l Merjenje interne klime l Predstavitev Ker l Keramike in Bakelita l 20
Transcription
l Merjenje interne klime l Predstavitev Ker l Keramike in Bakelita l 20
moj swatycomet Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor št. 5 - junij 2011 LETO II GLASILO POSLOVNEGA SISTEMA SWATYCOMET l Merjenje interne klime l Predstavitev Ke Keramike in Bakelita l 20 let Ecopacka l Nagrajene inovacije l Tradicionalna športna a sobota l Sto literarnih večerov v Skomars Iz vsebine: Poslovanje po enotah Str. 8 in 9 Merjenje interne klime Str. 10 in 11 20 let Ecopacka Str. 12 Nagrade za inovacije Str. 14, 15 in 16 Predstavitev Keramike in Bakelita Str. 17 in 18 Novosti v proizvodnji Str. 22 100 literarnih večerov v Skomarski hiši Str. 23 Športna sobota Avtotehnine športne igre Str. 26 Swatycometovi talenti Prihajajo vroči poletni meseci, z njimi pa že misli na oddih in zaslužen letni dopust. Tudi letos ga bomo doživeli vsak po svoje, eni na popotovanjih, morju ali v gorah, drugi na piknikih doma, v varnem krogu družine. UVODNIK UREDNIŠTVA Str. 4, 5 in 6 Nabrali si bomo nov val energije, za katerega upamo, da bo vzdržal vsaj do naslednjega dopusta. Želimo, da bi dopust prijetno preživeli in se prepustili toku. Izkoristite ga, kolikor se da. Tokrat smo zaposlene vprašali, kako bodo preživeli poletni dopust. Na poletne mesece pa žal ne smemo gledati kot na dvomesečni odmor. Vemo, da je tudi v tem času potrebno ohraniti kontinuiteto dela v družbi na ravni planiranega. Z namenom ohranjanja celoletnega kakovostnega dela, moramo čas, namenjen počitnicam, izkoristiti v prvi vrsti zase. Privoščimo si pravi štirinajstdnevni odklop. MOJ SWATYCOMET je glasilo Poslovnega sistema SWATYCOMET, namenjeno informiranju zaposlenih. Organiziran kolektivni dopust nam tudi letos omogoča zagotovljeno 10-dnevno zakonsko predpisano koriščenje letnega dopusta, ki mora biti v enem delu. Seveda vsem ni nikoli možno ustreči, pa vendar menimo, da je to najboljša možna kombinacija, tako za podjetje kot za zaposlene. Izdaja: SWATYCOMET d.o.o., Titova c. 60, 2000 Maribor. www.swatycomet.com Vsem želimo prijeten dopust! Uredniški odbor Naslov uredništva: Tovarniška 5, 3214 Zreče Telefon: 03 75 75 360 e-mail: [email protected] Uredniški odbor: Miran Jagodič, odgovorni urednik, Majda Labotar, Iva Mlinšek Lešnik, Alenka Mrzdovnik Sodelovanje pri uredništvu in redakcija: Di@log co Oblikovanje: Carrera, Srečko Fratnik Tisk: Tiskarna Grafika Gracer Naklada: 1500 izvodov, brezplačno 2 m? Ste odboro kje im k iš n ate red vati z u smi, pa jih nim ce? lo e d o te pe ljeni s vanju delav sodelo in ste priprav pokazali? Piše li raz vedriti so k o l i b i je Pova jo rad pisan mi žele mo jo in bi mi šala ilico za eseli bo v i, m Imate ž obro fotografi ist in bi s svoji a or id lujte z n o sode naredil te znan hum t a z , ih S n i? zaposle objavit ojimi o vseh il s la g a in s sv k je c a t e p o atycom ik iz Ec Založn Moj Sw pevkov. ž ja t a M ris ridružil ! vaših p or ijazno p Iskrena hvala r p iški odb je n . d m e is a r n p U o e s aš ča evilki s V tej št mi obogatil n a r u t a ik r ka BESEDA VODSTVA Spoštovane sodelavke in sodelavci, zaključujemo prvo polovico letošnjega leta in vstopamo v drugo. Tržna situacija v naši branži je v letošnjem letu zelo ugodna. Razveseljuje dejstvo, da so se trendi po kriznem obdobju ponovno obrnili v pozitivno smer. Še v lanskem letu smo zaradi nezadostnega povpraševanja izvajali ukrep čakanja na delo, letos pa imamo naročil dovolj na skoraj vseh programih izdelkov. Kljub pozitivnim trendom se tudi letos srečujemo z velikimi izzivi. Prvi je rast cen surovin, drugi pa splošna politična nestabilnost v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, ki sta naša pomembna trga. Čeprav lahko zapišemo, da je gospodarske krize konec, je prihodnost vedno negotova in pripravljeni moramo biti na vse. V začetku junija smo po enem letu ponovno izvedli meritve interne klime v podjetju. Rezultati so pokazali pozitivni trend na praktično vseh področjih. Plače so bile, podobno kot v preteklosti, ocenjene slabo, kar pa ne velja samo za naše podjetje, ampak je to značilnost cele Slovenije in verjetno velja tudi širše. Žal pa nam dana situacija izboljšav na tem področju še ne omogoča. Se je pa med zaposlene ponovno vrnilo zaupanje v prihodnost podjetja in v varnost zaposlitve. V letu združevanja in velikih sprememb so se delale prave stvari na pravi način in zaposleni ste to prepoznali. Pred nami je še veliko dela, ki pa bo na osnovi pravilno začrtane smeri veliko lažje. Širši članek o interni klimi objavljamo v nadaljevanju. Rast in razvoj podjetja sta neločljivo povezana z vlaganji. V pripravi je obsežen investicijski cikel ekoloških vlaganj v Aleš orodij Mikeln proizvodnjo industrijskih brusnih v Mariboru in v izboljševanje delovnih pogojev v proizvodnji tehničnih tkanin v Ločah. K spoštovanju visokih standardov nas zavezuje zakonodaja, hkrati pa se tudi sami zavedamo, da je skrb za prijazno delovno okolje in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje pomembna naložba za prihodnost. V tokratni številki objavljamo članke o novih investicijah v Zrečah, Mariboru in Ločah. Investicije so zelo zahtevne, tako s stroškovnega kot izvedbenega vidika, soočamo pa se tudi s slabo odzivnostjo nekaterih dobaviteljev. Zaradi potreb po večjih proizvodnih zmogljivostih v naši največji enoti Flex smo nabavili tri nove avtomate. Prvi je že v funkciji, z dobavo drugih dveh pa dobavitelj na žalost zamuja. Med kolektivnim dopustom bomo v enoti postavili še nov trak za pakiranje, ki bo zmanjšal zastoje in povečal pretočnost proizvodnje. Še en pomemben dogodek, mimo katerega ne moremo, je majska presoja mednarodne organizacije OSA. Osrednje poslanstvo organizacije je zagotavljanje varnosti v abrazivni industriji. Tako Swaty kot Comet sta bila ustanovna člana organizacije OSA pred skoraj desetimi leti. Presoja je pokazala le manjša odstopanja od predpisov. Splošna ocena je, da je podjetje SWATYCOMET zelo urejeno in da imamo zaposlen kader, ki svoje delo res obvlada. Poleg tega velja izpostaviti, da so naši novi izdelki, vroče stiskani brusi, v Nemčiji uspešno zaključil testiranje za pridobitev certifikata OSA. Dodatna potrditev dobrega dela so priznanja s področja inovativnosti, veliko pa pričakujemo tudi od nove oblike raziskovalno-razvojnega dela, ki ga bomo zastavili v okviru razvojnega centra. Že večkrat smo poudarili, da je leto 2011 namenjeno optimiranju na vseh področjih delovanja. Dobra tržna situacija, kakovostni izdelki in uspešna prodaja nam ne zagotavljajo dolgoročnih uspehov. Veliko moramo delati tudi na sebi in skrbeti za obvladovanje in zniževanje vseh vrst stroškov. Čeprav je na eni strani razumljivo, da ti ukrepi niso priljubljeni, si moramo na drugi strani priznati, da se jim ne moremo izogniti. Koledarsko poletje se je že začelo, pred nami je čas dopustov. Želim vam prijeten dopust in nadaljevanje uspešnega dela. Aleš Mikeln, direktor družbe SWATYCOMET 3 POSLOVNE STRANI SPE Flex SC: Dela bo dovolj do konca leta Po petih mesecih lahko ocenimo poslovanje naše enote kot solidno. Imamo dosti naročil, ki pa jih, na žalost, ne uspemo pravočasno pripraviti za kupce. Prodaja je nad planom Po petih mesecih smo prodali izdelke v vrednosti 22,8 mio evrov, kar je 7 % nad planom in 15 % več kot v enakem obdobju lani. Res pa je, da je bila dinamika plana v prvem kvartalu nižja od povprečja. Flex predstavlja 93 % in fleksibilni brusi 7 % prodaje. Mesečno prodamo 9,3 mio kosov flexa, 315 tisoč kosov LBD in 37 tisoč PBČ. Kakor kažejo napovedi s trga, bo dovolj dela do konca leta. Delovnim sobotam se ne bomo mogli izogniti. Ob sobotah delamo v eni izmeni. Vse zaposlene skušamo razporediti enakomerno, večina jih dela eno soboto v mesecu, del tudi dve. Nova oprema v proizvodnji Ob tem tempu nam vsak izpad kapacitet povzroči zamude na trgu. V maju smo uspeli instalirati nov Maternini avtomat za dim. 180-230, ki že daje lepe količine. Žal nam dobavitelj za naslednja dva sklopa stiskalnic napoveduje 3- do 4-mesečne zamude. Visok delež bolniške Velik problem je tudi nenormalno visok delež odsotnosti zaradi bolniške. Vsak dan v enoti manjka vsaj 50 zaposlenih, kar povzroča velike težave pri planiranju proizvodnje in stroške. Ta velika odsotnost je nerazumljiva, saj lahko zreški del proizvodnje uvrščamo v najsodobnejšo na svetu v svoji branži. Nevarnosti v bližji prihodnosti sta predvsem dve: - preusmeritev dela kupcev zaradi zamud in - dražitev ter pomanjkanje strateških surovin (smole, niti, abrazivi). Prvo nevarnost lahko odpravimo sami z dvigom produktivnosti (imamo še dovolj rezerv pri izkoriščanju kapacitet in zmanjšanju slabe kakovosti!). Drugo nevarnost pa bo morala reševati naša nabavna služba s pravočasnimi