l Lepe počitnice! l Sejem v Beogradu l Izlet v Plitvice l Nagradna

moj swatycomet
Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor
št. 9 - junij 2012
LETO III
GLASILO POSLOVNEGA
SISTEMA SWATYCOMET
l Lepe počitnice! l Sejem v Beogradu l
Izlet v Plitvice l Nagradna križanka l N
ov parkirni režim v Zrečah l ŠRD Swatyco
met l Talenti l Štafetna predaja kuhaln
Iz vsebine:
Str. 7
MI
Str. 8, 9
IT kotiček
Str. 10, 11
Predstavitev enote SS in OOM
Str. 12, 13
Novosti
Str. 14, 15
Talenti
Str. 16, 17
KPS
Str. 18, 19, 20, 21
ŠRD
Str. 22
Sindikalni izlet v Plitvice
Str. 23
Zgodovina
Str. 24, 25
Zagotovo ga ni med nami, ki se ga
ne bi vsaj malo dotaknila dogajanja v naši bližnji okolici pa
tudi širše, kakršna koli že bila. Za
moško populacijo, pa tudi
predstavnice nežnejšega spola
(nekatere pač po sili razmer),
je bilo verjetno najbolj zanimivo
dogajanje na evropskem
prvenstvu v nogometu. Ker gre za
najpomembnejšo postransko
stvar na svetu, svojo tokratno
misel začenjam malce drugače, v
bolj športni obliki.
V času nastajanja časopisa so na
prvenstvu že potekala zaključna
srečanja, zmagovalec še ni znan,
kar pa za naš časopis niti ni
pomembno. Na prvenstvu so bili
zbrani najboljši med najboljšimi, vsi pa z enim, predvsem pa jasnim ciljem: doseči
najboljši možni rezultat.
Moja misel
MOJA MISEL
Zaposlene smo vprašali: ‘Kaj bi
spremenili/izboljšali v podjetju
Swatycomet?’
MOJ SWATYCOMET je glasilo
Poslovnega sistema SWATYCOMET,
namenjeno informiranju zaposlenih.
Izdaja: SWATYCOMET d.o.o., Titova c. 60,
2000 Maribor. www.swatycomet.com
Naslov uredništva:
Tovarniška 5, 3214 Zreče
Telefon: 03 75 75 360
e-mail: [email protected]
Uredniški odbor:
Miran Jagodič, odgovorni urednik,
Majda Labotar,
Iva Mlinšek Lešnik,
Alenka Mrzdovnik
Fotografije:
Swatycomet in Alenka Mrzdovnik
Sodelovanje pri uredništvu
in redakcija: Di@log co
Oblikovanje: Carrera, Srečko Fratnik
Tisk: Tiskarna Grafika Gracer
Naklada: 1500 izvodov, brezplačno
2
Mnoge reprezentance so se od prvenstva že poslovile, nekatere pričakovano, druge
malo manj. Razočaranj nad neuspehom seveda ni skrival nihče, vzroki za neuspeh
pa so seveda različni. Seveda je po vsaki bitki lahko biti general, da ne govorim
o »nogometu«, kjer smo »največji strokovnjaki in poznavalci« največkrat mi sami.
Dejstvo pa je, da na tekmovanju zmaga ekipa, ki naredi najmanj napak. Tudi najboljši
in največkrat pregrešno drago plačani posamezniki so mnogokrat premalo. Še
posebej takrat, ko gre za izrazite individualiste, izgubljene v ekipi, ki ni povezana
in ni motivirana, po možnosti še brez prave strategije, kako in na kakšen način se
spoprijeti z nasprotno ekipo.
Podobnost med športno ekipo in gospodarskim podjetjem je skoraj identična. Oba
sta namreč kolektiva, oba tekmujeta s konkurenco, le da vsak na svojem področju.
Uspeh vsakega, kakršnega koli že kolektiva, ustvarjajo in zagotavljajo predvsem
njegovi člani. Od njihovih sposobnosti, pripravljenosti na izzive in motiviranosti so
odvisni rezultati, dobri ali slabi.
Zadnja dogajanja v gospodarstvu in drugod so dober pokazatelj, kaj vse nas lahko
doleti. V prihodnosti nas verjetno čakajo še hitrejše in izrazitejše spremembe, tako v
delovnem okolju kot drugod.
Vedno bolj je pomembno, da znamo v kolektivu ustvariti dobro komunikacijo in
si spremembe in njihov vpliv na nas in naše delo razumljivo predstaviti. Ustrezni
medsebojni odnosi, strpnost, predvsem pa sodelovanje in odgovoren odnos do
svojega dela so pomemben dejavnik v delovnem okolju in ključ do uspeha.
Skrivanje problemov in spodbujanje medsebojne konkurence, nezdrave
tekmovalnosti lahko hitro porušijo medsebojne odnose in se spremenijo iz
motivatorja za delo v vzrok nezadovoljstva. Miran Jagodič,
odgovorni urednik
UVODNIK
Poslovne strani
UREDNIŠTVA
Str. 4, 5, 6
BESEDA
VODSTVA
Spoštovane
sodelavke in
sodelavci,
prav vsak med nami je verjetno
na lastni koži že občutil posledice
sprememb, ki se dogajajo v svetu
okoli nas. Velikokrat slišim koga, ki
pravi, da živimo v »čudnih časih«. A
spomnimo se, kakšne spremembe smo
že doživeli v preteklosti, od življenjskih,
družbenih, političnih, monetarnih, pa
tudi delovnih. In če potegnemo črto
pod te spremembe, je bilo prav gotovo
več pozitivnih kot negativnih. Zato ni
razloga, da bi se prepustili vsesplošni
slabi volji v družbi, ki jo je čutiti na
vsakem koraku. Svet se nenehno
spreminja, čeprav si včasih želimo, da
bi bilo drugače. Na srečo smo ljudje
prilagodljiva bitja, ki z malce spretnosti
hitro najdemo rešitev za marsikateri
problem.
Za Swatycomet se pričenja odločilno
obdobje, prva faza iskanja strateškega
partnerja se počasi zaključuje.
Zaključuje se sicer kasneje, kot je
bilo prvotno predvideno, a zaradi
pravične obravnave vseh potencialnih
strateških partnerjev z vsega sveta
so pregled poslovanja podaljšali še
za nekaj tednov, tako da so vsi imeli
na voljo enake pogoje za pregled
poslovanja in pripravo ponudbe. V tem
trenutku zato še ni jasno, kdo bo naš
novi partner, pričakujemo, da bo ta
odločitev znana v prihodnjih mesecih.
Vsekakor ni slab signal dejstvo, da si
je naša lastnica družba Avtotehna d.d.
vzela čas za temeljit izbor najboljšega
strateškega partnerja. Ker smo podjetje,
ki je znano po svoji kvaliteti in dobrem
poslovanju, smo vsekakor zanimivi
za celotno branžo, ki je v minulih
mesecih pokazala precejšnje zanimanje
za strateško sodelovanje in vstop v
lastniško strukturo našega podjetja.
Vse to nas navdaja z optimizmom in
pričakovanjem prihoda dobrega in
močnega strateškega partnerja v naše
podjetje.
Vsekakor pa zaradi obetajočih se
sprememb naših razvojnih in poslovnih
aktivnosti ne bomo opustili, saj imamo
jasno zastavljene cilje v letu 2012 in
te nameravamo doseči. Veseli me, da
lahko poročam, da so naši poslovni
trendi pozitivni in da ponekod celo
presegamo plane, kar je v tem težkem
gospodarskem obdobju še toliko
bolj razveseljujoče. Vendar pa je leto
še dolgo in nepredvidljivo in zato
se bomo morali vsi skupaj močno
truditi še naprej. Še naprej se moramo
truditi za kakovost na ravni produktov,
proizvodnih procesov, poslovanja in
nenazadnje na ravni medsebojnih
odnosov. Naša kakovost se začenja že
Aleš Mikeln
pri spoštovanju sodelavcev, nadrejenih
in podrejenih, to je temelj vsakega
zdravega podjetja. Verjamem, da bo
našo kakovost, dolgoletne izkušnje
in bogato znanje prepoznal tudi
nov strateški partner in nas podprl v
prizadevanjih za dosego naše razvojne
perspektive.
Druga polovica leta, ki je še pred nami,
prav gotovo ne bo lahka, vendar pa
je predvsem od nas samih in našega
dela odvisno, kako se bo odvilo. Le
pozitivna naravnanost, delovni elan in
ekonomičnost vseh nas je lahko pravi
način, da mirno in uspešno prejadramo
skozi te »čudne čase«.
Končno smo dočakali meteorološko
in koledarsko poletje in vsem, ki se
boste v teh poletnih mesecih odpravili
na zaslužene počitnice, želim, da jih
preživite kar se da prijetno in predvsem
v dobri družbi.
Aleš Mikeln,
direktor družbe SWATYCOMET
3
POSLOVNE
STRANI
Poslovanje enote SPE1 - Flex SC
Za nami je skoraj polovica leta in s poslovnega vidika
lahko poslovanje v naši enoti Flex SC ocenjujem kot dobro.
Dosegamo planske cilje, tako po prodajni strani kot po
uspešnosti poslovanja.Po petih mesecih smo plan prodaje
presegli za 6 % in lanski nivo za skoraj 7 %! Prodali smo
več kot 10 mio kosov flexa mesečno (8 % več od plana) ali
1.740 t (kar je skoraj 80 kontejnerjev), 287 tisoč LBD in 54
tisoč PBČ. Naročila za vnaprej so na solidnem nivoju, tako
da bomo planske cilje dosegli tudi ob polletju!
Se pa čuti rahlo ohlajevanje pri
gospodarskih aktivnostih na
svetovnih trgih. Največ težav s
poslovanjem imamo na trgih JV
Evrope (od BiH do Grčije), kjer sta
industrijska dejavnost in plačljivost
na najnižjem nivoju ter že vrsto
let padata. Žal so za nas to najbolj
donosna tržišča, kjer tržimo v največji
meri lastne blagovne znamke.
rezultati po petih mesecih dobri,
imamo kar nekaj velikih težav:
1. Materialni stroški prehitevajo
rast prodaje (smole so se podražile
vzporedno z rastjo cen nafte, prevoz
s Kitajske, kjer kupujemo večino
abrazivov, se je nekajkrat podražil,
porabimo preveč materiala, povečan
je delež škarta ...).
2. Nivo škarta smo približali
2 %, kar je daleč od cilja 1,4 %,
premalo pozornosti posvečamo
kakovostnemu delu tudi na vsaki
posamezni stiskalnici, stroju.
Dolgoročno bomo uspešni le s
kakovostjo in ne toliko s količinami.
3. Absentizem (odsotnost) zaradi
bolniškega staleža in odtujevanje
blaga. Naredili bomo vse, da se oboje
korenito zmanjša, predvsem pa
slednje.
4
4. Vzdrževanje opreme in
delovnega mesta: ne samo
oddelek vzdrževanja, tudi sami
lahko preprečimo marsikatero
prekinitev delovanja z boljšim in
rednim čiščenjem ter skrbjo za svoje
mikrookolje.
