docINDIVIDUALNI IN KOLEKTIVNI BILINGVIZEM
download 
Report Transcription
INDIVIDUALNI IN KOLEKTIVNI BILINGVIZEM
Individualni in kolektivni bilingvizem 1 – izvlečki Mednarodna znanstvena konferenca INDIVIDUALNI IN KOLEKTIVNI BILINGVIZEM 2. slavistična srečanja Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Ljubljana, 20.–22. 10. 2011 IZVLEČKI Individualni in kolektivni bilingvizem 2 – izvlečki Individualni in kolektivni bilingvizem – 2. slavistična srečanja Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Mednarodna znanstvena konferenca. Ljubljana, 20.–22. 10. 2011. IZVLEČKI. Uredili Petra Stankovska, Maria Wtorkowska Organizator konference Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani Organizacijski in programski odbor Aleksandra Derganc, Peter Cichon, Jozef Pallay, Petra Stankovska, Maria Wtorkowska Izvedbo konference je s sredstvi podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2011. Vse pravice pridržane. Izdal in založil Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Publikacija je brezplačna. Individualni in kolektivni bilingvizem 3 – izvlečki INDIVIDUALNI IN KOLEKTIVNI BILINGVIZEM Szilvia Bátyi Bilingual mental lexicon: semantic representation In the investigation of the system and processing of the mental lexicon it has a crucial importance to distinguish between the notions of conceptual representation and semantic representation. Words bear three basic components: lexical (word form), semantic (information about how words relate to each other) and conceptual (non-linguistic information based on our knowledge of the world). These three components are interrelated but not interchangeable (Pavlenko 1999) When examining the semantic representation we refer to the relationship between words as paradigmatic, syntagmatic and associative. In my presentation I demonstrate the results of a study which deals with the semantic representation of bilingual students (age 1213) from Transcarpathia. One of the research methods of the investigation is continuous word-association test on intralingual level. This method helps to reveal the most common connections (paradigmatic/syntagmatic/associative) between the stimuli and response words that give us further opportunity to examine whether the investigated group’s mental lexicon is shared or separated. Besides that I applied the bilingual version of the Stroop colour-word test. This method operates simultaneously the coding system of one language and the decoding system of the other language. With the use of the two methods we can gain more precise results about the semantic representation of the given bilingual group. Katarzyna Bednarska Interferencja fonetyczna jako czynnik utrudniający osiągnięcie dwujęzyczności przez Słoweńców uczących się języka polskiego Bliskość genetyczna języka słoweńskiego i polskiego może wpływać na proces przyswajania polszczyzny przez Słoweńców zarówno w sposób pozytywny, jak i negatywny. W artykule zostaną zaprezentowane zagadnienia związane z interferencją językową i z wynikającymi z niej problemami ortofonicznymi, jakie słoweńscy studenci polonistyki napotykają na różnych poziomach nauki języka polskiego. Zagadnienie to jest o tyle ważne, że poprawna wymowa fonetyczna ułatwia proces komunikowania się, a niekiedy nawet powoduje, że dana osoba może zostać uznana przez swych rozmówców za rodzimego użytkownika języka. Anna Borbély Longitudinal method for studying bilingualism: Romanian-Hungarian language shift It is a fundamental sociolinguistic research questions to find what is going on and what are the causes of “the change from the habitual use of one language to that of another” (Weinreich, 1953:68). For describing the symptoms of language shift (e.g. changes in language choice, or language attitudes, and cultural life, etc.) we can find as an appropriate Individualni in kolektivni bilingvizem 4 – izvlečki method data collected in one point of time from different generations of the community (apparent time method). For describing the process of language shift in the lifetime of individuals and of a life period of community serves the longitudinal study design (see e.g. Hua-David 2008). My starting point is reflected in a statement of Chambers: “That apparent time reflects real time is a hypothesis, not an axiom or a theorem.” (2002:358). In my presentation I would like to argue, the longitudinal study results are additional on the description of the course and speed of the process of language shift in a bilingual community, which is greatly influenced by several factors (e.g. social, historical, demographic, linguistic, etc.), and substantially are not a tests of the results achieving by e cross-sectional study. I will provide concrete examples from my own work on language shift in a Romanian-Hungarian bilingual community in Hungary to illustrate the different kind of longitudinal study results based on data collected in 1990, 2000 and that what will be done in the spring of 2010 with participant observation, sociolinguistic interview and within it a guided conversation, questionnaires on language use, a self-report test on language proficiency, and a word-test. The total number of the subjects of the three data collections are close to 300, and 30 subjects had been interviewed three times. Silvija Borovnik Dvojezičnost slovenske književnosti v Avstriji Dela številnih slovenskih literarnih ustvarjalcev, ki živijo in ustvarjajo v Avstriji, predstavljajo prave primere dvojezičnosti in medkulturne komunikacije. Gre za literaturo tako avtohtonih koroških Slovencev kot tudi za dela tistih, ki so se v Avstrijo v preteklosti preselili iz osebnih ali političnih razlogov. Polemični teksti o tem, ki odpirajo vprašanja o dvo- in večjezičnosti, izhajajo vse od revije Mladje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tema je že dolgo tega postala tudi predmet znanstvenega literarnovednega proučevanja (Olof, Prunč, Strutz, Zima). Nekateri literarni ustvarjalci izražajo dvojno literarno identiteto, tako slovensko kot nemško. Pričujoče besedilo navaja in analizira najnovejše primere literarnih del, ki izražajo slovensko-nemški medkulturni dialog, a tudi zgodovinske travme in konflikte. Med njimi je v zadnjem času na prvem mestu zlasti v nemščini napisan roman slovenske pisateljice Maje Haderlap Engel des Vergessens /Angel pozabe/, ki je v letu 2011 prejel avstrijsko literarno nagrado