reakcijami. Moja misel DUŠICA ZALOŽNIK, tajnica v Kadrovsko-pravnem sektorju v Zrečah Dopust bom preživela malo v toplicah in malo z vnukinjami, ki pridejo k meni. Kot vsako leto bo prehitro minil. Planiram še en krajši dopust v septembru na morju, kamor hodim, ko ni več tako vroče. Izboljšali bomo informiranje Opravljena je bila anketa o klimi v podjetju (sodelovalo je 85 % prisotnih). Rezultati so bili dobri in bodo predstavljeni vsem zaposlenim. Dodatno bomo izboljšali informiranost sredin s ponovno uvedbo stalnih podatkov na oglasnih deskah (produktivnost, prodaja – proizvodnja, kakovost, bolniška odsotnost). Počasi se, kot vedno, pripravljamo na kolektivni dopust in že planske aktivnosti za leto 2012. Vsem sodelavcem v Swatycometu želim, da se v času dopustov dobro odpočijejo in doživijo marsikaj zanimivega in lepega! Iztok Rozman, direktor SPE Flex SC Intelektualna zaščita 31. maja je Ministrstvo za gospodarstvo objavilo patent št. 23211 za »Lamelni brusni disk na osnovi s keramičnim platnom«. Avtorji so: Venčeslav Jakop, Bogo Gošnjak in Peter Smole. Več o patentu najdete na skupnem disku V oz. S, področje MI. RC SIMIT Družba z omejeno odgovornostjo RC SIMIT (Razvojni center za sodobne materiale in tehnologije), o kateri smo obveščali že v prejšnji številki internega glasila, je bila 30. maja vpisana v sodni register. V zadnjih dneh junija je predviden podpis na Ministrstvu za gospodarstvo, ki bo omogočil začetek delovanja družbe. To so predvsem pravno formalne zahteve, na nas sodelavcih pa je, da bomo znali in zmogli peljati planirane razvojne naloge in projekte. Iva Mlinšek Lešnik 4 POSLOVNE STRANI SPE IBO: Trenutno je ključna uvedba novega informacijskega sistema v proizvodnji Strateška poslovna enota Industrijska brusna orodja je v mesecih marec, april in maj realizirala promet v višini 4,3 mio €, kar je 7,6 % bolje kot načrtovano. Žal pri tem ugotavljamo, da rezultat še vedno ni pozitiven. Stroški v proizvodnji, kakor tudi skromna razlika v ceni na področju Keramike na tujih trgih, so bili glavni vzrok. 14F1, so postavljene smernice za strateški razvoj diamantnih in CBN brusov za produktni asortiman leta 2015. V preteklih mesecih smo veliko energije namenili pripravi sistema predkalkulacij, kjer je v sodelovanju kontrolinga, poslovne informatike, tehnologov, razvojnikov in prodajnikov ustvarjen kar najbolj realen način porazdelitev stroškov po izdelkih. S tem smo s koncem maja dobili konkretne informacije o profitabilnosti izdelkov, kakor tudi o rezultatih po kupcih in tržiščih. Navedeno bo osnova za odločitve o prihodnjem prodajnem programu, kakor tudi natančnih področjih aktivnosti optimizacije proizvodnje in aktivnosti na trgu. V proizvodni enoti Keramika in Bakelit se ob povečanem obsegu naročil nadaljuje priprava novega proizvodnega informacijskega sistema (PIS). Projektna skupina pod vodstvom Jožeta Juharta deluje s polno paro pri pripravi programa, hkrati je definirana tudi potrebna računalniška oprema. V proizvodnji in pripravi proizvodnje bo postavljenih 26 najsodobnejših terminalov za vnos in prikaz podatkov. Novi PIS bo usmerjal in vzpostavljal proizvodne aktivnosti, se nanje odzival in o njih poročal, vse v stvarnem času. S tem bo omogočen takojšnji odziv na spremenjene pogoje proizvodnje. Z osredotočenjem le na aktivnosti, ki povečujejo dodano vrednost, bo PIS omogočal povečanje učinkovitosti proizvodnih operacij in procesov, kar se kaže v boljšem izkoristku proizvodnih virov, natančni dobavi, hitrejšem obračanju zalog in izboljšanju denarnih tokov. Na področju prodaje se povečuje obseg aktivnosti na terenu, predvsem pri končnih kupcih, ki so uporabniki naših brusov. Strokovno tehnično svetovanje je ključ do rešitve brusnih problemov. Navedene aktivnosti vršimo v sodelovanju z našimi lokalnimi partnerji. Nekateri aktualni prodajni projekti so: Schäffler Group Nemčija (avtomobilska industrija: sklopke, ležaji …), AutoVaz Rusija (avtomobilska industrija), Daimler Mercedes (avtomobilska industrija), Outokumpo Finska (železarne in valjarne) … S pripravo novih pogodb in cenikov bomo v prihodnje sistematizirali delo na trgih Balkana. V proizvodni enoti Superabrazivi so proizvodne kapacitete zapolnjene. Ob razvojnem projektu brusov oblike Proizvodna enota SS, OOM in Magnezit v Oplotnici nadaljuje z optimizacijo poslovanja, ki se sedaj nadaljuje na področju programa ognjeodpornih materialov. Na vseh področjih že danes poteka mnogo aktivnosti, vendar bi tokrat opozoril na ključnost uvedbe novega računalniškega programa v proizvodnji. Vsekakor se ob pripravah skuša predvideti vse mogoče situacije, v kolikor bo na delu kakšen škrat, ga bomo skupaj ukrotili. Verjamem, da je v vseh nas dovolj pozitivne energije, hkrati pa pričakujem vašo pripravljenost za spremembe in medsebojno sodelovanje. Matjaž Merkan, direktor SPE IBO MATEVŽ ŠKERJANC, nabavni referent v Mariboru Moja misel Letos planiram tritedenski popotniški dopust s partnerko po Kolumbiji in Venezueli. Takšen način popotovanj izvajam že nekaj let in mi tako, dokler še nimam družine, tudi najbolj ustreza. Tovrstna popotovanja so zanimiva in cenejša, priložnost imaš spoznati deželo še z drugega vidika, ne le s turističnega. Tovrstna potovanja se mi zdijo bolj pristna. 5 POSLOVNE STRANI SPE Tehnične tkanine: Nadaljuje se povečano stanje naročil Po kriznih letih 2009 in 2010 so za SPE Tehnične tkanine nastopili boljši časi. Znova presegamo 1 mio m2 mesečne proizvodnje, kar pomeni, da dosegamo raven let 2007 in 2008. Kadri Zaradi povečanih naročil smo morali ponovno uvesti tretjo izmeno na impregnaciji in izseku ter v vseh treh izmenah povečati zasedbo v tkalnici. Zaradi tega smo v tem četrtletju dodatno zaposlili 12 novih delavcev, ki so vključeni v delovni proces, a še ne dosegajo pričakovanih rezultatov. Poleg časa za priučitev je potrebna tudi pripravljenost za delo in ustvarjalnost. Zaposlitev bo podaljšana tistim novincem, ki bodo ta pričakovanja izpolnili. 2 sodelavca sta nas v tem četrtletju zapustila. Bolniška odsotnost v enoti dosega preko 10 %, kar pomeni dnevno odsotnost 9 zaposlenih. velik razvojni korak. Omogočeno bo enakomerno navijanje surove tkanine, kar je bilo na starih navijalih oteženo. Samopobiralni sistem na stroju št. 1, montiran letos, je v uporabi, prav tako dodatna mešalna posoda za pripravo smole. Naložbe Ta mesec smo zmontirali vsa nova navijala na tkalskih strojih, kar pomeni Za izboljšanje delovnih pogojev na snovanju smo naročili manipulacijski sistem, s katerim bo premoščeno dvigovanje bremen, ki utruja naše delavce na tej operaciji. Pričakujem pričetek uporabe v mesecu avgustu. Povečanje naročil nas je privedlo v situacijo, ko tkalnica komaj uspeva proizvesti dovolj tkanine. Zato smo pristopili k nakupu nadaljnjih dveh air-jet tkalskih strojev ter kompresorja za zadostno oskrbo s komprimiranim zrakom. Stroje bomo predvidoma montirali v mesecu septembru. Stroški poslovanja Rast cen surovin in energentov nam zvišuje stroške. Za cca 3 % so se znova podražile steklene niti, kar se odraža v uspešnosti poslovanja. Tudi povečano število zaposlenih bo vplivalo na rezultat. MARJAN BRENCE, kurir v Logistiki v Zrečah Moja misel Dopust bom letos preživel delovno in doma. Mogoče si bom z družino privoščil kakšen enodnevni izlet ali vikend paket, kaj več nam finančno ne bo zneslo. Rezultati poslovanja enote so v tem letu vzpodbudni. Dejstvo, da se kupci vračajo in da so z našo kvaliteto zadovoljni, nam daje nov zagon. Vzpodbudna je vsaka nova naložba, saj se zaposlenim vrača zaupanje v dolgoročni obstoj in razvoj enote. Marija Metličar, direktorica SPE Tehnične tkanine 6 Sejem Forma tool Od 12. do 15. aprila smo se udeležili 11. Mednarodnega sejma orodij, orodjarstva in orodnih strojev FORMA TOOL v Celju. Obiskali so nas praktično vsi poslovni partnerji iz Slovenije ter nekateri iz Hrvaške, BiH, Makedonije in Srbije. Predvsem smo bili veseli obiska 15 obiskovalcev iz BiH, ki so končni porabniki ter naši največji kupci programa SPE Industrijska brusna orodja. Andrej Klinc, področni vodja prodaje POSLOVNE STRANI Sejem Tehnike Presoja OSA v Mariboru in Zrečah V maju smo se udeležili tradicionalnega sejma Tehnike v Beogradu. Letos je potekal od 9. do13. maja. Za Swatycomet je srbsko tržišče zelo pomembno. V petih mesecih leta 2011 smo tja plasirali naše izdelke v vrednosti dobrih 900 tisoč evrov, kar je 4 % več kot v istem obdobju leta 2010. 