Vse te točke so bile tudi teme zadnjih
sestankov vodstva enote Flex z
zaposlenimi v vseh izmenah.
Investicijski ciklus se nadaljuje.
Dela na novi tunelski peči potekajo
skladno z načrtom, žal pa zamujajo
tuji dobavitelji opreme: obe stiskalnici
(za mali in veliki program) bosta
instalirani z zamudo.
Bliža se kolektivni dopust, ko bomo
opravili nujna vzdrževalna dela. Vsem
sodelavcem želim dober počitek in
srečno vrnitev na delovna mesta. Do
konca leta naš čaka nadaljnja tržna
borba in prispevati moramo vsi: nikoli
nismo tako dobri, da ne bi mogli biti
Iztok Rozman, še boljši!
direktor SPE Flex SC
Iztok Rozman
SEJEM TEHNIKE
Beograd 14.–19.
maj 2012
Tudi letos se je Swatycomet s
kompletnim programom predstavil
na tradicionalnem sejmu Tehnike
v Beogradu. Sejem je bil letos
sicer manjši, pozna se slabo stanje
gospodarstva v regiji.
Naš razstavni prostor na dobrih 50
m² je bil zelo okusno postavljen
in je izstopal po urejenosti in
angažiranosti. Z obiskom smo lahko
zadovoljni. Obiskali so nas skoraj
vsi obstoječi kupci in partnerji iz
Srbije. Bilo je nekaj novih kontaktov,
ne samo iz Srbije, ampak tudi iz
sosednjih držav.
POSLOVNE
STRANI
Poslovanje enote SPE2 - Industrijska
brusna orodja (IBO)
Strateška poslovna enota Industrijska brusna orodja je v
mesecih marec, april in maj 2012 realizirala promet v višini
4,470 mio evrov, kar je 5,9 % več kot načrtovano.
Rezultat ni bil pozitiven, vendar z nadaljevanjem trenda
izboljšanja. V tromesečju marec–maj 2012 smo zabeležili
negativni čisti poslovni izid v višini 72 tisoč evrov, v enakem
obdobju lani pa je znašal 411 tisoč evrov.
Konkurenčna podjetja so bila v
okrnjenem številu glede na prejšnja
leta. Razen Klingspora nihče ni
razstavljal samostojno. Lahko pa
smo opazili konkurenčne izdelke pri
nekaterih razstavljalcih orodij.
Sejem Tehnike je kljub letošnjem
manjšem obsegu najpomembnejši
sejem za naše izdelke na območju
bivše Jugoslavije in sploh v
jugovzhodni Evropi.
Sredi sejma (v sredo, 16. 5.) smo
organizirali družabno srečanje s
povabljenimi kupci, ki je potekalo v
zelo sproščenem vzdušju. Prepričan
sem, da je to še utrdilo naše vezi s
klientelo jugovzhodne Evrope.
razvojne naloge in projekte.
Iztok Rozman
V vseh referatih in na strateško izbranih
trgih je na področju prodaje zelo
aktivno.
Spreminja se struktura prodanih
proizvodov, od majhnih in enostavnih
se postopoma prehaja na zahtevnejše
izdelke večjih dimenzij. Merilo ni teža
proizvedenih ter prodanih izdelkov
in ne zgolj promet, predvsem je cilj
ustvarjena razlika v ceni.
Skupaj z oddelkom Razvoja se uvaja
produktno vodenje, ki usmerja in
nadgrajuje prodajne aktivnosti. Dela
se projektno, osnova so prodajni
projekti – projekti, zastavljeni s
končnimi porabniki za optimizacijo
njihovega tehnološkega procesa
brušenja.
V tem trenutku je v izdelavi 130
različnih tipov brusov, ki so namenjeni
predstavitvi in testiranju pri končnih
porabnikih.
V proizvodni enoti Keramika in
Bakelit zaključujemo z uvajanjem
Proizvodnega informacijskega
sistema (PIS). Sistem je vpeljan, sledijo
postopne nadgradnje.
V drugi polovici leta bomo sodelovali
na projektu izboljšanja kvalitete
izdelkov, kar bo zajemalo še
natančnejše definiranje delovnih mest
in operacij, pa tudi povečanje delovne
discipline in odgovornosti vseh
delavcev.
Matjaž Merkan
V proizvodni enoti Superabrazivi
se nadaljujejo aktivnosti na področju
razvoja izdelkov za brušenje na
CNC strojih. Gre za razvojno nalogo z
velikim tržnim potencialom.
Dejstvo je, da se je obseg proizvodnje
in prodaje na področju Superabrazivov
zmanjšal v primerjavi z lanskim letom.
Gre za zmanjšano povpraševanje na
trgih jugovzhodne Evrope. Delno upad
nadomeščamo na drugih trgih z izdelki
z višjo dodano vrednostjo.
Proizvodna enota SS, OOM in
Magnezit v Oplotnici skupaj s
prodajniki še nadaljuje aktivnosti s
ciljem povečanja obsega prodaje
ognjeodpornih materialov, predvsem
pa cenovnega repozicioniranja. Prvi
rezultati so že vidni, enota je v mesecu
maju 2012 zabeležila najboljši
dosedanji rezultat.
V prejšnji številki našega časopisa
Moj Swatycomet sem zapisal :
Kvaliteto izdelkov in s tem ime
Swatycometa na trgu ustvarjate
vi, sodelavci enote. Ker pravijo,
da je ponavljanje mati modrosti,
ponavljam to tudi tokrat! In bom
ponavljal vse dotlej, dokler kupci na
trgu ne bodo pripravljeni plačati več,
več za zagotovljeno kvaliteto in vse
konkurenčne prednosti, ki jih bomo
znali ponuditi. Potrudimo se.
Matjaž Merkan,
direktor SPE IBO
5
POSLOVNE
STRANI
Poslovanje enote SPE3
- Tehnične tkanine
V drugem tromesečju 2012 se je povečal
pritok naročil zunanjih kupcev. Sicer še nismo
na mesečnem nivoju eksterne prodaje iz leta
2011, a trend je razveseljiv. Temu sledi spet
pozitiven finančni rezultat poslovanja SPE-3,
ki nam daje nov zagon.
Novosti s področja trženja:
v zadnjih mesecih smo tkali
posebno stekleno tkanino tudi
za nemškega kupca s področja
gradbeništva za obloge teras.
Žal pa nam je sodelovanje
odpovedal kupec JUB Ljubljana,
za katerega smo preko 15 let
proizvajali fasadno mrežo. Veliko
proizvajalcev fasadne tkanine iz
lastnih steklenih vlaken je namreč
cenovno ugodnejših od nas, ki
vse niti kupujemo. Potrebna bi
bila tudi naložba v tisk novega
logotipa, ki se pri nas še dolga leta
ne bi pokrila. Izpad 400.000 evrov
prodaje na letnem nivoju pa je
vseeno boleč.
Kadri: junij pričenjamo z 89
zaposlenimi, od katerih so 4 stalno
odsotni (eden na čakanju in trije
na porodniškem dopustu). Imamo
tudi prerazporejene sodelavce iz
PE Superabrazivi.
Tovrstna pomoč je v času, ko v
njihovi enoti ni dovolj naročil,
zelo dobrodošla. Res pa je, da
so razočarani nad delom in
materialom, s katerim imajo v naši
enoti opravka. Žal nam je, da je
tako.
Naložbe: V tem obdobju ne
izvajamo investicij. Toda poleti
nas čaka nujna rekonstrukcija
impregnacijske linije ISOTEX,
saj bomo morali zamenjati vse
verižnike s pogonsko verigo.
6
Po 11 letih obratovanja je ta
povsem dotrajana.
Bolniška odsotnost: Končno se
lahko vsaj malo pohvalimo tudi
na tem področju. Podatek iz maja
kaže le na 6-% bolniško odsotnost.
Stroški poslovanja: Nadaljujejo se
cenovna pogajanja pri steklenih
nitih. Pri evropskih proizvajalcih
nam to solidno uspeva. Kitajski
viri se dražijo zaradi višanja cen
transporta in neugodne vrednosti
valute. Smole sledijo gibanju cen
fenola in so v rahlem porastu.
Naši tehnologi s področja tkalskih
strojev so uspešni pri iskanju
cenejših vgradnih elementov.
Aktivno delo pri izboljšanju
kakovosti izdelkov in kakovosti
opravljenega dela daje solidne
rezultate. Pomembno je, da zagon
ne popusti, kajti trg je zahteven.
Dopusti so pred vrati. V SPE3 bomo imeli le en teden
kolektivnega dopusta, ki ga bomo
izkoristili za potrebna popravila
in druge posege. Koriščenje 10
delovnih dni bo zaposlenim
seveda omogočeno, a prilagajanje
bo potrebno. Težimo k temu,
da izpolnimo vsa naročila in
da prisluhnemo tudi željam
zaposlenih v čim večji meri.
Marija Metličar,
direktorica SPE Tehnične tkanine
Marija Metličar
INOVATIVNOST
MI
Inovativnost v družbi
Leto je naokoli in odločitev, da
pošljemo tri lanskoletne inovacije na
natečaj tako v Celje kot v Maribor, se
nam je obrestovala. V letno poročilo
bomo tako lahko zabeležili prejem
vseh treh barv zlata, srebra in brona.
7. junija 2012 je Regionalna
gospodarska zbornica Celje
najbolj inovativnim v celjski regiji
za leto 2011 podelila 4 zlate, 8
srebrnih, 5 bronastih priznanj in 9
diplom. Na izboru je sodelovalo
55 inovatorjev iz 15 podjetij s 26
inovacijami. Swatycomet se je z
obema prijavama uvrstil odlično.
Iz RGZ Celje se bodo tako štiri
najbolje ocenjene inovacije uvrstile
v finalni izbor najboljših inovacij na
nacionalni ravni.
Z zlatom nagrajeni lamelni brusni
diski Skorpio Ekstrem, soavtorjev
Venčeslava Jakopa, Boga Gošnjaka,
Matjaža Podergajsa in Mitje Stoparja,
zaradi svoje spremenjene zasnove
maksimalno izrabljajo brusno platno.
Pri brušenju ti brusi odbrusijo več
materiala od klasičnih oziroma
dosegajo večjo agresivnost. Zaradi
inovativnega razporeda brusnih
lamel dosegamo finejše površine od
običajnih brusnih diskov, kar nam še
dodatno krajša čas brušenja.
Srebrno odličje so si z inovacijo
na področju signiranja
prislužili inovatorji Božo Jančič,
Matej Jančič in Igor Trček.
Na prirobnico, ki predstavlja
vpenjalni del rezalke, se zapisujejo
podatki o končnem produktu. Zaradi
preboja na prirobnicah je potrebno
napis locirati med prebojne luknje.