Ingeborg Bachmann. Ludmila Cichon Formen der Kapitalisierbarkeit von individueller Mehrsprachigkeit in Beruf und Privatleben. Gegenstand meines Beitrags sind die Ergebnisse einer Befragung von in Österreich lebenden MingrantInnen der ersten und zweiten Generation über den beruflichen und privaten Nutzen individueller Zwei- bzw. Mehrsprachigkeit. Untersucht werden dabei auf der einen Seite Fragen der Kapitalisierbarkeit österreichischer Schulsprachen wie Englisch, Spanisch und Französisch, auf der anderen Seite Nicht-Schulsprachen wie Türkisch, Serbokroatisch, Bulgarisch u.a. Dabei wird darauf geschaut, welcher Art der gesehene Nutzen ist, seien es Prestigegewinn, finanzielle Vorteile, Vorteile auf dem Arbeitsmarkt, persönliche Anerkennung etc. Des Weiteren wird darauf geschaut, ob und wenn ja welche Unterschiede im Nutzen von Mehrsprachigkeit unter Zuwanderern der ersten und der zweiten Generation gesehen werden. Individualni in kolektivni bilingvizem 5 – izvlečki Peter Cichon Laienlinguistische Vorstellungen über das Funktionieren individueller und sozialer Mehrsprachigkeit und ihre Wirkung auf Sprachenpolitik Dass die allgemeine Wahrnehmung und Bewertung individueller und sozialer Mehrsprachigkeit in starkem Maße eine Funktion des politischen Umgangs mit ihr ist, ist eine Konstante soziolinguistischer Theorie und Forschung. Weit weniger erforscht ist die umgekehrte Frage, nämlich die, inwieweit Sprachenpolitik ihrerseits eine Funktion laienlinguistischer Vorstellungen über das Funktionieren sozialer Mehrsprachigkeit ist. Hierzu möchte ich anhand einiger konkreter Beispiele folgenden Fragen nachgehen: Wie kommen sprachenpolitische Entscheidungen zustande? Welche gesellschaftlichen Gruppen sind wie an ihnen beteiligt? Wie funktioniert dabei das Zusammenspiel zwischen Politik, dem Lobbying gesellschaftlicher Interessensgruppen und laienlinguistischen Vorstellungen über Mehrsprachigkeit? Wie entstehen solche laienlinguistischen Vorstellungen? In welcher Form haben sie Einfluss auf das Gelingen oder Scheitern von Sprachenpolitik? István Csernicskó Языковая политика Украины как фактор этнолингвистических конфликтов Украина de jure одноязыковое государство, но de facto – многоязыковая страна, где кроме украинского (на основе Конституции и законе о языках единственного государственного) используют несколько языков. Доказательством этого есть перепись населения 2001 года, социологические, социолингвистические исследования и языковая практика граждан Украины. За данными остального цензуса, 67,53% населения страны считают своим родним государственный язык. Русский является родним для 29,59% жителей страны, а для 2,88% граждан Украины – другие языки. В Украине ситуации de jure и de facto не совпадают. Политическая элита, которая пришла к власти после оранжевой революции (2004 г.), хотела решить эту проблему, и превратить Украину (и de jure, и de facto) в одноязычную страну. Государственная языковая и национальная политика при этом не обращала внимание на языковые права не украиноязычных граждан. В нашей статье мы покажем, как влияют политические действия украинских властей на человеческие, языковые и национальные права тех крупнейших языковых меньшинств Украины (русские, румуны, крымские татары, венгры), которые взялись защитить позиции своих родных языков от навязывания государственного языка. Mieczysław Dziekoński Cechy charakterystyczne dwujęzyczności u imigrantów z krajów słowiańskich w Niemczech Wykład ten traktuje o migrantach żyjących w Niemczech na stałe, dla których język niemiecki nie jest językiem ojczystym. Struktura wiekowa tych migrantów waha się w przedziale od wieku szkolnego do osób starszych. W niniejszym wykładzie nie bierzemy pod uwagę osób, które nie nauczyły się języka niemieckiego jako obcego ze względu na zbyt krótki kontakt albo ze względu na izolację od środowiska tubylców. Przedmiotem naszych obserwacji są osoby, które używają języka niemieckiego na codzień w dużych obszarach życia, np. w pracy lub w swoim otoczeniu (peer group). W wyniku podobnych proporcji Individualni in kolektivni bilingvizem 6 – izvlečki używania języka niemieckiego co języka ojczystego, powstaje wzajemna interferencja, przy czym jest ona wyraźniejsza w kierunku na język obcy. Osoby te w ogromnej większości nie uczestniczyły w kursach języka niemieckiego lub uczyły się tylko podstaw gramatyki. Z reguły są oni samoukami, co powoduje powstawanie przepaści w indywidualnej znajomości i kultywacji języka. W powyższej sytuacji osoby takie popełniają stałe błędy i tworzą określone nawyki, np. przełączanie kodów (code switching) i mieszanie kodów (code mixing), używanie złych końcówek liczby mnogiej, błędy fonologiczne w języku ojczystym, nieznajomość koniugacji podstawowych czasowników, itp. Błędy te często utrwalają się w ich mowie indywidulnej (idiolekt) i charakteryzują się określoną regularnością, nawet u osób mieszkających na stałe w Niemczech ponad 30 lat. Niektore z tych błędów stają się typowe dla określonej grupy narodowościowej niezależnie od stopnia znajomości języka i poziomu wykształcenia. Tworzą oni przez to dominantne cechy języka, które często pozwalają ustalić kraj pochodzenia i język ojczysty danego użytkownika. W oparciu o własne doświadczenia, które autor poczynił jako tłumacz przysięgły podczas wieloletnich kontaktów z imigrantami z krajów słowiańskich, podejmiemy próbę opisu i prezentacji charakterystycznych cech językowych wyżej wymienionej grupy. Chcielibyśmy też przedstawić możliwe hipotezy, jakie są powody tworzenia się tych dominujących cech językowych u danej grupy narodowościowej lub językowej. Manca Erzetič Represija nad slovenskim jezikom in literati na območju italijanske okupiranosti Slovencev v času II. svetovne vojne (koncept lažnega bilingvizma) Prispevek bo skušal predstaviti nekatera jezikovna dejstva iz časa II. svetovne vojne na Primorskem, ko so v primerjavi z Nemci Italijani navidezno vzpostavili, po 3. 5. 