15. in 16. maja je v naših proizvodnjah v Mariboru in Zrečah potekala presoja mednarodne organizacije OSA. Bili smo eden prvih proizvajalcev, presojanih po novi izdaji standardov. Presojevalci niso zaznali večjih odstopanj od zahtev posameznih standardov. Rast je nižja kot drugje zaradi ekonomskih težav v tej državi. Velik problem je plačilna nezmožnost mnogih firm in naših kupcev. Pojavlja se množična težnja po zelo cenenih izdelkih, kakovost je v takih pogojih drugotnega pomena. Pojavlja se več daljnovzhodne konkurence. Sejem je bil manjši kot predhodno leto, razstavljalo naj bi četrtino manj podjetij, obisk pa je bil soliden. Kljub temu smo lahko z našo predstavitvijo in obiskom kupcev – partnerjev zadovoljni in verjamemo, da bomo zadržali svoje dobre pozicije na tem trgu. Iztok Rozman, direktor SPE Flex SC OSA je bila ustanovljena z namenom zagotovitve varnosti na področju brušenja oz. varne uporabe raznovrstnih brusnih izdelkov. Trenutno ima 47 članic, med njimi vsi največji in najpomembnejši evropski proizvajalci. Članice organizacije so sporazumno sprejele dogovor o uporabi treh osnovnih standardov s področja varnosti: EN 12413 vezanih abrazivov EN 13236 brusnih platen in papirja EN 13743 superabrazivov Obveznost vseh v OSA včlanjenih proizvajalcev je, da se dosledno držijo vsebine standardov. Edino na ta način je končnim uporabnikom možno zagotoviti varen izdelek in se pri uporabi izogniti nepotrebnim delovnim nesrečam. Članstvo v OSA je tudi strateškega pomena, posebej za proizvajalce z neznanim nivojem varnosti izdelkov. Vsi zahtevnejši uporabniki brusnih izdelkov danes zahtevajo izdelke, proizvedene in označene s potrebnimi standardi oz. znakom OSA. Presojo naše proizvodnje sta izvedla predstavnik OSA dr. Klaus Werner in predstavnik nemškega inštituta za varnost pri delu IFA dr. Detlef Mewes. Pri presoji varnostnih zahtev ni bilo večjih odstopanj od zahtev posameznih standardov, podane pa so bile določene pripombe. Pripombe v Mariboru: 1. Preizkuševalni stroji za testiranje hitrosti niso opremljeni z avtomatsko registracijo preizkusne, razletne hitrosti. 2. Za specifične izdelke in posebno za nove izdelke je v smislu zagotavljanja varnosti potrebno izvajati interne varnostne teste – S faktor. 3. Opozorilo: preizkuševalne stroje za preizkus obodne hitrosti bi bilo potrebno povezati z odsesovalno filter napravo,delavci med delom niso opremljeni s potrebnimi zaščitnimi sredstvi. Pripombi v Zrečah: 1. Vse testirane tanke rezalke oblike 41B-180x1.6 niso vzdržale predpisane bočne obremenitve 50 N. Na OSO je potrebno poslati vzorce po 20 kosov, oblike 41D = 180/230. 2. Nekateri preizkuševalni stroji niso opremljeni z avtomatsko registracijo hitrosti. Ob koncu presoje nam je dr. Werner izrekel pohvalo, ko je poudaril, da gre v primeru Swatycometa za enega najbolj organiziranih in opremljenih proizvajalcev brusnih izdelkov. Andrej Lobnik, pomočnik direktorja družbe za strateške projekte. 7 MERJENJE INTERNE KLIME Interna klima v Swatycometu se je izboljšala Meritev klime je v Swatycometu postala že tradicionalno opravilo. Merjenje je potekalo že tretjič, pa vendar je bilo tokrat pričakovanje še posebej napeto. Merjenje klime je bilo opravljeno dobro leto po združitvi Cometa in Swatyja v enotno podjetje, lani pa smo izmerili tudi »ničelno stanje«, merjenje klime tik po združitvi. Rezultati so pokazali napredek na praktično vseh področjih. Lahko bi rekli, da je sodelavcem družbe v tem letu uspelo delati prave stvari na pravi način. Dobra odzivnost in boljša klima In kaj je meritev pokazala? Prvi pomemben podatek je odzivnost. Višja kot je odzivnost, bolj zanesljivi so rezultati merjena. Tudi letos smo dosegli visok delež izpolnjenih vprašalnikov, skoraj 70 %, oz. če upoštevamo še opravičene odsotnosti, celo 85 %. Takšna odzivnost daje verodostojnost ugotovitvam in omogoča analizo klime tudi na nižjih organizacijskih enotah. Izmerjena organizacijska klima je v obdobju od junija 2010 do PAVEL KONEC, tehnolog v Orodjarni v Zrečah Moja misel Med letošnjim dopustom nameravam z družino za nekaj dni na slovensko obalo, ostale dni pa bom postoril še kaj doma. Tudi doma je lahko lepo. 8 2011 narasla za +0,25, z 2,93 na 3,18. Zadovoljstvo pri delu se je povečalo za +0,23, od 2,97 na 3,20. Najvišje so bile ocenjene kategorije: - Odnos do kakovosti (ocena 3,72; porast +0,08) - Motivacija in zavzetost (ocena 3,52; porast +0,21) - Inovativnost in iniciativnost (ocena 3,49; porast + 0,19) - Vodenje (ocena 3,34; porast +0,22) Vse kategorije so kljub že prej relativno visokim ocenam še napredovale. Najnižje so bile ocenjene kategorije: - Notranje komuniciranje in informiranje (ocena 3,04; porast +0,39) - Razvoj kariere (ocena 2,75; porast +0,29) - Nagrajevanje (ocena 2,67; porast +0,18) Čeprav jih lahko še vedno jemljemo za izziv, pa je razveseljivo, da sta se dve od njih nadpovprečno izboljšali. Zaposleni verjamejo v prihodnost podjetja Prva, morda najbolj pomembna ugotovitev iz merjenja klime je, da se je med zaposlene vrnila vera v prihodnost Swatycometa. Negotovost ob združevanju je premagana, večina gleda optimistično naprej. Izbrali smo nekaj trditev, ki so izjemno porasle od 2010 do 2011 in nakazujejo takšen zaključek: - Zaposlitev v naši organizaciji je varna oz. zagotovljena (ocena 3,13; porast +0,54) - Verjamem v uspeh združenega podjetja Swatycomet (ocena 3,30; porast +0,51) - Zaposlitev v podjetju Swatycomet bi priporočil tudi drugim (ocena 2,99; porast +0,41) - Politika in cilji organizacije so jasni vsem zaposlenim (ocena 2,89; porast +0,41) - Naše poslovodstvo spada med bolj uspešne v Sloveniji (ocena 3,23; porast +0,40) - Naše poslovodstvo je učinkovito (ocena 3,18; porast +0,40) MERJENJE Stil vodenja se je izboljšal Druga pomembna ugotovitev se nanaša na razvoj stila vodenja. V preteklem obdobju je bilo veliko energije vložene v vzpostavitev večje jasnosti pri delu (ciljno vodenje, komunikacija vodij s podrejenimi, komunikacija ob združevanju ...). Meritev klime kaže, da so zaposleni prepoznali rezultate teh naporov. To se kaže tudi v porastu ocen pri vprašanjih, ki se nanašajo na vlogo vodij. Izbor vprašanj: - Delovni sestanki so redni (ocena 3,11; porast +0,64) - V naši organizaciji imam vsaj enkrat letno strukturiran razgovor s svojim vodjem (ocena 3,72; porast +0,55) - Moj neposredni vodja se drži stvari, ki sva se jih jasno dogovorila (ocena 3,62; porast +0,42) - Moj vodja redno ocenjuje moje delo na osnovi dogovorjenih ciljev (ocena 3,22; porast +0,42) - Zadovoljstvo z neposredno nadrejenim (ocena 3,72; porast +0,38) - Vodstvo posreduje informacije zaposlenim na razumljiv način (ocena 3,02; porast +0,38) - Cilji našega oddelka/enote izhajajo iz letnega poslovnega načrta in jih vsako leto sproti jasno opredelimo (ocena 3,25; porast +0,37) - V naši organizaciji so zadolžitve jasno opredeljene (ocena 3,48; porast +0,33) - V naši organizaciji vodje cenijo dobro opravljeno delo (ocena 3,32; porast +0,33). Višje zadovoljstvo kljub izzivom Tretji, splošen zaključek pa je, da sta tako organizacijska klima kot tudi osebno zadovoljstvo pri delu v zadnjem letu napredovala in to kljub vsem izzivom, ki so jih prinesli na eni strani združitev in reorganizacija ter na drugi strani dogodki na trgu. Zaključek lahko izvedemo iz dejstva, da je v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 nižje ocenjeno zgolj eno vprašanje – vprašanje o zadovoljstvu z delovnim časom je padlo za 0,02. Vsa ostala so višje ocenjena. Najmanjši porast je 0,02, najvišji pa 0,64 splošne slike. INTERNE KLIME Kako naprej? Prihodnost vedno prinese nove izzive. Nikoli nismo tako dobri, da se ne bi lahko še izboljšali. V tem trenutku pa se zdi, da je začrtana pot sprememb v načinu delovanja in vodenja, v izgradnji novih sistemov jasnosti ciljev in pričakovanj, v razvoju zaposlenih prava. Nismo pa še na koncu poti. Potrebno je še naprej vlagati energijo in čas v izvajanje dogovorjenega in spremljati napredek. Iz dneva v dan, vsekakor pa čez eno leto, ko bo na vrsti nova meritev klime. Sandi Jerman, AT Adria Moja misel MARKO LOVRIČ, oblikovalec brusov v Keramiki, Maribor Na dopust grem za deset dni v Pakoštane, blizu Biograda. Ostale dni bom preživel pri sorodnikih na Hrvaškem. Rad plavam, rad imam morje in rad imam Hajduk. Nosi mi se bila boja … Moja misel VLADIMIR LOVRENČIČ, skladiščni manipulant v Swaty-Inpo, Maribor Nekajdnevni dopust bom preživel v toplicah, ostalo pa bom užival doma z ženo in otroci. Ker planiram tri tedne dopusta, bomo šli tudi na kakšen izlet in na Hrvaško k sorodnikom. 