Da to omogočimo, je potrebno na
traku pred signiranjem prirobnice
razvrstiti, ločiti in usmeriti oziroma
poravnati. Prirobnice je potrebno
pred poravnavo ločiti, ker tako
omogočimo lažje vrtenje in
usmerjanje. To izvedemo s pomočjo
prečnih letev, ki so pod kotom
in spreminjajo vzdolžno hitrost
prirobnic. Tako se pri prečni letvi
z večjim kotom bolj zgostijo, nato
pa se na naslednji letvi z manjšim
kotom pričnejo ločevati.
Z meritvijo dolžine impulza preleta
prirobnice se nadzira prečni položaj
prirobnice in s tem zagotovi pravilen
izpis na kovinsko prirobnico. Vse
prirobnice, ki nimajo časa preleta v
določenem območju, se z zračnim
curkom odstranijo s transportnega
traku. Tako z napravo za nadzor
pozicije signiranja prirobnic
zagotavljamo izločanje prirobnic, ki
bi bile slabo ali pa sploh ne bi bile
signirane.
Štajerska gospodarska zbornica
je podelila priznanja za najboljše
inovacije Podravja v letu 2011
nekoliko kasneje, in sicer 19. junija
2012 v Mariboru. Na letošnjem
izboru je sodelovalo 89 inovatorjev
s 34 inovacijami. Glede na ocene
posebne strokovne komisije jim
je zbornica podelila 17 diplom ter
sedem bronastih, šest srebrnih in štiri
zlata priznanja.
Med prejemniki diplom najboljšim
inovacijami Podravja 2011 je
SWATCOMET prejel bronasto
priznanje za : vroče stisnjene
brusne plošče premera 925 mm,
avtorjev Andreja Lobnika, Igorja
Zvera, Aleša Semprimožnika in
Milana Oniča.
Le-te se uporabljajo v železarnah
za odpravo napak in odstranitev
oksidne skorje pri proizvodnji slabov
in gredic. Temperatura obdelovanca
je od 350º do 750º C, kar še dodatno
otežuje pogoje pri brušenju.
Kupci zahtevajo tehnično dovršen
izdelek, s katerim dosegajo velike
odvzeme materiala v časovni enoti
pri relativno majhni obrabi brusne
plošče.
Razvili smo sestavo, ki zadovoljuje
zgoraj naštete zahteve. S
sinergijskimi učinki zrna in vezivnega
sistema smo presegli kvaliteto
brušene površine in obstojnost
konkurenčnih izdelkov. Uporabljene
so bile inovativne tehnološke rešitve,
ki omogočajo konstantno kvaliteto
izdelka. Vroče stisnjene brusne plošče
premera 925 mm so izdelek z večjo
dodano vrednostjo v segmentu
brusnega orodja, kar bo pripomoglo
na dvig BDV-ja na zaposlenega v
podjetju Swatycomet.
Iva Mlinšek-Lešnik
Prejemniki nagrad Štajerske gospodarske zbornice
Prejemniki nagrad Regionalne gospodarske zbornice Celje
7
IT
KOTIČEK
PIS – Proizvodni Informacijski Sistem
Pred združitvijo je vsako od obeh podjetij uporabljalo svoj proizvodni
informacijski sistem (PIS). Oba PIS-a sta dolga leta uspešno zadovoljevala
vse potrebe obeh podjetij. Njuna slabost je bila zgolj v tem, da sta
bila tehnološko že dokaj v letih, in kar je še pomembneje, bila sta zelo
različna. Razen tega ju ni bilo mogoče povsem integrirati v nov sistem
ERP Kopa, ki je v uporabi v celotnem združenem podjetju. To je še
posebej veljalo za PIS na AS/400, ki je bil v uporabi v Mariboru. Zato
smo se odločili, da prenovo PIS-a najprej opravimo v Mariboru.
1. septembra 2011 smo v SPE IBO,
PE Keramika in bakelit pričeli z
uvajanjem novega PIS-a. Do danes
je že skoraj v celoti nadomestil
predhodni sistem na računalniku
AS400. Novi PIS je nastal v
sodelovanju ekip Informacijske
tehnologije in PE Keramika in bakelit.
Vsi sodelujoči smo morali vložiti
veliko dela in naporov, da smo
projekt pripeljali do današnjega
stanja. Poskušali smo vključiti kar
največ dobrih lastnosti in praks
starih PIS-ov (v Zrečah in Mariboru).
Upamo, da nam je to tudi uspelo.
Prenova PIS-a bo potrebna tudi
v Zrečah, Ločah in Oplotnici. Po
dopustih načrtujemo pričetek
prenove obstoječega PIS-a v PE
Flex in Fleksibilni brusi, nato pa še v
preostalih enotah.
PIS zajema programe, ki so potrebni,
da naročilo kupca lansiramo v
proizvodnjo in ga spremljamo
od začetka njegove izdelave do
predaje v skladišče. Zato je potrebno
predhodno pripraviti matične
podatke o izdelku, njegovi sestavi
in postopku izdelave, vrstah kontrol
itd. Na ta način pridobimo podatke
o potrebnih materialih, zasedenosti
proizvodnje, potrdimo dobavni rok,
izdelamo lahko predkalkulacijo, vsak
trenutek vemo, v kateri fazi izdelave
se nahaja naročilo, spremljamo
količino in kvaliteto izdelave, zbiramo
8
podatke za obračun plač itd.
Novi PIS je izdelan v sodobni grafični
obliki, ki ponuja več možnosti pri
oblikovanju in delovanju programov.
Slika prikazuje ekransko sliko
programa za planiranje proizvodnje.
Na sliki je prikazan glavni PIS-ov
meni.
Iz enega »centra« lahko dostopamo
do vseh orodij in podatkov, ki so
potrebni za upravljanje proizvodnje.
Zapisal: Fric Venko
IT
SysAid –
sistemski pomočnik in
naš prijatelj v stiski
Kadar potrebujemo
kakršnokoli pomoč
pri uporabi našega
informacijskega sistema
(v zvezi z delovanjem
programske in strojne
opreme), imamo za
sporočanje naših težav
v oddelek IT trenutno
na voljo več možnosti:
elektronska pošta,
telefonski klic, obisk v
prostorih IT. Že pred časom
smo se dogovorili, da bomo
drugo in tretjo možnost
uporabili zgolj v skrajni sili.
S 1. 7. smo uvedli
še eno možnost, za
katero pričakujemo,
da bo zamenjala vse
zgoraj naštete. Gre za
specializirano orodje iz
skupine orodij »help desk«,
ki ga s pridom uporabljajo
že v mnogih urejenih
podjetjih. V IT smo se
odločili za program SysAid.
KOTIČEK
Osnovna uporabnikova stran
Osnovna ideja teh orodij je v tem, da
uporabniku ni treba vedeti, koga v
oddelku IT naj obvesti o svoji težavi,
ampak le-to sporoči s pomočjo
posebej prilagojenega računalniškega
programa, v katerega vpiše samo, za
kakšno težavo gre. Vse morebitne
težave so namreč ustrezno
kategorizirane in za vsako kategorijo
je določen skrbnik iz oddelka IT. Uporabnik lahko ob vnosu svoje težave v
sistem preprosto doda tudi ekransko sliko s svojega računalnika (v kolikor
se je na zaslonu izpisalo kakšno sporočilo v zvezi z napako) in na ta način v
oddelek IT pošlje še kvalitetnejšo informacijo o težavi, ki jo ima.
Vnos zahtevka za rešitev naše težave
Ko sporočilo prispe v IT, ga obdela
skrbnik, ki je določen za reševanje
konkretne kategorije težav. Skrbnik
v IT ima na enem mestu zbrane
vse zahtevke, ki so prišli na njegov
naslov. Na voljo ima več možnosti
obdelave vsakega posameznega
sporočila (prioriteta, rok, status sporočila …). Na voljo je tudi možnost
dodatnega komuniciranja z uporabnikom. Možnosti je precej.
Skrbnikov pogled na zahtevke, ki so prišli na njegov naslov
Zelo uporabna je tudi možnost izgradnje podatkovne baze (pogosto
postavljena vprašanja), kamor se lahko zapišejo rešitve najpogostejših
problemov. Tako imamo uporabniki
možnost, da lahko nekatere probleme
rešimo kar sami.
Katere so glavne prednosti SysAida?
Prednosti je kar nekaj:
- uporabniku ni treba vedeti, komu v IT naj pošlje zahtevek v zvezi s svojo
težavo,
- skrbnik iz IT se lahko prijavi na PC pošiljatelja zahtevka in problem lahko reši
na daljavo,
- zahtevek se ne more izgubiti,
- uporabnik ima stalen nadzor nad tem, katere zahtevke je poslal v IT in kdo
rešuje katerega od njih,
- v IT se ne more zgoditi, da bi pozabili rešiti katerega od zahtevkov,
- in nazadnje: šef IT lahko spremlja, kako hitri so njegovi sodelavci pri
reševanju zahtevkov in koliko je kdo od sodelavcev obremenjen.
Kot rečeno, sistem je zaživel 1. julija. Uspešnost sistema bo odvisna od
tega, koliko ga bomo uporabljali. Naš cilj je, da ga bomo uporabili v vseh
primerih, ko imamo kakršnokoli težavo z uporabo informacijskega sistema.
Telefon bomo uporabili samo takrat, ko se nam bo pokvaril računalnik in za
sporočanje naše težave ne bomo mogli uporabiti SysAida.
Benjamin Majcen
9
PREDSTAVITEV ENOTE
Predstavitev enot PE SS in OvM
Na lokaciji v Oplotnici od leta 2000 deluje najmanjši obrat podjetja, kjer so združene tri
proizvodne enote: Sekundarne surovine, Ognjevzdržni materiali in Magnezit. Skupaj
predstavljajo minimalni del podjetja in so nastale ter obstale predvsem zaradi internih potreb.
VODJA
PROIZVODNJE
Herbert
Brdnik
DELOVODJA
SEKUNDARNE
SUROVINE
Organizacijska shema
Poslovanje in procesi so organizirani po
naslednji shemi:
Magnezit
Proizvodnja umetnih brusov v magnezitnem
vezivu predstavlja prvo dejavnost bivšega
podjetja Comet v letu 1959. V bistvu je to
proizvod, ki zaznamuje začetek Cometa.
Gre za popolnoma naravne proizvode, ki
jih lahko uporabljamo tudi v prehrambni
industriji. Osnovo predstavlja korund, ki ga s
pomočjo magnezijevih surovin oblikujemo v
ustrezne oblike.
Skozi zgodovino se je enota spreminjala
tako po obsegu zaposlenih kot po obsegu
poslovanja in je nekakšen višek dosegla ob
koncu 80. in v začetku 90. let prejšnjega
stoletja. Takrat je proizvodnjo v najem prevzel
italijanski partner in to nekako pomeni
konec rasti poslovanja ter počasen zaton
proizvodnje.
Proizvodnjo delimo na tri sklope, ki so
opredeljeni po namenu uporabe izdelkov:
• kovinsko predelovalna industrija (ročno,
kmetijsko orodje),
• gradbena industrija (kamen, beton …),
• prehrambna industrija (začimbe, paprika,
kava, lupljenje krompirja …).
