb
2009
srednje
GRANIT d.d.
2008
veliko
OPIFEX d.o.o.
2321 MAKOLE
1996
mikro
HC HIDROMONTAŽA d.o.o.
2000 MARIBOR
F42.990 - Gradnja drugih objektov nizke gradnje
1997
srednje
TENZOR, d.o.o.
2250 Ptuj
F43.210 - Inštaliranje električnih napeljav in naprav
1990
srednje
MAP-TRADE D.O.O.
F43.990 - Druga specializirana gradbena dela
1990
malo
TAMES, d.o.o.
2250 Ptuj
F43.220 - Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav
1990
srednje
OPTISIS d.o.o.
2000 MARIBOR
G46.520 - Trgovina na debelo z elektronskimi in telekomunikacijskimi napravami
in deli
1997
malo
STOTINKA d.o.o.
2321 MAKOLE
G46.190 - Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov
1991
mikro
TEHNOSTOR d.o.o.
2211 Pesnica pri Mariboru
G47.302 - Posredništvo pri prodaji motornih goriv na drobno
1992
malo
F.A. MAIK d.o.o.
2232 Voličina
H49.410 - Cestni tovorni promet
1991
srednje
ŽIHER, d.o.o.
2272 Gorišnica
1991
malo
PLOJ d.o.o.
2000 MARIBOR
1995
srednje
S.ROJKO D.O.O.
2000 MARIBOR
1976
malo
TRANSPORT FRANGEŽ, d.o.o.
2326 Cirkovce
2006
malo
POŠTA SLOVENIJE d.o.o.
2000 Maribor
H53.100 - Izvajanje univerzalne poštne storitve
1995
veliko
TERME PTUJ, d.o.o.
2250 Ptuj
I55.100 - Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov
1992
srednje
ŠPORTNI CENTER POHORJE
d.o.o.
2000 MARIBOR
1990
srednje
TERME MARIBOR d.d.
2000 MARIBOR
1998
veliko
TELETECH d.o.o.
2000 MARIBOR
J61.900 - Druge telekomunikacijske dejavnosti
1992
mikro
ACROS d.o.o.
2000 MARIBOR
J62.020 - Svetovanje o računalniških napravah in programih
2007
mikro
INTERA, d.o.o.
2250 Ptuj
J62.010 - Računalniško programiranje
2002
mikro
REAL SECURITY d.o.o.
2000 MARIBOR
1991
mikro
MARGENTO R&D d.o.o.
2000 MARIBOR
J62.090 - Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane
dejavnosti
2000
malo
MG-SOFT d.o.o.
2342 RUŠE
2002
mikro
ZADRGA, d.o.o.
2000 MARIBOR
dejavnosti
1992
mikro
ARIES - IT, d.o.o.
2270 Ormož
2005
mikro
RIKOM d.o.o.
2000 MARIBOR
dejavnosti
1993
malo
RELIEF d.o.o.
2000 MARIBOR
1999
mikro
COMTRON d.o.o.
2000 MARIBOR
dejavnosti
1993
malo
ORG. TEND d.o.o.
2000 MARIBOR
1989
mikro
MERUS, d.o.o.
2000 MARIBOR
1992
mikro
INOVA IT d.o.o.
2000 MARIBOR
2008
mikro
GAREX, d.o.o.
2250 Ptuj
2002
mikro
Skupina NOVUM IT, d.o.o.
2000 MARIBOR
1993
mikro
SIING D.O.O.
2000 MARIBOR
1992
mikro
INFO-BIRO INFORMATIKA
d.o.o.
2000 MARIBOR
1974
mikro
COR&FJA OdaTeam d.o.o.
2000 MARIBOR
1998
mikro
SOFTBASE d.o.o.
1997
mikro
E-RAČUNI, d.o.o.
2000 MARIBOR
1974
mikro
Arhides d.o.o.
2000 MARIBOR
2002
mikro
IMAGINE D.O.O.
2000 MARIBOR
1990
mikro
MIPS PROGRAMSKA OPREMA
d.o.o.
2000 MARIBOR
2007
mikro
LANCom d.o.o.
2000 MARIBOR
1999
srednje
PRONID, d.o.o.
2000 MARIBOR
1993
mikro
AGENDA d.o.o.
2000 MARIBOR
2009
mikro
I.T.TIM d.o.o.
2000 MARIBOR
dejavnosti
1989
mikro
PINNA, d.o.o.
2000 MARIBOR
2005
mikro
TIS d.o.o.
2000 MARIBOR
2007
malo
ALCAD d.o.o.
2001
mikro
INFORMATIKA d.d.
2000 MARIBOR
J63.110 - Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti
2006
srednje
MOTIVITI d.o.o.
2000 MARIBOR
J63.120 - Obratovanje spletnih portalov
1990
mikro
II4, d.o.o.
2250 Ptuj
M70.220 - Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
2008
mikro
ISN, d.o.o.
2288 Hajdina
M70.220 - Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
2003
mikro
73
PONTING d.o.o.
2000 MARIBOR
M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje
1990
malo
ZEIA D.O.O.
2000 MARIBOR
1994
mikro
EPI SPEKTRUM d.o.o.
2000 MARIBOR
1999
mikro
TEHNOBIRO, d.o.o.
2000 MARIBOR
2007
mikro
SMM D.O.O.
2000 MARIBOR
1993
srednje
RTI d.o.o.
2000 MARIBOR
M71.200 - Tehnično preizkušanje in analiziranje
1990
mikro
DOORSON D.O.O.
2000 MARIBOR
2009
malo
TELEM d.o.o.
2000 MARIBOR
1993
malo
PRONET d.o.o.
2000 MARIBOR
1990
malo
INTER EXPO, d.o.o.
2288 Hajdina
1998
mikro
BPI d.o.o.
2000 MARIBOR
1993
malo
LINEAL d.o.o.
2000 MARIBOR
1997
malo
LA & CO. d.o.o.
2000 MARIBOR
2003
malo
VGB MARIBOR d.o.o.
2000 MARIBOR
1991
mikro
AVL-AST d.o.o.
2000 MARIBOR
2003
mikro
EM.TRONIC d.o.o.
2000 MARIBOR
1994
mikro
MD INŽENIRING d.o.o.
2000 MARIBOR
1989
mikro
UFM-UVERA d.o.o.
2000 MARIBOR
1992
mikro
VARINGER d.o.o.
2000 MARIBOR
1992
mikro
ATES D.O.O.
1992
mikro
PROJEKTA INŽENIRING PTUJ,
d.o.o.
2250 Ptuj
M71.111 - Arhitekturno projektiranje
1989
malo
M-LAN d.o.o.
2000 MARIBOR
2008
mikro
ZIM d.o.o.
2000 MARIBOR
1990
mikro
PASKAL D.O.O.
2311 HOČE
2006
mikro
EKOSYSTEM d.o.o.
2000 MARIBOR
2000
mikro
MENERGA D.O.O.
2000 MARIBOR
1997
malo
ZUM d.o.o.
2000 MARIBOR
M71.112 - Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje
1990
mikro
IEI d.o.o.
2000 MARIBOR
2000
malo
DEUTZ ENGINEERING d.o.o.
2000 MARIBOR
1978
mikro
FENIKS PRO d.o.o.
2000 MARIBOR
2001
mikro
INPRA ENERGETIKA d.o.o.
2000 MARIBOR
1996
mikro
PIKTRONIK d.o.o.
2000 MARIBOR
1989
mikro
MAGNEL d.o.o.
2000 MARIBOR
1993
mikro
GLOBTEL d.o.o.
2000 MARIBOR
EMSISO d.o.o.
2000 MARIBOR
VERSOR d.o.o.
2000 MARIBOR
IOS, inštitut za okoljevarstvo in
senzorje, d.o.o.
2000 MARIBOR
TBS TEAM 24 d.o.o.
2000 MARIBOR
DRUŽINSKO PODJETJE KOSIČ
d.o.o.
HIT ŠENTILJ d.d.
M72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in
tehnologije
tehnologije
tehnologije
tehnologije
tehnologije
tehnologije
1996
malo
1990
mikro
2004
mikro
2007
mikro
M74.900 - Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
1994
malo
2231 PERNICA
M74.900 - Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
1992
malo
2212 ŠENTILJ V
SLOVENSKIH GORICAH
R92.001 - Dejavnost igralnic
1990
srednje
Vir: IRP za Zgornje Podravje in ZRS Bistra Ptuj za Spodnje Podravje.
V sledeči tabeli podajamo celoten seznam izbranih inovativnih podjetij v Pomurju, ki so
razvrščena po dejavnostih. V tabeli je poleg naziva podjetja naveden tudi podatek o kraju sedeža,
letu vpisa v poslovni register in velikosti podjetja.
74
Tabela 56: Seznam izbranih inovativnih podjetij v Pomurju po dejavnostih
PODJETJE
POŠTA
PANOGA DEJAVNOSTI
Leto vpisa v
poslovni
register
Velikost
podjetja
ELTI d.o.o.
9250 GORNJA RADGONA
C 26.300 Proizvodnja komunikacijskih naprav
1990
srednje
Radenska d.d. Radenci
9252 RADENCI
C 11.070 - Proizvodnja brezalkoholnih pijač, mineralnih in drugih
stekleničenih vod
1976
srednje
VARSTROJ d.d.
9220 LENDAVA
C 28.410 - Proizvodnja strojev za oblikovanje in obdelavo kovin
1990
srednje
ELRAD International d.o.o.
9250 GORNJA RADGONA
C 26.400 - Proizvodnja elektronskih naprav za široko rabo
1995
veliko
ARCONT d.d. Gornja Radgona
9250 GORNJA RADGONA
C 25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov
1990
veliko
MIKROBIT d.o.o.
9000 MURSKA SOBOTA
C 27.900 - Proizvodnja drugih električnih naprav
1990
mikro
KAPION d.o.o. (ni kazalnika za 2006,
izrač. iz pod. 2007 in indeksa 07/06)
9000 MURSKA SOBOTA
J 62.010 - Računalniško programiranje
2002
mikro
ROTO d.o.o.
9000 MURSKA SOBOTA
G 46.900 - Nespecializirana trgovina na debelo
1990
srednje
GALEX d.d.
9000 MURSKA SOBOTA
C 21.200 - Proizvodnja farmacevtskih preparatov
1991
malo
TELESIS d.o.o.
9000 MURSKA SOBOTA
J 61.200 - Brezžične telekomunikacijske dejavnosti
2006
mikro
PANVITA d.d.
9000 MURSKA SOBOTA
A 01.110 - Pridelovanje žit (razen riža), stročnic in oljnic
1978
veliko
LEK VETERINA d.o.o.
9231 BELTINCI
C 10.910 - Proizvodnja krmil
2005
mikro
PROCONI d.o.o.
9000 MURSKA SOBOTA
C 10.850 - Proizvodnja pripravljenih jedi in obrokov
2003
srednje
Nafta Lendava, d.o.o.
9220 LENDAVA
C 19.200 - Proizvodnja naftnih derivatov
1994
veliko
VARIS Lendava d.d.
9220 LENDAVA
F 43.990 - Druga specializirana gradbena dela
1991
veliko
FARMTECH d.o.o.
9240 LJUTOMER
C 28.300 - Proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev
1995
srednje
ELEKTROMATERIAL Lendava d.d.
9220 LENDAVA
C 27.330 - Proizvodnja vtičnic, stikal in drugih naprav za ožičenje
1989
veliko
SGP POMGRAD d.d.
9000 MURSKA SOBOTA
F 41.200 - Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb
1991
veliko
TRANSPAK d.o.o.
9000 MURSKA SOBOTA
C 28.930 Proizvodnja strojev za živilsko in tobačno industrijo
1998
malo
VAR d.o.o.
9250 GORNJA RADGONA
C 29.320 - Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila
1990
malo
ARTEX d.o.o.
9220 LENDAVA
1992
malo
VIPOLL d.o.o.
9244 KRIŽEVCI PRI
LJUTOMERU
C 28.930 - Proizvodnja strojev za živilsko in tobačno industrijo
1990
srednje
MEDICOP d.o.o.
9000 MURSKA SOBOTA
C 32.500 - Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov
1989
malo
MURALES d.d. Ljutomer
9240 LJUTOMER
C 31.020 - Proizvodnja kuhinjskega pohištva
1989
srednje
CLEANGRAD d.o.o.
9240 LJUTOMER
2002
mikro
KEMA Puconci, d.o.o.
9201 PUCONCI
C 23.990 - Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov
1990
veliko
BIRO M-14 d.o.o.
9000 MURSKA SOBOTA
M 69.200 - Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno
svetovanje
1996
mikro
BONI-MAT, d.o.o.
9000 MURSKA SOBOTA
M 71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje
2003
mikro
TKO d.o.o.
9000 MURSKA SOBOTA
C 28.990 - Proizvodnja strojev za druge posebne namene
1991
srednje
MURA IN PARTNERJI d.o.o.
9000 MURSKA SOBOTA
C14.130 - Proizvodnja drugih vrhnjih oblačil
2009
srednje
REFLEX Gornja Radgona d.o.o.
9250 GORNJA RADGONA
F 43.390 - Druga zaključna gradbena dela
1989
veliko
M.TRADE Gornja Radgona d.o.o.
9250 GORNJA RADGONA
M 71.200 - Tehnično preizkušanje in analiziranje
1996
majhno
OCEAN ORCHIDS d.o.o.
9223 DOBROVNIK
A 01.190 - Pridelovanje cvetja in drugih enoletnih rastlin
2003
majhno
ECC d.o.o.
9250 GORNJA RADGONA
H 52.100 - Skladiščenje
2005
srednje
KODILA d.o.o.
9000 MURSKA SOBOTA
C 10.130 - Proizvodnja mesnih izdelkov
1992
mikro
MAKOTER d.o.o.
9240 LJUTOMER
C 22.220 - Proizvodnja embalaže iz plastičnih mas
1991
srednje
INTREC SRO d.o.o. (nov naziv:
EKOREC d.o.o.)
9250 GORNJA RADGONA
G 46.770 - Trgovina na debelo z ostanki in odpadki
2001
mikro
PRIBINOVINA d.o.o.
9000 MURSKA SOBOTA
N 82.920 - Pakiranje
2006
mikro
75
5.2. Seznam raziskovalnih in izobraževalnih institucij
Javne raziskovalne organizacije (JRO), so osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je RS ali
druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava in ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje
raziskovalne in razvojne dejavnosti.
V Podravju je Univerza v Mariboru največja in praktično edina javna raziskovalna organizacija.
Kot navaja RIS Podravje (2012), Univerza v Mariboru razvija znanstvene discipline, na katerih
temeljijo študijski programi 17-ih fakultet. Raziskovalno delo se odvija v 46 raziskovalnih
programih in enem infrastrukturnem programu (Računalniški center UM, Botanični vrt UM in
Univerzitetni center za elektronsko mikroskopijo pri UM FS), od tega je Univerza v Mariboru
nosilka 29 raziskovalnih programov in sodeluje pri 17 raziskovalnih programih kot partnerska
raziskovalna organizacija. Univerza v Mariboru v letu 2011 poroča, da se znanstvenoraziskovalno delo razvija tudi v 14 temeljnih projektih, 15 aplikativnih projektih, 3 podoktorskih
projektih in 13 ciljnih raziskovalnih projektih. V študijskem letu 2011/2012 je bilo na Univerzo
v Mariboru po podatkih skupaj vpisanih 13.192 dodiplomskih študentov brez absolventov (leto
prej 14.598 in dve leti prej 16.059). Od tega je 11.445 rednih dodiplomskih študentov (leto prej
12.326 ). V študijskem letu 2011/2012 je bilo vpisanih 3.544 oz. 3.064 podiplomskih študentov
brez absolventov. To pomeni skupaj 20.025 študentov (leto prej 20.990 in dve leti prej 22.798).
V Pomurju ni take javne raziskovalne organizacije. Imamo pa višje šole in oddelke, kjer izvajajo
študijske programe:

Dvojezična srednja šola Lendava: leta 2009 je bila na DSŠ Lendava ustanovljena dislocirana
enota Fakultete za strojništvo v Mariboru, ki razpisuje izredni študij – visokošolski strokovni
študijski program prve stopnje Strojništva (3 leta), ob določenem številu prijav. (DSŠ
Lendava, vir: www.dssl.si, 21.11.2012)

Ekonomska šola Murska Sobota: Višja strokovna šola deluje kot znanstveno-raziskovalna in
izobraževalna ustanova že skoraj eno desetletje. Sedaj izobražuje redne in izredne študente
na višjem in visokošolskem študiju v izobraževalnih programi ekonomist in informatika.
(Ekonomska šola Murska Sobota, Višja strokovna šola, vir: www.vss-ms.si, 21.11.2012)

Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota ima enoti Višja šola informatike in
Višja šola strojništva: V šolskem letu 2004/2005 so začeli z izobraževanjem višješolskega
strokovnega programa Informatika.

Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola izvaja na šoli študijski program Strojništvo v
obliki študija na daljavo (Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, vir: www.spts.si,
21.11.2012)

Evropski center Maribor (ESM) razpisuje izredne študije tudi v Murski Soboti, po
programih:
o univerzitetni študijski program prve stopnje Finančne storitve,
o univerzitetni študijski program prve stopnje Socialna gerontologija,
o visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Fizioterapija,
o visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Socialna gerontologija,
76
o visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Zdravstvena nega (Alma Mater
Europaea, vir: www.eumb.si, 21.11.2012)

Na Ljudski univerzi Murska Sobota so možni vpisi v na daljavo v študijske programe preko
DOBE:
o Višje strokovne šole Maribor, ki ima Študijsko središče v Murski Soboti:
- v 2 letni e-študij za visokošolske strokovne programe poslovni sekretar,
ekonomist in velnes.
o Fakultete za uporabne in družbene študije Maribor s Študijskim središčem Murska
Sobota:
- v 3 letne e-študij, visokošolske strokovne programe po 1. bolonjski stopnji, in
sicer: poslovanje, marketing, poslovna administracija, organiziranje in
menedžment socialnih dejavnosti in menedžment vseživljenjskega
izobraževanja.
- v 2 letni magistrski študij, v študijske programe po 2. bolonjski stopnji:
mednarodno poslovanje, menedžment vseživljenjskega izobraževanja ter
organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti (LUMS, vir: www.lums.si,
21.11.2012)

RIS – Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan izvaja visokošolski program
menedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja (RIS Rakičan, vir: www.ris-dr.si,
21.11.2012)

Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer potekajo tudi študijski programi, ki ga izvaja
Pedagoška fakulteta Koper, in sicer:
o visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja (Gimnazija
Franca Miklošiča Ljutomer, vir: www.gfm-ljutomer.si, 21.11.2012)
Večina pomurskih doktorjev znanosti živi in dela izven Pomurja. Za boljši nadaljnji razvoj regije
so ustanovili PAZU - Pomursko akademsko znanstveno unijo, v katero se lahko včlanijo vsi
pomurski doktorji znanosti. Namen te organizacije je vzpostaviti ustvarjalno in kreativno
akademsko okolje, ter organizacijo z visokim ugledom v javnosti in širšim družbeno
ekonomskim pomenom. (PAZU, vir: www.pazu.si, 21.11.2012)
Število študentov, ki imajo v Pomurju stalno prebivališče, v šolskem je bilo letu 2009/2010
5.684, v šolskem letu 2010/2011 pa 5.414, od tega 882 za Višje strokovno, 304 za Visokošolsko
strokovno (prejšnje), 1.272 za Visokošolsko strokovno (1. bolonjska stopnja), 1.330 za
Visokošolsko univerzitetno (1. bolonjska stopnja) , 967
za
Visokošolsko
univerzitetno
(prejšnje) , 114 za Magistrsko (2. bolonjska stopnja) - enovito magistrsko, 391 za Magistrsko (2.
bolonjska stopnja) - po končani 1. bolonjski stopnji, 7 Magistrsko (prejšnje), 43 za Doktorsko
(prejšnje) in 104 za Doktorsko (3. bolonjska stopnja) izobraževanje. V šolskem letu 2011/2012
pa je skupno število študentov padlo na 5.372, pri čemer ni bilo več nobenega študenta, ki bi
študiral po prejšnjem magistrskem programu (Statistični urad RS, vir: pxweb.stat.si,
21.11.2012).
77
Tabela 57: Seznam raziskovalnih organizacij v Pomurju
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
Raziskovalno-razvojne skupine v Pomurju
RRA Mura
Elti d.o.o.
Radenska d.d.
INOKS d.o.o.
Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota
VARSTROJ d.d.
ELRAD INTERNATIONAL d.o.o.
ARCONT d.d.
SPARK Inštitut
Pomurki tehnološki center
MIKROBIT d.o.o.
KAPION d.o.o.
Galerija Murska Sobota
Pokrajinski muzej Murska Sobota
Roto d.o.o.
Galex d.d.
TELESIS d.o.o.
PAN-NUTRI d.o.o.
Lek Veterina d.o.o.
Nafta d.o.o.
Proconi d.o.o.
Varis Lendava d.d.
Euro Genom d.o.o.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko
gozdarski zavod Murska Sobota
Mura d.d.
PAZU
Pomurski tehnološki park d.o.o.
Salix d.o.o.
Sončni vrt d.o.o.
Splošna bolnišnica Murska Sobota
Alojz Mataj s.p.
Techne d.o.o.
Bioprocesi d.o.o.
Vipoll d.o.o.
Var d.o.o.
Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota
Panonska 23, 9250 Gornja Radgona
Zdraviliško naselje 14, 9502 Radenci
Gorička ulica 150, Černelavci, 9000 Murska Sobota
Arhitekta Novaka 2b, 9000 Murska Sobota
Industrijska cesta 4, 9220 Lendava
Panonska cesta 23, 9250 Gornja Radgona
Ljutomerska Cesta 29, 9250 Gornja Radgona
Ižakovci 183, 9231 Beltinci
Mlinska 3, 9220 Lendava
Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota
Ciril Metodova 19a, 9000 Murska Sobota
Kocljeva 7, 9000 Murska Sobota
Trubarjev drevored 4, 9000 Murska Sobota
Gorička ulica 150, Černelavci, 9000 Murska Sobota
Tišinska ulica 29 G, 9000 Murska Sobota
Plese 9a, 9000 Murska Sobota
Industrijska 8, 9000 Murska Sobota
Lipovci 251 a, 9231 Beltinci
Mlinska 5, 9220 Lendava
Staneta Rozmana 16, 9000 Murska Sobota
Industrijska ulica 4b, 9220 Lendava
Kocljeva 16, 9000 Murska Sobota
Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota
Plese 2, 9000 Murska Sobota
Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota
Bogojina 16 b, 9222 Bogojina
Dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota
Plečnikova 29, 9000 Murska Sobota
Panonska 36, 9000 Murska Sobota
Babinci 12, 9240 Ljutomer
Bučečovci1, 9242 Križevci pri Ljutomeru
Panonska 23, 9250 Gornja Radgona
78
5.3. Seznam podpornih institucij
Razvojna agencije v Podravju:
Mariborska razvojna agencija je nepridobitna strokovna organizacija, ki opravlja naloge
regionalne razvojne agencije Podravske regije.
Znanstveno-tehnološki parki v Podravju:

Leta 1994 je v Podravju (Pesnica pri Mariboru) nastal Štajerski tehnološki park. Zaradi
upada interesa primarne skupine pobudnikov z Univerze v Mariboru, od mestnega središča in
univerze oddaljene in razvojno omejene lokacije parka in predvsem neurejenih odnosov med
ključnimi deležniki, se park ni razvijal po poti značilni za sodobne znanstveno-tehnološke
parke.

V Podravju smo pred novim poskusom nastanka sodobnega znanstveno-tehnološkega parka
v okviru konzorcija pod vodstvom RAZ:UM-a. Konzorcijska pogodba »Inovacijski
ekosistem«, ki so jo partnerji konzorcija podpisali v septembru 2012, je naloge med
podpisnike konzorcijske pogodbe razdelila na naslednji način:
o Univerza v Mariboru bo določala pravila delovanja za zaposlene in študente Univerze v
Mariboru za področje intelektualne lastnine, seznanjala zaposlene in študente UM z
dejavnostmi ostalih konzorcijskih partnerjev in jih vključevala v svoje aktivnosti in
odločala o pravnih vprašanjih vsebin tega konzorcija.
o CIMRS bo skrbel za izvajanje projektov, ki so vsebinsko povezani z razvojem
inovacijskega okolja Univerze v Mariboru.
o RAZ:UM bo skrbel za implementacijo politike zaščite intelektualne lastnine na Univerzi
v Mariboru pri nastajanju univerzitetnih spin-off in start-up podjetij študentov,
raziskovalcev in profesorjev, upravljal z nepremično lastnino mehanizmov inovacijsko
okolja Univerze v Mariboru, pridobljeno od nastanka konzorcija dalje, skrbel za
implementacijo raziskovalne in inovacijske strategije Univerze v Mariboru (RISUM) v
delu, ki se nanaša na prenos znanja in tehnologij v okolje in kreiral ter skrbel za celostno
podobo inovacijskega ekosistema Univerze v Mariboru.
o TehnoCenter UM bo zagotavljal strokovne storitve s področja upravljanja s pravicami
industrijske lastnine na UM v skladu s pravili, ki jih določi UM, vodil postopke za
upravljanje s pravicami industrijske lastnine za zunanje partnerje, spremljal in evidentiral
sodelovanje UM z gospodarstvom.
o IRP (Tovarna podjemov) bo skrbel za inkubacijo univerzitetnih startup podjetij
študentov, raziskovalcev in profesorjev Univerze v Mariboru v skladu s pravili UM,
zagotavljal pravno pomoč in svetovanje študentom, raziskovalcem in profesorjem
Univerze v Mariboru pri ustanavljanju univerzitetnih start-up podjetij ter promocijo
podjetništva.
V ta namen bodo partnerji konzorcija združevali kadre, sredstva in opremo za izvedbo skupnih
ciljev.
79
Univerzitetni inkubatorji v Podravju:
V letu 2001 ustanovljena Tovarna podjemov je po pogodbi z Univerzo v Mariboru nosilec
razvoja in izvajanja dejavnosti podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru ter član
konzorcija RAZ:UM.
Pisarne za prenos tehologij iz inštitucij znanja v Podravju:
Na Univerzi v Mariboru, ki je osrednja inštitucija znanja v okviru konzorcija RAZ:UM navedene
storitve zagotavlja TehnoCenter Univerze v Mariboru. Storitve so namenjene v osnovi vsem na
Univerzi v Mariboru, od raziskovalcev do študentov, podjetjem, ki potrebujejo pomoč glede
raziskovalno-razvojne dejavnosti, tudi drugim, ki povprašujejo po njihovi pomoči.
Točke VEM in Enterprise Europe Network v Podravju:
V Podravju deluje pet točk VEM (glej Tabelo 58), pri katerih poleg izvajanja postopkov
registracije podjetnik prejme tudi celovite podporne storitve (svetovanje in mentorstvo pri
ustanavljanju podjetja in v kasnejših fazah poslovanja, informiranje in obveščanje o aktualnih
dogodkih in razpisih, pomoč pri iskanju finančnih virov, ipd.).
Tabela 58: Vstopne točke VEM v Podravju
Točke VEM
Ekonomski institut Maribor d.o.o.
Spletna stran
www.eim-mb.si
HALO-EDIL ING gospodarsko interesno združenje za razvoj podjetništva in turizma
Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica
EGIDA, center za lokalni razvoj, svetovanje in storitve, d. o. o.
www.halo.si
www.ric-sb.si
http://www.egida-vita.si
Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj
www.bistra.si
Vir: RIS Podravja, 2012.
Mrežo Enterprise Europe Network je v podporo malim in srednje velikim podjetjem ustanovil
Direktorat za podjetništvo in industrijo Evropske komisije. V Sloveniji je mreža prisotna v
konzorciju šestih partnerjev, od tega dva v Podravju, in sicer:
 Centra za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v
Mariboru,
 Mariborske razvojne agencije (koordinator modula mednarodnega poslovnega
sodelovanja).
Tehnološki centri v Podravju:
V Podravski regiji jer RIS Podravje (2012) identificiral tri delujoče tehnološke centre, in sicer :
 Razvojno tehnološki center – Zavod za avtomobilsko industrijo
 Infrastrukturni center za energetske meritve – tehnološki center
 TECES, Tehnološki center za električne stroje, ki je bil ustanovljen z namenom krepitve
sodelovanja med gospodarstvom in javnimi raziskovalnimi organizacijami na področju
industrije električnih strojev in mehatronskih sklopov na ozemlju celotne Slovenije. Je
mednarodno prepoznaven nosilec razvojnih partnerstev in kompetentni partner pri
80
razvoju visoko tehnološko zahtevnih izdelkov in rešitev na podrocju učinkovite rabe
energije, pretvornikov električne energije, električnih pogonov in močnostne elektronike.
V preteklosti je deloval tudi Tehnološki center za področje medicinske tekstilije n.p., o katerem
žal nismo našli aktualnih informacij o delovanju. Prav tako pa smo zasledili, da je bil Tekstilni
inštitut Maribor pripojen Institutu informacijskih znanosti.
Centri odličnosti v Podravju:
RIS Podravje (2012) podrobneje analizira centre odličnosti v Podravju.

Navaja, da je Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologije je
nosilec enega centra odličnosti, in sicer CO Superkritični fluidi, kjer sodelujejo tudi
podjetja:
o Pinus TKI, d.d iz Rač,
o Vitiva, d.o.o. iz Markovcev
o Zavod za zdravstveno varstvo Maribor iz Maribora in
o Splošna bolnišnica Maribor iz Maribora.

Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v
Mariboru, sta vključena v center odličnosti »CO PoliMaT«, ki bo povezal doslej
razpršene kapacitete vodilnih slovenskih raziskovalnih skupin javne sfere in razvojno
uspešnih malih, srednjih in velikih podjetij na področju polimernih materialov.

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je partner v centru odličnosti za integrirane
pristope v kemiji in biologiji proteinov (CIPKeBiP), ki povezuje znanje, izkušnje in
tehnologije vrhunskih slovenskih raziskovalnih skupin, ki se ukvarjajo z raziskovanjem
lastnosti in funkcije proteinov.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru sodeluje v centru
odličnosti NAMASTE. Center spada neposredno v prednostno področje opredeljeno v
okviru Nacionalnega razvojno-raziskovalnega programa med »Napredne (nove)
sintetične kovinske in nekovinske materiale in nanotehnologije« ter »Zdravje in znanost
o življenju«.

Prikazali smo tiste delujoče in na razpisih uspešne centre odličnosti, v katerih sodeluje
Univerza v Mariboru. Žal v okviru zadnjega razpisa ni bil uspešen center odličnosti za
visokotlačne in SCF tehnologije. Ravno ta primer nakazuje na potrebo oziroma možnost,
da se tovrstne kakovostne pobude podpre v okviru regionalnih kohezijskih sredstev.
Kompetenčni centri v Podravju:

Kompetenčni center za sodobne tehnologije vodenja (KC STV). Partner iz Podravja je le
inštitucija znanja, in sicer FERI UM.

Kompetenčni center napredni sistemi učinkovite rabe električne energije (KC SURE).
Nosilec in vodja projekta je TECES Maribor, partner iz Podravja pa je tudi FERI UM.
81

Kompetenčni center biomedicinska tehnika (KC BME). Partner iz Podravja je le
inštitucija znanja, in sicer FERI UM.

Kompetenčni center za biotehnološki razvoj in inovacije (KC BRIN). V kompetenčnem
centru sodeluje podjetje Vitiva iz Markovcev.

Kompetenčni center storitve podprte z računalništvom v oblaku (KC CLASS). V
kompetenčnem centru sodelujeta FERI UM in startup podjetje InovaIT.

Kompetenčni center odprta komunikacijska platforma za integracijo storitev (KC
OPCOMM). V kompetenčnem centru sodelujeta dvepodjetji iz Podravja, in sicer startup
podjetje InovaIT in Globtel.
Iz analize kompetenčnih centrov v Sloveniji, ki je bila izdelana v okviru RIS Podravja (2012)
lahko ugotovimo, da v njih sodelujejo le tri podjetja iz Podravja (eno v dveh), ena inštitucija
znanja (FERI UM - partner v štirih) ter en tehnološki center (TECES) kot nosilec programa KCSURE - enega izmed 7 kompetenčnih centrov v Sloveniji.
Razvojni centri slovenskega gospodarstva v Podravju:
Kot navaja RIS Podravja (2012), je bil v Podravski regiji je bil podprt razvojni center SIMIT sodobni materiali in inovativne tehnologije. V okviru razpisa so si partnerji pod vodstvom
družbe Talum Tovarna aluminija d.d. iz Kidričevega pridobili 16,7 mio EUR. Člani konzorcija
so še: Cimos d.d., Iskra d.o.o., LTH Ulitki d.o.o., SwatyComet d.o.o., Unior d.d., Amit
Tehnologija naprednih materialov d.o.o., Telkom–OT d.o.o., Ortotip d.o.o., Roboteh d.o.o., HTS
IC d.o.o., TC livarstvo d.o.o., Razvojni center orodjarstva Slovenije in Zavod livarske industrije.
Podjetja iz Podravske regije sodelujejo le še v enem razvojnem centru, in sicer podjetje
Mariborska livarna Maribor d.d. v okviru Razvojnega centra avtomobilske industrije Si.Eva, ki
participara s 4,5 % sredstev.
Grozdi v Podravju:
Grozdi, ki so trenutno prisotni v Podravju, so po podatkih TCI (The Competitiveness Institute www.tci-network.org; 27. 10. 2010):
 Grozd URE & OVE, je zavod za trajnostni razvoj energetike in ekologije v katerega so
vključeni redni člani in podporne institucije. V grozd niso vključena podjetja iz Podravja.
Vključena pa je Univerza v Mariboru.
 Gradbeni grozd – GIZ, je gospodarsko interesno združenje za podporo tehnološkemu
razvoju, konkurenčosti in trajni poslovni uspešnosti članic grozda na domačih in tujih
trgih. V grozd je vključena Univerza v Mariboru. Ni pa podjetij iz Podravja.
 GIZ Geodetskih izvajalcev Slovenija, GIZ GI združenje več kot 80 najpomembnejših
geodetskih podjetij v Sloveniji in skupaj zaposluje več kot 600 zaposlenih. V grozdu
dejujejo tudi geodeti iz Podravja.
 GIZ grozd Plasttehnika, Grozd plasttehnika združuje najpomembnejša podjetja in
spremljajoče institucije iz področja industrije plastike. Poleg inštitucij znanja iz Podravja
(Fakulteta za strojništvo UM, Fakulteta za kemijo UM in EPF UM) v grozdu poleg
številnih podjetij sodelujejo tudi podjetja iz Podravja, in sicer: AVTO NAD d.o.o. iz
82


Maribora, GEBERIT d.o.o. iz Ruš, PLANA d.o.o. iz Maribora, POLYCHEM d.o.o. iz
Hoč, ROSINA d.o.o. iz Maribora in TBP d.d. iz Lenarta. Podjetja delujejo na področjih
ekstrudiranja, brizganja, trženja in materiala ter opreme.
Slovenski orodjarski grozd je združenje slovenskih podjetij in raziskovalno-razvojnih
ustanov, ki so aktivna na področju izdelave ročnega orodja. Iz Podravja najdemo le
podjetje Mariborska livarna Maribor d.d. PE Alutec-Orodjarna.
Slovenski avtomobilski grozd. ACS je gospodarsko interesno združenje slovenskih
dobaviteljev avtomobilski industriji in proizvajalcev motornih vozil. Člani ACS iz
Podravja so:
o Mariborska livarna Maribor d.d.
o FERI, Univerza v Mariboru
o Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru
o Cimos d.d. (sedež sicer ni v Mariboru, kjer pa ima Cimos svoje podjetje)
Druge podporne inštitucije v Podravju:

Združenja samostojnih inovatorjev: Inovatorji posamezniki so še vedno zelo številčna
skupina. Zavod Inovatorski center ASI - »Aktivni slovenski inovatorji«, ki je nastalo leta
2005, inovatorjem omogoča, da lahko izmenjujejo izkušnje med seboj in jim skuša pomagati,
da bi se njihov izum začel čim prej proizvajati. Med člani so tudi uspešni inovatorji iz
Podravja.

Design center odličnosti Maribor za inovativno prototipiranje (v zasnovi): Da bi
uveljavili dizajnerski način razmišljanja tudi na Univerzi v Mariboru so Laboratorij za
industrijsko oblikovanje Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, Katedra za
podjetništvo in ekonomiko podjetja Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in
podjetniški inkubator Univerze v Mariboru v okviru RAZUM-a izdelali predlog
implementacije metodološkega koncepta d.School v okolje Univerze v Mariboru, ki bi ga
lahko uveljavili z vzpostavitvijo in delovanjem Design centra odličnosti Maribor za
inovativno prototipiranje (D.COMP).

Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj: ZRS Bistra Ptuj predstavlja podporni steber
razvojnega okolja regije, namenjenega lokalnim skupnostim ter podjetjem. Ustvarja kreativni
raziskovalni prostor med gospodarstvom in akademskim okoljem.

Inštitut informacijskih znanosti: Institut informacijskih znanosti (IZUM) je javni zavod, ki
ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije kot informacijski servis slovenske znanosti,
kulture in izobraževanja.

Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM: Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v
Mariboru (IKC UM) je certifikacijski organ in nosilec javnega pooblastila s strani MKGP za
izvajanje postopka certificiranja ekološkega kmetijstva, integrirane pridelave in zaščitenih
kmetijskih pridelkov oz. živil.
Razvojne agencije v Pomurju:

Regionalna razvojna agencija Mura (RRA Mura d.o.o.) je vodilna razvojna institucija v
Pomurju za izvajanje razvojno pospeševalnih nalog in projektov. Njihove aktivnosti so
83
usmerjene k nenehnemu spodbujanju razvoja in napredka na regionalni ravni ter
povezovanju javnega in zasebnega sektorja. Regijskemu gospodarstvu nudijo celovito
strokovno, tehnično in administrativno podporo (RRA Mura d.o.o., vir: web.rra-mura.com,
21.11.2012).