1941 oz. na začetku okupacije slovenskega ozemlja, »milejši« jezikoslovni režim, da bi si pridobili naklonjenost Slovencev. V okviru bilingvizma bo predstavljena (ne)dovoljena uporaba slovenskega jezika v javnosti, obstoj slovenskih šol, kulturnih in znanstvenih ustanov, italijanski jezik uradno le učni predmet; dvojezičnost v upravi, izhajanje dvojezičnega tiska idr. Kasneje so tudi Italijani pokazali vso svojo ostrino in streljali talce, izganjali ljudi v taborišča (Gonars, Rab, Padova) in požigali vasi, pobijali prebivalce. Prispevek bo predstavil analizo represije, ki se je dogajala med okupacijo, ki je direktno ali indirektno opisana v literarnih delih slovenskih pisateljev (iz vojnega NOB in povojnega časa, kot npr.: E. Kocbek, M. Bor, D. Zajc, A. Rebula in drugi, vključno z B. Pahorjem). Analiza odnosa, ki naj bi imel obljubljene koncepte bilingvizma, bo pokazala kvazidejstva, zgodovinsko ozadje in tragiko, ki jo je slovenščina doživela skozi čas II. svetovne vojne. Koncepti, ki so izredno pomembni za današnji čas (miru) v diaspori in za njo. Monika Gawlak Čefurji raus! po polsku Przekład powieści Gorana Vojnovicia Čefurji raus! jest niewątpliwie zadaniem ambitnym i trudnym. Ze względu na tematykę wielokulturowości i subkultury oraz silne zróżnicowanie języka bohaterów pod względem narodowym trudności stawiane przed tłumaczem ulegają multiplikacji. Wielojęzyczność jest tutaj nośnikiem istotnych informacji i Individualni in kolektivni bilingvizem 7 – izvlečki źródłem identyfikacji bohaterów, co w polskim przekładzie zostaje zredukowane. Staje się ona więc barierą kulturową trudną do ominięcia. Subkultura Čefurów w polskim przekładzie nabiera bardziej uniwersalnych rysów niż ma to miejsce w oryginale. Konsekwencją redukcji dyferencjacji językowej w płaszczyźnie stylistycznej jest natomiast redukcja elementów komizmu. Vojko Gorjanc Zagotavljanje jezikovnih pravic v sodobni družbi Evropsko jezikovno situacijo vse bolj zaznamuje večkulturnost in večjezikovnost, ki pomenita velik družbeni izziv. Za zagotavljanje jezikovnih pravic kot temeljnih človekovih pravic in enakopravne obravnave vseh tako pred zakoni kot tudi v vseh drugih družbenih sferah postajata prevajanje in tolmačenje nujnost, urejenost področja pa kaže na stopnjo demokratičnosti družbe. Slovensko jezikovno situacijo bomo opazovali z vidika potreb po tolmačenju za skupnost in strukturiranosti posameznih področij tolmačenja ter na koncu predstavili predlog rešitev za sistematičnejšo ureditev področja pri nas. Amra Halilović Jezikovni repertoar priseljencev z območja Bosne in Hercegovine: primer priseljenskih družin iz Ajdovščine in okolice V prispevku bo opazovana raba slovenskega in bosanskega jezika pri zasebnem in (deloma) javnem sporazumevanju treh generacij priseljencev iz Bosne in Hercegovine, ki sami sebe uvrščajo med Bošnjake. Prva generacija so Bošnjaki, ki so se v Slovenijo (v Ajdovščino) priselili med letoma 1970 in 1980, druga generacija so njihovi potomci, večinoma rojeni v Sloveniji, tretja generacija so otroci druge in vnuki prve generacije. Nekateri anketiranci slovenski jezik sprejemajo kot svoj materni jezik, drugi menijo, da je njihova materinščina bosanski jezik. Pri raziskavi dejanskih razmer bosta uporabljeni dve metodi – raziskovanje stališč do jezikovne rabe z anketo in razčlemba besedil, posnetih s celodnevnim samosnemanjem treh govorcev ene izmed družin. Cilj je ugotoviti medgeneracijske razlike v razmerju med obema jezikoma in popisati vrste kodnega preklapljanja. Astrid Hönigsperger Sprachkontaktsituation in Friaul Ich möchte mich in meinem Beitrag der aktuellen Sprachkontaktsituation zwischen dem Friaulischen und dem Italienischen widmen. Da nun etwas mehr als 10 Jahre vergangen sind, seit sich die gesetzliche Lage zur Anerkennung der Regionalsprachen in Italien grundlegend geändert hat, bietet es sich an, exemplarisch zu untersuchen, ob sich auch im praktischen Leben für die SprecherInnen dieser Sprachen Wesentliches geändert hat oder ob es Änderungen nur auf dem Papier gibt. Da der italienische Zugang zur Lösung von potentiellen Sprachkonflikten ein anderer als beispielsweise der Spanische ist, möchte ich untersuchen, ob man auch mit dieser – eher „konfliktvermeidenden“ – Taktik zum Ziel kommen kann. Individualni in kolektivni bilingvizem 8 – izvlečki Alenka Jensterle-Doležalová Večjezičnost slovenske moderne – razlog ustvarjalnega nemira Slovenska moderna v okviru avstro-ogrske monarhije je bila večjezična. Avtorji so sicer pisali v slovenščini, posebno vlogo je igrala nemščina kot dominantni jezik v skupni državi. Srečanje z različnimi jeziki in kulturami pa je zanje pomenilo tudi velik ustvarjalni izziv. Karmen Kenda-Jež Tipologija kodnih preklopov v govoru pripadnikov slovenske jezikovne skupnosti v Kanalski dolini Ob upoštevanju izsledkov zgodovinskih, antropoloških in sociolingvističnih raziskav v jezikovno mešanem okolju Kanalske doline se prispevek osredotoča na razčlembo znotrajstavčnih preklopov iz enega izmed slovenskih jezikovnih različkov (navadno krajevnega ziljskega govora) v druge dolinske jezike (italijanščino in nemščino; v gradivu preklopi iz slovenščine v furlanščino niso izpričani). Obravnava temelji na izsekih iz korpusa zvočnega gradiva za govore vasi Ovčja vas, Lipalja vas, Ukve in Žabnice, posnetega na raziskovalnih taborih Kanalska dolina, ki jih je v letih 2003–2007 organiziralo Slovensko kulturno središče Planika Kanalska dolina. Kodni preklopi so razvrščeni glede na sobesedilni okvir, mesto v stavčni strukturi in sociopragmatične dejavnike njihovega pojavljanja. Posebej so obravnavane razlike med preklapljanjem v nemščino in v italijanščino, ki nastajajo zaradi višje stopnje konvergence med slovenskim in nemškim jezikovnim različkom. Anna Kolláth Sprachliche Diversität im heutigen Europa – das Projekt ELDIA (Jezikovna raznolikost v današnji Evropi) ELDIA (European Language Diversity for All – Europäische Sprachenvielfalt für Alle; gefördert vom 7. Rahmenprogramm der EU) ist ein multidisziplinäres Forschungsprojekt zur Revitalisierung der Forschung über Minderheitensprachen, Verkehrssprachen und Sprachelhatung, an dem acht Universitäten in sechs Ländern teilnehmen. Eine von ihnen ist die Universität Maribor, eine von den geforschten 14 mehrsprachigen Sprachgemeinschaften (in verschiedenen Ländern) ist die ungarische Minderheit in Slowenien. Der Vortrag besteht aus zwei Teilen. Zuerst wird das Projekt selbst vorgestellt (Zielsetzungen, Innovationen, durch empirische Forschung erhobene Daten, die einheitlichen Kriterien der Datenanalyse, das EuLaViBar: ein Europäisches Sprachvitalitätsbarometer als Endziel des Projektes), dann erfolgt ein kurzer Bericht über den heutigen Zustand der Forschungsarbeit der Mariborer Forschungsgruppe. István Kozmács Bilingualism in Udmurtia Udmurt is a Permic Language (Uralic Language