Ognjevzdržni materiali
Proizvodnja ognjevzdržnih materialov
(v nadaljevanju OVM) se je pričela okoli
1974 kot posledica oteženega uvoza
OVM in možnost uporabe enakih surovin
kot takratna osnovna dejavnost. Skozi
obdobja je bilo veliko padcev in vzponov
ter proizvodnja se je v zadnjih letih nekako
stabilizirala. V programu so izdelki na bazi
aluminatnih surovin, ki jih delimo na dva
večja sklopa:
• razsuti materiali (betoni, mase, kiti …),
• predoblikovani materiali (opeka, plošče,
kurišča …).
10
OGNJEVZDRŽNI
MATERIALI
MAGNEZIT
Sekundarne surovine
Proizvodnja oziroma predelava surovin je
bila vpeljana za pokrivanje lastnih potreb,
istočasno pa tudi za zunanje zainteresirane.
V začetku so se tako predelovali dolomitni
pesek, pirit, kriolit, regenerat in silicijev
karbid. Zaradi ekoloških in prostorskih
pogojev se je proizvodnja zmanjšala samo na
predelavo regenerata in preselila na sedanjo
lokacijo.
Regenerat pridobivamo s hladnim
drobljenjem in mletjem neustreznih izdelkov
iz ostalih proizvodenj v okviru podjetja.
Enota je predstavljala konkurenčno prednost
predvsem za področje OVM in možnost
zagotavljanja vračila uporabljenih izdelkov
s strani kupcev. Ob tem se v okviru enote
popravljajo in izdelujejo lesene palete za
lastne in zunanje potrebe.
Prostori, oprema in kadri
Vse tri enote so locirane na lokaciji podjetja
v Čadramu pri Oplotnici. Samo lokacijo
nam tudi malce zavidajo, saj se nahaja tako
rekoč sredi zelenih travnikov s prekrasnim
razgledom na okoliške hribe. Vse te prednosti
skušamo nadgraditi z dobrimi medsebojnimi
odnosi, za katere smo zaslužni vsi na naši
lokaciji.
Obstoječa oprema zadostuje za trenutni
obseg proizvodnje in je v relativno dobrem
stanju. V zadnjih dveh letih smo prenovili
opremo za drobljenje in mletje ter tako
povečali njeno uporabnost. Z iskanjem novih
dobaviteljev rezervnih delov in potrebnega
materiala tudi nižamo stroške vzdrževanja in
servisiranja.
Prostori nam za obstoječi in povečan obseg
proizvodnje popolnoma zadostujejo. Z
zadnjima dvema pridobitvama, skladiščno
halo in pokritim nadstreškom, smo rešili
tudi težave skladiščenja surovin, izdelkov in
»škarta«. Tako smo tudi ekološko manj sporni.
Trenutna kadrovska situacija ni ugodna, saj
zaposlujemo starejše sodelavce, povprečna
starost zaposlenih je 48 let.
Z obstoječo kadrovsko sestavo in številom
zaposlenih zagotavljamo trenutni obseg
proizvodnje brez možnosti širitve in
povečanja realizacije v količinskem smislu.
Delovno okolje
Glede na vrsto proizvodnje se v prostorih
srečujemo s povečano prašnostjo in hrupom.
Z zadnjimi preureditvami strojev in procesov
mletja smo ta problem zmanjšali, vendar
je še kljub temu prisoten. Trenutno največji
problem predstavlja prah.
Tudi neugodnim vplivom prehoda
zaposlenih s toplega na hladno se ne
moremo izogniti. Vse to kliče po izboljšanju
delovnih pogojev.
Poslovanje
Kljub zaostrenim pogojem poslovanja
in zmanjšanju potreb naših največjih
odjemalcev skušamo povečati obseg
poslovanja, predvsem na račun novih kupcev
in trgov. Tako nam je v zadnjem obdobju
uspelo povečati število kupcev, razširiti
prodajo na Hrvaško in postaviti realen sistem
cen. Prvi rezultati so že vidni in sedaj nam
preostane samo, da začeto nadaljujemo
in nadgradimo tudi s prenosom na ostala
programa. Situaciji smo se prilagodili tudi z
zmanjšanjem zalog surovin, ob upoštevanju
optimalnih nabavnih časov in pogojev.
Naše poslovanje temelji na spodaj navedenih
postavkah, saj se zavedamo, da smo lahko
uspešni samo, če se svojih sposobnosti
zavedamo in jih znamo kritično oceniti.
Ugotovitve predstavljajo temelj sedanjega
in bodočega poslovanja ter veljajo za vse tri
proizvodne procese.
Herbert Brdnik,
vodja proizvodne enote
PREDSTAVITEV
ENOTE
IZJAVE ZAPOSLENIH V ENOTI SS in OvM
PODGRAJŠEK
Delam na področju Magnezita in sem
JANEZ,
odgovoren za celoten proces pri nastanku
proizvodnja
izdelka, kar zajema vse od tehtanja, mešanja,
vlivanja do pakiranja izdelka. Tako imam tudi
najboljši pregled nad procesom, je pa res, da
sem tako tudi odgovoren za končni izdelek
v celoti. Ker je norma nastavljena izjemno
visoko, jo je tako nemogoče doseči.
PREDNOSTI
fleksibilnost
strokovnost
odzivnost
prilagodljivost zahtevam kupca
V obratu Oplotnice delam zadnja 4 leta in
Do pokoja imam še dobro leto dni in zelo
ker sem doma iz Keblja, mi prihod na delo
si želim, da bom vzdržal, saj ne zmorem več
ne predstavlja težav, saj imam do podjetja le
vsega delati in sem že utrujen. Upam, da se
nekaj kilometrov.
mi bo nasmehnila sreča in me presenetijo, da
Pred tem sem 17 let delal v Flexu v Zrečah,
bom lahko upokojil že kaj prej.
sem se pa tudi tukaj navadil delati, le da sem
v Zrečah imel zaradi večizmenskega dela
JAVERNIK
lepši osebni prihodek, tukaj pa delamo le
ZDRAVKO,
eno izmeno. Moje delovno področje obsega
delovodja
popravilo palet za enote iz Loč, Zreč in
Oplotnice, kar ni malo dela.
SLABOSTI
V obratu Oplotnice delam rad in vesel sem,
majhnost
da se s sodelavci in nadrejenimi dobro
neopremljenost
razumemo. Želel bi si le večjo plačo, da bi
ozek program izdelkov
z njo lažje shajal iz meseca v mesec. Tako
Že 28 let delam kot delovodja na Magnezitu.
logistični stroški
bomo letos z družino preživeli dopust kar
V Oplotnico smo se selili leta ‘86 z lokacije
doma.
Zreč. Med zunanjim prevzemom obrata sem
vmes delal še 3 leta kot delovodja v Ločah,
IZZIVI
novi izdelki
VEBER
sedaj pa sem zopet v Oplotnici. Ker sem tudi
novi trgi
JANEZ,
domačin (prihajam iz Čadrama), sem tako
reciklaža uporabljenih izdelkov
proizvodnja
tudi lokalno vezan na kraj, kjer delam.
V preteklosti nas je v obratu, zaradi
novi materiali
obsežnejšega asortimana, veliko ročnega
dela in priprav za izdelavo, delalo 32
NEVARNOSTI
zaposlenih, danes nas dela 7 zaposlenih.
pomanjkanje surovin
prevzem s strani konkurence
konkurenca z Vzhoda
selitev kupcev
Zaenkrat smo mirni samo na področju
predelave regenerata, saj nam dovolj dela
priskrbijo na drugih lokacijah.
Izdelujemo ognjevarne materiale (OvM),
Trenutno sem delavec z najdaljšo delovno
magnezitne bruse, plošče Flexa in šamota
dobo v tem obratu. Imam 33 let delovne
ter drsna zapirala (sestavina pri OvM),
dobe v Swatycometu in delam v Oplotnici
popravljamo palete za 3 lokacije in drobimo
od leta 1986, ko se je program Magnezita
keramiko. Mogoče kot zanimivost, izdelava
selil iz lokacije Zreč v Oplotnico.
magnezitnih brusov spada v začetek obstoja
Včasih nas je v tem obratu delalo 30
Cometa. Iz tega programa se je takratno
zaposlenih, med njimi tudi ženske in smo
podjetje pričelo razvijati in je sploh nastalo.
se zelo dobro razumeli. Takrat je bilo dela
Sicer pa delo kot delovodja opravljam rad,
več, ker smo delali vse na roke. Sedaj je delo
s sodelavci in šefom se dobro razumemo.
več ali manj lažje in imamo več naprav, ki
Menim, da se s pogovorom da veliko stvari
zmanjšujejo tudi potrebo po delovni sili, zato
dogovoriti in težave, ki nastajajo, skupaj rešiti.
nas je ostalo le še 7 zaposlenih.
Pogovarjala se je Alenka Mrzdovnik
11
NOVOSTI
SWATYCOMET
Kompenzator LTB za čistilno napravo v Mariboru
Nova laboratorijska oprema z digestorijem za potrebe razvoja R&R PE
Mb2 RC Simit.
Pričetek gradnje nove hale termične obdelave v Zrečah
Novi prodajni katalog
SPE Industrijska brusna orodja
(IBO) Maribor
12
Nova transformatorska postaja v Zrečah
NOVOSTI
SWATYCOMET
Novi pisarniški prostori v
Ecopacku v Zrečah
Novi nadstrešek za zmanjšanje hrupa proti okolici pri
enoti Superabrazivov v Mariboru
Rezalka za razrez
INCONELA 713C
Ureditev novega prostora garderob za SGI v Zrečah
Inconel 713C je temperaturno izredno
obstojna nikelj-kromova zlitina, ki se
uporablja se izdelavo lopatic reakcijskih
motorjev.
Za razrez inconela 713C smo razvili
rezalko, ki omogoča natančen rez brez
pregrevanja obdelovanca. Rezalko
odlikuje visoka vzdržljivost.
Na voljo so izdelki v naslednjih
premerih in debelinah:
F41 300X3,
F41 350X3,5
F41 400X4
Oznaka kvalitete: ZA30T-BF
Obodna hitrost: 80 m/s, zunanje armirana.
Uporaba na stacionarnih strojih.
Tim: Zlatko Jereb, Valerija Napotnik, Marija Kotnik
Brusilna plošča za brušenje tračnih žag
Na list tračne žage so navarjeni stelitni
zobje, ki dajejo žagi želene lastnosti
in ob enem povzročajo težave pri
brušenju.
S brusno ploščo Swatycomet
zagotavljamo vse bistvene parametre,
ki se pričakujejo od izdelka, ki je med
najboljšimi na trgu.
Brusne plošče uporabljamo na brusnih
strojih: Vollmer, Iseli, Alix, Shark, ….