Razvojni center Murska Sobota (kratica RC MS) je lokalna inštitucija za spodbujanje
gospodarskega trajnostnega razvoja v Mestni občini Murska Sobota. RC Murska Sobota se je
pri svojem poslanstvu usmeril predvsem na področja gospodarskega razvoja, razvoja
človeških potencialov, turizma, lokalnega trajnostnega prostorskega razvoja in energetske
trajnosti z ohranjanjem naravnih danosti območja (RC MS, vir: rcms.si, 21.11.2012).

Prleška razvojna agencija, giz pokriva štiri osnovna področja: hitrejši razvoj malega
gospodarstva v Prlekiji, razvoj podeželja, varstvo okolja in prekomejno sodelovanje (Prleška
razvojna agencija, giz, vir: www.prlekija.com, 21.11.2012).

Razvojna agencija Sinergija d.o.o. je skupna poslovno-podporna razvojna institucija
nekaterih prekmurskih občin in ostalih partnerjev na področju pospeševanja razvoja
podjetništva ter gospodarskega in duhovnega razvoja območja (Razvojna agencija Sinergija
d.o.o., vir: arhiv.ra-sinergija.si, 21.11.2012).
Znanstveno-tehnološki park v Pomurju:
V Pomurskem tehnološkem parku, d.o.o. spodbujajo realizacijo poslovnih idej, ki temeljijo na
višji dodani vrednosti ter ustvarjajo stimulativno okolje za podjetništvo, kjer s sodelovanjem v
integrirani in efektivni regionalni strategiji za razvoj malih in srednje velikih podjetij gradijo
podporo na potrebah podjetnikov, regionalnem konsenzu in mednarodnih povezavah (Pomurski
tehnološki park, d.o.o., vir: www.p-tech.si, 21.11.2012).
Točke VEM v Pomurju:
V Pomurju deluje 12 točk VEM (glej Tabelo 59, pri katerih poleg izvajanja postopkov
registracije podjetnik prejme tudi celovite podporne storitve (svetovanje in mentorstvo pri
ustanavljanju podjetja in v kasnejših fazah poslovanja, informiranje in obveščanje o aktualnih
dogodkih in razpisih, pomoč pri iskanju finančnih virov, ipd.).
84
Tabela 59: Vstopne točke VEM v Pomurju
Točke VEM
Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o.
Razvojna agencija Sinergija d.o.o.
Prleška razvojna agencija
AJPES, Izpostava Murska Sobota
UE Gornja Radgona
UE Lendava
UE Ljutomer
UE Murska Sobota
OOZ Murska Sobota
OOZ Lendava
OOZ Ljutomer
OOZ Gornja Radgona
Vir: http://evem.gov.si/evem/infoVstopneTocke.evem.
Spletna stran
www.rra-mura.si
www.ra-sinergija.si
www.prlekija.com
www.ajpes.si/izpostava.asp?id=8
www.upravneenote.gov.si/gornja_radgona/
www.upravneenote.gov.si/lendava/
www.upravneenote.gov.si/ljutomer/
www.upravneenote.gov.si/murska_sobota/
www.ooz-ms.si
www.ooz-ljutomer.si
-
Tehnološki center v Pomurju:
Pan-nutri Kmetijsko živilski tehnološki center povezuje podjetja in posameznike iz širšega
kmetijsko živilskega področja v Pomurju med seboj in z institucijami koncentriranega znanja
(Pan-nutri, vir: www.pan-nutri.si, 21.11.2012).
Grozdi v Pomurju:
Grozdi, ki so trenutno prisotni v Pomurju, so po podatkih TCI (The Competitiveness Institute,
www.tci-network.org; 21. 11. 2012):
 Slovenski avtomobilski grozd. ACS je gospodarsko interesno združenje slovenskih
dobaviteljev avtomobilski industriji in proizvajalcev motornih vozil. Član ACS iz Pomurja je
Var d.o.o. , 9250 Gornja Radgona, www.var.si (ACS slovenski avtomobilski grozd, vir:
www.acs-giz.si, 21.11.2012)
 Gradbeni grozd – GIZ, je gospodarsko interesno združenje za podporo tehnološkemu
razvoju, konkurenčosti in trajni poslovni uspešnosti članic grozda na domačih in tujih trgih.
Član grozda iz Pomurja je podjetje VARIS LENDAVA d.d., www.varis-lendava.si (SGG –
Slovenski gradbeni grozd, vir: www.sgg.si, 21.11.2012)
 Nacionalni grozd daljinske energetike (GDES) tvori skupina sorodnih podjetij, znanstvenih
inštitucij in lokalnih skupnosti, ki so se povezala v aktiven, usklajen sistem. Člana GDES iz
Pomurja sta:
o Komunalno podjetje Muska Sobota, d.o.o
o ELTRA LAVRENČIČ Silvo s.p., Sv. Jurij ob Ščavnici (Inštitut za daljninsko
energetiko, vir: www.ide.si/gdes.php, 21.11.2012)
 GIZ Geodetskih izvajalcev Slovenija, GIZ GI združenje več kot 80 najpomembnejših
geodetskih podjetij v Sloveniji in skupaj zaposluje več kot 600 zaposlenih. V grozdu je član
iz Pomurja MERA, Ljutomer, d.o.o.
 Grozd plasttehnika združuje najpomembnejša podjetja in spremljajoče institucije iz področja
industrije plastike. Članice obvladujejo tudi najsodobnejše tehnologije in so optimalni
partnerji za osvajanje novih izdelkov in komponent od zasnove izdelka, izdelave orodja do
proizvodnje. Člani iz Pomurja:
o Feroplast Sabotin Franc s.p., 9202 Mačkovci
o Medicop d.o.o., 9000 Murska Sobota
85

o Roto Pavlinjek d.o.o., 9000 Murska Sobota (GIZ grozd plasttehnika, vir: www.gizgrozd-plasttehnika.si, 21.11.2012)
Slovenski orodjarski grozd je združenje slovenskih podjetij in raziskovalno-razvojnih
ustanov, ki so aktivna na področju izdelave ročnega orodja. Član iz Pomurja je podjetje VAR
d.o.o., 9250 Gornja Radgona, ki je tudi edini pomurski član Slovenskega avtomobilskega
grozda.
Druge podporne inštitucije v Pomurju:

Pomurska gospodarska zbornica je samostojna regijska inštitucija, ki s svojimi, aktivnimi
člani povezuje več kot 70 % pomurskega kapitala. Zbornica vidi svoje poslanstvo v
združevanje podjetij, ki imajo ugled v regiji in širše, ter se želijo aktivno vključevati v
oblikovanje poslovnega okolja na različnih nivojih. Ker je cilj zbornice skladen regionalni
razvoj kot razvoj poslovnega okolja, skrbijo za napredek tudi z aktivnim Odborom za razvoj,
inovacije in konkurenčnost podjetij (PGZ, www.pgz.si, 21.11.2012).

Medpodjetniški izobraževalni center Pomurje (MIC Pomurje) je organizacijska enota Srednje
poklicne in tehniške šole Murska Sobota, ki v okviru svojega delovanja ponuja kakovostne
izobraževalne programe in usposabljanja za odrasle (MIC Pomurje, vir: www.secondlife.si/micms, 21.11.2012).

Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Pomurja: OOZ Murska Sobota, OOZ Lendava,
OOZ Ljutomer in OOZ Gornja Radgona skupaj s krovno organizacijo Obrtno-podjetniško
zbornico Slovenije izvajajo številne dejavnosti s področja svetovanja, izobraževanja in
usposabljanja, pomoči pri trženju,... Organizirajo številna kratka usposabljanja in seminarje,
priprave na mojstrske izpite, nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) (OZS, vir: www.ozs.si,
21.11.2012)
86
6. Rezultati izvedenih intervjujev po podjetjih ter raziskovalnih in
izobraževalnih institucijah
Intervjuji v identificiranih nosilcih inovativne dejavnosti podajajo tudi kvalitativne vidike
raziskave inovativnega potenciala v podravsko-pomurski obmejni regiji. Posebno pozornost smo
namenili značilnostih inovacijske dejavnosti izbranih podjetij, morebitnim oviram za inoviranje,
ki jih ta podjetja zaznavajo ter predlogom za izboljšanje stanja.
6.1. Seznam v intervjuje vključenih podjetij ter raziskovalnih in
izobraževalnih institucij
V sledeči tabeli podajamo seznam intervjuvanih podjetij v Podravju in Pomurju, ki so razvrščena
po dejavnostih. V tabeli je poleg naziva podjetja naveden tudi podatek o kraju sedeža, letu vpisa
v poslovni register in velikosti podjetja.
Tabela 60: Seznam izbranih intervjuvanih podjetij v Podravju
PODJETJE
POŠTA
ALBIN PROMOTION, d.o.o.
2322 Majšperk
ECHO d.o.o.
3210 Slovenske
Konjice
PARFUMMELE, dišavne
kompozicije, d.o.o.
PERUTNINA PTUJ, d.d.
TALUM, d.d. Kidričevo
2270 Ormož
2250 Ptuj
2325 Kidričevo
PANOGA DEJAVNOSTI
C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih
kovinskih izdelkov
M72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na
drugih področjih naravoslovja in tehnologije
C20.420 - Proizvodnja parfumov in toaletnih
sredstev
C10.120 - Proizvodnja perutninskega mesa
C24.420 - Proizvodnja aluminija
F43.210 - Inštaliranje električnih napeljav in
naprav
Leto vpisa
v poslovni
register
Velikost
podjetja
1990
srednje
1992
mikro
2008
mikro
1976
1974
veliko
veliko
1990
srednje
2010
veliko
1974
veliko
1976
veliko
1974
veliko
TENZOR, d.o.o.
2250 Ptuj
SWATYCOMET, umetni brusi
in nekovine, d.o.o.
2000 Maribor
GORENJE SUROVINA d.o.o.
2000 Maribor
PALOMA d.d.
2214 Sladki vrh
TALUM d.d. Kidričevo
SAVATECH družba za
proizvodnjo in trženje
gumenotehničnih proizvodov in
pnevmatike, d.o.o.
LOOP SKUPINA, d.o.o. enota
Agileon
2325 Kidričevo
E38.320 Pridobivanje sekundarnih surovin iz
ostankov in odpadkov
C17.220 - Proizvodnja gospodinjskih, higienskih
in toaletnih potrebščin iz papirja
C24.420 – Proizvodnja aluminija
2250 Ptuj
2001
veliko
2000 Maribor
2007
mikro
2000 Maribor
M72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na
drugih področjih naravoslovja in tehnologije
2011
mikro
2241 Spodnji Duplek
J 62.010 Računalniško programiranje
1993
mikro
3252 Rogatec
C 27.900 Proizvodnja drugih električnih naprav
1993
mikro
2000 Maribor
C 32.500 Proizvodnja medicinskih instrumentov,
naprav in pripomočkov
2008
mikro
TRIBAR d.o.o.
SEMANTIKA d.o.o.
ELKOSTROJ, Majcenič
Zdenko s.p.
ORTOTIP, razvoj, svetovanje,
proizvodnja d.o.o
C23.910 – Proizvodnja brusilnih sredstev
87
Tabela 61: Seznam izbranih intervjuvanih podjetij v Pomurju
Podjetje
Pošta
Glavna dejavnost
Leto vpisa v
sodni
register
1990
Velikost
podjetja
ROTO d.o.o.
9000 Murska Sobota
G 46.900 - Nespecializirana trgovina na debelo
GALEX d.d.
9000 Murska Sobota
C 21.200 - Proizvodnja farmacevtskih preparatov
1991
malo
TELESIS d.o.o.
9000 Murska Sobota
J 61.200 - Brezžične telekomunikacijske dejavnosti
2006
mikro
PANVITA d.d.
9000 Murska Sobota
A 01.110 - Pridelovanje žit (razen riža), stročnic in oljnic
1978
veliko
PROCONI d.o.o.
9000 Murska Sobota
C 10.850 - Proizvodnja pripravljenih jedi in obrokov
2003
srednje
VARIS Lendava d.d.
9220 Lendava
F 43.990 - Druga specializirana gradbena dela
1991
veliko
ELEKTROMATERIAL
Lendava d.d.
VIPOLL d.o.o.
9220 Lendava
1989
veliko
1990
srednje
1989
malo
2002
mikro
2005
srednje
1996
mikro
ECC d.o.o.
C 27.330 - Proizvodnja vtičnic, stikal in drugih naprav za
ožičenje
9244 Križevci pri
C 28.930 - Proizvodnja strojev za živilsko in tobačno
Ljutomeru
industrijo
9000 Murska Sobota C 32.500 - Proizvodnja medicinskih instrumentov,
9240 Ljutomer
C 25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih
delov
9250 Gornja Radgona H 52.100 - Skladiščenje
BIRO M-14 d.o.o.
9000 Murska Sobota
MEDICOP d.o.o.
CLEANGRAD d.o.o.
M 69.200 - Računovodske, knjigovodske in revizijske
dejavnosti; davčno svetovanje
srednje
88
6.2. Poročila o intervjujih
V Tabeli 62 podajamo pregled intervjuvanih podjetij po njihovih dejavnostih, v Tabeli 63 pa
nekaj njihovih poslovnih rezultatov v obdobju 2006-2010.
Tabela 62: Opis dejavnosti intervjuvanih podjetij v Podravju
PODJETJE
PANOGA DEJAVNOSTI
ALBIN
PROMOTION,
d.o.o.
C25.990 - Proizvodnja drugje
nerazvrščenih kovinskih izdelkov
ECHO d.o.o.
M72.190 - Raziskovalna in razvojna
dejavnost na drugih področjih
naravoslovja in tehnologije
PARFUMMELE,
dišavne
kompozicije, d.o.o.
PERUTNINA
PTUJ, d.d.
TENZOR, d.o.o.
C20.420 - Proizvodnja parfumov in
toaletnih sredstev
C10.120 - Proizvodnja
perutninskega mesa
F43.210 - Inštaliranje električnih
napeljav in naprav
SWATYCOMET,
umetni brusi in
nekovine, d.o.o.
C23.910 – Proizvodnja brusilnih
sredstev
GORENJE
SUROVINA d.o.o.
E38.320 Pridobivanje sekundarnih
surovin iz ostankov in odpadkov
PALOMA d.d.
C17.220 - Proizvodnja
gospodinjskih, higienskih in
toaletnih potrebščin iz papirja
TALUM d.d.
Kidričevo
C24.420 – Proizvodnja aluminija
SAVATECH, d.o.o.
C22.190 - Proizvodnja drugih
izdelkov iz gume
LOOP SKUPINA,
d.o.o. enota Agileon
J62.010 - Računalniško
programiranje
TRIBAR d.o.o.
M72.190 - Raziskovalna in razvojna
dejavnost na drugih področjih
naravoslovja in tehnologije
J 62.010 Računalniško
programiranje
SEMANTIKA
d.o.o.
ELKOSTROJ,
Majcenič Zdenko
s.p.
ORTOTIP, razvoj,
svetovanje,
proizvodnja d.o.o
Opis dejavnosti podjetja
Podjetje Albin Promotion se ukvarja s široko paleto proizvodnih in prodajnih
dejavnosti, kot so: montaža in proizvodnja ventilov, proizvodnja kovic, montaža
hitrih spojk, proizvodnja žebljev, proizvodnja gobelinov in volnice, reciklirna
oprema.
Podjetje Echo, d.o.o. je mikro podjetje, specializirano za svetovanje in izvedbo
merjenja fizikalnih in kemijskih parametrov. Ukvarja se z razvojem senzorjev in
merilnih tehnik za potrebe ekologije, farmacije in industrije.
Družba PARFUMMELE, dišavne kompozicije d.o.o. je podjetje, ki izdeluje
koncentrirane dišavne mešanice za industrijo in obrt, ki potrebuje odišavljanje
svojih izdelkov.
Perutnina Ptuj d.d. je mednarodna skupina podjetij. Osnovno poslanstvo je
priprava naravne, zdrave in okusne hrane iz piščančjega mesa.
Tenzor, srednje veliko podjetje za inteligentne elektronske rešitve že 19 let
načrtuje in vgrajuje celovite sisteme tehničnega varovanja.
Swatycomet kupcem iz različnih panog zagotavlja izdelke s področja umetnih
brusov in tehničnih tkanin.
Gorenje surovina se ukvarja s pridobivanjem sekundarnih surovin iz ostanokov
in odpadkov. Dejavnost zajema zbiranje, transport, sortiranje, predelavo in
proizvodnjo trdega goriva iz odpadkov.
Paloma d.d. proizvaja in trži higienske papirje pod svojo blagovno znamko in
pod znamkami vodilnih trgovskih verig.
C 27.900 Proizvodnja drugih
električnih naprav
Talum d.d. proizvaja primarni aluminij ter aluminijeve polproizvode in zlitine.
Delujejo tudi na novih področjih obnovljivih virov energije in drugih storitvah.
Savatech proizvaja in trži visokokakovostne gumenotehnične izdelke in
pnevmatike. Nudi kavčukove zmesi, transportne trakove, polne in penaste
gumene profile, gumene izdelke za zaščito okolja in reševanje, pnevmatike in
gumene stiskane izdelke.
Loop skupina pokriva široko paleto storitev kot so: daljinski nadzor zaloge
UNP, daljinsko odčitavanje števcev iz pisarne, WiPLC, Varanus CMS (Central
Monitoring Software).
Tribar d.o.o. razvija inteligentne in tehnično zahtevne embalaže za farmacevtsko
industrijo, svoje področje širijo tudi na razvoj inteligentne embalaže za potrebe
živilske industrije in industrije pijač.
Semantika d.o.o se ukvarjaja z razvojem in implementacijo informacijskih
rešitev; t.j. namizne, spletne, mobilne in tablične aplikacije za različne naprave
in platforme. Največji del dejavnosti predstavlja informacijski sistem za muzeje
in galerije (Galis, Museums.si).
Elkostroj izdeluje motorje oziroma sestavne dele po naročilu, prav tako je
njihova dejavnost tudi vzdrževanje elektromotorjev ter elektrostrojne opreme.
C 32.500 Proizvodnja medicinskih
instrumentov, naprav in
pripomočkov
Ortotip d.o.o. nudi vrsto tehnologij 3D tiska, primernih za izdelavo prototipov,
maket, kot tudi maloserijsko proizvodnjo izdelkov za osebno rabo, notranjo
opremo in industrijske izdelke.
89
Tabela 63: Poslovni rezultati intervjuvanih podjetij v Podravju v obdobju 2006-2010
Celotni prihodki
PODJETJE
ALBIN
PROMOTION,
d.o.o.
ECHO d.o.o.
PARFUMMELE,
d.o.o.
PERUTNINA PTUJ,
d.d.
TENZOR, d.o.o.
SWATYCOMET,
d.o.o.
GORENJE
SUROVINA d.o.o.
PALOMA d.d.
TALUM d.d.
Kidričevo
SAVATECH, d.o.o.
LOOP SKUPINA,
TRIBAR d.o.o.
SEMANTIKA d.o.o.
ELKOSTROJ,
Majcenič Zdenko
s.p.
ORTOTIP, razvoj,
svetovanje,
proizvodnja d.o.o
Rast
2010/06
v%
Rast
2010/08
v%
5.059.419
41
30
518.133
161
75.643
-
157.847.782
2010 v €
4.408.260
Dodana vrednost na zaposlenega
Rast
2010/06
v%
Rast
2010/08
v%
135.020
-45
216
96
14.975
145
22
-60.870 €
-
3
-7
1.430.858
-73
-53
308.314
2010 v €
Rast
2010/06
v%
Rast
2010/08
v%
21.259
11
10
62
26.197
124
105
-1838
5.625
-
25
28.722
1
5
35.071
2010 v €
-10
-59
13
-59
-21
-42
67.801.035
/
/
5.726.035
/
/
24.581
/
/
71.969.120
45
24
1.689.309
-27
/
47.300
39
13
85.101.238
13
-4
4.375.893
283
/
23.640
36
-1
228.217.234
-37
-26
598.056 €
-94
67
41.619
-26
24
96.120.000
975.858
14
/
90
-5
3.573.000
55.190
92
-5
1068
/
33.749
31.017
42
/
24
-43
/
152.894
338.044
/
162
4
/
37
-8
/
430
21.437
/
16
32
/
-91
88
/
31.792
18.588
/
/
20
20
161.804
/
/
9160
-496
/
27.434
/
/
Vir: IRP za Zgornje Podravje in ZRS Bistra Ptuj za Spodnje Podravje.
90
Tabela 64: Opis dejavnosti intervjuvanih podjetij Pomurja
Podjetje
Glavna dejavnost
Opis dejavnosti podjetja
ROTO d.o.o.
G 46.900 - Nespecializirana
trgovina na debelo
GALEX d.d.
Skupina ROTO predstavlja 10 družb s proizvodnjo visokokakovostnih plastičnih izdelkov v
4 evropskih državah. Izvajajo vse faze poslovnega procesa: razvoj izdelkov, proizvodnjo,
marketing in prodajo, distribucijo in poprodajne storitve.
Je farmacevtsko podjetje, ki proizvaja zdravila na recept, zdravila brez recepta, zeliščne
izdelke, kozmetiko in prehranska dopolnila.
Smo majhno svetovalno in storitveno podjetje, ki se ukvarja s področjem elektronskih
komunikacij in digitalne radiofuzije ter pripravo, prijavo in implementacijo raznih projektov
sofinanciranih iz različnih nacionalnih in EU programov.
Skupina Panvita tvori verigo proizvodnje kakovostne in varne hrane, s sloganom od njive do
mize.
C 21.200 - Proizvodnja
farmacevtskih preparatov
J 61.200 - Brezžične
telekomunikacijske
dejavnosti
A 01.110 - Pridelovanje žit
(razen riža), stročnic in
oljnic
Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja toplotno obdelanih pripravljenih in
pripravljenih jedi in obrokov polpripravljenih jedi ter proizvodnja zamrznjenih pripravljenih in polpripravljenih
komponent. Zagotavljajo stalno preverjanje in nadzor proizvodnje.
F 43.990 - Druga
Je srednje veliko podjetje z glavno dejavnostjo projektiranja, proizvodnje in montaže
specializirana gradbena dela gotovih kopalnic namenjenih za vgradnjo v objekte visokih gradenj. Proizvajajo tudi skate
naprave in cevne radiatorje. Cca. 90 % prihodka ustvarijo na tujih trgih (EU, Švica).
Je srednje veliko podjetje. Osnovne dejavnosti podjetja so razvoj, proizvodnja in trženje
vtičnic, stikal in drugih
elektroinštalacijskega materiala. Imajo tudi orodjarno. Več kot 80 % prodajo v tujino (EU,
naprav za ožičenje
bivša Jugoslavija).
Je podjetje za proizvodnjo in servisiranje opreme za industrijo pijač.
strojev za živilsko in
tobačno industrijo
TELESIS d.o.o.
PANVITA d.d.
PROCONI d.o.o.
VARIS Lendava
d.d.
ELEKTROMAT
ERIAL Lendava
d.d.
VIPOLL d.o.o.
MEDICOP d.o.o.
medicinskih instrumentov,
Je podjetje, v zasebni lasti, za proizvodnjo medicinske opreme, za uporabo medicinskih
plinov in izdelavo reševalnih ter drugih specialnih vozil. Navedena oprema je plod
domačega znanja.
CLEANGRAD
d.o.o.
kovinskih konstrukcij in
njihovih delov
H 52.100 - Skladiščenje
Izdelujejo sendvič panele, ki se uporabljajo pri izdelavi t.i. »čistih prostorov« za potrebe
farmacije, elektrotehnike, prehrambne industrije in operacijskih sob. Na tem področju
pokrivajo faze od izdelave v proizvodnji do montaže končnih elementov.
Proizvajajo vse vrste ženskih oblačil vrhunske mode in tekstilne modne dodatke.
Obvladujejo vse faze razvoja in proizvodnje izdelkov.
M 69.200 - Računovodske,
knjigovodske in revizijske
dejavnosti; davčno
svetovanje
Biro M-14 je računovodski servis z dolgoletno tradicijo in izkušnjami. Vedno uvajajo
moderne ukrepe, v Prekmurju so prvi uvedli e-računovodstvo.
ELOS-ESCADA
d.o.o. (nov naziv:
ECC d.o.o.)
BIRO M-14
d.o.o.
91
Tabela 65: Poslovni rezultati intervjuvanih pomurskih podjetij v obdobju 2006-2010
Celotni prihodki
Dodana vrednost na zaposlenega
2010 v €
Rast
2010/06
v%
Rast
2010/08
v%
2010 v €
Rast
2010/06
v%
Rast
2010/08
v%
2010 v €
Rast
2010/06
v%
Rast
2010/08
v%
ROTO d.o.o.
13.350.495
39
-9
521.056
10
33
56.915
-5
10
GALEX d.d.
5.745.247
-51
-2
272.385
-15
-9
64.101
46
127
TELESIS d.o.o.
565.704
28.185
196
163.125
-
1778
69.321
-
104
PANVITA d.d.
9.882.732
12
-7
161.954
-81
-112
63.219
45
-2
PROCONI d.o.o.
8.319.940
-15
27
1.338.261
10.194
-232
7.562
-1
38
VARIS Lendava d.d.
ELEKTROMATERIAL
Lendava d.d.
VIPOLL d.o.o.
12.954.373
5.910.280
-9
-29
2
-8
238.152
27.298
-49
-65
-16
-78
31.201
31.905
40
43
40
-15
11.149.689
45
169
813.234
357
1.881
45.596
90
37
MEDICOP d.o.o.
4.774.779
-10
-3
-197.234
-163
-179
32.570
8
-8
CLEANGRAD d.o.o.
1.994.022
26
4
171.929
26
40
39.820
54
23
ELOS-ESCADA d.o.o.
(nov naziv: ECC d.o.o.)
4.138.654
475
-6
97.639
-192
-69
26.288
74
-12
63.502
59
-7
3.106
211
-31
15.281
-
5
PODJETJE
BIRO M-14 d.o.o.
92
6.3. Zaključki na osnovi intervjujev po podjetjih - kvalitativni dejavniki
6.3.1. Zaznane potrebe v podjetjih v povezavi z inovacijsko dejavnostjo
V Tabelah 66 in 67 so predstavljene zaznane potrebe v podjetjih v Podravju in Pomurju.
Tabela 66: Potrebe intervjuvanih podjetij iz Podravja
PODJETJE
Povzetek odgovorov podjetij o njihovih potrebah
ALBIN
PROMOTION,
d.o.o.
-
Iščemo poslovne partnerje za skupni nastop pri osvajanju tujih trgov.
Iščemo pisarno za zaščito intelektualnega lastništva – želimo patentirati lasten izdelek.
-
Iščemo pisarno za zaščito intelektualnega lastništva
Iščemo partnerje za sodelovanje na skupnem razvoju, širitev prodajne mreže v tujino
Iščemo partnerje za RR projekte, vključno za takšne, ki jih prijavljamo na razpise
Iščemo partnerje za gojenje rastlin za dišave
Potrebujemo pregled, kaj raste v kontinentalnem pasu in je uporabno za visokovredne učinkovine – predlog za
diplomsko nalogo
Iščemo rešitve na logističnem področju za cenejšo distribucijo vzorcev dišavnih pripravkov
Zanima nas separacija alergenov iz rastlinskih pripravkov – sodelovanje z RR organizacijami
Imamo vzpostavljen lasten laboratorij, oddelek razvoja in razvojno osebje. Povezave z RR institucijami delujejo na
principu skupnih projektov.
Naše potrebe so usmerjene v izboljšanje položaja na trgu preko novih izdelkov z višjo stopnjo predelave. Izdelke je
potrebno pravilno ponuditi in ustvariti primerno razmerje med kakovostjo in ceno.
Iščemo poslovne partnerje za skupni nastop pri kandidiranju za velike investicijske državne projekte (npr. oprema
tunelov)
Zanima nas vstop na področje BMS (building management systems) kot novega področja – iščemo ustrezen kader z
izkušnjami
Zanimajo nas celovite storitve, ki vključujejo načrtovanje, montažo, komunikacijo s strokovnjaki iz drugih panog
(npr. gradbeni inženirji) in uporabniku prijaznimi aplikacijami
Iščemo pisarno za zaščito intelektualnega lastništva – želimo patentirati lasten izdelek
Zanima nas sodelovanje z javnimi raziskovalnimi organizacijami zlasti pri pripravi diplomskih in doktorskih nalog
iz področja strojništva in kemije, z namenom kasnejše zaposlitve tega kadra.
Nudimo možnost zaposlitve mladega raziskovalca iz gospodarstva
ECHO d.o.o.
PARFUMMELE,
d.o.o.
PERUTNINA
PTUJ, d.d.
-
TENZOR, d.o.o.
SWATYCOMET,
d.o.o.
GORENJE
SUROVINA
d.o.o.
PALOMA d.d.
TALUM d.d.
Kidričevo
SAVATECH,
d.o.o.
LOOP
SKUPINA, d.o.o.
enota Agileon
TRIBAR d.o.o..
SEMANTIKA
d.o.o.
ELKOSTROJ,
Majcenič Zdenko
s.p.
ORTOTIP,
razvoj,
svetovanje,
proizvodnja d.o.o
-
Imamo potrebe s področij naslova standarnizacij postopkov in metod z nacionalnimi in mednarodnimi standardi ter
področno zakonodajo in predpisi.
-
Naše potrebe se nanašajo na področja marketinga, modernizacije tehnologij in raziskovalno-razvojnih projektov
Želimo vzpostaviti sodelovanje s partnerskimi podjetji in raziskovalnimi institucijami za izmenjavo izkušenj v
razvojnih projektih in iniciativah v teku
Iščemo znanje za razvoj novih materialov, ki bi omogočali težjo vnetljivost in nižjo težo gumenih produktov
Iščemo znanje za optimizacijo procesa proizvodnje s pomočjo robotizacije
Iščemo nove tehnologije za dvig konkurenčne ravni za svoje izdelke, npr. injekcijsko stiskanje kovinskih delov
S širitvijo prodajne mreže na tuje trge bi radi v svoje vrste privabili »native« tržnike, ki že poznajo specifike trga in
imajo vzpostavljene prodajne kanale.
Odprti za sodelovanje na RR področju s študenti in raziskovalci predvsem iz Univerze v Mariboru.
Iščemo možnost za ugoden najem in/ali souporabo parka strojev, ki omogoča izdelovanje prototipov.
Iščemo posameznike, ki tržijo inteligentne vsebniške zamaške in podobno tehnologijo.