Group) spoken by the Udmurts, natives of the Russian constituent republic of Udmurtia, where it is coofficial with the Russian Individualni in kolektivni bilingvizem 9 – izvlečki language. In this paper, I present the situation of the Udmurt speakers, I am going to attempt to sketch a comprehensive picture of the Udmurt-Russian bilingualism. Georg Kremnitz Neuere Entwicklungen der europäischen Sprachenpolitik Nach langer kultur- und sprachenpolitischer Abstinenz hat die Europäische Union etwa seit dem Beginn des neuen Jahrtausends einige Schritte in Richtung auf Wahrnehmung dieses Feldes gemacht. Vor allem die Zielsetzung von 2002 hat eine gewisse Bedeutung. Ihr zufolge soll jeder Europäer/jede Europäerin neben der Erstsprache noch zwei weitere Sprachen lernen/beherrschen, nämlich eine Vehikularsprache (praktisch ist damit meist das Englische gemeint) und eine andere, d.h. Nachbarschaftssprache. Im Einzelnen sind die Formulierungen ziemlich vage und fordern geradezu zur Diskussion heraus: was ist mit Nachbarschaftssprache gemeint? Welchen Platz können die Sprachen der autochthonen Minderheiten einnehmen? Und welchen die der Zuwanderer? Und nicht zuletzt: was geschieht mit Sprachen, die aus anderen Kontexten stammen? So sehr die Formulierung des „eins plus zwei“ zu begrüßen ist, so wenig klar ist sie in der Praxis. Ein zweites Problem wird immer deutlicher sichtbar: neben der deklarierten Sprachenpolitik der EU gibt es eine zweite, nämlich die, die praktisch zum Zuge kommt. Anstatt dass die politisch und administrativ Verantwortlichen diese Sprachenvielfalt selbst praktizieren, kommt bei ihnen fast nur das Englische zum Zuge. So verwenden die höchsten Repräsentanten fast immer diese Sprache, egal wie wenig sie sie meistern, und so schlägt es sich auch „nach unten“ durch. Ein winziges Beispiel: am 7. Oktober 2011 sprach eine der in Brüssel für Sprachenpolitik Verantwortlichen in Wien vor einem deutschsprachigen Publikum. Die Dame ist spanischer Sprache. Ihre Rede jedoch hielt sie auf Englisch. Wäre es nicht sprachenpolitisch sinnvoll gewesen (es ging um Sprachenvielfalt!), sich dem Thema anzupassen und in ihrer Erstsprache zu sprechen? Auf diese Weise führt die Leitung der EU ständig ihre erklärten sprachenpolitischen Ziele ad absurdum. Es gilt, andere Praxen zu finden und durchzusetzen, wenn die Forderung nach sprachlicher und kultureller Vielfalt ernstgenommen werden soll. Marta Kurzeja Das Prinzip 'eine Person- eine Sprache' ist der beste Weg zur natürlichen und simultanen Zweisprachigkeitserziehung in zwei- und mehrsprachigen Familien Bewusste und konsequente Spracherziehung in zwei- und mehrsprachigen Familien garantiert die besten Resultate. Die unbewusste Spracherziehung ist wenig erfolgversprechend. In zwei- und mehrsprachigen Familien muss man die Geburt des Kindes als den entscheidenden Moment betrachten. Ab diesem Zeitpunkt richten sich die Eltern nach einem Prinzip, am meisten nach dem Prinzip eine Person-eine Sprache. Dieses Prinzip gehört zu den gängigsten Erziehungsmethoden in zwei- und mehrsprachigen Familien. Das Kind lernt im Laufe der Zeit, dass jedem Elternteil eine Sprache zugeordnet ist. Bei zweisprachig aufwachsenden Kindern können die folgenden Sprachstörungen vorkommen, wie z.B.: Sprachverspätung, Sprachverweigerung, Sprachmischungen und Interferenzen. Bei zweisprachigen Kindern unterscheidet man eine starke und eine schwache Sprache, d.h. beide Sprachen sind selten in gleicher Art und Weise ausgebildet. Individualni in kolektivni bilingvizem 10 – izvlečki István Lanstyák Jazykové problémy a jazykové ideológie týkajúce sa bilingvizmu a jazykových kontaktov Vo svojom príspevku sa venujem problematike jazykových problémov týkajúcich sa bilingvizmu a jazykových kontaktov. Na základe štyroch konkrétnych príkladov ukazujem, akým spôsobom ovplyvňujú jazykové ideológie identifikáciu aj hodnotenie jazykových problémov. Otázkami jazykových problémov sa zaoberám v teoretickom a metodologickom rámci teórie jazykového manažmentu, ktorý však nevenuje dostatočnú pozornosť jazykovým ideológiám. Svojím príspevkom by som chcel prispieť k odstráneniu tohto nedostatku. Anita Márku Die pragmatischen Gründe und (kommunikationelle) Funktion des Codewechsels und der Sprachwahl im Kreise der Ungarnsprachigen in Transkarpatien Transkarpatien (eine Region in der Ukraine) war schon immer ein mehrsprachiges Vielvölkergebiet. In meinem Vortrag möchte ich die Sprachverwendungsstrategien der Angehörigen der ungarischen Minderheit (ihr Anteil beträgt 12,1 %), genauer abgefasst - die Regelmäßigkeiten der Sprachwahl auf Grund der Ergebnisse einer Untersuchung mit Fragebogen (N=387, 2010); - die pragmatischen Gründe für den Codewechsel (Codeswitching) auf Grund ausgewählter Tonaufnahmen aus der ungarischen Tonaufnahmensammlung von Transkarpatien (mehr als 300 Äußerungen, Situationen, die Codewechsel beinhalten) vorführen. Die wichtigsten Thesen meines Vortrags sind folgende: - die Sprachwahl und der Codewechsel gehen nicht zufällig vor, sondern sie werden durch gemeinschaftliche (geschriebene und ungeschriebene) Normen geregelt, sie funktionieren oft als bewusste Strategien, um eine erfolgreiche Kommunikation führen zu können. - die Sprachwahl hängt von dem Sprachwissen des Sprechers, von seinen sprachlichen Attitüden; von der Sprechweise; der Sprechsituation; von dem Gesprächsthema, von der geselschaftlichen Rolle des Gesprächs ab; - der Codewechsel (CS) ist ein natürliches Phänomen, eine Kontaktwirkung in der ungarischen Gemeinschaft in Transkarpatien; - im Korpus von Transkarpatien findet man Beispiele für die situativen, kontextuellen und metaphorischen Typen des Codewechsels gleicherweise; - in den ungarischen Grundcode des Gesprächs (matrix language) werden oft gastsprachliche Elemente aus der Sprache der Mehrheitsnation (Ukrainisch, Russisch) eingefügt, damit die Äußerungen wirksamer und authentischer werden; im Weiteren die Funktion und die pragmatischen Gründe für den Codewechsel: Zitieren, Authentifizieren, Wiederholung, Erklärung, Zwischenrede, Ausdrucksmittel für die Solidarität mit dem Gesprächspartner, oder eben ein mögliches Ausdrucksmittel für den sprachlichen Widerstand, usw. Individualni in kolektivni bilingvizem 11 – izvlečki Lilianna Miodońska Sytuacja językowa Polaków w serbskim Ostojićevie W sebskim Banacie żyją potomkowie wiślańskich emigrantów, którzy dotarli na te