Lastnosti brusne plošče:
• visoka vzdržnost profila
• velika reznost
• ne pušča srha
• konstantna trdota
• brez vibracij
Dimenzije:
Premer: 200, 250, 300, 350, 400mm
Debelina: 6,8 ,10, 11, 12, 13, 14,16mm
Tim: Renato Žugman, Aleš Semprimožnik, Klinc Andrej
13
Sebastjan Bera, zaposlen v SPE IBO Maribor,
enota Superabrazivi
SWATYCOMETOVI
TALENTI
Sebastjana poznamo kot sodelavca
na področju Superabrazivov, le
malokdo od nas pa ve, da se ukvarja
tudi z restavratorstvom starodobnih
motociklov.
Starine so ga zanimale že v otroštvu,
največjega restavratorskega dela
doslej pa se je lotil leta 2000, ko je
kupil motocikel, ki je bil nevozen in v
poraznem stanju (Foto1: fotografija
motocikla pred obnovo).
Sedaj je ponosen lastnik popolnoma
obnovljenega motocikla tipa Puch
TF, letnik 1951 (Foto 3: obnovljen
motocikel Puch TF, l. 1951, Foto 7:
ponosen lastnik).
Sama obnova je trajala 5 let, obnovljen
je originalno do zadnje podložke.
Sebastjan pravi: »Še sam ne vem,
koliko denarja in časa sem vložil vanj,
vem pa, da je bilo ogromno. Počasi
nabiram kilometre z njim, doma pa
imam še kar nekaj motorjev (cca.
90 – jih že nekaj let ne štejem več),
ki še čakajo na obnovo, in 2 traktorja,
eden iz leta 1953 in eden iz leta 1960.
Željo imam pridobiti in restavrirati še
kakšen avtomobil iz predvojnih časov.
Trenutno obnavljam motocikel Puch
250 S4, letnik 1938. Sledi obnova še
enega Pucha 250 SG, letnik 1955, dveh
Horexov 350, letniki 1950 in 1954 …
Menim, da je bilo najtežje restavrirati
prvi motocikel, saj nisem imel izkušenj
in nisem vedel, kje dobiti informacije
in originalne dele, sedaj mi delo gre
hitreje od rok.«
naslovnica revije Avto motor Classic,
2010)
Sebastjan je letos prejel častno
članstvo SVAMZ-a (Slovenske
veteranske avto moto zveze), ki je
elitno združenje, častno članstvo pa
je eden najprestižnejših dosežkov za
restavratorja. V Sloveniji je namreč
podeljenih le dvanajst častnih
članstev, sama zveza pa šteje okrog
5000 članov. (Foto 4: častno članstvo
SVAMZ-a).
Ker je skladen izgled pomemben,
pa je Sebastjan na motociklu tudi
oblečen v stilu motoristične opreme iz
tistih časov (Foto 6: celostna podoba
Sebastjana z motorjem).
Fotografija
motocikla
pred obnovo.
Sebastjan je med
vožnjo deležen
velike pozornosti
Celostna
podoba
Sebastjana z
motorjem
Udeležuje se raznih srečanj
starodobnikov na svetovnem nivoju,
kot so svetovno FIVA srečanje in še
mnogih drugih.
Opažen je bil povsod in pojavlja se
v raznih časopisih in revijah, tudi
tujih (Norveška, Združene države
Amerike, Nemčija, Avstrija …). (Foto2:
14
Ponosen lastnik
Za marsikoga zanimivi tehnični
podatki o motociklu tipa Puch
TF, letnik 1951:
Dvotaktni
Valj: 1
Bati: 2
Obnovljen motocikel
Hlajenje: zračno
Puch TF, l.
Vrtina: 2 x 45 mm
Hod: 78 mm
Prostornina: 248 cm³
Kompresijsko razmerje: 1:6:2
Moč: 12 KM pri 4.500 vrtljajih na
minuto
Največja hitrost: 110 km/h
Uplinjač: Bing P 30/2
Sklopka: 6-lamelna v oljni kopeli
Gume: 19/3.25
Suha teža: 147 kg
Vzmetenje: teleskopsko
Leto izdelave: 1951
Ser. Št.: 319 466
Okvir: cevni, varjeni, robusten
Sebastjanu želimo srečno vožnjo
in veliko uspeha pri nadaljnjih
restavratorskih delih!
Alenka Mrzdnovnik
Častno članstvo
SVAMZ-a
Naslovnica revije
Avto motor Classic,
2010
Andreja z veseljem obleče
štajersko ljudsko nošo
»Sprva je bilo sodelovanje pri
folklori druženje s prijatelji,
preživljanje prostega časa.
Sedaj, ko sem časovno
omejena in je tega druženja
vedno manj zaradi vseh
obveznosti, družinskih in
službenih, sem zelo vesela,
ko se s prijatelji zberemo,
poklepetamo, zaplešemo in
hkrati ohranjamo kulturno
dediščino območja.«
Tako pravi ANDREJA GOJKOŠEK,
strokovna sodelavka v kadrovsko
pravni službi, odgovorna za razvoj
kadrov in izobraževanje, ki je članica
folklornega društva Pobrežje pri Ptuju
in je lani prejela priznanje za 15 let
aktivnega dela v društvu. Društvo je
bilo ustanovljeno leta 1996 in ohranja
plese iz polpretekle zgodovine. V
petnajstih letih se je vanj včlanilo
preko 100 članov, nekateri so že
odšli, drugi v njem bolj ali manj
aktivno sodelujejo. Znani so pobreški
koledniki. Običaj, ki ga imenujejo
kolednikovanje, folklorno društvo
skrbno neguje in je edino tovrstno
društvo v celotni Sloveniji, ki v času
pusta kolednikuje od hiše do hiše.
Zanj so značilne t. i. plesačke kape,
narejene iz papirja, okrašene z rožami
in zimzelenom.
Andreja je aktivno vključena tudi
v druge projekte društva, kot so
izdelava študije štajerskih ljudskih
noš v Pobrežju, postavitev zbirke
noš, organizacija različnih prireditev
v sklopu društva itd. Pleše zaradi
lastnega zadovoljstva, predvsem pa
z namenom, da s folkloro predstavi
plese, ki so se plesali v preteklosti na
našem in širšem štajerskem območju.
Seveda so v teh plesnih spletih tudi
prikazani običaji, ki žal že tudi tonejo v
pozabo, plesalci pa jih radi predstavijo.
Poudarek daje ohranjanju kulturne
dediščine in prenosu te dediščine na
mlajše generacije, zato je ponosna, da
v društvu ustanavljajo otroško sekcijo.
Za ples je navdušila svojo hčerko
Anejo, ki z mamico zelo rada hodi na
vaje. V njej vidi veliko zmožnost za
ohranjanje kulturne dediščine v obliki
plesa in starih običajev. Seveda pa na
SWATYCOMET
TALENTI
tem območju okoli Ptuja ne gre brez
kurentov. Andrejin sin Domen ohranja
tradicijo kurentovanja, saj ima že tri
leta svojo kurentijo in je v pustnem
času zelo aktiven. Pri Andreji je več kot
očitno, da ima pod štajersko nošo tudi
štajersko srce in poskrbi, da se ohranja
vse tisto, kar je pristno naše in nas dela
kulturno bogatejše. Hvala, Andreja.
Majda Labotar
15
KPS
SWATYCOMET
Štafetna predaja kuhalnice: Jožica – Jožici
Nobena skrivnost ni, da
lahko lažje in bolje
delamo s polnim
želodčkom, zato toliko
bolj cenimo 30-letno delo
JOŽICE ŠKOF iz Oplotnice,
glavne kuharice v kuhinji
Swatycomet Zreče, ki z
12. julijem zaključuje svoje
delo in se upokoji.
Poiskali smo jo, le kje drugje kot v
kuhinji, kjer je še omamno dišalo
po okusni malici. Zardelih lic nam je
odgovarjala na zastavljena vprašanja,
vedoč, da je v nekaj besedah nemogoče
opisati dela in občutke treh desetletij
v delovni organizaciji, na katero je bila
vedno ponosna.
Zakaj ste se odločili za poklic kuharice
in kako vas je pot prinesla v tedanji
Comet?
V mladosti sem omahovala med
poklicem medicinske sestre in kuharice,
a sem se odločila za slednje in mi ni
bilo nikoli žal. Comet Zreče je v tistih
letih veljal za zelo uspešno in ljudem
prijazno podjetje, zato se je veliko ljudi
želelo zaposliti tukaj. Iz tega razloga
sem se odločila, da nastopim delo vodje
kuhinje. V letih mojega dela sem imela
pet različnih nadrejenih in z vsemi sem
dobro sodelovala.
Z leti se je spreminjala organizacija
našega podjetja. Je to vplivalo tudi na
vas in na vaše pogoje dela?
Spreminjali so se način dela in delovni
pogoji. Pred mnogimi leti smo v kuhinji
razen malic pripravljali hrano še za
kakšne slovesnosti, ki so bile v podjetju
(novoletna praznovanja, pikniki in dnevi
odprtih vrat), sedaj pa je poudarek na
večjih menijih malic in tudi pripravi kosil
za stranke, ki prihajajo v naše podjetje.
Velika pridobitev je bila celovita obnova
kuhinje in s tem so se tudi bistveno
16
izboljšali pogoji dela. Glavna nadloga pa
ostaja, to sta vročina in sopara. Tako pač
je povsod, kjer se kuha v velikih loncih.
Po rezultatih ankete »merjenje klime
v podjetju« je bilo delo vaše ekipe
zelo visoko ocenjeno. Ste občutili
zadovoljstvo?
Dobre malice niso samo odraz dobrih
receptov, ampak tudi uspešnega
sodelovanja cele ekipe v kuhinji. Kot
vodja sem morala organizirati delo
tako, da je teklo vse nemoteno in da so
bili naši zaposleni s hrano zadovoljni.
Seveda sem pa poskušala po svojih
najboljših močeh ustreči željam in
potrebam svojih zaposlenih. Ker je to
samo ženska ekipa, kjer so mamice, je
razumljivo, da je bil način pristopa malo
drugačen kot v drugih sredinah. Vesela
sem, da so zaposleni z malico zadovoljni,
saj poskušamo v mejah normativov
za vsakega najti tisto, kar mu najbolj
ustreza. Prav tako smo bile kuharice
velikokrat deležne pohval poslovnih
partnerjev za odlično pripravljeno kosilo,
kar nam je bilo v posebno zadovoljstvo.
Vsak vaš dan bo od 12. 7. 2012 imel
24 prostih ur, ki ste si jih po toliko letih
dela prav gotovo zaslužili. Kaj boste
počeli in predvsem, ali nas boste kaj
pogrešali?
Predvsem sem vesela, ker bom imela
veliko časa za svojega moža. Tudi vnuka
Tim in Tai komaj čakata, da se jima bom
lahko bolj posvetila in se z njima igrala.
Sicer bom pa tudi doma kuhala in pekla.
Rada jem ribe, za poslastico pa jabolčni
zavitek. Pa tudi svoje rože obožujem,
zato bodo odslej vsako jutro deležne
tudi mojega veselega pozdrava.