9 SKUPINA SWATYCOMET Jubilejno 20. leto uspešnega hčerinskega Benjamin Macuh, podjetja Ecopack direktor Ecopack, hčerinsko podjetje Swatycometa, je bilo ustanovljeno po osamosvojitvi Slovenije in v letošnjem letu tako kot naša država praznuje 20. obletnico. Podjetje se uvršča med vodilne proizvajalce embalaže za živilsko in prehrambno industrijo v Sloveniji ter med večje v osrednji Evropi. Majhna ekipa zaposlenih je dobro uigrana in dosega dobre rezultate poslovanja. Z mislijo na ekologijo Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1991 kot ekološki projekt, kar je povezano z osnovnim materialom izdelkov, iz tega ozadja pa izvira tudi samo ime podjetja. Izdelki so narejeni iz biaksalno orientiranega polistirena (BOPS), ki nima škodljivih vplivov na hrano, je obstojen, ob uničevanju (s sežigom) pa se v okolje ne izločajo škodljive snovi (CO2). Na otvoritvi podjetja je bil prisoten tudi takratni minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek. Da bodo vaši izdelki popolni To je njihov slogan, osnovna dejavnost podjetja pa so razvoj, proizvodnja in prodaja okolju prijazne embalaže. Izbor izdelkov je širok in obsega preko 60 artiklov, ki se uporabljajo predvsem v živilski in prehrambni industriji, pa tudi v industriji igrač, medicinske opreme, farmaciji in še marsikje. Hrana v BOPS embalaži ostane dolgo sveža in ima zaradi prosojnosti 10 materiala prijaznejši izgled. Hrana se ne rosi, zato je primerna tudi za zamrzovanje. Obenem pa predstavlja enega najhitrejših načinov pakiranja hrane. živilsko-prehrambne industrije. Njihovo osnovno tržišče je Slovenija, kjer prodajo 75 % izdelkov, veliko sodelujejo tudi z državami bivše Jugoslavije in z Avstrijo. Lasten razvoj in velika fleksibilnost Razvoj izdelkov v Ecopacku je lasten in temelji na potrebah in zahtevah kupcev. Poslujejo v skladu s standardom kakovosti ISO 9001/2000. Majhnost in popolna fleksibilnost omogočata prilagajanje željam glede oblike, namena uporabe in zapiranja embalaže. Najpomembnejši mejniki Prvi pomemben mejnik predstavlja sprememba lokacije podjetja julija 1992, ko so se preselili iz Slovenskih Konjic v Zreče, v nekdanji Comet in današnji Swatycomet. Glavni mejnik tako v komercialnem, tehnološkem kot tudi proizvodnem procesu je leto 2005. Kupili so tretjo proizvodno linijo, avtomatizirano in z dvojno zmogljivostjo obstoječih dveh. Kljub izrednemu povečanju prodaje in proizvodnje so prestavili kompletno proizvodnjo v prenovljene prostore, ki so za zaposlene bolj prijazni in stimulativnejši za delo. S tem so pridobili možnosti za boljšo organiziranost proizvodnih in skladiščnih prostorov ter samega tehnološkega poteka izdelave embalaže od osnovne surovine do končnega izdelka.. Sodelujejo predvsem z živilskoprehrambno industrijo Največji kupci Ecopackovih izdelkov so proizvajalci slaščic in peciva, trgovski centri, kot so Spar, E.leclerc, Tuš, Mercator, posredno tudi Lidl in Hofer, različne delikatese, hoteli, kmečki turizmi, bolnišnice, cateringi, množični uporabniki v gospodinjstvu. V zadnjem času so našli potencialne kupce tudi izven SKUPINA Majhen kolektiv, a velika zavzetost Na začetku sta bila v podjetju samo dva zaposlena, direktor in en proizvodni delavec. Danes zaposlujejo 10 sodelavk in sodelavcev: 4 komercialiste, vodjo proizvodnje in 4 proizvodne delavce, podjetje pa vodi direktor Benjamin Macuh. Z matično družbo Swatycomet imajo sklenjeno posebno pogodbo za: najem prostorov, storitve kadrovsko pravne službe, finančno računovodske službe, informacijske tehnologije, kontrolinga, vzdrževanja, energetike, logistike, ekologije in managementa idej. Kako poteka delo v Ecopacku in kakšno je vzdušje, pa največ povedo izjave zaposlenih. Dobro poslovanje skozi vsa leta Zaradi možnosti hitrega prilagajanja razmeram na trgu so dobro preživeli obdobje recesije v 2008/2009 ter v obeh letih dosegli pozitivni poslovni izid. Še boljši rezultat so dosegli ob koncu poslovnega leta 2010, kar je v veliki meri povezano z investicijami v nova orodja za izdelavo novih izdelkov po željah in zahtevah kupcev. Zelo zadovoljni so tudi z rezultati poslovanja v prvih petih mesecih leta 2011 in prepričani so, da bodo s trdim in usklajenim delom celotne ekipe dosegli ali celo presegli zastavljene cilje na letni ravni. Popust v jubilejnem letu Od 1. 7. do 31. 12. 2011 nudijo zaposlenim v Swatycometu 20-% popust na vse izdelke iz programa. Minimalno naročilo je 100 kom posameznega artikla. Plačilo je možno v gotovini ali pa kot odtegljaj pri plači. MATJAŽ ZALOŽNIK, vodja proizvodnje Naša skupina je majhna, zato smo med sabo zelo povezani, smo kot družina. Pri nas veljata enakopravnost in poštenost. Kot vodja proizvodnje skrbim za štiri delavce. Na to delovno mesto sem prišel iz Cometa, kjer sem delal kot orodjar. S prehodom se mi je delo močno spremenilo. Zamenjal sem podjetje, sodelavce, nadrejenega in delovno okolje, čeprav smo locirani na istem poštnem naslovu. Povedati moram, da mi za ta korak nikoli ni bilo žal, ker mi je v Ecopacku lepo. Dobro se razumemo in si pomagamo, večkrat se dobimo tudi izven podjetja. Delavci čutijo pripadnost podjetju in so zelo zavzeti, kar se odraža tudi v rezultatih podjetja. TONI POGLADIČ, proizvodni delavec SWATYCOMET smo podobnih generacij, zato smo na isti »frekvenci« in se med sabo zelo dobro poznamo. Delo, ki ga opravljam, je razgibano, ni monotono, v službo prihajam z veseljem in sem ponosen, da delam v Ecopacku. Tudi ljudje od drugod ga poznajo kot dobro podjetje. Zdi se mi pomembno, da je proizvodnja prijazna za okolje in ni škodljiva za delavce. BRANKA GAJŠEK, komercialistka Delo imamo razdeljeno, delujemo pa timsko. Vzdušje je prijetno, ker smo vsi usposobljeni za delo, ki ga opravljamo, in smo korektni drug do drugega. Cilj prodaje je skupni, zato vsi gledamo, da ga dosegamo. Užitek je delati v takšnem timu. Ko je delo, je delo, ko pa je hec, je hec. Vsi si medsebojno pomagamo, ko kdo zboli ali je odsoten. Povezanost sodelavcev je zelo dobra motivacija, zato rada opravljam to delo in sem ponosna, da delam v Ecopacku. Vzdušje v enoti občutim kot enkratno, imamo se lepo in se med sabo zelo dobro razumemo. Pohvalil bi vodjo proizvodnje, saj se z njim lahko vse dogovorimo, nas vedno razume in nam tudi pomaga, če je potrebno. Skrbeti moramo, da ostane še naprej tako. Vsi zaposleni 11 MANAGEMENT IDEJ Dvakrat srebro in uvrstitev na nacionalni izbor Swatycomet nadaljuje uspešno pot med najboljšimi inovatorji tudi v letošnjem letu. Prijavili smo se na regionalni izbor najboljših inovacij za leto 2010, tako na Regionalno gospodarsko zbornico Celje kot na Štajersko gospodarsko zbornico v Mariboru. Na obeh izborih smo se odlično odrezali in prejeli dve srebrni priznanji, z nagrajeno inovacijo v Mariboru pa smo se uvrstili še na nacionalni izbor najboljših inovacij. Regionalna gospodarska zbornica Celje je v četrtke, 2. junija podelila priznanja in diplome najboljšim inovacijam celjske regije za leto 2010. Podelili so 5 zlatih, 4 srebrne in 12 bronastih priznanj ter 10 diplom. Swatycometovi inovatorji so prejeli srebrno priznanje za »Dvoslojne brusne plošče za industrijo«. Gre za dvoslojne brusne plošče za industrijsko uporabo, ki so konkurenčnejše od dosedanjih enoslojnih. Tako v primeru dvoslojne izvedbe v del izdelka, ki ne opravlja brusne funkcije, vgradimo cenejše abrazivne materiale, seveda pa popolnoma obdržimo kvalitetne lastnosti. Avtorji nagrajene inovacije so Valentina Prapotnik, Tjaša Jelenko, Karmen Leskovar, Milena Krajnik, Aleš Semprimožnik, Valerija Napotnik in Marija Kotnik. Štajerska gospodarska zbornica pa je priznanja in diplome najboljšim inovacijam Podravja za leto 2010 podelila v petek, 10. junija. Podelili so 12 diplom, 2 bronasti in 2 srebrni priznanji. Swatycometovci smo znova prejeli srebrno priznanje, tokrat za »Industrijske rezalke premera 1000 mm in 1200 mm«. Avtorji nagrajene inovacije so Aleš Inovatorji v Celju Moja HERBERT BRDNIK, vodja proizvodne enote misel Sekundarne sur. in ognjevarni m., Oplotnica Junija sem bil z družino en teden na križarjenju po Mediteranu, drugi del dopusta pa še nimamo določeno, kako ga bomo preživeli. Verjetno na krajših izletih ali kaj podobnega. Po potrebi bom prišel tudi kakšen dan v službo, ostalo pa bom izkoristil še za kakšno opravilo doma in se prepuščal naključjem. Tako je vedno najboljše. 