tereny w XIX w. Zamieszkiwana przez nich wieś znajduje się na pograniczu, a oni sami funkcjonują od zawsze w środowisku wielokulturowym i wielowyznaniowym. Językiem „domowym“ jest dla nich przekazywana z pokolenia na pokolenie gwara cieszyńska, w której dochodzi jednak do nasilonych interferencji języka serbskiego, zwłaszcza na płaszczyźnie leksykalnej. Mira Nábělková Česko-slovenský a slovensko-český bilingvizmus v lingvistickom pohľade Viery Budovičovej Problematike česko-slovenského a slovensko-českého bilingvizmu v historickej perspektíve a predovšetkým v sústredení na dobovo aktuálne otázky jazykového spolužitia v posledných desaťročiach spoločného česko-slovenského štátu sa spomedzi českých a slovenských lingvistov najintenzívnejšie venovala Viera Budovičová. Príspevok sa zameriava na výskumné motívy, metodológiu, pojmový aparát v diele V. Budovičovej, celkový obraz aj konkrétne inšpiratívne momenty zachytenia jazykového kontaktu, na ktoré sa pri dnešnom výskume česko-slovenského bilingvizmu odkazuje a na čo sa nadväzuje. Nadzeya Navažylava Językowy obraz świata w warunkach pogranicza Brasławszczyzna jest rejonem unikatowym pod względem etnolingwistycznym: na pograniczu polsko-białorusko-litewskim mieszkają ludzie katolickiego i prawosławnego wyznania oraz staroobrzędowcy, współistnieją języki: polski, rosyjski oraz białoruski. Analiza wybranych grup leksykalno-semantycznych w tekstach narratywnych z tego rejonu daje podstawy do wnioskowania o „trzecim“, pogranicznym językowym obrazie świata różniącym się od JOS wymienionych języków odmiany ogólnonarodowej. Judit Navracsics, Gyula Sáry Sex-related differences in bilingual sentence comprehension The paper is a presentation of data gained from Hungarian–English bilinguals. The subjects were requested to make acceptability judgments about correctness of syntactically violated Hungarian and English sentences. Reaction times were measured. Our preliminary study has revealed that the best results are gained from the Hungarian violated data. This paper presents the sex-related differences. We present the results of male and female subjects considering the age of becoming bilingual as well as the level of language proficiency. Individualni in kolektivni bilingvizem 12 – izvlečki Maria Magdalena Nowakowska Świat wulgaryzmów w słowackim przekładzie Wojny polsko-ruskiej pod flagą biało-czerwoną Doroty Masłowskiej Powieść Wojna polsko-ruska pod flagą biało-czerwoną, wydana w 2002 r., to debiut literacki wówczas 18-letniej D. Masłowskiej, nazywanej „enfante terrible“ polskiej literatury. Powieść ta stała się dla jednych skandalem, dla drugich kultową książką pokolenia. Była też nominowana do najważniejszej polskiej nagrody literackie Nike 2003. Jest utrzymana w formie monologu, wygłaszanego przez głównego bohatera, czyli Silnego, reprezentanta świata dresiarzy, którego język, będący jednocześnie językiem powieści, jest tandetną odmianą polszczyzny, przepełnioną wulgaryzmami. Powieść ta została przetłumaczona na 11 języków, w tym na język słowacki. Autorem słowackiego przekładu jest Tomáš Horváth, pisarz należący do „bratysławskiego półświatka literackiego”. Przedmiotem artykułu jest właśnie to tłumaczenie Wojny polsko-ruskiej pod flagą biało-czerwoną (słowacki tytuł Sneh a krv), ale ograniczone do wulgaryzmów, których w oryginalnej wersji językowej jest aż nadto, bowiem stanowią ważny element języka głównego bohatera, czyli i powieści, będący wypadkową przeróżnych stylów. Autorka pokazuje, w jaki sposób sobie poradził (lub nie) tłumacz z przekładem wulgaryzmów i w jakim stopniu uwzględnił uwarunkowania kulturowe i komunikacyjne użycia tychże środków językowych. Katarzyna Ożańska-Ponikwia, Maria Dziekońska Bringing up a child in two languages and two cultures Children, who acquire two languages simultaneously, (that is from the very beginning) continue to intrigue researchers (Grosjean, 2010). The family in which a child is acquiring two languages at the same time usually adopts an approach by which the child receives input in two languages. On the basis of the case study of a Polish-German bilingual we are to present a number of approaches used while bringing up a bilingual child. The autobiographical perspective of one of the authors will help to shed some light on the complex process of bringing up a child in two languages as well as on the whole process of becoming bilingual. The informant of our case study was brought up with the One Person, One Language (OPOL) method, which is a popular method for teaching young children to speak multiple languages. The OPOL method is one of the most widely used bilingual language learning systems in the world (Zurer Pearson, 20008) which is based on the principle that each parent speaks only the language that is native to that parent when communicating with the child. The primary advantage of that method is that children grow up able to communicate with the extended family of the parent who speaks the minority (non-community-based) language as easily as with the family and community of the majority language speaker. Nevertheless, one of the crucial factors in a later stage of bilingualism and the bilingual identity is immersion not only in two languages in question but also in two respective cultures. Immersion in two cultures helps to understand the language and to acquire sociocultural competence that is necessary for a fluent langue use. Autobiographical writers (Hoffman, 1989; Parks, 1996; Wierzbicka, 1997, 1999; Ye, 2003) tend to point out to the important fact of immersion in a foreign culture, by means of which they were able to understand the second language better and even to change their perceptions of the world around. The present study presents also a quantitative data analysis. The analysis of the 102 Polish-English bilinguals and L2 users showed that the length of immersion in a foreign language and culture was linked to the change of attitudes toward L2 (r = .25, p < .05) and L2 Individualni in kolektivni bilingvizem 13 – izvlečki use (r = .22, p < .05). Qualitative data gathered from the case study of a Polish-German bilingual complements the quantitative analysis results also pointing to the importance of the contact with two cultures as well as with two languages. Our study shows, on the basis of qualitative and quantitative research results, that immersion in two respective cultures