Seveda pa bom pogrešala sodelavke in
sodelavce, ker to je bil sedaj moj način
življenja. Ne bom pa pogrešala bele
kuharske kape (obvezna pri pripravi
hrane), ker mi je vedno pokvarila frizuro,
in vonja po čebuli, ki je za kuharico tako
kot dišavnica in vedno prepoznaven ter
včasih tudi moteč.
Jožica Škof
Vaše delovno mesto bo prevzela
Jožica Kranjc iz Čadrama. Kaj želite
njen in vašim kuharicam?
Z Jožico delava skupaj že vrsto let, zato
sem prepričana, da je izkušena v delu,
kakor mora biti. Želim, da bi se v naši
kuhinji kuhalo dobro kot doslej in bi
tudi vse ostale moje sodelavke imele
lepe in ne preveč naporne delovne dni.
Skrivnostnih receptov nimam in vse
znanje delim z sodelavkami. Vsekakor
pa sem pripravljena pomagati z nasveti
tudi, ko bom doma.
Ob sekljanju čebule se ti navadno
orosijo oči. Ampak tokrat ni bila kriva
čebula. Jožica si je ob zaključku našega
intervjuja obrisala solze. Naj bodo
to solze za zdravje in srečo v njenih
naslednjih letih. Mi pa se ji v imenu
UO Mojswatycomet in imenu vseh
zaposlenih zahvaljujemo za odlično
opravljeno delo in prijazen, korekten
odnos do vseh. Delovno mesto vodje
kuhinje Swatycomet Zreče bo sedaj
opravljala JOŽICA KRANJC iz Čadrama,
mati treh hčera, ki je že 20 let zaposlena
v tej kuhinji kot kuharica in je Jožico Škof
tudi vedno nadomeščala.
Povedala nam je, da tudi ona zelo
rada kuha in s pridom uporabi vse
pridobljene izkušnje, kar bo delala tudi
naprej. Pravi, da se bo vsekakor trudila,
da bo prehrana naših zaposlenih ostala
na takšnem nivoju, kot je sedaj, in
poskušala bo ustreči željam, seveda po
pravilih normativov družbene prehrane.
Razgovor je opravila:
Majda Labotar
KPS
Jožica Kranjc
Skrb za zdravje
sodelavcev v SWATYCOMETU
Zakaj je zdravje pomembno?
Zdravje ni vse, vendar je
brez zdravja vse drugo nič
(Schopenhauer, 1788–1860,
nemški filozof ). Schopenhauer
ni edini, ki je spoznal, koliko
je vredno zdravje. Štiri petine
prebivalcev Evrope meni, da je
dobro zdravje bistvenega pomena
za kakovost življenja. Kronične
bolezni močno vplivajo na kakovost
življenja. Marsikatero kronično
bolezen, na primer bolezni srca,
sladkorno bolezen tipa 2 in raka,
je mogoče v glavnem preprečiti
z zdravim življenjskim slogom, to
je z izboljšanjem prehranjevalnih
navad, večjo telesno aktivnostjo
in opustitvijo kajenja. (Vir: http://
osha.europa.eu/sl/publications/
factsheets/94)
V sklopu projekta SKRB ZA ZDRAVJE
SODELAVCEV v Swatycometu
smo v Kadrovsko pravni službi
začeli izvajati promocijsko-informa
tivne aktivnosti o zdravem načinu
življenja. Zavedati se moramo, da je
foto Alenka Mrzdovnik
Parkiranje osebnih avtomobilov
na parkirišču v Zrečah
Kot ste opazili, se je začela gradnja
novega objekta termične obdelave
v Zrečah, med halama skladišča in
Flexa. Zaradi zožitve glavne dovozne
poti do skladišča se je moral režim
prometa na tem odseku spremeniti
tako za tovornjake, viličarje kot tudi
za zaposlene, ki se po tej poti gibajo.
Da je promet varen, da na tem ozkem
delu ne prihaja do zastojev, smo na
zunanjem parkirišču poleg tovornega
SWATYCOMET
v prvi meri skrb za zdravje naša skrb
in moramo sami zaposleni prevzeti
odgovornost za lastno počutje in
zdravje.
Ostanite aktivni
Odrasli potrebujemo najmanj 30
minut zmerne telesne vadbe skoraj
vsak dan v tednu. Tako izboljšamo
svoje telesno in duševno počutje
ter preprečimo nabiranje odvečne
telesne teže. Telesna vadba znatno
prispeva tudi k zmanjšanju tveganja
za raka, bolezni srca in depresijo.
Nekaj enostavnih zamisli, kako
lahko poskrbite za večjo telesno
aktivnost:
• krajše razdalje prehodite peš,
namesto da bi se vozili z avtobusom
ali avtomobilom; namesto da bi
vstopili na prvi avtobusni postaji,
lahko hodite do naslednje;
• poskusite se v službo peljati s
kolesom;
• postavite tiskalnik nekoliko dlje
od pisalne mize, če delate v pisarni;
tako boste vsak dan primorani
hoditi nekoliko več;
• udeležite se športnih ali drugih
telesnih aktivnosti, ki so na voljo na
delovnem mestu.
Andreja Gojkošek,
KPS
vhoda uredili prostor za tovorna
vozila, ki čakajo na nalaganje tovora. S
pravilnim parkiranjem avtomobilov na
zgornjem parkirišču (na makadamu) je
za zaposlene v tej enoti dovolj prostora
za dve izmeni naenkrat. Ponovno
vas prosimo, da zaposleni v družbi
Swatycomet svoje avtomobile ne
parkirate na parkiriščih, ki so označeni
za goste!
KPS
17
ŠRD
SWATYCOMET
Kolesarska sekcija
Sekcija tenisa, Maribor
Zaradi izraženega interesa zaposlenih smo tudi kolesarji pričeli
z druženjem.
Prvi del sezone zaradi vremena ni bil najbolj naklonjen
kolesarjenju, vendar smo kljub temu uspeli pripraviti dve
prijetni kolesarski druženji. Bolj obiskano je bilo prvo, ko
nam je bilo tudi vreme bolj naklonjeno in nas je kolesarilo
11 zagretih, na drugem, ki smo ga morali malo prilagoditi
vremenu, pa smo bili trije.
Naslednje druženje bo sredi julija v Slovenskih Konjicah.
Vabljeni vsi zaposleni in tudi vaši družinski člani.
Za jesenska druženja pa lahko podate predloge vsi
zainteresirani in prilagodili jih bomo željam. Tudi za
obveščanja lahko podate dodatne predloge (oglasne deske,
e-pošta …).
Vabljeni!
Teniška sekcija Maribor ima termine na teniških igriščih
Športnega društva v Zrkovcih na prijetni in mirni lokaciji. Igranje
je možno ob sredah in petkih od 17.00 do 19.00.
Trenutno poteka tečaj tenisa pod strokovnim vodstvom
teniškega trenerja. Tečaj je ob sredah od 18.00 do19.00. Tečaj bo
potekal še naslednjih 5 tednov.
Vabimo vse, ki bi radi spoznali osnove te zanimive igre, da se
nam še pridružite.
Vodja sekcije/kontakt: Marko Hlačar
[email protected] - 02 33 31 689, 051 303 855
SEKCIJA TENISA, Slovenske
Konjice
Aktivni smo na terenih teniškega kluba Slovenske Konjice,
termine tenisa imamo rezervirane ob ponedeljkih in četrtkih
od 18.00 do 19.30.
Veseli nas dejstvo, da je udeležba večja, da pridobivamo nove
obraze. Po končanem kolektivnem dopustu bomo še enkrat
organizirali osvežilni tečaj tenisa. Javite mi, če vas zanima, da
boste pravočasno obveščeni.
V jeseni nameravamo organizirati s kolegi iz mariborske
teniške sekcije srečanje SP-1 in SP-2, malce tekmovalno, bolj
pa družabno.
Vabljeni k sodelovanju!
Vodja sekcije/kontakt: Marjan Gruden
[email protected] - 03 75 75 238, 041 377 806
18
Za igranje v preostalih terminih se lahko prijavite na internem
omrežnem disku S:Razno:ŠRD:Sekcije prijave:Tenis Maribor:
Rezervacija termina ali pokličete na int. 720 Branka Pigaca. Vabljeni!
Vodja sekcije/kontakt: Branko Pigac
[email protected] - 02 33 31 720, 041 352 298
POHODNIŠKA SEKCIJA
Aktivni smo vse leto, pomladni čas je za nami, na vrsto prihajajo
poletni pohodi.
Bodite pozorni na obvestila na oglasnih deskah v podjetju, v
kolikor pa želite biti obveščeni še posebej, pa nam javite podatke,
da zaradi neinformiranosti ne izpustite kakšnega pohoda.
Veseli bomo tudi vaši predlogov, ki jih bomo z veseljem vključili
v naš program.
Ker se pripravljamo na jesenki veliki pohod, vabljeni k skupnim
pripravam! Vse informacije dobite pri:
Jani Škof
[email protected] - 03 75 75 240
ŠRD
SWATYCOMET
Športne igre AVTOTEHNE
Letošnje Avtotehnine igre so
kolegi iz Športno kulturnega
društva Atropola organizirali v
športnem parku »Kubu« v Vodicah
na Gorenjskem. Kljub začetnim
težavam s pokrivanjem ekip za
posamezne tekme smo nekako
uspeli prijaviti dovolj udeležencev,
da smo lahko tekmovali v vseh
razpisanih turnirjih.
Sam dogodek ni bil organiziran s
takšnim tekmovalnim nabojem kot
v preteklih letih. Deloma verjetno
tudi zato, ker je tudi zasedba ekip
iz drugih podjetij Avtotehne bila
bistveno manjša. Zato smo se lahko
po svojih uradnih tekmah ukvarjali
tudi z drugimi športi ali pa samo
družili ob dobri hrani in pijači.
Izkupiček je bil še boljši kot v
preteklih letih, saj smo zmagali
v nogometu, tenisu in odbojki
na mivki. V košarki smo zasedli
drugo mesto in v balinanju
četrto. Badminton je zaradi vetra
odpadel. V skupnem seštevku
smo z naskokom 23 točk že četrtič
osvojili prehodni pokal in ga tokrat
potrjeno dobili v trajno last. Kolegi
iz Avtotehne so se izkazali kot dobri
gostitelji, zato smo jih povabili
tudi na naše športno srečanje
vikend za tem. Seveda pa se bomo
z veseljem odzvali še kakšnemu
povabilu kljub morebitni uspešni
prodaji naslednjemu strateškemu
partnerju.
Vili Potočnik
19
ŠRD
SWATYCOMET
SWATYCOMETOV športni piknik
Organizirali smo ga v soboto, 16. junija, v
popoldanskih urah ob igriščih OŠ Zreče.
Tokrat nam je vreme bilo izredno
naklonjeno, pred močnim popoldanskim
soncem pa smo se lahko umaknili v
prijetno senco lip in smrek ob igriščih.
Kljub najavljeni večji udeležbi se nas
je zbralo nekaj čez sto, vsak pa je lahko
poleg druženja s kolegi našel še kakšno
aktivnost zase.