Iščemo strokovnjaka s poznavanjem postopkov certificiranja in poznavanjem standardov, področne zakonodaje in
regulativ iz področja praškastih izdelkov v prehrambeni industriji in farmaciji.
Iščemo dober kader (npr. možnost prakse) za razvoj vrhunskih IKT rešitev.
V podjetje si želimo vključiti prodajnike za tuje trge.
Odprti smo za sodelovanje z raziskovalci s področja mehanike. Prav tako iščemo usposobljenega vodjo projektov.
Iščemo partnerstva za skupne projekte kot tudi za izdelavo prijav za nepovratna sredstva.
-
Iščemo partnerja za razvoj spletnih 3D orodij in 3D programske opreme.
Želimo vzpostaviti sodelovanje z raziskovalci s področja mehanike, predvsem krmiljenja.
Odprti smo za sodelovanje s strokovnjaki s področja trženja ter strateškega vodjo za vodenje projektov.
93
Tabela 67: Potrebe intervjuvanih podjetij v Pomurju
Podjetje
Povzetek odgovorov podjetij o njihovih potrebah
ROTO d.o.o.
-
Iščemo strokovnjake na področju filament winding tehnologije in na področju kompozitih materialov.
Raziskovalne ustanove, ki nudijo raziskovalne storitve in rešitve z našega področja.
GALEX d.d.
-
Iščemo partnerstvo za izdelavo prijav za nepovratna sredstva.
TELESIS d.o.o.
-
Potrebujemo širjenje mreže partnerjev, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri raznih projektih sofinanciranih iz različnih
programov.
Iščemo sveži kader za pripravo prijav za nepovratna sredstva, projektnega managerja.
PANVITA d.d.
-
Potrebujemo partnerja za EU projekte, predvsem 7OP ali Eureke ter drugih mednarodnih projektov.
PROCONI d.o.o.
-
-
Iščemo partnerje / pridelovalce zelenjave / strokovnjake agroživilstva, ki znajo povezati vremenske vplive
pridelovalne sezone in posledice na senzorične lastnosti pridelka. (op.: zanima nas predvsem krompir.)
Potrebujemo strokovnjake za dozirno tehnologijo.
Zanima nas najem polnilne / pakirne tehnologije (strojne opreme).
Iščemo strokovnjake za čiščenje in čistila za živilsko predelovalno industrijo.
Iščemo laboratorije, ki hitro opravljajo analize na alergene v izpiralnih vodah in opremi.
Strokovnjaki s področja ekologije (izhodni viri živilske industrije).
Strokovnjaki s področja energetike (zanima nas predvsem področje termooljnega prenosa, para, elektrika).
Potrebujemo partnerja z izkušnjami v inženirstvu / uporabnih raziskavah, uvedba sodobne tehnologije v gotove
kopalnice (varčevanje z energijo, inteligentno krmiljenje, …).
Iščemo partnerstvo za izdelavo prijav za nepovratna sredstva.
Potrebujemo partnerja za obdelavo plastičnih delov (barvanje, metalizacija, …)
Iščemo dodatne partnerje za obdelavo kovinskih delov (cinkanje, nikljanje, galvanizacija…)
Iščemo partnerje, ki obvladujejo računalniško programiranje za razvoj programa za pametne inštalacije.
Potrebujemo eksperte na področju izdelave tiskanih vezij in različnih elektronskih komponent.
Potrebujemo laboratorijsko linijo in merilne instrumente.
MEDICOP d.o.o.
-
Potrebujemo strojne inženirje, elektro inženirje, programerje za izdelavo programov delovanja naših programov.
Iščemo partnerstva za izdelavo prijav na javne natečaje, za pridobitve nepovratnih sredstev.
Iščemo partnerje na področju raziskovanja in razvoja senzorjev za tlake, pretoke, vsebnosti plinov.
CLEANGRAD
d.o.o.
-
Iščemo partnerja na področju klimatizacije in prezračevanja. S takšnim partnerjem bi lahko uspešno ponujali rešitve
»na ključ«.
VARIS Lendava
d.d.
ELEKTROMAT
ERIAL Lendava
d.d.
VIPOLL d.o.o.
-
ECC d.o.o.
BIRO M-14
d.o.o.
/
-
Iščemo strateške partnerje za izvedbo projekta.
Potrebujemo oz. iščemo vire financiranja za naše projekte.
94
6.3.2. Kaj lahko podjetja ponudijo potencialnim partnerjem
V Tabeli 68 so predstavljeni odgovori intervjuvanih podjetij o njihovi ponudbi potencialnim
partnerjem.
Tabela 68: Ponudba intervjuvanih podjetij iz Podravja za potencialne partnerje
PODJETJE
Povzetek odgovorov podjetij o njihovi ponudbi potencialnim partnerjem
ALBIN
PROMOTION, d.o.o.
-
TENZOR, d.o.o.
-
SWATYCOMET,
umetni brusi in
nekovine, d.o.o.
-
Nudimo tehnično / metodološko usposobljenost .
Nudimo partnerstvo za skupni nastop na trgu.
Nudimo tehnično / metodološko usposobljenost na področju senzorike
Nudimo partnerstvo za skupni nastop na trgu
Strokovno / metodološko usposobljenost na področju kemije dišav in dišavnih pripravkov
Partnerstvo pri raziskovalno razvojnih projektih s področja dišav in dišavnih pripravkov
Strokovno / metodološko usposobljenost iz poslovnega svetovanja, še posebej na področju inovativnosti
Sodelujemo z Univerzo v Mariboru, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo
Nudimo tehnično in metodološko usposobljenost na področju predelave živil
Nudimo partnerstvo za razvoj izdelkov in trgov
Lahko ponudimo možnost stažiranja za mlade raziskovalce
Sodelujemo u Univerzami v Mariboru in Ljubljani.
Nudimo tehnično / metodološko usposobljenost na področju industrijske avtomatike, razvoja software-a,
tehničnega varovanja
Nudimo partnerstvo za skupni nastop na trgu
Imamo izkušnje iz načrtovanja, postavitve in vzdrževanja elektrostrojnih naprav v tunelih, elektronskih rešitev
za trgovine
Nudimo stažiranje mladih raziskovalcev
Raziskovalcem nudimo možnost uporabe sodobne razvojne infrastrukture
Nudimo možnost sodelovanja v okviru diplomskih in doktorskih nalog
TALUM d.d.
Kidričevo
SAVATECH družba
za proizvodnjo in
trženje
gumenotehničnih
proizvodov in
pnevmatike, d.o.o.
LOOP SKUPINA,
TRIBAR d.o.o.
-
Zainteresiranim zunanjim projektnim partnerjem nudimo svoje izkušnje, znanje in infrastrukturo
-
-
Nudimo možnost sodelovanja v okviru raziskovalnih/študijskih nalog
-
Nudimo možnost sodelovanja v okviru raziskovalnih/študijskih nalog
SEMANTIKA d.o.o.
-
ELKOSTROJ,
Majcenič Zdenko s.p.
ORTOTIP, razvoj,
svetovanje,
proizvodnja d.o.o
-
Ponujajmo sodelovanje mentorjem/študentom na področju testiranja prototipov, pri pripravi ustrezne tehnične
dokumentacije in pomoč pri prodaji in marketingu (predvsem projektne, diplomske ali magistrske naloge,
študijska praksa)
Raziskovalcem nudimo laboratorij za preizkušanje.
Nudimo možnost sodelovanja v okviru dijaške/študijske prakse ter raziskovalnih nalog
Nudimo partnerstvo v skupnih projektih
ECHO d.o.o.
PARFUMMELE,
dišavne kompozicije,
d.o.o.
PERUTNINA PTUJ,
d.d.
GORENJE
SUROVINA d.o.o.
PALOMA d.d.
95
Tabela 69: Ponudba intervjuvanih podjetij iz Pomurja za potencialne partnerje
Podjetje
Povzetek odgovorov podjetij o njihovi ponudbi potencialnim partnerjem
ROTO d.o.o.
-
Lahko ponudimo možnost stažiranja za mlade raziskovalce. (Aktivno sodelujemo s Fakulteto za strojništvo v
Mariboru na različnih področjih: statične / dinamične FA analize in programiranje CNC stroja.)
GALEX d.d.
-
Imamo izkušnje pri delovanju na R&R področju ter projektnih, ki jih je sofinancirala EU.
TELESIS d.o.o.
-
PANVITA d.d.
-
PROCONI d.o.o.
-
VARIS Lendava d.d.
-
Nudimo predvsem partnerstvo za razvoj novih idej in projektov za različne programe sofinanciranja ter razvojni
potencial za raziskovalno/razvoje projekte iz področja IKT. Sodelujemo z različnimi inštitucijami znanja
(Univerza v Ljubljani in Mariboru) ter raziskovalnimi skupinami oziroma laboratoriji, kot so Sintesio in Openlab.
Sodelujemo s Pan-nutrijem, d.o.o.; pri pridobivanju javnih sredstev smo delno uspešni. Pripravljeni smo za
partnerstva v razpisih.
Partnerstvo za razvoj gotovih pripravljenih jedi.
Možnosti sodelovanja pri diplomskih nalogah iz področij živilstva, agroživilstva, mikrobiologije, ipd.
Sodelujemo z Biotehniško fakulteto in Živilsko šolo Maribor.
Lahko ponudimo možnost stažiranja za mlade raziskovalce.
ELEKTROMATERI
AL Lendava d.d.
-
VIPOLL d.o.o.
MEDICOP d.o.o.
CLEANGRAD d.o.o.
ECC d.o.o.
BIRO M-14 d.o.o.
Nudimo tehnično in tehnološko usposobljenost ter partnerstva na področju proizvodnje elektroinštalacijskega
materiala.
Nudimo partnerstva na področju proizvodnje dekorativnih svetil.
Nudimo orodjarske storitve.
Nudimo celovite rešitve za pametne hiše (programiranje, inteligentne inštalacije).
Nudimo razvojne storitve za nove produkte iz tehničnih področij.
Partnerjem lahko ponudimo:
tehnično in tehnološko usposobljenost za razvoj, proizvodnjo in servisiranje opreme za industrijo tekočin,
možnost stažiranja za mlade raziskovalce.
Imamo reference za razvoj, proizvodnjo in montažo polnilnih linij.
Nudimo možnost stažiranja za mlade raziskovalce.
Nudimo možnost storitev meritev plinov v cevovodih.
-
Potencialnim partnerjem nudimo znanje in izkušnje pri projektiranju čistih prostorov v skladu z GMP (FDA)
standardi in možnost skupnega razvoja zahtevne opreme, ki se uporablja v čistih prostorih.
/
Strankam nudimo:
strokovno znanje na posameznih področjih;
natančnost pri vsaki opravljeni storitvi,
izvedbo storitve v dogovorjenem in predpisanem času.
96
6.3.3. Zaščitena intelektualna lastnina
V Tabeli 70 je predstavljeno stanje na področju zaščite intelektualne lastnine v intervjuvanih
podjetjih.
Tabela 70: Zaščitena intelektualna lastnina - Podravje
PODJETJE
Zaščitena intelektualna lastnina
ALBIN
PROMOTION,
d.o.o.
Patent št. 304-60/95-267-JM, Urad za intelektualno lastnino, Slovenija, 1996.
ECHO d.o.o.
Znamka: 9600128 Računalniško voden stresalnik, BIA d.o.o., SI (Slovenija), TEHTNICA, SI (Slovenija), ECHO d.o.o.,
SI (Slovenija)
PARFUMMELE,
dišavne
kompozicije,
d.o.o.
Nimamo.
PERUTNINA
PTUJ, d.d.
TENZOR, d.o.o.
SWATYCOMET,
umetni brusi in
nekovine, d.o.o.
Patent 22486 SUBSTRAT ZA GOJENJE GOB IZ ODPADKOV ROŽMARINA IN POSTOPEK NJEGOVEGA
PRIDOBIVANJA, ZRS BISTRA Ptuj, SI (Slovenija), PERUTNINA PTUJ d.d., SI (Slovenija)
Znamke:
8880872 JATA (Skeniran znak), JATA EMONA, d.d., SI (Slovenija), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija)
9470817 HLEBČEK, Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija),
9470819 PETELINOVA KLOBASA, Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija)
9470820 NEŽA, Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija)
9470871 PURANJI ŠINK JATA TURKEY HAM (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija)
9470872 HLEBČEK JATA (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija)
9470873 puranja JATA (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija)
9471323 PURANJE NABODALO JATA (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija)
9471324 PIŠČANČJE NABODALO JATA (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija)
9471745 GOLICA, Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija)
9570135 GOLICA (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija)
9570243 JATA (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija)
9570257 (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija)
9570652 BELI ŠINK, Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija)
9670349 iz Perutnine Ptuj (Skeniran znak), PERUTNINA PTUJ, SI (Slovenija)
9670350 PP iz Perutnine Ptuj (Skeniran znak), PERUTNINA PTUJ, SI (Slovenija)
9670351 KOKETI iz Perutnine Ptuj (Skeniran znak), PERUTNINA PTUJ, SI (Slovenija)
Znamke:
200471634 tenzor (Skeniran znak) Tenzor, podjetje za varovanje premoženja, storitve in trgovino d.o.o., SI (Slovenija)
200571336 KNJIGOMAT TENZOR d.o.o., SI (Slovenija)
200971167 CALLISTO (Skeniran znak) TENZOR d.o.o., SI (Slovenija)
201171550 rems (Skeniran znak) TENZOR, d.o.o., SI (Slovenija)
200400215 LAMELNI BRUSNI DISK IZ NETKANIH MATERIALOV
SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
200500104 Stroj za izdelavo brusnih loncev ter segmentov z robotom na krožni mizi SWATYCOMET d.o.o., SI
(Slovenija)
200900098 Lamelni brusni disk na osnovi s keramičnim platnom
SWATYCOMET d.o.o.COMET d.o.o., SI (Slovenija)
201000356 LAMELNI BRUSNI DISK S PODALJŠANIMI LAMELAMI
SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
Znamke:
8881108 COMET (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
29180826 (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
9470479 DIACOM SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
9770853 FLEXCO (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
9771846 REFLEX (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
9870572 3STARS (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
9870573 SWATY (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
9970056 SKORPIO SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
9970277 ALU MIN (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
9970278 SIL. CARB (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
9971025 SWATYRASANT SPECIAL (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
200171143 SBS (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
200171277 SBS (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
200470486 TOTI FLEX (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
200470881 COMET SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
200570710 SWATY FLEX ECONOMIC (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
97
200571244 PH EKO PHOENIX (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
201170422 (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
201170423 SWATYCOMET SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
201171104 SWATY COMET (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija)
GORENJE
SUROVINA
d.o.o.
PALOMA d.d.
TALUM d.d.
Kidričevo
SAVATECH
družba za
proizvodnjo in
trženje
gumenotehničnih
proizvodov in
pnevmatike,
d.o.o.
LOOP
SKUPINA, d.o.o.
enota Agileon
TRIBAR d.o.o.
SEMANTIKA
d.o.o.
ELKOSTROJ,
Majcenič Zdenko
s.p.
ORTOTIP,
razvoj,
svetovanje,
proizvodnja d.o.o
/
Znamke:
9570739 carlina (Skeniran znak) PALOMA - SLADKOGORSKA TOVARNA PAPIRJA d.d. SLADKI VRH, SI
(Slovenija)
9870659 natura (Skeniran znak) PALOMA - SLADKOGORSKA TOVARNA PAPIRJA d.d. SLADKI VRH, SI
(Slovenija)
9871140 paloma (Skeniran znak) PALOMA - SLADKOGORSKA TOVARNA PAPIRJA d.d. SLADKI VRH, SI
(Slovenija)
201270115 PALBIB PALOMA d.d., SI (Slovenija)
Znamke:
200870992 TALUM (Skeniran znak) TALUM Tovarna aluminija d.d. Kidričevo, SI (Slovenija)
200870993 TALUM (Skeniran znak) TALUM Tovarna aluminija d.d. Kidričevo, SI (Slovenija)
200870994 TALUM Lahkota prihodnosti (Skeniran znak) TALUM tovarna aluminija d.d. Kidričevo, SI (Slovenija)
200300142 Pnevmatski zaporni čep za cevovode, zlasti plinovode
SAVATECH družba za proizvodnjo gumenotehničnih proizvodov in pnevmatike, d.o.o., SI (Slovenija)
200500356 Solarni kolektor z absorpcijsko tekočino Savatech družba za proizvodnjo gumenotehničnih proizvodov in
pnevmatike, d.o.o., SI (Slovenija)
US 2004250867 (A1) Pneumatic pipe plug for pipelines, especially gas pipelines
Patent št. 22958 Naprava in postopek digitalnega integriranega sistema za zajem, obdelavo in arhiviranje avdio vizualnih
in podatkovnih medijskih vsebin, (SI)
Patent št. 22897 Elektrookulografski kontrolnik za zajem in prenos zajetih elektrookulgrafskih signalov (SI)
Znamke: »WiPLC«, »Zaupanje je dobro, nadzor je boljši!«, Agileon, Neuroseal, »Izberite zmagovalce« in medialogger.
Patent št. 22621 inteligentni vsebniški zamašek
Blagovna znamka ”Semantika”
/
dva slovenska patenta (številke objave: 23168, 23413) ter dva mednarodna patenta ( številka objave: SI20100000206,
SI23168), 3 registrirane znamke in 2 modela.
98
Tabela 71: Zaščitena intelektualna lastnina - Pomurje
Zaščitena intelektualna lastnina
Podjetje
GALEX d.d.
PATENT: Patent št. 20524 mobilni zložljivi rezervoar.
MODELI: Patent št. 200350047 lonček: plastični jašek za podzemen rezervoarje za utekočinjeni naftni plin.
Patent št. 201050022 kanalizacijski jašek.
Blagovna znamka ROTO velja v razredih 11,12,19,20,21,35,40 v 21 državah: AL, AT, BA, BG, BX, CZ, DE, ES, FR, GR,
HR, HU, IT, ME, MK, PL, RO, RS, RU, SK, TR.
P-201200150, nacionalni patent. Podjetje ima zaščitena imena izdelkov.
TELESIS d.o.o.
PANVITA d.d.
/
Blagovne znamke združene pod krovno blagovno znamko, skupina Panvita.
PROCONI d.o.o.
Nimamo zaščitenih patentov.
Zaščiteno blagovno znamko Pogrej & pojej.
/
ROTO d.o.o.
VARIS Lendava
d.d.
ELEKTROMAT
ERIAL Lendava
d.d.
VIPOLL d.o.o.
Podjetje nima registriranih nobenih patentov.
Zaščitene blagovne znamke: Luxem, Smartexx, Conssem.
/
MEDICOP d.o.o.
Imamo zaščiteno blagovno znamko Medicop.
CLEANGRAD
d.o.o.
ECC d.o.o.
/
BIRO M-14
d.o.o.
Imamo samo eno modelno zaščito. Št. modela: M-200850037 Oglasni pano na kolesu, ki se ob vožnji ne vrti. Nimamo
blagovnih znamk.
Nimamo patentov. Nimamo zaščitene intelektualne lastnine.
99
6.3.4. Kompetence podjetij in zaznane potrebe po znanju
V Tabeli 72 so predstavljeni odgovori intervjuvanih podjetij o njihovih kompetencah in potrebah
po znanju.
Tabela 72: Kompetence podjetij in zaznane potrebe po znanju v Podravju
PODJETJE
ALBIN
PROMOTION, d.o.o.
ECHO d.o.o.
PARFUMMELE,
dišavne kompozicije,
d.o.o.
PERUTNINA PTUJ,
d.d.
TENZOR, d.o.o.
SWATYCOMET,
umetni brusi in
nekovine, d.o.o.
GORENJE
SUROVINA d.o.o.
PALOMA d.d.
TALUM d.d.
Kidričevo
SAVATECH družba
za proizvodnjo in
trženje
gumenotehničnih
proizvodov in
pnevmatike, d.o.o.
LOOP SKUPINA,
TRIBAR d.o.o.
SEMANTIKA d.o.o.
ELKOSTROJ,
Majcenič Zdenko s.p.
ORTOTIP, razvoj,
svetovanje,
proizvodnja d.o.o
Kompetence podjetij in zaznane potrebe po znanju
Povzeto po napovedniku oddaje Prave ideja: »Za inovativnega podjetnika iz Majšperka Albin Brencla velja, da
kamorkoli gre, s svojimi pravimi idejami sklene posel. Na Kitajsko izvaža kurje tačke, ukvarja se s proizvodnjo
električne energije, v Rusijo izvaža slovensko volno, ukvarja se s predelavo avtomobilskih gum, v Ekvatorialni
Gvineji pa odpira kokošjo farmo.«
V svoj poslovni proces želimo vključiti čim več znanja. Poleg tega potrebujemo tehnično usposobljene kadre.
Imamo specialno znanje na področju uporabe senzorike v aplikacijah.
Naše kompetence so: kemija, dišave, alergeni. Poleg tega pa tudi: svetovanje v procesni industriji, inovacijski
management, vodenje manjših projektov.
Naše kompetence so: mesno predelovalne tehnologije, zaščita intelektualne lastnine, razvoj novih izdelkov in
tehnologij, vpeljevanje zelenih tehnologij, povezava med blagovno znamko, proizvajalcem in poreklom izdelka:
gradnja in sistematično upravljanje porekla izdelka na domačem trgu.
Naše kompetence so: tehnično varovanje, varčevanje z energijo, industrijska avtomatika, razvoj software-a. Zanima
nas okrepitev lastne kadrovske ekipe. Potrebujemo informacije, kateri študenti so dobri.
Naše kompetence so: razvoj novih tehnologij in izdelkov ter polizdelkov na področju brušenja, hitra tehnična
podpora, kratki dobavni roki in prilagodljivost. Izobraževanje lastnega kadra in potreba po znanju za reševanje
konkretnih problemov v podjetju, pri razvoju novih tehnologij in izboljšavi delovnih procesov, preko diplomskih in
doktorskih raziskav.
Naše kompetence so: celovite storitve ravnanja z odpadki, reciklaža, meritve radioaktivnosti za pošiljke kovinskih
odpadkov, pridobivanje ISO certifikacije ter znanje na področju standardov in predpisov, ki urejajo to področje.
Naše kompetence so: proizvodnja higienskih papirjev v skladu z okoljskimi, FSC ter dermatološkimi zahtevami,
pridobivanje potrebnih certifikatov. Potrbe po znanju na področju modrnizacije tehnologij, marketinških znanj in
projektnega dela na področju raziskav.
Naše kompetence so: predelava aluminija. Potreba po znanju predvsem pri razvoju izdelkov za nova aplikativna
področija uporabe aluminija in za realizacijo trenutnih projektnih idej iz teh področij.
Naše kompetence so: proizvodnja, prilagodljivost, izkušnje s tujimi trgi. Potreba po znanju s področja materialov,
robotizacije in novih tehnologij. Želimo vzpostaviti testno-preizkuševalni laboratorij ter učni center.
Naše kompetence so: razvoj, izdelava in prodaja tehnologij za daljinski nadzor zaloge UNP, daljinsko odčitavanje
števcev (toplota, voda) iz pisarne, WiPLC, Varanus CMS (Central Monitoring Software).
Kompetence : razvoj inteligentnih in tehnično zahtevnih embalaz , predsvem za farmacevtsko industrijo in
prehrambno industrijo. Potreba po zunanjih partnerjih s področja prodaje in trženja.
Naše kompetence so: razvoj in implementacija informacijskih rešitev (namizne, spletne, mobilne in tablične aplikacije
za različne naprave in platforme), ki jih odlikuje uporaba najnovejših tehnologij in inovativnih pristopov.
Kompetence: izdelava motorjev in sestavnih delov, proizvodnja in vzdrževanje elektromotorjev ter elektrostrojne
opreme ter servis. Izboljšanje know-howa predsvem s povezovanjem podobnih institucij v grozde ter izvedbo skupnih
projektov.
Imamo razvitih več tehnologij 3D tiska, ki so primerne za izdelavo prototipov, maket, kot tudi maloserijsko
proizvodnjo izdelkov za osebno rabo, notranjo opremo in industrijske izdelke. Nudimo celovit pristop pri razvoju
izdelkov, od ideje do končnega izdelka.
Potreba po dodatnem znanju predsvem na področju trženja ter strateškega vodenja.
100
Tabela 73: Kompetence podjetij in zaznane potrebe po znanju v Pomurju
Podjetje
ROTO d.o.o.
GALEX d.d.
TELESIS d.o.o.
PANVITA d.d.
PROCONI d.o.o.
VARIS Lendava
d.d.
ELEKTROMATE
RIAL Lendava d.d.
VIPOLL d.o.o.
MEDICOP d.o.o.
Kompetence podjetij in zaznane potrebe po znanju
Podjetje ROTO ima razvitih več tehnologij proizvodnje plastičnih izdelkov, odvisno od uporabnosti in velikosti.
Pomembni vidiki za razvijanje novih tehnologij so potrebe trga, konkurenca, racionalizacija proizvodnje in biti pred
drugimi. Za uresničitev strategije podjetja skrbimo prek izbranega strokovnega kadra in nenehnih usposabljanj za
zaposlene. Imamo znanje, izkušnje in predvsem željo, da zadovoljimo naše stranke. Imamo lasten razvojni center, ki
konstantno sodeluje z raziskovalnimi institucijami. Svoj know-how vseskozi izboljšujemo, tukaj vidimo možnost
sodelovanja z novimi raziskovalnimi institucijami.
Podjetje razpolaga z znanjem, ki ga je pridobilo skozi 20 let izkušenj, plod tega znanja so številni izdelki, ki so se na trgu
obdržali vse do danes.
Svoj know-how bi lahko izboljšali z večjim sodelovanjem s podobnimi raziskovalnimi organizacijami.
Naš know-how: projektni management, digitalna radiodifuzija, networking, razvoj novih projektov, poznavanje
programov sofinanciranja, ocenjevanje projektnih programov.
Izboljšanje know-how-a temelji na izobraževanju in sodelovanju na »leading-edge« mednarodnih projektih visoke
dodane vrednosti. Raziskovalne inštitucije nam lahko pomagajo predvsem pr mreženju in skupnem sodelovanju na
projektih.
Imamo lastne razvojne skupine, obenem se povezujemo s podjetjem Pan-nutri, d.o.o. ter z drugimi raziskovalnimi
institucijami (FKBV UM, BF UL, Emona RCP).
Naš know-how so:
vsi koraki proizvodnje gotovih pripravljenih jedi (od izbora surovin do končnega izdelka);
obnašanje surovin med proizvodnim procesom in vpliv na senzorične lastnosti izdelkov skozi rok uporabe;
mikrobiološka slika gotovih pasteriziranih jedi skozi rok uporabe.
Know-how bi lahko izboljšali predvsem z izmenjavo znanj med podobnimi podjetji oz. s strokovnjaki z določenega
področja. Raziskovalne institucije nam lahko pomagajo pri konkretnih primerih predvsem z oceno tveganj in s
pridobljenimi znanji.
Know-how imamo v glavnem dokumentiran in zavarovan s poslovno skrivnostjo.
Lahko ga izboljšamo s strokovnim izobraževanjem in implementacijo teorije v prakso.
Razvoj inštalacijskih stikal in vtičnic (povezovanje elektrotehnike in strojništva), proizvodne tehnologije (brizganje
plastičnih delov, stiskanje plastičnih delov, izsekovanje in krivljenje pločevine, asembliranje), orodjarske storitve
(potopna erozija, CNC obdelave, …) so naš know-how.
Know-how bi lahko izboljšali predvsem s strokovno izobraženim in izkušenim kadrom.
Naš know-how se nanaša na znanje o opremi (programski, elektro in strojni del) za industrijo tekočin, tehnologiji
proizvodnje in tehnologiji polnjenja tekočin.
Z raziskavami lastnosti materialov in posledic izpostavljenosti različnim pogojem bi lahko naš know-how še izboljšali.
Naš know-how je sestavni del naše razvojne strategije in je zaščitne z klavzulo poslovne skrivnosti.
Izpopolnjujemo ga s strokovnim izobraževanjem.
CLEANGRAD
d.o.o.
Naš know-how smo razvili v zadnjih 10 letih in ga vedno izboljšujemo in nadgrajujemo. Predvsem ga izboljšujemo na
področju proizvodnje elementov in optimizacije same montaže elementov.
ECC d.o.o.
V razvoju in proizvodnji vrhnjih ženskih oblačil obvladujemo:
REFA (metode dela, normiranje, …), kalkulacije, planiranje,
razvoj tehnologije,
plisiranje, vezenje, double face, drapé,
vrhunsko kvaliteto, zagotavljamo kakovost skozi proizvodnjo,
razvoj in izdelavo orodij in pripomočkov,
ciklus proizvodnje,
maloserijsko proizvodnjo, posamezni izdelki,
usposabljanje tehničnega kadra (inž., tehniki),
svetovanje na področju: usposabljanja, izobraževanje ter tehnologije.
Naš know-how bi lahko opredelili na naše bogate izkušnje, katere smo pridobili v vseh teh letih delovanja in na podlagi
našega strokovnega znanja.
Izboljšujemo ga na ta način, da se stalno izobražujemo naprej in se seznanjamo oz. sledimo najnovejšim trendom.
BIRO M-14 d.o.o.
101
6.3.5. Organiziranost na področju raziskav in razvoja
V Tabeli 74 so predstavljeni odgovori intervjuvanih podjetij o njihovi organiziranosti raziskav in
razvoja.
Tabela 74: Organiziranost na področju raziskav in razvoja v Podravju
PODJETJE
Organiziranost na področju raziskav in razvoja (RR)
ALBIN
PROMOTION,
d.o.o.
Nimamo organizacijske oblike RR, imamo pa vzpostavljen sistem za opravljanje razvojnih nalog. Redno sodelujemo s
slovenskimi raziskovalci iz različnih institucij, odvisno od zahtev posameznih projektov, največ pa na področju RR
sodelujemo z vsemi dobavitelji in večjimi kupci.
Imamo lastni tim za tehnološke raziskave in razvoj. Na razvoju idej in izdelkov redno in tesno sodelujemo z domačimi
in tujimi univerzami, inštituti ter poslovnimi partnerji. Redno kandidiramo za razpisana razvojna sredstva.
ECHO d.o.o.
PARFUMMELE,
dišavne
kompozicije, d.o.o.
PERUTNINA
PTUJ, d.d.
TENZOR, d.o.o.
SWATYCOMET,
umetni brusi in
nekovine, d.o.o.
GORENJE
SUROVINA d.o.o.
PALOMA d.d.
TALUM d.d.
Kidričevo
SAVATECH, d.o.o.
LOOP SKUPINA,
TRIBAR d.o.o.
SEMANTIKA
d.o.o.
ELKOSTROJ,
Majcenič Zdenko
s.p.
ORTOTIP, razvoj,
svetovanje,
proizvodnja d.o.o
Za RR dejavnosti skrbi direktor, ker smo mikro družba. Sodelujemo s slovenskimi univerzami in posameznimi
raziskovalci.
Imamo lastni tim za RR, ki združuje 20 inženirjev, 5 z akademskimi nazivi. Komparativne prednosti in priložnosti
skupine Perutnina Ptuj zaradi lastnih RR: skupina PP potencira prednosti pri pridelavi in predelavi zdrave, varne in
kakovostne hrane proizvajalca št. 1 v državi, lastne farme za proizvodnjo valilnih jajc, lastna valilnica dan starih
piščancev, lastna pridelava poljščin za krmo piščancev, lastna priprava krmnih mešanic v mešalnicah brez animalnih
proteinov, lastna vzreja piščancev in puranov v naravnem okolju pri individualnih kooperantih, lastna obdelava in
predelava perutninskega in puranjega mesa na vrhunskih tehnoloških linijah, lastna tovarna pripravljenih jedi, lastna
bakteriološka in kemijska analiza vseh proizvodov in procesov ter veterinarska preventiva,
lastna distribucija
in dobava mesa in izdelkov kupcem v neprekinjeni hladilni verigi, lastno izpolnjevanje vseh standardov kakovosti,
varnosti in sledljivosti (kvs) ter spoštovanje nacionalnih in mednarodnih veterinarskih ter sanitarnih in zdravstvenovarstvenih predpisov.
Imamo lasten tim za RR, ki združuje 5 inženirjev, predvsem iz elektro stroke. Sodelujemo s slovenskimi univerzami na
skupnih projektih. Potrebujemo rešitve, uporabne za trg.
Razvojni oddelek ima 14 zaposlenih, predvsem strokovnjakov iz podorčja strojništva in kemije. Sodelujemo z
univerzitetnimi profesorji iz fakultete za strojništvo UM.
Razvoj je organiziran v sklopu matične firme.
Imamo službo za razvoj izdelkov in storitev.
Koncern ima za razvoj in raziskave ustanovljeno hčerinsko podjetje.
Imamo lastno akademijo, zbiramo ideje zaposlenih, sodelujemo s srednjimi šolami na področju mehatronike in
elektronike.
Imajo uveljavljen lasten razvojni proces, kateri v določenih koraku vključuje tudi končne kupce. RR v podjetju poteka
predvsem z lastnimi kadri, po potrebi in v sodelovanju s končnim naročnikom.
V podjetju je zaposlen predvsem razvojni kader, sodelujejo tudi s priznanim zunanjim industijskim oblikovalcem. Za
R&R poskrbi v pretežnem delu podjetje samo..
Za RR dejavnosti skrbijo razvojniki zaposleni v podjetju, po potrebi za projektno delo najemajo visoko kvalificirane
zunanje strokovnjake.
Imamo vzpostavljen sistem za opravljanje razvojnih nalog, sodelujemo z javnimi raziskovalnimi institucijami,
predsvem z UM.
Podjetje ima registrirano raziskovalno skupino (Ortotip 3055-01)
102
Tabela 75: Organiziranost na področju raziskav in razvoja v Pomurju
Podjetje
ROTO d.o.o.
GALEX d.d.
TELESIS d.o.o.
PANVITA d.d.
PROCONI d.o.o.
VARIS Lendava
d.d.
ELEKTROMATE
RIAL Lendava d.d.
VIPOLL d.o.o.
MEDICOP d.o.o.
CLEANGRAD
d.o.o.
Organiziranost na področju raziskav in razvoja (RR)
V lastnem razvojnem centru zaposlujemo 20 tehničnih strokovnjakov, ki nove izdelke sprojektirajo, pripravijo ustrezne
materiale, proizvedejo prototipe in orodja. Imamo strategijo za inoviranje.
Konstantno sodelujemo z javnimi institucijami: Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor in Fakulteto za strojništvo v
Mariboru.
Pri razvoju izdelkov sodelujemo z dobavitelji in kupci – izdelujemo kakovostne raznovrstne izdelke na željo kupcev. Z
njimi sodelujemo konstantno, saj razvijemo najmanj dva izdelka na teden.
Glavne ovire pri sodelovanju z raziskovalnimi institucijami so, da nimajo izdelanih ponudb, kaj ponujajo. Podjetjem ne
ponujajo znanja v obliki ponudb in ne vemo, kakšne kapacitete oz. resurse imajo, da bi lahko sploh sodelovali.
V podjetju imamo lasten tim za tehnološke raziskave in razvoj, ki je sestavljen iz 5 zaposlenih. Sodelujemo s Fakulteto za
farmacijo iz Ljubljane, to sodelovanje je posebej v zadnjih treh letih okrepljeno. Pri tehnološkem razvoju, v konkretnem
primeru novega kozmetičnega izdelka sodelujemo s kupcem, s Panonskimi termami, oz. Savo Kranj, ki je lastnica term.
Imamo lasten tim za R&R, ki šteje 5 ljudi. Imajo kompetence na področju razvoja novih storitev digitalne radiodifuzije in
IKT.
Nimamo posebne strategije za inoviranje in R&R.
Sodelujemo z javnimi raziskovalnimi institucijami, z njimi smo sodelovali tudi v preteklosti. Sodelovanje poteka
izključno preko konkretnih projektov – enega do dva na leto.
Pri tehnološkem razvoju sodelujemo tudi z drugimi partnerji, predvsem najemamo zunanje izvajalce in partnerje pri
izvedbi projektov; le-to tudi poteka preko konkretnih projektov.
Ni večjih ovir, ki bi vplivale na sodelovanje z raziskovalnimi institucijami.
Imamo več timov za tehnološki razvoj za posamezna področja. Sodelujemo s Pan-nutrijem, ki ima svojo raziskovalno
skupino.
Strategijo za inoviranje in RR imamo.
Sodelujemo predvsem z Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM, Emono RCP, Biotehniška fakulteta UL.
Sodelujemo pri prijavah na razpise, aplikativnih projektih in drugih strokovnih vprašanjih.
V podjetju imamo razvojni oddelek, ki šteje 3 ljudi. 2 zaposlena delujeta kot razvojna tehnologa, zadolžena za razvoj
novih izdelkov in za prenos izdelkov v proizvodnjo. To vključuje vsa potrebna testiranja in analize. 1 zaposleni deluje
kot kuhar v razvoju in je odgovoren za razvoj novih receptur in za sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki (kuharji), ki jih
povabimo k sodelovanju. Vsi so zadolženi za testiranje surovin. Podjetje ima registrirano tudi Razvojno agencijo, ki šteje
9 članov.
Strategija za inoviranje in R&R je v pripravi. Trenutno deluje razvojni team v okviru poslovnega plana, ki definira
razvojne naloge za tekoče leto. Poleg tega se sproti dodajajo razvojne naloge povezane z direktnimi posli (izdelek za
znanega kupca) za domače ali tuje tržišče.
Doslej še nismo sodelovali z javnimi raziskovalnimi institucijami.
Vsakodnevno sodelujemo s kupci in dobavitelji pri konkretnih problemih. Razni specializirani dobavitelji so dober vir
informacij za razvoj.
Glavna ovira, ki vpliva na sodelovanje z R&R institucijami je, da so njihova znanja velikokrat preveč akademska.
Imamo lastno raziskovalno skupino. Šteje 8 ljudi z univerzitetno izobrazbo in večletnimi izkušnjami.
Imamo strategijo za inoviranje in R/R.
Da, sodelujemo z javnimi raziskovalnimi institucijami, tudi v preteklosti smo in sicer na petih razvojnih projektih.
Pri tehnološkem razvoju sodelujemo tudi z dobavitelji, kar obsega predvsem sodelovanje pri razvoju visokokakovostnih
betonov, pri novih tehnologijah vgradnje gotovih kopalnic,…
Visoki stroški so glavna ovira pri sodelovanju z raziskovalnimi institucijami.
Imamo lasten razvojno tehnološki oddelek, kjer je zaposlenih 7 ljudi s področja elektrotehnike in strojništva.
Sprejeto imamo večletno strategijo za inoviranje in R/R.
Z javnimi raziskovalnimi inštitucijami ne sodelujemo. V preteklosti so bili določeni poskusi sodelovanja, kar pa je bilo
zanemarljivo majhno.
Vsakoletno sodelujemo s številnimi partnerji pri tehnološkem razvoju, predvsem na področju posodobitve in
avtomatizacije poslovnega procesa ter s partnerji na področju posodobitve tehnološkega procesa.
Glavna ovira, s katero se soočamo mi je ta, da so raziskovalne inštitucije »neživljenjske« oziroma nerealne in se v večini
primerov ne zavedajo, da moramo proizvodna podjetja, poleg razvoja in raziskav, še vzporedno peljati druge poslovne
procese ter da imamo omejene finančne vire.
Imamo lasten tim za tehnološke R&R, ki šteje 12 ljudi.
Imamo strategijo za inoviranje in R&R.
Sedaj ne sodelujemo z javnimi raziskovalnimi institucijami, smo pa z njimi sodelovali v preteklosti, in sicer po potrebi z
Institutom Jožef Štefan.
Pri tehnološkem razvoju sodelujemo z drugimi partnerji in sicer po potrebi, glede na specifiko zahtev kupcev.
Glavna ovira pri sodelovanju z raziskovalnimi institucijami je, da ni institucij, ki bi se ukvarjale z našo panogo.
Imamo razvojno skupino in smo v fazi pridobitve raziskovalne številke in vpisa v register Ministrstva za gospodarski
razvoj in tehnologijo.
Imamo strategijo za inoviranje in R&R.
Občasno, preko naših zaposlenih strokovnjakov, sodelujemo s fakultetami.
Stalno sodelujemo z dobavitelji in kupci.
Ovire pri sodelovanju z raziskovalnimi institucijami vidimo v previsokih stroških, preveč teorije in slabi tehnološki
opremljenosti.
Znotraj podjetja imamo organiziran lasten tim, ki šteje 5 ljudi z visoko izobrazbo. Imamo organiziran Razvojni center
Cleangrad ter strateški plan razvoja novih izdelkov. Sodelujemo tudi z zunanjimi sodelavci iz tujine, tj. s strokovnjaki na
področju standardov za farmacijo in validacije za farmacijo.
103
ECC d.o.o.
BIRO M-14 d.o.o.
Ja, imamo lasten tim za tehnološke raziskave in razvoj, ki šteje 7 ljudi.
Naša strategija R&R je prilagajati razvoj izdelkov potrebam zahtevnega modnega trga.
Sodelujemo z raznimi svetovalci predvsem iz tujine, in sicer po potrebi pri posameznih projektih.
Skupaj z drugimi blagovnimi znamkami smo ustvarili mednarodni »cluster« HEFC (HIGH END FASHION CLUSTER)
na področju razvoja in proizvodnje visoke ženske mode, kjer želimo poiskati možnosti sodelovanja in sinergijskih
učinkov združevanja med partnerji. Sestanki clustra so 2x letno; s tem, da se projekti v različnih projektih izvajajo stalno.
Glavna ovira pri sodelovanju z raziskovalnimi institucijami je, da je znanje na področju konfekcijske tehnologije daleč
preveč teoretično. Moramo pa povedati, da smo mi v našem podjetju z našim razvojem korak pred konkurenco.
Nimamo tima za tehnološke raziskave in razvoj, niti strategije za inoviranje in R&R.
Z javnimi institucijami ne sodelujemo, niti v preteklosti nismo. Tudi z drugimi partnerji ne sodelujemo pri tehnološkem
razvoju.
104
6.4. Zaključki na osnovi seznama raziskovalnih institucij in intervjujev po
institucijah
V spodnji tabeli podajamo seznam v intervjuje vključenih laboratorijev, centrov in inštitutov