might be as important as immersion in two languages when it comes to bringing up a bilingual child. Jozef Pallay Psycholingvistické možnosti testovania perceptívnej a receptívnej kompetencie bilingvistov Vo svojom príspevku sa budeme venovať dvom konkrétnym možnostiam psycholingvistického testovania jazykovej kompetencie bilingvistov. Prvým testom, ktorý sme už použili v terénnom výskume v Rakúsku a na Slovensku, je svetový „klasik“ Peabody Picture Vocabulary Test. Tento recepčný test zisťuje úroveň lexikálnej kompetencie jedincov približne po ukončení ich jazykového vývoja po fáze kritického vývoja. Druhou možnosťou testovania úrovne je zasa „maďarský klasik“ GMP autorky Márie Gósyovej, ktorý je oveľa komplexnejší, keďže jeho centrálnu časť tvorí okrem recepčnej aj časť venovaná percepcii reči. V príspevku ukážeme prvý pokus o jeho adaptáciu do slovenského jazyka. Elena Petroska, Emilija Crvenkovska Collective Bilingualism in the Republic of Macedonia The Macedonian language is spoken in many countries, and in the Republic of Macedonia many languages are spoken. The Macedonian language is a part of a multilingual society. The collective bilingualizam that is a caracteristic for all minority ethic groups in Macedonia can be distinguished as folk bilingualizam (as a resulf of contact between the etnic groups in everyday communication) and elite bilingualisam (caracteristic for educated people that includes biliteracy). Saša Vojtech Poklač Dvakrat slovensko V prispevku bo predstavljena dvojezičnost pri triletnem otroku iz mešanega zakona, natančneje iz slovensko-slovaške družine. Predstavili bomo, kako je do danes potekal razvoj govora pri omenjenem otroku. Zanimalo nas bo preklapljanje in mešanje kodov dveh sorodnih jezikov. Diana Pungeršič Prevajanje literarnih besedil s tematizirano dominanto jezikovno mešanega okolja Pri prevajanju se a priori srečujemo z vsaj dvema jezikovnima kodoma in posledično transferjem med zadevnima kulturama. V članku se bomo osredotočili na primere, ko imamo v izhodiščnem besedilu opravka z večjezičnim okoljem oz. literarnimi osebami. Individualni in kolektivni bilingvizem 14 – izvlečki Zanimalo nas bo, v kolikšni meri se lahko pri prevajanju izognemo posploševanju oz. stereotipizaciji, etnocentrizmu kot pogosti prevodni praksi, še posebej v času poudarjenega zanimanja za večkulturnost, raznorodnost jezikov in partikularnosti znotraj širšega kulturnega območja. Primere bomo vzeli iz slovaške literature, v kateri smo zaradi kulturnozgodovinskih okoliščin pogosto priča večjezičnim situacijam (poleg slovaščine še češčina oz. madžarščina) in preklapljanju kodov ali jezikovni hibridizaciji. Opazovali bomo dosedanje prevodne strategije v slovenskem prevodnem podsistemu in ugotavljali prevladujoče prevodne norme. Osvetlili pa bomo tudi konkretno prevajalsko situacijo in podali možne rešitve ter jih vrednotili z vidika aktivacije ciljnokulturnih konotacij. Martina Rodela, Sonja Starc Raba besednega in slikovnega v učbenikih za slovenščino kot tuji jezik Prispevek poskuša z diahronega vidika pokazati, da se v učbenikih za slovenščino kot tuji jezik pojavlja vse več slikovnega, da se slikovno spreminja skladno z didaktičnimi načeli, kar pomeni, da se s komunikacijskim pristopom k poučevanju v učbenikih pojavlja vse več fotografij, s pomočjo katerih želi avtor vzpostaviti bolj osebni stik z naslovnikom (poziv na medosebni metafunkciji). Analiza vzorca učbeniških besedil temelji na dognanjih vizualne slovnice Kressa in van Leeuwena (2005). Lucia Satinská Trilingual Bratislava: Myth and Reality Contemporary notions of the golden age (interwar period) of trilingual Bratislava will be explored and contrasted with historical sources. Views of today’s trilingual Bratislava inhabitants (obtained from several narrative interviews) will be presented and analysed from the point of view of language ideologies. Marija Sotnikova Štravs Jezikovna politika v Ukrajini, Sloveniji in na Poljskem (s poudarkom na šolskem izobraževanju) V prispevku bo podan kratek primerjalni oris treh jezikovnih situacij, pregled formalnopravnih določil in njihove uresničitve v šolskem sistemu. Predstavitev posameznih problemov v različnih okoljih: jezikovno izobraževanje ustavnih in neustavnih manjšin v Sloveniji, kašubščina v poljskem izobraževalnem sistemu, ruščina in ukrajinščina v ukrajinskem šolskem sistemu na primeru Luganske regije. Jana Sovová K některým překážkám na cestě k bilingvismu ve smíšených rodinách V příspěvku budou představeny různé podmínky zohledňující či naopak potlačující vliv mateřského jazyka cizojazyčného rodiče na dítě ve smíšených rodinách: v neprospěch mateřského jazyka cizojazyčného rodiče, částečné zohlednění mateřského jazyka cizojazyčného rodiče, rovnocenné zohlednění mateřského jazyka cizojazyčného rodiče. Individualni in kolektivni bilingvizem 15 – izvlečki Petra Stankovska Naravna slovanska vzporedna trijezičnost V prispevku bo predstavljen v grobem orisu potek razvoja trijezičnosti dveh sester (osnovnošolk), rojenih v Sloveniji, doma vzgajanih po principu ena oseba – en jezik (češko in makedonsko). Poskusili bomo izpostaviti glavne interference med jeziki z ozirom na njihovo sorodnost, tip načina usvajanja jezika pri vsaki od deklic, vpliv govornih situacij in vpliv aktualnega jezikovnega okolja, v katerem se nahajata. Posebno pozornost bomo namenili medsebojnemu vplivu obeh deklic na njune jezikovne kompetence ter pomembnosti vpliva tipološke različnosti jezikov na število interferenc, ki prihajajo iz dominantnega jezika. Sonja Starc Slovenščina kot drugi jezik v slovenskem šolskem sistemu V slovenskem šolskem sistemu ima slovenščina kot učni predmet uradni status drugega jezika v šolah z italijanskim učnim jezikom v Slovenski Istri in za dijake teh šol na maturi, v prvem triletju osnovne šole in na maturi pa tudi na dvojezični šoli v Prekmurju. Prispevek se omejuje na šole z italijanskim učnim jezikom in poskuša pokazati, da se na teh šolah poučuje slovenščina od srede 50. let 20. stoletja, a se slovenščina kot drugi jezik v slovenskem strokovnem in laičnem prostoru do začetka 90. let 20. stoletja ni obravnavala, da se je zavedanje o njej začelo utrjevati z razvojem didaktike drugega jezika in zunanjega preverjanja, da se je učni predmet slovenščina kot drugi jezik oblikoval v sinergiji z dvojezičnim okoljem ter da bi učne načrte slovenščine kot drugega