Nogometaši so imeli svoj turnir v
malem nogometu. Kljub popoldanski
vročini so zdržali z igranjem do poznega
popoldneva. Tokrat je prehodni pokal
zasluženo osvojila ekipa iz Maribora.
Pohodniki so se v lepem številu
sprehodili do Zlatega griča in nazaj, nato
pa v prijetni senci pod lipami opazovali,
kako se zagnani športniki podijo po
igriščih.
Udeleženci so igrali tudi košarko trojk
in odbojko na vroči mivki ter balinali za
animacijo na pikniku.
Letos so se organizirali tudi motoristi
in nas po skupno prevoženi poti okrog
Pohorja prišli pozdravit. Čeprav niso prišli
vsi, se jih je zbralo kar zavidljivo število.
Nič posebej odmevnega, samo miren,
sproščujoč piknik za vsakogar, ki si vzame
čas zase, uživa v aktivnostih v naravi in v
druženju s kolegi
20
Vili Potočnik
ŠRD
Ribiška
tekmovanja
RS SWATYCOMET
2012
Letošnji minuli in prihajajoči
termini:
Št.
Ribnik ALIGATOR Radvanje
Datum
1.
Tekmovanje za točke
25. 3.
2.
Tekmovanje za točke
15. 4.
3.
Tekmovanje za točke
29. 4. - LOČE
4.
Tekmovanje za točke
6. 5.
5.
Tekmovanje za točke
3. 6.
6.
Tekmovanje za točke
17. 6.
7.
Tekmovanje za točke
8. 7.
8.
Tekmovanje za točke
19. 8. - LOČE
9.
Tekmovanje za točke
26. 8.
10.
Tekmovanje za točke
16. 9.
Tekmovanje za točke
17. 10.
11.
SWATYCOMET
RAAM: Največji uspeh v zgodovini
slovenskih ekip
Pred nekaj dnevi se je iz Amerike
vrnila ekipa kolesarjev in
spremljevalcev, ki so sodelovali
na letošnji dirki čez Ameriko.
V spremljevalni ekipi je bil
tudi Swatycometovec Miran
Levpušček, ki je letošnji RAAM
(Race Across America) predstavil
že v pretekli številki. Ekipa, ki si
je nadela ime po preminulem
zmagovalcu in rekorderju
RAAM-a Juretu Robiču, je skozi
cilj prikolesarila kot tretja in s
tem dosegla največji uspeh
slovenskih ekip na tej 5000
km dolgi dirki. Od zahodne
do vzhodne obale ZDA je
slovenska ekipa Idrija Hommage
to Jure Robič po podatkih
organizatorjev prikolesarila
v 6 dneh in 20 minutah.
Čestitke vsem tekmovalcem
in spremljevalcem za odličen
rezultat, saj so premagali
ekstremno razdaljo in visoke
temperature.
Ribnik HRENCA
1.
Tekmovanje za točke
22. 4.
2.
Tekmovanje za točke
20. 5.
3.
Tekmovanje za točke
15. 7.
4.
Tekmovanje za točke
9. 9.
Vsa tekmovanja se pričnejo
ob 8. uri.
Informacije:
Miran Domajnko
040 812 172
Foto: www.raam.si
21
MI SMO
SWATYCOMET
SINDIKALNI IZLET NA PLITVICE
Letos se je izvršilni odbor KNG Swatycomet na seji v aprilu odločil,
da 19. maja organizira sindikalni izlet s ciljem ogleda zaščitenega
nacionalnega parka Plitvička jezera na Hrvaškem. Predlog so sprejeli
vsi sindikati v Swatycometu in pristopili k organizaciji izleta.
Da smo si izlet po nekaj letih res zaslužili, je dokazalo tudi vreme, saj
je bilo več kot odlično za ogled naravnih čudes.
Z turistično agencijo Pohorje tours iz
Slovenske Bistrice je organizacija izleta
potekala brez težav.
Kot organizatorje nas je zelo pozitivno
presenetila zainteresiranost za udeležbo na
izletu, saj takšnega števila nismo bili vajeni.
Prijavili so se Swatycometovci in nekaj
upokojencev iz Cometa in Swatya. Končna
številka, 142 prijavljenih, nam je dala nekaj
več organizacijskega dela, vendar nam je
hkrati velik pokazatelj pozitivne klime v
podjetju, kar smo pa tudi zelo veseli.
V soboto, 19. maja, sta ob pol šestih iz Zreč
odpeljala dva avtobusa. Eden se je na poti
ustavil še v Slovenskih Konjicah in Ločah ter
nadaljeval pot v Maribor, od koder smo se
malo čez šesto uro zjutraj odpravili vsi trije
polni avtobusi. Pot smo nadaljevali mimo
Ptuja do mejnega prehoda Gruškovje. Po
opravljenih carinskih formalnostih smo se
odpeljali mimo Krapine in Zagreba in že
je bil naš prvi jutranji postanek v Motelu
Plitvice, kjer smo si privoščili kavo in slasten
krof. Pot smo nadaljevali mimo Karlovca
do Slunja in tam sta nas čakala hrvaška
turistična vodiča, ki sta bila z nami vse do
Plitvičkih jezer. Ko smo prispeli na parkirišče
Plitvičkih jezer, smo si privoščili malico, ki so
jo nam pripravile naše kuharice v Zrečah.
Ogled naravnih lepot Plitvičkih jezer je
potekal z razgibanim potepanjem po ozkih
lesenih mostičkih, vožnjo z vlakcem in
z ladjo. Marsikateri korak se je ustavil ob
osupljivih čarovnijah narave, ki že stoletja
ohranja svojo neokrnjeno lepoto.
Seveda se je po nekajurnem sprehodu
prileglo okrepčilo iz zalog hrane in pijače
na avtobusu, nato pa smo pot nadaljevali
do Slunja, kjer nas je čakalo pozno kosilo.
V Slovenijo smo se vrnili v poznih večernih
urah.
Organizatorji izleta smo prepričani, da
smo zaposleni v Swatycometu vedno
bolj povezani in da potrebujemo takšne
dogodke, kjer se lahko družimo tudi izven
svojih delovnih obveznosti. Z obrazov
izletnikov je bilo razbrati prešerno veselje
in prijateljske občutke, kar je nam in tudi
turistični agenciji Pohorje tours v veliko
zadovoljstvo.
Vsekakor pa je sedaj priložnost, da se
zahvalim sindikatu NSS Comet in KNSS
Comet za pomoč pri pridobivanju prijav
in pri sami izvedbi izleta, prav tako tudi za
kritje dela stroškov izleta svojim članom.
Posebej se moramo zahvaliti direktorju
Swatycometa za odobritev malice s sladico
in za brezalkoholne napitke. In posebej
našim kuharicam, ki so nam spekle slastno
pečenko. Nekatere so malico na samem
izletu tudi razdelile.
Zahvala tudi vsem zaposlenim, ki so na
izlet s seboj prinesli harmoniko, dobro
voljo, šale in pozitivno energijo, da so nas
razvedrili in nasmejali.
Ne bomo zaključili s stavkom »Se vidimo
prihodnjič!«, ampak »Se vidimo že
naslednje leto!« na ponovno tako lepem
in številčnem sindikalnem izletu, kot je bil
ogled naravnega parka Plitvice.
Marjan Zagomilšek in
Majda Labotar
22
ZGODOVINA
SWATYCOMETA
ZGODOVINA SWATYCOMETA
Naslednje obdobje je pomenilo za obe družbi širjenje
programov in nadaljevanje odličnih proizvodnih praks, z
vmesnimi tezavami.
Swaty po 1. svetovni vojni
še vedno živi predvsem od
izvoza, vendar pa mu svetovna
gospodarska kriza ni prizanesla.
Proizvodnjo razširijo na industrijske
bruse. Leto 1932 je bilo kritično,
vendar sta podjetje pred stečajno
maso prevzela sorodnika
predhodne lastnice vdove Frančiške
Swaty. Navkljub ostri tuji konkurenci
so se uspeli rešiti in viri navajajo
večanje proizvodnje s 43 ton v
letu 1934 do preko 100 ton in
90 zaposlenih pred izbruhom 2.
svetovne vojne. V času vojne je
bil arhiv Swatya dodobra uničen.
Februarja leta 1945 je bila tovarna
ob bombnem napadu precej
poškodovana, kar je popolnoma
zaustavilo proizvodnjo. Takratni
lastnik se je umaknil v Avstrijo in s
sabo odpeljal manjše število strojev,
surovin in izdelkov.
Po koncu vojne in osvoboditvi je
bilo podjetje podržavljeno
in pod okriljem
direkcij,
sledila je obnova objektov in nato
ponoven zagon proizvodnje. Na
trgu ni bilo surovin, le iz preostalih
zalog surovin so proizvajali do leta
1947, ko so začeli z dobavami
surovin iz uvoza. Poskus integracije
Swatya z industrijo naravnih brusov
iz Rogatca leta 1949 ni bil uspešen
in je trajal le 1 leto.
21. 8. 1950 je bilo podjetje
predano v upravljanje delovnemu
kolektivu in od takrat dalje so se
zadeve začele izboljševati.
Comet je leta 1964 zvedel prvi
izvoz magnezitnih brusov, čez tri
leta so začeli z regeneracijo surovin
iz odpadnih brusov. Kolektiv šteje
že blizu 30 sodelavcev.
1968 so osvojili proizvodni
program, ki je zagotovil nadaljnji
razvoj in uspehe
podjetja – proizvodnjo rezalnih in
brusnih plošč v bakelitni vezi.
Leta 1972 proizvodnja bakelitnih
brusov prvič preraste proizvodnjo
magnezitnih brusov, kasneje
pa postane Cometov vodilni
proizvodno-prodajni program. Prvo
delno avtomatizacijo proizvodnje
bakelitnih brusov uvedejo že leta
1976. Prvi avtomat tlakuje pot
sodobni in tehnološko dovršeni
proizvodnji, ki jo je narekovalo
zahtevno tržišče.
Leto 1970 je zaznamoval začetek
proizvodnje ognjevzdržnih
materialov za livarsko in druge
industrije. S pričetkom proizvodnje
rezalnih strojev v letu 1974 in
kasneje tudi brusilnih strojev vstopi
COMET tudi med izdelovalce
strojne opreme.
Iva Mlinšek - Lešnik
Kolektiv Cometa leta 1963
( Vir: arhiv SWATYCOMET).
Spominski posnetek delavcev
Swatya pred tovarno 1951.
23
Zaposlene smo vprašali:
‘Kaj bi spremenili/izboljšali v podjetju Swatycomet?’
MOJA MISEL
Moja
misel
Moja
misel
Moja
misel
MIRZA PEKMEZOVIĆ,
Strugarna, SPE-2 Maribor
RIHARD LEVA,
Kakovost in okolje, KPS
SAŠA COLNARIČ,
Strugarna, SPE-2 Maribor
V poletnih mesecih bi si želel, da v proizvodnji
ne bi bilo tako neznosno vroče in bi imeli
učinkovitejši sistem hlajenja s klimo, saj je delo v
takšnih pogojih zelo naporno.