Univerze v Mariboru, ki je največja in praktično edina javna raziskovalna institucija v
podravsko-pomurski obmejni regiji.
Tabela 76: Seznam v intervjuje vključenih laboratorijev in inštitutov Univerze v Mariboru
Naziv laboratorija, centra oz. inštituta
Spletna stran
Center za humano molekularno genetiko in
farmakogenomiko
http://www.mf.uni-mb.si/mf/instituti/chmgf/main.html
Center za prometne gradnje
http://www.fg.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6690
Center za senzorsko tehniko
http://cst.fs.uni-mb.si/
Infrastrukturni center za energetske meritve tehnološki center - ICEM
http://www.icem-tc.si/index.asp
Inštitut za avtomatiko
http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=273
Ins titut za podjetnis tvo in management malih
podjetij
http://www.epfip.uni-mb.si/institut-podjetnistvo-management-malih-podjetij/
Laboratorij za digitalno procesiranje signalov
http://www.dsplab.uni-mb.si/Dsplab
Laboratorij za elektro-optične in senzorske sisteme
Laboratorij za informatiko
http://fl.uni-mb.si/lab_inf/
Laboratorij za inteligentne obdelovalne sisteme
http://maja.uni-mb.si/slo/index.htm
Laboratorij za inz enirsko oblikovanje
http://lio.fs.uni-mb.si/
Laboratorij za kognitivne sisteme v mehatroniki
http://www.ro.feri.unimb.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=122&Itemid=332&lang=si
Laboratorij za mehatroniko
http://www.fs.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=271#LZM
Laboratorij za meritve
Laboratorij za načrtovanje proizvodnih sistemov
http://fs-server.uni-mb.si/si/inst/ips/lanps/osnova.htm
Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska
vodenja
Laboratorij za odrezavanje
http://fs-server.uni-mb.si/si/inst/ips/labod/
Laboratorij za procesno avtomatizacijo
Laboratorij za promet in logistiko sistemov
http://fl.uni-mb.si/lab_pls/
Laboratorij za strojne elemente in konstrukcije
http://fs-server.uni-mb.si/si/inst/iko/lsek/
Laboratorij za tehnološke meritve
http://www.ltm.fs.uni-mb.si/
Laboratorij za termomehaniko, prenosne pojave in
nano tehnologije
http://www.fe.uni-mb.si/si/nanotech/index.php
6.4.1. Obstoječi načini in oblike sodelovanja pri razvoju inovacij
Znanje oz. aplikacija znanja v podjetjih, iz katerega se lahko razvije inovacija, lahko prihaja iz
različnih virov. Podjetje se pri tem lahko poveže z javnim sektorjem, pod katerega spadajo tudi
javne raziskovalne institucije, kot so univerze, javni raziskovalni inštituti in tehnični inštituti, ter
si nenazadnje lahko pridobi informacij tudi preko javno dostopnih virov v obliki patentnih
informacij, konferenc, publikacij in seminarjev. Ker na področju R&R dejavnosti obstaja več
načinov in oblik sodelovanja, je pomembna izibra prave kombinacije, ki pospeši prenos znanja v
105
gospodarstvo, predvsem pa omogoči vzpostavitev trajnih mehanizmov povezovanja in
sodelovanja. Rezultati takšnega sodelovanja se pokažejo kot uspešni šele z implementacijo
visoko tehnološkega znanja v podjetjih in s komercializacijo znanstvenih dosežkov.
Obstoječe načine sodelovanja med raziskovalno sfero in gospodarstvom lahko razdelimo po
naslednjem vrstnem redu, kjer so oblike sodelovanja razporejene od neformalnih do bolj
formalnih ter generičnih:
generične
oblike
pogodbeno
izobraževanje
nneformalnoeformalno
Tabela 77: Obstoječi načini in oblike sodelovanja med raziskovalno sfero in gospodarstvom
Potencialni načini in oblike sodelovanja med raziskovalnimi institucijami in poslovnimi subjekti
Stiki z diplomanti zaposlenimi v poslovnem sektorju
Izmenjava publikacij
Stiki z nekdanjimi sodelavci, zdaj zaposlenimi v poslovnem sektorju
Skupne objave v znanstvenih revijah
Skupni članki v strokovnih revijah, itd.
Udeležba na konferencah, sejmih, delavnicah, itd.
Neformalni stiki (npr. po telefonu, elektronski pošti)
Znanstveno tehnološki park (neformalne interakcije)
Pridobivanje informacij iz akademskih publikacij in patentnih prijav, itd.
Mobilnost osebja (zaposlovanje diplomantov v R&R dejavnosti, izmenjava zaposlenih ali ustanovitev podjetja, itd.)
Sodelovanje strokovnjakov iz raziskovalnih institucij ali študentov v R&R aktivnostih podjetij
Skupni programi poučevanja
Štipendiranje s strani industrije
Pripravništvo
Izvedba diplomskih nalog v sodelovanju med univerzami in podjetji
Udeležba raziskovalcev iz poslovnega sektorja na specializiranih tečajih ali programih usposabljanja, pripravljenih
na raziskovalnih institucijah
Poučevanje zaposlenih v poslovnem sektorju
Usposabljanje na delovnem mestu
Doktorski projekti v sodelovanju z gospodarstvom
Študijski dopust za profesorje
Delovanje predstavnikov podjetij v organih univerze na področju raziskav in razvoja
Ustanavljanje odcepljenih (spin-off, spin-out) podjetij
Patentiranje skupnih razvojno-raziskovalnih izumov
Sklepanje licenčnih pogodb
Skupni raziskovalni projekti (načrtovanje in izvajanje, ustanovitev skupnih podjetij)
Raziskovalno sodelovanje (vsak partner plača svoje stroške)
Raziskovalni konzorciji (ena univerza, več podjetij)
Sodelovanje v raziskavah, financiranih s strani poslovnega sektorja
Pogodbene raziskave
Pregledi tehničnih sredstev v podjetjih, demonstracije tehnologij
Uporaba tehničnih in laboratorijskih zmogljivosti na univerzi
Uporaba tehničnih sredstev v podjetjih (razvoj prototipov, izdelava in testiranje)
Svetovalne storitve
Delovanje predstavnikov univerze v svetovalnih organih podjetij
Znanstveno tehnološki park (skupna uporaba tehnične infrastrukture)
Znanstveno tehnološki park (pogodbene raziskave za poslovni sektor)
Nakup prototipov in pravic intelektualne lastnine
Strokovne presoje oz. študije
Storitve pisarne za prenos tehnologij
Skupni raziskovalni laboratoriji
Sodelovanje v raziskovalnih centrih (financiranih s strani zunanjih akterjev )
Donacije za univerze
Znanstveno tehnološki park (sodelovanje va področju R&R dejavnosti)
Pojavnost
∙
•
∙
•
•
•
•
∙
•
•
∙
∕
∙
•
•
•
∙
∙
•
∕
∕
∙
∙
∕
∙
∙
•
∙
•
•
∙
∙
∙
∕
∙
∙
∕
∙
∙
∙
•
∕
∙
Pomen znakov v tabeli: oblika sodelovanja kot zanemarljiva (/), redka (∙) ter bolj pogosta (•) (ocena temelji na izvedenih
intervjujih s predstavniki raziskovalnih enot Univerze v Mariboru).
Motivi raziskovalnih institucij za različne kombinacije sodelovanja so lahko finančni, dostop do
človeškega kapitala (implicitno znanje), dostop do rezutatov raziskav podjetij (kodificirano
znanje), dostop do raziskovalne infrastrukture zasebnega sektorja ter institucionalni in
organizacijski motivi. Vedno bolj v ospredje prihajajo prav finančni motivi, ki so vezani na
106
komercializacijo izumov. Trenutna negotovost na področju komercializacije znanstvenih
dosežkov v gospodarstvu vpliva tudi na izbor oblike sodelovanja.
V Sloveniji so med najbolj pogostimi oblikami sodelovanja med raziskovalnimi institucijami oz.
fakultetami in gospodarstvom bile izpostavljene prav neformalne oblike, kot so neformalni stiki,
konference ter pogodbe o skupnih R&R dejavnostih (sicer bolj formalna in intenzivnejša oblika)
skupno organiziranje konferenc, seminarjev in skupne objave v strokovnih revijah. Najmanj
pogoste oblike sodelovanja so npr. licenciranje in patentiranje skupnih razvojno-raziskovalnih
dosežkov, ustanavljanje odcepljenih (spin-off, spin-out) podjetij in skupnih raziskovalnih
laboratorijev, torej prav tiste oblike sodelovanja, ki so najbolj pomembne za dvig inovacijskega
potenciala gospodarstva. Naše ugotovitve to delno potrjujejo (glej tabelo 77), vednar pa je
zaznana tudi povečana motivacija za te, prej manj pogoste oblike sodelovanja.
Za povečanje učinkovitosti sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo bi zato bile smiselne
spodbude (v obliki ciljnega državnega financiranja), ki bi omogočale boljšo strukturo odnosov
med znanostjo in gospodarstvom ter pospešile komercializacijo dosežkov znanstvenega
raziskovanja v gospodarstvu. K temu lahko prištevamo tudi vzpostavitev učinkovitih modelov za
prenos tehnologij med znanostjo oz. raziskovalnimi institucijami in industrijo. Pri tem
pomembno vlogo igrajo podporne institucije, med drugim tudi pisarne za prenos tehnnologij, ki
posredujejo in nudijo strokovno pomoč pri procesu komercializacije novih odkritij, ne samo pri
patentiranju invencij in ocenjevanju možnosti za komercializacijo ter morebitnem trženju
invencije, temveč tudi pri vzpostavljanu sodelovanja za svetovalne in druge aktivnosti
znanstvenih institucij v trajanju dogovora ali aktivni udeležbi v primeru udeležbe v lastništvu.
Pregled nad načini in oblikami sodelovanja pri tem omogoča izvedbo bolj učinkovite politike in
ukrepov za izrabo potencialnov za komercializacijo in hkrati omogoča prilagajanje ukrepov, da
ustrezajo tudi majhnim in srednje velikim podjetjem, da se lahko le-ta učinkovito povežejo z
raziskovalnimi institucijami v danih razmerah.
Ukrepe na področju sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo za spodbujanje inovacijske
dejavnosti in povečanja inovacijskega potenciala v regiji izvajajo tudi regionalne gopodarske
zbornice, kot sta Pomurska in Štajerska gospodarska zbornica.
Pomurska gospodarska zbornica v želji in z namenom pospeševanja in spodbujanja inovativne
dejavnosti v pomurski regiji vsako leto razpiše nagrado za »naj inovacije«. V zadnjih desetih
letih je bilo skupaj prijavljenih kar 78 inovacij. Priznanje za najboljše regijske inovacije
predstavlja najvišje regijsko priznanje inovativnim dosežkom pomurskih podjetij in njenih
inovatorjev ter s tem promocijo inovativnosti v Pomurju in širše. V Pomurju se tako utrjuje
prepričanje, da sta glavna cilja inovacij ustvarjati nekaj boljšega in biti boljši od drugih pravi
odgovor na to, kako trenutno krizo obrniti v želeno priložnost.
Glede na število inovacij, prijavljenih v zadnjih devetih letih, je 78 inovacij relativno malo
število. Kljub temu, da v Pomurju delujejo uspešna velika, srednja in tudi mala podjetja, ki
dajejo poudarek inovativnosti v podjetju, se ta ne uspejo vsakokrat vključiti v dogodek »Izbor
naj inovacije«. Vseeno pa ta izbor zelo dobro vpliva na to, da so podjetja začela razmišljati v
smeri inovativnosti. Podjetja, ki se jih je zdajšnja kriza dotaknila, se zavedajo, da so z
inovativnostjo lahko konkurenčna, zato spodbujajo svoje zaposlene, da čim bolj izkoristijo svoja
znanja za novosti in inovativne ideje. Ob krizi ali zastoju podjetja lahko le inovativnost reši in
107
premakne podjetje s točke zastoja. Podjetja brez inovacijskega potenciala svojih zaposlenih
nimajo nobenih možnosti na globalnem trgu. Zavedajo se, da bodo v Evropski uniji in svetu
podjetja enakovreden partner izključno z dobrimi inovacijami in njihovimi produkti, zato
spodbujajo zaposlene h kreativnemu mišljenju ter jih zanj tudi primerno nagradijo. Prav tako se
vse bolj uveljavlja zavedanje, da so potrebne nove ideje, če želijo, da bodo podjetja delala bolje,
hitreje in ceneje.
Izpostaviti je potrebno tudi različne možnosti in oblike povezav pomurskih raziskovalnih
organizacij in raziskovalcev s poudarkom na dejstvu, da pomeni imeti v podjetju registrirano
razvojno-raziskovalno enoto tudi veliko prednost na razpisih države Slovenije in Evropske unije.
Zato bi povezave z njihovimi akademsko izobraženimi rojaki - raziskovalci na vseh treh
slovenskih univerzah oziroma v njihovem okviru na posameznih fakultetah ter inštitutih lahko
okrepili. Dosedanja praksa kaže, da so podjetja, ki imajo registrirano razvojno raziskovalno
dejavnost na razpisih ministrstev uspešnejša kot tista, ki tega oddelka nimajo formaliziranega.
Pomurska podjetja so polna ambicij, načrtov in idej, vendar pa za ustrezno razvojno kadrovsko
strukturo regija potrebuje tudi čas in denar. Razvojno delo je delo, ki daje rezultate na nekoliko
daljše časovno obdobje, omogoča pa gospodarsko stabilnost in konkurenčnost, ki je nujno
potrebna. Tako je potrebno z dejanji in inovativnostjo spreminjati in razvijati produkte, ki
temeljijo na znanju in izkušnjah razvojnih partnerjev in njihovih raziskovalcev, razvojnikov in
seveda inovatorjev.
Štajerska gospodarska zbornica vsako lepo podeljuje priznanja in diplome za najboljše inovacije
v Podravju. Cilj izbora je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja
gospodarstva in pospeševanja podjetništva. Na izboru v letu 2012 je sodelovalo 89 inovatorjev s
34. inovacijami, kar je največ do zdaj. Inovacije je pregledala strokovna komisija. Komisija
vrednoti inovacijske prijave po kriterijih inventivnosti (izvirnost in zaščita novosti);
gospodarskih rezultatih (doseženi gospodarski rezultati, pričakovani gospodarski rezultati); ter
trajnostnih in okojskih vidikih. Podelili so 17 diplom, 7 bronastih priznanj, 6 srebrnih in 4 zlata
priznanja. Z zlatimi priznanji nagrajene inovacije in inovatorje so predlagali tudi v nacionalni
izbor naj inovacij Gospodarske zbornice Slovenije. Vsakoletni izbor za najboljšo inovacijo v
podravski regiji omogoča inovatorjem, da predstavijo dosežke, ki so plod njihovega znanja,
domišljije in hkrati najboljše tudi nagradi s priznanji. Na ta način so izpostavljeni primeri dobrih
praks, ki se predstavijo javnosti in spodbudijo tudi ostale akterje k iskanju inovativnih rešitev v
regiji. Na izbor se lahko prijavijo samostojne družbe, samostojni podjetniki in posamezniki,
samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike iz območja Štajerske.
Za tovrstno spodbujanje inovacijske kulture v podravski regiji skrbi tudi TehnoCenter Univerze
v Mariboru, pisarna za prenos tehnologij, ki na Univerzi v Mariboru vsako leto organizira izbor
Naj raziskovalec po mnenju gospodarstva, s katerim nagrajujejo najboljšega raziskovalca
Univerze v Mariboru s pomočjo vseh podjetij, ki sodelujejo z Univerzo na raziskovalnem
področju. Izbor je pripravljen z namenom spodbujanja raziskovalcev pri iskanju rešitev
problemov iz gospodarstva in ustvarjanja dejanske slike o njihovi uspešnosti pri sodelovanju s
podjetji. Posebnost tega izbora je, da o zmagovalcu odločajo le podjetja, medtem ko ocena
raziskovalnih dosežkov s strani univerze nima odločilnega vpliva na izbor. Postopek izbora Naj
raziskovalca poteka tako, da pozovejo vsa podjetja, ki sodelujejo pri raziskovalnih dejavnostih
Univerze v Mariboru, da ocenijo posamezne raziskovalce, s katerimi sodelujejo in jim dodelijo
točke. Pri oceni posameznega kriterija se uporabi lestvica točkovanja. Zmagovalec izbora
postane raziskovalec z največjim izkupičkom točk. Vsaka dodeljena točka je ovrednotena kot v
108
naprej določen denarni znesek, ki ga prispeva podjetje. Del teh sredstev je namenjenih
raziskovalcu, za katerega je podjetje glasovalo, preostala sredstva pa grejo v skupni denarni
sklad za zmagovalca. Zmagovalec in ostali prejemniki točk lahko prejeta sredstva porabijo za
sofinanciranje lastnega nadaljnjega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti ali udeležbe na
strokovnih in znanstvenih konferencah. Nagrado zmagovalcu podelijo na medijsko podprti
prireditvi Srečanje gospodarstvenikov in raziskovalcev v Mariboru, izročijo pa mu jo
predstavniki podjetij, ki zmagovalcu namenijo najvišje število točk. Sredstva, zbrana v preteklih
letih, so bila v oviru tri do osem tisoč evrov, kar ni zanemarljiva vsota in predstavlja dobro
spodbudo za nadaljne stremenje k odličnosti pri delu raziskovalcev, kakor tudi spodbudo za
boljše sodelovanje z gospodarstvom. Skupna udeležba podjetij in raziskovalcev v izboru za Naj
raziskovalca po mnenju gospodarstva krepi vezi in veča možnosti za skupne projekte in prenos
znanja med Univerzo v Mariboru in regionalnimi podjetji. Slednja so kot partnerji Univerze tako
tudi predstavljena v medijih.
Na območju Spodnjega Podravja Manager klub Ptuj v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj izpostavlja
dobre podjetniške zgodbe na širšem ptujskem območju z izborom najuspešnejše realizirane
podjetniške ideje. Kandidati so lahko gospodarske družbe ali samostojni podjetniki s sedežem na
območju upravne enote Ptuj, ki uspejo realizirati drzno podjetniško idejo v obdobju zadnjih petih
let. Kriteriji izbora so: izvirnost ideje, poslovni učinki, potencial ideje in odnos realizacije ideje
do družbenega in naravnega okolja. Poleg tega pa ZRS Bistra Ptuj organizira vsaj dva
podjetniška foruma letno, ki sta namenjena soočenju mnenj in izmenjavi izkušenj lokalnega
gospodarstva o aktualnih gospodarskih vprašanjih ter povezovanju z izobraževalnimi,
raziskovalnimi in drugimi institucijami.
6.4.2. Vrste akademskih storitev za gospodarstvo
Zadnji val komercializacije akademskih raziskovalnih rezultatov v svetu je usmerjen predvsem k
ustanavljanju spin-off podjetij, dajanju licenc in prodajanju patentov ter k večji udeležbi
raziskovalcev pri komercializaciji. Pri tem so glavne oblike rezultatov t.i. dejavnosti prenosa
tehnologij naslednje:
 Licenciranje – formalni dogovor, kjer imetnik pravic intelektualne lastnine v celoti ali
delno odstopi pravico izkoriščanja predmeta licenčne pogodbe drugemu akterju.
 Start-up podjetje – novonastalo podjetje, namen katerega je razvoj novega, običajno
inovativnega proizvoda ali storitve v negotovih okoliščinah.
 Spin-out podjetje – podjetje, ki je ustanovljeno s strani enega ali več posameznikov,
zaposlenih na matični organizaciji, z namenom gospodarskega izkoriščanja znanja
ustvarjenega v matični organizaciji in prenesenega v novonastalo podjetje.
 Spin-off podjetje – spin-out podjetje, v katerem je delež lastništva pridobila matična
organizacija zaradi pravic na intelektualni lastnini v lasti matične organizacije ali zaradi
drugega materialnega vložka.
 Sodelovanje – različne oblike dogovarjanja med raziskovalnimi organizacijami in
podjetji, v primeru, ko dve ali več organizacij deli svojo privrženost doseganju skupnega
raziskovalnega cilja z združevanjem njihovih sredstev in skupne koordinacije njihove
raziskovalne aktivnosti.
 Pogodbeno (sponzorirano) raziskovanje – raziskave, ki so financirane s strani podjetij,
brez vmešavanja raziskovalne organizacije v načrtovanje in brez določenih zahtev glede
109