jezika (od predšolske vzgoje, ko gre le za seznanjanje z jezikom, do vseh srednješolskih programov) lahko prilagojeno uporabili tudi v drugih večjezičnih okoljih, npr. v osnovni šoli za učenje slovenščine Neslovencev. Kamil Szafraniec Dwujęzyczność w przekładzie na podstawie tłumaczenia powieści Gorana Vojnovicia Čefurji raus! na język polski Celem referatu jest analiza tłumaczenia głośniej powieści Gorana Vojnovicia Čefurji raus! na język polski. W moim artykule pragnę skupić się na zastosowanych w polskim tłumaczeniu technikach przekładowych, które mają na celu oddanie niezwykle skomplikowanej i wielojęzycznej struktury języka powieści. W badaniach nad przekładem wykorzystano językową analizę porównawczą wersji polskiej oraz słoweńskiej. Jednym z kluczowych pojęć, które będzie poruszone w referacie, jest kwestia przekładalności, bądź też nieprzekładalności tekstów o wysokim stopniu nacechowania kulturowego oraz złożonym kodzie językowym, do jakich z pewnością można zaliczyć powieść G. Vojnovicia Czefurzy raus!. Matej Šekli Notranja delitev starogermanskega in staroromanskega prevzetega besedja v praslovanščini in zgodnji slovanščini V prispevku je obravnavana notranja delitev starogermanskega in staroromanskega prevzetega besedja v praslovanščini in zgodnji slovanščini. Zajeto je obdobje pred dokončnim Individualni in kolektivni bilingvizem 16 – izvlečki izoblikovanjem (pozno)praslovanskega fonemskega sistema ok. leta 800 po Kr. (poznopraslovanske spremembe so bile *ENC/*ONC > *ę/*ǫ, *i/*u > *ь/*ъ, *ū > *y, *a > *o), tj. pred nesplošnoslovanskim premetom jezičnikov in začetkom oblikovanja posameznih slovanskih makroarealov (jug : vzhod : zahod). Slovansko-starogermanske jezikovne stike je s stališča preseljevanja Germanov in Slovanov mogoče razdeliti v tri obdobja. Najstarejši stiki segajo v čas, ko so bili tako Germani kot Slovani še na svojem prvotnem poselitvenem prostoru, Germani ob spodnji Labi in Odri do 2. st. po Kr., Slovani v severnokarpatskem bazenu do 6. st. po Kr. V obdobju pred germansko razselitvijo so Slovani prevzemali iz skupne germanščine, tj. pragermanščine, po germanski razselitvi pa iz že izoblikovanih germanskih jezikov, in sicer iz gotščine na jugu še pred slovansko razselitvijo ter iz stare visoke nemščine na zahodu po slovanski razselitvi. Medtem ko poznejše, tj. starovisokonemške izposojenke v slovanščino (sl. *mъnixъ ‘menih, redovnik’, *pěnęʒь ‘denar’, *popъ ‘duhovnik’, *postъ ‘post’, *trǫba ‘troba, trobenta’ ipd.) s stališča identifikacije jezikovnega vira načeloma niso problematične, so stvari pri starejših germanskih izposojenkah (psl. *xlěbъ ‘kruh’, *xъlmъ ‘holm, grič’, *kotьlъ ‘kotel’, *kupiti ‘kupiti’, *kъnęʒь ‘knez’, *lěkъ ‘zdravilo’, *šelmъ ‘čelada’ ipd.) veliko manj jasne. Predvsem je vprašljivo razmerje med pragermanščino in gotščino kot viroma izposoje. Slovansko-staroromanski jezikovni stiki segajo v obdobje po slovanski razselitvi in poselitvi Balkanskega polotoka v 6. st. po Kr. V tem času sta se iz ljudske latinščine preko skupne panromanske faze že začela oblikovati staroromanska makroareala (jugovzhod : severozahod). Slovani so bili v neposrednem ozemeljskem stiku z obema ter so besedje prevzemali tako iz balkanske romanščine (jugovzhod) (sl. *ocьtъ ‘kis, ocet’) kot iz alpske romanščine (severozahod) (sl. *križь ‘križ’). Razmejevanje med izposojenkami iz enega oziroma drugega areala ni vedno mogoče (sl. *kolęda ‘novo leto, praznovanje novega leta’, *męta ‘meta’, *vino ‘vino’ ipd.). Jozef Štefánik Multilingualism and Translation in the European Parliament Nowadays there are 23 official and working languages used in daily activities of European Parliament (EP) by EU civil service, members of EP, press, citizens and national authorities. All important documents of the Parliament should be drawn in the official languages and all members of EP have the right to speak in the Parliament in the official languages of their choice. In order to manage this amount and complexity of tasks a Code of Conduct on Mulitilingualism and a concept of „controlled multilingualism“ were accepted. Descriptions of the use of official and working languages as well as of translation into/from them together with some information on the system of work of the European Parliament are provided in the article. Jozef Tancer Mehrsprachigkeit und Sprachbiographien der Bewohner Bratislavas in der Zwischenkriegszeit Mehrsprachigkeit gilt als traditionelles Merkmal Bratislavas/Pressburgs der Zwischenkriegszeit angesichts dessen multiethnischen Zusammensetzung der Bevölkerung. Wir wissen jedoch sehr wenig über konkrete Strategien des Spracherwerbs und – gebrauchs und genauso über die Sprachideologien der mehrsprachigen Bratislavaer, die ihrem Individualni in kolektivni bilingvizem 17 – izvlečki Sprachverhalten zugrunde lagen. Der Beitrag soll zeigen, dass wir im Falle Bratislavas der Zwischenkriegszeit mit weit differenzierten Sprachbiographien zu tun haben, sodass die klassische und heute wieder sehr populäre Formel „Jeder Pressburger war dreisprachig“ entschieden zu kurz greift Hotimir Tivadar Slovanskost, slovenskost med Rabo in Muro v 3. tisočletju s pogledom v preteklost Slovenski skrajni severovzhod in njegova sinhrona jezikovna situacija sta v slovenskem jezikoslovju precej neznano področje. Osnovni razlog je predvsem v zgodovinski ločenosti tega dela Slovenije od matice in veliki navezanosti slovenskega jezikoslovja na knjižni jezik na eni strani in ohranjanju »diahronih« narečij na drugi strani. Po letu 1848, ko se je začela marčna revolucija, se je namreč sčasoma ostro zarisala meja med Ogrsko in Avstrijo. Ogrski Slovenci so postajali še bolj ločeni od drugega dela Slovenije. Leta 1919 se je Obmurje politično začelo vklapljati v slovenski prostor, Porabje pa je ostalo na drugi strani meje. Razdeljenost tega do takrat vsaj jezikovno enotnega dela se je po letu 1945 samo še stopnjevala. Kakšna je sedanja jezikovna situacija v tem delu Slovenije, bomo poskušali orisati z nekaterimi povsem eksaktnimi podatki, pridobljenimi z anketo in izkušnjami pri poučevanju slovenskih učiteljev v Porabju ter na podlagi analitičnega pregleda medijskih programov. Predvsem pa bomo problematizirali evropskost in spoštovanje nacionalne raznolikosti; ob tem se pojavlja predvsem vprašanje tolerance in dejanskega spoštovanja ter življenja slovanskega jezika v pokrajini med Muro in Rabo. Bożena