SMETNJE DISANJA U SPAVANJU: KLASIFIKACIJA I
Transcription
SMETNJE DISANJA U SPAVANJU: KLASIFIKACIJA I
SMETNJE DISANJA U SPAVANJU: KLASIFIKACIJA I EPIDEMIOLOGIJA Matjaž Fležar i Irena Šarc ICSD-3 SMETNJE DISANJA U SPAVANJU OBSTRUKTIVNA APNEJA U SPAVANJU CENTRALNA APNEJA U SPAVANJU HIPOVENTILACIJA U SPAVANJU HIPOKSEMIJA U SPAVANJU OBSTRUKTIVNA APNEJA U SPAVANJU G47.32 A. Nužni su simptomi: 1. Bolnik se pritožuje zaradi zaspanosti, neosvežilnega spanca, utrujenosti ali ima simptome nespečnosti. 2. Bolnik se prebuja ob zadrževanju sape, hlastanju za zrakom, davljenju. 3. Posteljni partner ali nekdo drug opazi pogosto smrčanje, motnje dihanja, ali oboje med spanjem 4. Bolnik ima AH, motnjo razpoloženja, kognitivni upad, CAD, CHF, AF ali DM tip2 B. PSG ali OCST pokaže: 1. Pet ali več pretežno obstruktivnih dogodkov (apneje, hipopneje, RERAs, mešane apneje) na uro ALI C. Petnajst ali več pretežno obstruktivnih dogodkov (apneje, hipopneje, RERAs, mešane apneje) na uro (A+B) ALI C ZA DIAGNOZO Obstruktivna apnea u spavanju NIJE ISTO kao hipoventilacijski sindrom (OHS) • Razlika je u plinovima arterijske krvi: OHS ima hipoksemiju sa hiperkapnijom I normalnim Aa gradintom za kiseonik • Razlika je u “respiratory drive” • Razlika je u načinu disanja noču ( hipoventilacija i-ili obstruktivne apneje i-ili centralne apneje) Obstruktivna apneja Obstruktivna hipopneja OSA – komorbiditeti i lošija prognoza kod: • AH • CAD • AF • Možganski inzult • DM tip 2 • Pljučna hipertenzija (če zraven še morbidna debelost ali KOPB) • Poslabšanje CHF ob IBS ali dilatativni KM • GERB, nikturija, motnje razpoloženja, erektilna disfunkcija • Pogosto v povezavi s parasomnijami, lahko tudi epi napadi OSA - osnove • ocena zaspanosti zelo nezanesljiva – bolniki se adaptirajo nanjo • bolnik ima lahko prekinitve dihanja brez simptomov • zaspanost ima etiološko zelo veliko vzrokov OSA – klinički in patofiziološki podtipi • Apneje in hipopneje imajo enako patofiziološko ozadje in enake posledice, zato jih jemljemo kot enakovredne • Apneje/hiponeje v REMu se tudi ne zdijo drug podtip • UARS je podtip OSAS, kjer pride do blagih desaturacij • Overlap sindrom (OSA+KOPB) – 1% populacije, bolj dovzetni za razvoj hiperkapnije in pljučne hipertenzije OSA - demografija • 3-7% odraslih moških in • 2-5% odraslih žensk • Ker veliko ljudi ni zaspanih, je verjetno prevalenca višja • V Franciji 1% populacije zdravljenih s CPAP • Prevalenca se s starostjo veča, doseže plato pri starostnikih • M:F=2-10:1 • Po menopavzi ženske glede prevalence začnejo dohitevati moške • Mladi in stari črnci več OSA, aziati enako kot belci kljub nižjemu BMI, verjetno kranifacialne malformacije razlog PREVALENCA Young et al, AJRCCM 2002;165:1217–1239 OSA - vzroki • BMI; 60% bolnikov z zmerno do hudo OSA predebelih, zelo visoka prevalenca med morbidno debelimi • Če normalen BMI – maksilomandibularne malformacije ali povečanje tonzil • Povečan obseg vratu napoveduje višji AHI, ni neodvisen od BMI • Nestabilnost ventilatorne kontrole – če odgovor pretiran • Menopavza – OK lahko protektivni • Akromegalija • Hipotiroza • Down sy, miotonična distrofija • Družinska obremenjenost – 2x večje tveganje če svojec v 1.kolenu OSA, ni znano ali gre za debelost, prehranjevalne in telovadne navade, ki povežejo, ni znanega gena OSA – klinički put • Resnost glede na AHI se s starostjo veča • Slabša se s pridobivanjem teže, ampak se lahko izboljša ob izgubi teže • Pridobivanje teže ima večji učinek na AHI, kot izguba • Pri moških so učinki spremembe tel. teže bolj izraziti • OSA vzrok že omenjenim boleznim • več prometnih nesreč • CVD tveganje manjše pri starejših z OSAS – survival effect? CENTRALNA APNEJA CSA s CSB CSA brez CSB zaradi druge bolezni CSA s periodičnim dihanjem zaradi visoke nadm. višine CSA zaradi zdravil/substanc Primarna CSA Primarna CSA dojenčka Primarna CSA nednošenčka CSA zaradi zdravljenja s CPAP Cheyne – Stokesovo disanje – najčešća CSA CSA s CSB G47.31 (A ali B) + C + D ZA DIAGNOZO A. Prisotnost enega ali več od sledečih simptomov: 1. Zaspanost 2. Težava z