rezultatov raziskovanja. Motiv je lahko podpora in dolgoročni razvoj določenega
znanstvenega področja.
Skupno (sofinancirano) raziskovanje – sodelovanje pri zagotavljanju virov (finance,
kadri, infrastruktura, …) tako s strani raziskovalne organizacije kot s strani podjetja za
izvajanje raziskovalnih aktivnosti.
Svetovanje – izvajanje svetovalnih storitev raziskovalca izven njegovega delovnega časa.
Raziskovalna institucija bi naj bila informirana o tekšnih dogovorih, še posebaj, kadar za
opravljanje storitev raziskovalec uporablja njena sredstva.
Sofinanciranje študija – podjetja lahko študentom omogočajo pridobitev sredstev za
opravljanje študija ter izdelavo diplomske ali doktorske naloge, s ciljem, da se rezultati
študenovega dela aplicirajo v storitvah in produktih podjetja.
Raziskovalne institucije, v katerih smo izvedli intrvjuje, za neposredno komercializacijo znanja v
večini nudijo oz. uporabljajo izobraževalne in pogodbene oblike sodelovanja s podjetji.
Neformalne oblike sodelovanja, ki so prisotne skoraj pri vseh intervjuvanih intsitucijah, vplivajo
na komercializacijo bolj posredno. Tako pri izobraževalnih oblikah sodelovanja prevladujejo
doktorski projekti v sodelovanju z gospodarstvom, izvajanje diplomskih nalog v sodelovanju
med univerzami in podjetji, pripravništva ter udeležba raziskovalcev iz poslovnega sektorja na
specializiranih tečajih ali usposabljanjih pripravljenih na raziskovalnih inštitutih. Zanimiva je
tudi mobilnost osebja v obe smeri in ne samo raziskovalcev v gospodarstvo, saj tudi raziskovalne
institucije izpostavljajo potrebo po strokovnjakih s praktičnimi izkušnjami iz industrije. Med
pogodbenimi oblikami sodelovanja so najbolj prisotne pogodbene raziskave, raziskovalni
konzorciji, pregledi tehničnih sredstev v podjetjih in demonstracije tehnologij. Storitve
svetovanja so večinoma implicitne in se pojavljajo kot del projektov, ali pa so v povezavi s
pregledi in strokovnimi presojami. Pogodbene raziskave se nanašajo največkrat na določene
projekte podjetij ali drugih organizacij in manj na dolgoročno raziskovanje mejnih področij oz.
tehnologij. Raziskovalni konzorciji pogosto zajemajo več partnerjev tako podjetja kot druge
raziskovalne institucije. Konzorciji imajo različne oblike, zato raziskovalne institucije sodelujejo
hkrati v različnih povezavah, kot so centri odličnosti, kompetenčni centri, tehnološki centri,
evropski raziskovalni projekti, v skupnih domačih ali mednarodnih projektih industrijskih
partnerjev in drugih. Nekatere raziskovalne institucije imajo sklenjena strateška partnerstva z
določenimi podjetji ter iščejo druga podjetja za sodelovanje ali pa se povezujejo z vodilnimi
svetovnimi podjetji na določenem področju. Pregledi tehničnih sredstev in demonstracije
tehnologij so pogosto manj razvojne narave, vendar pa omogočajo razvoj lastnih kapacitet za
testiranje, meritve, preizkušanje funkcionalnosti, itd. ter omogočajo hitro in prilagodljivo
sodelovanje glede na trenutne potrebe podjetij.
Kot oviro pri povečanju komercializacije svojih dosežkov predstavniki intervjuvanih
raziskovalnih institucij navajajo stroške povezane z zaščito intelektualne lastnine in
pomanjkanje drugih virov (kadri, znanje za komercializacijo, itd.). Tudi ko imajo institucije
intelektualno lastnino zaščiteno npr. v obliki patenta, pa navajajo, da za njeno komercializacijo s
strani podjetij ni dovolj interesa oz. je iskanje uporabnika raziskav in intelektualne lastnine na
svetovnem tržišču izven osnovne dejavnosti raziskovalne institucije. Fluktuacija kadrov, ki je
posledica projektne naravnanosti insitutucij, v nekaterih primerih pomeni tudi izgubo
nekodificiranega implicitnega znanja teh institucij in zmanjšan obseg raziskav na nekem
področju. Omenjajo tudi zmanjšane zmožnosti industrije za vlaganja v raziskave in kasnejše
trženje ter pomanjkanje partnerjev za dolgoročno in strateško sodelovanje. Nadalje izpostavljajo
pomanjkanje razvojnih projektov, saj partnerji v industriji potrebujejo večinoma hitre in cenovno
110
ugodne rešitve za trenutne probleme, manj pa so zainteresirani za sodelovanje v dolgoročnih,
kompleksnih in bolj zahtevnih raziskavah.
V Pomurski regiji, kjer akademska dejavnost ni organizirana v obliki univerze ali večjih
raziskovalnih institucij, so storitve, povezane z inovativnimi dejavnostmi, spodbujane in
koordinirane s strani Raziskovalno razvojne agencije (RRA) - Mura in Gospodarske zbornice
Slovenije. Slednja je že 31. marca leta 2000 ustanovila Odbor za razvoj, inovacije in
konkurenčnost podjetij. Osnovna aktivnost odbora je bila takrat predvsem popularizacija
inovativne dejavnosti v regiji in povezovanje znanstvenih raziskovalcev in drugih akterjev.
Rezultat tega je bila v sklopu odbora izpeljana prva regijska nagrada za inovatorje v Pomurski
regiji. V naslednjih letih so bile aktivnosti odbora in članov usmerjene predvsem v povezovanje grozdenje pomurskih podjetij, v pomoč podjetjem pri ustanavljanju R&R enot znotraj podjetij ter
v problematiko srednjega in visokega poklicno tehničnega izobraževanja. Odbor prireja tudi
letne strokovne ekskurzije v visoko tehnološka podjetja (Akrapovič, Adria Mobil, KTM, Red
Bull,…). V letu 2011 je v odboru sodelovalo 20 predstavnikov visokotehnološko razvitih
pomurskih podjetij (direktorji, tehnični direktorji in razvojniki).
Program dela Odbora za razvoj, inovacije in konkurenčnost podjetij:
 Regijska nagrada za inovacijske dosežke
o razpis;
o podelitev nagrad na konferenci PDK;
o sodelovanje treh najboljše ocenjenih inovacij na nacionalnem nivoju;
o delavnice na temo vzpodbujanja inovativne dejavnosti – množične in
profesionalne.
 Skupne aktivnosti odbora ter predstavnikov R&R organizacij, predstavitev razvojno
raziskovalnih skupin in izmenjava izkušenj.
 Spodbujanje ustanavljanja raziskovalnih enot v podjetjih in njihovo povezovanje.
 Iskanje novih razvojnih možnosti regije v sodelovanju z mladimi raziskovalci in
Pomurskimi akademiki.
 Letna strokovna ekskurzija v eno izmed visokotehnoloških podjetij v EU ali SLO.
 Zavzemanje stališča za ustanovitev tehnične gimnazije v Murski Soboti.
 Aktivno sodelovanje na regijski prireditvi »Mladi za napredek Pomurja«.
 Izdelava baze študentov tehničnih smeri in njeno ažuriranje.
 Organiziranje ogledov podjetij za osnovnošolce in srednješolce v Pomurju (ustrezno
animiranje, da se več mladih odloči za tehnične poklice).
111
6.4.3. Potrebe in pričakovanja od sodelovanja z gospodarstvom
Na podlagi pogovorov s predstavniki laboratorijev, centrov in inštitutov Univerze v Mariboru
(tabela 76), lahko glede na eksplicitno izražene potrebe in pričakovanja sklepamo, da
raziskovalne institucije najbolj potrebujejo strateške partnerje za dolgoročen razvoj in podporo
(finančno in drugo) pri bolj zahtevnih raziskavah ter pomoč pri komercializaciji patentov oz.
izsledkov raziskav. Prav tako je bila izražena potreba po novih partnerjih za pogodbeno
sodelovanje ali sodelovanje v konzorciju oz. v EU projektih. Pričakovanja so usmerjena v
povečano sodelovanje s podjetji pri R&R aktivnostih ter večjo absorbcijo vrhunskega znanja
raziskovalnih instituciji v podjetja. Tabela 78 povzema potrebe in pričakovanja izbranih
laboratorijev, centrov in inštitutov Univerze v Mariboru.
Tabela 78: Predstavitev potreb in pričakovanj izbranih laboratorijev, centrov in inštitutov
Univerze v Mariboru
Institucija
Center za humano molekularno
genetiko in farmakogenomiko na
Medicinski fakulteti Univerze v
Mariboru
Potrebe
Iščejo stateškega partnerja za
skupni razvojni projekt.
Potrebujejo vire (investitorja) za
komercializacijo znanstvenih
izsledkov.
Laboratorij za inteligentne
obdelovalne sisteme na Fakulteti za
strojništvo Univerze v Mariboru
Inštitut za avtomatiko na Fakulteti za
elektrotehniko, računalništvo in
informatiko Univerze v Mariboru
Center za senzorsko tehniko na
Fakulteti za strojništvo Univerze v
Mariboru
Iščejo enega ali dva močnejša
strateška partnerja za dolgoročno
sodelovanje.
Znanstveno odličnost želijo
neposredno prenašati v
gospodarsko prakso.
Iščejo končne uporabnike
raziskav in ponudnika za odkup
intelektualne lastnine
(mednarodno zaščitenega
patenta).
Iščejo podjetja s konkretnimi
problemi oz. idejami za razvoj
aplikacij za rešitve.
Laboratorij za elektro-optične in
senzorske sisteme na Fakulteti za
Laboratorij za kognitivne sisteme v
mehatroniki na Fakulteti za
Laboratorij za strojne elemente in
konstrukcije na Fakulteti za
strojništvo Univerze v Mariboru
Pričakovanja
Sodelovanje s podjetji pri razvoju bolj zanesljivih genskih testov.
Sodelovanje z zasebnimi klinikami za individualno prilagojeno
zdravljenje.
Sodelovanje s farmacevtskimi firmami pri razvoju in uporabi
farmakogenetskih testov pri zgodnjem kliničnem testiranju.
Sodelovanje z biotehnološkimi podjetji pri razvoju biomarkerjev.
Sodelovanje z akademskimi institucijami in razvojnimi oddelki
podjetij za razvoj orodji in tehnik.
Prenos znanja v prakso; v industrijo ali preko drugih zunanjih
partnerjev.
Povečanje mešanih zaposlitev (raziskovalcev v gospodarstvu).
Povečanje prihodkov iz naslova sodelovanja z industrijo.
Nadaljnja patentna aktivnost in komercializacija.
Povečano sodelovanje s partnerji iz industrije.
Komercializacija mednarodnega patenta.
Povečanje števila patentov in njihove komercializacije.
Nadaljnje sodelovanje s podjetji pri visokotehnološkem razvoju.
Iščejo partnerja, ki bi izrabil
potencial raziskav na področju
nanorobotike ter omogočil
(financiral) zaščito intelektualne
lastnine in njeno komercializaijo.
Mednarodno patentiranje invencije.
Pogodbeno sodelovanje pri projektih.
Komercializacija znanstvenih izsledkov.
Iščejo partnerje za dolgoročni
razvoj ter zahtevne in
kompleksne raziskave, ki
zahtevajo sodelovanje drugih
laboratorijev in strokovnjakov.
Sodelovanje na daljši rok z razvojno naravnanimi podjetji.
Tudi raziskovalne organizacije v Pomurju se trudijo in poizkušajo vedno znova razvijati in
spodbujati gospodarstvo k večji konkurenčnosti. Seveda pa je potrebno spodbujati tudi druge
organizacije, da se vključijo v ta bazen raziskovalnih organizacij, kajti več je različnih informacij
in povezav, bolj kvalitetno potekajo raziskave in razvoj.
112
6.5. Primerjava ponudbe in pričakovanj v zasebnem in javnem sektorju
Na podlagi analize opravljenih intervjujev po podjetjih lahko sklenemo, da so podjetja izrazila
potrebo in seveda pripravljenost predvsem po partnerstvu in strokovnem sodelovanju s t.i.
institucijami znanja znotraj regije in širše.
Zasebni sektor oz. podjetja v podravski regiji ponujajo predvsem uporabo svojih kompetenc na
strokovnem področju in pri različnih fazah razvoja storitev, produktov ali poslovnih modelov.
Na razpolago dajajo razvojno infrastrukturo in produkcijski know-how v smislu izrabe svojih
notranjih virov, t.j. predvsem zaposlenih. Nadalje so podjetja pripravljena na sodelovanje z
raziskovalnimi institucijami pri skupnih projektih, sofinanciranih s strani evropskih programov,
kjer ponujajo dostop do svojih socialnih mrež in praktično znanje, povezano s prijavljanjem in
vodenjem projektov. Pri tem so podjetja pripravljena ponuditi tudi svoje obstoječe reference za
večjo uspešnost pri prijavljanju na razpise. Ponudba na področju opravljanja diplomskih in
doktorskih nalog ter stažiranja diplomantov je prisotna skoraj pri vseh intervjuvanih podjetjih.
Na podlagi opravljene analize lahko torej sklepamo, da trenutno podjetja ponujajo predvsem
uporabo obstoječih lastnih virov. Hkrati pa lahko zaznamo, da je pripravljenost za financiranje
oz. vlaganje lastnih finančnih sredstev za doseganje razvojnih prebojev s pomočjo zunanjih
partnerjev oz. raziskovalnih inštutucij slaba.
Na drugi strani so pričakovanja raziskovalnih institucij usmerjena k vzpostavitvi dolgoročnih
partnerstev s podjetji ter zagotavljanju finančne podpore in s tem stabilnosti za opravljanje
raziskovalnega dela. Ker svoje glavno poslanstvo vidijo predvsem v raziskovanju, je njihov
fokus usmerjen na dejavnosti do invencije, medtem ko za inoviranje oz. komercializcijo nimajo
potrebnih virov (finančnih, človeških, časa, ...) in znanja. Čeprav pričakujejo prenos novih
dognanj in znanja v prakso in njihovo aplikacijo (npr. v industrijsko proizvodnjo) ter prihodke
od komercializacije, ki so posledica predhodnih dejavnosti zaščite intelektualne lastnine, same za
dosego tega nimajo razpoložljivih virov in pri tem pričakujejo pomoč partnerjev iz gospodarstva.
Ti bi naj omogočili dostop do finančnih virov in zaščito intelektualne lastnine, izvedli testiranja
novih proizvodov, jim omogočili dostop do partnerjev na tujih trgih in podobno.
Med obojestransko zaželjenimi dejavnostmi izstopa zlasti migracija raziskovalcev v
gospodarstvo, delno tudi obratno. Usklajenost med pričakovanji raziskovalnih institucij s
ponudbo podjetij obstaja le v manjši meri in na določenih segmentih razvojnega procesa. Ta
vrzel je premostljiva predvsem z aktivnostmi podpornega okolja, ki bi morale biti oranizirane
tako, da omogočijo enostavno zaznavanje neusklajenosti obeh strani in izbor potencialno najbolj
primernih ukrepov oz. aktivnosti za njihovo odpravo.
Skupen problem zasebnega in javnega sektorja je tudi pomanjkanje ustrezno usposobljene in
tehnično naravnane delovne sile, ki bi istočasno imela ustrezna znanja iz ekonomike poslovanja.
In to predvsem v fazi razvoja novih izdelkov in produktov, ki bi dosegali visoko dodano
vrednost. Intervjuvana podjetja po večini težijo k visoki kakovosti in prepoznavnosti svojih
produktov. Zato je tudi potreba po dobrih kadrih, svežem znanju ter strokovnem izobraževanju
in usposabljanjih jasno izražena. Pri podpornem okolju navajajo predvsem željo po pomoči na
področju informiranja o razpisih, prijavljanja na razpise in osvajanja tujih trgov. Glede
zakonodaje pa si želijo bolj normalno poslovno okolje, z manj birokratskih ovir in bolj
fleksibilno politiko zaposlovanja.
113
7. Sklep
Projektni partnerji ocenjujemo, da smo v okviru izvedbe študije dosegli vse začrtane cilje, saj
smo izdelali celovito analizo inovativnega potenciala v podravsko-pomurskem območju projekta
SPRINT, ki je podala vpogled v inovacijski potencial gospodarstva v čezmejnem območju na
slovenski strani meje ter je odlična podlaga za diskusijo in oblikovanje ustreznih ukrepov za
izboljšanje stanja inovacijske dejavnosti v območju projekta SPRINT.
S skupnim delovanjem, ki smo ga začrtali s skupno izdelavo študije, bomo lahko dosegli
114
8. Viri
1. Arvanitis, S., U. Kubli, et al. (2005). Knowledge and Technology Transfer (KTT) Activities Between
Universities and Firms in Switzerland: The Main Facts. An Empirical Analysis Based on Firm-level
Data. Working Papers, ETH - Swiss Institute for Business Cycle Research: 71.
2. Arvanitis, S., U. Kubli, et al. (2005). University-Industry Knowledge and Technology Transfer in
Switzerland: The University View. Working Papers. Zurich, ETH - Swiss Institute for Business Cycle
Research: 32.
3. Bereuter, T. L. (2012). How to Establish a Technology Transfer Policy within an Organization and
Design and IP-Strategy within a Given Budget. FORT – Regional Training Program: ABC of
Technology Transfer. Maribor: 17.
4. Blatnik, T. (2011). Primerjava inovacijske dejavnosti v Sloveniji in na Finskem. Ekonomska
fakulteta. Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Diplomsko delo: 45.
5. EC Eurostat. (2010). Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/.
6. EC SBA. (2010). Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/small-business-act/.
7. European Commission (2010), Small Business Act. Dostopno na:
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/small-business-act/.
8. European Commision. (2011). Innovation Union Competitiveness report 2011. European Union.
9. Evropska komisija. (2002). Sistem inovacijskih kazalnikov: skupni rezultati. ESIK.
10. Haour, G. and L. Mieville (2011). From Science to Business. How firms create value by partnering
with universities. Hampshire, Palgrave-Macmillan.
11. Inolink (2012). Good Practices Guide: 262.
12. Inolink (2012). A study on regional innovation systems in the EU. Saarbrücken, INTERREG IVC:
40.
13. Kane, L. and Š. Stres (2012). Prenos tehnologij - ključ do uspešnega gospodarstva? Ventil. 18: 94-96.
14. Likar, B. (2011). Referenčni model inoviranja: Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega
projekta. Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper. online] Dostopno na:
http://www1.fmkp.si/visintapl/datoteke/REFEREN%C4%8CNI%20MODEL%20INOVIRANJA_FINAL_HiRes.pdf
15. Mihelič, N. (2009). Povezovanje podjetij z raziskovalnimi institucijami. Študija primera podjetja
HYB d.o.o. Ekonomska fakulteta. Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Diplomsko delo: 52.
16. MRA (2012). Survey on innovation - Podravska regija, Slovenia. Maribor, Mariborska Razvojna
Agencija in Innolink: 22.
17. MRA. (2011). Activity plan: local working group: Slovenia/Podravje/MRA.
18. MRA. (2012). Regionalni sistem inoviranja Podravja. http://www.mra.si/RIS-Podravje-2020.aspx
115
19. MVZT Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. (2011). Resolution on Research and
Innovation
Strategy
of
Slovenia
2011-2020.
[online]
Dostopno
na:
http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/odnosi_z_javnostmi/01.06.2011_dalj
e/01.06._RISSdz_ENG.pdf [10.11.2011].
20. MVZT Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. (2011). Raziskovalna in inovacijska
strategija Slovenije 2011 – 2020 predlog za obravnavo. [online] Dostopno na:
http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/znanost/RISS/Resolucija_RISS.pdf
21. Pezdir, R. (2005). Investicije v raziskave in razvoj v Sloveniji. Zbirka delovni zvezki ICK.
Ekonomska serija. Ljubljana, Inštitut za civilizacijo in kulturo: 43.
22. Rebernik, M., Tominc, P. in Pušnik, K. (2010). Slovensko podjetništvo v letu krize, GEM Slovenija
2009. Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
23. Rebernik, M., Tominc, P. in Crnogaj, K. (2011). Podjetniška aktivnost, aspiracije in odnos do
podjetništva, GEM Slovenija 2010. Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
24. Rus, N. (2011). Pregled institucij podpornega okolja v Republiki Sloveniji. Subjekti inovativnega
okolja. Maribor, IRP Inštitut za raziskovanje podjetništva: 50.
25. Salamon, J. K. (2012). Znanje o prenosu tehnologij se mora povečati. Delo Retrieved 18.12., 2012,
from http://www.delo.si/arhiv/znanje-o-prenosu-tehnologij-se-mora-povecati.html.
26. Stanovnik, P. and D. Kavaš. (2004). Ekonomika tehnoloških sprememb.
27. Stres, Š., M. Trobec, et al. (2009). Raziskava o stanju inovacijske dejavnosti v Sloveniji s predlogom
aktivnih ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti v slovenskem gospodarstvu.
Ljubljana, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije: 83.
28. Uršula, K. (2010). Komercializacija akademskih raziskovalno-razvojnih dosežkov. Fakulteta za
družbene vede. Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Diplomsko delo: 98.
29. Vock, P. (2003). University Technology Transfer in Switzerland Organisation, Legal Framework,
Policy and Performance. Bern, CEST: 20.

Analiza inovativnega potenciala podjetij ter R&D inštitucij na

Transcription

Similar documents

sporočilo za javnost - Vlada Republike Slovenije

Oberkrainer - ritmi klaviature sampli

RIS Podravje 2020

Gradivo "Pomurje – Evropska regija prihodnosti

SC COMPANY PROFILE.pdf, pages 1-6

bilten športno – družabne igre stanovalcev domov celjske regije

l Merjenje interne klime l Predstavitev Ker l Keramike in Bakelita l 20

Zlato odličje za inovacije Vhodna ko inova ontrola Raziskava

swatycomet.si - SWATYCOMET doo

swatycomet.com - SWATYCOMET doo

swatycomet.com - SWATYCOMET doo

l Lepe počitnice! l Sejem v Beogradu l Izlet v Plitvice l Nagradna

Spisek notografiranih priredb Simon Cerar s.p..xlsx