12 Inovatorji v Mariboru Semprimožnik, Igor Zver, Andrej Lobnik, Milan Onič, Vili Potočnik, Peter Javoršek in Bojan Rambaher. Naša inovacija je bila med prvimi tremi nagrajenimi inovacijami, zato smo se uvrstili na nacionalni izbor, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Rezultati nacionalnega izbora bodo znani v jeseni. Čestitkam vsem nagrajencem se pridružujejo sodelavci, vodstvo podjetja in predstavniki lastnikov. Veliko dobrih idej želimo tudi v prihodnje! Iva Mlinšek Lešnik Leto izobraževanj za varno in zdravo delo OKOLJE IN MI V Swatycometu skladno z zakonodajo periodično izvajamo izobraževanja o varnem in zdravem delu. V to izobraževanje so vključeni vsi zaposleni na najmanj vsaki dve leti. Izobraževanja se odvijajo na vseh lokacijah podjetja. Glede na udeležence po potrebi prilagajamo vsebino. Zagotavljanje varnega in zdravega dela je ena temeljnih obveznosti delodajalca To določa zakonodaja, najpomembnejši pravni predpis je Zakon o varstvu pri delu. Nadrejeni se mogoče premalo zavedajo, da delavci, ki niso usposobljeni za varno delo, ne smejo samostojno opravljati dela, na katera so razporejeni. Prav bi bilo, da nadrejeni sodelavcem omogočijo usposabljanje za varno in zdravo delo, oziroma zahtevajo, da se predavanja obvezno udeležijo. Pridobivanje znanj za preprečevanje poškodb in bolezni Namen usposabljanja za varno in zdravo delo je pridobivanje novih znanj, spretnosti in navad ter seznanjanje z nevarnostmi in škodljivostmi na delovnem mestu ter ukrepi za njihovo odpravo. S pravilnim izvajanjem preventivnih ukrepov in z uporabo osebne varovalne opreme se delavci učinkovito varujejo pred poškodbami pri delu in boleznimi, povezanimi z delom. Širjenje varnostne kulture Usposabljanje se izvaja na podlagi programa o teoretičnem in praktičnem izobraževanju. Poudarek je na upoštevanju pravil varnega dela in izogibanju nevarnostim, pravilnem in pazljivem ravnanju z delovno opremo, požarnem varstvu ter pravilni in dosledni uporabi osebne varovalne opreme. S prizadevanjem za spodbujanje varnostne kulture si lahko obetamo varnejša in zdravju prijazna ter produktivnejša delovna mesta. Varno delo z nevarnimi kemikalijami ali »Vse je strup in nič ni škodljivo, le odmerek loči zdravilo od strupa.« (Paracelsius) Kemikalije so na našem delovnem mestu in spremljajo nas domov. So v naši hrani in oblačilih. So v našem telesu in včasih nam celo zmešajo glavo. Čeprav obstajajo različni pogledi na tveganje, si danes vsakdana brez njih ne moremo več predstavljati. Zaradi več kot 100.000 različnih kemikalij je naše življenje in delo lažje, hitrejše, okusnejše, bogatejše, srečnejše, barvitejše in – upajmo – tudi daljše. In ker kemikalij ne uporabljamo le v industriji, temveč tudi doma, lahko nekaj modrosti, ki smo se jih naučili na predavanjih, prenesemo tudi v domače okolje! Modrosti varne uporabe izdelkov, ki vsebujejo kemikalije 1. Prvo pravilo pri uporabi izdelkov je BRANJE! Vsak izdelek, ki vsebuje nevarne kemikalije, MORA biti opremljen z etiketo. Ta vsebuje osnovne informacije, ki ti pomagajo, da se v nekaj minutah seznaniš s pravilno in varno uporabo izdelka. 2. Topla voda in milo sta dobra prijatelja. Uporabi ju po vsakem delu z izdelki, ki vsebujejo kemikalije, in si temeljito umij roke. 3. Kemikalije hlapijo. Tudi če jih ne vidiš in ne zavohaš, so hlapi v zraku, s katerim jih vdihuješ, in se lahko tudi vnamejo. Med uporabo izdelka embalaže ne puščaj odprte. Tako zmanjšaš hlapenje, ohraniš kakovost in učinkovitost izdelka ter hkrati preprečiš, da bi se ob kakšni nerodnosti razlil. 4. Izdelke, ki vsebujejo kemikalije, vedno shranjuj le v originalni embalaži. Ostankov ne pretakaj v plastične steklenice ali drugo embalažo, saj ni nujno, da bo ustrezno zadržala vsebino. Prav tako lahko po letu ali dveh pozabiš, kaj je shranjeno v kakšni steklenici ali plastenki. 5. Izdelki, ki vsebujejo različne kemikalije, se med seboj pogosto ne razumejo najbolje. Zato shranjuj jedke izdelke ločeno od vnetljivih. 6. Nevarni odpadki so lahko na videz povsem nedolžni, a posledice njihovega nepravilnega odlaganja so lahko nepredstavljive, zato ne podcenjuj pomena pravilnega ravnanja z odpadki. 7. Ogenj in kemikalije ne gredo skupaj, saj lahko v določenih primerih predstavljajo eksplozivno kombinacijo. Nikoli ne kadi med delom z izdelki, ki vsebujejo kemikalije, niti v prostoru, v katerem so bili pred kratkim uporabljeni. Danijela Senčar, Filip Gorjup in Matej Korenjak 13 PREDSTAVITEV KERAMIKE IN BAKELITA Najpomembnejše je timsko delo Keramika in Bakelit je druga največja enota v podjetju in največja v SPE IBO. Program izdelkov je širok in raznovrsten, zato je obvladovanje proizvodnje zelo zahtevno. Potrebna je visoka usposobljenost zaposlenih, predvsem pa tesno sodelovanje med posameznimi področji dela. Da ima enota velik potencial, pričajo tudi aktualne investicije. Enoto nam je predstavil njen vodja Jože Juhart, ki je poudaril, da je za doseganje rezultatov odločilno timsko delo. Keramika in Bakelit je sestavljena iz štirih obratov: Keramika, Bakelit, Obdelava ter Kontrola in pakiranje. Skupaj s sodelavci iz Swaty-Inpa je v enoti trenutno zaposlenih 214 sodelavk in sodelavcev. Proizvodnja v celoti poteka na eni lokaciji, v Mariboru. Urejanje proizvodnje, da bodo procesi čim bolj optimalno razporejeni, je še v teku. Projekt, ki naj bi ga zaključili v avgustu, vključuje prestavljanje strojev in naprav, investicije v novo opremo ter izboljševanje pogojev dela. Selitev se je najprej začela prav v Keramiki, že septembra 2009, učinki združitve pa se po besedah vodje enote kažejo predvsem v nadgradnji znanj strokovnjakov iz obeh nekdanjih podjetij. Čeprav je bilo na začetku precej nezaupanja, je danes enota dobro povezana in usklajena. Brez sodelovanja ni uspehov Vzdušje v enoti je po oceni Juharta dobro, kar pripisuje tudi demokratičnemu načinu vodenja. Ustvariti dober tim sodelavcev je bil njegov prvi cilj, saj je to, kot pravi, bistvo vsega. V tako veliki enoti, kjer je obseg nalog zelo različen in so potrebna specifična znanja, je razdelitev odgovornosti nujnost. V enoti velja odprta komunikacija, predlogi so vedno dobrodošli, zaposleni lahko spregovorijo tudi o 14 manj prijetnih zadevah. Usklajevanja in izmenjava mnenj med različnimi področji dela potekajo na rednih tedenskih sestankih. da bi postali proizvajalec namenskih izdelkov, ki pa zahtevajo veliko znanj in izkušenj v tehnologiji, proizvodnji in prodaji. Kemija ni nikoli zaključena zgodbae Keramika sodi med zahtevnejša področja v brusni industriji. Za obvladovanje proizvodnje je potrebnih veliko strokovnih znanj, predvsem s področja kemije, ki je poznana po tem, da zadeve niso nikoli do konca dorečene. Najbolj iskana profila v enoti sta kemik in strojnik, njuna znanja pa se morajo čim bolj prepletati. Čeprav je teoretska osnova pomembna, so odločujoče izkušnje, ki jih je možno pridobiti samo s prakso. Tehnolog se praviloma gradi vsaj pet let, poudarja Juhart. Surovine nabavljajo po vsem svetu Surovine dobavljajo z vsega sveta, od Južne Amerike, Evrope, Rusije pa do Kitajske. Število materialov je zelo široko in sega od kovinskih materialov, abrazivov do organskih in anorganskih vezivnih komponent. Enota združuje dve proizvodnji, ki sicer imata nekaj podobnih surovin, še več pa se jih razlikuje. Prodaja zaradi teže izdelkov usmerjena na bližnje trge Najpomembnejša trga sta Evropa in Amerika, vse bolj sodelujejo tudi s Kitajsko, potencial vidijo še v Indiji in Rusiji. Primarni trg pa so predvsem bližnje države, kar je povezano s stroški prevoza, ki so v primerjavi s flexom zaradi teže izdelkov neprimerno višji. Poleg tega je glavna posebnost prodaje zahteva po visoki strokovnosti ljudi na terenu. Kot izpostavi Juhart, v Keramiki in Bakelitu ne prodajajo samo izdelkov, ampak celovite storitve, ki pomenijo dodano vrednost. Zato pa morajo tržniki poznati tehnologije izdelave, surovine, načine uporabe, pogoje brušenja in še marsikaj drugega. Radi se primerjajo z boljšimi in večjimi proizvajalci, kot so Tyrolit, Rappold-Winterthur in Saint Gobain. Strokovni kader bodo morali še okrepiti, trenutno je premalo zaposlenih tako v tehnologiji kot na terenu. Največ poskušajo storiti z razporejanjem zaposlenih na prava delovna mesta in dodatnimi usposabljanji. Več kot 10.000 različnih izdelkov Uporabnost izdelkov je zelo široka. Največ se jih uporablja v kovinskopredelovalni industriji, predvsem v livarnah, orodjarnah in železarnah. Veliko sodelujejo tudi z letalsko in avtomobilsko industrijo. Program izdelkov je ogromen, razlikuje se po dimenzijah, obliki in kakovosti. Za razliko od flexa je proizvodnja maloserijska, v povprečju okrog 100 kosov. Obvladovanje proizvodnje in prodaje je tako zelo zahtevno, planiranje pa že pravi izziv. Vse to naj bi postalo enostavnejše z novim informacijskim sistemom, s katerim se trenutno veliko ukvarjajo. Čeprav je pri standardnih izdelkih cena še vedno odločujoča, je pri namenskih izdelkih dodana vrednost lahko tudi zelo visoka. Zato tudi stremijo k temu, PREDSTAVITEV Z drugo- in tretjerazrednimi se ne želijo primerjati, ker bi lahko tekmovali le v ceni, kar pa ni njihov cilj. Preseganje načrtovane proizvodnje in prodaje, rezultat še zaostaja V Keramiki mesečno proizvedejo 80 ton, v Bakelitu pa 145 ton izdelkov. Trenutno so proizvodne kapacitete polno zasedene. Proizvodnja in prodaja sta letos nad planom, dotok naročil je stabilen, optimistične so tudi napovedi do konca leta. Nekoliko manj zadovoljni pa so z rezultatom poslovanja, saj ta še ni na želenem nivoju. Z investicijami v nove CNC stružnice skrajšujejo pretočne čase, ozka grla pa so predvsem peči. Veliko delajo na stroških in cenovni politiki, ki bi morali prinesti boljše rezultate.. Inovacijska