uspavanjem ali vzdrževanjem spanja, pogosta prebujanja, neosvežilen spanec 3. Prebujanja z zadrževanjem sape 4. Smrčanje 5. Opažena/poročana apneja B. Prisotnost AF, CHF, ali nevrološke motnje C. PSG pokaže sledeče (vse, lahko med dg ali med PAP titracijo): 1. Pet ali več centralnih apnej ali/in centralnih hipopnej na uro spanja 2. Totalno število centralnih apnej/hipopnej je >50% vseh apnej in hipopnej 3. Vzorec ventilacije ustreza kriterijem za CSB D. Motnje ne moremo bolje razložiti z drugo motnjo spanja, zdravili (npr. opioidi) ali substanco CSA s CSB dodatki • Bolniki s CHF v 60% apneja v spanju • Bolniki z nevrološkimi obolenji imajo lahko CSB, tam dolžina cikla ni jasno opredeljena • Moški po 60 letu • 25-40% bolnikov s CHF ima CSB • B-blokerji in ACEI ne znižajo prevalence CSB • Po možganski kapi ima 50-70% ljudi apnejo v spanju CSA zaradi zdravil/substanc G47.39 • Lahko prisotno ataksično dihanje • Lahko pridružena hipoventilacija ponoči ali preko dneva • Lahko obe diagnozi • Lahko tudi pridružena OSA • Dolgodelujoči opiodi – najpogosteje metadon, lahko tudi oksikodon ali fentanilski obliži • Zaspanost ni le posledica AHI, ampak samih sedativov; kadar je zaspanost dsiproporcionalno večja od pričakovane glede na AHI – posledica sedativa • Prevalenca ni znana Primarna CSA G47.31 • Pri otrocih dnevni simptomi niso nujno izraženi • Etiologija je neznana • Lahko EDS, pogosta prebujanja – bolniki imajo simptome tako insomnije kot hipersomnije • Redka bolezen • V budnem pogosto hipokapnični • Moški pogosteje kot ženske CSA zaradi zdravljenja s CPAP G47.39 A - C ZA DIAGNOZO A. Diagnostični PSG pokaže 5 ali več obstruktivnih dogodkov na uro B. PSG med PAP brez BUR pokaže pomembno zmanjšanje obstruktivnih dogodkov in pojav centralnih dogodkov z: 1. CAHI ≥ 5/h 2. Število centralnih apnej/hipopnej je ≥ 50% vseh apnej/hipopnej C. CSA ne moremo bolje razložiti z drugo motnjo CSA (CSAz CSB, CSA zaradi zdravil) HIPOVENTILACIJA V SPANJU OHS CCAHS Late-onset CH z hipotalamično disfunkcijo Idiopatska CAH Hipoventilacija zaradi druge bolezni Hipoventilacija zaradi zdravil SINDROM ALVEOLNE HIPOVENTILACIJE ZARADI DEBELOSTI E66.2 • ITM 30 kg/m2 • PaCO2 > 6 kPa (v budnosti) • Motnje dihanja v spanju: • Obstruktivna sleep apneja • Centralna sleep apneja • Neapneična hipoventilacija (obstruktivna, neobstruktivna) • Izključeni drugi razlogi za hiperkapnijo Sinonim OHS (ang. Obesity hypoventilation syndrom) Thomas Nast, The Pickwick Papers • PSG pogosto pokaže poslabšanje hipoventilacije v spanju če merimo tpCO2 • Pogosto pridružena OSA (80-90% bolnikov z OHS) • Slabše je v REM • Bolniki so lahko asimptomatski • Pogosto pridejo do zdravnika ko kardiopulmonalno dekompenzirajo • Pogosto EDS, jutranji glavobol, motnje razpoloženja in spomina • Znaki cor pulmonale – injekcija sker, pletora, edemi • Pogosto policitemija, visok bikarbonat, ventrikularna disfx HIPOKSEMIJA U SPAVANJU A. PSG, OCST ali nočna oksimetrija pokaže SpO2 med spanjem ≤ 88% pri odraslih ali ≤ 90% pri otrocih za ≥ 5 min + B. Ni jasne hipoventilacije v spanju HIPOKSEMIJA U SPAVANJU • Hipoksemija je posledica pljučne ali nevrološke bolezni • Ni pomembne druge SDB • Parenhimska bolezen pljuč, bolezen prsnega koša, PH, nevrološka ali nevromišična bolezen • Bolniki so ali asimptomatski, utrujeni,dispnoični, imajo opresije v PK, motnje spanja, policitemija • Šant, V/P neujemanje, nevrološke motnje • Predvsem v REMu relativno hitro pride do desaturacij, ki zadovoljijo kriteriju • Če sat. V budnem mejna – na strmi krivulji, je majhen premik dovolj za pomemben padec sat. – kar se v spanju neminovno zgodi HRKANJE – nije bolest! Ali može biti opasno... • Diagnoze običajnega smrčanja ne moremo postaviti pri tistih, ki imajo simptome (dnevna zaspanost / utrujenost ali druge podobne simptome) ali poročajo o premorih dihanja, brez objektivnega merjenja dihanja med spanjem • Pri sočasnih boleznih – KVB (AH, IBS, AF) je tveganje za OSA večje, tudi v odsotnosti simptomov • Najhujše v N3 • Smrčanje v nosečnosti dej. tveganja za hipertenzijo in preeklampsijo