Predlagal bi tudi delovni čas 4 dni po 10 ur, petki
bi bili prosti, kakor smo imeli v podjetju, kjer sem
delal prej in mi je tako zelo ustrezalo.
Želel bi si tudi več sproščene komunikacije z
nadrejenimi, ki delavcem pomeni veliko, poleg
brezosebnega delegiranja rednih dnevnih
zadolžitev.
Glede na moje področje dela »kakovost in
okolje« bi vsekakor na prvo mesto izboljšanja
oz. sprememb postavil osveščenost do ločevanja
odpadkov v naših delovnih sredinah. Vsak
posameznik se mora zavedati, da je naš planet
zasičen z raznimi odpadki in je resnično skrajni
čas, da se držimo pravil ločevanja.
Moje pravilo je, da jabolko in papir ne
gresta skupaj. Zato bi dejal, da je včasih
potrebno sprazniti tudi naš osebni »koš«, kjer
shranjujemo zamere, nestrpnost, nevoščljivost
in jezo ter jih odstraniti od veselja, prijaznosti,
komunikativnosti. Ko bomo popredalčkali, kaj je
pomembno in kaj ni, bodo tudi naši medsebojni
odnosi tako v službi kot v prostem času pridobili
na »kakovosti« .
Sicer se pa na svojem delovnem mestu odlično
počutim, saj imam prijetne sodelavce, predvsem
pa razgibano in zanimivo delo.
Spremenilo oziroma izboljšalo bi se lahko še
marsikaj. Imam tudi nekaj predlogov:
V proizvodnji bi potrebovali boljše računalnike,
saj je delo na starih počasno in oteženo.
Predlagal bi tudi drseči delovni čas za
proizvodnjo, saj je v jutranjih urah zelo stresno
priti pravočasno na delo. Dovolj bi bilo 30 minut
drsečega časa, da se ti zaradi minute zamude ne
briše cela ura.
Lahko bi spremenili termin za kolektivni dopust.
Predlagal bi 2 tedna prej ali 2 tedna kasneje, saj
je trenutni termin v najvišji sezoni, ko je gneča
največja, cene pa najvišje.
Predlagal bi ograditev parkirnega prostora v
Mariboru. Zdaj se tam lahko sprehaja kdorkoli
in že velikokrat je bil kakšen avto poškodovan
(predrte pnevmatike, zlomljena ogledala).
Menim, da je za varnost vozil slabo poskrbljeno.
Kontrole ni, za poškodbe vozil in stroške, ki
nastanejo, pa odgovarjamo in jih krijemo sami. Kakor je čaj, bi si želel, da bi bila v podjetju tudi
kava na avtomatih zastonj.
Končni izdelki (segmenti) imajo v procesu
proizvodnje predolgo pot do skladišča, kjer vidim
izgube zaradi časa, namenjenega za transport.
Moja
misel
Moja
misel
MITJA TEŽAK,
referent prodaje, SPE Flex, Zreče
Izboljšal bi komunikacijo med enotami, saj
moramo za uspešno delo zaposleni med seboj
aktivno sodelovati, predvsem pa biti fleksibilni za
potrebe trga, ki postaja vsak dan zahtevnejši. Ker
delam na področju prodaje, želim kupce obdržati
z dobrim suportom, kjer pa sem odvisen tudi od
sodelovanja drugih služb. Verjamem, da nam bo
skupaj uspelo.
Glede sprememb pri mojem delu je tako, kadar
želim kaj spremeniti, ukrepam in poskušam
reševati sproti, saj si želim delo olajšati.
24
MARTINA TOMAŽIČ,
referentka nabave, Zreče
Spreminjala prav veliko ne bi, saj sem z delom, ki
ga opravljam, zadovoljna in veseli me, da so tudi
odnosi med sodelavci in šefom dobri.
Vesela sem, da sem ostala na delovnem mestu v
Zrečah, kjer se zelo dobro počutim. Ker ‘skrbim’
za dobre medosebne odnose, pa bi si želela še, da
bi se več družili s sodelavci iz mariborske enote,
ki spadajo pod isto službo.
MOJA
Moja
misel
Moja
misel
MISEL
Moja
misel
DAVOR POŠ, tehnolog vzdrževanja, SPE
Tehnične tkanine, Loče
ROMAN ROZMAN,
vzdrževanje, SPE Tehnične tkanine, Loče
BOŠTJAN PODERGAJS,
Orodjarna, SPE1 Zreče
Spremenil bi organizacijo dela, ker opažam,
da delegirane naloge niso vedno smiselne in
praktično izvedljive. Tako prihaja do nepotrebnih
stroškov in potrate časa. Ker sem izvajalec nalog,
bi sam zadevo rešil na bolj praktičen način in z
večjim učinkom. Menim, da bi se v primeru boljše
komunikacije takšnim nepotrebnostim lahko
izognili.
Izboljšal bi tudi zunanji izgled podjetja, kjer
se lahko podjetje izkaže z vzdrževanjem reda,
urejenosti in čistoče. To vključuje okolico
podjetja, proizvodne prostore, nezanemarljivi
pa so tudi razni zamaknjeni kotički, ki so, kot
opažam, raj za odlaganje raznih nepotrebnih
materialov.
Zaradi možnosti družbene prehrane in
promoviranja zdravega načina življenja pa se
mi tudi uvedba zajtrka za zaposlene ne zdi tako
napačna ideja.
Kot vzdrževalec vidim možnost izboljšav na
avtomatizaciji proizvodnje, saj še vedno delavci
precej dela opravijo ročno. Tudi sam bi potreboval
še kakšno hidravlično dvigalko za vzdrževalna
dela na avtomatih, kjer so deli nemalokrat zelo
težki.
Zaposleni bi potrebovali več dni pripadajočega
dopusta na leto, proizvodni delavci pa 6-urni
delovnik. Vsekakor bi bila tudi neka vrsta
sprostitve ali telovadbe na delovnem mestu v
tako dolgem delovniku zelo dobrodošla.
Želel bi si, da bi bilo naše podjetje bolj urejeno.
Več reda bi pričakoval pri zunanjem izgledu in
tudi v neposredni okolici proizvodnje, kjer se
nabirajo razni nepotrebni materiali, ki zelo kazijo
naš odnos do okolja in dela.
V poletnih mesecih bi izboljšal sistem hlajenja,
saj je v takšnih pogojih zelo težko delati.
Moja
misel
Moja
misel
Moja
misel
DANICA KOROŠEC,
Pakirnica, SPE1 SC Flex, Zreče
JANKO PODGRAJŠEK,
Orodjarna, SPE1 Zreče
KRISTJAN KOŠIR,
Impregnacija, SPE Tehnične tkanine, Loče
Želel bi si, da bi se posvetili izboljšanju
medosebnih odnosov, tudi s šefi.
Izboljšal bi tudi način dela, kjer bi bilo manj
fizičnega napora, saj v oddelku impregnacije,
kjer delam, še vedno kar nekaj težkega dela,
kljub izboljšanju mehanizacije, opravimo ročno.
V poletnih mesecih bi s hlajenjem omilil vdor
vročine v popoldanskih urah v proizvodne
prostore, kjer je zelo naporno delati ob takšnih
pogojih.
Spremenil bi sistem nakladanja tovornih vozil v
podjetju. Namenil bi jim posebno parkirišče in v
podjetje bi vstopali na poziv ter tako manj ovirali
ostali interni promet. Prakso poznam iz tujine in
lahko bi jo uvedli tudi pri nas.
Izboljšal bi organizacijo dela, ker mislim, da
bi bile potrebne precejšnje spremembe. Delo
bi lahko potekalo veliko bolj smiselno, če bi se
upoštevala tudi mnenja delavcev, ki svoje delo
najbolje poznamo.
Predlagam še ureditev parkirišča za zaposlene, ki
je trenutno odročno in slabo urejeno.
Želela bi si boljših odnosov med zaposlenimi in
s šefi. Menim, da premalo komuniciramo, zato
prihaja do raznih dezinformacij in posledično
do slabše opravljenega dela. Opažam, da na
račun kvantitete (količine) trpi kvaliteta, delavci
imajo slab odnos do dela. Želela bi si uvedbo
vsaj mesečnih, če ne tedenskih sestankov, ki smo
jih v preteklosti že prakticirali. Zaposleni za delo
potrebujemo konkretne informacije, sestanki so
lahko zelo kratki. Bolje obveščeni, menim, da bi
boljše delali.
Zaposleni v proizvodnji pogrešamo tudi obiske
direktorja, skoraj ga ne poznamo, saj ga le redko
vidimo. Zelo veseli bi bili, če bi nas prišel samo
pozdravit in kdaj pa kdaj pogledat. Menim,
da bi bil čas, namenjen za to, dobro unovčen.
Zaposleni to potrebujemo, da vemo, kdo vodi
podjetje in ‘za koga delamo’.
Vzdušje v proizvodnji je mrtvo, manjka nam
zagona, motivacije.
Pogovarjala se je Alenka Mrzdovnik
25
Tudi brez
Laškega gre.
Kdo pravi, da
ne znamo
pozirati?
SWATYCOMET UTRINKI
Kje je moja
harmonika?
Eko-etno dekleta
Halo, halo, kdo pravi,
da nič ne bo?
Prijemajo ribice,
takšne in drugačne.
ribič Vinko
Tale cesta je
pa res čudna.
26
NAGRADNA
KRIŽANKA
Penzion Kračun, Loče - www.penzion-kracun.si
REŠITEV KRIŽANKE (prepisano geslo s kuponom)
nam, najkasneje do 25. julija 2012, pošljite v
zaprti kuverti.
Kuverto lahko oddate osebno v službi IT (Majdi
Labotar) ali pa pošljete po pošti na naslov: SWATYCOMET d.o.o.,
»Za interno glasilo«, Tovarniška 5, 3214 Zreče.
PODELILI BOMO TRI NAGRADE.
1. nedeljsko kosilo za dve osebi
2. 1 x dr. pizza po izbiri
3. 1 x dr. pizza Loče.
V kupon spodaj dopišite vaše osebne podatke:
Želimo vam obilo zabave pri reševanju križanke in
srečo pri žrebanju. Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke so:
1. nagrada: Jožica VIVOD, KPS
2. nagrada: Vinko OPREŠNIK, TT Loče
3. nagrada: Herbert BRDNIK, SS in OOM
Za prevzem nagrade je obvezna predhodna najava
Dušici Založnik (int. 332).
Uredniški odbor
Ime in Priimek
Enota (zaposleni) ali domač naslov (upokojenci):
Kupon julij
9. NAGRADNA KRIŽANKA
27
moj swatycomet
GLASILO POSLOVNEGA
SISTEMA SWATYCOMET
Swatycomet
na sindikalnem izletu
l Lepe počitnice! l Sejem v Beogradu l
Izlet v Plitvice l Nagradna križanka l N
ov parkirni režim v Zrečah l ŠRD Swatyco
met l Talenti l Štafetna predaja kuhaln