dejavnost in razvoj Spodbujajo inovacijsko dejavnost, vendar bodo morali poskrbeti za boljšo organiziranost. Premalo je dokumentiranja idej, nagrade za inovativnost so prenizke, Juhart pa tudi priznava, da bodo morali vodje prevzeti aktivnejšo vlogo v smislu motiviranja zaposlenih in prepoznavanja dobrih idej. V Keramiki se trenutno ukvarjajo ENOTE s sistemom nizkotemperaturnih veziv. Pričakovanja so velika, tako zmanjšanje stroškov kot dvig kakovosti izdelkov. V Bakelitu razvijajo večje rezalke, premera 1260, ki imajo ogromen tržni potencial. V razvoju so še vroče stiskana brusna orodja – centromaskini, ki so namenjeni brušenju valjev v livarnah in podobnih proizvodnjah. Razvoj teh orodij bo pomenil veliko prednost pred konkurenco. Pogled v prihodnost Cilji enote so povečati produktivnost, optimizacija, znižanje stroškov, opuščanje nedonosnih programov, ki so sicer realni, vendar izvedljivi na daljši rok. Vzpostaviti želijo vitko proizvodnjo, zagotavljati stabilnost procesa in povečati odzivnost. Keramični izdelki in bakelit zagotovo imajo prihodnost, na kar kažejo tudi relativno visoka vlaganja. Juhart v tem vidi veliko obvezo, saj bodo morali investicije tudi upravičiti. Njihova vizija je postati specializiran proizvajalec zahtevnih visokokakovostnih orodij. Zavedajo se, da vseh segmentov brušenja ne bodo obvladovali, specializirali se bodo le za določen segment in tam poskušali postati najboljši. Moja misel JANEZ VEBER, proizvodni delavec, Sekundarne surovine in ognjevarni materiali, Oplotnica Glavni dopust planiram preživeti doma, v krogu družine. Kakšen dan toplic, izlet, ker imam doma kmetijo, pa doma opraviti še kakšno kmečko opravilo. Za drugačen dopust nam finančno trenutno ne znese. Jože Juhart, vodja PE Keramika in bakelit Moja misel MARJAN HRIBERNIK, strokovni delavec v Tehničnih tkaninah, Loče Dopusta nimam planiranega. Ker sem ravnokar dobil otroka, bomo verjetno doma, kjer nikoli ne zmanjka dela. Mogoče si bomo privoščili kakšen krajši izlet ali vikend na morju pri sorodnikih. Ostalo zaenkrat prepuščam naključju. 15 PREDSTAVITEV ENOTE Danilo Milosavljevič, tehnolog v Keramiki Delo, ki ga opravljam, je zame novo, saj sem v Zrečah, od koder prihajam, opravljal delo orodjarja za enoto Keramike. Moje delo je zelo pestro in raznoliko, saj je vezano tako na razvoj kot na proizvodnjo. Veliko se moram še naučiti. Trenutno delamo tudi na boljši organizaciji dela. Ko bo to področje urejeno, bo tudi delo teklo lažje. Glede na zahtevnost dela, ki ga opravljam, bi edino pričakoval boljše plačilo. Čutim, da je vzdušje v enoti dobro, saj se s sodelavci dobro razumemo. 16 Marjan Koder, obratovodja v Keramiki V enoti se dogajajo velike spremembe, kot so priprave na nov proizvodno-informacijski sistem in selitev Bakelita, kar za Keramiko pomeni pridobitev prostora za boljše obvladovanje procesa. Ravno tako pričakujemo 400-tonsko stiskalnico iz Zreč, ki bo izboljšala uravnoteženost brusnih plošč. Stiskalnica za brusne profile ILR bo imela tudi večjo produktivnost. Osebno upam, da bi bila naročila na posamezen nalog količinsko večja, saj se srečujemo z veliko »drobljenja«. Na izmeno delavca se zamenja 30-40 nalogov, kar je izredno veliko in produktivnosti ni mogoče doseči. Moje mnenje je, da bi nekaj takšnih naročil lahko naredili na zalogo, vendar bi to zahtevalo prostor za medfazno skladišče in skrbnika zanj. Vzdušje v enoti je dobro, čuti se, da delamo kot tim, vendar je motivacija slaba zaradi nizkih prihodkov delavcev. Moj osebni moto je, da se v vsakem človeku najde nekaj dobrega in to je potrebno najti in ceniti. Zatolči človeka je lahko, pomagati mu, je težje. Pomembno se mi zdi investiranje v znanje zaposlenih in prenos med ostale. Naš cilj je: izpolniti plane, si pomagati, vskočiti, če je potrebno, saj vsi delamo za isti cilj. Le s skupnimi močmi bomo uspeli. NOVOSTI V Pestrost sprememb v Keramiki in Bakelitu Novo regalno skladišče v Mariboru Enota Keramika in Bakelit se nahaja v obdobju intenzivnih sprememb. V letošnjem letu so za investicije v strojno opremo in delovna sredstva namenili več sto tisoč evrov, znatna sredstva bodo namenili še za nove čistilne naprave, plan ekološke investicije je trenutno še v pripravi. Končujejo z urejanjem proizvodnih prostorov, umeščanjem posameznih strojev na prava mesta za čim bolj optimalen potek proizvodnega procesa. Vlagajo v numerično krmiljene stroje, ki pomenijo večjo produktivnost, ponovljivost in kakovost izdelkov. Kupili so štiri nove CNC stružnice, tri so že dobili, eno pričakujejo še v juliju. Izboljšujejo pogoje dela v mešalnici in z novimi dvižnimi napravami zmanjšujejo zahtevno fizično delo, kjer imajo opravka s težjimi bremeni. V planu sta tudi posodobitev peči za termično obdelavo in posodobitev stiskalnic, kar bo olajšale delo zaposlenim in zagotavljale boljšo natančnost in ponovljivost izdelkov. V Mariboru bo v kratkem zaživelo novo regalno skladišče. Je sodobno opremljeno, urejeno, omogoča boljše obvladovanje procesov, delo v njem pa bo enostavnejše in ljudem bolj prijazno. Pridobili bomo 2.400 novih paletnih mest za skladiščenje keramičnih brusov, superabrazivov in težkega bakelita. Novo v skladišču pa bo tudi vse ostalo: valjčna proga, ovijalni stroj, delovodska pisarna in pisarna za skladiščnike. Skladišče je bogatejše še za dva popolnoma nova samokomisionirna viličarja PROIZVODNJI Linde, tipa K, ter manjšega viličarja Jungheinrich. Vse prednosti novega skladišča bodo prišle do izraza z uvedbo novega informacijskega sistema. 17 NOVOSTI V PROIZVODNJI Sistem za avtomatsko pobiranje mrežic na izsekovalnem stroju v Ločah Nova proizvodna zmogljivost v enoti Flex SC Rezultat inovativnega in razvojnega dela naših sodelavcev je »Sistem za avtomatsko pobiranje mrežic«, ki ga dograjujemo na stroje za izsekovanje mrežic v Ločah. Gre za sistem direktnega pobiranja oziroma za napravo, ki je direktno pritrjena na izsekovalno glavo štance, tako da pobiranje izsekanih mrežic poteka v taktu delovanja stroja. V Ločah imamo trenutno dve takšni napravi, tretja pa se še izdeluje. Naprava omogoča samostojno delo štance brez stalno prisotnega operaterja, ki lahko sedaj poslužuje vsaj dve štanci naenkrat. Napravo smo v popolnosti razvili in izdelali sami, saj bi zunanja izvedba bila veliko dražja. Avtomat za rezalke fi 180 in 230 je prvi od treh avtomatov, ki bodo povečali proizvodne zmogljivosti enote v letu 2011. Avtomat je za 20 % bolj produktiven kot enaki avtomati starejše generacije. Proizvajalec stroja je temu avtomatu dodal kar nekaj sprememb, ki povečujejo stabilnost delovanja stroja, omogočajo enostavnejše in hitrejše odpravljanje napak, je prijaznejši do delavcev, poraba energije je manjša. Avtomat je že v prvem tednu poizkusnega zagona dosegel planirano kapaciteto 9.700 kosov v izmeni. Ekipa šestih delavcev, ki dela v treh izmenah na stroju, je sestavljena iz delavcev, ki že poznajo delovanje podobnih avtomatov, in iz začetnikov. Delavcem je delo na takem stroju v zadovoljstvo in potrjuje dobro delo v preteklosti. Vili Potočnik, vodja investicij in konstrukcije Milena Krajnik, vodja PE Flex SC EDIN LIČINA, proizvodni delavec v Tehničnih tkaninah, Loče Moja misel V drugi polovici julija planiram za en teden z družino oditi na zaslužen dopust v Egipt. Potem še kakšne toplice ali piknik doma ali pa v Kamniški Bistrici, kjer mi je zelo všeč. Dopust bo, kot vsako leto, minil prehitro. Škoda, da nimamo dopusta en mesec, da bi lahko malo potovali, kaj postorili doma in se še odpočili. 18 MI SMO Novo zaposleni 3. maja je v prisotnosti direktorja SPE Flex SC Iztoka Rozmana in vodje PE Flex Milene Krajnik potekalo podpisovanje pogodb za nedoločen čas za 18 sodelavcev. Vsi so bili v Swatycomet prezaposleni iz agencij za zaposlovanje. Ti sodelavci so: Primož Banovšek, Leon Arnik, Matej Čokl, Damjan Obisk Luke Koper Kolar, Aljoša Korošec, Gregor Leskovšek, Sandi Spahić, Ivan Špoljar, Jure Štrukel, Srečko Urlep, David Žavski, Damjan Ploštajner, Barbara Bračič, Leonida Grubelnik, Suzana Kapus, Zdenka Mohorko, Barbara Sabelnik in Kristina Sakelšek. Dobrodošli med nami! KPS Javni razpis za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja pri delu 2011 in 2012 Zavod z zdravstveno zavarovanje Slovenije je februarja objavil Javni razpis za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2011 in 2012. Namen razpisa je vzpodbuditi oziroma podpreti ustrezne izobraževalne, zdravstvenovzgoje in zdravstveno promocijske projekte za uveljavljanje pravilne in zdravju prijazne uporabe zdravil, obvladovanje in zmanjšanje zdravstvenega absentizma, projekte za krepitev zdravja na delovnem mestu, v šolah, vrtcih in lokalnih skupnostih in SWATYCOMET Sodelavci Logistike smo aprila obiskali Luko Koper, s katero uspešno sodelujemo tako na uvozu kot na izvozu. Ker je obisk znotraj pristanišča možen samo v spremstvu pooblaščene osebe, nas je na začetku predstavitvene poti pričakal prijazen »vodič« g. Sagadin, član upokojenih luških delavcev. Znotraj območja pristanišča smo se popeljali z luškim avtobusom in si ob predstavitvi, obogateni z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami g. Sagadina, ogledali kontejnerski in ro-ro terminal, avtomobilski terminal, terminale za les, za minerale in rudnine, za žitarice in krmila, za glinico, evropski energetski terminal, terminal za tekoče tovore, za živino in potniški terminal. Obisk smo zaključili za skupno mizo ob malici in se z obljubo, da bomo tudi v prihodnje obiskovali dobre prakse, odpravili proti domu. Danica Ravnjak, direktorica logistike kakovostnega uveljavljanja pravic zavarovanih oseb v okviru mreže javne zdravstvene službe. V podjetju Swatycomet smo uspešno prijavili dva projekta, ki se nanašata na vsebinsko področje zdravstvenega absentizma. Prvi projekt smo poimenovali Z ergonomijo do boljšega počutja sodelavcev in bo potekal od 1. 