Tokarz Funkcja hermeneutyczna dwujęzyczności Zjawisko dwujęzyczności związane jest z procesami psychologicznymi w zakresie identyfikacji jednostkowej i grupowej, z procesami poznawczymi oraz z procesami komunikacyjnymi. Język stanowi jeden z wyznaczników tożsamości grupowej, będąc w perspektywie kultury czy narodu elementem samoidentyfikacji i samozrozumienia. Jednocześnie kultury, narody i jednostki skazują się na samozagładę, żyjąc w izolacji. Pośrednikidem w dialogu kultur, narodów i jednostek jest między innymi tłumacz, ułatwiając porozumienie oraz rozwój intelektualny i emocjonalny tym, którzy są zamknięci w jednojęzyczności. Dwujęzyczność z wyboru lub z konieczności zwiększa możliwości poznawcze i komunikacyjne, służy rozumieniu i samorozumieniu, a tym samym wzbogaca jednostkę i zbiorowość. Tuska Tünde Akým jazykom, s kým a kedy rozprávajú naši mladí v Maďarsku? Príspevok prezentuje výsledky dotazníkového výskumu, ktorý sa uskutočnil v rokoch 2007-2009. Respondenti sú poslucháči slovakistiky, ktorí študujú slovenský jazyk a literatúru na území Maďarska. Na výskume sa zúčastňujú všetky katedry, kde študuje mládež, ktorá Individualni in kolektivni bilingvizem 18 – izvlečki pochádza zo slovenského prostredia, resp. má slovenský pôvod. Materiál obsahuje analýzu týkajúcu sa jazykového postoja a stereotypov súvisiace s dvojjazyčnosťou. Mladen Uhlik Opisi in interpretacije dvojezičnosti v delih Leva Vladimiroviča Ščerbe Študija obravnava problem dvojezičnosti v zgodovini ruskega jezikoslovja. Osredotočamo se na enega izmed prvih opisov kolektivne dvojezičnosti in jezikovnih stikov, in sicer natančneje v delih ruskega jezikoslovca Leva Vladimiroviča Ščerbe (1880–1944). Pokazali bomo, kako se je pri Ščerbi razvijalo in spreminjalo razmišljanje o omenjeni tematiki od pionirskih opisov govoric vzhodnolužiških govorov do njegovih poznejših obravnavanj vloge problema dvojezičnosti in mešanic jezikov v splošnem jezikoslovju. V zaključku bomo izpostavili razmišljanja Ščerbe o vlogi dvojezičnosti in večjezičnosti pri poučevanju tujih jezikov in podali razmislek o njihovi sedanji uporabnosti. Alžbeta Uhrinová Možnosti používania slovenského jazyka v Maďarsku V štúdii budú prezentované vybrané výsledky celokrajinského sociolingvistického výskumu VÚSM. Budú v ňom charakterizované hlavné komunikačné sféry, bilingvizmus Slovákov v Maďarsku, ambivalentný proces vývinu slovenčiny, stav výmeny jazyka a najdôležitejšie zákony, ktoré sa vzťahujú aj na používanie jazykov menšín. Ildikó Vančová Some aspects of Slovak-Hungarian early childhood bilingualism In my paper, I will present one of the possible ways of becoming passive bilingual, a less investigated area of childhood bilingualism. I will present data gained from the observation of a Hungarian-Slovak bilingual development with a special emphasis on the subject's (Anna) acquisition of Slovak. In my presentation, I will describe the language use patterns in the family, the girl's language acquisition, based on diary notes until the girl's age of three. Mateusz Warchał Metodyka edukacji językowej w warunkach dwujęzyczności dziecka./ Methodology of language education in a bilingual child. Edukacja językowa jako jeden z podstawowych czynników rozwojowych dziecka (w wieku przedszkolnym i wczesnoszkolnym), dziecko bilingwalne w aspekcie edukacji językowej, przyswajanie a uczenie się języka, główne cele i sposoby metodyczne. / Individualni in kolektivni bilingvizem 19 – izvlečki Maria Witkowska-Gutkowska Wpływ języka czeskiego na polszczyznę standardową Polaków mieszkających na Zaolziu W artykule zostały omówione zjawiska leksykalne i składniowe pojawiające się w artykułach zaolziańskiego Głosu Ludu. Polacy żyjący na Zaolziu są dwujęzyczni. Polszczyzna standardowa jest dla nich językiem wyuczonym. W analizowanych tekstach pojawiają się negatywne transfery z języka czeskiego, które w rażący sposób naruszają normę poprawnościową polszczyzny standardowej, czasami mogą zakłócić komunikatywność tekstu lub zmienić jego sens. Maria Wtorkowska Fleksja imienna dziecka dwujęzycznego V prispevku je predstavljen medsebojni vpliv med jezikoma – poljščino in slovenščino – na imenski fleksijski ravnini v govoru dvojezičnega otroka v zgodnjem obdobju razvoja, in sicer tako pozitivni transfer kot interference. Gre za primer simultane dvojezičnosti pri dečku, ki živi v mešani družini, v kateri se uporablja različne strategije, v glavnem pa strategijo ena oseba – en jezik (mati – poljščina, oče – slovenščina). Na interference vpliva tudi jezik okolja, v katerem živi deček, v tem primeru torej slovenščina, ki lahko postane dominantni jezik. Mária Zsilák Diglosia Slovákov v Maďarsku Diglosia jazyka Slovákov v Maďarsku sa vymedzuje v rámci bilingvizmu, t.j. vo vzťahu k slovenskému a maďarskému spisovnému jazyku. Z historického pohľadu je na jednotlivých jazykových ostrovoch (enklávach) vzťah k slovenskému spisovnému jazyku zložitý, staršie podoby slovenského spisovného jazyka prežívali omnoho dlhšie, ako na etnicky jednotnom území. Podoby slovenského spisovného jazyka v menšinovom postavení nadobúdali svojrázne črty. Príspevok bude sledovať dynamiku hodnotového systému náväzného na slovenský spisovný jazyk. V súčasnosti diglosia ustupuje odumieraním slovenských dialektov. V rámci školského vyučovanie sa programovo vytvára pozitívny vzťah mládeže k archaickým dialektom. Andreja Žele Dvojezičnost gluhonemih med znakovnim jezikom in pisano slovenščino Pri govorici kretenj in pri ubesedovanju kretalne govorice v standardizirano pisno slovenščino je bistveno in aktualno vprašanje, kako čim bolj naravno in nevsiljivo povezovati govorico kretenj in znakovni jezik s standardizirano pisno slovenščino. Pri razmerju kretnja : ubesedenje in zapis v knjižni slovenščini se posledično sprožijo bistvena jezikovnosistemska razmerja oz. problemska vprašanja kot 1) možna stopnja standardizacije razmerja kretnja : beseda, 2) stopnja zmožnosti usvajanja relevantnega in manj relevantnega besedišča, tudi z vidika konkretnejšega ali abstraktnejšega pomenja, 3) zmožnost zaznave (tudi) kretalne izraženosti stilnosti in zvrstnosti besed oz. pomenov in 4) stopnja zmožnosti sporočilno Individualni in kolektivni bilingvizem 20 – izvlečki smiselnega skladanja besed oz. besednih oblik in stopnja ločevanja posameznih sklonskih oblik iste besede po pomenu in načinu skladanja v smiselna besedilna sporočila.