6. 2011 do 31. 5. 2012, drugi projekt, Skrb za zdravje sodelavcev v Swatycometu, pa bo potekal od 1. 6. 2011 do 31. 3. 2012. KPS 19 MI SMO SWATYCOMET Na delovnem mestu ne uživamo hrane in pijače Pred jedjo in cigareto nikoli ne pozabim na temeljito umivanje rok! ZDRAV SEM Higiene ne prepuščam naključjem! V proizvodnji imamo opravka s kemikalijami, zato jem samo v jedilnici in vedno s čistimi rokami. Ne da se mi spet umivati rok! Malico bom pojedel kar tukaj v proizvodnji. NE POČUTIM SE DOBRO Morda pa bi si le moral umiti roke in pojesti malico v jedilnici!? Matjaž Založnik 20 Swatycometovci smo šli na izlet Sindikati SWATYCOMETA smo 28. maja organizirali enodnevni izlet za vse zaposlene. Obiskali smo Žiri, Škofjo Loko, Tavčarjevo posestvo. V Žireh smo obiskali Alpino, kjer smo si ogledali proizvodnjo ter nakupili čevlje. Slikali smo se tudi z našo Petro Majdič. Sprehodili smo se po prečudoviti Škofji Loki, si ogledali grad. Izlet smo zaključili ob večerji v Ljubljani. Bilo je lepo, zato se naslednje leto odpravljamo novim dogodivščinam naproti. Samo Zupančič SKUPINA AVTOTEHNA Poslovanje Skupine Avtotehna v prvih mesecih 2011 Ob pregledu rezultatov družb v Skupini Avtotehna lahko ugotovimo, da smo leto 2010 zaključili uspešno in v skladu z načrti. Pri tem nam zagotovo niso bili v pomoč gospodarski trendi v Sloveniji. Na žalost se gospodarska situacija v prvih mesecih leta 2011 ni izboljšala. Po doseženi prodaji je po prvih 4 mesecih med družbami v skupini na prvem mestu Avtera. Kljub padcu trga na nekaterih maloprodajnih segmentih informacijske tehnologije je uspela zadržati obseg prometa na nivoju lanskega leta. končal nekaj pod planom. V likvidnostnih težavah in stečajnih postopkih je končalo veliko podjetij, uporabnikov Microsoftove opreme, posledično pa je bilo veliko energije vloženo v obvladovanje tveganja neplačil. Avtotehna Oprema je z milijonom EUR prometa pod planom prodaje, v največji meri je to posledica močno poslabšane plačilne discipline predvsem na segmentu gradbeništva. Birotehna je po prvih 4 mesecih realizirala dober milijon EUR prodaje, kar je 10 % pod realizacijo primerljivega obdobja v preteklem letu. V veliki meri gre pri tem za izpad ali zamike javnih naročil. Swatycomet tudi v letu 2011 nadaljuje z visoko prodajo in polno zasedenostjo proizvodnih kapacitet. Realiziran promet je nad planom, poleg visoke prodaje pa je razveseljivo tudi dobro poslovanje najbolj dobičkonosne enote za proizvodnjo tehničnih tkanin v Ločah. Repro MS 03 je na področju distribucije MS programske opreme prve štiri mesece Avtotehna VIS posluje po planu. Poleg Opla in Chevroleta vse pomembnejši postaja tudi Peugeot, konec maja pa so z odprtjem novega salona pričeli še s prodajo znamke Citroen. Pomembna je tudi rast servisnih storitev, ki predstavljajo stabilen vir prihodkov. Nekaj slabši je položaj v Istra Avtu, kjer rezultati zaostajajo za planom. Težave so še posebej na področju prodaje novih vozil, saj je avtomobilistični trg na Primorskem močno upadel. Po slabšem letu 2010 je v prvih mesecih 2011 proizvodnja v Atriku in Atrikodu zasedena. Pospešeno se pripravljajo vozila za dobavo v Makedonijo. Taurus svojo nepremičnino na Celovški 228 upravlja in jo oddaja v najem. Nekaj nižji rezultat od običajnega je posledica izpraznjenih prostorov zaradi investicije v nov prodajni salon za znamki Peugeot in Citroen. Miha Rozman, Avtotehna Repro – MS na NT konferenci V Portorožu je konec maja potekala 16. Microsoftova NT konferenca, na kateri so se strokovnjaki za informacijske tehnologije in poslovneži seznanili z najnovejšimi tehnologijami, rešitvami in storitvami. Prireditve se je udeležilo 2176 udeležencev iz več kot 400 podjetij in organizacij. Repro – MS je v času konference svojo poslovno dejavnost predstavil tudi na razstavnem prostoru. Obiskovalcem smo predstavili mobilne rešitve in nov produk e-kartico oz. kartico zvestobe, ki je že uspešno implementirana v prodajalnah Hervis. Predstavili smo se tudi na področju licenciranja, saj je Erich Hüll Polona Štajnar, Repro – MS prvi dan konference predaval o načinih Microsoft licenciranja. Že sedmo leto zapored smo nastopali kot sponzor in organizator večernega dogodka. Približno 1700 obiskovalcev dogodka se je preizkusilo v neštetih animacijah, dodatno pozitivno energijo so prilili še člani glasbene skupine “Ne me jugat”. JASMINA RATEJ, kontrolorka v Tehničnih tkaninah, Loče Moja misel Dopust planiram v sredini julija z družino za en teden na morju v Makarski, potem pa še kakšno kopanje, izlet, živalski vrt ali kaj podobnega. Je pa tudi doma še kaj za postoriti. Plani so veliki, kaj od tega bo možno v štirinajstih dneh uresničiti, pa bomo še videli. 21 KULTURA KULTURA Sto literarnih večerov v Skomarski hiši Ko je pred več kot petnajstimi leti zreški COMET odkupil in potem obnovil močno načeto kmečko hišo iz leta 1803 in jo s tem rešil pred dokončnim propadom, je marsikdo zmajeval z glavo, češ, kaj nam pa to bo. Bojazen je bila za tisti čas morda tudi delno razumljiva, saj so prenekateri obnovljeni objekti kulturne dediščine po obnovi začeli ponovno propadati. A se to v našem primeru k sreči ni zgodilo in hiša skoraj dve desetletji po obnovi še vedno “živi”. Zaslugo za to lahko v veliki meri pripišemo literarnim večerom, ki nosijo naslov po verzu iz pesmi Jurija Vodovnika “Jaz mam en stari znucan koš” in jih v hiši že dvanajsto leto prireja osrednje zreško kulturno društvo KUD Vladko Mohorič Zreče. Na majskem literarnem večeru se je v Skomarski hiši vse vrtelo okrog stotic. Potekal je v letu, ko se spominjamo 220-letnice rojstva Jurija Vodovnika. To je bil že stoti literarni večer in bil je posvečen stoti obletnici rojstva prof. Zdenke Serajnik, profesorice, prevajalke, pesnice, pisateljice, tihe vernice in ljubiteljice ter zaščitnice narave in vsega živega. Še vedno se jo spominjajo tudi mnogi Zrečani, še posebej tisti, ki so si v njenih časih nabirali znanje tudi v konjiški nižji gimnaziji. Recital pesmi Zdenke Serajnik je na tokratnem literarnem 22 večeru podala skupina mladih kulturnikov pod mentorskim vodstvom Marije Golčer, v nadaljevanju pa sta se kot pesnici, ob pomoči vodje literarne sekcije in tudi pesnice Majde Labotar, predstavili še dve učenki Zdenke Serajnik, “Zrečanki na začasnem bivanju v Ljubljani”, kot sta se sami predstavili, in sicer Zofija Klemen Krek in Darinka Crkvenčič, roj. Kračun. V drugem, pogovornem delu večera so prisotni govorili tudi o stotih literarnih večerih in o izdaji drugega zbornika, v katerem bodo predstavili drugih petdeset večerov. Bojazen, da bodo literarni večeri prehitro zamrli, je odveč, saj tistih, ki se ojunačijo za predstavitev svojih del, in tistih, ki jim radi prisluhnejo, še ne zmanjkuje. Ob jubilejnem večeru se je društvu in vsem, ki večere omogočajo – med njimi ima pomembno vlogo tudi Swatycomet – zahvalil tudi zreški župan mag. Boris Podvršnik in v znak priznanja voditelju večerov Martinu Mrzdovniku izročil umetniško delo Milana Lamovca – Didija, sliko Resnika s pogledom proti Skomarju. Zdravko Ivačič, predsednik KUD Vladko Mohorič Zreče ŠRD SC Tradicionalna športna sobota v Swatycometu Kje, kdaj, kdo, zakaj …? 4. junija 2011 smo v Zrečah izvedli tradicionalno športno soboto za naše zaposlene, njihove otroke in naše upokojence. Prišlo je 140 udeležencev s športnim duhom in z namenom, da se družijo ter naredijo nekaj zase. Kaj smo počeli? Igrali smo nogomet, košarko trojke, namizni tenis, badminton, odbojko na mivki, nekateri pa so šli na bližnje hribe na čudovit pohod po gozdu. Poleg pestrega dogajanja je bilo odlično poskrbljeno za hrano in pijačo. Vreme nam je dobro služilo skoraj do konca. Ko se je vreme poslabšalo, smo se po »planu B« le premaknili v športno dvorano, kjer smo nadaljevali z aktivnostmi in zbrani vsi skupaj spremljali zadnje največje tekme. Udeleženci so potrdili, da je za nami še ena prijetna športna sobota, za jesen pa že pripravljamo dvodnevni pohod na Krnska jezera. Alenka Mrzdovnik Avtotehnine športne igre Tudi letos nas je Športno kulturno društvo Atropola povabilo, da se udeležimo Avtotehninih športnih iger, ki so bile 10. junija v Mengšu. Razpisali so turnir v malem nogometu na travi, turnir v tenisu dvojic, turnir v balinanju in turnir trojk v košarki. Odločili smo se, da nas bodo zastopali aktivni športniki Športnega društva Swatycomet, tako je bila izbrana nogometna ekipa ravno na dogodku naše športne sobote. Za udeležence smo organizirali avtobusni prevoz , tako da smo se lahko brez skrbi posvetili dogajanju na turnirju in se nato varno vrnili domov. Tekme so na različnih igriščih potekale hkrati, da je bilo celotno dogajanje krajše kot v preteklih letih. Poleg tekmovalnih kategorij so organizatorji ponudili še odbojko, badminton, patanje in speedminton, vendar je za to ostalo le malo časa. Naš cilj na igrah je bil obdržati prehodni pokal skupnega zmagovalca v vseh tekmovalnih kategorijah, ki smo ga osvojili v lanskoletnih igrah. To nam je uspelo, saj smo od štirih tekmovalnih kategorij pobrali prvo mesto v nogometu, prva tri mesta v tenisu in tretje mesto v košarki. Na dosežek smo zelo ponosni in popolnoma prepričani, da bomo tudi v naslednjem letu tako uspešni in da bo bo prehodni pokal prešel v našo trajno last. Čestitke vsem, ki ste nas zastopali Vili Potočnik 23 ŠPORT ŠPORT Tenis sekcija v Mariboru v polnem zagonu Vihtenje loparjev in podenje za rumeno žogico po rdečem pesku Športnega društva Zrkovci je v polnem teku. Rezervirana termina imamo razdeljena: - v sredo med 17.00 in 19.00 uro imamo »tekmovalni del«, - v petek ob enakih urah pa »rekreativni del«. Ob sredah 9 od 16 članov sekcije igra ligo po vnaprej določenem razporedu. Ob petkih pa igrajo člani sekcije, ki se vpišejo v tabelo, ki je objavljena na skupni rabi in je dostopna vsem. Prednost pri vpisu imajo člani, ki v sredo niso igrali. Tako poskrbimo, da lahko čim več članov igra. V ponedeljek, 23. maja, se je pričel tečaj tenisa za začetnike in tiste, ki bi se radi izpopolnili. Tečaja se udeležuje 8 članov sekcije. Veseli nas dejstvo, da sta zbrali pogum tudi dve ženski, Mojca in Karin. Dogovorjenih imamo 10 ur tečaja, ki poteka vsak ponedeljek od 18. do 19. ure pod budnim očesom Mateja Sererja. To lepo družabno športno panogo bi radi razširili med čim več članov ŠRD-ja. Boris Valdhuber Pohodniška sekcija že deluje Kje smo letos že bili V okviru ŠRD smo v začetku aprila ustanovili pohodniško sekcijo. Povod so bili sodelavke in sodelavci, navdušeni nad našimi pripravljalnimi pohodi za vzpon na Triglav v letu 2009. Zaradi velike želje po organiziranih pohodih v planine smo izkušeni planinci “staknili glave” in pripravili okvirni program pohodov. Prvi pohod smo organizirali na Žavcerjev vrh 26. aprila. Pohod je vodila Branka Žerjal. Udeležilo se nas ga je 10 pohodnikov, ki smo uživali na 3-urnem pohodu po Kozjaku. Drugi pohod je bil planiran 28. maja na Slavnik in Vremščico, pa je žal zaradi dežja odpadel. Naslednji pohod je bil 24 organiziran v soboto, 18. junija, na Slap Šumik na Pohorju. Plan dela za letos Pripravljamo še pohod v Julijske Alpe v mesecu juliju in na Primorsko v začetku septembra. Ponovno bomo organizirali večji, že tradicionalni pohod ŠRD. Tokrat se bomo odpravili na Krnska jezera in Krn. Pohod je planiran 20. in 21. avgusta. Vse podrobnosti o posameznih pohodih bodo objavljene na plakatih na oglasnih deskah. Moja želja je, da se pohodov udeležimo v čim večjem številu. Zbiramo pa tudi ideje o pohodih v prihodnje. Lep planinski pozdrav! Jani Škof, vodja pohodniške sekcije Tel: 03/7575 240 ŠRD V poletnem času izkoristite tudi: TENIS SLOVENSKE KONJICE V parku v Slovenskih Konjicah so dvakrat tedensko rezervirana tenis igrišča za člane ŠRD. Najave pri Marjanu Grudnu na tel.: 03 75 75 238. KARTE ZA BAZEN - Terme Zreče (6 EUR), - Pristan (3,5 EUR), - Otok Maribor (3,5 EUR) Karte lahko kupijo člani ŠRD, nakup je možen le v podjetju. Naprodaj so pri Nadi Slatinek v Zrečah (tel. 03 75 75 256) ter Milici Rupnik v Mariboru (tel. 02 33 31 624). SC Alenka Mrzdovnik POPUST - 20-% popust v športni trgovini SPORT BILLY, Slov. Konjice - 10-% popust v Pizzoteki v Zrečah, www.pizzoteka.si - 10-% popust v Optiki Vidim v Celju, www.vidim.si Foto Pristan MB 25 TALENTI SWATYCOMETOVI SWATYCOMETOVI TALENTI Ko se strnejo temni oblaki, se zabliska in zagrmi, strela vsemogočna nebo osvetli … … tedaj nastanejo pravljice, za majhne pa tudi velike otroke. Tako pravi nam že poznana sodelavka MAJDA LABOTAR iz službe IT in članica uredniškega odbora internega glasila. Tokrat vam jo predstavljamo kot pravljičarko. Njeno naročje postane neizmerno veliko, ko k njej pridejo otroci in jih objame s svojo čarobno pripovedjo. Pravljični junaki iz pravljic, ki jih je napisala največkrat ponoči, naenkrat oživijo in se spoprijateljijo z malimi poslušalci. Tako je nastala knjiga Balončkova juha in druge zgodbe in tako nastajajo že nove pravljice, ki bodo prav kmalu zagledale luč sveta. Zelo je vesela, ker njenim pripovedim včasih prisluhnejo tudi odrasli. S pomočjo pravljičnega junaka Hlačka Razgrajačka se otroci spoznajo z osnovnimi človeških vrednotami, ki jim bodo v življenju pomagale. Seveda ima Majda tudi druge talente. Piše poezijo in razne članke, organizira in vodi prireditve z zanimivimi gosti in še bi lahko naštevali. Sama zamišljeno pove: »Kaj je to talent? Je mogoče tudi to, da rada prisluhnem ljudem v stiski, da prijateljujem s starejšimi ljudmi in se v zameno za mojo družbo od njih zelo veliko naučim? Je mogoče to, da naberem gozdne Rokometaš pod številko 4 meče z levo roko Dobesedno tako bi lahko začeli predstavitev mladega talenta, ki najboljše rokometne gole zadeva z levo roko. Šestnajstletni JAN POGLADIČ iz Vitanja je član Rokometnega kluba Celje Pivovarne Laško. Je igralec kadetske ekipe, mladinske ekipe in prve B ekipe. Jan se je zelo aktivno športno udejstvoval že v osnovni šoli in bil tudi dvakrat najboljši športnik šole. Po uspešnih rezultatih na vseh področjih so ga prepoznali trenerji rokometa in ga na podlagi doseganja norme povabili v celjsko ekipo. 189 cm visoki igralec v igri zaseda položaj desnega krila (desni zunanji igralec). Za tako mladega športnika je to zelo velik 26 uspeh in hkrati izziv za še večje uspehe. Brez vsakodnevnih treningov pa nikakor ne gre, zato Jan trenira več ur na dan, ob vikendih pa se udeležuje tekmovanj. Želi si doseči takšen rezultat, da bi se lahko približal I. A ekipi Celje in kasneje mladinski reprezentanci. Njegova prednost je vsekakor tudi igranje z levo roko, kar je v igri zelo pomembno, saj takšnih igralcev ni veliko. Jan obiskuje srednjo strojno šolo. Po naravi je živahen nasmejan fant, ki si želi uspeti tako v poklicu kot seveda tudi v športu. Da pa je lahko tako uspešen, je jagode deklici, ki zaradi bolezni ne sme jesti ničesar, kar ni naravno, da slišim skromno željo, da si neka ženska želi le preproste rdeče ogrlice? Je talent to, da imam neizmerno rada svojo družino, ki mi daje moč za vse tisto, kar ste do sedaj prebrali ali slišali o meni? Verjamem pa v svoj dobronamerni talent, vsakemu na svetu bi privoščila, da bi lahko rekel tako kot jaz: življenje je čudovito, četudi ni pravljica.« vsekakor zasluga tudi njegove družine. Oče Tone, ki je zaposlen v Ecopacku, ga vozi na treninge, mamica Magda mu naredi moderno frizuro, brat Gašper in sestrica Saša pa na tekmah navijata zanj. NAGRADNA REŠITEV KRIŽANKE (prepisano geslo s kuponom) nam, najkasneje do 1. avgusta 2011, pošljite v zaprti kuverti. V kupon spodaj, dopišite vaše osebne podatke: Ime in Priimek Enota (zaposleni) ali domač naslov (upokojenci): Kuverto lahko oddate osebno v službi IT (Majdi Labotar) ali pa pošljete po pošti na naslov: SWATYCOMET d.o.o., »Za interno glasilo«, Tovarniška 5, 3214 Zreče. PODELILI BOMO TRI NAGRADE. Želimo vam obilo zabave pri reševanju križanke in srečo pri žrebanju. Kupon junij 2011 5. NAGRADNA KRIŽANKA KRIŽANKA NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE SO: 1. nagrada: Liljana VIDMAR, Keramika – Oblikovalnica 2. nagrada: Milena CERINŠEK, SPE Flec SC 3. nagrada: Ludvik VIDMAR, Loška gora 37, Zreče Za prevzem nagrade je obvezna predhodna najava Dušici Založnik, tel.: 03 7575 332. Uredniški odbor moj swatycomet GLASILO POSLOVNEGA SISTEMA SWATYCOMET l Merjenje interne klime l Predstavitev Ke Keramike in Bakelita l 20 let Ecopacka l Nagrajene inovacije l Tradicionalna športna a sobota l Sto literarnih večerov v Skomars